Fibonaccijevo število

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikipedija</sitename>
    <dbname>slwiki</dbname>
    <base>https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.21</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikipediji</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Portal</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o portalu</namespace>
      <namespace key="118" case="first-letter">Osnutek</namespace>
      <namespace key="119" case="first-letter">Pogovor o osnutku</namespace>
      <namespace key="126" case="first-letter">MOS</namespace>
      <namespace key="127" case="first-letter">MOS talk</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Fibonaccijevo število</title>
    <ns>0</ns>
    <id>121</id>
    <revision>
      <id>6758083</id>
      <parentid>6589914</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T21:26:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758083</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13905" sha1="t7delk4q7k79dbb7ca049iiqxlbe6p0" xml:space="preserve">'''Fibonaccijeva [[število|števila]]''', ki določajo '''Fibonaccijevo zaporedje''', so v [[matematika|matematiki]] [[rekurzija|rekurzivno]] določena z naslednjimi [[enačba]]mi:

: &lt;math&gt;
  F_n  \equiv F(n)=
  \left\{
   \begin{matrix}
    1;\,\qquad\qquad\qquad\quad\,\ \ \, &amp;&amp; n=0\,;\ \ \\
    1;\qquad\qquad\qquad\qquad\, &amp;&amp; n=1;\ \ \,\\
    F(n-2)+F(n-1); &amp;&amp; n&gt;1.
   \end{matrix}
  \right.
 &lt;/math&gt;

Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1. Naslednje Fibonaccijevo število dobimo, če seštejemo predhodni. Prva Fibonaccijeva števila so {{OEIS|id=A000045}}:&lt;ref&gt;{{sktxt|Knott|1996-2011}}.&lt;/ref&gt;

:{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:right&quot;
|-
|  &lt;math&gt;F_{ 0}\, &lt;/math&gt; || &lt;math&gt;F_{ 1}\, &lt;/math&gt; || &lt;math&gt;F_{ 2}\, &lt;/math&gt;
|| &lt;math&gt;F_{ 3}\, &lt;/math&gt; || &lt;math&gt;F_{ 4}\, &lt;/math&gt; || &lt;math&gt;F_{ 5}\, &lt;/math&gt;
|| &lt;math&gt;F_{ 6}\, &lt;/math&gt; || &lt;math&gt;F_{ 7}\, &lt;/math&gt; || &lt;math&gt;F_{ 8}\, &lt;/math&gt; 
|| &lt;math&gt;F_{ 9}\, &lt;/math&gt; || &lt;math&gt;F_{10}\, &lt;/math&gt; || &lt;math&gt;F_{11}\, &lt;/math&gt; 
|| &lt;math&gt;F_{12}\, &lt;/math&gt; || &lt;math&gt;F_{13}\, &lt;/math&gt; || &lt;math&gt;F_{14}\, &lt;/math&gt; 
|| &lt;math&gt;F_{15}\, &lt;/math&gt; || &lt;math&gt;F_{16}\, &lt;/math&gt; || &lt;math&gt;F_{17}\, &lt;/math&gt; 
|| &lt;math&gt;F_{18}\, &lt;/math&gt; || &lt;math&gt;F_{19}\, &lt;/math&gt; || &lt;math&gt;F_{20}\, &lt;/math&gt;
|| &lt;math&gt;F_{21}\, &lt;/math&gt;
|-
| 1 || '''1''' || 2 || 3 || 5
|| 8 || 13 || 21 || 34
|| 55 || 89 || 144 || 233
|| 377 || 610 || 987 || 1597
|| 2584 || 4181 || 6765 || 10946 || 17711
|}

[[Slika:FibonacciBlocks.svg|thumb|right|200px|[[teselacija|Pokritje]] ravnine s kvadrati v velikosti Fibonaccijevih števil]]
[[Slika:Yupana 1.png|thumb|right|200px|Jupana ([[kečuanščina|kečuansko]] za ''orodje za štetje'') je računalo, ki so ga uporabljali [[Inki]]. Raziskovalci menijo da so računi temeljili na Fibonaccijevih številih da se je zmanjšalo število potrebnih zrn na polje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1= Aimi|first1= Antonio|last2= De Pasquale|first2= Nicolino|url= http://www.quipus.it/english/Andean%20Calculators.pdf|title= ANDEAN CALCULATORS|accessdate= |language=en}}&lt;/ref&gt;]]
[[Slika:Fibonacci spiral 34.svg|thumb|right|200px|Fibonaccijeva spirala tvorjena z risanjem lokov, ki povezujejo nasprotni oglišči kvadratov v Fibonaccijevem pokritju. Tu so kvadrati velikosti 1, 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21 in 34; glej [[zlata spirala]]]]
[[Slika:Liber abbaci magliab f124r.jpg|thumb|right|200px|Stran iz [[Leonardo Fibonacci|Fibonaccijevega]] dela ''Knjiga o abaku'' (''[[Liber Abaci]]''; [[Narodna osrednja knjižnica (Firence)|Narodna osrednja knjižnica v Firencah]]) prikazuje Fibonaccijevo zaporedje (uokvirjeno desno) s členi od 0 do 12 označenimi s črno z [[rimske številke|rimskimi]] in z vrednostmi označenimi z rdečo z [[arabske številke|indoarabskimi številkami]]]]
[[Slika:fibonacci.ogg|thumb|Fibonaccijevo zaporedje zvokovno, [[interval (glasba)|harmonični intervali]] naraščajo, melodični pa padajo.]]

To [[zaporedje]] je prvi opisal [[Leonardo Fibonacci]] pri opisu rasti določenega števila zajcev. Števila opisujejo število parov idealiziranega števila zajcev po ''n'' mesecih, če upoštevamo: 

* prvi mesec se rodi samo en nov par,
* novorojeni pari so plodni od svojega drugega meseca naprej,
* vsak mesec vsak ploden par zaplodi nov par in
* zajci nikoli ne umrejo.

=== Enačba ===

Izraz '''[[Fibonaccijevo zaporedje|Fibonaccijevega zaporedja]]''' lahko uporabimo splošneje na vsaki [[funkcija|funkciji]] ''g'', kjer je ''g''(''n'' + 2) = ''g''(''n'') + ''g''(''n'' + 1). Te funkcije so natanko tiste oblike ''g''(''n'') = ''aF''(''n'') + ''bF''(''n'' + 1) za poljubna števila ''a'' in ''b'', tako da Fibonaccijeva zaporedja tvorijo [[vektorski prostor]] s funkcijami ''F''(''n'') in ''F''(''n'' + 1) kot baza.

Kot je pokazal [[Johannes Kepler|Kepler]], stopnja rasti Fibonaccijevih števil, ''F''(''n'' + 1) / ''F''(''n''), [[konvergenca|konvergira]] k [[število zlatega reza|številu zlatega reza]], označenem z φ. To je pozitivni koren kvadratne enačbe ''x''&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - ''x'' - 1 = 0, tako da je φ&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; = φ + 1. Če pomnožimo obe strani z φ&lt;sup&gt;''n''&lt;/sup&gt;, dobimo φ&lt;sup&gt;''n''+2&lt;/sup&gt; = φ&lt;sup&gt;''n''+1&lt;/sup&gt; + φ&lt;sup&gt;''n''&lt;/sup&gt;, in je funkcija φ&lt;sup&gt;''n''&lt;/sup&gt; Fibonaccijevo zaporedje. Lahko se pokaže, da ima negativni koren kvadratne enačbe, 1 - φ, enake značilnosti. Zato funkciji φ&lt;sup&gt;''n''&lt;/sup&gt; in (1-φ)&lt;sup&gt;''n''&lt;/sup&gt; tvorita novo bazo istega prostora.

Z nastavitvijo koeficientov za primerne začetne vrednosti ''F''(0) = 1 in ''F''(1) = 1, dobimo:

: &lt;math&gt;F\left(n\right) = {\phi^n \over \sqrt{5}} - {(1-\phi)^n \over \sqrt{5}} . &lt;/math&gt;

Isti rezultat dobimo, če uporabimo postopke [[rodovna funkcija|rodovnih funkcij]] ali reševanja linearnih [[rekurenčna enačba|rekurenčnih enačb]].

Ko gre ''n'' v neskončnost, drugi člen konvergira proti nič, tako, da Fibonaccijeva števila težijo k eksponentu φ&lt;sup&gt;''n''&lt;/sup&gt; / √5, in zaradi tega njihova razmerja konvergirajo. V bistvu je drugi člen dovolj majhen in lahko dobimo Fibonaccijeva števila samo iz prvega člena, če jih zaokrožamo na najbližje [[celo število]].

=== Računanje Fibonaccijevih števil ===

Računanje Fibonaccijevih števil z računanjem potenc števila zlatega reza ni preveč praktično, razen za majhne vrednosti ''n'', ker se bodo zaokrožitvene napake povečale in števila s tekočo vejico po navadi niso dovolj točna.

Tudi neposredna rekurzivna uporaba določitve Fibonaccijevega zaporedja ni preveč prikladna, ker moramo računati preveč vrednosti zaporedoma (razen če programski jezik dovoljuje shrambo predhodnih vrednosti fukcije). Zato po navadi računamo Fibonaccijeva števila od spodaj navzgor. Začnemo z vrednostima 1 in 1, potem pa izmenoma zamenjujemo prvo število z drugim, drugo število pa z vsoto prejšnjih dveh.

Za velike vrednosti in, če uporabimo programski jezik z možnostjo računanja velikih števil, je hitrejša pot računanja Fibonaccijevih števil z naslednjo matrično enačbo:

: &lt;math&gt;\begin{bmatrix} 1 &amp; 1 \\ 1 &amp; 0 \end{bmatrix}^n =
       \begin{bmatrix} F\left(n+1\right) &amp; F \left(n\right) \\
                       F\left(n\right)   &amp; F \left(n-1\right) \end{bmatrix} , 
&lt;/math&gt;

ki namesto potenciranja uporablja kvadriranje.

=== Uporabe ===

Fibonaccijeva števila so pomembna pri analizi poteka [[Evklidov algoritem|Evklidovega algoritma]] za določitev [[največji skupni delitelj|največjega skupnega delitelja]] dveh celih števil. Izkaže se, da se algoritem najslabše izkaže ravno v primeru, ko določamo največji skupni delitelj dveh zaporednih Fibonaccijevih števil.

[[Jurij Vladimirovič Matijasevič|Matijasevič]] je pokazal, da lahko Fibonaccijeva števila določimo s posebno [[diofantska enačba|diofantsko enačbo]], kar nas vodi do njegove izvirne rešitve [[Matijasevičev izrek|10. Hilbertovega problema]].

Fibonaccijeva števila se pojavijo v enačbi za diagonale [[Pascalov trikotnik|Pascalovega trikotnika]].

Zanimiva uporaba Fibonaccijevega zaporedja je pri pretvarjanju [[milja|milj]] v [[kilometer|kilometre]]. Na primer, če bi radi vedeli koliko kilometrov je 5 milj, vzamemo Fibonaccijevo število (5) in poiščemo naslednje (8). 5 milj je približno 8 kilometrov. To deluje ker je pretvorbeni količnik med miljami in kilometri približno enak φ.

Logaritmično spiralo lahko poenostavimo, če začnemo v središču kartezičnega koordinatnega sestava, se premaknemo za F(1) enot v desno, za F(2) enot navzgor, za F(3) enot v levo, za F(4) enot navzdol, za F(5) enot v desno in tako naprej. To je podobno konstrukciji, omenjeni v članku o [[zlati rez|zlatem rezu]]. Fibonaccijeva števila se v naravi pojavijo velikokrat, kadar so logaritmične spirale sestavljene iz nezveznih enot, kot so tiste pri sončnicah ali pri borovih storžih.

=== Posplošitve ===

Posplošitev Fibonaccijevega zaporedja so [[Lucasovo zaporedje|Lucasova zaporedja]]. Eno vrsto lahko določimo z:

: ''L''(0) = 0
: ''L''(1) = 1
: ''L''(''n''+2) = ''PL''(''n''+1) + ''QL''(''n'')

kjer je običajno Fibonaccijevo zaporedje poseben primer ''P'' = ''Q'' = 1. Druga vrsta Lucasovega zaporedja se začne z ''L''(0) = 2, ''L''(1) = ''P''. Takšna zaporedja se uporabljajo v [[teorija števil|teoriji števil]] in dokazovanju [[praštevilo|praštevilskosti]].

=== Algoritem ===

V [[programski jezik pascal|pascalu]] lahko rekurzivni postopek prepišemo neposredno:
&lt;syntaxhighlight lang=&quot;pascal&quot;&gt;
function F(n:integer):integer;
begin
  if (n=0) or (n=1) then 
    F := 1
  else
    F := F(n-1) + F(n-2);
end;{F}
&lt;/syntaxhighlight&gt;
Vendar je taka neposredna uporaba [[rekurzija|rekurzije]] '''zelo''' neučinkovita in pravzaprav služi kot šolski primer, kako je ne smemo uporabljati. Učinkovitejši je iterativni postopek:
&lt;syntaxhighlight lang=&quot;pascal&quot;&gt;
function F(n:integer):integer;
var a,b,c,j : integer;
begin
  a:=1; b:=1;
  for j:=3 to n do begin
    c := a+b;  a := b;  b := c;
  end;
  F := c;
end;{F}
&lt;/syntaxhighlight&gt;
V [[Java (programski jezik)|javi]] (kot metoda) bi algoritem zgledal tako: 
&lt;syntaxhighlight lang=&quot;java&quot;&gt;
static int fibonacci (int n) {	
  int f=0,f1=1,f2=1;
  for (int i=1; i&lt;=n;i++) {
    if (i&lt;3) f=1;
    else {
	f=f1+f;
	f1=f2;
	f2=f;
    }
}
&lt;/syntaxhighlight&gt;V [[Python (programski jezik)|Pythonu]], kot funkcija, bi algoritem zgledal tako:&lt;syntaxhighlight lang=&quot;python3&quot;&gt;
def fibonacci(n):
    if n &lt; 3:
        return 1

    f1, f2 = 1, 1
    for _ in range(3, n + 1):
        f1, f2 = f2, f1 + f2
    return f2
&lt;/syntaxhighlight&gt;

== Fibonaccijeva števila v naravi ==
[[Slika:Helianthus whorl.jpg|thumb|right|200px|[[Sončnica]] ima cvetove razporejene v dve družini, pri čemer je v eni 34 spiralnih zavojev, v drugi pa 55 zavojev. (glej tudi [[Fermatova spirala]])]]
[[Slika:FibonacciChamomile.PNG|thumb|right|200px|Glava cvetlice [[barvilna pasja kamilica]] (''[[Cota tinctoria]]'') kaže postavitev 21-ih (modro) in 13-ih (zelenomodro) spiralnih zavojev]]

Poleg rasti določenega števila zajcev so Fibonaccijeva števila tudi drugod v naravi,&lt;ref&gt;{{sktxt|Douady|Couder|1996}}.&lt;/ref&gt; npr. pri številu [[list (rastlina)#Venčni listi|venčnih listov]] in v spiralnih strukturah, ki jih mnoge rastline uporabljajo za razporeditev [[seme]]n (glej tudi [[Fermatova spirala]]). Poleg števila parov zajcev je znan primer tudi število [[čebela|čebel]] pri idealiziranemu razmnoževanju, če upoštevamo da:
* se iz neoplojenega jajčeca izvali samec,
* se iz jajčeca, ki ga oplodi samec, izvali samica.

Samec bo tako vedno imel enega starša, samica pa dva. Če analiziramo število prednikov kateregakoli samca (1), bo ta imel vedno enega starša, tj. samico (1). Slednja ima dva starša, samca in samico (2), ta samec pa bo prav tako imel enega starša in samica dva starša, kar da število 3.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://american-university.com/cas/mathstat/newstudents/shared/puzzles/fibbee.html|title= The Fibonacci Numbers and the Ancestry of Bees|accessdate= 2009-12-03|language=en}}&lt;/ref&gt; V praksi se še danes uporablja izpopolnjene različice Fibonaccijeve sheme pri preučevanju drugih [[živali|živalskih]] [[populacija|populacij]].

Pri nekaterih [[cvetnice|cvetnicah]] so ta števila jasno izražena pri venčnih listih. Tako imajo [[lilije]] 3 venčne liste, [[zlatica|zlatice]] 5, [[ostrožnik (rastlina)|ostrožniki]] pogosto 8, [[ognjič]] 13, [[aster|astre]] 21 in [[navadna marjetica|marjetice]] ter [[sončnica|sončnice]] navadno po 34, 55 ali 89 listov. Lahko se pojavijo manj običajna števila, in sicer dvojna Fibonaccijeva števila, kar je posledica tehnike gojenja rastlin, ki podvoji število listov, ali pa podobna nepravilna zaporedja (npr. 1, 3, 4, 7, 18, ...). Pri razporeditvi semen so znani primer sončnice, ki imajo semena razporejena v dve družini, pri čemer je v manjših sončnicah v eni družini 34 spiralnih zavojev, v drugi pa 55, pri večjih pa sta ti dve števili 55 in 89 ali 89 in 144. Tudi luske na [[jelka (rod)|jelovih]] [[storž]]ih so tipično razporejene v dveh družinah prepletenih spiral; storž [[norveška jelka|norveške jelke]] ima tako 5 zavojev lusk v eni družini, v drugi pa 3.&lt;ref&gt;{{sktxt|Prusinkiewicz|Lindenmayer|1990}}.&lt;/ref&gt;

== Fibonaccijeva števila v leposlovju ==

Fibonaccijeva števila je uporabil [[Dan Brown]] v svoji knjigi ''[[Da Vincijeva šifra]]''.

== Glej tudi ==

* [[obratna Fibonaccijeva konstanta]]

== Sklici ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici}}
{{refend}}

== Viri ==

{{refbegin|1|normalfont=yes}}
* {{navedi revijo|last1= Douady|first1= S|last2= Couder|first2= Y.|title= Phyllotaxis as a Dynamical Self Organizing Process|journal= [[Journal of Theoretical Biology]]|year= 1996|issue= 178|pages= 255–274|url= http://www.math.ntnu.no/~jarlet/Douady96.pdf|doi= 10.1006/jtbi.1996.0026|volume= 178|format= |access-date= 2009-12-03|archive-date= 2006-05-26|archive-url= https://web.archive.org/web/20060526054108/http://www.math.ntnu.no/~jarlet/Douady96.pdf|url-status= dead}}
* {{citat|url= http://www.maths.surrey.ac.uk/hosted-sites/R.Knott/Fibonacci/fibtable.html|publisher= Surrey|place= Združeno kraljestvo|first= Ron|last= Knott|title= Fibonacci|year= 1996–2011|contribution= Fib table|accessdate= 2013-05-10|language= en|archive-url= https://web.archive.org/web/20180314041719/http://www.maths.surrey.ac.uk/hosted-sites/R.Knott/Fibonacci/fibtable.html|archive-date= 2018-03-14|url-status= dead}}. Stran navaja prvih 300 Fibonaccijevih števil 300 F&lt;sub&gt;''n''&lt;/sub&gt; razstavljenih na prafaktorje in povezavami na druge obsežnejše razpredelnice.
* {{navedi knjigo|last1= Prusinkiewicz|first1= P.|authorlink1= |last2= Lindenmayer|first2= A.|title= The Algorithmic Beauty of Plants|publisher= Springer-Verlag|year= 1990|location= |pages= 101–107|url= http://algorithmicbotany.org/papers/#webdocs|doi= |isbn= 978-0387972978}}
{{refend}}

{{-}}

{{zaporedja in vrste}}
{{razredi praštevil}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zaporedja]]
[[Kategorija:Fibonaccijeva števila| ]]</text>
      <sha1>t7delk4q7k79dbb7ca049iiqxlbe6p0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kvark</title>
    <ns>0</ns>
    <id>287</id>
    <revision>
      <id>6757849</id>
      <parentid>5778236</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:34:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, −odvečen glejtudi</comment>
      <origin>6757849</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2941" sha1="iyserj8gn05176ppce56kod1um2urlr" xml:space="preserve">'''Kvarki''' predstavljajo eno od družin [[osnovni delec|delcev]], manjših od [[atom]]a, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki [[snov]]i. Druga taka družina so [[lepton]]i. Delci, sestavljeni iz kvarkov, so [[hadron]]i; znana zgleda zanje sta [[proton]] in [[nevtron]].

Kvarke so doslej našli le v skupinah po dva, tri in [[pentakvark|pet]] kvarkov. Vsi napori, da bi odkrili samostojne kvarke, ki potekajo od leta [[1977]] dalje, so bili do zdaj neuspešni. Kvarki se od leptonov razlikujejo po [[električni naboj|električnem naboju]], ki ni [[mnogokratnik]] [[osnovni naboj|osnovnega naboja]]: medtem ko imajo leptoni, kot sta npr. [[elektron]] ali [[mion]], naboj +1, 0 ali -1 osnovnega naboja, imajo kvarki naboj +2/3 ali -1/3 osnovnega naboja (antikvarki pa -2/3 ali +1/3). Vsi kvarki imajo [[spin]] 1/2.

Za zdaj poznamo šest kvarkov treh generacij (v teku je iskanje četrte generacije kvarkov).
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-----
! ime
! simbol
! naboj
! ocenjena masa ([[elektronski volt|MeV]]/c&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)
|-----
| Gor (Up) || u              || align=&quot;right&quot; |  +2/3 
| align=&quot;right&quot; |  1,5-4,5 '''&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;'''
|-----
| Dol (Down) || d            || align=&quot;right&quot; |  -1/3 
| align=&quot;right&quot; |  5-8,5 '''&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;'''
|-----
| Čar (Charm) || c           || align=&quot;right&quot; |  +2/3 
| align=&quot;right&quot; |  1000-1400
|-----
| Čudnost (Strange) || s         || align=&quot;right&quot; |  -1/3 
| align=&quot;right&quot; |  80-155
|-----
| Vrh / Resnica (Top / Truth) || t    
| align=&quot;right&quot; |  +2/3 
| align=&quot;right&quot; |  174.300 ± 5.100
|-----
| Dno / Lepota (Bottom / Beauty) || b || align=&quot;right&quot; |  -1/3
| align=&quot;right&quot; |  4000-4500 
|}

'''1.''' Oceni mase kvarkov u in d sta do neke mere kontroverzni. V teku je več meritev njune mase. Po nekaterih rezultatih je mogoče tudi, da bi kvark utegnil biti celo brez mase.

== Zgodovina ==

Kvarke sta v šestdesetih letih [[20. stoletje|20. stoletja]] kot teorijski koncept predlagala [[Murray Gell-Mann]] in [[George Zweig]], ki sta uvidela, da bi se lastnosti vse večjega števila odkritih delcev, manjših od atoma, dalo pojasniti s tem, da so ti delci sestavljeni iz po treh manjših osnovnih delcev, ki jih je poimenoval kvark. Ime kvark je pobrano iz fraze »three quarks for Muster Mark« iz dela ''[[Finneganova sedmina]]'' ''(Finnegans Wake)'' irskega pisatelja [[James Joyce|Jamesa Joycea]].

== Literatura ==
* [[Janez Strnad]], ''Iz takšne so snovi kot sanje: od atomov do kvarkov'', Mladinska knjiga, Ljubljana, [[1988]]. {{COBISS|ID=3868160}}


== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|kvark|Kvark}}
* [http://www.kvarkadabra.net/snov/teksti/top_kvark.html  Odtisi top kvarka v Fermilabu, Kvarkadabra] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20030813090911/http://www.kvarkadabra.net/snov/teksti/top_kvark.html |date=2003-08-13 }}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Jedro in osnovni delci]]
[[Kategorija:Fizika osnovnih delcev]]
[[Kategorija:Kvarki| ]]</text>
      <sha1>iyserj8gn05176ppce56kod1um2urlr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Električni tok</title>
    <ns>0</ns>
    <id>601</id>
    <revision>
      <id>6758020</id>
      <parentid>6080895</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:49:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758020</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6173" sha1="717aa8n80i7l3lndhekczw31x9n9o43" xml:space="preserve">{{Infobox physical quantity
| name = Električni tok
| image = Ohm's Law with Voltage source TeX.svg
| caption = Enostavno električno vezje, kjer tok predstavlja črka ''i''. Razmerje med napetostjo (U), uporom (R) in tokom (I) je U=IR; to je znano kot [[Ohmov zakon]].
| unit = [[amper]]
| otherunits =
| symbols = ''I''
| baseunits =
| dimension = &lt;math&gt;\mathsf I&lt;/math&gt;
| extensive =
| intensive =
| conserved =
| transformsas =
| derivations = &lt;math&gt;I = {U \over R} , I = {Q \over t} &lt;/math&gt;
}}
'''Eléktrični tók''' (oznaka ''I'') v [[fizika|fiziki]] in [[elektrotehnika|elektrotehniki]] imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev [[električni naboj|električnega naboja]], bodisi po [[vakuum|praznem prostoru]], bodisi po [[kovina|kovini]] ali drugem [[električni prevodnik|električnem prevodniku]]. Električni tok je definiran kot količina [[električni naboj|naboja]], ki v danem [[čas|časovnem intervalu]] preteče skozi dani presek. [[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za merjenje električnega toka enoto [[amper]], ki je ena [[osnovne enote SI|osnovnih enot SI]]. 

Električni tokovi ustvarjajo [[Magnetno polje|magnetna polja]], ki se uporabljajo v motorjih, generatorjih, [[Dušilka|induktorjih]] in [[Transformator|transformatorjih]]. V navadnih prevodnikih povzročajo [[Joule ogrevanje|Jouleovo segrevanje]], ki ustvarja [[Svetloba|svetlobo]] v [[Žarnica|žarnicah z žarilno nitko]]. Časovno spremenljivi tokovi oddajajo [[Elektromagnetno valovanje|elektromagnetne valove]], ki se uporabljajo v [[Telekomunikacije|telekomunikacijah]] za oddajanje informacij.

[[Merilnik]] za merjenje električnega toka se imenuje [[ampermeter]].

== Simbol ==
Običajni simbol za tok je {{Matematična formula|''I''}}, ki izvira iz francoske fraze ''intensité du courant'' (jakost toka).&lt;ref&gt;T. L. Lowe, John Rounce, ''Calculations for A-level Physics'', p. 2, Nelson Thornes, 2002 {{ISBN|0-7487-6748-7}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Howard M. Berlin, Frank C. Getz, ''Principles of Electronic Instrumentation and Measurement'', p. 37, Merrill Pub. Co., 1988 {{ISBN|0-675-20449-6}}.&lt;/ref&gt; Jakost toka pogosto imenujemo preprosto ''tok''.&lt;ref&gt;K. S. Suresh Kumar, ''Electric Circuit Analysis'', Pearson Education India, 2013, {{ISBN|9332514100}}, section 1.2.3 &quot;'Current intensity' is usually referred to as 'current' itself.&quot;&lt;/ref&gt; Simbol {{Matematična formula|''I''}} je uporabil [[André-Marie Ampère]], po katerem je poimenovana enota za električni tok (1820).&lt;ref&gt;A-M Ampère, [http://www.ampere.cnrs.fr/textes/recueil/pdf/recueilobservationsd.pdf ''Recueil d'Observations Électro-dynamiques''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724083412/http://www.ampere.cnrs.fr/textes/recueil/pdf/recueilobservationsd.pdf |date=2011-07-24 }}, p. 56, Paris: Chez Crochard Libraire 1822 (in French).&lt;/ref&gt; Zapis je prešel iz Francije v Veliko Britanijo, kjer je postal standard. kjer vsaj ena revija ni spremenila uporabe {{Matematična formula|''C''}} v {{Matematična formula|''I''}} do leta 1896.&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=BCZLAAAAYAAJ ''Electric Power''], vol. 6, p. 411, 1894.&lt;/ref&gt;

== Ohmov zakon ==
{{Glavni|Ohmov zakon}}

Ohmov zakon za dani [[električni krog]] podaja sorazmernost med [[Električni tok|električnim tokom]] ''I'' skozi [[Upor (elektrotehnika)|električni upornik]] in [[Električna napetost|napetostjo]] ''V'' na njem:&lt;math display=&quot;block&quot;&gt;I = \frac{U}{R},&lt;/math&gt;''I'' je tok skozi prevodnik (v enotah [[Amper|amperjev]]). ''V'' je potencialna razlika, izmerjena ''čez'' prevodnik (v enotah [[Volt|voltov]]), in ''R'' je [[Električni upor|upor]] prevodnika (v enotah [[Om|ohmov]]). Natančneje, Ohmov zakon navaja, da je ''R'' v tem razmerju konstanten, neodvisen od toka.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Electrical papers|volume=1|last=Oliver Heaviside|publisher=Macmillan and Co|year=1894|page=283|url=https://books.google.com/books?id=lKV-AAAAMAAJ&amp;q=ohm's%20law%20constant%20ratio&amp;pg=PA284|isbn=978-0-8218-2840-3}}&lt;/ref&gt;

== Izmenični in enosmerni tok ==
V sistemih z [[Izmenični električni tok|izmeničnim tokom]] (AC) gibanje [[Električni naboj|električnega naboja]] izmenično obrača smer. Izmenični tok je oblika [[Električna energija|električne energije]], ki se najpogosteje dobavlja podjetjem in bivališčem. Običajna valovna oblika [[Napajanje AC|električnega tokokroga AC]] je [[sinusni val]], čeprav nekateri uporabljajo alternativne valovne oblike, kot so [[Trikotni val|trikotni]] ali [[Kvadratni val|kvadratni valovi]]. Primeri izmeničnega toka so tudi [[Avdio frekvenca|zvočni]] in [[Radio frekvenca|radijski]] signali, ki se prenašajo po električnih žicah. Pomemben cilj teh uporabj je obnovitev informacij, kodiranih (ali ''[[Modulacija|moduliranih]]'') na AC signal.

V nasprotju s tem se [[Enosmerni električni tok|enosmerni tok]] (DC) nanaša na sistem, v katerem se električni naboj giblje samo v eno smer. Enosmerni tok proizvajajo viri, kot so [[Baterija (elektrika)|baterije]], [[Termopar|termoelementi]], [[Sončna celica|sončne celice]] in [[Komutator|komutatorski]] električni stroji tipa [[dinamo]]. Izmenični tok se lahko pretvori v enosmerni tok z uporabo [[Usmernik|usmernika]]. Enosmerni tok lahko teče v [[Električni prevodnik|prevodniku]], kot je žica, lahko pa teče tudi skozi [[Polprevodnik|polprevodnike]], [[Električni izolator|izolatorje]] ali celo skozi [[vakuum]], kot v [[Elektronski snop|elektronskih ali ionskih snopih]]. [[Arhaizem|Staro ime]] za enosmerni tok je bilo ''galvanski tok''.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Clinical Electrophysiology: Electrotherapy and Electrophysiologic Testing|last=Andrew J. Robinson|last2=Lynn Snyder-Mackler|edition=3.|year=2007|publisher=Lippincott Williams &amp; Wilkins|isbn=978-0-7817-4484-3|page=10|url=https://books.google.com/books?id=C2-9bcIjPBsC&amp;q=%22galvanic+current%22+%22direct+current%22&amp;pg=PA10}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Glej tudi ==
* [[enosmerni električni tok|enosmerni tok]], [[izmenični tok]]
* [[Gostota električnega toka|gostota toka]]
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Elektrika in magnetizem]]
[[Kategorija:Elektrotehnika]]
[[Kategorija:Fizikalne količine]]
[[Kategorija:Električni tok| ]]</text>
      <sha1>717aa8n80i7l3lndhekczw31x9n9o43</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1019</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1965</id>
    <revision>
      <id>6758195</id>
      <parentid>6557401</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:30:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dogodki */ sedanjik &gt; preteklik</comment>
      <origin>6758195</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1684" sha1="am9moqknoq36sw0qaehl1i5yftwp0x9" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1019''' ('''[[rimske številke|MXIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].
== Dogodki ==
[[Slika:Messkirch Pfarrkirche Figur Heimrad 02.jpg|thumb|right|180px|Kip Svetega Heimrada v cerkvi Sv. Martina, Meßkirch]]
===Slovenija===
* Umrlega oglejskega patriarha [[Janez IV. iz Ravenne|Janeza IV.]] je nasledil [[Poppo Oglejski|Poppo]]. [[1045]] ↔
===Ostalo===
* Češki vojvoda [[Bržetislav I. Češki|Bržetislav I.]] je odvzel poljskemu vojvodi [[Boleslav I. Hrabri|Boleslavu I.]] Moravsko.
* V sporu za nasledstvo v [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]] je [[Jaroslav Modri|Jaroslav]] ob pomoči novgorodskih Varajagov premagal [[Svjatopolk I. Vladimirovič|Svjatopolka I.]]. Za časa Jaroslava (1019-54) je Kijevska Rusija dosegla svoj vrhunec.
* Saracenski pirati so napadli francosko mesto Narbonne.
* Daljni vzhod: [[Džurčeni|Džurčenski]] pirati, vazali dinastije Liao, so opustošili obalo japonskega otoka [[Kjušu]].

== Rojstva ==
* [[17. november]] - [[Sima Guang]], kitajski zgodovinar in državnik († [[1086]])
* [[29. december]] - [[Mundžong (Gorjeo)|Mundžong]], 11. korejski kralj dinastije Gorjeo († [[1083]])

; Neznan datum
* [[Sven II. Danski|Sven II.]], danski kralj († [[1076]])
* [[Zeng Gong]], kitajski zgodovinar († [[1083]])

== Smrti ==
* [[28. junij]] - [[Heimerad]], nemški svetnik, potujoči pridigar (* [[970]])

; Neznan datum
* [[Janez IV. iz Ravenne]], oglejski patriarh
* [[Svjatopolk I. Vladimirovič|Svjatopolk I.]], kijevski knez (* [[980]])
* [[Teodora Kosara]], kneginja Duklje (pozno 10. stoletje)

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 1019|*]]</text>
      <sha1>am9moqknoq36sw0qaehl1i5yftwp0x9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Cerkno</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3491</id>
    <revision>
      <id>6758251</id>
      <parentid>6690855</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:17:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-52398-11</username>
        <id>266527</id>
      </contributor>
      <comment>prebivalst</comment>
      <origin>6758251</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2130" sha1="lu34bpesg9bbwg9yil2myapf0ta4h7w" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Gašper Uršič]]
|grb=Grb Občine Cerkno.png
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Cerkno.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F14_T1257_vF_b4_x421486.09349999996_y109439.648_s12  Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F14_T1257_vF_b4_x421486.09349999996_y109439.648_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt; 
|splet=http://www.cerkno.si
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=131,6
|prebivalstvo=2
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=2281
|ženske=2164
|sedež=[[Cerkno]]}}

'''Občina Cerkno''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 4.500 prebivalci in središčem v [[Cerkno|Cerknem]]. V občini je [[smučarski center Cerkno|smučišče Cerkno]].

== Naselja v občini ==
[[Bukovo]], [[Cerkljanski Vrh]], '''[[Cerkno]]''', [[Čeplez]], [[Dolenji Novaki]], [[Gorenji Novaki]], [[Gorje, Cerkno|Gorje]], [[Jagršče]], [[Jazne]], [[Jesenica]], [[Labinje]], [[Lazec, Cerkno|Lazec]], [[Laznica, Cerkno|Laznica]], [[Orehek, Cerkno|Orehek]], [[Otalež]], [[Planina pri Cerknem]], [[Plužnje]], [[Podlanišče]], [[Podpleče]], [[Poče]], [[Police, Cerkno|Police]], [[Poljane, Cerkno|Poljane]], [[Ravne pri Cerknem]], [[Reka, Cerkno|Reka]], [[Straža, Cerkno|Straža]], [[Šebrelje]], [[Travnik, Cerkno|Travnik]], [[Trebenče]], [[Zakojca]], [[Zakriž]]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.cerkno.si/ Cerkno], uradna spletna stran
*[https://www.visitcerkno.si/ LTO Laufar], Lokalna turistična organizacija
*[http://www.laufarija-cerkno.si Laufarija], Društvo [[Laufarija]] Cerkno
*[http://www.kudcerkno.si KUD Cerkno] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810012326/http://www.kudcerkno.si/ |date=2020-08-10 }}, [[Kulturno umetniško društvo Cerkno]]
*[http://www.kam.si/predstavitve/razgledna_sprehajalna_pot_kopa.html Razgledna sprehajalna pot Kopa]
 
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Slovenske občine}}

{{škrbina-geo-sl}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine Slovenije|Cerkno]]
[[Kategorija:Občina Cerkno| ]]</text>
      <sha1>lu34bpesg9bbwg9yil2myapf0ta4h7w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758270</id>
      <parentid>6758251</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:47:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-52398-11|~2026-52398-11]] ([[User talk:~2026-52398-11|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Linum automatissimum|Linum automatissimum]]</comment>
      <origin>6690855</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2133" sha1="alhls7q399dpbqog5giul1vuv42af75" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Gašper Uršič]]
|grb=Grb Občine Cerkno.png
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Cerkno.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F14_T1257_vF_b4_x421486.09349999996_y109439.648_s12  Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F14_T1257_vF_b4_x421486.09349999996_y109439.648_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt; 
|splet=http://www.cerkno.si
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=131,6
|prebivalstvo=4445
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=2281
|ženske=2164
|sedež=[[Cerkno]]}}

'''Občina Cerkno''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 4.500 prebivalci in središčem v [[Cerkno|Cerknem]]. V občini je [[smučarski center Cerkno|smučišče Cerkno]].

== Naselja v občini ==
[[Bukovo]], [[Cerkljanski Vrh]], '''[[Cerkno]]''', [[Čeplez]], [[Dolenji Novaki]], [[Gorenji Novaki]], [[Gorje, Cerkno|Gorje]], [[Jagršče]], [[Jazne]], [[Jesenica]], [[Labinje]], [[Lazec, Cerkno|Lazec]], [[Laznica, Cerkno|Laznica]], [[Orehek, Cerkno|Orehek]], [[Otalež]], [[Planina pri Cerknem]], [[Plužnje]], [[Podlanišče]], [[Podpleče]], [[Poče]], [[Police, Cerkno|Police]], [[Poljane, Cerkno|Poljane]], [[Ravne pri Cerknem]], [[Reka, Cerkno|Reka]], [[Straža, Cerkno|Straža]], [[Šebrelje]], [[Travnik, Cerkno|Travnik]], [[Trebenče]], [[Zakojca]], [[Zakriž]]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.cerkno.si/ Cerkno], uradna spletna stran
*[https://www.visitcerkno.si/ LTO Laufar], Lokalna turistična organizacija
*[http://www.laufarija-cerkno.si Laufarija], Društvo [[Laufarija]] Cerkno
*[http://www.kudcerkno.si KUD Cerkno] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810012326/http://www.kudcerkno.si/ |date=2020-08-10 }}, [[Kulturno umetniško društvo Cerkno]]
*[http://www.kam.si/predstavitve/razgledna_sprehajalna_pot_kopa.html Razgledna sprehajalna pot Kopa]
 
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Slovenske občine}}

{{škrbina-geo-sl}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine Slovenije|Cerkno]]
[[Kategorija:Občina Cerkno| ]]</text>
      <sha1>alhls7q399dpbqog5giul1vuv42af75</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Novo mesto</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3563</id>
    <revision>
      <id>6757991</id>
      <parentid>6742323</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:18:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nastanek in ustanovitev mesta */</comment>
      <origin>6757991</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37500" sha1="6lilc40mdd2pi19qe0pjdy1cnjcao2w" xml:space="preserve">{{drugi pomeni}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10120438_b4
|najdisi=Novo+Mesto
|osm={{openstreetmap|lat=45.80494|lon=15.16786|zoom=15}}
|slika={{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1
 | image1 = Novo mesto - letalski posnetek.jpg
 | image2 = Novo mesto rotovž.jpg
 | image3 = Novo mesto, St. Leonard's parish church 01.jpg
 | image4 = Proštija, Novo mesto.jpg
 | image5 = Kandijski most čez reko Krko v Novem mestu 3.jpg
 | image6 = Kapiteljska cerkev (45798232335).jpg}}
|napis={{nobreak|Od zgoraj navzdol:}}&lt;br&gt; Novo mesto s [[Krka|Krko]] iz zraka  &lt;br&gt; [[Mestna hiša, Novo mesto|Mestna hiša]], Cerkev sv. Lenarta &lt;br&gt; Proštija, [[Kandijski most]] &lt;br&gt; [[Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto| Stolnica sv. Nikolaja]]
|povrsina=33,29
|povrsina_ref=&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |title=Največja naselja po površini |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325191214/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|prebivalstvo=24741
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=202
|grb=COA-Novo mesto.gif
|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]
|ustanovitev=[[7. april]] [[1365]]
|ustanovitelji=[[Rudolf IV. Habsburški]]
|omemba=
| nekdanje       = Rudolfovo
| sosednji      = [[Dolenje Kamenje, Novo mesto|Dolenje Kamenje]], [[Gorenje Kamence]], [[Hudo, Novo mesto|Hudo]], [[Kuzarjev Kal]], [[Prečna]], [[Češča vas]], [[Srebrniče]], [[Boričevo]], [[Škrjanče pri Novem mestu]], [[Stranska vas, Novo mesto|Stranska vas]], [[Rajnovšče]], [[Črmošnjice pri Stopičah]], [[Šentjošt, Novo mesto|Šentjošt]], [[Veliki Slatnik]], [[Mali Slatnik]], [[Mala Cikava]],  [[Smolenja vas]],  [[Žihovo selo]], [[Lešnica, Novo mesto|Lešnica]], [[Sevno, Novo mesto|Sevno]], [[Ždinja vas]] 
|posta=Novo mesto
|postna=8000
|krajevna skupnost=
|obcina=Novo mesto
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Jugovzhodna Slovenija
|drzava=Slovenija
}}

'''Nôvo mésto''' ({{Audio|Sl-Novo Mesto.oga|izgovorjava}}) je sedmo [[mesto]] po velikosti v [[Slovenija|Sloveniji]] s skoraj 25.000 prebivalci (2026), središče zgodovinske pokrajine [[Dolenjska|Dolenjske]] in tudi celotne statistične regije [[Jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodne Slovenije]].

V mestu je sedež [[Mestna občina Novo mesto|mestne občine Novo mesto]], upravne enote in rimskokatoliške [[Škofija Novo mesto|novomeške škofije]] (z [[Zavod Friderik Irenej Baraga|Zavodom Friderika Ireneja Barage]] in [[Konservatorij za glasbo Jurija Slatkonje|Konservatorijem za glasbo Jurija Slatkonje]]). V mestu imajo sedež [[Univerza v Novem mestu|novomeška univerza]] in [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto|Univerzitetno in raziskovalno središče]], [[Inštitut Rudolfovo]], ena najstarejših [[Gimnazija Novo mesto|gimnazij]] v Sloveniji, [[Šolski center Novo mesto|šolski center]] z največjo [[Šolski center Novo mesto, Višja strokovna šola|višjo strokovno šolo]] v Sloveniji, [[Dolenjski muzej]] z galerijo [[Galerija Jakčev dom|Jakčev dom]], [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnica Mirana Jarca]], [[Kulturni center Janeza Trdine]] z galerijo Kocka, [[Galerija Simulaker]] in najmlajše slovensko profesionalno gledališče [[Anton Podbevšek teater]].  

V Novem mestu izhaja od leta 1950 tedenski informativni pokrajinski časopis [[Dolenjski list]], [[Založba Goga]] izdaja literarno-kulturno revijo ''[[Rast (revija)|Rast]]''. Od 1987 oddaja regionalni radio Studio D, od leta 1993 pa Radio Sraka&lt;ref&gt;Radio Krka [https://radiosraka.com/o-nas/]&lt;/ref&gt; in od leta 1995 Radio Krka.&lt;ref&gt;Radio Krka [https://radiokrka.si/]&lt;/ref&gt; Leta 1990 je Novo mesto dobilo še lokalno televizijo Vaš kanal.&lt;ref&gt;Vaš Kanal [https://www.vaskanal.com/]&lt;/ref&gt;

Leta 1923 je bilo k Novemu mestu priključeno naselje [[Kandija]]. Leta 1979 so bila k naselju Novo mesto v celoti priključena še naslednja naselja: Brod (ob popisu 1971 je imelo naselje 247 prebivalcev), [[Bršljin]] (520), Cegelnica pri Novem mestu (307), Dolenje Kamence (316), [[Gotna vas]] (470), Groblje (34), Irča vas (376), Jedinščica (132), Krka (141), Ločna (246), Mačkovec pod Trško Goro (192), Mala Bučna vas (239), Muhaber (288), Potočna vas (113), Ragovo (95), Regrča vas (587), [[Šmihel pri Novem mestu]] (504), [[Krajevna skupnost Bučna vas|Velika Bučna vas]] (185), Velika Cikava (51) in Žabja vas (761).

== Geografija in demografija ==
[[Slika:Novo mesto, 2012 - zaledenela Krka.jpg|alt=reka Krka|sličica|Reka Krka, ki teče skozi Novo mesto, je leta 2012 zaledenela]]
Novo mesto je upravno središče [[Dolenjska|Dolenjske]]. Leži sredi gričevnate pokrajine v rečnem zavoju reke [[Krka|Krke]] na [[nadmorska višina|nadmorski višini]] 202 m, ({{Coord|45|48|13|N|15|10|31|E|display=inline}}). Mestni obod sestavljajo na jugovzhodu [[Gorjanci]], na jugozahodu Ljuben (546 m), na zahodu izrastki Kočevskega Roga, na severu pa vinorodna [[Trška gora]] (428 m).

Staro mestno jedro, ki je krožne oblike s polmerom okoli 250 m, stoji na skalnatem [[apnenec|apnenčastem]] pomolu. Obliva ga počasna sivozelena Krka v treh zaporednih rečnih zavojih. Med njimi je troje pomolov. Na najbolj izrazitem srednjem pomolu stoji mesto, druga dva pa zarašča gozd; na zahodu [[Portoval]](d), na vzhodu [[Ragov log]], ki je delno preurejen v park in od [[1955]]. leta povezan z levim bregom Krke po leseni [[brv]]i. Oba imata zdaj športno-rekreacijsko vlogo.

Polotok z mestnim jedrom se najvišje dviga s Kapiteljskim hribom (202 m), ki se proti jugozahodu strmo spušča h Krki. Tu je nastal znameniti [[Breg, Novo mesto|Breg]], ki daje mestu svojevrstno obeležje. Najlepši pogled se odpira z vzhoda in zahoda in so ga zato pogosto upodobili slikarji, zlasti [[Božidar Jakac|Jakac]] in [[Vladimir Lamut|Lamut]]. Skalnati strmi breg Krke prehaja od Brega proti zahodu v aluvialno rečno teraso Loko. Zdaj so tu športna igrišča. Gladina Krke je pod Novim mestom pri zgornjem jezu ob nekdanjem mlinu na nadmorski višini 162 m. Jez je ohranjen iz higienskih razlogov zaradi kanalov, speljanih v reko.

Iz starega jedra se mesto pahljačasto širi ob dohodnih cestah. Na severozahodu proti vasi [[Prečna]] je najstarejši del mesta, prometno-transportni in industrijski [[Bršljin]] s [[Cegelnica|Cegelnico]], [[Muhaber|Muhaberjem]] ter [[Krajevna skupnost Bučna vas|Malo in Veliko Bučno vasjo]] ob cesti proti [[Mirna peč|Mirni peči]] (k mestu spadata še [[Potočna vas]] in [[Dolenje Kamence]], ne pa tudi vasi [[Gorenje Kamence]], [[Hudo, Novo mesto|Hudo]] in [[Daljni Vrh]]). Severno od starega mesta je vzpetina (grič) [[Marof, Novo mesto|Marof]] in predmestje [[Mestne njive]], sledijo industrijski kompleksi [[Ločna|Ločne]] in Mačkovca na severovzhodu v smeri proti [[Otočec|Otočcu]] oziroma Trški gori, na desnem bregu Krke so zaselki [[Ragovo]], Graben in Krka ter rekreacijsko območje [[Drgančevje]], lokacija bodočega univerzitetnega kampusa. Na vzhodnem robu Novega mesta je [[Velika Cikava]] in samostojno naselje [[Mala Cikava]] z gospodarsko cono Cikava ter bližnji [[Mali Slatnik]] in [[Smolenja vas]], na jugovzhodu Žabja vas, [[Gotna vas]] in [[Jedinščica]] pod Poganškim vrhom (proti [[Stopiče|Stopičam]], [[Dolnja Težka Voda|Dolnji Težki Vodi]] in [[Bela krajina|Beli krajini]]), na jugu so mestni predeli [[Kandija]], [[Grm, Novo mesto|Grm]] ob [[Grad Grm|istoimenski graščini]] in [[Šmihel, Novo mesto|Šmihel]] z [[Regrča vas|Regrčo vasjo]] pod Železnim hribom ter samostojna vas [[Škrjanče pri Novem mestu|Škrjanče]], na zahodu pa so naselja [[Drska]], [[Irča vas]] in [[Brod, Novo mesto|Brod]] v smeri proti [[Straža, Straža|Straži]] na desnem ter [[Groblje, Novo mesto|Groblje]] na levem bregu Krke, kot tudi vas [[Srebrniče]] z novim novomeškim pokopališčem (edinim gozdnim pokopališčem v Sloveniji).

V Krko, katere pretok silno koleba med 2 in 300 m³/s, se izlivata z desne strani [[Težka voda (potok)|Težka voda]] v Kandiji in z leve [[Bršljinski potok]] v prvem zavoju reke, na vzhodnem obrobju pa z desne tudi [[Slatenski potok]], ki teče med Mahovim in Velikim hribom skozi Veliki in Mali Slatnik ter se izliva v Krko pri Grabnu. Tik ob njeni strugi je več kraških izvirov; med njimi je zelo močan izvir na desnem bregu ob [[Kandijski most|Kandijskem mostu]].

Vremenska opazovanja datirajo od [[1880]]. leta. Zaradi prepletajočih se vplivov panonskega in gorskega podnebja zelo kolebajo povprečne mesečne temperature in padavine. Povprečna letna temperatura znaša 9,6&amp;nbsp;°C, januarska - 1,9&amp;nbsp;°C in julijska + 19,5&amp;nbsp;°C. Letna množina padavin je v povprečju 1260&amp;nbsp;mm. Prevladuje severozahodni, vzhodni in jugozahodni veter, ki ima pozimi večkrat značaj [[fen]]a. Najbolj vetrovno je od februarja do aprila.

Mesto je trgovsko, upravno, zdravstveno, izobraževalno, prometno (železniško vozlišče, na severnem obrobju se mestu približa [[Avtocesta A2]] Karavanke - Ljubljana - Zagreb z dvema izvozoma za Novo mesto) in kulturno središče, sodobni urbanizacijski tokovi pa so zajeli tudi širše podeželje, ki je izgubilo kmetijsko vlogo. V mestu in okolici so se razvile avtomobilska ([[Revoz]] - bivši [[Industrija motornih vozil|IMV]], [[Adria Mobil]], ''TPV-Tovarna posebnih vozil''), farmacevtska in kozmetična ([[Krka (podjetje)|Krka]]), tekstilna (Labod, prej tudi Novoteks), lesna (Novoles), obutvena in elektrotehnična industrija ter industrija izolacijskih materialov. Eno največjih slovenskih gradbenih podjetij [[Pionir Novo mesto]] je šlo 1996 v stečaj, zdaj pa so tam CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest in GPI.

Novo mesto ima 5 osnovnih šol ([[OŠ Grm]], [[Osnovna šola Bršljin|OŠ Bršljin]], [[OŠ Drska]], [[OŠ Center]], [[OŠ Šmihel]]), [[Glasbena šola|glasbeno šolo]], [[Gimnazija Novo mesto|gimnazijo]], ki je druga najstarejša šola z gimnazijskim programom na ozemlju današnje Slovenije, več srednjih šol, združenih v [[Šolski center Novo mesto]] z [[Šolski center Novo mesto, Višja strokovna šola|višjo strokovno šolo]] in z leta 1999 zgrajeno [[Športna dvorana Leona Štuklja|Športno dvorano Leona Štuklja]], ki ustreza evropskim standardom za igranje košarke, odbojke in rokometa ter posebej [[Ekonomska šola Novo mesto]] z višjo strokovno šolo - program medijske produkcije, [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto|Univerzitetno in raziskovalno središče]] oz. zasebno [[Univerza v Novem mestu|Univerzo v Novem mestu]] z več fakultetami. Tu so sedeži ustanov regijskega pomena na področju zdravstva ([[Splošna bolnišnica Novo mesto]], urgentni center in zdravstveni dom), bančništva, telekomunikacij in elektronskih medijev (''Radio Krka, Radio Center, Radio Sraka, TV Vaš kanal Novo mesto''), pravosodja, zavarovalništva, zaposlovanja. V mestu je poleg Športne dvorane Leona Štuklja več športnih objektov: [[Stadion Portoval]], [[Športna dvorana Marof]], zahodno od mesta pri [[Češča vas|Češči vasi]] pa je od 2019 [[Olimpijski center Novo mesto]], ki gosti atletska tekmovanja in v katerem je eden izmed dveh slovenskih [[velodrom|velodromov]] (zgrajen že 1996), v gradnji pa je tudi novomeški pokriti bazen v [[Češča vas|Češči vasi]]. Še bolj zahodno pa je športno [[Letališče Novo mesto-Prečna]], ki delno leži že v [[Občina Straža|Občini Straža]].

== Zgodovina ==

=== Bronasta in železna doba ===

Bronasta doba obsega obdobje od okoli leta [[1700 pr. n. št|1700]] do 800/700 pr. n. št. Na slovenskem je še posebna, ker je takrat živela ena prvih samostojnih kultur na slovenskem: ljubljanski [[koliščarji]]. Čeprav njenih sledov ni najti na dolenjskem, je močno verjetno, da je njen vpliv segel tudi v dolino reke [[Krka|Krke]]. Misel je še toliko bolj verjetna, ker so arheologi v dolenjskih kraških jamah odkrili sledove prvih naseljencev, ki so si v njih dom poiskali v obdobju bronaste dobe. za Novo mesto in okolico pa je predvsem pomemben blišč žarnih grobišč, kar odsevajo najdbe z [[Mestne njive|Mestnih njiv]]. V tej dobi se začne trajna poselitev novomeškega okolja v okljuku reke Krke. Žarno pokopavanje izvira iz Sredozemlja; ljudstvo, ki se je naselilo na tem območju, je s seboj prineslo navado sežiganja svojih preminulih. Njihov pepel so nato pokopali v lončenih posodah, na za to posebej izbranih krajih. V grob so priložili še orodje, orožje in druge pridatke. Treba je poudariti spretnosti lončarske izdelave na tem območju - okrasje in dimenzije posod so prav umetelno izvedene, tudi na bronastih izdelkih. Ker je rud za izdelavo [[bron]]a na Slovenskem razmeroma malo, lahko sklepamo, da je že v bronasti dobi na tem območju cvetela tudi trgovina. 
[[Slika:Situla, krožišče Novo mesto.jpg|right|sličica|Replika situle v krožišču v Bučni vasi]]
O ljudstvu iz tega časa vemo zelo malo: vemo, da so hiše gradili iz kamna, lesa in zemlje. Poznali so obrt in ker v obrti vsi niso bili enako spretni, so nekateri v družbi uživali večji ugled, kar kaže na družbeno razslojenost. Ne poznamo pa njihovega jezika, običajev, verovanj ...

V železni dobi, ki jo delimo na starejšo ([[Železna doba|halštatsko]]) in mlajšo (latensko), je območje Dolenjske odigralo ključno vlogo v prenosu znanja o železarstvu iz [[Mala Azija|Male Azije]], prek [[Grčija|Grčije]] do ostale [[Evropa|Evrope]]. Mirno lahko zapišemo, da ti kraji ne prej ne kasneje niso več imeli tako pomembne vloge. Prihod novega ljudstva je povečal in zgostil prebivalstvo na tem območju, največji poudarek pa je skupščina sedaj dajala železarstvu. Še danes je na gričih moč opaziti obrambne nasipe, ki so jih ustvarili ljudje (bolj za obrambo pred zvermi, kot pred drugimi sovražniki). V novonastali družbi se je družbena razslojenost še povečala. Družina je bila zelo pomembna, saj so pokojne pokopavali v eno samo gomilo več generacij; nekatere celo toliko časa, da so gomile ob odkritju poimenovali kar 'dolenjske piramide'.

Lahko bi rekli, da je med vsemi [[Srednja Evropa|srednjeevropskimi]] skupinami ravno dolenjska v tem času dosegla največji vzpon. Razvitost se ne kaže le v natančnosti izdelave in umetelnosti predmetov, temveč tudi v posebnem načinu pokopa, ki se je uveljavil v tem času. Svoje pokojne so v [[gomilno grobišče|gomile]] polagali v krožnem redu, kar nakazuje na neznan obred oziroma način razmišljanja. Svojevrstni znaki materialne in duhovne kulture tega časa nam dokazujejo, da je dolenjski [[Halštatska doba|halštat]] 'najvidnejši predstavnik halštatske kulture'. Tu je treba omeniti [[Situla|situle]], [[steklene jagode]] in [[Fibula|fibule]]. Situl in steklenih jagod je bilo v Novem mestu najdenih največ na svetu. Prvič na dolenjsko kulturo niso vplivali zunanji dejavniki, temveč je razvoj [[obrt]]i na tem prostoru ustvaril lastne načine izdelovanja in okraševanja; proizvodnja je torej morala preseči potrebe domačega okolja, saj je v tem obdobju trgovina bajno zacvetela. Najbolj izstopa nakit iz steklenih jagod. Zaradi številčnosti jih nikoli niso natančno prešteli, toda arheologi ocenjujejo, da če sta bili v nekem drugem evropskem halštatskem grobu najdeni dve jagodi, jih je bilo v dolenjskem najdenih tisočkrat več. [https://sl.wikipedia.org/wiki/Situla Situl] je bilo na tem območju do sedaj najdenih [[Situla z Vač|22]].

Kljub bogati trgovini in blaginji, ki jo je uživala dolenjska družba v halštatu, se žal ni organizirala v vojaško silo, ki bi kljubovala [[Grki|Grkom]] in kasneje [[Starorimska civilizacija|Rimljanom]]. Zaton je doživela že s prihodom [[Kelti|Keltov]], ki so udrli na to območje, se pomešali z domačini in uvedli spet drugačno kulturo. Razcvet situl in steklenih jagod se je končal, dokončno pa se je 'zlata doba' [[Dolenjska|Dolenjske]] končala s prihodom [[Rimljani|Rimljanov]] leta [[35 pr. n. št.|35 pr. n. št]]., pod čigar vladavino je ostalo več stoletij.

=== Nastanek in ustanovitev mesta ===
[[Slika:Novo_mesto_z_Marofa.jpg|thumb|right|Pogled z [[Marof, Novo mesto|Marof]]a]]
V šestem stoletju našega štetja so na slovensko območje prišli Slovani. Ljudstvo, ki je bilo v veliki večini kmečko, je kmalu naselilo strateško primerno dolino reke Krke in se tu stalno naselilo. Kmetovanje se je dobro razvilo šele v 12. stoletju, ko so se nehali vpadi na zahod prek dolenjskega območja in so kmetje lahko želi, kar so sejali. V tem obdobju se je tudi povečalo število naselij in skoraj doseglo današnje število.

V 13. stoletju se je kazala že močna potreba po pravem mestu na Dolenjskem. Kostanjevica, ki je bila prva od Dolenjskih naselji, ki so ji bile podeljene mestne pravice, je bila mesto bolj na papirju, kot v resnici in od otoškega mesta si pač ni bilo veliko obetati. V okolici je bilo še nekaj obetavnih trgov (Mokronog, Črnomelj, Metlika ...), toda strateško idilično postavljeno naselje v okljuku reke Krke je kar klicalo po ustanovitvi mesta. 

Približno tristo let - 1200 do 1500 - so se v tekmi za posest naše zemlje menjavale posamezne velikaške rodbine, vendar je bila ta tekma odločena že leta [[1335]] v korist [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Najvidnejši in najuspešnejši predstavnik habsburške politike je bil [[vojvoda]] [[Rudolf IV. Habsburški]]. Dvajsetleten je leta [[1358]] nasledil svojega očeta Albrehta, imenovanega »Modri«. Sedem let kasneje je umrl v Milanu. Bil je zet češkega kralja in nemškega cesarja Karla IV. Istega leta, kot je podpisal privilegijsko listino Novemu mestu, je ustanovil tudi [[Univerza na Dunaju|univerzo na Dunaju]], kar mu je prineslo vzdevek »Ustanovitelj«.

Za razliko od vseh starejših dolenjskih in krajnskih, pa tudi slovenskih mest, ki so jim bila njihove mestne pravice dodeljene ustno, tako da ni mogoče natančno ugotoviti leta njihove ustanovitve, so bile Novemu mestu dane [[7. april]]a [[1365]] v pisani obliki s posebno listino, ki so jo včasih imenovali ustavno pismo, danes pa pravilneje privilegijska listina. Ob ustanovitvi mesta je vojvoda sklenil tudi dogovor s [[Stična|stiškim]] [[opat]]om [[Peter|Petrom]], s katerim sta si bila tudi sicer blizu. Opat in vojvoda sta izmenjala nekatere posesti ob novonastajajočem mestu in drugod. Nastajajočemu mestu v okljuku Krke je Rudolf dal naziv po svojem lastnem imenu ''Rudolfswerth'' (Rudolfovo pristanišče).

Ljudstvo je nastajajočo naselbino imenovalo kar Novo mesto, pa tudi v sočasni listini z dne [[29. september|29. septembra]] [[1365]], ki jo hrani arhiv nemškega viteškega mesta na [[Dunaj]]u, se ta nova naselbina imenuje ''Newestat'' (Novo mesto). Novo mesto je bilo sezidano po volji in ukazu vojvode Rudolfa, da bi v trgovsko in prometno pomembni dolini Krke in v središču Dolenjske ustanovil novo gospodarsko in upravnopolitično jedro in oporišče vse bolj proti [[Jadransko morje|Jadranu]] stremeči habsburški posesti. Ob ustanovitvi Novega mesta je bila meščanom zagotovljena osebna svoboda, mestna samouprava, lastni in voljeni [[sodnik]]i, pravica do trgovanja in [[sejem|sejmov]]. Stoletje in pol je mesto cvetelo in postalo najpomembnejše med kraji na [[Kranjska|Kranjskem]].

V 16. stoletju so [[kmečki upori na Slovenskem|kmečki upori]], različne bolezni in nagel razvoj [[Karlovec|Karlovca]] znatno vplivali na nazadovanje mesta. Propad trgovine in obrti je bilo tako silovito, da so se ljudje pričeli izseljevati iz mesta in se pričeli ukvarjati s poljedelstvom. Nove trgovske poti Karlovca z [[Reka, Hrvaška|Reko]] in [[Trst]]om so občutno zaobšle Novo mesto in tako še dodatno pripomogle k obubožanju mesta. Tako stanje je vladalo vse do začetka 18. stoletja.

[[Slika:Šance, Novo mesto.jpg|desno|sličica|Šance, obnovljeni ostanki mestnega obzidja ob Kapitlju]]
[[Slika:Stara Gimnazija Novo mesto 1.jpg|sličica|Prvotna stavba Gimnazije Novo mesto (danes [[Glasbena šola Marjana Kozine]])]]
[[Slika:Novo Mesto 1894 (2).jpg|desno|sličica|Novo mesto na koncu 19. stoletja]]

Leta 1738 je skozi Novo mesto pričela delovati redna [[pošta|poštna zveza]] med Ljubljano in Karlovcem. Povezava je okrepila dogajanja v Novem mestu, tako da je bila leta 1746 ustanovljena [[Gimnazija Novo mesto|gimnazija]]. V letu 1748 je mesto dobilo tudi okrožni urad (kresijo) in postalo pomembno upravno in kulturno središče [[Dolenjska|dolenjske pokrajine]]. Mesto je leta [[1778]] pridobilo deško šolo, v letu [[1816]] pa še dekliško.

Leta [[1850]] je Novo mesto dobilo [[žandarmerija|žandarmerijo]] in sodišče. Narodno prebujenje je doživelo Novo mesto ob 500-letnici svoje ustanovitve. Krepila se je narodna stranka in leta [[1875]] je bil sezidan [[Narodni dom, Novo mesto|Narodni dom]], prvi na slovenskih tleh (obnovljen 2026).

Novomeška občina je prišla v upravljanje [[Slovenci|Slovencev]] leta [[1871]], dokončno pa leta 1882. Slovenska narodna društva so se razvila zelo hitro. Leta [[1894]] je Novo mesto dobilo [[železniški prevoz|železnico]], leta 1905 mestno hišo - [[Mestna hiša, Novo mesto|Rotovž]] na Glavnem trgu, leta [[1908]] pa so s hišnih pročelij odstranili vse [[nemščina|nemške]] napise. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Novo mesto začelo hitro spreminjati. Naprej je bilo treba odpraviti posledice nemškega bombardiranja septembra in oktobra [[1943]].

Po vojni se je mesto gospodarsko razvijalo in postajalo pomembno industrijsko središče ([[Krka (podjetje)|Krka]], Novoles, [[Industrija motornih vozil|IMV]], [[Novoteks]]). Leta 1952 je bila mimo mesta zgrajena pomembna cestna povezava, ''[[Avtocesta Bratstvo in enotnost|avtocesta Ljubljana - Zagreb]]'' (prvotno kot hitra cesta, v samostojni Sloveniji predelana v pravo štiripasovno avtocesto). Mesto se je širilo in primestna naselja so postala del mesta. V 1960 je bila zgrajena nova bolnišnica. V 70. letih je bil zgrajen nov cestni most v Ločni.

=== 18. stoletje ===

[[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijska]] prizadevanja za modernizacijo cesarstva so močno koristila Novemu mestu, saj je postalo eno najpomembnejših [[Kranjska|kranjskih]] mest. K temu je doprinesla izgradnja ceste med [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Karlovec|Karlovcem]] (poštna zveza), ki jo je zgradil cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI]]., še pomembnejše pa so bile za mesto reforme njegove hčere, [[Marija Terezija|Marije Terezije]]. Leta [[1748]] je Novo mesto imenovala za sedež enega od treh kranjskih okrožij (kresij), s čimer se je v Novem mestu povečalo število uradnikov. To je prineslo tudi večjo rabo nemškega jezika, vendar ni izpodrinilo [[Slovenščina|slovenščine]].

Z razvojem mesta se je pokazala potreba po ustanovitvi gimnazije, ki bi omogočala nadaljevanje šolanja po osnovni šoli. razlogi za ustanovitev [[Gimnazija Novo mesto|novomeške gimnazije]] leta [[1746]] so bili tako materialni (za rešitev Novega mesta pred materialnim propadom), kot prizadevanje [[Frančiškanski samostan, Novo mesto|frančiškanov]] za začetek višje izobrazbe na dolenjskem. Tako je 3. novembra 1746 v prostorih novomeške gimnazije (danes [[Glasbena šola Marjana Kozine]]) s 66 dijaki prvič stekel pouk. Vse od ustanovitve je imelo vodstvo gimnazije (ki je prehajalo iz rok frančiškanov v roke države) težave s prostorom. Te so bile dokončno rešene leta 1912, ko je bila zgrajena nova stavba, v kateri gimnazija pouk izvaja še danes.

Mesto je svoje obzidje ohranilo vse do polovice 18. stoletja, zaradi nevarnosti turških vpadov. Ostanki še danes pričajo o nekdanji obrambi mesta in kje je potekala. Temu je sledila vrsta posegov, ki so jih prinesle reforme Marije Terezije in njenega sina, Jožefa II., ki so odpravili srednjeveško podobo mesta. Leta 1779 so podrli 'špitalsko' cerkev in prodali 'špital', v prenovljeno stavbo pa se je vselil urad (danes Knjižnica Mirana Jarca). Ob reki Krki je bila zgrajena vojašnica, leta 1785 pa je bilo prepovedano pokopavanje okoli kapiteljske cerkve (pokopališče je kasneje še nekajkrat zamenjalo lokacijo). Leta 1786 je bilo mestno obzidje porušeno in prodano, z nekaterimi stolpi vred, ki so danes vzidani v stavbe; te stojijo na nekdanjih vhodih v mesto (npr.: &quot;Na vratih&quot; ob študijski knjižnici).

Ukrepi, ki so sledili, so močno oslabili kulturni pomen Dolenjske in Novega mesta v slovenskem okolju; ukinjena sta bila stiški in kostanjeviški samostan, s čimer so se izgubila stoletja znanja, gospodarske, stanovanjske stavbe in cerkve pa so bile prepuščene same sebi. Kulturno dejavna je ostala v večini le še gimnazija.

==== Francoska okupacija ====
Konec 18. stoletja je celotno slovensko območje padlo v roke francoskega cesarstva. zaradi protiavstrijske nastrojenosti so Dolenjci, tako kot vsi Slovenci, Francoze videli kot odrešitelje. Dolenjska je tako padla pod nadzor [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovih]] generalov, ki so okupiranim krajem nalagali visoke vojne davke; teh revni dolenjski kraji niso zmogli plačati in še preden je lahko Napoleonova vojska posredovala, so se v Kočevju že začeli upori, ki so se razširili vse do Novega mesta. Tu so francoski vojaki nastopili ostro in pobili mnogo kmečkih upornikov, jih zmetali v reko Krko ter požgali kapiteljsko pristavo na [[Marof, Novo mesto|Marofu]], [[Bršljin]] in Prečno.

Nova francoska oblast je prinašala veliko obljub o izboljšanju življenja, vendar je le redke uresničila. program novomeške gimnazije se je sicer zmanjšal na tri letnike, vendar je omogočal rabo slovenskega jezika. Prav tako je postalo življenje v [[Ilirske province|Ilirskih provincah]] varnejše, prometne povezave pa so se izboljšale.

=== Konec 19. in začetek 20. stoletja ===
V prvi polovici 19. stoletja Novo mesto ni uspelo narediti korenitih sprememb, ki bi obogatile tako mesto, kot njegovo okolico. Od ostalih dolenjskih mestec je ostajalo pomembnejše predvsem zaradi okrožnega sodišča in gimnazije, ki sta Novemu mestu dajala status kulturnega in uradovalnega središča Dolenjske. Leta 1873 se je v Novem mestu začela gradnja prvega narodnega doma na Slovenskem, ki stoji še danes (Sokolski dom); v njem so načrtovali prostore za slovensko ljudsko knjižnico, hranilnico, narodno gledališče, muzej ter šolo za narodni jezik, slovstvo in zgodovino.

Leta 1894 je mesto naposled dobilo železniško povezavo z Ljubljano, kar je nekoliko izboljšalo njegovo gospodarsko stanje; to bi doživelo še večji razcvet, če mesto ne bi rabilo čakati še nadaljnjih dvajset let na povezavo z Belo krajino. Istega leta so [[frančiškani]] odprli tudi svojo bolnišnico v Kandiji,{{Navedi vir}} s čimer je Novo mesto postalo zdravstveno središče Dolenjske, prav tako pa je opazno izboljšalo zdravstveno stanje prebivalstva. Leta 1908 se je v Novo mesto preselil tudi Drago Andrijanič, ki ga danes navajamo kot začetnika uspešne novomeške farmacevtske industrije (Krka).

== Kulturne in zgodovinske zanimivosti ==
{{climate chart|Novo mesto
|-3|4|47
|-3|8|49
|1|12|58
|5|16|83
|9|21|97
|13|25|125
|15|27|99
|15|27|112
|11|22|126
|7|15|137
|2|9|128
|-2|4|102
|float=right
|source=[http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/podneb_10_tabele.html]
}}

* [[Breg, Novo mesto|Breg]]
* [[Glavni trg, Novo mesto]]
* [[Kandijski most]]
* [[Narodni dom, Novo mesto]]
* [[Mestna hiša, Novo mesto]]
* [[Vodnjak na Glavnem trgu, Novo mesto|Vodnjak na Glavnem trgu]]
* [[Bergmanova hiša]]
* [[Železniško postajališče Novo mesto Kandija|Železniška postaja Kandija]]
* [[Grad Grm]]
*[[Gimnazija Novo mesto]]
* [[Trška gora]]
* [[Frančiškanski samostan, Novo mesto|Frančiškanska cerkev in samostan]]
* [[Stolnica svetega Nikolaja, Novo mesto|Kapiteljska cerkev sv. Miklavža]]
*[[Prosvetni dom, Novo mesto]] ([[Anton Podbevšek Teater]])
* [[Šance, Novo mesto]]
* [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto]]
* [[Krka|Reka Krka]]
* [[Dolenjski muzej]]
*[[Kettejev drevored]]
*[[Šmihelski most]]
*[[Ločenski most]]

== Mednarodno povezovanje ==
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bihać]], Bosna in Hercegovina
*{{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]], Slovaška
*{{ikonazastave|Poljska}} [[Torunj]], Poljska
*{{ikonazastave|Črna gora}} [[Herceg Novi]], Črna gora
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Vršac]], Srbija
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Leskovac]], Srbija
*{{ikonazastave|Italija}} [[Brescia]], Italija
*{{ikonazastave|Kitajska}} [[Jišing]], Kitajska
*{{ikonazastave|Španija}} [[Vilafranca del Penedès]], Španija
*{{ikonazastave|Nemčija}} [[Langenhagen]], Nemčija

== Znane osebnosti, povezane z mestom ==
{{stolpci|5|2=&lt;div&gt;&lt;/div&gt;
* [[Andrej Albrecht]]
* [[Jože Ambrožič (pisatelj)|Jože Ambrožič]]
* [[Leopold Andrée]]
* [[Boris Andrijanič]]
* [[Albin Arko]]
* [[Jernej Arko]]
* [[Alenka Auersperger]]
* [[Franc Avsec]]
* [[Karel Bačer]] 
* [[Ria Bačer]]
* [[Oton Bajc]]
* [[Janez Barle]]
* [[Igor Bavčar]]
* [[Matjaž Berger]]
* [[Marin Berovič]]
* [[Rok Biček]]
* [[Marjan Blažič]]
* [[Miha Blažič]] - N´Toko
* [[Rasto Božič]]
* [[Jani Brajkovič]]
* [[Danilo Breščak]]
* [[Marjan Brezovar]]
* [[Franc Brežnik]]
* [[Daniel Brkič]]
* [[Julij Bučar]]
* [[Mateja Bučar]]
* [[Marko Bulc]]
* [[Ivan Cesar (igralec)]]
* [[Jože Colarič]]
* [[Etbin Henrik Costa]] 
* [[Mirjam Cvetič]]
* [[Karel Čerin]]
* [[Anton Debeljak]]
* [[Peter Defranceschi]]
* [[Maja Delak]]
* [[Fran Detela]]
* [[Marjan Dobovšek]]
* [[Slavko Dokl]]
* [[Jasna Dokl Osolnik]]
* [[Rihard Dolenc]]
* [[Stanislav Dolenc]]
* [[Ivan Dolenec]]
* [[Andrej Dular]]
* [[Janez Dular (slavist)]]
* [[Metod Dular]]
* [[Sašo Đukić]]
* [[Celestina Ekel]]
* [[Leon Engelman (literat)]]
* [[Anton Gothard Erberg]] 
* [[Maver Fajdiga]]
* [[Janez Ferbar]]
* [[Anton Foerster]]
*[[Rudolf Gas]]
* [[Davorin Gazvoda]]
* [[Nejc Gazvoda]]
*[[Janez Adam Geiger]]
* [[Josip Germ]]
* [[Damjan Glavač]]
* [[Andrej Glavan]]
* [[Josip Globevnik pravnik]]
* [[Janez Frančišek Gnidovec]]
* [[Sonja Gole]]
* [[Tomaž Golob]]
* [[Gregor Golobič]]
* [[Lojze Golobič]]
* [[Tone Gošnik]]
* [[Stane Granda]]
* [[Dominik Gregl]]
* [[Jurij Gregorc]]
* [[Jože Gregorič 1912-43]] 
* [[Jože Gričar]]
* [[Janez Gril]]
* [[Dušan Grom]]
* [[Edo Grom]]
* [[Slavko Grum]]
* [[Gusič - družina]]
* [[Albin Gutman]]
* [[Martina Hegediš]]
* [[Hipolit Novomeški /Janez Adam Geiger]]
* [[Ignacij Hladnik]]
* [[Marija Hladnik Berden]]
* [[Janez Jurij Hočevar /Gottscheer]]
* [[Silva Hrašovec]]
* [[Rosana Hribar]]
* [[Zdravko Hribar]]
* [[Florentin Hrovat]]
* [[Ladislav Hrovat]]
* [[Tone Hrovat]]
* [[Božidar Jakac]]
* [[Jakob Novomeški /Auersperg]]
* [[Miha Japelj]]
* [[Evgen Jarc]]
* [[Janko Jarc]]
* [[Miran Jarc]]
* [[Franc Jelovšek]]
* [[Dušan Jereb]]
* [[Božidar Jezernik]]
* [[Branko Jordan]]
* [[Stanko Jug]]
* [[Matija Kastelec]]
* [[Kessler]] - družina
* [[Dragotin Kette]]
* [[Alojzij Knafelc]]
* [[Ignacij Knoblehar]]
* [[Tone Knez]]
* [[Janez Kobe]]
* [[Janez Koch]]
* [[Cvetka Kocjančič]]
* [[Ivan Kočevar]]
* [[Marjanca Kočevar]]
* [[Karol Bernard Kogl]]
* [[Janez Kolenc (pisatelj)]] 
* [[Janez Kolenc]] 
* [[Bogo Komelj]]
* [[Ivan Komelj]]
* [[Milček Komelj]]
* [[Franci Koncijila]]
* [[Rudi Koncilija]]
* [[Tomaž Koncilija]]
* [[Josip Kopač]]
* [[Božidar Kos]]
* [[Jože Kos]]
* [[Ivan Koštiál]]
* [[Veselko Kovač]]
* [[Viktor Kranjc]]
* [[Samo Kralj]]
* [[Ivan Kreft]]
* [[Marija Kovač- r. Kozina]]
* [[Tita Kovač Artemis]]
* [[Matjaž Kovačič]]
* [[Miloš Kovačič]]
* [[Marjan Kozina]]
* [[Pavel Kozina]]
* [[Janez Krajec]]
* [[Edvard Kramar]]
* [[Vekoslav Kramarič]]
* [[Marko Kranjec]]
* [[Borut Križ]] 
* [[Ivica Križ (etnologinja))|Ivica Križ]]
* [[Anton Kuhn]]
* [[Andrej Kumar]]
* [[Mihael Kumar]]
* [[Vladimir Lamut]]
* [[Jožef Lap]]
*[[Rado Lenček]]
* [[Ivan Lenković]]
* [[Jurij Levičnik]]
* [[Robert Lozar]]
* [[Igor Lukšič]]
* [[Stanislav Lukšič]]
* [[Gregor Luštek]]
* [[Franci Kek]]
* [[Gregor Macedoni]]
* [[Ernst Mach]]
* [[Milan Markelj]]
* [[Mihael Markič]]
* [[Jožef Matijevič]]
* [[Jana Menger]]
* [[Ivanka Mestnik]]
* [[Božidar Metelko]]
* [[Franc Serafin Metelko]]
* [[Pavel Mihelčič]]
* [[Pino Mlakar]] in [[Pia Mlakar]]
* [[Bojan Mohar]]
* [[Miran Mohar]]
* [[Polidor de Montagnana]]
* [[Mordax]] - družina
* [[Jurij Moškon]]
* [[Marjan Moškon]] 
* [[Alojz Muhič]]
* [[Jani Muhič]]
* [[Simon Muhič]]
* [[Jože Munda]]
* [[Drago Mušič]]
* [[Janez Mušič]]
* [[Lojze Mušič]]
* [[Ljuban Mušič]]
* [[Marjan Mušič]]
* [[Rajko Nahtigal]]
* [[Irena Novak Popov]]
* [[Peter Novak (strojnik)|Peter Novak]]
* [[Miloš Oprešnik]]
* [[Janko Orač]]
* [[Bogdan Osolnik]] 
* [[Marjan Osolnik]]
* [[Kristijan Ostanek]]
* [[Edvard Pajnič]]
* [[Franc Papež]]
* [[Ignac Pavlič]]
* [[Franc Perko - župan]]
* [[Gotfrid Pfeifer]]
* [[Mira Pintar]]
* [[Janez Pipan]]
* [[Franjo Pirc]]
* [[Franc Pirkovič]]
* [[Ivo Pirkovič]]
* [[Jelka Pirkovič]]
* [[Viktor Pirnat]]
* [[Janez Planinšek]]
* [[Anton Podbevšek]]
* [[Janez Podboj]]
* [[Kajetan Popotnik]]
* [[Albin Poznik]]
* [[Jože Prešeren]]
* [[Julija Primic]]
* [[Anton Puc]]
* [[Stojan Puc]]
* [[Milan Pugelj]]
* [[Jože Pungerčar]]
* [[Marija Mojca Pungerčar]]
* [[Bojan Radovič]]
* [[Edvard Ravnikar]]
* [[Boris Režek]]
* [[Josip Režek]]
* [[Filip Robar Dorin]]
* [[Stanko Rohrman]]
* [[Viktor Rohrman]]
* [[Viljem Rohrman]]
* [[Tomaž Romih]]
* [[Ervina Ropas]]
* [[Zora Ropas]]
* [[Jožef Rosina]]
* [[Marija Rus]]
* [[Drago Rustja]]
* [[Zora Rupena - Katja]]
* [[Julij Saje]]
* [[Marija Saje]]
* [[Anka Salmič]]
* [[Hugolin Sattner]]
* [[Franc Nikolaj Sedej]]
* [[Ferdinand Seidl]]
* [[Jože Sever]]
* [[Majna Sevnik]]
* [[Borut Simič]]
* [[Bohuslav Skalicky]]
* [[Bogo Skalicky]]
* [[Zdenko Skalicky]]
* [[Oton Skola]]
* [[Karel Slanc]]
* [[Jurij Slatkonja]]
* [[Vera Smole]]
* [[Franc Smolik]]
* [[Jurij Slatkonja]]
* [[Matjaž Smodiš]]
* [[Slavko Splichal]]
* [[Fran Stanič]]
* [[Jelka Stanič]]
* [[Tone Starc]]
* [[Ignacij Staudacher]]
* [[Emil Stefanovič]]
* [[Janez Andrej Stemberg]]
* [[Anton Edvard Jožef Strahl]]
* [[Josip Strašek]]
* [[Marica Strnad]]
* [[Ludvik Strobl]]
* [[Štefan Suhi]]
* [[Romana Šalehar]]
* [[Cveto Šali]]
* [[Severin Šali]]
* [[Franc Andrej Šega]]
* [[Ruža Šegedin]]
*[[Damijan Šinigoj]]
* [[Amat Škerlj]]
* [[Stanko Škerlj]]
*[[Tone Škerlj]]
* [[Jože Škufca]]
* [[Ciril Šlebinger]]
* [[Janko Šlebinger]]
* [[Mansvet Šmajdek]]
* [[Drago Šproc]]
* [[Cirila Štebi]]
* [[Alojzij Štrukelj]]
* [[Leon Štukelj]]
* [[Fran Šuklje]]
* [[Karel Toš]]
* [[Tone Trdan]]
* [[Janez Trdina]]
* [[Alojz Turk]]
* [[Alojzij Turk]]
* [[Josip Turk (duhovnik)|Josip Turk]]
* [[Germaikus Turn]]
* [[Peter Urh]]
* [[Ivan Vasič]]
* [[Marjeta Vasič]]
* [[Ilka Vašte]]
* [[Janez Nepomuk Vesel]]
* [[Simon Vilfan]]
* [[Danilo Vojska]]  
* [[Edvard Volčič]]
* [[Ludvik Vrtačič]]
* [[Janez Vertin]]
* [[Ivan Vrhovec]]
* [[Kastul Weibl]]
* [[Maja Weiss]]
* [[Josip Wester]]
* [[Marija Wirgler]] = [[Marija Jezernik]]
* [[Irena Yebuah Tiran]]
* [[Marijan Zadnikar]]
* [[Janez Zafred]]
* [[Franc Zagorc]]
* [[Meta Zagorc]]
* [[Helena Zalokar]]
* [[Asta Znidarčič]]
* [[Ivo Zobec]]
* [[Živko Zobec]]
* [[Ivan Zoran]]
* [[Josip Zurc]]
* [[Viktor Zupančič]]
* [[Fran Zwitter]]
* [[Danica Ževart (r. Zupančič)]]
* [[Anton Žlogar (duhovnik)|Anton Žlogar]]
* [[Jože Župančič]]}}

== Literarno Novo mesto ==
{{glavni|Literarno Novo mesto}}
V Novem mestu so bili rojeni, se v njem šolali ali ustvarjali številni slovenski pesniki, pisatelji in dramatiki. Danes so po njih poimenovane kulturne ustanove, ulice, nagrade,drevored, peš poti in sprehajališča. V spomin na njihovo dejavnost v mestu stojijo spomeniki, spominske plošče in drugi kulturni spomeniki. 
== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
* [[Stane Granda|Granda, Stane]] ''Novo mesto'' , Novo mesto, 2007, ISBN 978-961-6421-56-0 {{COBISS.SI|ID=235954944}}
* Udovč, Marta in Rozi Mohar. ''Bilten srečanja strojnih šol Slovenije 2004''. [http://www.sc-nm.com/ Šolski center Novo mesto], Novo mesto, 2004.

== Glej tudi ==
*[[Mestna občina Novo mesto]]
*[[Mestni promet Novo mesto]]
*[[Napad na moškega v Novem mestu (2025)]]
*[[Škofija Novo mesto]]
*[[Kapitelj]]
*[[Dolenjska]]
*[[Krka]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Novo Mesto|Novo mesto}}
{{Wikipotovanje|Novo mesto}}
{{Wikislovar|Novo mesto}}
* [http://www.novomesto.si/ Novo mesto.si], uradna stran občine.
* [http://www.burger.si/NovoMesto/NovoMesto.htm Burger.si]. Virtualni posnetki.
* »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/175079056 Novo mesto: center prazgodovine]«. ''Sledi časa'' (13. oktober 2024). RTV Slovenija.
* »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174374128 650 let Novega mesta - &quot;mesta na okljuku Krke&quot;]«. ''Sledi časa'' (29. november 2015). RTV Slovenija.
* [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175190508 Novo mesto - največje svetovno najdišče situl]. NaPOTki (18. januar 2026). RTV Slovenija.

{{Novo mesto}}
{{Mesta-Slovenija}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Novo mesto| ]]
[[Kategorija:Mesta v Sloveniji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1365]]
[[Kategorija:Naselja Mestne občine Novo mesto]]</text>
      <sha1>6lilc40mdd2pi19qe0pjdy1cnjcao2w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Španija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5286</id>
    <revision>
      <id>6758264</id>
      <parentid>6753058</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:45:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-52273-71</username>
        <id>266528</id>
      </contributor>
      <origin>6758264</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="70642" sha1="l3aixlcoqz9irvxhbntvj0bat7iea1m" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = ''Reino de España''
|conventional_long_name = Kraljevina Španija
|common_name = Španija
|common_name2 = Španije
|image_flag = Flag of Spain.svg
|image_coat = Escudo de España (mazonado).svg
|image_map = EU-Spain.svg
|map_caption = Lega Španije (temno zeleno) v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno) in [[Evropa|Evropi]] (temno sivo)
|national_motto = {{lang|la|»Plus Ultra«}}{{spaces|2}}&lt;small&gt;([[latinščina|latinsko]]) &lt;br /&gt;»Dalje naprej«&lt;/small&gt;
|national_anthem = {{lang|es|[[Marcha Real]]}}&lt;/sup&gt;{{spaces|2}}&lt;small&gt;([[španščina|špansko]])&lt;ref&gt;Služi tudi kot kraljeva himna&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;»Kraljeva koračnica«
|official_languages = [[španščina]]&lt;ref&gt;V nekaterih avtonomnih skupnostih so uradni jeziki tudi [[katalonščina]], [[valencijščina]], [[galicijščina]], [[baskovščina]] in [[aranščina]] ([[okcitanščina]]). Poleg teh so do neke mere uradno priznane še [[aragonščina]], [[asturščina]] in [[leonščina]].&lt;/ref&gt;
|demonym = Španec, Španka
|capital = [[Madrid]]
|latd=40 |latm=26 |latNS=N |longd=3 |longm=42 |longEW=W
|largest_city = capital
|government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[kralj Španije|kralj]]
|leader_title2 = [[predsednik vlade Španije|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Filip VI. Španski|Filip VI.]]
|leader_name2 = [[Pedro Sánchez]]
|sovereignty_type = Ustanovitev
|established_event1 = Tradicionalni datum
|established_date1 = 569 ([[Liuvigild]]ov prihod na prestol)
|established_event2 = [[Dinastija|Dinastična]]
|established_date2 = 1479
|established_event3 = ''[[De facto]]''
|established_date3 = [[Karel I. Španski]] (1516)
|established_event4 = ''[[De jure]]''
|established_date4 = Odloki Nueva Planta (1715)
|established_event5 = ''[[Nacionalna država]]''
|established_date5 = Ustava Španije (1812)
|established_event6 = Ustavna demokracija
|established_date6 = Ustava Španije (1978)
|accessionEUdate = 1. januar 1986
|EUseats = 54
|area_km2 = 504.030
|area_rank = 51.
|percent_water = 1,04
|population_estimate = 49.801.559&lt;ref name=&quot;ine.es-2&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.ine.es/dyngs/INEbase/en/operacion.htm?c=Estadistica_C&amp;cid=1254736177095&amp;menu=ultiDatos&amp;idp=1254735572981|title=INEbase / Continuous Population Statistics (CPS). 1st July 2026. Provisional data|website=ine.es|access-date=8 August 2026}}&lt;/ref&gt;
|population_estimate_year = Julij 2026
|population_estimate_rank = 31.
|population_density_km2 = 98
|population_density_rank = 116.
|GDP_year = 2026
|GDP_ref = &lt;ref name=&quot;IMFWEO.ES&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=184,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2028&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Spain) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=10 October 2023}}&lt;/ref&gt;
|GDP_nominal = {{increase}} $2,091&amp;nbsp;trillion&lt;ref name=&quot;IMFWEO.ES&quot; /&gt;
|GDP_nominal_rank = 15.
|GDP_PPP = {{increase}} $2,978&amp;nbsp;trillion&lt;ref name=&quot;IMFWEO.ES&quot;&gt;{{cite web |url=https://data.imf.org/en/Data-Explorer?datasetUrn=IMF.RES:WEO(9.0.0) |title=World Economic Outlook Database (April 2026 Edition) |publisher=International Monetary Fund |website=www.imf.org |date=14 April 2026 |access-date=18 April 2026}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 14.
|GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $41.563&lt;ref name=&quot;IMFWEO.ES&quot; /&gt;
|GDP_nominal_per_capita_rank = 35.
|GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $59.187&lt;ref name=&quot;IMFWEO.ES&quot; /&gt;
|GDP_PPP_per_capita_rank = 15.
|HDI_year = 2023
|HDI = 0,918
|HDI_rank = 28.
|HDI_ref = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{Cite web |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}&lt;/ref&gt;
|Gini = 31,2
|Gini_year = 2024
|Gini_ref = &lt;ref name=eurogini&gt;{{cite web|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey| publisher=Eurostat| website=ec.europa.eu|access-date=14 February 2025}}&lt;/ref&gt;
|currency = [[evro]] ([[Znak evra|€]])&lt;ref&gt;Pred 1999 (po zakonu 2002): [[španska pezeta]].&lt;/ref&gt;
|currency_code = EUR
|time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]]&lt;ref&gt;Razen Kanarskih otokov, ki so v pasu WET (UTC, poleti UTC+1).&lt;/ref&gt;
|utc_offset = +1
|time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST = +2
|cctld = [[.es]]&lt;ref&gt;Uporablja se tudi domena [[.eu]] za članice Evropske unije. V območjih s katalonsko govorečim prebivalstvom se uporablja še .cat.&lt;/ref&gt;
|calling_code = 34
}}

'''Kraljevina Španija''' ({{jezik-es|Reino de España}}), krajše '''Španija''' (špansko ''España'') je [[morje|obmorska]] [[država]] na jugozahodu [[Evropa|Evrope]] s površino 504.030 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in skoraj 50 milijoni prebivalcev na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], ki si ga deli skupaj s [[Portugalska|Portugalsko]] na zahodu in [[Gibraltar]]jem na jugu. Na severovzhodu preko gorske verige [[Pireneji]] meji na [[Francija|Francijo]] in žepno državico [[Andora|Andoro]]. Kraljevina Španija vključuje [[Balearski otoki|Balearske otoke]] v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], [[Kanarski otoki|Kanarske otoke]] v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] in [[mesto|mesti]]/[[enklava|enklavi]] [[Ceuta]] in [[Melilla]] v [[Severna Afrika|severni Afriki]]. Uradni jezik je španšči

{{glavni|Zgodovina Španije}}
[[Slika:Spain Andalusia Cordoba BW 2015-10-27 12-15-09.jpg|thumb|desno|Rimski most v Córdobi]]
[[Slika:Iglesia de San Pedro, Teruel, España, 2014-01-10, DD 10.JPG|thumb|desno|Cerkev sv. Petra v Teruelu]]

Španija je bila naseljena že v [[paleolitik]]u, o čemer pričajo bogata likovna umetnost (jame [[Altamira]], Castillo, Pindal) ter drugi arheološki ostanki. V kasnejšem obdobju so Iberski polotok naselili [[Iberci]]. Okoli leta 1200 pr. n. št. so iz severa prišli [[Kelti]], ki so preplavili skoraj cel polotok in se zlili z domačim iberskim prebivalstvom. Okoli leta 1100 pr. n. št. so [[Feničani]] in [[Grki]] tukaj osnovali svoje kolonije.

Med prvo in drugo [[Punske vojne|Punsko vojno]] (med [[Rimljani]] in [[Antična Kartagina|Kartažani]]), Kartažani osnujejo svoje kolonije, med katerimi so bile najvažnejše na Ibizi in v Cartageni. Po porazu [[Kartagina|Kartagine]] v [[druga punska vojna|drugi punski vojni]] (201 pr. n. št.), Rimljani začno postopno okupacijo polotoka, ki ga v celoti zavzamejo v naslednjih dvesto letih. V prvi fazi rimske okupacije se je domače prebivalstvo večkrat uprlo. Po smrti enega od vodij vstajnikov, Viriata (139 pr. n. št.), so bile zmage vse redkejše, odpor proti Rimljanom je slabel. Do končnega zloma pride v času cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. Rimska okupacija Iberskega polotoka je dosegla višek po vzpostavitvi popolne rimske oblasti in ustanovitvijo province Hispanije. Pod rimsko oblastjo je Španija ostala vse do 5. stoletja. Prebivalci Hispanije so prevzeli rimsko kulturo, jezik in zakone, v cesarstvu pa so imeli pomembno vlogo.

V začetku 5. stoletja na prostor današnje Španije vpadejo germanska plemena [[Alani]], [[Svebi]] in [[Vandali]]. Ta plemena so prišla iz današnje severne Nemčije, prešli skozi današnjo Francijo in prodrli na Iberski polotok. Alani so osvojili pokrajino [[Luzitanija|Luzitanijo]], Svebi pokrajino [[Galicija (Španija)|Galicijo]], Vandali pokrajino [[Andaluzija|Andaluzijo]]. Vandali so bili kasneje napadeni od zahodnih Gotov, zato so prešli v Afriko, kjer so osnovali vandalsko državo, ki se je obdržala do sredine 6. stoletja (zavzel jo je leta 534 bizantinski vojskovodja Belizar).

Ko so Vandali odšli v Afriko, so zahodni Goti leta 585 uničili tudi državo Svebov in tako zagospodarili celemu polotoku. Država zahodnih Gotov se je obdržala v Španiji do leta 711. Zahodni Goti so okoli leta 600 prevzeli katoliško vero in se s svojimi podaniki staroselci stopili v en narod — španski.

==== Pet španskih kraljestev ====
Leta 722 so Iberski polotok zavzeli [[Arabci]] oz. Mavri in zrušili državo zahodnih Gotov. Arabska država je na Iberskem polotoku trajala do leta 1492. Ponovno osvajanje ozemlja izpod mavrske vladavine, imenovano [[rekonkvista]] in hkrati ponovno naseljevanje krščanskih prebivalcev je trajalo 8 stoletij, od leta 711 in do leta 1492. Dokončni razkroj muslimanskeg imperija se je začel leta 1212, ko so kraljevine Kastilije, Navarre, Aragonije in Leona združile moči ter s skupno vojsko porazile [[Almohadi|Almohade]] v Navas de Tolosa. Kristjani so do leta 1248 uspeli zavzeti dve pomembni mesti kot sta [[Kordova]] in [[Sevilla]]. V naslednjih desetletjih se je mavrsko ozemlje omejilo na področje Granade in najjužnejšega dela španske obale. [[Granada]] je padla šele leta 1492.
[[Slika:Battle of Las Navas de Tolosa.jpg|right|thumb|300px|''Bitka pri Navas de Tolosa'', Francisco de Paula Van Halen, 1864]]
[[Slika:Batalla de las Navas de Tolosa, por Francisco van Halen.jpg|thumb|300px|''Bitka pri Navas de Tolosa'', 1212]]

V drugi polovici 12. stoletja je bilo na Iberskem polotoku več kraljestev, natančneje pet. Na vzhodu se je oblikovala Aragonija, na zahodu Portugalska, na severu Navara, v osrednjem delu polotoka pa še Kastilija in Leon. Izraz »pet španskih kraljestev« se je prvotno nanašalo na omenjene kraljevine, vendar se je po združitvi kraljestev Kastilije in Leona leta 1230 pridružilo še kraljestvo Granada kot zadnja arabska država na polotoku.

Začetek Portugalske sega v 11. stoletje. Sprva je bilo ozemlje pod oblastjo kraljestva Leon. Neodvisnost so si izborili leta 1139, ko se je [[Alfonz I. Portugalski|Alfonz I.]] imenoval za kralja. Leta 1143 je Portugalska postala neodvisno kraljestvo in njena glavna naloga v [[rekonkvista|rekonkvisti]] je bila zavzetje ozemlja proti jugu iberskega polotoka, tako da je leta 1267 s pokrajino Algarve dobila današnji obseg.

Kastilija je bila v 9. stoletju del kraljevine Leon. V 10. stoletju si je Kastilija povečala avtonomijo in se leta 1065 odcepila od Leona. Kraljestvi Kastilije in Leona sta se po tem večkrat združili in razdružili. Dokončno se združita leta 1230 pod kraljem Fernandom III. Svetim, sinom Berenguele Kastiljske in Alfonza IX. Leonskega. V manj kot v dvajsetih letih je združeno kraljestvo postalo najbolj obširno in poseljeno območje na polotoku.

Kraljevina Navarra se je razvila na območju prejšnje kraljevine Pamplone, ustanovljene leta 824. Po začetnem uspehu je Navarra izgubila nekaj svojega ozemlja, katerega sta zavzeli kraljevini Kastilije in Aragonije. Navarra se je združila z Aragonijo, ko je Sančo III. Veliki podedoval ti dve kraljevini. Po smrti Alfonza I. Aragonskega (1134) se Navarra odcepi od Aragonije in postane neodvisno kraljestvo vendar brez možnosti širitve svojega ozemlja. Znašla se je brez meje z arabskim ozemljem in ujeta med veliko bolj mogočnima kraljestvoma Kastilije in Aragonije. 

Prvi kralj Aragonskega kraljestva je bil Alfonz II. in njegova poglavitna naloga je bilo nadaljevanje osvajanja ozemlja izpod Arabcev. Do leta 1171 je osvojil ozemlje vse do mesta [[Teruel]] in s tem je kraljestvo doseglo svoj največji obseg. Po smrti ga je nasledil njegov sin Peter II. Aragonski. Sodeloval je v bitki pri Navas de Tolosa in pomagal pregnati Almohade, vendar njegov primarni cilj je bil širitev ozemlja Aragonije proti jugu Francije. 
[[Slika:Reino Nazarí de Granada.png|levo|sličica|Granadski emirat]]

Na jugu Iberskega polotoka je ostalo zadnje arabsko ozemlje, ki mu je vladala rodbina [[Nasridi|Nasridov]]. Po veliki krščanski ofenzivi v letih 1228-1248 je bil Granadski emirat vse, kar je ostalo od starega [[Al Andaluz]]a. Nekatera osvojena utrjena mesta, na primer [[Murcia]], Jaén in Niebla, so bila naslednjih nekaj let krščanske tributarne posesti, v 1260. letih pa so večino mest priključili h krščanskim kraljestvom.

Leta 1469 se je aragonski kralj [[Ferdinand II. Aragonski |Ferdinand]] poročil z naslednico kastiljske kraljevske krone [[Izabela I. Kastiljska |Izabelo]] in tako sta se državi Aragonija in Kastilija združili v dinastično kraljevino, poznejšo Španijo. [[Katoliška kralja |Ferdinand in Izabela]] sta začela boj proti Arabcem (Mavrom) in po desetletni vojni zavzela celotno njihovo ozemlje. Leta 1492. so Španci osvojili tudi arabsko glavno mesto Granado. Arabci so Španijo zapustili in ta je napredovala ter postala ena od najmogočnejših evropskih držav.

Čeprav je Španija kot enotna država uradno nastala šele leta 1715, je bila zveza med iberskimi kraljevinami že v petnajstem stoletju dovolj močna, da je pravzaprav ''[[de facto]]'' že tedaj obstajala in jo zgodovina na splošno priznava kot tako. Z odkritjem novih dežel v Ameriki, je Španija v času kralja Ferdinanda in kraljice Izabele ustvarila temelje svoji moči, veličini in kolonialnemu gospostvu.

=== Odkritje Amerike ===
12. oktobra 1492 je [[Krištof Kolumb]] prvič stopil na ozemlje, ki pripada severnemu delu ameriškega kontinenta. Najbrž ni bil prvi, ki je korakal po tem kontinentu, saj so [[Normani]] že prej (verjetno okoli 10. stoletja) pripotovali na severozahod, na območje polotoka [[Labrador]]. Brez dvoma pa Kolumb takrat ni vedel za ta potovanja. 

Bil je prepričan, da obstaja kopno na drugi strani oceana, vendar je mislil, da gre za Japonsko. To prepričanje je, skupaj s Toscanellijevimi zemljevidi,&amp;nbsp;predstavil kraljem in ostalim pomembnim v Kastiliji.

Ni bilo lahko prepričati znanstvenikov tistega časa, saj le-ti niso poznali celotne geografske slike in so verjetno slutili, da so Kolumbovi izračuni glede ožine in bližine azijskih ozemelj napačni. 

Čeprav Kolumb ni zlahka pridobil podpore, sta kraljica Izabela in njen mož z njim začela pogovore o potovanjih le dan po ponovni pridobitvi Granade. 17. aprila 1492 je bil podpisan pakt v Santa Feju, s katerim so se določila nadomestila, ki bi jih prejel Kolumb za uspeh svoje odprave. Ne glede na vse zahteve, sta kralj in kraljica podprla odpravo. &amp;nbsp;

Ker je Kolumb dobil sredstva za odpravo, je 3. avgusta 1492, skupaj s stodvajsetimi možmi posadke (večino jih je rekrutiral iz pristanišča Puerto de Palos, šlo je za prestopnike, ki so bili obsojeni na naporna fizična dela), začel odpravo. Za svoje potovanje je imel na voljo tri [[karavela|karavele]] Pinta, Niña in Santa María. Kralj in kraljica sta financirala prvi dve odpravi, tretjo pa je pokril Kolumb, s finančno pomočjo Martina Alonsa in Vicenta Yáneza Pinzóna, strokovnjaka za morje in morska plovila. Pluli so ob obalah Afrike in prispeli na Kanarske otoke, kjer jih je okvara Pinte zadržala do 6. septembra. 

Po mesecih plutja so 12. oktobra istega leta zagledali kopno. Prispeli so na otok v otočju Bahamov, imenovan Guanahaní in ga poimenovali San Salvador. Zvečer se je Kolumb izkrcal, skupaj s kapitanoma Pinte in Niñe in zasedel odkrito zemljo v imenu kastiljske krone. Po raziskovanju otoka so se odpravili na jug in odkrili [[Kuba|Kubo]] ter [[Haiti]]. Pri Haitiju, ki so ga Španci poimenovali ''La Española'' je Santa María doživela brodolom, iz njenih ostankov pa so zgradili neke vrste oporišče, imenovano Fuerte de la Navidad. Tam je ostalo štirideset Špancev, medtem ko so ostali odpluli nazaj v Španijo.

== Zemljepis ==
Španija leži na jugozahodu Evrope in zavzema večji del [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. Na severu meji s [[Francija|Francijo]] in [[Andora|Andoro]], na zahodu s [[Portugalska|Portugalsko]] in z britansko kolonijo [[Gibraltar]] na jugu. Severnoafriški mesti pod špansko upravo mejita z Marokom. Del njenega ozemlja sta tudi dva [[arhipelag]]a: v Sredozemskem morju ležijo [[Balearski otoki]] in v Atlantskem oceanu [[Kanarski otoki]], del Španije pa sta tudi severnoafriški primorski mesti Ceuta in Melilla, ki sta pod špansko upravo in enklava Llívia v francoskih Pirenejih. Skupna dolžina španske kopne meje je 1918 km.

Španija leži v severnem zmernem pasu, med 43°47'24&quot; severne in 36°00'40&quot; južne zemljepisne širine in med 7°00'30&quot; vzhodne in 5°36'40&quot; zahodne zemljepisne dolžine.

=== Topografija ===
Večji del pirenejskega področja je po nastanku stara visoka planota [[Osrednja Mezeta|Meseta]] (zgrajena iz [[Predkambrij|predkambrijskih]] in [[Paleozoik|paleozojskih]] kristalinskih kamnin in drugih starih kamnin), ki jo [[Kastiljsko gorovje]] deli na severno in južno Kastilijo. Severno in južno od Mezete se razprostirajo gorske verige: [[Kantabrijsko gorovje]] in Pireneji (Pico de Aneto, 3404 m) na severu, Betijske Kordiljere ali Andaluzijsko pogorje na jugu. Andaluzijsko pogorje se sestoji iz nekaj masivov, ki se raztezajo vzporedno z obalo Sredozemskega morja; osredji del sestavlja [[Sierra Nevada, Španija|Sierra Nevada]] z najvišjim vrhom celinske Španije (Mulhacu, 3481 m). Najvišja točka v Španiji je sicer [[Teide]], 3718 m, aktivni vulkan na Kanarskih otokih. Med južnim robom Osrednje Mezete (Sierra Morena) in Andaluzijskim pogorjem je velika Andaluzijska tektonska depresija ob reki [[Guadalquivir]]. Na severovzhodnem robu Mezete se razteza [[Ibersko gorovje]], zgrajeno iz [[Kreda|krednih]] in [[Jura|jurskih]] [[sediment]]ov, med Iberskim gorovjem, Pireneji in Kantabrijskim pogorjem pa je depresija reke [[Ebro]] (Aragonska dolina). Iz planote Mezete se dvigajo gorski masivi Sierra de Gata, Sierra de Gredos in Sierra de Guadarrama, ki so nastali v [[terciar]]u. Obala je v glavnem strma in slabo razčlenjena. Dobro je razčlenjena samo obala Galicije in severozahodne Španije z mnogimi zalivi karakterističnih oblik. Aluvialne ravnice so ob obali, od njih je največja Guadalquivir v Andaluziji.

=== Podnebje ===
Španija leži v zmernem pasu, njen [[relief]] pa vpliva na veliko klimatsko raznolikost. Pogosto se za [[podnebje]] Španije reče da je sredozemsko (mediteransko). To je le približno prav, saj ima samo priobalno področje vzhoda, jugovzhoda in juga sredozemsko podnebje. Po zemljepisni širini bi sicer moral imeti največji del sredozemsko podnebje, vendar nekatere druge naravne karakteristike ustvarjajo drugačne pogoje. Na spremembo podnebja primarno vpliva visok relief oziroma višja nadmorska višina tako da prihaja do vertikalne podnebne slojevitosti. Ker se gorovja v glavnem dvigajo ob robu države oziroma Iberskega polotoka, predstavljajo pomembno prepreko širjenju podnebnih vplivov iz okoliškega prostora. Zato ima osredji del Španije, visoka planota Mezeta, precej drugačno podnebje od tistega, ki bi odgovarjal zemljepisni širini tega prostora in je bolj kontinentalno. Na vzhodu in jugu Španije, kjer prevladuje sredozemsko podnebje (pogosto se navaja tudi kot subtropsko), so srednje mesečne temperature preko leta od 13 °C do 25 °C, v poprečju pade od 350 do 500 mm padavin. Za to področje je značilno dolgo, toplo, suho in sončno poletje, ko maksimalne temperature dosežejo tudi 48 °C. Sredozemska obala ima največje število sončnih ur v Evropi. Na vseh obalah so zime  prijetne, na jugu celo tople. Severozahod Španije (atlantska obala, ki meji tudi na [[Biskajski zaliv]]) ima bolj sveže podnebje, kjer se temperature gibljejo med 8–20 °C. Iz Biskajskega zaliva se proti Iberskemu polotoku gibljejo vlažne zračne mase, zato na gorskih območjih pade največ padavin (900–2000 mm). Zaradi blagega oceanskega podnebja in dovolj padavin, je celotno območje poraslo z relativno bujno in zeleno vegetacijo, zato to regijo pogosto imenujejo tudi Zelena obala (''Costa Verde''). Za notranjost Španije, s kontinentalnim podnebjem, so značilne srednje mesečne temperature med 3–23 °C, pozimi pa temperature pogosto padejo pod nič stopinj. V tej regiji poprečno letno pade manj kot 500 mm padavin, ponekod celo manj kot 300 mm. Vzhodni del te regije ima nekatere značilnosti mediteranskega podnebja, severozahodni rob pa se približuje oceanskemu podnebju.

=== Hidrografija ===
Osnovno [[Hidrografija|hidrografsko]] mrežo Španije sestavlja pet rek:
* [[Guadalquivir]],
* [[Guadiana]],
* [[Tajo]],
* [[Duero]] in
* [[Ebro]].

Med pomembnejšimi pa so še: Júcar, Segura, Turia in Minho. Reke na severozahodu imajo več vode, krajši tok, relativno velik padec, njihova [[estuarij]]ska ustja pa omogočajo razvoj vodnega prometa. Reke, ki se spuščajo iz visokih gora (Pirenejev, Betijske Kordiljere, Kastiljskega pogorja), imajo velike padce in pomemben hidroenergetski potencial. V apnenčastem terenu so reke pogosto izoblikovale [[kanjon]]e in [[slap]]ove.

=== Pitna voda ===
Večino pitne vode pridobivajo iz akumulacijskih [[jezero|jezer]]. Največji del rek je bil zajezen v času vladavine [[Francisco Franco|Francisca Franca]], kar je ena redkih zadev po kateri ga pomnijo, v kolektivni zavesti španskega naroda, kot dobrega. Dobrobiti od umetnih jezer so izjemne za državo kot je Španija, ki se zaradi klimatskih sprememb spreminja v puščavsko področje. Razen pitne vode, imajo korist od pridobivanja električne energije, turizma, itd.

== Politika in uprava ==
 [[Slika:Ccaa-spain.png|500px|thumb|right]]

Španija je po smrti diktatorskega generala [[Francisco Franco|Franca]], s sprejetjem ustave leta 1978, postala ustavna [[monarhija]], razdeljena na 17 [[španska avtonomna skupnost|avtonomnih skupnosti]] ([[španščina|špansko]]: ''comunidad autónoma'', množina ''comunidades autónomas'') in dve avtonomni mesti (''ciudad autónoma'', množina ''ciudades autónomas'') na [[Afrika|afriški]] obali z veliko stopnjo avtonomije. Avtonomne skupnosti, ki se nadalje delijo na 50 [[Španske province|provinc]], so (izvorna imena v oklepaju so v španščini, kjer ni izrecno navedeno drugače):
* [[Andaluzija]] (''Andalucía''); glavno mesto [[Sevilla]];
* [[Aragonija]] (''Aragón''); glavno mesto [[Zaragoza]];
* [[Asturija]] (''Asturias''); glavno mesto [[Oviedo]] (ast. Uviéu);
* [[Balearski otoki]] (''Islas Baleares'', katalonsko ''Illes Balears''); glavno mesto [[Palma de Mallorca]];
* [[Baskija]] (špansko ''País Vasco'', baskovsko ''Euskadi''); glavno mesto [[Vitoria]] (eu. Gasteiz);
* [[Extremadura]] (špansko ''Extremadura),'' glavno mesto [[Mérida, Španija|Mérida]]
* [[Galicija (Španija)|Galicija]] (špansko ''Galicia''; galicijsko in portugalsko ''Galiza''), glavno mesto [[Santiago de Compostela]];
* [[Kanarski otoki]] (''Islas Canarias''); glavno mesto [[Santa Cruz de Tenerife]] in [[Las Palmas de Gran Canaria]];
* [[Kantabrija]] (''Cantabria''); glavno mesto [[Santander]];
* [[Kastilija - Manča]] (''Castilla-La Mancha''); glavno mesto [[Toledo]];
* [[Kastilija in Leon]] (''Castilla y León''); glavno mesto [[Valladolid]];
* [[Katalonija]] (''Cataluña'',''Catalunya''); glavno mesto [[Barcelona]];
* [[La Rioja]], glavno mesto [[Logroño]];
* [[Madridska skupnost|Madrid]] (''Comunidad de Madrid'') glavno mesto [[Madrid]];
* [[Murcijska regija|Murcia]] (''Región de Murcia'') glavno mesto [[Murcia (mesto)|Murcia]];
* [[Statutarna skupnost Navara|Navara]] (''Comunidad Foral de Navarra/ Nafarroako Foru Komunitatea'') glavno mesto [[Pamplona]] (eu. Iruña);
* [[Valencijska skupnost|Valencija]] (špansko ''Comunidad Valenciana''; katalonsko ''País Valencià''); glavno mesto [[Valencija (mesto)|Valencija]];

===Seznam mest v Španiji===
{{glavni|Seznam mest v Španiji}}

=== Ustava ===
Španija ima dolgo in nestabilno zgodovino svoje ustavnosti, zahvaljujoč [[Politika|političnim]] pretresom v 19. in 20. stoletju:

* Ustava iz Bayone (1808) – Po vstaji v [[Aranjuez]]u, je [[Napoleon]] v Bayoni sklical skupščino španskih plemenitašev pred katere je postavil tekst ''ustave'', ki so ti izglasovali 8. julija 1808. Španija je bila organizirana kot nasledstvena monarhija, s kraljem kot središčem moči, ki pa je moral spoštovati pravice državljanov zajamčene z ustavo. Potem na prestol pride Napoleonov brat [[Jožef Bonaparte|Jožef I.]] Dokument se ne šteje za ustavo.
* Ustava iz 1812 (špansko ''La Pepa'' (''Joža''), zato, ker je bila sprejeta na dan sv. Jožefa) – prva prava španska ustava. Vsebovala je kompromis med liberalno strujo in [[Absolutizem|absolutisti]]. Veljala je samo šest let, zato ker jo [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinand VII.]] ni spoštoval (1812–1814, ko jo je Ferdinand ukinil in vzpostavil stari absolutistični režim; 1820–1823; 1836–1837)
* Ustava iz 1837 – regentinja Marija Kristina, mati [[Izabela II. Španska|Izabele II.]] je bila primorana vrniti se na stanje ustanovljeno z ustavo iz 1812.
* Ustava iz 1845 – sprejeta po tem, ko je general Espartero prevzel oblast od Marije Kristine. Izabela II. je bila proglašena za polnoletno. Z ustavo so se povečala kraljeva pooblastila.
* Ustava iz 1856 – ta ustava nikoli ni zaživela
* Ustava iz 1869 – ustava je bila sprejeta po begu Izabele II. in prevzemu oblasti [[general]]a Serana. Ta demokratska ustava, ki je veljala do 1871, je delila oblast na zakonodajno, izvršno in sodno.
* Ustava iz 1876 – po padcu Prve Republike, nobena politična skupina ni nudila formule stabilne oblasti. [[Alfonz XII. Španski|Alfonz XII.]] iz Anglije je ponudil Špancem ustavo, ki je bazirala na liberalni monarhiji. 
* Ustava iz 1931 – ustava Druge Republike
* Ustava iz 1978 – ustava, ki je v veljavi še danes.

===Državni organi===
[[File:PalacioReal1.jpg|thumb|Kraljeva palača v Madridu.]]
* Krona / voditelj države (špan. ''La Corona'' / ''Jefatura del Estado'')
* Parlament (zakonodajna oblast) (špan. ''Las Cortes Generales''), ki je sestavljen iz dveh domov:
**Senat (špan. ''Senado'')
**Kongres delegatov (špan. ''Congreso de los Diputados '')
* Vlada (izvršna oblast) (špan. ''El Gobierno''), sestavljena iz predsednika vlade in ministrov
* Vrhovna sodna oblasti so:
** Vrhovno sodišče (špan. ''El Tribunal Supremo'')
** Generalni svet pravosodnih organov (špan. ''El Consejo General del Poder Judicial'')
* Ustavno sodišče (špan. ''El Tribunal Constitucional'').

== Demografija ==
[[File:Guggenheim Bilbao 06 2012 Panorama 2680.jpg|thumb|250px|[[Guggenheimov muzej, Bilbao]]]] 
Španija ima 49,8 milijonov prebivalcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ine.es/jaxi/menu.do?type=pcaxis&amp;path=%2Ft20%2Fe260&amp;file=inebase&amp;L=1|publisher=Instituto Nacional de Estadística (Nacionalni inštitut za statistiko)|title=Population Figures|accessdate=4.2.2011|archive-date=2019-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107082610/http://www.ine.es/jaxi/menu.do?type=pcaxis&amp;path=%2Ft20%2Fe260&amp;file=inebase&amp;L=1%20|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Gostota poselitve, 98 prebivalcev na km², je nižja kot v primerljivih zahodnoevropskih državah in poseljenost je zelo neenakomerna. Z izjemo prestolnice in njene okolice je notranjost države redko poseljena, ostali centri so ob obalah. Glavno mesto Kraljevine Španije je Madrid. Mesto s 3.155.359 prebivalcev (metropolitanska regija Madrid 5.964.143) leži v središču Pirenejskega polotoka. Druga večja mesta so Barcelona, Valencia, Sevilla, Zaragoza in Málaga.

Tekom 20. stoletja, predvsem v 1960. in 1970. letih, je Španija doživela eksplozijo prebivalstva, med katero se je število prebivalcev podvojilo. Rast števila se je močno zmanjšala v 1980. letih, danes pa so trendi ponovno usmerjeni navzgor, predvsem zaradi vračanja Špancev, ki so se izselili v druge evropske države, in velikega števila priseljencev, ki danes predstavljajo 12 % prebivalstva. Ti izvirajo predvsem iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] (39 %), [[Severna Afrika|Severne Afrike]] (16 %), [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] (15 %) in [[podsaharska Afrika|podsaharske Afrike]] (4 %).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ine.es/inebase/cgi/axi?AXIS_PATH=%2Finebase%2Ftemas%2Ft20%2Fe245%2Fp04%2Fa2005%2Fl0%2F&amp;FILE_AXIS=00000010.px&amp;CGI_DEFAULT=%2Finebase%2Ftemas%2Fcgi.opt&amp;COMANDO=SELECCION&amp;CGI_URL=%2Finebase%2Fcgi%2F |publisher=Instituto Nacional de Estadística |title=Población extranjera por sexo, país de nacionalidad y edad |accessdate=13.8.2008 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080325043135/http://www.ine.es/inebase/cgi/axi?AXIS_PATH=%2Finebase%2Ftemas%2Ft20%2Fe245%2Fp04%2Fa2005%2Fl0%2F&amp;FILE_AXIS=00000010.px&amp;CGI_DEFAULT=%2Finebase%2Ftemas%2Fcgi.opt&amp;COMANDO=SELECCION&amp;CGI_URL=%2Finebase%2Fcgi%2F |archivedate=2008-03-25 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==Jeziki==
{{Posodobi|razdelek}}
Španščina ali kastiljščina je uradni jezik španske države vseh avtonomnih enot. Ostali jeziki (skupno jih je 14 in 3 znakovni), ki jih govorijo v Španiji so:

*Španski znakovni jezik (mimika), 102.000 (1994)
*[[Aragonščina|Aragonski jezik]], 11.000 govorcev od 2.000.000 (1994) etničnih Aragoncev. Uradni jezik v Aragoniji.
*[[Asturleonščina|Asturleonski jezik]] (ali [[Asturščina|asturski]]) – nima statusa uradnega jezika a uživa zaščito v Asturiji. 100.000 (1994) v Španiji.
*Baskijski jezik – uradni jezik v Baskiji. 580.000 v Španiji (1991, L. Trask).
*Galicijski jezik – uradni jezik v Galiciji; 3.170.000 v Španiji (podatek 1986).
*Aranski (gaskonjski) jezik – ta okcitanski dialekt ima status uradnega jezika v dolini Aran v Kataloniji. 3.810 govorcev v Španini od  5.552 etničnih (podatek 1991). 
*Katalonski jezik – Uradni jezik v Kataloniji, Skupnost Valencije (valencijski dialekt) in na Balearskih otokih; 11.200.000 v Španiji (podatek 2006).
*Katalonski znakovni jezik. uraden od 1994; 18.000 (1994)
*Estremadurski, 200.000 v Španiji. Etnični znatno številčnejši.
*Fala, v Estremaduri; 10.500 (1994, T. Erickson).
*Kalo, jezik Romov (špan. ''Gitana''), 40.000 v Španiji.
*Quinqui, nepoznano število govorcev, v katerem govori etnična skupina Quinquillero.
*Valencijski znakovni jezik. Nepoznano število govorcev.

=== Religija ===
Člen 16.3 sedanje španske ustave določa, da je Španija sekularna država: »Nobena religija ne sme imeti državnega značaja.« Država mora zagotavljati svobodo vere in čaščenje posameznikov ter zagotoviti medsebojne odnose med vlado in vsemi veroizpovedmi. Skoraj 75 odstotkov Špancev se opredeljuje za [[Katolištvo|katolike]].

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Viñedo-en-Ventosa-LaRioja.jpg|thumb|Vinograd v pokrajini La Rioja, Španija]]
[[Slika:Vista aerea huerta.jpg|thumb|Vrtovi v Murci.]]

Z [[bruto domači proizvod|bruto domačim proizvodom]] okoli 1.280.000 milijard € (2014)&lt;ref name=&quot;IMF&quot;&gt;{{navedi splet|url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2015/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=47&amp;pr.y=15&amp;sy=2014&amp;ey=2014&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=512%2C668%2C914%2C672%2C612%2C946%2C614%2C137%2C311%2C962%2C213%2C674%2C911%2C676%2C193%2C548%2C122%2C556%2C912%2C678%2C313%2C181%2C419%2C867%2C513%2C682%2C316%2C684%2C913%2C273%2C124%2C868%2C339%2C921%2C638%2C948%2C514%2C943%2C218%2C686%2C963%2C688%2C616%2C518%2C223%2C728%2C516%2C558%2C918%2C138%2C748%2C196%2C618%2C278%2C624%2C692%2C522%2C694%2C622%2C142%2C156%2C449%2C626%2C564%2C628%2C565%2C228%2C283%2C924%2C853%2C233%2C288%2C632%2C293%2C636%2C566%2C634%2C964%2C238%2C182%2C662%2C453%2C960%2C968%2C423%2C922%2C935%2C714%2C128%2C862%2C611%2C135%2C321%2C716%2C243%2C456%2C248%2C722%2C469%2C942%2C253%2C718%2C642%2C724%2C643%2C576%2C939%2C936%2C644%2C961%2C819%2C813%2C172%2C199%2C132%2C733%2C646%2C184%2C648%2C524%2C915%2C361%2C134%2C362%2C652%2C364%2C174%2C732%2C328%2C366%2C258%2C734%2C656%2C144%2C654%2C146%2C336%2C463%2C263%2C528%2C268%2C923%2C532%2C738%2C944%2C578%2C176%2C537%2C534%2C742%2C536%2C866%2C429%2C369%2C433%2C744%2C178%2C186%2C436%2C925%2C136%2C869%2C343%2C746%2C158%2C926%2C439%2C466%2C916%2C112%2C664%2C111%2C826%2C298%2C542%2C927%2C967%2C846%2C443%2C299%2C917%2C582%2C544%2C474%2C941%2C754%2C446%2C698%2C666&amp;s=NGDPD&amp;grp=0&amp;a=|title=World Economic Outlook Database, April 2015|date=|accessdate=11.12.2015|publisher=[[Mednarodni denarni sklad]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SB&quot;&gt;{{navedi splet| url=http://databank.worldbank.org/data/download/GDP.pdf|title=GDP (current US$)|publisher=Svetovna banka|work=World Development Indicators|accessdate=11.12.2015}}&lt;/ref&gt; in njegovim porastom 3,1 % (2015)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/np/sec/pr/2015/pr15378.htm|title=Spain: Maintaining the Strong Growth Momentum|accessdate=11.12.2015|date=14.8.2015|publisher=[[Mednarodni denarni sklad]]}}&lt;/ref&gt; je špansko gospodarstvo eno od vodilnih v Evropi. Po klasifikaciji [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] (IMF) je Španija štirinajsta gospodarska sila sveta.&lt;ref name=&quot;IMF&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;SB&quot;/&gt;

Španska industrija je razvita in tehnološko napredna. V zadnjih nekaj letih rastejo tehnološki parki. Glavni industrijski proizvodi so tekstil in konfekcija, prehranski proizvodi, kovine in proizvodi iz kovin, avtomobili in ladjedelništvo.

Kmetijstvo sloni na proizvodnji agrumov, riža, sadja, zelenjave, oljk in grozdja. Španija je znana po proizvodnji plute. Z rudami je najbogatejša država južne Evrope.

Ena od glavnih gospodarskih panog je turizem. Podnebje Španije, njena geografska lokacija, priljubljene obale, raznolika pokrajina, zgodovinska zapuščina, živahna kulturna dejavnost in odlična infrastruktura, je povzdignila Španijo med največje na svetu po mednarodni turistični industriji. V zadnjih petih desetletjih, je mednarodni [[turizem v Španiji]] zrasel in postal drugi največji na svetu v smislu porabe, vreden približno 40 milijard evrov ali približno 5 % BDP v letu 2006.&lt;ref name=&quot;guru&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.theglobalguru.com/article.php?id=60&amp;offer=GURU001|title=Investing in Spain and the Rise of the New Conquistadors |accessdate=13 August 2008|work=The Global Guru|archive-date=2011-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110106210622/http://www.theglobalguru.com/article.php?id=60&amp;offer=GURU001|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bde.es/informes/be/boleco/coye.pdf|format=PDF|publisher=Bank of Spain|title=Economic report|accessdate=13 August 2008|archive-date=2008-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20080726044741/http://www.bde.es/informes/be/boleco/coye.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Promet ===
Španski cestni sistem je predvsem centraliziran, s šestimi avtocestami, ki povezujejo Madrid z Baskijo, Katalonijo, Valencijo, zahodno Andaluzijo, Extremaduro in Galicijo. Poleg tega obstajajo avtoceste vzdolž Atlantika (Ferrol do Vigo), v Kantabriji (Oviedo v San Sebastian) in v Sredozemlju (Girona–[[Cádiz]]). Španija naj bi dala en milijon električnih avtomobilov na ceste do leta 2014 kot del vladnega načrta za varčevanje z energijo in večjo energetsko učinkovitost. Minister za industrijo Miguel Sebastian je dejal, da »je električno vozilo prihodnosti in motor industrijske revolucije.« 

Španija ima najširše železniško omrežje visokih hitrosti v Evropi in je drugo najobsežnejše na svetu za Kitajsko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://blog.raileurope.com/high-speed-rail-news/the-need-for-speed-high-speed-rail-in-europe-do-you-speak-spanish |title=The Need for Speed–High Speed Rail in Europe: Do You Speak Spanish? Europe on Track |publisher=Blog.raileurope.com |date= |accessdate=1 November 2011 |archive-date=2011-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110202103102/http://blog.raileurope.com/high-speed-rail-news/the-need-for-speed-high-speed-rail-in-europe-do-you-speak-spanish |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.theolivepress.es/spain-news/2010/11/17/spain-speeds-ahead/ |title=Spain has developed Europe's largest high-speed rail network &amp;#124; Olive Press Newspaper &amp;#124; News |publisher=Theolivepress.es |date= |accessdate=1 November 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://beta2.tbo.com/business/business/2010/oct/15/foreign-companies-vying-for-florida-high-speed-rai-ar-23443/ |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-20 |archive-date=2011-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724100612/http://beta2.tbo.com/business/business/2010/oct/15/foreign-companies-vying-for-florida-high-speed-rai-ar-23443/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Od oktobra 2010 ima Španija skupaj 3500 km prog za visoke hitrosti, ki povezujejo Málago, Sevillo, Madrid, Barcelono, Valencijo in Valladolid, z vlaki dosegajo hitrosti do 300 km/h. V povprečju so španski vlaki visokih hitrosti najhitrejši na svetu, sledi japonski bullet vlak in francoski TGV.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.elmundo.es/mundodinero/2010/11/09/economia/1289304399.html|title=El AVE español, el más veloz del mundo y el segundo en puntualidad |publisher=www.elmundo.es|date=10 November 2010 |accessdate=5 June 2011}}&lt;/ref&gt; Glede na točnost so drugi na svetu (98,54% prihod na čas) – takoj za japonskim [[Šinkansen|šinkansenom]] (99%). Če bodo izpolnjeni cilji ambicioznega AVE programa (španski vlaki za visoke hitrosti) do leta 2020, bo v Španiji 7000 km prog, ki bodo s hitrimi vlaki povezale skoraj vsa deželna mesta z Madridom v manj kot treh urah in Barcelono v štirih urah. 

Tudi organizacija zračnega prometa je dobra: 96 [[letališče]] od tega 47 javnih, razporejenih po državi skrbi za zračni promet, ki se hitro razvija. Najvažnejša letališča so Madrid s 50 milijonov potnikov v letu 2011 (15. na svetu), Barcelona (El Prat) s 35 milijonov potnikov v letu 2011, ne zaostaja niti Palma de Mallorca (23 milijonov potnikov), kamor prihajajo številni turisti. Ostala so še: Málaga (13 milijonov potnikov), Las Palmas (Gran Canaria) (11 milijonov potnikov), Alicante (10 milijonov potnikov) in manjša, število potnikov med 4 in 10 milijonov, na primer Tenerife (dve letališči), Valencia, Sevilla, Bilbao, Ibiza, Lanzarote, Fuerteventura. Prav tako je več kot 30 letališč s številom potnikov, pod 4 milijone.

Španija ima tudi mnogo [[pristanišče|pristanišč]]: Barcelona je ena od najpomembnejših evropskih pristanišč tako za potniški kot za tovorni promet. Med ostalimi sta pomembni luki še Valencia na Sredozemskem morju in Bilbao na Atlantiku. Španska trgovska flota je močna in važna za zunanjo trgovino. Rečni promet obsega mrežo linij dolgih okoli 100 km. Tudi največje reke so samo delno plovne.

=== Energija ===
[[File:Enerxía eólica - O Pindo - Galicia.jpg|thumb|right|Vetrne turbine v Galiciji. Španija je četrta po proizvodnji vetrne energije na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.elmundo.es/elmundo/2007/06/26/ciencia/1182857288.html|title=España produce el 20% de la energía eólica mundial|publisher=}}&lt;/ref&gt;]]

Španija je ena od vodilnih držav na svetu v razvoju in proizvodnji energije iz obnovljivih virov. V letu 2010 je Španija postala vodilna svetovna proizvajalka sončne energije, ko je prehitela ZDA z veliko elektrarno imenovano La Florida v bližini Alvarado, Badajoz. Španija je tudi glavni evropski proizvajalec vetrne energije. V letu 2010 so njene vetrnice ustvarile 42.976 GWh, kar predstavlja 16,4% vse električne energije, proizvedene v Španiji.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.eolicenergynews.org/?p=4082 |title=Spain becomes the first European wind energy producer after overcoming Germany for the first time |publisher=Eolic Energy News |date=31 December 2010 |accessdate=30 April 2011 |archive-date=2011-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110427085056/http://www.eolicenergynews.org/?p=4082 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 9. novembra 2010 je vetrna energija dosegla trenutno zgodovinsko najvišjo vrednost, saj pokriva 53% celinskega povpraševanja po električni energiji in ustvarja količino energije, ki je enakovredna tisti iz 14 jedrskih reaktorjev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.renovablesmadeinspain.es/noticia/pagid/205/titulo/La%20e%C3%B3lica%20en%20Espa%C3%B1a%20bate%20de%20nuevo%20su%20marca%20de%20potencia%20instant%C3%A1nea/len/en/ |title=Wind power in Spain breaks new instantaneous power record |publisher=www.renovablesmadeinspain.es |date=9 November 2010 |accessdate=5 June 2011 |archive-date=2011-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111214141437/http://www.renovablesmadeinspain.es/noticia/pagid/205/titulo/La%20e%C3%B3lica%20en%20Espa%C3%B1a%20bate%20de%20nuevo%20su%20marca%20de%20potencia%20instant%C3%A1nea/len/en/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Drugi obnovljivi viri energije, ki se uporabljajo v Španiji so hidroenergija, biomasa in plimovanje (2 elektrarni v gradnji).

Neobnovljivi viri energije, ki se uporabljajo v Španiji, so [[jedrski reaktor]]ji (8 delujočih), plin, [[premog]] in [[nafta]]. Fosilna goriva skupaj ustvarijo 58% španske električne energije (v letu 2009), tik pod OECD povprečno 61%. Jedrska energija ustvari še 19%, veter in hidro približno 12% vsak.

== Kultura ==
{{glavni|Španska kultura}}
Španija je država [[Zahodni svet|Zahodnega sveta]] in ena večjih latinskih držav v Evropi ter kulturna velesila.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://extension.ucsd.edu/studyarea/index.cfm?vAction=singleCourse&amp;vCourse=OSHR-70055 |title=Beyond Bullfights and Sangria: Five Centuries of Spanish History through Its Music, Art, and Literature - UC San Diego Extension |access-date=27 November 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161125111234/http://extension.ucsd.edu/studyarea/index.cfm?vAction=singleCourse&amp;vCourse=OSHR-70055 |archive-date=25 November 2016 }}&lt;/ref&gt; Špansko kulturo zaznamujejo močne zgodovinske vezi s [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško cerkvijo]], ki je imela ključno vlogo pri nastanku države in kasnejši identiteti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Spain Transformed: The Franco Dictatorship, 1959-1975|first=N. |last=Townson|year=2007| isbn=9780230592643| page =7|publisher=Routledge}}&lt;/ref&gt; Špansko umetnost, arhitekturo, kulinariko in glasbo so oblikovali zaporedni valovi tujih zavojevalcev, pa tudi sredozemsko podnebje in geografija države. Stoletja dolga kolonialna doba je globalizirala španski jezik in kulturo, pri čemer je Španija vsrkala tudi kulturne in komercialne izdelke svojega raznolikega imperija.

=== Svetovna kulturna in naravna dediščina ===
{{glavni|Kraji svetovne dediščine v Španiji|Narodni parki v Španiji|Stolnice v Španiji}}
Španija ima 49 območij svetovne dediščine. Sem spadajo pokrajina Monte Perdido v Pirenejih, ki si jo deli s Francijo, najdišča prazgodovinske kamninske umetnosti v dolini Côa in Siega Verde, ki si jo deli s Portugalsko, Dediščina živega srebra, ki si jo deli s Slovenijo, ter starodavni in prvobitni bukovi gozdovi, ki si jih deli z drugimi državami Evrope.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Spain|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/es|publisher=UNESCO Culture Sector|access-date=14 September 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140926042250/https://whc.unesco.org/en/statesparties/es|archive-date=26 September 2014}}&lt;/ref&gt; Poleg tega ima Španija tudi 23 elementov nesnovne kulturne dediščine ali »človeških zakladov«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Spain – Intangible Cultural Heritage|url=https://ich.unesco.org/en/state/spain-ES}}&lt;/ref&gt;

=== Unescova nesnovna kulturna dediščina ===
Španija ima na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine naslednje:&lt;ref&gt;[https://ich.unesco.org/en/state/spain-ES?info=elements-on-the-lists]&lt;/ref&gt; 
* 2023: Transhumance, sezonski odgon živine; Preseljevanje se nanaša na sezonsko gibanje ljudi z živino med geografskimi ali podnebnimi regijami.
* 2023: Znanje, obrt in veščine ročne izdelave stekla; Tradicionalna ročna proizvodnja stekla vključuje oblikovanje in dekoriranje vročega in hladnega stekla za izdelavo predmetov iz votlega stekla, ravnega stekla in kronskega stekla.
* 2022: Tradicija splavarjenja z lesom; Splavarjenje z lesom v Avstriji, na Češkem, v Nemčiji, Latviji, na Poljskem in v Španiji izvira iz srednjega veka, ko so s splavi prevažali les, blago in ljudi po naravnih vodnih tokovih. V preteklosti so splavarji, ki so potovali na oddaljene destinacije, tedne preživeli skupaj in delali na svojem splavu.
* 2022: Ročno zvonjenje; Skozi stoletja je zvonjenje v Španiji služilo kot sredstvo izražanja in komunikacije ter izpolnjevalo številne družbene funkcije, od izmenjave informacij do koordinacije, zaščite in kohezije.
* 2022: Portugalsko-galicijska meja ICH: varovalni model, ki ga je ustvaril Ponte...nas ondas!; Ponte…nas ondas! Namen projekta (PNO!) je zaščititi nesnovno kulturno dediščino na portugalsko-galicijski meji z ustvarjanjem prostorov, v katerih se lahko dediščina izvaja in prenaša na mlajše generacije.
* 2021: Lov s sokoli, živa človeška dediščina; Lov s sokoli je tradicionalna umetnost in praksa urjenja in letenja sokolov (in včasih orlov, jastrebov, brenčev in drugih ptic ujed). Izvajajo ga že več kot 4000 let.
* 2020: Los Caballos del Vino; poteka vsako leto od 1. do 3. maja v Caravaci de la Cruz in je del fiest v čast Santísima y Vera Cruz v Caravaci. Konjeniški ritual je sestavljen iz niza dogodkov, v katerih je konj protagonist.
* 2019: Postopek izdelave umetne [[Obrtništvo Talavera iz Pueble in Tlaxcale|talavere]] v Puebli in Tlaxcali (Mehika) ter keramike v Talavera de la Reina in El Puente del Arzobispo (Španija)
* 2018: Obredi igranja bobnov Tamboradas; so glasni, skupinski rituali, ki temeljijo na hkratnem, intenzivnem udarjanju na tisoče bobnov, na katere se neprekinjeno igra dneve in noči na javnih mestih v mestih in vaseh.
* 2018: Umetnost suhozidanja, znanja in tehnike; Umetnost suhozidanja se nanaša na znanje, povezano z izdelavo kamnitih konstrukcij z zlaganjem kamnov enega na drugega, brez uporabe drugih materialov, razen včasih suhe zemlje.
* 2016: Festival Valencia Fallas; Glavna značilnost praznika Fallas, tradicije skupnosti v Valenciji in njene diaspore, ki praznujejo prihod pomladi, je velikanska ''fala'', spomenik, sestavljen iz ninotov (karikatur), ki so jih ustvarili lokalni umetniki in obrtniki, ki dajejo komentarje na aktualna družbena vprašanja.
* 2015: Festivali ognja ob poletnem solsticiju v Pirenejih; potekajo v Pirenejih vsako leto na isto noč, ko je sonce v zenitu. Ko pade noč, ljudje iz različnih mest in vasi nosijo goreče bakle po gorah, da prižgejo različne tradicionalno zgrajene kresove.
* 2013: Metodologija popisovanja nesnovne kulturne dediščine v biosfernih območjih: izkušnja Montsenyja
* 2013: Mediteranska prehrana; vključuje nabor veščin, znanj, obredov, simbolov in tradicij v zvezi s pridelki, žetvijo, ribolovom, živinorejo, konzerviranjem, predelavo, kuhanjem ter zlasti delitvijo in uživanjem hrane.
* 2012: Fiesta patios v Kordobi; Dvanajst dni v začetku maja praznuje mesto Kordova ''Fiesta of the Patios''. Dvorišča (''patios'') so skupna, družinska ali večdružinska stanovanja ali sklopi posameznih hiš s skupno teraso, ki so v zgodovinski četrti mesta. Ta značilen kulturni prostor se ponaša z bogato paleto rastlin, med ''fiesto'' pa prebivalci prostodušno sprejmejo vse obiskovalce, da jih občudujejo.
* 2011: Revitalizacija tradicionalne obrti izdelave apna v Morón de la Frontera, Sevilla, Andaluzija;  je bila vir zaposlitve za Morón de la Frontera in označevalec njegove identitete.
* 2011: Praznik 'la Mare de Déu de la Salut' v Algemesíju; se praznuje v Algemesíju v provinci Valencia v Španiji. Vsakega 7. in 8. septembra se skoraj 1400 ljudi udeleži gledaliških, glasbenih, plesnih in predstav, organiziranih v zgodovinskih predelih mesta: Valencia, La Muntanya, Santa Barbara in La Capella.
* 2010: Pev Sibile na Majorki; Petje Sibile se izvaja na jutranji slovesnosti 24. decembra zvečer v cerkvah po vsej Majorki. Pev zaznamuje vsakoletno božično vigilijo, poje pa ga fant ali dekle v spremstvu dveh ali več fantov ali deklet.
* 2010: Flamenko; Flamenko je umetniški izraz, ki združuje pesem (''cante''), ples (''baile'') in glasbo (''toque''). Andaluzija v južni Španiji je središče flamenka, čeprav ima korenine tudi v regijah, kot sta Murcia in Extremadura.
* 2010: Človeški stolpi; zgradijo jih člani amaterskih skupin, običajno kot del letnih praznovanj v katalonskih krajih in mestih. Tradicionalno prizorišče je trg pred balkonom mestne hiše. Človeške stolpe tvorijo ljudje, ki stojijo drug drugemu na ramenih v zaporedju stopenj (med šest in deset).
* 2009: Razsodišča za namakanje španske sredozemske obale: Svet modrecev nižine Murcia in sodišče za vode nižine Valencije; o tradicionalna pravna sodišča za upravljanje voda, ki segajo v obdobje Al Andaluz (od 9. do 13. stoletja). Dve glavni sodišči – Svet modrecev Murcijske nižine in Vodno sodišče Valencijske nižine – sta priznani po španski zakonodaji.
* 2009: Jezik žvižganja otoka La Gomera (Kanarski otoki), Silbo Gomero; Jezik žvižganja posnema običajen jezik otočanov (kastiljsko španščino) z žvižganjem. Skozi stoletja se je prenašal od učitelja do učenca in je edini jezik žvižganja na svetu, ki ga v celoti razvija in izvaja velika skupnost (več kot 22.000 prebivalcev).
* 2009: Center za tradicionalno kulturo – šolski muzej Pusol pedagoški projekt; Ta inovativni izobraževalni projekt ima dva splošna cilja: spodbujati izobraževanje na podlagi vrednot z vključevanjem lokalne kulturne in naravne dediščine v kurikulum ter prispevati k ohranjanju dediščine Elcheja z izobraževanjem, usposabljanjem, neposrednim ukrepanjem in ozaveščanjem v izobraževalna skupnost.
* 2008: Skrivnostna igra Elche; je sveta glasbena drama o smrti, prehodu v nebesa (znanem kot Vnebovzetje) in kronanju Device Marije. Od sredine 15. stoletja se izvaja v baziliki Santa Maria in na ulicah starega mesta Elche, ki je v regiji Valencia. Je živo pričevanje evropskega verskega gledališča srednjega veka in kulta Device.
* 2008: Patum iz Berge; je priljubljen festival, katerega izvor sega v srednjeveške praznike in parade, ki spremljajo praznovanje ''Corpus Christi''. Gledališke predstave in parade različnih podob oživljajo ulice tega katalonskega mesta severno od Barcelone. Praznovanje poteka vsako leto v tednu Božjega telesa, od konca maja do konca junija.

=== Literatura ===
Nekateri zgodnji primeri vernakularne romanske literature so kratki izseki andaluzijske romantike (kot so refreni), posuti v arabskih in hebrejskih besedilih.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Cambridge History of Spanish Literature|url=https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_h0s6|first=David T.|last=Gies|publisher=Cambridge University Press|year=2004|isbn=0-521-80618-6|pages=[https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_h0s6/page/n110 73]–74}}&lt;/ref&gt; Drugi primeri zgodnje iberske romantike so ''Glosas Emilianenses'', napisane v latinščini, baskovščini in romanščini.&lt;ref&gt;{{Cite journal|page=90|url=http://erevistas.uca.edu.ar/index.php/LET/article/view/1774|journal=Letras|issn=0326-3363|publisher=Pontificia Universidad Católica Argentina Santa María de los Buenos Aires|volume=2|year=2015|issue=72|title=Literatura hispanorromance primigenia : la glosa conoajutorio del Codex Aemilianensis 60|first=María de los Ángeles|last=Dapueto Reyes|access-date=2023-05-03|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806072649/https://erevistas.uca.edu.ar/index.php/LET/article/view/1774|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
[[File:Grande e general estoria (códice del Escorial).jpg|thumb|Rokopis iz 13. stol. ''Grande e general estoria'']]

Zgodnjesrednjeveška književnost v krščanski Iberiji je bila napisana v [[latinščina|latinščini]], ki je ostala kot standardni knjižni jezik do sredine 13. stoletja, medtem ko so govorili iberoromanske ljudske jezike in [[baskovščina|baskovščino]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Spanish Literature. A Very Short Introduction|url=https://archive.org/details/spanishliteratur0000laba|first=Jo|last=Labanyi|year=2010|isbn=978-0-19-920805-0|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/spanishliteratur0000laba/page/18 18]–19}}&lt;/ref&gt; Odločilen razvoj je sledil v 13. stoletju v [[Toledo|Toledu]], kjer so arabsko učenje prevedli v lokalni ljudski jezik, [[kastiljščina|kastiljščino]]. V obsegu lirike je kastiljščina soobstajala skupaj z galicijsko-portugalščino v kastiljski kroni do 16. stoletja. {{Sfn|Labanyi|2010|p=24}} Romanska različica, ki je bila v vzhodni Iberiji najprimernejša za lirično poezijo, okcitanščina, se je v 14. in 15. stoletju vse bolj katalonizirala.{{Sfn|Labanyi|2010|p=21}} Glavna literarna dela iz srednjega veka so ''[[Pesem o Cidu|Cantar de Mio Cid]]'', ''Tirant lo Blanch'', ''[[Knjiga dobre ljubezni]]'' (''El libro de buen amor'') in ''Coplas por la muerte de su padre'' (Kitice o smrti njegovega očeta). Gojili so žanre, kot sta Mester de Juglaría in Mester de Clerecía.

Kastiljščina (ki naj bi bila od 16. stoletja naprej razširjena kot »[[španščina]]«), ki so jo spodbujali monarhi v poznem srednjem veku in je bila celo kodificirana v poznem 15. stoletju, je postopoma postala jezik oblastnih elit na Iberskem polotoku, kar je dodatno utrdilo njen prestiž kot jezika globalnega imperija v zgodnjem modernem obdobju, ki je začel [[Španski zlati vek|zlato dobo]] kastiljske književnosti v 16. in 17. stoletju, tudi na področju znanosti, ki je zasenčila galicijščino in katalonščino.&lt;ref&gt;{{Citation|url=https://www.academia.edu/34053466|title=The spread of Castilian/Spanish in Spain and the Americas: A relatively successful language standardisation experience|first=Carla|last=Amorós Negre|journal=Sociolinguistica|issn=0933-1883|issue=30|volume=1|year=2016|pages=26–28|doi=10.1515/soci-2016-0003|s2cid=132493573 }}&lt;/ref&gt;

Znana zgodnja moderna dela vključujejo ''La Celestina'' in ''Lazarillo de Tormes''. V tem času je nastal znameniti ''[[Don Kihot]]'' [[Miguel de Cervantes|Miguela de Cervantesa]]. Drugi pisci iz tega obdobja so: [[Francisco de Quevedo]], [[Lope de Vega]], [[Calderón de la Barca]] ali [[Tirso de Molina]].

Med [[razsvetljenstvo]]m najdemo imena, kot so Leandro Fernández de Moratín, Benito Jerónimo Feijóo, [[Gaspar Melchor de Jovellanos]] ali Leandro Fernández de Moratín.

Otroške korake španske romantične književnosti (prvotno upor proti francoskemu klasicizmu) segajo v zadnjo četrtino 18. stoletja, čeprav je gibanje doseglo svoj razcvet med letoma 1835 in 1850, nato pa se je zmanjšalo.&lt;ref&gt;{{Cite journal|page=226; 228–229|url=https://revistas.uca.es/index.php/cir/article/view/236/2058|publisher=Editorial UCA|title=La extensión del Romanticismo en España|first=José Luis|last=González Subías|journal=Cuadernos de Ilustración y Romanticismo: Revista del Grupo de Estudios del siglo XVIII|issn=2173-0687|issue=15|year=2007|access-date=2023-05-03|archive-date=2022-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220412011002/https://revistas.uca.es/index.php/cir/article/view/236/2058|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

V širši definiciji, ki zajema obdobje od 1868 ali 1874 do 1936, je nastopila tako imenovana srebrna doba španske kulture.

Zamiranju romantične književnosti je sledil razvoj španskega realizma, ki je ponujal upodobitve sodobnega življenja in družbe, 'kakršna sta bila', namesto romantiziranih ali stiliziranih predstavitev.  Glavni realistični pisatelj je bil [[Benito Pérez Galdós]].{{sfn|Labanyi|2010|p=61}} V drugi polovici 19. stoletja je prišlo tudi do ponovne oživitve literarne rabe lokalnih jezikov, razen španščine, pod kulturnimi gibanji, ki jih je navdihnila romantika, kot sta katalonska ''Renaixença'' ali galicijski ''Rexurdimento''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=yTQnOahQ4T4C&amp;pg=PA103|page=103|title=Minority Language Planning and Micronationalism in Italy: An Analysis of the Situation of Friulian, Cimbrian and Western Lombard with Reference to Spanish Minority Languages|first=Paolo|last=Coluzzi|year=2007|publisher=Peter Lang|isbn=9783039110414}}&lt;/ref&gt; Baskovščina, ki se je prej redko uporabljala v pisnem mediju, je morala na pravo spodbujanje literarne rabe počakati do 1960-ih, čeprav se je v poznem 19. stoletju razvilo nekaj zanimanja za jezik.

Avtorji 20. stoletja so bili razvrščeni v ohlapne literarne generacije, kot so Generacija '98, Generacija '27, Generacija '36 in Generacija '50.

''Premio Planeta de Novela'' in ''nagrada Miguel de Cervantes'' sta glavni nagradi v današnji španski literaturi.

=== Filozofija ===
Konstrukt, ki se nanaša na značilno špansko filozofsko misel, se je v akademskem svetu različno loteval, bodisi z diahronim sledenjem njegovega razvoja skozi stoletja od rimske osvojitve Hispanije dalje (z zgodnjimi predstavniki, kot so [[Lucij Anej Seneka|Seneka]], [[Trajan]], [[Mark Anej Lukan|Lukan]] ali [[Marcial]]); z natančno določitvijo njenega izvora v pozno 19. stoletje (povezano z Generacijo 98); ali preprosto z odkritim zanikanjem njenega obstoja.&lt;ref&gt;{{Cite journal|url=https://www.redalyc.org/journal/279/27962050010/27962050010.pdf|title=Genesis problem of philosophical thought in spanish historiography|last1=Antonova|last2=Myagkov|last3=Nikolaeva|first1=N.V.|first2=G.P|first3=O.A|journal=Utopía y Praxis Latinoamericana|volume=24|issue=5|year=2019|publisher=Universidad del Zulia|pages=66–67}}&lt;/ref&gt; Bistvo obstoja španske filozofije je nasprotovalo Marcelino Menéndez y Pelayo (glavni arhitekt mita okoli nje) proti Antoniu Pérezu. Tuji uvozi, kot je krausizem, so se izkazali za izjemno vplivne v Španiji v 19. in zgodnjem 20. stoletju.{{Sfn|Caponigri|1967|p=169–170}}

=== Umetnost ===
{{glavni|Španska umetnost}}
[[File:Las Meninas, by Diego Velázquez, from Prado in Google Earth.jpg|thumb|''[[Las meninas]]'', [[Diego Velázquez]]]]
Umetniki iz Španije so močno vplivali na razvoj različnih evropskih in ameriških umetniških gibanj. Zaradi zgodovinske, geografske in generacijske raznolikosti je španska umetnost poznala veliko vplivov. Sredozemska dediščina z grško-rimskimi in nekaterimi mavrskimi ter vplivi v Španiji, zlasti v Andaluziji, je še danes očitna. Evropski vplivi vključujejo Italijo, Nemčijo in Francijo, zlasti v obdobju [[Španska renesansa|renesanse]], [[Španska baročna arhitektura|španskega baroka]] in [[neoklasicizem|neoklasicizma]]. Obstaja veliko drugih avtohtonih slogov, kot so [[Predromanska umetnost|predromanska umetnost]] in arhitektura, [[hererska arhitektura]] ali [[Izabelina gotika]].

Med slikarji zlate dobe, ki so delali v Španiji, so bili [[El Greco]], [[José de Ribera]], [[Bartolomé Esteban Murillo]] in [[Francisco Zurbarán]]. Tudi v baročnem obdobju je [[Diego Velázquez]] ustvaril nekaj najbolj znanih španskih portretov, kot sta ''[[Las meninas]]'' in ''[[Las Hilanderas]]''.

[[Francisco de Goya]] je slikal v zgodovinskem obdobju, ki vključuje [[Španska vojna za neodvisnost|špansko vojno za neodvisnost]], boje med liberalci in absolutisti ter vzpon sodobnih nacionalnih držav.

[[Joaquín Sorolla]] je dobro znan sodobni impresionistični slikar in obstaja veliko pomembnih španskih slikarjev, ki pripadajo modernističnemu umetniškemu gibanju, vključno [[Pablo Picasso]], [[Salvador Dalí]], [[Juan Grisom]] in [[Joan Miró]].

=== Kiparstvo ===
[[File:Chillida-peine.jpg|thumb|''Glavnik vetra'', [[Eduardo Chillida]] v San Sebastiánu]]
[[Plateresco]] slog se je razširil od začetka 16. stoletja do zadnje tretjine stoletja in njegov slogovni vpliv je prežel dela vseh velikih španskih umetnikov tistega časa. Alonso Berruguete (šola [[Valladolid]]) se imenuje »princ španskega kiparstva«. Njegova glavna dela so bile zgornje korne klopi [[Stolnica Santa María de Toledo, Španija|stolnice v Toledu]], grob kardinala Tavere v isti stolnici in oltarna slika ''Obiskovanja'' v cerkvi Santa Úrsula v istem kraju. Drugi pomembni kiparji so bili Bartolomé Ordóñez, Diego de Siloé, Juan de Juni in Damián Forment.

Obstajali sta dve šoli s posebnim duhom in talentom: sevillska šola, ki ji je pripadal Juan Martínez Montañés, čigar najbolj slavna dela so razpelo v stolniciu v Sevilli, drugo v Vergari in ''sveti Janez''; in granadska šola, ki ji je pripadal Alonso Cano, ki ji pripisujejo ''Brezmadežno spočetje'' in ''Devico rožnega venca''.

Drugi pomembni andaluzijski baročni kiparji so bili Pedro de Mena, Pedro Roldán in njegova hči Luisa Roldán, Juan de Mesa in Pedro Duque Cornejo. V 20. stoletju so bili najpomembnejši španski kiparji Julio González, Pablo Gargallo, Eduardo Chillida in Pablo Serrano.

=== Film ===
[[File:Pedro Almodovar and Penélope Cruz 2.jpg|thumb|[[Pedro Almodóvar]] in [[Penélope Cruz]] v Oviedu]]
Po prvi projekciji kinematografa v Španiji leta 1896 se je kinematografija v naslednjih letih razvijala, tako da je [[Barcelona]] na predvečer prve svetovne vojne postala največje produkcijsko središče v državi (pa tudi glavno evropsko središče).{{Sfn|Montes Fernández|2011|pp=602–603}} Konflikt je španski industriji nemih filmov ponudil priložnost za nadaljnjo rast. Lokalni studii za zvočne filme so bili ustanovljeni leta 1932. Vladna uvedba sinhronizacije tujih filmov leta 1941 je špansko občinstvo navadila na gledanje sinhroniziranih filmov.{{Sfn|Montes Fernández|2011|pp=609–610}}

Španska kinematografija je dosegla velik mednarodni uspeh, vključno z oskarji za novejše filme, kot sta ''Panov labirint'' in ''Volver''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Jordan|first1=Barry|first2=Rikki|last2=Morgan-Tamosunas|author-link2= |title=Contemporary spanish cinema|url=https://archive.org/details/contemporaryspan0000jord|url-access=registration|publisher=Manchester University Press|year=1998}}&lt;/ref&gt;

Različni eksploatacijski žanri, ki so se razcveteli v drugi polovici 20. stoletja, vključujejo ''Fantaterror'', cine'' quinqui'' in tako imenovane ''destape'' filme.

Od leta 2021 sta festivala v San Sebastiánu in Málagi uvrščena med najboljše kulturne pobude v državi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.audiovisual451.com/el-festival-de-san-sebastian-y-el-de-malaga-entre-las-diez-iniciativas-culturales-mas-importantes-de-espana-de-2021/|date=9 February 2022|website=Audiovisual451|title=El Festival de San Sebastián y el de Málaga, entre las diez iniciativas culturales más importantes de España en 2021}}&lt;/ref&gt; 

=== Arhitektura ===
{{glavni|Španska arhitektura}}
[[File:WLM14ES - 04072010 120442 B 7025 - .jpg|thumb|Viseče hiše v Cuenci]]
Zemlja in [[sadra]] sta zelo pogosta materiala tradicionalne ljudske arhitekture v Španiji (predvsem na vzhodu države, kjer je največ nahajališč sadre).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|chapter=Earth and gypsum: From theory to practice in Spanish vernacular architecture|first=V|last=La Spina|title=Vernacular and Earthen Architecture: Conservation and Sustainability|year=2018|editor-first=C.|editor-last=Mileto|editor-first2=F.|editor-last2=Vegas López-Manzanares|editor-first3=L.|editor-last3=García-Soriano|editor-first4=V.|editor-last4=Cristini|publisher=Taylor &amp; Francis|location=London|isbn=978-1-138-03546-1|pages=153–154}}&lt;/ref&gt; 

Zaradi svoje zgodovinske in geografske raznolikosti je španska arhitektura črpala iz množice vplivov. Lepi primeri [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]], ki pripadajo zahodni islamski tradiciji, so bili zgrajeni v srednjem veku v krajih, kot so [[Kordova|Córdoba]], [[Sevilla]] ali [[Granada]]. Podobno kot v Magrebu je dekoracija s štukaturami v [[Al Andaluz]]u postala znak arhitekturnega sloga v visokem srednjem veku. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Architecture of the Islamic West. North Africa and the Iberian Peninsula|first=Jonathan M.|last=Bloom|location=New Haven and London|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-21870-1|year=2020|page=88}}&lt;/ref&gt;

Hkrati so tudi krščanska kraljestva razvila svoje sloge; razvili predromanski slog, ko so bili nekaj časa izolirani od sodobnih prevladujočih evropskih arhitekturnih vplivov v zgodnjem srednjem veku, so kasneje združili [[romanska arhitektura|romanski]] in [[gotska arhitektura|gotski]] tok. Takrat je prišlo do izjemnega razcveta gotike, zaradi česar so bile po vsem ozemlju postavljene številne stavbe. Tako imenovani slog [[Mudéjar]] je začel označevati dela muslimanov, kristjanov in Judov v deželah, ki so jih osvojili muslimani.{{Sfn|Bloom|2020|p=171}}

Prihod modernizma v akademsko areno je ustvaril velik del arhitekture 20. stoletja. Vpliven slog s središčem v Barceloni, znan kot modernizem, je ustvaril številne pomembne arhitekte, med katerimi je tudi [[Antoni Gaudí]]. Mednarodni slog so vodile skupine, kot je GATEPAC. Španija trenutno doživlja revolucijo v sodobni arhitekturi in španski arhitekti, kot so [[Rafael Moneo]], [[Santiago Calatrava]], [[Ricardo Bofill]] in mnogi drugi, so pridobili svetovno slavo.

=== Glasba in ples ===
Main article: Music of Spain
[[File:Flamenco en el Palacio Andaluz, Sevilla, España, 2015-12-06, DD 17.JPG|thumb|[[Flamenko]] je andaluzijska umetniška oblika, ki se je razvila iz Seguidille.]]
Španska glasba v tujini pogosto velja za sinonim za [[flamenko]], zahodnoandaluzijski glasbeni žanr, ki v nasprotju s splošnim prepričanjem ni razširjen zunaj te regije. V Aragoniji, Kataloniji, Valencii, Kastiliji, Baskiji, Galiciji, Kantabriji in Asturiji je veliko različnih regionalnih stilov ljudske glasbe. Popularni so tudi pop, rock, hip hop in heavy metal.

Na področju klasične glasbe je Španija ustvarila številne znane skladatelje, kot so Isaac Albéniz, [[Manuel de Falla]] in [[Enrique Granados]], ter pevce in izvajalce, kot so [[Plácido Domingo]], [[José Carreras]], [[Montserrat Caballé]], Alicia de Larrocha, Alfredo Kraus, Pablo Casals , Ricardo Viñes, José Iturbi, Pablo de Sarasate, Jordi Savall in Teresa Berganza. V Španiji je več kot štirideset profesionalnih orkestrov, vključno z Orquestra Simfònica de Barcelona, Orquesta Nacional de España in Orquesta Sinfónica de Madrid. Glavne operne hiše so Teatro Real, Gran Teatre del Liceu, Teatro Arriaga in El Palau de les Arts Reina Sofía.

Na tisoče ljubiteljev glasbe prav tako vsako leto potuje v Španijo na mednarodno priznane poletne glasbene festivale Sónar, ki pogosto predstavlja vrhunske in prihajajoče pop in tehno izvajalce, in Benicàssim, ki običajno predstavlja alternativne rock in dance izvajalce. Oba festivala zaznamujeta Španijo kot mednarodno glasbeno prisotnost in odražata okuse mladih v državi.[potreben citat] Vitoria-Gasteiz jazz festival je eden glavnih v svojem žanru.

Najbolj priljubljeno tradicionalno glasbilo, [[kitara]], izvira iz Španije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.linguatics.com/guitar.htm|title=The History of the Guitar in Spain|publisher=Linguatics.com|access-date=30 April 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110429082016/http://www.linguatics.com/guitar.htm|archive-date=29 April 2011 }}&lt;/ref&gt; Za sever so značilni tradicionalni torbarji ali ''gaiteros'', predvsem v Asturiji in Galiciji.

=== Kuhinja ===
Main article: Spanish cuisine
{{multiple image
 | image1 = 01 Paella Valenciana original.jpg
 | width1 = 150
 | caption1 = [[Paella]], tradicionalna valencijska jed &lt;ref name=&quot;paella&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/article2277058.ece|title=Spain's perfect paella|date=19 August 2007 |last=Richardson|first=Paul|work=The Times|location=London|access-date=6 August 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100604174210/http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/article2277058.ece |archive-date=4 June 2010 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
 | image2 = Jabugo plato con jamón de Jabugo.JPG
 | width2 = 170
 | caption2 = ''[[Jamón ibérico]]'' je ena najdražjih šunk&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/wordofmouth/2010/jan/18/worlds-most-expesive-ham-jamon |title=World's most expensive ham?|last=Smillie|first=Susan|date=18 January 2010|work=The Guardian|access-date=31 October 2019|language=en-GB|issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://elpais.com/elpais/2016/03/07/inenglish/1457342056_191303.html|title=The world's most expensive ham is from Huelva and costs €4,100 a leg|last=Limón|first=Raúl|date=7 March 2016|work=El País|access-date=31 October 2019|language=en|issn=1134-6582}}&lt;/ref&gt;
}}
Španska kuhinja je sestavljena iz velike raznolikosti jedi, ki izhajajo iz razlik v zemljepisu, kulturi in podnebju. Nanjo močno vplivajo morski sadeži, ki so na voljo v vodah, ki obkrožajo državo in odražajo globoke sredozemske korenine države. Obsežna zgodovina Španije s številnimi kulturnimi vplivi je privedla do edinstvene kuhinje. Zlasti zlahka prepoznamo tri glavne delitve:

'''Sredozemska Španija''' – vse takšne obalne regije, od Katalonije do Andaluzije – velika uporaba morske hrane, kot je ''pescaíto frito'' (ocvrta riba); več hladnih juh, kot je gazpačo; in številne jedi na osnovi riža, kot sta ''paella'' iz Valencie in ''arròs negre'' (črni riž) iz Katalonije.

'''Notranja Španija''' – Kastilija – vroče, goste juhe, kot je kastiljska juha na osnovi kruha in česna, skupaj z obilnimi enolončnicami, kot je ''cocido madrileño''. Hrana se tradicionalno konzervira s soljenjem, kot je španska šunka, ali potopljena v oljčno olje, kot je sir Manchego.

'''Atlantska Španija''' – celotna severna obala, vključno z astursko, baskovsko, kantabrijsko in galicijsko kuhinjo – enolončnice na osnovi zelenjave in rib, kot sta ''caldo gallego'' in ''marmitako''. Tudi rahlo sušena ''lacón'' šunka. Najbolj znana kuhinja severnih držav se pogosto opira na oceanske morske sadeže, kot so baskovska trska, beli bel ali sardon ali ''polbo á feira'' iz galicijske hobotnice in jedi iz školjk.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Andrés C. G. (2013): ''50 cosas que hay que saber sobre historia de España''. Barcelona: Ariel
* Julia, S., Pérez, J., Valdeón, J. (2003): ''Historia de España''. Madrid: S. L. U. Espasa libros
* Montgomery Watt, W. (1974): ''Historia de la España Islamica''. Barcelona: Alianza editorial

== Glej tudi ==
* [[seznam suverenih držav]]
* [[Španci]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]]

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{Zbirka|Spain|Španija}}
* [http://www.spain.info Uradni turistični portal]

{{Evropa}}
{{Članice EU in kandidatke}}

{{NATO}}
{{OVSE}}

[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Zahodnoevropska unija]]
[[Kategorija:Španski pesniki]]
[[Kategorija:Španija|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>l3aixlcoqz9irvxhbntvj0bat7iea1m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758265</id>
      <parentid>6758264</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:46:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-52273-71</username>
        <id>266528</id>
      </contributor>
      <origin>6758265</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="70647" sha1="8q4x5f342zbanhtwdn2edppjhtpc7gb" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = ''Reino de España''
|conventional_long_name = Kraljevina Španija
|common_name = Španija
|common_name2 = Španije
|image_flag = Flag of Spain.svg
|image_coat = Escudo de España (mazonado).svg
|image_map = EU-Spain.svg
|map_caption = Lega Španije (temno zeleno) v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno) in [[Evropa|Evropi]] (temno sivo)
|national_motto = {{lang|la|»Plus Ultra«}}{{spaces|2}}&lt;small&gt;([[latinščina|latinsko]]) &lt;br /&gt;»Dalje naprej«&lt;/small&gt;
|national_anthem = {{lang|es|[[Marcha Real]]}}&lt;/sup&gt;{{spaces|2}}&lt;small&gt;([[španščina|špansko]])&lt;ref&gt;Služi tudi kot kraljeva himna&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;»Kraljeva koračnica«
|official_languages = [[španščina]]&lt;ref&gt;V nekaterih avtonomnih skupnostih so uradni jeziki tudi [[katalonščina]], [[valencijščina]], [[galicijščina]], [[baskovščina]] in [[aranščina]] ([[okcitanščina]]). Poleg teh so do neke mere uradno priznane še [[aragonščina]], [[asturščina]] in [[leonščina]].&lt;/ref&gt;
|demonym = Španec, Španka
|capital = [[Madrid]]
|latd=40 |latm=26 |latNS=N |longd=3 |longm=42 |longEW=W
|largest_city = capital
|government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[kralj Španije|kralj]]
|leader_title2 = [[predsednik vlade Španije|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Filip VI. Španski|Filip VI.]]
|leader_name2 = [[Pedro Sánchez]]
|sovereignty_type = Ustanovitev
|established_event1 = Tradicionalni datum
|established_date1 = 569 ([[Liuvigild]]ov prihod na prestol)
|established_event2 = [[Dinastija|Dinastična]]
|established_date2 = 1479
|established_event3 = ''[[De facto]]''
|established_date3 = [[Karel I. Španski]] (1516)
|established_event4 = ''[[De jure]]''
|established_date4 = Odloki Nueva Planta (1715)
|established_event5 = ''[[Nacionalna država]]''
|established_date5 = Ustava Španije (1812)
|established_event6 = Ustavna demokracija
|established_date6 = Ustava Španije (1978)
|accessionEUdate = 1. januar 1986
|EUseats = 54
|area_km2 = 504.030
|area_rank = 51.
|percent_water = 1,04
|population_estimate = 49.801.559&lt;ref name=&quot;ine.es-2&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.ine.es/dyngs/INEbase/en/operacion.htm?c=Estadistica_C&amp;cid=1254736177095&amp;menu=ultiDatos&amp;idp=1254735572981|title=INEbase / Continuous Population Statistics (CPS). 1st July 2026. Provisional data|website=ine.es|access-date=8 August 2026}}&lt;/ref&gt;
|population_estimate_year = Julij 2026
|population_estimate_rank = 31.
|population_density_km2 = 98
|population_density_rank = 116.
|GDP_year = 2026
|GDP_ref = &lt;ref name=&quot;IMFWEO.ES&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=184,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2028&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Spain) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=10 October 2023}}&lt;/ref&gt;
|GDP_nominal = {{increase}} $2,091&amp;nbsp;trillion&lt;ref name=&quot;IMFWEO.ES&quot; /&gt;
|GDP_nominal_rank = 15.
|GDP_PPP = {{increase}} $2,978&amp;nbsp;trillion&lt;ref name=&quot;IMFWEO.ES&quot;&gt;{{cite web |url=https://data.imf.org/en/Data-Explorer?datasetUrn=IMF.RES:WEO(9.0.0) |title=World Economic Outlook Database (April 2026 Edition) |publisher=International Monetary Fund |website=www.imf.org |date=14 April 2026 |access-date=18 April 2026}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 14.
|GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $41.563&lt;ref name=&quot;IMFWEO.ES&quot; /&gt;
|GDP_nominal_per_capita_rank = 35.
|GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $59.187&lt;ref name=&quot;IMFWEO.ES&quot; /&gt;
|GDP_PPP_per_capita_rank = 15.
|HDI_year = 2023
|HDI = 0,918
|HDI_rank = 28.
|HDI_ref = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{Cite web |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}&lt;/ref&gt;
|Gini = 31,2
|Gini_year = 2024
|Gini_ref = &lt;ref name=eurogini&gt;{{cite web|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey| publisher=Eurostat| website=ec.europa.eu|access-date=14 February 2025}}&lt;/ref&gt;
|currency = [[evro]] ([[Znak evra|€]])&lt;ref&gt;Pred 1999 (po zakonu 2002): [[španska pezeta]].&lt;/ref&gt;
|currency_code = EUR
|time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]]&lt;ref&gt;Razen Kanarskih otokov, ki so v pasu WET (UTC, poleti UTC+1).&lt;/ref&gt;
|utc_offset = +1
|time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST = +2
|cctld = [[.es]]&lt;ref&gt;Uporablja se tudi domena [[.eu]] za članice Evropske unije. V območjih s katalonsko govorečim prebivalstvom se uporablja še .cat.&lt;/ref&gt;
|calling_code = 34
}}

'''Kraljevina Španija''' ({{jezik-es|Reino de España}}), krajše '''Španija''' (špansko ''España'') je [[morje|obmorska]] [[država]] na jugozahodu [[Evropa|Evrope]] s površino 504.030 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in skoraj 50 milijoni prebivalcev na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], ki si ga deli skupaj s [[Portugalska|Portugalsko]] na zahodu in [[Gibraltar]]jem na jugu. Na severovzhodu preko gorske verige [[Pireneji]] meji na [[Francija|Francijo]] in žepno državico [[Andora|Andoro]]. Kraljevina Španija vključuje [[Balearski otoki|Balearske otoke]] v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], [[Kanarski otoki|Kanarske otoke]] v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] in [[mesto|mesti]]/[[enklava|enklavi]] [[Ceuta]] in [[Melilla]] v [[Severna Afrika|severni Afriki]]. Uradni jezik je španšči

{{glavni|Zgodovina Španije}}Kosovo[[Slika:Spain Andalusia Cordoba BW 2015-10-27 12-15-09.jpg|thumb|desno|Rimski most v Córdobi]]
[[Slika:Iglesia de San Pedro, Teruel, España, 2014-01-10, DD 10.JPG|thumb|desno|Cerkev sv. Petra v Teruelu]]

Španija je bila naseljena že v [[paleolitik]]u, o čemer pričajo bogata likovna umetnost (jame [[Altamira]], Castillo, Pindal) ter drugi arheološki ostanki. V kasnejšem obdobju so Iberski polotok naselili [[Iberci]]. Okoli leta 1200 pr. n. št. so iz severa prišli [[Kelti]], ki so preplavili skoraj cel polotok in se zlili z domačim iberskim prebivalstvom. Okoli leta 1100 pr. n. št. so [[Feničani]] in [[Grki]] tukaj osnovali svoje kolonije.

Med prvo in drugo [[Punske vojne|Punsko vojno]] (med [[Rimljani]] in [[Antična Kartagina|Kartažani]]), Kartažani osnujejo svoje kolonije, med katerimi so bile najvažnejše na Ibizi in v Cartageni. Po porazu [[Kartagina|Kartagine]] v [[druga punska vojna|drugi punski vojni]] (201 pr. n. št.), Rimljani začno postopno okupacijo polotoka, ki ga v celoti zavzamejo v naslednjih dvesto letih. V prvi fazi rimske okupacije se je domače prebivalstvo večkrat uprlo. Po smrti enega od vodij vstajnikov, Viriata (139 pr. n. št.), so bile zmage vse redkejše, odpor proti Rimljanom je slabel. Do končnega zloma pride v času cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. Rimska okupacija Iberskega polotoka je dosegla višek po vzpostavitvi popolne rimske oblasti in ustanovitvijo province Hispanije. Pod rimsko oblastjo je Španija ostala vse do 5. stoletja. Prebivalci Hispanije so prevzeli rimsko kulturo, jezik in zakone, v cesarstvu pa so imeli pomembno vlogo.

V začetku 5. stoletja na prostor današnje Španije vpadejo germanska plemena [[Alani]], [[Svebi]] in [[Vandali]]. Ta plemena so prišla iz današnje severne Nemčije, prešli skozi današnjo Francijo in prodrli na Iberski polotok. Alani so osvojili pokrajino [[Luzitanija|Luzitanijo]], Svebi pokrajino [[Galicija (Španija)|Galicijo]], Vandali pokrajino [[Andaluzija|Andaluzijo]]. Vandali so bili kasneje napadeni od zahodnih Gotov, zato so prešli v Afriko, kjer so osnovali vandalsko državo, ki se je obdržala do sredine 6. stoletja (zavzel jo je leta 534 bizantinski vojskovodja Belizar).

Ko so Vandali odšli v Afriko, so zahodni Goti leta 585 uničili tudi državo Svebov in tako zagospodarili celemu polotoku. Država zahodnih Gotov se je obdržala v Španiji do leta 711. Zahodni Goti so okoli leta 600 prevzeli katoliško vero in se s svojimi podaniki staroselci stopili v en narod — španski.

==== Pet španskih kraljestev ====
Leta 722 so Iberski polotok zavzeli [[Arabci]] oz. Mavri in zrušili državo zahodnih Gotov. Arabska država je na Iberskem polotoku trajala do leta 1492. Ponovno osvajanje ozemlja izpod mavrske vladavine, imenovano [[rekonkvista]] in hkrati ponovno naseljevanje krščanskih prebivalcev je trajalo 8 stoletij, od leta 711 in do leta 1492. Dokončni razkroj muslimanskeg imperija se je začel leta 1212, ko so kraljevine Kastilije, Navarre, Aragonije in Leona združile moči ter s skupno vojsko porazile [[Almohadi|Almohade]] v Navas de Tolosa. Kristjani so do leta 1248 uspeli zavzeti dve pomembni mesti kot sta [[Kordova]] in [[Sevilla]]. V naslednjih desetletjih se je mavrsko ozemlje omejilo na področje Granade in najjužnejšega dela španske obale. [[Granada]] je padla šele leta 1492.
[[Slika:Battle of Las Navas de Tolosa.jpg|right|thumb|300px|''Bitka pri Navas de Tolosa'', Francisco de Paula Van Halen, 1864]]
[[Slika:Batalla de las Navas de Tolosa, por Francisco van Halen.jpg|thumb|300px|''Bitka pri Navas de Tolosa'', 1212]]

V drugi polovici 12. stoletja je bilo na Iberskem polotoku več kraljestev, natančneje pet. Na vzhodu se je oblikovala Aragonija, na zahodu Portugalska, na severu Navara, v osrednjem delu polotoka pa še Kastilija in Leon. Izraz »pet španskih kraljestev« se je prvotno nanašalo na omenjene kraljevine, vendar se je po združitvi kraljestev Kastilije in Leona leta 1230 pridružilo še kraljestvo Granada kot zadnja arabska država na polotoku.

Začetek Portugalske sega v 11. stoletje. Sprva je bilo ozemlje pod oblastjo kraljestva Leon. Neodvisnost so si izborili leta 1139, ko se je [[Alfonz I. Portugalski|Alfonz I.]] imenoval za kralja. Leta 1143 je Portugalska postala neodvisno kraljestvo in njena glavna naloga v [[rekonkvista|rekonkvisti]] je bila zavzetje ozemlja proti jugu iberskega polotoka, tako da je leta 1267 s pokrajino Algarve dobila današnji obseg.

Kastilija je bila v 9. stoletju del kraljevine Leon. V 10. stoletju si je Kastilija povečala avtonomijo in se leta 1065 odcepila od Leona. Kraljestvi Kastilije in Leona sta se po tem večkrat združili in razdružili. Dokončno se združita leta 1230 pod kraljem Fernandom III. Svetim, sinom Berenguele Kastiljske in Alfonza IX. Leonskega. V manj kot v dvajsetih letih je združeno kraljestvo postalo najbolj obširno in poseljeno območje na polotoku.

Kraljevina Navarra se je razvila na območju prejšnje kraljevine Pamplone, ustanovljene leta 824. Po začetnem uspehu je Navarra izgubila nekaj svojega ozemlja, katerega sta zavzeli kraljevini Kastilije in Aragonije. Navarra se je združila z Aragonijo, ko je Sančo III. Veliki podedoval ti dve kraljevini. Po smrti Alfonza I. Aragonskega (1134) se Navarra odcepi od Aragonije in postane neodvisno kraljestvo vendar brez možnosti širitve svojega ozemlja. Znašla se je brez meje z arabskim ozemljem in ujeta med veliko bolj mogočnima kraljestvoma Kastilije in Aragonije. 

Prvi kralj Aragonskega kraljestva je bil Alfonz II. in njegova poglavitna naloga je bilo nadaljevanje osvajanja ozemlja izpod Arabcev. Do leta 1171 je osvojil ozemlje vse do mesta [[Teruel]] in s tem je kraljestvo doseglo svoj največji obseg. Po smrti ga je nasledil njegov sin Peter II. Aragonski. Sodeloval je v bitki pri Navas de Tolosa in pomagal pregnati Almohade, vendar njegov primarni cilj je bil širitev ozemlja Aragonije proti jugu Francije. 
[[Slika:Reino Nazarí de Granada.png|levo|sličica|Granadski emirat]]

Na jugu Iberskega polotoka je ostalo zadnje arabsko ozemlje, ki mu je vladala rodbina [[Nasridi|Nasridov]]. Po veliki krščanski ofenzivi v letih 1228-1248 je bil Granadski emirat vse, kar je ostalo od starega [[Al Andaluz]]a. Nekatera osvojena utrjena mesta, na primer [[Murcia]], Jaén in Niebla, so bila naslednjih nekaj let krščanske tributarne posesti, v 1260. letih pa so večino mest priključili h krščanskim kraljestvom.

Leta 1469 se je aragonski kralj [[Ferdinand II. Aragonski |Ferdinand]] poročil z naslednico kastiljske kraljevske krone [[Izabela I. Kastiljska |Izabelo]] in tako sta se državi Aragonija in Kastilija združili v dinastično kraljevino, poznejšo Španijo. [[Katoliška kralja |Ferdinand in Izabela]] sta začela boj proti Arabcem (Mavrom) in po desetletni vojni zavzela celotno njihovo ozemlje. Leta 1492. so Španci osvojili tudi arabsko glavno mesto Granado. Arabci so Španijo zapustili in ta je napredovala ter postala ena od najmogočnejših evropskih držav.

Čeprav je Španija kot enotna država uradno nastala šele leta 1715, je bila zveza med iberskimi kraljevinami že v petnajstem stoletju dovolj močna, da je pravzaprav ''[[de facto]]'' že tedaj obstajala in jo zgodovina na splošno priznava kot tako. Z odkritjem novih dežel v Ameriki, je Španija v času kralja Ferdinanda in kraljice Izabele ustvarila temelje svoji moči, veličini in kolonialnemu gospostvu.

=== Odkritje Amerike ===
12. oktobra 1492 je [[Krištof Kolumb]] prvič stopil na ozemlje, ki pripada severnemu delu ameriškega kontinenta. Najbrž ni bil prvi, ki je korakal po tem kontinentu, saj so [[Normani]] že prej (verjetno okoli 10. stoletja) pripotovali na severozahod, na območje polotoka [[Labrador]]. Brez dvoma pa Kolumb takrat ni vedel za ta potovanja. 

Bil je prepričan, da obstaja kopno na drugi strani oceana, vendar je mislil, da gre za Japonsko. To prepričanje je, skupaj s Toscanellijevimi zemljevidi,&amp;nbsp;predstavil kraljem in ostalim pomembnim v Kastiliji.

Ni bilo lahko prepričati znanstvenikov tistega časa, saj le-ti niso poznali celotne geografske slike in so verjetno slutili, da so Kolumbovi izračuni glede ožine in bližine azijskih ozemelj napačni. 

Čeprav Kolumb ni zlahka pridobil podpore, sta kraljica Izabela in njen mož z njim začela pogovore o potovanjih le dan po ponovni pridobitvi Granade. 17. aprila 1492 je bil podpisan pakt v Santa Feju, s katerim so se določila nadomestila, ki bi jih prejel Kolumb za uspeh svoje odprave. Ne glede na vse zahteve, sta kralj in kraljica podprla odpravo. &amp;nbsp;

Ker je Kolumb dobil sredstva za odpravo, je 3. avgusta 1492, skupaj s stodvajsetimi možmi posadke (večino jih je rekrutiral iz pristanišča Puerto de Palos, šlo je za prestopnike, ki so bili obsojeni na naporna fizična dela), začel odpravo. Za svoje potovanje je imel na voljo tri [[karavela|karavele]] Pinta, Niña in Santa María. Kralj in kraljica sta financirala prvi dve odpravi, tretjo pa je pokril Kolumb, s finančno pomočjo Martina Alonsa in Vicenta Yáneza Pinzóna, strokovnjaka za morje in morska plovila. Pluli so ob obalah Afrike in prispeli na Kanarske otoke, kjer jih je okvara Pinte zadržala do 6. septembra. 

Po mesecih plutja so 12. oktobra istega leta zagledali kopno. Prispeli so na otok v otočju Bahamov, imenovan Guanahaní in ga poimenovali San Salvador. Zvečer se je Kolumb izkrcal, skupaj s kapitanoma Pinte in Niñe in zasedel odkrito zemljo v imenu kastiljske krone. Po raziskovanju otoka so se odpravili na jug in odkrili [[Kuba|Kubo]] ter [[Haiti]]. Pri Haitiju, ki so ga Španci poimenovali ''La Española'' je Santa María doživela brodolom, iz njenih ostankov pa so zgradili neke vrste oporišče, imenovano Fuerte de la Navidad. Tam je ostalo štirideset Špancev, medtem ko so ostali odpluli nazaj v Španijo.

== Zemljepis ==
Španija leži na jugozahodu Evrope in zavzema večji del [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. Na severu meji s [[Francija|Francijo]] in [[Andora|Andoro]], na zahodu s [[Portugalska|Portugalsko]] in z britansko kolonijo [[Gibraltar]] na jugu. Severnoafriški mesti pod špansko upravo mejita z Marokom. Del njenega ozemlja sta tudi dva [[arhipelag]]a: v Sredozemskem morju ležijo [[Balearski otoki]] in v Atlantskem oceanu [[Kanarski otoki]], del Španije pa sta tudi severnoafriški primorski mesti Ceuta in Melilla, ki sta pod špansko upravo in enklava Llívia v francoskih Pirenejih. Skupna dolžina španske kopne meje je 1918 km.

Španija leži v severnem zmernem pasu, med 43°47'24&quot; severne in 36°00'40&quot; južne zemljepisne širine in med 7°00'30&quot; vzhodne in 5°36'40&quot; zahodne zemljepisne dolžine.

=== Topografija ===
Večji del pirenejskega področja je po nastanku stara visoka planota [[Osrednja Mezeta|Meseta]] (zgrajena iz [[Predkambrij|predkambrijskih]] in [[Paleozoik|paleozojskih]] kristalinskih kamnin in drugih starih kamnin), ki jo [[Kastiljsko gorovje]] deli na severno in južno Kastilijo. Severno in južno od Mezete se razprostirajo gorske verige: [[Kantabrijsko gorovje]] in Pireneji (Pico de Aneto, 3404 m) na severu, Betijske Kordiljere ali Andaluzijsko pogorje na jugu. Andaluzijsko pogorje se sestoji iz nekaj masivov, ki se raztezajo vzporedno z obalo Sredozemskega morja; osredji del sestavlja [[Sierra Nevada, Španija|Sierra Nevada]] z najvišjim vrhom celinske Španije (Mulhacu, 3481 m). Najvišja točka v Španiji je sicer [[Teide]], 3718 m, aktivni vulkan na Kanarskih otokih. Med južnim robom Osrednje Mezete (Sierra Morena) in Andaluzijskim pogorjem je velika Andaluzijska tektonska depresija ob reki [[Guadalquivir]]. Na severovzhodnem robu Mezete se razteza [[Ibersko gorovje]], zgrajeno iz [[Kreda|krednih]] in [[Jura|jurskih]] [[sediment]]ov, med Iberskim gorovjem, Pireneji in Kantabrijskim pogorjem pa je depresija reke [[Ebro]] (Aragonska dolina). Iz planote Mezete se dvigajo gorski masivi Sierra de Gata, Sierra de Gredos in Sierra de Guadarrama, ki so nastali v [[terciar]]u. Obala je v glavnem strma in slabo razčlenjena. Dobro je razčlenjena samo obala Galicije in severozahodne Španije z mnogimi zalivi karakterističnih oblik. Aluvialne ravnice so ob obali, od njih je največja Guadalquivir v Andaluziji.

=== Podnebje ===
Španija leži v zmernem pasu, njen [[relief]] pa vpliva na veliko klimatsko raznolikost. Pogosto se za [[podnebje]] Španije reče da je sredozemsko (mediteransko). To je le približno prav, saj ima samo priobalno področje vzhoda, jugovzhoda in juga sredozemsko podnebje. Po zemljepisni širini bi sicer moral imeti največji del sredozemsko podnebje, vendar nekatere druge naravne karakteristike ustvarjajo drugačne pogoje. Na spremembo podnebja primarno vpliva visok relief oziroma višja nadmorska višina tako da prihaja do vertikalne podnebne slojevitosti. Ker se gorovja v glavnem dvigajo ob robu države oziroma Iberskega polotoka, predstavljajo pomembno prepreko širjenju podnebnih vplivov iz okoliškega prostora. Zato ima osredji del Španije, visoka planota Mezeta, precej drugačno podnebje od tistega, ki bi odgovarjal zemljepisni širini tega prostora in je bolj kontinentalno. Na vzhodu in jugu Španije, kjer prevladuje sredozemsko podnebje (pogosto se navaja tudi kot subtropsko), so srednje mesečne temperature preko leta od 13 °C do 25 °C, v poprečju pade od 350 do 500 mm padavin. Za to področje je značilno dolgo, toplo, suho in sončno poletje, ko maksimalne temperature dosežejo tudi 48 °C. Sredozemska obala ima največje število sončnih ur v Evropi. Na vseh obalah so zime  prijetne, na jugu celo tople. Severozahod Španije (atlantska obala, ki meji tudi na [[Biskajski zaliv]]) ima bolj sveže podnebje, kjer se temperature gibljejo med 8–20 °C. Iz Biskajskega zaliva se proti Iberskemu polotoku gibljejo vlažne zračne mase, zato na gorskih območjih pade največ padavin (900–2000 mm). Zaradi blagega oceanskega podnebja in dovolj padavin, je celotno območje poraslo z relativno bujno in zeleno vegetacijo, zato to regijo pogosto imenujejo tudi Zelena obala (''Costa Verde''). Za notranjost Španije, s kontinentalnim podnebjem, so značilne srednje mesečne temperature med 3–23 °C, pozimi pa temperature pogosto padejo pod nič stopinj. V tej regiji poprečno letno pade manj kot 500 mm padavin, ponekod celo manj kot 300 mm. Vzhodni del te regije ima nekatere značilnosti mediteranskega podnebja, severozahodni rob pa se približuje oceanskemu podnebju.

=== Hidrografija ===
Osnovno [[Hidrografija|hidrografsko]] mrežo Španije sestavlja pet rek:
* [[Guadalquivir]],
* [[Guadiana]],
* [[Tajo]],
* [[Duero]] in
* [[Ebro]].

Med pomembnejšimi pa so še: Júcar, Segura, Turia in Minho. Reke na severozahodu imajo več vode, krajši tok, relativno velik padec, njihova [[estuarij]]ska ustja pa omogočajo razvoj vodnega prometa. Reke, ki se spuščajo iz visokih gora (Pirenejev, Betijske Kordiljere, Kastiljskega pogorja), imajo velike padce in pomemben hidroenergetski potencial. V apnenčastem terenu so reke pogosto izoblikovale [[kanjon]]e in [[slap]]ove.

=== Pitna voda ===
Večino pitne vode pridobivajo iz akumulacijskih [[jezero|jezer]]. Največji del rek je bil zajezen v času vladavine [[Francisco Franco|Francisca Franca]], kar je ena redkih zadev po kateri ga pomnijo, v kolektivni zavesti španskega naroda, kot dobrega. Dobrobiti od umetnih jezer so izjemne za državo kot je Španija, ki se zaradi klimatskih sprememb spreminja v puščavsko področje. Razen pitne vode, imajo korist od pridobivanja električne energije, turizma, itd.

== Politika in uprava ==
 [[Slika:Ccaa-spain.png|500px|thumb|right]]

Španija je po smrti diktatorskega generala [[Francisco Franco|Franca]], s sprejetjem ustave leta 1978, postala ustavna [[monarhija]], razdeljena na 17 [[španska avtonomna skupnost|avtonomnih skupnosti]] ([[španščina|špansko]]: ''comunidad autónoma'', množina ''comunidades autónomas'') in dve avtonomni mesti (''ciudad autónoma'', množina ''ciudades autónomas'') na [[Afrika|afriški]] obali z veliko stopnjo avtonomije. Avtonomne skupnosti, ki se nadalje delijo na 50 [[Španske province|provinc]], so (izvorna imena v oklepaju so v španščini, kjer ni izrecno navedeno drugače):
* [[Andaluzija]] (''Andalucía''); glavno mesto [[Sevilla]];
* [[Aragonija]] (''Aragón''); glavno mesto [[Zaragoza]];
* [[Asturija]] (''Asturias''); glavno mesto [[Oviedo]] (ast. Uviéu);
* [[Balearski otoki]] (''Islas Baleares'', katalonsko ''Illes Balears''); glavno mesto [[Palma de Mallorca]];
* [[Baskija]] (špansko ''País Vasco'', baskovsko ''Euskadi''); glavno mesto [[Vitoria]] (eu. Gasteiz);
* [[Extremadura]] (špansko ''Extremadura),'' glavno mesto [[Mérida, Španija|Mérida]]
* [[Galicija (Španija)|Galicija]] (špansko ''Galicia''; galicijsko in portugalsko ''Galiza''), glavno mesto [[Santiago de Compostela]];
* [[Kanarski otoki]] (''Islas Canarias''); glavno mesto [[Santa Cruz de Tenerife]] in [[Las Palmas de Gran Canaria]];
* [[Kantabrija]] (''Cantabria''); glavno mesto [[Santander]];
* [[Kastilija - Manča]] (''Castilla-La Mancha''); glavno mesto [[Toledo]];
* [[Kastilija in Leon]] (''Castilla y León''); glavno mesto [[Valladolid]];
* [[Katalonija]] (''Cataluña'',''Catalunya''); glavno mesto [[Barcelona]];
* [[La Rioja]], glavno mesto [[Logroño]];
* [[Madridska skupnost|Madrid]] (''Comunidad de Madrid'') glavno mesto [[Madrid]];
* [[Murcijska regija|Murcia]] (''Región de Murcia'') glavno mesto [[Murcia (mesto)|Murcia]];
* [[Statutarna skupnost Navara|Navara]] (''Comunidad Foral de Navarra/ Nafarroako Foru Komunitatea'') glavno mesto [[Pamplona]] (eu. Iruña);
* [[Valencijska skupnost|Valencija]] (špansko ''Comunidad Valenciana''; katalonsko ''País Valencià''); glavno mesto [[Valencija (mesto)|Valencija]];

===Seznam mest v Španiji===
{{glavni|Seznam mest v Španiji}}

=== Ustava ===
Španija ima dolgo in nestabilno zgodovino svoje ustavnosti, zahvaljujoč [[Politika|političnim]] pretresom v 19. in 20. stoletju:

* Ustava iz Bayone (1808) – Po vstaji v [[Aranjuez]]u, je [[Napoleon]] v Bayoni sklical skupščino španskih plemenitašev pred katere je postavil tekst ''ustave'', ki so ti izglasovali 8. julija 1808. Španija je bila organizirana kot nasledstvena monarhija, s kraljem kot središčem moči, ki pa je moral spoštovati pravice državljanov zajamčene z ustavo. Potem na prestol pride Napoleonov brat [[Jožef Bonaparte|Jožef I.]] Dokument se ne šteje za ustavo.
* Ustava iz 1812 (špansko ''La Pepa'' (''Joža''), zato, ker je bila sprejeta na dan sv. Jožefa) – prva prava španska ustava. Vsebovala je kompromis med liberalno strujo in [[Absolutizem|absolutisti]]. Veljala je samo šest let, zato ker jo [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinand VII.]] ni spoštoval (1812–1814, ko jo je Ferdinand ukinil in vzpostavil stari absolutistični režim; 1820–1823; 1836–1837)
* Ustava iz 1837 – regentinja Marija Kristina, mati [[Izabela II. Španska|Izabele II.]] je bila primorana vrniti se na stanje ustanovljeno z ustavo iz 1812.
* Ustava iz 1845 – sprejeta po tem, ko je general Espartero prevzel oblast od Marije Kristine. Izabela II. je bila proglašena za polnoletno. Z ustavo so se povečala kraljeva pooblastila.
* Ustava iz 1856 – ta ustava nikoli ni zaživela
* Ustava iz 1869 – ustava je bila sprejeta po begu Izabele II. in prevzemu oblasti [[general]]a Serana. Ta demokratska ustava, ki je veljala do 1871, je delila oblast na zakonodajno, izvršno in sodno.
* Ustava iz 1876 – po padcu Prve Republike, nobena politična skupina ni nudila formule stabilne oblasti. [[Alfonz XII. Španski|Alfonz XII.]] iz Anglije je ponudil Špancem ustavo, ki je bazirala na liberalni monarhiji. 
* Ustava iz 1931 – ustava Druge Republike
* Ustava iz 1978 – ustava, ki je v veljavi še danes.

===Državni organi===
[[File:PalacioReal1.jpg|thumb|Kraljeva palača v Madridu.]]
* Krona / voditelj države (špan. ''La Corona'' / ''Jefatura del Estado'')
* Parlament (zakonodajna oblast) (špan. ''Las Cortes Generales''), ki je sestavljen iz dveh domov:
**Senat (špan. ''Senado'')
**Kongres delegatov (špan. ''Congreso de los Diputados '')
* Vlada (izvršna oblast) (špan. ''El Gobierno''), sestavljena iz predsednika vlade in ministrov
* Vrhovna sodna oblasti so:
** Vrhovno sodišče (špan. ''El Tribunal Supremo'')
** Generalni svet pravosodnih organov (špan. ''El Consejo General del Poder Judicial'')
* Ustavno sodišče (špan. ''El Tribunal Constitucional'').

== Demografija ==
[[File:Guggenheim Bilbao 06 2012 Panorama 2680.jpg|thumb|250px|[[Guggenheimov muzej, Bilbao]]]] 
Španija ima 49,8 milijonov prebivalcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ine.es/jaxi/menu.do?type=pcaxis&amp;path=%2Ft20%2Fe260&amp;file=inebase&amp;L=1|publisher=Instituto Nacional de Estadística (Nacionalni inštitut za statistiko)|title=Population Figures|accessdate=4.2.2011|archive-date=2019-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107082610/http://www.ine.es/jaxi/menu.do?type=pcaxis&amp;path=%2Ft20%2Fe260&amp;file=inebase&amp;L=1%20|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Gostota poselitve, 98 prebivalcev na km², je nižja kot v primerljivih zahodnoevropskih državah in poseljenost je zelo neenakomerna. Z izjemo prestolnice in njene okolice je notranjost države redko poseljena, ostali centri so ob obalah. Glavno mesto Kraljevine Španije je Madrid. Mesto s 3.155.359 prebivalcev (metropolitanska regija Madrid 5.964.143) leži v središču Pirenejskega polotoka. Druga večja mesta so Barcelona, Valencia, Sevilla, Zaragoza in Málaga.

Tekom 20. stoletja, predvsem v 1960. in 1970. letih, je Španija doživela eksplozijo prebivalstva, med katero se je število prebivalcev podvojilo. Rast števila se je močno zmanjšala v 1980. letih, danes pa so trendi ponovno usmerjeni navzgor, predvsem zaradi vračanja Špancev, ki so se izselili v druge evropske države, in velikega števila priseljencev, ki danes predstavljajo 12 % prebivalstva. Ti izvirajo predvsem iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] (39 %), [[Severna Afrika|Severne Afrike]] (16 %), [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] (15 %) in [[podsaharska Afrika|podsaharske Afrike]] (4 %).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ine.es/inebase/cgi/axi?AXIS_PATH=%2Finebase%2Ftemas%2Ft20%2Fe245%2Fp04%2Fa2005%2Fl0%2F&amp;FILE_AXIS=00000010.px&amp;CGI_DEFAULT=%2Finebase%2Ftemas%2Fcgi.opt&amp;COMANDO=SELECCION&amp;CGI_URL=%2Finebase%2Fcgi%2F |publisher=Instituto Nacional de Estadística |title=Población extranjera por sexo, país de nacionalidad y edad |accessdate=13.8.2008 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080325043135/http://www.ine.es/inebase/cgi/axi?AXIS_PATH=%2Finebase%2Ftemas%2Ft20%2Fe245%2Fp04%2Fa2005%2Fl0%2F&amp;FILE_AXIS=00000010.px&amp;CGI_DEFAULT=%2Finebase%2Ftemas%2Fcgi.opt&amp;COMANDO=SELECCION&amp;CGI_URL=%2Finebase%2Fcgi%2F |archivedate=2008-03-25 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==Jeziki==
{{Posodobi|razdelek}}
Španščina ali kastiljščina je uradni jezik španske države vseh avtonomnih enot. Ostali jeziki (skupno jih je 14 in 3 znakovni), ki jih govorijo v Španiji so:

*Španski znakovni jezik (mimika), 102.000 (1994)
*[[Aragonščina|Aragonski jezik]], 11.000 govorcev od 2.000.000 (1994) etničnih Aragoncev. Uradni jezik v Aragoniji.
*[[Asturleonščina|Asturleonski jezik]] (ali [[Asturščina|asturski]]) – nima statusa uradnega jezika a uživa zaščito v Asturiji. 100.000 (1994) v Španiji.
*Baskijski jezik – uradni jezik v Baskiji. 580.000 v Španiji (1991, L. Trask).
*Galicijski jezik – uradni jezik v Galiciji; 3.170.000 v Španiji (podatek 1986).
*Aranski (gaskonjski) jezik – ta okcitanski dialekt ima status uradnega jezika v dolini Aran v Kataloniji. 3.810 govorcev v Španini od  5.552 etničnih (podatek 1991). 
*Katalonski jezik – Uradni jezik v Kataloniji, Skupnost Valencije (valencijski dialekt) in na Balearskih otokih; 11.200.000 v Španiji (podatek 2006).
*Katalonski znakovni jezik. uraden od 1994; 18.000 (1994)
*Estremadurski, 200.000 v Španiji. Etnični znatno številčnejši.
*Fala, v Estremaduri; 10.500 (1994, T. Erickson).
*Kalo, jezik Romov (špan. ''Gitana''), 40.000 v Španiji.
*Quinqui, nepoznano število govorcev, v katerem govori etnična skupina Quinquillero.
*Valencijski znakovni jezik. Nepoznano število govorcev.

=== Religija ===
Člen 16.3 sedanje španske ustave določa, da je Španija sekularna država: »Nobena religija ne sme imeti državnega značaja.« Država mora zagotavljati svobodo vere in čaščenje posameznikov ter zagotoviti medsebojne odnose med vlado in vsemi veroizpovedmi. Skoraj 75 odstotkov Špancev se opredeljuje za [[Katolištvo|katolike]].

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Viñedo-en-Ventosa-LaRioja.jpg|thumb|Vinograd v pokrajini La Rioja, Španija]]
[[Slika:Vista aerea huerta.jpg|thumb|Vrtovi v Murci.]]

Z [[bruto domači proizvod|bruto domačim proizvodom]] okoli 1.280.000 milijard € (2014)&lt;ref name=&quot;IMF&quot;&gt;{{navedi splet|url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2015/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=47&amp;pr.y=15&amp;sy=2014&amp;ey=2014&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=512%2C668%2C914%2C672%2C612%2C946%2C614%2C137%2C311%2C962%2C213%2C674%2C911%2C676%2C193%2C548%2C122%2C556%2C912%2C678%2C313%2C181%2C419%2C867%2C513%2C682%2C316%2C684%2C913%2C273%2C124%2C868%2C339%2C921%2C638%2C948%2C514%2C943%2C218%2C686%2C963%2C688%2C616%2C518%2C223%2C728%2C516%2C558%2C918%2C138%2C748%2C196%2C618%2C278%2C624%2C692%2C522%2C694%2C622%2C142%2C156%2C449%2C626%2C564%2C628%2C565%2C228%2C283%2C924%2C853%2C233%2C288%2C632%2C293%2C636%2C566%2C634%2C964%2C238%2C182%2C662%2C453%2C960%2C968%2C423%2C922%2C935%2C714%2C128%2C862%2C611%2C135%2C321%2C716%2C243%2C456%2C248%2C722%2C469%2C942%2C253%2C718%2C642%2C724%2C643%2C576%2C939%2C936%2C644%2C961%2C819%2C813%2C172%2C199%2C132%2C733%2C646%2C184%2C648%2C524%2C915%2C361%2C134%2C362%2C652%2C364%2C174%2C732%2C328%2C366%2C258%2C734%2C656%2C144%2C654%2C146%2C336%2C463%2C263%2C528%2C268%2C923%2C532%2C738%2C944%2C578%2C176%2C537%2C534%2C742%2C536%2C866%2C429%2C369%2C433%2C744%2C178%2C186%2C436%2C925%2C136%2C869%2C343%2C746%2C158%2C926%2C439%2C466%2C916%2C112%2C664%2C111%2C826%2C298%2C542%2C927%2C967%2C846%2C443%2C299%2C917%2C582%2C544%2C474%2C941%2C754%2C446%2C698%2C666&amp;s=NGDPD&amp;grp=0&amp;a=|title=World Economic Outlook Database, April 2015|date=|accessdate=11.12.2015|publisher=[[Mednarodni denarni sklad]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SB&quot;&gt;{{navedi splet| url=http://databank.worldbank.org/data/download/GDP.pdf|title=GDP (current US$)|publisher=Svetovna banka|work=World Development Indicators|accessdate=11.12.2015}}&lt;/ref&gt; in njegovim porastom 3,1 % (2015)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/np/sec/pr/2015/pr15378.htm|title=Spain: Maintaining the Strong Growth Momentum|accessdate=11.12.2015|date=14.8.2015|publisher=[[Mednarodni denarni sklad]]}}&lt;/ref&gt; je špansko gospodarstvo eno od vodilnih v Evropi. Po klasifikaciji [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] (IMF) je Španija štirinajsta gospodarska sila sveta.&lt;ref name=&quot;IMF&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;SB&quot;/&gt;

Španska industrija je razvita in tehnološko napredna. V zadnjih nekaj letih rastejo tehnološki parki. Glavni industrijski proizvodi so tekstil in konfekcija, prehranski proizvodi, kovine in proizvodi iz kovin, avtomobili in ladjedelništvo.

Kmetijstvo sloni na proizvodnji agrumov, riža, sadja, zelenjave, oljk in grozdja. Španija je znana po proizvodnji plute. Z rudami je najbogatejša država južne Evrope.

Ena od glavnih gospodarskih panog je turizem. Podnebje Španije, njena geografska lokacija, priljubljene obale, raznolika pokrajina, zgodovinska zapuščina, živahna kulturna dejavnost in odlična infrastruktura, je povzdignila Španijo med največje na svetu po mednarodni turistični industriji. V zadnjih petih desetletjih, je mednarodni [[turizem v Španiji]] zrasel in postal drugi največji na svetu v smislu porabe, vreden približno 40 milijard evrov ali približno 5 % BDP v letu 2006.&lt;ref name=&quot;guru&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.theglobalguru.com/article.php?id=60&amp;offer=GURU001|title=Investing in Spain and the Rise of the New Conquistadors |accessdate=13 August 2008|work=The Global Guru|archive-date=2011-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110106210622/http://www.theglobalguru.com/article.php?id=60&amp;offer=GURU001|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bde.es/informes/be/boleco/coye.pdf|format=PDF|publisher=Bank of Spain|title=Economic report|accessdate=13 August 2008|archive-date=2008-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20080726044741/http://www.bde.es/informes/be/boleco/coye.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Promet ===
Španski cestni sistem je predvsem centraliziran, s šestimi avtocestami, ki povezujejo Madrid z Baskijo, Katalonijo, Valencijo, zahodno Andaluzijo, Extremaduro in Galicijo. Poleg tega obstajajo avtoceste vzdolž Atlantika (Ferrol do Vigo), v Kantabriji (Oviedo v San Sebastian) in v Sredozemlju (Girona–[[Cádiz]]). Španija naj bi dala en milijon električnih avtomobilov na ceste do leta 2014 kot del vladnega načrta za varčevanje z energijo in večjo energetsko učinkovitost. Minister za industrijo Miguel Sebastian je dejal, da »je električno vozilo prihodnosti in motor industrijske revolucije.« 

Španija ima najširše železniško omrežje visokih hitrosti v Evropi in je drugo najobsežnejše na svetu za Kitajsko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://blog.raileurope.com/high-speed-rail-news/the-need-for-speed-high-speed-rail-in-europe-do-you-speak-spanish |title=The Need for Speed–High Speed Rail in Europe: Do You Speak Spanish? Europe on Track |publisher=Blog.raileurope.com |date= |accessdate=1 November 2011 |archive-date=2011-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110202103102/http://blog.raileurope.com/high-speed-rail-news/the-need-for-speed-high-speed-rail-in-europe-do-you-speak-spanish |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.theolivepress.es/spain-news/2010/11/17/spain-speeds-ahead/ |title=Spain has developed Europe's largest high-speed rail network &amp;#124; Olive Press Newspaper &amp;#124; News |publisher=Theolivepress.es |date= |accessdate=1 November 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://beta2.tbo.com/business/business/2010/oct/15/foreign-companies-vying-for-florida-high-speed-rai-ar-23443/ |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-20 |archive-date=2011-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724100612/http://beta2.tbo.com/business/business/2010/oct/15/foreign-companies-vying-for-florida-high-speed-rai-ar-23443/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Od oktobra 2010 ima Španija skupaj 3500 km prog za visoke hitrosti, ki povezujejo Málago, Sevillo, Madrid, Barcelono, Valencijo in Valladolid, z vlaki dosegajo hitrosti do 300 km/h. V povprečju so španski vlaki visokih hitrosti najhitrejši na svetu, sledi japonski bullet vlak in francoski TGV.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.elmundo.es/mundodinero/2010/11/09/economia/1289304399.html|title=El AVE español, el más veloz del mundo y el segundo en puntualidad |publisher=www.elmundo.es|date=10 November 2010 |accessdate=5 June 2011}}&lt;/ref&gt; Glede na točnost so drugi na svetu (98,54% prihod na čas) – takoj za japonskim [[Šinkansen|šinkansenom]] (99%). Če bodo izpolnjeni cilji ambicioznega AVE programa (španski vlaki za visoke hitrosti) do leta 2020, bo v Španiji 7000 km prog, ki bodo s hitrimi vlaki povezale skoraj vsa deželna mesta z Madridom v manj kot treh urah in Barcelono v štirih urah. 

Tudi organizacija zračnega prometa je dobra: 96 [[letališče]] od tega 47 javnih, razporejenih po državi skrbi za zračni promet, ki se hitro razvija. Najvažnejša letališča so Madrid s 50 milijonov potnikov v letu 2011 (15. na svetu), Barcelona (El Prat) s 35 milijonov potnikov v letu 2011, ne zaostaja niti Palma de Mallorca (23 milijonov potnikov), kamor prihajajo številni turisti. Ostala so še: Málaga (13 milijonov potnikov), Las Palmas (Gran Canaria) (11 milijonov potnikov), Alicante (10 milijonov potnikov) in manjša, število potnikov med 4 in 10 milijonov, na primer Tenerife (dve letališči), Valencia, Sevilla, Bilbao, Ibiza, Lanzarote, Fuerteventura. Prav tako je več kot 30 letališč s številom potnikov, pod 4 milijone.

Španija ima tudi mnogo [[pristanišče|pristanišč]]: Barcelona je ena od najpomembnejših evropskih pristanišč tako za potniški kot za tovorni promet. Med ostalimi sta pomembni luki še Valencia na Sredozemskem morju in Bilbao na Atlantiku. Španska trgovska flota je močna in važna za zunanjo trgovino. Rečni promet obsega mrežo linij dolgih okoli 100 km. Tudi največje reke so samo delno plovne.

=== Energija ===
[[File:Enerxía eólica - O Pindo - Galicia.jpg|thumb|right|Vetrne turbine v Galiciji. Španija je četrta po proizvodnji vetrne energije na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.elmundo.es/elmundo/2007/06/26/ciencia/1182857288.html|title=España produce el 20% de la energía eólica mundial|publisher=}}&lt;/ref&gt;]]

Španija je ena od vodilnih držav na svetu v razvoju in proizvodnji energije iz obnovljivih virov. V letu 2010 je Španija postala vodilna svetovna proizvajalka sončne energije, ko je prehitela ZDA z veliko elektrarno imenovano La Florida v bližini Alvarado, Badajoz. Španija je tudi glavni evropski proizvajalec vetrne energije. V letu 2010 so njene vetrnice ustvarile 42.976 GWh, kar predstavlja 16,4% vse električne energije, proizvedene v Španiji.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.eolicenergynews.org/?p=4082 |title=Spain becomes the first European wind energy producer after overcoming Germany for the first time |publisher=Eolic Energy News |date=31 December 2010 |accessdate=30 April 2011 |archive-date=2011-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110427085056/http://www.eolicenergynews.org/?p=4082 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 9. novembra 2010 je vetrna energija dosegla trenutno zgodovinsko najvišjo vrednost, saj pokriva 53% celinskega povpraševanja po električni energiji in ustvarja količino energije, ki je enakovredna tisti iz 14 jedrskih reaktorjev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.renovablesmadeinspain.es/noticia/pagid/205/titulo/La%20e%C3%B3lica%20en%20Espa%C3%B1a%20bate%20de%20nuevo%20su%20marca%20de%20potencia%20instant%C3%A1nea/len/en/ |title=Wind power in Spain breaks new instantaneous power record |publisher=www.renovablesmadeinspain.es |date=9 November 2010 |accessdate=5 June 2011 |archive-date=2011-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111214141437/http://www.renovablesmadeinspain.es/noticia/pagid/205/titulo/La%20e%C3%B3lica%20en%20Espa%C3%B1a%20bate%20de%20nuevo%20su%20marca%20de%20potencia%20instant%C3%A1nea/len/en/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Drugi obnovljivi viri energije, ki se uporabljajo v Španiji so hidroenergija, biomasa in plimovanje (2 elektrarni v gradnji).

Neobnovljivi viri energije, ki se uporabljajo v Španiji, so [[jedrski reaktor]]ji (8 delujočih), plin, [[premog]] in [[nafta]]. Fosilna goriva skupaj ustvarijo 58% španske električne energije (v letu 2009), tik pod OECD povprečno 61%. Jedrska energija ustvari še 19%, veter in hidro približno 12% vsak.

== Kultura ==
{{glavni|Španska kultura}}
Španija je država [[Zahodni svet|Zahodnega sveta]] in ena večjih latinskih držav v Evropi ter kulturna velesila.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://extension.ucsd.edu/studyarea/index.cfm?vAction=singleCourse&amp;vCourse=OSHR-70055 |title=Beyond Bullfights and Sangria: Five Centuries of Spanish History through Its Music, Art, and Literature - UC San Diego Extension |access-date=27 November 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161125111234/http://extension.ucsd.edu/studyarea/index.cfm?vAction=singleCourse&amp;vCourse=OSHR-70055 |archive-date=25 November 2016 }}&lt;/ref&gt; Špansko kulturo zaznamujejo močne zgodovinske vezi s [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško cerkvijo]], ki je imela ključno vlogo pri nastanku države in kasnejši identiteti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Spain Transformed: The Franco Dictatorship, 1959-1975|first=N. |last=Townson|year=2007| isbn=9780230592643| page =7|publisher=Routledge}}&lt;/ref&gt; Špansko umetnost, arhitekturo, kulinariko in glasbo so oblikovali zaporedni valovi tujih zavojevalcev, pa tudi sredozemsko podnebje in geografija države. Stoletja dolga kolonialna doba je globalizirala španski jezik in kulturo, pri čemer je Španija vsrkala tudi kulturne in komercialne izdelke svojega raznolikega imperija.

=== Svetovna kulturna in naravna dediščina ===
{{glavni|Kraji svetovne dediščine v Španiji|Narodni parki v Španiji|Stolnice v Španiji}}
Španija ima 49 območij svetovne dediščine. Sem spadajo pokrajina Monte Perdido v Pirenejih, ki si jo deli s Francijo, najdišča prazgodovinske kamninske umetnosti v dolini Côa in Siega Verde, ki si jo deli s Portugalsko, Dediščina živega srebra, ki si jo deli s Slovenijo, ter starodavni in prvobitni bukovi gozdovi, ki si jih deli z drugimi državami Evrope.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Spain|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/es|publisher=UNESCO Culture Sector|access-date=14 September 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140926042250/https://whc.unesco.org/en/statesparties/es|archive-date=26 September 2014}}&lt;/ref&gt; Poleg tega ima Španija tudi 23 elementov nesnovne kulturne dediščine ali »človeških zakladov«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Spain – Intangible Cultural Heritage|url=https://ich.unesco.org/en/state/spain-ES}}&lt;/ref&gt;

=== Unescova nesnovna kulturna dediščina ===
Španija ima na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine naslednje:&lt;ref&gt;[https://ich.unesco.org/en/state/spain-ES?info=elements-on-the-lists]&lt;/ref&gt; 
* 2023: Transhumance, sezonski odgon živine; Preseljevanje se nanaša na sezonsko gibanje ljudi z živino med geografskimi ali podnebnimi regijami.
* 2023: Znanje, obrt in veščine ročne izdelave stekla; Tradicionalna ročna proizvodnja stekla vključuje oblikovanje in dekoriranje vročega in hladnega stekla za izdelavo predmetov iz votlega stekla, ravnega stekla in kronskega stekla.
* 2022: Tradicija splavarjenja z lesom; Splavarjenje z lesom v Avstriji, na Češkem, v Nemčiji, Latviji, na Poljskem in v Španiji izvira iz srednjega veka, ko so s splavi prevažali les, blago in ljudi po naravnih vodnih tokovih. V preteklosti so splavarji, ki so potovali na oddaljene destinacije, tedne preživeli skupaj in delali na svojem splavu.
* 2022: Ročno zvonjenje; Skozi stoletja je zvonjenje v Španiji služilo kot sredstvo izražanja in komunikacije ter izpolnjevalo številne družbene funkcije, od izmenjave informacij do koordinacije, zaščite in kohezije.
* 2022: Portugalsko-galicijska meja ICH: varovalni model, ki ga je ustvaril Ponte...nas ondas!; Ponte…nas ondas! Namen projekta (PNO!) je zaščititi nesnovno kulturno dediščino na portugalsko-galicijski meji z ustvarjanjem prostorov, v katerih se lahko dediščina izvaja in prenaša na mlajše generacije.
* 2021: Lov s sokoli, živa človeška dediščina; Lov s sokoli je tradicionalna umetnost in praksa urjenja in letenja sokolov (in včasih orlov, jastrebov, brenčev in drugih ptic ujed). Izvajajo ga že več kot 4000 let.
* 2020: Los Caballos del Vino; poteka vsako leto od 1. do 3. maja v Caravaci de la Cruz in je del fiest v čast Santísima y Vera Cruz v Caravaci. Konjeniški ritual je sestavljen iz niza dogodkov, v katerih je konj protagonist.
* 2019: Postopek izdelave umetne [[Obrtništvo Talavera iz Pueble in Tlaxcale|talavere]] v Puebli in Tlaxcali (Mehika) ter keramike v Talavera de la Reina in El Puente del Arzobispo (Španija)
* 2018: Obredi igranja bobnov Tamboradas; so glasni, skupinski rituali, ki temeljijo na hkratnem, intenzivnem udarjanju na tisoče bobnov, na katere se neprekinjeno igra dneve in noči na javnih mestih v mestih in vaseh.
* 2018: Umetnost suhozidanja, znanja in tehnike; Umetnost suhozidanja se nanaša na znanje, povezano z izdelavo kamnitih konstrukcij z zlaganjem kamnov enega na drugega, brez uporabe drugih materialov, razen včasih suhe zemlje.
* 2016: Festival Valencia Fallas; Glavna značilnost praznika Fallas, tradicije skupnosti v Valenciji in njene diaspore, ki praznujejo prihod pomladi, je velikanska ''fala'', spomenik, sestavljen iz ninotov (karikatur), ki so jih ustvarili lokalni umetniki in obrtniki, ki dajejo komentarje na aktualna družbena vprašanja.
* 2015: Festivali ognja ob poletnem solsticiju v Pirenejih; potekajo v Pirenejih vsako leto na isto noč, ko je sonce v zenitu. Ko pade noč, ljudje iz različnih mest in vasi nosijo goreče bakle po gorah, da prižgejo različne tradicionalno zgrajene kresove.
* 2013: Metodologija popisovanja nesnovne kulturne dediščine v biosfernih območjih: izkušnja Montsenyja
* 2013: Mediteranska prehrana; vključuje nabor veščin, znanj, obredov, simbolov in tradicij v zvezi s pridelki, žetvijo, ribolovom, živinorejo, konzerviranjem, predelavo, kuhanjem ter zlasti delitvijo in uživanjem hrane.
* 2012: Fiesta patios v Kordobi; Dvanajst dni v začetku maja praznuje mesto Kordova ''Fiesta of the Patios''. Dvorišča (''patios'') so skupna, družinska ali večdružinska stanovanja ali sklopi posameznih hiš s skupno teraso, ki so v zgodovinski četrti mesta. Ta značilen kulturni prostor se ponaša z bogato paleto rastlin, med ''fiesto'' pa prebivalci prostodušno sprejmejo vse obiskovalce, da jih občudujejo.
* 2011: Revitalizacija tradicionalne obrti izdelave apna v Morón de la Frontera, Sevilla, Andaluzija;  je bila vir zaposlitve za Morón de la Frontera in označevalec njegove identitete.
* 2011: Praznik 'la Mare de Déu de la Salut' v Algemesíju; se praznuje v Algemesíju v provinci Valencia v Španiji. Vsakega 7. in 8. septembra se skoraj 1400 ljudi udeleži gledaliških, glasbenih, plesnih in predstav, organiziranih v zgodovinskih predelih mesta: Valencia, La Muntanya, Santa Barbara in La Capella.
* 2010: Pev Sibile na Majorki; Petje Sibile se izvaja na jutranji slovesnosti 24. decembra zvečer v cerkvah po vsej Majorki. Pev zaznamuje vsakoletno božično vigilijo, poje pa ga fant ali dekle v spremstvu dveh ali več fantov ali deklet.
* 2010: Flamenko; Flamenko je umetniški izraz, ki združuje pesem (''cante''), ples (''baile'') in glasbo (''toque''). Andaluzija v južni Španiji je središče flamenka, čeprav ima korenine tudi v regijah, kot sta Murcia in Extremadura.
* 2010: Človeški stolpi; zgradijo jih člani amaterskih skupin, običajno kot del letnih praznovanj v katalonskih krajih in mestih. Tradicionalno prizorišče je trg pred balkonom mestne hiše. Človeške stolpe tvorijo ljudje, ki stojijo drug drugemu na ramenih v zaporedju stopenj (med šest in deset).
* 2009: Razsodišča za namakanje španske sredozemske obale: Svet modrecev nižine Murcia in sodišče za vode nižine Valencije; o tradicionalna pravna sodišča za upravljanje voda, ki segajo v obdobje Al Andaluz (od 9. do 13. stoletja). Dve glavni sodišči – Svet modrecev Murcijske nižine in Vodno sodišče Valencijske nižine – sta priznani po španski zakonodaji.
* 2009: Jezik žvižganja otoka La Gomera (Kanarski otoki), Silbo Gomero; Jezik žvižganja posnema običajen jezik otočanov (kastiljsko španščino) z žvižganjem. Skozi stoletja se je prenašal od učitelja do učenca in je edini jezik žvižganja na svetu, ki ga v celoti razvija in izvaja velika skupnost (več kot 22.000 prebivalcev).
* 2009: Center za tradicionalno kulturo – šolski muzej Pusol pedagoški projekt; Ta inovativni izobraževalni projekt ima dva splošna cilja: spodbujati izobraževanje na podlagi vrednot z vključevanjem lokalne kulturne in naravne dediščine v kurikulum ter prispevati k ohranjanju dediščine Elcheja z izobraževanjem, usposabljanjem, neposrednim ukrepanjem in ozaveščanjem v izobraževalna skupnost.
* 2008: Skrivnostna igra Elche; je sveta glasbena drama o smrti, prehodu v nebesa (znanem kot Vnebovzetje) in kronanju Device Marije. Od sredine 15. stoletja se izvaja v baziliki Santa Maria in na ulicah starega mesta Elche, ki je v regiji Valencia. Je živo pričevanje evropskega verskega gledališča srednjega veka in kulta Device.
* 2008: Patum iz Berge; je priljubljen festival, katerega izvor sega v srednjeveške praznike in parade, ki spremljajo praznovanje ''Corpus Christi''. Gledališke predstave in parade različnih podob oživljajo ulice tega katalonskega mesta severno od Barcelone. Praznovanje poteka vsako leto v tednu Božjega telesa, od konca maja do konca junija.

=== Literatura ===
Nekateri zgodnji primeri vernakularne romanske literature so kratki izseki andaluzijske romantike (kot so refreni), posuti v arabskih in hebrejskih besedilih.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Cambridge History of Spanish Literature|url=https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_h0s6|first=David T.|last=Gies|publisher=Cambridge University Press|year=2004|isbn=0-521-80618-6|pages=[https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_h0s6/page/n110 73]–74}}&lt;/ref&gt; Drugi primeri zgodnje iberske romantike so ''Glosas Emilianenses'', napisane v latinščini, baskovščini in romanščini.&lt;ref&gt;{{Cite journal|page=90|url=http://erevistas.uca.edu.ar/index.php/LET/article/view/1774|journal=Letras|issn=0326-3363|publisher=Pontificia Universidad Católica Argentina Santa María de los Buenos Aires|volume=2|year=2015|issue=72|title=Literatura hispanorromance primigenia : la glosa conoajutorio del Codex Aemilianensis 60|first=María de los Ángeles|last=Dapueto Reyes|access-date=2023-05-03|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806072649/https://erevistas.uca.edu.ar/index.php/LET/article/view/1774|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
[[File:Grande e general estoria (códice del Escorial).jpg|thumb|Rokopis iz 13. stol. ''Grande e general estoria'']]

Zgodnjesrednjeveška književnost v krščanski Iberiji je bila napisana v [[latinščina|latinščini]], ki je ostala kot standardni knjižni jezik do sredine 13. stoletja, medtem ko so govorili iberoromanske ljudske jezike in [[baskovščina|baskovščino]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Spanish Literature. A Very Short Introduction|url=https://archive.org/details/spanishliteratur0000laba|first=Jo|last=Labanyi|year=2010|isbn=978-0-19-920805-0|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/spanishliteratur0000laba/page/18 18]–19}}&lt;/ref&gt; Odločilen razvoj je sledil v 13. stoletju v [[Toledo|Toledu]], kjer so arabsko učenje prevedli v lokalni ljudski jezik, [[kastiljščina|kastiljščino]]. V obsegu lirike je kastiljščina soobstajala skupaj z galicijsko-portugalščino v kastiljski kroni do 16. stoletja. {{Sfn|Labanyi|2010|p=24}} Romanska različica, ki je bila v vzhodni Iberiji najprimernejša za lirično poezijo, okcitanščina, se je v 14. in 15. stoletju vse bolj katalonizirala.{{Sfn|Labanyi|2010|p=21}} Glavna literarna dela iz srednjega veka so ''[[Pesem o Cidu|Cantar de Mio Cid]]'', ''Tirant lo Blanch'', ''[[Knjiga dobre ljubezni]]'' (''El libro de buen amor'') in ''Coplas por la muerte de su padre'' (Kitice o smrti njegovega očeta). Gojili so žanre, kot sta Mester de Juglaría in Mester de Clerecía.

Kastiljščina (ki naj bi bila od 16. stoletja naprej razširjena kot »[[španščina]]«), ki so jo spodbujali monarhi v poznem srednjem veku in je bila celo kodificirana v poznem 15. stoletju, je postopoma postala jezik oblastnih elit na Iberskem polotoku, kar je dodatno utrdilo njen prestiž kot jezika globalnega imperija v zgodnjem modernem obdobju, ki je začel [[Španski zlati vek|zlato dobo]] kastiljske književnosti v 16. in 17. stoletju, tudi na področju znanosti, ki je zasenčila galicijščino in katalonščino.&lt;ref&gt;{{Citation|url=https://www.academia.edu/34053466|title=The spread of Castilian/Spanish in Spain and the Americas: A relatively successful language standardisation experience|first=Carla|last=Amorós Negre|journal=Sociolinguistica|issn=0933-1883|issue=30|volume=1|year=2016|pages=26–28|doi=10.1515/soci-2016-0003|s2cid=132493573 }}&lt;/ref&gt;

Znana zgodnja moderna dela vključujejo ''La Celestina'' in ''Lazarillo de Tormes''. V tem času je nastal znameniti ''[[Don Kihot]]'' [[Miguel de Cervantes|Miguela de Cervantesa]]. Drugi pisci iz tega obdobja so: [[Francisco de Quevedo]], [[Lope de Vega]], [[Calderón de la Barca]] ali [[Tirso de Molina]].

Med [[razsvetljenstvo]]m najdemo imena, kot so Leandro Fernández de Moratín, Benito Jerónimo Feijóo, [[Gaspar Melchor de Jovellanos]] ali Leandro Fernández de Moratín.

Otroške korake španske romantične književnosti (prvotno upor proti francoskemu klasicizmu) segajo v zadnjo četrtino 18. stoletja, čeprav je gibanje doseglo svoj razcvet med letoma 1835 in 1850, nato pa se je zmanjšalo.&lt;ref&gt;{{Cite journal|page=226; 228–229|url=https://revistas.uca.es/index.php/cir/article/view/236/2058|publisher=Editorial UCA|title=La extensión del Romanticismo en España|first=José Luis|last=González Subías|journal=Cuadernos de Ilustración y Romanticismo: Revista del Grupo de Estudios del siglo XVIII|issn=2173-0687|issue=15|year=2007|access-date=2023-05-03|archive-date=2022-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220412011002/https://revistas.uca.es/index.php/cir/article/view/236/2058|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

V širši definiciji, ki zajema obdobje od 1868 ali 1874 do 1936, je nastopila tako imenovana srebrna doba španske kulture.

Zamiranju romantične književnosti je sledil razvoj španskega realizma, ki je ponujal upodobitve sodobnega življenja in družbe, 'kakršna sta bila', namesto romantiziranih ali stiliziranih predstavitev.  Glavni realistični pisatelj je bil [[Benito Pérez Galdós]].{{sfn|Labanyi|2010|p=61}} V drugi polovici 19. stoletja je prišlo tudi do ponovne oživitve literarne rabe lokalnih jezikov, razen španščine, pod kulturnimi gibanji, ki jih je navdihnila romantika, kot sta katalonska ''Renaixença'' ali galicijski ''Rexurdimento''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=yTQnOahQ4T4C&amp;pg=PA103|page=103|title=Minority Language Planning and Micronationalism in Italy: An Analysis of the Situation of Friulian, Cimbrian and Western Lombard with Reference to Spanish Minority Languages|first=Paolo|last=Coluzzi|year=2007|publisher=Peter Lang|isbn=9783039110414}}&lt;/ref&gt; Baskovščina, ki se je prej redko uporabljala v pisnem mediju, je morala na pravo spodbujanje literarne rabe počakati do 1960-ih, čeprav se je v poznem 19. stoletju razvilo nekaj zanimanja za jezik.

Avtorji 20. stoletja so bili razvrščeni v ohlapne literarne generacije, kot so Generacija '98, Generacija '27, Generacija '36 in Generacija '50.

''Premio Planeta de Novela'' in ''nagrada Miguel de Cervantes'' sta glavni nagradi v današnji španski literaturi.

=== Filozofija ===
Konstrukt, ki se nanaša na značilno špansko filozofsko misel, se je v akademskem svetu različno loteval, bodisi z diahronim sledenjem njegovega razvoja skozi stoletja od rimske osvojitve Hispanije dalje (z zgodnjimi predstavniki, kot so [[Lucij Anej Seneka|Seneka]], [[Trajan]], [[Mark Anej Lukan|Lukan]] ali [[Marcial]]); z natančno določitvijo njenega izvora v pozno 19. stoletje (povezano z Generacijo 98); ali preprosto z odkritim zanikanjem njenega obstoja.&lt;ref&gt;{{Cite journal|url=https://www.redalyc.org/journal/279/27962050010/27962050010.pdf|title=Genesis problem of philosophical thought in spanish historiography|last1=Antonova|last2=Myagkov|last3=Nikolaeva|first1=N.V.|first2=G.P|first3=O.A|journal=Utopía y Praxis Latinoamericana|volume=24|issue=5|year=2019|publisher=Universidad del Zulia|pages=66–67}}&lt;/ref&gt; Bistvo obstoja španske filozofije je nasprotovalo Marcelino Menéndez y Pelayo (glavni arhitekt mita okoli nje) proti Antoniu Pérezu. Tuji uvozi, kot je krausizem, so se izkazali za izjemno vplivne v Španiji v 19. in zgodnjem 20. stoletju.{{Sfn|Caponigri|1967|p=169–170}}

=== Umetnost ===
{{glavni|Španska umetnost}}
[[File:Las Meninas, by Diego Velázquez, from Prado in Google Earth.jpg|thumb|''[[Las meninas]]'', [[Diego Velázquez]]]]
Umetniki iz Španije so močno vplivali na razvoj različnih evropskih in ameriških umetniških gibanj. Zaradi zgodovinske, geografske in generacijske raznolikosti je španska umetnost poznala veliko vplivov. Sredozemska dediščina z grško-rimskimi in nekaterimi mavrskimi ter vplivi v Španiji, zlasti v Andaluziji, je še danes očitna. Evropski vplivi vključujejo Italijo, Nemčijo in Francijo, zlasti v obdobju [[Španska renesansa|renesanse]], [[Španska baročna arhitektura|španskega baroka]] in [[neoklasicizem|neoklasicizma]]. Obstaja veliko drugih avtohtonih slogov, kot so [[Predromanska umetnost|predromanska umetnost]] in arhitektura, [[hererska arhitektura]] ali [[Izabelina gotika]].

Med slikarji zlate dobe, ki so delali v Španiji, so bili [[El Greco]], [[José de Ribera]], [[Bartolomé Esteban Murillo]] in [[Francisco Zurbarán]]. Tudi v baročnem obdobju je [[Diego Velázquez]] ustvaril nekaj najbolj znanih španskih portretov, kot sta ''[[Las meninas]]'' in ''[[Las Hilanderas]]''.

[[Francisco de Goya]] je slikal v zgodovinskem obdobju, ki vključuje [[Španska vojna za neodvisnost|špansko vojno za neodvisnost]], boje med liberalci in absolutisti ter vzpon sodobnih nacionalnih držav.

[[Joaquín Sorolla]] je dobro znan sodobni impresionistični slikar in obstaja veliko pomembnih španskih slikarjev, ki pripadajo modernističnemu umetniškemu gibanju, vključno [[Pablo Picasso]], [[Salvador Dalí]], [[Juan Grisom]] in [[Joan Miró]].

=== Kiparstvo ===
[[File:Chillida-peine.jpg|thumb|''Glavnik vetra'', [[Eduardo Chillida]] v San Sebastiánu]]
[[Plateresco]] slog se je razširil od začetka 16. stoletja do zadnje tretjine stoletja in njegov slogovni vpliv je prežel dela vseh velikih španskih umetnikov tistega časa. Alonso Berruguete (šola [[Valladolid]]) se imenuje »princ španskega kiparstva«. Njegova glavna dela so bile zgornje korne klopi [[Stolnica Santa María de Toledo, Španija|stolnice v Toledu]], grob kardinala Tavere v isti stolnici in oltarna slika ''Obiskovanja'' v cerkvi Santa Úrsula v istem kraju. Drugi pomembni kiparji so bili Bartolomé Ordóñez, Diego de Siloé, Juan de Juni in Damián Forment.

Obstajali sta dve šoli s posebnim duhom in talentom: sevillska šola, ki ji je pripadal Juan Martínez Montañés, čigar najbolj slavna dela so razpelo v stolniciu v Sevilli, drugo v Vergari in ''sveti Janez''; in granadska šola, ki ji je pripadal Alonso Cano, ki ji pripisujejo ''Brezmadežno spočetje'' in ''Devico rožnega venca''.

Drugi pomembni andaluzijski baročni kiparji so bili Pedro de Mena, Pedro Roldán in njegova hči Luisa Roldán, Juan de Mesa in Pedro Duque Cornejo. V 20. stoletju so bili najpomembnejši španski kiparji Julio González, Pablo Gargallo, Eduardo Chillida in Pablo Serrano.

=== Film ===
[[File:Pedro Almodovar and Penélope Cruz 2.jpg|thumb|[[Pedro Almodóvar]] in [[Penélope Cruz]] v Oviedu]]
Po prvi projekciji kinematografa v Španiji leta 1896 se je kinematografija v naslednjih letih razvijala, tako da je [[Barcelona]] na predvečer prve svetovne vojne postala največje produkcijsko središče v državi (pa tudi glavno evropsko središče).{{Sfn|Montes Fernández|2011|pp=602–603}} Konflikt je španski industriji nemih filmov ponudil priložnost za nadaljnjo rast. Lokalni studii za zvočne filme so bili ustanovljeni leta 1932. Vladna uvedba sinhronizacije tujih filmov leta 1941 je špansko občinstvo navadila na gledanje sinhroniziranih filmov.{{Sfn|Montes Fernández|2011|pp=609–610}}

Španska kinematografija je dosegla velik mednarodni uspeh, vključno z oskarji za novejše filme, kot sta ''Panov labirint'' in ''Volver''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Jordan|first1=Barry|first2=Rikki|last2=Morgan-Tamosunas|author-link2= |title=Contemporary spanish cinema|url=https://archive.org/details/contemporaryspan0000jord|url-access=registration|publisher=Manchester University Press|year=1998}}&lt;/ref&gt;

Različni eksploatacijski žanri, ki so se razcveteli v drugi polovici 20. stoletja, vključujejo ''Fantaterror'', cine'' quinqui'' in tako imenovane ''destape'' filme.

Od leta 2021 sta festivala v San Sebastiánu in Málagi uvrščena med najboljše kulturne pobude v državi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.audiovisual451.com/el-festival-de-san-sebastian-y-el-de-malaga-entre-las-diez-iniciativas-culturales-mas-importantes-de-espana-de-2021/|date=9 February 2022|website=Audiovisual451|title=El Festival de San Sebastián y el de Málaga, entre las diez iniciativas culturales más importantes de España en 2021}}&lt;/ref&gt; 

=== Arhitektura ===
{{glavni|Španska arhitektura}}
[[File:WLM14ES - 04072010 120442 B 7025 - .jpg|thumb|Viseče hiše v Cuenci]]
Zemlja in [[sadra]] sta zelo pogosta materiala tradicionalne ljudske arhitekture v Španiji (predvsem na vzhodu države, kjer je največ nahajališč sadre).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|chapter=Earth and gypsum: From theory to practice in Spanish vernacular architecture|first=V|last=La Spina|title=Vernacular and Earthen Architecture: Conservation and Sustainability|year=2018|editor-first=C.|editor-last=Mileto|editor-first2=F.|editor-last2=Vegas López-Manzanares|editor-first3=L.|editor-last3=García-Soriano|editor-first4=V.|editor-last4=Cristini|publisher=Taylor &amp; Francis|location=London|isbn=978-1-138-03546-1|pages=153–154}}&lt;/ref&gt; 

Zaradi svoje zgodovinske in geografske raznolikosti je španska arhitektura črpala iz množice vplivov. Lepi primeri [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]], ki pripadajo zahodni islamski tradiciji, so bili zgrajeni v srednjem veku v krajih, kot so [[Kordova|Córdoba]], [[Sevilla]] ali [[Granada]]. Podobno kot v Magrebu je dekoracija s štukaturami v [[Al Andaluz]]u postala znak arhitekturnega sloga v visokem srednjem veku. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Architecture of the Islamic West. North Africa and the Iberian Peninsula|first=Jonathan M.|last=Bloom|location=New Haven and London|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-21870-1|year=2020|page=88}}&lt;/ref&gt;

Hkrati so tudi krščanska kraljestva razvila svoje sloge; razvili predromanski slog, ko so bili nekaj časa izolirani od sodobnih prevladujočih evropskih arhitekturnih vplivov v zgodnjem srednjem veku, so kasneje združili [[romanska arhitektura|romanski]] in [[gotska arhitektura|gotski]] tok. Takrat je prišlo do izjemnega razcveta gotike, zaradi česar so bile po vsem ozemlju postavljene številne stavbe. Tako imenovani slog [[Mudéjar]] je začel označevati dela muslimanov, kristjanov in Judov v deželah, ki so jih osvojili muslimani.{{Sfn|Bloom|2020|p=171}}

Prihod modernizma v akademsko areno je ustvaril velik del arhitekture 20. stoletja. Vpliven slog s središčem v Barceloni, znan kot modernizem, je ustvaril številne pomembne arhitekte, med katerimi je tudi [[Antoni Gaudí]]. Mednarodni slog so vodile skupine, kot je GATEPAC. Španija trenutno doživlja revolucijo v sodobni arhitekturi in španski arhitekti, kot so [[Rafael Moneo]], [[Santiago Calatrava]], [[Ricardo Bofill]] in mnogi drugi, so pridobili svetovno slavo.

=== Glasba in ples ===
Main article: Music of Spain
[[File:Flamenco en el Palacio Andaluz, Sevilla, España, 2015-12-06, DD 17.JPG|thumb|[[Flamenko]] je andaluzijska umetniška oblika, ki se je razvila iz Seguidille.]]
Španska glasba v tujini pogosto velja za sinonim za [[flamenko]], zahodnoandaluzijski glasbeni žanr, ki v nasprotju s splošnim prepričanjem ni razširjen zunaj te regije. V Aragoniji, Kataloniji, Valencii, Kastiliji, Baskiji, Galiciji, Kantabriji in Asturiji je veliko različnih regionalnih stilov ljudske glasbe. Popularni so tudi pop, rock, hip hop in heavy metal.

Na področju klasične glasbe je Španija ustvarila številne znane skladatelje, kot so Isaac Albéniz, [[Manuel de Falla]] in [[Enrique Granados]], ter pevce in izvajalce, kot so [[Plácido Domingo]], [[José Carreras]], [[Montserrat Caballé]], Alicia de Larrocha, Alfredo Kraus, Pablo Casals , Ricardo Viñes, José Iturbi, Pablo de Sarasate, Jordi Savall in Teresa Berganza. V Španiji je več kot štirideset profesionalnih orkestrov, vključno z Orquestra Simfònica de Barcelona, Orquesta Nacional de España in Orquesta Sinfónica de Madrid. Glavne operne hiše so Teatro Real, Gran Teatre del Liceu, Teatro Arriaga in El Palau de les Arts Reina Sofía.

Na tisoče ljubiteljev glasbe prav tako vsako leto potuje v Španijo na mednarodno priznane poletne glasbene festivale Sónar, ki pogosto predstavlja vrhunske in prihajajoče pop in tehno izvajalce, in Benicàssim, ki običajno predstavlja alternativne rock in dance izvajalce. Oba festivala zaznamujeta Španijo kot mednarodno glasbeno prisotnost in odražata okuse mladih v državi.[potreben citat] Vitoria-Gasteiz jazz festival je eden glavnih v svojem žanru.

Najbolj priljubljeno tradicionalno glasbilo, [[kitara]], izvira iz Španije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.linguatics.com/guitar.htm|title=The History of the Guitar in Spain|publisher=Linguatics.com|access-date=30 April 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110429082016/http://www.linguatics.com/guitar.htm|archive-date=29 April 2011 }}&lt;/ref&gt; Za sever so značilni tradicionalni torbarji ali ''gaiteros'', predvsem v Asturiji in Galiciji.

=== Kuhinja ===
Main article: Spanish cuisine
{{multiple image
 | image1 = 01 Paella Valenciana original.jpg
 | width1 = 150
 | caption1 = [[Paella]], tradicionalna valencijska jed &lt;ref name=&quot;paella&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/article2277058.ece|title=Spain's perfect paella|date=19 August 2007 |last=Richardson|first=Paul|work=The Times|location=London|access-date=6 August 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100604174210/http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/article2277058.ece |archive-date=4 June 2010 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
 | image2 = Jabugo plato con jamón de Jabugo.JPG
 | width2 = 170
 | caption2 = ''[[Jamón ibérico]]'' je ena najdražjih šunk&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/wordofmouth/2010/jan/18/worlds-most-expesive-ham-jamon |title=World's most expensive ham?|last=Smillie|first=Susan|date=18 January 2010|work=The Guardian|access-date=31 October 2019|language=en-GB|issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://elpais.com/elpais/2016/03/07/inenglish/1457342056_191303.html|title=The world's most expensive ham is from Huelva and costs €4,100 a leg|last=Limón|first=Raúl|date=7 March 2016|work=El País|access-date=31 October 2019|language=en|issn=1134-6582}}&lt;/ref&gt;
}}
Španska kuhinja je sestavljena iz velike raznolikosti jedi, ki izhajajo iz razlik v zemljepisu, kulturi in podnebju. Nanjo močno vplivajo morski sadeži, ki so na voljo v vodah, ki obkrožajo državo in odražajo globoke sredozemske korenine države. Obsežna zgodovina Španije s številnimi kulturnimi vplivi je privedla do edinstvene kuhinje. Zlasti zlahka prepoznamo tri glavne delitve:

'''Sredozemska Španija''' – vse takšne obalne regije, od Katalonije do Andaluzije – velika uporaba morske hrane, kot je ''pescaíto frito'' (ocvrta riba); več hladnih juh, kot je gazpačo; in številne jedi na osnovi riža, kot sta ''paella'' iz Valencie in ''arròs negre'' (črni riž) iz Katalonije.

'''Notranja Španija''' – Kastilija – vroče, goste juhe, kot je kastiljska juha na osnovi kruha in česna, skupaj z obilnimi enolončnicami, kot je ''cocido madrileño''. Hrana se tradicionalno konzervira s soljenjem, kot je španska šunka, ali potopljena v oljčno olje, kot je sir Manchego.

'''Atlantska Španija''' – celotna severna obala, vključno z astursko, baskovsko, kantabrijsko in galicijsko kuhinjo – enolončnice na osnovi zelenjave in rib, kot sta ''caldo gallego'' in ''marmitako''. Tudi rahlo sušena ''lacón'' šunka. Najbolj znana kuhinja severnih držav se pogosto opira na oceanske morske sadeže, kot so baskovska trska, beli bel ali sardon ali ''polbo á feira'' iz galicijske hobotnice in jedi iz školjk.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Andrés C. G. (2013): ''50 cosas que hay que saber sobre historia de España''. Barcelona: Ariel
* Julia, S., Pérez, J., Valdeón, J. (2003): ''Historia de España''. Madrid: S. L. U. Espasa libros
* Montgomery Watt, W. (1974): ''Historia de la España Islamica''. Barcelona: Alianza editorial

== Glej tudi ==
* [[seznam suverenih držav]]
* [[Španci]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]]

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{Zbirka|Spain|Španija}}
* [http://www.spain.info Uradni turistični portal]

{{Evropa}}
{{Članice EU in kandidatke}}

{{NATO}}
{{OVSE}}

[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Zahodnoevropska unija]]
[[Kategorija:Španski pesniki]]
[[Kategorija:Španija|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>8q4x5f342zbanhtwdn2edppjhtpc7gb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758267</id>
      <parentid>6758265</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:47:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-52273-71</username>
        <id>266528</id>
      </contributor>
      <origin>6758267</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="70307" sha1="ktxp5yirc2hm1rmrntppjuxifinzn79" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = ''Reino de España''
|conventional_long_name = Kraljevina Španija
|common_name = Španija
|common_name2 = Španije
|image_flag = Flag of Spain.svg
|image_coat = Escudo de España (mazonado).svg
|image_map = EU-Spain.svg
|map_caption = Lega Španije (temno zeleno) v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno) in [[Evropa|Evropi]] (temno sivo)
|national_motto = {{lang|la|»Plus Ultra«}}{{spaces|2}}&lt;small&gt;([[latinščina|latinsko]]) &lt;br /&gt;»Dalje naprej«&lt;/small&gt;
|national_anthem = {{lang|es|[[Marcha Real]]}}&lt;/sup&gt;{{spaces|2}}&lt;small&gt;([[španščina|špansko]])&lt;ref&gt;Služi tudi kot kraljeva himna&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;»Kraljeva koračnica«
|official_languages = [[španščina]]&lt;ref&gt;V nekaterih avtonomnih skupnostih so uradni jeziki tudi [[katalonščina]], [[valencijščina]], [[galicijščina]], [[baskovščina]] in [[aranščina]] ([[okcitanščina]]). Poleg teh so do neke mere uradno priznane še [[aragonščina]], [[asturščina]] in [[leonščina]].&lt;/ref&gt;
|demonym = Španec, Španka
|capital = [[Madrid]]
|latd=40 |latm=26 |latNS=N |longd=3 |longm=42 |longEW=W
|largest_city = capital
|government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[kralj Španije|kralj]]
|leader_title2 = [[predsednik vlade Španije|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Filip VI. Španski|Filip VI.]]
|leader_name2 = [[Pedro Sánchez]]
|sovereignty_type = Ustanovitev
|established_event1 = Tradicionalni datum
|established_date1 = 569 ([[Liuvigild]]ov prihod na prestol)
|established_event2 = [[Dinastija|Dinastična]]
|established_date2 = 1479
|established_event3 = ''[[De facto]]''
|established_date3 = [[Karel I. Španski]] (1516)
|established_event4 = ''[[De jure]]''
|established_date4 = Odloki Nueva Planta (1715)
|established_event5 = ''[[Nacionalna država]]''
|established_date5 = Ustava Španije (1812)
|established_event6 = Ustavna demokracija
|established_date6 = Ustava Španije (1978)
|accessionEUdate = 1. januar 1986
|EUseats = 54
|area_km2 = 504.030
|area_rank = 51.
|percent_water = 1,04
|population_estimate = 49.801.559&lt;ref name=&quot;ine.es-2&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.ine.es/dyngs/INEbase/en/operacion.htm?c=Estadistica_C&amp;cid=1254736177095&amp;menu=ultiDatos&amp;idp=1254735572981|title=INEbase / Continuous Population Statistics (CPS). 1st July 2026. Provisional data|website=ine.es|access-date=8 August 2026}}&lt;/ref&gt;
|population_estimate_year = Julij 2026
|population_estimate_rank = 31.
|population_density_km2 = 98
|population_density_rank = 116.
|GDP_year = 2026
|GDP_ref = &lt;ref name=&quot;IMFWEO.ES&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=184,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2028&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Spain) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=10 October 2023}}&lt;/ref&gt;
|GDP_nominal = {{increase}} $2,091&amp;nbsp;trillion&lt;ref name=&quot;IMFWEO.ES&quot; /&gt;
|GDP_nominal_rank = 15.
|GDP_PPP = {{increase}} $2,978&amp;nbsp;trillion&lt;ref name=&quot;IMFWEO.ES&quot;&gt;{{cite web |url=https://data.imf.org/en/Data-Explorer?datasetUrn=IMF.RES:WEO(9.0.0) |title=World Economic Outlook Database (April 2026 Edition) |publisher=International Monetary Fund |website=www.imf.org |date=14 April 2026 |access-date=18 April 2026}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 14.
|GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $41.563&lt;ref name=&quot;IMFWEO.ES&quot; /&gt;
|GDP_nominal_per_capita_rank = 35.
|GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $59.187&lt;ref name=&quot;IMFWEO.ES&quot; /&gt;
|GDP_PPP_per_capita_rank = 15.
|HDI_year = 2023
|HDI = 0,918
|HDI_rank = 28.
|HDI_ref = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{Cite web |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}&lt;/ref&gt;
|Gini = 31,2
|Gini_year = 2024
|Gini_ref = &lt;ref name=eurogini&gt;{{cite web|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey| publisher=Eurostat| website=ec.europa.eu|access-date=14 February 2025}}&lt;/ref&gt;
|currency = [[evro]] ([[Znak evra|€]])&lt;ref&gt;Pred 1999 (po zakonu 2002): [[španska pezeta]].&lt;/ref&gt;
|currency_code = EUR
|time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]]&lt;ref&gt;Razen Kanarskih otokov, ki so v pasu WET (UTC, poleti UTC+1).&lt;/ref&gt;
|utc_offset = +1
|time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST = +2
|cctld = [[.es]]&lt;ref&gt;Uporablja se tudi domena [[.eu]] za članice Evropske unije. V območjih s katalonsko govorečim prebivalstvom se uporablja še .cat.&lt;/ref&gt;
|calling_code = 34
}}

'''Kraljevina Španija''' ({{jezik-es|Reino de España}}), krajše '''Španija''' (špansko ''España'') je [[morje|obmorska]] [[država]] na jugozahodu [[Evropa|Evrope]] s površino 504.030 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in skoraj 50 milijoni prebivalcev na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], ki si ga deli skupaj s [[Portugalska|Portugalsko]] na zahodu in [[Gibraltar]]jem na jugu. Na severovzhodu preko gorske verige [[Pireneji]] meji na [[Francija|Francijo]] in žepno državico [[Andora|Andoro]]. Kraljevina Španija vključuje [[Balearski otoki|Balearske otoke]] v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], [[Kanarski otoki|Kanarske otoke]] v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] in [[mesto|mesti]]/[[enklava|enklavi]] [[Ceuta]] in [[Melilla]] v [[Severna Afrika|severni Afriki]]. Uradni jezik je španšči

{{glavni|Zgodovina Španije}}Kosovo[[Slika:Spain Andalusia Cordoba BW 2015-10-27 12-15-09.jpg|thumb|desno|Rimski most v Córdobi]]
[[Slika:Iglesia de San Pedro, Teruel, España, 2014-01-10, DD 10.JPG|thumb|desno|Cerkev sv. Petra v Teruelu]]

Španija je bila naseljena že v [[paleolitik]]u, o čemer pričajo bogata likovna umetnost (jame [[Altamira]], Castillo, Pindal) ter drugi arheološki ostanki. V kasnejšem obdobju so Iberski polotok naselili [[Iberci]]. Okoli leta 1200 pr. n. št. so iz severa prišli [[Kelti]], ki so preplavili skoraj cel polotok in se zlili z domačim iberskim prebivalstvom. Okoli leta 1100 pr. n. št. so [[Feničani]] in [[Grki]] tukaj osnovali svoje kolonije.

Med prvo in drugo [[Punske vojne|Punsko vojno]] (med [[Rimljani]] in [[Antična Kartagina|Kartažani]]), Kartažani osnujejo svoje kolonije, med katerimi so bile najvažnejše na Ibizi in v Cartageni. Po porazu [[Kartagina|Kartagine]] v [[druga punska vojna|drugi punski vojni]] (201 pr. n. št.), Rimljani začno postopno okupacijo polotoka, ki ga v celoti zavzamejo v naslednjih dvesto letih. V prvi fazi rimske okupacije se je domače prebivalstvo večkrat uprlo. Po smrti enega od vodij vstajnikov, Viriata (139 pr. n. št.), so bile zmage vse redkejše, odpor proti Rimljanom je slabel. Do končnega zloma pride v času cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. Rimska okupacija Iberskega polotoka je dosegla višek po vzpostavitvi popolne rimske oblasti in ustanovitvijo province Hispanije. Pod rimsko oblastjo je Španija ostala vse do 5. stoletja. Prebivalci Hispanije so prevzeli rimsko kulturo, jezik in zakone, v cesarstvu pa so imeli pomembno vlogo.

V začetku 5. stoletja na prostor današnje Španije vpadejo germanska plemena [[Alani]], [[Svebi]] in [[Vandali]]. Ta plemena so prišla iz današnje severne Nemčije, prešli skozi današnjo Francijo in prodrli na Iberski polotok. Alani so osvojili pokrajino [[Luzitanija|Luzitanijo]], Svebi pokrajino [[Galicija (Španija)|Galicijo]], Vandali pokrajino [[Andaluzija|Andaluzijo]]. Vandali so bili kasneje napadeni od zahodnih Gotov, zato so prešli v Afriko, kjer so osnovali vandalsko državo, ki se je obdržala do sredine 6. stoletja (zavzel jo je leta 534 bizantinski vojskovodja Beliza Slovenija 

Leta 722 so Iberski polotok zavzeli [[Arabci]] oz. Mavri in zrušili državo zahodnih Gotov. Arabska država je na Iberskem polotoku trajala do leta 1492. Ponovno osvajanje ozemlja izpod mavrske vladavine, imenovano [[rekonkvista]] in hkrati ponovno naseljevanje krščanskih prebivalcev je trajalo 8 stoletij, od leta 711 in do leta 1492. Dokončni razkroj muslimanskeg imperija se je začel leta 1212, ko so kraljevine Kastilije, Navarre, Aragonije in Leona združile moči ter s skupno vojsko porazile [[Almohadi|Almohade]] v Navas de Tolosa. Kristjani so do leta 1248 uspeli zavzeti dve pomembni mesti kot sta [[Kordova]] in [[Sevilla]]. V naslednjih desetletjih se je mavrsko ozemlje omejilo na področje Granade in najjužnejšega dela španske obale. [[Granada]] je padla šele leta 1492.
[[Slika:Battle of Las Navas de Tolosa.jpg|right|thumb|300px|''Bitka pri Navas de Tolosa'', Francisco de Paula Van Halen, 1864]]
[[Slika:Batalla de las Navas de Tolosa, por Francisco van Halen.jpg|thumb|300px|''Bitka pri Navas de Tolosa'', 1212]]

V drugi polovici 12. stoletja je bilo na Iberskem polotoku več kraljestev, natančneje pet. Na vzhodu se je oblikovala Aragonija, na zahodu Portugalska, na severu Navara, v osrednjem delu polotoka pa še Kastilija in Leon. Izraz »pet španskih kraljestev« se je prvotno nanašalo na omenjene kraljevine, vendar se je po združitvi kraljestev Kastilije in Leona leta 1230 pridružilo še kraljestvo Granada kot zadnja arabska država na polotoku.

Začetek Portugalske sega v 11. stoletje. Sprva je bilo ozemlje pod oblastjo kraljestva Leon. Neodvisnost so si izborili leta 1139, ko se je [[Alfonz I. Portugalski|Alfonz I.]] imenoval za kralja. Leta 1143 je Portugalska postala neodvisno kraljestvo in njena glavna naloga v [[rekonkvista|rekonkvisti]] je bila zavzetje ozemlja proti jugu iberskega polotoka, tako da je leta 1267 s pokrajino Algarve dobila današnji obseg.

Kastilija je bila v 9. stoletju del kraljevine Leon. V 10. stoletju si je Kastilija povečala avtonomijo in se leta 1065 odcepila od Leona. Kraljestvi Kastilije in Leona sta se po tem večkrat združili in razdružili. Dokončno se združita leta 1230 pod kraljem Fernandom III. Svetim, sinom Berenguele Kastiljske in Alfonza IX. Leonskega. V manj kot v dvajsetih letih je združeno kraljestvo postalo najbolj obširno in poseljeno območje na polotoku.

Kraljevina Navarra se je razvila na območju prejšnje kraljevine Pamplone, ustanovljene leta 824. Po začetnem uspehu je Navarra izgubila nekaj svojega ozemlja, katerega sta zavzeli kraljevini Kastilije in Aragonije. Navarra se je združila z Aragonijo, ko je Sančo III. Veliki podedoval ti dve kraljevini. Po smrti Alfonza I. Aragonskega (1134) se Navarra odcepi od Aragonije in postane neodvisno kraljestvo vendar brez možnosti širitve svojega ozemlja. Znašla se je brez meje z arabskim ozemljem in ujeta med veliko bolj mogočnima kraljestvoma Kastilije in Aragonije. 

Prvi kralj Aragonskega kraljestva je bil Alfonz II. in njegova poglavitna naloga je bilo nadaljevanje osvajanja ozemlja izpod Arabcev. Do leta 1171 je osvojil ozemlje vse do mesta [[Teruel]] in s tem je kraljestvo doseglo svoj največji obseg. Po smrti ga je nasledil njegov sin Peter II. Aragonski. Sodeloval je v bitki pri Navas de Tolosa in pomagal pregnati Almohade, vendar njegov primarni cilj je bil širitev ozemlja Aragonije proti jugu Francije. 
[[Slika:Reino Nazarí de Granada.png|levo|sličica|Granadski emirat]]

Na jugu Iberskega polotoka je ostalo zadnje arabsko ozemlje, ki mu je vladala rodbina [[Nasridi|Nasridov]]. Po veliki krščanski ofenzivi v letih 1228-1248 je bil Granadski emirat vse, kar je ostalo od starega [[Al Andaluz]]a. Nekatera osvojena utrjena mesta, na primer [[Murcia]], Jaén in Niebla, so bila naslednjih nekaj let krščanske tributarne posesti, v 1260. letih pa so večino mest priključili h krščanskim kraljestvom.

Leta 1469 se je aragonski kralj [[Ferdinand II. Aragonski |Ferdinand]] poročil z naslednico kastiljske kraljevske krone [[Izabela I. Kastiljska |Izabelo]] in tako sta se državi Aragonija in Kastilija združili v dinastično kraljevino, poznejšo Španijo. [[Katoliška kralja |Ferdinand in Izabela]] sta začela boj proti Arabcem (Mavrom) in po desetletni vojni zavzela celotno njihovo ozemlje. Leta 1492. so Španci osvojili tudi arabsko glavno mesto Granado. Arabci so Španijo zapustili in ta je napredovala ter postala ena od najmogočnejših evropskih držav.

Čeprav je Španija kot enotna država uradno nastala šele leta 1715, je bila zveza med iberskimi kraljevinami že v petnajstem stoletju dovolj močna, da je pravzaprav ''[[de facto]]'' že tedaj obstajala in jo zgodovina na splošno priznava kot tako. Z odkritjem novih dežel v Ameriki, je Španija v času kralja Ferdinanda in kraljice Izabele ustvarila temelje svoji moči, veličini in kolonialnemu gospostvu.

=== Odkritje Amerike ===
12. oktobra 1492 je [[Krištof Kolumb]] prvič stopil na ozemlje, ki pripada severnemu delu ameriškega kontinenta. Najbrž ni bil prvi, ki je korakal po tem kontinentu, saj so [[Normani]] že prej (verjetno okoli 10. stoletja) pripotovali na severozahod, na območje polotoka [[Labrador]]. Brez dvoma pa Kolumb takrat ni vedel za ta potovanja. 

Bil je prepričan, da obstaja kopno na drugi strani oceana, vendar je mislil, da gre za Japonsko. To prepričanje je, skupaj s Toscanellijevimi zemljevidi,&amp;nbsp;predstavil kraljem in ostalim pomembnim v Kastiliji.

Ni bilo lahko prepričati znanstvenikov tistega časa, saj le-ti niso poznali celotne geografske slike in so verjetno slutili, da so Kolumbovi izračuni glede ožine in bližine azijskih ozemelj napačni. 

Čeprav Kolumb ni zlahka pridobil podpore, sta kraljica Izabela in njen mož z njim začela pogovore o potovanjih le dan po ponovni pridobitvi Granade. 17. aprila 1492 je bil podpisan pakt v Santa Feju, s katerim so se določila nadomestila, ki bi jih prejel Kolumb za uspeh svoje odprave. Ne glede na vse zahteve, sta kralj in kraljica podprla odpravo. &amp;nbsp;

Ker je Kolumb dobil sredstva za odpravo, je 3. avgusta 1492, skupaj s stodvajsetimi možmi posadke (večino jih je rekrutiral iz pristanišča Puerto de Palos, šlo je za prestopnike, ki so bili obsojeni na naporna fizična dela), začel odpravo. Za svoje potovanje je imel na voljo tri [[karavela|karavele]] Pinta, Niña in Santa María. Kralj in kraljica sta financirala prvi dve odpravi, tretjo pa je pokril Kolumb, s finančno pomočjo Martina Alonsa in Vicenta Yáneza Pinzóna, strokovnjaka za morje in morska plovila. Pluli so ob obalah Afrike in prispeli na Kanarske otoke, kjer jih je okvara Pinte zadržala do 6. septembra. 

Po mesecih plutja so 12. oktobra istega leta zagledali kopno. Prispeli so na otok v otočju Bahamov, imenovan Guanahaní in ga poimenovali San Salvador. Zvečer se je Kolumb izkrcal, skupaj s kapitanoma Pinte in Niñe in zasedel odkrito zemljo v imenu kastiljske krone. Po raziskovanju otoka so se odpravili na jug in odkrili [[Kuba|Kubo]] ter [[Haiti]]. Pri Haitiju, ki so ga Španci poimenovali ''La Española'' je Santa María doživela brodolom, iz njenih ostankov pa so zgradili neke vrste oporišče, imenovano Fuerte de la Navidad. Tam je ostalo štirideset Špancev, medtem ko so ostali odpluli nazaj v Španijo.

== Zemljepis ==
Španija leži na jugozahodu Evrope in zavzema večji del [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. Na severu meji s [[Francija|Francijo]] in [[Andora|Andoro]], na zahodu s [[Portugalska|Portugalsko]] in z britansko kolonijo [[Gibraltar]] na jugu. Severnoafriški mesti pod špansko upravo mejita z Marokom. Del njenega ozemlja sta tudi dva [[arhipelag]]a: v Sredozemskem morju ležijo [[Balearski otoki]] in v Atlantskem oceanu [[Kanarski otoki]], del Španije pa sta tudi severnoafriški primorski mesti Ceuta in Melilla, ki sta pod špansko upravo in enklava Llívia v francoskih Pirenejih. Skupna dolžina španske kopne meje je 1918 km.

Španija leži v severnem zmernem pasu, med 43°47'24&quot; severne in 36°00'40&quot; južne zemljepisne širine in med 7°00'30&quot; vzhodne in 5°36'40&quot; zahodne zemljepisne dolžine.

=== Topografija ===
Večji del pirenejskega področja je po nastanku stara visoka planota [[Osrednja Mezeta|Meseta]] (zgrajena iz [[Predkambrij|predkambrijskih]] in [[Paleozoik|paleozojskih]] kristalinskih kamnin in drugih starih kamnin), ki jo [[Kastiljsko gorovje]] deli na severno in južno Kastilijo. Severno in južno od Mezete se razprostirajo gorske verige: [[Kantabrijsko gorovje]] in Pireneji (Pico de Aneto, 3404 m) na severu, Betijske Kordiljere ali Andaluzijsko pogorje na jugu. Andaluzijsko pogorje se sestoji iz nekaj masivov, ki se raztezajo vzporedno z obalo Sredozemskega morja; osredji del sestavlja [[Sierra Nevada, Španija|Sierra Nevada]] z najvišjim vrhom celinske Španije (Mulhacu, 3481 m). Najvišja točka v Španiji je sicer [[Teide]], 3718 m, aktivni vulkan na Kanarskih otokih. Med južnim robom Osrednje Mezete (Sierra Morena) in Andaluzijskim pogorjem je velika Andaluzijska tektonska depresija ob reki [[Guadalquivir]]. Na severovzhodnem robu Mezete se razteza [[Ibersko gorovje]], zgrajeno iz [[Kreda|krednih]] in [[Jura|jurskih]] [[sediment]]ov, med Iberskim gorovjem, Pireneji in Kantabrijskim pogorjem pa je depresija reke [[Ebro]] (Aragonska dolina). Iz planote Mezete se dvigajo gorski masivi Sierra de Gata, Sierra de Gredos in Sierra de Guadarrama, ki so nastali v [[terciar]]u. Obala je v glavnem strma in slabo razčlenjena. Dobro je razčlenjena samo obala Galicije in severozahodne Španije z mnogimi zalivi karakterističnih oblik. Aluvialne ravnice so ob obali, od njih je največja Guadalquivir v Andaluziji.

=== Podnebje ===
Španija leži v zmernem pasu, njen [[relief]] pa vpliva na veliko klimatsko raznolikost. Pogosto se za [[podnebje]] Španije reče da je sredozemsko (mediteransko). To je le približno prav, saj ima samo priobalno področje vzhoda, jugovzhoda in juga sredozemsko podnebje. Po zemljepisni širini bi sicer moral imeti največji del sredozemsko podnebje, vendar nekatere druge naravne karakteristike ustvarjajo drugačne pogoje. Na spremembo podnebja primarno vpliva visok relief oziroma višja nadmorska višina tako da prihaja do vertikalne podnebne slojevitosti. Ker se gorovja v glavnem dvigajo ob robu države oziroma Iberskega polotoka, predstavljajo pomembno prepreko širjenju podnebnih vplivov iz okoliškega prostora. Zato ima osredji del Španije, visoka planota Mezeta, precej drugačno podnebje od tistega, ki bi odgovarjal zemljepisni širini tega prostora in je bolj kontinentalno. Na vzhodu in jugu Španije, kjer prevladuje sredozemsko podnebje (pogosto se navaja tudi kot subtropsko), so srednje mesečne temperature preko leta od 13 °C do 25 °C, v poprečju pade od 350 do 500 mm padavin. Za to področje je značilno dolgo, toplo, suho in sončno poletje, ko maksimalne temperature dosežejo tudi 48 °C. Sredozemska obala ima največje število sončnih ur v Evropi. Na vseh obalah so zime  prijetne, na jugu celo tople. Severozahod Španije (atlantska obala, ki meji tudi na [[Biskajski zaliv]]) ima bolj sveže podnebje, kjer se temperature gibljejo med 8–20 °C. Iz Biskajskega zaliva se proti Iberskemu polotoku gibljejo vlažne zračne mase, zato na gorskih območjih pade največ padavin (900–2000 mm). Zaradi blagega oceanskega podnebja in dovolj padavin, je celotno območje poraslo z relativno bujno in zeleno vegetacijo, zato to regijo pogosto imenujejo tudi Zelena obala (''Costa Verde''). Za notranjost Španije, s kontinentalnim podnebjem, so značilne srednje mesečne temperature med 3–23 °C, pozimi pa temperature pogosto padejo pod nič stopinj. V tej regiji poprečno letno pade manj kot 500 mm padavin, ponekod celo manj kot 300 mm. Vzhodni del te regije ima nekatere značilnosti mediteranskega podnebja, severozahodni rob pa se približuje oceanskemu podnebju.

=== Hidrografija ===
Osnovno [[Hidrografija|hidrografsko]] mrežo Španije sestavlja pet rek:
* [[Guadalquivir]],
* [[Guadiana]],
* [[Tajo]],
* [[Duero]] in
* [[Ebro]].

Med pomembnejšimi pa so še: Júcar, Segura, Turia in Minho. Reke na severozahodu imajo več vode, krajši tok, relativno velik padec, njihova [[estuarij]]ska ustja pa omogočajo razvoj vodnega prometa. Reke, ki se spuščajo iz visokih gora (Pirenejev, Betijske Kordiljere, Kastiljskega pogorja), imajo velike padce in pomemben hidroenergetski potencial. V apnenčastem terenu so reke pogosto izoblikovale [[kanjon]]e in [[slap]]ove.

=== Pitna voda ===
Večino pitne vode pridobivajo iz akumulacijskih [[jezero|jezer]]. Največji del rek je bil zajezen v času vladavine [[Francisco Franco|Francisca Franca]], kar je ena redkih zadev po kateri ga pomnijo, v kolektivni zavesti španskega naroda, kot dobrega. Dobrobiti od umetnih jezer so izjemne za državo kot je Španija, ki se zaradi klimatskih sprememb spreminja v puščavsko področje. Razen pitne vode, imajo korist od pridobivanja električne energije, turizma, itd.

== Politika in uprava ==
 [[Slika:Ccaa-spain.png|500px|thumb|right]]

Španija je po smrti diktatorskega generala [[Francisco Franco|Franca]], s sprejetjem ustave leta 1978, postala ustavna [[monarhija]], razdeljena na 17 [[španska avtonomna skupnost|avtonomnih skupnosti]] ([[španščina|špansko]]: ''comunidad autónoma'', množina ''comunidades autónomas'') in dve avtonomni mesti (''ciudad autónoma'', množina ''ciudades autónomas'') na [[Afrika|afriški]] obali z veliko stopnjo avtonomije. Avtonomne skupnosti, ki se nadalje delijo na 50 [[Španske province|provinc]], so (izvorna imena v oklepaju so v španščini, kjer ni izrecno navedeno drugače):
* [[Andaluzija]] (''Andalucía''); glavno mesto [[Sevilla]];
* [[Aragonija]] (''Aragón''); glavno mesto [[Zaragoza]];
* [[Asturija]] (''Asturias''); glavno mesto [[Oviedo]] (ast. Uviéu);
* [[Balearski otoki]] (''Islas Baleares'', katalonsko ''Illes Balears''); glavno mesto [[Palma de Mallorca]];
* [[Baskija]] (špansko ''País Vasco'', baskovsko ''Euskadi''); glavno mesto [[Vitoria]] (eu. Gasteiz);
* [[Extremadura]] (špansko ''Extremadura),'' glavno mesto [[Mérida, Španija|Mérida]]
* [[Galicija (Španija)|Galicija]] (špansko ''Galicia''; galicijsko in portugalsko ''Galiza''), glavno mesto [[Santiago de Compostela]];
* [[Kanarski otoki]] (''Islas Canarias''); glavno mesto [[Santa Cruz de Tenerife]] in [[Las Palmas de Gran Canaria]];
* [[Kantabrija]] (''Cantabria''); glavno mesto [[Santander]];
* [[Kastilija - Manča]] (''Castilla-La Mancha''); glavno mesto [[Toledo]];
* [[Kastilija in Leon]] (''Castilla y León''); glavno mesto [[Valladolid]];
* [[Katalonija]] (''Cataluña'',''Catalunya''); glavno mesto [[Barcelona]];
* [[La Rioja]], glavno mesto [[Logroño]];
* [[Madridska skupnost|Madrid]] (''Comunidad de Madrid'') glavno mesto [[Madrid]];
* [[Murcijska regija|Murcia]] (''Región de Murcia'') glavno mesto [[Murcia (mesto)|Murcia]];
* [[Statutarna skupnost Navara|Navara]] (''Comunidad Foral de Navarra/ Nafarroako Foru Komunitatea'') glavno mesto [[Pamplona]] (eu. Iruña);
* [[Valencijska skupnost|Valencija]] (špansko ''Comunidad Valenciana''; katalonsko ''País Valencià''); glavno mesto [[Valencija (mesto)|Valencija]];

===Seznam mest v Španiji===
{{glavni|Seznam mest v Španiji}}

=== Ustava ===
Španija ima dolgo in nestabilno zgodovino svoje ustavnosti, zahvaljujoč [[Politika|političnim]] pretresom v 19. in 20. stoletju:

* Ustava iz Bayone (1808) – Po vstaji v [[Aranjuez]]u, je [[Napoleon]] v Bayoni sklical skupščino španskih plemenitašev pred katere je postavil tekst ''ustave'', ki so ti izglasovali 8. julija 1808. Španija je bila organizirana kot nasledstvena monarhija, s kraljem kot središčem moči, ki pa je moral spoštovati pravice državljanov zajamčene z ustavo. Potem na prestol pride Napoleonov brat [[Jožef Bonaparte|Jožef I.]] Dokument se ne šteje za ustavo.
* Ustava iz 1812 (špansko ''La Pepa'' (''Joža''), zato, ker je bila sprejeta na dan sv. Jožefa) – prva prava španska ustava. Vsebovala je kompromis med liberalno strujo in [[Absolutizem|absolutisti]]. Veljala je samo šest let, zato ker jo [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinand VII.]] ni spoštoval (1812–1814, ko jo je Ferdinand ukinil in vzpostavil stari absolutistični režim; 1820–1823; 1836–1837)
* Ustava iz 1837 – regentinja Marija Kristina, mati [[Izabela II. Španska|Izabele II.]] je bila primorana vrniti se na stanje ustanovljeno z ustavo iz 1812.
* Ustava iz 1845 – sprejeta po tem, ko je general Espartero prevzel oblast od Marije Kristine. Izabela II. je bila proglašena za polnoletno. Z ustavo so se povečala kraljeva pooblastila.
* Ustava iz 1856 – ta ustava nikoli ni zaživela
* Ustava iz 1869 – ustava je bila sprejeta po begu Izabele II. in prevzemu oblasti [[general]]a Serana. Ta demokratska ustava, ki je veljala do 1871, je delila oblast na zakonodajno, izvršno in sodno.
* Ustava iz 1876 – po padcu Prve Republike, nobena politična skupina ni nudila formule stabilne oblasti. [[Alfonz XII. Španski|Alfonz XII.]] iz Anglije je ponudil Špancem ustavo, ki je bazirala na liberalni monarhiji. 
* Ustava iz 1931 – ustava Druge Republike
* Ustava iz 1978 – ustava, ki je v veljavi še danes.

===Državni organi===
[[File:PalacioReal1.jpg|thumb|Kraljeva palača v Madridu.]]
* Krona / voditelj države (špan. ''La Corona'' / ''Jefatura del Estado'')
* Parlament (zakonodajna oblast) (špan. ''Las Cortes Generales''), ki je sestavljen iz dveh domov:
**Senat (špan. ''Senado'')
**Kongres delegatov (špan. ''Congreso de los Diputados '')
* Vlada (izvršna oblast) (špan. ''El Gobierno''), sestavljena iz predsednika vlade in ministrov
* Vrhovna sodna oblasti so:
** Vrhovno sodišče (špan. ''El Tribunal Supremo'')
** Generalni svet pravosodnih organov (špan. ''El Consejo General del Poder Judicial'')
* Ustavno sodišče (špan. ''El Tribunal Constitucional'').

== Demografija ==
[[File:Guggenheim Bilbao 06 2012 Panorama 2680.jpg|thumb|250px|[[Guggenheimov muzej, Bilbao]]]] 
Španija ima 49,8 milijonov prebivalcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ine.es/jaxi/menu.do?type=pcaxis&amp;path=%2Ft20%2Fe260&amp;file=inebase&amp;L=1|publisher=Instituto Nacional de Estadística (Nacionalni inštitut za statistiko)|title=Population Figures|accessdate=4.2.2011|archive-date=2019-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107082610/http://www.ine.es/jaxi/menu.do?type=pcaxis&amp;path=%2Ft20%2Fe260&amp;file=inebase&amp;L=1%20|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Gostota poselitve, 98 prebivalcev na km², je nižja kot v primerljivih zahodnoevropskih državah in poseljenost je zelo neenakomerna. Z izjemo prestolnice in njene okolice je notranjost države redko poseljena, ostali centri so ob obalah. Glavno mesto Kraljevine Španije je Madrid. Mesto s 3.155.359 prebivalcev (metropolitanska regija Madrid 5.964.143) leži v središču Pirenejskega polotoka. Druga večja mesta so Barcelona, Valencia, Sevilla, Zaragoza in Málaga.

Tekom 20. stoletja, predvsem v 1960. in 1970. letih, je Španija doživela eksplozijo prebivalstva, med katero se je število prebivalcev podvojilo. Rast števila se je močno zmanjšala v 1980. letih, danes pa so trendi ponovno usmerjeni navzgor, predvsem zaradi vračanja Špancev, ki so se izselili v druge evropske države, in velikega števila priseljencev, ki danes predstavljajo 12 % prebivalstva. Ti izvirajo predvsem iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] (39 %), [[Severna Afrika|Severne Afrike]] (16 %), [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] (15 %) in [[podsaharska Afrika|podsaharske Afrike]] (4 %).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ine.es/inebase/cgi/axi?AXIS_PATH=%2Finebase%2Ftemas%2Ft20%2Fe245%2Fp04%2Fa2005%2Fl0%2F&amp;FILE_AXIS=00000010.px&amp;CGI_DEFAULT=%2Finebase%2Ftemas%2Fcgi.opt&amp;COMANDO=SELECCION&amp;CGI_URL=%2Finebase%2Fcgi%2F |publisher=Instituto Nacional de Estadística |title=Población extranjera por sexo, país de nacionalidad y edad |accessdate=13.8.2008 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080325043135/http://www.ine.es/inebase/cgi/axi?AXIS_PATH=%2Finebase%2Ftemas%2Ft20%2Fe245%2Fp04%2Fa2005%2Fl0%2F&amp;FILE_AXIS=00000010.px&amp;CGI_DEFAULT=%2Finebase%2Ftemas%2Fcgi.opt&amp;COMANDO=SELECCION&amp;CGI_URL=%2Finebase%2Fcgi%2F |archivedate=2008-03-25 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==Jeziki==
{{Posodobi|razdelek}}
Španščina ali kastiljščina je uradni jezik španske države vseh avtonomnih enot. Ostali jeziki (skupno jih je 14 in 3 znakovni), ki jih govorijo v Španiji so:

*Španski znakovni jezik (mimika), 102.000 (1994)
*[[Aragonščina|Aragonski jezik]], 11.000 govorcev od 2.000.000 (1994) etničnih Aragoncev. Uradni jezik v Aragoniji.
*[[Asturleonščina|Asturleonski jezik]] (ali [[Asturščina|asturski]]) – nima statusa uradnega jezika a uživa zaščito v Asturiji. 100.000 (1994) v Španiji.
*Baskijski jezik – uradni jezik v Baskiji. 580.000 v Španiji (1991, L. Trask).
*Galicijski jezik – uradni jezik v Galiciji; 3.170.000 v Španiji (podatek 1986).
*Aranski (gaskonjski) jezik – ta okcitanski dialekt ima status uradnega jezika v dolini Aran v Kataloniji. 3.810 govorcev v Španini od  5.552 etničnih (podatek 1991). 
*Katalonski jezik – Uradni jezik v Kataloniji, Skupnost Valencije (valencijski dialekt) in na Balearskih otokih; 11.200.000 v Španiji (podatek 2006).
*Katalonski znakovni jezik. uraden od 1994; 18.000 (1994)
*Estremadurski, 200.000 v Španiji. Etnični znatno številčnejši.
*Fala, v Estremaduri; 10.500 (1994, T. Erickson).
*Kalo, jezik Romov (špan. ''Gitana''), 40.000 v Španiji.
*Quinqui, nepoznano število govorcev, v katerem govori etnična skupina Quinquillero.
*Valencijski znakovni jezik. Nepoznano število govorcev.

=== Religija ===
Člen 16.3 sedanje španske ustave določa, da je Španija sekularna država: »Nobena religija ne sme imeti državnega značaja.« Država mora zagotavljati svobodo vere in čaščenje posameznikov ter zagotoviti medsebojne odnose med vlado in vsemi veroizpovedmi. Skoraj 75 odstotkov Špancev se opredeljuje za [[Katolištvo|katolike]].

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Viñedo-en-Ventosa-LaRioja.jpg|thumb|Vinograd v pokrajini La Rioja, Španija]]
[[Slika:Vista aerea huerta.jpg|thumb|Vrtovi v Murci.]]

Z [[bruto domači proizvod|bruto domačim proizvodom]] okoli 1.280.000 milijard € (2014)&lt;ref name=&quot;IMF&quot;&gt;{{navedi splet|url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2015/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=47&amp;pr.y=15&amp;sy=2014&amp;ey=2014&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=512%2C668%2C914%2C672%2C612%2C946%2C614%2C137%2C311%2C962%2C213%2C674%2C911%2C676%2C193%2C548%2C122%2C556%2C912%2C678%2C313%2C181%2C419%2C867%2C513%2C682%2C316%2C684%2C913%2C273%2C124%2C868%2C339%2C921%2C638%2C948%2C514%2C943%2C218%2C686%2C963%2C688%2C616%2C518%2C223%2C728%2C516%2C558%2C918%2C138%2C748%2C196%2C618%2C278%2C624%2C692%2C522%2C694%2C622%2C142%2C156%2C449%2C626%2C564%2C628%2C565%2C228%2C283%2C924%2C853%2C233%2C288%2C632%2C293%2C636%2C566%2C634%2C964%2C238%2C182%2C662%2C453%2C960%2C968%2C423%2C922%2C935%2C714%2C128%2C862%2C611%2C135%2C321%2C716%2C243%2C456%2C248%2C722%2C469%2C942%2C253%2C718%2C642%2C724%2C643%2C576%2C939%2C936%2C644%2C961%2C819%2C813%2C172%2C199%2C132%2C733%2C646%2C184%2C648%2C524%2C915%2C361%2C134%2C362%2C652%2C364%2C174%2C732%2C328%2C366%2C258%2C734%2C656%2C144%2C654%2C146%2C336%2C463%2C263%2C528%2C268%2C923%2C532%2C738%2C944%2C578%2C176%2C537%2C534%2C742%2C536%2C866%2C429%2C369%2C433%2C744%2C178%2C186%2C436%2C925%2C136%2C869%2C343%2C746%2C158%2C926%2C439%2C466%2C916%2C112%2C664%2C111%2C826%2C298%2C542%2C927%2C967%2C846%2C443%2C299%2C917%2C582%2C544%2C474%2C941%2C754%2C446%2C698%2C666&amp;s=NGDPD&amp;grp=0&amp;a=|title=World Economic Outlook Database, April 2015|date=|accessdate=11.12.2015|publisher=[[Mednarodni denarni sklad]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SB&quot;&gt;{{navedi splet| url=http://databank.worldbank.org/data/download/GDP.pdf|title=GDP (current US$)|publisher=Svetovna banka|work=World Development Indicators|accessdate=11.12.2015}}&lt;/ref&gt; in njegovim porastom 3,1 % (2015)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/np/sec/pr/2015/pr15378.htm|title=Spain: Maintaining the Strong Growth Momentum|accessdate=11.12.2015|date=14.8.2015|publisher=[[Mednarodni denarni sklad]]}}&lt;/ref&gt; je špansko gospodarstvo eno od vodilnih v Evropi. Po klasifikaciji [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] (IMF) je Španija štirinajsta gospodarska sila sveta.&lt;ref name=&quot;IMF&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;SB&quot;/&gt;

Španska industrija je razvita in tehnološko napredna. V zadnjih nekaj letih rastejo tehnološki parki. Glavni industrijski proizvodi so tekstil in konfekcija, prehranski proizvodi, kovine in proizvodi iz kovin, avtomobili in ladjedelništvo.

Kmetijstvo sloni na proizvodnji agrumov, riža, sadja, zelenjave, oljk in grozdja. Španija je znana po proizvodnji plute. Z rudami je najbogatejša država južne Evrope.

Ena od glavnih gospodarskih panog je turizem. Podnebje Španije, njena geografska lokacija, priljubljene obale, raznolika pokrajina, zgodovinska zapuščina, živahna kulturna dejavnost in odlična infrastruktura, je povzdignila Španijo med največje na svetu po mednarodni turistični industriji. V zadnjih petih desetletjih, je mednarodni [[turizem v Španiji]] zrasel in postal drugi največji na svetu v smislu porabe, vreden približno 40 milijard evrov ali približno 5 % BDP v letu 2006.&lt;ref name=&quot;guru&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.theglobalguru.com/article.php?id=60&amp;offer=GURU001|title=Investing in Spain and the Rise of the New Conquistadors |accessdate=13 August 2008|work=The Global Guru|archive-date=2011-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110106210622/http://www.theglobalguru.com/article.php?id=60&amp;offer=GURU001|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bde.es/informes/be/boleco/coye.pdf|format=PDF|publisher=Bank of Spain|title=Economic report|accessdate=13 August 2008|archive-date=2008-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20080726044741/http://www.bde.es/informes/be/boleco/coye.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Promet ===
Španski cestni sistem je predvsem centraliziran, s šestimi avtocestami, ki povezujejo Madrid z Baskijo, Katalonijo, Valencijo, zahodno Andaluzijo, Extremaduro in Galicijo. Poleg tega obstajajo avtoceste vzdolž Atlantika (Ferrol do Vigo), v Kantabriji (Oviedo v San Sebastian) in v Sredozemlju (Girona–[[Cádiz]]). Španija naj bi dala en milijon električnih avtomobilov na ceste do leta 2014 kot del vladnega načrta za varčevanje z energijo in večjo energetsko učinkovitost. Minister za industrijo Miguel Sebastian je dejal, da »je električno vozilo prihodnosti in motor industrijske revolucije.« 

Španija ima najširše železniško omrežje visokih hitrosti v Evropi in je drugo najobsežnejše na svetu za Kitajsko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://blog.raileurope.com/high-speed-rail-news/the-need-for-speed-high-speed-rail-in-europe-do-you-speak-spanish |title=The Need for Speed–High Speed Rail in Europe: Do You Speak Spanish? Europe on Track |publisher=Blog.raileurope.com |date= |accessdate=1 November 2011 |archive-date=2011-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110202103102/http://blog.raileurope.com/high-speed-rail-news/the-need-for-speed-high-speed-rail-in-europe-do-you-speak-spanish |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.theolivepress.es/spain-news/2010/11/17/spain-speeds-ahead/ |title=Spain has developed Europe's largest high-speed rail network &amp;#124; Olive Press Newspaper &amp;#124; News |publisher=Theolivepress.es |date= |accessdate=1 November 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://beta2.tbo.com/business/business/2010/oct/15/foreign-companies-vying-for-florida-high-speed-rai-ar-23443/ |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-20 |archive-date=2011-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724100612/http://beta2.tbo.com/business/business/2010/oct/15/foreign-companies-vying-for-florida-high-speed-rai-ar-23443/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Od oktobra 2010 ima Španija skupaj 3500 km prog za visoke hitrosti, ki povezujejo Málago, Sevillo, Madrid, Barcelono, Valencijo in Valladolid, z vlaki dosegajo hitrosti do 300 km/h. V povprečju so španski vlaki visokih hitrosti najhitrejši na svetu, sledi japonski bullet vlak in francoski TGV.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.elmundo.es/mundodinero/2010/11/09/economia/1289304399.html|title=El AVE español, el más veloz del mundo y el segundo en puntualidad |publisher=www.elmundo.es|date=10 November 2010 |accessdate=5 June 2011}}&lt;/ref&gt; Glede na točnost so drugi na svetu (98,54% prihod na čas) – takoj za japonskim [[Šinkansen|šinkansenom]] (99%). Če bodo izpolnjeni cilji ambicioznega AVE programa (španski vlaki za visoke hitrosti) do leta 2020, bo v Španiji 7000 km prog, ki bodo s hitrimi vlaki povezale skoraj vsa deželna mesta z Madridom v manj kot treh urah in Barcelono v štirih urah. 

Tudi organizacija zračnega prometa je dobra: 96 [[letališče]] od tega 47 javnih, razporejenih po državi skrbi za zračni promet, ki se hitro razvija. Najvažnejša letališča so Madrid s 50 milijonov potnikov v letu 2011 (15. na svetu), Barcelona (El Prat) s 35 milijonov potnikov v letu 2011, ne zaostaja niti Palma de Mallorca (23 milijonov potnikov), kamor prihajajo številni turisti. Ostala so še: Málaga (13 milijonov potnikov), Las Palmas (Gran Canaria) (11 milijonov potnikov), Alicante (10 milijonov potnikov) in manjša, število potnikov med 4 in 10 milijonov, na primer Tenerife (dve letališči), Valencia, Sevilla, Bilbao, Ibiza, Lanzarote, Fuerteventura. Prav tako je več kot 30 letališč s številom potnikov, pod 4 milijone.

Španija ima tudi mnogo [[pristanišče|pristanišč]]: Barcelona je ena od najpomembnejših evropskih pristanišč tako za potniški kot za tovorni promet. Med ostalimi sta pomembni luki še Valencia na Sredozemskem morju in Bilbao na Atlantiku. Španska trgovska flota je močna in važna za zunanjo trgovino. Rečni promet obsega mrežo linij dolgih okoli 100 km. Tudi največje reke so samo delno plovne.

=== Energija ===
[[File:Enerxía eólica - O Pindo - Galicia.jpg|thumb|right|Vetrne turbine v Galiciji. Španija je četrta po proizvodnji vetrne energije na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.elmundo.es/elmundo/2007/06/26/ciencia/1182857288.html|title=España produce el 20% de la energía eólica mundial|publisher=}}&lt;/ref&gt;]]

Španija je ena od vodilnih držav na svetu v razvoju in proizvodnji energije iz obnovljivih virov. V letu 2010 je Španija postala vodilna svetovna proizvajalka sončne energije, ko je prehitela ZDA z veliko elektrarno imenovano La Florida v bližini Alvarado, Badajoz. Španija je tudi glavni evropski proizvajalec vetrne energije. V letu 2010 so njene vetrnice ustvarile 42.976 GWh, kar predstavlja 16,4% vse električne energije, proizvedene v Španiji.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.eolicenergynews.org/?p=4082 |title=Spain becomes the first European wind energy producer after overcoming Germany for the first time |publisher=Eolic Energy News |date=31 December 2010 |accessdate=30 April 2011 |archive-date=2011-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110427085056/http://www.eolicenergynews.org/?p=4082 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 9. novembra 2010 je vetrna energija dosegla trenutno zgodovinsko najvišjo vrednost, saj pokriva 53% celinskega povpraševanja po električni energiji in ustvarja količino energije, ki je enakovredna tisti iz 14 jedrskih reaktorjev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.renovablesmadeinspain.es/noticia/pagid/205/titulo/La%20e%C3%B3lica%20en%20Espa%C3%B1a%20bate%20de%20nuevo%20su%20marca%20de%20potencia%20instant%C3%A1nea/len/en/ |title=Wind power in Spain breaks new instantaneous power record |publisher=www.renovablesmadeinspain.es |date=9 November 2010 |accessdate=5 June 2011 |archive-date=2011-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111214141437/http://www.renovablesmadeinspain.es/noticia/pagid/205/titulo/La%20e%C3%B3lica%20en%20Espa%C3%B1a%20bate%20de%20nuevo%20su%20marca%20de%20potencia%20instant%C3%A1nea/len/en/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Drugi obnovljivi viri energije, ki se uporabljajo v Španiji so hidroenergija, biomasa in plimovanje (2 elektrarni v gradnji).

Neobnovljivi viri energije, ki se uporabljajo v Španiji, so [[jedrski reaktor]]ji (8 delujočih), plin, [[premog]] in [[nafta]]. Fosilna goriva skupaj ustvarijo 58% španske električne energije (v letu 2009), tik pod OECD povprečno 61%. Jedrska energija ustvari še 19%, veter in hidro približno 12% vsak.

== Kultura ==
{{glavni|Španska kultura}}
Španija je država [[Zahodni svet|Zahodnega sveta]] in ena večjih latinskih držav v Evropi ter kulturna velesila.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://extension.ucsd.edu/studyarea/index.cfm?vAction=singleCourse&amp;vCourse=OSHR-70055 |title=Beyond Bullfights and Sangria: Five Centuries of Spanish History through Its Music, Art, and Literature - UC San Diego Extension |access-date=27 November 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161125111234/http://extension.ucsd.edu/studyarea/index.cfm?vAction=singleCourse&amp;vCourse=OSHR-70055 |archive-date=25 November 2016 }}&lt;/ref&gt; Špansko kulturo zaznamujejo močne zgodovinske vezi s [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško cerkvijo]], ki je imela ključno vlogo pri nastanku države in kasnejši identiteti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Spain Transformed: The Franco Dictatorship, 1959-1975|first=N. |last=Townson|year=2007| isbn=9780230592643| page =7|publisher=Routledge}}&lt;/ref&gt; Špansko umetnost, arhitekturo, kulinariko in glasbo so oblikovali zaporedni valovi tujih zavojevalcev, pa tudi sredozemsko podnebje in geografija države. Stoletja dolga kolonialna doba je globalizirala španski jezik in kulturo, pri čemer je Španija vsrkala tudi kulturne in komercialne izdelke svojega raznolikega imperija.

=== Svetovna kulturna in naravna dediščina ===
{{glavni|Kraji svetovne dediščine v Španiji|Narodni parki v Španiji|Stolnice v Španiji}}
Španija ima 49 območij svetovne dediščine. Sem spadajo pokrajina Monte Perdido v Pirenejih, ki si jo deli s Francijo, najdišča prazgodovinske kamninske umetnosti v dolini Côa in Siega Verde, ki si jo deli s Portugalsko, Dediščina živega srebra, ki si jo deli s Slovenijo, ter starodavni in prvobitni bukovi gozdovi, ki si jih deli z drugimi državami Evrope.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Spain|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/es|publisher=UNESCO Culture Sector|access-date=14 September 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140926042250/https://whc.unesco.org/en/statesparties/es|archive-date=26 September 2014}}&lt;/ref&gt; Poleg tega ima Španija tudi 23 elementov nesnovne kulturne dediščine ali »človeških zakladov«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Spain – Intangible Cultural Heritage|url=https://ich.unesco.org/en/state/spain-ES}}&lt;/ref&gt;

=== Unescova nesnovna kulturna dediščina ===
Španija ima na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine naslednje:&lt;ref&gt;[https://ich.unesco.org/en/state/spain-ES?info=elements-on-the-lists]&lt;/ref&gt; 
* 2023: Transhumance, sezonski odgon živine; Preseljevanje se nanaša na sezonsko gibanje ljudi z živino med geografskimi ali podnebnimi regijami.
* 2023: Znanje, obrt in veščine ročne izdelave stekla; Tradicionalna ročna proizvodnja stekla vključuje oblikovanje in dekoriranje vročega in hladnega stekla za izdelavo predmetov iz votlega stekla, ravnega stekla in kronskega stekla.
* 2022: Tradicija splavarjenja z lesom; Splavarjenje z lesom v Avstriji, na Češkem, v Nemčiji, Latviji, na Poljskem in v Španiji izvira iz srednjega veka, ko so s splavi prevažali les, blago in ljudi po naravnih vodnih tokovih. V preteklosti so splavarji, ki so potovali na oddaljene destinacije, tedne preživeli skupaj in delali na svojem splavu.
* 2022: Ročno zvonjenje; Skozi stoletja je zvonjenje v Španiji služilo kot sredstvo izražanja in komunikacije ter izpolnjevalo številne družbene funkcije, od izmenjave informacij do koordinacije, zaščite in kohezije.
* 2022: Portugalsko-galicijska meja ICH: varovalni model, ki ga je ustvaril Ponte...nas ondas!; Ponte…nas ondas! Namen projekta (PNO!) je zaščititi nesnovno kulturno dediščino na portugalsko-galicijski meji z ustvarjanjem prostorov, v katerih se lahko dediščina izvaja in prenaša na mlajše generacije.
* 2021: Lov s sokoli, živa človeška dediščina; Lov s sokoli je tradicionalna umetnost in praksa urjenja in letenja sokolov (in včasih orlov, jastrebov, brenčev in drugih ptic ujed). Izvajajo ga že več kot 4000 let.
* 2020: Los Caballos del Vino; poteka vsako leto od 1. do 3. maja v Caravaci de la Cruz in je del fiest v čast Santísima y Vera Cruz v Caravaci. Konjeniški ritual je sestavljen iz niza dogodkov, v katerih je konj protagonist.
* 2019: Postopek izdelave umetne [[Obrtništvo Talavera iz Pueble in Tlaxcale|talavere]] v Puebli in Tlaxcali (Mehika) ter keramike v Talavera de la Reina in El Puente del Arzobispo (Španija)
* 2018: Obredi igranja bobnov Tamboradas; so glasni, skupinski rituali, ki temeljijo na hkratnem, intenzivnem udarjanju na tisoče bobnov, na katere se neprekinjeno igra dneve in noči na javnih mestih v mestih in vaseh.
* 2018: Umetnost suhozidanja, znanja in tehnike; Umetnost suhozidanja se nanaša na znanje, povezano z izdelavo kamnitih konstrukcij z zlaganjem kamnov enega na drugega, brez uporabe drugih materialov, razen včasih suhe zemlje.
* 2016: Festival Valencia Fallas; Glavna značilnost praznika Fallas, tradicije skupnosti v Valenciji in njene diaspore, ki praznujejo prihod pomladi, je velikanska ''fala'', spomenik, sestavljen iz ninotov (karikatur), ki so jih ustvarili lokalni umetniki in obrtniki, ki dajejo komentarje na aktualna družbena vprašanja.
* 2015: Festivali ognja ob poletnem solsticiju v Pirenejih; potekajo v Pirenejih vsako leto na isto noč, ko je sonce v zenitu. Ko pade noč, ljudje iz različnih mest in vasi nosijo goreče bakle po gorah, da prižgejo različne tradicionalno zgrajene kresove.
* 2013: Metodologija popisovanja nesnovne kulturne dediščine v biosfernih območjih: izkušnja Montsenyja
* 2013: Mediteranska prehrana; vključuje nabor veščin, znanj, obredov, simbolov in tradicij v zvezi s pridelki, žetvijo, ribolovom, živinorejo, konzerviranjem, predelavo, kuhanjem ter zlasti delitvijo in uživanjem hrane.
* 2012: Fiesta patios v Kordobi; Dvanajst dni v začetku maja praznuje mesto Kordova ''Fiesta of the Patios''. Dvorišča (''patios'') so skupna, družinska ali večdružinska stanovanja ali sklopi posameznih hiš s skupno teraso, ki so v zgodovinski četrti mesta. Ta značilen kulturni prostor se ponaša z bogato paleto rastlin, med ''fiesto'' pa prebivalci prostodušno sprejmejo vse obiskovalce, da jih občudujejo.
* 2011: Revitalizacija tradicionalne obrti izdelave apna v Morón de la Frontera, Sevilla, Andaluzija;  je bila vir zaposlitve za Morón de la Frontera in označevalec njegove identitete.
* 2011: Praznik 'la Mare de Déu de la Salut' v Algemesíju; se praznuje v Algemesíju v provinci Valencia v Španiji. Vsakega 7. in 8. septembra se skoraj 1400 ljudi udeleži gledaliških, glasbenih, plesnih in predstav, organiziranih v zgodovinskih predelih mesta: Valencia, La Muntanya, Santa Barbara in La Capella.
* 2010: Pev Sibile na Majorki; Petje Sibile se izvaja na jutranji slovesnosti 24. decembra zvečer v cerkvah po vsej Majorki. Pev zaznamuje vsakoletno božično vigilijo, poje pa ga fant ali dekle v spremstvu dveh ali več fantov ali deklet.
* 2010: Flamenko; Flamenko je umetniški izraz, ki združuje pesem (''cante''), ples (''baile'') in glasbo (''toque''). Andaluzija v južni Španiji je središče flamenka, čeprav ima korenine tudi v regijah, kot sta Murcia in Extremadura.
* 2010: Človeški stolpi; zgradijo jih člani amaterskih skupin, običajno kot del letnih praznovanj v katalonskih krajih in mestih. Tradicionalno prizorišče je trg pred balkonom mestne hiše. Človeške stolpe tvorijo ljudje, ki stojijo drug drugemu na ramenih v zaporedju stopenj (med šest in deset).
* 2009: Razsodišča za namakanje španske sredozemske obale: Svet modrecev nižine Murcia in sodišče za vode nižine Valencije; o tradicionalna pravna sodišča za upravljanje voda, ki segajo v obdobje Al Andaluz (od 9. do 13. stoletja). Dve glavni sodišči – Svet modrecev Murcijske nižine in Vodno sodišče Valencijske nižine – sta priznani po španski zakonodaji.
* 2009: Jezik žvižganja otoka La Gomera (Kanarski otoki), Silbo Gomero; Jezik žvižganja posnema običajen jezik otočanov (kastiljsko španščino) z žvižganjem. Skozi stoletja se je prenašal od učitelja do učenca in je edini jezik žvižganja na svetu, ki ga v celoti razvija in izvaja velika skupnost (več kot 22.000 prebivalcev).
* 2009: Center za tradicionalno kulturo – šolski muzej Pusol pedagoški projekt; Ta inovativni izobraževalni projekt ima dva splošna cilja: spodbujati izobraževanje na podlagi vrednot z vključevanjem lokalne kulturne in naravne dediščine v kurikulum ter prispevati k ohranjanju dediščine Elcheja z izobraževanjem, usposabljanjem, neposrednim ukrepanjem in ozaveščanjem v izobraževalna skupnost.
* 2008: Skrivnostna igra Elche; je sveta glasbena drama o smrti, prehodu v nebesa (znanem kot Vnebovzetje) in kronanju Device Marije. Od sredine 15. stoletja se izvaja v baziliki Santa Maria in na ulicah starega mesta Elche, ki je v regiji Valencia. Je živo pričevanje evropskega verskega gledališča srednjega veka in kulta Device.
* 2008: Patum iz Berge; je priljubljen festival, katerega izvor sega v srednjeveške praznike in parade, ki spremljajo praznovanje ''Corpus Christi''. Gledališke predstave in parade različnih podob oživljajo ulice tega katalonskega mesta severno od Barcelone. Praznovanje poteka vsako leto v tednu Božjega telesa, od konca maja do konca junija.

=== Literatura ===
Nekateri zgodnji primeri vernakularne romanske literature so kratki izseki andaluzijske romantike (kot so refreni), posuti v arabskih in hebrejskih besedilih.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Cambridge History of Spanish Literature|url=https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_h0s6|first=David T.|last=Gies|publisher=Cambridge University Press|year=2004|isbn=0-521-80618-6|pages=[https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_h0s6/page/n110 73]–74}}&lt;/ref&gt; Drugi primeri zgodnje iberske romantike so ''Glosas Emilianenses'', napisane v latinščini, baskovščini in romanščini.&lt;ref&gt;{{Cite journal|page=90|url=http://erevistas.uca.edu.ar/index.php/LET/article/view/1774|journal=Letras|issn=0326-3363|publisher=Pontificia Universidad Católica Argentina Santa María de los Buenos Aires|volume=2|year=2015|issue=72|title=Literatura hispanorromance primigenia : la glosa conoajutorio del Codex Aemilianensis 60|first=María de los Ángeles|last=Dapueto Reyes|access-date=2023-05-03|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806072649/https://erevistas.uca.edu.ar/index.php/LET/article/view/1774|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
[[File:Grande e general estoria (códice del Escorial).jpg|thumb|Rokopis iz 13. stol. ''Grande e general estoria'']]

Zgodnjesrednjeveška književnost v krščanski Iberiji je bila napisana v [[latinščina|latinščini]], ki je ostala kot standardni knjižni jezik do sredine 13. stoletja, medtem ko so govorili iberoromanske ljudske jezike in [[baskovščina|baskovščino]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Spanish Literature. A Very Short Introduction|url=https://archive.org/details/spanishliteratur0000laba|first=Jo|last=Labanyi|year=2010|isbn=978-0-19-920805-0|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/spanishliteratur0000laba/page/18 18]–19}}&lt;/ref&gt; Odločilen razvoj je sledil v 13. stoletju v [[Toledo|Toledu]], kjer so arabsko učenje prevedli v lokalni ljudski jezik, [[kastiljščina|kastiljščino]]. V obsegu lirike je kastiljščina soobstajala skupaj z galicijsko-portugalščino v kastiljski kroni do 16. stoletja. {{Sfn|Labanyi|2010|p=24}} Romanska različica, ki je bila v vzhodni Iberiji najprimernejša za lirično poezijo, okcitanščina, se je v 14. in 15. stoletju vse bolj katalonizirala.{{Sfn|Labanyi|2010|p=21}} Glavna literarna dela iz srednjega veka so ''[[Pesem o Cidu|Cantar de Mio Cid]]'', ''Tirant lo Blanch'', ''[[Knjiga dobre ljubezni]]'' (''El libro de buen amor'') in ''Coplas por la muerte de su padre'' (Kitice o smrti njegovega očeta). Gojili so žanre, kot sta Mester de Juglaría in Mester de Clerecía.

Kastiljščina (ki naj bi bila od 16. stoletja naprej razširjena kot »[[španščina]]«), ki so jo spodbujali monarhi v poznem srednjem veku in je bila celo kodificirana v poznem 15. stoletju, je postopoma postala jezik oblastnih elit na Iberskem polotoku, kar je dodatno utrdilo njen prestiž kot jezika globalnega imperija v zgodnjem modernem obdobju, ki je začel [[Španski zlati vek|zlato dobo]] kastiljske književnosti v 16. in 17. stoletju, tudi na področju znanosti, ki je zasenčila galicijščino in katalonščino.&lt;ref&gt;{{Citation|url=https://www.academia.edu/34053466|title=The spread of Castilian/Spanish in Spain and the Americas: A relatively successful language standardisation experience|first=Carla|last=Amorós Negre|journal=Sociolinguistica|issn=0933-1883|issue=30|volume=1|year=2016|pages=26–28|doi=10.1515/soci-2016-0003|s2cid=132493573 }}&lt;/ref&gt;

Znana zgodnja moderna dela vključujejo ''La Celestina'' in ''Lazarillo de Tormes''. V tem času je nastal znameniti ''[[Don Kihot]]'' [[Miguel de Cervantes|Miguela de Cervantesa]]. Drugi pisci iz tega obdobja so: [[Francisco de Quevedo]], [[Lope de Vega]], [[Calderón de la Barca]] ali [[Tirso de Molina]].

Med [[razsvetljenstvo]]m najdemo imena, kot so Leandro Fernández de Moratín, Benito Jerónimo Feijóo, [[Gaspar Melchor de Jovellanos]] ali Leandro Fernández de Moratín.

Otroške korake španske romantične književnosti (prvotno upor proti francoskemu klasicizmu) segajo v zadnjo četrtino 18. stoletja, čeprav je gibanje doseglo svoj razcvet med letoma 1835 in 1850, nato pa se je zmanjšalo.&lt;ref&gt;{{Cite journal|page=226; 228–229|url=https://revistas.uca.es/index.php/cir/article/view/236/2058|publisher=Editorial UCA|title=La extensión del Romanticismo en España|first=José Luis|last=González Subías|journal=Cuadernos de Ilustración y Romanticismo: Revista del Grupo de Estudios del siglo XVIII|issn=2173-0687|issue=15|year=2007|access-date=2023-05-03|archive-date=2022-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220412011002/https://revistas.uca.es/index.php/cir/article/view/236/2058|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

V širši definiciji, ki zajema obdobje od 1868 ali 1874 do 1936, je nastopila tako imenovana srebrna doba španske kulture.

Zamiranju romantične književnosti je sledil razvoj španskega realizma, ki je ponujal upodobitve sodobnega življenja in družbe, 'kakršna sta bila', namesto romantiziranih ali stiliziranih predstavitev.  Glavni realistični pisatelj je bil [[Benito Pérez Galdós]].{{sfn|Labanyi|2010|p=61}} V drugi polovici 19. stoletja je prišlo tudi do ponovne oživitve literarne rabe lokalnih jezikov, razen španščine, pod kulturnimi gibanji, ki jih je navdihnila romantika, kot sta katalonska ''Renaixença'' ali galicijski ''Rexurdimento''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=yTQnOahQ4T4C&amp;pg=PA103|page=103|title=Minority Language Planning and Micronationalism in Italy: An Analysis of the Situation of Friulian, Cimbrian and Western Lombard with Reference to Spanish Minority Languages|first=Paolo|last=Coluzzi|year=2007|publisher=Peter Lang|isbn=9783039110414}}&lt;/ref&gt; Baskovščina, ki se je prej redko uporabljala v pisnem mediju, je morala na pravo spodbujanje literarne rabe počakati do 1960-ih, čeprav se je v poznem 19. stoletju razvilo nekaj zanimanja za jezik.

Avtorji 20. stoletja so bili razvrščeni v ohlapne literarne generacije, kot so Generacija '98, Generacija '27, Generacija '36 in Generacija '50.

''Premio Planeta de Novela'' in ''nagrada Miguel de Cervantes'' sta glavni nagradi v današnji španski literaturi.

=== Filozofija ===
Konstrukt, ki se nanaša na značilno špansko filozofsko misel, se je v akademskem svetu različno loteval, bodisi z diahronim sledenjem njegovega razvoja skozi stoletja od rimske osvojitve Hispanije dalje (z zgodnjimi predstavniki, kot so [[Lucij Anej Seneka|Seneka]], [[Trajan]], [[Mark Anej Lukan|Lukan]] ali [[Marcial]]); z natančno določitvijo njenega izvora v pozno 19. stoletje (povezano z Generacijo 98); ali preprosto z odkritim zanikanjem njenega obstoja.&lt;ref&gt;{{Cite journal|url=https://www.redalyc.org/journal/279/27962050010/27962050010.pdf|title=Genesis problem of philosophical thought in spanish historiography|last1=Antonova|last2=Myagkov|last3=Nikolaeva|first1=N.V.|first2=G.P|first3=O.A|journal=Utopía y Praxis Latinoamericana|volume=24|issue=5|year=2019|publisher=Universidad del Zulia|pages=66–67}}&lt;/ref&gt; Bistvo obstoja španske filozofije je nasprotovalo Marcelino Menéndez y Pelayo (glavni arhitekt mita okoli nje) proti Antoniu Pérezu. Tuji uvozi, kot je krausizem, so se izkazali za izjemno vplivne v Španiji v 19. in zgodnjem 20. stoletju.{{Sfn|Caponigri|1967|p=169–170}}

=== Umetnost ===
{{glavni|Španska umetnost}}
[[File:Las Meninas, by Diego Velázquez, from Prado in Google Earth.jpg|thumb|''[[Las meninas]]'', [[Diego Velázquez]]]]
Umetniki iz Španije so močno vplivali na razvoj različnih evropskih in ameriških umetniških gibanj. Zaradi zgodovinske, geografske in generacijske raznolikosti je španska umetnost poznala veliko vplivov. Sredozemska dediščina z grško-rimskimi in nekaterimi mavrskimi ter vplivi v Španiji, zlasti v Andaluziji, je še danes očitna. Evropski vplivi vključujejo Italijo, Nemčijo in Francijo, zlasti v obdobju [[Španska renesansa|renesanse]], [[Španska baročna arhitektura|španskega baroka]] in [[neoklasicizem|neoklasicizma]]. Obstaja veliko drugih avtohtonih slogov, kot so [[Predromanska umetnost|predromanska umetnost]] in arhitektura, [[hererska arhitektura]] ali [[Izabelina gotika]].

Med slikarji zlate dobe, ki so delali v Španiji, so bili [[El Greco]], [[José de Ribera]], [[Bartolomé Esteban Murillo]] in [[Francisco Zurbarán]]. Tudi v baročnem obdobju je [[Diego Velázquez]] ustvaril nekaj najbolj znanih španskih portretov, kot sta ''[[Las meninas]]'' in ''[[Las Hilanderas]]''.

[[Francisco de Goya]] je slikal v zgodovinskem obdobju, ki vključuje [[Španska vojna za neodvisnost|špansko vojno za neodvisnost]], boje med liberalci in absolutisti ter vzpon sodobnih nacionalnih držav.

[[Joaquín Sorolla]] je dobro znan sodobni impresionistični slikar in obstaja veliko pomembnih španskih slikarjev, ki pripadajo modernističnemu umetniškemu gibanju, vključno [[Pablo Picasso]], [[Salvador Dalí]], [[Juan Grisom]] in [[Joan Miró]].

=== Kiparstvo ===
[[File:Chillida-peine.jpg|thumb|''Glavnik vetra'', [[Eduardo Chillida]] v San Sebastiánu]]
[[Plateresco]] slog se je razširil od začetka 16. stoletja do zadnje tretjine stoletja in njegov slogovni vpliv je prežel dela vseh velikih španskih umetnikov tistega časa. Alonso Berruguete (šola [[Valladolid]]) se imenuje »princ španskega kiparstva«. Njegova glavna dela so bile zgornje korne klopi [[Stolnica Santa María de Toledo, Španija|stolnice v Toledu]], grob kardinala Tavere v isti stolnici in oltarna slika ''Obiskovanja'' v cerkvi Santa Úrsula v istem kraju. Drugi pomembni kiparji so bili Bartolomé Ordóñez, Diego de Siloé, Juan de Juni in Damián Forment.

Obstajali sta dve šoli s posebnim duhom in talentom: sevillska šola, ki ji je pripadal Juan Martínez Montañés, čigar najbolj slavna dela so razpelo v stolniciu v Sevilli, drugo v Vergari in ''sveti Janez''; in granadska šola, ki ji je pripadal Alonso Cano, ki ji pripisujejo ''Brezmadežno spočetje'' in ''Devico rožnega venca''.

Drugi pomembni andaluzijski baročni kiparji so bili Pedro de Mena, Pedro Roldán in njegova hči Luisa Roldán, Juan de Mesa in Pedro Duque Cornejo. V 20. stoletju so bili najpomembnejši španski kiparji Julio González, Pablo Gargallo, Eduardo Chillida in Pablo Serrano.

=== Film ===
[[File:Pedro Almodovar and Penélope Cruz 2.jpg|thumb|[[Pedro Almodóvar]] in [[Penélope Cruz]] v Oviedu]]
Po prvi projekciji kinematografa v Španiji leta 1896 se je kinematografija v naslednjih letih razvijala, tako da je [[Barcelona]] na predvečer prve svetovne vojne postala največje produkcijsko središče v državi (pa tudi glavno evropsko središče).{{Sfn|Montes Fernández|2011|pp=602–603}} Konflikt je španski industriji nemih filmov ponudil priložnost za nadaljnjo rast. Lokalni studii za zvočne filme so bili ustanovljeni leta 1932. Vladna uvedba sinhronizacije tujih filmov leta 1941 je špansko občinstvo navadila na gledanje sinhroniziranih filmov.{{Sfn|Montes Fernández|2011|pp=609–610}}

Španska kinematografija je dosegla velik mednarodni uspeh, vključno z oskarji za novejše filme, kot sta ''Panov labirint'' in ''Volver''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Jordan|first1=Barry|first2=Rikki|last2=Morgan-Tamosunas|author-link2= |title=Contemporary spanish cinema|url=https://archive.org/details/contemporaryspan0000jord|url-access=registration|publisher=Manchester University Press|year=1998}}&lt;/ref&gt;

Različni eksploatacijski žanri, ki so se razcveteli v drugi polovici 20. stoletja, vključujejo ''Fantaterror'', cine'' quinqui'' in tako imenovane ''destape'' filme.

Od leta 2021 sta festivala v San Sebastiánu in Málagi uvrščena med najboljše kulturne pobude v državi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.audiovisual451.com/el-festival-de-san-sebastian-y-el-de-malaga-entre-las-diez-iniciativas-culturales-mas-importantes-de-espana-de-2021/|date=9 February 2022|website=Audiovisual451|title=El Festival de San Sebastián y el de Málaga, entre las diez iniciativas culturales más importantes de España en 2021}}&lt;/ref&gt; 

=== Arhitektura ===
{{glavni|Španska arhitektura}}
[[File:WLM14ES - 04072010 120442 B 7025 - .jpg|thumb|Viseče hiše v Cuenci]]
Zemlja in [[sadra]] sta zelo pogosta materiala tradicionalne ljudske arhitekture v Španiji (predvsem na vzhodu države, kjer je največ nahajališč sadre).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|chapter=Earth and gypsum: From theory to practice in Spanish vernacular architecture|first=V|last=La Spina|title=Vernacular and Earthen Architecture: Conservation and Sustainability|year=2018|editor-first=C.|editor-last=Mileto|editor-first2=F.|editor-last2=Vegas López-Manzanares|editor-first3=L.|editor-last3=García-Soriano|editor-first4=V.|editor-last4=Cristini|publisher=Taylor &amp; Francis|location=London|isbn=978-1-138-03546-1|pages=153–154}}&lt;/ref&gt; 

Zaradi svoje zgodovinske in geografske raznolikosti je španska arhitektura črpala iz množice vplivov. Lepi primeri [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]], ki pripadajo zahodni islamski tradiciji, so bili zgrajeni v srednjem veku v krajih, kot so [[Kordova|Córdoba]], [[Sevilla]] ali [[Granada]]. Podobno kot v Magrebu je dekoracija s štukaturami v [[Al Andaluz]]u postala znak arhitekturnega sloga v visokem srednjem veku. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Architecture of the Islamic West. North Africa and the Iberian Peninsula|first=Jonathan M.|last=Bloom|location=New Haven and London|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-21870-1|year=2020|page=88}}&lt;/ref&gt;

Hkrati so tudi krščanska kraljestva razvila svoje sloge; razvili predromanski slog, ko so bili nekaj časa izolirani od sodobnih prevladujočih evropskih arhitekturnih vplivov v zgodnjem srednjem veku, so kasneje združili [[romanska arhitektura|romanski]] in [[gotska arhitektura|gotski]] tok. Takrat je prišlo do izjemnega razcveta gotike, zaradi česar so bile po vsem ozemlju postavljene številne stavbe. Tako imenovani slog [[Mudéjar]] je začel označevati dela muslimanov, kristjanov in Judov v deželah, ki so jih osvojili muslimani.{{Sfn|Bloom|2020|p=171}}

Prihod modernizma v akademsko areno je ustvaril velik del arhitekture 20. stoletja. Vpliven slog s središčem v Barceloni, znan kot modernizem, je ustvaril številne pomembne arhitekte, med katerimi je tudi [[Antoni Gaudí]]. Mednarodni slog so vodile skupine, kot je GATEPAC. Španija trenutno doživlja revolucijo v sodobni arhitekturi in španski arhitekti, kot so [[Rafael Moneo]], [[Santiago Calatrava]], [[Ricardo Bofill]] in mnogi drugi, so pridobili svetovno slavo.

=== Glasba in ples ===
Main article: Music of Spain
[[File:Flamenco en el Palacio Andaluz, Sevilla, España, 2015-12-06, DD 17.JPG|thumb|[[Flamenko]] je andaluzijska umetniška oblika, ki se je razvila iz Seguidille.]]
Španska glasba v tujini pogosto velja za sinonim za [[flamenko]], zahodnoandaluzijski glasbeni žanr, ki v nasprotju s splošnim prepričanjem ni razširjen zunaj te regije. V Aragoniji, Kataloniji, Valencii, Kastiliji, Baskiji, Galiciji, Kantabriji in Asturiji je veliko različnih regionalnih stilov ljudske glasbe. Popularni so tudi pop, rock, hip hop in heavy metal.

Na področju klasične glasbe je Španija ustvarila številne znane skladatelje, kot so Isaac Albéniz, [[Manuel de Falla]] in [[Enrique Granados]], ter pevce in izvajalce, kot so [[Plácido Domingo]], [[José Carreras]], [[Montserrat Caballé]], Alicia de Larrocha, Alfredo Kraus, Pablo Casals , Ricardo Viñes, José Iturbi, Pablo de Sarasate, Jordi Savall in Teresa Berganza. V Španiji je več kot štirideset profesionalnih orkestrov, vključno z Orquestra Simfònica de Barcelona, Orquesta Nacional de España in Orquesta Sinfónica de Madrid. Glavne operne hiše so Teatro Real, Gran Teatre del Liceu, Teatro Arriaga in El Palau de les Arts Reina Sofía.

Na tisoče ljubiteljev glasbe prav tako vsako leto potuje v Španijo na mednarodno priznane poletne glasbene festivale Sónar, ki pogosto predstavlja vrhunske in prihajajoče pop in tehno izvajalce, in Benicàssim, ki običajno predstavlja alternativne rock in dance izvajalce. Oba festivala zaznamujeta Španijo kot mednarodno glasbeno prisotnost in odražata okuse mladih v državi.[potreben citat] Vitoria-Gasteiz jazz festival je eden glavnih v svojem žanru.

Najbolj priljubljeno tradicionalno glasbilo, [[kitara]], izvira iz Španije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.linguatics.com/guitar.htm|title=The History of the Guitar in Spain|publisher=Linguatics.com|access-date=30 April 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110429082016/http://www.linguatics.com/guitar.htm|archive-date=29 April 2011 }}&lt;/ref&gt; Za sever so značilni tradicionalni torbarji ali ''gaiteros'', predvsem v Asturiji in Galiciji.

=== Kuhinja ===
Main article: Spanish cuisine
{{multiple image
 | image1 = 01 Paella Valenciana original.jpg
 | width1 = 150
 | caption1 = [[Paella]], tradicionalna valencijska jed &lt;ref name=&quot;paella&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/article2277058.ece|title=Spain's perfect paella|date=19 August 2007 |last=Richardson|first=Paul|work=The Times|location=London|access-date=6 August 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100604174210/http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/article2277058.ece |archive-date=4 June 2010 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
 | image2 = Jabugo plato con jamón de Jabugo.JPG
 | width2 = 170
 | caption2 = ''[[Jamón ibérico]]'' je ena najdražjih šunk&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/wordofmouth/2010/jan/18/worlds-most-expesive-ham-jamon |title=World's most expensive ham?|last=Smillie|first=Susan|date=18 January 2010|work=The Guardian|access-date=31 October 2019|language=en-GB|issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://elpais.com/elpais/2016/03/07/inenglish/1457342056_191303.html|title=The world's most expensive ham is from Huelva and costs €4,100 a leg|last=Limón|first=Raúl|date=7 March 2016|work=El País|access-date=31 October 2019|language=en|issn=1134-6582}}&lt;/ref&gt;
}}
Španska kuhinja je sestavljena iz velike raznolikosti jedi, ki izhajajo iz razlik v zemljepisu, kulturi in podnebju. Nanjo močno vplivajo morski sadeži, ki so na voljo v vodah, ki obkrožajo državo in odražajo globoke sredozemske korenine države. Obsežna zgodovina Španije s številnimi kulturnimi vplivi je privedla do edinstvene kuhinje. Zlasti zlahka prepoznamo tri glavne delitve:

'''Sredozemska Španija''' – vse takšne obalne regije, od Katalonije do Andaluzije – velika uporaba morske hrane, kot je ''pescaíto frito'' (ocvrta riba); več hladnih juh, kot je gazpačo; in številne jedi na osnovi riža, kot sta ''paella'' iz Valencie in ''arròs negre'' (črni riž) iz Katalonije.

'''Notranja Španija''' – Kastilija – vroče, goste juhe, kot je kastiljska juha na osnovi kruha in česna, skupaj z obilnimi enolončnicami, kot je ''cocido madrileño''. Hrana se tradicionalno konzervira s soljenjem, kot je španska šunka, ali potopljena v oljčno olje, kot je sir Manchego.

'''Atlantska Španija''' – celotna severna obala, vključno z astursko, baskovsko, kantabrijsko in galicijsko kuhinjo – enolončnice na osnovi zelenjave in rib, kot sta ''caldo gallego'' in ''marmitako''. Tudi rahlo sušena ''lacón'' šunka. Najbolj znana kuhinja severnih držav se pogosto opira na oceanske morske sadeže, kot so baskovska trska, beli bel ali sardon ali ''polbo á feira'' iz galicijske hobotnice in jedi iz školjk.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Andrés C. G. (2013): ''50 cosas que hay que saber sobre historia de España''. Barcelona: Ariel
* Julia, S., Pérez, J., Valdeón, J. (2003): ''Historia de España''. Madrid: S. L. U. Espasa libros
* Montgomery Watt, W. (1974): ''Historia de la España Islamica''. Barcelona: Alianza editorial

== Glej tudi ==
* [[seznam suverenih držav]]
* [[Španci]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]]

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{Zbirka|Spain|Španija}}
* [http://www.spain.info Uradni turistični portal]

{{Evropa}}
{{Članice EU in kandidatke}}

{{NATO}}
{{OVSE}}

[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Zahodnoevropska unija]]
[[Kategorija:Španski pesniki]]
[[Kategorija:Španija|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ktxp5yirc2hm1rmrntppjuxifinzn79</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758268</id>
      <parentid>6758267</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:47:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-52273-71|~2026-52273-71]] ([[User talk:~2026-52273-71|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Ljuba24b|Ljuba24b]]</comment>
      <origin>6753058</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="70662" sha1="1m6blebknl3bfaew5ebvbxcgbr6a1tp" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = ''Reino de España''
|conventional_long_name = Kraljevina Španija
|common_name = Španija
|common_name2 = Španije
|image_flag = Flag of Spain.svg
|image_coat = Escudo de España (mazonado).svg
|image_map = EU-Spain.svg
|map_caption = Lega Španije (temno zeleno) v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno) in [[Evropa|Evropi]] (temno sivo)
|national_motto = {{lang|la|»Plus Ultra«}}{{spaces|2}}&lt;small&gt;([[latinščina|latinsko]]) &lt;br /&gt;»Dalje naprej«&lt;/small&gt;
|national_anthem = {{lang|es|[[Marcha Real]]}}&lt;/sup&gt;{{spaces|2}}&lt;small&gt;([[španščina|špansko]])&lt;ref&gt;Služi tudi kot kraljeva himna&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;»Kraljeva koračnica«
|official_languages = [[španščina]]&lt;ref&gt;V nekaterih avtonomnih skupnostih so uradni jeziki tudi [[katalonščina]], [[valencijščina]], [[galicijščina]], [[baskovščina]] in [[aranščina]] ([[okcitanščina]]). Poleg teh so do neke mere uradno priznane še [[aragonščina]], [[asturščina]] in [[leonščina]].&lt;/ref&gt;
|demonym = Španec, Španka
|capital = [[Madrid]]
|latd=40 |latm=26 |latNS=N |longd=3 |longm=42 |longEW=W
|largest_city = capital
|government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[kralj Španije|kralj]]
|leader_title2 = [[predsednik vlade Španije|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Filip VI. Španski|Filip VI.]]
|leader_name2 = [[Pedro Sánchez]]
|sovereignty_type = Ustanovitev
|established_event1 = Tradicionalni datum
|established_date1 = 569 ([[Liuvigild]]ov prihod na prestol)
|established_event2 = [[Dinastija|Dinastična]]
|established_date2 = 1479
|established_event3 = ''[[De facto]]''
|established_date3 = [[Karel I. Španski]] (1516)
|established_event4 = ''[[De jure]]''
|established_date4 = Odloki Nueva Planta (1715)
|established_event5 = ''[[Nacionalna država]]''
|established_date5 = Ustava Španije (1812)
|established_event6 = Ustavna demokracija
|established_date6 = Ustava Španije (1978)
|accessionEUdate = 1. januar 1986
|EUseats = 54
|area_km2 = 504.030
|area_rank = 51.
|percent_water = 1,04
|population_estimate = 49.801.559&lt;ref name=&quot;ine.es-2&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.ine.es/dyngs/INEbase/en/operacion.htm?c=Estadistica_C&amp;cid=1254736177095&amp;menu=ultiDatos&amp;idp=1254735572981|title=INEbase / Continuous Population Statistics (CPS). 1st July 2026. Provisional data|website=ine.es|access-date=8 August 2026}}&lt;/ref&gt;
|population_estimate_year = Julij 2026
|population_estimate_rank = 31.
|population_density_km2 = 98
|population_density_rank = 116.
|GDP_year = 2026
|GDP_ref = &lt;ref name=&quot;IMFWEO.ES&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=184,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2028&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Spain) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=10 October 2023}}&lt;/ref&gt;
|GDP_nominal = {{increase}} $2,091&amp;nbsp;trillion&lt;ref name=&quot;IMFWEO.ES&quot; /&gt;
|GDP_nominal_rank = 15.
|GDP_PPP = {{increase}} $2,978&amp;nbsp;trillion&lt;ref name=&quot;IMFWEO.ES&quot;&gt;{{cite web |url=https://data.imf.org/en/Data-Explorer?datasetUrn=IMF.RES:WEO(9.0.0) |title=World Economic Outlook Database (April 2026 Edition) |publisher=International Monetary Fund |website=www.imf.org |date=14 April 2026 |access-date=18 April 2026}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 14.
|GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $41.563&lt;ref name=&quot;IMFWEO.ES&quot; /&gt;
|GDP_nominal_per_capita_rank = 35.
|GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $59.187&lt;ref name=&quot;IMFWEO.ES&quot; /&gt;
|GDP_PPP_per_capita_rank = 15.
|HDI_year = 2023
|HDI = 0,918
|HDI_rank = 28.
|HDI_ref = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{Cite web |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}&lt;/ref&gt;
|Gini = 31,2
|Gini_year = 2024
|Gini_ref = &lt;ref name=eurogini&gt;{{cite web|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey| publisher=Eurostat| website=ec.europa.eu|access-date=14 February 2025}}&lt;/ref&gt;
|currency = [[evro]] ([[Znak evra|€]])&lt;ref&gt;Pred 1999 (po zakonu 2002): [[španska pezeta]].&lt;/ref&gt;
|currency_code = EUR
|time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]]&lt;ref&gt;Razen Kanarskih otokov, ki so v pasu WET (UTC, poleti UTC+1).&lt;/ref&gt;
|utc_offset = +1
|time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST = +2
|cctld = [[.es]]&lt;ref&gt;Uporablja se tudi domena [[.eu]] za članice Evropske unije. V območjih s katalonsko govorečim prebivalstvom se uporablja še .cat.&lt;/ref&gt;
|calling_code = 34
}}

'''Kraljevina Španija''' ({{jezik-es|Reino de España}}), krajše '''Španija''' (špansko ''España'') je [[morje|obmorska]] [[država]] na jugozahodu [[Evropa|Evrope]] s površino 504.030 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in skoraj 50 milijoni prebivalcev na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], ki si ga deli skupaj s [[Portugalska|Portugalsko]] na zahodu in [[Gibraltar]]jem na jugu. Na severovzhodu preko gorske verige [[Pireneji]] meji na [[Francija|Francijo]] in žepno državico [[Andora|Andoro]]. Kraljevina Španija vključuje [[Balearski otoki|Balearske otoke]] v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], [[Kanarski otoki|Kanarske otoke]] v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] in [[mesto|mesti]]/[[enklava|enklavi]] [[Ceuta]] in [[Melilla]] v [[Severna Afrika|severni Afriki]]. Uradni jezik je španščina.

== Zgodovina == 
{{glavni|Zgodovina Španije}}
[[Slika:Spain Andalusia Cordoba BW 2015-10-27 12-15-09.jpg|thumb|desno|Rimski most v Córdobi]]
[[Slika:Iglesia de San Pedro, Teruel, España, 2014-01-10, DD 10.JPG|thumb|desno|Cerkev sv. Petra v Teruelu]]

Španija je bila naseljena že v [[paleolitik]]u, o čemer pričajo bogata likovna umetnost (jame [[Altamira]], Castillo, Pindal) ter drugi arheološki ostanki. V kasnejšem obdobju so Iberski polotok naselili [[Iberci]]. Okoli leta 1200 pr. n. št. so iz severa prišli [[Kelti]], ki so preplavili skoraj cel polotok in se zlili z domačim iberskim prebivalstvom. Okoli leta 1100 pr. n. št. so [[Feničani]] in [[Grki]] tukaj osnovali svoje kolonije.

Med prvo in drugo [[Punske vojne|Punsko vojno]] (med [[Rimljani]] in [[Antična Kartagina|Kartažani]]), Kartažani osnujejo svoje kolonije, med katerimi so bile najvažnejše na Ibizi in v Cartageni. Po porazu [[Kartagina|Kartagine]] v [[druga punska vojna|drugi punski vojni]] (201 pr. n. št.), Rimljani začno postopno okupacijo polotoka, ki ga v celoti zavzamejo v naslednjih dvesto letih. V prvi fazi rimske okupacije se je domače prebivalstvo večkrat uprlo. Po smrti enega od vodij vstajnikov, Viriata (139 pr. n. št.), so bile zmage vse redkejše, odpor proti Rimljanom je slabel. Do končnega zloma pride v času cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. Rimska okupacija Iberskega polotoka je dosegla višek po vzpostavitvi popolne rimske oblasti in ustanovitvijo province Hispanije. Pod rimsko oblastjo je Španija ostala vse do 5. stoletja. Prebivalci Hispanije so prevzeli rimsko kulturo, jezik in zakone, v cesarstvu pa so imeli pomembno vlogo.

V začetku 5. stoletja na prostor današnje Španije vpadejo germanska plemena [[Alani]], [[Svebi]] in [[Vandali]]. Ta plemena so prišla iz današnje severne Nemčije, prešli skozi današnjo Francijo in prodrli na Iberski polotok. Alani so osvojili pokrajino [[Luzitanija|Luzitanijo]], Svebi pokrajino [[Galicija (Španija)|Galicijo]], Vandali pokrajino [[Andaluzija|Andaluzijo]]. Vandali so bili kasneje napadeni od zahodnih Gotov, zato so prešli v Afriko, kjer so osnovali vandalsko državo, ki se je obdržala do sredine 6. stoletja (zavzel jo je leta 534 bizantinski vojskovodja Belizar).

Ko so Vandali odšli v Afriko, so zahodni Goti leta 585 uničili tudi državo Svebov in tako zagospodarili celemu polotoku. Država zahodnih Gotov se je obdržala v Španiji do leta 711. Zahodni Goti so okoli leta 600 prevzeli katoliško vero in se s svojimi podaniki staroselci stopili v en narod — španski.

==== Pet španskih kraljestev ====
Leta 722 so Iberski polotok zavzeli [[Arabci]] oz. Mavri in zrušili državo zahodnih Gotov. Arabska država je na Iberskem polotoku trajala do leta 1492. Ponovno osvajanje ozemlja izpod mavrske vladavine, imenovano [[rekonkvista]] in hkrati ponovno naseljevanje krščanskih prebivalcev je trajalo 8 stoletij, od leta 711 in do leta 1492. Dokončni razkroj muslimanskeg imperija se je začel leta 1212, ko so kraljevine Kastilije, Navarre, Aragonije in Leona združile moči ter s skupno vojsko porazile [[Almohadi|Almohade]] v Navas de Tolosa. Kristjani so do leta 1248 uspeli zavzeti dve pomembni mesti kot sta [[Kordova]] in [[Sevilla]]. V naslednjih desetletjih se je mavrsko ozemlje omejilo na področje Granade in najjužnejšega dela španske obale. [[Granada]] je padla šele leta 1492.
[[Slika:Battle of Las Navas de Tolosa.jpg|right|thumb|300px|''Bitka pri Navas de Tolosa'', Francisco de Paula Van Halen, 1864]]
[[Slika:Batalla de las Navas de Tolosa, por Francisco van Halen.jpg|thumb|300px|''Bitka pri Navas de Tolosa'', 1212]]

V drugi polovici 12. stoletja je bilo na Iberskem polotoku več kraljestev, natančneje pet. Na vzhodu se je oblikovala Aragonija, na zahodu Portugalska, na severu Navara, v osrednjem delu polotoka pa še Kastilija in Leon. Izraz »pet španskih kraljestev« se je prvotno nanašalo na omenjene kraljevine, vendar se je po združitvi kraljestev Kastilije in Leona leta 1230 pridružilo še kraljestvo Granada kot zadnja arabska država na polotoku.

Začetek Portugalske sega v 11. stoletje. Sprva je bilo ozemlje pod oblastjo kraljestva Leon. Neodvisnost so si izborili leta 1139, ko se je [[Alfonz I. Portugalski|Alfonz I.]] imenoval za kralja. Leta 1143 je Portugalska postala neodvisno kraljestvo in njena glavna naloga v [[rekonkvista|rekonkvisti]] je bila zavzetje ozemlja proti jugu iberskega polotoka, tako da je leta 1267 s pokrajino Algarve dobila današnji obseg.

Kastilija je bila v 9. stoletju del kraljevine Leon. V 10. stoletju si je Kastilija povečala avtonomijo in se leta 1065 odcepila od Leona. Kraljestvi Kastilije in Leona sta se po tem večkrat združili in razdružili. Dokončno se združita leta 1230 pod kraljem Fernandom III. Svetim, sinom Berenguele Kastiljske in Alfonza IX. Leonskega. V manj kot v dvajsetih letih je združeno kraljestvo postalo najbolj obširno in poseljeno območje na polotoku.

Kraljevina Navarra se je razvila na območju prejšnje kraljevine Pamplone, ustanovljene leta 824. Po začetnem uspehu je Navarra izgubila nekaj svojega ozemlja, katerega sta zavzeli kraljevini Kastilije in Aragonije. Navarra se je združila z Aragonijo, ko je Sančo III. Veliki podedoval ti dve kraljevini. Po smrti Alfonza I. Aragonskega (1134) se Navarra odcepi od Aragonije in postane neodvisno kraljestvo vendar brez možnosti širitve svojega ozemlja. Znašla se je brez meje z arabskim ozemljem in ujeta med veliko bolj mogočnima kraljestvoma Kastilije in Aragonije. 

Prvi kralj Aragonskega kraljestva je bil Alfonz II. in njegova poglavitna naloga je bilo nadaljevanje osvajanja ozemlja izpod Arabcev. Do leta 1171 je osvojil ozemlje vse do mesta [[Teruel]] in s tem je kraljestvo doseglo svoj največji obseg. Po smrti ga je nasledil njegov sin Peter II. Aragonski. Sodeloval je v bitki pri Navas de Tolosa in pomagal pregnati Almohade, vendar njegov primarni cilj je bil širitev ozemlja Aragonije proti jugu Francije. 
[[Slika:Reino Nazarí de Granada.png|levo|sličica|Granadski emirat]]

Na jugu Iberskega polotoka je ostalo zadnje arabsko ozemlje, ki mu je vladala rodbina [[Nasridi|Nasridov]]. Po veliki krščanski ofenzivi v letih 1228-1248 je bil Granadski emirat vse, kar je ostalo od starega [[Al Andaluz]]a. Nekatera osvojena utrjena mesta, na primer [[Murcia]], Jaén in Niebla, so bila naslednjih nekaj let krščanske tributarne posesti, v 1260. letih pa so večino mest priključili h krščanskim kraljestvom.

Leta 1469 se je aragonski kralj [[Ferdinand II. Aragonski |Ferdinand]] poročil z naslednico kastiljske kraljevske krone [[Izabela I. Kastiljska |Izabelo]] in tako sta se državi Aragonija in Kastilija združili v dinastično kraljevino, poznejšo Španijo. [[Katoliška kralja |Ferdinand in Izabela]] sta začela boj proti Arabcem (Mavrom) in po desetletni vojni zavzela celotno njihovo ozemlje. Leta 1492. so Španci osvojili tudi arabsko glavno mesto Granado. Arabci so Španijo zapustili in ta je napredovala ter postala ena od najmogočnejših evropskih držav.

Čeprav je Španija kot enotna država uradno nastala šele leta 1715, je bila zveza med iberskimi kraljevinami že v petnajstem stoletju dovolj močna, da je pravzaprav ''[[de facto]]'' že tedaj obstajala in jo zgodovina na splošno priznava kot tako. Z odkritjem novih dežel v Ameriki, je Španija v času kralja Ferdinanda in kraljice Izabele ustvarila temelje svoji moči, veličini in kolonialnemu gospostvu.

=== Odkritje Amerike ===
12. oktobra 1492 je [[Krištof Kolumb]] prvič stopil na ozemlje, ki pripada severnemu delu ameriškega kontinenta. Najbrž ni bil prvi, ki je korakal po tem kontinentu, saj so [[Normani]] že prej (verjetno okoli 10. stoletja) pripotovali na severozahod, na območje polotoka [[Labrador]]. Brez dvoma pa Kolumb takrat ni vedel za ta potovanja. 

Bil je prepričan, da obstaja kopno na drugi strani oceana, vendar je mislil, da gre za Japonsko. To prepričanje je, skupaj s Toscanellijevimi zemljevidi,&amp;nbsp;predstavil kraljem in ostalim pomembnim v Kastiliji.

Ni bilo lahko prepričati znanstvenikov tistega časa, saj le-ti niso poznali celotne geografske slike in so verjetno slutili, da so Kolumbovi izračuni glede ožine in bližine azijskih ozemelj napačni. 

Čeprav Kolumb ni zlahka pridobil podpore, sta kraljica Izabela in njen mož z njim začela pogovore o potovanjih le dan po ponovni pridobitvi Granade. 17. aprila 1492 je bil podpisan pakt v Santa Feju, s katerim so se določila nadomestila, ki bi jih prejel Kolumb za uspeh svoje odprave. Ne glede na vse zahteve, sta kralj in kraljica podprla odpravo. &amp;nbsp;

Ker je Kolumb dobil sredstva za odpravo, je 3. avgusta 1492, skupaj s stodvajsetimi možmi posadke (večino jih je rekrutiral iz pristanišča Puerto de Palos, šlo je za prestopnike, ki so bili obsojeni na naporna fizična dela), začel odpravo. Za svoje potovanje je imel na voljo tri [[karavela|karavele]] Pinta, Niña in Santa María. Kralj in kraljica sta financirala prvi dve odpravi, tretjo pa je pokril Kolumb, s finančno pomočjo Martina Alonsa in Vicenta Yáneza Pinzóna, strokovnjaka za morje in morska plovila. Pluli so ob obalah Afrike in prispeli na Kanarske otoke, kjer jih je okvara Pinte zadržala do 6. septembra. 

Po mesecih plutja so 12. oktobra istega leta zagledali kopno. Prispeli so na otok v otočju Bahamov, imenovan Guanahaní in ga poimenovali San Salvador. Zvečer se je Kolumb izkrcal, skupaj s kapitanoma Pinte in Niñe in zasedel odkrito zemljo v imenu kastiljske krone. Po raziskovanju otoka so se odpravili na jug in odkrili [[Kuba|Kubo]] ter [[Haiti]]. Pri Haitiju, ki so ga Španci poimenovali ''La Española'' je Santa María doživela brodolom, iz njenih ostankov pa so zgradili neke vrste oporišče, imenovano Fuerte de la Navidad. Tam je ostalo štirideset Špancev, medtem ko so ostali odpluli nazaj v Španijo.

== Zemljepis ==
Španija leži na jugozahodu Evrope in zavzema večji del [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. Na severu meji s [[Francija|Francijo]] in [[Andora|Andoro]], na zahodu s [[Portugalska|Portugalsko]] in z britansko kolonijo [[Gibraltar]] na jugu. Severnoafriški mesti pod špansko upravo mejita z Marokom. Del njenega ozemlja sta tudi dva [[arhipelag]]a: v Sredozemskem morju ležijo [[Balearski otoki]] in v Atlantskem oceanu [[Kanarski otoki]], del Španije pa sta tudi severnoafriški primorski mesti Ceuta in Melilla, ki sta pod špansko upravo in enklava Llívia v francoskih Pirenejih. Skupna dolžina španske kopne meje je 1918 km.

Španija leži v severnem zmernem pasu, med 43°47'24&quot; severne in 36°00'40&quot; južne zemljepisne širine in med 7°00'30&quot; vzhodne in 5°36'40&quot; zahodne zemljepisne dolžine.

=== Topografija ===
Večji del pirenejskega področja je po nastanku stara visoka planota [[Osrednja Mezeta|Meseta]] (zgrajena iz [[Predkambrij|predkambrijskih]] in [[Paleozoik|paleozojskih]] kristalinskih kamnin in drugih starih kamnin), ki jo [[Kastiljsko gorovje]] deli na severno in južno Kastilijo. Severno in južno od Mezete se razprostirajo gorske verige: [[Kantabrijsko gorovje]] in Pireneji (Pico de Aneto, 3404 m) na severu, Betijske Kordiljere ali Andaluzijsko pogorje na jugu. Andaluzijsko pogorje se sestoji iz nekaj masivov, ki se raztezajo vzporedno z obalo Sredozemskega morja; osredji del sestavlja [[Sierra Nevada, Španija|Sierra Nevada]] z najvišjim vrhom celinske Španije (Mulhacu, 3481 m). Najvišja točka v Španiji je sicer [[Teide]], 3718 m, aktivni vulkan na Kanarskih otokih. Med južnim robom Osrednje Mezete (Sierra Morena) in Andaluzijskim pogorjem je velika Andaluzijska tektonska depresija ob reki [[Guadalquivir]]. Na severovzhodnem robu Mezete se razteza [[Ibersko gorovje]], zgrajeno iz [[Kreda|krednih]] in [[Jura|jurskih]] [[sediment]]ov, med Iberskim gorovjem, Pireneji in Kantabrijskim pogorjem pa je depresija reke [[Ebro]] (Aragonska dolina). Iz planote Mezete se dvigajo gorski masivi Sierra de Gata, Sierra de Gredos in Sierra de Guadarrama, ki so nastali v [[terciar]]u. Obala je v glavnem strma in slabo razčlenjena. Dobro je razčlenjena samo obala Galicije in severozahodne Španije z mnogimi zalivi karakterističnih oblik. Aluvialne ravnice so ob obali, od njih je največja Guadalquivir v Andaluziji.

=== Podnebje ===
Španija leži v zmernem pasu, njen [[relief]] pa vpliva na veliko klimatsko raznolikost. Pogosto se za [[podnebje]] Španije reče da je sredozemsko (mediteransko). To je le približno prav, saj ima samo priobalno področje vzhoda, jugovzhoda in juga sredozemsko podnebje. Po zemljepisni širini bi sicer moral imeti največji del sredozemsko podnebje, vendar nekatere druge naravne karakteristike ustvarjajo drugačne pogoje. Na spremembo podnebja primarno vpliva visok relief oziroma višja nadmorska višina tako da prihaja do vertikalne podnebne slojevitosti. Ker se gorovja v glavnem dvigajo ob robu države oziroma Iberskega polotoka, predstavljajo pomembno prepreko širjenju podnebnih vplivov iz okoliškega prostora. Zato ima osredji del Španije, visoka planota Mezeta, precej drugačno podnebje od tistega, ki bi odgovarjal zemljepisni širini tega prostora in je bolj kontinentalno. Na vzhodu in jugu Španije, kjer prevladuje sredozemsko podnebje (pogosto se navaja tudi kot subtropsko), so srednje mesečne temperature preko leta od 13 °C do 25 °C, v poprečju pade od 350 do 500 mm padavin. Za to področje je značilno dolgo, toplo, suho in sončno poletje, ko maksimalne temperature dosežejo tudi 48 °C. Sredozemska obala ima največje število sončnih ur v Evropi. Na vseh obalah so zime  prijetne, na jugu celo tople. Severozahod Španije (atlantska obala, ki meji tudi na [[Biskajski zaliv]]) ima bolj sveže podnebje, kjer se temperature gibljejo med 8–20 °C. Iz Biskajskega zaliva se proti Iberskemu polotoku gibljejo vlažne zračne mase, zato na gorskih območjih pade največ padavin (900–2000 mm). Zaradi blagega oceanskega podnebja in dovolj padavin, je celotno območje poraslo z relativno bujno in zeleno vegetacijo, zato to regijo pogosto imenujejo tudi Zelena obala (''Costa Verde''). Za notranjost Španije, s kontinentalnim podnebjem, so značilne srednje mesečne temperature med 3–23 °C, pozimi pa temperature pogosto padejo pod nič stopinj. V tej regiji poprečno letno pade manj kot 500 mm padavin, ponekod celo manj kot 300 mm. Vzhodni del te regije ima nekatere značilnosti mediteranskega podnebja, severozahodni rob pa se približuje oceanskemu podnebju.

=== Hidrografija ===
Osnovno [[Hidrografija|hidrografsko]] mrežo Španije sestavlja pet rek:
* [[Guadalquivir]],
* [[Guadiana]],
* [[Tajo]],
* [[Duero]] in
* [[Ebro]].

Med pomembnejšimi pa so še: Júcar, Segura, Turia in Minho. Reke na severozahodu imajo več vode, krajši tok, relativno velik padec, njihova [[estuarij]]ska ustja pa omogočajo razvoj vodnega prometa. Reke, ki se spuščajo iz visokih gora (Pirenejev, Betijske Kordiljere, Kastiljskega pogorja), imajo velike padce in pomemben hidroenergetski potencial. V apnenčastem terenu so reke pogosto izoblikovale [[kanjon]]e in [[slap]]ove.

=== Pitna voda ===
Večino pitne vode pridobivajo iz akumulacijskih [[jezero|jezer]]. Največji del rek je bil zajezen v času vladavine [[Francisco Franco|Francisca Franca]], kar je ena redkih zadev po kateri ga pomnijo, v kolektivni zavesti španskega naroda, kot dobrega. Dobrobiti od umetnih jezer so izjemne za državo kot je Španija, ki se zaradi klimatskih sprememb spreminja v puščavsko področje. Razen pitne vode, imajo korist od pridobivanja električne energije, turizma, itd.

== Politika in uprava ==
 [[Slika:Ccaa-spain.png|500px|thumb|right]]

Španija je po smrti diktatorskega generala [[Francisco Franco|Franca]], s sprejetjem ustave leta 1978, postala ustavna [[monarhija]], razdeljena na 17 [[španska avtonomna skupnost|avtonomnih skupnosti]] ([[španščina|špansko]]: ''comunidad autónoma'', množina ''comunidades autónomas'') in dve avtonomni mesti (''ciudad autónoma'', množina ''ciudades autónomas'') na [[Afrika|afriški]] obali z veliko stopnjo avtonomije. Avtonomne skupnosti, ki se nadalje delijo na 50 [[Španske province|provinc]], so (izvorna imena v oklepaju so v španščini, kjer ni izrecno navedeno drugače):
* [[Andaluzija]] (''Andalucía''); glavno mesto [[Sevilla]];
* [[Aragonija]] (''Aragón''); glavno mesto [[Zaragoza]];
* [[Asturija]] (''Asturias''); glavno mesto [[Oviedo]] (ast. Uviéu);
* [[Balearski otoki]] (''Islas Baleares'', katalonsko ''Illes Balears''); glavno mesto [[Palma de Mallorca]];
* [[Baskija]] (špansko ''País Vasco'', baskovsko ''Euskadi''); glavno mesto [[Vitoria]] (eu. Gasteiz);
* [[Extremadura]] (špansko ''Extremadura),'' glavno mesto [[Mérida, Španija|Mérida]]
* [[Galicija (Španija)|Galicija]] (špansko ''Galicia''; galicijsko in portugalsko ''Galiza''), glavno mesto [[Santiago de Compostela]];
* [[Kanarski otoki]] (''Islas Canarias''); glavno mesto [[Santa Cruz de Tenerife]] in [[Las Palmas de Gran Canaria]];
* [[Kantabrija]] (''Cantabria''); glavno mesto [[Santander]];
* [[Kastilija - Manča]] (''Castilla-La Mancha''); glavno mesto [[Toledo]];
* [[Kastilija in Leon]] (''Castilla y León''); glavno mesto [[Valladolid]];
* [[Katalonija]] (''Cataluña'',''Catalunya''); glavno mesto [[Barcelona]];
* [[La Rioja]], glavno mesto [[Logroño]];
* [[Madridska skupnost|Madrid]] (''Comunidad de Madrid'') glavno mesto [[Madrid]];
* [[Murcijska regija|Murcia]] (''Región de Murcia'') glavno mesto [[Murcia (mesto)|Murcia]];
* [[Statutarna skupnost Navara|Navara]] (''Comunidad Foral de Navarra/ Nafarroako Foru Komunitatea'') glavno mesto [[Pamplona]] (eu. Iruña);
* [[Valencijska skupnost|Valencija]] (špansko ''Comunidad Valenciana''; katalonsko ''País Valencià''); glavno mesto [[Valencija (mesto)|Valencija]];

===Seznam mest v Španiji===
{{glavni|Seznam mest v Španiji}}

=== Ustava ===
Španija ima dolgo in nestabilno zgodovino svoje ustavnosti, zahvaljujoč [[Politika|političnim]] pretresom v 19. in 20. stoletju:

* Ustava iz Bayone (1808) – Po vstaji v [[Aranjuez]]u, je [[Napoleon]] v Bayoni sklical skupščino španskih plemenitašev pred katere je postavil tekst ''ustave'', ki so ti izglasovali 8. julija 1808. Španija je bila organizirana kot nasledstvena monarhija, s kraljem kot središčem moči, ki pa je moral spoštovati pravice državljanov zajamčene z ustavo. Potem na prestol pride Napoleonov brat [[Jožef Bonaparte|Jožef I.]] Dokument se ne šteje za ustavo.
* Ustava iz 1812 (špansko ''La Pepa'' (''Joža''), zato, ker je bila sprejeta na dan sv. Jožefa) – prva prava španska ustava. Vsebovala je kompromis med liberalno strujo in [[Absolutizem|absolutisti]]. Veljala je samo šest let, zato ker jo [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinand VII.]] ni spoštoval (1812–1814, ko jo je Ferdinand ukinil in vzpostavil stari absolutistični režim; 1820–1823; 1836–1837)
* Ustava iz 1837 – regentinja Marija Kristina, mati [[Izabela II. Španska|Izabele II.]] je bila primorana vrniti se na stanje ustanovljeno z ustavo iz 1812.
* Ustava iz 1845 – sprejeta po tem, ko je general Espartero prevzel oblast od Marije Kristine. Izabela II. je bila proglašena za polnoletno. Z ustavo so se povečala kraljeva pooblastila.
* Ustava iz 1856 – ta ustava nikoli ni zaživela
* Ustava iz 1869 – ustava je bila sprejeta po begu Izabele II. in prevzemu oblasti [[general]]a Serana. Ta demokratska ustava, ki je veljala do 1871, je delila oblast na zakonodajno, izvršno in sodno.
* Ustava iz 1876 – po padcu Prve Republike, nobena politična skupina ni nudila formule stabilne oblasti. [[Alfonz XII. Španski|Alfonz XII.]] iz Anglije je ponudil Špancem ustavo, ki je bazirala na liberalni monarhiji. 
* Ustava iz 1931 – ustava Druge Republike
* Ustava iz 1978 – ustava, ki je v veljavi še danes.

===Državni organi===
[[File:PalacioReal1.jpg|thumb|Kraljeva palača v Madridu.]]
* Krona / voditelj države (špan. ''La Corona'' / ''Jefatura del Estado'')
* Parlament (zakonodajna oblast) (špan. ''Las Cortes Generales''), ki je sestavljen iz dveh domov:
**Senat (špan. ''Senado'')
**Kongres delegatov (špan. ''Congreso de los Diputados '')
* Vlada (izvršna oblast) (špan. ''El Gobierno''), sestavljena iz predsednika vlade in ministrov
* Vrhovna sodna oblasti so:
** Vrhovno sodišče (špan. ''El Tribunal Supremo'')
** Generalni svet pravosodnih organov (špan. ''El Consejo General del Poder Judicial'')
* Ustavno sodišče (špan. ''El Tribunal Constitucional'').

== Demografija ==
[[File:Guggenheim Bilbao 06 2012 Panorama 2680.jpg|thumb|250px|[[Guggenheimov muzej, Bilbao]]]] 
Španija ima 49,8 milijonov prebivalcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ine.es/jaxi/menu.do?type=pcaxis&amp;path=%2Ft20%2Fe260&amp;file=inebase&amp;L=1|publisher=Instituto Nacional de Estadística (Nacionalni inštitut za statistiko)|title=Population Figures|accessdate=4.2.2011|archive-date=2019-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107082610/http://www.ine.es/jaxi/menu.do?type=pcaxis&amp;path=%2Ft20%2Fe260&amp;file=inebase&amp;L=1%20|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Gostota poselitve, 98 prebivalcev na km², je nižja kot v primerljivih zahodnoevropskih državah in poseljenost je zelo neenakomerna. Z izjemo prestolnice in njene okolice je notranjost države redko poseljena, ostali centri so ob obalah. Glavno mesto Kraljevine Španije je Madrid. Mesto s 3.155.359 prebivalcev (metropolitanska regija Madrid 5.964.143) leži v središču Pirenejskega polotoka. Druga večja mesta so Barcelona, Valencia, Sevilla, Zaragoza in Málaga.

Tekom 20. stoletja, predvsem v 1960. in 1970. letih, je Španija doživela eksplozijo prebivalstva, med katero se je število prebivalcev podvojilo. Rast števila se je močno zmanjšala v 1980. letih, danes pa so trendi ponovno usmerjeni navzgor, predvsem zaradi vračanja Špancev, ki so se izselili v druge evropske države, in velikega števila priseljencev, ki danes predstavljajo 12 % prebivalstva. Ti izvirajo predvsem iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] (39 %), [[Severna Afrika|Severne Afrike]] (16 %), [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] (15 %) in [[podsaharska Afrika|podsaharske Afrike]] (4 %).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ine.es/inebase/cgi/axi?AXIS_PATH=%2Finebase%2Ftemas%2Ft20%2Fe245%2Fp04%2Fa2005%2Fl0%2F&amp;FILE_AXIS=00000010.px&amp;CGI_DEFAULT=%2Finebase%2Ftemas%2Fcgi.opt&amp;COMANDO=SELECCION&amp;CGI_URL=%2Finebase%2Fcgi%2F |publisher=Instituto Nacional de Estadística |title=Población extranjera por sexo, país de nacionalidad y edad |accessdate=13.8.2008 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080325043135/http://www.ine.es/inebase/cgi/axi?AXIS_PATH=%2Finebase%2Ftemas%2Ft20%2Fe245%2Fp04%2Fa2005%2Fl0%2F&amp;FILE_AXIS=00000010.px&amp;CGI_DEFAULT=%2Finebase%2Ftemas%2Fcgi.opt&amp;COMANDO=SELECCION&amp;CGI_URL=%2Finebase%2Fcgi%2F |archivedate=2008-03-25 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==Jeziki==
{{Posodobi|razdelek}}
Španščina ali kastiljščina je uradni jezik španske države vseh avtonomnih enot. Ostali jeziki (skupno jih je 14 in 3 znakovni), ki jih govorijo v Španiji so:

*Španski znakovni jezik (mimika), 102.000 (1994)
*[[Aragonščina|Aragonski jezik]], 11.000 govorcev od 2.000.000 (1994) etničnih Aragoncev. Uradni jezik v Aragoniji.
*[[Asturleonščina|Asturleonski jezik]] (ali [[Asturščina|asturski]]) – nima statusa uradnega jezika a uživa zaščito v Asturiji. 100.000 (1994) v Španiji.
*Baskijski jezik – uradni jezik v Baskiji. 580.000 v Španiji (1991, L. Trask).
*Galicijski jezik – uradni jezik v Galiciji; 3.170.000 v Španiji (podatek 1986).
*Aranski (gaskonjski) jezik – ta okcitanski dialekt ima status uradnega jezika v dolini Aran v Kataloniji. 3.810 govorcev v Španini od  5.552 etničnih (podatek 1991). 
*Katalonski jezik – Uradni jezik v Kataloniji, Skupnost Valencije (valencijski dialekt) in na Balearskih otokih; 11.200.000 v Španiji (podatek 2006).
*Katalonski znakovni jezik. uraden od 1994; 18.000 (1994)
*Estremadurski, 200.000 v Španiji. Etnični znatno številčnejši.
*Fala, v Estremaduri; 10.500 (1994, T. Erickson).
*Kalo, jezik Romov (špan. ''Gitana''), 40.000 v Španiji.
*Quinqui, nepoznano število govorcev, v katerem govori etnična skupina Quinquillero.
*Valencijski znakovni jezik. Nepoznano število govorcev.

=== Religija ===
Člen 16.3 sedanje španske ustave določa, da je Španija sekularna država: »Nobena religija ne sme imeti državnega značaja.« Država mora zagotavljati svobodo vere in čaščenje posameznikov ter zagotoviti medsebojne odnose med vlado in vsemi veroizpovedmi. Skoraj 75 odstotkov Špancev se opredeljuje za [[Katolištvo|katolike]].

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Viñedo-en-Ventosa-LaRioja.jpg|thumb|Vinograd v pokrajini La Rioja, Španija]]
[[Slika:Vista aerea huerta.jpg|thumb|Vrtovi v Murci.]]

Z [[bruto domači proizvod|bruto domačim proizvodom]] okoli 1.280.000 milijard € (2014)&lt;ref name=&quot;IMF&quot;&gt;{{navedi splet|url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2015/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=47&amp;pr.y=15&amp;sy=2014&amp;ey=2014&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=512%2C668%2C914%2C672%2C612%2C946%2C614%2C137%2C311%2C962%2C213%2C674%2C911%2C676%2C193%2C548%2C122%2C556%2C912%2C678%2C313%2C181%2C419%2C867%2C513%2C682%2C316%2C684%2C913%2C273%2C124%2C868%2C339%2C921%2C638%2C948%2C514%2C943%2C218%2C686%2C963%2C688%2C616%2C518%2C223%2C728%2C516%2C558%2C918%2C138%2C748%2C196%2C618%2C278%2C624%2C692%2C522%2C694%2C622%2C142%2C156%2C449%2C626%2C564%2C628%2C565%2C228%2C283%2C924%2C853%2C233%2C288%2C632%2C293%2C636%2C566%2C634%2C964%2C238%2C182%2C662%2C453%2C960%2C968%2C423%2C922%2C935%2C714%2C128%2C862%2C611%2C135%2C321%2C716%2C243%2C456%2C248%2C722%2C469%2C942%2C253%2C718%2C642%2C724%2C643%2C576%2C939%2C936%2C644%2C961%2C819%2C813%2C172%2C199%2C132%2C733%2C646%2C184%2C648%2C524%2C915%2C361%2C134%2C362%2C652%2C364%2C174%2C732%2C328%2C366%2C258%2C734%2C656%2C144%2C654%2C146%2C336%2C463%2C263%2C528%2C268%2C923%2C532%2C738%2C944%2C578%2C176%2C537%2C534%2C742%2C536%2C866%2C429%2C369%2C433%2C744%2C178%2C186%2C436%2C925%2C136%2C869%2C343%2C746%2C158%2C926%2C439%2C466%2C916%2C112%2C664%2C111%2C826%2C298%2C542%2C927%2C967%2C846%2C443%2C299%2C917%2C582%2C544%2C474%2C941%2C754%2C446%2C698%2C666&amp;s=NGDPD&amp;grp=0&amp;a=|title=World Economic Outlook Database, April 2015|date=|accessdate=11.12.2015|publisher=[[Mednarodni denarni sklad]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SB&quot;&gt;{{navedi splet| url=http://databank.worldbank.org/data/download/GDP.pdf|title=GDP (current US$)|publisher=Svetovna banka|work=World Development Indicators|accessdate=11.12.2015}}&lt;/ref&gt; in njegovim porastom 3,1 % (2015)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/np/sec/pr/2015/pr15378.htm|title=Spain: Maintaining the Strong Growth Momentum|accessdate=11.12.2015|date=14.8.2015|publisher=[[Mednarodni denarni sklad]]}}&lt;/ref&gt; je špansko gospodarstvo eno od vodilnih v Evropi. Po klasifikaciji [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] (IMF) je Španija štirinajsta gospodarska sila sveta.&lt;ref name=&quot;IMF&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;SB&quot;/&gt;

Španska industrija je razvita in tehnološko napredna. V zadnjih nekaj letih rastejo tehnološki parki. Glavni industrijski proizvodi so tekstil in konfekcija, prehranski proizvodi, kovine in proizvodi iz kovin, avtomobili in ladjedelništvo.

Kmetijstvo sloni na proizvodnji agrumov, riža, sadja, zelenjave, oljk in grozdja. Španija je znana po proizvodnji plute. Z rudami je najbogatejša država južne Evrope.

Ena od glavnih gospodarskih panog je turizem. Podnebje Španije, njena geografska lokacija, priljubljene obale, raznolika pokrajina, zgodovinska zapuščina, živahna kulturna dejavnost in odlična infrastruktura, je povzdignila Španijo med največje na svetu po mednarodni turistični industriji. V zadnjih petih desetletjih, je mednarodni [[turizem v Španiji]] zrasel in postal drugi največji na svetu v smislu porabe, vreden približno 40 milijard evrov ali približno 5 % BDP v letu 2006.&lt;ref name=&quot;guru&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.theglobalguru.com/article.php?id=60&amp;offer=GURU001|title=Investing in Spain and the Rise of the New Conquistadors |accessdate=13 August 2008|work=The Global Guru|archive-date=2011-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110106210622/http://www.theglobalguru.com/article.php?id=60&amp;offer=GURU001|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bde.es/informes/be/boleco/coye.pdf|format=PDF|publisher=Bank of Spain|title=Economic report|accessdate=13 August 2008|archive-date=2008-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20080726044741/http://www.bde.es/informes/be/boleco/coye.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Promet ===
Španski cestni sistem je predvsem centraliziran, s šestimi avtocestami, ki povezujejo Madrid z Baskijo, Katalonijo, Valencijo, zahodno Andaluzijo, Extremaduro in Galicijo. Poleg tega obstajajo avtoceste vzdolž Atlantika (Ferrol do Vigo), v Kantabriji (Oviedo v San Sebastian) in v Sredozemlju (Girona–[[Cádiz]]). Španija naj bi dala en milijon električnih avtomobilov na ceste do leta 2014 kot del vladnega načrta za varčevanje z energijo in večjo energetsko učinkovitost. Minister za industrijo Miguel Sebastian je dejal, da »je električno vozilo prihodnosti in motor industrijske revolucije.« 

Španija ima najširše železniško omrežje visokih hitrosti v Evropi in je drugo najobsežnejše na svetu za Kitajsko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://blog.raileurope.com/high-speed-rail-news/the-need-for-speed-high-speed-rail-in-europe-do-you-speak-spanish |title=The Need for Speed–High Speed Rail in Europe: Do You Speak Spanish? Europe on Track |publisher=Blog.raileurope.com |date= |accessdate=1 November 2011 |archive-date=2011-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110202103102/http://blog.raileurope.com/high-speed-rail-news/the-need-for-speed-high-speed-rail-in-europe-do-you-speak-spanish |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.theolivepress.es/spain-news/2010/11/17/spain-speeds-ahead/ |title=Spain has developed Europe's largest high-speed rail network &amp;#124; Olive Press Newspaper &amp;#124; News |publisher=Theolivepress.es |date= |accessdate=1 November 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://beta2.tbo.com/business/business/2010/oct/15/foreign-companies-vying-for-florida-high-speed-rai-ar-23443/ |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-20 |archive-date=2011-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724100612/http://beta2.tbo.com/business/business/2010/oct/15/foreign-companies-vying-for-florida-high-speed-rai-ar-23443/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Od oktobra 2010 ima Španija skupaj 3500 km prog za visoke hitrosti, ki povezujejo Málago, Sevillo, Madrid, Barcelono, Valencijo in Valladolid, z vlaki dosegajo hitrosti do 300 km/h. V povprečju so španski vlaki visokih hitrosti najhitrejši na svetu, sledi japonski bullet vlak in francoski TGV.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.elmundo.es/mundodinero/2010/11/09/economia/1289304399.html|title=El AVE español, el más veloz del mundo y el segundo en puntualidad |publisher=www.elmundo.es|date=10 November 2010 |accessdate=5 June 2011}}&lt;/ref&gt; Glede na točnost so drugi na svetu (98,54% prihod na čas) – takoj za japonskim [[Šinkansen|šinkansenom]] (99%). Če bodo izpolnjeni cilji ambicioznega AVE programa (španski vlaki za visoke hitrosti) do leta 2020, bo v Španiji 7000 km prog, ki bodo s hitrimi vlaki povezale skoraj vsa deželna mesta z Madridom v manj kot treh urah in Barcelono v štirih urah. 

Tudi organizacija zračnega prometa je dobra: 96 [[letališče]] od tega 47 javnih, razporejenih po državi skrbi za zračni promet, ki se hitro razvija. Najvažnejša letališča so Madrid s 50 milijonov potnikov v letu 2011 (15. na svetu), Barcelona (El Prat) s 35 milijonov potnikov v letu 2011, ne zaostaja niti Palma de Mallorca (23 milijonov potnikov), kamor prihajajo številni turisti. Ostala so še: Málaga (13 milijonov potnikov), Las Palmas (Gran Canaria) (11 milijonov potnikov), Alicante (10 milijonov potnikov) in manjša, število potnikov med 4 in 10 milijonov, na primer Tenerife (dve letališči), Valencia, Sevilla, Bilbao, Ibiza, Lanzarote, Fuerteventura. Prav tako je več kot 30 letališč s številom potnikov, pod 4 milijone.

Španija ima tudi mnogo [[pristanišče|pristanišč]]: Barcelona je ena od najpomembnejših evropskih pristanišč tako za potniški kot za tovorni promet. Med ostalimi sta pomembni luki še Valencia na Sredozemskem morju in Bilbao na Atlantiku. Španska trgovska flota je močna in važna za zunanjo trgovino. Rečni promet obsega mrežo linij dolgih okoli 100 km. Tudi največje reke so samo delno plovne.

=== Energija ===
[[File:Enerxía eólica - O Pindo - Galicia.jpg|thumb|right|Vetrne turbine v Galiciji. Španija je četrta po proizvodnji vetrne energije na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.elmundo.es/elmundo/2007/06/26/ciencia/1182857288.html|title=España produce el 20% de la energía eólica mundial|publisher=}}&lt;/ref&gt;]]

Španija je ena od vodilnih držav na svetu v razvoju in proizvodnji energije iz obnovljivih virov. V letu 2010 je Španija postala vodilna svetovna proizvajalka sončne energije, ko je prehitela ZDA z veliko elektrarno imenovano La Florida v bližini Alvarado, Badajoz. Španija je tudi glavni evropski proizvajalec vetrne energije. V letu 2010 so njene vetrnice ustvarile 42.976 GWh, kar predstavlja 16,4% vse električne energije, proizvedene v Španiji.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.eolicenergynews.org/?p=4082 |title=Spain becomes the first European wind energy producer after overcoming Germany for the first time |publisher=Eolic Energy News |date=31 December 2010 |accessdate=30 April 2011 |archive-date=2011-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110427085056/http://www.eolicenergynews.org/?p=4082 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 9. novembra 2010 je vetrna energija dosegla trenutno zgodovinsko najvišjo vrednost, saj pokriva 53% celinskega povpraševanja po električni energiji in ustvarja količino energije, ki je enakovredna tisti iz 14 jedrskih reaktorjev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.renovablesmadeinspain.es/noticia/pagid/205/titulo/La%20e%C3%B3lica%20en%20Espa%C3%B1a%20bate%20de%20nuevo%20su%20marca%20de%20potencia%20instant%C3%A1nea/len/en/ |title=Wind power in Spain breaks new instantaneous power record |publisher=www.renovablesmadeinspain.es |date=9 November 2010 |accessdate=5 June 2011 |archive-date=2011-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111214141437/http://www.renovablesmadeinspain.es/noticia/pagid/205/titulo/La%20e%C3%B3lica%20en%20Espa%C3%B1a%20bate%20de%20nuevo%20su%20marca%20de%20potencia%20instant%C3%A1nea/len/en/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Drugi obnovljivi viri energije, ki se uporabljajo v Španiji so hidroenergija, biomasa in plimovanje (2 elektrarni v gradnji).

Neobnovljivi viri energije, ki se uporabljajo v Španiji, so [[jedrski reaktor]]ji (8 delujočih), plin, [[premog]] in [[nafta]]. Fosilna goriva skupaj ustvarijo 58% španske električne energije (v letu 2009), tik pod OECD povprečno 61%. Jedrska energija ustvari še 19%, veter in hidro približno 12% vsak.

== Kultura ==
{{glavni|Španska kultura}}
Španija je država [[Zahodni svet|Zahodnega sveta]] in ena večjih latinskih držav v Evropi ter kulturna velesila.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://extension.ucsd.edu/studyarea/index.cfm?vAction=singleCourse&amp;vCourse=OSHR-70055 |title=Beyond Bullfights and Sangria: Five Centuries of Spanish History through Its Music, Art, and Literature - UC San Diego Extension |access-date=27 November 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161125111234/http://extension.ucsd.edu/studyarea/index.cfm?vAction=singleCourse&amp;vCourse=OSHR-70055 |archive-date=25 November 2016 }}&lt;/ref&gt; Špansko kulturo zaznamujejo močne zgodovinske vezi s [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško cerkvijo]], ki je imela ključno vlogo pri nastanku države in kasnejši identiteti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Spain Transformed: The Franco Dictatorship, 1959-1975|first=N. |last=Townson|year=2007| isbn=9780230592643| page =7|publisher=Routledge}}&lt;/ref&gt; Špansko umetnost, arhitekturo, kulinariko in glasbo so oblikovali zaporedni valovi tujih zavojevalcev, pa tudi sredozemsko podnebje in geografija države. Stoletja dolga kolonialna doba je globalizirala španski jezik in kulturo, pri čemer je Španija vsrkala tudi kulturne in komercialne izdelke svojega raznolikega imperija.

=== Svetovna kulturna in naravna dediščina ===
{{glavni|Kraji svetovne dediščine v Španiji|Narodni parki v Španiji|Stolnice v Španiji}}
Španija ima 49 območij svetovne dediščine. Sem spadajo pokrajina Monte Perdido v Pirenejih, ki si jo deli s Francijo, najdišča prazgodovinske kamninske umetnosti v dolini Côa in Siega Verde, ki si jo deli s Portugalsko, Dediščina živega srebra, ki si jo deli s Slovenijo, ter starodavni in prvobitni bukovi gozdovi, ki si jih deli z drugimi državami Evrope.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Spain|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/es|publisher=UNESCO Culture Sector|access-date=14 September 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140926042250/https://whc.unesco.org/en/statesparties/es|archive-date=26 September 2014}}&lt;/ref&gt; Poleg tega ima Španija tudi 23 elementov nesnovne kulturne dediščine ali »človeških zakladov«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Spain – Intangible Cultural Heritage|url=https://ich.unesco.org/en/state/spain-ES}}&lt;/ref&gt;

=== Unescova nesnovna kulturna dediščina ===
Španija ima na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine naslednje:&lt;ref&gt;[https://ich.unesco.org/en/state/spain-ES?info=elements-on-the-lists]&lt;/ref&gt; 
* 2023: Transhumance, sezonski odgon živine; Preseljevanje se nanaša na sezonsko gibanje ljudi z živino med geografskimi ali podnebnimi regijami.
* 2023: Znanje, obrt in veščine ročne izdelave stekla; Tradicionalna ročna proizvodnja stekla vključuje oblikovanje in dekoriranje vročega in hladnega stekla za izdelavo predmetov iz votlega stekla, ravnega stekla in kronskega stekla.
* 2022: Tradicija splavarjenja z lesom; Splavarjenje z lesom v Avstriji, na Češkem, v Nemčiji, Latviji, na Poljskem in v Španiji izvira iz srednjega veka, ko so s splavi prevažali les, blago in ljudi po naravnih vodnih tokovih. V preteklosti so splavarji, ki so potovali na oddaljene destinacije, tedne preživeli skupaj in delali na svojem splavu.
* 2022: Ročno zvonjenje; Skozi stoletja je zvonjenje v Španiji služilo kot sredstvo izražanja in komunikacije ter izpolnjevalo številne družbene funkcije, od izmenjave informacij do koordinacije, zaščite in kohezije.
* 2022: Portugalsko-galicijska meja ICH: varovalni model, ki ga je ustvaril Ponte...nas ondas!; Ponte…nas ondas! Namen projekta (PNO!) je zaščititi nesnovno kulturno dediščino na portugalsko-galicijski meji z ustvarjanjem prostorov, v katerih se lahko dediščina izvaja in prenaša na mlajše generacije.
* 2021: Lov s sokoli, živa človeška dediščina; Lov s sokoli je tradicionalna umetnost in praksa urjenja in letenja sokolov (in včasih orlov, jastrebov, brenčev in drugih ptic ujed). Izvajajo ga že več kot 4000 let.
* 2020: Los Caballos del Vino; poteka vsako leto od 1. do 3. maja v Caravaci de la Cruz in je del fiest v čast Santísima y Vera Cruz v Caravaci. Konjeniški ritual je sestavljen iz niza dogodkov, v katerih je konj protagonist.
* 2019: Postopek izdelave umetne [[Obrtništvo Talavera iz Pueble in Tlaxcale|talavere]] v Puebli in Tlaxcali (Mehika) ter keramike v Talavera de la Reina in El Puente del Arzobispo (Španija)
* 2018: Obredi igranja bobnov Tamboradas; so glasni, skupinski rituali, ki temeljijo na hkratnem, intenzivnem udarjanju na tisoče bobnov, na katere se neprekinjeno igra dneve in noči na javnih mestih v mestih in vaseh.
* 2018: Umetnost suhozidanja, znanja in tehnike; Umetnost suhozidanja se nanaša na znanje, povezano z izdelavo kamnitih konstrukcij z zlaganjem kamnov enega na drugega, brez uporabe drugih materialov, razen včasih suhe zemlje.
* 2016: Festival Valencia Fallas; Glavna značilnost praznika Fallas, tradicije skupnosti v Valenciji in njene diaspore, ki praznujejo prihod pomladi, je velikanska ''fala'', spomenik, sestavljen iz ninotov (karikatur), ki so jih ustvarili lokalni umetniki in obrtniki, ki dajejo komentarje na aktualna družbena vprašanja.
* 2015: Festivali ognja ob poletnem solsticiju v Pirenejih; potekajo v Pirenejih vsako leto na isto noč, ko je sonce v zenitu. Ko pade noč, ljudje iz različnih mest in vasi nosijo goreče bakle po gorah, da prižgejo različne tradicionalno zgrajene kresove.
* 2013: Metodologija popisovanja nesnovne kulturne dediščine v biosfernih območjih: izkušnja Montsenyja
* 2013: Mediteranska prehrana; vključuje nabor veščin, znanj, obredov, simbolov in tradicij v zvezi s pridelki, žetvijo, ribolovom, živinorejo, konzerviranjem, predelavo, kuhanjem ter zlasti delitvijo in uživanjem hrane.
* 2012: Fiesta patios v Kordobi; Dvanajst dni v začetku maja praznuje mesto Kordova ''Fiesta of the Patios''. Dvorišča (''patios'') so skupna, družinska ali večdružinska stanovanja ali sklopi posameznih hiš s skupno teraso, ki so v zgodovinski četrti mesta. Ta značilen kulturni prostor se ponaša z bogato paleto rastlin, med ''fiesto'' pa prebivalci prostodušno sprejmejo vse obiskovalce, da jih občudujejo.
* 2011: Revitalizacija tradicionalne obrti izdelave apna v Morón de la Frontera, Sevilla, Andaluzija;  je bila vir zaposlitve za Morón de la Frontera in označevalec njegove identitete.
* 2011: Praznik 'la Mare de Déu de la Salut' v Algemesíju; se praznuje v Algemesíju v provinci Valencia v Španiji. Vsakega 7. in 8. septembra se skoraj 1400 ljudi udeleži gledaliških, glasbenih, plesnih in predstav, organiziranih v zgodovinskih predelih mesta: Valencia, La Muntanya, Santa Barbara in La Capella.
* 2010: Pev Sibile na Majorki; Petje Sibile se izvaja na jutranji slovesnosti 24. decembra zvečer v cerkvah po vsej Majorki. Pev zaznamuje vsakoletno božično vigilijo, poje pa ga fant ali dekle v spremstvu dveh ali več fantov ali deklet.
* 2010: Flamenko; Flamenko je umetniški izraz, ki združuje pesem (''cante''), ples (''baile'') in glasbo (''toque''). Andaluzija v južni Španiji je središče flamenka, čeprav ima korenine tudi v regijah, kot sta Murcia in Extremadura.
* 2010: Človeški stolpi; zgradijo jih člani amaterskih skupin, običajno kot del letnih praznovanj v katalonskih krajih in mestih. Tradicionalno prizorišče je trg pred balkonom mestne hiše. Človeške stolpe tvorijo ljudje, ki stojijo drug drugemu na ramenih v zaporedju stopenj (med šest in deset).
* 2009: Razsodišča za namakanje španske sredozemske obale: Svet modrecev nižine Murcia in sodišče za vode nižine Valencije; o tradicionalna pravna sodišča za upravljanje voda, ki segajo v obdobje Al Andaluz (od 9. do 13. stoletja). Dve glavni sodišči – Svet modrecev Murcijske nižine in Vodno sodišče Valencijske nižine – sta priznani po španski zakonodaji.
* 2009: Jezik žvižganja otoka La Gomera (Kanarski otoki), Silbo Gomero; Jezik žvižganja posnema običajen jezik otočanov (kastiljsko španščino) z žvižganjem. Skozi stoletja se je prenašal od učitelja do učenca in je edini jezik žvižganja na svetu, ki ga v celoti razvija in izvaja velika skupnost (več kot 22.000 prebivalcev).
* 2009: Center za tradicionalno kulturo – šolski muzej Pusol pedagoški projekt; Ta inovativni izobraževalni projekt ima dva splošna cilja: spodbujati izobraževanje na podlagi vrednot z vključevanjem lokalne kulturne in naravne dediščine v kurikulum ter prispevati k ohranjanju dediščine Elcheja z izobraževanjem, usposabljanjem, neposrednim ukrepanjem in ozaveščanjem v izobraževalna skupnost.
* 2008: Skrivnostna igra Elche; je sveta glasbena drama o smrti, prehodu v nebesa (znanem kot Vnebovzetje) in kronanju Device Marije. Od sredine 15. stoletja se izvaja v baziliki Santa Maria in na ulicah starega mesta Elche, ki je v regiji Valencia. Je živo pričevanje evropskega verskega gledališča srednjega veka in kulta Device.
* 2008: Patum iz Berge; je priljubljen festival, katerega izvor sega v srednjeveške praznike in parade, ki spremljajo praznovanje ''Corpus Christi''. Gledališke predstave in parade različnih podob oživljajo ulice tega katalonskega mesta severno od Barcelone. Praznovanje poteka vsako leto v tednu Božjega telesa, od konca maja do konca junija.

=== Literatura ===
Nekateri zgodnji primeri vernakularne romanske literature so kratki izseki andaluzijske romantike (kot so refreni), posuti v arabskih in hebrejskih besedilih.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Cambridge History of Spanish Literature|url=https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_h0s6|first=David T.|last=Gies|publisher=Cambridge University Press|year=2004|isbn=0-521-80618-6|pages=[https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_h0s6/page/n110 73]–74}}&lt;/ref&gt; Drugi primeri zgodnje iberske romantike so ''Glosas Emilianenses'', napisane v latinščini, baskovščini in romanščini.&lt;ref&gt;{{Cite journal|page=90|url=http://erevistas.uca.edu.ar/index.php/LET/article/view/1774|journal=Letras|issn=0326-3363|publisher=Pontificia Universidad Católica Argentina Santa María de los Buenos Aires|volume=2|year=2015|issue=72|title=Literatura hispanorromance primigenia : la glosa conoajutorio del Codex Aemilianensis 60|first=María de los Ángeles|last=Dapueto Reyes|access-date=2023-05-03|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806072649/https://erevistas.uca.edu.ar/index.php/LET/article/view/1774|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
[[File:Grande e general estoria (códice del Escorial).jpg|thumb|Rokopis iz 13. stol. ''Grande e general estoria'']]

Zgodnjesrednjeveška književnost v krščanski Iberiji je bila napisana v [[latinščina|latinščini]], ki je ostala kot standardni knjižni jezik do sredine 13. stoletja, medtem ko so govorili iberoromanske ljudske jezike in [[baskovščina|baskovščino]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Spanish Literature. A Very Short Introduction|url=https://archive.org/details/spanishliteratur0000laba|first=Jo|last=Labanyi|year=2010|isbn=978-0-19-920805-0|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/spanishliteratur0000laba/page/18 18]–19}}&lt;/ref&gt; Odločilen razvoj je sledil v 13. stoletju v [[Toledo|Toledu]], kjer so arabsko učenje prevedli v lokalni ljudski jezik, [[kastiljščina|kastiljščino]]. V obsegu lirike je kastiljščina soobstajala skupaj z galicijsko-portugalščino v kastiljski kroni do 16. stoletja. {{Sfn|Labanyi|2010|p=24}} Romanska različica, ki je bila v vzhodni Iberiji najprimernejša za lirično poezijo, okcitanščina, se je v 14. in 15. stoletju vse bolj katalonizirala.{{Sfn|Labanyi|2010|p=21}} Glavna literarna dela iz srednjega veka so ''[[Pesem o Cidu|Cantar de Mio Cid]]'', ''Tirant lo Blanch'', ''[[Knjiga dobre ljubezni]]'' (''El libro de buen amor'') in ''Coplas por la muerte de su padre'' (Kitice o smrti njegovega očeta). Gojili so žanre, kot sta Mester de Juglaría in Mester de Clerecía.

Kastiljščina (ki naj bi bila od 16. stoletja naprej razširjena kot »[[španščina]]«), ki so jo spodbujali monarhi v poznem srednjem veku in je bila celo kodificirana v poznem 15. stoletju, je postopoma postala jezik oblastnih elit na Iberskem polotoku, kar je dodatno utrdilo njen prestiž kot jezika globalnega imperija v zgodnjem modernem obdobju, ki je začel [[Španski zlati vek|zlato dobo]] kastiljske književnosti v 16. in 17. stoletju, tudi na področju znanosti, ki je zasenčila galicijščino in katalonščino.&lt;ref&gt;{{Citation|url=https://www.academia.edu/34053466|title=The spread of Castilian/Spanish in Spain and the Americas: A relatively successful language standardisation experience|first=Carla|last=Amorós Negre|journal=Sociolinguistica|issn=0933-1883|issue=30|volume=1|year=2016|pages=26–28|doi=10.1515/soci-2016-0003|s2cid=132493573 }}&lt;/ref&gt;

Znana zgodnja moderna dela vključujejo ''La Celestina'' in ''Lazarillo de Tormes''. V tem času je nastal znameniti ''[[Don Kihot]]'' [[Miguel de Cervantes|Miguela de Cervantesa]]. Drugi pisci iz tega obdobja so: [[Francisco de Quevedo]], [[Lope de Vega]], [[Calderón de la Barca]] ali [[Tirso de Molina]].

Med [[razsvetljenstvo]]m najdemo imena, kot so Leandro Fernández de Moratín, Benito Jerónimo Feijóo, [[Gaspar Melchor de Jovellanos]] ali Leandro Fernández de Moratín.

Otroške korake španske romantične književnosti (prvotno upor proti francoskemu klasicizmu) segajo v zadnjo četrtino 18. stoletja, čeprav je gibanje doseglo svoj razcvet med letoma 1835 in 1850, nato pa se je zmanjšalo.&lt;ref&gt;{{Cite journal|page=226; 228–229|url=https://revistas.uca.es/index.php/cir/article/view/236/2058|publisher=Editorial UCA|title=La extensión del Romanticismo en España|first=José Luis|last=González Subías|journal=Cuadernos de Ilustración y Romanticismo: Revista del Grupo de Estudios del siglo XVIII|issn=2173-0687|issue=15|year=2007|access-date=2023-05-03|archive-date=2022-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220412011002/https://revistas.uca.es/index.php/cir/article/view/236/2058|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

V širši definiciji, ki zajema obdobje od 1868 ali 1874 do 1936, je nastopila tako imenovana srebrna doba španske kulture.

Zamiranju romantične književnosti je sledil razvoj španskega realizma, ki je ponujal upodobitve sodobnega življenja in družbe, 'kakršna sta bila', namesto romantiziranih ali stiliziranih predstavitev.  Glavni realistični pisatelj je bil [[Benito Pérez Galdós]].{{sfn|Labanyi|2010|p=61}} V drugi polovici 19. stoletja je prišlo tudi do ponovne oživitve literarne rabe lokalnih jezikov, razen španščine, pod kulturnimi gibanji, ki jih je navdihnila romantika, kot sta katalonska ''Renaixença'' ali galicijski ''Rexurdimento''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=yTQnOahQ4T4C&amp;pg=PA103|page=103|title=Minority Language Planning and Micronationalism in Italy: An Analysis of the Situation of Friulian, Cimbrian and Western Lombard with Reference to Spanish Minority Languages|first=Paolo|last=Coluzzi|year=2007|publisher=Peter Lang|isbn=9783039110414}}&lt;/ref&gt; Baskovščina, ki se je prej redko uporabljala v pisnem mediju, je morala na pravo spodbujanje literarne rabe počakati do 1960-ih, čeprav se je v poznem 19. stoletju razvilo nekaj zanimanja za jezik.

Avtorji 20. stoletja so bili razvrščeni v ohlapne literarne generacije, kot so Generacija '98, Generacija '27, Generacija '36 in Generacija '50.

''Premio Planeta de Novela'' in ''nagrada Miguel de Cervantes'' sta glavni nagradi v današnji španski literaturi.

=== Filozofija ===
Konstrukt, ki se nanaša na značilno špansko filozofsko misel, se je v akademskem svetu različno loteval, bodisi z diahronim sledenjem njegovega razvoja skozi stoletja od rimske osvojitve Hispanije dalje (z zgodnjimi predstavniki, kot so [[Lucij Anej Seneka|Seneka]], [[Trajan]], [[Mark Anej Lukan|Lukan]] ali [[Marcial]]); z natančno določitvijo njenega izvora v pozno 19. stoletje (povezano z Generacijo 98); ali preprosto z odkritim zanikanjem njenega obstoja.&lt;ref&gt;{{Cite journal|url=https://www.redalyc.org/journal/279/27962050010/27962050010.pdf|title=Genesis problem of philosophical thought in spanish historiography|last1=Antonova|last2=Myagkov|last3=Nikolaeva|first1=N.V.|first2=G.P|first3=O.A|journal=Utopía y Praxis Latinoamericana|volume=24|issue=5|year=2019|publisher=Universidad del Zulia|pages=66–67}}&lt;/ref&gt; Bistvo obstoja španske filozofije je nasprotovalo Marcelino Menéndez y Pelayo (glavni arhitekt mita okoli nje) proti Antoniu Pérezu. Tuji uvozi, kot je krausizem, so se izkazali za izjemno vplivne v Španiji v 19. in zgodnjem 20. stoletju.{{Sfn|Caponigri|1967|p=169–170}}

=== Umetnost ===
{{glavni|Španska umetnost}}
[[File:Las Meninas, by Diego Velázquez, from Prado in Google Earth.jpg|thumb|''[[Las meninas]]'', [[Diego Velázquez]]]]
Umetniki iz Španije so močno vplivali na razvoj različnih evropskih in ameriških umetniških gibanj. Zaradi zgodovinske, geografske in generacijske raznolikosti je španska umetnost poznala veliko vplivov. Sredozemska dediščina z grško-rimskimi in nekaterimi mavrskimi ter vplivi v Španiji, zlasti v Andaluziji, je še danes očitna. Evropski vplivi vključujejo Italijo, Nemčijo in Francijo, zlasti v obdobju [[Španska renesansa|renesanse]], [[Španska baročna arhitektura|španskega baroka]] in [[neoklasicizem|neoklasicizma]]. Obstaja veliko drugih avtohtonih slogov, kot so [[Predromanska umetnost|predromanska umetnost]] in arhitektura, [[hererska arhitektura]] ali [[Izabelina gotika]].

Med slikarji zlate dobe, ki so delali v Španiji, so bili [[El Greco]], [[José de Ribera]], [[Bartolomé Esteban Murillo]] in [[Francisco Zurbarán]]. Tudi v baročnem obdobju je [[Diego Velázquez]] ustvaril nekaj najbolj znanih španskih portretov, kot sta ''[[Las meninas]]'' in ''[[Las Hilanderas]]''.

[[Francisco de Goya]] je slikal v zgodovinskem obdobju, ki vključuje [[Španska vojna za neodvisnost|špansko vojno za neodvisnost]], boje med liberalci in absolutisti ter vzpon sodobnih nacionalnih držav.

[[Joaquín Sorolla]] je dobro znan sodobni impresionistični slikar in obstaja veliko pomembnih španskih slikarjev, ki pripadajo modernističnemu umetniškemu gibanju, vključno [[Pablo Picasso]], [[Salvador Dalí]], [[Juan Grisom]] in [[Joan Miró]].

=== Kiparstvo ===
[[File:Chillida-peine.jpg|thumb|''Glavnik vetra'', [[Eduardo Chillida]] v San Sebastiánu]]
[[Plateresco]] slog se je razširil od začetka 16. stoletja do zadnje tretjine stoletja in njegov slogovni vpliv je prežel dela vseh velikih španskih umetnikov tistega časa. Alonso Berruguete (šola [[Valladolid]]) se imenuje »princ španskega kiparstva«. Njegova glavna dela so bile zgornje korne klopi [[Stolnica Santa María de Toledo, Španija|stolnice v Toledu]], grob kardinala Tavere v isti stolnici in oltarna slika ''Obiskovanja'' v cerkvi Santa Úrsula v istem kraju. Drugi pomembni kiparji so bili Bartolomé Ordóñez, Diego de Siloé, Juan de Juni in Damián Forment.

Obstajali sta dve šoli s posebnim duhom in talentom: sevillska šola, ki ji je pripadal Juan Martínez Montañés, čigar najbolj slavna dela so razpelo v stolniciu v Sevilli, drugo v Vergari in ''sveti Janez''; in granadska šola, ki ji je pripadal Alonso Cano, ki ji pripisujejo ''Brezmadežno spočetje'' in ''Devico rožnega venca''.

Drugi pomembni andaluzijski baročni kiparji so bili Pedro de Mena, Pedro Roldán in njegova hči Luisa Roldán, Juan de Mesa in Pedro Duque Cornejo. V 20. stoletju so bili najpomembnejši španski kiparji Julio González, Pablo Gargallo, Eduardo Chillida in Pablo Serrano.

=== Film ===
[[File:Pedro Almodovar and Penélope Cruz 2.jpg|thumb|[[Pedro Almodóvar]] in [[Penélope Cruz]] v Oviedu]]
Po prvi projekciji kinematografa v Španiji leta 1896 se je kinematografija v naslednjih letih razvijala, tako da je [[Barcelona]] na predvečer prve svetovne vojne postala največje produkcijsko središče v državi (pa tudi glavno evropsko središče).{{Sfn|Montes Fernández|2011|pp=602–603}} Konflikt je španski industriji nemih filmov ponudil priložnost za nadaljnjo rast. Lokalni studii za zvočne filme so bili ustanovljeni leta 1932. Vladna uvedba sinhronizacije tujih filmov leta 1941 je špansko občinstvo navadila na gledanje sinhroniziranih filmov.{{Sfn|Montes Fernández|2011|pp=609–610}}

Španska kinematografija je dosegla velik mednarodni uspeh, vključno z oskarji za novejše filme, kot sta ''Panov labirint'' in ''Volver''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Jordan|first1=Barry|first2=Rikki|last2=Morgan-Tamosunas|author-link2= |title=Contemporary spanish cinema|url=https://archive.org/details/contemporaryspan0000jord|url-access=registration|publisher=Manchester University Press|year=1998}}&lt;/ref&gt;

Različni eksploatacijski žanri, ki so se razcveteli v drugi polovici 20. stoletja, vključujejo ''Fantaterror'', cine'' quinqui'' in tako imenovane ''destape'' filme.

Od leta 2021 sta festivala v San Sebastiánu in Málagi uvrščena med najboljše kulturne pobude v državi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.audiovisual451.com/el-festival-de-san-sebastian-y-el-de-malaga-entre-las-diez-iniciativas-culturales-mas-importantes-de-espana-de-2021/|date=9 February 2022|website=Audiovisual451|title=El Festival de San Sebastián y el de Málaga, entre las diez iniciativas culturales más importantes de España en 2021}}&lt;/ref&gt; 

=== Arhitektura ===
{{glavni|Španska arhitektura}}
[[File:WLM14ES - 04072010 120442 B 7025 - .jpg|thumb|Viseče hiše v Cuenci]]
Zemlja in [[sadra]] sta zelo pogosta materiala tradicionalne ljudske arhitekture v Španiji (predvsem na vzhodu države, kjer je največ nahajališč sadre).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|chapter=Earth and gypsum: From theory to practice in Spanish vernacular architecture|first=V|last=La Spina|title=Vernacular and Earthen Architecture: Conservation and Sustainability|year=2018|editor-first=C.|editor-last=Mileto|editor-first2=F.|editor-last2=Vegas López-Manzanares|editor-first3=L.|editor-last3=García-Soriano|editor-first4=V.|editor-last4=Cristini|publisher=Taylor &amp; Francis|location=London|isbn=978-1-138-03546-1|pages=153–154}}&lt;/ref&gt; 

Zaradi svoje zgodovinske in geografske raznolikosti je španska arhitektura črpala iz množice vplivov. Lepi primeri [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]], ki pripadajo zahodni islamski tradiciji, so bili zgrajeni v srednjem veku v krajih, kot so [[Kordova|Córdoba]], [[Sevilla]] ali [[Granada]]. Podobno kot v Magrebu je dekoracija s štukaturami v [[Al Andaluz]]u postala znak arhitekturnega sloga v visokem srednjem veku. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Architecture of the Islamic West. North Africa and the Iberian Peninsula|first=Jonathan M.|last=Bloom|location=New Haven and London|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-21870-1|year=2020|page=88}}&lt;/ref&gt;

Hkrati so tudi krščanska kraljestva razvila svoje sloge; razvili predromanski slog, ko so bili nekaj časa izolirani od sodobnih prevladujočih evropskih arhitekturnih vplivov v zgodnjem srednjem veku, so kasneje združili [[romanska arhitektura|romanski]] in [[gotska arhitektura|gotski]] tok. Takrat je prišlo do izjemnega razcveta gotike, zaradi česar so bile po vsem ozemlju postavljene številne stavbe. Tako imenovani slog [[Mudéjar]] je začel označevati dela muslimanov, kristjanov in Judov v deželah, ki so jih osvojili muslimani.{{Sfn|Bloom|2020|p=171}}

Prihod modernizma v akademsko areno je ustvaril velik del arhitekture 20. stoletja. Vpliven slog s središčem v Barceloni, znan kot modernizem, je ustvaril številne pomembne arhitekte, med katerimi je tudi [[Antoni Gaudí]]. Mednarodni slog so vodile skupine, kot je GATEPAC. Španija trenutno doživlja revolucijo v sodobni arhitekturi in španski arhitekti, kot so [[Rafael Moneo]], [[Santiago Calatrava]], [[Ricardo Bofill]] in mnogi drugi, so pridobili svetovno slavo.

=== Glasba in ples ===
Main article: Music of Spain
[[File:Flamenco en el Palacio Andaluz, Sevilla, España, 2015-12-06, DD 17.JPG|thumb|[[Flamenko]] je andaluzijska umetniška oblika, ki se je razvila iz Seguidille.]]
Španska glasba v tujini pogosto velja za sinonim za [[flamenko]], zahodnoandaluzijski glasbeni žanr, ki v nasprotju s splošnim prepričanjem ni razširjen zunaj te regije. V Aragoniji, Kataloniji, Valencii, Kastiliji, Baskiji, Galiciji, Kantabriji in Asturiji je veliko različnih regionalnih stilov ljudske glasbe. Popularni so tudi pop, rock, hip hop in heavy metal.

Na področju klasične glasbe je Španija ustvarila številne znane skladatelje, kot so Isaac Albéniz, [[Manuel de Falla]] in [[Enrique Granados]], ter pevce in izvajalce, kot so [[Plácido Domingo]], [[José Carreras]], [[Montserrat Caballé]], Alicia de Larrocha, Alfredo Kraus, Pablo Casals , Ricardo Viñes, José Iturbi, Pablo de Sarasate, Jordi Savall in Teresa Berganza. V Španiji je več kot štirideset profesionalnih orkestrov, vključno z Orquestra Simfònica de Barcelona, Orquesta Nacional de España in Orquesta Sinfónica de Madrid. Glavne operne hiše so Teatro Real, Gran Teatre del Liceu, Teatro Arriaga in El Palau de les Arts Reina Sofía.

Na tisoče ljubiteljev glasbe prav tako vsako leto potuje v Španijo na mednarodno priznane poletne glasbene festivale Sónar, ki pogosto predstavlja vrhunske in prihajajoče pop in tehno izvajalce, in Benicàssim, ki običajno predstavlja alternativne rock in dance izvajalce. Oba festivala zaznamujeta Španijo kot mednarodno glasbeno prisotnost in odražata okuse mladih v državi.[potreben citat] Vitoria-Gasteiz jazz festival je eden glavnih v svojem žanru.

Najbolj priljubljeno tradicionalno glasbilo, [[kitara]], izvira iz Španije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.linguatics.com/guitar.htm|title=The History of the Guitar in Spain|publisher=Linguatics.com|access-date=30 April 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110429082016/http://www.linguatics.com/guitar.htm|archive-date=29 April 2011 }}&lt;/ref&gt; Za sever so značilni tradicionalni torbarji ali ''gaiteros'', predvsem v Asturiji in Galiciji.

=== Kuhinja ===
Main article: Spanish cuisine
{{multiple image
 | image1 = 01 Paella Valenciana original.jpg
 | width1 = 150
 | caption1 = [[Paella]], tradicionalna valencijska jed &lt;ref name=&quot;paella&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/article2277058.ece|title=Spain's perfect paella|date=19 August 2007 |last=Richardson|first=Paul|work=The Times|location=London|access-date=6 August 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100604174210/http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/article2277058.ece |archive-date=4 June 2010 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
 | image2 = Jabugo plato con jamón de Jabugo.JPG
 | width2 = 170
 | caption2 = ''[[Jamón ibérico]]'' je ena najdražjih šunk&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/wordofmouth/2010/jan/18/worlds-most-expesive-ham-jamon |title=World's most expensive ham?|last=Smillie|first=Susan|date=18 January 2010|work=The Guardian|access-date=31 October 2019|language=en-GB|issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://elpais.com/elpais/2016/03/07/inenglish/1457342056_191303.html|title=The world's most expensive ham is from Huelva and costs €4,100 a leg|last=Limón|first=Raúl|date=7 March 2016|work=El País|access-date=31 October 2019|language=en|issn=1134-6582}}&lt;/ref&gt;
}}
Španska kuhinja je sestavljena iz velike raznolikosti jedi, ki izhajajo iz razlik v zemljepisu, kulturi in podnebju. Nanjo močno vplivajo morski sadeži, ki so na voljo v vodah, ki obkrožajo državo in odražajo globoke sredozemske korenine države. Obsežna zgodovina Španije s številnimi kulturnimi vplivi je privedla do edinstvene kuhinje. Zlasti zlahka prepoznamo tri glavne delitve:

'''Sredozemska Španija''' – vse takšne obalne regije, od Katalonije do Andaluzije – velika uporaba morske hrane, kot je ''pescaíto frito'' (ocvrta riba); več hladnih juh, kot je gazpačo; in številne jedi na osnovi riža, kot sta ''paella'' iz Valencie in ''arròs negre'' (črni riž) iz Katalonije.

'''Notranja Španija''' – Kastilija – vroče, goste juhe, kot je kastiljska juha na osnovi kruha in česna, skupaj z obilnimi enolončnicami, kot je ''cocido madrileño''. Hrana se tradicionalno konzervira s soljenjem, kot je španska šunka, ali potopljena v oljčno olje, kot je sir Manchego.

'''Atlantska Španija''' – celotna severna obala, vključno z astursko, baskovsko, kantabrijsko in galicijsko kuhinjo – enolončnice na osnovi zelenjave in rib, kot sta ''caldo gallego'' in ''marmitako''. Tudi rahlo sušena ''lacón'' šunka. Najbolj znana kuhinja severnih držav se pogosto opira na oceanske morske sadeže, kot so baskovska trska, beli bel ali sardon ali ''polbo á feira'' iz galicijske hobotnice in jedi iz školjk.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Andrés C. G. (2013): ''50 cosas que hay que saber sobre historia de España''. Barcelona: Ariel
* Julia, S., Pérez, J., Valdeón, J. (2003): ''Historia de España''. Madrid: S. L. U. Espasa libros
* Montgomery Watt, W. (1974): ''Historia de la España Islamica''. Barcelona: Alianza editorial

== Glej tudi ==
* [[seznam suverenih držav]]
* [[Španci]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]]

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{Zbirka|Spain|Španija}}
* [http://www.spain.info Uradni turistični portal]

{{Evropa}}
{{Članice EU in kandidatke}}

{{NATO}}
{{OVSE}}

[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Zahodnoevropska unija]]
[[Kategorija:Španski pesniki]]
[[Kategorija:Španija|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>1m6blebknl3bfaew5ebvbxcgbr6a1tp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ekvador</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6033</id>
    <revision>
      <id>6758009</id>
      <parentid>6614859</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:40:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758009</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="63902" sha1="7xe36pw5r4elhxwwrvpj7qvqbp5dzwf" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name              = ''{{wikidata|P1705}}''
|conventional_long_name   = {{wd|property|P1448}}
|common_name              = {{wd|title}}
|common_name2             = Ekvadorja
|image_flag               = {{wd|property|raw|P41}}
|image_coat               = {{wd|property|raw|P94}}
|image_map                = ECU orthographic.svg
|national_motto           = &lt;!--
--&gt;''Dios, patria y libertad''{{presledki|2}}&lt;small&gt;([[španščina|špansko]])&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;!--
--&gt;''Pro Deo, Patria et Libertas''{{presledki|2}}&lt;small&gt;([[latinščina|latinsko]])&lt;br /&gt;&lt;!--
--&gt;»Bog, domovina in svoboda«&lt;/small&gt;
|national_anthem          = ''Salve, Oh Patria''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;»Pozdravljena, naša domovina«&lt;/small&gt;
|official_languages       = španščina&lt;sup&gt;1&lt;sup&gt;
|demonym                  = Ekvadorec, Ekvadorka
|capital                  = {{wd|property|linked|P36}}   {{wd|property|linked|{{wd|property|raw|P36}}|P625}}
&lt;!-- |latd=00 |latm=9 |latNS=S |longd=78 |longm=21 |longEW=W --&gt;
|largest_city             = [[Guayaquil]]
|government_type          = [[Predsedniški sistem|predsedniška]] [[republika]]
|leader_title1            = predsednik:
|leader_title2            = podpredsednica:
|leader_name1             = Daniel Noboa
|leader_name2             = Verónica Abad Rojas
| area_rank              = 73.
| area_km2               = 256.370&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.exteriores.gob.es/Documents/FichasPais/Ecuador_FICHA%20PAIS.pdf |title=Ficha País: Ecuador |publisher=La Oficina de Información Diplomática del Ministerio de Asuntos Exteriores y de Cooperación |language=es |access-date=2022-02-15}}&lt;/ref&gt;
|percent_water            = 5
| population_estimate    = 
| population_estimate_rank = 
| population_estimate_year = 
| population_census      = 16.938.986
| population_census_year = 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.censoecuador.gob.ec/ |title=Inicio - INEC |website=censoecuador.gob.ec |access-date=2024-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250407172049/https://www.censoecuador.gob.ec/ |archive-date=2025-04-07 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| population_census_rank = 73.
| population_density_km2 = 69
| population_density_rank = 
|sovereignty_type         = [[Neodvisnost]]
| established_event1     = Razglašena
| established_date1      = 10. avgust 1809
| established_event2     = od Španije
| established_date2      = 24. maj 1822
| established_event3     = {{nowrap|od [[Velika Kolumbija]]}}
| established_date3      = 13. maj 1830
| established_event4     = Priznana s strani Španije
| established_date4      = 16. februar 1840&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=2CzVyFvAq28C|title=Tratado de paz y amistad celebrado entre España y la República del Ecuador: en 16 de febrero de 1840|last=España|date=1841-01-01|publisher=en la Imprenta Nacional|via=Google Books|access-date=2016-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20161116150032/https://books.google.com/books?id=2CzVyFvAq28C|archive-date=2016-11-16|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| established_event5     = Liberalna revolucija
| established_date5      = 5. junij 1895
| established_event6     = Trenutna ustava
| established_date6      = 28. september 2008
| GDP_PPP                = 202,043 mrd. $
| GDP_PPP_year           = 2019
| GDP_PPP_per_capita     = 11.701 $
| GDP_nominal            = 106,289 mrd. $
| GDP_nominal_year       = 2019
| GDP_nominal_per_capita = 6155 $
| GDP_ref                = &lt;ref name=&quot;IMF&quot;&gt;{{navedi splet|url = https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=26&amp;pr.y=13&amp;sy=2017&amp;ey=2024&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=248&amp;s=NGDPD%2CPPPGDP%2CNGDPDPC%2CPPPPC&amp;grp=0&amp;a=|website = Mednarodni denarni sklad|title = Report for Selected Countries and Subjects: Ecuador GDP}}&lt;/ref&gt;
| Gini_year              = 2020
| Gini_change            = &lt;!--rast/upad/nespremenjen--&gt;
| Gini                   = 47,3&lt;!--number only--&gt;
| Gini_ref               = &lt;ref name=&quot;wb-gini&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=EC |title=Gini Index |publisher=Svetovna banka |access-date=2022-09-14}}&lt;/ref&gt;
| HDI_year               = 2021&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--&gt;
| HDI_change             = &lt;!--rast/upad/nespremenjen--&gt;
| HDI                    = 0,740 &lt;!--number only--&gt;
| HDI_ref                = &lt;ref name=&quot;HDI&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]]|date=2022-09-08|access-date=2022-09-08}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank               = 95.
|currency                 = [[ameriški dolar]]&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|currency_code            = USD
|country_code             =
|time_zone                =
|utc_offset               = -5 (-6&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;)
|time_zone_DST            =
|utc_offset_DST           =
|cctld                    = [[.ec]]
|calling_code             = 593
|footnote1                = Domorodne skupnosti govorijo [[kičvanščina|kičvansko]]&lt;!-- oblika kečuanščine --&gt; in druge [[amerindijski jeziki|amerindijske jezike]].
|footnote2                = Do leta 2000 [[Ekvadorski sukre|sukre]], nato ameriški dolar in [[ekvadorski centavi]]
|footnote3                = [[Galapaški otoki]].
}}
'''Ekvadór''', uradna dolga oblika '''Repúblika Ekvadór''', je [[država]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]. Na severovzhodu meji na [[Kolumbija|Kolumbijo]], na vzhodu in jugu na [[Peru]], na zahodu pa na [[Tihi ocean]]. Približno tisoč [[kilometer|kilometrov]] zahodno od [[celina|celinske]] [[obala|obale]] ležijo [[Galapaški otoki]], ki so prav tako del države Ekvador.

== Zgodovina ==
=== Predinkovsko obdobje ===
&lt;div style=&quot;float:right;&quot;&gt;[[File:Tolita mythological figure in feathered costume IMJ B77.0161.jpg|thumb|upright|left| Tumaco-La Tolita, mitološka figura v kostumu s perjem. Med letoma 100 pr. n. št. in 100 n. št. Najdeno v Esmeraldi]]&lt;/div&gt;
Na območju bodočega Ekvadorja so se pred prihodom [[Inki|Inkov]] naselila različna ljudstva. Arheološki dokazi kažejo, da se je prva razpršitev Paleo-Indijancev v Ameriki zgodila ob koncu zadnjega ledeniškega obdobja, pred približno 16.500–13.000 leti. Prvi ljudje, ki so dosegli Ekvador, so morda potovali po kopnem iz Severne in Srednje Amerike ali s čolni ob obali [[Tihi ocean|Tihega oceana]].

Čeprav njihovi jeziki niso bili sorodni, so te skupine razvile podobne skupine kultur, od katerih je bila vsaka v različnih okoljih. Obalni prebivalci so razvili ribiško, lovsko in nabiralsko kulturo; ljudje v visokogorskih Andih so razvili poljedelski način življenja, ljudje v porečju [[Amazonka|Amazonke]] pa nomadski lovsko-nabiralniški način obstoja.

Sčasoma so te skupine začele sodelovati in se mešati med seboj, tako da so skupine družin na enem območju postale ena skupnost ali pleme s podobnim jezikom in kulturo. Nastale so številne civilizacije,&lt;ref&gt;{{navedi časopis |last=Ferdon |first=Edwin N. |date=1966-06-24 |title=The Prehistoric Culture of Ecuador: Early Formative Period of Coastal Ecuador: The Valdivia and Machalilla Phases . Betty J. Meggers, Clifford Evans, and Emilio Estrada. Smithsonian Institution, Washington, D.C., 1965. 452 pp., $6.75. |url=https://www.science.org/doi/10.1126/science.152.3730.1731 |journal=Science |language=en |volume=152 |issue=3730 |pages=1731–1732 |doi=10.1126/science.152.3730.1731 |issn=0036-8075}}&lt;/ref&gt; kot sta [[kultura Valdivia]] in [[kultura Mačalila]] na obali,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.metmuseum.org/toah/hd/vald/hd_vald.htm|title=Valdivia Figurines|publisher=Metropolitan Museum of Art|date=October 2004|access-date=2022-06-29}}&lt;/ref&gt; ''Quitus'' (blizu današnjega [[Quito|Quita]]) &lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Quito History - Culture, Religion and Lifestyle in Quito |url=https://www.quito.com/v/history/ |access-date=2022-07-25 |website=www.quito.com |archive-date=2022-07-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220725182659/https://www.quito.com/v/history/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;  in ''Cañari'' (blizu današnje [[Cuenca|Cuence]]).&lt;ref&gt;{{navedi časopis|last1=Sandoval|first1=José R.|last2=Lacerda|first2=Daniela R.|last3=Jota|first3=Marilza M. S.|last4=Robles-Ruiz|first4=Paulo|last5=Danos|first5=Pierina|last6=Paz-y-Miño|first6=César|last7=Wells|first7=Spencer|last8=Santos|first8=Fabrício R.|last9=Fujita|first9=Ricardo|date=2020-09-10|title=Tracing the genetic history of the 'Cañaris' from Ecuador and Peru using uniparental DNA markers|journal=BMC Genomics|volume=21|issue=Suppl 7 |page=413 |doi=10.1186/s12864-020-06834-1|pmid=32912150 |pmc=7488242  | issn=1471-2164 }}&lt;/ref&gt; Vsaka civilizacija je razvila svojo značilno arhitekturo, lončarstvo in verske interese.

V visokogorju [[Andi|Andov]] so skupine plemen sodelovale in oblikovale vasi; tako so se oblikovali prvi narodi, ki so temeljili na kmetijskih virih in udomačevanju živali. Sčasoma je skupina narodov z vojnami in zakonskimi zvezami njihovih voditeljev oblikovala konfederacije. Ena regija se je združila v konfederacijo, imenovano Shyris, ki je izvajala organizirano trgovanje in menjavo med različnimi regijami. Njihova politična in vojaška moč je prišla pod oblast krvne linije Duchicela.

=== Obdobje Inkov ===
[[File:Ecuador ingapirca inca ruins.jpg|thumb|left|Ruševine Ingapirce, to mesto je služilo kot postojanka in oskrba inkovskih čet, predvsem pa je bilo mesto čaščenja in čaščenja sonca, najvišjega inkovskega boga, kar je pomenilo Coricancha, posvečeno inkovskemu ritualu.]]
[[File:Múmia de cabeça - Povo Jivaro 01.jpg|thumb|upright|Predkolumbovska skrčena glava Shuarjev (ljudstev Jivaroan).]]
Ko so Inke prispeli, so ugotovili, da so bile te konfederacije tako razvite, da so Inki potrebovali dve generaciji vladarjev – [[Topa Inca Yupanqui]] in [[Huayna Capac]] – da so jih absorbirali v [[Inkovski imperij]]. Domače konfederacije, ki so jim delale največ težav, so bile deportirane v oddaljena območja Peruja, Bolivije in severne Argentine. Podobno je bilo v Ekvador pripeljanih več zvestih inkovskih podanikov iz Peruja in Bolivije, da bi preprečili upor. Tako je regija visokogorskega Ekvadorja leta 1463 postala del Inkovskega imperija z istim jezikom.

Nasprotno pa so Inke, ko so vdrli v obalni Ekvador in vzhodne amazonske džungle Ekvadorja, ugotovili, da so tako okolje kot domorodci bolj sovražni. Še več, ko so jih Inki poskušali pokoriti, so se ti staroselci umaknili v notranjost in se zatekli k gverilskim taktikam. Posledično je bila ovirana širitev Inkov v amazonsko nižino in pacifiško obalo Ekvadorja. Avtohtono prebivalstvo amazonske džungle in obalnega Ekvadorja je ostalo relativno avtonomno, dokler niso prispeli španski vojaki in misijonarji. Amazonsko ljudstvo in Cayapas iz obalnega Ekvadorja sta bili edini skupini, ki sta se uprli inkovski in španski nadvladi ter ohranili svoj jezik in kulturo tudi v 21. stoletju.

Pred prihodom Špancev je bil Inkovski imperij vpleten v državljansko vojno. Prezgodnja smrt tako dediča Ninana Cuchija kot kralja Huayna Capaca zaradi evropske bolezni, ki se je razširila v Ekvadorju, je ustvarila vakuum moči med dvema frakcijama. Severna frakcija, ki jo je vodil [[Atahualpa]], je trdila, da je Huayna Capac pred svojo smrtjo izdal ustni odlok o razdelitvi imperija. Ozemlja današnjega Ekvadorja in severnega Peruja je podaril svojemu najljubšemu sinu Atahualpi, ki naj bi vladal iz Quita; ostalo pa je dal [[Huáscar]]ju, ki naj bi vladal iz [[Cuzco|Cuzca]]. Želel je, da bi bilo njegovo srce pokopano v Quitu, njegovem najljubšem mestu, preostanek njegovega telesa pa bi bil pokopan z njegovimi predniki v Cuzcu.

Huáscar ni priznal očetove oporoke, saj ni sledila inkovski tradiciji poimenovanja Inka prek duhovnikov. Huáscar je ukazal Atahualpi, naj se udeleži očetovega pokopa v Cuzcu in se mu pokloni kot novemu inkovskemu vladarju. Atahualpa se je z velikim številom očetovih vojakov veteranov odločil ignorirati Huáscarja in sledila je državljanska vojna. Potekale so številne krvave bitke, dokler Huáscar ni bil končno ujet. Atahualpa je odkorakal proti jugu v Cuzco in pobil kraljevo družino, povezano z njegovim bratom.

Leta 1532 je majhna skupina Špancev, ki jo je vodil [[Francisco Pizarro]], pristala v Tumbezu in korakala čez Ande, dokler niso prispeli do Cajamarce, kjer naj bi novi Inka Atahualpa opravil srečanje z njimi. Duhovnik Valverde je poskušal prepričati Atahualpo, da bi se moral pridružiti katoliški cerkvi in se razglasiti za vazala Španije. To je Atahualpo tako razjezilo, da je Sveto pismo vrgel na tla. Na tej točki so razjarjeni Španci po ukazu Valverdeja napadli in pobili neoborožene spremljevalce Inkov ter ujeli Atahualpo. Pizarro je obljubil, da bo izpustil Atahualpo, če bo izpolnil svojo obljubo, da bo sobo napolnil z zlatom. Toda po lažnem sojenju so Španci Atahualpo usmrtili z davljenjem.

=== Španska kolonizacija ===
[[File:Plaza principal de Quito, anónimo - siglo XVIII (Museo de la Moneda, Bogotá).jpg|thumb|''Glavni trg Quita''. 18. stoletje. Slikarska kolonialna šola Quito.]]
Nove nalezljive bolezni, kot so [[črne koze]], endemične za Evropejce, so v prvih desetletjih španske vladavine povzročile visoko smrtnost med indijanskim prebivalstvom, saj niso imeli imunosti. Istočasno so bili domačini prisiljeni v delovni sistem ''encomienda'' za Špance. Leta 1563 je Quito postal sedež ''real audiencia'' (upravnega okrožja) Španije in del [[podkraljestvo Peru|podkraljestva Peru]] in kasneje leta 1717 [[Podkraljestvo Nova Granada|podkraljestva Nova Granada]].

[[Potres v Riobambi (1797)|Potres v Riobambi]] leta 1797, ki je povzročil od 6000 do 40.000 žrtev, je proučeval [[Alexander von Humboldt]], ko je obiskal to območje v letih 1801–1802.&lt;ref&gt;{{navedi časopis|last=Lavilla|first=E.O.|year=2004|title=Under the Southern Cross: Stories around Humboldt and Bonpland's trip to the New Continent|journal=Latin American Applied Research|volume=34|pages=203–208|url=http://www.scielo.org.ar/pdf/laar/v34n4/v34n4a01.pdf|access-date=2010-08-22|archive-date=2011-07-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20110719230708/http://www.scielo.org.ar/pdf/laar/v34n4/v34n4a01.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Po skoraj 300 letih španske vladavine je Quito še vedno ostal majhen z 10.000 prebivalci. 10. avgusta 1809 so mestni ''criollos'' pozvali k neodvisnosti od Španije (prvi med narodi Latinske Amerike). Vodili so jih Juan Pío Montúfar, Quiroga, Salinas in škof Cuero y Caicedo. Vzdevek Quita, ''Luz de América'' (Luč Amerike), temelji na njegovi vodilni vlogi pri poskusu zagotavljanja neodvisne lokalne vlade. Čeprav nova vlada ni trajala več kot dva meseca, je imela pomembne posledice in je bila navdih za gibanje za neodvisnost preostale Španske Amerike. 10. avgust se zdaj praznuje kot dan neodvisnosti, državni praznik.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.eltelegrafo.com.ec/noticias/editoriales/19/ecuador-en-el-dia-de-la-independencia-nacional |title=Ecuador en el día de la Independencia nacional |date=2017-08-10 |work=El Telégrafo |access-date=2018-08-08 |language=es-es  |archive-url=https://web.archive.org/web/20180808202916/https://www.eltelegrafo.com.ec/noticias/editoriales/19/ecuador-en-el-dia-de-la-independencia-nacional |archive-date=2018-08-08 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Neodvisnost ===
[[File:Jose Antonio de Sucre.JPG|thumb|upright|left| Vodja venezuelske neodvisnosti [[Antonio José de Sucre]].]]
[[File:Entrevista de Guayaquil.jpg|thumb|upright| &quot;Konferenca v Guayaquilu&quot; je bilo srečanje med dvema glavnima voditeljema španske južnoameriške neodvisnosti. Na njej so razpravljali o obliki vladanja nastajajočih držav, [[José de San Martín|San Martín]] se je odločil za enotno Južno Ameriko v obliki monarhije, medtem ko se je [[Simon Bolivar|Bolívar]] odločil za isto, vendar za republiko. Slika 1843.]]
9. oktobra 1820 je departma Guayaquil postal prvo ozemlje v Ekvadorju, ki se je osamosvojilo od Španije in obsegal večino ekvadorskih obalnih provinc, s čimer se je vzpostavil kot neodvisna država. Njegovi prebivalci so praznovali uradni dan neodvisnosti Ekvadorja 24. maja 1822. Preostali del Ekvadorja je pridobil neodvisnost, potem ko je [[Antonio José de Sucre]] premagal španske kraljeve sile v bitki pri Pichinchi blizu Quita. Po bitki se je Ekvador pridružil republiki [[Velika Kolumbija|Veliki Kolumbiji]] [[Simon Bolivar|Simóna Bolívarja]], vključno z današnjo [[Kolumbija|Kolumbijo]], [[Venezuela|Venezuelo]] in [[Panama|Panamo]]. Leta 1830 se je Ekvador ločil od Velike Kolumbije in postal neodvisna republika. Dve leti pozneje je priključil [[Galapaško otočje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.presidencia.gob.ec/galapagos-celebra-un-ano-mas-de-provincializacion/ |title=Galápagos celebra un año más de provincialización |publisher=Presidencia de la República del Ecuador |language=es |access-date=2021-08-19 |url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160221201905/http://www.presidencia.gob.ec:80/galapagos-celebra-un-ano-mas-de-provincializacion/ |archive-date=2016-02-21 }}&lt;/ref&gt;

V 19. stoletju je Ekvador zaznamovala nestabilnost s hitrim menjavanjem vladarjev. Prvi predsednik Ekvadorja je bil v Venezueli rojen Juan José Flores, ki je bil nazadnje odstavljen, sledilo mu je več avtoritarnih voditeljev, kot je Vicente Rocafuerte; José Joaquín de Olmedo; José María Urbina; Diego Noboa; Pedro José de Arteta; Manuel de Ascásubi; in Floresov lastni sin, Antonio Flores Jijón, med drugim. Konservativec Gabriel García Moreno je v 1860-ih s podporo rimskokatoliške cerkve združil državo. V poznem 19. stoletju je svetovno povpraševanje po [[kakavovec|kakavu]] povezalo gospodarstvo z izvozom surovin in povzročilo migracije iz visokogorja na kmetijsko zemljo na obali.

Ekvador je leta 1851 odpravil [[suženjstvo]] in osvobodil temnopolte sužnje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cidcm.umd.edu/mar/assessment.asp?groupId=13001 |title=Assessment for Blacks in Ecuador |publisher=CIDCM |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120622220302/http://www.cidcm.umd.edu/mar/assessment.asp?groupId=13001 |archive-date=2012-06-22 }}&lt;/ref&gt;

=== Liberalna revolucija ===
[[File:Historic Center of Quito - World Heritage Site by UNESCO - Photo 437.jpg|thumb|left| Antični izkopani kanuji na dvorišču stare vojaške bolnišnice v zgodovinskem središču Quita]]
Liberalna revolucija leta 1895 pod vodstvom Eloya Alfara je zmanjšala moč duhovščine in konservativnih lastnikov zemlje. To liberalno krilo je obdržalo oblast do vojaške »julijske revolucije« leta 1925. 1930-ta in 1940-ta leta so zaznamovala nestabilnost in pojav populističnih politikov, kot je bil petkratni predsednik José María Velasco Ibarra.

=== Izguba zahtevanih ozemelj od leta 1830 ===
Od ločitve Ekvadorja od Velike Kolumbije 13. maja 1830 je njegov prvi predsednik, general Juan José Flores, zahteval ozemlje, ki se je imenovalo ''Real Audiencia of Quito'', imenovano tudi ''Presidencia of Quito''. Svoje zahteve je podprl s španskimi kraljevimi dekreti ali ''Real Cedulas'', ki so začrtali meje nekdanjih španskih čezmorskih kolonij. V primeru Ekvadorja, tega s sedežem v Floresu ''de jure'' zahteva naslednje ''cedule'' – Real Cedula iz let 1563, 1739 in 1740; s spremembami v Amazonskem bazenu in Andih, ki so bile uvedene s pogodbo iz Guayaquila (1829), ki jo je Peru nerad podpisal, po tem ko je številčno premočna sila Velike Kolumbije, ki jo je vodil Antonio José de Sucre, v bitki premagala perujsko invazijsko silo predsednika in generala La Mara od Tarqui. Poleg tega je bila vzhodna meja Ekvadorja s portugalsko kolonijo Brazilijo v amazonskem bazenu spremenjena pred osamosvojitvenimi vojnami s prvo pogodbo San Ildefonso (1777) med španskim imperijem in portugalskim imperijem. Še več, da bi dodal legitimnost svojim zahtevam, je Flores 16. februarja 1840 podpisal pogodbo s Španijo, s katero je Flores prepričal Španijo, da uradno prizna neodvisnost Ekvadorja in njene izključne pravice do kolonialnih naslovov nad nekdanjim španskim kolonialnim ozemljem, ki je bilo Španiji v antiki znano kot Kraljevina in Predsedstvo Quita.

Ekvador je v svoji dolgi in burni zgodovini izgubil večino svojih spornih ozemelj v korist vsake od svojih močnejših sosed, kot so Kolumbija leta 1832 in 1916, Brazilija leta 1904 z vrsto miroljubnih pogodb in Peru po kratki vojni, v kateri je protokol iz Ria de Janeira je bil podpisan leta 1942.

=== Boj za neodvisnost ===
Med bojem za neodvisnost, preden sta Peru ali Ekvador postala neodvisna naroda, se je nekaj območij nekdanje podkraljevine Nove Granade – Guayaquil, Tumbez in Jaén – razglasilo za neodvisno od Španije. Nekaj mesecev kasneje se je del perujske San Martinove osvobodilne vojske odločil zavzeti neodvisni mesti Tumbez in Jaén z namenom, da bi ju uporabili kot odskočno desko za zasedbo neodvisnega mesta Guayaquil in nato za osvoboditev preostalega dela Audiencie. de Quito (Ekvador). Med najvišjimi častniki osvobodilne vojske z juga je bilo splošno znano, da je njihov vodja San Martin želel osvoboditi današnji Ekvador in ga priključiti bodoči republiki Peru, saj je bil del Inkovskega imperija, preden so ga osvojili. Španci.

Vendar pa je bil Bolívarjev namen ustanoviti novo republiko, znano kot Velika Kolumbija, iz osvobojenega španskega ozemlja Nove Granade, ki so ga sestavljale Kolumbija, Venezuela in Ekvador. Načrti San Martina so bili prekrižani, ko se je Bolívar s pomočjo maršala Antonia Joséja de Sucreja in velikokolumbijskih osvobodilnih sil spustil z gora Andov in zasedel Guayaquil; prav tako so novo osvobojeno Audiencio de Quito priključili Republiki Veliki Kolumbiji. To se je zgodilo nekaj dni preden so lahko prispele perujske sile San Martina in zasedle Guayaquil. Zgodovinski dokumenti večkrat navajajo, da je San Martin povedal Bolivarju, da je prišel v Guayaquil, da bi osvobodil deželo Inkov iz Španije.

==== Perujska okupacija Jaéna, Tumbesa in Guayaquila ====
Na jugu je Ekvador ''de jure'' zahteval majhen košček zemlje ob Tihem oceanu, znan kot Tumbes, ki leži med rekama Zarumilla in Tumbes. V ekvadorskem južnem gorovju Andov, kjer jih seka Marañon, je Ekvador zahteval območje, ki ga je imenoval Jaén de Bracamoros. Ta območja je Bolivar vključil kot del ozemlja Velike Kolumbije 17. decembra 1819 med kongresom v Angosturi, ko je bila ustanovljena Republika Velika Kolumbija. Tumbes je razglasil neodvisnost od Španije 17. januarja 1821, Jaen de Bracamoros pa 17. junija 1821, brez zunanje pomoči revolucionarnih vojsk. Vendar pa so istega leta 1821 perujske sile, ki so sodelovale v revoluciji Trujillo, zasedle tako Jaen kot Tumbes. Nekateri perujski generali so imeli željo priključiti Ekvador Republiki Peru na račun Velike Kolumbije, saj so čutili, da je bil Ekvador nekoč del Inkovskega imperija.

Osvoboditelj San Martin je 28. julija 1821 v Limi razglasil neodvisnost Peruja, Tumbes in Jaen, ki sta bila vključena v revolucijo v Trujillu s strani perujskih okupacijskih sil, pa sta prisegla na novo perujsko zastavo in se vključila v Peru, čeprav ta ni bil popolnoma osvobojen Španije. Potem ko se je Peru popolnoma osvobodil od Španije s pomočjo vojsk pod vodstvom Bolivarja in Antonia Joseja de Sucreja v bitki pri Ayacuchu 9. decembra 1824, je prišlo do močne želje nekaterih Perujcev, da obudijo Inkovski imperij in vključijo še Bolivijo in Ekvador. Eden od teh perujskih generalov je bil v Ekvadorju rojeni José de La Mar, ki je postal eden od perujskih predsednikov, potem ko je Bolivar odstopil kot diktator Peruja in se vrnil v Kolumbijo. Velika Kolumbija je skoraj desetletje protestirala proti Peruju zaradi vrnitve Jaena in Tumbesa, nato pa je končno Bolivar po dolgih in jalovih razpravah o vrnitvi Jaena, Tumbesa in dela Mainasa napovedal vojno. Predsednik in general José de La Mar, ki je bil rojen v Ekvadorju, je verjel, da je prišla priložnost za priključitev okrožja Ekvador Peruju, osebno, s perujskimi silami, napadel in zasedel Guayaquil in nekaj mest v regiji Loja v južnem Ekvadorju dne 28. novembra 1828.
[[File:AGHRC (1890) - Carta XI - División política de Colombia, 1824.jpg|thumb|Zemljevid nekdanje Velike Kolumbije iz leta 1824 (v tistem času imenovane Kolumbija), Velika Kolumbija je pokrivala celotno obarvano regijo.]]
[[File:Ecuador1832.png|thumb|Ekvador leta 1832]]

Vojna se je končala, ko je v bitki pri Tarquiju 27. februarja 1829 zmagoslavna južna velika kolumbijska vojska, ki jo je vodil Antonio José de Sucre, premagala perujske invazijske sile, ki jih je vodil predsednik La Mar. Ta poraz je vodil do podpisa Guayaquilske pogodbe 22. septembra 1829, s katero sta Peru in njegov kongres priznala pravice Velike Kolumbije nad Tumbesom, Jaenom in Maynasom. S protokolarnimi srečanji med predstavniki Peruja in Velike Kolumbije je bila meja določena kot reka Tumbes na zahodu, na vzhodu pa naj bi sledili reki Maranon in Amazonki proti Braziliji kot najbolj naravni meji med njima. Vendar pa je bilo v teku vprašanje, ali naj nova meja okoli regije Jaen sledi reki Chinchipe ali reki Huancabamba. Glede na mirovna pogajanja se je Peru strinjal, da vrne Guayaquil, Tumbez in Jaén; kljub temu je Peru vrnil Guayaquil, ni pa vrnil Tumbesa in Jaéna, češ da ni dolžan upoštevati dogovorov, saj je Velika Kolumbija prenehala obstajati, ko se je razdelila na tri različne države – Ekvador, Kolumbijo in Venezuelo.

==== Razpad Velike Kolumbije ====
Osrednje okrožje Velike Kolumbije, znano kot Cundinamarca ali Nova Granada (sodobna Kolumbija) z glavnim mestom v [[Bogota|Bogoti]], ni priznalo ločitve južnega okrožja Velike Kolumbije z glavnim mestom v Quitu od federacije Velike Kolumbije. Po ločitvi Ekvadorja se je departma Cauca zaradi nestabilnosti v centralni vladi Bogote prostovoljno odločil združiti z Ekvadorjem. Predsednik Ekvadorja, rojen v Venezueli, general Juan José Flores, je z odobritvijo ekvadorskega kongresa 20. decembra 1830 priključil departma Cauca, saj je vlada Cauca že aprila pozvala k združitvi z južnim okrožjem. Poleg tega je imela regija Cauca v svoji dolgi zgodovini zelo močne gospodarske in kulturne vezi z prebivalci Ekvadorja. Tudi regija Cauca, ki je vključevala mesta, kot so Pasto, Popayán in Buenaventura, je bila vedno odvisna od predsedstva ali Audiencie Quita.

Brezplodna pogajanja so se nadaljevala med vladama Bogote in Quita, kjer vlada Bogote ni priznala ločitve Ekvadorja ali Cauca od Velike Kolumbije, dokler maja 1832 ni izbruhnila vojna. V petih mesecih je Nova Granada premagala Ekvador zaradi dejstva, da so večino ekvadorskih oboroženih sil sestavljali uporniški jezni neplačani veterani iz Venezuele in Kolumbije, ki se niso želeli boriti proti svojim rojakom. Ker je predsednik Flores videl, da se njegovi častniki upirajo in menjajo strani, ni imel druge možnosti, kot da nerad sklene mir z Novo Granado. Podpisana je bila pogodba iz Pasta iz leta 1832, s katero je bil departma Cauca predan Novi Granadi (sodobna Kolumbija), vlada Bogote je priznala Ekvador kot neodvisno državo, meja pa naj bi sledila ''Ley de División Territorial de la República de Colombia'' (Zakon o razdelitvi ozemlja Velike Kolumbije), sprejet 25. junija 1824. Ta zakon je določil mejo pri reki Carchi in vzhodno mejo, ki je segala do Brazilije pri reki Caquetá. Kasneje je Ekvador trdil, da je Republika Kolumbija med reorganizacijo svoje vlade nezakonito naredila svojo vzhodno mejo začasno in da je Kolumbija razširila svoje zahteve južno do reke Napo, ker je dejala, da je vlada Popayána razširila svoj nadzor vse do reke Napo.

=== Vojaške vlade (1972–79) ===
V [[19. stoletje|19. stoletju]] je Ekvador pretresala huda politična kriza in nestabilnost. Ob koncu 19. stoletja so Ekvadorju še vladali konzervativni [[katolicizem|katoliški]] predsedniki, nakar je leta 1895 [[Eloy Alfaro]], ki je bil liberalnih načel, z revolucijo prevzel oblast.

Med letoma 1904 in 1942 je država v različnih [[vojna]]h s sosednjima državama izgubila precej ozemlja. Najpomembnejša je bila vojna zaradi ozemeljskega spora s [[Peru]]jem leta 1941 in ponovno leta 1995 in ki se je dokončno razrešila šele v letu 1999.

Leta 1972 je &quot;revolucionarna in nacionalistična&quot; vojaška hunta strmoglavila vlado Velasca Ibarre. Državni udar je vodil general Guillermo Rodríguez, izvršil pa ga je poveljnik mornarice Jorge Queirolo G. Novi predsednik je Joséja Marío Velasca izgnal v Argentino. Na oblasti je ostal do leta 1976, ko ga je odstavila druga vojaška vlada. To vojaško hunto je vodil admiral Alfredo Poveda, ki je bil razglašen za predsednika vrhovnega sveta. V vrhovnem svetu sta bila še dva člana: general Guillermo Durán Arcentales in general Luis Pintado. Civilna družba je vse bolj vztrajno pozivala k demokratičnim volitvam. Polkovnik Richelieu Levoyer, vladni minister, je predlagal in izvedel načrt za vrnitev v ustavni sistem s splošnimi volitvami. Ta načrt je omogočil novemu demokratično izvoljenemu predsedniku, da prevzame naloge izvršnega urada.

=== Vrnitev v demokracijo ===
Volitve so bile 29. aprila 1979 po novi ustavi. Za predsednika je bil izvoljen Jaime Roldós Aguilera, ki je zbral več kot milijon glasov, največ v zgodovini Ekvadorja. Funkcijo je prevzel 10. avgusta kot prvi ustavno izvoljeni predsednik po skoraj desetletju civilne in vojaške diktature. Leta 1980 je po umiku iz Concentración de Fuerzas Populares (Koncentracija ljudskih sil) ustanovil Partido Pueblo, Cambio y Democracia (Stranka za ljudi, spremembe in demokracijo) in vladal do 24. maja 1981, ko je umrl skupaj s svojo ženo in obrambnim ministrom Marcom Subia Martinezom, ko je njegovo letalo strmoglavilo v močnem dežju blizu meje s Perujem. Mnogi ljudje verjamejo, da ga je umorila Cia,&lt;ref&gt;{{Citation|title=Apology Of An Economic Hitman (2010)|url=https://www.filmsforaction.org/watch/apology-of-an-economic-hitman/|access-date=2021-09-21}}&lt;/ref&gt; glede na številne grožnje s smrtjo, ki so mu bile namenjene zaradi njegove reformistične agende, smrti dveh ključnih prič v avtomobilskih nesrečah, preden sta lahko pričali med preiskavo, in včasih nasprotujočih si poročil o incident.

Roldosa je takoj nasledil podpredsednik Osvaldo Hurtado, ki mu je leta 1984 sledil León Febres Cordero iz socialno-krščanske stranke. Rodrigo Borja Cevallos iz stranke Demokratična levica (Izquierda Democrática ali ID) je leta 1988 zmagal na predsedniških volitvah, ko je kandidiral v drugem krogu volitev proti Abdali Bucaramu (svaku Jaimeja Roldosa in ustanovitelju ekvadorske Roldosistične stranke). Njegova vlada je bila zavezana izboljšanju varstva človekovih pravic in je izvedla nekaj reform, zlasti odprtje Ekvadorja za zunanjo trgovino. Vlada Borje je sklenila sporazum, ki je vodil k razpustitvi majhne teroristične skupine &quot;¡Alfaro Vive, Carajo!&quot; (&quot;Alfaro Lives, Prekleto!&quot;), poimenovan po Eloy Alfaro. Vendar so nenehne gospodarske težave spodkopale priljubljenost ID in opozicijske stranke so leta 1999 prevzele nadzor nad kongresom.
[[File:CAMBIO DE GUARDIA.jpg|thumb|Predsednik Lenín Moreno, prva dama Rocío González Navas in njegov predhodnik Rafael Correa, 3. april 2017]]

Ekvador je 13. aprila 2000 sprejel ameriški dolar kot svojo nacionalno valuto, 11. septembra pa je država odpravila ekvadorski sucre, da bi stabilizirala gospodarstvo države.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Outsourcing the Money Supply |url=https://www.usnews.com/opinion/blogs/eric-schnurer/2014/05/02/why-ecuador-and-other-states-dont-use-their-own-money}}&lt;/ref&gt; Ameriški dolar je od leta 2000 edina uradna valuta Ekvadorja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Ecuador's one and only official currency is the US Dollar |url=https://peopleplacesandthoughts.com/home/2019/5/24/ecuadors-one-and-only-official-currency-is-the-us-dollar |website=People Places and Thoughts}}&lt;/ref&gt;

Pojav indijanskega prebivalstva kot aktivne volilne skupine je v zadnjih letih prispeval k demokratični nestanovitnosti države. Prebivalstvo je bilo motivirano zaradi tega, ker vlada ni izpolnila obljub o zemljiški reformi, nižji brezposelnosti in zagotavljanju socialnih storitev, ter zgodovinsko izkoriščanje s strani zemljiške elite. Njihovo gibanje je skupaj z nenehnimi destabilizacijskimi prizadevanji tako elite kot levičarskih gibanj povzročilo poslabšanje položaja izvršne oblasti. Prebivalstvo in druge veje oblasti dajejo predsedniku zelo malo političnega kapitala, kar je razvidno iz zadnje odstranitve predsednika Lucia Gutiérreza s položaja s strani kongresa aprila 2005.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Ecuador Congress ousts president |url=https://www.aljazeera.com/news/2005/4/21/ecuador-congress-ousts-president |work=www.aljazeera.com |language=en}}&lt;/ref&gt; Njegovo mesto je prevzel podpredsednik Alfredo Palacio in ostal na položaju do predsedniških volitev leta 2006, na katerih je predsedniški položaj dobil Rafael Correa.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Leftist rolling to victory in Ecuador's presidential race |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2006-nov-27-fg-ecuador27-story.html |work=Los Angeles Times |date=2006-11-27}}&lt;/ref&gt; 15. januarja 2007 je Rafael Correa prisegel kot predsednik Ekvadorja. Več levičarskih političnih voditeljev Latinske Amerike, njegovih bodočih zaveznikov, se je udeležilo slovesnosti.

Nova socialistična ustava, potrjena na referendumu leta 2008 (Ekvadorska ustava iz leta 2008), je uvedla levičarske reforme.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Ecuador referendum endorses new socialist constitution |url=https://www.theguardian.com/global/2008/sep/29/ecuador |work=The Guardian |date=2008-09-29 |language=en}}&lt;/ref&gt; Decembra 2008 je predsednik Correa državni dolg Ekvadorja razglasil za nelegitimnega, na podlagi argumenta, da gre za odvraten dolg, ki so ga najeli skorumpirani in despotski prejšnji režimi. Napovedal je, da bo država zamudila več kot 3 milijarde dolarjev vredne obveznice; nato se je zavezal, da se bo boril proti upnikom na mednarodnih sodiščih in uspel znižati ceno neporavnanih obveznic za več kot 60 %.&lt;ref name=&quot;TRN2009Win&quot;&gt;''[https://wayback.archive-it.org/all/20171010140108/http://therealnews.com/t2/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=31&amp;Itemid=74&amp;jumival=3622 &quot;Avenger against oligarchy&quot; wins in Ecuador]'' [[The Real News]], 27 April 2009.&lt;/ref&gt; Junija 2009 je Ekvador pripeljal v Bolivarsko zavezništvo za Ameriko. Correajevi administraciji je uspelo zmanjšati visoko stopnjo revščine in brezposelnosti v Ekvadorju.&lt;ref name=&quot;Romero&quot;&gt;{{navedi novice | url=https://www.nytimes.com/2009/04/27/world/americas/27ecuador.html | work=[[The New York Times]] | first=Simon | last=Romero | title=Ecuador Re-elects President, Preliminary Results Show | date=2009-04-27 | access-date=2017-02-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170627001457/http://www.nytimes.com/2009/04/27/world/americas/27ecuador.html | archive-date=2017-06-27 | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Ekvador se nahaja v zahodnem delu Južne Amerike, med [[Peru]]jem in [[Kolumbija|Kolumbijo]], prečka ga [[ekvator]]. Njegova površina skupaj z [[Galapaški otoki|Galapaškimi otoki]] znaša 283.560&amp;nbsp;km².
 
Tihomorska obala Ekvadorja je dolga 2.237&amp;nbsp;km. Meja s Kolumbijo je dolga 590&amp;nbsp;km, s Perujem pa 1.420&amp;nbsp;km. Najvišja gora je vulkan [[Čimboraso]] (špansko ''Chimborazo''), ki je del [[Andi|Andov]] in ima nadmorsko višino 6.267 m. Za Čimboraso velja, da je to od središča Zemlje najbolj oddaljena točka, glede na to, da ima Zemlja obliko [[geoid]]a. Na tako imenovani &quot;aveniji vulkanov&quot; je 9 najvišjih vrhov v ekvadorskem delu Andov in vsi so višji od 5000 m, poleg njih pa še cela vrsta bolj ali manj aktivnih vulkanov, ki se nizajo eden za drugim v dolžini 300&amp;nbsp;km.

Ekvador se deli na štiri različna področja:
* zahodni primorski del (''la costa''),
* osrednji planinski del (''la sierra''),
* vzhodni del (''el oriente''), kjer je tudi [[Amazonski deževni gozd]],
* [[Galapaški otoki]].

=== Zahodni primorski del (''la costa'') ===
''La Costa'' (obala) je pokrajina na najbolj zahodnem delu Ekvadorja in obsega približno 80.000&amp;nbsp;km². ''La Costa'' je sestavljena iz rodovitnih aluvialnih ravnic in gričev, razporejenih po površini 500&amp;nbsp;km v dolžino in do 200&amp;nbsp;km na široko. Vzporedno z obalo poteka pogorje ''Cordillera Costanera'' nadmorske višine do 800 m, ki v območju regije Guayas preide v ravnico. Južni del je pod vplivom rečnega sistema 60&amp;nbsp;km dolge reke [[Guayas]] in njenih pritokov [[Babahoyo]] in [[Daule]], ki so z več kot 36.000&amp;nbsp;km² največji vodni sistem južnoameriške pacifiške obale.
 
Delta reke Guayas tvori tudi največje naravno pristanišče na zahodni obali Južne Amerike. Letni dotok reke Guayas je več kot 3 milijarde kubičnih metrov. Severneje so še reke [[Esmeraldas]], [[Cayapas]] in [[Chone]] in čisto na jugu še [[Jubones]]. Podnebje območja ''la costa'' lahko razdeli na dva dela, meja teče približno pri mestu [[Manta]]: v tropsko vlažno severno in suho južno področje. Razlog za delitev je antarktični [[Humboldtov tok]], ki teče na približno 1° južno od Južne Amerike proti zahodu do obale Tihega oceana.

=== Osrednji planinski del (''la sierra'') ===
Andska pokrajina se imenuje ''la Sierra'' (gore) in ima več kot 80.000&amp;nbsp;km². To je tudi najbolj naseljena pokrajina v kateri danes živi 38 % Ekvadorcev. ''La Sierra'' je sestavljena iz dveh gorskih verig Zahodne Kordiljere (''Cordillere Occidental'') in Srednje Kordiljere (''Cordillere Central'') (redkeje tudi: ''Cordillera Oriental'' in ''Cordillera Real'') in vmesnih dolin (včasih imenovana tudi [[altiplano]]). Zahodna kordiljera je povprečno nižja, vendar pa se tukaj nahaja najvišja gora v Ekvadorju, [[Čimboraso]]. Najvišja gora v Srednji Kordiljeri pa je 5897 m visoki [[Cotopaxi]]. Dolina med gorskima verigama je na nadmorski višini 1800 do 3200 m in je približno 500&amp;nbsp;km dolga ter 20–30&amp;nbsp;km široka in je zelo rodovitna. Zaradi intenzivnega vulkanizma jo je leta 1802 [[Alexander von Humboldt]] imenoval ''Avenija vulkanov''. Dolina je značilna po gorskih hrbtih (''nudos'') in je razdeljena na osem kotlin (''cuencas'' ali ''hoyas'') (nekateri avtorji jo delijo na dvanajst). Z izjemo [[Guaranda]] so vsa večja mesta v pokrajini v teh kotlinah. Beseda ''cuencas'' je po rekah in krajih in sicer (od severa proti jugu) [[Chota]], [[Guayllabamba]], [[Pastaza]], [[Paute]], [[Chimbo]], vas Girón (med vasjo in reko [[Yunguilla]]) in [[Catamayo]]. V kotlini Guayllabamba leži Quito, ki je z nadmorsko višino 2850 m med najvišje ležečimi glavnimi mesti na svetu.

=== Vzhodni del (''el oriente'') ===
V vzhodnem delu (''El Oriente'') ležijo deževni gozdovi v porečju [[Amazonka|Amazonke]]. Pokrajina je velika skoraj 100.000&amp;nbsp;km² in je zelo redko poseljena. Kot rezultat leta 1941/42 izgubljene vojne proti Peruju je moral Ekvador, 200.000&amp;nbsp;km² na jugu Amazonije (40 % takratnega državnega ozemlja) odstopiti sosednji državi, s tem pa je izgubil dostop do Amazonke.
 
''El Oriente'' lahko razdelimo v: gozdnato vznožje Andov v območju treh vulkanov [[Sumaco]], [[Pan de Azucar]] in [[Reventador]] v ''Subkordillerah Napa Galeras'' in nižje ležeče področje Amazonskega nižavja (pod 400 m). Vse reke v ''el Oriente'' so pritoki Amazonke. Najpomembnejše med njimi so 855&amp;nbsp;km dolga [[Rio Napo]], [[Rio Coca]], in [[Rio Pastaza]], ki predstavlja tudi mejo s [[Kolumbija|Kolumbijo]], pa še [[Rio Putumayo]] in [[Rio Aguarico]]. V dolini Agoyan reka Pastaza ustvarja najvišji, 60 metrov visok slap v Ekvadorju. V pokrajini vlada vlažno in toplo tropsko podnebje.

=== Galapaško otočje ===
Približno 1000&amp;nbsp;km od kopnega v Tihem oceanu, se nahaja [[Galapaško otočje]], uradno imenovano ''Archipiélago de Colón''. Otočje tvori četrto geografsko območje Ekvadorja. Podobno kot Havaji, so ti otoki geološko zelo mladi (700.000-3 milijone let) večinoma vulkanskega izvora, nekaj pa jih nastalo z dvigom iz morja. Nikoli v svoji zgodovini niso imeli stika s celino. Skupna površina otokov 320&amp;nbsp;km velikega arhipelaga znaša več kot 8000&amp;nbsp;km². Glavni otok Isabela predstavlja več kot polovico te površine. V severnem delu otoka, točno na ekvatorju se nahaja vulkan Wolf s 1707 m najvišja točka Galapaških otokov.

&lt;gallery&gt;
Slika:06 NP Cotopaxi (65).JPG|Pogled na Cotopaxi
Slika:Chuquiraga jussieui-Cotopaxi in Ecuador.jpg|Chuquiragua - značilna rastlina na pobočju Cotopaxija
Slika:Chimborazo DSCN1184.JPG|Pogled na Čimboraso
Slika:La Plaza DSCN2525.JPG|Galapaški otok Sauth Plaza
&lt;/gallery&gt;

== Gore in vulkanizem ==
Andi so nastali zaradi [[tektonika plošč|podrivanja]] [[Nazca plošča|Nazca plošče]] pod [[Južnoameriška plošča|južnoameriško]]. Nazca plošča se pomika iz smeri Kolumbije proti Patagoniji približno 9&amp;nbsp;cm na leto proti vzhodu, medtem ko se južnoameriška plošča pomika 5&amp;nbsp;cm na leto v zahodni smeri in se potiska čez Nazca ploščo. Celotna Andska [[subdukcija|subdukcijska]] cona je del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], zato je v Ekvadorju veliko število aktivnih in ugaslih vulkanov. Skupno je 55 vulkanov, od katerih je 18 še aktivnih. Tudi zato so potresi v Ekvadorju pogosti in močni. Aktivni vulkan v Cordilleri Occidental je tudi 4778 m visoka ''Guagua Pichincha'' vzhodno od Quita. Cotopaxi, Tungurahua in Sangay so aktivni vulkani v Cordilleri Central. Trenutno v Ekvadorju znanstveniki aktivno spremljajo enajst vulkanov vključno Cotopaxi, Guagua Pichincha in Tungurahua, ki so razvrščeni kot nevarni.

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Vrh !! Višina v m !! Pogorje !! Pokrajina !! Provinca
|-
| [[Čimboraso]] || 6.310 || [[Cordillera Occidental (Ecuador)|Cordillera Occidental]] || [[Sierra (Ecuador)|Sierra]] || [[Chimborazo (provinca)|Chimborazo]]
|-
| [[Cotopaxi]] || 5.897 || [[Cordillera Real (Ecuador)|Cordillera Central]] || Sierra || [[Cotopaxi (provinca)|Cotopaxi]]
|-
| [[Cayambe (Vulkan)|Cayambe]] || 5.790 || Cordillera Central || Sierra || [[Pichincha (provinca)|Pichincha]]
|-
| [[Antisana]] || 5.758 || Cordillera Central || Sierra || [[Napo (provinca)|Napo]]
|-
| [[El Altar]] || 5.319 || Cordillera Central || Sierra || Chimborazo
|-
| [[Illiniza|Iliniza Sur]] || 5.263 || Cordillera Occidental || Sierra || [[Cotopaxi (provinca)|Cotopaxi]]
|-
| [[Sangay]] || 5.230 || Cordillera Central || Sierra || [[Morona Santiago]]
|-
| [[Illiniza|Iliniza Norte]] || 5.116 || Cordillera Occidental || Sierra || Pichincha
|-
| [[Tungurahua]] || 5023 || Cordillera Central || Sierra || [[Tungurahua (provinca)|Tungurahua]]
|-
| [[Carihuairazo]] || 5.018 || Cordillera Occidental || Sierra || Tungurahua
|-
| [[Reventador]] || 3.562 || k. a. || k.a || [[Sucumbíos]]
|}

Od Quita proti Cuenci, v dolžini dobrih 300&amp;nbsp;km, se razteza ''Avenija vulkanov'', kot je območje poimenoval raziskovalec Alexander von Humboldt. Dvojna veriga gora ima devet od desetih najvišjih vrhov v državi. Tukaj sicer leži 30 vrhov od katerih jih je kar nekaj še vedno aktivnih in predstavlja eno največjih koncentracij vulkanov na svetu. Večino časa so ti skriti v dinamičnih oblakih in megli, ki prodira iz območja Amazonije. Področje je tudi eno od najbolj naseljenih v državi, saj je dolina zaradi delovanja vulkanov zelo rodovitna. Vasi so precej tradicionalne, v njih se način življenja ni spremenil že stoletja. Po dolini teče tudi najpomembnejša prometnica, to je [[Panamericana]].

Vulkan Cayambe, ki leži na severnem delu Ekvadorja je edina točka na Zemlji, kjer je večni sneg na [[ekvator]]ju.

== Podnebje ==
Podnebje se v Ekvadorju spreminja po področjih predvsem zaradi višinskih razlik in bližine ekvatorja. V obalnih nižinah je običajno toplo in vlažno s temperaturami v okoli 25&amp;nbsp;°C. Obalna območja so pod vplivom oceanskih tokov in je zato med januarjem in aprilom vroče in deževno. Vlažno subtropsko podnebje je v amazonski nižini. Podnebje v andskem višavju pa je zmerno in razmeroma suho. Zaradi lege ob ekvatorju so razlike v spremembah letnih časov minimalne.

V Quitu je vreme glede na lego na nadmorski višini 2850 m subtropsko do gorsko. Mesto ima dokaj konstantno hladno podnebje. Povprečna temperatura čez dan je 18,9&amp;nbsp;°C, ponoči pa pade v povprečju na 10&amp;nbsp;°C. Sušna sezona (poletje) traja od junija do septembra, deževna sezona (zima) pa od oktobra do maja.

== Biotska raznovrstnost ==
Ekvador je ena od 17 držav na svetu, ki najbolj skrbi za ohranjanja narave in ima največjo [[Biotska raznovrstnost|biotsko raznovrstnost]] na kvadratni kilometer površine na svetu. Poleg kopnega ima država tudi Galapaško otočje po katerem je tudi najbolj poznana. Ekvador ima 1600 vrst [[Ptice|ptic]] na celinskem področju (to je 15% poznanih svetovnih vrst ptic) in še 38 endemičnih na Galapaškem otočju. Ima več kot 16.000 vrst rastlin, 106 endemičnih [[Plazilci|plazilcev]], 138 endemičnih [[Dvoživke|dvoživk]] in 6.000 vrst dnevnih [[Metulji|metuljev]]. Na Galapaških otokih se živalske vrste Razlikujejo od otoka do otoka in so znani kot kraj rojstva [[Charles Darwin|Darwinove]] teorije o [[Evolucija|evoluciji]]. So na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
 
Ekvador je v ustavo zapisal priznanje pravice do narave. Zaščita biotske raznovrstnosti je izrecna nacionalna prednostna naloga, kar je navedeno v nacionalnem načrtu &quot;Buen vivir&quot; ali dobro življenje. Poglavje 4, politika 1 pravi: »Trajnostno ohranjanje in upravljanje naravne dediščine, vključno s kopnim in morsko biotsko raznovrstnostjo se šteje za strateški sektor«. V pisni obliki tega načrta je bilo v letu 2008 19% površine Ekvadorja [[zavarovano območje]]. Načrt tudi določa, da mora biti 32% površin zaščitenih, da bi se resnično ohranila biotska raznovrstnost. Trenutna zavarovana območja zajemajo 11 [[Narodni park|narodnih parkov]], 10 zatočišč prosto živečih živali, 9 ekoloških [[Naravni rezervat|rezervatov]] in na druga območja. Program so začeli izvajati leta 2008 in predvideva odkup še 2,3 % celotne površine države (629.475,5 ha ali 6295&amp;nbsp;km²) od zasebnih lastnikov zemljišč ali skupnosti lastnikov zemljišč (na primer avtohtonih plemen), da bi ti ohranjali svojo zemljo kot avtohtone [[ekosistem]]e, kot na primer avtohtone gozdove ali travišča.
 
Kljub temu, da so na seznamu UNESCO, Galapaške otoke ogroža vrsta negativnih vplivov na okolje, predvsem ribištvo in turizem. Izkoriščanje nafte v [[Deževni gozd|deževnem gozdu]] [[Amazonka|Amazonke]] je privedlo do sproščanja milijarde litrov odpadkov v okolje, ki so kontaminirali ekosisteme in povzročili škodljive učinke tudi na zdravje domorodnih ljudstev.

&lt;gallery&gt;
Slika:09 pragozd (11).JPG|Amazonski deževni gozd
Slika:Chelonoidis denticulatus 09 pragozd (7).jpg|Amazonska želva
Slika:Vikunja.JPG|Vikunja pod Čimborasom
Slika:NP Cajas DSCN1748.JPG|Nacionalni park Cajas
Slika:Iguana DSCN2527.JPG|Kopenski legvani na Galapaških otokih
&lt;/gallery&gt;

=== Biosferni rezervati ===
[[UNESCO]] je razglasil štiri biosferne rezervate v Ekvadorju:
* [[Galapaško otočje]] v Tihem oceanu okoli 65 000 ha
* [[Narodni park Yasuni]] v ''La Oriente'' približno 980 000 ha
* [[Sumaco]], v zahodnem delu ''La Oriente'', severno od Tene približno 205 000 ha
* Podocarpus-El Condor, južno od Loja
{|
|- valign=&quot;top&quot;
| width=&quot;1000px&quot; |

=== Narodni parki ===
V Ekvadorju je skupaj dvanajst narodnih parkov, trije so tudi biosferni rezervati:
* [[Narodni park El Condor]]
* [[Narodni park Cajas]] zahodno od Cuenca
* [[Narodni park Cotopaxi]] v provinci Cotopaxi El Boliche vzhodno od Machachija
* Naravni rezervat v [[Cuyabeno Sucumbíos]] vzhodno od Nueva Loja
* [[Narodni park Cotopaxi]] zahodno od Ilinizas Machachi
* [[Narodni park Llanganates]] med [[Ambato]] in Teno
* [[Narodni park Machalilla]] v Puerto Lopez v Manabi
* [[Narodni park Sangay]] vzhodno od [[Riobamba|Riobambe]]
* [[Narodni park Podocarpus]] južno od Loja
| width=&quot;1000px&quot; |

=== Druga zavarovana območja ===
Obalna pokrajina:
* Rezervat Ecologica Cayapas - Mataje
* Rezervat Ecologica podpihovanje - Chindul
* Rezervat Ecologica Manglares - Churute

Gorska pokrajina:
* Rezervat de El Ángel Ecologica
* Rezervat Cotacachi Cayapas Ecologica
* Rezervat Ecologica Cayambe - Coca
* Rezervat Antisana Ecologica
* Rezervat Geobotánica Pululahua
* Rezervat Ecologica Mindo-Nambillo
* Refugio Silvestre Pasochoa
* Refugio del Chimborazo
* Bosque de Petrificado Puyango

Amazonska pokrajina:
* Naravni rezervat Cuyabeno
* Rezervat Nacional de biologica Limoncocha v provinci Sucumbíos
|}
Če obstaja konflikt med ohranjanjem narave in gospodarsko rabo, ima v Ekvadorju gospodarska raba pogosto prednost. Trenutno se na primer gradi cesta skozi Narodni park Sangay.

== Upravna delitev ==
{{glavni|Upravna delitev Ekvadorja}}

Ekvador je razdeljen na 24 provinc: [[Azuay]], [[Provinca Bolivar|Bolivar]], [[Canar]], [[Carchi]], [[Chimborazo]], [[Cotopaxi]], [[El Oro]], [[Esmeraldas]], [[Galapagos]], [[Guayas]], [[Imbabura]], [[Loja]], [[Los Rios]], [[Manabi]], [[Morona-Santiago]], [[Napo]], [[Orellana]], [[Pastaza]], [[Pichincha]], [[Sucumbios]], [[Tungurahua]] in [[Zamora-Chinchipe]]. Te se še naprej delijo na kantone, te pa na župnije (parroquias). [[Quito]] in [[Guayaquil]] sta samostojni metropolitanski regiji.

V Ekvadorju je tudi 7 regij, ki združujejo nslednje province:
* Regija 1: Esmeraldas, Carchi, Imbabura y Sucumbios. administrativno središče: Ibarra
* Regija 2: Pichincha, Napo y Orellana. administrativno središče: Tena
* Regija 3: Chimborazo, Tungurahua, Pastaza y Cotopaxi. administrativno središče: Ambato
* Regija 4: Manabí, Galápagos y Santo Domingo de los Tsachilas. administrativno središče: Ciudad Alfaro
* Regija 5: Santa Elena, Guayas, Los Ríos y Bolívar. administrativno središče: Milagro
* Regija 6: Cañar, Azuay y Morona Santiago. administrativno središče: [[Cuenca]]
* Regija 7: El Oro, Loja y Zamora Chinchipe. administrativno središče: Loja

Glavno mesto Ekvadorja je [[Quito]] z 2,24 milijoni prebivalcev, ki leži v provinci Pichincha v regiji Sierra. Največje mesto je [[Guayaquil]] s 2.35 milijona prebivalcev, leži v provinci Guayas in je tudi največje pristanišče v državi.

Galapaški otoki so sicer vključeni v 4 regijo vendar imajo poseben status znotraj te regije.

== Politika ==
{{glavni|Politika Ekvadorja}}
V Ekvadorju predsednika in podpredsednika države volijo na demokratičnih volitvah za dobo štirih let. Trenutno je predsednik [[Guillermo Lasso]], podpredsednik pa je [[Alfredo Borrero]]. Vlada ima petindvajset ministrstev. Na neposrednih volitvah so izvoljeni tudi guvernerji provinc in župani. Sodnike državnega sodišča izbira kongres in imajo trajni mandat.

Danes je politični položaj v Ekvadorju relativno miren in stabilen. Od volitev leta [[1996]] se tudi tamkajšnji staroselci vse bolj vključujejo v politiko, čeprav so jo pred tem letom namerno [[bojkot]]irali.

Ekvador je član [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] (in tudi večine njenih specializiranih agencij) ter član številnih regionalnih skupin: skupine Rio, skupine za gospodarski sistem Latinske Amerike, Organizacije ITER za energijo, Zveze za integracijo Latinske Amerike, Zveza Bolivar za ljudi naše Amerike, Andske skupnosti narodov in Zveze južnoameriških držav (UNASUR).
[[Slika:Ec-map-sl.png|right|thumb|250 px|Zemljevid Ekvadorja]]

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Panamski klobuk DSCN1647 prej.JPG|thumb|250px|left|Prikaz izdelave ''Panamskega klobuka'' v tovarni v Cuenci]]
Središče ekvadorskega gospodarstva [[20. stoletje|20. stoletja]] in še danes predstavljala [[nafta]], ki je je v izobilju. Poleg nafte so pomembni naravni viri tudi [[banana|banane]], [[kakav]], [[Kozica|kozice]], [[les]], [[zlato]] in [[baker]]. Leta [[2000]] so kot valuto uvedli [[ameriški dolar]] z namenom, da bi zmanjšali takratno gospodarsko krizo. Od takrat gospodarstvo okreva, vendar počasi. Gospodarske težave so imele velik vpliv na ekvadorsko politiko v zadnjih petih letih.

=== Panamski klobuk ===
Zelo značilen izvozni izdelek je [[Panama (pokrivalo)|panamski klobuk]]. Središče izdelave je [[Cuenca]] v Ekvadorju in ne kot bi po imenu napačno sklepali, [[Panama]]. Tja so ga sicer na veliko izvažali v času gradnje [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] in tako se ga je prijelo tudi ime. To je pleten klobuk iz rastline imenovane ''toquilla'', ki raste v obalnem področju Ekvadorja. Začetki izdelave segajo v leto 1835, ko je Bartholomeo Serrano, da bi se izvil iz gospodarske krize, ki je tedaj vladala v Ekvadorju, ustanovil prvo delavnico - tkalnico, v kateri so tamkajšnji mojstri lahko pokazali svoje znanje. Glede na gostoto pletenja je različna tudi cena klobuka. Najcenejši stanejo pod 100 USA $, nafinejše izdelani pa tudi 1000 USA $.
[[Slika:05 vrtnice (16).JPG|thumb|250px|Nasad vrtnic v Cayambi]]

=== Proizvodnja cvetja ===
Koncem 80-tih let 20. stoletja je postal Ekvador četrti največji izvoznik rezanega cvetja na svetu (za [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Kolumbija|Kolumbijo]] in [[Kenija|Kenijo]]). Po letu 2002 se je delež izvoza rezanega cvetja povzpel na 6% in je bil za izvozom nafte in banan na tretjem mestu. Leta 2006 je bilo izvoženo 114.000 ton cvetja v vrednosti 400.000.000 $. Daleč največji delež proizvodnje predstavljajo [[Vrtnica|vrtnice]], ki predstavljajo tudi tri četrtine vsega izvoza, ki ga ustvari Ekvador. 70% vseh vrtnic gre v ZDA, precej v [[Rusija|Rusijo]], kjer še posebej cenijo izjemno dolga stebla vrtnic, na [[Japonska|Japonsko]] in v mnoge države na Bližnjem vzhodu, kamor je Ekvador najpomembnejši dobavitelj cvetja, kar pa ne velja za Evropo. Izvoz se opravi le z letali preko [[Letališče|letališča]] v Quitu.
 
Proizvodnja cvetja v Ekvadorju temelji na ugodnih proizvodnih dejavnikih, kot so rodovitna zemlja, voda in poceni delovna sila. Za gojenje rož je pomembno skoraj večno ekvatorialno sonce in posebno ozračje v Andskem višavju pa tudi raznolika topografija, ki omogoča dobre pogoje rast. Glavna področja, kjer uspeva cvetje je severno od province Pichincha, okoli mesta [[Cayambe]] v regiji [[Cotopaxi]], [[Tungurahua]] in [[Čimboraso]]. Proizvodnja je zelo delovno, kapitalsko in tehnološko intenzivna. Cvetje se vzgaja v plastičnih rastlinjakih z zapletenimi namakalnimi sistemi in veliko uporabo [[Pesticidi|pesticidov]], gnojil in [[Fungicidi|fungicidov]]. Na hektar obdelovalne zemlje je potrebno okoli 10 delavcev. Nasade je postavilo približno 400 ekvadorskih ''hacendados'' ali mednarodnih podjetij, mnogi med njimi so prišli iz Kolumbije. Tipičen nasad ima približno 25-50 ha in 250-500 delavcev. Delovne razmere v nekaterih nasadih so še vedno slabe, izpostavljenost kemikalijam je izjemno visoka, delo traja ure dolgo in je utrujajoče. [[Sindikat]]i niso dovoljeni. Plačilo je po komadu cveta (''na akord''). Sistem je izredno nesocialen.

=== Turizem ===
V zadnjih letih se je [[turizem]] razvil v veliko industrijo tudi zato, ker Ekvador velja za eno od držav z najvišjo biotsko raznovrstnostjo na svetu. Ekvador ima tudi geografsko zelo različne in atraktivne pokrajine kot so Galapaški otoki, Avenija vulkanov, tropski gozd, oceansko obalo in gorski svet Andov.

Staro mestno jedro Quita je bilo prvo mesto (1978), ki je bilo vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine. Na seznamu je od leta 1999 tudi zgodovinski del mesta Santa Ana de los Rios de [[Cuenca]]. Drugi kraji na seznamu svetovne dediščine so še: Qhapaq Ñan - glavne inkovske poti v Andih, Narodni park Sangay in narodni park Galapaških otokov.

== Prebivalstvo ==
V Ekvadorju živi približno  14.483.499 ljudi (stanje 2011). Po številu prebivalstva je to 65. država na svetu.

Večina prebivalstva (62,7 %) je stara med 15 in 64 let, 31,7 % od 0 do 14 let in 6,2 % prebivalstva je starejših od 65 let. Leta 2003 je bilo celo 35 % prebivalstva mlajšega od 14 let.

Največja etnična skupina so [[mestici]], mešanci Špancev in ameriških indijancev in predstavljajo 72% prebivalstva. Sledijo jim staroselci ''indigenous'' s 14% (največ jih govori razna narečja [[kečuanščina|kečuanščine]]), nato pa so belci imenovani ''Criollos'' s 6 % in 4 % afroekvatoriancev, mulatov in drugih. Pismenost znaša 92,5 %.

Velika večina, 75 % Ekvadorcev je [[katolicizem|katoliške]] vere, 25 % pa predstavljajo druga predvsem stara lokalna verovanja.

Uradni jezik je Španščina, indijanski jeziki, posebej ''Quichua'' (Kečua), ki je ekvatorianski dialekt jezika kečua pa je uradni jezik v medkulturni komunikaciji.

== Kultura ==
Kot v mnogih drugih južnoameriških državah, je kultura Ekvadorja mešanica španske in staroselske kulture. Na kulturo Ekvadorja je vplivala tudi kultura afriških [[suženj|sužnjev]]. Najbolj znan del ekvadorske kulture je glasba, nekaj Ekvadorcev pa je tudi slavnih južnoameriških piscev in umetnikov.

Najbolj znan umetniški slog iz Ekvadorja je pripadal šoli [[''Escuela Quiteña'']], ki se je razvijal od 16. do 18. stoletja in katere primeri so na ogled v različnih starih cerkvah v Quitu. Znani Ekvadorski slikarji so: Eduardo Kingman, [[Oswaldo Guayasamín]] in Camilo Egas iz gibanja Indiginist; Manuel Rendon, Jaime Zapata, Enrique Tábara, Anibal Villacís, Theo Constanté, Leon Ricaurte in Estuardo Maldonada iz gibanja Informalist in Luis Burgos Flor s svojim abstraktno futurističnim slogom. Avtohtoni prebivalci Tigua so svetovno znani po svojih tradicionalnih slikah.
[[Slika:Ceviche_de_camarón_(gastronomía_Ecuatoriana).jpg|thumb|250px|left|Ceviche, značilna ekvadorska jed]]

== Kuhinja ==
Ekvadorska kuhinja se razlikuje od pokrajine do pokrajine. Na obalnem območju so zelo priljubljeni morski sadeži, ribe, [[kozice]] in jed imenovana ''ceviche'' (kozice in limono, čebulo in nekaj zelišči). ''Ceviche'' postrežejo s pečenim krompirjem in ocvrtim bananovim čipsom (''chifles y patacones'') ter koruzno [[tortilja|tortiljo]]. Banane in arašidi so osnova večine obalnih jedi. ''Encocados'' (jedi, ki vsebujejo kokosovo omako) so tudi zelo priljubljene. ''Churrasco'', na žaru pečeno razno meso, je posebej priljubljeno v Guayaquilu, prav tako pa tudi ''Arroz con carne asada y menestra'' (riž s fižolom in popečeno govedino), ki jo postrežejo z ocvrtim bananovim čipsom.

Na območju Amazonke je glavna rastlina ''yuca'' ali tudi ''casava''. V tej pokrajini so na voljo številni sadeži kot so banane, grozdje, grenivke in drugo. Ta pokrajina je vodilni proizvajalec banan, kakava, manga, pasijonke in drugega sadja.

== Izobraževanje ==
V Ekvadorju imajo devetletko. Ustava zahteva, da vsi otroci obiskujejo šolo, dokler ne dosežejo &quot;osnovno raven izobrazbe&quot;. Leta 1996 je bila stopnja vpisa 96,9%, do petega razreda je ostalo v šoli 71,8% otrok. Stroške osnovnega in srednjega izobraževanja nosi država, vendar imajo družine velike dodatne stroške, kot so razni prispevki in prevozni stroški. V javnih šolah je nivo izobraževanja slabo, razredi so pogosto zelo veliki. Družinam z omejenimi sredstvi se kjlub financiranju države zdi, da je potrebno za izobraževanje plačati. Na podeželju le 10% otrok odide na srednjo šolo. Statistika ugotavlja, da je povprečno število zaključenih let izobrazbe 6,7.

Ekvador ima 61 univerz, mnoge od njih s tradicionalnim španskim šolskim sistemom. Nekatere univerze sodijo med najstarejše na ameriških tleh:: [[avguštinci]] so leta 1586 ustanovili Univerzo San Fulgencio, [[Družba Jezusova|jezuiti]] leta 1651 Univerzo San Gregorio Magno in [[dominikanci]] leta 1681 Univerzo Santo Tomas Aquino.

== Znanost ==
Najpomembnejši ikoni v ekvadorski znanosti sta matematik in kartograf [[Pedro Vicente Maldonado]], rojen leta v Riobambi leta 1707 in medicinski pionir [[Eugenio Espejo]], rojen leta 1747 v Quitu. Med drugimi pomembnimi ekvadorskimi znanstveniki in inženirji so še podpolkovnik [[Jose Rodriguez Lavandera]], ki je leta 1837 zgradil prvo [[Podmornica|podmornico]] v Latinski Ameriki, [[Reinaldo Espinosa Aguilar]] (1898-1950), botanik in biolog Andske flore in [[José Aurelio Dueñas]] (1880-1961), kemik in izumitelj metode za tiskanje na tekstil.

Glavna področja znanstvenih raziskav v Ekvadorju so na medicinskem področju (tropske in nalezljive bolezni), kmetijski inženiring, farmacevtske raziskave in biotehnika. Kot majhna država in potrošnik tujih tehnologij, je dal Ekvador prednost raziskavam na področju informacijske tehnologije. Najbolj poznani ekvadorski produkti so antivirusni program Checkprogram, bančni sistem zaščite MdLock in Core Cobis Software.

Večina znanstvene produkcije prihaja iz najboljših treh Politehničnih institucij: ESPOL (Escuela Superior Politecnica del Litoral), (Escuela Superior Politecnica del Ejercito) in RPM (Escuela Nacional Politecnica). Sodobni ekvadorski znanstveniki, ki so priznani v mednarodnih institucijah so [[Eugenia del Pino]] (rojen 1945), prvi Ekvadorec, ki je bil izvoljen v ZDA v National Academy of Science in [[Arturo Villavicencio]], ki je član skupine IPCC, ki si delijo Nobelovo nagrado za mir.

== Promet ==
Do nedavna sta bili najpomembnejša dela države, Costa in Sierra, zaradi svoje težke topografije in razpršene poseljenosti, slabo povezani s prometnicami. Še na začetku 20. stoletja so bilo za prenašanje pridelkov iz notranjosti v Guayaquil in obratno v Quito uporabljane mule. Šele leta 1908, v času mandata prvega predsednika Eloya Alfara je bila dokončana [[Železnica|železniška proga]] med Guayaquilom in Quitom. Še vedno ni železniške povezave proti Peruju in Kolumbiji ali v območju Oriente. Zaradi slabega vzdrževanja kar precejšen del železniškega omrežja od skupaj 965&amp;nbsp;km ni več v funkciji. Večjih obnovitvenih del so se po odsekih lotili leta 2007. Medkrajevni potniški promet se odvija predvsem z avtobusi.

Cestni sistem v današnjem obsegu deluje od leta 1960. Glavne [[Cesta|ceste]] so Tucán-Macará ([[Panameriška cesta]]), Riobamba-Huaquillas (Panameriška cesta), Guayaquil-Riobamba, Quito-Santo Domingo in Guayaquil-Santo Domingo-Esmeraldas. Stara cesta Guaranda-Guayaquil-Quito se zelo malo uporablja. Od vseh 43.000&amp;nbsp;km cest, jih je v primerni uporabi 8.000&amp;nbsp;km.

Obstajata dve mednarodni letališči; v Quitu in Guayaquilu. Poleg potniškega prometa sta pomembni tudi zaradi izvoza, predvsem rezanega cvetja. Ker današnje letališče v Quitu leži sredi mesta in ima kratko vzletno-pristajalno stezo, je v gradnji novo zunaj mesta. Po vsej državi so številna regionalna letališča in nešteto vzletno-pristajalnih stez. Večji letalski družbi sta TAME AeroGal in Icaro Air.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Insight Guides Ecuador &amp; Galapagos 2010
* http://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/35761.htm

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Ecuador}}
{{wikislovar}}
* [http://www.darwinadventure.com/galapagos-map.htm Galapagos] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060715141610/http://www.darwinadventure.com/galapagos-map.htm |date=2006-07-15 }}
* [http://www.ecuadors.org  Ekvador]
* [http://www.galapagocruise.com/history.html Galapaško otočje]
* [http://en.wikipedia.org/wiki/ Nacionalni simboli Ekvadorja]
* [http://whatonearth.olehnielsen.dk/nazca.asp] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120427144155/http://whatonearth.olehnielsen.dk/nazca.asp |date=2012-04-27 }} Nazca plošča

{{South_America}}
{{Mercosur}}
{{OAS}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Južnoameriške države]]
[[Kategorija:Organizacija ameriških držav]]
[[Kategorija:Andske države]]
[[Kategorija:Ekvador| ]]</text>
      <sha1>7xe36pw5r4elhxwwrvpj7qvqbp5dzwf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pravo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>8051</id>
    <revision>
      <id>6758067</id>
      <parentid>6755570</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:30:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Delitev prava na panoge */</comment>
      <origin>6758067</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12725" sha1="kw2rw7rguw95o4klefkatx1m1xhk432" xml:space="preserve">[[Slika:Blind Justice.jpg|thumb|300px|Simbol pravice z zavezanimi očmi]]

'''Pravo''' je sistem [[pravni akt|pravil]] in načel, ki urejajo zunanje vedenje in ravnanje ljudi in njihovo združevanje v življenjsko pomembna družbena razmerja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |last=Pavčnik |first=Marijan |title=Teorija prava: prispevek k razumevanu prava |publisher=GV Založba |year=2013 |page=25}}&lt;/ref&gt; 

Pravila so dolžni spoštovati vsi, ki so na območju njihove veljave, tj. [[teritorij]]u države. Šteje se, da naslovljenci pravna pravila poznajo ([[nepoznavanje prava škodi]]), to pa se zagotavlja s predhodno objavo pravil v uradnem glasilu države, npr. v [[Uradni list|Uradnem listu]]. Učinkovitost pravil zagotavljata [[država]] in [[lokalna samouprava|lokalna skupnost]] s svojimi [[institucija]]mi: sodišči, policijo, tožilstvom, upravnimi organi, izvršilnimi organi. Tako država posameznikom prepove reševanje sporov z nasiljem ([[zakon močnejšega]]) in jo pridrži sebi ([[državna represija]]), v zameno pa posameznikom ponudi reševanje sporov v pravnem postopku. 

Pravna pravila v [[demokracija|demokratičnih]] družbah oblikuje [[ljudstvo]], in sicer preko predstavniškega telesa ([[parlament]]). Temeljna pravila so osnovana v [[ustava|ustavi]], splošna v [[zakon]]ih, podrobnosti pa v [[podzakonski akt|podzakonskih aktih]]. Posamezniku določajo, kaj je prepovedano, nadaljnja pravila pa v okviru tega oblikuje sam oz. v soglasju s sopogodbeniki ([[civilno pravo]]). Država nasprotno sme početi le tisto, kar ji je izrecno zapovedano ([[javno pravo]]). V demokratičnosti je temeljni element prava - omejevanje samovoljne vladarjeve oblasti.

Pravna pravila so hierarhično organizirana: nižje pravilo mora biti vsebinsko in postopkovno usklajeno z višjim. Se pravi, zakon mora biti v skladu z ustavo, pogodba pa z Obligacijskim zakonikom. Skladnost zakonov in podzakonskih aktov z ustavnimi določbami presoja [[Ustavno sodišče]].

Ob boku tega so pravna pravila široko organizirana po panogah; tj. področjih življenja, ki jih urejajo. S pravom so povezane: [[teorija pravičnosti]] oz. teorija prava, povezana s pravno [[Filozofija|filozofijo]] oz. specifično [[Etika|etiko]] in [[Morala|moralo]], [[sociologija]] prava, [[politologija]], [[ekonomija]], [[psihologija]], [[kriminologija]] in [[penologija]], [[varnostne vede]] ter nenazadnje pravna [[zgodovina]]. 

== Pravniki ==
'''[[Pravnik]]''' je oseba, ki se poklicno (profesionalno) ukvarja s pravom. V glavnem pade pod eno naslednjih kategorij:

Pravniki v pravosodju:
* [[sodnik]] - sodi na [[sodišče|sodišču]];
* [[tožilec]] - zastopa državo v kazenskem pregonu osumljencev pred [[sodišče]]m;
* [[odvetnik]] - zastopa stranke v postopkih pred sodiščem in  drugimi državnimi organi ter svetuje strankam pri [[pravni posel|pravnih poslih]] v pravnem prometu;
* [[notar]] - je oseba javnega zaupanja, ki opravlja posle, z zakonom poverjene notariatu: overitve podpisov in listin, neposredno izvršljivost pogodb in podobno;
* [[državni pravobranilec]] - zastopa državo v pravdnih postopkih ter zastopa javni interes v upravnih postopkih.

Pravniki izven pravosodja:
* [[korporacijski pravnik]] ali [[korporacijski pravnik|gospodarski pravni svetovalec]] - dela v posameznem podjetju in skrbi za pravne akte podjetja, praviloma na področju pogodbenega prava in delovnega prava;
* [[javni uslužbenec - pravnik]] - je oseba, ki pripravlja predloge predpisov in vodi upravne postopke;
* [[sindikalni pravnik]] - je oseba ki svetuje sindikatu in njegovim članom na področju delovnega prava, če ima opravljen pravniški državni izpit, lahko člane sindikata zastopa pred [[sodišče]]m.

Pravniki v pravosodju potrebujejo za poklic opravljen pravniški državni izpit, ki ga lahko opravijo po pripravništvu. Sodniki so na položaj izvoljeni v Državnem zboru RS na predlog Sodnega sveta, s čimer jim je podeljen tudi dosmrtni mandat. Odvetniki to postanejo z vpisom v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici. Notarje imenuje minister za pravosodje in se združujejo v Notarsko zbornico.

Notarji in odvetniki imajo obvezno članstvo v svoji zbornici.

== Temeljna načela pravnega sistema ==
{{predelaj}}
Pravo vsekakor ni samo v sebi namen. V družbo vnaša [[red (pravo)|red]], s tem da normiranje dopustnega in nedopustnega s kar vseh prenese na [[demokracija|demokratično]] izvoljeno predstavniško telo ([[parlament]]). Nadaljnjo monopolizira pravico do uporabe sile državnim organom, tj.kaznovanja nedopustnega, in to vse po ustreznem postopku (due process).

Učinkovitost pravne ureditve - se pravi, kako hitro, kako pravilno in kako pravično gladi spore v praksi, je druga stvar, in kaže na [[legitimnost]] pravne ureditve ter zaupanje državljanov v pravo in njene institucije, zlasti [[sodišče|sodišča]], [[policija|policijo]], [[vlada|vlado]] in [[parlament]].

[[Pravičnost]] je težko oprimeljiva kategorija. Ljudje imamo svoje lastne, parcialne interese in gledanja, kaj je pravično. Kraja gotovo ni - ali pač? Interes večine, tj. [[javni interes]] je tisto, kar prevlada v [[demokracija|demokraciji]]. Ene države so bolj liberarno usmerjene, druge bolj socialno - tak je tudi njihov pravni sistem. Eno pa je gotovo - določeni ''minimalni standardi'' pravičnosti (v zahodnem besednjaku: demokratičnosti) so skupni oz. naj bi bili skupni vsem deželam in pravnim ureditvam:
* spoštovanje človekovih pravic - temeljnih pravic, brez katerih ne gre;
* pravna enakost - enako obravnavanje posameznikov, ki so v bistvenih značilnostih enaki
* pravna predvidljivost (pravna varnost) - sigurnost, da bo pravilno, dospustno ravnanje tudi v prihodnosti tako in tako, in da se ne bo arbitrarno spreminjalo. Ima veliko upraviti z učinkovitostjo prava - tj. zaupanjem, da bodo sodišča in izvršilni organi hitro obravnavali zadevo;
* načelo zakonitosti in vladavine prava - da bo država (in predvsem država) sama spoštovala pravo in dosledno počela samo tisto, kar ji je zapovedano;
* ...

Znani so tudi pod imenom [[naravno pravo]].

== Delitev prava na panoge ==

Pravo se v samem temelju deli na [[civilno pravo|zasebno pravo]] in [[javno pravo]].

Zasebnemu rečemu tudi [[civilno pravo]] ali pravo [[državljan]]ov. Njegova značilnost je, da ga s svojimi dogovori prosto oblikujejo stranke (v mejah [[zakon]]a). Civilno pravo se deli na:

* [[obligacijsko pravo]] - pravo obveznosti ([[Pogodba|pogodbe]], [[Odškodnina|odškodninske]] obveznosti, ..);
* [[stvarno pravo]] - pravo pravic na stvari (zlasti [[Lastninska pravica|lastninske pravice]]);
* [[dedno pravo]] - pravo prehoda lastnine umrlega na dediče;
* [[družinsko pravo]] - pravo osebnih stanj ([[zakonska zveza]], [[zunanjzakonska skupnost]], [[družina]]);
* [[delovno pravo]] - pravo zaposlitvenih razmerij (delavci in delodajalci).

Javno pravo se ukvarja z [[javni interes|javnim interesom]] državljanov in se deli po področjih dela:

* [[ustavno pravo]] - pravo [[človekove pravice|človekovih pravic]], organizacije [[Država|državne]] oblasti in temeljnih ekonomsko-socialnih razmerij, [[lokalna samouprava]]; [[volilno pravo]]
* [[upravno pravo]] - pravo organizacije in delovanja državne uprave (glej zlasti [[upravni postopek]]), pravo [[Javne finance|javnih financ]] ([[Davčni sistem|davčna]] pravila in proračunska poraba)
* [[kazensko pravo]] - pravo kaznovanja storilcev [[kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] (in drugih kaznivih ravnanj), določa [[kaznivo dejanje]] in sankcijo zanj ([[sankcioniranje]]), ter postopek ugotavljanja storilstva
* [[gospodarsko pravo]] - statusno pravo gospodarskih družb, zadrug, pravo finančnega poslovanja (finančno pravo), menično pravo, [[zavarovalno pravo]], [[tržno pravo]], [[konkurenčno pravo]], [[pravo intelektualne lastnine]], [[patentno pravo]] ter nenazadnje [[Stečaj|stečajno]] pravo 
* [[pravo socialne varnosti]] - [[Zdravstveno zavarovanje|zdravstveno]] in pokojninsko zavarovanje, otroški dodatek, socialne pomoči in drugi socialni transferji, ...
* [[mednarodno pravo]] - pravo odnosov med suverenimi državami (posebej tudi [[Diplomatsko pravo|diplomatsko in konzularno pravo]]) in pravo mednarodnih organizacij ([[Organizacija združenih narodov]]) med drugim tudi pravo [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], [[vojno pravo]] in [[mednarodno kazensko pravo]], ki z ustanovitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča vse bolj pridobiva na teži, deloma tudi [[pomorsko pravo]], carinsko pravo, ter končno [[mednarodno zasebno pravo]].
* druga posebna področja prava: šolsko/edukacijsko/ pravo, gradbeno, komunalno oz. [[stanovanjsko pravo]], [[prometno pravo]], [[športno pravo]], [[okoljsko pravo|okoljsko]] ([[Varstvo okolja|okoljevarstveno]]) [[okoljsko pravo|pravo]], medijsko in [[komunikacijsko pravo]] ... 
* [[kolizijsko pravo]] (navzkrižje pravnih pravil)

Druga pomembnejša delitev je na [[Materialno pravo|materialno]] in [[postopkovno pravo]].
* [[materialno pravo]] določa pravice in obveznosti.
* [[postopkovno pravo]] določa postopek uveljavljanja teh pravic in obveznosti.

== Veliki pravni sistemi ==
V zgodovini se je, kot spodaj, pravo na veliko spreminjalo. Sprva je ščitilo interese vladajočega razreda, in to zelo dolgo. Sčasoma postane enako za vse. Vendar so po svetu izoblikovani različni modeli pravnih sistemov:
* [[rimsko pravo]] (zgodovinsko)
* [[anglosaški pravni sistem]] (ZDA, Velika Britanija in posnemovalci) - močan poudarek na sodiščih in sodno stvarjenem pravu;
* [[kontinentalni pravni sistem]] (ostala Evropa) - nasprotno, močan poudatek na splošni ureditvi s strani zakonodajalca;
* [[Islamsko pravo|islamsko]], [[Kanonsko pravo|kanonsko]] in druga verska oz. druga [[doktrinarna prava]] - prava določene institucije, denimo [[cerkev (organizacija)|Cerkve]] ali [[vladar]]ja; oblikovana so po [[doktrina|doktrini]] te institucije.
* ([[primerjalno pravo]] - primerjava med pravnimi sistemi v različnih državah)

Pravna pravila teh pravnih sistemov so v temelju različno zastavljena. Evtanazijo v Vermontu (ZDA) sicer dopušča zakon, vendar so sodišča tista, ki odločajo o kaznovanju pomočnikov pri smrti iz usmiljenja. Na kontinentu je razen v nekaj državah (Švica, Nizozemska, Belgija) dosledno prepovedana z zakonom; sodišča gor ali dol. Islamsko pravo jo zavrača kot [http://www.bbc.co.uk/schools/gcsebitesize/re/sanctity/iseuthanasiarev3.shtml kršitev Alahove volje].

== Mednarodno pravo ==
'''Pravna pravila, ki veljajo v več državah''', so [[Mednarodno pravo|mednarodno (tudi supranacionalno) pravo]]. Za Slovenijo je najbolj pomembno pravo [[Evropska skupnost|Evropskih skupnosti]], zlasti [[Evropska unija|EU]]. 

Poenotenje pravne ureditve na svet ([[globalizacija]]) olajša mednarodno poslovanje pravnim subjektom in povečuje mednarodno menjavo. Na drugi strani tri velike svetovne ekonomskopolitične regije - ZDA, Japonska, EU, Rusija - izkoriščajo svojo pravno ureditev, da bi svoji regiji pridobile prednost pred drugima dvema. Mednarodni dogovori v smer res globalne ureditve svetovne trgovine (WTO) so sklenjeni in uresničljivi tudi v praksi.

== Pravniška definicija prava ==
Pravo je sistem kot celota učinkovitih pravnih pravil in pravnih načel, ki urejajo zunanja vedenja in ravnanje posameznikov in njihovih združenj v življenjsko pomembnih družbenih razmerjih.

Ena od klasičnih definicij prava prihaja iz [[Antični Rim|starega Rima]], ki pravi da je pravo ''umetnost dobrega in pravičnega'' (ius est ars aequi et boni).

Narava in funkcija prava se je spreminjala skozi [[zgodovina|zgodovino]]. V sodobnih [[družba]]h pooblaščeno [[telo]], na primer zakonodajalec ali [[sodišče]], ustvarja pravo. Pravo je podprto z državno monopolizirano fizično prisilo, ki uveljavlja pravo s sredstvi primernih ukrepov ali kazni.

Pravo ima različne namene. [[Kazensko pravo]], na primer, pomaga vzdrževati mirno, urejeno in relativno stabilno družbo. Sodna oblast skrbi za mirno in civilizirano reševanje sporov. [[stvarno pravo|Stvarno]] in [[obligacijsko pravo]] omogočata poslovanje in gospodarsko aktivnost. [[Javno pravo]] v prvi vrsti omejuje moč [[država|države]] proti posamezniku in mu s tem zagotavlja določen nivo svobode.

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|pravo|Pravo}}
* [http://zakonodaja.gov.si Zakonodaja Slovenije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150321203328/http://zakonodaja.gov.si/ |date=2015-03-21 }}
* [http://www.tax-fin-lex.si TAX-FIN-LEX] - davčni, finančni in pravni portal: vsa slovenska zakonodaja (čistopisi), sodna praksa, članki z davčnega, finančnega in pravnega področja,...

[[Kategorija:Družboslovje]]
[[Kategorija:Pravo|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>kw2rw7rguw95o4klefkatx1m1xhk432</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758072</id>
      <parentid>6758067</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:47:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Delitev prava na panoge */</comment>
      <origin>6758072</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12777" sha1="g542an1fumxcqoirzy82kkxy5mxh0wb" xml:space="preserve">[[Slika:Blind Justice.jpg|thumb|300px|Simbol pravice z zavezanimi očmi]]

'''Pravo''' je sistem [[pravni akt|pravil]] in načel, ki urejajo zunanje vedenje in ravnanje ljudi in njihovo združevanje v življenjsko pomembna družbena razmerja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |last=Pavčnik |first=Marijan |title=Teorija prava: prispevek k razumevanu prava |publisher=GV Založba |year=2013 |page=25}}&lt;/ref&gt; 

Pravila so dolžni spoštovati vsi, ki so na območju njihove veljave, tj. [[teritorij]]u države. Šteje se, da naslovljenci pravna pravila poznajo ([[nepoznavanje prava škodi]]), to pa se zagotavlja s predhodno objavo pravil v uradnem glasilu države, npr. v [[Uradni list|Uradnem listu]]. Učinkovitost pravil zagotavljata [[država]] in [[lokalna samouprava|lokalna skupnost]] s svojimi [[institucija]]mi: sodišči, policijo, tožilstvom, upravnimi organi, izvršilnimi organi. Tako država posameznikom prepove reševanje sporov z nasiljem ([[zakon močnejšega]]) in jo pridrži sebi ([[državna represija]]), v zameno pa posameznikom ponudi reševanje sporov v pravnem postopku. 

Pravna pravila v [[demokracija|demokratičnih]] družbah oblikuje [[ljudstvo]], in sicer preko predstavniškega telesa ([[parlament]]). Temeljna pravila so osnovana v [[ustava|ustavi]], splošna v [[zakon]]ih, podrobnosti pa v [[podzakonski akt|podzakonskih aktih]]. Posamezniku določajo, kaj je prepovedano, nadaljnja pravila pa v okviru tega oblikuje sam oz. v soglasju s sopogodbeniki ([[civilno pravo]]). Država nasprotno sme početi le tisto, kar ji je izrecno zapovedano ([[javno pravo]]). V demokratičnosti je temeljni element prava - omejevanje samovoljne vladarjeve oblasti.

Pravna pravila so hierarhično organizirana: nižje pravilo mora biti vsebinsko in postopkovno usklajeno z višjim. Se pravi, zakon mora biti v skladu z ustavo, pogodba pa z Obligacijskim zakonikom. Skladnost zakonov in podzakonskih aktov z ustavnimi določbami presoja [[Ustavno sodišče]].

Ob boku tega so pravna pravila široko organizirana po panogah; tj. področjih življenja, ki jih urejajo. S pravom so povezane: [[teorija pravičnosti]] oz. teorija prava, povezana s pravno [[Filozofija|filozofijo]] oz. specifično [[Etika|etiko]] in [[Morala|moralo]], [[sociologija]] prava, [[politologija]], [[ekonomija]], [[psihologija]], [[kriminologija]] in [[penologija]], [[varnostne vede]] ter nenazadnje pravna [[zgodovina]]. 

== Pravniki ==
'''[[Pravnik]]''' je oseba, ki se poklicno (profesionalno) ukvarja s pravom. V glavnem pade pod eno naslednjih kategorij:

Pravniki v pravosodju:
* [[sodnik]] - sodi na [[sodišče|sodišču]];
* [[tožilec]] - zastopa državo v kazenskem pregonu osumljencev pred [[sodišče]]m;
* [[odvetnik]] - zastopa stranke v postopkih pred sodiščem in  drugimi državnimi organi ter svetuje strankam pri [[pravni posel|pravnih poslih]] v pravnem prometu;
* [[notar]] - je oseba javnega zaupanja, ki opravlja posle, z zakonom poverjene notariatu: overitve podpisov in listin, neposredno izvršljivost pogodb in podobno;
* [[državni pravobranilec]] - zastopa državo v pravdnih postopkih ter zastopa javni interes v upravnih postopkih.

Pravniki izven pravosodja:
* [[korporacijski pravnik]] ali [[korporacijski pravnik|gospodarski pravni svetovalec]] - dela v posameznem podjetju in skrbi za pravne akte podjetja, praviloma na področju pogodbenega prava in delovnega prava;
* [[javni uslužbenec - pravnik]] - je oseba, ki pripravlja predloge predpisov in vodi upravne postopke;
* [[sindikalni pravnik]] - je oseba ki svetuje sindikatu in njegovim članom na področju delovnega prava, če ima opravljen pravniški državni izpit, lahko člane sindikata zastopa pred [[sodišče]]m.

Pravniki v pravosodju potrebujejo za poklic opravljen pravniški državni izpit, ki ga lahko opravijo po pripravništvu. Sodniki so na položaj izvoljeni v Državnem zboru RS na predlog Sodnega sveta, s čimer jim je podeljen tudi dosmrtni mandat. Odvetniki to postanejo z vpisom v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici. Notarje imenuje minister za pravosodje in se združujejo v Notarsko zbornico.

Notarji in odvetniki imajo obvezno članstvo v svoji zbornici.

== Temeljna načela pravnega sistema ==
{{predelaj}}
Pravo vsekakor ni samo v sebi namen. V družbo vnaša [[red (pravo)|red]], s tem da normiranje dopustnega in nedopustnega s kar vseh prenese na [[demokracija|demokratično]] izvoljeno predstavniško telo ([[parlament]]). Nadaljnjo monopolizira pravico do uporabe sile državnim organom, tj.kaznovanja nedopustnega, in to vse po ustreznem postopku (due process).

Učinkovitost pravne ureditve - se pravi, kako hitro, kako pravilno in kako pravično gladi spore v praksi, je druga stvar, in kaže na [[legitimnost]] pravne ureditve ter zaupanje državljanov v pravo in njene institucije, zlasti [[sodišče|sodišča]], [[policija|policijo]], [[vlada|vlado]] in [[parlament]].

[[Pravičnost]] je težko oprimeljiva kategorija. Ljudje imamo svoje lastne, parcialne interese in gledanja, kaj je pravično. Kraja gotovo ni - ali pač? Interes večine, tj. [[javni interes]] je tisto, kar prevlada v [[demokracija|demokraciji]]. Ene države so bolj liberarno usmerjene, druge bolj socialno - tak je tudi njihov pravni sistem. Eno pa je gotovo - določeni ''minimalni standardi'' pravičnosti (v zahodnem besednjaku: demokratičnosti) so skupni oz. naj bi bili skupni vsem deželam in pravnim ureditvam:
* spoštovanje človekovih pravic - temeljnih pravic, brez katerih ne gre;
* pravna enakost - enako obravnavanje posameznikov, ki so v bistvenih značilnostih enaki
* pravna predvidljivost (pravna varnost) - sigurnost, da bo pravilno, dospustno ravnanje tudi v prihodnosti tako in tako, in da se ne bo arbitrarno spreminjalo. Ima veliko upraviti z učinkovitostjo prava - tj. zaupanjem, da bodo sodišča in izvršilni organi hitro obravnavali zadevo;
* načelo zakonitosti in vladavine prava - da bo država (in predvsem država) sama spoštovala pravo in dosledno počela samo tisto, kar ji je zapovedano;
* ...

Znani so tudi pod imenom [[naravno pravo]].

== Delitev prava na panoge ==

Pravo se v samem temelju deli na [[civilno pravo|zasebno pravo]] in [[javno pravo]].

Zasebnemu rečemu tudi [[civilno pravo]] ali pravo [[državljan]]ov. Njegova značilnost je, da ga s svojimi dogovori prosto oblikujejo stranke (v mejah [[zakon]]a). Civilno pravo se deli na:

* [[obligacijsko pravo]] - pravo obveznosti ([[Pogodba|pogodbe]], [[Odškodnina|odškodninske]] obveznosti, ..);
* [[stvarno pravo]] - pravo pravic na stvari (zlasti [[Lastninska pravica|lastninske pravice]]);
* [[dedno pravo]] - pravo prehoda lastnine umrlega na dediče;
* [[družinsko pravo]] - pravo osebnih stanj ([[zakonska zveza]], [[zunanjzakonska skupnost]], [[družina]]);
* [[delovno pravo]] - pravo zaposlitvenih razmerij (delavci in delodajalci).
* posebej tudi [[mednarodno zasebno pravo]]

Javno pravo se ukvarja z [[javni interes|javnim interesom]] državljanov in se deli po področjih dela:

* [[ustavno pravo]] - pravo [[človekove pravice|človekovih pravic]], organizacije [[Država|državne]] oblasti in temeljnih ekonomsko-socialnih razmerij, [[lokalna samouprava]]; [[volilno pravo]]
* [[upravno pravo]] - pravo organizacije in delovanja državne uprave (glej zlasti [[upravni postopek]]), pravo [[Javne finance|javnih financ]] ([[Davčni sistem|davčna]] pravila in proračunska poraba)
* [[kazensko pravo]] - pravo kaznovanja storilcev [[kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] (in drugih kaznivih ravnanj), določa [[kaznivo dejanje]] in sankcijo zanj ([[sankcioniranje]]), ter postopek ugotavljanja storilstva
* [[gospodarsko pravo]] - statusno pravo gospodarskih družb, zadrug, pravo finančnega poslovanja (finančno pravo), menično pravo, [[zavarovalno pravo]], [[tržno pravo]], [[konkurenčno pravo]], [[pravo intelektualne lastnine]], [[patentno pravo]] ter nenazadnje [[Stečaj|stečajno]] pravo 
* [[pravo socialne varnosti]] - [[Zdravstveno zavarovanje|zdravstveno]] in pokojninsko zavarovanje, otroški dodatek, socialne pomoči in drugi socialni transferji, ...
* [[mednarodno pravo]] - pravo odnosov med suverenimi državami (posebej  [[Diplomatsko pravo|diplomatsko in konzularno pravo]]) in pravo mednarodnih organizacij (zlasti[[Organizacija združenih narodov]]), med drugim tudi pravo [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], [[vojno pravo]] in [[mednarodno kazensko pravo]], ki z ustanovitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča vse bolj pridobiva na teži, deloma tudi [[pomorsko pravo]], carinsko pravo, [[mejno pravo]], nasledstveno pravo držav ...
* druga posebna področja prava: šolsko/edukacijsko/ pravo, gradbeno, komunalno oz. [[stanovanjsko pravo]], [[prometno pravo]], [[športno pravo]], [[okoljsko pravo|okoljsko]] ([[Varstvo okolja|okoljevarstveno]]) [[okoljsko pravo|pravo]], medijsko in [[komunikacijsko pravo]] ... 
* [[kolizijsko pravo]] (navzkrižje pravnih pravil)

Druga pomembnejša delitev je na [[Materialno pravo|materialno]] in [[postopkovno pravo]].
* [[materialno pravo]] določa pravice in obveznosti.
* [[postopkovno pravo]] določa postopek uveljavljanja teh pravic in obveznosti.

== Veliki pravni sistemi ==
V zgodovini se je, kot spodaj, pravo na veliko spreminjalo. Sprva je ščitilo interese vladajočega razreda, in to zelo dolgo. Sčasoma postane enako za vse. Vendar so po svetu izoblikovani različni modeli pravnih sistemov:
* [[rimsko pravo]] (zgodovinsko)
* [[anglosaški pravni sistem]] (ZDA, Velika Britanija in posnemovalci) - močan poudarek na sodiščih in sodno stvarjenem pravu;
* [[kontinentalni pravni sistem]] (ostala Evropa) - nasprotno, močan poudatek na splošni ureditvi s strani zakonodajalca;
* [[Islamsko pravo|islamsko]], [[Kanonsko pravo|kanonsko]] in druga verska oz. druga [[doktrinarna prava]] - prava določene institucije, denimo [[cerkev (organizacija)|Cerkve]] ali [[vladar]]ja; oblikovana so po [[doktrina|doktrini]] te institucije.
* ([[primerjalno pravo]] - primerjava med pravnimi sistemi v različnih državah)

Pravna pravila teh pravnih sistemov so v temelju različno zastavljena. Evtanazijo v Vermontu (ZDA) sicer dopušča zakon, vendar so sodišča tista, ki odločajo o kaznovanju pomočnikov pri smrti iz usmiljenja. Na kontinentu je razen v nekaj državah (Švica, Nizozemska, Belgija) dosledno prepovedana z zakonom; sodišča gor ali dol. Islamsko pravo jo zavrača kot [http://www.bbc.co.uk/schools/gcsebitesize/re/sanctity/iseuthanasiarev3.shtml kršitev Alahove volje].

== Mednarodno pravo ==
'''Pravna pravila, ki veljajo v več državah''', so [[Mednarodno pravo|mednarodno (tudi supranacionalno) pravo]]. Za Slovenijo je najbolj pomembno pravo [[Evropska skupnost|Evropskih skupnosti]], zlasti [[Evropska unija|EU]]. 

Poenotenje pravne ureditve na svet ([[globalizacija]]) olajša mednarodno poslovanje pravnim subjektom in povečuje mednarodno menjavo. Na drugi strani tri velike svetovne ekonomskopolitične regije - ZDA, Japonska, EU, Rusija - izkoriščajo svojo pravno ureditev, da bi svoji regiji pridobile prednost pred drugima dvema. Mednarodni dogovori v smer res globalne ureditve svetovne trgovine (WTO) so sklenjeni in uresničljivi tudi v praksi.

== Pravniška definicija prava ==
Pravo je sistem kot celota učinkovitih pravnih pravil in pravnih načel, ki urejajo zunanja vedenja in ravnanje posameznikov in njihovih združenj v življenjsko pomembnih družbenih razmerjih.

Ena od klasičnih definicij prava prihaja iz [[Antični Rim|starega Rima]], ki pravi da je pravo ''umetnost dobrega in pravičnega'' (ius est ars aequi et boni).

Narava in funkcija prava se je spreminjala skozi [[zgodovina|zgodovino]]. V sodobnih [[družba]]h pooblaščeno [[telo]], na primer zakonodajalec ali [[sodišče]], ustvarja pravo. Pravo je podprto z državno monopolizirano fizično prisilo, ki uveljavlja pravo s sredstvi primernih ukrepov ali kazni.

Pravo ima različne namene. [[Kazensko pravo]], na primer, pomaga vzdrževati mirno, urejeno in relativno stabilno družbo. Sodna oblast skrbi za mirno in civilizirano reševanje sporov. [[stvarno pravo|Stvarno]] in [[obligacijsko pravo]] omogočata poslovanje in gospodarsko aktivnost. [[Javno pravo]] v prvi vrsti omejuje moč [[država|države]] proti posamezniku in mu s tem zagotavlja določen nivo svobode.

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|pravo|Pravo}}
* [http://zakonodaja.gov.si Zakonodaja Slovenije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150321203328/http://zakonodaja.gov.si/ |date=2015-03-21 }}
* [http://www.tax-fin-lex.si TAX-FIN-LEX] - davčni, finančni in pravni portal: vsa slovenska zakonodaja (čistopisi), sodna praksa, članki z davčnega, finančnega in pravnega področja,...

[[Kategorija:Družboslovje]]
[[Kategorija:Pravo|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>g542an1fumxcqoirzy82kkxy5mxh0wb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grad</title>
    <ns>0</ns>
    <id>11533</id>
    <revision>
      <id>6758069</id>
      <parentid>6515491</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:34:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Lega */</comment>
      <origin>6758069</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43191" sha1="5gu7j44x1jo2ekvo2kd1cnlll9lhiqa" xml:space="preserve">{{drugi pomeni}}
[[Slika:Grad Sneznik01.jpg|thumb|[[Grad Snežnik]]]]
[[Slika:Burg Eltz 1.jpg|thumb|[[Grad Eltz]], Ganerbenburg]]
[[Slika:Nuernberg Burg Panorama PtGUI.jpg|thumb|[[Nürnberški grad]], grad svetega rimskega cesarja]]
[[Slika:Hauptburg Burghausen.JPG|thumb|[[Grad Burghausen]], s 1051 m najdaljši grad v Evropi]]
[[Slika:KaubBurgPfalzgrafenstein08-2012.JPG|thumb|Grad Pfalzgrafenstein, Nemčija]]
[[Slika:2012.05.12 MALBORK (4).JPG|thumb|Marienburg, grad viteškega reda, danes [[Malbork]], [[Poljska]]]]
[[Slika:Raddusch 07-2017 img01.jpg|thumb|Slovanski grad Raddusch, Fliehburg]]
[[Slika:Cadolzburg-burg-wseite-gesamt-v-w.jpg|thumb|Cadolzburg]]
[[Slika:Melk Stift Donauseite.jpg|thumb|upright|[[Benediktinski samostan Melk]] ustanovljen kot grad]]
[[Slika:Burg2011.JPG|thumb|upright|Srednjeveški grad Schönfels]]
[[Slika:kronachfestung2.jpg|thumb|Stolpi notranjega gradu trdnjave Rosenberg]]
[[Slika:Koblenz im Buga-Jahr 2011 - Festung Ehrenbreitstein 45.jpg|thumb|Trdnjava Ehrenbreitstein]]

'''Grad''' ([[latinščina|latinsko]] ''castellum'') je vrsta utrjene zgradbe zgrajene v Evropi in na Bližnjem vzhodu v srednjem veku. Strokovnjaki razpravljajo obsegu besede grad, vendar običajno menijo, da je zasebno utrjeno prebivališče gospodarja ali plemenitaša. Razlikuje se od [[palača|palače]], ki ni utrjena; [[trdnjava|trdnjave]], ki ni bila vedno namenjena za prebivanje plemstva; in utrjene naselbine, ki je bila javna obramba - čeprav obstaja veliko podobnosti med temi vrstami gradnje. Uporaba izraza se je spreminjala skozi čas in je bila uporabljena za konstrukcije najrazličnejših [[gradišče|gradišč]] in [[hiša|hiš]]. V približno 900 letih, ko so bili gradovi zgrajeni, obstaja mnogo oblik, z več različnimi funkcijami, čeprav so nekateri elementi, kot so [[obzidje]] in [[strelnica|strelnice]], običajni.

Začetek gradnje gradov v Evropi sega v 9. in 10. stoletje, ko je padec [[Karolinško cesarstvo|Karolinškega cesarstva]] povzročil delitev njegovega ozemlja med posamezne gospodarje in kneze. Ti plemiči so gradili gradove zaradi nadzora svojega področja in so bili ofenzivne in obrambne strukture;  zagotavljali so osnovo, iz katere so lahko začenjali pohode, kot tudi zaščito pred sovražniki. Čeprav je njihov vojaški izvor v študijah gradov večkrat poudarjen, so strukture služile tudi kot središča uprave in simbol moči. Urbani gradovi so bili uporabljeni za nadzor nad lokalnim prebivalstvom in pomembni na potovalnih poteh. Podeželski gradovi so se pogosto nahajali v bližini dejavnosti, ki so bile sestavni del življenja skupnosti, kot so [[mlin]]i in rodovitna zemlja.

Številni gradovi so bili najprej zgrajena iz zemlje in lesa, kasneje pa nadomeščeni s kamnom. Zgodnji gradovi pogosto izkoriščajo naravne obrambne elemente in niso imeli elementov, kot so stolpi in strelnice, imeli pa so osrednji stolp ([[bivalno-obrambni grad]] tudi ''donžon''). V poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju se je pojavil znanstveni pristop k obrambi gradu. Sledil je razmah stolpov, s poudarkom na spremljajočem orožju. Veliko novih gradov je bilo poligonalnih ali krožnih, z več fazami obrambe proti notranjosti, da bi vse funkcije hkrati maksimirale ognjeno moč gradu. Te spremembe v obrambi so bile mešanica grajske tehnologije iz [[križarske vojne|križarskih vojn]], kot so [[Krožni grad|krožne utrdbe]] in posledica prejšnjih rimskih utrdb. Niso vsi elementi grajske arhitekture vojaške narave, naprave, kot so [[obrambni jarek|jarki]] so se razvili iz svojega prvotnega namena obrambe, v simbole moči. Nekateri veliki gradovi imajo dolg pristop, namenjen vtisu in prevladujejo nad pokrajino.

Čeprav je bil v 14. stoletju v Evropo uveden [[smodnik]], ta do 15. stoletja, ko je topništvo postalo dovolj močno, da bi lahko porušilo kamnite zidove, ni bistveno vplival na grajsko stavbo. Medtem ko so se gradovi še vedno gradili tudi v 16. stoletju, so bile uvedene nove tehnike kot posledica izboljšane moči topov, zato so gradovi postali neudobni in nezaželeni za bivanje. Tako so šli pravi gradovi v zaton, nadomestili so jih z artilerijskimi utrdbami brez vloge v civilni upravi. 
Od 18. stoletja naprej je bilo zanimanje za gradove obnovljeno z gradnjo demonstracijskih gradov, del romantične oživitve gotske arhitekture, ki pa niso imeli vojaškega pomena.

== Nameni srednjeveških gradov ==
* Cesarski gradovi in deželni dvorci so vključeni v teritorialni sistem deželnega gospoda, škofa, kneza, vojvode ali vladarja
* Plemiški gradovi so služili kot utrjeno prebivališče plemičem in njihovemu spremstvu
* Samostan in grad viteškega reda je nudil zaščito skupnosti in ugled
* Mestni gradovi in gradovom podobna utrjena mesta
* Zatočišče ali ljudski grad, ki trenutno služi celotnemu lokalnemu prebivalstvu kot zavetišča v času nevarnosti. To so tudi cerkveni gradovi in utrjene cerkve, ki so bili uporabljeni tudi samo začasno v funkciji zatočišča.

== Poimenovanje ==
===Srednjeevropski prostor ===
V srednjem veku se je večkrat spremenil izraz za to, kar se zdaj imenuje grad. Prvotna keltska beseda je prišla preko latinščine v staro visoko nemščino za pojem objekt, tržno mesto, naselje in zatočišče. Besede gradovi v visoki nemščini so bili v 13. stoletju predvsem ''hûs'' (hiša) in kamen (primer:grad Niehuus).

V 14. stoletju &lt;ref&gt;Lexikon des Mittelalters. Bd. 2. München, Zürich 1983, S. 962–964.&lt;/ref&gt; se je za gradove razširilo ime ''veste'' (trden) ali ''vestunge'' (trdnjava), v 16. stoletju pa so jih imenovali tudi ''schloss'' (graščina). Nekateri gradovi imajo te starejše oznake, kot ''Veste Coburg'' v [[Coburg]]u v [[Turingija|Turingiji]] ali Schloss Chillon v [[Montreux]]u v [[Švica|Švici]].

Izraza &quot;burg&quot; in &quot;schloss&quot; sta se izmenično uporabljala v virih 16. stoletja kot sinonima. Šele od 19. stoletja dalje se izrazi diferencirajo glede na funkcijo uporabe: &quot;burg&quot; se uporablja za stavbe s stanovanjsko in obrambno nalogo, &quot;schloss&quot; za reprezentativno stavbo. &lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;Ulrich Schütte: ''Das Schloss als Wehranlage, befestigte Schlossbauten der Frühen Neuzeit im alten Reich.'' Darmstadt 1994.&lt;/ref&gt;

V današnji arhitekturni zgodovini se uporablja besedo srednjeveški grad (''burg'') za razlikovanje naseljene utrdbe od sodobnega gradu (''schloss'') kot plemenitaško stanovanje in reprezentančna zgradba eni strani in trdnjava (''festung'') za povsem vojaško uporabo.

=== Romansko govoreč prostor ===
Beseda ''castle (grad)'' v romanskih jezikih izvira iz latinske besede ''castellum'', ki je pomanjševalnica besede ''castrum'', kar pomeni &quot;utrjeni kraj&quot;. Stara angleščina ''castel'', stara francoščina ''castel'' ali ''chastel'', francosko ''château'', špansko ''castillo'', italijansko ''castello'' in besede v številnih drugih jezikih tudi izhajajo iz ''castellum''. &lt;ref&gt;{{Harvnb|Creighton|Higham|2003|p=6|loc=[https://books.google.com/books?id=8A1_Z1DTgYYC&amp;pg=PA6 chpt 1]}}&lt;/ref&gt;

=== V slovenščini ===
Beseda ''grad'' se je razvila iz slovanske besede ''gôrd'' (ograda, ograjen oziroma obzidan kraj). V slovenščini je beseda grad na splošno uporabljena za označevanje nekdanjih sedežev fevdalne gospode, utrjenih in neutrjenih, srednjeveških in kasnejših.&lt;ref&gt;[http://kronika.zrc-sazu.si/showissue.php?pid_stevilke=35 Kaj je grad?, Igor Sapač]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Zgodovinski razvoj ==
=== Prazgodovinske in antične utrdbe ===
Mnoge prazgodovinske utrdbe in naselja so naseljevali zelo dolga obdobja, jih razširili ali podaljševali. Ti spomeniki pogosto nimajo zgodovinskih zapisov, tako da jih lahko spremljamo le z arheološkimi metodami. V [[Rimski imperij|Rimskem imperiju]] so bili ''castelle'' ali ''burgi'' (pozno romansko) pogosti kot utrjena mesta za vojsko. Zunanje meje cesarstva so bile delno zavarovane z obmejnimi utrdbami ([[Limes]]).

=== Gradovi v srednjem veku ===
V nemirnem času pozne antike in množičnem [[Preseljevanje ljudstev|preseljevanju ljudstev]] so se ljudje umaknili na višje ležeče kraje. Zgodovinar [[Pavel Diakon]] omenja v 8. stoletju v svoji ''Zgodovini Langobardov'', v kateri se opira na ''Historiola'' opata Secundusa iz Trienta, da so bili v osrednjem območju Alp leta 590 številni ''castrum''. Takšni ''castrum'' zdaj na splošno veljajo kot [[gradišče|gradišča]] iz časa Ostrogotov, bizantinskega ali lombardskega obdobja. Kot primer lahko navedemo Loppio v Trentinu, Vigiliusbühl na Perdonigu ali Castelfeder pri Auerju, oba se nahajata v dolini Adiže. V Bizantinskem cesarstvu so se utrjena mesta imenovala ''kastron''.

V Frankovskem cesarstvu so začeli z gradnjo gradov po premoru v 6. stoletju, najpozneje v [[Karolingi|karolinški]] dobi - še posebej v času kralja [[Henrik I. Ptičar|Henrika I.]] – in ponovno, da bi zavarovali vzhodno mejo cesarstva. &lt;ref name=&quot;Burgen und Schlösser im Hildesheimer Land&quot;&gt;Burgen und Schlösser im Hildesheimer Land, Margret Zimmermann/Hans Kensche: Burgen und Schlösser im Hildesheimer Land, 1. Auflage Hildesheim: Lax, 1998, S. VIII ISBN 3-8269-6280-X.&lt;/ref&gt; Ena od najstarejših zgradb, trdijo da iz 7. stoletja, je Meersburg, Büraburg,  Amöneburg, Schwedenschanze pri [[Stade]]ju in sistemi na Odilienbergu in Christianbergu. Velik Gaugrafenburgen je nastal z delno razširitvijo prazgodovinskih okopov. Ob istem času, to je v poznem 8. stoletju in 9. stoletju so začeli graditi gradove tudi Slovani. V 10. stoletju so se pojavila ogromna tako imenovana ''madžarska obzidja'' v Vzhodni Nemčiji za zaščito pred vpadi Madžarov. Naprej so bile ustvarjene prefinjene konjeniške ovire, ki so prisilile konjenikov na sestop in bojevanje na tleh. Po bitki pri Lechfeldu pri [[Augsburg]]u (leta 955), je bila širitev nekaterih od teh obzidij nenadoma preklicana, ker je bila nevarnost odpravljena s porazom na Madžarov.

Zgodnji srednjeveški gradovi v srednji Evropi so bile v večjem delu zgrajeni iz zemeljskih okopov, ki so imeli lesene nadgradnje.

Številni visoko srednjeveški gradovi stojijo v starejših, veliko večjih obzidanih območjih, katerih časovni položaj ni vedno jasen. Trdnjavsko tehnično enostavni kraji so se pogosto uporabljali že tisočletja. Zaradi podnebnih sprememb ob koncu zgodnjega srednjega veka se je v nemškem prostoru začela hitra rast prebivalstva, kar je omogočilo nastanek novega družbenega razreda,  [[ministerial]]ov. Ta sprva nesvoboden uslužbenec dokumentira svoj nov status pogosto s postavitvijo lesenega stolpa [[mota (grad)|mota]]. Ta tip stavbe ima izvor v zahodni Evropi.

=== Visoki in pozni srednji vek ===

Razcvet grajskih stavb je bil v času visokega in poznega srednjega veka. Iz tega obdobja je večina do danes ohranjenih gradov in razvalin. Grad je bil, zaradi šibke infrastrukture v srednjeveški Evropi, eden od najpomembnejših načinov izvrševanja oblasti, zaradi česar je bil tudi ena izmed kraljevih pravic (insignije). Nekateri vladarji so imeli trdnjave v uporniških območjih ali tudi v ograjenih mestih. [[Kraljeva pfalca|Pfalce]] plemstva in cesarjev pa so bile sprva le šibko zgrajene.

Eden od najbolj znanih in najstarejših obstoječih kamnitih gradov je [[grad Habsburg]], najstarejši deli izvirajo iz 11. stoletja. Gospodarski pomen so imeli [[Carinski grad|carinski gradovi]] in [[Dolinska pregrada (grad)|dolinske pregrade]], ki so jih zgradili ob cestah in z njimi pobirali davek in vzdrževali in varovali trgovske poti - bistven pogoj za ponovno rast gospodarstva v visokem in poznem srednjem veku.
Kraljevo blago je v večini evropskih držav imelo svojo posebno pravico, da preudarno gradi gradove. Tak zakon je v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]] veljal v času poznega srednjega veka do teritorialnih knezov.

O vplivu [[Kategorija:Arabska arhitektura|arabske]] in [[Islamska arhitektura|muslimanske]] vojaške arhitekture pri razvoju evropskih gradov je bilo že veliko razprav. Vsekakor so vplivi dosegli Evropo v času [[križarske vojne|križarskih vojn]]. V številnih španskih gradovih je bil ta vpliv zaradi zgodovine države še posebej izrazit. Tudi zato je pri gradnji španskih gradov pogosto prihajalo do samosvojih rešitev. Stavbo, kot je [[grad Coca]] v Segovii, ni mogoče najti nikjer v preostali Evropi.

Pot ob [[Ren]]u od [[Mainz]]a do [[Bonn]]a je verjetno najbolj znan primer nemške grajske pokrajine. Klasična &quot;grajska gnezda&quot; so med drugimi tudi v [[Pfalški gozd|Pfalškem gozdu]], v ''Schwäbischen Alb'' ([[Švabska Jura]]) in ''Fränkische Alb'' ([[Frankovska Jura]]) in frankovskem Haßberge, v nemškem delu nekdanje Avstrije pa predvsem v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]], v [[Švica|Švici]] pa v Domleschgu.

V okolici gradu je bil tako imenovan »prostor premirja« (''Burgfrieden''), kjer je bilo strogo prepovedano prepiranje med fevdalci. Vstop prebivalcem, ki so živeli v prispevnem območju je bil prepovedan, sicer so morali na prisilno delo. To je bilo v veliki meri povezano z vojaško službo in zlasti z vsakdanjim delom. Na [[grad Křivoklát |gradu Křivoklát]] na Češkem na primer, so bile posebne osebe zadolžene, da so morale zagotoviti grmenje za kraljevo latrino ali vzrejo ptic pevk za kraljičino zabavo.&lt;ref&gt;Tomáš Durdík. ''Encyklopedie českých hradů.'' Prag 1996, S. 181.&lt;/ref&gt;

Obdobje gradnje je bilo v razponu od nekaj tednov za majhen lesen do več desetletij za velik fevdalni grad. Manjši kamnit grad je moral biti pripravljen v treh do petih letih, kasneje pa se ga je večinoma dograjevalo.

Idealno je bilo, če so pri gradnji lahko uporabili lokalni [[gradbeni material]]. Rezane kamne so med izkopavanjem že v [[kamnolom]]u pogosto tudi obdelali. V s kamnom revnih območjih (npr. severna Nemčija) so uporabljali predvsem opeko ali nabran kamen. Gradnja je bila odvisna od gradbenega materiala in oblikovanja. V stenah pogosto najdemo v rednih presledkih majhne odprtine (''rüstlöcher''), ki so jih pri gradbeni tehnologiji gradnje velikih zidov, uporabljali za postavitev lesenih odrov. Iz tega odra so lahko zidali navzgor. Pomikanje odra se je nadaljevalo, dokler ni bila dosežena končna višina zidu. V odprtinah so pogosto našli lesne ostanke, ki s postopkom [[dendrokronologija| dendrokronologije]] dajo informacije o starosti gradbene faze. Zunanje stene številnih gradov so bile - v nasprotju s sedanjim videzom - večinoma ometane.

V srednjem veku je bilo veliko več gradov kot jih je videti danes. Zlasti v prvih desetletjih teritorialnih širitev najdemo v ali na skoraj vsakem večjem kraju majhen grad ali vsaj utrjeno domačijo. Te domačije so bile uporabljene kot stanovanja in predvsem kot statusni simbol številnih [[ministerial]]ov, novoustanovljenega plemstva. Mnogi od teh včasih majhnih gradov so bili združeni v ''Meierhöfen'' ali palačo. Gospoda iz teh gradov pogosto niso bili ekonomsko dovolj močni, da bi se trajno uvrstili med nižje plemstvo. Pogosto je bilo v enem okraju tudi več gradov.

Še posebej na meji med ozemljema močnih teritorialnih gospodov je bilo zgrajeno veliko število gradov za zagotavljanje lokalnega vpliva. Dober primer je presenetljiva gostota gradov v frankovskem Haßbergnu, kjer sta se soočila tekmeca - [[nadškofija|nadškofiji]] [[Bamberg]] in [[Würzburg]].

Zaradi različnih razvojev fevdalizma in drugih geografskih in političnih dejavnikov, se gradovi različnih kultur bistveno razlikujejo. V Nemčiji pogosto ogromna velikost britanskih in francoskih vojaških objektov še zdaleč ni bila dosežena. Izjema je najdaljši evropski grad, ki ga je mogoče najti na [[Bavarska|Bavarskem]] ([[grad Burghausen]]). Zgradba je dolga približno 1200 m. Nemški redovniški bratje niso predstavniki nemških gradov.

V (nekdanjem) nemškem jezikovnem področju so verjetno ustvarili več kot 40.000 srednjeveških gradov, na današnjem območju Zvezne republike Nemčije jih je okoli 25.000.&lt;ref&gt;Thomas Biller: ''Die Anfänge der Adelsburg (nicht nur) im alemannischen Raum. Zu Geschichte und Grundlagen der Forschung'', in: Friedrich I. (1079-1105). Der erste staufische Herzog von Schwaben, Göppingen 2007, S. 134-160, S. 136.&lt;/ref&gt; To število se lahko pojasniti s posebnim razvojem fevdalizma na nemškem cesarskem ozemlju, razvoj plemstva, ki je dala večino vitezov in veleposestnikov. Dodatno je ozemeljska razdrobljenost doprinesla k malim in mikro gospostvom. Večina teh utrdb je v teku svoje dolge zgodovine propadla ali so postale grajski hlevi. Nekatere ocene kažejo naslednje razloge za uničenje ali razpad nemških gradov: prodaja 25%, rušenje 13%, med tridesetletno vojno 11,5% francoska vojska, še posebej v pfalških vojnah 8%, kmečki upori 6%, požar 6%, 1,5% potresi, itd.; 26%  razlogov niso znani. Država z največjo koncentracijo gradov je Češka.

Razvoj gradov je v Evropi potekal večinoma vzporedno z razvojem mestnih utrdb, tako kot je vpliv vzorcev naselij drug drugega, so imeli podobne elemente. Tak primer je bivalno-obrambni grad s svojo urbano stanovanjsko različico in znameniti stolpi evropskih mest. Številni gradovi so nastali v mestih ali na njihovem robu in so tako tehnično povezani z mestno utrdbo.

=== Na Slovenskem ===

[[Slovenija]] ima kljub delni terminološki zmedi, okoli 800 lokacij dvorcev, dvorov, gradov, gradičev, graščin, trdnjav, utrdb, verjetno pa jih je bilo še mnogo več.  Na Slovenskem se je gradnja gradov razmahnila v [[Romanska arhitektura|romaniki]] v 12. stoletju, svoj vrhunec pa doživela v 13. stoletju. Graditelji so bili veliki fevdalci, ki so imeli svoje sedeže zunaj deželnih meja in so gradnjo utrjenih gradov dovolili tedaj, ko je bilo to potrebno zaradi geopolitičnih interesov. Na gradovih so živeli njihovi ministeriali in vazali. Leta 1463 so čedalje pogostejši turški vpadi in vojne [[Habsburžani|Habsburžanov]] z [[Beneška republika|Beneško republiko]] sprožili obsežno utrjevalno dejavnost, ki je zajela tako mesta, trge in gradove, kot tudi samostane, cerkve in pomembne vasi.

Izčrpni leksikon slovenske grajske zapuščine &lt;ref&gt;Jakič Ivan: ''Vsi slovenski gradovi'', DZS 1007. ISBN 86-341-1771-5&lt;/ref&gt; navaja, da je na Slovenskem bilo zgrajenih okoli 900 grajskih objektov. V to število so vključene še obstoječe stavbe, razvaline in ostanki, pa tudi nekatere zgradbe, o katerih so na razpolago le arhivski zapisi. Definicija ''grajski objekt'' se uporablja za gradove, dvorce, graščine in dvore. Natančna razlaga&lt;ref&gt;Gradovi.net – kastelološki slovar izrazov&lt;/ref&gt; teh štirih kategorij je sledeča:
* Grad je utrjeno prebivališče fevdalnega gospoda na umetno ali naravno zavarovanem položaju (primer [[Hmeljnik]] pri [[Novo Mesto|Novem mestu]]); najstarejši so prave trdnjave s skopo odmerjenim bivalnim prostorom (grad nad [[Črni Kal|Črnim Kalom]]).
* Dvorec je reprezentančna stavba in sedež fevdalnega gospoda, a brez utrdbenih sestavin ([[Cekinov grad]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]).
* Graščina je neutrjena grajska stavba in prebivališče nižjega plemstva, tudi upravno središče gospoščin in velikih posestev ([[Kosova graščina]] na [[Jesenice|Jesenicah]]).
* Dvor je bilo upravno središče fevdalne posesti, večinoma v skromni, a utrjeni zgradbi (Kapunov dvor v [[Celje|Celju]], nad mestnim parkom). Zaradi pomembnosti je beseda s časom postala sopomenka za skupnost vladarjevih najožjih sodelavcev.

=== Konec grajske stavbe ===
Grad je izgubil svoj pomen kot stavba v 17. stoletju. &lt;ref&gt;Ulrich Grossmann: ''Burgenbauten in Mittelalter und Neuzeit.'' In: Ausst-Kat.: Mythos Burg, Ulrich Großmann (Hrsg.), Nürnberg, Germanischen Nationalmuseum, 2010, Dresden 2010, S. 58–61.&lt;/ref&gt;

S prihodom strelnega orožja se je spremenila oblika utrditve gradu. Od druge polovice 15. stoletja nastanejo iz obzidja in zidanih stolpov, baterijski stolpi in kasneje braniki in [[bastijon]]i. Prvi okrogli stolpi so se imenovali ''rondelle'' in so bili zgrajeni kot obzidni stolpi. Od 1530-ih so bili zgrajeni prvi bastijoni. Bastijon je bil končno sprejet s [[citadela|citadelo]]. &lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Tako se od zgodnjega 15. stoletja začne ločevanje obrambe in stanovanjske funkcije gradu. Gradnje obzidij obeh funkcij ne bi bilo mogoče združiti v eno samo strukturo. &lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
Po [[tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] je bilo veliko gradov uničenih in spet zgrajenih na le skromen način. V poznem 17. stoletju, v času francoske vojaške ekspedicije, se je pokazalo, da so gradovi izgubili vojaški pomen. Še vedno so se popravljali, da bi služili kot kraj stalnega prebivališča ali upravni sedež. Sčasoma so se gradovi &lt;ref&gt;Anja Grebe: ''Burgenglanz und Burgendämmerung.'' In: Ausst-Kat.: ''Mythos Burg.'' Ulrich Großmann (Hrsg.), Germanischen Nationalmuseum, Nürnberg 2010, Dresden 2010, S. 278–293.&lt;/ref&gt; prodajali. 

Srednjeveške gradove je najprej ogrozila sprememba načina življenja. Ker so bili prostori v njih majhni, vlažni in mrzli, dostopni le po tesnih stopniščih in osvetljeni skozi ozke line, v poznem 16. stoletju niso bili več zanimivi. Fevdalci so take gradove na višinah opuščali in začeli graditi dvorce v nižinah. Gradove so tudi predelali ali jih pustili propadati, mnogo takih je služilo kot priročen gradbeni material.
&lt;gallery&gt;
Slika:Burg-Koenigstein-JR-E-106-2010-04-25.jpg|Grad Königstein v Taunusu, ene večjih razvalin v Nemčiji
Slika:Grad Štanjel I. 2013.JPG|Grad Štanjel, Slovenija
Slika:Schloss Glücksburg 01.jpg|Grad Glücksburg nastal leta 1582 v prehodnem obdobju med gradom in palačo
&lt;/gallery&gt;

[[Slika:Mürwiker Burg, Flensburg 04.jpg|thumb| ''Rote Schloss'', Marineschule Mürwik, nastal 1907-1910 po vzoru gradu Marienburg.]] 
[[Slika:Bachritterburg.jpg|thumb|Rekonstrukcija stolpastega gradu v Kanzachu]]

=== Nasledniki ===
Sodobne [[trdnjava|trdnjave]] so sprva nekoliko spominjale na gradove. Munot v [[Schaffhausen]]u v Švici je dober primer.

V 19. stoletju je v času [[romantika|romantike]] prišel zasuk glede legend in mitov srednjega veka. V grajski arhitekturi se to odraža v [[historicizem|historicizmu]]. Taka primera sta [[Grad Neuschwanstein]] in [[grad Hohenzollern]]. Te strukture imajo malo skupnega s srednjeveškimi predhodniki. To je fantazijska arhitektura, pretiravanje v posameznih elementih grajske arhitekture je groteskno. Neuschwanstein je tudi zasnoval [[scenograf]]. Toda tudi uveljavljeni raziskovalci kot je Bodo Ebhardt se ukvarjajo z restavriranjem, kot je Hohkönigsburg v Alzaciji, na romantizirano podobo srednjeveškega gradu. V vseh teh primerih so bili odpravljeni pomembni ostanki prvotne utrdbe, prednost je imela imitacija srednjeveškega. Te stavbe še naprej oblikujejo v glavah mnogih ljudi podobo srednjeveškega gradu.
Leta 1907 se je začela gradnja Mornariške akademije Mürwik v Flensburgu, Adalbert Kelm je usmerjal gradnjo po modelu gradu Malbork. Stavba naj bi služila cesarski mornarici. Zgrajena je bila leta 1910, otvoril jo je cesar [[Viljem II. Nemški]]. Še danes nemška mornarica uporablja tako imenovani »Rdeči grad«.

Tudi v času nacionalsocializma je bila izgradnja tako imenovanega »redovniškega gradu« kot sta Sonthofen ali Vogelsang ali rekonstrukcija obstoječih objektov, kot sta Wewelsburg ali Burg Trifels izpeljana skladno z mitom o srednjeveškem gradu.

V zadnjih desetletjih je raziskovanje gradov v Evropi zelo napredovalo. Na osnovi množice srednjeveških študij so bili raziskani številni gradovi in kot spomeniki zavarovani ali obnovljeni.

V okviru eksperimentalne [[arheologija|arheologije]] srednjeveških gradov so s starimi gradbenimi tehnikami in orodji ponovili že več gradenj. V [[Schleswig-Holstein]]u je od leta 2003 pri Lütjenburgu rekonstruirana mota, v Kanzachu pa izdelan lesen ''Spodnji aristokratski grad''. Pomembna je [[Replika (predmet)|replika]], ki se je začela graditi pred nekaj leti v Steinburgu v francoskem Guédelonu.

Na japonskem otoku Miyako-jima je bil nemški tematski park »Renski Markburg« izdelan v izvirni velikosti.

== Lega ==
Značilnost gradu je bila njegova višinska lega nad okoliškim terenom in kontroliran dostop. V gorah so bili zgrajeni gradovi na gorskih ostrogih, na pobočjih in pogosto težko dostopnih gorskih višinah. V nižini so bili v obdani z umetnim zemeljskim nasipom z [[Obzidje|obzidjem]] in obdani z vodnim jarkom, in so jih imenovali [[Mota (grad)|mota]]. V sredogorju s pojavljajo tako višinski kot [[Vodni grad|vodni gradovi]], slednje so uporabljali predvsem člani nižjega plemstva.

Položaj je imel velik vpliv na velikost in značilnosti gradu. Značilnost tipičnega nemškega gradu je včasih spektakularna lokacija na visokih vrhovih gričev in skalnih blokov. Medtem ko so veliki gradovi v Angliji in severni Franciji na splošno na precej nizkih gričih ali v nižinah, lega in tlorisi so zato bolj pravilnih oblik, nemški gradovi pa običajno sledijo pogojem terena.
&lt;gallery&gt;
Slika:Mosel Marienburg Umgebung.jpg|Marienburg ob Mozeli leži na strateškem hribu
Slika:Sankt Georgen am Längsee Burg Hochosterwitz 01052004 2804.jpg|Grad Ostrovica na hribu na Koroškem
Slika:Burg Liebenstein und Burg Sterrenberg.JPG|Gradova Liebenstein in Sterrenberg v dolini Rena sta tudi na hribu
&lt;/gallery&gt;

== Pomembni gradbeni elementi ==
[[Slika:Ritterburg Schulbild.jpg|thumb|Kulturno zgodovinska slika viteškega gradu Adolf Lehmanns. Leipziger Schulbildverlag]]

Že doslej najbolj očiten pri mnogih srednjeveških gradovih, stolp, ki se je imenoval bodisi [[bivalno-obrambni grad]] (''keep'' v angleško govorečem svetu) in ''donjon'' v Franciji ali ''bergfried'' v nemških deželah. Kot glavni stolp ali ''[[bergfrid]]'' je naveden tudi v slovenski grajski literaturi in ni bil namenjen za trajno stanovanjsko rabo, ampak je prevzel predvsem vojaške in državne funkcije. Stanovanjski stolp je bil običajno kombinacija funkcij. Pogosto je bil grad dopolnjen z dodatnimi stolpi, zlasti na vhodu in obzidju. Grad je bil obzidan in tudi drugače utrjen oziroma obdan z grajskim [[obrambni jarek|jarkom]] in drugimi ovirami pri pristopu (neprehodne žive meje, zakamuflirani jarki). Obzidje se je razlikovalo glede na višino in relief kot: krožno obzidje ali [[zidni plašč]] in [[ščitni zid]]. 

[[Cvinger (arhitektura)|Cvinger]] ali medzidje je bil, poleg nekaterih prej navedenih sestavin, v 13. in 14. stoletju prostor, med zunanjim nižjim in glavnim obzidjem.

[[Slika:SpiralStairs CaernarfonCastle.jpg|thumb|left|upright|Stopnišče v stolpu v gradu Caernarfon, Wales (okoli 1300)]]
Območje znotraj gradu je bilo uporabljeno in deljeno s številnimi zgradbami in z oddelki za boljšo obrambno. Osrednja vloga, ki je bila pogosto podcenjena v prejšnjih raziskavah, je stanovanjska arhitektura. Glavna stavba zgodnjih visoko srednjeveških gradov je stanovanjski objekt – [[palas|palacij]], tudi gospodarjeva stavba. Palacij je bil vedno v notranjem gradu. Kot utrjeni palacij je lahko prevzel dvojno vlogo: vlogo [[bergfrid]]a in [[bivalno-obrambni grad|bivalnega stolpa]]. Na dvoriščno stran so bila navadno okrašena okna in arkadni hodniki. V spodnji etaži so bile kleti, shrambe, kuhinja in hlevi, V prvo nadstropje je v romaniki vodilo zunanje stopnišče. Tukaj je bila velika eno ali dvo ladijska [[palas|dvorana]], pozimi ogrevana. Dvorana je imela reprezentativno funkcijo, bila je jedilnica za gospodo in služinčad. Bivalni in spalni prostori, včasih tudi [[kapela]], so bili v drugem nadstropju, včasih tudi v drugi stavbi. 

Poseben izziv gradov na hribu je predstavljala oskrba z vodo. Zagotavljali so jo s cisterno, kjer se je zbirala deževnica iz streh stavb ali so jo z živalmi, v posebej oblikovanih posodah nosili iz bližnjih izvirov. V poznem srednjem veku so že izdelovali grajske vodnjake, ki so lahko dosegli velike globine (primer: 176 m globok vodnjak skopan v skalo na gradu Kyffhausen).

Večina gradov se je bila tudi gospodarsko usmerjena, kar je zagotavljalo gradu potrebno blago za življenje. Pri večjih gradovih se je gospodarski del včasih nahajal v zunanjem delu gradu - [[podgradje]] (angl. bailey) – prostranem področju nepravilne oblike ograjenem s koli za kmete in živino. Pri gradiščih je običajno stal v dolini pod gradom. Nekatere te kmetije so preživeli do danes in so še vedno v uporabi.

[[Kapela]] je bila običajno majhna, lahko poleg palacija ali v podgradja, lahko pa kot samostojna stavba. Če je bila v bivalnem delu, je [[oltar]]ni del štrlel iz gabarita ostalih zidov, ker cerkev ni dovolila graditi bivalne prostore nad tem delom. Če je bila kapela večja, je gospoda sedela na [[empora|empori]].

== Funkcija in vsakdanjik ==
[[File:Szczecin, Centrum Informacji Kulturalnej i Turystycznej.JPG|thumb|Grad Pomorjanskih Knežji v [[Szczecin]]u, Center za kulturne in turistične informacije (Poljska)]]

Gradovi so bili predvsem simbol moči, imeli pa so tudi obrambno vlogo in nudili zaščito vsaj pred manjšimi tolpami ali divjimi živalmi. Številni gradovi so bili zgrajeni ob trgovskih poteh, da so zagotavljali pobiranje mitnine in carine. Pogosto je bil fevd povezan tudi s carinskimi prihodki ali obveznostmi za vzdrževanje cestnega odseka. &lt;ref name=&quot;Kühtreiber&quot;&gt;Thomas Kühtreiber: [http://www.academia.edu/1496344/Strasse_und_Burg._Anmerkungen_zu_einem_vielschichtigen_Verhaltnis._In_Kornelia_Holzner-Tobisch_Thomas_Kuhtreiber_Gertrud_Blaschitz_Hg._Die_Vielschichtigkeit_der_Strasse._Kontinuitat_und_Wandel_in_Mittelalter_und_fruher_Neuzeit_Veroffentlichungen_des_Instituts_fur_Realienkunde_des_Mittelalters_und_der_fruhen_Neuzeit_22_Wien_2012_263-301 '' Straße und Burg. Anmerkungen zu einem vielschichtigen Verhältnis'']. In: Kornelia Holzner-Tobisch, Thomas Kühtreiber, Gertrud Blaschitz (Hg.), ''Die Vielschichtigkeit der Straße. Kontinuität und Wandel in Mittelalter und früher Neuzeit'', Veröffentlichungen des Instituts für Realienkunde des Mittelalters und der frühen Neuzeit 22, Wien 2012, S. 263-301&lt;/ref&gt;

Večjim obleganjem se niso mogli upirati daljše obdobje, večina gradov je bila po nekaj mesecih ali letu, zasedena. Taka obleganje so bila za napadalca izjemno draga. Če je sovražnik opustil obleganje ali napad zaradi finančnih razlogov, je grajska stavba služila svojemu namenu. Včasih je bilo cenejše zgraditi v bližini majhno trdnjavo kot obleganje gradu in grad od tam naskakovati. V primeru spora, je bilo grad enostavneje obiti in raje ropati vasi in kmetije in s tem oslabili gospodarsko osnovo gradu. Zato je bilo veliko vasi opremljenih z enostavnejšimi utrdbami. Zid in jarek ali gosta živa meja (trničje) so oteževali vhod. Bolj pomembni trgi so bili pogosto obzidani s kamnitim zidom s stolpi in vrati. Prazgodovinska in srednjeveška obzidje so bila pogosta še v sodobnem času kot skrivališča. Občasno so se prizadeti prebivalci lahko za kratek čas zatekli tudi v grad svojega gospodarja.

Število sposobnih moških v gradu je bilo pogosto zelo majhno, včasih so se branili samo gospodar s svojimi sinovi in nekaj služabniki. Vojaški gradovi so imeli na stotine ali tisoče bojevnikov ([[Krak des Chevaliers]], Marienburg).

Vsakdanje življenje na majhnem srednjeevropskem plemiškem gradu se je zelo razlikovalo od tistega v velikih gradovih plemstva. Ministeriali so poskušali posnemati dvorno kulturo, kar je veliko prispeval k temu, da je bilo njihovo vsakodnevno življenje zanimivejše, a običajno razmeroma skromno. Pogosto je le nekaj kmetij in tlačanov zagotavljalo preživetje grajskih ljudi. Življenjske razmere malih gradov je zaznamovalo podeželje. Živeli so utesnjeni na gradu, ki je moral ponuditi prostor tudi za živino. V zimskem času je [[kamin]] pogosto segrel le eno sobo (''kamenata'' iz lat. ''caminata'' – ogrevana soba), zraven so imeli prenosne grelce za zagotavljanje toplote. Vsakdanje življenje je potekalo v glavnem zunaj, ljudje so šli na lov ali so delali na polju, ženske so bile zaposlene pri vsakodnevnih opravilih v gospodinjstvu in imele nadzor nad delavci. Te vsakodnevne naloge so dajale le malo možnosti za brezdelje. Priljubljena zabava so bila ročno delo za ženske in tudi družabne igre. Poudarki v življenju gradu so bili redki obiski potujočih pevcev in pripovedovalcev, ki so hodili od gradu do gradu. Otroške igrače so bile figure vitezov in lutke. Ta dragocena pričevanja vsakdanjega življenja lahko najdemo danes v starih jamah z odpadki in pod izlivnicami ali straniščnimi pomoli. Ti straniščni pomoli so ohranjeni v številnih primerih na zunanjih stenah. Pogosto od njih vodi dolga lesena gred navpično v jarek, tako da iztrebki niso ležali kar po tleh.

Številni gradovi so se razvili v vsej svoji zgodovini v prave večdružinske grade. Z dediščino in prodajo obstoječih stavb so bili razdeljeni na več izoliranih enot. To je značilno za nemške gradove, to obliko imenujejo [[družinski grad]] (''Ganerbenburg'').

[[Turnir (srednji vek)|Turnir]]ji so bili redko v gradovih. Te srednjeveške ljudske in športne prireditve so praviloma potekale v bližini velikih mest.

Čeprav so bile prostorske razmere pogosto zelo utesnjene, so imeli prostor za kraj verskega čaščenja na skoraj vseh gradovih. Večji gradovi so imeli eno, včasih bogato okrašeno kapelo, z manjšo oltarno apsido. Pogosto je bila kapela tudi na vhodu v grad, tako da je bila šibka točka trdnjave pod posebno &quot;božansko&quot; zaščito. Kapelice so lahko služile tudi kot grobnice gospodov.

== Topologija gradov ==
[[Slika:Meyers b3 s0650a.jpg|thumb|450px|Gradovi]]

=== Razlikovanje na osnovi topografije ===
Po topografskih razmerah obstaja temeljno razlikovanje na višinske gradove in nižinske gradove. Ta kategorizacija ne zadeva dolinskih pregrad, saj združujejo oba elementa.

==== Višinski grad ====
* [[grad na hribu]]
* [[grad na skali]]
* [[grad na grebenu]]
* [[grad ostrog]]
* [[pobočni grad]]
* [[jamski grad]]

==== Nižinski grad ====
* [[vodni grad]]
** [[otoški grad]]
* [[mostni grad]]
* [[močvirski grad]]

=== Razlikovanje glede na funkcijo ===
* [[fevdalni grad]]
* [[grad zatočišče]] ali ljudski grad
* [[družinski grad]], tudi ganerbni grad (''Ganerbenburg'')
* velik grad z namenom, predhodnik je bila [[kraljeva Pfalca]]
* [[deželni grad]]
* [[oblegovalni grad]]
* [[carinski grad]] (na deželni meji, tudi pristaniški grad)
* [[trdnjavski grad]]

=== Posebnosti ===
* del gradu
* [[krožni grad]]: grad, katerega utrdbo sestavljajo zidovi hiš, ki se nahajajo v njem
* [[kvadratni grad]]
* [[mota (grad)|mota]], umetna gomila s stolpom ali hišo
* [[bivalno-obrambni grad]] tudi ''donžon'' (v Franciji), ''keep'' (v Angliji) ali stolpasti grad

=== Drugi tipi ===
* ''Burgstall'' je ime majhnega gradu ali manjše plemiške rezidence, ki je bila običajna v prvih letih 20. stoletja
* nemški redovniški grad: na področju nemških državnih redov izvirajo v 13. stoletju številni ''ordensburgen''. Služili so misijonom (krščanstvo) kot vojaško oporišče in samostan
* Gadenburg: zaščitena stavba za shranjevanje zalog kmetov
* [[trdnjavska cerkev]] (obzidana cerkev)
* [[križarski grad]]
* [[gradišče]]

=== Izjeme ===
*Broch, Dun in [[nuragi]] so bile kultne stavbe.

== Glej tudi ==
*[[seznam gradov]]
*[[seznam gradov v Sloveniji]]
*[[Trdnjava]]
*[[dvorec]]

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Viri ==
Mednarodna literatura Grad zdaj vključuje več tisoč del. Tu je samo en (subjektiven) izbor pomembnih del o tej temi. Večina naštetih knjig vsebuje obsežno sekundarno literaturo.

* Rainer Atzbach, Sven Lüken &amp; Hans Ottomeyer: ''Burg und Herrschaft.'' Sandstein, Dresden 2010, ISBN 978-3-942422-02-4 (Ausstellungskatalog des Deutschen Historischen Museums Berlin)
* Thomas Biller &amp; G. Ulrich Großmann: ''Burg und Schloss. Der Adelssitz im deutschsprachigen Raum.'' Schnell und Steiner, Regensburg 2002, ISBN 3-7954-1325-7
* Thomas Binder &amp; Christian Bimberg: ''Burgen stolz und kühn.'' Bitter, Recklinghausen 1990, 3. Auflage, ISBN 3-7903-0342-9
** [http://www.sehepunkte.historicum.net/2003/04/1847.html Rezension] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060218142409/http://www.sehepunkte.historicum.net/2003/04/1847.html |date=2006-02-18 }} von Heiko Laß in ''sehepunkte,'' 3, Nr. 4, 15. April 2003
* Thomas Biller: ''Die Adelsburg in Deutschland. Entstehung – Gestalt – Bedeutung.'' 2.&amp;nbsp;Auflage. Deutscher Kunstverlag, München 1998, ISBN 3-422-06093-6 ([http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/biller1998 online]).
* Horst Wolfgang Böhme, Reinhard Friedrich &amp; Barbara Schock-Werner] (Hrsg.): ''Wörterbuch der Burgen, Schlösser und Festungen.'' Reclam, Stuttgart 2004, ISBN 3-15-010547-1
** [http://swbplus.bsz-bw.de/bsz108865142rez.pdf Kurzrezension] von Angelika Weber beim ''Bibliotheksservice-Zentrum Baden-Württemberg'' (PDF)
* Horst Wolfgang Böhme, Busso von der Dollen &amp; Dieter Kerber (Hrsg.): ''Burgen in Mitteleuropa. Ein Handbuch.'' Theiss, Stuttgart 1999, ISBN 3-8062-1355-0
** Band 1: ''Bauformen und Entwicklung''
** Band 2: ''Geschichte und Burgenlandschaften''
* Hansjürgen Brachmann (Hrsg.): ''Burg – Burgstadt – Stadt. Zur Genese mittelalterlicher nichtagrarischer Zentren in Ostmitteleuropa'' (= ''Forschungen zur Geschichte und Kultur des östlichen Mitteleuropa.'' Band 86). Akademie-Verlag, Berlin 1995, ISBN 3-05-002601-4
* ders.: ''Der frühmittelalterliche Befestigungsbau in Mitteleuropa. Untersuchungen zu seiner Entwicklung und Funktion im germanisch-deutschen Raum'' (= ''Schriften zur Ur- und Frühgeschichte.'' Band 45). Akademie-Verlag, Berlin 1993, ISBN 978-3-05-001995-6
* Wilhelm G. Busse (Hrsg.): ''Burg und Schloss als Lebensorte in Mittelalter und Renaissance'' (= StHum 26). Droste, Düsseldorf 1994, ISBN 3-7700-0831-6
* Lukas Clemens &amp; Sigrid Schmitt (Hrsg.): ''Zur Sozial- und Kulturgeschichte der mittelalterlichen Burg. Archäologie und Geschichte'' (=Interdisziplinärer Dialog zwischen Archäologie und Geschichte 1). Kliomedia, Trier 2009, ISBN 978-3-89890-141-3
* Johann Nepomuk Cori: ''Bau und Einrichtung der Deutschen Burgen im Mittelalter.'' 2. Auflage. 1895; Nachdruck: Bechtermünz, Augsburg 1997, ISBN 3-86047-654-8.
* Bodo Ebhardt: ''Der Wehrbau Europas im Mittelalter.'' 1939/1958; Neudruck in 3 Bänden: Flechsig, Würzburg 1998
* G. Ulrich Großmann (Hrsg.): ''Mythos Burg.'' Sandstein, Dresden 2010, ISBN 978-3-940319-98-2 (Ausstellungskatalog des Germanischen Nationalmuseums Nürnberg)
* G. Ulrich Großmann: ''Die Welt der Burgen. Geschichte, Architektur, Kultur''. C.H.Beck, 1. Aufl. 2013, ISBN 978-3-406-64510-5.
* Hans-Heinrich Häffner (Red.): ''Neue Forschungen zum frühen Burgenbau.'' Deutscher Kunstverlag, München/Berlin 2006, ISBN 3-422-06569-5.
* Hermann Hinz: ''Motte und Donjon. Zur Frühgeschichte der mittelalterlichen Adelsburg'' (= Zeitschrift für Archäologie des Mittelalters, Beih. 1). Rheinland-Verlag, Köln 1981, ISBN 3-7927-0433-1
* Hartmut Hofrichter (Hrsg.): ''Die Burg – ein kulturgeschichtliches Phänomen.'' Theiss, Stuttgart 1994, ISBN 3-8062-1134-5.
* Friedrich-Wilhelm Krahe: ''Burgen des deutschen Mittelalters. Grundriss-Lexikon.'' Weidlich, Würzburg 1996, ISBN 3-8035-1372-3.
* Klaus Leidorf &amp; Peter Ettel: ''Burgen in Bayern. 7000 Jahre Burgengeschichte im Luftbild.'' Theiss, Stuttgart 1999, ISBN 3-8062-1364-X.
* Heribert J. Leonardy &amp; Hendrik Kersten: ''Burgen in Spanien. Eine Reise ins spanische Mittelalter.'' Theiss, Stuttgart 2002, ISBN 3-8062-1654-1.
* Michael Losse: ''Kleine Burgenkunde.'' Regionalia, Euskirchen 2011, ISBN 978-3-939722-39-7.
* Clemente Manenti (Texte) &amp; Markus Bollen (Fotografien): ''Burgen in Italien.'' Könemann, Köln 2000, ISBN 3-8290-1577-1.
* Jean Mesqui: ''Chateaux forts et fortifications en France.'' Paris 1997, ISBN 2-08-012271-1.
* Werner Meyer &amp; Erich Lessing (Ill.): ''Deutsche Ritter, deutsche Burgen.'' Bertelsmann, München 1990, ISBN 3-572-07715-X.
* Luis Monreal y Tejada (u.&amp;nbsp;a): ''Castillos medievales en Espana.'' Barcelona 1999, ISBN 84-7782-597-1
* Wolfgang Mothes mit Texten von Hans-J. Aubert: ''Deutsche Burgen.'' Edition Panorama, Mannheim 2010, ISBN 978-3-89823-425-2
* Hans-Joachim Mrusek: ''Thüringische und sächsische Burgen.'' Edition Leipzig, Leipzig 1965 (zugleich ders.: ''Burgen in Sachsen und Thüringen.'' Deutscher Kunstverlag, München 1965).
* Uwe A. Oster: ''Burgen in Deutschland.'' Primus, Darmstadt 2006, ISBN 3-89678-561-3.
* Otto Piper: ''Burgenkunde. Bauwesen und Geschichte der Burg.'' 3. Aufl. 1912; Nachdruck: Flechsig, Würzburg 1996, ISBN 3-88189-388-1.
* Charles-Laurent Salch: ''L’atlas des chateaux forts en France.'' Strasbourg 1979.
* Barbara Schock-Werner &amp; Hartmut Hofrichter (Hrsg.): ''Zentrale Funktionen der Burg. Wartburg/Eisenach 1996.'' Europäisches Burgeninstitut, Braubach 2001, ISBN 3-927558-07-9.
* Plantagenet Somerset Fry: ''Castles of Britain and Ireland.'' New York 1997, ISBN 0-7892-0278-6.
* Joachim Zeune: ''Burgen – Symbole der Macht. Ein neues Bild der mittelalterlichen Burg.'' Pustet, Regensburg 1996, ISBN 3-7917-1501-1.

'''Zgodovina'''
* Fabian Link: ''Burgen und Burgenforschung im Nationalsozialismus. Wissenschaft und Weltanschauung 1933-1945'', zugl. Diss., Basel 2012, Böhlau, Köln 2014. ISBN 978-3-412-22240-6.

'''Revije:'''
* ''Burgen und Schlösser. Zeitschrift für Burgenforschung und Denkmalpflege.'' Hrsg. v. Europäischen Burgeninstitut, Einrichtung der Deutschen Burgenvereinigung seit 1960, {{ISSN|0007-6201}} (Vorgänger: ''Der Burgwart'')

'''Priročniki:'''
* ''Burgen, Schlösser und Wehrbauten in Mitteleuropa.'' Hrsg. v. d. Wartburg-Gesellschaft zur Erforschung von Burgen und Schlössern. Regensburg, 1999 ff. ISBN 3-7954-1216-1 ff. (populärwissenschaftliche Führer zu einzelnen Burgen)
* ''Forschungen zu Burgen und Schlössern.'' Hrsg. v. d. Wartburg-Gesellschaft zur Erforschung von Burgen und Schlössern. München u. Berlin 1994 ff., {{ISSN|0947-9708}} (wissenschaftliche Aufsatzbände zu den Jahrestagungen der Gesellschaft)
* ''Schriftenreihen der Deutschen Burgenvereinigung e. V.''

== Zunanje povezave ==
{{Wiktionary|Burg}}
{{Zbirka|Castle|Burg}}
{{Wikisource|Ritterburgen}}
{{Wikiquote|Burg}}
* [http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/d/D24640.php Werner Meyer, Burgen und Schlösser]
* [http://www.ebidat.de/ Ebidat – wissenschaftliche Burgendatenbank des Europäischen Burgeninstituts (EBI)]
* [http://www.burginfo.de/ Datenbank über Burgen und Burgruinen]
* [http://digital.zlb.de/viewer/!toc/dck_000/0/LOG_0000/ 960 Burgen der Sammlung Alexander Duncker]
* [http://www.burgendaten.de/ www.burgendaten.de – Datensätze zu Anlagen in 160 Ländern]
* [http://www.burgenwelt.org/ www.burgenwelt.org]
* [http://www.burgen.de/ burgen.de – Die Burgen und Schlösser dieser Welt]
* [http://www.lisa.gerda-henkel-stiftung.de/videos_projects_watch.php?nav_id=945 Forschungsprojekt zu verschollenen Burgen] L.&amp;nbsp;I.&amp;nbsp;S.&amp;nbsp;A.-Video in zehn Episoden
* [http://www.slovenia.info/si/grad.htm?grad=0&amp;lng=1 Gradovi v Sloveniji]

[[Kategorija:Gradovi| ]]
[[Kategorija:Prebivanje]]
[[Kategorija:Arhitekturna zgodovina]]
[[Kategorija:Fortifikacije]]
[[Kategorija:Grajska arhitektura]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>5gu7j44x1jo2ekvo2kd1cnlll9lhiqa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pilot</title>
    <ns>0</ns>
    <id>12102</id>
    <revision>
      <id>6758218</id>
      <parentid>6753975</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:12:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani piloti */</comment>
      <origin>6758218</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="165279" sha1="skhlfqjonhxm4rps5db317m51uqbx1k" xml:space="preserve">{{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}}
{{refimprove}}
{{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije.  

Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. 

Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. 

Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}&lt;/ref&gt;  

== Delitev pilotov ==

=== Glede na tip [[zrakoplov]]a ===
* [[letalo|letalski]] pilot
* [[helikopter]]ski pilot

=== Glede na tip licence* ===

* PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno
* CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih
* ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih
'''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti
=== Glede na službo ===
==== Civilni piloti ====
* [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]]komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]]
* inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]]
* poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]]
* tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]]
* čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]]
* linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&amp;nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]]
* [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]]
==== Vojaški piloti ====

* [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]]lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]]
* jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], 
* izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]]
* bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin)  [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]]
* transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]]
* inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]],  [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]],   [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]],  [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]]
* helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]]
* preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]]

=== Komercialni ali nekomercialni pilot ===

* [[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]]Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda.
* Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda.

== Vojaški pilot ==
''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Šolanje tipično traja 7-8 let v USAF&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=4 new pilots begin F-22 training|url=https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/124610/4-new-pilots-begin-f-22-training/|archive-url=https://web.archive.org/web/20230613091553/https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/124610/4-new-pilots-begin-f-22-training/|archive-date=2023-06-13|access-date=2026-08-03|work=Air Force|language=en-US|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Where fighter pilots begin their careers|url=https://www.usafa.af.mil/News/Article/1788974/iff-where-fighter-pilots-begin-their-careers|url-status=live}}&lt;/ref&gt; končni cilj je bojno usposobljen pilot, ki deluje na bojišču. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi).  

V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. 

Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]]  znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}&lt;/ref&gt;: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]]
* 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]],
* 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]],
* 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]],
* 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]],
* 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]],
* 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]],
* 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]],
* 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in
* 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]]

Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]].  

=== Testni pilot ===
''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' 

Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). 

=== Letalski as ===
''Glavni članek: [[letalski as]]'' 

Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC|archive-date=2025-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251206175532/https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Civilni pilot ==
[[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]]
Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). 

Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču.  Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. 

Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj.  

Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. 

Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. 

Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. 

V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}&lt;/ref&gt; od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). 
[[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]]
Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}&lt;/ref&gt; Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}&lt;/ref&gt; Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal  in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}&lt;/ref&gt;

Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami.

V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike.

* 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A),
* Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP),
* Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu,
* Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala

Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju.

* 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen),
* Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu,
* Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala

Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h.  

=== Civilni certifikacijski sistemi ===
[[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]]
Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. 
[[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]]
Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''','''  SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. 
[[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]]

Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti
!Kratica
!Pomen
!Država oz. območje
!Opomba
|-
|ICAO
|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]]
|celi svet od 1944
|osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja
|-
|FAA
|[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]]
|[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific
|sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod)
|-
|EASA
|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]]
|[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje
|članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca
|-
|JAA
|Joint Aviation Authorities
|[[Evropa]] 1970 do 2009
|članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo
|-
|UK CAA
|UK Civil Aviation Authority
|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje
|UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država
|-
|SHCA
|Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü
|[[Turčija]]
|zaželena za delo v Turčiji
|-
|TCCA
|Transport Canada Civil Aviation
|[[Kanada]]
|zelo primerljiva z FAA in EASA
|-
|GCAA
|Civil Aviation Administration of China
|[[Kitajska]]
|zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu
|-
|DGCA
|Directorate General of Civil Aviation
|[[Indija]]
|hitro rastoči trg
|-
|GCAA
|General Civil Aviation Authority
|[[Združeni arabski emirati|ZAE]]
|najbolj cenjena na bližnjem vzhodu
|-
|CASA
|Civil Aviation Safety Authority
|[[Avstralija]]
|robustni predpisi 
|-
|CAA NZ
|Civil Aviation Authority of New Zealand 
|[[Nova Zelandija]]
|cenjena na pacifiškemu območju
|-
|SA CAA
|South African Civil Aviation Authority
|[[Južna Afrika|Južna afrika]]
|najbolj cenjena afriška licenca 
|}

=== Šolanje prometnega pilota ===
[[Slika:Cessna_152_PR-EJQ_(8477064702).jpg|levo|sličica|Ab initio usposabljanje EJ Flight Training na [[Cessna 152|Cessni 152]]]]
Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve.   
[[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&amp;nbsp;000&amp;nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni.  
[[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]]
Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi.
Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. 
Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}&lt;/ref&gt; Povprečen linijski pilot v karieri zamenja 4 tipe letal (npr. [[McDonnell Douglas MD-80]], [[Bombardier Dash 8]], [[Airbus A320|Airbus A-320]], [[Airbus A220|Airbus A-220]]) nekateri seveda več nekateri manj zelo redko ostanejo piloti celo kariero na enem tipu, seveda z menjavo tipa letala pride tudi bonding, ki ga ima letalska družba do pilotov.

'''Moduli šolanja prometnega pilota'''[[Slika:Beech_58_Baron_KLM_Luchtvaartschool,_GRQ_Groningen_(Eelde),_Netherlands_PP1095162342.jpg|sličica|Šolanje na večmotornih letalih [[Beechcraft Baron|Beechcraft 58 Baron]] KLM akademija]]
* PPL(A) licenca privatnega pilota min. 45h šolanja cca. 6 mesecev
* ATPL(A) teorija z zaključenimi vsemi izpiti 800 ur študija 1 leto
* nabiranje naleta cca. 130 ur skupnega letenja cca. 4 mesece
* NVFR rating 5h šolanja cca. 1 teden
* IR/SE rating 50h šolanja cca. 4 mesece
* MEP rating 5 ur šolanja cca. 1 teden
* IR/ME rating 5 ur šolanja cca. 1 teden
* CPL(A) licenca 15 ur šolanja cca. 2 teden
* MCC/JOC tečaj 30 ur šolanja cca. 14 dni 
* A-UPRT tečaj 3 ure šolanja cca. 1 teden
* Type rating okoli 40 ur simulatorja cca. 2 meseca
* OCC tečaj pri družbi cca 2 meseca
* Line training 200 ur šolanja cca 3 mesece
* ATPL(A) licenca cca. 7 let aktivnega letenja skupaj 1500 h na letalu

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; ni upoštevan čas za izpite in razpoložljivost inštruktorjev, izpraševalcev ter plovnosti letal in METEO 

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; ni predvideno kakeršnokoli drugo usposabljanje npr. fakulteta, profesionalni šport ipd.

==== Pay to Fly P2F ====
Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu.[[Slika:Airbus_simulator_cockpit.jpg|sličica|Šolanje na FFS [[Simulator letenja|simulatorju]] [[Airbus A320|A-320]] za tip letala]]V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat:

* plača type rating,
* pogosto dodatno plača “line training”,
* pilot ima pogodbo o šolanju z letalsko družbo,
* lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah,
* v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo,
* pilot pogosto nima niti formalne pogodbe o zaposlitvi v letalski družbi, delovna doba mu ne teče, ni zavarovan,

Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest, najbolj poznani primeri so bili na  Airbusu A320 in deloma na B737.

''Kako sistem običajno deluje''

Tipičen potek:

# Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC.
# Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737).
# Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”.
# Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih.
# Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi.

''Kdo ponuja Pay to Fly programe''

Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja).[[Slika:Rostock-Laage_Airport_Lufthansa_Airbus_A319-112_D-AIBJ_(DSC08522).jpg|sličica|250x250_pik|Airbus A319 [[Dotik in odlet|Touch and Go]] - Baze trening - šolski krogi na praznem letalu, eden izmed dražjih delov šolanja v sklopu ratinga za tip letala]]''Stroški''

Stroški so lahko zelo visoki.

Približni stroški:

* Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR,
* Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR,

Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR.

Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže:

* 120.000–180.000 EUR.

''Kaj pomeni za pilote''

Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike.

''Kritike in kontroverze''

Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu.

''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom''

To ni vedno isto:

* ''Self-sponsored type rating'' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši.
* ''Pay to Fly'' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke.

V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem.

''Vpliv na kariero''

Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote. Problem P2F je, da okoli 95% pilotov, ki je šlo skozi ta sistem se zelo težko prebije do normalnega delodajalca kasneje in celo kariero delajo za različne ACMI kot pogodbeniki brez redne zaposlitve, ocenjeno je, da jih le okoli 5% uspe priti do nacionalnih prevoznikov ali drugih zelo kvalitetnih oblik zaposlitve.

=== Mejava tipov letala in Bonding ===
Nekateri piloti, se po letih letenja na istem tipu letala enostavno naveličajo operacije in si želijo spremembe ter se zato odločijo, da vložijo svoje prihranke v novi type rating in gredo s tem poiskati svojo srečo na trg v tej primeru gre za self-sponzor type rating. 

Večina pilotov se ustali pri neki letalski družbi, ker se pa potrebe letalskih družb skozi čas spreminjajo in se tudi letala razvijajo ter se zastareli tipi letal menjajo z novejšimi je to tudi povezano z menjavo type ratinga glede na potrebe letalske družbe s tem pa pride tudi bonding. Piloti, ki se ne strinjajo z menjavo tipa letala se jih odpusti ali sami odidejo že prej, piloti, ki imajo do upokojitve manj kot traja bonding se jih tudi ne pošilja več na nove type ratinge ampak običajno ostanejo na starem tipu letala.

Bonding v letalstvu (angleško ''training bond'', slovensko pogosto ''pogodba o zavezi za usposabljanje'' ali ''šolski dolg'') je finančno-pravni mehanizem med letalsko družbo in pilotom. Gre za pogodbeno obveznost, s katero letalska družba financira pilotovo usposabljanje za določen tip letala, pilot pa se v zameno zaveže, da bo pri tej družbi ostal zaposlen določeno časovno obdobje (najpogosteje med 2 in 5 leti). Namen bondinga je zaščita investicije letalske družbe pred predčasnim odhodom kadra k konkurenčnim prevoznikom ter zagotovitev stabilnih človeških virov za zanesljivo operacijo na novi floti letal. Tipičen cikelj (npr [[Junkers Ju 52|Ju-52]], [[Douglas DC-3|DC-3]] 1930; [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Constellation]] 1950; [[Boeing 707|B707]], [[Douglas DC-8|DC-8]] 1960; [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Boeing 737|B737-200]] 1970; [[McDonnell Douglas MD-80|MD-80]], [[Boeing 737 Classic|B737-300]] 1980, [[Airbus A320|A320ceo]], [[Boeing 737 Next Generation|B737-600]] 1990; [[Airbus A320NEO|A320neo]], [[Boeing 737 MAX|B737MAX]] 2010; [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 787|B787]] 2020) enega tipa letala v letalski družbi je okoli 15 let potem se letalo že menja z sodobnejšim ali vsaj sodobnejšo različico istega tipa. 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala
!Vrsta pooblastila, licence
oz. zahteve
!Opis
!Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje
!Okvirno kumulativno cena/
kumulativno trajanje
|-
|'''PPL(A)'''&lt;br&gt;Licenca športnega pilota letala 
(ang. Private Pilot Licence - Aircraft) 
|
* 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije,
* ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level),
* pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege),
* 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd.
|13 tisoč EUR
/6 mesec.
|13 tisoč EUR
/6 mesecev
|-
|'''ATPL teorija'''&lt;br&gt;Teorija za prometnega pilota 
(ang. Air Transport Pilot Licence theory)
|14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov
|4 tisoč EUR
/1 leto
|17 tisoč EUR
/1 leto 
6 mesecev
|-
|'''NVFR'''&lt;br&gt;pooblastilo za nočno letenje
(ang. Night Visual Flight Rules Rating)
|5 ur predavanj in 5 ur letenja.
|2 tisoč
EUR

/1 teden
|19 tisoč EUR
/1 leto
7 mesecev
|-
|Nabiranje naleta&lt;br&gt;(ang. Hour Building)  
za licenco poklicnega pilota CPL(A)&lt;br&gt;(ang. Commercial Pilot Licence)
|Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]].
|15 tisoč EUR
/4 mes.
|34 tisoč EUR
/1 leto
11 mesecev
|-
|'''IR/SE'''&lt;br&gt;Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih&lt;br&gt;(ang. Instrumental Rating/ Single Engine)
|Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost.
|15 tisoč 
EUR

/3 mesece
|49 tisoč EUR
/2 leti
2 meseca
|-
|'''MEP(L)'''&lt;br&gt;pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih&lt;br&gt;(ang. Multi Engine Piston Land Rating)
|Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja.
|4 tisoč
EUR

/1 teden
|53 tisoč EUR
/2 leti
3 mesece
|-
|'''ME/IR'''&lt;br&gt;pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih&lt;br&gt;(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine)
|Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. 
|5 tisoč
EUR

/1 teden
|58 tisoč EUR
/2 leti
4 mesece
|-
|'''CPL(A)'''&lt;br&gt;Licenca poklicnega pilota letala&lt;br&gt;(ang. Commercial pilot licence Aircraft)
|Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing).
|6 tisoč 
EUR

/2 tedna
|64 tisoč EUR
/2 leti
5 mesecev
|-
|'''FI(A)'''&lt;br&gt;Inštruktor letenja&lt;br&gt;(ang. Flight instructor Aircraft)
|Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu.
|10 tisoč 
EUR

/3 mesece
|74 tisoč EUR
/2 leti 
8 mesecev
|-
|'''MCC'''&lt;br&gt;certifikat za letenja v več članski posadki&lt;br&gt;(ang. Multi-Crew Cooperation certificate)
|Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course).
|3 tisoč 
EUR

/2 tedna
|77 tisoč EUR
/2 leti 
9 mesecev
|-
|'''A-UPRT'''&lt;br&gt;certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]&lt;br&gt;(ang. Upset Prevention and Recovery Training)
|Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]].
|2 tisoč 
EUR

/1 teden
|79 tisoč EUR
/2 leti
9 mesecev
|-
|'''Type Rating'''&lt;br&gt;[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]]
|Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti.
|30 tisoč
EUR

/2 meseca
|109 tisoč EUR
/2 leti 11 mesecev
|-
|OCC&lt;br&gt;tečaj prehoda na letalskega operaterja&lt;br&gt;(ang. OCC Operators Conversion Course)
|Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: 
CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Security, Safety, Ditching (bazen), De-Icing/Anti-Icing, Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical &amp; First Aid, Fleet Differences, Exterior Inspection, Operators Manual A,B &amp; C, Air Law &amp; Union Contract, OPC.
|N/A
/2 meseca
|N/A
/3 leta 1 mesec
|-
|Linijski trening&lt;br&gt;(ang. Line Training)
|Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike.
|30 do 60
tisoč EUR

/3 mes.
|139 do 169 tisoč EUR
/3 leta 4 mesece
|-
|'''ATPL(A)''' &lt;br&gt;Licenca prometnega pilota letala&lt;br&gt;(ang. Airline Transport pilot Licence)
|Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot.
|N/A
|okvirno tipično 7 let
|-
|Kapitan letala &lt;br&gt;(ang. Captain)
|Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane.
|N/A
|okvirno tipično 15 let
|-
|'''TRI''' &lt;br&gt;Inštruktor za tip letala&lt;br&gt;(ang. Type rating Instructor)
|Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu.
|10 tisoč EUR
|149 do 179 tisoč EUR
|-
|'''TRE''' &lt;br&gt;Izpraševalec za tip letala&lt;br&gt;(ang. Type rating exeminer)
|Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala.
|N/A
|N/A
|}

=== Delovni dan prometnega pilota ===
Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}&lt;/ref&gt;

{{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}}

=== Karakteristike linijskih pilotov ===
[[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]]
Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu.  Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. 

* Visoka stopnja odgovornosti.  Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”''

* Umirjen temperament.  Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot.

* Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.).
* Disciplina in rutina.  Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek.
* Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli.

* Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram.

=== Življenski stil linijskih pilotov ===
Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta.
[[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]]
* Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno.
* Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz.
* Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor.
* Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična.
* Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami)

=== Starešinstvo ===
V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja:  

* Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350).
* Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili).
* Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve.
* Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam.
* Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike.
* Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače.

=== Civilne pilotske uniforme ===
[[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]]
Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. 

Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How &amp; Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}&lt;/ref&gt; leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. 
[[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]]
[[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]]
Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: &quot;kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba&quot;. Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji to so predvsem klasične (legacy) nacionalne in full-service letalske družbe, kjer je uniforma še močno formalna: Lufthansa, United Airlines, Air France, Turkish itd. Low-cost prevozniki ne uporabljajo kape zaradi dodatnih stroškov, saj so kape ročno delo in in stanejo veliko.

Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah
!Št. črtic
!Pomen
!Slika
Rokav in Epoleta
!Opomba
|-
|I
|
* kabinsko osebje,
* kadeti - letalski študenti
* load master
|[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]]
|Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti oz. pripravniki do licence CPL(A) z IFR ratingom.
|-
|II
|
* šef kabine (purser),
* letalski inženir,
* drugi častnik (dolgi leti nad 6h),
* mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi)
|[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]]
|Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti npr z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka.
|-
|III
|
* starejši prvi častnik (5 let služenja družbi)
|[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]]
|Vsi kopiloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. 
V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice neglede nato ali imajo ATPL(A) ali CPL(A), saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih ali evropskih tradicionalnih letalskih družbah.
|-
|IIII
|
* kapitan letala,
* kapitan inštruktor
|[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]]
|Standardna kapitanska uniforma ima štiri črtice.
Za višje funkcije kot so: stari kapetani, linijski trening kapitani, TRI kapitani inštruktorji na tipu, TRE kapitani izpraševalci na tipu, flotni kapitani, šef pilotov - direktor sektorja itd se v določenih letalskih družbah dodaja še dodatni simbol (npr. zvezdica - [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]), vendar to ni razširjena praksa.

Testni piloti letal kategorije CS-25 (FAR-25) imajo v licenco dodatno vpisano pooblastilo Flight Test Rating, v nekaterih virih se omenja, da bi takšni piloti lahko nosili pet črtic, vendar to v civilnem letalstvu ni standardizirana ali razširjena praksa. Testni piloti letijo v letalskih kombinezonih na nekomercialnih letih brez potnikov in pri njihovi operaciji ni poudarka na njihovem izgledu, ker to ne nosi nobenega komercialnega vpliva za razliko od pilotov, ki letijo linijsko.
|}

== Letalska kultura ==
[[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]]
Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. 

Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). 

Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;  v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}&lt;/ref&gt; na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/|access-date=2025-01-26|archive-date=2025-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20250212131713/https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. 

=== Popularna letala ===
[[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]]
Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. 

Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje.

Takšna popularna legendarna letala so:
[[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]]

* [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts
* [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts
* [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts
* [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts
* [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts
* [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts
* [[Ryan Navion]] 151 kts
* [[Meyers 200]] 182 kts
* [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts
* [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts
* [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts
* [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts
* [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;riba']]' 211 kts
* [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts
* [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts
* [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts
* [[Cessna 340]] 230 kts
* [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts
* [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts
* [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts

=== Znani piloti ===
Vsekakor pa so piloti (civilni kot vojaški), ki so bili znane osebnosti&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}&lt;/ref&gt; določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah).
[[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]]
[[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]]
[[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]]
[[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]]
[[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]]
[[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]]
[[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]]

[[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]]
[[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]]
[[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]]
[[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]]
[[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]]
[[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]]
[[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]]
[[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]]
[[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]]
[[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]]
[[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]]
[[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] 
[[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]]
[[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]]
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Seznam znanih pilotov
!Oseba
!Tip pilota 
(licenca)
!Državljanstvo
!Poklic oz. poznan kot,
letel tipe letal, dosežki
!Rojen
|-
|[[Ralph Lauren]]
|privatni
|{{USA}}
|ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation,
pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; 
lastnik [[Gulfstream G650]]
|1939
|-
|[[Elon Musk]]
|privatni
|{{USA}}&lt;br&gt;{{CAN}}&lt;br&gt;{{RSA}}
|poslovnež,
programer,
inženir,
politik,
pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]]
|1971
|-
|[[Paul Walker]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec, zvezda filma ''Fast &amp; Furious,''
umrl v prometni nesreči 2013
|1973-
2013
|-
|[[John Travolta]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|igralec, pevec, producent; 
pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]]

Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas
|1954
|-
|[[Harrison Ford]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec, producent, režiser,
pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]]

5000h letenja, 
|1942
|-
|[[Tom Cruise]]
|poklicni
|{{USA}}
|igralec 2000 ur letenja
IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]]
|1962
|-
|[[Brad Pitt]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec
IFR pilot: [[Cirrus SR22]]
|1963
|-
|[[Angelina Jolie]]
|privatni
|{{USA}}
|igralka
pilot: [[Cirrus SR22]]
|1975
|-
|[[Lorenzo Lamas]]
|poklicni
|{{USA}}
|igralec Falcon Crest, Renegade
menjal kariero iz Hollywooda v pilota
|1958
|-
|[[James Edward Franco]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec in režiser ter vplivnež
|1978
|-
|[[Carroll Shelby]]
|vojaški
|{{USA}}
|Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius”
[[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]]
|1923-2012
|-
|[[Robert Michael White]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;astronavt,&lt;br&gt;elektro inženir
|1924-2010
|-
|[[Bob Hoover]]
|vojaški
|{{USA}}
|testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda;
pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja
|1922-2016
|-
|[[Ernest Kellogg Gann]]
|prometni/linijski
in vojaški
|{{USA}}
|kapitan [[American Airlines]],&lt;br&gt;Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr''
|1910-1991
|-
|[[Richard Bach]]
|vojaški
|{{USA}}
|pisatelj in demo pilot oldtimerjev
Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr''
pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]]
|1936
|-
|[[Clay Lacy]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{USA}}
|testni pilot,&lt;br&gt;50.000 ur letenja,&lt;br&gt;300 tipov letal,
32 type ratingov,
29 svetovnih rekordov,
pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]]
|1932
|-
|[[Hal Fishman]]
|privatni
|{{USA}}
|novinar,&lt;br&gt;letalski rekorder
13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino
1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot''
pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]]
|1931-2007
|-
|[[Paul Moyer]]
|privatni
|{{USA}}
|novinar, voditelj novic KNBC in KABC,
nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005,
pilot: [[Beechcraft Bonanza]]
|1941
|-
|[[John F. Kennedy Jr.]]
|privatni
|{{USA}}
|sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],&lt;br&gt;[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]]
umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]]
|1960-1999
|-
|[[Joseph P. Kennedy mlajši]]
|vojaški
|{{USA}}
|brat 35.predsednika ZDA,&lt;br&gt;[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]]
umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]]
|1915-1944
|-
|[[Joseph C. McConnell]]
|vojaški
|{{USA}}
|trojni [[letalski as]] na [[Reaktivni motor|jet]]-u, 16 zmag, najboljši USAF pilot [[Korejska vojna|Korejske vojne]], pilot: [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], umrl v nesreči F-86H Sabre 1954 kot testni pilot, po njemu posneta drama ''The McConnell Story'' ''1955''
|1922-
1954
|-
|[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]]
|privatni
|{{USA}}
|pevec,
pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172,
umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ
|1943-1997
|-
|[[Howard Hughes]]
|privatni
|{{USA}}
|svetovni hitrostni rekord 567 km/h  13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,&lt;br&gt;inženir,&lt;br&gt;poslovnež,&lt;br&gt;producent
|1905-1976
|-
|[[Thomas H. Friedkin]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|Sin pilota, rodbina Friedkin,
oče lastnik Pacific Southwest Airlines, 
CEO Friedkin Group,
poslovnež,
|1935-2017
|-
|[[Gene Roddenberry]]
|vojaški in
poklicni
|{{USA}}
|najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, 
pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji,  avtor ''Star Trek'' ''1966''
|1921-1991
|-
|[[Phil McGraw]]
|privatni
|{{USA}}
|Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik
Avtor ''Life Code 2013''
|1950
|-
|[[Kermit Weeks]]
|poklicni
|{{USA}}
|zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar
pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]
|1953
|-
|[[Robert Zemeckis]]
|privatni
|{{USA}}
|filmski režiser, scenarist in producent
skupaj preko 1600 ur letenja
avtor: ''Forrest Gump'' 1994, 

pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]]
|1952
|-
|[[Eddie Rickenbacker]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{USA}}
|letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,&lt;br&gt;avtomobilski dirkač,&lt;br&gt;direktor Eastern Air Lines
|1890-1973
|-
|[[Alan Bartlett Shepard mlajši]]
|vojaški
|{{USA}}
|astronavt,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;admiral
|1923-1990
|-
|[[Joe Engle]]
|vojaški
|{{USA}}
|astronavt,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981
|1931-
2024
|-
|[[William J. Knight]]
|vojaški
|{{USA}}
|aeronavtični inženir,&lt;br&gt;politik,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;astronavt,&lt;br&gt;najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967
|1929-2004
|-
|[[Arthur Morton Godfrey]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{USA}}
|televizijska osebnost
Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 
17.000 ur letenja,
član Aviation Hall of Fame
|1903-1983
|-
|[[John McCain]]
|vojaški
|{{USA}}
|senator, 5000 ur letenja
palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]]
|1936-2018
|-
|[[Edwin Aldrin]]
|vojaški
|{{USA}}
|astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] 
|1930
|-
|[[James Robinson Risner]]
|vojaški
|{{USA}}
|letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], veteran [[Korejska vojna|Korejske vojne]] in [[letalski as]] sestrelil 8x[[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]] in veteran [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]] ter vojni ujetnik v  [[Vietnam|Vietnamu]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[Bell P-39 Airacobra|P-39]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Lockheed P-80 Shooting Star|F-80]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]] in [[Republic F-105 Thunderchief|F-105]]. 
Poznan je po tem, da je med Korejsko vojno s svojim F-86 fizično potiskal poškodovani F-86 svojega spremljevalcaJosepha Logana 60 milj do varnega območja, kjer je izskočil. Z F-100F je 21.5.1957 opravil New York–Pariz v 6 h 38 min in postavil transatlantski hitrostni rekord.
|1924-
2013
|-
|[[James Stewart]]
|vojaški in
poklicni
|{{USA}}
|igralec
|1908-1997
|-
|[[Susan Oliver]]
|privatni
|{{USA}}
|igralka
|1932-1990
|-
|[[Claire Lee Chennault]]
|vojaški
|{{USA}}
|vodja &lt;nowiki&gt;''Flying Tigers''&lt;/nowiki&gt;
pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]]
|1893-1958
|-
|[[Sydney Pollack]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|producent
|1934-2008
|-
|[[Michael Bloomberg]]
|privatni
|{{USA}}
|poslovnež
pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane
|1942
|-
|[[Jake Pavelka]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|igralec,
inštruktor letenja FI pri 23 letih,
pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines
|1978
|-
|[[Clint Eastwood]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec
pilot: Aerospatiale AStar
|1930
|-
|[[Morgan Freeman]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec,
pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]]
[[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]]
|1937
|-
|[[Patty Wagstaff]]
|privatni
|{{USA}}
|guščavski pilot,
inštruktor letenja, 

akrobatski pilot, 

pisateljica 
|1951
|-
|[[Neil Armstrong]]
|vojaški
|{{USA}}
|testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15),
IQ nad 150,

prvi človek na Luni
|1930-2012
|-
|[[Chuck Yeager]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;general,&lt;br&gt;letalski as,
ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco
|1923-2020
|-
|[[Curtis Emerson LeMay]]
|vojaški
|{{USA}}
|inženir,&lt;br&gt;general letalstva,&lt;br&gt;izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,&lt;br&gt;poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,&lt;br&gt;poveljnik 3. zračne divizije 1944,&lt;br&gt;vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65
|1906-
1990
|-
|[[Paul Tibbets]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],&lt;br&gt;kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945
|1915-
2007
|-
|[[Robin Olds]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, 
diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]]
pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]]
trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo”   

7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu 

zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov

veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu
|1922-
2007
|-
|[[Bud Anderson]]
|vojaški
|{{USA}}
|3x letalski as,&lt;br&gt;testni pilot
|1922-2024
|-
|[[Wolfgang Langewiesche]]
|vojaški
|{{USA}}
|novinar in pisatelj
knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying
|1907-2002
|-
|[[Sully Sullenberger]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{USA}}
|pristal [[Airbus A320|A320]] US Airways 1549 leta 2009 na reki, 
preko 20.000 ur letenja
|1951
|-
|[[Tammie Jo Shults]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{USA}}
|pristala [[Boeing 737|B737]] Southwest 1380 leta 2018 po eksploziji CFM56;
pilot: T-34, T-2, [[LTV A-7 Corsair II|Corsair II]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler|Grumman Prowler]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], [[Boeing 737|B737]], Southwest Airlines, US Navy
|1961
|-
|[[Alfred Clair Haynes]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{USA}}
|uspešno vodenje posadke med nerešljivo odpovedjo 3 hidravlik in kontrol letenja na letu [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] United Airlines 232 leta 1989,
eden najpomembnejših primerov uporabe CRM v zgodovini,
US Marine Corps, inštruktor letenja, 30.000 ur letenja
pilot: [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]], Douglas A-1 Skyraider, [[North American T-28 Trojan|T-28 Trojan]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Boeing 727|B727]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[United Airlines]]
|1931-
2019
|-
|[[Charles Lindbergh]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let čez atlantik 1927,
letalski inženir,
svetovalec  USAF, NASA
|1902-1974
|-
|[[Amelia Earhart]]
|poklicna
|{{USA}}
|veliko rekordov, preletela Atlantik solo
pilot: [[Lockheed Vega]]
|1897-1937
|-
|[[Jacqueline Cochran]]
|poklicna
|{{USA}}
|letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], 
testni pilot,
prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]],

najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]],
ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) ,
vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]]
|1906-
1980
|-
|[[George Walker Bush|George W. Bush]]
|vojaški
|{{USA}}
|43.predsednik ZDA,
rodbina Bush

pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri  
|1946
|-
|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]]
|vojaški
|{{USA}}
|41.predsednik ZDA,
rodbina Bush

pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku,

pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri
|1924-
2018
|-
|[[Dwight David Eisenhower]]
|privatni
|{{USA}}
|34.predsednik ZDA,
PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939,
[[General armade (ZDA)|general armade]] 1944,
vrhovni zavezniški poveljnik v WW2,
prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco,
ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958,
pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]]

skupni nalet 320 ur
|1890-
1969
|-
|[[Albert Scott Crossfield]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;NASA pilot,
|1921-2006
|-
|[[Milburn Grant  Apt]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,&lt;br&gt;testni pilot,
|1924-
1956
|-
|[[Peter Weber]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|influencer,&lt;br&gt;TV voditelj
pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]]
|1991
|-
|[[Matt Guthmiller]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|podjetnik, youtuber, govorec
leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], 
lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]],

pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov,

član South Dakota Aviation Hall of Fame
|1994
|-
|[[Swayne Martin]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|influencer
pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]]
|1997
|-
|[[Stevie Triesenberg]]
|privatni
|{{USA}}
|influencerka,&lt;br&gt;IT inženirka
pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949
|1998
|-
|[[Jared Isaacman]]
|vojaški
|{{USA}}
|komercialni astronavt,&lt;br&gt;poslovnež
|1983
|-
|[[Sunita Williams]]
|vojaški
|{{USA}}
|ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA
pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]]
Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču 
|1965
|-
|[[Ronald Sega]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva,
STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO
pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]]
Slovenski potomec iz Loškega Potoka
|1952
|-
|[[Randolph Bresnik]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], 
[[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega
pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]]
|1967
|-
|[[Garrett Ray]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|nečak, vnuk in sin pilota
influencer, poslovnež, investitor 

lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], 

pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]]
|1993
|-
|[[Bill Gates]]
|privatni
|{{USA}}
|Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]&lt;nowiki/&gt;l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]]
|1955
|-
|[[Larry Page]]
|privatni IFR
|{{USA}}
|Soustanovitelj [[Google|Googla]]
|1973
|-
|[[Robert Piché]]
|prometni/linijski
|{{CAN}}
|Pristal [[Airbus A330|A330]] Air Transat 236 leta 2001 brez motorjev zaradi puščanja goriva, rekord potniškega letala v letu 120 km brez motorjev
pilot: [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011 TriStar]], [[Airbus A310|A310]], [[Airbus A330|A330]], Air Transat
Po njemu posnet film: ''Piché: Entre ciel et terre''
|1952
|-
|[[Richard Branson]]
|privatni
|{{ENG}}
|Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona
|1950
|-
|[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]]
|vojaški
prometni/linijski
|{{ENG}}
|mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]].,
pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]]
|1921-2021
|-
|[[William, valižanski princ]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]],
pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]]
|1982
|-
|[[Stirling Moss]]
|privatni
|{{ENG}}
|16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa
|1929-
2020
|-
|[[John Surtees]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1,
izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca
RAF pilot WWII
|1934-2017
|-
|[[James May]]
|privatni
|{{ENG}}
|voditelj oddaje Top gear, Grand Tour,
velik ambasador tehnične kulture,
pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]]

knjige: James May’s Car Fever 2006,
May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009
|1963
|-
|[[Bruce Dickinson]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|pevec
pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]],
skupni nalet 7500 ur
|1958
|-
|[[Paul Bonhomme]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|inštruktor letenja, akrobatski pilot,&lt;br&gt;kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],&lt;br&gt;3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;&lt;br&gt;letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih 
|1964
|-
|[[Neil Williams]]
|vojaški
|{{CAN}}
{{ENG}}
|[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot,
akrobatski prvak,&lt;br&gt;testni pilot diplomiral na ETPS
|1934-
1977
|-
|[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]],
inštruktorica letenja,
kontrolorka letenja
|1953-
2011
|-
|[[Lynn Barton]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|prva žena pilotka v British Airways 1987,
pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]]
|1956
|-
|[[Prince Andrew, Duke of York]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]],
pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]]
|1960
|-
|[[Peter Townsend (RAF)]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02)
Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]]
pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]

Avtor: ''Duel Of Eagles 1973''
|1914-
1995
|-
|[[Peter Twiss]]
|vojaški
|{{ENG}}
|svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2
|1921-
2011
|-
|[[Eric Brown]]
|vojaški
|{{ENG}}
|testni pilot,&lt;br&gt;letel 487 tipov letal,&lt;br&gt;2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah,
[[poliglot]], 
|1920-
1916
|-
|[[James Cameron]]
|privatni
|{{CAN}}
|filimski vizionar, [[režiser]], producet
avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009''
|1954
|-
|[[Jože Zablatnik]]
|privatni
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{AUT}}&lt;br&gt;{{DEU}}
|poslovnež, investitor, inženir&lt;br&gt;
prvi licenciran slovenski pilot 1910,&lt;br&gt;
10.8.1911 prvi nočno let na svetu,&lt;br&gt;
ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,&lt;br&gt;
ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig&lt;br&gt;(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]])
|1886-
1946
|-
|[[Ivan Vidmar]]
|prometni/linijski
in vojaški
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{AUT}}&lt;br&gt;{{ITA}}
|drugi licenciran slovenski pilot 1911,&lt;br&gt;
inštruktor letenja,&lt;br&gt;
pionir letalske pošte,&lt;br&gt;
direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,&lt;br&gt;
pilot pri [[Alitalia]]
|1892-
1971
|-
|[[Walter Wolf]]
|prometni/linijski
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{CAN}}
|poslovnež,
&lt;br&gt;podjetnik v energetiki,&lt;br&gt;
avtomobilski entuziast,&lt;br&gt;
lastnik Walter Wolf Racing,&lt;br&gt;
promotor luksuznih izdelkov,&lt;br&gt;
vplivnež v avtomobislki industriji
|1939
|-
|[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]]
|ultralahki
|{{SLO}}
|poslovnež,
&lt;br&gt;fotograf,&lt;br&gt;
prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,&lt;br&gt;
ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]]
|1956
|-
|[[Matjaž Gantar]]
|prometni/linijski
|{{SLO}}
|poslovnež,
predsednik [[KD Group]],&lt;br&gt;
glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],&lt;br&gt;
[[Mecen]],&lt;br&gt;
predavatelj

pilot [[Adria Airways|AA]]
|1963-2018
|-
|[[Edvard Rusjan]]
|
|{{SLO}}
|prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,&lt;br&gt;inženir,&lt;br&gt;po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]]
|1886-
1911
|-
|[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{USA}}
|testni pilot,&lt;br&gt;direktor Pan Am-a,&lt;br&gt;polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]]
pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor 
|1891-1984
|-
|[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]]
|vojaški
|{{SLO}}
|inštruktor letenja,&lt;br&gt;po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]],
[[Španski borci|Španjski borec]],
poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944,
pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]]
|1911-1948
|-
|[[Žarko Majcen]]
|privatni
|{{SLO}}
|inštruktor letenja,&lt;br&gt;po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67
|1921-1947
|-
|[[France Pirc]]
|vojaški
|{{SLO}}
|pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}&lt;/ref&gt;,
komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,&lt;br&gt;general letalstva JNA,&lt;br&gt;prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,&lt;br&gt;[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49
|1899-1964
|-
|[[Zdenko Ulepič]]
|vojaški
|{{SLO}}
|generalpolkovnik letalstva,&lt;br&gt;poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,&lt;br&gt;''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu''
|1906-
1988
|-
|[[Branko Ivanuš]]
|poklicni pilot
|{{SLO}}
|javna osebnost, [[politik]],&lt;br&gt;predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],&lt;br&gt;zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]],
letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, 
zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji,
zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV,
FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, 
pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]]
|1919-1955
|-
|[[Josip Moravec]]
|privatni
|{{SLO}}
|l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,&lt;br&gt;poslovnež, funkcionar, 
[[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],&lt;br&gt;trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev
|1892-1961
|-
|[[Boris Cijan]]
|vojaški
|{{SLO}}
|letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir 
lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]];
inštruktor letenja,&lt;br&gt;''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' 
|1909-1993
|-
|[[Miha Šorn]]
|prometni/linijski
|{{SLO}}
|[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,&lt;br&gt;kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]],
inštruktor letenja,
izpraševalec pilotov letal,
član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]]
|1949-2018
|-
|[[Frank Gorenc]]
|vojaški
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{USA}}
|letalski general ZDA,&lt;br&gt;povelnik zračnih sil v Evropi,&lt;br&gt;[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,&lt;br&gt;[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot
|1957
|-
|[[Kristina Gorišek Novaković]]
|vojaški
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{ENG}}
|komercialno šolana v vojski - samoplačniško,&lt;br&gt;prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,&lt;br&gt;[[medalja za hrabrost]]
|1906-1996
|-
|[[Mato Dukovac]]
|vojaški
|{{CRO}}&lt;br&gt;{{CAN}}
|inštruktor letenja,&lt;br&gt;letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,&lt;br&gt;veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],&lt;br&gt;sodelavec [[IBM]]
|1918-1990
|-
|[[Niki Lauda]]
|prometni/linijski
|{{AUT}}
|drikač formule 1,
poslovnež,

pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]]

ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; 

letel je Airbuse svoje družbe,

skupni nalet 13.000 ur
|1949-2019
|-
|[[Dietrich Mateschitz]]
|prometni/linijski
|{{AUT}}
|poslovnež, 
lastnik [[Red Bull|redbulla]],

pilot Falcon 900 
|1944-2022
|-
|[[Walter Mittelholzer]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{CHE}}
|fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931

pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji
|1894-
1937
|-
|[[Manfred von Richthofen]]
|vojaški
|{{DEU}}
|letalski as nadimek: &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Rdeči Baron&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; 80 zmag
|1892-1918
|-
|[[Erich Hartmann]]
|vojaški
|{{DEU}}
|najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag
|1922-1993
|-
|[[Hans-Ulrich Rudel]]
|vojaški
|{{DEU}}
|polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež,
uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat
|1916-
1982
|-
|[[Erich Rudorffer]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{DEU}}
|letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag
|1917-2016
|-
|[[Erhard Milch]]
|vojaški
|{{DEU}}
|[[generalfeldmaršal]],
prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],&lt;br&gt;minister za letalstvo
|1892-1972
|-
|[[Adolf Galland]]
|vojaški
|{{DEU}}
|general letalstva, 104 zmage,
povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]]
svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2
avtor: ''The First and The Last'' ''1954''
|1912-
1996
|-
|[[Hanna Reitsch]]
|vojaški in
poklicni
|{{DEU}}
|letela 40 tipov letal,
testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]],
vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]],

testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61,
29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim,

1952: ustanovila letalsko šolo,
1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m,
|1912-
1979
|-
|[[Florian Bergér]]
|prometni/linijski
|{{DEU}}
|pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race
|1989
|-
|[[Patrick Biedenkapp]]
|prometni/linijski
|{{DEU}}
|influencer
knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot
|1988
|-
|[[Jacqueline Auriol]]
|vojaški
|{{FRA}}
|testna pilotka, pisateljica, &gt;4.000 h letenja
pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] 
|1917-2000
|-
|[[André Turcat]]
|vojaški
|{{FRA}}
|svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],&lt;br&gt;testni pilot [[Concorde|Concorda]],&lt;br&gt;testni pilot Sud Aviation,&lt;br&gt;EPNER inštruktor
|1921-
2016
|-
|[[Antoine de Saint-Exupéry]]
|vojaški
|{{FRA}}
|pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]]
''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,''  idr;
|1900-
1944
|-
|[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]]
|vojaški
|{{FRA}}
|pisatelj
Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag
pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]

''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978''
|1921-
2006
|-
|[[René Fonck]]
|vojaški
|{{FRA}}
|70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]]
|1894- 1953
|-
|[[Raymonde de Laroche]]
|privatni
|{{FRA}}
|Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France
|1882-
1919
|-
|[[Marie Marvingt]]
|privatni in
vojaški
|{{FRA}}
|športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine,
pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]],

1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč,

1915 prvi bojni let nad nemčijo,

pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin;

pri svojih 80 letih je še vedno letela
|1875-
1963
|-
|[[Yvonne Jourjon]]
|privatni
|{{FRA}}
|prva inštruktorica letenja v Franciji,
postavila več rekorodov v letenju
|1899-
1985
|-
|[[Béatrice Vialle]]
|prometni/linijski
|{{FRA}}
|prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]],
pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]]
|1961
|-
|[[Enrique Iglesias]]
|privatni
|{{ESP}}&lt;br&gt;{{USA}}
|pevec
|1975
|-
|[[Johnnie Yiannis]]
|prometni/linijski
|{{GRC}}
|influencer
pilot: [[Airbus A320|A320]]
|1991
|-
|[[Bud Spencer]]
|poklicni
|{{ITA}}
|igralec,
preko 2000 ur letenja,
ustanovitelj letalske družbe Mistral Air,
pričel leteti po filmu ''All the Way Boys''
|1929-2016
|-
|[[Mihael I, rumunjski kralj]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{ROU}}&lt;br&gt;{{CHE}}
|testni pilot [[Learjet|Learjeta]],&lt;br&gt;kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]]
|1921-2017
|-
|[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]]
|prometni/linijski
|{{NLD}}
|kopilot pri [[KLM]],
pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,''
pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]]
|1967
|-
|[[Michelle Gooris]]
|prometni/linijski
|{{NLD}}
|influencerka
nick name: DutchPilotGirl

pilot: [[Boeing 737|B737]]

knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook
|1991
|-
|[[Eva Claire Marseille]]
|prometni/linijski
|{{NLD}}
|influencerka,&lt;br&gt;novinarka
pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]]
|1985
|-
|[[Karel XVI. Gustav Švedski]]
|privatni
|{{SWE}}
|Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh
|1946
|-
|[[Petter Hörnfeldt]]
|prometni/linijski
|{{SWE}}
|influencer
nickname: Mentour Pilot
pilot [[Boeing 737|B737]]
soustanovitelj ''Airline Pilot Club''
|1981
|-
|[[Maria Fagerstrom]]
|prometni/linijski
|{{SWE}}
|influencerka
pilot: [[Boeing 737|B737]]
|1994
|-
|[[Fesa Evrensev]]
|vojaški
|{{TUR}}
|[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,&lt;br&gt;prvi pilot Turčije,&lt;br&gt;predsednik Turkish Airlines 1933
|1878-1951
|-
|[[Sabiha Gökçen]]
|vojaški
|{{TUR}}
|1937 prva turška bojna pilotka,&lt;br&gt;jadralna pilotka,&lt;br&gt;inštruktor letenja,&lt;br&gt;članica uprave Turške CAA,&lt;br&gt;posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],&lt;br&gt;vzor sodobne svobodne turške ženske,&lt;br&gt;medijska zvezda Turčije,&lt;br&gt;po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,&lt;br&gt;po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]]
|1913-
2001
|-
|[[Saburo Sakai]]
|vojaški
|{{JAP}}
|letalski as, 64 zračnih zmag,
pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']],

''Avtor knjige: Samurai! 1957''
|1916-
2000
|-
|[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]]
|vojaški
|{{RUS}}
|prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]],
pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]]
letalski inštruktor in testni pilot,
tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI
|1934-1968
|-
|[[Georgy Mosolov]]
|vojaški
|{{RUS}}
|svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]]
2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 
|1926-
2018
|-
|[[Alexander Fedotov]]
|vojaški
|{{RUS}}
|svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975,
letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]]
|1932- 1984
|-
|[[Nikolai Sutyagin]]
|vojaški
|{{RUS}}
|najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah,
pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]]
skupni nalet 3300 ur
|1923-
1986
|-
|[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]]
|vojaški
|{{RUS}}
|glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]],
ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]]
|1904-
1985
|-
|[[Aleksej Petrovič Maresjev]]
|vojaški
|{{RUS}}
|Sestreljen 1942 in mu amputirali obe nogi, 1943 se je vrnil v operativno lovsko enoto, brez nog dosegel 4 zmage, 1943 postal heroj sovjetske zveze, skupaj 86 bojnih poletov in 7 potrjenih zmag, letalski as, letalski inšpektor, vodja vojaške srednje šole vojnega letalstva, poslanec sovjetske zveze
pilot: [[Polikarpov I-16]], [[Jakovljev Jak-1|Jak-1]], [[Lavočkin La-5|Lavochkin La-5]]
O njemu napisana knjiga: Boris Polevoj 1946: Povest o pravem človeku (The Story of a Real Man) in opera Sergeja Prokofjeva
|1916-2001
|-
|[[Damir Yusupov]]
|prometni/linijski
|{{RUS}}
|Pristal [[Airbus A320|A321]] Ural Airlines 178 na koruznem polju leta 2019, Heroj rusije, po njemu posnet film: ''Emergency Landing'' ''2023''
|1977
|-
|[[Yevgeny Novosyolov]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{RUS}}
|Pristal [[Tupoljev Tu-154|Tu-154M]] Alrosa Flight 514 na zapuščeni stezi v Ižmi leta 2010, letalo je imelo popolno električno okvaro in izgubo navigacije ter komunikacije, Heroj rusije,
pilot: [[Let L-410 Turbolet|L-410]], [[Antonov An-24|An-24]], [[Jakovljev Jak-40|Jak-40]], [[Tupoljev Tu-154|Tu-154]], [[Boeing 737|B737]], ALROSA Airlines
|1968
|-
|[[Ivan Nikitovič Kožedub]]
|vojaški
|{{UKR}}
|maršal letalstva skupni nalet 1937 ur,
najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag
pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]],

letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu
|1920-
1991
|-
|[[Vajiralongkorn]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{THA}}
|kralj [[Tajska|Tajske]],
pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]],
inštruktor letenja, izpraševalec,
pilotira 737-800 na državnih obiskih,
pilot pri Thai Airways International,
skupni nalet preko 3000 ur
|1952
|-
|[[Abdulah II. Jordanski]]
|vojaški
|{{JOR}}
|kralj [[Jordanija|Jordanije]], 
vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA);
pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]]
|1962
|-
|[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]]
|privatni
|{{UAE}}
|Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]
|1949
|-
|[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]]
|vojaški
|{{flag|Saudi Arabia}}
|diplomat Saudske Arabije,
[[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF
|1988
|-
|[[Emerson Fittipaldi]]
|privatni
|{{BRA}}
|2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 
2× zmagovalec [[Indianapolis 500]],
IndyCar prvak 1989, 
ustanovitelj Fittipaldi Automotive
|1946
|-
|[[Gisele Bündchen]]
|privatni
|{{BRA}}
|[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, 
Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life''
|1980
|-
|[[David Neeleman]]
|privatni
|{{BRA}}
{{USA}}
|ustanovitelj družb: JetBlue, Azul Brazilian Airlines, WestJet
pilot: Cirrus SR22
|1959
|-
|[[Giora Epstein]]
|vojaški
|{{ISR}}
|17 potrjenih zmag, najvišje rangiran as modernih reaktivnih letal, veteran šestdnevna vojna 1967, vojna izčrpavanja 1969–70, Yom Kippur vojna 1973, pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]], [[IAI Nesher]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] 
|1938-
2025
|-
|[[Nguyễn Văn Cốc]]
|vojaški
|{{VIE}}
|Najuspešnejši MiG-21 as [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]], 9 zmag, leta 1967 preživel sestrelitev, pilot: [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]]
|1942
|-
|[[Cristián de la Fuente]]
|vojaški in poklicni
|{{CHL}}
|igralec,
član akrobatske eskadrilje “Halcones”
pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, 
|1974
|-
|[[Luke Bakhuizen]]
|poklicni
|{{ZAF}}&lt;br&gt;{{NZL}}
|influencer, fotograf, režiser
|1993
|}

''Pojasnilo izrazov:''

* Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi.

* Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev.

* Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg.

* Prometni/linijski pilot  ATPL – brez omejitev kot vodja zrakoplova neomejena tonaža, redni linijski letalski prevoz potnikov.

* Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence.

=== Letalske knjige ===
Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}&lt;/ref&gt;:
* ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961''
* ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979''
* ''Forever Flying,  Bob Hoover, 1997''
* ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020''
* ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939''
* ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944''
* ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959''
* ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001''
* ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982''
* ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988''
* ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998''
* ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014''
* ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998''
* ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002''
* ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987''
* ''An Airline Pilot's Life,  Chris Manno, 2020''

=== Letalski filmi ===
[[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]]
Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}&lt;/ref&gt;:
[[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]]
* A Yank in the R.A.F. (1941)
* Twelve O'Clock High (1949)
* Flying Leathernecks (1951)
* Above and Beyond (1952)
* Flat Top (1952)
* The Bridges at Toko-Ri (1954)
* The High and the Mighty (1954)
* The Dam Busters (1955)
* The McConnell Story (1955)
* The Court-Martial of Billy Mitchell (1955)
* Jet Pilot (1957)
* 633 Squadron (1964)
* Battle of Brittan (1969)
* Catch-22 (1970)
* Tora! Tora! Tora! (1970)
* Midway (1976)
* Airplane! (1980)
* Daleko Nebo (1982)
* Top Gun (1984)
* Bat*21 (1988)
* Always (1989)
* Memphis Belle (1990)
* Air America (1990)
* Flight of the Intruder (1991)
* Band of Brothers - mini series (2001)
* Behind Enemy Lines (2001)
* [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002)
* Pearl Harbor (2001)
* The Aviator (2004)
* One Six Right (2005)
* Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005)
* Amelia (2009)
* Flight (2012)
* Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015)
* Sully (2016)
* American Made (2017)
* Midway (2019)
* Devotion (2022)
* Top Gun: Maverick (2022)

=== Letalski artikli ===
Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli:
[[Slika:Remove_before_flight_keychain.jpg|sličica|Remove before flight - rdeči trakovi - letalska kulturna ikona, ki izhaja iz zatičev na letalih, ki jih je potrebno odstranit pred letom (pokrovi pitot cevi, zaklepi krmil, zatiči podvozja, varovalke na bombah in raketah)]]
[[Slika:Rimowa_Koffer_Topas-Serie.jpg|sličica|Aluminjasti kovček RIMOWA na štirih kolesih simbolizira hotel–letališče–cockpit, vizualni identifikator poklica simbol starega letalstva, praktičnost in statusni znak v letalski kulturi]]
* ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami
* letalska (poslovna) torba za laptop
* pilotski kovček (pilot trolley)
* aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih
* aluminjasta prtljaga
* aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho
* letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo)
* letalske navigacijske karte: - VFR&amp;IFR sekcijska karta - VFR prihodne &amp; letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte
* usnjeni registri za IFR,VFR karte
* usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja
* kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne
* kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco
* žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida
* odsevni telovnik za na platformo
* usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083
* tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15,
* letalski kombinizon (vojska)
* tablični računalnik 8.3&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti
* tester vode v gorivu z izvijačem
* ročna VHF radijska postaja
* usnjene rokavice
* cargo hlače
* debela topla športna mikica brez kapuce
* bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco)
* dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače)
* nepremočljivi topli gležnarji
* dežni plašč (trench coat)
* letalska značka
* prenosna baterija (powerbank)
* ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico
* letalska ročna analogna ura
* remove before flight obeski
* nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk
* različne kape za zaščito glave pred soncem
* glušniki oz. čepi za zaščito sluha
* operativni priročnik letala vezan v usnje
* evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje
* usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate
* papirnata beležka in brezčrtni blok A5

=== Letalske reklame ===
Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas.
[[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]]
Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini:[[Slika:KLM_Royal_Dutch_Airlines._Bon_voyage_-_Affiche_-_btv1b101161929.jpg|sličica|[[KLM]] Royal Dutch Airlines. Bon voyage 1950ta]]“World's Most Experienced Airline” – Pan Am

“You’re Going to Like Us” – TWA

“The Wings of Man” – Eastern Air Lines

“Something Special in the Air” – American Airlines

“Fly the Friendly Skies” – United Airlines

“Keep Climbing” – Delta Air Lines

“A Breath of Fresh Air” – Air Canada

“The Reliable Airline” – KLM

&quot;We go the extra smile&quot; –  Brussels Airlines

&quot;The Luxembourg Airline&quot; –  Luxair

“La Compagnie de Voyage” – Air France

“To Fly. To Serve.” – British Airways

“There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa

“The holiday airline” – Condor

“The Art of Flying” – Swiss

“The Spirit of Australia” – Qantas
[[Slika:CH-NB_Poster_Collection_SNL_TOUR_2238.jpg|alt=File:CH-NB Poster Collection SNL TOUR 2238.jpg|sličica|Swissair [[Douglas DC-6|DC-6B]] poster 1950ta]]
“Fly Better” – Emirates

“Globally Yours” – Turkish Airlines

&quot;Your Holiday Airline&quot; –  SunExpress

“A Great Way to Fly” – Singapore Airlines

“It’s Scandinavian” – SAS

&quot;The Charter Airline of Yugoslavia&quot; – Aviogenex

&quot;The Shortest Way to the Sun&quot; – JAT

“Your Home in the Air” – Adria Airways

“Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines

&quot;The Charming Way to Fly&quot; – Austrian Airlines

&quot;We Fly with You&quot; – Air Dolomiti
[[Slika:Paris-Orly_-_Affiche_-_Lucio_Perinotto_-_btv1b101215123.jpg|sličica|Air France [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Constellation]] 1950ta]]
“Chosen by Excellence” – Alitalia

V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela.

Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti.

== Tržne razmere v civilnem letalstvu ==
Glede na trg je največ priložnosti za delo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}&lt;/ref&gt;: 
* [[Azija|Azija&amp;nbsp;]]37%,
* [[Severna Amerika]] 25%,
* [[Evropa]] 17%,
* [[Bližnji vzhod]] 11%,
* [[Južna Amerika]] 9% in
* [[Afrika]] 1%

Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja:  

Poklicni piloti CPL(A): 
* šolanje pilotov (inštruktor letenja),
* dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd),
* poslovno letalstvo,
* cargo (tovorne družbe),
Prometni piloti ATPL(A):
* poslovno letalstvo,
* cargo (tovorne družbe),
* ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance),
* nizkocenovne družbe,
* regionalne linijske družbe in
* velike linijske družbe
Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi.

Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}&lt;/ref&gt;

=== Krize v letalstvu ===
Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov.

V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov
!Kriza
!Obdobje
!Trajanje 
!Vpliv na zaposlovanje pilotov
|-
|[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]]
|1929-1934
|~5 let
|globalna recesija, propad družb, padec potovanj
|-
|[[Druga svetovna vojna]]
|1939-1945
|~6 let
|masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu
|-
|Po vojna konkurenca veteranov
|1945-
1947
|~2 leta
|ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca
|-
|[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] 
|1953
|~2 leta
|ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske
|-
|[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]]
|1973–
1975
|~2 let
|hiring freeze, visoka cena nafte,
zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA
|-
|Odgovornost za izdelke 
GA letala 1980ta
|1986-
1994
|~8 let
|uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal 
|-
|[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] 
in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]]
|1990–1993
|~3 leta
|zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade
|-
|[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]]
|2001–2004
|~3 leta
|masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz
|-
|[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]]
|2008–2010
|~2–3 leta
|konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj
|-
|Evropska dolžniška kriza 2011
|2011–2013
|~2–3 leta
|dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade
|-
|[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]]
|2019–2022
|~2–3 leta
|masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier
|-
|Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]]
|2026
|
|podvojitev cene goriva, ustavitev šolanj
|}

=== Tržne razmere za pilote ===
Piloti so poleg kabinskega osebja eden izmed najbolj vidnih predstavnikov letalske družbe zatorej so zahteve za njih tudi temu primerno visoke. Piloti predstavljajo neposredno letalsko družbo in celo državo pri nacionalnih prevoznikih in so odraz organizacijske kulture letalske družbe – urejenost in profesionalnost ter kvalitetne uniforme so zrcalo širšega delovanja letalske družbe. Letalske družbe vzdržujejo standarde, ki pogosto presegajo zakonske zahteve. Poleg tega višji interni standardi zmanjšujejo operativna tveganja, izboljšujejo zanesljivost in utrjujejo ugled družbe v industriji, kjer ima varnost ključno vlogo pri zaupanju potnikov in regulatorjev.

==== Tržne zahteve za prometne pilote - kapitane ====
Kapitan potniške reaktivnega letala na mednarodnih letih je najvišja letalska pozicija, ki jo imajo piloti v rednem potniškem prometu in zahteva vrhunske kvalifikacije kot tudi zaupanje prevoznika v kapitana, ki je navišji predstavnik letalske družbe v času, ko letalo leti in je na njemu neposredna odgovornost za varnost letalske operacije. Zahteve za kapitane v mednarodnih prevoznikih so neprimerljivo višje od zakonskih zahtev. Napredovanje na položaj kapitana v letalski družbi zahteva večletne operativne izkušnje, dokazano strokovnost, vodstvene sposobnosti ter uspešno opravljene interne postopke preverjanja usposobljenosti. Standard vseh letalskih družb je, da svoje starejše kopilote šolajo za kapitane v svojih letalskih družbah, le izjemoma jemljejo zunaje kapitane. Nalet na drugih tipih letal kot so jadralno, LSA, ULN ima pri večjih letalskih prevoznikih praviloma omejeno vrednost, saj se največji poudarek namenja izkušnjam na letalih kategorije CS-23 (FAR-23), še posebej pa na veččlanskih letalih CS-25 (FAR-25) v komercialnem zračnem prometu. Pot do kapitanskega sedeža ni zagotovljena in je odvisna od potreb prevoznika, osebne uspešnosti pilota, razpoložljivosti delovnih mest ter splošnih razmer na trgu. V obdobjih pomanjkanja pilotov in upokojevanja so možnosti napredovanja hitrejše, medtem ko se lahko v drugih obdobjih bistveno podaljšajo. Tipične zahteve&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Airbus Direct Entry Captain - Dubai {{!}} AviationCV|url=https://www.aviationcv.com/job/airbus-direct-entry-captain-54725|website=www.aviationcv.com|accessdate=2026-06-25|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Captain &amp; First Officer – A319 VIP in Europe |url=http://www.latestpilotjobs.com/jobs/view/id/19848.html |access-date=2026-08-02 |website=www.latestpilotjobs.com |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi revijo |last=Matton |first=Nadine |last2=Raufaste |first2=Éric |last3=Vautier |first3=Stéphane |date=2013-09 |title=External validity of individual differences in multiple cue probability learning: The case of pilot training |url=https://www.cambridge.org/core/journals/judgment-and-decision-making/article/external-validity-of-individual-differences-in-multiple-cue-probability-learning-the-case-of-pilot-training/30BB9C699444D7D734B1C19BBCEE622C |magazine=Judgment and Decision Making |pages=589–602 |language=en |volume=8 |issue=5 |doi=10.1017/S1930297500003685 |issn=1930-2975}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=TRI/TRE A220 (type-rated and non-type-rated, all genders) |url=https://apply.lufthansagroup.careers//index.php?ac=jobad&amp;id=114049 |access-date=2026-08-15 |website=lufthansagroup.careers |language=en}}&lt;/ref&gt; mednarodni letalski prevozniki za zaposlitev tujih kapitanov običajno zahtevajo:

*[[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev
* državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke (EFTA, EU27, GCC, AFTA, Mercosur)
* mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi
* zaupanja vredna osebnost po standardih managmenta družbe (SOP, CRM, integriteta, disciplina, zanesljivost) 
* [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis
* [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4
* zaželen oz. obvezen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2 ali C1) znanja nacionalnega jezika prevoznika za mesto kapitana
* 10 let referenčnih izkušenj v letalski industriji kot pilot
* ATPL(A) licenca
* veljavno zdravniško spričevalo I. razreda
* samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat, Airbus FlySmart, Lido mPilot ali Jeppesen FliteDeck, GoodReader, iPad EFB
* pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr)
* pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo
* pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]]
* [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov
* [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske
* dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi)
* telesna višina: 157-191 cm, telesna teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 62 let
* zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 110 in 125
* LVO Low Visibility Operations certifikat CAT II/ CATIII
* DGR Dangerous Goods Regulations certifikat
* Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports)
* sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena
* varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri
* potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek
* potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči
* kopja knjižice letenja (zadnje strani)
* motivacijsko pismo za željeno pozicijo
* inštruktor na tipu letala je preferenca za boljše plačilne pogoje
* minimum 5000-7000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo, višje zahtevane ure so za širokotrupna letala
* minimum 4000-5000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]], višje zahtevane ure so za širokotrupna letala
* minimum 4000 ur naleta na reaktivnih letalih FBW [[fly-by-wire]] nad 60 ton
* minimum 1500 ur skupnega PIC naleta kot vodja zrakoplova v CAT Commercial Air Transport
* minimum 1000 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787)
* minimum 150 ur v zadnjih tekočih 12 mesecih na tipu letala ali primerljivem tipu

==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ====
[[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]]
Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}&lt;/ref&gt; Tipične zahteve&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=109102|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&amp;job=268865&amp;lang=en-US&amp;section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=104487|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&amp;site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=A320 First Officers {{!}} Immediate Start {{!}} Sun PhuQuoc Airways {{!}} Vietnam in Viet Nam |url=http://www.latestpilotjobs.com/jobs/view/id/8928.html |access-date=2026-08-02 |website=www.latestpilotjobs.com |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Etihad is hiring A320 family First Officers - PilotsGlobal |url=https://pilotsglobal.com/job/A320-family-first-officer-etihad-AE-Cm8ut9ulzu |access-date=2026-08-03 |website=pilotsglobal.com |language=en }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=A. |date=2023-12-14 |title=Posao: Croatia Airlines traži prve oficire - kopilote za avione Airbus A320 |url=https://aero.telegraf.rs/info-servis/3800051-croatia-airlines-zaposljava-kopilote-a320 |access-date=2026-08-09 |website=Aero Telegraf |language=sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Kopilot / First Officer - A320 Family (m/ž) {{!}} Zagreb {{!}} Croatia Airlines, hrvatska zrakoplovna tvrtka d.d. {{!}} MojPosao |url=https://mojposao.hr/posao/d3b64685-a610-11ee-9a53-02d5740d71bf/kopilot-first-officer-a320-family-m-z?source=old |access-date=2026-08-09 |website=mojposao.hr |language=hr}}&lt;/ref&gt;, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so:
* [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev
* državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke (EFTA, EU27, GCC, AFTA, Mercosur)
* mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi
* [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis
* [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 za boljše plačilne pogoje
* zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika
* 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe
* visokošolska diploma 180 ECTS
* CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A)
* veljavno zdravniško spričevalo I. razreda
* samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat, Airbus FlySmart, Lido mPilot ali Jeppesen FliteDeck, GoodReader, iPad EFB
* pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr)
* pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo
* pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]]
* [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov
* [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske
* dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi)
* telesna višina: 157-191 cm, teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 56 let
* zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 105 in 120
* LVO Low Visibility Operations certifikat CAT II/ CATIII
* DGR Dangerous Goods Regulations certifikat
* Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports)
* sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena
* varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri
* potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek
* potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči
* kopja knjižice letenja (zadnje strani)
* motivacijsko pismo za željeno pozicijo
* 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje
* minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo
* minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] v CAT Commercial Air Transport 
* minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] nad 60 ton
* minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787)
* minimum 150 ur v zadnjih tekočih 12 mesecih na tipu letala ali primerljivem tipu

==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ====
[[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]]
Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Chief Flight Instructor - Sacramento, CA 95822 - Indeed.com |url=https://www.indeed.com/viewjob?from=social_other&amp;jk=a3e33f2aad30608b |access-date=2026-08-03 |website=www.indeed.com |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Aircraft Flight Instructor - Oklahoma City, OK - Indeed.com |url=https://www.indeed.com/viewjob?from=social_other&amp;jk=2090f4b29a3e0540 |access-date=2026-08-03 |website=www.indeed.com |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Flight Instructor (FI, IRI, CRI) - Lleida {{!}} AviationCV |url=https://www.aviationcv.com/job/flight-instructor-fi-iri-cri-72836 |access-date=2026-08-03 |website=www.aviationcv.com |language=en}}&lt;/ref&gt; za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}&lt;/ref&gt; mednarodni letalski akademiji so:
* [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev
* mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi
* [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5
* CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A)
* IR/SE, IR/ME veljavni ratingi
* FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI
* veljavno zdravniško spričevalo I. razreda
* samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat Pro, Jeppesen FliteDeck, ForeFlight, SkyDemon, Garmin Pilot na iPad-u
* uporaba in upravljanje z CBT-ji: CAE, Evionica, Aviationexam, ATPL questions, Bristol
* izdelava PPT in izvajanje predavanj iz vseh predmetov ATPL(A) teorije
* 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor
* telesna višina: 157-191 cm, teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 45 let
* zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 95 in 110
* potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek
* potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči
* [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 
* zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti
* vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije 
* ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta
* kopja knjižice letenja (zadnje strani)
* motivacijsko pismo za željeno pozicijo
* 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25
* 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja)
* 500 ur IFR dejanskega naleta
* 30 ur MEP dejanskega naleta

=== Plače ===
Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: kopilot na šolanju, mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}&lt;/ref&gt; Pri plačah nikakor ne smemo pozabiti začetnega vložka, ki je okvirno od 130.000 EUR naprej v letalsko šolanje posameznega kopilota, ki si je šolanje mogel plačati, da je prišel na desni sedež potniškega letala in do plače kot pilot v prometnem letalu. Plače letalskih pilotov se med državami in letalskimi prevozniki močno razlikujejo ter so odvisne predvsem od vrste prevoznika (tradicionalni, nizkocenovni, regionalni ali tovorni), delovnega mesta (kopilot ali kapitan), delovne dobe, vrste letala, baze zaposlitve in nacionalnega davčnega sistema. Tradicionalni letalski prevozniki praviloma ponujajo višje osnovne plače in obsežnejše dodatne ugodnosti kot nizkocenovni ali regionalni prevozniki, čeprav so se razlike v zadnjih letih nekoliko zmanjšale. Piloti večjih in zahtevnejših letal ter piloti z več izkušnjami in višjim činom praviloma prejemajo višje plačilo. Na višino dejanskega neto dohodka pomembno vplivajo tudi davčna ureditev države zaposlitve, dodatki za letenje, dnevnice, nadure ter druge pogodbeno določene ugodnosti. Zaradi stalnega svetovnega pomanjkanja izkušnjih pilotov ostajajo plače v poklicu med najvišjimi v prometnem sektorju, pri čemer se v številnih državah pričakuje nadaljnja rast plač in povpraševanja po pilotskem kadru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary in 2026: How Much Do Pilots Earn?|url=https://baatraining.com/blog/airline-pilot-salary-how-much-pilots-earn|website=BAA Training|date=2026-06-17|accessdate=2026-07-16|language=en|first=Karolina|last=Zilenaite}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Letne bruto plače prometnih pilotov &lt;br&gt;po državah v letu 2026 &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary in 2026: How Much Do Pilots Earn?|url=https://baatraining.com/blog/airline-pilot-salary-how-much-pilots-earn|website=BAA Training|date=2026-06-17|accessdate=2026-07-16|language=en|first=Karolina|last=Zilenaite}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary Comparison 2026 — 80 Airlines, Captain Pay Up to $420K|url=https://rotatepilot.com/airline-salary|website=Rotate|accessdate=2026-07-16|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pilot Salary Database 2026 — 100+ Airlines Compared|url=https://rotatepilot.com/resources/pilot-salary-database|website=rotatepilot.com|accessdate=2026-07-16|language=en}}&lt;/ref&gt;
!Država
! align=&quot;right&quot; |Kopilot
! align=&quot;right&quot; |Kapitan
|-
|ZDA
| align=&quot;right&quot; |80.000–180.000 USD
| align=&quot;right&quot; |200.000–450.000 USD
|-
|ZAE
| align=&quot;right&quot; |100.000–180.000 USD
| align=&quot;right&quot; |220.000–350.000 USD
|-
|Kitajska
| align=&quot;right&quot; |100.000–180.000 USD
| align=&quot;right&quot; |200.000–350.000 USD
|-
|Katar
| align=&quot;right&quot; |95.000–170.000 USD
| align=&quot;right&quot; |210.000–320.000 USD
|-
|Švica
| align=&quot;right&quot; |80.000–130.000 CHF
| align=&quot;right&quot; |160.000–280.000 CHF
|-
|Nizozemska
| align=&quot;right&quot; |80.000–180.000 €
| align=&quot;right&quot; |150.000–290.000 €
|-
|Luksenburg
| align=&quot;right&quot; |70.000–150.000 €
| align=&quot;right&quot; |110.000–260.000 €
|-
|Singapur
| align=&quot;right&quot; |55.000–110.000 USD
| align=&quot;right&quot; |140.000–270.000 USD
|-
|Norveška
| align=&quot;right&quot; |50.000–150.000 €
| align=&quot;right&quot; |100.000–250.000 €
|-
|Irska
| align=&quot;right&quot; |45.000–140.000 €
| align=&quot;right&quot; |90.000–250.000 €
|-
|Malta
| align=&quot;right&quot; |45.000–120.000 €
| align=&quot;right&quot; |90.000–220.000 €
|-
|Nemčija
| align=&quot;right&quot; |65.000–110.000 €
| align=&quot;right&quot; |140.000–220.000 €
|-
|Francija
| align=&quot;right&quot; |60.000–100.000 €
| align=&quot;right&quot; |130.000–210.000 €
|-
|Avstrija
| align=&quot;right&quot; |55.000–90.000 €
| align=&quot;right&quot; |120.000–190.000 €
|-
|Belgija
| align=&quot;right&quot; |50.000–90.000 €
| align=&quot;right&quot; |120.000–190.000 €
|-
|Anglija
| align=&quot;right&quot; |45.000–90.000 £
| align=&quot;right&quot; |100.000–190.000 £
|-
|Hrvaška
| align=&quot;right&quot; |40.000–90.000 €
| align=&quot;right&quot; |70.000–190.000 €
|-
|Turčija
| align=&quot;right&quot; |50.000–90.000 USD
| align=&quot;right&quot; |120.000–220.000 USD
|-
|Japonska
| align=&quot;right&quot; |48.000–80.000 USD
| align=&quot;right&quot; |120.000–205.000 USD
|-
|Španija
| align=&quot;right&quot; |45.000–80.000 €
| align=&quot;right&quot; |100.000–170.000 €
|-
|Italija
| align=&quot;right&quot; |40.000–75.000 €
| align=&quot;right&quot; |90.000–160.000 €
|-
|Rusija
| align=&quot;right&quot; |45.000–90.000 USD
| align=&quot;right&quot; |100.000–180.000 USD
|-
|Slovenija
| align=&quot;right&quot; |35.000–85.000 €
| align=&quot;right&quot; |80.000–130.000 €
|-
|Srbija
| align=&quot;right&quot; |30.000–55.000 €
| align=&quot;right&quot; |70.000–130.000 €
|-
|Vietnam
| align=&quot;right&quot; |30.000–60.000 USD
| align=&quot;right&quot; |80.000–150.000 USD
|-
|Albanija
| align=&quot;right&quot; |20.000–40.000 €
| align=&quot;right&quot; |50.000–90.000 €
|-
|Kongo
| align=&quot;right&quot; |15.000–35.000 USD
| align=&quot;right&quot; |40.000–80.000 USD
|}
Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[letalski as]]
* [[Preizkusni pilot|testni pilot]]
*[[seznam slovenskih letalcev]]
*[[seznam slovenskih vojaških pilotov]]
{{Wikislovar|pilot|Pilot}}

== Sklici ==
{{sklici}}{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Letalstvo|*]]
[[Kategorija:Letalci|*]]
[[Kategorija:Poklici]]
&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>skhlfqjonhxm4rps5db317m51uqbx1k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam polkovnikov Slovenske vojske</title>
    <ns>0</ns>
    <id>13566</id>
    <revision>
      <id>6758036</id>
      <parentid>6751523</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:22:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* T */</comment>
      <origin>6758036</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7757" sha1="0o07hdpfdnxsk99dgl9794w1e5v8zsr" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[polkovnik]]ov [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]'''.

{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Vojko Adamič]]
*[[Franc Anderlič|Franc (Karel) Anderlič]] ?
*[[Vincenc Arko]] &gt;&gt; brigadir

== B ==
* [[Bor Balderman]]
* Igor Banfi
* [[Boštjan Baš]]
* [[Lidija Benigar]] (podpolkovnica?)
* [[Vito Berginc]]
*[[Drago Bitenc]]
*[[Boštjan Blaznik]]: 26. oktober 2011&lt;ref name=&quot;slovenskavojska.si&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovesno-v-obrambni-strukturi/ |title=Slovenskavojska.si - Slovesno v obrambni strukturi |accessdate=2011-10-29 |archive-date=2011-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111029220150/http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovesno-v-obrambni-strukturi/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111029220150/http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovesno-v-obrambni-strukturi/ |date=2011-10-29 }}&lt;/ref&gt;
*[[Josip Bostič]] (podpolkovnik?)
*[[Robert Brauc]] - podpolk.? letalstva
*[[Bojan Brecelj (častnik)]] - podpolk.? letalstva
*[[Miloš Bregar]]
*[[Ernest Breznikar]]
*[[Igor Brinar]] (podpolk.?)
*Mihalj Bukovec
* [[Janez Butara]]
* [[Miha Butara]]

== C ==
* [[Aleš Centa]] - podpolkovnik 
*[[Borut Cesar]]
*[[Franc Cesar]]
*[[Mirko Cigler]] ? - voj. diplomat
*[[Boris Cimprič]] (podpolk.?) - vezist
*[[Peter Cuderman]] (podpolk.)

== Č ==

* [[Janez Čerin]] (podpolkovnik)
* [[Leopold Čuček]] (podpolkovnik)?
* [[Peter Čuden]] (podpolkovnik)?

== D ==
* Janko Deželak (podpolk.?)
*[[Dušan Doberšek]]
* [[Anton Donko]]
* [[Ljubo Dražnik]]
* [[Tomislav Drolc]]

== F ==

* [[Dimitrij Fabčič]]?
* [[Nada Ficko]] (podpolkovnica; 1964-2021)
* [[Samo Flisek]]

== G ==
* [[Nikolaj Galeša]] (podpolk.) 
*[[Janez Gaube]] (letalstvo)
*[[Teodor Geršak]] (?)
*[[Jože Gorenc]] (''podpolk.'')
*[[Milan Gorjanc]] (že v JLA, kandidat za generala)
*[[Boris Gorjup]] (''podpolkovnik)''
*[[Ladislav Graber]]
* Jožef Grabušnik (podpolkovnik)
* [[Bojan Gregorič]]
* [[Dean Groff]]

== H ==

* [[Gregor Hafner]]
* [[Boško Haupt]]
* [[Marko Hlastec]] (podpolkovnik, poveljnik [[Enota za protokol Slovenske vojske|Enote za protokol Slovenske vojske]])
*[[Leon Holc]]
*[[Lidija Horvat Petek]] (podpolkovnica)

== I ==

* [[Boštjan Ivanjko]] (podpolk.?)

== J ==
* [[Matija Jazbec]] (podpolk.)
* [[Pavle Jereb]] (podpolk.)?
* [[Mirko Jerman]] (JLA)
* [[Boštjan Juras]]
* [[Gorazd Jurkovič]]
* [[Blaž Jenko]] (podpolkovnik)
* Damir Jadrič
== K ==
* [[Franc Kalič]]
* [[Srečko Karba]]: 26. oktober 2011&lt;ref name=&quot;slovenskavojska.si&quot; /&gt;
*[[Stojan Kastelic]]
*[[Branko Keber]]
*[[Aleš Kesič]] (podpolk.)
*[[Tomaž Kladnik]]
*[[Jože Klemenčič (častnik)]]
*[[Danilo Klinar]] (podpolk.) 
*[[Robert Klinar]]
*[[Tomaž Klinar]] (*1971, podpolk.) 
* [[Franci Knaflič]]
* [[Andrej Kocbek]]
* [[Bojan Končan]]
* [[Jože Konda]] ?
* [[Bogdan Koprivnikar]]
* [[Franc Koračin|Franc ''Koračin'']]: 26. oktober 2011&lt;ref name=&quot;slovenskavojska.si&quot;/&gt;
* [[Matjaž Košelnik]] (podpolk.)
* [[Marko Košir]] 
* [[Milan Kranjec]]: 2011
* [[Janez Kraševec]] (podpolk.)
* [[Miran Kristovič]] (podpolk.)
* [[Andrej Krivec]] (podpolk.)
* [[Ljubo Kržišnik]]?
*[[Miha Kuhar]]
*[[Ivan Herbert Kukec]]
* [[Franc Kunovar]]
* [[Danijel Kuzma]] (1955-1992)
== L ==
* [[Jože Landeker]]
*[[Bojan Langerholc]] (podpolk.)
*[[Igor Lanišnik]] (podpolk.- letalec)
*[[Boštjan Lesjak]] (podpolk.)
*[[Janez Lesjak]] (podpolk.?)
*[[Peter Levstek]] (podpolk.?, veterinar)
*[[Simon Lindič]] (podpolk.)
* [[Andrej Lipar]]
*[[Franjo Lipovec]]
* [[Srečko Lisjak]]
*[[Radovan Lukman]]
*[[Aleš Luznar]] (podpolk.)

== M ==
* [[Drago Magdič]] - podpolk.?
*[[Jožef Majcenovič]]
*[[Bogdan Mali]]
*[[Vasilije Maraš]]
*[[Dragan Marič]] (podpolk.)
*[[Dušan Marinčič]]
*[[Zvezdan Marković]] (podpolk.)
*[[Srečko Matovič]] - podpolk.?
* [[Marijana Mavsar]]
* [[Dragutin Mate]]
* [[Alojz Matičič]]
* [[Vojteh Mihevc]]
* [[Mitja Miklavec]]
* [[Boris Mikuš]] 
* ([[Ivan Mikuž]] - zdaj brigadir)
*([[Boštjan Močnik]] - zdaj brigadir)
*[[Franci Mogolič]] (podpolk.)
* [[Gabrijel Možina]]
* [[Mladen Mrmolja]]
* [[Jože Murko]]

== N ==
* [[Karlo Nanut]] (podpolk.?)
* [[Lovro Novinšek]]

== O ==
* [[Tomaž Okršlar]]
*[[Milan Obreza]]
* [[Vojko Obrulj]]: 2011
* [[Mirko Ognjenovič]]
* [[Franc Ošljak]]
* David Ozebek (podpolk.)
* [[Boris Ožbolt]]

== P ==
* [[Peter Palčič]] (podpolk.?)
*[[Blaž Pavlin]]: 26. oktober 2011&lt;ref name=&quot;slovenskavojska.si&quot; /&gt;
*[[Tomislav Peček]] (podpolk.?)
*[[Tatjana Pečnik]] (podpolk.)
* [[Mojca Pešec]]
*[[Alenka Petek (častnica)]]
*[[Matjaž Piškur]] (major?)
*[[Ernest Pleh]], polkovnik inšpektor IRSO
* [[Franc Plestenjak]]
* [[Branko Podbrežnik]]
*[[Bernard Polanec]] (podpolk.)
* [[Bojan Potočnik]]
* [[Marko Preložnik]] (pod?polkovnik)
* [[Janez Presl]] (''major nekdanje TO; rezervni častnik v funkciji polkovnika vodil Prvo Ljubljansko brigado TO 1991'')
* [[Žiga Pretnar]] (podpolk.)
* [[Evgen Primožič]]
* [[Jože Prislan|Jože (Ervin) Prislan]]
* [[Branko Podbrežnik]]
*[[Marko Preložnik]] (podpolk.)
* [[Jože Prvinšek]]

== R ==
* [[Jurij Raduha]] (podpolk., povljenik Veščinskega centra)
* [[Nina Raduha]] (podpolk.)
*[[Janez Rauter]]
*[[Mihael Rauter]] (podpolk.)
*[[Marko Ravnikar]]
*[[Branko Rek]] (''podpolk.'' ''letalstva'')
*[[Miha Rijavec]] (''pribočnik predsednice'' ''in vrhovne poveljnice obrambnih sil ter nekdanji poveljnik specialnih sil SV'')
*[[Miran Rožanec]]

== S ==
* [[Gorazd Sagadin]] (podpolk.)
* [[Stojan Sedmak]]
* [[Stanislav Sevljak]] (podpolk.)
* [[Robert Simonič (častnik)|Robert Simonič]] ?
* [[Marjan Sirk]]
* [[Matija Skrbinek]] (podpolk.)
* [[Damir Smerdelj]]
* [[Iztok Stavanja]] (podpolk.)
* [[Samo Strehar]] (podpolk.?)
* [[Tomaž Strgar]]
* [[Igor Strojin]]: 26. oktober 2011&lt;ref name=&quot;slovenskavojska.si&quot;/&gt;

== Š ==
* ([[Jani Šalamon]])
* [[Edmond Šarani]]
* [[Štefan Šemrov]]
* [[Igor Šepec]] (podpolk.)
*[[Dejan Šibilja]] (podpolk.)
* [[Robert Šipec]]
* [[Tomislav Šipčič]]
* [[Miloš Šonc]]
* [[Antun Šoštarič]] (podpolk.)
* [[Vojko Štembergar]]
* [[Mihec Škerbinc]] (brigadir)
* [[Robert Špernjak]] (podpolk.) 
* ([[Polde Štrukelj]] - JLA) 

== T ==
* ([[Drago Tanc]] - JLA)
* [[Alojz Ternar]]
* [[Mitja Teropšič]] (podpolk.)?
*[[Suzana Tkavc]] (podpolkovnica)
*[[Dušan Toš]]
* [[Anton Tunja]]
* [[Stojan Todorovski]]
*[[Uroš Trinko]] (podpolk.)
*[[Ivan Turnšek]]
*[[Marjan Tušak]]
*[[Leon Tušar]]

== U ==

* [[Aleš Umek]]

== V ==
* [[Anton Vavroš]]
* [[Zlatko Vehovar]]: 26. oktober 2011&lt;ref name=&quot;slovenskavojska.si&quot; /&gt;
*[[Jure Velepec]] (podpolk.)
*[[Emil Velikonja]]
* [[Rajko Velikonja]]
* [[Igor Veršnik]] (podpolk.)
* [[Pavel Vindišar]]
* [[Gregor Vodeb]]
* [[Sergej Vogrin]] (podpolk.)
*[[Bojan Vogrinc]]
*[[Bernarda Volčanjk Perčič]]
*[[Fedja Vraničar]] (star.-polkovnik; ml.-podpolkovnik)
*[[Valter Vrečar]]

== Z ==
* [[Stojan Zabukovec]]
* [[Aleš Zajc]] (podpolk.)
* [[Peter Zakrajšek]]: 26. oktober 2011&lt;ref name=&quot;slovenskavojska.si&quot;/&gt;
*[[Samo Zanoškar]]
*[[Nikolaj Završnik]] 30. december 2013
*[[Nataša Zorman]] (podpolkovnica)
* [[Roman Zupanec]]

== Ž ==
* [[Tomaž Žbogar]] (podpolk.)
* [[Vlado Žgeč]] (podpolk.?)
* [[Franc Željko Županič]]

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam brigadirjev Slovenske vojske]]
* [[seznam podpolkovnikov Slovenske vojske]]
* [[seznam majorjev Slovenske vojske]]
* [[seznam kapitanov bojne ladje Slovenske vojske]]
* [[seznam slovenskih vojaških diplomatov]]
* [[seznam slovenskih obramboslovcev]]

{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovenske vojske|Polkovniki]]
[[Kategorija:Častniki Slovenske vojske|*]]</text>
      <sha1>0o07hdpfdnxsk99dgl9794w1e5v8zsr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ludvik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>14670</id>
    <revision>
      <id>6758241</id>
      <parentid>6753301</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:01:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci imena */</comment>
      <origin>6758241</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8671" sha1="laxw3ueq5akrmmdtkgldh1c6yuyp7tu" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Ludvik
|image = Louis-xiv-lebrunl.jpg
|imagesize =
|caption = [[Ludvik XIV. Francoski]]
|pronunciation =
|gender = moški
|meaning = ''slaven bojevnik''
|region = nemško ime
|origin = Ludwig
|name day =  28.april, 19. in 25.avgust
|related name =
|fotonotes =
}}

'''Ludvik''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]], ki izhaja iz (staro)germanskega imena Lodowicus.

== Slovenske različice ==
*moške oblike imena: [[Ludovik]], [[Ludvig]], [[Luj]] ([[Lujo]], [[Lujon]]), poslovenjeno tudi [[Ljudevit]]
*ženske oblike Imena: [[Ludvika]], [[Ludovika]]

== Tujejezikovne različice ==
* pri [[Angleži]]h: Ludvig, Louis (Lou), tudi Lewis
* pri [[Čehi]]h: Ludvík, Ludek, Ludova, Luděk (pri [[Slovaki|Slovakih]] tudi Ľudovít)
* pri [[Francozi]]h: Ludovic, Louis (m) in Luiset (ž), Luisot (ž)
* pri [[Hrvati|Hrvatih]]: Ludovik, Lujo, [[Ljudevit]] (Ludvig)
* pri [[Italijani]]h: Ludovico, Lodovico, skrajšano Luigi
* pri [[Madžari]]h: Ludvig, Lajos, Lajsci, skrajšano Laji, poslovenjeno Lajči
* pri [[Nemci]]h: Ludwig, Lutz
* pri [[Nizozemci]]h: Lodewijk
* pri [[Španci]]h: Luis
* pri [[Portugalci|Portugalc]]&lt;nowiki/&gt;[[Portugalci|i]][[Portugalci|h]]: Luís
* pri [[Švedi]]h: Ludvig

== Izvor in pomen imena ==
[[Ime]] Ludvik izvira iz [[nemščina|nemškega]] imena ''[[Ludwig]]'', to pa iz starejšega ''Hlutwig'' in različice ''Lud(o)wig''. ''Hlutwig'' »slaven bojevnik« je zloženka iz starovisokonemških besed ''hlűt'' v pomenu »slaven, znan« in ''wïg'' v pomenu »boj«.&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt; Po nekaterih razlagah ima ime Ludvik enak izvor kakor [[Alojz]] (v italijanščini je [[Luigi]] skrajšana varianta obeh imen)

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Ludvik: 2.475. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Ludvik po pogostosti uporabe uvrščeno na 91. mesto.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Ludvik|spol=M}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
V našem [[Katoliški koledar|koledarju]] z izborom svetniških imen, udomačenih med Slovenci in njihovimi [[god]]ovnimi dnevi po novem bogoslužnem koledarju je ime '''Ludvik''' zapisano 3 krat. Pregled godovnih dni v katerih poleg Ludvika godujejo še Ludovik, Ljudovit, Lujo in osebe katerih imena nastopajo kot različice navedenih imen.&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

* [[28. april]], Ludvik Grignon Montfortski, redovni ustanovitelj († 28. apr. [[1716]])
* [[19. avgust]], Ludvik, toulouški škof (19. avg. 1291)
* [[25. avgust]], [[Ludvik IX. Francoski]], francoski kralj († 25. avg. 1270)

== Priimki nastali iz imena ==
Iz imena Ludvik so nastali priimki [[Ludvik (priimek)]], [[Ludovik]], Ludviger, Luiš, Lutz in drugi.

== Znani nosilci imena ==
* [[Ludvik Azula]]
* [[Ludvik Bagari]]
* [[Ludvik Bajde|Lud(o)vik Bajde]]
* [[Ludvik Bandec]]
* [[Ludvik Bartelj]]
* [[Ludvik Berc]]
* [[Andrej Ludvik Bizjak]]
* [[Ludvik Bogataj]]
* [[Ludvik Böhm]]
* [[Ludvik Boštjančič]]
* [[Ludvik Broder]]
* [[Ludvik Bunderla]]
* [[Ludvik Burger]]
* [[Ludvik Cencelj]]
* [[Ludvik Čanžek]]
* [[Ludvik Čarni]]
* [[Ludvik Čebular]]
* [[Ludvik Čepon]]
* [[Ludvik Černe]]
* [[Ludovik Černej|Lud(o)vik Černej]]
* [[Ludvik Čibej]]
* [[Ludvik Dimitz]]
* [[Ludvik Dornig]]
* [[Ludvik Dostal]]
* [[Ludvik Dremelj]]
* [[Ludvik Drobnič]] Vasja
* [[Ludvik Druml]]
* [[Ludvik Erjavec]]
* [[Ludvik Faflek]]
* [[Ludvik Filipec]]
* [[Ludvik Filipič]], pravnik
* [[Ludvik Filo]]
* [[Ludvik Flisar]]
* [[Ludvik Gabrijelčič]]
* [[Ludvik Gabrovšek]], matematik, fizik, šahist...
* [[Ludvik Gerbec|Ludvik (Bernard) G(e)rbec]]
* [[Ludvik Germonik]]
* [[Ludvik Nazarij Glavina|Ludvik (Nazarij) Glavina]]
* [[Ludvik Glazer Naudé]]
* [[Ludvik Gnus]]
* [[Ludvik Golež]]
* [[Ludvik Modest Golia]]
* [[Ludvik Grafenauer]]
* [[Ludvik Gyergyek]]
* [[Ludvik Golob]]
* [[Ludvik Grilc]]
* [[Ludvik Bernard Grbec]]
* [[Ludvik Gruden]] 
* [[Ludvik Gumilar]] 
* [[Ludvik Horvat]], psiholog
* [[Ludvik Jank]]
* [[Ljudevit Jenko|Ljudevit (Ludvik) Jenko]] 
* [[Ludvik Jerčič]] 
* [[Ludvik Jerkič]] 
* [[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] 
* [[Ludvik Kaluža]]
* [[Ludvik Karničar]]
* [[Ludvik Kastelic]]
* [[Ludvik Kejžar]]
* [[Ludvik Klakočer]]
* [[Ludvik Knez]] 
* [[Matjaž Komel]] - Ludvik 
* [[Luka Koprivšek|Ludvik &quot;Luka&quot; Koprivšek]] 
* [[Ludvik Kovač]]
* [[Ludvik Kožuh]]
* [[Ludvik Kramberger]]
* [[Ludvik Kratochwill]]
* [[Ludvik Kremžar]] - Luce
* [[Ludvik Kukavica]]
* [[Ludvik Lesjak]] ([[Ansambel Ludvika Lesjaka]])
* [[Ludvik Leskovar|Lud(o)vik Leskovar]]
* [[Ludvik Lukežič]], tiskar in gospodarstvenik
* [[Ludvik Mali]] (1919–2012), inženir rudarstva
* [[Ludvik Medvešek]]
* [[Ludvik Meglič]]
* [[Ludvik Mihelič]]
* [[Ludvik Mrzel]], pisatelj, pesnik ...
* [[Ludvik Novak (duhovnik)|Ludvik Novak]], evangeličanski senior
* [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]], politik
* [[Ludvik Olas]], geograf
* [[Ludovik Osterc|Lud(o)vik Osterc]] Berlan, literarni zgodovinar, hispanist, univ. profesor v Mehiki
* [[Ludvik Oblak]]
* [[Ludvik Orban]]
*[[Ludvik Palka]]
* [[Ludvik Pandur]]
* [[Ludvik Pangerc]]
* [[Ludovik Pečko]]
* [[Ludvik Pernišek]], misijonar
* [[Ludvik Piranski]] (~1380), teolog, škof, sholastik
* [[Ludvik Pliberšek]]
* [[Ludvik Peršolja]]
* [[Ludvik Petelinšek]]
* [[Ludvik Počivavšek]]
* [[Ludvik Pogačnik]]
* [[Ludvik Poljanec]]
* [[Ludve Potokar]]
* [[Ludvik Puklavec (zdravnik)|Ludvik Puklavec]]
* [[Ludvik Puš]]
* [[Ludvik Ravnik]]
* [[Ludvik Ravnikar]]
* [[Ludvik Rozman]]
* [[Ludvik Rutar]]
* [[Ludvik Sagadin]]
* [[Ludvik Schara]]
* [[Janez Ludvik Schönleben]] 
* [[Ludvik Schönleben]]
* [[Ludvik Simonič]]
* [[Ludvik Simončič]]
* [[Ludvik Slokar]]
* [[Ludvik Sluga]] 
* [[Ludvik Smrekar]]
* [[Ludvik Sočič]]
* [[Ludvik Sotlar]]
* [[Ludvik Starič]] 
* [[Ludvik Strobl]] 
* [[Ludvik Šerjak]] 
* [[Ludvik Šircelj]] 
* [[Ludvik Šivic]] 
* [[Ludvik Škoberne]] 
* [[Ludvik Škof]], igralec
* [[Ludvik Škufca]]
* [[Ludvik Špacapan]]
* [[Ludvik Špan]]
* [[Ludvik Šparhakl]]
* [[Ludvik Šraj]], slikar
* [[Slavko Ludvik Šuklar|Slavko (Ludvik) Šuklar]]
* [[Ludvik Tabor]]
* [[Ludvik Tomše]]
* [[Ludvik Tončič]]
* [[Ludvik Toplak]]
* [[Ludvik Tratnik]]
* [[Ludvik Trauner]]
* [[Ludvik Travnik]]
* [[Ludvik Üllen]]
* [[Ludvik Urekar]]
* [[Ludvik Vagaja]]
* [[Ludvik Vasič]]
* [[Ludvik Vencajz|Ludvik/Ljudevit Vencajz]]
* [[Ludvik Vesel]] 
* [[Ludvik Vidmar]]
* [[Ludvik Viternik]]
* [[Ludvik Vodopivec]]
* [[Ludvik Vrečič]], slikar
* [[Ludvik Vrtačič]]
* [[Ludvik Zabret]]
* [[Ludvik Zadnik]]
* [[Ludvik Zajc]]
* [[Ludvik Zelko]]
* [[Ludvik Zepič]]
* [[Ludvik Zorzut]]
* [[Ludvik Zvonar]]
* [[Ludvik Žagar]]
* [[Ludvik Žalik]]
* [[Ludvik Žerjav]]
* Lud(o)vik [[Žitnik]]
* [[Ludvik Žižek]]
* [[Ludvik Žnidaršič]]

=== Tujci ===
* [[Ludwig van Beethoven]]
* [[Ludvik IV. Wittelsbaški]] ([[Ludvik Bavarec]]/''Bavarski'')
* [[Ludvik XIV. Francoski]]
* [[Ludvik XVI. Francoski]]
* [[Ludvik II. Bavarski]]
* [[Ludvik I. Ogrski]]
* [[Ludvik Nemški|Ludvik (II.) Nemški]]
* [[Ludvik I., bavarski vojvoda|Ludvik Kelheimer]]
* [[Ludvik II. Jagelo]]
* [[Ludvik XVII. Francoski]]
* [[Ludvik XV. Francoski]]
* [[Ludvik XIII. Francoski]]
* [[Ludvik Pobožni]]
* [[Ludvik Toulouški]]
* [[Ludvík Aškenazy]]
* [[Ludvík Aust]]
* [[Ludvík Černý]]
* [[Ludvik Gumplowicz|Ludvik (Ludwig) Gumplowicz]]
* [[Ludvík Kohl]] 
* [[Ludvik Kranagh]] (''Ludvik Mac Neven De Cranagh O'Kelly ab Aghrim'')
* [[Ludvík Kuba]]
* [[Ludvík Kundera]]
* [[Ludvik Lábler]]
* [[Ludvika Smrčková]]
* [[Ludvík Středa]]
* [[Ludvík Svoboda]]
* [[Ludvík Vacátko]]
* [[Ludvík Vaculík]]

== Zanimivosti ==
* Ludvik je ime več [[svetnik]]ov. Najbolj znan je [[Ludvik IX. Francoski]], francoski kralj, ki je živel od leta 1226 do 1270. Udeležil se je [[križarske vojne|šeste križarske vojne]] in umrl v sedmi pred Tunisom († 25. avgusta 1270).
* Ludvik je bilo pogosto ime evropskih vladrjev, posebno francoskih. Zelo slaven je bil [[Ludvik XIV.]] imenovan »sončni kralj«.
* Po Ludvikih se imenujejo tudi nekatera mesta: V [[Nemčija|Nemčiji]] [[Ludwigsburg]] in [[Ludwigshafen]].
* [[Louisiana]] je država na jugu [[Združene države Amerike|ZDA]], bivša francoska kolonija, imenovana po Ludviku XIV.
* Louisdor je »francoski zlatnik«, ki ga je uvedel [[Ludvik XIII.]]

== Glej tudi ==
* [[Seznam osebnih imen na L]]
*[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]]

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>laxw3ueq5akrmmdtkgldh1c6yuyp7tu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Laibach</title>
    <ns>0</ns>
    <id>15322</id>
    <revision>
      <id>6757891</id>
      <parentid>6703045</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:29:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Diskografija */</comment>
      <origin>6757891</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45398" sha1="a68k6w0b49kk81wauxg5voosvjp32sn" xml:space="preserve">{{Brez virov|date=september 2021}}
{{original research|date=september 2021}}
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name                = Laibach
| image               =
| caption             = Skupina leta 2011
| Background          = group_or_band
| Origin              = [[Trbovlje]] - [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| Genre               = [[Elektronska glasba]]&lt;br /&gt;[[Eksperimentalna glasba]]&lt;br /&gt;[[Industrialna glasba]]&lt;br /&gt;[[Martial]]&lt;br /&gt;[[Neoklasika]]&lt;br /&gt;
| Years_active        = [[1980]]–danes
| Label               = [[Mute Records|Mute]]
| Associated_acts     = [[300.000 V.K.]], [[Neue Slowenische Kunst]], [[Videosex]], [[Silence]], [[Anja Rupel]], [[Make Up 2]], [[Juno Reactor]]
| Current_members     = Glej [[Laibach#Dosedanji člani in pomembnejši sodelavci|celoten seznam]]
}}

'''Laibach''' ([[Nemščina|nemško]] ime za [[Ljubljana|Ljubljano]] ali [[Ljubljanica|Ljubljanico]]; [[etimologija]]: mesto ob reki/potoku (''Bach'') ali močvirje (nem. ''Labach''; ''Laubach'': mlačen potok ali leno tekoča voda); v srednjem veku se je tako za reko kot za mesto začel uporabljati staronemški izraz ''Laibach'' - stoječa voda, ki povzroča poplave) je [[Slovenija|slovenska]] [[Glasbena skupina|glasbena]] in večmedijska skupina, ki se poleg [[Glasba|glasbe]] in zvoka izraža še s pomočjo [[Oblikovanje|oblikovanja]], [[Slikarstvo|slikarstva]], [[Gledališče|gledališča]] in ostalih [[Umetnost|umetniških]] in neumetniških praks. Skupina je bila ustanovljena v [[Trbovlje|Trbovljah]] [[1. junij|1. junija]] [[1980]] (datum je izbran simbolično, dejanski ni znan).  

Leta 1983 je v [[Nova revija|Novi reviji]] (št. 13/14) z nadnaslovom &quot;Akcija v imenu ideje&quot; v za to priložnost izmišljeni rubriki &quot;Umetnost in totalitarizem&quot; objavila svoj manifest &quot;10 točk Konventa&quot;, ki je izšel skupaj s spremno analizo [[Taras Kermauner|Tarasa Kermaunerja]]. V 10 točkah Konventa je bilo mdr. opredeljeno anonimno članstvo (psevdonimi: Eber, Saliger, Keller in Dachauer) ter kolektivno avtorstvo in industrijski način dela po vzoru totalitarizma in pod vodstvom Imanentnega konsistentnega duha. Laibachova ustvarjalnost se po njih giblje na področju spoja med politiko in umetnostjo, vsaka umetnost pa je podvržena politični manipulaciji, razen tiste, ki govori z jezikom te iste manipulacije. V njih je določeno tudi, da poleg Laibacha v okviru [[Laibach kunst|Laibach Kunst]] estetike obstajata še glasbeni podskupini [[Dreihundert Tausend Verschiedene Krawalle]] ([[300.000 VK]]) in [[Germania]]. Laibach je 1984 soustanovil umetniški kolektiv [[Neue Slowenische Kunst|''Neue Slowenische Kunst'']] (kratica NSK) ter sodeloval s slikarsko skupino [[Irwin]], več zaporednimi gledališkimi skupinami/projekti, ki jih je ustanovil [[Dragan Živadinov|D. Živadinov]], oblikovalskim studiem [[Novi kolektivizem]] (iz Laibacha je njegov član D. Knez, sodelavec E. Markošek) in drugimi pridruženimi skupinami, ki so v letih 1984–92 sestavljale kolektiv NSK.

Glasbeni izraz združuje različne žanre, od eksperimentalnega industrijskega zvoka, do simfoničnega, t. i. militantnega klasicizma in elektronske glasbe. So utemeljitelji t. i. retroavantgardne umetniške smeri (skupaj z drugimi skupinami iz umetniškega gibanja/kolektiva NSK), v začetku delovanja in ponovno v zadnjem obdobju so večmedijske in likovne projekte ter razstave pripravljali pod imenom [[Laibach Kunst]].

Skupina Laibach je med najbolj razpoznavnimi slovenskimi glasbenimi skupinami, uveljavljena predvsem na mednarodni oz. svetovni &quot;neodvisni&quot; glasbeni sceni, iznajditelj in nosilec enega najbolj uveljavljenih slovenskih umetnostnih pojavov sodobnega časa, znanega kot retroavantgarda.

== Zgodovina ==
=== Začetki in [[Tomaž Hostnik (Laibach)|Tomaž Hostnik]] ===

Skupina je takoj ob ustanovitvi poskrbela za burne reakcije javnosti. V Trbovljah so leta 1980 izoblikovali multimedijski projekt »Rdeči revirji« (pozneje medijsko imenovan kot 'Alternativa slovenski kulturi'), ki jo je lokalna oblast prepovedala še pred odprtjem. Na plakatih, ki so bili ilegalno nalepljeni po zidovih mesta, je bil lik črnega križa (ki je Laibachov poglavitni simbol, včasih tudi v kombinaciji z zobatim kolesom) in motiv iz Carpenterjevega filma »Noč čarovnic«, izrisan v ekspresionistični risbi. Njihovo delovanje je v medijih sprožilo veliko razprav o dejanski umetniški in politični vsebini skupine. Prvi javni nastop z razstavo »AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST&quot; se je zgodil 14. junija 1981 v prostoru Srećna (nova) galerija, v SKC-ju (Studentski kulturni centar) v Beogradu. Naslednja razstava (»Žrtve letalske nesreče«) je bila 8. decembra 1981 v ljubljanskem Discu FV 112/15, kjer se je 12. januarja 1982 zgodil tudi prvi koncert skupine.  Istega leta sta kmalu sledila tudi prva koncerta v [[Zagreb|Zagrebu]] in [[Beograd|Beogradu]]. Njihov glasbeni stil so kritiki označili kot industrijski rock, saj so pri predstavitvah v živo uporabljali gramofone, radio in elektronske instrumente, ki so jih ustvarili sami, namesto efekta suhega ledu pa so nekajkrat uporablili kar originalne vojaške dimne bombe. Vizualni stil skupine je bil v zgodnji fazi osredotočen predvsem na industrijsko ikonografijo, kmalu  pa so vključili tudi druge simbole: jelene in jelensko rogovje, motiv bobnarja, kavopivke, vojaške uniforme in lovske obleke. Skoraj vsak njihov koncert je bil drugače poimenovan. Zadnji v sodelovanju s Tomažem Hostnikom v Zagrebu (prvič je v vlogi vokalista nastopil na Novem Rocku septembra 1982 v Ljubljani, ko ga je v brado zadela razbita steklenica) so poimenovali »Dotik Zla«. 21. decembra 1982 je Hostnik naredil samomor.

=== &quot;Disidentstvo&quot; v Jugoslaviji ===
[[Slika:Laibach drummer.jpg|sličica|Ena od spremljevalnih članic skupine, 2008|levo]]V letu 1983 je skupina nadaljevala s koncertnimi nastopi. V Ljubljani so nastopili 22. aprila,  skupaj z angleškima skupinama Last Few Days in 23 Skidoo. Na 12. glasbenem biennalu v Zagrebu so naslednji dan nastopili z naslovom &quot;Mi kujemo bodočnost&quot;, med katerim so uporabili sočasne projekcije propagandnega dokumentarnega filma o Jugoslaviji  Revolucija še traja, na katerega je bil dodatno projecirana super 8 mm filmska zanka s pornografskimi prizori. Koncert, ki se je začel ob 24:00 in potekal v jutranjih urah je, zaradi naključnega prekritja pornografskega odlomka (penisa) in posnetka [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]], prekinila policija, skupina pa je bila prisiljena neprostovoljno oditi z odra. Kmalu je sledila uradna prepoved  imena in javnega nastopanja skupine v Jugoslaviji. K prepovedi je dodatno prispeval tudi intervju s člani skupine v oddaji TV-tednik, ki izzval moralno paniko in na koncu katerega je novinar [[Jure Pengov]] pozval k pogromu nad njimi, zato so se začasno umaknili v samostan Pleterje. Novembra 1983 so Laibach skupaj s skupino Last Few Days odšli na turnejo »Occupied Europe Tour« po vzhodni in zahodni Evropi. Z živimi nastopi in zaradi prepovedi delovanja  v svoji matični državi se je zanje povečal interes v zahodnih državah. Provokativna uporaba simbolov je najprej izzvala Slovensko veteransko organizacijo (Zvezo borcev narodnoosvobodilne vojne). Decembra leta 1984 so priredili 'anonimni' koncert v dvorani sirotišnice, poimenovane po [[Malči Belič]] v Ljubljani, posvečen umrlemu Tomažu Hostniku. Koncert so oglaševali s plakatom, na katerem je bil samo velik črn križ – simbol skupine  - in naslov dvorane. Ime skupine ni bil nikjer zapisan, tako so zadostili zahtevi po prepovedi uporabe imena. Koncert je bil vseeno razprodan. V tem letu (1984) so soustanovili tudi širši kolektiv Neue Slowenische Kunst (znan tudi pod kratico NSK). Poleg Laibacha je NSK vključeval še slikarsko skupino [[Irwin]], gledališko skupino [[Gledališče Sester Scipion Nasice|Gledališče Sester Scipion(a) Nasice]] (kasneje Kozmokinetični kabinet Noordung), oblikovalski studio Novi kolektivizem, pridružili pa so se jim še Oddelek za čisto in praktično filozofijo in različne podskupine, npr. arhitekti Graditelji, Domovinski film, klub Sava, Retrovizija itd. Osnovne premise delovanja vseh teh skupin so slonele na estetskih in ideoloških temeljih, ki jih je do takrat formiral Laibach. Neue Slowenische Kunst je uradno obstajal kot povezana akcija med temi skupinami do leta 1992, ko se je 'transponiral' v NSK državo. Laibach in NSK sta s svojimi skupnimi akcijami močno označila osemdeseta in prvo polovico devetdesetih, tako v Sloveniji kot v bivši državi Jugoslaviji ter tudi drugje po svetu. To gibanje je še danes predmet številnih znanstvenih raziskav in doktorskih disertacij doma in v tujini.

=== Mednarodni preboj ===

Laibach so od ustanovitve leta 1980 do danes imeli več kot 1000 koncertov po celem svetu, prodali so čez milijon plošč in postali mednarodno priznani, še posebej s svojimi interpretacijami pesmi skupin [[Queen]], [[The Rolling Stones]], [[The Beatles]] … Leta 1988 je izšel album Let It Be, po istoimenskem albumu Beatlesov, le brez naslovne skladbe. &quot;Maggie Mae&quot; pa je nadomestila kombinacija nemških lovskih pesmi &quot;Auf der Lüneburger Heide&quot; in &quot;Was Gleicht Wohl Auf Erden&quot;. Del posnetega materiala je predvajal tudi Paul McCartney pred svojimi koncerti. Naslednje leto je izšel EP Sympathy for the Devil po istoimenski pesmi Rolling Stones. Dosegli so tudi komercialni uspeh z različico pesmi &quot;Live is life&quot; skupine Opus in &quot;One Vision&quot; skupine Queen. Leta 1994 je skupina izdala album NATO, ki se je nanašal na aktualne politične dogodke v Vzhodni Evropi, nekdanji Jugoslaviji in ukrepe pakta [[NATO]]. Album vsebuje tudi različice pesmi &quot;The Final Countdown &quot; skupine Europe, &quot;In the Army Now&quot; skupine [[Status Quo]], &quot;Indian Reservation&quot; (preimenovane v &quot;National Reservation&quot;) Dona Fardona in &quot;Marš na Drinu&quot; Stanislava Biničkega. Leta 1996 so izdali album z naslovom Jesus Christ Superstars, svojo različico rock opere Jesus Christ Superstar Andrewa Lloyda Webberja. Sodelovali so tudi pri nekaterih mednarodnih projektih. V predstavi No Fire Escape from Hell so se odzvali povabilu plesalca Michaela Clarka in z njim nastopili na nekaterih predstavah v Veliki Britaniji in drugje po svetu. V Hamburgu so napisali glasbo za Shakespearovega Macbetha v ''Deutsches Schauspielhaus''. Za to predstavo so tudi oblikovali del scenografije in v sami predstavi nastopali.  Glasba skupine je bila uporabljena tudi kot inspiracija za znameniti eksperimentalni filmski hit ''Blair Witch Project'', člani zasedbe pa so nastopili v filmu 'Full Metal Jacket' znanega režiserja Stanleyja Kubricka. Njihova glasba se je pojavila v hollywoodskem filmskem hitu 'Spiderman I', v popularni ameriški televizijski nanizanki 'Alias', za film finskega režiserja Tima Vuoresuole [[Jekleno nebo]] (2012) ter njegov sequel [[Jekleno nebo 2]] (2019) pa so prispevali vso glasbo.

Laibach je nameraval prirediti koncert v [[Kijev|Kijevu]] 31. marca 2023 (med [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]]).&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Laibach claim they will be first foreign band to perform in Kyiv since invasion|url=https://www.theguardian.com/music/2023/feb/22/laibach-to-become-first-foreign-band-to-perform-in-kyiv-since-invasion|newspaper=The Guardian|date=2023-02-22|accessdate=2024-02-06|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Ben|last=Beaumont-Thomas}}&lt;/ref&gt; Ob napovedi koncerta je Laibach rusko invazijo opisal kot »''cinična posredniška vojna za geostrateške interese velesil in finančnega kapitala (vojaške industrije itd.)''«,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; kar je sprožilo mnoge negativne odzive v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Laibach je na družbenem omrežju [[Facebook]] objavil daljši zapis, v katerem so izrazili podporo Ukrajini, hkrati pa izrazili oboževanje ruske kulture, kar je še okrepilo negativne odzive v Ukrajini. Po pritisku javnosti je organizator koncert odpovedal. Laibach je trdil, da je bil koncert odpovedan zato, ker niso želeli izjaviti, da »''so vsi Rusi slabi in ruska umetnost ničvredna''«.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Organizatorji koncerta v Kijevu: Od Laibach nismo ničesar zahtevali|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/organizatorji-koncerta-v-kijevu-od-laibach-nismo-nicesar-zahtevali/659497|website=rtvslo.si|accessdate=2024-02-06|language=sl|first=J.|last=R}}&lt;/ref&gt; Organizator koncerta je zanikal obstoj takih zahtev z razlago: »''Po njihovem pozivu Ukrajincem, v katerem je cel odstavek posvečen ruski umetnosti, nihče ni ničesar zahteval od njih. Dejstvo, da je vse rusko za nas strupeno, je bilo omenjeno v pismu o odpovedi koncerta. Se pravi, nihče ni ničesar zahteval.''«.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Glasbeni stil, slike in kontroverznost ==
Laibach ne prikriva temnih plati človeštva, temveč jih enostavno razkriva in razkazuje, včasih posredno, včasih pa tudi neposredno	prek glasbe, s pomočjo [[Retorika|retorike]] in z vizualnimi prikazi: željo po oblasti, težnjo po [[Totalitarizem|totalitarnih]] političnih sistemih oziroma režimih, [[vojna|vojno]] kot stvar za doseganje oblasti, željo podrejati ostale volji posameznikov, ne da bi jih pojmovali kot sebi enake. To so problematike, ki so jih Laibach uprizorili v preteklosti in s katerimi so se tudi dejansko soočali ter katerim se danes še vedno posvečajo na izviren način. Njihova besedila so preprosta, učinkovita in odprta za napačno razlago. Sprejmejo vse zapeljive leske in simbole državne oblasti, nato pa s tem pretiravajo vse do parodije. Že ob svojem nastanku so v začetku osemdesetih let največ pozornosti vzbudili z uporabo nacistične in socrealistične totalitaristične [[Ikonografija|ikonografije]], kot so razne zastave in križi, uniforme, ki so spominjale na uniforme nekdanjih nemških okupatorskih vojakov pa tudi s političnim jezikom. Prevladovalo je mnenje, da skupina odkrito simpatizira s totalitarnimi sistemi, predvsem z [[Nacionalsocializem|nacizmom]], [[Fašizem|fašizmom]] in stalinizmom ter deluje po nekakšnih totalitarističnih principih in v imenu teh idej proti končni, utopični rešitvi, značilni za tovrstne sisteme. V svojem delovanju so se vedno soočali z državo, naj je bila to nekoč Jugoslavija ali danes Slovenija, in ustvarjali negativno primerjavo države z ostalimi sistemi, ki so zgodovinsko veljali za slabe. S tem so spodbijali vrednote, ki naj bi bile prave in ki so jih poučevali v šolah. Po njihovem mnenju je najbolj totalitaren ravno tisti totalitarizem, ki ti daje občutek, da si svoboden, čeprav v resnici nisi.

=== Laibach v popularni kulturi ===
[[Popularna kultura]] je poimenovanje za nekatere kulturne prakse in pojave, katerih skupni pomen je postavljen nasproti visoki kulturi. Popularno lahko razumemo kot nekaj, kar je všeč veliko ljudem ali kot predmet množičnih medijev za izpostavljanje lastnih dobičkonosnih interesov.

Laibach se izmed teh treh identificira samo s prvim razumevanjem popularne kulture. Performansi Laibach so med bolj obiskanimi v Sloveniji, pojavljajo se v množičnih medijih in imajo veliko bazo oboževalcev. So v kategoriji kvalitetne umetnosti znotraj popularne kulture. [[Slika:LAIBACH Red Districts Trbovlje 2011.jpg|sličica|Leta 2011, 30 let po ustanovitvi skupine in prepovedi projekta »Rdeči revirji« (''Red districts''), je skupina Laibach pripravila istoimenski večdnevni multimedijski projekt, ki je prek rekonstrukcije obravnaval iste vsebinske in formalne parametre kot bi jih tisti leta 1980. Pri izvedbi projekta je sodelovala tudi skupina V.A.T. (Vizualna alternativa Trbovlje), ki je postavila spremljevalno razstavo in mozaike'.]]Laibach se je že v svojih &quot;10 točkah konventa&quot; izrekel glede podvrženosti ideologiji – da se izognemo manipulaciji ideologije, moramo biti ideologija. Laibach z umetnostjo šoka z ljudmi manipulira: strateško nastavi šok, ker tako dobi pozornost, nato preda svoje sporočilo. Njihov produkt je umetnina, njihova produkcija pa je množična.

Za množično širjenje uporabljajo več sredstev, kot npr. mistifikacijo (uniformiranost nastopajočih), performans (nenehna podrejenost režirani vlogi), pojavitev v množičnih medijih (ameriški glasbeni televizijski program MTV), provokativnost (totalitarni simboli), intertekstualnost (Life is Life, The Final Countdown) in parodijo (virtualna država NSK z izdajanjem potnih listov).

=== Intertekstualnost in parodija pri skupini Laibach ===
Skoraj celotna Laibachova pojavnost se sklicuje na v množični ali visoki kulturi že videno in v igro vpeljuje t. i. kulturni spomin. 

Laibachova dela so intertekstualna: svoj pomen oblikujejo s pomočjo drugih umetniških del. Tako nastajajo reciklaže, kar ima učinek parodije (Life is Life). Laibachove pesmi so lahko tudi travestije (Geburt Einer Nation), kontrafakture (The Final Countdown) in pastiši (Krst pod Triglavom).

==== Originalnost Laibacha ====
Intertekstualnost odpira vprašanja o originalnosti tovrstnih avtorjev. Laibach znane množične in manj množične kulturne pojave reciklira, vzame za svoje in jih pokaže v novem kontekstu. Montaže s t. i. tehniko ''cut up'' se pojavljajo tako v smislu zunanje pojave članov kolektiva z znanimi uniformami, pobritimi glavami in prepoznavnim znakom, suprematističnim [[Malevič|Malevičevim]] črnim kvadratom na beli podlagi, kot tudi v smislu reciklaže umetniških produktov: predelave besedil pesmi iz množične kulture (Simpathy for the Devil), vabila, letaki, publikacije in ovitki albumov s predlogami v klasični slikarski umetnosti, zgodovini in tradiciji. Že samo ime kolektiva – Laibach – je reciklaža.

==== Primeri intertekstualnosti v besedilih ====
Umetnost Laibacha je umetnost komentarja. Vsaka poteza Laibacha je pravzaprav komentar.{{citation needed}}

===== Krst pod Triglavom =====
[[Slika:Red square 1.jpg|sličica|Milan Fras, vokal, zadnji koncert iz turneje Volk, Koper, 2008|levo]]Krst pod Triglavom je naslov albuma, ki uporabi simbol slovenske nacionalnosti [[France Prešeren|Prešernov]] [[Krst pri Savici]]. Laibach intertekstualno uporablja Prešernove verze in osebe – Valjhuna, Črtomira in Bogomilo. Po vsakem od treh je poimenovana pesem, poleg tega pa so na albumu še pesmi Jezero, Krst, po drugi strani pa enigmatično naslovljena pesem Rdeči pilot, ki z rdečo simbolizira antireligijski komunizem, je pa to tudi ime avantgardnega časopisa iz dvajsetih let 20. stoletja. Album je razdeljen po letnicah (819−822, 1095−1270, 1961−1982, 1983−1987) in tako razdeli zgodovino Slovencev. V čas pokristjanjevanja umestijo grožnjo, Valjhuna, naravo, Jezero, Hostnik. V času [[Karantanija|Karantanije]] je zapeljevanje, Bogomila, ki tukaj namiguje na rajsko Evo, so lovske igre (Hunters' Game) in teče avstrijska, dunajska kri (Wienerblut). Od šestdesetih do malo po nastanku Laibacha in tudi malo po [[Tito]]vi smrti je čas Črtomira, Jelengara, ubijalca deklet in seveda Apologije Laibach. V zadnjem času, do izida albuma, pa je politika, Krst, Germania in Rdeči pilot (rdeča kot simbol komunizma). Vsak naslov je skrbno izbran, da spada v celoto, pod njim pa se v pesmi skriva še več simbolnega opisa ne le slovenske, temveč evropske zgodovine in miselnosti.

===== Herz-felde =====
Pesem Herz-felde s plošče Krst pod Triglavom-Baptism je aluzija na nemško avantgardo. Helmut Herzfeld je sinonim za Johna Heartfielda, ki je bil pionir uporabljanja umetnosti kot politično orožje. V pesmi Laibach montira dele Hitlerjevega govora, pri katerem je najbolj slišen in udaren sloviti ''»Raus!«'', ''»Ven!«''. Laibach tako pesem uporablja kot politično orožje, kot antinacistično politično sporočilo, ker uporablja nacistični vojni govor z nasilnim krikom, vse skupaj pa poimenuje z imenom umetnost in, ironično, srca (''herz'', ''heart''). Vsebino torej predstavlja z imenom, ki z njo nima prav veliko zveze, in to prenese na polje politike, kjer se proces dogaja pogosteje.

===== The Final Countdown =====
Pesem [[The Final Countdown]] je s konceptualnega albuma NATO, ki se z naborom anti-coverjev pesmi veže na vojno na Balkanu po razpadu Jugoslavije. Laibach so v tem času izjavili: ''»Konflikt v bivši Jugoslaviji je dal lepo lekcijo Evropi o tem, kaj se lahko zgodi, če razlike niso spoštovane, če problemi niso rešeni pravčas in če najmanjših v družbi ne jemljemo resno. Vsa Evropa ima na rokah kri Balkana.«'' The Final Countdown je prva izmed treh zaporednih rock pesmi na albumu NATO (The Final Countdown, You're in the Army Now, The Dogs of War), njena originalna verzija pa je hit švedskega benda Europe. Z zamenjavo inštrumentov so rokovsko uspešnico spremenili v disko verzijo. Pesem govori o intergalaktičnem potovanju, zadnje odštevanje (''the final countdown'') pa je odštevanje tik pred odhodom vesoljske rakete z bolne Zemlje. Destinacija pa ni več Mars (simbol vojne), kot je v originalu, temveč Venera (simbol ljubezni). Podobno naredijo s pesmima In the Army Now (v originalu [[Status Quo]]/[[Boland]]) in Dogs of War (v originalu [[Pink Floyd]]).

===== Life is Life =====
Pesem Life is Life je predelava pesmi Live is Life avstrijske skupine [[Opus (skupina)|Opus]]. Laibach pesem dvakrat umesti na album [[Opus Dei (album)|Opus Dei]], poimenovan (tudi) po znani organizaciji Rimokatoliške cerkve. Prva verzija je v nemščini Leben Heißt Leben. Prva kitica je enaka originalu, ostalo je reciklaža verzov in dodajanje novih, s čimer pesem dobi popolnoma drugo sporočilo: iz množične zabave, entuziastične navezanosti skupine Opus na oder, v brezpogojno dajanje množici, družbi, državi. Energijo in svoj maksimum se daje za t. i. skupno dobro, z dobrim namenom posameznikov, ki so na koncu samo veseli, da je konec, čeprav so vsi izgubili vse. Iz himne dobrega počutja je Laibach recikliral pesem triumfa, vojnega marša.

Album [[Let It Be (album, Laibach)|Let It Be]] je prenovitev celotnega zadnjega albuma [[Beatles]]ov, Simpathy for the Devil pa t. i. anti-cover istoimenske pesmi [[Rolling Stones]]ov. Predelavi ponujata demistifikacijo ''peace and love'' iz hipijevskih šestdesetih in utelešenja tega gibanja, koncerta Woodstock. Miselnost hipijevskega miru in ljubezni se je proti koncu stoletja sesuvala. Let It Be je odgovor na razpad skupine The Beatles, drugi pa spomin na koncert Altamont iz leta 1969. Altamont je kot kontrast Woodstocka najbolj znan po nasilju, vključno s smrtjo Mereditha Hunterja, ki je umrl med nastopom Rolling Stonesov: težave, ki so rodile nasilje, so se začele med izvajanjem pesmi Simpathy for the Devil.

===== Rammstein =====
Popularna nemška glasbena skupina [[Rammstein]]''' '''je priznala močan vpliv Laibacha. Laibach je nekoč izjavil, da je Rammstein Laibach za adolescenco in  sami pa naj bi bili Rammstein za odrasle. Laibach je naredil remiks Rammsteinove pesmi Ohne dich, poimenovan Ohne mich. Namesto prepoznavnega Rammsteinovega vokala gre za moško-ženski duet Milana Frasa in Mine Špiler, v originalu orkestralno glasbo zamenja elektronika, v besedilu pa je najpomembnejša zamenjava v refrenu. Rammsteinov refren ''»Ohne dich kann ich nicht sein«'', v prostem prevodu ''»Brez tebe ne morem obstajati«'', Laibach poje obratno ''»Ohne mich kannst du nicht sein«'', torej ''»Brez mene ne moreš obstajati«''. Ljubezenski baladi spremenijo žanr – postane narcisoidna, že skoraj grozeča pesem 

== Dosedanji člani in pomembnejši sodelavci ==
(legenda: E= ''Eber''; S= ''Saliger''; D= ''Dachauer''; K= ''Keller'')

{{col-begin}}
{{col-break}}
* [[Dejan Knez]]  (E; 1961, Trbovlje), ustanovni član – osnovni koncept, likovno-vizualna podoba in grafično oblikovanje; slikar; (so)avtor glasbe; kitara, mali boben, klaviature, elektronika, vokal-glas, odrski nastop; trobenta, kvadrohorn itd.; aktiven član s prekinitvami in vzporednimi projekti (ps. ''Elk Eber''; ''A. D. Knez'', ''Operator 99'', ''baron (Karl von) Reichenbach''; ustanovni član 300.000 VK, NSK (1984) in Novega kolektivizma oz. njegove predhodnice Neuekunsthandlung (NK)
*[[Janez Knez]] (K, 1931–2011), oče prvega, slikar; častni član
*[[Bine Žerko]] (D; Trbovlje), ustanovni član, sodelujoč pri 1. dogodku  v Trbovljah 1980 (član pol leta)
* [[Srečko Bajda]] (E; 1961, Celje) (psevd. ''Felix Casio''), ustanovni član; vokal - glas, soavtor glasbe, aranžmaji, sintetizator (tudi potem, ko je leta 1983 zapustil aktivno članstvo); kasneje tonski mojster v Drami SNG; tudi risar oz. stripovski avtor
* [[Andrej Lupinc]] (K; 1961, Ljubljana), ustanovni član; bas kitara, video (ps. ''Keller''); kasneje TV-snemalec, ribič in pisatelj; skupino zapustil 1983
* [[Tine Vodlan]] – sodeloval naj bi pri prvi razstavi v Trbovljah 1980, kot interpretator
* [[Tomaž Hostnik (1961)|Tomaž Hostnik]] (S; 1961–1982, Medvode), ustanovni član, gramofon; koncept -- temeljni teoretični spisi (ps. ''Ivo Saliger''), ustanovni član 300.000 VK; frontman – vokal; slikar
* [[Ivan Novak (glasbenik)|Ivan (Jani) Novak]] (S; 1958, Trbovlje), ustanovni član, teoretski spisi, intervjuji, komunikacija, organizacija, koordinacija, teksti, (so)avtor glasbe in koncepta, likovno-vizualna podoba, koncertne vizualije, projektor, oblikovanje luči (občasno nastopal tudi na odru: elektronika, mali boben, trobenta, bendžo); ustanovni član NSK 1984 (ps. ''Franz Xaver''; ''Ivo Saliger'')
* [[Milan Fras]] (D; 1960, Maribor), frontman – vokal, soavtor glasbe in koncepta, teksti; vizualni (likovno-scenski) elementi; odrski nastop; slikarstvo (ustanovni član NSK 1984)
* [[Vesna Veberič]] (S) (&quot;MIG-MIG-MIG&quot;), ustanovna članica, likovno-vizualna podoba in grafično oblikovanje (članica &quot;Neue Kunsthandlung&quot;/NK), slikarka; udeleženka turneje po okupirani Evropi; skupino zapustila 1983/84
* [[Marjan Benčina]] (K) – sintetizator, skupino zapustil (med turnejo) 1983
* [[Marko Košnik]] (D; 1961, Kranj), ustanovni član, elektronika, (kasneje večmedijski in novomedijski umetnik in teoretik: ''Inštitut Egon March'', ''Ministrstvo za eksperiment''...), skupino zapustil (med turnejo) 1983
*[[Martin Žitnik]] (K) – sodeloval pri enem zgodnjih koncertov
* [[Jurij Toni]] – tonski mojster, producent
* [[Igor Vidmar]] (S; 1950), producent, založnik, promotor, organizator koncertov (agencija ŠKUC - RO.P.O.T.); član odprave po okupirani Evropi 1983, sicer voditelj radijskih glasbenih oddaj in politični publicist/kolumnist
* [[Jani Guna]] – novinar, Trbovlje: časopisni arhiv –  dokumentacija (socialni delavec, novinar)
* [[Teodor Lorenčič]] (1954, Maribor) – fotograf, član odprave po okupirani Evropi 1983; avtor foto-monografije &quot;40 godina večnosti&quot;, Beograd, 2021
* [[Fritz Häaman|Fritz Catlin]] (K) (psevd. Fritz Häaman) – član skupin Last Few Days in 23 Skidoo; sodelavec (bobnar) Laibacha na Occupied Europe Tour 1983
* [[Duncan MacDonald]] (D) – šofer na Occupied Europe Tour, sodelavec (bobnar) Laibacha na tej turneji, koproducent, pozneje odvetnik
* [[Vasja Ulrih]] (D; 1946), pevski in recitatorski basovski vokal (na posnetkih, redko na odru); sicer slikar, kipar, restavrator itd.
* [[Janko Novak]] (E; 1952–2021) – pevski in recitatorski vokal (na posnetkih, tudi na odru na zgodnjih turnejah skupine)
* [[Jože Pegam]] (D) – trobenta, klarinet, tenor saksofon, dolgoletni član Gastrbajtrs in Demolition Group
* [[Matjaž Pegam]] (S) – bobni, član Gastrbajtrs in Demolition Group
{{col-break}}
* [[Lado Jakša]] (1947) (K) – saksofon, klarinet
* [[Iztok Črne|Iztok Černe]] (S) – glasbeni producent, studio Metro
* [[Neven Smolčič]] (K) – glasbeni producent
* Nicole Capaan (iz Amsterdama) – na fotografiji v Londonu (''grob Karla Marxa'')
* [[Vanda Krajinović Adler]] (S) – sodelavka Laibacha v prvi polovici 80' (''SKC Beograd''...)
* [[Jonathan Langram]] (K) – glas na nekaterih zgodnjih posnetkih, prijatelj skupine
* [[Uli Rehberg]] (E) – glasbeni založnik (''Walter Ulbricht Schallfolien'', Hamburg)
* [[Ervin Markošek]] (K; 1961, Laško), mali boben/bobni, klaviature/elektronika, odrski nastop, trobenta, orglice, banjo itd. (član od srede 80.; aktiven do konca 90. let); maneken in grafični oblikovalec; pozneje sodelavec pri Novem kolektivizmu
* [[Tone Dimnik]] - Čoč (1953–2026) (E) - bobni
* [[Boban Bursać|Boban (Boško) Bursać]] (D; 1960–2016) – oblikovalec zvoka, producent
* Franci NN – šofer na nekaterih zgodnjih turnejah, občasno nastopal v otvoritvah koncertov (sekanje debla, recitacija)
* [[Max Osole]] (1955), zgodnji video posnetki
* [[Roman Dečman]] (E) – bobni, dolgoletni sodelavec skupine, član skupin [[Otroci socializma]] in Carina; predsednik Društva za retroavantgardo
* [[Dare Hočevar]] (D) – bas kitara
* [[Iztok Turk]] (E; 1963), elektronika, tonski mojster, producent, skladatelj, član in soustanovitelj skupin Kuzle, Otroci socializma, Videosex, Rotor, 300.000 VK
* [[Janez Križaj (glasbeni producent)|Janez Križaj]] (1966), elektronika, tonski mojster, producent, član Videosex
* [[Anja Rupel]] (K; 1966), vokal (studijska sodelavka), čanica Videosex
* [[Oto Rimele]] (K; 1962, Maribor), kitara (akademski slikar, profesor UM), soustanovitelj in član skupine Lačni Franz; kasneje Sokoli
* [[Slavko Avsenik ml.]] (S; 1958), aranžmaji
* Dragoslav-[[Dražen Radojković]] (E), bobni, član skupine Kazimirov kazneni korpus (Bgd)
* [[Svetozar Mišić]] – dokumentacija
* [[Jože Suhadolnik]] – fotograf
* [[Miha Fras]] – fotograf
* [[David Jarh]] (K) – trobenta, rog ?
* [[Tadej Zupančič]] (1965), studijski vokal (Opus Dei-''Life is life'')
* [[Ivo Štandeker]] (1961–1992), prevajalec tekstov iz angleščine v nemščino, svetovalec pri predelavi tekstov (''Life is life'', ''Geburt einer Nation'', ''Simpathy for the Devil''...)
{{col-break}}
* [[Peter Mlakar]] (K; 1951), retorika, ''Oddelek za čisto in praktično filozofijo pri NSK'' (od 1987), častni član Laibacha, član 300.000 VK in kolektiva NSK; filozof, pisatelj, TV-&quot;pridigar&quot;
* [[Daniel Landin]] (E) – klarinet, video režiser (''Država, Life is Life, Geburt einer Nation''), član skupine Last Few Days, sodelavec skupine Throbbing Gristle, pozneje filmski režiser in direktor fotografije
* [[Slim Smith]] – oblikovanje
* Richard NN (S) – sodelavec Laibacha (mali boben) leta 1987
* [[Bucko &amp; Tucko]] (Srbija) – video (''Across the Universe'')
* [[Peter Vezjak]] (1959), video (''Retrovizija'') – ''Sympathy for the Devil, Wirtschaft ist Tot'', so-režiser filma »Laibach, A Film From Slovenia«
* [[Igor Zupe]] (1964), režiser, producent (film, video: ''Nord Cross Production''; prvotno skupina ''Abildungen varieté'', nato ''Domovinski film'' v sklopu NSK), avtor filma »Glasba je časovna umetnost 3: LP - Laibach«
* [[Bertrand Burgalat]] (E) – aranžmaji
* [[Danijel Petronijević]] (D), sodelavec skupine
* [[Cveto Kobal]] (1960), flavta, vokal (studijski), nastopajoči v muzikalu Wir sind das Volk
*[[Miha Dovžan]] (1943–2024) – citre
* [[Borut Kržišnik]] (S; 1961) – kitara (skladatelj elektronske glasbe)
* [[Davor Klarič]], klaviature
* [[Chris Bohn]] – novinar, sodelavec skupine, korekture angleških tekstov
* [[Komorni zbor AVE]] – spremljevalni vokali
* [[Tamara Žagar]] – klasični sopran
* [[Peter Penko]] (K) – elektronika, aranžmaji
* [[Gregor Zemljič]] – elektronika, koproducent
* [[Sašo Podgoršek -|Sašo Podgoršek]] (1964), video, filmski režiser; avtor nekaterih videov Laibacha in filma &quot;Divide States of America&quot;
* [[Nikola Sekulović]] (K) – bas kitara
* [[Matej Mršnik]] (E) – kitara
* [[Daniel Matič]] (K) – kitara
*[[Jurij Kelhar]] (1972–2021), večmedijski/vizualni umetnik, slikar, sodelavec
* [[Uroš Umek]] ([[DJ Umek]]) – elektronika
* [[Damijan Bizilj]] ([[DJ Bizzy]]) (E) (1972–2023), elekronika (Temponauta, Rotor, Ouroborots); gl.avtor - Antisemitism (WAT)
* [[Eva Breznikar]] (D) – mali boben, činele, spremljevalni vokal, odski nastop
* [[Nataša Regovec]] (S) – mali boben, činele, spremljevalni vokal, odrski nastop
*[[Jernej Guštin]] - oblikovalec svetlobe
*[[Gregor Musa]] - tehnični direktor
{{col-break}}
* [[Boris Benko]] (E; 1975) – vokal, avtor glasbe in aranžer, odrski nastop; član skupine Silence
* [[Primož Hladnik]] (D; 1975), klavir, elektronika, aranžmaji, odrski nastop, član skupine Silence
* [[Janez Gabrič]] (S) – bobni
* [[Mina Špiler]] (E; 1981) – vokal, sintetizator; odrski nastop, članica skupine Melodrom
* [[Luka Jamnik (glasbenik)|Luka Jamnik]] (E; 1982) – elektronika, sintetizator, back vokal, vokal, odrski nastop, avtor glasbe in aranžmajev
* [[Jadranka Juras]] (D) – vokal
* [[Brina Vogelnik]] – vokal
* [[Izidor Leitinger]] – aranžmaji, trobenta; dirigent
* [[Matevž Kolenc]] (S) – avtor (elektronske) glasbe, producent; skupina Melodrom
* [[Sašo Vollmaier]] (K) – klaviature, klavir (2007-13); nato glasbeni producent in skladatelj, pianist (''Kind of Laibach'', 2020), tudi v predstavi Wir sind das Volk
* [[Rok Lopatič]] (K) – klaviature, aranžmaji, back vokal, odrski nastop
* [[Anže Rozman]] – aranžmaji
* [[Álvaro Domínguez Vázquez]] – aranžmaji
* [[Zvezdana Novaković]] – vokal
* [[Tomislav Gangl]] – vizualije
* [[Vitja Balžalorsky]] (S, 1986) – kitara, aranžmaji, odrski nastop
* [[Bojan Krhlanko]] (D) – bobni, aranžmaji, odrski nastop
* [[Marina Martensson|Marina Mårtensson]] (E) – vokal in akustična kitara, teksti, odrski nastop
* [[Lina Rahne]] (K) – vokal, odrski nastop
* [[Matej Gobec]] (D, 1986) – oblikovalec zvoka, producent
* [[Marko Turel]] – oblikovalec zvoka, producent
* [[Tomaž Čubej]] – oblikovalec luči
*[[Benjamin Kreže]] – vizualije, film
*[[Anja Quickert]] – nemška režiserka muzikala/plesnogledališke predstave Wir sind das Volk, sicer vodja mednarodnega združenja Heinerja Müllerja
*[[Katarina Stegnar]] – nastopajoča v muzikalu/plesnogledališki predstavi Wir sind das Volk
*[[The Stroj]] – 2 bobnarja (Primož Oberžan in Janez Levec) v muzikalu/plesnogledališki predstavi Wir sind das Volk
*''Vier Personen Quartet'' – godalni kvartet
*[[Maja Keuc]] (pod psevd. Maria Maya gostovala pri skladbi »The Coming Race«)
*[[Anina Trobec]] – vokal, odrski nastop
*[[Wiyaala]] – vokal na albumu Musick
*[[Gregor Strasbergar]] - Stras – vokal na albumu Musick
*[[Senidah]] – vokal na albumu Musick
*[[Manca Trampuš]] – vokal na albumu Musick
*[[Tjaša Bucik]], [[Patricija Crkovič]], [[Daša Resnik]], plesalke, odrski nastop (Musick){{col-end}}

== Diskografija ==
=== Studijski albumi ===
*''[[Laibach (album)|Laibach]]'' (ŠKUC-Ropot, 1985); ponovna izdaja - CD - ponovna izdaja 1999 (z dvema dodatnima skladbama 300.000VK in tremi Storm und Klang iz predstave Molitveni stroj Noordung); prenovljena izdaja LP/CD v ''Laibach revisited'' BOX-u skupaj z novimi priredbami
**''Boji/Sila/Brat moj'', L.A.Y.L.A.H. (1984)
**''Panorama/Dekret'' (1985) - spada tudi k spodnji plošči:

*''[[Nova Akropola]]'' (Cherry Red, 1985); ponovna izdaja - CD 2002 (z dodanim videom ''Država''/''The State''); prenovljena vinilna izdaja 2023 (2 x LP &amp;CD)
** ''Die Liebe ist die grösste Kraft'' (1986)

*''[[Opus Dei (album)|Opus Dei]]'' (Mute Records, 1987; izdaja na CD-formatu s 4 dodanimi skladbami iz [[Krst pod Triglavom-Baptism|''Krsta pod Triglavom'']], 199?; prenovljena vinilna izdaja 2024 (2 x LP &amp; CD)
**''Geburt einer Nation''
**''Life is Life''
*''[[Kapital (album)|Kapital]]'' (2 x LP /CD /kaseta : 3 različni mixi; Mute Records, 1992)
**''Witschaft ist tot'' 
*''[[Jesus Christ Superstars]]'' (The Grey Area/Mute Records, 1996)
**''God is God''
*''[[WAT]]'' (Mute Records, 2003)
**''Tanz mit Laibach''
**''Das Spiel ist aus''
**''(B Mashina - s [[Siddharta|Siddharto]])''

*''[[Spectre (album, Laibach)|Spectre]]'' (Mute, 2014)
**''The Whistleblowers''
*''[[Also Sprach Zarathustra (album)|Also Sprach Zarathustra]]'' (Mute, 2017)
*''[[Sketches of the Red Districts]]'' (GOD records, 2023)
*''[[Musick]]'' (Mute, 2026)
**''[[Allgorythm]]''/''Musick'' (Mute, 2026)

==== Albumi priredb - studijski ====
*''[[Let It Be (album, Laibach)|Let It Be]]'' (Mute Records, 1988)
**''[[Across the Universe]]/Get Back/Auf der Lüneburger Heide'' (1989)
*''[[Sympathy for the Devil (album)|Sympathy for the Devil]]'' (2 x [[EP]] oz. LP in CD Mute Records, 1988)
*''[[NATO (album)|NATO]]'' (Mute Records, 1994)
**''[[War]]'' 
**[[The Final Countdown|''Final Countdown'']]
**[[In the Army Now|''In the Army Now'']] 
*''[[Volk (album)|Volk]]'' (Mute Records, 2006)
**''[[Anglia]]''
*''[[Laibachkunstderfuge]]'' (Mute Records/Dallas, 2008)
*[[I VIII 1944 Warszawa|''I VIII 1944 Warszawa'']] (EP, 2014) (''Warszawskie Dzieci/Tog nit keyn mol/Macht dir nicts daraus'')
*''[[The Sound of Music (album, Laibach)|The Sound of Music]]'' (Mute, 2018)
**''[[Party Songs]]'' ([[EP]], 2019)
*''[[Laibach Revisited]]'' (BOX s 3x LP/CD-ji, spremno knjižico itd.; Društvo za retroavantgardo, 2019/2020)
*''[[Laibach (album)|Laibach]] 40'' (BOX), 2025

==== Posamezne priredbe ====
*''[[Hej Slovani]]'' (priredba jugoslovanske himne za mednarodno kompilacijo WAX TRAX... 1983/4?)
*''[[Live is Life]]'' (Opus) &gt;&gt; ''[[Life is Life]]'' (1986/87) nosilna skladba na albumu [[Opus Dei (album)|Opus Dei]]
*''[[One Vision]]'' ([[Queen]]) &gt;&gt; ''[[Geburt einer Nation]]'' (1987)
*„''[[B Mashina]] - Laibach RMX''‟ (obj. na [[Siddharta|Siddhratinem]] albumu priredb ''[[Silikon delta]]'', 2002)
*[[Mama Leone|''Mama Leone'']] (Bino /Drafi Deutscher) (2003/04?)
*''[[Ohne dich]]'' ([[Rammstein]] /Mina Harker RMX, 2004)
*''[[Warme Lederhaut]]'' /''Warm Leatherette'' (prir. The Normal, 2012)
*''Warszawskie Dzieci/Tog nit keyn mol/Macht dir nicts daraus ([[I VIII 1944 Warszawa]] - EP, 2014)'' 
*''[[Love on the Beat]]'' (Serge Gainsbourg, prir. Laibach, obj. na albumu ''[[Spectre (album, Laibach)|Spectre]]'', 2014)
*''[[See That My Grave Is Kept Clean]]'' (prir. Blind Lemon Jefferson, obj. na albumu ''Spectre'', 2014)
*''[[Each Man Kills the Thing He Loves]]'' (prir. [[Jeanne Moreau]]/avtor pesmi [[Oscar Wilde]], 2015?)
*''[[Arirang]]'' /''Jutri gremo v napad'' (2015)
*''[[The Future]]'' (EP, 2022) (prir. [[Leonard Cohen|Leonarda Cohena]])
*''[[Oj, Triglav, moj dom]]'' (2023)
*[[The Engine of Survival|''The Engine of Survival'']] (''Donna Marina Mårtensson'', prir. Laibach, 2023)
*''[[Amerika (Rammstein)]]'' - iz kompilacijskega albuma priredb skupine [[Rammstein]] (2023)
*''[[Strange Fruit]]'' (2024)
*''[[S topom te bom ciljal moja mala]]'' (v sodelovanju z [[Bijelo dugme|Biljelim dugmetom]], 2024; single ''[[Die Kanone]]'', 2025)
*[[White Christmas|''White Christmas'']] (''Silence Night'') (2024)
*''[[I Want To Know What Love Is]]'' (2025)
*''‘Yom Kippur’'' (v sodelovanju s palestinskim otroškim zborom) (single, 2025)

=== Soundtrack albumi (glasba za film ali gledališče /performance) ===
*''[[Krst pod Triglavom-Baptism]]'' ([[Walter Ulbricht]] Schallfolien, 1987) (4 skladbe so na CD verziji Opus Dei, 2 na Slovenski Akropoli)
*''[[Macbeth (album)|Macbeth]]'' (Mute Records, 1990)
*(''[[Laibachkunstderfuge]]'')
*''[[Iron Sky (The Original Film Soundtrack)]]'' (Mute, 2012)
*(''[[Also sprach Zarathustra (album)|Also Sprach Zarathustra]]'' - Mute, 2017)
*''[[Wir sind das Volk]]: Ein Musical aus Deutschland'' (Mute, 2022)
*''[[Iron Sky (The Coming Race)|Iron Sky II (The Coming Race)]]'' (Mute, 2023)
**''[[Love is Still Alive]]'' ([[EP]] -  Mute, 2023)
*[[Alamut (Laibach)|''Alamut (Laibach)'']] (2 x LP, CD, Mute, 2024/25)

=== Kompilacijski albumi ===
*''[[Rekapitulacija 1980–1984]]'' (2 x LP; Walter Ulbricht Schallfolien, 1985); ponovna izdaja - CD (NSK008), 2002
*''[[Slovenska Akropola]]'' (LP, ŠKUC-Ropot, 1987; del skladb posnetih v živo, del iz predstave ''Krst pod Triglavom''); CD-izdaja z 2-ma dodanima skladbama iz predstave [[Molitveni stroj Noordung|''Molitveni stroj Noordung'']]
*''[[Anthems (album, Laibach)|Anthems]]'' (2 x CD, Mute Records, 2004)
*''[[Gesamtkunstwerk – Dokument 81-86]]'' (Vinyl-on-demand, 2011) (6 x LP + ...)
*''[[An Introduction To… Laibach]]'' (Mute, 2012)

=== Albumi v živo ===
*''[[Neu Konservatiw]]'' (Walter Ulbricht Schalfollien 1985; nova izdaja Cold Spring Records, 2003; ponatis 2006)
*''[[The Occupied Europe Tour 1985]]'' (LP, Side Effects, 1986); CD - ponovna izdaja?
*''[[3. oktober]]'' (single/EP?, 1990/91)?
*''[[Ljubljana–Zagreb–Beograd]]'' (CD, The Grey Area/Mute Records, 1993)
*''[[Occupied Europe NATO Tour 1994-95]]'' (CD + videokaseta) (The Grey Area/Mute Records, 1996)
*''[[M.B. December 21, 1984]]'' (CD, The Grey Area/Mute Records, 1997)
*''[[The John Peel Sessions (album, Laibach)|The John Peel Sessions]]'' (CD, Strange Fruit, 2002; LP Reissue, 2024)
*''[[Volk Tour London CC Club]]'' (Abbey Road Live Here Now/Mute Records, 2007)
*''[[Monumental Retro-Avant-Garde (Live At Tate Modern / 14 April 2012)]]'' (Abbey Road Live Here Now/Mute Records, 2012)
*''[[Live in Hell at V2]]'' - ''Hertogenbosch/Nizozemska 28.6.1985'' (Vinyl-on-demand, 2017)
*''[[We Forge The Future]]'' (GOD records, 2017)
*''[[Bremenmarsch]]'' - ''Laibach Live at Schlachthof'' ''12.10.1987'' (M.i.G.- music, 2020)
*''[[Nova Akropola]]'' (prenovljena vinilna izdaja: 2 x LP, 2023; 2.LP je kompilacija skladb v živo) in 3x CD Box, pra vtako 2023 (3.CD je kompilacija posnetkov iz različnih prizorišč in časov - vse skladbe izvirajo iz prve polovice 80.let)
*''[[Opus Dei (album)|Opus Dei]]'' (prenovljena vinilna izdaja 2024: 2 x LP &amp; CD, s še neobjavljenimi živimi posnetki)

== Filmografija ==
* 2018, Glasba je časovna umetnost 3: LP film Laibach – režija Igor Zupe
* 2017, Od kapitala do kapitala: države v času NSK – režija Igor Zupe
*2016, Liberation day (Dan osvoboditve; o gostovanju v Severni Koreji 2015) – režija Morten Traavik
*''2008, Laibach: Volk - Dead in Trbovlje'' (?)
* 2005, Divided States of America: Laibach 2004 Tour – režija Sašo Podgoršek
* 2004, Laibach – The Videos (2004, DVD) - režija Sašo Podgoršek
* 1996, Predictions of Fire (Prerokbe ognja) – režija Michael Benson
* 1996, ''[[Occupied Europe NATO Tour 1994-95]]'' (CD + videokaseta) (The Grey Area/Mute Records)
*1993, Bravo: Laibach v filmu – režija Peter Vezjak
* 1993, Laibach: A Film From Slovenia – režija Daniel Landin in Chris Bohn
* 1988, Laibach: Pobeda pod suncem /Laibach: Zmaga pod soncem /Laibach: Victory Under the Sun – režija Goran Gajić
*1986, The State/Država, o sodelovanju z Michaelom Clarkom v predstavi &quot;No Fire Escape in Hell&quot;  – režija Daniel Landin
*1984: THE DEBATE OVER MAN: “A Polemic Monologue as Artistic Method: Position, Problems, Perspectives” – Laibach / Richard Heslop
*1983, Morte ai Sciavi - avtor Max Osole
*1983, XY - Nerešeno (TV-intervju TV-Tednik, RTV Ljubljana) - videoposnetek
*1982, Documents of Opression – režija Marjan Osole - Max

== Nagrade in priznanja ==

* Slovenski ambasadorji kulture - naziv jim je podelilo [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje zadeve]] (&lt;nowiki&gt;http://www.mzz.gov.si/si/ministrstvo_za_zunanje_zadeve/novinarsko_sredisce/slovenija_v_zariscu_bilten/&lt;/nowiki&gt;&lt;sup&gt;[''[[Wikipedija:Mrtva povezava|mrtva povezava]]'']&lt;/sup&gt;)
* [[Zlata ptica]] (1986, skupaj z drugimi skupinami NSK) - nagrada ZSMS za jugoslovanski dan mladosti (25. maj)
* Zlata nagrada Metoda Badjure ([[Badjurova nagrada]]) na festivalu Teden domačega filma za glasbo v filmu [[Hudodelci (film)|Hudodelci]] (1987)
* [[Viktor (nagrada)|Viktor]] za posebne dosežke na področju medijske in popularne kulture (1997; vrnjen)
* Nagrada glavnega mesta Ljubljane za »izjemne ustvarjalne dosežke doma in v tujini« (1997)
* Prvojunijska nagrada - najpomembnejše občinsko priznanje mesta [[Trbovlje]] (2000)
* [[Zlata piščal (nagrada)|Zlata piščal]] za življenjsko delo (2017)
* [[Medalja za zasluge (Slovenija)|Medalja za zasluge]] Republike Slovenije, 2023 (podeljena 8. maja 2024)

== Bibliografija (izbor) ==
* [[Alexei Monroe]]: Pluralni monolit. Laibach in NSK, MASKA, Ljubljana, 2003 {{COBISS|ID=125361920}}
* Matičič, Jure: Država Laibach, raziskovalna naloga. Kamnik, 1994.
* {{navedi knjigo|last=Janjatović |first=Petar |title=EX YU ROCK enciklopedija 1960-2006 |isbn= 978-86-905317-1-4}}
* [[Marcel Štefančič Jr.]]: ''Teror zgodovine: kako je Laibach na začetku osemdesetih premaknil nacijo, partijo in filozofijo''; Ljubljana: UMco, 2012 {{COBISS|ID=258047232}}
* Borčić, Barbara: ''Celostna umetnina Laibach'': ''fragmentarni pogled.'' Ljubljana: Založba /*cf, 2013.
*Greene, Doyle - The Rock Cover Song: Culture, History, Politics. Jefferson, North Carolina: McFarland &amp; Company, Inc, 2014.
*Lorenčič, Teodor: &quot;40 godina večnosti&quot; /40 years of Eternity, Beograd, 2021 /2022

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Laibach}}
{{Wikinavedek|Laibach}}
* {{SocialLinks}}
* {{discogs artist}}

* [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174422980 Laibach]. Naši umetniki pred mikrofonom (27. avgust 2016). RTV Slovenija.

{{Laibach}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1980]]
[[Kategorija:Laibach|*]]
[[Kategorija:Dobitniki viktorja]]
[[Kategorija:Trbovlje]]
[[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]]
[[Kategorija:Nosilci medalje za zasluge Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>a68k6w0b49kk81wauxg5voosvjp32sn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marjan Tušak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>15613</id>
    <revision>
      <id>6758034</id>
      <parentid>5932708</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:20:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6758034</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="614" sha1="7rgqa034fsj1xkdkp5zcn82m2ni9pgg" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Marjan Tušak''', [[slovenci|slovenski]] [[častnik]].

[[Polkovnik]] Tušak je trenutno?? načelnik odseka za [[RKBO]] na [[GŠSV]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[Seznam častnikov Slovenske vojske]]
* [[Seznam polkovnikov Slovenske vojske]]

{{soldier-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Tušak, Marjan}}
[[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski častniki]]
[[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Bukovje 1991]]
[[Kategorija:Nosilci medalje generala Maistra]]
[[Kategorija:Častniki Slovenske vojske]]</text>
      <sha1>7rgqa034fsj1xkdkp5zcn82m2ni9pgg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Primož Trubar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>16496</id>
    <revision>
      <id>6757940</id>
      <parentid>6750717</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:05:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri in literatura */</comment>
      <origin>6757940</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22234" sha1="lq4b9932vld3ryrh6nv05yup7df1tl3" xml:space="preserve">{{Infopolje Pisec
| name             = Primož Trubar
| birth_date       = 
| birth_place      = 
| death_date       = 
| death_place      = [[Derendingen]] (Nemčija)
| image            = 
| caption          = 
| nationality      = [[Slovenci|Slovenec]]
| notableworks     = ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]] (prva slovenska tiskana knjiga)&lt;br /&gt;[[Abecedarium|Abecednik]]&lt;br /&gt;[[Cerkovna ordninga]]&lt;br /&gt;[[Ta pervi deil tiga Noviga testamenta]]
}}

'''Primož Trubar''' (rojstno ime '''Primož Malnar''' ali '''Primož Mullner''', tudi '''Primož Truber''', '''Primus Trubar''', '''Primus Truber''', '''Primosh Truber''', '''Primus Truberus''', '''Primos Truberius''' ali '''Primosh Truberius'''), {{Avdio|Sl-Primož Trubar.oga|[prímož trúbar]}}, [[Slovenci|slovenski]] [[Protestantizem|protestantski]] in sprva [[Rimokatolicizem|rimokatoliški]] [[duhovnik]], [[pisec]], [[prevajalec]] in [[teolog]], * [[junij]] [[1508]], [[Rašica, Velike Lašče|Rašica]], † [[28. junij]] [[1586]], [[Derendingen]] (danes del [[Tübingen]]a v [[Nemčija|Nemčiji]]).

Trubar je bil osrednja osebnost [[Reformacija|reformacije]] na [[Kranjska|Kranjskem]], znan pa je predvsem kot avtor prvih [[Tisk|natisnjenih]] knjig v [[slovenščina|slovenskem jeziku]], ''[[Catechismus (1550)|Katekizma]]'' in ''[[Abecedarium|Abecednika]]'' (1550). Od vse protestantske knjižne produkcije v slovenščini je napisal polovico in uredil dve tretjini del. Protestantska književna tradicija je tako močno zasenčila katoliško, da se je morala le-ta nasloniti na protestantska dela tudi potem, ko je s [[Protireformacija|protireformacijo]] katolištvo prevladalo nad protestantizmom. Zato velja Trubar za utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, za osrednji lik slovenske kulturne zgodovine in v različnih pogledih celo glavno zgodovinsko osebnost.

Trubar je večinoma deloval v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je okoli leta 1535 postal pridigar in leta 1542 stolni kanonik. Bil je ustanovitelj ter superintendent (1561–65) protestantske cerkve na Kranjskem. Leta 1564 je izdal ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovno ordningo]]'', cerkveni red. Ker je s tem posegel v pristojnosti deželnega kneza, je bil leta 1565 dokončno izgnan iz Kranjske – obiskal jo je le še enkrat. Zatem je do smrti prebival in služboval na Nemškem v [[Baden-Württemberg|Württembergu]].

== Življenje ==
Primož Trubar se je najbolj verjetno rodil junija v letu 1508 ali 1509 na Rašici pri [[Velike Lašče|Velikih Laščah]] v [[Kranjska|Vojvodini Kranjski]], oziroma v neposredni bližini vasi pod [[Kukmaka|Kukmako]]. Kraja in datuma rojstva se ne da zagotovo določiti, ker krstnih matičnih knjig takrat še ni bilo zahtevano voditi; uporabljali so tudi staro koledarsko štetje. Zgodovinarji so podatke raziskali s pomočjo drugih listin. Ni bil rojen točno na lokaciji mlina, kjer je danes spominski muzej, ampak pri nekdanjem Šklopovem mlinu, ki je stal vsaj 400 m vstran, više ob istem potoku. Po očetu se je pisal Malnar (mlinar), Truber oziroma izvorno Trobar pa se je pisala njegova mati. Primož je ta priimek prevzel najpozneje leta 1526. Od leta 1528 naprej se je v pismih podpisoval kot Truber in ne Trubar.&lt;ref&gt;Golec 2009&lt;/ref&gt; 

Leta 1520 mu je verjetno turjaški grof omogočil, da se je šel šolat za duhovnika, zato je nadarjeni mladenič pri dvanajstih letih za vedno odšel iz rojstnega kraja. Eno leto se je šolal na [[Reka, Hrvaška|Reki]], nato dve leti v [[Salzburg]]u, kjer je pridobival temeljno izobrazbo gramatike, dialektike, retorike in nemščine. Od tam je odšel v [[Trst]] pod tutorstvo tržaškega rimskokatoliškega škofa [[Peter Bonomo|Petra Bonoma]], kjer je prišel v stik s [[Renesančni humanizem|humanističnimi]] pisatelji, še posebej z Erazmom Roterdamskim.

Ko je bil star devetnajst let, mu je škof Peter Bonomo dodelil [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|župnijo Loka pri Zidanem Mostu]]. Jeseni 1527 je Bonomo mladega Trubarja napotil na študij teologije na [[Dunaj]]. Zaradi oboroženih sil [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], ki so se [[Prvo obleganje Dunaja|bližala Dunaju]], je bilo ogroženo in oteženo življenje v mestu. Zato se je jeseni 1529 vrnil k Bonomu v Trst. Tam je maševal in pridigal v minoritski cerkvi. Leta 1530 ga je škof posvetil za duhovnika in ga določil za vikarja v župniji sv. Martina v Laškem. Duhovno službo je tam opravljal v skladu s katoliškim obredom, vendar so njegove zgodnje pridige že spominjale na pridige [[Erazem Rotterdamski|Erazma Rotterdamskega]]. Prenavljal je cerkve in župnišča v Celju, Laškem in drugod.
[[Slika:Grb Primoža Trubarja (po Valvazorju).svg|levo|sličica|Trubarjev grb, kot ga je narisal [[Janez Vajkard Valvasor]] v knjigi [[Opus insignium armorumque]]]]
V [[Ljubljana|Ljubljano]] se je vrnil leta 1536 in postal škofijski vikar. V mestu je pridigal slovensko in nemško. V svojih pridigah je uporabljal svetopisemsko razlago švicarskih reformistov in zwinglijancev [[Henrich Bullinger|Henricha Bullingerja]] in [[Konrad Pellikan|Konrada Pelikana]] in se seznanil z deli [[Martin Luther|Martina Luthra]]. Zaradi njegovih nazorov se je leta 1540 zganil deželni glavar [[Nikola Juršič]]. Trubar bi skoraj pristal v ječi, vendar so ga somišljeniki pravočasno posvarili. Zaradi preganjanja se je ponovno zatekel v Trst k Bonomu. Tam se je poglobil v teološke spise švicarskega reformatorja [[Jean Calvin|Calvina]]. Bonomo je ljubljanskega škofa Kacijanarja kmalu prepričal, da je Trubarja imenoval za [[kanonik]]a. V novo službo je tako stopil leta 1542, znova v Ljubljani.

Pod novim škofom [[Urban Textor|Urbanom Textorjem]], ki je bil vnet katolik, je leta 1546 dobil službo vikarja v [[Šentjernej]]u na Dolenjskem. Tam naj bi uredil gospodarstvo župnije. Textor je celo Trubarju naročil, naj pridiguje zoper prekrščevalce.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi695631/|title=Textor, Urban (okoli 1491–1558)|date=2013|accessdate=2025-12-03|website=Slovenska biografija|last=Smolik|first=Marijan}}&lt;/ref&gt; Od ok. leta 1547 Trubar ni bil več opredeljen kot katoličan, temveč kot protestant. Škof pa se je odločil obračunati s [[protestantizem|protestanti]], ki jih je dal pozapreti in postaviti pred sodišče. Trubar je bil spet pravočasno obveščen in se je od septembra 1547 skrival na ''varnem''. Po nekaj mesecih skrivanja ga je ljubljansko cerkveno sodišče izobčilo, mu zaplenilo hišo v Ljubljani (sedanji Levstikov trg), šentjernejsko župnijo in celjski beneficiat, posvetno deželno sodišče pa ga je obsodilo na zapor. Marca 1548 je tako pobegnil na Nemško, z begom pa je postal tudi deželni odpadnik.
[[Slika:Primoz-Trubar.jpg|sličica|Primož Trubar, 1578]]
Še istega leta se je odpravil v [[Nürnberg]]. Vodilni teolog in mestni pridigar [[Veit Dietrich]] je postal njegov mentor in pod njegovim vodstvom se je Trubar hitro vključil v [[luteranstvo|luteransko]] skupnost v mestu. Sredi maja 1548 je dobil službo pastorja v [[Rothenburg]]u. Tam si je tudi ustvaril družino z Barbaro Sitar, s katero je imel štiri otroke. Kmalu po letu 1550 je Trubar dobil župnijo v [[Kempten|Kemptnu]], kjer je deloval med letoma 1553 in 1561. V Bad Urachu je služboval pred odhodom v Ljubljano in se po dveh mesecih bivanja v Ljubljani (1561) vrnil v [[Bad Urach]]. V tem mestu je baron [[Ivan Ungnad III.]] ustanovil biblijski zavod in tiskarno (''Windische, chrabatische und cirulische Thrukerey'') za tiskanje protestantskih knjig v italijanščini in [[Slovenščina|slovenščini]] in [[Hrvaščina|hrvaščini]] ter v [[Cirilica|cirilski]], [[Glagolica|glagolični]] in [[Latinica|latinični]] pisavi. Cvetoče podjetje, ki je izdalo najmanj 37 različnih del, je po njegovi smrti kmalu propadlo – tudi zaradi sporov med sodelavcav&lt;ref&gt;Štih, P.; Vidmar, L. (2025), str. 106-107&lt;/ref&gt; – nekaj časa je ta zavod vodil tudi Trubar. Po ponovnem izgnanstvu iz Ljubljane zaradi ''Cerkovne Ordninge'' je kot superintendent nekaj časa bival v mestu [[Lauffen am Neckar|Lauffen]] in se kasneje ustalil v [[Derendingen]]u, kjer je živel in služboval vse do svoje smrti. Pokopan je bil v cerkvi sv. Gala.

== Delo ==
[[Slika:Kip-Trubar.JPG|sličica|Spomenik Primoža Trubarja (kipar [[Franc Berneker|Fran Berneker]], beli marmor, 1910) v Ljubljani v [[Trubarjev park|Trubarjevem parku]], nasproti [[Moderna galerija Ljubljana|Moderne galerije]]]]
[[Slika:Trubar - Tübingen.jpg|sličica|Dvojezična spominska tabla v [[Tübingen]]u, kjer naj bi Trubar tiskal svoji prvi dve knjigi, a so najnovejše raziskave pokazale drugače]]

Leta 1548 je Trubar začel snovati in uresničevati zamisli za seznanjanje Slovencev z verskimi vsebinami s pomočjo tiska. To je omogočilo razvoj slovenske književnosti. Prestopil je k [[Augsburška veroizpoved|augsburški veroizpovedi]] in postal je pravi protestant. Začel je uresničevati zamisel pridobivanja Slovencev za novo vero s slovensko tiskano besedo. Začel je s prvo knjigo ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]]'' (lat. ''Catechismus''), ki temelji na delih [[Veit Dietrich|Veita Dietricha]], [[Martin Luther|Martina Luthra]], [[Matija Vlačić Ilirik|Matije Vlačića Ilirika]] in [[Johann Brenz|Johanna Brenza]]''.''&lt;ref&gt;Ahačič 2009&lt;/ref&gt;

Še v istem letu je pripravil kratki ''Abecednik'' (polni naslov ''Abecednik in mali katekizem v slovenskem jeziku'', nem. ''Abecedarium vnd der klein Catechismus in der Windischen Sprach''), saj se je zavedal, da mora ljudi najprej naučiti osnov branja ali vsaj osnovnih molitev in krščanskih resnic. Pri odločitvi za jezik, ki je bil že narečno in socialno razslojen, mu je prav prišlo poznavanje jezika v različnih slovenskih deželah, za osnovo pa je vzel osrednjeslovenski prostor, kjer sta se mešala gorenjščina in dolenjščina. Trubar je dal obe knjižici v tisk tiskarju Petru Frentzu v mestu [[Schwäbisch Hall]].&lt;ref&gt;Ahačič 2013&lt;/ref&gt; V Katekizmu se je podpisal kot ''Philopatridus Illiyricus'' (''ilirski domoljub''), v obeh delih pa je tiskarju nadel izmišljeno ime Jernej Škrjanec s Sedmograškega. Zaradi določil ''interima'' bi namreč lahko v nasprotnem primeru tiskar izgubil pravico do opravljanja obrti. ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]]'' vsebuje nekatera pojasnjevalna poglavja iz protestantskih naukov, šest pesmi, dve molitvi in pridigo o veri. S to knjižico je Trubar hotel učiti rojake protestantske vere in hkrati ustreči protestantskemu bogoslužju na Slovenskem. Katekizem je bil namenjen za neposredno uporabo predvsem izobraženim ljudem. ''Abecednik'', ki vsebuje osem listov, pa je Trubar napisal z namenom, da bi se rojaki iz njega naučili branja (''Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci mogo lahko v kratkim času brati navučiti.'') in da bi tiste, ki še ne znajo brati, učili osnov krščanske vere. Šlo je torej za delo za manj izobražene in nepismene.&lt;ref&gt;Ahačič 2008&lt;/ref&gt; S tema deloma je Trubar postal začetnik slovenske književnosti.

Kmalu po izidu prve knjige je Trubar dobil župnijo v [[Kempten]]u ob tirolski meji. Zelo prav mu je prišla zveza s [[Peter Pavel Vergerij|Petrom Pavlom Vergerijem]], bivšim modruškim in koprskim škofom, ki je bil tedaj pri württemberškem vojvodi Krištofu kot svetovalec. Z Vergerijevo pomočjo je leta 1555 izdal nov, manj izviren ''Katekizem ''in nov ''Abecednik'', tokrat v [[latinica|latinici]], ter ''Ta Evangeli Svetiga Matevža'' in prevod Vergerijevega italijanskega dela ''Ena molitev tih kerščenikov'' (beguncev). Leta 1557 je Trubar izdal tisoč strani obsegajočo knjigo ''Ta pervi deil Tiga noviga testamenta'', ki vsebuje prevode evangelijev in dejanj [[apostol]]ov ter je opremljena z dolgim predgovorom o naukih Lutrove vere, s [[koledar]]jem (''Ta slovenski koledar'', ki je bil prvi na Slovenskem) in ''Postilo'', to je razlaga nedeljskih in prazničnih evangelijev.

Kljub težavam s Petrom Vergerijem je Trubar ob zaščiti barona [[Ivan Ungnad|Ivana Ungnada]], bivšega štajerskega glavarja, ki je tedaj bival v [[Bad Urach]]u blizu Tübingena, pri vojvodi Krištofu dosegel odobritev za izdajo knjige ''Ta drugi deil Tiga noviga testamenta'' in leta 1560 je izdal ''Pavlovo pismo Rimljanom''. Deželni stanovi so ga povabili, da bi sprejel mesto [[superintendant|superintendent]]a (protestantskega dekana) v Ljubljani. V tem času je imel veliko dela, dobil je župnijo v Urachu in prevzel vodenje [[biblija|biblijskega ]]zavoda. Samostojno je izdal knjigo ''Svetiga Pavla ta dva listi h tim Korintarjem inu ta h tim Galatarjem'', napisal pa je tudi nemško posvetilo za glagolski katekizem in v nemščini izdal ''Register'', poročilo o svojih dotedanjih delih, da bi ovrgel očitke, da je ''zwinglijanec''. To poročilo je prvo [[bibliografija|bibliografsko]] delo pri Slovencih.

Junija 1561 se je Trubar odpravil v Ljubljano, kjer so ga veličastno sprejeli. V vlogi superintendenta slovenske protestantske cerkve se je lotil reševanja glavnih vprašanj. Uredil je slovensko protestantsko Cerkev in dosegel, da so po pomembnih krajih na Slovenskem postavili kompetentne pridigarje. Žal je kmalu prišel v spor z [[Matija Klombner|Matijo Klombnerjem]], stanovskim pisarjem, ki je vzdrževal stike z Ungnadovim zavodom v Urachu, kjer so prevajali Sveto pismo v hrvaški jezik. Spor je izbruhnil zaradi kvalitete hrvaškega prevoda Svetega pisma, saj je Trubar trdil, da prevod vsebuje veliko napak (kljub temu, da tudi sam ni bil vedno dosleden pri pravopisu&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|last=Sket|first=Jakob|year=1893|location=Dunaj|page=45|cobiss=5088440|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF}}&lt;/ref&gt;).
[[Slika:Primož_Trubar_-_Articuli.pdf|sličica|Upodobitev Primoža Truberja na platnici knjige ''Articuli'', 1562]]
Po dveh mesecih bivanja v Ljubljani se je Trubar vrnil v Bad Urach, kjer je zagreto delal naprej. Med drugim je napisal več posvetil v različne glagolske in cirilske knjige (''Prvi del novoga testamenta'' 1562 in ''Articuli'' 1562). Naslednje leto, junija 1562, se je vrnil kot superintendent v Ljubljano. Zelo je bil zaposlen, vendar je še nadalje pisal nemška posvetila za hrvaške knjige, ki so jih izdajali v Ungnadovem zavodu. Sestavil in izdal (leta 1564) je ''Cerkveno ordningo, ''to je cerkveni red za slovensko cerkev. S tem redom je posegel v pravice deželnega kneza, ki je dal knjigo zapleniti, Trubarja pa izgnati. Besedilo velja za prvi pravni tekst v našem jeziku.

Po vrnitvi v Nemčijo je Trubar bival nekaj mesecev v [[Lauffen]]u ob [[Neckar]]ju, nato se je za stalno naselil v [[Derendingen, Tübingen|Derendingen]]u, kjer je bil župnik do smrti. Tu je leta 1566 izdal ''Ta celi psalter Davidov'', nov ''Abecedarij'' in nemško-slovenski ''Ta celi katehismus'' ... Leta 1567 se je za kratek čas vrnil na Slovensko, da bi za nekega nemškega teologa od osmanskih ujetnikov v Ljubljani in [[Ribnica|Ribnici]] kaj več poizvedel o [[koran]]u.

Po sedmih letih, torej leta 1574, je dal v tisk tretjo izdajo pesmarice z naslovom ''Ta celi katehismus … inu pejsni''. Tri leta kasneje je končal svoje življenjsko delo s prevodom ''Noviga testamenta puslednji dejl''; pet let pozneje pa je v celoti ponovno izdal popravljen ''Ta celi novi testament''. Zadnje njegovo delo je prevod Lutrove ''Hišne postile'', ki jo je šele devet let po njegovi smrti izdal njegov mlajši sin [[Felicijan Trubar|Felicijan]]. Trubar je umrl star 78 let v Derendingenu, kjer je tudi pokopan.

== Označitve Primoža Trubarja  ==
Ob 505. obletnici rojstva Primoža Trubarja mu je spletni iskalnik [[Google]] posvetil svojo naslovnico (&quot;[[Google Doodle]]&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.google.com/doodles/finder/2013/All%20doodles |title= Doodles/2013 |accessdate=8. junij 2013 |date= |format= |work=Google inc. }}&lt;/ref&gt; Trubar ima v Sloveniji ducat javnih spomenikov, od Murske Sobote in Lendave, Celja, Loke pri Zidanem mostu, Velikih Lašč do Rubij (Sovodnje pri Gorici). Posamezni stojijo v njegovi rojstni vasi, pred cerkvijo, v kateri je bil krščen, v krajih, kjer je bil župnik. Najbolj znan in likovno izjemen je ljubljanski spomenik na robu Tivolija. Predstavlja celopostavnega pridigarja. Fran Berneker ga je izklesal iz marmorja iz Laasa. 

== Bibliografija ==
[[Slika:Primož Trubar - Ta pervi deil tiga Noviga testamenta (cover).jpg|thumb|right|200px|[[Ta pervi deil tiga Noviga testamenta ]]'' (1557)]]
[[Slika:Primož Trubar - Cerkovna ordninga 1564.pdf|thumb|right|200px|''[[Cerkovna ordninga]]'' (1564)]]
[[Slika:Primož Trubar - Hišna Postila.jpg|thumb|right|200px|[[Hishna postilla]]'' (1595)]]
Večina del, ki jih je Trubar napisal v slovenskem jeziku, je bila natisnjena v Tübingenu:
# ''[[Catechismus (1550)|Catechismus]]'' {{COBISS|ID=109441536}}, 1550
# ''[[Abecedarium]]'' {{COBISS|ID=10698553}}, 1550
# ''[[Catechismvs]]'', 1555
# ''[[Abecedarivm]]'', 1555
# ''[[Ta evangeli svetiga Matevsha]]'' {{COBISS|ID=36383232}}, 1555
# ''[[Ena molitov tih kerszhenikov]]'', 1555
# ''[[Ta pervi deil tiga Noviga testamenta]]'', {{COBISS|ID=57301248}}, 1557,  [[doi:10.3931/e-rara-79377]] (Digitalizirano naprej [[E-rara]]).
# ''[[Ta slovenski koledar]]'' 1557 (ponovno 1582)
# ''[[En regišter... Ena kratka postila]]'', 1558
# ''[[Ta drvgi deil tiga Noviga testamenta]]'', 1560
# ''[[Register (1561)|Register]]'', 1561
# ''[[Svetiga Pavla ta dva listy htim Corintariem]]'', 1561
# ''[[Articuli|Articvli]]'', 1562
# ''[[Cerkovna ordninga]]'', {{COBISS|ID=104502528}} 1564
# ''[[Ta celi psalter Dauidou]]'', {{COBISS|ID=54951680}} 1566
# ''[[Abecedarivm]]'' {{COBISS|ID=1487475}}, 1566
# ''[[Ta celi catehismvs]]'' {{COBISS|ID=179186944}}, 1567
# ''[[Ena duhovska peissen svbper Turke]]'' {{COBISS|ID=10707769}}, 1567
# ''[[Svetiga Pavla lystvvi]]'', 1567
# ''[[Eni psalmi, ta celi catehismus]]'' {{COBISS|ID=121661184}}, 1567
# ''[[Try duhouske peisni]]'', 1567
# ''[[Catehismvs sdveima islagama]]'', 1567
# ''[[Noviga testamenta pvsledni deil]]'', 1567
# ''[[Ta pervi psalm shnega triiemi islagami]]'', 1569
# ''[[Ta celi nov testament]]'', 1582 ([http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88 e-izdaja v Zbranih delih primoža Trubarja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110319200311/http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88 |date=2011-03-19 }})
# ''[[Hishna postilla]]'' {{COBISS|ID=53542144}}, 1595

Trubarjevi predgovori in posvetila hrvaškim knjigam:
#''[[Katehikismus. Edna malahna knjiga]]'' (hrvaško v glagolici), Trubarjevo nemško posvetilo, 1561
#''[[Katehikismus. Edna malahna knjiga]]'' (hrvaško v cirilici), Trubarjevo nemško posvetilo in soavtorstvo hrvaškega predgovora, 1561
#''[[Artikuli]]'' (hrvaško v glagolici), Trubar soavtor nemškega posvetila in njegovega prevoda, 1562
#''[[Artikuli]]'' (hrvaško v cirilici), Trubar soavtor nemškega posvetila in njegovega prevoda, 1562
#''[[Edni kratki razumni nauci]]'' (hrvaško v glagolici), Trubarjevo nemško posvetilo, 1562
#''[[Edni kratki razumni nauci]]'' (hrvaško v cirilici), Trubarjevo nemško posvetilo, 1562
#''[[Postila]]'' (hrvaško v glagolici), Trubarjevo nemško in prevedeno posvetilo, 1562
#''[[Prvi dell Novoga testamenta]]'' (hrvaško v glagolici) Trubarjevo nemško posvetilo, 1562
#''[[Postila]]'' (hrvaško v glagolici), Trubar soavtor nemškega in prevedenega predgovora, 1563
#''[[Prvi del Novoga teštamenta]]'' (hrvaško v cirilici), Trubar soavtor nemškega posvetila, 1563

== Glej tudi ==
* [[Slovenski prevodi Svetega pisma]]
* [[Slovenski skladatelji (Saša Šantel)|slika slovenskih skladateljev Saše Šantla]]
* [[dan Primoža Trubarja]]
* [[Primož Trubar (pesnitev)]]
* [[Velikolaška kulturna pot]]
* [[Protestantizem na Slovenskem]]
* [[Trubarjeva domačija]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri in literatura ==
*[http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ptz/VIEW/ Boris Golec, ''Primož Trubar. Prispevki k življenjepisu.''] Elektronska izdaja. ZRC SAZU, 2013
*[[Boris Golec]]: Kdo in od kod je bil pravzaprav Primož Trubar? V: Vera in hotenja. Ur. Sašo Jerše, Ljubljana, Slovenska matica, 2009.
* [[Jože Javoršek]], ''Primož Trubar'', Partizanska knjiga, Ljubljana,[[1986]], 2. dopolnjena izdaja ob štiristoletnici Trubarjeve smrti {{COBISS|ID=16324865}}
* [[Mihael Glavan]], ''Trubarjev album : romanje s Trubarjem'', Ljubljana: Mladinska knjiga, [[2008]], {{COBISS|ID=240776960}}
* ''Teologija reformatorja Primoža Trubarja'' (zbornik, ZRC SAZU, 2018)
*[[Kozma Ahačič]]: Nova odkritja o slovenski protestantiki. Slavistična revija 61/4, 2013, str. 543-555.
*[[Kozma Ahačič]] (ur.): Primož Trubar - Abecednik (1550). Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2008.
*[[Kozma Ahačič]] (ur.): Primož Trubar - Katekizem (1550). Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2009.
*{{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |pages=126-128 |language=de, la |cobiss=30015233}}
*{{SloBio|id=729148|avtor=Rajhman Jože|ime=Trubar Primož|vir=SBL}} 
*{{Navedi knjigo |last=Štih |first=Peter |title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina |last2=Vodopivec |first2=Peter |last3=Suppan |first3=Arnold |publisher=Cankarjeva založba |year=2025 |location=Ljubljana |cobiss=220800515}} 

== Zunanje povezave ==
{{wikivir-avtor}}
{{kategorija v Zbirki}}
* {{Dlib|ime=Primož Trubar}}
*[https://www.pei.si/zaloznistvo/zbrana-dela-primoza-trubarja/ Zbrana dela Primoža Trubarja]
* [[v:Primož+Trubar|Primož Trubar na Wikiverzi]]
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/dokumentarci/primoz-trubar-500-let-kasneje/ Dokumentarna oddaja o P. Trubarju]
{{Slovenski skladatelji}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Trubar, Primož}}
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski protestantski duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Prevajalci Svetega pisma]]
[[Kategorija:Primož Trubar| ]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]]
[[Kategorija:Slovenski biblicisti]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]]
[[Kategorija:Slovenski protestanti]]</text>
      <sha1>lq4b9932vld3ryrh6nv05yup7df1tl3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Soška fronta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>17431</id>
    <revision>
      <id>6758113</id>
      <parentid>6747598</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T04:56:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* 12. soška bitka (24. oktober – 27. oktober 1917) */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6758113</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="90148" sha1="hacg5rxa6dd6r2o3mvj29u0aoh86qr7" xml:space="preserve">{{infopolje Vojaški konflikt
| conflict          = Soška fronta
| partof            = [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]]
| image             = [[Slika:Kämpfe auf dem Doberdo.JPG|300px]]
| caption           = Bitka za Doberdob, R.A. Höger
| place             = [[Julijske Alpe]], [[Soška dolina]], [[Kras]], [[Vipavska dolina]], [[Banjška planota]]
| date              = 24. maj 1915 do 28. oktober 1917
| result            = Avstro-Ogrska zmaga, premik fronte na reko [[Piava|Piavo]]
| combatant1        = {{ikonazastave|Italija|1861}} [[Kraljevina Italija]]
| combatant2        = {{flag|Avstro-Ogrska|name=Avstro-Ogrska}}&lt;br /&gt;{{flag|Nemško cesarstvo|name=Nemško cesarstvo}}
| commander1        = {{ikonazastave|Italija|1861}} [[Armando Diaz]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Italija|1861-state}} [[Luigi Cadorna]]
| commander2        = {{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Conrad von Hötzendorf]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Svetozar Borojević]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Otto von Below]]
| strength1         = 
| strength2         = 
| casualties1       = 
| casualties2       = |
}}
'''Soška fronta''' ({{jezik-it|Fronte Isonzo}}, {{jezik-de|Isonzoschlachten}}) je bila del [[italijansko bojišče (prva svetovna vojna)|italijanskega bojišča 1. svetovne vojne]]. 

Potekala je od 2.208 metrov visokega [[Rombon]]a na severu do izliva reke [[Soča|Soče]] v [[Tržaški zaliv]] na jugu, v skupni dolžini preko 90 kilometrov. Bilo je eno najbolj razgibanih bojišč [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]], saj so boji potekali vse od visokogorja, sredogorja do [[Furlanija|furlanske ravnine]] na jugu fronte.

Prvi boji so se začeli 23. maja 1915, ko so italijanske enote prestopile mejo ter začele napredovati v notranjost takratne Avstro-Ogrske. Zaradi počasnega napredovanja in neodločnosti italijanske vojske je [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrski vojski]] še pravočasno uspelo organizirati obrambo ob reki Soči, zaradi česar je italijansko napredovanje zastalo. V naslednjih dveh letih se je na soški fronti zvrstilo enajst italijanskih ofenziv s pičlimi uspehi ter velikimi izgubami na obeh straneh. Ker se je Avstro-ogrska vojska bala naslednje italijanske ofenzive, ki bi lahko dokončno prebila fronto, je skupaj z zavezniki (Nemci) začela načrtovati preboj v dolini Soče. 24. oktobra 1917 so avstro-ogrske in nemške enote sprožile 12. soško bitko, znano tudi kot &quot;čudež pri Kobaridu&quot;, v kateri jim je uspelo prebiti italijansko fronto med [[Bovec|Bovcem]] in [[Tolmin]]om. V naslednjih nekaj dneh po ofenzivi je razpadla celotna italijanska fronta med Švico in Tržaškim zalivom, zaradi česar se je morala italijanska vojska umakniti na reko [[Piava|Piavo]], kjer se je vzpostavila nova fronta; s tem je bilo bojev v Posočju konec.

== Predhodno dogajanje ==
[[Slika:Map 1914 WWI Alliances.jpg|200px|sličica|desno|Zemljevid zavezništev leta 1915. Z zeleno barvo je označena antanta z rdečo centralne sile, nevtralne države imajo rumeno barvo.]]

28. junija 1914 so v [[Sarajevo|Sarajevu]] odjeknili streli. Mladoletni atentator [[Gavrilo Princip]], član tajne organizacije [[Črna roka (Srbija)|Črna roka]], je smrtno ranil avstrijskega prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] ter njegovo ženo Sofio. Atentat je sprožil [[Julijska kriza|serijo dogodkov]], ki so Evropo in svet pahnili v eno najbolj uničevalnih vojn v človeški zgodovini.&lt;ref&gt;http://www.history.com/this-day-in-history/archduke-franz-ferdinand-assassinated&lt;/ref&gt;

Eden ključnih vzrokov za začetek velike vojne je bil zapleten sistem zavezništev. V osnovi so bila ta zavezništva zamišljena tako, da bi preprečevala vojno, zgodilo pa se je ravno nasprotno. Pred začetkom vojne sta se v [[Evropa|Evropi]] oblikovali dve glavni zavezništvi. [[Antanta]], v katerih so bile bolj ali manj med seboj povezane: [[Francija]], [[Rusija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Kraljevina Srbija]] in [[Črna gora]], ter [[centralne sile]], kamor so spadale: [[Nemško cesarstvo]], [[Avstro-Ogrska]], [[Kraljevina Italija]] ter [[Romunija]], brez obveznosti pa so bile v tej zvezi še [[Bolgarija]], [[Osmansko cesarstvo]] in [[Kraljevina Grčija]]. Za dogajanje na soškem bojišču je bilo ključno zavezništvo med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Italijo. Zavezništvo med Nemčijo in Avstro-Ogrsko je bilo sklenjeno leta 1879, temu zavezništvu pa se je leta 1882 pridružila še Italija. Zavezništvo naj bi preprečevalo vojno med Francijo in Nemčijo, saj naj bi v primeru spopadov Italija podprla Nemčijo, hkrati pa je preprečevalo tudi vojno med Italijo in Avstro-Ogrsko, saj je imela Italija do Avstro-Ogrske ozemeljske zahteve. V dogajanje po atentatu Italija ni bila neposredno vpletena, je pa budno spremljala dogajanje in prišla do zaključka, da se spopad med Srbijo in Avstro-Ogrsko glede na razmerje sil v Evropi ne bi dobro končal. Zato je Italija 2. avgusta 1914 trojni sporazum začasno zamrznila in razglasila [[nevtralnost]]. Kot izgovor je navedla, da se Avstro-Ogrska pred vojno s Srbijo ni posvetovala z Italijo, zato slednje zavezniški dogovor ne veže. Poleg tega so se Italijani izgovarjali tudi na to, da nobeden od zaveznikov ni bil napaden, ampak je vojno začel sam.&lt;ref&gt;https://www.thoughtco.com/world-war-one-the-major-alliances-1222059&lt;/ref&gt;

Italijanska nevtralnost je bila le navidezna. Država se je medtem na skrivaj začela pogajati z antanto, po drugi strani pa je od Avstro-Ogrske v zameno za svojo nevtralnost zahtevala odškodnino v obliki novih ozemelj. Ker je bilo tudi v interesu Nemčije, da Italija ne vstopi v vojno, je Nemčija pritiskala na Avstro-Ogrsko, naj privoli v italijanske zahteve. Ta je na koncu popustila in Italiji ponudila [[Južna Tirolska|Južno Tirolsko]], vendar šele po koncu vojne. To seveda Italiji ni ustrezalo, poleg tega so bili njeni apetiti dosti večji, saj je želela imeti še dele slovenskega ozemlja, [[Trst]], [[Istra|Istro]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]] z otoki. Medtem ko je Avstro-Ogrska s težavo ponujala svoja ozemlja Italiji, antanta teh težav ni imela, saj je vedela, da je barantala z ozemlji, ki niso bila njena. Poleg tega je bila Italijanom pripravljena ponuditi karkoli, samo da ti vstopijo v vojno in razbremenijo zaveznike na [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni]] in [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodni fronti]]. Tako je 26. aprila 1915 Italija z antanto podpisala [[Londonski sporazum (1915)|tajni londonski sporazum]], v katerem ji je bila po zmagi nad centralnimi silami obljubljena Južna Tirolska, Trentino, Trst, Istra, Dalmacija z otoki, luka Vlore, otok Sazan ter Dodekaneški otoki. Obljubljen jim je bil tudi delež pri delitvi nemških kolonij in delež pri delitvi ozemelj Osmanskega cesarstva. S podpisom londonskega sporazuma se je Italija zavezala, da bo v roku enega meseca od podpisa vstopila v vojno na strani antante. 3. maja je Italija uradno izstopila iz trojne zveze, 23. maja (tri dni pred iztekom roka iz londonske pogodbe) pa je napovedala vojno Avstro-Ogrski, s čimer sta se državi tudi uradno znašli v vojni.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://sites.google.com/a/ucps.k12.nc.us/wwi-y/a-world-prepares-for-war/italy-switches-sides |title=arhivska kopija |accessdate=2017-09-23 |archive-date=2020-10-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201012214506/https://sites.google.com/a/ucps.k12.nc.us/wwi-y/a-world-prepares-for-war/italy-switches-sides |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Doberdob, Vasja Klavora, str. 7 - 12&lt;/ref&gt;

== Armadi ==
=== Avstroogrska vojska ===
[[Slika:War flag of Austria-Hungary (1918).svg|200px|sličica|desno|Zastava [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrske vojske]]]]

Avstro-ogrska vojska je imela zaradi dualistične ureditve države zelo zapleteno strukturo. Sestavljale so jo tri vojske. [[Avstro-ogrska skupna vojska|Skupna vojska]] (cesarsko kraljeva, znana pod kratico k.u.k., ''kaiserlich und königlich'') s poveljstvom na [[Dunaj]]u, avstrijsko [[domobranstvo (Avstro-Ogrska)|Cesarsko-kraljevo domobranstvo in črnovojništvo]] (''k.k. Landwehr'' in ''k.k. Landstrum'') ter [[Kraljevo madžarsko domobranstvo]] (''Magyar Királyi Honvéd''). Uradni jezik Skupne vojske ter Avstrijskega domobranstva in črnovojništva je bil [[nemščina|nemški jezik]], v Kraljevem madžarskem domobranstvu pa je bil v uporabi [[madžarščina|madžarski]] jezik. V Skupni vojski in Domobranstvu so služili vsi za boj sposobni možje, Črnovojništvo pa je bilo namenjeno starejšim ter za boj deloma sposobnim možem. Črnovojniki so po navadi opravljali svoje delo v zaledju kot stražarji železnic, skladišč, taborišč za vojne ujetnike itd.

V primerjavi z ostalimi evropskimi vojskami je bila Avstro-ogrska vojska relativno majhna, ker ji je kronično primanjkovalo denarja je le s težavo ohranjala svojo velikost, varčevalni ukrepi pa so se poznali na kakovosti, številu in starosti orožja in opreme. Zaradi ustroja države je bila vezni člen in inštrument v rokah politike in je večno časa opravljala policijske naloge s katerimi so ohranjali red in mir v dualistični monarhiji. Ob izbruhu vojne so pokazale vse njene slabosti saj ni bila sposobna izvajati večjih vojaških operacij proti enakovrednemu ali celo slabše opremljenemu in usposobljenemu nasprotniku (vzhodna fronta, balkanska fronta).

Ob začetku vojne je bila Avstro-ogrska vojska sestavljena iz 102 pehotnih polkov. Vsak izmed teh je bil sestavljen iz treh ali štirih bataljonov, vsak bataljon pa nato iz treh ali štirih stotnij in mitralješkega oddelka. V polku je bilo do 4.000 mož, bataljonu do 1.000 in stotniji do 250 mož. Polki so bili vezani teritorialno na naborni okraj. V letih pred vojno se je to pravilo spremenilo, saj so se bali upora v narodnostno homogenih enotah. Polke so tako premeščali znotraj monarhije. Avstrijsko cesarsko-kraljevo domobranstvo in črnovojništvo je imelo 37 polkov in še tri polke deželnih strelcev. Ogrsko domobranstvo je imelo 32 honvedskih pehotnih polkov. Velik problem v vojski je bila pestra narodna sestava - pogosto je prihajalo do nasprotij med različnimi narodi, v zraku pa je neprestano visel strah pred uporom. Pogosto se je zgodilo, da se slovanski narodi niso želeli boriti na vzhodni fronti proti bratom Slovanom - Rusom (večkrat se je zgodilo, da so na rusko stran prebegnili celi bataljoni). Nastalo situacijo se je po drugi strani dalo s pridom izkoristiti na soški fronti, saj so se Slovenci in Hrvati bali, da bodo v primeru vojaškega poraza Italijani zasedli njihovo narodnostno ozemlje, s tem pa so bili bolj motivirani za boj, kot bi bili sicer.

Pred vojno je Avstro-ogrska vojska štela 414.000 podčastnikov in vojakov ter 36.000 častnikov. Ob izbruhu vojne so vpoklicali 2.846.000 rezervistov in 54.000 rezervnih častnikov, tako da se je moč Avstro-ogrske vojske povečala na preko 3 milijone mož. Do konca vojne je v vojski služilo skoraj 8 milijonov mož. V bojih je padlo preko milijon vojakov, več kot petsto tisoč pa jih je umrlo v ujetništvu ali zaradi posledic vojne.

Glavna oborožitev avstroogrskega vojaka je bila puška [[Manliherica M.95|M95]], bolje znana pod imenom &quot;manliherca&quot;. Konec 19. stoletja jo je razvil avstrijski orožarski konstruktor [[Ferdinand Ritter von Mannlicher]], šlo pa je za repetirko kalibra [[8×50 R Mannlicher|8&amp;nbsp;mm]]. Glavna značilnost puške je bil napreden ter hkrati dokaj zapleten zaklep, ki je za repetiranje potreboval samo dve potezi, kar je omogočalo hitrejše streljanje. Puško so izdelovali v več dolžinah, vsaka izmed verzij pa je bila prilagojena določenem rodu vojske. Poleg premovlečnega zaklepa je imela puška shrambo za naboje, pri kateri je prazen okvir za naboje sam izpadel iz shrambe (ti. [[Mannlicherjev okvir]]). Do konca vojne je bilo izdelanih preko 3 milijone teh pušk. Kljub nekaterim prednostim tega orožja so avstroogrske oblasti pred in med vojno razvijale in preizkušale razne prototipe bolj dodelanih modelov pušk, a do zamenjave iz praktičnih razlogov ni prišlo.

Popolnoma novo orožje v vojni je bil [[mitraljez]], katerega uničevalno moč so ob odprtju soške fronte že poznale vse sprte strani. Medtem ko je večina udeleženk v vojni prisegala na sistem [[Maxim (mitraljez)|Maxim]], je Avstro-Ogrska v svojo oborožitev sprejela mitraljez [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose 07/12]], ki je deloval na sistemu povratnega pritiska naboja. Nemški konstruktor Andreas Wilhelm Schwarzlose je s tem poenostavil mehanizem orožja ter tako mitraljez naredil robusten, zanesljiv in poceni za izdelavo. Vsak bataljon je imel po en mitralješki oddelek z dvema mitraljezoma. Tekom vojne so v tovarni Steyr izdelali preko 40 tisoč teh mitraljezov. Osebna oborožitev častnikov je bila pištola oz. revolver. Najbolj pogosto se je uporabljal revolver [[Rast &amp; Gasser M.98]] kalibra [[8×27 R Gasser|8&amp;nbsp;mm]], leta 1907 je v oborožitev prišla prva polavtomatska pištola [[Roth-Steyr M.7]], ki je uporabljala drugačen naboj kalibra [[8×19 Roth-Steyr|8&amp;nbsp;mm]]. Leta 1912 je bil predstavljen in v uporabo sprejet naboj [[9×23 Steyr|9&amp;nbsp;mm]] skupaj s polavtomatsko pištolo [[Steyr-Hahn M.12]]. Avstro-Ogrska armada je bila prva na svetu, ki je v svojo pehotno oborožitev uradno sprejela [[Polavtomatska pištola|polavtomatsko pištolo]].

Kot nesporni gospodar bojišča se je med vojno izkazalo topništvo. Avstro-Ogrski začetki na tem področju so bili slabi. V oborožitvi je bilo malo topov, ki pa so bili zastareli, tako kot tudi taktični vidiki njihove uporabe. Šele leta 1915 so začele v uporabo prihajati nove moderne 10 in 15cm havbice in 10,4cm poljski topovi. Največji top, ki ga je imela Avstro-Ogrska armada, je bila 30,5cm Škodina havbica M1911.

Na področju soške fronte je Avstro-ogrska vojska imele dve utrdbi, [[Trdnjava Bovške Kluže|staro trdnjavo Kluže]] oz. bovške Kluže (Flitscher Klause) zgrajeno ob reki [[Koritnica]] ter [[Zgornja trdnjava Kluže|zgornjo trdnjavo Kluže]] (Werk Hermann) zgrajeno nekaj sto metrov nad staro utrdbo. Čeprav je bila Hermannova utrdba novejša, zgrajena na prelomu stoletja, je bila ob začetku 1. svetovne vojne že obupno zastarela. Že nekaj dni po začetku spopadov so jo Italijani iz bližnjega [[Nevejski prelaz|Nevejskega prelaza]] začeli divje obstreljevati in jo s tem nepopravljivo poškodovali. Posadka je po tem utrdbo razorožila, topove pa namestila na okoliške hribe. Čeprav je bila utrdba med obstreljevanjem uničena, je opravila svojo nalogo, saj je ustavila napredovanje italijanske vojske v bovški kotlini. Spodnja trdnjava je bila za italijanske topove v mrtvem kotu in je vojno preživela nepoškodovana.&lt;ref&gt;http://spartacus-educational.com/FWWaustriaA.htm&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ww2-weapons.com/austro-hungarian-army/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://ahmilitary.blogspot.si/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 12-23&lt;/ref&gt;

=== Italijanska vojska ===
[[Slika:Flag of the Royal Italian Army.svg|200px|thumb|desno|Zastava italijanske kraljeve vojske]]
Italijanska vojska je začetek 1. svetovne vojne pričakala v izredno slabem stanju. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je manjkala velika večina redne vojske, rezerve pa sploh ni imela. Manjkalo je preko 13 tisoč častnikov. Pomanjkanje kadra se je najbolj poznalo na področju artilerije in sanitete. Vojaki in rezervisti so bili slabo izurjeni, primanjkovalo je orožja vseh vrst in streliva zanje. Posodobitev vojske se je pričela oktobra 1914, ko je njeno poveljevanje prevzel [[Luigi Cadorna]], a takrat je bilo že prepozno za to, da bi bila italijanska armada ob vstopu v vojno v polnem operativnem stanju. Mobilizacija italijanske vojske se je začela v začetku marca 1915, polne razsežnosti pa je dobila tik pred začetkom sovražnosti. Na začetku poletja je na papirju vojska že štela preko 31.000 častnikov in 1 milijon vojakov.

Glavna oborožitev italijanskega vojaka je bila puška repetirka [[Carcano|Carcano M91]]. Uporabljala je naboje kalibra [[6,5×52 Carcano|6,5&amp;nbsp;mm]] in se je polnila z [[Mannlicherjev okvir|Mannlicherjevimi okvirji]] kapacitete 6. Izdelovali so jo v več dolžinah in verzijah, prilagojenih posameznim rodovom italijanske vojske. Italija je vojno začela z dobrimi 800.000 puškami. Slabše je bilo z mitraljezi, na razpolago so jih imeli 618. Pri tem so se zanašali na dobavo britanskih [[Vickers (mitraljez)|Vickersovih mitraljezov]] in francoskih mitraljezov [[Saint-Étienne M1907]]. Zaradi kroničnega pomanjkanja teh so v uporabo sprejeli doma izdelani mitraljez [[Fiat-Revelli M1914]]. Zanimivost tega mitraljeza je bila, da se je polnil preko okvirja z desetimi stolpci po pet nabojev. Italijanski častniški kader je bil poleg revolverjev [[Chamelot-Delvigne 1874]] in [[Bodeo M1889]] oborožen tudi s polavtomatskimi pištolami [[Glisenti M1910]] in [[Beretta M1915]].&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 24-27&lt;/ref&gt;

== Prvi spopadi ob Soči ==
[[Slika:Slovenski narod 25. maj 1915 Prvi boji z Italijo.jpg|200px|sličica|desno|Naslovna stran častnika ''Slovenski narod'' iz dne 25.5.1915, ki bralcem sporoča, da so se med Italijo in Avstro-ogrsko začeli spopadi]]

Prvi streli na fronti so odjeknili še pred uradnim začetkom vojne. Na predvečer spopada, 23. maja 1915, je italijanska patrulja pri vasi Strassoldo, južno od Palmanove, začela streljati na avstrijske obmejne stražnike. Do podobnih dogodkov je prihajalo vzdolž celotne meje.&lt;ref&gt;Doberdob, Vasja Klavora, str. 43&lt;/ref&gt; V zgornjem Posočju sta trdnjavi [[Predelska baterija|Predel]] in [[Zapora pri Rabeljskem jezeru|Rabelj]] začeli streljati na italijanske položaje na meji, na kar so Italijani odgovorili s svojim topništvom. Točno ob polnoči so italijanske enote prestopile mejo, do večjih bojev pa ni prišlo, saj so se avstro-ogrske enote po predhodnem načrtu umaknile na levi breg Soče na črto [[Rombon]]-[[Bovec]]-[[Tolmin]]-[[Sabotin]]-[[Gorica]]-[[Devin]].

Italijani so imeli dve [[armada|armadi]]. Ena je bila postavljena od [[Kanin]]a do [[Ločnik]]a, sestavljena je bila iz 122 [[bataljon]]ov [[pehota|pehote]], 33 [[eskadron]]ov [[konjenica|konjenice]] in 147 baterij [[top]]ov 2. armade. Druga je bila postavljena od Ločnika do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], vsebovala je 51 bataljonov pehote, 77 eskadronov konjenice in 35 baterij topov 3. armade. Avstro-ogrska vojska je imela takrat tam le 45 bataljonov, 5 eskadrilj konjenice in 35 baterij topov. Ostale čete so šele prihajale. Poveljnik avstro-ogrskih enot na jugozahodni fronti (tako so Avstrijci poimenovali soško fronto) je bil [[nadvojvoda Evgen Avstrijski|nadvojvoda Evgen]], poveljnik Soške fronte pa je bil [[Svetozar Borojević von Bojna]]. Italijanski vojski je poveljeval [[grof]] [[general]] [[Luigi Cadorna]].

4. junija 1915 je Italijanska vojska v [[Idrsko|Idrskem]] ustrelila šest civilistov.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/50775/prvi-slovenski-talci/|title=Prvi slovenski talci {{!}} MLADINA.si|newspaper=Mladina.si|accessdate=2018-08-22}}&lt;/ref&gt;

Italijanske enote so napredovale previdno in počasi ter s tem zapravile priložnost za hiter in neoviran prehod Soče. Drugi dan vojne se je italijansko napredovanje strahotno upočasnilo, s tem pa so izgubili možnost za zasedbo [[Gorica|Gorice]], ki skoraj ni bila branjena. Namesto tega so poizkušali zasesti [[Sabotin]], ki je predstavljal steber obrambe goriškega bojišča - to ni uspelo. Zaradi počasnega napredovanja svojih sil in v strahu pred morebitnim avstrijskim protinapadom je [[Luigi Cadorna]] že po štirih dneh spopadov ukazal, naj enote zasedejo obrambne položaje. Italijanski vojaki so na južnem odseku fronte s pomočjo [[Pontonski most|pontonskih mostov]] in brvi lažje prečkali Sočo. 9. junija so tako zasedli [[Tržič, Italija|Tržič]] (Monfalcone), do 23. junija pa so dosegli rob [[Doberdob|Doberdobske planote]]. Ker severneje Italijanom ni uspelo prekoračiti Soče, so se odločili, da bodo to storili pri [[Plave|Plavah]], kjer Soča ostro zavije proti jugu. Pri tem se je vnel oster boj za strateško pomemben hrib Prižnica (kota 383). Krvavi, osem dni trajajoči boji za ta hrib so pustili za seboj preko 2.400 mrtvih, ranjenih in izginulih iz obeh strani, vrh je ostal na nikogaršnjem ozemlju. V Zgornjem Posočju je Italijanom že prvi dan vojne uspelo zasesti grebene [[Matajur]]ja, [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrata]] in [[Kobariški Stol|Kobariškega Stola]]. Redki avstrijski vojaki so se umaknili brez boja in za seboj porušili vse mostove čez Sočo. [[Kobarid]] naj bi bil prvo zavzeto mesto. Zataknilo se jim šele pri Krnskem pogorju, ki je bilo strateškega pomena, saj je onemogočalo prodor v dolino Tolminke, preko katere bi bilo mogoče obkoliti avstrijske enote. Konec maja in v začetku junija so na Slemenu in [[Mrzli vrh|Mrzlem vrhu]] potekali hudi boji, izgube na obeh straneh so bile velike, a vendar je Avstrijcem uspelo obdržati položaje. 16. junija so Italijani v spektakularnem naskoku zasedli vrh [[Krn]]a, ki je bil takrat steber avstrijske obrambe v krnskem pogorju. To je bil eden redkih italijanskih uspehov v celotni kampanji. Kasneje je steber obrambe postala mizasta gora [[Batognica]], ki pa je Italijani zaradi svoje obotavljivosti niso zasedli. Do druge polovice junija so Italijani izgubili preko 10.000 vojakov in 450 častnikov, kar je bilo zelo veliko glede na to, da se prave bojne operacije sploh še niso začele.

Fronta je potekala v dolžini [[1 E4 m|90 km]] v zahodnem [[Slovenija|slovenskem]] [[visokogorje|visokogorskem]] svetu, v dolini reke Soče in na kraških [[planota]]h. Soška fronta je bila zaradi neugodnega terena ena najtežjih bitk v 1. svetovni vojni - na [[kras]]u, kjer je primanjkovalo [[voda|vode]], so vojaki pili celo lastni [[urin]]. Na soški fronti so se na strani Avstro-Ogrske bojevali skoraj vsi narodi te večnacionalne monarhije: [[Nemci]], [[Madžari]], [[Italijani]], [[Slovenci]], [[Hrvatje]], [[Srbi]], [[Bošnjaki]], [[Čehi]], idr.

Med junijem 1915 in oktobrom 1917 se je ob Soči zvrstilo enajst italijanskih ofenziv, v katerih Italijani, z izjemo zasedbe Gorice in [[Banjšice|Banjšic]], niso imeli veliko uspehov. V strahu pred zlomom fronte je konec oktobra 1917 Avstro-Ogrska ob izdatni pomoči Nemčije sprožila 12. soško bitko, katere namen je bil Italijo izločiti iz velike vojne.&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 31-41&lt;/ref&gt;

== Dvanajst soških bitk ==
=== 1. soška bitka (23. junij – 7. julij 1915) ===
{{Glavni članek|1. soška bitka}}[[Slika:Luigi Cadorna 02.jpg|200px|sličica|desno|Luigi Cadorna, poveljnik Italijanske vojske]]

Do začetka 1. soške bitke Italijani niso imeli večjih uspehov. Sočo, ki je Avstrijcem olajševala obrambo so prestopili le na treh mestih: pri Tolminu, Plavah ter med Zagorjem in Jadranskim morjem. Da bi Cadorna izboljšal položaj svoje vojske in prebil avstrijsko obrambo je 23. junija ukazal napad med Kobaridom in Tolminom, tolminskem mostišču, goriškem mostišču ter na Krasu. Ta se je začel z obsežnim sedemdnevnim topniškim obstreljevanjem, ki pa zaradi neizkušenosti topniških posadk ni imelo pravega učinka. Ko se je 30. junija med Kobaridom in Tolminom v napad podala italijanska pehota, se je zgodila katastrofa. Italijansko topništvo ni uničilo žičnih ovir zato so se vojaki znašli pod točo granat in krogel avstrijskih branilcev. Po hudih izgubah so se morali preživeli italijanski vojaki umakniti na izhodiščne položaje. Podobno se je zgodilo na tolminskem ([[Most na Soči]]) in goriškem mostišču. Nekoliko bolje je Italijanom kazalo na Doberdobski planoti. Italijanski napadi na tem delu bojišča so bili tako srditi, da je kazalo, da bo fronta vsak čas padla, nato pa je Italijanom v najbolj kritičnem trenutku zmanjkalo zagona in ofenziva je 7. julija popustila. Italijanski izplen 1. soške bitke je bil pičel. Po štirinajstih dneh srditih bojev se jim je uspelo utrditi pod vznožjem Doberdobske planote pri [[Sredipolje|Sredipolju]], Romjanu in [[Selce, Tolmin|Selcah]]. Na nekaterih odsekih pa jim je uspelo zasesti tudi rob same planote s čimer so dobili dobre položaje za nadaljevanje ofenzive. Vse to so morali plačati z visokimi izgubami 1.916 mrtvih, preko 11.000 ranjenih in 1.536 izginulih. Avstro-Ogrska stran je imela 8.800 mrtvih in 1.150 izginulih. Spodletela italijanska ofenziva je avstro-ogrsko stran prepričala, da je obramba na Soči mogoča.&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str.42-46&lt;/ref&gt;

=== 2. soška bitka (18. julij – 3. avgust 1915) ===
{{Glavni članek|Druga soška bitka}}

Deset dni po 1. soški bitki je Cadorna 17. julija začel 2. soško bitko. Čeprav se je italijanska ofenziva začela na vsej soški fronti, je bilo težišče italijanske ofenzive na Kras z [[Šmihel, Nova Gorica|Šmihelom]]. Tokrat Italijani niso ponovili napake iz 1. soške bitke. Topniški ogenj je bil kratek in koncentriran tako, da se je že prvi dan ofenzive v napad podala pehota in dosegla kar nekaj uspehov. Avstrijcem je ponovno kazalo, da bo fronta razpadla, zato so v boj poslali zadnje rezerve in utrpeli strahovite izgube. Najbolj krvavi so bili boji za strateško pomemben Šmihel, ki je bil steber obrambe na Krasu in goriškem mostišču. Italijani so ga napadli tretji dan bitke. Napad nanj se je začel z obsežnim topniškim obstreljevanjem, s katerim so zdesetkali avstrijsko posadko na hribu ter preprečili dotok novih enot, temu pa je nato sledil še napad italijanske pehote, ki je preplavila avstrijske branilce. Do večera 20. julija je bil hrib v italijanskih rokah. Vendar ne za dolgo. Ob dveh zjutraj 21. julija so Avstrijci sprožili protinapad. Po dvournem topniškem obstreljevanju je sledil napad pehote, ki je vrh ponovno zasedla. Vsi nadaljnji italijanski poizkusi zavzetja vrha so se izkazali za krvave in neuspešne, čeprav jim je za kratek čas uspelo Šmihel ponovno zasesti. Na jugu so Italijani zasedli rob planote med [[Sredipolje]]m in Selcami, prišlo je do hudih bojev za Grižo, ki je večkrat izmenjala lastnika.

Na goriškem mostišču italijanski napadi niso bili uspešni. Dva italijanska napada na Sabotin, steber obrambe Gorice, sta se končala klavrno in v krvi. Na Kalvariji pa je prišlo do boja mož na moža, strelski jarki pa so večkrat zamenjali lastnika.

V zgornjem Posočju so Italijani napadli [[Batognica|Batognico]]. Napad se je začel v noči iz 18. na 19. julij z močnim topniškim obstreljevanjem, ki mu je sledil napad pehote. Italijanom je že pri prvem naskoku uspelo Avstrijce pregnati iz zahodnega dela Batognice. V naslednjih dveh dneh pa jim je uspelo zasesti kar dve tretjini te planote. Avstrijci so se obdržali le na koti 2077, ki jo Italijanom vse do konca vojne, kljub večkratnim poizkusom, nikoli ni uspelo zasesti. Cadorna je ofenzivo ukazal prekiniti 10. avgusta. Tako kot v 1. soški bitki tudi v drugi Italijani niso dosegli večjega uspeha. Zasedli so položaje pod Šmihelom ter se utrdili pod Doberdobsko planoto. V Zgornjem Posočju pa so zasedli zahodni del Batognice vse to za ceno 41.866 mrtvih, ranjenih in izginulih. Svoj davek so pobrale tudi bolezni. Ofenziva je potekala v času poletja in najhujše vročine. Zaradi pomanjkanja vode in higiene ter kopice nepokopanih trupel so se začele širiti nalezljive bolezni. Na italijanski strani je zaradi tifusa in kolere zbolelo preko 15.000 vojakov, na avstro-ogrski strani pa 6.400.

1. in 2. soška bitka sta zgornje Posočje nekoliko zaobšli, zato se je Cadorna odločil, da na tem odseku fronte poskuša doseči preboj. Ofenziva se je začela 12. avgusta z dvodnevnim topniškim obstreljevanjem avstro-ogrskih položajov, 14. avgusta pa se je med Rombonom in tolminskim mostiščem v napad podala italijanska pehota. Krvavi boji so trajali kar sedem tednov. 20. avgusta so zasedli [[Plužna|Plužno]] in [[Čezsoča|Čezsočo]], tri dni kasneje pa [[Bovec]]. Krvavi boji so potekali za Javoršček, koto 1776 (vrh jugovzhodno od Lipnika) in položaje pod Kalom. 24. avgusta so [[Alpini]] zasedli [[Čukla|Čuklo]], podali so se v napad na Rombon, vendar jim ga zaradi zagrizenega boja branilcev ni uspelo zasesti, so se pa utrdili pod njegovim vrhom.&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 47-64&lt;/ref&gt;

=== 3. soška bitka (18. oktober – 4. november 1915) ===
[[Slika:General der Infanterie Kommandant der 5. Armee, Adelsberg, Postojna, Isonzofront, heute Slowenien (4).jpg|200px|sličica|desno|Avstro-Ogrski vrhovni poveljnik soške fronte, Svetozar Borojević von Bojna]]

Oktobra 1915 se je na [[Balkan]]u začela velika združena ofenziva centralnih sil proti Srbiji. Ker se je ta znašla tik pred porazom, so začeli zahodni zavezniki na Italijo pritiskati naj proti Avstro-Ogrski sproži novo ofenzivo in tako razbremeni [[balkansko bojišče]]. Cadorna je z novo ofenzivo odlašal kolikor se je dalo, saj je vedel, da njegova vojska kljub očitni prevladi nad Avstro-Ogrsko ni sposobna izpeljati nove učinkovite ofenzive, vendar mu na koncu ni ostalo druge izbire. Cilj nove ofenzive je bila Gorica, zavzetje tega mesta bi bila odlična propaganda za italijansko stran. Ofenziva je bila sestavljena iz dveh faz, v prvi fazi naj bi zavzeli Plave in Doberdobsko planoto ter tako zlomili dva ključna stebra obrambe južnega dela soškega bojišča, v drugi fazi pa naj bi sledil glavni napad v smeri Gorice. Ofenziva se je začela 18. oktobra z obsežnim topniškim obstreljevanjem med Krnom in Jadranskim morjem, ki je trajalo tri dni. Prvi napad italijanske pehote je bil uspešen, saj se je Italijanom posrečilo zasesti avstrijske jarke na Debeli Griži ter Mrzlem vrhu. Vendar zasedba ni trajala dolgo, saj jih je avstrijski protinapad pregnal na začetne položaje. V naslednjih dneh so se zvrstili napadi in protinapadi, ki so na obeh straneh terjali ogromno žrtev. Italijanski uspehi so bili pičli:tekom bitke so zasedli le nekaj avstrijskih jarkov pod [[Mrzli vrh|Mrzlim vrhom]] nad Tolminom ter na koti 118 na Doberdobski planoti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.itinerarigrandeguerra.com/code/43701/Tretja-soska-bitka |title=arhivska kopija |accessdate=2017-09-24 |archive-date=2017-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170924230432/http://www.itinerarigrandeguerra.com/code/43701/Tretja-soska-bitka |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 65-79&lt;/ref&gt;

=== 4. soška bitka (10. november – 5. december 1915) ===

Po prvih treh neuspelih bitkah se je 10. novembra 1915 začela 4. soška bitka. Njen namen je bil izsiliti vsaj nekaj uspeha pred zasedanjem italijanskega parlamenta decembra 1915. Cadorna je računal na utrujenost Avstro-ogrske vojske, ki je bila zapletena že v krvave spopade na vzhodnem in balkanskem bojišču. Napad je potekal pri Plavah na goriškem mostišču ter na Krasu. Na goriškem mostišču so Italijani poizkušali zasesti Sabotin, vendar brez uspeha, ko jim to ni uspelo so se preusmerili na Oslavje ter odsek med koto 184 in Pevmico, kjer so utrpeli hude izgube, zato so napad prekinili. Istočasno je potekal napad pri Plavah, italijanski juriši so si vrstili eden za drugim vendar brez uspeha. Podobno je bilo na Krasu, kjer je napad na celotni fronti črte spodletel zato so se napadalci usmerili na Šmihel, vendar je tudi ta napad spodletel. Boji so se na Krasu vlekli vse do konca novembra, pri tem pa je bil edini večji italijanski uspeh zasedba kote 124 pri Šmihelu. Medtem ko so Italijani pred bitko, med njo in po njej zlahka nadomeščali izgube, to ni veljalo za Avstro-Ogrske enote, ki so imele omejene zmogljivosti, celotna soška armada pa je bila po vsaki bitki na robu zloma. Reševale so jo le premestitve enote z drugih bojišč. 18. novembra 1915 so začeli Italijani načrtno in sistematično obstreljevati Gorico, pri čemer cilji obstreljevanja niso bile le vojaške tarče temveč tudi civilni objekti. Napad, ki je potekal tudi z granatami največjega kalibra, je med civilisti povzročil veliko žrtev. Večina preživelih pa se je odločila, da bo mesto zapustila. Do spopadov je prišlo tudi med Sočo in Mrzlim vrhom, vendar tam Italijani niso dosegli večjega uspeha. Napad so prekinili decembra, ko se je vreme v visokogorju poslabšalo.&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 80-112&lt;/ref&gt;

=== 5. soška bitka (11. marec – 16. marec 1916) ===

Po zimskem zatišju so zahodni zavezniki začeli na Italijo pritiskati, naj ponovno preide v napad ter tako razbremeni zaveznike na zahodni fronti. Cadorna je tako 6. marca 1916 začel s pripravami na novo ofenzivo. Ta se je začela 11. marca in je trajalo le pet dni do 16. marca. Glede na to, da so bili Italijani bolj ali manj prisiljeni v ofenzivo, je niso jemali precej resno. Spopadi so potekali pri Tolminu ter pri Gorici in niso prinesli nobenih večjih sprememb na fronti. Na Krasu si je italijanska vojska priborila nekaj jarkov, Avstro-ogrska vojska pa je ponovno zavzela več položajev v Krnskem pogorju (Vrata - Kota 1870). Izgube na obeh straneh so bile v primerjavi z ostalimi ofenzivami relativno majhne.&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str.113-117&lt;/ref&gt;

=== 6. soška bitka (6. avgust – 17. avgust 1916) ===
[[Slika:WWI - Sixth Battle of the Isonzo - 9th August 1916 Italian cavalry enters Gorizia.jpg|250px|sličica|desno|Italijanska konjenica vstopa v zapuščeno Gorico, 9. avgust 1916]]

[[Tirolska fronta|Bitka na Tirolskem]] je Italijanom nekoliko prekrižala načrte o novi ofenzivi na Soči. Zaradi velikih izgub, ki so jih imeli tam, so napad prestavili na avgust 1916, prav tako so omejili velikost napada. Ta naj bi potekal na goriškem mostišču, glavni cilj napada pa je bilo zavzetje strateško pomembnih Sabotina in Šmihela. Za to nalogo so Italijani pripravili kar sedem divizij z močno topniško podporo. Priprave na napad so potekale v največji tajnosti, tako da Avstrijci niso nič posumili kaj jih čaka. Napad se je začel 4. avgusta zjutraj s slepilnim napadom na Doberdobu. Dan pozneje so italijanski topovi že začeli obstreljevati Gorico, Šmihel in Sabotin. Obstreljevanje se je 6. avgusta okrepilo tako, da je Avstrijcem takoj postalo jasno, da se je začela nova italijanska ofenziva. Ob štirih popoldne se je začel napad na Sabotin. Vrh, ki je za Italijane dolgo časa veljal kot neosvojljiv, je italijanska pehota od podpori topništva zasedla v pičlih štiridesetih minutah. Branilci, skriti v kavernah, zaradi učinkovitega italijanskega obstreljevanja niso videli prihajajoče italijanske pehote, tako da so ob njihovem napadu ostali ujeti v [[kaverna]]h in so se morali kasneje vdati. Sedmega avgusta je po hudih bojih padel tudi Šmihel, južni steber obrambe Gorice. Ker so razmere za Avstro-ogrsko vojsko na desnem bregu Soče postajale vedno bolj kritične, je 8. avgusta zgodaj zjutraj prišel ukaz o umiku na levi breg Soče, zvečer pa še ukaz za umik iz Gorice. Po umiku so Avstrijci razstrelili [[Solkanski most|solkanski železniški most]]. Zaradi umika iz Gorice so avstro-ogrske enote na Doberdobski planoti postale izpostavljene in jim je v primeru italijanskega napada grozila obkolitev. Da bi se Borojević temu izognil, je 9. avgusta izdal ukaz za umik z Doberdobske planote na novo obrambno črto Mirenski grad – kota 212 Nad Logom – Dol – Lokvica –Opatje selo – kota 208. Umik je bil izveden v noči z 9. na 10. avgust, ne da bi Italijani posumili, kaj se dogaja. Ko so ti zjutraj napadli, so ugotovili, da so napadli prazne položaje. V noči na 12. avgust so Avstrijci zaradi lažje obrambe še enkrat spremenili obrambno črto in jo premaknili še bolj proti vzhodu. Nenadni avstrijski umik iz Gorice je Cadorna poizkušal izkoristiti z novim prodorom proti Vipavski dolini, zato je na goriškem mostišču in Krasu ukazal neprestane napade, ki so se vrstili do 17. avgusta. Ti so sicer povzročili ogromno izgub na obeh straneh ter spravili avstro-ogrsko obrambo v ponovno krizo, vendar niso spremenili poteka frontne črte. Bitka se je zaključila popoldan 17. avgusta. Italijani so v njej izgubili preko 51.000 vojakov, vendar so izgube odtehtale zasedbo Gorice, ki je bila ena izmed glavnih ciljev italijanske vojske že vse od začetka vojne. To je bil eden redkih uspehov italijanske vojske na soški fronti.&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 117-129&lt;/ref&gt;

=== 7. soška bitka (13. september – 17. september 1916) ===

Še pred koncem 6. soške bitke se je Cadorna odločil, da bo s pritiskom na branilce nadaljeval. Cilj napada je bil Kras, odsek med reko Vipavo in Jadranskim morjem. Glavni cilj napada je bil [[Fajtji hrib]] in [[Trstelj]], s katerih bi lahko Italijani nato v bok napadli avstrijske položaje severno in južno od tega hriba in tako ogrozili celotno fronto na Krasu. Napad se je začel 13. septembra z močnim topniškim ognjem, ki se je nadaljeval še 14. septembra na celotnem odseku od reke Vipave do morja. Ko se je ta preselil v avstrijsko zaledje, se je v napad podala pehota. Avstrijci so za razliko od prejšnjih bitk po njej udarili s topništvom in napadalcem povzročili velike izgube, vendar so le s težavo obranili svoje položaje. Italijani so napadali množično na različnih odsekih (Mirenski grad, Opatje selo, Lokvice). Najbolj krvavi so bili boji za Gorjupo kupo, 144 metrov visok hrib, ki je med boji večkrat zamenjal lastnika. Zaradi primanjkovanja vojakov so se branilci ponovno znašli v strahu, da se bo fronta vsak čas sesula. Reševale so jih le premestitve enot iz drugih bolj mirnih odsekov bojišča. In ko je že kazalo, da bo fronta vsak čas padla, je Avstrijce v zadnjem trenutku rešila italijanska neodločnost, ta neodločnost je Avstrijce reševala že v prejšnjih bitkah in tudi v vseh naslednjih. 17. septembra so se začeli kazati prvi znaki, da italijanska ofenziva pojenja, vendar le ne nekaterih odsekih; drugod so še vedno potekali krvavi boji, še posebej za koto 208, kjer so se kar vrstili napadi in protinapadi. Zvečer istega dne je Cadorna, ne da bi vedel kako blizu zmage je, preklical napad, saj ni želel do konca izčrpati svoje armade. Čeprav je bitka trajala le štiri dni, so bile izgube ogromne:preko 17.000 italijanskih in 15.000 avstrijskih vojakov je izginilo, umrlo ali bilo ranjenih.&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 130-133&lt;/ref&gt;

=== 8. soška bitka (9. oktober – 12. oktober 1916) ===

Je bila samo še ena izmed bitk, ki so potekale na Krasu. Trajala je med 9. in 12. oktobrom 1916. Glavni cilj napada sta bila strateško pomembna vrhova Fajtji hrib in Trstelj. Tako kot vedno so imeli Italijani premoč v številu vojakov kot tudi v številu topov in opremi. Avstrijci pa so se soočali še z eno težavo. Imeli so zelo slabe obrambne položaje, kar je onemogočalo učinkovito obrambo ter povečevalo izgube. Čeprav do bitke še ni prišlo, je italijansko topništvo med 7. in 8. bitko neprestano obstreljevalo avstrijske položaje na fronti in zaledju ter tako neprestano povzročalo izgube. Do prave bitke je prišlo šele 9. oktobra zjutraj, ko je topniški ogenj dosegel svoj vrhunec, ob poldne pa je sledil neuspešni napad pehote. Naslednji dan se je topniško obstreljevanje nadaljevalo, sledil je napad pehote na celotnem krasu. Med [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]] in [[Vipava (reka)|Vipavo]] so Italijani prodrli 700 m v avstrijsko obrambo ter se nato ustavili, vsi poskusi avstrijskega protinapada so spodleteli. Na južnem odseku je severno od [[Lokvica|Lokvic]] branilcem uspelo zaustaviti napad, med [[Opatje selo|Opatjim selom]] in [[Nova vas, Sežana|Novo vasjo]] pa so Italijani zasedli celoten odsek in zajeli nekaj tisoč ujetnikov. Avstrijci so v zadnjem trenutku ustavili italijanski prodor preko Jamelj. Zaradi številnih spopadov, ki so se odvijali na Krasu med Opatjim selom in Kostanjevico je Avstrijcem začelo primanjkovati rezerv, poveljniki pa so se bali, da bo vsak čas prišlo do preboja. Nato pa je 12. oktobra prišlo do nenadnega preobrata. Italijanski ofenzivi je zmanjkalo zagona in napadi so ponehali, ne da bi se Italijani sploh zavedali kako blizu zmage so bili. Njihov večji uspeh je bil, da so prodrli kilometer in pol globoko na avstrijsko ozemlje in pri tem popolnoma izčrpali branilce. Za ta uspeh so plačali visoko ceno:izgubili so 254 častnikov in 19.488 vojakov, Avstrijci pa okoli 20.000&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str.133-137&lt;/ref&gt;

=== 9. soška bitka (31. oktober – 4. november 1916) ===
[[Slika:WWI - Ninth Battle of the Isonzo - Italian infantry after leaving the trenches.jpg|250px|sličica|desno|Italijanski pehotni napad med 9. soško bitko, 21. avgust 1916]]

Za 23. oktober so Italijani pripravljali novo ofenzivo na Krasu, vendar so jo zaradi slabega vremena prestavili na čas, ko se bo to izboljšalo. Avstrijci so napad pričakovali in s topniškim ognjem neprestano motili kopičenje čet nasprotnika, Italijani pa jim niso ostali dolžni, tako da je drugo polovico oktobra 1917 zaznamovalo neprestano topniško obstreljevanje, ki je vojakom v prvih bojnih črtah na Krasu dodobra načelo živce. Vreme se je 30. oktobra izboljšalo, zato so Italijani z močnim topniškim ognjem začeli priprave za napad pehote. Popoldan naslednjega dne je v napad krenila pehota in bila odbita. 1. novembra so poskusili znova, v napadu jim je uspelo osvojiti Cerje ter prodreti do Fajtjega hriba in Kostanjevice na Krasu. V avstrijski obrambi je zaradi visokih izgub nastala vrzel in grozilo je, da se bo fronta sesula. Avstrijce je v zadnjem trenutku, kot že mnogokrat prej, rešila italijanska neodločnost. 4. novembra so Italijani izvedli zadnji napad, vendar je bilo že prepozno, na bojišče so prispele avstrijske rezerve in napad se ni posrečil. Noč je je prinesla zatišje in tako je tudi ostalo, saj se je nad Sočo spustila zima v kateri večje operacije niso bile možne. Največji uspeh ofenzive je bil italijanski prodor do Kostanjevice, s čimer je v avstrijski obrambi nastal žep iz katerega so Italijani s topniškim ognjem obvladovali avstrijsko zaledje severno od Krasa in položaje pri Gorici. Ta uspeh so Italijani plačali s krvjo 28.100 vojakov in 825 častnikov. Avstrijcem se ni godilo nič bolje-njihove izgube so bile podobne italijanskim.

Med bitko je bilo zelo aktivno tudi italijansko letalstvo, ki je bombardiralo [[Trst]], [[Sežana|Sežano]], [[Dutovlje]] in [[Miramar]].&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 137-144&lt;/ref&gt;

=== 10. soška bitka (12. maj – 5. junij 1917) ===
[[Slika:Mannschaftsunterkunft in Tolmein (BildID 15597042).jpg|sličica|Nastanitev moštva Avstro-ogrske vojske v [[Tolmin]]u leta 1917]]

Po polletnem zatišju so se Italijani in Američani marca 1917 začeli pripravljati na novo ofenzivo na Soči. Zbrali so 900 bataljonov z 3.000 lahkimi in 2.100 težkimi topovi. Kljub občutnemu povečanju velikosti in moči italijanske armade je bil Cadorna mnenja, da ni dovolj močen da ukaže novo ofenzivo. Računal je na zavezniško pomoč, vendar so ga ti zaradi težav na zahodni fronti zavrnili in je bil tako prepuščen lastni iznajdljivosti. Cilj napada je bil goriški odsek fronte in Kras v dolžini 50&amp;nbsp;km. Pripravljenih so imeli 16 divizij na Krasu in 13 divizij med Vipavo in [[Ajba|Ajbo]]. V primerjavi s prejšnjimi ofenzivami je bila ta malo bolj domišljena. Ofenziva naj bi se začela s topniškim obstreljevanjem na celotni soški fronti, nato pa bi napadla pehota na goriškem odseku. Ta napad naj bi Avstrijce prepričal, da je tam težišče nove ofenzive in bi ti tja premestili večino svojih enot. Temu pa bi nato sledil napad na Krasu. Avstro-Ogrska armada je ofenzivo pričakala pripravljena, saj je bilo zaradi zaprtja vzhodne fronte možno večino enot premestiti na Sočo. Napad se je začel 12. maja po pričakovanjih z močnim topniškim ognjem, ki je trajal tri dni, nato pa je sledil napad italijanske pehote. Že prvo noč napada se je avstrijski obrambi skoraj zgodila katastrofa, ko se je Italijanom posrečilo zasesti Sv. Goro, vendar tam niso ostali dolgo, saj so jo Avstrijci v protinapadu zasedli nazaj. Nekoliko bolj proti severu pri Zagori je Italijanom uspelo prečkati Sočo in zasesti levi breg. Branilci so se morali umakniti na Kuk za katerega so v naslednjih dneh potekali srditi spopadi. Italijani so ga dokončno zasedli 17. maja. Zaradi tega so morali Avstrijci svoje enote umakniti iz bližnje Prižnice saj jim je grozila obkolitev. Italijanski napad se je nato usmeril v smeri grebena Vodice-Sv. Gora, ki pa ga Italijanom kljub obsežnemu topniškemu ognju in večkratnim napadom pehote ni uspelo zasesti, boji so ponehali 20. maja zvečer.

Po dveh dneh premirja so Italijani 23. maja, na drugo obletnico vstopa Italije v veliko vojno, napadli na Krasu ter istočasno na grebenu Vodice-Sv. Gora. Na grebenu Vodice-Sv. Gora niso dosegli večjega uspeha, so pa imeli več uspeha na Krasu, kjer so zasedli več strateško pomembnih položajev, Avstrijci pa so se morali z obrambne črte 1a (Kostanjevica-Hudi Log-Jamlje-Tržič) umakniti na 2c (Kostanjevica-Medja vas-Devin). Cadorna je bil z izidom zadovoljen, zato je 28. maja ukazal ustaviti ofenzivo. Nato pa je 4. junija na Krasu prišlo do popolnega preobrata. Avstrijci so presodili, da so se po italijanski ofenzivi znašli v zelo neugodnem položaju, zato so, da bi na bojišču izboljšali svoje obrambne položaje, izvedli protinapad in Italijane ujeli popolnoma nepripravljene, saj se na nekaterih mestih sploh niso branili. Do večera, ko je bil protinapad ustavljen, je v ujetništvo odkorakalo 7.000 italijanskih vojakov, napadalci pa so dosegli večino zastavljenih ciljev z zasedbo obrambne črte 1c (Kostanjevica-Grmada-Devin). Dan kasneje so Italijani izvedli protinapad, ki pa se ni posrečil, celo nasprotno:med njim so izgubili še nekaj ozemlja, v ujetništvo pa je odkorakalo 10.000 italijanskih vojakov, trije polki pa so se celo vdali brez boja.

Tako kot vsako bitko je število mrtvih, pogrešanih, ranjenih in ujetih naraščalo za današnje razmere v nepredstavljive številke. Italijani so imeli 36.000 mrtvih, 96.000 ranjenih in 27.000 zajetih. Avstro-Ogrska je imela 7.300 mrtvih, 45.000 ranjenih in 23.400 zajetih. Izgube so najbolj prizadele Italijansko vojsko, ki ni bila vajena takega masovnega klanja. 15. julija so se uprli vojaki v vasi Santa Maria la Longa severno od Palmanove. Upor je bil krvavo zatrt z ustrelitvijo upornih vojakov in desetkanjem (ustreljen je bil vsak deseti vojak tudi če ni bil kriv).&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 144-155&lt;/ref&gt;

=== 11. soška bitka (17. avgust – 15. september 1917) ===
[[Slika:Flammenwerferangriff, Möglicherweise in der Nähe von Haidenschaft, Isonzofront..jpg|250px|sličica|desno|Vaja napada s plamenometalcem na vadišču blizu Ajdovščine, 25. avgust 1917]]

Komaj se je avgusta 1917 dobro končala 10. soška bitka, se je že začela 11. soška bitka, najbolj krvava bitka od vseh na soški fronti. Da se ponovno nekaj pripravlja, so začeli Avstrijci slutiti po povečanem številu italijanskih prebežnikov, niti približno pa, da so Italijani na nasprotni strani bojne črte skoncentrirali 567 bataljonov z 1.282 lahkimi, 2.148 lahkimi in srednje težkimi topovi ter 1.752 minometi. Cilj novega napada je bil južni odsek fronte. Tretja armada je dobila nalogo zasesti Kras, 2. armada pa Banjšice in [[Trnovski gozd]]. Napadi na tolminskem mostišču pa naj bi bili le slepilni. Avstrijski soški armadi se med spopadi ni dobro godilo, na razpolago je imela le 249 izčrpanih bataljonov z 1.113 lahkimi, 353 srednjimi in 56 težkimi topovi. Kot so Avstrijci predvidevali, se je ofenziva začela 18. avgusta 1917, v zgodnjih jutranjih urah, z masovnim topniškim obstreljevanjem vse od Mrzlega vrha do Jadranskega morja na skrajnem jugu soške fronte. Obstreljevanje je trajalo 24 ur, v zgodnjih jutranjih urah 19. avgusta pa se je v napad pognala italijanska pehota. Italijani so med [[Deskle|Desklami]] in [[Avče|Avčami]] zgradili več potonskih mostov, preko katerih so ob kritju topništva prečkali Sočo. Na levem bregu se je vnel oster boj. Pod močnim italijanskim pritiskom so se začele avstrijske vrste redčiti, zato so se ti začeli umikati na Banjško-[[Lokovška planota|Lokovško planoto]], kjer so se srditi boji nadaljevali. Po treh dneh krvavih bojev je bilo videti, da se bo frontna črta na Banjšicah vsak čas zlomila, zato je [[Svetozar Borojević von Bojna|Borojević]] v noči iz 23. na 24. avgust ukazal umik na novo obrambno črto. Avstro-Ogrska armada je imela srečo, saj se je italijansko napredovanje zaradi pomanjkanja topniške podpore in utrujenosti vojakov nenadoma ustavilo. Istočasno je potekala srdita italijanska ofenziva na [[Kras (območje)|Krasu]], hudi boji so potekali za [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevico na Krasu]] ter frontno črto v okolici [[Sela na Krasu]], kjer so se morali Avstrijci umakniti na novo obrambno črto. S protinapadom so poskušali osvojiti stare položaje, vendar se jim kljub visokim izgubam to ni posrečilo.

24. avgusta je padla [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sv. Gora]], boji so se zato preselili na sosednji [[Škabrijel]], ki je postal steber obrambe Vipavske doline. Hrib je obstreljevalo več kot 700 topov in nekaj sto minometov. Cadorna je trdil, da je bilo to najbolj gosto topniško obstreljevanje na kvadratni kilometer ozemlja v celotni veliki vojni. Boji za vrh Škabrijela so bili tako zelo siloviti, da je vrh v nekaj dneh, konec avgusta in začetek septembra, kar nekajkrat zamenjal lastnika. Na koncu je vrh ostal pod avstrijskim nadzorom, vendar Italijani s poizkusom zavzetja vrha niso odnehali. 6. septembra so znova poskusili, le da so tokrat nekoliko spremenili svojo taktiko. S topniškim ognjem so želeli branilce odrezati od zaledja in jih dobesedno zmleti na njihovih položajih. Tako so med 8. in 10. septembrom na avstrijske položaje izstrelili preko 45.000 granat različnih kalibrov. 11. septembra se je v napad na vrh pognala italijanska pehota in bila poražena, zato se je morala umakniti na svoje položaje. Čeprav so Avstrijci obdržali vrh je usoda Škabrijela visela na nitki, saj so bili italijanski položaji tik pod njegovim vrhom in je kazalo, da lahko ta ob močnejšem italijanskem napadu pade v njihove roke. 12. septembra so Avstrijci sprožili ofenzivo in v jurišu zavzeli italijanske položaje pod vrhom. Italijani so izgubljeno poskušali dobiti nazaj, vendar brez uspeha. Po 13. septembru so boji za Škabrijel počasi ponehali, s tem pa tudi celotna italijanska ofenziva.

V sedemindvajsetih dneh italijanske ofenzive je padlo 40.000 in bilo ranjenih 108.000 italijanskih vojakov, na Avstro-Ogrski strani je bilo 10.000 mrtvih, 45.000 ranjenih, 20.000 obolelih in 30.000 pogrešanih vojakov. Z vsemi temi izgubami na obeh straneh je bila 11. soška bitka najbolj krvava bitka od vseh na soški fronti, s tem pa se je približala velikim bitkam na zahodni fronti. Če bitko gledamo iz dveh zornih kotov, napadalca in branilca, lahko rečemo da sta bili zmagovalki obe strani. Italijanom je uspelo resno ogroziti avstrijske obrambne položaje na južnem delu soškega bojišča. Zasedli so polovico planote Banjšic in Sv. Goro, skoraj jim je uspelo zasesti še Škabrijel, če bi se jim to posrečilo, bi se fronta na južnem delu bojišča verjetno sesula, s tem pa bili ogroženi tudi ostali odseki fronte. Avstrijci pa so bili zmagovalci, ker jim je v nemogočih razmerah uspelo obraniti celotno fronto, saj je bila Avstro-Ogrska monarhija leta 1917 po treh letih vojne in treh frontah že popolnoma izčrpana in ji je primanjkovalo tako vojakov kot materiala. Avstro-Ogrski generali so s strahom čakali, kaj se bo zgodilo z naslednjo italijansko ofenzivo na Soči.&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 155-177&lt;/ref&gt;

=== 12. soška bitka (24. oktober – 27. oktober 1917) ===
{{glavni|Čudež pri Kobaridu}}
[[Slika:Battle of Caporetto.jpg|250px|sličica|desno|Načrt napredovanja nemške in Avstro-ogrske vojske po 24. oktobru 1917]]
[[Slika:Na cesti proti Podbrdu, oktober 1917.jpg|250px|sličica|Premik nemških in avstrijskih čet proti fronti, oktober 1917. Zaradi premika velikega števila vojakov in opreme v kratkem času so bile ceste proti bojišču obremenjene do skrajnosti.]]

Enajst soških bitk je dodobra izčrpalo obe armadi. Zaradi visokih izgub je znotraj italijanske vojske vrelo. Vrstile so se vdaje brez boja in [[Dezerter|dezertacije]], pomagala niso več ne hitra vojaška sodišča ne železna disciplina. Ko se je končala 11. bitka, so Italijani začeli priprave na novo bitko, vendar so v zadnjem trenutku ugotovili, da ta v trenutnih razmerah ni izvedljiva, zato je Cadorna 19. septembra 1917 ukazal obrambo na celotni fronti. Na avstrijski strani ni bilo nič bolje, res da se je sprostila vzhodna fronta, vendar dvojna monarhija izgub na fronti po štirih letih vojne enostavno ni morala več nadomeščati. Vojaki so bili siti vojne, v samo enem mesecu so imeli 30.000 pogrešanih (večina se je brez boja vdala ali dezertirala). Borojevića je bilo upravičeno strah nove italijanske ofenzive. V prejšnjih enajstih ofenzivah je pokazal veliko taktičnega znanja in inovativnosti pri obrambi, vendar je imel tudi veliko sreče, saj ga je reševala italijanska neodločnost ter do določene mere tudi nesposobnost. V avstro-ogrskem poveljstvu so se bali, da se bo v naslednji bitki njihova sreča iztekla, zato so začeli pripravljati svojo ofenzivo, s katero bi Italijo prisilili v separatni mir in končanje vojne.

Ofenziva naj bi se začela v zgornjem Posočju v smeri Bovca in Tolmina, kjer je bilo večino bitk zatišje in so bili italijanski položaji najmanj zasedeni. Analize so pokazale da Avstro-Ogrska sama ne bo zmogla izvesti napada in da nujno potrebuje pomoč Nemčije. Ti nad Avstro-Ogrskim predlogom sprva niso bili najbolj navdušeni, saj so imeli že sami dosti težav na zahodni fronti, kjer so poleti leta 1917 divjale krvave bitke v [[Flandrija|Flandriji]] in [[Bitka pri Verdunu|Verdunu]]. Pomoči je najbolj nasprotoval general [[Erich Ludendorff|Ludendorff]], pomočnik načelnika nemškega vrhovnega poveljstva, ki je bil vojaški genij in je vodil vse operacije nemške vojske. Ta se je bal, da ne bo mogel zagotoviti enot ter da Nemci ne bodo kos visokogorju. Njegov nadrejeni feldmaršal [[Paul von Hindenburg|Hindenburg]], je videl stvar nekoliko širše. V primeru poraza Avstro-Ogrske bi bila poražena tudi Nemčija, zato je bila pomoč nujna. V Posočje je poslal posebno skupino, da preuči možnosti za napad. Njeno poročilo je bilo pritrdilno, vendar s številnimi zadržki, dokončna odločitev pa je bila potrjena 9. septembra. Kodno ime nove ofenzive je bilo ''Zvestoba v orožju (Waffentreue)'' za ofenzivo pa so Nemci ustanovili 14. armado, ki ji je poveljeval general [[Otto von Below]]. Nemci so prevzeli celotno načrtovanje in vodenje ofenzive medtem ko je Avstro-Ogrska poveljevala celotni fronti proti Italiji.

Za datum napada je bil določen 22. oktober 1917. Priprave nanj so se morale začeti takoj, saj so morali prehiteti zimo in sneg, ki sta v hribe prišla zgodaj. Priprave so potekale temeljito. Da Italijani ne bi nič posumili, so Nemci zagotovili 100 lovskih letal in protiletalsko obrambo, da je odganjala italijanska opazovalna letala. Vsi premiki vojaštva in opreme so potekali ponoči; da bi zavedli Italijane, so nekatere enote premestili na južni del fronte, v zadnjih dneh priprav pa nato na sever. Da bi preprečili prebege na sovražnikovo stran in s tem morebitno razkritje načrtov, so enote zadrževali v zaledju. Na fronto so jih premestili šele dan pred in celo nekaj ur pred samim začetkom ofenzive. V dneh pred prebojem so bile ceste, železnice in žičnice proti fronti izredno obremenjene, za prevoz vojakov in materiala so uporabili celo rudniški rov rabeljskega rudnika. Avstro-Ogrska je v dneh pred ofenzivo na bojišče za svoje topove pripeljala milijon granat, Nemci pa pol milijona, za kar so potrebovali preko 2.000 železniških vagonov. Dostava granat na topniške položaje visoko v hribih je zahtevala nadčloveške napore, saj so granate tehtale od 6&amp;nbsp;kg do 42&amp;nbsp;kg, najtežja pa celo 287&amp;nbsp;kg, zaradi česar je oskrba visoko v gorah zamujala.

10. oktobra je začelo deževati, kar je imelo določene prednosti in slabosti. Slabo vreme je skrilo priprave na ofenzivo, vendar je hkrati tudi onemogočalo nemoteno oskrbo bojišča in premik čet. Zaradi neprestanega dežja, ki je padal kar dvanajst dni, ter mraza je morala vojakov padla, veliko jih je tudi zbolelo, saj so dolgi marši s polno bojno opremo in slabo vreme naredili svoje. Zaradi teh težav je poveljstvo napad prestavilo na 24. oktober.

Ključnega pomena pri napadu je bilo topništvo. To je s pripravami začelo 8 dni pred samimi napadom, saj so topi potrebovali korekcijsko streljanje, na podlagi katerega so določili elemente za vsak cilj posebej. Korekcijsko streljanje je bilo izvedeno tako, da Italijani niso posumili, da se bliža napad. Na dan napada je bila načrtovana kratka 6 urna topniška priprava, od tega samo enourno rušilno topniško obstreljevanje. Ker so imeli Italijani dobro utrjene obrambne položaje, so se Nemci odločili, da bodo v topniški pripravi uporabili [[Bojni strup|plin]]. V zgornjem Posočju pa so pripravili tudi napad s plinskimi minami. Poleg italijanskih obrambnih položajev so bila cilji topništva tudi poveljstva in komunikacije.

Na drugi strani obrambne črte so Italijani na podlagi obveščevalnih podatkov začeli sumiti, da se nekaj pripravlja, vendar nikakor niso znali organizirati učinkovite obrambe, tako da so poveljniki posameznih odsekov fronte ukrepali tako, kakor so mislili, da je najbolje zanje. Poleg tega so Avstro-Ogrski napad pričakovali na Banjšicah in ne v zgornjem Posočju, kot so kazali obveščevalni podatki. Temu primerno so bile razporejene tudi italijanske rezerve in topništvo. Italijani niso ukrepali niti zadnje dni pred 24. oktobrom, ko so na njihovo stran prebegnili številni Avstro-Ogrski častniki in podčastniki s podrobnimi dokumenti napada. Dan pred napadom pa so celo prestregli telefonski pogovor. Vse, kar so Italijani naredili je, da so nekaj ur obstreljevali avstro-ogrske položaje, nato pa se je stvar umirila. Italijani niso bili pripravljeni tudi na uporabo bojnih strupov, marsikateri vojak ni imel [[Plinska maska|plinske maske]], pri tistih, ki so jih imeli, pa niso bile kvalitetne in niso ščitile pred vsemi bojnimi strupi. V noči s 23. na 24. oktober se je vreme močno poslabšalo, v dolinah je močno deževalo, v hribih snežilo.

Napad se je začel 24. oktobra 1917 ob 2:00 z močnim topniškim obstreljevanjem med Rombonom in Seli pri Volčah. Mešanca navadnih in plinskih granat je hitro utišala italijansko topništvo ter v nekaj urah razbila in zaplinila italijanske obrambne položaje. Obstreljevanje je trajalo do 4:30, temu je sledilo zatišje, ob 6:30 pa se je začelo rušilno obstreljevanje, v katerem so sodelovali topovi največjega kalibra. Cilj tega obstreljevanja so bile utrdbe in dobro utrjeni topniški položaji. Obstreljevanje je trajalo do 7:45, pri čemer so zadnje pol ure topovi streljali z največjo hitrostjo. Ob 9:00 se je začel napad pehote. Napadalci so Bovec zasedli brez odpora, italijanska obrambna črta je bila tam popolnoma uničena. Plinski napad z minami je v zajedi Naklo med Bovcem in vasjo Čezsoča pomoril med 500 in 600 italijanskih vojakov. Na Ronbonu nad Bovcem Avstrijci niso imeli take sreče napad je bil v visokem snegu in snežnem metežu, ki je še trajal skoraj nemogoč. Italijanske položaje so zasedli šele proti večeru ko so se ti pod topniškim kritjem umaknili iz njih ter se tako za las izognili obkolitvi. V dolini so se Italijani po padcu prve obrambne črte umaknili na drugo obrambno črto pri Podčelu. Tam so napadalce zadržali do večera, ko so se umaknili na tretjo obrambno črto, ki je bila na Kobariškem Stolu, s tem so naredili taktično napako saj so tako napadalcem omogočili prosto pot proti [[Učja|Učji]]. Na Kalu (konec grebena Krn-Krnčica-Vršič) so Avstrijci sprožili podzemno mino in nato zasedli italijanske prve obrambne položaje. Zasedli so tudi drugo italijansko obrambno črto med Krasjim vrhom in planino Jama. Da bi se izognili obkolitvi, so Italijani brez boja, v noči s 24. na 25. oktober zapustili položaje na Krasjem vrhu in na planini Predolina, s tem pa so odprli prosto pot do Kobarida. V krnskem pogorju so Avstrijci zasedli Batognico ter prebili italijanske položaje med Batognico in Mrzlim vrhom. Italijani so se upirali na črti Krn – [[Kožljak]] - Pleče vendar so se morali že naslednji dan umakniti proti Kobaridu, saj je bila obrambna črta prebita pri [[Vrsno|Vrsnem]].
[[Slika:Marcia nella valle dell'Isonzo.jpg|250px|sličica|desno|Po preboju pri Kobaridu nemški vojaki zasledujejo umikajočo se Italijansko vojsko. Na vozilih v zaledje vozijo italijanske ujetnike.]]

Pri Tolminu so se zjutraj 24. oktobra 1917 v napad podali Nemci. Ena smer napada je potekala v smeri Kobarida, druga pa v smeri [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrata]]. Že v prvem naskoku so zasedli italijansko prvo obrambno črto in se takoj podali proti Kobaridu. Slabo vreme in neorganiziran italijanski odpor je Nemcem omogočal hitro napredovanje tako, da je bil Kobarid pozno popoldne že v nemških in avstro-ogrskih rokah. Tam so zajeli bogat vojni plen preko 2.000 italijanskih vojakov ter celo italijanskega generala Farisoglia in njegov štab. Do večera so Nemci v dolini brez resnejšega odpora prebili vse tri italijanske obrambne črte in zvečer zasedli [[Robič]]. Na svoji 18 kilometrski poti so zajeli preko 10.000 ujetnikov, kar je bil za pozicijski način vojskovanja uspeh brez primere, pri tem pa sami niso imeli večjih izgub. Dogodek je kasneje, v propagandne namene, dobil ime Čudež pri Kobaridu.

Druga smer nemškega napada je potekala v smeri Kolovrata. S tem so želeli preprečiti morebitni italijanski bočni napad na nemške enote, ki so prodirale po dolini Soče. Na dan napada so Nemci brez večjega odpora zasedli Veliki Špik in napredovali do vasi Kamnica ter Kavčičeve planine, kjer so zasegli večje število italijanskih topov. Ko so popoldne prispeli do [[Hlevnik]]a, so presenečeni ugotovili, da sploh ni branjen, zato so še isti dan napredovali proti 1.115 m visokemu vrhu Na gradu, stebru obrambe [[Matajur]]ja, ki so ga v naskoku zasedli pozno popoldne. Nekoliko bolj južno je potekal napad iz smeri [[Čiginj]]a, kjer so se Nemci znašli pred dobro utrjenimi in branjenimi italijanskimi položaji. Italijanska obramba je popustila šele, ko so Nemci prišli za njihov hrbet, zvečer jim je v naskoku uspelo zasesti Očno in Ježo. Na skrajnem jugu tolminskega mostišča so v napad krenili vojaki Avstro-Ogrske. Zaradi preobremenjenih komunikacijskih poti so na bojišče prišli zadnji trenutek ter napadli italijanske položaje brez topniške priprave, kar je med napadalci povzročilo velike izgube. Preboj je kljub temu uspel in zasedli so Pavličev grad, Javor, Verdo, pozno popoldan pa še Grad, s čimer so od zaledja odrezali italijanske divizije na Banjšicah.

Zaradi pretrganih telefonskih povezav je prvi dan napada italijansko poveljstvo popolnoma izgubilo pregled nad bojiščem. Redka poročila, ki so prihajala z bojišča, so v poveljstvo vnašala zmedo tako, da to sploh ni ukrepalo ali pa so bili ukrepi napačni in nezadostni. Do večera prvega dne ofenzive je bila v italijanski fronti že več kot 30&amp;nbsp;km dolga vrzel, poveljstvo pa ni doumelo, da se je s prebojem vseh treh obrambnih črt pozicijski način bojevanja spremenil v gibljiv. Vse italijanske enote, ki so takrat ostale v hribih in naj bi predstavljale stebre obrambe, so se znašle obkoljene, le da tega še niso vedele. Kaj jih je doletelo, so ugotovili šele dan kasneje, 25. oktobra, vendar takrat je bilo že prepozno, saj je na italijanski strani zavladalo popolno razsulo. Drugi dan ofenzive so Avstrijci in Nemci že skoraj popolnoma nadzorovali doline. V brezizhodnem položaju so se italijanske enote množično vdajale, odpor italijanskih vojakov je bil na nekaterih odsekih zagrizen vendar nesmiseln. Drugi dan ofenzive so Nemci zasedli Nagnoj, Kuk ter nato vas [[Livek]], v dolini pa so prodrli do [[Robič]]a. 26. oktobra so Avstrijci zasedli [[Kobariški Stol]] ter začeli prodirati proti Breškemu Jalovcu ter dolini, kjer so zgodaj zjutraj zasedli [[Breginj]] ter zajeli 5.000 italijanskih vojakov. Medtem so Nemci dokončno zasedli Matajur, napadu je poveljeval nadporočnik Erwin Rommel, ki je sodeloval že pri zasedbi Kolovrata. Po zasedbi te zadnje strateško pomembne točke nad Sočo so nemške enote napredovale proti [[Nadiža|Nadiži]]. Popoldne je padel Hum, zvečer pa še Breški Jalovec, s čimer je bila odprta pot v [[Benečija|Beneško nižino]].

Cadorna je 27. oktobra malo po polnoči že vedel, da je bitka za Sočo za Italijane dokončno izgubljena, zato je ob 2:30 izdal ukaz za umik ostankov 2. in 3. armade čez reko Tilment ter umik 4.armade iz Karnijskih Alp. Ukaz je na ceste proti zahodu med Karnijskimi Alpami in Jadranskim morjem pognal skoraj 2 milijona vojakov in 400.000 beguncev. Sprva urejeni umik se je sprevrgel v panični beg, častniki so začeli zapuščati enote, vojaki pa so začeli odmetavati orožje in opremo ter vse, kar jih je oviralo pri begu. Popoldne je [[Videm, Italija|Videm zapustil]] Cadorna in njegovo poveljstvo. Zvečer so Nemci zasedli [[Čedad]] in že napredovali proti Vidmu. V noči s 27. na 28. oktober je padla Gorica. Zadnje italijanske enote so se čez Sočo umaknile 28. oktobra zjutraj, s čimer so se po 885 dneh boji ob Soči končali.&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 178-229&lt;/ref&gt;

== Oskrbovanje fronte ==

Zaradi geografskega položaja soške fronte se je njeno oskrbovanje izkazalo za izredno težavno. Prve mesece vojne so do bojišča vodile le maloštevilne poti, ki niso bile primerne za premike večjega števila vojaštva in opreme. Najbolj težavni so bili gorati severni odseki fronte ter slabo poseljene kraške planote na južnem odseku fronte. S hudimi logističnimi težavami zaradi slabih cestnih povezav so se srečevali Avstrijci. Do Bovca na severnem odseku fronte je bilo mogoče dostopati le preko [[Predel|prelaza Predel]]. Pot preko njega se je izkazala za nevarno, saj je bil prelaz v dometu topov iz italijanskega [[Na Žlebeh|Nevejskega prelaza]]. V iskanju bolj varnih alternativ so začeli leta 1915 graditi cesto čez [[Vršič|prelaz Vršič]], preko katerega je pred tem peljala le ozka gorska steza. Naslednji večji dostop do fronte je bil šele pri [[Most na Soči|Mostu na Soči]], kjer sta se združili cesti iz [[Idrija|Idrije]] in [[Podbrdo|Podbrda]] ter [[Bohinjska proga|bohinjska železnica]]. Proti jugu so velik problem predstavljale kraške planote. Ena takih so bile [[Banjšice|Banjščice]], slabo poseljena divja kraška planota, kjer je kronično primanjkovalo vode. Če so želeli Avstrijci obdržati ta del fronte, so morali preko planote zgraditi številne poti in ceste, ki so tja vodile iz Idrije ter prav tako divjega [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] nad [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]]. Na goriškem in kraškem odseku fronte je bilo nekoliko manj težav, saj je bilo več cest, teren pa je bil manj zahteven in divji. Ta dva odseka fronte sta se oskrbovala iz bližnje Vipavske doline. Kjer cest ni bilo ali jih zaradi zahtevnega terena ni bilo mogoče graditi, so gradili številne [[Mulatjera|mulatjere]] in vojaške [[Žičnica|žičnice]] ter tako olajšali oskrbo bojišča. Tak primer je mulatjera, ki je od Slapa Savica vodila vse do Krnskega jezera, vzporedno z njo pa je bila speljana še žičnica, ki se je zaključila na Peskih v krnskem pogorju. Med boji se je izkazalo, da transport po cestah ne dohaja potreb bojišča, zato so vzporedno s cestami začeli graditi številne ozkotirne železnice, ki so povečale kapaciteto in skrajšale čas prevoza tovora.

V nekoliko boljšem položaju so bili Italijani, saj v svojem zaledju niso imeli neprehodnega terena in mogočnih gorskih masivov. Kljub temu so se v visokogorskem svetu srečevali s podobnimi težavami kot Avstrijci, zato so za oskrbo svojega dela fronte gradili številne mulatjere in žičnice. Na Matajur so celo pripeljali cesto.

Obe strani sta za oskrbo vojaštva zgradili še številne vodne zbiralnike, vodovode, letališča, skladišča, bolnice, itd.

=== Prelaz Vršič in Predel ===
[[Slika:Bundesarchiv Bild 146-1970-073-25, Isonzo-Schlacht, Trainkolonne am Moistroka-Pass.jpg|thumb|200px|Prelaz vršič, leta 1917]]

Dolga stoletja je bil prelaz Predel edina povezava med Beljakom in Posočjem, zato je bil izrednega strateškega pomena. Za njegovo varovanje so v njegovi okolici zgradili kar štiri utrdbe, ki pa so z izbruhom 1. svetovne vojne postale zastarele in tako neprimerne za neposredni boj. Velika slabost tega prelaza je bila, da je bil v dosegu topov iz bližnjega Nevejskega prelaza, ki so ga zasedli Italijani. Promet preko njega je bil možen le v nočnem času in v slabem vremenu, kar je resno vplivalo na redno oskrbo bojišča. Da bi se izognili italijanskemu obstreljevanju, so vzhodno od prelaza Predel čez 1611 metrov visok Kranjski vrh (danes Vršič) začeli graditi cesto v [[Trenta|Trento]].

Vojni ujetniki in avstro-ogrski stražarji pred Rusko kapelico leta 1916

Gradnja vršiške ceste se je začela maja 1915, ko je v hribih skopnel še zadnji sneg. Za delo na gradbišču je bilo določenih 10.000 [[Rusko carstvo|ruskih]] ujetnikov, ki so bili nastanjeni v barakah od [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]] do Trente. Ujetniki so bili slabo oblečeni, pestile so jih mnogovrstne [[bolezen|bolezni]] in izčrpanost, zato jih je veliko umrlo, pa tudi avstrijski stražarji so z njimi grdo ravnali. Novo cesto so potrebovali za oskrbo bojišča v zgornjem Posočju, poimenovali so jo ''&gt;&gt;Erzherzog Eugen Strasse&lt;&lt;'' po nadvojvodi Evgenu. Ruski ujetniki so pod avstrijskim vodstvom širili in utrjevali že obstoječo cesto, gradili viadukte in mostove, klesali kamenje ter opravljali različna zemeljska dela. Dela so hitro napredovala, tako da je bila cesta prevozna že od konca leta 1915. Zaradi nevarnosti plazov so ujetniki vso zimo 1915-1916 gradili protilavinske stebre in strehe, ki naj bi cesto zavarovali pred [[snežni plaz|plazovi]]. Zaradi hude zime se je 8. marca s pobočja [[Mojstrovka|Mojstrovke]] udrl [[Snežni plaz|plaz]], ki je pod seboj pokopal več deset ruskih vojnih ujetnikov. V izogib novim plazovom so v naslednjih mesecih cesto prestavili nekoliko višje. Zaradi svoje pomembnosti je bila cesta odprta vse dni v letu ter ob vseh vremenskih razmerah. Tako kot za gradnjo so tudi za vzdrževanje ceste skrbeli ruski ujetniki. Ob cesti so za namene verske oskrbe ujetniki zgradili [[Ruska kapelica|Rusko kapelico]].&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://kronika.zzds.si/kronika/article/view/4046/4459 |first=Uroš |last=Košir |title=Ruska kapelica in grob neznanega ujetnika med mitom in resnico |journal=Kronika |volume=70 |issue=2 |year=2022 |issn=0023-4923 |pages=375–386}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Ruski vojni ujetniki in Avstro-ogrski stražarji pred Ruska kapelico.jpg|sličica|320x320_pik|Vojni ujetniki in avstro-ogrski stražarji pred Rusko kapelico leta 1916.]]
Da bi povečali promet čez prelaz, so vzporedno s cesto zgradili še tovorno žičnico. Razdeljena je bila na več odsekov z začetno postajo v [[Kranjska Gora|Kranjski Gori]]. Poganjala jo je elektrika, ki so jo dobili iz [[Hidroelektrarna|hidroelektrarne]] na reki [[Pišnica|Pišnici]], ki so jo zgradili prav v ta namen.

=== Železnica ===

Zaradi pomanjkanja konj in motorne vleke je bil promet na cestah močno okrnjen. Edina prava alternativa je ostala železnica. [[Bohinjska proga]] je bila v času vojne zaradi svoje kapacitete zelo pomembna za oskrbovanje avstro-ogrske armade na Soški fronti. Na začetku vojne je vlak vozil vse do Mosta na Soči, po italijanski 6. ofenzivi pa so zaradi nenehnega topniškega obstreljevanja vlaku dovolili vožnjo le še do Grahovega pri Bači. Med vojno so drugi tir v bohinjskem predoru usposobili za motorni promet. Kot alternativo tej progi so zgradili ozkotirno železnico med [[Logatec|Logatcem]] in [[Črni Vrh|Črnim Vrhom]] z odcepom proti [[Idrija|Idriji]]. Najprej so naredili ozkotirno konjsko železnico Logatec–Godovič–Zadlog (Črni Vrh)–Lokve (Poncala). Septembra 1916 so potegnili še krak od [[Godovič]]a proti Idriji, ki so ga v času priprav na preboj soške fronte podaljšali do [[Dolenja Trebuša|Dolenje Trebuše]]. Proga je bila dograjena 18. oktobra 1917 in je bila v uporabi samo do preboja fronte pri Kobaridu 24. oktobra 1917.

Za oskrbo krnskega bojišča je bila v Bohinju zgrajena ozkotirna železnica Bohinjska Bistrica - Zlatorog na konjsko vleko. V [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] so del tovora namenjenega na tolminsko bojišče preložili na ozkotirno železnico ter ga nato preko proge, sistema žičnic in mulatjer čez [[Komna|Komno]] in Bogatinsko sedlo dostavili na krnsko bojišče.

Progo so varovale posebne vojaške enote črnovojniki, ki so se uradno imenovale Cesarsko kraljeva črnovojniška železniška varstvena stotnija. V njih so bili moški stari od 37 do 42 let, ki niso bili sposobni za vojskovanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch04.html |title=arhivska kopija |access-date=2017-10-10 |archive-date=2017-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170401172143/http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch04.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Žičnice ===

Gradili so jih tam, kjer je bila dostava tovora zaradi težko dostopnih območij otežena. Gradili in skrbeli so zanje posebni žičniški oddelki v sestavi železniškega polka. Avstrijci so na soški fronti zgradili 245,7&amp;nbsp;km eno in večtirnih žičnic. Najdaljši sitem žičnic je bil postavljen na relaciji Zlatorog - Bogatinsko sedlo - krnsko bojišče z odseki proti Peskom in čez Planino Duplje, Prehodce, Planino na Zgornjih Prodih do izvira Tolminke. Bojišča na Mrzlem vrhu in Vodelu so oskrbovali tudi z žičnico s planine Polog, prek Planine Sleme do Zastenarjeve planine, težko dostopne položaje na območju Javorščka, Vršiča in Lipnika pa z manjšimi žičnicami iz doline Lepene, planine Golobar in Drežnice. Žičnica je vsak dan pripeljala med 40 in 50 ton tovora. Žičnico so speljali tudi iz Kranjske Gore preko prelaza Vršič do Kala-Koritnice. Ta je vsak dan pripeljala okoli 200 ton tovora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch06.html |title=arhivska kopija |access-date=2017-10-10 |archive-date=2016-03-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160316215808/http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch06.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Ceste ===

Med vojno je bilo potrebno v visokogorju zaradi oskrbe zgraditi veliko novih cest. Najbolj znana je bila cesta prek Vršiča, istočasno so gradili tudi druge ceste oz. mulatjere, ki pa danes niso tako zelo znane. Ruski ujetniki so zgradili mulatjero od Slapa Savica do Bogatinskega sedla, od tu pa potem do Peskov in Planine Duplje pri [[Krnsko jezero|Krnskem jezeru]]. Na planini se je priključila še pot iz [[Lepena|Lepene]], kjer je bila tudi vojaška žičnica. Ceste in poti so bile odprte vse dni v letu, tudi pozimi ob slabem vremenu. Zaprli so jih le v primeru velikih količin snega in nevarnosti plazov. Zaradi gostega prometa so ceste med Škofjo Loko in Posočjem neprestano širili ter tako povečevali pretočnost, mostovom pa povečevali nosilnost. Zgrajena je bila tudi cesta iz Bohinjske Bistrice čez [[Zgornja Sorica|Zgornjo Sorico]] do [[Petrovo Brdo|Petrovega Brda]]. Za gradnjo in vzdrževanje cest so bili po navadi zadolženi ruski vojni ujetniki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch05.html |title=arhivska kopija |access-date=2017-10-12 |archive-date=2019-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190624015657/http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch05.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Žrtve in vojna škoda ==
[[Slika:Bovec Kal-Koritnica Soldatenfriedhof 10032015 0672.jpg|sličica|Vojaško pokopališče padlih na soški fronti, [[Kal - Koritnica]], [[Bovec]]; tu je pokopanih 546 vojakov [[Avstro-ogrska vojska|avstro-ogrske armade]], padlih pri Bovcu in na [[Rombon]]u]]

Življenje ob Soči se je ljudem že z začetkom vojne leta 1915 korenito spremenilo. Zaradi bližine fronte sta obe strani izpraznili bližnje vasi. Avstrijske oblasti so izselile okoli 80.000 Slovencev iz Goriške in [[Posočje|Posočja]], italijanske zasedbe so izgnale med 10.000 in 12.000 Slovencev. Okoli 5000 Slovencev se je zbralo v Brucku na Leihti in tam dočakalo konec vojne. Slovenski [[begunec|begunci]], ki so jih Italijani pregnali v Italijo, so živeli v begunskih domovih. V soških bitkah je padlo preko 300.000 vojakov, ki so jih pokopali v [[kostnica]]h in vojnih pokopališčih (nekatera so ohranjena še danes).

Poleg vojnih žrtev pa je bilo še veliko [[civilist|civilnih]] žrtev, mednje sodijo tudi ljudje, ki so umrli v [[begunec|begunskih]] [[taborišče|taboriščih]]. Veliko ljudi je umrlo tudi zaradi bolezni ([[kolera]]), ki jih je prinesla vojska. Uničenih in poškodovanih je bilo veliko [[hiša|hiš]], [[most]]ov in [[kulturna dediščina|kulturne dediščine]]. Posledice so bile tudi uničeno in zastrupljeno naravno okolje.

V spomin na največjo gorsko bitko v vsej vojaški zgodovini, na prvo [[bliskovita vojna|bliskovito vojno]] v zgodovini vojn in najuspešnejši preboj v 1. svetovni vojni, je bil 20. oktobra 1990 v [[Kobarid]]u odprt ''Muzej 1. svetovne vojne''. Muzejska zbirka je postavljena v prostorih Mašerovega kmečkega dvorca iz 18. stoletja, ki je bil kulturno in politično zbirališče Kobaridcev od srede 19. stoletja dalje.

Leta 1938, torej v času [[fašizem|fašizma]], so Italijani na ''Gradiču'' okoli cerkve svetega Antona zgradili [[Italijanska kostnica nad Kobaridom|kostnico]] v 1. svetovni vojni padlih italijanskih vojakov. Med vojno in po njej je bilo zgrajenih v spomin na padle vojake različnih narodov, ver in stanov veliko spomenikov ter spominskih objektov.

=== Prva civilna žrtev ===
{{glavni|Lucy Christalnigg}}

Grofica Lucy Christalnigg je bila prva civilna smrtna žrtev vojskovanja v Soški dolini. Zgodilo se je 10. avgusta 1914. [[Avstro-Ogrska]], in z njo slovenske dežele, je bila že okoli 14 dni v vojni. Tega dne se je Lucy Christalnigg iz [[Gorica|Gorice]] z osebnim avtomobilom sama peljala v [[Celovec]] po blago za [[Rdeči križ]], katerega prizadevna članica je bila. Na Brezovem pred [[Srpenica|Srpenico]] sta jo slovenska vojaka, domačina iz [[Trnovo ob Soči|Trnovega ob Soči]], ki sta stražila na cestni zapori, pozvala, naj se ustavi. Grofica ukaza ni ubogala, prepričana, da je srpeniška postojanka pravočasno prejela njeno brzojavko, s katero je zaprosila za prosto pot. Vojaka sta streljala na grofico in jo zadela v glavo, njen avto pa je treščil v zid in obstal. Primer naj bi obravnavalo [[vojaško sodišče]], vojaka pa naj bi bila za pogumno dejanje in dobro opravljeno vojaško dolžnost celo pohvaljena. Slabo leto po grofičini nesrečni smrti so se pričele bitke na soški fronti.&lt;ref&gt;Svoljšak, Petra. ''Soška fronta''. Cankarjeva založba, Ljubljana 1994 {{COBISS|ID=39995904}}&lt;/ref&gt;

== Znane osebnosti na Soški fronti ==

* [[Erwin Rommel]], nemški [[feldmaršal]]. Bil je eden najbolj znanih in spoštovanih feldmaršalov v 2. svetovni vojni. Obtožili so ga, da je vedel za zaroto proti [[Adolf Hitler|Hitlerju]] in je ni prijavil. 14. oktobra 1944 je storil samomor, ter tako svojo družino rešil pred [[koncentracijsko taborišče|koncentracijskim taboriščem]]. Kot poročnik v nemškem Alpskem korpusu je med 12. soško bitko sodeloval v bojih za Kolovrat in Matajur, za kar je prijel odlikovanje [[Pour le Mérite]].
* [[Friedrich Paulus]], nemški feldmaršal. Znan je postal po tem, da je izgubil [[Bitka za Stalingrad|bitko za Stalingrad.]] Po obkolitvi je bil prisiljen [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] predati celotno [[6. armada (Wehrmacht)|nemško 6. armado]]. Hitler ga je v zadnjem trenutku povišal v feldmaršala, saj je upal, da bo storil samomor (noben nemški feldmaršal se ne pusti ujeti živ). Paulus tega ni storil. V ruskem ujetništvu je postal kritik [[Nacizem|nacizma]] in se 1953 vrnil v [[Vzhodna Nemčija|Vzhodno Nemčijo]]. Umrl je 1. februarja 1957. Med 12. soško bitko je bil poročnik v poveljstvu nemškega Alpskega korpusa.
* [[Ferdinand Schörner]], nemški feldmaršal. Bil je eden najboljših nemških generalov in kasnejših feldmaršalov. Bil je zaprisežen nacist, postal je znan po svoji brutalnosti nad vojnimi ujetniki ter tudi lastnimi vojaki. Pri Hitlerju je bil zelo priljubljen. Po vojni so ga ujeli in mu sodili za [[Vojni zločin|vojne zločine]]. Do leta 1958 je bil zaprt v Vzhodni Nemčiji, do leta 1963 pa še v [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]]. Umrl je 2. julija 1973, bil je zadnji še živeči nemški feldmaršal. Kot poročnik v nemškem Alpskem korpusu je med 12. soško bitko sodeloval v bojih za Kolovrat, za kar je prejel odlikovanje Pour le Mérite.
* [[Benito Mussolini]], italijanski fašistični diktator. Bil je ustanovitelj italijanskega [[Fašizem|fašizma]]. Leta 1922 je po nasilju fašističnih milic prevzel oblast v Italiji in postal ''Duce'' (voditelj) Italije, ki ji je vladal kot [[diktator]]. Po [[Vojna v severni Afriki|porazu v Severni Afriki]] ter [[Zavezniška invazija na Sicilijo|izkrcanju zavezniških čet na Siciliji]] leta 1943 je bil prisiljen odstopiti s položaja. Zaprli so ga, vendar so ga Nemci v [[Operacija Hrast|spektakularni akciji osvobodili]]. Med letoma 1943 in 1945 je bil marionetni voditelj Italijanske socialistične republike. Po porazu Nemcev v Italiji so ga, 27. aprila 1945, med begom v [[Švica|Švico]] zajeli italijanski partizani in ga dan pozneje ustrelili. V času 1. svetovne vojne se je nahajal na Soški fronti. V Italijansko vojsko je vstopil avgusta 1915. Služboval je na različnih odsekih fronte in dosegel čin [[naddesetnik]]a. Februarja 1917 je bil na Krasu resno ranjen, potem ko je v njegovi bližini v [[minomet]]u razneslo mino. Po okrevanju so ga avgusta 1917 odpustili iz vojske.
* [[Prežihov Voranc]], slovenski pisatelj in pesnik. Znan je po novelah ''Boj na požiralniku'' in ''[[Samorastniki]]h''. Po izbruhu 1. svetovne vojne so ga vpoklicali v Avstro-ogrsko vojsko. Ker so ga označili kot državi nevarnega so ga večkrat premestili. Leta 1915 se je znašel na Soški fronti na Doberdobu. Tam je dezertiral na italijansko stran ter si tako rešil življenje. V italijanskem ujetništvu je ostal do konca vojne leta 1918. Svoje vojne izkušnje je vpletel v roman ''Doberdob'', ki je izšel leta 1940.
* [[Rudyard Kipling]], nobelov nagrajenec za literaturo (1907), avtor svetovno znane ''Knjige o džungli''. Med 1. svetovno vojno je bil poročevalec iz bojišč. Soško fronto je obiskal na povabilo britanskega konzula v Italiji. Fronto je obiskal maja 1917 med 10. soško bitko. V Udinah je obiskal italijansko poveljstvo ter se srečal z generalom Cadorno ter italijanskim kraljem. Nato je nadaljeval z ogledom fronte, obiskal je italijanske položaje na Krasu, Gorico in Podgoro pri Gorici. Pot je nato nadaljeval vzdolž fronte proti severu. Obiskal je Kolovrat, kjer si je iz italijanskih jarkov ogledal avstrijske položaje pri Tolminu. Nato se je vrnil nazaj v Udine, od tam pa je pot nadaljeval z ogledom fronte v Dolomitih. Med obiskom Soške fronte je napisal tri članke ''The Roads of an Army, Podgora in A Pass, a King, and a Mountain''&lt;ref&gt;http://www.kiplingsociety.co.uk/rg_mountains_intro.htm&lt;/ref&gt;.
* [[Pietro Badoglio]], italijanski general in [[Predsednik vlade|premije]]. Na soški fronti je bil [[podpolkovnik]], zaslovel je z osvojitvijo Sabotina med 6. soško bitko zaradi česar je bil povišan v generala. Bil je eden glavnih krivcev za poraz pri Kobaridu. Zaradi dobrih političnih in vojaških povezav se je obranil obtožb o krivdi za poraz. Po vojni je postal [[Senator Italijanske republike|senator]]. Ker je nasprotoval fašizmu so ga kot ambasadorja umaknili v tujino. Po spremembi političnega prepričanja se je vrnil v Italijo kjer je postal načelnih generalštaba Italijanske vojske nato pa še [[maršal]]. Bil je [[guverner]] italijanske [[Libija|Libije]]. Med boji proti upornikom je odobril uporabo kemičnih strupov. Bojne strupe je uporabil tudi pri napadu na Etiopijo. Za zasedbo [[Etiopija|Etiopije]] je dobil naziv vojvoda [[Adis Abeba|Adis Abebe]]. Po katastrofalnem porazu med napadom na [[Grčija|Grčijo]], leta 1940, je bil prisiljen odstopiti iz položaja in se je umaknil iz javnosti. Po porazu Italije med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]], 8. september 1943, je Badoglio postal italijanski premije. Na tem položaju je ostal devet mesecev. Po vojni mu nikoli niso sodili zaradi vojnih zločinov v [[Severna Afrika|Severni Afriki]].
* [[Julius Kugy]], [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[alpinist]], [[častnik]], [[pisatelj]] in [[humanist]], oče alpinizma v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]]. Ob izbruhe 1. svetovne vojne je bil Julius Kugy že prestar za vojsko. Po izbruhu sovražnosti med Italijo in Avstro-Ogrsko se je prostovoljno javil v Avstro-ogrsko vojsko in ji ponudil svoje izkušnje in znanje alpinizma. Ta ga je sprejela in postal je vojaški alpinski referent (civilni uslužbenec v vojski). V naslednjih leti je za vojaške potrebe raziskoval gore v zgornjem Posočju in [[Zahodne Julijske Alpe|Zahodnih Julijskih Alpah]] ter vojski svetoval kako preživeti in ravnati v gorskem svetu. Vodil je tudi številne reševalne odprave. Svojo vojaško kariero je s činom poročnika zaključil tik pred prebojem pri Kobaridu, oktobra 1917. Umrl je v Trstu, 5. februarja 1944.
* [[:it:Giuseppe_Ungaretti|Giuseppe Ungaretti]] (1888 - 1970), italijanski modernistični pesnik, novinar, esejist, kritik, akademik in prejemnik prve Neustadtske mednarodne nagrade za književnost leta 1970. Vodilni predstavnik eksperimentalne smeri, znane kot Ermetismo, je bil eden najvidnejših avtorjev italijanske književnosti 20. stoletja. Ko je leta 1914 izbruhnila prva svetovna vojna, je Ungaretti aktivno sodeloval v interventni akciji, pozneje pa se je ob vstopu Italije v vojno 24. maja 1915 prijavil v 19. pehotni polk brigade »Brescia«. Po bojih na Krasu je začel voditi pesniški zvezek, ki ga je nato zbral njegov prijatelj Ettore Serra (mlad častnik) in ga leta 1916 v Stabilimento Tipografico Friulano v Vidmu natisnil v 80 izvodih z naslovom Il porto sepolto (Pokopano pristanišče). Takrat je sodeloval tudi s časopisom Semper Avanti. Leta 1916 je kratek čas preživel v Neaplju. 26. januarja 1917 je v Santa Maria la Longa v Videmski pokrajini napisal znano pesem Mattina. Spomladi 1918 se je polk, ki mu je pripadal Ungaretti, odpravil v boj v Francijo, na območje Champagne, z II. italijanskim armadnim korpusom generala Alberica Albriccija. Julija 1918 je napisal Soldati. Po vrnitvi v Pariz je 9. novembra 1918 na svojem pariškem podstrešju našel truplo svojega prijatelja Guillauma Apollinaira, ki je zbolel za špansko mrzlico. 
* [[:it:Carlo_Emilio_Gadda|Carlo Emilio Gadda]] (14. november 1893 - 21. maj 1973) je bil italijanski pisatelj in pesnik. Pripada tradiciji jezikovnih inovatorjev, pisateljev, ki so se poigravali z nekoliko okorelo knjižno predvojno italijanščino in dodajali elemente narečij, strokovnega žargona in besedne igre. Študiral je v Milanu, med študijem na Politecnico di Milano (univerza, specializirana za inženirstvo in arhitekturo) pa se je prostovoljno prijavil v prvo svetovno vojno. Med vojno je bil poročnik korpusa Alpini in je vodil mitralješko ekipo. Med bitko pri Kobaridu (Caporetto) oktobra 1917 je bil s svojim odredom ujet; njegov brat je bil ubit v letalu - in ta smrt je vidno prikazana v La cognizione del dolore. Gadda, ki je bil takrat goreč nacionalist, je bil globoko ponižan zaradi mesecev, ki jih je moral preživeti v nemškem taborišču za vojne ujetnike. 

== Glej tudi ==

* [[Čudež pri Kobaridu]]
* [[ljudje ob Soči]]       
* [[prva svetovna vojna]]
* [[slovenski vojaki na soški fronti]]  
* [[tirolska fronta]]
* [[Trdnjava Bovške Kluže#Koroške utrdbe|koroške utrdbe]]

== Sklici ==

{{sklici|2}}

== Viri ==

* {{navedi knjigo |author=Piekalkiewicz Janusz |year=1996 |title=Prva svetovna vojna |publisher=DZS, d.d., Ljubljana |isbn=86-341-1484-8 |cobiss=58847488 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Marko Simić |year=1998 |title=Po sledeh soške fronte |publisher=Mladinska knjiga, Ljubljana |isbn=86-11-14071-0 |cobiss=75074048 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Vasja Klavora |year=2000 |title=Plavi križ |publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=3-85013-759-7 |cobiss=200556 |pages=}}556}}

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki|Battles of the Isonzo|soška fronta}}
* [http://kobariski-muzej.si Muzej 1. svetovne vojne Kobarid]
* [http://vojni-muzej-solkan.com Vojni muzej Solkan 1915-1917] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120117054509/http://vojni-muzej-solkan.com/ |date=2012-01-17 }}
* [http://potmiru.si Pot miru]
* [http://drustvo-soskafronta.si/ Društvo Soška Fronta]
* [http://prohereditate.com/sl/ Pro Hereditate]
* [http://www.burger.si/ww1.html Interaktivni zemljevid z opisi in s podrobnimi 360° prostorskimi fotografijami s poudarkom na Soško fronto]

{{portal|Vojaštvo}}
{{Predloga:Slovenija|state=collapsed}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Bitke prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]]
[[Kategorija:Soška fronta| ]]</text>
      <sha1>hacg5rxa6dd6r2o3mvj29u0aoh86qr7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam perzijskih kraljev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>18190</id>
    <revision>
      <id>6758066</id>
      <parentid>6728547</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:30:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Uthman.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files uploaded by Ibrahim ebi|]]. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6758066</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="68420" sha1="s5p2ea50jyenzx7lhdmdjrg2zul4i0c" xml:space="preserve">{{Infopolje vladarski naziv
|began={{okoli|727 pr. Kr.}} ([[Medijska dinastija]]) ali 550 pr. Kr. ([[Ahemenidi]])|border=imperial
|caption='''Zadnji vladar'''&lt;br&gt;'''[[Mohamed Reza Pahlavi]]'''&lt;br&gt;(16. september 1941 - 11. februar 1979)
|coatofarms=Imperial Coat of Arms of Iran.svg
|coatofarmscaption=[[Emblem Irana|Grb rodbine Pahlavi]] (1932–1979)
|ended=11. februar 1979 ([[Iranska revolucija]])
|pretender=[[Reza Pahlavi, prestolonaslednik Irana|Reza Pahlavi]]|native_name={{nobold|{{langx|fa|{{Nastaliq|شاهنشاه ایران}}|rtl=yes|label=none}}&amp;nbsp;([[Perzijščina|Perzijsko]])}}
|last_monarch=Mohammad Reza Pahlavi|image=Mohammad Reza Pahlavi 2.jpg|first_monarch=[[Dejok]]{{Efn|Prvi vladar [[Medijsko cesarstvo|Medije]].}} ali [[Kir Veliki|Kir]]{{Efn|Prvi vladar [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]].}}
|realm=Irana
|style=''[[Šah (vladar)|Šah]]'', ''[[Kralj kraljev|Šahanšah]]'', ''[[Arjamer]]'', ''[[Božja senca]]'', ''[[Vrhovni poveljnik iranskih oborožđenih sil|Bozorg arteštaran]]'' in mnogi drugi&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Inlow|first1=Edgar Burke|title=Shahanshah: A Study of the Monarchy of Iran|year=1979|publisher=Motilal Banarsidass|url=https://books.google.com/books?id=HFONAAAAMAAJ}}&lt;/ref&gt;|royal_title=Kralj kraljev}}

'''Seznam perzijskih vladarjev''' vsebuje vse vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve [[Medijci|Medijskega cesarstva]] okoli leta 705 pr. n. št. do odstavitve Pahlavidske dinastije leta 1979.

== [[Medijsko cesarstvo]] (678–549 BC) ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;100pt&quot; |Ime
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
! colspan=&quot;5&quot; |Medijsko kraljestvo (678 pr. n. št.–549 pr. n. št.)
|-
|
| href=&quot;Vonones II of Parthia&quot; |'''[[Dejok]]'''
|
|700–647 pr. n. št. 
| href=&quot;Artabanus III (of Parthia)&quot; |Prvi znani medijski vladar.&lt;tr title=&quot;&lt;nowiki&gt;circa&lt;/nowiki&gt;&quot;&gt;&lt;td&gt;&lt;td&gt;'''[[Fraort]]'''
&lt;td&gt;Dejokov sin&lt;/td&gt;&lt;td&gt;647–625 pr. n. št. &lt;td&gt;&lt;/tr&gt;
|-
! colspan=&quot;5&quot; |'''[[Skiti|Skitska]] vladavina (624–597 pr. n. št.)'''
|-
|[[Slika:Qyzqapan tomb relief Cyaxeres.jpg|118x118px]]
|'''[[Kjaksar]]'''
|Fraortov sin
|624–585 pr. n. št.
|Dinastija medijskih kraljev je bila znana kot Kjaksaridska dinastija; ime je dobila po Kjaksarju ali po neznanem kralju, ki je vladal pred Dejokom.&lt;ref&gt;[http://livius.org/sources/content/behistun-persian-text/behistun-minor-inscriptions Behistun Inscription]: This is Phraortes. He lied, saying: &quot;I am Khshathrita, of the dynasty of Cyaxares. I am king in Media.&quot;&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:King Astyages submitting to Cyrus.jpg|139x139px]]
| href=&quot;Gotarzes II of Parthia&quot; |'''[[Astjag]]'''
|Kjaksarjev sin
|585–549 pr. n. št. 
|Zadnji medijski kralj.
|-
|}

Medijci so bili iransko ljudstvo. [[Perzijci]], ki so bili z njimi tesno povezani in jim bili podložni, so se v [[6. stoletje pr. n. št.|6. stoletju pr. n. št.]] uprli [[Medijsko cesarstvo|Medijskemu cesarstvu]].

== Ahemenidsko cesarstvo (~705–559 pr. n. št.) ==
{{glavni|Ahemenidsko cesarstvo}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;100pt&quot; |Ime
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
! colspan=&quot;5&quot; |[[Ahemenidi]] (~705–559 pr. n. št.)
|-
|
| href=&quot;Vonones II of Parthia&quot; |'''[[Ahemen]]'''
|
|~705 pr. n. št.

| href=&quot;Artabanus III (of Parthia)&quot; |Prvi vladar Ahemenidskega kraljestva.&lt;tr title=&quot;&lt;nowiki&gt;circa&lt;/nowiki&gt;&quot;&gt;&lt;td&gt;&lt;td&gt;'''[[Teisp]]'''&lt;td&gt;Ahemenov sin.&lt;/td&gt;&lt;td&gt;~640 pr. n. št.&lt;td&gt;&lt;/tr&gt;
|-
|[[Slika:Cyrus_I_on_horseback,_seal.png|70x70px]]
|'''[[Kir I.]]'''
|Teispov sin.
|~580 pr. n. št.
|
|-
|
| href=&quot;Gotarzes II of Parthia&quot; |'''[[Arijaramna]]'''
|Teispov sin.
| 
|Sovladar Kira I.
|-
|[[Slika:Cambyses_I_-_April_2013_-_2.jpg|93x93px]]
| href=&quot;Gotarzes II of Parthia&quot; |'''[[Kambiz I.]]'''
|Sin Kira I. in oče Kira II.
|~550 pr. n. št.
|
|-
|
| href=&quot;Gotarzes II of Parthia&quot; |'''[[Arsam]]'''
|Arijaramnov sin.
| 
|Sovladar Kambiza I.
|}

== Ahemenidsko cesarstvo (559–334/327 pr. n. št.) ==
{{glavni|Ahemenidsko cesarstvo}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;150pt&quot; |Naslovi
! width=&quot;130pt&quot; |Vladarsko ime
! width=&quot;100pt&quot; |Osebno ime
! width=&quot;65pt&quot; |Rojstvo
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
!Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
! colspan=&quot;9&quot; |[[Ahemenidi]] (559–334/327 pr. n. št.)
|-
| [[Slika:Olympic Park Cyrus-3.jpg|80px]]
| Veliki kralj, kralj kraljev, kralj Anšana, kralj [[Medija (zgodovinska pokrajina)|Medije]], kralj [[Babilonija|Babilonije]], kralj [[Sumerija|Sumerije]] in [[Akadsko kraljestvo|Akadije]], kralj štirih vogalov sveta
| '''[[Kir Veliki]]'''
|–
| 600 pr. n. št.
| Sin Kambiza I. in Mandane Medijske, Astjagove hčerke
| 559–530 pr. n. št.
|530 pr. n. št.
| Kralj Anšana od 559 pr. n. št. Ubit v bitki z [[Masageti]].
|-
| [[Slika:Stela Cambyses Apis closeup.jpg|80px]]
| Veliki kralj, kralj kraljev, faraon [[Stari Egipt|Egipta]]
| '''[[Kambiz II.]]'''
|–
| ?
| Sin Kira Velikega.
| 530–522 pr. n. št.
|521 pr. n. št.
| Umrl na pohodu proti upornikom.&lt;br /&gt;
Faraonski naslovi: [[Horovo ime]]: Smataui, [[Prestolno ime]]: Mesutire&lt;ref&gt;G. Posener. ''La première domination perse en Égypte''. Kairo, 1936. str. 30-36.&lt;/ref&gt; 
|-
| [[Slika:Gaumata_portrait_on_the_Behistun_inscription.jpg|80px]]
| Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta
| '''[[Bardija]]'''
| [[Gaumata]] (?)
| ?
| Sin Kira Velikega; morda prevarant, ki je trdil, da je Bardija.
| 522 pr. n. št.
|522 pr. n. št.
| Ubili so ga perzijski aristokrati.
|-
| 
| 
| [[Smerdis]]
|–
| 
| Domnevni brat Kambiza II.
| 521 pr. n. št.
| 
| 
|-
| [[Slika:Darius In Parse.JPG|80px]]
| Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta
| [[Darej I.|Darej I. Veliki]]
|–
| 550 pr. n. št.
| Histaspov sin.
| 522–486 pr. n. št.
| 486 pr. n. št.
| Faraonski naslovi: [[Horovo ime]]: ''Menkhib''&lt;br&gt;[[Prestolno ime]]: ''Stutre''&lt;ref&gt;Jürgen von Beckerath. ''Handbuch der ägyptischen Königsnamen'' (= ''Münchner ägyptologische Studien'', vol 46). Mainz am Rhein: Verlag Philipp von Zabern, 1999. str. 220-221. ISBN 3-8053-2310-7.&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Xerxes Image.png|80px]]
| Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta
| [[Kserks I.|Kserks I. Veliki]]
|–
| 519 pr. n. št.
| Sin Dareja I.
| 485–465 pr. n. št.
|465 pr. n. št.
| Zelo verjetno Ahasuer iz ''[[Esterina knjiga|Esterine knjige]]''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.jewishencyclopedia.com/articles/967-ahasuerus |title=Ahasuerus |publisher=JewishEncyclopedia.com |accessdate=25. julija 2014}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Artaxerxes I image.png|80px]]
| Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta
| [[Artakserks I.|Artakserks I. Dolgoroki]]
| Ars 
| ?
| Sin Kserksa I.
| 465–424 pr. n. št.
|424 pr. n. št.
| Nekateri domnevajo, da je istoveten s kraljem Ahaseurom iz ''[[Esterina knjiga|Esterine knjige]]''.
|-
| 
| Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta
| [[Kserks II.]]
| Artakserks
| ?
| Sin Artakswrksa I.
| 424 pr. n. št.
|424 pr. n. št.
| Priznan samo v Perziji; ubil ga je Sogdijan.
|-
| 
| Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta
| ?
| [[Sogdijan]]
| ?
| Sin Artakserksa I.
| 424–423 pr. n. št.
|423 pr. n. št.
| Priznan samo v Perziji in [[Elam]]u; ubil ga je Darej II.
|-

| [[Slika:Darius ii.png|80px]]
| Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta
| [[Darej II.|Darej II. Noh]]
| Noh
| ?
|Sin Artakserksa I.
| 424–404 pr. n. št.
|404 pr. n. št.
|
|-
|[[Slika:Artaxerxes II relief portrait detail.jpg|96x96px]]
| Veliki kralj, kralj kraljev
| [[Artakserks II.|Artakserks II. Mnemon]]
| Arsak
| ?
| Sin Dareja II.
| 404–358 pr. n. št.
|358 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:Artaxerxes III of Persia.jpg|80px]]
| Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta
| [[Artakserks III.|Artakserks III. Noh]]
| Noh
| ?
| Sin Artakserksa II.
| 358–338 pr. n. št.
|338 pr. n. št.
| Ubit.
|-
| 
| Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta
| [[Artakserks IV.|Artakserks IV. Arz]]
| Arz
| ?
| Sin Artakserksa III.
| 338–336 pr. n. št.
|336 pr. n. št.
| Ubit.
|-
| [[Slika:Darius III of Persia.jpg|80px]]
|  Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta
| [[Darej III.|Darej III. Kodoman]]
| Artašata
| 380 pr. n. št.
| Sin Arzama sina Ostana sina Dareja II.
| 336–330 pr. n. št.
| 330 pr. n. št.
| Ubil ga je Artakserks V.
|-
| [[Slika:The punishment of Bessus by Andre Castaigne (1898-1899).jpg|80px]]
| Veliki kralj, kralj kraljev
| [[Bes (satrap)|Artakserks V.]]
| Bes 
| ?
| Morda potomec Artakserksa II.
| 330–329 pr. n. št.
| 329 pr. n. št.
| ubil ga je [[Aleksander Veliki]].
|-
|}
'''Opombi:'''
* Na splošno velja, da se je Stara Perzija končala s propadom Ahemenidske dinastije v vojnah [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]. 
* Pisni viri teh vladarjev so dokaj dvomljivi in velikokrat veljajo za iznajdbo Dareja I.

== Makedonsko cesarstvo (336–306 pr. n. št.) ==
[[Slika:Macedonia (ancient kingdom, greatest extent).svg|thumb|right|Makedonsko cesarstvo v njegovem največjem obsegu]]{{glavni|Makedonija (kraljestvo)}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;130pt&quot; |Ime
! width=&quot;65pt&quot; |Rojstvo
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
!Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
! colspan=&quot;8&quot; |'''Argidska dinastija (336–306 pr. n. št.)'''
|-
| [[Slika:Alexander III of Macedon.jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Aleksander Veliki]]'''
| 356 pr. n. št.
| Sin [[Filip II. Makedonski|Filipa II. Makedonskega]] 
| 336–323 pr. n. št.
|13. junij 323 pr. n. št.
| width=&quot;225px&quot; | Kralj Makedonije od leta 336 pr. n. št. kot Aleksander III.
|-
| [[Slika:Macedonia, dinastia degli antigonidi, tetradracma di filippo III, 323-316 ac ca.JPG|frameless|78x78px]]
| Kralj

| '''[[Filip III. Makedonski|Filip III. Arhidej]]'''
| okoli 359 pr. n. št.
| Sin Filipa II. Makedonskega 
| junij 323 – 317 pr. n. št.
|317 pr. n. št.
| Ubit v Olimpiji.
|-

| [[Slika:Alexandros IV Aigos Budge.png|frameless|78x78px]]
| Kralj
| '''[[Aleksander IV. Makedonski]]''' 
| september 323 pr. n. št.
| Sin Aleksandra III.
| september 323–309 pr. n. št.
|309 pr. n. št.
| Kralj Makedonije kot Aleksander IV. do leta 309 pr. n. št., ko ga je ubil [[Antipater|Antipatrov]] sin [[Kasander Makedonski|Kasander]]. 
|-
| 
| Regent
| ''' [[Perdik]]'''
| ?
|
| junij 323–321 pr. n. št.
|321 pr. n. št.
| Regent za Aleksandra IV. in Filipa III., princa  Orestide.
|-
| 
| Regent
| '''[[Antipater]]'''
| 398 pr. n. št.
| Sin Jola.
| 321–319 pr. n. št.
|319 pr. n. št.
| Regent za Aleksandra IV. in Filipa III. 
|-
| 
| Regent
| '''[[Poliperhon]]'''
| 394 pr. n. št.
| Sin Simija.
| 319–316 pr. n. št.
|303 pr. n. št.
|  Regent za Aleksandra IV. in Filipa III., v Perziji brez prave oblasti. 
|-
| [[Slika:Kassander316BC.jpg|frameless|78x78px]]
| Regent
| '''[[Kasander Makedonski|Kasander]]'''
| ? pr. n. št.
| Antipatrov sin. 
| 316–309 pr. n. št.
|297 pr. n. št.
| Regent za Aleksandra IV. in njegov morilec, v Perziji brez prave oblasti. 
|}

== Selevkidsko cesarstvo (311–129 pr. n. št. ) ==
[[Slika:Seleucid Empire (greatest extent).svg|thumb|right|Selevkidsko cesarstvo v njegovem največjem obsegu]]
{{glavni|Selevkidsko cesarstvo}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;130pt&quot; |Vladarsko ime
! width=&quot;100pt&quot; |Osebno ime
! width=&quot;65pt&quot; |Rojstvo
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
!Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''[[Selevkidi]] (311–129 pr. n. št.)'''
|-
| [[Slika:Seleuco I Nicatore.JPG|80px]]
| King
| '''[[Selevk I. Nikator]]'''
|–
| okoli 358 pr. n. št.
| Sin Antioha sina Selevka. 
| 311–281 pr. n. št.
|281 pr. n. št.
| Kot &quot;kralj&quot; se je naslavljal od leta 306 pr. n. št.
|-
| [[Slika:AntiochusI.jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Antioh I. Soter]]'''
|–
| ?
| Sin Selevka I.
| 281–261 pr. n. št.
|261 pr. n. št.
| Sovladar od leta 291 pr. n. št.
|-
| [[Slika:AntiochusIIMET.jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Antioh II. Teos]]'''
|–
| 286 pr. n. št.
| Sin Antioha I.
| 261–246 pr. n. št.
| 246 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:SeleucusII.jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Selevk II. Kalinik]]'''
|–
| ?
| Sin Antioha II.
| 246–225 pr. n. št.
|225 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:SeleucusIII.jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Selevk III. Keraun]]'''
| Aleksander  
| okoli 243 pr. n. št.
| Sin Selevka II.
| 225–223 pr. n. št.
|223 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:Antiochos III.jpg|80px]]
| Veliki kralj
| '''[[Antioh III. Veliki]]'''
|–
| okoli 241 pr. n. št.
| Sin Selevka II.
| 223–187 pr. n. št.
|187 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:SeleucusIV.JPG|80px]]
| Kralj
| '''[[Selevk IV. Filopator]]'''
|–
| ?
| Sin Antioha III.
| 187–175 pr. n. št.
|175 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:Antiochos, son of Seleukos IV.jpg |80px]]
| Kralj
| '''[[Antioh, sin Selevka IV.|Antioh]]'''
|–
| okoli 180 pr. n. št.
| Sin Selevka IV.
| 175–170 pr. n. št.
| 170 pr. n. št.
| Umoril ga je Antioh IV. Epifan.
|-

| [[Image:Antiokhos IV.jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Antioh IV. Epifan]] '''
| Mitridat
| okoli 215 pr. n. št.
| Sin Antioha III.
| 175–163 pr. n. št.
| 163 pr. n. št.
| Ubit v Elimaju.
|-
| [[Slika:Antiochus v.jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Antioh V. Eupator]]'''
|–
| okoli 172 pr. n. št.
| Sin Antioha IV.
| 163–161 pr. n. št.
| 161 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:DemetriosISoter.JPG|80px]]
| Kralj
| '''[[Demetrij I. Soter]]'''
|–
| 185 pr. n. št.
| Sin Selevka IV.
| 161–150 pr. n. št.
| 150 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:AlexanderI.jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Aleksander Balas]]'''
|–
| ?
| Domnevno sin Antioha IV.
| 150–146 pr. n. št.
| 146 pr. n. št.
| 
|-
| [[Slika:DemetriusII.jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Demetrij II. Nikator]]'''
|–
| ?
| Sin Demetrija I.
| 146–139 pr. n. št.
|139 pr. n. št. 
| width=&quot;225px&quot;|Poražen in ujet v vojni s Parti. Poročen z Rodoguno, hčerko Mitridata I. Partskega. 
|-
| [[Slika:Antiochos VI.jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Antioh VI. Dioniz]]'''
|–
| 148 pr. n. št.
| Sin Aleksandra III. 
| 145–142 pr. n. št.
|138 pr. n. št.
| V sporu z Demetrijem II.
|-
| [[Slika:Antiochus VII coin (Mary Harrsch).jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Antioh VII. Sidet]]'''
|–
| ?
| Sin Demetrija I.
| 139–129 pr. n. št.
|129 pr. n. št.
| Ubit v bitki s Fraatom II. Partskim. 
|-
|}

Leta 247 pr. n. št je [[Arsak I.]]  ustanovil [[Partsko cesarstvo]] in začel širiti svoje ozemlje, dokler niso Selevkidi sredi [[2. stoletje pr. n. št.|2. stoletja pr. n. št]] v celoti izgubili oblast nad Perzijo. Po Antiohu IV. je bilo več Selevkidskih vladarjev iz [[Sirija|Sirije]] in nekaj časa iz [[Babilonija|Babilonije]], vendar noben ni imel večje moči v Perziji.

==Fratarake==
{{main|Frataraka}}
Zgleda, da so bili fratarake [[guverner]]ji ali natančneje [[Satrap|podsatrapski]] guvernerji Selevkidskega cesarstva.
{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=2| Ime
! Datum
! Kovanci
! Sorodstvo
! Komentar
|-
| 1
| [[Bajdad]] (''bgdt'')
| 3. stoletje pr. n. št.
|[[Slika:Baydad.jpg|80px]]
| Frataraška dinastija. Bajkardov sin.
| Guuverner Selevkidskega cesarstva. Na kovancu je [[Aramejščina|aramejski]] napis ''bgdt prtrk' zy 'lhy''' (''Bajdād, fratarakā bogov'').
|-
| 2
| [[Ardahšir I.]] (''rtḥštry'')
| sredina 3. stoletja pr. n. št.
|[[Slika:Coin of Ardashir I (also spelled Artaxerxes I) of Persis, Istakhr mint.jpg|80px]]
| Frataraška dinastija.  
| Guverner Selevkidskega cesarstva. 
|-
| 3
| [[Vahbarz]] (''whwbrz'' - &lt;small&gt;v Poljenu 7.40 omenjen kot Oborz&lt;/small&gt;)
| sredina 3. stoletja pr. n. št. 
|[[Slika:PERSIS. Vahbarz (Oborzos), governor, c. mid 3rd century BC.jpg|80px]]
| Frataraška dinastija. 
| Guverner Selevkidskega cesarstva. 
|-
| 4
| [[Vadfradad I.]] (''wtprdt'')
| 3. stoletje pr. n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Vādfradād (Autophradates) I. 3rd century BC.jpg|80px]]
| Frataraška dinastija. Vahbarzov sin. 
| Guverner Selevkidskega cesarstva. 
|-
| 5
| [[Vadfradad II.]] 
| okoli 140 pr. n. št.
|[[Slika:Coin of Vadfradad (Autophradates) II of Persis, Istakhr mint.jpg|80px]]
| Frataraška dinastija.
| Guverner Selevkidskega cesarstva v prehodnem obdobju. Na kovancu je aramejski napis  ''wtprdt [p]rtrk' zy 'ly''' (''Vādfradād, frataraka bogov'').&lt;ref name=&quot;cngcoins.com&quot;&gt;{{navedi knjigo |title=CNG: KINGS of PERSIS. Vādfradād (Autophradates) II. Early-mid 2nd century BC. AR Tetradrachm (25mm, 16.23 g, 11h). Istakhr (Persepolis) mint. |url=https://www.cngcoins.com/Coin.aspx?CoinID=266030}}&lt;/ref&gt;
|-
| 6
| Neznani kralj I. (Syknlt?) 
| druga polovica 2. stoletja pr. n. št. 
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Uncertain king I. 2nd century BC.jpg|80px]]
| ?
| Prehodno obdobje. Na kovancu ni napisa.
|-
|}

Nedavna odkritja perzijskih kovancev kažejo, da so vladali verjetno v naslednjem zaporedju: Ardašir I., Vahbarz, Vadfradad I., Bajdad in Vadfradad II. &lt;ref&gt;Wiesehöfer, Josef (2000). ''Frataraka''. Encyclopaedia Iranica, Vol. X, Fasc. 2. str. 195 in 722.&lt;/ref&gt;

==Kralji Perzije (Farsa)==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=2| Ime
! Datum
! Kovanci
! Sorodstvo
! Komentar
|-
| 7
| [[Darajan I.|Darev I.]] 
| konec 2. stoletja pr. n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Dārēv (Darios) I. 2nd century BC.jpg|80px]]
| ?
| Darev I. in njegovi nasledniki so bilo podkralji [[Partsko cesarstvo|Partskega cesarstva]]. Na kovancu je aramejski napis ''d’ryw mlk'' (𐡃‬𐡀𐡓𐡉‬‬𐡅‬ 𐡌𐡋‬𐡊‬, ''Kralj Darev'').&lt;ref name=&quot;cngcoins.com&quot;/&gt;
|-
| 8
| [[Vadfradad III.]] 
| prva polovica 1. stoletja pr. n. št.
|[[Slika:KINGS_of_PERSIS._Autophradates_(Vadfradad)_III._Early_1st_century_BC.jpg|80px]]
| ?
| Podkralj Partskega cesarstva. Na kovancu je aramejski napis ''wtprdt mlk'' (𐡅‬𐡕‬𐡐‬𐡓‬𐡃‬𐡕 𐡌‬𐡋𐡊‬, ''Kralj Vadfradad''). 
|-
| 9
| [[Darajan II.|Darev II.]] 
| 1. stoletje pr. n. št.
|[[Slika:Drachma Darius II.jpg|80px]]
| Sin Vadfradada III. 
| Podkralj Partskega cesarstva. Na kovancu je aramejski napis ''d’ryw mlk brh wtprdt mlk''' (''Kralj Darev, sin kralja Vadfradada''). 
|-
| 10
| [[Ardahšir II.]]
| druga polovica 1. stoletja pr. n. št.
|[[Slika:KINGS_of_PERSIS._Ardaxšir_(Artaxerxes)_II._1st_century_BC.jpg|80px]]
| Sin Dareva II. 
| Podkralj Partskega cesarstva. Brat Vahšir I. ga je ubil.  
|-
| 11
| Vahšir (Oksater) 
| druga polovica 1. stoletja pr. n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Vahšīr (Oxathres). 1st century BC – 1st century AD.jpg|80px]]
| Sin Dareva II.
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 12
| [[Pakor I. Perzijski|Pakor I.]] 
| prva polovica 1. stoletja n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Pakōr (Pakor) I. 1st century AD.jpg|80px]]
| Sin Vahširja I. 
|  Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 13
| [[Pakor II.]] 
| prva polovica 1. stoletja n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Pakōr (Pakor) II. 1st century AD.jpg|80px]]
| ?
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 14
| Nambed 
| sredina 1. stoletja  n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Nambed (Namopat). 1st century AD.jpg|80px]]
| Sin Ardahširja II. 
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 15
| Napad 
| druga  polovica 1. stoletja n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Napād (Kapat). 1st century AD.jpg|80px]]
| Sin Nambeda. 
|Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 16
| 'Neznani kralj II.' 
| konec 1. stoletja n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Uncertain king II. 1st century BC – 1st century AD.jpg|80px]]
| ?
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 17
| Vadfradad IV. 
| prva polovica 2. stoletja n. št.  
|[[Slika:KINGS_of_PERSIS._Vādfradād_(Autophradates)_IV._1st_century_BC.jpg|80px]]
| ?
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 18
| Mančir I. 
| prva polovica 2. stoletja n. št. 
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Manuchtir (Manchihr) I. Early-mid 2nd century AD.jpg|80px]]
| ?
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 19
| Ardašir III. 
| prva polovica 2. stoletja n. št.
|[[Slika:KINGS_of_PERSIS._Ardaxšir_(Artaxerxes)_III._1st-2nd_century_AD.jpg|80px]]
| Sin Mančirja I. 
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 20
| Mančir II. 
| sredina 2. stoletja n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Manuchtir (Manchihr) II. Mid 2nd century AD.jpg|80px]]
| Sin Ardaširja III.
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 21
| Neprepoznan kralj III./&lt;br&gt;predhodnik Pakorja III.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Rezakhani |date=2010|first1=Khodadad |title=The &quot;Unbekannter König III&quot; and the Coinage of Hellenistic and Arsacid Persis |journal=Nameye Iran-E Bastan, 15|url=https://www.academia.edu/293657 |language=en}}&lt;/ref&gt;
| druga polovica 2. stoletja n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Uncertain king III. 2nd century AD.jpg|80px]]
| ?
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 22
| Mančir III.
| druga polovica 2. stoletja n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Manuchtir (Manchihr) III. Mid-late 2nd century AD.jpg|80px]]
| Sin Manširja II.
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 23
| Ardašir IV. 
| konec 2. stoletja n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Ardaxšir (Artaxerxes) IV. Late 2nd – early 3rd century AD.jpg|80px]]
| Sin Mančirja III. 
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 24
| Vahšir II. (Oksater)
| okoli 206-210 n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Oxathres (Vahsir) II. Late 1st century BC.jpg|80px]]
| ?
|  Podkralj Partskega cesarstva. Zadnji Bazarangid. 
|-
| 25
| [[Šapur Perzijski|Šapur]]
| začetek 3. stoletja n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Shapur. Circa 200-212 AD.jpg|80px]]
| Brat prvega Sasanida [[Ardašir I.|Ardaširja I.]]
| Podkralj Partskega cesarstva. 
|-
|26
|[[Ardašir I.|Ardašir V.]]&lt;br&gt;(Sasanidska dinastija [[Ardašir I.]])
|  začetek 3. stoletja n. št.
|[[Slika:SASANIAN_KINGS._Ardashir_I._As_King_of_Persis,_AD_205-6-223-4.jpg|80px]]
| 
| Podkralj Partskega cesarstva. Prvi sasanidski vladar.
|-
|}

== [[Partsko cesarstvo]] (247 pr. n. št. – 228 n. št.)  ==
{{glavni|Partsko cesarstvo}}
[[Slika:Parthian Empire (greatest extent).svg|thumb|right|Partsko cesarstvo v njegovem največjem obsegu]]

Selevkidska dinastija je postopno izgubila oblast v Perziji. Leta 253 se je v [[Partija (satrapija)|Partiji]] uveljavila dinastija [[Arsakidi (Iran)|Arsakidov]]. Parti so postopoma širili svoji oblast, dokler niso sredi 2. stoletja pr. n. št.  Selevkidi izgubili vso oblast. Oblast na vzhodu cesarstva je [[Antioh VII. Sidet]] dokončno izgubil leta 129 pr. n. št. 

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret 
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;130pt&quot; |Vladarski ime
! width=&quot;100pt&quot; |Osebno ime
! width=&quot;65pt&quot; |Rojstvo
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanja
!Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''Partska Arsakidska dinastija (247 pr. n. št. – 228 n. št.)'''
|-
| [[Slika:Coin of Arsaces I of Parthia.jpg|80px]]
| Kralj, karen, avtokrat '''
| '''[[Arsak I.]]'''
| [[Tiridat I.]] ali Arsak 
|?
| Potomec Arsaka, sina Friapata, ki je bil verjetno sin [[Artakserks II.|Artakserksa II.]] 
| 247–211 pr. n. št.
|211 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:Coin of Arsaces II of Parthia.jpg|80px]]
|?
| '''Arsak II.'''
| [[Artaban I.]] ali  Arsak
|?
| Sin Arsaka I. 
| 211–185 pr. n. št.&lt;ref name=&quot;Assar&quot;&gt;Assar, 2004.Assar, 2005. Assar, &quot;Moses of Choren &amp; the Early Parthian Chronology&quot;, 2006.&lt;/ref&gt;
|185 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:PhriapatiusCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| ?
| '''Arsak III.'''
| [[Friapatij]]
|?
| Vnuk [[Tiridat I.|Tiridata I.]] 
| 185–170 pr. n. št.&lt;ref name=&quot;Assar&quot; /&gt;
|170 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:Phraates I.jpg|80px]]
|?
| '''Arsak IV.'''
| [[Fraat I.]]
|?
| Sin Friapatija.
| 170–167 pr. n. št.&lt;ref name=&quot;Qashqai&quot;&gt;Qashqai, H., &quot;The successors of Mithridates II&quot;&lt;/ref&gt;
|167 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:Mithradatesi.jpg|80px]]
| Veliki kralj, Teos, Teopator, Filhelen
| '''Arsak V.'''
| [[Mitridat I. Partski|Mitridat I.]]
|?
| Sin Friapatija. 
| 167&lt;ref name=&quot;Qashqai&quot; /&gt; –132 pr. n. št.&lt;ref name=&quot;AssarQashqai&quot;&gt;Assar, G.R.F., &quot;A Revised Parthian Chronology of the Period 165-91 pr. n. št.&quot; Qashqai, H., &quot;The successors of Mithridates II&quot;&lt;/ref&gt;
|132 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:PhraatesIICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Veliki kralj, Filopator, Teopator, Nikifor 
| '''Arsak VI.'''
| [[Fraat II.]]
|?
| Sin Mitridata I. 
| 132–127 pr. n. št.&lt;ref name=&quot;AssarQashqai&quot; /&gt;
|127 pr. n. št.
| Ubit v bitki s Skiti.
|-
| [[Slika:Coin of Artabanus I of Parthia.jpg|80px]]
| Kralj
| '''Arsak VII.'''
| [[Artaban II.]]
|?
| Sin Friapatija. 
| 127–126 pr. n. št.&lt;ref name=&quot;AssarQashqai&quot; /&gt;
|126 pr. n. št.
| Ubit v bitki s Točarji.
|-
| 
| Veliki kralj, teopator, Filadelf, Filhelen, Epifan 
| '''Arsak VIII.'''
| Vologaz (?)&lt;ref name=&quot;AssarQashqai&quot; /&gt;
|?
| Sin Friapatija. 
| 126–122 pr. n. št.&lt;ref name=&quot;AssarQashqai&quot; /&gt;
|122 pr. n. št.
| Prvi arsakidski kralj Medije, Arana in Iberije.
|-
| 
| Veliki kralj, kralj kraljev, Epifan, Filhelen
| '''Arsak IX.'''
| Artaban (?)&lt;ref name=&quot;AssarQashqai&quot; /&gt;
|?
| Sin Artabana II. 
| 122–121 pr. n. št.
|121 pr. n. št.
| Ubit v bitki z Medijci. 
|-
| [[Slika:MithradatesII.jpg|80px]]
| Veliki kralj, veliki kralj kraljev, Epifan, Soter
| '''Arsak X.'''
| [[Mitridat II. Partski|Mitridat II.]]
|?
| Sin Artabana II.
| 121&lt;ref&gt;Assar, G.R.F., &quot;A Revised Parthian Chronology of the Period 165-91 BC&quot;&lt;/ref&gt;–91 pr. n. št.
|91 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:Coin of Gotarzes I of Parthia.jpg|80px]]
| Veliki kralj, Eepifan, Filhelen, Everget, avtokrat 
| '''Arsak XI.'''
| [[Gotarz I.]]
|?
| Sin Mitridata II. 
| 91–87 pr. n. št.
|87 pr. n. št.
|
|-
| 
| Veliki kralj, Teopator, Nikator 
| '''Arsak XII.'''
| Artaban (?)&lt;ref name=&quot;Qashqai&quot; /&gt;
|?
| Verjetno sin Arsaka VIII. Vologaza 
| 91–77? pr. n. št.
|77 (?) pr. n. št.
|
|-
| 
| Veliki kralj, veliki kralj kraljev, Dikaj, Everget, Filhelen, avtokrat, Filopator, Epifan
| '''Arsak XIII.'''
| Mitridat&lt;ref name=&quot;AssarQashqai&quot; /&gt;
|?
| Verjetno sin Mitridata II. 
| 88–67 pr. n. št.
|67  pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:Orodesi.jpg|80px]]
| Veliki kralj kraljev, Everget, Epifan, Filhelen 
| '''Arsak XIV.'''
| [[Orod I.]]
|?
| Verjetno sin Mitridata II.
| 80–75 pr. n. št.
| 75 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:SanatrucesCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Veliki kralj, Teopator, Everget, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XV.'''
| [[Sanatruk]]
| 157 pr. n. št.
| Verjetno sin Arsaka VIII. Vologaza (?)&lt;ref name=&quot;Qashqai&quot;/&gt;
| 77–70 pr. n. št.
|70 pr. n. št.
|
|-
| 
| Veliki kralj, Teopator, Everget, Epifan, Filhelen, Evzeb 
| '''Arsak XVI.&lt;ref name=&quot;Qashqai&quot; /&gt;'''
| Arsak (?) ali  Vardan (?) ali Vonon (?)
|?
| ?
| 77–66 pr. n. št.
|66 pr. n. št.
| Najbolj zamračen velik monarh 1. tisočletja pr. n. št. O njem ni trenutno prav nič znanega. 
|-
| [[Slika:Coin of Phraates III of Parthia.jpg|80px]]
| Veliki kralj, Teos, Everget, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XVII.'''
| [[Fraat III.]]
|?
| Sin Sanatruka. 
| 70–57 pr. n. št.
|57 pr. n. št.
| Ubil ga je [[Orod II.]]
|-
| 
| Veliki kralj, Filopator, Everget, Epifan, Filhelen 
| '''Arsak XVIII.&lt;ref name=&quot;Qashqai&quot; /&gt;'''
| ?
|?
| Verjetno sin Arsaka XVI.
| 66–63 pr. n. št.
|63 pr. n. št.
| Drugi najbolj zamračen monarh 1. tisočletja pr. n. št. O njem ni trenutno prav nič znanega.
|-
| [[Slika:MithridatesIII.jpg|80px]]
| Veliki kralj, veliki kralj kraljev, Dikaj, Epifan, Teos, Eupator, Teopator, Filhelen
| '''Arsak XIX.'''
| [[Mitridat III. Partski|Mitridat III.]]
|?
| Sin Fraata III. 
| 65&lt;ref name=&quot;Qashqai&quot; /&gt; –54 pr. n. št.
|54 pr. n. št.
| Ubil ga je Orod II. 
|-
| [[Slika:Coin of Orodes II of Parthia.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Filopator, Eupator, Everget, Dikaj, Filhelen, Ktist
| '''Arsak XX.'''
| [[Orod II.]]
|?
| Sin Fraata III. 
| 57–38 pr. n. št.
|38 pr. n. št.
| Ubil ga je Fraat IV. 
|-
| [[Slika:Coin of Pacorus I of Parthia.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XXI.'''
| [[Pakor I.]]
|?
| Sin Oroda II.
| 50–38 pr. n. št.
| 38 pr. n. št.
| Ubit v bitki z [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]].
|-
| [[Slika:PhraatesIVProfile.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen 
| '''Arsak XXII.'''
| [[Fraat IV.]]
|?
| Sin Oroda II.
| 38–2 pr. n. št.
|2 pr. n. št.
| Ubila ga je [[Muza Partska]]. 
|-
| 
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen, avtokrat, Filoromej 
| '''Arsak XXIII.'''
| [[Tiridat II.]]
|?
| Verjetno potomec Arsaka XIII. Mitridata.
| 30–25 pr. n. št.
| po 23 pr. n. št.
| Po odstavitvi odšel v Rim.
|-
| 
| ?
| '''Arsak XXIV.'''
| Mitridat&lt;ref&gt;Josephus Flavius, Antiquities of the Jews, Book XVI, Ch.8.4&lt;/ref&gt;
|?
| Verjetno potomec Arsaka XIII. Mitridata.
| 12–9 pr. n. št.
|?
|
|-
| [[Slika:Parthian Queen Bust.jpg|80px]]
| Kraljica kraljic, Tea, Uranija
| '''Muza'''
| [[Muza Partska]]
|?
| Kraljica Fraata IV. 
| 2 pr. n. št. – 4 n. št.
| 4? n. št. 
| Mati Fraata V.
|-
| [[Slika:Coin of the Parthian king Phraataces and of Musa.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XXV.'''
| [[Fraat V.]] ([[Fraat V.|Fraatek]])
|?
| Sin Fraata IV. in Muze Partske.
| 2 pr. n. št. – 4 n. št.
|4 n. št.
| Po odstavitvi odšel v Rim.
|-
| [[Slika:OrodesIIICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XXVI.'''
| [[Orod III.]]
|?
| Verjetno potomec Arsaka XIII. Mitridata.
| 4–6 n. št.
|6
| Ubili so ga partski aristokrati. 
|-
| [[Slika:Coin of Vonones I of Parthia.jpg|80px]]
| Veliki kralj, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen, Nikifor 
| '''Arsak XXVII.'''
| [[Vonon I.]]
|?
| Sin Fraata IV. 
| 8–12
|19
| Po odstavitvi odšel v Rim. Rimljani so ga kasneje ubili. 
|-
| [[Slika:Coin of Artabanus II of Parthia.jpg|80px]]
| Kralkj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XXVIII.'''
| [[Artaban III.]] 
|?
| Verjetno potomec Arsaka XIII. Mitridata.
| 10–40
| 40
|
|-
| 
| ?
| '''Arsak XXIX.'''
| [[Tiridat III.]]
|?
| Verjetno potomec Tiridata II.  
| 35–36
| ?
| Po odstavitvi odšel v Rim.
|-
| 
| ?
| '''Arsak XXX.'''
| Cinam 
|?
| Sin Artabana III. 
| 37
|?
| Odstopil.
|-
| [[Slika:Godarz.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen 
| '''Arsak XXXI.'''
| [[Gotarz II.]]
| 11
| Sin Artabana III.  
| 40–51
| 51
|
|-
| [[Slika:VardanesICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen 
| '''Arsak XXXII.'''
| [[Vardan I.]]
|?
| Sin Artabana III. 
|40–46
|46
| Ubil ga je Gotarz III. 
|-
| [[Slika:Vononesii.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen 
| '''Arsak XXXIII.'''
| [[Vonon II.]]
|?
| Verjetno sin Artabana III. 
| okoli 45–51
|51
|
|-
| 
| ?
| '''Arsak XXXIV.'''
| Mitridat&lt;ref&gt;Tacitus, The Annals, 11.10&lt;/ref&gt;
|?
| Sin Vonona I.
| 49–50
|?
| Gotarz II. ga je pohabil in ubil. 
|-
| [[Slika:VologasesI.JPG|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen, gospodar
| '''Arsak XXXV.'''
| [[Vologas I.]]
| ?
| Sin Vonona II. 
|77
|
|
|-
| [[Slika:VardanesIICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XXXVI.'''
| [[Vardan II.]]
|?
| Sin Vologasa I. 
| 55–58
|?
| Odstavljen.
|-
| [[Slika:VologasesIICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XXXVII.'''
| [[Vologas II.]]
|?
| Verjetno starejši sin Vologasa I.  
| 77–89/90
|?
|
|-
| [[Slika:PacorusII.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XXXVIII.'''
| [[Pakor II.]]
|?
| Verjetno mlajši sin Vologasa I.
| 77–115
|115
|
|-
| [[Slika:Coin of Artabanus III, Seleucia mint.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XXXIX.'''
| [[Artaban IV.]]
|?
| Verjetno sin Vologasa I. ali Artabana III.
| 80–81
|?
|
|-
| [[Slika:Coin of Osroes I of Parthia.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XL.'''
| [[Kosroj I.]]
|?
| Brat Pakorja II. 
| 89/90–130
|130
|
|-
| [[Slika:Coin of Vologases III of Parthia.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XLI.'''
| [[Vologas III.]]
|?
| Verjetno sin Sanatruka I. 
| 105–148
|148
| Bil je tudi kralj Armenije kot Vologas I. 
|-
| [[Slika:Coin of Parthamaspates of Parthia.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XLII.'''
| [[Partamaspat]]
|?
| Sin Kosroja I. 
| 116–117
| po 123
| Po osdstavitvi odšel v Rim.
|-
| [[Slika:Coin of Parthamaspates of Parthia.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XLII.'''
| [[Partamaspat]]
|?
| Sin Kosroja I. 
| 116–117
| po 123
| Po osdstavitvi odšel v Rim.
|-
| 
|  
| 
| [[Sanatruk II.]]
|?
| Sin Mitridata IV. 
| 116
|  
| 
|-
| 
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XLIV.&lt;ref&gt;Glej: [http://www.parthia.com/unknown3.htm Unknown King (III) ({{circa}} AD 140)]&lt;/ref&gt;'''
| ?
|?
| ?
| okoli 140 – okoli 140
| okoli 140
|  
|-
| [[Slika:VologasesIV.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XLV.'''
| [[Vologas IV.]]
|?
| Sin Mitridata IV. 
| 148–191
|191
|
|-
| [[Slika:VologasesV.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XLVI.'''
| [[Vologas V.]]
|?
| Sin Vologasa IV.
| 191–208
|208
|
|-
| [[Slika:OsroesII.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XLVII.'''
| [[Kosroj II.]]
|?
| Verjetno sin Vologas IV.
| okoli 190 – okoli 195
|?
|
|-
| [[Slika:Coin of Vologases VI of Parthia.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XLVIII.'''
| [[Vologas VI.]]
| 181
| Sin Vologasa V. 
| 208–228
|228
| Ardašir I. ga je ubil. 
|-
| [[Slika:Artabanusiv.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XLIX.'''
| [[Artaban V.]]
|?
| Sin Vologasa V.
| 213–226
|226
| Ardašir I. ga je ubil. 
|-
| 
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak L.'''
| Tiridat IV.&lt;ref&gt;Glej: [http://www.parthia.com/tiridates3.htm Tiridates III ({{circa}} AD 224 – 228?)]&lt;/ref&gt;
|?
| Sin Vologasa IV. 
| 217–222
|?
| Bil je tudi kralj Armenije.
|-
|}

== Sasanidsko cesarstvo (224–651) ==
[[Slika:Sasanian Empire (greatest extent).svg|thumb|right|Sasanidsko cesarstvo v njegovem največjem obsegu]]
{{glavni|Sasanidsko cesarstvo}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;130pt&quot; |Vladarsko ime
! width=&quot;100pt&quot; |Osebno ime
! width=&quot;65pt&quot; |Rojstvo
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
!Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''[[Sasanidi]]'''
|-
| [[Slika:ArdashirIGoldCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah&lt;ref&gt;V perzijščini naslov pomeni &quot;kralj kraljev&quot;.&lt;/ref&gt;''' 
| '''[[Ardašir I.]]'''
|–
| 180
| width=&quot;250pt&quot; | Sin Papaka, sina [[Sasan]]a.
| 28. april 224 – februar 242
|februar 242 
|
|-
| [[Slika:ShapurICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Šapur I.]]'''
|–
| 215
| Sin Ardaširja I.
| 12. april 240 – maj 270
|maj 270 
| Utrdil in razširil je Sasanidsko cesarstvo, se vojskoval z [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in s cesarjem [[Filip Arabec|Filipom Arabcem]] sklenil mirovni sporazum, ki so ga Rimljani imeli za ''&quot;najbolj sramotnega v rimski zgodovini&quot;''.
|-
| [[slika:HormizdICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah, vuzurg Armananšah&lt;ref&gt;&quot;Veliki kralj Armencev&quot;.&lt;/ref&gt;'''
| '''[[Hormizd I.]]'''
| Hormizd-Ardašir
| ?
| Sin Šapurja I. 
| maj 270 – junij 271
| junij 271
|Sodeloval je v očetovih vojnah proti [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] in bil guverner [[Armenija|Armenije]], sicer pa se med njegovim vladanjem v Iranu ni zgodilo nič posebnega.
|-
| [[Slika:BahramINoFireAltarCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah, Gilanšah 
| '''[[Bahram I.]]'''
|–
| ?
| Sin Šapurja I. 
| junij 271 – september 274
| september 274
| Z njegovo vladavino se je končala sasanidska strpnost do [[Manihejstvo|manihejstva]]. [[Zaratustrstvo]] postane državna vera.
|-
| [[Slika:BahramIICroppedCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Bahram II.]]'''
|–
| ?
| Sin Bahrama I. 
| september 274 – 293
| 293
|
|-
| [[Slika:Bahram III.jpg|80px]]
| Šahinšah, Sakanšah 
| '''[[Bahram III.]]'''
|–
| ?
| Sin Bahrama II. 
| 293
| 293
| Bahram III. se šteje za prešibkega vladarja, da bi vladal obsežnemu cesarstvu. Večina plemstva je izpodbijala njegovo nasledstvo in obljubila zvestobo njegovemu staremu stricu Narsehu. Odstavljen.
|-
| [[Slika:NarsehCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah, Vuzurg Armananšah 
| '''[[Narseh]]'''
|–
| ?
| Sin Šapurja I. 
| 293–302
| 302
| Kot satrap Kušana in vseh vhodnih sasanidskih ozemelj je leta 293 z državnim udarom odstavil Bahrama III. in končal večletno obdobje notranje nestabilnosti. Obnovil je sasanidsko ekspanzionistično zunanjo politiko.
|-
| [[Slika:HormizdIICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Hormizd II.]]'''
|–
| ?
| Narsehov sin.
| 302–309
|309
| Vladavino Hormizda II. so zaznamovali notranji pretresi, s katerimi se je uspešno spopadal. Vladavino so prekinile spletke iranskega plemstva, ki ga je na osamljenem kraju umorilo.
|-
| 
| Šahinšah
| '''[[Adur Narseh]]'''
|–
| ?
| Sin Hormizda II. 
| 309
|309
| Iranski aristokrati so ga ubili. 
|-
| [[Slika:Head of king Met 65.126.jpg|80px]]
| Šahinšah, Dhu al-aktaf&lt;ref&gt;&quot;Prediralec ramen&quot;.&lt;/ref&gt; 
| '''[[Šapur II.]]'''
|–
| 309
| Sin Hormizda II. 
| 309–379
|379
|Spada med štiri najslavnejše iranske vladarje. Z njegovo vladavino se je začela prva zlata doba cesarstva. Izvajal je strogo versko politiko, kaznoval heretike in odpadnike in preganjal kristjane.  Do Judov je bil prijateljsko razpoložen.
|-
| [[Slika:Taq-e Bostan - Ardashir II.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Ardašir II.]]'''
|–
| 309/310
| Sin Hormizda II. 
| 379–383
|383
|
|-
| [[Slika:ShapurIIICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Šapur III.]]'''
|–
| ?
| Sin Šapurja II. 
| 383 – december 388
| december 388
| Z [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] je sklenil sporazum o delitvi [[Armenija|Armenije]], na vzhodu pa je v vojni z [[Alhonski Huni|Alhonskimi Huni]] izgubil [[Kabul]]. 
|-
| [[Slika:BahramIVOtherCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah, Kirmanšah
| '''[[Bahram IV.]]'''
|–
| ?
| Sin Špurja II.
| december 388 – 399
|399
| Neučinkovit in med plemstvom in zaratustrsko duhovščino osovražen vladar. Leta 399 so ga ubili lastni vojaki.
|-
| [[Slika:YazdegerdICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Jazdegerd I.]]'''
|–
| 363
| Sin Šapurja III. 
| 399 – 21. januar 420
|21. januar 420
| Vladavina Jazdegerda I. je bila obdobje prenove. Vodil je strpno versko in miroljubno zunanjo politiko, ki ni bila skladna z interesi plemstva in zaratustrske duhovščine, zato so ga umorili.
|-
|  
| Šahinšah
| '''[[Šapur IV.]]'''
|–
| ?
| Sin Jazdegerda I.
| 420
| 420
| Kralj Armenije. Po očetovi smrti prevzel oblast in vladal zelo malo časa, ker sta ga plemstvo in duhovščina umorila. 
|-
| 
| Šahinšah
| '''[[Kozrav Uzurpator]]'''
|–
| ?
| Sin Bahrama IV.. 
| 420
| ?
| Za šaha ga je izvolilo plemstvo in duhovščina po umoru Šapurja IV. Njegova usoda po odstopu s prestola ni znana.
|-
| [[Slika:BahramVCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Bahram V.]]'''
|–
| 406
| Sin Jazdegerda I. 
| 21. januar 420 – 20. junij 438
|20. junij 438
| 
|-
| [[Slika:YazdegerdIICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Jazdegerd II.]]'''
|–
| ?
| Sin Bahrama V. 
| 20. junij 438 – 15. december 457
|15. december 457
|
|-
| [[Slika:King Hormizd II or Hormizd III Hunting Lions, 400-600.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Hormizd III.]]'''
|–
| 399
| Sin Jazdegerda II. 
| 457–459
|459
| Peroz I. ga je ubil. 
|-
| [[Slika:Perozi.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Peroz I.]]'''
|–
| 459
| Sin Jazdegerda II. 
| 457 – januar 484
|januar 484
| Ubit v bitki s Heftaliti. 
|-
| [[Slika:Balash.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Balaš]]'''
|–
| ?
| Sin Jazdegerda II. 
| februar 484 – 488
|488
|
|-
| [[Slika:Kavad i.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Kavad I.]]'''
|–
| 449
| Sin Peroza I. 
| 488–496
|13. september 531
| Odstavljen. Po več zmagah in porazih v vojni z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] je leta 532 z njimi sklenil &quot;večni mir&quot;. Nadoblasti Heftalitov se mogel otresti, a je kljub temu ustanovil nekaj mest in začel urejati davčni sistem in notranjo upravo. 
|-
| [[Slika:Zamarzp.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Džamasp]]'''
|–
| ?
| Sin Peroza I. 
| 496–498
|502
| Odstavljen.
|-
| [[Slika:Anoushiravan.jpg|80px]]
| Šahinšah, Anuširavan, Pravični 
| '''[[Kozrav I.]]'''
|–
| 500
| Sin Kavada I. 
| 13. september 531 – 31. januar 579
|31. januar 579
| Uvedel učinkovit davčni sistem, ki je temeljil na popisu zemljiških posesti.  Uvedel je nove enote ''dehkanov'' ([[vitez]]ov), ki jih je plačevala država. Bolj ali manj uspešno se je vojskoval z Bizantinci. S pomočjo polbrata jemenskega kralja je osvojil južno [[Arabija|Arabijo]].
|-
| [[File:HormizdIV.jpg|80px]]
| Šahinšah 
| '''[[Hormizd IV.]]'''
|–
| 540
| Sin Kozrava I. 
| 31. januar 579 – 5. september 590
|5. september 590
| Vistahm ga je ubil. 
|-
| [[Slika:Gold coin with the image of Khosrau II.jpg|80px]]
| Šahinšah, Aparviz
| '''[[Kozrav II.]]'''
|–
| 570
| Sin Hormizda IV. 
| september 590 – september 590
|28. februar 628
| Odstavljen, odšel na bizantinsko ozemlje. 
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''[[Mihranidi]]'''
|-
| [[Slika:BahramChobinCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah, Čubineh 
| '''[[Bahram Čobin|Bahram VI.]]'''
| Merbandak
| ?
| Sin Bahrama Gušnaspa Mihranskega 
| september 590 – januar 591
|591
| Umorjen na ukaz Kozrava II. 
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''[[Sasanidi]]'''
|-
| [[Slika:Gold coin with the image of Khosrau II.jpg|80px]]
| Šahinšah, Aparviz 
| '''[[Kozrav II.]]'''
|–
| 570
| Sin Hormizda IV. 
| januar 591 – 25. februar 628
|28. februar 628
| Usmrčen na ukaz Kavada II.
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''[[Hiša Ispahbudhana|Ispahbudani]]'''
|-
| [[Slika:BistamCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Bistam]]'''
|–
| ?
| Sin Šašurja Ispahbudanskega; stric Kozrava II. in mož Gorduje, sestre Bahrama V. 
| 591 – 596 ali 600
|596 ali 600
| Ubila ga je žena Gorduja ali njegov general Pariovk. 
|-

|  
| Šahinšah
| '''[[Hormizd V.]]'''
|–
|  
| 
|593  
|   
|-

! colspan=&quot;9&quot; |'''[[Sasanidi]]'''
|-
| [[Slika:KavadhIICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah 
| '''[[Kavad II.]]'''
| Širuja
|?
| Sin Kozrava II. 
| 25. februar 628 – 15. september 628
|15. september 628
| Umrl zaradi kuge.
|-
| [[Slika:Aradashiriii.jpg|80px]]
| Šahainšah
| '''[[Ardašir III.]]'''
|–
| 621
| Sin Kavada II.
| 15. september 628 – 27. april 629
|27. april 629
| Šahbaraz ga je ubil. 
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''[[Mihranidi]]'''
|-
| [[Slika:Coin of Farrukhzad, minted at Ardashir-Khwarrah in circa 694–698.jpg|80px]]
| Šahinšah, Šarvaraz 
| '''[[Šarbaraz]]'''
|–
|?
| Sasanidski general iz Mihranske dinastije.
| 27. april 629 – 17. junij 629
|17. junih 629
| Ubit na Boranov ukaz. 
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''[[Sasanidi]]'''
|-
| [[Slika:Khusrau iii.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Kozrav III.]]'''
|–
|?
| Nečak Kozrava II. 
| 630
|630
| Ubit po petih dneh vladanja.
|-
| [[Slika:Puran Dokht Imaginary Portrait.jpg|80px]]
| Šahbanu, Kraljica
| '''[[Boranduht]]'''
|–
| 590
| Hčerka Kozrava II. 
| 17. junij 629 – 16. junij 630 (prvič)

631 – 632 (drugič)
|632
| Iranski aristokrati so jo odstavili in zamenjali s Šapurjem Šahrvarazom. Po ponovnem prihodu na prestol so jo zadavili.  
|-
| 
| Šahinšah
| '''[[Šapur-i Šarvaraz]]'''
|–
|?
| Sin Šahrbaraza in neznane sestre Kozrava II. 
| 630
|?
| Iranski aristokrati so ga odstavili in zamenjali z Azarmidohto.
|-
| 
| Šhinšah
| '''[[Peroz II.]]'''
| Gušnasp-Bandeh
|?
| Sin Mihran-Gošnaspa in Čaharbaht, hčerke Jaznadada, sina Kozrava I.
| 630
|630
| Iranski aristokrati so ga ubili.
|-
| [[Slika:Azarmedukht.jpg|80px]]
| Šahbanu
| '''[[Azarmidoht]]'''
|–
|?
| Hčerka Kozrava II. 
| 630–631
|631
| Iranski aristokrati so jo ubili.
|-
| [[Slika:KhosrauIVCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Kozrav IV.]]'''
| Hurrazad 
|?
| Sin Kozrava II. 
| 631
|631
| Iranski aristokrati so jo ubili.
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''[[Hiša Ispahbudhana|Ispahbudhani]]'''
|-
| [[Slika:FarrokhHormizdVCoin.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Faroh Hormizd]]'''
|–
|?
| Sin sasanidskega generala Vindujiha, Vistahmov brat
| 630–631
|631
| Ubit na Azarmidohtin ukaz. 
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''[[Sasanidi]]'''
|-
| [[Slika:HormizdVICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Hormizd VI.]]'''
|–
| ?
| Vnuk Kozrava II. 
| 630–631
|631
| Iranski aristokrati so jo ubili.
|-
| [[Slika:YazdegerdIIICoinCroppedHistoryofIran.jpg|80px]]
|Šahinšah
| '''[[Jazdegerd III.]]'''
|–
| 624
| Sin Šahrijarja, sina Kozrava II. 
| 16. junij 632–651
|651
| Ubit.
|-
|}
'''''Opomba:''''' ''Na splošno velja, da se je klasična Perzija končala s propadom Sasanidskega cesarstva zaradi muslimanske osvojitve Perzije.''

== Dabujidsko kraljestvo (642–760) ==
{{glavni|Dabujidi}}
[[Slika:Dabuyid dynasty (greatest extent).svg|thumb|right|Dabujidsko kraljestvo okoli leta 720)]]

Dabujidi so bili zoroastrska perzijska dinastija, ki je več kot sto let vladala na severu Irana, dokler je ni osvojil [[Abasidski kalifat]].

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;230pt&quot; |Ime
! width=&quot;65pt&quot; |Rojstvo
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
!Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
! colspan=&quot;8&quot; |'''[[Dabujidi]] (642–760)'''
|-
| [[Slika:GilGavbaraHistoryofIran.jpg|80px]]
| [[Sepahbod]] 
| '''[[Gil Gavbara]]'''
| ?
| Piruzov sin. 
| 642–660
|660
|
|-
| 
| Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah 
| '''[[Dabuja]]''' 
| ?
| Gil Gavbarov sin.
| 660–676
|676
| 
|-
| [[Slika:Ispahbod FarXan's coin-3.jpg|80px]]
| Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah 
| [[Farukan Veliki|'''Farukan I. Veliki''']] 
| ?
| Dabujev sin. 
| 712–728
|728
| 
|-
| [[Slika:Dād-būrzmihr.jpg|80px]]
| Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah 
| '''[[Dadburzmir]]'''
| ?
| Sin Farukana Velikega.
| 728–740/741
|740/741
| 
|-
| 
| Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah  
| [[Farukan Mali|'''Farukan II. Mali''']]
| ?
| Sin Farukana Velikega.
| 740/741–747/48
|747/48
| Regent za Kuršida Tabaristanskega.
|-
| [[Slika:Ispahbod Xurshid's coin-1.jpg|80px]]
| Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah 
| '''[[Kuršid Tabaristanski]]''' 
| 734
| Sin Dadburzmirja. 
| 740/741–760
|761
| Naredil samomor.
|-
|}

==Rašidunski kalifat (642–661)==
{{glavni|Rašidunski kalifat}}
[[Slika:Rashidun Caliphate (greatest extent).svg|thumb|right|Rašidunsko cesarstvo v svojem največjem obsegu pod kalifom Utmanom leta 654]]

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;100pt&quot; |Ime
! width=&quot;130pt&quot; |[[Kunja]]
! width=&quot;65pt&quot; |Rojen
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
!Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
| [[Slika:Rashidun Caliphs Umar ibn Al-Khattāb - عُمر بن الخطّاب ثاني الخلفاء الراشدين.svg|80px]]
| Al Faruk, Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Omar (kalif)|Omar]]'''
| Abu Hafs
| 583
| Sin [[Katab ibn Nufajl]]a.
| 642–644
|644
| Omar je postal kalif leta 634; njegova vojska je leta 642 osvojila Perzijo. Ubil ga je [[Piruz Nahavandi]].
|-
| 
| Zonurain, Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Utman ibn Afan]]'''
| Abu Amr
| 579
| Sin Afana iz [[Omajadi|omajadskega klana]].
| 644–656
|656
| Ubili so ga uporniki.
|-
| [[Slika:Rashidun Caliph Ali ibn Abi Talib - علي بن أبي طالب.svg|80px]]
| Al-Mortaza, Kalif, Emir al-Muminin, Veliki imam, Mula Ali
| '''[[Ali|Ali Ibn Abi Talib]]'''
| Abul-Hasan 
| 598
| Sin Abu Taliba iz Hašemitskega klana, Mohamedov zet.
| 656–661
|661
| Ubili so ga Haridžiti. 
|-
|}

== Omajadski kalifat (661–750) ==
{{glavni|Omajadski kalifat}}
[[Slika:Umayyad Caliphate (greatest extent).svg|thumb|right|Omajadski kalifat v svojem največje, obsegu okoli leta 750]]

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;100pt&quot; |Ime
! width=&quot;130pt&quot; |[[Kunja]]
! width=&quot;65pt&quot; |Rojen
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
!Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Muavija I.]]'''
| Abu Abdulah 
|?
| Sin [[Abu Sufjan ibn Harb]]a, bratranec [[Utman ibn Afan]]a in drugi bratranec preroka [[Mohamed]]a.
| 661–680
| 680
|
|-
| [[Slika:Yazid ibn Muawiya.jpg|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Jezid I.]]'''
| Abu Halid
|?
| Sin Muavije I. 
| 680–683
| 683
|
|-
| 
|Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Muavija II.]]'''
| Abu Abd ur-Rahman 
|?
| Sin Jezida I. 
| 683–684
| ?
| Odstopil (?)
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Marvan I.]]'''
| Abu Abd al-Malik 
|?
| Sin Hakama, bratranca Muavije I. 
| 684–685
| 685
| Ubila ge je žena.
|-
| [[Slika:First Umayyad gold dinar, Caliph Abd al-Malik, 695 CE.jpg|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Abd al-Malik ibn Marvan|Abd al-Malik]]'''
| Abudul Valid 
|?
| Sin Narvana I. 
| 685–705
| 705
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al Valid I.]]'''
| Abudul-Abas 
|?
| Sin Abd al-Malika ibn Marvana.
| 705–715
| 715
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Sulejman ibn Abd al-Malik]]'''
| Abu Ajub 
|?
| Sin Abd al-Malika ibn Marvana.
| 715–717
| 717
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Omar II.]]'''
| Abu Hafṣ 
|?
| Sin Abd al-Aziza, sina Marvana I.
| 717–720
| 720
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Jezid II.]]'''
| Abu Halid
|?
| Sin Abd al-Malika ibn Marvana. 
| 720–724
| 724
|
|-
| [[Slika:Siria (damasco), califfo hisham, dirhem omayyade, 724-743.JPG|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Hišam]]'''
| Abudul Valid  
|?
| Sin Abd al-Malika ibn Marvana
| 724–743
| 743
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al Valid II]]'''
| Abudul Abas 
|?
| Sin Jezida II.
| 743–744
| 744
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Jezid III.]]'''
| Abu Halid 
|?
| Sin Al-Valida I. in Šahfarand, hčerke  [[Peroz II.|Peroza III.]]
| 744–744
| 744
| Ubit.
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Ibrahim ibn al-Valid|Ibrahim]]'''
| Abu Išak 
|?
| Sin Al Valida I.
| 744–744
| 744
| Ubit.
|-
| 
|Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Marvan II.]]'''
| Abu Abd al-Malik 
|?
| Sin Mohameda, sina Marvana I. 
| 744–750
| 750
| Vladal iz [[Harran]]a v Al Džaziri (Gornja [[Mezopotamija]]); As Safah ga je ubi.   
|-
|}

== Abasidski kalifat (750–946) ==
{{glavni|Abasidski kalifat}}
[[Slika:Abbasid Caliphate (greatest extent).svg|thumb|right|Abasidski kalifat v njegovem največjem obsegu (okoli leta 850)]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;130pt&quot; |Vladarsko ime
! width=&quot;100pt&quot; |Osebno ime
! width=&quot;65pt&quot; |Rojstvo
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
! width=&quot;65pt&quot; |Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
| [[Slika:Balami - Tarikhnama - Abu'l-'Abbas al-Saffah is proclaimed the first 'Abbasid Caliph (cropped).jpg|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[As-Safah]]'''
| Abudul Abbas Abdulah
| 721
| Sin Mohameda ibn Ali ibn Abdalaha, Mogamedovega strica po očetovi strani
| 750–754
| 754
|
|-
| [[Slika:Abbasid Dinar - Al Mansur - 140 AH (758 AD).JPG|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mansur]]'''
| Abu Džafar Abdulah
| 714
| As-Safahov brat
| 754–775
| 775
|
|-
| [[Slika:Abbasid al-Mahdi dirham Kirman 166AH.jpg|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mahdi]]'''
| Abu Abdulah Mohamed
| 744/745
| Al-Mansurjev sin 
| 775–785
| 785
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Hadi]]'''
| Abu Mohahamed Musa
| 764
| Al-Mahdijev sin 
| 785–786
| 786
|
|-
| [[Slika:Harun Al-Rashid and the World of the Thousand and One Nights.jpg|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Ar-Rashid]]'''
| Abu Džafar Harun
| 763/766
| Al-Mahdijev sin 
| 786–809
| 809
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Amin]]'''
| Abu Abdulah Mohamed
| 787
| Sin Haruna al-Rašida 
| 809–813
| 813
| Al-mamun ga je ubil
|-
| [[Slika:John the Grammarian as ambassador before Theophilos and Mamun.jpg|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mamun]]'''
| Abudl-Abas Abdulah
| 786
| Sin Haruna al-Rašida
| 813–833
| 833
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mutasim]]'''
| Abu Išak Mohamed
| 795
| Sin Haruna al-Rašida
| 833–842
| 842
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Vatik]]'''
| Abu Džafar Harun
| 816
| Al-Mutasimov sin
| 842–847
| 847
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mutavakil]]'''
| Abudl-Fazl Džafar
| 821
| Al-Mutasimov sin 
| 847–861
| 861
| Al-Muntasir ga je ubil
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Muntasir]]'''
| Abu Džafar Mohamed
| 837
| Al-Mutavakil ga je ubil 
| 861–862
| 862
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mustain]]'''
| Abudl-Abas Ahmed
| 836
| Sin Al-Mutasimovega sina  Mohameda
| 862–866
| 866
| Odstavljen in kasneje ubit
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mutaz]]'''
| Abu Abdulah Zubajr
| 847
| Al-Mutavakilov sin 
| 866–869
| 869
| Odstavljen in kasneje ubit
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Muhtadi]]'''
| Abu Išak Mohamed 
| ?
| Al-Vathikov sin 
| 869–870
| 870
|
|-
| [[Slika:Dinar of al-Mu'tamid, AH 271.jpg|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mutamid]]'''
| Abudl-Abas Ahmed
| 844
| Al-Mutavakilov sin 
| 870–892
| 892
|
|-
| [[Slika:Dinar of al-Mu'tadid, AH 285.jpg|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mutadid]]'''
| Abdul-Abbas Ahmed
| 854/861
| Sin Al-Mutavakilovega sina Talha al-Muvafaka
| 892–902
| 902
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Muktafi]]'''
| Abu Mohammad Ali
| 877/878
| Son of [[Al-Mu'tadid]]
| 902–908
| 908
|
|-
| [[Slika:Dinar of al-Muqtadir with Abu'l-Abbas and Amid al-Dawla.jpg|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Muktadir]]'''
| Abul-Fazl Džafar
| 895
| Al-Mutadidov sin 
| 908–929
''in''

929–932
| 929
| Za nekaj časa odstavljen
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Kahir]]'''
| Abu Mansur Mohamed
| 899
| Al-Mutadidov sin 
| 929
''in''

932–934
| 929
| Prisiljen k odstopu zaradi javnih protestov, kasneje odstavljen in oslepljen 
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin 
| '''[[Ar-Radi]]'''
| Mohamed
| 907
| Al-Muktadirjev sin
| 934–940
| 940
| ''De facto'' oblast v letih 936-938 je bila v rokah [[Ibn Raik]]a 
|-
| [[Slika:Dirham of al-Muttaqi.jpg|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mutaki]]'''
| Abu Išak Ibrahim
| 908
| Al-Muktadirjev sin
| 940–944
| 944
| ''De facto'' oblast v letih 940-941 je bila v rokah [[Badžkam]]a, v letih  941-942 v rokah  [[Ibn Raik]]a, v letih 943-944 v rokah [[Nasir al-Daula|Nasirja al-Daula]]  in [[Tuzun]]a, ki ga je odstavil in oslepil 
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mustakfi]]'''
| Abudl-Kasim Abdulah
| 905
| Al-Muktafijev sin
| 944–946
| 946
| ''De facto'' oblast v letih 944-945 je bila v rokah Tuzuna in v letih  945-946 v rokah Abu Džafarja: odstavljen in oslepljen 
|-
|}

==Samanidsko cesarstvo (819–999)==
{{glavni|Samanidsko cesarstvo}}
[[Slika:Samanid Empire (greatest extent).svg|thumb|right|Samanidsko cesarstvo v njegovem majvečjem obsegut]]

{| class=&quot;wikitable&quot;
!Portret 
! Naslov
!Vladarsko ime
! Osebno ime
! Rojstvo
! Sorodstvo
! Vladanje
! Smrt
! Komentar
|-
! colspan=&quot;9&quot; |[[Samanidska dinastija]] (819–999)
|-
|
|
| [[Ahmed ibn Asad|Ahmed I.]]
|?
|?
|
| 819–864/865
| 864/5
|
|-
|
|
| '''[[Nasr I.]]'''
|?
|?
|
| 864/865–892
| 892
|
|-
|
| Adel
| '''[[Ismail I.]]'''
|?
|?
|
| 892–907
| 907
|
|-
|
| Šahid
| '''[[Ahmed Samani|Ahmed II.]]'''
|?
|?
|
| 907–914
| 914
|
|-
| [[Slika:Nasr II Samarqand coin 921 922.jpg|80px]]
| Said
| '''[[Nasr II.]]'''
|?
|?
|
| 914–942
| 943
|
|-
|
| Hamid
| '''[[Nuh I.]]'''
|?
|?
|
| 942–954
| 954
|
|-
|
| Rašid
| '''[[Abd al-Malik I.]]'''
|?
|?
|
| 954–961
| 961
|
|-
|
| Moajed 
| '''[[Mansur I.]]'''
|?
|?
|
| 961–976
| 976
|
|-
|
| '''Radhi'''
| '''[[Nuh II.]]'''
|?
|?
|
| 976–996
| 997
|
|-
|
| Abol Haret
| '''[[Mansur II.]]'''
|?
|?
|
| 996–999
| 999
|
|-
|
| Abol Favares
| '''[[Abd al-Malik II.]]'''
|?
|?
|
| 999
| 999
|
|-
|
| Montaser
| [[Ismail II.]]
|?
|?
|
| 1000–1005
| 1005
|
|-
|}

==Safaridsko kraljestvo (861–1003)==
{{glavni|Safaridska rodbina}}
[[Slika:Saffarid dynasty (greatest extent).svg|thumb|right|Safaridsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu]]

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret 
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;100pt&quot; |Ime
! width=&quot;130pt&quot; |[[Kunja]]
! width=&quot;65pt&quot; |Rojstvo
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vkadanje
! width=&quot;65pt&quot; |Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
! colspan=&quot;9&quot; |[[Safaridi|Safaridska dinastija]] (861–1003)
|-
|
| Emir
| '''[[Jakub ibn Lajt]]'''
|–
| 840
| Aj-Lajtov sin. 
| 861–879
| 879
| Umrl zaradi bolezni.
|-
| 
| Emir
| '''[[Amr]]'''
|–
| ?
| Al-Lajtov sin.
| 879–901
| 902
| Samanidi so ga ujeli in 20. aprila 902 v [[Bagdad]]u usmrtili.
|-
| 
| Emir
| '''[[Tahir]]'''
| Abudl-Hasan
| ?
| Sin Mohameda, sina Amra.
| 901–908
|?
| V ujetništvu v Bagdadu. 
|-
| 
| Emir
| '''[[Al-Lajt]]'''
|–
| ?
| Sin Alija ibn al-Lajta.
| 909–910
| 928
| Umrl naravne smrti v ujetništvu v Bagdadu leta 928.
|-
| 
| Emir
| '''[[Mohamed ibn al-Lajt]]'''
|–
| ?
| Sin Alija ibn al-Lajta.
| 910–911
|?
| Umrl v ujetništvu v Bagdadu.
|-
| 
|Emir
| '''[[Amr ibn Jakub]]'''
| Abu Hafs
| 902
| Jakubov sin. 
| 912–913
|?
| Samanidi so ga odstavili. 
|-
| [[Slika:AhmadIbnMuhammadSaffaridCoin.jpg|80px]]
| Emir
| '''[[Ahmed ibn Mohamed]]'''
| Abu Džafar
| 21. junij 906 
| Sin Mohameda ibn Amra. 
| 923–963
| 31. marec 963
| Abdul Abas in Gilman sta ga ubila. 
|-
| [[Slika:KhalafibnAhmadCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Emir
| '''[[Kalaf ibn Ahmed]]'''
| Abu Ahmed
| november 937 
| Sin Ahmeda ibn Mohameda.
| 963–1003
| marec 1009
| Leta 1003 so ga odstavili Gaznavidi; umrl v ujetništvu leta 1009.
|-
|}

==Guridsko kraljestvo (879–1215)==
{{Glavni|Guridi}}
[[Slika:Ghurid dynasty (greatest extent).svg|thumb|right|Guridsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu leta 1202]]

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;100pt&quot; |Ime
! width=&quot;65pt&quot; |Rojstvo
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
! width=&quot;65pt&quot; |Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |KOmentar
|-
! colspan=&quot;8&quot; |Guridska dinastija (879–1215)
|-
|
|Malik
|'''[[Emir Suri]]'''
|?
|Oče Mohameda ibn Surija
|?–?
|?
|Prvi malik (kralj) Guridske dinastije. 
|-
|[[Slika:MuhammadibnSuriPaintingHistoryofIran.jpg|80px]]
|Malik
|'''[[Mohamed ibn Suri]]'''
|?
|Sin Emirja Surija.
|?–1011
|1011
|Se je zastrupil. 
|-
|
|Malik
|'''[[Abu Ali ibn Mohamed]]'''
|?
|Sin Mohameda ibn Surija.
|1011–1035
|1035
|Odstavljen in ubit (nečak Abas ibn Šit)
|-
|
|Malik
|'''[[Abas ibn Šit]]'''
|?
|
|1035–1060
|1060
|Odstavljen in ubit, zamenjan s sinom Mohamedom ibn Abasom. 
|-
|
|Malik
|'''[[Mohamed ibn Abas]]'''
|?
|Sin Abasa ibn Šita.
|1060–1080
|1080
|
|-
|
|Malik
|'''[[Kutb al-din Hasan]]'''
|?
|Sin Mohameda ibn Abasa.
|1080–1100
|1100
|
|-
|
|Malik
|'''[[Iz al-Din Husein]]'''
|?
|Sin Kutba al-din Hasana.
|1100–1146
|1146
|
|-
|
|Malik
|'''[[Sajf al-Din Suri]]'''
|?
|Sin Iz al-Din Huseina. 
|1146–1149
|1149
|-
|
|Malik
|'''[[Baha al-Din Sam I.]]'''
|?
|Sin Iz al-Din Huseina
|1149
|1149
|
|-
|
|Malik
|'''[[Ala al-Din Husein]]'''
|?
|Sin Iz al-Din Huseina. 
|1149–1161
|1161
|
|-
|
|Malik
|'''[[Sajf al-Din Mohamed]]'''
|?
|Sin Ala al-Din Huseina
|1161–1163
|1163
|
|-
|[[Slika:Ghurids (Ghur &amp; Ghazna). Ghiyath al-Din Muhammad. AH 558-599 AD 1163-1203. Baldat Herat mint. Dated AH 599 (AD 1202-3).jpg|80px]]
|Sultan
|'''[[Gijat al-Din Mohamed]]'''
|1139
|Sin Baha al-Din Sama I. 
|1163–1202
|1202
|
|-
|[[Slika:Shahabuddin Suri.jpg|80px]]
|Sultan
|'''[[Muiz al-Din]]'''
|1149
|Sin Baha al-Din Sama I.
|1173–1206
|1206
|
|-
|
| Sultan 
|'''[[Gijat al-Din Mahmud]]'''
|?
|Sin Gijat al-Din Mohameda 
|1206–1212
|1212
|
|-
|
| Sultan
|'''[[Baha al-Din Sam III.]]'''
|?
|Sin Gijat al-Din Mahmuda 
|1212–1213
|1213
|
|-
|
|Sultan
|'''[[Ala al-Din Atsiz]]'''
|1159
|Sin Ala al-Din Huseina
|1213–1214
|1214
|
|-
|
| Sultan 
|'''[[Ala al-Din Ali]]'''
|?
|Sin Šuja allDin Mohameda.
|1214–1215
|1215
|
|}

==Bujidsko kraljestvo (934–1062)==
[[Slika:Buyid Dynasty (greatest extent).svg|thumb|right|Bujidska dinastija v njenem največjem obsegu]]

Bujidsko kraljestvo je bilo razdeljeno v veliko ločenih emiratov, od katerih si bili najpomembnejši Fars, Raj in Irak. Na splošno je veljalo, da je bil eden od emirjev prvi med enakimi in so ga naslavljali z amir al-umara   ali šahinšah.

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;130pt&quot; |Vladarsko ime
! width=&quot;100pt&quot; |Osebno ime
! width=&quot;65pt&quot; |Rojstvo
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
! width=&quot;65pt&quot; |Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''Bujidi Farsa (933–1062)'''
|-
| 
| Emir, Amir al-umara
| '''[[Imad al-Daula]]'''
| Abul-Hasan Ali
| 891
| Sin Buja
| 934–949
| 949
| Tudi glavni bujidski emir (934-949)
|-
| [[Slika:Adud al-Dawla medallion.jpg|80px]]
| Emir, Šahinšah
| '''[[Adud al-Daula]]'''
| Fana Husrev
| 936
| Sin Rukn al-Daula in nečak Imad al-Daula
| 949–983
| 983
| Glavni bujidski emir (976-983) in emir Iraka (978-983)
|-
| 
| Emir, Amir al-umara
| '''[[Šaraf al-Daula]]'''
| Abudl-Favaris Širdil
| 962
| Sin Adud al-Daula
| 983–989
| 989
| Tudi glavni bujidski emir in emir Iraka (987-989)
|-
| 
| Emir, Kralj
| [[Samsam al-Daula]]
| Abu Kalidžar Marzuban
| 964
| sin Adud al-Dala
| 989–998
| 998
| Tudi emir Iraka in samoproglašeni glavni bujidski emir (983-986) 
|-
| [[Slika:Baha' al-DawlaBuyidCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Emir, Kralj, Šahinšah 
| '''[[Baha al-Daula]]'''
| Abu Nasr Firuz
| 971
| Sin Adud al-Daula
| 998–1012
| 1012
| Tudi emir Iraka (988-1012) in glavni bujidski emir (997-1012)
|-
| 
| Emir
| '''[[Sultan al-Daula]]'''
| Abu Šudža 
| 992
| Sin Baha al-Daula
| 1012–1024
| 1024
| Tudi emir iraka n glavni bujidski emir (1012-1021)
|-
| [[Slika:AbuKalijarBuyidCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Emir, Šahinšah
| '''[[Abu Kalidžar]]'''
| Marzuban
| 1011
| Sin Sultan al-Daula 
| 1024–1048
| 1048
| Tudi emir Kermana (1028-1048), glavni bujidski emir (1037-1048) in emir Iraka (1044-1048)
|-
| 
| Emir
| '''[[Abu Mansur Fulad Sutun]]'''
| 
| ?
| Sin Abu Kalidžarja 
| 1048–1054
| 1062
| Izgubil Fars v korist Husrau Šaha
|-
| 
| Emir
| '''[[Abu Said Husrau Šah]]'''
| 
| ?
| Sin  Abu Kalidžarja 
| 1051–1054
| ?
| Izgubil Fars v korist Abu Mansur Fulad Sutuna
|-
| 
| Emir
| '''[[Abu Mansur Fulad Sutun]]'''
| 
| ?
| Sin Abu Kalidžarja 
| 1054–1062
| 1062
| Ubil ga je Šabankara, poglavar plemena Fadluja
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''Bujidi Raja, Isfahana in Hamadana (935–1038)'''
|-
| [[Slika:Ruknal-DawlaCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Emir, Amir al-umara
| '''[[Rukn al-Daula]]'''
| Abu Ali Hasan
| 898
| Sin oBuja
| 935–976
| 976
| Tudi glavni bujidski emir (949-976)
|-
| 
| Emir
| '''[[Fahr al-Daula]]'''
| Abul-Hasan Ali
| 952
| Sin Rukn al-Daula
| 976–980
''in''
983–997
| 980
| Tudi emir Hamadana in Tabaristana (984-997) in glavni bujidski emir (991-997)
|-
| [[Slika:Coin of the Buyid ruler Mu'ayyad al-Dawla, Isfahan mint.jpg|80px]]
| 'Emir
| '''[[Muajad al-Daula]]'''
| Abu Mansur
| 941
| Sin Rukn al-Daula
| 976–983
| 983
| Tudi emir Hamadana (976–983), Džibala (977–983), Tabaristana (980–983) in Gorgana (981–983)
|-
| [[Slika:Gold dinar of Majd al-Dawla, the last ruler of the Buyid amirate of Ray.jpg|80px]]
| Emir
| '''[[Madžd al-Daula]]'''
| Abu Taleb Rostam
| 993
| Sin Fahr al-Daula
| 997–1029
| 1029
| Samo v Raju, za kratek čas samoproglašeni glavni bujidski emir 
|-
| [[Slika:Shamsal-DawlaBuyidCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Emir
| '''[[Šams al-Daula]]'''
| Abu Tahir
| ?
| Sin Fahr al-Daula 
| 997–1021
| 1021
| Samoi v Isfahanu in Hamadanu, za kratek čas samopriglašeni glavni bujidski emir 
|-
| 
| Emir
| '''[[Sama al-Daula]]'''
| Abul-Hasan Ali
| ?
| Sin Šams al-Daula
| 1021–1023
| 1023
| Samo v Hamadanu, odstavljen 
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''Bujidi Iraka in Huzistana (945–1055)'''
|-
| 
| Emir, Amir al-umara
| '''[[Muiz al-Daula]]'''
| Abul-Husein Ahmad
| 915
| Sin Buja
| 945–966
| 966
|
|-
| 
| Emir, Amir al-umara
| '''[[Iz al-Daula]]'''
| Abu Mansur Bahtijar
| 943
| Sin Muiz al-Daula 
| 966–979
| 979
| Samoproglašeni glavni bujidski emir (976-978)
|-
| [[Slika:Adud al-Dawla medallion.jpg|80px]]
| Emir, Šahinšah 
| '''[[Adud al-Daula]]'''
| Fana Husrev 
| 937
| Sin Rukn al-Daula
| 977–983
| 983
| Tudi emir Farsa (949-983) in glavni bujidski emir (976-983)
|-
| 
| Emir, Kralj
| '''[[Samsam al-Daula]]'''
| Abu Kalidžar Marzban
| 964
| Sin Adud al-Daula
| 983–987
| 998
| Tudi samoproglašeni glavni bujidski emir (983-986) in emir Farsa in Kermana (989-998)
|-
| 
| Emir, Amir al-umara
| '''[[Šaraf al-Daula]]'''
| Abul-Favaris Širdil 
| 962
| Sin Adud al-Daula
| 987–989
| 989
| Tudi emir Farsa (983-989) in glavni bujidski emir (987-989)
|-
| [[Slika:Baha' al-DawlaBuyidCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Emir
| '''[[Baha al-Daula]]'''
| Abu Nasr Firuz
| 970
| Sin Adud al-Daula
| 989–1012
| 1012
| Tudi glavni bujidski emir (997-1012) in emir Farsa (999-1012)
|-
| 
| Emir
| '''[[Sultan al-Daula]]'''
| Abu Šudža
| 992
| Sin Baha al-Daula 
| 1012–1021
| 1024
| Tudi glavni bujidski emir (1012-1021) in emir Farsa (1012-1024) 
|-
| 
| Emir, Šahinšah, Kralj 
| '''[[Mušarif al-Daula]]'''
| Abu Ali
| 1002
| Sin Baha al-Daula
| 1021–1025
| 1025
|  
|-
| 
| Emir
| '''[[Džalal al-Daula]]'''
| Abu Tahir Džalal al-Daula
| 994
| Sin Baha al-Dala
| 1027–1043
| 1043
|
|-
| [[Slika:AbuKalijarBuyidCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Emir, Šahinšah 
| '''[[Abu Kalidžar]]'''
| Marzuban
| 1011
| Sin Sultan al-Daula
| 1043–1048
| 1048
| Tudi emir Farsa (1024-1048), Kermana (1028-1048) in glavni bujidski emir (1037-1048)
|-
| 
| Emir
| '''[[Al-Malik al-Rahim]]'''
| Abu Nasr Husrau Firuz
| ?
| Sin Abu Kalidžarja 
| 1048–1055
| 1058
| Tudi glavni bujidski emir (1051-1055); odstavil ga je Tugril Seldžusški
|-
|}

== [[Seldžuki|Seldžuški turški]] sultani, 1029-1194 ==
* [[Togrül|Toğrül]] bin Mikail (Tugril beg) ([[1037]]-[[1063]]).
* [[Alp Arslan]] bin Čagri ([[1063]]-[[1072]]).
* Dželaludin [[Malikšah|Malikšah I.]] ([[1072]]-[[1092]]).
* Nasir ad-Din [[Mahmud I.]] ([[1092]]-[[1094]]).
* Rukn ad-Din [[Barkijaruk]] ([[1094]]-[[1105]]).
* Mu'izz ad-Din [[Malikšah II.]] ([[1105]]).
* Gijat ad-Din [[Mehmed I.]] Tapar (Mohamed) ([[1105]]-[[1118]]).
* Mu'izz ad-Din [[Ahmed Sandžar]] ([[1097]]-[[1157]]).
* [[Mahmud II.]] ([[1118]]-[[1131]]).
* [[Davud]] (David) ([[1131]]-[[1132]]).
* [[Togrül II.|Toğrül II.]] (Tugril beg) ([[1132]]-[[1134]]).
* [[Mas'ud]] ([[1134]]-[[1152]]).
* [[Malikšah III.]] ([[1152]]-[[1153]]).
* [[Mehmed II. Osvajalec]] (Mohamed II.) ([[1153]]-[[1160]]).
* [[Sulejman|Sülejman Šah]] (Sulajman Šah) ([[1160]]-[[1161]]).
* [[Arslan Šah]] ([[1161]]-[[1176]]).
* [[Toghrül III|Toğrül III.]] (Tugril beg III.) ([[1176]]-[[1194]]).

''razdeljeno, 1194-1256''

== [[Ilkanat]], 1256-1343 ==
* [[Hülëgü]] (Hulagu) ([[1256]]-[[1265]]).
* [[Abakva]] ([[1265]]-[[1281]]).
* [[Tekuder]] ([[1281]]-[[1284]]).
* [[Argun (kan)|Argun]] ([[1284]]-[[1291]]).
* Gaikatu ([[1291]]-[[1295]]).
* Baidu ([[1295]]).
* [[Gazan]] ([[1295]]-[[1304]]).
* [[Öljeitü]] ([[1304]]-[[1316]]).
* [[Abu Sa'id]] ([[1316]]-[[1335]]) (zadnji od Džingisidskih il-kanov).
* Arpa Ke'un ([[1335]]-[[1336]]).
* Musa ([[1336]]-[[1337]]).
* Mohamed ([[1337]]-[[1338]]).

''razdeljeno, 1343-1380''

== [[Timuridi]], 1380-1449 ==
* [[Timurlenk]] (''Tamerlan'') ([[1370]]-[[1405]]).
* [[Šahruh]] ([[1405]]-[[1447]]).
* [[Ulug Beg]] ([[1447]]-[[1449]]).

''razdeljeno, 1449-1502''

== [[Safavidi]], 1502-1736 ==
* [[Ismail I.]] ([[1502]]-[[1524]]).
* [[Tahmasp I.]] ([[1524]]-[[1576]]).
* [[Ismail II.]] ([[1576]]-[[1578]]).
* [[Mohamed I. (Koda Bandeh)]]
* [[Mohamed Kodabanda]] ([[1578]]-[[1587]])
* [[Abas I. Veliki]] (Abas I., Abas Veliki) ([[1587]]-[[1629]])
* [[Safi]] ([[1629]]-[[1642]].
* [[Abas II. (Perzija)|Abas II.]] ([[1642]]-[[1667]]).
* [[Sulejman I.]] ([[1667]]-[[1694]]).
* [[Soltan Husein I.]] (Soltan Hosejn I.) ([[1694]]-[[1722]]).
* [[Tahmasp II.]] ([[1722]]-[[1732]]).
* [[Abas III.]] ([[1732]]-[[1736]]).
* [[Sulejman II.]] ([[1749]]-[[1750]]).
* [[Ismail III.]] ([[1750]]-[[1765]]).

== [[Afšaridi]], 1736-1749 ==
* [[Nadir Šah]]

== [[Zandi]], 1750-1794 ==
* [[Karim Kan]]
* [[Lotf-Ali Kan]]

== [[Kadžari]], 1796-1925 ==
* [[Aga Mohamed Kan Kadžar]] ([[1796]]-[[1797]]).
* [[Fat Ali Šah]] ([[1797]]-[[1834]]).
* [[Mohamed Šah Kadžar]]
* [[Naser-al-Din Šah]]
* [[Mozafer-al-Din Šah]] ([[1896]]-[[1907]]).
* [[Mohamed Ali Šah]] ([[1907]]-[[1909]]).
* [[Ahmad Šah Kadžar]] ([[1909]]-[[1925]]).

== [[Pahlavi]], 1925-1979 ==
* [[Reza Pahlavi]]
* [[Mohamed Reza Pahlavi]]

''[[Islamska republika Iran]], 1979 — ''

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Perzijski kralji|*]]
[[Kategorija:Seznami Perzijcev|kraljev]]
[[Kategorija:Seznami vladarjev|Perzijski kralji]]
[[Kategorija:Zgodovina Perzije]]</text>
      <sha1>s5p2ea50jyenzx7lhdmdjrg2zul4i0c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Clifton Bledsoe Cates</title>
    <ns>0</ns>
    <id>18865</id>
    <revision>
      <id>6758114</id>
      <parentid>6459490</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T04:56:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenjepis */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6758114</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9887" sha1="00n5xs4jjaxbqcd37s2kjozfqyhpwiz" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Clifton Bledsoe Cates
|nickname=
|allegiance={{USA}}
|branch=[[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|Korpus mornariške pehote ZDA]]
|service=
|serviceyears=[[1917]]–[[1951]]
|rank=[[General (ZDA)|General]]
|unit=
|commands=[[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|Korpus mornariške pehote ZDA]]
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Clifton Bledsoe Cates''', [[Američani|ameriški]] [[general]] [[mornariška pehota|marincev]], * [[31. avgust]] [[1893]], [[Tiptonville, Tennessee|Tiptonville]], [[Tennessee]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[4. junij]] [[1970]], [[Annapolis, Maryland|Annapolis]], [[Maryland]].

Cates je eden redkih poveljnikov, ki je v [[boj]]u poveljaval [[vod]]u, [[četa|četi]], [[bataljon]]u, [[polk]]u in [[divizija|diviziji]].

== Življenjepis ==
[[Osnovna šola|Osnovno šolanje]] je opravil v domačem [[okrožje|okrožju]], nakar je bil poslan v ''[[vojaška akademija Missourija|Vojaško akademijo Missourija]]'', kjer je postal častni [[študent]] in eden najboljših [[športnik]]ov. Leta 1916 je diplomiral iz [[pravo|prava]] na ''[[univerza Tennesseeja|Univerzi Tennessee]]ja''.

[[Doktorat|Doktoriral]] je prav tako iz prava na ''Univerzi Tennesseeja'' in ''[[Univerza Chattanooge|Univerzi Chattanooge]]''.

13. junija 1917 se je pridružil [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|Korpusu mornariške pehote ZDA]] kot rezervni [[poročnik]] v marinski [[vojašnica|vojašnici]] ''[[Port Royal, Južna Karolina|Port Royal]]'' ([[Južna Karolina]]). Januarja naslednje leto je odpotoval v [[Francija|Francijo]] ter se vključil v morijo [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].

Kot poročnik se je boril s [[6. marinski polk (ZDA)|6. marinskim polkom]] pri [[Bitka pri Verdunu|Verdunu]], pri [[Bouresches]]u, [[Belleau Wood]]u,... Za svoje zasluge je prejel 12 [[odlikovanje|odlikovanj]].

Potem, ko je sodeloval pri [[okupacija|okupaciji]] [[Nemčija|Nemčije]], se je septembra 1919 vrnil v ZDA, kjer je sprva služil kot [[pribočnik]] v ''[[Bela hiša|Beli hiši]]'' in nato bil pribočnik pri komandantu [[korpus (vojaštvo)|korpus]]a. Oktobra 1920 je postal pribočnik poveljujočega [[general]]a oddelka za [[Pacifik]] ([[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[Kalifornija]]. Junija 1923 je bil postavljen za poveljnika marinskega [[odred]]a na [[krov]]u [[USS California]]; to dolžnost je opravljal do aprila 1925. Mesec pozneje je pričel enoletno služenje v vrstah [[4. marinski polk (ZDA)|4. marinskega polka]] ([[San Diego]], [[Kalifornija]]).

Po služenju kot [[nabor]]ni [[častnik]] v [[Spokane, Washington|Spokanu]] ([[Washington, D.C.|Washington]]) in [[Omaha, Nebraska|Omahi]] ([[Nebraska]]) je bil marca 1928 imenoval za člana ameriške [[komisija|komisije]] za [[spomenik]]e [[bitka|bitk]] (Washington). To dolžnost je opravljal do maja 1929, ko je bil poslan v [[Šanghaj]] ([[Kitajska]]), kjer se je pridružil 4. marinskemu polku. 3 leta pozneje je bil poslan na [[študij]] na ''[[Vojaški industrijski kolidž]]'' (Army Industrial College) ([[Washington, D.C.]]).

Junija 1933 je zaključil študij, nakar je bil poslan v ''[[Quantico]]'', kjer se je pridružil [[7. marinski polk (ZDA)|7. marinskemu polku]]; takrat je tudi končal višji [[tečaj]] na ''[[Šole Korpusa mornariške pehote ZDA|Šolah Korpusa mornariške pehote ZDA]]''. Septembra 1935 se je vrnil v Washington, D.C., kjer je služboval v ''Sekciji za vojne načrte oddelka za [[vojaška operacija|operacije]] in urjenje'' pri ''Poveljstvu korpusa mornariške pehote'' ([[HQMC]]).

Avgusta 1937 je ponovno odplul proti Šanghaju, tokrat kot poveljnik [[6. marinski polk (ZDA)|6. marinskega polka]]; v tej [[vojaška formacija|formaciji]] je služil, dokler se ni marca 1938 vrnil v 4. marinski [[polk]]. Naslednje leto je bil še enkrat napoten na ''[[vojaštvo|Vojaški]] [[industrija|industrijski]] kolidž'', ki ga je končal junija 1940. Naslednji mesec je postal poveljnik ''Marinske osnovne [[častnik|častniške]] [[šola|šole]]'' v [[Navy Yard]]u ([[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]]).

Maja 1942 je prevzel poveljstvo [[1. marinski polk (ZDA)|1. marinskega polka]], ki ga je vodil med [[bitka za Guadalcanal|bitko za Guadalcanal]] in [[bitka za Tulagi|za Tulagi]]. Nato je imenovan za poveljnika [[4. marinska divizija (ZDA)|4. marinske divizije]], ki jo je vodil med [[bitka za Tinian|bitko za Tinian]] ter [[bitka za Ivo Jimo|bitko za Ivo Jimo]].

Naslednjega marca se je vrnil v ZDA in postal komandant ''Šol Korpusa mornariške pehote ZDA'' ([[Quantico]]). To delo je opravljal do junija 1944, ko je bil poslan nazaj na [[Pacifik]], kjer je julija spet prevzel poveljstvo 4. marinske [[divizija|divizije]], ki jo je vodil do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].

Decembra 1945 se je vrnil v ZDA, kjer je bil postavljen za predsednika odbora Korpusa mornariške pehote ZDA za opremo (Quantico); to dolžnost je opravljal 6 mesecev, dokler ni bil ponovno imenovan za poveljujočega generala marinske vojašnice Quantico. 1. januarja 1948 je bil povišan v [[general]]a in postavljen za [[komandant Korpusa mornariške pehote Združenih držav Amerike|komandanta Korpusa mornariške pehote Združenih držav Amerike]].

Na začetku [[korejska vojna|korejske vojne]] junija 1950 je v devetih dneh poslal v [[Koreja|Korejo]] [[1. začasna marinska brigada (ZDA)|1. začasno marinsko brigado]], čeprav je imel [[korpus (vojaštvo)|korpus]] takrat le 75.000 pripadnikov.

V času svojega mandata je nadaljeval delo svojega predhodnika, da se doseže dobro [[zakon]]sko opredelitev korpusa; to mu je uspelo s sprejetjem [[Javni zakon 416|Javnega zakona 416]], ki je določil moč korpusa na 3 divizije in 3 [[letalsko krilo|letalska krila]]. Prav tako je bil zaslužen za razvitje koncepta [[zračna konjenica|zračne konjenice]] oz. uporabe [[helikopter]]jev pri [[bojevanje|bojevanju]].

Ko je končal svoj štiriletni mandat kot komandant, so mu vrnili njegov bivši čin [[Generalporočnik (ZDA)|generalporočnik]]a in ga ponovno postavili za poveljnika Šol KMP ZDA (Quantico). 30. junija 1954 se je upokojil in bil hkrati ponovno povišan v generala.

4. junija 1970 je umrl v [[Pomorski bolnišnici ZDA]] ([[Annapolis, Maryland|Annapolis]], [[Maryland]] po dolgi [[bolezen]]. [[vojaški pokop|Pokopan]] je bil z vsemi vojaškimi častmi 8. junija [[nacionalno pokopališče Arlington|pokopališču Arlington]].

== Odlikovanja ==
* [[mornariški križec]],
* Army Distinguished Service Cross z [[hrast]]ovim [[List (rastlina)|list]]om kot [[simbol]]om druge podelitve
* [[srebrna zvezda]] s hrastovim listom kot simbolom druge podelitve
* [[škrlatno srce]] s hrastovim listom kot simbolom druge podelitve
* [[legija časti]]
* [[Croix de Guerre]] s pozlačeno [[zvezda|zvezdo]] in dvema [[palma]]ma
* dvakratna omemba v splošnih [[Povelje|ukazih]] 2. divizije, [[Ameriška ekspedicijska sila]] ([[AEF]])
* omemba poveljujočega generala AEF
* [[legija za zasluge]] z [[bojni V|bojnim »V«]]
* Distinguished Service Medal z zlato zvezdo kot simbolom druge podelitve
* Presidential Unit Citation s tremi bronastimi zvezdami
* World War I Victory Medal s ploščicami Aisne, Aisne-Marne, St. Mihiel, Meuse-Argonne and Defensive Sector;
* Army of Occupation of Germany Medal;
* Expeditionary Medal (China-1929–1931);
* Yangtze Service Medal (Shanghai-1930–1931);
* China Service Medal (China-1937–1939);
* American Defense Service Medal;
* Asiatic-Pacific Area Campaign Medal z eno srebrno zvezdo kot simbolom petih bronastih zvezd;
* American Area Campaign Medal;
* World War II Victory Medal;
* National Defense Service Medal
* nizozemski Order of the Orange Nassau s prekižanima [[meč]]ema in činom Velikega častnika

== Napredovanja ==
* 13. junij 1917 - [[poročnik]]
* 1919 - [[nadporočnik]]
* ? - [[stotnik (ZDA)|stotnik]]
* ? - [[major (ZDA)|major]]
* ? - [[podpolkovnik (ZDA)|podpolkovnik]]
* ? - [[polkovnik (ZDA)|polkovnik]]
* ? - [[brigadni general (ZDA)|brigadni general]]
* ? - [[generalmajor (ZDA)|generalmajor]]
* ? - [[Generalporočnik (ZDA)|generalporočnik]]
* 1. januar 1948 - položajni [[general]]
* 31. december 1952 - [[Generalporočnik (ZDA)|generalporočnik]]
* 30. junij 1954 - [[General (ZDA)|General]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam generalov Korpusa mornariške pehote ZDA]]

== Zunanje povezave ==
* [http://hqinet001.hqmc.usmc.mil/HD/Historical/Whos_Who/Cates_CB.htm Biografija KMP ZDA]

{{CMC}}
{{Start box}}
{{S-mil}}
{{Succession box|
 title=Poveljnik, [[4. marinska divizija (ZDA)|4. marinska divizija]]|
 before=[[Harry Schmidt (USMC)|Harry Schmidt]]|
 years=12. julij 1944–28. november 1945|
 after= Deaktivirana
}}
{{Succession box|before = [[Alexander Archer Vandegrift]] |title = [[Komandant Korpusa mornariške pehote ZDA]] |years = [[1. januar]] [[1948]]–[[31. december]] [[1951]] |after =[[Lemuel Cornick Shepherd mlajši]] }}
{{End box}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Cates, Clifton Bledsoe}}
[[Kategorija:Generali Korpusa mornariške pehote Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Ameriški vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre]]
[[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci mornariškega križca]]
[[Kategorija:Nosilci srebrne zvezde]]
[[Kategorija:Nosilci škrlatnega srca]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Pokopani na Nacionalnem pokopališču Arlington]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze Tennesseeja]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Chattanoogi]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Cross (ZDA)]]
[[Kategorija:Komandanti Korpusa mornariške pehote Združenih držav Amerike]]</text>
      <sha1>00n5xs4jjaxbqcd37s2kjozfqyhpwiz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Deoksiribonukleinska kislina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>19234</id>
    <revision>
      <id>6757867</id>
      <parentid>6716404</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:59:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757867</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30669" sha1="tfambyd9v4zb97xy8z40azbf4dgroz8" xml:space="preserve">[[Slika:DNA Structure+Key+Labelled.pn NoBB.png|thumb|right|300px|Struktura DNK]]
'''Deoksiribonukleinska kislina''' ('''DNK''' oziroma '''DNA''')&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Slovensko tehniško izrazje. Jezikovni priročnik |first=Andrej |last=Šmalc |year=2011 |publisher=Založba ZRC |page= |isbn=9789612543587 |pages=219–220}}&lt;/ref&gt; je [[molekula]], ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih. DNK skupaj z molekulo [[ribonukleinska kislina|ribonukleinske kisline]] (RNK) spada med [[nukleinska kislina|nukleinske (jedrne) kisline]]. Glavna vloga molekule DNK je shranjevanje bistvenih [[biologija|bioloških]] informacij.

DNK je nerazvejen [[polimer]], katerega osnovna enota je [[nukleotid]]. Nukleotid v DNK je sestavljen iz sladkorja ([[deoksiriboza]]), [[dušikove baze]] ([[adenin]], [[citozin]], [[gvanin]] in [[timin]]) in [[fosfat|fosfatne skupine]]. Zaporedje nukleotidov določa pomen genetske informacije. V vseh živih organizmih (z izjemo nekaterih virusov) ima DNK obliko [[dvojna vijačnica|dvojne vijačnice]], pri čemer se dve molekuli DNK ovijeta druga okrog druge. Pri tem so dušikove baze znotraj vijačnice in se medsebojno vežejo v parih. Adenin se vedno pari s timinom in citozin vedno z gvaninom (Watson-Crickovo pravilo baznih parov).

Pri [[evkariont]]ih vsebuje DNK [[celično jedro]], ki je posebna struktura znotraj [[celica|celice]], obdana z lastno membrano. Znotraj jedra je DNK v obliki [[kromatin]]a, ki pri celični delitvi postane viden kot [[kromosom]]i. Nasprotno pri [[prokariont]]ih DNK prosto plava v [[citoplazma|citoplazmi]] v regiji, ki se imenuje [[nukleoid]], in je večinoma krožna molekula (nima prostih koncev).

DNK lahko s pomočjo drugih sestavnih delov celice, ob dotoku [[hranilna snov|hranilnih snovi]] ter [[energija|energije]] v obliki molekul [[adenozin trifosfat|ATP]], sintetizirajo različne [[beljakovine]] v različnih zaporedjih. DNK ima vse nadzorne mehanizme, ki jih sicer poznamo iz računalniških [[programski jezik|programskih jezikov]] in ki omogočajo, da DNK nadzoruje procese v celici in njenem okolju. Če so računalniški programi zapisani v obliki dvojiških zaporedij in je osnovna enota pri njih [[bajt]] (8 [[bit]]ov), so genetski zapisi zapisani v obliki štiriških zaporedij in je osnovna enota pri le-teh [[kodon]] (trije pari nukleotidov).

== Zgodovina ==
[[Slika:Francis Crick.png|thumb|right|300px|[[Francis Crick]]]]
Nukleinske kisline je prvi izoliral [[Friedrich Miescher]] leta 1869&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Mashaghi A|author2= Katan A |title=A physicist's view of DNA |journal=De Physicus|volume=24e |issue=3 |pages=59–61 |year=2013 | arxiv= 1311.2545v1 |bibcode=2013arXiv1311.2545M }}&lt;/ref&gt; in jih tako poimenoval zato, ker jih je našel v jedru [[levkocit]]ov. Prisotnost nukleinskih kislin v ostalih celicah so dokazali v naslednjih nekaj letih, vendar je do odkritja njihove biološke vloge minilo še približno 75 let. V 1930. in 1940. letih je še vladalo trdno prepričanje, da so nosilci genetske informacije beljakovine, za katere so menili, da so edine dovolj zapletene biomolekule, da so sposobne opravljati to funkcijo. Nasprotno je DNK v tistem času veljala za precej dolgočasno in nepomembno molekulo, ki jo sestavlja monotono zaporedje štirih različnih nukleotidov, zaradi česar si ni bilo mogoče predstavljati, da bi lahko bila nosilka genetske informacije. Vendar se je v naslednjih desetletjih na veliko presenečenje večine izkazalo, da je resnica ravno nasprotna. 

Enega prvih eksperimentov, ki so utrli pot k razkritju prave narave DNK, je že leta 1928 izvedel [[Frederick Griffith]], ki je odkril t. i. transformirajoči princip. V svojem eksperimentu je Griffith okužil [[hišna miš|miši]] z dvema tipoma bakterije ''[[Diplococcus pneumoniae]]'' (R in S), ki povzroča [[pljučnica|pljučnico]].&lt;ref&gt;{{cite journal | author = Griffith F | title = The significance of pneumococcal types | journal = The Journal of Hygiene (London) | volume = 27 | issue = 2 | pages = 113–59 | date = January 1928 | pmid = 20474956 | pmc = 2167760 | doi = 10.1017/S0022172400031879 | issn=0022-1724}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Lorenz MG|author2= Wackernagel W | title = Bacterial gene transfer by natural genetic transformation in the environment | journal = Microbiol. Rev. | volume = 58 | issue = 3 | pages = 563–602 | year = 1994 | pmid = 7968924 | pmc = 372978 }}&lt;/ref&gt; Pripravil je mešanico živih (R-; nesposobnih povzročiti bolezen) in mrtvih (S-; [[patogen]]ih) bakterij ''D. pneumoniae'' in jih vbrizgal v miši, kar je proti pričakovanju povzročilo smrt večine miši. Še presenetljiveje pa je bilo, da je kri mrtvih miši vsebovala žive bakterije S. Mrtve bakterije S so torej nekako transformirale sicer nepatogene bakterije R v [[virulenca|virulentno]] obliko S. Leta 1944 so [[Oswald Avery]], [[Colin MacLeod]] in [[Maclyn McCarty]] po desetletnih raziskavah sklenili, da je za transformirajoči princip odgovorna molekula DNK, ki je torej tudi nosilka genetske informacije.&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Avery OT|author2= Macleod CM|author3= McCarty M | title = Studies on the Chemical Nature of the Substance Inducing Transformation of Pneumococcal Types: Induction of Transformation by a Desoxyribonucleic Acid Fraction Isolated from Pneumococcus Type Iii | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-experimental-medicine_1944-02_79_2/page/137| journal = J Exp Med | volume = 79 | issue = 2 | pages = 137–158 | year = 1944 | pmid = 19871359 | pmc = 2135445 | doi = 10.1084/jem.79.2.137 }}&lt;/ref&gt; To odkritje je bilo tedaj skoraj popolnoma prezrto in do uveljavitve takega razumevanja v znanstveni skupnosti je minilo še skoraj desetletje. Leta 1952 sta [[Alfred Hershey]] in [[Martha Chase]] izvedla eleganten eksperiment z [[bakteriofag]]i, ki je zelo prepričljivo dokazal, da je za transformirajoči princip zares odgovorna DNK.&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Hershey AD|author2= Chase M | title = Independent Functions of Viral Protein and Nucleic Acid in Growth of Bacteriophage | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-general-physiology_1952-09-20_36_1/page/38| journal = J Gen Physiol | volume = 36 | issue = 1 | pages = 39–56 | year = 1952 | pmid = 12981234 | pmc = 2147348 | doi = 10.1085/jgp.36.1.39 }}&lt;/ref&gt;

Končno pa sta osrednjo vlogo te molekule v biologiji leta 1953 potrdila [[James Dewey Watson]] in [[Francis Crick]], ko sta razvozlala njeno strukturo. S tem se je začela sodobna [[molekularna biologija]]. Za svoje delo sta prejela [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado]] za [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino#1962|fiziologijo ali medicino 1962]].

==Lastnosti==

DNK je nerazvejen [[polimer]], katerega osnovna enota je [[nukleotid]], sestavljen iz [[deoksiriboza|deoksiriboze]] (sladkor), [[fosfat|fosfatne skupine]], ter ene od štirih dušikovih baz, [[adenin]]a, [[citozin]]a, [[gvanin]]a ali [[timin]]a. Glede na slednje uporabljamo nukleotidne oznake A, C, G in T. Ogrodje polimerne DNK tvori izmenjujoče se zaporedje deoksiriboze in fosfatne skupine, par nasprotno obrnjenih ogrodij je ovit tako, da so dušikove baze znotraj, kjer se medsebojno povežejo s šibkimi [[vodikova vez|vodikovimi vezmi]]. Ker je teh šibkih vezi veliko, je končna povezava med dvema molekulama DNK zelo močna in razpade pri segrevanju na približno 80 °C (odvisno od deleža G in C ter dolžine zaporedja). Verigi dvojne vijačnice sta nasprotno obrnjeni, kar opisujemo s številkami ogljikovih atomov deoksiriboze (usmeritev 5' - 3' oziroma 3' - 5', kar se bere kot &quot;pet črtica konec&quot; in &quot;tri črtica konec&quot;), in protismislni, zaporedji nukleotidov obeh verig se povezujejo le v parih A-T (dve vodikovi vezi med bazama) in C-G (tri vodikove vezi). DNK zaporedje običajno zapisujemo s 5' konca, zato bi se zaporedje 5'-AATTGGCC-3' v dvojno vijačnico zvilo z nasproti obrnjenim protismislnim zaporedjem 5'-GGCCAATT-3'. Za boljše razlikovanje med enoverižno in dvoverižno DNK uporabljamo tudi oznaki ssDNK (angl. ''single strand'') in dsDNK (angl. ''double strand'').

[[Slika:A-DNA, B-DNA and Z-DNA.png|thumb|right|300px|Od leve proti desni, A, B in Z DNK]]

===Dimenzije in oblike===

Polmer dvojne vijačnice znaša 1 [[Nanometer|nm]] (ali 10 [[angstrem| A]]), dolžina vijačnice pa je pogojena s številom nukleotidov, pri čemer je dolžina nukleotida 0,33 nm. En obrat vijačnice je dolg 3,4 nm.&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Watson JD|author2= Crick FH | title = A Structure for Deoxyribose Nucleic Acid | journal = Nature | volume = 171 | issue = 4356 | pages = 737–738 | year = 1953 | pmid = 13054692 | doi = 10.1038/171737a0 | url = http://www.nature.com/nature/dna50/watsoncrick.pdf | format = PDF | bibcode = 1953Natur.171..737W }}&lt;/ref&gt; Najdaljši človeški [[kromosom]] gradi približno 220 milijonov nukleotidov,&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Gregory SG|author2= Barlow KF|author3= McLay KE|author4= Kaul R|author5= Swarbreck D|author6= Dunham A | title = The DNA sequence and biological annotation of human chromosome 1 | url = https://archive.org/details/sim_nature-uk_2006-05-18_441_7091/page/288| journal = Nature | volume = 441 | issue = 7091 | pages = 315–21 | year = 2006 | pmid = 16710414 | doi = 10.1038/nature04727 | bibcode = 2006Natur.441..315G |display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; iztegnjena dvojna vijačnica bi bila tako dolga 73 mm.

Poleg ogrodja iz deoksiriboze in fosfatne skupine sta na dvojni vijačnici opazna tudi mali in veliki žleb. V žlebovih so bolj izpostavljene organske baze, zato se tam nanje lahko vežejo [[encim]]i, ki prepoznajo točno določena zaporedja baz. Veliki žleb je širok 2,2 nm, mali žleb pa 1,2 nm.&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Wing R|author2= Drew H|author3= Takano T|author4= Broka C|author5= Tanaka S|author6= Itakura K|author7= Dickerson RE | title = Crystal structure analysis of a complete turn of B-DNA | url = https://archive.org/details/sim_nature-uk_1980-10-23_287_5784/page/754| journal = Nature | volume = 287 | issue = 5784 | pages = 755–8 | year = 1980 | pmid = 7432492 | doi = 10.1038/287755a0 | bibcode = 1980Natur.287..755W }}&lt;/ref&gt; Omenjene dimenzije veljajo za obliko B. DNK obstaja v več različnih oblikah ali konformacijah: A, B in Z. Oblika je odvisna od stopnje hidratacije, nukleotidnega zaporedja, stopnje dodatnega zvijanja, modifikacije organskih baz, koncentracije določenih kovinskih [[ion]]ov in poliaminov.&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Basu HS|author2= Feuerstein BG|author3= Zarling DA|author4= Shafer RH|author5= Marton LJ | title = Recognition of Z-RNA and Z-DNA determinants by polyamines in solution: experimental and theoretical studies | journal = J Biomol Struct Dyn | volume = 6 | issue = 2 | pages = 299–309 | year = 1988 | pmid = 2482766 | doi = 10.1080/07391102.1988.10507714 }}&lt;/ref&gt; Obliki A in B sta desnosučni, Z pa je levosučna, torej je zvita v nasprotni smeri. A-DNK je v primerjavi z B-DNK širša, mali žleb je širši in plitvejši, veliki žleb pa ožji in globlji. Oblika A nastane v nefizioloških razmerah, ko je DNK delno dehidrirana, v celici pa lahko nastane pri hibridizaciji DNK in RNK in v DNK-encimskih kompleksih.&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Wahl MC|author2= Sundaralingam M | title = Crystal structures of A-DNA duplexes | url = https://archive.org/details/sim_biopolymers_1997_44_1/page/45| journal = Biopolymers | volume = 44 | issue = 1 | pages = 45–63 | year = 1997 | pmid = 9097733 | doi = 10.1002/(SICI)1097-0282(1997)44:1&lt;45::AID-BIP4&gt;3.0.CO;2-# }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Lu XJ|author2= Shakked Z|author3= Olson WK | title = A-form conformational motifs in ligand-bound DNA structures | url = https://archive.org/details/journal-of-molecular-biology_2000-07-21_300_4/page/819| journal = J. Mol. Biol. | volume = 300 | issue = 4 | pages = 819–40 | year = 2000 | pmid = 10891271 | doi = 10.1006/jmbi.2000.3690 }}&lt;/ref&gt; Odseki DNK, ki so kemijsko spremenjeni z metilacijo, lahko zavzamejo obliko Z.&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Rothenburg S|author2= Koch-Nolte F|author3= Haag F | title = DNA methylation and Z-DNA formation as mediators of quantitative differences in the expression of alleles | journal = Immunol Rev | volume = 184 | pages = 286–98 | year = 2001 | pmid = 12086319 | doi = 10.1034/j.1600-065x.2001.1840125.x }}&lt;/ref&gt; Različne oblike DNK prepoznajo specifični encimi, ki vplivajo na [[gensko prepisovanje]], torej na izražanje genov.&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Oh DB|author2= Kim YG|author3= Rich A | title = Z-DNA-binding proteins can act as potent effectors of gene expression in vivo | url = https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_2002-12-24_99_26/page/16666| journal = Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. | volume = 99 | issue = 26 | pages = 16666–71 | year = 2002 | pmid = 12486233 | pmc = 139201 | doi = 10.1073/pnas.262672699 | bibcode = 2002PNAS...9916666O }}&lt;/ref&gt;

DNK ima tudi dodatne stopnje zvijanja, podobnega krotovičenju vrvi, bolj znanega pod angleškim izrazom ''supercoiling''.

===Alternativne baze in oblike=== 

Naštete baze A, T, C in G so najbolj pogoste, a ne edine. C se lahko metilira in demetilira, pri čemer se spreminja v 5-metilcitozin (5-mC), 5-hidroksimetilcitozin (5-hmC), 5-formilcitozin (5-fC) in 5-karboksilcitozin (5-caC).&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=DNA methylation|url=http://www.whatisepigenetics.com/dna-methylation/|accessdate=9.1.2016}}&lt;/ref&gt; Na spremenjen citozin se vežejo drugi encimi, zato se z metilacijo spreminja izražanje genov. Bakterije lahko metilirajo tudi adenin v metiladenin, pri podvojevanju DNK je originalna veriga še vedno metilirana, na novo sintetizirana pa se metilira kasneje. V vmesnem času lahko popravljalni mehanizmi na osnovi originala odpravijo nekatere napake pri podvojevanju.&lt;ref name=&quot;Barras&quot;&gt;{{cite journal | author1 = Barras F|author2= Marinus MG | title = The great GATC: DNA methylation in E. coli | journal = Trends in Genetics | volume = 5 | issue =  | pages = 139–143 | year = 1989 | pmid = | doi = 10.1016/0168-9525(89)90054-1 | url =https://archive.org/details/sim_trends-in-genetics_1989_5/page/139| issn = }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Lobner-Olesen A|author2= Skovgaard O|author3= Marinus, MG | title = Dam methylation: coordinating cellular processes | journal = Curr. Opin. Microbiol. | volume = 8 | issue = 2 | pages = 154–160 |date=April 2005 | pmid = 15802246| doi = 10.1016/j.mib.2005.02.009 | url = | issn = }}&lt;/ref&gt; 

Pri nekaterih enoceličnih [[praživali]]h je bila v zaporedju DNK odkrit tudi beta-d-glukopiranoziloksimetiluracil, poimenovan baza J. &lt;ref name=Simpson1998&gt;{{cite journal | author = Simpson L | title = A base called J | journal = Proc Natl Acad Sci USA | volume = 95 | issue = 5 | pages = 2037–2038 | year = 1998 | pmid = 9482833 | pmc = 33841 | doi = 10.1073/pnas.95.5.2037 | url =https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_1998-03-03_95_5/page/2037| bibcode = 1998PNAS...95.2037S }}&lt;/ref&gt; Tudi za to bazo so bili odkriti encimi, ki jo prepoznajo in se vežejo nanjo&lt;ref name=Cross1999&gt;{{cite journal |author1= Cross M |author2=Kieft R |author3=Sabatini R |author4=Wilm M |author5=de Kort M |author6=van der Marel GA |author7=van Boom JH |author8=van Leeuwen F |author9=Borst P | title = The modified base J is the target for a novel DNA-binding protein in kinetoplastid protozoans |url= https://archive.org/details/sim_embo-journal_1999-11-15_18_22/page/6572 | journal = The EMBO Journal | volume = 18 | issue = 22 | pages = 6573–6581 | year = 1999 | pmid = 10562569 | pmc = 1171720 | doi = 10.1093/emboj/18.22.6573 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=DiPaolo2005&gt;{{cite journal | author1 = DiPaolo C|author2= Kieft R|author3= Cross M|author4= Sabatini R | title = Regulation of trypanosome DNA glycosylation by a SWI2/SNF2-like protein | journal = Mol Cell | volume = 17 | issue = 3 | pages = 441–451 | year = 2005 | pmid = 15694344 | doi = 10.1016/j.molcel.2004.12.022 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Vainio2009&gt;{{cite journal | author1 = Vainio S |author2=Genest PA |author3=ter Riet B |author4=van Luenen H |author5=Borst P | title = Evidence that J-binding protein 2 is a thymidine hydroxylase catalyzing the first step in the biosynthesis of DNA base J | journal = Molecular and biochemical parasitology | volume = 164 | issue = 2 | pages = 157–61 | year = 2009 | pmid = 19114062 | doi = 10.1016/j.molbiopara.2008.12.001 }}&lt;/ref&gt; Ker je bila baza J opisana šele leta 2008 njena vloga še ni povsem pojasnjena, morda služi kot signal za zaključek prepisovanja encima RNA polimeraze II.&lt;ref name=van_Luenen2012&gt;{{cite journal | author1 = van Luenen HG |author2=Farris C |author3=Jan S |author4=Genest PA |author5=Tripathi P |author6=Velds A |author7=Kerkhoven RM |author8=Nieuwland M |author9=Haydock A |author10=Ramasamy G |author11=Vainio S |author12=Heidebrecht T |author13=Perrakis A |author14=Pagie L |author15=van Steensel B |author16=Myler PJ |author17=Borst P |display-authors=5 | title = Leishmania | journal = Cell | volume = 150 | issue = 5 | pages = 909–921 | year = 2012 | pmid = 22939620 | pmc = 3684241 | doi = 10.1016/j.cell.2012.07.030 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Hazelbaker2012&gt;{{cite journal | author1 = Hazelbaker DZ|author2= Buratowski S | title = Transcription: base J blocks the way | journal = Curr Biol | volume = 22 | issue = 22 | pages = R960–2 | year = 2012 | pmid = 23174300 | pmc = 3648658 | doi = 10.1016/j.cub.2012.10.010 }}&lt;/ref&gt;

Telomere so skrajni deli linearnih kromosomov, kjer se DNK zaključi v obliki G-kvadrupleksa. V kvadrupleksu gvaninske baze niso povezane v parih ampak v četverčkih s kovinskim ionom v sredini v stabilno obliko. Kvadrupleks ščiti konec DNK in preprečuje, da bi ga encimi, ki so vpleteni v popravilo poškodovane DNK, obravnavali kot poškodbo.&lt;ref name=Burge&gt;{{cite journal | author1 = Burge S |author2=Parkinson GN |author3=Hazel P |author4=Todd AK |author5=Neidle S | title = Quadruplex DNA: sequence, topology and structure | journal = Nucleic Acids Res | volume = 34 | issue = 19 | pages = 5402–15 | year = 2006 | pmid = 17012276 | pmc = 1636468 | doi = 10.1093/nar/gkl655 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Parkinson GN|author2= Lee MP|author3= Neidle S | title = Crystal structure of parallel quadruplexes from human telomeric DNA | url = https://archive.org/details/sim_nature-uk_2002-06-20_417_6891/page/876| journal = Nature | volume = 417 | issue = 6891 | pages = 876–80 | year = 2002 | pmid = 12050675 | doi = 10.1038/nature755 | bibcode = 2002Natur.417..876P }}&lt;/ref&gt; V telomerah DNK tvori tudi T-zanke, to so enoverižne DNK (ssDNK), ki so ovite okoli telomernih proteinov.&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Griffith JD |author2=Comeau L |author3=Rosenfield S |author4=Stansel RM |author5=Bianchi A |author6=Moss H |author7=de Lange T | title = Mammalian telomeres end in a large duplex loop | url = https://archive.org/details/cell_1999-05-14_97_4/page/503 | journal = Cell | volume = 97 | issue = 4 | pages = 503–14 | year = 1999 | pmid = 10338214 | doi = 10.1016/S0092-8674(00)80760-6 }}&lt;/ref&gt;

Mnoge modificirane baze in drugačne oblike DNK so bile razvite v laboratoriju za različne tehnike, uporabne na področju [[molekularna biologija|molekularne biologije]].

[[Slika:Ribosome mRNA translation en.svg|thumb|300px|Prikaz prevajanja RNK in sinteze beljakovine na ribosomu.]]
[[Slika:DNA replication en.svg|thumb|300px|Podvojevanje DNK. Dvojno vijačnico odvijeta in razpreta encima topoizomeraza in helikaza, [[DNK-polimeraza]] neprekinjeno sintetizira eno komplementarno verigo in prekinjeno v krajših (Okazakijevih) fragmentih drugo verigo (sinteza je možna le v smeri 5' proti 3'), ki jih poveže encim DNK ligaza]]

==Funkcija==
Vse funkcije DNK so posledice interakcij s proteini. Interakcije so lahko nespecifične ali specifične, torej se protein veže na točno določeno nukleotidno zaporedje. Proteini lahko spreminjajo obliko in zvijanje DNK (topoizomeraze, helikaze), režejo ali lepijo verige (nukleaze, ligaze), sintetizirajo komplementarne verige RNK ali DNK (polimeraze), vplivajo na potek prepisovanja (transkripcijski faktorji).

===Kodiranje genov===
{{glej|Gensko prepisovanje|Gensko prepisovanje pri prokariontih|Gensko prevajanje}}

Gen je zaporedje nukleotidov molekule DNK, ki se prepisuje v [[RNK]], in se večinoma dalje prevaja v [[aminokislina|aminokislinsko]] zaporedje - [[beljakovina|beljakovino]]. Pri prevajanju trije zaporedni nukleotidi - [[kodon]]i kodirajo eno aminokislino, kombinacije prevajanja imenujemo [[genetski kod]]. Molekula RNK, ki se prevaja, je mRNK (angl. ''messenger RNA''). Nekatere RNK po prepisu z DNK ne kodirajo aminokislinskega zaporedja, torej se prepisujejo z nekodirajoče DNK, ampak imajo druge funkcije, npr. tRNK (angl. ''transfer RNA'', prenašajo aminokisline do mesta prevajanja), rRNK (angl. ''ribosomal RNA'', sestavni deli [[ribosom]]ov), mi, sn in snoRNK (angl. ''micro'', ''small nuclear'' in ''small nucleolar RNA'', predvsem regulatorna funkcija).

Pri bakterijah je večji del genoma kodirajoč, pri eukariontih pa je večina genoma nekodirajoča. Le 1-2% človeškega genoma je kodirajoč. Preostanek je bil včasih imenovan ''junk'' DNK,&lt;ref&gt;Dan Graur, [http://judgestarling.tumblr.com/post/64504735261/the-origin-of-junk-dna-a-historical-whodunnit The Origin of Junk DNA: A Historical Whodunnit ]&lt;/ref&gt; vendar imajo tudi nekodirajoči deli genoma številna vezavna mesta za proteine, ki regulirajo prepisovanje, rekombinacijo in zvijanje DNK.

===Podvojevanje===
{{glej|Podvojevanje DNK}}

Podvojevanje DNK je ključen proces prenosa dedne informacije na hčerinske celice, oziroma pri višjih organizmih na potomce. Dvoverižna DNK se odvije in razpre, na osnovi enoverižne DNK se po principu komplementarnih nukleotidov sintetizira druga veriga v smeri 5' proti 3'. Tako dobimo dve dvoverižni vijačnici DNK, ki sta enaki originalu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| author1=Berg JM| author2=Tymoczko JL| author3=Stryer L| author4=Clarke ND| title=Biochemistry| url=https://archive.org/details/biochemistry200100jere| year=2002| publisher=W.H. Freeman and Company| isbn=0-7167-3051-0}} [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/bv.fcgi?rid=stryer.chapter.3740 Chapter 27: DNA Replication, Recombination, and Repair] {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| author1=Alberts B |author2=Johnson A |author3=Lewis J |author4=Raff M |author5=Roberts K |author6=Walter P| title=Molecular Biology of the Cell | url=https://archive.org/details/molecularbiology0004albe | year=2002| publisher=Garland Science| isbn=0-8153-3218-1}} [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/bv.fcgi?rid=mboc4.chapter.747 Chapter 5: DNA Replication, Repair, and Recombination]&lt;/ref&gt;

===Izvencelična DNK===

Po celični smrti se DNK sprosti iz celice. Koncentracija DNK v [[prst (pedologija)|prst]]i je do 2 µg/L, v vodi tudi do 88 µg/L.&lt;ref name=Tani_2010&gt;{{navedi knjigo |last1=Tani |first1=Katsuji |last2=Nasu |first2=Masao |editor-last1=Kikuchi|editor-first1=Yo |editor-last2=Rykova |editor-first2=Elena Y. |title=Extracellular Nucleic Acids |url=https://archive.org/details/extracellularnuc00kiku |publisher=Springer |date=2010 |pages=[https://archive.org/details/extracellularnuc00kiku/page/n35 25]–38 |chapter=Roles of Extracellular DNA in Bacterial Ecosystems |isbn=978-3-642-12616-1 }}&lt;/ref&gt; Izvencelična DNK je vir hrane,&lt;ref name=Finkel_2001&gt;{{cite journal |last1=Finkel |first1=S. E. |last2=Kolter |first2=R. |title=DNA as a nutrient: novel role for bacterial competence gene homologs |journal=J. Bacteriol. |date=2001 |volume=183 |pages=6288–6293 |url=http://jb.asm.org/content/183/21/6288.full |doi=10.1128/JB.183.21.6288-6293.2001 |access-date=2016-01-10 |archive-date=2017-06-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170623235850/http://jb.asm.org/content/183/21/6288.full |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; lahko sodeluje pri horizontalnem prenosu genov, torej med organizmi,&lt;ref name=Vlassov_2007&gt;{{cite journal |last1=Vlassov |first1=V. V. |last2=Laktionov |first2=P. P. |last3=Rykova |first3=E. Y. |title=Extracellular nucleic acids |journal=Bioessays |date=2007 |volume=29 |pages=654–667 |doi=10.1002/bies.20604}}&lt;/ref&gt; so sestavni izvencelični deli biofilmov.&lt;ref name=Berne_2010&gt;{{cite journal |last1=Berne |first1=C. |last2=Kysela |first2=D. T. |last3=Brun |first3=Y. V. |title=A bacterial extracellular DNA inhibits settling of motile progeny cells within a biofilm |journal=Mol. Microbiol. |date=2010 |volume=77 |pages=815–829 |doi=10.1111/j.1365-2958.2010.07267.x |url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1365-2958.2010.07267.x/full }}&lt;/ref&gt; 

[[Slika:Chromosomal Recombination.svg|thumb|300px|Po rekombinaciji med kromosomoma M in F nastaneta kromosoma C1 in C2 s spremenjenima nukleotidnima zaporedjema.]]

==Mutacije==
{{glej|Mutacija}}

V najširšem pomenu je mutacija katerokoli trajna sprememba nukleotidnega zaporedja DNK. Pri večceličnih organizmih mutacije v telesnih celicah lahko privedejo do nenadzorovanega deljenja celic - [[rak (bolezen)|raka]]vih obolenj, s stališča [[evolucija|evolucije]] pa so bolj pomembne mutacije v klični liniji, torej tiste, ki se prenesejo na potomce. Mutacije se razlikujejo v obsegu od spremembe posameznega nukleotida do večjih prerazporejanj kromosomov v obsegu več milijonov nukleotidov. Razlike so tudi v posledicah, od nezaznavnih, pozitivnih in [[smrt]]nih. Številni popravljalni mehanizmi zagotavljajo, da se pri podvajanju zgodi malo sprememb in da se na potomce prenese malo mutacij, po drugi strani pa so mutacije tudi vir [[genetska raznolikost|genetske raznolikosti]],&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Pál C|author2= Papp B|author3= Lercher MJ | title = An integrated view of protein evolution | journal = Nature Reviews Genetics | volume = 7 | issue = 5 | pages = 337–48 | year = 2006 | pmid = 16619049 | doi = 10.1038/nrg1838 }}&lt;/ref&gt; zato obstajajo tudi mehanizmi, ki jih ustvarjajo.

Encim DNA polimeraza je pri sintezi komplementarne verige dokaj natančna in naredi napako samo na približno 10&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt; nukleotidov.&lt;ref name=&quot;pmid18166979&quot;&gt;{{cite journal |author1=McCulloch SD|author2= Kunkel TA |title=The fidelity of DNA synthesis by eukaryotic replicative and translesion synthesis polymerases |journal=Cell Research |volume=18 |issue=1 |pages=148–61 |date=January 2008 |pmid=18166979 |doi=10.1038/cr.2008.4 |pmc=3639319}}&lt;/ref&gt; Dodatni mehanizmi preverjajo sintetizirano verigo brez metiliranih citozinov na osnovi originalne verige z metiliranimi citozini in odpravljajo napake, tako da je končno število napak še nižje, ena na 10&lt;sup&gt;9&lt;/sup&gt; nukleotidov.&lt;ref name=&quot;pmid18166979&quot;/&gt; Človeški genom sestavlja nekaj več kot 3 milijard nukleotidov v dveh kopijah, torej se pri podvojitvi genoma in deljenju celice zgodi ~6 napak. Pri bakterijah in virusih je stopnja mutacij višja.

Pri višjih organizmih, ki se razmnožujejo spolno, prihaja do večjih kromosomskih sprememb med [[mejoza|mejozo]]. Takrat se dve ne povsem enaki kopiji istega kromosoma prekrižata in deloma zamenjata. Procesu rečemo rekombinacija.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | last = Alberts | first = Bruce | title = Molecular Biology of the Cell, Fourth Edition | publisher = Garland Science | location = New York | year = 2002 | isbn = 978-0-8153-3218-3 }}&lt;/ref&gt; Določeni odseki DNK se lahko sami premeščajo po genomu (transpozoni), lahko kot odseki DNK ali preko RNK prepisa, ki se reverzno prepiše nazaj v DNK. Pri premeščanju po genomu se lahko spreminja izražanje genov v bližini vstavitve, ali pa se spremeni tudi samo zaporedje gena. Za odkritje transpozonov v [[koruza|koruzi]]&lt;ref&gt;{{cite journal |last=McClintock |first=Barbara |date=June 1950 |title=The origin and behavior of mutable loci in maize |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_1950-06_36_6/page/n9 |journal=Proc Natl Acad Sci U S A. |volume=36 |issue=6 |pages=344–55 |pmid=15430309 |doi=10.1073/pnas.36.6.344 |pmc=1063197 |bibcode=1950PNAS...36..344M}}&lt;/ref&gt; je [[Barbara McClintock]] prejela Nobelovo nagrado za [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino#1983|fiziologijo ali medicino 1983]].

== DNK tehnike ==
{{glej|Genetsko inženirstvo}}
V laboratoriju se DNK lahko izolira iz biološkega materiala ali sintetizira poljubno nukleotidno zaporedje omejene dolžine. Bolj pogosta je uporaba rekombinantne DNK, sestavljene in odsekov izolirane in sintetizirane DNK. Dobljeni material se v primerni obliki lahko vstavlja v organizme, nastali [[genetsko spremenjeni organizem|genetsko spremenjeni organizmi]] lahko proizvajajo želene snovi&lt;ref&gt;{{cite journal | author = Houdebine LM | title = Transgenic animal models in biomedical research | journal = Methods Mol Biol | volume = 360 | pages = 163–202 | year = 2007 | pmid = 17172731 | doi = 10.1385/1-59745-165-7:163 | isbn = 1-59745-165-7 }}&lt;/ref&gt; ali pa so uporabni v celoti, na primer gensko spremenjene rastline v kmetijstvu.&lt;ref&gt;{{cite journal | author = Job D | title = Plant biotechnology in agriculture | journal = Biochimie | volume = 84 | issue = 11 | pages = 1105–10 | year = 2002 | pmid = 12595138 | doi = 10.1016/S0300-9084(02)00013-5 }}&lt;/ref&gt;

V [[forenzika|forenziki]] je DNK uporabna zaradi razlik v nukleotidnem zaporedju med posamezniki. Na osnovi večjega števila izbranih točk na genomu določimo DNK profil, za katerega je izjemno malo verjetno, da se pojavi pri dveh različnih osebah.&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Collins A|author2= Morton NE | title = Likelihood ratios for DNA identification | url = https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_1994-06-21_91_13/page/6007| journal = Proc Natl Acad Sci USA | volume = 91 | issue = 13 | pages = 6007–11 | year = 1994 | pmid = 8016106 | pmc = 44126 | doi = 10.1073/pnas.91.13.6007 | bibcode = 1994PNAS...91.6007C }}&lt;/ref&gt; S primerjavo DNK profilov lahko določamo tudi starševstvo, saj vsak posameznik dobi polovico genetskega materiala od vsakega starša. 

== Glej tudi ==
* [[ribonukleinska kislina]]

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.genome.gov/about-genomics/fact-sheets/Deoxyribonucleic-Acid-Fact-Sheet#:~:text=DNA%20is%20made%20of%20chemical,phosphate%20and%20sugar%20groups%20alternating. DNA Fact Sheet]
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|DNA|Deoksiribonukleinska kislina}}
* {{dmoz|Science/Biology/Biochemistry_and_Molecular_Biology/Biomolecules/Nucleic_Acids/DNA/|DNA}}

[[Kategorija:Deoksiribonukleinska kislina| ]]
[[Kategorija:Genetika]]
[[Kategorija:Vijačnice]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>tfambyd9v4zb97xy8z40azbf4dgroz8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>David Hilbert</title>
    <ns>0</ns>
    <id>22027</id>
    <revision>
      <id>6757845</id>
      <parentid>6715847</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:28:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757845</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11282" sha1="5hnks1w990iq4xgu11u21kzqsba1x3b" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''David Hilbert''', [[Nemci|nemški]] [[matematik]], * [[23. januar]] [[1862]], [[Wehlau]] blizu Königsberga, [[Prusija]] (sedaj [[Znamensk, Kaliningrajska oblast|Znamensk]] pri [[Kaliningrad]]u, [[Rusija]]), † [[14. februar]]  [[1943]], [[Göttingen]], [[Nemčija]].

David Hilbert je bil nemški matematik in filozof matematike ter eden najvplivnejših matematikov 19. stoletja in začetka 20. stoletja.

Odkril in razvil je širok nabor temeljnih idej, vključno z invariantno teorijo, [[Variacijski račun|variacijskim računom]], komutativno algebro, algebrsko teorijo števil, osnovami geometrije, spektralno teorijo operatorjev in njeno uporabo v integralnih enačbah, [[Matematična fizika|matematično fiziko]] in [[temelji matematike]] (zlasti teorijo dokazov). Sprejel in zagovarjal je Cantorjevo teorijo množic in [[Transfinitno število|transfinitna števila]]. Leta 1900 je predstavil [[Hilbertovi problemi|zbirko problemov]], ki so začrtali smer matematičnih raziskav 20. stoletja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mathcs.clarku.edu/~djoyce/hilbert/|title=The Mathematical Problems of David Hilbert|accessdate=9. 7. 2025|website=Clark University|last=Joyce|first=David}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mathcs.clarku.edu/~djoyce/hilbert/problems.html|title=Mathematical Problems|accessdate=9. 7. 2025|website=Math Clark|last=Hilbert|first=David}}&lt;/ref&gt;

Hilbert in njegovi učenci so prispevali k vzpostavitvi strogosti in razvili pomembna orodja, ki se uporabljajo v sodobni matematični fiziki. Bil je soustanovitelj teorije dokazov in matematične logike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://plato.stanford.edu/entries/hilbert-program/|title=Hilbert’s Program|date=31. 7. 2003|accessdate=9. 7. 2025|website=Stanford Encyclopedia of Philosophy|last=Zach|first=Richard}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==

=== Zgodnje življenje in izobrazba ===
David Hilbert, prvi od dveh otrok in edini sin okrožnega sodnika Otta in Marije Terezije Hilbert (rojene Erdtmann), hčere trgovca, se je rodil v provinci Prusiji v Kraljevini Prusiji, bodisi v Königsbergu (po lastni izjavi) bodisi v Wehlauu (od leta 1946 znanem kot Znamensk) blizu Königsberga, kjer je njegov oče delal v času njegovega rojstva. Njegov dedek po očetovi strani je bil David Hilbert, sodnik in tajni svetnik. Njegova mati Maria se je zanimala za filozofijo, astronomijo in [[Praštevilo|praštevila]], oče Otto pa ga je učil pruskih vrlin. Ko je njegov oče postal mestni sodnik, se je družina preselila v Königsberg. Ko je bil star šest let, je dobil mlajšo sestro Elise. Šolanje je začel pri osmih letih, dve leti pozneje od običajne začetne starosti.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Hilbert|url=https://archive.org/details/hilbert0000reid|last=Reid|first=Constance|publisher=Springer|year=1996|isbn=0-387-94674-8|location=New York|page=[https://archive.org/details/hilbert0000reid/page/n42 1]-3, 8}}&lt;/ref&gt;

Konec leta 1872 se je Hilbert vpisal na gimnazijo Friedrichskolleg (Collegium fridericianum, isto šolo, ki jo je 140 let prej obiskoval [[Immanuel Kant]]), vendar se je po nesrečnem obdobju prepisal (konec leta 1879) na bolj znanstveno usmerjeno gimnazijo Wilhelm in na njej (v začetku leta 1880) tudi diplomiral.&lt;ref&gt;Reid 1996, strani 4–7.&lt;/ref&gt; Po diplomi jeseni 1880 se je Hilbert vpisal na Univerzo v Königsbergu, imenovano Albertina. V začetku leta 1882 se je [[Hermann Minkowski]] (dve leti mlajši od Hilberta in prav tako domačin iz Königsberga, ki je tri semestre obiskoval v Berlinu)&lt;ref&gt;Reid 1996, stran 11.&lt;/ref&gt; vrnil v Königsberg in se vpisal na univerzo. Hilbert je s sramežljivim in nadarjenim Minkowskim razvil vseživljenjsko prijateljstvo.&lt;ref&gt;Reid 1996, stran 12.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Levels of Infinity/Selected writings on Mathematics and Philosophy|last=Pesic|first=Peter|publisher=Dover|year=2012|isbn=978-0-486-48903-2|page=94}}&lt;/ref&gt;

=== Kariera ===
{{Multiple image| image1 = David Hilbert 1886.jpg| image2 = David Hilbert, 1907.jpg| caption2 = Hilbert leta 1907.| caption1 = Hilbert leta 1886.| direction = horizontal| align = left| total_width = 390}}
Leta 1884 je iz Göttingena kot izredni profesor prišel [[Adolf Hurwitz]]. Začela se je intenzivna in plodna znanstvena izmenjava med njim, Minkowskim in Hilbertom, zlasti slednja pa sta v različnih obdobjih svoje znanstvene kariere medsebojno vplivala drug na drugega. Hilbert je doktoriral leta 1885 z disertacijo, ki jo je napisal pod mentorstvom [[Ferdinand von Lindemann|Ferdinanda von Lindemanna]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mathgenealogy.org/id.php?id=7298|title=David Hilbert|accessdate=9. 7. 2025|website=Mathematics Genealogy Project}}&lt;/ref&gt; z naslovom ''Über invariante Eigenschaften spezieller binärer Formen, insbesondere der Kugelfunktionen'' (''O invariantnih lastnostih posebnih binarnih oblik, zlasti sferičnih harmoničnih funkcij'').

Hilbert je ostal na Univerzi v Königsbergu kot višji predavatelj od leta 1886 do 1895. Leta 1895 je na posredovanje [[Felix Christian Klein|Felixa Kleina]] dobil mesto profesorja matematike na [[Univerza v Göttingenu|Univerzi v Göttingenu]]. V Kleinovih in Hilbertovih letih je Göttingen postal vodilna institucija v matematičnem svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Mathematics in Historical Context|url=https://archive.org/details/mathematicsinhis0000suzu|last=Suzuki|first=Jeff|publisher=Mathematical Association of America|year=2009|isbn=978-0-88385-570-6|page=[https://archive.org/details/mathematicsinhis0000suzu/page/n355 342]}}&lt;/ref&gt; Tam je ostal do konca svojega življenja.

=== Göttingenska šola ===
[[File:Mathematik Göttingen.jpg|thumb|right|Matematični inštitut v Göttingenu. Novo stavbo, zgrajeno s sredstvi Rockefellerjeve fundacije, sta leta 1930 odprla Hilbert in Courant.]]
Med Hilbertovimi študenti so bili [[Hermann Weyl]], šahovski prvak [[Emanuel Lasker]], [[Ernst Zermelo]] in [[Carl Gustav Hempel]]. Njegov asistent je bil [[John von Neumann]]. Na univerzi v Göttingenu je bil Hilbert obkrožen z družabnim krogom nekaterih najpomembnejših matematikov 20. stoletja, kot sta [[Emmy Noether]] in [[Alonzo Church]].

Med njegovimi 69-imi doktorskimi študenti v Göttingenu je bilo veliko takih, ki so kasneje postali znani matematiki, med njimi (z datumom disertacije): [[Otto Blumenthal]] (1898), [[Felix Bernstein]] (1901), [[Hermann Weyl]] (1908), [[Richard Courant]] (1910), [[Erich Hecke]] (1910), [[Hugo Dyonizy Steinhaus|Hugo Steinhaus]] (1911) in [[Wilhelm Ackermann]] (1925).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://genealogy.math.ndsu.nodak.edu/html/id.phtml?id=7298|title=The Mathematics Genealogy Project - David Hilbert|accessdate=10. 7. 2025}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1902 in 1939 je bil Hilbert urednik revije ''Mathematische Annalen'', vodilne matematične revije tistega časa. Leta 1907 je bil izvoljen za mednarodnega člana [[Nacionalna akademija znanosti (ZDA)|Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nasonline.org/member-directory/deceased-members/20001326.html|title=David Hilbert|accessdate=10. 7. 2025|website=National Academy of Sciences|archive-url=https://web.archive.org/web/20231220213207/https://www.nasonline.org/member-directory/deceased-members/20001326.html|archive-date=2023-12-20|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Leta 1892 se je Hilbert poročil s Käthe Jerosch (1864–1945), hčerko königsberškega trgovca, &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;odkrito mlado damo z neodvisnostjo duha, ki se je ujemala s [Hilbertovo]&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;.&lt;ref&gt;Reid 1996, stran 36.&lt;/ref&gt; V Königsbergu se jima je rodil edini otrok, Franz Hilbert (1893–1969). Franz je vse življenje trpel za duševnimi boleznimi in po sprejemu v psihiatrično kliniko je Hilbert dejal: »Od zdaj naprej se moram imeti za nekoga, ki nima sina.« Njegov odnos do Franza je Käthe povzročal veliko žalosti.&lt;ref&gt;Reid 1996, stran 139.&lt;/ref&gt;

Hilbert je matematika Hermanna Minkowskega označil za svojega &lt;nowiki&gt;''najboljšega in najzvestejšega prijatelja.''&lt;/nowiki&gt;&lt;ref&gt;Reid 1996, stran 121.&lt;/ref&gt;

Hilbert je bil krščen in vzgojen kot [[Kalvinizem|kalvinist]] v pruski evangeličanski cerkvi.&lt;ref&gt;Reid 1996, stran 91.&lt;/ref&gt; Kasneje je zapustil Cerkev in postal [[Agnosticizem|agnostik]]. Trdil je tudi, da je matematična resnica neodvisna od obstoja Boga ali drugih apriornih predpostavk.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Science, Worldviews and Education|url=https://archive.org/details/scienceworldview0000unse|last=Matthews|first=Michael R.|publisher=Springer|year=2009|isbn=978-90-481-2779-5|page=[https://archive.org/details/scienceworldview0000unse/page/129 129]}}&lt;/ref&gt; Ko so [[Galileo Galilei|Galilea Galilea]] kritizirali, ker ni uspešno zagovarjal svojih prepričanj o [[Heliocentrični model|heliocentrični teoriji]], je Hilbert ugovarjal: »Toda [Galileo] ni bil idiot. Samo idiot lahko verjame, da znanstvena resnica potrebuje mučeništvo; to je morda potrebno v religiji, vendar se znanstveni rezultati sčasoma sami dokažejo.«&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Hilbert|url=https://archive.org/details/hilbert0000reid_y1l6|last=Reid|first=Constance|publisher=Springer-Verlag|year=1970|isbn=978-0-387-04999-1|page=[https://archive.org/details/hilbert0000reid_y1l6/page/n109 92]|last2=Weyl|first2=Hermann}}&lt;/ref&gt;

== Delo ==
Ukvarjal se je s [[teorija števil|teorijo števil]], [[matematična fizika|matematično fiziko]] in [[teorija relativnosti|teorijo relativnosti]], uredil je [[aksiom]]e [[evklidska geometrija|evklidske geometrije]] in jih naštel vsega 20.

Leta 1900 je na [[Mednarodni matematični kongres|Mednarodnem matematičnem kongresu]] v [[Pariz]]u zastavil [[Hilbertovi problemi|23 nerešenih problemov]]. Petnajst let pozneje (1915) je prišel do podobne enačbe [[gravitacijsko polje|gravitacijskega polja]] kot [[Albert Einstein|Einstein]] po njegovem zgledu in strogi matematični izpeljavi.

== Glej tudi ==

* [[Einstein-Hilbertova akcija]]
* [[Hilbertov izrek 90]]
* [[Hilbertov izrek o bazi]]
* [[Hilbertov izrek o ničlah]]
* [[Hilbertova krivulja]]
* [[Hilbertov paradoks neskončnega hotela]]
* [[Hilbertov prostor]]
* [[Hilbert-Speiserjev izrek]]
* [[Hilbert-Waringov izrek]]
* [[Hilbertova matrika]]

== Sklici ==

{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==

{{wikinavedek}}
{{Zbirka|David Hilbert}}
* [http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/history/Mathematicians/Hilbert.html Stran o Davidu Hilbertu] [[Univerza svetega Andreja|Univerze svetega Andreja]] {{ikona en}}
* [http://aleph0.clarku.edu/~djoyce/hilbert/problems.html Hilbert's 23 Problems Address] {{ikona en}}
* [http://plato.stanford.edu/entries/hilbert-program/ Hilbert's Program] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Hilbert, David}}
[[Kategorija:Nemški matematiki]]
[[Kategorija:Nemški filozofi]]
[[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Nemški akademiki]]
[[Kategorija:Filozofi 19. stoletja]]
[[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Göttingenu]]
[[Kategorija:Člani Accademie dei Lincei]]
[[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:David Hilbert| ]]</text>
      <sha1>5hnks1w990iq4xgu11u21kzqsba1x3b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bolzano</title>
    <ns>0</ns>
    <id>24817</id>
    <revision>
      <id>6757905</id>
      <parentid>6722387</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:08:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6757905</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5624" sha1="12wt769e5f2dttthcixolxilsh4wdyv" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Bolzano
| official_name       = Città di Bolzano&lt;br&gt;Stadt Bozen
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline       = Bozen Panorama.jpg
| imagesize           =
| image_alt           =
| image_caption       = Panoramski posnetek
| image_shield        = ITA Bolzano COA.svg
| shield_alt          =
| image_map           =
| map_alt             =
| map_caption         =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt     =
| latd  = 46 |latm  = 30 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 11 |longm = 21 |longs =   |longEW = E
| coordinates_type    = type:city(99299)_region:IT-BZ
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region              = [[Trentinsko - Zgornje Poadižje]]
| province            = [[Južna Tirolska]] (BZ)
| frazioni            =
| mayor_party         = Demokratska stranka
| mayor               = Luigi Spagnolli (PD)
| population_demonym  = sl. Bózenčani/Bolzánčani&lt;br /&gt;it. bolzanini&lt;br&gt;de. Bozner
| elevation_footnotes =
| twin1               =
| twin1_country       =
| saint               =
| day                 =
| postal_code         = 39100
| area_code           = 0471
| website             = http://www.comune.bolzano.it
| footnotes           =
}}
'''Bolzano''' izg. [bolcáno], ({{Jezik-de|'''Bozen'''}}, {{Jezik-lld|Bulsan}} ali {{lang|lld|Balsan}}, redko {{Jezik-sl|Bocen}}) je [[italija]]nsko [[mesto]], [[pokrajina]] in [[glavno mesto]] upravne skupnosti [[Južna Tirolska|Južne Tirolske]]. Prebivalci večinoma govorijo italijansko (73 %), nemško (26 %) in ladinsko (1 %). Bolzano je tudi upravno središče enote deželne decentralizacije [[Salten-Šlernska]]. Leta 2026 je imel 107.000 prebivalcev, od tega je 9,0 % tujcev, medtem ko jih ima avtonomna pokrajina [[Bolzano (pokrajina)|Bolzano]] okoli pol milijona. Pobrateno mesto Bolzana je [[Šopron, Madžarska|Sopron]] na [[Madžarska|Madžarskem]]. Bolzano je alpsko mesto leta 2009.

== Upravno politična razdelitev ==
[[Mesto]] Bolzano je razdeljeno na [[mestna četrt|četrti]] in sicer na: 
* Zentrum-Bozner Boden-Rentsch / Centro-Piani-Rencio (''Center-Bocenska Ravnina-Renč)
* Oberau-Haslach / Oltrisarco-Aslago (''Na planini-Haslach'')
* Europa-Neustift / Europa-Novacella (''Evropa-Nova Opatija'')
* Don Bosco (''Sveti Janez Bosco'')
* Gries-Quirein / Gries-San Quirino (''Gries-Sv. Kvirin'')

== Muzeji ==
Bolzano je pomembno kulturno in umetniško mesto v središču Evrope.

* '''Južnotirolski deželni arheološki muzej'''
V muzeju hranijo mimificirano telo ledenodobnega človeka &quot;[[Ötzi]]ja&quot;, zaradi katerega je muzej znan po vsem svetu. Muzej hrani tudi zgodovinsko in arheološko zbirko najdb na območju Južne Tirolske. Vhod je na »Muzejski ulici« (Museumstraße) št. 43

* '''Museion'''- muzej sodobne umetnosti

Začasne razstave - novi sodobni muzej leta 2006. Sedanji vhod je iz »Sernesijeve ulice« (Sernesistraße) št. 1.

* '''Tržni muzej'''
Tržna zgodovina mesta v baročni trgovski palači. Vhod je iz »Arkade« (Lauben) št. 3 in »ulice srebra« (Silbergasse) št. 6

* '''Južnotirolski državni muzej naravoslovnih ved'''

Zgodovina geologije in naravoslovje dežele in Dolomitov. Muzej v starinski palači avstrijskega cesarja Maksimilijana. Vhod je iz »Trgovinski«'' (Bindergasse) št. 1

* '''Mestni muzej Bolzana'''
Zgodovina mesta in dežele.

* '''Muzej Runkelsteinskega grada'''
Važni srednjeveški grad. Vhod je iz »Riedske« (Schloss-Ried-Straße)

* '''Šolski muzej'''

Zgodovina šole v Južni Tirolski. Muzej v starinskem poslopju osnovne šole &quot;Dante Alighieri&quot;. Vhod je iz »Hranilniške« (Sparkassenstraße) št. 24

* '''Muzej predstav rojstva Jezusa'''
Predstave rojstva Jezusa v opatiji Muri-Gries. Vhod je iz »Grieskega trga«.

* '''MMM- Messner Mountain Museum / Mednarodni muzej gorništva'''

Zgodovina gorništva v Firmianskem gradu (Schloss Sigmundskron). Muzej [[Reinhold Messner|Reinholda Messnerja]].

== Gradovi ==
* '''Runkelsteinski grad'''
''Schloss Runkelstein'' / ''Castel Roncolo'' - Srednjeveški grad z najvažnejšimi posvetnimi freskami v Evropu. Danes je v gradu muzej z razstavami na mednarodni ravni.

* '''Mareški grad'''
''Schloss Maretsch'' / ''Castel Mareccio'' - Stari grad med vinogradi in starim mestom. Danes je v njem kongresni center.

* '''Firmianski grad''' ''ali'' '''Grad krone Sigmunda'''
''Schloss Sigmundskron'' / ''Castel Firmiano''. Muzej Reinholda Messnerja.

* '''Rafensteinski grad'''
''Schloss / Castel Rafenstein'' - Stare razvaline z gostilno.

* '''Haselburški''' ''ali'' '''Flavonski grad''
''Haselburg'' / ''Castel Flavon'' - nad mestno četrto Haslach. Fantastični razgled. Z gostilno.

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Italiji]]

== Zunanje povezave ==
 {{kategorija v Zbirki|Bolzano/Bozen}}
* [http://www.gemeinde.bozen.it Mestna občina Bolzano] (nem., ita.)
* [http://www.bolzano-bozen.it TIC Bolzano] (nem., ita., ang.)
* [http://www.suedtirols-sueden.info TIC Bolzana in Južne Tirolske] (nem., ita., ang., niz., čes.)
* [http://www.unibz.it Univerza v Bolzanu] (nem., ita., ang.)
* [http://www.cipra.org/pdfs/6_fr/at_download/file Kandidatura za sedež stalnega sekretariata Alpske konvencije mesta Bolzano (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928114919/http://www.cipra.org/pdfs/6_fr/at_download/file |date=2007-09-28 }}

{{it-naselje-stub}}

{{South_Tyrol-districts}}
{{South Tyrol-district capital cities}}

[[Kategorija:Mesta v Južni Tirolski]]
[[Kategorija:Bolzano| ]]
[[Kategorija:Upravne skupnosti Južne Tirolske]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>12wt769e5f2dttthcixolxilsh4wdyv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Joseph Jacques Joffre</title>
    <ns>0</ns>
    <id>25777</id>
    <revision>
      <id>6758115</id>
      <parentid>6110267</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T04:56:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prva svetovna vojna */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6758115</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4716" sha1="towl5opc25gm7d458jznh8uav807c1t" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Joseph Joffre
|image=Joseph Joffre.jpg
|caption=Joseph Joffre leta 1917
|nickname=Papa Joffre
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{ikonazastave|Francija}} [[Francija]]
|branch=[[Francoska kopenska vojska]]
|serviceyears=
|rank=[[General]]
|unit=
|commands= 
|battles=[[Francosko-pruska vojna]]:&lt;br /&gt;* [[Obleganje Pariza]]&lt;br /&gt;'''[[Prva svetovna vojna]]:'''&lt;br /&gt;* [[Bitka pri Verdunu]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Joseph Jacques Césaire Joffre''', [[Francozi|francoski]] [[general]], [[maršal Francije]] in [[akademik]] [[Katalonci|katalonskega]] porekla, * [[12. januar]] [[1852]], [[Rivesaltes]], [[Roussillon]], † [[3. januar]] [[1931]], [[Pariz]].

== Življenjepis ==
Joffre je bil rojen v [[Rivesaltes]]u, [[Roussillon]]. L. [[1870]] je vstopil v ''[[École Polytechnique]]'' in postal poklicni častnik. Njegova prva aktivna služba je bila v času [[obleganje Pariza|obleganja Pariza]] v [[Francosko-pruska vojna|Francosko-prusko vojno]] (avgust [[1884]] - april [[1885]]). Ko se je vrnil v [[Francija|Francijo]] je leta [[1911]] postal vrhovni poveljnik Francoske vojske, medtem ko je [[Joseph Gallieni]]
zavrnil ta položaj. Z obnovitvijo vojske in potiskom »defenzivno mislečih« častnik je sprejel strategijo, oblikovano po
[[Ferdinand Foch|Fochu]], znano kot »načrt XVII.«. Izbran je bil za izvršitelja tega načrta, kljub temu da ni nikoli poveljeval
vojski, niti na papirju in »ni imel kakršnega koli potrdila o dejanjih, ki jih je izvajal generalštab«.

== Prva svetovna vojna ==
Ob izbruhu vojne je francoski načrt propadel in prav tako tudi nemški [[Schlieffnov načrt]]. Joffre je pomagal
obnoviti stanje vojske z umikom in protinapadom v [[Prva bitka za Marno|prvi bitki za Marno]]. Francosko 9. in 10. armado je
kombiniral v francosko 6. armado v okviru dveh tednov, preden jo je predal [[Joseph Gallieni|Gallieniju]] v [[Prva bitka za Marno|prvi bitki za Marno]]. Po ogromnih izgubah v [[Bitka pri Verdunu|Verdunu]] in anglo-francoski ofenzivi na [[Soma|Somi]] je bil
nadomeščen z novi generalom [[Robert Nivelle|Robertom Nivello]], [[13. december|13. decembra]] [[1916]].

Še vedno priljubljeni Joffre je postal [[maršal Francije]] in tudi prvi človek, ki je prejel ta čin v okviru [[Francoska tretja republika|Francoske tretje republike]]. Ampak njegova vloga je bila zgolj obredna. Po katastrofalnih porazih Francoske zaveznice [[Romunija|Romunije]] v rokah [[Nemško cesarstvo|Nemčije]], pozno leta [[1916]] je prisililo [[Bukarešta|Bukarešto]] k evakuaciji celega mesta. Joffre je bil imenovan za vodjo francoske vojaške misije, namenjene reformiranju romunske vojske.
Prvi del, leta [[1917]] je preživel tam. [[Junij]]a [[1917]] je bil imenovan za vodjo francoske vojaške misije za [[Združene države Amerike|ZDA]], potem pa še za vodjo vrhovnega sveta, leta [[1918]].

== Povojno obdobje časi in smrt ==
Leta [[1918]] je bila gora Joffre poimenovana po njem. Upokojil se je leta [[1919]] in postal član [[Académie française]].

Umrl je [[3. januar|3. Januarja]] [[1931]] v [[Pariz]]u. Pokopan je bil na svojem posestvu v [[Louveciennes]]u. Njegovi memoriali so bili objavljeni leta [[1932]].

== Torta Joffre ==
Leta [[1920]], ko se je Joffre vrnil v [[Romunija|Romunijo]] na kratek obisk je slaščičarna [[Casa Capşa]] ustvarila eponimno, valjaste oblike, čokoladno torto, ki je spominjala na preveliko francosko kepi (vrsto francoske vojaške kape). Pomenila je Joffreju v spoštovanje njegove vloge pri reformiranju romunske vojske in kot vodji vojaške misije leta [[1917]]. Torta je postala takojšnji hit in je bila priljubljena v vseh romunskih slaščičarnah.

==Sklici==
{{sklici|1}}

{{portal|Vojaštvo}}
{{Maršali Francije}}


{{soldier-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Joffre, Joseph Jacques}}

[[Kategorija:Maršali Francije]]
[[Kategorija:Veterani francosko-pruske vojne]]
[[Kategorija:Veterani kitajsko-francoske vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Francoski inženirji]]
[[Kategorija:Francoski akademiki]]
[[Kategorija:Člani Académie française]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali goro]]
[[Kategorija:Načelniki generalštaba Francoskih oboroženih sil]]
[[Kategorija:Diplomiranci École Polytechnique]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci reda belega orla (Poljska)]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]]
[[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Jurija]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Medal (ZDA)]]
[[Kategorija:Nosilci Médaille militaire]]</text>
      <sha1>towl5opc25gm7d458jznh8uav807c1t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih dirigentov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>29527</id>
    <revision>
      <id>6758050</id>
      <parentid>6731104</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:04:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <origin>6758050</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5828" sha1="ttmvkzg8rnfzvhxatbgp28temiy0l3o" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[dirigent]]ov'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Bojan Adamič]] - [[Emil Adamič]] - [[Lovrenc Arnič]] - [[Andrej Arnol]]

== B ==
[[Janko Ban]] - [[Martina Batič]] - [[Nejc Bečan|Nejc P. Bečan]] - [[Mate Bekavac]] - [[Josip Bizjak]] - [[Janez Bole]] - [[Jakob Barbo]] - [[Darijan Božič]] - [[Gregor Bralić]] - [[Ivan Brezovšek]] - [[Matjaž Brežnik]] - [[Danilo Bučar]] - [[Gordana Buh Žgajner]] - [[Tomaž Bukovc]] - [[Jerica Bukovec]] - Gašper Breznik

== C ==
[[Daniela Candillari]] - [[Iztok Cergol]] - [[Zvonimir Ciglič]] - [[Jakov Cipci]] - [[Kruno Cipci]] - [[Igor Coretti-Kuret]] - [[Mirko Cuderman]] - [[Ciril Cvetko]]

== Č ==
[[Anton Čeh (skladatelj)|Anton Čeh]] - [[Josip Čerin]] - [[Aleksander Čonč]] - [[Ambrož Čopi]] - [[Mateja Černic]]

== D ==
([[Oskar Danon]]) - [[Boštjan Dimnik]] - [[Jasmina Dobaj]] - [[Tilen Draksler]] - [[Rahela Durič Barić]] - [[Simon Dvoršak]] - [[Mitja Dragolič]]

== E ==
[[En Šao]] - [[Ana Erčulj]]

== F ==
[[Mira Fabjan]] - [[Tomaž Faganel]] - [[Marijan Fajdiga]] - [[Damir Fajfar]] - [[Mirko Ferlan]] - [[Nenad Firšt]] - [[Helena Fojkar Zupančič]] - [[Jože Fürst]] -

== G ==
[[Tomaž Gajšt]] - [[Marko Gašperšič]] - [[Vinko Globokar]] - [[Rok Golob]] - [[Andrej Goričar]]? - [[Drago Gradišek]] - [[Petra Grassi]] - [[Marjan Grdadolnik]] - [[Janez Gregorc]] - [[Jože Gregorc]] - [[Jerica Gregorc Bukovec]] - [[Josip Grgasović]] - [[Danijel Grum]] - [[Mihael Gunzek]] -

== H ==
[[Tomaž Habe]] - [[Jože Hanc]] - [[Ervin Hartman]] (st./ml.) - [[Andraž Hauptman]] - [[Jožko Herman]] - [[Lojze Herzog]] - [[Edvard Holnthaner]] - [[Tadej Horvat]] - [[Marko Hribernik]] - [[Jože Hriberšek]] - [[Matej Hubad]] - [[Samo Hubad]] - [[Anton Hudarin]]

== J ==
[[Anka Jazbec]] - [[Davorin Jenko]] - [[Josip Jiranek]] - [[Stane Jurgec]]

== K ==
[[France Kapus]] - [[Janko Kastelic (dirigent)|Janko Kastelic]] - [[Primož Keršanj]] - [[Oskar Kjuder]] - [[Jože Klančar]] - [[Franc Klinar]] - Tomaž Kmetič - [[Vladimir Kobler]] - [[Iztok Kocen]] - [[Urban Koder]] - [[Radovan Kokošar]] - [[Anton Kolar (dirigent)|Anton Kolar]] - [[Janez Komar]] - [[Srečko Koporc]] - [[Jože Kotar (klarinetist)|Jože Kotar]] - [[Tomaž Kozlevčar]] - [[Lojze Krajnčan]] - [[Bogdan Kralj]] - [[Lenart Krečič]] - [[Simon Krečič]] - [[Jože Kregar]] - Peter Kuder - [[Slaven Kulenović]] - [[Egon Kunej]] - [[Igor Kuret]] - [[Stojan Kuret]] 

== L ==
[[Urša Lah]] - [[Uroš Lajovic]] - [[Črt Lasbaher]] - [[Hilarij Lavrenčič]] - [[Mojca Lavrenčič]] - [[Ivan Lavrič]] - [[Klara Lavriša]] - [[Milko Lazar]] - [[Lojze Lebič]] - [[Izidor Leitinger]] - [[Bogo Leskovic]] - [[Ladislav Leško]] - [[Marko Letonja]] - [[Vladimir Lovec]] - [[Igor Lunder]]

== M ==
([[Slavko Magdić]]) - [[Aleš Makovac]] - [[Benjamin Makovec]] - [[Ivan Marin]] - [[Milan Matičič]] - [[Matjaž Meden]] - [[Ivan Medved]] - [[Fernando Mejias]] - [[Matjaž Mikuletič]] - [[Rossen Milanov]] - [[Stanko Mislej]] - [[Andrej Misson]] - [[Klaro Marija Mizerit]] - [[Damijan Močnik]] - [[Davorin Mori]] - [[Marko Munih]]

== N ==
[[Anton Nanut]] - [[Anton Neffat]] - [[Matevž Novak]]

== O ==
Vito Opeka - Aleksander Oražem - [[Marko Ozbič]] - [[Andrej Ožbalt]]

== P ==
[[Josip Pangerc]] - [[Leander Pegan]] (st./ml.) - ([[George Pehlivanian]]) - [[Matej Penko]] - [[Simon Perčič]] - [[Živa Ploj Peršuh]] - [[Kazimir Dušan Petrič]] - [[Jera Petriček Hrastnik]] - [[Jožef Petrovič (glasbenik)|Jožef Petrovič]] - [[Tomaž Pirnat]] - [[Žiga Pirnat]] - [[Samo Podbrežnik]] - [[Mirko Polič]] - [[Milan Posavec]] - [[Uroš Prevoršek]] - [[Domen Prezelj]] - [[Jože Privšek]]

== R ==
[[Mario Rijavec]] - [[Franc Rizmal]] - [[Simon Robinson]] - [[Engelbert Rodošek]] - [[Boris Rošker]] - [[Karlo Rupel]] - [[Ljudmil Rus]] - [[Miran Rustja]]

== S ==
[[Miro Saje]] - [[Gašper Salobir]] - [[Dušan Sancin]] - [[Lovro Sancin]] - [[Marko Sancin]] - [[Vinko Savnik]] - [[Mojmir Sepe]] - ([[Lior Shambadal]]) - [[Rajko Sikošek]] - [[Rado Simoniti]] - [[Dina Slama]] - [[Matevž Smerkol]] - [[Borut Smrekar]] - [[Ati Soss]] - [[Aleksandar Spasić]] - [[Emil Spruk]] - Tamara Stanese - [[Rudolf Strnad]] - [[Tomaž Svete]] - [[Heribert Svetel]] - 

== Š ==
[[Jani Šalamon]] - [[Matjaž Šček]] - [[Josip Šegula]]-''Pec'' - [[Mario Drago Šijanec]] - [[Marjan Šijanec]] - [[Karmina Šilec]] - [[Rado Škabar]] - [[Lucijan Marija Škerjanc]] - [[Milko Škoberne]] - [[Peter Škrjanec]] - [[Jernej Šmalc]] - [[Erik Šmid]] - [[Andreja Šolar]] - [[Niko Štritof]] - [[Dušan Štular]] - [[Miran Šumečnik]] - [[Milivoj Šurbek]] - [[Boris Švara]] - [[Danilo Švara]] - [[Igor Švara]] -

== T ==
[[Ivan Tavčar (zborovodja)|Ivan Tavčar]] - [[Damjan Tomažin]] - [[Tadej Tomšič]] - [[Gregor Troha]] - [[Ivan Turšič (glasbenik)]] 

== U ==
[[Petar Ugrin]] - [[Kristijan Ukmar]] - [[Maks Unger]]

== V ==
[[Peter Valtl]] - [[Tom Varl]] -
[[Marko Vatovec]] - [[Helena Vidic Lesjak]] -
[[Hrabroslav Vogrič]] -
[[Damjana Vončina]] -
[[Josip Vošnjak (slov.-srb.)]] -
[[Janez Vouk]] -
[[Sebastjan Vrhovnik]] -
[[Tadeja Vulc]]

== W ==
[[Keri-Lynn Wilson]] 

== Z ==
[[Gregor Zagorc]] - [[Igor Zobin]] - [[Alojz Zupan|Alojz Zupan-Vuj]] - [[Andrej Zupan]] - [[Miha Zupanc Kovač]] - [[Davorin Zupanič]]


== Ž ==
[[Demetrij Žebre]] - [[Marko Žigon (skladatelj)|Marko Žigon]] (1929-1987) - [[Jasna Žitnik]] - [[Nikolaj Žličar]] (1949-2023) - [[Davorin Županič]]/[[Davorin Zupanič|Zupanič]] 

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih orkestrov]]
* [[seznam slovenskih skladateljev]]
* [[Seznam slovenskih zborovodij]]

{{seznami narodov po poklicu|dirigentov}}

{{stublist}}

[[Kategorija:Slovenski dirigenti|*]]
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Dirigenti]]</text>
      <sha1>ttmvkzg8rnfzvhxatbgp28temiy0l3o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih slikarjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>30474</id>
    <revision>
      <id>6758086</id>
      <parentid>6744962</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T21:36:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6758086</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33542" sha1="idss9jfx5sepf676w9v9si2tw1di9av" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[slikar]]jev.'''{{CompactTOC2}}{{div col|colwidth=20em}}

== A ==
*[[Bojan Abaza]]
*[[Ema Abram]]
*[[Peter Abram]]
*[[Drago Ačko]]
*[[Peter Adamič]]
*[[Viktor Adamič]]
*[[Miroslav Adlešič]]
*[[Andrej Ajdič]]
*[[Jurij Ajlec]]
*[[Nevena Aleksovski]]
*[[Almanach]]/''Allmenaco'' (nizoz.-slov.)
*[[Arkan Al Nawas]]
*[[Andrej iz Ostroga]]
*[[Jožica Ameršek]]
*[[Franjo Ančik]]
*[[Marko Andlovic]]
*[[Maja Andrić-Todić]] (hrv.-slov.)
*[[Vojko Anzeljc]]
*[[Rajko Apollonio]]
*[[Zvest Apollonio]]
*[[Johannes Aquila]]
*[[Tatjana Arh]]
*[[Antea Arizanović]] 
*[[Fran Arko]]?
*[[Ernest Artič]]
*[[Brigita Artiček]]?
*[[Beno Artnak]]
*[[Adi Arzenšek]]
*[[Todorče Atanasov]]
*[[Gustav Auersperg]]
*[[Marija Auersperg-Attems]]
*[[Peter Auguštin]]
*Ferdinand (Ferdo) Avsec 
*[[Martin Avsenik]] 
*[[Anton Ažbe]]

== B ==
*[[Vojko Babič]]
*[[Vladimir Bačič]]
*[[Ivana Bajec]] 
*[[Karmen Bajec]]
*[[Angelo Bajuk]] 
*[[Milko Bambič]]?
*[[Igor Banfi]]
*[[Jože Barachini]]
*[[Ivan Bartl (slikar)]]
*[[Matija Bartl]]
*[[Jože Bartolj]]
*[[Boris Batista (1940-1968)]]
*[[Milan Batista]]
*[[Josip Battig]]
*[[Dubravko Baumgartner]]
*[[Emilija Baumgartner]]
*[[Katja Bednařik Sudec]]
*[[Nikolaj Beer]]
*[[Mirsad Begić]]
*[[Marijan Belec]]
*[[Danica Bem Gala]]
*[[Boris Benčič]]
*[[Vesna Benedetič]]
*[[Gregor Benedik (1850|Gregor Benedik]] (panjske končnice)
*[[Ladislav Benesch]]
*[[Rudi Benétik]]
*[[Bojan Bensa]]
*[[Berko]] 
*[[Fortunat Bergant]]
*[[Uršula Berlot]]
*[[Emerik Bernard]]
*[[Janez Bernik]]
*[[Viktor Bernik]]
*[[Marin Berovič]]
*[[Franc Bešter]] 
*[[Petar Beus]]
*[[Nadja Bevčar]]
*[[Silvan Bevčar]]
*[[Stanko Bezlaj]]
*[[Koloman Beznec]]
*[[Gvido Birolla]]
*[[Dare Birsa]]   
*[[Viktor Birsa]]
*[[Edvard Bizjak]]
*[[Franc (Frančišek) Bizjak]] (Franz Wisiak)
*[[Martin Bizjak (1929-2017)]]
*[[Milan Bizjak]]
*[[Matej Bizovičar]]
*[[Milan Bizovičar]]
*[[Jurij Bobič]] 
*[[Vinko Bogataj]] ?
*[[Ivan Bogovčič]]
*[[Janez Boljka]]
*[[Miha Boljka]]
*[[France Boltar]]
*[[Molly Bonač]]
*[[Jaka Bonča]]
*[[Bogdan Borčić]] 
*[[Matjaž Borovničar]]
*[[Janez Borovski]]
*[[Jože Boschitz]]
*[[Franc Boštjan]]
*[[Pavle Bozovičar]]
*[[Andrej Božič]]
*[[Boris Božič]] - Yuri
*[[Julče Božič]]
*[[Nika Božič]]
*[[Matija Bradaška]] 
*[[Bram Barjanski]] ''(Branko Simčič)'' 
*[[Remigij Bratož]] 
*[[Lucijan Bratuš]]
*[[Boris Bratuž]]
*[[Igor Bravničar]]
*[[Veljko Bravničar]]
*[[Suzana Brborović]]
*[[Olivia Bregant]]
*[[Lado Brejc]]
*[[Almira Bremec]]
*[[Tea Breščak]] 
*[[Stojan Brezočnik]]
*[[Beti Bricelj]]
*[[Ida Brišnik Remec]]
*[[Matej Brodnik]]
*[[Stanislav Brodnik]]
*[[Jakob Brollo]] (Furlan)
*[[Ljubo Brovč]] 
*[[Ivan Brudar]]
*[[Andrej Brumen-Čop]]
*[[Klemen Brun]]
*[[Avgust Andrej Bucik]]
*[[Emilija Bucik Razman]]
*[[Sonja Budal]] 
*[[Ivan Bukovec (umetnik)]]
*[[Jože Bunič]] 
*[[Tamara Burmicky]] - Taya
*[[Marko Butina]] 
*[[Milan Butina]]

== C ==
*[[Alojz Capuder]]
*[[Gašper Capuder]]
*[[Atilij Carli]]/Kralj
*([[Giorgio Carmelich]])
*[[Rasso Causevig]]?
*[[Anton Cebej]]
*[[Vlado Cedilnik]]
*[[France Cegnar (agronom)|France Cegnar]] 
*[[Anton Cej]]
*[[David Cej]]
*[[Demetrij Cej]]
*[[Jože Cej]]
*[[Jure Cekuta]]
*[[Miran Cencič]]
*[[Raoul Cenisi]]
*[[Jože Centa]]
*[[Mira Cepuder]]
*[[Maja Cerar (r. Tomc)]]
*[[Mojca Cerjak]]?
*[[Klavdij Cernigoi]]
*[[Jože Cesar]]
*[[Mire Cetin]]
*[[Ludovik Cetinović|Ludovik (Ljudevit) Cetinović]]
*[[Dragutin Cifrek]]
* [[Anton Cigoj]]
* [[Danica Cigoj-Kuščer]]   
*[[Jure Cihlař]]
*[[Janez Cimbol]]
*[[Jože Ciuha]]
*[[Peter Ciuha]]
*[[Romeo Coceani]]
*[[Carolina Coglot|Carolina Coglot/Koglot]] (''Coglot De Maurera'') (v Venezueli)
*[[Ina Conradi Chavez]]?
*[[Ludwig de Clericq|Ludwig Clericq]] (1640–1702)
*[[Silva Copič]]
*[[Viktor Cotič]]
*[[Tulio Crali]]/Kralj
*[[Stane Cuderman]]
*[[Janez Cundrič]]
*[[Valentin Cundrič]]?
*[[Franc Curk]]
*[[Jože Cvelbar]]
*[[Marjeta Cvetko]]
*[[Jure Cvitan]]

== Č ==

*[[Ivan Čargo]]
*[[Sebastijan Časar]]
*[[Avgust Čebulj (duhovnik)]]
*[[Jože Čebulj]]
*[[Josip Čeferin]]
*[[Luka Čeferin]]
*[[Anton Čeh (slikar)]] 
*[[Boni Čeh]]
*[[Vlado Čelar]]
*[[Nina Čelhar]]
*[[Lojze Čemažar]]
*[[Matej Čepin]]
*[[Ksenija Čerče]]
*[[Marijan Černe]]
*[[Mihaela Adelgundis Černic]]
*[[Avgust Černigoj]]
*[[Dora Černigoj]]
*[[Klavdij Černigoj]]/Cernigoi
*[[Boleslav Čeru]]
*[[Sandi Červek]]
*[[Barbara Čižmek Cihlař]]
*[[Bogdan Čobal]]
*[[Ivan Čobal]]
*[[Larisa Čobal]]
*[[Zvonko Čoh]]?
*[[Mirko Čok]]
*[[Alojz Črnigoj]]
*[[Rajko Čuber]]
*[[Simona Čudovan]]
*[[Tjaša Čuš]]
*[[Branko Čušin]]

== D ==
*[[Rado Dagarin]]
*[[Marjanca Dakskofler Savinšek]]
*[[Miha Dalla Valle]]
*[[Ladislav Danč]]
*[[Izidor Debeljak]]
*[[Riko Debenjak]]
*[[Barbara Demšar]] 
*[[Danijel Demšar|Daniel Demšar]]
*[[Jože Denko]]
*[[Marijan De Reggi]]
*[[Edo Deržaj]] 
*[[Avgust Deržek]]
*[[Norma De Saint Picman|Norma De Saint Picman]]
*[[Danilo Devetak]]
*[[Silva Devetak]]
*[[Patrizia Devidé]]
*[[Smiljana Didek]]?
*[[Zoran Didek]]
*[[Boge Dimovski]]
*[[Marjan Miro Dobovšek]]
*[[Tina Dobrajc]]
*[[Anton Dolenc (zdravnik)|Anton Dolenc]]
*[[Igor Dolenc]]
*[[Jana Dolenc]] 
*[[Veno Dolenc]]
*[[Štefan Dolinar]]
*[[Sarah Dolinšek]] 
*[[Zdravko Dolinšek]] (2 različna?)
*[[Milogoj Dominko]]
*[[Marjan Dovjak]]
*[[Tina Drčar]]
*[[France Dremelj|France &quot;Aco&quot; Dremelj]]
*[[Barbara Drev]]
*[[Luka Drinovec (umetnik)]]
*[[Vesna Drnovšek]]
*[[Drago Druškovič ml.]]
*[[Matjaž Duh]]

== E ==
*[[Josip Egartner (slikar)]]
*[[Jože Ekart]]
*[[Danilo Emeršič]]
*[[Milka Erbežnik]]
*[[Miha Erič]] 
*[[Milan Erič]]
*[[Miran Erič]]
*[[Simona Erjavec]]
*[[Andreja Eržen]]
*[[Jože Eržen]]

== F ==
*[[Milanka Fabjančič]]?
*[[Stane Fabjančič]]
*Dominik (Domenico) Fabris
*[[David Faganel]]
*[[Marko Faganel]]
*[[Robert Faganel]]
*[[Vida Fakin]] 
*[[Silvester Fakuč]]
*[[Ivana Faninger]]
*[[Tomaž Fantoni]] (Furlan)
*[[Blaž Farčnik]]
*[[Romana Favier]] Zorzut
*[[Aleksandra Fekonja]]
*[[Roman Fekonja]]
*[[Katja Felle]]
*[[Rajko Ferk]]
*[[Janez Ferlan]]
*[[Danijel Ferlinc]] - Danny
*[[Pavel Ferluga]]
*[[Mitja Ficko]]
*[[Ivan Fidler]]
*[[Igor Fistrič]]
*[[Dušan Fišer]]
*[[Vera Fišer Pristovšek]]
*[[Božidar Flajšman]]
*[[Marija Flegar]]
*[[Jelka Flis]]
*[[Pavel Florjančič]]
*[[Franz Ignaz Flurer]]
*[[Zorko Fon]] 
*[[Jernej Forbici]] &amp; Marika Vicario
*[[Dominik Forte]]
*[[Ivan Franke]]
*[[Vanja Franko]]
*[[Vida Franko]]
*[[Milan Fras (1921)]]
*[[Simon Fras]]
*[[Vlado Fras]]
*[[Ivo Frbežar]]
*[[Črtomir Frelih]]
*[[Metod Frlic]]
*[[Filip Fröhlich]]
*[[Josef Ferdinand Fromiller]]?
*[[Srečko Frühauf]]
*[[Lorenzo Furlan]]
*[[Slavko Furlan]]
*Dunja Furlani Kofler?
*[[Peter Furlanič]]
*[[Leander Fužir]]

== G ==
*[[Peter Gaber]] &amp; [[Tone Gaber]]
*[[Rudolf Gaberc]] (&gt;Bgd)
*[[Dragan Gačnik]] 
*Vladimir Gajšek 
*[[Branko Gajšt]]
*[[Vinko Gajšt]]
*[[Andrej Gala]]
*[[Stojan Gala]]
*[[Štefan Galič]]
*[[Sašo Gantar]]
*[[Janez Garbajs]] 
*[[Sergeja Gartner]]
*[[Maksim Gaspari]]
*[[Nataša Gašparac]]
*[[Vilko Gašparič]]
*[[Irena Gašperšič]] Meško
*[[Vojko Gašperut]]
*[[Kostja Gatnik]]
*[[Maks Gatnik]]
*[[Irena Gayatri Horvat]] (hrv.-slov.)
*[[Ivan Geder]]
*[[Mito Gegič]]
*[[Hans Georg Geigerfeld]] 
*[[Nino Gergolet]]
*[[Alenka Gerlovič]]
*[[Herman Germ]]
*[[Josip Germ]]
*[[Helena Germonik]]
*Stanka Glavan
*[[Blaž de Gleria]]
*([[Oton Gliha]], [[Vilko Gliha Selan]] (slov.-hrv.)
*[[Franc Globočnik]]
*[[Olaf Globočnik]], slov.-hrv.
*[[Vito Globočnik]]
*[[Ivan Gluhodedov]]
*[[Gustav Gnamuš]] 
*[[Zlatko Gnezda]]
*[[France Godec]]
*[[Jure Godec]]
*[[Silvester Godina]] 
*[[Marjeta Godler]]
*[[Prokop Godler|Prokop(ij) Godler]]
*[[Goetzl]] (Götzl) (družina)
*[[Bojan Golija]]
*[[Klementina Golija]]
*[[Martina Golija]]
*[[David Matej Goljat]]
*[[Franc Golob (agronom)]] 
*[[Franc Golob]] 
*[[Franjo Golob (umetnik)]] 
*[[Milan Golob]] 
*[[Zdenka Golob Borčič]] 
*[[Endre Göntér]] (star./ml.)
*[[Bojan Gorenec]] 
*[[Vlado Goreski]] 
*[[Viktor Goričan]] 
*[[Josip Gorinšek]]
*[[Jože Gorjup]] 
*[[Rudi Gorjup]]
*[[Stane Gorjup]]
*[[Tine Gorjup]]
*[[Tomaž Gorjup]] 
*[[Josip Marija Gorup]]  
*[[Metka Gosar]]
*[[Tomaž Gostinčar]] 
*Fanči (Frančiška) Gostiša
*[[Božidar Grabnar]]
*[[Boris Grad]]
*[[Simon Tadej Volbenk Grahovar]] 
*[[Stojan Grauf]]
*[[Fulvia Grbac]]
*[[Marija Gregorc]]
*[[Milena Gregorčič]]
*[[Nevenka Gregorčič]]
*[[Ludvik Grilc]]
*[[Cene Griljc]] 
*[[Ivan Grohar]]
*[[Janez Grohar]]
*[[Bogdan Grom]] 
*[[Davorin Gros]]
*[[Evgenija Gruden]]
*[[France Gruden]] 
*Roman Gruntar 
*[[Marjan Gumilar]]
*[[Špela Gumzej]]
*[[Pavel Gustinčič]]
*[[Anton Gvajc]]
*[[Herman Gvardjančič]]

== H ==
*[[Franc Hafner]]
*[[Janez Hafner]] 
*[[Miro Hajnc]]
*Friderik Hamerlitz
*Janez Handt
*[[Štefan Hauko]] 
*Dora Hauser
*[[Anton Hayne]]
*[[Jožef Hayne]]
*[[Martina Hegediš]]
*[[Eva Heimer]]
*[[Peter Hergold]]
*[[Andrej Herman]] ?
*[[Anton Herman]]
*[[Janez Andrej Herrlein]]
*[[Jaroslav Hilbert]] 
*[[Robert Hlavaty]] 
*[[Vinko Hlebš]]
*[[Vladimir Hmeljak]]
*[[Leopold Hočevar]] - Hoči
*[[Miran Hočevar]]
*[[Sergej Hočevar]]
*[[Zoran Hočevar]]
*[[Valentin Hodnik]] 
*[[Josip Hohnjec (slikar)]]
*[[Cvetka Hojnik]]
*[[Leon Homar]] - Levko
*[[Goran Horvat]]
*[[Franc Horvat (slikar)]]
*[[Jože Horvat]] - [[Jaki]] 
*[[Štefan Horvat]]
*[[Vera Horvat]]
*[[Meta Hostnik]]
*[[Tomaž Hostnik (1961)]]
*[[Milena Houška Pavlin]]
*[[Friderik Hrast]]
*[[Anamari Hrup]]
*[[Anka Hribar Košmerl]]
*[[Žiga Hriberšek]]
*[[Janez Hrovat]]
*[[Stane Hrovatič]]
*[[Drago Hrvacki]] 
*Hua Qing ?
*[[Vida Hudoklin Šimaga]]
*[[Gabrijel Humek]]
*[[Jela Humek Trnkoczy]]
*[[Jakov Hure - Delmati]]
*[[Ištvan Išt Huzjan]] 
*[[Zdenko Huzjan]]
*[[Just Hvala]]

== I ==
*[[Stanislav Intihar]]?
*[[Cvetka Ipavec]]
*[[Jože Ipavec]]
*[[Tjaša Iris]] 
*[[Bard Iucundus]] (''Leobard Oblak'') 
*[[Aleksa Ivanc Olivieri]]
*[[Taja Ivančič]] 
*[[Slobodan Ivanković-Baudo]] (bos./srb.-fr.-slov.)

== J ==
*[[Mirko Jadrič]]
*[[Damir Jadrič]]
*[[Stane Jagodič]] 
*[[Božidar Jakac]]
*[[Svetlana Jakimovska Rodić]]
*[[Karel Jakob]]
*[[Marko Jakopič]]
*[[Marta Jakopič Kunaver]]
*[[Rihard Jakopič]]
*[[Viljem Jakopin]]
*[[Marko Jakše]]
*[[Izidor Jalovec]]
*[[Vlasta Jalušič]]
*[[Matija Jama]]
*[[Jamšek]] (Jambšek), družina
*[[Janez Borovski]]
*[[Janez Ljubljanski]]
*[[Janez iz Kastva]]
*[[Silva Janež]]
*[[Anton Janša]]
*[[Lovro Janša]] 
*[[Valentin Janša]]
*[[Gustav Januš]] 
*[[Aleksander Sašo Jarc]]
*[[Evgenija Jarc]]
*[[Radovan Jeglič]]
*[[Danilo Jejčič]] 
*[[Marjan Jelenc]]
*[[Franc Jelovšek]] 
*[[Krištof Andrej Jelovšek]]
*[[Andrej Jemec]] 
*[[Gašper Jemec]] 
*[[Jernej Jemec]]
*[[Stanka Jenko]]
*[[Mara Jeraj Kralj]]
*[[Zmago Jeraj]]   
*[[Lara Jeranko Marconi]]
*[[Irena Jeras Dimovska]]
*[[Alojz Jerčič]]
*[[Anja Jerčič Jakob]]
*[[Ciril Jerič]]
*[[Rado Jerič]]
*[[Zvonimir Jerič]]?
*[[Marcos Luis Jerman|Marko Jerman]]
*[[Jernej iz Loke]]
*[[Mladen Jernejec]] 
*[[Jožef Jerome]]
*[[Marijan Jesenovec]]
*[[Boris Jesih (slikar)]]
*[[Lara Ješe]]
*[[Kristijan Jezernik]]?
*[[Karel Jirak]]
*[[Johannes Aquila]]
*[[Breda Jontes]]
*[[Rudi Jordan]]
*[[Sebstijan Jordan]]
*[[Peter Jovanovič]] 
*[[Anton Jug]]  
*[[Simon Jugovic Fink]]
*[[Jurij Jurčič]]
*[[Boštjan Jurečič]]
*[[Samo Jurečič]] - Samo
*[[Silva Jurečič Košir]]
*[[Jože Jurič]]
*[[Barbara Jurkovšek]]
*[[Rok Juršič]]
*[[Bogomir Jurtela]]
*[[Hijacint Jussa]]
*[[Elko Justin]]

== K ==
*[[Miro Kačar]]
*[[Duša(nka) Kajfež|Duša Kajfež]]
*[[Simon Kajtna]]
*[[Jurij Kalan]]
*[[Bogoslav Kalaš]]
*[[Katarina Kalc]]
*[[Lojze Kalinšek]]
*[[Stane Kališnik]]
*[[Enver Kaljanac]]
*[[France Kambič]]
*[[Mihael Kambič]]
*[[Andrej Kamnik]]?
*[[Sergej Kapus]]
*[[Janez Kardelj (slikar)]]
*[[Azad Karim]]
*[[Silva Karim]]
*[[Anton Karinger]] 
*[[Maria Karnar-Lemesheva]] (rus.-slov.)
** [[Alois Kasimir]] (r. Dunaj - u. Ptuj)
** [[Luigi Kasimir]] (r. Ptuj - u. Dunaj)
*[[Barbara Kastelec]]
*[[Eva Kastelic]]
*[[Janko Kastelic (slikar)]]
*[[Milan Kastelic]]
*[[Simon Kastelic]]
*[[Elza Kastl Obereigner]]
*Josip Kastner
*[[Franc Kavčič (slikar)]] 
*[[Maks Kavčič]]
*[[Mateja Kavčič]]
*Klemen Kavčič
*[[Vasja Kavčič]]
*[[Irena Kazazić]] 
*[[Karel Keber]]
*[[Mohor Kejžar]]
*[[Gregor Kemperle]]
*[[Alenka Kham Pičman]] 
*[[Dušan Kirbiš]] 
*[[Lojze Kirbiš]]
*[[Jože Kjačič]]
*[[Bojan Klančar]]
*[[Branko Klančar]]
*Stane Klančnik?
*[[Vladimir Klanjšček]]
*[[Klavdij Klarič]]
*[[Roza Klein Sternen]]
*[[Staš Kleindienst]]
*[[Mihael Klemen]]
*[[Dore Klemenčič-Maj]]
*[[Fran Klemenčič]] 
*[[Maj Klemenčič]]
*[[Milan Klemenčič (umetnik)|Milan Klemenčič]]
*[[Kiki Klimt]]
*[[Ema Klinar]]
*[[Vivijana Kljun]]
*[[Matija Knavs]]
*[[A. D. Knez]]
*[[Janez Knez]]
*[[Janez Mišo Knez]]
*[[Joso Knez]]
*[[Aleksij Kobal]] 
*[[Jožef Kobau]] (Cobau)
*[[Boris Kobe]]
*[[Jurij Kobe]]
*[[Ivana Kobilca]] 
*[[Matjaž Kocbek]] 
*[[Rajmund Kocbek]]
*[[Darja Kocjančič]]
*[[Ida Kocjančič]]
*[[Romej Kocjančič]] (Romeo Coceani)
*[[Majda Kočar]]
*[[Alenka Koderman]]
*[[Dimitrij Kodrič]] (John D. Kodric)
*[[Ignac Kofol]] 
*[[Rudi Kogej]]
*[[Carolina Koglot]] (''Coglot De Maurera'') (v Venezueli)
*[[Alojzij Kogovšek]]
*[[Josip Kogovšek]]
*[[Viktor Kojc]]
*[[Denise Kokalj]]
*[[Gregor Kokalj]]
*[[Ivo Kolar]]
*[[Gabri(j)el Kolbič]]
*[[Antonija Kolerič]]
*[[Kaly Kolonič]]
*[[Biserka Komac]]?
*[[Stanka Komac|Stanka Komac Šraj]] 
*[[Silvester Komel]] 
*[[Miklavž Komelj]]
*[[Franc Konc]]
*[[Alojz Konec]]
*[[Tina Konec]]
*[[Mitja Konić]]
*[[France Kopač|France (Franjo) Kopač]]
*[[Franc Kopitar-Silvo]] 
*[[Leon Koporc]]
*[[Lojze Koporc]]
*[[Jože Kopriva]]
*[[Sašo Koprivec]]
*[[Ivo Kordaš]]
*[[Miran Kordež]]
*[[Zora Koren Škerk]]
*[[Slavko Kores]]
*[[Helena Korošec - Elí]]
*[[Irena Korošec]]
*[[Janez Korošec (slikar)]]
*[[Josip Korošec - Nini]]
*[[Nika Korsič]]
*[[Benjamin Korže]]  
*[[Gojmir Anton Kos]] 
*[[Ivan Kos (likovnik)]] 
*[[Klara Kos]] -&quot;''Seiko''&quot;
*[[Mateo Kos]]
*[[Janja Kosi]]
*[[Polonca Kosi|Polon(c)a Kosi]]
*[[Srečko Kosi]]
*[[Andrej Kosič]]
*[[Josip Kosmač]]?
*[[Mihael Kosmač]]
*[[Stane Kosmač]]
*[[Alja Košar]]
*[[Franc Košar]]
*[[Andrej Košič]] (Kosič) 
*[[Boštjan Košir]]
*[[France Košir]]
*[[Matej Košir]] 
*[[Borut Košnjek]]
*[[Suzana Košnjek|Suzana Košnjek-Cotič]]
*[[Jože Kotar]] 
*[[Jože Kotnik]]
*[[Rudolf Kotnik]] 
*[[Helena Kottler Vurnik]]
*[[Ivo Kovač]]
*[[Ljerka Kovač]]
*[[Samo Kovač]] 
*[[Vesna Kovač]]
*[[Vladimir Kovač]]
*[[Bojan Kovačič]]
*[[David Kovačič]]
*[[Janez Kovačič]]
*[[Katja Kovše]]
*[[Marjan Kozamernik]]
*[[Jasna Kozar]]-Hutheesing
*[[Ljubo Kozic]]
*[[Robert Kozman]]
*[[Anton Koželj]] 
*[[Maks Koželj]]
*[[Matija Koželj]] 
*[[Marjanca Kraigher]]
*[[Nevenka Kraigher]]
*[[Milovan Krajnc]]
*[[Andrej Kralj]]
*[[Ervin Kralj]]
*[[France Kralj]] 
*[[Matjaž Kralj]]
*[[Samo Kralj]]
*[[Tea Kralj]]
*[[Tone Kralj]]
*[[Albin Kramberger]]
*[[Jože Kramberger]]
*[[Ted Kramolc]] 
*[[Anja Kranjc]]
*[[Konrad Kranjc]]
*[[Miro Kranjec]]
*[[Anka Krašna]]
*[[Metka Krašovec]] 
*[[Fani Kratnar]]
*[[Marjan Kravos]]
*[[Edvard Krbavčič]]
*[[Igor Kregar]]
*[[Stane Kregar]] 
*[[Bine Krese]]   
*[[Štefan Kresnik]]   
*[[France Kreuzer]]
*[[Alojz Krevh]]
*[[Benjamin Kreže]]
*[[Blažka Križan]]
*[[Dominik Olmiah Križan]]
*[[Gorazd Krnc]]
*[[Benjamin Krumpej]]
*[[Tomaž Kržišnik]]
*[[Stane Kumar]]
*[[Jože Kumer]]
*[[Vojko Kumer]]
*[[Benjamin Kumprej]]
*[[Laura Kumprej]]
*[[France Kunaver]]
*[[Judita Kunčič Mandelc]]
*[[Ida Künl]]
*[[Pavel Künl]]
*[[Viljem Künl]]
*[[Marica Kupfer]]
*[[Majda Kurnik]]
*[[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein]]Kneževič Stojan

== L ==
*[[Vladimir Lakovič]]
*[[Milan Lamovec|Milan &quot;Didi&quot; Lamovec]]
*[[Mojca Lampe Kajtna]]
*[[Vladimir Lamut]]
*[[Aladin Lanc]]
*[[Henrika Langus]]
*[[Matevž Langus]]
*[[Adolf Lapajne]]
*[[Boštjan Lapajne]]
*[[Miloš Lapajne]]
*[[Nuša Lapajne]] Čurin
*[[Samo Lapajne]]?
*[[Tone Lapajne]] 
*[[Avgust Lavrenčič]]
*[[Miloš Lavrenčič]]
*[[Boris Lavrič]]
*[[Lojze Lavrič]]
*[[Simon Lavrič]] 
*[[Anton Layer]]   
*[[Josip Layer]]  
*[[Leopold Layer]] 
*[[Marko Layer]] 
*[[Valentin Layer]]   
*[[Monika Lazar]]
*[[Vladimir Leben]]
*[[Mirko Lebez]]
*[[Kamilo Legat]]
*[[Zmago Lenardič]]
*[[Ivo Lenščak]]
*[[Jožef Anton Lerchinger]] 
*[[Drago Leskovar]] 
*[[Tone Leskovšek]]
*[[Mira Ličen Krmpotić]]
*[[Terezija Lipič]]
*[[Branko Lipnik]]
*[[Dušan Lipovec]]
*[[Gani Llaloshi]]
*[[Janez Logar (1938)]]
*[[Lojze Logar]] 
*[[Tatjana Logar]]
*[[Milan Lorenčak]]
*[[Ivo Lorenčič]]
*[[Erik Lovko]]
*[[Branko Lozar]]
*[[Robert Lozar]]
*[[Stane Lozar]]
*[[Albin Lugarič]]  
*[[Marko Lukan]]
*[[Zdravko Luketič]]
*[[Avrelij Lukežič]]
*[[Ferdo Lupša]]?
*[[Stana Lušnic Arsovska]]
*[[Milena Luznar Strašek]]
*[[Aprilija Lužar]]

== M ==

*[[Josip Macarol]]
*[[France Maček]] - Muc
*[[Janez Madrijan]]
*[[Srečko Magolič]] 
*[[Polona Maher]]
*[[Dominik Mahnič]]
*[[Marino Mahnič]]
*[[Rudolf Maister]]
*[[Jože Majcen]]
*[[Anka Makovec]]?
*[[Stanko Makuc|Stanko (Stanislav) Makuc]]
*[[Tanja Makuc]] 
*[[Vladimir Makuc]] 
*[[Ivan Malavašič]] 
*[[Fredy Malec Koschitz]]
*[[Miha Maleš]] 
*[[Ferdinand Malič]]
*[[Dušan Mandič]]
*[[Adriana Maraž]] 
*[[Miloš Marc]]
*[[Henrik Marchel]]
*[[Rudolf Marčič]] (Rudolf Ernst Marčić)
*[[Štefan Marflak]] 
*[[Jože Marinč]]
*[[Manja Markovič]]
*[[Peter Markovič]]
*[[Cveto Marsič]]
*[[Ira Niero Marušič]]
*[[Živko Marušič]] 
*[[Nikolaj Mašukov]]
*[[Janez Matelič]] 
*[[Matjaž Mauser]] 
*[[Aco Mavec]]
*[[Erik Mavrič]]
*[[Ferdo Mayer]]
*[[Marjan Maznik]]
*[[Ignac Meden]]
*[[Jožica Medle]]
*[[Pavel Medvešček]] 
*[[Jože Meglič]]
*[[Maruša Meglič]]
*[[Nina Naliny Meglič]]
*[[Emil Memon]]
*[[Jasna Merku]]
*[[Franc Mesarič]] 
*[[Kiar Meško]]
*[[Stane Meterc]]
*[[Matej Metlikovič]]
*[[Janez Valentin Metzinger]]
*[[Janez Mežan (slikar)]]
*[[Meta Mežan]]
*[[Matej Mihelčič]]?
*[[France Mihelič]] 
*[[Marina Mihelič]] (-Satler)
*[[Polde Mihelič]]
*[[Eva Mihevc]]
*[[Ignac Mihevc]]
*[[Rade Mikačić]]
*[[Matevž Miklavčič]]
*[[Ivan Miklavec]]
*[[Marjan Miklavec]]
*[[Julijan Miklavčič]]
*[[Božo Miklavžič]]
*[[Jurij Mikuletič]]
*[[Milan Mikuž]]
*[[Mira Mikuž]]
*[[Tomaž Milač]]
*[[Andrej Militarov]] 
*[[Janez Milkovič - Jano]]
*[[Cvetka Miloš]]
*[[Franc Mirt]]
*[[Marijan Mirt]]
*[[Milan Mlakar]]
*[[Niko Mlakar]]
*[[Simon Mlakar]]
*[[Janez Močnik]]
*[[Lucija Močnik Ramovš]]
*[[Marko Modic]] 
*[[Miroslav Modic]]
*[[Zmago Modic]]
*[[Miran Mohar]]
*[[Marjan Motoh]]? (&amp; Jože M.)
*[[Livio Možina]]
*[[Franc Mrčun]] 
*[[Ivo Mršnik]]
*[[Nina Mršnik]]
*[[Izidor Molè]]
*[[Igor Molin]]
*[[Matic Moškon]]
*[[Livio Možina]]
*[[Dušan Muc]]
*[[Kristijan Muck]] ?
*[[Jožef Muhovič]]
*[[Brane Murko|Brane (Branko) Murko]]
*[[Marjan Murn]]
*[[Lojze Mušič]]
*[[Zoran Mušič]]

== N ==
*[[Mira Narobe]]
*[[Franci Nemec]]
*Rafael Nemec ?
*[[David Nez]]
*[[Franc Anton Niernberger]]
*[[Anton Novak]]
*[[Dreja Novak]]?
*[[Miro Novak (slikar)]]
*[[Vinko Novak]]
*[[Franc Novinc]]

== O ==

*[[Peter Obal]]
*[[Vesna Obid]]
*[[Amalija Oblak Hermannsthal]]
*[[Floris Oblak]] 
*[[Mojca Oblak]] 
*[[Nika Oblak]] 
*[[Polde Oblak (slikar)]]
*[[Špela Oblak]]
*[[Joža Ocepek]]
*[[Elsa Oeltjen Kasimir]]
*[[Jan Oeltjen]]
*[[Simon Ogrin]] 
*[[Zoran Ogrinc]] 
*[[Radko Oketič]]
*[[Žiga Okorn]]
*[[Valentin Oman]] 
*[[Nikolaj Omersa (likovnik)|Nikolaj Omersa]]
*[[Jana Omersa Križaj]]
*[[Janko Orač]]
*[[Dimitry Orlač]] (Orlac) (slov.-fr.)
*[[Mojca Osojnik]]?
*[[Lidija Osterc]]?
*[[Janez Ošaben]]
*[[Robert Ošep]]
*[[Jože Ovsec]]

== P ==

*[[Katja Pál]]
*[[Klavdij Palčič]]
*[[Mia Paller]]
*[[Lajči Pandur]]
*[[Ludvik Pandur]]
*[[Andreja Panič Omahna]]
*[[France Papež]]
*([[Julij Papič]] - slov.-hrv.) ?
*[[Uroš Paternu]]
*[[Darinka Pavletič-Lorenčak]]
*[[Andrej Pavlič]]
*[[Anton Pavlič]]?
*[[Micka Pavlič]]
*[[Sergej Pavlin]]
*[[Agata Pavlovec]]
*[[France Pavlovec]]
*[[Mirna Pavlovec]]
*[[Franc Pavlovič]] (Brazilija)
*Ana Pavšek
*[[Herman Pečarič]]
*[[Marija Pečarič]]
*[[Silvij Pečarič]]
*[[Karel Pečko]]
*[[Greta Pečnik]]
*[[Maja Pegan]]
*[[Lado Pengov]]
*[[Miša Pengov]]
*[[Mojca Pengov]]
*[[Slavko Pengov]]
*[[Tilen Pepevnik]]
*[[Amalia Perez-Molek]] 
*[[Rudi Pergar]]
*[[Anton Perko]]
*[[Lojze Perko]]
*[[Tomaž Izidor Perko]]
*[[Miha Perne]]
*[[Marko Pernhart]]
*[[Julijana Peršič]]
*[[France Peršin]]
*[[Marija Gracija Peršolja]]
*[[Sebastijan Peršolja]]
*[[Neža Perovšek]] 
*[[Gregor Perušek]]
*[[Polona Petek]]
*[[Jože Peternelj]]
*[[Konrad Peternelj]]
*[[Ivo Petkovšek]]
*[[Jožef Petkovšek]]
*[[Alojzija Petrič]]
*[[Dušan Petrič]]
*[[Mario Petrić]]
*[[Stane Petrovič - Čonč]]
*[[Emilija Petrović Martini]]
*[[Ivo Petrovič]]
*[[Vida Pfeifer Sajko]] 
*[[Albert Pichl]]
*[[Nataša Pičman]]
*[[Mirko Pihler]]
*[[Filip Pik]]
*[[Veno Pilon]]
*[[David Pintar]]
*[[Mira Pintar]]
*[[Anastazija Pirnat]]
*[[Miha Pirnat]] (st./ml.)
*[[Vladimir Pirnat]]
*[[Adolf Pirsch]]
*[[Elda Piščanec]]
*[[Roža Piščanec]]
*[[Leon Pišek]]
*[[Josip Pišof - Cepa]]
*[[Matija Plainer]]/[[Platner]]
*[[Andej Planer|Andej Pla(n)ner]]
*[[Jona Gal Peregrin Planinc|Jona Gal Planinc]]
*[[Mojca Planinc]]
*[[Štefan Planinc]]
*[[Roman Planko]]
*[[Tomaž Plavec]]
*[[Anton Plemelj]]
*[[Karel Plemenitaš]]
*[[Boštjan Plesničar]]
*[[Dora Plestenjak]] 
*[[Janez Plestenjak (slikar)]] 
*[[Karel Plestenjak]]
*Darinko (Martin) Plevnik
*[[Silvester Plotajs Sicoe]]
*[[Anton Plumental]]?
*[[Dušan Podgornik]]
*[[Tomo Podgornik]]
*[[Vinko Podobnik]] 
*[[France Podrekar]]
*[[Tadej Pogačar (umetnik)]]
*[[Tjaša Pogačar]]
*[[Vojko Pogačar]] 
*[[Emil Pohl]]
*[[Jože Pohlen]]
*[[Franc Pohole]] 
*[[Albin Polajnar]]
*[[Oton Polak]] 
*[[Irena Polanec]]
*[[Dragotin Poljanec]]
*[[Janez Poljanec|Janez (Ivan) Poljanec]]
*[[Jože Poljanšek]] 
*[[Borut Popenko]]
*[[Silvije Arc Popovič]]
*[[Gašper Porenta]]
*[[Katja Pori]]
*[[Oton Postružnik]] (slov.-hrv.)
*[[Bogdan Potnik]]
*[[Ervin Potočnik]]
*[[Janez Potočnik (slikar)|Janez Potočnik]] (1749-1834)
*[[Janez Potočnik (likovnik)]] (1892-1983)
*[[Josip Potočnik]]
*[[Štefan Potočnik|Štef(an) Potočnik]]
*[[Uroš Potočnik (slikar)]]
*[[Vladimir Potočnik]]
*[[Cita Potokar]]
*[[Jože Potokar]]
*[[Viktor Povše]]
*[[Andrea Pozzo]]
*[[Miloš Požar]]
*[[Brigita Požegar Mulej]]
*[[Ivo Prančič]]
*[[Janez Praprotnik]]
*[[Valerija Prašnikar]]
*[[Gregor Pratneker]]
*[[Adrijan Praznik]]
*[[Vida Praznik]]
*[[Marij Pregelj]] 
*[[Mira Pregelj]]
*[[Ula Pregelj]]
*[[Arjan Pregl]]
*[[Vladimir Prelc]]
*[[Drago J. Prelog]] (slov.-avstrijski na Dunaju)
*[[Marija Prelog]] 
*[[Silvo Prelog]]
*[[Dušan Premrl]]
*[[Miha Presker]]
*[[Ivan Prešern]]-Žan (&amp; [[Ivanka Kraševec]])
*[[Marjan Prevodnik]]
*[[Petra Preželj]]
*[[Emil Primožič]] (Primossi)
*[[Ivan Primožič]] 
*[[Josip Primožič]] – Tošo
*[[Janez Pristavec]]
*[[Stanislava S. Pudobska]]
*[[Zmago Puhar]]
*[[Igor Pustovrh]]
*[[Boštjan Putrih]]
*[[Franc Pustavrh]] (Frančišek Pustovrh)
*[[Ratimir Pušelja]]

==Q==

* [[Giulio Quaglio]] 
*Hua Qing

==R==

*[[Tone Rački]] 
*[[Jasna Radšel]]
*[[Irina Rahovsky Kralj]]
*[[Janez Franc Rainbalt]]
*[[Milica Rajačič Steržaj]]
*[[Tone Rajhman]]
*[[Mirko Rajnar]]
*[[Veronika Rakuš]]
*[[Stanislav Rapotec]] 
*[[Franci Ratej]]?
*[[Janez Ravnik (slikar)]]
*[[Barbara Ravnikar]]
*[[Ljubo Ravnikar]]
*[[Tone Ravnikar (1920)]]
*[[Nevenka Rayer Parisi]]
*[[Claudia Raza]] 
*[[Milan Razboršek]]
*[[Stojan Razmovski]]
*[[Ida Rebula]]
*[[Urška Rednak]]
*[[Peter Rehar]]
*[[Žiga Rehar]]
*[[Janez Mihael Reinwaldt]]
*[[Franc Karel Remb]] 
*[[Bara Remec]] 
*[[Marijan Remec]]
*[[Štefan Remic]]
*[[Tjaša Rener]]
*[[Anton Repnik]]
*[[Janez Repnik]] 
*[[Iztok Retar]]
*[[Igor Ribič]]
*[[Miriam Repič-Lekič]]
*[[Nataša Ribič Štefanec]]
*[[Niko Ribič]]
*[[Milan Rijavec]]
*[[Oto Rimele]]
*[[Mitja Robič]]
*[[Aleksander Roblek]]
*[[Davorin Rojc]]
*[[Jasmina Rojc]]
*[[Tone (Anton) Rojc]]
*[[Mateja Rojc]]
*[[Melita Rojic]]
*[[Irena Romih]]
*[[Milan Rot]]
*[[Janez Rotman]]
*[[Oskar Rotovnik]] - Oki
*[[Smiljan Rozman]]
*[[Zoran Rožič]]
*[[Milan Rozmarin|Milan Rožmarin]]
*[[Mihael Rudl]]
*[[Ferdinand Nande Rupnik]]
*[[Marko Ivan Rupnik]]
*[[Tone Rupnik - Storžev]]
*([[Michael Ruppe]])
*[[Marija Rus]]
*[[Zmago Rus]]
*[[Boris Rutar]]
*[[Giulio Ruzzier]]

== S ==

*[[Janez Sajevic]]
*[[Boris Sajovic]]
*[[Evgen Sajovic]]
* [[Rudolf Saksida]] 
*[[Eduard Salesin]]?
*[[Jasna Samarin]]
*[[Gregor Samastur]]
*[[Jur Samec]]
*[[Gorazd Satler]]
*[[Roman Savinšek]]
*[[Andrej Savski]]
*[[Hubert Schara]]
*[[Ludvik Schara]]
*[[Janez Krstnik Scherer]] 
*[[Mitja Schöndorfer]]
*[[Andreja Schwenner]]
*[[Dušan Sedej]]?
*[[Janez Sedej]]
*[[Maksim Sedej]]
*[[Maksim Sedej, mlajši]]
*[[Pavle Sedej]]
*[[Aleš Sedmak]] 
*[[Ivan Seljak - Čopič]]
*[[Denis Senegačnik]]
*[[Mojca Senegačnik]]
*[[Brane Sever]]
*[[Edo Sever|Edi (Edo) Sever]]
*[[Mateja Sever]] (''=Maja Ninalota'' S.)?
*[[Valerija Sever]] 
*[[Adel Seyoun]]
*[[Albert Franc Sič]]
*''Branko Simčič'' = ''Bram Barjanski''
*[[Daša Simčič]]?
*[[Mik Simčič]]
*[[Rudi Simčič]] 
*[[Apolonija Simon]]
*[[Franc Simonič (slikar)]]
*[[Patricija Simonič]]
*[[Štefan Simonič]]
*[[Albert Sirk]]
*[[Zdenko Skalicky]] 
*[[Ana Skedl]]
*[[Franci Skerbinek]]
*[[Rudi Skočir]]
*[[Franc Ksaver Skola]]
*[[Hugo Skopal]]
*[[Andrej Skrbinek]] - &quot;Andy Black&quot;
*[[Majda Skrinar]]
*[[Iris Skubin]]
*[[Igor Boris Skulj]]
*[[Marjan Skumavc]]
*[[Jože Slak]] - Đoka
*[[France Slana]]
*[[Domen Slana]]
*[[Rok Slana]]
*[[Nejč Slapar]]
*[[Rajko Slapernik]] 
*[[Darko Slavec]]
*[[Vida Slivniker-Belantič]] 
*[[Josip Slovnik]]
*[[Ana Sluga]]
*[[Damir Smerdel]]
*[[Pavel Smolej]]
*[[Nuša Smolič]]
*[[Jerneja Smolnikar]]
*[[Hinko Smrekar]]
*[[Venceslav Smrekar]]
*[[Jošt Snoj]]
*[[Viktor Snoj]]
*[[Bogdan Soban]]
*[[Matko Soklič|Matko (Matej) Soklič]] 
*[[Simon Soklič]]
*[[Gorazd Sotler]]
*[[Alenka Sottler]]
*[[Alenka Sovinc Brglez]]
*[[Jožica Sovinc]]
*[[Oskar Sovinc]]
*[[Savo Sovre]]
*[[Alenka Spacal]]
*[[Jože Spacal]]
*[[Lojze Spacal]]
*[[Venčeslav Sprager]]
*[[Andreja Srna]]
*[[Jože Srebrnič (slikar)]]
*[[Zora Stančič]]
*[[Ciril Stanonik]]
*[[Alenka (Ana) Stante]]
*[[Marija Starič Jenko]]
*[[Tinca Stegovec]] 
*[[Ferdinand Steiner]] (?—1725)
*[[Eduard Stepančič]] 
*[[Milena Stepančič]]
*[[Franjo Sterle]]
*[[Maksimiljan Sternad]] - Milč
*[[Matej Sternen]] 
*[[Damjana Stopar]] Štrovs?
*[[Rudi Stopar]]
*[[Lucija Stramec]] 
*[[Franc Strauss]]?
*[[Franc Mihael Strauss]]
*[[Janez Strauss]]
*[[Janez Andrej Strauss]]
*[[Matjaž Stražar]]
*[[Gvido Stres]] (st.)
*[[Božidar Strman]] - Mišo 
*[[Ivan Strnad]] 
*[[Leopold Strnad]] 
*[[Mihael Stroj]] 
*[[Mladen Stropnik]] 
*[[Barbara Jožefa Struss]]
*[[Gabrijel Stupica]]
*[[Marija Lucija Stupica]]
*[[Marlenka Stupica]]
*[[Breda Laura Sturm]]
*[[Janez Suhadolc]]
*[[Viktor Sulčič]]
*[[Matej Susič]]
*[[Jože Svetina]] - &quot;Taj&quot;
*[[Marija Svetlič]] 
*[[Dragica Svetličič]] (Padova)

== Š ==
*[[Jože Šajn]]
*[[Marko Šajn]]
*[[Andraž Šalamun]]
*[[Jerca Šantej]]
*[[Avgusta Šantel (starejša)]]
*[[Avgusta Šantel]]
*[[Henrika Šantel]]
*[[Saša Šantel]] 
*[[Cvetko Ščuka]]
*[[Ljubica Ščuka Savernik]]
*[[Pavle Ščurk]]
*[[Rozina Šebetič]] (r. Borko)
*[[Natalija Šeruga Golob]] 
*[[Viktor Šest]] 
*[[Janez Šibila]] (1919-2017)
* [[Milena Šimunič]] 
*[[Sabina Šinko]]
*[[Janez Šinkovec (slikar)]]
*[[Brane Širca]]
*[[Luka Širok]]
*[[Čoro Škodlar]]
*[[Nataša Škof]]
*[[Primož Škof]]
*[[Iztok Šmajs|Iztok Šmajs - Muni]]
*[[Meta Šolar]]
*[[Veselka Šorli Puc]]
*[[Lojze Špacapan]]  
*[[Nika Špan]]
*[[Rudi Španzel]] 
*[[Lučka Šparovec]]
*[[Irena Špendl]] 
*[[Tanja Špenko]]
*[[Ludvik Šraj]]
*[[Darja Štefančič]]
*[[Maruša Štibelj]]
*[[Ejti Štih]] (de Fernández de Córdoba)
*[[Jana Štok]]
*[[Andrej Štritof]]
*[[Janez Štros]]
*[[Miha Štrukelj]]
*[[Andrej Štular]]
*[[Avgust Štupar]]
*[[Rudi Šturm]]
*[[Marjan Šubelj]]
*[[Alojz Šubic]] 
*[[Blaž Šubic]] 
*[[Ivan Šubic]] 
*[[Ive Šubic]] 
*[[Janez Šubic (1830 - 1898)|Janez Šubic]] (1830–1898)
*[[Janez Šubic (mlajši)]]
*[[Jožef Šubic]] 
*[[Jože Šubic]]
*[[Jurij Šubic]] 
*[[Maja Šubic]] 
*[[Milan Šubic]]
*[[Mirko Šubic]] 
*[[Pavel Šubic]] 
*[[Pavle Šubic]] 
*[[Rajko Šubic]]
*[[Štefan Šubic]] 
*[[Simona Šuc]]
*[[Vital Šuligoj]]
*[[Matevž Šumah]]
*[[Drago (Luka) Šumnik]]
*[[Miroslav Šumnik]] 
*[[Lojze Šušmelj]]
*[[Tugo Šušnik]]
*[[Maruša Šuštar]]
*[[Rada Šuštar]]
*[[Marko Šuštaršič]]
*[[Saša Šušteršič Soustrade]] 
*[[Deziderij Švara]]
*[[Mitja Švigelj]]
*[https://miroslavsumnik.info/ Miroslav Šumnik]

== T ==

*[[Hamid Tahir]]
*[[Helena Tahir]]
*[[Dušan Tancik]]
*[[Anton Tavčar]]
*[[Jakob Tavčar]]
*[[Jurij Tavčar (1812-1895)|Jurij Tavčar]] (1812–1895)
*[[Jurij Tavčar (1820-1892)|Jurij Tavčar]] (1820–1892)
*[[Seka Tavčar]] - Frankl
*[[Teodor Tavželj]]
*[[Borko Tepina]]
*[[Rafael Terpin]]
*[[Vera Terstenjak Jovičić]]
*[[Marjan Teržan]]
*[[Pavol Tesar]] 
*[[Janez Ambrož Testen]]
*[[Janko Testen]]
*[[Jože Tisnikar]] 
*[[Katarina Toman Kracina]]
*[[Veljko Toman]]
*[[Tone Tomazin]]
*[[Andrej Tomažič]]
*[[Matej Tomažin]]
*[[Mihael Tomec]]
*[[Miroslav Tomec]]
*[[Alfred Tominc]]
*[[Avgust Tominc]]
*[[Jožef Tominc]]  
*[[Vojko Tominc]]
*[[Brina Torkar]]
*[[Jaka Torkar]]
*[[Tadej Tozon]]
*[[Goce Trajkovski]]
*[[Fran Tratnik]] 
*[[Iva Tratnik]] 
*[[Gašper Trček]]
*[[Marica Trček]]
*[[Ani Tretjak]]
*[[Dare Trobec]]
*[[Andrej Trobentar]] 
*[[Jože Trpin]]
*[[Matej Trpin]] ([[Terpin]])?
*[[Ante Trstenjak]]  
*[[Marijan Tršar]]
*[[Vinko Turk]]
*[[Janez Anton Tušek]]  
*[[Marko Tušek (slikar)|Marko Tušek]] 
*[[Mitja Tušek]]
*[[Stanko Tušek]]
*[[Vinko Tušek]] 
*[[Bruno Tutta]]
*[[Edko Tutta]]
*[[Klavdij Tutta]]

== U ==
*[[Pavle Učakar]]
*[[Biljana Unkovska]]
*[[Rudi Uran]]
*[[Roman Uranjek]]
*[[Izidor Urbančič]]
*[[Kaja Urh]]
*[[France Uršič]]
*[[Mira Uršič-Šparovec]]
*[[Milena Usenik]]

== V == 
*[[Savo Valentinčič]]
*[[Rupert Vallauer]]
*[[Ivan Varl]]
*[[Petra Varl]] 
*[[Bruno Vavpotič]]
*[[Ivan Vavpotič]]
*[[Lojze Veberič]]
*[[Blaž Vehovar]]
*[[Mihaela Velikonja]]
*[[Aleksander Velišček]]
*[[Kristina Vencelj]]
*[[Andreja Verderber]]
*[[Ferdo Vesel]] 
*[[Josip Vesel]] 
*[[Veronika Vesel Potočnik]]
*[[Tatjana Verbinc]] 
*[[Barbara Vidic]]
*[[Darja Vidic]]
*[[Janez Vidic]]
*[[Matjaž Vidic]]
*[[Urša Vidic]] 
*[[Drago Vidmar]]
*[[Nande Vidmar]]
*[[Cveto Vidovič]]
*[[Jernej Vilfan]]
*[[Mojca Vilar]]
*[[Leo Vilhar]] 
*[[Mario L. Vilhar|Mario Vilhar]]
*[[Marko Vipotnik]]
*[[Jana Vizjak]] 
*[[Dare Vlaj]]
*[[Nikolaj Vogel]]
*[[Borut Vogelnik]]
*[[Marjan Vojska]]
*[[Dea Volarič]]
*[[Miloš Volarič]]
*[[Zlata Volarič]]
*[[Kamila Volčanšek]]
*[[Franjo Volk]]
*[[Albin Vončina]]
*[[Sonja Vončina]]
*[[Milan Vošank]]?
*[[Josip Vošnjak (slikar)|Josip Vošnjak]]
*[[Karl Vouk]]
*[[Melita Vovk]]
*[[Franc Vozelj]] 
*[[Sašo Vrabič]]
*[[Meta Vranič]]
*[[Bogdan Vrčon]]
*[[Marij Vrenko]]
*[[Tomo Vran]]
*[[Meta Vranič]]
*[[Ludvik Vrečič]]
*[[Herman Vrečko]]
*[[Vanda Vremšak Richter]]
*[[Žarko Vrezec]]
*[[Tao G. Vrhovec Sambolec]]
*[[Jožef Vrščaj]]
*[[Franc Vrtačnik]]
*[[Aleksander Vukan]] - Šanji
*[[Helena Vurnik]]

== W ==

*[[Huiqin Wang]]
*[[Matija Wärl]]
*[[Anton Weber]]
*[[Uroš Weinberger]]
*[[Krištof Weissmann]]
*([[Heinrich Wettach]])
*([[Karl Wibmer]])
*[[Edvard Wolf]]
*[[Janez Wolf]]
*[[Elias Wolf starejši]]
*[[Elias Wolf mlajši]]
*[[Meta Wraber]]?
*[[Borivoj Wudler]]

== Z ==

*[[Jure Zadnikar]]
*[[Stojan Zafred]]
*[[Anton Zajc (umetnik)|Anton Zajc]]
*[[Edvard Zajec]]
*[[Franc Ksaver Zajec]]
*[[Martin Zajec]] 
*[[Joni Zakonjšek]]
*[[Leon Zakrajšek]]
*[[Janez Zalaznik]]
*[[Marjan Zaletel]] - Janč
*[[Pavle Zamar]] - Zappa 
*[[Boris Zaplatil]]
*[[Alojz Zavolovšek]]
*[[Božidar Dare Zavšek]]
*[[Zlatko Zei]]
*[[Jože Zel]] 
*[[Karel Zelenko]] 
*[[Rok Zelenko]]
*[[Franz Ludwig Ziegler]]
*[[Johannes Ziegler]]
*[[Igor Zimic]]
*[[Branko Zinauer]] 
*[[Cveto Zlate]]
*[[Mojca Zlokarnik]]
*[[Tone Zorko]]?
*[[Aristid Zornik]]
*[[Klavdij Zornik]]
*[[Marko Zorović]]
*[[Neja Zorzut]]
*[[Marija Zrim]]
*[[Fulvia Zudič]]
*[[Leon Zuodar]]
*[[Boris Zuljan]] 
*[[Nina Zuljan]]
*[[Edo Zupan]]
*[[France Zupan (slikar)|France Zupan]]
*[[Niko Zupan]]
*[[Vladimira (Ladica) Zupan]]
*[[Klemen Zupanc]] 
*[[Janez Zupančič (slikar)|Janez Zupančič]]
*[[Miro Zupančič]]
*[[Nika Zupančič]]
*[[Anica Zupanec-Sodnik]]
*[[Franc Zupet-Krištof]]

== Ž ==
*[[Ivan Žabota]]
*[[Jože Žagar (slikar)|Jože Žagar]]
*[[Lojze Žagar]]
*[[Aleksij Žbona]]
*[[Fedja Žbona]]
*[[Tilen Žbona]] 
*[[Peter Železnik]]
*[[Vinko Železnikar]]
*[[Edi Žerjal]]
*[[Franko Žerjal]]
*[[Ivan Žerjal]] 
*[[Stano Žerjal]]
*[[Jasna Žezlina]]
*[[Zdenka Žido]] 
*[[Gregor Žitko]]
*[[Živa Žitnik]]
*[[Ludvik Žižek]]
*[[Peter Žmitek]]  
*[[Ivan Žnidarčič]]
*[[Benjamin Žnidaršič]]
*[[Mirko Žnidaršič]]
*[[Pavel Žnidaršič]]
*[[Tone Žnidaršič (1923)|Tone Žnidaršič]]
*[[Boris Žohar]]
*[[Gabrijela Žugel]]
*[[Tadej Žugman]]
*[[Jelica Žuža]]
*[[Adalbert Žvab]]
{{Livio Možina}}{{div col end}}
==Glej tudi==
* [[Seznam slovenskih kiparjev]]
* [[Seznam slovenskih grafikov]]
* [[Seznam slovenskih ilustratorjev]]
* [[Seznam slovenskih risarjev]] 
* [[Seznam slovenskih slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami]]
* [[Seznam slovenskih umetnikov-paraplegikov]]
{{stublist}}
{{seznami narodov po poklicu|slikarjev}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Slikarji]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji|*]]</text>
      <sha1>idss9jfx5sepf676w9v9si2tw1di9av</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Diana Spencer</title>
    <ns>0</ns>
    <id>38940</id>
    <revision>
      <id>6757874</id>
      <parentid>6748255</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:11:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757874</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="183553" sha1="q4c66gnk5hikqzt08b4b37dwwe1ijv3" xml:space="preserve">{{Infobox Monarch
| name = Diana, valižanska princesa
| title = [[Wales|valižanska]] princesa
| image =
| reign  = [[1981]]–[[1996]]
| predecessor =
| successor =
| consort = [[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel, valižanski princ]]
| spouse       = {{marriage|[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel, valižanski princ]]|29 July 1981|28 August 1996|end=divorced}}
| issue=[[Princ William, vojvoda Cambriški|Princ William]] &lt;br /&gt; [[Princ Harry Valižanski|Princ Harry]] 
| royal house= [[Windsor]]
| father=[[John Spencer]]
| mother=[[ Frances Burke Roche]]
| date of birth  =&lt;!-- Wikidata --&gt;
| place of birth =&lt;!-- Wikidata --&gt;
| date of death  =&lt;!-- Wikidata --&gt;
| place of death =&lt;!-- Wikidata --&gt;
| signature  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}

'''Diana Spencer, valižanska princesa,''' znana tudi kot '''Diana Frances Spencer''', '''princesa Diana''', '''Lady Diana''' oziroma okrajšano '''Lady Di''', [[Wales|valižanska]] [[princesa]], * [[1. julij]] [[1961]], [[Sandringham]], [[Norfolk]], [[Anglija]], † [[31. avgust]] [[1997]], [[Pariz]], [[Francija]].

Diana Spencer je bila prva žena takratnega valižanskega princa in prestolonaslednika [[Charles, valižanski princ|Karla]], danes kralja Karla III., najstarejšega otroka britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]]

Rodila se je v britanski plemiški družini kot četrti otrok in tretja hči [[John Spencer|Johna Spencerja]], vikonta Althorpa, in [[Frances Shand Kydd|Frances Roche]]. Odraščala je v Park Housu, ki se nahaja na posestvu Sandringham, in se izobraževala v Angliji ter Švici. Leta 1975, ko je njen oče podedoval naslov grofa Spencerja, je postala Lady Diana Spencer. V javnosti je postala znana februarja 1981, ko je bila objavljena njena zaroka s princem Karlom.

Njeno poroko s princem 29. julija 1981, ki je potekala v [[Stolnica sv. Pavla, London|stolnici sv. Pavla]], je preko televizije spremljalo več kot 750 milijonov ljudi. S poroko je postala valižanska princesa, vojvodinja Cornwalla, vojvodinja Rothesaya in grofica Chesterja. V zakonu je rodila dva sinova, princa [[Princ William, vojvoda Cambriški|Williama]] in [[Princ Harry|Harryja]], ki sta prišla na drugo in tretje mesto v liniji nasledstva britanskega prestola. Kot žena prestolonaslednika je Diana prevzela nekatere dolžnosti in zastopala kraljico v tujini. Dejavna je bila tudi na dobrodelnem področju in je med drugim podpirala [[Mednarodna kampanja za prepoved protipehotnih min|Mednarodno kampanjo za prepoved protipehotnih min]].

Diana je ostala pod drobnogledom medijev tudi po ločitvi od princa 28. avgusta 1996, ki je sledila izvenzakonskim aferam obeh partnerjev. Zanimanje za njeno življenje ni ugasnilo niti po njeni smrti v prometni nesreči v Parizu 31. avgusta 1997. Njen pogreb je bil eden najvidnejših dogodkov v zgodovini televizije.

== Zgodnje življenje ==

Diana Spencer se je rodila 1. julija 1961 v dvorcu Park House v [[Sandringham]]u, [[Norfolk]].&lt;ref&gt;Morton, stran 70.&lt;/ref&gt; Bila je četrta od petih otrok Johna Spencerja, vikonta Althorpa (1924–1992) in njegove prve žene Frances, rojene Roche (1936–2004).&lt;ref&gt;Morton, stran 70-71.&lt;/ref&gt; Družina Spencer je bila že več generacij tesno povezana z britansko kraljevo družino.&lt;ref&gt;Brown, stran 32-33.&lt;/ref&gt; Obe Dianini babici sta kot dvorni dami služili kraljici [[Elizabeth Bowes-Lyon|Elizabeti]], materi kraljice Elizabete II.&lt;ref&gt;Bradford, stran 2.&lt;/ref&gt; Spencerjevi so čakali fanta, ki bi nadaljeval družinsko linijo, zato niso imeli pripravljenega imena. Hči je tako dobila ime teden dni po rojstvu, in sicer Frances po materi in Diana po daljni sorodnici Diani Russell, vojvodinji Bedfordski, ki je bila pred poroko prav tako imenovana ''Lady Diana Spencer''.&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;Morton, stran 71.&lt;/ref&gt;

Krščena je bila 30. avgusta 1961&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://content.time.com/time/specials/2007/article/0,28804,1650830_1650872_1653713-1,00.html|title=The Saddest Fairy Tale|date=16. 8. 2007|accessdate=9. 4. 2017|website=Time|publisher=|last=Howard|first=Chua-Eoan|archive-date=2017-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20170203163156/http://content.time.com/time/specials/2007/article/0,28804,1650830_1650872_1653713-1,00.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; v [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Sandringham|cerkvi sv. Marije Magdalene v Sandringhamu]]&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt; ob navzočnosti bogatih botrov. Imela je dve sestri, Sarah in Jane, in brata Charlesa.&lt;ref&gt;Brown, stran 37-38.&lt;/ref&gt; En brat John je umrl kmalu po rojstvu, eno leto pred Dianinim.&lt;ref&gt;Brown, stran 37.&lt;/ref&gt; Želja po moškem potomcu je slabo vplivala na zakon Spencerjevih. Frances je bila domnevno poslana na eno od klinik v London za določitev vzroka »problema«.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt; Dianin mlajši brat Charles je ta dogodek pozneje opisal kot ponižujočega in najverjetnejši vzrok za poznejšo ločitev.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt; Diana je odraščala v rojstnem kraju na kraljevskem posestvu Sandringham v hiši Park House,&lt;ref&gt;Brown, stran 41.&lt;/ref&gt; ki jo je družina Spencer imela najeto od kraljice Elizabete II. Kraljeva družina je vsako leto nekaj časa prebila v sandringhamskem dvorcu v bližini, zato se je Diana kot otrok lahko igrala s princema [[Princ Andrew, vojvoda Yorka|Andrewom]] in [[Princ Edward, vojvoda Wessexa|Edwardom]].&lt;ref&gt;Bradford, strani 2 in 20.&lt;/ref&gt;

Diana je bila stara sedem let, ko sta se njena starša ločila.&lt;ref&gt;Brown, stran 42.&lt;/ref&gt; Njena mati se je leta 1969 poročila s [[Peter Shand Kydd|Petrom Shand Kyddom]].&lt;ref&gt;Bradford, strani 40 in 42.&lt;/ref&gt; V času ločitve je Diana živela z materjo. Božične praznike leta 1967 je preživela pri očetu, ki je nato zavrnil njeno vrnitev k materi. Kmalu zatem je dobil skrbništvo nad Diano tudi s podporo svoje nekdanje tašče in Dianine babice Ruth, baronice Fermoy.&lt;ref&gt;Brown, stran 40-41.&lt;/ref&gt; Leta 1976 se je oče poročil z Raine, grofico Dartmouthsko,&lt;ref&gt;Bradford, stran 25.&lt;/ref&gt; edino hčerko Alexandra McCorquodalea in pisateljice [[Barbara Cartland|Barbare Cartland]]. Poročila sta se v Caxton Hallu v Londonu.&lt;ref&gt;Bradford, stran 34.&lt;/ref&gt; Dianin odnos z mačeho je bil zelo slab.&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/1478421/Diana-I-thought-of-running-off-with-lover.html|title=Diana 'I thought of running off with lover'|date=7. 12. 2004|accessdate=21. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Z Raine sta se pogosto skregali in ob eni izmed priložnosti jo je Diana potisnila po stopnicah navzdol.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt; Diana je pozneje svoje otroštvo opisala kot zelo nesrečno in nestabilno.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=_i0pDwAAQBAJ&amp;pg=PT39&amp;dq=very++unhappy++very+unstable++Diana&amp;redir_esc=y&amp;hl=sl#v=onepage&amp;q=very%20%20unhappy%20%20very%20unstable%20%20Diana&amp;f=false|title=Diana: Her True Story - In Her Own Words: The Sunday Times Number-One Bestseller|date=|accessdate=21. 10. 2018|website=Google Books|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Leta 1975 je oče po smrti svojega očeta postal osmi grof Spencer, Diana pa ''Lady''. Družina se je preselila v družinski dvorec Althorp v Northamptonshiru.&lt;ref&gt;Bradford, stran 29.&lt;/ref&gt;

== Izobrazba in kariera ==

Kot otroka višjega sloja je Diano najprej izobraževala njena guvernanta Gertrude Allen.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/diana/stories/glamor0901.htm|title=From Sheltered Life to Palace Life, To a Life of Her Own|date=1. 9. 1997|accessdate=22. 10. 2018|website=Washington Post|publisher=|last=Robinson|first=Eugene|archive-date=2000-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20000819020342/http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/diana/stories/glamor0901.htm|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Nato je bila vpisana na zasebno šolo v Gaytonu v Norfolku. Ko je bila stara 9 let, so jo prepisali na dekliško šolo Riddlesworth Hall School,&lt;ref&gt;Bradford, stran 21-22.&lt;/ref&gt; leta 1973 pa na dekliško šolo v Sevenoaksu v Kentu, kjer se je pridružila svojim sestram.&lt;ref&gt;Bradford, stran 23.&lt;/ref&gt; Kot učenka ni blestela, je pa bila nagrajena zaradi izjemnega povezovalnega duha.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.royal.uk/diana-princess-wales|title=Diana, Princess of Wales|date=24. 1. 2017|accessdate=7. 7. 2017|website=Royal|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20170124095030/https://www.royal.uk/diana-princess-wales|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; To šolo je zapustila, ko je bila stara 16 let.&lt;ref&gt;Bradford, stran 35.&lt;/ref&gt; Njen brat Charles se je pozneje spominjal, da je bila v tem času zelo sramežljiva.&lt;ref&gt;Bradford, stran 40-41.&lt;/ref&gt; Pokazala je talent za glasbo kot zelo dobra [[pianistka]],&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; za plavanje, potapljanje in balet.&lt;ref&gt;Brown, stran 55.&lt;/ref&gt;

Po obiskovanju Institut Alpin Videmanettea, zaključne šole v [[Rougemont]]u v Švici, se je leta 1978 za nekaj časa vrnila v London. Tam si je delila materino stanovanje z dvema šolskima prijateljicama.&lt;ref&gt;Bradford, strani 41 in 44.&lt;/ref&gt; Obiskovala je tečaj kuhanja, vendar je redko kuhala zase in za svoji sostanovalki. V tem času je opravljala različna malo plačana dela, med drugim tudi kot plesna inštruktorica za mlade, dokler se ni poškodovala na smučanju, zaradi česar je morala počivati tri mesece.&lt;ref&gt;Brown, stran 68.&lt;/ref&gt; Pozneje je občasno čistila za sestro Sarah in njene prijateljice ter opravljala delo hostese na zabavah. Nekaj časa je bila tudi varuška pri Robertsonovih, ameriški družini, ki je živela v Londonu.&lt;ref&gt;Morton, stran 103.&lt;/ref&gt; Poleg tega je delala kot pomočnica v vrtcu Young England v Londonu.&lt;ref&gt;Bradford, stran 45.&lt;/ref&gt; Julija 1979 ji je mama kot darilo za 18. rojstni dan kupila stanovanje v Coleherne Courtu.&lt;ref&gt;Bradford, stran 46.&lt;/ref&gt; Tam je živela s tremi sostanovalkami do 25. februarja 1981.&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;Morton, stran 118.&lt;/ref&gt;

== Zakon s princem Karlom ==

Diana je prvič srečala Karla, valižanskega princa, novembra 1977, ko se je ta dobival z njeno sestro Sarah.&lt;ref&gt;Bradford, stran 40.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=ythQAAAAIBAJ&amp;sjid=i9AMAAAAIBAJ&amp;pg=6693,1931194&amp;dq=frances+ruth+roche&amp;hl=en|title=Descendant of 4 Kings Charms Her Prince|date=24. 7. 1981|accessdate=9. 4. 2017|website=Daily Times|publisher=|last=Glass|first=Robert}}&lt;/ref&gt; Zanjo se je začel resno zanimati kot za potencialno nevesto poleti 1980, ko ga je na neki prireditvi gledala pri igranju [[Polo|pola]]. Sledilo je povabilo na skupno jadranje na krovu kraljeve jahte Britannia. Kmalu zatem so jo predstavili kraljevi družini v kraljičinem škotskem dvorcu [[Grad Balmoral|Balmoral]] novembra 1980.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=DPRUAAAAIBAJ&amp;sjid=a5IDAAAAIBAJ&amp;pg=4597,379407&amp;dq=diana+spencer&amp;hl=en|title=Royal weekend fuels rumours|date=18. 11. 1980|accessdate=24. 10. 2018|website=The Age|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dimbleby, stran 279.&lt;/ref&gt; Kraljica Elizabeta II., njen mož [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|Filip]] in kraljica mati [[Elizabeta, kraljica mati|Elizabeta]] so jo lepo sprejeli. Par se je zatem dobival v Londonu. 6. februarja 1981 jo je princ zaprosil za roko. Diana je njegovo snubitev sprejela, vendar je to še nekaj tednov ostalo skrivnost.&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Zaroka in poroka ===

Zaroka je postala uradna 24. februarja 1981.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Dianin zaročni prstan je bil sestavljen iz 14 diamantov in obkrožen z 12-karatnim ovalnim modrim safirjem iz 18-karatnega belega zlata,&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; tako da je bil podoben tistemu, ki ga je nosila njena mama. Posebnost prstana je bila ta, da ni bil edinstven, kot je do tedaj veljalo pravilo za zaročne prstane kraljeve družine, ampak je bil del redne ponudbe nakita izdelovalca [[Garrard &amp; Co|Garrarda]]. Leta 2010 je ta prstan dobila zaročenka Dianinega sina Williama [[Catherine Middleton]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ringenvy.com/engagement-rings/princess-dianas-engagement-ring|title=Princess Diana's engagement ring|date=|accessdate=24. 10. 2018|website=Ringenvy|publisher=|last=|first=|archive-date=2011-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20110104164354/http://www.ringenvy.com/engagement-rings/princess-dianas-engagement-ring|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Kraljica mati je Diani kot zaročno darilo dala safirno in diamantno broško.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/theroyalfamily/6198428/Queen-Mother-on-abhorrent-Diana-Princess-of-Wales.html|title=Queen Mother on 'abhorrent' Diana, Princess of Wales|date=17. 9. 2009|accessdate=24. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}&lt;/ref&gt;

Po zaroki je Diana pustila svojo službo v vrtcu in odtlej živela v londonski kraljevi rezidenci [[Clarence House]], ki je bila dom kraljice matere.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=0oxVAAAAIBAJ&amp;sjid=tT8NAAAAIBAJ&amp;pg=3129,3799923&amp;dq=diana+spencer&amp;hl=en|title=It was love at first sight between British people and Lady Diana|date=15. 7. 1981|accessdate=25. 10. 2018|website=The Leader Post|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Zatem je do poroke živela v [[Buckinghamska palača|Buckinghamski palači]].&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt; Postala je prva kraljevska nevesta s plačano službo pred zaroko.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Njen prvi javni nastop s princem Karlom je bil na dobrodelnem dogodku marca 1981, ko se je srečala z monaško kneginjo [[Grace Kelly|Grace]].&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;

Dvajsetletna Diana je postala valižanska princesa 29. julija 1981, ko se je s Karlom poročila v stolnici sv. Pavla, ki ima več sedežev kot [[Westminstrska opatija]], ki je običajno bila prizorišče kraljevih porok.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Njuna poroka je še danes pogosto opisana kot »pravljična« in »poroka stoletja«, saj jo je preko televizije spremljalo 750 milijonov ljudi, v živo na ulicah pa še 600.000.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/july/29/newsid_2494000/2494949.stm|title=1981: Charles and Diana marry|date=|accessdate=25. 10. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Na oltarju pri obredu je Diana ponesreči obrnila vrstni red Karlovih prvih dveh imen in rekla »Philip Charles Arthur George«.&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt; Prav tako so na zahtevo para v njeni tradicionalni zaobljubi izpustili, da bo ''ubogala'' moža, kar je bilo deležno številnih pripomb.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=How We Got bare: The '70s|url=https://archive.org/details/howwegothere70sd00frum|last=Frum|first=David|publisher=Basic Books|year=2000|isbn=0-465-04195-7|location=New York|page=[https://archive.org/details/howwegothere70sd00frum/page/98 98]|cobiss=}}&lt;/ref&gt; Diana je nosila obleko v vrednosti 9.000 funtov s 7,62 metra dolgo vlečko.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Representing Diana, Princess of Wales: Cultural Memory and Fairy Tales Revisited|last=Denney|first=Colleen|publisher=Fairleigh Dickinson University Press|year=2005|isbn=978-0-8386-4023-4|location=|page=|cobiss=}}&lt;/ref&gt; Skladbe, izvajane na poroki, so bile med drugim ''Prince of Denmark's March'', ''I Vow to Thee, My Country'', ''Pomp and Circumstance No.4'' in ''[[God Save the Queen]]''.

S poroko je Diana dobila status tretje najpomembnejše ženske v Združenem kraljestvu, in sicer za kraljico in kraljico materjo in peta osebnost kraljestva, in sicer za kraljico, [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|vojvodo Edinburškim]], kraljico materjo in Karlom. V letih po poroki je kraljica Elizabeta II. Diani podelila nekaj vidnih znakov pripadnosti kraljevi družini. Ena izmed njih je bila [[tiara|diamantna tiara]] z biseri, imenovana Cambridge Lover's Knot tiara,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Queen's Jewels: The Personal Collection of Elizabeth II.|last=Field|first=Leslie|publisher=Harry N. Abrams|year=2002|isbn=0-8109-8172-6|location=London|page=113-115|cobiss=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/kate-middleton/12040776/Duchess-of-Cambridge-wears-Princess-Dianas-favourite-tiara-to-diplomatic-reception-at-Buckingham-Palace.html|title=Duchess of Cambridge wears Princess Diana's favourite tiara to diplomatic reception at Buckingham Palace|date=9. 12. 2015|accessdate=25. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Clarke-Billings|first=Lucy}}&lt;/ref&gt; prejela pa je tudi insignijo Reda kraljeve družine kraljice Elizabete II - kraljičin miniaturni portret, obdan z diamanti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.hellomagazine.com/royalty/2015090927150/kate-middleton-special-honour-queen/|title=Duchess Kate 'to receive special honour from the Queen' to celebrate Her Majesty's record reign|date=9. 9. 2015|accessdate=25. 10. 2018|website=Hello Magazine|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

=== Otroka ===

[[File:Prince Charles, Lady Di, 19860723.jpg|thumb|300px|left|Karel in Diana na poroki princa Andrewa leta 1986.]]

Par si je svoja domova ustvaril v [[Kensingtonska palača|Kensingtonski palači]] in v [[Highgrove House|Highgrove Housu]] blizu [[Tetbury]]ja. 5. novembra 1981 so uradno potrdili Dianino prvo nosečnost.&lt;ref&gt;Brown, stran 195.&lt;/ref&gt; Po Dianinem padcu po stopnicah v Sandringhamu januarja 1982 v 12. tednu nosečnosti so iz Londona poklicali kraljevega ginekologa Georga Pinkerja. Ugotovil je, da je plod nepoškodovan, čeprav je Diana utrpela nekaj modric.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/1550160/Sir-George-Pinker.html|title=Sir George Pinker|date=1. 5. 2007|accessdate=26. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Diana je pozneje priznala, da se je namerno vrgla po stopnicah, ker se je počutila »nezadostno«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/3531997.stm|title=US TV airs Princess Diana tapes|date=5. 3. 2004|accessdate=26. 10. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Februarja 1982 so tabloidi objavili fotografije noseče Diane v bikiniju med dopustovanjem. Kraljica je pozneje podala izjavo o objavi in dejala, da je šlo za »najbolj črn dan v zgodovini britanskega novinarstva«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/3868403.stm|title=Timeline: Diana, Princess of Wales|date=5. 7. 2004|accessdate=26. 10. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; 21. junija 1982 je rodila prvega sina in drugega v vrsti za prestol, [[Princ William, vojvoda Cambriški|Williama Arthurja Philipa Louisa]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/june/21/newsid_2518000/2518435.stm|title=1982: Princess Diana gives birth to boy|date=|accessdate=26. 10. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Rodila je pod Pinkerjevim nadzorom v zasebnem delu Lindo Wing bolnišnice St Mary's Hospital v Paddingtonu v Londonu.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Morton, stran 138.&lt;/ref&gt; Kmalu po njegovem rojstvu je kljub kritikam nekaterih medijev vzela sina s seboj na svoji prvi večji turneji po Avstraliji in Novi Zelandiji. Večina ljudi je njeno dejanje odobravala. Pozneje je prišlo v javnost, da Diana tega ni nameravala storiti, dokler ji ni tega predlagal avstralski premier [[Malcolm Fraser]].&lt;ref&gt;Morton, stran 142-143.&lt;/ref&gt;

Drugi sin, [[Princ Harry, vojvoda Susseški|Henry Charles Albert David]], imenovan Harry, se je rodil 15. septembra 1984.&lt;ref&gt;Morton, stran 147.&lt;/ref&gt; Že v času nosečnosti je vedela, da bo tudi drugi otrok fant, vendar ni tega povedala nikomur, niti princu Karlu.&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt; Pojavljala so se namigovanja, da Harryjev oče ni Karel, ampak vojak James Hewitt, s katerim je bila Diana v razmerju. Govorice so temeljile na domnevni fizični podobnosti med Harryjem in Hewittom. Vendar pa sta se Diana in Hewitt spoznala šele jeseni 1986, dve leti po Harryjevem rojstvu.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/2273498.stm|title=Hewitt denies Prince Harry link|date=21. 9. 2002|accessdate=10. 4. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.themortonreport.com/celebrity/royals/who-does-prince-harry-look-like/|title=Who Does Prince Harry Look Like? James Hewitt Myth Debunked|date=24. 8. 2011|accessdate=26. 10. 2018|website=The Morton Report|publisher=|last=Holder|first=Margaret|archive-date=2012-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120529062152/http://www.themortonreport.com/celebrity/royals/who-does-prince-harry-look-like/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Diana je poskrbela, da sta bila njena sinova deležna več prostosti kot običajni kraljevi otroci.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://people.com/people/prince_william/biography|title=Prince William Biography|date=|accessdate=26. 10. 2018|website=People|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://people.com/people/prince_harry/biography|title=Prince Harry|date=|accessdate=26. 10. 2018|website=People|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Redko ju je prepustila drugim članom kraljeve družine, sama je izbrala njuni prvi imeni, zavrnila je kraljevo varuško in raje zaposlila eno po svoji izbiri. Sama je izbrala šolo in obleke za sinova, načrtovala skupen urnik in ju vozila v šolo, kolikor ji je urnik dopuščal.&lt;ref&gt;Morton, stran 184.&lt;/ref&gt;

=== Problemi in razhod ===
[[File:England 1986.JPG|thumb|thumb|right|Diana med izročanjem nagrade igralcu pola Guillermu Gracidi leta 1986.]]
Po petih letih zakona so se začele kazati razlike med zakoncema, tako osebnostne kot tudi skoraj 13-letna starostna razlika.&lt;ref&gt;Brown, stran 174.&lt;/ref&gt; Po nekaterih poročilih naj bi se težave pojavljale že pred letom 1985. Stanje je dodatno poslabšal Karlov vedno tesnejši odnos z nekdanjim dekletom [[Camilla Parker Bowles|Camillo Parker Bowles]], kar je kmalu postalo očitno tudi v javnosti, Diana pa je začela razmerje z vojakom in inštruktorjem jahanja Jamesom Hewittom. Leta 1989 je Diana soočila Camillo z afero na rojstnodnevni zabavi Camilline sestre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/3504088.stm|title=Diana tells of Camilla encounter|date=12. 3. 2004|accessdate=28. 10. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/1456646/Diana-tapes-reveal-Camilla-confrontation.html|title=Diana tapes reveal Camilla confrontation|date=12. 3. 2004|accessdate=28. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Te afere so prišle uradno v javnost maja 1992, ko je Andrew Morton najprej serijsko objavljal članke v ''The Sunday Timesu'', vse skupaj pa je pozneje izdal kot knjigo z naslovom ''Diana: Her True Story''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/life-style/interview-andrew-morton-he-couldnt-shout-diana-was-in-on-this-she-trusted-me-it-would-have-been-a-1286288.html|title=Interview: Andrew Morton: He couldn't shout: `Diana was in on this.' `She trusted me. It would have been a betrayal|date=1. 12. 1997|accessdate=28. 10. 2018|website=Independent|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=eUJWAAAAIBAJ&amp;sjid=jOoDAAAAIBAJ&amp;pg=6821,2308048&amp;dq=princess+diana&amp;hl=en|title=Princess Di breaks down after making appearance|date=12. 6. 1992|accessdate=28. 10. 2018|website=Eugene Register Guard|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Knjiga je povzročila pravo medijsko vihro, saj je razkrila princesino nesrečo in domnevne [[Samomor|samomorilne]] vzgibe. Morton je pozneje razkril, da je že leta 1991 izvedel tajni intervju z Diano, v katerem mu je razkrila zakonske težave.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2017/06/10/princess-diana-secretly-recorded-describing-despair-state-marriage/|title=Princess Diana secretly recorded herself describing despair at the state of her marriage to Prince Charles, biographer reveals|date=10. 6. 2017|accessdate=31. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Sabur|first=Rozina}}&lt;/ref&gt; Kraljica in princ Filip sta gostila soočenje med sprtima zakoncema, vendar nista uspela doseči sprave.&lt;ref&gt;Brandreth, stran 348-349.&lt;/ref&gt; Filip je napisal Diani pismo, v katerem je izrazil razočaranje nad zunajzakonskimi aferami nje in Karla ter jo prosil, da mu predstavi svoje videnje.&lt;ref&gt;Brandreth, stran 349-351.&lt;/ref&gt; Edinburški vojvoda je bil direkten, Diana pa občutljiva.&lt;ref&gt;Brandreth, stran 351.&lt;/ref&gt; Pismo je sprejela s težavo, vendar ga je kljub temu cenila, saj je to storil z dobrim namenom.&lt;ref&gt;Brandreth, stran 351-353.&lt;/ref&gt;

V letih 1992 in 1993 so v javnost prišli posnetki telefonskih pogovorov med kraljevima zakoncema in njunima ljubimcema. Posnetki pogovora med Diano in njenim ljubimcem Jamesom Gilbeyjem so prišli v javnost avgusta 1992&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=A7FUAAAAIBAJ&amp;sjid=YJADAAAAIBAJ&amp;pg=5278,2918655&amp;dq=princess+diana&amp;hl=en|title=Princess Diana's 'admirer' named by Press|date=27. 8. 1992|accessdate=1. 11. 2018|website=New Straits Times|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;, tabloid ''The Sun'' pa je še isti mesec objavil prepise pogovora pod naslovom ''Squidgygate'', po Gilbeyjevem vzdevku za Diano.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Novembra istega leta so v tabloide prišla tudi dopisovanja med Karlom in Camillo, imenovana ''Camillagate''.&lt;ref&gt;Brown, strani 304 in 309.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Charles and Camilla: Portrait of a Love Affair|url=https://archive.org/details/charlescamillapo00bran|last=Brandreth|first=Gyles|publisher=Random House|year=2007|isbn=0-09-949087-0|location=|page=[https://archive.org/details/charlescamillapo00bran/page/257 257]-264|cobiss=}}&lt;/ref&gt; Mesec dni pozneje je premier [[John Major]] napovedal sporazumno ločitev zakoncev.&lt;ref&gt;Dimbleby, stran 489.&lt;/ref&gt;

Med letoma 1992 in 1993 je Diana najela glasovnega trenerja Petra Settelena, da ji pomaga pri razvoju njenega javnega govora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2017/jul/24/diana-tapes-filmed-by-voice-coach-to-air-on-channel-4-documentary|title=Diana tapes filmed by voice coach to air on Channel 4 documentary|date=24. 7. 2017|accessdate=4. 11. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; V posnetku, ki ga je Settelen posnel leta 1992, je Diana priznala, da je bila med letoma 1984 in 1986 &quot;globoko zaljubljena v nekoga, ki je delal v njenem okolju.&quot;&lt;ref name=&quot;:28&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/4074545.stm|title=Diana 'wanted to live with guard'|date=7. 12. 2004|accessdate=4. 11. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1478804/The-Mannakee-file.html|title=The Mannakee file|date=12. 12. 2004|accessdate=4. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Langley|first=William}}&lt;/ref&gt; Domneva se, da se to nanaša na Barryja Mannakeeja,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2017/aug/06/diana-in-her-own-words-burnishes-rather-than-tarnishes-her-image|title=Diana: In Her Own Words – admirers have nothing to fear from the Channel 4 tapes|date=7. 8. 2017|accessdate=4. 11. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=Lawson|first=Mark}}&lt;/ref&gt; ki je bil leta 1986 premeščen v diplomatsko enoto, potem ko so njegovi nadrejeni ugotovili, da je njegov odnos z Diano neprimeren.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/crime/conspiracy-theorists-feast-on-inquiry-into-death-of-dianas-minder-8002517.html|title=Conspiracy theorists feast on inquiry into death of Diana's minder|date=8. 12. 2004|accessdate=4. 11. 2018|website=The Independent|publisher=|last=Milmo|first=Cahal}}&lt;/ref&gt; Diana je na posnetku dejala, da je bil Mannakee umaknjen iz vloge njenega telesnega stražarja zaradi suma, da sta imela afero.&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt; Penny Junor je v svoji knjigi iz leta 1998 zapisala, da je princesa res bila v romantičnem odnosu z Mannakeejem.&lt;ref name=&quot;:29&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/new-book-casts-shadow-over-diana/|title=New Book Casts Shadow Over Diana|date=26. 10. 1998|accessdate=4. 11. 2018|website=CBS News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Dianini prijatelji so to trditev označili za absurdno.&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt; Vendar je Diana v kasneje objavljenih posnetkih izjavila, da ima občutek za tega &quot;nekoga&quot;, da je &quot;bila zelo vesela, da je to čutila in da bi živela z njim.&quot; Opisala ga je kot &quot;največjega prijatelja, ki ga je kdajkoli imela,&quot; obenem pa je zanikala spolne odnose z njim.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nbcnews.com/id/6662339/t/princess-diana-tapes-part/#.WqDPfB3wbIX|title=Princess Diana tapes: Part 2|date=12. 6. 2004|accessdate=4. 11. 2018|website=NBC News|publisher=|last=Curry|first=Ann}}&lt;/ref&gt; Govorila je tudi o svojem možu, in sicer da &quot;se je ob njem počutila neprijetno na vse možne načine ter da je imela občutek, da jo je vedno, ko je prišla do zraka, spet potisnil nazaj dol.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/3535201.stm|title=Diana tapes captivate America|date=5. 3. 2004|accessdate=4. 11. 2018|website=BBC News|publisher=|last=Anderson|first=Kevin}}&lt;/ref&gt; Karlova teta, sestra kraljice Elizabete II., princesa Margaret, je zažgala pisma, ki jih je njeni materi, kraljici materi Elizabeti, pisala Diana leta 1993. Biograf William Shawcross je zapisal, da ni dvoma, da je hotela princesa s tem zaščititi svojo mater in druge člane družine, kar je razumljivo, hkrati pa z zgodovinskega vidika vredno obžalovanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/theroyalfamily/6198996/Princess-Margaret-destroyed-letters-from-Diana-to-Queen-Mother.html|title=Princess Margaret destroyed letters from Diana to Queen Mother|date=17. 9. 2009|accessdate=23. 4. 2017|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}&lt;/ref&gt;

Diana je krivdo za zakonske težave pripisala Camilli zaradi njenega predhodnega razmerja s Karlom. Pozneje je začela verjeti, da je imel še druge afere. Oktobra 1993 je tako v pismu prijatelju butlerju Paulu Burellu napisala, da verjame, da je njen mož v razmerju s svojo osebno asistentko (in nekdanjo varuško njunih sinov, ko sta bila pri očetu) Tiggy Legge-Bourke in da se želi poročiti z njo, zaradi česar jo želi ubiti, da bi imel prosto pot.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2008/jan/07/france.monarchy|title=Diana affair over before crash, inquest told|date=7. 1. 2008|accessdate=26. 4. 2017|website=The Guardian|publisher=|last=Rosalind|first=Ryan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/main.jhtml?xml=%2Fnews%2F2007%2F12%2F20%2Fndiana120.xml|title=Princess Diana letter: 'Charles plans to kill me'|date=20. 12. 2007|accessdate=8. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon|archive-date=2008-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20080123061245/http://www.telegraph.co.uk/news/main.jhtml?xml=%2Fnews%2F2007%2F12%2F20%2Fndiana120.xml|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Diani ni bil všeč odnos med Tiggy in njenima sinovoma.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/1999/oct/13/monarchy.features11|title=Tiggy Legge-Bourke|date=13. 10. 1999|accessdate=8. 11. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Princ Karel je iskal razumevanje javnosti preko televizijskega intervjuja z Jonathanom Dimblebyjem 29. junija 1994. V njem je priznal svojo afero s Camillo in povedal, da sta se ponovno zbližala leta 1986, ko je njegov zakon z Diano že razpadal.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/royals/etc/cron.html|title=The Princess and the Press|date=|accessdate=8. 11. 2018|website=PBS|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/4410551.stm|title=Timeline: Charles and Camilla's romance|date=6. 4. 2005|accessdate=8. 11. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dimbleby, stran 395.&lt;/ref&gt;

Istega leta so v časniku ''News of the World'' objavili novico, da je Diana opravila preko 300 telefonskih klicev s poročenim prodajalcem umetnin Oliverjem Hoarjem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.tribpub.com/gdpr/chicagotribune.com/|title=British Press Advising Princess Di To Get A Life|date=24. 8. 1994|accessdate=8. 11. 2018|website=Chicago Tribune|publisher=|last=Moseley|first=Ray|archive-date=2018-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20181021194323/http://www.tribpub.com/gdpr/chicagotribune.com/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://people.com/archive/cover-story-a-princess-in-peril-vol-42-no-10/|title=A Princess in Peril|date=5. 9. 1994|accessdate=8. 11. 2018|website=People|publisher=|last=Green|first=Michelle}}&lt;/ref&gt; Te klice naj bi opravila iz svojega doma v kensingtonski palači in iz telefonske govorilnice pred njo. Glede na Hoarjev odziv je obstajal le manjši dvom ob obstoju razmerja med njima.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.thetimes.co.uk/article/oliver-hoare-obituary-b52pq0bct|title=Oliver Hoare obituary|date=13. 9. 2018|accessdate=8. 11. 2018|website=The Times|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Diana je razmerje zanikala in trdila, da gre le za prijatelja in da je bil on tisti, ki jo je klical v palačo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/schoolboy-with-a-grudge-was-oliver-hoare-telephone-pest-1583656.html|title=Schoolboy with a grudge was Oliver Hoare telephone pest|date=26. 11. 1995|accessdate=8. 11. 2018|website=The Independent|publisher=|last=Boggan|first=Steve}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nbcnews.com/id/3080110/ns/dateline_nbc-newsmakers/t/princess-dianas-secret-life/|title=Princess Diana's secret life|date=8. 12. 2003|accessdate=8. 11. 2018|website=NBC News|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160906063221/http://www.nbcnews.com/id/3080110/ns/dateline_nbc-newsmakers/t/princess-dianas-secret-life/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Prav tako so jo mediji povezovali z [[Ragbist|ragbistom]] Willom Carlingom&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://people.com/archive/sweep-it-under-the-rugger-vol-45-no-12/|title=Sweep It Under the Rugger|date=25. 3. 1996|accessdate=8. 11. 2018|website=People|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/dianas-secret-love/|title=Diana's Secret Love|date=20. 4. 2004|accessdate=8. 11. 2018|website=CBS News|publisher=|last=Leung|first=Rebecca}}&lt;/ref&gt; in investitorjem Theodoreom J. Forstmannom&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?destination=%2farchive%2fbusiness%2f1995%2f06%2f04%2fdealmaker-of-the-decade%2f96e95077-5db3-4f44-86d7-152f010767d9%2f%3f&amp;utm_term=.41cf7cea7538|title=Dealmaker of the Decade|date=4. 6. 1995|accessdate=8. 11. 2018|website=The Washington Post|publisher=|last=Fromson|first=Brett}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/obituaries/teddy-forstmann-pioneer-of-the-leveraged-buy-out-6268169.html|title=Teddy Forstmann: Pioneer of the leveraged buy-out|date=26. 11. 2011|accessdate=8. 11. 2018|website=The Independent|publisher=|last=Childs|first=Martin}}&lt;/ref&gt;, vendar te trditve niso bile nikoli potrjene ali dokazane.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4161/is_20040926/ai_n12907021|title=WILL CARLING: MY LIFE AS THE CAD: I used to be so arrogant. I thought|date=26. 9. 2004|accessdate=8. 11. 2018|website=Sunday Mirror|publisher=|last=Ellam|first=Dennis|archive-date=2006-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20060504203040/http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4161/is_20040926/ai_n12907021|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2011/nov/22/teddy-forstmann-obituary|title=Teddy Forstmann obituary|date=22. 11. 2011|accessdate=8. 11. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=Brewerton|first=David}}&lt;/ref&gt;

=== Ločitev ===
Novinar Martin Bashir je v intervjuju za BBC Panorama, ki je bil predvajan 20. novembra 1995,&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/diana/panorama.html|title=The Panorama Interview|date=|accessdate=26. 4. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; princeso povprašal tudi o njeni zvezi s Hewittom. Diana je dejala, da ga je oboževala in ljubila, vendar jo je zelo razočaral. O aferi svojega moža s Camillo je dejala, da so bile tri osebe v zakonu, ki je tako postal natrpan.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/november/20/newsid_4341000/4341436.stm|title=1995: Diana admits adultery in TV interview|date=|accessdate=12. 11. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Zase je dejala, da bi rada postala kraljica ljudskih src. Na vprašanje o Karlovi primernosti za prestol je dejala, da glede na njegovo osebnost ni prepričana, ali bi se zmogel prilagoditi na omejitve, ki jih prinaša takšen položaj.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Večina pisateljev, vključno s Tino Brown, Sally Bedell Smith in Sarah Bradford, je podpirala Diano. Princesa je v intervjuju za BBC Panorama leta 1995 priznala, da je trpela zaradi depresije, [[Bulimija|bulimije]] in da se je večkrat samopoškodovala.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Iz zapisa intervjuja, ki ga je vodil Martin Bashir, je razvidno, da je Diana priznala veliko problemov, med drugim je izjavila tudi, da si je poškodovala roke in noge. Nekateri življenjepisci so iz tega intervjuja sklepali, da je Diana imela mejno osebnostno motnjo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=HGbdl_z2M8gC&amp;pg=PA18&amp;lpg=PA18&amp;redir_esc=y|title=Diana: Death of a Goddess|date=|accessdate=12. 11. 2018|website=Google Books|publisher=|last=Cohen|first=David}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://archive.nytimes.com/www.nytimes.com/books/99/08/22/reviews/990822.22kermot.html|title=Shrinking the Princess|date=22. 8. 1999|accessdate=12. 11. 2018|website=The New York Times|publisher=|last=Kermode|first=Frank}}&lt;/ref&gt;

20. decembra 1995 je Buckinghamska palača javno objavila kraljičino pismo Karlu in Diani, v katerem jima je svetovala ločitev.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://articles.latimes.com/1995-12-21/news/mn-16515_1_queen-orders|title=Queen Orders Charles, Diana to Divorce|date=21. 12. 1995|accessdate=12. 11. 2018|website=Los Angeles Times|publisher=|last=Montalbano|first=D.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://newsroom.ap.org/editorial-photos-videos/detail?itemid=85e31961323ecc3686d0e7324b12170b&amp;mediatype=video&amp;query=UK+ROYALS%C2%A4t=8&amp;orderBy=Relevance&amp;hits=147&amp;referrer=search&amp;search=%2Fsearch%3Fquery%3DUK%2520ROYALS%26allFilters%3DMedia%2520and%2520entertainment%3ASubject&amp;allFilters=Media+and+entertainment%3ASubject&amp;productType=IncludedProducts&amp;page=1|title=Charles and Diana to divorce|date=21. 12. 1995|accessdate=12. 11. 2018|website=Associated Press|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Kraljica je to pismo poslala po dveh tednih pogovorov s predsednikom vlade in raznimi svetovalci.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/december/20/newsid_2538000/2538985.stm|title=1995: 'Divorce': Queen to Charles and Diana|date=|accessdate=12. 11. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Karel se je v pisni izjavi kmalu potem strinjal s tem.&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; Februarja 1996 je Diana sporočila, da se strinja z ločitvijo,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1891&amp;dat=19960228&amp;id=LrgfAAAAIBAJ&amp;sjid=q9cEAAAAIBAJ&amp;pg=1484,3038265|title=Princess Diana agrees to divorce|date=28. 2. 1996|accessdate=12. 11. 2018|website=Gadsden Times|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; vendar se je s princem in kraljičinimi predstavniki razhajala glede pričakovanj o njeni vlogi v prihodnosti. Julija 1996 se je par sporazumel glede pogojev ločitve.&lt;ref name=&quot;:31&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1996/07/13/world/charles-and-diana-agree-on-divorce-terms.html?pagewanted=all|title=Charles and Diana Agree on Divorce Terms|date=13. 7. 1996|accessdate=15. 11. 2018|website=The New York Times|publisher=|last=Lyall|first=Sarah}}&lt;/ref&gt; Do tega je prišlo kmalu po Dianinih obtožbah, da je bila varuška njunih otrok Tiggy Legge-Bourke noseča s princem, vendar je splavila. Varuškin zastopnik Peter Carter-Ruck je zahteval opravičilo.&lt;ref name=&quot;:38&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.time.com/time/daily/special/diana/readingroom/9697/21296.html|title=SPECIAL REPORT: PRINCESS DIANA, 1961-1997|date=12. 2. 1996|accessdate=15. 11. 2018|website=Time|publisher=|last=|first=|archive-date=2010-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20100406235031/http://www.time.com/time/daily/special/diana/readingroom/9697/21296.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1444845/Diana-wept-as-she-read-brothers-cruel-words.html|title=Diana 'wept as she read brother's cruel words'|date=|accessdate=15. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Dianin tajnik Patrick Jephson je pozneje o zadevi dejal, da je princesa z obtožbami pretiravala.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Shadows of a Princess: An Intimate Account by Her Private Secretary.|url=https://archive.org/details/shadowsofprinces0000jeph_t0r4|last=Jephson|first=P. D.|publisher=HarperCollins|year=2001|isbn=0-380-82046-3|location=|page=|cobiss=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/2000/sep/25/monarchy.stephenbates|title=Dark side of Diana described by ex-aide|date=25. 9. 2000|accessdate=2. 5. 2017|website=The Guardian|publisher=|last=Bates|first=Stephen}}&lt;/ref&gt;

Ločitev je stopila v veljavo 28. avgusta 1996.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/3868403.stm|title=Timeline: Diana, Princess of Wales|date=5. 7. 2004|accessdate=2. 5. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Diana je prejela poravnavo v višini 17 milijonov funtov oziroma 400.000 funtov na leto. Par je podpisal sporazum o zaupnosti, ki jima je prepovedal razpravljanje o podrobnostih ločitve ali zakonskega življenja.&lt;ref&gt;Bradford, stran 306.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:31&quot; /&gt; Nekaj dni preden je ločitev začela veljati, so izdali tudi listino s splošnimi pravili, ki so urejala kraljeve nazive v primeru ločitve. Diana je izgubila naslov ''Njena kraljeva visokost'', saj ni bila več poročena z valižanskim princem. Namesto tega je bila odslej imenovana ''Diana, valižanska princesa''. Buckinghamska palača je sporočila, da je valižanska princesa kot mati drugega in tretjega v vrsti za prestol še vedno članica kraljeve družine in bo obdržala nekatere ugodnosti kot mati princa Williama, ki bo nekoč zasedel prestol.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.prnewswire.co.uk/cgi/news/release?id=56219|title=Divorce: Status And Role of The Princess of Wales|date=12. 7. 1996|accessdate=15. 11. 2018|website=Buckingham Palace|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Po nekaterih poročilih je kraljica želela, da Diana obdrži odvzeti naslov, vendar je temu nasprotoval Karel.&lt;ref name=&quot;:31&quot; /&gt; Princ William naj bi po odvzemu kraljevskega naziva pomiril svojo mamo z besedami: »Ne skrbi, mama, nekoč, ko bom postal kralj, ti ga bom vrnil.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/royal-wedding/8465738/Royal-wedding-Dianas-ghost-will-be-everywhere-on-Prince-Williams-big-day.html|title=Royal wedding: Diana's ghost will be everywhere on Prince William's big day|date=23. 4. 2011|accessdate=15. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Pearson|first=Allison}}&lt;/ref&gt; Glede na knjigo Tine Brown naj bi skoraj leto dni pred tem Filip, vojvoda Edinburški, opozoril Diano: »Če se ne boš znala obnašati, dekle, ti bomo odvzeli naslov.« Diana naj bi nato odgovorila: »Moj naslov je veliko starejši od tvojega, Filip.«&lt;ref&gt;Brown 2007, stran 392.&lt;/ref&gt; Maja 1997 se je Diana sprla s svojo materjo, ker je za revijo Hello! Izjavila, da je vesela, da je izgubila naziv ''Njena kraljeva visokost'' po svoji kontroverzni ločitvi od Karla. Z materjo sta ostali sprti vse do Dianine smrti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/crime/diana-did-not-talk-to-me-in-final-months-admits-her-mother-141065.html|title=Diana did not talk to me in final months, admits her mother|date=25. 10. 2002|accessdate=15. 11. 2018|website=The Independent|publisher=|last=Milmo|first=Cahal}}&lt;/ref&gt; V nasprotju z materjo pa je Diana v letih pred smrtjo ponovno navezala stik in izboljšala odnos s svojo odtujeno mačeho.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2016/oct/21/countess-raine-spencer-stepmother-of-princess-diana-dies-aged-87|title=Countess Raine Spencer, stepmother of Princess Diana, dies aged 87|date=21. 10. 2016|accessdate=15. 11. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=Davies|first=Caroline}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/people/raine-spencer-dead-princess-dianas-step-mother-dies-after-short-illness-age-87-a7373966.html|title=Raine Spencer dead: Princess Diana's step-mother dies age 87|date=21. 10. 2016|accessdate=15. 11. 2018|website=The Independent|publisher=|last=Jones|first=Tony}}&lt;/ref&gt;

== Javno življenje ==

=== Pojavljanje v javnosti ===
[[File:Charles and Di. Uluru. March 83.JPG|thumb|left|Karel in Diana v Avstraliji leta 1983.]]
Diana se je po zaroki prvič uradno pojavila v javnosti na dobrodelnem dogodku v Goldsmiths' Hallu marca 1981.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/women/life/royal-engagement-photos-years-harry-meghans-glamorous-pictures/prince-charles-lady-diana-spencer-announce-engagement-february/|title=Royal engagement photos through the years as Harry and Meghan's glamorous pictures prove they are Hollywood through and through|date=21. 12. 2017|accessdate=19. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vanityfair.com/style/2017/06/princess-diana-detailed-encounters-with-elizabeth-taylor-and-grace-kelly|title=Princess Diana Detailed Her Memorable Meetings with Grace Kelly and Elizabeth Taylor|date=15. 6. 2017|accessdate=19. 11. 2018|website=Vanity Fair|publisher=|last=Weaver|first=Hilary}}&lt;/ref&gt; Oktobra 1981 sta valižanska princ in princesa prvič obiskala Wales.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.itv.com/news/2017-08-29/the-newlyweds-tour-of-wales-and-the-moment-the-nation-fell-in-love-with-diana/|title=The newlyweds tour of Wales and the moment the nation fell in love with Diana|date=|accessdate=19. 11. 2018|website=ITV News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; 4. novembra 1981 se je tako Diana prvič udeležila javnega odprtja parlamenta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.royal.uk/statement-regarding-state-opening-parliament-may-2013|title=Statement regarding the State Opening of Parliament in May 2013|date=1. 4. 2013|accessdate=13. 7. 2017|website=Royal.uk|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Njena prva samostojna obveznost je bil obisk Regent Streeta 18. novembra 1981 ob prižiganju božičnih luči.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/goodlife/living/the-celebrities-who-have-turned-on-londons-christmas-lights/princess-diana/|title=The celebrities who have turned on the Christmas lights on Regent Street|date=16. 11. 2015|accessdate=19. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Večkrat se je pojavila na balkonu buckinghamske palače. Septembra 1982 je potovala v Monako na državni pogreb [[Grace Kelly|monaške kneginje Grace]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Istega leta je spremljala moža na Nizozemsko.&lt;ref name=&quot;:67&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Burke's Peerage, Baronetage and Knightage|url=https://archive.org/details/burkespeeragebar0000char|last=Mosley|first=Charles|publisher=Burke's Peerage and Gentry LLC|year=2003|isbn=0-9711966-2-1|location=Wilmington, Delaware|page=3696|cobiss=}}&lt;/ref&gt; Leta 1983 je skupaj s Karlom in Williamom odletela na turnejo v Avstralijo in Novo Zelandijo, kjer sta se srečala tudi s predstavniki [[Maori|Maorov]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Junija in julija 1983 sta odpotovala v Kanado, kjer sta med drugim v Edmontonu odprla poletno univerzijado, ustavila pa sta se tudi na [[Nova Fundlandija|Novi Funlandiji]] ob 400. obletnici britanskega nakupa otoka.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://canadiancrown.gc.ca/eng/1331832099895|title=Royal Tours of Canada|date=|accessdate=19. 11. 2018|website=Canadian Crown|publisher=|last=|first=|archive-date=2012-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20120605024805/http://canadiancrown.gc.ca/eng/1331832099895|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Februarja 1984 je Diana kot pokroviteljica družbe London City Ballet sama v organizaciji te družbe odpotovala na Norveško.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Aprila 1985 je s Karlom obiskala Italijo. Pozneje sta se jima pridružila tudi sinova.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Sestali so se s predsednikom [[Alessandro Pertini|Alessandrom Pertinijem]] in v zasebni avdienci tudi s papežem [[Papež Janez Pavel II.|Janezom Pavlom II]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/picturegalleries/worldnews/8474137/Pope-John-Paul-II-in-pictures.html?image=16|title=Pope John Paul II in pictures|date=|accessdate=19. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Novembra 1985 je par odpotoval v ZDA,&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; kjer se je v [[Bela hiša|Beli hiši]] srečal s predsednikom [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] in njegovo ženo [[Nancy Reagan|Nancy]]. Za Diano je bilo posebej naporno leto 1986. S Karlom sta odpotovala na Japonsko, v Indonezijo, Španijo in Kanado.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V slednji sta obiskala [[Svetovna razstava|svetovno razstavo]] Expo 86,&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; kjer je Diana omedlela v kalifornijskem paviljonu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?destination=%2farchive%2flifestyle%2f1986%2f05%2f07%2fdiana-faints-at-expo%2f5976a4e2-e42e-49c2-983c-007ce320cd26%2f%3f&amp;utm_term=.d6dde8ae0ace|title=Diana Faints at Expo|date=7. 5. 1986|accessdate=21. 11. 2018|website=The Washington Post|publisher=|last=Paddock|first=Richard C.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://articles.latimes.com/1986-05-07/news/mn-3572_1_princess-diana|title=Princess Diana Faints on Visit to California Expo Pavilion|date=7. 5. 1986|accessdate=21. 11. 2018|website=LA Times|publisher=|last=Paddock|first=Richard C.}}&lt;/ref&gt; Leta 1988 sta obiskala Tajsko in Avstralijo ob praznovanju 200-letnice prihoda prvih britanskih priseljencev.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.highbeam.com/|title=Charles and Diana: portrait of a marriage|date=1. 2. 1989|accessdate=21. 11. 2018|website=Ladies Home Journal|publisher=|last=Holden|first=Anthony|last2=Lamanna|first2=Dean|archive-date=2011-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20110717000700/http://www.highbeam.com/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Februarja 1989 je sama obiskala New York. Med ogledom bolnišnice Harlem Hospital Center je napravila močan vtis s spontanim objemom sedemletnega otroka z [[Aids|Aidsom]].&lt;ref name=&quot;:32&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/5871774/Diana-Princess-of-Wales.html|title=Diana, Princess of Wales|date=31. 8. 1997|accessdate=21. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20151004230546/http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/5871774/Diana-Princess-of-Wales.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

[[File:Reagan with Charles and Diana C31901-3.jpg|thumb|300px|right|Karel in Diana z zakoncema Reagan v ZDA leta 1985.]]
Marca 1990 sta valižanski princ in princesa obiskala Nigerijo in Kamerun.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://bbc.adactio.com/politics97/diana/blunt.html|title=Elizabeth Blunt Remembers Diana|date=|accessdate=21. 11. 2018|website=BBC|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Kamerunski predsednik ju je v [[Yaoundé|Yaoundéju]] gostil na uradni večerji.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Med to turnejo je Diana obiskala bolnišnice in projekte, ki se osredotočajo na razvoj žensk.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Maja 1990 sta za štiri dni obiskala Madžarsko,&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:34&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.apnewsarchive.com/1990/Prince-Charles-Princess-Diana-Visit-Hungary/id-3c5315df8b5559d7983fa2ee8edd563b|title=Prince Charles, Princess Diana visit Hungary|date=7. 5. 1990|accessdate=14. 7. 2017|website=AP News Archive|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; kar je bil prvi obisk katerega od članov kraljeve družine v državi [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]].&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; Udeležila sta se večerje pri gostitelju [[Árpád Göncz|Arpadu Gönczu]] in si ogledala Muzej uporabnih umetnosti v Budimpešti.&lt;ref name=&quot;:34&quot; /&gt; Diana je obiskala tudi inštitut Peto, kjer je direktorja odlikovala z Redom Britanskega imperija.&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; Novembra 1990 sta s Karlom odpotovala na Japonsko, kjer sta se udeležila kronanja novega cesarja [[Akihito|Akihita]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:37&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.kunaicho.go.jp/e-about/shinzen/hinkyaku-89-98.html|title=Distinguished guests from overseas such as State Guests, official guests (1989 – 1998)|date=|accessdate=21. 11. 2018|website=The Imperial Household Agency|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Diana je želela dati spodbudo vojakom, ki so se borili v [[Zalivska vojna|zalivski vojni]], zato je decembra 1990 obiskala Nemčijo, kjer se je srečala z njihovimi družinami.&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; Ponovno je odpotovala v isto državo mesec dni pozneje, januarja 1991, kjer je obiskala postajo vojske v Bruggenu in jim napisala tudi spodbudno pismo, ki je bilo objavljeno v vojaških novicah.&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; Leta 1991 je s Karlom obiskala kraljevo univerzo v Kingstonu v Ontariu, kjer sta predstavila repliko kraljeve listine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://archives.queensu.ca/exhibits/royalty/visits-1|title=Royal Visits, Part I|date=|accessdate=22. 11. 2018|website=Queen's University Archives|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20181116085406/https://archives.queensu.ca/exhibits/royalty/visits-1|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Septembra je Diana sama obiskala Pakistan, pozneje pa sta s Karlom odpotovala še v Brazilijo,&lt;ref name=&quot;:35&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.deseretnews.com/article/159384/PRINCE-CHARLES-PRINCESS-DIANA-LEAVE-BRAZIL-AFTER-ISSUE-ORIENTED--VISIT.html?pg=all|title=Prince Charles, Princess Diana leave Brazil after issue-oriented visit|date=28. 4. 1991|accessdate=16. 7. 2017|website=Deseret News|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20151117063509/http://www.deseretnews.com/article/159384/PRINCE-CHARLES-PRINCESS-DIANA-LEAVE-BRAZIL-AFTER-ISSUE-ORIENTED--VISIT.html?pg=all|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; kjer je obiskala organizacije, ki so si prizadevale odpraviti brezdomstvo uličnih otrok.&lt;ref name=&quot;:35&quot; /&gt; Zadnja potovanja v družbi Karla je opravila leta 1992, ko sta obiskala Indijo in Južno Korejo.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Diana je obiskala bolnišnico [[Mati Terezija|matere Terezije]] v Kalkuti.&lt;ref name=&quot;:36&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.dianaprincessofwalesmemorialfund.org/humanitarian-work|title=Diana, Princess of Wales was a global humanitarian figure who dedicated her life to helping improve the lives of disadvantaged people|date=|accessdate=22. 11. 2018|website=The Diana, Princess of Wales Memorial Fund|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20170822203304/http://www.dianaprincessofwalesmemorialfund.org/humanitarian-work|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Z ustanoviteljico reda Misijonark ljubezni se je istega leta srečala še enkrat&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/pictures/princess-diana-a-photo-album/25/|title=Princess Diana: A photo album|date=|accessdate=22. 11. 2018|website=Sunday Morning|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; in stkala prijateljski odnos.&lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt; Med indijsko turnejo so bile posnete tudi fotografije Diane pred [[Tadž Mahal|Tadž Mahalom]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://time.com/4275700/kate-middleton-princess-diana-taj-mahal/|title=The History That Lurks Behind Prince William and Kate Middleton's Taj Mahal Visit|date=8. 4. 2016|accessdate=22. 11. 2018|website=Time|publisher=|last=Ross|first=Ashley|archive-date=2017-07-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20170727030553/http://time.com/4275700/kate-middleton-princess-diana-taj-mahal/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/04/16/duke-and-duchess-of-cambridge-arrive-at-the-taj-mahal-on-the-fin/|title=Duke and Duchess of Cambridge pay loving tribute to Diana on visit to India's Taj Mahal|date=16. 4. 2016|accessdate=22. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}&lt;/ref&gt;

Čeprav je decembra 1993 napovedala umik iz javnega življenja, je novembra 1994 sporočila, da se želi delno vrniti.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; Kot podpredsednica britanskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je želela sodelovati pri praznovanju 125-letnice te organizacije.&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; Pozneje jo je kraljica formalno povabila tudi na praznovanje obletnice [[Dan D (razločitev)|dneva D]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Februarja 1995 je Diana obiskala Japonsko,&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt; kjer se je srečala s cesarjem Akihitom in cesarico Mičiko&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt; in obiskala Nacionalno otroško bolnišnico v Tokiu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://people.com/royals/princess-diana-54th-birthday-commemoration-her-charities/tokyo/|title=Princess Diana and the Causes Close to Her Heart (slide 15)|date=23. 6. 2011|accessdate=22. 11. 2018|website=People|publisher=|last=Schultz|first=Cara Lynn|last2=Pearl|first2=Diana}}&lt;/ref&gt; Junija 1995 je obiskala Benetke, kjer se je udeležila [[Beneški bienale|umetniškega bienala]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://venicebiennale.britishcouncil.org/timeline/1995/history/1195/0|title=Princess Diana visits the British Pavilion|date=|accessdate=21. 7. 2017|website=British Council – British Pavilion in Venice|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20151117033017/http://venicebiennale.britishcouncil.org/timeline/1995/history/1195/0|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Odpotovala je tudi v Moskvo, kjer je prejela nagrado International Leonardo Prize.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://bmsf.org.uk/diana-princess-of-wales/|title=Diana, Princess of Wales {{!}} British Monarchist Society and Foundation|date=|accessdate=22. 11. 2018|website=BMSF|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20181122172026/https://bmsf.org.uk/diana-princess-of-wales/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://viola.bz/princess-diana-in-moscow/|title=Princess Diana in Moscow – Beauty will save|date=|accessdate=22. 11. 2018|website=Viola.bz|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Novembra istega leta se je v Argentini udeležila dobrodelnega dogodka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://notices.californiatimes.com/gdpr/latimes.com/|title=Diana Visits Argentina as 'Ambassador'|date=24. 11. 1995|accessdate=22. 11. 2018|website=Los Angeles Times|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Obiskala je tudi številne druge države, vključno z Belgijo, Nepalom, Švico in Zimbabvejem.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Med postopkom ločitve od Karla, ki je trajal skoraj štiri leta, se je leta 1995 kot članica kraljeve družine udeležila več državnih dogodkov, med drugim spominske obeležitve 50-letnice dneva zmage v Evropi in dneva zmage nad Japonsko.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Zadnji, 36. rojstni dan je preživela v galeriji Tate, ki je obeležila 100-letnico.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

=== Pokroviteljstvo ===
[[File:Princess diana bristol 1987 02.jpg|thumb|230px|left|Diana leta 1987 v Bristolu na odprtju ene od dobrodelnih organizacij.]]
Leta 1983 je povedala tedanjemu premierju [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]] Brianu Peckfordu, da se zelo težko spoprijema s pritiski kot valižanska princesa, vendar se uči spopadati z njimi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.csmonitor.com/1983/0628/062836.html|title=The Princess of Wales: life as a star|date=28. 6. 1983|accessdate=25. 9. 2017|website=The Cristian Science Monitor|publisher=|last=MacLeod|first=Alexander}}&lt;/ref&gt; Kot članica kraljeve družine na tem položaju je pogosto obiskovala bolnišnice, šole in druge objekte v sklopu kraljevega pokroviteljstva, kakor je urejeno v 20. stoletju. Od sredine osemdesetih let se je vedno bolj povezovala z vedno več dobrodelnimi organizacijami. Leta 1988 je opravila 191 uradnih nastopov,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.philly.com/philly/archives/|title=The Royal Watch|date=|accessdate=28. 11. 2018|website=Philadelphia Daily News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; leta 1991 pa že 397.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://people.com/people/archive/article/0,,20111946,00.html|title=Royal Watch|date=|accessdate=28. 11. 2018|website=People|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Princesa se je še posebej posvetila tistim hudim boleznim in zdravstvenim stanjem, ki sicer niso tradicionalno spadale pod pokroviteljstvo kraljeve družine, vključno z Aidsom in [[Gobavost|gobavostjo]]. Stephen Lee, direktor britanskega inštituta za dobrodelne finančnike, je izjavil, da je njen prispevek k dobrodelnosti verjetno pomembnejši od prispevka katerekoli druge osebe v 20. stoletju.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/2011/mar/30/diana-princess-wales-royal-rebel-legacy|title=Royal rebel: the legacy of Diana|date=30. 3. 2011|accessdate=25. 9. 2017|website=The Guardian|publisher=|last=Ali|first=Monica}}&lt;/ref&gt;

V svojo dobrodelno dejavnost je Diana vključila tudi kampanjo za zaščito živali in boj proti uporabi protipehotnih min.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://sputniknews.com/voiceofrussia/2011/07/01/52613543/|title=The bitter aftertaste of Princess Diana’s 50th birthday|date=1. 7. 2011|accessdate=25. 9. 2017|website=Sputnik News|publisher=|last=Sayenko|first=Sergei|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304211201/http://sputniknews.com/voiceofrussia/2011/07/01/52613543/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Bila je pokroviteljica organizacijam, ki se posvečajo brezdomcem, mladim, odvisnikom od drog in starejšim. Od leta 1989 je bila predsednica bolnišnice za otroke Great Ormond Street. Med letoma 1991 in 1996 je bila pokroviteljica Headwaya, združenja, ki se posveča možganskim poškodbam. Pod svoje okrilje je vzela tudi naravoslovni muzej,&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/diana/charlist.html|title=Diana's Groups of Charities|date=|accessdate=25. 9. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/kate-middleton/10003964/Duchess-of-Cambridge-walks-in-Dianas-footsteps-by-becoming-Patron-of-Natural-History-Museum.html|title=Duchess of Cambridge walks in Diana's footsteps by becoming Patron of Natural History Museum|date=19. 4. 2013|accessdate=28. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}&lt;/ref&gt; obenem pa je bila tudi predsednica Kraljeve akademije za glasbo.&lt;ref name=&quot;:38&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1561574/Diana-memorial-service-in-detail.html|title=Diana memorial service in detail|date=29. 8. 2007|accessdate=28. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Med letoma 1984 in 1996 je bila predsednica dobrodelne organizacije Barnardo's, ki jo je leta 1866 ustanovil doktor [[Thomas John Barnardo]] in ki skrbi za ranljive otroke in mladostnike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.barnardos.org.uk/what_we_do/our_history/barnardos_and_royalty.htm|title=Barnardo’s and royalty|date=|accessdate=25. 9. 2017|website=Barnardo's|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307083106/http://www.barnardos.org.uk/what_we_do/our_history/barnardos_and_royalty.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Leta 1988 je postala pokroviteljica britanskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]], podprla pa je tudi njegove podorganizacije v Avstraliji in Kanadi.&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; Vsak teden je večkrat obiskala bolnišnico Royal Brompton, kjer je obiskovala resno bolne in umirajoče bolnike. Leta 1992 je postala prva pokroviteljica ustanove Chester Childbirth Appeal, ki jo je sicer podpirala že od leta 1984. Poimenovana je po enem njenih kraljevih naslovov, ocenjujejo pa, da je z Dianino pomočjo pridobila več kot milijon funtov. Leta 1992 je pomagala prijateljici Julii Samuel pri ustanovitvi dobrodelne organizacije Child Bereavement UK, ki podpira otroke vojakov, žrtev samomora in terminalno bolnih staršev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/Entertainment/prince-william-moving-speech-princess-diana-charity-event/story?id=34507048|title=Prince William Gives Moving Tribute Speech About Princess Diana at Charity Event|date=15. 10. 2015|accessdate=14. 12. 2018|website=ABC News|publisher=|last=Durand|first=Carolyn}}&lt;/ref&gt; Pozneje je pokrovitelj te organizacije postal njen sin princ William.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.today.com/news/prince-william-refers-mother-during-charity-event-grieving-families-t50666|title=Prince William pays tribute to mother during charity event for grieving families|date=16. 10. 2015|accessdate=14. 12. 2018|website=Today|publisher=|last=Eun Kyung|first=Kim}}&lt;/ref&gt;

 
Pod njenim pokroviteljstvom so bile tudi naslednje organizacije: Landmine Survivors Network,&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1561574/Diana-memorial-service-in-detail.html|title=Diana memorial service in detail|date=29. 8. 2007|accessdate=15. 10. 2017|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Help the Aged,&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; British Lung Foundation,&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Eureka! (skupaj s Karlom),&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; National Children's Orchestra,&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; British Red Cross Youth,&lt;ref name=&quot;:39&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1454&amp;dat=19930701&amp;id=W7IsAAAAIBAJ&amp;sjid=4hQEAAAAIBAJ&amp;pg=6718,12055|title=Princess Diana observes 32nd birthday|date=1. 7. 1993|accessdate=14. 12. 2018|website=Star News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Guinness Trust,&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Meningitis Trust,&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; Malcolm Sargent Cancer Fund for Children,&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; Welsh National Opera,&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; Birthright,&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://wellbeingofwomen.org.uk/about-us/what-we-do/our-history/?menu=2c|title=Our History|date=|accessdate=14. 12. 2018|website=Well Being of Women|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626151200/http://wellbeingofwomen.org.uk/about-us/what-we-do/our-history/?menu=2c|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; British Deaf Association (za katere se je naučila znakovnega jezika),&lt;ref name=&quot;:39&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://notices.californiatimes.com/gdpr/latimes.com/|title=NAMES IN THE NEWS : Princess Di Uses Sign Language|date=10. 8. 1990|accessdate=14. 12. 2018|website=Los Angeles Times|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; All England Lawn Tennis and Croquet Club,&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Anglo-European College of Chiropractic,&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Royal Anthropological Institute of Great Britain and Ireland,&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; British Sports Association for the Disabled,&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; British Youth Opera,&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Faculty of Dental Surgery of the Royal College of Surgeons of England,&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; London City Ballet,&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Pre-School Playgroups Association,&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; Swansea Festival of Music and the Arts in Worshipful Company of Merchant Taylors. Poleg tega je bila pokroviteljica Državne bolnišnice za nevrologijo in nevrokirurgijo,&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Novozelandskega varietejskega kluba, Kraljeve državne ortopedične bolnišnice, londonskega simfoničnega zbora in orkestra,&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Valižanske kegljaške zveze ter Kraljeve šole za slepe,&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; pa tudi drugih organizacij.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

Leta 1987 je Diana prejela najvišje priznanje, ki ga posameznikom podeljuje mesto London, saj je postala častna prebivalka Londona.&lt;ref name=&quot;:68&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cityoflondon.gov.uk/about-the-city/history/Pages/honorary-freedom.aspx|title=The Honorary Freedom|date=|accessdate=12. 12. 2018|website=City of London|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180128021116/https://www.cityoflondon.gov.uk/about-the-city/history/Pages/honorary-freedom.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://notices.californiatimes.com/gdpr/latimes.com/|title=Spurns Lunch Wine : 'I'm Not an Alcoholic'--Princess Di|date=23. 7. 1987|accessdate=12. 12. 2018|website=Los Angeles Times|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Junija 1995 je princesa odpotovala v [[Moskva|Moskvo]]. Obiskala je otroško bolnišnico, ki jo je predhodno obdarila z novo medicinsko opremo. Tam je prejela mednarodno nagrado Leonardo, ki jo podeljujejo najuglednejšim pokroviteljem v umetnosti, medicini in športu.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; Decembra istega leta je v New Yorku prejela tudi nagrado Združenja za cerebralno paralizo za humanitarno delo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://us.hellomagazine.com/royalty/201108316031/prince-harry-presents-child-bravery-awards/|title=Harry honours his mother's legacy on the anniversary of her death|date=31. 8. 2011|accessdate=12. 12. 2018|website=Hello|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Diana: Story of a Princess|url=https://archive.org/details/dianastoryofprin0000timc|last=Clayton|first=Tim|publisher=Simon and Schuster|year=2001|isbn=978-1-43911-803-0|location=New York|page=[https://archive.org/details/dianastoryofprin0000timc/page/288 288]|cobiss=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1370&amp;dat=19951211&amp;id=kI0mAAAAIBAJ&amp;sjid=1AoEAAAAIBAJ&amp;pg=3637,2108112|title=Diana receives Humanitarian Award|date=11. 12. 1995|accessdate=12. 12. 2018|website=Manila Standard|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Oktobra 1996 je bila nagrajena še z zlato medaljo na konferenci o zdravstveni oskrbi starejših v organizaciji centra Pio Manzu v [[Rimini|Riminiju]] v Italiji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.heraldscotland.com/news/12126347.Diana_appeals_for_the_elderly_after_dropping_their_charity/|title=Diana appeals for the elderly after dropping their charity|date=14. 10. 1996|accessdate=23. 10. 2017|website=The Herald Scotland|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Dan po ločitvi je napovedala odstop od več kot 100 dobrodelnih organizacij, da bi se lahko bolj posvetila le šestim. To so bile Centrepoint, English National Ballet, Great Ormond Street Hospital, The Leprosy Mission, National AIDS Trust in Royal Mardsen Hospital.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/charities-devastated-after-diana-quits-as-patron-1329108.html|title=Charities devastated after Diana quits as patron|date=16. 7. 1996|accessdate=2. 12. 2017|website=Independent|publisher=|last=Jury|first=Louise}}&lt;/ref&gt; Nadaljevala je tudi s pomočjo britanskemu Rdečemu križu v prizadevanjih za odpravo protipehotnih min, vendar tam ni bila več navedena kot pokroviteljica.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/diana/fund1.html|title=Diana Memorial Charity Fund Set Up|date=|accessdate=2. 12. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.philanthropyroundtable.org/topic/excellence_in_philanthropy/face_of_charity|title=The philanthropic legacy of Princess Diana|date=|accessdate=2. 12. 2017|website=Philanthropy Roundtable|publisher=|last=Pieler|first=George}}&lt;/ref&gt;

Maja 1997 je Diana odprla Center Richarda Attenborougha za invalidnost in umetnost v Leicesterju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.le.ac.uk/bulletin/bulletinextramay97.pdf|title=DIANA, PRINCESS OF WALES, TO OPEN RICHARD ATTENBOROUGH CENTRE|date=|accessdate=2. 12. 2017|website=Leicester University News Extra|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170110031106/http://www.le.ac.uk/bulletin/bulletinextramay97.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Junija 1997 so bile njene obleke prodane na več dražbah v Londonu in New Yorku, ves izkupiček pa je bil doniran v dobrodelne namene.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Njen zadnji uradni dogodek je bil obisk bolnišnice Northwick Park v Londonu 21. julija 1997.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

=== Področja dobrodelnosti ===

==== HIV/AIDS ====
Princesa se je pričela žrtvam Aidsa posvečati v osemdesetih letih.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1575119/Queen-was-against-Dianas-Aids-work.html|title=Queen 'was against' Diana's Aids work|date=10. 1. 2008|accessdate=10. 8. 2017|website=The Telegraph|publisher=|last=Allen|first=Nick|last2=Rayner|first2=Gordon}}&lt;/ref&gt; Leta 1989 je odprla center za pomoč tem bolnikom v južnem Londonu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/health/8920567/HIVAids-a-timeline-of-the-disease-and-its-mutations.html?fb|title=HIV/Aids: a timeline of the disease and its mutations|date=29. 11. 2011|accessdate=10. 8. 2017|website=The Telegraph|publisher=|last=Hanlon|first=Michael}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/july/25/newsid_2500000/2500505.stm|title=1989: Diana opens Landmark Aids Centre|date=|accessdate=17. 12. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304220608/http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/july/25/newsid_2500000/2500505.stm|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Bila je prva predstavnica britanske kraljeve družine, ki se je soočila s tem problemom in si prizadevala destigmatizirati stike s takimi osebami. Leta 1987 je tako držala za roke bolnika, čeprav še ni bilo znano, ali se lahko bolezen razširi tudi preko dotika.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.hivaware.org.uk/about/princess-diana|title=Princess Diana|date=|accessdate=17. 12. 2018|website=HIV Aware|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150502095047/http://www.hivaware.org.uk/about/princess-diana|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.britishroyals.info/diana/biography7.html|title=Princess Diana: Charities|date=|accessdate=17. 12. 2018|website=British Royals|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20150419070117/http://www.britishroyals.info/diana/biography7.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Javno je izjavila, da HIV ne povzroča nevarnosti za okužbo preko stiska roke ali objema. Dejala je, da še nebesa vedo, da so ti bolniki potrebni takšne bližine in dodala, da lahko zdravi ljudje brez nevarnosti okužbe delijo svoje domove, delovna mesta, igrišča in igrače z bolniki z Aidsom. Diano je razočaralo, da kraljica ni podprla te vrste dobrodelnosti.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Oktobra 1990 je princesa odprla ustanovo Grandma's House v Washingtonu, namenjeno mladim bolnikom z Aidsom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/picturegalleries/royalty/8992717/Princess-Dianas-charity-work-and-causes.html?image=8|title=Princess Diana's charity work and causes|date=|accessdate=17. 12. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Bila je tudi pokroviteljica Nacionalnega zavoda za AIDS. Leta 1991 je med obiskom oddelka za AIDS v bolnišnici Middlesex hospital objela enega izmed bolnikov, kar je sprožilo velik odziv javnosti.&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; Kot pokroviteljica organizacije za zdravstveno in socialno oskrbo Turning Point je leta 1992 obiskala njen sedež. Kasneje je vodila kampanjo za zbiranje sredstev za raziskave te bolezni.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Marca 1997 je Diana obiskala Južnoafriško republiko, kjer se je srečala s predsednikom [[Nelson Mandela|Nelsonom Mandelo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://articles.sun-sentinel.com/1997-03-18/news/9703170342_1_sling-blade-princess-diana-earl-spencer|title=Diana `Thrilled' To Meet Mandela In South Africa|date=18. 3. 1997|accessdate=13. 8. 2017|website=SunSentinel|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303222344/http://articles.sun-sentinel.com/1997-03-18/news/9703170342_1_sling-blade-princess-diana-earl-spencer|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.yahoo.com/news/prince-harry-posts-photo-of-mother-and-nelson-mandela-174732962.html|title=Prince Harry posts photo of mother and Nelson Mandela|date=18. 7. 2013|accessdate=13. 8. 2017|website=Yahoo! News|publisher=|last=Holt|first=William}}&lt;/ref&gt; 2. novembra 2002 je Mandela napovedal, da se bo njegov sklad za otroke združil s Spominskim skladom valižanske princese Diane za pomoč žrtvam Aidsa.&lt;ref name=&quot;:40&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/2392637.stm|title=Mandela and Diana charities join forces|date=2. 11. 2002|accessdate=2. 1. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20151117095013/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/2392637.stm|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; To združitev sta načrtovala že nekaj mesecev pred njeno smrtjo.&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt; Mandela je o Diani povedal, da je s tem, ko je držala za roke nekoga z gobavostjo ali sedela ob postelji človeka z Aidsom in ga držala za roko, spremenila odnos javnosti do teh bolnikov in izboljšala njihove življenjske možnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1412050/Mandela-tells-world-to-learn-from-Diana.html|title=Mandela tells world to learn from Diana|date=3. 11. 2002|accessdate=2. 1. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Clarke|first=Josie|archive-date=2016-02-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20160229015235/http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1412050/Mandela-tells-world-to-learn-from-Diana.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Dodal je še, da je uporabila svojo prepoznavnost za borbo proti stigmatiziranosti bolnikov, okuženih z virusom HIV.&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;

==== Mine ====
[[File:Diana, Princess of Wales, with Hillary Clinton.jpg|thumb|300px|right|Diana na obisku pri Hillary Clinton junija 1997.]]
Diana je bila pokroviteljica organizacije HALO Trust, ki odstranjuje ostanke, ki jih je pustila vojna, predvsem mine.&lt;ref name=&quot;:41&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.halotrust.org/media-centre/news/prince-harry-becomes-patron-of-25th-anniversary/|title=PRINCE HARRY BECOMES PATRON OF 25TH ANNIVERSARY|date=4. 3. 2013|accessdate=16. 1. 2019|website=The HALO Trust|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-11-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20181112233802/https://www.halotrust.org/media-centre/news/prince-harry-becomes-patron-of-25th-anniversary/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.today.com/news/prince-harry-continues-dianas-charity-work-africa-6C10897069|title=Prince Harry continues Diana's charity work in Africa|date=14. 10. 2016|accessdate=16. 1. 2019|website=Today|publisher=|last=Stump|first=Scott}}&lt;/ref&gt; Januarja 1997 so v vseh svetovnih medijih objavili fotografije Diane, oblečene v balistično čelado in jopič, med obiskom minskega polja v Angoli.&lt;ref name=&quot;:41&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot; /&gt; Nekateri so to njeno dejanje kritizirali in ji očitali vmešavanje v politiko.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/january/15/newsid_2530000/2530603.stm|title=1997: Princess Diana sparks landmines row|date=15. 1. 1997|accessdate=14. 8. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Kljub temu je organizacija HALO Trust navedla, da so njena prizadevanja povzročila dvig mednarodne zavesti o kopenskih minah in posledičnem trpljenju, ki so ga povzročale.&lt;ref name=&quot;:41&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot; /&gt; Junija 1997 je imela govor na konferenci o kopenskih minah v kraljevem geografskem društvu.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Odpotovala je v Washington, da bi podprla in tako pospešila podobno kampanjo ameriškega [[Rdeči križ|Rdečega križa]]. Le nekaj dni pred smrtjo, med 7. in 10. avgustom 1997, je obiskala Bosno in Hercegovino.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Spremljala sta jo Jerry White in Ken Rutherford iz organizacije Landmine Survivors Network.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/news/08/0808/diana.shtml|title=Diana Meets Landmine Victim in Bosnia|date=|accessdate=14. 8. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://edition.cnn.com/WORLD/9708/08/diana/index.html|title=Diana takes anti-land mine crusade to Bosnia|date=8. 8. 1997|accessdate=16. 1. 2019|website=CNN|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304213318/http://edition.cnn.com/WORLD/9708/08/diana/index.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1309&amp;dat=19970809&amp;id=o5xOAAAAIBAJ&amp;sjid=HBUEAAAAIBAJ&amp;pg=3349,633406|title=Diana refuels rumours of a Fayed romance|date=9. 8. 1997|accessdate=16. 1. 2019|website=New Straits Times|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Dianino prizadevanje za odpravo min je imelo vpliv na podpis Ottawske pogodbe, ki je prepovedala mednarodno uporabo protipehotnih min.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.icrc.org/web/eng/siteeng0.nsf/html/57JPJN|title=The background to the Ottawa process|date=31. 12. 1998|accessdate=14. 8. 2017|website=Wayback Machine|publisher=|last=|first=|archive-date=2008-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20080513115924/http://www.icrc.org/web/eng/siteeng0.nsf/html/57JPJN|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Zunanji sekretar Robin Cook je leta 1998 med branjem osnutka zakona o zemeljskih minah v britanskem domu povedal, da bi morali poslanci izkazati hvaležnost za njeno delo in delo tovrstnih nevladnih organizacij s tem, da bi sprejeli ta zakon ter utrli pot globalni prepovedi kopenskih min.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.parliament.the-stationery-office.co.uk/pa/cm199798/cmhansrd/vo980710/debtext/80710-01.htm#80710-01_head0|title=House of Commons Hansard Debates for 10 July 1998 (pt 1)|date=|accessdate=16. 1. 2019|website=British Parliament|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Izvršna direktorica [[Sklad Združenih narodov za otroke|Unicefa]] Carol Bellamy je dejala, da so mine še naprej smrtonosno privlačne za otroke, ki jih prirojena radovednost in potreba po igranju pogosto zvabijo v nevarnost. Države, ki proizvajajo in skladiščijo največje število kopenskih min (ZDA, Kitajska, Indija, Severna Koreja, Pakistan in Rusija), je pozvala, naj podpišejo Ottawsko pogodbo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.unicef.org/media/media_24360.html|title=Landmines pose gravest risk for children|date=2. 12. 2004|accessdate=19. 8. 2017|website=UNICEF|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20170819191044/https://www.unicef.org/media/media_24360.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Nekaj mesecev po Dianini smrti leta 1997 je [[Mednarodna kampanja za prepoved protipehotnih min]] dobila [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://edition.cnn.com/WORLD/9710/10/nobel.peace/|title=Anti-land mine activists win Nobel Peace Prize|date=10. 10. 1997|accessdate=16. 1. 2019|website=CNN|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304054758/http://edition.cnn.com/WORLD/9710/10/nobel.peace/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==== Rak ====
Na prvem samostojnem uradnem potovanju je Diana obiskala Royal Marsden NHS Foundation Trust, bolnišnico za zdravljenje [[Rak (bolezen)|raka]] v Londonu.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Kasneje je to ustanovo med vsemi organizacijami izbrala za tisto, ki je imela največ koristi od avkcije njenih oblek v New Yorku.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Eden izmed zaposlenih je dejal, da je princesa storila veliko za odstranitev stigme in tabuja, povezanih z boleznimi, kot so rak, AIDS in gobavost.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; 27. junija 1989 je Diana prevzela vodilno mesto v ustanovi.&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.royalmarsden.org/prince-william|title=President of The Royal Marsden|date=|accessdate=24. 8. 2017|website=The Royal Marsden Cancer Charity|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20160112070633/http://www.royalmarsden.org/prince-william|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.royalmarsden.nhs.uk/about-royal-marsden/how-we-run-ourselves/our-president|title=Our President|date=|accessdate=17. 1. 2019|website=Royal Marsden|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304062810/https://www.royalmarsden.nhs.uk/about-royal-marsden/how-we-run-ourselves/our-president|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.princeofwales.gov.uk/media/press-releases/prince-william-becomes-president-of-the-royal-marsden-hospital|title=Prince William becomes President of the Royal Marsden Hospital|date=4. 5. 2007|accessdate=17. 1. 2019|website=Official website of the Prince of Wales|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160216015046/http://www.princeofwales.gov.uk/media/press-releases/prince-william-becomes-president-of-the-royal-marsden-hospital|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 25. februarja 1993 je tam odprla oddelek za otroke z rakom.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Junija 1996 je odpotovala v Chicago, kjer se je kot predsednica bolnišnice Royal Marsden udeležila dogodka, kjer so zbirali sredstva za raziskave raka.&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; Zbrali so več kot milijon funtov. Septembra 1996 je na povabilo Katharine Graham prišla v Washington in se udeležila zajtrka v Beli hiši, posvečenega Nina Hyde Centru za raziskave [[Rak dojke|raka dojke]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?destination=%2fwp-srv%2finatl%2flongterm%2fdiana%2fgallery%2fdi_photo13.htm%3f&amp;utm_term=.3ac1b64d1a43|title=Diana Photo Gallery (13)|date=|accessdate=17. 1. 2019|website=The Washington Post|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Pojavila se je tudi na letnem zbiranju sredstev za iste raziskave, ki ga je v istem centru organiziral [[The Washington Post|''The Washington Post'']].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?destination=%2fwp-srv%2finatl%2flongterm%2fdiana%2fgallery%2fdi_photo15.htm%3f&amp;utm_term=.fcd78e85a281|title=Diana Photo Gallery (15)|date=|accessdate=17. 1. 2019|website=The Washington Post|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Center Children with Leukaemia (Center Otroci z levkemijo, danes Children with Cancer UK oz. Otroci z rakom Združeno kraljestvo) je Diana odprla leta 1988 v spomin na dve mladi žrtvi raka.&lt;ref name=&quot;:44&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.childrenwithcancer.org.uk/our-story|title=Our History|date=|accessdate=24. 8. 2017|website=Children with Cancer UK|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305000114/http://www.childrenwithcancer.org.uk/our-story|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:45&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.childrenwithcancer.org.uk/News/anniversary|title=27 years of saving young lives|date=16. 11. 2015|accessdate=24. 8. 2017|website=Children with Cancer UK|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305175530/http://www.childrenwithcancer.org.uk/News/anniversary|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:46&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.childrenwithcancer.org.uk/diana-princess-of-wales|title=Diana, princess of Wales|date=|accessdate=17. 1. 2019|website=Children with Cancer UK|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305135335/http://www.childrenwithcancer.org.uk/diana-princess-of-wales|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Novembra 1987, nekaj dni po smrti Jean O'Gorman zaradi raka, se je valižanska princesa srečala z njeno družino.&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt; Jeanina smrt in smrt njenega brata Paula sta jo spodbudila, da je pomagala njuni družini, da so skupaj vzpostavili dobrodelno fundacijo.&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt; Diana jo je otvorila 12. januarja 1988 na srednji šoli Mill Hill. Podpirala jo je vse do svoje smrti leta 1997.&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt;

==== Druga področja ====
Novembra 1989 je princesa v Indoneziji obiskala bolnišnico za bolnike z gobavostjo.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/diana/ob-divorce.html|title=The Life of Diana, Princess of Wales, 1961-1997|date=|accessdate=24. 6. 2017|website=BBC|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Po obisku je postala pokroviteljica organizacije Leprosy Mission, ki je namenjena zagotavljanju zdravil, zdravljenja in drugih oblik podpore gobavim bolnikom. Pokroviteljica te organizacije je ostala vse do svoje smrti leta 1997.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/charities-devastated-after-diana-quits-as-patron-1329108.html|title=Charities devastated after Diana quits as patron|date=17. 7. 1996|accessdate=28. 1. 2019|website=The Independent|publisher=|last=Jury|first=Louise}}&lt;/ref&gt; Obiskala je več tovrstnih bolnišnic po vsem svetu, zlasti v Indiji, Nepalu, Zimbabveju in Nigeriji.&lt;ref name=&quot;:47&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.leprosymission.org.uk/about-us-and-leprosy/our-history/diana-princess-of-wales.aspx|title=Diana, Princess of Wales|date=|accessdate=27. 8. 2017|website=The Leprosy Mission|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Dotaknila se je več bolnikov, kar je imelo velik odmev po svetu, saj je tedaj še veliko ljudi verjelo, da se lahko okužijo že ob navadnem fizičnem stiku.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Diana sama je komentirala, da je želela s temi dotiki pokazati obolelim, da se jih ne preganja in ne zavrača.&lt;ref name=&quot;:47&quot; /&gt; V njeno čast so novembra 1999 v Noidii v Indiji odprli center za zdravstveno izobraževanje z imenom The Diana Princess of Wales Health Education and Media Centre. Financiral ga je njen spominski sklad, namenjen pa je socialni podpori ljudem, prizadetim zaradi gobavosti in invalidnosti.&lt;ref name=&quot;:47&quot; /&gt;

Diana je bila od leta 1992 pokroviteljica dobrodelne ustanove Centrepoint, ki zagotavlja nastanitev in podporo [[Brezdomstvo|brezdomcem]].&lt;ref name=&quot;:48&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://centrepoint.org.uk/about-us/our-patron|title=Our Patron Prince William|date=|accessdate=11. 2. 2019|website=Centrepoint|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160506123126/http://centrepoint.org.uk/about-us/our-patron|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1498374/William-becomes-patron-of-the-homeless.html|title=William becomes patron of the homeless|date=14. 9. 2005|accessdate=11. 2. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Pook|first=Sally}}&lt;/ref&gt; Podprla je še več drugih organizacij, ki se borijo proti [[Revščina|revščini]] in brezdomstvu. Opozarjala je tudi na mlade brezdomce, za katere je želela zagotoviti dostojen začetek življenja. Izjavila je: »Mi kot del družbe moramo zagotoviti, da bodo mladi, ki so naša prihodnost, deležni priložnosti, ki si jo zaslužijo.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1755&amp;dat=19951208&amp;id=OUAgAAAAIBAJ&amp;sjid=1XwEAAAAIBAJ&amp;pg=6755,2434043|title=People Princess Diana speaks out for homeless young|date=8. 12. 1995|accessdate=11. 2. 2019|website=Sarasota Herald Tribune|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Na zasebne obiske Centrepointovih akcij je pogosto jemala tudi svoja sinova Williama in Harryja.&lt;ref name=&quot;:48&quot; /&gt; Eden od uslužbencev te organizacije je povedal, da se je zmeraj dotaknila mladih v Centrepointu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/79288.stm|title=Author defends Diana criticism|date=17. 4. 1997|accessdate=27. 8. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Kasneje je pokroviteljstvo te organizacije prevzel Dianin sin, princ William.

Diana je odločno in dolga leta podpirala tudi dobrodelne organizacije, ki so se osredotočale na družbena vprašanja in na probleme, povezane z [[Duševno zdravje|duševnim zdravjem]] ljudi. Med njih spadata tudi organizaciji Relate in Turning Point.&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; Relate je pričel s ponovnim delovanjem leta 1987 kot prenovljena oblika predhodnika National Marriage Guidance Councila. Diana je bila pokroviteljica te organizacije vse od leta 1989. Organizacija za zdravstveno in socialno varstvo Turning Point je bila ustanovljena leta 1964 za pomoč in podporo tistim, ki so jih prizadeli zloraba drog in alkohola ter težave z duševnim zdravjem.&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; Princesa je postala pokroviteljica te organizacije leta 1987. Od takrat je redno obiskovala sedež te ustanove in se srečevala z bolniki. Leta 1990 je v govoru za Turning Point povedala, da je potrebno s pomočjo strokovnjakov prepričati dvomljivo javnost, da bi morali sprejeti nazaj v svojo sredino tiste, ki so jim diagnosticirali psihotsko, nevrotsko ali kakšno drugo podobno bolezen. [[Viktorijanska doba|Viktorijanska]] družba je takšne bolnike zapirala v posebne institucije, stran od normalnega življenja. Kljub začetnim težavam pri organizaciji potovanja v muslimanske države ji je pozneje uspelo odpotovati v Pakistan, kjer je obiskala rehabilitacijski center v Lahoreju kot znak njene zaveze boju proti zlorabi drog.&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt;

=== Zasebnost in mediji ===
Leta 1993 so pri Mirror Group Newspapers (MGN) objavili fotografije princese Diane, ki jih je posnel Bryce Taylor, lastnik fitnesa LA Fitness, na njih pa je princesa nosila dres in kolesarske hlače.&lt;ref name=&quot;:49&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/november/9/newsid_2515000/2515739.stm|title=1993: Diana sues over gym photos|date=9. 11. 1993|accessdate=23. 4. 2017|website=BBC ON THIS DAY|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:50&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/gym-owner-defends-princess-pictures-bryce-taylor-says-98-per-cent-of-people-would-also-have-tried-1504800.html|title=Gym owner defends Princess pictures: Bryce Taylor says 98 per cent of people would also have tried his 'legal scam' to make money|date=17. 11. 1993|accessdate=11. 2. 2019|website=Independent|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Dianini odvetniki so takoj vložili zahtevo za trajno prepoved prodaje in objave fotografij po vsem svetu.&lt;ref name=&quot;:49&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:50&quot; /&gt; Kljub temu so jih objavili nekateri mediji zunaj Velike Britanije.&lt;ref name=&quot;:49&quot; /&gt; Pri MGN-ju so se pozneje Diani opravičili in ji plačali milijon funtov za pravne stroške in 200.000 funtov za njene dobrodelne organizacije.&lt;ref name=&quot;:49&quot; /&gt; Tudi Taylor se je opravičil in se odpovedal 300.000 funtom, ki jih je zaslužil s fotografijami.&lt;ref name=&quot;:49&quot; /&gt; Namigovalo se je, da so mu pri plačilu stroškov pomagali člani kraljeve družine v zameno za izvensodno poravnavo.&lt;ref name=&quot;:49&quot; /&gt;

== Zasebno življenje po ločitvi ==

[[File:Princess Diana Sri Chinmoy.jpg|thumb|300px|right|Diana z indijskim verskim voditeljem Šrijem Činmojem maja 1997.]]

Tudi po ločitvi je Diana ohranila dvojno stanovanje na severni strani kensingtonske palače, ki si ga je od začetka zakonske zveze sicer delila s Karlom. To stanovanje je ostalo njen dom vse do smrti. Obenem je preselila svojo pisarno v to palačo, vendar ji je bilo dovoljeno uporabljati tudi državna stanovanja v palači St James.&lt;ref name=&quot;:31&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=SvBHAAAAIBAJ&amp;sjid=zewDAAAAIBAJ&amp;pg=1338,7802656&amp;dq=prince+harry+of+wales|title=Royal Split|date=28. 2. 1996|accessdate=11. 2. 2019|website=The Deseret News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Prav tako je še naprej imela dostop do nakita, ki ga je prejela v času zakona, in do uporabe zračnega prevoza britanske kraljeve družine in vlade.&lt;ref name=&quot;:31&quot; /&gt; Leta 2003 je njen nekdanji sluga Paul Burrell v svoji knjigi zapisal, da so princesina zasebna pisma razkrila, da ji brat Charles Spencer ni dovolil živeti na Althorpu kljub njeni prošnji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1444845/Diana-wept-as-she-read-brothers-cruel-words.html|title=Diana 'wept as she read brother's cruel words'|date=23. 10. 2003|accessdate=15. 6. 2017|website=The Telegraph|publisher=|last=Davies|first=Caroline}}&lt;/ref&gt;

Po ločitvi od Karla se je Diana začela dobivati z britansko-pakistanskim srčnim kirurgom Hasnatom Khanom. Mnogi njeni najbližji prijatelji so ga po njeni smrti večkrat označili za »ljubezen njenega življenja«,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1575413/Dr-Hasnat-Khan-Princess-Diana-and-me.html|title=Dr Hasnat Khan: Princess Diana and me|date=13. 1. 2008|accessdate=11. 2. 2019|website=The Telegraph|publisher=Andrew|last=Ansari|first=Massoud|last2=Alderson|first2=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1352557/Imran-Khan-I-was-Dianas-go-between.html|title=Imran Khan: I was Diana's go-between|date=13. 8. 2000|accessdate=11. 2. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Alderson|first=Andrew}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1572781/Diana-I-need-Dodi-marriage-like-a-rash.html|title=Diana: 'I need Dodi marriage like a rash'|date=17. 12. 2007|accessdate=11. 2. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}&lt;/ref&gt; pa tudi sama naj bi ga večkrat imenovala »Mr Wonderful« (''gospod Čudoviti'').&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.sky.com/skynews/article/0,,30000-1300401,00.html|title=Princess Diana's 'Mr Wonderful' Hasnat Khan Still Haunted by her Death|date=13. 1. 2008|accessdate=11. 2. 2019|website=Sky News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.latimes.com/entertainment/gossip/la-et-mg-princess-diana-secret-romance-hasnat-khan-20130731-story.html|title=Princess Diana: Mag details 'secret romance' with Pakistani doctor|date=31. 7. 2013|accessdate=15. 6. 2017|website=Los Angeles Times|publisher=|last=Khoshaba|first=Christy}}&lt;/ref&gt; Maja 1996 je Diana obiskala pakistanski kraj Lahore na povabilo Hasnatovega sorodnika Imrana Khana, da bi spoznala njegovo družino. Podrobnosti razmerja sta skrbno skrivala pred mediji in javnostjo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://guce.oath.com/collectConsent?brandType=nonEu&amp;.done=https%3A%2F%2Fwww.huffingtonpost.com%2F2007%2F11%2F13%2Fimran-and-jemima-khan-wel_n_72608.html%3Fec_carp%3D2142904811178705062%26guccounter%3D1&amp;sessionId=3_cc-session_50b361fa-e444-463e-a714-a6a16b0262a1&amp;lang=en-US&amp;inline=false|title=Imran and Jemima Khan Welcomed Princess Diana In Pakistan|date=25. 5. 2011|accessdate=11. 2. 2019|website=Huffington Post|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Razmerje je trajalo skoraj dve leti in se nenadoma končalo, kar je sprožilo različna ugibanja, kdo ga je končal.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/2008/jan/14/monarchy2|title=The doctor and Diana|date=14. 1. 2008|accessdate=15. 6. 2017|website=The Guardian|publisher=|last=Truscott|first=Claire}}&lt;/ref&gt; Khan je po Dianini smrti trdil, da je bila ona tista, ki je končala zvezo, kar je potrdil tudi njen sluga Paul Burrell.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1575514/Diana-%27planned-secret-wedding-to-Hasnat-Khan%27.html|title=Diana 'planned secret wedding to Hasnat Khan'|date=15. 1. 2008|accessdate=11. 2. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon|archive-date=2008-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20080619185834/http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1575514/Diana-%27planned-secret-wedding-to-Hasnat-Khan%27.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Ob tem je tudi dodal, da Dianina mati Frances Shand Kydd ni odobravala hčerine zveze z muslimanom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1703424,00.html|title=Diana's Butler Tells Some Secrets|date=14. 1. 2008|accessdate=11. 2. 2019|website=Time|publisher=|last=Farouky|first=Jumana|archive-date=2017-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170828043807/http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1703424,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Kmalu se je Diana začela dobivati z Dodijem Fayedom, sinom njenega poletnega gostitelja Mohameda Al-Fayeda.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Tisto poletje je želela preživeti skupaj s sinovoma na počitnicah v Hamptonsu na Long Islandu v New Yorku, vendar so ji varnostniki preprečili to namero. Po odpovedi potovanja na Tajsko je sprejela Fayedovo vabilo in se pridružila njemu in njegovi družini na jugu Francije. Mohamed Al-Fayed je za več milijonov funtov kupil 60-metrsko jahto Jonikal, na kateri sta se Diani pridružila tudi sinova.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://metro.co.uk/2007/12/18/dodi-ignored-protect-diana-advice-47910/|title=Dodi ‘ignored’ protect Diana advice|date=18. 12. 2007|accessdate=24. 6. 2017|website=Metro|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.vanityfair.com/culture/features/2008/05/dunne200805|title=TWO LADIES, TWO YACHTS, AND A BILLIONAIRE|date=|accessdate=11. 2. 2019|website=Vanity Fair|publisher=|last=Dunne|first=Dominick}}&lt;/ref&gt;

== Smrt ==
[[File:Alma tunnel Paris.jpg|thumb|right|Tunel Pont de l'Alma, kjer se je zgodila nesreča.]]
31. avgusta 1997 je Diana umrla v prometni nesreči v cestnem predoru Pont de l'Alma v Parizu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/august/31/newsid_2510000/2510615.stm|title=1997: Princess Diana dies in Paris crash|date=|accessdate=1. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; V nesreči sta umrla tudi njen spremljevalec Dodi Fayed in voznik Henri Paul. Njen pogreb je preko televizije spremljalo več kot 32 milijonov ljudi v Združenem kraljestvu in še na milijone po vsem svetu. Britanske televizije so dosegle eno najvišjih gledanosti v zgodovini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/news/entertainment-arts-16671101|title=Tracking 30 years of TV's most watched programmes|date=22. 1. 2012|accessdate=1. 7. 2017|website=BBC News|publisher=|last=Douglas|first=Torin}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/september/6/newsid_2502000/2502307.stm|title=1997: Diana's funeral watched by millions|date=|accessdate=1. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

=== Teorije zarote, preiskave in sodbe ===
Prva francoska sodna preiskava je zaključila, da je nesrečo zakrivil pijan šofer, torej Paul, ki je izgubil nadzor nad vozilom. Febuarja 1998 je lastnik pariškega hotela Ritz, kjer je Paul delal, Mohamed Al-Fayed, javno izjavil, da je bila nesreča načrtovana, zanjo pa je obtožil [[Secret Intelligence Service|MI6]] in edinburškega vojvodo Filipa, moža kraljice Elizabete. Leta 2004 so preiskavo sprožili tudi v Londonu, ki je v letih 2007 in 2008 zaključila, da sta nesrečo povzročili Paulova malomarnost in paparaci, ki so sledili vozilu. 7. aprila 2008 je sodišče podalo sodbo, da je šlo za nezakonit uboj. Dan pozneje je Al-Fayed sporočil, da bo zaključil svoj desetletni boj, s katerim je hotel doseči, da bi nesrečo obravnavali kot umor. Dejal je, da je to storil zaradi princesinih otrok.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/7251568.stm|title=Point-by-point: Al Fayed's claims|date=19. 2. 2008|accessdate=1. 7. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
[[File:Flowers for Princess Diana's Funeral.jpg|thumb|left|Cvetje za Dianin pogreb.]]
Nepričakovana tragična smrt izjemno priljubljene članice kraljeve družine je sprožila val izrekanja sožalij in drugih izjav različnih javnih osebnosti, pa tudi navadnih ljudi po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/diana/worldreax.html|title=World Reaction to Diana's Death|date=|accessdate=7. 7. 2017|website=BBC|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Ljudje so še več mesecev pred kensingtonsko palačo puščali cvetje, sveče, kartice in osebna sporočila. Še isti dan, 31. avgusta 1997, so princ Karel in Dianini sestri poskrbeli za prevoz Dianinih posmrtnih ostankov v krsti, oviti v kraljevo zastavo, iz Pariza v London. Do pogreba so jo postavili v kraljevo kapelo v palači St James.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://edition.cnn.com/WORLD/9708/31/diana.8pm.update/|title=Princess Diana's body comes home|date=31. 8. 1997|accessdate=1. 4. 2019|website=CNN|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20150110183215/http://edition.cnn.com/WORLD/9708/31/diana.8pm.update/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

[[File:Diana's funeral.jpg|thumb|right|Dianin pogreb.]]
[[File:Princess Diana's Island, Althorp - geograph.org.uk - 50660.jpg|thumb|right|Althorp, posnet iz zraka. Diana je pokopana na otoku sredi jezera.]]
Dianin pogreb je potekal 6. septembra 1997 v Westminstski opatiji. V procesiji za krsto so se zvrstili Dianina sinova, princa William in Harry, bivši mož princ Karel, kraljičin mož in Dianin bivši tast princ Filip, Dianin brat grof Spencer in predstavniki nekaterih dobrodelnih organizacij, ki jih je podpirala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Na pogrebu je [[Elton John]] izvajal njej posvečeno pesem ''Candle in the Wind''. To je bila edina priložnost, ko je bila pesem izvedena v živo.&lt;ref name=&quot;:51&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/news/6281519/elton-john-candle-in-the-wind-1997-no-1-anniversary|title=17 Years Ago, Elton John's 'Candle In the Wind 1997' Started Its 14-Week No. 1 Run|date=11. 10. 2014|accessdate=1. 4. 2019|website=Billboard|publisher=|last=Lynch|first=Joe}}&lt;/ref&gt; Istega leta je bila izdana kot [[singel]], prihodek od prodaje pa je šel dobrodelnim organizacijam, ki so delovale pod Dianinim pokroviteljstvom.&lt;ref name=&quot;:51&quot; /&gt;

Pokop se je odvil v ožjem krogu pozneje istega dne. Poleg duhovnika so bili prisotni bivši mož, sinova, mati, sestri, brat in bližnji prijatelj. Dianino telo so oblekli v črno obleko z dolgimi rokavi, ki jo je oblikovala Catherine Walker in ki jo je Diana izbrala nekaj tednov prej. V roke so ji dali rožni venec, ki ji ga je podarila [[Mati Terezija|mati Tereza]]. Ta je umrla isti teden kot Diana. Dianin grob se nahaja na otoku na posestvu v Althorp Parku, ki je že stoletja v lasti družine Spencer.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/diana/althorp.html|title=Diana Returns Home|date=|accessdate=7. 7. 2017|website=BBC|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Krsto je nesel 2. bataljon kraljevega regimenta valižanske princese, ki jo je odnesel na otok in položil v grob.&lt;ref name=&quot;:70&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/52834/supplement/2581|title=No. 52834|date=|accessdate=1. 4. 2019|website=The London Gazette|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Najprej so jo nameravali pokopati v družinski grobnici Spencerjevih v lokalni cerkvi v bližnjem Great Bringtonu, vendar je grofa Spencerja (Dianinega brata) skrbelo zagotavljanje varnosti in zaščite pred množico obiskovalcev, ki bi lahko preplavili Great Brington. Zato se je odločil, da bodo Diano pokopali na otoku, kjer bodo zlahka skrbeli za njen grob in kamor bodo imeli dostop le sorodniki, vključno s sinovoma Williamom in Harryjem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=doAfAAAAIBAJ&amp;sjid=kH0EAAAAIBAJ&amp;pg=6658,1380599&amp;dq=burial+of+princess+diana&amp;hl=en|title=Burial site offers princess a privacy elusive in life|date=6. 9. 1997|accessdate=13. 7. 2017|website=Sarasota Herald-Tribune|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

=== Poznejši dogodki ===

==== Vladni nadzor ====
Leta 1999 je prišlo po uveljavitvi zakona o svobodnih informacijah do objave spletne službe apbonline.com, ki je razkrila, da je [[Nacionalna varnostna agencija]] Diano nadzorovala vse do smrti in da je hranila tajno datoteko o njej z več kot 1000 stranmi.&lt;ref name=&quot;:52&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/wp-srv/national/daily/dec98/diana12.htm|title=NSA Admits to Spying on Princess Diana|date=12. 12. 1998|accessdate=10. 2. 2018|website=Washington Post|publisher=|last=Loeb|first=Vernon}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/2004/jan/11/monarchy.jamiedoward|title=Top secret US files could hold clues to death of Diana|date=11. 1. 2004|accessdate=10. 2. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=Doward|first=Jamie}}&lt;/ref&gt; Vsebine datoteke sicer zaradi pomislekov o potencialnem ogrožanju nacionalne varnosti niso objavili.&lt;ref name=&quot;:52&quot; /&gt; Uslužbenci agencije so sicer zanikali, da bi bila Diana tarča njihovega elektronskega prisluškovanja.&lt;ref name=&quot;:52&quot; /&gt; Kljub večkratnim poskusom, da bi datoteko vendarle objavili (med drugim je to poskušal tudi Mohamed Al Fayed), do razkritja dokumenta v javnost ni prišlo.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt;

Leta 2008 je nekdanji Dianin telesni stražar Ken Wharfe izjavil, da je Dianine škandalozne pogovore z Jamesom Gilbeyjem (običajno imenovane Squidgygate) dejansko posnela vladna služba GCHQ, ki jih je namerno spustila v javnost.&lt;ref name=&quot;:54&quot; /&gt; Ljudje, ki so bili princesi blizu, so verjeli, da so želeli s tem pokvariti njeno javno podobo.&lt;ref name=&quot;:54&quot; /&gt; Wharfe je povedal tudi, da je Diana sama verjela, da so vsi člani kraljeve družine pod nadzorom, čeprav je to pripisovala morebitnim grožnjam organizacije [[Irska republikanska armada|IRA]].&lt;ref name=&quot;:54&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1575117/Dianas-Squidgygate-tapes-leaked-by-GCHQ.html|title=Diana's Squidgygate tapes 'leaked by GCHQ'|date=9. 1. 2008|accessdate=10. 2. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Allen|first=Nick|last2=Rayner|first2=Gordon}}&lt;/ref&gt;

==== Afera Spominskega sklada ====
Po njeni smrti je bil ustanovljen Spominski sklad Diane, valižanske princese, ki mu je bilo dodeljeno intelektualno lastništvo nad njenim imenom.&lt;ref name=&quot;:55&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4537799.stm|title=Diana's lost millions|date=13. 5. 2005|accessdate=29. 12. 2017|website=BBC News|publisher=|last=Datar|first=Rajan}}&lt;/ref&gt; Tako so leta 1998 tožili družbo Franklin Mint, ker je ta kljub zavrnitvi dovoljenja nezakonito prodajala lutke, krožnike in nakit pod njenim imenom.&lt;ref name=&quot;:56&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/crime/diana-memorial-fund-faces-pound15m-legal-bill-as-sister-of-princess-is-sued-by-us-company-532091.html|title=Diana Memorial Fund faces &amp;pound;15m legal bill as sister of Princess is sued by US company|date=5. 11. 2004|accessdate=29. 12. 2017|website=Independent|publisher=|last=Verkaik|first=Robert}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:57&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.prnewswire.com/news-releases/federal-court-orders-princess-diana-memorial-fund-to-pay-23-million-in-attorneys-fees-to-franklin-mint-73276157.html|title=Federal Court Orders Princess Diana Memorial Fund to Pay $2.3 Million in Attorneys' Fees to Franklin Mint|date=14. 9. 2000|accessdate=29. 12. 2017|website=Cision|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Spominski sklad je tožbo izgubil in je moral zato plačati pravne stroške družbi v višini 3 milijone funtov, kar je povzročilo zamrznitev donacij dobrodelnim ustanovam.&lt;ref name=&quot;:56&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:57&quot; /&gt; Novembra 2004 je končno prišlo do izvensodne poravnave – obe strani sta se strinjali, da sklad donira 13,5 milijona funtov v dobrodelne namene.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/4000867.stm|title=Diana's fund in legal settlement|date=10. 11. 2004|accessdate=1. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Kljub temu so porabili še za 4 milijone funtov stroškov in honorarjev, povezanih s sporom, kar je zamrznilo kar nekaj donacij.&lt;ref name=&quot;:55&quot; /&gt;

==== Objava fotografij nesreče ====
13. julija 2006 je italijanska revija Chi objavila fotografije umirajoče Diane v razbitinah avtomobila, čeprav se teh fotografij neuradno ne bi smelo objavljati. Urednik revije se je branil z obrazložitvijo, da je fotografije objavil zato, ker do tedaj še niso bile prikazane javnosti in ker je čutil, da niso nespoštljive do spomina na Diano.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/photos-of-dying-diana-outrage-britain/|title=Photos Of Dying Diana Outrage Britain|date=14. 7. 2006|accessdate=29. 12. 2017|website=CBS News|publisher=|last=McNamara|first=Melissa}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/5181226.stm|title=Princes' 'sadness' at Diana photo|date=14. 7. 2006|accessdate=29. 12. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

==== Obletnice, prireditve, dražbe ====
Na prvo obletnico Dianine smrti so ljudje puščali cvetje pred vrati kensingtonske palače, v westminstrski opatiji pa je potekala spominska slovesnost.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/161493.stm|title=Diana: the people pay tribute|date=31. 8. 1998|accessdate=3. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/161283.stm|title=Prayers for Diana|date=30. 8. 1998|accessdate=3. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Kraljeva družina in družina predsednika vlade so se zbrali na zasebnem obredu v cerkvi Crathie Kirk, ki se nahaja v bližini kraljeve rezidence Balmoral. Dianina družina je imela zasebno spominsko slovesnost v Althorpu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/161464.stm|title=Princes say thank you|date=31. 8. 1998|accessdate=3. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/161058.stm|title=Commemorating Diana|date=30. 8. 1998|accessdate=3. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Vse zastave pred buckinghamsko palačo in drugimi kraljevimi rezidencami so bile po naročilu kraljice spuščene na pol droga.&lt;ref name=&quot;:60&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/138289.stm|title=Flags at half-mast for Diana|date=23. 7. 1998|accessdate=3. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Zastava Združenega kraljestva je bila na dan Dianinega pogreba prvič spuščena na pol droga, kar je spremenilo stari protokol, ki ni predvideval spuščanja zastav niti ob smrti monarha.&lt;ref name=&quot;:60&quot; /&gt; Od leta 1997 so začeli redno spuščati zastavo na pol droga v primeru smrti članov kraljeve družine in drugih časov nacionalnega žalovanja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Constitutional and Administrative Law: Text with Materials|url=https://archive.org/details/constitutionalad4thepoll_m2v5|last=Pollard|first=Neil David|publisher=Oxford University Press|year=2007|isbn=978-0-199-28637-9|location=|page=[https://archive.org/details/constitutionalad4thepoll_m2v5/page/22 22]|cobiss=}}&lt;/ref&gt;

1. julija 2007 je na stadionu Wembley potekal Koncert za Diano. Dogodek sta organizirala njena sinova, princa William in Harry, ki sta s tem obeležila 46. obletnico njenega rojstva, nekaj tednov pozneje pa je minilo 10 let od njene tragične smrti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/6257986.stm|title=Diana concert a 'perfect tribute'|date=2. 7. 2007|accessdate=2. 1. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/concertfordiana/|title=Concert for Diana|date=|accessdate=2. 1. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Prihodki od koncerta so šli Dianinim dobrodelnim ustanovam.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/concertfordiana/features/about.shtml|title=What is the Concert for Diana?|date=|accessdate=2. 4. 2019|website=BBC|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; 31. avgusta istega leta je v kraljevi kapeli Guards Chapel potekala spominska maša za Diano.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/1561780/Princes-lead-Diana-memorial-service-tributes.html|title=Princes lead Diana memorial service tributes|date=31. 8. 2007|accessdate=2. 1. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Smit|first=Martina}}&lt;/ref&gt; Udeležili so se je člani kraljeve družine in njihovi sorodniki, člani družine Spencer, Dianini gostje z njene poroke, njeni tesni prijatelji in pomočniki, predstavniki dobrodelnih organizacij, britanski politiki [[Gordon Brown]], [[Tony Blair]] in [[John Major]] ter prijatelji iz sveta zabave, kot so [[David Frost]], [[Elton John]] in [[Cliff Richard]].&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

Leta 2013 je bila na dražbo dana prej nepoznana fotografija Diane dva dni po njeni zaroki s Karlom, na kateri Diana objema nepoznanega človeka. Fotografijo je pred tem posedoval časopis Daily Mirror, ki ji je nadel oznako, da ne sme biti nikdar objavljena.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://newsinfo.inquirer.net/334315/do-not-publish-diana-photo-up-for-auction-in-us|title=‘Do-not-publish’ Diana photo up for auction in US|date=3. 1. 2013|accessdate=2. 1. 2018|website=Inquirer|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

[[File:John Travolta and Princess Diana.jpg|thumb|320px|Diana med plesom z Johnom Travolto v Beli hiši novembra 1985.]]
19. marca 2013 so na dražbi v Londonu za več kot 800.000 funtov prodali deset Dianinih oblek, vključno s temno modro, ki jo je nosila na državni večerji leta 1985 v Beli hiši, kjer je zaplesala znameniti ples z [[John Travolta|Johnom Travolto]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://fashion.telegraph.co.uk/article/TMG9941199/Princess-Dianas-dresses-raise-over-800000-at-auction.html|title=Princess Diana's dresses raise over £800,000 at auction|date=19. 3. 2013|accessdate=11. 1. 2018|website=Fashion|publisher=|last=White|first=Belinda}}&lt;/ref&gt;

Januarja 2017 je bila prodana tudi serija pisem, ki so jih Diana in drugi člani kraljeve družine napisali slugi iz Buckinghamske palače, kot del zbirke zasebnih pisem med zaupnim slugo in kraljevo družino.&lt;ref name=&quot;:58&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/news/uk-38508089|title=Handwritten Diana letters sell for £15,100 at auction|date=5. 1. 2017|accessdate=11. 1. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:59&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/2017/01/06/princess-diana-letters-prince-harry-getting-trouble-school-sell/|title=Princess Diana's letters about Prince Harry getting into trouble at school sell for five times more than expected|date=6. 1. 2017|accessdate=11. 1. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Šest pisem, ki jih je napisala Diana, je vključevalo tudi informacije o vsakdanjem življenju njenih mladih sinov. Prodali so jih za 15.100 funtov.&lt;ref name=&quot;:58&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:59&quot; /&gt;

Februarja 2017 so v kensingtonski palači kot poklon obeležitvi 20. obletnice smrti napovedali odprtje razstave &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Diana: Njena modna zgodba.&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; Na njej so razstavili obleke, ki jih je nosila princesa, vključno z njenimi najljubšimi, ki so jih ustvarili modni oblikovalci, kot sta [[Catherine Walker]] in [[Victor Edelstein]].&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/fashion/2016/nov/16/princess-diana-fashion-exhibition-to-feature-classic-outfits-from-80s-and-90s|title=Princess Diana fashion exhibition to feature classic outfits from 80s and 90s|date=16. 11. 2016|accessdate=10. 2. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=Elan|first=Priya}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/2016/11/15/princess-dianas-most-iconic-dresses-being-brought-back-to-kensin/|title=Princess Diana's most iconic dresses being brought back to Kensington Palace to mark 20 years since her death|date=15. 11. 2016|accessdate=10. 2. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}&lt;/ref&gt; Odprli so jo 24. februarja. Razstava 25-ih oblek je ostala odprta vse do leta 2018.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.hrp.org.uk/kensington-palace/explore/diana-her-fashion-story/#gs.DJQRwsA|title=Diana: Her Fashion Story|date=|accessdate=10. 2. 2018|website=Kensington Palace|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-britain-royals-diana/princess-dianas-dresses-go-on-display-in-london-20-years-after-her-death-idUSKBN1611CU|title=Princess Diana's dresses go on display in London, 20 years after her death|date=22. 2. 2017|accessdate=10. 2. 2018|website=Reuters|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Druge prireditve ob tej obletnici so bile razstave v Althorpu, ki jih je pripravil Dianin brat grof Spencer,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/news/uk-38785218|title=Princess Diana: Princes commission statue 20 years after her death|date=29. 1. 2017|accessdate=10. 2. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; vrsta spominskih dogodkov v organizaciji skupnosti Diana Memorial Award,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2017/jan/28/princes-william-and-harry-plan-statue-of-their-mother-diana|title=Princes William and Harry plan statue of their mother, Diana|date=28. 1. 2017|accessdate=10. 2. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; obnovitev kensingtonskih vrtov in osnovanje Belega vrta, ki simbolno predstavlja Dianino življenje in slog.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/news/uk-41091477|title=William and Harry visit Princess Diana memorial|date=30. 8. 2017|accessdate=10. 2. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Zapuščina ==

=== Javna podoba ===
Izmed članov kraljeve družine je bila Diana ena najbolj priljubljenih v zgodovini in ima s svojim zgledom še danes vpliv na načela mlajših generacij kraljeve družine.&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/diana/8597118/We-will-never-forget-how-Princess-Diana-made-us-feel.html|title=We will never forget how Princess Diana made us feel|date=25. 6. 2011|accessdate=24. 4. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Jephson|first=Patrick}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/blog/2012/aug/31/princess-dianas-influence-royal-family|title=Princess Diana's influence on the royal family lives on|date=31. 8. 2012|accessdate=24. 4. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=White|first=Michael}}&lt;/ref&gt; Bila je močno prisotna na svetovnem prizorišču vse od njene zaroke z valižanskim princem leta 1981 pa do smrti leta 1997. Pogosto jo označujejo za najbolj fotografirano žensko na svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://ir.uiowa.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1224&amp;context=ijcs|title=SHADES OF DISCIPLINE: PRINCESS DIANA, THE U.S. MEDIA, AND WHITENESS|date=|accessdate=24. 4. 2018|website=|publisher=|last=Faulkner|first=Larissa J.|archive-date=2013-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20131219013115/http://ir.uiowa.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1224&amp;context=ijcs|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Poznana je bila po svojem sočutju,&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Diana|url=https://archive.org/details/diana00sara|last=Bradford|first=Sarah|publisher=Viking|year=2006|isbn=|location=London|page=|cobiss=}}&lt;/ref&gt; slogu, karizmi in obsežni dobrodelni dejavnosti, kakor tudi po neuspešnem zakonu s princem Karlom. Njen nekdanji osebni tajnik jo je opisal kot zelo organizirano in delovno osebo ter poudaril, da se njen mož ni uspel sprijazniti z izredno priljubljenostjo svoje žene, s čimer se je strinjala tudi biografinja Tina Brown. Prav tako je dejal, da je kot njegova šefica cenila trdo delo, hkrati pa je bila lahko zelo vznemirjena, če je čutila, da je žrtev nepravičnosti. Paul Burrell, ki je delal kot princesin butler, se je je spominjal kot globokega misleca, sposobnega za introspektivno analizo.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2007/jun/17/biography.monarchy|title=Diana: the myth, 10 years on|date=17. 6. 2007|accessdate=24. 4. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=Conrad|first=Peter}}&lt;/ref&gt; Včasih so jo opisali tudi kot predano mater otrokoma, na katera je močno vplivala s svojo osebnostjo in načinom življenja. V zgodnjih letih so jo pogosto opisovali kot sramežljivo,&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nbcnews.com/id/20213789/ns/world_news-diana_10_years_later/t/why-princess-diana-still-fascinates-us/#.Wt9m4y5ubIW|title=Why Princess Diana still fascinates us|date=28. 8. 2007|accessdate=24. 4. 2018|website=NBC News|publisher=|last=Hampson|first=Chris}}&lt;/ref&gt; hkrati pa tudi zelo bistro in duhovito. Ljudje, ki so imeli včasih z njo zaupne pogovore, so jo opisali kot osebo, ki jo je vodilo njeno srce, obenem pa so poudarili, da je imela močan značaj, saj je v kraljevo družino vstopila kot neizkušeno dekle z malo izobrazbe, ki pa je lahko izpolnila pričakovanja in premagovala težave zakonskega življenja.

Diana je bila znana po svojih srečanjih z bolnimi in umirajočimi bolniki, z revnimi in odrinjenimi ljudmi, kar ji je prineslo veliko priljubljenost. Pozornost je posvečala mislim in čustvom ljudi. V intervjuju leta 1995 je celo pokazala željo, da postane ljubljena figura med ljudmi, ko je dejala, da četudi ne bo kraljica, bi želela biti kraljica ljudskih src.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; Po mnenju biografinje Tine Brown je Diana lahko že z enim pogledom očarala ljudi. Njena slava se je razširila po vsem svetu in vplivala celo na premierja Tonyja Blaira, ki naj bi dejal, da je Diana pokazala narodu nov način, kako biti Britanci.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po njeni zaslugi se je kraljeva družina na moderen način posvetila dobrodelnosti, vplivala pa naj bi tudi na nekatere tradicionalne načine gospodinjstva. Eugene Robinson iz The Washington Posta je v svojem članku zapisala, da je valižanska princesa preplavila vlogo princese z vitalnostjo, aktivizmom in predvsem z glamurjem. Alice Carroll iz ''[[The New York Times|The New York Timesa]]'' je Diano opisala kot svež veter, ki je bil glavni razlog, da je britanska kraljeva družina postala znana v ZDA. Kljub vsem zakonskim težavam in škandalom je Diana še naprej uživala visoko stopnjo priljubljenosti v anketah, medtem ko je njen mož dobival zelo nizko podporo. Njena najvišja stopnja priljubljenosti v Združenem kraljestvu med letoma 1981 in 2012 je bila 47 %.

Diana je po besedah premierja Tonyja Blaira postala »princesa ljudskih src« in ikonična nacionalna figura. Njena tragična smrt je sprožila neprimerljiv val žalosti in žalovanja&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Patriots: National Identity in Britain 1940–2000|url=https://archive.org/details/patriotsnational0000weig|last=Weight|first=Richard|publisher=|year=2002|isbn=|location=|page=|cobiss=}}&lt;/ref&gt; ter krizo v kraljevi družini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/politics/tony-blair/7974269/Tony-Blair-Diana-was-a-manipulator-like-me.html|title=Tony Blair: Diana was a manipulator like me|date=31. 8. 2010|accessdate=6. 7. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/diana/6234373/Criticism-of-Queen-after-death-of-Diana-hugely-upset-Queen-Mother.html|title=Criticism of Queen after death of Diana 'hugely upset' Queen Mother|date=26. 9. 2009|accessdate=6. 7. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Alderson|first=Andrew}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1997/09/04/world/royal-family-stung-by-critics-responds-to-a-grieving-nation.html|title=Royal Family, Stung by Critics, Responds to a Grieving Nation|date=4. 9. 1997|accessdate=6. 7. 2018|website=The New York Times|publisher=|last=Hoge|first=Warren}}&lt;/ref&gt; Andrew Marr je izjavil, da je s svojo smrtjo oživila kulturo javnega izražanja čustev. Njen brat grof Spencer je o njeni vlogi povedal:

&lt;blockquote&gt;»Diana je poosebljala sočutje, dolžnost, slog in lepoto. Po vsem svetu je postala simbol nesebične človečnosti in postala borka za pravice resnično zatiranih. Bila je zelo britansko dekle, ki je preseglo nacionalnost. V zadnjem letu je pokazala, da ne potrebuje kraljevega naziva, da bi še naprej navduševala s svojo čarobnostjo.«&lt;/blockquote&gt;

Leta 1997 je bila ena izmed [[Osebnost leta revije Time|osebnosti leta po izboru revije ''Time'']]. Ista revija jo je leta 1999 uvrstila na seznam 100 najpomembnejših oseb 20. stoletja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,26473,00.html|title=TIME 100 Persons of The Century|date=6. 6. 1999|accessdate=6. 7. 2018|website=Time|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20160523112333/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,26473,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 2002 je bila po BBC-jevi anketi uvrščena na tretje mesto lestvice 100 največjih Britancev, celo pred kraljico in drugimi britanskimi monarhi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/history/programmes/greatbritons.shtml/|title=Great Britons|date=4. 2. 2004|accessdate=6. 7. 2018|website=BBC|publisher=|last=|first=|archive-date=2004-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20040204074057/http://www.bbc.co.uk/history/programmes/greatbritons.shtml/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Tudi na Japonskem so jo leta 2006 uvrstili na 12. mesto seznama stotih zgodovinskih oseb.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.japanprobe.com/2006/05/08/japanese-rank-their-favorite-100-historical-figures/|title=Japanese rank their favorite 100 historical figures|date=15. 4. 2017|accessdate=6. 7. 2018|website=Japan Probe|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170415014304/http://www.japanprobe.com/2006/05/08/japanese-rank-their-favorite-100-historical-figures/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Kljub temu da velja za ikono in priljubljeno članico kraljeve družine, pa je bila Diana v času življenja izpostavljena kritikam. Njen tajnik Patrick Jephson, ki je to funkcijo opravljal osem let, je v članku v ''The Daily Telegraphu'' napisal, da je Diana imela dodatno dobro lastnost, da je v času življenja razočarala svoje kritike, pomagala mehčati njihov prezir in nadela prej tako oddaljeni instituciji bolj človeški obraz.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; Nekateri so trdili, da je bila Diana tista, ki je pustila novinarje in paparace v svoje življenje, ker je vedela, da so vir njene moči,&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; zato se je preobremenila z javnimi dolžnostmi in uničila mejo med zasebnim in javnim življenjem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://archive.nytimes.com/www.nytimes.com/books/99/08/22/reviews/990822.22kermot.html|title=Shrinking the Princess|date=22. 8. 1999|accessdate=12. 7. 2018|website=The New York Times|publisher=|last=Kermode|first=Frank}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1584774/Why-Diana-is-still-the-spirit-of-the-age.html|title=Why Diana is still the spirit of the age|date=12. 4. 2008|accessdate=12. 7. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Massie|first=Allan}}&lt;/ref&gt; Njen znan kritik je bil profesor [[Filozofija|filozofije]] Anthony O'Hear, ki je zapisal, da Diana ni zmogla izpolnjevati svojih dolžnosti, da je njeno nepremišljeno vedenje škodovalo monarhiji in da je bila v svojih filantropskih prizadevanjih samovšečna. Po njegovih kritikah so dobrodelne organizacije, ki jih je Diana podpirala, stopile princesi v bran. Peter Luff je pripombe O'Hearja označil za neutrudne in neprimerne. Nekateri kritiki so jo obtožili, da je svojo javno podobo uporabila za lastno korist,&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt; obenem pa poniževala lastno kraljevsko pozicijo. Tudi edinstven način dobrodelnega dela, ki je včasih vključeval fizični stik z ljudmi, okuženimi s hudimi boleznimi, je včasih v medijih naletel na negativen odziv.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;

Sally Bedell Smith je Diano označila za nepredvidljivo, egocentrično in posesivno osebo.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt; Trdila je tudi, da je bila princesa v želji opravljanja dobrih del motivirana z osebnimi koristmi in ne z ambiciozno idejo o rešitvi družbenega problema.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt; Eugene Robinson je nasprotno dejal, da je bila Diana zelo resna glede ciljev, za katere se je zavzemala. Po besedah Sarah Bradford je Diana rodbino Windsorjev opisala kot povzpetniške tuje modrokrvneže in jih označila za Nemce. Bradfordova je verjela, da je bila Diana žrtev lastnih zgrešenih sodb in da je z intervjujem v ''Panorami'' izgubila socialne privilegije.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Nekateri opazovalci so jo označili za manipulativno osebo. Nekateri so tudi trdili, da sta imela princesa in njen bivši tast princ Philip zelo napet odnos, medtem ko so drugi dejali, da njuna medsebojna pisma niso kazala znakov trenja med njima. Različna so tudi mnenja o njenem posmrtnem vplivu na javno mnenje. Anne Applebaum je to idejo zavrnila, podobno je tudi Jonathan Freedland iz ''[[The Guardian|The Guardiana]]'' v svojem članku napisal, da sta Dianin spomin in vpliv začela bledeti v letih po njeni smrti. Nasprotno pa je Peter Conrad, prav tako novinar ''The Guardiana'', zatrdil, da Diana celo v desetletjih po smrti še vedno ne molči.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Allan Massie iz [[The Telegraph|''The Telegrapha'']] je napisal, da je princesa zvezdnica med slavnimi osebami in da njena čustva še naprej oblikujejo našo družbo.

=== Modna ikona ===
[[File:Princess Diana Cannes.jpg|thumb|right|180px|Diana v obleki brez rokavov na filmskem festivalu v Cannesu leta 1987. Obleko je oblikovala Catherine Walker, navdihnila pa jo je tista, ki jo je nosila Grace Kelly v filmu To Catch a Thief. Obleka še danes velja za eno najbolj ikoničnih na tem festivalu, pozneje pa je bila prodana na dražbi za 80 000 funtov.]]
Diana je bila modna ikona, katere slog so posnemale ženske po vsem svetu. Iain Hollingshead iz ''The Telegrapha'' je zapisal, da je Diana imela možnost povečati prodajo obleke že samo s tem, da jo je pogledala.&lt;ref name=&quot;:61&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/kate-middleton/8988157/Will-Kate-Middleton-kick-off-a-war-of-the-wellies.html|title=Will Kate kick off a war of the wellies?|date=3. 1. 2012|accessdate=27. 7. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Hollingshead|first=Iain}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.newsweek.com/woman-we-loved-172640|title=THE WOMAN WE LOVED|date=7. 9. 1997|accessdate=27. 7. 2018|website=Newsweek|publisher=|last=Kantrowitz|first=Barbara}}&lt;/ref&gt; Zgodnji primer tega učinka se je pokazal že leta 1980, ko je objava fotografije Diane s Karlom na gradu Balmoral sprožil močno povečano prodajo čevljev znamke Hunter Wellington, ki jih je nosila na tej fotografiji.&lt;ref name=&quot;:61&quot; /&gt; Po mnenju oblikovalcev in ljudi, ki so delali z Diano, je uporabila modo in lasten slog, da bi preko tega podprla svoje dobrodelno delo, se izrazila in komunicirala.&lt;ref name=&quot;:62&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2017/02/22/fashion/princess-diana-exhibition.html|title=Why Are We Still Obsessed With Princess Diana’s Style?|date=22. 2. 2017|accessdate=10. 8. 2019|website=The New York Times|publisher=|last=Paton|first=Elizabeth}}&lt;/ref&gt; Princesa je še po smrti ostala pomemben lik za svoj modni slog in še vedno navdihuje stiliste in mlade ženske, vključno s pevko [[Rihanna|Rihanno]]. Ta je v intervjuju za ''Glamour'' leta 2013 povedala: »... Diana je ubijala, vsak pogled je bil pravilen. Bila je prava gangsterka z oblačili. Imela je nore klobuke, imela je prevelike jakne. Oboževala sem vse, kar je nosila!« Po besedah enega Dianinih najljubših oblikovalcev [[John Boyd|Johna Boyda]] je bila valižanska princesa najboljša ambasadorka njihovih klobukov, pravzaprav ji dolguje celotna industrija. Boydov rožnat klobuk, ki ga je Diana nosila na medenih tednih, so kasneje kopirali oblikovalci po vsem svetu, kar je poskrbelo za ponovni zagon te industrije, ki je bila že nekaj časa v upadu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?destination=%2flocal%2fobituaries%2fjohn-boyd-milliner-who-helped-make-princess-diana-a-fashion-icon-dies-at-92%2f2018%2f03%2f06%2f086ff514-2097-11e8-86f6-54bfff693d2b_story.html%3f|title=John Boyd, milliner who helped make Princess Diana a fashion icon, dies at 92|date=6. 3. 2018|accessdate=10. 8. 2019|website=The Washington Post|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Diana je svoj slog oblačenja oblikovala tako, da je temeljil na zahtevah kraljeve družine in priljubljenih sodobnih slogih v Veliki Britaniji,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/pictures/diana-style-icon/4/|title=Her Fashion Evolution|date=|accessdate=27. 7. 2018|website=CBS News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; s čimer je razvila svoj osebni modni trend.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/art/what-to-see/diana-fashion-story-kensington-palace-review/|title=Diana: Her Fashion Story, review: this riveting show of Diana's dresses shows just how magnificent she was|date=22. 2. 2017|accessdate=27. 7. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Hudson|first=Mark}}&lt;/ref&gt; Na diplomatskih potovanjih so bila njena oblačila izbrana tako, da so ustrezala oblačenju v gostiteljskih državah, zasebno pa je raje nosila ohlapne jopiče in puloverje. »Vedno je bila zelo premišljena, gledala je na to, kako bodo njena oblačila interpretirali. To je bilo nekaj, kar ji je bilo resnično pomembno,« je dejala Anna Harvey, nekdanja urednica revije ''Vogue'' in princesina modna mentorica. David Sassoon, eden od Dianinih oblikovalcev, je verjel, da je prekršila pravila s poskušanjem novih slogov. Diana se je odločila, da nekaterih tradicij kraljevega oblačenja ne bo upoštevala, na primer nošenja rokavic, saj je menila, da bi ji preprečile neposreden stik z ljudmi, ki jih je srečevala, predvsem s tistimi, ki so jih prizadele hude bolezni (na primer bolniki z Aidsom). Tudi za dobrodelna srečanja je izbrala obleke, ki so bile primerne za ljudi, ki jih je srečala. Tako je izbrala pisane obleke, da se je lažje približala otrokom v bolnišnicah. [[Donatella Versace]], ki je skupaj z bratom tesno sodelovala s princeso, je izjavila, da sta se Dianino zanimanje in radovednost za modo znatno povečala po ločitvi od Karla.&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt; Dodala je še, da se ne spomni nikogar, ki bi za modo naredil toliko kot Diana.&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt;

Catherine Walker je bila ena najljubših Dianinih oblikovalk&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; in ji je pomagala ustvarjati kraljevsko uniformo. Za turneje in obiske na tujem sta Walkerjeva in njen mož raziskovala modo v teh destinacijah in se tako odločila, kako oblikovati obleko, s katero princesa ne bi preveč izstopala.&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt; To stališče podpira tudi Taki Theodoracopulos, ki verjame, da Diana ni želela, da bi jo oblačila preveč definirala.&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt; Eleri Lynn, kustosinja razstave »Diana: Njena modna zgodba«» «, je povedala: »Catherine in Diana sta ustvarili stil z zelo tanko tekočo silhueto brez dodatkov iz zgodnjih osemdesetih let, ki je princeso naredila zelo elegantno in ustvarila brezčasen videz. Kraljevsko uniformo, če želite.«

Diana je na javni sceni debitirala leta 1979 z Regamusovo obleko.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; V osemdesetih in devetdesetih letih je nosila obleke številnih znanih modnih oblikovalcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://people.com/style/in-honor-of-princess-dianas-birthday-were-looking-back-at-some-of-her-most-memorable-style-moments/|title=In Honor of Princess Diana's Birthday, We're Looking Back at Some of Her Most Memorable Style Moments|date=1. 7. 2015|accessdate=4. 8. 2018|website=People|publisher=|last=Talarico|first=Brittany}}&lt;/ref&gt; Nosila je tudi obleke znanih modnih podjetij, kot so Versace, Armani, Chanel, Dior in Clarks. Med njene ikonične obleke spadajo obleka z dekoltejem Davida in Elizabeth Emanuel, ki jo je nosila na dobrodelni prireditvi, obleka Christine Stambolian, znana tudi kot Obleka maščevanja, ki jo je nosila kmalu po Karlovem priznanju prešuštva, večerna obleka Victorja Edelsteina, ki jo je nosila na obisku v Beli hiši in med plesom z Johnom Travolto, ter jakna Catherine Walker,&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; ki jo je prvič nosila na uradnem obisku v [[Hong Kong|Hong Kongu]].

V začetku osemdesetih let je Diana raje nosila obleke z ovratniki, biseri in drugimi dodatki. To je hitro preraslo v modni trend. Kopije njene modro-rožnate božične bluze Davida in Elizabeth Emanuel, ki jo je nosila na dan naznanitve zaroke in se je pojavila na naslovnici revije Vogue, so se prodajale v milijonih. Njena navada nošenja širokih hlač je dobila vzdevek Dinastija Di. V letih po poroki in pozneje ločitvi je Diana postala samozavestnejša pri svoji izbiri in njen slog se je spremenil. Nositi je začela obleke, ki niso prekrivale ramen, dvobarvne obleke, vojaško stilizirane obleke, ... Med drugimi modnimi trendi je preizkusila tudi bele majice in [[kavbojke]], pletene obleke in kombineže. Njen slog je vplival tudi na druge znane osebnosti, kot so [[Cindy Crawford]], [[Madonna]] in [[Elizabeth Taylor]]. Po njeni smrti so številne njene obleke dali na dražbo in jih za visoke vsote prodali različnim posameznikom ter muzejem.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/fashion/people/why-princess-diana-remains-an-enduring-style-icon-for-all-genera/|title=Why Princess Diana remains an enduring style icon for all generations|date=19. 11. 2016|accessdate=4. 8. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Holt|first=Bethan}}&lt;/ref&gt;

Princesino kratko pričesko, ki so jo mnogi želeli posnemati, je ustvaril Sam McKnight po fotografiranju za ''Vogue'' leta 1990. Po njegovem mnenju in mnenju Donatelle Versace ji je taka pričeska prinesla več svobode, saj je zmeraj izgledala dobro. Diana si je sama nadela maskaro in pred javnimi nastopi vedno zahtevala frizerja. McKnightu je nekoč dejala: »To ni zame, Sam, ampak za ljudi, ki jih obiskujem ali obiščejo mene. Želijo princeso. Daj jim, kar hočejo.«&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2017/02/22/fashion/princess-diana-exhibition.html?_r=1|title=Why Are We Still Obsessed With Princess Diana’s Style?|date=22. 2. 2017|accessdate=4. 8. 2018|website=The New York Times|publisher=|last=Paton|first=Elizabeth}}&lt;/ref&gt;

Leta 1989 so jo uvrstili na seznam najbolje oblečenih slavnih oseb. Revija ''People'' jo je leta 2004 označila za eno najlepših žensk vseh časov. Leta 2012 so jo pri reviji ''[[Time]]'' vključili na seznam 100 največjih modnih ikon vseh časov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://content.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,2110513_2110627_2110748,00.html|title=Princess Diana|date=2. 4. 2012|accessdate=23. 8. 2018|website=Time|publisher=|last=Lee Adams|first=William}}&lt;/ref&gt;

Leta 2016 je modni oblikovalec Sharmadean Reid predstavil zbirko oblačil za ASOS.com, za katero je navdih dobil v Dianinem slogu oblačenja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/fashion/2016/oct/11/buy-of-the-day-wah-london-x-asos-jumper|title=Asos launch Princess Diana-themed collection|date=11. 10. 2016|accessdate=10. 8. 2019|website=The Guardian|publisher=|last=Cochrane|first=Lauren}}&lt;/ref&gt; V sporočilu za javnost je zapisal, da Dianino neverjetno prepletanje dostopne športne opreme in luksuzne mode predstavlja temelj zbirke in jo dela bolj moderno kot kdajkoli prej.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/fashion/style/the-modern-way-to-dress-like-princess-diana/|title=The modern way to dress like Princess Diana|date=13. 10. 2016|accessdate=10. 8. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Holt|first=Bethan}}&lt;/ref&gt;

Ob odprtju razstave Dianinih oblačil in oblek v kensingtonski palači leta 2017 je Catherine Bennett iz ''The Guardiana'' dejala, da so takšne razstave med primernimi načini izkazovanja spoštovanja do javnih osebnosti, katerih modni slogi so bili izstopajoči. Dodala je še, da je bil del njenega življenjskega poslanstva enak poslanstvom drugih princes, torej izgledati lepo v različnih oblačilih, kar prinaša še več zanimanja za njena oblačila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2017/feb/26/princess-diana-fashion-kensington|title=Diana shook up the royals but they have their poise back now|date=26. 2. 2017|accessdate=10. 8. 2019|website=The Guardian|publisher=|last=Bennett|first=Catherine}}&lt;/ref&gt;

Diana je bila tudi navdih za prireditev Off-White Spring 2018 na Tednu mode v Parizu leta 2017.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/fashion/paris-fashion-week/naomi-campbell-stars-off-whites-tribute-princess-dianas-style/|title=Naomi Campbell stars in Off-White’s tribute to Princess Diana’s style|date=29. 9. 2017|accessdate=10. 8. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Holt|first=Bethan}}&lt;/ref&gt; Oblikovalec Virgil Abloh je črpal iz princesinega stila navdih za nove modele.&lt;ref name=&quot;:64&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vogue.com/article/supermodel-naomi-campbell-spring-2018-off-white-collection|title=How Fashion Queen Naomi Campbell Paid Tribute to Princess Diana at Off-White|date=29. 9. 2017|accessdate=10. 8. 2019|website=Vogue|publisher=|last=Okwodu|first=Janelle}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2018-ready-to-wear/off-white|title=Off-White|date=28. 9. 2017|accessdate=10. 8. 2019|website=Vogue|publisher=|last=Verner|first=Amy}}&lt;/ref&gt; Razstavo je zaključila [[Naomi Campbell]], oblečena v kombinacijo oblačil v Dianinem slogu.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:64&quot; /&gt;

=== Spomin ===
{{multiple image
 | align     = right
 | direction = vertical
 | header    =
 | header_align = left/right/center
 | header_background =
 | footer    =
 | footer_align = left/right/center
 | footer_background =
 | width     =
 | image1    = The Lake at Althorp with the Diana memorial beyond - geograph.org.uk - 1174863.jpg
 | width1    = 200
 | alt1      =
 | caption1  = Jezero na Althorpu z Dianinim spominskim obeležjem.
 | image2    = 112407-Harrods-DiannaDodiMemorial2.jpg
 | width2    = 200
 | alt2      =
 | caption2  = Spominsko obeležje v veleblagovnici Harrods, posvečeno Diani in Dodiju.
 | image3    = Rose, Elegant Lady ( Diana, Princess of Wales), バラ, エレガント レディ（旧名 ダイアナ プリンセス オブ ウェールズ） (23229373783).jpg
 | width3    = 200
 | alt3      =
 | caption3  = Sorta vrtnice, poimenovana po Diani.
 | image4    = Stamp of Azerbaijan 509.jpg
 | width4    = 200
 | alt4      =
 | caption4  = Set znamk v Dianino čast iz leta 1998, ki so ga izdali v Azerbajdžanu.
 | image5    = PrincessDianamemorialinHungary.jpg
 | width5    = 200
 | alt5      = 
 | caption5  = Odkritje spomenika, posvečenega Diani, v kraju Örményes na Madžarskem.
}}
Takoj po njeni smrti so v številnih mestih po vsem svetu postavili spominske točke, kjer so lahko ljudje puščali cvetje in druge znake spoštovanja. Najpomembnejša takšna točka je bila pred vrati kensingtonske palače, kjer ljudje še danes puščajo cvetje in druge stvari. Stalni spomeniki so:

* Spominski vrtovi Diane, valižanske princese, v Regent Center Gardens v kraju Kirkintilloch
* Fontana Diane, valižanske princese, v Hyde Parku v Londonu, ki jo je odprla kraljica Elizabeta II.
* Spominsko igrišče Diane, valižanske princese, v Kensington Gardensu v Londonu
* Spominska pot Diane, valižanske princese, krožna pot med Kensington Gardens, Green Parkom, Hyde Parkom in St. James's Parkom v Londonu
* Nagrada Diana Memorial Award, ustanovljena leta 1999, leta 2007 jo je ponovno uvedel [[Gordon Brown]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1542700/Brown-launches-Diana-Award-as-charity.html|title=Brown launches Diana Award as charity|date=15. 2. 2007|accessdate=3. 9. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Pierce|first=Andrew}}&lt;/ref&gt;
* Spominsko obeležje Princess Diana Memorial je bilo prvo obeležje, posvečeno Diani, ki so ga postavili v nemško govoreči državi. Postavljeno je na vrtu gradu Cobenzl na [[Dunaj|Dunaju]], zasluge zanj pa ima reporter [[Ewald Wurzinger]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/av/world-europe-23933093/austrians-unveil-memorial-to-princess-diana|title=Austrians unveil memorial to Princess Diana|date=2. 9. 2013|accessdate=26. 9. 2019|website=BBC News|publisher=|last=Bayly|first=Tom}}&lt;/ref&gt;

Spomenik ''Plamen svobode'' (''The Flame of Liberty'') je bil leta 1989 postavljen na kraju de l'Alma v Parizu nad vhodom v predor, v katerem je pozneje prišlo do usodne nesreče. Zaradi tega je postal Dianin neuradni spomenik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.iht.com/articles/2007/08/31/europe/flame.php|title=In Paris, 'pilgrims of the flame' remember Diana|date=31. 8. 2007|accessdate=3. 9. 2018|website=International Herald Tribune|publisher=|last=Bennhold|first=Katrin|archive-date=2008-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20080214141658/http://www.iht.com/articles/2007/08/31/europe/flame.php|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://people.com/celebrity/paris-honors-diana-with-two-memorials/|title=Paris Honors Diana with Two Memorials|date=28. 8. 2002|accessdate=26. 9. 2019|website=People|publisher=|last=Silverman|first=Stephen M.}}&lt;/ref&gt; V veleblagovnici Harrods v Londonu, ki je bila v lasti očeta Dodija Fayeda med letoma 1985 in 2010, sta dva spomenika, posvečena Diani in Dodiju. Prvi je v obliki piramide in vsebuje princesine in Dodijeve fotografije, stekleni kozarec za vino, iz katerega bi naj pila med zadnjo večerjo, in prstan, ki ga je Dodi kupil dan pred nesrečo. Drugi kip z imenom ''Nedolžni žrtvi'' (''Innocent Victims'') je bil postavljen leta 2005. Gre za bronasti kip, ki prikazuje Dodija in Diano, ki plešeta pod krili albatrosa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2005/WORLD/europe/09/01/diana.dodi.statue/index.html|title=Harrods unveils Diana, Dodi statue|date=|accessdate=26. 9. 2019|website=CNN|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Januarja 2018 je bilo sporočeno, da bo kip vrnjen družini Fayed.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2018/jan/13/tacky-statue-of-diana-and-dodi-fayed-to-be-removed-from-harrods|title='Tacky' statue of Diana and Dodi Fayed to be removed from Harrods|date=13. 1. 2018|accessdate=26. 9. 2019|website=The Guardian|publisher=|last=Johnston|first=Chris}}&lt;/ref&gt;

Rosa Diana, Princess of Wales, je bela mešana vrsta [[Vrtnica|vrtnice]], ki je bila poimenovana v Dianino čast.&lt;ref name=&quot;:65&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.helpmefind.com/gardening/pl.php?n=15743|title='Princess of Wales' rose Description|date=|accessdate=3. 9. 2018|website=Help Me Find|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:71&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.roses.co.uk/princess-of-wales-bare-root|title=Princess Of Wales (Bare Root)|date=|accessdate=7. 4. 2020|website=Harkness|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; S tem so se ji poklonili za več kot desetletno sodelovanje z dobrodelno organizacijo Britanska fundacija za pljuča.&lt;ref name=&quot;:65&quot; /&gt; Vzgojili so jo v Združenem kraljestvu iz vrste Harkness leta 1997.&lt;ref name=&quot;:65&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:71&quot; /&gt; Spada med floribunde, ki so znane tudi pod imenom Hardinkum.&lt;ref name=&quot;:65&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:71&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rhs.org.uk/Plants/120560/Rose-Princess-of-Wales/Details|title=Rosa Princess of Wales = 'Hardinkum' (PBR) (F)|date=|accessdate=7. 4. 2020|website=RHS|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Ima dvojne cvetove in blag do močan vonj.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt; Šlo naj bi za eno od Dianinih najljubših rož.&lt;ref name=&quot;:71&quot; /&gt; Po njeni smrti so bili prihodki od prodaje teh vrtnic v letih 1998 in 1999 donirani v Britansko fundacijo za pljuča.&lt;ref name=&quot;:65&quot; /&gt; Leta 2002 je Kraljevsko vrtnarsko društvo vzgojiteljem podelilo nagrado Award of Garden Merit.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rhs.org.uk/plants/pdfs/agm-lists/agm_march2014-ornamentals|title=RHS AGM Listing January 2015 (Ornamentals)|date=|accessdate=7. 4. 2020|website=RHS|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150723131452/https://www.rhs.org.uk/plants/pdfs/agm-lists/agm_march2014-ornamentals|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Roža je bila leta 1998 prvič predstavljena v ZDA na britanskem veleposlaništvu.&lt;ref name=&quot;:73&quot; /&gt; Klasično hibridno rožo je vzgojil Keith W. Zary iz ameriškega podjetja Jackson &amp; Perkins. Tam je postala znana tudi pod imenoma Elegant Lady in Jacshaq.&lt;ref name=&quot;:73&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:74&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jacksonandperkins.com/elegant-lady-hybrid-tea-rose/p/36898/|title=Elegant Lady Hybrid Tea Rose|date=|accessdate=4. 5. 2020|website=Jackson &amp; Perkins|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rhs.org.uk/Plants/145989/Rosa-Diana,-Princess-of-Wales-Jacshaq-(HT)/Details|title=Rosa Diana, Princess of Wales = 'Jacshaq'|date=|accessdate=4. 5. 2020|website=Royal Horticultural Society|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Ta vrsta ima klasično obliko cvetov in blag sladek vonj.&lt;ref name=&quot;:73&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:74&quot; /&gt; 15% maloprodajne cene za nakup vsake vrtnice so donirali v Spominski sklad Diane, valižanske princese. V Združenem kraljestvu je niso prodajali, da bi preprečili tekmovanje v vzgajanju te vrste.&lt;ref name=&quot;:73&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.helpmefind.com/gardening/pl.php?n=16942|title=Elegant Lady, Jacshaq|date=|accessdate=3. 9. 2018|website=Help Me Find|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je [[Azerbajdžan|azerbajdžanska]] družba Azermarka izdala serijo poštnih znamk v spomin na Diano. Na spominskem listu so v angleščini zapisali: »DIANA, VALIŽANSKA PRINCESA. Princesa, ki je osvojila ljudska srca (1961-1997).«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.azermarka.az/en/search.php?misc=search&amp;subaction=showfull&amp;id=1131002712&amp;archive=&amp;cnshow=news&amp;ucat=14&amp;start_from=&amp;|title=1998, February, 4. Princess Diana.|date=4. 2. 1998|accessdate=17. 9. 2018|website=Azermarka LLC|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20170214212631/http://www.azermarka.az/en/search.php?misc=search&amp;subaction=showfull&amp;id=1131002712&amp;archive=&amp;cnshow=news&amp;ucat=14&amp;start_from=&amp;|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Istega leta so tudi druge države izdale priložnostne znamke v Dianin spomin, med drugim Združeno kraljestvo, [[Somalija]] in Kongo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.collectiblestampsgallery.com/Princess_Diana_on_Stamps.asp|title=Princess Diana Honored on Postage Stamps: Online Sales from The Collectible Stamps Gallery|date=|accessdate=17. 9. 2018|website=The Collectible Stamps Gallery|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20160123000742/http://www.collectiblestampsgallery.com/Princess_Diana_on_Stamps.asp|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Družba HayPost je tega leta izdala poštni žig, ki spominja na Diano v [[Armenija|Armeniji]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.haypost.am/view-lang-eng-product-591.html|title=1998 – (140) To the Memory of Princess Diana|date=|accessdate=17. 9. 2018|website=HayPost|publisher=|last=|first=|archive-date=2014-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140121025057/http://www.haypost.am/view-lang-eng-product-591.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

Novembra 2002 je grof Spencer v zgradbi Northampton Guildhall odkril bronasto ploščo, vredno 4000 funtov, v sestrin spomin.&lt;ref name=&quot;:69&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/2416409.stm|title=Diana memorial unveiled|date=7. 11. 2002|accessdate=17. 9. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Februarja 2013 je Univerza OCAD v Torontu oznanila, da bo nov 25000 kvadratnih čevljev velik center umetnosti poimenovala Center vizualne umetnosti valižanske princese.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://nationalpost.com/news/toronto/royal-assent-william-and-harry-cheer-ocad-university-decision-to-name-new-arts-centre-after-princess-diana|title=Royal assent: William and Harry cheer OCAD University decision to name new arts centre after Princess Diana|date=14. 2. 2013|accessdate=26. 9. 2019|website=National Post|publisher=|last=Alcoba|first=Natalie}}&lt;/ref&gt; V Trentonu v [[New Jersey|New Jerseyju]] so po njej poimenovali cesto.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://nj.postcodebase.com/zipcode/08638-3803|title=1 (From 1 To 99 Odd) PRINCESS DIANA DR , TRENTON, NJ 08638-3803, USA|date=|accessdate=26. 9. 2019|website=New Jersey Post|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210224213337/https://nj.postcodebase.com/zipcode/08638-3803|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Po Diani sta dobili imeni tudi njena vnukinja Charlotte Elizabeth Diana (rojena leta 2015)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-32583432|title=Royal princess named Charlotte Elizabeth Diana|date=4. 5. 2015|accessdate=26. 9. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/princess-charlotte/11581712/Princess-Charlotte-Elizabeth-Diana-why-William-and-Kate-made-their-name-choices-for-the-royal-baby.html|title=Princess Charlotte Elizabeth Diana: why William and Kate made their name choices for the royal baby|date=4. 5. 2015|accessdate=26. 9. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}&lt;/ref&gt; in nečakinja Charlotte Diana (rojena leta 2012).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/theroyalfamily/9455832/Earl-Spencer-names-baby-daughter-after-Diana-Princess-of-Wales.html|title=Earl Spencer names baby daughter after Diana, Princess of Wales|date=6. 8. 2012|accessdate=26. 9. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Januarja 2017 sta Dianina sinova naročila kip svoje matere za kensingtonsko palačo, da bi obeležila 20. obletnico njene smrti.&lt;ref name=&quot;:66&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-38785218|title=Princess Diana: Princes commission statue 20 years after her death|date=29. 1. 2017|accessdate=17. 9. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; V uradni izjavi, ki jo je izdala kensingtonska palača, sta William in Harry zapisala: »Najina mama se je dotaknila toliko življenj. Upava, da bo kip pomagal vsem, ki obiščejo kensingtonsko palačo, da razmislijo o njenem življenju in njeni zapuščini.«&lt;ref name=&quot;:66&quot; /&gt; Denar se zbira z javnimi donacijami, nad delom pa bdi majhna komisija, sestavljena iz Dianinih tesnih prijateljev in svetovalcev, med njimi je tudi njena sestra Lady Sarah McCorquodale.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2017/01/28/dianas-princes-announce-lasting-memorial-mother-touched-many/|title=Diana's Princes announce lasting memorial to their mother, &quot;who touched so many lives&quot;|date=29. 1. 2017|accessdate=26. 9. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}&lt;/ref&gt; Decembra 2017 je bilo objavljeno, da je bil za dokončno izvedbo pooblaščen Ian Rank Broadley. Zaključek projekta je predviden za leto 2019.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2017/dec/10/princes-announce-ian-rank-broadley-will-sculpt-new-diana-statue|title=Princes announce Ian Rank-Broadley will sculpt new Diana statue|date=9. 12. 2017|accessdate=26. 9. 2019|website=The Guardian|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171210005011/https://www.theguardian.com/uk-news/2017/dec/10/princes-announce-ian-rank-broadley-will-sculpt-new-diana-statue|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.reuters.com/article/uk-britain-royals-diana/princes-william-and-harry-announce-sculptor-for-new-diana-statue-idUSKBN1E400A|title=Princes William and Harry announce sculptor for new Diana statue|date=11. 12. 2017|accessdate=26. 9. 2019|website=Reuters|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20171214060207/http://www.reuters.com/article/uk-britain-royals-diana/princes-william-and-harry-announce-sculptor-for-new-diana-statue-idUSKBN1E400A|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

=== V sodobni umetnosti ===
Pred in po smrti so Diano pogosto upodabljali v sodobni umetnosti. Prvi biografski film o Diani in Karlu je bil ''Charles and Diana: A Royal Love Story'', ki mu je sledil ''The Royal Romance of Charles and Diana''. Na ameriških televizijskh postajah so ju prvič predvajali 17. in 20. septembra 1981.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://muse.jhu.edu/article/394170|title=Filming the Ineffable: Biopics of the British Royal Family|date=|accessdate=22. 9. 2018|website=Auto/Biography Studies|publisher=|last=Bastin|first=Giselle}}&lt;/ref&gt; Decembra 1992 je program ABC predvajal ''Charles and Diana: Unhappily Ever After'', televizijski film o zakonskih neskladjih med princem in princeso.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ew.com/article/1992/12/11/charles-and-diana-unhappily-ever-after/|title=Charles and Diana: Unhappily Ever After|date=11. 12. 1992|accessdate=18. 3. 2020|website=EW|publisher=|last=Tucker|first=Ken}}&lt;/ref&gt; V devetdesetih letih je britanska revija Private Eye objavila njuno zgodbo, kjer pa se je Diana pojavila kot Cheryl, Karel pa kot Brian.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/7829013.stm|title=What's in a nickname?|date=15. 1. 2009|accessdate=18. 3. 2020|website=BBC News|publisher=|last=Brett|first=Oliver}}&lt;/ref&gt; Nekaj umetniških del po njeni smrti je prikazalo razne teorije zarote, hkrati pa so prikazovali tudi njeno sočutje do različnih žrtev in njeno dobrodelno delo.

Julija 1999 je umetnica [[Tracey Emin]] ustvarila številne monoprint risbe z besedili o Dianinem javnem in zasebnem življenju za tematsko razstavo ''Temple of Diana'' v Modri galeriji v Londonu. Delo ''They Wanted You To Be Destroyed''&lt;ref&gt;Delo ilustrirano na strani 21 knjige Neala Browna ''Tracey Emin (Tate's Modern Artists Series)'' (London: Tate, 2006) ISBN 1-85437-542-3.&lt;/ref&gt; se je nanašalo na Dianino [[Bulimija|bulimijo]], medtem ko so druge risbe prikazovale pozitivne plati, na primer ''Love Was on Your Side'' in ''Diana's Dress with puffy sleeves''. Druga dela so hvalila njeno nesebičnost: ''The things you did to help other people'' je prikazovalo Diano v zaščitnih oblačilih med hojo po minskem polju v Angoli. Nekatera dela so prikazala tudi teorije zarote. Eminova je o risbah povedala, da so zelo sentimentalne.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.newstatesman.com/arts-and-culture/2009/07/tracey-emin-art-melodramatic|title=The tent is empty|date=16. 7. 2009|accessdate=22. 9. 2018|website=New Statesman America|publisher=|last=Adams|first=Tim|archive-date=2018-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180922173825/https://www.newstatesman.com/arts-and-culture/2009/07/tracey-emin-art-melodramatic|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 2005 je Martin Sastre na [[Beneški bienale|Beneškem bienalu]] premierno predstavil kratki film ''Diana: The Rose Conspiracy''. Gre za izmišljeno zgodbo, kjer javnost odkrije, da je Diana živa in uživa srečno tajno novo življenje v nevarni soseski na obrobju [[Montevideo|Montevidea]]. Film je bil posnet v predmestju urugvajskega glavnega mesta. Film je Italijansko združenje umetnostnih kritikov razglasilo za eno najboljših del bienala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://diversao.uol.com.br/ultnot/2005/08/24/ult26u19652.jhtm|title=Vídeo do artista Martín Sastre revive Lady Di em favela uruguaia|date=24. 8. 2005|accessdate=18. 3. 2020|website=Diversao|publisher=|last=|first=|archive-date=2006-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060510200002/http://diversao.uol.com.br/ultnot/2005/08/24/ult26u19652.jhtm|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://diversao.terra.com.br/gente/noticias/0%2C%2COI3540643-EI13419%2C00-Video%2Bdo%2Bartista%2BMartin%2BSastre%2Brevive%2BLady%2BDi%2Bem%2Bfavela%2Buruguaia.html|title=Vídeo do artista Martín Sastre revive Lady Di em favela uruguaia|date=24. 8. 2005|accessdate=18. 3. 2020|website=Terra|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222121325/http://diversao.terra.com.br/gente/noticias/0%2C%2COI3540643-EI13419%2C00-Video%2Bdo%2Bartista%2BMartin%2BSastre%2Brevive%2BLady%2BDi%2Bem%2Bfavela%2Buruguaia.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://diversao.uol.com.br/ultnot/2005/08/24/ult26u19652.jhtm|title=Vídeo do artista Martín Sastre revive Lady Di em favela uruguaia|date=24. 8. 2005|accessdate=22. 9. 2018|website=Diversao|publisher=|last=Ezabella|first=Fernanda|archive-date=2006-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060510200002/http://diversao.uol.com.br/ultnot/2005/08/24/ult26u19652.jhtm|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.infobae.com/contenidos/309207-1100795-0-Lady-Di-vive-Uruguay|title=Lady Di vive en Uruguay|date=2. 4. 2007|accessdate=18. 3. 2020|website=Infobae|publisher=|last=|first=|archive-date=2007-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20071010080735/http://www.infobae.com/contenidos/309207-1100795-0-Lady-Di-vive-Uruguay|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 2007 so teorije zarote navdihnile [[Stella Vine|Stello Vine]], da je ustvarila serijo Dianinih slik za svojo prvo večjo samostojno razstavo v Galeriji moderne umetnosti v [[Oxford|Oxfordu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.modernartoxford.org.uk/Exhibitions/Archive/48|title=STELLA VINE: PAINTINGS|date=17. 7. 2007|accessdate=27. 9. 2018|website=Modern Art Oxford|publisher=|last=|first=|archive-date=2009-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20090504080318/http://www.modernartoxford.org.uk/Exhibitions/Archive/48|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://artdaily.com/news/20813/Modern-Art-Oxford-To-Present-Stella-Vine--Paintings#.W6y1B3szbIV|title=Modern Art Oxford To Present Stella Vine: Paintings|date=|accessdate=27. 9. 2018|website=Art Daily|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Z njo je želela prikazati preplet Dianine moči in ranljivosti ter njeno povezanost s sinovoma. Slike je povezovalo geslo &quot;I vow to thee my country&quot;. Vineova je povedala, da jo je zelo privlačila lepota in tragedija Dianinega življenja.

Istega leta je izšla tudi dokumentarna drama ''Diana: Last Days of a Princess'', ki opisuje zadnja dva meseca njenega življenja. Diano je odigrala irska igralka [[Genevieve O'Reilly]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.tvguide.com/tvshows/diana-last-days-of-a-princess/cast/289644/|title=Diana: Last Days of a Princess|date=|accessdate=27. 9. 2018|website=TV Guide|publisher=|last=|first=|archive-url=https://web.archive.org/web/20170708055457/http://www.tvguide.com/tvshows/diana-last-days-of-a-princess/cast/289644/|archive-date=2017-07-08|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V oktobrski epizodi satirične serije ''The Chaser's War on Everything'' je Andrew Hansen zasmehoval Diano v svoji pesmi ''Eulogy Song'', kar je v avstralskih medijih sprožilo val ogorčenja.

Leta 2017 sta princa William in Harry naročila snemanje dveh dokumentarnih filmov ob 20. obletnici materine smrti. Prvi, ''Diana, Our Mother: Her Life and Legacy'', je bil na kanalih ITV in HBO premierno prikazan 24. julija 2017.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.hbo.com/documentaries/diana-our-mother-her-life-and-legacy/synopsis/synopsis.html|title=Diana, Our Mother: Her Life and Legacy|date=24. 7. 2017|accessdate=27. 9. 2018|website=HBO|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20170723071454/http://www.hbo.com/documentaries/diana-our-mother-her-life-and-legacy/synopsis/synopsis.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.itv.com/presscentre/press-releases/diana-our-mother-her-life-and-legacy|title=Diana, Our Mother: Her Life and Legacy.|date=8. 7. 2017|accessdate=27. 9. 2018|website=ITV|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Ta film prikazuje Dianino zapuščino in njena humanitarna prizadevanja na področju AIDS-a, min, brezdomstva in raka. Drugi, ''Diana, 7 Days'', je bil 27. avgusta istega leta predvajan na programu BBC in se je osredotočil na Dianino smrt in žalovanje.

Igralke, ki so upodobile Diano v filmih, so [[Serena Scott Thomas]] (''Diana: Her True Story''),&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://people.com/archive/serena-scott-thomas-vol-63-no-12/|title=Serena Scott Thomas|date=28. 3. 2005|accessdate=27. 9. 2018|website=People|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; [[Julie Cox]] (''Princess in Love''), [[Amy Seccombe]] (''Diana: A Tribute to the People's Princess''), [[Genevieve O'Reilly]] (''Diana: Last Days of a Princess''), [[Nathalie Brocker]] (''The Murder of Princess Diana'') in [[Naomi Watts]] (''Diana'').

== Naslovi in časti ==
[[File:Royal Monogram of Princess Diana of Wales.svg|thumb|upright|Dianin kraljevi monogram.]]

=== Naslovi ===

* 1. julij 1961 - 9. junij 1975: ''Častita Diana Frances Spencer''
* 9. junij 1975 - 29. julij 1981: ''Lady Diana Frances Spencer''
* 29. julij 1981 - 28. avgust 1996: ''Njena kraljeva visokost valižanska princesa''
* na Škotskem: 29. julij 1981 - 28. avgust 1996: ''Njena kraljeva visokost vojvodinja Rothesayska''
* 28. avgusta 1996 - 31. avgusta 1997: ''Diana, valižanska princesa''

Posthumno in tudi že prej v življenju je bilo najbolj popularno poimenovanje &lt;nowiki&gt;''Princesa Diana'', čeprav naslov formalno ni pravilen in ga nikoli ni uporabljala. V medijih jo še vedno omenjajo kot ''Lady Diana Spencer'' ali preprosto ''Lady Di''. V govoru po njeni smrti jo je tedanji premier Tony Blair imenoval ''princesa ljudskih src''&lt;/nowiki&gt;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1556863/Tony-coined-the-peoples-princess.html|title=Tony coined the 'people's princess'|date=9. 7. 2007|accessdate=19. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

=== Časti ===

==== Redovi ====

* [[File:GBR Family Order Elizabeth II BAR.png|40px]] 1981: Red kraljeve družine kraljice Elizabete II.

==== Tuja odlikovanja ====

*{{Flagicon|Egypt}} 1982: Egiptovski red za zasluge (Red al-Kamal)&lt;ref name=&quot;:67&quot; /&gt;
*{{Flagicon|Netherlands}} 18. november 1982: Veliki križ nizozemskega Reda krone, ki ga je podelila kraljica [[Beatrika Nizozemska]]&lt;ref name=&quot;:67&quot; /&gt;

==== Priznanja ====

* 1988: Kraljeva akademija kirurgov Anglije, častno priznanje zobne kirurgije&lt;ref&gt;&quot;RCS: Faculty of Dental Surgery&quot; (PDF). The Royal College of Surgeons. Julij 2016. &lt;q&gt;There were records of such diverse events of the endowment of the Nuffield Research Professor in Dental Science, the admission of HRH Diana Princess of Wales as an Honorary Fellow in Dental Surgery and ...&lt;/q&gt;&lt;/ref&gt;

==== Drugo ====

* 1981: častna prebivalka mesta [[Cardiff]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-wales-south-east-wales-17151418|title=Freedom of Cardiff: List of recipients from 1886|date=24. 2. 2012|accessdate=13. 12. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
* 1987: častna prebivalka mesta [[London]]&lt;ref name=&quot;:68&quot; /&gt;
* 1989: častna prebivalka mesta [[Northampton Borough]]&lt;ref name=&quot;:69&quot; /&gt;
* 1992: častna prebivalka mesta [[Portsmouth]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.portsmouth.gov.uk/ext/your-council/your-city/freedom-of-the-city-keys-of-the-city|title=Freedom of the city &amp; keys of the city|date=|accessdate=13. 12. 2019|website=Portsmouth City Council|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20200812213346/https://www.portsmouth.gov.uk/ext/your-council/your-city/freedom-of-the-city-keys-of-the-city|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Častni vojaški nazivi ===
Kot valižanska princesa je Diana nosila naslednje vojaške nazive:

;{{flagicon|AUS}} Avstralija
* {{flagicon|AUS}}: Poveljnica kraljevega avstralskega raziskovalnega korpusa&lt;ref&gt;C.D. Coulthard-Clark, Australia's Military Mapmakers, Oxford University Press, published 2000, ISBN 0-19-551343-6.&lt;/ref&gt;

;{{flagicon|CAN}} Kanada
* {{flagicon|CAN}}: Poveljnica regimenta valižanske princese&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt;
* {{flagicon|CAN}}: Poveljnica regimenta West Nova Scotia
;{{flagicon|UK}} Združeno kraljestvo
* {{flagicon|UK|army}}: Polkovnica kraljevega regimenta valižanske princese&lt;ref name=&quot;:70&quot; /&gt;
* {{flagicon|UK|army}}: Polkovnica regimenta Light Dragoons&lt;ref name=&quot;:70&quot; /&gt;
* {{flagicon|UK|army}}: Polkovnica regimenta Royal Hampshire&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt;
* {{flagicon|UK|army}}: Polkovnica 13./18. regimenta Royal Hussars (Queen Mary's Own)&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt;
* {{flagicon|UK|air force}}: Častna komodorka, RAF Wittering&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/50148/page/8028|title=No. 50148|date=|accessdate=13. 12. 2019|website=The London Gazette|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Po ločitvi se je tem nazivom odrekla.

=== Grb ===
[[File:Coat of Arms of Diana, Princess of Wales (1981-1996).svg|thumb|200px|right|Dianin grb med letoma 1981 in 1996.]]
V času zakona z valižanskim princem Karlom je Diana uporabljala kombinacijo moževega grba in grba očeta, grofa Spencerja. Po ločitvi je uporabljala le očetove simbole z dodatkom kraljeve krone. Družina Spencer je sicer pravico do prvega grba dobila leta 1504, vendar se je ta precej razlikoval od tistega, ki ga je družina uporabljala po letu 1595. Izpeljanke iz grba Spencerjevih sta uporabljali tudi Dianini sestri.

Napis v grbu ''Dieu Defend Le Droit'' v prevodu pomeni ''Bog brani pravico''.

== Potomstvo ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! rowspan=2 | Ime !! rowspan=2 | Rojstvo !! colspan=2 | Poroka !! rowspan=2 | Potomci
|-
! Datum !! Žena
|-
| [[Princ William, vojvoda Cambriški]]
| 21. junij 1982
| 29. april 2011
| [[Catherine Middleton]]
| [[Princ George Cambriški]]&lt;br /&gt;[[Princesa Charlotte Cambriška]]&lt;br /&gt;[[Princ Louis Cambriški]]
|-
|[[Princ Harry, vojvoda Susseški]]
| 15. september 1984
|19. maj 2018
|[[Meghan Markle]]
|[[Archie Mountbatten-Windsor]]
|}

== Predniki ==
Diana se je rodila v veliki britanski družini Spencer, ki ji pripadajo vojvode Marlborougha, grojea Spencerji, grofje Sunderlandski in baroni Churchilli.&lt;ref&gt;&quot;A Modern Monarchy – The Royal Family appears to have overcome its troubles and the new generation has adapted skilfully to a changing Britain&quot;. ''The Times''. 25. julij 2013. Leading articles. &lt;q&gt;Prince George of Cambridge, born on Monday, now has in his relatively recent line miners and labourers; something hard to contemplate a generation ago.&lt;/q&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;David White, Somerset Herald, College of Arms (23. 7. 2013). &quot;The Windsors &amp; the Middletons – A family tree&quot;. ''The Times''. Pull-out supplement.&lt;/ref&gt; V preteklosti je veljalo, da so Spencerji potomci močne srednjeveške plemiške družine Despenser, vendar je ta povezava vprašljiva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=-fhtxH5vKV8C&amp;pg=PA325&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false|title=Patronymica Britannica, A Dictionary of Family Names of the United Kingdom|date=1860|accessdate=11. 10. 2018|website=|publisher=|last=Lowe|first=Mark Anthony}}&lt;/ref&gt; Dianina prababica je bila Margaret Baring, članica nemško-britanske družine bankirjev Baring in hči Edwarda Baringa, ki je bil prvi baron Revelstoke.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Sixth Great Power: Barings 1762–1929|url=https://archive.org/details/sixthgreatpowerb0000zieg|last=Ziegler|first=Philip|publisher=Collins|year=1988|isbn=0-00-217508-8|location=London|page=|cobiss=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.baringarchive.org.uk/barings_people/brief_history/|title=A Brief History of Barings|date=|accessdate=1. 12. 2019|website=Baring Archive|publisher=|last=|first=|archive-date=2013-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20130211224944/http://www.baringarchive.org.uk/barings_people/brief_history/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Dianina daljna prednika sta bila tudi John Churchill, prvi vojvoda Marlborougha in knez Mindelheimski (v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu)]] ter njegova žena Sarah, vojvodinja Marlborougha.&lt;ref&gt;Bradford 2006, stran 31.&lt;/ref&gt; Diana in Karel sta bila zelo daljna sorodnika, saj sta oba bila potomca Tudorjev preko [[Henrik VII. Angleški|Henrika VII. Angleškega]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/uk/1981/feb/25/monarchy.alanrusbridger|title=Charles 'amazed' by Lady Di's yes|date=25. 2. 1981|accessdate=1. 12. 2019|website=The Guardian|publisher=|last=Ezard|first=John|last2=Rusbridger|first2=Alan|archive-date=2015-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20151117034757/http://www.theguardian.com/uk/1981/feb/25/monarchy.alanrusbridger|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Diana je bila tudi potomka Stuartov, in sicer potomka [[Karel II. Angleški|Karla II. Angleškega]] preko njegovih nezakonskih sinov Charlesa Lennoxa, vojvode Richmondskega in Henryja FitzRoya, vojvode Graftonskega. Njen prednik je bil tudi Karlov brat Jakob II. Angleški preko nezakonske hčere Henriette FitzJames.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Moncreiffe of that Ilk, Sir Iain (1982). ''Royal Highness''. London: Hamish Hamilton. Stran 38.&lt;/ref&gt; Drugi Dianini znameniti plemiški predniki so bili Margaret Kerdeston, ki je vnukinja Michaela de la Polea, 2. grofa Suffolškega; Robert Devereux, 2. grof Esseški in najljubši plemič kraljice [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I. Angleške]]; in Edward Seymour, 1. vojvoda Somersetski, potomec kralja [[Edvard III. Angleški|Edvarda III. Angleškega]] preko njegovega sina Lionela, vojvode Clarenškega.&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.americanancestors.org/Royal-Ancestry-of-Meghan-Markle.aspx|title=The Royal Ancestry of Meghan Markle|date=|accessdate=13. 12. 2019|website=American Ancestors|publisher=|last=Boyd Roberts|first=Gary}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Roberts, Gary Boyd (30. november 2017). &quot;The Shared Ancestry of (Rachel) Meghan Markle and Prince Harry&quot; (PDF). ''American Ancestors''.&lt;/ref&gt; Škotske korenine je Diana imela po babici po materini strani, baronici Fermoy.&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt; Med njenimi škotskimi predniki so bili Alexander Gordon, 4. vojvoda Gordonski, z ženo Jane in Archibald Cambell, 9. grof Argyllski.&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://americanancestors.org/Product.aspx?id=14815|title=Ancestry of Diana, Princess of Wales|date=|accessdate=11. 10. 2018|website=American Anchestors|publisher=|last=Evans|first=Richard K.|archive-date=2010-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20101210205411/http://americanancestors.org/Product.aspx?id=14815|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Diana je imela ameriške korenine po prababici Frances Ellen Work, hčerki bogatega ameriškega borznega posrednika Franklina H. Worka iz Ohia, ki se je poročila z Jamesom Rochejem, 3. baronom Fermoyjem iz Irske.&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-42141518|title=The other American in Prince Harry's family|date=27. 11. 2017|accessdate=13. 12. 2019|website=BBC News|publisher=|last=Amos|first=Owen}}&lt;/ref&gt; Njena prednica po materini strani je bila tudi Eliza Kewark, ki je rodila hčer Theodora Forbesa in je v več dokumentih opisana kot &lt;nowiki&gt;''temna naravna ženska'', ''armenska žena iz Bombaja'' in ''gospa Fobesova''&lt;/nowiki&gt;. Genolog William Addams Reitwiesner je domneval, da je bila Armenka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.wargs.com/essays/ethnic.html|title=The Ethnic ancestry of Prince William|date=|accessdate=19. 10. 2018|website=Wargs|publisher=|last=Addams Reitwiesner|first=William}}&lt;/ref&gt; Junija 2013 so z BritainsDNA sporočili, da so opravili DNK testiranja dveh Dianinih oddaljenih bratrancev iz te linije in potrdili, da je bila Eliza Kewark indijskega rodu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://britainsdna.com/files/press-release/Indian%20Ancestry%20of%20William.pdf|title=New genetic evidence that Prince William, Duke of Cambridge, is the direct descendant of an Indian woman and that he carries her mitochondrial DNA|date=1. 7. 2004|accessdate=19. 10. 2018|website=BritainsDNA|publisher=|last=|first=|archive-date=2014-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20140701132540/http://britainsdna.com/files/press-release/Indian%20Ancestry%20of%20William.pdf|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2013/06/14/world/europe/britain-prince-william-india/index.html|title=DNA tests reveal Prince William's Indian Ancestry|date=14. 6. 2013|accessdate=13. 12. 2019|website=CNN|publisher=|last=Wilkinson|first=Peter}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.thetimes.co.uk/article/revealed-the-indian-ancestry-of-william-ldvsjmc9w59|title=Revealed: the Indian ancestry of William|date=14. 6. 2013|accessdate=13. 12. 2019|website=The Times|publisher=|last=Brown|first=David}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://timesofindia.indiatimes.com/world/uk/Hunt-on-for-Prince-Williams-distant-cousins-in-Surat/articleshow/20611810.cms?referral=PM|title=Hunt on for Prince William’s distant cousins in Surat|date=16. 6. 2013|accessdate=13. 12. 2019|website=The Times of India|publisher=|last=Kounteya|first=Sinha}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.newstatesman.com/media/2013/06/are-there-ethical-lapses-times-story-williams-indian-ancestry|title=Are there ethical lapses in the Times' story on William's 'Indian ancestry'?|date=14. 6. 2013|accessdate=13. 12. 2019|website=New Statesman|publisher=|last=Hern|first=Alex}}&lt;/ref&gt;{{Predniki
|style=font-size: 75%; line-height: 110%;
|border=1
|boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0;
|boxstyle_1=background-color: #fcc;
|boxstyle_2=background-color: #fb9;
|boxstyle_3=background-color: #ffc;
|boxstyle_4=background-color: #bfc;
|boxstyle_5=background-color: #9fe;
|1= 1. '''Diana, valižanska princesa'''
|2= 2. [[John Spencer, osmi grof Spencer]]
|3= 3. [[Frances Shand Kydd]]
|4= 4. [[Albert Spencer, sedmi grof Spencer]]
|5= 5. [[Lady Cynthia Hamilton]]
|6= 6. [[Maurice Roche, četrti baron Fermoy]]
|7= 7. [[Ruth Gill]]
|8= 8. [[Charles Spencer, 6. grof Spencer]]
|9= 9. [[Častita Margaret Baring]]
|10= 10. [[James Hamilton, tretji vojvoda Abercornski]]
|11= 11. [[Lady Rosalind Bingham]]
|12= 12. [[James Roche, tretji baron Fermoy]]
|13= 13. [[Frances Ellen Work]]
|14= 14. [[William Smith Gill]]
|15= 15. [[Ruth Littlejohn]]
|16= 16. [[Frederick Spencer, četrti grof Spencer]]
|17= 17. [[Adelaide Seymour]]
|18= 18. [[Edward Baring, prvi baron Revelstoke]]
|19= 19. [[Louisa Bulteel]]
|20= 20. [[James Hamilton, drugi vojvoda Abercornski]]
|21= 21. [[Lady Mary Curzon-Howe]]
|22= 22. [[George Bingham, četrti grof Lucanski]]
|23= 23. [[Lady Cecilia Gordon-Lennox]]
|24= 24. [[Edmond Roche, prvi baron Fermoy]]
|25= 25. [[Eliza Caroline Boothby]]
|26= 26. [[Franklin H. Work]]
|27= 27. [[Ellen Wood]]
|28= 28. [[Alexander Ogston Gill]]
|29= 29. [[Barbara Smith Marr]]
|30= 30. [[David Littlejohn]]
|31= 31. [[Jane Crombie]]
}}

== Viri ==

{{Sklici|3}}

== Bibliografija ==

* Bradford, Sarah (2006). ''Diana''. New York; Toronto; London: Viking. &lt;nowiki&gt;ISBN 978-0-670-03807-7&lt;/nowiki&gt;.
*Brandreth, Gyles (2004). ''Philip and Elizabeth: Portrait of a Marriage''. London: Century. &lt;nowiki&gt;ISBN 0-7126-6103-4&lt;/nowiki&gt;.
* Brown, Tina (2007). ''The Diana Chronicles''. London; New York: Doubleday. &lt;nowiki&gt;ISBN 978-0-385-51708-9&lt;/nowiki&gt;.
*Dimbleby, Jonathan (1994). ''The Prince of Wales: A Biography''. New York: William Morrow and Company. &lt;nowiki&gt;ISBN 0-688-12996-X&lt;/nowiki&gt;.
* Morton, Andrew (1997) [1992]. ''Diana: Her True Story - In Her Own Words''. New York: Simon &amp; Schuster. &lt;nowiki&gt;ISBN 0-684-85080-X&lt;/nowiki&gt;.

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki|Diana, Princess of Wales}}
* [https://web.archive.org/web/20030405225050/http://www.althorp.com/spencer-family/familytree.pdf Družinsko drevo družine Spencer]
* [http://review-online.blogspot.com/2007/07/diana-chronicles-by-tina-brown-buy-this.html The Diana Chronicles]


{{Normativna kontrola}}
{{zvezdica}}
{{DEFAULTSORT:Spencer, Diana}}
[[Kategorija:Valižanski plemiči]]
[[Kategorija:Rodbina Windsor]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali mineral]]
[[Kategorija:Britanske princese]]</text>
      <sha1>q4c66gnk5hikqzt08b4b37dwwe1ijv3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Disparevnija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>40632</id>
    <revision>
      <id>6758210</id>
      <parentid>6416190</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:54:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje; +klasifikacija in zunanji viri</comment>
      <origin>6758210</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4807" sha1="m70ncdzi5ffou055232wak0ngp8nzvn" xml:space="preserve">{{Infopolje Zdravstveno stanje
| name = Disparevnija
| field = [[ginekologija]]
[[psihologija]]
[[proktologija]]
| image = 
| symptoms = bolečina med spolnim odnosom, na vhodu ali odprtini ali globlje
| complications = tesnoba, vaginizem
| onset = 
| duration = začasno ali kronično
| types = 
| causes = 
| risks = 
| diagnosis = 
| differential = 
| prevention = psihološko in fizično varno spolno partnerstvo; uporaba spolne lubrikacije za penetracijo; počasnejši spolni koraki/»ogrevanje«; boljše razumevanje spolne anatomije sebe/partnerjev; odprta komunikacija in zaupanje s spolnimi partnerji
| treatment = 
| medication = brez
| prognosis = 
| frequency = 
| deaths = 
}}
'''Disparevnija''' je [[bolečina|boleč]] [[spolni odnos]] zaradi [[medicina|medicinskih]] ali [[psiha|psiholoških]] vzrokov. Ta termin se uporablja skoraj izključno za [[ženska|ženske]], čeprav lahko nastane problem tudi pri [[moški]]h. [[Vzrok]]i so dostikrat [[reverzibilnost|reverzibilni]], čeprav včasih trajajo dlje, vendar lahko ob odstranitvi vzroka pogosto odstranimo tudi bolečino.

Disparevnijo je treba vedno obravnavati najprej kot fizikalni vzrok in šele po izključitvi vseh fizikalnih vzrokov kot [[emocija|emocionalno]]. Pri večini primerov disparevnije obstaja tudi fizični vzrok bolečine. Le v ekstremnih oblikah ob katerih se [[muskulatura]] [[medenično dno|medeničnega dna]] krči »nehote« to stanje imenujemo ''[[vaginizem]]''.

== Simptomi ==
Ko nastopi bolečina se pri ženski navadno zmanjša želja po [[užitek|užitku]] in [[vzburjenje]] se zmanjša. Zmanjšata se vlažnost in [[vagina]]lno razširjenje, prodiranje [[penis]]a postane boleče. Tudi po umiku vzroka bolečine lahko ženska še vedno občuti bolečino, ker jo pričakuje.

Disparevnijo lahko klasificiramo glede na čas, ko jo je ženska prvič začutila:
* znotraj dveh tednov - dostikrat zaradi [[bolezen|bolezni]] ali [[poškodba|poškodbe]] globoko v medeničnih organih
* po dveh tednih - originalni vzrok bolečine je lahko še vedno prisoten, kar pa ni nujno. Lahko vzrok tudi izgine, ženska pa ima še vedno bolečine, ki so povezane predvsem s pričakovanji, ki vodijo v suho in ozko vagino.

== Vzroki ==
Obstajajo številni vzroki disparevnije, npr. [[infekcija]] ([[kandidiaza]], [[trihomonas]], [[infekcija sečil|infekcije sečil]], ...), [[tumor]], [[kseroza]] (suha nožnica, še posebej po [[menopausa|menopavzi]]). Lahko nastane tudi po primerih [[Obrezovanje žensk|obrednega poškodovanja spolovil]], ko pride zaradi brazgotinjenja do takega zoženja [[nožnica|nožnice]], da je vhod preozek za [[prodiranje]].

== Zdravljenje ==
Disparevnijo zdravimo po naslednjih korakih:
* Treba je zbrati podrobne podatke o bolnici.
* Podrobno je treba preiskati [[spolni organi|spolne organe]] bolnice, da bi našli možen vzrok.
* Če najdemo vzrok, je treba bolnici tudi podrobno razložiti zakaj je do bolečine prišlo.
* Če se da, je treba odstraniti vzrok.
* Ženska naj uporabi večje količine [[lubrikant]]ov, da bi bilo boleče draženje čim manjše. Z lubrikantom se ne sme ravnati varčno. Večje količine ga je treba nanesti na penis in [[vulva|vulvo]]. Ženska naj uporabi [[brisača|brisače]], ki si jih da pod 'zadnjo plat', da se [[postelja]] ne zmoči.
* Ženska naj vzame penis v roke in sama kontrolira do kje sme moški prodreti.
* Partnerja morata v svoje spolno življenje dodati prijetna, spolno poživljajoča doživetja k svoji spolni praksi, recimo skupno [[kopanje]] (ob katerem ni cilj samo [[higiena]]), vzajemna [[nežnost]] brez [[penetracija|penetracije]], uporaba [[erotika|erotičnih]] slik, knjig. Take aktivnosti povečajo naravno vlaženje in vaginalno razširjanje, oboje zmanjša trenje in bolečino.
* Sprememba [[spolni položaj|spolnega položaja]], tako da ima ženska več kontrole nad penetracijo: maksimalna globina penetracije penisa nastane, ko ženska leži na [[hrbet|hrbtu]] in [[medenica|medenico]] spodvije navzgor in da [[noge]] čez [[rame]]na moškega. Minimalna globina penetracije je takrat, ko se ženska uleže na hrbet in iztegne svoje noge na posteljo in jih stisne skupaj, noge moškega pa objamejo njene. Rahlo bolj prijetna je različica, ko se ženska vleže na [[trebuh]] in iztegne noge.

== Izvor ==
* ''Originalni tekst izvira iz dokumenta CDC v [[javna last|javni lasti]] [http://www.cdc.gov/nccdphp/drh/Africa_pdf/Chap_10.pdf PDF]).

==Glej tudi==
*[[Vaginizem]]

==Zunanje povezave==
*[https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/159579776?s=tv  Ženske spolne motnje, dokumentarna serija, 2/5]

{{Medical resources
|   ICD11      = {{ICD11|GA12}}
|   ICD10       = {{ICD10|F|52|6|f|50}}, {{ICD10|N|94|1|n|80}}
|   ICD9        = {{ICD9|625.0}}
| DiseasesDB=4021
| MeSH=D004414
}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Spolnost]]</text>
      <sha1>m70ncdzi5ffou055232wak0ngp8nzvn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758211</id>
      <parentid>6758210</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:55:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */ prazna vrstica</comment>
      <origin>6758211</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4808" sha1="708r8mxjhr8qabi6prnaq6i9momds1p" xml:space="preserve">{{Infopolje Zdravstveno stanje
| name = Disparevnija
| field = [[ginekologija]]
[[psihologija]]
[[proktologija]]
| image = 
| symptoms = bolečina med spolnim odnosom, na vhodu ali odprtini ali globlje
| complications = tesnoba, vaginizem
| onset = 
| duration = začasno ali kronično
| types = 
| causes = 
| risks = 
| diagnosis = 
| differential = 
| prevention = psihološko in fizično varno spolno partnerstvo; uporaba spolne lubrikacije za penetracijo; počasnejši spolni koraki/»ogrevanje«; boljše razumevanje spolne anatomije sebe/partnerjev; odprta komunikacija in zaupanje s spolnimi partnerji
| treatment = 
| medication = brez
| prognosis = 
| frequency = 
| deaths = 
}}
'''Disparevnija''' je [[bolečina|boleč]] [[spolni odnos]] zaradi [[medicina|medicinskih]] ali [[psiha|psiholoških]] vzrokov. Ta termin se uporablja skoraj izključno za [[ženska|ženske]], čeprav lahko nastane problem tudi pri [[moški]]h. [[Vzrok]]i so dostikrat [[reverzibilnost|reverzibilni]], čeprav včasih trajajo dlje, vendar lahko ob odstranitvi vzroka pogosto odstranimo tudi bolečino.

Disparevnijo je treba vedno obravnavati najprej kot fizikalni vzrok in šele po izključitvi vseh fizikalnih vzrokov kot [[emocija|emocionalno]]. Pri večini primerov disparevnije obstaja tudi fizični vzrok bolečine. Le v ekstremnih oblikah ob katerih se [[muskulatura]] [[medenično dno|medeničnega dna]] krči »nehote« to stanje imenujemo ''[[vaginizem]]''.

== Simptomi ==
Ko nastopi bolečina se pri ženski navadno zmanjša želja po [[užitek|užitku]] in [[vzburjenje]] se zmanjša. Zmanjšata se vlažnost in [[vagina]]lno razširjenje, prodiranje [[penis]]a postane boleče. Tudi po umiku vzroka bolečine lahko ženska še vedno občuti bolečino, ker jo pričakuje.

Disparevnijo lahko klasificiramo glede na čas, ko jo je ženska prvič začutila:
* znotraj dveh tednov - dostikrat zaradi [[bolezen|bolezni]] ali [[poškodba|poškodbe]] globoko v medeničnih organih
* po dveh tednih - originalni vzrok bolečine je lahko še vedno prisoten, kar pa ni nujno. Lahko vzrok tudi izgine, ženska pa ima še vedno bolečine, ki so povezane predvsem s pričakovanji, ki vodijo v suho in ozko vagino.

== Vzroki ==
Obstajajo številni vzroki disparevnije, npr. [[infekcija]] ([[kandidiaza]], [[trihomonas]], [[infekcija sečil|infekcije sečil]], ...), [[tumor]], [[kseroza]] (suha nožnica, še posebej po [[menopausa|menopavzi]]). Lahko nastane tudi po primerih [[Obrezovanje žensk|obrednega poškodovanja spolovil]], ko pride zaradi brazgotinjenja do takega zoženja [[nožnica|nožnice]], da je vhod preozek za [[prodiranje]].

== Zdravljenje ==
Disparevnijo zdravimo po naslednjih korakih:
* Treba je zbrati podrobne podatke o bolnici.
* Podrobno je treba preiskati [[spolni organi|spolne organe]] bolnice, da bi našli možen vzrok.
* Če najdemo vzrok, je treba bolnici tudi podrobno razložiti zakaj je do bolečine prišlo.
* Če se da, je treba odstraniti vzrok.
* Ženska naj uporabi večje količine [[lubrikant]]ov, da bi bilo boleče draženje čim manjše. Z lubrikantom se ne sme ravnati varčno. Večje količine ga je treba nanesti na penis in [[vulva|vulvo]]. Ženska naj uporabi [[brisača|brisače]], ki si jih da pod 'zadnjo plat', da se [[postelja]] ne zmoči.
* Ženska naj vzame penis v roke in sama kontrolira do kje sme moški prodreti.
* Partnerja morata v svoje spolno življenje dodati prijetna, spolno poživljajoča doživetja k svoji spolni praksi, recimo skupno [[kopanje]] (ob katerem ni cilj samo [[higiena]]), vzajemna [[nežnost]] brez [[penetracija|penetracije]], uporaba [[erotika|erotičnih]] slik, knjig. Take aktivnosti povečajo naravno vlaženje in vaginalno razširjanje, oboje zmanjša trenje in bolečino.
* Sprememba [[spolni položaj|spolnega položaja]], tako da ima ženska več kontrole nad penetracijo: maksimalna globina penetracije penisa nastane, ko ženska leži na [[hrbet|hrbtu]] in [[medenica|medenico]] spodvije navzgor in da [[noge]] čez [[rame]]na moškega. Minimalna globina penetracije je takrat, ko se ženska uleže na hrbet in iztegne svoje noge na posteljo in jih stisne skupaj, noge moškega pa objamejo njene. Rahlo bolj prijetna je različica, ko se ženska vleže na [[trebuh]] in iztegne noge.

== Izvor ==
* ''Originalni tekst izvira iz dokumenta CDC v [[javna last|javni lasti]] [http://www.cdc.gov/nccdphp/drh/Africa_pdf/Chap_10.pdf PDF]).

==Glej tudi==
*[[Vaginizem]]

==Zunanje povezave==
*[https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/159579776?s=tv  Ženske spolne motnje, dokumentarna serija, 2/5]


{{Medical resources
|   ICD11      = {{ICD11|GA12}}
|   ICD10       = {{ICD10|F|52|6|f|50}}, {{ICD10|N|94|1|n|80}}
|   ICD9        = {{ICD9|625.0}}
| DiseasesDB=4021
| MeSH=D004414
}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Spolnost]]</text>
      <sha1>708r8mxjhr8qabi6prnaq6i9momds1p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758213</id>
      <parentid>6758211</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:56:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+[[Kategorija:Bolečina]]; ±[[Kategorija:Spolnost]]→[[Kategorija:Spolno zdravje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6758213</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4839" sha1="9zpaax16necswa1hkf7x0z8n31fl77e" xml:space="preserve">{{Infopolje Zdravstveno stanje
| name = Disparevnija
| field = [[ginekologija]]
[[psihologija]]
[[proktologija]]
| image = 
| symptoms = bolečina med spolnim odnosom, na vhodu ali odprtini ali globlje
| complications = tesnoba, vaginizem
| onset = 
| duration = začasno ali kronično
| types = 
| causes = 
| risks = 
| diagnosis = 
| differential = 
| prevention = psihološko in fizično varno spolno partnerstvo; uporaba spolne lubrikacije za penetracijo; počasnejši spolni koraki/»ogrevanje«; boljše razumevanje spolne anatomije sebe/partnerjev; odprta komunikacija in zaupanje s spolnimi partnerji
| treatment = 
| medication = brez
| prognosis = 
| frequency = 
| deaths = 
}}
'''Disparevnija''' je [[bolečina|boleč]] [[spolni odnos]] zaradi [[medicina|medicinskih]] ali [[psiha|psiholoških]] vzrokov. Ta termin se uporablja skoraj izključno za [[ženska|ženske]], čeprav lahko nastane problem tudi pri [[moški]]h. [[Vzrok]]i so dostikrat [[reverzibilnost|reverzibilni]], čeprav včasih trajajo dlje, vendar lahko ob odstranitvi vzroka pogosto odstranimo tudi bolečino.

Disparevnijo je treba vedno obravnavati najprej kot fizikalni vzrok in šele po izključitvi vseh fizikalnih vzrokov kot [[emocija|emocionalno]]. Pri večini primerov disparevnije obstaja tudi fizični vzrok bolečine. Le v ekstremnih oblikah ob katerih se [[muskulatura]] [[medenično dno|medeničnega dna]] krči »nehote« to stanje imenujemo ''[[vaginizem]]''.

== Simptomi ==
Ko nastopi bolečina se pri ženski navadno zmanjša želja po [[užitek|užitku]] in [[vzburjenje]] se zmanjša. Zmanjšata se vlažnost in [[vagina]]lno razširjenje, prodiranje [[penis]]a postane boleče. Tudi po umiku vzroka bolečine lahko ženska še vedno občuti bolečino, ker jo pričakuje.

Disparevnijo lahko klasificiramo glede na čas, ko jo je ženska prvič začutila:
* znotraj dveh tednov - dostikrat zaradi [[bolezen|bolezni]] ali [[poškodba|poškodbe]] globoko v medeničnih organih
* po dveh tednih - originalni vzrok bolečine je lahko še vedno prisoten, kar pa ni nujno. Lahko vzrok tudi izgine, ženska pa ima še vedno bolečine, ki so povezane predvsem s pričakovanji, ki vodijo v suho in ozko vagino.

== Vzroki ==
Obstajajo številni vzroki disparevnije, npr. [[infekcija]] ([[kandidiaza]], [[trihomonas]], [[infekcija sečil|infekcije sečil]], ...), [[tumor]], [[kseroza]] (suha nožnica, še posebej po [[menopausa|menopavzi]]). Lahko nastane tudi po primerih [[Obrezovanje žensk|obrednega poškodovanja spolovil]], ko pride zaradi brazgotinjenja do takega zoženja [[nožnica|nožnice]], da je vhod preozek za [[prodiranje]].

== Zdravljenje ==
Disparevnijo zdravimo po naslednjih korakih:
* Treba je zbrati podrobne podatke o bolnici.
* Podrobno je treba preiskati [[spolni organi|spolne organe]] bolnice, da bi našli možen vzrok.
* Če najdemo vzrok, je treba bolnici tudi podrobno razložiti zakaj je do bolečine prišlo.
* Če se da, je treba odstraniti vzrok.
* Ženska naj uporabi večje količine [[lubrikant]]ov, da bi bilo boleče draženje čim manjše. Z lubrikantom se ne sme ravnati varčno. Večje količine ga je treba nanesti na penis in [[vulva|vulvo]]. Ženska naj uporabi [[brisača|brisače]], ki si jih da pod 'zadnjo plat', da se [[postelja]] ne zmoči.
* Ženska naj vzame penis v roke in sama kontrolira do kje sme moški prodreti.
* Partnerja morata v svoje spolno življenje dodati prijetna, spolno poživljajoča doživetja k svoji spolni praksi, recimo skupno [[kopanje]] (ob katerem ni cilj samo [[higiena]]), vzajemna [[nežnost]] brez [[penetracija|penetracije]], uporaba [[erotika|erotičnih]] slik, knjig. Take aktivnosti povečajo naravno vlaženje in vaginalno razširjanje, oboje zmanjša trenje in bolečino.
* Sprememba [[spolni položaj|spolnega položaja]], tako da ima ženska več kontrole nad penetracijo: maksimalna globina penetracije penisa nastane, ko ženska leži na [[hrbet|hrbtu]] in [[medenica|medenico]] spodvije navzgor in da [[noge]] čez [[rame]]na moškega. Minimalna globina penetracije je takrat, ko se ženska uleže na hrbet in iztegne svoje noge na posteljo in jih stisne skupaj, noge moškega pa objamejo njene. Rahlo bolj prijetna je različica, ko se ženska vleže na [[trebuh]] in iztegne noge.

== Izvor ==
* ''Originalni tekst izvira iz dokumenta CDC v [[javna last|javni lasti]] [http://www.cdc.gov/nccdphp/drh/Africa_pdf/Chap_10.pdf PDF]).

==Glej tudi==
*[[Vaginizem]]

==Zunanje povezave==
*[https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/159579776?s=tv  Ženske spolne motnje, dokumentarna serija, 2/5]


{{Medical resources
|   ICD11      = {{ICD11|GA12}}
|   ICD10       = {{ICD10|F|52|6|f|50}}, {{ICD10|N|94|1|n|80}}
|   ICD9        = {{ICD9|625.0}}
| DiseasesDB=4021
| MeSH=D004414
}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Spolno zdravje]]
[[Kategorija:Bolečina]]</text>
      <sha1>9zpaax16necswa1hkf7x0z8n31fl77e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vaginizem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>40633</id>
    <revision>
      <id>6758204</id>
      <parentid>6577716</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:49:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>novo infopolje; klasifikacija in viri; sklici</comment>
      <origin>6758204</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4382" sha1="n7b67oe9w7nvhwymd0rjesws8epipwy" xml:space="preserve">{{Infopolje Zdravstveno stanje
| name = Vaginizem
| synonyms = vaginismus
| image = 1116 Muscle of the Female Perineum.png
| caption = Vključene mišice
| field = [[ginekologija]], [[urologija]], [[spolna medicina]]
| symptoms = [[bolečina pri spolnem odonsu]] ali kateri koli obliki vaginalne penetracije&lt;ref name=Fer2016&gt;{{cite book |last1=Ferri |first1=Fred F. |title=Ferri's Clinical Advisor 2017 E-Book: 5 Books in 1 |date=2016 |publisher=Elsevier Health Sciences |isbn=978-0-323-44838-3 |page=1330 |url=https://books.google.com/books?id=rRhCDAAAQBAJ&amp;pg=PA1330 }}&lt;/ref&gt;
| complications = 
| onset = pri prvem poskusu vstavitve [[tampon]]a ali prvem [[spolni odnos|spolnem odnosu]]&lt;ref name=Mer2013&gt;{{cite web |title=Vaginismus |url=https://www.merckmanuals.com/professional/gynecology-and-obstetrics/sexual-dysfunction-in-women/vaginismus |website=Merck Manuals Professional Edition |access-date=15 October 2018 |date=April 2013 |archive-date=18 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210118064127/https://www.merckmanuals.com/professional/gynecology-and-obstetrics/sexual-dysfunction-in-women/vaginismus }}&lt;/ref&gt;
| duration = 
| types = 
| causes = strah pred bolečino&lt;ref name=Mer2013/&gt;
| risks = anamneza [[spolni napad|spolnega napada]], [[endometrioza]], [[vaginitis]], predhodna [[epiziotomija]]&lt;ref name=Fer2016/&gt;
| diagnosis = na podlagi simptomov in [[medenični pregled|medeničnega pregleda]]&lt;ref name=Fer2016/&gt;
| differential = [[disparevnija]],&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Domino |first1=Frank J. |title=The 5-Minute Clinical Consult 2011 |date=2010 |publisher=Lippincott Williams &amp; Wilkins |isbn=978-1-60831-259-7 |page=1394 |url=https://books.google.com/books?id=BbJjfMjDM7cC&amp;pg=PA1394 }}&lt;/ref&gt; [[vulvodinija]]&lt;ref name=Laskowska&gt;{{cite journal |last1=Laskowska |first1=A |last2=Gronowski |first2=P |title=Vaginismus: an overview |journal=The Journal of Sexual Medicine |date=2022 |volume=19 |issue=5 |page=S228-S229 |doi=10.1016/j.jsxm.2022.03.520 |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1743609522011304 |access-date=19 April 2024|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;
| prevention = 
| treatment = [[vedenjska terapija]], postopna [[vaginalni dilatator|vaginalna dilatacija]]&lt;ref name=Fer2016/&gt;
| medication = 
| prognosis = ob zdravljenju na splošno dobra&lt;ref name=NHS2018&gt;{{cite web |title=Vaginismus |url=https://www.nhs.uk/conditions/vaginismus/ |publisher=NHS |access-date=15 October 2018|date=2018-01-11 }}&lt;/ref&gt;
| frequency = 1–7&amp;nbsp;% ženske populacije&lt;ref name=Laskowska/&gt;
| deaths = 
}}
'''Vaginizem''' je zelo boleč krč [[nožnica|nožnice]] (vagine) in mišičja [[medenično dno|medeničnega dna]] zaradi strahu ali odpora proti [[spolni odnos|spolnemu odnosu]], lahko pa tudi proti vstavitvi [[tampon]]ov in/ali penetraciji pri [[ginekologija|ginekološkem]] pregledu. Odgovor je [[nezavedno|nezaveden]] (refleksen), tako da se ga ne da nadzirati z [[moč volje|močjo volje]]. Vaginistični refleks se lahko v psihološkem principu primerja z odzivom [[oko|očesa]] oz. z zaprtjem [[veka|vek]] na bližajoči se predmet. Stopnja vaginizma in z njim povezana bolečina se razlikuje od ženske do ženske.&lt;ref&gt;{{cite journal|author=Crowley, T.|title=Diagnosing and managing vaginismus|journal=BMJ|volume=338|year=2009|pmid=19541697}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|author=Watts, G.|title=The role of anxiety in vaginismus: a case-control study|journal=J. Sex. Med.|volume=7|issue=1|year=2010|pages=143-8|pmid=19549090}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://lsm1.amebis.si/lsmeds/lokvir.aspx?pPogoj=vaginizem ''Medicinski slovar'']{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Pridobljeno dne 2010-10-22.&lt;/ref&gt;

==Glej tudi==
*[[Disparevnija]]

== Opombe in sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
*[https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/159579776?s=tv  Ženske spolne motnje, dokumentarna serija, 2/5]

{{Medical resources
| DiseasesDBfreemee     = 13701
| ICD11           = {{ICD11|HA20}}
| ICD10          = {{ICD10|F|52|5|f|50}}, {{ICD10|N|94|2|n|80}}
| ICD9           = {{ICD9|306.51}} {{ICD9|625.1}}
| ICDO           =
| OMIM           =
| MedlinePlus    = 001487
| eMedicineSubj  =
| eMedicineTopic =
| MeshID         = D052065
}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Spolnost]]
[[Kategorija:Spolne motnje in motnje spolne identitete]]
[[Kategorija:Bolezni sečil in spolovil]]
{{medicinska škrbina}}</text>
      <sha1>n7b67oe9w7nvhwymd0rjesws8epipwy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758214</id>
      <parentid>6758204</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:56:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Spolnost]]; dodal [[Kategorija:Spolno zdravje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6758214</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4388" sha1="0r7vq34rcn71gt5alh9i0m4kax5vpie" xml:space="preserve">{{Infopolje Zdravstveno stanje
| name = Vaginizem
| synonyms = vaginismus
| image = 1116 Muscle of the Female Perineum.png
| caption = Vključene mišice
| field = [[ginekologija]], [[urologija]], [[spolna medicina]]
| symptoms = [[bolečina pri spolnem odonsu]] ali kateri koli obliki vaginalne penetracije&lt;ref name=Fer2016&gt;{{cite book |last1=Ferri |first1=Fred F. |title=Ferri's Clinical Advisor 2017 E-Book: 5 Books in 1 |date=2016 |publisher=Elsevier Health Sciences |isbn=978-0-323-44838-3 |page=1330 |url=https://books.google.com/books?id=rRhCDAAAQBAJ&amp;pg=PA1330 }}&lt;/ref&gt;
| complications = 
| onset = pri prvem poskusu vstavitve [[tampon]]a ali prvem [[spolni odnos|spolnem odnosu]]&lt;ref name=Mer2013&gt;{{cite web |title=Vaginismus |url=https://www.merckmanuals.com/professional/gynecology-and-obstetrics/sexual-dysfunction-in-women/vaginismus |website=Merck Manuals Professional Edition |access-date=15 October 2018 |date=April 2013 |archive-date=18 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210118064127/https://www.merckmanuals.com/professional/gynecology-and-obstetrics/sexual-dysfunction-in-women/vaginismus }}&lt;/ref&gt;
| duration = 
| types = 
| causes = strah pred bolečino&lt;ref name=Mer2013/&gt;
| risks = anamneza [[spolni napad|spolnega napada]], [[endometrioza]], [[vaginitis]], predhodna [[epiziotomija]]&lt;ref name=Fer2016/&gt;
| diagnosis = na podlagi simptomov in [[medenični pregled|medeničnega pregleda]]&lt;ref name=Fer2016/&gt;
| differential = [[disparevnija]],&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Domino |first1=Frank J. |title=The 5-Minute Clinical Consult 2011 |date=2010 |publisher=Lippincott Williams &amp; Wilkins |isbn=978-1-60831-259-7 |page=1394 |url=https://books.google.com/books?id=BbJjfMjDM7cC&amp;pg=PA1394 }}&lt;/ref&gt; [[vulvodinija]]&lt;ref name=Laskowska&gt;{{cite journal |last1=Laskowska |first1=A |last2=Gronowski |first2=P |title=Vaginismus: an overview |journal=The Journal of Sexual Medicine |date=2022 |volume=19 |issue=5 |page=S228-S229 |doi=10.1016/j.jsxm.2022.03.520 |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1743609522011304 |access-date=19 April 2024|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;
| prevention = 
| treatment = [[vedenjska terapija]], postopna [[vaginalni dilatator|vaginalna dilatacija]]&lt;ref name=Fer2016/&gt;
| medication = 
| prognosis = ob zdravljenju na splošno dobra&lt;ref name=NHS2018&gt;{{cite web |title=Vaginismus |url=https://www.nhs.uk/conditions/vaginismus/ |publisher=NHS |access-date=15 October 2018|date=2018-01-11 }}&lt;/ref&gt;
| frequency = 1–7&amp;nbsp;% ženske populacije&lt;ref name=Laskowska/&gt;
| deaths = 
}}
'''Vaginizem''' je zelo boleč krč [[nožnica|nožnice]] (vagine) in mišičja [[medenično dno|medeničnega dna]] zaradi strahu ali odpora proti [[spolni odnos|spolnemu odnosu]], lahko pa tudi proti vstavitvi [[tampon]]ov in/ali penetraciji pri [[ginekologija|ginekološkem]] pregledu. Odgovor je [[nezavedno|nezaveden]] (refleksen), tako da se ga ne da nadzirati z [[moč volje|močjo volje]]. Vaginistični refleks se lahko v psihološkem principu primerja z odzivom [[oko|očesa]] oz. z zaprtjem [[veka|vek]] na bližajoči se predmet. Stopnja vaginizma in z njim povezana bolečina se razlikuje od ženske do ženske.&lt;ref&gt;{{cite journal|author=Crowley, T.|title=Diagnosing and managing vaginismus|journal=BMJ|volume=338|year=2009|pmid=19541697}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|author=Watts, G.|title=The role of anxiety in vaginismus: a case-control study|journal=J. Sex. Med.|volume=7|issue=1|year=2010|pages=143-8|pmid=19549090}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://lsm1.amebis.si/lsmeds/lokvir.aspx?pPogoj=vaginizem ''Medicinski slovar'']{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Pridobljeno dne 2010-10-22.&lt;/ref&gt;

==Glej tudi==
*[[Disparevnija]]

== Opombe in sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
*[https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/159579776?s=tv  Ženske spolne motnje, dokumentarna serija, 2/5]

{{Medical resources
| DiseasesDBfreemee     = 13701
| ICD11           = {{ICD11|HA20}}
| ICD10          = {{ICD10|F|52|5|f|50}}, {{ICD10|N|94|2|n|80}}
| ICD9           = {{ICD9|306.51}} {{ICD9|625.1}}
| ICDO           =
| OMIM           =
| MedlinePlus    = 001487
| eMedicineSubj  =
| eMedicineTopic =
| MeshID         = D052065
}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Spolno zdravje]]
[[Kategorija:Spolne motnje in motnje spolne identitete]]
[[Kategorija:Bolezni sečil in spolovil]]
{{medicinska škrbina}}</text>
      <sha1>0r7vq34rcn71gt5alh9i0m4kax5vpie</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Endometrioza</title>
    <ns>0</ns>
    <id>40674</id>
    <revision>
      <id>6758215</id>
      <parentid>6755837</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:57:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ +klasifikacija in zunanji viri</comment>
      <origin>6758215</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9513" sha1="b8nx06bq9jrx4m3v3428fcxh9ii94z5" xml:space="preserve">{{Infopolje Zdravstveno stanje
| name = Endometriosis
| image = 202503 Endometriosis with annotation.svg
| alt = Shema maternice z endometriozo na jajcevodih in endometriomom v desnem jajčniku. Adhezije povezujejo desni jajčnik z maternico.
| caption = 
| field = [[ginekologija]]
| symptoms = {{hlist | [[medenična bolečina]] | [[endometrioza in neplodnost|neplodnost]] | [[boleča menstruacija|boleče menstruacije]]}}
| complications = 
| onset = adolescenca ali zgodnja 20. leta
| duration = dolgotrajno
| causes = neznan
| risks = {{hlist | Family history | early first period | short cycle length}}
| diagnosis = na podlagi simptomov, [[medicinsko slikanje|medicinskega slikanja]], [[biopsija tkiva|biopsije tkiva]]
| differential = {{hlist | [[adenomioza]] | [[sindrom razdražljivega črevesja]] | [[sindrom bolečega mehurja]]}}
| prevention = 
| treatment = {{hlist | [[nesteroidni antirevmatik]]i | stalne kontracepcijske tablete| [[intrauterini pripomoček s progestogenom|hormonski IUD]] (spirala) | operacija}}
| medication = 
| prognosis = 
| frequency = približno 10&amp;nbsp;% žensk v rodni dobi
}}
'''Endometrioza''' je stanje, pri katerem raste [[tkivo]], ki je podobno tkivu, ki normalno tvori notranjo plast [[maternica|maternice]] ([[endometrij]]), tudi izven maternične votline. To lahko vodi do resnih zdravstvenih težav in [[neplodnost]]i, lahko pa poteka brez očitnih znakov. Bolezen je najpogostejša pri [[ženska]]h v rodni dobi, pri katerih je ena najpogostejših bolezni sploh.&lt;ref name=gineka&gt;
{{navedi knjigo
| last1 = Hart | first1 = David M. | first2 = Norman |last2 = Jane
| year = 2000
| title = Gynaecology illustrated
| url = https://archive.org/details/gynaecologyillus0000hart | publisher = Churchill livingstone
| location = London
|isbn= 0-443-06198-X
| edition = 5
| language=en
| cobiss = 
}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Martina |last=Ribič-Pucelj |year=2016 |chapter=Endometrioza |title=Ginekologija in perinatologija |editor-last1=Takač |editor-first1=Iztok |editor-last2=Geršak |editor-first2=Ksenija |location=Maribor |publisher=[[Medicinska fakulteta v Mariboru]] |isbn=978-961-6739-63-4 |cobiss=281406208 |pages=285–304}}&lt;/ref&gt;

== Epidemiologija ==
Ocenjujejo, da endometrioza prizadene okoli 3−7 % žensk v rodnem obdobju vendar prava [[incidenca]] ni znana. Pogosto je endometrioza naključna najdba pri nekaterih ženskah ki ne kažejo nobenih [[simptom]]ov ([[laparoskopija]] ali [[laparotomija]] je bila izvedena zaradi nekega drugega stanja). Najpogosteje se pojavlja pri ženskah med 30. in 45. letom starosti. Skoraj nikoli pa je ne najdemo izven rodnega obdobja, saj je endometrij tudi izven maternice stimuliran z istimi ženskimi spolnimi [[hormon]]i kot znotraj maternice.&lt;ref name=gineka /&gt;

== Pojavljanje in izgled==
Endometrioza se pojavlja na [[organ (biologija)|organ]]ih v [[trebušna votlina|trebušni votlini]]. Število zasevkov endometrija je lahko različno, od nekaj [[Cista (medicina)|cist]], omejenih na en predel pa vse do velikega števila cist po celotni trebušni votlini. Najpogosteje se pojavljajo na [[jajčnik]]ih, v prostoru med [[maternica|maternico]] in [[zadnjik]]om, na zadnjem delu debelega [[črevo|črevesa]] in na ligamentih maternice, lahko pa se pojavljajo tudi drugje. Velike so lahko od velikosti bucikine glavice do 50&amp;nbsp;mm ali več.&lt;ref name=gineka /&gt;

Ciste, ki so posledica endometrioze, so različno obarvane, modrikaste, črne pa vse do rjave. Spreminjanje barv je posledica [[krvavitev|krvavitve]] in razpada [[hemoglobin]]a. Zaradi rjave barve ciste včasih imenujemo tudi »čokoladne ciste«. Področje krvavitve se zaceli in na tem mestu nastanejo [[brazgotina|brazgotine]], ki se lahko kažejo kot izbokline na trebušni mreni. Pogosteje pa takšne brazgotine povzročijo zraščanje trebušnih organov skupaj. Zarastline pogosteje povzročajo večje ciste, ki hitreje počijo.&lt;ref name=gineka /&gt;

== Vzroki ==
Vzrok endometrioze je neznan. Pospešuje jo [[hormon]] [[estrogen]], ki je potreben za rast maternične [[sluznica|sluznice]]. 

Prva in najbolj uveljavljena teorija govori o retrogradni [[menstruacija|menstruaciji]]. Menstrualna [[kri]] se prek [[jajcevod]]ov izloči v trebušno votlino. Retrogradni tok menstruacijske krvi se pojavlja pri večini žensk, ni pa popolnoma jasno, zakaj pri nekaterih pride do endometrioze, pri drugih pa ne.&lt;ref name=gineka /&gt;
Navadno lahko imunski sistem sam odstrani te ostanke krvi, lahko pa se ostanki vsadijo in začno rasti ter tako sami zase tvorijo endometriozo. 

Druga teorija zagovarja [[metaplazija|metaplazijo]] embrionalnih [[celica|celic]]. Med razvojem zarodka bi se te zarodne celice naj namestile v mali [[medenica|medenici]] in se razvile v Müllerjeve vode. Tretja teorija pravi, da emboli endometrijskega tkiva potujejo prek [[limfa|limfnih]] in [[kri|krvnih]] [[žila|žil]] in se zasidrajo na določenih mestih.&lt;ref name=gineka /&gt;

Endometrioza je dedna. Možno je tudi, da je danes endometrioza pogostejša zato, ker je manj [[nosečnost]]i, pa tudi pojavnost le-te v kasnejši rodni dobi in je s tem manj »zdravilnih« premorov menstruacije.

== Simptomi ==
Najpogostejši simptom je [[bolečina]]; ta se pojavi pri več kot 80 % prizadetih ženskah. Bolečina se pojavi pred menstruacijo, se stopnjuje in je najmočnejša med menstruacijo, nato pa postopoma izzveni. Bolečina je lahko generalizirana, se pravi da boli celoten [[trebuh]], lahko pa je omejena na točno določeno mesto. Globoka [[disparevnija]] (boleč [[spolni odnos]]) prizadene približno 40 % obolelih.&lt;ref name=gineka /&gt;

Motnje menstruacije prizadenejo približno 20 % obolelih. Kažejo se kot madeži na perilu pred menstruacijo, prekomerna krvavitev med menstruacijo ali kot neredna menstruacija. Če so ciste prisotne v steni [[sečni mehur|mehurja]], lahko pride do t. i. menstruacijske [[hematurija|hematurije]] (prisotnosti krvi v [[urin]]u).&lt;ref name=gineka /&gt;

[[Neplodnost]] se pojavi pri približno 30 % žensk z endometriozo. Neplodnost je logična, kadar je endometrioza obsežna in sta prizadeta in zamašena oba jajcevoda. Manj pa je jasno, zakaj se neplodnost ali zmanjšana plodnost pojavi tudi pri blažjih oblikah endometrioze. Najverjetneje imunološki faktorji v trebušni votlini zmanjšajo normalno gibanje spolnih celic in s tem plodnost.&lt;ref name=gineka /&gt;

== Diagnoza ==
S samim fizičnim pregledom diagnoze ne moremo postaviti, odkrijemo lahko kvečjemu povečane jajčnike, nenormalno lego maternice in na dotik občutljive vozliče v trebušni votlini.&lt;ref name=gineka /&gt;

Endometriozo lahko nakažejo preiskave kot so [[ultrazvok]], [[CT]] ali  [[magnetna resonanca]]([[MRI]]), vendar pregled ni zanesljiv, ker so področja endometrioze velikokrat premajhna.&lt;ref name=gineka /&gt;

Edina gotova metoda za odkrivanje endometrioze je [[laparoskopija]]. S to metodo lahko vidimo število in lokacijo sprememb. Pri dolgotrajni bolezni je ta postopek lahko težaven zaradi obilnih zarastlin v trebušni votlini.&lt;ref name=gineka /&gt; Zdravljenje endometrioze brez laparoskopske potrditve ni dovoljeno.

Diferencialno diagnostično je ob simptomih endometrioze potrebno pomisliti še na [[vnetje]] v mali medenici ter [[tumor]]je jajčnikov ali debelega črevesa.&lt;ref name=gineka /&gt;

== Zdravljenje ==
Ponovitev endometrioze je pogost pojav. Zasledimo do 50 % ponovitev v 5 letih, odvisno od starosti ženske, obsežnosti endometrioze in kvalitete kirurškega posega. 

Obstaja več načinov zdravljenja, vendar noben pristop ni primeren za vse bolnice. Ameriško združenje za reproduktivno medicino pravi: »Endometriozo je treba obravnavati kot kronično bolezen, ki zahteva vseživljenjski načrt zdravljenja. Cilj tega je večja uporaba zdravil in preprečevanje večkratnih kirurških posegov.«

Trenutno endometrioze ne znamo zdraviti. Naravna ali umetna menopavza zavre proces. Odstranitev maternice in jajčnikov ni zagotovilo, da se področja endometrioze in simptomi ne bodo vrnili. Velikokrat je dovolj [[Konzervativno zdravljenje|konzervativno zdravljenje]] z lajšanjem bolečin in zdravljenje neplodnosti. 

* [[bolečina|Bolečine]] blažimo podobno kot druge bolečine (tudi [[akupunktura]]).
* Hormonsko lahko preprečimo menstruacije (za nekaj mesecev ali celo let).
* Operativno zdravljenje je dobra izbira pri razraščeni endometriozi ali pri hudih bolečinah ([[laparoskopija]], [[laporotomija]], [[histerektomija]]).

Pogosto je potreben operativni poseg. Metoda vključuje laparoskopsko operacijo, ki omogoča odstranitev endometriotičnih lezij, odstranitev endometriotičnih cist ali delitev sprijemkov. Pri tem je pogosto potrebno zdravljenje nadaljevati z zdravili, kar ne prepreči, zmanjšuje pa možnost ponovitve. Zdravljenje z zdravili je upravičeno zlasti ob ponovitvi simptomov.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Endometriosis|endometrioza}}
* [http://www.endometrioza.si Endometrioza.si]

{{Medical condition classification and resources
| DiseasesDB     = 4269
| ICD10          = {{ICD10|N|80||n|80}}
| ICD9           = {{ICD9|617.0}}
| ICD10CM        = {{ICD10CM|N80}}
| ICD11          = {{ICD11|GA10}}
| ICDO           =
| OMIM           = 131200
| MedlinePlus    = 000915
| eMedicineSubj  = med
| eMedicineTopic = 3419
| eMedicine_mult = {{eMedicine2|ped|677}} {{eMedicine2|emerg|165}}
| MeshID         = D004715
| SNOMED CT      = 396224008
}}

[[Kategorija:Ginekologija]]
[[Kategorija:Bolezni sečil in spolovil]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>b8nx06bq9jrx4m3v3428fcxh9ii94z5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lokalna samouprava</title>
    <ns>0</ns>
    <id>43499</id>
    <revision>
      <id>6757995</id>
      <parentid>6069525</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:22:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Definicija */</comment>
      <origin>6757995</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17037" sha1="bjy16drvmdk4kxfx7q5mumq9iyoocm1" xml:space="preserve">'''Lokalna samouprava''' ima toliko opredelitev kolikor je avtorjev, ki pišejo o njej. Lokalna [[samouprava]] vsebuje: teritorialni element (lokalna skupnost), funkcionalni element (svoje lastno delovno področje), organizacijski element(opravljanje nalog neposredno ali po svojih organih), materialno-finančni element (lastna materialna in finančna sredstva) in pravni element (lastnosti pravne osebe). Treba pa je omeniti še lokalno zavest, ta se kaže v pripadnosti in medsebojni solidarnosti prebivalcev lokalne skupnosti ter v možnosti njihove javne uveljavitve.

== Definicija==

Lokalna samouprava je pravni pojem, pravna kategorija. V demokratičnih [[država]]h jo zagotavlja Ustava(v Sloveniji [[Ustava Republike Slovenije]], natančneje 9. člen )in zakoni. Na ta način je lokalna samouprava in lokalna skupnost kot njen nosilec umeščena v celotni pravni red in je zavarovana pred neupravičenimi posegi države. Če nastopi konflikt med državo in lokalnimi skupnostmi v demokratični ureditvi tak spor rešuje neodvisni organ ([[Ustavno sodišče Republike Slovenije]], [[Upravno sodišče Republike Slovenije]], [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije]]).

Lokalna skupnost in lokalna samouprava sta siamska dvojčka-celota.

Elementi lokalne skupnosti:
#Ozemlje (teritorij)
#Skupni interesi in potrebe – po varnosti, po zagotavljanju pogojev za življenje(voda, komunala, elektrika..), elementarne potrebe in potrebe višjega ranga (kultura, šport..)
#Zavest o pripradnosti – zavest ljudi, da jemljejo skupnost za svojo in so pripravljeni biti aktivni in udeleženi pri njenem upravljanju
#Prebivalci
#Pogoji za organiziranje dejavnosti za zadovoljevanje potreb ljudi – javne službe ki producirajo javne storitve za zadovoljevanje potreb ljudi.

Temeljne samoupravne lokalne skupnosti so [[občina|občine]] (ali [[mestna občina|mestne občine]]), te pa se samostojno odločajo o povezovanju v širše skupnosti, tudi v [[pokrajina|pokrajine]]. Pokrajine urejajo in opravljajo lokalne zadeve širšega pomena, ki presegajo zmogljivosti občin. Nadalje se mestne občine delijo na [[Četrtna skupnost|mestne četrti]] oz. [[Četrtna skupnost|četrtne skupnosti]], medtem ko se občine delijo na lokalne skupnosti, naselja oz. [[krajevna skupnost|krajevne skupnosti]].Ob državnem upravnem sistemu imamo še lokalni upravni sistem, ki ga pomenijo občine kot temelje samoupravne lokalne skupnosti s svojo organizacijo odločanja. Lokalne skupnosti so enakopraven partner državi. Njihov položaj jim je zagotovljem z ustavo, mednarodnimi pogodbami, kot je npr. Evropska listina lokalne samouprave (MELLS) in zakoni (najpomembnejši je Zakon o lokalni samoupravi).

Lokalna skupnost je nosilec lokalne samouprave, ki je priznana z ustavo in ostalim pravnim redom. Po evropski listini (3 čl.) je lokalna samouprava pravica in sposobnost lokalnih oblasti, da v mejah zakona in z lastno odgovornostjo opravljajo bistveni del javnih zadev v korist lokalnega prebivalstva. To pravico uresničujejo demokratično izvoljeni sveti ali skupščine (predstavniška telesa), ki imajo lahko svoje izvršilne organe, ki so njim (svetom in skupščinam) odgovorni.

Drugi del uresničevanja lokalne samouprave pa predstavljajo druge oblike neposrednega odločanja državljanov (prebivalcev) kot so skupščine državljanov, [[referendum]]i in druge oblike. Te oblike so sedaj razdelane: posvetovalna telesa (v katerih so prebivalci), ''ad hoc'' odbori (ko je zadeva rešena, se razpusti), uporaba interneta (odločanje iz fotelja) in druge oblike organizacije civilne družbe.

=== Lokalna skupnost ===
Lokalna skupnost je sociološka kategorija in je družbeni pojav, nekaj kar dejansko obstaja. Po teoriji organizacij spada med teritorjalne organizacije za te je prostor konstitutivna značilnost. Prostor je pogoj brez katerega lokalne skupnosti ni, in nemore obstajati. Lokalna skupnost je organizirana skupina ljudi, ki sama odloča o svojih, lokalnih zadevah.

=== Občina ===
Občina ([[Angleščina|ang.]] municipality, [[Italijanščina|it.]] municipio, [[Nemščina|nem.]] gemeinde) je temeljna lokalna skupnost, katere ustavno zasnovo pogojujejo: skupne potrebe in interesi prebivalcev enega ali več naselij, ki sodelujejo pri upravljanju javnih zadev lokalne ali krajevne narave, samostojno oz. samoupravno v razmerju do države. Občina je naravna življenjska skupnost ljudi, ki prebivajo na območju enega ali več povezanih območji.

=== Regija ===
Regija ([[Latinščina|lat.]] regio) je vmesna raven oblasti med centralno oblastjo ali državo in manjšimi lokalnimi oblastmi ali občinami. Gre za vmesni prostor med občinami in državo , v katerih se pojavijo aktualne potrebe, kot so gradnja in vzdrževanje cest regionalnega pomena, oskrba z vodo in energijo,... Imena oz. poimenovanja za ta prostor pa se med državami razlikujejo. V sloveniji jih tako poimenujemo pokrajne. Predstavlajo drugo raven lokalne samouprave.

=== Pokrajina ===
Pokrajine so nova upravna struktura, ki bo zapolnila povezavo med občinami in državo, da bo uresničevala načela subsidiarnosti. V Sloveniji imamo samo en nivo lokalne samouprave. V ustavi so predvidene pokrajine, ki bi zavzele drugi nivo. Večina evropskih držav ima vsaj dva nivoja. Centralno vprašanje za pokrajne je število pokrajin; imena pokrajin in sedeži pokrajin. 
V ustavi iz 1991 je pisalo, da se lahko občine povežejo v pokrajine, vendar se je ta ideja izkazala za napačno.
Slovenija je še vedno močno centralizirana kar pomeni, da regionalne zadeve še vedno upravlja država. Ena temeljnih nalog pokrajin bi bila načrtovanje regionalnega razvoja.Zametke pokrajin že imamo. 13 statističnih regij to je prostor, kjer se občine srečujejo in dogovarjajo o svojih razvojnih načrtih. Če bodo pokrajine nastale, bodo prevzele razvojne načrte in vse regionalne zadeve. Število pokrajin je zelo različno in še ni dokončno (8–14).Pokrajine bi dobile svojo organizacijo. Povečale bi število zaposlenih v birokraciji (upravi).Če bi nastale pokrajine, se poraja vprašanje, ali ostati pri enotirnem sistemu ali preiti na dvotirnega.

== Zgodovinski razvoj ==

* Lokalna samouprava  je pravni instrument z dolgo zgodovino. V demokratičnih družbah jo poznajo že več stoletij. V Evropi se je korenila že v [[Srednji vek|srednjem veku]], najprej se je začela pojavljati v srednjeveških mestih, ta so pridobila pravico organizirati sejme, skrbeti za javni red in mir. Obseg tedanje lokalne samouprave je bil zelo majhen v primerjavi s pristojnostmi današnjih občin in širših lokalnih skupnosti.Avtonomija mest je imela velik pomen, s tem so meščani sebe ščitili pred monarhom in njegovimi zahtevami.
* Ker je bila Slovenija dolgo pod avstro-ogrsko monarhijo, na začetku nosi lokalna samouprava velik pečat [[absolutizem|absolutizma]], ko lokalnih skupnost ni bilo.
* Po marčevski revoluciji so se šele ustanovile samoupravne občine. Veliko veljavo ima okvirni državni zakon o občinah iz leta 1862. Veljal pa je vse do leta 1918. 
* V [[Kraljevina SHS|kraljevini SHS]] so v času Vidovdanske ustave iz leta 1921 obstajale tako občine kot okraji in oblasti. To so bile enote lokalne samouprave, ki so bile ob enem tudi enote državne uprave. 
* Po letu 1929 pa kralj v času šestojanuarske diktature s posebnim zakonom razreši vse občinske uprave. Po novem je občinske uprave v [[Beograd]]u, [[Zagreb]]u in [[Ljubljana|Ljubljani]] imenoval kralj na predlog ministrstva za notranje zadeve ostale pa so imenovali veliki župani. 
* Oktroirana ustava Kraljevine Jugoslavije iz leta 1931 kot lokalne skupnosti pozna občine in banovine.
* Med drugo svetovno vojno pa se začno ustanavljati novi organi Narodnoosvobodilni odbori v (osvobojenih) delih Jugoslavije, v Sloveniji pa tudi ustanavljati terenski odbori  Osvobodilne fronte.
* Šele leta 1946 se z Zakonom o ljudskih odborih določi da so ljudski odbori temeljni organi državne oblasti, ki pa se oblikuje na krajevni, mestni, okrajni, okrožni in oblastni ravni.
* Leta 1955, ko je uveden komunalni sistem, se število občin drastično zmanjša (3811 na 561) in poveča njihov [[teritorij]]. Občina postane temeljna celica državnega pravnega reda ter s tem dobi status komune. Komuna oz. občina tako opravi okoli 80 % nalog države.
* Leta 1974 občina postane samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki je zasnovana na družbeni lastnini.
* Velik zgodovinski pomen pa je odigrala Evropska listina lokalne samouprave (MELLS), to je prvi multilateralni mednarodni dokument, ki ščiti lokalno samoupravo. Sprejela ga je vseevropska organizacija [[Svet Evrope]] (SE), ki jo sestavlja 47 držav članic. Slovenija je že pri pripravi nove Ustave v letu 1991 upoštevala najpomembnejši pravni inštrument SE na področju lokalne samouprave - MELLS(sprejet je bil 15. 10. 1985 v Strasbourgu in v veljavo je stopil 01. 08. 1988 ko so ga ratificirale 4 članice). Slovenija je MELLS podpisala leta 1994 in ratificirala brez pridržkov leta 1996. Listina pa je v [[Slovenija|Sloveniji]] začela veljati 31. 03. 1997. Leta 2003 pa stopi v veljavo tudi Evropska okvirna konvencija o čezmejnem sodelovanju teritorialnih skupnosti oz. oblasti, podpisana pa je bila leta 1998.

Tekom zgodovine tako lahko opazujemo proces decentralizacije - proces prenosa oblasti z države na lokalno samoupravo. Gre za to da države vse več nalog prenašajo na lokalne skupnosti, bodisi v njihovo izvirno pristojnost(avtonomno rešuje naloge, tako obvezne ali prostovolne), bodisi v njihovo preneseno pristojnost (opravlja naloge v imenu države, opravlja pa jih lokalna samouprava v imenu in za račun države).

== Vidiki lokalne samouprave v Sloveniji ==

===Teritorialni vidik===
 
V Sloveniji je trenutno 212 [[občina|občin]]. Pogoje za oblikovanje občin tako ureja že [[Ustava Republike Slovenije]] in bolj natančno še Zakon o lokalni samoupravi in Zakon o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij. Navadna občina mora imeti tako najmanj 5 000 prebivalcev. obstajajo izjeme iz različnih razlogov: geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih, gospodarskih. Mestna občina pa mora imeti najmanj 20 000 prebivalcev in najmanj 15 000 delovnih mest, od tega polovico v storitveni dejavnosti. V RS imamo zaenkrat le temeljne lokalne skupnosti torej občine, številne zelo problematične, takšne, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev, in pričakujemo še širše samoupravne lokalne skupnosti; to so pokrajine.

Širših lokalnih skupnosti (pokrajin) še nimamo. Po strokovnem predlogu potrebujemo nov 143 čl. Ustave, ki govori o širših lokalnih skupnostih. Ta nov člen bi nosil naziv pokrajina. Določil pa bi, da je pokrajina širša samoupravna lok. skupnost, ki opravlja javne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena (npr. planiranje regionalnega razvoja). Pokrajina se ustanovi z zakonom, torej jo ustanovi državni zbor (tako kot občine). Pri oblikovanju zemljevida pa imajo po Ustavi pravico do besede tudi občine. Zdaj velja, da občine odločijo o ustanovitvi pokrajine. To je strokovni spaček, nekaj nemogočega. Občine lahko ustanovijo npr. zvezo občine, zaradi določenih skupnih nalog. Takšna zveza je zgolj oblika medobčinskega sodelovanja ne pa pokrajina. Pred ustanovitvijo pokrajine mora državni zbor pridobiti MNENJE (ne soglasje) občinskih svetov o predlagani členitvi RS na pokrajine. Po strokovnem predlogu naj bi v RS imeli velike pokrajine od 6-8, ki pravzaprav temeljijo na obstoječih geografskih pokrajinah (Dolenjska, Primorska, Notranjska, Štajerska…) Ljudje imajo občutek pripadnosti obstoječim geografskim pokrajinam.  Najbolj občutljiv je Zakon o ustanovitvi pokrajin, ki se sprejema s posebej kvalificirano večino, podpreti ga mora vsaj dve tretjini navzočih poslancev.

V Evropi se uporablja izraz regionalizacija države, kar na Slovenskem pomeni pokrajinizacijo Republike Slovenije. Tu je več pojmov, kot je regija, regionalizem in regionalizacija. Razlogi za uvajanje pokrajin oz. za regionalizacijo so naslednji:
* raznolikost Slovenije(tako majhna država v kateri ima vsaka geografska regija svoje specifične značilnosti)
* sodelovanje z lokalnimi skupnostmi drugih držav (sodelovanje z [[Evropska Unija|Evropsko Unijo]] )
* lažje črpanje evropskih sredstev za razvoj (sedaj so evropska sredstva za manjše občine nedosegljiva)
* večja iniciativnost in odgovornost za lastni razvoj in reševanje krize na regionalni ravni
* večji vpliv na odločanje na državni ravni

=== Funkcionalni vidik ===
 
Pri funkcionalni sestavini gre pravzaprav za uresničevanje načela subsidiarnosti, ki naj bi se uresničilo z decentralizacijo Slovenije. Prav uvedba pokrajin je glavni cilji decentralizacije. Gre za politično decentralizacijo, ki jo mora spremljati fiskalna decentralizacija. Vsaka prenesena naloga iz države na pokrajino oz. občino mora biti deležna istočasnega finančnega prenosa, zagotoviti je treba ustrezna sredstva za opravljanje teh javnih nalog.

=== Organizacijski vidik ===
 
Organizacijska sestavina govori o shemi organov in oblik odločanja tako v občinah kot v bodočih pokrajinah. Država je z zakonom o lokalni samoupravi določila, da so organi občine: [[občinski svet|občinskega sveta]], [[župan]]a in [[nadzorni odbor|nadzornega odbora]]. V odločanju o občinskih zadevah pa sodelujejo njeni prebivalci tudi neposredno. Pri čemer zakon o lokalni samoupravi  opredeljuje tri oblike udeležbe ali participacije ljudi pri odločanju v občini. Ti so [[zbor občanov|zbori občanov]], [[lokalni referendum]] in [[ljudska inciativa|ljudska iniciativa]]. Poleg Zakona o lokalni samoupravi še posamezni drugi zakoni. Kdaj je obvezno sklicati zbore občanov ali izvesti referendum. Gre za obvezne referendume npr. pred ustanovitvijo občine in za t.i. posvetovalne referendume, ko se ugotavlja volja ljudi pred sprejemom odločitve določenega odloka npr. odlok o lokalnih [[javna služba|javnih službah]]. Ne moremo govoriti o lokalni samoupravi, če se te oblike participacije  državljanov ne uporabljajo. Obe shemi sta si zelo podobni. Najvišje predstavniško telo v pokrajini je pokrajinski svet. Pokrajinski svet voli predsednika, kot tudi enega ali več podpredsednikov pokrajine izmed svojih članov, z razliko od župana ki je voljen na volitvah. Predsednik pokrajinskega sveta pa je hkrati predsednik pokrajine in predstojnik pokrajinske [[uprava|uprave]]. Pokrajinska uprava je tako kot občinska uprava strokovni organ, ki opravlja strokovne in druge naloge za pokrajinske organe. Lahko pa opravlja tudi določene prenesene državne naloge. Pokrajinska uprava pa naj bi bila deljena na resorje, ki jih bodo vodili direktorji  posameznega resorja. Predviden pa je še organ svet občin, katerega naj bi sestavljali župani občin z območja pokrajine. To telo bi imelo pravico veta na določene odločitve pokrajinskega sveta.

=== Neposredna demokracija v občini ===
 
Odločanje o javnih zadevah na ravni občin je neposredno. To pomeni, da se odločitev ne sprejema na volitvah. Na lokalni ravni pa to ne predstavlja nobenih večji ovir. Prvič zato, ker so lokalne ravni manjše od države. Drugič pa zato, ker so problemi lokalnega upravljanja bolj razumljivi ljudem in ne potrebujejo večjega poznavanja, kot je to potrebno na državni ravni.

=== Materialni vidik ===

Financiranje občin ureja Zakon o financiranju občin. Občina potrebuje materialna sredstva za izvajanje svojih pravic in dolžnosti. Financira se tako iz lastnih sredstev, to so davki in druge dajatve ter s finančnimi izravnavami, to so sredstva, ki jih država zagotavlja občinam, za zagotovitev enakomerne porabe v vseh občinah. Občina pa ima pravico do zadolževanja. ki pa jo Zakon o financiranju občin omejuje.

== Literatura in viri ==

* VLAJ, Stane. Teorija javne uprave. Fakulteta za upravo, Ljubljana, 2006.
* VLAJ, Stane. Lokalna samouprava: teorija in praksa. Fakulteta za upravo, Ljubljana, 2006.
* VIRANT, Gregor. Pravna ureditev javne uprave. Fakulteta za upravo, Ljubljana, 2004.
* Ustava Republike Slovenije,  Uradni list RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006
* Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/Ur.l. RS, št. 72/1993
* Zakon o financiranju občin /ZFO/Ur.l. RS, št. 80/1994
* Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/Ur.l. RS, št. 72/1993
* Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij /ZUODNO/Ur.l. RS, št. 60/1994 (69/1994 popr.)
* [http://video.minpress.gr/wwwminpress/aboutgreece/aboutgreece_local_gov.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130531074304/http://video.minpress.gr/wwwminpress/aboutgreece/aboutgreece_local_gov.pdf |date=2013-05-31 }}[http://www.arhiv.svlr.gov.si/si/delovna_podrocja/podrocje_lokalne_samouprave/index.html]

== Glej tudi ==

* [[Upravna delitev Slovenije]]
* [[Statistične regije Slovenije]]
* [[Seznam občin v Sloveniji]]

{{normativna kontrola}}

{{poli-stub}}

[[Kategorija:Pravo]]</text>
      <sha1>bjy16drvmdk4kxfx7q5mumq9iyoocm1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Turški vpadi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>48835</id>
    <revision>
      <id>6757909</id>
      <parentid>6757344</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:19:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri in literatura */</comment>
      <origin>6757909</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23519" sha1="4mr70x1o235b2kf6pxa2rqu7rp2y3j9" xml:space="preserve">'''Turški vpadi''' na [[Slovenci|slovensko]] ozemlje so potekali od [[15. stoletje|15.]] do [[16. stoletje|16. stoletja]], ko je vojska [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega imperija]] večkrat vdrla in [[plenjenje|oplenila]] [[Habsburžani|habsburške]] dežele. Današnja [[Slovenija]] je bila takrat razdeljena na dežele ([[Kranjska]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]], [[Goriška (grofija)|Goriška]] in mesto [[Trst]]).    

[[Slika:Boj s Turki-Valvasor.jpg|thumb|J. V. Valvasor: ''Boj s Turki leta 1431'' (bakrorez, 1689)]]
Prvič so [[Turki]] vpadli na ozemlje današnje Slovenije 9. oktobra leta [[1408]], ko so vpadli v [[Bela krajina|Belo krajino]] in izropali okolico [[Metlika|Metlike]]. To je poročal [[Janez Vajkard Valvasor]].&lt;ref&gt;1408, Prišli so Turki za njim Uskoki, Belokranjska dediščina 4, katalog razstave v belokranjskem muzeju, strani 14-15, Metlika 2008&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slovenci pod pritiskom turškega nasilja, strani 18-19, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ignacij Voje, 1996&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Turki so v deželi že, Turški vpadi na Slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju, strani 42-43, Celje: Mohorjeva družba, Vasko Simoniti, 1990&lt;/ref&gt; Vpadi so trajali približno 200 let. Ko so Turki zavzeli [[Bizantinsko cesarstvo]] in še [[Bosna|Bosno]], so njihovi vpadi prek [[Hrvaška|Hrvaške]] v današnjo Slovenijo sledili vsako leto. Najbolj so trpeli ljudje na [[Kočevsko|Kočevskem]], [[Kras]]u in [[Bela krajina|Beli krajini]]. Turški vpadi pa so se leta [[1593]] z veliko zmago [[Notranja Avstrija|notranjeavstrijskih]] in [[Hrvati|hrvaških]] čet nad Turki [[Bitka pri Sisku|pri Sisku]] končali. 

Prvi turški vpadi v Slovenijo so bili [[Rop (kriminal)|roparski]] pohodi. Turki so [[požiganje|požigali]] [[vas]]i, [[pobijanje|pobijali]] ljudi, mlade fante so ugrabili ter jih vzgojili v [[janičar]]je, ostale ljudi, ki so bili dovolj močni, so odpeljali v [[suženjstvo]], kradli so [[živina|živino]] ter [[pridelek|pridelke]], [[denar]] ter se s plenom vrnili v takratno Osmansko carstvo. Med izhodišča vpadov je spadala tudi Bosna, ki so jo osvojili Turki. 
                              
== Turško prodiranje na Balkanski polotok ==
*1371 Po bitki na Marici Turki zavzamejo Makedonijo.
*1389 V [[Bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovem polju]] Turki premagajo srbsko vojsko.
*1396 Turki osvojijo Bolgarijo.
*1408 Začnejo se roparski vpadi turške konjenice v slovenske dežele. Prebivalstvo se brani s tabori, prihode Turkov naznanjajo s kresovi. Na Hrvaškem v obrambo pred Turki nastane Vojna krajina, v kateri se naseljujejo slovanski ubežniki ([[uskoki]]).
*1415 Turki pred [[Ljubljana|Ljubljano]]
*1463 Turki osvojijo Bosno
*1453 Turki osvojijo [[Konstantinopel]]
*1529 Turki pred [[Dunaj|Dunajem]]

== Turška vojska ==

Turki so bili z močjo svoje vojske na vrhuncu sredi [[16. stoletje|16. stoletja]]. Najbolj nevarni vojaki Osmanskega carstva so bili janičarji. To so bili ujeti poturčeni [[krščanstvo|krščanski]] dečki. Janičarji so sestavljali udarne oddelke turške vojske.

Turška vojska skoraj nikoli ni sprejela [[odprti boj|odprtega boja]], saj je bila njena moč v [[obleganje|obleganju]] [[mesto|mest]] in [[utrdba|utrdb]] s [[top]]ovi. 

Oborožitev je sestavljalo:
* [[ognjeno orožje]], ki so ga imeli večinoma samo janičarji;
* [[hladno orožje]], predvsem [[lok (orožje)|lok]], ki je bil med glavnimi orožji turške vojske in v rokah izurjenega strelca zelo dobro orožje. Poleg loka je bilo glavno orožje Turkov [[sablja]]. Imela je enorezno, zelo redko dvorezno krivo [[rezilo]]. Sablja se od [[meč]]a razlikuje po obliki (meč je raven, sablja pa kriva). Razširjeno turško orožje so bila metalna [[kopje|kopja]], [[handžar]]ji in [[bojni bat]]i.

== Obramba Slovencev ==    

Obramba slovenskega ozemlja je bila nezadostna. [[Grad]]ovi in [[utrdba|utrdbe]] so dajali varno [[zatočišče]] samo [[plemič]]em in njihovim ljudem, [[kmet]]je pa so se morali znajti sami. V času prvih vpadov so bežali v jame ali se skrivali okoli cerkva, zaradi pogostih turških vpadov pa so kmetje začeli graditi [[tabor (fortifikacija)|tabore]]. To so bile večinoma [[cerkev (zgradba)|cerkve]] na strmih [[hrib]]ih, okoli katerih so kmetje zgradili [[obzidje]]. Iz nekaterih so kasnje nastali celo gradovi, kot na primer [[Grad Pobrežje|Pobrežje ob Kolpi]]. Ljudstvo je po hribih organiziralo [[Straža (vojaštvo)|stražo]], ki je opozarjala na napade Turkov. Ko so se bližali Turki, so na hribih prižgali [[kres]], ki so mu sledili ostali. Tako so bili ljudje [[svarilo|posvarjeni]], zato da so se lahko pravočasno umaknili na varno. Medtem ko so se [[moški|možje]] bojevali na obzidju, so [[starost|starci]], [[ženska|ženske]] in [[otrok|otroci]] [[molitev|molili]] v cerkvi. Verovali so v [[križ]], ki jih bo rešil pred [[turški polmesec|turškim polmesecem]].

Da bi omejil roparske pohode Turkov, je vladar ukazal, da utrdijo nekatere kraje, ter jim dal [[mestne pravice]] ([[Črnomelj]], [[Krško]], [[Višnja gora]] ...)   

Posledica turškega nasilja je bila izguba velikega dela kmečkega prebivalstva, ki je zbežalo ali je bilo ubito oziroma ujeto. Po padcu [[Lika|Like]] se je naselilo precejšnje število hrvaških in srbskih beguncev v [[Bela krajina|Belo krajino]]. V 16. stoletju so posebne skupine beguncev, imenovanih [[Uskoki]], zasedle zapuščene kmetije na [[Gorjanci]]h. 

Za obrambo pred Turki je na delu ozemlja današnje Hrvaške nastala [[Vojna krajina]], ki je temeljila na ideji generala [[Ivan Lenković|Ivana Lenkovića]]. On je tudi zgradil najpomembnejši belokranjski grad [[Pobrežje, Črnomelj|Pobrežje ob Kolpi]], kjer je bilo brodišče in turški prehod.&lt;ref&gt;1408, Prišli so Turki za njim Uskoki, Belokranjska dediščina 4, katalog razstave v belokranjskem muzeju, strani 30-33, Metlika 2008&lt;/ref&gt;

Vsaka [[dežela]] ([[Kranjska]], [[Štajerska]] in Koroška) je imela deželno [[vojska|vojsko]]. To ni bila stalna vojska, zbrala se je, ko je bilo treba. Vsak [[zemljiški gospod]] je moral vanjo poslati nekaj mož, število je bilo odvisno od [[posest]]i. Vendar so se zbrali prepočasi, zato jim je turška vojska že prej ušla čez mejo. Leta [[1475]] je bilo odločeno, da bodo dežele najele stalno vojsko. Za vzdrževanje je moral vsak [[prebivalstvo|prebivalec]] dati po en [[vinar]] na [[teden]].

Oborožitev deželne vojske je predstavljalo:
* ognjeno orožje, ki so ga imeli skoraj vsi vojaki, in
* hladno orožje: [[meč]]i, [[bodalo|bodala]], [[bojni bič]]i, [[helebarda|helebarde]], [[sulica|sulice]] ipd.

== Slovenski sužnji v turškem ujetništvu ==

Posledice turških vpadov na slovensko ozemlje so bile za prebivalstvo zelo hude. Po ocenah so Turki do leta [[1508]] ubili ali odpeljali okoli 200.000 ljudi. Turki so slovenske in druge ujetnike prodajali na trgih za [[suženj|sužnje]]. Nekateri sužnji so se še naprej ukvarjali s [[poljedelstvo]]m, saj jim je bilo tako določeno.

== Zmaga pri Sisku == 

Z [[bitka pri Sisku|zmago pri Sisku]] leta [[1593]] so se končali turški vdori na slovensko ozemlje. Tedaj so vsi vedeli: če pade [[Sisek]], potem pade tudi [[Slovenija]], ogrožen bo [[Rim]] in zamajal se bo ves [[krščanstvo|krščanski svet]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri in literatura ==
* {{cite book |last=Beckh-Widmannstetter |first=Leopold von |url=https://digitalnistudovna.army.cz/view/uuid:b6259072-1adf-4ff2-bc85-5b083c8dc607?page=uuid:f74a8a77-a435-11e9-ac2d-005056b73ae5 |title=Streffleurs Österreichische militärische Zeitschrift |publisher=Unton Strauss |year=1886 |editor-last=Skala |editor-first=Carl |volume=2 |place=Dunaj |pages=139–156 |language=de |chapter=Die angebliche Belagerung von Graz und die Schlacht von Fernitz im Jahre 1532 als unhistorisch abgewiesen}}
* {{cite journal |last=Burmeister |first=Karl Heinz |year=2001 |title=Graf Stefan I. zu Montfort, Herr zu Bregenz und Pfannberg († 1437), Landeshauptmann von Kärnten |journal=Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie |language=de |publisher=Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten |volume=84 |pages=161–171 |place=Klagenfurt}}
* {{cite book |last=Caesar |first=Aquilin Julius |url=https://austria-forum.org/web-books/kirchengeschichte06de1788iicm/000001 |title=Staat- und Kirchengeschichte des Herzogthums Steyermark |publisher=Wingand und Ferstl |year=1788 |volume=6 |place=Gradec |language=de}}
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last=Megiser |editor-first=Hieronymus |volume=II |place=Leipzig |pages=1231–1239 |language=de}}
* {{cite book |last=Dimitz |first=August |url=https://viewer.onb.ac.at/10604157/ |title=Beiträge zur 500-jährigen Gründungsfeier von Neustadtl (Rudolfswerth) in Unterkrain |publisher=Verlag des historischen Vereins für Krain |year=1865 |place=Ljubljana |language=de}}
* {{cite book |last=Dimitz |first=August |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86M56VKR |title=Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813 |publisher=I. Kleinmayr &amp; F. Bamberg |year=1874 |volume=I |place=Ljubljana |language=de}}
* {{cite journal |last=Ficker |first=Adolf |year=1867 |editor-last=Mojsisovics von Mojsvár |editor-first=Edmund |title=Der Mensch und seine Werke in den österreichischen Alpen |url=https://books.google.at/books?id=jZ4AAAAAcAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=de&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Jahrbuch des Oesterreichischen Alpen-Vereins |language=de |publisher=Verlag Carl Gerold’s Sohn |volume=3 |pages=223–320 |place=Dunaj}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2010a |title=Krščevanje osmanskih podanikov (muslimanov) na Slovenskem od konca 16. do konca 17. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IXE3FW73 |journal=Arhivi |language=sl |volume=33 |issue=2 |pages=217–250 |cobiss=1233013}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2010b |title=Pokrščeni &quot;Turek&quot; Anton Husič in 316 let njegovega rodu pri Pobrežju v Beli krajini |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWNMRVTN |journal=Kronika |language=sl |volume=58 |issue=3 |pages=713–728}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |url=https://sistory.si/publication/38513 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010c |editor-last=Štih |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=140–156 |language=sl |chapter=Migracije muslimanov v slovenski prostor od turških vpadov do leta 1941 |cobiss=31791661}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in 20. stoletjem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2019 |editor-last=Golec |editor-first=Boris |place=Ljubljana |pages=353–405 |language=sl |chapter=Integracija vzhodnih kristjanov in muslimanov v družbo na Slovenskem med 16. in 19. stoletjem}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2022 |title=Ne Murat in ne Pašič, pokristjanjeni Turki so bili drugi Lotmeržani |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6U1BGW |journal=Kronika |language=sl |volume=70 |issue=3 |pages=757–764 |cobiss=129077763}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |url=https://www.sistory.si/publication/764 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=DZS |year=1965 |edition=2 |volume=2 |place=Ljubljana |pages=404-415 |language=sl}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |url=https://www.sistory.si/publication/765 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Kmečka knjiga |year=1956 |volume=3 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite journal |last=Gruden |first=Josip |year=1893 |title=Slavni dan Slovencev pri Sisku; 22. dan rožnika 1593. V proslavo 300-letnice |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IN5KZOA6 |journal=Dom in svet |language=sl |volume=6 |issue=6 |pages=271-279}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |url=https://sistory.si/publication/20747 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1913 |volume=2 |location=Celovec |pages=321-368}}
* {{cite book |last=Hammer-Purgstall |first=Joseph von |url=https://viewer.onb.ac.at/1038CF2B/ |title=Geschichte des Osmanischen Reiches, grossentheils aus bisher unbenützten Handschriften und Archiven |publisher=Hartleben |year=1827 |volume=1 |place=Pest |language=de}}
* {{cite book |last=Haselbach |first=Karl |url=https://books.google.si/books?id=l5PKNhmVJU8C&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Die Türkennoth im XV. Jahrhundert unter besonderer Berücksichtigung der Zustände Oesterreichs |publisher=Carl Sartori |year=1864 |place=Dunaj |language=de |cobiss=83176192}}
* {{cite journal |last=Ilwof |first=Franz |year=1859 |title=Die Einfälle der Osmanen in die Steiermark |url=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/M_H09_Franz-ILWOF-Die-Einf%C3%A4lle-der-Osmanen-in-die-Steiermark.pdf |journal=Mittheilungen des Historischen Vereins für Steiermark |language=de |volume=9 |pages=179–205}}
* {{cite journal |last=Ilwof |first=Franz |year=1861 |title=Die Einfälle der Osmanen in die Steiermark |url=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/M_H10_Franz-ILWOF-Die-Einf%C3%A4lle-der-Osmanen-in-die-Steiermark.-II..pdf |journal=Mittheilungen des Historischen Vereins für Steiermark |language=de |volume=10 |pages=207–264}}
* {{cite journal |last=Ilwof |first=Franz |year=1862 |title=Die Einfälle der Osmanen in die Steiermark |url=https://books.google.si/books?id=Bt44AQAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Mittheilungen des Historischen Vereins für Steiermark |language=de |volume=11 |issue= |pages=203–248}}
* {{cite journal |last=Ilwof |first=Franz |year=1864 |title=Die Türkennoth im XV. Jahrhundert |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4NBGN8H |journal=Mittheilungen des Historischen Vereins für Krain |language=de |publisher=Verlag des historischen Vereins für Krain |volume=19 |issue=10–11 |pages=86–87 |place=Ljubljana}}
* {{cite thesis |last=Jug |first=Stanko |title=Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja : kronologija, obseg in vpadna pota |type=doktorska disertacija |publisher=FF UL |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91YQ2TWJ |place=Ljubljana |language=sl |year=1943 |cobiss=37396737}}
* {{cite book |last=Klun |first=Vinko Fereri |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNLX8Z58 |title=Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthums Krain |publisher=Druck von Ignaz von Kleinmayr &amp; Fedor Bamberg |year=1852 |volume=2 |place=Ljubljana |language=de}}
* {{cite book |last=Klun |first=Vinko Fereri |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNLX8Z58 |title=Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthums Krain |publisher=Druck von Ignaz von Kleinmayr &amp; Fedor Bamberg |year=1852 |volume=3 |place=Ljubljana |language=de}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2019a |title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=73 |issue=3/4 |pages=366–411}}
* {{cite book |last=Krempl |first=Anton |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B79YB3GY |title=Dogodivšine štajerske zemle |publisher=F. Ferstl |year=1845 |place=Gradec |pages=125–199 |language=sl |cobiss=35343617}}
* {{cite book |last=Levec |first=Fran |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWSIMSV2 |title=Jahresbericht der k.k. Staats-Oberrealschule in Laibach |publisher=Verlag der k.k. Staats-Oberrealschule |year=1891 |editor-last=Junowicz |editor-first=Rudolf |place=Laibach |pages=9–58 |language=de |chapter=Die Einfälle der Türken in Krain und Istrien |editor-last2=Mrhal |editor-first2=Johann}}
* {{cite journal |last=Levec |first=vladimir |author-link=Vladimir Levec |year=1903 |title=Die ersten Türkeneinfälle in Krain und Steiermark |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1AC46N9E |journal=Mitteilungen des Musealvereins für Krain |language=de |publisher=Verlag des Musealvereins für Krain |volume=16 |issue=5–6 |pages=169–194 |place=Laibach}}
* {{cite journal |last=Mayer |first=Simon Martin |date=1822-10-22 |year=1822 |title=Hironimus Megiſer (Eine biographiſche Skizze) |url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno-plus?aid=car&amp;datum=1822&amp;page=167&amp;size=45&amp;qid=VHN02DQSBDE8XYOP2CT8L1RJC9PYTJ |journal=Carinthia – Zeitschrift für Vaterlandskunde, Belehrung u. Unterhaltung |language=de |publisher=Verlag Anton Gelb |issue=41 |pages=327–331 |place=Celovec}}
* {{cite book |last=Mlinarič |first=Jože |title=Med Srednjo Evropo in Sredozemljem. Vojetov zbornik |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2006 |editor-last=Jerše |editor-first=Sašo |place=Ljubljana |pages=289–305 |language=sl |chapter=Usoda turških ujetnikov v avstrijskih deželah v času od 15. do 17. stoletja in njihovo pokrščevanje}}
* {{cite book |last=Muchar |first=Albert von |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HYLWYK4 |title=Geschichte des Herzogthums Steiermark |publisher=Damian und Sorge Leuschner &amp; Lubensky |year=1864 |volume=7 |language=de}}
* {{cite book |last=Neumann |first=Wilhelm |url=https://www.suedost-forschungen.de/portal/index.php/sof/article/view/602/618 |title=Die Türkeneinfälle nach Kärnten – Wahrheit und Dichtung in der Kärntner Geschichtsschreibung von Jakob Unrest bis zur Gegenwart |publisher=Leibniz-Institut für Ost- und Südosteuropaforschungen |year=1955 |place=Regensburg |pages=85–109 |language=de}}
* {{cite journal |last=Pirchegger |first=Hans |year=1922 |title=Die ersten Türkeneinfälle (1396, 1415, 1418) |journal=Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark |language=de |volume=18 |pages=67–73}}
* {{cite book |last=Pirchegger |first=Hans |title=Geschichte der Steiermark mit besonderer Rücksicht auf das Kulturleben |publisher=Moser |year=1976 |place=Gradec |language=de |cobiss=23808001}}
* {{cite book |last=Pitcher |first=Donald Edgar |title=An Historical Geography of the Ottoman Empire From Earliest Times to the End of the Sixteenth Century |publisher=Brill |year=1972 |place=Leiden |language=en}}
* {{cite journal |last=Radics |first=Peter von |year=1864 |editor-last=Streffleur |editor-first=Valentin |title=Die Einfälle der Osmanen in Steiermark, Kärnten und Krain im XV. und XVI. Jahrhundert |journal=Österreichische militärische Zeitschrift |language=de |publisher=Verlag Carl Gerold’s Sohn |volume=1 |page=159 |place=Wien}}
* {{cite journal |last=Richter |first=Xaver |year=1818 |editor-last=Hormayr |editor-first=Joseph von |title=Kaiser Friedrich und Krain |url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno-plus?aid=hsk&amp;datum=1818&amp;page=137&amp;qid=D3C15GCJQ13JDX7LDJ9HYLJUPFY112&amp;size=45 |journal=Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunde |language=de |publisher=Anton Strauß |volume=9 |issue=33–35 |pages=125–136 |place=Dunaj}}
* {{cite book |last=Richter |first=Xaver |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNLX8Z58 |title=Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthums Krain |publisher=Druck von Ignaz von Kleinmayr &amp; Fedor Bamberg |year=1854 |editor-last=Klun |editor-first=Vinzenz |volume=2 |place=Ljubljana |pages=141–232 |language=de |chapter=Geschichte der Stadt Laibach}}
* {{cite book |last=Schmutz |first=Carl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1CRBOWR |title=Historisch topographisches Lexicon von Steyermark |publisher=Andreas Kienreich |year=1822 |volume=III |place=Gradec |language=de}}
* {{cite book |last=Simoniti |first=Vasko |title=Turki so v deželi že : turški vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju |publisher=Mohorjeva družba |year=1990 |place=Celje |language=sl |cobiss=19365120}}
* {{cite book |last=Slekovec |first=Matej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZCIR3SP2 |title=Slovenske večernice za pouk in kratek čas |publisher=Duštvo sv. Mohorja |year=1894 |volume=48 |place=Celovec |pages=3–54 |language=sl |chapter=Turki na slovenskem Štajerskem}}
* {{cite book |last=Steyerer |first=Anton |url=https://books.google.com.au/books?id=R3fUS5Hf7dIC&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Commentarii pro historia Alberti II ducis Austriae, cognomento sapientis |publisher=Thomas Fritschius |year=1725 |volume=2 |place=Leipzig |language=la}}
* {{cite book |last=Švajncer |first=Janez J. |title=Vojna in vojaška zgodovina Slovencev |publisher=Prešernova družba |year=1992 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29731584}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |publisher=Modrijan |year=2008 |location=Ljubljana |cobiss=2573684}}
* {{Navedi knjigo |last=Štih |first=Peter |title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina |last2=Vodopivec |first2=Peter |last3=Suppan |first3=Arnold |publisher=Cankarjeva založba |year=2025 |location=Ljubljana |cobiss=220800515}}
* {{cite book |last=Theuer |first=Franz |title=Der Raub der Stephanskrone – der Kampf der Luxemburger, Habsburger, Jagiellonen, Cillier und Hunyaden um die Vorherrschaft im pannonischen Raum |publisher=Edition Roetzer |year=1994 |place=Eisenstadt |language=de}}
* {{cite book |last=Trubar |first=Primož |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:SI:NBN:DOC-210I5ZTE |title=Catehismus sdveima islagama |publisher=Georg Gruppenbach |year=1575 |place=Tübingen |pages=266–268 |language=sl}}
* {{cite book |last=Voje |first=Ignacij |title=Slovenci pod pritiskom turškega nasilja |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |year=1996 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=61071616}}
* {{cite book |last=Voje |first=Ignacij |title=Od Osmanov do Celjanov : utrinki preteklosti |publisher=Celjska Mohorjeva družba |year=2014 |place=Celje |language=sl |cobiss=272188160}}
* {{Cite book |author=Valvasor |first=Janez Vajkard |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6 |title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain |publisher=Wolfgang Moritz Endter |year=1689 |location=Nürnberg |cobiss=29952257}}
* {{navedi knjigo|last=Vramec|first=Anton|title=Kronika: vezda znovich zpravliena kratka szlouenzkim iezikom|publisher=Janez Mandelc|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Zeiller |first=Martin |url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Topographia_Austriacarum_(Merian)_288.jpg |title=Topographia Provinciarum Austriacaru[m] Austriae Styriae, Carinthiae, Carniolae, Tyrolis etc. |publisher=Johan Arnold Cholin |year=1677 |place=Frankfurt (Main) |language=la, de}}
* {{cite book |last=Žontar |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-31BPDY3N |title=Obveščevalna služba in diplomacija avstrijskih Habsburžanov v boju proti Turkom v 16. stoletju |last2=Zwitter |first2=Fran |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |year=1973 |place=Ljubljana |language=sl}}

==Glej tudi==

*[[turška povest]]{{hist-stub}}

[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]]
[[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]]</text>
      <sha1>4mr70x1o235b2kf6pxa2rqu7rp2y3j9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757941</id>
      <parentid>6757909</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:05:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri in literatura */</comment>
      <origin>6757941</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24686" sha1="frqkvj07lfo1rm6cwmmnfa3x2l4iasg" xml:space="preserve">'''Turški vpadi''' na [[Slovenci|slovensko]] ozemlje so potekali od [[15. stoletje|15.]] do [[16. stoletje|16. stoletja]], ko je vojska [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega imperija]] večkrat vdrla in [[plenjenje|oplenila]] [[Habsburžani|habsburške]] dežele. Današnja [[Slovenija]] je bila takrat razdeljena na dežele ([[Kranjska]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]], [[Goriška (grofija)|Goriška]] in mesto [[Trst]]).    

[[Slika:Boj s Turki-Valvasor.jpg|thumb|J. V. Valvasor: ''Boj s Turki leta 1431'' (bakrorez, 1689)]]
Prvič so [[Turki]] vpadli na ozemlje današnje Slovenije 9. oktobra leta [[1408]], ko so vpadli v [[Bela krajina|Belo krajino]] in izropali okolico [[Metlika|Metlike]]. To je poročal [[Janez Vajkard Valvasor]].&lt;ref&gt;1408, Prišli so Turki za njim Uskoki, Belokranjska dediščina 4, katalog razstave v belokranjskem muzeju, strani 14-15, Metlika 2008&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slovenci pod pritiskom turškega nasilja, strani 18-19, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ignacij Voje, 1996&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Turki so v deželi že, Turški vpadi na Slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju, strani 42-43, Celje: Mohorjeva družba, Vasko Simoniti, 1990&lt;/ref&gt; Vpadi so trajali približno 200 let. Ko so Turki zavzeli [[Bizantinsko cesarstvo]] in še [[Bosna|Bosno]], so njihovi vpadi prek [[Hrvaška|Hrvaške]] v današnjo Slovenijo sledili vsako leto. Najbolj so trpeli ljudje na [[Kočevsko|Kočevskem]], [[Kras]]u in [[Bela krajina|Beli krajini]]. Turški vpadi pa so se leta [[1593]] z veliko zmago [[Notranja Avstrija|notranjeavstrijskih]] in [[Hrvati|hrvaških]] čet nad Turki [[Bitka pri Sisku|pri Sisku]] končali. 

Prvi turški vpadi v Slovenijo so bili [[Rop (kriminal)|roparski]] pohodi. Turki so [[požiganje|požigali]] [[vas]]i, [[pobijanje|pobijali]] ljudi, mlade fante so ugrabili ter jih vzgojili v [[janičar]]je, ostale ljudi, ki so bili dovolj močni, so odpeljali v [[suženjstvo]], kradli so [[živina|živino]] ter [[pridelek|pridelke]], [[denar]] ter se s plenom vrnili v takratno Osmansko carstvo. Med izhodišča vpadov je spadala tudi Bosna, ki so jo osvojili Turki. 
                              
== Turško prodiranje na Balkanski polotok ==
*1371 Po bitki na Marici Turki zavzamejo Makedonijo.
*1389 V [[Bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovem polju]] Turki premagajo srbsko vojsko.
*1396 Turki osvojijo Bolgarijo.
*1408 Začnejo se roparski vpadi turške konjenice v slovenske dežele. Prebivalstvo se brani s tabori, prihode Turkov naznanjajo s kresovi. Na Hrvaškem v obrambo pred Turki nastane Vojna krajina, v kateri se naseljujejo slovanski ubežniki ([[uskoki]]).
*1415 Turki pred [[Ljubljana|Ljubljano]]
*1463 Turki osvojijo Bosno
*1453 Turki osvojijo [[Konstantinopel]]
*1529 Turki pred [[Dunaj|Dunajem]]

== Turška vojska ==

Turki so bili z močjo svoje vojske na vrhuncu sredi [[16. stoletje|16. stoletja]]. Najbolj nevarni vojaki Osmanskega carstva so bili janičarji. To so bili ujeti poturčeni [[krščanstvo|krščanski]] dečki. Janičarji so sestavljali udarne oddelke turške vojske.

Turška vojska skoraj nikoli ni sprejela [[odprti boj|odprtega boja]], saj je bila njena moč v [[obleganje|obleganju]] [[mesto|mest]] in [[utrdba|utrdb]] s [[top]]ovi. 

Oborožitev je sestavljalo:
* [[ognjeno orožje]], ki so ga imeli večinoma samo janičarji;
* [[hladno orožje]], predvsem [[lok (orožje)|lok]], ki je bil med glavnimi orožji turške vojske in v rokah izurjenega strelca zelo dobro orožje. Poleg loka je bilo glavno orožje Turkov [[sablja]]. Imela je enorezno, zelo redko dvorezno krivo [[rezilo]]. Sablja se od [[meč]]a razlikuje po obliki (meč je raven, sablja pa kriva). Razširjeno turško orožje so bila metalna [[kopje|kopja]], [[handžar]]ji in [[bojni bat]]i.

== Obramba Slovencev ==    

Obramba slovenskega ozemlja je bila nezadostna. [[Grad]]ovi in [[utrdba|utrdbe]] so dajali varno [[zatočišče]] samo [[plemič]]em in njihovim ljudem, [[kmet]]je pa so se morali znajti sami. V času prvih vpadov so bežali v jame ali se skrivali okoli cerkva, zaradi pogostih turških vpadov pa so kmetje začeli graditi [[tabor (fortifikacija)|tabore]]. To so bile večinoma [[cerkev (zgradba)|cerkve]] na strmih [[hrib]]ih, okoli katerih so kmetje zgradili [[obzidje]]. Iz nekaterih so kasnje nastali celo gradovi, kot na primer [[Grad Pobrežje|Pobrežje ob Kolpi]]. Ljudstvo je po hribih organiziralo [[Straža (vojaštvo)|stražo]], ki je opozarjala na napade Turkov. Ko so se bližali Turki, so na hribih prižgali [[kres]], ki so mu sledili ostali. Tako so bili ljudje [[svarilo|posvarjeni]], zato da so se lahko pravočasno umaknili na varno. Medtem ko so se [[moški|možje]] bojevali na obzidju, so [[starost|starci]], [[ženska|ženske]] in [[otrok|otroci]] [[molitev|molili]] v cerkvi. Verovali so v [[križ]], ki jih bo rešil pred [[turški polmesec|turškim polmesecem]].

Da bi omejil roparske pohode Turkov, je vladar ukazal, da utrdijo nekatere kraje, ter jim dal [[mestne pravice]] ([[Črnomelj]], [[Krško]], [[Višnja gora]] ...)   

Posledica turškega nasilja je bila izguba velikega dela kmečkega prebivalstva, ki je zbežalo ali je bilo ubito oziroma ujeto. Po padcu [[Lika|Like]] se je naselilo precejšnje število hrvaških in srbskih beguncev v [[Bela krajina|Belo krajino]]. V 16. stoletju so posebne skupine beguncev, imenovanih [[Uskoki]], zasedle zapuščene kmetije na [[Gorjanci]]h. 

Za obrambo pred Turki je na delu ozemlja današnje Hrvaške nastala [[Vojna krajina]], ki je temeljila na ideji generala [[Ivan Lenković|Ivana Lenkovića]]. On je tudi zgradil najpomembnejši belokranjski grad [[Pobrežje, Črnomelj|Pobrežje ob Kolpi]], kjer je bilo brodišče in turški prehod.&lt;ref&gt;1408, Prišli so Turki za njim Uskoki, Belokranjska dediščina 4, katalog razstave v belokranjskem muzeju, strani 30-33, Metlika 2008&lt;/ref&gt;

Vsaka [[dežela]] ([[Kranjska]], [[Štajerska]] in Koroška) je imela deželno [[vojska|vojsko]]. To ni bila stalna vojska, zbrala se je, ko je bilo treba. Vsak [[zemljiški gospod]] je moral vanjo poslati nekaj mož, število je bilo odvisno od [[posest]]i. Vendar so se zbrali prepočasi, zato jim je turška vojska že prej ušla čez mejo. Leta [[1475]] je bilo odločeno, da bodo dežele najele stalno vojsko. Za vzdrževanje je moral vsak [[prebivalstvo|prebivalec]] dati po en [[vinar]] na [[teden]].

Oborožitev deželne vojske je predstavljalo:
* ognjeno orožje, ki so ga imeli skoraj vsi vojaki, in
* hladno orožje: [[meč]]i, [[bodalo|bodala]], [[bojni bič]]i, [[helebarda|helebarde]], [[sulica|sulice]] ipd.

== Slovenski sužnji v turškem ujetništvu ==

Posledice turških vpadov na slovensko ozemlje so bile za prebivalstvo zelo hude. Po ocenah so Turki do leta [[1508]] ubili ali odpeljali okoli 200.000 ljudi. Turki so slovenske in druge ujetnike prodajali na trgih za [[suženj|sužnje]]. Nekateri sužnji so se še naprej ukvarjali s [[poljedelstvo]]m, saj jim je bilo tako določeno.

== Zmaga pri Sisku == 

Z [[bitka pri Sisku|zmago pri Sisku]] leta [[1593]] so se končali turški vdori na slovensko ozemlje. Tedaj so vsi vedeli: če pade [[Sisek]], potem pade tudi [[Slovenija]], ogrožen bo [[Rim]] in zamajal se bo ves [[krščanstvo|krščanski svet]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri in literatura ==
* {{cite book |last=Beckh-Widmannstetter |first=Leopold von |url=https://digitalnistudovna.army.cz/view/uuid:b6259072-1adf-4ff2-bc85-5b083c8dc607?page=uuid:f74a8a77-a435-11e9-ac2d-005056b73ae5 |title=Streffleurs Österreichische militärische Zeitschrift |publisher=Unton Strauss |year=1886 |editor-last=Skala |editor-first=Carl |volume=2 |place=Dunaj |pages=139–156 |language=de |chapter=Die angebliche Belagerung von Graz und die Schlacht von Fernitz im Jahre 1532 als unhistorisch abgewiesen}}
* {{cite journal |last=Burmeister |first=Karl Heinz |year=2001 |title=Graf Stefan I. zu Montfort, Herr zu Bregenz und Pfannberg († 1437), Landeshauptmann von Kärnten |journal=Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie |language=de |publisher=Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten |volume=84 |pages=161–171 |place=Klagenfurt}}
* {{cite book |last=Caesar |first=Aquilin Julius |url=https://austria-forum.org/web-books/kirchengeschichte06de1788iicm/000001 |title=Staat- und Kirchengeschichte des Herzogthums Steyermark |publisher=Wingand und Ferstl |year=1788 |volume=6 |place=Gradec |language=de}}
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last=Megiser |editor-first=Hieronymus |volume=II |place=Leipzig |pages=1231–1239 |language=de}}
* {{cite book |last=Dimitz |first=August |url=https://viewer.onb.ac.at/10604157/ |title=Beiträge zur 500-jährigen Gründungsfeier von Neustadtl (Rudolfswerth) in Unterkrain |publisher=Verlag des historischen Vereins für Krain |year=1865 |place=Ljubljana |language=de}}
* {{cite book |last=Dimitz |first=August |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86M56VKR |title=Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813 |publisher=I. Kleinmayr &amp; F. Bamberg |year=1874 |volume=I |place=Ljubljana |language=de}}
* {{cite journal |last=Ficker |first=Adolf |year=1867 |editor-last=Mojsisovics von Mojsvár |editor-first=Edmund |title=Der Mensch und seine Werke in den österreichischen Alpen |url=https://books.google.at/books?id=jZ4AAAAAcAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=de&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Jahrbuch des Oesterreichischen Alpen-Vereins |language=de |publisher=Verlag Carl Gerold’s Sohn |volume=3 |pages=223–320 |place=Dunaj}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2010a |title=Krščevanje osmanskih podanikov (muslimanov) na Slovenskem od konca 16. do konca 17. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IXE3FW73 |journal=Arhivi |language=sl |volume=33 |issue=2 |pages=217–250 |cobiss=1233013}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2010b |title=Pokrščeni &quot;Turek&quot; Anton Husič in 316 let njegovega rodu pri Pobrežju v Beli krajini |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWNMRVTN |journal=Kronika |language=sl |volume=58 |issue=3 |pages=713–728}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |url=https://sistory.si/publication/38513 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010c |editor-last=Štih |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=140–156 |language=sl |chapter=Migracije muslimanov v slovenski prostor od turških vpadov do leta 1941 |cobiss=31791661}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in 20. stoletjem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2019 |editor-last=Golec |editor-first=Boris |place=Ljubljana |pages=353–405 |language=sl |chapter=Integracija vzhodnih kristjanov in muslimanov v družbo na Slovenskem med 16. in 19. stoletjem}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2022 |title=Ne Murat in ne Pašič, pokristjanjeni Turki so bili drugi Lotmeržani |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6U1BGW |journal=Kronika |language=sl |volume=70 |issue=3 |pages=757–764 |cobiss=129077763}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |url=https://www.sistory.si/publication/764 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=DZS |year=1965 |edition=2 |volume=2 |place=Ljubljana |pages=404-415 |language=sl}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |url=https://www.sistory.si/publication/765 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Kmečka knjiga |year=1956 |volume=3 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite journal |last=Gruden |first=Josip |year=1893 |title=Slavni dan Slovencev pri Sisku; 22. dan rožnika 1593. V proslavo 300-letnice |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IN5KZOA6 |journal=Dom in svet |language=sl |volume=6 |issue=6 |pages=271-279}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |url=https://sistory.si/publication/20747 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1913 |volume=2 |location=Celovec |pages=321-368}}
* {{cite book |last=Hammer-Purgstall |first=Joseph von |url=https://viewer.onb.ac.at/1038CF2B/ |title=Geschichte des Osmanischen Reiches, grossentheils aus bisher unbenützten Handschriften und Archiven |publisher=Hartleben |year=1827 |volume=1 |place=Pest |language=de}}
* {{cite book |last=Haselbach |first=Karl |url=https://books.google.si/books?id=l5PKNhmVJU8C&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Die Türkennoth im XV. Jahrhundert unter besonderer Berücksichtigung der Zustände Oesterreichs |publisher=Carl Sartori |year=1864 |place=Dunaj |language=de |cobiss=83176192}}
* {{cite journal |last=Ilwof |first=Franz |year=1859 |title=Die Einfälle der Osmanen in die Steiermark |url=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/M_H09_Franz-ILWOF-Die-Einf%C3%A4lle-der-Osmanen-in-die-Steiermark.pdf |journal=Mittheilungen des Historischen Vereins für Steiermark |language=de |volume=9 |pages=179–205}}
* {{cite journal |last=Ilwof |first=Franz |year=1861 |title=Die Einfälle der Osmanen in die Steiermark |url=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/M_H10_Franz-ILWOF-Die-Einf%C3%A4lle-der-Osmanen-in-die-Steiermark.-II..pdf |journal=Mittheilungen des Historischen Vereins für Steiermark |language=de |volume=10 |pages=207–264}}
* {{cite journal |last=Ilwof |first=Franz |year=1862 |title=Die Einfälle der Osmanen in die Steiermark |url=https://books.google.si/books?id=Bt44AQAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Mittheilungen des Historischen Vereins für Steiermark |language=de |volume=11 |issue= |pages=203–248}}
* {{cite journal |last=Ilwof |first=Franz |year=1864 |title=Die Türkennoth im XV. Jahrhundert |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4NBGN8H |journal=Mittheilungen des Historischen Vereins für Krain |language=de |publisher=Verlag des historischen Vereins für Krain |volume=19 |issue=10–11 |pages=86–87 |place=Ljubljana}}
* {{cite thesis |last=Jug |first=Stanko |title=Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja : kronologija, obseg in vpadna pota |type=doktorska disertacija |publisher=FF UL |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91YQ2TWJ |place=Ljubljana |language=sl |year=1943 |cobiss=37396737}}
* {{cite book |last=Klun |first=Vinko Fereri |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNLX8Z58 |title=Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthums Krain |publisher=Druck von Ignaz von Kleinmayr &amp; Fedor Bamberg |year=1852 |volume=2 |place=Ljubljana |language=de}}
* {{cite book |last=Klun |first=Vinko Fereri |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNLX8Z58 |title=Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthums Krain |publisher=Druck von Ignaz von Kleinmayr &amp; Fedor Bamberg |year=1852 |volume=3 |place=Ljubljana |language=de}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2019a |title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=73 |issue=3/4 |pages=366–411}}
* {{cite journal |last=Koropec |first=Jože |year=1976 |title=Laško gospostvo v srednjem veku |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/7001-8000/7002/1976_2_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf |journal=Časopis za zgodovino in narodopisje |series=nova vrsta |language=sl |volume=47 |issue=2 |pages=244–275}}
* {{cite book |last=Krempl |first=Anton |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B79YB3GY |title=Dogodivšine štajerske zemle |publisher=F. Ferstl |year=1845 |place=Gradec |pages=125–199 |language=sl |cobiss=35343617}}
* {{cite book |last=Levec |first=Fran |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWSIMSV2 |title=Jahresbericht der k.k. Staats-Oberrealschule in Laibach |publisher=Verlag der k.k. Staats-Oberrealschule |year=1891 |editor-last=Junowicz |editor-first=Rudolf |place=Laibach |pages=9–58 |language=de |chapter=Die Einfälle der Türken in Krain und Istrien |editor-last2=Mrhal |editor-first2=Johann}}
* {{cite journal |last=Levec |first=vladimir |author-link=Vladimir Levec |year=1903 |title=Die ersten Türkeneinfälle in Krain und Steiermark |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1AC46N9E |journal=Mitteilungen des Musealvereins für Krain |language=de |publisher=Verlag des Musealvereins für Krain |volume=16 |issue=5–6 |pages=169–194 |place=Laibach}}
* {{cite journal |last=Mayer |first=Simon Martin |date=1822-10-22 |year=1822 |title=Hironimus Megiſer (Eine biographiſche Skizze) |url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno-plus?aid=car&amp;datum=1822&amp;page=167&amp;size=45&amp;qid=VHN02DQSBDE8XYOP2CT8L1RJC9PYTJ |journal=Carinthia – Zeitschrift für Vaterlandskunde, Belehrung u. Unterhaltung |language=de |publisher=Verlag Anton Gelb |issue=41 |pages=327–331 |place=Celovec}}
* {{cite book |last=Mlinarič |first=Jože |title=Med Srednjo Evropo in Sredozemljem. Vojetov zbornik |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2006 |editor-last=Jerše |editor-first=Sašo |place=Ljubljana |pages=289–305 |language=sl |chapter=Usoda turških ujetnikov v avstrijskih deželah v času od 15. do 17. stoletja in njihovo pokrščevanje}}
* {{cite book |last=Muchar |first=Albert von |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HYLWYK4 |title=Geschichte des Herzogthums Steiermark |publisher=Damian und Sorge Leuschner &amp; Lubensky |year=1864 |volume=7 |language=de}}
* {{cite book |last=Neumann |first=Wilhelm |url=https://www.suedost-forschungen.de/portal/index.php/sof/article/view/602/618 |title=Die Türkeneinfälle nach Kärnten – Wahrheit und Dichtung in der Kärntner Geschichtsschreibung von Jakob Unrest bis zur Gegenwart |publisher=Leibniz-Institut für Ost- und Südosteuropaforschungen |year=1955 |place=Regensburg |pages=85–109 |language=de}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |pages=27-29 |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite journal |last=Pirchegger |first=Hans |year=1922 |title=Die ersten Türkeneinfälle (1396, 1415, 1418) |journal=Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark |language=de |volume=18 |pages=67–73}}
* {{cite book |last=Pirchegger |first=Hans |title=Geschichte der Steiermark mit besonderer Rücksicht auf das Kulturleben |publisher=Moser |year=1976 |place=Gradec |language=de |cobiss=23808001}}
* {{cite book |last=Pitcher |first=Donald Edgar |title=An Historical Geography of the Ottoman Empire From Earliest Times to the End of the Sixteenth Century |publisher=Brill |year=1972 |place=Leiden |language=en}}
* {{cite journal |last=Radics |first=Peter von |year=1864 |editor-last=Streffleur |editor-first=Valentin |title=Die Einfälle der Osmanen in Steiermark, Kärnten und Krain im XV. und XVI. Jahrhundert |journal=Österreichische militärische Zeitschrift |language=de |publisher=Verlag Carl Gerold’s Sohn |volume=1 |page=159 |place=Wien}}
* {{cite journal |last=Richter |first=Xaver |year=1818 |editor-last=Hormayr |editor-first=Joseph von |title=Kaiser Friedrich und Krain |url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno-plus?aid=hsk&amp;datum=1818&amp;page=137&amp;qid=D3C15GCJQ13JDX7LDJ9HYLJUPFY112&amp;size=45 |journal=Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunde |language=de |publisher=Anton Strauß |volume=9 |issue=33–35 |pages=125–136 |place=Dunaj}}
* {{cite book |last=Richter |first=Xaver |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNLX8Z58 |title=Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthums Krain |publisher=Druck von Ignaz von Kleinmayr &amp; Fedor Bamberg |year=1854 |editor-last=Klun |editor-first=Vinzenz |volume=2 |place=Ljubljana |pages=141–232 |language=de |chapter=Geschichte der Stadt Laibach}}
* {{cite book |last=Schmutz |first=Carl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1CRBOWR |title=Historisch topographisches Lexicon von Steyermark |publisher=Andreas Kienreich |year=1822 |volume=III |place=Gradec |language=de}}
* {{cite book |last=Simoniti |first=Vasko |title=Turki so v deželi že : turški vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju |publisher=Mohorjeva družba |year=1990 |place=Celje |language=sl |cobiss=19365120}}
* {{cite book |last=Simoniti |first=Vasko |title=Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju |publisher=Slovenska matica |year=1991 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=23753472}}
* {{cite book |last=Slekovec |first=Matej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZCIR3SP2 |title=Slovenske večernice za pouk in kratek čas |publisher=Duštvo sv. Mohorja |year=1894 |volume=48 |place=Celovec |pages=3–54 |language=sl |chapter=Turki na slovenskem Štajerskem}}
* {{cite book |last=Steyerer |first=Anton |url=https://books.google.com.au/books?id=R3fUS5Hf7dIC&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Commentarii pro historia Alberti II ducis Austriae, cognomento sapientis |publisher=Thomas Fritschius |year=1725 |volume=2 |place=Leipzig |language=la}}
* {{cite book |last=Stopar |first=Ivan |title=Gradovi na Slovenskem |publisher=Cankarjeva založba |year=1987 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=20705025}}
* {{cite article |last=Stopar |first=Ivan |year=1991 |title=Obnovi gradu Laško ob rob! |url=https://www.eheritage.si/vs/VSC_033_005_OAULHKJUEEFIVREFGMSUVQTGYJTAPW.pdf |journal=Varstvo spomenikov |pages=35–45 |language=sl |volume=33 |cobiss=51348736}}
* {{cite book |last=Švajncer |first=Janez J. |title=Vojna in vojaška zgodovina Slovencev |publisher=Prešernova družba |year=1992 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29731584}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |publisher=Modrijan |year=2008 |location=Ljubljana |cobiss=2573684}}
* {{Navedi knjigo |last=Štih |first=Peter |title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina |last2=Vodopivec |first2=Peter |last3=Suppan |first3=Arnold |publisher=Cankarjeva založba |year=2025 |location=Ljubljana |cobiss=220800515}}
* {{cite book |last=Theuer |first=Franz |title=Der Raub der Stephanskrone – der Kampf der Luxemburger, Habsburger, Jagiellonen, Cillier und Hunyaden um die Vorherrschaft im pannonischen Raum |publisher=Edition Roetzer |year=1994 |place=Eisenstadt |language=de}}
* {{cite book |last=Trubar |first=Primož |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:SI:NBN:DOC-210I5ZTE |title=Catehismus sdveima islagama |publisher=Georg Gruppenbach |year=1575 |place=Tübingen |pages=266–268 |language=sl}}
* {{cite book |last=Voje |first=Ignacij |title=Slovenci pod pritiskom turškega nasilja |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |year=1996 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=61071616}}
* {{cite book |last=Voje |first=Ignacij |title=Od Osmanov do Celjanov : utrinki preteklosti |publisher=Celjska Mohorjeva družba |year=2014 |place=Celje |language=sl |cobiss=272188160}}
* {{Cite book |author=Valvasor |first=Janez Vajkard |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6 |title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain |publisher=Wolfgang Moritz Endter |year=1689 |location=Nürnberg |cobiss=29952257}}
* {{navedi knjigo|last=Vramec|first=Anton|title=Kronika: vezda znovich zpravliena kratka szlouenzkim iezikom|publisher=Janez Mandelc|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Zeiller |first=Martin |url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Topographia_Austriacarum_(Merian)_288.jpg |title=Topographia Provinciarum Austriacaru[m] Austriae Styriae, Carinthiae, Carniolae, Tyrolis etc. |publisher=Johan Arnold Cholin |year=1677 |place=Frankfurt (Main) |language=la, de}}
* {{cite book |last=Žontar |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-31BPDY3N |title=Obveščevalna služba in diplomacija avstrijskih Habsburžanov v boju proti Turkom v 16. stoletju |last2=Zwitter |first2=Fran |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |year=1973 |place=Ljubljana |language=sl}}

==Glej tudi==

*[[turška povest]]{{hist-stub}}

[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]]
[[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]]</text>
      <sha1>frqkvj07lfo1rm6cwmmnfa3x2l4iasg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757946</id>
      <parentid>6757941</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:18:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6757946</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24672" sha1="00i5cgnhmstmxxqbljubp9tikmvczg3" xml:space="preserve">'''Turški vpadi''' na [[Slovenci|slovensko]] ozemlje so potekali od [[15. stoletje|15.]] do [[16. stoletje|16. stoletja]], ko je vojska [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega imperija]] večkrat vdrla in [[plenjenje|oplenila]] [[Habsburžani|habsburške]] dežele. Današnja [[Slovenija]] je bila takrat razdeljena na dežele ([[Kranjska]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]], [[Goriška (grofija)|Goriška]] in mesto [[Trst]]).    

[[Slika:Boj s Turki-Valvasor.jpg|thumb|J. V. Valvasor: ''Boj s Turki leta 1431'' (bakrorez, 1689)]]
Prvič so [[Turki]] vpadli na ozemlje današnje Slovenije 9. oktobra leta [[1408]], ko so vpadli v [[Bela krajina|Belo krajino]] in izropali okolico [[Metlika|Metlike]]. To je poročal [[Janez Vajkard Valvasor]].&lt;ref&gt;1408, Prišli so Turki za njim Uskoki, Belokranjska dediščina 4, katalog razstave v belokranjskem muzeju, strani 14-15, Metlika 2008&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slovenci pod pritiskom turškega nasilja, strani 18-19, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ignacij Voje, 1996&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Turki so v deželi že, Turški vpadi na Slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju, strani 42-43, Celje: Mohorjeva družba, Vasko Simoniti, 1990&lt;/ref&gt; Vpadi so trajali približno 200 let. Ko so Turki zavzeli [[Bizantinsko cesarstvo]] in še [[Bosna|Bosno]], so njihovi vpadi prek [[Hrvaška|Hrvaške]] v današnjo Slovenijo sledili vsako leto. Najbolj so trpeli ljudje na [[Kočevsko|Kočevskem]], [[Kras]]u in [[Bela krajina|Beli krajini]]. Turški vpadi pa so se leta [[1593]] z veliko zmago [[Notranja Avstrija|notranjeavstrijskih]] in [[Hrvati|hrvaških]] čet nad Turki [[Bitka pri Sisku|pri Sisku]] končali. 

Prvi turški vpadi v Slovenijo so bili [[Rop (kriminal)|roparski]] pohodi. Turki so [[požiganje|požigali]] [[vas]]i, [[pobijanje|pobijali]] ljudi, mlade fante so ugrabili ter jih vzgojili v [[janičar]]je, ostale ljudi, ki so bili dovolj močni, so odpeljali v [[suženjstvo]], kradli so [[živina|živino]] ter [[pridelek|pridelke]], [[denar]] ter se s plenom vrnili v takratno Osmansko carstvo. Med izhodišča vpadov je spadala tudi Bosna, ki so jo osvojili Turki. 
                              
== Turško prodiranje na Balkanski polotok ==
*1371 Po bitki na Marici Turki zavzamejo Makedonijo.
*1389 V [[Bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovem polju]] Turki premagajo srbsko vojsko.
*1396 Turki osvojijo Bolgarijo.
*1408 Začnejo se roparski vpadi turške konjenice v slovenske dežele. Prebivalstvo se brani s tabori, prihode Turkov naznanjajo s kresovi. Na Hrvaškem v obrambo pred Turki nastane Vojna krajina, v kateri se naseljujejo slovanski ubežniki ([[uskoki]]).
*1415 Turki pred [[Ljubljana|Ljubljano]]
*1463 Turki osvojijo Bosno
*1453 Turki osvojijo [[Konstantinopel]]
*1529 Turki pred [[Dunaj|Dunajem]]

== Turška vojska ==

Turki so bili z močjo svoje vojske na vrhuncu sredi [[16. stoletje|16. stoletja]]. Najbolj nevarni vojaki Osmanskega carstva so bili janičarji. To so bili ujeti poturčeni [[krščanstvo|krščanski]] dečki. Janičarji so sestavljali udarne oddelke turške vojske.

Turška vojska skoraj nikoli ni sprejela [[odprti boj|odprtega boja]], saj je bila njena moč v [[obleganje|obleganju]] [[mesto|mest]] in [[utrdba|utrdb]] s [[top]]ovi. 

Oborožitev je sestavljalo:
* [[ognjeno orožje]], ki so ga imeli večinoma samo janičarji;
* [[hladno orožje]], predvsem [[lok (orožje)|lok]], ki je bil med glavnimi orožji turške vojske in v rokah izurjenega strelca zelo dobro orožje. Poleg loka je bilo glavno orožje Turkov [[sablja]]. Imela je enorezno, zelo redko dvorezno krivo [[rezilo]]. Sablja se od [[meč]]a razlikuje po obliki (meč je raven, sablja pa kriva). Razširjeno turško orožje so bila metalna [[kopje|kopja]], [[handžar]]ji in [[bojni bat]]i.

== Obramba Slovencev ==    

Obramba slovenskega ozemlja je bila nezadostna. [[Grad]]ovi in [[utrdba|utrdbe]] so dajali varno [[zatočišče]] samo [[plemič]]em in njihovim ljudem, [[kmet]]je pa so se morali znajti sami. V času prvih vpadov so bežali v jame ali se skrivali okoli cerkva, zaradi pogostih turških vpadov pa so kmetje začeli graditi [[tabor (fortifikacija)|tabore]]. To so bile večinoma [[cerkev (zgradba)|cerkve]] na strmih [[hrib]]ih, okoli katerih so kmetje zgradili [[obzidje]]. Iz nekaterih so kasnje nastali celo gradovi, kot na primer [[Grad Pobrežje|Pobrežje ob Kolpi]]. Ljudstvo je po hribih organiziralo [[Straža (vojaštvo)|stražo]], ki je opozarjala na napade Turkov. Ko so se bližali Turki, so na hribih prižgali [[kres]], ki so mu sledili ostali. Tako so bili ljudje [[svarilo|posvarjeni]], zato da so se lahko pravočasno umaknili na varno. Medtem ko so se [[moški|možje]] bojevali na obzidju, so [[starost|starci]], [[ženska|ženske]] in [[otrok|otroci]] [[molitev|molili]] v cerkvi. Verovali so v [[križ]], ki jih bo rešil pred [[turški polmesec|turškim polmesecem]].

Da bi omejil roparske pohode Turkov, je vladar ukazal, da utrdijo nekatere kraje, ter jim dal [[mestne pravice]] ([[Črnomelj]], [[Krško]], [[Višnja gora]] ...)   

Posledica turškega nasilja je bila izguba velikega dela kmečkega prebivalstva, ki je zbežalo ali je bilo ubito oziroma ujeto. Po padcu [[Lika|Like]] se je naselilo precejšnje število hrvaških in srbskih beguncev v [[Bela krajina|Belo krajino]]. V 16. stoletju so posebne skupine beguncev, imenovanih [[Uskoki]], zasedle zapuščene kmetije na [[Gorjanci]]h. 

Za obrambo pred Turki je na delu ozemlja današnje Hrvaške nastala [[Vojna krajina]], ki je temeljila na ideji generala [[Ivan Lenković|Ivana Lenkovića]]. On je tudi zgradil najpomembnejši belokranjski grad [[Pobrežje, Črnomelj|Pobrežje ob Kolpi]], kjer je bilo brodišče in turški prehod.&lt;ref&gt;1408, Prišli so Turki za njim Uskoki, Belokranjska dediščina 4, katalog razstave v belokranjskem muzeju, strani 30-33, Metlika 2008&lt;/ref&gt;

Vsaka [[dežela]] ([[Kranjska]], [[Štajerska]] in Koroška) je imela deželno [[vojska|vojsko]]. To ni bila stalna vojska, zbrala se je, ko je bilo treba. Vsak [[zemljiški gospod]] je moral vanjo poslati nekaj mož, število je bilo odvisno od [[posest]]i. Vendar so se zbrali prepočasi, zato jim je turška vojska že prej ušla čez mejo. Leta [[1475]] je bilo odločeno, da bodo dežele najele stalno vojsko. Za vzdrževanje je moral vsak [[prebivalstvo|prebivalec]] dati po en [[vinar]] na [[teden]].

Oborožitev deželne vojske je predstavljalo:
* ognjeno orožje, ki so ga imeli skoraj vsi vojaki, in
* hladno orožje: [[meč]]i, [[bodalo|bodala]], [[bojni bič]]i, [[helebarda|helebarde]], [[sulica|sulice]] ipd.

== Slovenski sužnji v turškem ujetništvu ==

Posledice turških vpadov na slovensko ozemlje so bile za prebivalstvo zelo hude. Po ocenah so Turki do leta [[1508]] ubili ali odpeljali okoli 200.000 ljudi. Turki so slovenske in druge ujetnike prodajali na trgih za [[suženj|sužnje]]. Nekateri sužnji so se še naprej ukvarjali s [[poljedelstvo]]m, saj jim je bilo tako določeno.

== Zmaga pri Sisku == 

Z [[bitka pri Sisku|zmago pri Sisku]] leta [[1593]] so se končali turški vdori na slovensko ozemlje. Tedaj so vsi vedeli: če pade [[Sisek]], potem pade tudi [[Slovenija]], ogrožen bo [[Rim]] in zamajal se bo ves [[krščanstvo|krščanski svet]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri in literatura ==
* {{cite book |last=Beckh-Widmannstetter |first=Leopold von |url=https://digitalnistudovna.army.cz/view/uuid:b6259072-1adf-4ff2-bc85-5b083c8dc607?page=uuid:f74a8a77-a435-11e9-ac2d-005056b73ae5 |title=Streffleurs Österreichische militärische Zeitschrift |publisher=Unton Strauss |year=1886 |editor-last=Skala |editor-first=Carl |volume=2 |place=Dunaj |pages=139–156 |language=de |chapter=Die angebliche Belagerung von Graz und die Schlacht von Fernitz im Jahre 1532 als unhistorisch abgewiesen}}
* {{cite journal |last=Burmeister |first=Karl Heinz |year=2001 |title=Graf Stefan I. zu Montfort, Herr zu Bregenz und Pfannberg († 1437), Landeshauptmann von Kärnten |journal=Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie |language=de |publisher=Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten |volume=84 |pages=161–171 |place=Klagenfurt}}
* {{cite book |last=Caesar |first=Aquilin Julius |url=https://austria-forum.org/web-books/kirchengeschichte06de1788iicm/000001 |title=Staat- und Kirchengeschichte des Herzogthums Steyermark |publisher=Wingand und Ferstl |year=1788 |volume=6 |place=Gradec |language=de}}
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |volume=II |place=Leipzig |pages=1097-1239 |language=de}}
* {{cite book |last=Dimitz |first=August |url=https://viewer.onb.ac.at/10604157/ |title=Beiträge zur 500-jährigen Gründungsfeier von Neustadtl (Rudolfswerth) in Unterkrain |publisher=Verlag des historischen Vereins für Krain |year=1865 |place=Ljubljana |language=de}}
* {{cite book |last=Dimitz |first=August |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86M56VKR |title=Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813 |publisher=I. Kleinmayr &amp; F. Bamberg |year=1874 |volume=I |place=Ljubljana |language=de}}
* {{cite journal |last=Ficker |first=Adolf |year=1867 |editor-last=Mojsisovics von Mojsvár |editor-first=Edmund |title=Der Mensch und seine Werke in den österreichischen Alpen |url=https://books.google.at/books?id=jZ4AAAAAcAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=de&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Jahrbuch des Oesterreichischen Alpen-Vereins |language=de |publisher=Verlag Carl Gerold’s Sohn |volume=3 |pages=223–320 |place=Dunaj}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2010a |title=Krščevanje osmanskih podanikov (muslimanov) na Slovenskem od konca 16. do konca 17. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IXE3FW73 |journal=Arhivi |language=sl |volume=33 |issue=2 |pages=217–250 |cobiss=1233013}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2010b |title=Pokrščeni &quot;Turek&quot; Anton Husič in 316 let njegovega rodu pri Pobrežju v Beli krajini |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWNMRVTN |journal=Kronika |language=sl |volume=58 |issue=3 |pages=713–728}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |url=https://sistory.si/publication/38513 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010c |editor-last=Štih |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=140–156 |language=sl |chapter=Migracije muslimanov v slovenski prostor od turških vpadov do leta 1941 |cobiss=31791661}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in 20. stoletjem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2019 |editor-last=Golec |editor-first=Boris |place=Ljubljana |pages=353–405 |language=sl |chapter=Integracija vzhodnih kristjanov in muslimanov v družbo na Slovenskem med 16. in 19. stoletjem}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2022 |title=Ne Murat in ne Pašič, pokristjanjeni Turki so bili drugi Lotmeržani |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6U1BGW |journal=Kronika |language=sl |volume=70 |issue=3 |pages=757–764 |cobiss=129077763}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |url=https://www.sistory.si/publication/764 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=DZS |year=1965 |edition=2 |volume=2 |place=Ljubljana |pages=404-415 |language=sl}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |url=https://www.sistory.si/publication/765 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Kmečka knjiga |year=1956 |volume=3 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite journal |last=Gruden |first=Josip |year=1893 |title=Slavni dan Slovencev pri Sisku; 22. dan rožnika 1593. V proslavo 300-letnice |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IN5KZOA6 |journal=Dom in svet |language=sl |volume=6 |issue=6 |pages=271-279}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |url=https://sistory.si/publication/20747 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1913 |volume=2 |location=Celovec |pages=321-368}}
* {{cite book |last=Hammer-Purgstall |first=Joseph von |url=https://viewer.onb.ac.at/1038CF2B/ |title=Geschichte des Osmanischen Reiches, grossentheils aus bisher unbenützten Handschriften und Archiven |publisher=Hartleben |year=1827 |volume=1 |place=Pest |language=de}}
* {{cite book |last=Haselbach |first=Karl |url=https://books.google.si/books?id=l5PKNhmVJU8C&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Die Türkennoth im XV. Jahrhundert unter besonderer Berücksichtigung der Zustände Oesterreichs |publisher=Carl Sartori |year=1864 |place=Dunaj |language=de |cobiss=83176192}}
* {{cite journal |last=Ilwof |first=Franz |year=1859 |title=Die Einfälle der Osmanen in die Steiermark |url=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/M_H09_Franz-ILWOF-Die-Einf%C3%A4lle-der-Osmanen-in-die-Steiermark.pdf |journal=Mittheilungen des Historischen Vereins für Steiermark |language=de |volume=9 |pages=179–205}}
* {{cite journal |last=Ilwof |first=Franz |year=1861 |title=Die Einfälle der Osmanen in die Steiermark |url=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/M_H10_Franz-ILWOF-Die-Einf%C3%A4lle-der-Osmanen-in-die-Steiermark.-II..pdf |journal=Mittheilungen des Historischen Vereins für Steiermark |language=de |volume=10 |pages=207–264}}
* {{cite journal |last=Ilwof |first=Franz |year=1862 |title=Die Einfälle der Osmanen in die Steiermark |url=https://books.google.si/books?id=Bt44AQAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Mittheilungen des Historischen Vereins für Steiermark |language=de |volume=11 |issue= |pages=203–248}}
* {{cite journal |last=Ilwof |first=Franz |year=1864 |title=Die Türkennoth im XV. Jahrhundert |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4NBGN8H |journal=Mittheilungen des Historischen Vereins für Krain |language=de |publisher=Verlag des historischen Vereins für Krain |volume=19 |issue=10–11 |pages=86–87 |place=Ljubljana}}
* {{cite thesis |last=Jug |first=Stanko |title=Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja : kronologija, obseg in vpadna pota |type=doktorska disertacija |publisher=FF UL |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91YQ2TWJ |place=Ljubljana |language=sl |year=1943 |cobiss=37396737}}
* {{cite book |last=Klun |first=Vinko Fereri |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNLX8Z58 |title=Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthums Krain |publisher=Druck von Ignaz von Kleinmayr &amp; Fedor Bamberg |year=1852 |volume=2 |place=Ljubljana |language=de}}
* {{cite book |last=Klun |first=Vinko Fereri |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNLX8Z58 |title=Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthums Krain |publisher=Druck von Ignaz von Kleinmayr &amp; Fedor Bamberg |year=1852 |volume=3 |place=Ljubljana |language=de}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2019a |title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=73 |issue=3/4 |pages=366–411}}
* {{cite journal |last=Koropec |first=Jože |year=1976 |title=Laško gospostvo v srednjem veku |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/7001-8000/7002/1976_2_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf |journal=Časopis za zgodovino in narodopisje |series=nova vrsta |language=sl |volume=47 |issue=2 |pages=244–275}}
* {{cite book |last=Krempl |first=Anton |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B79YB3GY |title=Dogodivšine štajerske zemle |publisher=F. Ferstl |year=1845 |place=Gradec |pages=125–199 |language=sl |cobiss=35343617}}
* {{cite book |last=Levec |first=Fran |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWSIMSV2 |title=Jahresbericht der k.k. Staats-Oberrealschule in Laibach |publisher=Verlag der k.k. Staats-Oberrealschule |year=1891 |editor-last=Junowicz |editor-first=Rudolf |place=Laibach |pages=9–58 |language=de |chapter=Die Einfälle der Türken in Krain und Istrien |editor-last2=Mrhal |editor-first2=Johann}}
* {{cite journal |last=Levec |first=vladimir |author-link=Vladimir Levec |year=1903 |title=Die ersten Türkeneinfälle in Krain und Steiermark |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1AC46N9E |journal=Mitteilungen des Musealvereins für Krain |language=de |publisher=Verlag des Musealvereins für Krain |volume=16 |issue=5–6 |pages=169–194 |place=Laibach}}
* {{cite journal |last=Mayer |first=Simon Martin |date=1822-10-22 |year=1822 |title=Hironimus Megiſer (Eine biographiſche Skizze) |url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno-plus?aid=car&amp;datum=1822&amp;page=167&amp;size=45&amp;qid=VHN02DQSBDE8XYOP2CT8L1RJC9PYTJ |journal=Carinthia – Zeitschrift für Vaterlandskunde, Belehrung u. Unterhaltung |language=de |publisher=Verlag Anton Gelb |issue=41 |pages=327–331 |place=Celovec}}
* {{cite book |last=Mlinarič |first=Jože |title=Med Srednjo Evropo in Sredozemljem. Vojetov zbornik |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2006 |editor-last=Jerše |editor-first=Sašo |place=Ljubljana |pages=289–305 |language=sl |chapter=Usoda turških ujetnikov v avstrijskih deželah v času od 15. do 17. stoletja in njihovo pokrščevanje}}
* {{cite book |last=Muchar |first=Albert von |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HYLWYK4 |title=Geschichte des Herzogthums Steiermark |publisher=Damian und Sorge Leuschner &amp; Lubensky |year=1864 |volume=7 |language=de}}
* {{cite book |last=Neumann |first=Wilhelm |url=https://www.suedost-forschungen.de/portal/index.php/sof/article/view/602/618 |title=Die Türkeneinfälle nach Kärnten – Wahrheit und Dichtung in der Kärntner Geschichtsschreibung von Jakob Unrest bis zur Gegenwart |publisher=Leibniz-Institut für Ost- und Südosteuropaforschungen |year=1955 |place=Regensburg |pages=85–109 |language=de}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |pages=27-29 |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite journal |last=Pirchegger |first=Hans |year=1922 |title=Die ersten Türkeneinfälle (1396, 1415, 1418) |journal=Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark |language=de |volume=18 |pages=67–73}}
* {{cite book |last=Pirchegger |first=Hans |title=Geschichte der Steiermark mit besonderer Rücksicht auf das Kulturleben |publisher=Moser |year=1976 |place=Gradec |language=de |cobiss=23808001}}
* {{cite book |last=Pitcher |first=Donald Edgar |title=An Historical Geography of the Ottoman Empire From Earliest Times to the End of the Sixteenth Century |publisher=Brill |year=1972 |place=Leiden |language=en}}
* {{cite journal |last=Radics |first=Peter von |year=1864 |editor-last=Streffleur |editor-first=Valentin |title=Die Einfälle der Osmanen in Steiermark, Kärnten und Krain im XV. und XVI. Jahrhundert |journal=Österreichische militärische Zeitschrift |language=de |publisher=Verlag Carl Gerold’s Sohn |volume=1 |page=159 |place=Wien}}
* {{cite journal |last=Richter |first=Xaver |year=1818 |editor-last=Hormayr |editor-first=Joseph von |title=Kaiser Friedrich und Krain |url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno-plus?aid=hsk&amp;datum=1818&amp;page=137&amp;qid=D3C15GCJQ13JDX7LDJ9HYLJUPFY112&amp;size=45 |journal=Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunde |language=de |publisher=Anton Strauß |volume=9 |issue=33–35 |pages=125–136 |place=Dunaj}}
* {{cite book |last=Richter |first=Xaver |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNLX8Z58 |title=Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthums Krain |publisher=Druck von Ignaz von Kleinmayr &amp; Fedor Bamberg |year=1854 |editor-last=Klun |editor-first=Vinzenz |volume=2 |place=Ljubljana |pages=141–232 |language=de |chapter=Geschichte der Stadt Laibach}}
* {{cite book |last=Schmutz |first=Carl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1CRBOWR |title=Historisch topographisches Lexicon von Steyermark |publisher=Andreas Kienreich |year=1822 |volume=III |place=Gradec |language=de}}
* {{cite book |last=Simoniti |first=Vasko |title=Turki so v deželi že : turški vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju |publisher=Mohorjeva družba |year=1990 |place=Celje |language=sl |cobiss=19365120}}
* {{cite book |last=Simoniti |first=Vasko |title=Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju |publisher=Slovenska matica |year=1991 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=23753472}}
* {{cite book |last=Slekovec |first=Matej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZCIR3SP2 |title=Slovenske večernice za pouk in kratek čas |publisher=Duštvo sv. Mohorja |year=1894 |volume=48 |place=Celovec |pages=3–54 |language=sl |chapter=Turki na slovenskem Štajerskem}}
* {{cite book |last=Steyerer |first=Anton |url=https://books.google.com.au/books?id=R3fUS5Hf7dIC&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Commentarii pro historia Alberti II ducis Austriae, cognomento sapientis |publisher=Thomas Fritschius |year=1725 |volume=2 |place=Leipzig |language=la}}
* {{cite book |last=Stopar |first=Ivan |title=Gradovi na Slovenskem |publisher=Cankarjeva založba |year=1987 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=20705025}}
* {{cite article |last=Stopar |first=Ivan |year=1991 |title=Obnovi gradu Laško ob rob! |url=https://www.eheritage.si/vs/VSC_033_005_OAULHKJUEEFIVREFGMSUVQTGYJTAPW.pdf |journal=Varstvo spomenikov |pages=35–45 |language=sl |volume=33 |cobiss=51348736}}
* {{cite book |last=Švajncer |first=Janez J. |title=Vojna in vojaška zgodovina Slovencev |publisher=Prešernova družba |year=1992 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29731584}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |publisher=Modrijan |year=2008 |location=Ljubljana |cobiss=2573684}}
* {{Navedi knjigo |last=Štih |first=Peter |title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina |last2=Vodopivec |first2=Peter |last3=Suppan |first3=Arnold |publisher=Cankarjeva založba |year=2025 |location=Ljubljana |cobiss=220800515}}
* {{cite book |last=Theuer |first=Franz |title=Der Raub der Stephanskrone – der Kampf der Luxemburger, Habsburger, Jagiellonen, Cillier und Hunyaden um die Vorherrschaft im pannonischen Raum |publisher=Edition Roetzer |year=1994 |place=Eisenstadt |language=de}}
* {{cite book |last=Trubar |first=Primož |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:SI:NBN:DOC-210I5ZTE |title=Catehismus sdveima islagama |publisher=Georg Gruppenbach |year=1575 |place=Tübingen |pages=266–268 |language=sl}}
* {{cite book |last=Voje |first=Ignacij |title=Slovenci pod pritiskom turškega nasilja |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |year=1996 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=61071616}}
* {{cite book |last=Voje |first=Ignacij |title=Od Osmanov do Celjanov : utrinki preteklosti |publisher=Celjska Mohorjeva družba |year=2014 |place=Celje |language=sl |cobiss=272188160}}
* {{Cite book |author=Valvasor |first=Janez Vajkard |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6 |title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain |publisher=Wolfgang Moritz Endter |year=1689 |location=Nürnberg |cobiss=29952257}}
* {{navedi knjigo|last=Vramec|first=Anton|title=Kronika: vezda znovich zpravliena kratka szlouenzkim iezikom|publisher=Janez Mandelc|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Zeiller |first=Martin |url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Topographia_Austriacarum_(Merian)_288.jpg |title=Topographia Provinciarum Austriacaru[m] Austriae Styriae, Carinthiae, Carniolae, Tyrolis etc. |publisher=Johan Arnold Cholin |year=1677 |place=Frankfurt (Main) |language=la, de}}
* {{cite book |last=Žontar |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-31BPDY3N |title=Obveščevalna služba in diplomacija avstrijskih Habsburžanov v boju proti Turkom v 16. stoletju |last2=Zwitter |first2=Fran |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |year=1973 |place=Ljubljana |language=sl}}

==Glej tudi==

*[[turška povest]]{{hist-stub}}

[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]]
[[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]]</text>
      <sha1>00i5cgnhmstmxxqbljubp9tikmvczg3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vikingi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>48938</id>
    <revision>
      <id>6758116</id>
      <parentid>6756743</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T04:56:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Celinska Evropa */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6758116</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9409" sha1="drrmngsc7von6wd1ss65pohjiihpv85" xml:space="preserve">[[Slika:Vikings fight.JPG|250px|thumb|right|Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala)]]
'''Vikingi''' so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po [[obala]]h [[Skandinavija|Skandinavije]], [[Britansko otočje|Britanskega otočja]] in drugih delih [[Evropa|Evrope]] med [[8. stoletje|8.]] in [[12. stoletje]]m in trgovali širše po Evropi. Danes beseda Vikingi označuje vse [[Skandinavci|Skandinavce]] iz tega obdobja, čeprav je bolj ustrezen izraz Nordijci ali [[Normani]].

== Izvor ==
Predniki Vikingov so bila [[germani|germanska]] ljudstva, ki so se na območje Skandinavije začela naseljevati iz severozahodne [[Evropa|Evrope]] kakih 2000 let pred »vikinškim obdobjem«. Ta ljudstva so se v pretežni meri ukvarjala s [[poljedelstvo]]m, le na skrajnem severu so se prilagodila okolju in se preživljala z [[lov]]om in [[ribolov]]om, saj so bili tam [[podnebje|podnebni]] pogoji za [[kmetijstvo]] neugodni. Kasneje so se ta ljudstva začela povezovati in se poleg kmetijstva začela ukvarjati s [[trgovina|trgovino]]. Slednja jih je tudi primorala h gradnji [[ladja|ladij]], ki so bile sposobne prepluti velike razdalje, kasneje pa so jih uporabljali na svojih [[rop (kriminal)|roparskih]] pohodih in raziskovanju. [[Zgodovinar]]ji so mnenja, da je prenaseljenost silila Vikinge k spremembi načina življenja. Zemlja ni več mogla preživeti vse številčnejšega prebivalstva, pa tudi vse večja potreba po dobrinah, ki jih s trgovino niso mogli zagotoviti, je prisilila ta, do tedaj miroljubna ljudstva, da so postala strah in trepet Evrope&lt;ref name=&quot;en.wikisource.org&quot;&gt;Tvengsberg, Per Martin.http://en.wikisource.org/wiki/Slash_and_burn#Cultures.&lt;/ref&gt;.

== Verstvo ==
Vikingi so bili [[politeizem|politeisti]]. Njihov glavni bog je bil [[Odin]], poglavar bogov in zaščitnik plemičev, vojščakov, pogumnih ter modrih. V vikinški mitologiji je jezdil na osmeronogem konju, ki ga ni moglo nič ustaviti, in v spremstvu dveh krokarjev nadzoroval svet. Thor je bil bog groma. Odinova žena je bila [[Frigga]] glavna boginja, boginja modrosti in prerokovanja (uvedla je rune za prerokovanje). Oblečena je bila v plašč, ki je izgledal kot oblaki, ki menjajo barvo glede na razpoloženje.

Ker vikinško verstvo ni bilo dobro organizirano, si je elemente pogosto izposojalo iz drugih verstev. Kljub [[krščanstvo|pokristjanjevanju]] Skandinavije v 10. stoletju se je vikinško verstvo ohranilo še stoletje, saj so se Vikingi dali krstiti predvsem zaradi političnih razlogov. [[Sveti Olaf]] (pravo ime Olaf II. Norveški), eden prvih krščanskih vikinških kraljev, je sicer politično propadel, ampak je bil 1164 razglašen za [[kanonizacija|svetnika]] in [[Mučenec|mučenca]].

== Širitev vikinškega vpliva ==
{{glavni|Vikinška doba}}
[[Slika:WikingerKarte.jpg|thumb|Širitev vikingov]]
[[Slika:Gokstad-ship-model.jpg|thumb|Model vikinške [[dolga ladja|dolge ladje]]]]
Začetek vikinškega obdobja sega nekako v sredino [[8. stoletje|8. stoletja]], roparske pohode pa so prva začela ljudstva z ozemlja današnje [[Norveška|Norveške]], kakih 50 let za njimi pa so jim sledila še [[pleme]]na z [[Danska|Danskega]]. Prve dežele, ki so občutile vikinško pest, pa so bile današnje [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Frankovska država]], kasneje pa še [[Irska]], kjer so se Vikingi prvič tudi ustalili. Najbolj znana vikinška naselbina na tem [[otok]]u je [[Dublin]], ki so ga ustanovili leta [[841]]. Takrat so Vikingi tudi spremenili dotedanjo prakso vračanja v domače pokrajine po opravljenih roparskih pohodih. Okoli leta [[850]] nastanejo tudi prva vikinška naselja na britanskem otoku. Prvo naselje je bilo nekakšno vojaško oporišče na otoku [[Thanet]] v izlivu [[Temza|Temze]]. V nekaj naslednjih letih so Vikingi z Danskega zasedli cel severovzhodni del britanskega otoka in tam ustanovili deželo, ki se je je prijelo ime ''[[Danelaw]]'', saj so tam veljali danski zakoni in običaji. Po veliki [[bitka pri Ashingtonu|bitki pri Ashingtonu]] leta [[1016]], v kateri so Vikingi porazili [[Wessex|wesseškega]] [[kralj]]a Edmonda II., pa so Vikingi zasedli cel Otok.

=== Celinska Evropa ===
Okoli leta [[800]] so začeli danski Vikingi napadati deželo [[Frizija|Frizijo]], preko katere so po [[reka]]h s svojimi ladjami prodrli globoko na ozemlje današnje [[Francija|Francije]]. V enem od takih pohodov so leta [[845]] opustošili celo [[Pariz]], leto kasneje pa še mesta [[Verdun, Meuse|Verdun]], [[Toul]] ter [[Troy]].

Približno v istem času so Vikingi pripluli tudi na skrajni zahod Evrope in plenili po [[Portugalska|Portugalski]] in [[Španija|Španiji]], kjer so se za nekaj časa celo naselili v izropani [[Sevilja|Sevilji]], od koder so jih kasneje sicer odgnali [[Arabci]], a so se Vikingi vedno znova vrnili.

Naslednje tarče vikinških napadov so bila obalna [[Severna Afrika|severnoafriška]] mesta ter [[Apeninski polotok]], kjer so izropali mesti [[Pisa]] in [[Luni]].

[[Švedi|Švedski]] Vikingi so se, za razliko od danskih in norveških, podali na vzhod (prek [[Baltik]]a) in od tam po plovnih rekah v osrčje vzhodne Evrope. Po tej poti so prišli vse do [[Črno morje|Črnega morja]] in [[Bagdad]]a&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.nationalgeographic.com/news/2004/02/0217_040217_vikings.html |title=Vikings' Barbaric Bad Rap Beginning to Fade |publisher=News.nationalgeographic.com |date=2010-10-28 |accessdate=2012-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20040402103318/http://news.nationalgeographic.com/news/2004/02/0217_040217_vikings.html |archive-date=2004-04-02 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Za nekaj časa so zasedli [[Kijev]] in [[Veliki Novgorod]] ter obvladovali vse ozemlje ob [[Dneper|Dnepru]] in [[Volga|Volgi]]. Tam so se počasi asimilirali in čez čas izginili.

=== Amerika ===
Med vsemi plemeni so najdlje na zahod prišli norveški Vikingi, ki so že v osmem stoletju pristali na [[Shetlandski otoki|Shetlandskih otokih]], okoli leta [[870]] pa so poselili tudi [[Islandija|Islandijo]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://rodin.uca.es:8081/xmlui/bitstream/handle/10498/7881/18385953.pdf?sequence=1 |title=Los vikingos en Al-Andalus (abstract available in English) |publisher=Jesús Riosalido |year=1997 |accessdate=2010-05-11 |archive-date=2012-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120403153242/http://rodin.uca.es:8081/xmlui/bitstream/handle/10498/7881/18385953.pdf?sequence=1 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;, kjer so kmalu oblikovali neodvisno državo in oblikovali prvi znani [[parlament]] na zahodu, imenovan ''[[Althing]]''. Leta [[985]] je vikinški poglavar [[Erik Rdeči]] ustanovil [[kolonija (geografija)|kolonijo]] na [[Grenlandija|Grenlandiji]], od koder je okoli leta [[1000]] na zahod odplul Erikov sin [[Leif Eriksson]], ki je priplul do [[polotok]]a [[Labrador]], kjer je na griču, poraslem z divjo [[trta|trto]] ustanovil kolonijo, ki jo je poimenoval po tej rastlini - [[Vinlandija]]. Kolonija je sicer propadla, ko so jo Vikingi zaradi nenehnih napadov ameriških domorodcev (t.i. Skaerlingov) zapustili le tri leta po ustanovitvi.

== Konec vikinškega obdobja ==
Vikingi so se povsod, kamor so prišli, kmalu povezali z okoliškim prebivalstvom in se začeli mešati z njim, kar je kmalu vodilo v asimilacijo. Kmalu so tudi sprejeli [[krščanstvo]] in druge navade iz okolja. Konec vikinške dobe pa zgodovinarji povezujejo z letnico [[1066]], ko je normanski [[vojvoda]] [[Viljem Osvajalec]] (potomec vikinškega poglavarja [[Rollo|Rolla]], ki je vladal v [[Normandija|Normandiji]]) v [[Bitka pri Hastingsu|bitki pri Hastingsu]] premagal [[Angli|Angle]] in [[Sasi|Sase]] ter postal [[seznam angleških kraljev|angleški kralj]]. Nekako v tem obdobju pa tudi druga vikinška plemena po Evropi izginejo in se »stopijo« z okolico. Tako je po tristo letih izginila ena najuspešnejših [[civilizacija|civilizacij]] Evrope, ki je pustila mnogo sledi v [[Zgodovina Evrope|evropski zgodovini]].

== Današnja zapuščina ==
Angleško govoreči narodi še danes uporabljajo vikinška imena za nekatere dneve:

* Tuesday (torek) - [[Tyr]]ov dan
* Thursday (četrtek) - [[Thor]]ov dan
* Friday (petek) - [[Freya|Freyin]] dan

== Glej tudi ==
* [[Varjagi]]
* [[Normani]]

== Sklici in viri ==
{{sklici|20em}} 

==Viri==   
{{refbegin |2}}  
* {{navedi knjigo |author=Nougier L.-R. |year=1990 |title=Kako so živeli - V času Vikingov: od graditeljev dolgih ladij do skrivnostnih run in odkritja Amerike |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=16453376}}
* {{navedi knjigo |author=Millard A. |year=1999 |title=Veliki raziskovalci - Erik Rdeči: Vikingi plujejo po Atlantiku |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=78781184}}
* {{navedi knjigo |author=Guy J. |year=2006 |title=Svetilnik - Stare civilizacije: Vikingi |publisher=Grlica |location=Ljubljana |cobiss=108884480}}
* {{navedi splet |url=http://www.druzina.si/ICD/SPLETNASTRAN.NSF/all/7a99651f5d1f327dc12574900039a158?OpenDocument&amp;Click= |title=Sveti Olaf II. |publisher=Družina.si}}
* {{navedi knjigo |author=Cohat Y. |year=1997 |title=Vikingi, vladarji morja |publisher=DZS |location=Ljubljana |cobiss=68086784}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Vikings|Vikingi}}

{{portal|Vojaštvo}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srednji vek]]
[[Kategorija:Skandinavija]]
[[Kategorija:Vojščaki]]
[[Kategorija:Vikingi|*]]</text>
      <sha1>drrmngsc7von6wd1ss65pohjiihpv85</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam hrvaških arhitektov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49794</id>
    <revision>
      <id>6758223</id>
      <parentid>6530185</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:26:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <origin>6758223</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12393" sha1="mv7dje4iidoxowkmvceba6btmifvw13" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[arhitekt]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Zdravka Ajduković]]
*[[Vladoje Aksmanović]] ([[Viktor Axmann]])
*[[Ivan Albertal]]
*[[Alfred Albini]]
* [[Andrija Aleši]] (Alessi)
*Emilio Ambrosini
*[[Vicko Andrić]]
*[[Mladen Anđel]]
*[[Ivan Antolić]]
* [[Vlado Antolić]]   
*[[Niko Armanda]]
*[[Bela Auer]]
*[[Hildegard Auf – Franić|Hildegard Auf-Franić]]

== B ==

*[[Dubravko Bačić]]
*[[Franjo Bahovec]]
*[[Aleksandar Bakal]]
*[[Ana Martina Bakić]]
*[[Helen Baldasar]]
*[[Bojan Baletić]]?
*[[Antun Barač]]
*[[Aladár Baranyai|Aladár (Vladimir) Baranyai]] (&amp; [[Slavko Benedik]])
*[[Ivo Bartolić]]
*[[Filiberto Basarig]] (slov. rodu)
*[[Eduard Bassanese]]
*[[Vjekoslav Bastl]]
*[[Aleksandar Bašić]]
* [[Nikola Bašić]]
*[[Bruno Bauer (arhitekt)]]
*[[Hinko Bauer]]
*[[Miroslav Begović]] 
*[[Saša Begović]]
*[[Bernardo Bernardi]]
*[[Theodore C. Bernardi]] (hrv.-ameriški)
*[[Miljenko Bernfest]]
*[[Juraj Bertol]]
*[[Hrvoje Bilandžić]] 
*[[Ante Nikša Bilić]]
*[[Harold Bilinić]]
*[[Mateo Biluš]]
*[[Hinko Bolanca]] 
*[[Hermann Bollé]]
*[[Dragan Boltar]]
*[[Vuko Bombardelli]]
*[[Branko Bon]]
*Đura Borošić (hrv.-srbski)
*[[Zoran Boševski]]
*[[Drago Bradić]]
*[[Duška Bradić]]
*[[Alan Braun]]
*Aleksandar Brdarić
*[[Zdravko Bregovac]] (-ec?)
*[[Josip Budak]]
*[[Boško Budisavljević]]
*[[David Bunetta]]
*[[Branko Bunić]]
*[[Frane Buškariol]]
*[[Davor Bušnja]]
*[[Marijana Butković Golub]] 
* [[Andrija Buvina]]

== C ==

*[[Milan Carević]]
*[[Miroslav Catinelli]]
*[[Venceslav Celligoi]] (Celigoj)
*[[Emil Ciciliani]]
*[[Neda Cilinger]]
*[[Josip Costaperaria]]
*[[Frane Cota]]
*[[Ivan Crnković]]
*[[Alma Cvitan Matticchio]]  
*[[Teodor Cvitanović]]
*[[Sanja Cvjetko Jerković]] 
*[[Danilo Cvjetković]] ?

== Č ==

*[[Miho Čakelja]] (dubrovniško-makedonski)
*[[Milan Čanković]]
*[[Melita Čavlović]]
*[[Andrija Čičin-Šain]]
*[[Ivan Čižmek]]
*[[Petra Črne]]
*[[Prosper Čulić]] 

== Ć ==

*[[Gianmarco Ćurčić Baldini]] 
*[[Tomislav Ćurković]]

== D ==
*[[Marko Dabrović]]
*[[Slavko Dakić]]
*[[Krešimir Damjanović]]
*[[Radovan Delalle]]
*[[Slavko Delfin]]
*[[Vojtjeh Delfin]]
*[[Alenka Delić]]
*[[Julije De Luca]]
*[[Goran Denk]]
*[[Juraj Denzler]]
*[[Anton Deseppi]]
*Julio/[[Julije Deutsch]] 
*[[Pavao Deutsch]]
*[[Vojislav Dević]]
*[[Berislav Deželić]]
*[[Nikola Dobrović]]
*[[Borislav Doklestić]]
*[[Aleksandar Dragomanović]]
*[[Leora Dražul]]
*[[Duško Dropulić]]
*[[Milorad Družeić]]
*[[Zoja Dumenagić]]
*Selimir Dumengjić?
*[[Boris Duplančić]]
*[[Vedran Duplančić]]

== E ==

* [[Adolf Ehrlich]]
* [[Hugo Ehrlich]]
* [[Igor Emili]]
*[[Ivana Ergić]] 

== F ==

*[[Nenad Fabijanić]] 
*[[Ivan Fabris]] ?
*[[Stanko Fabris.|Stanko Fabris]]
*[[Bartol Felbinger]] (1785-1871)
*[[Sanja Filep]]
*[[Ivan Filipčić]] 
*[[Ines Filipović]] (r. Medanić) 
*[[Krsto Filipović]]
*[[Nikola Filipović]]
*[[Boris Fiolić]] (&amp;[[Filip Fiolić]])
*[[Ignjat Fischer]] ''Ignjat Nathan Fischer''
*[[Ferdinand Florschütz]]
*[[Igor Franić]]
*[[Tin Sven Franić]]
*[[Aleksandar Freudenreich]]
*[[Mladen Fučić]]
*[[Zlatko Furjanić]]

== G ==
* [[Franjo Gabrić]]
* [[Tomislav Gabrić]]
* [[Ljudevit Gaj (arhitekt)]]
* [[Drago Galić]]
*[[Ivan Galić]]
*[[Damir Gamulin]]
*[[Kuzma Gamulin]]
*[[Sanja Gašparović]]
*[[Vjekoslav Gašparović]]
*[[Miroslav Geng]]
*[[Ivo Geršić]]
*[[Juraj Glasnović]]
*[[Mate Glavan]]
*[[Ivan Glogolja]]
*([[Jerko Gluščević]])
*[[Siniša Glušica]]
*[[Oton Goldscheider]]
*[[Grujo Golijanin]]
*[[Julije Golik (arhitekt)]]
*[[Željko Golubić]]
* [[Stjepan Gomboš]]
*[[Frano Gotovac]] (tudi risar stripov)
*[[Janko Josip Grahor]]
*[[Milan Grakalić]]
*[[Ksenija Grisogono]]
*[[Ivica Grbac]]?
*[[Frane Grgurević]]
*[[Oleg Grgurević]]
*[[Vladimir Grospić]]
*[[Tanja Grozdanić Begović]]
*[[Vladimir Grubešić]]

== H ==

*[[Marijan Haberle]]
*[[Radovan Halper]] (hrvaško-švedski)
*[[Mirko Hamel]]
*[[Alois Hauser]]
*[[Viktor Duško Hećimović]]
*[[Vjekoslav Heinzel]]
*[[Hermann Helmer|Hermann Gottlieb Helmer]]
*[[Josip Hitil]]
*[[Janko Holjac]]
*[[Aleksandar Homadovski]]
*Lavoslav (Leo) Hönigsberg
*[[Jesenko Horvat]]
*[[Lavoslav Horvat]]
*[[Miljenko Horvat]]
*[[Radovan Horvat]]
*[[Zorislav Horvat]]
*[[Jurana Hraste]]
*(Nikola Hribar)
*[[Stjepan Hribar]]
*[[Branko Hrs]]
*[[Marijan Hržić]]

== I ==

* [[Drago Ibler]] 
*[[Vanja Ilić]]
*[[Berislav Iskra]]
*[[Emil Ivančić]] ''?''
*[[Ratko Ivančić]]
*[[Krešimir Ivaniš]]
*[[Krunoslav Ivanišin]]
*[[Tomislav Ivanišin]]
*[[Vladimir Ivanović]]
* [[Ćiril Metod Iveković]]

== J ==

*[[Igor Jakac]]
*[[Snježana Jakopčić]]
*[[Nataša Jakšić]] (zgodovina arhit.)
*[[Dražen Janković]]
*[[Slavko Jelinek]]
*[[Josip Jelovac]]
*[[Mladen Jošić]]
*[[Roland Jovanović-Barolda]]
*[[Rajka Đurđica Jovanović-Rajski]]
*[[Slobodan Jovičić]] 
*[[Tihomir Jukić]]
*[[Juraj Dalmatinac]]
*[[Ivan Juras]]
*[[Minka Jurković]]
*[[Sonja Jurković]]
*[[Siniša Justić]]

== K ==

*[[Lulzim Kabashi]]
*[[Lavoslav Kalda|Lav(oslav) Kalda]] (češ./šlezij./jud. rodu) 
*[[Fabjan Kaliterna]]
*Berislav Kalogjera (urbanist)
*[[Sergije Kamber]]
*Alfred Kappner
*[[Zlatko Karač]]
*[[Krešimir Kasanić]]
*[[Vladimir Kasun]]
*[[Boris Katunarić]]
*[[Blaž Katušić Misita]]
*[[Davor Katušić]]
*[[Mladen Kauzlarić]]
*[[Veljko Kauzlarić]]
*[[Đuka (Juraj) Kavurić]]
*[[Zvonimir Kavurić]]
*[[Alfred Keller (arhitekt)|Alfred Keller]]
*[[Rudolf Kern]]
*[[Neno Kezić]]
*[[Branko Kincl]]
*[[Dragutin Kiš]] (krajinski)
*[[Đorđe Kiverov]]
*[[Smiljan Klaić]] (krajinski)
*[[Stanko Kliska]] 
*[[Grozdan Knežević]]
*[[Josip Kodl]]
*[[Zdenko Kolacio]] (urbanist)
*[[Miroslav Kollenz]]
*Perikle Koludrović
*(Ivan-Ivo Kordiš)
*[[Jovan Korka]]
*[[Ante Kostelac|Ante Josip Kostelac]]
*[[Alan Kostrenčić]]
*[[Tito Kosty]]
*[[Milovan Kovačević]]
*[[Neven Kovačević]]
*[[Dinko Kovačić]]
*[[Viktor Kovačić]] (-č) (slov. rodu)
*[[Željko Kovačić]]
*[[Tomislav Kožarić]]
*[[Mihajlo Kranjc]]
*[[Aleksandra Krebel]]
*[[Đorđe Krekić]]
*[[Fedor Kritovac]]
*Attilio Krizmanić (konservator)
*[[Fran Krsto]]
*[[Boris Krstulović]]
*[[Zvonimir Krznarić]]
*[[Ninoslav Kučan]]
*[[Dominik Kunkera]]
*[[Bogoljub Kurpjel]] (hrv.-bos.)
*[[Ivo Kurtović]] (hrv.-srb.)
*[[Milan Kušan]] (bos.-hrv.)
*[[Petar Kušan]]
*[[Eduard Kušen]]
*[[Ante Kuzmanić]]

== L ==

*[[Luciano Laurana]] (1420-1479) (it. arh. iz hrv. Dalmacije)
*[[Eligio Legović]]
*(Milan Lenuci : urbanist)
*Matija Leonhart
*[[Iva Letilović]]
*[[Svetislav Ličina]]
*[[Zdravko Likić]] (bos.)
*[[Nenad Lipovac]]
*[[Rene Lisac]]
*[[Damir Ljutić]]
*[[Robert J. Loher]]
*[[Vjenceslav Lončarić]]
*[[Vladimir Lonzarić]]
*[[Ante Lorencin]]
*[[Slavko Löwy]] (1904-1996)
*[[Ante Lozica]]
*[[Rudolf Lubinsky]] (Loewy)
*[[Zlatibor Lukšić]]
*[[Ljerka Lulić]]
*Luigi Luppis
*[[Franjo Lušičić]]
*[[Miomir Lužajić]] ?

== M ==
* [[Boris Magaš]]
*[[Olga Magaš]]
*[[Eva Majnarić]] 
*[[Davor Mance]]
*[[Danijel Marasović]] (=?Jerko Marasović)
*[[Jerko Marasović]] (konservator)
*[[Miro Marasović]]
*[[Rikard Marasović]]
*[[Tomislav Marasović]]
*[[Ivo Marčelja]]
*[[Dušan Marčeta]]
*[[Iva Marčetić]]
*[[Mirko Maretić]] (urbanist)
*[[Mirko Marić]]
*[[Antun Marinović]] (urbanist)
*[[Ante Marinović-Uzelac]] (urbanist)
*[[Josip Marković]] (1874-1969)
*[[Zvonimir Marohnić]]
*[[Davor Mateković]]
*[[Vesna Matijević]]
*[[Tihomil Matković]]
*[[Davor Matticchio]]
*[[Juraj Matijević]] &amp; V. Matijević
*[[Marina Matulović Dropulić]]
*[[Branimir Medić]]
*(Rupert Melkus - nadinžinir Zagreba)
*[[Arpad Franjo Mesaroš]]
*[[Ivan Meštrović]]
*[[Rade Mikačić]]
*[[Marin Mikelić]]
*[[Vesna Mikić]]
*[[Dinko Milas]]
*[[Bruno Milić]]
*[[Vlado Milunić]] (hrv.-češki)
*[[Vesna Milutin]]
*[[Đuro Mirković]]
*[[Radovan Miščević]] (urbanist)
*[[Petar Mišković]]
*[[Ivan Mlinar]]
*[[Milan Mitevski]]
*[[Leo Modrčin]]
*[[Andre Mohorovičić]]
*[[Boris Morsan]]
*[[Sergej Ivan Morsan]]
*[[Maroje Mrduljaš]]
*[[Aneta Mudronja Pletenac]] 
*[[Iva Muraj]] 
*[[Andrija Mutnjaković]]

== N ==

*[[Juraj Neidhardt]]
*[[Velimir Neidhardt]]
*[[Zlatko Neumann]]
*[[Radovan Nikšić]]
*[[Hrvoje Njirić]] &amp;[[Helena Paver Njirić]]
*[[Jasna Nosso]]  
*[[Ivo Novak]]
*[[Silvije Novak]] 

== O ==

*[[Mladen Obad Šćitaroci]]
*[[Veljko Oluić]]
*[[Kazimir Ostrogović]]
*[[Dina Ožić-Bašić]]

== P ==
*[[Antoaneta Pasinović]]
*[[Lucija Pataran]]
*[[Nenad Paulić]]
*[[Vedran Pedišić]]
*[[Srečko Pegan]]
*[[Lea Pelivan]]
*[[Vinko Penezić]]
*[[Ivo Penić]] (Belgija)
*I. Perić?
*[[Vedrana Perić]] 
*[[Dragica Perak]]
*[[Carlo Pergoli]] (Reka)
*[[Damir Perinić]] (hrv.-franc.)
*[[Lovro Perković]]
*[[Mario Perossa]] (hrv.-slov. it.rodu)
*Enea Perugini (Italijan)
*[[Budimir Pervan]]
*[[Milivoj Peterčić]]
*[[Josip Petrak]]
*Branko Petričić (srbski - po rodu hrv. Srb)
*[[Tomislav Petrinjak]]
*[[Branko Petrović]] 
*[[Lea Petrović Krajnik]] 
*[[Vladimir Petrović]] 
* [[Josip Pičman]]
*[[Martin Pilar]] (češ. rodu)
*[[Stanko Piplović]]
*[[Ivan Piteša]]
* [[Stjepan Planić]] (1900-1980)
*[[Toma Pleić]]
*[[Robert Plejić]]
*[[Lenko Pleština]]
*[[Stjepan Podhorsky]](-i)
*[[Nikola Popić]]
*[[Dražen Posavec]]
*[[Igor Potkonjak]]
*[[Vladimir Potočnjak]]
*[[Zvonimir Požgaj]]
*[[Tomislav Premerl]]
*Valentino Presani (it.-hrv.)
*[[Zorana Protić]]
*[[Lovorka Prpić]]
*[[Ivan Prtenjak]] (Belgija)
*[[Pero Puljiz]]

== R ==

*[[Ivo Radić]]
*[[Jure Radić]]
*[[Zvonimir Radić]]
*[[Bojan Radonić]]
*[[Branimir Rajčić]]
*[[Duško Rakić]]
*[[Goran Rako]]
*[[Saša Randić]]
*[[Branko Raos]]
*[[Božidar Rašica]]
*[[Damir Ratko]]
*[[Valerija Raukar]] (Rajka Vali)
*[[Nenad Ravnić]]
*[[Oto Reisinger]]
*[[Vjenceslav Richter]]
*[[Vanja Rister]]
*[[Nino Rocco]]
*[[Krešimir Rogina]]
*[[Đorđe Romić]]
*[[Milica Rosenberg]]
* [[Riko Rosman]]
*[[Jerko Rošin]]
*[[Slaven Rožić]]
*[[Mia Roth-Čerina]]
*[[Ante Rožić]]
*[[Antonio Rubbi]]
*J. Rukavina
*[[Igor Rukavina]]
*[[Tomislav Rukavina]]
*[[Andrija Rusan]]

== S ==

*[[Josip Sabolić]]
*[[Matija Salaj]]
*[[Edo Schön]]
*[[Josip Seissel]]
*[[Silvana Seissel]]
*[[Sena Sekulić-Gvozdanović]]
*[[Anamarija Semenčić]]
*[[Petar Senjanović]]
*[[Emil Seršić]]
*[[Antun Sevšek]] 
*[[Zdenko Sila]] (urbanist)
*[[Branko Silađin]]
*[[Bernarda &amp; Davor Silov]]
*[[Igor Skopin]] (*1914, Harbin)
*[[Zorana Sokol Gojnik]]
*[[Robert Somek]]
*[[Egon Steinman]]
*[[Zdenko Strižić]]
*[[Dionis Sunko]]
*Karlo Susan

== Š ==

* [[Hrvoje Šarinić]]
*[[Antun Šatara]]
*[[Berislav Šerbetić]]
*[[Karin Šerman]]
*[[Neven Šegvić]]
*[[Edo Šen]]
*[[Berislav Šerbetić]]
*[[Robert Šimetin]]
*[[Nikola Škarić]]
*[[Edo Šmidihen]]
*[[Krunoslav Šmit]]
*[[Milan Šosterić]]
*[[David-Rene Šparemblek]]
*[[Feliks Šperc]]
*[[Emil Špirić]]  
*(''Vlatko Štampar'')  
*[[Vladimir Šterk]]
*[[Božidar Štern]]
*[[Zoran Šuša]] 

== T ==
*[[Mira Tadej]] Crnković
*[[Sonja Tadej]] Vončina
*[[Radovan Tajder]]
*[[Ivo Tatić]]
*[[Maja Tedeschi]]
*[[Bogdan Teodorović]]
*[[Branko Tučkorić]]
*[[Darko Turato]]
*[[Idis Turato]]
*[[Vladimir Turina (arhitekt)]]
*[[Božidar Tušek]]
*[[Darovan Tušek]]

== U ==

*[[Andrej Uchytil]]
*[[Ante Uglešić]] (1946)?
*[[Josip Uhlik]] (1921-2021)
*[[Antun Tunč Ulrich|Antun (Tunč) Ulrich]]

== V ==

* [[Josip Vancaš]]
* [[Erick Velasco Farrera]]
*[[Janko Velnić]]
*[[Zoran Veršić]]
*[[Hrvoje Vidović]]
*[[Berislav Vinković]]
*[[Nino Virag]]
*[[Ivo Vitić]] ([[Ivan Vitić]]) &amp; [[Nada Vitić]]
*[[Marko Vitković]]
*[[Dragomir Maji Vlahović]]
*[[Morana Vlahović]]
*[[Mladen Vodička]]
* [[Luciano Laurana|Lucijan Vranjanin]]
*[[Vid Vrbanić]]
* [[Viktor Vrečko]] 
*[[Tomislav Vreš]] 
*[[Zvonimir Vrkljan]]
*[[Đurđa Vujnović]]
*[[Hrvoje Vukić]]
*[[Ante Vulin]]
*[[Dina Vulin Ileković]]

== W ==

*[[Renata Waldgoni]]
*[[Ernest Weissmann]]
*J. Weissmann?
*Fedor Wenzler (urbanist)

== Z ==

*[[Jurij Zaninović|Juraj Zaninović]]
*[[Vladimir Zarahović]]
*[[Tanja Zdvořak]]
*[[Ivan Zemljak]]
*[[Zoran Zidarić]]
*Ratimir Zimmermann (urbanist)
*([[Janko Zlodre]])
*[[Ivan Zloušić]] 
*[[Boris Zuliani]]

== Ž ==

*[[Aljoša Žanko]]?
*[[Tonči Žarnić]]
*[[Branimir Žnidarec]]
*[[Ivo Žuljević]]
{{seznami narodov po poklicu|arhitektov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Hrvatov|Arhitektov]]
[[Kategorija:Hrvaški arhitekti|*]]</text>
      <sha1>mv7dje4iidoxowkmvceba6btmifvw13</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam hrvaških arheologov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49814</id>
    <revision>
      <id>6758219</id>
      <parentid>6746131</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:13:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* G */</comment>
      <origin>6758219</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4793" sha1="o2iobraxt7ktg16g0kk6sxqxbeamdt1" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[arheolog]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Mihovil Abramič|Mihovil Abramić]]
*[[Josip Alačević]]
*[[Andrea Amoroso]]
*[[Pavao Anđelić]]
*[[Tomislav Anđelić]]

== B ==
*[[Ivo Babić (umetnostni zgodovinar)|Ivo Babić]]
*[[Boris Baćić]]
*[[Jacqueline Balen]]
*[[Đuro Basler]]
*[[Šime Batović]]
*[[Antun Bauer (muzeolog)]]
*[[Juraj Belaj]]
*[[Janko Belošević]]
*[[Jerolim Bernardi]]
*[[Josip Bersa]]
*([[Andrija Blašković]])
*([[Martina Blečić Kavur]]: hrv.-slov.)
*[[Ivo Bojanovski]]
*Ivan Kvirin Bolmarčić?
*[[Tatjana Bradara]]
*[[Rudolf Bratanič]] (slov.-hrv.)
*[[Josip Brunšmid]]
*[[Zdenko Brusić]] (1938–2014) hidroarheolog
*Grgur Bučić?
*[[Aleksandra Bugar]]
*[[Mirko Bulat]]
* [[Frane Bulić]]
* [[Franjo Buntak]]?
*[[Klara Buršić-Matijašić]]

== C ==

*[[Nenad Cambi]]
*[[Frano Carrara]] (Karara)
*[[Vjekoslav Celestin]]
*[[Antun Colnago]]

== Č ==

* [[Božidar Čečuk]]
* [[Zoran Čučković]]
* [[Maja Čuka]]

== D ==
*[[Valerija Damevski]]
*[[Stojan Dimitrijević]] (1928-81)
*[[Marko Dizdar]]
*[[Radoslav Dodig]]
*[[Antun Dorn]]
*[[Ruža Drechsler-Bižić]]
*[[Pavle Dugonjić]] (podvodni)
*[[Aleksandar Durman]]
*[[Kristina Džin]]

== F  ==

* [[Aleksandra Faber]] (slovensko-hrvaška)
* [[Petar Antun Fenzi]]
*[[Cvito Fisković]]
*[[Igor Fisković]]

== G ==
*[[Branimir Gabričević]]
*[[Martin Gabričević]]
*[[Vesna Girardi Jurkić]]
*[[Marinko Gjivoje]]
*[[Vedrana Glavaš]]
*[[Miroslav Glavičić]]
*[[Ante Glavičić]]
*[[Mihovil Glavinić]] (1833-1895)
*[[Anton Gnirs]] (češ. rodu)
*[[Đeni Gobić Bravar]]
*[[Marcel Gorenc]] (1915-2009) (slov.-hrv.)
*[[Dragutin Gorjanović-Kramberger]]
*[[Zoran Gregl]]
*[[Ante Grgin|Ante (Antun) Grgin]] (1888-1935)
*[[Kliment Grubišić]]
*[[Stjepan Gunjača]]
*[[Zlatko Gunjača]]
*[[Karla Gusar]]

== H ==

*[[Alois Hauser]] (1841-1896)
*Božidar Hlavaček (Doron Hen) (hrv.-izraelski)
*[[Viktor Hoffiller]] (1877-1954)

== I ==

* [[Boris Ilakovac]]
* [[Ivana Iskra-Janošić]]
*[[Franjo Ivaniček]] (1906 - [[Havaji]]?) antropolog
*[[Ćiril Metod Iveković]]

== J ==

*[[Ante Jadrijević]]
*[[Nikola Jakšić]] (1949)
*[[Nenad Jandrić]]
*[[Luka Jelić]]
*[[Dušan (Duje) Jelovina]]
*[[Branka Juraga]]
*[[Miljenko Jurković]]

== K ==

*[[Petar Kaer]] (Cayer)
*[[Marta Kalebota]]
*[[Matija Petar Katančić]]
*[[Lovre Katić|Lovre (Lovro) Katić]] ?
*[[Radoslav Katičić]] ?
*[[Anica Kisić]]
*[[Mate Klarić]]
*[[Josip Klemenc]] (Slov.)
*[[Darko Komšo]]
*[[Paola Korošec]] (hrv.-slov.)
*[[Remza Koščević]]
*[[Andro Krstulović Opara]]
*[[Milan Kruhek]]
*[[Siniša Krznar]]
*[[Ivan Kukuljević Sakcinski|Ivan Kukuljević]]
*[[Josip Kunkera]]?

== L ==

* [[Neda Leipen]] (r. Madriazza) (hrv.-kanadska)
* [[Petar Lisičar|Petar (Pero) Lisičar]]
* [[Šime Ljubičić]] (1822-1896)

== M ==

*[[Nives Majnarić-Pandžić]]
*[[Mirko Malez]]
*[[Mihovil Mandić]]
*[[Zdravko Marić (arheolog)|Zdravko Marić]] (1930-2006)
*[[Emilio Marin]]
*[[Zorko Marković]] (*1951)
*[[Ivan Marović]]
*[[Lujo (Stjepan) Marun]] (1857-1939)
*[[Julijan Medini]]
*[[Branko Marušić]] (1926-1991) (slov.-hrv.)
*[[Radmila Matejčić]]?
*[[Robert Matijašić]]
*[[Kristina Mihovilović]]
*[[Vladimir Milojčić]]
*[[Kornelija Minichreiter]]
*[[Ivan Mirnik]]
*[[Vladimir Mirosavljević]]
*[[Maja Miše]]
*[[Josip Mladin]]
*[[Maša Mlakar]] 1970-
*[[Štefan Mlakar]] (1913-2001) (slov.-hrv.)

== N ==
* [[Branka Nedved]]
* [[Grga Novak]] 
*[[Mario Novak]]

== O ==

* [[Franko Oreb]]

== P ==
*[[Aleksandra Paić]]
*[[Mate Parica]]
*[[Veljko Paškvalin]] (Bosna i Hercegovina)
*[[Ivan Pedišić]]
*[[Darko Periša]]
*[[Domagoj Perkić]]
*[[Ivo Petricioli]]
*[[Tajana Pleše]]
*[[Hrvoje Potrebica]]

== R ==
*[[Frano Radić]]
*[[Irena Radić Rossi]] (podvodna)
*[[Željko Rapanić]]
*[[Vesna Rapo]]
*[[Ante Rendić Miočević]]
*[[Duje Rendić Miočević]]

== S ==

* [[Mirjana Sanader]]
* [[Aleksandar Stipčević]]
* [[Dubravka Sokač Štimac]]
* Josip Stošić
* [[Mate Suić]]

== Š ==

*[[Ivan Šarić (arheolog)|Ivan Šarić]] (1943)
*[[Mirko Šeper]] (1912 – 1970)
*[[Zrinka Šimić-Kanaet]]
*[[Marija Šmalcelj]]
*[[Ante Šonje]] (1917 – 1981)
*[[Branka Šulc]]

== T ==

* [[Tihomila Težak-Gregl]]
* [[Teodora Tomašević Buck]] (Švica)
* [[Domagoj Tončinić]]
* [[Snježana Tonković]]
* [[Ćiro Truhelka]]
*''[[Karmen Turčinov]]''

== U ==

* [[Ante Uglešić]] (1964)

== V ==

* [[Branka Vikić Belančić]] (1922 - 2005) 
* [[Zdenko Vinski]]
* [[Eduard Visković]]
* [[Josip Višnjić]]
* Denis Vokić (restavrator, dr. v Lj)

== Z ==

* [[Marin Zaninović]]
{{seznami narodov po poklicu|arheologov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Hrvatov|Arheologi]]
[[Kategorija:Hrvaški arheologi|*]]</text>
      <sha1>o2iobraxt7ktg16g0kk6sxqxbeamdt1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam estonskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>50036</id>
    <revision>
      <id>6757872</id>
      <parentid>6729274</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:07:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* L */</comment>
      <origin>6757872</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4915" sha1="i7shc56shzco1r4dnrthp8on6c6ngv6" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Estonci|estonskih]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Estoncev|Estonija|estonskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Hendrik Allik]] (1901-1989)
*[[Jaak Allik]] (1946)
*[[Arto Aas]] (1980)
*[[Taavi Aas]] (1966)
*[[Jaak Aaviksoo]] (1954)
*[[Raivo Aeg]] (1962)
*[[Friedrich Akel]] (1871-1941)
*[[Annely Akkermann]] (1972)
*[[Ado Anderkopp]] (1894-1941)
*[[Lembit Annus]] (1941-2018)
*[[Aleksander Ansberg]] (1909-75)
*[[Andrus Ansip]] (1956)
*[[Andres Anvelt]] (1969) 
*[[Jaan Anvelt]] (1884-1937)

== B ==

*[[Karl August Baars]] (1875-1942)
*[[Ado Birk]] (1883-1942)

== E ==

*[[Kaarel Eenpalu]] (1888-1942)
*[[Johan Eichfeld]] (1893-1989)
*[[Hillar Eller]] (1939-2010)
*[[Ene Ergma]] (1944)
*[[Ants Erm]] (1953)

== G ==

*[[Magnus Gabriel De la Gardie]] (1622-1686)
*[[Igor Gräzin]] (1952)

== H ==

* [[Mart Helme]] (1949)
*[[Martin Helme]] (1976)
*[[Johan Holberg]] (1893-1978)
*[[Jaan Hünerson]] (1882-1942)
*Jakob Hurt (1839-1907)

== I ==

*[[Toomas Hendrik Ilves]] (1953)

== J ==

* [[Jüri Jaakson]] (1870-1942)
* [[Ernst Jaakson]] (1905-1998)
*[[August Jakobson]] (1904-1963)
*[[Carl Robert Jakobson]] (1841-1882)
*[[Nikolaj Janson]]? (1882-1938)
*[[Aleksander Jõeäär]] (1890-1959)
*[[Sergei Jürgens]]
*[[August Jürima]] (1887-1942)

== K ==

*[[Johannes Käbin]] (1905-1999)
*[[Tõnis Kalbus]] (1880-1942)
*[[Kersti Kaljulaid]] (1969)
*[[Kaja Kallas]] (1977)
*[[Siim Kallas]] (1948)
*[[Alar Karis]] (1958)
*[[Nikolai Karotamm]] (1901-1969)
*[[Juhan Kartau]] (1883-1964)
*[[Mari-Ann Kelam]] (1946)
*[[Tunne Kelam]] (1936)
*[[Kert Kingo]] (1968)
*[[Sirje Kingsepp]] (1969)
*[[Eduard Kink]] (1895-1942)
*[[Tõnis Kint]] (1896-1991)
*[[Valter Klauson]] (1914-1988)
*[[August Koern]] (1900-1989) 
*[[Paul Kogerman]] (1891–1951)
*Konstantin Konik (1873-1936)
*[[Nikolai Köstner]] (1889-1959)
*[[Eerik-Niiles Kross]] (1967)
*[[Hans Kruus]] (1891-1976)
*[[Hando Kruuv]] (1937)
*[[Juhan Kukk]] (1885-1942)

== L ==
*[[Lauri Laanemets]] (1983) 
*[[Mart Laar]] (1960)
*[[Rein Lang]] (1957)
*[[Andres Larka]] (1879-1942)
*[[Jaan Lattik]] (1878-1967)
*[[Johannes Lauristin]] (1899-1941)
*[[Marju Lauristin]] (1940)
*[[Olga Lauristin]] (1903-2005)
*[[Peeter Lepp]] (1943)
*[[Eva-Maria Liimets]] (1974)
*[[Endel Lippmaa]] (1930-2015)
*[[Mihhail Lotman]] (1952)
*[[Aadu Luukas]] (1939-2006)

== M ==
*[[Ahti Mänd]] (1958) 
*[[Jaan Manitski]] (1942)
*[[Heirich Mark]] (1911-2004)
*[[Hans Martna]] (1890-1941)
*[[Mihkel Martna]] (1860-1934)
*Alfred Maurer (1888-1954)
*[[Lennart Meri]] (1929-2006)
*[[Kirsten Michal]] (1975)    
*[[Margo Miljand]] (1970)
*[[Aleksei Müürisepp]] (1902-1970)

== N ==
*[[Ülo Nugis]] (1944-2011)

== O ==
*[[Aleksander Oinas]] (1887-1942)
*[[Lui Olesk]] (1876-1932)
*[[Peeter Olesk]] (1953)
*[[Lembit Öpik]] (1965)
*[[Alma Ostra-Oinas]] (1886-1960)
*[[Kalev Ots]] (1949) 

== P ==
*[[Eduard Päll]] (1903-1989)
*[[Tõnis Palts]] (1953)
*[[Juhan Parts]] (1966)
*[[Konstantin Päts]] (1874-1956)
*[[Enno Penno]] (1930-2016)
*[[Ferdinand Petersen]] (1887-1979)
*[[Hanno Pevkur]] (1977)
*[[Ants Piip|Ants (Hans) Piip]] (1884-1942) 
*[[Jaan Piiskar]] (1883-1941)
*[[Hans Pöhl]] (1876-1930)
*Peeter Põld (1878-1930)
*[[Theodor Pool]] (1890-1942)
*[[Henn Põlluaas]] (1960)
*[[Jaan Poska]] (1866-1920)
*[[Mihkel Pung]] (1876-1941)

== R ==
*[[Hugo Raudsepp]] (1883-1942)
*[[Jaan Raamot]] (1873-1927)
*[[Hugo Bernhard Rahamägi]] (1886-1941)
*[[Jüri Ratas]] (1978)
*[[Heiki Raudla]] (1949)
*[[Hain Rebas]] (1943)
*[[August Rei]] (1886-1963)
*[[Villem Reiman]] (1861-1917)
*Reinsallu
*[[Mailis Reps]] (1975)
*[[Taavi Rõivas]] (1979)
*([[Alfred Rosenberg]] 1893-1946)
*[[Paul-Eerik Rummo]] (1942)
*[[Neeme Ruus]] (1911-1942)
*[[Arnold Rüütel]] (1928-2024)

== S ==
*[[Karl Säre]] (1903-1943?)
*[[Bruno Saul]] (1932-2022)
*[[Edgar Savisaar]] (1950-2022)
*[[Oskar Sepre]] (1900-1965)
*[[Mart Siimann]] (1946)
*[[Johannes Sikkar]] (1897-1960) 
*[[Enn-Arno Sillari]] (1944)
*[[Kadri Simson]] (1977)
*[[Otto Strandman]] (1875-1941)

== T ==
*[[Rein Taagepera]] (1933)
*[[Olari Taal]] (1953)
*[[Andres Tarand]] (1940)
*[[Enn Tarto]] (1938-2021)
*[[Jaan Teemant]] (1872-1941)
*[[Otto Tief]] (1889-1976)
*[[Jaan Tõnisson|Jaan (Joran) Tõnisson]] (1868-1941)
*[[Toomas Tõniste]] (1967)
*[[Indrek Toome]] (1943-2023)
*[[Tiit Toomsalu]] (1949)
*[[August Torma]] (1895-1971)
*[[Peeter Tulviste]] (1945-2017)
*

== U ==
*[[Jüri Uluots]] (1890-1945)
*[[Maksim Unt]] (1898-1941)

== V ==
*[[Artur Vader]] (1920-1978)
*[[Tiit Vähi]] (1947)
*[[Karl Vaino]] (1923-2022)
*[[Jaak Valge]] (1955)
*[[Vaino Väljas]] (1931-2024)
*[[Meta Vannas]] (1924-2002)
*[[Johannes Vares]] (1889/90-1946)
*[[Arnold Veimer]] (1903-1977)
*[[Taavi Veskimägi]] (1974)
*[[Jüri Vilms]] (1889-1918)
*[[Ülo Vooglaid]] (1935)

== W ==

* [[Aleksander Warma]] (1890-1970)
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Estoncev|Politiki]]
[[Kategorija:Estonski politiki|*]]</text>
      <sha1>i7shc56shzco1r4dnrthp8on6c6ngv6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757883</id>
      <parentid>6757872</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:23:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* R */</comment>
      <origin>6757883</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4961" sha1="34s5hvt8nx0tybc6uwnwje2riza2u0b" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Estonci|estonskih]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Estoncev|Estonija|estonskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Hendrik Allik]] (1901-1989)
*[[Jaak Allik]] (1946)
*[[Arto Aas]] (1980)
*[[Taavi Aas]] (1966)
*[[Jaak Aaviksoo]] (1954)
*[[Raivo Aeg]] (1962)
*[[Friedrich Akel]] (1871-1941)
*[[Annely Akkermann]] (1972)
*[[Ado Anderkopp]] (1894-1941)
*[[Lembit Annus]] (1941-2018)
*[[Aleksander Ansberg]] (1909-75)
*[[Andrus Ansip]] (1956)
*[[Andres Anvelt]] (1969) 
*[[Jaan Anvelt]] (1884-1937)

== B ==

*[[Karl August Baars]] (1875-1942)
*[[Ado Birk]] (1883-1942)

== E ==

*[[Kaarel Eenpalu]] (1888-1942)
*[[Johan Eichfeld]] (1893-1989)
*[[Hillar Eller]] (1939-2010)
*[[Ene Ergma]] (1944)
*[[Ants Erm]] (1953)

== G ==

*[[Magnus Gabriel De la Gardie]] (1622-1686)
*[[Igor Gräzin]] (1952)

== H ==

* [[Mart Helme]] (1949)
*[[Martin Helme]] (1976)
*[[Johan Holberg]] (1893-1978)
*[[Jaan Hünerson]] (1882-1942)
*Jakob Hurt (1839-1907)

== I ==

*[[Toomas Hendrik Ilves]] (1953)

== J ==

* [[Jüri Jaakson]] (1870-1942)
* [[Ernst Jaakson]] (1905-1998)
*[[August Jakobson]] (1904-1963)
*[[Carl Robert Jakobson]] (1841-1882)
*[[Nikolaj Janson]]? (1882-1938)
*[[Aleksander Jõeäär]] (1890-1959)
*[[Sergei Jürgens]]
*[[August Jürima]] (1887-1942)

== K ==

*[[Johannes Käbin]] (1905-1999)
*[[Tõnis Kalbus]] (1880-1942)
*[[Kersti Kaljulaid]] (1969)
*[[Kaja Kallas]] (1977)
*[[Siim Kallas]] (1948-2026)
*[[Alar Karis]] (1958)
*[[Nikolai Karotamm]] (1901-1969)
*[[Juhan Kartau]] (1883-1964)
*[[Mari-Ann Kelam]] (1946)
*[[Tunne Kelam]] (1936)
*[[Kert Kingo]] (1968)
*[[Sirje Kingsepp]] (1969)
*[[Eduard Kink]] (1895-1942)
*[[Tõnis Kint]] (1896-1991)
*[[Valter Klauson]] (1914-1988)
*[[August Koern]] (1900-1989) 
*[[Paul Kogerman]] (1891–1951)
*Konstantin Konik (1873-1936)
*[[Nikolai Köstner]] (1889-1959)
*[[Eerik-Niiles Kross]] (1967)
*[[Hans Kruus]] (1891-1976)
*[[Hando Kruuv]] (1937)
*[[Juhan Kukk]] (1885-1942)

== L ==
*[[Lauri Laanemets]] (1983) 
*[[Mart Laar]] (1960)
*[[Rein Lang]] (1957)
*[[Andres Larka]] (1879-1942)
*[[Jaan Lattik]] (1878-1967)
*[[Johannes Lauristin]] (1899-1941)
*[[Marju Lauristin]] (1940)
*[[Olga Lauristin]] (1903-2005)
*[[Peeter Lepp]] (1943)
*[[Eva-Maria Liimets]] (1974)
*[[Endel Lippmaa]] (1930-2015)
*[[Mihhail Lotman]] (1952)
*[[Aadu Luukas]] (1939-2006)

== M ==
*[[Ahti Mänd]] (1958) 
*[[Jaan Manitski]] (1942)
*[[Heirich Mark]] (1911-2004)
*[[Hans Martna]] (1890-1941)
*[[Mihkel Martna]] (1860-1934)
*Alfred Maurer (1888-1954)
*[[Lennart Meri]] (1929-2006)
*[[Kirsten Michal]] (1975)    
*[[Sven Mikser]] (1973) 
*[[Margo Miljand]] (1970)
*[[Aleksei Müürisepp]] (1902-1970)

== N ==
*[[Ülo Nugis]] (1944-2011)

== O ==
*[[Aleksander Oinas]] (1887-1942)
*[[Lui Olesk]] (1876-1932)
*[[Peeter Olesk]] (1953)
*[[Lembit Öpik]] (1965)
*[[Alma Ostra-Oinas]] (1886-1960)
*[[Kalev Ots]] (1949) 

== P ==
*[[Eduard Päll]] (1903-1989)
*[[Tõnis Palts]] (1953)
*[[Juhan Parts]] (1966)
*[[Konstantin Päts]] (1874-1956)
*[[Enno Penno]] (1930-2016)
*[[Ferdinand Petersen]] (1887-1979)
*[[Hanno Pevkur]] (1977)
*[[Ants Piip|Ants (Hans) Piip]] (1884-1942) 
*[[Jaan Piiskar]] (1883-1941)
*[[Hans Pöhl]] (1876-1930)
*Peeter Põld (1878-1930)
*[[Theodor Pool]] (1890-1942)
*[[Henn Põlluaas]] (1960)
*[[Jaan Poska]] (1866-1920)
*[[Mihkel Pung]] (1876-1941)

== R ==
*[[Hugo Raudsepp]] (1883-1942)
*[[Jaan Raamot]] (1873-1927)
*[[Hugo Bernhard Rahamägi]] (1886-1941)
*[[Jüri Ratas]] (1978)
*[[Heiki Raudla]] (1949)
*[[Hain Rebas]] (1943)
*[[August Rei]] (1886-1963)
*[[Villem Reiman]] (1861-1917)
*[[Urmas Reinsalu]] (1975)
*[[Mailis Reps]] (1975)
*[[Taavi Rõivas]] (1979)
*([[Alfred Rosenberg]] 1893-1946)
*[[Paul-Eerik Rummo]] (1942)
*[[Neeme Ruus]] (1911-1942)
*[[Arnold Rüütel]] (1928-2024)

== S ==
*[[Karl Säre]] (1903-1943?)
*[[Bruno Saul]] (1932-2022)
*[[Edgar Savisaar]] (1950-2022)
*[[Oskar Sepre]] (1900-1965)
*[[Mart Siimann]] (1946)
*[[Johannes Sikkar]] (1897-1960) 
*[[Enn-Arno Sillari]] (1944)
*[[Kadri Simson]] (1977)
*[[Otto Strandman]] (1875-1941)

== T ==
*[[Rein Taagepera]] (1933)
*[[Olari Taal]] (1953)
*[[Andres Tarand]] (1940)
*[[Enn Tarto]] (1938-2021)
*[[Jaan Teemant]] (1872-1941)
*[[Otto Tief]] (1889-1976)
*[[Jaan Tõnisson|Jaan (Joran) Tõnisson]] (1868-1941)
*[[Toomas Tõniste]] (1967)
*[[Indrek Toome]] (1943-2023)
*[[Tiit Toomsalu]] (1949)
*[[August Torma]] (1895-1971)
*[[Peeter Tulviste]] (1945-2017)
*

== U ==
*[[Jüri Uluots]] (1890-1945)
*[[Maksim Unt]] (1898-1941)

== V ==
*[[Artur Vader]] (1920-1978)
*[[Tiit Vähi]] (1947)
*[[Karl Vaino]] (1923-2022)
*[[Jaak Valge]] (1955)
*[[Vaino Väljas]] (1931-2024)
*[[Meta Vannas]] (1924-2002)
*[[Johannes Vares]] (1889/90-1946)
*[[Arnold Veimer]] (1903-1977)
*[[Taavi Veskimägi]] (1974)
*[[Jüri Vilms]] (1889-1918)
*[[Ülo Vooglaid]] (1935)

== W ==

* [[Aleksander Warma]] (1890-1970)
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Estoncev|Politiki]]
[[Kategorija:Estonski politiki|*]]</text>
      <sha1>34s5hvt8nx0tybc6uwnwje2riza2u0b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam estonskih slikarjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>50077</id>
    <revision>
      <id>6758092</id>
      <parentid>6519727</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T22:37:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <origin>6758092</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1079" sha1="i8l7ojza2leyiz2tlvun1mw71prf14w" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Estonci|estonskih]] [[slikar]]jev.'''

{{seznami poklicev za narode|Estoncev|Estonija|estonskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Adamson-Eric]] (Erich Adamson, 1902-1968)
*[[Peeter Allik]] (1966-2019)
*[[Peet Aren]] (1889-1970)
*[[Jüri Arrak]] (1936-2022)

== K ==
*[[Oskar Kallis]] (1892-1918)
*[[Johann Köler]] (1826-1899)
*[[Mark Kostabi]] (Kalev Mark Kostabi, 1960)
*Lucie Kučera-Buhmeister (estonsko-hrvaška)

== J ==

* [[Eduard Magnus Jakobson]] (1847–1903) (graver)

== L ==
*[[Ants Laikmaa]] (1866-1943)

== M ==
*[[Konrad Mägi]] (1878-1925)
*[[Lydia Mei]] (1896-1965)
*[[Natalie Mei]] (1900-1975)

== N ==
*[[Carl Timoleon von Neff]] (1804-1877)

== O ==
*[[Evald Okas]] (1915-2011)
*[[Eduard Ole]] (1898-1995)

== P ==
*[[Tiit Pääsuke]] (1941)
*[[Enn Põldroos]] (1933-2025)
*[[Kaljo Põllu]] (1934-2010)

== S ==
*[[Michel Sittow]] (1469-1525)

== T ==
*[[Nikolai Triik]] (1884-1940)

== W ==

* [[Aleksander Warma]] (1890-1970)
{{seznami narodov po poklicu|slikarjev}}
[[Kategorija:Seznami Estoncev|Slikarji]]
[[Kategorija:Estonski slikarji|*]]</text>
      <sha1>i8l7ojza2leyiz2tlvun1mw71prf14w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Reinjon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>51036</id>
    <revision>
      <id>6758000</id>
      <parentid>6691917</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:26:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6758000</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4019" sha1="0m0882cahupml0dkfkzztnnq8d60het" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
&lt;!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --&gt;
| official_name           = Reinjon
| native_name             = La Réunion (francosko)&lt;br&gt;La Rényon (kreolsko)
| native_name_lang        = fr
| settlement_type         = [[Prekomorske regije in departmaji]]
| image_skyline           = Saint-Denis @ La Réunion.jpg
| image_caption           = Saint-Denis
| image_flag               = Flag of France.svg
| flag_size                = 120px
| image_shield            = Armoiries Réunion.svg
| shield_size             =
| image_blank_emblem      =  
| blank_emblem_size       = 75px
| image_map               = Département 974 in France (zoom).svg
| map_caption             = 
| motto                   = ''[[Florebo quocumque ferar]]''&lt;br/&gt;(''Razcvetel bom, kamor koli me bodo pripeljali.'')
| anthem                  = 
| coordinates             = &lt;!-- wd --&gt;
| subdivision_type       = Država
| subdivision_name       = {{flagu|Francija}}
| seat_type               = [[Prefekture v Franciji|Prefektura]]
| seat                    = [[Saint-Denis, Reinjon|Saint-Denis]]
| parts_type              = [[Seznam departmajev Francije|Departmaji]]
| parts_style             = list
| parts                   = 1
| leader_party            = 
| leader_title            = Predsednik&lt;br&gt;regijskega sveta
| leader_name             = [[Didier Robert]]
| area_footnotes          = 
| area_total_km2          = 2511
| area_land_km2           = 
| area_water_km2          = 
| area_rank               = 15.
| population_footnotes    = &lt;ref name=pop&gt;{{navedi splet| url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/1893198 | title=Estimation de population par région, sexe et grande classe d'âge – Années 1975 à 2019| author=INSEE| accessdate=19 January 2019|language=fr| author-link=INSEE}}&lt;/ref&gt;
| population_total        = 866.506
| population_as_of        = Januar 2019
| population_density_km2  = auto
| population_demonym      = Reinjončan, Reinjončanka
| timezone1               = RET
| utc_offset1             = +04:00
| timezone1_DST           = 
| utc_offset1_DST         = 
| blank_name_sec1         = [[Kosmati domači proizvod|KDP]]&amp;nbsp;(2017)&lt;ref name=&quot;GDP&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=nama_10r_2gdp&amp;lang=en | title=Gross domestic product (GDP) at current market prices by NUTS 2 regions | publisher=[[Eurostat]]|accessdate=8 April 2019}}&lt;/ref&gt;
| blank_info_sec1         = 13. med francoskimi regijami
| blank1_name_sec1       = Skupaj
| blank1_info_sec1        = €19,7 milijarde
| blank2_name_sec1       = Na prebivalca
| blank2_info_sec1        = €22.900
| blank_name_sec2        = [[NUTS Regija]]
| blank_info_sec2        = FRY4
| website                 = [http://www.reunion.pref.gouv.fr/ Prefecture]&lt;br/&gt;[http://www.regionreunion.com Regional Council]&lt;br/&gt;[http://www.cg974.fr/ Departmental Council]
| iso_code                = {{hlist|[[ISO 3166-2:RE|RE]]|[[ISO 3166-2:FR|FR-RE]]}}
| footnotes               = 
}}

'''Reinjon''' ({{Jezik-fr|La Réunion}}, [[reinjonska kreolščina|kreolsko]] ''La Rényon'') je [[otok]] in [[Francija|francoski]] čezmorski [[departma]] (département d'outre-mer, ali DOM), ki se nahaja v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] vzhodno od [[Madagaskar]]ja, okrog 200&amp;nbsp;km jugozahodno od [[Mavricij]]a, ki je njegov najbližji otok. Ima 837,868 prebivalcev (januar 2012). Glavno mesto je [[Saint-Denis, Reinjon|Saint-Denis]].  

[[Slika:Reunion 21.12S 55.51E.jpg|thumb|250px|Satelitski posnetek]]

== Zgodovina ==
Pred prihodom Portugalcev v zgodnjem 16. stoletju se je na Reinjonu dogajalo malo stvari. Arabci so ga že pred Portugalci poznali kot ''Dina Morgabin''.

== Sklici ==
{{sklici|1}}
{{FrancoskeReg}}
{{francoskiDep}}
{{Southern_Africa}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Otoki Francije]]
[[Kategorija:Maskareni]]
[[Kategorija:Francoska čezmorska ozemlja]]
[[Kategorija:Regije Francije]]
[[Kategorija:Departmaji Francije]]
[[Kategorija:Reinjon| ]]
{{geo-stub}}</text>
      <sha1>0m0882cahupml0dkfkzztnnq8d60het</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zahodna fronta (prva svetovna vojna)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>51595</id>
    <revision>
      <id>6758117</id>
      <parentid>6667469</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T04:56:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Leto 1914 */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6758117</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24903" sha1="qceczv5gi27fqqanq4fmwdnlk0g9ksd" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški konflikt
|conflict=Zahodna fronta
|partof=[[Prva svetovna vojna]]
|image= [[Slika:Western Front (World War I).jpg|300px]] 
|caption=Prizori iz zahodne fronte
|place=[[Belgija]] in [[Francija]]
|date=1914 – 1918
|result=Zmaga zaveznikov
|combatant1={{flag|Belgija}}&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
&lt;div style=&quot;margin-left: 10px;&quot;&gt;
* {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.awm.gov.au/atwar/ww1.htm | title = First World War 1914 – 1918 | publisher = Australian War Memorial | accessdate = 2006-12-05 | archive-date = 2008-05-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080516054242/http://www.awm.gov.au/atwar/ww1.htm | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
* {{ikonazastave|Kanada|1868}} [[Kanada]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | year = 1992 | url = http://www.vac-acc.gc.ca/general/sub.cfm?source=history/firstwar/vimy | title = Canada in the First World War and the Road to Vimy Ridge | publisher = Veteran Affairs Canada | language = en | accessdate = 2006-12-05 | archive-date = 2007-11-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071109205546/http://www.vac-acc.gc.ca/general/sub.cfm?source=history%2Ffirstwar%2Fvimy | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
* {{zastava države|Indija}} &lt;ref&gt;{{navedi knjigo | last=Corrigan | first=Gordon | title=Sepoys in the Trenches: The Indian Corps on the Western Front 1914–15 | publisher=Spellmount Ltd. | year=1999 |isbn= 1-86227-354-5 }}&lt;/ref&gt;
* {{zastava države|Nova Fundlandija}}
* {{zastava države|Nova Zelandija}} &lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.nzhistory.net.nz/node/1216 | title = New Zealand and the First World War - Overview | publisher = New Zealand's History Online | accessdate = 2007-01-26 }}&lt;/ref&gt;
* {{zastava države|Republika Južna Afrika|1910}} &lt;ref&gt;{{navedi splet | first= I.S. | last=Uys | url = http://rapidttp.com/milhist/vol072iu.html | title = The South Africans at Delville Wood | publisher = The South African Military History Society | accessdate = 2007-01-26 }}&lt;/ref&gt;
* {{zastava države|Francija}}
* {{zastava države|Italija|1861}}
* {{zastava države|Portugalska}} &lt;ref&gt;{{navedi splet | first = Hugo | last = Rodrigues | url = http://www.first-world-war.org/portu.htm | title = Portugal in World War I | publisher = The First World War | accessdate = 2007-01-26 | archive-date = 2007-10-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071017154653/http://first-world-war.org/portu.htm | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
* {{zastava države|Združene države Amerike|1912}}
|combatant2={{zastava države|Nemško cesarstvo}} &lt;br /&gt;{{zastava države|Avstro-Ogrska}}
|commander1=[[Ferdinand Foch]]
|commander2= [[Helmuth von Moltke|Moltke]] → [[Erich von Falkenhayn|Falkenhayn]] → [[Paul von Hindenburg|Hindenburg]] in [[Erich Ludendorff|Ludendorff]] → Hindenburg in [[Wilhelm Groener|Groener]]
|strength1=
|strength2=
|casualties1=okoli 4,800,000
|casualties2=neznano
|}}
'''Zahodna fronta''' je med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] potekala od [[Francija|Francije]] ob [[reka|reki]] [[Marna|Marni]] do [[švica]]rske [[Državna meja|meje]]. Na tej [[fronta (vojaštvo)|fronti]] sta si najprej nasproti stali [[Nemško cesarstvo]] in Francija, ki sta se jima kasneje pridružili še [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]] in [[Združene države Amerike|ZDA]]. [[Bitka]], ki je najbolj zaznamovala to fronto, je bila [[bitka pri Marni]], ki je trajala kar štiri leta. Pomembna je bila tudi [[Bitka na Somi (1916)|bitka na reki Somi (1916)]].

== Vojni načrti ==
[[General]] [[Alfred von Schlieffen]] je ob odhodu v pokoj nemški vojski kot svojo oporoko zapustil načrt za bodočo vojne operacije proti Franciji. Načrt, ki je bil star že več kot deset let je bil nekoliko zastarel saj ni upošteval moči ruske vojske, ki je do leta [[1914]] narasla, in vstopa [[Italija|Italije]] v vojno. Schlieffen je bil namreč prepričan, da bo prihodnja vojna spopad s Francijo, Rusijo in Veliko Britanijo, da bo odločilno bojišče v Franciji in da bo morala biti Nemčija proti [[Rusija|Rusiji]] v Defenzivi, trajanje vojne je odvisna od hitrosti poraza Francije. Francoske utrdbe ob Nemško- Francoski meji so premočne zato jih je potrebno obiti skozi nevtralno [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Belgija|Belgijo]] in [[Luksemburg]] čeprav Nemčija jamči za njihovo [[nevtralnost]]. Leta 1914 je general Moltke nemškemu generalštabu predložil popravljen  [[Schlieffnov načrt]], ki pa je v osnove še vedno ostal nespremenjen. V novem načrtu je bilo potrebno računati na večjo moč ruske armade, ki se je od leta [[1905]] ponovno opomogla. Tudi Francozi so okrepili armado, Britanci pa so imeli na voljo zelo učinkovito ekspedicijsko armado. Nemški načrt je bil usklajen z [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskim]], ta naj bi nekaj dni po nemškem napadu na Francijo napadla Rusijo in tako krila Nemško armado.

Na antantni strani je bil leta [[1913]] sprejet francoski načrt Jeffre-Žilinski, ki je predvideval, da bodo Nemci napade na Francijo in Rusijo izvajali ločeno. Zato naj bi zaveznici zaveznici vojaške operacije proti nemški vojski izvajali istočasno. Med tema pa z Britanci ni bilo nobenih trdnih dogovorov. V letih 1913 in 1914 je prišlo le do dogovora, da bo imela britanska armada okoli 120.000 vojakov, ki bodo nameščeni v coni Maubeuge-Hirson-Bisigny vendar le v primeru če ta stopi v vojno. Belgiji, ki je bila sicer nevtralna je leta 1914 pričakovala, da jo bo Nemčija napadla. Njen obrambni načrt je bil defenziven, vojska bi se postopoma umikala v utrjeno cono Liegea kjer bi počakala na morebitno pomoč zahodnih zaveznikov.

== Stanje v vojskah ==
Nemška armada je bila leta 1914 najučinkovitejši borbeni stroj na svetu. Imela je odličen poveljniški kader, vojaki pa so bili disciplinirani in odlično izurjeni. Njena oprema je bila najsodobnejša še posebej težko topništvo. V primeru vojne je Nemška armada imela pripravljene rezerve. Za razliko od Nemcev Francozi niso imeli nobenih rezerv. Zanemarili so težko topništvo. Njihova ofenzivna doktrina, ki naj bi jo sprožili proti Nemčiji pa ni bila realistična. Poveljniški kader je bil sicer discipliniran vendar pa v kritičnih trenutkih ni znal sam sprejemati pomembnih odločitev. Britanska ekspedicijska armada je bila številčno majhna zato pa izredno učinkovita poklicna vojska z izkušenimi poveljniki. Kljub temu jo je vojna ujela nepripravljeno saj ni bila pripravljena za velike vojaške operacije.

Avgusta 1914 so tako vsi pričakovali, da bo vojna kratka in zmagovita. Po nekaterih ocenah naj bi trajala le do [[božič]]a, nato pa se bojo vojaki odpravili domov. Le malokdo se je zavedal, da vojna v teh novih okoliščinah ni več šport kraljev kot je bila leta [[1870]], ko se je na tisoče vojakov spopadlo na omejenem bojišču. V pripravah na vojno je bilo največ razlik v količini streliva. Še najbolj so bili popravljeni Francozi in Nemci. Toda Francozi so zelo slabo razumeli spremembe, ki jih je prinesla industrijska revolucija. Njihova vojska je imela še vedno barvne uniforme medtem, ko je imela nemška že umazano sive, prilagojene zemljišču.

== Vojna ==
=== Leto 1914 ===
[[Slika:French bayonet charge.jpg|250px|thumb|left|''Francoski bajonetni napad.'']]
[[4. avgust]]a Nemci napadejo Belgijo. Belgijska vojska se v nasprotju s pričakovanji Nemcev trdoživo brani zato jim ne uspe zasesti belgijskih trdnjav [[Liege]] in [[Nemur]], kar povzroči zastoj pri napredovanju vojske. Ker pa je pritisk nemških enot prehud se po padcu trdnjav belgijska vojska umakne v [[Antwerpen]] kjer zaman čaka na pomoč Francije in Velike Britanije. Nemško vrhovno poveljstvo je proti Franciji in Belgiji odprlo 450&amp;nbsp;km dolgo fronto, ki jo je zasedlo 7 [[armada|armad]] in 4 [[konjenik|konjeniški]] [[korpus (vojaštvo)|korpusi]], skupaj okoli 1.620.000 mož in 5000 [[top]]ov vseh kalibrov ter okoli 200 [[letalo|letal]] za taktično in strateško opazovanje.
Francoska vojska ukrepa hitro in že med [[5. avgust|5.]] in [[7. avgust]]om v t. i. ''&gt;&gt;vojni za meje&lt;&lt;'' vdre v [[Alzacija|Alzacijo]] in začasno zasedejo nekaj nemškega ozemlja. Cilja, reke [[Ren]] niso dosegli. Medtem pa so nemške enote napredovale skozi Belgijo in nato vdrle v Francijo. Francozi so v sodelovanju z Britanci izvedli več protinapadov vendar je bila Nemška vojska premočna, pokazale pa so se tudi slabosti ločenega poveljevanja med Britanskimi in Francoskimi enotami. Boji okoli [[Lorena]]e, [[Ardeni]]ov, [[Sembra]]e, in [[Mans]]a so terjali 300.000 padlih in ranjenih francoskih vojakov, zato je bil [[25. avgust]]a razglašen splošni umik. Nič bolje ni kazalo britanskim enotam, ki so se prav tako začele umikati pod velikim nemškim pritiskom.
[[Slika:German infantry 1914 HD-SN-99-02296.JPEG|250px|thumb|right|''Napad nemške pehote, [[7. avgust]] [[1914]].'']]
[[Pariz]] in Francija sta se znašli v veliki nevarnosti zato je [[general]] [[Joseph Joffre]] sestavil novo 6. armado, ki bo branila Pariz. Francoska vlada se je zatekla v [[Bordeaux]], da se nebi ponovilo leto [[1871]]. Medtem pa so Nemci naredili usodno napako, ko so zasukali svoje krilo navznoter in tako nehali napredovati proti zahodu. Napako so izkoristili zavezniki in začela se je [[prva bitka na Marni]], ki je trajala sedem dni na fronti dolgi od [[Verdun, Meuse|Verduna]] do [[Meaux]]a. Nemško napredovanje se je ustavilo. Moltke je [[8. september|8. septembra]] dal ukaz za umik. Bitka na Marni je bila za Nemce izgubljena. Pariz je bil za zdaj rešen.

Nemška vojska se je umaknila za 70&amp;nbsp;km kar je pripeljalo do [[Bitka pri Arrasu|bitke pri Arrasu]] in [[Bitka na Somi (1916)|Somi]] v [[Severna Francija|severni Franciji]]. Nemško napredovanje se je usmerilo proti severu, da bi tako dobili nadzor nad strateško pomembno ožino [[Pas de Calais]]. [[9. okotober|9. oktobra]] pade Antwerpen. Med [[18. oktober|18.]] in [[30. oktober|30. oktobrom]] pa pride ena za drugo do bitk na Yeseri in [[Bitka pri Ypresu|Ypresu]]. Izgube na obeh straneh so visoke. [[10. november|10. novembra]] pride do [[Druga bitka pri Ypresu|druge bitke za Ypres]] kjer je nemški napad ponovno odbit. Med [[17. december|17.]] in [[23. december|23. decembrom]] Francozi v t. i. ''&gt;&gt;zimski bitki&lt;&lt;'' na območju [[Šampanija|Šampanije]] in [[Arras]]a izvedejo več neuspelih napadov. Do konca decembra zaradi izčrpanosti na obeh straneh fronta otrpne v [[Pozicijska vojna|pozicijski vojni]].

=== Leto 1915 ===

V letu [[1915]] pride do popolne spremembe načina bojevanja, ki postane pozicijsko. Francozi želijo osvojiti ozemlja, ki so jih izgubili leta [[1914]], Nemci pa uberejo defenzivno taktiko, ki pa ni tako zelo uspešna saj od njih zahteva veliko materialnih sredstev. [[16. februar]]ja Francozi nadaljujejo z ofenzivo v Šampaniji. Na pomoč jim priskočijo Britanci, ki [[10. marec|10. marca]] izvedejo ofenzivo pri [[Artois]]u , ki pa jo morajo že po nekaj dneh prekiniti. V želji po napredovanju Nemci [[22. april]]a pri [[Ypres]]u uporabijo [[Bojni strupi|plin]], uspeh je le začasen saj Britanci po nekaj dneh izvedejo protinapad in ponovno zavzamejo izgubljene položaje.

[[9. maj]]a Francozi začnejo [[Lorettska bitka|Lorettsko bitko]]. Ta je pomembna zato ker v njej uporabijo vse izkušnje pridobljene v predhodnih bitkah. Obetali so si, da bojo s kopičenjem sil (topovi,strelivo,vojaki,...) dosegli zmago, vendar so se motili saj ofenziva kot mnoge druge ni uspela. Istočasno so pri [[Lill]]u Britanci sprožili svojo ofenzivo, ki pa so jo zaradi slabe topniške priprave pa nekaj urah prekinili. To so ponovili [[16. junij]]a vendar ponovno brez uspeha.

Zastoj fronta privede do razvijanja novih orožij, ki bi pozicijsko vojskovanje spremenilo v gibljivo. Tako se prvič pojavi ime [[Tank]]. [[25. september|25. septembra]] se začne velika zavezniška ofenziva pri Artoisu in Šampaniji. Ofenziva je le deloma uspešna. Zaveznikom uspe zasesti 17,5&amp;nbsp;km dolg in 3,5&amp;nbsp;km širok pas kar je bilo za tisti čas neverjeten podvig. V tem napadu so tudi zavezniki prvič uporabijo bojne strupe.

=== Leto 1916 ===
Leto sta zaznamovali dve veliki bitki, [[bitka za Verdun]] in [[bitka na Somi (1916)|bitka na Somi]]. Ti sta zaradi klanja brez primere postali pojem vojskovanja v prvi svetovni vojni. Predvsem sta bili to bitki izčrpavanja v kateri sta ena in druga stran vložili ogromno materiala in časa, da bi nasprotnika izmučili in tako prisilili, da prosi za mir.
[[Slika:British infantry Morval 25 September 1916.jpg|right|thumb|280px|''Napredovanje britanske pehote blizu kraja Gingy.'']]
Bitka za Verdun se je začela [[21. februar]]ja [[1916]] z bobnečim ognjem. V prvem naskoku so nemške čete odlično napredovale in zajele več francoskih utrdb vključno z utrdbo [[Fourt Douaumont]]. Tako  nemške kot francoske izgube so bile izredno visoke.  Nato pa se je [[25. februar]]ja položaj nenadoma spremenil. Francoska vojska se je pod poveljstvom generala [[Henri Phillip Petain|Henrija Philippa Petaina]] reorganizirala in dobila nove okrepitve, tako da jim je do [[28. februar]]ja uspelo omejiti nemško napredovanje. Medtem pa so izgube na obeh straneh rastle v višave, vendar te očitno še niso bile dovolj visoke da bi Nemci ofenzivo prekinili. Klanje pri Verdunu je strahotno vlivalo na stanje v francoski vojski. To je bil eden izmed razlogov, da je Joffre povišal Petaina in mu s tem odvzel poveljstvo. Zamenjala sta ga general [[Robert Nivelle]] in [[Charles Mangin]], ki je postal znan po vzdevku &gt;&gt;klavec&lt;&lt;.

Dne [[26. maj]]a je [[Joseph Joffre]] od [[Douglas Haig|Haiga]] zahtevel da se čim prej začne razbremenilna ofenziva na Somi v nasprotnem primeru francoske vojske ne bo več. V Verdunu pa se je nadaljevalo klanje [[7. junij]]a so Nemci zasedli [[Fort Vaux]], glavno francosko utrdbo na severozahodu. Pritisk na francosko vojsko se je julija zaradi ruske ofenzive nekoliko zmanjšal, srditi boji pa so trajali skoraj do konca leta.  Na koncu leta sta nasprotnika stala tam kjer se je vse skupaj začelo.

Bitka na Somi se je divjala od [[1. julij]]a do [[18. november|18. novembra]] in je izčrpala vse britanske moči za leto [[1916]]. Ofenziva je bila sprva načrtovana kot skupni napad britanskih in francoskih enot kar pa se je francoska vojska zapletla v boje pri Verdunu so morali Britanci prevzeti nase večji del ofenzive. Tako kot Verdun je bila to bitka izčrpavanja in še hujše klanje kot Verdun. Ko so jeseni prešteli žrtve je bilo padlih ali ranjenih 420.000 britanskih in 195.000 francoskih vojakov. Samo v prvem dnevu ofenzive so izgubili 57.000 vojakov. [[14. julij]]a se je začel drugi veliki napad, ki je prinesel le omejene uspehe. Napad so [[4. september|4. septembra]] nadaljevali Francozi nato pa [[25. avgust]]a ponovno Angleži. Ponovna ofenziva, ki je bila predvidena za [[2. oktober]] je zaradi strašnih nalivov in razmočenega bojišča propadla.

=== Leto 1917 ===
To leto je bilo za vse strani prelomno. Zaradi velikega števila mrtvih je začelo primanjkovati delavne sile, zato so se predvsem v okupiranih deželah začele deportacije na prisilno delo. V Angliji in Nemčiji je industrija dosegla najvišjo stopnjo. Spremenila se je tudi sestava vojske. Število divizij je naglo rastlo, čeprav te zaradi primanjkovanja vojakov niso bile številčne. Zato pa so te dobile novo orožje in večjo topniško moč. Britanci so sprejeli zakon o vojaški obveznosti, da bi dopolnili svojo zdesetkano vojsko. Začele se je uveljavljati avtomatsko orožje, minometi, in različne ročne bombe. Okrepilo se je topništvo, predvsem težko, in tehnične enote. Vse pomembnejše pa je postajalo letalstvo.
[[Slika:Western Front 1917.jpg|left|thumb|280px|''Načrt zahodne fronte, 1917.'']]
To leto je zaznamoval tudi vstop [[Združene države Amerike|ZDA]] v veliko vojno. [[6. april]]a 1917 so tako ZDA uradno napovedale vojno Nemčiji in pod poveljstvom [[general]]a [[John J. Pershing|Johna Pershinga]] v Evropo poslale svoj ekspedicijski korpus. Ta je nato [[4. julij]]a [[1917]] ponosno korakal skozi Pariz vendar v boje zaradi svoje neizkušenosti še ni posegel.

Spomladi so zavezniki pripravljali novo ofenzivo, ki bi v 48 urah prebila fronto med [[Reims]]om in [[Soisson]]som ter nato naglo prodreti skozi odprtino v neutrjeno zaledje. Načrte za ofenzivo je prekrižal nemški umik na [[Hindenburgova linija|Hindenburgovo linijo]]. Na ta način so Nemci skrajšali fronto in tako prihranili 13 divizij. Pri svojem umiku so izvajali &quot;taktiko požgane zemlje&quot; in tako za več mesecev nevtralizirali lep del zahodne fronte. Poleg tega je nemško vrhovno poveljstvo izdelalo docela novo doktrino prožne obrambe v globino. Divizije so tako povečale gibljivost in samostojnost. Obramba tako postane gibljiva in ne statična kot v preteklosti. V prvi polovici aprila so zavezniki sprožili spomladansko ofenzivo. Britanci so na svojem sektorju pri Arrasu in [[Vimy]]ju dosegli največji uspeh. V šestih dneh so zajeli 13.000 nemških vojakov, zaplenili 200 topov, iz boja so izločili sedem nemških divizij in napredovali za deset kilometrov. Na tem bojišču pa je zadnjikrat nastopila tudi konjenica. Ostali odseki fronte niso imeli te sreče. Zaradi razmočenega terena slabega vremena in sodelovanja med zavezniki je bila je bila ofenziva [[21. maj]]a prekinjena. Prvič so v večjem številu uporabili tudi tank, ki je med nemškimi vrstami povzročil pravo paniko.
[[Slika:IndianArmyMGCrewFlanders1914-15.jpg|thumb|250px|''Spopadov na zahodni fronti so se udeležile tudi britanske kolonialne vojske.'']]
Zaradi vse slabših razmer na bojišču in zaledju je prišlo do uporov. Vojaki enostavno niso več hoteli v rove, delavci pa niso hoteli opravljati svojega dela. Najhuje je bilo v Franciji in Italiji. Nemci so za upore v vojski izvedeli šele ko je bilo vsega konec. Sicer pa je imela tudi Nemčija notranje politične probleme.

[[7. julij]]a so Britanci v skrbno načrtovani operaciji zavzeli greben Messines-Wytschaete južno od Yepresa ter nato s pomočjo tankov napredovali v globino nemške obrambne črte. Boji so trajali do novembra, dokler ofenziva ni utonila v [[jesen]]skem blatu. Podobne uspeha so dosegli tudi Francozi v Šampaniji, ki so Nemce prisilili k umiku. [[20. november|20. novembra]] se je začela najbolj znamenita bitka prve svetovne vojne, ko je 400 britanskih tankov napadlo nemške položaje pri [[Cambrai]]ju. Uspeh prvega dne je bil večji kot v šestih mesecih tretje ofenzive pri Ypresu. Zavezniki so zavzeli ogromno ozemlja vendar so ga v naslednji nemški protiofenzivi že izgubili. [[1. december|1. decembraje]] bila bitka končana, čeprav zavezniki še niso docela dojeli pomena tankov se se že začele čutiti spremembe, ki jih bo ta novi bojni stroj prinesel.

=== Leto 1918 ===
Leto 1918 za Nemčijo ni prineslo nič dobrega kljub temu, da je bila Rusija izločena iz vojne in se je lahko Nemčija zdaj posvetila zahodni fronti. V državi so se kot gobe po dežju vzklili upori, ki so bili večinoma krvavo zadušeni. Družbeno politični pretresi so začeli zajemati tudi frontne armade, množilo se je dezerterstvo in skrivaštvo. Kljub temu je bila armada še zmeraj učinkovit vojni stroj, ki je na zahodni fronti začel pripravljati novo ofenzivo, ki bo dokončno odločila vojno na zahodu.
[[Slika:Western front 1918 german.jpg|left|thumb|280px|''Načrt nemške spomladanske ofenzive, 1918.'']]
Napad naj bi se začel med Sarpo in Osio v Picardiji, s kratkim bombardiranjem s plinom, nato z močnim topniškim ognjem, podobno kot pri [[Kobarid]]u. Glavni udarec je bil namenjen Britancem. Za napad je bil določen [[21. marec]]. Zavezniki se niso bali napada saj so bili dosti močnejši od Nemcev. Njihova edina večja slabost je pomanjkanje enotnega poveljstva. Po začetnem napadu nemške vojske, ki ni dosegel zadanega cilja, so sledile še štiri izredno krvave bitke. Med 21. marcem in [[5. april]]om je potekala bitka v Picardiji, med 9. in [[29. april]]om ji je sledila bitka v Flandriji nato [[bitka na Chemin-de-Dames]] ([[17. maj]]-[[15. junij]]) in [[druga bitka na Marni]] (15. do [[19. junij]]). Napad ob Sommi se je začel z največjim topniškim ognjem v celi vojni. Izgube na obeh straneh so bile ogromne, Nemci zanje niso imeli nadomestnih enot medtem ko so zaveznikom na pomoč priskočili Američani. [[30. maj]]a se je Nemcem že drugič v vojni posrečilo doseči Marno kar je med zavezniki povzročilo krizo v poveljstvu. Na pomoč so jim priskočili Američani, ki so odbili Nemški napad kakih 70&amp;nbsp;km od Pariza. Nemška vojska se je znašla v izboklini zato so sprožili novo ofenzivo pri Noyon-Montdidieri in Soissons, ki pa so jo Francozi brez težav odbili. Med 15. in 17. julijem so Nemci sprožili novo ofenzivo na 120&amp;nbsp;km široki fronti med Chateu-Thierrya do Argonov. Toda Francozi so bili pripravljeni in tik pred nemškim napadom sprožili silovito protiofenzivo, ki je dokončno pokopal nemške upe o koncu vojne. V štirih mesecih so Nemci izgubili okoli 800.000 vojakov, njihove rezerve so bile izčrpane, zato si do konca vojni niso morali privoščiti nobenega napada več.

Medtem pa so zavezniki začeli pripravljati novo ofenzivo. V veliko pomoč so jim bile ameriške čete. Maja jih je v Evropo prišlo 240.000, junija pa 280.000. [[6. avgust]]a sta francoska in britanska armada med Montdidierom in Albertom sprožili napad, ki je povzročil najhujši poraz nemške armade od začetka vojne (''&gt;&gt;črni petek&lt;&lt;''). Že prvi dan so zavezniki napredovali 10&amp;nbsp;km. [[8. avgust]]a je britanska armada ob pomoči stotih tankov dobesedno pregazila nemške črte, cele enote so se dobesedno razbežale. Poraz je bil tako velik, da je Ludendorff ponudil odstop, ki pa ni bil sprejet. Nemcem je postalo jasno da se bodo morali začeti pogajati za mir. Medtem pa se je nemška armada umaknila na Hidenburgovo linijo.
[[Slika:Belgian machinegunner in 1918 guarding trench.jpg|thumb|250px|''Belgijski mitraljezec v prvi bojni črti, leta 1918.'']]
Zlom ni bil daleč. [[26. september|26. septembra]] so Francozi in Američani napadli med Reimsom in Meuso proti Mezieresu, [[27. september|27. septembra]] sta dve britanski armadi napadli Siegfriedstellung zahodno od Cambraija. 29. so Angleži in Francozi napadli pri Saint-Quintinu. Do [[10. oktober|10. oktobra]] je bila Siegfridova črta zlomljena, zavezniki so osvojili Flandrsko višavje , Lens, Cambrain, Sainn- Quintin, Laon, Chemins-des-Dames. [[4. oktober|4. oktobra]] je Nemčija Wilsona prvič prosila za premirje, ki pa je bilo zavrnjeno, zahteval je popolno kapitulacijo. Ker ni bilo drugega izhoda je [[27. oktober|27. oktobra]] novi [[kancler Nemčije]]  sprejel Wilsonove pogoje za premirje. V zaledju pa je medtem začelo vreti, [[30. oktober|30. oktobra]] so se uprli mornarji v luki [[Kiel]], [[30. november|30. novembra]] vlada sklene da mora cesar odstopiti, v Berlinu je  izbruhnila stavka vojska ni želela posredovati in se je postavila na stran protestnikov. Zgledalo je da bo država vsak čas padla v spiralo kaosa.

== Premirje ==
Pogoji za sklenitev premirja so bili strašni. Nemčija je morala v 15 dneh izprazniti zasedeno ozemlje v Franciji, Belgiji in Luksemburgu in zapustiti Alzacijo in Loreno, izročiti 5000 [[top]]ov, 25.000 [[Mitraljez|strojnic]], 3000 [[minomet]]ov, 1700 letal, 5000 [[lokomotiva|lokomotiv]], 150.000 železniških [[vagon]]ov, vse [[podmornica|podmornice]], visokomorsko floto, v 31 izprazniti levi breg [[Ren]]a, se umakniti iz [[Turčija|Turčije]], [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Romunija|Romunije]], izpustiti vse vojne ujetnike, pogodbi iz [[Brest-Litovsk]]a in [[Bukarešta|Bukarešte]] sta bili izničeni, Nemčija mora v naslednjih letih zaveznikom izplačati vojno odškodnino. Premirje je bilo podpisano [[11. november|11. novembra]] [[1918]] ob štirih in pet minut zjutraj. Veljati pa je začelo ob enajstih dopoldne. Prve svetovne vojne je bilo konec.

== Viri ==
{{sklici}}
* ''Stoletje svetovnih vojn (Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981)''

== Zunanje povezave (v angleščini) ==
{{Zbirka|Category:France in World War I|Zahodna fronta}}
* [http://www.westernfront.nl/ The Western Front Museum]
* [http://www.greatwardifferent.com/Great_War/Contemptible_Army/Contemptible_Army_01.htm 'That Contemptible Little Army']
* [http://battlefieldseurope.co.uk/default.aspx Articles on the Western Front in Lorraine &amp; Alsace at Battlefields Europe]
* [http://www.forgingtheanzacs.com Information and multimedia on the Western Front. An interactive forum area where Western front stories and pictures can be posted] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120810141326/http://www.forgingtheanzacs.com/ |date=2012-08-10 }}

{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Bitke prve svetovne vojne]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>qceczv5gi27fqqanq4fmwdnlk0g9ksd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wilson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>52914</id>
    <revision>
      <id>6758225</id>
      <parentid>6727975</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:28:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6758225</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5567" sha1="jo1ravqpuoa9dawj1ja9b3777n26joe" xml:space="preserve">'''Wilson''' je priimek več znanih ljudi:
* [[Albert George Wilson]] (1918–2012), ameriški astronom
* [[Alexander Wilson]], ime več Škotov
* [[Alice Wilson]], kanadska geologinja
* [[Amanda Wilson]] (1980), britanska pevka in kantavtorica
* [[Angus Wilson]] (1913–1991), angleški/britanski pisatelj/pripovednik in literarni kritik (istospolni)
* [[Art Wilson]]
* [[A. N. Wilson]]
* [[August Wilson]]
* [[Benjamin Wilson (slikar)|Benjamin Wilson]] (1721–1788), angleški slikar, grafik in naravososlovec
*[[Bevil Thomson Wilson]] ([[1885]]–[[1975]]) britanski general
* [[Brian Wilson]] (1942–2025), ameriški pevec, tekstopisec in producent (soust. [[Beach Boys]])
* [[Britton Wilson]] (2000), ameriška atletinja - tekačica
* [[Carl Wilson]] (1946 –1998), ameriški glasbenik, pevec in tekstopisec
* [[Cassandra Wilson]] (1955–2026), ameriška jazzovska pevka
*[[Charles Erwin Wilson]], ameriški politik
* [[Charles Thomson Rees Wilson]] (1869–1959), škotski fizik in meteorolog
* [[Chris Wilson]]
* [[Colin Wilson|Colin (Henry) Wilson]] (1931–2013), angleški pripovednik in kritik, začetnik angleškega ekisetncializma
*[[David Sloan Wilson]] 
* [[Dennis Wilson]]
*[[Donald James Wilson-Haffenden]] ([[1900]]–[[1986]]), britanski general
*[[Edgar Bright Wilson]] (1908–1992), ameriški kemik
* [[Edmund Wilson]] (1895–1972), ameriški literarni kritik, pesnik in pisatelj
* [[Edward Adrian Wilson]]
* [[Edward Osborne Wilson]] (1929–2021), ameriški sociobiolog
* [[Emily Wilson]] (1971), britansko-ameriška klasična filologinja in prevajalka
* [[Frank Wilson]]
* [[Frank Wilson]]
* [[Gary Wilson]] (1985), angleški igralec snookerja (biljard)
* [[Georges Wilson]], francoski igralec
*[[Gordon Wilson]] (1887–1971), britanski general
* [[Gretchen Wilson]]
* [[Harold Wilson|(James) Harold Wilson]] (1916–1995), britanski laburistični politik, premier Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v letih 1964-70 in 1974-76
* [[Henry Wilson]], ameriški politik
*[[Henry Maitland Wilson, 1st Baron Wilson|Henry Maitland Wilson]] (1881–1964), britanski general oz. feldmaršal
*[[Herbert Wilson|Herbert (Rees) Wilson]] (1929–2008), britanski fizik
* [[Jackie Wilson]]
* [[James Wilson]]
* [[John Wilson]] (1741–1793), angleški matematik iz 18. stoletja ([[Wilsonovo praštevilo]], [[Wilsonov izrek]])
*[[John A. Wilson]], ameriški politik
*John Wilson (1968), rimskokatoliški nadškof [[Southwark|Southwarka]] ([[London]])
*[[John Stuart Wilson]] (1944), britanski matematik in skladatelj
*[[John Tuzo Wilson]] (1908–1993), kanadski geolog in geofizik, najtehtnejši prispevek geologiji v 20. stoletju, utemeljl teorijo &quot;ploščne tektonike&quot;
* [[Joseph C. Wilson]]
* [[Kenneth G. Wilson]] (1936–2013), ameriški fizik, nobelovec
* [[Keri-Lynn Wilson]] (1967), kanadska dirigentka, šefinja dirigentka [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]]
* [[Kyren Wilson]] (1991), angleški igralec snookerja (biljard)
* [[Lambert Wilson]], francoski igralec in režiser
* [[Landon Wilson]]
* [[Lanford Wilson]]
* [[Lindsay Wilson]], avstralski nogometaš 
*[[Marc Wilson]], irski inogometaš
*[[Marilyn Wilson]], avstralska plavalka
*[[Mark Wilson (politik)|Mark Wilson]], ameriški politik
* [[Mary Wilson]]
* [[Michael Wilson]] (1937–2019), kanadski politik
* [[Mike Wilson]]
* [[Murry Wilson]]
*[[Nigel Maitland Wilson]] (1884–1950), britanski general, tudi v 2. svet.vojni
*[[Olin Chaddock Wilson]] (1909–1994), ameriški astronom
* [[Patrick Wilson]]
* [[Pete Wilson]], ameriški politik, guverner Kalifornije
* [[Peter Wilson]], avstralski nogometaš
* [[Philip Edward Wilson]] (1950–2021), avstralski rimskokatoliški nadškof ([[Adelaide]])
* [[Richard Wilson (slikar)|Richard Wilson]] (1714–1782), valižanski slikar
* [[Richard Michael Wilson]] (1945), ameriški matematik
* [[Robert Anton Wilson]]
*[[Robert Wilson|Robert (Bob) Wilson]] (1941–2025), ameriški avantgardni gledališki in filmski umetnik ter dramatik
*Robert Primrose &quot;Bob&quot; Wilson, škotski nogometaš 
* [[Robert Rathbun Wilson]] (1914–2000), ameriški fizik
* [[Robert Woodrow Wilson]] (1936), ameriški fizik, nobelovec
*[[Roger Cochrane Wilson]] ([[1882]]–[[1966]]) britanski general
*[[Ruth Wilson]] (1982), angleška igralka
* [[Sandy Wilson]] = [[Colin Alexander St John Wilson|Colin Alexander St John (&quot;Sandy&quot;) Wilson]] (1922–2007), angleški/britanski arhitekt
* [[Steven Wilson]] (1967), angleški glasbenik, ustanovitelj, kitarist, glavni vokalist in tekstopisec rock skupine [[Porcupine Tree]], pa tudi član številnih drugih skupin
* [[Terry Jean Wilson]] (1954), ameriška polarna znanstvenica, vodilna raziskovalka antarktične tektonike, interakcije med zemeljsko skorjo in kriosfero
*[[Thomas Arthur Atkinson Wilson]], britanski general
* [[Thomas Needham Furnival Wilson]], britanski general
* [[Wade Wilson]] (*1994), ameriški kriminalec, soimenjak istoimenskega fiktivnega lika, znanega tudi pod vzdevkom [[Deadpool]]
* [[William Griffith Wilson]]
* [[William Julius Wilson]] (1935), (afro-)ameriški sociolog
* [[Wilson Wilson]]
* [[Woodrow Wilson]] (1856–1924), 28. ameriški predsednik (1913–21)
* [[Andrew Wilson]] - [[Bridgette Wilson]] - [[Demond Wilson]] - [[Lewis Wilson]] - [[Lois Wilson (igralka)]] - [[Luke Wilson]] - [[Mara Wilson]] - [[Owen Wilson]] - [[Patrick Wilson]] - [[Rita Wilson]] - [[Terry Wilson]] - [[Thomas F. Wilson]], ameriški igralci

== Glej tudi ==

* priimke [[Willis]], [[Wilkins]], [[Wilkinson]]
* priimka [[Williams]], [[Williamson]]
{{priimek}}</text>
      <sha1>jo1ravqpuoa9dawj1ja9b3777n26joe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Moša Pijade</title>
    <ns>0</ns>
    <id>55191</id>
    <revision>
      <id>6758228</id>
      <parentid>6645655</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:31:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenjepis */</comment>
      <origin>6758228</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6757" sha1="sykxdqeph54d86zw7dnl7bwb2auzj6o" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Moša Pijade''', [[Jugoslovani|jugoslovanski]] [[komunist]], funkcionar [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]], [[novinar]] in [[slikar]]; * [[4. januar]] [[1890]], [[Beograd]]; † [[15. marec]] [[1957]], [[Pariz]].

== Življenjepis ==
Moša Pijade je bil rojen v [[Beograd]]u premožni družini [[Judje|judovskega]] porekla. V svojem rodnem kraju je zaključil [[nižja gimnazij|nižjo gimnazijo]] in se zatem vpisal na študij [[slikarstvo|slikarstva]], ki ga je vodil od Beograda preko [[München|Münchna]] do [[Pariz]]a med letoma 1905 in 1910. Zraven tega se je aktivno ukvarjal z [[novinarstvo]]m, katerega prve korake je napravil leta 1910, pomemben pa je njegov položaj sekretarja Združenja novinarjev v letih 1911 in 1912. Leta 1919 je izdajal [[časopis]] ''Slobodna reč''.

1. januarja 1920 je Moša Pijade postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]] ter bil v naslednjih dveh letih član njenega izvršnega odbora, medtem pa urednikoval tako časopisu ''Slobodna reč'' kot časopisu ''Organizovani radnik''. Zaradi komunistične aktivnosti je bil aretiran in obsojen na zaporno kazen, zaradi česar je v [[zapor]]ih [[Sremska Mitrovica]] in [[Lepoglava]] preživel leta 1925-1939. V slednjem je prevedel [[Karl Marx|Marxov]] ''[[Kapital (knjiga)|Kapital]]'' v [[srbohrvaščina|srbohrvaščino]] in spoznal [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]], v znak dobrega prijateljstva mu je naslikal tudi [[portret]]. Po prihodu na prostost je ponovno živel v Beogradu kot slikar, nakar so ga 1941. leta zopet obsodili na zaporno kazen ter ga poslali v [[koncentracijsko taborišče]] [[Bileća]]. Tam je dočakal pričetek [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v Jugoslaviji.

Moša Pijade se je zatem znašel med organizatorji [[Trinajstojulijska vstaja|trinajstojulijske vstaje]] v [[Črna gora|Črni gori]], nato pa bil član vrhovnega štaba [[Narodnoosvobodilni in partizanski odredi Jugoslavije|Narodnoosvobodilnih in partizanskih odredov Jugoslavije]] (NOPOJ), kot partizan pa je bil znan pod imenom ''Čiča Janko''. V prvi polovici leta 1942 so pod peresom Moše Pijade nastali [[Fočanski predpisi]], ki so na osvobojenem ozemlju omogočali organizacijo življenja in sistema narodnoosvobodilnemu odboru. Moša Pijade se je novembra 1942 udeležil prvega zasedanja [[AVNOJ]] v [[Bihać]]u, na drugem zasedanju novembra 1943 v [[Jajce, Bosna|Jajcu]] pa je bil njegov podpredsednik in soavtor nekaterih pomembnih sklepov zasedanja. V Jajcu je novembra 1943 prav tako ustanovil telegrafsko agencijo novonastale Jugoslavije, [[Tanjug]]. Jeseni 1944 in v začetku 1945 je potoval kot politični predstavnik v [[Moskva|Moskvo]].

Po koncu vojne je bil Moša Pijade v Beogradu izvoljen za poslanca ljudske skupščine [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] (FLRJ) in [[Ljudska republika Srbija|Ljudske republike Srbije]]. Bil je eden od šestih podpredsednikov prezidija zvezne skupčine (kot zastopnik Srbije), predsednik sprva izvršilnega, zatem pa zakonodajnega odbora narodne skupščine FLRJ je bil do januarja 1953, od takrat pa do 28. januarja 1954 pa je zasedal funkcijo podpredsednika zveznega izvršnega sveta. Njegova zadnja funkcija, ki jo je zasedel po odstopu oz. odstavitvi [[Milovan Đilas|Milovana Đilasa]], je bil položaj predsednika zvezne ljudske skupščine. Na tem mestu je sodeloval pri ustvarjanju zakonodajnega sistema in novega ustavnega reda.

Kot predstavnik FLRJ se je udeležil [[Pariška mirovna konferenca (1946)|pariške mirovne konference]] leta 1946, nadalje pa vodil jugoslovanske delegacije v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], [[Francija|Franciji]], [[Turčija|Turčiji]], [[Grčija|Grčiji]] in [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]]. Politična kariera mu je prinesla članstvo v politbiroju CK KPJ (1948), kasneje izvršnem odboru centralnega komiteja (CK) [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]], zveznem odboru [[Socialistična zveza delovnega ljudstva|Socialistične zveze delovnega ljudstva]] (SZDL) in centralnem odboru [[Zveza borcev|Zveze borcev]]. Poleg tega je bil član [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbske akademije znanosti in umetnosti]], Združenja novinarjev in Združenja likovnih umetnikov Jugoslavije.

Pijade je 15. marca 1957 prispel v Pariz iz Londona, kjer je vodil jugoslovansko parlamentarno delegacijo. Letalo je na letališče Le Bourget prispelo okoli 13.30. Z ženo sta bivala v rezidenci jugoslovanskega veleposlanika Aleša Beblerja. Popoldne sta se odpravila na sprehod v park Monceau, kjer se je Pijade začel slabo počutiti, zato sta se vrnila v rezidenco. Kljub pomoči zdravnika se mu je stanje poslabšalo in ob 18.15 je umrl zaradi koronarne tromboze.

Njegovo truplo so 16. marca prepeljali v Beograd, kjer je bilo izpostavljeno v stavbi Zvezne skupščine. Pokopali so ga 18. marca v Grobnici narodnih herojev na Kalemegdanu. Državnega pogreba se je po uradnih ocenah udeležilo 300.000 ljudi, poslovilne govore pa so imeli Josip Broz - Tito, Lidija Šentjurc (podpredsednica Zvezne ljudske skupščine), Miloš Minić in Siniša Stanković. Ob njegovi smrti je Zvezni izvršni svet razglasil petdnevno državno žalovanje..

Moša Pijade je imel [[vojaški čin|čin]] [[rezervni častnik|rezervnega]] [[generalmajor]]ja [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA).

== Odlikovanja ==
* [[narodni heroj]]
* [[red junaka socialističnega dela]]
* [[red bratstva in enotnosti]]
* [[red partizanske zvezde]]
* [[red zaslug za ljudstvo]]
* [[red narodne osvoboditve]]
* [[red za hrabrost]]

==Opombe==
{{sklici}}

== Viri ==
* ''Mala splošna enciklopedija'', s.v. &quot;Pijade, Moša&quot;

== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [[seznam generalov JLA]]
* [[seznam narodnih herojev Jugoslavije]]

{{portal|Vojaštvo}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Pijade, Moša}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1890]]
[[Kategorija:Umrli leta 1957]]
[[Kategorija:Srbski Judje]]
[[Kategorija:Srbski komunisti]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski slikarji]]
[[Kategorija:Narodni heroji]]
[[Kategorija:Srbski generali]]
[[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Taboriščniki druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Junaki socialističnega dela]]
[[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]]
[[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]]
[[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Nosilci reda ljudske osvoboditve]]
[[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]]</text>
      <sha1>sykxdqeph54d86zw7dnl7bwb2auzj6o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758229</id>
      <parentid>6758228</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:33:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Odlikovanja */</comment>
      <origin>6758229</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6785" sha1="kh9jh5ur6k2atvqgjrzxrfxu48cokkz" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Moša Pijade''', [[Jugoslovani|jugoslovanski]] [[komunist]], funkcionar [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]], [[novinar]] in [[slikar]]; * [[4. januar]] [[1890]], [[Beograd]]; † [[15. marec]] [[1957]], [[Pariz]].

== Življenjepis ==
Moša Pijade je bil rojen v [[Beograd]]u premožni družini [[Judje|judovskega]] porekla. V svojem rodnem kraju je zaključil [[nižja gimnazij|nižjo gimnazijo]] in se zatem vpisal na študij [[slikarstvo|slikarstva]], ki ga je vodil od Beograda preko [[München|Münchna]] do [[Pariz]]a med letoma 1905 in 1910. Zraven tega se je aktivno ukvarjal z [[novinarstvo]]m, katerega prve korake je napravil leta 1910, pomemben pa je njegov položaj sekretarja Združenja novinarjev v letih 1911 in 1912. Leta 1919 je izdajal [[časopis]] ''Slobodna reč''.

1. januarja 1920 je Moša Pijade postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]] ter bil v naslednjih dveh letih član njenega izvršnega odbora, medtem pa urednikoval tako časopisu ''Slobodna reč'' kot časopisu ''Organizovani radnik''. Zaradi komunistične aktivnosti je bil aretiran in obsojen na zaporno kazen, zaradi česar je v [[zapor]]ih [[Sremska Mitrovica]] in [[Lepoglava]] preživel leta 1925-1939. V slednjem je prevedel [[Karl Marx|Marxov]] ''[[Kapital (knjiga)|Kapital]]'' v [[srbohrvaščina|srbohrvaščino]] in spoznal [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]], v znak dobrega prijateljstva mu je naslikal tudi [[portret]]. Po prihodu na prostost je ponovno živel v Beogradu kot slikar, nakar so ga 1941. leta zopet obsodili na zaporno kazen ter ga poslali v [[koncentracijsko taborišče]] [[Bileća]]. Tam je dočakal pričetek [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v Jugoslaviji.

Moša Pijade se je zatem znašel med organizatorji [[Trinajstojulijska vstaja|trinajstojulijske vstaje]] v [[Črna gora|Črni gori]], nato pa bil član vrhovnega štaba [[Narodnoosvobodilni in partizanski odredi Jugoslavije|Narodnoosvobodilnih in partizanskih odredov Jugoslavije]] (NOPOJ), kot partizan pa je bil znan pod imenom ''Čiča Janko''. V prvi polovici leta 1942 so pod peresom Moše Pijade nastali [[Fočanski predpisi]], ki so na osvobojenem ozemlju omogočali organizacijo življenja in sistema narodnoosvobodilnemu odboru. Moša Pijade se je novembra 1942 udeležil prvega zasedanja [[AVNOJ]] v [[Bihać]]u, na drugem zasedanju novembra 1943 v [[Jajce, Bosna|Jajcu]] pa je bil njegov podpredsednik in soavtor nekaterih pomembnih sklepov zasedanja. V Jajcu je novembra 1943 prav tako ustanovil telegrafsko agencijo novonastale Jugoslavije, [[Tanjug]]. Jeseni 1944 in v začetku 1945 je potoval kot politični predstavnik v [[Moskva|Moskvo]].

Po koncu vojne je bil Moša Pijade v Beogradu izvoljen za poslanca ljudske skupščine [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] (FLRJ) in [[Ljudska republika Srbija|Ljudske republike Srbije]]. Bil je eden od šestih podpredsednikov prezidija zvezne skupčine (kot zastopnik Srbije), predsednik sprva izvršilnega, zatem pa zakonodajnega odbora narodne skupščine FLRJ je bil do januarja 1953, od takrat pa do 28. januarja 1954 pa je zasedal funkcijo podpredsednika zveznega izvršnega sveta. Njegova zadnja funkcija, ki jo je zasedel po odstopu oz. odstavitvi [[Milovan Đilas|Milovana Đilasa]], je bil položaj predsednika zvezne ljudske skupščine. Na tem mestu je sodeloval pri ustvarjanju zakonodajnega sistema in novega ustavnega reda.

Kot predstavnik FLRJ se je udeležil [[Pariška mirovna konferenca (1946)|pariške mirovne konference]] leta 1946, nadalje pa vodil jugoslovanske delegacije v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], [[Francija|Franciji]], [[Turčija|Turčiji]], [[Grčija|Grčiji]] in [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]]. Politična kariera mu je prinesla članstvo v politbiroju CK KPJ (1948), kasneje izvršnem odboru centralnega komiteja (CK) [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]], zveznem odboru [[Socialistična zveza delovnega ljudstva|Socialistične zveze delovnega ljudstva]] (SZDL) in centralnem odboru [[Zveza borcev|Zveze borcev]]. Poleg tega je bil član [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbske akademije znanosti in umetnosti]], Združenja novinarjev in Združenja likovnih umetnikov Jugoslavije.

Pijade je 15. marca 1957 prispel v Pariz iz Londona, kjer je vodil jugoslovansko parlamentarno delegacijo. Letalo je na letališče Le Bourget prispelo okoli 13.30. Z ženo sta bivala v rezidenci jugoslovanskega veleposlanika [[Aleš Bebler|Aleša Beblerja]]. Popoldne sta se odpravila na sprehod v park Monceau, kjer se je Pijade začel slabo počutiti, zato sta se vrnila v rezidenco. Kljub pomoči zdravnika se mu je stanje poslabšalo in ob 18.15 je umrl zaradi koronarne tromboze.

Njegovo truplo so 16. marca prepeljali v Beograd, kjer je bilo izpostavljeno v stavbi Zvezne skupščine. Pokopali so ga 18. marca v Grobnici narodnih herojev na Kalemegdanu. Državnega pogreba se je po uradnih ocenah udeležilo 300.000 ljudi, poslovilne govore pa so imeli Josip Broz - Tito, [[Lidija Šentjurc]] (podpredsednica Zvezne ljudske skupščine), [[Miloš Minić]] in [[Siniša Stanković]]. Ob njegovi smrti je Zvezni izvršni svet razglasil petdnevno državno žalovanje.

Moša Pijade je imel [[vojaški čin|čin]] [[rezervni častnik|rezervnega]] [[generalmajor]]ja [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA).

== Odlikovanja ==
* [[narodni heroj]]
* [[red junaka socialističnega dela]]
* [[red bratstva in enotnosti]]
* [[red partizanske zvezde]]
* [[red zaslug za ljudstvo]]
* [[red narodne osvoboditve]]
* [[red za hrabrost]]

==Opombe==
{{sklici}}

== Viri ==
* ''Mala splošna enciklopedija'', s.v. &quot;Pijade, Moša&quot;

== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [[seznam generalov JLA]]
* [[seznam narodnih herojev Jugoslavije]]

{{portal|Vojaštvo}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Pijade, Moša}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1890]]
[[Kategorija:Umrli leta 1957]]
[[Kategorija:Srbski Judje]]
[[Kategorija:Srbski komunisti]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski slikarji]]
[[Kategorija:Narodni heroji]]
[[Kategorija:Srbski generali]]
[[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Taboriščniki druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Junaki socialističnega dela]]
[[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]]
[[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]]
[[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Nosilci reda ljudske osvoboditve]]
[[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]]</text>
      <sha1>kh9jh5ur6k2atvqgjrzxrfxu48cokkz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dennis Joe Reimer</title>
    <ns>0</ns>
    <id>65080</id>
    <revision>
      <id>6757866</id>
      <parentid>6624075</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:57:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757866</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8132" sha1="orf9p73b1shj51dwcqvsee8jxvuhika" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Dennis Joe Reimer 
|born=
|died=
|birth_name=
|nickname=
|placeofbirth=&lt;!-- WD --&gt;
|placeofdeath=
|allegiance={{flagicon|ZDA}} [[ZDA]]
|branch=[[Kopenska vojska ZDA]]
|serviceyears=1962–1999
|rank=[[General (ZDA)|General]]
|servicenumber=
|unit=
|commands=[[Načelnik Generalštaba Kopenske vojske Združenih držav Amerike]]&lt;br&gt;[[4. pehotna divizija (ZDA)|4. pehotna divizija]]
|battles=[[Vietnamska vojna]]&lt;br&gt;[[Operacija Puščavski vihar]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Dennis Joe Reimer''', [[Američani|ameriški]] [[general]], * [[12. julij]] [[1939]], [[Medford, Oklahoma]].
 
== Življenjepis ==
Junija 1962 je diplomiral na [[Vojaška akademija ZDA|Vojaški akademiji ZDA]] in postal artilerijski [[drugi poročnik]]. Istega leta je zaključil orientacijski tečaj za častnike poljske artilerije, nato pa je naslednje leto končal še [[ranger]]ski in padalski tečaj v [[Fort Benning]]u. Potem je bil pomočnik izvršnega častnika in izvršni častnik [[20. artilerijski polk (ZDA)|20. artilerijskega polka]] (1963–1964) in pomočnik bataljonskega svetovalca v Svetovalni ekipi 60 v sklopu [[MAC-V]] (1964–1965), 

Zatem so ga poslali na napredni tečaj za artilerijske častnike v [[Fort Sill]]u in [[Fort Bliss]]u; končal ga je leta 1966 in postal poveljnik čete C 11. bataljona 3. brigade [[Trenažni center Kopenske vojske ZDA|Trenažnega centra Kopenske vojske ZDA]] v Fort Benningu. Tu je ostal do leta 1967, ko je postal pribočnik poveljnika [[Štabni kolidž Oboroženih sil ZDA|Štabnega kolidža Oboroženih sil ZDA]]. Nato je bil izvršni častnik in [[S-3]] 2. bataljona [[4. artilerijski polk (ZDA)|4. artilerijskega polka]] [[9. pehotna divizija (ZDA)|9. pehotne divizije]] (1968–1970) in inštruktor na [[Poljskoartilerijska šola Kopenske vojske ZDA|Poljskoartilerijske šole Kopenske vojske ZDA]] (1970). V letih 1970–1971 se je šolal na [[Poveljniški in generalštabni kolidž Kopenske vojske ZDA|Poveljniškem in generalštabnem kolidžu Kopenske vojske ZDA]], potem pa je postal častnik za menedžment osebja Sekcije za razporeditev (poljskoartilerijska veja) v sklopu Pisarne za personalne operacije v Washingtonu, D.C. (1971–1972), pomočnik izvršnega častnika in pribočnik [[načelnik Generalštaba Kopenske vojske ZDA|načelnika GŠ KOV ZDA]] [[Creighton W. Abrams|Creightona W. Abramsa]] (1972–1974), izvršni častnik in S-3 divizijske artilerije [[4. pehotna divizija (ZDA)|4. pehotne divizije (mehanizirane)]] (1975–1976), poveljnik 1. bataljona [[27. artilerijski polk (ZDA)|27. artilerijskega polka]] (1976–1979) in poveljnik Trenažnega poveljstva 4. pehotne divizije (1978).

Potem je končal šolanje na [[Vojni kolidž Kopenske vojske ZDA|Vojnem kolidžu KOVZDA]] (1978–1979) in leta 1979 opravil še magisterij na [[Državni kolidž Shippensburg|Državnem kolidžu Shippensburg]]. Nato je bil namestnik poveljnika in pozneje posebni pomočnik poveljnika artilerije [[5. korpus (Kopenska vojska ZDA)|5. korpusa]] (1979–1980), poveljnik artilerije [[8. pehotna divizija (ZDA)|8. pehotne divizije (mehanizirane)]] (1980–1982), načelnik štaba iste divizije (1982–1983), namestnik pomočnika poveljnika Poljskoartiletijskega centra in šole (1983–1984), poveljnik artilerije [[3. korpus (Kopenska vojska ZDA)|3. korpusa]], načelnik štaba elementa KOV ZDA v [[Kombinirana poljska armada|Kombinirani poljski armadi v Južni Koreji]] (1986), pomočnik načelnika štaba, [[C3]]/[[J3]] [[Poveljstvo kombiniranih sil Južne Koreje in ZDA|Poveljstva kombiniranih sil Južne Koreje in ZDA]] (1986–1988), poveljnik 4. pehotne divizije (1988–1990), namestnik načelnika štaba KOVZDA za operacije in načrte ter višji član KOV ZDA v vojaškem štabnem komiteju ON (1990–1991), [[namestnik načelnika Generalštaba Kopenske vojske ZDA]] (1991–1993), poveljnik [[Poveljstvo sil Kopenske vojske ZDA|Poveljstva sil Kopenske vojske ZDA]] 1993–1995) in [[načelnik Generalštaba Kopenske vojske ZDA]] (1995–1999). Avgusta 1999 se je upokojil iz aktivne vojaške službe.&lt;ref&gt;[http://www.army.mil/cmh-pg/books/cg%26csa/Reimer-DJ.htm Uradni življenjepis KOV ZDA] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060109044211/http://www.army.mil/cmh-pg/books/CG%26CSA/Reimer-DJ.htm |date=2006-01-09 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.patriotfiles.com/index.php?name=Sections&amp;req=viewarticle&amp;artid=1467&amp;allpages=1&amp;theme=Printer |title=Patriotfiles.com |accessdate=2011-07-09 |archive-date=2015-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150603035746/http://www.patriotfiles.com/index.php?name=Sections&amp;req=viewarticle&amp;artid=1467&amp;allpages=1&amp;theme=Printer |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Napredovanja ==
* [[drugi poročnik]]: junij 1962
* začasni [[prvi poročnik]]: december 1963
* stalni prvi poročnik: junij 1965
* začasni [[Stotnik (ZDA)|stotnik]]: november 1965
* začasni [[Major (ZDA)|major]]: september 1968
* stalni stotnik:  junij 1969
* začasni [[Podpolkovnik (ZDA)|podpolkovnik]]: junij 1975
* stalni major: junij 1976
* začasni [[Polkovnik (ZDA)|polkovnik]]: avgust 1979
* stalni polkovnik: marec 1982
* stalni [[brigadni general (ZDA)|brigadni general]]: september 1984
* [[generalmajor (ZDA)|generalmajor]]: september 1987
* stalni [[generalporočnik (ZDA)|generalporočnik]]: julij 1990
* [[general (ZDA)|general]]: junij 1991&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.army.mil/cmh-pg/books/cg%26csa/Reimer-DJ.htm |title=Uradni življenjepis KOV ZDA |access-date=2006-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060109044211/http://www.army.mil/cmh-pg/books/CG%26CSA/Reimer-DJ.htm |archive-date=2006-01-09 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam ameriških generalov]]
* [[seznam generalov Kopenske vojske ZDA]]

== Zunanje povezave ==
*[http://www.govexec.com/features/0903hs/HS0903Reimer.htm Article by Reimer at www.govexec.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110717010956/http://www.govexec.com/features/0903hs/HS0903Reimer.htm |date=2011-07-17 }} {{ikona en}}
*[http://www.defenselink.mil/speeches/1999/s19990621-secdef.html Reimer's retirement ceremony speech by Defense Secretary Cohen] {{ikona en}}
*[http://www.globalsecurity.org/military/library/congress/1998_hr/980929dr.htm Article by Reimer at www.globalsecurity.org] {{ikona en}}
*[http://www.globalsecurity.org/security/library/congress/9-11_commission/031119-reimer.htm Statement of Dennis J. Reimer to the National Commission on Terrorist Attacks Upon The United States - November 19, 2003] {{ikona en}}
*[http://www.nationalveteransday.org/HONOREES/reimer.htm Biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060623004506/http://www.nationalveteransday.org/HONOREES/reimer.htm |date=2006-06-23 }} {{ikona en}}

{{CSA}}
{{start box}}
{{s-mil}}
{{succession box|
 before=Gen. [[Gordon R. Sullivan]]|
 title=[[Namestnik načelnika Generalštaba Kopenske vojske ZDA]]|
 after=Gen. [[J. H. Binford Peay III.]]|
 years=1991&amp;ndash;1993
}}
{{succession box |title=[[Načelnik Generalštaba Kopenske vojske ZDA]] |before=[[Gordon R. Sullivan]] |after=[[Eric Shinseki]] |years=1995&amp;ndash;1999}}
{{end box}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Reimer, Dennis Joe}}
[[Kategorija:Ameriški artilerijski častniki]]
[[Kategorija:Ameriški generali]]
[[Kategorija:Generali Kopenske vojske Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Diplomiranci Vojaške akademije Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Diplomiranci Poveljniškega in generalštabnega kolidža Kopenske vojske Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Diplomiranci Vojnega kolidža Kopenske vojske Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Diplomiranci Državnega kolidža Shippensburg]]
[[Kategorija:Veterani vietnamske vojne]]
[[Kategorija:Načelniki Generalštaba Kopenske vojske Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Nosilci škrlatnega srca]]
[[Kategorija:Nosilci bronaste zvezde]]
[[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Flying Cross (ZDA)]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Medal (ZDA)]]</text>
      <sha1>orf9p73b1shj51dwcqvsee8jxvuhika</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam poljskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>67366</id>
    <revision>
      <id>6757838</id>
      <parentid>6756105</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:12:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* C */</comment>
      <origin>6757838</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20452" sha1="i32f7q8bwjr5wmr716a78zacdtwtmzz" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Poljaki|poljskih]] [[politik]]ov.''' 

{{seznami poklicev za narode|Poljakov|Poljska|poljskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Edward Abramowski]] - [[Paweł Adamowicz]] - [[Zbigniew Adamczyk]] - [[Paweł Adamowicz]] - [[Stanisław Adamski]] - [[Jerzy Albrecht]] - [[Władysław Anders]] - [[Tomasz Arciszewski]] - [[Andrzej Arendarski]] - [[Aleksander Arendt]] - [[Szymon Askenazy]] - [[Andrzej Aumiller]] -

== B ==
Babiński - [[Edward Babiuch]] - [[Krzysztof Bachmiński]] - [[Kazimierz Badeni]] - [[Lech Bądkowski]] - [[Władyslaw Baka]] - [[Artur Balazs]] - [[Witold Bałażak]] - [[Leszek Balcerowicz]] - [[Zygmunt Balicki]] - [[Kazimierz Banach]] - [[Zdzisław Banat]] - [[Witold Bańka]] - [[Wincenty Baranowski]] - [[Kazimierz Barcikowski]] - [[Wacław Barcikowski]] - [[Norbert Barlicki]] - [[Kazimierz Bartel]] - [[Roman Bartoszcze]] - [[Małgorzata Bartyzel]] - [[Władysław Bartoszewski]] - [[Józef Baryła]] - [[Józef Beck]] - [[Stanisław Bejger]] - [[Marek Belka]] - [[Ryszard Bender]] - [[Bolesław Berger]] - [[Zygmunt Berling]] - [[Jakub Berman]] - [[Robert Biedroń]] - [[Magdalena Biejat]] - [[Jan Krzysztof Bielecki]] - [[Tadeusz Bielecki]] - [[Elżbieta Bieńkowska]] - [[Marek Biernacki]] - [[Bolesław Bierut]] - [[Barbara Blida]] - [[Leon Biliński]] - [[Józef Biniszkiewicz]] - [[Mariusz Błaszczak]] - [[Wacław Bliziński]] - [[Czesław Bobrowski]] - [[Michał Bobrzyński]] - [[Adam Bodnar]] - [[Jakub Bojko]] - [[Michał Boni]] - [[Tadeusz Bór-Komorowski]] - [[Jerzy Bordziłowski]] - [[Jerzy Borowczak]] - [[Marek Borowski]] - [[Wiktor Borowski]] - [[Bogdan Borusewicz]] - [[Józef Borzyszkowski]] - [[Grzegorz Braun]] - [[Bohdan Broniewski]] - [[Joachim Brudziński]] - [[Zbigniew Brzeziński]] - [[Borys Budka]] - [[Zbigniew Bujak]] - [[Joachim Stanisław Budziński]] - [[Janusz Burakiewicz]] - [[Jerzy Buzek]] -

== C ==
[[Krystyna Cała]] - [[Stanisław Car]] - [[Józef Chaciński]] - [[Leon Chajn]] - [[August Chełkowski]] - [[Hilary Chełchowski]] - [[Beata Chmieł]] - [[Andrzej Chronowski]] - [[Bernard Chrzanowski]] - [[Wiesław Chrzanowski]] - [[Florian Ceynowa]] - [[Adolf Ciborowski]] - [[Jacek Cichocki]] - [[Kazimierz Cichowski]] - [[Jan Ciechanowski]] - [[Włodzimierz Cimoszewicz]] - [[Adam Ciołkosz]] - [[Stanisław Ciosek]] - [[Zygmunt Cybichowski]] - [[Kazimierz Cypryniak]] - [[Józef Cyrankiewicz]]

== Č ==
[[Jacek Czaputowicz]] [[- Przemysław Czarnek]] - [[Włodzimierz Czarzasty]] - [[Adam Jerzy Czartoryski]] - [[Władysław Czartoryski]] - [[Tadeusz Czechowicz]] - [[Jerzy Czeszejko-Sochacki]] - [[Seweryn Franciszek Czetwertyński-Światopełk]] - [[Józef Czyrek]] -

== D ==
[[Konstanty Dąbrowski]] - [[Włodzimierz Dąbrowski]] - [[Jan Dąbski]] - [[Jan Dąb-Kocioł]] - [[Stanisław Darski]] - [[Ignacy Daszyński]] - [[Jan Dembowski]] - [[Herman Diamand]] - [[Tadeusz Dietrich]] - [[Roman Stanisław Dmowski]] - [[Adam Doboszyński]] - [[Jan Dobraczyński]] - [[Barbara Dolniak]] - [[Andrzej Domański]] - [[Jacek Dominik]] -  [[Mikołaj Dowgielewicz]] - [[Ludwik Dorn]] - [[Wit Drapich]] - [[Bolesław Drobner]] - [[Tytus Działyński]] - [[Mirosław Dzielski]] - [[Stanisław Dubois]] - [[Andrzej Duda]] - [[Joanna Duda-Gwiazda]] - [[Rafał Dutkiewicz]] - [[Władysław Dworakowski]] - [[Zygmunt Dworakowski]] - [[Michał Dworczyk]] - [[Mirosław Dzielski]] - [[Agnieszka Dziemianowicz-Bąk]] - [[Stanisław Dzierzbicki]]

== E ==
[[Marek Edelman]] - Stanisław Estreicher - [[Zbigniew Eysmont]] -

== F ==
[[Bolesław Faron]] - [[Piotr Feliks]] - [[Wojciech Filemonowicz]] - [[Tytus Filipowicz]] - [[Władysław Findeisen]] - [[Paweł Finder]] - [[Tadeusz Fiszbach]] - [[Łukasz Foltyn]] - [[Małgorzata Fornalska]] - [[Józef Fortuna]] - [[Anna Fotyga]] - [[Maciej Frankiewicz]] - [[Jan Frankowski]] - [[Władysław Frasyniuk]] - [[Ryszard Frelek]] - [[Małgorzata Fuszara]]

== G ==
[[Gerard Gabryś]] - [[Elżbieta Łucja Gacek|Elżbieta (Łucja) Gacek]] - [[Dyzma Gałaj]] - [[Tadeusz Gede]] - [[Bronisław Geremek]] - [[Franciszek Gesing]] - [[Edward Gierek]] - [[Jędrzej Giertych]] - [[Maciej Giertych]] - [[Roman Giertych]] - [[Gustaw Gizewiusz]] - [[Piotr Gliński]] - [[Stanisław Głąbiński]] - [[Adam Glapiński]] - [[Robert Głębocki]] - [[Piotr Gliński]] - [[Hipolit Gliwic]] - [[Jan Główczyk]] - [[Franciszek Ksawery Godebski]] - [[Ferdynand Goetel]] - [[Andrzej Maria Gołaś]] - [[Agenor Maria Gołuchowski]] - [[Ryszard Gomułka-Strzelecki]] - [[Władysław Gomułka]] - [[Krzysztof Góralczyk]] - [[Bogusław Gorski]] - [[Janusz Górski]] - [[Henryk Goryszewski]] - [[Manfred Gorywoda]] - [[Jarosław Gowin]] - [[Cezary Grabarczyk]] - [[Witold Grabowski]] - [[Zbigniew Grabowski]] - [[Stanisław Grabski]] - [[Tadeusz Grabski]] - [[Władysław Grabski]] - [[Witold Grabowski]] -  [[Michał Grażyński]] - [[Michał Grendys]] - [[Marek Gróbarczyk]] - [[Julian Grobelny]] - [[Anna Grodzka]] - [[Tomasz Grodzki]] - [[Hanna Gronkiewicz-Waltz]] - [[Janusz Groszkowski]] - [[Łukasz Grzędzicki]] - [[Alicja Grześkowiak]] - [[Zdzisław Grudzień]] '''-''' [[Rafał Grupiński]] - [[Józef Gruszka]] - [[Wojciech Gruszecki]] - [[Alicja Grześkowiak]] - [[Krzysztof Grzymułtowski]] - [[Stanisław Gucwa]] - [[Piotr Guział]] - [[Andrzej Gwiazda]] -

== H ==
[[Andrzej Halicki]] - [[Aleksander Hall]] - [[Józef Haller]] de Hallenburg - [[Stanisław Haller]] de Hallenburg - [[Hugon Hanke]] - [[Jerzy Hausner]] - [[Szymon Hołownia]] - [[Julian Horodecki]] - [[Ignacy Hryniewiecki]] - [[Jerzy Hryniewski]] - [[Danuta Hübner]] -

== I ==
[[Stefan Ignar]] - [[Piotr Ikonowicz]] - [[Stefan Izdebski]]

== J ==
[[Artur Jabłoński]] - [[Henryk Jabłoński]] - [[Maksymilian Jackowski]] - [[Mieczysław Jagielski]] - [[Patryk Jaki]] - [[Marek Jakubiak]] - [[Mieczyslaw Jakubowski]] - [[Stanisław Janicki]] - [[Krzysztof Janik]] - [[Michał Janiszewski]] - [[Jan Stanisław Jankowski]] - [[Gabriel Janowski]] - [[Jan Janowski]] - [[Mieczysław Janowski]] - [[Witold Jarosiński]] - [[Henryk Jaroszek]] - [[Piotr Jaroszewicz]] - [[Izabela Jaruga-Nowacka]] - [[Wojciech Jaruzelski]] - [[Jerzy Jaskiernia]] - [[Władysław Jaszczołt]] - [[Rajmund Jaworowski]] - [[Władysław Leopold Jaworski]] - [[Stefan Jędrychowski]] - [[Janusz Jędrzejewicz]] - [[Władysław Jonkisz]] - [[Franciszek Jóźwiak]] - [[Jerzy Jóźwiak]] - [[Marek Jurek]]

== K ==
[[Wiesław Kaczmarek]] - [[Ryszard Kaczorowski]] - [[Jarosław Kaczyński]] - [[Lech Kaczyński]] - [[Zygmunt Kaczyński]] - [[Franciszek Kaim]] - [[Aleksander Kakowski]] - [[Jarosław Kalinowski]] - [[Stanisław Kalkus]] - [[Aldona Kamela-Sowińska]] - [[Michał Kamiński]] - [[Stanisław Kania]] - [[Michał Karaszewicz-Tokarzewski]] - [[Stanisław Karczewski]] - [[Aloizy Karkoszka]] - [[Tadeusz Kasprzycki]] - [[Krzysztof Kawęcki]] - [[Beata Kempa]] (née [[Płonka]]) - [[Eugenia Kempara]] - [[Józef Kępa]] - [[Małgorzata Kidawa-Błońska]] (née [[Grabska]]) - [[Leon Kieres]] - [[Władysław Kiernik]] - [[Marcin Kierwiński]] - [[Stefan Kisielewski]] - [[Czesław Kiszczak]] - [[Alfons Klafkowski]] - [[Mieczysław Klimaszewski]] - [[Jan Klimek]] - [[Zenon Kliszko]] - [[Jerzy Kmiecik]] - [[Karol Kniaziewicz]] - [[Michał Kobosko]] - [[Adam Koc]] - [[Stanisław Kociołek]] - [[Andrzej Kołodziej]] - [[Emil Kołodziej]] - [[Henryk Kołodziejski]] - [[Zenon Komender]] - [[Bronisław Komorowski]] - [[Feliks Kon]] - [[Wojciech Konieczny]] - [[Ewa Boźena Kopacz|Ewa Kopacz]] - [[Stanisław Kopański]] -  [[Aleksander Kopeć]] - [[Władysław Korczyc]] - [[Wojciech Korfanty]] - [[Adam Korol]] - [[Władysław Korsak]] - [[Witold Korytowski]] - [[Janusz Korwin-Mikke]] - [[Władysław Kosiniak-Kamysz]] - [[Jan Karol Kostrzewski]] - [[Józef Kościelski]] - [[Tadeusz Kościuszko]] - [[Stanisław Kot]] - [[Tadeusz Kotarbiński]] - [[Stanisław Kotek-Agroszewski]] - [[Paweł Kowal]] - [[Edward Kowalczyk]] - [[Stanisław Kowalczyk]] - [[Władysław Kowalski]] - [[Bartosz Kownacki]] - [[Mikołaj Kozakiewicz]] - [[Barbara Koziej-Żukowa]] - [[Agnieszka Kozłowska-Rajewicz]] - [[Jan Kozłowski]] - [[Krzysztof Kozłowski]] - [[Leon Kozłowski]] - [[Kazimierz Krasiński]] - [[Eugenia Krassowska-Jodłowska]] - [[Antoni Kraszewski]] - [[Zofia Kirkor-Kiedroniowa]] - [[Michał Kobosko]] - [[Jerzy Kropiwnicki]] -  [[Wladysław Kruczek]]-''Zweig'' - [[Władysław Kruk]] - [[Krzysztof Kruszewski]] - [[Marian Krzaklewski]] - [[Józef Krzymiński]] - [[Henryka Krzywonos]] - [[Olga Krzyżanowska]] - [[Hieromin Kubiak]] - [[Leszek Kubicki]] - [[Jan Kucharzewski]] - [[Marek Kuchciński]] - [[Józef Kuczyński]] - [[Jan Kucharzewski]] - [[Marian Kukiel]] - [[Ryszard Kukliński]] - [[Stanisław Kulczyński]] - [[Wiktor Kulerski]] - [[Kazimierz Kumaniecki]] - [[Zofia Kuratowska]] - [[Jacek Kuroń]] - [[Adam Kuryłowicz]] - [[Bernard Kus]] - [[Kazimierz Kutz]] - [[Jan Kwapiński]] - [[Michał Kwapiszewski]] - [[Aleksander Kwaśniewski]] - [[Mikołaj Kwaśniewski]] - [[Eugeniusz Kwiatkowski]] 

== L ==
[[Jan Labecki]] - [[Barbara Labuda]] - [[Paweł Łączkowski]] - [[Kazimierz Ładoś]] - [[Stanisław Lamczyk]] - [[Alfred Lampe]] - [[Oskar Ryszard Lange]] - [[Józef Lassota]] - Jan Lechoń - [[Aleksander Legatowicz]] - [[Ryszard Legutko]] - [[Joachim Lelewel]] - [[Juliusz Leo]] - [[Andrzej Lepper]] - [[Izabela Leszczyna]] - [[Janusz Lewandowski]] - [[Szczepan Lewna]] - [[Karol Libelt]] - [[Bogusław Liberadzki]] - [[Marcin Libicki]] - [[Herman Lieberman]] - [[Bolesław Limanowski]] - [[Adam Lipiński]] - [[Jan Józef Lipski]] - [[Witold Lipski]] - [[Bogdan Lis]] - [[Jan Lityński]] - [[August von Lobkowitz]] - [[Ignacy Loga-Sowiński]] - [[Konstanty Łubieński]] - [[Katarzyna Lubnauer]] - [[Iwona Lubowska]] - [[Kazimierz Lubomirski]] - [[Zdzisław Lubomirski]] - [[Jan Lubrański]] - [[Zdzisław Ludkiewicz]] - [[Dominik Ludwiczak]] - [[Jerzy Łukaszewicz]] - [[Rosa Luxemburg]] - [[Krystyna Łybacka]] -

== M ==
[[Antoni Macierewicz]] - [[Aleksander Mackiewicz]] - [[Stanisław &quot;Cat&quot; Mackiewicz]] - [[Jacek Majchrowski]] - [[Jerzy Majewski]] - [[Wacław Makowski]] - [[Roman Malinowski]] - [[Stanisław Malinowski]] - [[Julian Marchlewski]] - [[Kazimierz Marcinkiewicz]] - [[Karol Marcinkowski]] - [[Krystyna Marszałek-Młyńczyk]] - [[Józef Masny]] - [[Józef Maślanka]] - [[Władysław Matwin]] - [[Tadeusz Mazowiecki]] - [[Franciszek Mazur]] - [[Beata Mazurek]] - [[Stefan Meller]] - [[Stanisław Mendelson]] - [[Sławomir Mentzen]] - [[Zbiginew Messner]] - [[Stanisław Mglej]] - [[Zbigniew Michalek]] - [[Mieczysław Michałowicz]] - [[Joanna Michałowska-Gumowska]] - [[Czesław Michałowski]] - [[Adam Michnik]] - [[Bogusław Miedziński]] - [[Marek Migalski]] - [[Kazimierz Mijal]] (1910-2010) - [[Stanisław Mikołajczyk]] - [[Józef Mikosa]] - [[Józef Mikułowski-Pomorski]] - [[Maria Milczarek]] - [[Zygmunt Miłkowski]] (ps. ''Teodor Tomasz Jeż'') - [[Leszek Miller]] - [[Romuald Miller]] - [[Hilary Minc]] - [[Alfred Miodowicz]] - [[Benon Miśkiewicz]] - [[Kazimierz Młodzianowski]] - [[Tadeusz Witold Młyńczak]] - [[Mieczysław Moczar]] - [[Karol Modzelewski]] - [[Zygmunt Modzelewski]] - [[Andrzej Frycz Modrzewski]] - [[Włodzimierz Mokrzyszczak]] - [[Jędrzej Moraczewski]] - [[Kornel Morawiecki]] - [[Mateusz Morawiecki]] - [[Gabriela Morawska-Stanecka]] - [[Jerzy Morawski]] - [[Kazimierz Morawski]] - [[Anna Moskwa]] - [[Zygmunt Moskwa]] - [[Ignacy Mościcki]] - [[Joanna Mucha]] - [[Zygmunt Muchniewski]] - [[Zygmunt Murański]] - [[Ludwik Mycielski]] -

== N ==
[[Zygmunt Najdowski]] - [[Tomasz Nałęcz]] - [[Grzegorz Napieralski]] - [[Gabriel Narutowicz]] - [[Jerzy Nawrocki]] - Karol Nawrocki - [[Roman Ney]] - [[Józef Niećko]] - [[Mieczysław Niedziałkowski]] - [[Adam Niezdzielski]] - [[Andrzej Niegolewski]] - [[Władysław Niegolewski]] - [[Stefan Niesiołowski]] - [[Wacław Niewiarowski]] - [[Tomasz Nocznicki]] - [[Barbara Nowacka]] - [[Jan Nowak-Jeziorański]] - [[Julian Nowak]] - [[Roman Nowak]] - [[Sławomir Nowak]] - [[Tadeusz Nowak]] - [[Zbigniew Nowak]] - [[Zenon Nowak]] - [[Juliusz Nowina-Sokolnicki]] - [[Marceli Nowotko]]

== O ==
[[Edward Ochab]] - [[Roman Władysław Odzierzyński|Roman Odzierzyński]] - [[Lidia Geringer de Oedenberg]] - [[Michał Kleofas Ogiński]] - [[Jan Ołdakowski]] - [[Andrzej Olechowski]] - [[Wojciech Olejniczak]] - [[Józef Oleksy]] - [[Jan Olszewski]] - [[Kazimierz Olszewski]] - [[Stefan Olszowski]] - [[Janusz Onyszkiewicz]] - [[Stanisław Opałko]] - [[Marek Orzechowski]] - [[Marian Orzechowski]] - [[Stanisław Osiecki]] - [[Edward Osóbka-Morawski]] - [[Józef Maksymilian Ossoliński]] - [[Stefan Ossowski]] - [[Antoni Jan Ostrowski]] - [[Józef August Ostrowski]] - [[Stanisław Ostrowski]] - [[Józef Ozga-Michalski]]

== P ==
[[Ignacy Jan Paderewski]] - [[Antoni Pająk]] - [[Antoni Pajdak]] - [[Janusz Palikot]] - [[Janusz Pałubicki]] - [[Longin Pastusiak]] - [[Stanisław Patek]] - [[Waldemar Pawlak]] - [[Krzysztof Pawłowski]] - [[Stanisław Pestka]] - [[Ryszard Petru]] - [[Bolesław Piasecki]] - [[Janusz Piechociński]] - [[Krzysztof Piesiewicz]] - [[Jacek Piechota]] - [[Alina Pienkowska]] - [[Bronisław Pieracki]] - [[Jerzy Pilarczyk]] - Witold Pilecki - [[Marian Piłka]] - [[Erazm Piltz]] - [[Józef Pinior]] - [[Leon Piniński]] - [[Józef Pińkowski]] - [[Paweł Piskorski]] - [[Julia Pitera]] - [[Maciej Płażyński]] - [[Bolesław Podedworny]] - [[Lesław Podkański]] - [[Bohdan Podoski]] - [[Daniel Podrzycki]] - [[Marek Pol]] - [[Jerzy Polaczek]] - [[Antoni Ponikowski]] - [[Mieczysław Popiel]] - [[Tadeusz Porębski]] - [[Alfred Wojciech Potocki]] - [[Andrzej Potocki]] - [[Franciszek Salezy Potocki]] - [[Roman Ignacy Potocki]] - [[Stanisław Kostka Potocki]] - [[Aleksander Prystor]] - [[Zygmunt Przetakiewicz]] - [[Kazimierz Pużak]] - [[Tadeusz Pyka]] - [[Wiktor Pyrkosz]]

== R ==
[[Paweł Rabiej]] - [[Władysław Raczkiewicz]] - Edward Raczyński (1786-1845) - [[Edward Raczyński|Edward Bernard Raczyński]] (1891-1993) - [[Roger Adam Raczyński]] - [[Elżbieta Radziszewska]] - [[Stanisław Radkiewicz]] - [[Anna Radziwiłł]] - [[Ferdynand Radziwiłł]] - [[Janusz Franciszek Radziwiłł]] - [[Krzysztof Mikołaj Radziwiłł]] - [[Elżbieta Rafalska]] - [[Mieczysław Rakowski]] - [[Adam Rapacki]] - [[Maciej Rataj]] - [[Cyryl Ratajski]] - [[Zbigniew Włodzimierz Rau]] - [[Ryszard Reiff]] - [[Mikołaj Rej]] - Zbigniew Religa - [[Janusz Reykowski]] - [[Tadeusz Rejtan]] - [[Zbigniew Religa]] - [[Bogusław Rogalski]] - [[Mieczysław Róg-Świostek]] - [[Jan Rokita]] - [[Konstanty Rokossowski]] - [[Michał Rola-Żymierski]] - [[Jerzy Romanik]] - [[Adam Romer]] - [[Dariusz Rosati]] - [[Jacek Rostowski]] - [[Adam Daniel Rotfeld]] - [[Zbigniew Rudnicki]] - [[Tadeusz Rudolf]] - [[Jan Rulewski]] - [[Bolesław Rumiński]] - [[Roman Franciszek Rybarski]] - [[Marian Rybicki]] - [[Edward Rydz-Śmigły]] - [[Karol Rzepecki]] - [[Wincenty Rzymowski]]

== S ==
[[Kazimierz Sabbat]] - [[Władysław Hieronim Sanguszko]] - [[Paweł Samecki]] - [[Henryk Samsonowicz]] - [[Eustachy Stanisław Sanguszko]] - [[Jacek Sasin]] - [[Marek Sawicki]] - [[Grzegorz Schetyna]] - [[Joanna Scheuring-Wielgus]] - [[Joanna Schmidt]] - [[Kazimierz Secomski]] - [[Joanna Senyszyn]] - [[Piotr Serafin]] - [[Michał Seweryński]] - [[Marian Seyda]] - [[Zbigniew Siemiątkowski]] - [[Tomasz Siemoniak]] - [[Bartłomiej Sienkiewicz]] - [[Jarosław Sienkiewicz]] - [[Radosław Sikorski]] - [[Władysław Sikorski]] - [[Albin Siwak]] - [[Florian Siwicki]] - [[Marek Siwiec]] - [[Konstanty Skirmunt]] - [[Felicjan Sławoj Składkowski]] - [[Stanisław Skrzeszewski]] - [[Aleksander Skrzyński]] - [[Krzysztof Skubiszewski]] - [[Leopold Skulski]] - [[Walery Sławek]] - [[Henryk Sławik]] - [[Adam Słomka]] - [[Przemysław Słowik]] - [[Zbigniew Sobotka]] - [[Michał Sokolnicki]] - [[Nahum Sokolow]] - [[Roman Sołtyk]] - [[Kazimierz Sosnkowski]] - [[Andrzej Spychalski]] - [[Marian Spychalski]] - [[Stanisław Sroka]] - [[Florian Stablewski]] - [[Stańczyk (Matejko)|Stanczyk]] - [[Ryszard Stanibula]] - [[Włodzimierz Stanny]] - [[Sokrates Starynkiewicz]] - [[Stefan Starzyński]] - [[Jan Stecki]] - [[Jan Kanty Steczkowski]] - [[Piotr Stefański]] - [[Walenty Stefański]] - [[Janusz Steinhoff]] - [[Andrzej Stelmachowski]] - [[Jerzy Stępień]] - [[Zofia Stępień]] - [[Błażej Stolarski]] - [[Stanisław Stomma]] -  [[Henryk Strasburger]] - [[Andrzej Strug]] - [[Adam Struzik]] - [[Bolesław Strużek]] - [[Ryszard Strzelecki]] - [[Władysław Studnicki]] - [[Antoni Stychel]] - [[Hanna Suchocka]] - [[Zygmunt Surowiec]] - [[Marek Suski]] - [[Jacek Sutryk]] - [[Brunon Synak]] -

== Š ==
[[Henryk Szafrański]] - [[Zbigniew Szalajda]] - [[Edward Szczepanik]] - [[Tadeusz Szelachowski]] - [[Franciszek Szlachcic]] - [[Edward Szczepanik]] - [[Bernard Szczęsny]] - [[Jan Szczepański]] - [[Krzysztof Szczucki]] - [[Tadeusz Szelachowski]] - [[Bogdan Szlachta]] - [[Adam Szłapka]] - [[Jerzy Szmajdziński]] -  [[Stanisław Szwalbe]] - [[Jan Szydlak]] - [[Beata Szydło]] - [[Jerzy Szymanek]] - Wacław Szymanowski - [[Julian Szymański -|Julian Szymański]] - [[Konrad Szymański]] - [[Michał Szymańsky]] - [[Rafał Szymański]] - [[Władysław Szymański]] -[[Wincenty Szymborski]] - [[Szymon Szynkowski Sęk]] - [[Maria Szyszkowska]] -

== Ś ==
[[Artur Śliwiński]] - [[Marian Śliwiński]] - [[Krzysztof Śmiszek]] - [[Janusz Śniadek]] - [[Zdzislaw Świątek]] - [[Henryk Świątkowski]] - [[Marcin Święcicki]] - [[Andrzej Świetlicki]] - [[Ryszard Świętochowski]] - [[Józef Świeżyński]] - [[Jakub Świnka]] - [[Kazimierz Świtała]] - [[Kazimierz Świtalski]]

== T ==
[[Jan Tarło]] (1684-1750) - [[Stanisław Tarnowski]] (1837-1917) - [[Józef Tejchma]] - [[Władysław Tempka]] - [[Ryszard Terlecki]] - [[Stanisław August Thugutt]] - [[Róża Maria Thun und Hohenstein]] - [[Julian Tokarski]] - [[Stanisław Tołwiński]] - [[Zdzisław Tomal]] - [[Janusz Tomaszewski]] - [[Tadeusz Tomaszewski]] - [[Franciszek Trąbalski]] - [[Witold Trąmpczyński]] - [[Wojciech Trąmpczyński]] - Stanisław Trepczyński - [[Rafał Trzaskowski|Rafał (Kazimierz) Trzaskowski]] - [[Izabella Trojanowska]] - [[Tadeusz Tuczapski]] - [[Jerzy Turowicz]] - [[Donald Tusk]] - [[Stanisław Tymiński]] -

== U ==
[[Kazimierz Michał Ujazdowski]] - [[Juliusz Ulrych]] - [[Józef Unszlicht]] - [[Jerzy Urban]] - [[Alfred Urbański]] - [[Jerzy Uziębło]]

== W ==
[[Anna Walentynowicz]] - [[Danuta Wałęsa]] - [[Jarosław Wałęsa]] - [[Lech Wałęsa]] - [[Halina Wasilewska-Trenkner]] - [[Leon Wasilewski]] - [[Wanda Wasilewska]] - [[Józef Wasowski]]/''Wasserzug'' -[[Zbigniew Wassermann]] - [[Jerzy Waszczuk]] - [[Witold Waszczykowski]] - [[Piotr Wawrzyk]] - [[Zygmunt Wenda]] - [[Andrzej Werblan]] - [[Władysław Wicha]] - [[Antoni Więckowski]] - [[Andrzej Wielowieyski]] - [[Bolesław Wieniawa-Długoszowski]] - [[Stefan Wierbłowski]] - [[Mieczysław Wilczek]] - [[Bohdan Winiarski]] - [[Genowefa Wiśniowska]] - [[Kazimierz Witaszewski]] - [[Elżbieta Witek]] - [[Waldemar Witkowski]] - [[Wincenty Witos|Wincenty Witoś]] - [[Edmund Wittbrodt]] - [[Janusz Wojciechowski]] - [[Stanisław Wojciechowski]] - [[Emil Wojtaszek]] - [[Marian Woźniak]] - [[Piotr Woźniak]] - [[Władysław Wróblewski]] - [[Stanisław Wroński]] - [[Zygmunt Wroński]] - [[Władysław Wróblewski]] - [[Tadeusz Wrzaszczyk]] '''-''' [[Henryk Wujec]] - [[Ludwika Wujec]] - [[Józef Wybicki]] - [[Czesław Wycech]] - [[Stanisław Wyganowski]] - [[Jan Wyrowiński]] - [[Krzysztof Wyszkowski]]

== Z ==
[[Józef Zajączek]] - [[August Zaleski]] - [[Filip Zaleski]] - [[Wacław Michał Zaleski]] - [[Wacław Michal Artur Zaleski]] - [[Anna Zalewska]] - [[Paweł Zalewski]] - [[Roman Zambrowski]] - [[Andrzej Artur Zamoyski]] - [[Jan Zamoyski]] (1912-2002) - [[Maurycy Zamoyski]] - [[Stanisław Kostka Zamoyski]] - [[Władysław Stanisław Zamoyski]] - [[Janusz Zarzycki]] - [[Aleksander Zawadzki]] - [[Sylwester Zawadzki]] - [[Jerzy Zawieyski]] - [[Aleksander Zawisza]] - [[Artur Zawisza]] - [[Barbara Zdrojewska]] - [[Bogdan Zdrojewski]] - [[Janusz Zemke]] - [[Urszula Zielińska]] - [[Adam Zieliński]] - [[Florian Ziemiałkowski]] - [[Jerzy Ziętek]] - [[Zbigniew Ziobro]] - [[Józef Zych]] - [[Szmul Zygielbojm]] - [[Marian Zyndram-Kościałkowski]]

== Ž ==
[[Andrzej Żabiński]] - [[Zdzisław Żandarowski]] - [[Michał Rola-Żymierski]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}}

{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Poljakov|Politiki]]
[[Kategorija:Poljski politiki|*]]</text>
      <sha1>i32f7q8bwjr5wmr716a78zacdtwtmzz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758271</id>
      <parentid>6757838</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:55:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <origin>6758271</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20558" sha1="7tt35n6u6a3nbz5e1pt2ykpv8dc2v5d" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Poljaki|poljskih]] [[politik]]ov.''' 

{{seznami poklicev za narode|Poljakov|Poljska|poljskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Edward Abramowski]] - [[Paweł Adamowicz]] - [[Zbigniew Adamczyk]] - [[Paweł Adamowicz]] - [[Stanisław Adamski]] - [[Jerzy Albrecht]] - [[Władysław Anders]] - [[Tomasz Arciszewski]] - [[Andrzej Arendarski]] - [[Aleksander Arendt]] - [[Szymon Askenazy]] - [[Andrzej Aumiller]] -

== B ==
Babiński - [[Edward Babiuch]] - [[Krzysztof Bachmiński]] - [[Kazimierz Badeni]] - [[Lech Bądkowski]] - [[Władyslaw Baka]] - [[Artur Balazs]] - [[Witold Bałażak]] - [[Leszek Balcerowicz]] - [[Zygmunt Balicki]] - [[Kazimierz Banach]] - [[Zdzisław Banat]] - [[Witold Bańka]] - [[Wincenty Baranowski]] - [[Kazimierz Barcikowski]] - [[Wacław Barcikowski]] - [[Norbert Barlicki]] - [[Kazimierz Bartel]] - [[Roman Bartoszcze]] - [[Małgorzata Bartyzel]] - [[Władysław Bartoszewski]] - [[Józef Baryła]] - [[Józef Beck]] - [[Stanisław Bejger]] - [[Marek Belka]] - [[Ryszard Bender]] - [[Bolesław Berger]] - [[Zygmunt Berling]] - [[Jakub Berman]] - [[Robert Biedroń]] - [[Magdalena Biejat]] - [[Jan Krzysztof Bielecki]] - [[Tadeusz Bielecki]] - [[Elżbieta Bieńkowska]] - [[Marek Biernacki]] - [[Bolesław Bierut]] - [[Barbara Blida]] - [[Leon Biliński]] - [[Józef Biniszkiewicz]] - [[Mariusz Błaszczak]] - [[Wacław Bliziński]] - [[Czesław Bobrowski]] - [[Michał Bobrzyński]] - [[Adam Bodnar]] - [[Jakub Bojko]] - [[Michał Boni]] - [[Tadeusz Bór-Komorowski]] - [[Jerzy Bordziłowski]] - [[Jerzy Borowczak]] - [[Marek Borowski]] - [[Wiktor Borowski]] - [[Bogdan Borusewicz]] - [[Józef Borzyszkowski]] - [[Grzegorz Braun]] - [[Bohdan Broniewski]] - [[Joachim Brudziński]] - [[Zbigniew Brzeziński]] - [[Borys Budka]] - [[Zbigniew Bujak]] - [[Joachim Stanisław Budziński]] - [[Janusz Burakiewicz]] - [[Jerzy Buzek]] -

== C ==
[[Krystyna Cała]] - [[Stanisław Car]] - [[Józef Chaciński]] - [[Leon Chajn]] - [[August Chełkowski]] - [[Hilary Chełchowski]] - [[Beata Chmieł]] - [[Andrzej Chronowski]] - [[Bernard Chrzanowski]] - [[Wiesław Chrzanowski]] - [[Florian Ceynowa]] - [[Adolf Ciborowski]] - [[Jacek Cichocki]] - [[Kazimierz Cichowski]] - [[Jan Ciechanowski]] - [[Włodzimierz Cimoszewicz]] - [[Adam Ciołkosz]] - [[Stanisław Ciosek]] - [[Zygmunt Cybichowski]] - [[Kazimierz Cypryniak]] - [[Józef Cyrankiewicz]]

== Č ==
[[Jacek Czaputowicz]] [[- Przemysław Czarnek]] - [[Włodzimierz Czarzasty]] - [[Adam Jerzy Czartoryski]] - [[Władysław Czartoryski]] - [[Tadeusz Czechowicz]] - [[Jerzy Czeszejko-Sochacki]] - [[Seweryn Franciszek Czetwertyński-Światopełk]] - [[Józef Czyrek]] -

== D ==
[[Konstanty Dąbrowski]] - [[Włodzimierz Dąbrowski]] - [[Jan Dąbski]] - [[Jan Dąb-Kocioł]] - [[Stanisław Darski]] - [[Ignacy Daszyński]] - [[Jan Dembowski]] - [[Herman Diamand]] - [[Tadeusz Dietrich]] - [[Roman Stanisław Dmowski]] - [[Adam Doboszyński]] - [[Jan Dobraczyński]] - [[Barbara Dolniak]] - [[Andrzej Domański]] - [[Jan Domański]] - [[Jacek Dominik]] -  [[Mikołaj Dowgielewicz]] - [[Ludwik Dorn]] - [[Wit Drapich]] - [[Bolesław Drobner]] - [[Tytus Działyński]] - [[Mirosław Dzielski]] - [[Stanisław Dubois]] - [[Andrzej Duda]] - [[Joanna Duda-Gwiazda]] - [[Rafał Dutkiewicz]] - [[Władysław Dworakowski]] - [[Zygmunt Dworakowski]] - [[Michał Dworczyk]] - [[Mirosław Dzielski]] - [[Agnieszka Dziemianowicz-Bąk]] - [[Stanisław Dzierzbicki]]

== E ==
[[Marek Edelman]] - Stanisław Estreicher - [[Zbigniew Eysmont]] -

== F ==
[[Bolesław Faron]] - [[Piotr Feliks]] - [[Wojciech Filemonowicz]] - [[Tytus Filipowicz]] - [[Władysław Findeisen]] - [[Paweł Finder]] - [[Tadeusz Fiszbach]] - [[Łukasz Foltyn]] - [[Małgorzata Fornalska]] - [[Józef Fortuna]] - [[Anna Fotyga]] - [[Maciej Frankiewicz]] - [[Jan Frankowski]] - [[Władysław Frasyniuk]] - [[Ryszard Frelek]] - [[Małgorzata Fuszara]]

== G ==
[[Gerard Gabryś]] - [[Elżbieta Łucja Gacek|Elżbieta (Łucja) Gacek]] - [[Dyzma Gałaj]] - [[Tadeusz Gede]] - [[Bronisław Geremek]] - [[Franciszek Gesing]] - [[Edward Gierek]] - [[Jędrzej Giertych]] - [[Maciej Giertych]] - [[Roman Giertych]] - [[Gustaw Gizewiusz]] - [[Piotr Gliński]] - [[Stanisław Głąbiński]] - [[Adam Glapiński]] - [[Robert Głębocki]] - [[Piotr Gliński]] - [[Hipolit Gliwic]] - [[Jan Główczyk]] - [[Franciszek Ksawery Godebski]] - [[Ferdynand Goetel]] - [[Andrzej Maria Gołaś]] - [[Agenor Maria Gołuchowski]] - [[Ryszard Gomułka-Strzelecki]] - [[Władysław Gomułka]] - [[Krzysztof Góralczyk]] - [[Bogusław Gorski]] - [[Janusz Górski]] - [[Henryk Goryszewski]] - [[Manfred Gorywoda]] - [[Jarosław Gowin]] - [[Cezary Grabarczyk]] - [[Witold Grabowski]] - [[Zbigniew Grabowski]] - [[Stanisław Grabski]] - [[Tadeusz Grabski]] - [[Władysław Grabski]] - [[Witold Grabowski]] -  [[Michał Grażyński]] - [[Michał Grendys]] - [[Marek Gróbarczyk]] - [[Julian Grobelny]] - [[Anna Grodzka]] - [[Tomasz Grodzki]] - [[Hanna Gronkiewicz-Waltz]] - [[Janusz Groszkowski]] - [[Łukasz Grzędzicki]] - [[Alicja Grześkowiak]] - [[Zdzisław Grudzień]] '''-''' [[Rafał Grupiński]] - [[Józef Gruszka]] - [[Wojciech Gruszecki]] - [[Alicja Grześkowiak]] - [[Krzysztof Grzymułtowski]] - [[Stanisław Gucwa]] - [[Piotr Guział]] - [[Andrzej Gwiazda]] -

== H ==
[[Andrzej Halicki]] - [[Aleksander Hall]] - [[Józef Haller]] de Hallenburg - [[Stanisław Haller]] de Hallenburg - [[Hugon Hanke]] - [[Jerzy Hausner]] - [[Szymon Hołownia]] - [[Julian Horodecki]] - [[Ignacy Hryniewiecki]] - [[Jerzy Hryniewski]] - [[Danuta Hübner]] -

== I ==
[[Stefan Ignar]] - [[Piotr Ikonowicz]] - [[Stefan Izdebski]]

== J ==
[[Artur Jabłoński]] - [[Henryk Jabłoński]] - [[Maksymilian Jackowski]] - [[Mieczysław Jagielski]] - [[Patryk Jaki]] - [[Marek Jakubiak]] - [[Mieczyslaw Jakubowski]] - [[Stanisław Janicki]] - [[Krzysztof Janik]] - [[Michał Janiszewski]] - [[Jan Stanisław Jankowski]] - [[Gabriel Janowski]] - [[Jan Janowski]] - [[Mieczysław Janowski]] - [[Witold Jarosiński]] - [[Henryk Jaroszek]] - [[Piotr Jaroszewicz]] - [[Izabela Jaruga-Nowacka]] - [[Wojciech Jaruzelski]] - [[Jerzy Jaskiernia]] - [[Władysław Jaszczołt]] - [[Rajmund Jaworowski]] - [[Władysław Leopold Jaworski]] - [[Stefan Jędrychowski]] - [[Janusz Jędrzejewicz]] - [[Władysław Jonkisz]] - [[Franciszek Jóźwiak]] - [[Jerzy Jóźwiak]] - [[Marek Jurek]] - [[Aleksander Juszkiewicz]]

== K ==
[[Wiesław Kaczmarek]] - [[Ryszard Kaczorowski]] - [[Jarosław Kaczyński]] - [[Lech Kaczyński]] - [[Zygmunt Kaczyński]] - [[Franciszek Kaim]] - [[Aleksander Kakowski]] - [[Jarosław Kalinowski]] - [[Stanisław Kalkus]] - [[Aldona Kamela-Sowińska]] - [[Michał Kamiński]] - [[Stanisław Kania]] - [[Michał Karaszewicz-Tokarzewski]] - [[Stanisław Karczewski]] - [[Aloizy Karkoszka]] - [[Tadeusz Kasprzycki]] - [[Krzysztof Kawęcki]] - [[Beata Kempa]] (née [[Płonka]]) - [[Eugenia Kempara]] - [[Józef Kępa]] - [[Małgorzata Kidawa-Błońska]] (née [[Grabska]]) - [[Leon Kieres]] - [[Władysław Kiernik]] - [[Marcin Kierwiński]] - [[Stefan Kisielewski]] - [[Czesław Kiszczak]] - [[Alfons Klafkowski]] - [[Mieczysław Klimaszewski]] - [[Jan Klimek]] - [[Zenon Kliszko]] - [[Jerzy Kmiecik]] - [[Karol Kniaziewicz]] - [[Michał Kobosko]] - [[Adam Koc]] - [[Stanisław Kociołek]] - [[Andrzej Kołodziej]] - [[Emil Kołodziej]] - [[Henryk Kołodziejski]] - [[Zenon Komender]] - [[Bronisław Komorowski]] - [[Feliks Kon]] - [[Wojciech Konieczny]] - [[Ewa Boźena Kopacz|Ewa Kopacz]] - [[Stanisław Kopański]] -  [[Aleksander Kopeć]] - [[Władysław Korczyc]] - [[Wojciech Korfanty]] - [[Adam Korol]] - [[Władysław Korsak]] - [[Witold Korytowski]] - [[Janusz Korwin-Mikke]] - [[Władysław Kosiniak-Kamysz]] - [[Jan Karol Kostrzewski]] - [[Józef Kościelski]] - [[Tadeusz Kościuszko]] - [[Stanisław Kot]] - [[Tadeusz Kotarbiński]] - [[Stanisław Kotek-Agroszewski]] - [[Paweł Kowal]] - [[Edward Kowalczyk]] - [[Stanisław Kowalczyk]] - [[Władysław Kowalski]] - [[Bartosz Kownacki]] - [[Mikołaj Kozakiewicz]] - [[Barbara Koziej-Żukowa]] - [[Agnieszka Kozłowska-Rajewicz]] - [[Jan Kozłowski]] - [[Krzysztof Kozłowski]] - [[Leon Kozłowski]] - [[Kazimierz Krasiński]] - [[Eugenia Krassowska-Jodłowska]] - [[Antoni Kraszewski]] - [[Zofia Kirkor-Kiedroniowa]] - [[Michał Kobosko]] - [[Jerzy Kropiwnicki]] -  [[Wladysław Kruczek]]-''Zweig'' - [[Leon Kruczkowski]] - [[Władysław Kruk]] - [[Krzysztof Kruszewski]] - [[Marian Krzaklewski]] - [[Józef Krzymiński]] - [[Henryka Krzywonos]] - [[Olga Krzyżanowska]] - [[Hieromin Kubiak]] - [[Leszek Kubicki]] - [[Jan Kucharzewski]] - [[Marek Kuchciński]] - [[Józef Kuczyński]] - [[Jan Kucharzewski]] - [[Marian Kukiel]] - [[Ryszard Kukliński]] - [[Stanisław Kulczyński]] - [[Wiktor Kulerski]] - [[Kazimierz Kumaniecki]] - [[Zofia Kuratowska]] - [[Jacek Kuroń]] - [[Adam Kuryłowicz]] - [[Bernard Kus]] - [[Kazimierz Kutz]] - [[Jan Kwapiński]] - [[Michał Kwapiszewski]] - [[Aleksander Kwaśniewski]] - [[Mikołaj Kwaśniewski]] - [[Eugeniusz Kwiatkowski]] 

== L ==
[[Jan Labecki]] - [[Barbara Labuda]] - [[Paweł Łączkowski]] - [[Kazimierz Ładoś]] - [[Stanisław Lamczyk]] - [[Alfred Lampe]] - [[Oskar Ryszard Lange]] - [[Józef Lassota]] - Jan Lechoń - [[Aleksander Legatowicz]] - [[Ryszard Legutko]] - [[Joachim Lelewel]] - [[Juliusz Leo]] - [[Andrzej Lepper]] - [[Izabela Leszczyna]] - [[Janusz Lewandowski]] - [[Szczepan Lewna]] - [[Karol Libelt]] - [[Bogusław Liberadzki]] - [[Marcin Libicki]] - [[Herman Lieberman]] - [[Bolesław Limanowski]] - [[Adam Lipiński]] - [[Jan Józef Lipski]] - [[Witold Lipski]] - [[Bogdan Lis]] - [[Jan Lityński]] - [[August von Lobkowitz]] - [[Ignacy Loga-Sowiński]] - [[Konstanty Łubieński]] - [[Katarzyna Lubnauer]] - [[Iwona Lubowska]] - [[Kazimierz Lubomirski]] - [[Zdzisław Lubomirski]] - [[Jan Lubrański]] - [[Zdzisław Ludkiewicz]] - [[Dominik Ludwiczak]] - [[Jerzy Łukaszewicz]] - [[Rosa Luxemburg]] - [[Krystyna Łybacka]] -

== M ==
[[Antoni Macierewicz]] - [[Aleksander Mackiewicz]] - [[Stanisław &quot;Cat&quot; Mackiewicz]] - [[Jacek Majchrowski]] - [[Jerzy Majewski]] - [[Wacław Makowski]] - [[Roman Malinowski]] - [[Stanisław Malinowski]] - [[Julian Marchlewski]] - [[Kazimierz Marcinkiewicz]] - [[Karol Marcinkowski]] - [[Krystyna Marszałek-Młyńczyk]] - [[Józef Masny]] - [[Józef Maślanka]] - [[Władysław Matwin]] - [[Tadeusz Mazowiecki]] - [[Franciszek Mazur]] - [[Beata Mazurek]] - [[Stefan Meller]] - [[Stanisław Mendelson]] - [[Sławomir Mentzen]] - [[Zbiginew Messner]] - [[Stanisław Mglej]] - [[Zbigniew Michalek]] - [[Mieczysław Michałowicz]] - [[Joanna Michałowska-Gumowska]] - [[Czesław Michałowski]] - [[Adam Michnik]] - [[Bogusław Miedziński]] - [[Marek Migalski]] - [[Kazimierz Mijal]] (1910-2010) - [[Stanisław Mikołajczyk]] - [[Józef Mikosa]] - [[Józef Mikułowski-Pomorski]] - [[Maria Milczarek]] - [[Zygmunt Miłkowski]] (ps. ''Teodor Tomasz Jeż'') - [[Leszek Miller]] - [[Romuald Miller]] - [[Hilary Minc]] - [[Alfred Miodowicz]] - [[Benon Miśkiewicz]] - [[Kazimierz Młodzianowski]] - [[Tadeusz Witold Młyńczak]] - [[Mieczysław Moczar]] - [[Karol Modzelewski]] - [[Zygmunt Modzelewski]] - [[Andrzej Frycz Modrzewski]] - [[Włodzimierz Mokrzyszczak]] - [[Jędrzej Moraczewski]] - [[Kornel Morawiecki]] - [[Mateusz Morawiecki]] - [[Gabriela Morawska-Stanecka]] - [[Jerzy Morawski]] - [[Kazimierz Morawski]] - [[Anna Moskwa]] - [[Zygmunt Moskwa]] - [[Ignacy Mościcki]] - [[Joanna Mucha]] - [[Zygmunt Muchniewski]] - [[Zygmunt Murański]] - [[Alicja Musiałowa-Afanasjew]] - [[Ludwik Mycielski]] -

== N ==
[[Zygmunt Najdowski]] - [[Tomasz Nałęcz]] - [[Grzegorz Napieralski]] - [[Gabriel Narutowicz]] - [[Jerzy Nawrocki]] - Karol Nawrocki - [[Roman Ney]] - [[Józef Niećko]] - [[Mieczysław Niedziałkowski]] - [[Adam Niezdzielski]] - [[Andrzej Niegolewski]] - [[Władysław Niegolewski]] - [[Stefan Niesiołowski]] - [[Wacław Niewiarowski]] - [[Tomasz Nocznicki]] - [[Barbara Nowacka]] - [[Jan Nowak-Jeziorański]] - [[Julian Nowak]] - [[Roman Nowak]] - [[Sławomir Nowak]] - [[Tadeusz Nowak]] - [[Zbigniew Nowak]] - [[Zenon Nowak]] - [[Juliusz Nowina-Sokolnicki]] - [[Marceli Nowotko]]

== O ==
[[Edward Ochab]] - [[Roman Władysław Odzierzyński|Roman Odzierzyński]] - [[Lidia Geringer de Oedenberg]] - [[Michał Kleofas Ogiński]] - [[Jan Ołdakowski]] - [[Andrzej Olechowski]] - [[Wojciech Olejniczak]] - [[Józef Oleksy]] - [[Jan Olszewski]] - [[Kazimierz Olszewski]] - [[Stefan Olszowski]] - [[Janusz Onyszkiewicz]] - [[Stanisław Opałko]] - [[Marek Orzechowski]] - [[Marian Orzechowski]] - [[Stanisław Osiecki]] - [[Edward Osóbka-Morawski]] - [[Józef Maksymilian Ossoliński]] - [[Stefan Ossowski]] - [[Antoni Jan Ostrowski]] - [[Józef August Ostrowski]] - [[Stanisław Ostrowski]] - [[Józef Ozga-Michalski]]

== P ==
[[Ignacy Jan Paderewski]] - [[Antoni Pająk]] - [[Antoni Pajdak]] - [[Janusz Palikot]] - [[Janusz Pałubicki]] - [[Longin Pastusiak]] - [[Stanisław Patek]] - [[Waldemar Pawlak]] - [[Krzysztof Pawłowski]] - [[Stanisław Pestka]] - [[Ryszard Petru]] - [[Bolesław Piasecki]] - [[Janusz Piechociński]] - [[Krzysztof Piesiewicz]] - [[Jacek Piechota]] - [[Alina Pienkowska]] - [[Bronisław Pieracki]] - [[Jerzy Pilarczyk]] - Witold Pilecki - [[Marian Piłka]] - [[Erazm Piltz]] - [[Józef Pinior]] - [[Leon Piniński]] - [[Józef Pińkowski]] - [[Paweł Piskorski]] - [[Julia Pitera]] - [[Maciej Płażyński]] - [[Bolesław Podedworny]] - [[Lesław Podkański]] - [[Bohdan Podoski]] - [[Daniel Podrzycki]] - [[Marek Pol]] - [[Jerzy Polaczek]] - [[Antoni Ponikowski]] - [[Mieczysław Popiel]] - [[Tadeusz Porębski]] - [[Alfred Wojciech Potocki]] - [[Andrzej Potocki]] - [[Franciszek Salezy Potocki]] - [[Roman Ignacy Potocki]] - [[Stanisław Kostka Potocki]] - [[Aleksander Prystor]] - [[Zygmunt Przetakiewicz]] - [[Kazimierz Pużak]] - [[Tadeusz Pyka]] - [[Wiktor Pyrkosz]]

== R ==
[[Paweł Rabiej]] - [[Władysław Raczkiewicz]] - Edward Raczyński (1786-1845) - [[Edward Raczyński|Edward Bernard Raczyński]] (1891-1993) - [[Roger Adam Raczyński]] - [[Elżbieta Radziszewska]] - [[Stanisław Radkiewicz]] - [[Anna Radziwiłł]] - [[Ferdynand Radziwiłł]] - [[Janusz Franciszek Radziwiłł]] - [[Krzysztof Mikołaj Radziwiłł]] - [[Elżbieta Rafalska]] - [[Mieczysław Rakowski]] - [[Adam Rapacki]] - [[Maciej Rataj]] - [[Cyryl Ratajski]] - [[Zbigniew Włodzimierz Rau]] - [[Ryszard Reiff]] - [[Mikołaj Rej]] - Zbigniew Religa - [[Janusz Reykowski]] - [[Tadeusz Rejtan]] - [[Zbigniew Religa]] - [[Bogusław Rogalski]] - [[Mieczysław Róg-Świostek]] - [[Jan Rokita]] - [[Konstanty Rokossowski]] - [[Michał Rola-Żymierski]] - [[Jerzy Romanik]] - [[Adam Romer]] - [[Dariusz Rosati]] - [[Jacek Rostowski]] - [[Adam Daniel Rotfeld]] - [[Zbigniew Rudnicki]] - [[Tadeusz Rudolf]] - [[Jan Rulewski]] - [[Bolesław Rumiński]] - [[Roman Franciszek Rybarski]] - [[Marian Rybicki]] - [[Edward Rydz-Śmigły]] - [[Karol Rzepecki]] - [[Wincenty Rzymowski]]

== S ==
[[Kazimierz Sabbat]] - [[Władysław Hieronim Sanguszko]] - [[Paweł Samecki]] - [[Henryk Samsonowicz]] - [[Eustachy Stanisław Sanguszko]] - [[Jacek Sasin]] - [[Marek Sawicki]] - [[Grzegorz Schetyna]] - [[Joanna Scheuring-Wielgus]] - [[Joanna Schmidt]] - [[Kazimierz Secomski]] - [[Joanna Senyszyn]] - [[Piotr Serafin]] - [[Michał Seweryński]] - [[Marian Seyda]] - [[Zbigniew Siemiątkowski]] - [[Tomasz Siemoniak]] - [[Bartłomiej Sienkiewicz]] - [[Jarosław Sienkiewicz]] - [[Radosław Sikorski]] - [[Władysław Sikorski]] - [[Albin Siwak]] - [[Florian Siwicki]] - [[Marek Siwiec]] - [[Konstanty Skirmunt]] - [[Felicjan Sławoj Składkowski]] - [[Stanisław Skrzeszewski]] - [[Aleksander Skrzyński]] - [[Krzysztof Skubiszewski]] - [[Leopold Skulski]] - [[Walery Sławek]] - [[Henryk Sławik]] - [[Adam Słomka]] - [[Przemysław Słowik]] - [[Zbigniew Sobotka]] - [[Michał Sokolnicki]] - [[Nahum Sokolow]] - [[Roman Sołtyk]] - [[Kazimierz Sosnkowski]] - [[Andrzej Spychalski]] - [[Marian Spychalski]] - [[Stanisław Sroka]] - [[Florian Stablewski]] - [[Stańczyk (Matejko)|Stanczyk]] - [[Ryszard Stanibula]] - [[Włodzimierz Stanny]] - [[Sokrates Starynkiewicz]] - [[Stefan Starzyński]] - [[Jan Stecki]] - [[Jan Kanty Steczkowski]] - [[Piotr Stefański]] - [[Walenty Stefański]] - [[Janusz Steinhoff]] - [[Andrzej Stelmachowski]] - [[Jerzy Stępień]] - [[Zofia Stępień]] - [[Błażej Stolarski]] - [[Stanisław Stomma]] -  [[Henryk Strasburger]] - [[Andrzej Strug]] - [[Adam Struzik]] - [[Bolesław Strużek]] - [[Ryszard Strzelecki]] - [[Władysław Studnicki]] - [[Antoni Stychel]] - [[Hanna Suchocka]] - [[Zygmunt Surowiec]] - [[Marek Suski]] - [[Jacek Sutryk]] - [[Brunon Synak]] -

== Š ==
[[Henryk Szafrański]] - [[Zbigniew Szalajda]] - [[Edward Szczepanik]] - [[Tadeusz Szelachowski]] - [[Franciszek Szlachcic]] - [[Edward Szczepanik]] - [[Bernard Szczęsny]] - [[Jan Szczepański]] - [[Krzysztof Szczucki]] - [[Tadeusz Szelachowski]] - [[Bogdan Szlachta]] - [[Adam Szłapka]] - [[Jerzy Szmajdziński]] -  [[Stanisław Szwalbe]] - [[Jan Szydlak]] - [[Beata Szydło]] - [[Jerzy Szymanek]] - Wacław Szymanowski - [[Julian Szymański -|Julian Szymański]] - [[Konrad Szymański]] - [[Michał Szymańsky]] - [[Rafał Szymański]] - [[Władysław Szymański]] -[[Wincenty Szymborski]] - [[Szymon Szynkowski Sęk]] - [[Maria Szyszkowska]] -

== Ś ==
[[Artur Śliwiński]] - [[Marian Śliwiński]] - [[Krzysztof Śmiszek]] - [[Janusz Śniadek]] - [[Zdzislaw Świątek]] - [[Henryk Świątkowski]] - [[Marcin Święcicki]] - [[Andrzej Świetlicki]] - [[Ryszard Świętochowski]] - [[Józef Świeżyński]] - [[Jakub Świnka]] - [[Kazimierz Świtała]] - [[Kazimierz Świtalski]]

== T ==
[[Jan Tarło]] (1684-1750) - [[Stanisław Tarnowski]] (1837-1917) - [[Józef Tejchma]] - [[Władysław Tempka]] - [[Ryszard Terlecki]] - [[Stanisław August Thugutt]] - [[Róża Maria Thun und Hohenstein]] - [[Julian Tokarski]] - [[Stanisław Tołwiński]] - [[Zdzisław Tomal]] - [[Janusz Tomaszewski]] - [[Tadeusz Tomaszewski]] - [[Franciszek Trąbalski]] - [[Witold Trąmpczyński]] - [[Wojciech Trąmpczyński]] - Stanisław Trepczyński - [[Rafał Trzaskowski|Rafał (Kazimierz) Trzaskowski]] - [[Izabella Trojanowska]] - [[Tadeusz Tuczapski]] - [[Jerzy Turowicz]] - [[Donald Tusk]] - [[Stanisław Tymiński]] -

== U ==
[[Kazimierz Michał Ujazdowski]] - [[Juliusz Ulrych]] - [[Józef Unszlicht]] - [[Jerzy Urban]] - [[Alfred Urbański]] - [[Jerzy Uziębło]]

== W ==
[[Anna Walentynowicz]] - [[Danuta Wałęsa]] - [[Jarosław Wałęsa]] - [[Lech Wałęsa]] - [[Halina Wasilewska-Trenkner]] - [[Leon Wasilewski]] - [[Wanda Wasilewska]] - [[Józef Wasowski]]/''Wasserzug'' -[[Zbigniew Wassermann]] - [[Jerzy Waszczuk]] - [[Witold Waszczykowski]] - [[Piotr Wawrzyk]] - [[Zygmunt Wenda]] - [[Andrzej Werblan]] - [[Władysław Wicha]] - [[Antoni Więckowski]] - [[Andrzej Wielowieyski]] - [[Bolesław Wieniawa-Długoszowski]] - [[Stefan Wierbłowski]] - [[Mieczysław Wilczek]] - [[Bohdan Winiarski]] - [[Genowefa Wiśniowska]] - [[Kazimierz Witaszewski]] - [[Elżbieta Witek]] - [[Waldemar Witkowski]] - [[Wincenty Witos|Wincenty Witoś]] - [[Edmund Wittbrodt]] - [[Janusz Wojciechowski]] - [[Stanisław Wojciechowski]] - [[Emil Wojtaszek]] - [[Marian Woźniak]] - [[Piotr Woźniak]] - [[Władysław Wróblewski]] - [[Stanisław Wroński]] - [[Zygmunt Wroński]] - [[Władysław Wróblewski]] - [[Tadeusz Wrzaszczyk]] '''-''' [[Henryk Wujec]] - [[Ludwika Wujec]] - [[Józef Wybicki]] - [[Czesław Wycech]] - [[Stanisław Wyganowski]] - [[Jan Wyrowiński]] - [[Krzysztof Wyszkowski]]

== Z ==
[[Józef Zajączek]] - [[August Zaleski]] - [[Filip Zaleski]] - [[Wacław Michał Zaleski]] - [[Wacław Michal Artur Zaleski]] - [[Anna Zalewska]] - [[Paweł Zalewski]] - [[Roman Zambrowski]] - [[Andrzej Artur Zamoyski]] - [[Jan Zamoyski]] (1912-2002) - [[Maurycy Zamoyski]] - [[Stanisław Kostka Zamoyski]] - [[Władysław Stanisław Zamoyski]] - [[Janusz Zarzycki]] - [[Aleksander Zawadzki]] - [[Sylwester Zawadzki]] - [[Jerzy Zawieyski]] - [[Aleksander Zawisza]] - [[Artur Zawisza]] - [[Barbara Zdrojewska]] - [[Bogdan Zdrojewski]] - [[Janusz Zemke]] - [[Urszula Zielińska]] - [[Adam Zieliński]] - [[Florian Ziemiałkowski]] - [[Jerzy Ziętek]] - [[Zbigniew Ziobro]] - [[Józef Zych]] - [[Szmul Zygielbojm]] - [[Marian Zyndram-Kościałkowski]]

== Ž ==
[[Andrzej Żabiński]] - [[Zdzisław Żandarowski]] - [[Michał Rola-Żymierski]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}}

{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Poljakov|Politiki]]
[[Kategorija:Poljski politiki|*]]</text>
      <sha1>7tt35n6u6a3nbz5e1pt2ykpv8dc2v5d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam grških politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>67371</id>
    <revision>
      <id>6757885</id>
      <parentid>6652417</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:24:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* T */</comment>
      <origin>6757885</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8232" sha1="purd81250h6fbhcdoguc77n2mnnsagp" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Grki|grških]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Grkov|Grčija|grških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Nana Aidona|Nana (Athina) Aidona]] - [[Alekos Alavanos]] - [[Ioannis Alevras]] - [[Alkiviadis Diamandi di Samarina]] - [[Konstantinos Alivizatos]] - [[Alekos Alavanos]] - [[Nikos Androulakis]] - [[Adamantios Androutsopoulos]] - [[Georgios Alogoskoufis]] - [[Nikos Andrulakis]] - [[Evangelos Apostolakis]] - [[Lefteris Apostolou]] - [[Periklis Argyropoulos]] - [[Stavros Arnaoutakis]] - [[Georgios Athanasiadis-Novas]] - [[Evangelos Averoff-Tositsas]] - [[Dimitris Avramopoulos]]

== B ==
([[Georgios Babiniotis]]) - [[Evripidis Bakirtzis]] - [[Kostas Bakojanis]] - [[Thanasis Bakolas]] - [[Dora Bakoyannis|Dora (Theodora) Bakoyannis]] - [[Gerasimos Balaouras]] - [[Panos Beglitis]] - [[Pavlos Bakoyannis]] - [[Nikos Beloyannis]] - [[Avraam Benaroya]] - [[Vasileios Botopoulos]] - [[Nikolaos Bouropoulos]]

== C ==
[[Evklid Cakalotos]] -
[[Ioannis Kapodistrias]]  - [[Christos Chomenidis]] - [[Nikolaos Chountis]] - [[Nikos Christodoulakis]]
[[Aleksis Cipras]] (Alexis Tsipras)

== D ==
[[Maria Damanaki]] - [[Panagiotis Danglis]] - [[Epameinondas Deligeorgis]] - [[Konstantinos Demertzis]] - [[Nikos Dendias]] - [[Stavros Dimas]] - [[Alexandros Dimitsas]]  - [[Alexandros Diomidis]] - [[Ion Dragoumis]] - [[Stefanos Dragoumis]] - [[Thodoris Dritsas]] - [[Dimitrios Droutsas]] 

== E ==
[[Athanasios Eftaxias]] - [[Miltiadis Evert]]

== F ==
[[Grigoris Farakos]] - [[Harilaos Florakis]] 

== G ==
[[Fofi Gennimata]] - [[Georgios Gennimatas]] - [[Adonis Georgiadis]] ''- [[Geórgios I]]'' (Princ ''William Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg)'' ''- [[Geórgios II]]'' - [[Christos Geraris]] - (Irina Ginova) - [[Fedon Gizikis]] - [[Alexandros Giotopoulos]] - [[Demetris Giotopoulos]] - [[Phaedon Gizikis]] - [[Manolis Glezos]] (1922-2020) - [[Giorgos Grammatikakis]] - [[Yiannis Grivas]] (=?) [[Ioannis Grivas]] (1923-2016) - [[Apostolos Grozos]]

== H ==
[[Ioannis Haralambopoulos]] - [[Alexandros Hatzikyriakos]]

== I ==
[[Angelos Iatridis]] - [[Dimitrios Ioannidis|Dimitri(o)s Ioannidis]] - [[Giannis Ioannidis]] - [[Aleksandros Ipsilantis]] - [[Dimitrios Ipsilantis]] (Ypsilantis)

== K ==
[[Georgios Kafantaris]] - [[Eva Kaili]] - [[Panos Kammenos]] - [[Loukas Kanakaris-Roufos]] - [[Loukas Kanakaris-Roufos]] - [[Konstantinos Kanaris]] - [[Miltiades Kanaris]] - [[Panajotis Kanellopoulos]] - [[Augustinos Kapodistrias]] - [[Ioannis Kapodistrias]] - [[Konstantinos Karamanlis]] (1907-98) - [[Kostas Karamanlis]] - [[Alexandros Karapanos]] - [[Georgios Karatzaferis]] - [[Georgios Kartalis]] - [[Louka Katseli]] - [[Dimitrios Kiusopulos]] - [[Petros Kokkalis]] - [[Ioannis Kolettis]] - [[Konstantinos Koligiannis|Kostas Koligiannis]] - [[Konstantinos Kollias]] - [[Pavlos Konduriotis]] - [[Georgios Kondylis]] - ''Konstantínos I'' - ''Konstantínos II -'' [[Nikos Konstantopulos]] - [[Zoe Konstantopulou]] - [[Alexandros Korizis]] - [[Stavros Kostopulos]] - [[Nikos Kotzias]] - [[Dimitris Koutsumbas]] / Kocumpas - [[Aleksandros Kumounduros]] - [[Panagiotis Kouroumblis]] - [[Themistoklis Kurusopulos]] - [[Menios Koutsogiorgas]] - [[Dimitrios Kremastinos]] - [[Georgios Kountouriotis|Georgios Kunturiotis]] - [[Paulos Kounduriotis|Paulos Kunduriotis]] - [[Othon Kyriakos]] - [[Leonidas Kyrkos]] - [[Miltos Kyrkos]]

== L ==
[[Panagiotis Lafazanis]] - [[Grigoris Lambrakis]] - [[Stavros Lambrinidis]] - [[Vassilis Leventis]] - [[Michalis Liapis]] - [[Kostas Linoxilakis]] - [[Konstantinos Logothetopoulos]] - [[Andreas Loverdos]] 

== M ==
[[Nikolaos Makarezos]] - [[Aspasia Manos]] - [[Georgios Marangopulos]] - [[Spyros Markezinis]] - ([[Vafeiadis Markos]]) - ([[Manolis Mantakas]]) - [[Panagiotis Markopoulos]] - Princ [[Alexandros Mavrokordatos]] - [[Petros Mavromihalis]] &quot;Petrobej&quot; - [[Stylianos Mavromichalis|Stylianos Mavromihalis]] - [[Georgios Mavros]] - [[Dimitrios E. Maximos]] - [[Vangelis Meimarakis]] - [[Lina Mendoni]] - [[Konstantinos Menoudakos]] - [[Melina Mercouri]] - [[Andreas Metaxas]] - [[Ioannis Metaxas]] - [[Andreas Mihalakopulos]] - [[Charilaos Mitrelias]] - [[Kyriakos Mitsotakis]]/[[Kiriakos Micotakis]] - [[Konstantinos Mitsotakis|Konstantinos (Kyriakoú) Mitsotakis]] (1918-2017) - [[Marika Mitsotakis]] - [[Petros Moliviatis]] /Molyviatis - [[Nana Mouskouri]]  

== N ==
[[Theodoros Negris]] - [[Anna Ntalara]]

== O ==
[[Pavlos Oikonomou-Gouras]]

== P ==
[[Ioannis Paleokrassas]] - [[Nikos Panagiotopoulos]] - [[Theodoros Pangalos]] - [[Lukas Papademos]] - [[Dimitri B. Papadimitriou]] - [[Dimitris Papadimulis]] - [[Georgios Papadopulos]] - [[Stamos Papafrangos]] - [[Alexander Papagos]] - [[Alexandros Papanastasiou]] - [[Andreas Georgiu Papandreu]] - [[Georgios Papandreu]] - [[Georgios Andreas Papandreou|Georgios (Jorgos) Papandreu]] - [[Georgios Papangiotopulos]] - [[Iannos Papantoniu]] - [[Mihalis Papakonstantinou]] - [[Aleka Papariga]] - [[Emmanouil Papastefanakis]] - [[Stelios Papathemelis]] - [[Vassilis Papazachos]] - [[Georgios Papulias]] - [[Karolos (Grigoríou) Papulias]] (1929-2021) - [[Ioannis Paraskevopoulos]] - [[Dimitrios Partsalidis]] - [[Ioannis Passalidis]] - [[Stylianos Pattakos]] (1912-2016) - [[Prokopis Pavlopoulos]] &quot;Pávlos&quot; - [[Ioannis Pesmazoglou]] - [[George Petalotis]] - [[Kiriakos Pierakakis]] - [[Panagiotis Pikrammenos]] - [[Panagiotis Pipinelis]] - [[Nikos Ploumpidis]] - [[Vyron Polydoras]] - [[Panagiotis Poulitsas]] - [[Komninos Pyromaglou]] - [[Nikolaos Plastiras]] - [[Nikolaos Politis]] - [[Vyron Polydoras]] - [[Grigoris Psarianos]] - ([[Dimitrios Psarros]]) - [[Pandelis Pouliopulos|Pandelis Puliopulos]]

== R == 
[[Giannis Ragousis]] - [[Konstantinos Raktivan]] - [[Georgios Rallis]] - [[Ioannis Rallis]] - [[Alexandros Rizos Rangavis]] - [[Dimitris Reppas]] - [[Sotirios Rizos]] - [[Athos Romanos]] - [[Vasileios Rotis]] - [[Benizelos Roufos]]

== S ==
[[Gabriel Sakellaridis]] - [[Nikolaos Sakellariu]] - [[Katerina Sakelaropulu]] - [[Antonis Samaras]] - [[Christos Sardzetakis]] (1929- 2022) - [[Ioánnis Dimítrios Sarmás|Ioánnis (Dimítrios) Sarmás]] - [[George Seremetis]] - [[Margaritis Shinas]] - [[Georgios Siantos]] - [[Teodoros Skilakakis]] - [[Costas Simitis]] - [[Gabriel Sakellaridis]] - [[Margaritis Schinas]] - [[Kostas Skandalidis]] - [[Panos Skourletis]] - [[Stefanos Skouloudis]] - [[Vassilios Skouris]] - [[Ioannis Sofianopulos]] - [[Themistoklis Sofoulis]] - [[Sotirios Souliotis]] - [[Calliope Spanou]] - [[Spilios Spiliotopulos]] - [[Mihail Stasinopulos]] - [[Giorgos Stathakis]] - [[Konstantinos Stavropoulos]] - [[Konstantinos Stefanopulos|Konstantinos Stefanopoulos]] - [[Stefanos Stefanopulos]] - [[Yannis Stournaras]] - [[Kristoforos Stratos]] - [[Dimítris Stratoúlis]] - [[Alexandros Svolos]]

== T ==
[[Konstantinos Tasulas]] - [[Spyridon Tetenes]] - [[Vassiliki Thanou-Christophilou]] - [[Mikis Theodorakis]] - [[Stavros Theodorakis]] - [[Takis Teodorikakos]] - [[Harry Theoharis]] - [[Georgios Theotokis]] - [[Ioannis Theotokis]] - [[Ioannis Toumbas]] - [[Panagiotis Triantafyllakos]] - [[Harilaos Trikupis]] (Charilaos Trikoupis) - [[Ioannis Trikupis]] - [[Spiridon Trikupis]] - [[Euclid Tsakalotos]] - [[Lina Tsaldari]] - [[Konstantinos Tsaldaris]] - [[Panagis Tsaldaris]] - [[Konstantinos Tsatsos]] - [[Andreas Tsipas]] (Andreja Čipov) - [[Ilias Tsirimokos]] - [[Akis Tsohatzopoulos|Akis (Apostolos-Athanasios) Tsohatzopoulos]] - [[Georgios Tsolakoglou]] - [[Emmanouil Tsouderos]] - [[Dimitris Tsovolas]] - [[Tzannis Tzannetakis]] - [[Kitsos Tzavelas]] - [[Andreas Tzimas]] - [[Apostolos Tzitzikostas]] 

== V ==
[[Markos Vafeiadis]] - [[Zinovios Valvis]] - [[Janis Varufakis]] / Yanis Varoufakis - ([[Aris Velouchiotis]]) -
[[Eleftherios Venizelos]] -
[[Evangelos Venizelos]] -
[[Sophoklis Venizelos]] - [[Markis Voridis]] - 
[[Dimitrios Voulgaris]] - 
[[Petros Voulgaris]] - [[Nikos Voutsis]] 

== Z ==
[[Nikolaos Zachariadis|Niko(lao)s Zahariadis]] - [[Aleksandros Zaimis]] - [[Thrasyvoulos Zaimis]] - [[Georgios P. Zanias]] - [[Napoleon Zervas]] - [[Christos Zois]] - [[Georgios Zoitakis]] - [[Xenophon Zolotas]] (1904-2004) - [[Kostas Zouraris]]

{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Grkov|Politiki]]
[[Kategorija:Grški politiki|*]]</text>
      <sha1>purd81250h6fbhcdoguc77n2mnnsagp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kijev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>68283</id>
    <revision>
      <id>6758003</id>
      <parentid>6725365</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:30:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-52289-99</username>
        <id>266491</id>
      </contributor>
      <comment>/* Legenda */</comment>
      <origin>6758003</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7466" sha1="1lii6c5dz89r5z42szlj492d2t55uk0" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name                = Kijev
|other_name          = 
|native_name         = Київ
|settlement_type     = [[Seznam mest v Ukrajini|Mesto]]
|image_skyline       = Лавра.jpg
|image_caption       = [[Kijevsko-Pečerska lavra]]
|image_flag          = Flag of Kyiv Kurovskyi.svg
|image_shield        = COA of Kyiv Kurovskyi.svg
|shield_size         = 75px
|pushpin_map_caption = Lega Kijeva v Ukrajini
|pushpin_map         = Ukrajina
|pushpin_mapsize     = 270
|coordinates_region  = UA 
|subdivision_type    = [[seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name    = {{UKR}}
|subdivision_type1   = Oblast
|subdivision_name1   = Kijev
|subdivision_type2   = občina mesta Kijev
|subdivision_name2   = 
|seat_type           =
|seat                =
|parts_type          = Rajoni
|parts_style         = &lt;!-- Use »list« (for list), »coll« (for collapsed list), »para« (for paragraph format). Default is »list« if up to 5 items, then--&gt;
|parts               = Seznam (10)
|p1                  = Darnickji rajon
|p2                  = Desnianskji rajon
|p3                  = Dniprovskji rajon
|p4                  = Holosiivskji rajon
|p5                  = Obolonskji rajon
|p6                  = Pečerskji rajon
|p7                  = Podilskji rajon
|p8                  = Ševčenkivskji rajon
|p9                  = Solomjanskji rajon
|p10                 = Svjatošinskji rajon
|leader_title        = Župan
|leader_name         = [[Vitalij Kličko]]&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/svet/vitalij-klicko-postal-novi-zupan-kijeva Vitalij Kličko postal novi župan Kijeva, Dnevnik, 26. maj 2014] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140812212532/http://www.dnevnik.si/svet/vitalij-klicko-postal-novi-zupan-kijeva |date=2014-08-12 }}, vpogledano 2014-08-11&lt;/ref&gt;
|area_total_km2      = 839
|population_as_of    = 1. januar 2020
|population_total    = 2.967.360 
|population_metro    = 4.071.000
|population_density_km2 = 3426
|timezone            = EET
|utc_offset          = +2
|timezone_DST        = EEST
|utc_offset_DST      = +3
|latd=50 |latm=27 |lats=00 |latNS=N
|longd=30 |longm=31 |longs=24 |longEW=E
|coordinates_display = yes
|elevation_m         = 179
|postal_code_type    = Poštne številke
|postal_code         = 01xxx–04xxx
|area_code           = +380 44
|blank_name          = Registrska oznaka
|blank_info          = AA (pred 2004: КА,КВ,КЕ,КН,КІ,KT)
|website             = www.kmr.gov.ua
}}

'''Kijev''' ({{Jezik-uk|Київ}}, ''Kyjiv''; {{Jezik-ru|Киeв}}) je [[glavno mesto|glavno]] in največje [[mesto]] [[Ukrajina|Ukrajine]]. Leži v severno-osrednjem delu [[država|države]] ob [[reka|reki]] [[Dneper]] (ukr. ''Dnipro''). Po uradni oceni je imelo leta [[2003]] 2.642.486 [[prebivalstvo|prebivalcev]], 2020 pa že 3 milijone (metropolitansko območje 4 milijone).

Upravno je Kijev [[Upravna delitev Ukrajine#Mesta s posebnim statusom|mesto s posebnim statusom]], neodvisno od [[Kijevska oblast|Kijevske óblasti]], ki ga obkroža. Je tudi [[industrija|industrijsko]], [[znanost|znanstveno]], [[izobraževanje|šolsko]] in [[kultura|kulturno]] središče Ukrajine ter eno najstarejših in najpomembnejših mest v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]].

V Kijevu je [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu|nacionalna univerza]], poimenovana po [[Taras Ševčenko|Tarasu Ševčenku]] (Київський національний університет імені Тараса Шевченка), ki je tretja najstarejša v današnji Ukrajini (za [[Lvov]]om in [[Harkov]]om), poleg nje tudi univerza [[Boris Grinčenko|Borisa Grinčenka]], Ukrajinska nacionalna akademija znanosti itd.

== Legenda ==
Po legendi so bili na svetu trije bratje: najstarejši Kji, srednji Šček in najmlajši Horiv in imeli so sestro Libid. Pluli so po Dnepru in naleteli na dober kraj. Tam so se naselili. Nekega dne se je Kji odpravil na ribolov, reka Dneper pa mu je rekla: »Kji, moj prijatelj, je tu postavil naselje, tako da bodo tam cerkve z zlatimi kupolami, mošeje s številnimi minareti in sinagoge neresničnih dimenzij, to je tvoja usoda«. Kji je ubogal reko in trije bratje in sestra Libid so mesto ustanovili in ga poimenovali po Kji – Kjiev (''Kijev'' - to je kliše iz [[Ruski jezik|ruskega jezika]]). Po Ščeku in Hhorivu sta bila poimenovana dva hriba, v čast svoji sestri Libid poimenovali eno od rek v sodobnem Kijevu.
== Zgodovina ==
Od leta 882 do 1240 je bil Kijev glavno mesto Kijevske Rusije. V poznem srednjem veku je bilo mesto del Velike kneževine Litve. Od 16. do 18. stoletja so mu vladali [[Zaporoški kozaki|ukrajinski kozaki]], nato pa Rusko cesarstvo. Tu je bila ustanovljena Bratovščina svetih Cirila in Metoda kot znak odpora proti rusifikaciji.

Od leta 1917 do 1920 je bilo mesto glavno mesto Ukrajinske ljudske republike. Med [[Ukrajinsko-sovjetska vojna|ukrajinsko-sovjetskej vojny]] je močno trpelo zaradi rdečega terorja.

Med [[Gladomor]]jem in [[Velika čistka|političnimi represijami]] je zaradi Stalinove politike umrlo več deset tisoč prebivalcev Kijeva. Bikivski gozd je bil eno glavnih mest usmrtitev in pokopov žrtev [[NKVD]].

Med letoma 1941 in 1943 je mesto okupiral Tretji rajh, kar je povzročilo uničenje skoraj vse obstoječe mestne infrastrukture in izobraževalnega sistema ter škodo na kulturni dediščini.

Od [[Rusko-ukrajinska vojna|24. februarja 2022]] je mesto tarča ruskega vojaškega bombardiranja.

== Mednarodne povezave ==
Kijev ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi kraji po svetu:

{| width=&quot;60%&quot;
|-
|
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Ankara]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]]
* {{ikonazastave|Belgija}} [[Bruselj]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Budimpešta]]
* {{ikonazastave|ZDA}} [[Chicago]]
* {{ikonazastave|Moldavija}} [[Kišinjev]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]]
* {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Edinburg]]
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevan]]
* {{ikonazastave|Italija}} [[Firence]]
* {{ikonazastave|Finska}} [[Helsinki]]
|
* {{ikonazastave|Poljska}} [[Krakov]]
* {{ikonazastave|Japonska}} [[Kjoto]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Leipzig]]
* {{ikonazastave|Belorusija}} [[Minsk]]
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[München]]
* {{ikonazastave|Danska}} [[Odense]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]]
* {{ikonazastave|Kolumbija}} [[Pereira, Kolumbija|Pereira]]
* {{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Pretorija]]
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]]
* {{ikonazastave|Italija}} [[Rim]]
|
* {{ikonazastave|Čile}} [[Santiago de Chile]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Sofija]]
* {{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]]
* {{ikonazastave|Finska}} [[Tampere]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tbilisi]]
* {{ikonazastave|Kanada}} [[Toronto]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Toulouse]]
* {{ikonazastave|Poljska}} [[Varšava]]
* {{ikonazastave|Kitajska}} [[Vuhan]]
* {{ikonazastave|Litva}} [[Vilna]]
|}

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Ukrajini]]
* [[Evromajdan]] in [[Revolucija dostojanstva]] (2014)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Kyiv|Kijev}}
* {{official}}

{{Upravna delitev Ukrajine}}
{{Mesto heroj SZ}}
{{Herojska mesta Ukrajine}}
{{normativna kontrola}}
{{škrbina-naselje-ua}}

[[Kategorija:Kijev| ]]
[[Kategorija:Mesta v Ukrajini]]
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Sveta mesta]]
[[Kategorija:Upravna delitev Ukrajine]]</text>
      <sha1>1lii6c5dz89r5z42szlj492d2t55uk0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam gvatemalskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>68660</id>
    <revision>
      <id>6758090</id>
      <parentid>6079629</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T22:31:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* A */</comment>
      <origin>6758090</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="874" sha1="5qvcutlui0xth95ucwb6g8suga6laa9" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Gvatemalci|gvatemalskih]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Gvatemalcev|Gvatemala|gvatemalskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Jorge Briz Abularach]] - [[Alejandro Maldonado Aguirre]] - [[Bernardo Arévalo]] - [[Juan José Arévalo]] - [[Miguel Ángel Asturias]]

==B==
[[José Francisco Barrundia]] - 
	
==C==
[[Rafael Carrera]] - [[Emilio Arenales Catalán]] - [[Vinicio Cerezo]] - [[Álvaro Colom]] - [[Otilia Lux de Cotí]] -

==G==
[[Alejandro Giammattei]] - [[Ángel Aníbal Guevara]] - 

==M==
[[Efraín Ríos Montt]] - [[Jimmy Morales]] -
[[José Batres Montúfar]] -

==O==
[[Gabriel Orellana]] - [[Carlos Manuel Arana Osorio]] -

==S==
[[Zury Ríos Sosa]] - [[Eduardo Stein]] - 

==Z==
[[José Rubén Zamora]] - 

{{seznami narodov po poklicu|politikov}}

[[Kategorija:Seznami Gvatemalcev|Politiki]]
[[Kategorija:Gvatemalski politiki|*]]</text>
      <sha1>5qvcutlui0xth95ucwb6g8suga6laa9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam romunskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>71204</id>
    <revision>
      <id>6757879</id>
      <parentid>6739849</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:21:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* V */</comment>
      <origin>6757879</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12854" sha1="gvy1pnkj2fl65ni1vl5247s10jfim65" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Mircea Abrudean]]
*[[Ion Agarbiceanu|Ion Agârbiceanu]]
*[[Constantin Agiu]]
*[[Aurel Aldea]]
*[[Vasile Alecsandri]]
*[[Ștefan Andrei]]
*[[Ecaterina Andronescu]]
*[[Constantin Angelescu]]
*[[Ioan Anton]]
* [[Crin Antonescu]]
* [[Ion Antonescu]]
* [[Mihai Antonescu]]
* [[Gheorghe Apostol]]
* [[Ecaterina Arbore]]
*[[Gheorghe Argeșanu]]
*[[Constantin Argetoianu]]
*[[Clotilde Armand]]
*[[Pall Árpád]]
*[[Apostol Arsache]] (''Apostolos Arsakis'')
*[[Constantin Arseni]]
*[[Gheorghe Asachi]]
*[[Alexandru Athanasiu]]
*[[Bogdan Aurescu]]
* [[Alexandru Averescu]]
*[[Carmen Avram]]

== B ==

* [[Victor Babiuc]]
*[[Elena Bacaloglu]]
*[[Marian Baciu]]
*[[Alexe Ion Bǎdǎrǎu]] (romun.-bolg.)
* [[Nicolae Bălcescu]]
* [[Gheorghe Bălteanu]]
*József Bánk (Iosif Banc)
*[[Vasile Bărbulescu]]
*George Bariț
* [[Alexandru Bârlădeanu]]
*[[Dan Barna]] /?/ [[Kelemen Hunor]]
* [[Traian Băsescu]]
* [[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Gigi Becali]]
* [[Cameluța Beldie]]
* [[Barbu Bellu]]
* [[Alexandru Bîrlădeanu]] 
*[[Nicoleta Bitu]] (romska aktivistka)
* [[Vasile Blaga]]
* [[Ana Blandiana]]
* [[Emil Bobu]]
*[[Emil Boc]]
* [[Emil Bodnăraș]]
*[[Rareș Bogdan]]
*[[Ilie Bolojan]]
*[[Lasló Borbély]]
*[[Petre Borilă]] (''Iordan Dragan Rusev'')
*[[Iordana Borilă]]
*[[Aurel Bozgan]]
*Constantin Andrei Bozianu ([[Constantin Bosianu]])
*[[Dimitrie Brătianu]]
*[[Dinu Brătianu]] 
*[[Gheorghe I. Brătianu]]
* [[Ion I. C. Brătianu]]
* [[Vintilă Brătianu]]
* [[Ioana Bratu]]
* [[Daniel Breaz]]
* [[Anton Breitenhofer]]
*[[Silviu Brucan]]
*[[Valeriu Bucurescu]]
*[[Simion Bughici]]
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*Pál Bugyi
*[[Avram Bunaciu]]
*Sebastian „Tianu” Burduja 
*[[Gheorghe Vasile Buzdugan]]

== C ==

*[[Constanța Crăciun]]
*[[Armand Mihail Călinescu]]
*[[Radu Câmpeanu|Radu-Anton Câmpeanu]]
*[[Ion I. Câmpineanu]]
*[[Alexandrina Cantacuzino]]
*[[Alexandru Cantacuzino]]
*[[Gheorghe Grigore Cantacuzino]] 
*[[Mihail G. Cantacuzino]]
*[[Ion Caramitru]] 
*[[Petre P. Carp]]
*[[Barbu Ștefan Catargiu|Barbu (Ștefan) Catargiu]]
*[[Lascăr Constantin Catargiu|Lascăr (Constantin) Catargiu]] 
*[[Petru Cazacu]]
*[[Elena Ceaușescu]]
* [[Nicolae Ceaușescu]]
*[[Nicu Ceaușescu]]
* [[Mircea Chelaru]]
* [[Iosif Chișinevschi]] (r. Jakob Roitman)
* [[Liuba Chișinevschi]] (Kišinjevskaja)
* [[Daniel Chițoiu]]
*[[Ștefan Cicio-Pop]]
*[[Sorin Mihai Cîmpeanu]]
*[[Mihai Chițac]] (general)
*[[Sorin Cîmpeanu]]
*[[Lina Ciobanu]]
*[[Ștefan Ciobanu]]
*[[Maria Ciocan]]
*[[Marcel Ciolacu]] (''Ion-Marcel Ciolacu'')  
* [[Dacian Cioloș]]
* [[Constanța Ciontu]]
*[[Corneliu Ciontu]]
*[[Cristina Ciontu]] 
* [[Victor Ciorbea]]  
* [[Adrian Cioroianu]] 
*Timotei Cipariu
*[[Constantin Cîrjan]] 
*[[Iosif Chișinevschi]] (''Roitman'')
*[[Florin Cîțu]]
*[[Daniel Ciugureanu]]
*[[Tudor Ciuhodaru]]
*[[Nicolae Ciucă]] 
*[[Constantin Coandă]]
*N. D. Cocea
*[[Corneliu Codreanu|Corneliu (Zelea) Codreanu]] (''Corneliu Zelinski'')
*[[Laura Codruța Kövesi]] 
*[[Dumitru Coliu]] 
*[[Ion Coman]] 
*[[Teodor Coman]]
*[[Lazăr Comănescu]]
*[[Daniel Constantin]]
*[[Nicolae Constantin]]
*[[Alecu Constantinescu]] 
* [[Emil Constantinescu|Emil Ion Constantinescu]]
*[[Miron Constantinescu]]
* [[George Copos]]
* [[Corneliu Coposu]]
*[[Titus Corlățean]] 
* [[Doina Cornea]]
* [[Ion Cosma]]
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Nichifor Crainic]]
*[[Ion Creangă]]
* [[Corina Crețu]]
*[[Nicolae Crețulescu]]
*[[Anton Crihan]] (1893-1993)
*patriarh [[Miron Cristea]]
*[[Gheorghe Cristescu]] (1882-1973)
*Ludovic Csupor (Lajos Csupor)
*[[Sergiu Cunescu]]
*Silviu Curticeanu
*[[Alexandru Ioan Cuza]]

== D ==

* [[Constantin Daicoviciu]]
* [[Vasile Daju]]
* [[Carmen Daniela Dan]]
*[[Nicușor Dan]]
*[[Vasilica Viorica Dăncilă]]
*[[George Ioan Dănescu]]
* [[Constantin Dăscălescu]]
*[[Cristian David]] (r. ''Cristian Troacă'')
*[[Gavril Dejeu]] 
*[[Gheorghe Derussi]]
*[[Dan Deşliu]]
*[[Cristian Diaconescu]]
*[[Dumitru Diaconescu]]
*[[Ion Diaconescu]]
*[[Mircea Diaconu]]
*[[Constantin Diacoviciu]]
*[[Teodor Diamant]] (1810-1841)
*[[Ion Dic Dicescu]]
* [[Ion Dincă]]
* [[Mircea Dinescu]]
* [[Tamara Dobrin]]
*[[Constantin Dobrogeanu-Gherea]] 
*[[Géza Domokos]] 
*[[Constantin Drăgan]] 
*[[Alexandru Drăghici]]
*[[Damien Drăghici]]
*[[Liviu Dragnea]]
*[[Silviu Dragomir]]
*[[Anca Dragu]]
*[[Cătălin Drulă]]
* [[Ion G. Duca]] (''Ion Gheorghe Duca'')
* [[Emil Dumitrescu]]      
*[[Mircea Dușa]]

== E ==

*[[Eduard Eisenburger]]
*[[Petru Enache]]
*[[Manolache Costache Epureanu]]
*[[Pantelimon Erhan]]

== F   ==
*[[János Fazekas]]  
*[[Ludovic Fazekaș]] 
*[[Mircea Fechet]] 
*([[Ferdinand I. Romunski]])
*[[Mihai Viorel Fifor]]
*[[Wilhelm Filderman]]
*[[Gabriela Firea]]
*[[Ion Emanoil Florescu]]
*[[Andrei Florin Mircea]]
*[[Ioan Flueraș]]
* [[Gheorghe Flutur]]
*[[Ștefan (István) Foriș]] - Marius
*[[Ion Costache Frimu]]
* [[Gheorghe Funar]]

== G ==

*[[Suzana Gâdea]]
*[[Alexandrina Găinușe]]
*[[Gala Galaction]]
*[[Grigore Geamănu]]
*[[Virginia Gemescu]]
*[[Mircea Geoană]]
*[[Teohari Georgescu]]
*[[Mihai Gere]]
*[[Leon Ghelerter]]
*[[Mihail Ghelmegeanu]]
*[[Călin Georgescu]]
*[[Nicolae Gheorghe]] (Rom)
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*[[Ștefan Gheorghiu]]
*[[Vladimir Gheorghiu]]
* [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]]
* [[Oliviu Gherman]]
*[[Onisifor Ghibu]]
*[[Dimitrie Ghica-Comănești]]
*[[Grigore Ghica]]
*[[Ioan Grigore Ghica]]
*[[Ion Ghica]] (Gika) 
*[[Maria Ghițulică]] 
*[[Ion Gigurtu]]
*[[Nicolae Giosan]]
*[[Ion Gluvacov]]
* [[Octavian Goga]]
*[[Vasile Goldiș]]
*[[Alexandru G. Golescu]]
*[[Nicolae Golescu]] 
*[[Ștefan Golescu]] 
*[[Alina Gorghiu]] 
*[[Gheorghe Grigorovici]]
*[[Sorin Mihai Grindeanu|Sorin (Mihai) Grindeanu]]
* [[Petru Groza]]
*[[Cozmin Gușă]]
*[[Ștefan Gușă]] (general)

== H ==

*[[Pan Halippa]]
*[[Nicolae Constantin Haralambie]]
*[[Spiru Haret]]
*[[Emil Hațieganu]]
*[[Iulian Hatmanu]]
*Karl Hohenzollern-Sigmaringen
*[[George Homoștean]]
*[[Emil Hurezeanu]] 

== I ==

* Avram Iancu
*[[Traian Igaș]]
*[[Ilie Ilașcu]]
* [[Ion Iliescu]]
*[[Ion Inculeț]]
*[[Natalia Intotero]]
*[[Natalia-Elena Intotero]]
* [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]]/Johannis 
* [[Cazimir Ionescu]] 
*[[Constantin Dudu Ionescu]]
*[[Magdalena Ionescu]]
*[[Mircea Ionescu-Quintus]] (1917-2017)
*[[Ștefania Ionescu]]
*[[Take Ionescu]]
*[[Vladimir Ionescu]]
*[[Florin Iordache]]
*[[Eugenia Iorga]]
* [[Nicolae Iorga]]
* [[Martin Isac]]
* [[Diana Iovanovici-Șoșoacă]]
* [[Constantin Mugurel Isărescu]] 
*[[Mugur Isărescu]]
*[[Mihai Ispas]]
*[[Constantin Ivanovici]] 
*[[George Ivașcu]]?

== J ==

* [[Atanase Joja]]
* [[Lajos Jordáky]]
* [[Iosif Jumanca]]

== K ==

*[[Attila Kelemen]]
*[[Hunor Kelemen]]
*[[Carol Király]]
*[[Mihail Kogălniceanu]]
*[[Iosif Kovács]]

== L ==

* [[Paul Lambrino]]
*[[Alexandru I. Lapedatu]]
*[[Elena Lasconi]]
*[[Aurel Lazăr]]
*[[Ilie Lazăr]]
*[[Constantin Leonard]]
*[[Carol Loncear]]
* [[Vasile Luca]] (László Luka)
*[[Vasile Lucaciu]]
*[[Isac Ludo]]
*László Lukács (Laszlo Luca)
*[[Ioan Lupaș]]
*[[Mihai Lupoi]]
*Nicolae Lupu Costache ?

== M ==

*[[Monica Macovei]]
*[[George Macovescu]]
*[[Virgil Măgureanu]]
*[[Titu Maiorescu]]
*[[Ioan Manciuc]]
*[[Iulian Claudiu Manda]]
*[[Corneliu Mănescu]]
* [[Manea Mănescu]]
* [[Ramona Mănescu]]
* [[Iuliu Maniu]] 
* [[Mihail Manoilescu]]
*[[Adrian Manolache]]
*[[Gheorghe Manole]]
* [[Nicolae Manolescu]]
* [[Mioara Mantale]]
*[[Gheorghe Manu]]
*[[Béla Markó]]
*[[Andrei Marga]]
*[[Mihalache Mărgean]]
*[[Alexandru Marghiloman]]
*[[Dimitrie Marinescu|Dimitrie (Dumitru) Marinescu]]
*[[Ion C. Marinescu]]
*[[Dan Marţian]]
*[[Ion Gheorghe Maurer]]
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Radu Ștefan Mazăre]]
*[[Dumitru Mazilu]]
*[[Marian Mierlă]] 
*[[Teodor Meleșcanu]]
*[[Eugen Mihăescu]]
* Mihai I. (kralj) (1921-2017)
*[[Ioana Mihăilă]]
*[[Ion Mihalache]]
*[[Gheorghe Mihoc]]
*[[Vasile Milea]] (general)
*[[Nicolae Militaru]] (general)
*[[Marian Petre Miluț]]
*[[Gheorghe Mironescu]]
*Ion Mitilineu
*[[Roxana Mînzatu]]
*[[Nicolae Mișu]]
*[[Alexandru Moghioroș]]
*[[Ghiță Moscu]] (r. ''Gelber(t) Moscovici'', tudi [[Alexandru Bădulescu]])
*[[Anton Moisescu]]
*[[Roman Moldovan]]
*[[Mihail Montanu]]
*Ilie B. Moscovici-&quot;Tovilie&quot;/ [[Ilie Moscovici]]
*[[Ghiță Moscu]]
*[[Dan-Ștefan Motreanu]]
*[[Aurel Dragoş Munteanu]]
*[[Neculai Munteanu]]
*[[Ana Mureșan]]
*[[Ilie Murgulescu]]

== N ==
* [[Ferdinand Nagy]]
* [[Zsolt Nagy]]
* [[Adrian Năstase]]
*[[Alexandru Nazare]]
*[[Vasile Neacşa]]
*[[Marian Neacșu]]
*[[Ciprian Necula]] (Rom)
*[[Marin Nedelcu]]
*Liviu Negoita
*[[Victor Negrescu]]
*[[Paul Negriţiu]]
*[[Dan Nica]]
* [[Sergiu Nicolaescu]]
* [[Alexandru Nicolau]]
* [[Paul Niculescu]]
*[[Grigore Niculescu-Buzești]]
*[[Ion Niculi]]  
* [[Sergiu Niță]]

== O ==

*[[Cornel Onescu]]
*[[Gabriel Oprea]]
*[[Gheorghe Oprea]]
*[[Leonard Orban]]
*[[Ludovic Orban]]
*[[Vlad Ovidiu]]

== P ==
* Ion Pacepa? (''Securitate'') 
*[[Alexandru Paleologu]]
*[[Gheorghe Pană]]
*[[Florentin Pandele]]
*[[Maria Paretti]]
* [[Constantin Ion Parhon]]
* [[Lucrețiu Pătrășcanu]]
* [[Ana Pauker]] (1893–1960)
* [[Marcel Pauker]] (1896–1938)
*[[Nicolae Penescu]]-Comnen
*[[Ștefan Peterfi]]
*[[Anca Petrescu]]
*[[Barbu Petrescu]]
*[[Constantin Titel Petrescu]]
*[[Dumitru Petrescu]]
*[[Gheorghe Petrescu]]
*[[Ioana Petrescu]]
*[[Constantin Petrovicescu]]
*[[Sorina Pintea]]
*[[Constantin Pîrvulescu]] (Pârvulescu)
* [[Andrei Pleșu]]
*[[Rovana Plumb]]
* [[Victor Ponta|Victor Viorel Ponta]]
*[[Dănuț Pop]]
*[[Marian Petre Miluț|Ghiță Pop]]
*[[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Călin Popescu-Tăriceanu]]
* [[Cristian Popescu Piedone]]
* [[Dumitru Popescu]]
* [[Ion Popescu-Puțuri]]
* [[Constantin Popovici]] 
*[[Mihai Popovici]]
* [[Aurel Popovici]]
* [[Tudor Postelnicu]]
*[[Radu Preda]]
*[[Cătălin Marian Predoiu|Cătălin (Marian) Predoiu]]
*[[Grigore Preoteasa]]
*([[Constantin Prezan]]: maršal)
*[[Silviu Prigoană]]
* [[George Pruteanu]]
*Demeter Puni (Dumitru Puni)
* [[Hildegard Puwak]]

== R ==

* [[Grigore Răceanu]]
* [[Constantin Radu]]
* [[Ion Radu]]
* [[Nicolae Rădescu|Nicolae Radu Rădescu]]
*[[Gheorghe Rădulescu|Gheorghe 'Gogu' Rădulescu]]
*[[Mihail Ralea]]
*[[Iosif Rangheț]]
* [[Ion Rațiu]]
* [[Leonte Răutu]]
* [[Decebal Traian Remeș]]
*[[Florin Roman]]
* [[Petre Roman]]
*[[Constantin Alexandru Rosetti]]
*[[Maria Rosetti]]
*[[Theodor Rosetti]]
*[[Nicolae Rosetti-Bălănescu]]
* [[Ioan Rus]]
*[[Iosif Rus]] (general)
*[[Nifon Rusailă]]

== S ==

* [[Mihail Sadoveanu]]
*[[Andrei Șaguna]]
*[[Leontin Sălăjan]]
* [[Constantin Sănătescu]] 
*[[Marian Săniuță]]
*&lt;bdi&gt;[[Daciana Sârbu]]&lt;/bdi&gt;
*[[Nicolae Săveanu]]
*[[Robert Sighiartău]]
*[[Horia Sima]]
*[[George Simion]]
*[[Cristofor Simionescu]]
*[[Alfred Simonis]]
*[[Adrian Sîrbu]]
*[[Marin Sorescu]]
* [[Dan Șova]]
* [[Ion Spătărelu]]
*[[Ion Stănescu]]
*[[Victor Stănculescu]] (general) [[Victor Atanasie Stănculescu]]
*[[Constantin Stătescu]]
*[[Pavel Ștefan]]
*''Boris Stefanov Mateev''
*Nicolae ˛Stefanu˛tă
*[[Constantin Stere]]
*[[Barbu Alexandru Ştirbey]] 
*[[Alex Mihai Stoenescu]]
*[[Nicolae Scarlat Stoenescu]]
*[[Ion Stoian]]
*[[Chivu Stoica]]
*[[Gheorghe Stoica]]
*[[Vasile Stoica]]
*[[Constantin C. Stoicescu]]
*[[Theodor Stolojan]]
*[[Radu Stroe]]
*[[Dimitrie Sturdza]]
*[[Daniel Suciu]] 
*[[Ioan Suciu]]
*[[Iosif Szasz]]
*Zoltán Szövérfi

== T ==

*[[Ludovic Takács]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă]]
*[[Ioan Liviu Țâroiu]]
*[[Claudiu Tărziu]]
*[[Gheorghe Tătărescu]]
*[[Iacob Teclu]]
*[[Bujor-Bogdan Teodoriu]]
*[[Eugen Teodorovici]]
*[[Cristian Terheș]]
*[[Nicolae Titulescu]]
*[[Petre Tobă]]
*[[Oana-Silvia Țoiu]]
*[[Ioan Toma]]
*[[Eugen Tomac]]
*[[Ioan Totu]]
*[[Virgil Trofin]]
*[[Gheorghe Trosca]] (general)
*[[Dragoș Tudorache]]
*[[Mihai Tudose]] 

== U ==
* [[Elena Udrea]]
*József Uglar (Iosif Uglar)
*[[Mihai Ungheanu]]
* [[Mihai Răzvan Ungureanu]]
*[[Doru Viorel Ursu]]
*[[Ioan Ursu]]

== V ==

*[[Nicolae Văcăroiu]]
* [[Corneliu Vadim Tudor]]
*[[Alexandru Vaida-Voevod]]
*[[Vasile Vâlcu]]
*[[Adina-Ioana Vălean]]
*[[Darius Bogdan Vâlcov]]
*[[Adina Vălean|Adina Ioana Vălean]]
* [[Radu Vasile]]  
*[[Lia Olguța Vasilescu]]
* [[Ilie Verdeț]]
* [[Teofil T. Vescan]]  
* [[Adriean Videanu|Adrian Videanu]]
* [[Vasile Vîlcu]]
*[[Constantin Vișoianu]]
*Aurel Vlad
*[[Iulian Vlad]] (general-šef ''Securitate'')
*[[Elena Vlăduc]]
*[[Gelu Voican Voiculescu]]
* [[Dan Voiculescu]]
*[[Vlad Voiculescu]]
*[[Gheorghe Constantin Voinea]]
* [[Ștefan Voitec]] 
* [[Varujan Vosganian]]

== Z ==
* [[Duiliu Zamfirescu]]
* [[Elena Zamfirescu]]

== Glej tudi ==
* [[Seznam moldovskih politikov]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}

[[Kategorija:Seznami Romunov|Politiki]]
[[Kategorija:Romunski politiki|*]]</text>
      <sha1>gvy1pnkj2fl65ni1vl5247s10jfim65</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757880</id>
      <parentid>6757879</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:21:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* V */</comment>
      <origin>6757880</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12829" sha1="q8vjq540cj7weyy9e4ib2imz9rqfe66" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Mircea Abrudean]]
*[[Ion Agarbiceanu|Ion Agârbiceanu]]
*[[Constantin Agiu]]
*[[Aurel Aldea]]
*[[Vasile Alecsandri]]
*[[Ștefan Andrei]]
*[[Ecaterina Andronescu]]
*[[Constantin Angelescu]]
*[[Ioan Anton]]
* [[Crin Antonescu]]
* [[Ion Antonescu]]
* [[Mihai Antonescu]]
* [[Gheorghe Apostol]]
* [[Ecaterina Arbore]]
*[[Gheorghe Argeșanu]]
*[[Constantin Argetoianu]]
*[[Clotilde Armand]]
*[[Pall Árpád]]
*[[Apostol Arsache]] (''Apostolos Arsakis'')
*[[Constantin Arseni]]
*[[Gheorghe Asachi]]
*[[Alexandru Athanasiu]]
*[[Bogdan Aurescu]]
* [[Alexandru Averescu]]
*[[Carmen Avram]]

== B ==

* [[Victor Babiuc]]
*[[Elena Bacaloglu]]
*[[Marian Baciu]]
*[[Alexe Ion Bǎdǎrǎu]] (romun.-bolg.)
* [[Nicolae Bălcescu]]
* [[Gheorghe Bălteanu]]
*József Bánk (Iosif Banc)
*[[Vasile Bărbulescu]]
*George Bariț
* [[Alexandru Bârlădeanu]]
*[[Dan Barna]] /?/ [[Kelemen Hunor]]
* [[Traian Băsescu]]
* [[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Gigi Becali]]
* [[Cameluța Beldie]]
* [[Barbu Bellu]]
* [[Alexandru Bîrlădeanu]] 
*[[Nicoleta Bitu]] (romska aktivistka)
* [[Vasile Blaga]]
* [[Ana Blandiana]]
* [[Emil Bobu]]
*[[Emil Boc]]
* [[Emil Bodnăraș]]
*[[Rareș Bogdan]]
*[[Ilie Bolojan]]
*[[Lasló Borbély]]
*[[Petre Borilă]] (''Iordan Dragan Rusev'')
*[[Iordana Borilă]]
*[[Aurel Bozgan]]
*Constantin Andrei Bozianu ([[Constantin Bosianu]])
*[[Dimitrie Brătianu]]
*[[Dinu Brătianu]] 
*[[Gheorghe I. Brătianu]]
* [[Ion I. C. Brătianu]]
* [[Vintilă Brătianu]]
* [[Ioana Bratu]]
* [[Daniel Breaz]]
* [[Anton Breitenhofer]]
*[[Silviu Brucan]]
*[[Valeriu Bucurescu]]
*[[Simion Bughici]]
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*Pál Bugyi
*[[Avram Bunaciu]]
*Sebastian „Tianu” Burduja 
*[[Gheorghe Vasile Buzdugan]]

== C ==

*[[Constanța Crăciun]]
*[[Armand Mihail Călinescu]]
*[[Radu Câmpeanu|Radu-Anton Câmpeanu]]
*[[Ion I. Câmpineanu]]
*[[Alexandrina Cantacuzino]]
*[[Alexandru Cantacuzino]]
*[[Gheorghe Grigore Cantacuzino]] 
*[[Mihail G. Cantacuzino]]
*[[Ion Caramitru]] 
*[[Petre P. Carp]]
*[[Barbu Ștefan Catargiu|Barbu (Ștefan) Catargiu]]
*[[Lascăr Constantin Catargiu|Lascăr (Constantin) Catargiu]] 
*[[Petru Cazacu]]
*[[Elena Ceaușescu]]
* [[Nicolae Ceaușescu]]
*[[Nicu Ceaușescu]]
* [[Mircea Chelaru]]
* [[Iosif Chișinevschi]] (r. Jakob Roitman)
* [[Liuba Chișinevschi]] (Kišinjevskaja)
* [[Daniel Chițoiu]]
*[[Ștefan Cicio-Pop]]
*[[Sorin Mihai Cîmpeanu]]
*[[Mihai Chițac]] (general)
*[[Sorin Cîmpeanu]]
*[[Lina Ciobanu]]
*[[Ștefan Ciobanu]]
*[[Maria Ciocan]]
*[[Marcel Ciolacu]] (''Ion-Marcel Ciolacu'')  
* [[Dacian Cioloș]]
* [[Constanța Ciontu]]
*[[Corneliu Ciontu]]
*[[Cristina Ciontu]] 
* [[Victor Ciorbea]]  
* [[Adrian Cioroianu]] 
*Timotei Cipariu
*[[Constantin Cîrjan]] 
*[[Iosif Chișinevschi]] (''Roitman'')
*[[Florin Cîțu]]
*[[Daniel Ciugureanu]]
*[[Tudor Ciuhodaru]]
*[[Nicolae Ciucă]] 
*[[Constantin Coandă]]
*N. D. Cocea
*[[Corneliu Codreanu|Corneliu (Zelea) Codreanu]] (''Corneliu Zelinski'')
*[[Laura Codruța Kövesi]] 
*[[Dumitru Coliu]] 
*[[Ion Coman]] 
*[[Teodor Coman]]
*[[Lazăr Comănescu]]
*[[Daniel Constantin]]
*[[Nicolae Constantin]]
*[[Alecu Constantinescu]] 
* [[Emil Constantinescu|Emil Ion Constantinescu]]
*[[Miron Constantinescu]]
* [[George Copos]]
* [[Corneliu Coposu]]
*[[Titus Corlățean]] 
* [[Doina Cornea]]
* [[Ion Cosma]]
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Nichifor Crainic]]
*[[Ion Creangă]]
* [[Corina Crețu]]
*[[Nicolae Crețulescu]]
*[[Anton Crihan]] (1893-1993)
*patriarh [[Miron Cristea]]
*[[Gheorghe Cristescu]] (1882-1973)
*Ludovic Csupor (Lajos Csupor)
*[[Sergiu Cunescu]]
*Silviu Curticeanu
*[[Alexandru Ioan Cuza]]

== D ==

* [[Constantin Daicoviciu]]
* [[Vasile Daju]]
* [[Carmen Daniela Dan]]
*[[Nicușor Dan]]
*[[Vasilica Viorica Dăncilă]]
*[[George Ioan Dănescu]]
* [[Constantin Dăscălescu]]
*[[Cristian David]] (r. ''Cristian Troacă'')
*[[Gavril Dejeu]] 
*[[Gheorghe Derussi]]
*[[Dan Deşliu]]
*[[Cristian Diaconescu]]
*[[Dumitru Diaconescu]]
*[[Ion Diaconescu]]
*[[Mircea Diaconu]]
*[[Constantin Diacoviciu]]
*[[Teodor Diamant]] (1810-1841)
*[[Ion Dic Dicescu]]
* [[Ion Dincă]]
* [[Mircea Dinescu]]
* [[Tamara Dobrin]]
*[[Constantin Dobrogeanu-Gherea]] 
*[[Géza Domokos]] 
*[[Constantin Drăgan]] 
*[[Alexandru Drăghici]]
*[[Damien Drăghici]]
*[[Liviu Dragnea]]
*[[Silviu Dragomir]]
*[[Anca Dragu]]
*[[Cătălin Drulă]]
* [[Ion G. Duca]] (''Ion Gheorghe Duca'')
* [[Emil Dumitrescu]]      
*[[Mircea Dușa]]

== E ==

*[[Eduard Eisenburger]]
*[[Petru Enache]]
*[[Manolache Costache Epureanu]]
*[[Pantelimon Erhan]]

== F   ==
*[[János Fazekas]]  
*[[Ludovic Fazekaș]] 
*[[Mircea Fechet]] 
*([[Ferdinand I. Romunski]])
*[[Mihai Viorel Fifor]]
*[[Wilhelm Filderman]]
*[[Gabriela Firea]]
*[[Ion Emanoil Florescu]]
*[[Andrei Florin Mircea]]
*[[Ioan Flueraș]]
* [[Gheorghe Flutur]]
*[[Ștefan (István) Foriș]] - Marius
*[[Ion Costache Frimu]]
* [[Gheorghe Funar]]

== G ==

*[[Suzana Gâdea]]
*[[Alexandrina Găinușe]]
*[[Gala Galaction]]
*[[Grigore Geamănu]]
*[[Virginia Gemescu]]
*[[Mircea Geoană]]
*[[Teohari Georgescu]]
*[[Mihai Gere]]
*[[Leon Ghelerter]]
*[[Mihail Ghelmegeanu]]
*[[Călin Georgescu]]
*[[Nicolae Gheorghe]] (Rom)
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*[[Ștefan Gheorghiu]]
*[[Vladimir Gheorghiu]]
* [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]]
* [[Oliviu Gherman]]
*[[Onisifor Ghibu]]
*[[Dimitrie Ghica-Comănești]]
*[[Grigore Ghica]]
*[[Ioan Grigore Ghica]]
*[[Ion Ghica]] (Gika) 
*[[Maria Ghițulică]] 
*[[Ion Gigurtu]]
*[[Nicolae Giosan]]
*[[Ion Gluvacov]]
* [[Octavian Goga]]
*[[Vasile Goldiș]]
*[[Alexandru G. Golescu]]
*[[Nicolae Golescu]] 
*[[Ștefan Golescu]] 
*[[Alina Gorghiu]] 
*[[Gheorghe Grigorovici]]
*[[Sorin Mihai Grindeanu|Sorin (Mihai) Grindeanu]]
* [[Petru Groza]]
*[[Cozmin Gușă]]
*[[Ștefan Gușă]] (general)

== H ==

*[[Pan Halippa]]
*[[Nicolae Constantin Haralambie]]
*[[Spiru Haret]]
*[[Emil Hațieganu]]
*[[Iulian Hatmanu]]
*Karl Hohenzollern-Sigmaringen
*[[George Homoștean]]
*[[Emil Hurezeanu]] 

== I ==

* Avram Iancu
*[[Traian Igaș]]
*[[Ilie Ilașcu]]
* [[Ion Iliescu]]
*[[Ion Inculeț]]
*[[Natalia Intotero]]
*[[Natalia-Elena Intotero]]
* [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]]/Johannis 
* [[Cazimir Ionescu]] 
*[[Constantin Dudu Ionescu]]
*[[Magdalena Ionescu]]
*[[Mircea Ionescu-Quintus]] (1917-2017)
*[[Ștefania Ionescu]]
*[[Take Ionescu]]
*[[Vladimir Ionescu]]
*[[Florin Iordache]]
*[[Eugenia Iorga]]
* [[Nicolae Iorga]]
* [[Martin Isac]]
* [[Diana Iovanovici-Șoșoacă]]
* [[Constantin Mugurel Isărescu]] 
*[[Mugur Isărescu]]
*[[Mihai Ispas]]
*[[Constantin Ivanovici]] 
*[[George Ivașcu]]?

== J ==

* [[Atanase Joja]]
* [[Lajos Jordáky]]
* [[Iosif Jumanca]]

== K ==

*[[Attila Kelemen]]
*[[Hunor Kelemen]]
*[[Carol Király]]
*[[Mihail Kogălniceanu]]
*[[Iosif Kovács]]

== L ==

* [[Paul Lambrino]]
*[[Alexandru I. Lapedatu]]
*[[Elena Lasconi]]
*[[Aurel Lazăr]]
*[[Ilie Lazăr]]
*[[Constantin Leonard]]
*[[Carol Loncear]]
* [[Vasile Luca]] (László Luka)
*[[Vasile Lucaciu]]
*[[Isac Ludo]]
*László Lukács (Laszlo Luca)
*[[Ioan Lupaș]]
*[[Mihai Lupoi]]
*Nicolae Lupu Costache ?

== M ==

*[[Monica Macovei]]
*[[George Macovescu]]
*[[Virgil Măgureanu]]
*[[Titu Maiorescu]]
*[[Ioan Manciuc]]
*[[Iulian Claudiu Manda]]
*[[Corneliu Mănescu]]
* [[Manea Mănescu]]
* [[Ramona Mănescu]]
* [[Iuliu Maniu]] 
* [[Mihail Manoilescu]]
*[[Adrian Manolache]]
*[[Gheorghe Manole]]
* [[Nicolae Manolescu]]
* [[Mioara Mantale]]
*[[Gheorghe Manu]]
*[[Béla Markó]]
*[[Andrei Marga]]
*[[Mihalache Mărgean]]
*[[Alexandru Marghiloman]]
*[[Dimitrie Marinescu|Dimitrie (Dumitru) Marinescu]]
*[[Ion C. Marinescu]]
*[[Dan Marţian]]
*[[Ion Gheorghe Maurer]]
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Radu Ștefan Mazăre]]
*[[Dumitru Mazilu]]
*[[Marian Mierlă]] 
*[[Teodor Meleșcanu]]
*[[Eugen Mihăescu]]
* Mihai I. (kralj) (1921-2017)
*[[Ioana Mihăilă]]
*[[Ion Mihalache]]
*[[Gheorghe Mihoc]]
*[[Vasile Milea]] (general)
*[[Nicolae Militaru]] (general)
*[[Marian Petre Miluț]]
*[[Gheorghe Mironescu]]
*Ion Mitilineu
*[[Roxana Mînzatu]]
*[[Nicolae Mișu]]
*[[Alexandru Moghioroș]]
*[[Ghiță Moscu]] (r. ''Gelber(t) Moscovici'', tudi [[Alexandru Bădulescu]])
*[[Anton Moisescu]]
*[[Roman Moldovan]]
*[[Mihail Montanu]]
*Ilie B. Moscovici-&quot;Tovilie&quot;/ [[Ilie Moscovici]]
*[[Ghiță Moscu]]
*[[Dan-Ștefan Motreanu]]
*[[Aurel Dragoş Munteanu]]
*[[Neculai Munteanu]]
*[[Ana Mureșan]]
*[[Ilie Murgulescu]]

== N ==
* [[Ferdinand Nagy]]
* [[Zsolt Nagy]]
* [[Adrian Năstase]]
*[[Alexandru Nazare]]
*[[Vasile Neacşa]]
*[[Marian Neacșu]]
*[[Ciprian Necula]] (Rom)
*[[Marin Nedelcu]]
*Liviu Negoita
*[[Victor Negrescu]]
*[[Paul Negriţiu]]
*[[Dan Nica]]
* [[Sergiu Nicolaescu]]
* [[Alexandru Nicolau]]
* [[Paul Niculescu]]
*[[Grigore Niculescu-Buzești]]
*[[Ion Niculi]]  
* [[Sergiu Niță]]

== O ==

*[[Cornel Onescu]]
*[[Gabriel Oprea]]
*[[Gheorghe Oprea]]
*[[Leonard Orban]]
*[[Ludovic Orban]]
*[[Vlad Ovidiu]]

== P ==
* Ion Pacepa? (''Securitate'') 
*[[Alexandru Paleologu]]
*[[Gheorghe Pană]]
*[[Florentin Pandele]]
*[[Maria Paretti]]
* [[Constantin Ion Parhon]]
* [[Lucrețiu Pătrășcanu]]
* [[Ana Pauker]] (1893–1960)
* [[Marcel Pauker]] (1896–1938)
*[[Nicolae Penescu]]-Comnen
*[[Ștefan Peterfi]]
*[[Anca Petrescu]]
*[[Barbu Petrescu]]
*[[Constantin Titel Petrescu]]
*[[Dumitru Petrescu]]
*[[Gheorghe Petrescu]]
*[[Ioana Petrescu]]
*[[Constantin Petrovicescu]]
*[[Sorina Pintea]]
*[[Constantin Pîrvulescu]] (Pârvulescu)
* [[Andrei Pleșu]]
*[[Rovana Plumb]]
* [[Victor Ponta|Victor Viorel Ponta]]
*[[Dănuț Pop]]
*[[Marian Petre Miluț|Ghiță Pop]]
*[[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Călin Popescu-Tăriceanu]]
* [[Cristian Popescu Piedone]]
* [[Dumitru Popescu]]
* [[Ion Popescu-Puțuri]]
* [[Constantin Popovici]] 
*[[Mihai Popovici]]
* [[Aurel Popovici]]
* [[Tudor Postelnicu]]
*[[Radu Preda]]
*[[Cătălin Marian Predoiu|Cătălin (Marian) Predoiu]]
*[[Grigore Preoteasa]]
*([[Constantin Prezan]]: maršal)
*[[Silviu Prigoană]]
* [[George Pruteanu]]
*Demeter Puni (Dumitru Puni)
* [[Hildegard Puwak]]

== R ==

* [[Grigore Răceanu]]
* [[Constantin Radu]]
* [[Ion Radu]]
* [[Nicolae Rădescu|Nicolae Radu Rădescu]]
*[[Gheorghe Rădulescu|Gheorghe 'Gogu' Rădulescu]]
*[[Mihail Ralea]]
*[[Iosif Rangheț]]
* [[Ion Rațiu]]
* [[Leonte Răutu]]
* [[Decebal Traian Remeș]]
*[[Florin Roman]]
* [[Petre Roman]]
*[[Constantin Alexandru Rosetti]]
*[[Maria Rosetti]]
*[[Theodor Rosetti]]
*[[Nicolae Rosetti-Bălănescu]]
* [[Ioan Rus]]
*[[Iosif Rus]] (general)
*[[Nifon Rusailă]]

== S ==

* [[Mihail Sadoveanu]]
*[[Andrei Șaguna]]
*[[Leontin Sălăjan]]
* [[Constantin Sănătescu]] 
*[[Marian Săniuță]]
*&lt;bdi&gt;[[Daciana Sârbu]]&lt;/bdi&gt;
*[[Nicolae Săveanu]]
*[[Robert Sighiartău]]
*[[Horia Sima]]
*[[George Simion]]
*[[Cristofor Simionescu]]
*[[Alfred Simonis]]
*[[Adrian Sîrbu]]
*[[Marin Sorescu]]
* [[Dan Șova]]
* [[Ion Spătărelu]]
*[[Ion Stănescu]]
*[[Victor Stănculescu]] (general) [[Victor Atanasie Stănculescu]]
*[[Constantin Stătescu]]
*[[Pavel Ștefan]]
*''Boris Stefanov Mateev''
*Nicolae ˛Stefanu˛tă
*[[Constantin Stere]]
*[[Barbu Alexandru Ştirbey]] 
*[[Alex Mihai Stoenescu]]
*[[Nicolae Scarlat Stoenescu]]
*[[Ion Stoian]]
*[[Chivu Stoica]]
*[[Gheorghe Stoica]]
*[[Vasile Stoica]]
*[[Constantin C. Stoicescu]]
*[[Theodor Stolojan]]
*[[Radu Stroe]]
*[[Dimitrie Sturdza]]
*[[Daniel Suciu]] 
*[[Ioan Suciu]]
*[[Iosif Szasz]]
*Zoltán Szövérfi

== T ==

*[[Ludovic Takács]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă]]
*[[Ioan Liviu Țâroiu]]
*[[Claudiu Tărziu]]
*[[Gheorghe Tătărescu]]
*[[Iacob Teclu]]
*[[Bujor-Bogdan Teodoriu]]
*[[Eugen Teodorovici]]
*[[Cristian Terheș]]
*[[Nicolae Titulescu]]
*[[Petre Tobă]]
*[[Oana-Silvia Țoiu]]
*[[Ioan Toma]]
*[[Eugen Tomac]]
*[[Ioan Totu]]
*[[Virgil Trofin]]
*[[Gheorghe Trosca]] (general)
*[[Dragoș Tudorache]]
*[[Mihai Tudose]] 

== U ==
* [[Elena Udrea]]
*József Uglar (Iosif Uglar)
*[[Mihai Ungheanu]]
* [[Mihai Răzvan Ungureanu]]
*[[Doru Viorel Ursu]]
*[[Ioan Ursu]]

== V ==

*[[Nicolae Văcăroiu]]
* [[Corneliu Vadim Tudor]]
*[[Alexandru Vaida-Voevod]]
*[[Vasile Vâlcu]]
*[[Darius Bogdan Vâlcov]]
*[[Adina Vălean|Adina Ioana Vălean]]
* [[Radu Vasile]]  
*[[Lia Olguța Vasilescu]]
* [[Ilie Verdeț]]
* [[Teofil T. Vescan]]  
* [[Adriean Videanu|Adrian Videanu]]
* [[Vasile Vîlcu]]
*[[Constantin Vișoianu]]
*Aurel Vlad
*[[Iulian Vlad]] (general-šef ''Securitate'')
*[[Elena Vlăduc]]
*[[Gelu Voican Voiculescu]]
* [[Dan Voiculescu]]
*[[Vlad Voiculescu]]
*[[Gheorghe Constantin Voinea]]
* [[Ștefan Voitec]] 
* [[Varujan Vosganian]]

== Z ==
* [[Duiliu Zamfirescu]]
* [[Elena Zamfirescu]]

== Glej tudi ==
* [[Seznam moldovskih politikov]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}

[[Kategorija:Seznami Romunov|Politiki]]
[[Kategorija:Romunski politiki|*]]</text>
      <sha1>q8vjq540cj7weyy9e4ib2imz9rqfe66</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vlado Kreslin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>71848</id>
    <revision>
      <id>6757882</id>
      <parentid>6735749</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:23:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <comment>+, - slike</comment>
      <origin>6757882</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10398" sha1="3bmobt26fnw8jx2hgyl0x32dto0358n" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name         = Vlado Kreslin
| Background   = person
| Birth_name   = Vlado Kreslin
| Alias        = 
| Instrument   = [[Pevec|vokal]], [[ustna harmonika]], [[kitara]], [[klavir]], [[boben]]
| Genre        = [[rock]], [[folk]], [[etno]], [[folk revival]], [[pop glasba|pop]]
| Years_active = 1970–danes
| Label        = Založba Kreslin  d.o.o 
| Associated_acts = Apollo, Špirit group, Horizont, [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]], [[Mali bogovi]], Beltinška banda
}}

'''Vlado Kreslin''', [[Slovenci|slovenski]] [[kantavtor]] in [[folk rock]] [[glasbenik]], * [[29. november]] [[1953]], [[Beltinci]].

== Življenjepis ==
Glasbeno kariero je začel leta 1970 kot bobnar v bandu ''[[Apollo (band)|Apollo]]''. Kot pevec je nastopal s skupinami [[Špirit group]] (Murska Sobota, 1973), [[Zodiac (glasbena skupina)|Zodiac]], [[Izvir (glasbena skupina)|Izvir]], [[Horizont (glasbena skupina)|Horizont]] ([[Ljubljana]]) (1975–1978), Sanje in Avantura (Ljubljana) 1979. Leta 1980 je zmagal na [[slovenska popevka|slovenski popevki]] s skladbo ''Dan neskončnih sanj''. Leta 1983 se je priključil skupini [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]. Z njimi je posnel albuma ''[[Od višine se zvrti (album)|Od višine se zvrti]]'' 1986 ter ''[[Bogovi in ovce]]'' 1988. Nastopali so kot predskupina [[Rory Gallagher|Roryja Gallagherja]], [[R.E.M]], [[Michael Chapman|Michaela Chapmana]] in [[Bob Dylan|Boba Dylana]]. Leta 1991 je skupina prenehala delovati.

Kreslin je vzporedno ustvarjal avtorsko glasbo, večinoma z soavtorjem in kitaristom [[Miro Tomassini|Mirom Tomassinijem]]. iz tega obdobja izhaja eden njegovih najbolj prepoznavnih hitov ''Tista črna kitara''.

Leta 1991 se je pričel glasbeno družiti s starejšimi godci iz rojstnih [[Beltinci|Beltincev]] - [[Beltinška banda|Beltinško bando]]. Posvetil se je ljudski glasbi in povzročil pravi preporod slovenske etno glasbe. Približal jo je mlajšim generacijam, demarginaliziral in rehabilitiral je [[prekmurščina|prekmursko narečje]]. Z bandom [[Mali bogovi]] in [[Beltinška banda|Beltinško bando]] je pričel združevati včeraj in danes, lokalno in globalno. V [[Beltinška banda|Beltinški bandi]] delujeta sedaj že druga in tretja generacija ljudskih muzikantov. Najstarejši je Kreslinov oče, [[Milan Kreslin]] (rojen 1928).

Kreslin pogosto sodeluje z drugimi glasbeniki, iz Slovenije ([[Siddharta]], Kokosy, Batista Cadillac,[[Gal Gjurin|Gal]] in [[Severa Gjurin]]) in tujine ([[Allan Taylor]], Andy Irvine,[[The Walkabouts]], [[Rade Šerbedžija]], [[Parni valjak]], [[Hans Theessink|Ogenj. Hans Theessink]], [[Vlatko Stefanovski]], [[Chris Eckman]], [[Damir Imamović]], [[Dubliners]], [[Antonella Ruggiero]], [[Barcelona Klezmer and Gipsy Orchestra]], [[Ferus Mustafov]], [[Freres Guisse]], Divanhana, Senidah, Feng Mantian).

Izdal je šestindvajset albumov z avtorsko glasbo, več pesniških zbirk, nastopal v filmih in gledališču kot igralec in avtor glasbe. Številne njegove pesmi so ponarodele, nekatere so postale navdih za romane, celovečerne filme in diplomske naloge. 

Leta 2009 je na gostovanju na Univerzi Yale prejel častni naziv Quincey Porter Fellow. Novembra 2018 je bil premierno predstavljen biografski dokumentarec [[Poj mi pesem (film)|Poj mi pesem]], ki ga je režiral [[Miran Zupanič]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlado Kreslin|url=https://www.kreslin.com/pm/katalog/dokumentarni-film-poj-mi-pesem/|website=www.kreslin.com|accessdate=2021-05-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; Istega leta je na Festivalu šansona v Šibeniku prejel prvo nagrado. Leta [[2020]] je prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ježkova nagrada letos v roke ljubljencu občinstva Vladu Kreslinu|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/jezkova-nagrada-letos-v-roke-ljubljencu-obcinstva-vladu-kreslinu/539962|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ježkov nagrajenec Vlado Kreslin: &quot;Tudi v teh časih nas rešuje ustvarjalnost&quot;|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/jezkov-nagrajenec-vlado-kreslin-tudi-v-teh-casih-nas-resuje-ustvarjalnost/540276|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; leta 2021 pa [[Zlata piščal (nagrada)|Zlato piščal]] za življenjsko delo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kreslinu Zlata piščal za življenjsko delo - Pomurec.com|url=https://www.pomurec.com/vsebina/62534/Kreslinu_Zlata_piscal_za_zivljenjsko_delo|website=www.pomurec.com|accessdate=2021-05-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Zlata piščal za življenjsko delo Vladu Kreslinu|url=https://www.sta.si/2902914/zlata-piscal-za-zivljenjsko-delo-vladu-kreslinu|website=www.sta.si|accessdate=2021-05-24}}&lt;/ref&gt; Je trikratni dobitnik nagrade Trusted Brand Reader's Digest (2015, 2021, 2022). Junija 2022 je prejel Red za zasluge za izjemen ustvarjalni prispevek k slovenski glasbeni umetnosti, predsednika republike Slovenije.

=== Zasebno ===
Je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. Živi v [[Ljubljana|Ljubljani]] z ženo in tremi otroki.

== Diskografija ==
[[Slika:Pero Lovšin and Vlado Kreslin.jpg|sličica|260x260_pik|S [[Peter Lovšin|Perom Lovšinom]]]]
[[Slika:Vlado Kreslin NTK 2026 (2).jpg|sličica|260px|Nastop s spremljevalno skupino Mali Bogovi, 2026]]

=== Albumi ===
* ''Vlado Kreslin'', kaseta (ZKP RTV Ljubljana, 1985)
*''[[Od višine se zvrti (album)|Od višine se zvrti]]'' -  Martin Krpan, LP (ZKP RTV Ljubljana,1986)
*''[[Bogovi in ovce|Bogovi in ovce]]'', Martin Krpan, LP (ZKP RTV Ljubljana,1988)
*''Namesto koga roža cveti'' - Vlado Kreslin CD (ZKP RTV Ljubljana, 1991)
*''Spominčice'' - Vlado Kreslin in Beltinška banda CD Bistrica,1992)
*''Najlepša leta našega življenja'' - Vlado Kreslin in Beltinška banda CD (Bistrica, 1993)
*''Nekega jutra, ko se zdani'' - Vlado Kreslin in Mali bogovi CD (Bistrica,1994)
*''Pikapolonica -'' Vlado Kreslin, Mali bogovi in Beltinška banda CD (Čarna, 1996)
*''Muzika'' - Vlado Kreslin CD (Čarna,1998)
*''Ptič'' - Vlado Kreslin CD  (Založba Kreslin, 2000)
*''Kreslinčice'' - Vlado Kreslin 2 CD (Založba Kreslin, 2002)
*''Woyzeck'' - Vlado Kreslin in igralci SNG DRama Ljubljana CD (Drama SNG, 2002)
*''Generacija'' - Vlado Kreslin CD  (Založba Kreslin, 2003)
*''Koncert'' - CD in 2 DVD (Založba Kreslin, 2005)
*''[[Cesta (album)|Cesta]]'' - Vlado Kreslin CD (Založba Kreslin, 2007)
*''Cesta - Vlado Kreslin'' razširjena izdaja, CD(Založba Kreslin, 2009)
*''Drevored'' - Vlado Kreslin CD (Založba Kreslin, 2010)
*''Cankarjev dom LIVE  -  Vlado Kreslin 1992-2011'', posnetki s koncertov v Cankarjevem domu, CD, (Založba Kreslin, 2011)
*''Čarobnice'' - Vlado Kreslin 3 CD (Založba Kreslin, 2013)
*''Umjesto koga roža cveti'' - Vlado Kreslin CD (Dallas, 2013)
*''Če bi midva se kdaj srečala'' - Vlado Kreslin CD, (Založba Kreslin, 2015)
*Balkan Reunion - Barcelona Gipsy &amp; Klezmer Orchestra &amp; Vlado Kreslin CD (Diggers Music, Barcelona, 2016)
*Never Lose Your Soul - Guisse - Kreslin - Leonardi CD (Intek, 2017
*Greatest HIts - Vlado Kreslin 2 CD (Croatia Records, 2019)
*''[[Kreslinovanje]] - Vlado Kreslin'' LIVE 2 CD  (ZKP RTV SLO, 2019)
*Kreslinovanje -  Vlado Kreslin LIVE 2 LP (ZKP RTV SLo, 2019)
*''[[Kaj naj ti prinesem, draga|Kaj naj ti prinesem, draga]]'' - Vlado Kreslin CD (Založba Kreslin, 2019)
*Namesto koga roža cveti  LP (ZKP RTV, 2021)
Živo - Vlado Kreslin in Teo Collori &amp; Momento Cigano CD (Založba Kreslin, 2022)

Kje si b'la doslej CD (Založba Kreslin, 2023)

Križanke 2023 - Koncert, CD (Založba Kreslin, 2024)

Izštekanih 10 Poklon Vladu Kreslinu, dvojni LP (ZKP RTV, 2024) 

== Knjige ==

* 1991 - ''Namesto koga roža cveti / Sonček je in ti si skuštrana'' - Vlado Kreslin in Zoran Predin (Lokvanj in Založba M&amp;M)
* 1999 - ''Besedila pesmi'' - Vlado Kreslin, besedila s prevodi v nemški, italijanski in angleški jezik ter kratek jezikovni vodič (Založba Drava, Celovec in Založba Čarna, Ljubljana)
* 1999 - ''Pesmarica'' - 38 notnih zapisov in besedil, esejev  (Založba Kreslin)
* 2003 - ''Vriskanje in jok'' - pesniška zbirka (Založba GOGA); ponatis 2025
* 2006 - ''Venci'' - Povest o Beltinški bandi, pesniška zbirka in DVD (Založba Kreslin)
* 2009 - ''Pojezije'' - pesniška zbirka (Založba Kreslin)
* 2010 - ''Umijesto koga ruža cvijeta'' (prevod A.Burić, založba Šahinpahić, Sarajevo)
* 2010 - ''Prije nego otvoriš oči'' (prevod G.Filipi, založba Dominović, Zagreb)
* 2012 - ''Instead of Whom Does the Flower Bloom'' - The Poems of Vlado Kreslin (prevod Urška Charney, založba Guernica Editions Inc.)
* 2018 - ''Zakartana ura'' (Beletrina)
* 2019 - ''Prokockani sat'' (prevod Marina Vujčić, Ivan Sršen, Sandorf Zagreb)

== Film ==
*''Ljubezni Blanke Kolak'' (B.Jurjaševič), glasba, 1986
*''[[Čisto pravi gusar]]'' (A.Tomašič), glasba, 1986
*''[[Korak čez (TV drama)|Korak čez]]'' (Igor Šmid), glasba Martin Krpan, 1988
*''Nekdo drug'', vloga, 1989
*''[[Halgato]]'' (A.Mlakar) vloga in glasba, 1994
*''Poredušov Janoš'' (A.Tomašič), glasba, 1998
*''[[Traktor, ljubezen in rock'n'roll|Traktor, ljubezen in rock'n'rol]]'' ( B.Djurić), vloga, 2006
*''[[Poj mi pesem]]'' (M.Zupanič), biografski dokumentarec, 2018

== TV serije ==

* ''[[Geniji ali genijalci]]'' (Babič, Vozny), glasba, 1985

== Gledališče ==
*''Rocky Horror Picture show'', kot Riff Raff, Drama SNG Maribor,1988
*''Jermanovo seme'', v vlogi samega sebe, Drama SNG Maribor, 1993
*''Faust TV'', kot Faust, Drama SNG Maribor,1996
*''Woyzeck'', glasba, DRama SNG Ljubljana, 2002
*''Three Other Sisters'', vloga in glasba, Theatre Gigante, Milwaukee,2010

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commonscat}}
{{SocialLinks}}
* {{Discogs artist}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174730123 Vlado Kreslin]. Ime tedna (2. november 2020). Val 202 (RTV Slovenija).

{{JezkoviNagrajenci}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kreslin, Vlado}}
[[Kategorija:Slovenski kantavtorji]]
[[Kategorija:Beltinška banda]]
[[Kategorija:Mali bogovi]]
[[Kategorija:Prekmurski glasbeniki]]
[[Kategorija:Martin Krpan (glasbena skupina)]]
[[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]]
[[Kategorija:Vlado Kreslin| ]]
[[Kategorija:Osebnosti iz Občine Beltinci]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski orgličarji]]</text>
      <sha1>3bmobt26fnw8jx2hgyl0x32dto0358n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih smučarjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>71978</id>
    <revision>
      <id>6758187</id>
      <parentid>6751354</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T08:49:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* T */</comment>
      <origin>6758187</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8188" sha1="519key01ynwpz9v14r6uxjc0vk4h6l5" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] alpskih [[alpsko smučanje|smučarjev]] in smučark.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{compactTOC2}}

==A==
* [[Urška Ahac]]
*[[Desiree Ajlec]]
*[[Jure Aleš]] (''telemark'')
*[[Sašo Aleš]] (''telemark'')
* [[Majda Ankele]]
*[[Danimir Ažman]]
*[[Rok Ažnoh]]

== B ==

* [[Rudolf Badjura]]
*[[Nina Bednarik]] - prosti slog
* [[Iztok Belehar]] (1941&amp;ndash;2024)
*[[Grega Benedik]]
*[[Klemen Bergant]]
*[[Dinko Bertoncelj]]
*[[Jože Bertoncelj (alpski smučar)]]
*[[Špela Bertoncelj]]
*[[Lidija Bijol]]?
*[[Nataša Blažič]]
*[[Marko Bleiweis]]
*[[Tina Bogataj]]
* [[Nataša Bokal]]
* [[Borut Božič (alpski smučar)|Borut Božič]] 
*[[Špela Bračun]]
* [[Aleš Brezavšček]]
* [[Katarina Breznik]]
* [[Saša Brezovnik]]
* [[Barbara Brlec]]
* [[Vanja Brodnik]]
*[[Boštjan Brus]]
* [[Ana Bucik]]

== C ==

* [[Drago Cerar]]?
* [[Tomaž Cerkovnik]]
* Cizej
* [[Miran Cizelj]]
* [[Franc Cvenkelj]]

==Č==
* [[Marko Čar]] (alpinistični)
* [[Martin Čater]]
*[[Jaša Čebulj]]
*[[Ivo Černilec]] (trener) 
*[[Martin Čater|Ilka Čerpes]]
*([[Edmund Čibej]])
* [[Tomaž Čižman]]
* [[Franci Čop]]
* [[Simon Čopi]] (alpinistični)

== D ==

* [[Lea Dabič]]
* [[Tilen Debelak]]
*([[Janez Dekleva, smučarski trener|Janez Dekleva]])
* [[Frederik Detiček]]
* [[Mojca Dežman]]
* [[Bojana Dornig]]
* [[Ludvig Dornig|Ludvik Dornig]]
*[[Danilo Dougan]]?
* [[Alenka Dovžan]]
* [[Mitja Dragšič]]
* [[Ana Drev]]
* [[Aljaž Dvornik]]
* [[Jaka Dvornik]]
* [[Neja Dvornik]]
* [[Patricija Dvornik]]
* [[Pika Dvornik]]

== F ==

* [[Krista Fanedl]] Dekleva
*[[Saša Farič]] - alpski in prosti slog (kros)
* [[Maruša Ferk]]
* [[Nika Fleiss]]
* [[Janez Flere]] (Argentina)
*[[Filip Flisar]] - prosti slog (kros)
*[[Boža Fon]]
*[[Srečko Forte]]
* [[Jure Franko]]
* [[Matevž Frelih]] (Fröhlich) (1905 - 1944)

==G==
* [[Miha Gale]] - prosti slog
*[[Nina Gantar]]
*[[Anže Gartner]] 
*[[Aleš Gartner]]
* [[Filip Gartner]]
* [[Miran Gašperšič]]
* [[Jože Gazvoda]]
* [[Alek Glebov]]
* [[Sara Globočnik]]
* [[Aleš Gorza]]
* [[Pavel Grašič]]
* [[Gregor Grilc]]
* [[Žan Grošelj]]
* [[Drago Grubelnik]]
*[[Aleš Guček]] - &quot;Smuček&quot;

==H==
* [[Štefan Hadalin]]
*[[Jana Hafner]]
* [[Ula Hafner]]
*[[Hubert Hajm]] (Heim)
*[[Erika Heim]] (1913 - 2014)
*[[Katja Horvat]]
*[[Franc Horvatiček]] (telemark)
* [[Miha Hrobat]]
* [[Janez Hrovat]]
* [[Meta Hrovat]]
* [[Urška Hrovat]]

==I==
* [[Jože Ilija]]
*[[Ida Istenič]]
*[[Jože Ivačič]] - prosti slog

==J==
*[[Gal Jakič]] (paraplegik)
*[[Blaž Jakopič]]
*[[Jaka Jazbec]]
*[[Janez Jazbec]]
*[[Katja Jazbec]]
*[[Patrick Jazbec]]
*[[Marjan Jeločnik]]
*[[Tomaž Jemc]]
*[[Marko Jemec]]- prosti slog
*[[Martin Jereb]] (Argentina)
* [[Andrej Jerman]]
* [[Marko Jerman|Marko Luis Jerman]] (Argentina)
*[[Matjaž Jerman]]?
* [[Metka Jerman]]
*[[Irena Jež]]
*[[Matej Jovan]]
*[[Herbert Jurič]]

==K==
* [[Anja Kalan]]
* [[Barbara Kalan]]
*[[Jaro Kalan]]
*[[Davo Karničar]] (alpinistični)
*[[Alojzij Katnik]]
*[[Janez Kavar (smučar)|Janez Kavar]] (1933 - 2017)
*[[Aleksander Kavčič]]
*[[Marko Kavčič]]
*[[Janko Kermelj]] (1926 -?)
*[[Marko Klančar]] - prosti slog
*[[Alojz Klančnik]]
*[[Tone Klančnik Karel]]
*[[Andrej Klinar]]
*[[Mirko Klinar]]
* [[Boštjan Kline]]
* [[Bernhard Knauss]]
*[[Maja Knez]]
*[[Lina Knific]]
* [[Ana Kobal]] (*1983)
* [[Ana Kobal (alpska smučarka, rojena 1991)|Ana Kobal]] (*1991)
*[[Miha Kobal]]
* [[Jernej Koblar]]
*[[Stane Koblar]] (1919 - 1983)
*[[Lidija Kodrič (alpska smučarka)]]
* [[Katja Koren]]
*[[Klemen Kosi]]
* [[Jure Košir]]
*[[Gašper Kovač]]
* [[Andrej Kozelj]]
* [[Vinko Kozjek]]
* [[Andrej Kramer]] - prosti slog
* [[Žan Kranjec]]
* [[Andrej Križaj]]
* [[Bojan Križaj]]
* [[Luka Križaj]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=KRIZAJ Luka - Athlete Information|url=https://www.fis-ski.com/DB/general/athlete-biography.html?sectorcode=AL&amp;competitorid=188424|website=www.fis-ski.com|accessdate=2020-05-03}}&lt;/ref&gt;
*[[Peter Križaj]]
*[[Martin Križaj]]  &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=KRIZAJ Martin - Athlete Information|url=https://www.fis-ski.com/DB/general/athlete-biography.html?sectorcode=AL&amp;competitorid=230046|website=www.fis-ski.com|accessdate=2020-05-03}}&lt;/ref&gt;
*[[Zdravko Križaj]]
*[[Gašper Kržišnik]]
*[[Karel Kumer]]
* [[Mitja Kunc]]
* [[Jože Kuralt]]
*[[Alenka Kürner]]
* [[Miha Kürner]]
* [[Janez Kveder]] - Skalaš (1897-1950)

==L==
* [[Andrej Lakota]]
*[[Peter Lakota]]
*[[Miloš Lapajne]]
*[[Lila Lapanja]] 
*[[Katarina Lavtar]] Pogačnik
* [[Katja Lesjak]]
*[[Andreja Leskovšek]]
*[[Anja Leskovšek]]
* [[Klara Livk]]
* [[Dalia Lorbek]]
*[[Lea Lozar]]
* [[Matevž Lukanc]]
* [[Slavko Lukanc]]
* [[Pavel Lukman]]

==M==
*[[Marjan Magušar]]
*[[Mišo Magušar]]
*[[Katarina Malenšek]] (''telemark'')
*[[Janez Mally]]
*[[Gašper Markič]]
*[[Jaka Marn]]
* [[Tijan Marovt]]
*([[Milan Maver]])
* [[Tina Maze]]
* [[Alojzija Meglič]] *
* [[Špela Mičunovič]] (''telemark'')
* [[Nina-Katarina Mihovilović]]
* [[Andrej Miklavc]]
*[[Borut Mikuš]]
* [[Rene Mlekuž]]
*[[Cveto Močnik]]
*[[Saša Molnar]]
*[[Anže Mravlja]]
*[[Nina Mulej]]
*[[Tine Mulej]]
* [[Nika Murovec]]
*[[Ljuban Mušič]]

== N ==
*[[Jan Napotnik]]
*[[Boštjan Naraločnik]]?
*[[Nejc Naraločnik]]

==O==
* [[Miro Oberstar]]
* [[Rebeka Oblak]]
* [[Anja Oman]]
* [[Anja Oplotnik]]
* [[Ožbi Ošlak]]
*[[Živa Otoničar]]
* [[Petra Ožbolt]]

==P==
* [[Tanja Pavlič]] (*1980)
* [[Uroš Pavlovčič]]
* [[Mojca Pečelin]]
* [[Polona Peharc]]
* [[Peter Pen]]
* [[Rok Perko]]
* [[Aleksander Peternel]] - prosti slog
* [[Samo Petrač]] - invalid
* [[Denis Petrovčič]]
* [[Rok Petrovič]]
* [[Jernej Plajbes]]
* [[Janez Pleteršek]]
* [[Eli Plut]]
* [[Albina Podbevšek Adamič]]
* [[Jože Pogačnik]] (*1942)
* [[Janez Polajnar]]
* [[Andreja Potisk]]
* [[Emil Poženel]]
* [[Anica Praček]]
* [[Ciril Praček]]
* [[Lojzka Praček]]
* [[Ginevra Preschern]]
* [[Petra Presterel]]
* [[Taja Prešern]]
* [[Špela Pretnar]]
* [[David Primožič]] (''telemark'')
* [[Franc Primožič]] (*1924)
* [[Oto Pustoslemšek]]
* [[Katjuša Pušnik]]

==R==
* [[Urška Rabič]]
* [[Mojca Rataj]]
* [[Miran Rauter]]
*[[Stanko Ravnik]] (turni)
*[[Majda Ravnikar]]
* [[Miran Ravter]]
*[[Jože Razinger]]?
*[[Jernej Reberšak]]
*Andrej Rečnik, Zvonko Rečnik (Zvonkov memorial), ...
* [[Maša Redenšek]]
* [[Andraž Reich-Pogladič]]
* [[Lea Ribarič]]
* [[Marko Ribnikar]]
* [[Sašo Robič]]
* [[Mateja Robnik]]
* [[Petra Robnik]]
* [[Tina Robnik]]
*([[Ivan Rožman]])
* [[Matevž Rupnik]]
* [[Zdenko Rupnik]]

==S==

* ([[Dušan Senčar]]) 
* ''Sevčnikar'' 
* [[Caterina Sinigoi]] (Italija) 
* ''Sinkovič'' 
* ([[Aco Sitar]])
*[[Mirko Sitar]]
*[[Nives Sitar]]
*[[Primož Skerbinek]]
* [[Matic Skube]]
*[[Janez Slivnik]]
*[[Jernej Slivnik]] (paraplegik)
* [[Andreja Slokar]]
* [[Rok Smolič]]
* [[Tomaž Sovič]]
*[[Ana Michelle Stipič]]
* [[Boris Strel]]
* [[Josef Strobl]]
* [[Mojca Suhadolc]]
* [[Mateja Svet]]
* [[Petra Svete]]
* [[Marjan Svetličič]] ?

== Š ==

* [[Veronika Šarec]]
*[[Katja Šmalc]]
* [[Rok Šmejic]] (''telemark'')
* [[Dušan Šober]]
*[[Marjeta Šoštarič]] (Matvoz)
* [[Gregor Šparovec]]
* ([[Jože Šparovec]])
*[[Tina Šparovec]]
* [[Jakob Špik (alpski smučar)|Jakob Špik]]
* [[Žan Špilar]]
* [[Andrej Šporn]]
* [[Janko Štefe]]
* [[Maša Štrakl]] (''telemark'')
* [[Ilka Štuhec]]
* Alja Šubic

==T==
*[[Albin Tahiri]] (Kosovo) ?
*[[Ivan Tavčar (učitelj)]]
*[[Andrej Terčelj]] (ekstremni)
*[[Nuša Tome]] Babnik
* [[Nika Tomšič]]

==V==

* [[Bernard Vajdič]]
* [[Jaka Volentar]]
* [[Mitja Valenčič]]
* [[Roman Vidovič]] (trener, prosti slog)
* [[Janez Virk]]
* [[Jani Virk]]
* [[Tomo Virk]]
* [[Matjaž Vrhovnik]]
* [[Tone Vogrinec]]
* [[Marko Vukičević]] (slov.-srb.)

==Z==
* [[Katra Zajc]]
* [[Anja Zavadlav]]
* [[Matija Zaviršek]]
* [[Janez Zibler]]
* [[Uroš Zupan (smučar)]]
* [[Slava Zupančič]]

== Ž ==

* [[Robert Žan]]
* [[Mišel Žerak]]
* [[Emil Žnidar]]
* [[Davorin Žvan]]
* [[Milan Žvan]]
* [[Klavdija Žvokelj Gabijelčič]]?

== Sklici ==

{{seznami narodov po poklicu|smučarjev}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Smučarji]]
[[Kategorija:Slovenski smučarji|*]]</text>
      <sha1>519key01ynwpz9v14r6uxjc0vk4h6l5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Letališče Lesce</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73594</id>
    <revision>
      <id>6758175</id>
      <parentid>5817047</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T08:24:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-52317-40</username>
        <id>266518</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */ natančnejše urejanje zgodovine med obema vojnama</comment>
      <origin>6758175</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7836" sha1="r5hqk76mwujn6vkcsrqzrvew9ttq7p3" xml:space="preserve">{{infopolje Letališče 
|  name=Letališče Lesce 
|  image = Aerial image of the Lesce-Bled airfield.jpg
|  IATA         =  
|  ICAO         = LJBL 
|  type         = Javno 
| pushpin_map            = Slovenija
| pushpin_map_caption    = Lokacija letališča v Sloveniji
| pushpin_label          = Letališče Lesce
| pushpin_label_position = right
|  operator       = [[Alpski letalski center Lesce]] 
|  city_served = Bled 
|  elevation-f = 1657 
|  elevation-m  = 504 
| coordinates  = {{Coord|46|21|30|N|14|10|41|E|type:airport_region:AT-5|name= Letališče Lesce}}
|  r1-number    = 144 / 324 
|  r1-length-f = 3707
|  r1-length-m = 1130 
|  r1-surface  = [[Bitumen|Asfalt]]
|  r2-number    = 144 / 324 
|  r2-length-f = 1970
|  r2-length-m = 600 
|  r2-surface  = [[Trava]]
}}

'''Letališče Lesce''' ([[ICAO]] [[kratica]] ''LJBL'') je [[javno letališče]], ki se nahaja pri [[Lesce|Lescah]] na severozahodu [[Slovenija|Slovenije]], tik ob [[Avtocesta A2|avtocesti Ljubljana-Jesenice]].  Od središča [[Bled]]a in [[Blejsko jezero|Blejskega jezera]] je oddaljeno 4 km. Zaradi lege in dobrih prometnih povezav s sosednjimi državami je širše območje letališča priljubljeno turistično območje.

== Zgodovina ==

Začetki letalstva na tem območju segajo že v jesen 1917, ko je bilo v neposredni bližini urejeno vojaško letališče za namen podpiranja operacij med [[Soška_fronta#12._soška_bitka_(24._oktober_–_27._oktober_1917)|12. ofenzivo]] na soški fronti.

Med obema vojnama je letališče uporabljalo letalstvo Kraljevine Jugoslavije kot pomožno letališče za izvajanje trenažnih letov v navigaciji. Kot piše v knjižici letenja Kap.Zlatka Stipčiča dne 22.5.1935 je uporabil letališče Lesce kot zadnjo orientacisko točko pri preletu iz Zagreba.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Koneski |first=Nikola |date=2024 |title=TRANSVERSAL AS WELL AS VERTICAL ROUTES? TRAFFIC CONNECTIONS BETWEEN THE KINGDOM OF YUGOSLAVIA AND THE KINGDOM OF ALBANIA 1929–1935. |url=https://doi.org/10.46793/lz-liv1.235k |magazine=Leskovački zbornik |pages=235–252 |volume=64 |issue=1 |doi=10.46793/lz-liv1.235k |issn=0459-1070}}&lt;/ref&gt;

Letališče na današnji lokaciji se je razvilo iz pomožnega nemškega letališča, ki so ga po vojni dodatno utrdili, saj je bil teren močvirnat in zato nestabilen in pogosto poplavljen. V letih po vojni so potekala dela za utrditev terena in gradnjo nove vzletno-pristajalne steze. 
Leta 1947 so v želji po boljših pogojih za jadranje v gorah v Lesce iz dotedanje letalske šole v [[Kompolje, Dobrepolje|Kompoljah]] preselili hangar in tudi dejavnost jadralnega letenja in nastal je ''Republiški jadralni center Lesce''. Na pobudo zanesenjakov, zbranih okrog [[Mirko Zlatnar|Mirka Zlatnarja]] naj bi na letališču nastal center športnega in poslovnega letalstva, zato so leta 1954 pričeli z gradnjo letališča, ki bi ustrezalo tem namenom. Leta 1956 je bil ustanovljen ''Alpski letalski center Lesce'', ki je združeval in nadaljeval tradicijo več predvojnih aeroklubov v okolici.

Na letališču so leta 1955 začela pristajati večja potniška letala, ki so letela na progi Beograd-Zagreb-Lesce, dve leti kasneje pa še na progi Dubrovnik-Lesce-Dunaj. Vzporedno se je razvijala tudi športna letalska dejavnost. Sočasno je Mirko Zlatnar začel z načrti za ustanovitev slovenskega letalskega podjetja ''Slovenski aerotransport''. 
Z izgradnjo [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|letališča Brnik]] leta 1963 letališče Lesce ni bilo več javno letališče, temveč le še športno letališče. 

V preteklosti je z letališčem upravljala delovna organizacija. Viri financiranja pa so bili sprva državni, od sredine [[1960.|60. let]] pa so veliko večino sredstev prislužili člani z delovnimi akcijami, ki so postale bolj pogoste po močnem zmanjšanju financiranja iz državnih sredstev. Pri tej dejavnosti je šlo za izdelavo enostavnih izdelkov, predvsem dilatacijskih kartonov in pločevine za obnovo jeklarskih peči, delovne akcije pa so se večinoma odvijale v Železarni Jesenice ob remontih peči. S temi sredstvi pa se je vzdrževala infrastruktura in kupovala nova letala, člani pa so s tem plačevali tudi letenje. 

Po osamosvojitvi je letališče prešlo v upravljanje [[občina Radovljica|občine Radovljica]], danes pa z letališčem upravlja [http://www.alc-lesce.si/ Režijski obrat ALC] v lasti občine, ki se poleg z upravljanjem letališča ukvarja tudi s panoramskimi poleti. Na letališču so prisotni še stalni uporabniki letališča, med katere spadajo [http://www.alc.si Aeroklub ALC Lesce-Bled], podjetje za dela v zraku s helikopterjem Flycom in podjetje za servisiranje letal Aeroservice Meze. 
Lokacija letališča je vplivala tudi na nastanek drugih podjetij, povezanih z letalsko dejavnostjo, kot je servis jadralnih letal Glider Service, ter tudi proizvodnjo letal ([[Elan]], [[Albastar]]).

Leta 2010 se je zaradi gradnje avtoceste Kranj-Jesenice letališče rekonstruiralo. Namesto travnate steze je bila zgrajena 1130 m dolga in 23 m široka asfaltna steza, ki je skoraj vzporedna s traso avtoceste mimo letališča.

== Tradicija padalstva ==

Znano je, da je prav Letališče Lesce zibelka svetovnega [[padalstvo|padalskega športa]]. Od leta 1947 je brez prekinitev dal v Sloveniji največ aktivnih tekmovalcev, padalcev in učiteljev padalstva. Padalci so vsa ta leta in še danes krojijo svetovni vrh v klasičnih padalskih disciplinah in paraskiju. V svoji zbirki imajo čez 30 naslovov svetovnih prvakov, kar je največ od športov v Sloveniji. Krovec vseh leških uspehov je trener Drago Bunčič.

Avgusta 1951 je bilo v Lescah organizirano I. Svetovno prvenstvo v padalstvu. Letališče Lesce je bil gostitelj še X. (September 1970) in XX. (September 1990) Svetovnega prvenstva v klasičnih padalskih disciplinah.

== Jadralno letalstvo ==

Letališče Lesce je najboljše izhodišče v Sloveniji za dolge in kakovostne prelete z [[jadralno letalo|jadralnimi letali]]; bilo pa je tudi že izhodišče za postavljanje tako državnih, kot tudi svetovnih rekordov. Zaradi neposredne bližine [[Karavanke|Karavank]] in [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] je možno doseči glavno alpsko verigo, ki omogoča prelete tudi v smeri Nemčije in Švice. Profil terena omogoča sorazmerno zgodnji začetek termike in tudi izkoriščanje [[Jadralno letalo#Letenje brez pomoči motorja|pobočnih vzgornikov]] ob vetrovih severnih in južnih smeri. Zaradi naštetih naravnih lastnosti so zelo pogosti preleti dolžine okrog 500 km, nič neobičajnega pa niso niti precej daljši preleti.

Jadralno letenje je samo eden od dejavnikov, da je letališče Lesce najbolj znano slovensko letališče in je znano tudi širom po Evropi. Vsako leto ga obišče mnogo tujih jadralnih pilotov (predvsem iz [[Avstrija|Avstrije]] in [[Nemčija|Nemčije]], kar je tudi pomemben prispevek k turizmu v regiji.

== Avtokamp in restavracija na letališču ==

Letališče ima na posebej urejenem prostoru sanitarne objekte z vsemi potrebnimi priključki za kampiranje. Na samem letališču stoji tudi restavracija s teraso na kateri je možno opazovati vzletanje in pristajanje letal.

== Galerija ==

&lt;gallery&gt;
Slika:Airport Lesce 001.jpg|Letališče Lesce
Slika:Airport Lesce 003-1791.jpg|Letališče Lesce, vlečno letalo [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25-235 Pawnee]] (S5-DBR) med pristajanjem po končani zračni vleki
Slika:PARAWCS lesce sl team.JPG|PARAWCS - ekipna tekma padalcev v skokih na cilj za točke svetovnega pokala - zmagovalna ekipa Elan iz Slovenije (28.06.2014)
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==

* [[seznam letališč v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Airport Lesce}}
* [http://www.alc-lesce.si/ Uradna stran]

{{Letališča v Sloveniji}}
{{airport-stub}}

[[Kategorija:Letališča v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lesce]]</text>
      <sha1>r5hqk76mwujn6vkcsrqzrvew9ttq7p3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih plesalcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73662</id>
    <revision>
      <id>6757871</id>
      <parentid>6757443</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:05:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* M */</comment>
      <origin>6757871</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15342" sha1="8vt5rosf71e3tsncchdfrc285r90004" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
* [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'')
* [[Silva Adamović Japelj]]
* [[Kristina Aleksova]]
* [[Dragana Alfirević]]
* Nataša Ambrož
* Tomaž Ambrož
* [[Franci Ambrožič]]
* [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]]
* Andrea Antić (šport)
* Boštjan Antončič (1980)
* Jasmina Arko
* Kaja Lin J. Avguštin

== B ==
* [[Anamaria Bagarić]]
* [[Miloš Bajc]]
* [[Mojca Bandelj]]
* Natalija Banović
* [[Tanja Baronik]]
* [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]]
* Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna)
* Tina Bedenik Schmauc
* [[Enya Belak]] Gupta
* [[Raša Benedik]]
* [[Tina Benko]]
* Ana Benkovič
* [[Nataša Berce]]
* [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango)
* [[Primož Bezjak]]
* [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka)
* Emili Bizjak
* [[Jernej Bizjak]]
*[[Goran Bogdanovski]]
*[[Anton Bogov]]
*([[Berta Bojetu]])
*Željko Božić
*[[Jaka Bračko]] &amp; [[Venera Spasova]] (športna)
*[[Alja Branc Barbosa]]
*[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič)
*Albina Brcar Vertačnik
*[[Tadej Brdnik]]
*[[Živa Brecelj]]
*[[Nastja Bremec Rynia]]
*[[Stanka Brezovar]]
*[[Vida Breže]]
*Matjaž Brinovec
*[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]?
*[[Katja Bucik]] &amp;[[Tjaša Bucik]]
*[[Mateja Bučar]]
* [[Milica Buh]]
* [[Siniša Bukinac]] (športni)
* [[Nadiya Bychkova]] (športna)

== C ==

* ([[Bojana Caf]])
* [[Toni Canjko]]
* [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu)
* [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]]
* [[Urška Centa]] (flamenko)
* [[Vesna Cestnik Tehovnik]]
* Mišo Cigoj
* [[Edward Clug]] (Romun)
* [[Patricija Crnkovič]]
* [[Ana Cvelfar]]

== Č ==
*[[Valentina Čabro]]
*[[Galina Čajka]] Kuhar
*[[Franci Čarman]] (1912-80)
*[[Matija Černe]]
* [[Ana Černivec]]
* [[Matevž Česen]] (športni)
* [[Roki Česen]]
* [[Maja Čolić]] (športna)
* [[Manca Čuček]]

== D ==
* [[Rezi Dadič]] (r. Brcar)
* [[Vlasto Dedovič]]/ć
* Uroš &amp;[[Tinka Delakorda]] (športna)
*[[Desha Delteil]]
* [[Katja Delak]] (r. Pollak)
* [[Maja Delak]]
* Ana Delo? 
* [[Cvetka Demšar]] 
* [[Edi Dežman]]
* [[Dalanda Diallo]]
* ([[Mojca Dimec]])
* [[Tina Dobaj]]
* [[Mercedes Dobršek Lupša]]
* Meta Dodič (šport)
* [[Brina Dokl]]
* [[Tim Dolinšek]]
* [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]]
* [[Sonja Duh]]
* [[Eča Dvornik]] (-Etcha)

== E ==

* [[Lea Ekar Grlj]]
* [[Gea Erjavec]]
* [[Slavko Eržen]]

== F ==
* [[Nina Fajdiga]]
* [[Tjaša Fajdiga]]?
*[[Matjaž Farič]] 
*[[Marjeta Feguš Šrot]]
*[[Matej Ferlič]]
*[[Matija Ferlin]] (Hrvat)
*[[Zarja Ferlinc]] 
* [[Nina Fras]]
* [[Majda Fridl]]?
* [[Štefan Furijan]]
* [[Viki Furlanič]]

== G ==
* Nina Gerič
* Maja Geršak (lat.-am.?)
* (Vesna Geršak)
* [[Natka Geržina]]
* [[Blaž Godec]]
* [[Mercedes Godina]]
* [[Peter Golovin]] (Gresserov)
* [[Tomaž Golub]]
* Marko Golubović
* [[Aleš Gorišek]]
* ([[Niko Goršič]])
* [[Drago Grabnar]]
* [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik)
* [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?)
* [[Ivan Greguš]]
* [[Maša Grgič]]
* [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]]
* [[Lana Grošelj]]
* [[Marija Gruden Grad]] (1932-93)
* [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi)
*[[Gregor Guštin]]

== H ==
* [[Zdravko Haderlap]]
* [[Evin Hadžialjević]]
* [[Jaka Hafner]]
* [[Polonca Hartman]]
* [[Maša Hawlina]]
* [[Slavko Hiti]]
* [[Bojan Horvat]] (športni)
* [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...)
* Rosana Horvat
* [[Ian Hotko]] (športni)
*[[Ksenija Hribar]]
*[[Rosana Hribar]]
*[[Andreja Hriberšek]] 
*[[Dimitrij Hribovšek]] 

== I ==

* [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]]
* [[Viktor Isajčev]]
* Lara Matea Ivančič
* ([[Jitka Ivelja]])
* [[Arnej Ivkovič]] (športni)

== J ==
*[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]]
*Sara Janašković
*[[Tina Janežič]]
*[[Kaja Janjić]]
*[[Eva Jankovič]] 
*[[Silva Japelj]] (por. Adamovič)
*[[Lukas Jekaneder]]
*([[Zmago Jelinčič]])
*[[Adolf Jenko]] (družabni ples...)
*[[Metod Jeras]] (1930-96)
*[[Vesna Jevšenak]]
*[[Fiona Johnson Kocjančič]]
*Liam Eusebio Junkar (šport)
*Enej Jurečič
*[[Žiga Jurečič, plesalec|Žiga Jurečič, ''plesalec'']]'', živeč v Los Angelesu''
*[[Filip Jurič]]
*[[Leja Jurišić]]

== K ==
* [[Olga Kacjan]]?
* [[Maja Kalafatić]]
* [[Maša Kagao Knez]]
* [[Gregor Kamnikar]]
* [[Barbara Kanc]]
* [[Barbara Kapelj]]?
* [[Mojca Kasjak]]
* [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna)
* [[Liljana Keber]]
* [[Ljiljana Keča]] (- Rošker)
* [[Matej Kejžar]]
* [[Ingrid Kerec]]
* [[Sonja Kerin Krek]]?
* Daša Kerin Cerkovnik
* Mirjam Kerpan Izak
* [[Ana Kersnik Žvab]]
* [[Maks Kirbos]]
* [[Anamaria Klajnšček]]
* [[Ana Klašnja]]
* [[Katja Klep]]
* Hana Klimentová
* [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]]
* [[Mala Kline]]
* Boris Kljun
* [[Nika Kljun]]
* [[Zoran Kljun]]
* [[Tjaša Kmetec]]
* [[Ivica Knez]]
* [[Jasna Knez]]
* [[Danica Kneževič]]
* Rudi Kocbek
* [[Katarina Kocka]] (Kotzka)
* Ada Kogovšek 
* [[Katarina Kolar]]
* [[Bara Kolenc]]
* Dejan Kolenc
* [[Suzana Koncut]]
* [[Jurij Konjar]]
* [[Andreja Kopač]]
* Katja Kordin
* [[Nika Korenjak]]
*[[Nataša Kos Križmančič]]
*[[Neja Kos]] (kritičarka)
*Urška Kosec
* [[Ivo Kosi]]
* Nežka Kosi
* Ivan Kostevc
* [[Igor Košak]]
* [[Evgenija Koškina]]
* [[Iztok Kovač]]
* [[Jana Kovač Valdés]]
* [[Katjuša Kovačič]]
* [[Jernej Kozan]]
* [[Živa Kraigher]]
* [[Matej Krajcer]] (športni)
* Isabella Kralj (ZDA)
* Špela Kralj
* Kristijan Krajnčan
* [[Žigan Krajnčan]]
* [[Marina Krasnova]] (por. Surina)
* [[Mojca Kregar]]
* [[Johann Kresnik]]
* [[Suzana Krevh]] (športna?)
* (Helena) [[Valerija Krieger]]
* [[Jasmina Križaj]]
* [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]]
* [[Ema Križič]]
* [[Tijuana Križman]]
* ([[Breda Kroflič]])
* [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.)
* [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]]
* [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]]
* [[Miha Krušič]]
* [[Gašper Kunšek]]
* [[Kaja Kušar]] (športna)

== L ==
*[[Mojmir Lasan]]
*[[Suzana Lasan]]
*[[Alja Lacković]]
*[[Klara Lainšček]] (športna)
*[[Anka Lavrač]] (r. Černe)
*[[Vesna Lavrač]]
*[[Darinka Lavrič Simčič]]
*[[Maja Lavrinc]]
*[[Slavko Laznik]]
*Tjaša Leban
*[[Stane Leben]]
*[[Katja Legin]]
*[[Janja Lesar]]  (športna)
*[[Albert Likavec]]
*[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik)
* [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar)
* [[Saša Lončar]]
* [[Kaja Lorenci]]
* Metka Lustig?
*[[Gregor Luštek]]

== M ==
* Katarina Maček
* [[Mojca Majcen]]
* Tanja Makuc
* Špela Mandelc
* Olivera Marčac
* Matjaž Marin
* [[Vera Marinc]] (r. Karić)
* Jure Markič
* [[Jelena Markovič]]
* [[Jan Marolt]]
* ([[Tončka Marolt]])
*[[Maja Maselj]]
*Šimun Matišić
*[[Dragica Mavec]]
*[[Nina Mavec Krenker]]
*Tea Mazaj
* [[Alena Medič]]
* Ana Medvešček
* [[Janez Meglič]]
*[[Anja Mejač]] (flamenko...)
* [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]]
* [[Jana Menger]]
* Andrej Mernik
*[[Nina Meško]]
*Matic Meznaršič (hip hop)
*Mateja Mihelič
*[[Ivan Mijačević]]
* [[Janez Miklič]]
* Elena Mikuž
*[[Maja Milenović Workman]] (Maya)
*[[Štefka Miler]] (r. Erman)
* Sergej Milicija
* [[Radomir Milošević]]
* Danijel Mišon
* [[Marko Mlačnik]]
* [[Mojca Mladenovič]] (športna)
*[[Pia Mlakar]] (r. Scholz)
*[[Pino Mlakar]]
*[[Tomo Mlakar]]
*[[Veronika Mlakar]]
*[[Maša Mlinarič]]
*[[Anja Möderndorfer]]
*[[Teja Modrijan]]
*[[Sergiu Moga]]
*[[Erna Mohar]] (por. Pilato)
*[[Eva Mrhar]] 
*([[Leo Mujić]])

== N ==
* Patricia Nagashi Brilli
* Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica)
* [[Beno Novak]]
* [[Fredi Novak]]
* [[Bojana Nenadović Otrin]]
*[[Sanja Nešković Peršin]]
* [[Henrik Neubauer]]
* [[Nataša Neubauer]] (r. Golia)

* [[Nina Noč]]
* [[Aljaž Novak]]
* [[Beno Novak]]
* [[Fredi Novak]] &amp; [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024)
* [[Nace Novak]]
*([[Barbara Novakovič Kolenc]])
* [[Nika Kljun]]

== O ==
*[[Mitja Obed]] (flamenko...)
*[[Andreja Obreza]]
*[[Mona Obrul]]
*[[Nina Ogrinc]]
*[[Marko Omerzel]]
*[[Vita Osojnik]]
*[[Eva Osolnik]] (športna)
*Nejc Osovnikar
*[[Lucija Ostan Vejrup]]
*Jure Ostrež?
*[[Luka Ostrež]]
*[[Iko Otrin]]
* [[Jaš Otrin]]
* [[Sinja Ožbolt]]

== P ==
* Branko Padjan
* [[Romana Pahor]] (športna)
*[[Sabina Pajmon]]
*[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko)
*[[Ana Papež]]
*[[Irena Pasarić]]
*[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]]
*[[Tadeja Pavlič]] 
*[[Tanja Pavlič]]
* [[Uroš Pavlin]]
* [[Julija Pečnikar]]
* Akim Pekunov (akrobatski-športni) &amp; Maša Kastelic 
* [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová)
* [[Miha Perat]] (športni...)
* [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..)
* [[Rok Peric]]
* Tamara Perić
* [[Radharani Pernarčič]]
* [[Nina Pertot Weis]] 
* Gabriel Peternelj (hip hop)
*([[Ivan Peternelj]])
* [[Dana Petretič]]
* Svetlana Petrovič
*[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]]
*[[Boris Pilato]]
*Klemen Pirman
*[[Martina Plohl]] (športna)
*[[Zoran Plohl]]
*Blaž Pocajt &amp;Urša Pocajt?
*[[Daliborka Podboj]]
*Branko Podergajs Siussi
*[[Mateja Podgornik]]
*[[Burja Podlesnik]] 
* [[Andreja Podlogar]] (arg. tango)
* Mirjam Podobnik (trenerka)
* [[Tajda Podobnik]]
* [[Drago Pogačar]]
* [[Franc Pogačar]] 
* [[Petra Pogačnik Pikalo]]
* ([[Matjaž Pograjc]])?
* Vaclav Pohan
* [[Kristina Pojbič]] (športna)
* [[Beti Polanec]]
* [[Branka Polič]]
* [[Stane Polik]]
* [[Štefanija Polik]] (r. Sitar)
* [[Jelena Poljakova]]
* Rita Pollachi 
* [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) 
* [[Branko Potočan]]
* [[Zdenko Potočar]]
* [[Sabina Potočki]]
* Nataša Potočnik
* [[Tanja Potočnik]]
* [[Barbara Potokar]]
* [[Vanessa Praunseis]] (športna)
* Natalija Pravdič Mohd
* Tadej Premk
*[[Snježana Premuš]]
* [[David Prestor]]
* [[Breda Pretnar]] (kritičarka)
* Miran Pritekelj
* [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni)
* Azra Pucko
* [[Mateja Pučko]] (-Petković)
* ([[Breda Pugelj Otrin]])
* [[Peter Pustišek]]
* [[Janja Pušl]]

== R ==
* [[Maša Radi Buh]]
* [[Valerija Rahle Mbanwi]] (športna)
* [[Nik Rajšek]]
* [[Mirko Ramovš]]
* [[Monika Rant]] (športna-lat.am.)
* [[Andreja Rauch Podrzavnik]]
* [[Bor Ravbar]]
* Petra Ravbar
* [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni)
* [[Teja Reba]]
* Gaber Rebolj (hip hop)  
*[[Mateja Rebolj]]
*[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja)
*[[Marta Remškar]]
*[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) 
*[[Dana Renčelj]] 
*[[Špela Repar Lomovšek]] 
*Maja Repinc
*Žiga Repovž
*[[Daša Resnik]] 
* [[Boštjan Retelj]]
*[[Alenka Ribič Laufer]]
*[[Marinka Ribič]]
*[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]]
*[[Tomaž Rode]]
*[[Silva Ros]]
*[[Jan Rozman]]
*[[Jerca Rožnik Novak]]
*[[Urša Rupnik]]
*[[Vilma Rupnik]]
*[[Michał Rynia]] (Poljak)

== S ==
*[[Janez Samec]]
*Gordana [[Goga Schmidt]]
*[[Marta Schmidt]] (-Paulin)
*[[Sabina Schwenner]]
*[[Urša Sekirnik]]
*[[Matej Selan]]
*[[Sabina Selan]]
*[[Emanuela Senjor]]
*[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt)
*Nicky Shuler
*([[Tomaž Simetinger]])
*[[Boštjan Simon]]
*[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb)
*[[Janez Sinič]]
*Iza Skok?
*[[Tanja Skok]]
*[[Tjaša Skubic]] (drog)
*Uroš Skulj
*Marija Slavec Neeman 
*[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)?
* [[Maja Sonc]]
* [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž)
* [[Saša Stadler]]
*[[Goga Stefanović Erjavec]]
*[[Ana Stegnar]]
* [[Špela Sterle]]
* [[Dejan Srhoj]]
* [[Saša Stadler]]
* Marko Stamenković
* [[Sebastjan Starič]]
* Alice Stojko Saliu
* [[Maria Stokłosa]]
* [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-)
* Dominik Strusa (hip hop)
* [[Štefan Suhi]]
* Karin Sušec (hip hop)
* [[Martina Svetina]]
* [[Tetiana Svetlična]] 
* [[Igor Sviderski]]

== Š ==
[[en:Aljaž Škorjanec]]
* [[Domen Šega]]
* Dario Šegović
*[[Ajda Šegula]]
*[[Barbara Šercer]]
*Jernej Šerjak
*[[Alenka Šest]]
*[[Elvira Šivic]]
*[[Majda Škerjanc]] (por. Humski)
*[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024)
*[[Petra Škofic Damjan]]
*[[Aljaž Škorjanec]] (športni)
*Magdalena Škrlj Bura
*[[Anže Škrube]]
* [[Andrej Škufca]] (športni)
* Melinda Škufca?
*[[Breda Šmid]] (por. Sever)
* [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) 
* [[Cvetka Špiljar]] (*1956) 
* [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič)
* Mirjana Šrot
* [[Ana Štefanec]] Knez
* [[Kaja Štiglic]] (športna?)
* Zala Ana Štiglic?
* [[Martina F. Štirn]] 1971
* Matic Štrukelj (hip hop)
* [[Urša Štrukelj]] (*1975)
* Maruša Šubic
* [[Tjaša Šuligoj]]
* [[Fabris Šulin]]
* [[Marija Šuštar]]
* [[Danila Švara]]

== T ==
* [[Andreja Tauber]]
* [[Anja Tegelj]]
* [[Peter Taušanovič]]
* [[Mateja Terčon Knap]]
* [[Dušan Teropšič]]
* [[Kaja Teržan]]
* [[Uršula Teržan]]
* Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni)
* ([[Alja Tkačev]])
* [[Milan Tomášik]] (Slovak)
* [[Ajda Tomazin]]
* Tjaša Tomažič
* [[Irena Tomažin]] Zagoričnik
* [[Tina Tome]] (športna)
* [[Viktorija Tomič]] (športna)
* Blanka Tomšič
* Karol Toth (Slovak)
*[[Nataša Tovirac]]
*[[Iva Tratnik]]
*[[Špela Tratnik]]
*Jan Trninič
*[[Marin Turcu]] (romun.-slov.)
*[[Valentina Turcu]]
*[[Antoneta Turk]] 
*[[Simona Turk]] (športna)
*[[Alja Turk Hvala]]
*[[Ingrid Tušar]]
*[[Staša Tušar]]

== U ==

* [[Ivan Umek]] (družabni, Trst)
* [[Leja Urankar Gaberc]]
*[[Marko Urbanek]]
* [[Silvana Urbanija]]
* Mojca Uršič

== V ==
* [[Kaja Vajdetič]]
* Andreja Vakselj
* ([[Andrés Valdés]])
* [[Veronika Valdés]]
* [[Tina Valentan]]
* [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi
* [[Vesna Vaupotič]]
* [[Klemen Veber]]
* [[Lucija Velkavrh]]
* [[Katarina Venturini]] (športna)
* Boris Veras
* [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka)
* [[Maja Verčko]]

* [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc)
* [[Viktor Verdnik]]
* Alenka Verstovšek (športna)
* [[Albina Vertačnik|Albina (Brcar-) Vertačnik]]
* [[Minka Veselič Kološa]]
* [[April Veselko]]
* [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...)
* (Rok Vevar)
* Mojca Vidic
* [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.)
* [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc)
* [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]]
* [[Urša Vidmar]]
* [[Vojko Vidmar]]
* [[Václav Vlček]]
* [[Filip Viljušić]]
* [[Špela Vodeb]]
* Nastja Vodenik?
* [[Miha Vodičar]] (športni)
* Darja Vodlan
* Marko Vodnik? (športni plesi)
* [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer)
* [[Mojca Vogelnik]]
* [[Urška Vohar]]
* [[Vida Volpi]] (r. Klančar)
* [[Gorazd Vospernik]]
* [[Ana Vovk Pezdir]]
* Gregor Vovk
* Niki Jacqueline Vrabič
* [[Darko Vrebac]]
* [[Magda Vrhovec]] (-Dedović)
* [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]]
* Vesna Vučajnk
*Breda Vules

== W ==

* [[Anita Wach]]
* [[Lidija Wisiak]]

== Z ==

* [[Matic Zadravec]]
* [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ)
* [[Danijela Zajc]]?
* Lovro Zajc (športni)
* [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič)
* Kristina Zarić
* [[Jasna Zavodnik]]
* ([[Brane Završan]])
* Dejan Zečević
* [[Ljubica Zelenik]] 
* [[Tanja Zgonc]]
* (Damir Zlatar Frey)
* [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]]
* [[Silvo Zupanc]]?
* [[Aja Zupanec]]
* [[Lukas Zuschlag]]

== Ž ==

* [[Karla Železnik]]
* [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]]
* [[Živa Žitnik]]
* [[Jadran Živković]] (step)
* [[Nataša Živković]]
* [[Gaj Žmavc]]
* [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler)
* [[Erika Žnidaršič]]
* N.? Župa
* [[Estela Žutić]]

{{seznami narodov po poklicu|plesalcev}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]]
[[Kategorija:Slovenski plesalci|*]]</text>
      <sha1>8vt5rosf71e3tsncchdfrc285r90004</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Daryl Szarenski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>74524</id>
    <revision>
      <id>6757841</id>
      <parentid>6028054</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:23:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757841</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3974" sha1="nmkebzvcrztnwkiu1wedqwp2vyflmyi" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Daryl L. Szarenski
|lived= 
|born=
|died=
|image=
|caption=
|birth_name=
|nickname=
|placeofbirth=&lt;!-- WD --&gt;
|placeofdeath=
|nationality=[[Američani|ameriška]]
|alma-mater=
|allegiance={{flagicon|ZDA}}
|branch=[[Kopenska vojska ZDA]]
|service=
|serviceyears=1991 - danes
|rank=[[Sergeant First Class]]
|servicenumber=
|unit=[[U.S. Army Marksmanship Unit]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://hunting.about.com/od/olympics/p/darylszarenski.htm |title=Hunting.about.com - Daryl Szarenski, Men's Olympic Pistol Shooter |accessdate=2011-07-09 |archive-date=2011-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111021140215/http://hunting.about.com/od/olympics/p/darylszarenski.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|commands=
|battles=
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Daryl L. Szarenski''', [[Američani|ameriški]] [[podčastnik]] in [[športni strelec]], * [[14. marec]] [[1968]], [[Saginaw, Michigan|Saginaw]], [[Michigan]].

Szarenski je sodeloval na [[poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih igrah]] [[poletne olimpijske igre 2000|leta 2000]], [[poletne olimpijske igre 2004|leta 2004]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.army.mil/olympics/2008/bios/szarenski.html |title=Army.mil - Sgt. First Class Daryl L. Szarenski |accessdate=2011-07-09 |archive-date=2011-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110605092118/http://www.army.mil/olympics/2008/bios/szarenski.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in [[poletne olimpijske igre 2008|leta 2008]] ([[strelstvo]], [[prosta pištola]])&lt;ref&gt;[http://www.army.mil/article/9395/ Army.mil - Six USAMU Soldiers Competing in Summer Olympics]&lt;/ref&gt;

Je član [[U.S. Army Marksmanship Unit]].

== Življenjepis ==
Leta 1979 se je pričel ukvarjati s streljanjem. Zahvaljujoč uspehom na mladinskem nivoju je dobil športno (strelsko) štipendijo [[Tehniška univerza Tennesseeja|Tehniške univerze Tennesseeja]], kjer je tekmoval v disciplini pištola in puška. Študij je nadaljeval na [[Univerza Roger Williams|Univerzi Roger Williams]].&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;[http://shooting.teamusa.org/athletes/daryl-szarenski Shooting.teamusa.org - Daryl Szarenski]&lt;/ref&gt;

Oktobra 1991 je vstopil v [[Kopenska vojska ZDA|Kopensko vojsko ZDA]]; po končanem osnovnem in pehotnem urjenju je bil dodeljen [[U.S. Army Marksmanship Unit]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.defense.gov/home/features/2008/0708_olympics/profile_szarenski.html |title=Defense.gov - Army Sgt. 1st Class Daryl L. Szarenski |access-date=2011-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121031144134/http://www.defense.gov/home/features/2008/0708_olympics/profile_szarenski.html |archive-date=2012-10-31 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

V svoji športni karieri je Szarenski dosegel naslednje rezultate:
* bronasta medalja, pištola prosto, svetovni pokal Peking, 2008; 
* srebrna medalja, pištola prosto, Panameriške igre 2008; 
* 13. mesto, zračna pištola, Poletne olimpijske igre 2004;
* 15. mesto, pištola prosto, Poletne olimpijske igre 2004;
* 25. mesto, pištola prosto 50 mm, Poletne olimpijske igre 2000;
* zlata medalja, pištola prosto, Panameriške igre 2008;
* nacionalni prvak v prosti pištoli 1995, 1998, 1999, 2002, 2003;
* nacionalni podprvak v zračni pištoli 1995, 1998, 2003;
* nacionalni prvak v prosti pištoli 50 m 2000;  
* nacionalni prvak v zračni pištoli 1993, 1994;
* nacionalni podprvak v prosti pištoli 1993, 1994;...&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam ameriških strelcev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina-bio-strelstvo}}

{{DEFAULTSORT:Szarenski, Daryl L.}}
[[Kategorija:Podčastniki Kopenske vojske Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Ameriški strelci]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Združene države Amerike]]
[[Kategorija:Strelci Poletnih olimpijskih iger 2000]]
[[Kategorija:Strelci Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Strelci Poletnih olimpijskih iger 2008]]
[[Kategorija:Strelci Poletnih olimpijskih iger 2012]]</text>
      <sha1>nmkebzvcrztnwkiu1wedqwp2vyflmyi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Provansa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>77827</id>
    <revision>
      <id>6757912</id>
      <parentid>6003381</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:34:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zanimivosti */ np</comment>
      <origin>6757912</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17293" sha1="2ni7v4wgxztk7ae1d1wvnff78oszj05" xml:space="preserve">[[File:Provence topographic map-fr.svg|thumb|right|250px|Topografski zemljeved Provanse]][[Slika:Armoiries Provence.png|thumb|150px|right|Grb Provanse]]
'''Provansa''' ([[Okcitanščina|okcitansko]]/[[provansalsko]] ''Provença/Prouvènço''; italijansko ''Provenza'') je geografska regija na jugovzhodu [[Francija|Francije]] ob [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] in meji na [[Italija|Italijo]]. Provansa je bila kot provinca del [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], zdaj pa je del administrativne regije [[Provence-Alpes-Côte d'Azur]]. Tradicionalno območje Provanse obsega [[Seznam francoskih departmajev|départmaje]] [[Var (departma)|Var]], [[Vaucluse]], [[Bouches-du-Rhône]] in dele departmajev [[Alpes-de-Haute-Provence]] ter [[Alpes-Maritimes]]

Največje mesto v regiji je [[Marseille]].

== Zgodovina Provanse ==
=== Prazgodovina ===
[[File:Celtic Stone in Draguignan - Provence - France.JPG|thumb|220px|[[Dolmen]] iz bronaste dobe (2500 do 900 pr. n. št.) blizu kraja [[Draguignan]]]]
Arheološke najdbe kažejo, da je bilo področje Provanse naseljeno že v [[kamena doba|kameni dobi]] (votlina Vallonnet med [[Monako|Monacom]] in [[Menton|Mentonom]], kraj Terra Amata v [[Nica|Nici]], podvodna votlina Cosquer v bližini mesta [[Marseille|Marseillea]], neolitsko najdišče v Marseilleu. [[Dolmen|Dolmeni]] iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] so bili odkriti blizu kraja [[Draguignan|Draguignan]] in v dolini Marvels.

=== Grške kolonije ===
Grški pomorščaki so prišli na obale Provanse v 7. st. pr. n. št. in osnovali skladišča (''emporie'') za trgovanje z lokalnim prebivalstvom. Že v 6. st. pr. n. št. so Grki na področju Provanse ustanovili prve kolonije. Okoli leta 546 pr. n. št. so ustanovili kolonijo Massilio oz. Massalio (sodobni Marseille), ki je postala eno glavnih trgovskih središč [[Antika|antičnega]] sveta. Poleg te, so ustanovili še več manjših kolonij, ki so kasneje postala mesta: Theline (današnji [[Arles]]), Citharista (La Ciotat), Tauroeis (Le Brusc), Olbia (poleg [[Hyères]]), Pergantion ([[Breganson]]), Caccabaria (Cavalaire), Athenopolis ([[Saint-Tropez]]), Antipolis ([[[[Antibes]]]]), Nikaia ([[Nica]]) in Monoicos ([[Monako]]). Ustanovili so mesti Glanum (v bližini [[Saint-Rémy-de-Provence]]) in Mastrabala (Saint-Blaise). Grški trgovci so po rečnih poteh [[Durance]] in [[Rona|Rone]] prišli celo do Burgundije in Švice.

=== Keltska plemena ===
[[Kelti|Keltska plemena]] so prišla v Provanso v 4. stol. pr. n. št. Naselili so Vaucluse, [[Var]] in [[Alpes Maritimes]]. Bili so nadarjeni rokodelci in srditi bojevniki, niso pa bili dovolj politično enotni, da bi se upirali naraščajočim pritiskom Rima in germanskih plemen. Spopadali so se s prebivalci Massalie (danes Marseille) in bili zavezniki [[Hanibal|Hanibala]] na njegovi osvajalski poti proti Rimu. [[Galija]] je bilo rimsko ime za dežele [[Kelti|Keltov]] v zahodni Evropi, približno na območju sedanje Francije in Belgije, prebivalce so Rimljani imenovali [[Galci]].

=== Rimska provinca ===
[[File:Pont du gard.jpg|thumb|[[Pont du Gard]], 1. st. pr. n. št.]]
[[File:Arlesarena.jpg|right|thumb|Rimska arena v kraju [[Arles]] (2. st. n. š.)]]
Provansa je v 2. st. pr. n. št. postala prva rimska čezalpska provinca, po čemer je dobila ime. Na obali južne Galije (Transalpska Galija) so sprva trgovali z grško kolonijo Massalia (sedanji [[Marseille]]). Sredozemska obalna mesta so v tistem času stalno ogrožala močna galska plemena s severa, zato je Rim z Massalio sklenil zavezništvo, s katerim se je obvezal, da bo ščitil mesto pred lokalnimi [[Galci]], v zameno pa je zahteval ozek pas ozemlja, po katerem bi zgradil cesto od Italije do [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. Ker je prebivalce Massalie bolj zanimalo uspešno trgovanje kot njihova ozemeljska celovitost, so rimsko ponudbo sprejeli. Rimske legije so v Provanso prvič prišle na prošnjo prebivalcev Massalie leta 181 pr. n. št. Rimljani so leta 122 pr. n. št. zgradili mesto Aquae Sextiae, danes poznano kot [[Aix-en-Provence]] in leta 118 pr. n. št. ustanovili še kolonijo Narbo Martius, sedanji [[Narbonne]], ki je kmalu postala glavni trgovinski konkurent Massalie. Kolonija Narbo Martius je postala temelj, na katerem se je kasneje razvila provinca. Rim je postopoma širil svojo oblast in ob sredozemski obali ustanovil provinco Transalpsko Galijo ([[Narbonska Galija]]). Mesto Avenio (sodobni [[Avignon]]) je bilo eno najbolj cvetočih v tej provinci. Gradili so ceste, ki so olajšale pohode njihovim vojaškim enotam in omogočile trgovino med Rimom, Španijo (čez prelaz Frejus in Aquae Sextiae (Aix-en-Provence)) in severno Evropo (preko Apte Iulie ([[Apt|Apta]]) in [[Tarascon|Tarascona]]) in nova mesta [[Arles]] in Forum Iulii ([[Frejus]]). Po letu 8 pr. n. št. se je začela politična in kulturna romanizacija Provanse. Rimski inženirji in arhitekti so gradili [[Akvadukt|akvadukte]], [[Amfiteater|amfiteatre]], [[rimske terme]], [[nekropola|nekropole]], [[Rimsko gledališče (zgradba)|rimska gledališča]], [[rimska vila|vile]] in [fslavolok]]e, katerih ostanke lahko še danes občudujemo. Zgradili so mesta [[Cavaillon]], [[Orange, Vaucluse|Orange]], Arelate (Arles), Fréjus, Glanum (v bližini [[Saint-Rémy-de-Provence]]), [[Carpentras]], Vaison-la-Romaine, [[Nimes]], Vernègues, Saint-Chamas in Cimiez (nad Nico). Rimska provinca Narbonensis, z glavnim mestom Narbo (sodobni Narbonne), se je razprostirala od Italije do Španije in od Alp do Pirenejev. Mir (''[[Pax Romana]]'') je v Provansi trajal do sredine 3. st., ko so germanska plemena vdrla Provanso (leta 257. in 275). Koncem 5. st., se je v Provansi končala rimska prevlada. Sledilo je obdobje vojn in selitev narodov.

=== Provansa od 5. do 19. stol. ===
[[File:Arles kirche st trophime fassade.jpg|thumb|right|200px|Cerkev Sv. Trophime v Arlesu, 12. stoletje]]
V drugi polovici 5. stoletja, ko je rimska moč pojenjala, so v Provanso vstopili zaporedni valovi germanskih plemen: najprej [[Vizigoti]] (480), nato [[Ostrogoti]], nato [[Burgundi]], končno [[Franki]] v 6. stoletju. Arabski osvajalci in berberski pirati so prišli iz severne Afrike na obalo Provanse v začetku 7. stoletja.

V poznem 7. in zgodnjem 8. stoletju je bila Provansa formalno podrejena frankovskim kraljem iz dinastije [[Merovingi|Merovingov]], vendar ji je dejansko vladalo lastno regionalno plemstvo galo-rimskega porekla, ki je vladalo po rimskem, ne frankovskem pravo. Pravzaprav je regija uživala večji ugled kot severni Franki, vendar se je lokalna aristokracija bala ekspanzionističnih ambicij Karla Martela. Leta 737 se je [[Karel Martel]] po podreditvi Burgundije odpravil po dolini Rone. Napadel je Avignon in Arles, kjer so imeli vojsko [[Omajadi]], in se vrnil leta 739, da bi drugič zavzel Avignon in lovil vojvodo Maurontusa do njegove trdnjave Marseilla. Mesto je bilo uničeno in vojvoda je moral pobegniti na otok. Pokrajina je bila nato pod oblastjo karolinških kraljev, potomcev Karla Martela, nato pa je bila del cesarstva [[Karel Veliki|Karla Velikega]] (742–814).

Leta 879 se je po smrti karolinškega vladarja [[Karel Plešasti|Karla Plešastega]] njegov svak Boso Provansalski (znan tudi kot Bozon) odcepil od karolinškega kraljestva Ludvika III. in bil izvoljen za prvega vladarja neodvisne države Provanse.

Leta 933 je ta pokrajina postala del Arelatske kraljevine. Konec 10. st. so na oblast prišli provansalski grofje. V naslednjih dveh stoletjih je Provansa razvila uspešno trgovino z vzhodom. Na kulturnem področju je spodbujala lokalni provansalski jezik, trubadursko glasbo, poezijo. Gradili so veličastne [[Romanska arhitektura|romanske]] cerkve (npr. St-Trophime v Arlesu). Leta 1246 je prišla pod oblast [[Anžujci|Anžujcev]] (rodbina grofov pokrajine Anjou). V letih 1309 do 1377, ko je bilo ozemlje Provanse pod kraljem iz Sicilije, je bil v Avignonu sedež papežev v izgnanstvu. Provanso je leta 1481 kralj Karel iz Maina v oporoki zapustil Franciji. V času verskih vojn je Nîmes postal oporišče protestantov in kot tak je doživel polno moč represije in bratomornih soočenj, ki so trajala vse do srede 17. stoletja. Pokrajina je upravno samostojnost ohranila do leta 1790, ko je v času [[francoska revolucija|francoske revolucije]] prišla pod francosko vlado.

=== Provansa v 19. stol. ===
Sredi 19. stol. je Provansa z nastopom [[drugo francosko cesarstvo|drugega francoskega cesarstva]] začela doživljati preporod tako na gospodarskem kot na umetniškem področju. Pristanišča v Marseilleu in Toulonu so bila pomembna povezava Francije s Severno Afriko, Bližnjim in Daljnim vzhodom ter Azijo. Leta 1860 je Francija dobila Savojo in Nico ter Roquebrunne in leta 1861 Menton. Železniška proga je leta 1848 povezala Pariz z Marseillom in zatem še s [[Toulon|Toulonom]] in Nico (1864), kar je omogočilo razvoj vrhunskega turizma. Provansa je v dobrega pol stoletja postala eno najbolj mondenih turističnih področij ([[Antibes]], [[Hyeres]], [[Cannes]], [[Menton]], Nica). Turistično so Provanso odkrili Angleži, za časa kraljice Viktorije (Cannes, Nica - Promenade des Anglais). V velikih mestih kot sta Marseille in Toulon so gradili cerkve, operne hiše in parke. V drugi polovici 19. stol. je prišlo do ponovnega oživljanja provansalskega jezika in kulture (gibanje pisateljev in pesnikov Felibrige). Provansa je zaradi lepote pokrajine, intenzivnosti svetlobe in barv ter jasne modrine Sredozemskega morja očarala številne slikarje, ki so v 19. stol. na francoskem jugu našli neizčrpen vir navdiha ([[Paul Cézanne|Cezanne]], [[Vincent van Gogh]], [[Pierre-Auguste Renoir]], [[Henri Matisse]], [[Marc Chagall|Chagall]], [[Pablo Picasso]]. To se je nadaljevalo v divjih dvajsetih in tridesetih letih 20. stol., ko so bili [[Ernest Hemingway]], [[Aldous Huxley]] in [[Francis Scott Key Fitzgerald|F. S. Fitzgerald]] le nekatera izmed slavnih imen obiskovalcev, ki so uživali v liberalnem vzdušju.

=== Provansa v 20. stol.===
Med prvo in drugo svetovno vojno je bila Provansa razdeljena na konservativna podeželska področja in radikalna področja velikih mest. Ko je Nemčija leta 1940 okupirala velik del Francije, je Provansa ostala na neokupiranem območju do leta 1942, ko je po izkrcanju zaveznikov v severni Afriki, nemška vojska okupirala tudi celotno Provanso (''Operacija Atilla''). V času nemške okupacije, je bil Marseille močno središče Francoskega odporniškega gibanja, zaradi tega je bila več kot tretjina starega dela mesta uničenega v množičnem projektu čiščenja, s ciljem zmanjšati možnosti za skrivanje in organiziranje članov odporniškega gibanja. Leta 1944, dva meseca po izkrcanju zaveznikov v Normandiji, je bila izvedena ''[[Operacija Dragoon]]'' (kodno ime za izkrcanje zaveznikov v Provansi). Ameriška vojska je odšla na sever proti krajem [[Manosque]], [[Sisteron]] in [[Gap]], medtem ko je francoska 1. oklepna divizija osvobodila [[Brignoles]], [[Salon-de-Provence]], [[Arles]], in [[Avignon]]. Avgusta meseca 1944 sta bila osvobojena še Toulon in Marseille. Po koncu vojne je Provansa obnovila v vojni poškodovane zgradbe in infrastrukturo (pristanišča, železniške proge...). Ko je leta 1962 Alžirija razglasila svojo neodvisnost je v Provanso prebežalo veliko francoskih državljanov. Naselili so se v velikih mestih (Marseille, Toulon).

V 1940-ih je se je v Provansi začela kulturna prenova. Osnovan je bil Avinjonski gledališki festival (1947), ponovno je začel delovati [[Filmski festival v Cannesu]] (osnovan je bil leta 1939). Z izgradnjo avtocest, še posebej avtoceste Pariz - Marseille, ki je bila odprta leta 1970, je Provansa je postala destinacija za masovni turizem.

== Podnebje ==
Južna Francija vključno s sredozemsko obalo, ima vroča, suha poletja in tople, mokre zime. Nalivi so kratki in siloviti, pogosto sredi dneva. Poletni vetrovi so hladni in nežni, toda bolj mrzel in oster mistral, ki pride s severa, lahko piha tudi nekaj dni skupaj.

Preveč poenostavljena bi bila trditev, da je podnebje v Provansi tipično mediteransko. Na klimo vplivata dva parametra, lega Provanse (med Alpami in Sredozemljem) in vpliv doline reke Rone.

V departmaju Alpes Meritimes, ki leži na najbolj vzhodnem delu Francoske Riviere, kjer gore segajo do morja in ščitijo ozemlje pred vremenskimi  frontami, ki prihajajo s severa, je blago podnebje (Menton). V tem delu Francije, kjer zimskih zmrzali skoraj ni, lahko rastline, kot so ''bouganvillia'' in ''aloe vera'', rastejo na prostem.

V primerjavi z drugimi deli Francije na podobni zemljepisni širini, je v Provansi manj padavin. Suho podnebje je najbolj opazno v departmaju Bouches du Rhone, območju okoli Marseilla, Aix en Provence in Avignona. Ta področja so bolj suha predvsem zaradi učinkov vetra mistral, ki lahko piha po dolini reke Rone tudi po več dni skupaj. Pozimi, mrzel mistral iz celine, ohladi spodnji del Rone tudi pod ledišče.

Provansalske Alpe so najbolj sončen del Provanse. [[Briançon]] na nadmorski višini 1350 m, je eno najbolj sončnih mest v Franciji, ima preko 300 sončnih dni na leto.

== Kulturna dediščina ==
[[Slika:Gordes1.JPG|thumb|left|250px|Gordes]]
Provansa ima izredno antično dediščino. Tu si lahko ogledamo eno najboljših zbirk rimske antične arhitekture: rimske amfiteatre (Nimes, Arles, Orange), templje (vključno z izredno dobro ohranjenim Maison Carrée v Nimesu), slavoloke (Glanum, [[Saint-Rémy-de-Provence]] in Orange), vodovode (Pont du Gard in Barbegal) in druge spomenike, kot so La Trophee des Alpes v La Turbie ali vile v Vaison-la-Romaine. Obstajajo tudi muzeji antike v mestih Vaison, Arles, Marseille.

Srednjeveška: kot ključno mesto na stičišču civilizacij severne Evrope in civilizacij v Sredozemlju, je bila Provansa strateško pomembna regija v vsej svoji zgodovini. Med bolj zanimivimi srednjeveškimi spomeniki v tej regiji so cerkev in samostan in cerkev sv. Trofima v Arlesu, cerkev in križni hodnik Saint Paul de Mausolle v [[Saint-Rémy-de-Provence]], cerkev sv. Mihaela v La Garde Adhemar, v bližini mesta Orange. Najstarejša cerkev v Marseillu, Saint Victor. Najbolj obiskan srednjeveški spomenik v Provansi je Palais des Papes / Palača papežev v Avignonu. Poleg tega, Provansa ponuja veliko starih mest in vasi, z ozkimi ulicami in stavbami iz srednjega veka, staro mesto Aix en Provence, hribovsko mesto Saint Paul de Vence, v bližini Nice.

Provanso bomo bolje spoznali, če bomo obiskali vsaj nekatere izmed številnih prelepih vasic, posejanih po gričih širom pokrajine (Le Baux de Provence,  Roussillon, Oppede le Vieux , Menerbes,  [[Gordes]]..).

== Naravne znamenitosti ==
Francoska Riviera je področje, ki nima le plaž kjer so ljudje lahko zleknjeni na pesku tudi pozimi, ampak ima tudi visoke alpske vrhove, kjer leži sneg tudi v poletnih mesecih.

Provansa ima tri [[narodni park|narodne parke]] ([[Narodni park Mercantour]], [[Narodni park Ecrins]], [[Narodni park Port Cros]]), štiri regionalne naravne parke oz. rezervate ([[Camargue]], [[Luberon]], Queyras, [[Verdon]] s kanjonom Verdon), nekaj drugih lokacij velikega okoljskega pomena v okviru evropskega programa [[Natura 2000]] ter tri Unescove [[biosferni rezervat|biosferne rezervate]].

== Zanimivosti ==
[[Slika:Aix-en-Provence3.JPG|thumb|right|250px|Aix-en-Provance]]

Ugodno podnebje je omogočilo gojenje rož in sivke ([[Valensole|Plateau de Valensole]]) ter posledično razvoj industrije parfumov, [[Grasse]] je danes še vedno svetovna meka proizvodnje parfumov.

Zaščitni znak Provanse so tudi črne olive, ki se pojavljajo v vseh mogočih jedeh, keramiki in tekstilu. V provansalski kulinariki dominirata olivno olje in česen, pa tudi cela paleta aromatičnih začimb, kot so timijan, rožmarin, bazilika in pehtran. Provansa je znana tudi po odličnih vinih (Châteauneuf-du-Pape, Cassis), oljčnem olju in tartufih (področje Menerbesa).

Na [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO]]-vem seznamu svetovne dediščine so:
* Rimski in romanski spomeniki v [[Arles]]u – 1981,
* [[Orange, Vaucluse|Orange]]: rimsko gledališče in njegova okolica in Slavolok zmage – 1981,
* [[Pont du Gard]]: rimski akvadukt – 1985,
* zgodovinsko središče [[Avignon]]a: [[Avignonska stolnica]], [[Papeška palača, Avignon|papeška palača]], škofijski dvor in [[Avignonski most]]— 1995.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Aix-en-Provence1.JPG|Značilen motiv v Provansi
Slika:Aix-en-Provence4.JPG|Aix-en-Provence
Slika:Arles-Saint-Trophime.JPG|Cerkev St Trophime v Arlesu
Slika:Bridge in Avignon.JPG|Avignonski most čez reko Rono Pont Saint-Bénezet, zgrajen v letih 1171 - 1185
Slika:Carpentras.JPG|Carpentras
Slika:Chateauneuf-du-Pape 1.JPG|Chateauneuf-du-Pape - letni papeški dvorec
&lt;/gallery&gt;
{{zbirka|Provence|Provansa}}

== Viri ==
* Terence Conran´s(1987); &quot;France&quot;; ISBN 1 85029848 3
* Adam Ruck (1995); &quot;France&quot;; ISBN 0 7495 0563 X
* Simonetta Greggio, Herve Champollion (1999); &quot;Provence&quot;; ISBN 2 7373 2449 1
* Rider's Digest; &quot;Velika družinska encikopedija zgodovine&quot;; ISBN 86-11-17620-0
* Bodo Harenberg (zasnova in odgov. urednik); &quot;Kronika človeštva&quot;; ISBN 86-11-14787-1

{{Zgodovinske province Francije}}

[[Kategorija:Provansa - Alpe - Azurna obala]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>2ni7v4wgxztk7ae1d1wvnff78oszj05</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757913</id>
      <parentid>6757912</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:38:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zanimivosti */ np</comment>
      <origin>6757913</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17499" sha1="393d6opkofhlkjs08c0tvchu8qszbel" xml:space="preserve">[[File:Provence topographic map-fr.svg|thumb|right|250px|Topografski zemljeved Provanse]][[Slika:Armoiries Provence.png|thumb|150px|right|Grb Provanse]]
'''Provansa''' ([[Okcitanščina|okcitansko]]/[[provansalsko]] ''Provença/Prouvènço''; italijansko ''Provenza'') je geografska regija na jugovzhodu [[Francija|Francije]] ob [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] in meji na [[Italija|Italijo]]. Provansa je bila kot provinca del [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], zdaj pa je del administrativne regije [[Provence-Alpes-Côte d'Azur]]. Tradicionalno območje Provanse obsega [[Seznam francoskih departmajev|départmaje]] [[Var (departma)|Var]], [[Vaucluse]], [[Bouches-du-Rhône]] in dele departmajev [[Alpes-de-Haute-Provence]] ter [[Alpes-Maritimes]]

Največje mesto v regiji je [[Marseille]].

== Zgodovina Provanse ==
=== Prazgodovina ===
[[File:Celtic Stone in Draguignan - Provence - France.JPG|thumb|220px|[[Dolmen]] iz bronaste dobe (2500 do 900 pr. n. št.) blizu kraja [[Draguignan]]]]
Arheološke najdbe kažejo, da je bilo področje Provanse naseljeno že v [[kamena doba|kameni dobi]] (votlina Vallonnet med [[Monako|Monacom]] in [[Menton|Mentonom]], kraj Terra Amata v [[Nica|Nici]], podvodna votlina Cosquer v bližini mesta [[Marseille|Marseillea]], neolitsko najdišče v Marseilleu. [[Dolmen|Dolmeni]] iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] so bili odkriti blizu kraja [[Draguignan|Draguignan]] in v dolini Marvels.

=== Grške kolonije ===
Grški pomorščaki so prišli na obale Provanse v 7. st. pr. n. št. in osnovali skladišča (''emporie'') za trgovanje z lokalnim prebivalstvom. Že v 6. st. pr. n. št. so Grki na področju Provanse ustanovili prve kolonije. Okoli leta 546 pr. n. št. so ustanovili kolonijo Massilio oz. Massalio (sodobni Marseille), ki je postala eno glavnih trgovskih središč [[Antika|antičnega]] sveta. Poleg te, so ustanovili še več manjših kolonij, ki so kasneje postala mesta: Theline (današnji [[Arles]]), Citharista (La Ciotat), Tauroeis (Le Brusc), Olbia (poleg [[Hyères]]), Pergantion ([[Breganson]]), Caccabaria (Cavalaire), Athenopolis ([[Saint-Tropez]]), Antipolis ([[[[Antibes]]]]), Nikaia ([[Nica]]) in Monoicos ([[Monako]]). Ustanovili so mesti Glanum (v bližini [[Saint-Rémy-de-Provence]]) in Mastrabala (Saint-Blaise). Grški trgovci so po rečnih poteh [[Durance]] in [[Rona|Rone]] prišli celo do Burgundije in Švice.

=== Keltska plemena ===
[[Kelti|Keltska plemena]] so prišla v Provanso v 4. stol. pr. n. št. Naselili so Vaucluse, [[Var]] in [[Alpes Maritimes]]. Bili so nadarjeni rokodelci in srditi bojevniki, niso pa bili dovolj politično enotni, da bi se upirali naraščajočim pritiskom Rima in germanskih plemen. Spopadali so se s prebivalci Massalie (danes Marseille) in bili zavezniki [[Hanibal|Hanibala]] na njegovi osvajalski poti proti Rimu. [[Galija]] je bilo rimsko ime za dežele [[Kelti|Keltov]] v zahodni Evropi, približno na območju sedanje Francije in Belgije, prebivalce so Rimljani imenovali [[Galci]].

=== Rimska provinca ===
[[File:Pont du gard.jpg|thumb|[[Pont du Gard]], 1. st. pr. n. št.]]
[[File:Arlesarena.jpg|right|thumb|Rimska arena v kraju [[Arles]] (2. st. n. š.)]]
Provansa je v 2. st. pr. n. št. postala prva rimska čezalpska provinca, po čemer je dobila ime. Na obali južne Galije (Transalpska Galija) so sprva trgovali z grško kolonijo Massalia (sedanji [[Marseille]]). Sredozemska obalna mesta so v tistem času stalno ogrožala močna galska plemena s severa, zato je Rim z Massalio sklenil zavezništvo, s katerim se je obvezal, da bo ščitil mesto pred lokalnimi [[Galci]], v zameno pa je zahteval ozek pas ozemlja, po katerem bi zgradil cesto od Italije do [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. Ker je prebivalce Massalie bolj zanimalo uspešno trgovanje kot njihova ozemeljska celovitost, so rimsko ponudbo sprejeli. Rimske legije so v Provanso prvič prišle na prošnjo prebivalcev Massalie leta 181 pr. n. št. Rimljani so leta 122 pr. n. št. zgradili mesto Aquae Sextiae, danes poznano kot [[Aix-en-Provence]] in leta 118 pr. n. št. ustanovili še kolonijo Narbo Martius, sedanji [[Narbonne]], ki je kmalu postala glavni trgovinski konkurent Massalie. Kolonija Narbo Martius je postala temelj, na katerem se je kasneje razvila provinca. Rim je postopoma širil svojo oblast in ob sredozemski obali ustanovil provinco Transalpsko Galijo ([[Narbonska Galija]]). Mesto Avenio (sodobni [[Avignon]]) je bilo eno najbolj cvetočih v tej provinci. Gradili so ceste, ki so olajšale pohode njihovim vojaškim enotam in omogočile trgovino med Rimom, Španijo (čez prelaz Frejus in Aquae Sextiae (Aix-en-Provence)) in severno Evropo (preko Apte Iulie ([[Apt|Apta]]) in [[Tarascon|Tarascona]]) in nova mesta [[Arles]] in Forum Iulii ([[Frejus]]). Po letu 8 pr. n. št. se je začela politična in kulturna romanizacija Provanse. Rimski inženirji in arhitekti so gradili [[Akvadukt|akvadukte]], [[Amfiteater|amfiteatre]], [[rimske terme]], [[nekropola|nekropole]], [[Rimsko gledališče (zgradba)|rimska gledališča]], [[rimska vila|vile]] in [fslavolok]]e, katerih ostanke lahko še danes občudujemo. Zgradili so mesta [[Cavaillon]], [[Orange, Vaucluse|Orange]], Arelate (Arles), Fréjus, Glanum (v bližini [[Saint-Rémy-de-Provence]]), [[Carpentras]], Vaison-la-Romaine, [[Nimes]], Vernègues, Saint-Chamas in Cimiez (nad Nico). Rimska provinca Narbonensis, z glavnim mestom Narbo (sodobni Narbonne), se je razprostirala od Italije do Španije in od Alp do Pirenejev. Mir (''[[Pax Romana]]'') je v Provansi trajal do sredine 3. st., ko so germanska plemena vdrla Provanso (leta 257. in 275). Koncem 5. st., se je v Provansi končala rimska prevlada. Sledilo je obdobje vojn in selitev narodov.

=== Provansa od 5. do 19. stol. ===
[[File:Arles kirche st trophime fassade.jpg|thumb|right|200px|Cerkev Sv. Trophime v Arlesu, 12. stoletje]]
V drugi polovici 5. stoletja, ko je rimska moč pojenjala, so v Provanso vstopili zaporedni valovi germanskih plemen: najprej [[Vizigoti]] (480), nato [[Ostrogoti]], nato [[Burgundi]], končno [[Franki]] v 6. stoletju. Arabski osvajalci in berberski pirati so prišli iz severne Afrike na obalo Provanse v začetku 7. stoletja.

V poznem 7. in zgodnjem 8. stoletju je bila Provansa formalno podrejena frankovskim kraljem iz dinastije [[Merovingi|Merovingov]], vendar ji je dejansko vladalo lastno regionalno plemstvo galo-rimskega porekla, ki je vladalo po rimskem, ne frankovskem pravo. Pravzaprav je regija uživala večji ugled kot severni Franki, vendar se je lokalna aristokracija bala ekspanzionističnih ambicij Karla Martela. Leta 737 se je [[Karel Martel]] po podreditvi Burgundije odpravil po dolini Rone. Napadel je Avignon in Arles, kjer so imeli vojsko [[Omajadi]], in se vrnil leta 739, da bi drugič zavzel Avignon in lovil vojvodo Maurontusa do njegove trdnjave Marseilla. Mesto je bilo uničeno in vojvoda je moral pobegniti na otok. Pokrajina je bila nato pod oblastjo karolinških kraljev, potomcev Karla Martela, nato pa je bila del cesarstva [[Karel Veliki|Karla Velikega]] (742–814).

Leta 879 se je po smrti karolinškega vladarja [[Karel Plešasti|Karla Plešastega]] njegov svak Boso Provansalski (znan tudi kot Bozon) odcepil od karolinškega kraljestva Ludvika III. in bil izvoljen za prvega vladarja neodvisne države Provanse.

Leta 933 je ta pokrajina postala del Arelatske kraljevine. Konec 10. st. so na oblast prišli provansalski grofje. V naslednjih dveh stoletjih je Provansa razvila uspešno trgovino z vzhodom. Na kulturnem področju je spodbujala lokalni provansalski jezik, trubadursko glasbo, poezijo. Gradili so veličastne [[Romanska arhitektura|romanske]] cerkve (npr. St-Trophime v Arlesu). Leta 1246 je prišla pod oblast [[Anžujci|Anžujcev]] (rodbina grofov pokrajine Anjou). V letih 1309 do 1377, ko je bilo ozemlje Provanse pod kraljem iz Sicilije, je bil v Avignonu sedež papežev v izgnanstvu. Provanso je leta 1481 kralj Karel iz Maina v oporoki zapustil Franciji. V času verskih vojn je Nîmes postal oporišče protestantov in kot tak je doživel polno moč represije in bratomornih soočenj, ki so trajala vse do srede 17. stoletja. Pokrajina je upravno samostojnost ohranila do leta 1790, ko je v času [[francoska revolucija|francoske revolucije]] prišla pod francosko vlado.

=== Provansa v 19. stol. ===
Sredi 19. stol. je Provansa z nastopom [[drugo francosko cesarstvo|drugega francoskega cesarstva]] začela doživljati preporod tako na gospodarskem kot na umetniškem področju. Pristanišča v Marseilleu in Toulonu so bila pomembna povezava Francije s Severno Afriko, Bližnjim in Daljnim vzhodom ter Azijo. Leta 1860 je Francija dobila Savojo in Nico ter Roquebrunne in leta 1861 Menton. Železniška proga je leta 1848 povezala Pariz z Marseillom in zatem še s [[Toulon|Toulonom]] in Nico (1864), kar je omogočilo razvoj vrhunskega turizma. Provansa je v dobrega pol stoletja postala eno najbolj mondenih turističnih področij ([[Antibes]], [[Hyeres]], [[Cannes]], [[Menton]], Nica). Turistično so Provanso odkrili Angleži, za časa kraljice Viktorije (Cannes, Nica - Promenade des Anglais). V velikih mestih kot sta Marseille in Toulon so gradili cerkve, operne hiše in parke. V drugi polovici 19. stol. je prišlo do ponovnega oživljanja provansalskega jezika in kulture (gibanje pisateljev in pesnikov Felibrige). Provansa je zaradi lepote pokrajine, intenzivnosti svetlobe in barv ter jasne modrine Sredozemskega morja očarala številne slikarje, ki so v 19. stol. na francoskem jugu našli neizčrpen vir navdiha ([[Paul Cézanne|Cezanne]], [[Vincent van Gogh]], [[Pierre-Auguste Renoir]], [[Henri Matisse]], [[Marc Chagall|Chagall]], [[Pablo Picasso]]. To se je nadaljevalo v divjih dvajsetih in tridesetih letih 20. stol., ko so bili [[Ernest Hemingway]], [[Aldous Huxley]] in [[Francis Scott Key Fitzgerald|F. S. Fitzgerald]] le nekatera izmed slavnih imen obiskovalcev, ki so uživali v liberalnem vzdušju.

=== Provansa v 20. stol.===
Med prvo in drugo svetovno vojno je bila Provansa razdeljena na konservativna podeželska področja in radikalna področja velikih mest. Ko je Nemčija leta 1940 okupirala velik del Francije, je Provansa ostala na neokupiranem območju do leta 1942, ko je po izkrcanju zaveznikov v severni Afriki, nemška vojska okupirala tudi celotno Provanso (''Operacija Atilla''). V času nemške okupacije, je bil Marseille močno središče Francoskega odporniškega gibanja, zaradi tega je bila več kot tretjina starega dela mesta uničenega v množičnem projektu čiščenja, s ciljem zmanjšati možnosti za skrivanje in organiziranje članov odporniškega gibanja. Leta 1944, dva meseca po izkrcanju zaveznikov v Normandiji, je bila izvedena ''[[Operacija Dragoon]]'' (kodno ime za izkrcanje zaveznikov v Provansi). Ameriška vojska je odšla na sever proti krajem [[Manosque]], [[Sisteron]] in [[Gap]], medtem ko je francoska 1. oklepna divizija osvobodila [[Brignoles]], [[Salon-de-Provence]], [[Arles]], in [[Avignon]]. Avgusta meseca 1944 sta bila osvobojena še Toulon in Marseille. Po koncu vojne je Provansa obnovila v vojni poškodovane zgradbe in infrastrukturo (pristanišča, železniške proge...). Ko je leta 1962 Alžirija razglasila svojo neodvisnost je v Provanso prebežalo veliko francoskih državljanov. Naselili so se v velikih mestih (Marseille, Toulon).

V 1940-ih je se je v Provansi začela kulturna prenova. Osnovan je bil Avinjonski gledališki festival (1947), ponovno je začel delovati [[Filmski festival v Cannesu]] (osnovan je bil leta 1939). Z izgradnjo avtocest, še posebej avtoceste Pariz - Marseille, ki je bila odprta leta 1970, je Provansa je postala destinacija za masovni turizem.

== Podnebje ==
Južna Francija vključno s sredozemsko obalo, ima vroča, suha poletja in tople, mokre zime. Nalivi so kratki in siloviti, pogosto sredi dneva. Poletni vetrovi so hladni in nežni, toda bolj mrzel in oster mistral, ki pride s severa, lahko piha tudi nekaj dni skupaj.

Preveč poenostavljena bi bila trditev, da je podnebje v Provansi tipično mediteransko. Na klimo vplivata dva parametra, lega Provanse (med Alpami in Sredozemljem) in vpliv doline reke Rone.

V departmaju Alpes Meritimes, ki leži na najbolj vzhodnem delu Francoske Riviere, kjer gore segajo do morja in ščitijo ozemlje pred vremenskimi  frontami, ki prihajajo s severa, je blago podnebje (Menton). V tem delu Francije, kjer zimskih zmrzali skoraj ni, lahko rastline, kot so ''bouganvillia'' in ''aloe vera'', rastejo na prostem.

V primerjavi z drugimi deli Francije na podobni zemljepisni širini, je v Provansi manj padavin. Suho podnebje je najbolj opazno v departmaju Bouches du Rhone, območju okoli Marseilla, Aix en Provence in Avignona. Ta področja so bolj suha predvsem zaradi učinkov vetra mistral, ki lahko piha po dolini reke Rone tudi po več dni skupaj. Pozimi, mrzel mistral iz celine, ohladi spodnji del Rone tudi pod ledišče.

Provansalske Alpe so najbolj sončen del Provanse. [[Briançon]] na nadmorski višini 1350 m, je eno najbolj sončnih mest v Franciji, ima preko 300 sončnih dni na leto.

== Kulturna dediščina ==
[[Slika:Gordes1.JPG|thumb|left|250px|Gordes]]
Provansa ima izredno antično dediščino. Tu si lahko ogledamo eno najboljših zbirk rimske antične arhitekture: rimske amfiteatre (Nimes, Arles, Orange), templje (vključno z izredno dobro ohranjenim Maison Carrée v Nimesu), slavoloke (Glanum, [[Saint-Rémy-de-Provence]] in Orange), vodovode (Pont du Gard in Barbegal) in druge spomenike, kot so La Trophee des Alpes v La Turbie ali vile v Vaison-la-Romaine. Obstajajo tudi muzeji antike v mestih Vaison, Arles, Marseille.

Srednjeveška: kot ključno mesto na stičišču civilizacij severne Evrope in civilizacij v Sredozemlju, je bila Provansa strateško pomembna regija v vsej svoji zgodovini. Med bolj zanimivimi srednjeveškimi spomeniki v tej regiji so cerkev in samostan in cerkev sv. Trofima v Arlesu, cerkev in križni hodnik Saint Paul de Mausolle v [[Saint-Rémy-de-Provence]], cerkev sv. Mihaela v La Garde Adhemar, v bližini mesta Orange. Najstarejša cerkev v Marseillu, Saint Victor. Najbolj obiskan srednjeveški spomenik v Provansi je Palais des Papes / Palača papežev v Avignonu. Poleg tega, Provansa ponuja veliko starih mest in vasi, z ozkimi ulicami in stavbami iz srednjega veka, staro mesto Aix en Provence, hribovsko mesto Saint Paul de Vence, v bližini Nice.

Provanso bomo bolje spoznali, če bomo obiskali vsaj nekatere izmed številnih prelepih vasic, posejanih po gričih širom pokrajine (Le Baux de Provence,  Roussillon, Oppede le Vieux , Menerbes,  [[Gordes]]..).

== Naravne znamenitosti ==
Francoska Riviera je področje, ki nima le plaž kjer so ljudje lahko zleknjeni na pesku tudi pozimi, ampak ima tudi visoke alpske vrhove, kjer leži sneg tudi v poletnih mesecih.

Provansa ima tri [[narodni park|narodne parke]] ([[Narodni park Mercantour]], [[Narodni park Ecrins]], [[Narodni park Port Cros]]), štiri regionalne naravne parke oz. rezervate ([[Camargue]], [[Luberon]], Queyras, [[Verdon]] s kanjonom Verdon), nekaj drugih lokacij velikega okoljskega pomena v okviru evropskega programa [[Natura 2000]] ter tri Unescove [[biosferni rezervat|biosferne rezervate]].

== Zanimivosti ==
[[Slika:Aix-en-Provence3.JPG|thumb|right|250px|Aix-en-Provance]]

Ugodno podnebje je omogočilo gojenje rož in sivke ([[Valensole|Plateau de Valensole]]) ter posledično razvoj industrije parfumov, [[Grasse]] je danes še vedno svetovna meka proizvodnje parfumov.

Zaščitni znak Provanse so tudi črne olive, ki se pojavljajo v vseh mogočih jedeh, keramiki in tekstilu. V provansalski kulinariki dominirata olivno olje in česen, pa tudi cela paleta aromatičnih začimb, kot so timijan, rožmarin, bazilika in pehtran. Provansa je znana tudi po odličnih vinih (Châteauneuf-du-Pape, Cassis), oljčnem olju in tartufih (področje Menerbesa).

Na [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO]]-vem seznamu svetovne dediščine so:
* Rimski in romanski spomeniki v [[Arles]]u – 1981: [[rimsko gledališče v Arlesu|rimsko gledališče]], [[amfiteater v Arlesu|amfiteater]], [[Alyscamps]], [[Cerkev sv. Trofima, Arles|cerkev sv. Trofima]]
* [[Orange, Vaucluse|Orange]]: [[Rimsko gledališče, Orange|rimsko gledališče]] in njegova okolica in [[Slavolok Orange|slavolok zmage]] – 1981,
* [[Pont du Gard]]: rimski akvadukt – 1985,
* zgodovinsko središče [[Avignon]]a: [[Avignonska stolnica]], [[Papeška palača, Avignon|papeška palača]], škofijski dvor in [[Avignonski most]]— 1995.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Aix-en-Provence1.JPG|Značilen motiv v Provansi
Slika:Aix-en-Provence4.JPG|Aix-en-Provence
Slika:Arles-Saint-Trophime.JPG|Cerkev St Trophime v Arlesu
Slika:Bridge in Avignon.JPG|Avignonski most čez reko Rono Pont Saint-Bénezet, zgrajen v letih 1171 - 1185
Slika:Carpentras.JPG|Carpentras
Slika:Chateauneuf-du-Pape 1.JPG|Chateauneuf-du-Pape - letni papeški dvorec
&lt;/gallery&gt;
{{zbirka|Provence|Provansa}}

== Viri ==
* Terence Conran´s(1987); &quot;France&quot;; ISBN 1 85029848 3
* Adam Ruck (1995); &quot;France&quot;; ISBN 0 7495 0563 X
* Simonetta Greggio, Herve Champollion (1999); &quot;Provence&quot;; ISBN 2 7373 2449 1
* Rider's Digest; &quot;Velika družinska encikopedija zgodovine&quot;; ISBN 86-11-17620-0
* Bodo Harenberg (zasnova in odgov. urednik); &quot;Kronika človeštva&quot;; ISBN 86-11-14787-1

{{Zgodovinske province Francije}}

[[Kategorija:Provansa - Alpe - Azurna obala]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>393d6opkofhlkjs08c0tvchu8qszbel</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757914</id>
      <parentid>6757913</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:39:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zanimivosti */</comment>
      <origin>6757914</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17503" sha1="cle32uxdpw4lgauud05tw9gf69ptef4" xml:space="preserve">[[File:Provence topographic map-fr.svg|thumb|right|250px|Topografski zemljeved Provanse]][[Slika:Armoiries Provence.png|thumb|150px|right|Grb Provanse]]
'''Provansa''' ([[Okcitanščina|okcitansko]]/[[provansalsko]] ''Provença/Prouvènço''; italijansko ''Provenza'') je geografska regija na jugovzhodu [[Francija|Francije]] ob [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] in meji na [[Italija|Italijo]]. Provansa je bila kot provinca del [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], zdaj pa je del administrativne regije [[Provence-Alpes-Côte d'Azur]]. Tradicionalno območje Provanse obsega [[Seznam francoskih departmajev|départmaje]] [[Var (departma)|Var]], [[Vaucluse]], [[Bouches-du-Rhône]] in dele departmajev [[Alpes-de-Haute-Provence]] ter [[Alpes-Maritimes]]

Največje mesto v regiji je [[Marseille]].

== Zgodovina Provanse ==
=== Prazgodovina ===
[[File:Celtic Stone in Draguignan - Provence - France.JPG|thumb|220px|[[Dolmen]] iz bronaste dobe (2500 do 900 pr. n. št.) blizu kraja [[Draguignan]]]]
Arheološke najdbe kažejo, da je bilo področje Provanse naseljeno že v [[kamena doba|kameni dobi]] (votlina Vallonnet med [[Monako|Monacom]] in [[Menton|Mentonom]], kraj Terra Amata v [[Nica|Nici]], podvodna votlina Cosquer v bližini mesta [[Marseille|Marseillea]], neolitsko najdišče v Marseilleu. [[Dolmen|Dolmeni]] iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] so bili odkriti blizu kraja [[Draguignan|Draguignan]] in v dolini Marvels.

=== Grške kolonije ===
Grški pomorščaki so prišli na obale Provanse v 7. st. pr. n. št. in osnovali skladišča (''emporie'') za trgovanje z lokalnim prebivalstvom. Že v 6. st. pr. n. št. so Grki na področju Provanse ustanovili prve kolonije. Okoli leta 546 pr. n. št. so ustanovili kolonijo Massilio oz. Massalio (sodobni Marseille), ki je postala eno glavnih trgovskih središč [[Antika|antičnega]] sveta. Poleg te, so ustanovili še več manjših kolonij, ki so kasneje postala mesta: Theline (današnji [[Arles]]), Citharista (La Ciotat), Tauroeis (Le Brusc), Olbia (poleg [[Hyères]]), Pergantion ([[Breganson]]), Caccabaria (Cavalaire), Athenopolis ([[Saint-Tropez]]), Antipolis ([[[[Antibes]]]]), Nikaia ([[Nica]]) in Monoicos ([[Monako]]). Ustanovili so mesti Glanum (v bližini [[Saint-Rémy-de-Provence]]) in Mastrabala (Saint-Blaise). Grški trgovci so po rečnih poteh [[Durance]] in [[Rona|Rone]] prišli celo do Burgundije in Švice.

=== Keltska plemena ===
[[Kelti|Keltska plemena]] so prišla v Provanso v 4. stol. pr. n. št. Naselili so Vaucluse, [[Var]] in [[Alpes Maritimes]]. Bili so nadarjeni rokodelci in srditi bojevniki, niso pa bili dovolj politično enotni, da bi se upirali naraščajočim pritiskom Rima in germanskih plemen. Spopadali so se s prebivalci Massalie (danes Marseille) in bili zavezniki [[Hanibal|Hanibala]] na njegovi osvajalski poti proti Rimu. [[Galija]] je bilo rimsko ime za dežele [[Kelti|Keltov]] v zahodni Evropi, približno na območju sedanje Francije in Belgije, prebivalce so Rimljani imenovali [[Galci]].

=== Rimska provinca ===
[[File:Pont du gard.jpg|thumb|[[Pont du Gard]], 1. st. pr. n. št.]]
[[File:Arlesarena.jpg|right|thumb|Rimska arena v kraju [[Arles]] (2. st. n. š.)]]
Provansa je v 2. st. pr. n. št. postala prva rimska čezalpska provinca, po čemer je dobila ime. Na obali južne Galije (Transalpska Galija) so sprva trgovali z grško kolonijo Massalia (sedanji [[Marseille]]). Sredozemska obalna mesta so v tistem času stalno ogrožala močna galska plemena s severa, zato je Rim z Massalio sklenil zavezništvo, s katerim se je obvezal, da bo ščitil mesto pred lokalnimi [[Galci]], v zameno pa je zahteval ozek pas ozemlja, po katerem bi zgradil cesto od Italije do [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. Ker je prebivalce Massalie bolj zanimalo uspešno trgovanje kot njihova ozemeljska celovitost, so rimsko ponudbo sprejeli. Rimske legije so v Provanso prvič prišle na prošnjo prebivalcev Massalie leta 181 pr. n. št. Rimljani so leta 122 pr. n. št. zgradili mesto Aquae Sextiae, danes poznano kot [[Aix-en-Provence]] in leta 118 pr. n. št. ustanovili še kolonijo Narbo Martius, sedanji [[Narbonne]], ki je kmalu postala glavni trgovinski konkurent Massalie. Kolonija Narbo Martius je postala temelj, na katerem se je kasneje razvila provinca. Rim je postopoma širil svojo oblast in ob sredozemski obali ustanovil provinco Transalpsko Galijo ([[Narbonska Galija]]). Mesto Avenio (sodobni [[Avignon]]) je bilo eno najbolj cvetočih v tej provinci. Gradili so ceste, ki so olajšale pohode njihovim vojaškim enotam in omogočile trgovino med Rimom, Španijo (čez prelaz Frejus in Aquae Sextiae (Aix-en-Provence)) in severno Evropo (preko Apte Iulie ([[Apt|Apta]]) in [[Tarascon|Tarascona]]) in nova mesta [[Arles]] in Forum Iulii ([[Frejus]]). Po letu 8 pr. n. št. se je začela politična in kulturna romanizacija Provanse. Rimski inženirji in arhitekti so gradili [[Akvadukt|akvadukte]], [[Amfiteater|amfiteatre]], [[rimske terme]], [[nekropola|nekropole]], [[Rimsko gledališče (zgradba)|rimska gledališča]], [[rimska vila|vile]] in [fslavolok]]e, katerih ostanke lahko še danes občudujemo. Zgradili so mesta [[Cavaillon]], [[Orange, Vaucluse|Orange]], Arelate (Arles), Fréjus, Glanum (v bližini [[Saint-Rémy-de-Provence]]), [[Carpentras]], Vaison-la-Romaine, [[Nimes]], Vernègues, Saint-Chamas in Cimiez (nad Nico). Rimska provinca Narbonensis, z glavnim mestom Narbo (sodobni Narbonne), se je razprostirala od Italije do Španije in od Alp do Pirenejev. Mir (''[[Pax Romana]]'') je v Provansi trajal do sredine 3. st., ko so germanska plemena vdrla Provanso (leta 257. in 275). Koncem 5. st., se je v Provansi končala rimska prevlada. Sledilo je obdobje vojn in selitev narodov.

=== Provansa od 5. do 19. stol. ===
[[File:Arles kirche st trophime fassade.jpg|thumb|right|200px|Cerkev Sv. Trophime v Arlesu, 12. stoletje]]
V drugi polovici 5. stoletja, ko je rimska moč pojenjala, so v Provanso vstopili zaporedni valovi germanskih plemen: najprej [[Vizigoti]] (480), nato [[Ostrogoti]], nato [[Burgundi]], končno [[Franki]] v 6. stoletju. Arabski osvajalci in berberski pirati so prišli iz severne Afrike na obalo Provanse v začetku 7. stoletja.

V poznem 7. in zgodnjem 8. stoletju je bila Provansa formalno podrejena frankovskim kraljem iz dinastije [[Merovingi|Merovingov]], vendar ji je dejansko vladalo lastno regionalno plemstvo galo-rimskega porekla, ki je vladalo po rimskem, ne frankovskem pravo. Pravzaprav je regija uživala večji ugled kot severni Franki, vendar se je lokalna aristokracija bala ekspanzionističnih ambicij Karla Martela. Leta 737 se je [[Karel Martel]] po podreditvi Burgundije odpravil po dolini Rone. Napadel je Avignon in Arles, kjer so imeli vojsko [[Omajadi]], in se vrnil leta 739, da bi drugič zavzel Avignon in lovil vojvodo Maurontusa do njegove trdnjave Marseilla. Mesto je bilo uničeno in vojvoda je moral pobegniti na otok. Pokrajina je bila nato pod oblastjo karolinških kraljev, potomcev Karla Martela, nato pa je bila del cesarstva [[Karel Veliki|Karla Velikega]] (742–814).

Leta 879 se je po smrti karolinškega vladarja [[Karel Plešasti|Karla Plešastega]] njegov svak Boso Provansalski (znan tudi kot Bozon) odcepil od karolinškega kraljestva Ludvika III. in bil izvoljen za prvega vladarja neodvisne države Provanse.

Leta 933 je ta pokrajina postala del Arelatske kraljevine. Konec 10. st. so na oblast prišli provansalski grofje. V naslednjih dveh stoletjih je Provansa razvila uspešno trgovino z vzhodom. Na kulturnem področju je spodbujala lokalni provansalski jezik, trubadursko glasbo, poezijo. Gradili so veličastne [[Romanska arhitektura|romanske]] cerkve (npr. St-Trophime v Arlesu). Leta 1246 je prišla pod oblast [[Anžujci|Anžujcev]] (rodbina grofov pokrajine Anjou). V letih 1309 do 1377, ko je bilo ozemlje Provanse pod kraljem iz Sicilije, je bil v Avignonu sedež papežev v izgnanstvu. Provanso je leta 1481 kralj Karel iz Maina v oporoki zapustil Franciji. V času verskih vojn je Nîmes postal oporišče protestantov in kot tak je doživel polno moč represije in bratomornih soočenj, ki so trajala vse do srede 17. stoletja. Pokrajina je upravno samostojnost ohranila do leta 1790, ko je v času [[francoska revolucija|francoske revolucije]] prišla pod francosko vlado.

=== Provansa v 19. stol. ===
Sredi 19. stol. je Provansa z nastopom [[drugo francosko cesarstvo|drugega francoskega cesarstva]] začela doživljati preporod tako na gospodarskem kot na umetniškem področju. Pristanišča v Marseilleu in Toulonu so bila pomembna povezava Francije s Severno Afriko, Bližnjim in Daljnim vzhodom ter Azijo. Leta 1860 je Francija dobila Savojo in Nico ter Roquebrunne in leta 1861 Menton. Železniška proga je leta 1848 povezala Pariz z Marseillom in zatem še s [[Toulon|Toulonom]] in Nico (1864), kar je omogočilo razvoj vrhunskega turizma. Provansa je v dobrega pol stoletja postala eno najbolj mondenih turističnih področij ([[Antibes]], [[Hyeres]], [[Cannes]], [[Menton]], Nica). Turistično so Provanso odkrili Angleži, za časa kraljice Viktorije (Cannes, Nica - Promenade des Anglais). V velikih mestih kot sta Marseille in Toulon so gradili cerkve, operne hiše in parke. V drugi polovici 19. stol. je prišlo do ponovnega oživljanja provansalskega jezika in kulture (gibanje pisateljev in pesnikov Felibrige). Provansa je zaradi lepote pokrajine, intenzivnosti svetlobe in barv ter jasne modrine Sredozemskega morja očarala številne slikarje, ki so v 19. stol. na francoskem jugu našli neizčrpen vir navdiha ([[Paul Cézanne|Cezanne]], [[Vincent van Gogh]], [[Pierre-Auguste Renoir]], [[Henri Matisse]], [[Marc Chagall|Chagall]], [[Pablo Picasso]]. To se je nadaljevalo v divjih dvajsetih in tridesetih letih 20. stol., ko so bili [[Ernest Hemingway]], [[Aldous Huxley]] in [[Francis Scott Key Fitzgerald|F. S. Fitzgerald]] le nekatera izmed slavnih imen obiskovalcev, ki so uživali v liberalnem vzdušju.

=== Provansa v 20. stol.===
Med prvo in drugo svetovno vojno je bila Provansa razdeljena na konservativna podeželska področja in radikalna področja velikih mest. Ko je Nemčija leta 1940 okupirala velik del Francije, je Provansa ostala na neokupiranem območju do leta 1942, ko je po izkrcanju zaveznikov v severni Afriki, nemška vojska okupirala tudi celotno Provanso (''Operacija Atilla''). V času nemške okupacije, je bil Marseille močno središče Francoskega odporniškega gibanja, zaradi tega je bila več kot tretjina starega dela mesta uničenega v množičnem projektu čiščenja, s ciljem zmanjšati možnosti za skrivanje in organiziranje članov odporniškega gibanja. Leta 1944, dva meseca po izkrcanju zaveznikov v Normandiji, je bila izvedena ''[[Operacija Dragoon]]'' (kodno ime za izkrcanje zaveznikov v Provansi). Ameriška vojska je odšla na sever proti krajem [[Manosque]], [[Sisteron]] in [[Gap]], medtem ko je francoska 1. oklepna divizija osvobodila [[Brignoles]], [[Salon-de-Provence]], [[Arles]], in [[Avignon]]. Avgusta meseca 1944 sta bila osvobojena še Toulon in Marseille. Po koncu vojne je Provansa obnovila v vojni poškodovane zgradbe in infrastrukturo (pristanišča, železniške proge...). Ko je leta 1962 Alžirija razglasila svojo neodvisnost je v Provanso prebežalo veliko francoskih državljanov. Naselili so se v velikih mestih (Marseille, Toulon).

V 1940-ih je se je v Provansi začela kulturna prenova. Osnovan je bil Avinjonski gledališki festival (1947), ponovno je začel delovati [[Filmski festival v Cannesu]] (osnovan je bil leta 1939). Z izgradnjo avtocest, še posebej avtoceste Pariz - Marseille, ki je bila odprta leta 1970, je Provansa je postala destinacija za masovni turizem.

== Podnebje ==
Južna Francija vključno s sredozemsko obalo, ima vroča, suha poletja in tople, mokre zime. Nalivi so kratki in siloviti, pogosto sredi dneva. Poletni vetrovi so hladni in nežni, toda bolj mrzel in oster mistral, ki pride s severa, lahko piha tudi nekaj dni skupaj.

Preveč poenostavljena bi bila trditev, da je podnebje v Provansi tipično mediteransko. Na klimo vplivata dva parametra, lega Provanse (med Alpami in Sredozemljem) in vpliv doline reke Rone.

V departmaju Alpes Meritimes, ki leži na najbolj vzhodnem delu Francoske Riviere, kjer gore segajo do morja in ščitijo ozemlje pred vremenskimi  frontami, ki prihajajo s severa, je blago podnebje (Menton). V tem delu Francije, kjer zimskih zmrzali skoraj ni, lahko rastline, kot so ''bouganvillia'' in ''aloe vera'', rastejo na prostem.

V primerjavi z drugimi deli Francije na podobni zemljepisni širini, je v Provansi manj padavin. Suho podnebje je najbolj opazno v departmaju Bouches du Rhone, območju okoli Marseilla, Aix en Provence in Avignona. Ta področja so bolj suha predvsem zaradi učinkov vetra mistral, ki lahko piha po dolini reke Rone tudi po več dni skupaj. Pozimi, mrzel mistral iz celine, ohladi spodnji del Rone tudi pod ledišče.

Provansalske Alpe so najbolj sončen del Provanse. [[Briançon]] na nadmorski višini 1350 m, je eno najbolj sončnih mest v Franciji, ima preko 300 sončnih dni na leto.

== Kulturna dediščina ==
[[Slika:Gordes1.JPG|thumb|left|250px|Gordes]]
Provansa ima izredno antično dediščino. Tu si lahko ogledamo eno najboljših zbirk rimske antične arhitekture: rimske amfiteatre (Nimes, Arles, Orange), templje (vključno z izredno dobro ohranjenim Maison Carrée v Nimesu), slavoloke (Glanum, [[Saint-Rémy-de-Provence]] in Orange), vodovode (Pont du Gard in Barbegal) in druge spomenike, kot so La Trophee des Alpes v La Turbie ali vile v Vaison-la-Romaine. Obstajajo tudi muzeji antike v mestih Vaison, Arles, Marseille.

Srednjeveška: kot ključno mesto na stičišču civilizacij severne Evrope in civilizacij v Sredozemlju, je bila Provansa strateško pomembna regija v vsej svoji zgodovini. Med bolj zanimivimi srednjeveškimi spomeniki v tej regiji so cerkev in samostan in cerkev sv. Trofima v Arlesu, cerkev in križni hodnik Saint Paul de Mausolle v [[Saint-Rémy-de-Provence]], cerkev sv. Mihaela v La Garde Adhemar, v bližini mesta Orange. Najstarejša cerkev v Marseillu, Saint Victor. Najbolj obiskan srednjeveški spomenik v Provansi je Palais des Papes / Palača papežev v Avignonu. Poleg tega, Provansa ponuja veliko starih mest in vasi, z ozkimi ulicami in stavbami iz srednjega veka, staro mesto Aix en Provence, hribovsko mesto Saint Paul de Vence, v bližini Nice.

Provanso bomo bolje spoznali, če bomo obiskali vsaj nekatere izmed številnih prelepih vasic, posejanih po gričih širom pokrajine (Le Baux de Provence,  Roussillon, Oppede le Vieux , Menerbes,  [[Gordes]]..).

== Naravne znamenitosti ==
Francoska Riviera je področje, ki nima le plaž kjer so ljudje lahko zleknjeni na pesku tudi pozimi, ampak ima tudi visoke alpske vrhove, kjer leži sneg tudi v poletnih mesecih.

Provansa ima tri [[narodni park|narodne parke]] ([[Narodni park Mercantour]], [[Narodni park Ecrins]], [[Narodni park Port Cros]]), štiri regionalne naravne parke oz. rezervate ([[Camargue]], [[Luberon]], Queyras, [[Verdon]] s kanjonom Verdon), nekaj drugih lokacij velikega okoljskega pomena v okviru evropskega programa [[Natura 2000]] ter tri Unescove [[biosferni rezervat|biosferne rezervate]].

== Zanimivosti ==
[[Slika:Aix-en-Provence3.JPG|thumb|right|250px|Aix-en-Provance]]

Ugodno podnebje je omogočilo gojenje rož in sivke ([[Valensole|Plateau de Valensole]]) ter posledično razvoj industrije parfumov, [[Grasse]] je danes še vedno svetovna meka proizvodnje parfumov.

Zaščitni znak Provanse so tudi črne olive, ki se pojavljajo v vseh mogočih jedeh, keramiki in tekstilu. V provansalski kulinariki dominirata olivno olje in česen, pa tudi cela paleta aromatičnih začimb, kot so timijan, rožmarin, bazilika in pehtran. Provansa je znana tudi po odličnih vinih ([[Châteauneuf-du-Pape]], Cassis), oljčnem olju in tartufih (področje Menerbesa).

Na [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO]]-vem seznamu svetovne dediščine so:
* Rimski in romanski spomeniki v [[Arles]]u – 1981: [[rimsko gledališče v Arlesu|rimsko gledališče]], [[amfiteater v Arlesu|amfiteater]], [[Alyscamps]], [[Cerkev sv. Trofima, Arles|cerkev sv. Trofima]]
* [[Orange, Vaucluse|Orange]]: [[Rimsko gledališče, Orange|rimsko gledališče]] in njegova okolica in [[Slavolok Orange|slavolok zmage]] – 1981,
* [[Pont du Gard]]: rimski akvadukt – 1985,
* zgodovinsko središče [[Avignon]]a: [[Avignonska stolnica]], [[Papeška palača, Avignon|papeška palača]], škofijski dvor in [[Avignonski most]]— 1995.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Aix-en-Provence1.JPG|Značilen motiv v Provansi
Slika:Aix-en-Provence4.JPG|Aix-en-Provence
Slika:Arles-Saint-Trophime.JPG|Cerkev St Trophime v Arlesu
Slika:Bridge in Avignon.JPG|Avignonski most čez reko Rono Pont Saint-Bénezet, zgrajen v letih 1171 - 1185
Slika:Carpentras.JPG|Carpentras
Slika:Chateauneuf-du-Pape 1.JPG|Chateauneuf-du-Pape - letni papeški dvorec
&lt;/gallery&gt;
{{zbirka|Provence|Provansa}}

== Viri ==
* Terence Conran´s(1987); &quot;France&quot;; ISBN 1 85029848 3
* Adam Ruck (1995); &quot;France&quot;; ISBN 0 7495 0563 X
* Simonetta Greggio, Herve Champollion (1999); &quot;Provence&quot;; ISBN 2 7373 2449 1
* Rider's Digest; &quot;Velika družinska encikopedija zgodovine&quot;; ISBN 86-11-17620-0
* Bodo Harenberg (zasnova in odgov. urednik); &quot;Kronika človeštva&quot;; ISBN 86-11-14787-1

{{Zgodovinske province Francije}}

[[Kategorija:Provansa - Alpe - Azurna obala]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>cle32uxdpw4lgauud05tw9gf69ptef4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Narodni dom, Novo mesto</title>
    <ns>0</ns>
    <id>78418</id>
    <revision>
      <id>6758109</id>
      <parentid>6578139</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T04:08:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <comment>prenova, Univerza</comment>
      <origin>6758109</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1953" sha1="q0pav098hru9dvobafxs6fxk04ghlim" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Narodni dom}}
{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
| name = Narodni dom, Novo mesto
| image = 
| caption = Narodni dom po prenovi 2026
| locmapin = Slovenija
|coordinates = &lt;!-- WD --&gt;
| location = Sokolska ulica 3, [[Novo mesto]]
| area =
| built = 1873 - 1885
| restored = 
| architect =  [[Alfred Kappner]] (1873)
| architecture =
| governing_body =
| owner =
| designation1 = NSLP
| designation1_offname = Novo mesto - Narodni dom
| designation1_date =   16. avgust 1992 
| designation1_number = 8581&lt;ref&gt;{{RKD|8581}}&lt;/ref&gt;
| občina = Novo mesto
}}
'''Narodni dom''' v [[Novo mesto|Novem mestu]] se nahaja v starem mestnem jedru.

Gradnja zgradbe je potekala med letoma 1873 in 1885. To je bil tudi prvi Narodni dom na področju [[Slovenija|Slovenije]]. Sprva je bila v njem le [[knjižnica]]/[[čitalnica]], nato pa so se v dom naselila tudi narodna društva in [[glasbena šola]]. 

Po drugi svetovni vojni je bil v stavbi vse do leta 1977 Dom JLA s kinodvorano. Leta 1977 pa je bil na Novem trgu zgrajen nov Dom JLA, v kasneje prenovljeni stavbi pa je danes [[Kulturni center Janez Trdina]].

Leta 1992 je bil ''Narodni dom'' razglašen za [[kulturni spomenik lokalnega pomena]].
Leta 2026 je bila dokončana temeljita prenova. Poleg drugih vsebin je oktobra 2026 v njem dobila sedež nova javna [[Univerza v Novem mestu|Univerza v Novem mestu]].

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Glej tudi ==
* [[seznam zgradb in objektov v Novem mestu]]

== Zunanje povezave ==
* https://visitnovomesto.si/dozivi/narodni-dom/
* [http://www.novomesto.si/si/turizem/znamenitosti/kzgod/narodni/ Novomesto.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050317005828/http://www.novomesto.si/si/turizem/znamenitosti/kzgod/narodni/ |date=2005-03-17 }}

{{struct-stub}}

[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Novem mestu]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1885]]
[[Kategorija:Narodni domovi v Sloveniji]]
[[Kategorija:Univerza v Novem mestu]]</text>
      <sha1>q0pav098hru9dvobafxs6fxk04ghlim</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758111</id>
      <parentid>6758109</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T04:28:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6758111</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1987" sha1="bb8pykfwuyouv9phxylc0ffgzaz2rv0" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Narodni dom}}
{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
| name = Narodni dom, Novo mesto
| image = Narodni dom, Novo mesto, 2026.jpg
| caption = Narodni dom po prenovi 2026
| locmapin = Slovenija
| coordinates = &lt;!-- WD --&gt;
| location = Sokolska ulica 3, [[Novo mesto]]
| area =
| built = 1873 - 1885
| restored = 
| architect =  [[Alfred Kappner]] (1873)
| architecture =
| governing_body =
| owner =
| designation1 = NSLP
| designation1_offname = Novo mesto - Narodni dom
| designation1_date =   16. avgust 1992 
| designation1_number = 8581&lt;ref&gt;{{RKD|8581}}&lt;/ref&gt;
| občina = Novo mesto
}}
'''Narodni dom''' v [[Novo mesto|Novem mestu]] se nahaja v starem mestnem jedru.

Gradnja zgradbe je potekala med letoma 1873 in 1885. To je bil tudi prvi Narodni dom na področju [[Slovenija|Slovenije]]. Sprva je bila v njem le [[knjižnica]]/[[čitalnica]], nato pa so se v dom naselila tudi narodna društva in [[glasbena šola]]. 

Po drugi svetovni vojni je bil v stavbi vse do leta 1977 Dom JLA s kinodvorano. Leta 1977 pa je bil na Novem trgu zgrajen nov Dom JLA, v kasneje prenovljeni stavbi pa je danes [[Kulturni center Janez Trdina]].

Leta 1992 je bil ''Narodni dom'' razglašen za [[kulturni spomenik lokalnega pomena]].
Leta 2026 je bila dokončana temeljita prenova. Poleg drugih vsebin je oktobra 2026 v njem dobila sedež nova javna [[Univerza v Novem mestu|Univerza v Novem mestu]].

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Glej tudi ==
* [[seznam zgradb in objektov v Novem mestu]]

== Zunanje povezave ==
* https://visitnovomesto.si/dozivi/narodni-dom/
* [http://www.novomesto.si/si/turizem/znamenitosti/kzgod/narodni/ Novomesto.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050317005828/http://www.novomesto.si/si/turizem/znamenitosti/kzgod/narodni/ |date=2005-03-17 }}

{{struct-stub}}

[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Novem mestu]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1885]]
[[Kategorija:Narodni domovi v Sloveniji]]
[[Kategorija:Univerza v Novem mestu]]</text>
      <sha1>bb8pykfwuyouv9phxylc0ffgzaz2rv0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih diplomatov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>78834</id>
    <revision>
      <id>6757903</id>
      <parentid>6756819</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:07:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* S */</comment>
      <origin>6757903</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12846" sha1="j4983t63brruncs8lzalmotimwtf2qv" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[diplomat]]ov v preteklosti in sedanjosti.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Marija Adanja]]
* [[Natalia Al Mansour]]
* [[Boris Antolič]]
* [[Jaka Avšič]]

== B ==
* [[Milan Balažic]]
* [[Aleš Balut]]
*[[Boštjan Barborič]]
*[[Dragan Barbutovski]]
*[[Bogdan Batič]]
* [[Darja Bavdaž Kuret]]
* [[Aleš Bebler]]
*[[Anton Bebler]]
* [[Peter Bekeš]]
* [[Dragoljuba Benčina]]
* [[Andrej Benedejčič]]
* [[Minca Benedejčič]]
* [[Bogdan Benko]]
*([[Vlado Benko]])
*[[Alain Brian Bergant]]
*[[Damijan Bergant|Damjan Bergant]]
*[[Nataša Bergelj]]
*[[Josip Bernot]]
*[[Bojan Bertoncelj]]
*[[Aleš Biber]]
*[[Borut Blaj]]
*[[Ondina Blokar Drobič]]
*[[Katja Boh]]
*[[Borut Bohte]]
* [[Pavle Bojc]]
*[[Karl Bonutti]] (1928-2023)
* [[Miklavž Borštnik]]
*[[Veronika Bošković-Pohar]]
*[[Dušan Bravničar]]
*[[Bojan Brezigar]]
*[[Srečko Brezigar]]
*[[Branko Brezovnik]]
*[[Jože Brilej]]
*[[Andrej Briški]]
*[[David Brozina]]
*([[Miloš Bučar]])
* [[Karmelo Budihna]]
*[[Zorica Bukinac]]
* [[Martin Burjan]]
* [[Mirko Bunc]]
*[[Stanko Buser]]
*[[Franci But]]

== C ==
* [[Izidor Cankar]]
*[[Andrej Capuder]]
*[[Sabina Carli Sitar]]
* [[Marjan Cencen]]
*[[Božo Cerar]] 
*[[Mirko Cigler]]
*[[Štefan Cigoj]]
*[[Bojana Cipot]]
*[[Jožef Ciraj]]
* [[Boris Cizelj]]
*[[Janez Gašper Cobenzl]]
* [[Janez Karel Ludvik Cobenzl]]
* [[Janez Filip Cobenzl]]
*[[Ludovik Janez Jožef Cobenzl]]
*[[Renata Cvelbar Bek]]

== Č ==
* [[Rudi Čačinovič]]
* [[Darko Černej]]
*[[Stanislav Černoša]]
*[[Aleksander Čičerov]]
*[[Anton Edvard Čižman]]
*[[Miran Čupkovič Skender]]

== D ==

*[[Andrej Debenak]]
*[[Franci Demšar]]
*[[Vladislav Derč]]
*[[Damir Devčič]]
*[[Alojz Dobravec]]
*[[Milko Dolinšek]] 
*[[Gašper Dovžan]]
*[[Zvone Dragan]]
*[[Helena Drnovšek Zorko]]
*[[Mitja Drobnič]]
*[[Jožef Drofenik]]
*([[Tatiana Dumas-Rodica]])

== E ==

* ([[Robert A. Eiletz]])
* [[Jožef Ferdinand Erberg]]
* [[Stanko Erhartič]]
*([[Karl Erjavec]])

== F ==

* [[Joannes Franciscus Faber]] (Kovač)
* [[Luigi Faidutti]]
* ([[Tanja Fajon]])
* [[Štefan Falež]]
*[[Ada Filip-Slivnik]]
*[[Janvid Flere]]
* [[Drago Flis]]
* [[Božena Forštnarič Boroje]]
*[[Anžej Frangeš]]
* [[Boris Frlec]]

== G ==

*[[Melita Gabrič]]
*[[Rudi Gabrovec]]
*[[Franc Genuin Gallenfels]]
*[[Dušan Gaspari]]
*[[Vladimir Gasparič]]
*[[Jure Gašparič]]?
*[[Rado Genorio]]
*[[Andrej Gerenčer]]
*[[Arthur Germ|Art(h)ur Germ]]
*[[Aleksander Geržina]]
*[[Saša Geržina]]
*[[Vladimir Godler|Vladimir (Vlado) Godler]]
*[[Tone Gogala]]
*[[Darja Golež]]
*[[Ignac Golob]]
*[[Peter Golob]]
*[[Jože Goričar (diplomat)|Jože Goričar]]
*[[Bogo Gorjan]]
*[[Nataša Goršek Mencin]]
*[[Aljaž Gosnar]]
*[[Ladislav Graber]]
*[[Bernarda Gradišnik]]
*[[Andrej Grahor]]
*[[Barbara Granda]]
*[[Andrej Grasselli]]
*[[Nina Gregori]]
*[[Florijan Cvetko Gregorič|Florijan (Cvetko) Gregorič]]
*[[Peter Grk]]
*[[Iztok Grmek]]
*[[Bojan Grobovšek]]
*[[Matjaž Gruden]]

== H ==
*[[Ferenc Hajós]]
*[[Avguštin Hallerstein]]
*[[Marko Ham]]
*[[Žiga Herberstein]]
*[[France Hočevar]]
*[[Jadran Hočevar]]
*[[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]]
*([[Erik Horvat]])
*[[Hans Hozhevar]]
*[[Gašper Hrastelj]]?
* [[Ivan Hribar]]
Hlep Jožef

== I ==

* [[Jože Ingolič]]
*[[Valentin Inzko]]
*[[Metka Ipavic]]

== J ==
*[[Livij Jakomin|Livij (Livio) Jakomin]]
*[[Mirko Jakše]]
*[[Blanka Jamnišek]]
*[[Jernej Jan]]
*[[Matjaž Jančar]]
*[[Rudi Janhuba]]
*[[Peter Japelj]]
*[[Iztok Jarc]]
*[[Milan Jazbec]]
*[[Željko Jeglič]]
*[[Jožef Jeraj]]
*[[Alenka Jerak]]
*[[Boštjan Jerman]]
*[[Boris Jesih (politolog)|Boris Jesih]]
*[[Peter Ješovnik]]
*[[Jerneja Jug Jerše]]
*[[Janez Jezeršek]] - Sokol
*[[Igor Jukič]]
*[[Franco Juri]]
*[[Ivan Jurkovič]]
*[[Mihael Jurman]]
*([[Stane Južnič]])

== K ==
*[[Jelko Kacin]]
*[[Tone Kacjan]]
*[[Tone Kajzer]] in [[Milena Kajzer]]
*([[Ioannis Antonios Kapodistrias]])
*[[Branko Karapandža]]
*([[Edvard Kardelj]])
*[[Robert Kašca]]
*[[Janez Kavar]]
*[[Mateja Kavaš]] (r. [[Urbanija]])
*[[Vladimir Kavčnik]]
*[[Dušan Kermavner]]
*[[Eliška Kersnič]] Žmavc
*[[Igor Kerstein]]
* [[Roman Kirn]]
*[[Elizabeta Kirn Kavčič]]
*[[Janja Klasinc]]?
*[[Ivo Klemenčič]]
*[[Edvard Kljun]]
*[[Smiljana Knez]]
*[[Franc Kobav]] (Franciscus Kobavius)
*[[Janez Kobencl]] ([[Cobenzl]])
*[[Tina Kobilšek]]
*[[Nina Kodelja]]
*[[Rudi Kodrič]]
*[[Robert Kojc]]
*[[Robert Kokalj]]
*[[Vilko Kolar]] - Domen
*[[Stane Kolman]]
*[[Vladimir Kolmanič]]
*[[Ivan Konte]]
*([[Eddy Alojz Kontelj]])
*[[Erik Kopač]]
* [[Marcel Koprol]]
*[[Edvard Kopušar]]
*[[Jože Korošec (diplomat)|Jože Korošec]]
*[[Štefan Korošec]]
*[[Franc Kos (diplomat)|Franc Melhior Kos]]  
*[[Marta Kos]] (Marko)
*[[Nataša Kos]]
*[[Ljudevit Koser]]
*[[Marko Kosin]]
*[[Jernej Kosmač]]
* [[Ciril Kotnik]]
*[[Boštjan Kovačič]]
*[[Fran Kovačič]]
*[[Matjaž Kovačič]]
* [[Gregor Kozovinc]]
*[[Barbara Koželj Podlogar]]
* [[Davorin Kračun]]
* [[Mateja Kračun]]
* [[Sonja Kralj]]
*[[Albert Kramer]]
*[[Gustav Kranjc]]
*[[Marko Kranjec]]
*[[Stane Krašovec]]
*[[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]]
*[[Miha Krek]]
*([[Darijo Križ]])
*[[Primož Križaj]]
*[[Robert Krmelj]]
*[[Branko Kromar]]
*[[Marko Kržišnik]]
*[[Alojzij Kuhar]]
*[[Drago Kunc]]
*[[Jožef Kunič]]
* [[Tomaž Kunstelj]]
*[[Miloš Kuret]]
*[[Benedikt Kuripečič]]
*[[Vojko Kuzma]]
*[[Dušan Kveder]]

== L ==
*[[Tadej Labernik]]
*[[Anton Lah (diplomat)]]
*[[Špela Laimiš]]
*[[Metka Lajnšček]]
*[[Dušan S. Lajovic]]?
*([[Ivan Janez Lapajne]])
*[[Anton Lavrin]]
*[[Darja Lavtižar Bebler]]
*[[Janez Lenarčič]]
*[[Stane Lenardič]]
*[[Mitja Leskovar]]
*[[Simona Leskovar]]
* [[Ladislav Lipič]]
* [[Andrej Logar]]
*([[Anže Logar]])
*[[Matjaž Longar]]
*[[Hine Lotrič]]
*[[Tomaž Lovrenčič]]
*[[Maja Marija Lovrenčič Svetek]]
*[[Bojan Lubej]]
*[[Benjamin Lukman]]
*[[Franc Lukner]]

== M ==
* [[Borut Mahnič]]
* [[Marjan Mahnič]]
*[[Marjan Majcen|Marijan Majcen]]
*[[Stanko Majcen]]
*[[Miljan Majhen]]
*[[Uroš Mahkovec]]
*[[Marko Makovec]]
*[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]]
*[[Boštjan Malovrh]]
*[[Leon Marc]]
*[[Aleš Marčič]]
* [[Aleš Marič]]
*[[Uroš Markič]]
*[[Ramadan Marmulaku]]
*[[Eva Marn]]
* [[Matej Marn]]
*[[Ivan Martelanc (1938)]]
*[[Dragutin Mate]]
*[[Tomaž Matjašec]]
* ([[Miro Medved]])
*[[Miran Mejak]]
* [[Tomaž Mencin]]
*[[Mirko Mermolja]]
*[[Vlado Mihelič]]
*([[Lydia Mihelič Pulsipher]])
* [[Mitja Miklavec]]
* [[Tomaž Miklavčič]]
*[[Franc Mikša]]
*[[Dušan Mikuš]]
*[[Peter Millonig]]
*[[Drago Mirošič]]
* [[Iztok Mirošič]]
* [[Vladimir Miselj]]
*[[Tatjana Miškova]]
*[[Ida Močivnik]] (r. [[Jelen]], 1.por. [[Zajc]])
*[[Radko Močivnik]]
*[[Mitja Močnik]]
*[[Vlado Močnik]]
*[[Erik Modic]]
*[[Miriam Možgan]]
*[[Jernej Müller]]
*[[Ivo Murko]]

== N ==
*[[Alfonz Naberžnik]]
*[[Mojca Nemec van Gorp]]
*[[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]]
*[[Anton Novak]]
*Franc Novak (1931-87)
*[[Lovro Novinšek]]
* [[Anton Novačan]]

== O ==
*[[Miloš Oprešnik]]
*[[Tanja Orel Šturm]]
*[[Milan Orožen Adamič]]
*[[Bogdan Osolnik]]
*[[Marjan Osolnik]]

== P ==
*[[Breda Pavlič]]
*[[Stane Pavlič]]
*[[Ivan Pelicon]]
*[[Zorko Pelikan]]
*[[Ivan Perne]]
*([[Zvone Petek]])
*[[Anton Petkovšek]]
* [[Ernest Petrič]]
*[[Tea Petrin]] 
*([[Wolfgang Petritsch]])
*[[Anita Pipan]]
*Franc Pirc
*[[Igor Pirkovič]]
*[[Franc Pirkovič]]
* [[Leonid Pitamic]]
*[[Kristina Plavšak Krajnc]]
*Boris Pleskovič? 
*[[Robert Plešnik]] 
*[[Sašo Podlesnik]]
*[[Alojz Pogačar]]
*[[Josip Pogačnik]]
*[[Marko Pogačnik (diplomat)]]
*[[Bojan Pograjc]]
*[[Ana Polak Petrič]]
* [[Bojan Polak-Stjenka]]
*[[Jože Poličar]]
*[[Tone Poljšak]]
*[[Jasna Ponikvar Velasquez]]
*Klemen Ponikvar
* [[Bojan Potočnik]]
* [[Nataša Prah]]
*[[Milan Predan]]
*[[Tomaž Prelokar]]
*[[Damjan Prelovšek]]
*[[Janez Premože]]
*Franc Presetnik
*[[Gregor Presker]]
* [[Janez Krstnik Prešeren]]
* [[Mateja Prevolšek]]
*[[Franc Primožič]]
*[[Miloš Prislan]]
* [[Matjaž Puc]]
*[[Jožica Puhar]]
*[[France Punčuh]]
*[[Oto Pungartnik]]
*[[Andreja Purkart Martinez]]

== R ==
*[[Kristina Radej]]
*[[Milena Radenković]]
*[[Andrej Rahten]]
*[[Branko Rakovec]]
*[[Janez Luka Rakovec]] (pl. Raigersfeld/Rakhersfeld)
*[[Marko Rakovec]]
*[[Vinko Rapotec]]
*Irena Rappelj 
*[[Stanislav Raščan]]
*[[Peter Reberc]]
*[[Ivan Rebernik]]
*[[Gorazd Renčelj]]
*[[Ivan Renko]]
*[[Viktor Repič]]
*[[Jurij Rifelj]]
*[[Ladislav Riha]]
*[[Josip Rijavec]]
*[[Marjan Ristič]]
*[[Andrej Gregor Rode]]
*[[Tatjana Rodica-Dumas]]
*[[Jurij Roš]]
*[[Dimitrij Rupel]]
*[[Tadej Rupel]]
*[[Anton Rupnik]]
*[[Otokar Rybář]] 
*[[Vladimir Rybář]]

== S ==
*[[Hinko Samec]]
*[[Marjan Samec]]
*[[Jožef Schwegel]] (tudi ''Švegel'' ali ''Žvegel'')
*[[Damijan Sedar]]
*[[Jernej Sekolec]]
*[[Cvetka Selšek]]
* [[Igor Senčar]]
*[[Ivan Seničar]]
*[[Marjan Senjur]]
*[[Ingrid Sergaš]]
*[[Stanislav Sikošek]]
*[[Iztok Simoniti]]
*[[Edvin Skrt]]
*[[Andrej Slapničar]]
*([[Jože Slobodnik]])
*[[Darja Slokar]]
*[[Elvi Slokar-Miklavec]]
*[[Alenka Smerkolj]]
*[[Jože Smole]]
*[[Marko Smole]]
*[[Predrag Smole]]
*[[Dušan Snoj]]
*[[Lojze Sočan]]
*[[Irena Sodin]]
*[[Marko Sotlar]]
*[[Ferdinand Souvan]]
* [[Boris Sovič]]
* [[Veronika Stabej]]
*[[Sabina Stadler]] Repnik
*[[Lea Stančič]]
*[[Zoran Stančič]]
*[[Janez Stani]]
*[[Aleksander Stanič]]
*[[Janez Stanovnik]]
*[[Dušan Sterle (diplomat)|Dušan Sterle]]?
*[[Janez Sterniša]]
*[[Ronald Strelec]]
*[[Tanja Strniša]]
*[[Josip Suchy]]
*[[Alenka Suhadolnik]]
*[[Barbara Sušnik]]

== Š ==
*[[Štefan Bogdan Šalej]]
*[[Milan Šamec]]
*[[Edmond Šarani]]
*[[Dubravka Šekoranja]]
* [[Primož Šeligo]]
*[[Vlado Šestan]]
*[[Slobodan Šešum]]
*[[Marjan Šetinc ‎]]
*[[Drago Šiftar]]
*[[Marjan Šiftar]]
*[[Maša Šiftar]]
*[[Niko Šilih]]
*[[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]]
*[[Boštjan Širnik]]
*[[Karel Širok]]
*[[Andrej Škerlavaj]]
*[[Bojan Škoda]]
*[[Ksenija Škrilec]]
*[[Duša Škulj]]
*[[Milena Šmit]]
*([[Jože Šmon]])
*[[Boris Šnuderl]]
*[[Igor Šoltes]]?
*[[Timotej Šooš]]
*[[Gregor Štajer]]?
*[[Andrej Šter]]
*[[Sanja Štiglic]]
* [[Ciril Štokelj]]
*[[Mitja Štrukelj]]
*[[Stanka Štrukelj]] 
*[[Marko Štucin]]
*[[Jakob Štunf]]
*[[Jadranka Šturm Kocjan]]
* [[Ivo Šubelj]]
* [[Gregor Šuc]]
*[[Vojislav Šuc]]
* [[Borut Šuklje]]
*[[Janez Šumrada]]
*[[Jože Šušmelj]]
* [[Ivan Krizostom Švegel]] (tudi ''Schwegel'' ali ''Žvegel'')

== T ==
*[[Zoran Thaler]]
*([[Anthony Tomažin]])
*[[Eva Tomič]]
*[[Zora Tomič]]
*[[Ludvik Toplak]]
* [[Peter Toš]]
*[[Magdalena Tovornik]]
*[[Mary Veronica Tovšak Pleterski]]
*[[Boris Trampuž]] – [[Čož]]
*[[Jelka Travnik]]
*[[Borut Trekman]]
* [[Anton Turk (častnik)|Anton Turk]]
* [[Danilo Türk]]
*[[Tit Turnšek]]

== U ==

* [[Dragica Urtelj]]

== V ==
*[[Ivo Vajgl]]
*[[Vlado Valenčak]]
*[[Vlasta Valenčič Pelikan]]
*([[Mateja Valtanen]])
*[[Vladimir Vauhnik]]
*[[Zlatko Vehovar]]
*[[Milan Venišnik]]
*[[Vojko Venišnik]]
*[[Zlatko Verbič]]
*([[John P. Vidmar]])
*([[Srečko Vidmar]])
*[[Jernej Videtič]]
*[[Stanislav Vidovič]]
*[[Lara Vihar]]
*[[Fran Vilfan]] (1874 - 1931)
*[[Josip Vilfan (razločitev)|Josip Vilfan]] (1878 - 1955)
*[[Joža Vilfan]] (1908 - 1987)
*[[Marija Vilfan]] (1912 - 1994)
*[[Alenka Vipotnik Kopanja]]
*[[Avguštin Vivod]] (Tine Vivod)
*[[Mateja Vodeb Ghosh]]
* [[Žiga Vodušek]]
*[[Nataša Vodušek]]
*[[Teobald Vodušek]]
*[[Dolfe Vogelnik]]
* [[Gregor Voglar]]
*[[Ivan Vogrič]]
*[[Vojko Volk]]
*[[Jean-Pierre Vonarb]]
*[[Bogumil Vošnjak]]
* [[Mitja Vošnjak]]
* [[Fedja Vraničar]]
*[[Anton Vratuša]]
*[[Marko Vrhunec]]
*[[Miha Vrhunec]]
*[[Vekoslav Vršič]]
*[[Lojze Vrtačnik]]

== W ==

*[[Tamara Weingerl-Požar]]
*[[Zdravko Wiegele]]
*[[Gregor Woschnagg]]

== Z ==
*[[Gustav Zadnik]]
*[[Srečko Zajc]]
*[[Drago Zalar]]
*[[Samo Zanoškar]]
*[[Edvin Zdovc|Edvin (Edo) Zdovc]]
* [[Jože Zemljak]]
*[[Andraž Zidar]]
*[[Milovan Zidar]]
*[[Boris Zidarič]]
*([[Ronald Zlatoper|Ronald Joseph Zlatoper]])
*[[Jaša Zlobec]]
*[[Gregor Zore]]
* [[Slavko Zore]]
* ([[Herman Zupan]])
*[[Milan Zupan]]
*[[Branko Zupanc]]
*[[Mihael Zupančič]]
*([[Fran Zwitter]])

== Ž ==
*[[Iztok Žagar]]
*[[Jelko Žagar]]
*[[Zoran Žagar]]
* [[Jožef Žabkar]]
* [[Janez Žakelj]]
*[[Pavle Žaucer]]
* [[Samuel Žbogar]]
*[[Janez Žgajnar]]
*[[Mirko Žgur]]
*[[Zvone Žigon]]
*[[Mirko Žlender]]
* [[Ivan Žolger]]
*[[Franc Žugel]]
* [[Franc Željko Županič]]
* [[Borut Žunič]]
* [[Melita Župevc]]
*[[Drago Žvab]]
*[[Barbara Žvokelj]]

== Glej tudi ==

* [[Seznam diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije]]
* [[Seznam slovenskih vojaških diplomatov]]
{{seznami narodov po poklicu|diplomatov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Diplomati]]
[[Kategorija:Slovenski diplomati|*]]</text>
      <sha1>j4983t63brruncs8lzalmotimwtf2qv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gambija (reka)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>82830</id>
    <revision>
      <id>6758097</id>
      <parentid>6718476</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T23:21:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758097</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13812" sha1="rf5y5ujfqx84hdo5wdy1m7f56kzkvxz" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Gambija}}
{{Infobox river
| name               = Reka Gambia
| name_native        = 
| name_native_lang   = 
| name_other         = 
| name_etymology     = 
&lt;!---------------------- IMAGE &amp; MAP --&gt;
| image              = River gambia Niokolokoba National Park.gif
| image_size         = 
| image_caption      = Reka Gambija v [[Narodni park Niokolo-Koba|narodnem parku Niokolo-Koba]]
| map                = Gambiarivermap.png
| map_size           = 
| map_caption        = Zemljevid porečja reke Gambije
| pushpin_map        = 
| pushpin_map_size   = 
| pushpin_map_caption= 
&lt;!---------------------- LOCATION --&gt;
| subdivision_type1  = Države
| subdivision_name1  = {{hlist|[[Gvineja]]|[[Senegal]]|[[Gambija]]}}
| subdivision_type2  = 
| subdivision_name2  = 
&lt;!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --&gt;
| length_km          = 1120
| length_ref = &lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |title=Gambia River |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |url=https://global.britannica.com/place/Gambia-River |access-date=30 October 2016}}&lt;/ref&gt;
| width_min          = 
| width_avg          = 
| width_max          = 
| depth_min          = 
| depth_avg          = 
| depth_max          = 
| discharge1_location= 
| discharge1_min     = 
| discharge1_avg     = 
| discharge1_max     = 
&lt;!---------------------- BASIN FEATURES --&gt;
| source1            = [[Fouta Djallon]]
| source1_location   = Prefektura Labé, Gvineja
| source1_coordinates= {{Coord|11.412|-12.226|format=dms|display=i}}
| source1_elevation  = 795 m
| mouth              = [[Atlantski ocean]]
| mouth_location     = Banjul, Gambija
| mouth_coordinates  = {{coord|13|28|N|16|34|W|display=inline,title}}
| mouth_elevation    = 0 m
| progression        = 
| river_system       = 
| basin_size_km2     = 78.000
| tributaries_left   = 
| tributaries_right  = 
| custom_label       = 
| custom_data        = 
| mapframe = yes
| mapframe-zoom = 5
| mapframe-stroke-width = 1,5
}}
'''Gambija''' je 1120 [[kilometer|km]] dolga [[reka]] v [[Zahodna Afrika|Zahodni Afriki]], ki teče od vzhoda proti zahodu po ozemlju [[Gambija|Gambije]], [[Senegal]]a in [[Gvineja|Gvineje]]. Ob izlivu v [[Atlantski ocean]] teče skozi [[Banjul]], prestolnico Gambije. Spodnja, plovna polovica reke in nekaj ozemlja ob bregovih predstavljajo celotno ozemlje Gambije, najmanjše države v celinski [[Afrika|Afriki]].

Blizu izliva reke je [[Otok James, Gambija|otok James]], ki je na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCOvem]] [[Unescova svetovna dediščina|Seznamu svetovne dediščine]] kot zgodovinski spomenik.

== Geografija ==
Reka Gambija je dolga 1120 kilometrov. Od [[Fouta Djallon]] teče proti severozahodu v regijo Tambacounda v Senegalu, kjer teče skozi [[Narodni park Niokolo-Koba]], nato se ji pridružita Nieri Ko in Koulountou ter teče skozi slapove Barrakunda, preden pri Koini steče v Gambijo. Na tej točki reka teče večinoma proti zahodu, vendar v vijugasti poti s številnimi [[mrtvi rokav|mrtvicami]], približno 100 kilometrov od ustja pa se postopoma širi, na več kot 10 kilometrov, kjer se sreča z morjem.

== Porečje ==
[[Slika:Koppen-Geiger Gambia Basin.png|thumb|200px|Podnebne razmere v porečju reke Gambije]]
Porečje reke Gambije se giblje od 69.536 do 77.054 km², odvisno od izvira.&lt;ref name=&quot;nacse&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://gis.nacse.org/tfdd/map/result.php?bcode=GAMB&amp;bccode=GAMB_SEN&amp;maptype=Population |title=Transboundary Freshwater Dispute Database – Suchbegriff “Gambia” |access-date=2025-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220522090421/http://gis.nacse.org/tfdd/map/result.php?bcode=GAMB&amp;bccode=GAMB_SEN&amp;maptype=Population |archive-date=2022-05-22 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pokriva skoraj celotno državo Gambijo. Vendar pa je največji del v sosednjem Senegalu. Večino vode prejema iz reke Fouta Djallon v Gvineji. Dejanski obseg porečja sega v Gvinejo-Bissau in je odvisen od uporabljene metode merjenja. Mnogi viri tega ne potrjujejo.

=== Prehodi ===
Reko prečka več mostov. Največji in najbolj oddaljeni dolvodno je [[most Senegambia]] med mestoma Farafenni in Soma v Gambiji. Odprt je bil januarja 2019 in zagotavlja povezavo med odseki Transgambijske ceste na severnem in južnem bregu reke. Prav tako zagotavlja hitrejšo povezavo za senegalske tovornjake, ki potujejo v in iz izolirane province Casamance. Most je dolg 1,9 kilometra in nadomešča prej nezanesljiv trajekt za vozila. Za prehode vozil se zaračunava cestnina.

V zgornjem toku reke Gambije sta mostova pri Basse Santa Su in Fatoto, ki sta bila odprta oktobra 2021,&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Ma |first1=Jianchun |title=Building the Friendship Bridges towards a Shared Future of China and The Gambia |url=https://thepoint.gm/africa/gambia/opinion/commentary-building-the-friendship-bridges-towards-a-shared-future-of-china-and-the-gambia |access-date=3 August 2022 |agency=The Point |date=13 Oct 2021}}&lt;/ref&gt; ter most v Senegalu pri Gouloumbouju.

Vsi drugi prehodi se izvajajo s trajektom, vključno s primarnim prehodom med Banjulom in Barro na ustju reke ali z majhnim čolnom.

=== Bolongi ===
Majhni pritoki na spodnjih delih reke se običajno imenujejo ''bolongi'' ali ''boloni''. Mednje spadajo Sami Bolong, ki ločuje severni polovici osrednjega rečnega območja in zgornjega rečnega območja, Bintang Bolong, ki ločuje spodnje rečno območje od zahodnega obalnega območja, ter manjša vodna telesa, kot so bolongi Sofancama, Jurunku, Kutang, Nianji in Sandugu.

== Zgodovina ==
Med najstarejše znane prebivalce območja ob reki Gambiji spadajo Jola, Balante, Bainuk in Manjak.&lt;ref&gt;Buhnen, 49.&lt;/ref&gt; Kartažanski raziskovalec Hanon Pomorščak je morda dosegel Gambijo med svojo odpravo v 5. stoletju pred našim štetjem.&lt;ref&gt;&quot;Kunta Kinteh Island and Related Sites&quot;. UNESCO World Heritage Centre. United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization. Accessed 14/8/22.&lt;/ref&gt;

Po ustnem izročilu je v regijo v 14. stoletju prišlo veliko število priseljencev Mandinka iz Malija pod vodstvom Tiramakhana Traoreja, enega najvišjih generalov Sundiate. Nekateri sodobni zgodovinarji pa trdijo, da je relativno malo priseljencev, predvsem trgovcev z ''julami'', namesto tega povzročilo postopen družbeno-kulturni premik k identifikaciji z etnično skupino Mandinka višjega statusa in vladajočim [[Malijski imperij|Malijskim imperijem]].&lt;ref&gt;Wright, &quot;Beyond Migration&quot;, 385.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Buhnen, 51.&lt;/ref&gt; Zaradi teh ''jul'' je Gambija postala pomemben del širše zahodnoafriške trgovinske mreže, kjer so se [[sol]], školjke, [[železo]], tkanine, [[slonovina]], [[čebelji vosek]], [[zlato]], [[sužnji]], usnje in drugo menjavali vse do reke [[Niger (reka)|Niger]] in naprej.&lt;ref&gt;Wright, &quot;Darbo Jula&quot;, 33.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Van Hoven.&lt;/ref&gt;

Alvise Cadamosto, beneški raziskovalec, ki je delal za Portugalce, je leta 1455 postal prvi Evropejec, ki je priplul v Gambijo, reko pa je imenoval ''Gambra'' ali ''Cambra''. Drugi viri iz tistega obdobja beležijo imena, kot so ''Guambea'', ''Guabu'' in ''Gambu'' (morda združitev imena reke in kraljestva Kaabu, takrat ali v kasnejši historiografiji).&lt;ref&gt;Buhnen, 71.&lt;/ref&gt; Medtem ko so trgovci iz različnih evropskih držav dve stoletji po Cadamostu trgovali na reki Gambiji, je bila vojvodina Kurlandija in Semigalija prva, ki je ustanovila stalno oporišče na otoku, ki so ga leta 1651 poimenovali otok svetega Andreja. Potem ko so Angleži leta 1661 prevzeli nadzor nad otokom in ga preimenovali v 'Sv. Jakob', so se naslednje stoletje in pol borili s Francozi za komercialno prevlado nad reko.&lt;ref&gt;Gailey, 3.&lt;/ref&gt;

V tem obdobju so bila ob reki Gambija kraljestva Niumi (znan tudi kot Barra), Niani, Kantora, Jimara, Kiang, Badibu, Fuladu, Tumana in Wuli, ki so posodila imena okrožjem Gambije danes. Med večjimi trgovskimi postajami ob reki ali v njeni bližini so bila Barra, Albreda, Juffure, otok James (danes na Unescovem seznamu svetovne dediščine), Tendeba, Joar, otok MacCarthy, Fattatenda in Sutukoba.

Okoli preloma 18. stoletja je škotski raziskovalec Mungo Park dvakrat potoval po Gambiji navzgor na poti do reke Niger.&lt;ref&gt;Capt. Washington. &quot;Some Account of Mohammedu-Siseï, a Mandingo, of Nyáni-Marú on the Gambia.&quot; The Journal of the Royal Geographical Society of London, vol. 8, 1838, pp. 448–54. JSTOR, https://doi.org/10.2307/1797825. Accessed 27 Jul. 2022.&lt;/ref&gt;

Anglo-francoska konvencija iz leta 1889 je razmejila meje protektorata Gambija in kolonije Senegal na deset kilometrov severno in južno od reke do Yarbutende (blizu današnje Koine), z 10-kilometrskim polmerom, ki označuje vzhodno mejo, merjeno od središča mesta.&lt;ref&gt;Gailey, 27.&lt;/ref&gt; Britanci so zato nadzorovali reko, kolikor je bila plovna za morska plovila. Čeprav so bile takrat meje, določene leta 1889, na splošno začasne, od takrat niso bile spremenjene.&lt;ref&gt;Gailey, 28.&lt;/ref&gt;

== Rastlinstvo in živalstvo ==
Vodna favna v porečju reke Gambije je tesno povezana s porečjem reke [[Senegal (reka)|Senegal]] in obe sta običajno združeni v eno samo [[ekoregija|ekoregijo]], znano kot senegalsko-gambijsko porečje. Čeprav je vrstno bogastvo zmerno veliko, so v tej ekoregiji endemične le tri vrste žab in ena riba.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.feow.org/ecoregions/details/senegal_gambia |title=509: Senegal – Gambia |website=Freshwater Ecoregions of the World |access-date=30 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161030202252/http://www.feow.org/ecoregions/details/senegal_gambia |archive-date=30 October 2016 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Študija ihtiofavne, tj. vseh vrst rib v spodnjem toku reke Gambije do njenega ustja v Atlantski ocean, je bila izvedena med letoma 2000 in 2002. Rezultati so bili objavljeni leta 2004.&lt;ref&gt;''Fish diversity and distribution in the Gambia Estuary, West Africa, in relation to environmental variables'', Aquatic Living Resources, Zvezek=17, Številka 1, 2004, str. 35–46&lt;/ref&gt; Območje raziskave s 44 vzorčnimi mesti je zajemalo območje blizu otoka St. Mary's, kjer se nahaja gambijska prestolnica Banjul, do bližine otoka Deer. Otok Deer je približno 220 rečnih kilometrov od ustja.

Identificiranih je bilo 70 vrst rib, razdeljenih v 32 družin. V ribji favni gambijskega estuarija je prevladoval ''Pseudotolithus elongatus'' iz družine ''Sciaenidae''. Naslednje tri najpogostejše vrste so bile ''Ethmalosa fimbriata'', ''Ilisha africana'' in madeirska sardina (''Sardinella maderensis''), vsaka iz družine ''Clupeidae''.

Ostrige v reki Gambiji nabirajo ženske in jih uporabljajo za pripravo ostrigine enolončnice, tradicionalne jedi v gambijski kuhinji.

== Znamenitosti in stavbe ==
V reki – blizu Juffureja – leži [[otok Kunta Kinteh]], do leta 2011 znan kot otok James, s trdnjavo Fort James, nekdanjim krajem trgovine s sužnji in območjem svetovne dediščine UNESCO.

== Promet ==
Plovila, sposobna za plovbo, lahko plujejo po spodnjem toku Gambije do približno 248 kilometrov v bližini mesta Kuntaur. Manjša plovila dosežejo mesto Fatoto po nadaljnjih 229 kilometrih, nekaj manj kot 477 kilometrov od ustja. Za Gambijo je nacionalnega pomena trajektna linija Banjul–Barra, ki povezuje glavno mesto države na južnem bregu z deli države na severnem bregu blizu ustja reke Gambije v Atlantik.

== Galerija ==
&lt;gallery mode=packed heights= style=&quot;text-align:left&quot;&gt;
File:Map of the River Gambra (now the Gambia) 1732.JPG|Zemljevid reke Gambre (danes Gambija) 1732
File:Gambia satellite fires.jpeg|Zahodni del reke Gambije, pogled iz vesolja. Črta prikazuje mejo Gambije
File:RiverGambia_Janjanbureh_20190122_Upstream.jpg|Pogled na reko navzgor, blizu otoka Janjanbureh
File:RiverGambia_Janjanbureh_20190122_Riverbank.jpg|Breg reke, blizu Janjanbureha
File:RiverGambia_Janjanbureh_20190122_Ferry.jpg|Prečkanje reke s trajektom pri Janjanburehu
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Viri ===
* Bühnen, Stephan. &quot;Place Names as an Historical Source: An Introduction with Examples from Southern Senegambia and Germany.&quot; History in Africa, vol. 19, 1992. JSTOR, https://doi.org/10.2307/3171995. 
* {{navedi knjigo |last1=Gailey |first1=Harry |title=Historical dictionary of the Gambia |url=https://archive.org/details/historicaldictio0000gail |date=1987 |publisher=Scarecrow Press |location=Metuchen, N.J. |isbn=0810820013}}
* Gray, J.M. (1940). History of the Gambia. Cambridge: Cambridge University Press.
* {{navedi knjigo|first=Arnold|last=Hughes|first2=David|last2=Perfect|title=Historical Dictionary of The Gambia|series=African Historical Dictionaries|volume=109|location=Metuchen, New Jersey|publisher=Scarecrow Press|edition=4th|year=2008|isbn=9781442265226|contribution=|pages=}}
* {{cite journal |last1=van Hoven |first1=Ed |title=Local Tradition or Islamic Precept? The Notion of zakāt in Wuli (Eastern Senegal) (La notion de &quot;zakāt&quot; au Wuli (Sénégal)) |journal=Cahiers d'Études Africaines |date=1996 |volume=36 |issue=144 |pages=703–722 |doi=10.3406/cea.1996.1863 |jstor=4392734 |url=https://www.jstor.org/stable/4392734 |access-date=2 December 2020|url-access=subscription }}
* Wright, Donald R. &quot;Beyond Migration and Conquest: Oral Traditions and Mandinka Ethnicity in Senegambia.&quot; History in Africa, vol. 12, 1985. JSTOR, https://doi.org/10.2307/3171727.
* Wright, Donald R. &quot;Darbo Jula: The Role of a Mandinka Jula Clan in the Long-Distance Trade of the Gambia River and Its Hinterland.&quot; African Economic History, no. 3, 1977, pp. 33–45. JSTOR, https://doi.org/10.2307/3601138. Accessed 27 Jul. 2022.

== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
*[http://www.accessgambia.com/information/gambia-river-info.html Gambia River Information &amp; Photos]

[[Kategorija:Reke v Gvineji]]
[[Kategorija:Reke v Gambiji]]
[[Kategorija:Reke v Senegalu]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>rf5y5ujfqx84hdo5wdy1m7f56kzkvxz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Gorje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>84170</id>
    <revision>
      <id>6758255</id>
      <parentid>6753042</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:24:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-52398-11</username>
        <id>266527</id>
      </contributor>
      <comment>prebivalstvo</comment>
      <origin>6758255</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10123" sha1="m2tm3invhmuv1u67250o5fe7id2mqw2" xml:space="preserve">{{refimprove}}
{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Peter Torkar]]
|grb=Coat of Arm of Gorje.png
|lokacija=Obcine Slovenija 2007 Gorje.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F207_T1257_vF_b_x421100_y139462.398_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F207_T1257_vF_b_x421100_y139462.398_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt; 
|splet=http://www.gorje.si/ 
|površina=
|prebivalstvo=140000031
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=1362
|ženske=1371
|sedež=[[Zgornje Gorje]]}}

'''Občina Gorje''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina je nastala leta 2006 z izločitvijo istoimenske [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]] iz [[Občina Bled|Občine Bled]]. Največje naselje s skoraj 1.000 prebivalci so [[Spodnje Gorje]], upravno središče občine pa je v [[Zgornje Gorje|Zgornjih Gorjah]]. 

== Naselja v občini ==
[[Grabče]], [[Krnica, Gorje|Krnica]], [[Mevkuž]], [[Perniki]], [[Podhom]], [[Poljšica pri Gorjah]], [[Radovna, Gorje|Radovna]], [[Spodnje Gorje]], [[Spodnje Laze]], [[Višelnica]], [[Zatrnik]], '''[[Zgornje Gorje]]''', [[Zgornje Laze]]

== Splošno ==
Gorje ali Gorjanski kot pojmujemo skupino vasi in zaselkov, oddaljenih kakih 5 kilometrov od [[Bled]]a v smeri proti [[Pokljuka|Pokljuki]], dolini [[Radovna|Radovne]] in [[Mežakla|Mežakli]]. Gorjansko območje sega od roba blejskega kota v nadmorski višini 603 m do [[triglav#Stranski vrhovi|malega Triglava]] 2700 m nadmorske višine. 

Občina Gorje meri 119,27&amp;nbsp;km² in šteje 2917 prebivalcev. Meji na [[Bled]], [[Bohinjska Bela|Bohinjsko Belo]], [[Jesenice]], [[Kranjska Gora|Kranjsko Goro]], [[Bohinj]]. Ime Gorje pomeni, da so ti kraji »gor«, so visoko. Gorjanske vasi so zadnje večje vasi pod Triglavom. Imena vasi so stara in so nastala predvsem po imenih okoliških hribov. Vas [[Višelnica]] se imenuje tako, ker je višje od središča, [[Zatrata]], ker je za trato, [[Poljšica]], ker je za poljem, [[Podhom]], ker je pod hribom Hom, [[Krnica]], ker leži v tipični ledeniški obliki [[Krnica|krnici]]. 

Gorje skupaj obsegajo 12 vasi, poleg že naštetih še: [[Zgornje Gorje]], ki veljajo za nekakšno središče Gorij, v njih se nahajajo: vrtec, župnišče, pokopališče, pošta, osnovna šola, Gorjanski dom, trgovine, ... sledijo [[Spodnje Gorje]], ki so po površini in številu prebivalcev največje, [[Mevkuž]], [[Radovna]], [[Perniki]], [[Spodnje Laze]], [[Zgornje Laze]] ter [[Grabče]], s skupaj 10 vaškimi odbori. Leta 2020 je bilo ustanovljeno še samostojno naselje [[Zatrnik]] na Pokljuki. 

Najstarejša dokazana poselitev v Gorjah spada v [[starejša kamena doba|starejšo kameno dobo]]. Arheologi so namreč v jami nad Poljšico, ki ji pravimo [[Poglejska cerkev]], našli kamnito orodje.

== Znamenitosti ==
=== Pokljuška soteska ===
Nad vasjo Krnica se nahaja vhod v [[Pokljuška soteska|Pokljuško sotesko]]. Dva kilometra dolga soteska je ostanek toka Ribščice, ki se je približno pred 10.000 leti med umikom [[ledenik]]ov zajedala v apnenčasto kamnino. Kasneje se je voda umaknila in nastala je največja fosilna [[soteska]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. V soteski prav tako najdemo nekatere kraške oblike, kot so: naravni most, previsne stene in votline. Najbolj znana je »Pokljuška luknja«, v kateri naj bi se med svojim begom v [[Nemčija|Nemčijo]] skrival celo sam [[Primož Trubar]]. Skozi luknjo vodi pot naprej na [[Stara Pokljuka|Staro Pokljuko]]. Prek najožjega dela so že leta 1930 zgradili lesene mostičke, ki so jih poimenovali [[Galerije kraljeviča Andreja]]. Skozi sotesko vodi tudi [[slovenska geološka pot]]. 

[[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander Karađordževič]] je leta 1938 na [[Mežakla|Mežakli]] zgradil leseno počitniško naselje, ki ga je imenoval Andrejevo, po svojem sinu. Naselje je imelo 17 hišic z vsemi potrebami. Poleg so postavili električne transformatorje, pet senikov, tri koče, dva vodna rezervoarja, kopalni bazen, drvarnice, vodni zbiralnik, garaže, napeljali telefon. Vsak od kraljevičev je imel svojo hišico, pa kraljica Marija, uslužbenci, stražarji, adjutanti, oskrbniki, konjarji. Po partizanskem požigu leta 1944 je ostalo le nekaj hiš, infrastruktura in kapelica. 

Iz soteske se pot nadaljuje naprej na [[Rudno polje]], kjer se vsako leto odvija [[Svetovni pokal v biatlonu]].  

=== Soteska Vintgar ===
Gorje imajo poleg Pokljuške soteske še nekaj drugih znamenitosti: [[blejski Vintgar|soteska Vintgar]], ki jo leta 1891 skupaj s fotografom [[Benedikt Largerporter|Benediktom Largerporterjem]] odkril tedanji župan Gorij [[Jakob Žumer]]. Soteska je dolga 1600 metrov in se konča s slapom [[slap Šum|Šumom]], ki velja za največji rečni in prostopadajoči slap na Slovenskem. Soteska je bila uradno odprta leta 1893, letno pa jo obišče okoli 40.000 turistov.

=== Pocarjeva domačija ===
[[Pocarjeva domačija]] velja za eno najstarejših domačij v [[Triglavski narodni park|Triglavskem narodnem parku]]. Na stropnem tramu je vrezana letnica 1775, v hišnem arhivu pa najstarejša listina izvira iz leta 1609. Obiskal pa jo je celo sam [[princ Charles]],{{Dummy ref|kateri?}} ko se je mudil na obisku.

=== Ostale znamenitosti ===
* Psnakov mlin in žaga,
* [[Napolenov kamen]],
* kamnita baba,
* ostanki požgane Radovne,
* Gogalova lipa,
* [[grajski mlin]], katerega temelji so stari okoli 2000 let, o čemer priča najdena rimska klet, in še bi lahko naštevali.

== Gospodarstvo v preteklosti ==
Gospodarstvo je bilo vseskozi dobro razvito. Gospodarski utrip kraja je v preteklosti dajala kmetijska dejavnost, spodbujala pa ga je reka [[Radovna]], bogastvo pokljuških gozdov, živa pa je bila tudi [[fužina]]rska in kovaška tradicija. Radovna je poganjala lesena kolesa žag, mlinov, fužin, kovačnice, pozneje tudi hidroelektrarne. V Spodnji Radovni so še danes vidni ostanki fužine, ki so bile tu že v 16. stoletju, njihova dejavnost pa je cvetela predvsem v času, ko je z njimi gospodaril [[Žiga Zois]], nazadnje pa so bile celo v lasti [[Kranjske industrijska družba|Kranjske industrijske družbe]]. 

Reka Radovna je omogočila tudi [[splavarjenje]]. Za te kraje je značilna tudi zvončarska obrt. Z njo so začeli na Višelnici pri [[Jakob Jan|Jakobu Janu]], že leta 1752, višek pa je dosegla ob koncu 19. stoletja, ko so bile zvončarske delavnice tudi v Mevkužu in Podhomu. Gorjanski zvončarji so svoje izdelke prodajali po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem, Gorenjskem ter celo Tirolskem. 

Lesna trgovina iz pokljuških gozdov je Gorjancem prinašala lep zaslužek, vzcvetela pa je predvsem po letu 1906, po vzpostavitvi železniške povezave s [[Trst]]om in s tem povečanim izvozom lesa v Italijo, saj je železnice [[Dunaj]]-Trst potekala tudi skozi ta kraj. V Podhomu je delovala »Mlekarska zadruga«, ki je imela celo svojo hišo in izdelovala svoj [[sir]]. Ukvarjali pa so se tudi s [[čebelarstvo]]m ter [[sadjarstvo]]m. Danes vsega tega ni več, srečamo lahko samo še nekatere kmete ter samostojne podjetnike, katerim pa to delo ni vir preživetja.

== Aktivnost Gorjancev ter bolj znane osebe ==

{{glavni članek|Seznam osebnosti iz Občine Gorje}}

Gorjanci so bili aktivni na več področjih, delovalo je [[bralno društvo]], ki je bilo ustanovljeno leta 1879, leta 1927 so ustanovili [[športno društvo]], ki se je 1930. leta združilo z novoustanovljenim [[Sokolsko društvo|sokolskim društvom]]. Glavna športna panoga je bilo smučanje. Smuči so izdelovali kolarji. Najbolj znan športnik pa je bil [[Lovro Žemva]], ki je leta 1934 tekel na smučeh za jugoslovansko reprezentanco na Poljskem. Dve leti pozneje pa je nastopil na olimpijadi v [[Garmisch-Partenkirchen|Garmisch-Partenkirchnu]] v teku na 50&amp;nbsp;km in dosegel dvajseto mesto. 

Tudi danes so Gorjanci športno aktivni, najbolj znan je predvsem tekaški klub Gorje, katerega člani so bili danes vam bolj znani [[biatlon]]ci, [[Lucija Larisi]] in [[Jože Poklukar|Jože]] ter [[Matjaž Poklukar]] in Tomaž Žemva. V Gorjah je delovalo ali pa se je rodila kar nekaj znanih in priznanih oseb, poleg zgoraj že omenjenih biatloncev, velja omeniti še [[Albin Belar|Albina Belarja]], začetnika in ustanovitelja seizmologije na Slovenskem, ki je samo dve leti po rušilnem potresu leta 1895 postavil prvo potresno opazovalnico v [[Avstro ogrska monarhija|avstro-ogrski monarhiji]], prav tako pa je bil tudi idejni oče [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]]. V Gorjah je deloval tudi prevajalec [[Niko Košir]], pisatelj [[Anton Kocjančič]] ter eden izmed bolj priznanih slovenskih zgodovinarjev za novejšo zgodovino [[Božo Repe]] in da gorjanskih talentiranih glasbenikov, [[Godba Gorje|Godbe Gorje]], alpinistov sploh ne omenjamo.

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=89px|Župan
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=5|[[Peter Torkar]]
| '''{{Abbr|SV|Ivan Hočevar in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| rowspan=4|'''{{Abbr|SV|Katjuša Torkar in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* http://www.gorje.si/ uradna stran občine.
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Gorje municipality|Občina Gorje}}
{{Slovenske občine}}

[[Kategorija:Občine Slovenije|Gorje]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]]
[[Kategorija:Občina Gorje|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>m2tm3invhmuv1u67250o5fe7id2mqw2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758269</id>
      <parentid>6758255</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:47:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-52398-11|~2026-52398-11]] ([[User talk:~2026-52398-11|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sportomanokin|Sportomanokin]]</comment>
      <origin>6753042</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10118" sha1="cwnych1ths1chpkoxklgyzhi0y1lo6i" xml:space="preserve">{{refimprove}}
{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Peter Torkar]]
|grb=Coat of Arm of Gorje.png
|lokacija=Obcine Slovenija 2007 Gorje.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F207_T1257_vF_b_x421100_y139462.398_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F207_T1257_vF_b_x421100_y139462.398_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt; 
|splet=http://www.gorje.si/ 
|površina=
|prebivalstvo=2733
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=1362
|ženske=1371
|sedež=[[Zgornje Gorje]]}}

'''Občina Gorje''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina je nastala leta 2006 z izločitvijo istoimenske [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]] iz [[Občina Bled|Občine Bled]]. Največje naselje s skoraj 1.000 prebivalci so [[Spodnje Gorje]], upravno središče občine pa je v [[Zgornje Gorje|Zgornjih Gorjah]]. 

== Naselja v občini ==
[[Grabče]], [[Krnica, Gorje|Krnica]], [[Mevkuž]], [[Perniki]], [[Podhom]], [[Poljšica pri Gorjah]], [[Radovna, Gorje|Radovna]], [[Spodnje Gorje]], [[Spodnje Laze]], [[Višelnica]], [[Zatrnik]], '''[[Zgornje Gorje]]''', [[Zgornje Laze]]

== Splošno ==
Gorje ali Gorjanski kot pojmujemo skupino vasi in zaselkov, oddaljenih kakih 5 kilometrov od [[Bled]]a v smeri proti [[Pokljuka|Pokljuki]], dolini [[Radovna|Radovne]] in [[Mežakla|Mežakli]]. Gorjansko območje sega od roba blejskega kota v nadmorski višini 603 m do [[triglav#Stranski vrhovi|malega Triglava]] 2700 m nadmorske višine. 

Občina Gorje meri 119,27&amp;nbsp;km² in šteje 2917 prebivalcev. Meji na [[Bled]], [[Bohinjska Bela|Bohinjsko Belo]], [[Jesenice]], [[Kranjska Gora|Kranjsko Goro]], [[Bohinj]]. Ime Gorje pomeni, da so ti kraji »gor«, so visoko. Gorjanske vasi so zadnje večje vasi pod Triglavom. Imena vasi so stara in so nastala predvsem po imenih okoliških hribov. Vas [[Višelnica]] se imenuje tako, ker je višje od središča, [[Zatrata]], ker je za trato, [[Poljšica]], ker je za poljem, [[Podhom]], ker je pod hribom Hom, [[Krnica]], ker leži v tipični ledeniški obliki [[Krnica|krnici]]. 

Gorje skupaj obsegajo 12 vasi, poleg že naštetih še: [[Zgornje Gorje]], ki veljajo za nekakšno središče Gorij, v njih se nahajajo: vrtec, župnišče, pokopališče, pošta, osnovna šola, Gorjanski dom, trgovine, ... sledijo [[Spodnje Gorje]], ki so po površini in številu prebivalcev največje, [[Mevkuž]], [[Radovna]], [[Perniki]], [[Spodnje Laze]], [[Zgornje Laze]] ter [[Grabče]], s skupaj 10 vaškimi odbori. Leta 2020 je bilo ustanovljeno še samostojno naselje [[Zatrnik]] na Pokljuki. 

Najstarejša dokazana poselitev v Gorjah spada v [[starejša kamena doba|starejšo kameno dobo]]. Arheologi so namreč v jami nad Poljšico, ki ji pravimo [[Poglejska cerkev]], našli kamnito orodje.

== Znamenitosti ==
=== Pokljuška soteska ===
Nad vasjo Krnica se nahaja vhod v [[Pokljuška soteska|Pokljuško sotesko]]. Dva kilometra dolga soteska je ostanek toka Ribščice, ki se je približno pred 10.000 leti med umikom [[ledenik]]ov zajedala v apnenčasto kamnino. Kasneje se je voda umaknila in nastala je največja fosilna [[soteska]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. V soteski prav tako najdemo nekatere kraške oblike, kot so: naravni most, previsne stene in votline. Najbolj znana je »Pokljuška luknja«, v kateri naj bi se med svojim begom v [[Nemčija|Nemčijo]] skrival celo sam [[Primož Trubar]]. Skozi luknjo vodi pot naprej na [[Stara Pokljuka|Staro Pokljuko]]. Prek najožjega dela so že leta 1930 zgradili lesene mostičke, ki so jih poimenovali [[Galerije kraljeviča Andreja]]. Skozi sotesko vodi tudi [[slovenska geološka pot]]. 

[[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander Karađordževič]] je leta 1938 na [[Mežakla|Mežakli]] zgradil leseno počitniško naselje, ki ga je imenoval Andrejevo, po svojem sinu. Naselje je imelo 17 hišic z vsemi potrebami. Poleg so postavili električne transformatorje, pet senikov, tri koče, dva vodna rezervoarja, kopalni bazen, drvarnice, vodni zbiralnik, garaže, napeljali telefon. Vsak od kraljevičev je imel svojo hišico, pa kraljica Marija, uslužbenci, stražarji, adjutanti, oskrbniki, konjarji. Po partizanskem požigu leta 1944 je ostalo le nekaj hiš, infrastruktura in kapelica. 

Iz soteske se pot nadaljuje naprej na [[Rudno polje]], kjer se vsako leto odvija [[Svetovni pokal v biatlonu]].  

=== Soteska Vintgar ===
Gorje imajo poleg Pokljuške soteske še nekaj drugih znamenitosti: [[blejski Vintgar|soteska Vintgar]], ki jo leta 1891 skupaj s fotografom [[Benedikt Largerporter|Benediktom Largerporterjem]] odkril tedanji župan Gorij [[Jakob Žumer]]. Soteska je dolga 1600 metrov in se konča s slapom [[slap Šum|Šumom]], ki velja za največji rečni in prostopadajoči slap na Slovenskem. Soteska je bila uradno odprta leta 1893, letno pa jo obišče okoli 40.000 turistov.

=== Pocarjeva domačija ===
[[Pocarjeva domačija]] velja za eno najstarejših domačij v [[Triglavski narodni park|Triglavskem narodnem parku]]. Na stropnem tramu je vrezana letnica 1775, v hišnem arhivu pa najstarejša listina izvira iz leta 1609. Obiskal pa jo je celo sam [[princ Charles]],{{Dummy ref|kateri?}} ko se je mudil na obisku.

=== Ostale znamenitosti ===
* Psnakov mlin in žaga,
* [[Napolenov kamen]],
* kamnita baba,
* ostanki požgane Radovne,
* Gogalova lipa,
* [[grajski mlin]], katerega temelji so stari okoli 2000 let, o čemer priča najdena rimska klet, in še bi lahko naštevali.

== Gospodarstvo v preteklosti ==
Gospodarstvo je bilo vseskozi dobro razvito. Gospodarski utrip kraja je v preteklosti dajala kmetijska dejavnost, spodbujala pa ga je reka [[Radovna]], bogastvo pokljuških gozdov, živa pa je bila tudi [[fužina]]rska in kovaška tradicija. Radovna je poganjala lesena kolesa žag, mlinov, fužin, kovačnice, pozneje tudi hidroelektrarne. V Spodnji Radovni so še danes vidni ostanki fužine, ki so bile tu že v 16. stoletju, njihova dejavnost pa je cvetela predvsem v času, ko je z njimi gospodaril [[Žiga Zois]], nazadnje pa so bile celo v lasti [[Kranjske industrijska družba|Kranjske industrijske družbe]]. 

Reka Radovna je omogočila tudi [[splavarjenje]]. Za te kraje je značilna tudi zvončarska obrt. Z njo so začeli na Višelnici pri [[Jakob Jan|Jakobu Janu]], že leta 1752, višek pa je dosegla ob koncu 19. stoletja, ko so bile zvončarske delavnice tudi v Mevkužu in Podhomu. Gorjanski zvončarji so svoje izdelke prodajali po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem, Gorenjskem ter celo Tirolskem. 

Lesna trgovina iz pokljuških gozdov je Gorjancem prinašala lep zaslužek, vzcvetela pa je predvsem po letu 1906, po vzpostavitvi železniške povezave s [[Trst]]om in s tem povečanim izvozom lesa v Italijo, saj je železnice [[Dunaj]]-Trst potekala tudi skozi ta kraj. V Podhomu je delovala »Mlekarska zadruga«, ki je imela celo svojo hišo in izdelovala svoj [[sir]]. Ukvarjali pa so se tudi s [[čebelarstvo]]m ter [[sadjarstvo]]m. Danes vsega tega ni več, srečamo lahko samo še nekatere kmete ter samostojne podjetnike, katerim pa to delo ni vir preživetja.

== Aktivnost Gorjancev ter bolj znane osebe ==

{{glavni članek|Seznam osebnosti iz Občine Gorje}}

Gorjanci so bili aktivni na več področjih, delovalo je [[bralno društvo]], ki je bilo ustanovljeno leta 1879, leta 1927 so ustanovili [[športno društvo]], ki se je 1930. leta združilo z novoustanovljenim [[Sokolsko društvo|sokolskim društvom]]. Glavna športna panoga je bilo smučanje. Smuči so izdelovali kolarji. Najbolj znan športnik pa je bil [[Lovro Žemva]], ki je leta 1934 tekel na smučeh za jugoslovansko reprezentanco na Poljskem. Dve leti pozneje pa je nastopil na olimpijadi v [[Garmisch-Partenkirchen|Garmisch-Partenkirchnu]] v teku na 50&amp;nbsp;km in dosegel dvajseto mesto. 

Tudi danes so Gorjanci športno aktivni, najbolj znan je predvsem tekaški klub Gorje, katerega člani so bili danes vam bolj znani [[biatlon]]ci, [[Lucija Larisi]] in [[Jože Poklukar|Jože]] ter [[Matjaž Poklukar]] in Tomaž Žemva. V Gorjah je delovalo ali pa se je rodila kar nekaj znanih in priznanih oseb, poleg zgoraj že omenjenih biatloncev, velja omeniti še [[Albin Belar|Albina Belarja]], začetnika in ustanovitelja seizmologije na Slovenskem, ki je samo dve leti po rušilnem potresu leta 1895 postavil prvo potresno opazovalnico v [[Avstro ogrska monarhija|avstro-ogrski monarhiji]], prav tako pa je bil tudi idejni oče [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]]. V Gorjah je deloval tudi prevajalec [[Niko Košir]], pisatelj [[Anton Kocjančič]] ter eden izmed bolj priznanih slovenskih zgodovinarjev za novejšo zgodovino [[Božo Repe]] in da gorjanskih talentiranih glasbenikov, [[Godba Gorje|Godbe Gorje]], alpinistov sploh ne omenjamo.

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=89px|Župan
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=5|[[Peter Torkar]]
| '''{{Abbr|SV|Ivan Hočevar in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| rowspan=4|'''{{Abbr|SV|Katjuša Torkar in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* http://www.gorje.si/ uradna stran občine.
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Gorje municipality|Občina Gorje}}
{{Slovenske občine}}

[[Kategorija:Občine Slovenije|Gorje]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]]
[[Kategorija:Občina Gorje|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>cwnych1ths1chpkoxklgyzhi0y1lo6i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Plenitev Rima</title>
    <ns>0</ns>
    <id>85498</id>
    <revision>
      <id>6758155</id>
      <parentid>6441099</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T07:02:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6758155</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3242" sha1="ewlla9idhplntaqs2lt2movfwt1arf6" xml:space="preserve">[[File:Urbino, bottega di guido durantino, grande piatto con sacco di roma del 1527, 1540 ca..JPG|thumb|180px|Četrta plenitev Rima 1527&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Metropolitanski muzej umetnosti]] [[New York]] ]]&lt;/small&gt;
[[Mesto]] '''[[Rim]]''' je bilo v [[zgodovina|zgodovini]] večkrat napadeno. Štirikrat so bile posledice izredno hude. Za obleganja Rima glej [[obleganje Rima]].

;[[Plenitev Rima (390 pr. n. št.)|Plenitev Rima]]: leta 390 pr. n. št. so vdrli v mesto [[Kelti]] pod poveljstvom Brena. Znamenit je Brenov odgovor na pritožbe [[Rimljani|Rimljanov]] zaradi nepravilnega tehtanja [[zlato|zlata]], s katerim so se morali odkupiti. Namesto, da bi krivico popravil, je Bren dodal svoj težki [[meč]] na [[utež]]i in izjavil: »Gorje premaganim!« (''Vae victis!'')
;Plenitev Rima: leta 410 so mesto zasedli [[Vizigoti]] pod poveljstvom [[Alarik I.|Alarika]]. Po petmesečnem obleganju so nekateri sestradani meščani skrivaj odprli [[mestna vrata]]. Alarik je svojim ukazal, naj ne plenijo [[cerkev (zgradba)|cerkva]] in naj zapustijo mesto po treh dneh. Prav zaradi tega je bila plenitev še bolj okrutna in popolna. Niso se je udeležili samo gotski vojščaki, ampak tudi veliko bivših [[suženj|sužnjev]], ki so se hoteli maščevati nad prejšnjimi gospodarji.
;Plenitev Rima: leta 455 so opustošili Rim [[Vandali]]. Rimljani so še dobro pomnili obleganje iz leta 410, zato so se predali že po treh dneh. [[Papež Leon I.]] je od Genserika dosegel le toliko, da njegovi vojščaki niso z ognjem in mečem pokončali ljudstva in imetja. Plenitev se je vršila »na miren način« in je trajala štirinajst dni.
;[[Drugo obleganje Rima (546)|Plenitev Rima]]: leta 546 s strani Ostrogotov pod kraljem Totilo med gotsko vojno 535–554 med Ostrogoti in [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnim rimskim cesarstvom]].
;[[Tretje obleganje Rima (549)|Plenitev Rima]]: leta 549–550; mesto Rim so v letih 549–550 našega štetja oblegali Ostrogoti, ki jih je vodil Totila, med kampanjo za ponovno zavzetje Italije izpod Bizantinskega cesarstva.
;Plenitev Rima: leta 846 - Arabski napad na Rim se je zgodil leta 846. Muslimanski napadalci so plenili po obrobju mesta Rima in oplenili [[Stara bazilika sv. Petra|baziliki starega sv. Petra]] in [[
Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|sv. Pavla zunaj obzidja]], vendar jim je [[Avrelijanov zid]] preprečil vstop v samo mesto.
;Plenitev Rima: leta 1084, je bilo rezultat klica [[Papež Gregor VII.|papeža Gregorja VII.]] na pomoč apulijskega vojvode in pustolovca [[Robert Guiscard|Roberta Guiscarda]]
;[[plenitev Rima (1527)|Plenitev Rima]]: leta 1527 se je polastil Rima [[Karel V. Habsburški]]. Dolgoletno politično spletkarjenje [[papež Klemen VII.|papeža Klemena VII.]] je končno privedlo do tega, da je Karel V. poslal nad Rim svoje ''landsknehte''. Papež si je rešil življenje samo z žrtvovanjem večine svoje [[švicarska garda|švicarske garde]]. Landsknehti so bili [[najemnik]]i. Ko je njihov poveljnik padel v bitki, ni bilo več nikogar, ki bi jim jamčil plačo, zato so se smatrali upravičene, da premagano mesto oplenijo. Plenitev je trajala skoraj celo leto, dokler ni papež pristal na kronanje Karla V. za cesarja.
{{razločitev}}

[[Kategorija:Zgodovina Rima]]</text>
      <sha1>ewlla9idhplntaqs2lt2movfwt1arf6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jezersko (razločitev)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>88039</id>
    <revision>
      <id>6758061</id>
      <parentid>5880912</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:21:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Yerpo je prestavil stran [[Jezersko]] na [[Jezersko (razločitev)]] brez preusmeritve: ni glavni pomen</comment>
      <origin>5880912</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="330" sha1="ls89xjlhi1dtglc19ktdwmo531dyvmt" xml:space="preserve">'''Jezersko''' je lahko:
* [[Občina Jezersko]]
* [[Zgornje Jezersko]]
* [[Spodnje Jezersko]]
* Jezersko (naravnogeografska enota - alpska dolina oz. kotlina)
* [[Park Jezersko]] - Rekreacijsko turistični center 
* Cestni [[prelaz]] in [[mednarodni mejni prehod]] Jezersko/[[Jezerski vrh, Jezersko|Jezerski vrh]]

{{razločitev}}</text>
      <sha1>ls89xjlhi1dtglc19ktdwmo531dyvmt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758135</id>
      <parentid>6758061</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T05:22:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6758135</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="334" sha1="2unwxv6a9zsoo2mi3mh12t4v7l3eoda" xml:space="preserve">'''Jezersko''' je lahko:
* [[Občina Jezersko]]
* [[Zgornje Jezersko]]
* [[Spodnje Jezersko]]
* Jezersko (naravnogeografska enota – alpska dolina oz. kotlina)
* [[Park Jezersko]] – rekreacijsko-turistični center 
* Cestni [[prelaz]] in [[mednarodni mejni prehod]] Jezersko/[[Jezerski vrh, Jezersko|Jezerski vrh]]

{{razločitev}}</text>
      <sha1>2unwxv6a9zsoo2mi3mh12t4v7l3eoda</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Meuse</title>
    <ns>0</ns>
    <id>88288</id>
    <revision>
      <id>6758119</id>
      <parentid>6745988</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T04:57:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Départmaji, province in mesta */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6758119</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15682" sha1="skt98yqgxfirtgsxjwblan65f4f1yrx" xml:space="preserve">: {{drugi pomeni|Meuse (departma)}}
{{Infopolje Vodotok
  | name = Meuse / Maas
  | image = Maas.jpg
  | image_caption = Meuse (''Maas'') pri [[Maastricht]]u
  | source1 = Langreška planota, Zgornja Marna 
| source1_coordinates = {{koord|47|58|28|N|5|38|1|E|region:FR_type:river|display=inline,title}}
  | mouth = Hollands Diep, [[Severno morje]] 
| mouth_coordinates = {{koord|54|42|54|N|4|40|4|E|region:NL_type:river|display=inline}}
  | basin_countries = [[Francija]], [[Belgija]], [[Nizozemska]]
  | length = 925 km 
  | source1_elevation = 408 m
  | discharge1 = 357 m³/s 
  | basin_size = 34.548 km²
| map = Bassin de la Meuse.svg
| map_caption    = Porečje reke Meuse       
}}
'''Meuse''' ({{IPA-fr|møz|lang|LL-Q150 (fra)-GrandCelinien-Meuse.wav}}) ali '''Maas''' ({{IPA-nl|maːs|lang|nl-Maas.ogg}}, limburško Maos [mɔːs]) je velika evropska [[reka]], ki izvira v [[Francija|Franciji]] in teče skozi [[Belgija|Belgijo]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]], preden se iz [[Delta Ren - Meuse - Šelda|delte Ren - Meuse - Šelda]] izlije v [[Severno morje]]. Dolga je 925&amp;nbsp;km&lt;ref&gt;H. E. J. Berger, A. L. Mugie (Ministerie van Verkeer en Waterstaat, Rijkswaterstaat, Rijksinstituut voor Integraal Zoetwaterbeheer en Afvalwaterbehandeling): Hydrologische systeembeschrijving Maas, Den Haag 1994&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==
Ime ''Meuse'' izhaja iz francoskega imena reke, ki se je razvilo iz latinskega imena ''Mosa''. Nizozemsko ime ''Maas'' prihaja iz srednje-nizozemskega ''Mase'', ki izhaja iz domnevno vendar nedokazane staro-nizozemske oblike *''Masa'', iz proto-germanske *''Masō''. Šele sodobna nizozemščina ohranja to germansko obliko.

Kljub podobnosti, germansko ime ne izhaja iz latinskega imena, sodeč po prehodu iz zgodnjega ''o'' v ''a'', ki je značilen za germanske jezike. Zato sta latinsko in germansko ime verjetno izhajali iz  protokeltskega vira, ki bi bil *''Mosā''.

== Geografija ==
[[Image:Meuse River SPOT 1140.jpg|thumb|left|298px|Meuse iz SPOT satelita. Vas spodaj desno je Bogny-sur-Meuse, zgoraj levo Revin]]
Reka Meuse izvira na [[Langres|Langreški planoti]] v [[Šampanja-Ardeni|Šampanji]], od koder teče proti severu skozi [[Sedan, Ardeni|Sedan]] in [[Charleville-Mézières]] v Belgijo.

Za [[Namur (mesto)|Namurjem]] se reka obrne proti severovzhodu pod [[Ardeni|Ardene]], pri mestu [[Liège]] pa se zopet usmeri na sever. Od [[Maastricht]]a do [[Roermond]]a je  mejna reka med Belgijo in Nizozemsko, po kateri teče naprej mimo [[Venlo]]ja tik ob meji z [[Nemčija|Nemčijo]]. Kasneje se usmeri na zahod in tkjer poteka vzporedno z reko Waal in je del obsežne Ren-Meuse-Šelda delte (reka [[Šelda]]  na jugu in Ren na severu). V bližini [[Heusden]]a se nato razdeli na [[Afgedamde Maas]] na desni in [[Bergse Maas]] na levi. Bergse Maas se nadaljuje pod imenom Amer, ki je del narodnega parka De Biesbosch.  Afgedamde Maas se pridruži Waal, glavni tok Rena pri Woudrichemu, nato pa teče pod imenom Boven Merwede do Hardinxveld-Giessendama, kjer se razcepi v Nieuwe Merwede in Beneden Merwede. V bližini Lage Zwaluwe se Nieuwe Merwede pridruži Amer ter tvori Hollandsch Diep ([[estuarij Rena in Meuse]]), ki se razdeli v Grevelingen in Haringvliet, preden dokončno steče v Severno morje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://services.sandre.eaufrance.fr/Courdo/Fiche/client/fiche_courdo.php?CdSandre=B---0000 |title=SANDRE Fiche cours d'eau La Meuse (B---0000) |accessdate=2017-01-17 |archive-date=2017-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171215042425/http://services.sandre.eaufrance.fr/Courdo/Fiche/client/fiche_courdo.php?CdSandre=B---0000 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Meuse prečkajo mnogi železniški in cestni mostovi in okoli 32 [[trajekt]]ov.

Meuse je plovna na precejšnjem delu celotne dolžine. Na Nizozemskem in v Belgiji je reka del večje celinske plovne infrastrukture, ki povezuje pristanišča območja [[Rotterdam]]-[[Amsterdam]]-[[Antwerpen]] do industrijskih območij: Hertogenbosch, Venlo, Maastricht, Liège in Namur. Med Maastrichtom in Maasbrachtom se del neplovne Meuse obide po 36&amp;nbsp;km Juliana kanalu. Južno od Namurja, dalje proti toku, lahko po reki plujejo le manjša plovila, čeprav vlačilci dolgi do 100 m še vedno lahko dosežejo francosko mejo pri mestu Givet.

Od Giveta je reka kanalizirana na razdalji 272 kilometrov. Zanjo se uporablja ime »Canal de la Meuse«. Samo gorvodno od mesta Commercy je Canal de la Meuse povezan s kanalom Marne-Ren s pomočjo kratkega odvodnega kanala.&lt;ref&gt;NoorderSoft Waterways database&lt;/ref&gt;

{{wide image|Meuse, in the french ardennes.JPG|1000px|Meuse v francoskih Ardenih pri Laifouru.}}

== Porečje ==
[[File:Dinant Rochers Freyr R01.jpg|thumb|Meuse in ''Rochers de Freÿr'', levo izven slike je grad Freÿr]]
[[File:01-Namur-290305 (1).jpg|thumb|Meuse pri kraju Namur, središče Valonije]]
[[File:Meuse fragnee.jpg|thumb|Meuse pri Liègu, tretje rečno pristanišče v Evropi]]
[[File:Maas.jpg|thumb|Meuse pri Maastrichtu]]
[[File:Maas grave.jpg|thumb|Meuse blizu Graveja]]
[[Image:Appeltern, de Maas foto7 2011-01-16 14.43.jpg|thumb|Meuse blizu Appelterna]]
Mednarodni sporazum o upravljanju reke med Francijo, Nemčijo, [[Luksemburg]]om, Nizozemsko in Belgijo je bil podpisan leta 2002 v [[Gent]]u v Belgiji. V sporazumu sodelujejo tudi belgijske regionalne vlade [[Flandrija|Flandrije]], [[Valonija|Valonije]] in [[Bruselj|Bruslja]] (ki ni v porečju reke Meuse, ampak črpa vodo v Meuse).

Večji del tega območja velikega 34.548&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; je v Valoniji (12.000&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;), sledita ji Francija (9000&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;), Nizozemska (8000&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;), Nemčija (2000&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;), Flandrija (2000&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;) in v Luksemburg (nekaj km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;).

Za izvajanje te pogodbe je odgovorna mednarodna komisija za Meuse. Sestavni del pogodbe je tudi zemljevid območja.&lt;ref&gt;[http://environnement.wallonie.be/legis/international/accord004.htm Accord international sur la Meuse]&lt;/ref&gt;

=== Pritoki ===
Glavni pritoki reke Meuse od izvira do izliva (s kraji, upravnimi enotami):
[[Slika:Dinant JPG01.jpg|thumb|right|Reka Meuse pri [[Dinant]]u, Belgija.]]
* [[Chiers]] ([[Bazeilles]], [[Ardennes (departma)|departma Ardeni]])
* [[Bar (reka)|Bar]] (pri [[Dom-le-Mesnil]]u)
* [[Semois|Semois/Semoy]] ([[Monthermé]])
* [[Viroin]] ([[Vireux-Molhain]])
* [[Lesse]] ([[Dinant]]-[[Anseremme]], [[Namur (provinca)|provinca Namur]])
* [[Molignée]] ([[Anhée]])
* [[Bocq]] ([[Yvoir]])
* [[Sambre]] ([[Namur (mesto)|Namur]])
* [[Hoyoux]] ([[Huy]], [[Liège (provinca)|provinca Liège]])
* [[Ourthe]] ([[Liège]])
* [[Berwinne|Berwinne/Berwijn]] (pri [[Voeren]]-[[Moelingen]]u, [[Limburg (Belgija)|provinca Limburg - Belgija]])
* [[Voer|Voer/Fouron]] ([[Eijsden]], [[Limburg (Nizozemska)|provinca Limburg - Nizozemska]])
* [[Jeker|Geer/Jeker]] ([[Maastricht]])
* [[Geul]] (pri [[Meerssen]]u)
* [[Geleenbeek]] (pri [[Maasbracht]]u)
* [[Rur|Rur/Roer]] ([[Roermond]])
* [[Swalm]] ([[Swalmen]])
* [[Niers]] ([[Gennep]])
* [[Dieze]] (pri [['s-Hertogenbosch]]u, [[Severni Brabant|provinca Severni Brabant]])

== Hidrologija ==
[[File:Rijn Maas Delta.jpg|thumb|Spodnji del delte Ren-Meuse]]
Povprečna letna stopnja pretoka Meuse je bila razmeroma stabilna v zadnjih nekaj tisoč letih. Nedavna študija ocenjuje, da se je povprečni pretok od leta 2000 pred našim štetjem povišal za približno 10 %.&lt;ref&gt;Ward PJ, H Renssen, JCJH Aerts, RT van Balen &amp; J Vandenberghe (2008), &quot;Strong increases in flood frequency and discharge of the River Meuse over the Late Holocene: impacts of long-term anthropogenic land use change and climate variability&quot;. ''Hydrol. Earth Syst. Sci.'' 12: 159-175. http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/12/159/2008/hess-12-159-2008.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200217074601/https://www.hydrol-earth-syst-sci.net/12/159/2008/hess-12-159-2008.pdf |date=2020-02-17 }} [Ward ''et al.'', 2008]&lt;/ref&gt; Hidrološka porazdelitev Meuse se je spremenila v poznejšem srednjem veku, ko je velika poplava usmerila glavni tok na sever proti reki Merwede. Od takrat naprej je bil večji del prvotne Merwede imenovan ''Maas'' (tj. Meuse) in je služil kot glavni odtok te reke. Kraki so trenutno znani kot Nieuwe Maas in Oude Maas.

Vendar si je v drugi seriji hudih poplav Meuse našla dodatno pot proti morju, kar je povzročilo oblikovanje [[mokrišče|mokrišč]] Biesbosch in Hollandsch diep v ustjih rek. Nato se je Meuse razdelila blizu Heusdena v dva glavna kraka, enega, ki teče na sever in se pridruži Merwede in enega ki teče neposredno v morje. krak Meuse, ki vodi neposredno do morja se je sčasoma zamuljil (in zdaj tvori tok Oude Maasje), a je bil leta 1904 kanaliziran v Bergse Maas, da bi prevzel funkcijo zasutega kraka. Hkrati se je bil krak do Merwede zajezen pri Heusdenu, (in je od takrat znan kot Afgedamde Maas), tako da malo vode iz Meuse vstopa v stare tokove ali pa so pritoki [[Ren]]a. Nastala ločitev rek Ren in Meuse se šteje, da je največji dosežek nizozemske hidrotehnike pred zaključkom del na [[Zuiderzee]] in [[Projekt Delta (Nizozemska)|Delti]].&lt;ref name=BergseMaas&gt;{{navedi knjigo |title=Honderd Jaar Bergse Maas |author=Van der Aalst &amp; De Jongh |publisher=Pictures Publishing |year=2004 |language=nl |isbn= 90 73187 50 8 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.bhic.nl/de-uitvoering-van-de-maasmondingswerken |title=De Uitvoering van de Maasmondingswerken |first=Rien |last=Wols |website=Brabants Historisch Informatie Centrum |year=2011 |language=nl }}&lt;/ref&gt; Leta 1970 je bil končan jez Haringvlietdam. Od takrat so ponovno združene vode Rena in Meuse dosegle Severno morje, bodisi na tem mestu ali v času nižjega vodostaja Rena, v Hoek van Holland.&lt;ref&gt;Rijkswaterstaat: ''Water Management in the Netherlands'', 2011&lt;/ref&gt;

Študija 2008 ugotavlja, da se je razlika med poletno in zimsko pretočno količino v zadnjih 100–200 letih znatno povečala. Prav tako opozarja, da se je pogostost hudih poplav (tj. tokovi &gt;1000 % normalne vrednosti) izrazito povečala. Napovedujejo, da zimske poplave Meuse lahko postanejo stalen problem v prihodnjih desetletjih.

== Départmaji, province in mesta ==
Meuse teče skozi naslednje departmaje Francije, province Belgije, Nizozemske in mest:
*{{flagicon|France}} [[Haute-Marne]]
*{{flagicon|France}} [[Vosges]]: [[Neufchâteau, Vosges|Neufchâteau]]
*{{flagicon|France}} [[Meuse (department)|Meuse]]: [[Commercy]], [[Saint-Mihiel]], [[Verdun, Meuse|Verdun]], [[Stenay]]
*{{flagicon|France}} [[Ardennes (department)|Ardennes]]: [[Sedan, Ardennes|Sedan]], [[Charleville-Mézières]], [[Givet]]
*{{flagicon|Belgium}} [[Namur (province)|Namur]]: [[Dinant]], [[Namur, Belgium|Namur]]
*{{flagicon|Belgium}} [[Liège (province)|Liège]]: [[Huy]], [[Liège]], [[Visé]]
*{{flagicon|Netherlands}} [[Limburg (Netherlands)|Limburg]]: [[Maastricht]], [[Stein, Limburg|Stein]], [[Maasbracht]], [[Roermond]], [[Venlo]], [[Gennep]]
*{{flagicon|Belgium}} [[Limburg (Belgium)|Limburg]]: [[Maaseik]] (between Stein and Maasbracht)
*{{flagicon|Netherlands}} [[North Brabant]]: [[Boxmeer]], [[Cuijk]], [[Grave, Netherlands|Grave]], [[Ravenstein, Netherlands|Ravenstein]], [[Lith]], [[Heusden]], [[Aalburg]], [[Woudrichem]]
*{{flagicon|Netherlands}} [[Gelderland]]: [[Maasdriel]]
*{{flagicon|Netherlands}} [[South Holland]]: [[Dordrecht]], [[Maassluis]], [[Rotterdam]]

== Pesem Nemcev ==
Meuse (Maas) je navedena v prvi kitici stare nemške himne ''[[Lied der Deutschen|Das Lied der Deutschen]]''. Po nemški združitvi leta 1989 se poje le tretja kitica Das Lied der Deutschen kot nemška himna: prva in druga kitica se izpustita. Besedilo, napisano leta 1841, opisuje takrat nezdruženo Nemčijo z reko kot svojo zahodno mejo, kjer se je kralj [[Viljem I. Nizozemski]] leta 1839 pridružil Nemški zvezi s svojo vojvodino Limburg. Čeprav je ozemlje vojvodine uradno postalo sestavni del Nizozemske s pogodbo iz Londona leta 1867, je besedilo ostalo nespremenjeno, ko je bila ''Das Lied der Deutschen'' razglašena državno himno [[Weimarska republika|weimarske republike]] leta 1922.

== Zgodovina ==
Od leta 1301 je zgornja Meuse približno zaznamovala zahodno mejo med [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]] in [[Francija v srednjem veku|Kraljevino Francijo]], potem ko grof Henrik III. Bar moral prejeti zahodni del grofije Bar (''Barrois mouvant'') kot francoski fevd iz rok kralja [[Filip IV. Francoski|Filipa IV.]]. Meja je ostala stabilna do leta 1552, ko je kralja [[Henrik II. Francoski|Henrik II.]] priključil tri škofije Metz, Toul in Verdun in kralj [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]] leta 1633 okupiral vojvodino [[Lorena|Loreno]]. Njen spodnji belgijski (valonski) del, del ''sillon industriel'' (nekdanja industrijska hrbtenica Belgij), je bilo prvo v celoti industrializirano območje v celinski Evropi.&lt;ref name=&quot;Atlas&quot;&gt;{{navedi splet | title=Wallonie : une région en Europe | url=http://sder.wallonie.be/ICEDD/CAP-atlasWallonie2006/pages/atlas.asp?txt=conWalEur | publisher=Ministère de la Région wallonne | accessdate=September 29, 2007 |language=fr}}&lt;/ref&gt;
 
Meuse je vplivala na številne vojaške akcije v prvi in drugi svetovni vojni. V [[Bitka pri Verdunu|bitki pri Verdunu]] v februarju 1916 je bila velika naravna ovira, ki je vplivala na bojno črto.

2. januarja 1926 je vodostaj meril 29,91 metrov nad NAP (''Normaal Amsterdams Peil'') koto vode v Meuse, kar je bilo približno devet metrov nad povprečno višino vode.

V decembru 1930 je okoli 60 ljudi umrlo v dolini Meuse med Huyem in Seraingom v tako imenovani ''Maastal nesreči'', ko zaradi temperaturne inverzije, izpušni plini iz tovarn niso mogli v ozračje in je prišlo do toksičnih koncentracij v površinski plasti zraka.&lt;ref&gt;Art. ''Maastal-Katastrophe''. In: Otto Ahlhaus, Gerhard Boldt, Klaus Klein (Hg.): ''Taschenlexikon Umweltschutz''. Schwann, Düsseldorf, 10. Aufl. 1986, ISBN 3-590-14362-2, S. 142.&lt;/ref&gt;

Meuse in njena prečkanja so bila ključni cilj zadnje velike nemške protiofenzive na zahodni fronti v drugi svetovni vojni, znani kot [[Ardenska ofenziva (1944)|Ardenska ofenziva]] v zimi 1944/45.

Reka Meuse je predstavljena v dokumentarcu ''The River People'', izdanem leta 2012, delo Xavierja Istasseja.&lt;ref&gt;[http://www.eurochannel.com/en/The-River-People-Xavier-Istasse-Belgium.html Presentation of The River People on Eurochannel]&lt;/ref&gt;

Morski plazilec [[Mosazaver]] iz obdobja [[Kreda|krede]] je dobil ime po reki Meuse. Prve [[fosil]]e so odkrili zunaj Maastrichta leta 1780.

== Glej tudi ==
* [[seznam rek v Franciji]]
* [[seznam rek v Belgiji]]
* [[seznam rek na Nizozemskem]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Meuse River|Meuse River}}
*[http://www.ppl.nl/bibliographies/all/showresults.php?bibliography=water&amp;code=WR244&amp;topic=regional%20studies%20%3E%20Europe%20%3E%20Meuse%20River Peace Palace Library's Bibliography on Water Resources and International Law regarding ''Meuse River''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110614055310/http://www.ppl.nl/bibliographies/all/showresults.php?bibliography=water&amp;code=WR244&amp;topic=regional%20studies%20%3E%20Europe%20%3E%20Meuse%20River |date=2011-06-14 }}
* [https://www.youtube.com/watch?v=rA1do9qFM1g&amp;feature=youtu.be Informationsfilm] des Rijkswaterstaat über die spaltbreite Offenhaltung des Haringvliet-Sperrwerks
* [http://opus.kobv.de/zlb/volltexte/2008/2172/pdf/ZBBauverw_1886_19.pdf ''Entwicklungsgeschichte der Maas als Schiffahrtstraße.''] In: ''Centralblatt der Bauverwaltung.'', 8. Mai 1886; S. 182 ff.

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Reke v Franciji]]
[[Kategorija:Reke v Belgiji]]
[[Kategorija:Reke na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Mejne reke]]</text>
      <sha1>skt98yqgxfirtgsxjwblan65f4f1yrx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Salernska šola zdravstva</title>
    <ns>0</ns>
    <id>95112</id>
    <revision>
      <id>6758120</id>
      <parentid>5567819</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T04:57:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prvo obdobje */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6758120</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16574" sha1="qjgg1500sghnohx3grr3wbwyfqn7oo7" xml:space="preserve">'''Salernska šola zdravstva''' ([[italijanščina|it.]] ''Scuola Medica Salernitana'') je bila prva [[Evropa|evropska]] [[zdravstvo|zdravstvena]] [[ustanova]] in zaradi svoje važnosti skozi [[stoletje|stoletja]] velja za predhodnico modernih [[univerza|univerz]]. [[Zgodovinar]]ji [[medicina|medicine]] jo postavljajo kot [[mejnik]], zato je navadno govora o »Salernskem obdobju« (približno od [[11. stoletje|enajstega stoletja]] dalje), medtem ko se [[srednji vek|srednjeveška]] medicina imenuje tudi »predsalernska medicina«.
[[Slika:ScuolaMedicaMiniatura.jpg|300px|thumb|right|Salernska šola zdravstva (Miniatura iz Ibn Sinovega ''Kanona Medicine'')]]

==Legenda==
O nastanku [[šola|šole]] ni [[zgodovina|zgodovinskih]] podatkov, pač pa govori o tem [[legenda]].

[[Grki|Grški]] popotnik Pontas, ki ga je na poti skozi [[mesto]] [[Salerno]] presenetila močna [[ploha]], je poiskal prenočišče pod [[obok]]i starega [[vodovod]]a. Kmalu se mu je pridružil drugi popotnik, [[starorimska civilizacija|rimljan]] Salernus, ki je bil ranjen in si je v zavetju hotel previti rano. V kratkem sta se jima pridružila še dva [[romar]]ja, [[Judje|jud]] Helin in [[Arabci|arabec]] Adela. Pri previjanju Salernusove rane so odkrili, da pozna vsak od njih drugačen način zdravljenja in začudeno so si priznali, da bi najučinkovitejši postopek upošteval vse štiri metode. Tako so se odločili, da se združijo in ustanovijo šolo, ki bi njihovo znanje zbrala in posredovala drugim.

Čeprav ni zgodovina, je legenda zelo poučna iz vsaj dveh razlogov. Prvič, poudarja se mednarodni značaj združenja, kjer je grška in latinska [[tradicija]] enakovredna hebrejski in arabski. Salerno v južni [[Italija|Italiji]] je bil pravo središče [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in križišče vseh mediteranskih [[kultura|kultur]]. Še danes nekateri italijanski zgodovinarji trdijo, da je bilo vse znanje Salernske šole pristno lokalnega značaja, ker naj bi tedanji [[učenjak]]i ne potrebovali arabskih naukov. Ta teza je zgodovinsko nesprejemljiva iz več razlogov, med drugim zato, ker so se v srednjem veku izgubili vsi prevodi [[Hipokrat]]ovih in [[Galen]]ovih del, ki jih je bilo moč spet odkriti le preko arabskih prevodov.

Drugič, legenda predstavlja popolnoma laično združenje in to v času, ko je bila vsaka znanost in vsako poučevanje privilegij [[rimskokatoliška cerkev|cerkve]].

==Zgodovina==
Salernska šola medicine prav gotovo ni nastala kot šola v smislu vzgojne organizacije. Prvi pripadniki šole so se združili, da bi drug od drugega prevzeti pridobljeno znanje, a niso nameravali učiti. Njihov prvi namen je bil pomagati bolnikom in istočasno pridobivati izkušnje. Možno je, da izhaja šola iz [[ambulanta|ambulante]], ki je bila okoli leta [[820]] ustanovljena pri [[benediktinci|benediktinskem]] [[samostan]]u in pozneje vključena vanj. Isti benediktinci so okoli leta [[865]] prejeli v oskrbo tudi novo [[cerkev (zgradba)|cerkev]] svetega Maksima s prikjučenim zavetiščem za vdove in sirote, imenovanim ''hospitium''. Ta [[menih|meniški]] [[cerkveni red|red]] se je prvi posvetil [[bolničar]]stvu in [[sociala|socialni]] oskrbi, zato obstaja možnost, da se je njihovo delovanje s časom spremenilo v bodočo šolo. Je pa tudi možno, da je šola nastala iz »konkurenčnih« laičnih elementov, ki jih morda menihi iz verskih predsodkov niso hoteli sprejeti medse, kar bi delno potrjevalo legendo. Tretja varianta se zdi še najbolj verjetna: menihi so sicer bili prvi bolničarji, a sprejeli so tudi arabski in hebrejski način zdravljenja, s čimer so se s časom oddaljili od nekaterih cerkvenih naukov in postopoma zagotovili popolno laičnost šole.

Vsekakor je treba poudariti, da je bila Salernska šola odprta vsakomur. [[Učitelj]]i in [[učenec|učenci]] so bili od vsega začetka lahko pripadniki katerekoli [[narodnost]]i in [[vera|vere]]. Kar je za tiste čase zanimivo, bodisi poučevanje kot šolanje je bilo dovoljeno tudi [[ženska]]m.

Nekateri zgodovinarji trdijo, da je Salernska šola nadaljevanje antične grške šole iz malo oddaljenega kraja [[Velia]]. Tu je še iz [[5. stoletje pr. n. š.|petega stoletja pred n. š.]] in vse do [[6. stoletje|šestega stoletja]] delovala zdravniška šola, ki jo je bil baje ustanovil [[Parmenid]]. Velia se sicer lahko pohvali z izrednimi [[izkopanina]]mi starega mesta in šole, a povezava s Salernsko šolo, čeprav verjetna, ni dokazana.

Zgodovino Salernske šole delimo na tri obdobja: prvo gre od samih začetkov do konca [[10. stoletje|desetega stoletja]], drugo obdobje obsega [[11. stoletje|enajsto]], [[12. stoletje|dvanajsto]] in [[13. stoletje|trinajsto stoletje]], tretje obdobje sega do [[19. stoletje|devetnajstega stoletja]], ko je bila šola ukinjena.

===Prvo obdobje===
Prav verjetno se Salernska šola ni nikoli uradno ustanovila, pač pa se je postopoma razvila iz dobro urejene ambulante, ki so jo upravljali sposobni bolničarji. Radi so sprejemali nove kolege in njihovo znanje, kar da sklepati, da so bili sprejeti tudi [[zdravnik]]i, ki so v [[8. stoletje|osmem stoletju]] zbežali iz Velie pred Arabci. Na ta način se je krepila sposobnost zdravljenja in ugled šole je rastel. Značilnost tega prvega obdobja je izključno praktično poučevanje in [[ustno izročilo]]. Zdravniki so seveda dobro poznali vse dosegljive pisane [[tekst]]e, a po [[knjiga]]h so posegali nekako iz osebne potrebe, ker [[pravica]] do šolanja ni zahtevala [[teorija|teoretičnega]] znanja.

Prvi posredni dokaz o obstoju neke zdravniške organizacije sega v leto [[874]]. Zapis govori o težko bolni mladenki, ki so jo starši privedli v Salerno na zdravljenje, a ''arhiater'' ([[primarij]]) Hijeronim je po preučitvi »neštetih knjig« (''librorum immensa volumina'') moral priznati svojo nemoč. Dejstvo, da so bile na razpolago »neštete« knjige, priča o dobro založeni [[knjižnica|knjižnici]] in posredno o skupini ljudi, ki jo je uporabljala.

Iz desetega stoletja je shranjen zapis nekega Beniamina de Tudela, ki označuje Salerno kot »mesto, ki slovi po zdravniških šolah«.  Prav tako iz desetega stoletja je poročilo [[Francozi|francoskega]] zgodovinarja Richer de Reims-a, ki poroča o [[spor]]u med dvema zdravnikoma na francoskem [[dvor]]u, in sicer med [[škof]]om Deroldom in nekim Salerncem. Pisec, ki hoče poudariti višjo škofovo izobrazbo, vendar priznava Salerncu naravno razumnost in izkušnjo. Legenda pravi, da se je neznani Salernec po tem dogodku nastanil v [[Francija|Franciji]] in tu do smrti opravljal svoj [[poklic]]. Po njegovi smrti se je kraj njegovega bivanja preimenoval v ''Salernes'', morda današnji [[Salers|Salern]].

Življenjepisec [[Verdun, Meuse|verdunskih]] škofov, ki je živel v enajstem stoletju, poroča, da se je leta [[986]] škof Adalbert II podal v Salerno, da bi mu tamkajšnji zdravniki odpravili kamenje na [[ledvice|ledvicah]].

Tudi anonimni renanski [[pesnik]], ki se je šel po napotkih škofa Reinalda Von Dassel-a zdravit v Salerno, je po povratku navdušeno zapisal, da se hodijo tja zdravit ljudje »iz vsega sveta«.

===Drugo obdobje===
Obdobje, ki obsega enajsto, dvanajsto in trinajsto stoletje, predstavlja višek Salernske šole. To je doba, ko je mesto doživljalo velik [[gospodarstvo|gospodarski]] razmah, saj se nahaja v središču Sredozemlja in je bilo zaradi tega postajališče in križišče vseh mednarodnih [[pomorska pot|pomorskih poti]], kar je seveda pospeševalo tudi kulturo. Z živahnim [[pristanišče|pristaniškim]] [[promet]]om so dospele v Salerno knjige [[Ibn Sina|Ibn Sine]] in [[Ibn Rušd]]a, pa tudi eden od najznamenitejših zdravnikov tedanje dobe, [[Konstantin Afriški]], ki je te in druge knjige tudi prevedel. Vzporedno z odkrivanjem arabskih tekstov je rastlo navdušenje za iskanje starih listin, ki so še hranile v samostanih po mestu in bližnji okolici. Benediktinci so bili namreč tedaj prisotni v lepem številu v Salernu: v enajstem stoletju so iz njih vrst izšli med drugim [[papež]] [[Gregor VII.]], papež [[Viktor III.]] in izobraženi ekleptik škof [[Alfano]]. Po zaslugi Salernske šole je bila zdravniška veda prva [[tehnika|tehnična]] [[znanost]], ki je zapustila samostanske [[arhiv]]e in se vrnila med laike. Prav v tem je treba videti najvažnejši pomen te ustanove: po srednjeveški zmedi se je tu prvič pojavilo zanimanje za '''znanost'''. Salernska šola je začetek tako imenovane ''znanstvene renesanse''.

V enajstem stoletju se je šola postopoma globoko spreminjala. Praktično znanje je bilo treba izpopolnjevati s teorijo, to je s poznavanjem vedno novih knjig, ki so kmalu postale obvezne. Že proti polovici stoletja so [[študent]]i morali debatirati in komentirati [[klasika|klasične]] tekste, za kar je bila potrebna tudi določena praksa v izražanju in so se zato učili tudi [[leposlovje|leposlovnih]] predmetov. Glavna učitelja iz te dobe, Mauro in Ursone, sta v svojih delih jasno pokazala veliko zanimanje za teorijo in [[filozofija|filozofijo]], kakor tudi globoko poznanje [[Aristotel]]a in [[sholastika|sholastične]] [[logika|logike]]. Večina zgodovinarjev je mnenja, da izhaja prav iz Salernske šole aristotelizem, ki je v naslednjih stoletjih bil podlaga zdravniške znanosti.

Delovanje šole je bilo zaobjeto v štirih točkah: 
# pregled in opazovanje bolnika
# iskanje vzrokov bolezni s pomočjo knjig in določitev zdravljenja ([[prognoza]] in [[diagnoza]])
# nadzorovanje poteka bolezni
# uporaba čim bolj naravnih zdravil in pripomočkov.

Ob koncu enajstega stoletja se je ustalila metoda študija, ki je poslej ostala v veljavi vse do [[18. stoletje|osemnajstega stoletja]]: branje in obnova določenih tekstov, njihov ustni komentar pred učiteljem in zapis tega komentarja za arhiv. Po današnjih pojmih je Salernska šola na ta način iz [[vajenec|vajeniške]] šole postala univerza. Dela, ki so ostala ohranjena, niso le zapisi pri praktičnih [[vaja]]h, pač pa [[slog]]ovno popolni teksti, spisani v pravilni in celo književni [[latinščina|latinščini]], s [[citat]]i klasičnih avtorjev. Kot poznejša vseučilišča, je že v dvanajstem stoletju Salernska šola bila v tesnih stikih s šolo zdravstva v [[Montpellier]]u v Franciji, s čigar učitelji in študenti je potekalo zelo živahno dopisovanje.

====Posegi in priznanja oblasti====
Seveda so se tudi tedanje [[oblasti]] zavedale važnosti Salernske šole. Leta [[1231]] je v [[ustava|ustavnih]] [[zakon]]ih, ki jih je izdal [[cesar]] [[Friderik II. (Sveto rimsko cesarstvo)|Friderik II.]], natančno določen [[učni načrt]] in potek [[izpit]]ov ([[Melfijski ustavni zakoni]]). Predpisan je bil triletni študij logike, nato pet let medicine (vključno s [[kirurgija|kirurgijo]] in [[anatomija|anatomijo]]), eno leto [[praksa|prakse]] pri starejšem zdravniku in vsakih pet let [[obdukcija]] [[človek|človeškega]] trupla. Ob koncu študija je moral [[absolvent]] podati izpite pred šolskimi [[predstojnik]]i in nato zaprositi [[kralj]]a za [[diploma|diplomo]]. Isti zakon je tudi določeval, naj se [[zdravilo|zdravila]], ki so se proizvajala v [[kraljevina|kraljevini]], ne prodajajo brez predhodnega odobrenja salernskih zdravnikov.

[[Karel I. Anjou]] je študente in nekatere učitelje oprostil [[davek|davkov]]. Šola, ki je bila privatna organizacija, je prešla pod nadzor mestne uprave. Leta [[1359]] je kraljica [[Ivana I. Anjou]] določila, da sme šola izdajati diplome brez kraljevega odobrenja in da smejo absolventi Salernske šole opravljati zdravniški poklic po vsej kraljevini. Pozneje, pod [[princ]]i [[Sanseverino]] ([[15. stoletje|petnajsto]] in [[16. stoletje|šestnajsto stoletje]]), se sprva sploh nihče ni smel baviti z medicino, če ni imel diplome Salernske šole. V tem obdobju so se začeli poučevati v Salernski šoli tudi razni drugi predmeti, na primer filozofija in [[pravo]].

===Tretje obdobje===
Salernska šola se je začela počasi umikati v ozadje, ko je bila leta [[1224]] ustanovljena univerza v [[Neapelj|Neaplju]], ki je bila državna in je torej razpolagala z večjimi sredstvi. Študentje, ki jim medicina ni bila glavno zanimanje, so se poslej šolali v Neaplju, kjer so predavali vsi večji učenjaki tistega časa. Tisti pa, ki so v prejšnjih časih prihajali iz vse Evrope v Salerno, so začeli obiskovati modernejše univerze v [[Pariz]]u in Montpellieru. Ko so se pozneje ustanovile univerze v [[Padova|Padovi]] in [[Bologna|Bolonji]], je Salernska šola ostala le malo več kot lokalna ustanova. To pa ne pomeni, da je upadla kakovost poučevanja, nasprotno, poglobile so se študije v zvezi z zdravstvom in [[farmakologija|farmakologijo]], a ostali predmeti se niso razvijali. Šola se je tako specializirala v svoji [[stroka|stroki]], a na ta način zaostala za novimi univerzami, ki so se povsod ustvarjale in ki so obravnavale vsa področja znanja.

Leta [[1811]], ko je bila Italija pod francosko nadoblastjo, je bilo šolstvo preurejeno in v tem okviru je bila Salernska šola, še vedno privatna, ukinjena v prid Neapeljske državne univerze in državnega [[licej]]a z novoustanovljenimi [[fakulteta]]mi za anatomijo, kirurgijo in medicino.

Leta [[2005]] je bila ustanovljena fakulteta za medicino na Salernski univerzi, ki naj bi idealno prevzela tisočletno tradicijo stare Salernske šole zdravstva.

==Delovanje in pomen šole==
Kot že omenjeno, je šola sprva slonela le na Hipokratovih in Galenovih naukih ter predvsem na praktičnem znanju. Preučevanje arabskih tekstov je postopoma privedlo do globokega poznanja naravnih lekov, ki so se pridobivali v glavnem iz zdravilnih zelišč. Eno od glavnih opravil šole je bilo gojenje vseh vrst rastlin in pridobivanje zdravil iz njih predelave. Tako je Salernska šola skušala na znanstven način uporabiti starinska znanja. Ni postavljala novih teorij, ni posredovala senzacionalnih odkritij. Po [[mističnost]]i srednjega veka, ki je zahtevala, da se telo pokori in žrtvuje za blagor duše, je Salernska šola nasprotno učila, da je telesno zdravje neprecenljive vrednosti. To je storila brez filozofskih razpravljanj, samo z vsakodnevno zdravniško prakso.

Razen tega so se ohranili zapisi o nekaterih neverjetno modernih  postopkih zdravljenja. Za nekatera zdravila so na primer svetovali, naj se ne pogoltnejo, temveč naj se stopijo v [[usta|ustih]]; zdravila neprijetnega [[okus]]a so zavijali v [[solata|solatne]] [[List (rastlina)|list]]e, podobno kot se danes zapirajo v [[hostija|hostijo]]; veliko važnost so polagali na ovlažitev [[zrak]]a v bolniški sobi; priporočali so [[zob]]no [[higiena|higieno]]. Te in podobne postopke je [[farmakopeja]] sprejela šele v preteklem stoletju.

Prav tako je zanimiv podatek, da so že v [[9. stoletje|devetem stoletju]] uporabljali neko ''confectio soporis'' (dobesedno: napravo za spanje), pozneje imenovano ''spongia somnifera'' ([[uspavalna goba]]): to je bila naravna [[morje|morska]] [[goba]], ki so jo napili z [[mamilo]]m in jo položili na usta in [[nos]] pacijenta pred [[operacija (medicina)|operacijo]], da so ga uspavali. Izumili so tudi poseben način povezovanja [[krvna žila|žil]] med kirurškimi posegi, za kar so uporabljali [[svila|svileno]] [[nit]].

==Ohranjena dela==
Ohranilo se je veliko knjig, ki so jih napisali [[zdravnik]]i Salernske šole. Omembe vredni so predvsem Konstantinovi prevodi, pa tudi veliko izvirnih del. Posebno mesto zavzemajo knjige zdravnice Trotule (ali Trokte), ki segajo še v prvo obdobje delovanja šole, torej še praktično v sam srednji vek, ko se ženske še nikjer drugje niso uveljavljale.

Tudi ''Antidotario'', ki je bil neke vrste [[herbarij]] z oznako zdravilnih učinkov vseh orisanih rastlin, je dolgo let veljal za uradno farmakopejo po vsej Evropi.

Nedvomno najvažnejša in najpopolnejša knjiga, ki je izšla iz vrst Salernskih zdravnikov, je [[Regimen Salernske šole zdravstva|Regimen Sanitatis Salernitanum]]. To je spisek naukov in nasvetov za ohranitev zdravja, ki je skupno delo šole. [[Original]] je bil spisan v 362 [[verz]]ih, a s časom se je delo razširjalo in izpopolnjevalo, tako da je končni izdelek obsegal kar 2130 verzov. Prvič je bil ''Regimen'' natisnjen leta [[1480]], a doživel je nešteto ponatisov in prevodov; zadnji, italijanski, je iz leta [[2001]].

Nekateri njegovi nauki so še danes koristni, na primer naslednji: ''Če se ne moreš posvetovati z zdravnikom, naj te zdravijo te tri stvari: zadovoljno srce, mir in zmerna prehrana.''

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Medicina]]
[[Kategorija:Zgodovina Italije]]</text>
      <sha1>qjgg1500sghnohx3grr3wbwyfqn7oo7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Italijanska mesta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>96242</id>
    <revision>
      <id>6758171</id>
      <parentid>6751379</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T08:03:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758171</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="254292" sha1="bq49ak7m241ea410jot4jcgz3n578qj" xml:space="preserve">{{wikificiraj|razlog=Nepravilna uporaba predlog za sklicevanje, italijanšina |datum=julij 2026}}
Beseda '''mesto''' ({{jezik-it|città}} iz [[Latinščina|lat.]] ''civitas'' »mesto«, iz ''civis'' »meščan« oz. »državljan«) je častni naslov za nekatere [[italijanske občine]], ki je podeljen z uredbo [[predsednik Italije|predsednika države]]; mesta imajo pravico do [[grb]]a, ki ga določi [[Ministrski svet]]. V modernem pomenu besede, se tudi v [[Italija|Italiji]] večja bivalna središča imenujejo '[[mesto]]' ({{lang|it|città}}).

== Mesto kot častni naslov ==
Prvotno so imele pravico do tega naslova občine, 

* ki so se odlikovale po [[zgodovina|zgodovinski]] važnosti ali bile zgodovinsko pomembne,
* ki so imele dobro urejeno socialno/družbeno infrastrukturo (predvsem [[socialno skrbstvo]] in [[šolstvo]]) in 
* ki so štele najmanj 10 tisoč prebivalcev. 

Ti trije pogoji so bili kmalu dosegljivi večini italijanskih mest in tako je nekdaj častni naslov postal čisto vsakdanji naziv. Danes je poseg državnega predsednika le formalnost. Tudi oblika izražanja, ki je poudarjala naslov (na primer ''Città di Roma'' namesto enostavno ''Roma''), ni več v rabi.

Seveda je veliko italijanskih mest, ki ima sicer vso pravico do naslova, za današnje pojme le malo večje [[naselje]], saj se je večkrat zgodilo, da je prvotno število 10 tisoč prebivalcev s časom hudo upadlo. Istočasno je tudi njihova slavna preteklost tonila v pozabo, medtem ko so rasla nova ogromna mesta, ki so svojo zgodovino še pisala. Skratka, čeprav se uradni pomen besede ''città'' ni spremenil, ga velika večina ljudi ne pozna.

== Seznam občin s statusom mesta ==
=== Abruci ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Alba Adriatica]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 2000 || DPR 10. julija 2000&lt;ref&gt;{{citat|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13820 |title=Alba Adriatica, decreto 2000-07-10 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Atessa]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2006 || DPR 5. oktobra 2006&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sangroaventinoturismo.it/sezioni/Atessa/pagine.asp?idn=437|title=Stemma Comune di Atessa|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150416144434/http://www.sangroaventinoturismo.it/sezioni/Atessa/pagine.asp?idn=437}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Avezzano]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1994 || DPR 21. junija 1994&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?3735 |title= Avezzano, decreto 1994-06-21 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://trasparenza.comune.avezzano.aq.it/moduli/downloadFile.php?file=oggetto_regolamenti/141951159150O__OStatuto%20comune%20Avezzano.pdf|title=Statuto di Avezzano art. 2, comma 3 |format=PDF|editor=Comune di Avezzano|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305122510/http://trasparenza.comune.avezzano.aq.it/moduli/downloadFile.php?file=oggetto_regolamenti%2F141951159150O__OStatuto%20comune%20Avezzano.pdf}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Campli]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1600 || Bula [[Papež Klemen VIII.|papeža Klemna VIII.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://incomune.interno.it/sites/incomune/files/contenuti/statuti/statuto-comune-te-campli.pdf|title=Statuto comunale Campli}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castel di Sangro]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1744 || Koncesija kralja [[Karel III. Španski|Karla III.]] {{navedi vir}}
|-
|| [[Celano]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1998 || DPR 25. marca 1998&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6954 |title= Celano, decreto 1998-03-25 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.celano.aq.it/media/File/regolamenti/statuto.pdf|title=Statuto comunale di Celano art. 16 |p= 14 |format= PDF|editor=Comune di Celano|access-date=27. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151030165351/http://www.comune.celano.aq.it/media/File/regolamenti/statuto.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Chieti]]''' || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[location Sant'Angelo]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 1990 || DPR 10. decembra 1990&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6100 |title= location Sant'Angelo, decreto 1990-12-10 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Civitella del Tronto]] || |[[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1589 ||Koncesija [[Filip II. Španski|Filipa II.]], kralja Neaplja&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.comune.civitelladeltronto.te.it/contents.asp?pagina=Storia|title = Comune di Civitella del Tronto - website web ufficiale|access-date = 15. december 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Fossacesia]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2007 || DPR 12. januarja 2007
|-
|| [[Francavilla al Mare]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2011 || DPR 13. decembra 2011&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.araldicacivica.it/comune/francavilla-al-mare/|title=location di Francavilla al Mare –|website=www.araldicacivica.it|access-date=25. oktober 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Giulianova]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 2004 || DPR 18. novembra 2004&lt;ref&gt;{{navedi novice | url = http://www.iltempo.it/abruzzo/2006/05/19/338172-consegnato_gonfalone.shtml | magazine = Il Tempo | title = Giulianova, consegnato il gonfalone | access-date = 23. avgust 2012 | date = 19. maj 2006 | url-status = dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[L'Aquila]]''' || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1254 || ''[[Privilegium concessum de constructione Aquilae]]'', ki ga je razglasil [[Konrad IV. Švabski]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Locus qui dicitur Aquila|author=Beatrice Sabatini|url=https://books.google.it/books?id=HXVFDwAAQBAJ|isbn=9780244051068}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Lanciano]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 1212 || Po ukazu cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II. Švabskega]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.comune.lanciano.chieti.it:8080/entra/Engine/RAServePG.php/P/27901LAN0100/M/27751LAN0728 | title = Lanciano location del Miracolo, della musica, delle fiere | access-date = 10. november 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20151003123141/http://www.comune.lanciano.chieti.it:8080/entra/Engine/RAServePG.php/P/27901LAN0100/M/27751LAN0728 | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Manoppello]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2004 || {{cn|13. julij 2004}}
|-
|[[Martinsicuro]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1998 || DPR 4. septembra 1998&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-martinsicuro | title= Statuto di Martinsicuro }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Montereale]] || |[[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 13. stoletje ||Koncesija [[Corrado IV|Konrad]][[Corrado IV|a IV. Švabskega]], kralja Sicilije&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|first=Antonio|last=Angelini|title=Il territorio di Montereale. Dalla preistoria all'Unità d'Italia|date=2001|editor=Tipolito|location=L'Aquila|p=136}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Montesilvano]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 1989 || DPR 28. marca 1989&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4921 |title= Montesilvano, decreto 1989-03-28 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Ortona]] || |[[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2008 ||Izredna seja občinskega sveta 28. februarja 2008&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comuneortona.ch.it/immagini/documenti/Conferimento%20title%20di%20Citt%C3%A0.pdf|title=Conferimento title location|url-status=dead|access-date=22. februar 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170223042348/http://www.comuneortona.ch.it/immagini/documenti/Conferimento%20title%20di%20Citt%C3%A0.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://ricerca.gelocal.it/ilcentro/archivio/ilcentro/2008/02/29/CH4CH_CH401.html|title = Arte e valor civile nel title di Ortona location - il Centro|access-date = 2. december 2015|website = Archivio - il Centro|archive-date = 2016-03-10|archive-url = https://web.archive.org/web/20160310113759/http://ricerca.gelocal.it/ilcentro/archivio/ilcentro/2008/02/29/CH4CH_CH401.html|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Pescara]]''' || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 1987 || DPR 3. novembra 1987&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6248 |title= Pescara, decreto 1987-11-03 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pescina]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2001 || DPR 2001&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.borghiautenticiditalia.it/assobai/comune-di-pescina-aq/|title=Comune di Pescina|editor=Borghi Autentici d'Italia }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pianella]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2008 || DPR 2. maja 2008
|-
||[[Pineto]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1998 ||DPR 22. aprila 1998&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://bura.regione.abruzzo.it/2004/sm_file_011934.htm| url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Popoli Terme]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2005 || DPR 28. julija 2005
|-
|| [[Rocca di Mezzo]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1997 || DPR 2. septembra 1997&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5443 |title= Rocca di Mezzo, decreto 1997-09-02 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Rocca San Giovanni]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 1941 || DPR 16. septembra 1941&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13874 |title= Rocca San Giovanni, decreto 1941-09-16 RD, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Roseto degli Abruzzi]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] ||  || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://presidenza.governo.it/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2004/citta/roseto.html |title= Emblemi concessi dal Presidente della Repubblica, su proposta del Presidente del Consiglio, nell'date 2004 |access-date= 2025-07-03 |archive-date= 2023-10-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20231004152524/https://presidenza.governo.it/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2004/citta/roseto.html |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[San Benedetto dei Marsi]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2022 ||DPR 1. junija 2022&lt;ref&gt;{{navedi časopis|author=Redazione AZ Informa|title=San Benedetto dei Marsi diventa “location”: venerdì la celebrazione con cittadinanza onoraria a Gianni Letta|magazine=AZ Informa}}&lt;/ref&gt;
&lt;references group=&quot;513&quot; responsive=&quot;0&quot; /&gt;
|-
|| [[San Salvo]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2007 || DPR 2. marca 2007
|-
|| [[Scurcola Marsicana]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2011 || DPR 14. februarja 2011&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.scurcolamarsicana.aq.it/archivio10_notizie-e-comunicati_0_12_1.html|title=Decreto location di Scurcola Marsicana|editor=Comune di Scurcola Marsicana|access-date=22. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150714032059/http://www.comune.scurcolamarsicana.aq.it/archivio10_notizie-e-comunicati_0_12_1.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Silvi]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1996 || DPR 4. septembra 1996&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5357 |title= Silvi, decreto 1996-09-04 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Spoltore]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001
|-
|| [[Sulmona]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1410 || Diploma kralja [[Ladislav Neapeljski|Ladislava I.]] [[Ladislav Neapeljski|Neapeljskega]]&lt;ref&gt;Documento in Museo Civico di Sulmona, palazzo dell'Annunziata.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Tagliacozzo]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2000 || DPR 18. avgusta 2000, št. 267&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.tagliacozzo.aq.it/wp-content/uploads/STATUTO-COMUNALE.pdf|title=Statuto comunale di Tagliacozzo (title I, art. 16) |format=PDF|editor=Comune di Tagliacozzo|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150713031510/http://www.comune.tagliacozzo.aq.it/wp-content/uploads/STATUTO-COMUNALE.pdf}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Teramo]]''' || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|| [[Vasto]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 1710 ||Z donacijo [[Karel VI. Habsburški|Karla III.]] markizu Vincenzu Frasconiju&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author= Angelora Brunella Di Risio |title= Palazzo d'Avalos in Vasto |editor= Cassa di risparmio della provincia di Chieti |date= 1990 |p= 60}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Bazilikata ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Avigliano]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991
|-
|| [[Bernalda]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 1735 || Koncesija [[Karel III. Španski|Karla Burbonskega]], 21. junija 1735
|-
|| [[Brienza]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2005 || DPR 7. novembra 2005,
|-
|| [[Ferrandina]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2011 || DPR 15. marca 2011&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.comune.ferrandina.mt.it/sez1095372000/sez1106243569/15.03.2011_Decreto_PR.jpg | title = Decreto su comune.ferrandina.mt.it |access-date=7. april 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120313192922/http://www.comune.ferrandina.mt.it/sez1095372000/sez1106243569/15.03.2011_Decreto_PR.jpg | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Irsina]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2007 || DPR 9. oktobra 2007&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.comune.irsina.mt.it/wp-content/uploads/2019/07/NuovoSTATUTOComunale.pdf |website= Comune di Irsina |title= Nuovo statuto comunale |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2022-03-07 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220307210117/http://www.comune.irsina.mt.it/wp-content/uploads/2019/07/NuovoSTATUTOComunale.pdf |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Lagonegro]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1953 || DPR 22. aprila 1958&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?3517 |title= Lagonegro, decreto 1958-04-22 DPR, concessione di title di location}}&lt;/ref&gt;
|-
||[[Lavello, Italija|Lavello]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-lavello| title=Statuto di Lavello}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Maratea]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1990 || DPR 10. decembra 1990&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6323 |title= Maratea, decreto 1990-12-10 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Marsico Nuovo]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]]|| 2021 || DPR 24. februarja 2021
|-
|| '''[[Matera]]''' || [[Provincia di Matera|Matera]] || ||{{navedi vir}}
|-
|| [[Montalbano Jonico]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2009 || DPR 2. aprila 2009
|-
|| [[Montescaglioso]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004
|-
|| [[Muro Lucano]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2012 || |DPR 4. oktobra 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.comune.murolucano.pz.gov.it/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=388:muro-lucano-e-citta-il-presidente-napolitano-ha-firmato-il-decreto&amp;catid=5:blog-news- |title=Muro Lucano è location. Il Presidente Napolitano ha firmato il decreto |access-date=9. marec 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180310074517/http://www.comune.murolucano.pz.gov.it/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=388:muro-lucano-e-citta-il-presidente-napolitano-ha-firmato-il-decreto&amp;catid=5:blog-news- |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pisticci]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2001 || DPR 21. septembra 2001
|-
|| [[Policoro]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 1988 || DPR 15. septembra 1988&lt;ref name=ACSFascCom&gt;{{Navedi splet |url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/ |titel=Ufficio araldico - Fascicoli comunali |sito=Archivio Centrale dello Stato |date=15. januar 2014 |access-date=15. marec 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160419233606/http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/  }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Potenza]]''' || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Rionero in Vulture]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1971 || DPR 2. marca 1971&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Senise]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2024 || DPR 21. novembra 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://prefettura.interno.gov.it/it/prefetture/potenza/comunicati-stampa/conferito-title-onorifico-citta-comune-senise |title=Conferito il title onorifico alla location di Senise |website=Prefettura - Ufficio Territoriale del Governo di Potenza |access-date=4. december 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Tito, Italija|Tito]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/pz/tito.pdf |title=location di Tito – (PZ) |website=Araldicacivica |access-date=29. januar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Tricarico]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2010 || DPR 25. maja 2010
|-
|| [[Tursi]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2006 || DPR 4. maja 2006
|-
|| [[Venosa]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1967 || DPR 4. aprila 1967&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|}

=== Kalabrija ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|+
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Acri, Italija|Acri]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001
|-
|| [[Amantea]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1973 || DPR 8. junija 1973&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Amantea, decreto 1973-06-08 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?969 |website= Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bisignano]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1994 || DPR 24. marca 1994
|-
|| [[Cassano all'Ionio]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1993 || DPR 25. marca 1993&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;
|-
|| [[Castrovillari]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1494 || Concessione del re [[Alfonso II di Napoli]], confermata nel 1535 dall'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]]{{navedi vir}}
|-
|| '''[[Catanzaro]]''' || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 1528 || Concessione dell'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]]
|-
|| [[Chiaravalle Centrale]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2012 || DPR 9. novembra 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.approdocalabria.it/giornale/chiaravalle-centrale-diventa-citta/|title=Chiaravalle Centrale diventa location}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Corigliano Calabro]]&lt;ref name=&quot;Corigliano-Rossano&quot;&gt;Il 31. marec 2018, dalla fusione dei comuni di [[Corigliano Calabro]] e [[Rossano (Corigliano-Rossano)|Rossano]], è stato istituito il comune di [[Corigliano-Rossano]]. {{navedi splet|url=http://www.consiglioregionale.calabria.it/upload/testicoordinati/2018-2_2018-02-02.pdf|title=Legge regionale 2. februar 2018, n. 2|format=PDF|date=2. februar 2018|editor=Consiglio regionale della Calabria|access-date=27. februar 2022}}&lt;/ref&gt;|| [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1997 || DPR 2. september 1997&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;
|-
|| [[Corigliano - Rossano]]|| [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2022 || DPR 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.comunecoriglianorossano.eu/2022/04/15/corigliano-rossano-e-ufficialmente-citta-il-presidente-mattarella-ha-concesso-limportante-title-onorifico/|title=Corigliano-Rossano è ufficialmente location. Il Presidente Mattarella ha concesso l’importante title onorifico|date=15. april 2022|editor=location di Corigliano-Rossano|access-date=29. januar 2023}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Cosenza]]''' || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || || {{navedi vir}}
|-
|| '''[[Crotone]]''' || [[Provincia di Crotone|Crotone]] ||1938 || DCG 2. februarja 1938&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Vedi art. 2 dello {{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/crotone.pdf|title=Statuto comunale di Crotone (PDF)}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cutro]] || [[Provincia di Crotone|Crotone]] ||1586 || Koncesija kralja [[Filip II. Španski|Filipa II. Španskega]]&lt;ref&gt;Vedi art. 2 dello {{citat|url=http://www.comune.cutro.kr.it/files/Statuto%20Comunale.pdf|title=Statuto comunale di Cutro (PDF)|archive-url=https://web.archive.org/web/20150411191314/http://www.comune.cutro.kr.it/files/Statuto%20Comunale.pdf }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Gerace]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2000 || DPR 25. oktobra 2000
|-
|| [[Gioia Tauro]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 1963 || DPR 22. oktobra 1963
|-
|| [[Girifalco]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2023 || DPR 23. marca 2023&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.interno.gov.it/it/notizie/conferito-comune-girifalco-title-citta-cerimonia-prefettura-catanzaro-sottosegretario-ferro}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Lamezia Terme]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 1972 || DPR 21. julija 1972&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Vedi art. 7 dello {{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/lamezia_terme.pdf|title=Statuto comunale di Lamezia Terme (PDF)}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Locri]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2002 || DPR 14. marca 2002
|-
| [[Mendicino]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2016 || DPR 15. februarja 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ottoetrenta.it/politica/un-sogno-divenuto-realta-mendicino-e-citta/ |title= Un sogno divenuto realtà, Mendicino è location |author=Rita Pellicori |website=ottoetrenta.it |editor=OttoeTrenta |date=2. junij 2016 |access-date=27. marec 2017}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Mileto, Italija|Mileto]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] ||  || location ''ab antiquo'', capitale di domini di [[Ruggero I di Sicilia|Ruggero I]] e sede vescovile
|-
|| [[Montalto Uffugo]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1958 || DPR 16. maja 1958&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-montalto-uffugo | title= Statuto di Montalto Uffugo }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Nicotera]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || 2003 || DPR 1. avgusta 2003&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.nicotera.vv.it/index.php?action=index&amp;p=219|title=Statuto comunale di Nicotera |access-date= 24. marec 2012 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Palmi]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2003 || DPR 30. aprila 2003&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.palmi.rc.it/index.php?action=index&amp;p=1&amp;art=341|title=Comune di Palmi - Richiesta e Concessione del title di location|access-date=13. november 2014|archive-date=2024-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20241208060146/https://www.comune.palmi.rc.it/index.php?action=index&amp;p=1&amp;art=341|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Paola, Italija|Paola]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1494 || Concessione di [[Alfonso II di Napoli]], confermata nel 1496 da [[Ferdinando II di Napoli]]&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.paola.cs.it/voci-citta/la-citta/|title=Comune di Paola - La Storia|access-date=8. februar 2023|archive-date=2023-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230921222515/http://www.comune.paola.cs.it/voci-citta/la-citta/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Petilia Policastro]] || [[Provincia di Crotone|Crotone]] || 2011 || DPR 28. februarja 2011&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.petilino.it/articolo/view/36 |author=Francesco Ierardi |title=Una date storica: Petilia diventa location! |website=petilino.it |access-date=24. november 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151124205157/http://www.petilino.it/articolo/view/36 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Reggio Calabria]]''' || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 1934 || DCG 22. decembra 1934&lt;ref&gt;Gazzetta Ufficiale del Regno d'Italia št. 300, 22. decembra 1934.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Rende]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2016 ||DPR 11. marca 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.quicosenza.it/news/le-notizie-dell-area-urbana-di-cosenza/rende/80335-il-quirinale-trasforma-il-comune-di-rende-in-citta|title=Il Quirinale trasforma il Comune di Rende in location - QuiCosenza.it|website=QuiCosenza.it|access-date=14. april 2016|archive-date=2018-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20181030170400/https://www.quicosenza.it/news/le-notizie-dell-area-urbana-di-cosenza/rende/80335-il-quirinale-trasforma-il-comune-di-rende-in-citta|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Rogliano, Italija|Rogliano]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1745 || Concessione di re [[Carlo III di Spagna|Carlo III di Napoli e Sicilia]] del 3. junij 1745&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.comune.rogliano.cs.it/index.php?action=index&amp;p=257 |title= Le Accademie e i personaggi illustri |website= Comune di Rogliano |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2025-05-05 |archive-url= https://web.archive.org/web/20250505130831/https://www.comune.rogliano.cs.it/index.php?action=index&amp;p=257 |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Rosarno]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2004 || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://piao.dfp.gov.it/date/documents/96330/15_PIAO_2024_provvisorio.pdf |title=Approvazione P.I.A.O. 2024/2026 provvisorio |p=20 |access-date=21. december 2044 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Rossano (Corigliano-Rossano)|Rossano]]&lt;ref name=&quot;Corigliano-Rossano&quot; /&gt; || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1998 || DPR 14. oktobra 1998&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;
|-
|| [[San Giovanni in Fiore]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2023 ||DPR 7. marca 2023&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.sangiovanniinfiore.cs.it/index.php?action=index&amp;p=10329&amp;art=460|title=San Giovanni in Fiore acquisisce il title di location|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230307170223/http://www.comune.sangiovanniinfiore.cs.it/index.php?action=index&amp;p=10329&amp;art=460|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Marco Argentano]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2019 ||DPR 9. oktobra 2019&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.cosenzachannel.it/2019/12/03/citta-di-san-marco-argentano-oggi-cerimonia-a-palazzo-santa-chiara/|title=location di San Marco Argentano, oggi cerimonia a Palazzo Santa Chiara}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Scalea]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2018 || DPR 12. februarja 2018&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://trasparenzascalea.asmenet.it/index.php?action=index&amp;p=378&amp;event=vediallegato&amp;id=356&amp;seq=fileupload&amp;allegato=fileupload&amp;bid=965 |title=Elenco delle delibere adottate dalla Giunta comunale nell'date 2018 |website=trasparenzascalea.asmenet.it |format=xls |quote=Riga 83: Delibera di Giunta 81 28/05/2018 - Presa d’atto del Decreto del Presidente della Repubblica del 12. februar 2018 di conferimento del title di location al Comune di Scalea |access-date=27. oktober 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sellia Marina]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2022 ||&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;
|-
|| [[Sersale]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2018 || DPR 12. februarja 2018&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{navedi splet |url= https://www.catanzaroinforma.it/altre-news/2022/07/15/sellia-marina-insignita-del-title-di-citta-dal-presidente-della-repubblica-mattarella/253430/ |title= CatanzaroInforma (CZ) – Sellia Marina insignita del title di location |website= Catanzaroinforma.it |date= 15. julij 2022 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Settingiano]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2013 || DPR 18. marca 2013&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/settingiano/|title=location di Settingiano}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Serra San Bruno]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || 2018 || DPR 21. marca 2018&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/serra-san-bruno/|title=location di Serra San Bruno}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Siderno]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2004 ||DPR 18. julija 2004&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-siderno| title=Statuto di Siderno}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Soverato]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 1974 || DPR 9. oktobra 1974&lt;ref&gt;{{citat|title= Soverato, decreto 1974-10-09 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4029 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Soveria Mannelli]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2008 || DPR 19. januarja 2008&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Comune di Soveria Mannelli (Provincia di Catanzaro). Piano della Performance 2020 – 2022 |url=http://albosoveriamannelli.asmenet.it/download.php?down=1&amp;id_file=6288&amp;id_doc=30171223&amp;sez=10&amp;date1=30/12/2020&amp;date2=14/01/2021&amp;view=si |access-date=21. december 2024 |format=pdf |p=8 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Squillace]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2009 || DPR 2009&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Squillace, presidente Napolitano riconosce title di &quot;location&quot; |url=https://www.strill.it/citta/2009/05/squillace-presidente-napolitano-riconosce-title-di-qcittaq/ |website=strill.it |date=8. maj 2009 |access-date=21. december 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Strongoli]] || [[Provincia di Crotone|Crotone]] || 2002 || DPR 22. maja 2002&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.comunedistrongoli.gov.it/zf/index.php/servizi-aggiuntivi/index/index/idservizio/20000 |title=Breve storia dello stemma araldico della location di Strongoli |website=comunedistrongoli.gov.it |access-date=24. november 2015 |archive-date=2019-11-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191113153433/http://www.comunedistrongoli.gov.it/zf/index.php/servizi-aggiuntivi/index/index/idservizio/20000 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Terranova Sappo Minulio]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2005 || DPR 28. julij 2005
|-
|| [[Trebisacce]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2018 || DPR 31. januarja 2018&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Trebisacce-20/04/2018: Trebisacce diventa location |url=https://www.francolofrano.it/2018/04/21/trebisacce-20-04-2018-trebisacce-diventa-citta/ |website=Franco Lofrano notizie sull'Alto Jonio |date=20. april 2018 |access-date=21. december 2024 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Tropea]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || 1495||Koncesija kralja [[Ferdinand II. Neapeljski|Ferdinanda II. Neapeljskega]]
|-
|| '''[[Vibo Valentia]]''' || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Villa San Giovanni]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2005 || DPR 12. aprila 2005
|}

=== Kampanija ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !!Pokrajina!! Leto !! Akt
|-
|| [[Acerra]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1951 || DPR 15. decembra 1951&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?38|title=Acerra, concessione di stemma e title di location|access-date=25. september 2023|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Afragola]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1935 || RDL 5. novembra 1935&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?919|title=Afragola, concessione di title di location|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Agropoli]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004
|-
|| [[Airola]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1997 || DPR 31. julija 1997, a conferma della concessione già assegnata da [[Carlo III di Spagna|Carlo III di Borbone]] il 2. avgust 1754
|-
|| [[Alife]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1995 || DPR 2. oktobra 1995&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5521|title=Alife, concessione di title di location|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Amalfi]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1000|830 c.a || riconoscimento dall'Imperatore Bizantino&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Francesco Pansa, Giuseppe Pansa|title=Istoria Dell'Antica Repubblica D'Amalfi, E di tutte le cose appartenenti alla medesima, Accadute nella location di Napoli, e suo Regno|url=https://www.google.it/books/edition/Istoria_Dell_Antica_Repubblica_D_Amalfi/bh1AAAAAcAAJ?hl=en&amp;gbpv=0}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Apice, Italija|Apice]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1999 || DPR 21. junija 1999
|-
|| [[Apollosa]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2002 || DPR 10. marca 2002
|-
|| [[Ariano Irpino]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1952 || DPR 26. oktobra 1952&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Arzano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1998 || DPR 18. julija 1998
|-
|| [[Atripalda]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1867 || RDL 18. julija 1867&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Atrani]]
|[[Provincia di Salerno|Salerno]]
|830 c.a
|priznanje s strani bizantinskega cesarja&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
|-
|| '''[[Avellino]]''' || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1861 || {{navedi vir}}
|-
|| [[Aversa]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1990 || DPR 10. oktobra 1990
|-
|| [[Bacoli]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2008 || DPR 26. junija 2008&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/na/bacoli.pdf|title=D.P.R. title di location di Bacoli |website=araldicacivica.it |access-date=10. junij 2015 |deadurl= no |archive-url= https://web.archive.org/web/20150610130747/http://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/na/bacoli.pdf }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Baronissi]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2010 || DPR 7. maja 2010&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.dentrosalerno.it/web/2010/06/29/baronissi-napolitano-conferisce-il-title-di-citta/ |title=Baronissi: Napolitano conferisce il title di location |website=dentroSalerno |date=29. junij 2010 |access-date=16. marec 2015 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Battipaglia]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2008 || DPR 26. junija 2008
|-
|| [[Bellona, Italija|Bellona]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2001 || DPR 21. septembra 2001
|-
|| '''[[Benevento]]''' || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1861 || {{navedi vir}}
|-
|| [[Buonalbergo]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2000 || DPR 2. marca 2000
|-
|| [[Campagna, Italija|Campagna]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1518 || Papeška bula [[Papež Leon X.|Leona X.]]&lt;ref&gt;{{citat|url= https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-sa-campagna.pdf |title= Statuto comunale di Campagna (Art. 3) }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Capaccio Paestum]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2013 || DPR 3. decembra 2013&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ilquotidianodisalerno.it/2014/01/28/il-comune-di-capaccio-diventa-%E2%80%9Ccitta%E2%80%9D/|title = Il Comune di Capaccio - Paestum diventa location/quotidiano di Salerno|access-date = 9. april 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Capri, Italija|Capri]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2000 || DPR 24. aprila 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt; che conferma il riconoscimento del 987 da Papa Giovanni XV&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; 
|-
|| [[Capua]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1990 || DPR 2. januarja 1990
|-
|| [[Casagiove]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2003 || DPR 1. avgusta 2003&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= http://www.comune.casagiove.ce.it/vivere-il-comune-categoria/item/55-la-citta.html| title= La location| access-date= 3. april 2022| archive-date= 3. oktober 2022| archive-url= https://web.archive.org/web/20221003211234/http://www.comune.casagiove.ce.it/vivere-il-comune-categoria/item/55-la-citta.html| url-status= dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Caserta]]''' || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1861 || {{navedi vir}}
|-
|| [[Castel Volturno]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2007 || DPR 19. aprila 2007
|-
|| [[Castellammare di Stabia]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1863 || RD 22. januarja 1863
|-
|| [[Cava de' Tirreni]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1965 || DPR 18. novembra 1965&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.ilgiornaledicava.it/lastoriadicava/05.htm | title = Articolo de “il Giornale di Cava” sul title di location | access-date = 30-3-2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090204025857/http://www.ilgiornaledicava.it/lastoriadicava/05.htm | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cervinara]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1998 || DPR 30. septembra 1998&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Contursi Terme]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2009 || DPR 2. februarja 2009&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.prefetturasalerno.it/public%5Cras%5C20093_14.jpg | title = Articolo de “Il Mattino” dell'11. marec 2009 | access-date = 30-3-2010 | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Eboli]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1999 || DPR 8. aprila 1999&lt;ref&gt;{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/eboli.pdf|title=Vedi art. 3 dello Statuto Comunale}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ercolano (comune)|Ercolano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1999 || DPR 25. oktobra 1999&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Fisciano]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2003 || DPR 24. junija 2003&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.fisciano.sa.it/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=34&amp;Itemid=223|title=Comune di Fisciano - Fisciano in breve&lt;!-- title generato automaticamente --&gt;|accessdate=2025-07-03|archive-date=2024-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241211094556/https://www.comune.fisciano.sa.it/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=34&amp;Itemid=223|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Foglianise]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2012 || DPR 29. oktobra 2012&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.foglianise.bn.it/dettaglioNews.aspx?Idwork=1308|title=Comune di Foglianise (BN) - website Ufficiale|access-date=12. junij 2013|archive-date=3. september 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140903110444/http://www.comune.foglianise.bn.it/dettaglioNews.aspx?Idwork=1308|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Frattamaggiore]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1902 || RDL 5. junija 1902&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.website.regione.campania.it/burc/pdf02/burc20sup_02/comune_frattamaggiore.pdf|title=Vedi art. 1 comma 2 dello Statuto Comunale}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Giffoni Valle Piana]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1989 || DPR 25. septembra 1989, št. 4247&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Giugliano in Campania]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1876 || RD 26. julija 1876&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1708 |title= Giugliano in Campania, decreto 1876-07-26 RD, concessione di stemma e title di location }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last= |first= |title=Collezione celerifera delle leggi, decreti, istruzioni e circolari |date=1877 |editor= |location= |volume=date LVI |p=289}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Gragnano]]
|[[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]
|2024
|DPR 9. januarja 2024
|-
|| [[Grumo Nevano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1959 || DPR 12. maja 1959&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Ischia, Italija|Ischia]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2006 || DPR 18. januarja 2006&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.comuni-italiani.it/063/037/stemma.html |title= Stemma Comune di Ischia }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Lettere, Italija|Lettere]]
|[[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]
|892
|Priznanje [[Papež Janez XV.|papeža Janeza XV.]]&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
|-
|| [[Maddaloni]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1734 || Concessione di Carlo III di Borbone al Duca Marzio Domenico IV Carafa, 1734
|-
|| [[Maiori]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1662 || Concessione del re [[Filippo IV di Spagna]] riconosciuta con DPR 9. junij 2015&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.nobili-napoletani.it/Mezzacapo.htm |title= Famiglia Mezzacapo }}&lt;/ref&gt;.
|-
|| [[Marano di Napoli]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1981 || DPR 31. julija 1981&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2144 |title= Marano di Napoli, decreto 1981-07-31 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Marcianise]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1872 || RDL 10. marca 1872&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Marigliano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1896 || RDL 16. januarja 1896&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Mignano Monte Lungo]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001
|-
|[[Minori, Italija|Minori]]
|[[Provincia di Salerno|Salerno]]
|897
|Priznanje [[Papež Janez XV.|papeža Janeza XV.]]&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
|-
|| [[Mirabella Eclano]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1873 || RD 26. oktobra 1873, RR.LL.PP. 13. novembra 1873&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last= |first= |title=Collezione celerifera delle leggi, dei decreti e delle istruzioni e circolari |date=1874 |editor=Tipi della Stamperia Reale |location=Firenze |volume=date LIII |p=98}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Moiano]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2007 || DPR 10. julija 2007
|-
|| [[Molinara]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2006 || DPR 1. januarja 2006
|-
|| [[Mondragone]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1989 || DPR 28. marca 1989&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Montesarchio]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1997 || DPR 31. julija 1997&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://hosting.soluzionipa.it/montesarchio/date/files/STATUTO%20COMUNE%20DI%20MONTESARCHIO.pdf|title=Sul website ufficiale del Comune di Montesarchio}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Montoro, Italija|Montoro]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 2015 || DPR 28. aprila 2015&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.halleyweb.com/c064121/hh/index.php|title=Notizia su website ufficiale Comune di Montoro|3=24-09-2015|archive-date=4. marec 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304130347/http://www.halleyweb.com/c064121/hh/index.php/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Morcone]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1998 || DPR 4. maja 1998&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-morcone| title=Statuto di Morcone}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Neapelj]]''' || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|| [[Nocera Inferiore]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2012 || DPR. decembra 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.rtalive.it/official/index.php/nocera-inferiore-nominata-citta-dal-presidente-napolitano/|title=Nocera Inferiore nominata location dal presidente Napolitano|05-06-2014}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Nocera Superiore]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1986 || DPR 23. januarja 1986&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Nola]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1510|| Concessione dell'imperatore [[Carlo V]] nel. junij 1510&lt;ref&gt;A seguito della resistenza posta agli invasori francesi al comando di [[Francesco I di Valois]], [[Nola]] fu proclamata &quot;location fedelissima e nobilissima&quot; e &quot;location demaniale&quot; con larghe autonomie e liberata dalla soggezione feudale degli [[Orsini]] dal [[Viceré di Napoli]] [[Filiberto di Chalon]] [[Principato di Orange|Principe di Orange]] (fonte: ''Due filosofi del regno. Giordano Bruno e Nicola Antonio Stigliola'', di Saverio Ricci, in ''Nola fuori di Nola. Itinerari italiani ed europei di alcuni nolani illustri'', a cura di Tobia R. Toscano, XXX Distretto Scolastico-Ager Nolanus, Nola 2001)&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pannarano]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2005 || DPR 28. junija 2005
|-
|| [[Parete, Italija|Parete]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1985 || DPR 7. junija 1985&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Piano di Sorrento]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2008 || DPR 16. oktobra 2008
|-
|| [[Piedimonte Matese]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1730 || RDL 4. maja 1870
|-
|| [[Pietrelcina]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2002 || DPR 23. oktobra 2002
|-
|| [[Pomigliano d'Arco]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1974 || DPR 9. januarja 1974&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Pompei (comune)|Pompei]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2004 || DPR 9. januarja 2004
|-
|| [[Pontecagnano Faiano]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1962 || DPR 14. novembra 1962&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Portici]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2002 || DPR
|-
|| [[Qualiano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2007 || DPR 1. oktobra 2007
|-
|| [[Roccadaspide]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2008 || DPR 26. junija 2008
|-
|| [[Roccarainola]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2000 || DPR 31. marca 2000
|-
|| [[Sala Consilina]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1990 || DPR 2. aprila 1990&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2623 |title= Sala Consilina, decreto 1990-04-02 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Salerno]]''' || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1861 ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}; DPCM 23. junija 1949&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://website.comune.salerno.it/client/scheda.aspx?scheda=4373&amp;stile=7&amp;parent=3912&amp;ti=5|title=Stemma e Gonfalone|website=Comune di Salerno|access-date=21. december 2024|archive-date=2025-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140318/http://website.comune.salerno.it/client/scheda.aspx?scheda=4373&amp;stile=7&amp;parent=3912&amp;ti=5|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Il decreto di riconoscimento di stemma e gonfalone riporta di «Spettare alla location di Salerno di fare uso …» e che lo stemma deve avere «Ornamenti esteriori da location»; {{navedi splet|url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti/sa/salerno.pdf |title=Decreto del Presidente del Consiglio dei Ministri (DPCM), riconoscimento, 23. junij 1949 |website=Araldicacivica |access-date=21. december 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Bartolomeo in Galdo]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2016 || DPR 1. januarja 2016
|-
|| [[San Giorgio a Cremano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1998 || DPR 19. junija 1998&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://lostrillone.tv/san-giorgio-celebra-il-suo-title-di-citt/15788.html|title=San Giorgio celebra il suo title di location}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Nicola la Strada]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2005 || DPR 12. aprila 2005&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= http://www.dhispa.it/comuni/san-nicola-la-strada/| title= San Nicola la Strada}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sant'Agata de' Goti]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2000 || DPR 5. aprila 2000&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/santagata-de-goti/|title=location di Sant’Agata de’ Goti}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Santa Maria Capua Vetere]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || || Antico diritto&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.website.regione.campania.it/burc/pdf02/burc27supp_02/comune_santamaricacapuavetere.pdf |title=Statuto Comunale artt. 1-2 }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sapri]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2012 || DPR 19. septembra 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.infocilento.it/notizie/Sapri-diventa-citta-domani-i-festeggiamenti_16469.html|title = Sapri diventa location, domani i festeggiamenti|access-date = 9. april 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sarno]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1930 ||provvedimento del Presidente del Consiglio dei Ministri del 20. junij 1930&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-sarno| title=Statuto di Sarno}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Scala (comune)|Scala]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 987 ||Priznanje [[Papež Janez XV.|papeža Janeza XV.]]&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; 
|-
|| [[Scafati]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1997 || DPR 11. junija 1997&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Scisciano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2005 || DPR 11. februarja 2005
|-
|| [[Solofra]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1895 || RD 14. februarja 1895&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Somma Vesuviana]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2012 || DPR 19. septembra 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-somma-vesuviana| title=Statuto di Somma Vesuviana}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sorrento]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| || ab antiquo {{navedi vir}}
|-
|| [[Sparanise]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2002 ||DPR 10. decembra 2002&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.comunedisparanise.it/gov1/index.php/it/home/organi-istituzionali-2/onoreficenze| title= Medaglia d'oro al merito civile}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Teano]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || || ''ab antiquo''&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.teano.ce.it/public/file/Statuto-Citta-di-Teano-Revisione-0.pdf|title=Statuto comunale, art. 6|access-date=4. oktober 2015|archive-date=4. marec 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304115504/http://www.comune.teano.ce.it/public/file/Statuto-Citta-di-Teano-Revisione-0.pdf|url-status=dead}}, consultato il 4. oktober 2015&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Teggiano]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2014 || Statuto comunale&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://teggiano.asmenet.it/index.php?action=index&amp;p=224 |title=Comune di Teggiano&lt;!-- title generato automaticamente --&gt; |access-date=9. september 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121021140042/http://teggiano.asmenet.it/index.php?action=index&amp;p=224 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Telese Terme]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2014 || DPR 16. januarja 2014&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comuneteleseterme.gov.it/images/stories/com.stampa_05_2014.pdf|title=Comunicato stampa del Comune di Telese Terme|3=16. januar 2014|url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Teverola]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2008 || DPR 20. novembra 2008&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.pupia.tv/2008/11/teverola/teverola-insignita-del-title-di-citt/106034|title = Teverola insignita del title di location}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Torre Annunziata]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]||1936 || RD 10. septembra 1936&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.torreannunziata.na.it/re/re_p_cerca.php?ente=c063083|title=Statuto comunale di Torre Annunziata, art. 4|access-date=3. november 2012|archive-date=2015-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222155852/http://www.comune.torreannunziata.na.it/re/re_p_cerca.php?ente=c063083|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Torre del Greco]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1937 || DCG 26. maja 1937&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Trentola Ducenta]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1984 || DPR 30. julija 1984&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Trevico]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://sistemairpinia.provincia.avellino.it/en/node/132| title=Trevico| access-date=2025-07-03| archive-url=https://web.archive.org/web/20250411141214/https://sistemairpinia.provincia.avellino.it/en/node/132| archive-date=2025-04-11| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Vallo della Lucania]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.vallodellalucania.gov.it/|title=website Istituzionale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2019-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190915225615/http://www.vallodellalucania.gov.it/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Venticano]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 2000 || DPR 8. julij 2000
|-
|| [[Vico Equense]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2002 || DPR 29. maja 2002
|}

=== Emilija - Romanja ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Bellaria - Igea Marina]]|| [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 2015 ||DPR 23. januarja 2015&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.comune.bellaria-igea-marina.rn.it/comune/cms/page/amministrazione-stemma_bellaria_igea_marina/ |title=Comune di Bellaria Igea Marina - Comune» Amministrazione |accessdate=2025-07-03 |archive-date=2025-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250404040743/https://www.comune.bellaria-igea-marina.rn.it/comune/cms/page/amministrazione-stemma_bellaria_igea_marina/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bobbio]] || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1014 || Koncesija cesarja [[Henrik II. Sveti|Henrika II. Saškega]], ratificikacija papeža [[Papež Benedikt VIII.|Benedikta VIII.]] z odlokom 14. februarja 1014,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=3757|title=Stemma Comune di Bobbio|access-date=10. junij 2014|editor=araldicacivica.it|archive-url=https://web.archive.org/web/20160313115355/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=3757|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; DCG 8. novembra 1929&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Bologna]]''' || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|| [[Bondeno]] || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] || 2010 || DPR 2. decembra 2010&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.bondeno.fe.it/la-citta-di-bondeno|title=La location di Bondeno}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Busseto]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 1533 || Concessione dell'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]] {{navedi vir}}
|-
|| [[Calderara di Reno]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2019 || DPR 16. decembra 2019&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.comune.calderaradireno.bo.it/news/in-primo-piano/notizie-anni-precedenti/2020/calderara-diventa-citta-ecco-il-decreto-del-presidente-della-repubblica |title= Calderara diventa &quot;location&quot;: ecco il decreto del Presidente della Repubblica Mattarella }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Carpi]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1627 || DPR 13. marca 1964&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Castelfranco Emilia]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2006 || DPR 7. novembra 2006&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://comune.castelfranco-emilia.mo.it/upload/Castelfranco_ecm10/gestionedocumentale/riconoscimento%20del%20title%20di%20citta_784_1978.pdf|title=DPR 7. november 2006}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castel. maj re]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2007 || DPR 19. aprila 2007&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.comune.castel-maggiore.bo.it/servizi/Menu/dinamica.aspx?idSezione=439&amp;idArea=3&amp;idCat=70&amp;ID=133&amp;TipoElemento=categoria |title= Comune di Castel. maj re |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2025-04-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20250404040744/https://www.comune.castel-maggiore.bo.it/servizi/Menu/dinamica.aspx?idSezione=439&amp;idArea=3&amp;idCat=70&amp;ID=133&amp;TipoElemento=categoria |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castel San Giovanni]] || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1994 || DPR 25. oktobra 1994&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Castel San Pietro Terme]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1991 || DPR 8. novembra 1991&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Castelnovo di Sotto]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001
|-
|| [[Castenaso]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2012 || DPR 29. oktobra 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.comune.castenaso.bo.it/vivi-castenaso/doc_citt_2.pdf |title=Copia archiviata |access-date=10. januar 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170112174746/https://www.comune.castenaso.bo.it/vivi-castenaso/doc_citt_2.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cento, Italija|Cento]] || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] ||1754 || Papeška bula [[Papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]] {{navedi vir}}
|-
|| '''[[Cesena]]''' || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| || {{navedi vir}}
|-
|| [[Colorno]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 2021 || DPR 24. februarja 2021&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/pr/colorno.pdf|title=Decreto di location di Colorno||website=araldicacivica.it |access-date=4. april 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Comacchio]] || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] || 2024 || DPR 30. oktobra 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Comacchio location. Il decreto firmato da Mattarella |url=https://www.ilrestodelcarlino.it/ferrara/cronaca/comacchio-citta-il-decreto-firmato-da-mattarella-2b47c2d8 |website=Il Resto del Carlino |date=9. november 2024 |access-date=21. december 2024 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Coriano]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 2022 || DPR 17. maja 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.buongiornorimini.it/item/24970-il-comune-di-coriano-e-diventato-citta.html|title=Il comune di Coriano è diventato location|access-date=3. september 2022|editor=buongiornoRimini}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Correggio, Italija|Correggio]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 1559 || 16. januarja 1559 Diploma dell'imperatore [[Ferdinando I d'Asburgo|Ferdinando I]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.comune.correggio.re.it/wp-content/uploads/2015/03/Statuto.pdf|title=Statuto comunale|access-date=10. maj 2023|archive-date=2023-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230520031949/https://www.comune.correggio.re.it/wp-content/uploads/2015/03/Statuto.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;; confermato con RDL 29. november 1928
|-
|| [[Crevalcore]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1999 || DPR 16. februarja 1999&lt;ref&gt;{{navedi splet |title= Crevalcore, decreto 1999-02-16 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6771 |access-date= 2. april 2022 |archive-date= 2. april 2022 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220402181652/http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6771 |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Faenza]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| ||&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://bur.regione.emilia-romagna.it/bur/area-bollettini/bollettini-in-lavorazione/n-343-del-28-10-2019-parte-seconda.2019-10-28.1928956796/statuto-del-comune-di-faenza-vigente-dal-1-novembre-2019/comune-di-faenza-statuto|title=Vedi art. 2, comma 1 dello Statuto Comunale}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Ferrara]]''' || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] || || {{navedi vir}}&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Creata &quot;location di prima classe&quot; durante il Regno d'Italia napoleonico.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Fidenza]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 1601 || Concessione di [[Ranuccio I Farnese]] {{navedi vir}}; DCG 13. decembra 1939&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Finale Emilia]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1964 || DPR 13. marca 1964&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Fiorano Modenese]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2013 || DPR 1. februarja 2013&lt;ref&gt;{{citat|url= http://www.comune.fiorano-modenese.mo.it/kcms/kweb/viewer.aspx?pkentity=9a8b752157b2429eb742e700881de75d&amp;CHIAVE=52d5061d24bf4d35b6a6f2402130b999 |title= Fiorano diventa location |website= comune.fiorano-modenese.mo.it |archive-url= https://web.archive.org/web/20150923205921/http://www.comune.fiorano-modenese.mo.it/kcms/kweb/viewer.aspx?pkentity=9a8b752157b2429eb742e700881de75d&amp;CHIAVE=52d5061d24bf4d35b6a6f2402130b999 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Fiorenzuola d'Arda]] || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1956 || DPR 18. septembra 1956&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Forlì]]''' || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1195 || Concessione sovrana di [[papa Innocenzo III]] {{navedi vir}}
|-
|| [[Formigine]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2019 || DPR 26. januarja 2019&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.modenatoday.it/attualita/consegna-title-citta-formigine-13-. marec -2019.html |title= Anche Formigine diventa una &quot;location&quot;. Consegnato il title firmato da Mattarella |date= 13. marec 2019 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Granarolo dell'Emilia]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1995 || DPR 2. oktobra 1995&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Guastalla]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 1621 || 2. julija 1621 Decreto dell'Imperatore Ferdinando II&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.comune.guastalla.re.it/upload/guastalla/gestionedocumentale/STATUTODELCOMUNEDIGUASTALLADelCC80-200031-200216-200418-200855-200947-20143-2015_784_2308.pdf |website= Comune di Guastalla |title= Statuto comunale |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2023-06-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20230624073805/https://www.comune.guastalla.re.it/upload/guastalla/gestionedocumentale/STATUTODELCOMUNEDIGUASTALLADelCC80-200031-200216-200418-200855-200947-20143-2015_784_2308.pdf |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Imola]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1990 || DPR 20. oktobra 1990&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Langhirano]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 2023 || DPR 18. oktobra 2023
|-
|| [[Lugo, Italija|Lugo]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 1817 || Concessione sovrana di [[papa Pio VII]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.academia.edu/18290745/Citt%C3%A0_e_quasi_citt%C3%A0_in_Romagna_nei_secoli_XVII-XIX._Forlimpopoli_Brisighella_Lugo_Argenta |title= location e quasi location in Romagna nei secoli XVII-XIX. Forlimpopoli, Brisighella, Lugo, Argenta |access-date= 14. marec 2016 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Maranello]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2009 || DPR 16. decembra 2009&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.comune.maranello.mo.it/kcms/KWeb/ShowFile.aspx?pkentity=0af913300063472a9c69f9456e2f82d2 |title= Decreto del Presidente della Repubblica del 16. december 2009 |url-status=dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20121113044211/http://www.comune.maranello.mo.it/kcms/KWeb/ShowFile.aspx?pkentity=0af913300063472a9c69f9456e2f82d2 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Massa Lombarda]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 1889 || RDL 17. septembra 1889&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Medicina, Italija|Medicina]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2002 || DPR 2. julij 2002&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.comune.medicina.bo.it/7/36/citta-e-territorio/la-citta/il-title-di-citta--cittadini-onorari | title = Il title di location - Cittadini onorari |website= comune.medicina.bo.it |access-date=9. december 2014 | archive-url = https://web.archive.org/web/20141228121148/http://www.comune.medicina.bo.it/7/36/citta-e-territorio/la-citta/il-title-di-citta--cittadini-onorari | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Meldola]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1862 || RD 7. septembra 1862&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{GURI|Regio decreto 7. september 1862, n. 850|R|1862-10-10|eli/id/1862/10/10/062U0850/sg|2025-03-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Minerbio]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1997 || DPR 23. oktobra 1997&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Mirandola (Emilija - Romanja)|Mirandola]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1596-1597 || Concessione dell'imperatore [[Rodolfo II d'Asburgo]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|curatore= [[Bruno Andreolli]] |curatore2= Vittorio Erlindo |title= 1596-1597: Mirandola piccola capitale |opera= Giornate di studio in occasione del IV Centenario del title di location (Mirandola, 12-13. april 1997) |location= Mantova |date= 2001 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Modena]]''' || [[Provincia di Modena|Modena]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
|-
|| [[Modigliana]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1940 || DCG 30. maja 1940&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Montecchio Emilia]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 2008 || DPR 26. junija 2008&lt;ref&gt;{{citat |url= http://www.comune.montecchio-emilia.re.it/Sezione.jsp?idSezione=192 |title= location di Montecchio Emilia |access-date= 26. november 2009 |archive-date= 12. februar 2015 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150212210924/http://www.comune.montecchio-emilia.re.it/Sezione.jsp?idSezione=192 |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Molinella]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2003 || DPR 24. junija 2003&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.comune.molinella.bo.it/files/norme/pdf/norma31.pdf |title= Decreto del Presidente della Repubblica |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2024-05-07 |archive-url= https://web.archive.org/web/20240507043413/https://www.comune.molinella.bo.it/files/norme/pdf/norma31.pdf |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Novellara]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001
|-
|| '''[[Parma]]''' || [[Provincia di Parma|Parma]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Creata &quot;Bonne Ville&quot; (buona location) con rango ducale durante il primo Impero francese nel 1812.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pavullo nel Frignano]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1994 || DPR 7. aprila 1994&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Pennabilli]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1572 || concesso da papa Gregorio XIII&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.halleyweb.com/c099024/zf/index.php/storia-comune |website= Comune di Pennabilli |title= Storia del Comune }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Piacenza]]''' || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1938 || DCG 27. septembra 1938&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=20 |title= location di Piacenza |access-date= 7. december 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220154737/http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=20 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Predappio]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 2006 || DPR 18. julij 2006
|-
|| '''[[Ravena]]''' || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| ||''ab antiquo'' (già capitale dell'[[Impero Romano d'Occidente]]) {{navedi vir}}
|-
|| '''[[Reggio Emilia|Reggio nell'Emilia]]''' || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|| [[Riccione]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1990 || DPR 7. avgusta 1990&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Rimini]]''' || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1930 || DCG 31. marca 1930&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.comune.rimini.it/trasparenza-e-servizi/trasparenza/amministrazione-trasparente/disposizioni-generali/atti-generali/regolamenti/affari-4 |title= Gonfalone e Stemma del Comune di Rimini - Regolamento d'uso |access-date= 7. december 2016 |archive-date= 20. december 2016 |archive-url= https://web.archive.org/web/20161220084132/http://www.comune.rimini.it/trasparenza-e-servizi/trasparenza/amministrazione-trasparente/disposizioni-generali/atti-generali/regolamenti/affari-4 |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=3611 |title= location di Rimini|access-date=7. december 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220153218/http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=3611 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Riolo Terme]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 2001 || DPR 24. novembra 2001
|-
|| [[Russi, Italija|Russi]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 1878 || RDL. junija 1878&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Salsomaggiore Terme]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 1929 || RDL 19. julija 1929&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[San Giovanni in Persiceto]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1928 || RDL 23. oktobra 1928
|-
|| [[San Lazzaro di Savena]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001&lt;ref&gt;[[:File:title di location a San Lazzaro di Savena.JPG]]&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Santarcangelo di Romagna]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1828 || concesso da papa Leone XII 8. avgust 1828&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/santarcangelo-di-romagna/|title=location di Santarcangelo di Romagna}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sasso Marconi]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2003 || DPR 2. decembra 2003
|-
|| [[Sassuolo]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1995 || DPR 16. januarja 1995&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2773 |title= Sassuolo, decreto 1995-01-16 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Savignano sul Rubicone]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1971 || DPR 2. marca 1971&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Soliera]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1992 || DPR 7. avgusta 1992&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Verucchio]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1518 || Koncesija papeža [[Papež Leon X.|Leona X.]] 21. marca 1518&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/verucchio/|title=location di Verucchio}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Vignola]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1993 || DPR 29. julija 1993&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6488|title= Vignola, decreto 1993-07-29 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Zola Predosa]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2002 ||DPR 2. aprila 2002&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.comune.zolapredosa.bo.it/vivere-zola-predosa/a-propowebsite-di-zola/presentazione-di-zola-predosa#:~:text=oltre%20850%20dipendenti.-,title%20di%20citt%C3%A0,il%20title%20di%20%E2%80%9CCitt%C3%A0%E2%80%9D.|title=Zola Predosa, concessione di title di location}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Furlanija - Julijska krajina ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|[[Azzano Decimo]]
|[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]
|2009
|Decreto del Presidente della Regione 13. november 2009&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= http://bur.regione.fvg.it/arpebur/visionaBUR?bnum=2009/11/25/47 |title= Bollettino Ufficiale della Regione, numero 47, 25. november 2009 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Casarsa della Delizia]] || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2000 || DPR 25. oktobra 2000&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13918 |title= Casarsa della Delizia, decreto 2000-10-25 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Červinjan]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1999 || DPR 19. julija 1999&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Čedad]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1937 ||DCG 9. septembra 1937&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|| [[Codroipo]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1992 || DPR 22. septembra 1992&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5576 |title= Codroipo, decreto 1992-09-22 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cordenons]] || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2004 || DPGR 22. decembra 2004, št. 423
|-
|| [[Krmin]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1910||&lt;ref name=citta-taa/&gt; Vedi&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://siusa.archivi.beniculturali.it/cgi-bin/pagina.pl?TipoPag=prodente&amp;Chiave=9049 |title= Comune di Cormons }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Humin]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]||2004|| DPGR 5. aprila 2004, št. 108
|-
|| '''[[Gorizia]]''' || [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| ||&lt;ref name=citta-taa/&gt;
|-
|| [[Gradišče ob Soči]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1936 || DCG 14. julija 1936&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Gradež, Gorica|Gradež]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1983 || DPR 16. decembra 1983&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Grado, decreto 1983-12-16 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1723 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Latisana]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||2004|| DPGR 11. maja 2004, št. 39
|-
|| [[Lignano Sabbiadoro]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||2003|| DPGR 18. marca 2003, št. 73
|-
|| [[Maniago]]|| [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2003 || DPGR 18. marca 2003, št. 72
|-
|| [[Tržič, Gorica|Tržič]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1937 || DCG 1. aprila 1937, št. 11022&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?387 |title= Monfalcone, decreto 1937-04-01 DCG, riconoscimento di stemma e title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Palmanova]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||1970|| DPR 9. julija 1970&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Porcia]]|| [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2003 || DPGR 18. marca 2003, št. 71
|-
|| '''[[Pordenone]]''' || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 1401 e 1840
| Koncesija 16. februarja 1401; 7. januarja 1840 (uradno priznanje)&lt;ref name=citta-ven/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.pordenone.it/citta/stemma|title=Vedi website del comune|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090504235931/http://www.comune.pordenone.it/citta/stemma}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Ronke]]
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|2022
|Dekret predsednika dežele&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.friulioggi.it/primo-piano-5-goriziaoggi/ronchi-legionari-citta-riconoscimento-regione-12-. marec -2022/|title=Ronchi dei Legionari diventa location, ottenuto il title dalla Regione}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sacile]] || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| ||&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|| [[San Daniele del Friuli]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||1999|| DPR 9. septembra 1999&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Spilimbergo]]|| [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 1968 || DPR 9. oktobra 1968&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Čenta, Videm|Čenta]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]||2008|| DPGR 6. junija 2008, št. 138
|-
|| [[Trbiž]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| ||&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Araldica Civica del Friuli |author=Enrico del Torso |curatore=Giovanni Maria Del Basso |editor=Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone |location= Fagagna |date=1978 |p=327 |quote=Il decreto di riconoscimento del gonfalone, RD 10. december 1942, riporta esplicitamente ‹il drappo caricato dello stemma della location, con l'iscrizione centrata in oro « location di Tarvisio »› }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Tolmeč]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1998 || DPR 3. marca 1998&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/tolmezzo.pdf|title=Vedi l'art. 2 dello Statuto comunale di Tolmezzo}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Trst]]''' || [[Pokrajina Trst|Trst]]|| ||&lt;ref name=citta-taa/&gt;
|-
|| '''[[Videm, Italija|Videm]]''' || [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1815 || Pat. I.R. 24. aprila 1815&lt;ref name=&quot;regia-ven&quot;&gt;Le 9 location Regie della Venezia, costituite con Patente I.R. nel 1815 nel [[Regno Lombardo-Veneto]], sono Bassano (Bassano del Grappa), Belluno, Padova, Rovigo, Treviso, Udine, Venezia, Vicenza e Verona. Vedi Gaetano Moroni ''Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da S. Pietro sino ai nostri giorni'' Tip. Emiliana, 1846, p. 130 {{citat|url=http://books.google.com/books?id=f2cAAAAAMAAJ|title=Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da S. Pietro sino ai nostri... - Gaetano Moroni - Google Libri}}; Ruggero Simonato, Roberto Sandron, ''Portogruaro nell'Ottocento: contesto storico e ambiente sociale'', Nuova Dimensione Editrice, 1995, pp. 18-21 {{citat|url=http://books.google.com/books?id=N0l_YaDTk1wC|title=Portogruaro nell’Ottocento: contesto storico e ambiente sociale - Google Libri}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Lacij ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|[[Acquapendente]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1649 || Priznanje [[Papež Inocenc X.|papeža Inocenca X.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-acquapendente | title= Statuto di Acquapendente | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-02-12 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250212105233/https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-acquapendente | url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Albano Laziale]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2006 || DPR 15. novembra 2006&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.osservatoreitalia.eu/tag/marco-mattei/?print=print-search|title=Albano Laziale, Marco Mattei: intervista a tutto campo}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Alvito, Italija|Alvito]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1739 || Regio Dispaccio dell'imperatore [[Carlo VI d'Asburgo|Carlo VI]] {{navedi vir}}
|-
|| [[Amatrice]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 1485 ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://alteterre.it/index.php/it/zona-amatrice-accumoli-bis| title=Zona Amatrice, Accumuli| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140343/http://alteterre.it/index.php/it/zona-amatrice-accumoli-bis| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Anguillara Sabazia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2001 || DPR 28. decembra 2001
|-
|| [[Antrodoco]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 2006 || DPR 11. julija 2006
|-
|| [[Aprilia, Italija|Aprilia]] || [[Provincia di Latina|Latina]] ||2012 || DPR 29. oktobra 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ilpontino.it/aprilia/articoli/cronaca/aprilia__citt_00037713.php|title=Aprilia è location &lt;!-- |website= Il Pontino.it --&gt;|website=web.archive.org|date=1º. februar 2014|access-date=2. september 2020|archive-date=1. februar 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201161528/http://www.ilpontino.it/aprilia/articoli/cronaca/aprilia__citt_00037713.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ardea]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2024 || DPR 22. februarja 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://comune.ardea.rm.it/informacomune/il-presidente-della-repubblica-ha-conferito-al-comune-di-ardea-il-title-di-citta/ |title=Il Presidente della Repubblica ha conferito al Comune di Ardea il title di location |website=Comune di Ardea |date=21. marec 2024 |access-date=13. april 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ariccia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2009 ||&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://castelli.romatoday.it/ariccia/conferimento-gonfalone-citta-ariccia.html |title=Ariccia diventa location. Conferito dal Prefetto Gabrielli stemma e gonfalone |author=Francesca Ragno |website=romatoday.it |editor=RomaToday |date=27. januar 2016 |access-date=27. januar 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Arpino]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1989 || DPR 13. junija 1989&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Arpino, decreto 1989-06-13 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5553 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/stemma/?id=4183|website=Araldica Civica|title=location di Arpino|url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bolsena]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1828 ||concesso da papa Leone XII&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/viterbo/Bolsena.html | title= Inventario dell'Archivio storico del Comune di Bolsena | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-04-11 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250411140603/http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/viterbo/Bolsena.html | url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castelforte]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1988 || DPR 15. septembra 1988&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Castel Gandolfo]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1994 || DPR 19. septembra 1994&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Castel Gandolfo, decreto 1994-09-19 DPR, concessione di title di location |url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?14850}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cave, Italija|Cave]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2003 || DPR 1. avgusta 2003&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Ceccano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1844 || Breve di [[papa Gregorio XVI]] del 17. maj 1844&lt;ref&gt;{{citat|url=https://www.araldicacivica.it/comune/ceccano/|website=Araldica Civica|title=location di Ceccano}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ceprano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1863 || Breve di [[papa Pio IX]] del 4. avgust 1863&lt;ref&gt;{{citat|url=https://www.araldicacivica.it/comune/ceprano/|website=Araldica Civica|title=location di Ceprano}}
&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cervaro (comune)|Cervaro]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1998 || DPR 4. septembra 1998&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-cervaro| title=Statuto di Cervaro}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ciampino]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2004 || DPR 8. septembra 2004
|-
|| [[Civitavecchia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| || {{navedi vir}}
|-
|| [[Cori]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004
|-
|| [[Ferentino]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || || Citato negli &quot;Statuta Civitatis Ferentini&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.comune.ferentino.fr.it/pagina21638_il-comune.html |title= Comune di Ferentino |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2023-12-01 |archive-url= https://web.archive.org/web/20231201154702/https://comune.ferentino.fr.it/pagina21638_il-comune.html |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Fondi, Italija|Fondi]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1990 || DPR 7. avgusta 1990&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4993 |title=
Fondi, decreto 1990-08-07 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Formia]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1866 || RDL 6. januarja 1866&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?14230 |title= Formia, decreto 1866-01-06 RD, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Frascati]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1538 || Concessione di [[papa Paolo III]] {{navedi vir}}
|-
|| '''[[Frosinone]]''' || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || ||&lt;ref&gt;Art. 2 dello Statuto comunale.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Gaeta]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || || ab antiquo, DPR 3. oktobra 2024 {{navedi vir}}
|-
|| [[Genzano di Roma]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1828 || ''[[Motu proprio]]'' di [[papa Gregorio XVI]] del 23. september 1828 {{navedi vir}}
|-
|| [[Grottaferrata]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2019 ||DPR 3. septembra 2019&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.comune.grottaferrata.rm.it/index.php/ente/albo/4107| title=CONCESSIONE title DI CITTA’ – APPROVAZIONE NUOVO STEMMA E GONFALONE.| accessdate=2025-07-03| archive-date=2023-06-24| archive-url=https://web.archive.org/web/20230624074838/https://www.comune.grottaferrata.rm.it/index.php/ente/albo/4107| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Guidonia Montecelio]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2011 || DPR 4. aprila 2011
|-
|| [[Ladispoli]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2011 || DPR 12. aprila 2011
|-
|| [[Lanuvio]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| ||&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.comune.lanuvio.rm.it/home/entrare/la-citta/lo-stemma/ | website=Comune di Lanuvio | title=Lo stemma }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Latina]]''' || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1934 || RDL 3. decembra 1934&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Magliano Sabina]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 1495 || concesso da papa Alessandro VI&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= https://www.provincia.rieti.it/jsps/292/Menu_Colonna_Sinistra/326/Comuni/505/Magliano_Sabina.jsp | title= Magliano Sabina | url-status= dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Marino, Italija|Marino]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2006 || Ratifica ''[[Motu proprio]]'' di [[papa Gregorio XVI]] del 3. julij 1835 {{navedi vir}}
|-
|| [[Mentana]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2021 || DPR 16. junija 2021
|-
|| [[Minturno]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || || Glej fotografijo praporja&lt;ref&gt;[[:Slika:Minturno-Gonfalone.png|Minturno-Gonfalone]]&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Monte Porzio Catone]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2001 || DPR 28. decembra 2001
|-
|| [[Monterotondo]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1845 || Koncesija papeža [[Papež Gregor XVI.|Gregorja XVI.]] 6. oktobra 1845&lt;ref&gt;Adone Palmieri, ''Topografia statistica dello Stato Pontificio - parte seconda: Comarca di Roma'', Roma, Tipografia Forense, 1857; p. 140.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Monte San Giovanni Campano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1842 || Koncesija papeža [[Papež Gregor XVI.|Gregorja XVI.]] 6. januarja 1842&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/frosinone/MonteSanGiovanni.html | title= Inventario dei fondi dell'Archivio Storico del Comune di Monte San Giovanni Campano | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-04-11 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250411140352/http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/frosinone/MonteSanGiovanni.html | url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Nettuno, Italija|Nettuno]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2003 || DPR 24. februarja 2003 {{navedi vir}}
|-
|| [[Piedimonte San Germano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 2008 || DPR 26. junija 2008
|-
|| [[Poggio Mirteto]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 2018 || DPR 28. februarja 2018 (precedente breve di papa Gregorio XVI del 23. maj 1837)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.prefettura.it/FILES/allegatinews/1143/Decreto_Citt__di_Poggio_Mirteto.pdf |title=Decreto location di Poggio Mirteto |website=Prefettura - Ufficio Territoriale del Governo di Rieti |date=29. marec 2018 |access-date=29. marec 2018 |archive-date=30. marec 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180330080150/http://www.prefettura.it/FILES/allegatinews/1143/Decreto_Citt__di_Poggio_Mirteto.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pomezia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2005 || DPR 31. januarja 2005&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-rm-pomezia.pdf |title=Statuto location Pomezia - art. 3 |website=Dipartimento per gli affari interni e territoriali - Ministero dell'Interno |access-date=29. januar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pontecorvo]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1496 || Concesso da papa Alessandro VI&lt;ref&gt;{{citat| url= https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-fr-pontecorvo.pdf |title= Statuto |author= Comune di Pontecorvo }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Priverno]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1952 || (vedi stemma riconosciuto con DPCM 11. november 1952)&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Rieti]]''' || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Rocca di Papa]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2004 || DPR 18. novembra 2004&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/rocca-di-papa/|title=location di Rocca di Papa}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Roccasecca]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1997 || DPR 11. decembra 1997
|-
|| '''[[Rim]]''' || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| ||''ab antiquo'' (&quot;Urbe&quot; per antonomasia sin dall'antichità)&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Marco Tullio Cicerone|title=De Oratore}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ronciglione]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1728 || Concesso da papa Benedetto XIII&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.ronciglione.info/index.php/info/la-nostra-mission/84-info/78-la-storia-di-ronciglione|title=La Storia di Ronciglione}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sabaudia]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 2020 ||
|-
|| [[Santa Marinella]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1990 || DPR 7. avgusta 1990, št. 4743&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6429|title=Santa Marinella, decreto 1990-08-07 DPR, concessione di title di location |website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sermoneta]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 2021 || DPR 11. februarja 2021&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://latinatu.it/sermoneta-e-citta-mattarella-firma-il-decreto/|website=SERMONETA È location: MATTARELLA FIRMA IL DECRETO}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sezze]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1937 || DCG 2. februarja 1937&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Subiaco]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2021 || DPR 27. julij 2021&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.comune.subiaco.rm.it/notizia/subiaco-elevata-a-rango-di-citta-dal-presidente-della-repubblica-il-sindaco-pelliccia-e-il-coronamento-di-un-ritrovato-orgoglio-identitario/| title=Subiaco elevata a rango di location dal Presidente della Repubblica. Il Sindaco Pelliccia “È il coronamento di un ritrovato orgoglio identitario”| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-01-24| archive-url=https://web.archive.org/web/20250124101803/http://www.comune.subiaco.rm.it/notizia/subiaco-elevata-a-rango-di-citta-dal-presidente-della-repubblica-il-sindaco-pelliccia-e-il-coronamento-di-un-ritrovato-orgoglio-identitario/| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Tarkvinija]]|| [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1995 || DPR 29. julija 1995
|-
|| [[Terracina]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Tuscania]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1929 || DPCM 25. maja 1929
|-
|| [[Valmontone]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1843 || title concesso da Papa Gregorio XVI il 26. september 1843
|-
|| [[Velletri]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1968 || DPR 31. oktobra 1968&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Veroli]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 743 || Priznanje [[Papež Zaharija|papeža Zaharija]]&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.treccani.it/enciclopedia/veroli/ |title= Veroli in Enciclopedia Treccani}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Vetralla]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1941 || DCG 28. novembra 1941&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Viterbo]]''' || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1160||Concessione dell'imperatore [[Federico Barbarossa]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://siusa.archivi.beniculturali.it/cgi-bin/pagina.pl?TipoPag=prodente&amp;Chiave=11617|title=SIUSA - Comune di Viterbo|website=siusa.archivi.beniculturali.it|access-date=17. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Zagarolo]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1859 || Concesso da papa Pio X&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.cittadelvino.it/scheda_website.php?comune-di-zagarolo&amp;id=644 |title= Comune di Zagarolo }}&lt;/ref&gt;
|}

=== Ligurija ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|[[Alassio]]
|[[Provincia di Savona|Savona]]
|1540
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/alassio/ |title= location di Alassio }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Albenga]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1958 || DPCM 22. decembra 1958&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Albisola Superiore]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1989 || DPR 23. junija 1989&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Bordighera]]
|[[Provincia di Imperia|Imperia]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bordighera/ |title= location di Bordighera }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cairo Montenotte]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1956 || DPR 7. januarja 1956&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1165 |title= Cairo Montenotte, decreto 1956-01-07 DPR, concessione di title di location}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Camogli]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 1877 || RDL 3. maja 1877&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/Camogli/ |title= location di Camogli }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Camporosso]] || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || 2006 || DPR 4. maja 2006&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.riviera24.it/2006/05/a-camporosso-il-title-onorifico-di-citta-12140/|title= A Camporosso il title onorifico di location}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Chiavari]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] ||1648
| Priznanje [[Republika Genova|Republike Genova]]&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.chiavari.ge.it/documenti/showdoc.aspx?IdDoc=30|title=Statuto del Comune di Chiavari (consultato il 06-12-2012)|archive-url=https://web.archive.org/web/20120207185525/http://www.comune.chiavari.ge.it/documenti/showdoc.aspx?IdDoc=30 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;Creata &quot;location di seconda classe&quot; (rango di conte) durante il primo Impero francese.&lt;/ref&gt;
|-
|[[Diano Marina]]
|[[Provincia di Imperia|Imperia]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/diano-marina/ |title= location di Diano Marina}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Finale Ligure]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 2006 || DPR 6. novembra 2006
|-
|| '''[[Genova]]''' || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;Creata &quot;Bonne Ville&quot; (buona location) con rango ducale durante il primo Impero francese a seguito del decreto 22. junij 1804 Cfr. [https://www.heraldica.org/topics/france/napolher.htm Napoleonic Heraldry]&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Imperia]]''' || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Lavagna, Italija|Lavagna]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 1889 || RDL 12. maja 1889&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1792 |title= Lavagna, decreto 1889-05-12 RD, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Fonte dallo {{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/lavagna.pdf|title=Statuto Comunale di Lavagna}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[La Spezia]]''' || [[Provincia della Spezia|La Spezia]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Lerici]] || [[Provincia della Spezia|La Spezia]] || 1986 || DPR 23. januarja 1986&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5586 |title= Lerici, decreto 1986-01-23 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/lerici/ |website= Araldica Civica |title= location di Lerici }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Luni]]
|[[Provincia della Spezia|La Spezia]]
|2021
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.comune.luni.sp.it/it-it/avvisi/2021/comunicati-del-sindaco/luni-e-citta-siamo-citta-192873-1-989496649e29eec89f397fb704aa0f05|title= Luni è location! Siamo location!}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Quiliano]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 2021 || DPR. marca 2021
|-
|| [[Rapallo]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 1956 || DPR 14. junija 1956&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Recco]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 2000 || DPR 8. septembra 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Sanremo]] || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Sarzana]] || [[Provincia della Spezia|La Spezia]] || 1465 || Concessione di [[papa Paolo II]]&lt;ref&gt;{{citat|URL= http://incomune.interno.it/statuti/statuti/sarzana.pdf |title= Statuto Comunale di Sarzana}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Savona]]''' || [[Provincia di Savona|Savona]] || ||{{navedi vir|}}&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|-
|[[Sestri Levante]]
|[[location metropolitana di Genova|Genova]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sestri-levante/|title= Sestri Levante}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Varazze]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1864 || RDL 22. maja 1864&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Ventimiglia]] || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || || {{navedi vir}}
|}

=== Lombardija ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Abbiategrasso]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1932 || RD 31. marca 1932&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5534 |title= Abbiategrasso, decreto 1932-03-31 RD, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/Abbiategrasso/ |title= location di Abbiategrasso}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Albino, Italija|Albino]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Albino, decreto 1991-12-27 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5823 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Almenno San Salvatore]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2023 || DPR 17. marca 2023&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.lavocedellevalli.it/almenno-san-salvatore-diventa-una-citta-il-sindaco-rende-onore-al-nostro-patrimonio-culturale/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Alzano Lombardo]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1991 || DPR 11. marca 1991&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6456 |title= Alzano Lombardo, decreto 1991-03-11 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Angera]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1497;1954|| Concessione del 7. oktober 1497 di [[Ludovico il Moro|Ludovico Maria Sforza]], duca di Milano; 
DPR 20. aprila 1954&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;
|-
|| [[Appiano Gentile]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2009 || DPR 2. februarja 2009
|-
|| [[Arese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 25. oktobra 1985&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Asola, Italija|Asola]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1951 || DPR 31. avgusta 1951&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Belgioioso]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2010 || DPR 30. marca 2010&lt;ref&gt;&quot;Carletto Genovese, La Provincia di Pavia. Gli stemmi del Pavese, della Lomellina e dell’Oltrepò, pag. 67&quot;&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Bergamo]]''' || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;regia-lom&quot;&gt;Le 10 location Regie della Lombardia nel [[Regno Lombardo-Veneto]] erano originariamente Bergamo, Brescia, Como, Cremona, Lodi, Mantova, Milano, Pavia, Crema e Casalmaggiore. Nel 1839 si aggiunse Sondrio e nel 1857 Monza. Vedi Marco Meriggi, ''Il Regno Lombardo-Veneto'', in ''Storia d'Italia'', vol. 18, tomo II, UTET, 1987, ISBN 88-02-04043-5.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Atti del Governo, parte prima dal 1° gennajo al 30. september 1815, n.º 1 al n.º 7|date=1815|editor=dalla I. R. Stamperia di Governo|location=Milano}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Besana in Brianza]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1971 || DPR 11. februarja 1971&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5736 |title= Besana in Brianza, decreto 1971-02-11 DPR, concessione di title di location}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{citat|url= http://incomune.interno.it/statuti/statuti/besana_in_brianza.pdf|title=Vedi l'art. 3 dello Statuto comunale |postscript= nessuno}} e {{citat|url=http://www.provincia.milano.it/area_metropolitana/comuni_rete/comuni.html?id=19|title=altra fonte|archive-url=https://web.archive.org/web/20090302085008/http://www.provincia.milano.it/area_metropolitana/comuni_rete/comuni.html?id=19 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bollate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1984 || DPR 11. oktobra 1984&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5784 |title= Bollate, decreto 1984-10-11 DPR, concessione di title di location}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bozzolo, Italija|Bozzolo]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] ||1594|| Diploma imperiale di [[Rodolfo II d'Asburgo|Rodolfo II]], 10. februarja 1594&lt;ref&gt;{{DBI|first=Giulio Cesare Gonzaga |firsturl=giulio-cesare-gonzaga |author=Raffaele Tamalio |date=2001 ||volume= 57 |access-date=28. julij 2014}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Brescia]]''' || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;regia-lom&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Creata &quot;Buona location&quot; durante il Regno d'Italia napoleonico.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bresso]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2022 || DPR 25. julij 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ilgiorno.it/milano/cronaca/non-chiamatelo-comune-bresso-e-citta-1.7967264|title=&quot;Non chiamatelo Comune: Bresso è location&quot;}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5157|title=Bresso è location|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230621092455/https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5157|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5289|title=Annullo filatelico|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230127215523/https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5289|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Broni]] ||[[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1992 || DPR 8. junija 1992&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/broni/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Brugherio]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1967 || DPR 27. januarja 1967&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Busto Arsizio]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1864 || RDL 30. oktobra 1864&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?15180 |title= Busto Arsizio }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Calolziocorte]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 2002 || DPR 10. decembra 2002&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.calolziocorte.lc.it/index.php/vivere-calolziocorte/tavola-cronologica-degli-eventi|title=Tavola cronologica degli eventi|access-date=19. november 2019|archive-date=30. julij 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180730170843/http://www.comune.calolziocorte.lc.it/index.php/vivere-calolziocorte/tavola-cronologica-degli-eventi|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Canneto sull'Oglio]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2009 || DPR 28. maja 2009&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/canneto-sulloglio/ |title= Canneto sull'Oglio }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cantù]] || [[Provincia di Como|Como]] || 1972 || DPR 24. januarja 1972&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Capriate San Gervasio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2006 || DPR 11. julija 2006
|-
|| [[Caravaggio, Italija|Caravaggio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1954 || DPR 22. decembra 1954&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Cardano al Campo]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2012 || DPR 18. julij 2012&lt;ref&gt;{{citat|title=location di Cardano al Campo|url=http://www.comune.cardanoalcampo.va.it/comune/documenti/decreto%20concessione%20title.pdf|url-status=dead|access-date=14. december 2015|archive-date=22. december 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222120020/http://www.comune.cardanoalcampo.va.it/comune/documenti/decreto%20concessione%20title.pdf}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Carugate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || || &lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/carugate/ |title= Carugate }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Casalmaggiore]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1754|1816 || Kraljevo mesto, cesarski patent 8. marca 1816, št. 32, [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca II.]], avstrijskega cesarja;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30. junij 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|p=216}}&lt;/ref&gt; priznanje DCPM 6. oktobra 1959; riconoscimento DCPM 6. oktober 1959&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Casalpusterlengo]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 1975 || DPR 30. oktobra 1975&lt;ref&gt;{{citat|url=https://www.comuniecitta.it/risorse/statuti/casalpusterlengo.pdf|title=Comune di Casalpusterlengo - Statuto|access-date=2025-07-03|archive-date=2023-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230621091704/https://www.comuniecitta.it/risorse/statuti/casalpusterlengo.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Casorate Primo]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2008 || DPR 26. junija 2008&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.comune.casorateprimo.pv.it/files/File/Manifesto_Casorate_Citt.pdf |title=Casorate Primo location |access-date=17. maj 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150418061751/http://www.comune.casorateprimo.pv.it/files/File/Manifesto_Casorate_Citt.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Cassano d'Adda]]
|[[location metropolitana di Milano|Milano]]
|2009
|DPR 8. aprila 2009&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/cassano-dadda/ |title= Cassano d’Adda }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cassano Magnago]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1997 || DPR 10. novembra 1997&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Cassano Magnago, decreto 1997-11-10 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6060 |website= Archivo Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castano Primo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1984 || DPR 11. oktobra 1984&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Casteggio]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2002 || DPR 22. maja 2002&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=La Provincia di Pavia |author= Carletto Genovese |p= 336}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castel Goffredo]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2002 || DPR 27. septembra 2002&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=2377|title= location di Castel Goffredo|access-date=19. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20150610001104/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=2377|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castellanza]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1974 || DPR 4. januarja 1974&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Castellanza, decreto 1974-01-04 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6071 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castelleone]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011
|-
|| [[Castiglione delle Stiviere]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2001 || DPR 18. oktobra 2001
|-
|[[Castiglione Olona]]
|[[Provincia di Varese|Varese]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/castiglione-olona/ |title= Castiglione Olona }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cernobbio]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2005 || DPR 24. maja 2005
|-
|| [[Cernusco sul Naviglio]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 18. marca 1985&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Cesano Maderno]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1999 || DPR 11. oktobra 1999&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Chiari]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1862 || RD 5. oktobra 1862&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{GURI|Regio decreto 5. oktober 1862, n. 882|R|1862-10-28|eli/id/1862/10/28/062U0882/sg|2025-03-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Chiavenna]] || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1941 || RD 20. novembra 1941&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Cinisello Balsamo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1972 || DPR 17. oktobra 1972&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Clusone]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1957 || DPCM 15. marca 1957&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.clusone.bg.it/la-citta/storia/|title=Comune di Clusone - Storia|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223022441/http://www.comune.clusone.bg.it/la-citta/storia/ }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{citat|title=Decreto del Presidente del Consiglio dei Ministri del 15. marca 1957|url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/bg/clusone.pdf}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Codogno]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 1955 || DPR 26. junija 1955&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Cologno Monzese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1996 || DPR 19. septembra 1996&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Como]]''' || [[Provincia di Como|Como]] || 1816|| location Regia, Patente imperiale 15. april 1816, n. 46, di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30. junij 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|p=304}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
|-
|| [[Concorezzo]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1989 || DPR 25. septembra 1989&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Corbetta]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1988 || DPR 5. februarja 1988&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Cornate d'Adda]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 2018 || DPR 21. maja 2018
|-
|| [[Corsico]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1987 || DPR 22. julija 1987&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Crema, Italija|Crema]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1816 || location Regia, Patente imperiale 23. januarja 1816, št. 87, di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30. junij 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|pp=31-32}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Cremona]]''' || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|| [[Curtatone]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2002 || DPR 2. julija 2002
|-
|| [[Dalmine]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1994 || DPR 24. marca 1994&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Darfo Boario Terme]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1968 || DPR 28. novembra 1968&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Desenzano del Garda]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1959 || DPR 19. marca 1959&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?432|title=Desenzano del Garda|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Desio]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1924 || RD 24. februarja 1924&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1554|title=Desio|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Erba, Italija|Erba]] || [[Provincia di Como|Como]] || 1970 || DPR 12. maja 1970&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1576|title=Erba|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Erbusco]]
|[[Provincia di Brescia|Brescia]]
|2022
|[https://www.facebook.com/photo.php?fbid=461885556131376&amp;set=p.461885556131376&amp;type=3 DPR 25. november 2022]
|-
|| [[Gallarate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1860 || D. Luogotenenziale 19. december 1860&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.comune.gallarate.va.it/sites/default/files/statuto_aggiornato_al_18.6.2013.pdf |title=Copia archiviata |access-date=14. december 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131102020139/http://www.comune.gallarate.va.it/sites/default/files/statuto_aggiornato_al_18.6.2013.pdf }}&lt;/ref&gt;; riconoscimento DPCM 30. avgust 1952&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Gambolò]]
|[[Provincia di Pavia|Pavia]]
|2004
|DPR 23. aprila 2004&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/gambolo/ |title= location di Gambolò }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Garbagnate Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 25. februarja 1985&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Gardone Riviera]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2016 || DPR 23. novembra 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.comune.gardoneriviera.bs.it/wp-content/uploads/2017/03/Decreto-title-Citt%C3%A0-di-Gardone-Riviera-1.pdf |title=Decreto di concessione title di location di Gardone Riviera |access-date=27. december 2021 |archive-date=27. december 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211227100510/http://www.comune.gardoneriviera.bs.it/wp-content/uploads/2017/03/Decreto-title-Citt%C3%A0-di-Gardone-Riviera-1.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Gardone Val Trompia]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001
|-
|| [[Gavardo]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2024 || DPR 27. junija 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/davidecomagliosindacogavardo/videos/citt%C3%A0-di-gavardo-%EF%B8%8Fil-presidente-della-repubblica-sergio-mattarella-ha-firmato-il/461855073365197/ |title=Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella ha firmato il 27. junij 2024 il decreto che riconosce la storia millenaria e… |access-date= 21. december 2024 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Gavirate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2024 || DPR 15. marca 2024
|-
|| [[Gazoldo degli Ippoliti]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/gazoldo-degli-ippoliti/ |title= location di Gazoldo degli Ippoliti }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ghedi]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2001 || DPR 24. novembra 2001
|-
|| [[Giussano]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1987 || DPR 22. oktobra 1987&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5583|title=Giussano|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Goito]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2000 || DPR 24. aprila 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Gonzaga, Italija|Gonzaga]]
|[[Provincia di Mantova|Mantova]]
|2016
|DPR 6. oktobra 2016&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.comune.gonzaga.mn.it/servizi/notizie/notizie_fase02.aspx?ID=61634 |title= Gonzaga diventa location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Gorgonzola, Italija|Gorgonzola]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2003 || DPR 24. junija 2003
|-
|[[Gropello Cairoli]]
|[[Provincia di Pavia|Pavia]]
|2011
|DPR 3. maja 2011
|-
|-
|| [[Lainate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2004 || DPR 13. julij 2004
|-
|| '''[[Lecco]]''' || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 1848 || Decreto del Governo Provvisorio della Lombardia, 22. junij 1848&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.comune.lecco.it/index.php/area-documentale/atti-amministrativi/statuto-1/11220-statuto-del-comune-di-lecco-modif-30-ottobre-2017/file |title= Statuto del Comune di Lecco }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; riconfermato nel 1859&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|capitolo=Decreto 9. julij 1859|title=Fasti legislativi e parlamentari delle rivoluzioni italiane nel XIX secolo|volume=2|location=Milano|date=1865|p=69|url=https://books.google.it/books?id=Ud9fPNHUdLAC&amp;pg=PA69}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Legnano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1924 || RDL 15. avgusta 1924&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Limbiate]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 2018 || DPR 26. marca 2018&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://comune.limbiate.mb.it/limbiate-e-citta/|title=Limbiate è location|website=comune.limbiate.mb.it|date=26. april 2018|access-date=2. oktober 2020|archive-date=2024-02-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20240223001113/https://comune.limbiate.mb.it/limbiate-e-citta/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Lissone]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1982 || DPR 27. novembra 1982&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Lodi]]''' || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;regia-lom&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|| [[Lodi Vecchio]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 2006 || DPR 22. januarja 2006
|-
|| [[Lomazzo]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2006 || DPR 11. julija 2006
|-
|| [[Lonato del Garda]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1996 || DPR 21. novembra 1996&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Luino]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1969 || DPR 10. marca 1969&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Lumezzane]]
|[[Provincia di Brescia|Brescia]]
|2012
|DPR 3. oktobra 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= http://www.valtrompianews.it/notizie-it/Da-domani-chiamatela-%C2%ABCitt%C3%A0-di-Lumezzane%C2%BB-19345.html |title= Da domani chiamatela «location di Lumezzane» }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Lurate Caccivio]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2010 || DPR 2. decembra 2010
|-
|| [[Magenta, Italija|Magenta]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1947 || DPR 25. maja 1947&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5548|title=Magenta|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Malnate]] || |[[Provincia di Varese|Varese]]|| 2016 ||DPR 22. januarja 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.comune.malnate.va.it/cache/3/13483b9b8e2e1eeaac64c991e6342855.jpg |title= Comune di Malnate }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Mantova]]''' || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;regia-lom&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|| [[Manerbio]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1997 || DPR 1. junija 1998&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?6960|title=Manerbio|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Mariano Comense]] || [[Provincia di Como|Como]] || 1996 || DPR 29. februarja 1996&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://mariano-comense-api.municipiumapp.it/system/attachments/attachment/attachment/8/3/4/3/8/Cronistoria_di_Mariano_dal_1976_al_2000.pdf |title= Cronistoria di Mariano dal 1976 al 2000 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Martinengo]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2011 || DPR 13. decembra 2011
|-
|| [[Meda, Italija|Meda]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1998 || DPR 4. septembra 1998&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Mede]]
|[[Provincia di Pavia|Pavia]]
|1985
|DPR 6. avgusta 1985&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/mede/ |title= location di Mede }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Melegnano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1959 || DPR 26. avgusta 1959&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5545|title=Melegnano|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Melzo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1952 || DPR 14. marca 1952&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Merate]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Mesero]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]]|| 2016 || DPR 10. marca 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.comune.mesero.mi.it/ComAvvisiDettaglio.asp?Id=55637&amp;A=2016&amp;Cat=|title= Mesero diventa location|access-date= 12. maj 2016}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Milano]]''' || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;regia-lom&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|| [[Montichiari]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Monza]]''' || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1816 || Sovrana risoluzione 2. april 1816, Notificazione dell'I. R. Governo di Milano del 11. april 1816&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30. junij 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|p=234}}&lt;/ref&gt;; location Regia dal 1857&lt;ref name=regia-lom/&gt;
|-
|| [[Morbegno]] || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1966 || DPR 21. novembra 1966&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Mortara]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1707 ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| [[Mozzate]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2000 ||DPR 17. januarja 2000&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/mozzate/ |title= Aralocation di Mozzate}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Muggiò]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1992 || DPR 22. septembra 1992&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;Fonte dal website {{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/muggio/ |title= location di Muggiò }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Nova Milanese]]
|[[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]
|2008
|DPR 9. januarja 2008&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= https://www.comune.novamilanese.mb.it/po/search.php?q=gonfalone | title= location di Nova Milanese }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Novate Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2004 || DPR 16. januarja 2004
|-
|| [[Oggiono]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 2017 || DPR 12. oktobra 2017&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.ilgiorno.it/lecco/cronaca/oggiono-%C3%A8-diventata-citt%C3%A0-c-%C3%A8-la-firma-di-mattarella-1.3570338 |title=Oggiono è diventata location, c'è la firma di Mattarella |website=Il Giorno |date=30. november 2017 |access-date=31. marec 2018 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;,
|-
|| [[Olgiate Comasco]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2000 || DPR 17. januarja 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Orio al Serio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2013 || DPR 7. marca 2013&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.orioalserio.bg.it/upload/orioalserio_ecm8/gestionedocumentale/orizzonte%20giugno%202013%20100dpi_784_3402.pdf|title= L'Italia è unita da 150 anni, ma i comuni esistono da mille. Orio, che oggi ha assunto il title di location, è fra questi fin dall'829! |archive-url= https://web.archive.org/web/20131014172942/http://www.comune.orioalserio.bg.it/upload/orioalserio_ecm8/gestionedocumentale/orizzonte%20giugno%202013%20100dpi_784_3402.pdf |website=L'Orizzonte |date=. junij 2013 |pp= 15-16 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Paderno Dugnano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1989 || DPR 25. septembra 1989&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Palazzolo sull'Oglio]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1954 || DPR 24. avgusta 1954&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Palazzolo sull'Oglio, decreto 1954-08-24 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5643 }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Palestro]]
|[[Provincia di Pavia|Pavia]]
|2006
|DPR 25. julij 2006&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= http://palestro150.retor.it/citta.html | title= 150º anniversario battaglia di Palestro | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-08-09 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250809121412/http://palestro150.retor.it/citta.html | url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Parabiago]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 27. novembra 1985&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2392 |title= Parabiago, decreto 1985-11-27 DPR, concessione di title di location}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Paullo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2009 || DPR 2. aprila 2009
|-
|| '''[[Pavia]]''' || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;regia-lom&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|| [[Peschiera Borromeo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1988 || DPR 6. avgusta 1988&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Pioltello]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1999 || DPR 19. novembra 1999&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.pioltello.mi.it/PortaleNet/portale/streaming/statuto_comune_pioltello.pdf?nonce=4DXFSHE9EBTQJKXZ|title=Vedere l'art. 1, comma 6 dello Statuto Comunale|url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Ponte San Pietro]]
|[[Provincia di Bergamo|Bergamo]]
|2021
|DPR 8. aprila 2021&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.comune.pontesanpietro.bg.it/news-e-iniziative/dettaglio/CITTA-DI-PONTE-SAN-PIETRO/| title=location DI PONTE SAN PIETRO}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pontida]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2006 || DPR 11. julij 2006
|-
|| [[Rezzato]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2022 || DPR 3. avgusta 2022&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.giornaledibrescia.it/brescia-e-hinterland/rezzato-diventa-citt%C3%A0-nel-bresciano-sono-15-i-comuni-insigniti-del-title-1.3760358|title=Rezzato diventa «location»: nel Bresciano sono 15 i Comuni insigniti del title|work=[[Giornale di Brescia]]|date=16. avgust 2022|access-date=17. avgust 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.bresciaoggi.it/territori/hinterland/rezzato-e-diventata-una-citta-1.9571892|title=Rezzato è diventata una location|work=[[Bresciaoggi]]|date=14. avgust 2022|access-date=17. avgust 2022|archive-date=2022-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20221001181501/https://www.bresciaoggi.it/territori/hinterland/rezzato-e-diventata-una-citta-1.9571892|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Rho]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1932 || RDL 31. marca 1932&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Rho, decreto 1932-03-31 RD, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2084 }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Robbio]]
|[[Provincia di Pavia|Pavia]]
|1998
|DPR 22. aprila 1998&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/robbio/ |title= location di Robbio}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Rozzano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2003 || DPR 21. julija 2003
|-
|| [[Romano di Lombardia]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1962 || DPR 17. septembra 1962&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Rovato]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2014 || DPR 11. aprila 2014
|-
|| [[Sabbioneta]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2019 || DPR 28. januarja 2019
|-
|| [[Salò]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1860 || RDL 15. decembra 1860
|-
|| [[Samarate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2009 || DPR 2. februarja 2009
|-
|| [[San Benedetto Po]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2021 || DPR 3. marca 2021
|-
|| [[San Donato Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1976 || DPR 30. decembra 1976&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[San Giuliano Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2000 || DPR 24. aprila 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[San Martino Siccomario]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2012 || DPR 19. septembra 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://213.203.143.153/c018137/de/at_p_delib_dettag.php?x=a653326c34ad170d19a004d865ff800a&amp;ATPRSER=10112&amp;pag=&amp;ATPRTIP=&amp;ATPRNUD=&amp;date_delibere=&amp;delibera_dal=&amp;delibera_al=&amp;ATPRGDE=&amp;ATPRCAS=&amp;ATPRCUF= |title= Delibera di giunta per nuova toponomastica stradale |url-status= dead |website= Comune di San Martino Siccomario }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sannazzaro de' Burgondi]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2011 || DPR 18. decembra 2011&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.comune.sannazzarodeburgondi.pv.it/territorio/cenni-storici |title= Cenni storici |author= Comune di Sannazzaro de' Burgondi |website= comune.sannazzarodeburgondi.pv.it|access-date= 31. januar 2014}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sant'Angelo Lodigiano]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 2004 || DPR 16. januarja 2004
|-
|| [[Saronno]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1960 || DPR 15. oktobra 1960&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Segrate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1989 || DPR 23. junija 1989&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Seregno]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1979 || DPR 26. januarja 1979&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Seriate]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1989 || DPR 2. oktobra 1989&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Sesto Calende]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.comune.sesto-calende.va.it/wp-content/uploads/PDF/Periodico%20comunale/2011/Sesto%20Calende%20Informazioni%20%2002-11.pdf |title= Sesto Calende Informazioni |access-date= 19. november 2019 |archive-date= 20. september 2020 |archive-url= https://web.archive.org/web/20200920095500/http://www.comune.sesto-calende.va.it/wp-content/uploads/PDF/Periodico%20comunale/2011/Sesto%20Calende%20Informazioni%20%2002-11.pdf |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sesto San Giovanni]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1954 || DPR 10. aprila 1954&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Seveso]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 2003 || DPR 18. junija 2003
|-
|| [[Solférino]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] ||2007
|DPR 2007&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.comune.solferino.mn.it/attachments/article/305/Studio_fusione_Ca_So_V_1_2.pdf |title= Studio per la fusione dei Comuni di Castiglione delle Stiviere - Solferino |url-status= dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Somma Lombardo]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1959 || DPR 16. junija 1959&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Soncino]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 2004 || DPR 18. novembra 2004&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.soncino.org/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=84&amp;Itemid=61 |title= Soncino Turismo |access-date= 11. marec 2010 |archive-date= 31. oktober 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20211031024034/http://www.soncino.org/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=84&amp;Itemid=61 |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Sondrio]]''' || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1839 || location Regia, Patente imperiale 31. oktober 1839&lt;ref name=regia-lom/&gt;
|-
|| [[Soresina]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1962 || DPR 27. oktobra 1962&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Sotto il Monte Giovanni XXIII]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2010 || DPR 7. januarja 2010
|-
|| [[Stradella]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1865 || RD 25. maja 1865&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Suzzara]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1923 || RD 9. novembra 1923&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Suzzara, decreto 1923-11-09 RD, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1923}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Tirano]] || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1998 || DPR 3. februarja 1998&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Tradate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1958 || DPR 28. januarja 1958&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Tradate, decreto 1958-01-28 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2948 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Travagliato]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001
|-	
|| [[Treviglio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] ||1860|| RD 8. januarja 1860&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.comune.treviglio.bg.it/sites/default/files/immagine_coordinata.pdf |title= Manuale dell'immagine coordinata |website= treviglio.bg.it |access-date= 19. september 2013 |archive-date= 15. april 2015 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150415013255/http://www.comune.treviglio.bg.it/sites/default/files/immagine_coordinata.pdf |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Trezzo sull'Adda]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2008 || DPR 8. julij 2008
|-
|| [[Valmadrera]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 1999 || DPR 31. maja 1999&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;
|-
|| [[Varedo]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1999 || DPR 25. oktobra 1999&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?7017 |title= Varedo, decreto 1999-10-25 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Varese]]''' || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1816 || Sklep I.R. 14. junija 1816&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
|-
|[[Varzi]]
|[[Provincia di Pavia|Pavia]]
|2021
|DPR 13. septembra 2021
|-
|| [[Viadana]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1995||DPR 16. januarja 1995&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://comune.viadana.mn.it/contenuti/15755/stemma-viadana|title=website istituzionale del comune di Viadana|accessdate=2025-07-03|archive-date=2025-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140446/https://comune.viadana.mn.it/contenuti/15755/stemma-viadana|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Vigevano]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1532 ||Naslov, ki ga je 2. februarja 1532 podelil vojvoda [[Frančišek II. Sforza]]&lt;ref&gt;title concesso dal duca Francesco II Sforza il 2. februar 1532 {{navedi splet|url= http://vigevano150esimo.blogspot.com/2018/08/19800316-vigevano-diocesi-celebra-i.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=citta-pie/&gt;&lt;ref&gt;Il title di &quot;location&quot; viene anche riconosciuto nel {{navedi splet |url= https://www.comune.vigevano.pv.it/file/stemma-gonfalone/dpr-22-gennaio-2001-stemma-e-gonfalone |title= Decreto del Presidente della Repubblica - concessione di stemma e gonfalone |website= Comune di Vigevano |access-date= 30. marec 2019 |archive-date= 11. september 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20170911092851/http://www.comune.vigevano.pv.it/file/stemma-gonfalone/dpr-22-gennaio-2001-stemma-e-gonfalone |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Vimercate]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1950 || DPR 28. junija 1950&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Vimercate, decreto 1950-06-28 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5621 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Voghera]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1770 || Patente Reale 112, reg. 43, dell'8. junij 1770 del re di Sardegna {{navedi vir}}
|}

=== Marke ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Amandola]] || [[Provincia di Fermo|Fermo]]|| 2017 || DPR 3. julija 2017&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.informazione.tv/it/Attualita/art/69313-amandola-ottiene-il-title-onorifico-di-citta-dal-presidente-della-repubblica/|title=Amandola ottiene il title onorifico di location dal Presidente della Repubblica|3=24-07-2017|archive-date=11. april 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411170524/http://www.informazione.tv/it/Attualita/art/69313-amandola-ottiene-il-title-onorifico-di-citta-dal-presidente-della-repubblica/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Ancona]]''' || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=&quot;descriptio&quot;&gt;Elencata tra le &quot;location. maj ri&quot;. Si veda: Francesco Pirani, ''Medievalismi nelle Marche'', {{citat|title=pag. 40|url=https://u-pad.unimc.it/retrieve/handle/11393/195044/2924/Pirani%20medievalismi.pdf}}, Andrea Livi editor, 2014, ISBN 978-88-7969-327-1.&lt;/ref&gt;
|-
|[[Arcevia]]
|[[Provincia di Ancona|Ancona]]
|1817
|concesso da papa Pio VII 16. september 1817&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/arcevia/ |title= location di Arcevia }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Ascoli Piceno]]''' || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio/&gt;
|-
|[[Bolognola]]
|[[Provincia di Macerata|Macerata]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bolognola/ |title= location di Bolognola }}&lt;/ref&gt;
|-
||[[Cagli]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio2/&gt;
|-
|| [[Camerino]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1357, 2005 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio/&gt;; DPR 28. julij 2005&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.governo.it/Presidenza/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2005/citta/Camerino.html|title=Concessione stemma e gonfalone con ornamenti da location|13-06-2013}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castelfidardo]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1987 || DPR 22. julija 1987&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printdetail.html?1333|title=Castelfidardo, decreto 1987-07-22 DPR, concessione di title di location|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castelplanio]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 2007 || DPR 30. marca 2007
|-
|| [[Civitanova Marche]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 2020 || DPR. marca 2020
|-
|| [[Corinaldo]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1517 || Papeška bula [[Papež Leon X.|Leona X.]], potrjena s kratkim pismom [[Papež Pij VI.|papeža Pija VI.]] z dne 20. junija 1786. {{navedi vir}}
|-
|| [[Corridonia]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1973 || DPR 18. oktobra 1973&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?692|title=Corridonia già Pausula, decreto 1973-10-18 DPR, concessione di title di location}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Fabriano]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1357, 1728 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio/&gt;; concessione di [[papa Benedetto XIII]] {{navedi vir}}; DCG 17. decembra 1936&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1582|title=Fabriano}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Fano]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio2/&gt;
|-
|| '''[[Fermo, Italija|Fermo]]''' || [[Provincia di Fermo|Fermo]] || 1357 ||Art. 7, comma 4 dello Statuto comunale; [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio/&gt;
|-
|[[Filottrano]]
|[[Provincia di Ancona|Ancona]]
|2002
|DPR 27. februarja 2002&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.comune.filottrano.an.it/33/storia-e-territorio| title=arhivska kopija| accessdate=2025-07-03| archive-date=2024-04-18| archive-url=https://web.archive.org/web/20240418200303/https://comune.filottrano.an.it/33/storia-e-territorio| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Fossombrone]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio2/&gt;
|-
|| [[Grottammare]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 2011 ||DPR&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rivieraoggi.it/2011/10/10/129362/grottammare-ottiene-il-title-onorifico-di-citta/|title=Grottammare ottiene il title onorifico di “location”|access-date=17. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Jesi]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 12. stoletje ||Elaborazione degli Statuti, confermati col title di &quot;location Regia&quot; dall'imperatore [[Federico II di Svevia]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.jesi.an.it/opencms/export/jesiit/website-JesiItaliano/MenuPrincipale/VivereInCitta/Turismo/ScoprireJesi1/CenniStorici/index.html|title=Cenni storici sul website ufficiale del Comune di Jesi|access-date=23. januar 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310070514/http://www.comune.jesi.an.it/opencms/export/jesiit/website-JesiItaliano/MenuPrincipale/VivereInCitta/Turismo/ScoprireJesi1/CenniStorici/index.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;; [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio/&gt;
|-
|| '''[[Macerata]]''' || [[Provincia di Macerata|Macerata]] ||1320; 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio2/&gt;; Concessione di [[papa Giovanni XXII]] {{navedi vir|}}
|-
|[[Maiolati Spontini]]
|[[Provincia di Ancona|Ancona]]
|2022
|DPR 20. oktobra 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.cronacheancona.it/2022/10/20/maiolati-spontini-diventa-citta-il-title-concesso-da-mattarella/397184/|title=Maiolati Spontini diventa location}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Matelica]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] ||1761 || Concessione di [[papa Benedetto XIV]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cadnet.marche.it/matelica/storia.html|title= Matelica, cenni storici |archive-url=https://web.archive.org/web/20090219213842/http://cadnet.marche.it/matelica/storia.html |url-status= dead}}&lt;/ref&gt;; DCG 10. novembra 1932 (concessione stemma con corona da location)&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Montalto delle Marche]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 2001 || DPR 12. septembra 2001
|-
|| [[Montecassiano]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || || {{navedi vir}}
|-
|[[Offida]]
|[[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]]
|1831
|Breve Pontificio di [[Papa Gregorio XVI]] del 20. decembra 1831
|-
|| [[Osimo]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Ostra, Italija|Ostra]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1790 || Concessione di papa [[Papa Pio VI|Pio VI]] del 30. julij 1790 {{navedi vir}}
|-
|| [[Pergola, Italija|Pergola]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1752 || Concessione di [[papa Benedetto XIV]] {{navedi vir|}}
|-
|| '''[[Pesaro]]''' || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=&quot;descriptio2&quot;&gt;Elencata tra le &quot;location grandi&quot;. Si veda: E. Saracco Previdi, ''Descriptio Marchiae Anconitanae'', Deputazione di Storia Patria per le Marche, Ancona 2000, pp. 26-48&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Porto Recanati]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 2013 || DPR 24. aprila 2013&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ilcittadinodirecanati.it/porto-recanati/16865-da-borgo-marinaro-cresciuto-senza-perderne-le-radici-porto-recanati-diventa-citta-napolitano-ha-firmato-il-decreto-la-soddisfazione-del-sindaco|title=Da &quot;borgo marinaro&quot; cresciuto, senza perderne le radici, Porto Recanati diventa location, Napolitano ha firmato il decreto, la soddisfazione del sindaco|3=26-05-2013|accessdate=2025-07-03|archive-date=2016-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160401120103/http://www.ilcittadinodirecanati.it/porto-recanati/16865-da-borgo-marinaro-cresciuto-senza-perderne-le-radici-porto-recanati-diventa-citta-napolitano-ha-firmato-il-decreto-la-soddisfazione-del-sindaco|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Porto San Giorgio]]
|[[Provincia di Fermo|Fermo]]
|2011
|DPR 31. maja 2011&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/porto-san-giorgio/|title=location di Porto San Giorgio}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Porto Sant'Elpidio]] || [[Provincia di Fermo|Fermo]] || || {{navedi vir}}
|-
|[[Potenza Picena]]
|[[Provincia di Macerata|Macerata]]
|2015
|DPR 29. oktobra 2015&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/potenza-picena/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Recanati]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1240; 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio2/&gt;; Concessione di [[papa Gregorio IX]] {{navedi vir|}}
|-
|| [[Ripatransone]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 1571 || Papeška bula [[Papež Pij V.|Pija V.]] &lt;ref&gt;''Illius fulciti presidio'' del 30. julij 1571, v. {{citat|url=http://www.archivi.beniculturali.it/DGA-free/Quaderni/Quaderno_85.pdf|title=Archiva Ecclesiae|archive-url= https://web.archive.org/web/20120324105152/http://www.archivi.beniculturali.it/DGA-free/Quaderni/Quaderno_85.pdf}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Benedetto del Tronto]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 2000 || DPR 25. oktobra 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comunesbt.it/Engine/RAServePG.php/P/486310010100/M/486210010115|title=Statuto comunale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2024-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20241216183649/https://www.comunesbt.it/Engine/RAServePG.php/P/486310010100/M/486210010115|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Severino Marche]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1357; 1586 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio2/&gt;; Concessione di [[papa Sisto V]] {{navedi vir}}; DPCM 9. avgusta 1961&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Sant'Angelo in Vado]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1636 || Concessione di [[papa Urbano VIII]] con la bolla &quot;''Pro excellenti praeminentia''&quot;&lt;ref name=&quot;it.cathopedia.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://it.cathopedia.org/wiki/Arcidiocesi_di_Urbino-Urbania-Sant%27Angelo_in_Vado}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;siusa-archivi.cultura.gov.it&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://siusa-archivi.cultura.gov.it/cgi-bin/siusa/pagina.pl?TipoPag=prodente&amp;Chiave=14076|title=arhivska kopija|accessdate=2025-07-03|archive-date=2025-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20250530104615/https://siusa-archivi.cultura.gov.it/cgi-bin/siusa/pagina.pl?Chiave=14076&amp;TipoPag=prodente|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sant'Elpidio a Mare]] || [[Provincia di Fermo|Fermo]] || 1828 || Papeška bula [[Papež Leon XII.|Leona XII.]] &lt;ref&gt;{{Enciclopedia italiana|first=SANTELPIDIO a Mare |firsturl=santelpidio-a-mare_(Enciclopedia-Italiana)/ |author=Ettore Ricci |date=1936 |access-date=21. januar 2015}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Senigallia]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Tolentino]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1585 || Concessione di [[papa Sisto V]] {{navedi vir}}; DCG 23. aprila 1942&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Trecastelli]]
|[[Provincia di Ancona|Ancona]]
|2018
|DPR 27. aprila 2018&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.interno.gov.it/it/notizie/comune-trecastelli-ancona-title-citta |title= Al comune di Trecastelli (Ancona) il title di &quot;location&quot; }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Treia]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1790 || Concessione di [[papa Pio VI]] con la bolla &quot;''Emixum animi nostri stadium''&quot; del 2. julij 1790 ''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|| [[Urbania]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1636 || Concessione di [[papa Urbano VIII]] con la bolla &quot;''Pro excellenti praeminentia''&quot;&lt;ref name=&quot;it.cathopedia.org&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;siusa-archivi.cultura.gov.it&quot;/&gt;
|-
|| '''[[Urbino]]''' || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio/&gt;
|-
|| [[Vallefoglia]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 2015 ||DPR 1. aprila 2015&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.vallefoglia.pu.it/fileadmin/grpmnt/5662/titleCitta.pdf|title=Conferimento title di location al comune di Vallefoglia}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Visso]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1828 ||Concessione di [[papa Leone XII]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.araldicacivica.it/comune/visso/}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Molize ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Agnone]] || [[Provincia di Isernia|Isernia]] || 1395 ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}. Ufficialmente concesso il 23. december 1395 da [[Ladislao I di Napoli|Re Ladislao d'Angiò]]&lt;ref&gt;{{citat|url=https://www.comune.agnone.is.it/agnone/iacapraro/STATUTO%20COMUNALE.htm#_Toc71339446|title=Vedi l'art. 3 dello Statuto comunale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230621120013/https://www.comune.agnone.is.it/agnone/iacapraro/STATUTO%20COMUNALE.htm#_Toc71339446|url-status=dead}}.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bojano]] || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] ||1982|| DPR 30. aprila 1982&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1100|title=Boiano|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt; (come &quot;Boiano&quot;)
|-
|| '''[[Campobasso]]''' || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] || || {{navedi vir}}
|-
|| '''[[Isernia]]''' || [[Provincia di Isernia|Isernia]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Larino]] || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] || 2000 || DPR 1. januarja 2000
|-
|| [[Riccia]] || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] || 1986 || DPR 17. maja 1986&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Roccamandolfi]]
|[[Provincia di Isernia|Isernia]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/roccamandolfi/|title=Roccamandolfi}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Venafro]] || [[Provincia di Isernia|Isernia]] || 1914 || RDL 13. avgusta 1914&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.venafro.is.it/files/STATUTO%20COMUNALE.pdf|title=Vedi l'art. 2 dello Statuto comunale|access-date=8. marec 2009|archive-date=20. oktober 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111020122532/http://www.comune.venafro.is.it/files/STATUTO%20COMUNALE.pdf|url-status=dead}}.&lt;/ref&gt;
|-
|}

=== Piemont ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Acqui Terme]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Alba (comune italiano)|Alba]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || ||&lt;ref name=&quot;citta-pie&quot;&gt;Le location del [[Piemonte]] durante il [[Regno di Sardegna (1720-1861)|Regno di Sardegna]] erano: Alba, Alessandria, Aosta, Asti, Biella, Cuneo, Fossano, Ivrea, Mondovì, Mortara, Nizza, Novara, Pinerolo, Saluzzo, Savigliano, Susa, Torino, Tortona, Vercelli e Vigevano{{navedi vir|}}.&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Alessandria, Italija|Alessandria]]''' || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || ||&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;citta-pie&quot;/&gt;
|-
|| [[Arona]] || [[Provincia di Novara|Novara]] ||1744; 1838 || dichiarazione di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna, 1744; Editto Postale di [[Carlo Alberto di Savoia|Carlo Alberto]], re di Sardegna, 1838&lt;ref name=&quot;Cenni Storici&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.arona.no.it/cenni-storici.html|title=Cenni Storici - Portale Turistico del Comune di Arona (NO)|access-date=6. december 2019}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Asti]]''' || [[Provincia di Asti|Asti]] || ||&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;citta-pie&quot;/&gt;
|-
|| [[Avigliana]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/avigliana/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Baveno]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| |&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/baveno/|title=Baveno}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Barge]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 2024 || DPR 9. maja 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Barge è location: modificato lo Statuto |url=https://www.corrieredisaluzzo.it/nws/38097/2024/10/10/Valle-Po%2C-Bronda-e-infernotto/Barge-%C3%A8-citt%C3%A0-modificato-lo-Statuto |website=Corriere di Saluzzo |date=10. oktober 2024 |access-date=21. december 2024 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bene Vagienna]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1762 || LLPP 27. decembra 1762&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=182}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Biella]]''' || [[Provincia di Biella|Biella]] || ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| [[Borgo San Dalmazzo]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1984 || DPR 26. julija 1984&lt;ref&gt;[https://www.comune.borgosandalmazzo.cn.it/ita/statuto.pdf location di Borgo San Dalmazzo - website internet istituzionale - Regione Piemonte - Provincia di Cuneo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250703110302/https://www.comune.borgosandalmazzo.cn.it/ita/statuto.pdf |date=2025-07-03 }} Statuto Comunale&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Borgaro Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2003 || DPR 1. avgusta 2003&lt;ref&gt;[https://www.araldicacivica.it/comune/borgaro-torinese/ Borgaro Torinese su http://www.araldicacivica.it]&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Borgomanero]] || [[Provincia di Novara|Novara]] || 1950|| DPR 15. julija 1950&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Borgomasino]]
|[[location metropolitana di Torino|Torino]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/borgomasino/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Borgosesia]] || [[Provincia di Vercelli|Vercelli]] || 1957|| DPR 13. decembra 1957&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Boves]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1964 || DPR 28. maja 1964&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Bra]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1760; 1935|| LLPP 20. februarja 1760&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;; priznanje z DCG 4. februarja 1935&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;
|-
|| [[Busca]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1762 || LLPP 18. novembra 1762 di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte,|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX,|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=181}}&lt;/ref&gt;
|-
|| &lt;!-- L'amministrazione comunale non permette l'uso dello stemma, Ticket OTRS 2009071510025185 --&gt; [[Candelo]] || [[Provincia di Biella|Biella]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001
|-
|| [[Canelli]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 1967 || DPR 24. februarja 1967&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Cdatebio]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 2006 || DPR 5. aprila 2006
|-
|| [[Carignano]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1683 || Decreto 16. junij 1683 di [[Vittorio Amedeo II di Savoia]], come duca di Savoia {{navedi vir|}} 
|-
|| [[Carmagnola]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1633; o 1736|| Decreto del 1633 di [[Carlo Emanuele II di Savoia]], duca di Savoia&lt;ref&gt;[https://books.google.it/books?id=WEHI14zfCR0C&amp;pg=PA374&amp;lpg=PA374&amp;dq=concessione+del+title+di+location+Carmagnola&amp;source=bl&amp;ots=NUvRWFfVU2&amp;sig=ACfU3U1umD98I436k2ih79idkw2H-W36TQ&amp;hl=it&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwjP5eq5oKX1AhUAhP0HHd9cA3kQ6AF6BAg1EAM#v=onepage&amp;q=concessione%20del%20title%20di%20location%20Carmagnola&amp;f=false]&lt;/ref&gt;; LLPP 15. maj 1736 di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=187}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Casale Monferrato]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1474 ||{{navedi vir}}
|-
|| [[Caselle Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2001 || DPR 10. maja 2001&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.comune.caselle-torinese.to.it/shared/UserFiles/file/statuto%20comunale.pdf |title=Copia archiviata |access-date=9. januar 2022 |archive-date=9. januar 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220109191615/http://www.comune.caselle-torinese.to.it/shared/UserFiles/file/statuto%20comunale.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castellamonte]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1962 || DPR 27. oktobra 1962&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Cavallermaggiore]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1863 || RD 13. septembra 1863&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;Fonte dal website {{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7447|title=Araldica Civica.it|access-date=15. december 2011|archive-date=27. september 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130927134541/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7447|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ceva]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1773 || LLPP 4. januarja 1773 [[Karel Emanuel III. Savojski|Karla Emanuela III. Savojskega]], kralj Sardinije&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.ceva.cn.it/ComRegolamenti.asp|title=Vedi}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Cherasco]]
|[[Provincia di Cuneo|Cuneo]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.archiviocasalis.it/localized-install/content/cherasco}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Chieri]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1212 || Concessione dell'imperatore [[Ottone IV di Brunswick|Ottone IV]] {{navedi vir|}}
|-
|| [[Chivasso]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1759 || Diploma di re [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna {{navedi vir|}}
|-
|| [[Cirié]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1905 || RDL 8. junija 1905&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Collegno]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1980 || DPR 31. januarja 1980&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Cossato]] || [[Provincia di Biella|Biella]] || 1989 || DPR 2. oktobra 1989&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Crescentino]]
|[[Provincia di Vercelli|Vercelli]]
|1752
|15. junija 1752&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.comune.crescentino.vc.it/il-periodo-napoleonico.html| title=arhivska kopija| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-01-19| archive-url=https://web.archive.org/web/20250119021244/https://comune.crescentino.vc.it/il-periodo-napoleonico.html| url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
|-
|| [[Cuorgnè]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1932 || RDL 31. marca 1932&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Cuneo]]''' || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]]|| ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| [[Domodossola]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 1951 || DPR 4. novembra 1951&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Dronero]]
|[[Provincia di Cuneo|Cuneo]]
|1749
|RP 3. avgusta 1749&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-dronero| title=Statuto di Dronero}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 
|-
|| [[Fossano]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1566 ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| [[Garessio]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1870 || RDL 11. junija 1870&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;
|-
|| [[Gattinara]] || [[Provincia di Vercelli|Vercelli]] || 1989 || DPR 3. februarja 1989&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author = |url = https://www.comune.gattinara.vc.it/it-it/amministrazione/statuto|title = Statuto comunale art. 1|access-date = |date = }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Giaveno]]
|[[location metropolitana di Torino|Torino]]
|2005
|DPR 7. novembra 2005&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.comune.giaveno.to.it/pubblicazioni/statuto-comune-di-giaveno/| title=arhivska kopija| accessdate=2025-07-03| archive-date=2024-02-26| archive-url=https://web.archive.org/web/20240226112648/https://www.comune.giaveno.to.it/pubblicazioni/statuto-comune-di-giaveno/| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Gravellona Toce]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| || {{navedi vir}}
|-
|[[Grugliasco]]
|[[location metropolitana di Torino|Torino]]
|1984
|DPR 2. marca 1984&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1744|title=Grugliasco|access-date=27. maj 2025|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;

|-
|| [[Ivrea]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| [[Lanzo Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001
|-
|| [[Moncalieri]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1619 || Concessione di [[Carlo Emanuele I]], Duca di Savoia {{navedi vir|}}
|-
|| [[Moncalvo]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 1705|| Vojvodski odlok Ferdinanda Karla Gonzage, vojvode Mantove in Monferrata, z dne 23. marca 1705&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte,|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=186}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Mondovì]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| [[Moretta, Italija|Moretta]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 2024 || DPR 30. aprila 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= https://www.comune.moretta.cn.it/novita/news/895/Conferimento-del-title-di-Citt-c3-a0-al-Comune-di-Moretta | title= Conferimento del title di location al Comune di Moretta }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Nichelino]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] ||2000
| DPR 17. januarja 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Nizza Monferrato]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 1703 || Vojvodski odlok Ferdinanda Karla Gonzage, vojvode Mantove in Monferrata, z dne 23. marca 1705&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella,|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte,|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX,|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=185}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Novara]]''' || [[Provincia di Novara|Novara]] || ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| [[Novi Ligure]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1746 || Concessione di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna {{navedi vir|}}
|-
|| [[Oleggio]] || [[Provincia di Novara|Novara]] || 1966 || DPR. marca 1966&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Omegna]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 1939 || RDL 1. junija 1939&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Orbassano]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2005 || 24. maja 2005&lt;ref&gt;{{citat|url=https://www.comune.orbassano.to.it/s3prod/uploads/ckeditor/attachments/7/2/7/7/5/statuto_orbassano.pdf|title=Vedi art. 2 dello Statuto comunale di Orbassano}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ormea]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] ||1804 ||&lt;ref&gt;{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/ormea.pdf|title=Vedi art. 4 dello Statuto comunale di Ormea}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ovada]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1992 || DPR 7. avgusta 1992&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Pinerolo]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1575 ||&lt;ref name=citta-pie/&gt; RRPP 3. marca 1575 [[Emanuel Filibert Savojski|Emanuela Filiberta I. Savojskega]], vojvode Savojskega {{navedi vir|}}; priznanje DPCM 29. julija 1955&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Piossasco]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || || {{navedi vir|}}
|-
|| [[Racconigi]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1832 ||RRLLPP 4. septembra 1832 [[Karel Albert Savojski|Karla Alberta Savojskega]], kralj Sardinije {{navedi vir|}}
|-
|[[Rivalta di Torino]]
|[[location metropolitana di Torino|Torino]]
|2017
|DPR 25. oktobra 2017&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.youreporter.it/foto_il_comune_di_rivalta_e_diventata_citta_ecco_il_decreto/ |title= Il comune di Rivalta è diventata location. Ecco il decreto |date= 27. november 2017 |author= Antonio Chiera |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2023-06-21 |archive-url= https://web.archive.org/web/20230621092942/https://www.youreporter.it/foto_il_comune_di_rivalta_e_diventata_citta_ecco_il_decreto/ |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Rivarolo Canavese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1863 || RD 22. marca 1863&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?6396|title=Rivarolo Canavese|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{GURI|Regio decreto 22. marec 1863, n. 1210|R|1863-04-17|eli/id/1863/04/17/063U1210/sg|2025-03-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Rivoli]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1843 || &lt;ref&gt;[https://books.google.it/books?id=aOQ-AAAAYAAJ&amp;pg=PA583&amp;lpg=PA583&amp;dq=Rivoli+title+di+location&amp;source=bl&amp;ots=a-il9gf6zu&amp;sig=ACfU3U35RgLy63ed2VtElmSHcUNObUCcqw&amp;hl=it&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwir9s3Zzvj1AhU-Q_EDHW0wAOUQ6AF6BAghEAM#v=onepage&amp;q=Rivoli%20location&amp;f=false Notizie topografiche e statistiche sugli Stati Sardi di Carlo Alberto]&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Saluzzo]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1511 || Concessione di [[papa Giulio II]] del 29. oktober 1511&lt;ref name=citta-pie/&gt;&lt;ref&gt;Fonte dal website {{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7609|title=Araldica Civica.it|access-date=17. december 2011|archive-date=23. september 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923173259/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7609|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Damiano d'Asti]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 2018 || DPR 31. januarja 2018&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.atnews.it/2018/02/san-damiano-dasti-diventato-citta-presidente-della-repubblica-firmato-decreto-35096|title=San Damiano d’Asti è diventato location, il Presidente della Repubblica ha firmato il decreto}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Mauro Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1991 || DPR 22. julija 1991&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[San Salvatore Monferrato]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1894 || RDL 18. oktobra 1894&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Santena]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1937 || RDL 30. septembra 1937&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Santhià]]
|[[Provincia di Vercelli|Vercelli]]
|1997
|DPR 29. oktobra 1997&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.comune.santhia.vc.it/portals/144/SiscomArchivio/7/santhiastatuto_001.pdf|title = Statuto comunale, art. 1}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Savigliano]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1284 || Mestni statut {{navedi vir|}}
|-
|| [[Settimo Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1958 || DPR 5. avgusta 1958&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Stresa]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]||2005|| DPR 30. novembra 2005&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.stresa.vb.it/siteimg/REGOLAMENTO%20GONFALONE%20STEMMA%20FASCIA%20TRICOL.pdf|title=REGOLAMENTO COMUNALE PER L’USO DELLO STEMMA, DEL GONFALONE|access-date=19. november 2019|archive-date=21. september 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200921164802/http://www.comune.stresa.vb.it/siteimg/REGOLAMENTO%20GONFALONE%20STEMMA%20FASCIA%20TRICOL.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Susa, Italija|Susa]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| '''[[Torino]]''' || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||''ab antiquo''&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| [[Tortona]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| [[Trecate]] || [[Provincia di Novara|Novara]] || 1996 || DPR 21. novembra 1996&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Trino]]
|[[Provincia di Vercelli|Vercelli]]
|1763
|LLPP 7. januarja 1763&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=183}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Valenza, Italija|Valenza]]
|[[Provincia di Alessandria|Alessandria]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/valenza/}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Varallo]]
|[[Provincia di Vercelli|Vercelli]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/varallo/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Venaria Reale]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1937 || RDL 28. aprila 1937&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{citat|url=http://images.comune.venariareale.to.it/f/documentipubblicautilita/st/statuto07.pdf|title=Vedi l'art. 3 dello Statuto comunale}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Verbania]]''' || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 2007 ||&lt;ref&gt;{{collegamento interrotto|1={{citat|url=http://www.utgvco.it/DesktopModules/Articles/ArticlesView.aspx?TabID=0&amp;Alias=Nebula&amp;Lang=it-IT&amp;ItemID=315&amp;mid=188|title=Vedi UTG Verbano-Cusio-Ossola, ''. februar  2007-Concessione del title di location al Comune di Verbania''}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} |date=aprile 2018 |bot=InternetArchiveBot }}. I due comuni uniti di Intra e Pallanza possedevano già il title di location.&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Vercelli]]''' || [[Provincia di Vercelli|Vercelli]] || ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| [[Villadossola]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 2009 ||&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.teatrolafabbrica.com/it/news/12/137/Villadossola-sara-citta-Cerimonia-di-conferimento-del-title-onorario.html | title = Notizia su teatrolafabbrica.com |access-date=22. september 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130927113029/http://www.teatrolafabbrica.com/it/news/12/137/Villadossola-sara-citta-Cerimonia-di-conferimento-del-title-onorario.html | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|}

=== Apulija ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|[[Alessano]]
|[[Provincia di Lecce|Lecce]]
|1994
|DPR 14. aprila 1994&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/alessano/|title=location di Alessano}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Altamura]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1485 || Concessione di [[papa Innocenzo VIII]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.altamura.ba.it/statuto.html|title=Vedi preambolo dello Statuto comunale di Altamura|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080602203526/http://www.comune.altamura.ba.it/statuto.html}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Andria]]''' || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 2011 ||&lt;ref&gt;{{navedi časopis|last=Amica9tv|date=2010-11-20|title=ANDRIA {{!}} Conferito il title di location|access-date=22. junij 2025|url=https://www.youtube.com/watch?v=q67ynubiSFQ}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Apricena]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001
|-
|| [[Ascoli Satriano]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2003 || DPR 21, julija 2003
|-
|| '''[[Bari]]''' || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || ||DCG 8. junija 1935 &lt;!-- Archivio Centrale dello Stato: Ufficio araldico - Fascicoli comunali - collocazione: busta 006, fascicolo 708 categoria Comuni --&gt;
|-
|| '''[[Barletta]]''' || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 1935 || RDL 9. marca 1935
|-
|[[Bisceglie]]
|[[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-bisceglie| title=Statuto di Bisceglie}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bitetto]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2007 || DPR 9. oktobra 2007&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.bitetto.ba.it/index.php/fd=dateuncement/c=avvisi/routine=infos/o=true/id=12.htm|title=title di location a Bitetto}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, consultato il 22-09-2013&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bitonto]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1098||Da Roberto figlio di Guglielmo&lt;ref&gt;L'atto è riportato da {{navedi splet|author=Stefania Mola|url=http://www.mondimedievali.net/Edifici/Puglia/Bitonto.htm|title=Bitonto: la Cattedrale|access-date=31. januar 2008}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Bovino, Italija|Bovino]]
|[[Provincia di Foggia|Foggia]]
|2016
|DPR 10. marca 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bovino/|title=location di Bovino}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Brindisi]]''' || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || ||{{navedi vir}}
|-
|| [[Campi Salentina]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1998 || DPR 2. septembra 1998&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Canosa di Puglia]] || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 1962 || DPR 17. septembra 1962&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Casarano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1960 ||DPR 4. novembra 1960&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=
Casarano, decreto 1960-11-04 DPR, concessione di title di location|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1304}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Art. 2, comma 3 dello statuto comunale.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ceglie Messapica]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1988 || DPR 15. septembra 1988, št. 4136&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Ceglie Messapica, decreto 1988-09-15 DPR, concessione di title di location|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13799}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cerignola]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2000 || DPR 24. aprila 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Conversano]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2010 || DPR 30. decembra 2010&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.conversanoweb.com/attualita/1860-conversano-da-qpaeseq-a-qcittaq.html | title = Conversano, da &quot;paese&quot; a &quot;location&quot; |access-date=28. februar 2011 | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Copertino]]
|[[Provincia di Lecce|Lecce]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/copertino/|title=location di Copertino}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Fasano]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || || DPR 30. julija 1953&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Foggia]]''' || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Francavilla Fontana]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1788 || Concessione di re [[Ferdinando I delle Due Sicilie|Ferdinando IV di Napoli]]{{navedi vir}}
|-
|| [[Galatina]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1793 || Concessione di re [[Ferdinando I delle Due Sicilie|Ferdinando IV di Napoli]]{{navedi vir}}
|-
|| [[Galatone]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2005 || DPR 24. februarja 2005
|-
|[[Gallipoli]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || ||''ab antiquo''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.comune.gallipoli.le.it/statuto-title1-capo1.html|title = Comune di Gallipoli - Statuto title 1 Capo 1|access-date = 18. junij 2015|archive-url = https://web.archive.org/web/20150618130239/http://www.comune.gallipoli.le.it/statuto-title1-capo1.html|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ginosa]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || ||&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.governo.it/Presidenza/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2005/emblemi_citta.html|title=Ginosa – Stemmi concessi a location nel 2005|22-09-2013}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Giovinazzo]]
|[[location metropolitana di Bari|Bari]]
|2018
|DPR 28. februarja 2018&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.lagazzettadelmezzogiorno.it/news/bari/1012695/da-mattarella-title-onorifico-di-citta-a-giovinazzo.html|title=Da Mattarella title onorifico di location a Giovinazzo|access-date=17. januar 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Gravina in Puglia]]
|[[location metropolitana di Bari|Bari]]
|2025
|DPR 24. februarja 2025&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.pugliapress.org/2025/03/07/gravina-in-puglia-si-fregia-del-title-di-citta-notificato-il-decreto-del-pres-mattarella/|title=Gravina in Puglia si fregia del title di location. Notificato il decreto del Pres. Mattarella|access-date=7. marec 2025}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Grottaglie]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1996 || DPR 6. novembra 1996&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Grumo Appula]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2005 || DPR 24. februarja 2005
|-
|| '''[[Lecce]]''' || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Latiano]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 2006 || DPR 4. maja 2006
|-
|| [[Lucera]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1935 || DCG 6. septembra 1935&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.comune.lucera.fg.it/regolamentipdf/statuto_comune_di%20_lucera.pdf | title = Statuto comunale su comune.lucera.fg.it |access-date=17. september 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150923205921/http://www.comune.lucera.fg.it/regolamentipdf/statuto_comune_di%20_lucera.pdf | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Maglie]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1890 || RDL 2. februarja 1890&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Manduria]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1895 || RDL 14. februarja 1895&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Manfredonia]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] ||  || {{navedi vir}}
|-
|[[Margherita di Savoi, Italija|Margherita di Savoia]]
|[[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/margherita-di-savoia/|title=location di Margherita di Savoia}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Martano]]
|[[Provincia di Lecce|Lecce]]
|1992
|DPR 29. februarja 1992&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/martano/|title=location di Martano}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Martina Franca]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 2005 || DPR 24. februarja 2005
|-
|| [[Massafra]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1939 || RDL 1. junija 1939&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;L'atto è riportato da {{navedi splet|url=http://www.paliodellamezzaluna.it/massafra/71-il-title-di-citta.html|title=Il title di location|access-date=11. julij 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130927163213/http://www.paliodellamezzaluna.it/massafra/71-il-title-di-citta.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Matino]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2002 || DPR 2. julija 2002&lt;ref&gt;Art. 3, comma 4 dello statuto comunale.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Melendugno]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2001 || DPR 24. oktobra 2001
|-
|[[Melissano]]
|[[Provincia di Lecce|Lecce]]
|2003
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.comune.melissano.le.it/vivere-il-comune/territorio/cenni-storici| title=Cenni storici| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140632/https://www.comune.melissano.le.it/vivere-il-comune/territorio/cenni-storici| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Mesagne]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1999 || DPR 19. julija 1999&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Miggiano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2003 || DPR 4. novembra 2003
|-
|| [[Modugno, Italija|Modugno]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2010 || DPR 7. januarja 2010
|-
|| [[Molfetta]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1935 || RDL 26. marca 1935
|-
|| [[Monopoli, Italija|Monopoli]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1972 || DPR 19. aprila 1972&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/informazioni/?id=4079|title=Informazioni su Monopoli su araldicacivica.it|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923173311/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/informazioni/?id=4079 }}, consultato il 10-04-2015&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Monteroni di Lecce]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2003 || DPR 26. marca 2003
|-
|[[Monte Sant'Angelo]]
|[[Provincia di Foggia|Foggia]]
|1401
|concesso da papa Bonifacio IX&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-monte-santangelo| title=Statuto di Monte Sant'Angelo}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Mottola]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1992 || DPR 8. maja 1992&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Muro Leccese]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1999 || DPR 25. oktobra 1999&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Nardò]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1952 || DPCM 11. novembra 1952&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Noicattaro]]
|[[location metropolitana di Bari|Bari]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/noicattaro/|title=Noicattaro}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Oria]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1951 || DPCM 1. oktobra 1951&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Orta Nova]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1998 || DPCM 20. oktobra 1998&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Ostuni]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] ||1936
| DPCM 16. decembra 1936&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Otranto]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || ||&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.comune.otranto.le.it/amministrazione/ente/statuto-comunale/item/statuto-comunale|archive-url=https://web.archive.org/web/20121112223355/http://www.comune.otranto.le.it/organi_istituzionali/statuto.php|title= Statuto comunale}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Parabita]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2005 || DPR 7. januarja 2005&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://parabita-api.cloud.municipiumapp.it/system/attachments/attachment/attachment/1/0/5/6/0/0/STATUTO_COMUNALE_2014.pdf |title= Statuto comunale |author= location di Parabita }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Poggiardo]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] ||2006 || DPR 20. marca 2006&lt;ref name=StemmCitt2006&gt;{{navedi splet|url=http://www.governo.it/Presidenza/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2006/emblemi_citta.html|title=Poggiardo – Stemmi concessi a location nel 2006|22-09-2013}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Putignano]]
|[[location metropolitana di Bari|Bari]]
|2024 
|art. 18 del Decreto Legislativo 267/2000
|-
|| [[Racale]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1999 || DPR 19. januarja 1999&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Rodi Garganico]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2010 || DPR 7. aprila 2010
|-
|| [[Salve, Italija|Salve]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2013 || DPR 4. novembra 2013&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://comune.salve.le.it/amministrazione|title=Dal website del comune}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.pescoluse.info/index.php/2014/04/salve-title-di-citta.html|title=Salve title di location}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Marco in Lamis]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1793 || Concessione di re [[Ferdinando I delle Due Sicilie|Ferdinando IV di Napoli]]{{navedi vir}}
|-
|| [[San Severo]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1996 || DPR 11. septembra 1996&lt;ref name=ACSFascCom /&gt; (ratifica del title del 1580)
|-
|| [[Santa Cesarea Terme]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2001 || DPR 24. novembra 2001
|-
|| [[San Vito dei Normanni]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1994 || DPR 14. aprila 1994&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Sava, Italija|Sava]]
|[[Provincia di Taranto|Taranto]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sava/|title=location di Sava}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Specchia]]
|[[Provincia di Lecce|Lecce]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/specchia/|title=Specchia}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Squinzano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1999 || DPR 19. januarja 1999&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.squinzano.le.it/citta_territorio/stemma.php|title=Dal website del Comune|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100709175507/http://www.comune.squinzano.le.it/citta_territorio/stemma.php}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Surbo]]
|[[Provincia di Lecce|Lecce]]
|2007
|DPR 6. decembra 2007&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-surbo| title=Statuto di Surbo}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Taranto]]''' || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1935 ||DCG 20. decembra 1935, št. 11610
|-
|| [[Taurisano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2004 ||DPR 9. januarja 2004&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.taurisano.le.it/pdf/scansione0001.pdf|title=Dal website del Comune|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070331071142/http://www.comune.taurisano.le.it/pdf/scansione0001.pdf}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Taviano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1996 ||DPR 2. maja 1996&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Torremaggiore]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2000 || DPR 24. marca 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Trani]]''' || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 1914 || DM 13. julija 1914&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Tricase]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] ||2002 || DPR 12. septembra 2002&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Il mio Comune. Stemma civico - Gonfalone Tricase location (Storia - Documenti - Foto) |author=Francesco Accogli |editor=Edizioni Comune di Tricase |location=Tricase |date=2018 |pp=119-120 |ISBN=no}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Trinitapoli]] || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 2004 || DPR 14. maja 2004
|-
|[[Troia, Italija|Troia]]
|[[Provincia di Foggia|Foggia]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/troia/|title=location di Troia}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ugento]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || ||&lt;ref name=StemmCitt2006 /&gt;
|-
|| [[Vernole]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2004 ||DPR 11. maja 2004	
|-
|[[Vieste]]
|[[Provincia di Foggia|Foggia]]
|
|''ab antiquo''&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/vieste/|title=location di Vieste}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Sardinija ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Alghero]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1501 ||Carta reale del 28. avgust 1501 recante disposizioni per la nomina di consiglieri civici&lt;ref name=&quot;regia-sar1&quot;&gt;Le 7 location Regie del [[Regno di Sardegna (1324-1720)|Regno di Sardegna]] iberico sono Alghero, Bosa, Cagliari, Castellaragonese (Castelsardo), Villa di Chiesa (Iglesias), Oristano e Sassari.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bosa]] || [[Provincia di Oristano|Oristano]] || 1499 ||[[Prammatica sanzione|Prammatica]] di [[Ferdinando II d'Aragona|Ferdinando il Cattolico]], concessa in [[Granada]] il 30. september 1499&lt;ref name=regia-sar1/&gt;
|-
|| '''[[Cagliari]]''' || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 1327 ||&lt;ref name=regia-sar1/&gt;
|-
|| '''[[Carbonia]]''' || [[Pokrajina Sulcis Iglesiente|Sulcis Iglesiente]]|| 1939 || RDL 30. marca 1939&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Castelsardo]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1448 ||Bula [[Aragonska krona|Aragonske krone]]&lt;ref name=regia-sar1/&gt;&lt;ref&gt;{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/castelsardo.pdf|title=Vedi l'art. 7 dello Statuto comunale}}.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Iglesias, Italija|Iglesias]] || [[Pokrajina Sulcis Iglesiente|Sulcis Iglesiente]]|| 1327 ||&lt;ref name=regia-sar1/&gt;
|-
|| [[Ittiri]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 2000 || DPR 24. aprila 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[La Maddalena]] || [[Pokrajina Gallura - Severovzhodna Sardinija|Gallura - Severovzhodna Sardinija]]|| 1948 || DPR 6. julija 1948&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;
|-
|| [[Lanusei]] || [[Pokrajina Ogliastra|Ogliastra]]|| 2002 || DPR 10. decembra 2002&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.comunedilanusei.it/download/eyJpdiI6IllVZk92Snh0dEVRQVZ1cVM4MVJhQkE9PSIsInZhbHVlIjoiSFwvNmQxdmRBVnRjWkhBUXF3N1h0UFZuSzhKRU8yK0E3UnlrMnZ0MEY5bkE9IiwibWFjIjoiZGJhYzBhYzlhNDMxODRiYjcwYjRjZjkzOWNkYjk3M2JjNmE0ODZiOGY0ZWMxZGIxODVjZDQ4MTg1NWY2YTdkOCJ9/statuto_comunale_21_05_03.pdf|title=Vedi l'art. 5 dello statuto comunale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2022-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20220307210123/https://www.comunedilanusei.it/download/eyJpdiI6IllVZk92Snh0dEVRQVZ1cVM4MVJhQkE9PSIsInZhbHVlIjoiSFwvNmQxdmRBVnRjWkhBUXF3N1h0UFZuSzhKRU8yK0E3UnlrMnZ0MEY5bkE9IiwibWFjIjoiZGJhYzBhYzlhNDMxODRiYjcwYjRjZjkzOWNkYjk3M2JjNmE0ODZiOGY0ZWMxZGIxODVjZDQ4MTg1NWY2YTdkOCJ9/statuto_comunale_21_05_03.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Macomer]] || [[Pokrajina Nuoro|Nuoro]]|| 1976 || DPR 15. julija 1976&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Monserrato]] || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 1999 || DPR 19. januarja 1999&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Nuoro]]''' || [[Pokrajina Nuoro|Nuoro]]|| 1836 || RD 10. septembra 1836&lt;ref name=&quot;regia-sar2&quot;&gt;Le 3 location istituite durante il [[Regno di Sardegna (1720-1861)|Regno di Sardegna]] [[Casa Savoia|sabaudo]] sono Nuoro, Ozieri e Tempio (Tempio Pausania).&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Porto Torres]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1960 || DPR 16. februarja 1960&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Olbia]] || [[Pokrajina Gallura - Severovzhodna Sardinija|Gallura - Severovzhodna Sardinija]]|| 1953 || DPR 11. aprila 1953&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Oristano]]''' || [[Provincia di Oristano|Oristano]] || 1479 ||&lt;ref name=regia-sar1/&gt;
|-
|| [[Ozieri]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1836 || RDL 10. septembra 1836&lt;ref name=regia-sar2/&gt;
|-
|| [[Quartu Sant'Elena]] || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 1959 || DPR 9. januarja 1959&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/quartu_santelena.pdf|title=Vedi l'art. 7 dello Statuto comunale}}.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sanluri]] || [[Pokrajina Srednji Campidano|Srednji Campidano]]|| 2021 || DPR 12. aprila 2021&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.unionesarda.it/news-sardegna/medio-campidano/sanluri-diventa-citta-importante-volano-per-il-rilancio-del-territorio-fccopd5c|title=Sanluri diventa “location”: “Importante volano per il rilancio del territorio”|work=[[L'Unione Sarda]]|date=2. maj 2021|access-date=2. maj 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Sassari]]''' || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1331 ||&lt;ref name=regia-sar1/&gt;
|-
|| [[Selargius]] || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 2025 || DPR 24. februarja 2025&lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Federica Lai |url=https://www.unionesarda.it/news-sardegna/provincia-cagliari/selargius-diventa-citta-il-sindaco-un-riconoscimento-importante-yubsgvf0 |title=Selargius diventa location, il sindaco: «Un riconoscimento importante» |work=[[L'Unione Sarda]] |date=14. marec 2025 |access-date=4. april 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Siniscola]] || [[Pokrajina Nuoro|Nuoro]]|| 2013 || DPR 28. maja 2013&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.siniscola.nu.it/download.asp?c=98de8b325af16f79686b45baa931581c&amp;t=0&amp;f=m&amp;id=3790|title=Conferimento title di location|author=[[Presidente della Repubblica Italiana|Presidenza della Repubblica]]|format=pdf|date=28. maj 2013|access-date=17. junij 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923210016/http://www.comune.siniscola.nu.it/download.asp?c=98de8b325af16f79686b45baa931581c&amp;t=0&amp;f=m&amp;id=3790|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;.
|-
|| [[Sorso]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 2004 || DPR 11. maja 2004&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.sorso.ss.it/index.php?option=com_docman&amp;task=doc_download&amp;gid=44&amp;Itemid=101|title=Riconoscimento del title di location al Comune di Sorso|format=pdf|access-date=18. oktober 2013|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304130129/http://www.comune.sorso.ss.it/index.php?option=com_docman&amp;task=doc_download&amp;gid=44&amp;Itemid=101|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;.
|-
|| [[Tempio Pausania]] || [[Pokrajina Gallura - Severovzhodna Sardinija|Gallura - Severovzhodna Sardinija]]|| 1836 || RDL 10. septembra 1836&lt;ref name=regia-sar2/&gt;&lt;ref&gt;{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/tempio_pausania.pdf|title=Vedi l'art. 4 dello Statuto comunale}}.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Tortolì]] || [[Pokrajina Ogliastra|Ogliastra]]|| 2004 || DPR 30. marca 2004&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comuneditortoli.it/portale_comune/portale/dettagli_contenuto.asp?id_contenuto=66|title=Vedi l'art. 2 dello Statuto comunale|access-date=23. marec 2009|archive-date=24. september 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130924034439/http://www.comuneditortoli.it/portale_comune/portale/dettagli_contenuto.asp?id_contenuto=66|url-status=dead}}.&lt;/ref&gt;
|}

=== Sicilija ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Svobodni občinski konzorcij !! Leto !! Akt
|-
|| [[Acireale]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2005 || DPR 30. novembra 2005
|-
|| [[Adrano]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2019 || DPR 16. decembra 2019&lt;ref&gt;{{navedi novice |author=Video Star Redazione |url=https://www.videostarnews.tv/adrano-arriva-il-title-di-citta-a-firmare-il-decreto-il-capo-dello-stato/ |title=Adrano: arriva il title di location, a firmare il decreto il Capo dello Stato |work=Video Star News |date=27. januar 2020 |access-date=27. januar 2020 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Agira]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| 2016 || DPR 20. julij 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/agira/|title=location di Agira}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Agrigento]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|| [[Alcamo]] || [[Provincia di Trapani|Trapani]] || 1631 ||Concessione per Decreto del Viceré di Sicilia del 1631&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.italiapedia.it/comune-di-lcamo_081-001| title=ÀLCAMO (TP)| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140426/http://www.italiapedia.it/comune-di-lcamo_081-001| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Augusta, Italija|Augusta]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 2022 ||DPR 13. junija 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.wltv.it/conferimento-del-title-di-citta-al-comune-di-augusta-il-2-dicembre-la-cerimonia-ufficiale/| title=Conferimento del title di “location” al Comune di Augusta}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Avola]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 1993 ||DPR 29. julija 1993&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-avola| title=Statuto di Avola}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bagheria]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 1981 ||DPR 5. decembra 1981&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bagheria/|title=Bagheria}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Barcellona Pozzo di Gotto]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| 1957 || DPR 12. avgusta 1957&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Bivona]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 1554 ||Privilegio di [[Carlo V]] del 22. maj 1554, esecutoriato il 16. junij 1554&lt;ref&gt;Marrone Antonino, ''Bivona location feudale vol. I'', Salvatore Sciascia editor, Caltanissetta-Roma 1987, pag. 152&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Calascibetta]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/calascibetta/|title=location di Calascibetta}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Calatafimi Segesta]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 2009 || DPR 2. aprila 2009&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.proloco-calatafimisegesta.it/pagine_link/originiestoria.html | title = Origini e storia della location su proloco-calatafimisegesta.it |access-date=16. december 2015 | archive-url = https://web.archive.org/web/20151222094622/http://www.proloco-calatafimisegesta.it/pagine_link/originiestoria.html | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Caltanissetta]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta|Caltanissetta]]|| ||location Feudale, elevata a [[Contea di Caltanissetta]] nel 1296{{navedi vir}}
|-
|| [[Caltagirone]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 1987 || DPR 6. aprila 1987&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.caltagirone.gov.it/Repowebsitery/caltagirone/Upload/2017/id_745/statuto_con_agg-_art.29bis_20.07.2017.pdf|title=Statuto del comune di Caltagirone}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Canicattì]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 1934 || RDL 19. februarja 1934&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Carini]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 1998 || DPR 20. januarja 1998&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Carlentini]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/carlentini/|title=location di Carlentini}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castellammare del Golfo]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 2016 ||&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.alpauno.com/castellammare-del-golfo-title-di-citta-arriva-il-decreto/ |title=Castellammare del Golfo-title di “location”, arriva il decreto |author=Michele Giuliano |website=Alpa Uno |date=29. januar 2016 |access-date=7. februar 2016 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.teleoccidente.it/wp/2016/01/29/castellammare-del-golfo-il-presidente-della-repubblica-concede-il-title-di-citta/ |title=Castellammare del Golfo, il presidente della Repubblica concede il title di “location” |author=Redazione |website=Tele Occidente canale 73 |date=29. januar 2016 |access-date=7. februar 2016 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castelvetrano]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 1936 || DCG 28. januarja 1936&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Castronovo di Sicilia]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/castronovo-di-sicilia/|title=Castronovo di Sicilia}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Catania]]''' || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|| [[Cefalù]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 2006 || DPR 12. decembra 2006 {{navedi vir|}}
|-
|| [[Comitini]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 2018 || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.agrigentonotizie.it/cronaca/comitini-diventa-citta-presidente-repubblica-dicembre-2018.html|title=Il presidente della Repubblica ha firmato: Comitini adesso è una location|16-12-2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Corleone]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 1556 || DPR 19. septembra 2011 (naslov, ki ga je 12. januarja 1556 podelil [[Karel V. Habsburški|Karel V.]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.araldicacivica.it/comune/corleone/ |title=Corleone – (PA) |website=Araldicacivica |access-date=29. januar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Custonaci]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 2004 || DPR 18. novembra 2004&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cittadicustonaci.it/cenni-storici |title=Cenni Storici di Custonaci |website=Custonaci portale sulla location Internazionale dei Marmi |access-date=10. marec 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Enna]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| || {{navedi vir}}
|-
|| [[Erice]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| || DPR 10. julija 1555&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.comune.erice.tp.it/s3prod/uploads/ckeditor/attachments/5/2/2/1/5/Statuto_in_vigore_2017.pdf}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Furci Siculo]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| 2019 || DPR 3. septembra 2019&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/furci-siculo/|title= Furci Siculo}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Giarre]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2025 || DPR 24. februarja 2025 &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://comune.giarre.ct.it/novita/conferimento-title-di-citta/ |title=Conferimento title di location |website=Comune di Giarre |date=4. marec 2025 |access-date=10. april 2025 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ispica]] || [[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]|| 1987 || DPR 12. oktobra 1987&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2836|title=Ispica già Spaccaforno decreto 1987-10-12 DPR, concessione di title di location|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Lentini]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 1990 || DPR 7. avgusta 1990&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Licata]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| ||''ab antiquo''&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-licata| title=Statuto di Licata}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Marsala]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|| [[Mazara del Vallo]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 1952 ||DPR 14. marca 1952&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Messina]]''' || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|| [[Milazzo]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/milazzo/|title=location di Milazzo}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Mineo, Italija|Mineo]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2004 ||Concessione dell'imperatore [[Carlo V]] il 27. junij 1543&lt;ref name=nobile-min&gt;Contratto del 18. april 1542 stipulato a Messina tra il procuratore di Mineo e il viceré. Il contratto fu ratificato dall'imperatore Carlo V il 27. junij 1543 - Il title fu concesso tacitamente e aggiunto in margine al documento. Cfr. Giuseppe Gambuzza, &quot;Mineo&quot;, 1995. Cfr. L'allegato &quot;B&quot; dello Statuto del Comune di Mineo pubblicato nella Gazzetta Ufficiale della Regione Siciliana parte I n. 32 del 30. julij 2004.&lt;/ref&gt;
|-
|[[Misterbianco]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2023 || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.catanianews.it/misterbianco-il-presidente-della-repubblica-sergio-mattarella-concede-al-comune-il-title-di-citta/|title=Misterbianco, il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella concede al comune il title di location|author=Ottavio Gintoli|website=Catania News|date=19. junij 2023|language=it|access-date=20. junij 2023}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; DPR del 26. maj 2023 
|-
|| [[Mistretta]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/mistretta/|title=Mistretta}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Modica]] || [[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]|| 1631 ||Koncesija z odlokom sicilijanskega podkralja 12. februarja 1631 {{navedi vir}}
|-
|| [[Monreale]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/monreale/|title=location di Monreale}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Naro]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 1525 || DCG 11. julija 1933&lt;ref name=ACSFascCom /&gt; (ottenne il title di location da [[Carlo V]] nel 1525 {{navedi vir}})
|-
|[[Nicosia, Italija|Nicosia]]
|[[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/nicosia/|title=location di Nicosia}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Noto, Italija|Noto]]
|[[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/noto/|title=location di Noto}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pachino]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 1990 || DPR 30. novembra 1990&lt;ref&gt;{{citat|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5006 |title= Pachino, decreto 1990-11-30 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Palermo]]''' || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|[[Partinico]]
|[[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]
|1800
|25. aprila 1800&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.comune.partinico.pa.it/?page_id=1464|title=Cenni storici Partinico}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Paternò]]|| [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 1983 || DPR 9. februarja 1983&lt;ref&gt;{{citat|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5878 |title= Paternò, decreto 1983-02-09 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt; (1473, 1753 {{navedi vir}})
|-
|| [[Patti]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| 1978 || DPR 26. junija 1978&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Piazza Armerina]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| 1989 || DPR 31. oktobra 1988&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Polizzi Generosa]]
|[[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/polizzi-generosa/|title=location di Polizzi Generosa}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Porto Empedocle]] ||[[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 2009 ||DPR 12. decembra 2009
|-
|| '''[[Ragusa]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]|| 1928 || RD 10. avgusta 1928&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Randazzo]] ||[[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]||1535 ||Concessione dell'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]] nel 1535&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.randazzo.ct.it/il_comune/statuto/statuto/statuto.pdf|title=Statuto Comunale della location di Randazzo, p. 9 e 17|3=24-06-2016|archive-date=7. avgust 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807230340/http://www.comune.randazzo.ct.it/il_comune/statuto/statuto/statuto.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Riposto]] ||[[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]||2016 ||DPR 20. decembra 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.riposto.ct.it |title=20-12-2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Rometta]]
|[[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/rometta/|title=location di Rometta}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Salemi]] ||[[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]||2000 ||DPR 24. aprila 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Sambuca di Sicilia]]
|[[Provincia di Agrigento|Agrigento]]
|
|''ab antiquo''&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-sambuca-di-sicilia| title=Statuto di Sambuca di Sicilia}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Cataldo, Italija|San Cataldo]]|| [[Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta|Caltanissetta]]|| 1865 || RD 18. septembra 1865, št. 2519&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.araldicacivica.it/pdf/decreti%20citta/cl/sancataldo.pdf | title = Regio Decreto di San Cataldo su araldicacivica.it |access-date=18. marec 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130927134545/http://www.araldicacivica.it/pdf/decreti%20citta/cl/sancataldo.pdf | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Santa Lucia del Mela]]
|[[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/santa-lucia-del-mela/|title=Santa Lucia del Mela}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sciacca]] ||[[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]
|| ||{{navedi vir}}
|-
|| '''[[Sirakuze]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| ||{{navedi vir}}
|-
|[[Sutera]]
|[[Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta|Caltanissetta]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sutera/|title=Sutera}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Taormina]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| || {{navedi vir}}
|-
|| [[Termini Imerese]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| || {{navedi vir}}
|-
|| '''[[Trapani]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]||1589 || Concessione di re [[Filippo II di Spagna|Filippo I di Sicilia]] nel 1589&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.trapaniinvittissima.it/files/1589_trapani_diventa_citta.pdf|title=1589 - Trapani diventa location (trascrizione del documento di nomina)|last=Accardi|first=Salvatore}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Troina]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| 2015 || DPR 11. decembra 2015&lt;ref&gt;''{{citat|url=http://www.vivienna.it/2015/12/11/presidente-repubblica-ha-insignito-troina-del-title-di-citta/|title=Presidente Repubblica ha insignito Troina del title di “location”}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}'', ''ViviEnna.it'', 11. december 2015.&lt;/ref&gt;
|-
|[[Tusa]]
|[[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/tusa/|title=location di Tusa}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Vittoria, Italija|Vittoria]]
|[[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]
|1984
|DPR 10. januarja 1984&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/vittoria/|title=location di Vittoria}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Vizzini]]
|[[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/vizzini/|title=location di Vizzini}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Toskana ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| '''[[Arezzo]]''' || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1750 ||Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref name=&quot;nobile-tos&quot;&gt;Con legge del Granduca di Toscana del 1º. oktober 1750 vennero riconosciute le 14 ''location nobili'' di Arezzo, Colle Val d'Elsa, Cortona, Firenze, Livorno, Montepulciano, Pescia, Pisa, Pistoia, Prato, Sansepolcro, San Miniato, Siena e Volterra e vinci. Vedi {{navedi splet |url=http://www.associazioneozone.net/territorio/ricerca-e-valorizzazione/il-concetto-di-citta-dal-medioevo-allepoca-moderna |title=Copia archiviata |access-date=28. november 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081201064747/http://www.associazioneozone.net/territorio/ricerca-e-valorizzazione/il-concetto-di-citta-dal-medioevo-allepoca-moderna/ }} e {{navedi splet |url=http://www.inghirami.it/Storia/Patriziato_e_cultura.pdf |title=Copia archiviata |access-date=28. november 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060507011241/http://www.inghirami.it/Storia/Patriziato_e_cultura.pdf }}.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Aulla]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1991 || DPR 12. decembra 1991&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Barga]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 1930 || RDL 17. maj &lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Borgo San Lorenzo]] || |[[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1986 || DPR 20. junija 1986&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Calci]]
|[[Provincia di Pisa|Pisa]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/calci/}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Capoliveri]]
|[[Provincia di Livorno|Livorno]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/capoliveri/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Carrara]]'''|| [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| || {{navedi vir}}
|-
|| [[Castelnuovo di Garfagnana]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 2010 || DPR 7. januarja 2010&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.castelnuovogarfagnana.org/corriere/mar10.pdf | title = Castelnuovo location, Corriere di Garfagnana, nuova serie, date XIX, n. 2,. marec 2010 |access-date=5. december 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150411174526/http://www.castelnuovogarfagnana.org/corriere/mar10.pdf | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Capdateri]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 2017 || DPR 27. februarja 2017&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.comune.capdateri.lu.it/node/17965|title = Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella ha riconosciuto a Capdateri il title di location|access-date = 30. marec 2017|website = comune.capdateri.lu.it|archive-date = 31. marec 2017|archive-url = https://web.archive.org/web/20170331025455/http://www.comune.capdateri.lu.it/node/17965|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castelfiorentino]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 2019 || DPR 15. julija 2019
|-
|| [[Castiglion Fiorentino]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1992 || DPR 23. novembra 1998
|-
|| [[Cecina, Italija|Cecina]] || |[[Provincia di Livorno|Livorno]] || || &lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/cecina/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Chiusi]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1934 || DCG 11. avgusta 1934&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Colle di Val d'Elsa]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1592 ||&lt;ref name=nobile-tos/&gt;
|-
|| [[Cortona]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref name=nobile-tos/&gt;
|-
|| [[Empoli]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1927 || RDL 23. oktobra 1927&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Fiesole]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 2001 || DPR 11. septembra 2001
|-
|| [[Figline e Incisa Valdarno]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 2016 || DPR 3. oktobra 2016
|-
|| '''[[Firence]]''' || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1750 ||Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=nobile-tos/&gt;
|-
|| [[Fivizzano]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1848 ||Privilegio del Granduca di Toscana [[Leopoldo II di Toscana|Leopoldo II]] del 6. julij 1848 {{navedi vir}}
|-
|| [[Follonica]] || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || 2006 || DPR 8. marca 2006&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.follonica.gr.it/il_comune/regolamenti/stemma_gonfalone/capo-iii.php|title=COMUNE DI FOLLONICA|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150418055523/http://www.comune.follonica.gr.it/il_comune/regolamenti/stemma_gonfalone/capo-iii.php}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Fucecchio]]
|[[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/fucecchio/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Grosseto]]''' || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || || ''ab antiquo''&lt;ref name=storiasanti&gt;Bruno Santi, ''Guida storico-artistica alla Maremma. Itinerari culturali nella provincia di Grosseto'', Siena, Nuova Immagine, 1995, pp.&amp;nbsp;123–127.&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Livorno]]''' || [[Provincia di Livorno|Livorno]] || 1606 e
1750
|Cer. 19. marec 1606&lt;ref&gt;Vedi {{navedi splet |url=http://www.associazionestoria.livorno.it/pdf/nsl_XIII_b.pdf |title=Copia archiviata |access-date=28. november 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111108115854/http://www.associazionestoria.livorno.it/pdf/nsl_XIII_b.pdf }}&lt;/ref&gt; e Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=nobile-tos/&gt;
|-
|| '''[[Lucca]]''' || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|| '''[[Massa, Italija|Massa]]''' || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1620 ||Elevata al rango di location da [[Ferdinando II de' Medici|Ferdinando II]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.treccani.it/enciclopedia/massa_res-f4302a52-bfad-11e1-bb7e-d5ce3506d72e_(Dizionario-di-Storia)/|title = Massa|access-date = 30. avgust 2015}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Massa Marittima]] || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || 1194 || Diploma di [[Enrico VI di Lussemburgo|Enrico VI]] del 1194&lt;ref&gt;{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/massa_marittima.pdf|title=Statuto del comune di Massa Marittima, Art.2}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Monsummano Terme]]
|[[Provincia di Pistoia|Pistoia]]
|1993
|DPR 29. julija 1993&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Montalcino]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 2021 || DPR 11. novembra 2021&lt;ref&gt;{{navedi splet| url = http://www.comunedimontalcino.it/index.php/it/home/notizie-dal-comune-home/item/979-montalcino-diventa-citta-dal-presidente-della-repubblica-il-decreto-con-il-riconoscimento-del-title| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Montecatini Terme]] || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1932 || RDL 25. januarja 1932&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Monte San Savino]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1991 || DPR 22. julija 1991&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.monte-san-savino.ar.it/|title=Vedi la voce &quot;Storia&quot; sul website del comune}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Montevarchi]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1942 || RDL 18. maja 1942&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Montepulciano]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1561 e
1750
| Bolla papale 10. november 1561 e Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref name=nobile-tos/&gt;&lt;ref&gt;Bolla del Papa Pio IV, in quanto sede vescovile e capoluogo di diocesi; {{collegamento interrotto|1={{citat|url=http://www.comune.montepulciano.siena.it/resources/regolamenti/statuto%20.pdf|title=vedi all'art. 2 dello Statuto}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} |date=aprile 2018 |bot=InternetArchiveBot }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Montopoli in Val d'Arno]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 2007 || DPR 4. aprila 2007
|-
|| [[Orbetello]] || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || 1939 || RDL 1. marca 1939&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/orbetello.pdf|title=Statuto del comune di Orbetello, Art. 4.1}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pescia]] || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1699 ||&lt;ref name=nobile-tos/&gt;
|-
|| [[Pienza]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1462
2004
| 13. avgust 1462 con la [[Bolla pontificia|bolla]] ''Pro excellenti'' di [[papa Pio II]]
Lettera del 15. marec 2004 dell’Ufficio Onorificenze e Araldica&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = https://www.academia.edu/12014855/Statuto_Comunale_e_Stemma_Araldico_di_Pienza |title = Statuto Comunale e Stemma Araldico di Pienza |author = Umberto Bindi, Rosamaria Trentadue |website = academia.edu |p=12, nota 1 |access-date = 23. avgust 2015}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pietrasanta]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 1841 || Privilegio del Granduca di Toscana [[Leopoldo II di Toscana|Leopoldo II]] del 1841 {{navedi vir}}
|-
|| [[Piombino]] || [[Provincia di Livorno|Livorno]] || 1927|| RD 4. septembra 1927
|-
|| '''[[Pisa]]''' || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref name=nobile-tos/&gt;
|-
|| '''[[Pistoia]]''' || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref name=nobile-tos/&gt;
|-
|| [[Poggibonsi]] || [[Provincia di Siena|Siena]] ||1220 e 1961|| Proclamata &quot;location imperiale&quot; dall'imperatore [[Federico II di Svevia]] nel 1220&lt;ref&gt;{{navedi splet |url = http://www.comune.poggibonsi.si.it/eventi-e-turismo/la-storia/ |title = La Storia |website = comune.poggibonsi.si.it |access-date = 23. avgust 2015 |archive-date = 2023-09-29 |archive-url = https://web.archive.org/web/20230929223956/https://www.comune.poggibonsi.si.it/eventi-e-turismo/la-storia/ |url-status = dead }}&lt;/ref&gt;; DPR 20. oktober 1961&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Pontedera]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 1930 || RDL 17. maj 1930&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Pontremoli]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1939 || DCG 6. marca 1939&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Portoferraio]]
|[[Provincia di Livorno|Livorno]]
|1637
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/portoferraio/| title = Città di Portoferraio – (LI)|access-date=2.7.2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Prato, Italija|Prato]]''' || [[Provincia di Prato|Prato]] || 1653 ||&lt;ref name=nobile-tos/&gt;
|-
|| [[Quarrata]] || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1969 || DPR 3. julija 1969&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[San Gimignano]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1936 || DCG 29. aprila 1936&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.comune.sangimignano.si.it/it/comune/statuti-e-regolamenti/statuti/statuto-del-comune-di-san-gimignano |title=Copia archiviata |access-date=4. april 2018 |archive-date=4. april 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180404201355/http://www.comune.sangimignano.si.it/it/comune/statuti-e-regolamenti/statuti/statuto-del-comune-di-san-gimignano |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Giovanni Valdarno]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1941 || RDL 16. septembra 1941&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[San Giuliano Terme]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 2024 || DPR 30. aprila 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.comune.sangiulianoterme.pisa.it/uploads/files/Segreteria%20Generale/Decreto%20Presidente%20della%20Repubblica%20-%20Conferimento%20title%20di%20Citt%C3%A0.pdf |title=Il title di &quot;location&quot; a San Giuliano Terme - Decreto Presidente della Repubblica |website=location di San Giuliano Terme |access-date=29. maj 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Miniato]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] ||1750 e 2014|| Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref&gt;Con legge del Granduca di Toscana del 1º. oktober 1750 vennero riconosciute le 14 location nobili di Arezzo, Colle Val d'Elsa, Cortona, Firenze, Livorno, Montepulciano, Pescia, Pisa, Pistoia, Prato, Sansepolcro, San Miniato, Siena e Volterra.&lt;/ref&gt;; DPR 17. julij 2014&lt;ref&gt;{{citat|url=http://iltirreno.gelocal.it/pontedera/cronaca/2015/02/28/news/san-miniato-si-riappropria-dello-stemma-e-del-title-di-citta-1.10952647|title=iltirreno.gelocal.it}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sansepolcro]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1520, 1750 e 1935 || Bolla ''Praexcellenti praeminentia'' di [[papa Leone X]] del 22. september 1520 e Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref name=nobile-tos/&gt;; DCG 26. marec 1935&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;, trascritto dalla Consulta Araldica il 28. marec 1935
|-
|| [[Seravezza]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 1975 || DPR 31. decembra 1975&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Siena]]''' || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref name=nobile-tos/&gt;
|-
|| [[Viareggio]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] ||1820|| Decreto della Duchessa di Lucca 7. junij 1820&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://iltirreno.gelocal.it/versilia/agenda/2010/06/11/news/giugno-1820-viareggio-diventa-citta-1.1910472|title=Giugno 1820: Viareggio diventa location|date=10. junij 2021|access-date=15. februar 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Vicopisano]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] ||2021|| DPR 22. decembra 2021&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.cascinanotizie.it/vicopisano-insignita-del-title-di-citt%C3%A0-dal-presidente-della-repubblica-sergio-mattarella|title=Vicopisano insignita del title di location dal Presidente della Repubblica, Sergio Mattarella|date=15. februar 2022|work=Cascina Notizie|access-date=15. februar 2022}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Villafranca in Lunigiana]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 2007 || DPR 22. oktobra 2007&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.virgoletta.eu/public/2012/news_dettagli.php?idnews{{=}}114|title=Consegna title location di Villafranca su virgoletta.eu|access-date=5. december 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140415061654/http://www.virgoletta.eu/public/2012/news_dettagli.php?idnews=114}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Vinci]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1954 || DPR 15. julija 1954&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.olmastrello.it/lo-stemma-di-vinci-in-quello-di-oggi-ce-anche-leonardo/|title=Lo stemma di Vinci. In quello di oggi c'è anche Leonardo|author=Paolo Santini|access-date=1º. oktober 2019|archive-date=2020-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200814234552/http://www.olmastrello.it/lo-stemma-di-vinci-in-quello-di-oggi-ce-anche-leonardo/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Volterra]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref name=nobile-tos/&gt;
|}

=== Trentino - Južna Tirolska ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|[[Ala, Italija|Ala]]
|[[Provincia autonoma di Trento|Trento]]
|1765
|decreto del 1765 dell’[[Giuseppe II d'Asburgo-Lorena|imperatore Giuseppe II]]&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/ala/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Arco, Italija|Arco]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]]|| || {{navedi vir}}
|-
|| '''[[Bolzano|Bolzano/Bozen]]''' || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1268 ||&lt;ref name=&quot;citta-taa&quot;&gt;location (Stadtgemeinde) dell'[[Impero austro-ungarico]]&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Briksen|Bressanone/Brixen]]|| [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1380 ||&lt;ref name=citta-taa/&gt;
|-
|| [[Brunico|Brunico/Bruneck]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1376 ||&lt;ref name=citta-taa/&gt;
|-
|| [[Klausen, Bocen|Chiusa/Klausen]]|| [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1308 ||&lt;ref name=citta-taa/&gt;
|-
|| [[Glorenza|Glorenza/Glurns]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1309 ||&lt;ref name=citta-taa/&gt;
|-
|| [[Leifers|Laives/Leifers]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1985 || DPGR 11. aprila 1985, št. 197/A&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.regione.taa.it/bur/pdf/I-II/1985/24/BO/BO24850134373.pdf|title=DECRETO DEL PRESIDENTE DELLA GIUNTA REGIONALE 11. april 1985, n. 197/A - Conferimento del title di location al Comune di Laives}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Levico Terme]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 1894 || I.R. Decreto 1. aprila 1894&lt;ref name=citta-taa/&gt;
|-
|| [[Merano|Meran/Meran]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1317 ||&lt;ref name=citta-taa/&gt;
|-
|| [[Pergine Valsugana]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 2012 ||&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.regione.taa.it/decreti/20121015_0043A.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20150323183444/http://www.regione.taa.it/decreti/20121015_0043A.pdf |title= Decreto del Presidente della Regione Autonoma Trentino-Alto Adige n.43/A del 15. oktober 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Riva del Garda]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Rovereto]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 1510 ||&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.bibliotecacivica.rovereto.tn.it/UploadDocs/238_InventarioArC1410_1815.pdf|title=Archivio comunale di Rovereto e archivi aggregati|archive-url=https://web.archive.org/web/20131216181702/http://www.bibliotecacivica.rovereto.tn.it/UploadDocs/238_InventarioArC1410_1815.pdf }}, cap. ''Comunità di Rovereto (ordinamento austriaco), 1509 - 1810 (con docc. fino al 1881)''&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Trento]]''' || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 1888 ||&lt;ref&gt;Nel 1888 Trento ottenne lo status di &quot;location a statuto proprio&quot;: Johann Rainer, ''La location a Statuto proprio in Austria nella seconda metà dell'Ottocento'', in ''Atti del convegno storico su &quot;Trento nell'età di Paolo Oss Mazzurana&quot;'', Società di studi trentini di scienze storiche, Trento, 1985.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Vipiteno|Vipiteno/Sterzing]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1304 ||&lt;ref name=citta-taa/&gt;
|}

=== Umbrija ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Amelia, Italija|Amelia]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 2007 || DPR 19. aprila 2007
|-
|| [[Assisi]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1312 || {{navedi vir}}
|-
|| [[Campello sul Clitunno]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] ||2017|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.duemondinews.com/campello-clitunno-ora-puo-chiamata-citta/ |title=Campello su Clitunno ora può essere chiamata Città|access-date=2.7.2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[location della Pieve]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1600 || Koncesija [[Papež Klemen VIII.|papeža Klemna VIII.]] {{navedi vir|}}
|-
|| [[location di Castello]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] ||
|{{navedi vir}}
|-
|| [[Deruta]] ||[[Provincia di Perugia|Perugia]] || 2023 || DPR 17. marca 2023&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.provincia.perugia.it/news/deruta-consegue-il-title-citta |title=Deruta consegue il title di “location” |website=Provincia di Perugia |date=26. november 2023 |access-date=31. januar 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Foligno]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1953 || DPCM 10. avgusta 1953&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Gualdo Tadino]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1833 ||Concessione di [[Papa Gregorio XVI]]
|-
|| [[Gubbio]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Montecastrilli]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/montecastrilli/| title=Città di Montecastrilli – (TR)|access-date=2.7.2026}}&lt;/ref&gt;
|-
||[[Montefalco]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1848 || Bolla del 9. maj 1848 di [[Papa Pio IX]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title=Montefalco | author=M. Mattioli |editor=S. p. A. Arti Grafiche Panetto &amp; Petrelli |location=Spoleto |date=1953 |p=12 |quote=Con Bolla del 9. maj 1848 il pontefice Pio IX la insignì [Montefalco] del title di location &quot; … Conferiamo a questa Terra, sita in Umbria, chiamata Montefalco, il first di location con i diritti, gli onori i privilegi inerenti…&quot;}} Si veda anche: {{navedi knjigo | title=Montefalco e il suo territorio. Guida turistica a cura dell'Associazione dei Quartieri di Montefalco | author=S. Nessi |editor=S. p. A. Arti Grafiche Panetto &amp; Petrelli |location=Spoleto |date=1980 |p=19}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Narni]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 1951 || DPCM 12. oktobra 1951&lt;ref&gt;Statuto comunale articolo 1{{navedi splet |url=https://www.comune.narni.tr.it/sites/default/files/documenti/2023-12/NuovoStatutoComunale2.pdf |title=Nuovo Statuto Comunale. Art.1 - Autonomia e ruolo del Comune |website=Comune di Narni |date=29. marec 2002 |access-date=31. januar 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Nocera Umbra]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/nocera-umbra/| title= Comune di Nocera Umbra – (PG)|access-date=2.7.2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Norcia]] ||[[Provincia di Perugia|Perugia]] || ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/norcia/| title=Città di Norcia – (PG)|access-date=2.7.2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Orvieto]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 1953 || DPCM 18. decembra 1953&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Perugia]]''' || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Sellano]] ||[[Provincia di Perugia|Perugia]] || 2016 || DPR 13. januarja 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sellano/| title=Città di Sellano – (PG)|access-date=2.7.2026}}&lt;/ref&gt;
|-
||[[Spoleto]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || ||''ab antiquo'' (cit. art. 2 comma 3 dello Statuto Comunale)
|-
|| '''[[Terni]]''' || [[Provincia di Terni|Terni]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Todi]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1994 || DPR 19. septembra 1994&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[San Gemini]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 1781 || Concessione Pontificia di Papa Pio VI del 1781&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.paesionline.it/italia/guida-san_gemini| title= San Gemini, la location dell'acqua in Umbria}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Dolina Aoste ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| '''[[Aosta]]''' || ''[[Dolina Aoste|Val d*Aosta]]''|| ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|}

=== Veneto ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Abano Terme]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1973 || DPR 26. junija 1973&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Adria]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || ||&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|| [[Agordo]] || [[Provincia di Belluno|Belluno]] ||1943 ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-agordo| title=Statuto di Agordo| accessdate=2025-07-03| archive-date=2021-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20210411184306/https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-agordo| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Albignasego]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2012 || DPR 29. oktobra 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.obizzi.it/nqcontent.cfm?a_id=15912 |title=Da Comune a location: il presidente della Repubblica ha detto sì alla location di Albignasego, cerimonia fissata il 1º. december |website=obizzi.it |editor=location di Albignasego |date=15. november 2012 |access-date=9. oktober 2017 |url-status=dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Arquà Petrarca]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2003 || DPR 24. junija 2003&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Arzignano]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1964 || DPR 14. avgusta 1964&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Asiago]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1924|| RDL 23. oktobra 1924&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Asolo]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1931 || DCG 9. julija 1931&lt;ref name=&quot;citta-ven&quot;&gt;Nel corso dell'Ottocento, il governo del [[Regno Lombardo-Veneto]] aveva fregiato con il title di ''location minori'' della Venezia i comuni di Adria, Asolo, Badia (oggi Badia Polesine), Ceneda, Chioggia, Cividale (oggi Cividale del Friuli), Cologna (oggi Cologna Veneta), Conegliano, Este, Lendinara, Lonigo, Montagnana, Oderzo, Pordenone, Portogruaro, Sacile, Schio e Serravalle. Per quanto riguarda Ceneda e Serravalle, poco dopo l'unità d'Italia sono state unificate nel nuovo comune di Vittorio Veneto, trasferendo a quest'ultimo il title. Vedi Ruggero Simonato, Roberto Sandron, ''Portogruaro nell'Ottocento: contesto storico e ambiente sociale'', Nuova Dimensione Editrice, 1995, pp. 18/21 {{citat|url=http://books.google.com/books?id=N0l_YaDTk1wC|title=Portogruaro nell’Ottocento: contesto storico e ambiente sociale - Google Libri}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Badia Polesine]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 1817 || RDL 16. aprila 1817&lt;ref name=citta-ven/&gt;, DCG 4. avgusta 1930&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Bassano del Grappa]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1760 || 1815 (''ab antiquo''&lt;ref name=&quot;regia-ven&quot; /&gt;) 
|-
|| '''[[Belluno]]''' || [[Provincia di Belluno|Belluno]] || 1816 ||''ab antiquo''&lt;ref name=regia-ven/&gt;
|-
|| [[Bovolone]] || [[Provincia di Verona|Verona]]|| 1994|| DPR 21. junija 1994&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Campodarsego]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2013|| DPR 3. decembra 2013&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/stemma/?id=863|title=Pagina di Campodarsego su araldicacivica.it|archive-url=https://web.archive.org/web/20131226024412/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/stemma/?id=863 }}, consultata il 25-12-2013&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Camisano Vicentino]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2021|| DPR 1. marca 2021
|-
|| [[Camposampiero]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2009|| DPR 20. julija 2009
|-
|| [[Caorle]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1983 || DPR 11. oktobra 1983&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Castel d'Azzano]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2021 || DPR 22. decembra 2021
|-
|| [[Castelfranco Veneto]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1860 || Decreto I.R. 5. november 1860&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/castelfranco_veneto.pdf|title=Comune di Castelfranco Veneto - Statuto}}.&lt;/ref&gt;
|-
| [[Cavarzere]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2004 || DPR 9. marca 2004&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://bur.regione.veneto.it/BurvServices/Pubblica/DettaglioAttoEntiVari.aspx?id=298952 |title= Bollettino Ufficiale della Regione Veneto n. 70 del 17. julij 2015}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cerea]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2006 || {{navedi vir}}
|-
|| [[Chiampo]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2010 || DPR 2. decembra 2010&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti/vi/chiampo.pdf |title=location di Chiampo – (VI) |website=Araldicacivica |access-date=24. marec 2025 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Chioggia]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| ||''ab antiquo''&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|| [[Cittadella, Italija|Cittadella]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1972 || DPR 6. maj 1972&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Cologna Veneta]] || [[Provincia di Verona|Verona]] ||1837 ||&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|| [[Conegliano]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1987 || DPR 3. novembra 1987&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|| [[Cornedo Vicentino]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2022 || DPR 10. januarja 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/cornedo-vicentino/|title=location di Cornedo Vicentino}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Eraclea]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2007 || DPR 2. februarja 2007
|-
|| [[Este, Italija|Este]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || ||&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|| [[Feltre]] || [[Provincia di Belluno|Belluno]] || 1952 ||&lt;ref name=citta-ven/&gt;, DPR 26. oktobra 1952&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Fratta Polesine]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 2011 ||DPR 11. februarja 2011
|-
|| [[Jesolo]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1983 || DPR 31. marca 1983&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Legnago]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 1993 || DPR 29. julija 1993&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Lendinara]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 1816 ||&lt;ref name=citta-ven/&gt;, DCG 28. aprila 1939&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Lonigo]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1832 || Sovrana Risoluzione 6. avgust 1832&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|| [[Loreo]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || ||&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= location di Loreo – (RO) |url= https://www.araldicacivica.it/comune/loreo/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Malo, Italija|Malo]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1984 || DPR 22. oktobra 1984&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= 
http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6584 |title= Malo, decreto 1984-10-22 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Marcon]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2021 || DPR 30. aprila 2021&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/ve/marcon_citta.pdf |title=location di Marcon – (VE) |website=Araldicacivica |access-date=12. marec 2025 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Marostica]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1962 || DPR 17. decembra 1962&lt;ref&gt;{{citat|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?3200|title=Marostica, decreto 1962-12-17 DPR, concessione di title di location}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Mestre]]&lt;ref&gt;Nel 1926 (R.D. 15. julij ) il comune di Mestre venne soppresso: da allora il centro abitato è [[Località abitata|località]] del comune di Venezia.&lt;/ref&gt;|| [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1923 || RD 23. avgusta 1923&lt;ref&gt;{{navedi splet |url = http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/pagina-speciale/?id=1831 |title = Circoscrizioni di Venezia |website = araldicacivica.it |access-date = 13. september 2015 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304053036/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/pagina-speciale/?id=1831 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = https://books.google.it/books?id=Y8bZBgAAQBAJ&amp;pg=PA107&amp;lpg=PA107&amp;dq=mestre+title+di+citt%C3%A0&amp;source=bl&amp;ots=U8N8DS1zRv&amp;sig=p7zz28M24-u7-CRDjS2e2qgsRs0&amp;hl=it&amp;sa=X&amp;ved=0CDYQ6AEwBGoVChMI2bLTtND0xwIVxcAUCh3CJgqw#v=onepage&amp;q=mestre%20title%20di%20citt%C3%A0&amp;f=false |p= 107 |title = Quartieri contesi. Convivenza, conflitti e governance nelle zone Stazione di… |access-date = 13. september 2015}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Mirano]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2002 || DPR 13. junija 2002
|-
|| [[Mogliano Veneto]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1988 || DPR 22. julija 1987&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4864 |title=
Mogliano Veneto, decreto 1987-07-22 DPR, concessione di title di location |website= Archivio Centrale dello Stato }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Monselice]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1960 || DPCM 7. junija 1960&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Montagnana]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || ||&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|| [[Montebelluna]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1972 || DPR 11. oktobra 1972&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5652 |title= Montebelluna, decreto 1972-10-11 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Montecchio. maj re]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2008 || DPR 2. maja 2008 {{navedi vir}}
|-
|| [[Montegrotto Terme]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1991 || DPR 22. julija 1991&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
||[[Motta di Livenza]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1991 || DPR 22. julija 1991&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5870 |title= Motta di Livenza, decreto 1991-07-22 DPR, concessione di title di location |website= Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
||[[Musile di Piave]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2019 || DPR 23. avgusta 2019&lt;ref&gt;{{navedi novice|url= https://www.veneziatoday.it/attualita/musile-di-piave-citta.html |title= Musile di Piave diventa location: la cerimonia con il prefetto e la cittadinanza |magazine= Venezia Today |date= 25. oktober 2019 |access-date= 7. april 2025 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Noale]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1999 || DPR 9. novembra 1999&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.comune.noale.ve.it/include/mostra_foto_allegato.php?servizio_egov=re&amp;idindice=1&amp;x= |title=Statuto del Comune di Noale |editor=comune.noale.ve.it |access-date=21. september 2014 |archive-date=5. marec 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305045829/http://www.comune.noale.ve.it/include/mostra_foto_allegato.php?servizio_egov=re&amp;idindice=1&amp;x= |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Oderzo]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || ||&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|| [[Oppeano]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011
|-
|| '''[[Padova]]''' || [[Provincia di Padova|Padova]] || ||''ab antiquo''&lt;ref name=regia-ven/&gt;; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|| [[Pastrengo]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2011 || DPR 15. julij 2011&lt;ref name=&quot;pastrengo&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.pastrengo.vr.it/po/attachment_news.php?id=12|title=DPR sul website del comune di Pastrengo|access-date=1. december 2011|archive-date=2016-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20161123202623/http://www.comune.pastrengo.vr.it/po/attachment_news.php?id=12|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Piazzola sul Brenta]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2006 || DPR 5. aprila 2006&lt;ref&gt;{{navedi novice| url= https://ricerca.gelocal.it/mattinopadova/archivio/mattinopadova/2006/05/07/MP2PO_MP204.html |title= Piazzola sul Brenta «promossa» location |magazine= il Mattino di Padova |date= 7. maj 2006}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pieve di Soligo]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2021 || DPR 8. aprila 2021
|-
|| [[Piove di Sacco]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1959 || DPR 26. avgusta 1959&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5868 |title= Piove di Sacco, decreto 1959-08-26 DPR, concessione di title di location |website= Archivio Centrale dello Stato }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Portogruaro]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1835 || Disp. Gov. 40.662 del 26. november 1835&lt;ref name=citta-ven/&gt;&lt;ref&gt;Vedi l'art. 6 dello Statuto comunale {{navedi splet |url=http://www.comune.portogruaro.ve.it/amministrazione/statuto/statutofrs.htm |title=Copia archiviata |access-date=26. november 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080907182745/http://www.comune.portogruaro.ve.it/amministrazione/statuto/statutofrs.htm }}.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Porto Viro]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 2001 || DPR 14. november 2001&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.portoviro.ro.it/stemma-e-storia.html|title=Stemma e storia (e title di location) su comune.portoviro.ro.it|date==05-12-2013|archive-date=10. december 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131210214027/http://www.comune.portoviro.ro.it/stemma-e-storia.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Riese Pio X]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2022 || DPR 10. januarja 2022
|-
|| [[Roncade]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2004 || DPR 16. januarja 2004
|-
|[[Rosolina]]
|[[Provincia di Rovigo|Rovigo]]
|2014
|DPR 23. oktobra 2014&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/rosolina/| title=Città di Rosolina – (RO)|access-date=2.7.2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Rovigo]]''' || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 1815 || location Regia, Patente sovrana 5. september 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Collezione di leggi e regolamenti pubblicati dall'Imp. Regio Governo delle Provincie venete, volume secondo, parte II, dal dì 10. julij a tutto. december 1815|date=1815|editor=per Francesco Andreola Tipografo privilegiato dell'E. I. R. G.|location=Venezia|p=64}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Donà di Piave]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1968|| DPR 12. novembra 1968&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= San Donà di Piave, decreto 1968-11-12 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6414 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Martino di Lupari]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2009 ||&lt;ref&gt;DPR 3. junija 2009&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Schio]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1817; 1870 ||&lt;ref name=citta-ven/&gt;, DM 29. avgusta 1870&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Selvazzano Dentro]]
|[[Provincia di Padova|Padova]]
|1997
|DPR 2. septembra 1997&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/selvazzano-dentro/ |title= location di Selvazzano Dentro – (PD) }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Thiene]]
|[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]]
|1845 e 1857
|&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.comune.thiene.vi.it/web/thiene/vivere/vivere-interna?p_p_id=ALFRESCO_MYPORTAL_CONTENT_PROXY_WAR_myportalportlet_INSTANCE_nc6A&amp;p_p_lifecycle=1&amp;p_p_state=normal&amp;p_p_mode=view&amp;template=/regioneveneto/myportal/html-generico-detail&amp;uuid=11e2f74a-0940-4962-8265-4abe55495175&amp;contentArea=_Thiene_vivere-interna_Body1_|title=Comune di Thiene - Vivere dettaglio - (MyP)|website= comune.thiene.vi.it|access-date=26. september 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Trebaseleghe]]
|[[Pokrajina Padova|Padova]]
|2023
|DPR 22. junija 2023&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.comune.trebaseleghe.pd.it/home/news-eventi/news/date-2023/07/citt--di-Trebaseleghe.html|title=Comune di Trebaseleghe - Conferimento title &quot;location di Trebaseleghe&quot;|website=www.comune.trebaseleghe.pd.it|language=it|access-date=5. julij 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Treviso]]''' || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || ||''ab antiquo''&lt;ref name=regia-ven/&gt;; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|| [[Valdagno]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1955 || DPR 31. avgusta 1955&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6243 |title= Valdagno, decreto 1955-08-31 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.valdagno.vi.it/a_247_IT_476_2.html|title=Statuto comunale|author=Comune di Valdagno|access-date=15. maj 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090924011126/http://www.comune.valdagno.vi.it/a_247_IT_476_2.html}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Benetke]]''' || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| ||''ab antiquo''&lt;ref name=regia-ven/&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|| '''[[Verona]]''' || [[Provincia di Verona|Verona]] || ||''ab antiquo''&lt;ref name=regia-ven/&gt;; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|| '''[[Vicenza]]''' || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || ||''ab antiquo''&lt;ref name=regia-ven/&gt;; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|[[Vigonza]]
|[[Provincia di Padova|Padova]]
|2015
|DPR 26. junija 2015&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= location di Vigonza – (PD) |url= https://www.araldicacivica.it/comune/vigonza/ }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Villafranca di Verona]] ||[[Provincia di Verona|Verona]] || 2008 || {{navedi vir}}
|-
|| [[Villorba]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2010 || DPR 6. julij 2010
|-
|| [[Vittorio Veneto]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || ||&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|}

== Mesto kot bivalno središče ==
{{Glavni članek|Seznam mest v Italiji}}
Kot večina modernih jezikov, je tudi italijanščina sprejela sledečo definicijo besede mesto (''città''): ''veliko naselje, kjer so stavbe postavljene po določenem načrtu tako, da ustvarjajo dobro prehodne [[ceste]] z utrjenim voziščem, v katerih je urejena [[javna služba]] in je poskrbljeno za možnost skupnega življenja''. V tem smislu se danes v Italiji običajno za smatrajo mesta spodaj navedena bivalna središča, kar pa ne pomeni, da se množica manjših bivalnih središč ne sme imenovati ''città''.

Seznam '''večjih''' in drugih pomembnejših (širše znanih) '''italijanskih mest''' (z več kot okoli 20.000 prebivalci; * več kot 100.000, ** več kot 200.000; *** več kot 500.000 prebivalcev; ****milijonsko mesto)

{| class=&quot;wikitable&quot;
|----- valign=&quot;top&quot;
|
*[[Abano Terme]]
*[[Acerbo]]
*[[Acerra]]
*[[Acireale]] (*)
*[[Acqui Terme]]
*[[Acri]]
*[[Adrano]]
*[[Adria]]
*[[Afragola]]
*[[Agrigento]] (*)
*[[Alatri]]
*[[Albano Laziale]]
*[[Albenga]]
*[[Alcamo]]
*[[Alessandria]] *
*[[Altamura]] (*)
*[[Amalfi]]
*[[Anagni]]
*[[Ancona]] *
*[[Andria]]
*[[Angri]]
*[[Anzio]] (*)
*[[Aosta]]
*[[Aprilia, Italija|Aprilia]] (*)
*[[Arbatax]]
*[[Arco]]
*[[Ardea, Lacij|Ardea]]
*[[Arezzo]] *
*[[Ariccia]]
*[[Arzignano]]
*[[Ascoli Piceno]] (*)
*[[Asola]]
*[[Assemini]]
*[[Assisi]]
*[[Asti]]
*[[Augusta]] *(*)
*[[Avellino]]
*[[Avezzano]]
*[[Avola]]
*[[Bagheria]]
*[[Bagnacavallo]]
*[[Bagno a Ripoli]]
*[[Bari]] **(**)
*[[Barletta]] (*)
*[[Bassano del Grappa]]
*[[Bastia Umbra]]
*[[Battipaglia]]
*[[Belluno]]
*[[Belpasso]]
*[[Benevento]]
*[[Bergamo]] *
*[[Biancavilla]]
*[[Biella]]
*[[Bisceglie]]
*[[Bitonto]] (*)
*[[Bologna]] **(**)
*[[Bolzano]] / Bozen *
*[[Borgomanero]]
*[[Borgo San Lorenzo]]
*[[Brescia]] **
*[[Bressanone]]/Brixen 
*[[Brindisi]] *
*[[Brisighella]]
*[[Bussolengo]] 
*[[Busto Arsizio]] (*)
|
*[[Cagliari]] *(*)
*[[Caltagirone]]
*[[Caltanissetta]] (*)
*[[Camaiore]]
*[[Campobasso]]
*[[Canicattì]]
*[[Canosa di Puglia]]
*[[Cantù]]
*[[Capoterra]]
*[[Carate Brianza]]
*[[Carbonia]]
*[[Carini]]
*[[Carlentini]]
*[[Carrara]] (*)
*[[Carpi]] (*)
*[[Casale Monferrato]]
*[[Casalgrande]]
*[[Caserta]]
*[[Casoria]]
*[[Cassano Magnago]]
*[[Castelfranco Emilia]]
*[[Castelfranco Veneto]]
*[[Castel Gandolfo]]
*[[Castellammare di Stabia]]
*[[Castel San Pietro Terme]]
*[[Castelvetrano]]
*[[Castiglione delle Stiviere]]
*[[Castrovillari]]
*[[Catania]] **(**)
*[[Catanzaro]] *
*[[Cattolica]]
*[[Cava de' Tirreni]]
*[[Ceccano]] 
*[[Cecina]]     
*[[Cefalù]]
*[[Cerignola]]
*[[Cerveteri]]
*[[Cervia]]
*[[Červinjan]] / Cervignano del Friuli
*[[Cesano Maderno]]
*[[Cesena]] (*)
*[[Cesenatico]]
*[[Chiavari]]
*[[Chieri]]
*[[Chieti]]
*[[Chioggia]]
*[[Chiusi]]
*[[Chivasso]]
*[[Campi Bisenzio]]
*[[Cittadella]]
*[[Città di Castello]]
*[[Čedad]] / Cividale del Friuli
*[[Civita Castellana]]
*[[Civitanova Marche]]
*[[Civitavecchia]]
*[[Codogno]]
*[[Codroipo]]
*[[Colle di Val d'Elsa]]
*[[Collegno]]
*[[Como]] (*)
*[[Conegliano]]
*[[Cordenons]]
|
*[[Corigliano Calabro]]
*[[Correggio (mesto)]]
*[[Comiso]]
*[[Cortina d'Ampezzo]]
*[[Cortona]]
*[[Cosenza]] (*)
*[[Crema]]
*[[Cremona]] (*)
*[[Crotone]] (*)
*[[Cuneo]]
*[[Desenzano del Garda]]
*[[Desio]]
*[[Domodossola]]
*[[Eboli]]
*[[Empoli]]
*[[Enna]]
*[[Erba]]
*[[Ercolano]]
*[[Erice]]
*[[Fabriano]]
*[[Faenza]]
*[[Falconara Marittima]]
*[[Fano]]
*[[Fasano]]
*[[Favara]]
*[[Feltre]]
*[[Ferentino]]  
*[[Fermo]]    
*[[Ferrara]] *
*[[Fidenza]]
*[[Firence]] **(**)
*[[Fiumicino]]
*[[Floridia]]    
*[[Foggia]] *
*[[Foligno]]
*[[Follonica]]
*Fondi
*[[Forlì]] *
*[[Forlimpopoli]]
*[[Formia]]
*[[Formigine]]
*[[Francavilla Fontana]]
*[[Frascati]]
*[[Frosinone]]
*[[Fucecchio]]
*[[Gaeta]]
*[[Gallarate]]
*[[Gallipoli]]
*[[Gela]] (*)
*[[Gumin]]/[[Humin]] (Gemona del Friuli)
*[[Genova]] ***(*)
*[[Genzano di Roma]]
*[[Giarre]]
*[[Ginosa]]
*[[Gioia Tauro]]
*[[Giulianova]]
*[[Giugliano in Campania]]
*[[Gorgonzola, Milano]]
*[[Gorica]] (Gorizia)
*[[Grado]]
* [[Grosseto]] (*)
*[[Grottaferrata]]
*[[Grottaglie]]
|
*[[Grugliasco]]
*[[Gualdo Tadino]]
*[[Guastalla]]
*[[Gubbio]]
*[[Guidonia Monticello]](*)
*[[Iglesias, Carbonia|Iglesias]]
*[[Imola]]
*[[Imperia]]
*[[Isernia]]
*[[Ispica]]
*[[Jesi]]
*[[Jesolo]]
*[[L'Aquila]]
*[[Lamezia Terme]] (*)
*[[La Spezia]]
*[[Latina]] *
*[[Latisana]]
*[[Lecce]] (*)
*[[Lecco]]
*[[Legnano]]
*[[Lentini]]
*[[Licata]]
*Lido di [[Ostia (Rim)|Ostia]]
*[[Lido di Venezia]]
*[[Lissone]]
*[[Livorno]] *
*[[Lodi]]
*[[Loreto]]
*[[Lucca]] (*)
*[[Lucera]]
*[[Lugo, Italija]]
*[[Macerata]]
*[[Manduria]]
*[[Manfredonia]]
*[[Maniago]]
*[[Mantova]] (*)
*[[Manzano]]
*[[Mariano Comense]]
*[[Marano di Napoli]]
*[[Marsala]] (*)
*[[Marsciano]]
*[[Martellago]]
*[[Martina Franca]] (*)
*[[Massa]]

*[[Massafra]]
*[[Massarossa]]
*[[Matera]]
*[[Mazara del Vallo]]
*[[Melfi]]
*[[Merano]]
*[[Messina]] **
*[[Milano]] ****(*)
*[[San Miniato]]
*[[Misilmeri]]
*[[Mira, Italija|Mira]]
*[[Mirandola (Emilija - Romanja)|Mirandola]]
*[[Mirano]]
*[[Modena]] *(*)
*[[Modica]]  (*)
*[[Mogliano Veneto]]
|
*[[Molfetta]]
*[[Moncalieri]]
*[[Mondovì]]
*[[Tržič, Italija|Tržič]] (Monfalcone)
*[[Monreale]]
*[[Monselice]]
*[[Monserrato]]
*[[Montalcino]]
*[[Montebelluna]]
*[[Montecchio. maj re]]
*[[Montefiascone]]
*[[Montemurlo]] 
*[[Montepulciano]]
*[[Monte San Savino]]
*[[Montesilvano]]
*[[Montevarchi]]
*[[Milje, Italija|Milje]] / Muggia
*[[Neapelj]] (Napoli ****)
*[[Narni]]
*[[Nettuno]]
*[[Nicastro]]
*[[Nichelino]]
*[[Nocera Inferiore]]
*[[Nola]]
*[[Noto]]
*[[Novara]] *
*[[Novi Ligure]]
*[[Oderzo]]
*[[Olbia - Tempio|Olbia]]
*[[Orosei]]
*[[Oristano]]
*[[Ortona]]
*[[Orvieto]]
*[[Osimo]]
*[[Ostuni]]
*[[Pachino]]
*[[Padova]] **
*[[Paese]]    
*[[Pagani]]
*[[Palermo]] ***(*)
*[[Palestrina]]
*[[Palma di Montechiaro]]
*[[Palmanova]]
*[[Palmi]]
*[[Parma]] *(*)
*[[Partinico]]
*[[Paternò]]
*[[Pavia]]
*[[Perugia]] *
*[[Pesaro]] (*)
*[[Pescara]] *
*[[Pescia]]
*[[Piacenza]] *
*[[Pienza]]
*[[Pietrasanta]]
*[[Pinerolo]]
*[[Piombino]]
*[[Pisa]] (*)
*[[Pistoia]] (*)
*[[Pitigliano]]
*[[Pizzo]]
*[[Poggibonsi]]
*[[Pomezia]]
|
*[[Pompeji]]
*[[Pontassieve]]
*[[Pontedera]]
*[[Porcia]]
*[[Pordenone]]
*[[Portici]]
*[[Porto Empedocle]]
*[[Portoferraio]]
*[[Portogruaro]]
*[[Potenza]] (*)
*[[Potenza Picena]]
*[[Pozzallo]]
*[[Pozzuoli]] (*)
*[[Prato]] **
*[[Quarrata]]
*[[Quartu Sant'Elena]] (*)
*[[Ragusa]]  (*)
*[[Rapallo]]
*[[Ravena]] *
*[[Recanati]]    
*[[Reggio di Calabria]] *(*)
*[[Reggio Emilia]] *(*)
*[[Rende]]
*[[Rho]] (*)
*[[Ribera]]
*[[Riccione]]
*[[Rieti]]
*[[Rimini]] *
*[[Riva del Garda]]
*[[Rivoli, Piemont|Rivoli]]
*[[Rim]] (Roma) ****(*)
*[[Ronke]] (Ronchi dei Legionari)
*[[Rosarno]]
*[[Roseto degli Abruzzi]]
*[[Rosolini]]   
*[[Rossano]] 
*[[Rovigo]]
*[[Ruma, Italija]]
*[[Sabaudia]]
*[[Sacile]]
*[[Salerno]] *
*[[Salò]]
*[[Salsomaggiore Terme]]
*[[San Benedetto del Tronto]]
*[[San Bonifacio]]
*[[San Dona di Piave]]
*[[San Gimignano]]
*[[San Giovanni Lupatoto]]
*[[San Quirico d'Orcia]]
*[[Sanremo]]
*[[Sansepolcro]]
*[[San Severo]]
*[[Sarno]]
*[[Saronno]]
*[[Sarzana]]
*[[Sassari]] *
*[[Sassuolo]]
*[[Savigliano]]
*[[Savignano sul Rubicone]]
*[[Savona]]
*[[Scafati]]
*[[Scandiano]]
*[[Sesto Fiorentino]]
*[[Scandici]]
*[[Sciacca]]
*[[Schio]]
|
*[[Scicli]] 
*[[Scorzè]] 
*[[Segni]]
*[[Selargius]]
*[[Senigallia]]
*[[Seregno]]
*[[Seriate]]
*[[Sestu]]
*[[Sestri Levante]]
*[[Settimo Torinese]]
*[[Sezze Romano|Sezze (Romano)]]
*[[Siderno]]
*[[Siena]] (*)
*[[Sinnai]]
*[[Sirakuze]] *
*[[Sondrio]]
*Sora
*[[Sorrento]]
*[[Spello]]
*[[Spilimbergo]]
*[[Spinea]]
*[[Spoleto]]
*[[Staranzano]]
*[[Sulmona]]
*[[Suzzara]]
*[[Taormina]]
*[[Taranto]] *
*[[Tarkvinija]] (prej Corneto)
*[[Tauria Nova]]
*[[Trbiž]] (Tarvisio)
*[[Teramo]]
*[[Termini Imerese]]
*[[Terracina]]
*[[Terni]] *
*[[Thiene]]
*[[Tivoli (Rim)|Tivoli]]
*[[Todi]]
*[[Tolentino]]
*[[Tolmeč]] (Tolmezzo)
*[[Torino]] ***(*)
*[[Torre Annunziata]]
*[[Torre del Greco]]
*[[Tortona]]
*[[Trani]]
*[[Trapani]]
*[[Trento]]*
*[[Treviso]]
*[[Trst]] / Trieste**
*[[Valenza]]
*[[Videm (Italija)|Videm]] (Udine)*
*[[Urbino]]
*[[Valdagno]]
*[[Varese]] (*)
*[[Vasto]]
*[[Velletri]]
*[[Venaria Reale]]
*[[Benetke]] ** (Venezia)
*[[Ventimiglia]]
*[[Verbania]]
|
*[[Vercelli]]
*[[Veroli]]
*[[Verona]] **
*[[Viadana]]
*[[Viareggio]]
*[[Vibo Valentia]]
*[[Vicenza]] *(*)
*[[Vigevano]]
*[[Vigonza]]
*[[Vigevano|Villabate]]
*[[Villafranca di Verona]]
*[[Vetralla]]
*[[Vinci]]
*[[Viterbo]]
*[[Vittoria]] (*)
*[[Vittorio Veneto]]
*[[Voghera]]
*[[Volterra]]
|}

== Glej tudi ==
*[[italijanske občine]]
*[[Seznam mest v Italiji]] 

[[Kategorija:Geografija Italije]]</text>
      <sha1>bq49ak7m241ea410jot4jcgz3n578qj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Podgorica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>97254</id>
    <revision>
      <id>6758030</id>
      <parentid>6710259</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:13:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Spomenik_kralju_Nikoli_u_Podgorici.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:Spomenik kralju Nikoli u Podgorici.jpg|]]. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6758030</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33204" sha1="fpzb483l4rnmijl20d1r4dnxg7a0w7t" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}
{{Infopolje Naselje
| name                 = Podgorica
| native_name          = Подгорица
| native_name_lang     = cnr
| other_name           = 
| settlement_type      = [[Seznam mest v Črni gori|Mesto]]
| official_name        = Подгорица
| image_skyline        = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1
 | image1              = PodgoricaOverview.jpg
 | image2              = Podgorica Trg Republike.JPG
 | image3              = Radio tower Podgorica.jpg
 | image4              = Crnogorsko Narodno Pozorište.JPG
 | image5              = Podgorica.JPG
 | image6              = Dva mosta panorama sm.jpg}}
| image_flag           = Flag of Podgorica.svg
| image_shield         = Podgorica Coat of Arms.png
| shield_link          = Grb
| seal_size            = 
| mapsize              = 230px
| map_caption          = Lega Podgorice v Črni gori
| pushpin_map          = Črna gora
| pushpin_relief       = 1
| coordinates          = 
|latd = 42 |latm = 26 |lats = 28.63 |latNS = N
|longd = 19 |longm = 15 |longs = 46.41 |longEW = E
| subdivision_type     = Država
| subdivision_name     = {{zastava|Črna gora}}
| subdivision_type1    = Občina
| subdivision_name1    = Glavno mesto Podgorica
| government_footnotes = 
| government_type      = 
| established_title    = Ustanovitev
| established_date     = pred 11. st.
| elevation_m          = 40
| area_footnotes       = 
| area_total_km2       = 108
| area_metro_km2       = 1441
| population_total     = 172139
| population_as_of     = 2023
| population_footnotes = &lt;ref name=&quot;popis2023&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| population_density_km2 = auto
| population_demonym     = Podgoričan, Podgoričanka
| timezone               = [[srednjeevropski čas|srednjeevropski]]
| utc_offset             = +1
| postal_code_type       = Poštne številke
| postal_code            = 81000–81124
| area_code              = +382 20
| registration_plate_type= [[Registrske tablice Črne gore|Avtomobilska oznaka]]
| registration_plate     = PG
|
}}
'''Pódgorica''' je glavno in največje mesto [[Črna gora|Črne gore]] z okoli 200.000 prebivalci (območje občine)

Med letoma [[1946]] in [[1992]] - v obdobju, ko je bila Črna gora kot [[Socialistična republika Črna gora]] in del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] (SFRJ) – se je mesto imenovalo '''Titograd''' (cirilica Титоград) v čast Josipu Brozu - Titu. Podgorica leži blizu ostankov rimskega mesta Dokleje. V srednjem veku je tukaj obstajalo naselje Ribnica, to ime je prvič omenjeno leta [[1326]]. Podgorica je bila od leta [[1878]] v sklopu Kneževine Črne gore.

Ugoden položaj Podgorice na sotočju rek [[Ribnica (Črna Gora)|Ribnice]] in [[Morača|Morače]] ter na stičišču rodovitne niške planote Zete in doline Bjelopavlići je spodbudil k poselitvi. Mesto je blizu zimskih smučarskih središč na severu in obmorskih letovišč na [[Jadransko morje|Jadranskem morju]].

Občina Podgorica pokriva 10% ozemlja Črne gore, v njej pa živi okoli 30% prebivalstva države. Je upravno središče države in gospodarsko, kulturno in izobraževalno središče. Univerza v Titogradu-Podgorici, zdaj imenovana [[Črnogorska univerza]], je bila ustanovljena leta 1974 in ima nekaj falultet s sedežem v druhih mestih: tri v [[Nikšić|Nikšiću]], dve v [[Kotor|Kotoru]], tri umetniške akademije pa imajo sedež na [[Cetinje|Cetinju]]. Poleg nje sta v Podgorici še dve zasebni univerzi: ''[[Univerzitet Donja Gorica]]'' in ''Sredozemska univerza'' (''Univerzitet Mediteran''). V Podgorici ima sedež tudi najvišja znanstvena in umetniška ustanova v državi, [[Črnogorska akademija znanosti in umetnosti]] (''Crnogorska akademija nauka i umjetnosti''-CANU), ki je bila ustanovljena leta 1976.  

== Etimologija ==
Ime ''Podgorica'' pomeni »[območje] pod Gorico«. ''Gorica'', kar pomeni »majhen hrib«, je ime enega od s cipresami pokritega griča (100 m nmv) nad središčem mesta (40 m nmv).

Približno 3 kilometre severozahodno od Podgorice ležijo ruševine rimskega mesta [[Doclea]], iz katerega je prihajal rimski cesar [[Dioklecijan]]. V poznejših stoletjih so Rimljani 'popravili' ime ''Dioclea'', napačno ugibajoč, da se je v ljudskem govoru izgubil i. ''Duklja'' je poznejša južnoslovanska različica te besede.

Mesto se je ob ustanovitvi (nekaj pred 11. stoletjem) imenovalo '''Birziminium'''. V srednjem veku je bilo znano kot '''Ribnica''' (črnogorska cirilica: Рибница). Ime Podgorica se je uporabljalo od leta 1326. Od leta 1946 do 1992 se je mesto imenovalo '''Titograd''' v čast [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]], nekdanjega predsednika Jugoslavije.

== Zgodovina ==
=== Zgodnja zgodovina ===
[[File:Doclea Roman city Podgorica.jpg|thumb|left|Doclea, rimsko mesto, sedež poznorimske province [[Prevalitanija|Prevalitanije]].]]
[[File:Ancient city Doclea - ruins 06.jpg|thumb|right|190px|Arheološki ostanki rimske Docleje.]]

Podgorica je na stičišču več zgodovinsko pomembnih poti, v bližini rek [[Zeta (reka)|Zeta]], Morača, Cijevna, Ribnica, Sitnica in Mareza v dolini [[Skadrsko jezero|Skadrskega jezera]] in blizu Jadranskega morja, v rodovitnih nižinah z ugodnim podnebjem. Najstarejša človeška naselja so bila v prazgodovini: najstarejši fizični ostanki so iz pozne [[Kamena doba|kamene dobe]].

V [[železna doba|železni dobi]] so območje med dolino Zete in Bjelopavlići zasedli dve ilirski plemeni, Labeati in Docleatae. Število prebivalcev mesta Doclea je bilo 8.000–10.000, v katerih so bila rešena vsa temeljna mestna vprašanja. Visoko gostoto prebivalstva (na območju polmera približno 10&amp;nbsp;km) so omogočili geografski položaj, ugodne podnebne in gospodarske razmere ter obrambni položaji, ki so bili takrat zelo pomembni.

=== Srednji vek ===
Od 5. stoletja našega štetja, s prihodom prvih [[Slovani|slovanskih]] in [[Avari|avarskih]] plemen in začetkom razpada [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je bilo območje priča številnim pomembnim dogodkom. S časom so utrdbe prenehale delovati in zgrajena so bila nova mesta; ustanovljeno je bilo novo naselje, verjetno poimenovano po reki Ribnici, na čigar bregovih je bilo mesto zgrajeno. Prvič je bilo omenjeno med vladavino [[Nemanjići|rodbine Nemanjić]], kot del [[Kraljevina Srbija (1217-1345)|srbskega kraljestva]]. Pomen Ribnice je bil njen položaj na križišču s komunikacijo z zahodom.

Ime Podgorica je bilo prvič omenjeno leta 1326 v sodnem dokumentu [[kotor]]skega arhiva. Mesto je bilo gospodarsko močno: trgovske poti med [[Dubrovniška republika|Republiko Raguso]] in Srbijo, ki so bile takrat dobro razvite, so potekale po cesti, ki je vodila v Podgorico skozi [[Trebinje]] in [[Nikšić]]. Podgorica je bila kot zasedeno križišče živahno regijsko središče trgovine in komunikacij. To je povečalo razvoj, gospodarsko moč, vojaško moč in strateški pomen mesta.

=== Osmansko cesarstvo ===
[[File:28iulsah.jpg|thumb|Pogled na trdnjavo Ribnica in Stari most, katoliška cerkev (desno), Debbaglarjev most, vladni dvorec in hotel Mirko Varoš (skrajno levo), pred letom 1901.]]
[[Osmansko cesarstvo]] je Podgorico zajelo leta 1474. Leta 1479 je postala ''kaza'' [[Skadrski sandžak|Skadrskega sandžaka]] (ki ga je zgodovinsko vodil albanski paša). Osmani so v Podgorici zgradili veliko trdnjavo, obstoječe naselje pa je z visoko razvitimi trgovskimi povezavami postalo glavni osmanski obrambni in napadalni bastijon v regiji. V začetku leta 1474 je osmanski sultan nameraval obnoviti Podgorico in Baleč ter ju naseliti s 5000 muslimanskimi družinami (večina takratnega albanskega ali slovanskega porekla) &lt;ref&gt;{{cite journal |last=Božić |first= Ivan |title= Nemirno pomorje XV veka |url=https://books.google.com/?id=X2AeAAAAMAAJ&amp;q=%D0%91%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D1%87&amp;dq=%D0%91%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D1%87 |year=1979 |publisher=Srpska književna zadruga |location=Beograd |language= sr  |oclc=5845972 |page=295 |quote= почетком 1474 ... о султановој намери да обнови Подгорицу и да је насели са пет хиљада турских домаћинстава, а исто тако да подигне из рушевина стари град Балеч}}&lt;/ref&gt;, da bi ustavil sodelovanje med [[Zetska država|Zetsko državo]] in [[Beneška Albanija|Beneško Albanijo]] (italijansko ''Albania Veneta'') &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Ćorović|first=Vladimir|title=Istorija Srba|year=2005|publisher=Zoograf|url=https://books.google.com/?id=IGotAQAAIAAJ&amp;q=%D0%91%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D1%87&amp;dq=%D0%91%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D1%87|accessdate=21 January 2012|page=357|language=sr|quote=...очвидно из разлога да спрече везе између Зећана и Албанаца}}&lt;/ref&gt;.

Podgorica je spet padla, a tokrat pod Osmani leta 1484 in značaj mesta se je močno spremenil. Osmani so mesto utrdili in postavili stolpe, vrata in obrambno obzidje, ki je dalo videz osmanskega vojaškega mesta.

Večini današnje Črne gore in Podgorici je med leti 1760–1831 vladala albanska družina Bushati iz Skadra, ki je vladala neodvisno od cesarske oblasti osmanskega sultana.
Leta 1864 je Podgorica postala ''kaze'' Skadrskega ''vilajeta'', imenovanega Böğürtlen ('robida', znana tudi kot Burguriçe).

7. oktobra 1874 so v nasilni reakciji na umor domačina po imenu Juso Mučin Krnić &lt;ref name=&quot;MJ&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_u_xix_vijeku/jusovaca_kazneni_zavod_u_podgorici.htm|author=Marijan-Mašo Miljić|title=''JUSOVAČA - KAZNENI ZAVOD U PODGORICI (1893 - 1945)''|language=sr|accessdate=January 5, 2019}}&lt;/ref&gt; osmanske sile v Podgorici ubile najmanj 15 ljudi &lt;ref name=&quot;INPP&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.in4s.net/izbliza-o-dalekom-podgoricki-pokolj-1874/|author=Perivoje Popović|work=ИН4С|title=''Изблиза о далеком: Подгорички покољ 1874.''|language=sr|date=November 7, 2016|accessdate=January 5, 2019}}&lt;/ref&gt;. O pokolu so poročali izven Črne gore in na koncu pripomogli k nastanku črnogorsko-osmanske vojne.

Ob koncu črnogorsko-osmanske vojne leta 1878 je [[berlinski kongres]] priznal velika ozemlja, vključno s Podgorico, kot del novo priznane [[Kraljevina Črna gora|kraljevine Črne gore]]. Takrat je bilo v Podgorici približno 1500 hiš, v katerih je živelo več kot 8000 ljudi - pravoslavne, rimskokatoliške in muslimanske vere.

=== Monarhiji Petrović in Karađorđević  ===
Berlinski kongres leta 1878, ko je bila Podgorica pripojena h kraljevini Črni gori, je označil konec štirih stoletij osmanske vladavine in začetek nove dobe za Podgorico in Črno goro. Prve oblike koncentracije kapitala so bile opažene leta 1902, ko so zgradili ceste do vseh sosednjih mest, tobak pa je postal prvi pomemben tržni proizvod Podgorice. Nato je leta 1904 hranilnica z imenom Zetska oblikovala prvo pomembno finančno institucijo in kmalu prerasla v Podgoričko banko.

[[Prva svetovna vojna]] je pomenila konec dinamičnega razvoja Podgorice, ki je bila do takrat največje mesto v novo razglašeni Kraljevini Črni gori. 10. avgusta 1914 je bilo v Podgorici od letalskih bombardiranj Avstro-Ogrske letalske enote ubitih devet vojaških oseb in 13 civilistov &lt;ref name=&quot;NBP&quot;&gt;[http://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:428126-Podgorica-Pustos-ostaje-ispod-bombi], Veliša Kadić, Večernje novosti, ''Podgorica: Pustoš ostaje ispod bombi'', 7 April 2013&lt;/ref&gt;. Mesto so leta 1915 bombardirali še trikrat. Podgorico je, kot tudi preostalo državo, od leta 1916 do 1918 zasedla [[Avstro-Ogrska]].

Po osvoboditvi zaveznikov leta 1918 je kontroverzna podgorska skupščina označila konec črnogorske državnosti, saj je bila Črna gora združena s [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevino Srbijo]] in vključena v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. V tem medvojnem obdobju je bilo prebivalcev mestne Podgorice približno 14.000 &lt;ref name=&quot;PK&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.privrednakomora.me/saopstenja/imperijal-bio-najljepsi|work=Privredna komora Crne Gore|title=''&quot;Imperijal&quot; bio najljepši''|language=sr|date=August 5, 2013|accessdate=June 9, 2019|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806071902/http://www.privrednakomora.me/saopstenja/imperijal-bio-najljepsi|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;.

V medvojnem obdobju (1918–1941) je imela Podgorica javna kopališča, saj večina prebivalcev ni imela svojih. Vendar je hotel Imperial, zgrajen leta 1925, imel dve kopalnici, kar je bilo takrat brez primere. Bil je eden od vsaj šestih hotelov, zgrajenih v mestu v medvojnem obdobju.

=== Druga svetovna vojna ===
[[File:Aerial photo of bombing of Podgorica.JPG|thumb|right|Bombardiranje Podgorice v drugi svetovni vojni]]
Po jugoslovanskem državnem udaru 27. marca 1941 so se v Podgorici odvijale demonstracije v podporo državnemu udaru{{sfn|Morrison|2009|p=51}}. Zaradi državnega udara se je Jugoslavija obrnila proti prejšnjemu zavezništvu z silami osi in bila pozneje napadena. Podgorica je bila med vojno bombardirana več kot 80-krat&lt;ref name=&quot;VTG&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.vijesti.me/vijesti/glavni-grad-je-47-godina-nosio-pogresno-ime-kako-je-titovgrad-postao-titograd-1007157|author=Boban Novović|work=Vijesti|title=''Glavni grad je 47 godina nosio pogrešno ime: Kako je Titovgrad postao Titograd?''|language=sr|format=via Wayback Machine|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181006121835/https://www.vijesti.me/vijesti/glavni-grad-je-47-godina-nosio-pogresno-ime-kako-je-titovgrad-postao-titograd-1007157|archivedate=October 6, 2018|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;. Mesto je [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] prvič bombardirala 6. aprila 1941. 5. maja 1944 je Podgorico s napadom na sile osi bombardirala USAAF; v bombnem napadu tistega dne je umrlo približno 400 civilistov&lt;ref name=&quot;Kovacevic57&quot;&gt;Kovačević, Branislav. ''Savezničko bombardovanje Crne Gore 1943. - 1944. godine''. Svjedočanstvo. Podgorica, 2003. (pg. 57)&lt;/ref&gt;. Mesto je bilo osvobojeno 19. decembra 1944. Po podatkih beograjskega Muzeja žrtev genocida je bilo v Podgorici med vojno ubitih 1691 ljudi&lt;ref name=&quot;MAKRO&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.makroekonomija.org/wp-content/uploads/cg-ww2.png|title=Stradanje stanovništva Crne Gore u Drugom svetskom ratu|work=Макроекономија|date=3 September 2016|accessdate=22 September 2019}}&lt;/ref&gt;.

=== SFR Jugoslavija ===
12. julija 1946 je Josip Broz Tito iz hotela ''Radovče'' opravil enega zgodnjih obiskov Podgorice, kjer je nagovoril z množico&lt;ref name=&quot;DTV&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.vijesti.me/forum/dolazi-tito-876935|author=Slobodan Vuković|work=Vijesti|title=''Dolazi Tito''|language=sr|format=via Wayback Machine|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160302095051/https://www.vijesti.me/forum/dolazi-tito-876935|archivedate=March 2, 2016|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;. To je bil prvi od petnajstih skupnih obiskov Tita v mestu po drugi svetovni vojni.

{{citatni blok| »Podgorica je uničena. Zgradili jo bomo v celoti, ker je naša odgovornost, ker to zahtevajo žrtve, ki jih je dala Podgorica! To bomo storili, to vam obljubim v imenu zvezne vlade.&quot;|Josip Broz Tito iz hotela Radovče 12. julija 1946.}}

Podpredsednik prezidija Ljudske skupščine Črne gore [[Andrija Mugoša]] je 25. julija 1948 skupaj s tajnikom Gavrom? Cemovićem podpisal zakon o spremembi imena Podgorice v '''''Titovgrad'''''. Zakon je bil retroaktivno aktiviran tako, da je sprememba imena veljala za vse zapise od 13. julija 1946, ko je postal prestolnica Črne gore znotraj novo nastale Socialistične federativne republike Jugoslavije. Vendar je v nasprotju s tem ''Službeni list'' ali pravni zakonik Jugoslavije zapisal ime ''[[Titograd]]'' brez črke 'v'. Posledica je bila, da se je ime '''''Titograd''''' uporabljalo pred oz. namesto ''Titovgrada''.

Poleg novega imena je Titograd videl ustanovitev novih tovarn. Tovarna Radoje Dakić, zgrajena leta 1946 za proizvodnjo težkih strojev, je postala eden največjih delodajalcev v Titogradu. Leta 1964 je Radoje Dakić dal delavcem v najem stanovanja v mestu &lt;ref name=&quot;Senat&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://senat.me/pogledajte-kako-je-izgledao-ugovor-o-radu-60-ih-u-fabrici-radoje-dakic/|title=''Pogledajte Kako Je Izgledao Ugovor O Radu ’60-Ih U Fabrici &quot;Radoje Dakić&quot;''|language=sr|date=May 8, 2018|accessdate=March 16, 2019|archive-date=2018-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180712164742/http://senat.me/pogledajte-kako-je-izgledao-ugovor-o-radu-60-ih-u-fabrici-radoje-dakic/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. V poznih 1960-ih so se mesta Titograd, Zadar in Mostar potegovala za izbrano mesto za razširitev aluminijske industrije v Jugoslaviji &lt;ref name=&quot;MKAP&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_od_1945/poceci_kombinata_aluminijuma_branko_kostic.html|author=Branko Kostić|work=Montenegrina|title=''POČECI KOMBINATA ALUMINIJUMA''|language=sr|accessdate=March 11, 2019}}&lt;/ref&gt;. V zelo spolitiziranem izbirnem postopku je bil na koncu izbran Titograd in Kombinat je bil zgrajen leta 1969. Leta 1974 je bila v Titogradu ustanovljena javna univerza Veljka Vlahovića. 15. aprila 1979 je mesto prizadel [[potres]] z magnitudo 6,9.

Titograd je bil v času protibirokratske revolucije Jugoslavije mesto množičnih protestov. 10. januarja 1989 je v mestu protestiralo več kot 10.000 ljudi.&lt;ref name=&quot;Vreme&quot;&gt;{{navedi splet|title=Serbian President: The Technology Of A Showdown|url=http://www.scc.rutgers.edu/serbian_digest/153/t153-3.htm|publisher=Vreme|author=Milan Milošević, Filip Švarm|date=1994-08-29|accessdate=2020-05-04|archive-date=2008-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20080509021919/http://www.scc.rutgers.edu/serbian_digest/153/t153-3.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Sodobna zgodovina ===
 
Ko je Jugoslavija začela razpadati, se je Titograd po referendumu 2. aprila 1992 preimenoval v Podgorico &lt;ref name=&quot;ZU&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://portalanalitika.me/clanak/240393/zivjeti-i-umrijeti-u-titogradu|work=Portal Analitika|author=Željko Vukmirović|title=''Živjeti i umrijeti u Titogradu''|language=sr|date=August 17, 2016|accessdate=January 31, 2019|archive-date=2019-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190201015752/https://portalanalitika.me/clanak/240393/zivjeti-i-umrijeti-u-titogradu|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Jugoslovanske vojne so v veliki meri zaobšle Črno goro, vendar je bila celotna država močno prizadeta z močno gospodarsko stagnacijo in hiperinflacijo, ki je trajala skozi 1990-ta zaradi mednarodnih sankcij. Leta 1999 je bila Podgorica med Natovim bombardiranjem Jugoslavije podvržena letalskim napadom &lt;ref name=&quot;WPPN&quot;&gt;[https://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/montenegro050399.htm?] William Booth, The Washington Post, ''NATO Bombs Hit Montenegro Homes'', str. A31, May 3, 1999&lt;/ref&gt;.

Po rezultatih referenduma o neodvisnosti maja 2006 je Podgorica postala uradna prestolnica neodvisne države.

13. oktobra 2008 je vsaj 10.000 ljudi protestiralo proti razglasitvi neodvisnosti Kosova &lt;ref name=&quot;DWKP&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.dw.com/bs/neredi-u-podgorici-zbog-kosova/a-3709049|agency=Deutsche Welle|title=''Neredi u Podgorici zbog Kosova''|language=sr|date=October 14, 2008|accessdate=March 16, 2019}}&lt;/ref&gt;. Oktobra 2015 so v Podgorici potekali protesti pred vstopom Črne gore v Nato. V demonstracijah z najmanj 5000 do 8000 ljudmi &lt;ref name=&quot;DWKC&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.dw.com/bs/crna-gora-protesti-i-ni%C5%A1ta/a-18847999|agency=Deutsche Welle|author=Nemanja Rujević|title=''Crna Gora: Protesti i ništa''|language=sr|date=November 15, 2015|accessdate=March 16, 2019}}&lt;/ref&gt;, je policija uporabila solzivec za razganjanje demonstrantov iz parlamenta. Protesti v mestu so se nadaljevali v času črnogorskih parlamentarnih volitev leta 2016. 22. februarja 2018 se je veteran jugoslovanske vojske ubil na ameriškem veleposlaništvu v Podgorici.

== Geografija ==
Podgorica leži v osrednji Črni gori. Območje prečka več rek, samo mesto je le 15 kilometrov severno od Skadrskega jezera. Skozi mesto tečeta reki [[Morača]] in Ribnica, v bližini pa Zeta, Cijevna, Sitnica in Mareza. Morača je največja reka v mestu, široka 70 m v bližini centra mesta in je na poti skozi mesto izklesala 20 m globok kanjon. Razen Morače in Zete, so druge reke le majhni potoki. Bogastvo vodnih teles je glavna značilnost mesta.

V nasprotju z večino Črne gore Podgorica leži na pretežno ravnem območju na severnem koncu Zetske planote, na nadmorski višini 40 m. Edine izjeme so griči nad mestom. Najpomembnejši je 130,3 m visok hrib Gorica, ki je dal mestu ime, in se dviga nad mestnim središčem. Drugi so Malo brdo (205,4 m), Velje brdo (283 m), Ljubović (101 m) in Dajbapska gora (172 m). Te so večinoma preveč strme za razvoj in tako omejujejo širitev mesta, zlasti na sever. Vendar pa urbanizacija posegla na spodnja pobočja gričev že od 1990-ih. Mesto Podgorice ima površino 108 kvadratnih kilometrov, medtem ko je dejansko urbanizirano območje veliko manjše.
&lt;gallery&gt;
Podgorica,_Montenegro_-_panoramio_(14).jpg|Kanjon reke Morače
Lago Skadar, Montenegro, 2014-04-14, DD 01.JPG| [[Skadrsko jezero]]]]
Nijagara_-_panoramio.jpg|Slapovi reke Cijevne blizu Podgorice
Zagoric.JPG|Panorama Podgorice
&lt;/gallery&gt;

=== Podnebje ===
[[File:Podgorica, piazza repubblica.JPG|thumb|right|180px|Trg neodvisnosti]]
Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi klimatski klasifikaciji]] ima Podgorica vlažno subtropsko podnebje (Cfa namesto Csa), saj je le en poletni mesec z manj kot 40 milimetri padavin, [29] z poletnimi vrhunci okoli 30&amp;nbsp;°C in zimske višine okoli 10&amp;nbsp;°C. Čeprav je mesto le kakih 35&amp;nbsp;km severno od Jadranskega morja, kraka Sredozemlja, gora Rumija deluje kot naravna ovira Dinarskega gorovja, ki ločuje kotlino Skadrskega jezera in območje Podgorice od morja, s čimer omejuje zmerni morski vpliv na lokalno klimo.

Povprečna letna količina padavin je 1659&amp;nbsp;mm, zaradi česar je Podgorica daleč najbolj mokra prestolnica v Evropi, Ljubljana je s 1362&amp;nbsp;mm druga. Temperatura približno 135 dni na leto presega 25&amp;nbsp;°C, povprečna dnevna temperatura pa je 15,6&amp;nbsp;°C. Število deževnih dni je približno 120, tistih z močnim vetrom pa okoli 60. Občasno močan severni veter vpliva na podnebje pozimi, zaradi vetrnega učinka zniža zaznano temperaturo za nekaj stopinj.

== Demografija ==
Čeprav je srednje velika po evropskih standardih, je Podgorica daleč največje mesto v Črni gori: tam živi skoraj tretjina državljanov Črne gore. Po popisu prebivalstva iz leta 2011 je v metropolitanski Podgorici živelo 185.937 ljudi, v samem mestu pa 150.977.

Od celotnega prebivalstva Podgorice je 48,73 % moških, 51,27 % pa žensk. Povprečna starost prebivalstva je 35,7. Srbščina je najbolj govorjeni jezik, 42,4 % podgoričanov pa se je opredelilo za svoj prvi jezik. Sledi mu črnogorščina z 41,17 %. Drugi pomembni jeziki v Podgorici so albanščina (5,53 %) in romščina (1,81 %).

Večina Podgoričanov je pravoslavnih kristjanov (78,27 %), medtem ko obstajajo pomembne manjšine muslimani (11,23 %) in katoliki (4,27 %).

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;14&quot; | Pregled števila prebivalstva po letih
|-
| [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2003]] || [[2011]] || [[2018]]
|-
| 14.369 || 19.868 || 35.054 || 61.727 || 96.074 || 117.875 || 136.473 || 150.977 || 199.715 
|-
|}

== Mestne znamenitosti ==
{{multiple image
|align=center
|image3=Titograd.jpg
|width3=255
|caption3= Mestna krajina
|image2=Podgorica.jpg
|width2=255
|caption2= Pogled z Gorice
|image1=Moj grad - panoramio.jpg
|width1=255
|caption1= Panorama
}}

Mešanica arhitekturnih slogov mesta odraža burno zgodovino mesta in države: ko je ena oblast zamenjala drugo, je bil vpeljan ustrezen slog.

Kot del Osmanskega cesarstva do leta 1878 ima Podgorica nekaj primerov osmanske arhitekture. Najstarejši deli mesta, Stara Varoš (staro mesto) in Drač so značilni za to, z dvema mošejama, turškim stolpom in ozkimi, vijugastimi ulicami.
[[File:Toranj na Dajbabskoj Gori.JPG|thumb|upright|Stolp Dajbabska Gora ponoči]]

Ko se je mesto vključilo v Črno goro, se je mestno jedro premaknilo na drugi breg reke Ribnice, kjer se je mesto razvijalo v bolj evropskem slogu: širše ulice s pravokotno mrežo. Ta del mesta danes velja za mestno središče in se imenuje [[Nova Varoš (razločitev)|Nova Varoš]] (Novo mesto).

Med drugo svetovno vojno je bila Podgorica skoraj do tal porušena, saj so jo več kot 70-krat bombardirali. Po osvoboditvi se je začela obnova, tako kot v drugih mestih Jugoslavije pod komunistično oblastjo. Postavljeni so bili masivni stanovanjski bloki z osnovno zasnovo, značilno za države vzhodnega bloka. Ves tisti del mesta na desnem bregu reke Morače je bil zgrajen na ta način.

V tem obdobju so bile postavljene glavne sodobne prometne arterije, ki so razširile pravokotno ulično postavitev središča mesta na jug in zahod. Stanovanjski in infrastrukturni razvoj v dobi SFRJ sta večinoma oblikovala postavitev današnje Podgorice in omogočala rast prebivalstva brez primerjave po drugi svetovni vojni.
&lt;gallery&gt;
Slika:SaborniHram.JPG|Rimski trg in Podgoriška stolnica.
Slika:Most_Blaža_Jovanovića.jpg|Most Blaža Jovanovića čez Moračo.
Podgorica_EKIP_and_Prva_TV_IMG_1286_82_Bulevar_D%C5%BEord%C5%BEa_Va%C5%A1ingtona.JPG|Stavba na ulici Georgea Washingtona
Slika:Blok_5_i_6.jpg|Stolpnice v Podgorici.
Slika:Delta City - panoramio.jpg| Delta Shopping Mall.
Slika:Bulevar Svetog Petra Cetinjskog, 2019.jpg|Bulevar Petra I. Črnogorskega
Slika:AerodromPodgorica.jpg|Letališče v Podgorici
&lt;/gallery&gt;

Pomemben napredek v podgoriški arhitekturi se je začel v poznih 1990-ih in od takrat se je obraz mesta hitro spremenil. Stanovanjska in poslovna gradnja hitro napredujeta in vključujeta sodobne arhitekturne trende iz stekla in jekla. V prizadevanju, da bi ustvarili prepoznavno in sodobno prestolnico države, mestne oblasti usmerjajo pomembne naložbe v mestne javne prostore. Tako je mesto pridobilo povsem nove trge in nekaj spomenikov. Nova mejnika sta pravoslavni hram Hristovog Vaskrsenja in most Millennium, ki sta glavni značilnosti podgoriške vedute.
{{wide image|Dva_mosta_Podgorica_banner.jpg|1400px|Panoramski pogled na Moskovski most (desno) in most Millennium (levo).}}

== Kultura ==
Podgorica je dom številnih črnogorskih kulturnih ustanov in prireditev. Gosti črnogorsko narodno gledališče in številne muzeje in galerije. Črnogorsko narodno gledališče je najpomembnejše gledališče ne samo v Podgorici, ampak v celotni Črni gori. Podgorica je tudi gostitelj Mestnega gledališča (Gradsko pozorište), ki vključuje Otroško gledališče in Lutkovno gledališče. Čeprav muzeji in galerije niso tako bogati kot zgodovinska kraljevska prestolnica Cetinje, obstaja nekaj muzejev:
[[File:Novi_Grad,_Podgorica,_Montenegro_-_panoramio_(9).jpg|thumb|left|200px|Notranjost stolnice Kristusovega vstajenja.]]
[[File:Royal Garden in Podgorica.jpg|thumb|right|200px|Nekdanja rezidenca kralja Nikole I. Petrovića,danes umetniška galerija.]]
[[Slika:Montenegrin National Theatre (cropped).jpg|sličica|200x200_pik|Črnogorsko narodno gledališče]]
[[File:Podgorica, museo nazionale, esterno 01.JPG|thumb|left|200px|Črnogorski narodni muzej]]

* Mestni muzej Podgorica (''Muzej grada Podgorice'') ohranja bogato dediščino Podgorice. Ustanovljen je bil leta 1950 in ima štiri zbirke: arheološko, etnografsko, zgodovinsko in kulturno-zgodovinsko. V njem so postavljeni artefakti iz rimskega in ilirskega obdobja.
* Arheološko raziskovalno središče (''Centar za arheološka istraživanja'') je bilo ustanovljeno leta 1961. Njegovo poslanstvo je zbiranje, razvrščanje, restavriranje in prikaz arheoloških najdišč.
* Muzej Marka Miljanova (Muzej Marka Miljanova) v Medunu prikazuje življenje v Črni gori v 19. stoletju.
* Prirodoslovni muzej (''Prirodnjački muzej'') prikazuje primerke črnogorske flore in favne. Ta muzej nima razstavnega prostora, kljub številnim predlogom in pobudam za njegovo izgradnjo.

V kompleksu ''Dvorak [[Družina Petrović-Njegoš|Petrovića]]'' (grad Petrovićev) v največjem javnem parku v Podgorici je vidna umetniška galerija. Grad kralja Nikolaja, ''Perjanički dom'' (Hiša častne straže), grajska kapela in okoliške stavbe so bili leta 1984 preurejeni v umetniško galerijo. Od leta 1995 je del Centra moderne umetnosti (''Centar savremenih umjetnosti'') in ima približno 1500 umetniški del. 
Pomembna kulturna ustanova, stara več kot petdeset let, je Kulturno-informativni center Budo Tomović (KIC Budo Tomović). Je javna ustanova, ki organizira različne umetniške dogodke, med drugim Podgoriško kulturno poletje, FIAT - Mednarodni festival alternativnega gledališča, DEUS - Decembrska umetniška scena.

== Gospodarstvo ==
[[File:Podgorica-Tuzi plantaze wineyard IMG 1318 Cijevna river.JPG|thumb|right|Pogled na vinograde Plantaže, največje enotno vinsko polje v Evropi.]]
Podgorica ni samo upravno središče Črne gore, ampak je tudi njen glavni gospodarski motor. Večina črnogorske industrijske, finančne in komercialne baze je v Podgorici.

Pred prvo svetovno vojno se je večina podgoriškega gospodarstva ukvarjala s trgovino in maloserijsko proizvodnjo, kar je bil ekonomski model, vzpostavljen v času dolge vladavine Osmanskega cesarstva. Po drugi svetovni vojni je Podgorica postala prestolnica Črne gore in žarišče hitre urbanizacije in industrializacije SFRJ. V mestu in okolici so bile ustanovljene industrije, kot so predelava aluminija in tobaka, tekstil, inženiring, proizvodnja vozil in proizvodnja vina. Leta 1981 je podgoriški BDP na prebivalca znašal 87 % jugoslovanskega povprečja.

V začetku 1990-ih so razpad Jugoslavije, jugoslovanske vojne in sankcije, ki jih je uvedla OZN, podgoriško industrijo pustile brez tradicionalnih trgov, dobaviteljev in razpoložljivih sredstev. To je v kombinaciji s tipičnimi prehodnimi pritiski privedlo do upada industrijske baze, kjer je propadlo veliko podjetij in na tisoče državljanov je ostalo brez zaposlitve. Kljub temu pa je nekaterim industrijam, vključno s podgoriško tovarno aluminija in Plantaže, uspelo preživeti in še danes največ prispevajo k črnogorskemu izvozu in industrijski proizvodnji.

Velika prisotnost vladnih in storitvenih sektorjev je gospodarstvo Podgorice rešila dolgotrajne stagnacije v recesiji konec 2000-ih, ki je močno prizadela Črno goro. Čeprav je sredi leta 2014 v Podgorici živelo približno 30 % državljanov Črne gore, je imela občina 44 % zaposlenih v državi. Od celotne mase izplačanih neto plač v Črni gori v tistem letu je bilo v Podgorici približno 47 %. 
&lt;gallery&gt;
File:Telenor.JPG|Telenor Center
File:DeltaPG.JPG|Delta City
File:PC Kruševac.JPG|TC Kruševac
&lt;/gallery&gt;

===Pobratena mesta===
Podgorica je pobratena z:
*{{flagicon|Severna Makedonija}} [[Skopje]], Severna Makedonija
*{{flagicon|ARM}} [[Erevan]], Armenija&lt;ref name=&quot;Yerevan partnerships&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.yerevan.am/3-233-233.html|title=Yerevan - Partner Cities|accessdate=2013-11-04|work=Yerevan Municipality Official Website|publisher=© 2005—2013 www.yerevan.am|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131105220142/http://www.yerevan.am/3-233-233.html|archivedate=5 November 2013|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Črni gori]]

== Sklici==
{{sklici|2}}

== Viri ==
*Milosavljević, Olivera (2003). &quot;Antibirokratska revolucija 1987-1989. godine&quot;. In Graovac, Igor; Fleck, Hans-Georg (eds.). Dijalog povjesničara - istoričara 8, Zadar (PDF) (in Serbian). Zagreb, Croatia: Political Science Research Centre Ltd. (PSRC) for Scientific Research Work / Zaklada Friedrich-Naumann. ISBN 953-6922-06-1. Archived from the original (PDF) on 28 September 2007. Retrieved 23 February 2013.CS1 maint: ref=harv (link)
*Morrison, Kenneth (2009). Nationalism, Identity and Statehood in Post-Yugoslav Montenegro. London: I.B. Tauris &amp; Co Ltd. ISBN 978-1-84511-710-8.

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki|Podgorica}}
{{Wikipotovanje|Podgorica}}
* [http://podgorica.me/ Uradno spletno mesto mesta Podgorica]
* [https://podgorica.travel/ Turistična organizacija Podgorice]

{{Črna gora}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Podgorica| ]]
[[Kategorija:Mesta v Črni gori]]
[[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]]
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]</text>
      <sha1>fpzb483l4rnmijl20d1r4dnxg7a0w7t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oljka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>97595</id>
    <revision>
      <id>6757925</id>
      <parentid>6556675</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:57:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Gojenje in uporaba */</comment>
      <origin>6757925</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5737" sha1="ng0eszmr98y9hftt8yivh5fnn0rzkin" xml:space="preserve">{{redirect|Oliva}}
{{Taksonomka
| color = lightgreen
| name = Oljka
| image = Olea europaea subsp europaeaOliveTree.jpg
| image_width = 240px
| image_caption = ''Olea europaea''&lt;br /&gt;[[Lizbona]], 2004
| regnum = [[Rastline|Plantae]] (rastline)
| divisio = [[Kritosemenke|Magnoliophyta]] (semenke)
| classis = [[Dvokaličnice|Magnoliopsida]] (dvokaličnice)
| ordo = [[Lamiales]] (ustnatičevci)
| familia = [[Oljkovke|Oleaceae]] (oljkovke)
| genus = ''[[Olea]]'' (oljka)
| species = '''''O. europaea'''''
| binomial = ''Olea europaea''
| binomial_authority = [[Carl Linnaeus|L.]]
}}

'''Oljka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Olea'''''), imenovana tudi '''oliva,''' je rod [[drevo|dreves]] iz družine [[oljkovka|oljkovk]] ali njihov [[plod]]. Oljka je manjše drevo, ki izhaja iz vzhodnega [[Sredozemlje|Sredozemlja]] ([[Sirija]], [[Anatolija|Mala Azija]], severni [[Iran]], jug [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]). V predklasični Grčiji so bile oljke glavni kmetijski proizvod, kar je povzročilo razširitev oljkarstva na zahodno Sredozemlje. Oljke dobro uspevajo na sredozemski [[apnenec|apnenčasti]] zemlji.

Na Slovenskem uspevata dve podvrsti: divja oljka (''Olea europea oleaster'') in gojena oljka (''Olea europea sativa''). Divja oljka raste v [[Istri]], navadno oljko pa predvsem gojijo, čeprav raste tudi v divjini. Divja oljka je manjša in ima manjše plodove.

Oljka je pomembna tudi v [[farmacija|farmaciji]] in [[kozmetika|kozmetiki]] in daje dve vrsti [[droga (farmacija)|drog]]: liste (''Oleae folium'') in olje (''Olivae oleum'').

== Gojenje in uporaba ==
[[Slika:Olea europaea1.jpg|200 px|thumb|right|Zelene olive]]

Plodovi oljke − imenovane prav tako oljke (tudi olive) − se že od [[antika|antičnih]] časov uporabljajo za pridobivanje [[oljčno olje|oljčnega olja]] ter kot hrana in zdravilno olje.

Zaradi trpkega okusa so jih često [[fermentacija|fermentirali]] ali jih namakali v slanici. Danes ne vemo natančno, kdaj so oljke začeli prvič namensko gojiti. Omenjajo jih že v [[Sveto pismo|Svetem pismu]] in v starih pesnitvah.

Oljke gojijo danes poleg v Sredozemlju tudi v južni [[Afrika|Afriki]], [[Avstralija|Avstraliji]], na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] in v [[Kalifornija|Kaliforniji]].

=== Uporaba v zdravilstvu ===
V [[zeliščarstvo|zeliščarstvu]] naj bi [[čaj]] iz posušenih ali svežih oljčnih listov pomagal zniževati [[krvni tlak]] in krvni sladkor.&lt;ref name=&quot;gale&quot;&gt;Katja, Toplak Gale. ''Zdravilne rastline na Slovenskem''. Mladinska knjiga, Ljubljana 2002. ISBN 86-11-15167-4 {{COBISS|ID=117423872}}&lt;/ref&gt; [[Oljčno olje]] se uporablja kot blago odvajalno sredstvo za otroke in slabotne bolnike. Za masažo se lahko uporablja oljčno olje v katerem so bila namočena razna [[zelišče|zelišča]], kot sta npr. [[šentjanževka]] in [[rožmarin]] ter vsebujejo [[dišavno olje|dišavna olja]]. V [[cvetno zdravljenje|cvetnem zdravljenju]] je Bachov cvetni pripravek Oljka narejen iz oljčnih cvetov (''Olea europaea'') in se uporablja pri telesni in duševni izčrpanosti.

== Oljka v mitologiji ==
[[Slika:Avgusta Šantel - Vas in oljčni okrasek.jpg|sličica|Grafika [[Avgusta Šantel|Avguste Šantel]] ''Vas in oljčni okrasek'' iz leta 1905]]
Oljka naj bi bila zelo zanimivo drevo tudi zato, ker je opisana v veliko mitih ter legendah. Zibelka evropske civilizacije je Stara Grčija in znano je, da naj bi bila prav ona eden izmed prvih krajev, kjer so našli oljčno drevo.
 
Mitološki nastanek mesta Aten naj bi bil zalo tesno povezan z oljko. Za »kralja« oziroma »kraljico« [[Atene|Aten]] sta se v spopadu pomerila Pozejdon, znan kot bog morja, ter boginja [[Minerva (mitologija)|Minerva]] znana kot zaveznica obrtnikov. Na oblast je uspelo priti boginji Minervi  zato, ker naj bi po ljudskem izročilu prav ona dala ter ustvarila oljčno drevo. Celemu ljudstvu se je to zdelo imenitno darilo. Kasneje so Antična ljudstva (Rimljani ter Grki) spletali vence narejene iz zimzelenih listov oljke za različne priložnosti npr. podarili so ga zmagovalcu olimpijskih iger). Drugi mit pa pravi, da je vladarica Aten postala boginja modrosti [[Atena]], ker naj bi tako kakor Minerva posvetila oljčno drevo grškemu narodu. V Stari Grčiji pa naj bi bila oljka tako cenjena, da je poleg umora veljal za najhujši zločin posek oljčnega drevesa. Največja ter najbolj prestižna nagrada na olimpijskih igrah je veljala amfora napolnjena z oljem oljk. Ko je prišlo obdobje Rimskega imperija, so Rimljani nadaljevali z grško tradicijo ter niso zmanjšali pomena in učinkovitosti oljčnega olja.

=== Oljka in oljčno olje v krščanstvu ===
V Sloveniji in Istri oljčno drevo od nekdaj velja za blagoslovljeno drevo. Najbolj znana je najverjetneje »[[cvetna nedelja]]«, (nedelja pred [[Velika noč|veliko nočjo]]), ko gredo ljudje z oljčnimi vejicami v cerkev. Pri kristjanih je oljka ohranila prav posebno mesto. Zgodba iz [[Sveto pismo|Svetega pisma]] pripoveduje, da je svet zajela velikanska poplava. Po njej naj bi umrli vsi ljudje, razen [[Noe]]ta in njegove družine, ker so po božjem navodilu zgradili veliko ladjo, kamor so sprejeli tudi vse vrste živali. Ko se je strahovito neurje umirilo, naj bi Noe izpustil golobico in po nekaj dneh naj bi se golobica srečno vrnila na ladjo, z oljčno vejico v svojem kljunu. V svetopisemski zgodbi je tako golobica z oljčno vejico prispodoba zaveze, ki jo je Bog sklenil z ljudmi, hkrati pa je simbol miru. V krščanskih cerkvah oljčnemu olju pravijo sveto olje, ker ga uporabljajo ob posvetitvah [[duhovnik]]ov, pri [[sveti krst|krstu]] in pri maziljenju močno bolnih in umirajočih.

== Sklici ==
&lt;references/&gt;

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Oljkovke]]</text>
      <sha1>ng0eszmr98y9hftt8yivh5fnn0rzkin</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Maribor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>97767</id>
    <revision>
      <id>6757997</id>
      <parentid>6743010</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:25:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6757997</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="77749" sha1="ba95r3sr13a0zbo66b8cvy38a0e0oab" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|ime=Maribor
|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]
| latd = 46 |latm = 33 |lats = 22 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 38 |longs = 43 |longEW = E
|osm={{openstreetmap|lat=46.5549|lon=15.6453|zoom=14}}
|slika={{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1
  |image1 = Maribor small panorama 20070107.jpg
  |image2 = Maribor, Slovenia (52219569827).jpg
  |image3 = FranciscanChurch Maribor.jpg
  |image4 = Maribor-TownHall.jpg
  |image5 = Grajski trg - panoramio.jpg
  |image6 = UniverzaMaribor.jpg}}
|napis={{nobreak|Od zgoraj:}}&lt;br&gt;Maribor in reka [[Drava]]&lt;br&gt;[[Narodni dom, Maribor|Narodni dom]], [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Bazilika Matere Usmiljenja]]&lt;br&gt;[[Mariborski rotovž|Rotovž]], [[Grajski trg, Maribor|Grajski trg]]&lt;br&gt;[[Univerza v Mariboru]]
|regija=Podravska regija
|pokrajina=Štajerska
|obcina=Maribor
|povrsina=40,99
|povrsina_ref=&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2620 |title=Naselje Maribor |accessdate=2024-09-15 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}&lt;/ref&gt;
|prebivalstvo=98097
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=274,7
|postna=2000
|posta=Maribor
|demonim=Mariborčan &lt;br /&gt; Mariborčanka
|geopedia=#L410_T13_F10147719_b4
|najdisi=Maribor}}
'''Máribor''' ({{Audio|Sl-Maribor.oga|izgovorjava}}) je mesto na [[Štajerska|Štajerskem]] v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Z 98.000 stalnimi prebivalci (2026) je drugo največje slovensko [[mesto]] ter sedež [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]]. Mesta občina Maribor šteje 114.301 prebivalcev (2025). Velja za gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, zdravstveno, trgovsko in turistično središče celotne severovzhodne Slovenije. Je središče [[Podravska regija|Podravske statistične regije]] in vzhodne [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|kohezijske]] regije; od 2026 pa je tudi sedež enega ministrstva [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|(za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]]). 

V Mariboru je sedež druge največje in obenem druge najstarejše slovenske univerze, [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] (ustanovljene 1975), privatne univerze Alme Mater in ene izmed dveh rimskokatoliških [[Nadškofija Maribor|nadškofij]] in [[Metropolija Maribor|metropolij]] na ozemlju Slovenije, kakor tudi Upravne enote Maribor in enega izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji. Maribor ima drugi [[Univerzitetni klinični center Maribor|Univerzitetni klinični center]] v državi, po novem s posebnim urgentnim centrom. Ponaša se tudi z drugim največjim mednarodnim letališčem ([[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Letališče Edvarda Rusjana]]) v državi.

Maribor leži na 274,7 m nadmorske višine,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2007-04-02 |archive-date=2007-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070926220446/http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 15° 39' 12&quot; zemljepisne dolžine in 46° 33' 39&quot; zemljepisne širine. Ima nadvse ugodno lego na križišču pomembnih evropskih poti, ob reki [[Drava|Dravi]], med [[Pohorje]]m na jugu, [[Kozjak]]om na zahodu in [[Slovenske gorice|Slovenskimi goricami]] na vzhodu, med [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] in [[Dravsko polje|Dravskim poljem]]. Najbližje vzpetine na severu mesta so [[Kalvarija]] (375 m), Mestni vrh (347 m), [[Piramida, Maribor|Piramida]] (386 m) ter Samotni bor (426 m), na severovzhodu [[Stolni vrh]] (383 m) in [[Meljski hrib]] (398 m), nekoliko v ozadju na severu še [[Samotni bor]] (426 m), proti zahodu mdr. [[Brestrniški vrh]] (489 m) in [[Lucijin breg]] (525 m) nad [[Kamnica, Maribor|Kamnico]], severneje pa [[Sveti Urban (hrib)|Sveti Urban]] (597 m) na stičišču Kobanskega/Kozjaka in Slovenskih goric.

Maribor se kot lokacija gradu v znanih virih prvič omenja leta 1164, kot naselje 1209, kot mesto pa 1254. Zaradi ugodne strateške lege se je hitro razvijal, še zlasti v 19. stoletju in do 20. stoletja postal pomembno industrijsko središče z lego ob železniški progi. Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] leta 1991 je Maribor zapadel v gospodarsko krizo zaradi zapiranja tovarn.

Leta 2000 je bil Maribor [[Alpsko mesto leta]], leta 2012 [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropska prestolnica kulture]] in Evropsko splavarsko mesto, leta 2013 pa Evropska prestolnica mladih.

== Ime ==
[[Slika:Pošta-Slovenije-750-letnica-prve-omembe-mesta-Maribor.jpg|left|thumb|175px|Priložnostna znamka Pošte Slovenije ob 750-letnici prve omembe mesta]]

Območje današnjega Maribora je bilo v začetku 12. stoletja del mejne grofije [[Franki|frankovske]] države. Da bi nadzorovali vhod v [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] pred madžarskimi vpadi so na današnji [[Piramida, Maribor|Piramidi]] postavili trdnjavo, grad, ki se v dokumentih prvič omenja 20. oktobra 1164 kot ''castrum Marchburch''. Ime izvira iz pojma ''grad v marki'', oziroma v nemščini ''Burg in der Mark'' ali ''Markpurg'', ''Markburg'' in kasneje ''Marburg''. Vendar pa je grad verjetno stal že pred datumom, saj se [[Bernard Mariborski]], mejni grof Podravske krajine iz rodu [[Spanheimi|Spanheimov]], s predikatom ''Mariborski'' omenja že leta 1124.&lt;ref name=&quot;CJ&quot;&gt;Curk, J. (1983). Str. 149.&lt;/ref&gt;

Leta 1209 je Maribor v listini vojvode Leopldi VI. Babenberžana omenjen kot trg (''forum'') ''Marchpurch''. V listini z dne 4. decembra 1254 se Maribor prvič omenja kot mesto (''civitatem'') ''Marpurg''. Vse do začetka 19. stoletja je mesto imelo le eno, nemško ime Marburg, ki so ga Slovenci popačili v ''Marprok'', tudi ''Morpoh''.

Da ne bi prihajalo do zamenjav z nemškim mestom [[Marburg]], ki leži v [[Hessen|Hessnu]] ob reki [[Lana|Lani]] (''Marburg an der Lahn''), so v 19. stoletju začeli zapisovati ime mesta kot ''Marburg an der Drau'' (nemško za ''Marburg na Dravi'').

Prvi zapis slovenskega imena Maribor je delo [[Stanko Vraz|Stanka Vraza]], in sicer v pismu [[Ljudevit Gaj|Ljudevitu Gaju]] 10. novembra 1836. Vraz je ime preprosto priredil iz nemškega Marburga tako, da je obdržal prvi del besede ''Mar'', nemški ''burg'' pa spremenil v slovenski ''bor'' – in sicer po zgledu, kakor so Nemci iz Branibora izpeljali [[Brandenburg]]. Sprva je sicer uporabljal obliko ''Marbor'', kasneje pa dosledno le ''Maribor''. Po letu 1838 so pričeli ime Maribor uporabljati tudi Vrazovi prijatelji. Zaradi odpora predvsem med Slovenci je borba za uveljavitev imena trajala naslednjih 25 let. Šele leta 1861, ko je tedanji državni poslanec [[Lovro Toman]], politik in pesnik, avtor prvega slovenskega necenzuriranega tiska, izdal pesem ''Mar i bor'' ter dal imenu tudi pomen, se je ime uveljavilo med Slovenci. Slovensko geslo mesta je tako postalo '''Mar i bor''' – ''mar'' mi je ''i''(in) ''bor''-im se za to mesto.

== Zgodovina ==
[[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 247 Marburg - Maribor.jpg|right|thumb|250px|Maribor, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Styriae Ducatus Fertilissimi Nova Geographica Descriptio'', bakrorez, Gradec 1678 ]]

=== Najstarejša poselitev ===

Najstarejši doslej znani sledovi poselitve mariborskega okoliša segajo v pozno 5. tisočletje pr. n. št., v čas, ko se je porajala bakrena doba. Ob gradnji mariborske obvoznice pri Radvanju so bile odkrite ostaline naselbine večjega obsega iz druge polovice 44. do 42. stoletja pr. n. št. Sledi naselbine iz približno istega časa so bile odkrite tudi v neposredni bližine cerkve v Spodnjih Hočah. Tudi za arheološka izkopavanja pod Meljskim hribom pri Malečniku se predpostavlja, da so iz istega časa. Keramične najdbe povezujejo vse tri naselbine z lasinjsko kulturo.

Pod Meljskim hribom pri Malečniku je časovno naslednja arheološko izpričana poselitev mariborskega okoliša, ki sodi v čas druge četrtine oz. sredine 4. tisočletja pr. n. št. Pripadala je Retz-Gajary kulturi, poimenovani tudi kot kultura keramike z brazdastim vrezom.

Do intenzivnejše poselitve mariborskega okoliša je prišlo ob koncu 3. tisočletja pr. n. št., z nastopom zgodnje bronaste dobe. V ta čas sodi vrček iz Smoletove ulice.

V pozni bronasti dobi, tj. v 13.–12. stoletju pr. n. št., v dobi kulture žarnih grobišč, ki je zajela skorajda vso evropsko celino, je prišlo do ponovne poselitve mariborskega okoliša. Iz tega obdobja je znana najdba iz Pekla pri Košakih.

Okoli leta 1000 pr. n. št. so se naselili ob Dravi med Ormožem in Rušami novi priseljenci. Ob Mladinski ulici je bilo iz tega obdobja odkrito žarno grobišče, ki izstopa zaradi bogatih grobnih pridatkih, predvsem po orožju kot so bronasti sulični osti, sekira in umetelno izdelani noži. Druga znana nekropola se je nahajala na Pobrežju.

Z nastopom nove dobe – železne dobe in z njo [[Halštatska kultura|halštatske kulture]] so se pojavile višinske naselbine. Takšna je bila poštela, v ustnem izročilu znana tudi kot staro mesto. Opuščena je bila sredi ali proti koncu 6. stoletja in ponovno poseljene v poznolatenskem obdobju ob koncu 1. oz. 2. stoletja.

V času rimske antične vladavine je v ravnici ob vznožju Pohorja od Ruš preko Radvanja, Betnave, Bohove, Hoč in Slivnice zrasla vrsta zaselkov in večjih kmetij, ''villae rusticae''.

=== Prva omemba ===

Mesto se je razvilo ob reki Dravi, zlasti na levem bregu pod tamkajšnjim gradom. Prva omemba gradu sega v leto 1164. Grad se je imenoval ''Marchburg'', kar v prevodu pomeni grad v marki (marka je bila obmejna grofija). Tedanji grad je stal na hribu Piramida, tik nad mestom.

Naselbina ni nastala pod samo trdnjavo; prvič zaradi pristave pod gradom in drugič zaradi močno zamočvirjenega jugozahodnega območja.{{cn}} Naselbina je nastala vzdolž današnje Koroške ceste z iztekom v današnji Glavni trg, na katerem sta se srečali pomembni poti iz Koroške proti Ptuju in iz Ljubljane proti Gradcu.

Prva omemba naselja Maribor je iz leta 1204. Omenjen je trg, ki stoji ob gradu. Leta 1254 je trg dobil mestne pravice. Z zmago [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa Habsburškega]] nad [[Otokar Premisl|Otokarjem II.]] leta 1278 se je začelo mesto naglo razvijati. Maribor je kljuboval obleganjem [[Matija Korvin|Matije Korvina]] leta 1480 in 1481 ter obleganjem Otomanskega cesarstva leta 1532 in 1683.

Mesto je ostalo pod oblastjo Habsburške monarhije vse do leta 1918.

=== Judovska skupnost ===
[[Slika:Jewish Tower and Synagogue Maribor Slovenia.JPG|thumb|right|250px|[[Židovski stolp]] in [[Sinagoga Maribor|sinagoga]]]]
V srednjem veku je bilo mesto center judovske skupnosti v tem območju. Prva omemba mariborskih [[Judje v Sloveniji|judov]] sega v leto 1277, ko so zapisali, da živijo v judovskem getu. [[Geto]] je bil lociran v jugovzhodnem delu mesta in je na vrhuncu obsegal veliko število ulic in del mestnega centra, prav tako del glavnega trga. V getu je bila sinagoga, judovsko pokopališče in Talmudska šola. Skupnost je bila najpomembnejša okoli leta 1410. Po letu 1450 so se okoliščine dramatično spremenile zaradi povečane konkurence, v povezavi s takratno ekonomsko krizo je bil to hud udarec za njihovo ekonomsko moč. Z dekretom [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] leta 1496 so morali zapustiti mesto, podobno kakor po vsej Sloveniji. Omejitve za bivanje in delovanje judov so ostale vse do leta 1861.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.jewishcommunity.si/jss/ENG-zgodovina.asp |title=Jewish community of Slovenia |accessdate=2011-08-19 |archive-date=2010-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100128114733/http://www.jewishcommunity.si/jss/ENG-zgodovina.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V Mariborski sinagogi je deloval sloviti rabin [[Israel Isserlein]], ki je bil glavni rabin za Koroško, Štajersko in Kranjsko. Večino življenja je preživel v Mariboru.

[[Mariborska sinagoga]], v kateri zdaj domuje ''Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor'', je ena najstarejših še ohranjenih sinagog v Evropi in ena od dveh (druga je v Lendavi) še ohranjenih v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.pmuzej-mb.si/stran.php?sinagoga-predstavitev |title=Maribor Synagogue |accessdate=2011-08-19 |archive-date=2008-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080612090604/http://www.pmuzej-mb.si/stran.php?sinagoga-predstavitev |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V mestu so še danes spomeniki in poimenovanja, ki spominjajo na judovsko skupnost, med drugim ''[[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]]'' in ''[[Židovski stolp]].''

=== Zgodnje 20. stoletje ===

Maribor je bil do druge svetovne vojne najhitreje razvijajoče se mesto v državi. Prevladovali so industrijski obrati v Melju, kjer še danes stoji veliko pomembnih industrijskih obratov. A med drugo svetovno vojno, ko ga je zavzel okupator, so ga zavezniški bombniki bombardirali, da je postal eno najbolj uničenih mest v Jugoslaviji, saj je bilo porušenih kar 47 % vseh stavb. Večino nastale škode so uspeli popraviti šele leta 1950.
{{razširi razdelek}}
=== Druga svetovna vojna ===
:''Glavni članek: [[Druga svetovna vojna na Slovenskem]]''

Po [[Aprilska vojna|napadu na Jugoslavijo]] 6. aprila 1941 je nemška vojska že 8. aprila zasedla Maribor. Kot večina severne Slovenije je pripadel [[Okupacija slovenskega ozemlja|nemški okupacijski coni]]. 26. aprila 1941 je Maribor obiskal [[Adolf Hitler]], vodja [[Tretji rajh|Nemškega rajha]]. V Mariborskem gradu se je sestal z mariborskim nacističnim vodstvom, nato si je ogledal porušeni Stari most. Maribor je bil poleg Pariza edino mesto izven meja Nemškega rajha, ki ga je Hitler osebno obiskal po zasedbi. 28. aprila 1941 je na zborovanju [[Sturmabteilung]] v Mariboru guverner Štajerske [[Siegfried Uiberreither]] dejal, da mu je Hitler že pred okupacijo dal ukaz: »Napravite mi to deželo spet nemško!» (''Machen Sie mir dieses Land wieder deutsch!'').&lt;ref&gt;Pogosto je zmotno prepričanje, da je Hitler ta stavek izjavil v govoru med obiskom Maribora 26. aprila 1941. Hitler v Mariboru sploh ni imel govora, ta stavek je znan le posredno iz Uiberreitherjeve izjave. Isto navodilo naj bi prejel tudi guverner Koroške Franz Kutschera.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Tone Ferenc: ''Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945'', str. 142&lt;/ref&gt;

Spodnja Štajerska je bila pred vojno razdeljena na okraje, ki pa so jih zaradi pomanjkanja nemškega uradništva in z namenom, da bi bila uprava na slovenskem Štajerskem enaka kot v pokrajinah nekdanje Avstrije, ukinili in uvedli okrožja. Dne 18. junija je šef civilne uprave izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje ter okrajno glavarstvo Ljutomer, ki je v upravnem pogledu bilo vključeno v podeželsko okrožje Radgona na avstrijskem Štajerskem. Obseg mestnega okrožja Maribor mesto (Marburg Stadt) je šef civilne uprave določil s posebno odredbo z dne 4. junija, ki je začela veljati 15. junija 1941, obsegalo pa je mestno občino Maribor in dele bivših okrajev Maribor desni in Maribor levi breg. Iz okraja Maribor desni breg so bile v mestno okrožje v celoti vključene občine [[Studenci pri Mariboru|Studenci]], [[Radvanje]] in [[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]] ter deli občin Hoče (katastrske občine [[Razvanje]], [[Pivola]], [[Zgornje Hoče]], [[Spodnje Hoče]], [[Bohova]] in [[Rogoza]]) in Limbuš (katastrske občine [[Limbuš]], [[Pekre]] in [[Hrastje, Maribor|Hrastje]]). Iz okraja Maribor levi breg deli občin Kamnica (katastrska občina [[Kamnica, Maribor|Kamnica]] in južni del katastrske občine [[Rošpoh, Maribor|Rošpoh]]) in Košaki (katastrske občine [[Košaki]], [[Pekel, Maribor|Pekel]], [[Počehova]], [[Meljski hrib]] in [[Krčevina pri Vurbergu|Krčevina]]). Preostali deli občin Kamnica, Košaki, Hoče in Limbuš so bili vključeni v okrožje Maribor podeželje. Mestno okrožje Maribor je okupator imenoval tudi Veliki Maribor (Gross Marburg). Dr. Uiberreither je priključitev sosednjih občin k mestu utemeljil s potrebo po zagotovitvi »primernega življenjskega prostora za nadaljnji razvoj Maribora«. Ob popisu prebivalstva, ki ga je okupator izvedel 10. oktobra 1941, je živelo v okrožju Maribor mesto, ki je takrat merilo 110 km2, 71.440 prebivalcev. Politični komisar okrožja Maribor mesto je postal Fritz Knaus, dotedanji politični komisar mesta Maribor. Okrožje Maribor podeželje (Marburg Land) so izoblikovali iz okrajev Maribor desni breg (11 občin in 5 katastrskih občin političnih občin Hoče in Limbuš), Maribor levi breg (12 občin in 11 katastrskih občin političnih občin Kamnica in Košaki), [[Radlje ob Dravi|Marenberg]] (7 občin), [[Slovenj Gradec]] (6 občin) in [[Slovenske Konjice]] (6 občin), in je bilo po velikosti (1.759 km2) ter številu prebivalstva (114.178) drugo največje okrožje v Spodnji Štajerski (večje je bilo le okrožje Celje).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|publisher=|last=Žnidarič|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;

[[slika:Bundesarchiv Bild 121-0723, Marburg-Drau, Adolf Hitler.jpg|thumb|200px|Adolf Hitler med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941. Na sliki z leve: Sigfried Uiberreither, [[Martin Bormann]], Adolf Hitler, [[Otto Dietrich]].]]

Okupatorska represija je bila v Mariboru posebej huda. Nemška oblast je uvedla močno raznarodovalno politiko: ukinila je slovensko šolstvo, prepovedala javno uporabo slovenščine in ponemčila osebna imena ter imena ulic. Več kot 5000 Mariborčanov je bilo hitro izgnanih v Srbijo, na Hrvaško in v Nemčijo. Od 1942 je bilo prepovedano tudi slovensko bogoslužje. V Mariboru so nacisti množično [[Represalije|streljali talce]] kot povračilni ukrep za nemške žrtve [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. 2. oktobra 1942 so v Mariboru na dvorišču sodnih zaporov ustrelili 143 talcev, kar je bil največji pomor talcev med drugo svetovno vojno na Slovenskem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=www.svobodnabeseda.si|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Prav tako je v Melju najkasneje maja 1941 nastalo taborišče za vojne ujetnike ''Stalag XVIII-D'' (tudi ''Stalag 306'').&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|work=Večer |accessdate=2018-08-22|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

29. aprila 1941 so trije mariborski dijaki pod vodstvom [[Bojan Ilich|Bojana Ilicha]] sežgali dva avtomobila nemške civilne uprave v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]], kar je bilo prvo dejanje odpora med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Junija 1941 je bil ustanovljen odbor [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] (OF), vendar je bilo njegovo delovanje v samem mestu zaradi represije zelo omejeno: sploh vodstvo se je zadrževalo v okoliških gozdovih (na Pohorju in na Kozjaku).

Med vojno so zavezniki (angleško-ameriško letalstvo) Maribor močno bombardirali, saj je bil pomembno industrijsko središče. Med drugim je na Teznem delovala Tovarna letalskih delov Štajerska (''Luftfahrtwerke Steiermark'', kasnejša [[Tovarna avtomobilov Maribor]]). Bombardiranja so se pričela 7. januarja 1944 (letalske alarme so sicer sprožali že od 9. septembra 1942). Na Maribor je bilo v 28 bombnih napadih odvrženih več kot 15.000 bomb, ki so skupaj terjale življenje 482 civilistov in jih ranile 352. Mnogo prebivalstva se je zaradi varnosti pred bombardiranji preselilo na podeželje. Zaradi bombardiranj so Nemci leta 1944 proizvodnjo preselili v podzemne dvorane.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/globoko-pod-zemljo-je-tovarna-o-kateri-ne-smemo-govoriti-6386171|title=Globoko pod zemljo je tovarna, o kateri ne smemo govoriti|work=Večer |accessdate=2018-08-22|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

Maribor je imel ob koncu vojne in umikanju sil osi v Avstrijo izjemen strateški pomen. 1. marca 1945 je bil v bombnem napadu popolnoma uničen [[Mariborski kolodvor|glavni kolodvor]], uničena sta bila tudi infekcijski in ginekološki oddelek bolnišnice. Čeprav sta bila med glavnimi cilji bombardiranj, sta glavni in železniški most prestala vojno. Zavezniki so Maribor zadnjič bombardirali še 12. aprila 1945. Okupatorska politika je bila ob samem koncu vojne nasilna, saj je imel Maribor velik strateški pomen za umikajoče se enote sil osi. Poleg tega so Nemci skušali sprazniti zapore in se znebiti čim več političnih zapornikov. Aprila je bilo v Mariboru postreljenih okoli 200 talcev, zadnji so bili pobiti 9. aprila v Spodnjem Radvanju. Nemška vojska je do konca aprila pri kmetijski šoli pod Kalvarijo izvajala posamezne usmrtitve, predvsem je šlo za dezerterje.

Odporniško gibanje (predvsem mladinske organizacije) je šele marca in aprila 1945 uspelo vzpostaviti večjo terensko prisotnost, vendar je imelo zaradi strahu med prebivalstvom vedno hude težave z novačenjem. Sredi marca so nemške oblasti aretirale več aktivistov, vendar odporniške mreže niso uspele uničiti.

Nemci so se začeli pripravljati na umik. Aprila 1945 je barvarski pionirski vod 364 nastavil eksploziv v več pomembnih javnih objektov, tudi na oba mostova čez Dravo. Vendar so Nemci z razstrelitvijo odlašali, ker niso želeli zapreti poti skupinam, ki so se čez Maribor umikale proti [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilju]]. OF je navezala stik z nekaterimi nemškimi častniki in se z njimi sporazumela, da do razstrelitev ni prišlo. Stotnik Franz Rajowtz, poveljnik vojaškega oddelka komande mesta, je s svojo enoto do svojega umika varoval javno infrastrukturo. Nemški poveljnik v Mariboru [[Max Kinzer]] je obljubil, da razstrelitev ne bo, in že 7. maja dal onesposobiti bombe na obeh mostovih. Štajersko komunistično vodstvo je 8. maja Nemcem zagrozilo s povračilnimi ukrepi, če bi prišlo do razstrelitev. Pomembno vlogo pri ohranitvi objektov je odigral tudi Franjo Novak, ki je izkoristil razglas po nemškem radiu, da bodo oblast v izrednih razmerah prevzeli posebni komisarji, in se 8. maja popoldne deželnemu svetu lažno predstavil kot novi pooblaščenec za Spodnjo Štajersko. Deželni svet je nasedel zvijači in Novak je razposlal razglas, da je po navodilih iz Berlina prepovedano vsakršno uničevanje infrastrukture. Iz uprave ''Volkssturm'' je dobil tudi nekaj zanesljivih stražarjev. V noči s 7. na 8. maj so Nemci uničili svoje protiletalske topove in municijo, 8. maja popoldne pa v Betnavskem gozdu odvečna vozila in drugo vojaško opremo.

V torek, 8. maja 1945 so se Nemci začeli množično umikati iz Maribora. 8. maja dopoldne se je skozi Maribor brez ustavljanja umaknil tudi vodja ustašev [[Ante Pavelić]], ki je potoval v konvoju.

V Mariboru so bili še vedno prisotni le terenski aktivisti OF. Ker se je [[Jugoslovanska armada]] (JA) pomikala proti Koroški in Prekmurju, v neposredni bližini Maribora ni bilo [[Partizanski odredi Slovenije|partizanskih]] enot, ki bi ga napadle in zasedle. Neposrednih bojev za osvoboditev Maribora tako ni bilo, kot tudi ni bilo slovesnega vkorakanja partizanske vojske, kakor drugod na Slovenskem. 8. maja zvečer so v Maribor prispeli le posamezni partizanski častniki, ki jih je JA pooblastila za prevzem oblasti in ki jim je uspelo prehiteti enote Bolgarske armade, ki so dosegle Pobrežje. Nova komanda mesta pod komandantom [[Štefan Pavšič|Štefanom Pavšičem - Jurom]] se je namestila v nekdanjem nemškem poveljstvu na Slomškovem trgu poleg gledališča, saj so tam že bile urejene vojaške pisarne in nameščeni telefoni.

V Mariboru je še vedno vladalo vojno stanje, saj Nemci med umikom niso prekinili ognja. Še 9. maja okoli 7.00 je bil na Teznem ustreljen meščan, ki je vihtel slovensko trobojnico. Nekoliko po 8.00 so se na Glavni trg pripeljali nemški tanki in streljali na prebivalstvo, ki se je začelo zbirati na ulicah. Življenje je izgubil aktivist OF, ki je pri [[Velika kavarna|Veliki kavarni]] izobešal slovensko trobojnico. Bolgarske enote so dosegle središče Maribora: okoli 9.00 je na Trgu revolucije padel pomočnik bolgarskega častnika.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kratek pregled narodnoosvobodilnega gibanja v zadnjih tednih okupacije|url=http://www.sistory.si/11686/7741|website=www.sistory.si|accessdate=2020-09-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Zadnje nemške vojaške enote so Maribor zapustile 9. maja zjutraj. Že dopoldne je zaokrožil slovenski časopis s pozdravnim besedilom, ki ga je sestavil [[Franjo Baš]], kustos pokrajinskega muzeja. V mesto so začeli prihajati tudi posamezni pripadniki OF in komunistični funkcionarji, vendar še vedno ni bilo partizanskih vojaških enot. To je za javni red in mir predstavljalo precejšen problem, med drugim zaradi plenjenja bolgarskih enot, ki so zaradi nemških zemljevidov, ki so jih uporabljale, Maribor imele za nemško mesto. Nekatere pomembnejše objekte (mdr. [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] in [[Studenci (železniška postaja)|železniško postajo Studenci]]) so uspešno zavarovali oddelki Narodne zaščite, ki je prevzela policijske naloge. Prva večja partizanska enota, III. brigada korpusa narodne obrambe, je v Maribor prispela šele 9. maja pozno popoldne.

Maribor je bil od večjih jugoslovanskih mest osvobojen zadnji. Uradna proslava osvoboditve je bila šele v nedeljo, 13. maja na Trgu svobode, kjer se je zbralo več tisoč Mariborčanov. Mariborski pregnanci, interniranci v koncentracijskih taboriščih, mobiliziranci in druge žrtve vojne so se pričeli vračati. Druga svetovna vojna je v Mariboru skupno terjala več kot 2600 smrtnih žrtev.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-22}}&lt;/ref&gt;

=== Socialistična Jugoslavija ===

Druga svetovna vojna je v Mariboru pustila katastrofalne posledice. Uničenega je bilo skoraj pol stanovanjskega fonda: predvojno raven je dosegel šele leta 1954.{{Citation needed}}

20. maja 1945 so začasne mestne oblasti večino pristojnosti predale mestnemu ljudskemu odboru.

V okviru Jugoslavije je bil Maribor eno največjih gospodarskih in industrijskih središč v državi in regij in je imel na ozemlju današnje občine konec 80. ali v začetku 90. let že več kot 120.000 prebivalcev, ne bistveno manj od polovice ljubljanskega prebivalstva, odtlej pa se njegova poseljenost polagoma zmanjšuje.

=== Slovenija ===
{{razširi razdelek}}
[[Slika:Glavni trg Maribor 2021.jpg|sličica|Obnovljen glavni trg (2021).]]
Po Slovenski osamosvojitvi je Maribor zadela huda brezposelnost kot posledica propada velikih podjetij, ki so izgubila jugoslovanski trg.

== Institucije ==
V Mariboru je vrsta institucij državnega pomena. Poleg mariborske univerze, ki ima članice v več slovenskih mestih in vključuje tudi [[Računalniški center Univerze v Mariboru|Računalniški center]] in [[Univerzitetni športni center Leona Štuklja]] ter Univerzitetno knjižnico. V Mariboru imajo sedež ustanove, ki so tudi nacionalnega pomena: [[Institut informacijskih znanosti|Institut informacijskih znanosti – IZUM]], [[Nova KBM]], [[Zavarovalnica Maribor]], [[SNG Maribor]], [[Univerzitetni klinični center Maribor]], [[Pošta Slovenije]], Nadškofija Maribor, [[Akvarij-terarij Maribor|Akvarij-terarij]], [[Slovenski podjetniški sklad]], [[Javna agencija Republike Slovenije za energijo]], [[Agencija za železniški promet]], okrajno, okrožno, delovno in višje sodišče in [[Upravna enota Maribor]]. Za javni transport skrbi [[Mestni promet Maribor]].

== Grb in zastava ==
{{posodobi|razdelek}}[[Slika:Maribor zastava.png|thumb|250px|Zastava občine Maribor]]
[[Grb]]u je osnova mestni [[pečat]]nik iz 14. stoletja, kjer so združeni srednjeveški heraldični [[simbol]]i: [[obzidje]], odprta [[mestna vrata]] in [[Golobi|golob]] nad njimi.

Grb ima obliko [[ščit]]a s poljem rdeče barve. Na rdečem polju je [[vhodni stolp]] z odprtimi vrati in dvignjeno mrežo, ki se dotika spodnje strani ščita. V stolpu nad vrati sta dve strelni lini. Na vsaki strani vhodnega stolpa je štirioglat stražni stolp s polkrožnim oknom, stranskim prizidkom in izstopajočim zobčastim [[parapet|nadzidkom]]. Stolpi imajo sedlaste strehe in na vsaki po dva zlata glaviča. Stolpi so med seboj povezani z nazobčanim zidom. Med stražnima stolpoma je bel golob z razprtimi krili, ki se spušča v navpičnem letu. Stolpi in obzidja so bele barve. Mreža je zlate barve.

Simbolizirani grad spominja na [[Gornji grad na Piramidi|(Gornji) grad na Piramidi]], po katerem je mesto dobilo ime. Golob je simbol [[Sveti Duh|Svetega Duha]], ki bedi nad mestom. Zavetnik mesta je [[sv. Janez Krstnik]].

Zastava, ki se navpično izobeša, je vzdolžno razdeljena po sredini na dve polji, v razmerju ena proti ena, od katerih je levo polje, gledano od spredaj, bele barve, desno polje pa rdeče barve. Razmerje med širino in višino zastave je ena proti dva. Na zastavi leži na spodnji polovici, pravokotno na širino zastave, grb v barvni upodobitvi. Grb je enako odmaknjen od levega in desnega roba zastave ter enako odmaknjen od spodnjega roba zastave in namišljene središčne črte zastave. Širina grba znaša 29 % širine zastave in višina grba znaša 48 % višine zastave. Grb je na rdečem barvnem polju zastave obdan s tankim belim robom v velikosti 1 % širine zastave.

== Uprava in mestni predeli ==
[[Slika:Maribor MCinKS.png|thumb|right|254x254px|Mariborske četrtne skupnosti]]
{{glavni|Mestna občina Maribor}}

Mesto Maribor ima tradicionalno številne mestne predele in naselja na obeh bregovih Drave, teritorialno pa se [[Mestna občina Maribor]] deli na 11 mestnih četrti in 6 krajevnih skupnosti v okolici mesta, ki spadajo v mestno občino:   
{| class=&quot;wikitable sortable mw-collapsible&quot; 
|'''mestni predeli na levem bregu Drave'''

*[[Center, Maribor|Center]] ''(Rotovž)''
*[[Lent]] oz. [[Pristan]]
*[[Koroška vrata]]
* ([[Kamnica, Maribor|Kamnica]])
*(Kolodvor)
* [[Melje]]
* ([[Piramida, Maribor|Piramida]])
* [[Mariborski park|Mestni park]]
* ([[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]])
*[[Ljudski vrt]]
* [[Košaki]]
* ([[Počehova]])
* ([[Ribniško selo]])
* ([[Malečnik|Malečnik)]]
* ([[Bezovje]])
* ([[Muzej na prostem Račji dvor|Račji dvor]])                                             
* ([[Vinarje, Maribor|Vinarje]])
* ([[Mariborski otok]])
| style=&quot;vertical-align:top;&quot; |'''na desnem bregu Drave'''
*[[Magdalena, Maribor|Magdalena]]   
*[[Tabor, Maribor|Tabor]] ([[Naselje Jugomont]], [[Betnavski park|Mariborske metropole]], [[S-21]], [[Vurnikova delavska kolonija|Vurnikova kolonija]]...)   
*[[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]] (in [[Špesovo selo]])   
*[[Stražunski gozd|Stražun]]   
*[[Greenwich, Maribor|Greenwich]]   
*[[Tezno]]   
*[[Studenci]]   
*[[Poljane, Maribor|Poljane]]   
*[[Damiševo naselje]]   
*[[Nova Vas, Maribor|Nova Vas]]   
*[[Borova vas]]   
*[[Orešje]]   
*[[Radvanje|(Spodnje in Zgornje) Radvanje]]   
*[[Betnava]]   
*[[Rožna dolina, Maribor|Rožna dolina]]   
*[[Dobrava, Maribor|Dobrava]]   
*[[Brezje, Maribor|Brezje]]   
*[[Pekrska gorca]]   
|
==== Mestne četrti so: ====

* [[Koroška vrata|Mestna četrt Koroška vrata]]
* [[Center, Maribor|Mestna četrt Center]]
* [[Mestna četrt Ivan Cankar]]
* [[Mestna četrt Studenci]]
* [[Magdalena, Maribor|Mestna četrt Magdalena]]
* [[Mestna četrt Tabor]]
* [[Nova vas, Maribor|Mestna četrt Nova vas]]
* [[Tezno|Mestna četrt Tezno]]
* [[Mestna četrt Pobrežje]]
* [[Mestna četrt Brezje-Dogoše-Zrkovci]]
* [[Mestna četrt Radvanje]]
|
==== Krajevne skupnosti so: ====

* [[Krajevna skupnost Bresternica-Gaj]]
* [[Kamnica, Maribor|Krajevna skupnost Kamnica]]
* [[Krajevna skupnost Malečnik-Ruperče]]
* [[Razvanje|Krajevna skupnost Razvanje]]
* [[Limbuš|Krajevna skupnost Limbuš]]
* [[Pekre|Krajevna skupnost Pekre]]
|}
'''Obmestje Maribora''' obsega predel med naselji [[Selnica ob Dravi]], [[Zgornja Kungota]], [[Pesnica pri Mariboru]], [[Meljski Hrib|Meljski hrib]], [[Pernica]], [[Ruperče]], [[Zgornja Korena]], [[Dvorjane]], [[Starše]], [[Rače]], [[Fram]], [[Hočko Pohorje]], [[Razvanje]], [[Pekre]], [[Limbuš]], [[Vrhov Dol|Vrhov dol]], [[Bistrica ob Dravi]] in [[Ruše]]. Satelitska naselja [[Hoče]], [[Miklavž na Dravskem polju]], [[Rače]], [[Spodnji Duplek]] in [[Limbuš]] so iz spalnih naselij prerasli v manjša zaposlitvena središča.   
=== Župani ===
{{glavni|Seznam županov in mestnih sodnikov Maribora}}

Župan mestne občine Maribor je od leta 2018 [[Saša Arsenovič]]. Prvi mariborski [[župan]] je postal leta 1798 [[Jožef Altmann]]. Po prvi svetovni vojni so bili do leta 1921 na čelu mesta vladni komisarji. Od leta 1931 je imelo mesto mestnega načelnika, zatem pa do okupacije leta 1941 predsednika mestnega sveta. Po drugi svetovni vojni je bil najprej imenovan komandant komande mesta, zatem pa do leta 1962 predsednik mestnega ljudskega odbora. Leta 1963 je bil izvoljen predsednik mestnega sveta, leta 1963 pa predsednik skupščine občine.

V samostojni Sloveniji je v Mariboru županovalo pet ljudi: [[Alojz Križman]], [[Boris Sovič]], [[Franc Kangler]], [[Andrej Fištravec]] in [[Saša Arsenovič]] (v tem vrstnem redu).

V času županovanja Andreja Fištravca je Maribor imel dva podžupana: Saša Pelko in Zdravko Luketič.

== Geografija ==
[[Slika:Maribor s Pohorja.jpg|right|thumb|250px|Maribor s [[Pohorje|Pohorja]]]]
Maribor leži na 269,5 m [[nadmorska višina|nadmorske višine]], 15° 39' 12&quot; [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]] in 46° 33' 39&quot; [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]. Prednost lege je predvsem dobra prometna (cestna in železniška) povezava Maribora s pomembnimi mesti v okolici, kot so [[Ljubljana]], [[Zagreb]] in [[Gradec]] (Graz).

=== Podnebje ===
Povprečna letna [[temperatura]] [[zrak]]a je 9,0&amp;nbsp;°C. Najnižja mesečna povprečna temperatura je v januarju -2,3&amp;nbsp;°C, najvišja pa v juliju 20,7&amp;nbsp;°C. Zime so precej mrzle, pomladi zgodnje, poletja vroča, jeseni pa tople. Ugodnost klime izpričuje tudi večstoletna vinogradniška tradicija.&lt;ref name=&quot;sp-podatki&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=216 |title=Osnovni podatki o mestu Maribor |accessdate=2007-10-12 |archive-date=2007-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071110002533/http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=216 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Povprečje letnih padavin je 1050&amp;nbsp;mm; največ jih je v maju, juniju in juliju. Jesenski meseci so razmeroma suhi. Mariborsko podnebje odlikujejo sončni dnevi; na leto jih je v povprečju kar 266. Megle v Mariboru ni veliko; ob naraščanju vlažnosti in oblačnosti se pojavlja novembra in decembra.&lt;ref name=&quot;sp-podatki&quot; /&gt;

==Demografija==
&lt;center&gt;
'''Razvoj prebivalstva na današnjem ozemlju Mestne občine Maribor&lt;ref&gt;[http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2654911S&amp;ti=Podatki+s+podro%E8ja+demografije+(projekt+Urban+Audit)+za+ob%E8ini+Ljubljana+in+Maribor&amp;path=../Database/Splosno/26_kazalniki/30_26549_UrbAudit/&amp;lang=2 Tabela: Podatki s področja demografije (projekt Urban Audit) za občini Ljubljana in Maribor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100430142515/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2654911S&amp;ti=Podatki+s+podro%E8ja+demografije+%28projekt+Urban+Audit%29+za+ob%E8ini+Ljubljana+in+Maribor&amp;path=../Database/Splosno/26_kazalniki/30_26549_UrbAudit/&amp;lang=2 |date=2010-04-30 }} ter Podatkovni portal SI-STAT, Demografsko in socialno področje, Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno&lt;/ref&gt;'''
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;&quot;
|-
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 1991
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 1996
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2002
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2004
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2006
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2008
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2010
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2012
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2014
|-  style=&quot;color:#000; background:#d1e8ff;&quot;
|| 119.828
|| 116.147
|| 110.668
|| 112.558
|| 111.073
|| 111.340
|| 112.346
|| 111.550
|| 112.088
|} 
&lt;/center&gt;

== Znane osebnosti ==
{{glavni članek|Seznam osebnosti iz občine Maribor}}

V Mariboru so se rodile oziroma so tam delovale številne znane osebnosti:
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Bjanka Adžić Ursulov]], kostumografka in scenografka 
*[[Anton Aškerc]], pesnik, prevajalec in urednik
*[[Jožef Altmann]], prvi župan
*[[Ernest Anželj]], brigadir Slovenske vojske, veteran
*[[Branko Avsenak]], časnikar, urednik, prevajalec
* [[Tomaž Barada]], taekwondoist
* [[Franjo Baš]], etnolog in zgodovinar
* [[Sani Bečirovič]], košarkar
* [[Emerik Beran]], violončelist, glasbeni organizator, skladatelj
*[[Berta Bergant Bukšek]], igralka
*[[Polde Bibič]], igralec, publicist
*[[Anton Blatnik]], kipar in restavrator
*[[Oto Blaznik]], nogometaš (1. kapetan NK Maribor 1960)
* [[Fredi Bobič]], nogometaš
*[[Anton Bogov]], baletnik
*[[Berta Bojetu Boeta]], igralka, književnica
*[[Vinko Borec]], gospodarstvenik, politik
* [[Božidar Borko]], urednik, publicist
* [[Elko Borko]], ginekolog, porodničar, zgodovinar medicine
* [[Peter Boštjančič]], igralec
* [[Vladimir Bračič]], geograf, prvi rektor Univerze v Mariboru
*[[Josef Brandl]], slikar
*[[France Brešar]], matematik
*[[Matej Brešar]], matematik, akademik
*[[Ida Brišnik Remec]], slikarka
* [[Viljem Brumec]], ginekolog, porodničar, zgodovinar medicine
* [[Jože Brumen]], grafični oblikovalec
*[[Boris Brunčko]], igralec
* [[Andrej Brvar]], pesnik
*[[Toni Canjko]], baletnik, plesni pedagog
*[[Jože Ciglenečki]], metalurg, tehnolog 
* [[Jakov Cipci]], dirigent
* [[Edward Clug]], plesalec, koreograf
* [[Franc Copf]], kirurg, inovator
* [[Jože Curk]], umetnostni zgodovinar, konservator, muzealec
* [[Alojzij Cvikl]], nadškof
* [[Sabina Cvilak]], sopranistka
*[[Mitja Čander]], literat, dramaturg, urednik, založnik
* [[Aleš Čeh]], nogometaš
* [[Mara Čepič]], mezzosopranistka, profesorica jezikov, komunistka
*[[Bogo Čerin]], fotograf
*[[Ivo Čerle]], fotograf
*[[Draga Černelč]], pediatrinja; [[Milan Černelč]], hematolog
*[[Josip Černi]], jugoslovanski admiral
*[[Mirko Černič]], kirurg
* [[Jaroslav Černigoj]] in [[Milan Černigoj]], arhitekta
*[[Bogdan Čobal]], slikar, grafik, galerist
*[[Ivan Čobal]], likovnik, galerist
* [[Sandi Čolnik]], TV voditelj 
* [[Franci Čop]], alpinist in športnik
*[[Kriarina Čović|Kristina Čović]], igralka ukulel
*[[Jože Debevc]], tekstilni gospodarstvenik in kulturni delavec
* [[Avgust Demšar]], pisatelj
* [[Lev Detela]], pisatelj, pesnik, in prevajalec
*[[Aleksander Dev]], arhitekt
*[[Oskar Dev]], glasbeni šolnik, organizator skladatelj, zborovodja
*[[Edi Dežman]], baletnik in plesni pedagog
* [[Jaro Dolar]], bibliotekar in literat
* [[Mladen Dolar]], filozof
*[[Ferdinand Dominkuš]], pravnik in politik
* [[Adolf Drolc]], javnozdravstveni delavec
* [[Erika Druzović]], operna pevka
* [[Janko Držečnik]], kirurg
* [[Maksimiljan Držečnik]], škof
* [[Bojan Emeršič]], igralec
* [[Jože Florjančič]], ekonomist in politik
* [[France Forstnerič]], literat, novinar
* [[Emil Frelih]], operni režiser, publicist
* [[Meta Gabršek Prosenc]], galeristka
*[[Nada Gaborovič]], pisateljica
*[[Edvard Glaser]], transfuziolog, publicist
* [[Alenka Glazer]], pesnica, literarna zgodovinarka in prevajalka
* [[Janko Glazer]], pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar
*[[Maja Godina Golija]], etnologinja
* [[Milena Godina]], igralka
* [[Vesna Godina]], socialna in kulturna antropologinja, publicistka
* [[Bojan Golija]], slikar in grafik
* [[Branko Gombač]], režiser, gledališčnik
*[[Majda Grbac]], igralka
*[[Viktor Grčar]], prvi slovenski župan Maribora
* [[Lavoslav Gregorec]], politik
* [[Vekoslav Grmič]], škof, teolog, publicist
* [[Jožef Benedikt Gründel]], zdravnik in mestni fizik
* [[Herta Haas]], partnerica [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]]
*[[Bruno Hartman]], kulturnik, gledališčnik, knjižničar
*[[Ervin Hartman]] (st./ml.), glasbenika, dirigenta
* [[Polona Hercog]], teniška igralka
*[[Lavrencij Herg]], zbiralec ljudskih pesmi, stolni dekan in prošt
*[[Kalist Herič]], frančiškan, provincialni definitor in generalni vizitator, graditelj
* [[Lojze Herzog]], dirigent
*[[Franc Hlupič]], fotograf, likovni pedagog
* [[Peter Holy]], rektor jezuitskega kolegija
*[[Marko Hudnik]], pesnik (haiku), pisatelj, dramatik
*[[Franc Hvalec]], gospodarstvenik
*[[Draga Humek]], pedagoginja
*[[Ljubo Humek]], arhitekt in urbanist
*[[Josip Hutter]], industrijalec in filantrop
*[[Bojan Ilich]], narodni heroj
*[[Breda Ilich Klančnik]], umetnostna zgodovinarka
* [[Anton Ingolič]], pisatelj, akademik
* [[Israel Isserlin]], rabin, pisec in filozof
*[[Jure Ivanušič]], igralec, scenarist in glasbenik
* [[Drago Jančar]], pisatelj, dramatik, esejist, akademik
* [[nadvojvoda Janez]], habsburško-lotarinski nadvojvoda in feldmaršal
*[[Stanko Janežič]], teolog in pesnik
*[[Angela Janko Jenčič]], igralka
* [[Ludmila Janovská|Ludmila Janovská - Mila]], češka slikarka
* [[Zora Janžekovič]], kirurginja (opeklin)
*[[Igor Japelj]], ginekolog, porodničar
*[[Marko Japelj]], scenograf
*[[Mirko Japelj]], gledališki fotograf
*[[Marjanca Jemec Božič]], ilustratorka
*[[Zmago Jeraj]], slikar, pedagog
*[[Marko Jesenšek]], slavist, filolog, jezikoslovec, akademik
* [[Mima Jaušovec]], teniška igralka
*[[Slavko Jug]], pesnik
* [[Josip Jurčič]], pripovednik, dramatik in časnikar
* [[Stane Jurgec]], dirigent
*[[Alojzij Juvan]], pravnik politik, organizator
*[[Milada Kalezić]], igralka
* [[Ignac Kamenik]], pisatelj, dramatik, publicist, urednik, bibliotekar, profesor in kulturni organizator
* [[Kurt Kancler]], pediater
* [[Maks Kavčič]], slikar, scenograf in restavrator
* [[Janko Kastelic (dirigent)|Janko Kastelic]], skladatelj in glasbeni direktor
* [[Matjaž Kek]], nogometaš in trener, nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance
* [[Ottokar Kernstock]], avstrijski pesnik
* [[Maja Keuc]], pevka
*[[Juro Kislinger]], gledališčnik, pisatelj
* [[Ondina Otta Klasinc]], operna pevka - lirična sopranistka
* [[Slava Klavora]], narodna herojinja
* [[Aleksander Knavs]], nogometaš
*[[Željko Knez]], kemik, akademik
* [[Vladimir Kobler]], dirigent
* [[Edvard Kocbek]], pisatelj, pesnik, esejist in politik
* [[Katarina Kocka]], baletna plesalka
* [[Branko Kocmut]] in [[Ivan Kocmut,]] arhitekta
* [[Slavko Kočevar]] (ps. [[Slavko Jug]]), pesnik, urednik
*[[Gabrijel Kolbič]], kipar
*[[Miran Kolbl]], violinist
* [[Danilo Komavli]], odvetnik, pravnik
*[[Ivo Kopecky]], skladatelj, pianist, glasbeni pedagog 
*[[Dragica Korade]], novinarka in publicistka
*[[Mirjam Korbar]], igralka
* [[Katja Koren]], alpska smučarka
* [[Anton Korošec]], politik in teolog
*[[Božo Kos]], ilustrator, karikaturist
*[[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos]] - Melhior, umetnostni zgodovinar, etnolog, diplomat
*[[Ivan Kos (likovnik)|Ivan Kos]], slikar, grafik
* [[Stanislav Kos]], bibliotekar
* [[Silvin Košak]], jezikoslovec hetitolog, akademik
* [[Jože Košar]], klasični filolog, založnik, prevajalec
*[[Rudolf Kotnik]], slikar, pedagog
*[[Slavko Kotnik]], košarkar
*[[Stanko Kotnik]], slovenist, didaktik 
*[[Dragica Kovačič]], mezzosopranistka
*[[Fran Kovačič]], teolog, filozof, zgodovinar
* [[Kajetan Kovič]], pesnik, pisatelj, prevajalec, akademik
* [[Luka Krajnc]], nogometaš
*[[Božidar Krajnčič]], botanik, agronom, šolnik
* [[Franc Kramberger]], škof in nadškof
* [[Marijan Kramberger]], literat, urednik
* [[Bratko Kreft]], pisatelj, dramatik in akademik
* [[Rene Krhin]], nogometaš
*[[Terezija (Angelina) Križanič]], redovnica, šolnica
*[[Alojz Križman]], rektor in župan
* [[Mirko Križman]], germanist, pesnik, prevajalec
* [[Lovro Kuhar]], pisatelj in politični aktivist
*[[Vekoslav Kukovec]], pravnik, politik
*[[Tine Lah]], ekonomist
* [[Aleksander Lajovic]], skladatelj, glasbeni pedagog in publicist
*[[Miloš Lapajne]], arhitekt
* [[Josip Leskovar]], politik
* [[Albert Likavec]], baletnik
*[[Franjo Lipold]], politik
* [[Rudolf Maister]], vojaški poveljnik, general in pesnik
*[[Andrej Majcen]], salezijanec, misijonar
*[[Igor Majcen]], glasbenik, skladatelj, zborovodja
*[[Stanko Majcen]], dramatik, pesnik, pisatelj, politik
*[[Avgust Majerič]], ekonomist
* [[Svetlana Makarovič]], pesnica, igralka, pravljičarka, dramatičarka
*[[Nataša Matjašec Rošker]], igralka
* [[Janez Menart]], pesnik in prevajalec, akademik
*[[Ivanka Mežan]], igralka
*[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]], slikar, scenograf, grafik, risar
* [[Neža Ema Mikec]], vezilja
* [[Franc Miklošič]], filolog, jezikoslovec in slavist, dekan in rektor, večkratni akademik
*[[Janez Miklošič]], glasbenik, šolnik
* [[Franc Minařik]], farmacevt
*[[Jože Mlinarič (latinist)]], zgodovinar, latinist, akademik
*[[Dragiša Modrinjak]], fotograf
*[[Sergiu Moga]], baletni plesalec
*[[Georg Mohr]], šahist
* [[Guiseppe Morpurgo]], ustanovitelj [[Zavarovalnica Generali|Zavarovalnice Generali]]
* [[Milena Muhič]], igralka
*[[Matjaž Mulej]], ekonomist ...
*[[Damjan Murko]], pevec
* [[Jan Muršak]], drugi Slovenec, ki je zaigral v ligi [[NHL]]
* [[Zoran Mušič]], slikar in grafik
*[[Marko Naberšnik]], filmski režiser, scenarist
* [[Franc Neger]], podjetnik
* [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]], glasbenik, pianist
* [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], igralec
*[[Stanko Ojnik]], cerkveni pravnik, pravni zgodovinar
*[[Anton Osterc]], pedagog
* [[Iko Otrin]], baletnik, koreograf, pedagog
* [[Jaš Otrin]], baletnik, koreograf
* [[Vojko Ozim]], kemijski tehnolog
*[[Jožef Pajek]], folklorist in zgodovinar
* [[Lajči Pandur]], slikar, grafik
* [[Ludvik Pandur]], slikar, grafik
* [[Tomaž Pandur]], gledališki režiser
* [[Tone Partljič]], pisatelj, dramaturg, scenarist in politik
* [[Borut Pečenko]], arhitekt, urbanist
* [[Dejan Pečenko]], pianist in skladatelj
*[[Stojan Perhavc]], direktor [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]
* [[Žarko Petan]], pisatelj, esejist, gledališki in filmski režiser
* [[Teodor Petrič]], jezikoslovec, univ. prof. germanistike
*[[Marjan Pipenbaher]], gradbenik
*[[Franci Pivec]], pedagoški in kulturni delavec
*[[Gregor Pivec]], zdravnik kirurg, publicist
*[[Rupert Pivec]], generalni komisar avstroogrske mornarice 
*[[Ljudevit Pivko]], profesor in politik
*[[Svetopolk Pivko]], letalski konstruktor
* [[Janko Pleterski]], zgodovinar, akademik
*[[Oton Polak]], slikar
* [[Dragan Potočnik]], literarni zgodovinar
* [[Herman Potočnik]] [[Noordung]], pionir raketne in vesoljske tehnike
* [[Miran Potrč]], politik
*[[Danilo Požar]], ekonomist
* [[Štefan Predin]], farmacevt
* [[Zoran Predin]], pevec, tekstopisec in glasbeni producent
* [[Vilibald Premzl]], arhitekt, urbanist, naravovarstvenik
* [[Primož Premzl]] , galerist, domoznanec, publicist, založnik
*[[Cvetana Priol]], redovnica, glasbenica, svetniška kandidatka
* [[Josip Priol]], sadjar in šolnik
* [[Margareta Puhar]], generalna predstojnica kongregacije
* [[Ladislaus von Rabcewicz]], avstrijski inženir
* [[Branko Rajšter]], zborovodja
* [[Amand Rak]], zdravnik in muzealec
*[[Karel Rakuša]], politik, sindikalist, gasilec
*[[Bogdan Reichenberg]], arhitekt
*[[Mitja Reichenberg]], filmski skladatelj in teoretik
*[[Matija Robič]], cerkveni zgodovinar in pravnik
* [[Franc Rosina|Franc (Franjo) Rosina]], odvetnik, politik
* [[Igor Rosina]], odvetnik
*[[Branko Rudolf]], pesnik, šolnik, publicist, filozof, kritik, prevajalec, galerist
*[[Ada Sardo Lebarič]], operna pevka, dramska sopranistka
*Ena Salihović, fizičarka in kitaristka
* [[Karl Scherbaum]], podjetnik
*[[Henrik Schreiner]], pedagog, naravoslovec, šolnik
*[[Tomaž Seljak]], informatik
*[[Dušan Senčar]], odvetnik in športni organizator
*[[Branko Senica]], novinar, urednik
*[[Drago Senica]] - Pi, arhitekt, karikaturist
*[[Dušan Sernec]], elektrotehnik, politik
*[[Janko Sernec]], politik, publicist
* [[Zorko Simčič]], pisatelj in esejist, akademik
* [[Milan Skrbinšek]], dramatik, režiser in prevajalec
*[[Vladimir Skrbinšek]], igralec, režiser, gledališki pedagog
* [[Anton Martin Slomšek]], škof, pisatelj, pesnik in narodni buditelj
*[[Jože Snoj]], pisatelj, pesnik, novinar...
*[[Avguštin Stegenšek]], umetnostni zgodovinar
* [[Jakob Maksimilijan Stepišnik]], škof
* [[Robert Stolz]], operni skladatelj in dirigent
*[[Marlenka Stupica]], slikarka, ilustratorka
* [[Tomaž Svete]], skladatelj in profesor
* [[Heribert Svetel]], dirigent, skladatelj
*[[Janko Šetinc]], pianist, čembalist, glasbeni pedagog, kritik in organizator
* [[Fran Šijanec]], umetnostni zgodovinar
* [[Karmina Šilec]], zborovodkinja
* [[Gustav Šilih]], pedagog
*[[Mate Šimundić]], hrvaško-slovenski jezikoslovec
*[[Majda Šlajmer Japelj]], zdravstvena delavka
*[[Marko Šlajmer]], arhitekt, urbanist
*[[Branko Šömen]], pesnik, pisatelj, scenarist
*[[Manica Špendal]], muzikologinja
* [[Ivo Štandeker]], novinar, prevajalec
* [[Igor Štromajer]], večmedijski medmrežni umetnik
* [[Igor Štuhec]], skadatelj
*[[Ilka Štuhec]], smučarka
* [[Ivan Štuhec|Ivan Janez Štuhec]], teolog in organizator
* [[Miran Štuhec]], literarni zgodovinar
* [[Leon Štukelj]], olimpijski šampion
*[[Branko Šturbej]], igralec
* [[Luka Šulić]], violončelist, član [[2Cellos]]
*[[Janez Švajncer]], pisatelj, publicist, urednik, prevajalec
*[[Marija Švajncer]], filozofinja, pesnica, pisateljica
* [[Wilhelm von Tegetthoff]], avstrijski admiral
*[[Peter Ternovšek]], igralec
*[[Bogo Teplý]], zgodovinar, muzealec
*[[Karmen Teržan Kopecky]], germanistka, jezikoslovka 
* [[Nikola Tesla]], elektroinženir in izumitelj
* [[Simon Tihec]], fotograf 
* [[Slavko Tihec]], kipar
*[[Lovro Toman]], podjetnik, politik. pesnik
* [[Ivan Jožef Tomažič]], škof
*[[Josip Tominšek]], jezikoslovec, šolnik, športni delavec, planinec
* [[Ludvik Toplak]], pravnik, rektor, politik in diplomat
*[[Anton Tomšič]], časnikar
* [[Arnold Tovornik]], igralec
* [[Anton Trstenjak]], teolog, psiholog, esejist
* [[Marin Turcu]] in [[Valentina Turcu]], baletnika/plesalca
* [[Pavel Turner]], mecen, publicist in vzgojitelj
* [[Marjan Turnšek|Marijan Turnšek]], teolog in nadškof
* [[Danilo Türk]], diplomat, pravnik, pomočnik generalnega sekretarja OZN, predsednik Slovenije
* [[Josip Vandot]], slovenski mladinski pisatelj 
*[[Breda Varl]] in [[Tine Varl]], lutkarja
*[[Anastasija Vasilijević]], srbska sirarka in popularna flavtistka ??
* [[Karel Verstovšek]], filolog, politik 
*[[Boris Vezjak]], filozof in publicist
*[[Danilo Vezjak]], ekonomist
*[[Janez Vidic]], slikar, ilustrator
* [[Peter Vilfan]], slovenski košarkar in politik,
*[[Tone Vogrinec]], smučarski trener in funkcionar
* [[Frančiška Voh]], generalna predstojnica kongregacije
*[[Zlata Vokač]], pisateljica, rusistka
* [[Ivan Vomer]], učitelj, šolnik
*[[Gorazd Vospernik]], baletnik
*[[Miroslava Vospernik]], šahistka
*[[Zdravko Vospernik]], šahist
*[[Erika Vouk]], pesnica, prevajalka
*[[Ernest Vranc]], pedagog
* [[Stanko Vraz]], pesnik in kritik
*[[Sergej Vrišer]], umetnostni zgodovinar, muzealec
* [[Saša Vujačić]], košarkaš lige [[NBA]]
*[[Vili Vuk]], novinar, kulturni kritik, etnolog, muzealec
*[[Joso Vukman]], matematik
*[[Franc Wiesthaler]], časnikar in politik
* [[Hugo Wolf]], skladatelj
* [[Kristof Willenrainer]], mestni sodnik 
*[[Gregor Zafošnik]], skladatelj
* [[Zlatko Zahovič]], nogometaš in nogometni funkcionar
* [[Jure Zdovc]], košarkar
* [[Mirko Zdovc]], arhitekt 
*[[Zlatko Zei]], slikar
*[[Slavko Zimšek]], violinist
*[[Branko Zinauer]], slikar, ilustrator, karikaturist
* [[Vlasta Zorko]], kiparka
*[[Zinka Zorko]], jezikoslovka dialektologinja, akademičarka
*[[Albert Žerjav]], pedagog
* [[Fran Žižek]], režiser
{{div col end}}

== Gospodarstvo ==
Maribor je bil pred osamosvojitvijo Slovenije gospodarsko zelo razvito mesto, zato je bil val stečajev ob prehodu na tržno gospodarstvo velik udarec. Nekdanja velika podjetja kot so [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], [[Mariborska tekstilna tovarna|MTT]], [[Hidromontaža]], [[Elektrokovina]], [[Svila (podjetje)|Svila]] in [[Metalna Maribor|Metalna]] so deloma prenehala delovati, deloma pa so se preoblikovala. Na njihovem območju so danes večinoma poslovne cone s številnimi novimi podjetji. V industrijski coni [[Melje]] med drugim delujejo MLM - [[Mariborska livarna Maribor]], [[Henkel]], [[TMI Košaki]], [[TVT Boris Kidrič]], [[Mlinotest]]. Na območju nekdanje Tovarne avtomobilov in motorjev je danes [[Poslovna cona TAM]] z več kot sto podjetji. Mreža podjetij deluje tudi na območju nekdanje Metalne, TVT Boris Kidrič in Marlesa. Gospodarske družbe se povezujejo v Štajersko gospodarsko zbornico in v Območno obrtno-podjetniško zbornico.

V Mariboru je bilo leta 2014 4,7 % delovno aktivnega prebivalstva in 6,9 % registrirano brezposelnih Slovenije. V tem letu so gospodarske družbe iz območja Maribora ustvarile 3,7 % izgub in 6,0 % čistega dobička slovenskega gospodarstva.

Največ dohodka mestu prinašajo storitvene dejavnosti in industrija. V zadnjih letih se je zelo razvila trgovina (zrasli so številni novi nakupovalni centri) in bančno-finančni sektor. V Mariboru je sedež [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]].

V letu 2014 so bila na lestvici časnika Finance&lt;ref&gt;Finance, 28.maj 2015, stran 11&lt;/ref&gt;''Top 101, Največja slovenska podjetja v letu 2014'' štiri podjetja s sedežem v Mariboru:

* [[Pošta Slovenije]] d.o.o. (prihodki od prodaje 215 mio EUR, čisti dobiček 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih), 
* [[Dravske elektrarne Maribor]] DEM d.o.o. (prihodki od prodaje 72 mio EUR, čisti dobiček 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih), 
* [[Elektro Maribor]] d.d.(prihodki od prodaje 60,5 mio EUR, čisti dobiček 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih), 
* [[SwatyComet]] d.o.o (prihodki od prodaje 80,9 mio EUR, čisti dobiček 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih)

Na lestvici časnika Dnevnik&lt;ref&gt;Dnevnik, 15.junij 2015, stran 27&lt;/ref&gt; ''100 največjih podjetij'', pa je bilo šest podjetij s sedežem v Mariboru:

* [[Pošta Slovenije]] d.o.o. (celotni prihodki 218,3 mio EUR, čisti poslovni izid 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih),
* [[Energija plus]] d.o.o. (celotni prihodek 102,5 mio EUR, čisti poslovni izid 1,65 mio EUR, 62 zaposlenih),
* [[Farmadent]] d.o.o. (celotni prihodek 94,1 mio EUR, čisti poslovni izid 2,6 mio EUR, 75 zaposlenih),
* [[Elektro Maribor]] d.d. (celotni prihodek 81,2 mio EUR, čisti poslovni izid 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih),
* [[SwatyComet]] d.o.o. (celotni prihodek 80,8 mio EUR, čisti poslovni izid 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih),
* [[Dravske elektrarne Maribor]] d.o.o. (celotni prihodek 74,5 mio EUR, čisti poslovni izid 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih).

Nad tisoč zaposlenih imajo [[Pošta Slovenije]] (5.694), [[Univerzitetni klinični center Maribor]] (2.861), [[Univerza v Mariboru]] (1.725), [[ISS Facility Services]] (1.224) in [[Nova Kreditna banka Maribor]] (1.124).

Po podatkih AJPES ustvarijo največji čisti poslovni izid [[Henkel Maribor]] in [[Henkel Slovenija]] (45,7 mio EUR v 2013), [[Nova Kreditna banka Maribor]] (35,9 mio EUR v 2014), [[Elektro Maribor]] (9,2 mio EUR v 2014), [[Dravske Elektrarne Maribor]] (8,5 mio EUR v 2014), [[Pošta Slovenije]] (7,1 mio EUR v 2014), [[Arriva Štajerska]] (7,0 mio EUR v 2013), [[NK Maribor Branik]] (6,1 mio EUR v 2014), [[Palfinger Proizvodnja]] in [[Palfinger Marine]] (52 mio EUR v 2013) in [[Zavarovalnica Maribor]] (4,9 mio EUR v 2013).

Vedno pomembnejši je [[turizem]]. Veliko turistov obišče [[mariborsko Pohorje]], [[Festival Lent]], staro mestno jedro, številne vinorodne griče. Svojevrstna atrakcija je tudi [[Stara trta|najstarejša trta]] na [[Lent]]u. Znan je [[Mariborski park|mestni park]], v katerem deluje mestni [[Akvarij in terarij]]. V Mariboru je bilo leta 2014 3,8 % vseh slovenskih turističnih ležišč ter 3,5 % vseh prihodov turitov in 2,6 % vseh nočitev.

== Izobraževanje in znanost ==
Leta 2014 je bilo v Mariboru 4.125 otrok v vrtcih, 7.602 učencev v osnovnih šolah, 3.000 dijakov in 3.868 študentov rezidentov mesta.

Maribor je imel leta 2014 5,4 % delež v slovenskem prebivalstvu, a le 4,9 % delež otrok v vrtcih, 4,6 % delež študentov, 4,5 % delež učencev v osnovnih šolah in le 4,0 % delež dijakov.

* [[Univerza v Mariboru]]
*[[DOBA Fakulteta Maribor|DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor]] (z ''Višjo strokovno šolo in Jezikovnim centrom'') 
* [[Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor]]
* [[Univerzitetna knjižnica Maribor]]
* [[Institut informacijskih znanosti|Institut informacijskih znanosti - IZUM]]
* [[Mariborska knjižnica]]
*[[Teološka fakulteta enota v Mariboru|Teološka fakulteta, enota v Mariboru]] (s [[Teološka knjižnica Maribor|Teološko knjižnico Maribor]]) je enota [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]]
* [[Kmetijsko gozdarski zavod Maribor]]
* [[Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza]]
* [[Hiša arhitekture Maribor]]
* [[Konservatorij za glasbo in balet Maribor]]
* [[Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor]] (MRC Maribor)
* [[ZRC SAZU]] - Raziskovalna postaja Maribor
*[[Meranovo]] - ''Univerzitetni kmetijski center'' (''Meranovo''- [[Pohorski dvor]])
*[[Tehniški šolski center Maribor]] - ''z višjo šolo''
*''Lesarska šola Maribor'' z ''Višjo šolo za les in oblikovanje Maribor''
*[[Višja strokovna šola Academia]] Maribor
*Srednja in [[Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor]]
* [[Srednja šola za oblikovanje Maribor]]
* [[Srednja prometna šola Maribor]]
* [[Akademija za umetnost v Mariboru]]

== Šport ==

Najpomembnejši športni klub v Mariboru je petnajstkratni nogometni državni prvak Slovenije [[NK Maribor]]. Igra na stadionu [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] in je trikratni udeleženec tekmovanja Liga Prvakov (1999/2000, 2014/2015 in 2017/2018). Zelo uspešno je tudi odbojkarsko moštvo [[OK Branik]], ki spada med najboljše odbojkarske klube v državi, saj imajo 10 naslovov državnih prvakinj.

V mestu delujejo še rokometni klub [[RK Maribor Branik]], košarkarski klub [[KK Maribor]] Messer, teniški klub Branik, hokejski klub HDK Maribor, smučarski klub SK Branik boksarski klub Tezno in mnogi drugi.

==Javni potniški promet==
[[Slika:Marprom Wagen 139 an der Avtobusna Postaja.jpg|sličica|Avtobus linije G4 na [[avtobusna postaja Maribor|avtobusni postaji]].]]
Mestni in primestni avtobusni potniški promet v Mariboru in okolici opravlja družba Javno podjetje za mestni potniški promet MARPROM, d.o.o.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.marprom.si/o-podjetju/avtobusna-postaja-maribor/ |title=MARPROM: Avtobusna postaja Maribor |accessdate=15. februar 2024|date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
{{glavni|Mestni promet Maribor}}
{{glavni|Avtobusna postaja Maribor}}

== Kultura ==
V Mariboru poteka vsako leto med poletjem [[Festival Lent]]. Je največji festival na prostem v Sloveniji in eden največjih v Evropi. Leta 2012 je bil Maribor [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropska prestolnica kulture]].

Maribor je znan tudi po [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]], najpomembnejšem festivalu poklicnih gledališč v Sloveniji.
[[Slika:SNG Maribor - Slovene National Theatre Maribor 2.jpg|sličica|[[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]]]

=== Kulturne ustanove ===
Glede na geografsko velikost je Maribor kulturno dobro razvit. Večina kulturnih ustanov je v centru. Med najpomembnejše štejemo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Slovensko narodno gledališče]] - [[SNG Maribor]] z (dramskim) gledališčem, opero in baletom, [[Lutkovno gledališče Maribor]] z Lutkovnim muzejem, [[Narodni dom Maribor]] (kjer domujejo mdr. [[Festival Lent]], Komedija, [[Festival Maribor,]] [[Mariborska filharmonija]], Glasbena mladina, [[Kibla|Multimedijski center KIBLA]]), [[Mariborski grad]] v katerem se nahaja tudi [[Pokrajinski muzej Maribor]], ki ponuja na enem mestu zbrano arheologijo, etnologijo in širšo kulturno zgodovino na prostoru mariborske regije in njene okolice, [[Umetnostna galerija Maribor]], [[Kino Udarnik]] ki ponuja prireditve in razstave, [[Muzej narodne osvoboditve Maribor]] z muzejskimi zbirkami z več kot 10.000 muzealijami. [[Pokrajinski arhiv Maribor]] hrani 16 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki se nanaša na Štajersko, Koroško in Prekmurje.

Ob vseh teh pa se v Mariboru nahajajo tudi [[Dvorec Betnava]] - [[Muzej Nadškofije Maribor]], ki ponuja stalno razstavo verske, socialne in kulturne dediščine mariborske nadškofije, [[Nadškofijski arhiv Maribor]], [[Sinagoga Maribor]], MMC [[Kibla]], [[Čebelarski center Maribor]] in [[Literarna hiša Maribor]], ustanovljena 2007 kot prva literarna ustaniova v Sloveniji.

Med tiskanimi mediji izhaja v Mariboru (od 1945) vsakodnevno časnik [[Večer (časopis)|Večer]], ki je osrednji regionalni časnik severovzhodne Slovenije, vodilna mariborska in ena osrednjih slovenskih kulturnih revij pa so [[Dialogi]] (od 1965). Med radijskimi in TV postajami pa je RTV Maribor kot Regionalni center [[RTV Slovenija]] v Mariboru, ki vključuje [[Radio Maribor]] (ustanovljen 1945) s tujejezičnim programom [[Radio SI]] in regionalno [[Televizija Maribor|Televizijo Maribor]] (TV Maribor, od 2002), poleg njih pa še zasebne postaje [[Radio Center]], [[Radio City]], [[Radio NET FM]], [[Radio Pohorje]].

=== Maribor v literaturi ===
O Mariboru, mestu iz otroštva, mladosti ali šolskih dni, o njegovi usodi in značaju pripovedujejo številna literarna dela, ki so umeščena v mestno in obmestno okolje. Odlomki iz njih so zbrani v [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Mariborska knjiga|''Mariborski knjigi'']].

{| 
| style=&quot;vertical-align:top;&quot; width=65% |
'''Romani'''
* [[Zlata Vokač]]:
:* ''[[Marpurgi]]'' (1985)
:* ''[[Knjiga senc]]'' (1993)
* [[Nada Gaborovič]]: ''[[Malahorna (roman)|Malahorna]]'' (1989) 
* [[Drago Jančar]]:
** ''[[Petintrideset stopinj]]'' (1974)
** ''[[Severni sij (slovenski roman)|Severni sij]]'' (1984)
** ''[[In ljubezen tudi]]'' (2017)
** ''[[Ob nastanku sveta]]'' (2022)
* [[Žarko Petan]]: ''[[Dvojčka (roman)|Dvojčka]]'' (1988) in ''scenarij za fiilm [[Kavarna Astoria (film)|Kavarna Astoria]]'' (1989).
* [[Jože Snoj]]: ''[[Gospod Pepi ali zgodnje iskanje imena]]'' (2000)
* [[Zorko Simčič]]: ''[[Človek na obeh straneh stene]]'' (1957)
* [[Tone Partljič]]: 
**''[[Starec za plotom]]'' (1995)
**''[[Nebesa pod Pohorjem]]'' (2016)
** ''[[Ljudje iz Maribora]]'' (2017)
**''[[Ne bom jih pozabil]]'' (2018)
**''[[Veter z vzhoda]]'' (2023)
* [[Franček Rudolf]]: ''[[Odpiram mlin, zapiram mlin]]'' (1989)

'''Črtice'''

* [[Smiljan Rozman]]: ''[[Mesto (Rozman)|Mesto]]'' (1961)

'''Spominska proza'''

* [[Stanko Majcen]]: ''[[Detinstvo]]'' (''[[Dom in svet]]'', 1922)
* [[Anton Šantel]]: ''[[Moji spomini]]'' (1990)
* [[Jaro Dolar]]: ''[[Maribor – mesto moje mladosti]]'' (1995)

| style=&quot;vertical-align:top;&quot; |
'''Esejistika'''

* [[Drago Jančar]]: ''[[Sproti]]'' (1984)
* [[Marijan Kramberger]]:
:* ''[[Genius loci]]'' (1968)
:* ''[[Gosposka ulica v Mariboru]]'' (1971)
:* ''[[Hvalnica sivine]]'' (1987)

'''Poezija'''

* [[Janko Glazer]]: ''[[Pesmi]]'' (1993)
* [[France Forstnerič]]:
:* ''[[Zelena ječa]]'' (1961)
:* ''[[Dolgo poletje]]'' (1968)
:* ''[[Pijani kurent]]'' (1971)
:* ''[[Ljubstava]]'' (1981)
:* ''[[Drava življenja]]'' (1993)
* [[Andrej Brvar]]:
:* ''[[Skrčka čez palico]]'' (1984)
:* ''[[Zimska romanca]]'' (1988)
:* ''[[Popoldan]]'' (1996)
|}

== Zdravstvo ==
* [[Univerzitetni klinični center Maribor]] (prej Splošna bolnišnica Maribor)
* [[Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor]]
* [[Mariborske lekarne]]
* [[Poliklinika Spera]]
* [[Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano]]

== Društva in nepridobitne organizacije ==
=== Društva ===
V Mariboru je tradicionalno razvejana društvena dejavnost.

Julija leta 2015 je bilo v Mariboru 1.226 društev in sicer 447 športnih in rekreativnih društev, 157 društev za pomoč ljudem, 198 kulturnih in umetniških društev, 180 znanstveno raziskovalnih, izobraževalnih, strokovnih in poklicnih društev, 64 društev za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin, 69 stanovskih društev, 26 društev za razvoj kraja, 20 nacionalnih in političnih društev, 32 društev za duhovno življenje in 33 ostalih društev.

Nekatera, na primer gasilska, športna ali kulturna društva, imajo več kot stoletno tradicijo. Najstarejše društvo v veljavnem centralnem registru društev Ministrstva za notranje zadeve je [[Klub koroških Slovencev Maribor]], registriran 11. septembra 1945, sledi [[Filatelistično društvo Maribor]] (4. oktobra 1945) in [[Železničarsko športno društvo Maribor]] (26. januarja 1948).

ŠD [[Letalski center Maribor]] je najstarejši motorni slovenski aeroklub (ustanovljen 1927), ki ima sedež v [[Skoke|Skokah]].

=== Nepridobitne organizacije ===
Leta 2014 je bilo v Mariboru 495 nepridobitnih organizacij.

== Zanimivosti ==
[[Slika:FranciscanChurch Maribor.jpg|right|thumb|220x220px|Frančiškanska cerkev]]
=== Naravne znamenitosti ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Stara trta]]
* [[Mariborski otok]]
* [[Trije ribniki]]
* [[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]]
* [[Piramida, Maribor|Piramida]]
* [[Mariborski park]]
* [[Pekrska gorca]]
* [[Studenški gozd]]
* [[Drava]]
* [[Pohorje]] ([[Mariborsko Pohorje]])
* [[Stolni vrh]]
* [[Meljski hrib]]
* [[Stražunski gozd]]
*[[Betnavski gozd]]
*[[Slap Šumik, Maribor|Slap Šumik]]
*[[Slap Skalce, Maribor|Slap Skalce]]
*[[Tezenski gozd]]{{div col end}}

=== Kulturne znamenitosti ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Mariborski grad]]
* [[Stolna cerkev, Maribor]]
* [[Sinagoga Maribor|Sinagoga]]
* [[Vodni stolp, Maribor|Vodni stolp]]
* [[Sodni stolp, Maribor|Sodni stolp]]
* [[Čeligijev stolp v Mariboru|Čeligijev stolp]]
*[[Dobrava, Maribor]] (pokopališče in spominski park Dobrava)
* [[Kužno znamenje, Maribor|Kužno znamenje]]
* [[Lent]]
* [[Stari radio, Maribor|Stari radio]]
* [[Dvorec Betnava]]
* [[Vetrinjski dvor]]
* [[Forma viva v Mariboru]]
* [[Angeli-kipi]]
* [[Kapucinska cerkev]]
* [[Kapelica sv. Urbana v Košakih]]
* [[Forma viva na Taboru]]
* [[Najstarejša hiša v Brezju]]
* [[Najstarejša hiša v Mariboru]]
* [[Cerkev Marije na Brezjah]]
* [[Twicklova vila]]
* [[Hiša v Poštni ulici 6]]
* [[Kip Leona Štuklja]]
*[[Kip Toša Primožiča]]
* [[Florijanovo znamenje]]
*[[Vinagova vinska klet]]
* [[Minoritski samostan, Maribor|Minoritski samostan]]
* [[Villa rustica|Vila Rustica]]
*[[Frančiškansko pokopališče na Pobrežju, Maribor|Frančiškansko pokopališče na Pobrežju]]
* [[Cerkev Sv. Areha, Maribor|Cerkev Sv. Areha]]
*[[Cerkev Sv. Urlika, Maribor]]
* [[Spomenik NOB, Maribor|Spomenik NOB]]
*[[Slovensko narodno gledališče, Maribor]]
{{div col end}}

=== Mariborski trgi ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]]
* [[Rotovški trg]] 
* [[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]]
* [[Grajski trg, Maribor|Grajski trg]]
* [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]
* [[Trg generala Maistra, Maribor|Trg Generala Maistra]]
* [[Trg Leona Štuklja]]
* [[Vojašniški trg, Maribor|Vojašniški trg]]
* [[Vodnikov trg, Maribor|Vodnikov trg]]
* [[Trg revolucije, Maribor|Trg revolucije]]
* [[Trg Borisa Kraigherja, Maribor|Trg Borisa Kraigherja]]
* [[Rakušev trg]]
{{div col end}}

=== Mariborske ulice ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Tržaška cesta, Maribor|Tržaška cesta]]
* [[Gosposka ulica, Maribor|Gosposka ulica]]
* [[Slovenska ulica, Maribor|Slovenska ulica]]
* [[Vetrinjska ulica, Maribor|Vetrinjska ulica]]
*[[Strossmayerjeva ulica, Maribor|Strossmayerjeva ulica]]
* [[Ulica kneza Koclja, Maribor|Ulica kneza Koclja]]
* [[Ključavničarska ulica, Maribor|Ključavničarska ulica]]
* [[Pobreška cesta, Maribor|Pobreška cesta]]
* [[Dravska ulica, Maribor|Dravska ulica]]
* [[Usnjarska ulica Maribor|Usnjarska ulica]]
* [[Žički prehod. Maribor|Žički prehod]] 
*[[Pristaniška ulica, Maribor|Pristaniška ulica]]
* [[Splavarski prehod, Maribor|Splavarski prehod]]
* [[Mesarski prehod, Maribor|Mesarski prehod]]
* [[Vojašniška ulica, Maribor|Vojašniška ulica]]
*[[Ulica Heroja Staneta, Maribor|Ulica Heroja Staneta]]
* [[Lekarniška ulica, Maribor|Lekarniška ulica]]
*[[Tkalski prehod, Maribor|Tkalski prehod]]
*[[Volkmerjev prehod]]
* [[Koroška cesta]]
* [[Poštna ulica]]
* [[Titova cesta, Maribor|Titova cesta]]
* [[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]]
*[[Kamniška ulica, Maribor|Kamniška ulica]]
* [[Ulica Ob jarku, Maribor|Ulica Ob jarku]]
* [[Jurčičeva ulica, maribor|Jurčičeva ulica]]
*[[Barvarska ulica, Maribor|Barvarska ulica]]
*[[Gospejna ulica, Maribor|Gospejna ulica]]
*[[Tomšičeva ulica, Maribor|Tomšičeva ulica]]
*[[Prešernova ulica, Maribor|Prešernova ulica]]
*[[Aškerčeva ulica, Maribor|Aškerčeva ulica]]
*[[Cafova ulica, Maribor|Cafova ulica]]
*[[Cankarjeva ulica, Maribor|Cankarjeva ulica]]
*[[Maistrova ulica]]
*[[Ribniška ulica]]
*[[Tomšičeva ulica, Maribor|Tomšičeva ulica]]
*[[Kersnikova ulica, Maribor|Kersnikova ulica]]
*[[Mladinska ulica, Maribor|Mladinska ulica]]
*[[Ulica Vita Kraigherja, Maribor|Ulica Vita Kraigherja]]
*[[Ljubljanska ulica, Maribor|Ljubljanska ulica]]
*[[Partizanska cesta, Maribor|Partizanska cesta]]
*[[Apostlova ulica, Maribor|Apostlova ulica]]
*[[Meljska cesta, Maribor|Meljska cesta]]
*[[Ulica škofa Maksimilijana Držečnika]]
{{div col end}}

=== Ostale znamenitosti ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Akvarij - Terarij]]
* [[Mariborska tržnica]]
* [[Hotel Zamorc]]
* [[Hutterjev blok]]
* [[Muzej na prostem Račji dvor]]
* [[Moška kaznilnica, Maribor|Moška kaznilnica]]
* [[Grand - hotel Nadvojvoda Janez]]
* [[Stadion Ljudski vrt|Nogometni stadion Ljudski vrt]]
*[[Kopališče Pristan, Maribor|Kopališče Pristan]]
*[[Snežni stadion, Maribor|Snežni stadion]]
*[[Bike park Pohorje]]
*[[Knjižnica Rotovž]]
*[[Vinarska šola, Maribor|Vinarska šola]]
*[[Fontana EPK 2012, Maribor|Fontana EPK 2012]]
*[[Hotel Arena, Maribor|Hotel Arena]]
*[[Slaščičarna Ilich, Maribor|Slaščičarna Ilich]] 
*[[Slaščičarna in kavarna Teta Frida, Maribor|Slaščičarna in kavarna Teta Frida]]
*[[Športno središče pod Pohorjem, Maribor|Športno središče pod Pohorjem]]
*[[Čajnica Čajek, Maribor|Čajnica Čajek]]
*[[Univerza v Mariboru, Maribor|Univerza v Mariboru]]
*[[Žički dvor]]
{{div col end}}

== Pobratena mesta ==
Maribor je pobraten z naslednjimi mesti:&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=31 |title=Pobratena mesta |accessdate=2007-10-12 |archive-date=2013-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130327121718/http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=31 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
{| 
| style=&quot;vertical-align:top;&quot; |

* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Gradec]], [[Avstrija]]
* {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} {{ikonazastave|Anglija}} [[Greenwich]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevo]], [[Srbija]]
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Marburg]], [[Nemčija]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Osijek]], [[Hrvaška]]
* {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Petange]], [[Luksemburg]]
| style=&quot;vertical-align:top;&quot; |
* {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Slika:Flag of Colorado.svg|20px]] [[Pueblo, Kolorado|Pueblo]], [[Kolorado]], [[Združene države Amerike|ZDA]] 
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Sombotel]] (Szombathely), [[Madžarska]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Tours]], [[Francija]]
* {{ikonazastave|Italija}} [[Videm, Italija|Videm]], [[Italija]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Harkov]], [[Ukrajina]]
|}
== Partnerska mesta ==
Maribor ima podpisano partnerstvo o sodelovanju z naslednjimi mesti:
{| 
| style=&quot;vertical-align:top;&quot; |
* {{ikonazastave|MKD}} [[Kumanovo]], [[Severna Makedonija]]
* {{ikonazastave|MNE}} [[Bar, Črna gora|Bar]], [[Črna gora|Črna Gora]]
* {{ikonazastave|SER}} [[Novi Sad]], [[Srbija]]
* {{ikonazastave|CRO}} [[Makarska]], [[Hrvaška]]
| style=&quot;vertical-align:top;&quot; |
* {{ikonazastave|CHN}} [[Nanking]], [[Kitajska]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Vologdska oblast|Vologda]], [[Rusija]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Kutaisi]], [[Gruzija]]
* {{ikonazastave|Belorusija}} [[Maladečna]], [[Belorusija]]
* {{ikonazastave|CHN}} [[Xi'an]], [[Kitajska]]
* {{ikonazastave|CHN}} [[Wuhan]], [[Kitajska]]
* {{ikonazastave|CHN}} [[Žengžou|ZhengZhou]], [[Kitajska]]
* {{ikonazastave|BUL}} [[Veliko Trnovo]], [[Bolgarija]]
* {{ikonazastave|IRN}} [[Mahallat, Iran|Mahallat]], [[Iran]]
* {{ikonazastave|IRN}} [[Sari, Iran|Sari]], [[Iran]]
|}

== Častni občani ==
{{glavni|Seznam častnih občanov Mestne občine Maribor}}
V Mariboru so naziv častnega občana podelili še pred marčno revolucijo leta 1848. Leta 1825 ga je dobil Mathias Satzeritsch, mestni blagajnik, kot priznanje, da je uredil mestne finance.

== Mestni praznik in spominski dnevi ==
[[Praznik]] mestne občine Maribor je [[20. oktober]], dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v [[listina|listini]] iz leta [[1164]].

Spominski dnevi Mestne občine Maribor so:
* [[29. april]], dan, ko je bila leta [[1941]] izvedena prva oborožena akcija mariborskih domoljubov v Volkmerjevem prehodu
* [[23. maj]], dan, ko je [[Jugoslovanska armada]] [[1991]] leta obkolila [[710. učni center Teritorialne obrambe]] v [[Pekre|Pekrah]] - [[Pekrski dogodki]] 
* [[4. september]], dan, ko je leta [[1859]] [[škof]] [[Anton Martin Slomšek]] prenesel v Maribor sedež [[Mariborska škofija|škofije]]
* [[23. november]], dan, ko je leta [[1918]] [[general]] [[Rudolf Maister]] prevzel oblast v Mariboru

== Glej tudi ==
* [[Mestni promet Maribor]]
*[[Letalski center Maribor]]

== Opombe in sklici ==
{{sklici}}

==Viri==
* [[Silvija Borovnik|Borovnik, Silvija]] (2012). ''Književne študije.'' Maribor: Filozofska fakulteta. {{COBISS|ID=68860929}}
* {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-Q6KZMW0I|naslov=Curk, Jože (1983). Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora}}. ''Časopis za slovensko krajevno zgodovino'' št. 31. Strani 148-157.
* [http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=5627 Odlok o grbu in zastavi mestne občine Maribor]
* [http://www.zvkds.si/media/images/publications/Arheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_1.pdf Arheološka pot po Mariboru z okolico, Odsek I: Zgornje Radvanje – Spodnje Hoče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150615044844/http://www.zvkds.si/media/images/publications/Arheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_1.pdf |date=2015-06-15 }}
* Vrišer Sergej, Maribor (1984)
* {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}}

== Zunanje povezave ==

{{Kategorija v Zbirki|Maribor}}
{{Wikipotovanje|Maribor}}
* [http://www.maribor.si Mestna občina Maribor]
* [http://www.maribor-tourism.si Zavod za turizem Maribor]
* [http://www.maribor2012.si/si/main.php Maribor, Slovenija - Evropska prestolnica kulture 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100117005414/http://maribor2012.si/si/main.php |date=2010-01-17 }}
* [http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Maribor-Pohorje,-www-maribor-pohorje-si.htm?_ctg_kraji=2625&amp;lng=1 Maribor na uradnem turističnem portalu Slovenia.info]
* [http://www.universiademaribor.org 26. Zimska univerzijada Maribor 2013]
* [http://www.maribor-slovenia-travel-guide.com/ Vodič po Mariboru]
* [http://www.marprom.si/ Marprom, mestni potniški promet Maribor]
* [http://www.maribor-airport.si Aerodrom Maribor]
* [http://zupnije.rkc.si/mb-stolnica/ Mestna župnija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080217000113/http://zupnije.rkc.si/mb-stolnica/ |date=2008-02-17 }} Mariborska stolnica
* [http://zupnije.rkc.si/mb-sv_marija/index.php Frančiškanska župnija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061217163953/http://zupnije.rkc.si/mb-sv_marija/index.php |date=2006-12-17 }} Mati usmiljenja
* [http://www.slomsek.net/ Mariborska škofija]
* [http://www.kam.si/romarske_cerkve/gorca_pri_mariboru.html Gorca pri Mariboru]
* [http://www.euroave.com/maps/frame1.php?xcity=maribor Zemljevid mariborskih ulic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080418213259/http://www.euroave.com/maps/frame1.php?xcity=maribor |date=2008-04-18 }}
* [http://www.raziskovalec.com/pages/Maribor/ Spletne strani v občini Maribor]
* [http://kraji.eu/slovenija/maribor/slo/ Maribor na kraji.eu]
* [http://www.maribor2012.info/ Maribor 2012 evropska prestolnica kulture]
* [http://eventregistry.org/concept/Maribor Mednarodne in domače novice o Mariboru]

{{Evropska prestolnica kulture}}
{{Mesta-Slovenija}}

{{Naselja MOM}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Mesta v Sloveniji]]
[[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Maribor]]
[[Kategorija:Maribor| ]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
[[Kategorija:Naselja Mestne občine Maribor]]</text>
      <sha1>ba95r3sr13a0zbo66b8cvy38a0e0oab</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758002</id>
      <parentid>6757997</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:30:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Institucije */</comment>
      <origin>6758002</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="77786" sha1="8tdye5ljq3b46fsfj5c23kg536qnom5" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|ime=Maribor
|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]
| latd = 46 |latm = 33 |lats = 22 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 38 |longs = 43 |longEW = E
|osm={{openstreetmap|lat=46.5549|lon=15.6453|zoom=14}}
|slika={{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1
  |image1 = Maribor small panorama 20070107.jpg
  |image2 = Maribor, Slovenia (52219569827).jpg
  |image3 = FranciscanChurch Maribor.jpg
  |image4 = Maribor-TownHall.jpg
  |image5 = Grajski trg - panoramio.jpg
  |image6 = UniverzaMaribor.jpg}}
|napis={{nobreak|Od zgoraj:}}&lt;br&gt;Maribor in reka [[Drava]]&lt;br&gt;[[Narodni dom, Maribor|Narodni dom]], [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Bazilika Matere Usmiljenja]]&lt;br&gt;[[Mariborski rotovž|Rotovž]], [[Grajski trg, Maribor|Grajski trg]]&lt;br&gt;[[Univerza v Mariboru]]
|regija=Podravska regija
|pokrajina=Štajerska
|obcina=Maribor
|povrsina=40,99
|povrsina_ref=&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2620 |title=Naselje Maribor |accessdate=2024-09-15 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}&lt;/ref&gt;
|prebivalstvo=98097
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=274,7
|postna=2000
|posta=Maribor
|demonim=Mariborčan &lt;br /&gt; Mariborčanka
|geopedia=#L410_T13_F10147719_b4
|najdisi=Maribor}}
'''Máribor''' ({{Audio|Sl-Maribor.oga|izgovorjava}}) je mesto na [[Štajerska|Štajerskem]] v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Z 98.000 stalnimi prebivalci (2026) je drugo največje slovensko [[mesto]] ter sedež [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]]. Mesta občina Maribor šteje 114.301 prebivalcev (2025). Velja za gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, zdravstveno, trgovsko in turistično središče celotne severovzhodne Slovenije. Je središče [[Podravska regija|Podravske statistične regije]] in vzhodne [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|kohezijske]] regije; od 2026 pa je tudi sedež enega ministrstva [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|(za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]]). 

V Mariboru je sedež druge največje in obenem druge najstarejše slovenske univerze, [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] (ustanovljene 1975), privatne univerze Alme Mater in ene izmed dveh rimskokatoliških [[Nadškofija Maribor|nadškofij]] in [[Metropolija Maribor|metropolij]] na ozemlju Slovenije, kakor tudi Upravne enote Maribor in enega izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji. Maribor ima drugi [[Univerzitetni klinični center Maribor|Univerzitetni klinični center]] v državi, po novem s posebnim urgentnim centrom. Ponaša se tudi z drugim največjim mednarodnim letališčem ([[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Letališče Edvarda Rusjana]]) v državi.

Maribor leži na 274,7 m nadmorske višine,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2007-04-02 |archive-date=2007-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070926220446/http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 15° 39' 12&quot; zemljepisne dolžine in 46° 33' 39&quot; zemljepisne širine. Ima nadvse ugodno lego na križišču pomembnih evropskih poti, ob reki [[Drava|Dravi]], med [[Pohorje]]m na jugu, [[Kozjak]]om na zahodu in [[Slovenske gorice|Slovenskimi goricami]] na vzhodu, med [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] in [[Dravsko polje|Dravskim poljem]]. Najbližje vzpetine na severu mesta so [[Kalvarija]] (375 m), Mestni vrh (347 m), [[Piramida, Maribor|Piramida]] (386 m) ter Samotni bor (426 m), na severovzhodu [[Stolni vrh]] (383 m) in [[Meljski hrib]] (398 m), nekoliko v ozadju na severu še [[Samotni bor]] (426 m), proti zahodu mdr. [[Brestrniški vrh]] (489 m) in [[Lucijin breg]] (525 m) nad [[Kamnica, Maribor|Kamnico]], severneje pa [[Sveti Urban (hrib)|Sveti Urban]] (597 m) na stičišču Kobanskega/Kozjaka in Slovenskih goric.

Maribor se kot lokacija gradu v znanih virih prvič omenja leta 1164, kot naselje 1209, kot mesto pa 1254. Zaradi ugodne strateške lege se je hitro razvijal, še zlasti v 19. stoletju in do 20. stoletja postal pomembno industrijsko središče z lego ob železniški progi. Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] leta 1991 je Maribor zapadel v gospodarsko krizo zaradi zapiranja tovarn.

Leta 2000 je bil Maribor [[Alpsko mesto leta]], leta 2012 [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropska prestolnica kulture]] in Evropsko splavarsko mesto, leta 2013 pa Evropska prestolnica mladih.

== Ime ==
[[Slika:Pošta-Slovenije-750-letnica-prve-omembe-mesta-Maribor.jpg|left|thumb|175px|Priložnostna znamka Pošte Slovenije ob 750-letnici prve omembe mesta]]

Območje današnjega Maribora je bilo v začetku 12. stoletja del mejne grofije [[Franki|frankovske]] države. Da bi nadzorovali vhod v [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] pred madžarskimi vpadi so na današnji [[Piramida, Maribor|Piramidi]] postavili trdnjavo, grad, ki se v dokumentih prvič omenja 20. oktobra 1164 kot ''castrum Marchburch''. Ime izvira iz pojma ''grad v marki'', oziroma v nemščini ''Burg in der Mark'' ali ''Markpurg'', ''Markburg'' in kasneje ''Marburg''. Vendar pa je grad verjetno stal že pred datumom, saj se [[Bernard Mariborski]], mejni grof Podravske krajine iz rodu [[Spanheimi|Spanheimov]], s predikatom ''Mariborski'' omenja že leta 1124.&lt;ref name=&quot;CJ&quot;&gt;Curk, J. (1983). Str. 149.&lt;/ref&gt;

Leta 1209 je Maribor v listini vojvode Leopldi VI. Babenberžana omenjen kot trg (''forum'') ''Marchpurch''. V listini z dne 4. decembra 1254 se Maribor prvič omenja kot mesto (''civitatem'') ''Marpurg''. Vse do začetka 19. stoletja je mesto imelo le eno, nemško ime Marburg, ki so ga Slovenci popačili v ''Marprok'', tudi ''Morpoh''.

Da ne bi prihajalo do zamenjav z nemškim mestom [[Marburg]], ki leži v [[Hessen|Hessnu]] ob reki [[Lana|Lani]] (''Marburg an der Lahn''), so v 19. stoletju začeli zapisovati ime mesta kot ''Marburg an der Drau'' (nemško za ''Marburg na Dravi'').

Prvi zapis slovenskega imena Maribor je delo [[Stanko Vraz|Stanka Vraza]], in sicer v pismu [[Ljudevit Gaj|Ljudevitu Gaju]] 10. novembra 1836. Vraz je ime preprosto priredil iz nemškega Marburga tako, da je obdržal prvi del besede ''Mar'', nemški ''burg'' pa spremenil v slovenski ''bor'' – in sicer po zgledu, kakor so Nemci iz Branibora izpeljali [[Brandenburg]]. Sprva je sicer uporabljal obliko ''Marbor'', kasneje pa dosledno le ''Maribor''. Po letu 1838 so pričeli ime Maribor uporabljati tudi Vrazovi prijatelji. Zaradi odpora predvsem med Slovenci je borba za uveljavitev imena trajala naslednjih 25 let. Šele leta 1861, ko je tedanji državni poslanec [[Lovro Toman]], politik in pesnik, avtor prvega slovenskega necenzuriranega tiska, izdal pesem ''Mar i bor'' ter dal imenu tudi pomen, se je ime uveljavilo med Slovenci. Slovensko geslo mesta je tako postalo '''Mar i bor''' – ''mar'' mi je ''i''(in) ''bor''-im se za to mesto.

== Zgodovina ==
[[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 247 Marburg - Maribor.jpg|right|thumb|250px|Maribor, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Styriae Ducatus Fertilissimi Nova Geographica Descriptio'', bakrorez, Gradec 1678 ]]

=== Najstarejša poselitev ===

Najstarejši doslej znani sledovi poselitve mariborskega okoliša segajo v pozno 5. tisočletje pr. n. št., v čas, ko se je porajala bakrena doba. Ob gradnji mariborske obvoznice pri Radvanju so bile odkrite ostaline naselbine večjega obsega iz druge polovice 44. do 42. stoletja pr. n. št. Sledi naselbine iz približno istega časa so bile odkrite tudi v neposredni bližine cerkve v Spodnjih Hočah. Tudi za arheološka izkopavanja pod Meljskim hribom pri Malečniku se predpostavlja, da so iz istega časa. Keramične najdbe povezujejo vse tri naselbine z lasinjsko kulturo.

Pod Meljskim hribom pri Malečniku je časovno naslednja arheološko izpričana poselitev mariborskega okoliša, ki sodi v čas druge četrtine oz. sredine 4. tisočletja pr. n. št. Pripadala je Retz-Gajary kulturi, poimenovani tudi kot kultura keramike z brazdastim vrezom.

Do intenzivnejše poselitve mariborskega okoliša je prišlo ob koncu 3. tisočletja pr. n. št., z nastopom zgodnje bronaste dobe. V ta čas sodi vrček iz Smoletove ulice.

V pozni bronasti dobi, tj. v 13.–12. stoletju pr. n. št., v dobi kulture žarnih grobišč, ki je zajela skorajda vso evropsko celino, je prišlo do ponovne poselitve mariborskega okoliša. Iz tega obdobja je znana najdba iz Pekla pri Košakih.

Okoli leta 1000 pr. n. št. so se naselili ob Dravi med Ormožem in Rušami novi priseljenci. Ob Mladinski ulici je bilo iz tega obdobja odkrito žarno grobišče, ki izstopa zaradi bogatih grobnih pridatkih, predvsem po orožju kot so bronasti sulični osti, sekira in umetelno izdelani noži. Druga znana nekropola se je nahajala na Pobrežju.

Z nastopom nove dobe – železne dobe in z njo [[Halštatska kultura|halštatske kulture]] so se pojavile višinske naselbine. Takšna je bila poštela, v ustnem izročilu znana tudi kot staro mesto. Opuščena je bila sredi ali proti koncu 6. stoletja in ponovno poseljene v poznolatenskem obdobju ob koncu 1. oz. 2. stoletja.

V času rimske antične vladavine je v ravnici ob vznožju Pohorja od Ruš preko Radvanja, Betnave, Bohove, Hoč in Slivnice zrasla vrsta zaselkov in večjih kmetij, ''villae rusticae''.

=== Prva omemba ===

Mesto se je razvilo ob reki Dravi, zlasti na levem bregu pod tamkajšnjim gradom. Prva omemba gradu sega v leto 1164. Grad se je imenoval ''Marchburg'', kar v prevodu pomeni grad v marki (marka je bila obmejna grofija). Tedanji grad je stal na hribu Piramida, tik nad mestom.

Naselbina ni nastala pod samo trdnjavo; prvič zaradi pristave pod gradom in drugič zaradi močno zamočvirjenega jugozahodnega območja.{{cn}} Naselbina je nastala vzdolž današnje Koroške ceste z iztekom v današnji Glavni trg, na katerem sta se srečali pomembni poti iz Koroške proti Ptuju in iz Ljubljane proti Gradcu.

Prva omemba naselja Maribor je iz leta 1204. Omenjen je trg, ki stoji ob gradu. Leta 1254 je trg dobil mestne pravice. Z zmago [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa Habsburškega]] nad [[Otokar Premisl|Otokarjem II.]] leta 1278 se je začelo mesto naglo razvijati. Maribor je kljuboval obleganjem [[Matija Korvin|Matije Korvina]] leta 1480 in 1481 ter obleganjem Otomanskega cesarstva leta 1532 in 1683.

Mesto je ostalo pod oblastjo Habsburške monarhije vse do leta 1918.

=== Judovska skupnost ===
[[Slika:Jewish Tower and Synagogue Maribor Slovenia.JPG|thumb|right|250px|[[Židovski stolp]] in [[Sinagoga Maribor|sinagoga]]]]
V srednjem veku je bilo mesto center judovske skupnosti v tem območju. Prva omemba mariborskih [[Judje v Sloveniji|judov]] sega v leto 1277, ko so zapisali, da živijo v judovskem getu. [[Geto]] je bil lociran v jugovzhodnem delu mesta in je na vrhuncu obsegal veliko število ulic in del mestnega centra, prav tako del glavnega trga. V getu je bila sinagoga, judovsko pokopališče in Talmudska šola. Skupnost je bila najpomembnejša okoli leta 1410. Po letu 1450 so se okoliščine dramatično spremenile zaradi povečane konkurence, v povezavi s takratno ekonomsko krizo je bil to hud udarec za njihovo ekonomsko moč. Z dekretom [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] leta 1496 so morali zapustiti mesto, podobno kakor po vsej Sloveniji. Omejitve za bivanje in delovanje judov so ostale vse do leta 1861.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.jewishcommunity.si/jss/ENG-zgodovina.asp |title=Jewish community of Slovenia |accessdate=2011-08-19 |archive-date=2010-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100128114733/http://www.jewishcommunity.si/jss/ENG-zgodovina.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V Mariborski sinagogi je deloval sloviti rabin [[Israel Isserlein]], ki je bil glavni rabin za Koroško, Štajersko in Kranjsko. Večino življenja je preživel v Mariboru.

[[Mariborska sinagoga]], v kateri zdaj domuje ''Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor'', je ena najstarejših še ohranjenih sinagog v Evropi in ena od dveh (druga je v Lendavi) še ohranjenih v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.pmuzej-mb.si/stran.php?sinagoga-predstavitev |title=Maribor Synagogue |accessdate=2011-08-19 |archive-date=2008-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080612090604/http://www.pmuzej-mb.si/stran.php?sinagoga-predstavitev |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V mestu so še danes spomeniki in poimenovanja, ki spominjajo na judovsko skupnost, med drugim ''[[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]]'' in ''[[Židovski stolp]].''

=== Zgodnje 20. stoletje ===

Maribor je bil do druge svetovne vojne najhitreje razvijajoče se mesto v državi. Prevladovali so industrijski obrati v Melju, kjer še danes stoji veliko pomembnih industrijskih obratov. A med drugo svetovno vojno, ko ga je zavzel okupator, so ga zavezniški bombniki bombardirali, da je postal eno najbolj uničenih mest v Jugoslaviji, saj je bilo porušenih kar 47 % vseh stavb. Večino nastale škode so uspeli popraviti šele leta 1950.
{{razširi razdelek}}
=== Druga svetovna vojna ===
:''Glavni članek: [[Druga svetovna vojna na Slovenskem]]''

Po [[Aprilska vojna|napadu na Jugoslavijo]] 6. aprila 1941 je nemška vojska že 8. aprila zasedla Maribor. Kot večina severne Slovenije je pripadel [[Okupacija slovenskega ozemlja|nemški okupacijski coni]]. 26. aprila 1941 je Maribor obiskal [[Adolf Hitler]], vodja [[Tretji rajh|Nemškega rajha]]. V Mariborskem gradu se je sestal z mariborskim nacističnim vodstvom, nato si je ogledal porušeni Stari most. Maribor je bil poleg Pariza edino mesto izven meja Nemškega rajha, ki ga je Hitler osebno obiskal po zasedbi. 28. aprila 1941 je na zborovanju [[Sturmabteilung]] v Mariboru guverner Štajerske [[Siegfried Uiberreither]] dejal, da mu je Hitler že pred okupacijo dal ukaz: »Napravite mi to deželo spet nemško!» (''Machen Sie mir dieses Land wieder deutsch!'').&lt;ref&gt;Pogosto je zmotno prepričanje, da je Hitler ta stavek izjavil v govoru med obiskom Maribora 26. aprila 1941. Hitler v Mariboru sploh ni imel govora, ta stavek je znan le posredno iz Uiberreitherjeve izjave. Isto navodilo naj bi prejel tudi guverner Koroške Franz Kutschera.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Tone Ferenc: ''Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945'', str. 142&lt;/ref&gt;

Spodnja Štajerska je bila pred vojno razdeljena na okraje, ki pa so jih zaradi pomanjkanja nemškega uradništva in z namenom, da bi bila uprava na slovenskem Štajerskem enaka kot v pokrajinah nekdanje Avstrije, ukinili in uvedli okrožja. Dne 18. junija je šef civilne uprave izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje ter okrajno glavarstvo Ljutomer, ki je v upravnem pogledu bilo vključeno v podeželsko okrožje Radgona na avstrijskem Štajerskem. Obseg mestnega okrožja Maribor mesto (Marburg Stadt) je šef civilne uprave določil s posebno odredbo z dne 4. junija, ki je začela veljati 15. junija 1941, obsegalo pa je mestno občino Maribor in dele bivših okrajev Maribor desni in Maribor levi breg. Iz okraja Maribor desni breg so bile v mestno okrožje v celoti vključene občine [[Studenci pri Mariboru|Studenci]], [[Radvanje]] in [[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]] ter deli občin Hoče (katastrske občine [[Razvanje]], [[Pivola]], [[Zgornje Hoče]], [[Spodnje Hoče]], [[Bohova]] in [[Rogoza]]) in Limbuš (katastrske občine [[Limbuš]], [[Pekre]] in [[Hrastje, Maribor|Hrastje]]). Iz okraja Maribor levi breg deli občin Kamnica (katastrska občina [[Kamnica, Maribor|Kamnica]] in južni del katastrske občine [[Rošpoh, Maribor|Rošpoh]]) in Košaki (katastrske občine [[Košaki]], [[Pekel, Maribor|Pekel]], [[Počehova]], [[Meljski hrib]] in [[Krčevina pri Vurbergu|Krčevina]]). Preostali deli občin Kamnica, Košaki, Hoče in Limbuš so bili vključeni v okrožje Maribor podeželje. Mestno okrožje Maribor je okupator imenoval tudi Veliki Maribor (Gross Marburg). Dr. Uiberreither je priključitev sosednjih občin k mestu utemeljil s potrebo po zagotovitvi »primernega življenjskega prostora za nadaljnji razvoj Maribora«. Ob popisu prebivalstva, ki ga je okupator izvedel 10. oktobra 1941, je živelo v okrožju Maribor mesto, ki je takrat merilo 110 km2, 71.440 prebivalcev. Politični komisar okrožja Maribor mesto je postal Fritz Knaus, dotedanji politični komisar mesta Maribor. Okrožje Maribor podeželje (Marburg Land) so izoblikovali iz okrajev Maribor desni breg (11 občin in 5 katastrskih občin političnih občin Hoče in Limbuš), Maribor levi breg (12 občin in 11 katastrskih občin političnih občin Kamnica in Košaki), [[Radlje ob Dravi|Marenberg]] (7 občin), [[Slovenj Gradec]] (6 občin) in [[Slovenske Konjice]] (6 občin), in je bilo po velikosti (1.759 km2) ter številu prebivalstva (114.178) drugo največje okrožje v Spodnji Štajerski (večje je bilo le okrožje Celje).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|publisher=|last=Žnidarič|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;

[[slika:Bundesarchiv Bild 121-0723, Marburg-Drau, Adolf Hitler.jpg|thumb|200px|Adolf Hitler med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941. Na sliki z leve: Sigfried Uiberreither, [[Martin Bormann]], Adolf Hitler, [[Otto Dietrich]].]]

Okupatorska represija je bila v Mariboru posebej huda. Nemška oblast je uvedla močno raznarodovalno politiko: ukinila je slovensko šolstvo, prepovedala javno uporabo slovenščine in ponemčila osebna imena ter imena ulic. Več kot 5000 Mariborčanov je bilo hitro izgnanih v Srbijo, na Hrvaško in v Nemčijo. Od 1942 je bilo prepovedano tudi slovensko bogoslužje. V Mariboru so nacisti množično [[Represalije|streljali talce]] kot povračilni ukrep za nemške žrtve [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. 2. oktobra 1942 so v Mariboru na dvorišču sodnih zaporov ustrelili 143 talcev, kar je bil največji pomor talcev med drugo svetovno vojno na Slovenskem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=www.svobodnabeseda.si|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Prav tako je v Melju najkasneje maja 1941 nastalo taborišče za vojne ujetnike ''Stalag XVIII-D'' (tudi ''Stalag 306'').&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|work=Večer |accessdate=2018-08-22|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

29. aprila 1941 so trije mariborski dijaki pod vodstvom [[Bojan Ilich|Bojana Ilicha]] sežgali dva avtomobila nemške civilne uprave v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]], kar je bilo prvo dejanje odpora med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Junija 1941 je bil ustanovljen odbor [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] (OF), vendar je bilo njegovo delovanje v samem mestu zaradi represije zelo omejeno: sploh vodstvo se je zadrževalo v okoliških gozdovih (na Pohorju in na Kozjaku).

Med vojno so zavezniki (angleško-ameriško letalstvo) Maribor močno bombardirali, saj je bil pomembno industrijsko središče. Med drugim je na Teznem delovala Tovarna letalskih delov Štajerska (''Luftfahrtwerke Steiermark'', kasnejša [[Tovarna avtomobilov Maribor]]). Bombardiranja so se pričela 7. januarja 1944 (letalske alarme so sicer sprožali že od 9. septembra 1942). Na Maribor je bilo v 28 bombnih napadih odvrženih več kot 15.000 bomb, ki so skupaj terjale življenje 482 civilistov in jih ranile 352. Mnogo prebivalstva se je zaradi varnosti pred bombardiranji preselilo na podeželje. Zaradi bombardiranj so Nemci leta 1944 proizvodnjo preselili v podzemne dvorane.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/globoko-pod-zemljo-je-tovarna-o-kateri-ne-smemo-govoriti-6386171|title=Globoko pod zemljo je tovarna, o kateri ne smemo govoriti|work=Večer |accessdate=2018-08-22|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

Maribor je imel ob koncu vojne in umikanju sil osi v Avstrijo izjemen strateški pomen. 1. marca 1945 je bil v bombnem napadu popolnoma uničen [[Mariborski kolodvor|glavni kolodvor]], uničena sta bila tudi infekcijski in ginekološki oddelek bolnišnice. Čeprav sta bila med glavnimi cilji bombardiranj, sta glavni in železniški most prestala vojno. Zavezniki so Maribor zadnjič bombardirali še 12. aprila 1945. Okupatorska politika je bila ob samem koncu vojne nasilna, saj je imel Maribor velik strateški pomen za umikajoče se enote sil osi. Poleg tega so Nemci skušali sprazniti zapore in se znebiti čim več političnih zapornikov. Aprila je bilo v Mariboru postreljenih okoli 200 talcev, zadnji so bili pobiti 9. aprila v Spodnjem Radvanju. Nemška vojska je do konca aprila pri kmetijski šoli pod Kalvarijo izvajala posamezne usmrtitve, predvsem je šlo za dezerterje.

Odporniško gibanje (predvsem mladinske organizacije) je šele marca in aprila 1945 uspelo vzpostaviti večjo terensko prisotnost, vendar je imelo zaradi strahu med prebivalstvom vedno hude težave z novačenjem. Sredi marca so nemške oblasti aretirale več aktivistov, vendar odporniške mreže niso uspele uničiti.

Nemci so se začeli pripravljati na umik. Aprila 1945 je barvarski pionirski vod 364 nastavil eksploziv v več pomembnih javnih objektov, tudi na oba mostova čez Dravo. Vendar so Nemci z razstrelitvijo odlašali, ker niso želeli zapreti poti skupinam, ki so se čez Maribor umikale proti [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilju]]. OF je navezala stik z nekaterimi nemškimi častniki in se z njimi sporazumela, da do razstrelitev ni prišlo. Stotnik Franz Rajowtz, poveljnik vojaškega oddelka komande mesta, je s svojo enoto do svojega umika varoval javno infrastrukturo. Nemški poveljnik v Mariboru [[Max Kinzer]] je obljubil, da razstrelitev ne bo, in že 7. maja dal onesposobiti bombe na obeh mostovih. Štajersko komunistično vodstvo je 8. maja Nemcem zagrozilo s povračilnimi ukrepi, če bi prišlo do razstrelitev. Pomembno vlogo pri ohranitvi objektov je odigral tudi Franjo Novak, ki je izkoristil razglas po nemškem radiu, da bodo oblast v izrednih razmerah prevzeli posebni komisarji, in se 8. maja popoldne deželnemu svetu lažno predstavil kot novi pooblaščenec za Spodnjo Štajersko. Deželni svet je nasedel zvijači in Novak je razposlal razglas, da je po navodilih iz Berlina prepovedano vsakršno uničevanje infrastrukture. Iz uprave ''Volkssturm'' je dobil tudi nekaj zanesljivih stražarjev. V noči s 7. na 8. maj so Nemci uničili svoje protiletalske topove in municijo, 8. maja popoldne pa v Betnavskem gozdu odvečna vozila in drugo vojaško opremo.

V torek, 8. maja 1945 so se Nemci začeli množično umikati iz Maribora. 8. maja dopoldne se je skozi Maribor brez ustavljanja umaknil tudi vodja ustašev [[Ante Pavelić]], ki je potoval v konvoju.

V Mariboru so bili še vedno prisotni le terenski aktivisti OF. Ker se je [[Jugoslovanska armada]] (JA) pomikala proti Koroški in Prekmurju, v neposredni bližini Maribora ni bilo [[Partizanski odredi Slovenije|partizanskih]] enot, ki bi ga napadle in zasedle. Neposrednih bojev za osvoboditev Maribora tako ni bilo, kot tudi ni bilo slovesnega vkorakanja partizanske vojske, kakor drugod na Slovenskem. 8. maja zvečer so v Maribor prispeli le posamezni partizanski častniki, ki jih je JA pooblastila za prevzem oblasti in ki jim je uspelo prehiteti enote Bolgarske armade, ki so dosegle Pobrežje. Nova komanda mesta pod komandantom [[Štefan Pavšič|Štefanom Pavšičem - Jurom]] se je namestila v nekdanjem nemškem poveljstvu na Slomškovem trgu poleg gledališča, saj so tam že bile urejene vojaške pisarne in nameščeni telefoni.

V Mariboru je še vedno vladalo vojno stanje, saj Nemci med umikom niso prekinili ognja. Še 9. maja okoli 7.00 je bil na Teznem ustreljen meščan, ki je vihtel slovensko trobojnico. Nekoliko po 8.00 so se na Glavni trg pripeljali nemški tanki in streljali na prebivalstvo, ki se je začelo zbirati na ulicah. Življenje je izgubil aktivist OF, ki je pri [[Velika kavarna|Veliki kavarni]] izobešal slovensko trobojnico. Bolgarske enote so dosegle središče Maribora: okoli 9.00 je na Trgu revolucije padel pomočnik bolgarskega častnika.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kratek pregled narodnoosvobodilnega gibanja v zadnjih tednih okupacije|url=http://www.sistory.si/11686/7741|website=www.sistory.si|accessdate=2020-09-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Zadnje nemške vojaške enote so Maribor zapustile 9. maja zjutraj. Že dopoldne je zaokrožil slovenski časopis s pozdravnim besedilom, ki ga je sestavil [[Franjo Baš]], kustos pokrajinskega muzeja. V mesto so začeli prihajati tudi posamezni pripadniki OF in komunistični funkcionarji, vendar še vedno ni bilo partizanskih vojaških enot. To je za javni red in mir predstavljalo precejšen problem, med drugim zaradi plenjenja bolgarskih enot, ki so zaradi nemških zemljevidov, ki so jih uporabljale, Maribor imele za nemško mesto. Nekatere pomembnejše objekte (mdr. [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] in [[Studenci (železniška postaja)|železniško postajo Studenci]]) so uspešno zavarovali oddelki Narodne zaščite, ki je prevzela policijske naloge. Prva večja partizanska enota, III. brigada korpusa narodne obrambe, je v Maribor prispela šele 9. maja pozno popoldne.

Maribor je bil od večjih jugoslovanskih mest osvobojen zadnji. Uradna proslava osvoboditve je bila šele v nedeljo, 13. maja na Trgu svobode, kjer se je zbralo več tisoč Mariborčanov. Mariborski pregnanci, interniranci v koncentracijskih taboriščih, mobiliziranci in druge žrtve vojne so se pričeli vračati. Druga svetovna vojna je v Mariboru skupno terjala več kot 2600 smrtnih žrtev.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-22}}&lt;/ref&gt;

=== Socialistična Jugoslavija ===

Druga svetovna vojna je v Mariboru pustila katastrofalne posledice. Uničenega je bilo skoraj pol stanovanjskega fonda: predvojno raven je dosegel šele leta 1954.{{Citation needed}}

20. maja 1945 so začasne mestne oblasti večino pristojnosti predale mestnemu ljudskemu odboru.

V okviru Jugoslavije je bil Maribor eno največjih gospodarskih in industrijskih središč v državi in regij in je imel na ozemlju današnje občine konec 80. ali v začetku 90. let že več kot 120.000 prebivalcev, ne bistveno manj od polovice ljubljanskega prebivalstva, odtlej pa se njegova poseljenost polagoma zmanjšuje.

=== Slovenija ===
{{razširi razdelek}}
[[Slika:Glavni trg Maribor 2021.jpg|sličica|Obnovljen glavni trg (2021).]]
Po Slovenski osamosvojitvi je Maribor zadela huda brezposelnost kot posledica propada velikih podjetij, ki so izgubila jugoslovanski trg.

== Institucije ==
V Mariboru je vrsta institucij državnega pomena. Poleg mariborske univerze, ki ima članice v več slovenskih mestih in vključuje tudi [[Računalniški center Univerze v Mariboru|Računalniški center]] in [[Univerzitetni športni center Leona Štuklja]] ter [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetno knjižnico]]. V Mariboru imajo sedež ustanove, ki so tudi nacionalnega pomena: [[Institut informacijskih znanosti|Institut informacijskih znanosti – IZUM]], [[Nova KBM]], [[Zavarovalnica Maribor]], [[SNG Maribor]], [[Univerzitetni klinični center Maribor]], [[Pošta Slovenije]], Nadškofija Maribor, [[Akvarij-terarij Maribor|Akvarij-terarij]], [[Slovenski podjetniški sklad]], [[Javna agencija Republike Slovenije za energijo]], [[Agencija za železniški promet]], okrajno, okrožno, delovno in višje sodišče in [[Upravna enota Maribor]]. Za javni transport skrbi [[Mestni promet Maribor]].

== Grb in zastava ==
{{posodobi|razdelek}}[[Slika:Maribor zastava.png|thumb|250px|Zastava občine Maribor]]
[[Grb]]u je osnova mestni [[pečat]]nik iz 14. stoletja, kjer so združeni srednjeveški heraldični [[simbol]]i: [[obzidje]], odprta [[mestna vrata]] in [[Golobi|golob]] nad njimi.

Grb ima obliko [[ščit]]a s poljem rdeče barve. Na rdečem polju je [[vhodni stolp]] z odprtimi vrati in dvignjeno mrežo, ki se dotika spodnje strani ščita. V stolpu nad vrati sta dve strelni lini. Na vsaki strani vhodnega stolpa je štirioglat stražni stolp s polkrožnim oknom, stranskim prizidkom in izstopajočim zobčastim [[parapet|nadzidkom]]. Stolpi imajo sedlaste strehe in na vsaki po dva zlata glaviča. Stolpi so med seboj povezani z nazobčanim zidom. Med stražnima stolpoma je bel golob z razprtimi krili, ki se spušča v navpičnem letu. Stolpi in obzidja so bele barve. Mreža je zlate barve.

Simbolizirani grad spominja na [[Gornji grad na Piramidi|(Gornji) grad na Piramidi]], po katerem je mesto dobilo ime. Golob je simbol [[Sveti Duh|Svetega Duha]], ki bedi nad mestom. Zavetnik mesta je [[sv. Janez Krstnik]].

Zastava, ki se navpično izobeša, je vzdolžno razdeljena po sredini na dve polji, v razmerju ena proti ena, od katerih je levo polje, gledano od spredaj, bele barve, desno polje pa rdeče barve. Razmerje med širino in višino zastave je ena proti dva. Na zastavi leži na spodnji polovici, pravokotno na širino zastave, grb v barvni upodobitvi. Grb je enako odmaknjen od levega in desnega roba zastave ter enako odmaknjen od spodnjega roba zastave in namišljene središčne črte zastave. Širina grba znaša 29 % širine zastave in višina grba znaša 48 % višine zastave. Grb je na rdečem barvnem polju zastave obdan s tankim belim robom v velikosti 1 % širine zastave.

== Uprava in mestni predeli ==
[[Slika:Maribor MCinKS.png|thumb|right|254x254px|Mariborske četrtne skupnosti]]
{{glavni|Mestna občina Maribor}}

Mesto Maribor ima tradicionalno številne mestne predele in naselja na obeh bregovih Drave, teritorialno pa se [[Mestna občina Maribor]] deli na 11 mestnih četrti in 6 krajevnih skupnosti v okolici mesta, ki spadajo v mestno občino:   
{| class=&quot;wikitable sortable mw-collapsible&quot; 
|'''mestni predeli na levem bregu Drave'''

*[[Center, Maribor|Center]] ''(Rotovž)''
*[[Lent]] oz. [[Pristan]]
*[[Koroška vrata]]
* ([[Kamnica, Maribor|Kamnica]])
*(Kolodvor)
* [[Melje]]
* ([[Piramida, Maribor|Piramida]])
* [[Mariborski park|Mestni park]]
* ([[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]])
*[[Ljudski vrt]]
* [[Košaki]]
* ([[Počehova]])
* ([[Ribniško selo]])
* ([[Malečnik|Malečnik)]]
* ([[Bezovje]])
* ([[Muzej na prostem Račji dvor|Račji dvor]])                                             
* ([[Vinarje, Maribor|Vinarje]])
* ([[Mariborski otok]])
| style=&quot;vertical-align:top;&quot; |'''na desnem bregu Drave'''
*[[Magdalena, Maribor|Magdalena]]   
*[[Tabor, Maribor|Tabor]] ([[Naselje Jugomont]], [[Betnavski park|Mariborske metropole]], [[S-21]], [[Vurnikova delavska kolonija|Vurnikova kolonija]]...)   
*[[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]] (in [[Špesovo selo]])   
*[[Stražunski gozd|Stražun]]   
*[[Greenwich, Maribor|Greenwich]]   
*[[Tezno]]   
*[[Studenci]]   
*[[Poljane, Maribor|Poljane]]   
*[[Damiševo naselje]]   
*[[Nova Vas, Maribor|Nova Vas]]   
*[[Borova vas]]   
*[[Orešje]]   
*[[Radvanje|(Spodnje in Zgornje) Radvanje]]   
*[[Betnava]]   
*[[Rožna dolina, Maribor|Rožna dolina]]   
*[[Dobrava, Maribor|Dobrava]]   
*[[Brezje, Maribor|Brezje]]   
*[[Pekrska gorca]]   
|
==== Mestne četrti so: ====

* [[Koroška vrata|Mestna četrt Koroška vrata]]
* [[Center, Maribor|Mestna četrt Center]]
* [[Mestna četrt Ivan Cankar]]
* [[Mestna četrt Studenci]]
* [[Magdalena, Maribor|Mestna četrt Magdalena]]
* [[Mestna četrt Tabor]]
* [[Nova vas, Maribor|Mestna četrt Nova vas]]
* [[Tezno|Mestna četrt Tezno]]
* [[Mestna četrt Pobrežje]]
* [[Mestna četrt Brezje-Dogoše-Zrkovci]]
* [[Mestna četrt Radvanje]]
|
==== Krajevne skupnosti so: ====

* [[Krajevna skupnost Bresternica-Gaj]]
* [[Kamnica, Maribor|Krajevna skupnost Kamnica]]
* [[Krajevna skupnost Malečnik-Ruperče]]
* [[Razvanje|Krajevna skupnost Razvanje]]
* [[Limbuš|Krajevna skupnost Limbuš]]
* [[Pekre|Krajevna skupnost Pekre]]
|}
'''Obmestje Maribora''' obsega predel med naselji [[Selnica ob Dravi]], [[Zgornja Kungota]], [[Pesnica pri Mariboru]], [[Meljski Hrib|Meljski hrib]], [[Pernica]], [[Ruperče]], [[Zgornja Korena]], [[Dvorjane]], [[Starše]], [[Rače]], [[Fram]], [[Hočko Pohorje]], [[Razvanje]], [[Pekre]], [[Limbuš]], [[Vrhov Dol|Vrhov dol]], [[Bistrica ob Dravi]] in [[Ruše]]. Satelitska naselja [[Hoče]], [[Miklavž na Dravskem polju]], [[Rače]], [[Spodnji Duplek]] in [[Limbuš]] so iz spalnih naselij prerasli v manjša zaposlitvena središča.   
=== Župani ===
{{glavni|Seznam županov in mestnih sodnikov Maribora}}

Župan mestne občine Maribor je od leta 2018 [[Saša Arsenovič]]. Prvi mariborski [[župan]] je postal leta 1798 [[Jožef Altmann]]. Po prvi svetovni vojni so bili do leta 1921 na čelu mesta vladni komisarji. Od leta 1931 je imelo mesto mestnega načelnika, zatem pa do okupacije leta 1941 predsednika mestnega sveta. Po drugi svetovni vojni je bil najprej imenovan komandant komande mesta, zatem pa do leta 1962 predsednik mestnega ljudskega odbora. Leta 1963 je bil izvoljen predsednik mestnega sveta, leta 1963 pa predsednik skupščine občine.

V samostojni Sloveniji je v Mariboru županovalo pet ljudi: [[Alojz Križman]], [[Boris Sovič]], [[Franc Kangler]], [[Andrej Fištravec]] in [[Saša Arsenovič]] (v tem vrstnem redu).

V času županovanja Andreja Fištravca je Maribor imel dva podžupana: Saša Pelko in Zdravko Luketič.

== Geografija ==
[[Slika:Maribor s Pohorja.jpg|right|thumb|250px|Maribor s [[Pohorje|Pohorja]]]]
Maribor leži na 269,5 m [[nadmorska višina|nadmorske višine]], 15° 39' 12&quot; [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]] in 46° 33' 39&quot; [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]. Prednost lege je predvsem dobra prometna (cestna in železniška) povezava Maribora s pomembnimi mesti v okolici, kot so [[Ljubljana]], [[Zagreb]] in [[Gradec]] (Graz).

=== Podnebje ===
Povprečna letna [[temperatura]] [[zrak]]a je 9,0&amp;nbsp;°C. Najnižja mesečna povprečna temperatura je v januarju -2,3&amp;nbsp;°C, najvišja pa v juliju 20,7&amp;nbsp;°C. Zime so precej mrzle, pomladi zgodnje, poletja vroča, jeseni pa tople. Ugodnost klime izpričuje tudi večstoletna vinogradniška tradicija.&lt;ref name=&quot;sp-podatki&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=216 |title=Osnovni podatki o mestu Maribor |accessdate=2007-10-12 |archive-date=2007-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071110002533/http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=216 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Povprečje letnih padavin je 1050&amp;nbsp;mm; največ jih je v maju, juniju in juliju. Jesenski meseci so razmeroma suhi. Mariborsko podnebje odlikujejo sončni dnevi; na leto jih je v povprečju kar 266. Megle v Mariboru ni veliko; ob naraščanju vlažnosti in oblačnosti se pojavlja novembra in decembra.&lt;ref name=&quot;sp-podatki&quot; /&gt;

==Demografija==
&lt;center&gt;
'''Razvoj prebivalstva na današnjem ozemlju Mestne občine Maribor&lt;ref&gt;[http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2654911S&amp;ti=Podatki+s+podro%E8ja+demografije+(projekt+Urban+Audit)+za+ob%E8ini+Ljubljana+in+Maribor&amp;path=../Database/Splosno/26_kazalniki/30_26549_UrbAudit/&amp;lang=2 Tabela: Podatki s področja demografije (projekt Urban Audit) za občini Ljubljana in Maribor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100430142515/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2654911S&amp;ti=Podatki+s+podro%E8ja+demografije+%28projekt+Urban+Audit%29+za+ob%E8ini+Ljubljana+in+Maribor&amp;path=../Database/Splosno/26_kazalniki/30_26549_UrbAudit/&amp;lang=2 |date=2010-04-30 }} ter Podatkovni portal SI-STAT, Demografsko in socialno področje, Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno&lt;/ref&gt;'''
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;&quot;
|-
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 1991
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 1996
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2002
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2004
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2006
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2008
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2010
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2012
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2014
|-  style=&quot;color:#000; background:#d1e8ff;&quot;
|| 119.828
|| 116.147
|| 110.668
|| 112.558
|| 111.073
|| 111.340
|| 112.346
|| 111.550
|| 112.088
|} 
&lt;/center&gt;

== Znane osebnosti ==
{{glavni članek|Seznam osebnosti iz občine Maribor}}

V Mariboru so se rodile oziroma so tam delovale številne znane osebnosti:
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Bjanka Adžić Ursulov]], kostumografka in scenografka 
*[[Anton Aškerc]], pesnik, prevajalec in urednik
*[[Jožef Altmann]], prvi župan
*[[Ernest Anželj]], brigadir Slovenske vojske, veteran
*[[Branko Avsenak]], časnikar, urednik, prevajalec
* [[Tomaž Barada]], taekwondoist
* [[Franjo Baš]], etnolog in zgodovinar
* [[Sani Bečirovič]], košarkar
* [[Emerik Beran]], violončelist, glasbeni organizator, skladatelj
*[[Berta Bergant Bukšek]], igralka
*[[Polde Bibič]], igralec, publicist
*[[Anton Blatnik]], kipar in restavrator
*[[Oto Blaznik]], nogometaš (1. kapetan NK Maribor 1960)
* [[Fredi Bobič]], nogometaš
*[[Anton Bogov]], baletnik
*[[Berta Bojetu Boeta]], igralka, književnica
*[[Vinko Borec]], gospodarstvenik, politik
* [[Božidar Borko]], urednik, publicist
* [[Elko Borko]], ginekolog, porodničar, zgodovinar medicine
* [[Peter Boštjančič]], igralec
* [[Vladimir Bračič]], geograf, prvi rektor Univerze v Mariboru
*[[Josef Brandl]], slikar
*[[France Brešar]], matematik
*[[Matej Brešar]], matematik, akademik
*[[Ida Brišnik Remec]], slikarka
* [[Viljem Brumec]], ginekolog, porodničar, zgodovinar medicine
* [[Jože Brumen]], grafični oblikovalec
*[[Boris Brunčko]], igralec
* [[Andrej Brvar]], pesnik
*[[Toni Canjko]], baletnik, plesni pedagog
*[[Jože Ciglenečki]], metalurg, tehnolog 
* [[Jakov Cipci]], dirigent
* [[Edward Clug]], plesalec, koreograf
* [[Franc Copf]], kirurg, inovator
* [[Jože Curk]], umetnostni zgodovinar, konservator, muzealec
* [[Alojzij Cvikl]], nadškof
* [[Sabina Cvilak]], sopranistka
*[[Mitja Čander]], literat, dramaturg, urednik, založnik
* [[Aleš Čeh]], nogometaš
* [[Mara Čepič]], mezzosopranistka, profesorica jezikov, komunistka
*[[Bogo Čerin]], fotograf
*[[Ivo Čerle]], fotograf
*[[Draga Černelč]], pediatrinja; [[Milan Černelč]], hematolog
*[[Josip Černi]], jugoslovanski admiral
*[[Mirko Černič]], kirurg
* [[Jaroslav Černigoj]] in [[Milan Černigoj]], arhitekta
*[[Bogdan Čobal]], slikar, grafik, galerist
*[[Ivan Čobal]], likovnik, galerist
* [[Sandi Čolnik]], TV voditelj 
* [[Franci Čop]], alpinist in športnik
*[[Kriarina Čović|Kristina Čović]], igralka ukulel
*[[Jože Debevc]], tekstilni gospodarstvenik in kulturni delavec
* [[Avgust Demšar]], pisatelj
* [[Lev Detela]], pisatelj, pesnik, in prevajalec
*[[Aleksander Dev]], arhitekt
*[[Oskar Dev]], glasbeni šolnik, organizator skladatelj, zborovodja
*[[Edi Dežman]], baletnik in plesni pedagog
* [[Jaro Dolar]], bibliotekar in literat
* [[Mladen Dolar]], filozof
*[[Ferdinand Dominkuš]], pravnik in politik
* [[Adolf Drolc]], javnozdravstveni delavec
* [[Erika Druzović]], operna pevka
* [[Janko Držečnik]], kirurg
* [[Maksimiljan Držečnik]], škof
* [[Bojan Emeršič]], igralec
* [[Jože Florjančič]], ekonomist in politik
* [[France Forstnerič]], literat, novinar
* [[Emil Frelih]], operni režiser, publicist
* [[Meta Gabršek Prosenc]], galeristka
*[[Nada Gaborovič]], pisateljica
*[[Edvard Glaser]], transfuziolog, publicist
* [[Alenka Glazer]], pesnica, literarna zgodovinarka in prevajalka
* [[Janko Glazer]], pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar
*[[Maja Godina Golija]], etnologinja
* [[Milena Godina]], igralka
* [[Vesna Godina]], socialna in kulturna antropologinja, publicistka
* [[Bojan Golija]], slikar in grafik
* [[Branko Gombač]], režiser, gledališčnik
*[[Majda Grbac]], igralka
*[[Viktor Grčar]], prvi slovenski župan Maribora
* [[Lavoslav Gregorec]], politik
* [[Vekoslav Grmič]], škof, teolog, publicist
* [[Jožef Benedikt Gründel]], zdravnik in mestni fizik
* [[Herta Haas]], partnerica [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]]
*[[Bruno Hartman]], kulturnik, gledališčnik, knjižničar
*[[Ervin Hartman]] (st./ml.), glasbenika, dirigenta
* [[Polona Hercog]], teniška igralka
*[[Lavrencij Herg]], zbiralec ljudskih pesmi, stolni dekan in prošt
*[[Kalist Herič]], frančiškan, provincialni definitor in generalni vizitator, graditelj
* [[Lojze Herzog]], dirigent
*[[Franc Hlupič]], fotograf, likovni pedagog
* [[Peter Holy]], rektor jezuitskega kolegija
*[[Marko Hudnik]], pesnik (haiku), pisatelj, dramatik
*[[Franc Hvalec]], gospodarstvenik
*[[Draga Humek]], pedagoginja
*[[Ljubo Humek]], arhitekt in urbanist
*[[Josip Hutter]], industrijalec in filantrop
*[[Bojan Ilich]], narodni heroj
*[[Breda Ilich Klančnik]], umetnostna zgodovinarka
* [[Anton Ingolič]], pisatelj, akademik
* [[Israel Isserlin]], rabin, pisec in filozof
*[[Jure Ivanušič]], igralec, scenarist in glasbenik
* [[Drago Jančar]], pisatelj, dramatik, esejist, akademik
* [[nadvojvoda Janez]], habsburško-lotarinski nadvojvoda in feldmaršal
*[[Stanko Janežič]], teolog in pesnik
*[[Angela Janko Jenčič]], igralka
* [[Ludmila Janovská|Ludmila Janovská - Mila]], češka slikarka
* [[Zora Janžekovič]], kirurginja (opeklin)
*[[Igor Japelj]], ginekolog, porodničar
*[[Marko Japelj]], scenograf
*[[Mirko Japelj]], gledališki fotograf
*[[Marjanca Jemec Božič]], ilustratorka
*[[Zmago Jeraj]], slikar, pedagog
*[[Marko Jesenšek]], slavist, filolog, jezikoslovec, akademik
* [[Mima Jaušovec]], teniška igralka
*[[Slavko Jug]], pesnik
* [[Josip Jurčič]], pripovednik, dramatik in časnikar
* [[Stane Jurgec]], dirigent
*[[Alojzij Juvan]], pravnik politik, organizator
*[[Milada Kalezić]], igralka
* [[Ignac Kamenik]], pisatelj, dramatik, publicist, urednik, bibliotekar, profesor in kulturni organizator
* [[Kurt Kancler]], pediater
* [[Maks Kavčič]], slikar, scenograf in restavrator
* [[Janko Kastelic (dirigent)|Janko Kastelic]], skladatelj in glasbeni direktor
* [[Matjaž Kek]], nogometaš in trener, nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance
* [[Ottokar Kernstock]], avstrijski pesnik
* [[Maja Keuc]], pevka
*[[Juro Kislinger]], gledališčnik, pisatelj
* [[Ondina Otta Klasinc]], operna pevka - lirična sopranistka
* [[Slava Klavora]], narodna herojinja
* [[Aleksander Knavs]], nogometaš
*[[Željko Knez]], kemik, akademik
* [[Vladimir Kobler]], dirigent
* [[Edvard Kocbek]], pisatelj, pesnik, esejist in politik
* [[Katarina Kocka]], baletna plesalka
* [[Branko Kocmut]] in [[Ivan Kocmut,]] arhitekta
* [[Slavko Kočevar]] (ps. [[Slavko Jug]]), pesnik, urednik
*[[Gabrijel Kolbič]], kipar
*[[Miran Kolbl]], violinist
* [[Danilo Komavli]], odvetnik, pravnik
*[[Ivo Kopecky]], skladatelj, pianist, glasbeni pedagog 
*[[Dragica Korade]], novinarka in publicistka
*[[Mirjam Korbar]], igralka
* [[Katja Koren]], alpska smučarka
* [[Anton Korošec]], politik in teolog
*[[Božo Kos]], ilustrator, karikaturist
*[[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos]] - Melhior, umetnostni zgodovinar, etnolog, diplomat
*[[Ivan Kos (likovnik)|Ivan Kos]], slikar, grafik
* [[Stanislav Kos]], bibliotekar
* [[Silvin Košak]], jezikoslovec hetitolog, akademik
* [[Jože Košar]], klasični filolog, založnik, prevajalec
*[[Rudolf Kotnik]], slikar, pedagog
*[[Slavko Kotnik]], košarkar
*[[Stanko Kotnik]], slovenist, didaktik 
*[[Dragica Kovačič]], mezzosopranistka
*[[Fran Kovačič]], teolog, filozof, zgodovinar
* [[Kajetan Kovič]], pesnik, pisatelj, prevajalec, akademik
* [[Luka Krajnc]], nogometaš
*[[Božidar Krajnčič]], botanik, agronom, šolnik
* [[Franc Kramberger]], škof in nadškof
* [[Marijan Kramberger]], literat, urednik
* [[Bratko Kreft]], pisatelj, dramatik in akademik
* [[Rene Krhin]], nogometaš
*[[Terezija (Angelina) Križanič]], redovnica, šolnica
*[[Alojz Križman]], rektor in župan
* [[Mirko Križman]], germanist, pesnik, prevajalec
* [[Lovro Kuhar]], pisatelj in politični aktivist
*[[Vekoslav Kukovec]], pravnik, politik
*[[Tine Lah]], ekonomist
* [[Aleksander Lajovic]], skladatelj, glasbeni pedagog in publicist
*[[Miloš Lapajne]], arhitekt
* [[Josip Leskovar]], politik
* [[Albert Likavec]], baletnik
*[[Franjo Lipold]], politik
* [[Rudolf Maister]], vojaški poveljnik, general in pesnik
*[[Andrej Majcen]], salezijanec, misijonar
*[[Igor Majcen]], glasbenik, skladatelj, zborovodja
*[[Stanko Majcen]], dramatik, pesnik, pisatelj, politik
*[[Avgust Majerič]], ekonomist
* [[Svetlana Makarovič]], pesnica, igralka, pravljičarka, dramatičarka
*[[Nataša Matjašec Rošker]], igralka
* [[Janez Menart]], pesnik in prevajalec, akademik
*[[Ivanka Mežan]], igralka
*[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]], slikar, scenograf, grafik, risar
* [[Neža Ema Mikec]], vezilja
* [[Franc Miklošič]], filolog, jezikoslovec in slavist, dekan in rektor, večkratni akademik
*[[Janez Miklošič]], glasbenik, šolnik
* [[Franc Minařik]], farmacevt
*[[Jože Mlinarič (latinist)]], zgodovinar, latinist, akademik
*[[Dragiša Modrinjak]], fotograf
*[[Sergiu Moga]], baletni plesalec
*[[Georg Mohr]], šahist
* [[Guiseppe Morpurgo]], ustanovitelj [[Zavarovalnica Generali|Zavarovalnice Generali]]
* [[Milena Muhič]], igralka
*[[Matjaž Mulej]], ekonomist ...
*[[Damjan Murko]], pevec
* [[Jan Muršak]], drugi Slovenec, ki je zaigral v ligi [[NHL]]
* [[Zoran Mušič]], slikar in grafik
*[[Marko Naberšnik]], filmski režiser, scenarist
* [[Franc Neger]], podjetnik
* [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]], glasbenik, pianist
* [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], igralec
*[[Stanko Ojnik]], cerkveni pravnik, pravni zgodovinar
*[[Anton Osterc]], pedagog
* [[Iko Otrin]], baletnik, koreograf, pedagog
* [[Jaš Otrin]], baletnik, koreograf
* [[Vojko Ozim]], kemijski tehnolog
*[[Jožef Pajek]], folklorist in zgodovinar
* [[Lajči Pandur]], slikar, grafik
* [[Ludvik Pandur]], slikar, grafik
* [[Tomaž Pandur]], gledališki režiser
* [[Tone Partljič]], pisatelj, dramaturg, scenarist in politik
* [[Borut Pečenko]], arhitekt, urbanist
* [[Dejan Pečenko]], pianist in skladatelj
*[[Stojan Perhavc]], direktor [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]
* [[Žarko Petan]], pisatelj, esejist, gledališki in filmski režiser
* [[Teodor Petrič]], jezikoslovec, univ. prof. germanistike
*[[Marjan Pipenbaher]], gradbenik
*[[Franci Pivec]], pedagoški in kulturni delavec
*[[Gregor Pivec]], zdravnik kirurg, publicist
*[[Rupert Pivec]], generalni komisar avstroogrske mornarice 
*[[Ljudevit Pivko]], profesor in politik
*[[Svetopolk Pivko]], letalski konstruktor
* [[Janko Pleterski]], zgodovinar, akademik
*[[Oton Polak]], slikar
* [[Dragan Potočnik]], literarni zgodovinar
* [[Herman Potočnik]] [[Noordung]], pionir raketne in vesoljske tehnike
* [[Miran Potrč]], politik
*[[Danilo Požar]], ekonomist
* [[Štefan Predin]], farmacevt
* [[Zoran Predin]], pevec, tekstopisec in glasbeni producent
* [[Vilibald Premzl]], arhitekt, urbanist, naravovarstvenik
* [[Primož Premzl]] , galerist, domoznanec, publicist, založnik
*[[Cvetana Priol]], redovnica, glasbenica, svetniška kandidatka
* [[Josip Priol]], sadjar in šolnik
* [[Margareta Puhar]], generalna predstojnica kongregacije
* [[Ladislaus von Rabcewicz]], avstrijski inženir
* [[Branko Rajšter]], zborovodja
* [[Amand Rak]], zdravnik in muzealec
*[[Karel Rakuša]], politik, sindikalist, gasilec
*[[Bogdan Reichenberg]], arhitekt
*[[Mitja Reichenberg]], filmski skladatelj in teoretik
*[[Matija Robič]], cerkveni zgodovinar in pravnik
* [[Franc Rosina|Franc (Franjo) Rosina]], odvetnik, politik
* [[Igor Rosina]], odvetnik
*[[Branko Rudolf]], pesnik, šolnik, publicist, filozof, kritik, prevajalec, galerist
*[[Ada Sardo Lebarič]], operna pevka, dramska sopranistka
*Ena Salihović, fizičarka in kitaristka
* [[Karl Scherbaum]], podjetnik
*[[Henrik Schreiner]], pedagog, naravoslovec, šolnik
*[[Tomaž Seljak]], informatik
*[[Dušan Senčar]], odvetnik in športni organizator
*[[Branko Senica]], novinar, urednik
*[[Drago Senica]] - Pi, arhitekt, karikaturist
*[[Dušan Sernec]], elektrotehnik, politik
*[[Janko Sernec]], politik, publicist
* [[Zorko Simčič]], pisatelj in esejist, akademik
* [[Milan Skrbinšek]], dramatik, režiser in prevajalec
*[[Vladimir Skrbinšek]], igralec, režiser, gledališki pedagog
* [[Anton Martin Slomšek]], škof, pisatelj, pesnik in narodni buditelj
*[[Jože Snoj]], pisatelj, pesnik, novinar...
*[[Avguštin Stegenšek]], umetnostni zgodovinar
* [[Jakob Maksimilijan Stepišnik]], škof
* [[Robert Stolz]], operni skladatelj in dirigent
*[[Marlenka Stupica]], slikarka, ilustratorka
* [[Tomaž Svete]], skladatelj in profesor
* [[Heribert Svetel]], dirigent, skladatelj
*[[Janko Šetinc]], pianist, čembalist, glasbeni pedagog, kritik in organizator
* [[Fran Šijanec]], umetnostni zgodovinar
* [[Karmina Šilec]], zborovodkinja
* [[Gustav Šilih]], pedagog
*[[Mate Šimundić]], hrvaško-slovenski jezikoslovec
*[[Majda Šlajmer Japelj]], zdravstvena delavka
*[[Marko Šlajmer]], arhitekt, urbanist
*[[Branko Šömen]], pesnik, pisatelj, scenarist
*[[Manica Špendal]], muzikologinja
* [[Ivo Štandeker]], novinar, prevajalec
* [[Igor Štromajer]], večmedijski medmrežni umetnik
* [[Igor Štuhec]], skadatelj
*[[Ilka Štuhec]], smučarka
* [[Ivan Štuhec|Ivan Janez Štuhec]], teolog in organizator
* [[Miran Štuhec]], literarni zgodovinar
* [[Leon Štukelj]], olimpijski šampion
*[[Branko Šturbej]], igralec
* [[Luka Šulić]], violončelist, član [[2Cellos]]
*[[Janez Švajncer]], pisatelj, publicist, urednik, prevajalec
*[[Marija Švajncer]], filozofinja, pesnica, pisateljica
* [[Wilhelm von Tegetthoff]], avstrijski admiral
*[[Peter Ternovšek]], igralec
*[[Bogo Teplý]], zgodovinar, muzealec
*[[Karmen Teržan Kopecky]], germanistka, jezikoslovka 
* [[Nikola Tesla]], elektroinženir in izumitelj
* [[Simon Tihec]], fotograf 
* [[Slavko Tihec]], kipar
*[[Lovro Toman]], podjetnik, politik. pesnik
* [[Ivan Jožef Tomažič]], škof
*[[Josip Tominšek]], jezikoslovec, šolnik, športni delavec, planinec
* [[Ludvik Toplak]], pravnik, rektor, politik in diplomat
*[[Anton Tomšič]], časnikar
* [[Arnold Tovornik]], igralec
* [[Anton Trstenjak]], teolog, psiholog, esejist
* [[Marin Turcu]] in [[Valentina Turcu]], baletnika/plesalca
* [[Pavel Turner]], mecen, publicist in vzgojitelj
* [[Marjan Turnšek|Marijan Turnšek]], teolog in nadškof
* [[Danilo Türk]], diplomat, pravnik, pomočnik generalnega sekretarja OZN, predsednik Slovenije
* [[Josip Vandot]], slovenski mladinski pisatelj 
*[[Breda Varl]] in [[Tine Varl]], lutkarja
*[[Anastasija Vasilijević]], srbska sirarka in popularna flavtistka ??
* [[Karel Verstovšek]], filolog, politik 
*[[Boris Vezjak]], filozof in publicist
*[[Danilo Vezjak]], ekonomist
*[[Janez Vidic]], slikar, ilustrator
* [[Peter Vilfan]], slovenski košarkar in politik,
*[[Tone Vogrinec]], smučarski trener in funkcionar
* [[Frančiška Voh]], generalna predstojnica kongregacije
*[[Zlata Vokač]], pisateljica, rusistka
* [[Ivan Vomer]], učitelj, šolnik
*[[Gorazd Vospernik]], baletnik
*[[Miroslava Vospernik]], šahistka
*[[Zdravko Vospernik]], šahist
*[[Erika Vouk]], pesnica, prevajalka
*[[Ernest Vranc]], pedagog
* [[Stanko Vraz]], pesnik in kritik
*[[Sergej Vrišer]], umetnostni zgodovinar, muzealec
* [[Saša Vujačić]], košarkaš lige [[NBA]]
*[[Vili Vuk]], novinar, kulturni kritik, etnolog, muzealec
*[[Joso Vukman]], matematik
*[[Franc Wiesthaler]], časnikar in politik
* [[Hugo Wolf]], skladatelj
* [[Kristof Willenrainer]], mestni sodnik 
*[[Gregor Zafošnik]], skladatelj
* [[Zlatko Zahovič]], nogometaš in nogometni funkcionar
* [[Jure Zdovc]], košarkar
* [[Mirko Zdovc]], arhitekt 
*[[Zlatko Zei]], slikar
*[[Slavko Zimšek]], violinist
*[[Branko Zinauer]], slikar, ilustrator, karikaturist
* [[Vlasta Zorko]], kiparka
*[[Zinka Zorko]], jezikoslovka dialektologinja, akademičarka
*[[Albert Žerjav]], pedagog
* [[Fran Žižek]], režiser
{{div col end}}

== Gospodarstvo ==
Maribor je bil pred osamosvojitvijo Slovenije gospodarsko zelo razvito mesto, zato je bil val stečajev ob prehodu na tržno gospodarstvo velik udarec. Nekdanja velika podjetja kot so [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], [[Mariborska tekstilna tovarna|MTT]], [[Hidromontaža]], [[Elektrokovina]], [[Svila (podjetje)|Svila]] in [[Metalna Maribor|Metalna]] so deloma prenehala delovati, deloma pa so se preoblikovala. Na njihovem območju so danes večinoma poslovne cone s številnimi novimi podjetji. V industrijski coni [[Melje]] med drugim delujejo MLM - [[Mariborska livarna Maribor]], [[Henkel]], [[TMI Košaki]], [[TVT Boris Kidrič]], [[Mlinotest]]. Na območju nekdanje Tovarne avtomobilov in motorjev je danes [[Poslovna cona TAM]] z več kot sto podjetji. Mreža podjetij deluje tudi na območju nekdanje Metalne, TVT Boris Kidrič in Marlesa. Gospodarske družbe se povezujejo v Štajersko gospodarsko zbornico in v Območno obrtno-podjetniško zbornico.

V Mariboru je bilo leta 2014 4,7 % delovno aktivnega prebivalstva in 6,9 % registrirano brezposelnih Slovenije. V tem letu so gospodarske družbe iz območja Maribora ustvarile 3,7 % izgub in 6,0 % čistega dobička slovenskega gospodarstva.

Največ dohodka mestu prinašajo storitvene dejavnosti in industrija. V zadnjih letih se je zelo razvila trgovina (zrasli so številni novi nakupovalni centri) in bančno-finančni sektor. V Mariboru je sedež [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]].

V letu 2014 so bila na lestvici časnika Finance&lt;ref&gt;Finance, 28.maj 2015, stran 11&lt;/ref&gt;''Top 101, Največja slovenska podjetja v letu 2014'' štiri podjetja s sedežem v Mariboru:

* [[Pošta Slovenije]] d.o.o. (prihodki od prodaje 215 mio EUR, čisti dobiček 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih), 
* [[Dravske elektrarne Maribor]] DEM d.o.o. (prihodki od prodaje 72 mio EUR, čisti dobiček 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih), 
* [[Elektro Maribor]] d.d.(prihodki od prodaje 60,5 mio EUR, čisti dobiček 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih), 
* [[SwatyComet]] d.o.o (prihodki od prodaje 80,9 mio EUR, čisti dobiček 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih)

Na lestvici časnika Dnevnik&lt;ref&gt;Dnevnik, 15.junij 2015, stran 27&lt;/ref&gt; ''100 največjih podjetij'', pa je bilo šest podjetij s sedežem v Mariboru:

* [[Pošta Slovenije]] d.o.o. (celotni prihodki 218,3 mio EUR, čisti poslovni izid 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih),
* [[Energija plus]] d.o.o. (celotni prihodek 102,5 mio EUR, čisti poslovni izid 1,65 mio EUR, 62 zaposlenih),
* [[Farmadent]] d.o.o. (celotni prihodek 94,1 mio EUR, čisti poslovni izid 2,6 mio EUR, 75 zaposlenih),
* [[Elektro Maribor]] d.d. (celotni prihodek 81,2 mio EUR, čisti poslovni izid 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih),
* [[SwatyComet]] d.o.o. (celotni prihodek 80,8 mio EUR, čisti poslovni izid 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih),
* [[Dravske elektrarne Maribor]] d.o.o. (celotni prihodek 74,5 mio EUR, čisti poslovni izid 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih).

Nad tisoč zaposlenih imajo [[Pošta Slovenije]] (5.694), [[Univerzitetni klinični center Maribor]] (2.861), [[Univerza v Mariboru]] (1.725), [[ISS Facility Services]] (1.224) in [[Nova Kreditna banka Maribor]] (1.124).

Po podatkih AJPES ustvarijo največji čisti poslovni izid [[Henkel Maribor]] in [[Henkel Slovenija]] (45,7 mio EUR v 2013), [[Nova Kreditna banka Maribor]] (35,9 mio EUR v 2014), [[Elektro Maribor]] (9,2 mio EUR v 2014), [[Dravske Elektrarne Maribor]] (8,5 mio EUR v 2014), [[Pošta Slovenije]] (7,1 mio EUR v 2014), [[Arriva Štajerska]] (7,0 mio EUR v 2013), [[NK Maribor Branik]] (6,1 mio EUR v 2014), [[Palfinger Proizvodnja]] in [[Palfinger Marine]] (52 mio EUR v 2013) in [[Zavarovalnica Maribor]] (4,9 mio EUR v 2013).

Vedno pomembnejši je [[turizem]]. Veliko turistov obišče [[mariborsko Pohorje]], [[Festival Lent]], staro mestno jedro, številne vinorodne griče. Svojevrstna atrakcija je tudi [[Stara trta|najstarejša trta]] na [[Lent]]u. Znan je [[Mariborski park|mestni park]], v katerem deluje mestni [[Akvarij in terarij]]. V Mariboru je bilo leta 2014 3,8 % vseh slovenskih turističnih ležišč ter 3,5 % vseh prihodov turitov in 2,6 % vseh nočitev.

== Izobraževanje in znanost ==
Leta 2014 je bilo v Mariboru 4.125 otrok v vrtcih, 7.602 učencev v osnovnih šolah, 3.000 dijakov in 3.868 študentov rezidentov mesta.

Maribor je imel leta 2014 5,4 % delež v slovenskem prebivalstvu, a le 4,9 % delež otrok v vrtcih, 4,6 % delež študentov, 4,5 % delež učencev v osnovnih šolah in le 4,0 % delež dijakov.

* [[Univerza v Mariboru]]
*[[DOBA Fakulteta Maribor|DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor]] (z ''Višjo strokovno šolo in Jezikovnim centrom'') 
* [[Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor]]
* [[Univerzitetna knjižnica Maribor]]
* [[Institut informacijskih znanosti|Institut informacijskih znanosti - IZUM]]
* [[Mariborska knjižnica]]
*[[Teološka fakulteta enota v Mariboru|Teološka fakulteta, enota v Mariboru]] (s [[Teološka knjižnica Maribor|Teološko knjižnico Maribor]]) je enota [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]]
* [[Kmetijsko gozdarski zavod Maribor]]
* [[Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza]]
* [[Hiša arhitekture Maribor]]
* [[Konservatorij za glasbo in balet Maribor]]
* [[Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor]] (MRC Maribor)
* [[ZRC SAZU]] - Raziskovalna postaja Maribor
*[[Meranovo]] - ''Univerzitetni kmetijski center'' (''Meranovo''- [[Pohorski dvor]])
*[[Tehniški šolski center Maribor]] - ''z višjo šolo''
*''Lesarska šola Maribor'' z ''Višjo šolo za les in oblikovanje Maribor''
*[[Višja strokovna šola Academia]] Maribor
*Srednja in [[Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor]]
* [[Srednja šola za oblikovanje Maribor]]
* [[Srednja prometna šola Maribor]]
* [[Akademija za umetnost v Mariboru]]

== Šport ==

Najpomembnejši športni klub v Mariboru je petnajstkratni nogometni državni prvak Slovenije [[NK Maribor]]. Igra na stadionu [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] in je trikratni udeleženec tekmovanja Liga Prvakov (1999/2000, 2014/2015 in 2017/2018). Zelo uspešno je tudi odbojkarsko moštvo [[OK Branik]], ki spada med najboljše odbojkarske klube v državi, saj imajo 10 naslovov državnih prvakinj.

V mestu delujejo še rokometni klub [[RK Maribor Branik]], košarkarski klub [[KK Maribor]] Messer, teniški klub Branik, hokejski klub HDK Maribor, smučarski klub SK Branik boksarski klub Tezno in mnogi drugi.

==Javni potniški promet==
[[Slika:Marprom Wagen 139 an der Avtobusna Postaja.jpg|sličica|Avtobus linije G4 na [[avtobusna postaja Maribor|avtobusni postaji]].]]
Mestni in primestni avtobusni potniški promet v Mariboru in okolici opravlja družba Javno podjetje za mestni potniški promet MARPROM, d.o.o.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.marprom.si/o-podjetju/avtobusna-postaja-maribor/ |title=MARPROM: Avtobusna postaja Maribor |accessdate=15. februar 2024|date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
{{glavni|Mestni promet Maribor}}
{{glavni|Avtobusna postaja Maribor}}

== Kultura ==
V Mariboru poteka vsako leto med poletjem [[Festival Lent]]. Je največji festival na prostem v Sloveniji in eden največjih v Evropi. Leta 2012 je bil Maribor [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropska prestolnica kulture]].

Maribor je znan tudi po [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]], najpomembnejšem festivalu poklicnih gledališč v Sloveniji.
[[Slika:SNG Maribor - Slovene National Theatre Maribor 2.jpg|sličica|[[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]]]

=== Kulturne ustanove ===
Glede na geografsko velikost je Maribor kulturno dobro razvit. Večina kulturnih ustanov je v centru. Med najpomembnejše štejemo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Slovensko narodno gledališče]] - [[SNG Maribor]] z (dramskim) gledališčem, opero in baletom, [[Lutkovno gledališče Maribor]] z Lutkovnim muzejem, [[Narodni dom Maribor]] (kjer domujejo mdr. [[Festival Lent]], Komedija, [[Festival Maribor,]] [[Mariborska filharmonija]], Glasbena mladina, [[Kibla|Multimedijski center KIBLA]]), [[Mariborski grad]] v katerem se nahaja tudi [[Pokrajinski muzej Maribor]], ki ponuja na enem mestu zbrano arheologijo, etnologijo in širšo kulturno zgodovino na prostoru mariborske regije in njene okolice, [[Umetnostna galerija Maribor]], [[Kino Udarnik]] ki ponuja prireditve in razstave, [[Muzej narodne osvoboditve Maribor]] z muzejskimi zbirkami z več kot 10.000 muzealijami. [[Pokrajinski arhiv Maribor]] hrani 16 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki se nanaša na Štajersko, Koroško in Prekmurje.

Ob vseh teh pa se v Mariboru nahajajo tudi [[Dvorec Betnava]] - [[Muzej Nadškofije Maribor]], ki ponuja stalno razstavo verske, socialne in kulturne dediščine mariborske nadškofije, [[Nadškofijski arhiv Maribor]], [[Sinagoga Maribor]], MMC [[Kibla]], [[Čebelarski center Maribor]] in [[Literarna hiša Maribor]], ustanovljena 2007 kot prva literarna ustaniova v Sloveniji.

Med tiskanimi mediji izhaja v Mariboru (od 1945) vsakodnevno časnik [[Večer (časopis)|Večer]], ki je osrednji regionalni časnik severovzhodne Slovenije, vodilna mariborska in ena osrednjih slovenskih kulturnih revij pa so [[Dialogi]] (od 1965). Med radijskimi in TV postajami pa je RTV Maribor kot Regionalni center [[RTV Slovenija]] v Mariboru, ki vključuje [[Radio Maribor]] (ustanovljen 1945) s tujejezičnim programom [[Radio SI]] in regionalno [[Televizija Maribor|Televizijo Maribor]] (TV Maribor, od 2002), poleg njih pa še zasebne postaje [[Radio Center]], [[Radio City]], [[Radio NET FM]], [[Radio Pohorje]].

=== Maribor v literaturi ===
O Mariboru, mestu iz otroštva, mladosti ali šolskih dni, o njegovi usodi in značaju pripovedujejo številna literarna dela, ki so umeščena v mestno in obmestno okolje. Odlomki iz njih so zbrani v [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Mariborska knjiga|''Mariborski knjigi'']].

{| 
| style=&quot;vertical-align:top;&quot; width=65% |
'''Romani'''
* [[Zlata Vokač]]:
:* ''[[Marpurgi]]'' (1985)
:* ''[[Knjiga senc]]'' (1993)
* [[Nada Gaborovič]]: ''[[Malahorna (roman)|Malahorna]]'' (1989) 
* [[Drago Jančar]]:
** ''[[Petintrideset stopinj]]'' (1974)
** ''[[Severni sij (slovenski roman)|Severni sij]]'' (1984)
** ''[[In ljubezen tudi]]'' (2017)
** ''[[Ob nastanku sveta]]'' (2022)
* [[Žarko Petan]]: ''[[Dvojčka (roman)|Dvojčka]]'' (1988) in ''scenarij za fiilm [[Kavarna Astoria (film)|Kavarna Astoria]]'' (1989).
* [[Jože Snoj]]: ''[[Gospod Pepi ali zgodnje iskanje imena]]'' (2000)
* [[Zorko Simčič]]: ''[[Človek na obeh straneh stene]]'' (1957)
* [[Tone Partljič]]: 
**''[[Starec za plotom]]'' (1995)
**''[[Nebesa pod Pohorjem]]'' (2016)
** ''[[Ljudje iz Maribora]]'' (2017)
**''[[Ne bom jih pozabil]]'' (2018)
**''[[Veter z vzhoda]]'' (2023)
* [[Franček Rudolf]]: ''[[Odpiram mlin, zapiram mlin]]'' (1989)

'''Črtice'''

* [[Smiljan Rozman]]: ''[[Mesto (Rozman)|Mesto]]'' (1961)

'''Spominska proza'''

* [[Stanko Majcen]]: ''[[Detinstvo]]'' (''[[Dom in svet]]'', 1922)
* [[Anton Šantel]]: ''[[Moji spomini]]'' (1990)
* [[Jaro Dolar]]: ''[[Maribor – mesto moje mladosti]]'' (1995)

| style=&quot;vertical-align:top;&quot; |
'''Esejistika'''

* [[Drago Jančar]]: ''[[Sproti]]'' (1984)
* [[Marijan Kramberger]]:
:* ''[[Genius loci]]'' (1968)
:* ''[[Gosposka ulica v Mariboru]]'' (1971)
:* ''[[Hvalnica sivine]]'' (1987)

'''Poezija'''

* [[Janko Glazer]]: ''[[Pesmi]]'' (1993)
* [[France Forstnerič]]:
:* ''[[Zelena ječa]]'' (1961)
:* ''[[Dolgo poletje]]'' (1968)
:* ''[[Pijani kurent]]'' (1971)
:* ''[[Ljubstava]]'' (1981)
:* ''[[Drava življenja]]'' (1993)
* [[Andrej Brvar]]:
:* ''[[Skrčka čez palico]]'' (1984)
:* ''[[Zimska romanca]]'' (1988)
:* ''[[Popoldan]]'' (1996)
|}

== Zdravstvo ==
* [[Univerzitetni klinični center Maribor]] (prej Splošna bolnišnica Maribor)
* [[Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor]]
* [[Mariborske lekarne]]
* [[Poliklinika Spera]]
* [[Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano]]

== Društva in nepridobitne organizacije ==
=== Društva ===
V Mariboru je tradicionalno razvejana društvena dejavnost.

Julija leta 2015 je bilo v Mariboru 1.226 društev in sicer 447 športnih in rekreativnih društev, 157 društev za pomoč ljudem, 198 kulturnih in umetniških društev, 180 znanstveno raziskovalnih, izobraževalnih, strokovnih in poklicnih društev, 64 društev za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin, 69 stanovskih društev, 26 društev za razvoj kraja, 20 nacionalnih in političnih društev, 32 društev za duhovno življenje in 33 ostalih društev.

Nekatera, na primer gasilska, športna ali kulturna društva, imajo več kot stoletno tradicijo. Najstarejše društvo v veljavnem centralnem registru društev Ministrstva za notranje zadeve je [[Klub koroških Slovencev Maribor]], registriran 11. septembra 1945, sledi [[Filatelistično društvo Maribor]] (4. oktobra 1945) in [[Železničarsko športno društvo Maribor]] (26. januarja 1948).

ŠD [[Letalski center Maribor]] je najstarejši motorni slovenski aeroklub (ustanovljen 1927), ki ima sedež v [[Skoke|Skokah]].

=== Nepridobitne organizacije ===
Leta 2014 je bilo v Mariboru 495 nepridobitnih organizacij.

== Zanimivosti ==
[[Slika:FranciscanChurch Maribor.jpg|right|thumb|220x220px|Frančiškanska cerkev]]
=== Naravne znamenitosti ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Stara trta]]
* [[Mariborski otok]]
* [[Trije ribniki]]
* [[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]]
* [[Piramida, Maribor|Piramida]]
* [[Mariborski park]]
* [[Pekrska gorca]]
* [[Studenški gozd]]
* [[Drava]]
* [[Pohorje]] ([[Mariborsko Pohorje]])
* [[Stolni vrh]]
* [[Meljski hrib]]
* [[Stražunski gozd]]
*[[Betnavski gozd]]
*[[Slap Šumik, Maribor|Slap Šumik]]
*[[Slap Skalce, Maribor|Slap Skalce]]
*[[Tezenski gozd]]{{div col end}}

=== Kulturne znamenitosti ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Mariborski grad]]
* [[Stolna cerkev, Maribor]]
* [[Sinagoga Maribor|Sinagoga]]
* [[Vodni stolp, Maribor|Vodni stolp]]
* [[Sodni stolp, Maribor|Sodni stolp]]
* [[Čeligijev stolp v Mariboru|Čeligijev stolp]]
*[[Dobrava, Maribor]] (pokopališče in spominski park Dobrava)
* [[Kužno znamenje, Maribor|Kužno znamenje]]
* [[Lent]]
* [[Stari radio, Maribor|Stari radio]]
* [[Dvorec Betnava]]
* [[Vetrinjski dvor]]
* [[Forma viva v Mariboru]]
* [[Angeli-kipi]]
* [[Kapucinska cerkev]]
* [[Kapelica sv. Urbana v Košakih]]
* [[Forma viva na Taboru]]
* [[Najstarejša hiša v Brezju]]
* [[Najstarejša hiša v Mariboru]]
* [[Cerkev Marije na Brezjah]]
* [[Twicklova vila]]
* [[Hiša v Poštni ulici 6]]
* [[Kip Leona Štuklja]]
*[[Kip Toša Primožiča]]
* [[Florijanovo znamenje]]
*[[Vinagova vinska klet]]
* [[Minoritski samostan, Maribor|Minoritski samostan]]
* [[Villa rustica|Vila Rustica]]
*[[Frančiškansko pokopališče na Pobrežju, Maribor|Frančiškansko pokopališče na Pobrežju]]
* [[Cerkev Sv. Areha, Maribor|Cerkev Sv. Areha]]
*[[Cerkev Sv. Urlika, Maribor]]
* [[Spomenik NOB, Maribor|Spomenik NOB]]
*[[Slovensko narodno gledališče, Maribor]]
{{div col end}}

=== Mariborski trgi ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]]
* [[Rotovški trg]] 
* [[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]]
* [[Grajski trg, Maribor|Grajski trg]]
* [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]]
* [[Trg generala Maistra, Maribor|Trg Generala Maistra]]
* [[Trg Leona Štuklja]]
* [[Vojašniški trg, Maribor|Vojašniški trg]]
* [[Vodnikov trg, Maribor|Vodnikov trg]]
* [[Trg revolucije, Maribor|Trg revolucije]]
* [[Trg Borisa Kraigherja, Maribor|Trg Borisa Kraigherja]]
* [[Rakušev trg]]
{{div col end}}

=== Mariborske ulice ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Tržaška cesta, Maribor|Tržaška cesta]]
* [[Gosposka ulica, Maribor|Gosposka ulica]]
* [[Slovenska ulica, Maribor|Slovenska ulica]]
* [[Vetrinjska ulica, Maribor|Vetrinjska ulica]]
*[[Strossmayerjeva ulica, Maribor|Strossmayerjeva ulica]]
* [[Ulica kneza Koclja, Maribor|Ulica kneza Koclja]]
* [[Ključavničarska ulica, Maribor|Ključavničarska ulica]]
* [[Pobreška cesta, Maribor|Pobreška cesta]]
* [[Dravska ulica, Maribor|Dravska ulica]]
* [[Usnjarska ulica Maribor|Usnjarska ulica]]
* [[Žički prehod. Maribor|Žički prehod]] 
*[[Pristaniška ulica, Maribor|Pristaniška ulica]]
* [[Splavarski prehod, Maribor|Splavarski prehod]]
* [[Mesarski prehod, Maribor|Mesarski prehod]]
* [[Vojašniška ulica, Maribor|Vojašniška ulica]]
*[[Ulica Heroja Staneta, Maribor|Ulica Heroja Staneta]]
* [[Lekarniška ulica, Maribor|Lekarniška ulica]]
*[[Tkalski prehod, Maribor|Tkalski prehod]]
*[[Volkmerjev prehod]]
* [[Koroška cesta]]
* [[Poštna ulica]]
* [[Titova cesta, Maribor|Titova cesta]]
* [[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]]
*[[Kamniška ulica, Maribor|Kamniška ulica]]
* [[Ulica Ob jarku, Maribor|Ulica Ob jarku]]
* [[Jurčičeva ulica, maribor|Jurčičeva ulica]]
*[[Barvarska ulica, Maribor|Barvarska ulica]]
*[[Gospejna ulica, Maribor|Gospejna ulica]]
*[[Tomšičeva ulica, Maribor|Tomšičeva ulica]]
*[[Prešernova ulica, Maribor|Prešernova ulica]]
*[[Aškerčeva ulica, Maribor|Aškerčeva ulica]]
*[[Cafova ulica, Maribor|Cafova ulica]]
*[[Cankarjeva ulica, Maribor|Cankarjeva ulica]]
*[[Maistrova ulica]]
*[[Ribniška ulica]]
*[[Tomšičeva ulica, Maribor|Tomšičeva ulica]]
*[[Kersnikova ulica, Maribor|Kersnikova ulica]]
*[[Mladinska ulica, Maribor|Mladinska ulica]]
*[[Ulica Vita Kraigherja, Maribor|Ulica Vita Kraigherja]]
*[[Ljubljanska ulica, Maribor|Ljubljanska ulica]]
*[[Partizanska cesta, Maribor|Partizanska cesta]]
*[[Apostlova ulica, Maribor|Apostlova ulica]]
*[[Meljska cesta, Maribor|Meljska cesta]]
*[[Ulica škofa Maksimilijana Držečnika]]
{{div col end}}

=== Ostale znamenitosti ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Akvarij - Terarij]]
* [[Mariborska tržnica]]
* [[Hotel Zamorc]]
* [[Hutterjev blok]]
* [[Muzej na prostem Račji dvor]]
* [[Moška kaznilnica, Maribor|Moška kaznilnica]]
* [[Grand - hotel Nadvojvoda Janez]]
* [[Stadion Ljudski vrt|Nogometni stadion Ljudski vrt]]
*[[Kopališče Pristan, Maribor|Kopališče Pristan]]
*[[Snežni stadion, Maribor|Snežni stadion]]
*[[Bike park Pohorje]]
*[[Knjižnica Rotovž]]
*[[Vinarska šola, Maribor|Vinarska šola]]
*[[Fontana EPK 2012, Maribor|Fontana EPK 2012]]
*[[Hotel Arena, Maribor|Hotel Arena]]
*[[Slaščičarna Ilich, Maribor|Slaščičarna Ilich]] 
*[[Slaščičarna in kavarna Teta Frida, Maribor|Slaščičarna in kavarna Teta Frida]]
*[[Športno središče pod Pohorjem, Maribor|Športno središče pod Pohorjem]]
*[[Čajnica Čajek, Maribor|Čajnica Čajek]]
*[[Univerza v Mariboru, Maribor|Univerza v Mariboru]]
*[[Žički dvor]]
{{div col end}}

== Pobratena mesta ==
Maribor je pobraten z naslednjimi mesti:&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=31 |title=Pobratena mesta |accessdate=2007-10-12 |archive-date=2013-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130327121718/http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=31 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
{| 
| style=&quot;vertical-align:top;&quot; |

* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Gradec]], [[Avstrija]]
* {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} {{ikonazastave|Anglija}} [[Greenwich]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevo]], [[Srbija]]
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Marburg]], [[Nemčija]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Osijek]], [[Hrvaška]]
* {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Petange]], [[Luksemburg]]
| style=&quot;vertical-align:top;&quot; |
* {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Slika:Flag of Colorado.svg|20px]] [[Pueblo, Kolorado|Pueblo]], [[Kolorado]], [[Združene države Amerike|ZDA]] 
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Sombotel]] (Szombathely), [[Madžarska]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Tours]], [[Francija]]
* {{ikonazastave|Italija}} [[Videm, Italija|Videm]], [[Italija]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Harkov]], [[Ukrajina]]
|}
== Partnerska mesta ==
Maribor ima podpisano partnerstvo o sodelovanju z naslednjimi mesti:
{| 
| style=&quot;vertical-align:top;&quot; |
* {{ikonazastave|MKD}} [[Kumanovo]], [[Severna Makedonija]]
* {{ikonazastave|MNE}} [[Bar, Črna gora|Bar]], [[Črna gora|Črna Gora]]
* {{ikonazastave|SER}} [[Novi Sad]], [[Srbija]]
* {{ikonazastave|CRO}} [[Makarska]], [[Hrvaška]]
| style=&quot;vertical-align:top;&quot; |
* {{ikonazastave|CHN}} [[Nanking]], [[Kitajska]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Vologdska oblast|Vologda]], [[Rusija]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Kutaisi]], [[Gruzija]]
* {{ikonazastave|Belorusija}} [[Maladečna]], [[Belorusija]]
* {{ikonazastave|CHN}} [[Xi'an]], [[Kitajska]]
* {{ikonazastave|CHN}} [[Wuhan]], [[Kitajska]]
* {{ikonazastave|CHN}} [[Žengžou|ZhengZhou]], [[Kitajska]]
* {{ikonazastave|BUL}} [[Veliko Trnovo]], [[Bolgarija]]
* {{ikonazastave|IRN}} [[Mahallat, Iran|Mahallat]], [[Iran]]
* {{ikonazastave|IRN}} [[Sari, Iran|Sari]], [[Iran]]
|}

== Častni občani ==
{{glavni|Seznam častnih občanov Mestne občine Maribor}}
V Mariboru so naziv častnega občana podelili še pred marčno revolucijo leta 1848. Leta 1825 ga je dobil Mathias Satzeritsch, mestni blagajnik, kot priznanje, da je uredil mestne finance.

== Mestni praznik in spominski dnevi ==
[[Praznik]] mestne občine Maribor je [[20. oktober]], dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v [[listina|listini]] iz leta [[1164]].

Spominski dnevi Mestne občine Maribor so:
* [[29. april]], dan, ko je bila leta [[1941]] izvedena prva oborožena akcija mariborskih domoljubov v Volkmerjevem prehodu
* [[23. maj]], dan, ko je [[Jugoslovanska armada]] [[1991]] leta obkolila [[710. učni center Teritorialne obrambe]] v [[Pekre|Pekrah]] - [[Pekrski dogodki]] 
* [[4. september]], dan, ko je leta [[1859]] [[škof]] [[Anton Martin Slomšek]] prenesel v Maribor sedež [[Mariborska škofija|škofije]]
* [[23. november]], dan, ko je leta [[1918]] [[general]] [[Rudolf Maister]] prevzel oblast v Mariboru

== Glej tudi ==
* [[Mestni promet Maribor]]
*[[Letalski center Maribor]]

== Opombe in sklici ==
{{sklici}}

==Viri==
* [[Silvija Borovnik|Borovnik, Silvija]] (2012). ''Književne študije.'' Maribor: Filozofska fakulteta. {{COBISS|ID=68860929}}
* {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-Q6KZMW0I|naslov=Curk, Jože (1983). Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora}}. ''Časopis za slovensko krajevno zgodovino'' št. 31. Strani 148-157.
* [http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=5627 Odlok o grbu in zastavi mestne občine Maribor]
* [http://www.zvkds.si/media/images/publications/Arheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_1.pdf Arheološka pot po Mariboru z okolico, Odsek I: Zgornje Radvanje – Spodnje Hoče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150615044844/http://www.zvkds.si/media/images/publications/Arheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_1.pdf |date=2015-06-15 }}
* Vrišer Sergej, Maribor (1984)
* {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}}

== Zunanje povezave ==

{{Kategorija v Zbirki|Maribor}}
{{Wikipotovanje|Maribor}}
* [http://www.maribor.si Mestna občina Maribor]
* [http://www.maribor-tourism.si Zavod za turizem Maribor]
* [http://www.maribor2012.si/si/main.php Maribor, Slovenija - Evropska prestolnica kulture 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100117005414/http://maribor2012.si/si/main.php |date=2010-01-17 }}
* [http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Maribor-Pohorje,-www-maribor-pohorje-si.htm?_ctg_kraji=2625&amp;lng=1 Maribor na uradnem turističnem portalu Slovenia.info]
* [http://www.universiademaribor.org 26. Zimska univerzijada Maribor 2013]
* [http://www.maribor-slovenia-travel-guide.com/ Vodič po Mariboru]
* [http://www.marprom.si/ Marprom, mestni potniški promet Maribor]
* [http://www.maribor-airport.si Aerodrom Maribor]
* [http://zupnije.rkc.si/mb-stolnica/ Mestna župnija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080217000113/http://zupnije.rkc.si/mb-stolnica/ |date=2008-02-17 }} Mariborska stolnica
* [http://zupnije.rkc.si/mb-sv_marija/index.php Frančiškanska župnija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061217163953/http://zupnije.rkc.si/mb-sv_marija/index.php |date=2006-12-17 }} Mati usmiljenja
* [http://www.slomsek.net/ Mariborska škofija]
* [http://www.kam.si/romarske_cerkve/gorca_pri_mariboru.html Gorca pri Mariboru]
* [http://www.euroave.com/maps/frame1.php?xcity=maribor Zemljevid mariborskih ulic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080418213259/http://www.euroave.com/maps/frame1.php?xcity=maribor |date=2008-04-18 }}
* [http://www.raziskovalec.com/pages/Maribor/ Spletne strani v občini Maribor]
* [http://kraji.eu/slovenija/maribor/slo/ Maribor na kraji.eu]
* [http://www.maribor2012.info/ Maribor 2012 evropska prestolnica kulture]
* [http://eventregistry.org/concept/Maribor Mednarodne in domače novice o Mariboru]

{{Evropska prestolnica kulture}}
{{Mesta-Slovenija}}

{{Naselja MOM}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Mesta v Sloveniji]]
[[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Maribor]]
[[Kategorija:Maribor| ]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
[[Kategorija:Naselja Mestne občine Maribor]]</text>
      <sha1>8tdye5ljq3b46fsfj5c23kg536qnom5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Feri Lainšček</title>
    <ns>0</ns>
    <id>98652</id>
    <revision>
      <id>6758074</id>
      <parentid>6755419</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:59:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758074</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15829" sha1="25ac6qtv4tqod9xow503yvgypge9wsz" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]
|awards = [[Prešernova nagrada]]
}}

'''Franc''' ('''Feri''') '''Lainšček''' [fêri lájnšček],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Feri Lainšček – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/7761-2/|accessdate=2023-04-20|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[scenarist]] in [[dramatik]], * [[5. oktober]] [[1959]], [[Dolenci, Šalovci|Dolenci]], [[Slovenija]].&lt;ref name=&quot;sigledal&quot;&gt;https://sigledal.org/geslo/Feri_Lain%C5%A1%C4%8Dek {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210524110014/https://sigledal.org/geslo/Feri_Lain%C5%A1%C4%8Dek |date=2021-05-24 }}, vpogled: 24. 5. 2021.&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
Feri (Franc) Lainšček se je rodil v Dolencih na [[Goričko|Goričkem]],&lt;ref name=sigledal/&gt; hribovitem delu [[Prekmurje|Prekmurja]] blizu madžarske meje. Do osnovne šole je govoril in poslušal samo narečje. Na prekmurščino njegovega otroštva ga nostalgično spominja današnja [[porabščina]], ki jo govorijo [[Porabski Slovenci|slovenski zamejci na Madžarskem]]. Od mladostnih izkušenj, ki so določile njegov odnos do sveta, moramo omeniti tudi srečevanja z [[Romi]]. Ti so – tako kot on – živeli na obrobju (v dobesednem in prenesenem pomenu) njegove rojstne vasi. Po maturi na [[Gimnazija Murska Sobota|gimnaziji v Murski Soboti]] je želel študirati slikarstvo. Zaradi neuspešno opravljenih sprejemnih izpitov na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se je vpisal na FSPN (predhodnico današnje Fakultete za družbene vede). Denar za preživetje si je služil kot sodelavec uredništva dnevno-informativnega in igranega programa [[Radio Ljubljana|Radia Ljubljana]], v prostem času pa je pisal pesmi ter [[roman]], ki je v nadaljevanjih izhajal v reviji ''[[Teleks]]''. Leta 1992 je skupaj s prijateljem [[Franci Just|Francijem Justom]] ustanovil Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, ki se v glavnem ukvarja z založniško dejavnostjo, je pa tudi organizator vsakoletnega srečanja slovenskih mladinskih pisateljev [[Oko besede|Oko besede]], na katerem se podeljuje [[večernica (nagrada)|večernica]], nagrada za najboljše slovensko mladinsko literarno delo preteklega leta.

== Dela ==
Ferija Lainščka ne moremo označiti le kot pisatelja, temveč tudi kot pesnika, [[dramatik]]a, [[scenarist]]a, soustvarjalca literarnih revij in avtorja številnih besedil slovenskih pevcev ter skupin. Lainšček je avtor, ki piše tako za odrasle kot za mladino in otroke. Lainšček že od vsega začetka ustvarja v okolju, kjer kultura in umetnost nimata pravega zaledja.
 
Lainšček je zaslovel z romani, uveljavil pa se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijske in lutkovne igre, filmskih scenarijev in kot tekstopisec popevk ter [[šanson]]ov. Za svoje literarno delo je prejel več nagrad: [[Kajuhova nagrada|Kajuhovo]] za roman ''[[Raza]]'', nagrado [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za roman ''[[Ki jo je megla prinesla]]'', [[kresnik (nagrada)|kresnik]]a za romana ''[[Namesto koga roža cveti]]'' in ''[[Muriša]]'' ter večernico za zbirko pravljic ''[[Mislice]]''. Posamezni romani so prevedeni že v madžarščino, angleščino, nemščino, hrvaščino, češčino, španščino in katalonščino, pravljice pa tudi v porabščino (izšle so v zbirki ''[[Med Muro in Rabo]]'', ki jo izdaja založba [[Franc-Franc|Franc-Franc]]).

Leta 1981 je začel pisati [[Pesništvo|poezijo]]. Zbirka ''[[Ne bodi kot drugi]]'' (2007) je postala izjemno brana. Oblikovno preproste in spevne (tudi uglasbene) pesmi, ki z ženskim in moškim glasom izpovedujejo ljubezensko čustvo v vseh možnih odtenkih in fazah – od silovite medsebojne predanosti do nesrečne osamljenosti - so (tudi na spletnih straneh) osvojile neverjetno širok krog bralcev različnih starosti. Knjigi je bila priložena še zvočnica, na kateri pesmi interpretirata dramska igralca [[Polona Juh]] in [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] (ki je igral tudi glavno vlogo v filmu ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]''), uvodno in zaključno pesem pa avtor sam, zadnjo celo v [[prekmurščina|prekmurščini]]. Njegovi literarni liki so pogosto ljudje z dna socialne lestvice, skoraj praviloma pa so v nekem eksistenčno mejnem položaju.

== Bibliografija ==
[[Slika:Feri_Lainšček_-_V_ravnici.jpg|alt=Feri Lainšček|thumb|right|Feri Lainšček]]
=== Romani ===
*''Peronarji'' – 1982 {{COBISS|ID=250635264}}
*''[[Raza]]'' – 1986 {{COBISS|ID=213868032}}
*''Razpočnica'' – 1987 {{COBISS|ID=3706368}}
*''Grinta'' – 1991 {{COBISS|ID=28724225}}
*''[[Namesto koga roža cveti]]'' – 1991 {{COBISS|ID=48465153}}
*''[[Astralni niz]]'' – 1993 {{COBISS|ID=35860992}}
*''[[Ki jo je megla prinesla]]'' – 1993 {{COBISS|ID=35910656}}
*''[[Vankoštanc]]'' – 1994 {{COBISS|ID=35910656}}
*''Mož v pasijonki'' – 1997 {{COBISS|ID=69727744}}
*''Skarabej in vestalka'' – 1997 {{COBISS|ID=226633216}}
*''Atentat v Slovenskem dvorcu'' – 1998 {{COBISS|ID=42562049}}
*''[[Petelinji zajtrk (roman)|Petelinji zajtrk]]'' – 1999 {{COBISS|ID=250635264}}
*''[[Ločil bom peno od valov]]'' – 2003 {{COBISS|ID=250526464}}
*''[[Muriša]]'' – 2006 {{COBISS|ID=229309696}}
*''[[Nedotakljivi]], mit o Ciganih'' – 2007 {{COBISS|ID=239292928}}
*''[[Ne povej, kaj si sanjala]] – 2008 {{COBISS|ID=243503616}}
*''[[Sprehajališča za vračanje]]'' – 2010 {{COBISS|ID=250541056}}
*''Jadrnica'' – 2011 {{COBISS|ID=258974976}}
*''[[Orkester za poljube]]'' – 2013 {{COBISS|ID=269141504}}
*''[[Strah za metulje v nevihti]]'' – 2014
*''Prvotnost – poema o ljubezni'' – 2018
*''Zadoščenje'' – 2019 
* ''Kurji pastir'' – 2020&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/feri-lainscek-kurji-pastir/551792|title=Feri Lainšček: Kurji pastir|date=9. 2. 2021|accessdate=24. 5. 2021|publisher=RTV Slo}}&lt;/ref&gt; (prvi del trilogije)
* ''Murska saga'' (romaneskni diptih: skupna izdaja romanov ''Ločil bom peno od valov'' in ''Muriša'') – 2022
* ''Petelinje jajce'' (2. del trilogije ''Kurji pastir'') – 2023 
* ''Kurja fizika'' (3. del trilogije ''Kurji pastir'') – 2024

=== Pesniške zbirke ===

*''Kot slutnja radovedno'' – 1981 {{COBISS|ID=12561921}}
*''Dnevovina'' – 1986 {{COBISS|ID=17051137}}
*''Hiša svetega Nikolaja'' – 1990 {{COBISS|ID=97562880}}
*''Dlan mi po tebi diši'' – 2001; 2012 {{COBISS|ID=55891201}}
*''Ne bodi kot drugi:'' ''pesmi o dvojini'' – 2007 {{COBISS|ID=235663616}} (13 izdaj/natisov do 2025)
*''Nigdar neboš znala'' (slovensko-prekmurski) – 2007 {{COBISS|ID=235663616}} 
*''Pesmi za ženski glas in zvonove'' – 2009 {{COBISS|ID=247141888}}
*''Lübezen'' – 2014
*''Demon ljubezni'' – 2016
*''Ne'' – 2022
*''Stišja'' – 2024 (uglasbljena poezija: avtor glasbe in glas [[Matej Krajnc]])
*''Verjeti, verjeti'' (pesniška knjiga, ilustracije [[Zora Stančič]]) – 2024
*''Sanje so večne'' (izbrane pesmi, ilustrirala Zora Stančič) – 2025

=== Kratka proza ===

* ''Za svetlimi obzorji'' – 1988 {{COBISS|ID=6764544}}
* ''Srebrni breg'' (slovensko-prekmurski) – 1995 {{COBISS|ID=6764544}}

=== Dela za otroke in mladino ===

* ''Cicibanija'', pesmi (1987)
* ''Cufek modrijan'', slikanica (1989)
* ''Cufek v živalskem vrtu'', slikanica (1989)
* ''Ko želi Tilčka postati Tilka in ko želi Tilček postati Tilen'', zgodbe (1990)
* ''Ajša Najša'', roman (1989)
* ''Znalček na cest''i, slikanica (1990) 
* ''Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak'', zgodba (1990)
* ''Škrat Sanjavec'', pesmi (1992)
* ''Velecirkus Argo'', roman (1996)
* ''Mislice'', pravljice (2000)
* ''Deček na dedovem kolesu'', roman (2001)
* ''Brki od mleka'', pesmi (2002)
* Serija osmih slikanic o ''Žlopih'' (1999–2002)
* ''Lučka'', slikanica (2005)
* ''Tudi živali sanjajo,'' pesmi (2008)
* ''Hit poletja'', roman (2008)
* ''Če padeš na nos ne prideš na Nanos'', pesmi (2003)
* ''Mišek Miško in Belamiška'', slikanica (2009)
* ''Medo praznuje rojstni dan'', pesmi (2010)
* ''Barvice'', pesmi (2010)
* ''Pesmi o Mišku in Belamiški'', pesmi (2010)
* ''Ko bova velika'', zgodbe (2012)
* ''Bratec in sestrica'', slikanica (2013)
* ''Kuža Goldi gre na sprehod'', slikanica (2014)
* ''Življenje nima naslova'', kratki roman (2023)
* ''Ne'' (2022)
* ''Družina'', slikanica (2024)
* ''Čarovnica in čarodej'' (2025)

=== Filmi  ===

* ''[[Halgato]]'' (po romanu Namesto koga roža cveti)
* ''[[Mokuš]]'' (po romanu Ki jo je megla prinesla)
* ''[[Hit poletja (film)|Hit poletja]]'' (po mladinskem romanu Hit poletja)
* ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'' (po romanu Petelinji zajtrk)
* ''[[Traktor, ljubezen in rock'n'roll]]'' (po romanu Vankoštanc)
* ''[[Šanghaj (film, 2012)|Šanghaj]]'' (po romanu Nedotakljivi)

=== Radijske igre  ===

* Osebni zaimek Bavbav – 56,25 min – premiera: 22. 5. 1987
* De revolutionibus – 26 min – premiera: 15. 1. 1988
* Vrata – 26,4 min – premiera: 14. 10. 1988
* Primer Kalman – 29,2 min – premiera: 18. 11. 1988 (soavtorja Branko Žunec in Igor Likar)
* Predsednik siromakov – 59,15 min – premiera: 10. 3. 1989
* Prva sraka še ne prinese pomladi – 45,3 min – premiera: 16. 9. 1990
* Grinta – 38,25 min – premiera: 6. 11. 1992 - (adaptacija romana Grinta)
* Majhen mož v čolnu – 51 min – premiera: 1. 10. 1993
* Edi Manfredi – 36,55 min – premiera: 27. 2. 1996 – (adaptacija gledališke igre Impresarij)
* Penzion Evropa – 47,5 min – premiera: 1. 3. 1996 – (adaptacija gledališke igre Penzion Evropa)
* Jesen – 30,15 min – premiera: 6. 10. 1998
* Pokličite gospo Milo-21-Samotar – 25,15 min – premiera: 28. 3. 1999
* Pokličite gospo Milo-22-Alkoholik – 26,2 min – premiera: 16. 5. 1999
* Pokličite gospo Milo-23-Brezdomec – 23 min – premiera: 23. 5. 1999
* Pokličite gospo Milo-19-Bencinski servis – 24,1 min – premiera: 30. 5. 1999
* Pokličite gospo Milo-20-Ljubezen v 24,1 min – premiera: 6. 6. 1999
* Petelinji zajtrk-01 – 32,2 min – premiera: 2. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk)
* Petelinji zajtrk-02 – 27,3 min – premiera: 9. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk)
* Petelinji zajtrk-03 – 23,25 min – premiera: 16. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk)
* Petelinji zajtrk-04 – 30,4 min – premiera: 23. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk)
* Petelinji zajtrk-05 – 34,45 min – premiera: 6. 6. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk)
* Dej – 44,5 min – premiera: 28. 8. 2001
* Hit poletja – 36,4 min – premiera: 6. 6. 2006 (adaptacija romana Hit poletja)
==== Kratke radijske igre ====
* Smrt sopotnica – 11,25 min – premiera: 6. 10. 1989
* Za zaščito pikapolonic – 9 min – premiera: 1. 1. 1990
* Radiofonski umor – 13,15 min – premiera: 25. 9. 1992
* Karmenka z našega štanta – 10,3 min – premiera: 28. 3. 1998
* Zakonski in nezakonski otrok – 12,2 min – premiera: 21. 11. 1998

==== Radijske igre za otroke ====

* Deklica Ferdinanda – 25,3 min – premiera: 22. 4. 1984
* Regratova roža – 31 min – premiera: 8. 9. 1991 (adaptacija zgodbe Regratova roža) 
* Brat je, škrat je, tat je – 36,4 min – premiera: 1. 1. 1994
* Strašilo – 22 min – premiera: 19. 5. 1996
* Gerda in Kaj – 47,1 min – premiera: 22. 12. 1996 (po motivu H.C. Andersena: Snežna kraljica)
* Pozdrav pomladi – 15,34 min – premiera: 30. 3. 1997
* Žlopi – 39 min – premiera: 28. 9. 1997 (adaptacija zgodbe Žlopi)
* Velecirkus Argo – 39 min – premiera: 11. 2. 2000 (adaptacija mladinskega romana Velecirkus Argo)
* Ignacija in njen angel – 27,3 min – premiera: 9. 4. 2006 (adaptacija zgodbe Ignacija in njen angel)

== Priznanja ==
=== Nagrade ===
* 1995 nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za roman ''[[Ki jo je megla prinesla]]''
* 1992 nagrada [[kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''[[Namesto koga roža cveti]]''
* 2000 nagrada [[večernica (nagrada)|večernica]] za zbirko pravljic ''[[Mislice]]''
* 2007 nagrada [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''[[Muriša]]''
* 2008 na [[festival Slovenskega filma|festivalu Slovenskega filma]] v Portorožu [[Vesna (nagrada)|vesna]] za scenarij za TV film ''[[Hit poletja]]''
* 2005, 2007 in 2008 prva nagrada za besedilo na [[Festival narečnih popevk|Festivalu narečnih popevk]]
* 2011 nagrada [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški
* 2021 [[Prešernova nagrada|Prešernova nagrada]] za delo na področju literature
== Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil ==
=== [[EMA]] ===
* [[EMA 2004|2004]]: [[Regina]] - ''Plave očij'' &lt;small&gt;([[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/[[Tomaž Kozlevčar]])&lt;/small&gt;
* [[EMA 2005|2005]]: [[Regina]] - ''Proti vetru'' &lt;small&gt;(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/Damjan Pančur)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2008|2008]]: Langa in Civili - ''Za svobodo divjega srca'' &lt;small&gt;(Mišo Kontrec/Feri Lainšček/Miha Hercog)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2008|2008]]: Halgato Band - ''Nomadi'' &lt;small&gt;(Milan Ostojić/Feri Lainšček/[[Grega Forjanič]])&lt;/small&gt;
* [[EMA 2010|2010]]: [[Manca Špik]] - ''Tukaj sem doma'' &lt;small&gt;([[Andrej Babić]]/Feri Lainšček/Aleksandar Valenčić)&lt;/small&gt;

=== [[Slovenska popevka]] ===
* [[Slovenska popevka 2005|2005]]: [[Regina]] - ''Pusti mi krila'' &lt;small&gt;(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/[[Rok Golob]])&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2006|2006]]: [[Regina]] - ''Demoni'' &lt;small&gt;(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/[[Aleš Avbelj]])&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2009|2009]]: [[Regina]] - ''Poljubi me'' &lt;small&gt;(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/Tomaž Grintal)&lt;/small&gt;
* '''[[Slovenska popevka 2010|2010]]: [[Darja Švajger]] - ''Otok ljubezni'' &lt;small&gt;([[Patrik Greblo]]/Feri Lainšček/[[Patrik Greblo]])&lt;/small&gt;'''
* [[Slovenska popevka 2011|2011]]: [[Regina]] - ''Tebe ni'' &lt;small&gt;([[Aleksander Kogoj]], Damjan Pančur/Feri Lainšček/[[Lojze Krajnčan]])&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2011|2011]]: [[Samo Budna]] - ''Sončna hiša'' &lt;small&gt;([[Samo Budna]]/Feri Lainšček/[[Primož Grašič]])&lt;/small&gt;
* [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: [[Eva Hren]] - ''Počasi'' &lt;small&gt;([[Janez Dovč]]/Feri Lainšček/Žiga Pirnat)&lt;/small&gt;

== Zasebno ==
Ima hčer, ki je gradbenica, in sina, ki je glasbenik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/glasba/feri-lainscek-slagerji-panonskega-poeta.html|title=Feri Lainšček - Šlagerji panonskega poeta|date=23. 5. 2017|accessdate=14. 6. 2026|website=www.old.delo.si}}&lt;/ref&gt;

== Viri ==
* Darka Tancer Kajnih, http://www.ferilainscek.si/biografija/celotna-biografija/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220122221150/http://www.ferilainscek.si/biografija/celotna-biografija/ |date=2022-01-22 }}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* http://www.ferilainscek.si/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161220075833/http://www.ferilainscek.si/ |date=2016-12-20 }}
* [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174752681 Feri Lainšček, pisatelj, dramatik, pesnik]. Naši umetniki pred mikrofonom (10. februar 2021). RTV Slovenija.

{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir-avtor}}

==Glej tudi==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih pesnikov]]
* [[Avgust Zichy]]

{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Vecernica}}
{{KresnikoviNagrajenci}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Lainšček, Feri}}
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]
[[Kategorija:Prejemniki večernice]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Feri Lainšček| ]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prekmurci]]</text>
      <sha1>25ac6qtv4tqod9xow503yvgypge9wsz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dolfe Vogelnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>105196</id>
    <revision>
      <id>6757950</id>
      <parentid>6753928</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:29:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757950</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11029" sha1="4itu0myyyuad7af1if0mhx02m7u6pdk" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Dolfe Vogelnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[statistik]], [[Demografija|demograf]] in [[pedagog]], * [[8. junij]] [[1909]], [[Dunaj]], † [[22. marec]] [[1987]], [[Ljubljana]].&lt;ref name=&quot;Dolfe SloBio&quot;/&gt;

V svoji bogati akademski karieri je bil [[privatni docent]] za [[statistika|statistiko]] na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti v Ljubljani]] (1939–1941), [[izredni profesor]] za statistiko na [[Ekonomska fakulteta v Beogradu|Ekonomski fakulteti v Beogradu]] (1948–1952), [[redni profesor]] na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] (1952–79) in tudi [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (1958–61), po upokojitvi njen zaslužni profesor (1982).&lt;ref name=rektorji&gt;{{navedi splet |last1=Ciperle |first1=Jože |last2=Dekleva |first2=Tatjana |last3=Anžur |first3=Tea |last4=Steiner |first4=Igor |title=Univerza v Ljubljani in njeni rektorji |url=https://www.uni-lj.si/mma/univerza20in20rektorji_univerza_rektorji_06/2013091313592209/pubPdf/ |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=28. junij 2023 |date=2010 |archive-date=2022-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220303125936/https://www.uni-lj.si/mma/univerza20in20rektorji_univerza_rektorji_06/2013091313592209/pubPdf/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Dolfe SloBio&quot;/&gt;  Statistiko in socialno demografijo je predaval še na nekaterih drugih visokih šolah in fakultetah, med drugim še po upokojitvi (v 80. letih) na [[FSPN]] v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;Dolfe SloBio&quot;/&gt;

== Otroštvo in šolanje ==
Rodil se je Janezu Vogelniku, ustanovitelju in ravnatelju Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani, in Hedviki Vogelnik (rojena Goli), 8. junija 1909 na Dunaju.&lt;ref name=&quot;Dolfe SloBio&quot;/&gt; 

V Ljubljani je od leta 1920 do 1928 obiskoval [[Klasična gimnazija v Ljubljani|Klasično gimnazijo]], od 1928 do 1933 študiral na pravni fakulteti in bil že isto leto promoviran. 1934-35 je opravljal sodno prakso pri okrožnem sodišču v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;Dolfe SloBio&quot;/&gt; V času študija se je izkazal tudi kot dober šahist: leta 1929 je zmagal na 6. nacionalnem amaterskem turnirju v Zagrebu in pridobil mojstrski naslov. Naslednje leto je na prvenstvu v Ljubljani dosegel 5. mesto.&lt;ref name=&quot;Dolfe SloBio&quot;/&gt; &lt;!-- (gl. Slov. šah, 1972, 78–9, s sliko). --&gt;

Od 1935 do 1937 je (s pomočjo Turnerjeve ustanove) študiral na statističnem inštitutu univerze v [[Pariz|Parizu]] ([[Sorbona]]) in tam (kot prvi Jugoslovan) 1937 diplomiral z nalogo ''Indices de l'activité économique en Yugoslavie, Pariz 1937'' (Kazalniki gospodarske dejavnosti v Jugoslaviji ...).&lt;ref name=&quot;Dolfe SloBio&quot;&gt;{{SloBio|id=803425|avtor=Djordjević, Vera|ime=Vogelnik Dolfe|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=rektorji/&gt;

== Delo ==
=== Pred 2. svetovno vojno ===
Po diplomi 1937 na Sorboni je zasedel novo ustanovljeno mesto statistika pri Mestnem poglavarstvu v Ljubljani. Tam je med 1937 in 1942 organiziral prvo komunalno statistično službo in sestavil tudi prva [[Statistični letopis|Statistična letopisa]] mesta Ljubljana (za leti 1938 in 1939). V letu 1939 je bil tudi habilitiran in je postal privatni docent za statistiko na Pravni fakulteti v Ljubljani.&lt;&lt;ref name=&quot;Dolfe SloBio&quot;/&gt;ref name=rektorji/&gt;
=== Med 2. svetovno vojno in takoj po njej ===

Že v študentskih letih je sodeloval v naprednem gibanju v društvu Triglav.&lt;ref name=&quot;Dolfe SloBio&quot;/&gt; Aprila 1942 so ga Italijani zaradi sodelovanja z [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] zaprli, jeseni obsodili na 5 let konfinacije in odpeljali na otoke [[Tremitsko otočje|Tremiti]] v [[Italija#Fašistični režim|Italiji]].&lt;ref name=rektorji/&gt;&lt;ref name=&quot;Dolfe SloBio&quot;/&gt;&lt;ref name=TV-15&gt;{{navedi časopis |last1=Klun |first1=Albert |title=Borec, vojak, znanstvenik |url=https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_13.pdf |journal=TV-15 Naš tovariš |volume=XXV |issue=13 |page=11 |publisher=Zveza združenj borcev in rezervnih vojaških starešin |access-date=1. maja 2026 |date=2. aprila 1987 }}&lt;/ref&gt; Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je prišel v [[Bari|Bari]] in v {{interlanguage link|Gravini|it|Gravina in Puglia}} stopil v [[1. prekomorska brigada NOVJ |I. prekomorsko brigado]], ki se je kasneje vključila v boje za dalmatinske otoke, ki so bili od kapitulacije Italije v partizanskih rokah, pa so jih skušali (in v veliki meri uspeli) za nekaj časa ponovno zasesti Nemci.  

Po tem je vodil je propagandni oddelek misije [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOV Jugoslavije]] v Bariju.&lt;ref name=TV-15/&gt; Poleti 1944 ga je z [[Vis|Visa]] [[Vrhovni štab NOV in POJ|Vrhovni štab]], s činom majorja kot sekretarja delegacije, ki jo je vodil generalmajor {{ill|Vladimir Velebit|lt=Vlado Velebit|hr|Vladimir Velebit|en|Vladimir Velebit|display=yes}}, poslal najprej v London s ciljem doseči, da bi Angleži izpustili zajete Slovence in Hrvate, ki so bili kot Italijanski državljani vpoklicani v Italijansko vojsko in bili z njo zajeti in tedaj v raznih ujetniških taboriščih, in podobno tudi tiste Slovence, ki so bili zajeti ob vdaji nemških enot, kamor so bili prej prisilno mobilizirani, če bi se kot prostovoljci vrnili v Jugoslavijo in vključili v bojne enote [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOV Jugoslavije]]. V začetku leta 1944 je obiskoval ujetniška taborišča v severni Afriki, kjer so bili zajeti ti Primorski Slovenci in Istrski Hrvati in tudi tu veliko prispeval, da so se ti kot prostovoljci vrnili v domovino v bojne enote.&lt;ref name=&quot;Dolfe SloBio&quot;/&gt;&lt;ref name=TV-15/&gt;

Po končani nalogi se je vrnil na Vis. 14. decembra 1944 je bil tam izdan {{em|Odlok o organiziranju državnega statističnega urada federativne Jugoslavije}} in Vogelnik je na osnovi tega v okviru poverjeništva za obnovo organiziral novo jugoslovansko statistiko ter ustanovil in vodil statistični urad pri [[NKOJ]] na Visu. Po osvoboditvi Beograda je bil v letih 1944−46 prvi direktor Državnega statističnega urada, 1946−48 pa podpredsednik Zvezne planske komisije.&lt;ref name=&quot;Dolfe SloBio&quot;/&gt;&lt;ref name=TV-15/&gt;
=== Univerzitetni profesor ===
1948-52 je bil izredni profesor za statistikoj, od 1949–53 pa vodja katedre za planiranje, evidenco in statistiko na Ekonomomski fakulteti v Beogradu&lt;ref name=&quot;Dolfe SloBio&quot;/&gt;

Od 1952 do upokojitve 1979 je delal kot redni profesor na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]] v Ljubljani (predmeta socialnoekonomska statistika in demografija). 

Od 1957 do 1958 je bil tudi [[Dekan (šolstvo)|dekan]] Ekonomske fakultete, 1958–1961 pa [[rektor]] in 1961–1963 prorektor [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].&lt;ref name=rektorji/&gt;

V domovini je objavil precej učbenikov, veliko znanstvenih člankov pa je objavil tudi v tujini, kjer je kot mednarodno priznan strokovnjak tudi osebno sodeloval zlasti na področju demografije.&lt;ref name=&quot;Dolfe SloBio&quot;/&gt;&lt;ref name=TV-15/&gt;

=== Delo pri mednarodnih organizacijah  ===
Bil je več let  (1947–53) stalni delegat Jugoslavije v populacijski komisiji OZN, od leta 1950 njen podpredsednik in od leta 1951-53 njen predsednik. Od 1953 je bil stalni delegat v statistični komisiji OZN. 

1950 je bil izvoljen za rednega člana Mednarodne unije za znanstveno  raziskovanje prebivalstva in 1952 Mednarodnega statističnega inštituta. 

Bil je tudi član uredniških odborov več glasil, med drugim tudi Le Démograph (Washington, od 1954).&lt;ref name=&quot;Dolfe SloBio&quot;/&gt; 


== Družina ==
Poročen je bil z [[Arhitekt|arhitektko]], [[Ples|plesalko]] in koreografinjo, [[Slikar|slikarko]], [[Pedagogika|pedagoginjo]], [[Ilustrator|ilustratorko]], kritičarko, teoretičarko, scenografko, kostumografko [[Marija Vogelnik|Marijo Vogelnik]], njuni hčerki sta bili arhitektka, režiserka in dramaturginja [[Mojca Vogelnik|Mojca]]&lt;ref name=&quot;Mojca UIFS&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Zupančič |first1=Bogo |title=Mojca Vogelnik |url=https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/mojca_vogelnik_0.pdf |website=Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta|publisher=Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti |access-date=28. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Mojca SICRIS&quot;&gt;{{navedi splet |title=mag. Mojca Vogelnik |url=https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/13526 |website=Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji |publisher=Agencija za raziskovalno dejavnost republike Slovenije |access-date=28. junij 2023 |archive-date=2023-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230628060525/https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/13526 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; ter arhitektka, slikarka, ilustratorka, režiserka, izdelovalka in animatorka lutk [[Eka Vogelnik]].&lt;ref name=&quot;Eka SIGledal&quot;&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |website=SIGledal |publisher=Ministrstvo za kulturo RS? |access-date=28. junij 2023 |archive-date=2023-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230628060524/https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Ena od vnukinj je glasbenica (pevka in kup instrumentov), grafična oblikovalka, snovalka, izdelovalka in animatorka lutk [[Brina Vogelnik]].&lt;ref name=&quot;Brina SIGledal&quot;&gt;{{navedi splet |title=Brina Vogelnik |url=https://sigledal.org/geslo/Brina_Vogelnik |website=SIGledal |access-date=28. junij 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230628060522/https://sigledal.org/geslo/Brina_Vogelnik |archive-date=2023-06-28 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Pokopan je poleg svoj žene Marije v družinskem grobu na Ljubljanskih Žalah.&lt;ref name=SlovGrob&gt;{{navedi splet |url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/1131/dolfe-vogelnik|title=Dolfe Vogelnik |website=Slovenski grobovi |accessdate=3.8.2026 }}&lt;/ref&gt;

== Priznanja ==
Seznam ni popoln
* red zaslug za narod s srebrnimi žarki (1946), 
* za hrabrost (1949), 
* republike s srebrnim vencem (1965), 
* bratstva in enotnosti z zlatim vencem (1971), 
* zaslug za narod z zlato zvezdo (1980); 
* nagrada AVNOJ (1979)&lt;ref name=&quot;Dolfe SloBio&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{SloBio|id=803425|avtor=Djordjević, Vera|ime=Vogelnik Dolfe|vir=SBL}}
* {{SloBio|id=803931|avtor=Neubauer, Henrik|ime=Vogelnik - Grafenauer, Marija|vir=SBL}}
&lt;!-- * {{navedi splet |url=file:///E:/Users/Marjan/Downloads/Univerza%20in%20rektorji_Univerza_Rektorji_06.pdf |title=Univerza - rektorji (06): dr. Dolfe Vogelnik |website= |accessdate=}} --&gt;

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pravnikov]]
* [[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]]

{{-}}
{{RektorjiUL}}
{{normativna kontrola}}
{{law-bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Vogelnik, Dolfe}}
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski statistiki]]
[[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Ekonomski fakulteti v Beogradu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]</text>
      <sha1>4itu0myyyuad7af1if0mhx02m7u6pdk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vaneča</title>
    <ns>0</ns>
    <id>108441</id>
    <revision>
      <id>6758047</id>
      <parentid>6695673</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:02:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <origin>6758047</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1159" sha1="e2o6axm59oipe8er7p3lyw68b176k9n" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 46 |latm = 43 |lats = 37.86 |latNS = N
| longd = 16 |longm = 9 |longs = 36.87 |longEW = E
|geopedia=#L410_F10116902_T13_b4_x589394.3435_y176929.7495_s14
|slika=Vaneča.jpg
|najdisi=Vaneča
|povrsina=5,94
|prebivalstvo=536
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=236,1
|postna=9201
|posta=Puconci
|obcina=Puconci
|pokrajina=Prekmurje
|regija=Pomurska regija
}}
'''Vaneča''' je [[naselje]] v [[Občina Puconci|Občini Puconci]].

V kraju so leta 1954 vaščani priredili [[Borovo gostüvanje]].

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Miháo Sever Vaneča]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.puconci.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=51&amp;id_informacija=221 Vaneča] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111008215538/http://www.puconci.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=51&amp;id_informacija=221 |date=2011-10-08 }}
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Vaneča}}
&lt;br /&gt;
{{Puconci}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Puconci]]
[[Kategorija:Naselja na Goričkem]]</text>
      <sha1>e2o6axm59oipe8er7p3lyw68b176k9n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bogdan Borčić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>115381</id>
    <revision>
      <id>6758197</id>
      <parentid>6734541</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:32:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+zp: naši umetniki pred mikrofonom</comment>
      <origin>6758197</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4182" sha1="oxaydui462rtmjgubqsryibq2cmycaw" xml:space="preserve">{{Več sklicev}}{{Infopolje Oseba}}
'''Bogdan Borčić''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], * [[26. september]] [[1926]], [[Ljubljana]], † [[24. april]] [[2014]], [[Slovenj Gradec]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.delo.si/kultura/razstave/umrl-je-bogdan-borcic.html |title=Umrl je Bogdan Borčić |date=24.4.2014 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=24.4.2014 |archive-date=2014-04-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140424160343/http://www.delo.si/kultura/razstave/umrl-je-bogdan-borcic.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 
 
Slikar je otroška leta preživljal pri sorodnikih v Komiži na [[Vis|Visu]]. Med drugo svetovno vojno so Nemci mladega fanta avgusta 1944 deportirali v [[Dachau]]. Borčić je [[slikarstvo]] študiral na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|ALU]]. Diplomiral je leta 1950, študij pa nadaljeval na specialki za slikarstvo pri [[profesor]]ju [[Gabrijel Stupica|Gabrijelu Stupici]], s katerim je ostal prijatelj tudi po študiju. Izpopolnjeval se je na študijskih potovanjih v Amsterdamu in Parizu, kjer je leta 1958/59 tri mesece delal v ateljeju grafika J. Friedlaenderja. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je poučeval od leta 1969 naprej, od leta 1979 kot redni profesor za grafiko. Na povabilo likovne akademije v Monsu (Belgija) je leta 1979 tam en mesec predaval o grafiki. Njegova grafična dela v svojih zbirkah hranijo mnogi svetovni muzeji, med drugim tudi dunajska Albertina. V Galeriji Božidar Jakac v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici]] na Krki je urejen poseben Grafični kabinet Bogdana Borčića z več kot 1000 grafikami, z njegovimi znamenitimi motivi školjk in serijami različnih klasičnih tehnik. Večjo zbirko doniranih slik hranijo v [[Koroška galerija likovnih umetnosti|Koroški galeriji]] v Slovenj Gradcu.

[[Prešernova nagrada|Nagrado Prešernovega sklada]] je umetnik prejel leta 1965 za slikarske stvaritve, razstavljene v letu 1964, [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] pa leta 2005 za življenjsko delo. Od leta 1980 do smrti je živel in ustvarjal v Slovenj Gradcu. V poznem obdobju se je ukvarjal z žarečimi slikami z velikimi barvnimi ploskvami in dodanimi elementi. Serijo slik je posvetil taborišču Dachau (zadnja grafična mapa z naslovom ''In principio erat Dachau'', 2014); v svojih slikanih vizijah je poustvaril vrata krematorija in celic. Zadnjo serijo slik, ki je aprila 2014 razstavljena v Ajdovščini, je zaznamoval s kadilsko pipo; naslikano ali s prilepljenimi artefakti. 

Večja razstava Borčićevih slik je bila spomladi 2026 odprta v Slovenj Gradcu. 

Poročen je bil s slikarko [[Zdenka Golob|Zdenko Golob-Borčić]], njuna hči je umetnostna zgodovinarka in teoretičarka [[Barbara Borčić]]; Bogdanova sestra je filmska pedagoginja [[Mirjana Borčić]]. 

== Nagrade in priznanja ==

* 2004: [[Valvasorjevo častno priznanje]] za donacijo zbirke slik Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2004.pdf Na zadnjem sestanku dne 23. aprila 2004 je komisija po tehtnem premisleku odločila takole]. ''smd-drustvo.si''. pridobljeno 8. novembra 2023&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [[seznam slovenskih slikarjev]]

== Zunanje povezave ==
* [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175252441 Mineva sto let od rojstva slikarja in grafika Bogdana Borčića]. Naši umetniki pred mikrofonom (26. september 2026). ARS (RTV Slovenija).


{{-}}
{{ZupanciceviNagrajenci}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{JakopiceviNagrajenci}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Borčić, Bogdan}}
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]]
[[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]]
[[Kategorija:Slovenski grafiki]]
{{painter-stub}}</text>
      <sha1>oxaydui462rtmjgubqsryibq2cmycaw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Verdun</title>
    <ns>0</ns>
    <id>117294</id>
    <revision>
      <id>6758133</id>
      <parentid>5026001</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T05:06:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>--podvojen uvod</comment>
      <origin>6758133</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="641" sha1="cl97be6gwfj7jdwe5fwtot4b8csboqc" xml:space="preserve">'''Verdun''' je [[krajevno ime]] v Sloveniji in Franciji:

* [[Verdun pri Uršnih selih]], občina Dolenjske Toplice
* [[Verdun, Novo mesto]] 
* [[Verdun, Ariège]] ([[Ariège (departma)|departma Ariège]]),
* [[Verdun, Aveyron]] ([[Aveyron (departma)|departma Aveyron]]),
* [[Verdun, Meuse]] ([[Meuse (departma)|departma Meuse]]), znan tudi po [[Bitka pri Verdunu|bitki pri Verdunu]]
* [[Verdun-en-Lauragais]] ([[Aude (departma)|departma Aude]]),
* [[Verdun-sur-Garonne]] ([[Tarn-et-Garonne|departma Tarn-et-Garonne]]),
* [[Verdun-sur-le-Doubs]] ([[Saône-et-Loire|departma Saône-et-Loire]]).

{{georaz}}
[[Kategorija:Naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>cl97be6gwfj7jdwe5fwtot4b8csboqc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zveza tabornikov Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>117486</id>
    <revision>
      <id>6757980</id>
      <parentid>6733528</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T17:55:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hamsteruf</username>
        <id>266479</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Posodabljanje podatkov v desnem stolpcu.</comment>
      <origin>6757980</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11039" sha1="m5jmlyfbzzzanmdhdzo2izjxsz1axaq" xml:space="preserve">{{Infobox Nevladna Organizacija
|podpis=
|oznaka_imena1=Kratica
|ime1=ZTS
|oznaka_imena2=Polno ime
|ime2=Zveza tabornikov Slovenije
|oznaka_imena3=Slogan
|ime3=Taborniki ustvarjamo boljši svet
|pravna_oblika=prostovoljna mladinska organizacija
|ustanovitelj=
|starost_clanstva=vse starosti
|stevilo_clanov=7198 (2025)

|spletna_stran=https://www.taborniki.si/
|ime=Zveza tabornikov Slovenije|sedez=[https://maps.app.goo.gl/f4tuqgjXquwAsy9D8 Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana]|datum_ustanovitve=1951|naziv_vodje1=Načelnik|vodja1=Urban Lečnik Spaić|vodja2=Urban Lečnik Spaić|naziv_vodje2=Starešina|mednarodno=[[World_Organization_of_the_Scout_Movement|WOSM]]|slika=[[Slika:Logo zts.png|thumb|Logo zts|alt=Slika:Logo zts.png]]}}

'''Zvéza tábornikov Slovénije''', s so-naslovom '''Nacionalna skavtska organizacija''', je prostovoljna mladinska organizacija, katere osnovno geslo je »''Taborniki ustvarjamo boljši svet''«™&lt;ref&gt;Geslo »''Z naravo k boljšemu človeku''« je povzeto po geslu [[Gozdovniki|gozdovnikov]].&lt;/ref&gt;, moto posameznika pa je »''Bodi pripravljen''« . Član ZTS je tabornik oz. tabornica.

Organizacija ima vzgojne cilje, je nestrankarska odprta vsem, ne glede na poreklo, narodnost, vero ali prepričanje. Sloni na načelih svetovnega [[skavti|skavtskega]] gibanja in poudarja pomen [[pluralizem|pluralizma]], svobode posameznika, miru in moralno etničnih vrednot.  Organizacija ima 7198  članov (po podatkih iz 2025).&lt;ref name=&quot;Census_2010&quot;&gt;{{navedi splet|title=Triennal review: Census as at 1 December 2010|url=http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|publisher=World Organization of the Scout Movement|accessdate=2012-04-26|archive-date=2013-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130902233053/http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

===Zgodovina===

Prvi znanilci skavtstva so bili [[gozdovniki]]. {{Navedi vir}} Njihov način dela je bil zelo podoben današnjemu. {{Navedi vir}}
Prvi skavtski tabor je začetnik [[Skavti|skavtov]] [[Robert Baden-Powell]] med 1. in 8. avgustom leta 1907 organiziral na angleškem otoku [[w:en:Brownsea Island Scout camp|Brownsea]].

Nekateri predvojni voditelji skavtov in gozdovnikov so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] v Sloveniji leta 1951 ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].

Zveza tabornikov Slovenije je od leta 1994 članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM).

Glej tudi: [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]

==Starostne skupine==

Najmlajši so '''Murnčki''', to so predšolski otroci.
Od prvega razreda do četrtega razreda osnovne šole so otroci v skupini '''Medvedki in čebelice''' (MČ).
Od petega razreda pa do konca osnovne šole so otroci v skupini '''Gozdovniki in gozdovnice''' (GG).
Ko GG-ji opravijo prestop (to je po navadi po devetem razredu OŠ) postanejo '''Popotniki in popotnice''' (PP).
Od 21. do 27. leta so '''Raziskovalci in raziskovalke''' (RR).
Od 27 let naprej pa so '''Grče'''.

==Taborniški simboli==
Najprepoznavnejši taborniški simbol je verjetno rutka. Vsi taborniki Slovenije imajo rutko glede na starostno skupino. Tako imajo:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!mlajši taborniki:
!kratica skupine:
!potrebna starost:
!barva rutke:
|-
|murni
|NI KRATICE
|od 0-6 let
|rumena
|-
|medvedki in čebelice
|MČ
|od 7-11 let
|rdeča in rumen rob
|-
|gozdovniki in gozdovnice
|GG
|od 11 do 15 let
|zelena in rumen rob
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!mladinski taborniki:
!kratica
!starost
!barva rutke
|-
|popotniki in popotnice
|PP
|od 16 do 21 let
|modra in rumena obroba
|-
|raziskovalci in raziskovalke
|RR
|od 21 do 27 let
|oranžna in rumena obroba
|}
!starejši taborniki
!kratica
!starost
!barva rutke
|-
|grče
|GR
|od 27 let naprej
|vijolična
|}

==Sorodne - skavtske - organizacije==
V [[Republika Slovenija|Sloveniji]] delujejo tudi druge sorodne organizacije, ki so članice svetovnih skavtskih gibanj. Skavtske organizacije v Sloveniji:
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:World Association of Girl Guides and Girl Scouts|WAGGGS]]&lt;ref&gt;Spletna stran WAGGGS, http://www.wagggsworld.org/en/world/organisations?mo=123&amp;x=3&amp;y=6, 16. maj 2011&lt;/ref&gt;
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:International Scout and Guide Fellowship|ISGF]]&lt;ref&gt;Spletna stran ZBOKSS, http://zbokss.skavt.net/i/114 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120907161332/http://zbokss.skavt.net/i/114 |date=2012-09-07 }}, 16. maj 2011&lt;/ref&gt;
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]]


==Taborniški zakoni==
Le teh je dvanajst in se glasijo:

# Tabornik je zanesljiv
# Tabornik je zvest
# Tabornik je prijazen
# Tabornik je pripravljen pomagati
# Tabornik je discipliniran
# Tabornik je veder
# Tabornik je pogumen
# Tabornik je plemenit
# Tabornik je spoštljiv
# Tabornik je vedoželjen
# Tabornik je varčen
# Tabornik živi zdravo

==Taborniška himna==
Dviga plamen se iz ognja,&lt;br&gt;taborišča našega,&lt;br&gt;ki pod goro mirno spava&lt;br&gt;sredi gozda temnega.

Tam šotori se blestijo,&lt;br&gt;prapor sredi njih vihra&lt;br&gt;in oznanja vsej prirodi,&lt;br&gt;
kjer je tabornik doma.

Poslušajte bratje, sestre,&lt;br&gt;gozda jelovega spev,&lt;br&gt;pesem velike prirode,&lt;br&gt;tihi gorski njen odmev.

Napev je povzet po [[rusi|ruski]] narodni pesmi &quot;Volga, Volga&quot;, besedilo za taborniško pesem pa je ustvaril [[Črtomir Zorec]] leta 1924 ([http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ Taborniška himna, Stenčas ZTS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180805205004/http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ |date=2018-08-05 }}).

== Taborniški rodovi po Sloveniji ==

=== Celjsko-zasavsko območje (CEZAS) ===
* Rod II. grupe odredov [[Celje]]
* Rod belega konja [[Slovenske Konjice|Slovenski Konjice]]
* Rod Zelena Rogla [[Zreče]]
* Rod Sotočje [[Nazarje]]
* Rod Polde Eberl - Jamski [[Zagorje ob Savi]]
* Rod bistre Savinje [[Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v savinjski dolini]]

=== Dolenjsko območje ===
* Rod sivih jelš [[Trebnje]]
* Rod mirne reke [[Mirna]]
* Rod gorjanskih tabornikov [[Novo mesto|Novo Mesto]]

=== Gorenjsko območje (GOOT) ===
* Rod dveh rek [[Medvode]]
* Rod zelenega Žirka [[Žiri]]
* Rod zelenega Jošta [[Kranj]]
* Rod zelene sreče [[Železniki]]
* Rod svobodnega Kamnitnika [[Škofja Loka]]
* Rod stražnih ognjev [[Kranj]]
* Rod Stane Žagar – mlajši [[Kranj]]
* Pokljuški rod [[Zgornje Gorje|Gorje]]
* Kokrški rod [[Kranj]]

=== Južnoprimorsko-notranjsko območje (JPN) ===
* Rod snežniških ruševcev [[Ilirska Bistrica|Ilirska bistrica]]
* Rod Sergeja Mašere [[Piran]]
* Rod Morskih viharnikov [[Portorož]]
* Rod kraških viharnikov [[Postojna]]
* Rod kraških j’rt [[Sežana]]
* Rod Jezerska ščuka [[Cerknica]]
* Rod jadranskih stražarjev [[Izola]]
* Rod Bela jadra [[Prade]]

=== Koroško-šaleško območje ===
* Rod Topli vrelec [[Topolšica]]
* Rod Severni kurir [[Slovenj Gradec]]
* Rod Pusti grad [[Šoštanj]]
* Rod Mrzli studenec [[Mislinja]]
* Rod Lilijski grič [[Pesje]]
* Rod koroških jeklarjev [[Ravne na Koroškem]]
* Rod Jezerski zmaj [[Velenje]]
* Rod Hudi potok [[Šmartno ob Paki]]
* Rod bistrega potoka [[Muta]]

=== Mestna zveza tabornikov [[Ljubljana]] (MZT) ===
* Zmajev rod
* Rod Tršati tur
* Rod trnovskih regljačev
* Rod Sivega volka
* Rod Samorastniki
* Rod Rožnik
* Rod Podkovani krap
* Rod Močvirski tulipani
* Rod Heroj Vitez
* Rod Črnega mrava
* Rod dobre volje [[Šiška]]
* Rod Bičkova skala
* Rod Beli bober
* Rašiški rod

=== Obljubljansko območje (OO) ===
* Rod Enajsta šola [[Vrhnika]]
* Rod skalnih taborov [[Domžale]]
* Rod svobodnega risa [[Kočevje]]
* Rod mlinskih kamnov [[Radomlje]]
* Rod Louis Adamič [[Grosuplje]]
* Rod bistriških gamsov [[Kamnik]]
* Rod Srnjak [[Logatec]]
* Rod Upornega plamena [[Mengeš]]

=== Podravsko območje ===
* Rod II. Snoub Ljubo Šercer [[Maribor]]
* Maistrov rod [[Limbuš]]
* Rod XI. Snoub Miloša Zidanška [[Maribor]]
* Rod Ukročena reka [[Maribor]]
* Rod Črno jezero [[Slovenska Bistrica|Slovenska bistrica]]

=== Severnoprimorsko območje (SPOOT) ===
* Rod aragonitnih ježkov [[Cerkno]]
* Rod kranjskega jegliča [[Spodnja Idrija]]
* Rod Mladi bori [[Ajdovščina]]
* Rod Odporne želve [[Anhovo]]
* Rod Puntarjev [[Tolmin]]
* Rod soških mejašev [[Nova Gorica]]
* Rod srebrnih krtov [[Idrija]]

=== Zveza tabornikov Pomurja ===
* Rod veseli veter [[Murska Sobota]]

==Znak ZTS==

Na znaku ZTS so tri smreke, ki predstavljajo Triglav in slovenske gozdove, v katerih taborniki taborijo. Pobarvane so z modro, kar predstavlja vodo.
Pred smrekami sta tipi, ki predstavlja taborjenje in ogenj s tremi plameni (trije zakoni za MČ-je) in štirimi poleni - 3x4=12 taborniških zakonov.

==Sodelovanje med taborniki in skavti==
Tabornikom, organiziranim v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS), je v Sloveniji sorodna mladinska organizacija [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]].  Obe organizaciji sta o medsebojnem sodelovanju podpisali poseben dogovor. Obema organizacijama je od leta 1991 skupno tudi sodelovanje pri mednarodnem projektu »Luč miru iz Betlehema«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.skavti.si/projekti/luc-miru-iz-betlehema |title=Projekt Luč miru iz Betlehema |accessdate=9. avgust 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;.[[Slika:Friedenslicht Bethlehem Bergkapelle Illingen (2017-01).jpg|250px|thumb|levo|Luč miru iz Betlehema v Nemčiji]]
===Udeležba slovenskih tabornikov in skavtov na mednarodnih aktivnostih in izobraževanjih ===
[[Slika:WSJ2007 Slovenian Scouts.JPG|250px|thumb|desno|Slovenski taborniki in skavti na 21. svetovnem skavtskem Jamboreeju]]
Na podlagi sprejetega dogovora med taborniki in skavti, Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), ki je slovenska članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM), le-ta tudi posameznim skavtinjam in skavtom zagotavlja pravico do osebnega članstva v WOSM-u, s tem pa tudi možnost udeležbe na njihovih izobraževanjih in mednarodnih skavtskih srečanjih, kot so [[Jamboree|jamboreeji]].
Recipročno [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) zagotavlja tabornikom možnost udeležbe na aktivnostih, ki jih organizira Svetovno združenje skavtinj ([[WAGGGS]]).

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave==
* [https://www.taborniki.si/ Uradna spletna stran ZTS]
* [https://www.scout.org/ Uradna spletna stran Svetovne skavtske organizacije]
{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{socio-stub}}
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Zveza tabornikov Slovenije|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1951]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>m5jmlyfbzzzanmdhdzo2izjxsz1axaq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757981</id>
      <parentid>6757980</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T17:56:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hamsteruf</username>
        <id>266479</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6757981</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11031" sha1="abbb8yfzh17x87hyxm0an58kz8e4yfs" xml:space="preserve">{{Infobox Nevladna Organizacija
|podpis=
|oznaka_imena1=Kratica
|ime1=ZTS
|oznaka_imena2=Polno ime
|ime2=Zveza tabornikov Slovenije
|oznaka_imena3=Slogan
|ime3=Taborniki ustvarjamo boljši svet
|pravna_oblika=prostovoljna mladinska organizacija
|ustanovitelj=
|starost_clanstva=vse starosti
|stevilo_clanov=7198 (2025)

|spletna_stran=https://www.taborniki.si/
|ime=Zveza tabornikov Slovenije|sedez=[https://maps.app.goo.gl/f4tuqgjXquwAsy9D8 Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana]|datum_ustanovitve=1951|naziv_vodje1=Načelnik|vodja1=Urban Lečnik Spaić|vodja2=Jasna Vinder|naziv_vodje2=Starešina|mednarodno=[[World_Organization_of_the_Scout_Movement|WOSM]]|slika=[[Slika:Logo zts.png|thumb|Logo zts|alt=Slika:Logo zts.png]]}}

'''Zvéza tábornikov Slovénije''', s so-naslovom '''Nacionalna skavtska organizacija''', je prostovoljna mladinska organizacija, katere osnovno geslo je »''Taborniki ustvarjamo boljši svet''«™&lt;ref&gt;Geslo »''Z naravo k boljšemu človeku''« je povzeto po geslu [[Gozdovniki|gozdovnikov]].&lt;/ref&gt;, moto posameznika pa je »''Bodi pripravljen''« . Član ZTS je tabornik oz. tabornica.

Organizacija ima vzgojne cilje, je nestrankarska odprta vsem, ne glede na poreklo, narodnost, vero ali prepričanje. Sloni na načelih svetovnega [[skavti|skavtskega]] gibanja in poudarja pomen [[pluralizem|pluralizma]], svobode posameznika, miru in moralno etničnih vrednot.  Organizacija ima 7198  članov (po podatkih iz 2025).&lt;ref name=&quot;Census_2010&quot;&gt;{{navedi splet|title=Triennal review: Census as at 1 December 2010|url=http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|publisher=World Organization of the Scout Movement|accessdate=2012-04-26|archive-date=2013-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130902233053/http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

===Zgodovina===

Prvi znanilci skavtstva so bili [[gozdovniki]]. {{Navedi vir}} Njihov način dela je bil zelo podoben današnjemu. {{Navedi vir}}
Prvi skavtski tabor je začetnik [[Skavti|skavtov]] [[Robert Baden-Powell]] med 1. in 8. avgustom leta 1907 organiziral na angleškem otoku [[w:en:Brownsea Island Scout camp|Brownsea]].

Nekateri predvojni voditelji skavtov in gozdovnikov so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] v Sloveniji leta 1951 ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].

Zveza tabornikov Slovenije je od leta 1994 članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM).

Glej tudi: [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]

==Starostne skupine==

Najmlajši so '''Murnčki''', to so predšolski otroci.
Od prvega razreda do četrtega razreda osnovne šole so otroci v skupini '''Medvedki in čebelice''' (MČ).
Od petega razreda pa do konca osnovne šole so otroci v skupini '''Gozdovniki in gozdovnice''' (GG).
Ko GG-ji opravijo prestop (to je po navadi po devetem razredu OŠ) postanejo '''Popotniki in popotnice''' (PP).
Od 21. do 27. leta so '''Raziskovalci in raziskovalke''' (RR).
Od 27 let naprej pa so '''Grče'''.

==Taborniški simboli==
Najprepoznavnejši taborniški simbol je verjetno rutka. Vsi taborniki Slovenije imajo rutko glede na starostno skupino. Tako imajo:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!mlajši taborniki:
!kratica skupine:
!potrebna starost:
!barva rutke:
|-
|murni
|NI KRATICE
|od 0-6 let
|rumena
|-
|medvedki in čebelice
|MČ
|od 7-11 let
|rdeča in rumen rob
|-
|gozdovniki in gozdovnice
|GG
|od 11 do 15 let
|zelena in rumen rob
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!mladinski taborniki:
!kratica
!starost
!barva rutke
|-
|popotniki in popotnice
|PP
|od 16 do 21 let
|modra in rumena obroba
|-
|raziskovalci in raziskovalke
|RR
|od 21 do 27 let
|oranžna in rumena obroba
|}
!starejši taborniki
!kratica
!starost
!barva rutke
|-
|grče
|GR
|od 27 let naprej
|vijolična
|}

==Sorodne - skavtske - organizacije==
V [[Republika Slovenija|Sloveniji]] delujejo tudi druge sorodne organizacije, ki so članice svetovnih skavtskih gibanj. Skavtske organizacije v Sloveniji:
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:World Association of Girl Guides and Girl Scouts|WAGGGS]]&lt;ref&gt;Spletna stran WAGGGS, http://www.wagggsworld.org/en/world/organisations?mo=123&amp;x=3&amp;y=6, 16. maj 2011&lt;/ref&gt;
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:International Scout and Guide Fellowship|ISGF]]&lt;ref&gt;Spletna stran ZBOKSS, http://zbokss.skavt.net/i/114 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120907161332/http://zbokss.skavt.net/i/114 |date=2012-09-07 }}, 16. maj 2011&lt;/ref&gt;
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]]


==Taborniški zakoni==
Le teh je dvanajst in se glasijo:

# Tabornik je zanesljiv
# Tabornik je zvest
# Tabornik je prijazen
# Tabornik je pripravljen pomagati
# Tabornik je discipliniran
# Tabornik je veder
# Tabornik je pogumen
# Tabornik je plemenit
# Tabornik je spoštljiv
# Tabornik je vedoželjen
# Tabornik je varčen
# Tabornik živi zdravo

==Taborniška himna==
Dviga plamen se iz ognja,&lt;br&gt;taborišča našega,&lt;br&gt;ki pod goro mirno spava&lt;br&gt;sredi gozda temnega.

Tam šotori se blestijo,&lt;br&gt;prapor sredi njih vihra&lt;br&gt;in oznanja vsej prirodi,&lt;br&gt;
kjer je tabornik doma.

Poslušajte bratje, sestre,&lt;br&gt;gozda jelovega spev,&lt;br&gt;pesem velike prirode,&lt;br&gt;tihi gorski njen odmev.

Napev je povzet po [[rusi|ruski]] narodni pesmi &quot;Volga, Volga&quot;, besedilo za taborniško pesem pa je ustvaril [[Črtomir Zorec]] leta 1924 ([http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ Taborniška himna, Stenčas ZTS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180805205004/http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ |date=2018-08-05 }}).

== Taborniški rodovi po Sloveniji ==

=== Celjsko-zasavsko območje (CEZAS) ===
* Rod II. grupe odredov [[Celje]]
* Rod belega konja [[Slovenske Konjice|Slovenski Konjice]]
* Rod Zelena Rogla [[Zreče]]
* Rod Sotočje [[Nazarje]]
* Rod Polde Eberl - Jamski [[Zagorje ob Savi]]
* Rod bistre Savinje [[Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v savinjski dolini]]

=== Dolenjsko območje ===
* Rod sivih jelš [[Trebnje]]
* Rod mirne reke [[Mirna]]
* Rod gorjanskih tabornikov [[Novo mesto|Novo Mesto]]

=== Gorenjsko območje (GOOT) ===
* Rod dveh rek [[Medvode]]
* Rod zelenega Žirka [[Žiri]]
* Rod zelenega Jošta [[Kranj]]
* Rod zelene sreče [[Železniki]]
* Rod svobodnega Kamnitnika [[Škofja Loka]]
* Rod stražnih ognjev [[Kranj]]
* Rod Stane Žagar – mlajši [[Kranj]]
* Pokljuški rod [[Zgornje Gorje|Gorje]]
* Kokrški rod [[Kranj]]

=== Južnoprimorsko-notranjsko območje (JPN) ===
* Rod snežniških ruševcev [[Ilirska Bistrica|Ilirska bistrica]]
* Rod Sergeja Mašere [[Piran]]
* Rod Morskih viharnikov [[Portorož]]
* Rod kraških viharnikov [[Postojna]]
* Rod kraških j’rt [[Sežana]]
* Rod Jezerska ščuka [[Cerknica]]
* Rod jadranskih stražarjev [[Izola]]
* Rod Bela jadra [[Prade]]

=== Koroško-šaleško območje ===
* Rod Topli vrelec [[Topolšica]]
* Rod Severni kurir [[Slovenj Gradec]]
* Rod Pusti grad [[Šoštanj]]
* Rod Mrzli studenec [[Mislinja]]
* Rod Lilijski grič [[Pesje]]
* Rod koroških jeklarjev [[Ravne na Koroškem]]
* Rod Jezerski zmaj [[Velenje]]
* Rod Hudi potok [[Šmartno ob Paki]]
* Rod bistrega potoka [[Muta]]

=== Mestna zveza tabornikov [[Ljubljana]] (MZT) ===
* Zmajev rod
* Rod Tršati tur
* Rod trnovskih regljačev
* Rod Sivega volka
* Rod Samorastniki
* Rod Rožnik
* Rod Podkovani krap
* Rod Močvirski tulipani
* Rod Heroj Vitez
* Rod Črnega mrava
* Rod dobre volje [[Šiška]]
* Rod Bičkova skala
* Rod Beli bober
* Rašiški rod

=== Obljubljansko območje (OO) ===
* Rod Enajsta šola [[Vrhnika]]
* Rod skalnih taborov [[Domžale]]
* Rod svobodnega risa [[Kočevje]]
* Rod mlinskih kamnov [[Radomlje]]
* Rod Louis Adamič [[Grosuplje]]
* Rod bistriških gamsov [[Kamnik]]
* Rod Srnjak [[Logatec]]
* Rod Upornega plamena [[Mengeš]]

=== Podravsko območje ===
* Rod II. Snoub Ljubo Šercer [[Maribor]]
* Maistrov rod [[Limbuš]]
* Rod XI. Snoub Miloša Zidanška [[Maribor]]
* Rod Ukročena reka [[Maribor]]
* Rod Črno jezero [[Slovenska Bistrica|Slovenska bistrica]]

=== Severnoprimorsko območje (SPOOT) ===
* Rod aragonitnih ježkov [[Cerkno]]
* Rod kranjskega jegliča [[Spodnja Idrija]]
* Rod Mladi bori [[Ajdovščina]]
* Rod Odporne želve [[Anhovo]]
* Rod Puntarjev [[Tolmin]]
* Rod soških mejašev [[Nova Gorica]]
* Rod srebrnih krtov [[Idrija]]

=== Zveza tabornikov Pomurja ===
* Rod veseli veter [[Murska Sobota]]

==Znak ZTS==

Na znaku ZTS so tri smreke, ki predstavljajo Triglav in slovenske gozdove, v katerih taborniki taborijo. Pobarvane so z modro, kar predstavlja vodo.
Pred smrekami sta tipi, ki predstavlja taborjenje in ogenj s tremi plameni (trije zakoni za MČ-je) in štirimi poleni - 3x4=12 taborniških zakonov.

==Sodelovanje med taborniki in skavti==
Tabornikom, organiziranim v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS), je v Sloveniji sorodna mladinska organizacija [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]].  Obe organizaciji sta o medsebojnem sodelovanju podpisali poseben dogovor. Obema organizacijama je od leta 1991 skupno tudi sodelovanje pri mednarodnem projektu »Luč miru iz Betlehema«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.skavti.si/projekti/luc-miru-iz-betlehema |title=Projekt Luč miru iz Betlehema |accessdate=9. avgust 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;.[[Slika:Friedenslicht Bethlehem Bergkapelle Illingen (2017-01).jpg|250px|thumb|levo|Luč miru iz Betlehema v Nemčiji]]
===Udeležba slovenskih tabornikov in skavtov na mednarodnih aktivnostih in izobraževanjih ===
[[Slika:WSJ2007 Slovenian Scouts.JPG|250px|thumb|desno|Slovenski taborniki in skavti na 21. svetovnem skavtskem Jamboreeju]]
Na podlagi sprejetega dogovora med taborniki in skavti, Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), ki je slovenska članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM), le-ta tudi posameznim skavtinjam in skavtom zagotavlja pravico do osebnega članstva v WOSM-u, s tem pa tudi možnost udeležbe na njihovih izobraževanjih in mednarodnih skavtskih srečanjih, kot so [[Jamboree|jamboreeji]].
Recipročno [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) zagotavlja tabornikom možnost udeležbe na aktivnostih, ki jih organizira Svetovno združenje skavtinj ([[WAGGGS]]).

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave==
* [https://www.taborniki.si/ Uradna spletna stran ZTS]
* [https://www.scout.org/ Uradna spletna stran Svetovne skavtske organizacije]
{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{socio-stub}}
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Zveza tabornikov Slovenije|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1951]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>abbb8yfzh17x87hyxm0an58kz8e4yfs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757982</id>
      <parentid>6757981</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:05:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <origin>6757982</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10939" sha1="bnb8lm2ypwrs7dzais693n9tv9eyr2o" xml:space="preserve">{{Infobox Nevladna Organizacija
|podpis=
|oznaka_imena1=Kratica
|ime1=ZTS
|oznaka_imena2=Polno ime
|ime2=Zveza tabornikov Slovenije
|oznaka_imena3=Slogan
|ime3=Taborniki ustvarjamo boljši svet
|pravna_oblika=prostovoljna mladinska organizacija
|ustanovitelj=
|starost_clanstva=vse starosti
|stevilo_clanov=7198 (2025)

|spletna_stran=https://www.taborniki.si/
|ime=Zveza tabornikov Slovenije|sedez=Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana|datum_ustanovitve=1951|naziv_vodje1=Načelnik|vodja1=Urban Lečnik Spaić|vodja2=Jasna Vinder|naziv_vodje2=Starešina|mednarodno=[[World_Organization_of_the_Scout_Movement|WOSM]]|slika=Logo zts.png}}

'''Zvéza tábornikov Slovénije''', s so-naslovom '''Nacionalna skavtska organizacija''', je prostovoljna mladinska organizacija, katere osnovno geslo je »''Taborniki ustvarjamo boljši svet''«™&lt;ref&gt;Geslo »''Z naravo k boljšemu človeku''« je povzeto po geslu [[Gozdovniki|gozdovnikov]].&lt;/ref&gt;, moto posameznika pa je »''Bodi pripravljen''« . Član ZTS je tabornik oz. tabornica.

Organizacija ima vzgojne cilje, je nestrankarska odprta vsem, ne glede na poreklo, narodnost, vero ali prepričanje. Sloni na načelih svetovnega [[skavti|skavtskega]] gibanja in poudarja pomen [[pluralizem|pluralizma]], svobode posameznika, miru in moralno etničnih vrednot.  Organizacija ima 7198  članov (po podatkih iz 2025).&lt;ref name=&quot;Census_2010&quot;&gt;{{navedi splet|title=Triennal review: Census as at 1 December 2010|url=http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|publisher=World Organization of the Scout Movement|accessdate=2012-04-26|archive-date=2013-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130902233053/http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

===Zgodovina===

Prvi znanilci skavtstva so bili [[gozdovniki]]. {{Navedi vir}} Njihov način dela je bil zelo podoben današnjemu. {{Navedi vir}}
Prvi skavtski tabor je začetnik [[Skavti|skavtov]] [[Robert Baden-Powell]] med 1. in 8. avgustom leta 1907 organiziral na angleškem otoku [[w:en:Brownsea Island Scout camp|Brownsea]].

Nekateri predvojni voditelji skavtov in gozdovnikov so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] v Sloveniji leta 1951 ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].

Zveza tabornikov Slovenije je od leta 1994 članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM).

Glej tudi: [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]

==Starostne skupine==

Najmlajši so '''Murnčki''', to so predšolski otroci.
Od prvega razreda do četrtega razreda osnovne šole so otroci v skupini '''Medvedki in čebelice''' (MČ).
Od petega razreda pa do konca osnovne šole so otroci v skupini '''Gozdovniki in gozdovnice''' (GG).
Ko GG-ji opravijo prestop (to je po navadi po devetem razredu OŠ) postanejo '''Popotniki in popotnice''' (PP).
Od 21. do 27. leta so '''Raziskovalci in raziskovalke''' (RR).
Od 27 let naprej pa so '''Grče'''.

==Taborniški simboli==
Najprepoznavnejši taborniški simbol je verjetno rutka. Vsi taborniki Slovenije imajo rutko glede na starostno skupino. Tako imajo:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!mlajši taborniki:
!kratica skupine:
!potrebna starost:
!barva rutke:
|-
|murni
|NI KRATICE
|od 0-6 let
|rumena
|-
|medvedki in čebelice
|MČ
|od 7-11 let
|rdeča in rumen rob
|-
|gozdovniki in gozdovnice
|GG
|od 11 do 15 let
|zelena in rumen rob
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!mladinski taborniki:
!kratica
!starost
!barva rutke
|-
|popotniki in popotnice
|PP
|od 16 do 21 let
|modra in rumena obroba
|-
|raziskovalci in raziskovalke
|RR
|od 21 do 27 let
|oranžna in rumena obroba
|}
!starejši taborniki
!kratica
!starost
!barva rutke
|-
|grče
|GR
|od 27 let naprej
|vijolična
|}

==Sorodne - skavtske - organizacije==
V [[Republika Slovenija|Sloveniji]] delujejo tudi druge sorodne organizacije, ki so članice svetovnih skavtskih gibanj. Skavtske organizacije v Sloveniji:
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:World Association of Girl Guides and Girl Scouts|WAGGGS]]&lt;ref&gt;Spletna stran WAGGGS, http://www.wagggsworld.org/en/world/organisations?mo=123&amp;x=3&amp;y=6, 16. maj 2011&lt;/ref&gt;
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:International Scout and Guide Fellowship|ISGF]]&lt;ref&gt;Spletna stran ZBOKSS, http://zbokss.skavt.net/i/114 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120907161332/http://zbokss.skavt.net/i/114 |date=2012-09-07 }}, 16. maj 2011&lt;/ref&gt;
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]]


==Taborniški zakoni==
Le teh je dvanajst in se glasijo:

# Tabornik je zanesljiv
# Tabornik je zvest
# Tabornik je prijazen
# Tabornik je pripravljen pomagati
# Tabornik je discipliniran
# Tabornik je veder
# Tabornik je pogumen
# Tabornik je plemenit
# Tabornik je spoštljiv
# Tabornik je vedoželjen
# Tabornik je varčen
# Tabornik živi zdravo

==Taborniška himna==
Dviga plamen se iz ognja,&lt;br&gt;taborišča našega,&lt;br&gt;ki pod goro mirno spava&lt;br&gt;sredi gozda temnega.

Tam šotori se blestijo,&lt;br&gt;prapor sredi njih vihra&lt;br&gt;in oznanja vsej prirodi,&lt;br&gt;
kjer je tabornik doma.

Poslušajte bratje, sestre,&lt;br&gt;gozda jelovega spev,&lt;br&gt;pesem velike prirode,&lt;br&gt;tihi gorski njen odmev.

Napev je povzet po [[rusi|ruski]] narodni pesmi &quot;Volga, Volga&quot;, besedilo za taborniško pesem pa je ustvaril [[Črtomir Zorec]] leta 1924 ([http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ Taborniška himna, Stenčas ZTS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180805205004/http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ |date=2018-08-05 }}).

== Taborniški rodovi po Sloveniji ==

=== Celjsko-zasavsko območje (CEZAS) ===
* Rod II. grupe odredov [[Celje]]
* Rod belega konja [[Slovenske Konjice|Slovenski Konjice]]
* Rod Zelena Rogla [[Zreče]]
* Rod Sotočje [[Nazarje]]
* Rod Polde Eberl - Jamski [[Zagorje ob Savi]]
* Rod bistre Savinje [[Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v savinjski dolini]]

=== Dolenjsko območje ===
* Rod sivih jelš [[Trebnje]]
* Rod mirne reke [[Mirna]]
* Rod gorjanskih tabornikov [[Novo mesto|Novo Mesto]]

=== Gorenjsko območje (GOOT) ===
* Rod dveh rek [[Medvode]]
* Rod zelenega Žirka [[Žiri]]
* Rod zelenega Jošta [[Kranj]]
* Rod zelene sreče [[Železniki]]
* Rod svobodnega Kamnitnika [[Škofja Loka]]
* Rod stražnih ognjev [[Kranj]]
* Rod Stane Žagar – mlajši [[Kranj]]
* Pokljuški rod [[Zgornje Gorje|Gorje]]
* Kokrški rod [[Kranj]]

=== Južnoprimorsko-notranjsko območje (JPN) ===
* Rod snežniških ruševcev [[Ilirska Bistrica|Ilirska bistrica]]
* Rod Sergeja Mašere [[Piran]]
* Rod Morskih viharnikov [[Portorož]]
* Rod kraških viharnikov [[Postojna]]
* Rod kraških j’rt [[Sežana]]
* Rod Jezerska ščuka [[Cerknica]]
* Rod jadranskih stražarjev [[Izola]]
* Rod Bela jadra [[Prade]]

=== Koroško-šaleško območje ===
* Rod Topli vrelec [[Topolšica]]
* Rod Severni kurir [[Slovenj Gradec]]
* Rod Pusti grad [[Šoštanj]]
* Rod Mrzli studenec [[Mislinja]]
* Rod Lilijski grič [[Pesje]]
* Rod koroških jeklarjev [[Ravne na Koroškem]]
* Rod Jezerski zmaj [[Velenje]]
* Rod Hudi potok [[Šmartno ob Paki]]
* Rod bistrega potoka [[Muta]]

=== Mestna zveza tabornikov [[Ljubljana]] (MZT) ===
* Zmajev rod
* Rod Tršati tur
* Rod trnovskih regljačev
* Rod Sivega volka
* Rod Samorastniki
* Rod Rožnik
* Rod Podkovani krap
* Rod Močvirski tulipani
* Rod Heroj Vitez
* Rod Črnega mrava
* Rod dobre volje [[Šiška]]
* Rod Bičkova skala
* Rod Beli bober
* Rašiški rod

=== Obljubljansko območje (OO) ===
* Rod Enajsta šola [[Vrhnika]]
* Rod skalnih taborov [[Domžale]]
* Rod svobodnega risa [[Kočevje]]
* Rod mlinskih kamnov [[Radomlje]]
* Rod Louis Adamič [[Grosuplje]]
* Rod bistriških gamsov [[Kamnik]]
* Rod Srnjak [[Logatec]]
* Rod Upornega plamena [[Mengeš]]

=== Podravsko območje ===
* Rod II. Snoub Ljubo Šercer [[Maribor]]
* Maistrov rod [[Limbuš]]
* Rod XI. Snoub Miloša Zidanška [[Maribor]]
* Rod Ukročena reka [[Maribor]]
* Rod Črno jezero [[Slovenska Bistrica|Slovenska bistrica]]

=== Severnoprimorsko območje (SPOOT) ===
* Rod aragonitnih ježkov [[Cerkno]]
* Rod kranjskega jegliča [[Spodnja Idrija]]
* Rod Mladi bori [[Ajdovščina]]
* Rod Odporne želve [[Anhovo]]
* Rod Puntarjev [[Tolmin]]
* Rod soških mejašev [[Nova Gorica]]
* Rod srebrnih krtov [[Idrija]]

=== Zveza tabornikov Pomurja ===
* Rod veseli veter [[Murska Sobota]]

==Znak ZTS==

Na znaku ZTS so tri smreke, ki predstavljajo Triglav in slovenske gozdove, v katerih taborniki taborijo. Pobarvane so z modro, kar predstavlja vodo.
Pred smrekami sta tipi, ki predstavlja taborjenje in ogenj s tremi plameni (trije zakoni za MČ-je) in štirimi poleni - 3x4=12 taborniških zakonov.

==Sodelovanje med taborniki in skavti==
Tabornikom, organiziranim v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS), je v Sloveniji sorodna mladinska organizacija [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]].  Obe organizaciji sta o medsebojnem sodelovanju podpisali poseben dogovor. Obema organizacijama je od leta 1991 skupno tudi sodelovanje pri mednarodnem projektu »Luč miru iz Betlehema«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.skavti.si/projekti/luc-miru-iz-betlehema |title=Projekt Luč miru iz Betlehema |accessdate=9. avgust 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;.[[Slika:Friedenslicht Bethlehem Bergkapelle Illingen (2017-01).jpg|250px|thumb|levo|Luč miru iz Betlehema v Nemčiji]]
===Udeležba slovenskih tabornikov in skavtov na mednarodnih aktivnostih in izobraževanjih ===
[[Slika:WSJ2007 Slovenian Scouts.JPG|250px|thumb|desno|Slovenski taborniki in skavti na 21. svetovnem skavtskem Jamboreeju]]
Na podlagi sprejetega dogovora med taborniki in skavti, Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), ki je slovenska članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM), le-ta tudi posameznim skavtinjam in skavtom zagotavlja pravico do osebnega članstva v WOSM-u, s tem pa tudi možnost udeležbe na njihovih izobraževanjih in mednarodnih skavtskih srečanjih, kot so [[Jamboree|jamboreeji]].
Recipročno [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) zagotavlja tabornikom možnost udeležbe na aktivnostih, ki jih organizira Svetovno združenje skavtinj ([[WAGGGS]]).

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave==
* [https://www.taborniki.si/ Uradna spletna stran ZTS]
* [https://www.scout.org/ Uradna spletna stran Svetovne skavtske organizacije]
{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{socio-stub}}
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Zveza tabornikov Slovenije|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1951]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>bnb8lm2ypwrs7dzais693n9tv9eyr2o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Francisco Pizarro</title>
    <ns>0</ns>
    <id>117512</id>
    <revision>
      <id>6758088</id>
      <parentid>6754798</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T22:22:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758088</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43710" sha1="2hz5t4zzqsvg2qei1tlvwvfx8x0764x" xml:space="preserve">{{Infobox officeholder
| honorific_prefix   = Najbolj odličen
| honorific_suffix   = Red Santiaga (KOS)
| name               = 1. ''Marqués de la Conquista''
| image              = Portrait of Francisco Pizarro.jpg
| caption            = Portret Amable-Paula Coutana, 1835
| order              = 1. Guverner Nove Kastilje
| term_start         = 26. julij 1529
| term_end           = 26. junij 1541
| monarch            = [[Karel V. Habsburški|Karel I.]]
| successor          = Cristóbal Vaca de Castro
| order2             = Guverner Nove Kastilje
| term_start2        = 26. julij 1529
| term_end2          = 26. junij 1541
| birth_date         = ok. 1478
| birth_place        = [[Trujillo, Španija|Trujillo]], Kastiljska krona
| death_date         = 26. junij 1541
| death_place        = Vladna palača, [[Lima]], Nova Kastilja, [[Španski imperij]] (danes [[Peru]])
| resting_place      = [[Metropolitanska stolnica, Lima]], [[Lima]], Peru
| death_cause        = [[Atentat]] (vbodne rane)
| spouse             = Inés Huaylas Yupanqui
| children           = Francisca Pizarro Yupanqui
| profession         = 
| signature          = Signature of Francisco Pizarro (cropped).png
| nickname           = {{lang|qu|Apu}} ('chief' v [[kečuanščina|kečuanščini]]) ali {{lang|qu|Machu Capitan}} ('Stari kapitan' v kečuanščini)&lt;ref&gt;Cúneo-Vidal, R.: [http://www.cervantesvirtual.com/FichaObra.html?Ref=18706 &quot;Los hijos americanos de los Pizarros de la conquista&quot;.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190412064045/http://www.cervantesvirtual.com/FichaObra.html%3FRef%3D18706 |date=2019-04-12 }}&lt;/ref&gt;
&lt;!--Military service--&gt;
| allegiance         = {{flagu|Spanish Empire|size=23px}}
| branch             = 
| service_years      = 1496–1541
| rank               = 
| unit               = 
| commands           = 
| battles            = [[Španska zasedba Peruja]]
* [[bitka pri Punta Quemada]]
* [[bitka pri Puná]]
* [[bitka za Cajamarca]]
* [[bitka za Vilcaconga]]
* [[bitka za Cusco]]
| awards             = 
| birth_name         = Francisco Pizarro y González
}}

'''Francisco Pizarro González''', [[Španci|španski]] [[konkvistador]], * [[1478]], [[Trujillo, Španija|Trujillo]], [[Estremadura]], † [[26. junij]] [[1541]], ''Ciudad de los Reyes'', današnja [[Lima]].

Pizarro, rojen v Trujillu v Španiji v revni družini prašičerejcev, se je odločil za iskanje sreče in pustolovščin v Novem svetu. Odpravil se je v Urabski zaliv in spremljal Vasca Núñeza de Balboo pri prečkanju [[Panamska ožina|Panamske ožine]], kjer sta postala prva Evropejca, ki sta iz obeh Amerik videla [[Tihi ocean]]. Nekaj ​​let je bil župan novo ustanovljenega mesta Panama in se je podal na dve neuspešni ekspediciji v Peru. Leta 1529 je Pizarro od kastiljske krone dobil dovoljenje, da vodi kampanjo za osvojitev Peruja, in se odpravil na svojo tretjo, uspešno ekspedicijo.

Ko se je Peru znašel v ranljivem stanju državljanske vojne, se je Pizarro preselil v notranjost in ustanovil prvo špansko naselbino v Peruju, San Miguel de Piura. Po seriji manevrov, ki so se močno zanašali na španske topove in konjenico, je Pizarro novembra 1532 v bitki pri Cajamarci ujel inkovskega vladarja [[Atahualpa|Atahualpo]]. Za njegovo izpustitev je bila zahtevana odkupnina in Atahualpa je sobo napolnil z zlatom do najvišje točke, ki jo je lahko dosegel, vendar ga je Pizarro obtožil različnih zločinov in ga julija 1533 usmrtil z davljenjem. Istega leta je Pizarro vstopil v inkovsko prestolnico [[Cuzco]] in dokončal osvojitev Peruja. Januarja 1535 je ustanovil mesto [[Lima]], leta 1537 pa ga je kastiljska krona imenovala za 1. markiza osvajanja ({{langx|es|Marqués de la Conquista}}). Pizarro je sčasoma postal žrtev političnih bojev za oblast in bil leta 1541 umorjen.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Francisco Pizarro {{!}} Biography, Accomplishments, &amp; Facts |url=https://www.britannica.com/biography/Francisco-Pizarro |access-date=10 April 2022 |website=britannica.com |language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Otroštvo ===
Francisco Pizarro se je rodil kot nezakonski sin pehotnega polkovnika Gonzala Pizzaro Rodrigueza de Aguilara (1446–1522) in matere Francisci Gonzalez Mateos. ženske iz revnih družin. Njegov datum rojstva ni znan, vendar naj bi bil nekje v 1470-ih, verjetno leta 1475. Njegovi izobrazbi je bilo posvečeno malo pozornosti, zato je odraščal in ostal nepismen.&lt;ref name=&quot;CE&quot;&gt;{{cite encyclopedia |date= |url=https://www.newadvent.org/cathen/12140a.htm |title=Francisco Pizarro |encyclopedia=Catholic Encyclopedia |publisher= |access-date=11 January 2012}}&lt;/ref&gt; Njegov oče je služil v Navarri in v italijanskih vojnah pod poveljstvom Gonzala Fernándeza de Córdobe v Córdobi. Njegova mati se je pozneje poročila z Ines Munozom, ki je bil od samega začetka pri osvajanju Peruja s svojim polbratom.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.euskalnet.net/laviana/gen_hispanas/pizarro.htm |title=Pizarro |publisher=Euskalmet |access-date=20 April 2011 |archive-date=4 June 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110604091431/http://www.euskalnet.net/laviana/gen_hispanas/pizarro.htm |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Z njim je imela sina Francisca Martina de Alcantara. Francisco je bil po očetovi poti v drugem kolenu bratranec [[Hernando Cortes|Hernanda Cortesa]],&lt;ref name=&quot;Machado1970&quot;&gt;{{cite book |url={{google books|plainurl=y|id=ltUDngEACAAJ}} |title=Dos Pizarros de Espanha Aos de Portugal E Brasil - História E Genealogia |last=Machado |first=José Timoteo Montalvão |date=1970}}&lt;/ref&gt; znanega osvojitelja Mehike.

== Zgodnja kariera konkvistadorja ==
10. novembra 1509 je Pizarro skupaj z Alonsom de Ojedo odplul iz Španije v [[Novi svet]] na odpravi v Urabo.&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Penn Warren |first1=Robert |title=Biography of Alonso de Ojeda |url=http://www.chroniclesofamerica.com/bios/alonso_de_ojeda.htm |website=chroniclesofamerica.com |publisher=Robert Penn Warren |access-date=18 January 2017}}&lt;/ref&gt; Pizarro je postal udeleženec Ojedine propadle kolonije in poveljeval ostankom, dokler je ni zapustil skupaj s preživelimi.&lt;ref name=&quot;Prescott&quot;&gt;Prescott, W.H., 2011, The History of the Conquest of Peru, Digireads.com Publishing, {{ISBN|9781420941142}}&lt;/ref&gt;{{rp|93}} Odplul je v [[Cartagena, Kolumbija|Cartageno]] in se pridružil floti Martína Fernándeza de Encisa ter leta 1513 spremljal Balboo pri prečkanju Panamske ožine do Pacifika.&lt;ref name=&quot;CE&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Hemming&quot;&gt;{{cite book |url={{google books|plainurl=y|id=QnIaAAAAYAAJ|page=23}} |title=The Conquest of the Incas |last=Hemming |first=John |date=1970 |publisher=Harcourt |isbn=978-0-15-122560-6 |page=23}}&lt;/ref&gt; Naslednje leto je Pedro Arias Dávila postal novoimenovani guverner Castille de Oro in nasledil Balboo. V naslednjih petih letih je Pizarro postal tesen sodelavec Dávile in guverner mu je dodelil mesto odgovornega za domorodce in živino. Ko se je Dávila zaradi nezaupanja odločil, da se bo znebil Balboe, je naročil Pizarru, naj ga osebno aretira in privede pred sodišče. Balboa je bil januarja 1519 obglavljen. Za svojo zvestobo Dávili je bil Pizarro nagrajen s položajem župana (''alcalde'') in sodnika takrat šele ustanovljenega mesta Panama od leta 1519 do 1523.&lt;ref name=&quot;Pascual de Andagoya (1865)&quot;&gt;{{cite book |last=Andagoya |first=Pascual de |title=Narrative of the Proceedings of Pedrarias Davila (1865) |date=12 August 1865 |url=https://en.wikisource.org/wiki/Narrative_of_the_Proceedings_of_Pedrarias_Davila}}&lt;/ref&gt;

== Ekspedicije v Južno Ameriko ==

13. februarja 1502 se je Pizarro prvič vkrcal na ladjo, ki ga je ponesla na španske zahodnoindijske otoke, v južno Ameriko, natančneje v Panamo pa je prišel šele leta 1513. Tam se je udeležil cele vrste raziskovalnih odprav. Od prihoda Špancev v Panamo so trdovratno krožile govorice, da obstaja nekje na jugu bogata in kulturno zelo visoko razvita dežela. 

Leta 1524, ko je bil še v Panami, je Pizarro sklenil partnerstvo z duhovnikom Hernandom de Luquejem in vojakom Diegom de Almagrom, da bi raziskali in osvojili jug. 

Pizarrova prva odprava proti jugu v letih 1524–1525 sama zase ni bila uspešna. Njegovi možje so trpeli hudo lakoto, mnogo preglavic pa jim je povzročala tudi sovražnost domorodcev, na katere so naleteli. Toda vrnili so se z veliko zlata in z novico, da so dlje proti jugu še bogatejše dežele. Opirajoč se na ta poročila se je Pizarro vrnil v Panamo, da bi si zagotovil podporo za drugo odpravo. Pizarro, Almagro in Luque so kasneje izrecno obnovili svoj dogovor, dogovorili so se, da bodo osvojili in si enakomerno razdelili imperij, ki so ga upali premagati. Čeprav je bil njihov dogovor strogo usten, so svoj podvig poimenovali ''Empresa del Levante'' in določili, da bo Pizarro poveljeval odpravi, Almagro bo zagotavljal vojaške in prehranske zaloge, Luque pa bo odgovoren za finance in dodatne prehranske potrebe.

=== Prva odprava (1524) ===
Novembra 1524 je prva od treh odprav zapustila Panamo, da bi osvojila Peru, s približno 80 možmi in štirimi konji. Juan de Salcedo je bil zastavonoša, Nicolás de Ribera je bil blagajnik, Juan Carvallo pa inšpektor&lt;ref name=&quot;Leon&quot;&gt;Leon, P.; (1998), ''The Discovery and Conquest of Peru, Chronicles of the New World Encounter'', edited and translated by Cook and Cook, Durham, [[Duke University Press]], {{ISBN|978-0822321460}}&lt;/ref&gt;{{rp|45, 47}}

Diego de Almagro je ostal, ker naj bi rekrutiral možje, zbral dodatne zaloge in se kasneje pridružil Pizarru. Guverner Paname, Pedro Arias Dávila, je sprva načeloma odobril raziskovanje Južne Amerike. Pizarrova prva odprava pa se je izkazala za neuspešno, saj njegovi konkvistadorji, ki so pluli po pacifiški obali, niso dosegli dlje od Kolumbije, preden so podlegli slabemu vremenu, pomanjkanju hrane in spopadom s sovražnimi domorodci, v enem od katerih je Almagro zaradi ustreljene puščice izgubil oko. Imena krajev, ki so jih Španci dali na svoji poti, vključno s Puerto Deseado (želeno pristanišče), Puerto del Hambre (pristanišče lakote) in Punta Quemado ali Puebla Quemado (požgano pristanišče), so potrdila njihove težave. Pizarro se je bal poznejših sovražnih srečanj, kot je bilo tisto, ki ga je odprava doživela v bitki pri Punti Quemadi, zato je končal svojo prvo odpravo in se vrnil v Panamo.

=== Druga odprava (1526) ===
Dve leti pozneje so Pizarro, Almagro in Luque začeli pripravljati drugo odpravo z dovoljenjem Pedra Ariasa Dávile, panamskega guvernerja. Dávila, ki je sam pripravljal odpravo proti severu v Nikaragvo, ni želel dovoliti še ene odprave, saj je izgubil zaupanje vanje. Trije sodelavci so si sčasoma pridobili njegovo zaupanje in je privolil. Do takrat naj bi prišel nov guverner, ki bi nasledil Dávilo. Pedro de los Ríos je julija 1526 prevzel vodenje kot novi kolonialni upravitelj in sprva odobril Pizarrove odprave (pridružil se mu bo nekaj let pozneje v Peruju).&lt;ref name=&quot;Prescott&quot;/&gt;{{rp|103–104}}

10. marca 1526 je Pizarro zapustil Panamo z dvema ladjama s 160 možmi in več konji ter dosegel kolumbijsko reko San Juan. Kmalu po prihodu se je skupina ločila, Pizarro je ostal, da bi raziskal novo in pogosto nevarno ozemlje ob močvirnati kolumbijski obali, medtem ko se je sopoveljnik odprave Almagro vrnil v Panamo po okrepitve. Pizarrov ''Piloto Mayor'' (glavni pilot), Bartolomé Ruiz, je nadaljeval plovbo proti jugu in po prečkanju [[ekvator]]ja našel in ujel ''balzo'' (splav) z jadri z domačini iz Tumbesa. Na presenečenje vseh so te prevažale tekstil – izdelan iz nove rastline, imenovane [[bombaž]], keramične predmete ter nekaj kosov zlata, srebra in smaragdov, zaradi česar so bile Ruizove najdbe osrednji predmet te druge odprave. Nekaj ​​domačinov so vzeli na Ruizovo ladjo, da bi služili kot tolmači.

Nato je odplul proti severu proti reki San Juan in našel Pizarra in njegove može, izčrpane od težav, s katerimi so se soočali pri raziskovanju novega ozemlja. Kmalu je Almagro vplul v pristanišče, naložen z zalogami in okrepitvijo vsaj osemdesetih rekrutov, ki so v Panamo prispeli iz Španije z ekspedicijskim duhom. Ugotovitve in odlične novice Ruiza in Almagrovih novih okrepitev so razveselile Pizarra in njegove utrujene privržence. Odločili so se, da bodo odpluli nazaj na ozemlje, ki ga je Ruiz že raziskal in po težkem potovanju zaradi močnih vetrov in tokov dosegli Atacames na ekvadorski obali. Tukaj so našli domorodno prebivalstvo, ki je bilo pred kratkim pod oblastjo Inkov. Na žalost za konkvistadorje so se ljudje, ki so jih srečali, zdeli tako kljubovalni in številni, da se Španci niso odločili, da bodo vstopili v deželo.&lt;ref name=&quot;Prescott&quot;/&gt;{{rp|110–112}}

==== Slavnih trinajst ====
[[File:Conquest peru 1531.jpg|thumb|Pizarrova raziskovalna pot med osvajanjem Peruja (1531–1533)]]

Po dolgih prepirih med Pizarrom in Almagrom je bilo odločeno, da bo Pizarro ostal na varnejšem mestu, na otoku Isla de Gallo,&lt;ref name=&quot;Hemming&quot;/&gt;{{rp|25–26}} blizu obale, medtem ko se bo Almagro z Luquejem vrnil v Panamo po okrepitve – tokrat z dokazilom o zlatu, ki so ga našli in novico o odkritju očitno bogate zemlje, ki so jo raziskali. Novi guverner Paname, Pedro de los Ríos, je izvedel za nesreče Pizarrovih odprav in smrt različnih naseljencev, ki so šli z njim. Ker se je bal neuspešnega izida, je zavrnil Almagrovo prošnjo za nadaljnje vire. Poleg tega je ukazal, naj se nemudoma pošljeta dve ladji pod poveljstvom Juana Tafurja z namenom, da se Pizarro in njegova posadka vrneta v Panamo.

Pizarro se ni nameraval vrniti in ko je Tafur prispel na otok Isla de Gallo, je Pizarro v pesek narisal črto in rekel: »Tam leži Peru s svojim bogastvom; tukaj je Panama s svojo revščino. Vsak mož izberi, kaj se najbolje spodobi za pogumnega Kastiljanca. Jaz grem na jug.«&lt;ref name=&quot;Prescott&quot;/&gt;{{rp|116}}

S Pizarrom je ostalo le 13 mož. Kasneje so postali znani kot »Slavnih trinajst« (''Los trece de la fama''), medtem ko so ostali člani odprave ostali s Tafurjem. Ruiz je odšel z eno od ladij z namenom, da se pridruži Almagru in Luqueju pri njunih prizadevanjih za zbiranje okrepitev. Kmalu po odhodu ladij so Pizarro in njegovi možje zgradili preprost čoln in se odpravili 25 ''lig'' proti severu do La Isla Gorgona, kjer so ostali sedem mesecev, preden so prispela nova živila.&lt;ref name=&quot;Prescott&quot;/&gt;{{rp|117–118}}

Nazaj v Panami je Pedro de los Ríos (po Luquejevem dolgem prepričevanju) končno ugodil prošnjam za drugo ladjo. Almagro in Luque sta izkoristila priložnost in zapustila Panamo (tokrat brez novih rekrutov) za La Isla Gorgona, da bi se ponovno pridružila Pizarru. Po srečanju s Pizarrom sta se sodelavca odločila, da bosta na priporočilo Ruizovih indijanskih tolmačev nadaljevala plovbo proti jugu.

Do aprila 1528 sta končno dosegla severozahodno perujsko regijo Tumbes. Tumbes je postal prvi uspeh, ki so si ga Španci tako dolgo želeli. Tumbi, lokalni prebivalci, so jih sprejeli s toplo dobrodošlico, gostoljubnostjo in živili. V naslednjih dneh sta dva Pizarrova moža, Alonso de Molina in Pedro de Candia, raziskovala ozemlje in oba sta v ločenih poročilih poročala o bogastvu dežele, vključno s srebrnimi in zlatimi okraski okoli poglavarjevega prebivališča in gostoljubnostjo, s katero so ju vsi sprejeli. Španci so prvič videli tudi perujsko [[lama|lamo]], ki jo je Pizarro imenoval ''majhna kamela''. Pizarro je še naprej prejemal ista poročila o mogočnem monarhu, ki je vladal deželi, ki so jo raziskovali. Ti dogodki so bili dokaz, ki je odpravo prepričal, da sta bogastvo in moč, prikazana v Tumbesu, primer bogastva perujskega ozemlja. Konkvistadorji so se odločili, da se vrnejo v Panamo, da bi pripravili zadnjo osvajalsko odpravo z več rekruti in zalogami. Pred odhodom pa so Pizarro in njegovi privrženci odpluli proti jugu vzdolž obale, da bi videli ali bi lahko našli kaj zanimivega. Zgodovinar William H. Prescott pripoveduje, da so po prehodu skozi ozemlja, ki so jih poimenovali, kot so Cabo Blanco, pristanišče Payta, Sechura, Punta de Aguja, Santa Cruz in Trujillo (ki ga je Almagro ustanovil leta kasneje), končno prvič dosegli deveto stopnjo južne zemljepisne širine v Južni Ameriki.

Na poti v Panamo se je Pizarro na kratko ustavil v Tumbesu, kjer sta se dva njegova moža odločila ostati, da bi se naučila običajev in jezika domorodcev. Pizarro je dobil tudi dva perujska fanta, da bi se naučila španščine, od katerih je bil eden kasneje krščen kot Felipillo in je služil kot pomemben tolmač, ekvivalent Cortésove La Malinche iz Mehike, drugi pa kot Martinillo.&lt;ref name=&quot;Leon&quot;/&gt;{{rp|126, 128}} Njihov zadnji postanek je bil La Isla Gorgona, kjer sta ostala dva njegova invalida (eden je umrl). Po vsaj 18 mesecih odsotnosti so se Pizarro in njegovi privrženci zasidrali ob obalah Paname, da bi se pripravili na zadnjo odpravo.

=== ''Capitulación de Toledo'' ===
[[File:Gobernaciones españolas en América del Sur (1529).svg|thumb|Guvernrat Nova Kastilja je bil dodeljen Franciscu Pizarru]]

Ko je novi guverner Paname, Pedro de los Ríos, zavrnil dovoljenje za tretjo odpravo na jug, so se sodelavci odločili, da Pizarro odide v Španijo in se osebno obrne na suverena. Pizarro je iz Paname odplul v Španijo spomladi 1528, v spremstvu Pedra de Candie, nekaj domačinov in lam ter vzorcev tkanin, zlata in srebra.

Pizarro je v [[Sevilla|Sevillo]] prispel zgodaj poleti. Kralj [[Karel V. Habsburški|Karel I.]], ki je bil v [[Toledo|Toledu]], se je srečal s Pizarrom in slišal za njegove odprave v Južni Ameriki. Konkvistador je ozemlje opisal kot bogato z zlatom in srebrom, ki so ga on in njegovi privrženci pogumno raziskali, »da bi razširili Kastiljski imperij«. Kralj, ki je kmalu odšel v Italijo, je bil nad njegovimi poročili navdušen in je obljubil svojo podporo pri osvojitvi Peruja. Kraljica Izabela pa je v odsotnosti kralja 6. julija 1529 podpisala ''Capitulación de Toledo'',&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://college.hmco.com/history/west/mosaic/chapter9/source249.html |title=college.hmco.com}}&lt;/ref&gt; dovoljenje, ki je Pizarru dovoljevalo nadaljevanje osvajanja Peruja. Pizarro je bil uradno imenovan za guvernerja, generalnega kapitana, Adelantada in župana Alguacila Nove Kastilje za razdaljo 200 ''lig'' vzdolž novoodkrite obale ter mu podelil vso oblast in prerogative, svoje sodelavce pa je pustil na sekundarnih položajih (dejstvo, ki je kasneje razjezilo Almagra in je sčasoma privedlo do nesoglasij). Eden od pogojev za podelitev je bil, da mora Pizarro v šestih mesecih zbrati dovolj opremljeno silo 250 mož, od katerih bi jih lahko 100 izbrali iz kolonij.&lt;ref name=&quot;Prescott&quot;/&gt;{{rp|132–134, 137}}

To je Pizarru dalo čas, da se odpravi v rodni [[Trujillo, Španija|Trujillo]] in prepriča svojega brata Hernanda Pizarra in druge bližnje prijatelje, da se mu pridružijo na njegovi tretji odpravi. Skupini se je pridružil tudi [[Francisco de Orellana]], ki je kasneje odkril in raziskal celotno dolžino reke [[Amazonka|Amazonke]]. Dva polbrata po očetovi strani, Juan Pizarro in Gonzalo Pizarro ter polbrat po materi, Francisco Martín de Alcántara, sta se mu kasneje prav tako pridružila, prav tako pa tudi njegov bratranec Pedro Pizarro, ki mu je služil kot paž. Ko je odprava naslednje leto odplula, je štela tri ladje, 180 mož in 27 konj.

Pizarro ni mogel zbrati dovolj mož, kolikor jih je ''Capitulación'' potreboval, zato je januarja 1530 na skrivaj odplul iz pristanišča Sanlúcar de Barrameda proti Kanarskemu otoku [[La Gomera]]. Tam se mu je pridružil brat Hernando in preostali možje na dveh ladjah, ki sta odpluli nazaj v Panamo. Pizarrova tretja in zadnja odprava je zapustila Panamo in se odpravila v Peru. 27. decembra 1530.&lt;ref name=&quot;Hemming&quot;/&gt;{{rp|27}}

=== Osvojitev Peruja (1532) ===
[[File:Atawallpa Pizarro tinkuy.jpg|thumb|Pizarro se je srečal z inkovskim cesarjem Atahualpo, 1532]]
Pizarrova osvajalna odprava je zapustila Panamo v začetku januarja 1531. Predhodnica je štela 180 mož in 27 konj. Sledil naj bi mu Almagro, ko bi si priskrbel okrepitve. Pizarro je najprej pristal v zalivu San Mateo in svoje ljudi popeljal peš po kopnem do Tumbesa. Toda mesto je bilo povsem uničeno. Konkvistadorja sta sumila, da so naseljenci izginili ali umrli v nejasnih okoliščinah. Poglavarji so pojasnili, da so jih napadla divja plemena Punijcev in izropala kraj. Ker Tumbes ni več nudil varnih nastanitev, se je Pizarro maja 1532 odpravil na izlet v notranjost in ustanovil prvo špansko naselbino v Peruju, San Miguel de Piura, in repartimiento.&lt;ref name=&quot;Prescott&quot;/&gt;{{rp|153–154}} Tu je zvedel za državljansko vojno, ki je izbruhnila med Inki in ki je dosegla višek, ko je inkovski vladar Atahualpa ujel zakonitega dediča prestola [[Huascar]]ja (1503–1532). Atahualpa je še imel še tabor pri [[Cajamarca|Cajamarci]], ki je bila bliže [[Tumbes]]u kot [[Cuzco]]. Še preden je Pizarro prišel do Tumbesa, so se njegovim četam pridružile okrepitve. Na bregu reke [[Chira]] je ustanovil [[San Miguel]] kot oporiščno taborišče in 24. septembra 1531, pet mesecev po prihodu v Tumbes, s svojo malo vojsko odkorakal v notranjost. Smer njihovega prodiranja je šla preko Andov. Pot je bila zelo težavna zaradi mraza, pa tudi zaradi nedostopnosti gorskega sveta. Toda Pizarro je vendarle prišel 25. novembra v Cajamarco, kjer je bil utaborjen [[Atahualpa]] s svojo veliko vojsko.

Pater Vincente de Valverde in domači tolmač Felipillo sta se obrnila na Atahualpo na osrednjem trgu Cajamarce. Ko je dominikanski menih razložil »pravo vero« in potrebo po plačevanju davka cesarju Karlu V., je Atahualpa odgovoril: »Ne bom nikogaršnji davkoplačevalec«. Njegova samozadovoljnost, saj je ostalo manj kot 200 Špancev, v nasprotju z njegovo 50.000 možmi številčno vojsko, od katerih ga je 6000 spremljalo v Cajamarco, je zapečatila njegovo usodo in usodo inkovskega imperija.

Atahualpova zavrnitev je Pizarra in njegovo vojsko pripeljala do napada na inkovsko vojsko v bitki pri Cajamarci 16. novembra 1532. Španci so bili uspešni. Pizarro je usmrtil Atahualpovo 12-člansko častno stražo in Inka ujel v tako imenovani sobi odkupnine. Do februarja 1533 se je Almagro pridružil Pizarru v Cajamarci z dodatnimi 150 možmi in 50 konji.

Kljub temu, da je izpolnil svojo obljubo, da bo eno sobo (7 x 5 metrov)&lt;ref&gt;[https://www.newadvent.org/cathen/12140a.htm Francisco Pizarro], ''Catholic Encyclopedia''.&lt;/ref&gt; napolnil z zlatom in dve s srebrom, je bil Atahualpa obsojen po 12 točkah obtožnice, vključno z umorom brata in zaroto proti Pizarru in njegovim silam. 29. avgusta 1533 so ga usmrtili z garoto. Francisco Pizarro in de Soto sta nasprotovala Atahualpovi usmrtitvi, vendar je Francisco zaradi »velikega vznemirjenja med vojaki«, zlasti s strani Almagra, privolil v sojenje. De Soto je bil na dan sojenja in usmrtitve na izvidniški misiji in je po vrnitvi izrazil svoj obup, rekoč: »Morali bi ga odpeljati v Kastiljo in ga soditi cesarju«.&lt;ref name=&quot;Prescott&quot;/&gt;{{rp|202–204, 206}}&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.fullbooks.com/The-History-Of-The-Conquest-Of-Peru8.html |title=The History of the Conquest of Peru by William H. Prescott – Full Text Free Book (Part 8/17) |website=fullbooks.com}}&lt;/ref&gt; Kralj Karel je kasneje Pizarru pisal: »Z Atahualpovo smrtjo smo nezadovoljni, saj je bil monarh in še posebej, ker je bila storjena v imenu pravice«.

Medtem je prišel Almagro z okrepitvami v Cajamarco in skupaj so odkorakali v Cuzco, glavno mesto inkovske države. Na tem pohodu se jim je pridružil inkovski princ [[Manco Inca Yupanqui]] (1516–1544), brat marionetnega vladarja [[Tupac Huallpa|Tupac Huallpe]] (?-1533) in Huascarja. Trdil je, da ima pravico do prestola in prosil Špance za zaščito. Ti so mu obljubili oboje, kajti Pizarro je bil prepričan, da bi lahko bil pravi marionetni vladar, ki bi se ga dalo pridobiti za sodelovanje s Španijo. Ob prihodu v Cuzco je bil Manco uradno okronan za kralja. Inki doslej niso nudili nobenega odpora. Špance so najprej sprejeli prijazno, pozneje, potem ko je bil Atahualpa ujet in usmrčen, so ostali brez voditelja in tako rekoč ohromljeni. Toda že je bilo mogoče začutiti med Španci samimi prva trenja, ki so bila značilna za naslednja leta perujske zgodovine.

Spomladi leta 1534 so v Cuzco prispele novice o sovražnem pristanku severno od Tumbesa. Pedro de Alvarado, Cortesov namestnik in poznejši guverner [[Gvatemala|Gvatemale]], je slišal za bogastva [[Quito|Quita]] v [[Ekvador]]ju in je sklenil, da mesto osvoji zase. Močna vojska, s katero se je izkrcal, je utrpela med prečkanjem Andov precej izgub in ko je [[Pedro de Alvarado|Alvarado]] naletel na Almagra, je bil pripravljen na pogajanja, posebej zato, ker so čete iz Cuzca že zavzele Quito in niso pri tem našle nikakršnih zakladov. proti plačilu odškodnine in po srečanju s Pizarrom je bil Alvarado pripravljen zapustiti [[Peru]]. Pizarro pa je sklenil zavzeti inkovsko glavno mesto in leta 1535 ustanovil Limo.

Potem ko je Almagro porazil zadnji poskus Inkov, da bi si povrnili Cuzco, je med Pizarrom in Almagrom prišlo do spora glede meja njune pristojnosti, saj sta si oba zahtevala mesto Cuzco. Španski kralj je Almagru podelil guvernorat Novi Toledo, Pizarru pa guvernorat Nova Kastilja. Spor je izviral iz nesoglasja o tem, kako razlagati mejo med guvernerjema.[7]: 254–256  To je privedlo do spopadov med bratoma Pizarro in Almagrom, ki je bil leta 1538 v bitki pri Las Salinasu poražen in usmrčen. Almagrov sin, ki mu je bilo prav tako ime Diego in je bil znan kot El Mozo, je Pizarro kasneje odvzel vsa njegova posestva in ga pustil v stečaju.

Po osvojitvi Peruja in zavzetju inkovskega glavnega mesta je kralj Karel V. pooblastil Almagra, da razišče področje do 1000 kilometrov južneje od Pizarrovih osvojitev in ga zasede. v letih 1535–1537 je vodil odpravo na področje svoje nove oblasti. Toda dežela je bila nedostopna in neprijazna in niso našli niti sledu zlata. Vrnil se je razočaran, še bolj zavisten in zvedel je, da so se Inki uprli in oblegali Cuzco. Almagro je nato odšel v vojno, kjer se je Pizarro že boril z Inki, ki so bili pod Mancovim poveljstvom.

Atahualpova žena, 10-letna Cuxirimay Ocllo Yupanqui, je bila z Atahualpovo vojsko v Cajamarci in je ostala z njim, medtem ko je bil zaprt. Po njegovi usmrtitvi so jo odpeljali v Cuzco, kjer so ji dali ime Doña Angelina in jo postavili za konkubino Francisca Pizarra. Do leta 1538 je bilo znano, da je Pizarru rodila dva sinova, Juana in Francisca.&lt;ref name=&quot;BetanzosHamilton1996&quot;&gt;{{cite book |first1=Juan |last1=de Betanzos |first2=Roland |last2=Hamilton |first3=Dana |last3=Buchanan |title=Narrative of the Incas |url={{google books|plainurl=y|id=OeGNoiGxUdwC}} |date=1996 |publisher=University of Texas Press |isbn=978-0-292-75559-8}} Following Pizarro's assassination, Doña Angelina married the interpreter Juan de Betanzos.&lt;/ref&gt;

=== Pizarrova smrt ===
[[File:Interior of the Cathedral of Lima (2).jpg|thumb|left|Grobnica Francisca Pizarra v stolnici v Limi, Peru]]
Uradni konec državljanske vojne, ki je sledila, je bila zmaga nad Almagrom in njegova usmrtitev leta 1538. Toda med španskimi vojaki je imel Almagro veliko privržencev, ki so bili trdno odločeni, da bodo maščevali njegovo smrt. Pizarro pa se sploh ni trudil, da bi jih bodisi onesposobil bodisi pridobil zase. Vse preveč je bil zaposlen z izgradnjo [[Lima|Lime]], novega glavnega mesta. V Limi je 26. junija 1541 »skupina 20 močno oboroženih podpornikov Diega de Almagra II. vdrla v Pizarrovo palačo, ga umorila in nato prisilila prestrašeni mestni svet, da je za novega guvernerja Peruja imenoval mladega Almagra«.&lt;ref name=&quot;BurkholderJohnson2004&quot;&gt;{{cite book |first1=Mark A. |last1=Burkholder |first2=Lyman L. |last2=Johnson |title=Colonial Latin America |url={{google books|plainurl=y|id=MSLn_-1MvhAC|page=59}} |date=2004 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-515685-0 |page=59}}&lt;/ref&gt; Sodobni kronist Agustín de Zárate je zapisal, da se je Pizarro boril, dokler »ni bil preveč izčrpan, da bi vihtel z mečem«, preden so ga smrtno zadeli v grlo. Ko je padel na tla, je menda s krvjo na tla narisal križ in ga pred smrtjo poljubil.{{sfn|Stirling|2005|page=141}} Sodobna forenzična preiskava njegovih posmrtnih ostankov je pokazala, da je bil Pizarro napaden z več vbodnimi ranami v glavo in vrat ter obrambnimi ranami v roke in nadlakti.&lt;ref&gt;&quot;[https://archive.archaeology.org/online/features/peru/pizarro.html] Exploring the Inca Heartland - Pizarro's Family and His Head&quot;, ''Archaeology'', Archaeological Institute of America, 1 September 1999.&lt;/ref&gt;

Pizarrovi posmrtni ostanki so bili na kratko pokopani na dvorišču stolnice; kasneje pa so njegovo glavo in telo ločili in pokopali v ločenih skrinjicah pod tlemi stolnice. Leta 1892 so v pripravah na obletnico odkritja Amerike s strani [[Krištof Kolumb|Krištofa Kolumba]] izkopali truplo, za katerega so verjeli, da pripada Pizarru, in ga razstavili v stekleni krsti. Vendar pa so leta 1977 moški, ki so delali na temeljih stolnice, v zapečateni niši odkrili svinčeno skrinjico z napisom: ''Tukaj je glava markiza Don Francisca Pizarra, ki je odkril in osvojil perujska kraljestva ter jih podaril kastiljski kroni''. Ekipa forenzičnih znanstvenikov iz Združenih držav Amerike pod vodstvom Williama R. Maplesa je bila povabljena, da pregleda obe trupli, in kmalu so ugotovili, da je bilo truplo, ki je bilo skoraj stoletje počaščeno v stekleni vitrini, napačno identificirano. Lobanja v svinčeni škatli ni imela le sledi večkratnih udarcev z mečem, temveč so bile tudi poteze izjemno podobne portretom moškega v življenju.&lt;ref&gt;{{cite journal |last2=Gatliff |first2=B.P. |last3=Ludeña |first3=H. |last4=Benfer |first4=R. |last5=Goza |first5=W. |date=1989 |title=The death and mortal remains of Francisco Pizarro |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-forensic-sciences_1989-07_34_4/page/1021 |journal=Journal of Forensic Sciences |volume=34 |issue=4 |pages=1021–1036 |pmid=2668443 |last1=Maples |first1=W.R. |doi=10.1520/JFS12733J}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Maxey, R.; &quot;[http://iml.jou.ufl.edu/projects/Fall2000/Maxey/pizzaro.htm The Misplaced Conquistador – Francisco Pizarro] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160119114336/http://iml.jou.ufl.edu/projects/Fall2000/Maxey/pizzaro.htm |date=19 January 2016}}.&quot;&lt;/ref&gt;

== Zapuščina in časti ==
[[File:Estatua de Pizarro, Lima (2025) 01.jpg|thumb|Pizarrov kip v Limi, Peru]]
[[File:Estatua ecuestre de Pizarro (Trujillo, España) 01.jpg|thumb|left|Pizarrov kip v Trujillu, Španija]]

S poroko s Quispe Siso je Pizarro imel sina, prav tako po imenu Francisco, ki se je brez potomcev poročil z njegovo sorodnico Inés Pizarro. Po Pizarrovi smrti se je Inés Yupanqui, inkovska princesa in najljubša sestra Atahualpe, ki jo je Franciscu dal za poroko njen brat, poročila s španskim kavalirjem Ampuerom in odšla v Španijo, s seboj pa je vzela tudi hčer, ki je bila kasneje s cesarskim odlokom legalizirana. Francisca Pizarro Yupanqui se je 10. oktobra 1537 v Španiji poročila s svojim stricem Hernandom Pizarrom; tretji sin Pizarra, ki ni bil nikoli legaliziran, Francisco, z Doño Angelino, ženo Atahualpe, ki jo je vzel za ljubico, je umrl kmalu po prihodu v Španijo.&lt;ref&gt;Prescott, William; ''[http://www.worldwideschool.org/library/books/hst/southamerican/HistoryoftheConquestofPeru/chap28.html History of the Conquest of Peru] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160126080123/http://www.worldwideschool.org/library/books/hst/southamerican/HistoryoftheConquestofPeru/chap28.html |date=26 January 2016}}'', chapter 28.&lt;/ref&gt;

Po svoji invaziji je Pizarro uničil inkovsko državo in medtem ko je skoraj desetletje vladal območju, sprožil upad lokalnih kultur. Inkovsko politeistično religijo je nadomestilo [[krščanstvo]], velik del lokalnega prebivalstva pa je bil v španskem sistemu ''Encomienda'' dejavno degradiran na tlačanstvo.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Stern |first=Steve J. |title=Peru's Indian peoples and the challenge of Spanish conquest: Huamanga to 1640 |url=https://archive.org/details/perusindianpeopl0000ster |date=1993 |publisher=University of Wisconsin Press |isbn=9780299141844 |edition=2nd |location=Madison, Wis |pages=[https://archive.org/details/perusindianpeopl0000ster/page/154 154]–165}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation |last=Aguilar-Moreno |first=Manuel |chapter=Evangelization and Indigenous Religious Reactions to Conquest and Colonization |date=2016 |title=The Cambridge History of Religions in Latin America |pages=87–106 |editor-last=Freston |editor-first=Paul |chapter-url=https://www.cambridge.org/core/books/cambridge-history-of-religions-in-latin-america/evangelization-and-indigenous-religious-reactions-to-conquest-and-colonization/67E8292C7EC28A482306CEC7E7B39AB0 |access-date=2026-03-31 |place=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/CHO9781139032698.007 |isbn=978-0-521-76733-0 |editor2-last=Dove |editor2-first=Stephen C. |editor3-last=Garrard-Burnett |editor3-first=Virginia|chapter-url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; Mesta Inkovskega imperija so se preoblikovala v španska katoliška mesta. Pizarra so kritizirali, ker je kljub plačilu odkupnine (ki jo je Pizarro obdržal, potem ko je španskemu kralju plačal svojo dolžnost) odredil Atahualpovo smrt. Nekateri Perujci, zlasti tisti avtohtonega porekla, ga morda gledajo negativno.

=== Kipi ===
V zgodnjih 1930-ih je kipar Ramsay MacDonald ustvaril tri kopije anonimnega evropskega pešca, ki je spominjal na konkvistadorja s čelado, vihtel meč in jahal konja. Prva kopija je bila ponujena Mehiki, da bi predstavljala Cortésa, vendar je bila zavrnjena. Kip so leta 1934 odpeljali v Limo in ga preuredili, da bi predstavljal Pizarra. Druga kopija kipa je bila odkrita v Wisconsinu. Kip Pizarra na trgu Plaza Mayor v Trujillu v Španiji je ustvaril ameriški kipar Charles Cary Rumsey. Mestu ga je leta 1926 podarila njegova vdova.

V Peruju je bil kip prvotno postavljen v atriju metropolitanske stolnice v Limi.&lt;ref&gt;{{Cite news |title=El enemigo de Pizarro |url=http://www.peru.com/noticias/idocs/2003/5/2/DetalleDocumento_78433.asp |last=Cáceda |first=Mónica |date=2 May 2003 |work=Peru.com |access-date=8 December 2023 |archive-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070710235332/http://www.peru.com/noticias/idocs/2003/5/2/DetalleDocumento_78433.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Leta 1952 so ga preselili na trg Plaza Pizarro,&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://sites.utexas.edu/culturescontexts/2013/05/17/pizarro-in-exile/ |title=Pizarro in Exile |date=17 May 2013 |website=Cultures Contexts |last=Hess |first=Peter |publisher=University of Texas}}&lt;/ref&gt; leta 2003 pa so ga po 17 mesecih v skladišču, brez podstavka, s katerim je bil odprt in ki ga je imel skozi vso svojo zgodovino, preselili v park Parque de La Muralla.&lt;ref&gt;{{Cite news |title=Francisco Pizarro cabalga hacia el olvido en Lima, la ciudad que fundó |url=https://rpp.pe/lima/actualidad/francisco-pizarro-cabalga-hacia-el-olvido-en-lima-la-ciudad-que-fundo-noticia-1024533?ref=rpp |date=18 January 2017 |work=RPP Noticias}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |title=Las movidas de don Francisco |url=https://elcomercio.pe/blog/huellasdigitales/2011/01/las-movidas-de-don-francisco/ |last=Fernández Arribasplata |first=María |date=17 January 2011 |work=El Comercio}}&lt;/ref&gt; 15. januarja 2025 so ga ponovno preselili ob pešpot ob trgu Plaza Mayor, da bi ga skupaj s podstavkom odprli v okviru 490. obletnice mesta.&lt;ref&gt;{{Cite news |title=Así se trasladó el monumento de Francisco Pizarro a su nueva ubicación |date=17 January 2025 |url=https://elcomercio.pe/lima/sucesos/francisco-pizarro-asi-se-traslado-el-monumento-del-parque-de-la-muralla-al-pasaje-santa-rosa-municipalidad-de-lima-prolima-ultimas-noticia/ |work=El Comercio}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |title=Estatua de Francisco Pizarro ya se encuentra en el Centro Histórico de Lima |last=Romaña |first=Andrés |date=16 January 2025 |url=https://peru21.pe/lima/estatua-de-francisco-pizarro-ya-se-encuentra-en-centro-historico-rla-lima/ |work=[[Perú 21]]}}&lt;/ref&gt;

=== Palača osvajanja ===
[[File:Palacio de la Conquista.jpg|thumb|Palača osvajanja, Trujillo, Španija]]

Po vrnitvi iz izjemno bogatega Peruja je družina Pizarro na vogalu Plaza Mayor v Trujillu postavila palačo v plateresknem slogu. Francisca Pizarro Yupanqui in njen stric/mož Hernando Pizarro sta naročila gradnjo palače; v njej so njuni in drugi doprsni kipi.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.unm.edu/~conspain/trujillo/Palacio%20de%20la%20Conquista.html |title=Palacio de la Conquista |access-date=22 April 2016 |archive-date=7 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160507001613/http://www.unm.edu/~conspain/trujillo/Palacio%20de%20la%20Conquista.html |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Palača je takoj postala prepoznavni simbol trga.

Razkošna palača je sestavljena iz štirih ravni, kar ji daje pomen grba družine Pizarro, ki je na enem od njenih vogalnih balkonov in prikazuje njeno ikonografsko vsebino. Dekor stavbe vključuje [[plateresco]] okraske in balustrade.

== V popularni kulturi ==
[[File:Millais, John Everett (Sir) - Pizarro Seizing the Inca of Peru - Google Art Project.jpg|thumb|''Pizarro osvaja Inke v Peruju'', [[John Everett Millais]], 1846]]

*Pizarro je naslov in tema dramatične tragedije Richarda Brinsleyja Sheridana, uprizorjene leta 1799.&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=5-s8AAAAIAAJ&amp;pg=PA1968-IA399 |title=The New Cambridge Bibliography of English Literature: Volume 2; Volumes 1660–1800 |date=1971 |isbn=978-0-521-07934-1 |last1=Watson |first1=George |publisher=Cambridge University Press}}&lt;/ref&gt; Sheridan je svoje delo zasnoval na nemški tragediji Augusta von Kotzebueja, ''Španec v Peruju''.
*Pizarro je glavni protagonist gledališke igre ''Kraljevi lov na sonce'' in istoimenskega filma. Namesto natančnega prikaza zgodovinskih dogodkov je tema Pizarrova duhovnost in osebni odnos z Atahualpo. Film večinoma ostaja zvest dialogu, ki temelji na igri in komornemu okolju, hkrati pa ponuja spoštovane igralce tistega časa (1969).
*Francisco Pizarro je upodobljen kot glavni stranski lik v ''Skrivnostnih mestih zlata'', kjer je obseden z iskanjem enega od sedmih izgubljenih mest zlata. V angleški različici serije lik Pizarra glas posodi Maurice Podbrey.
*Roman ''Un puñado de gloria'' Eduarda Sguiglie ima Francisca Pizarra kot enega glavnih protagonistov in pripoveduje o njegovem strmoglavljenju in padcu.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Sguiglia |first=Eduardo |url=https://books.google.com/books?id=gwRJAAAAYAAJ |title=Un puñado de gloria |date=2003 |publisher=Grijalbo Mondadori |isbn=978-950-28-0287-9 |language=es}}&lt;/ref&gt;
*Pizarro je tudi protagonist zgodovinskega romana ''Zlato Caxamalce'' Jakoba Wassermanna.
*Pizarro je lik v ''Surya kandle Sona'' (Zlate solze sonca), noveli v bengalščini, ki jo je napisal Premendra Mitra. Pizarro je upodobljen kot spletkarski lovec na bogastvo, ki je osvojil Peru z izdajo in neusmiljeno uporabo makiavelistične politike, ki je postavila korist pred moralo. Glavni junak zgodbe je Ghanaram (prednik Ghanashyama Dasa, pripovedovalca pravljic), ki se junaško bori proti španskim konkvistadorjem, da bi osvobodil Peru izpod spon suženjstva, a na koncu ne izpolni svojega poslanstva. (Vir: Ghanada Samagra, 3. zvezek, Ananda Publishers)
*Randall Garrett, znan predvsem kot pisatelj znanstvene fantastike, je napisal novelo ''Razbojniki zlatega imperija'', katere jezik bralce navaja k prepričanju, da berejo zgodbo o vesoljski invaziji v daljni prihodnosti, medtem ko v resnici opisuje Pizarrovo osvojitev Inkov. Kot je ugotovil Garrett, je vsaka beseda zgodbe zgodovinsko točna, vendar je bila napisana na namerno zavajajoč način.
*Pizarro se v ''Civilizaciji VII'' iz leta 2025 pojavi kot konkvistador za Španski imperij. Je ena od možnosti za Veliko osebnost v obdobju raziskovanj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://civilization.2k.com/civ-vii/game-guide/civilizations/spain/|title=SPAIN - EXPLORATION AGE CIVILIZATION|access-date=12 June 2025|website=civilization.2k.com|publisher=[[2K Games]]}}&lt;/ref&gt;

== Pizarrova dela ==
*Pizarro, Francisco (15. januar 2009). ''Cartas del Marqués Don Francisco Pizarro (1533–1541)''. KUPRIENKO. bloknot.info (A. Skromnitsky).
*Pizarro, Francisco (15. januar 2009). ''Cédula de encomienda de Francisco Pizarro in Diego Maldonado, Cuzco, 15. aprila 1539''. KUPRIENKO. bloknot.info (A. Skromnitsky, v ruščini).
*''Odgovor Francisca Pizarra na peticijo Pedra del Barca'', 14. april 1539. Iz zbirk Kongresne knjižnice

== Sklici ==
{{sklici}}
* Pennington P (1988). Kdo je odkrival svet. Ljubljana: TOZD, 74-77.

== Drugo branje ==
* {{Cite book |last=MacQuarrie |first=Kim |url=https://archive.org/details/lastdaysofincas0000macq |title=The Last Days of the Incas |date=2007 |isbn=978-0-7432-6049-7}}
* {{Cite journal |last=Rowe |first=John H. |date=2006 |title=The Inca civil war and the establishment of Spanish power in Peru |url=https://www.jstor.org/stable/27977824 |journal=Ñawpa Pacha - Journal of Andean Archaeology |volume=28 |issue=28 |pages=1–9 |doi=10.1179/naw.2006.28.1.002 |jstor=27977824 |s2cid=140711175 |issn=0077-6297|url-access=subscription }}
* {{Cite book |last=Stirling |first=Stuart |url=https://archive.org/details/pizarroconqueror0000stir |title=Pizarro - conqueror of the Inca |date=2005 |publisher=Sutton Pub |isbn=0-7509-3682-7}}
* {{Cite book |last=Varón Gabai |first=Rafael |title=Francisco Pizarro and His Brothers - The Illusion of Power in Sixteenth-century Peru |url=https://archive.org/details/franciscopizarro0000varo |date=1997 |publisher=University of Oklahoma Press |isbn=0-585-17048-7 |oclc=44963949}}
* ''Conquest of the Incas'', John Hemming, 1973, {{ISBN|0-15-602826-3}}
* ''The Discovery and Conquest of Peru'' by William H. Prescott, {{ISBN|0-7607-6137-X}}

=== Fikcija ===
* ''Cajamarca o la Leyenda Negra'', a tragedy for the theater in Spanish by Santiago Sevilla in Liceus El Portal de las Humanidades
* ''Pizarro'', a tragedy, by Richard Brinsley Sheridan, in [https://books.google.com/books?id=fD0HAAAAQAAJ&amp;q=Pizarro+by+Sheridan&amp;pg=PP5 Google books]

== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}

* [https://www.worldhistory.org/article/915/ Pizarro &amp; the Fall of the Inca Empire – World History Encyclopedia]
* [http://www.franciscopizarro.org Francisco Pizarro Chronology] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20200128234556/https://franciscopizarro.org/ |date=28 January 2020}}
* {{Cite CE1913 |last=Crivelli |first=Camillus |wstitle=Francisco Pizarro |short=x}}
* {{Cite Appletons' |wstitle=Pizarro, Francisco |notaref=x |short=x}}
* {{Cite AmCyc|wstitle=Pizarro|short=x}}
* [https://www.pbs.org/conquistadors/pizarro/pizarro_flat.html PBS Special: Conquistadors – Pizarro and the conquest of the Incas]
* [https://web.archive.org/web/20081011151720/http://www.ucpress.edu/books/pages/9547/9547.excerptlong.html#first] ''The Conquest of the Incas by Pizarro'', University of California Press
* [https://web.archive.org/web/20130914195004/http://www.ucalgary.ca/applied_history/tutor/eurvoya/inca.html The European Voyages of Exploration]
* &quot;Francisco Pizarro&quot;, February 1992, ''National Geographic Magazine|National Geographic''

{{portal|Vojaštvo}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Pizarro, Francisco}}
[[Kategorija:Rojeni v 1470. letih]]
[[Kategorija:Umrli leta 1541]]
[[Kategorija:Španski konkvistadorji]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve španske akademije]]
[[Kategorija:Španski akademiki]]
[[Kategorija:Umorjeni ljudje]]
[[Kategorija:Ustanovitelji mest]]</text>
      <sha1>2hz5t4zzqsvg2qei1tlvwvfx8x0764x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Igor Grdina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>126541</id>
    <revision>
      <id>6758011</id>
      <parentid>6626080</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:41:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znanstvena in strokovna besedila */</comment>
      <origin>6758011</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8227" sha1="9fpovq0wc8fyfvymz815a1su4mj064l" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Igor Grdina|image=Igor Grdina 2021 2 (cropped).jpg}}
'''Igor Grdina''',  [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[literarni zgodovinar]], [[libretist]] in [[publicist]], * [[21. avgust]] [[1965]], [[Celje]].

== Življenje ==

Po končani [[I. gimnazija v Celju|Gimnaziji v Celju]] je študiral [[zgodovina|zgodovino]] in [[slavistika|slavistiko]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] in leta 1988 [[diploma|diplomiral]]. 

Od leta 1989 do 2004 je bil zaposlen na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovanske jezike in književnosti]] Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je bil nazadnje [[redni profesor]] za starejšo in novejšo [[slovenska književnost|slovensko književnost]]. Eno leto je v študijskem letu 1998/1999 predaval tudi na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti v Mariboru]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/o/GRDINA.html|title=Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani : Zbornik ob 80-letnici, 1919-1999|accessdate=22.5.2013|format=|work=|archive-date=2005-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20050228052226/http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/o/GRDINA.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Sedaj je [[znanstveni svetnik]] na [[Inštitu za kulturno zgodovinoi|Inštitutu za kulturno zgodovino]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]], sodeluje z [[Inštitut za civilizacijo in kulturo|Inštitutom za civilizacijo in kulturo]] in kot [[redni profesor]] predava na programih ''Kulturna zgodovina'' in ''Interkulturni študiji – primerjalni študij idej in kultur'' na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]].

[[doktorat|Doktoriral]] je iz slavistike in zgodovine, raziskovalno pa se ukvarja predvsem z zgodovino starejše slovenske književnosti, s kulturno zgodovino in politično zgodovino 19. stoletja. Za monografijo ''[[Ipavci]]: zgodovina slovenske meščanske dinastije'' je leta 2002 prejel nagrado [[klio (nagrada)|klio]], leta 2009 pa zlati znak ZRC SAZU za izjemno raziskovalno delo na področju slovenske zgodovine, kulturne zgodovine in slovenske književnosti. Napisal, prevedel in na novo spesnil je tudi nekaj [[libreto]]v za opere in operete, med njimi novi libreto za opereto ''[[Princesa Vrtoglavka]]'' [[Josip Ipavec|Josipa Ipavca]] (1997) in opero ''[[Majda (Igor Grdina)|Majda]]'' [[Marjan Kozina|Marjana Kozine]] (1999).&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Dejaven je tudi kot publicist.

Politično se je angažiral pred lokalnimi volitvami leta 2006, ko je bil med pobudniki [[Zbor za Ljubljano|Zbora za Ljubljano]], ki je v Ljubljani za župana neuspešno kandidiral [[France Arhar|Franceta Arharja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.zborzaljubljano.si/podpora.php |title=arhivska kopija |accessdate=2007-03-26 |archive-date=2006-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060716035220/http://www.zborzaljubljano.si/podpora.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;  Večkrat je sodeloval z [[Zbor za republiko|Zborom za republiko]] in bil med drugim med podpisniki spomenice, ki je pred [[referendum o arbitražnem sporazumu|referendumu o arbitražnem sporazumu]] o meji med Slovenijo in Hrvaško pozvala h glasovanju proti potrditvi sporazuma.&lt;ref&gt;http://www.zborzarepubliko.si/arhiv/13-spomenica-v-zvezi-z-arbitranim-sporazumom{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==

=== Znanstvena in strokovna besedila (monografije) ===

* ''Starejša slovenska nabožna književnost'', Ljubljana, 1995; 2. izd. 1996; {{COBISS|ID=62505984}}
* ''Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva'', Maribor, 1999; {{COBISS|ID=43670529}}
* in [[Peter Štih]], ''Spomini Helene Kottanner'', Ljubljana, 1999; {{COBISS|ID=99556608}}
*''Od rodoljuba z dežele do meščana'', Ljubljana, 1999; {{COBISS|ID=6657589}}
*''Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva'', Ljubljana, 1999;
* ''Vladarji, lakaji, bohemi'', Ljubljana, 2001;
* ''Turner na literarni sceni in v njenem zakulisju'', Maribor, 2001
* ''[[Ipavci]]: zgodovina slovenske meščanske dinastije''. Ljubljana, 2001; 2. pregledana izd. 2002;
* ''Šentjur v času, čas v Šentjurju'' – (soavtor Vinko Skale), 2002;
* ''Celjski knezi v Evropi'', Celje, 2002 (prva izd. 1994)
* ''Poti v zgodovino: tri razprave (z dodatkom)'', Šentjur, 2003;
* ''Zgodovinski roman v slovenski književnosti'', Ljubljana, 2003;
* ''Slovenci med tradicijo in perspektivo: Politični mozaik 1860-1918'', Ljubljana, 2003;
* ''Non finito'' [Šentjur], 2004;
* ''Misli'', Ljubljana, 2005
* ''Preroki, doktrinarji, epigoni: idejni boji na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja'', Ljubljana, 2005;
* ''Med dolžnostjo spomina in razkošjem pozabe: kulturnozgodovinske študije'', Ljubljana, 2006;
* ''Moč umetnosti in sila politike'', Ljubljana, 2007. ISBN 978-961-6554-15-2
* ''Primož Trubar: študije k zbranim delom I-IV'' (urednik, soavtor), Ljubljana, 2007; 2. natis 2008;
* ''Primož Trubar v Laškem'' (soavtor), Laško, 2008;
* ''Svetovna vojna ob Soči''. Zv. 1: ''Evropski zaplet''. Ljubljana, 2009. ISBN 978-961-242-260-8
* ''Ivan Hribar: &quot;jedini resnični radikalec slovenski&quot;''. Ljubljana, 2010. ISBN 978-961-254-207-8
* ''Sfinga brez uganke''. Ljubljana, 2011. ISBN 978-961-6580-81-6
* ''Kongres zaseda''. Radovljica, 2012;
* ''Od marcipanskih vojščakov do narodnih junakov''. Ljubljana, 2012;
* ''Ura kirasirjev: tri študije o Stendhalovi umetnosti romana''. Ljubljana, 2013;
* ''Med kraljestvom in republiko duhov''. Ljubljana, 2013;
* ''Eliminacionizem in emancipacija'' (zbornik, urednik, 2023)
* ''Proti zgodovini''. Ljubljana, 2013;
* ''Proti nezgodovini''. Ljubljana, 2014. ISBN 978-961-6554-29-9
* ''Muze in pepel: tri študije o vojnem ustvarjanju''. Ljubljana, 2014;
* ''Iz biedermeierskega albuma''. Ljubljana, 2014;
* ''Sploh ne navadni časi''. Ljubljana, 2015;
* ''Vedno znova Tannenberg''. Ljubljana, 2015. ISBN 978-961-6554-33-6
* ''Zven zgodovine'', Ljubljana, 2015
* ''Knjiga o Malgaju''. Ravne na Koroškem, 2016. ISBN 978-961-285-181-1
* ''Vozli zgodovine in spomina'', Ljubljana, 2016
* in [[Primož Premzl]]: ''Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866'', Maribor, 2016;
*''Pluti je treba: kontraadmiral Bubnov ter njegove domovine in vojne'', 2017
*''Ivan Cankar: portret genija''. Ljubljana, 2018
*''Od cezarizma k wilsonizmu''. Ljubljana, 2019
*''V blodnjakih večne vojne za trajni mir'', Ljubljana, 2020
*''[[Slovenski Mozart]]'': ''knjiga o Josipu Ipavcu'', Ljubljana, 2021. ISBN 978-961-284-759-3
*''Med zemljo in zvezdami''. Celje, 2022
*''Jurčičeva Veronika Deseniška - težki bolnik slovenske umetnosti?: kulturna in literarna zgodovina treh ur''. Ljubljana, 2023
*''Prešeren, politika in poezija: znanstvena monografija s faksimili iz Prešernove zapuščine'', 2023
*''Med oklepom in ornatom''. Ljubljana, 2024
*''Ob prebiranju'', Ljubljana, 2025 (esej)

=== Operna in operetna besedila, dramatika ===

* [[Viktor Parma]]: ''[[Stara pesem (opera)|Stara pesem]]'', ''Carične amazonke'', [[Zlatorog (opera)|Zlatorog]]
* [[Marjan Kozina]]: ''Majda''
* [[Josip Ipavec]]: ''[[Princesa Vrtoglavka]]''
* ''Nočna straža večnosti'': drama v dveh dejanjih, 2011

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.sodobnost.com/content.php?id=286089&amp;cid=54088&amp;arhiv=1 Intervju Mete Kušar z Igorjem Grdino]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih zgodovinarjev]]
* [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Grdina, Igor}}

[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski libretisti]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Mariboru]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>9fpovq0wc8fyfvymz815a1su4mj064l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Edi Berk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>128241</id>
    <revision>
      <id>6757988</id>
      <parentid>6722009</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:15:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757988</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14070" sha1="e8d3hhgczbpbn60lqirbc49xpqok8ec" xml:space="preserve">{{infopolje Oseba|name=Edi Berk|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=Edi Berk.jpg|caption=|alma_mater=[[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani]]|years_active=[[1980]]–danes}}
'''Edi Berk''', [[Slovenci|slovenski]] [[Grafično oblikovanje|grafični oblikovalec]], * [[9. julij]] [[1954]]

Diplomiral je na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Kot grafični oblikovalec deluje od leta 1980.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Edi Berk|url=https://www.dos-design.si/oblikovalec/edi-berk|website=www.dos-design.si|accessdate=2020-11-02|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; 1. maja 1982 je ustanovil [[Studio Krog]],&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vsaka poštna znamka je svoja zgodba|url=https://www.delo.si/nedelo/vsaka-postna-znamka-je-svoja-zgodba/|website=www.delo.si|accessdate=2020-11-01|language=sl-si|date=1. december 2019|publisher=|last=Predin|first=Andrej}}&lt;/ref&gt; v katerem od leta 1984 sodeluje z arhitektom Andrejem Mlakarjem.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

Je eden od najbolj aktivnih oblikovalcev znamk [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Celota in detajl pri uporabi grafike|url=https://www.dnevnik.si/1042910911|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-01|date=14. oktober 2019|publisher=|last=Panter|first=Mateja|archive-date=2019-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191209071736/https://www.dnevnik.si/1042910911|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Zanjo je oblikoval tudi znamko s podobo [[Netopirji|netopirja]], za katero naj bi brez dovoljenja uporabil fotografijo Američana Stevea Bournea.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ameriški fotograf: Mojo sliko netopirja na slovenski znamki uporabili brez dovoljenja|url=https://www.dnevnik.si/1042683186|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-01|date=2. oktober 2014|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201108195632/https://www.dnevnik.si/1042683186|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hey, that's my photo? Nicked Naracoorte bat image stars on Slovenian stamp|url=https://www.abc.net.au/local/photos/2014/10/01/4097943.htm|website=www.abc.net.au|accessdate=2020-11-01|date=1. oktober 2014|publisher=|last=Hill|first=Kate|language=en}}&lt;/ref&gt; Bil je predsednik strokovne žirije, ki je izbirala novo podobo [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prenovljena podoba Prešernovega sklada|url=https://www.dnevnik.si/1042788984|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-01|date=25. oktober 2017|publisher=|last=Butala|first=Gregor|archive-date=2020-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20201107131849/https://www.dnevnik.si/1042788984|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Oblikovanja na določeno temo se loti študiozno, v zvezi z njo prebere in si ogleda vse, kar lahko. Kot oblikovalca ga moti majhen [[Slovenija|slovenski]] trg, zaradi katerega je plačilo slabše, občutek medsebojnih povezav pa večji, pa tudi naročniki so pri razvoju svoje celostne podobe premalo vztrajni.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Sopodpisal je Kulturniško pismo o [[Janez Janša|janšizmu]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kulturniško pismo o Janšizmu|url=https://www.dnevnik.si/1042932487|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-01|date=22. junij 2020|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201108060520/https://www.dnevnik.si/1042932487|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in protest proti neprimernemu razpisu za novo grafično podobo [[SLG Celje]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poteptana oblikovalska stroka v SLG Celje|url=https://www.dnevnik.si/309432|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-01|date=2. april 2008|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003759/https://www.dnevnik.si/309432|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

Je avtor [[Logotip|logotipov]] Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Psihiatrična klinika Ljubljana|url=https://www.psih-klinika.si/|website=www.psih-klinika.si|accessdate=2020-11-01|date=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;, Združenja bank Slovenije&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ZBS|url=https://www.zbs-giz.si/|website=www.zbs-giz.si|accessdate=2020-11-01|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; in [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=MGL|url=https://www.mgl.si/sl/|website=www.mgl.si|accessdate=2020-11-01|language=sl-SI|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

=== Začetki ===
Arhitekturo je po odsluženi [[Vojaški rok|vojaščini]] dokaj hitro zamenjal za grafično oblikovanje zaradi ekonomske krize v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Tudi njegovi starejši kolegi so bili v tem poslu, saj v tistih časih fakultete za oblikovanje ni bilo. Po sodelovanju na dveh razpisih je za nekaj časa odšel v [[Združene države Amerike|Ameriko]], kjer se je navdušil nad oblikovanjem knjig.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

=== Zasebno ===
Njegov oče je imel v Mariboru gradbeno podjetje.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

== Funkcije v odborih in društvih ==

* 1993–1995: vodja sekcije za vizualne komunikacije pri [[Društvo oblikovalcev Slovenije|Društvu oblikovalcev Slovenije]]&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
* 2016–2020: član upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]&lt;ref&gt;[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2016-01-2175/sklep-o-imenovanju-clanov-upravnega-odbora-presernovega-sklada &quot;SKLEP o imenovanju članov upravnega odbora Prešernovega sklada&quot;]. ''uradni-list.si''. 12. julij 2016. pridobljeno 2. novembra 2020.&lt;/ref&gt;
* 2019–2020: podpredsednik upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dramaturginja Ira Ratej nova predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/dramaturginja-ira-ratej-nova-predsednica-upravnega-odbora-presernovega-sklada|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-11-01|date=2. oktober 2019|publisher=|last=|first=|archive-url=https://web.archive.org/web/20210421025608/https://veza.sigledal.org/prispevki/dramaturginja-ira-ratej-nova-predsednica-upravnega-odbora-presernovega-sklada|archive-date=2021-04-21|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*ustanovni član Trajne delovne skupnosti samostojnih kulturnih delavcev - arhitektov (DESSA), ki je nastala 10. junija 1982.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Trajna delovna skupnost samostojnih kulturnih delavcev – arhitektov DESSA|url=http://www.mg-lj.si/si/razstave/1849/trajna-delovna-skupnost-samostojnih-kulturnih-delavcev-%E2%80%93-arhitektov-dessa/|website=www.mg-lj.si|accessdate=2020-11-01|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
*pretor vinskega konventa Sv. Urbana v Ljubljani&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gremo peš je letošnji slogan Evropskega tedna mobilnosti|url=https://www.ljubljanskigrad.si/sl/novice/2019/september/gremo-pes-je-letosnji-slogan-evropskega-tedna-mobilnosti/|website=www.ljubljanskigrad.si|accessdate=2020-11-01|language=sl-SI|date=16. september 2019|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade in priznanja ==

* 1993: nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za oblikovanje vidnih sporočil. V obrazložitvi je bilo zapisano, da je predan vsestranski kakovosti svojega izdelka, ima ugledne kliente, je mednarodno konkurenčen in v svoj oblikovalski jezik enakovredno vključuje kvalitetno fotografijo, lastno risbo, spretno razčlenjen tisk ter živahno in obvladano barvno sestavo.&lt;ref&gt;&quot;Nagrade prešernovega sklada&quot;. str. 6. ''Delo'' (Ljubljana). 9. februar 1993. letnik 35, številka 31. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-P9PDWR2G}}&lt;/ref&gt;
*2019: oblikovalski presežek (Društvo oblikovalcev Slovenije)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Oblikovalski presežki 2019|url=https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/oblikovalski-presezki-2019|website=www.cd-cc.si|accessdate=2020-11-01|language=sl|date=2019|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

=== Indigo Design Awards ===

* 2020: Bron v kategoriji Logos (fotograf Boris Gaberščik)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Boris Gaberscik by KROG, Ljubljana|url=https://www.indigoawards.com/winners/1637|website=www.indigoawards.com|accessdate=2020-11-01|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
* 2019: Bron v kategoriji Branding (odvetniška pisarna Mitje Hasaja)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mitja Hasaj Law Office by KROG, Ljubljana|url=https://www.indigoawards.com/winners/1061|website=www.indigoawards.com|accessdate=2020-11-01|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
* 2018: Bron v kategoriji Book Design (''Koline'' - založba Rokus Klett)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Koline by KROG, Ljubljana|url=https://www.indigoawards.com/winners/146|website=www.indigoawards.com|accessdate=2020-11-01|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Razstave ==

* 2001: Skupinska razstava plakatov, [[Kolorado]]&lt;ref&gt;&quot;Glinasti vodomci v Ameriki&quot;. str. 24. ''Dolenjski list''. 4. oktober 2001. letnik 52, številka 40. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-C7D9J4FM}}&lt;/ref&gt;

== Izbor oblikovalskih dosežkov ==
{{Col-begin}}
{{Col-2}}
=== Knjige ===

* ''Gaudeamus Igitur'' ([[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]], 1997, Državni izpitni center)&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
*''Naše gostilne'' (Janez Bogataj, 1997, Kmečki glas)&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
*''Rokodelski zakladi Slovenije'' (Janez Bogataj, 2002, Kmečki glas)&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.krog.si/Edi%20Berk%206.pdf|title=Edi Berk 6|date=|accessdate=1. november 2020|website=krog.si|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120216144356/http://www.krog.si/Edi%20Berk%206.pdf|archivedate=16. februar 2012}}&lt;/ref&gt;
*''Potice iz Slovenije'' (Janez Bogataj, Rokus Klett, 2013)&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;''Edi Berk 10.1''. 28. marec 2017. dostopno na [https://issuu.com/ediberk/docs/edi_berk_10.1 issuu.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228074304/https://issuu.com/ediberk/docs/edi_berk_10.1 |date=2023-02-28 }}. pridobljeno 1. novembra 2020.&lt;/ref&gt;

=== Knjižni ovitki ===

* ''Slovenski veliki leksikon'' - 10 delov ([[Mladinska knjiga]], 2006)&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

=== Revije ===

* ''Bančni vestnik'' (Združenje bank Slovenije)&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

=== Katalogi ===

* Vodovod-Kanalizacija Ljubljana (1999)&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
* 13. razstava domačih in umetnostnih obrti (Obrtna zbornica Slovenije, 2000)&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== [[Pošta Slovenije]] ===

==== Poštne znamke ====
*Serija »Znamenite osebnosti«: 100. obletnici rojstva Božidarja Jakca (1999) in Toneta Kralja (2000)&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.krog.si/Edi%20Berk%204.pdf|title=Edi Berk 4|date=|website=krog.si|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120216144129/http://www.krog.si/Edi%20Berk%204.pdf|archivedate=16. februar 2012|accessdate=1. november 2020}}&lt;/ref&gt;, 200. obletnica rojstva Franca Miklošiča (2013)&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;''Edi Berk 9''. 16. december 2015. dostopno na [https://issuu.com/ediberk/docs/edi_berk issuu.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230227114032/https://issuu.com/ediberk/docs/edi_berk |date=2023-02-27 }}, pridobljeno 1. novembra 2020&lt;/ref&gt;
*10 let Odbora za zaščito človekovih pravic (1998)&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
*150. obletnica Slomškovega prihoda v Maribor (2009)&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
*Franc Rozman Stane - 100 letnica rojstva narodnega heroja (2011)&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
*300. obletnica velikega tolminskega punta (2013)&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
*600. obletnica zadnjega ustoličevanja koroških vojvod v slovenskem jeziku (2014)&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
*Kranjski Janez - 100. obletnica 1 svtovne vojne (2014)&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
*Tina Maze - dobitnica dveh zlatih olimpijskih medalj (2014)&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
*Serija »I Fell Slovenia« (2009–2014)&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
*Serija »Z žlico po Sloveniji« (2010–2016)&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
*Peter Prevc (2016)&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

==== Razglednične dopisnice ====

* 70. obletnica dražgoške bitke (2011)&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
* 150-letnica delovanja Slovenske matice (2014)&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
{{Col-2}}
=== Nagrade ===

* Priznanje Nosilec kakovosti, Kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona (1997)&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Logotipi in celostne podobe ===

* Mestno gledališče ljubljansko (1991)&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.krog.si/Edi%20Berk%205.pdf|title=Edi Berk 5|date=|accessdate=1. november 2020|website=krog.si|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120216144209/http://www.krog.si/Edi%20Berk%205.pdf|archivedate=16. februar 2012}}&lt;/ref&gt;
* Kratochwill (1992)&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
* Združenje bank Slovenije (izbran na natečaju leta 1995)&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
* Galerija Rustika (2000)&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
* sekcija za domačo in umetnostno obrt pri Obrtni zbornici Slovenije (2003)&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
* Hotel Mons (2004)&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
* Mesarija Mlinarič (2004)&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
* Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana (2015)&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

=== Kampanje ===

* Evro - za vse nas (2006)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Sloveniji kampanja v podporo evru|url=https://www.dnevnik.si/163595|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-01|date=31. januar 2006|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003759/https://www.dnevnik.si/163595|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Evro - za vse nas|url=http://www.evro.si/|website=www.evro.si|accessdate=2020-11-01}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
{{Col-end}}
== Sklici ==
{{sklici|30em}}

== Zunanje povezave ==

* [https://www.behance.net/ediberk Profil] na spletni platformi Behance
*[https://issuu.com/ediberk Publikacije Edija Berka] na spletni platformi Issuu
* [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174565123 Edi Berk]. Naši umetniki pred mikrofonom (29. september 2018). RTV Slovenija.

{{-}}
{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Berk, Edi}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1954]]
[[Kategorija:Slovenski grafični oblikovalci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]</text>
      <sha1>e8d3hhgczbpbn60lqirbc49xpqok8ec</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam naselij na Slovaškem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>129018</id>
    <revision>
      <id>6758042</id>
      <parentid>5617178</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:46:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* J */ razločitev</comment>
      <origin>6758042</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="283275" sha1="81tguvx1k5hepnwe504jbmhqlo33xai" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[naselje|naselij]] na [[Slovaška|Slovaškem]].'''

{{compactTOC2}}

== A ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Ábelová]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Ábelfalva
 |-
 | [[Abovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Abafala
 |-
 | [[Abrahám (Okraj Galanta)|Abrahám]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 | Ábrahám
 |-
 | [[Abrahámovce (Okraj Bardejov)|Abrahámovce]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Ábrahámfalva
 |-
 | [[Abrahámovce (Okraj Kežmarok)|Abrahámovce]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Abrahamsdorf in der Zips
 | Ábrahámfalva
 |-
 | [[Abramová]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Abrahamsdorf in der Turz
 | Ábrahámfalva, Ábrahámpikfalva
 |-
 | [[Abranovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 | Ábrány
 |-
 | [[Adidovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Agyidócz
 |-
 | [[Alekšince]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Elecske
 |-
 | [[Andovce]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Andód
 |-
 | [[Andrejová]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Endrevágása
 |-
 | [[Ardanovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 | Ardanócz
 |-
 | [[Ardovo]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Pelsőczardó
 |-
 | [[Arnutovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Emaus
 | Arnótfalva
 |}

== B ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Báb (Okraj Nitra)|Báb]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | (Kis-/Nagy-)Báb
 |-
 | [[Babie]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Bábafalva
 |-
 | [[Babín]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Babin
 |-
 | [[Babiná]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Frauenstuhl
 | Bábaszék
 |-
 | [[Babindol]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Babindál
 |-
 | [[Babinec]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Babarét
 |-
 | [[Bacúch]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Batzuch
 | Vaczok
 |-
 | [[Bacúrov]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Wasserau
 | Baczúr
 |-
 | [[Báč]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 | Bacsfa
 |-
 | [[Bačka]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Bacska
 |-
 | [[Bačkov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Bacskó
 |-
 | [[Bačkovík]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Bátyok
 |-
 | [[Badín]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Scheiden
 | Erdőbádony
 |-
 | [[Baďan]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Bagyan
 |-
 | [[Báhoň]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 |
 | Báhony
 |-
 | [[Bajany]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | Wajon
 | Bajánháza
 |-
 | [[Bajč]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Bajcs
 |-
 | [[Bajerov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Bayersdorf
 | Bajor
 |-
 | [[Bajerovce]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Bayerhau
 | Bajorvágás
 |-
 | [[Bajka]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Bajka
 |-
 | [[Bajtava]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Bajta
 |-
 | [[Baka]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 | Baka
 |-
 | [[Baláže]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Balasch
 | Balázs
 |-
 | [[Baldovce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Eckersdorf in der Zips
 | Baldócz
 |-
 | [[Balog nad Ipľom]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Ipolybalog
 |-
 | [[Baloň]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 | Balony
 |-
 | [[Banka (Okraj Piešťany)|Banka]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 | Banka
 |-
 | [[Bánov]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Bánkeszi
 |-
 | [[Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Banowitz
 | Bán
 |-
 | [[Bánovce nad Ondavou]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Bánócz
 |-
 | [[Banská Belá]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Dilln
 | Bélabánya
 |-
 | [[Banská Štiavnica]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Schemnitz
 | Selmeczbánya
 |-
 | [[Banská Bystrica]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Neusohl
 | Besztercebánya
 |-
 | [[Banské]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Gruben bei Fröhnel
 | Bányapataka
 |-
 | [[Banský Studenec]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Kohlbach bei Schemnitz
 | Tópatak
 |-
 | [[Baňa (obec)|Baňa]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Banja
 |-
 | [[Bara]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | (Kis-/Nagy-)Bári
 |-
 | [[Barca (Okraj Rimavská Sobota)|Barca]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Baracza
 |-
 | [[Bartošovce]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Bartosfalva
 |-
 | [[Bardoňovo]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Barsbaracska
 |-
 | [[Bartošova Lehôtka]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Legendel bei Kremnitz
 | Bartos
 |-
 | [[Bardejov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Bartfeld
 | Bártfa
 |-
 | [[Baška (Slovensko)|Baška]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Baschka
 | Baska
 |-
 | [[Baškovce (Okraj Humenné)|Baškovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Felsőbaskócz
 |-
 | [[Baškovce (Okraj Sobrance)|Baškovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Alsóbaskócz
 |-
 | [[Bašovce]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 | Bassócz
 |-
 | [[Batizovce]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Batzdorf in der Zips
 | Bazitfalva
 |-
 | [[Bátorová]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Bátorfalu
 |-
 | [[Bátka]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Bátka
 |-
 | [[Bátorove Kosihy]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Bátorkeszi
 |-
 | [[Bátovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Frauenmarkt
 | Bát
 |-
 | [[Beharovce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Bechersdorf
 | Beharócz
 |-
 | [[Beckov (obec)|Beckov]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 | Beczkó
 |-
 | [[Becherov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Biharó
 |-
 | [[Belá (Okraj Nové Zámky)|Belá]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Béla
 |-
 | [[Belá (Okraj Žilina)|Belá]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Bella
 |-
 | [[Belá - Dulice]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Turóczbéla - Gyulafalva
 |-
 | [[Belá nad Cirochou]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Czirókabéla
 |-
 | [[Beladice]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 | Bélád
 |-
 | [[Belejovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Belejőcz
 |-
 | [[Belín]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Bellény
 |-
 | [[Belina (obec)|Belina]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Bein
 | Béna
 |-
 | [[Belince]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Bellinz
 | Belincz
 |-
 | [[Bellova Ves]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 | Bélvata
 |-
 | [[Beloveža]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Belloweesche
 | Bélavésze
 |-
 | [[Beluj]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Béld
 |-
 | [[Beluša]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Bellusch
 | Bellus
 |-
 | [[Belža]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Bölzse
 |-
 | [[Beniakovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Benyék
 |-
 | [[Benice]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Benefalva
 |-
 | [[Benkovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Benkőfalva
 |-
 | [[Beňadiková]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Sankt Benedikt in der Liptau
 | Benedekfalu
 |-
 | [[Beňadikovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Benedekvágása
 |-
 | [[Beňadovo]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Benedikó
 |-
 | [[Beňatina]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Vadászfalva
 |-
 | [[Beňuš]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Beneschau bei Bläsenau
 | Benesháza
 |-
 | [[Bernolákovo]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Landschütz
 | Cseklész
 |-
 | [[Bertotovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Bertholdsdorf
 | Bertót
 |-
 | [[Beša (Okraj Levice)|Beša]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Barsbese
 |-
 | [[Beša (Okraj Michalovce)|Beša]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Bés
 |-
 | [[Bešeňov]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Zsitvabesenyő
 |-
 | [[Bešeňová]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Besenyőfalu
 |-
 | [[Betlanovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Bethelsdorf
 | Betlenfalva
 |-
 | [[Betliar (obec)|Betliar]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Bettler
 | Betlér
 |-
 | [[Bežovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Bező
 |-
 | [[Bidovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Magyarbőd
 |-
 | [[Biel]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Bély
 |-
 | [[Bielovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Ipolybél
 |-
 | [[Biely Kostol]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 | Pozsonyfehéregyház
 |-
 | [[Bijacovce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Bettendorf in der Zips
 | Nagyolsva
 |-
 | [[Bílkove Humence]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Hummenetz
 | Bilka Humenecz
 |-
 | [[Bíňa]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Bein
 | Bény
 |-
 | [[Bíňovce]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 | Binócz
 |-
 | [[Biskupice]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Fülekpüspöki
 |-
 | [[Biskupová]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 | Püspökfalu
 |-
 | [[Bitarová]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Bittersdorf
 | Bittarova
 |-
 | [[Blahová]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 | Rónyapuszta
 |-
 | [[Blatná na Ostrove]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 | Sárosfa
 |-
 | [[Blatná Polianka]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Sárosmező
 |-
 | [[Blatné]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Scharfing
 | Pozsonysárfő
 |-
 | [[Blatné Remety]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Sárosremete
 |-
 | [[Blatné Revištia]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Sárosrőcse
 |-
 | [[Blatnica]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Blatnicza
 |-
 | [[Blažice]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Balogd
 |-
 | [[Blažovce]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Turócbalázsfalva
 |-
 | [[Blesovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Blesowitz, Plesowitz
 | Bel(l)esz
 |-
 | [[Blhovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Balogfalva
 |-
 | [[Bobot]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 | Bobot
 |-
 | [[Bobrov]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Bobró
 |-
 | [[Bobrovček]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Kleinbobrowetz
 | Kisbobrócz
 |-
 | [[Bobrovec (obec)|Bobrovec]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Bobrowetz
 | Nagybobrócz
 |-
 | [[Bobrovník]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Bobrovnik
 |-
 | [[Bočiar]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Bocsárd
 |-
 | [[Bodíky]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 | Nagybodak
 |-
 | [[Bodiná]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 | Bogyina
 |-
 | [[Bodorová]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Bodorfalva
 |-
 | [[Bodovce]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 | Bodonlaka
 |-
 | [[Bodružal]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Rózsadomb
 |-
 | [[Bodza]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Bogya
 |-
 | [[Bodzianske Lúky]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Somody
 |-
 | [[Bogliarka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Boglárka
 |-
 | [[Bohdanovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Garbóczbogdány
 |-
 | [[Bohdanovce nad Trnavou]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Bogdanowitz
 | Bogdány
 |-
 | [[Boheľov]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 | Bögellő
 |-
 | [[Bohunice (Okraj Ilava)|Bohunice]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Bohunitz
 | Bohunicz
 |-
 | [[Bohunice (Okraj Levice)|Bohunice]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Hontbagonya
 |-
 | [[Bohúňovo]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Lekenye
 |-
 | [[Bojná]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 | Bajna
 |-
 | [[Bojnice]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Weinitz
 | Bajmócz
 |-
 | [[Bojničky]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 | Bajmócska
 |-
 | [[Boldog]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Kleinfraukirchen
 | Pozsonyboldogfalva
 |-
 | [[Boleráz]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Frauendorf bei Tyrnau
 | Bélaház
 |-
 | [[Bolešov]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 | Bolesó
 |-
 | [[Boliarov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Bolyár
 |-
 | [[Boľ]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Boly
 |-
 | [[Boľkovce]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Bolyk
 |-
 | [[Borcová]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Borczfalu
 |-
 | [[Borčany]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 | (Kis-/Nagy-)Borcsán
 |-
 | [[Borčice]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Borschitz
 | Borcsicz
 |-
 | [[Borinka]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Ballenstein
 | Pozsonyborostyánkő
 |-
 | [[Borová (Okraj Trnava)|Borová]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Joachimsthal bei Tyrnau
 | Fenyves
 |-
 | [[Borovce]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Borowitz
 | Bori
 |-
 | [[Borský Mikuláš]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Bursanktnikolaus
 | Búrszentmiklós
 |-
 | [[Borský Svätý Jur]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Bursanktpeter
 | Búrszentpéter
 |-
 | [[Borša]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Borsi
 |-
 | [[Bory]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Bori
 |-
 | [[Bošáca]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Böschitz
 | Bossácz
 |-
 | [[Bošany]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 | (Kis-/Nagy-)Bossány
 |-
 | [[Bottovo]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Gernyő puszta
 |-
 | [[Boťany]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Battyán
 |-
 | [[Bôrka]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Barka
 |-
 | [[Bracovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Berettő
 |-
 | [[Branč]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Berencs
 |-
 | [[Branovo]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Kisbaromlak
 |-
 | [[Bratislava]]
 | [[Okraj Bratislava I]]&lt;br /&gt;[[Okraj Bratislava II]]&lt;br /&gt;[[Okraj Bratislava III]]&lt;br /&gt;[[Okraj Bratislava IV]]&lt;br /&gt;[[Okraj Bratislava V]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Pressburg
 | Pozsony
 |-
 | [[Braväcovo]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Bretzau
 | Baraczka
 |-
 | [[Brdárka]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Bredersdorf
 | Berdárka
 |-
 | [[Brehov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Imreg
 |-
 | [[Brehy]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Hochstätten bei Königsberg
 | Magasmart
 |-
 | [[Brekov]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 | Barkó
 |-
 | [[Brestov (Okraj Humenné)|Brestov]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Alsóberek
 |-
 | [[Brestov (Okraj Prešov)|Brestov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Boroszló
 |-
 | [[Brestov nad Laborcom]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Laborczbér
 |-
 | [[Brestovany]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Brestowan
 | (Alsó-/Felső)Szil
 |-
 | [[Brestovec (Okraj Myjava)|Brestovec]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | -
 | -
 |-
 | [[Brestovec (Okraj Komárno)|Brestovec]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Szilas
 |-
 | [[Bretejovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Sárosberettő
 |-
 | [[Bretka]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Beretke
 |-
 | [[Breza (Okraj Námestovo)|Breza]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Breza
 |-
 | [[Brezany]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Brezani
 |-
 | [[Brezina]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Kolbása
 |-
 | [[Breziny]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Klingstolln
 | Zólyomberezna
 |-
 | [[Breznica (Okraj Stropkov)|Breznica]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Nagyberezsnye
 |-
 | [[Breznička (Okraj Poltár)|Breznička]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Bresnitz
 | Ipolyberzencze
 |-
 | [[Breznička (Okraj Stropkov)|Breznička]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Kisberezsnye
 |-
 | [[Brezno]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Bries an der Gran
 | Breznóbánya
 |-
 | [[Brezolupy]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 | Brezolub
 |-
 | [[Brezov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Nyírjes
 |-
 | [[Brezová pod Bradlom]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Birkenhain
 | Brezova
 |-
 | [[Brezovec]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Berezócz
 |-
 | [[Brezovica (Okraj Tvrdošín)|Brezovica]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Brezovicza
 |-
 | [[Brezovica (Okraj Sabinov)|Brezovica]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Bersewitz
 | Berzevicze
 |-
 | [[Brezovička]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Hainburg im Scharosch
 | Hámbor
 |-
 | [[Brezovka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Berezóka
 |-
 | [[Brežany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 | Sárosbuják
 |-
 | [[Brhlovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Brihlowitz
 | Kalnáborfő + Tegzesborfő
 |-
 | [[Brieštie]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Bries
 | Briesztya, Berestyénfalva
 |-
 | [[Brodské]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Protzka
 | Broczkó
 |-
 | [[Brodzany]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Brodian
 | Brogyan
 |-
 | [[Brunovce]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Brunnowitz
 | Brunócz
 |-
 | [[Brusnica (Slovaška)|Brusnica]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Borosnya
 |-
 | [[Brusník]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Borosznok
 |-
 | [[Brusno (obec)|Brusno]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Borosznó
 |-
 | [[Brutovce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Stenzelau
 | Szepesszentlőrincz
 |-
 | [[Bruty]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Barth
 | Bart
 |-
 | [[Brvnište]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 | Brovnyiste
 |-
 | [[Brzotín (Okraj Rožňava)|Brzotín]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Berzéte
 |-
 | [[Buclovany]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Buczló
 |-
 | [[Búč]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Búcs
 |-
 | [[Bučany]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 | Bucsány
 |-
 | [[Budča]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Butsch bei Altsohl
 | Zólyombúcs
 |-
 | [[Budikovany]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Bugyikfala
 |-
 | [[Budimír]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Budamer
 | Budamér
 |-
 | [[Budiná]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Budaszállás
 |-
 | [[Budince]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Budaháza
 |-
 | [[Budiš]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Budisch
 | Budis
 |-
 | [[Budkovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Butka
 |-
 | [[Budmerice]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Pudmeritz
 | Gidrafa
 |-
 | [[Buglovce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Schreibersdorf
 | Göbölfalva
 |-
 | [[Buková]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Buchenbrunn bei Tyrnau
 | Bikszárd
 |-
 | [[Bukovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Nagybukócz
 |-
 | [[Bukovec (Okraj Myjava)|Bukovec]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 | Bukócz
 |-
 | [[Bukovec (Okraj Košice - okolie)|Bukovec]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Buchberg bei Kaschau
 | Idabukócz
 |-
 | [[Bukovina (obec)|Bukovina]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Bukovina
 |-
 | [[Bulhary]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Bolgárom
 |-
 | [[Bunetice]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Bunyita
 |-
 | [[Bunkovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Bunkós
 |-
 | [[Bušince]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Bussa
 |-
 | [[Bušovce]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Bauschendorf
 | Busócz
 |-
 | [[Buzica]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Buzita
 |-
 | [[Buzitka]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Bozita puszta
 |-
 | [[Bystrá (Okraj Brezno)|Bystrá]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Sebesér
 |-
 | [[Bystrá (Okraj Stropkov)|Bystrá]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Hegyeshisztra
 |-
 | [[Bystrany]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Eulenbach in der Zips
 | Ágostháza
 |-
 | [[Bystré]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Tapolybeszterce
 |-
 | [[Bystričany]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 | Bisztricsény
 |-
 | [[Bystrička]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Turóczbeszterce
 |-
 | [[Byšta]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Biste
 |-
 | [[Bytča]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Botsch an der Waag/Kleinbitsch
 | (Nagy-)Bittse
 |-
 | [[Bzenica]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Senitz bei Scharnowitz
 | Szénásfalu
 |-
 | [[Bzenov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Berzenke
 |-
 | [[Bzince pod Javorinou]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 | Botfalva
 |-
 | [[Bziny]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Bezine
 |-
 | [[Bzovík]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Bozók
 |-
 | [[Bzovská Lehôtka]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Bozókszabadi
 |-
 | [[Bžany]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Bodzás
 |}

== C ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Cabaj - Čápor]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Czabaj - Csápor
 |-
 | [[Cabov]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 | Csábócz
 |-
 | [[Cakov]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Czakó
 |-
 | [[Cejkov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | Zecke
 | Czéke
 |-
 | [[Cernina]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Felsőcsernye
 |-
 | [[Cerová]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Konradstein
 | Czerova
 |-
 | [[Cerovo]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Cseri
 |-
 | [[Cestice]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Szeszta
 |-
 | [[Cífer]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Ziffer
 | Czífer
 |-
 | [[Cigeľ]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Ziegel
 | Czigel
 |-
 | [[Cigeľka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 | Czigelka
 |-
 | [[Cigla]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Czigla
 |-
 | [[Cimenná]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 | Címena, Czimenna
 |-
 | [[Cinobaňa]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Frauenberg
 | Szinóbánya
 |}

== Č ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Čabalovce]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Csabaháza
 |-
 | [[Čabiny]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | (Felső-/Alsó-)Csebény
 |-
 | [[Čabradský Vrbovok]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Csábrágvarbóg
 |-
 | [[Čadca]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Tschadsa
 | Csáca
 |-
 | [[Čachtice]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Schächtitz
 | Csejte
 |-
 | [[Čajkov]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Csejkő
 |-
 | [[Čaka (obec)|Čaka]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Cseke
 |-
 | [[Čakajovce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Csekej
 |-
 | [[Čakanovce (Okraj Lučenec)|Čakanovce]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Csákányháza
 |-
 | [[Čakanovce (Okraj Košice - okolie)|Čakanovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Ósvacsákány
 |-
 | [[Čakany]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Knitteldorf
 | Pozsonycsákány
 |-
 | [[Čaklov]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Csáklyó
 |-
 | [[Čalovec]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Megyercs
 |-
 | [[Čamovce]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Csomatelke
 |-
 | [[Čaňa]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Tschaan
 | Hernádcsány
 |-
 | [[Čaradice]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 | Csárad
 |-
 | [[Čáry]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 | Csári
 |-
 | [[Častá]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Schattmannsdorf
 | Cseszte
 |-
 | [[Častkov]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Tschätschowe
 | Császtko
 |-
 | [[Častkovce]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Tschästkowitz
 | Császtkócz
 |-
 | [[Čata (obec)|Čata]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Csata
 |-
 | [[Čataj]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Schattein
 | Csataj
 |-
 | [[Čavoj]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Sauershau
 | Csanajó, Csávoj
 |-
 | [[Čebovce]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Csáb
 |-
 | [[Čečehov]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Zuhogó
 |-
 | [[Čečejovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Schötzdorf
 | Csécs
 |-
 | [[Čechy (Okraj Nové Zámky)|Čechy]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Komáromcsehi
 |-
 | [[Čechynce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Nitracsehi
 |-
 | [[Čekovce]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Csákócz
 |-
 | [[Čeláre]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Csalár
 |-
 | [[Čelkova Lehota]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 | Cselkó Lehota
 |-
 | [[Čelovce (Okraj Veľký Krtíš)|Čelovce]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Csall
 |-
 | [[Čelovce (Okraj Prešov)|Čelovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Cselfalva
 |-
 | [[Čeľadice]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Család
 |-
 | [[Čeľadince]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 | Családka
 |-
 | [[Čeľovce]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Cselej
 |-
 | [[Čenkovce]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 | Csenke
 |-
 | [[Čerenčany]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Cserencsény
 |-
 | [[Čereňany]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Tscherenein
 | Cserenye
 |-
 | [[Čerhov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | Tschergau
 | Csörgő
 |-
 | [[Čerín]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Fanischhain
 | Cserény
 |-
 | [[Čermany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Tschermann
 | Csermend
 |-
 | [[Černík]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Tschörnock
 | Csornok
 |-
 | [[Černina]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Alsócsernye
 |-
 | [[Černochov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Csarnahó
 |-
 | [[Čertižné]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Nagycsertész
 |-
 | [[Červená Voda (Okraj Sabinov)|Červená Voda]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 | Kisszebeni majorság
 |-
 | [[Červenica]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Vörösvágás
 |-
 | [[Červenica pri Sabinove]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Tschernewitz
 | Vörösalma
 |-
 | [[Červeník]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 | Vágvörösvár
 |-
 | [[Červený Hrádok]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 | Barsvörösvár
 |-
 | [[Červený Kameň (Okraj Ilava)|Červený Kameň]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Rothenstein
 | Vöröskő
 |-
 | [[Červený Kláštor]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Rotes Kloster
 | Vöröskolostor
 |-
 | [[Červeňany]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Veres
 |-
 | [[České Brezovo]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Böhmisch-Briesau
 | Csehberek
 |-
 | [[Čičarovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | Tschetscher
 | Csicser
 |-
 | [[Čičava (obec)|Čičava]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Tschitschau
 | Csicsóka
 |-
 | [[Čičmany]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Zimmermannshau
 | Csicsmán
 |-
 | [[Číčov]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Csicsó
 |-
 | [[Čierna (obec)|Čierna]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Ágcsernyő
 |-
 | [[Čierna Lehota (Okraj Bánovce nad Bebravou)|Čierna Lehota]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 | Csernó Lehota, Csernolehota
 |-
 | [[Čierna Lehota (Okraj Rožňava)|Čierna Lehota]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Kleinslawsdorf
 | Szabados
 |-
 | [[Čierna nad Tisou]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | -
 | -
 |-
 | [[Čierna Voda (Okraj Galanta)|Čierna Voda]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Schwarzwasser
 | Feketenyék
 |-
 | [[Čierne]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Cserne
 |-
 | [[Čierne Kľačany]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 | Feketekelecsény
 |-
 | [[Čierne nad Topľou]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Felsőfeketepatak
 |-
 | [[Čierne Pole]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Feketemező
 |-
 | [[Čierny Balog]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Schwarzseifen
 | Feketebalog
 |-
 | [[Čierny Brod]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 | Vízkelet + Hegy
 |-
 | [[Čierny Potok]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Czövekfa puszta
 |-
 | [[Čifáre]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Csiffár
 |-
 | [[Čiližská Radvaň]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Radwans
 | Csilizradvány
 |-
 | [[Čimhová]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Csimhova
 |-
 | [[Čirč]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Csércs
 |-
 | [[Číž]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Csiz
 |-
 | [[Čižatice]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Tizsite
 |-
 | [[Čoltovo]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Csoltó
 |-
 | [[Čremošné]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 | Turóczmeggyes
 |-
 | [[Čučma]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Csucsom
 |-
 | [[Čukalovce]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | Csukaháza
 |}

== D ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Dačov Lom]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Daletice]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Danišovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Diensdorf
 |
 |-
 | [[Dargov (obec)|Dargov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Davidov]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Debraď]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dedačov]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dedina Mládeže]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dedinka]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dedinky]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dechtice]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Degitz
 |
 |-
 | [[Dekýš]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Teckisch
 |
 |-
 | [[Demandice]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Demenditz
 | Deménd
 |-
 | [[Demänovská Dolina]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Schlangenthal
 |
 |-
 | [[Demjata]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Detrík]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Detva]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Dettwa
 |
 |-
 | [[Detvianska Huta]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Glashütten bei Dettwa
 |
 |-
 | [[Devičany]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Frauendorf
 |
 |-
 | [[Devičie]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dežerice]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Descher
 |
 |-
 | [[Diaková]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Diakovce]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |  
 |  Deáki
 |-
 | [[Diviacka Nová Ves]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Diweggneudorf
 |
 |-
 | [[Diviaky nad Nitricou]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Diwegg an der Nitritz
 |
 |-
 | [[Divín]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Divina]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Divinka]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dlhá (Okraj Trnava)|Dlhá]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Langendorf bei Dürrnbach
 |
 |-
 | [[Dlhá nad Kysucou]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dlhá nad Oravou]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dlhá nad Váhom]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Langendorf an der Waag
 |
 |-
 | [[Dlhá Ves]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dlhé Klčovo]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dlhé nad Cirochou]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dlhé Pole]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dlhé Stráže]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Längwarth
 |
 |-
 | [[Dlhoňa]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dlžín]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dobrá]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dobrá Niva (obec)|Dobrá Niva]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Döbring
 |
 |-
 | [[Dobrá Voda (Okraj Trnava)|Dobrá Voda]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dobroč]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Dobrotz
 |
 |-
 | [[Dobrohošť (Okraj Dunajská Streda)|Dobrohošť]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dobroslava (obec)|Dobroslava]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dobšiná]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Dobschau
 |
 |-
 | [[Dohňany]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dojč]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Toytsch
 |
 |-
 | [[Dolinka]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolná Breznica]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Unterbresnitz
 |
 |-
 | [[Dolná Bzová]]
 | 
 | 
 | 
 |
 |-
 | [[Dolná Krupá]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Niederkrombach
 |
 |-
 | [[Dolná Lehota]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolná Mariková]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Untermarikowa
 |
 |-
 | [[Dolná Mičiná]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Niedermitschina
 |
 |-
 | [[Dolná Poruba]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Unterporub
 |
 |-
 | [[Dolná Seč]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dolná Streda]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dolná Strehová]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Unterstriegau
 |
 |-
 | [[Dolná Súča]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Untersutsch
 |
 |-
 | [[Dolná Tižina]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolná Trnávka]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolná Ves]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Schwabendorf bei Kremnitz
 |
 |-
 | [[Dolná Ždaňa]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolné Dubové]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Unterdubowan
 |
 |-
 | [[Dolné Kočkovce]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolné Lefantovce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Elefant
 |
 |-
 | [[Dolné Lovčice]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolné Mladonice]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Niedermladonitz
 |
 |-
 | [[Dolné Naštice]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Unternastitz 
 |
 |-
 | [[Dolné Obdokovce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dolné Orešany]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Unternußdorf
 |
 |-
 | [[Dolné Otrokovce]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Unterottrokowitz
 |
 |-
 | [[Dolné Plachtince]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolné Saliby]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dolné Semerovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |  Alsószemeréd
 |-
 | [[Dolné Srnie]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolné Strháre]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Niederstracherau
 | Alsóesztergály
 |-
 | [[Dolné Trhovište]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dolné Vestenice]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Niederwestenitz
 |
 |-
 | [[Dolné Zahorany]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolné Zelenice]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dolný Badín]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolný Bar]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dolný Harmanec]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Niederherm
 |
 |-
 | [[Dolný Hričov]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Niederhritschau
 |
 |-
 | [[Dolný Chotár]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dolný Kalník]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolný Kubín]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Unterkubin
 |
 |-
 | [[Dolný Lieskov]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolný Lopašov]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolný Ohaj]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dolný Pial]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dolný Štál]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Ischthal
 |
 |-
 | [[Dolný Vadičov]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Doľany (Okraj Pezinok)|Doľany]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Ottenthal
 |
 |-
 | [[Doľany (Okraj Levoča)|Doľany]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kontschan
 |
 |-
 | [[Domadice]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Domaníky]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Doming
 |
 |-
 | [[Domaniža]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Domaňovce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Domensdorf
 |
 |-
 | [[Donovaly]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Drábsko]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Drahňov]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Drahovce]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Drahowitz
 |
 |-
 | [[Dravce (obec)|Dravce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Drautz
 |
 |-
 | [[Dražice]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dražkovce]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Andreasjoseph
 |
 |-
 | [[Drážovce]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Drienčany]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Drienica]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Drienov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Drienovec]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Drienovo]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Drienovská Nová Ves]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Drietoma]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Drnava]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Dernau
 |
 |-
 | [[Drňa]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Družstevná pri Hornáde]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Drženice]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Držkovce]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Derschkowitz bei Eltsch
 |
 |-
 | [[Dubinné]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dubnica nad Váhom]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Dubnitz an der Waag
 |
 |-
 | [[Dubnička (obec)|Dubnička]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dubník]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dubno]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dubodiel]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dubová (Okraj Pezinok)|Dubová]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Wernersdorf
 |
 |-
 | [[Dubová (Okraj Svidník)|Dubová]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dubovany]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dubovce (Okraj Skalica)|Dubovce]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dubové (Okraj Turčianske Teplice)|Dubové]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dubové (Okraj Zvolen)|Dubové]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Dauben
 |
 |-
 | [[Dubovec]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dubovica]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dúbrava (Okraj Liptovský Mikuláš)|Dúbrava]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dúbrava (Okraj Levoča)|Dúbrava]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dúbrava (Okraj Snina)|Dúbrava]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dúbravica]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dúbravka (Okraj Michalovce)|Dúbravka]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dúbravy]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ducové]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Dutzau
 |
 |-
 | [[Dudince]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Gyűgy
 |-
 | [[Dukovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dulov]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dulova Ves]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dulovce]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Neudalla
 |
 |-
 | [[Dulovo]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dunajská Lužná]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Mischdorf
 |
 |-
 | [[Dunajov]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dunajská Streda]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Niedermarkt
 | Dunaszerdahely
 |-
 | [[Dunajský Klátov]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Duplín]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dvorany nad Nitrou]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dvorec]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dvorianky]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dvorníky]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dvorníky - Včeláre]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dvory nad Žitavou]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |}

== Ď ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Ďačov]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ďanová]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ďapalovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ďubákovo]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ďurčiná]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ďurďoš]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ďurďošík]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Sankt Georgen
 |
 |-
 | [[Ďurďové]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ďurkov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ďurková]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ďurkovce]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |}

== E ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Egreš (obec)|Egreš]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |}

== F ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Fačkov]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Fatschenau
 |
 |-
 | [[Falkušovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Farná]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Pfaffendorf bei Seldin
 |
 |-
 | [[Fekišovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Figa (Okraj Rimavská Sobota)|Figa]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Fijaš]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Fiľakovo]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Fülleck
 |
 |-
 | [[Fiľakovské Kováče]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Fintice]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Folkušová]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Forbasy]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Forbs
 |
 |-
 | [[Frička]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Fritsch
 |
 |-
 | [[Fričkovce]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Fritschhau
 |
 |-
 | [[Fričovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Friedrichsdorf im Scharosch
 |
 |-
 | [[Fulianka]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |}

== G ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Gabčíkovo]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Bösch
 | Bős
 |-
 | [[Gaboltov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gajary]] 
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Gayring
 |
 |-
 | [[Galanta]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Gallandau
 | Galánta
 |-
 | [[Galovany]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Gallendorf
 |
 |-
 | [[Gánovce]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Gansdorf
 |
 |-
 | [[Gáň]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Gbelce]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 | Köbölkút
 |-
 | [[Gbely]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Eggbell
 |
 |-
 | [[Gbeľany]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Geča]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gelnica]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košický kraj]]
 | Göllnitz in der Zips
 | Gölnicbánya
 |-
 | [[Gemer (obec)|Gemer]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Gemersburg, Gömmersburg
 |
 |-
 | [[Gemerček]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gemerská Hôrka]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Gömörhorka
 |-
 | [[Gemerská Panica]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gemerská Poloma]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gemerská Ves]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Gemersdorf, Gömmersdorf
 |
 |-
 | [[Gemerské Dechtáre]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gemerské Michalovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gemerské Teplice]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gemerský Jablonec]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gemerský Sad]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Geraltov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Gerald bei Raßlawitz
 |
 |-
 | [[Gerlachov (Okraj Bardejov)|Gerlachov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Gerlsdorf im Scharosch
 |
 |-
 | [[Gerlachov (Okraj Poprad)|Gerlachov]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Gerlsdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Giglovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Giraltovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Gerald
 |
 |-
 | [[Girovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Glabušovce]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gočaltovo]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Goldshof
 |
 |-
 | [[Gočovo]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Golianovo]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Gortva]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gôtovany]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Granč - Petrovce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Grantsch-Petersdorf
 | Garancpetróc
 |-
 | [[Gregorova Vieska]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gregorovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Gribov]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Gruzovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Gyňov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |}

== H ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Habovka]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Habura]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hačava]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Háj (Okraj Turčianske Teplice)|Háj]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Häu
 | Turóczliget
 |-
 | [[Háj (Okraj Košice - okolie)|Háj]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hajná Nová Ves]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hajnáčka]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Gatschnitz
 |
 |-
 | [[Hájske]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hajtovka]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Heitingsau
 |
 |-
 | [[Haláčovce]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Halič (obec)|Halič]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Gaatsch
 |
 |-
 | [[Haligovce]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Helbingsaus
 |
 |-
 | [[Haluzice]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hamuliakovo]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Gutern
 |
 |-
 | [[Handlová]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Kri(c)kerhau / Kriegerhau
 |
 |-
 | [[Hanigovce]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Hönigsdorf
 |
 |-
 | [[Haniska (Okraj  Prešov)|Haniska]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Haniska (Okraj Košice - okolie)|Haniska]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Hansdorf bei Kaschau
 |
 |-
 | [[Hanková]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Henkendorf bei Dobschau
 |
 |-
 | [[Hankovce (Okraj Bardejov)|Hankovce]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Hinzendorf im Scharosch
 |
 |-
 | [[Hankovce (Okraj Humenné)|Hankovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hanušovce nad Topľou]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Hansdorf an der Töpl
 |
 |-
 | [[Harakovce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Harrachsdorf
 |
 |-
 | [[Harhaj]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Harichovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Palmsdorf
 |
 |-
 | [[Harmanec]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Herm
 |
 |-
 | [[Hatalov]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hatné]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Havaj (obec)|Havaj]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Havka]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Höfchen in der Zips
 |
 |-
 | [[Havranec]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hažín]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | Haschin
 |
 |-
 | [[Hažín nad Cirochou]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hažlín]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Hassling
 |
 |-
 | [[Helcmanovce]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košický kraj]]
 | Hansdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Heľpa]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Helpach
 |
 |-
 | [[Henckovce]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Hinzendorf bei Rosenau
 |
 |-
 | [[Henclová]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hencovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Hinzendorf bei Fröhnel
 |
 |-
 | [[Hendrichovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Heinrichsdorf im Scharosch
 |
 |-
 | [[Herľany]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Herlein, Bad Rank
 |
 |-
 | [[Hermanovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Hermannsdorf bei Jaronitz
 |
 |-
 | [[Hermanovce nad Topľou]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Hermannsdorf an der Töpl
 |
 |-
 | [[Hertník]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Herrknecht
 |
 |-
 | [[Hervartov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Herbertsdorf
 |
 |-
 | [[Hiadeľ]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Heidel
 |
 |-
 | [[Hincovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Hinzendorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Hladovka]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hlboké]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hliník nad Hronom]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Limbach an der Gran
 |
 |-
 | [[Hlinné]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hlivištia]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hlohovec]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Freistadtl alebo Freistadt an der Waag
 | Galgóc
 |-
 | [[Hniezdne]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kniesen
 |
 |-
 | [[Hnilčík]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Kleineisenbach
 |
 |-
 | [[Hnilec]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Großeisenbach
 |
 |-
 | [[Hnojné]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hnúšťa]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Nusten
 |
 |-
 | [[Hodejov]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Großgeis
 |
 |-
 | [[Hodejovec]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Kleingeis
 |
 |-
 | [[Hodkovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hodruša - Hámre]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Kerling - Hämmern
 |
 |-
 | [[Hokovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Holčíkovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Holiare]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Holice]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Holíč]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Weißkirchen an der March
 |
 |-
 | [[Holiša]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Holumnica]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Hollomitz
 |
 |-
 | [[Honce]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Gerlsdorf
 |
 |-
 | [[Hontianska Vrbica]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hontianske Moravce]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Morawitz
 |
 |-
 | [[Hontianske Nemce]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Baierndorf
 |
 |-
 | [[Hontianske Tesáre]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hontianske Trsťany]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horná Breznica]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Oberbresnitz
 |
 |-
 | [[Horná Bzová]]
 | 
 | 
 | 
 |
 |-
 | [[Horná Kráľová]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horná Krupá]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Oberkrompach
 |
 |-
 | [[Horná Lehota (Okraj Dolný Kubín)|Horná Lehota]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horná Lehota (Okraj Brezno)|Horná Lehota]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horná Mariková]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Obermarikowa
 |
 |-
 | [[Horná Mičiná]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Obermitschina
 |
 |-
 | [[Horná Poruba]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Oberporub
 |
 |-
 | [[Horná Potôň]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horná Seč]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horná Streda]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horná Strehová]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Oberstriegau
 |
 |-
 | [[Horná Súča]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Obersutsch
 |
 |-
 | [[Horná Štubňa]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Oberstuben
 |
 |-
 | [[Horná Ves (Okraj Prievidza)|Horná Ves]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Windischdorf bei Priwitz
 |
 |-
 | [[Horná Ves (Okraj Žiar nad Hronom)|Horná Ves]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horná Ždaňa]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horné Dubové]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Oberdubowan
 |
 |-
 | [[Horné Hámre]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Oberhammer
 |
 |-
 | [[Horné Chlebany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Oberhelbing
 |
 |-
 | [[Horné Lefantovce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Elefant
 |
 |-
 | [[Horné Mladonice]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Obermladonitz
 |
 |-
 | [[Horné Mýto]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horné Naštice]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Obernastitz
 |
 |-
 | [[Horné Obdokovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horné Orešany]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Obernußdorf
 |
 |-
 | [[Horné Otrokovce]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Oberottrokowitz
 |
 |-
 | [[Horné Plachtince]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horné Pršany]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Sonntagsgrund
 |
 |-
 | [[Horné Saliby]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horné Semerovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horné Srnie]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horné Strháre]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Oberstracherau 
 | Felsőesztergály
 |-
 | [[Horné Štitáre]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horné Trhovište]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horné Turovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Oberthur
 |
 |-
 | [[Horné Vestenice]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Oberwestenitz
 |
 |-
 | [[Horné Zahorany]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horné Zelenice]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horný Badín]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horný Bar]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horný Hričov]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Oberhritschau
 |
 |-
 | [[Horný Kalník]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horný Lieskov]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horný Pial]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horný Tisovník]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horný Vadičov]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horňa]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horňany]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Hornian
 |
 |-
 | [[Horovce (Okraj Púchov)|Horovce]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horovce (Okraj Michalovce)|Horovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | Horr
 |
 |-
 | [[Hoste (Okraj Galanta)|Hoste]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Gest
 | Gezt
 |-
 | [[Hostice]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Göstitz an der Rimau
 |
 |-
 | [[Hostie]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hostišovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Gestesch
 |
 |-
 | [[Hostovice]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hosťová]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hosťovce (Okraj Zlaté Moravce)|Hosťovce]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hosťovce (Okraj Košice - okolie)|Hosťovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Gesstitz
 |
 |-
 | [[Hozelec]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Hohesalz
 |
 |-
 | [[Hôrka]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Nickelsdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Hôrka nad Váhom]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hôrky]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrabičov]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Deutschhrabischhof
 |
 |-
 | [[Hrabkov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hrabová Roztoka]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hrabovčík]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hrabovec]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrabovec nad Laborcom]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hrabské]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Grabau
 |
 |-
 | [[Hrabušice]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Kalbsdorf
 |
 |-
 | [[Hradisko (obec)|Hradisko]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kuntshöfchen
 |
 |-
 | [[Hradište (Okraj Partizánske)|Hradište]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hradište (Okraj Poltár)|Hradište]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hradište pod Vrátnom]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hrádok]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrachovište]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrachovo]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hraničné]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Grenzdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Hranovnica]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Grenzburg in der Zips
 |
 |-
 | [[Hraň]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrašné]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrašovík]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Raasfelde
 |
 |-
 | [[Hrčeľ]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | Gertschel
 |
 |-
 | [[Hrhov]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hriadky]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hričovské Podhradie]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hriňová]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Hrinau
 |
 |-
 | [[Hrišovce]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košický kraj]]
 | Herisdorf
 |
 |-
 | [[Hrkovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hrlica]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Gerlitz
 |
 |-
 | [[Hrnčiarovce nad Parnou]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrnčiarska Ves]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrnčiarske Zalužany]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrochoť]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hromoš]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Gromosch
 |
 |-
 | [[Hronec]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hronovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hronsek (obec)|Hronsek]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Granseck
 |
 |-
 | [[Hronská Breznica]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Bresnitz an der Gran
 |
 |-
 | [[Hronská Dúbrava]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hronské Kľačany]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hronské Kosihy]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hronský Beňadik]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Sankt Benedikt
 |
 |-
 | [[Hrubá Borša]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hruboňovo]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hrubov]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hrubý Šúr]] 
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hrušov (Okraj Veľký Krtíš)|Hrušov]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrušov (Okraj Rožňava)|Hrušov]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrušovany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrušovo]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hruštín]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hubice]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hubina]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hubošovce]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hubová]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hubovo]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hucín]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hudcovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hul]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Humenné]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Homenau
 |
 |-
 | [[Huncovce]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Hundsdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Hunkovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hurbanova Ves]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hurbanovo]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Altdalla
 |
 |-
 | [[Husák (Okraj Sobrance)|Husák]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Husiná]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hutka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Huty]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hviezdoslavov]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Gnadendorf bei Sommerein
 |
 |-
 | [[Hvozdnica]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hybe]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Geib
 |
 |-
 | [[Hýľov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |}

== CH ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Chanava]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chlebnice]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chlmec]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Chľaba]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Chmeľnica]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Hopfengarten in der Zips
 |
 |-
 | [[Chmeľov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kreuz
 | Komlóskeresztes
 |-
 | [[Chmeľová]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 | Komlóspatak
 |-
 | [[Chmeľovec]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Komlisch
 | Tapolykomlós
 |-
 | [[Chminianska Nová Ves]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Chminianske Jakubovany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Deutschjakobsdorf
 |
 |-
 | [[Chmiňany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Choča]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chocholná - Velčice]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Choňkovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chorvátsky Grob]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Kroatisch-Eisgrub
 |
 |-
 | [[Chorváty]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chotča]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Chotín]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Chrabrany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chrámec]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chrastince]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chrastné]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chrasť nad Hornádom]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Grast
 |
 |-
 | [[Chrenovec - Brusno]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chropov]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Kropow
 |
 |-
 | [[Chrťany]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chtelnica]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chudá Lehota]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chvalová]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chvojnica (Okraj Myjava)|Chvojnica]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chvojnica (Okraj Prievidza)|Chvojnica]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Fundstolln
 |
 |-
 | [[Chynorany]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chyžné]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |}

== I ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Igram]] 
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ihľany]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Nadel
 |
 |-
 | [[Ihráč]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Ludwigschacht
 |
 |-
 | [[Ilava]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Eulau im Waagtal
 |
 |-
 | [[Iliašovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Sperndorf
 |
 |-
 | [[Ilija]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Sankt Egidien bei Schemnitz
 |
 |-
 | [[Imeľ]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Inovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Iňa]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Iňačovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ipeľské Predmostie]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Sankt Hedwig
 |
 |-
 | [[Ipeľské Úľany]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ipeľský Sokolec]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Istebné]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ivachnová]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ivančiná]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ivanice]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ivanka pri Dunaji]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Iwanka an der Donau
 |
 |-
 | [[Ivanka pri Nitre]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Iwanka bei Neutra
 |
 |-
 | [[Ivanovce]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Iwan, Iwanowetz
 |
 |-
 | [[Iža]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ižipovce]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ižkovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |}

== J ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Jablonec]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jablonica]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Jablonitz
 |
 |-
 | [[Jablonka (Okraj Myjava)|Jablonka]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jablonov]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Apfelsdorf
 |
 |-
 | [[Jablonov nad Turňou]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jablonové (Okraj Malacky)|Jablonové]] 
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Apfelsbach
 |
 |-
 | [[Jablonové (Okraj Bytča)|Jablonové]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jabloň (obec)|Jabloň]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jabloňovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jacovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jahodná (Okraj Dunajská Streda)|Jahodná]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jaklovce]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košický kraj]]
 | Jeckelsdorf
 |
 |-
 | [[Jakovany]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jakubany]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Jakobsau
 |
 |-
 | [[Jakubov]] 
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Jakobsdorf
 |
 |-
 | [[Jakubova Voľa]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jakubovany (Okraj Liptovský Mikuláš)|Jakubovany]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jakubovany (Okraj Sabinov)|Jakubovany]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Ungarischjakobsdorf
 |
 |-
 | [[Jakušovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jalová]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jalovec (Okraj Prievidza)|Jalovec]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jalovec (Okraj Liptovský Mikuláš)|Jalovec]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jalšové]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jalšovík]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jamník (Okraj Liptovský Mikuláš)|Jamník]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jamník (Okraj Spišská Nová Ves)|Jamník]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Jemmnik
 |
 |-
 | [[Janice]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Janík]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Janíky]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jankovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Janov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Janova Lehota]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Drechslerhau
 |
 |-
 | [[Janovce]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jánovce (Okraj Galanta)|Jánovce]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jánovce (Okraj Poprad)|Jánovce]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Johannisdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Janovík]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jarabá]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Briegarten
 |
 |-
 | [[Jarabina (Okraj Stará Ľubovňa)|Jarabina]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Girm
 |
 |-
 | [[Jarok (Okraj Nitra)|Jarok]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jarovnice]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Jaronitz
 |
 |-
 | [[Jasenica (Okraj Považská Bystrica)|Jasenica]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jasenie]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jasenov (Okraj Humenné)|Jasenov]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jasenov (Okraj Sobrance)|Jasenov]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jasenová]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jasenovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jasenové]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jasenovo]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Käserhau
 |
 |-
 | [[Jaslovské Bohunice]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jasov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Jossau
 |
 |-
 | [[Jasová]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jastrabá]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Gastrub
 |
 |-
 | [[Jastrabie nad Topľou]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Jestreb an der Töpl
 | Tapolybánya
 |-
 | [[Jastrabie pri Michalovciach]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | Jesstreb
 | Alsókanya
 |-
 | [[Jatov]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Javorina (vojenský obvod)]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kniebeuger
 |
 |-
 | [[Jazernica]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jedlinka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jedľové Kostoľany]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jelenec]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jelka (Slovaška)|Jelka]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jelšava]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Eltsch
 |
 |-
 | [[Jelšovce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jelšovec]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jenkovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jesenské (Okraj Levice)|Jesenské]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jesenské (Okraj Rimavská Sobota)|Jesenské]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jestice]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ješkova Ves]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jezersko, Slovaška|Jezersko]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Seedorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Jovice]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jovsa]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jur nad Hronom]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jurkova Voľa]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jurová]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Gerschika
 |
 |-
 | [[Jurské]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Sankt Girgen
 |
 |-
 | [[Juskova Voľa]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Josephsthal bei Fröhnel
 |
 |}

== K ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Kačanov]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kajal]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kalameny]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kalinkovo]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Semethdorf
 |
 |-
 | [[Kalinov (Okraj Medzilaborce)|Kalinov]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kalinovo]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Kalnau
 | Kálnó
 |-
 | [[Kalná nad Hronom]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kalná Roztoka]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kálnica]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kalnište]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kalnischt
 |
 |-
 | [[Kalonda]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kalša]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kaloša]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kaluža]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[KaľaMestová]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Kallmannsdorf
 |
 |-
 | [[Kaľava]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Karlsdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Kamanová]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kamenec pod Vtáčnikom]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Kamenetz
 |
 |-
 | [[Kamenica]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kamenica nad Cirochou]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kamenica nad Hronom]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Koweschd
 |
 |-
 | [[Kameničany]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kameničná (Okraj Komárno)|Kameničná]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kamenín]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kamenná Poruba (Okraj Žilina)|Kamenná Poruba]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kamenná Poruba (Okraj Vranov nad Topľou)|Kamenná Poruba]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kamenné Kosihy]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kamenný Most]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kameňany]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Stein, Köwe
 | Kövi
 |-
 | [[Kamienka (Okraj Humenné)|Kamienka]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kamienka (Okraj Stará Ľubovňa)|Kamienka]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Steindorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Kanianka]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Genkingen
 |
 |-
 | [[Kapišová]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kaplna]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Kappeln bei Ziffer
 |
 |-
 | [[Kapušany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kapp
 |
 |-
 | [[Kapušianske Kľačany]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Karlová]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Karná]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kašov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kátlovce]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kátov]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kazimír]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | Kasimir
 | (Nagy-/Kis-)Kázmér
 |-
 | [[Kecerovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kecerovský Lipovec]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kečkovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kečovo]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Götsche
 |
 |-
 | [[Kechnec]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Deutschkech
 |
 |-
 | [[Kendice]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kenzitz
 |
 |-
 | [[Kesovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Keť]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kežmarok]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Käsmark
 | Késmárk
 |-
 | [[Kiarov]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kladzany]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Klatschan
 |
 |-
 | [[Klasov]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kláštor pod Znievom]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Kloster am Kühhorn
 |
 |-
 | [[Klátova Nová Ves]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Klčov]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Koltschau
 |
 |-
 | [[Klenov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Klenová]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Klenovec]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kleňany]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Kleinen
 |
 |-
 | [[Klieština]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Klin (Okraj Námestovo)|Klin]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Klin nad Bodrogom]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Klížska Nemá]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Klokoč]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Klokočov (Okraj Čadca)|Klokočov]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Klokočov (Okraj Michalovce)|Klokočov]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Klubina]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kluknava]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košický kraj]]
 | Kluckenau
 |
 |-
 | [[Kľačany]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kľače]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kľačno]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Gaidel
 |
 |-
 | [[Kľak]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Kleck
 |
 |-
 | [[Kľúčovec]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kľušov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kluschdorf
 |
 |-
 | [[Kmeťovo]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kobeliarovo]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Schwarzseifen bei Dobschau
 |
 |-
 | [[Kobylnice]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kobyly]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Koberdorf
 |
 |-
 | [[Koceľovce]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Getzelsdorf
 |
 |-
 | [[Kociha]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kocurany]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Kotzur
 |
 |-
 | [[Kočín - Lančár]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kočovce]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kochanovce (Okraj Bardejov)|Kochanovce]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kochanovce (Okraj Humenné)|Kochanovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kojatice]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kojšov]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košický kraj]]
 | Kochseifen
 |
 |-
 | [[Kokava nad Rimavicou]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Kockau
 |
 |-
 | [[Kokošovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kobersdorf
 |
 |-
 | [[Kokšov - Bakša]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Kaxau - Bakscha
 | Koksóbaksa
 |-
 | [[Kolačkov]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Klautsch
 |
 |-
 | [[Kolačno]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Koláre]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kolárovice]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kolárovo]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kolbasov]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kolbovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kolibabovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kolinovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Kohldorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Kolíňany]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kolonica]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kolta]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Komárany]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Komárno]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Komorn
 | Révkomárom
 |-
 | [[Komárov (Okraj Bardejov)|Komárov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Komorau
 |
 |-
 | [[Komárovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Komjatice]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Komjatná]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Komoča]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Koniarovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Sommerdorf
 |
 |-
 | [[Konrádovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Konská (Okraj Liptovský Mikuláš)|Konská]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Konská (Okraj Žilina)|Konská]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Rossdorf
 |
 |-
 | [[Koňuš]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kopčany (obec)|Kopčany]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Goppschan
 |
 |-
 | [[Kopernica]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Deutschlitta bei Kremnitz
 |
 |-
 | [[Koplotovce]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Kopplotz
 |
 |-
 | [[Koprivnica, Slovaška|Koprivnica]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Deutschlitta im Scharosch
 |
 |-
 | [[Kordíky]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Korejovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Korňa]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Koromľa]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Korunková]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kronberg
 |
 |-
 | [[Korytárky]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Korytné]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Koritnau
 |
 |-
 | [[Kosihovce]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Kesselholz
 |
 |-
 | [[Kosihy nad Ipľom]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kosorín]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kostolec]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kostolište]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Kirchenplatz
 |
 |-
 | [[Kostolná pri Dunaji]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Gostlän
 |
 |-
 | [[Kostolná Ves]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kostolná - Záriečie]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Kostel bei Trentschin
 |
 |-
 | [[Kostolné]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Kesseldorf bei Miawa
 |
 |-
 | [[Kostolné Kračany]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kostoľany pod Tribečom]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Koš]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Andreasdorf im Neutratal
 |
 |-
 | [[Košariská]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Košarovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Košeca]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Koschitz im Waagtal
 |
 |-
 | [[Košecké Podhradie]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Podrag
 |
 |-
 | [[Košice]]
 | [[Okraj Košice I]]&lt;br /&gt;[[Okraj Košice II]]&lt;br /&gt;[[Okraj Košice III]]&lt;br /&gt;[[Okraj Košice IV]]
 | [[Košický kraj]]
 | Kaschau
 | Kassa
 |-
 | [[Košická Belá]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Hansdorf bei Jeckelsdorf
 |
 |-
 | [[Košická Polianka]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Košické Oľšany]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Košický Klečenov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Koškovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Košolná]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Kesselsdorf bei Dürrnbach
 |
 |-
 | [[Košúty]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Košťany nad Turcom]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kotešová]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kotmanová]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kotrčiná Lúčka]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kováčová (Okraj Zvolen)|Kováčová]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Kowatschau
 |
 |-
 | [[Kováčová (Okraj Rožňava)|Kováčová]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kováčovce]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Koválov]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Kowalau
 |
 |-
 | [[Koválovec]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kovarce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Kowaritz
 |
 |-
 | [[Kozárovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kozelník]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Koselnik
 |
 |-
 | [[Kozí Vrbovok]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Werbock, Kotschwerbock
 | Kecskevarbók
 |-
 | [[Kožany]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kožuchov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kožuchovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kračúnovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Krahule]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Blaufuß
 |
 |-
 | [[Krajná Bystrá]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Krajná Poľana]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Krajná Porúbka]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Krajné]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krajné Čierno]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Tscharno in der Krein, Krajna-Tscharno
 | Végcsarnó
 |-
 | [[Krakovany]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Králiky]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kráľ (Okraj Rimavská Sobota)|Kráľ]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kráľov Brod]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kráľova Lehota]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Kaiserlich-Eisenhammer
 |
 |-
 | [[Kráľová nad Váhom]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Waagkönigsdorf
 |
 |-
 | [[Kráľová pri Senci]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Königsdorf bei Wartberg
 |
 |-
 | [[Kraľovany]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kráľovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kráľovce - Krnišov]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kráľovičove Kračany]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kráľovský Chlmec]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | Helmenz, Helmentz
 | Királyhelmecz
 |-
 | [[Kraskovo]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krásna Lúka]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Schönwies im Scharosch
 |
 |-
 | [[Krásna Ves]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krásno]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krásno nad Kysucou]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krásnohorská Dlhá Lúka]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krásnohorské Podhradie]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Kraßnohorska
 |
 |-
 | [[Krásnovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krásny Brod]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Krasňany (Okraj Žilina)|Krasňany]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kravany (Okraj Poprad)|Kravany]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kuhschwanz
 |
 |-
 | [[Kravany (Okraj Trebišov)|Kravany]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kravany nad Dunajom]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Krčava]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kremná]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Krembach
 |
 |-
 | [[Kremnica]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Kremnitz
 |
 |-
 | [[Kremnické Bane]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Johannisberg bei Kremnitz
 |
 |-
 | [[Kristy]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krišľovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Krišovská Liesková]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krivá]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krivany]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kriváň (obec)|Kriváň]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Bergmünnich
 |
 |-
 | [[Krivé]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krivoklát]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krivosúd - Bodovka]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Kriwosud
 |
 |-
 | [[Kríže]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krížová Ves]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kreuz in der Zips
 |
 |-
 | [[Krížovany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Križovany nad Dudváhom]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krná]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krnča]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krokava]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krompachy]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Krompach
 |
 |-
 | [[Krpeľany]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krškany]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Krtovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kručov]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Krupina]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Karpfen
 |
 |-
 | [[Krušetnica]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krušinec]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Krušovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kružlov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kružlová]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kružná]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kružno]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kšinná]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Kschinna
 |
 |-
 | [[Kubáňovo]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kučín (Okraj Bardejov)|Kučín]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kučín (Okraj Vranov nad Topľou)|Kučín]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kuchyňa]] 
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Kuchel
 |
 |-
 | [[Kuklov]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Kugelhof
 |
 |-
 | [[Kuková]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kukučínov]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kunerad]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kunešov]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Küneschhau
 |
 |-
 | [[Kunova Teplica]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kuraľany]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kurima]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kurimany]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kirn in der Zips
 |
 |-
 | [[Kurimka]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kurov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kusín]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kútniky]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kúty]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Schwarzenfeld oder Kutti
 |
 |-
 | [[Kuzmice (Okraj Topoľčany)|Kuzmice]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kuzmice (Okraj Trebišov)|Kuzmice]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kvačany (Okraj Liptovský Mikuláš)|Kvačany]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kvačany (Okraj Prešov)|Kvačany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kvakovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kvašov]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kvetoslavov]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Austern
 |
 |-
 | [[Kyjatice]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kyjov]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kynceľová]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kysak]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kyselica]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kysta]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Kischützneustadt
 |
 |-
 | [[Kysucký Lieskovec]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |}

== L ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Láb]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 |  Laab
 |
 |-
 | [[Lackov]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lacková]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Latzenseifen
 |
 |-
 | [[Lada (Okraj Prešov)|Lada]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ladce]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ladice]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Laditz
 |
 |-
 | [[Ladmovce]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ladomerská Vieska]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ladomirov]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ladomirová]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ladzany]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lakšárska Nová Ves]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Lackscharneudorf
 |
 |-
 | [[Lascov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Laskár]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lastomír]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lastovce]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Laškovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Látky]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lazany]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Losen
 |
 |-
 | [[Lazisko]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lazy pod Makytou]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lažany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lednica]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Lednitz
 |
 |-
 | [[Lednické Rovne]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Lednitzrowne
 |
 |-
 | [[Legnava]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Legenau
 |
 |-
 | [[Lehnice]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Legendorf
 |
 |-
 | [[Lehota]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lehota nad Rimavicou]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lehota pod Vtáčnikom]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Montagmarkt
 |
 |-
 | [[Lehôtka]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lehôtka pod Brehmi]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Burgloß
 |
 |-
 | [[Lechnica]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Lechnitz in der Zips
 |
 |-
 | [[Lekárovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Leles]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Leľa]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lemešany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Lemesch
 |
 |-
 | [[Lenartov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lenartovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lendak]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Landeck in der Zips
 |
 |-
 | [[Lenka (Okraj Rimavská Sobota)|Lenka]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lentvora]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Leopoldov]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Leopoldstadt
 |
 |-
 | [[Lesenice]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lesíček]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lesné]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lesnica]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Neuschwaben
 |
 |-
 | [[Leštiny]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lešť (vojenský obvod)]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Letanovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Ladendorf
 |
 |-
 | [[Letničie]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Lettnitz
 |
 |-
 | [[Leváre]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Levice]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Lewenz
 | Léva
 |-
 | [[Levkuška]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Levoča]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Leutschau
 | Lőcse
 |-
 | [[Ležiachov]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Leschichau
 |
 |-
 | [[Libichava]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Licince]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ličartovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Litschert
 |
 |-
 | [[Liesek]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lieskovany]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Haseldorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Lieskovec (Okraj Zvolen)|Lieskovec]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lieskovec (Okraj Humenné)|Lieskovec]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Liešno]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liešťany]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lietava]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Littau
 |
 |-
 | [[Lietavská Lúčka]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lietavská Svinná - Babkov]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Likavka]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Limbach]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lipany (Okraj Sabinov)|Lipany]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Siebenlinden
 |
 |-
 | [[Lipník]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lipníky]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lipová (Okraj Nové Zámky)|Lipová]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lipová (Okraj Bardejov)|Lipová]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Lipowa im Scharosch
 |
 |-
 | [[Lipovany]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lipovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lipové]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lipovec (Okraj Martin)|Lipovec]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lipovec (Okraj Rimavská Sobota)|Lipovec]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lipovník (Okraj Topoľčany)|Lipovník]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lipovník (Okraj Rožňava)|Lipovník]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liptovská Anna]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liptovská Kokava]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liptovská Lúžna]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Schäferhof in der Liptau
 |
 |-
 | [[Liptovská Osada]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Unterberg
 |
 |-
 | [[Liptovská Porúbka]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liptovská Sielnica]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liptovská Štiavnica]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liptovská Teplá]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liptovská Teplička]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kleintöpplitz
 |
 |-
 | [[Liptovské Beharovce]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Beharz in der Liptau
 |
 |-
 | [[Liptovské Kľačany]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Windisch-Liptau
 |
 |-
 | [[Liptovské Matiašovce]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Matheschowitz
 |
 |-
 | [[Liptovské Revúce]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liptovské Sliače]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liptovský Hrádok]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Neuhäusel in der Liptau
 |
 |-
 | [[Liptovský Ján]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Sankt Johann in der Liptau
 |
 |-
 | [[Liptovský Michal]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Sankt Michael in der Liptau
 |
 |-
 | [[Liptovský Mikuláš]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Sankt Nikolaus in der Liptau
 |
 |-
 | [[Liptovský Ondrej]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Andreasdorf in der Liptau
 |
 |-
 | [[Liptovský Peter]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liptovský Trnovec]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Tharnowitz
 |
 |-
 | [[Lisková]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lišov (Okraj Krupina)|Lišov]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Litava]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Litmanová]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Littmannsau
 |
 |-
 | [[Livina (obec)|Livina]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Livinské Opatovce]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Livov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Lewau
 |
 |-
 | [[Livovská Huta]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lodno]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lok, Slovaška|Lok]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Löck
 | Garamlök
 |-
 | [[Lokca]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lom nad Rimavicou]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lomná]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lomné]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lomnička]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kleinlomnitz
 |
 |-
 | [[Lontov]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lopašov]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lopúchov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lopušné Pažite]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lošonec]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Winschendorf
 |
 |-
 | [[Lovce]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lovča]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lovčica - Trubín]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lovinobaňa]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lozorno]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Losorn
 |
 |-
 | [[Ložín]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lubeník]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Libnick
 |
 |-
 | [[Lubina]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lúč na Ostrove]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lučatín]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Lutschetein
 |
 |-
 | [[Lučenec]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Lizenz
 |
 |-
 | [[Lúčina]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lučivná (Okraj Poprad)|Lučivná]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Lautschburg
 |
 |-
 | [[Lúčka (Okraj Levoča)|Lúčka]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Wieschen
 |
 |-
 | [[Lúčka (Okraj Sabinov)|Lúčka]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lúčka (Okraj Svidník)|Lúčka]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lúčka (Okraj Rožňava)|Lúčka]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lúčky (Okraj Ružomberok)|Lúčky]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lúčky (Okraj Žiar nad Hronom)|Lúčky]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Honneshau
 |
 |-
 | [[Lúčky (Okraj Michalovce)|Lúčky]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lúčnica nad Žitavou]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ludanice]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Ludanitz
 |
 |-
 | [[Ludrová]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Luhyňa]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lúka (obec)|Lúka]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lukáčovce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lukačovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lukavica (Okraj Zvolen)|Lukavica]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lukavica (Okraj Bardejov)|Lukavica]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lukov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Dornau im Scharosch
 |
 |-
 | [[Lukovištia]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lúky (Okraj Púchov)|Lúky]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lula]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lupoč]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lutila]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Windischlitta
 |
 |-
 | [[Lutiše]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lužany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lužany pri Topli]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Lang
 |
 |-
 | [[Lužianky]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lysá pod Makytou]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Lissa
 |
 |-
 | [[Lysica]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |}

== Ľ ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Ľubá]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ľubela]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Libeil
 |
 |-
 | [[Ľubica]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Leibitz
 |
 |-
 | [[Ľubietová]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Libethen
 |
 |-
 | [[Ľubiša]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ľubochňa]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ľuboreč]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Libertsch
 | Nagylibercse
 |-
 | [[Ľuboriečka]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Kleinlibertsch
 | Kislibercse
 |-
 | [[Ľubotice]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ľubotín]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ľubovec]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ľudovítová]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ľutina]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ľutov]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |}

== M ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Macov]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Matzhausen
 |
 |-
 | [[Mad]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Madunice]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Madunitz
 |
 |-
 | [[Magnezitovce]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Machulince]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Machülintz
 |
 |-
 | [[Majcichov]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Majere]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Meierhöfen bei Deutschendorf
 |
 |-
 | [[Majerovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Meierhöfen bei Fröhnel
 |
 |-
 | [[Makov (Okraj Čadca)|Makov]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Makovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malacky]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Malatzka oder Thiergarten
 | Malaczka
 |-
 | [[Malachov]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Malechau
 |
 |-
 | [[Malá Čalomija]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malá Čausa]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Kleintschauß
 |
 |-
 | [[Malá Čierna]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malá Domaša]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malá Franková]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kleinfrankenau
 |
 |-
 | [[Malá Hradná]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Kleinhradna
 |
 |-
 | [[Malá Ida]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Kleineidau
 |
 |-
 | [[Malá Lehota]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Kleinhau
 |
 |-
 | [[Malá Lodina]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malá nad Hronom]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malá Poľana]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malá Tŕňa]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Málaš]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malatiná]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malatíny]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malcov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malčice]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malé Borové]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malé Dvorníky]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malé Chyndice]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malé Hoste]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Kleinhoste
 |
 |-
 | [[Malé Kosihy]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malé Kozmálovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malé Kršteňany]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malé Lednice]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malé Leváre]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Kleinschützen
 |
 |-
 | [[Malé Ludince]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malé Ozorovce]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malé Raškovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malé Ripňany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Kleinrippen
 |
 |-
 | [[Malé Straciny]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malé Trakany]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malé Uherce]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Kleinugerwitz
 |
 |-
 | [[Malé Vozokany]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malé Zálužie]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malé Zlievce]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Málinec]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Mallnitz
 |
 |-
 | [[Malinová]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Zeche
 |
 |-
 | [[Malinovo]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Ebersdorf bei Feilendorf
 |
 |-
 | [[Malužiná]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Eisenberg in der Liptau
 |
 |-
 | [[Malý Cetín]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Kleinzettin
 |
 |-
 | [[Malý Čepčín]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malý Horeš]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malý Kamenec]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malý Krtíš]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Kleinkritsch
 |
 |-
 | [[Malý Lapáš]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malý Lipník]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kleinlaupnik
 |
 |-
 | [[Malý Slavkov]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kleinschlagendorf
 |
 |-
 | [[Malý Slivník]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malý Šariš]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kleinscharosch
 |
 |-
 | [[Malženice]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Mankovce]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Maňa]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Marcelová]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Margecany]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košický kraj]]
 | Margarethen in der Zips
 |
 |-
 | [[Marhaň]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Marianka]] 
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Marienthal
 |
 |-
 | [[Markovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Markuška]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Martinshof
 |
 |-
 | [[Markušovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Marksdorf
 |
 |-
 | [[Maršová - Rašov]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Martin (mesto na Slovensku)|Martin]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Sankt Martin in der Turz
 | Turócszentmárton
 |-
 | [[Martin nad Žitavou]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Martinček, Slovaška|Martinček]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Sankt Martin bei Rosenberg
 |
 |-
 | [[Martinová]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Martovce]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mašková]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Maškovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Matejovce nad Hornádom]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Matzdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Matiaška]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Matiašovce]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Matzhaus
 |
 |-
 | [[Matovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Matzkirch im Scharosch
 |
 |-
 | [[Matúškovo]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Matysová]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Maťovské Vojkovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Medovarce]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Medvedie]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Medveďov]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Weißkirchen bei Niedermarkt
 |
 |-
 | [[Medzany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Medzev]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Metzenseifen
 |
 |-
 | [[Medzianky]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Medzibrod]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Medzibrodie nad Oravou]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Bachbrunn
 |
 |-
 | [[Medzilaborce]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Labortz
 | Mezőlaborcz
 |-
 | [[Melčice - Lieskové]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Melek]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Meliata]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Mengusovce]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Mengsdorf
 |
 |-
 | [[Merašice]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Merník]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mestečko]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mestisko]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mičakovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mierovo]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Tyrnaugedl
 |
 |-
 | [[Miezgovce]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Michajlov]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Michal na Ostrove]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Michal nad Žitavou]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Michalková]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Michalok]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Deutschmichalock
 |
 |-
 | [[Michalová]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Michalovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | Großmichel
 | Nagymihály
 |-
 | [[Michaľany]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | Nickel
 | Alsómihályi
 |-
 | [[Miklušovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Miková]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mikulášová]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Mikušovce (Okraj Ilava)|Mikušovce]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Mikušovce (Okraj Lučenec)|Mikušovce]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Milhosť]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Deutsch Mügleß
 |
 |-
 | [[Miloslavov]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Milpoš]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Miňovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mirkovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Miroľa]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mládzovo]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Königsthal
 | Nemesfalva
 |-
 | [[Mlynárovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mlynčeky]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Mühlerchen
 |
 |-
 | [[Mlynica (obec)|Mlynica]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Mühlendorf
 |
 |-
 | [[Mlynky]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Papiermühle in der Zips
 |
 |-
 | [[Mníchova Lehota]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Mníšek nad Hnilcom]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košický kraj]]
 | Einsiedel an der Göllnitz
 |
 |-
 | [[Mníšek nad Popradom]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Einsiedel am Popper
 |
 |-
 | [[Moča]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Močenok]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Močiar (obec)|Močiar]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Modra, Slovaška|Modra]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Modern
 | Modor
 |-
 | [[Modra nad Cirochou]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Modrany]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Modrová]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Großmodrau
 |
 |-
 | [[Modrovka]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Kleinmodrau
 |
 |-
 | [[Modrý Kameň]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Blauenstein
 |
 |-
 | [[Mojmírovce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Urmin
 |
 |-
 | [[Mojš]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Mojtín]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Moithen
 |
 |-
 | [[Mojzesovo]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mokrá Lúka]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Nassewiese
 |
 |-
 | [[Mokrance]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Mokroluh]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Mokrý Háj]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Moldava nad Bodvou]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Moldau an der Bodwa
 |
 |-
 | [[Moravany]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Moravany nad Váhom]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Moravské Lieskové]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Moravský Svätý Ján]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Sankt Johann an der March
 |
 |-
 | [[Most pri Bratislave]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Bruck an der Donau
 |
 |-
 | [[Mostová]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Hidaschkürth
 |
 |-
 | [[Moškovec]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Moschendorf bei Bad Stuben
 |
 |-
 | [[Mošovce]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Moschendorf bei Sankt Martin
 |
 |-
 | [[Moštenica]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Moschtenitz
 |
 |-
 | [[Mošurov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Motešice]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Motyčky]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Môlča]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Mrázovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mučín]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Motschin
 |
 |-
 | [[Mudroňovo]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mudrovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Muľa]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Muráň (Okraj Revúca)|Muráň]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Murran
 |
 |-
 | [[Muránska Dlhá Lúka]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Langewiese bei Murran
 |
 |-
 | [[Muránska Huta]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Glashütte bei Großrauschenbach
 |
 |-
 | [[Muránska Lehota]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Muránska Zdychava]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Stichawa
 |
 |-
 | [[Mútne]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Mužla]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Myjava]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Miawa
 |
 |-
 | [[Myslina]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mýtna]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Mauth bei Dettwa
 |
 |-
 | [[Mýtne Ludany]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mýto pod Ďumbierom]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Mauth am Djumbier
 |
 |}

== N ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Nacina Ves]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nadlice]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Nadlitz
 |
 |-
 | [[Naháč]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nálepkovo]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košický kraj]]
 | Wagendrüssel
 |
 |-
 | [[Námestovo]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nána]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nandraž]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Necpaly]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Netzpai
 |
 |-
 | [[Nedanovce]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Nedenholz
 |
 |-
 | [[Nedašovce]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Nedaschotz
 |
 |-
 | [[Neded]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nededza]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nedožery - Brezany]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Mauth bei Deutschproben
 |
 |-
 | [[Nechválova Polianka]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nemce]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Deutschendorf bei Neusohl
 |
 |-
 | [[Nemcovce (Okraj Bardejov)|Nemcovce]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Deutschendorf
 |
 |-
 | [[Nemcovce (Okraj Prešov)|Nemcovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Deutschendorf
 |
 |-
 | [[Nemčice]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Nemtschitz bei Topoltschan
 |
 |-
 | [[Nemčiňany]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Nemtschin
 |
 |-
 | [[Nemecká]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Deutschendorf an der Gran
 |
 |-
 | [[Nemečky]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nemešany]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Nemmeschan
 |
 |-
 | [[Nemšová]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 | Nemsó
 |-
 | [[Nenince]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Neporadza (Okraj Trenčín)|Neporadza]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Neporadza (Okraj Rimavská Sobota)|Neporadza]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Neporatsch
 |
 |-
 | [[Nesvady]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nesluša]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Neverice]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nevidzany (Okraj Prievidza)|Nevidzany]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nevidzany (Okraj Zlaté Moravce)|Nevidzany]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nevoľné]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nezbudská Lúčka]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nimnica]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Moithen
 |
 |-
 | [[Nitra]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Neutra
 | Nyitr(i)a
 |-
 | [[Nitra nad Ipľom]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Neutra an der Eipel
 |
 |-
 | [[Nitrianska Blatnica]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Blattnitz
 |
 |-
 | [[Nitrianska Streda]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nitrianske Hrnčiarovce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nitrianske Pravno]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Deutsch Proben
 | Német Próna
 |-
 | [[Nitrianske Rudno]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nitrianske Sučany]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nitrica]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Nitritz
 |
 |-
 | [[Nižná (Okraj Piešťany)|Nižná ]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nižná (Okraj Tvrdošín)|Nižná]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nižná Boca]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Niederbotzau
 |
 |-
 | [[Nižná Hutka]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nižná Jablonka]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nižná Jedľová]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nižná Kamenica]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Niederkamenitz
 |
 |-
 | [[Nižná Myšľa]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nižná Olšava]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nižná Pisaná]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nižná Polianka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nižná Rybnica]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nižná Sitnica]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nižná Slaná]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Niedersalz
 |
 |-
 | [[Nižná Voľa]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nižné Ladičkovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nižné Nemecké]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | Niederdeutschendorf
 |
 |-
 | [[Nižné Repaše]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Unterrippsch
 |
 |-
 | [[Nižné Ružbachy]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Unterrauschenbach
 |
 |-
 | [[Nižný Čaj]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nižný Hrabovec]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nižný Hrušov]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nižný Klátov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Unterbeckseifen
 |
 |-
 | [[Nižný Komárnik]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Unterkomarnik in der Krein
 | Alsókomárnok
 |-
 | [[Nižný Kručov]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nižný Lánec]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Unterlanz, Lanzdorf
 |
 |-
 | [[Nižný Mirošov]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nižný Orlík]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Unterorlich
 | Alsóodor
 |-
 | [[Nižný Skálnik]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nižný Slavkov]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Unterschlauch
 |
 |-
 | [[Nižný Tvarožec]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nižný Žipov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nolčovo]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Norovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Onor
 |
 |-
 | [[Nová Baňa]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Königsberg an der Gran
 |
 |-
 | [[Nová Bašta]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Neubast
 |
 |-
 | [[Nová Bošáca]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Neuböschitz
 |
 |-
 | [[Nová Bystrica]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Neubistritz
 |
 |-
 | [[Nová Dedina]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Neudorf bei Lewenz
 |
 |-
 | [[Nová Dedinka]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Neudorf bei Landschütz
 |
 |-
 | [[Nová Dubnica]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Neudubnitz
 |
 |-
 | [[Nová Kelča]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nová Lehota]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Neuhau
 |
 |-
 | [[Nová Lesná]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Neuwalddorf
 |
 |-
 | [[Nová Ľubovňa]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Neulublau
 |
 |-
 | [[Nová Polhora]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nová Polianka]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Neuwesterheim
 |
 |-
 | [[Nová Sedlica]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nová Ves]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nová Ves nad Váhom]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Neudorf an der Waag
 |
 |-
 | [[Nová Ves nad Žitavou]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nová Vieska]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nováčany]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nováky]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nové Hony]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Neustadt an der Waag
 |
 |-
 | [[Nové Sady]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nové Zámky]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Neuhäusel
 |
 |-
 | [[Novosad]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Novoť]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nový Ruskov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nový Salaš]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nový Tekov]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Neubarsch
 |
 |-
 | [[Nový Život]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Kleinmagendorf
 |
 |-
 | [[Nýrovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |}

== Ň ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Ňagov]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ňárad]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |}

== O ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Obeckov]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Obišovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oborín]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Obručné]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Obyce]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Očkov]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Očová]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Otschau
 |
 |-
 | [[Odorín]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Dirn
 |
 |-
 | [[Ohrady]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ohradzany]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ochodnica]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ochtiná]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Achten
 |
 |-
 | [[Okoč]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Okoličná na Ostrove]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Okrúhle]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Okružná (Okraj Prešov)|Okružná]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Olcnava]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Alzenau in der Zips
 |
 |-
 | [[Olejníkov]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Holenitz
 |
 |-
 | [[Olešná (Okraj Čadca)|Olešná]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Olováry]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Olwar
 | Óvár
 |-
 | [[Olšovany]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oľdza]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Oľka (Okraj Medzilaborce)|Oľka]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Oľšavce]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oľšavica]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Großolschau
 |
 |-
 | [[Oľšavka (Okraj Stropkov)|Oľšavka]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Oľšavka (Okraj Spišská Nová Ves)|Oľšavka]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Kleinolschau
 |
 |-
 | [[Oľšinkov]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Oľšov]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Omastiná (obec)|Omastiná]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Omšenie]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Mischen
 |
 |-
 | [[Ondavka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ondavské Matiašovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ondrašovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ondrašová]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Andreasdorf in der Turz
 |
 |-
 | [[Ondrejovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Opátka]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Fleißenberg
 |
 |-
 | [[Opatovce]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Opatovce nad Nitrou]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Abtsdorf an der Neutra
 |
 |-
 | [[Opatovská Nová Ves]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Opava (Okraj Veľký Krtíš)|Opava]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Opiná]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Opoj]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Opej
 | Apej
 |-
 | [[Oponice]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Opponitz bei Ludanitz
 |
 |-
 | [[Oravce]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Orávka]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oravská Jasenica]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oravská Lesná]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oravská Polhora]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oravská Poruba]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oravský Biely Potok]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oravský Podzámok]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Arwa
 |
 |-
 | [[Ordzovany]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Radholz
 |
 |-
 | [[Orechová]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Orechová Potôň]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Nusswinkel
 |
 |-
 | [[Oravské Veselé]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oreské (Okraj Skalica)|Oreské]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oreské (Okraj Michalovce)|Oreské]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Orešany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Orlov]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Orovnica]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ortuťová]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Osádka]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Osadné]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Osikov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Ossikau
 |
 |-
 | [[Oslany]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Osrblie]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Zährenbach
 |
 |-
 | [[Ostrá Lúka]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ostratice]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ostrov (Okraj Piešťany)|Ostrov]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ostrov (Okraj Sobrance)|Ostrov]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ostrovany]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ostrý Grúň]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Osturňa]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Osthorn
 |
 |-
 | [[Osuské]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Oščadnica (Okraj Čadca)|Oščadnica]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Otschad
 |
 |-
 | [[Otrhánky]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Otročok]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ovčiarsko]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ovčie]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Phönixhütte
 |
 |-
 | [[Ozdín]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Ossden
 | Ozdin
 |-
 | [[Ožďany]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |}

== P ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Pača]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Padáň]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Padarovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pakostov]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Palárikovo]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Obermarkt
 |
 |-
 | [[Palín]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Palota]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Panické Dravce]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Paňa]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | (Paan)?
 | Nemespann
 |-
 | [[Paňovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Paan
 |
 |-
 | [[Papín]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Papradno]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Parchovany]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Parihuzovce]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Párnica]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Partizánska Ľupča]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Deutschlipsch
 |
 |-
 | [[Partizánske]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pastovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pastuchov]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pašková]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Paština Závada]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pata]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pataš]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pavčina Lehota]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pavlice (Okraj Trnava)|Pavlice]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pavlová]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pavlova Ves]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Paulsdorf in der Liptau
 |
 |-
 | [[Pavlovce (Okraj Rimavská Sobota)|Pavlovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pavlovce (Okraj Vranov nad Topľou)|Pavlovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pavlovce nad Uhom]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | Sankt Paul
 |
 |-
 | [[Pavľany]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Sankt Paul in der Zips
 |
 |-
 | [[Pažiť (Okraj Partizánske)|Pažiť]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pčoliné]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Pzalin
 |
 |-
 | [[Pečenice]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pečeňady]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pečeňany]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pečovská Nová Ves]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Frauendorf im Scharosch
 |
 |-
 | [[Peder]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Perín - Chym]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Deutschperen - Heim
 |
 |-
 | [[Pernek]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Bäreneck
 |
 |-
 | [[Petkovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Petrikovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Petrová]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Petrova Lehota]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Petrova Ves]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Petersdorf bei Eggbell
 |
 |-
 | [[Petrovany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Petersdorf im Scharosch
 |
 |-
 | [[Petrovce (Okraj Rimavská Sobota)|Petrovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Petrovce (Okraj Vranov nad Topľou)|Petrovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Deutschpetersdorf
 |
 |-
 | [[Petrovce (Okraj Sobrance)|Petrovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Petrovce nad Laborcom]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Petrovice (Okraj Bytča)|Petrovice]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Petrovo]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Petermannsdorf bei Niedersalz
 |
 |-
 | [[Pezinok]] 
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Bösing
 | Basin
 |-
 | [[Piešťany]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Pistyan
 |
 |-
 | [[Pichne]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Píla (Okraj Pezinok)|Píla]] 
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Sägemühl
 |
 |-
 | [[Píla (Okraj Lučenec)|Píla]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Píla (Okraj Žarnovica)|Píla]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Paulisch bei Heiligengran
 |
 |-
 | [[Pinciná]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pinkovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | Pinkotz
 |
 |-
 | [[Piskorovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pitelová]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Plášťovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Plastewitz
 |
 |-
 | [[Plavé Vozokany]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Plavecké Podhradie]] 
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Blasenstein
 |
 |-
 | [[Plavecký Mikuláš]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Blasenstein-Sankt-Nikolaus
 |
 |-
 | [[Plavecký Peter]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Blasenstein-Sankt-Peter
 |
 |-
 | [[Plavecký Štvrtok]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Blasenstein-Zankendorf
 |
 |-
 | [[Plaveč (Okraj Stará Ľubovňa)|Plaveč]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Plautsch
 |
 |-
 | [[Plavnica]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Plausch
 |
 |-
 | [[Plechotice]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | Pelejtitz
 | Pelejte
 |-
 | [[Pleš]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Plešivec]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Pleißnitz
 |
 |-
 | [[Plevník - Drienové]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pliešovce]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Pleischwitz
 |
 |-
 | [[Ploské (Okraj Revúca)|Ploské]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Eisenhammer bei Großsteffelsdorf
 |
 |-
 | [[Ploské (Okraj Košice - okolie)|Ploské]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pobedim]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Počarová]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Počúvadlo]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Pockhaus
 |
 |-
 | [[Podbiel]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podbranč]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Unterbrantsch
 |
 |-
 | [[Podbrezová]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Bresau
 |
 |-
 | [[Podhájska]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Podhorany (Okraj Nitra)|Podhorany]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Podhorany (Okraj Kežmarok)|Podhorany]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Mehltheuern
 |
 |-
 | [[Podhorany (Okraj Prešov)|Podhorany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Podhorie (Okraj Žilina)|Podhorie]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podhorie (Okraj Banská Štiavnica)|Podhorie]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podhoroď]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podhradie (Okraj Prievidza)|Podhradie]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podhradie (Okraj Topoľčany)|Podhradie]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podhradie (Okraj Martin)|Podhradie]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podhradík]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Podkonice]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Unterkonitz
 |
 |-
 | [[Podkriváň]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podkylava]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podlužany (Okraj Bánovce nad Bebravou)|Podlužany]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podlužany (Okraj Levice)|Podlužany]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Podolie]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podolínec]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Pudlein
 |
 |-
 | [[Podrečany]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Podretschan
 |
 |-
 | [[Podskalie]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podtureň]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podvysoká]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podzámčok]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pohorelá]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Pohorella
 | Pohorella
 |-
 | [[Pohranice]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pohronská Polhora]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Zwischenwald
 |
 |-
 | [[Pohronský Bukovec]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pohronský Ruskov]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pochabany]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pokryváč]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Poliakovce]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Polianka]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Polichno]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Polina]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Poloma (Okraj Sabinov)|Poloma]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Polomka]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Bläsenau
 |
 |-
 | [[Poltár]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Polter 
 | Poltár
 |-
 | [[Poluvsie (Okraj Prievidza)|Poluvsie]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Halbendorf bei Priwitz
 | 
 |-
 | [[Poľanovce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Polansdorf
 |
 |-
 | [[Poľany]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Poľný Kesov]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pongrácovce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Pankrazdorf
 |
 |-
 | [[Poniky]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Poinig
 |
 |-
 | [[Poprad]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Deutschendorf
 | Poprád
 |-
 | [[Poproč (Okraj Rimavská Sobota)|Poproč]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Poproč (Okraj Košice - okolie)|Poproč]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Allerheiligen bei Kaschau
 |
 |-
 | [[Popudinské Močidľany]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Poppodin
 |
 |-
 | [[Poráč]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Rothenberg in der Zips
 |
 |-
 | [[Poriadie]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Porostov]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Poruba]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Deutschnickelsdorf
 |
 |-
 | [[Poruba pod Vihorlatom]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | Deutschporub
 |
 |-
 | [[Porúbka (Okraj Žilina)|Porúbka]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Porúbka (Okraj Bardejov)|Porúbka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Porúbka (Okraj Humenné)|Porúbka]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Porúbka (Okraj Sobrance)|Porúbka]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Poša]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Potok (Okraj Ružomberok)|Potok]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Polenbach
 |
 |-
 | [[Potok (Okraj Rimavská Sobota)|Potok]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Potoky]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Potôčky]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Potvorice]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Považany]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Považská Bystrica]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Waagbistritz
 | Vágbestercze
 |-
 | [[Povina]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Povoda]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Povrazník]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Seilerdorf
 |
 |-
 | [[Pozba]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pozdišovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pôtor]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Sankt Peter
 |
 |-
 | [[Praha (Okraj Lučenec)|Praha]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Prakovce]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košický kraj]]
 | Prackendorf
 |
 |-
 | [[Prašice]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Prašník]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pravenec]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Kleinproben
 |
 |-
 | [[Pravica]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pravotice]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Práznovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Prečín]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Pritschen
 | Precsin
 |-
 | [[Predajná]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Predmier]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Prenčov]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Prinzdorf
 |
 |-
 | [[Preseľany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Prestavlky]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Prešov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Eperies, Preschau
 | Eperjes
 |-
 | [[Príbelce]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Pribel
 | Alsófehérkút
 |-
 | [[Pribeník]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pribeta]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Berbetin
 |
 |-
 | [[Pribiš]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Príbovce]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Pribotzen
 |
 |-
 | [[Pribylina]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Priblitz
 |
 |-
 | [[Priechod]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Priekopa]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Priepasné]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Prietrž]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Prietržka]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Prievaly]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Schadendorf
 |
 |-
 | [[Prievidza]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Priwitz
 | Privigye
 |-
 | [[Prihradzany]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Príkra]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Príslop (obec)|Príslop]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Prituľany]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Proč]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Prochot]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Prochetzhau
 |
 |-
 | [[Prosačov]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Prosiek]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Sankt Joob in der Liptau
 |
 |-
 | [[Prša]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pruské]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Prußkau
 |
 |-
 | [[Prusy]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pružina (Okraj Považská Bystrica)|Pružina]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pstriná]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ptičie]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ptrukša]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pucov]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Púchov]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Buchau an der Waag
 |
 |-
 | [[Pukanec]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Puggantz
 |
 |-
 | [[Pusté Čemerné]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pusté Pole]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Wüstfeld
 |
 |-
 | [[Pusté Sady]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pusté Úľany]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pušovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |}

== R ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Rabča]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rabčice]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rad (obec)|Rad]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Radatice]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Radava]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Radimov]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Radnovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Radnoth
 |
 |-
 | [[Radobica]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Radoľa]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Radoma]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Radošina]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Radoschin
 |
 |-
 | [[Radošovce (Okraj Skalica)|Radošovce]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Radoschowitz
 |
 |-
 | [[Radošovce (Okraj Trnava)|Radošovce]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Radoschowitz
 |
 |-
 | [[Radôstka]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Radvanovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Radvaň nad Dunajom]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Radvaň nad Laborcom]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Radzovce]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rafajovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rajčany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Rajtschan
 |
 |-
 | [[Rajec]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Frühwald
 |
 |-
 | [[Rajecká Lesná]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Frühwald
 |
 |-
 | [[Rajecké Teplice]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Bad Rajetz
 |
 |-
 | [[Rákoš (Okraj Revúca)|Rákoš]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rákoš (Okraj Košice - okolie)|Rákoš]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Raková]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rakovčík]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rakovec nad Ondavou]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rakovice (Okraj Piešťany)|Rakovice]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |  Rakowitz
 |
 |-
 | [[Rakovnica]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rakovo]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rakša]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rakúsy]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Rocks
 |
 |-
 | [[Rakytník]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rankovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Rank
 |
 |-
 | [[Rapovce]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Rapp
 |
 |-
 | [[Raslavice]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Raßlawitz
 |
 |-
 | [[Rastislavice]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rašice]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ratka]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ratková]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ratkovce]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Rackowitz, Ratkowitz
 |
 |-
 | [[Ratkovo]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ratkovská Lehota]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Neusachsa
 |
 |-
 | [[Ratkovská Suchá]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ratkovské Bystré]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Wistrau
 |
 |-
 | [[Ratnovce]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ratvaj]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ráztočno]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Obermauth bei Kriegerhau
 |
 |-
 | [[Ráztoka]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ražňany]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Reca]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Entenberg
 |
 |-
 | [[Regetovka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rejdová]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Neuhaus bei Grenzburg
 |
 |-
 | [[Reľov]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Rillen
 |
 |-
 | [[Remeniny]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Remetské Hámre]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Renčišov]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Repejov]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Repište]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rešica]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Hainburg an der Moldau
 |
 |-
 | [[Rešov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Revúca]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Großrauschenbach
 |
 |-
 | [[Revúcka Lehota]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Riečka (Okraj Banská Bystrica)|Riečka]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Riečka (Okraj Rimavská Sobota)|Riečka]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Richnava]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košický kraj]]
 | Reichenau in der Zips
 |
 |-
 | [[Richvald]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Reichenwald
 |
 |-
 | [[Rimavská Baňa]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Kleinsteffelsdorf
 |
 |-
 | [[Rimavská Seč]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Zeetsch
 | Rimaszécs
 |-
 | [[Rimavská Sobota]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Großsteffelsdorf
 |
 |-
 | [[Rimavské Brezovo]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rimavské Janovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rimavské Zalužany]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rohov (Okraj Senica)|Rohov]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rohovce]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rohožník (Okraj Malacky)|Rohožník]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Rohrbach
 |
 |-
 | [[Rohožník (Okraj Humenné)|Rohožník]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rochovce]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Rachendorf
 |
 |-
 | [[Rokycany (Okraj Prešov)|Rokycany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rokytov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Rakitau bei Bartfeld
 | Rokitó
 |-
 | [[Rokytov pri Humennom]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rokytovce]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rosina]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Roškovce]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Roštár]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Röstern
 |
 |-
 | [[Rovensko]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Rabenskahof
 |
 |-
 | [[Rovinka]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Waltersdorf
 |
 |-
 | [[Rovné (Okraj Rimavská Sobota)|Rovné]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rovné (Okraj Humenné)|Rovné]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rovné (Okraj Svidník)|Rovné]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rovňany]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Raune
 | Ipolyróna
 |-
 | [[Rozhanovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rozložná]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Roztoky]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Rostocken
 |
 |-
 | [[Rožkovany]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rožňava]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Rosenau an der Salza
 |
 |-
 | [[Rožňavské Bystré]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rúbaň]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rudina]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rudinka]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rudinská]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rudlov]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rudná]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Rodenau
 |
 |-
 | [[Rudnianska Lehota]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rudník (Okraj Myjava)|Rudník]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rudník (Okraj Košice - okolie)|Rudník]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Redneck
 |
 |-
 | [[Rudno]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Rauden in der Turz
 |
 |-
 | [[Rudno nad Hronom]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Deutschruden
 |
 |-
 | [[Rudňany]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Kotterbach
 |
 |-
 | [[Rumanová]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rumince]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Runina]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ruská]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ruská Bystrá]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ruská Kajňa]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ruská Nová Ves]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ruská Poruba]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ruská Volová]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ruská Voľa]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ruská Voľa nad Popradom]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ruskov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ruskovce (Okraj Bánovce nad Bebravou)|Ruskovce]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ruskovce (Okraj Sobrance)|Ruskovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ruský Hrabovec]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ruský Potok]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ružiná]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ružindol]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Rosental bei Dürrnbach
 |
 |-
 | [[Ružomberok]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Rosenberg
 |
 |-
 | [[Rybany]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rybky]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rybník (Okraj Levice)|Rybník]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rybník (Okraj Revúca)|Rybník]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rykynčice]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Ruckinschitz
 |
 |}

== S ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Sabinov]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Zeben
 |
 |-
 | [[Sačurov]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Sádočné]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sady nad Torysou]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Salka]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Santovka]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sap]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Sása (Okraj Revúca)|Sása]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Sachsa bei Großsteffelsdorf
 |
 |-
 | [[Sása (Okraj Zvolen)|Sása]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Sächsisch Pleischwitz
 |
 |-
 | [[Sasinkovo]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Sazdice]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Sast
 |
 |-
 | [[Sebedín - Bečov]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sebedražie]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Siebenandreas
 |
 |-
 | [[Sebechleby]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Siebenbrot
 |
 |-
 | [[Seč]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sečianky]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sečovce]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Gálszécs
 |-
 | [[Sečovská Polianka]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Sedliacka Dubová]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sedliská]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Sedmerovec]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sejkov]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sekule]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Seckeln
 |
 |-
 | [[Selce (Okraj Banská Bystrica)|Selce]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Seltz
 |
 |-
 | [[Selce (Okraj Krupina)|Selce]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Selce (Okraj Poltár)|Selce]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Selec]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Selice]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Seľany]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Semerovo]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Senec]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Wartberg
 | Szencz
 |-
 | [[Seniakovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Senica]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Senitz
 |
 |-
 | [[Senné (Okraj Veľký Krtíš)|Senné]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Senné (Okraj Michalovce)|Senné]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | Sönne in der Ung
 | Ungszenna
 |-
 | [[Senohrad]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Seňa]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Schena
 | Abaújszina
 |-
 | [[Sereď]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Neumittelmarkt
 |
 |-
 | [[Sielnica]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sihelné]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sihla]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Siegelglashütte
 |
 |-
 | [[Sikenica]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sikenička]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Siladice]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Silica]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Schilitz
 |
 |-
 | [[Silická Brezová]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Silická Jablonica]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sirk]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sirník]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Szürnyeg
 |-
 | [[Skačany]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Skalica]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Skalitz
 |
 |-
 | [[Skalité]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Skalka nad Váhom]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Skároš]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Eszkáros
 |-
 | [[Skerešovo]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sklabiná]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sklabinský Podzámok]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sklabiňa]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sklené]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Glaserhau
 |
 |-
 | [[Sklené Teplice]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Glashütten bei Neusohl
 |
 |-
 | [[Skrabské]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Skýcov]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sládkovičovo]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Diosek oder Nußdorf
 |
 |-
 | [[Slančík]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Kleinsalzburg
 | Kisszaláncz
 |-
 | [[Slanec]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Salzburg, Zalantz
 | Nagyszaláncz
 |-
 | [[Slanská Huta]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Salzburgerhütte, Wallenhütte
 | Szalánczhuta
 |-
 | [[Slanské Nové Mesto]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slaská]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slatina (Okraj Levice)|Slatina]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slatina nad Bebravou]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slatinka nad Bebravou]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slatinské Lazy]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slatvina]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Salzbrunn in der Zips
 |
 |-
 | [[Slavec, Slovaška|Slavec]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slavkovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slavnica]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slavoška]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slavošovce]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slepčany]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sliač]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Sliatsch
 |
 |-
 | [[Sliepkovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slizké]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slivník]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slopná]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slovany]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Schloben
 |
 |-
 | [[Slovenská Kajňa]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Slovenská Ľupča]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Windischlipsch
 |
 |-
 | [[Slovenská Nová Ves]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Neudorf bei Ziffer
 |
 |-
 | [[Slovenská Ves]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Windischdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Slovenská Volová]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Slovenské Ďarmoty]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Slowakisch Jahrmarkt
 |
 |-
 | [[Slovenské Kľačany]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slovenské Krivé]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Slovenské Nové Mesto]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | Slowakisch-Neustadt
 | Kisújhely
 |-
 | [[Slovenské Pravno]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Windisch-Proben
 |
 |-
 | [[Slovenský Grob]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Windisch-Eisgrub
 |
 |-
 | [[Slovinky]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Höfen in der Zips
 |
 |-
 | [[Sľažany]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Smilno]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Smižany]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Schmögen
 |
 |-
 | [[Smolenice]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Schmollnitz
 |
 |-
 | [[Smolinské]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Schmalenz
 |
 |-
 | [[Smolnícka Huta]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košický kraj]]
 | Schmöllnitzhütte
 |
 |-
 | [[Smolník]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košický kraj]]
 | Schmöllnitz
 |
 |-
 | [[Smrdáky]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Smrečany]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Snakov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Snežnica]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Snina]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Socovce]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Sankt Maria in der Turz
 | Szoczóz
 |-
 | [[Soblahov]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Soblahof
 |
 |-
 | [[Soboš]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Sobotište]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Freischütz
 |
 |-
 | [[Sobrance]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | Zobrantz
 | Szobránc
 |-
 | [[Sokolce]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Sokolovce]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sokoľ]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sokoľany]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Solčany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Solčianky]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sološnica]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Breitenbrunn
 |
 |-
 | [[Soľ (obec)|Soľ]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Soľnička]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Soľník]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Somotor]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Szomotor
 |-
 | [[Sopkovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Spišská Belá]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Valtensdorf
 |
 |-
 | [[Spišská Nová Ves]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | (Zipser) Neudorf
 | Igló
 |-
 | [[Spišská Stará Ves]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Zipser Altendorf
 |
 |-
 | [[Spišská Teplica]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Töpplitz
 |
 |-
 | [[Spišské Bystré]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kuhbach
 |
 |-
 | [[Spišské Hanušovce]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Hanusdorf
 |
 |-
 | [[Spišské Podhradie]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kirchdrauf
 | Szepesváralja
 |-
 | [[Spišské Tomášovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Tammsdorf
 |
 |-
 | [[Spišské Vlachy]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Wallendorf
 |
 |-
 | [[Spišský Hrhov]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Görgau
 | Szepesgörgő
 |-
 | [[Spišský Hrušov]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Birndorf
 |
 |-
 | [[Spišský Štiavnik]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Schafing
 |
 |-
 | [[Spišský Štvrtok]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Donnersmarkt
 |
 |-
 | [[Stakčín]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Staxin
 |
 |-
 | [[Stakčínska Roztoka]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Stanča, Trebišov|Stanča]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | Isztáncs 
 |
 |-
 | [[Stankovany]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Stankovce]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Stará Bašta]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Altbast
 |
 |-
 | [[Stará Bystrica]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Altbistritz
 |
 |-
 | [[Stará Halič]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Altgaatsch
 |
 |-
 | [[Stará Huta]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Stará Kremnička]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Altkremnitz
 |
 |-
 | [[Stará Lehota]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Althau
 |
 |-
 | [[Stará Lesná]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Altwalddorf
 |
 |-
 | [[Stará Ľubovňa]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Altlublau
 |
 |-
 | [[Stará Myjava (obec)|Stará Myjava]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Altmiawa
 |
 |-
 | [[Stará Turá]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Altthurn
 | Ótura
 |-
 | [[Stará Voda]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košický kraj]]
 | Altwasser
 |
 |-
 | [[Staré]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Staré Hory]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Altgebirg
 |
 |-
 | [[Starina (Okraj Stará Ľubovňa)|Starina]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Starý Hrádok]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 | Óvárka
 |-
 | [[Starý Tekov]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Altbarsch
 |
 |-
 | [[Staškov]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Staškovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Stebnícka Huta]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Glashütte im Scharosch
 |
 |-
 | [[Stebník]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Deutschschebnik
 |
 |-
 | [[Stožok]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Stráne pod Tatrami]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Vorberg
 |
 |-
 | [[Stránska]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Eckendorf
 |
 |-
 | [[Stránske]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Eckendorf in der Raas
 | Sztránszke
 |-
 | [[Stráňany]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Vorwerk in der Zips
 |
 |-
 | [[Stráňavy]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Straniau
 | Sztrányavi
 |-
 | [[Stratená]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Stráža]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Strážne]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | 
 |-
 | [[Strážske]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Örmezö
 |-
 | [[Strečno (obec)|Strečno]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Engtal
 | Sztrecsény
 |-
 | [[Streda nad Bodrogom]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 | Bodrogszerdahely
 |-
 | [[Stredné Plachtince]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Strekov]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Einsiedelei
 |
 |-
 | [[Strelníky]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Scheiben
 |
 |-
 | [[Stretava]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Stretavka]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Streženice]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Strihovce]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Stročín]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Stropkov]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Stroppkau
 |
 |-
 | [[Studená]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Studenec (Okraj Levoča)|Studenec]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kohlbach in der Zips
 |
 |-
 | [[Studienka]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Hausbrunn
 |
 |-
 | [[Stuľany]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Stupava (Slovensko)|Stupava]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Stampfen
 |
 |-
 | [[Stupné]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sučany]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Sutschau
 |
 |-
 | [[Sudince]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Súdovce]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Suchá Dolina]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Suchá Hora]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Suchá nad Parnou]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Dürrnbach
 |
 |-
 | [[Sucháň]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Suché]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Suché Brezovo]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Suchohrad]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Dürrnburg
 |
 |-
 | [[Sukov]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Sulín]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Sulm
 |
 |-
 | [[Súlovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Súľov - Hradná]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sušany]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sútor]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Svätá Mária (Okraj Trebišov)|Svätá Mária]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Svätoplukovo]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Svätuš]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Svätuše]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Svätý Anton (Okraj Banská Štiavnica)|Svätý Anton]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Sankt Anton
 |
 |-
 | [[Svätý Jur]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Sankt Georgen
 |
 |-
 | [[Svätý Kríž (Okraj Liptovský Mikuláš)|Svätý Kríž]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Svätý Peter (Okraj Komárno)|Svätý Peter]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Sankt Peter
 |
 |-
 | [[Svederník]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sverepec]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Schwerebnitz
 |
 |-
 | [[Sveržov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Svetlice (Slovaška)|Svetlice]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Svidnička]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Svidník]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Swidnik
 |
 |-
 | [[Svinia]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Svinica (obec)|Svinica]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Svinice]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Svinná]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Svit]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Zwitt
 |
 |-
 | [[Svodín]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Seldin
 |
 |-
 | [[Svrbice]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Svrčinovec]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |}

== Š ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Šahy]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Eipelschlag
 |
 |-
 | [[Šajdíkove Humence]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šalgovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šalgočka]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šalov]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šaľa]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Schala
 | Vágsellye
 |-
 | [[Šambron]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Schönbrunn im Scharosch
 |
 |-
 | [[Šamorín]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | (Schütt-)Sommerein
 |
 |-
 | [[Šamudovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šandal]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šarbov]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šarišská Poruba]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šarišská Trstená]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šarišské Bohdanovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šarišské Čierne]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šarišské Dravce]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šarišské Jastrabie]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šarišské Michaľany]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šarišské Sokolovce]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šarišský Štiavnik]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šarkan (Okraj Nové Zámky)|Šarkan]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šarovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šašová]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šaštín - Stráže]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Schloßberg - Mohrauburg
 |
 |-
 | [[Šávoľ]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šelpice]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Deutschdorf bei Dürrnbach
 |
 |-
 | [[Šemetkovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šemša]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šenkvice]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Schenkwitz
 |
 |-
 | [[Šiatorská Bukovinka]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šiba]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Scheibe im Scharosch
 |
 |-
 | [[Šíd]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šimonovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šindliar]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šintava]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šípkov]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šípkové]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Širákov]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Širkovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Široké]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Schiroschen
 |
 |-
 | [[Šišov]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šivetice]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Schiwitz
 |
 |-
 | [[Šmigovec]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šoltýska]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šoporňa]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Špačince]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Spatzing
 |
 |-
 | [[Špania Dolina]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Herrengrund
 |
 |-
 | [[Španie Pole]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šrobárová]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Štefanov]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Štefanov nad Oravou]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Štefanová]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Stephansdorf
 |
 |-
 | [[Štefanovce (Okraj Prešov)|Štefanovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Štefanovce (Okraj Vranov nad Topľou)|Štefanovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Štefanovičová]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Štefurov]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šterusy]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Štiavnička]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Štiavnické Bane]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Schemnitzberg
 |
 |-
 | [[Štiavnik]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Štítnik]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Štós]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Stoß
 |
 |-
 | [[Štôla]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Stolln in der Zips
 |
 |-
 | [[Štrba]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Schirm
 |
 |-
 | [[Štrkovec (Okraj Rimavská Sobota)|Štrkovec]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Štúrovo]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Parkan
 | Párkány
 |-
 | [[Štvrtok (Okraj Trenčín)|Štvrtok]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Štvrtok na Ostrove]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Leopoldsdorf auf der Schütt
 |
 |-
 | [[Šuľa]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šumiac]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Königsberg bei Großrauschenbach
 |
 |-
 | [[Šuňava]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Schönau in der Liptau
 |
 |-
 | [[Šurany]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Altneutra
 |
 |-
 | [[Šurianky]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šurice]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šúrovce]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Schur
 |
 |-
 | [[Šútovo]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šútovce]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Švábovce]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Schwabsdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Švedlár]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košický kraj]]
 | Schwedler
 |
 |-
 | [[Švošov]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |}

== T ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Tachty]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tajná]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Tajov]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Teibau
 |
 |-
 | [[Tarnov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tatranská Javorina]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Uhrengarten
 |
 |-
 | [[Tašuľa]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tehla]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tekolďany]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Tekovská Breznica]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tekovské Lužany]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tekovské Nemce]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Nemtze
 |
 |-
 | [[Tekovský Hrádok]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Telgárt]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Thiergarten an der Königsalm
 |
 |-
 | [[Telince]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Temeš]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Teplička]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Tscheppensdorf
 |
 |-
 | [[Teplička nad Váhom]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tepličky]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Teplý Vrch]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Terany]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Terchová]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Teriakovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Terňa]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Tesáre]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tesárske Mlyňany]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tešedíkovo]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tibava]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tichý Potok]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Stillbach
 |
 |-
 | [[Timoradza]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Timoratz
 |
 |-
 | [[Tisinec]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Tisovec (Okraj Rimavská Sobota)|Tisovec]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Theißholz
 |
 |-
 | [[Tlmače]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 | Tolmács
 |-
 | [[Točnica]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Totschnitz
 | Tósár
 |-
 | [[Tokajík]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Tomášikovo]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Tomášov]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Feilendorf
 |
 |-
 | [[Tomášovce (Okraj Lučenec)|Tomášovce]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tomášovce (Okraj Rimavská Sobota)|Tomášovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Topoľa]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Topoľčany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Topoltschan oder Doppelzahn
 |
 |-
 | [[Topoľčianky]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Kleintopoltschan/-doppelzahn
 |
 |-
 | [[Topoľnica]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Topoľníky]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Topoľovka]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Toporec]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Toppertz
 |
 |-
 | [[Tornaľa]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 | Tornalya, Tornalja
 |-
 | [[Torysa (obec)|Torysa]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Torysky]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Siebenbrunn in der Zips
 |
 |-
 | [[Tovarné]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Tovarnianska Polianka]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Tovarníky]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tôň]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Thon
 |
 |-
 | [[Trakovice]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Trakowitz
 | Karkócz
 |-
 | [[Trávnica]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Trávnik]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Trebatice]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trebejov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Therebel
 |
 |-
 | [[Trebeľovce]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trebichava]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trebišov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | Trebischau
 | Terebes
 |-
 | [[Trebostovo]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trebušovce]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trenč]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trenčianska Teplá]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trenčianska Turná]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trenčianske Bohuslavice]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trenčianske Jastrabie]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trenčianske Mitice]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Trentschinmittitz
 |
 |-
 | [[Trenčianske Stankovce]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trenčianske Teplice]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Trentschinteplitz
 |
 |-
 | [[Trenčín]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Trentschin
 | Trencsén
 |-
 | [[Trhová Hradská]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Trhovište]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trnava]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Tyrnau
 | Nagyszombat
 |-
 | [[Trnavá Hora]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trnava pri Laborci]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trnávka (Okraj Dunajská Streda)|Trnávka]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Trnávka (Okraj Trebišov)|Trnávka]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trnkov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Trnovec]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trnovec nad Váhom]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trnovo, Slovaška|Trnovo]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tročany]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Trotschan
 |
 |-
 | [[Trpín]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trstená]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Bingenstadt
 |
 |-
 | [[Trstená na Ostrove]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Trstené]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trstené pri Hornáde]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trstice]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Trstín]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Röhrbach bei Schmollnitz
 |
 |-
 | [[Trsťany]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Röhrbach
 |
 |-
 | [[Tŕnie]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tuhár]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tuhrina]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Tuchyňa]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tulčík]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Tupá]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turá]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turany]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turany nad Ondavou]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Turcovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Turček]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Deutschturz
 |
 |-
 | [[Turčianky]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turčianska Štiavnička]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turčianske Jaseno]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turčianske Kľačany]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turčianske Teplice]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Bad Stuben
 |
 |-
 | [[Turčiansky Ďur]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turčiansky Peter]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turčok]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turecká]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tureň]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Turie]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turík]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Thurik
 |
 |-
 | [[Turnianska Nová Ves]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Neudorf bei Torna
 |
 |-
 | [[Turňa nad Bodvou]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Torna an der Bodwa
 |
 |-
 | [[Turová]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turzovka]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tušice]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tušická Nová Ves]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tužina]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Schmiedshau
 |
 |-
 | [[Tvarožná]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Durlsdorf
 |
 |-
 | [[Tvrdomestice]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tvrdošín]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tvrdošovce]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Heiligenkreuz in der Donauniederung
 |
 |}

== Ť ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Ťapešovo]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |}

== U ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Ubľa]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Úbrež]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | Ubresch
 |
 |-
 | [[Udavské]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Udiča]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Údol]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Uhliská (obec)|Uhliská]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Úhorná]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košický kraj]]
 | Ahorn in der Zips
 |
 |-
 | [[Uhorská Ves]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Uhorské]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Uhrovec]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Uhrovské Podhradie]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ulič]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Uličské Krivé]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Uloža]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Köppern
 |
 |-
 | [[Úľany nad Žitavou]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Unín (Okraj Skalica)|Unín]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Uňatín]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Urmince]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Utekáč]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Uzovce]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Uzovská Panica]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Uzovské Pekľany]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Peklin
 |
 |-
 | [[Uzovský Šalgov]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |}

== V ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Vaďovce]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Wädowitz
 |
 |-
 | [[Vagrinec]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Váhovce]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vajkovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Valaliky]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Bernsdorf-Allerheiligen
 |
 |-
 | [[Valaská]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Thiergarten bei Bries
 |
 |-
 | [[Valaská Belá]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Valaská Dubová]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Valaškovce (vojenský obvod)]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Valča]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Valentovce]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Valice]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Valkovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vaľkovňa]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vaniškovce]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vápeník]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Varadka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kleinwardein
 |
 |-
 | [[Varechovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Varhaňovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Varín]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Warin in der Kleinen Fatra
 |
 |-
 | [[Vasiľov]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vavrečka]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vavrinec]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vavrišovo]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Važec]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Waagsdorf
 |
 |-
 | [[Vechec]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Velčice]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veličná]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Velušovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľaty]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľká Čausa]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Großtschauß
 |
 |-
 | [[Veľká Čierna]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľká Dolina]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľká Franková]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Großfrankenau
 |
 |-
 | [[Veľká Hradná]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľká Ida]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Großeidau
 |
 |-
 | [[Veľká Lesná]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Reichwald
 |
 |-
 | [[Veľká Lodina]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľká Lomnica]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Großlomnitz
 |
 |-
 | [[Veľká Mača]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľká Paka]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Großpakeln
 |
 |-
 | [[Veľká Tŕňa]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | Kriersdorf
 | 
 |-
 | [[Veľké Bierovce]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Blahovo]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľké Borové]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Držkovce]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Derschkowitz
 |
 |-
 | [[Veľké Dvorany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Dvorníky]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľké Hoste]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Großhoste
 |
 |-
 | [[Veľké Chlievany]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Großchliwin
 |
 |-
 | [[Veľké Chyndice]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľké Kapušany]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | Großkapp
 | Nagykapos
 |-
 | [[Veľké Kosihy]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľké Kostoľany]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Großkostolian
 |
 |-
 | [[Veľké Kozmálovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Kršteňany]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Leváre]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Großschützen
 |
 |-
 | [[Veľké Lovce]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľké Ludince]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Orvište]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Ozorovce]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Raškovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Revištia]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Ripňany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Großrippen
 |
 |-
 | [[Veľké Rovné]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Slemence]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Trakany]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Turovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Uherce]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Großugerwitz
 |
 |-
 | [[Veľké Úľany]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľké Vozokany]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Zálužie]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľkrop]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľký Biel]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Ungarisch-Biel
 |
 |-
 | [[Veľký Cetín]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Großzettin
 |
 |-
 | [[Veľký Čepčín]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľký Ďur]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľký Folkmar]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košický kraj]]
 | Großvolkmar
 |
 |-
 | [[Veľký Grob]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Deutschgrub
 |
 |-
 | [[Veľký Horeš]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľký Kamenec]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľký Klíž]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľký Krtíš]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Großkritsch
 | Nagykürtös
 |-
 | [[Veľký Kýr]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľký Lapáš]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľký Lipník]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Großlaupnik
 |
 |-
 | [[Veľký Meder]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Großmagendorf
 | Nagymegyer 
 |-
 | [[Veľký Slavkov]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Großschlagendorf
 |
 |-
 | [[Veľký Slivník]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľký Šariš]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Großscharosch
 |
 |-
 | [[Veľopolie]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vernár]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Wernsdorf bei Grenzburg
 |
 |-
 | [[Veselé]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Wessele
 |
 |-
 | [[Veterná Poruba]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vieska (Okraj Dunajská Streda)|Vieska]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vieska (Okraj Veľký Krtíš)|Vieska]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vieska nad Žitavou]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vikartovce]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Weigsdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Vinica, Slovaška|Vinica]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | -
 | Ipolynyék
 |-
 | [[Viničky]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Viničné]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Schweinsbach
 |
 |-
 | [[Vinné]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vinodol]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vinohrady nad Váhom]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vinosady]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Weingärten
 |
 |-
 | [[Virt]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vislanka]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Wüstfelde
 |
 |-
 | [[Vislava]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Visolaje]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Višňov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Višňové (Okraj Nové Mesto nad Váhom)|Višňové]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Wischenau
 |
 |-
 | [[Višňové (Okraj Žilina)|Višňové]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vištuk]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Wischteich
 |
 |-
 | [[Vitanová]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vítkovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Wittkensdorf
 |
 |-
 | [[Víťaz (Okraj Prešov)|Víťaz]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Víťazovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vlača]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vladiča]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vlachovo]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Lampertsdorf
 |
 |-
 | [[Vlachy]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vlčany]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vlčkovce]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Wolfsbrück
 |
 |-
 | [[Vlkas]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vlková]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Farksdorf
 |
 |-
 | [[Vlkovce]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Kunzendorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Vlky]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Nickelsdorf bei Feilendorf
 |
 |-
 | [[Voderady]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vojany]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vojčice]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | Wetz
 |
 |-
 | [[Vojka]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vojka nad Dunajom]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vojkovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Woikensdorf
 |
 |-
 | [[Vojnatina]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vojňany]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Krieg
 |
 |-
 | [[Vojtovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Vogthau
 |
 |-
 | [[Volica]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Volkovce]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Voľa]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vozokany (Okraj Galanta)|Vozokany]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vozokany (Okraj Topoľčany)|Vozokany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Weseken
 |
 |-
 | [[Vráble]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |  Verebély
 |-
 | [[Vrádište]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Hradisch bei Skalitz
 |
 |-
 | [[Vrakúň]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vranov nad Topľou]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Frö(h)nel/Vronau an der Töpl
 | Varannó
 |-
 | [[Vrbnica]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vrbov]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Menhardsdorf
 |
 |-
 | [[Vrbovce]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vrbová nad Váhom]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vrbové]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Werbau
 |
 |-
 | [[Vrchteplá]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vrícko]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Münnichwies an der Vries
 |
 |-
 | [[Vršatské Podhradie]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Löwenstein bei Prußkau
 |
 |-
 | [[Vrútky]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Rutteck
 | Ruttka 

 |-
 | [[Vtáčkovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Výborná]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Bierbrunn
 |
 |-
 | [[Výčapy - Opatovce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vydrany]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vydrná]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vydrník]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Eimerau
 |
 |-
 | [[Východná]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Výrava (Okraj Medzilaborce)|Výrava]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Wirwa
 | Virava
 |-
 | [[Vysočany (Okraj Bánovce nad Bebravou)|Vysočany]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vysoká (Okraj Banská Štiavnica)|Vysoká]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vysoká (Okraj Sabinov)|Vysoká]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vysoká nad Kysucou]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vysoká nad Uhom]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vysoká pri Morave]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Hochstetten
 |
 |-
 | [[Vysoké Tatry (mesto)|Vysoké Tatry]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | -
 | -
 |-
 | [[Vyškovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyškovce nad Ipľom]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |  Ipolyvisk
 |-
 | [[Vyšná Boca]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Oberbotzau
 |
 |-
 | [[Vyšná Hutka]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vyšná Jablonka]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšná Jedľová]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšná Kamenica]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Oberkamenitz
 |
 |-
 | [[Vyšná Myšľa]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vyšná Olšava]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšná Pisaná]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšná Polianka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vyšná Rybnica]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vyšná Sitnica]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšná Slaná]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košický kraj]]
 | Obersalz
 |
 |-
 | [[Vyšná Šebastová]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšná Voľa]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vyšné Ladičkovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšné nad Hronom]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vyšné Nemecké]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | Oberdeutschendorf
 |
 |-
 | [[Vyšné Remety]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vyšné Repaše]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Oberrippsch
 |
 |-
 | [[Vyšné Ružbachy]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Oberrauschenbach
 |
 |-
 | [[Vyšný Čaj]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vyšný Hrabovec]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšný Hrušov]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšný Kazimír]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšný Klátov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Oberbeckseifen
 |
 |-
 | [[Vyšný Komárnik]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Oberkormarnik in der Krein
 | Felsőkomárnok
 |-
 | [[Vyšný Kručov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vyšný Kubín]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Oberkubin
 |
 |-
 | [[Vyšný Mirošov]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšný Orlík]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Oberorlich
 | Felsőodor
 |-
 | [[Vyšný Slavkov]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Oberschlauch
 |
 |-
 | [[Vyšný Tvarožec]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vyšný Žipov]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |}

== Z ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Zábiedovo]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Záborie]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Záborské]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zádiel]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Záhor]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Záhorie (vojenský obvod)]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Záhorská Ves]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Ungeraiden
 |
 |-
 | [[Záhradné]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zákamenné]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zákopčie]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zalaba]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zálesie (Okraj Senec)|Zálesie]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Giebel
 |
 |-
 | [[Zálesie (Okraj Kežmarok)|Zálesie]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Giebel in der Zips
 |
 |-
 | [[Zalužice]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zamarovce]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zámutov]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Zametau
 | Opálhegy
 |-
 | [[Záriečie (Okraj Púchov)|Záriečie]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Záskalie]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zatín]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Závada (Okraj Topoľčany)|Závada]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Závada (Okraj Humenné)|Závada]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Závadka (Okraj Humenné)|Závadka]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Závadka (Okraj Gelnica)|Závadka]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košický kraj]]
 | Trichtbrunn in der Zips
 |
 |-
 | [[Závadka (Okraj Michalovce)|Závadka]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zavar]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Závažná Poruba]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Deutschporub
 |
 |-
 | [[Závod]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Sawod
 |
 |-
 | [[Zázrivá (Okraj Dolný Kubín)|Zázrivá]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zbehňov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zbehy]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zboj]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zbojné]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zborov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Sborau im Scharosch
 |
 |-
 | [[Zborov nad Bystricou]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Sborau an der Bistritz
 |
 |-
 | [[Zbrojníky]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zbudská Belá]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zbudské Dlhé]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zbudza]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zbyňov]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zeleneč]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zemianska Olča]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zemianske Kostoľany]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zemianske Podhradie]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zemianske Sady]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zemné]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zemplín (Okraj Trebišov)|Zemplín]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | Semplin, Semmlin
 |
 |-
 | [[Zemplínska Nová Ves]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | Neudorf bei Semplin
 |
 |-
 | [[Zemplínska Široká]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zemplínska Teplica]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zemplínske Hámre]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zemplínske Hradište]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zemplínske Jastrabie]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | Jesterb
 |
 |-
 | [[Zemplínske Kopčany]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | Stolln bei Großkapp
 |
 |-
 | [[Zemplínsky Branč]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košický kraj]]
 | Bärentz
 |
 |-
 | [[Zlatá Baňa]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zlatá Idka]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Goldeidau
 |
 |-
 | [[Zlaté]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Goldbach im Scharosch
 |
 |-
 | [[Zlaté Klasy]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Großmagendorf bei Wartberg
 |
 |-
 | [[Zlaté Moravce]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Goldmorawitz
 | Aranyosmarót
 |-
 | [[Zlatná na Ostrove]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Golddorf
 |
 |-
 | [[Zlatník]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zlatníky]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zlatno (Okraj Poltár)|Zlatno]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zlatno (Okraj Zlaté Moravce)|Zlatno]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | Petschaft
 |
 |-
 | [[Zliechov]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Schlechen
 |
 |- 
 | [[Zohor]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavský kraj]]
 | Imthal
 |
 |-
 | [[Zubák]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Subak
 |
 |-
 | [[Zuberec]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zubné]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 | 
 |-
 | [[Zubrohlava]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zvolen]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Altsohl
 | Zólyom
 |-
 | [[Zvončín]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavský kraj]]
 | Neuschlag
 |
 |}

== Ž ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Kraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Žabokreky]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Schabokrek
 |
 |-
 | [[Žabokreky nad Nitrou]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | Schambokrek
 |
 |-
 | [[Žakarovce]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košický kraj]]
 | Sockelsdorf
 |
 |-
 | [[Žakovce]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Eisdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Žalobín]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Žarnov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Žarnovica]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Scharnowitz
 |
 |-
 | [[Žaškov]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Žbince]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košický kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ždaňa]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košický kraj]]
 | Schading bei Kaschau
 |
 |-
 | [[Ždiar]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Morgenröthe
 |
 |-
 | [[Žehňa]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Žehra]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košický kraj]]
 | Schigra
 |
 |-
 | [[Železník]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 | Eisenberg im Scharosch
 |
 |-
 | [[Želiezovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Želmanovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Žemberovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Žemliare]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Žiar (Okraj Liptovský Mikuláš)|Žiar]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Žiar (Okraj Revúca)|Žiar]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Žiar nad Hronom]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobystrický kraj]]
 | Heiligenkreutz an der Gran
 |
 |-
 | [[Žihárec]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Žikava]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Žilina]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinský kraj]]
 | Sillein
 | Zsolna
 |-
 | [[Žipov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Žirany]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Žitavany]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Žitavce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitriansky kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Žitná - Radiša]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčiansky kraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Žlkovce]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavský kraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Župčany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovský kraj]]
 |
 |
 |}

&lt;center&gt;
[[#A|A]] [[#B|B]] [[#C|C]] [[#Č|Č]] [[#D|D]] [[#Ď|Ď]] [[#E|E]] [[#F|F]] [[#G|G]] [[#H|H]] 
[[#CH|CH]] [[#I|I]] [[#J|J]] [[#K|K]] [[#L|L]] [[#Ľ|Ľ]] [[#M|M]] [[#N|N]] [[#Ň|Ň]] [[#O|O]]
[[#P|P]] [[#R|R]] [[#S|S]] [[#Š|Š]] [[#T|T]] [[#Ť|Ť]] [[#U|U]] [[#V|V]] [[#Z|Z]] [[#Ž|Ž]]
&lt;/center&gt;

[[Kategorija:Seznami naselij po državah|Slovaška]]
[[Kategorija:Naselja na Slovaškem|*]]</text>
      <sha1>81tguvx1k5hepnwe504jbmhqlo33xai</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758044</id>
      <parentid>6758042</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:51:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slo</comment>
      <origin>6758044</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="284219" sha1="959agdm5i7ldv3leo7par2o6nj2sx3y" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[naselje|naselij]] na [[Slovaška|Slovaškem]].'''

{{compactTOC2}}

== A ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Ábelová]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Ábelfalva
 |-
 | [[Abovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Abafala
 |-
 | [[Abrahám (Okraj Galanta)|Abrahám]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 | Ábrahám
 |-
 | [[Abrahámovce (Okraj Bardejov)|Abrahámovce]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Ábrahámfalva
 |-
 | [[Abrahámovce (Okraj Kežmarok)|Abrahámovce]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Abrahamsdorf in der Zips
 | Ábrahámfalva
 |-
 | [[Abramová]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Abrahamsdorf in der Turz
 | Ábrahámfalva, Ábrahámpikfalva
 |-
 | [[Abranovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 | Ábrány
 |-
 | [[Adidovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Agyidócz
 |-
 | [[Alekšince]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Elecske
 |-
 | [[Andovce]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Andód
 |-
 | [[Andrejová]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Endrevágása
 |-
 | [[Ardanovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 | Ardanócz
 |-
 | [[Ardovo]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Pelsőczardó
 |-
 | [[Arnutovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Emaus
 | Arnótfalva
 |}

== B ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Báb (Okraj Nitra)|Báb]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | (Kis-/Nagy-)Báb
 |-
 | [[Babie]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Bábafalva
 |-
 | [[Babín]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Babin
 |-
 | [[Babiná]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Frauenstuhl
 | Bábaszék
 |-
 | [[Babindol]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Babindál
 |-
 | [[Babinec]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Babarét
 |-
 | [[Bacúch]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Batzuch
 | Vaczok
 |-
 | [[Bacúrov]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Wasserau
 | Baczúr
 |-
 | [[Báč]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 | Bacsfa
 |-
 | [[Bačka]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Bacska
 |-
 | [[Bačkov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Bacskó
 |-
 | [[Bačkovík]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Bátyok
 |-
 | [[Badín]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Scheiden
 | Erdőbádony
 |-
 | [[Baďan]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Bagyan
 |-
 | [[Báhoň]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 |
 | Báhony
 |-
 | [[Bajany]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Wajon
 | Bajánháza
 |-
 | [[Bajč]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Bajcs
 |-
 | [[Bajerov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Bayersdorf
 | Bajor
 |-
 | [[Bajerovce]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Bayerhau
 | Bajorvágás
 |-
 | [[Bajka]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Bajka
 |-
 | [[Bajtava]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Bajta
 |-
 | [[Baka]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 | Baka
 |-
 | [[Baláže]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Balasch
 | Balázs
 |-
 | [[Baldovce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Eckersdorf in der Zips
 | Baldócz
 |-
 | [[Balog nad Ipľom]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Ipolybalog
 |-
 | [[Baloň]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 | Balony
 |-
 | [[Banka (Okraj Piešťany)|Banka]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 | Banka
 |-
 | [[Bánov]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Bánkeszi
 |-
 | [[Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Banowitz
 | Bán
 |-
 | [[Bánovce nad Ondavou]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Bánócz
 |-
 | [[Banská Belá]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Dilln
 | Bélabánya
 |-
 | [[Banská Štiavnica]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Schemnitz
 | Selmeczbánya
 |-
 | [[Banská Bystrica]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Neusohl
 | Besztercebánya
 |-
 | [[Banské]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Gruben bei Fröhnel
 | Bányapataka
 |-
 | [[Banský Studenec]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Kohlbach bei Schemnitz
 | Tópatak
 |-
 | [[Baňa (obec)|Baňa]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Banja
 |-
 | [[Bara]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | (Kis-/Nagy-)Bári
 |-
 | [[Barca (Okraj Rimavská Sobota)|Barca]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Baracza
 |-
 | [[Bartošovce]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Bartosfalva
 |-
 | [[Bardoňovo]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Barsbaracska
 |-
 | [[Bartošova Lehôtka]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Legendel bei Kremnitz
 | Bartos
 |-
 | [[Bardejov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Bartfeld
 | Bártfa
 |-
 | [[Baška (Slovensko)|Baška]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Baschka
 | Baska
 |-
 | [[Baškovce (Okraj Humenné)|Baškovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Felsőbaskócz
 |-
 | [[Baškovce (Okraj Sobrance)|Baškovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Alsóbaskócz
 |-
 | [[Bašovce]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 | Bassócz
 |-
 | [[Batizovce]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Batzdorf in der Zips
 | Bazitfalva
 |-
 | [[Bátorová]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Bátorfalu
 |-
 | [[Bátka]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Bátka
 |-
 | [[Bátorove Kosihy]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Bátorkeszi
 |-
 | [[Bátovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Frauenmarkt
 | Bát
 |-
 | [[Beharovce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Bechersdorf
 | Beharócz
 |-
 | [[Beckov (obec)|Beckov]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 | Beczkó
 |-
 | [[Becherov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Biharó
 |-
 | [[Belá (Okraj Nové Zámky)|Belá]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Béla
 |-
 | [[Belá (Okraj Žilina)|Belá]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Bella
 |-
 | [[Belá - Dulice]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Turóczbéla - Gyulafalva
 |-
 | [[Belá nad Cirochou]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Czirókabéla
 |-
 | [[Beladice]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 | Bélád
 |-
 | [[Belejovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Belejőcz
 |-
 | [[Belín]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Bellény
 |-
 | [[Belina (obec)|Belina]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Bein
 | Béna
 |-
 | [[Belince]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Bellinz
 | Belincz
 |-
 | [[Bellova Ves]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 | Bélvata
 |-
 | [[Beloveža]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Belloweesche
 | Bélavésze
 |-
 | [[Beluj]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Béld
 |-
 | [[Beluša]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Bellusch
 | Bellus
 |-
 | [[Belža]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Bölzse
 |-
 | [[Beniakovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Benyék
 |-
 | [[Benice]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Benefalva
 |-
 | [[Benkovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Benkőfalva
 |-
 | [[Beňadiková]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Sankt Benedikt in der Liptau
 | Benedekfalu
 |-
 | [[Beňadikovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Benedekvágása
 |-
 | [[Beňadovo]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Benedikó
 |-
 | [[Beňatina]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Vadászfalva
 |-
 | [[Beňuš]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Beneschau bei Bläsenau
 | Benesháza
 |-
 | [[Bernolákovo]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Landschütz
 | Cseklész
 |-
 | [[Bertotovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Bertholdsdorf
 | Bertót
 |-
 | [[Beša (Okraj Levice)|Beša]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Barsbese
 |-
 | [[Beša (Okraj Michalovce)|Beša]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Bés
 |-
 | [[Bešeňov]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Zsitvabesenyő
 |-
 | [[Bešeňová]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Besenyőfalu
 |-
 | [[Betlanovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Bethelsdorf
 | Betlenfalva
 |-
 | [[Betliar (obec)|Betliar]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Bettler
 | Betlér
 |-
 | [[Bežovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Bező
 |-
 | [[Bidovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Magyarbőd
 |-
 | [[Biel]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Bély
 |-
 | [[Bielovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Ipolybél
 |-
 | [[Biely Kostol]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 | Pozsonyfehéregyház
 |-
 | [[Bijacovce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Bettendorf in der Zips
 | Nagyolsva
 |-
 | [[Bílkove Humence]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Hummenetz
 | Bilka Humenecz
 |-
 | [[Bíňa]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Bein
 | Bény
 |-
 | [[Bíňovce]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 | Binócz
 |-
 | [[Biskupice]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Fülekpüspöki
 |-
 | [[Biskupová]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 | Püspökfalu
 |-
 | [[Bitarová]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Bittersdorf
 | Bittarova
 |-
 | [[Blahová]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 | Rónyapuszta
 |-
 | [[Blatná na Ostrove]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 | Sárosfa
 |-
 | [[Blatná Polianka]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Sárosmező
 |-
 | [[Blatné]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Scharfing
 | Pozsonysárfő
 |-
 | [[Blatné Remety]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Sárosremete
 |-
 | [[Blatné Revištia]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Sárosrőcse
 |-
 | [[Blatnica]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Blatnicza
 |-
 | [[Blažice]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Balogd
 |-
 | [[Blažovce]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Turócbalázsfalva
 |-
 | [[Blesovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Blesowitz, Plesowitz
 | Bel(l)esz
 |-
 | [[Blhovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Balogfalva
 |-
 | [[Bobot]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 | Bobot
 |-
 | [[Bobrov]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Bobró
 |-
 | [[Bobrovček]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Kleinbobrowetz
 | Kisbobrócz
 |-
 | [[Bobrovec (obec)|Bobrovec]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Bobrowetz
 | Nagybobrócz
 |-
 | [[Bobrovník]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Bobrovnik
 |-
 | [[Bočiar]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Bocsárd
 |-
 | [[Bodíky]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 | Nagybodak
 |-
 | [[Bodiná]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 | Bogyina
 |-
 | [[Bodorová]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Bodorfalva
 |-
 | [[Bodovce]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 | Bodonlaka
 |-
 | [[Bodružal]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Rózsadomb
 |-
 | [[Bodza]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Bogya
 |-
 | [[Bodzianske Lúky]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Somody
 |-
 | [[Bogliarka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Boglárka
 |-
 | [[Bohdanovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Garbóczbogdány
 |-
 | [[Bohdanovce nad Trnavou]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Bogdanowitz
 | Bogdány
 |-
 | [[Boheľov]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 | Bögellő
 |-
 | [[Bohunice (Okraj Ilava)|Bohunice]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Bohunitz
 | Bohunicz
 |-
 | [[Bohunice (Okraj Levice)|Bohunice]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Hontbagonya
 |-
 | [[Bohúňovo]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Lekenye
 |-
 | [[Bojná]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 | Bajna
 |-
 | [[Bojnice]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Weinitz
 | Bajmócz
 |-
 | [[Bojničky]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 | Bajmócska
 |-
 | [[Boldog]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Kleinfraukirchen
 | Pozsonyboldogfalva
 |-
 | [[Boleráz]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Frauendorf bei Tyrnau
 | Bélaház
 |-
 | [[Bolešov]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 | Bolesó
 |-
 | [[Boliarov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Bolyár
 |-
 | [[Boľ]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Boly
 |-
 | [[Boľkovce]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Bolyk
 |-
 | [[Borcová]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Borczfalu
 |-
 | [[Borčany]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 | (Kis-/Nagy-)Borcsán
 |-
 | [[Borčice]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Borschitz
 | Borcsicz
 |-
 | [[Borinka]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Ballenstein
 | Pozsonyborostyánkő
 |-
 | [[Borová (Okraj Trnava)|Borová]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Joachimsthal bei Tyrnau
 | Fenyves
 |-
 | [[Borovce]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Borowitz
 | Bori
 |-
 | [[Borský Mikuláš]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Bursanktnikolaus
 | Búrszentmiklós
 |-
 | [[Borský Svätý Jur]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Bursanktpeter
 | Búrszentpéter
 |-
 | [[Borša]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Borsi
 |-
 | [[Bory]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Bori
 |-
 | [[Bošáca]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Böschitz
 | Bossácz
 |-
 | [[Bošany]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 | (Kis-/Nagy-)Bossány
 |-
 | [[Bottovo]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Gernyő puszta
 |-
 | [[Boťany]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Battyán
 |-
 | [[Bôrka]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Barka
 |-
 | [[Bracovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Berettő
 |-
 | [[Branč]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Berencs
 |-
 | [[Branovo]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Kisbaromlak
 |-
 | [[Bratislava]]
 | [[Okraj Bratislava I]]&lt;br /&gt;[[Okraj Bratislava II]]&lt;br /&gt;[[Okraj Bratislava III]]&lt;br /&gt;[[Okraj Bratislava IV]]&lt;br /&gt;[[Okraj Bratislava V]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Pressburg
 | Pozsony
 |-
 | [[Braväcovo]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Bretzau
 | Baraczka
 |-
 | [[Brdárka]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Bredersdorf
 | Berdárka
 |-
 | [[Brehov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Imreg
 |-
 | [[Brehy]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Hochstätten bei Königsberg
 | Magasmart
 |-
 | [[Brekov]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 | Barkó
 |-
 | [[Brestov (Okraj Humenné)|Brestov]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Alsóberek
 |-
 | [[Brestov (Okraj Prešov)|Brestov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Boroszló
 |-
 | [[Brestov nad Laborcom]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Laborczbér
 |-
 | [[Brestovany]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Brestowan
 | (Alsó-/Felső)Szil
 |-
 | [[Brestovec (Okraj Myjava)|Brestovec]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | -
 | -
 |-
 | [[Brestovec (Okraj Komárno)|Brestovec]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Szilas
 |-
 | [[Bretejovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Sárosberettő
 |-
 | [[Bretka]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Beretke
 |-
 | [[Breza (Okraj Námestovo)|Breza]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Breza
 |-
 | [[Brezany]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Brezani
 |-
 | [[Brezina]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Kolbása
 |-
 | [[Breziny]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Klingstolln
 | Zólyomberezna
 |-
 | [[Breznica (Okraj Stropkov)|Breznica]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Nagyberezsnye
 |-
 | [[Breznička (Okraj Poltár)|Breznička]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Bresnitz
 | Ipolyberzencze
 |-
 | [[Breznička (Okraj Stropkov)|Breznička]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Kisberezsnye
 |-
 | [[Brezno]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Bries an der Gran
 | Breznóbánya
 |-
 | [[Brezolupy]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 | Brezolub
 |-
 | [[Brezov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Nyírjes
 |-
 | [[Brezová pod Bradlom]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Birkenhain
 | Brezova
 |-
 | [[Brezovec]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Berezócz
 |-
 | [[Brezovica (Okraj Tvrdošín)|Brezovica]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Brezovicza
 |-
 | [[Brezovica (Okraj Sabinov)|Brezovica]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Bersewitz
 | Berzevicze
 |-
 | [[Brezovička]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Hainburg im Scharosch
 | Hámbor
 |-
 | [[Brezovka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Berezóka
 |-
 | [[Brežany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 | Sárosbuják
 |-
 | [[Brhlovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Brihlowitz
 | Kalnáborfő + Tegzesborfő
 |-
 | [[Brieštie]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Bries
 | Briesztya, Berestyénfalva
 |-
 | [[Brodské]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Protzka
 | Broczkó
 |-
 | [[Brodzany]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Brodian
 | Brogyan
 |-
 | [[Brunovce]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Brunnowitz
 | Brunócz
 |-
 | [[Brusnica (Slovaška)|Brusnica]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Borosnya
 |-
 | [[Brusník]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Borosznok
 |-
 | [[Brusno (obec)|Brusno]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Borosznó
 |-
 | [[Brutovce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Stenzelau
 | Szepesszentlőrincz
 |-
 | [[Bruty]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Barth
 | Bart
 |-
 | [[Brvnište]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 | Brovnyiste
 |-
 | [[Brzotín (Okraj Rožňava)|Brzotín]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Berzéte
 |-
 | [[Buclovany]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Buczló
 |-
 | [[Búč]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Búcs
 |-
 | [[Bučany]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 | Bucsány
 |-
 | [[Budča]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Butsch bei Altsohl
 | Zólyombúcs
 |-
 | [[Budikovany]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Bugyikfala
 |-
 | [[Budimír]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Budamer
 | Budamér
 |-
 | [[Budiná]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Budaszállás
 |-
 | [[Budince]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Budaháza
 |-
 | [[Budiš]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Budisch
 | Budis
 |-
 | [[Budkovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Butka
 |-
 | [[Budmerice]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Pudmeritz
 | Gidrafa
 |-
 | [[Buglovce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Schreibersdorf
 | Göbölfalva
 |-
 | [[Buková]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Buchenbrunn bei Tyrnau
 | Bikszárd
 |-
 | [[Bukovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Nagybukócz
 |-
 | [[Bukovec (Okraj Myjava)|Bukovec]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 | Bukócz
 |-
 | [[Bukovec (Okraj Košice - okolie)|Bukovec]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Buchberg bei Kaschau
 | Idabukócz
 |-
 | [[Bukovina (obec)|Bukovina]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Bukovina
 |-
 | [[Bulhary]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Bolgárom
 |-
 | [[Bunetice]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Bunyita
 |-
 | [[Bunkovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Bunkós
 |-
 | [[Bušince]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Bussa
 |-
 | [[Bušovce]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Bauschendorf
 | Busócz
 |-
 | [[Buzica]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Buzita
 |-
 | [[Buzitka]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Bozita puszta
 |-
 | [[Bystrá (Okraj Brezno)|Bystrá]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Sebesér
 |-
 | [[Bystrá (Okraj Stropkov)|Bystrá]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Hegyeshisztra
 |-
 | [[Bystrany]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Eulenbach in der Zips
 | Ágostháza
 |-
 | [[Bystré]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Tapolybeszterce
 |-
 | [[Bystričany]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 | Bisztricsény
 |-
 | [[Bystrička]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Turóczbeszterce
 |-
 | [[Byšta]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Biste
 |-
 | [[Bytča]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Botsch an der Waag/Kleinbitsch
 | (Nagy-)Bittse
 |-
 | [[Bzenica]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Senitz bei Scharnowitz
 | Szénásfalu
 |-
 | [[Bzenov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Berzenke
 |-
 | [[Bzince pod Javorinou]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 | Botfalva
 |-
 | [[Bziny]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Bezine
 |-
 | [[Bzovík]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Bozók
 |-
 | [[Bzovská Lehôtka]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Bozókszabadi
 |-
 | [[Bžany]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Bodzás
 |}

== C ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Cabaj - Čápor]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Czabaj - Csápor
 |-
 | [[Cabov]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 | Csábócz
 |-
 | [[Cakov]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Czakó
 |-
 | [[Cejkov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Zecke
 | Czéke
 |-
 | [[Cernina]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Felsőcsernye
 |-
 | [[Cerová]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Konradstein
 | Czerova
 |-
 | [[Cerovo]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Cseri
 |-
 | [[Cestice]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Szeszta
 |-
 | [[Cífer]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Ziffer
 | Czífer
 |-
 | [[Cigeľ]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Ziegel
 | Czigel
 |-
 | [[Cigeľka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 | Czigelka
 |-
 | [[Cigla]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Czigla
 |-
 | [[Cimenná]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 | Címena, Czimenna
 |-
 | [[Cinobaňa]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Frauenberg
 | Szinóbánya
 |}

== Č ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Čabalovce]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Csabaháza
 |-
 | [[Čabiny]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | (Felső-/Alsó-)Csebény
 |-
 | [[Čabradský Vrbovok]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Csábrágvarbóg
 |-
 | [[Čadca]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Tschadsa
 | Csáca
 |-
 | [[Čachtice]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Schächtitz
 | Csejte
 |-
 | [[Čajkov]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Csejkő
 |-
 | [[Čaka (obec)|Čaka]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Cseke
 |-
 | [[Čakajovce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Csekej
 |-
 | [[Čakanovce (Okraj Lučenec)|Čakanovce]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Csákányháza
 |-
 | [[Čakanovce (Okraj Košice - okolie)|Čakanovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Ósvacsákány
 |-
 | [[Čakany]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Knitteldorf
 | Pozsonycsákány
 |-
 | [[Čaklov]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Csáklyó
 |-
 | [[Čalovec]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Megyercs
 |-
 | [[Čamovce]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Csomatelke
 |-
 | [[Čaňa]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Tschaan
 | Hernádcsány
 |-
 | [[Čaradice]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 | Csárad
 |-
 | [[Čáry]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 | Csári
 |-
 | [[Častá]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Schattmannsdorf
 | Cseszte
 |-
 | [[Častkov]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Tschätschowe
 | Császtko
 |-
 | [[Častkovce]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Tschästkowitz
 | Császtkócz
 |-
 | [[Čata (obec)|Čata]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Csata
 |-
 | [[Čataj]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Schattein
 | Csataj
 |-
 | [[Čavoj]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Sauershau
 | Csanajó, Csávoj
 |-
 | [[Čebovce]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Csáb
 |-
 | [[Čečehov]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Zuhogó
 |-
 | [[Čečejovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Schötzdorf
 | Csécs
 |-
 | [[Čechy (Okraj Nové Zámky)|Čechy]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Komáromcsehi
 |-
 | [[Čechynce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Nitracsehi
 |-
 | [[Čekovce]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Csákócz
 |-
 | [[Čeláre]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Csalár
 |-
 | [[Čelkova Lehota]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 | Cselkó Lehota
 |-
 | [[Čelovce (Okraj Veľký Krtíš)|Čelovce]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Csall
 |-
 | [[Čelovce (Okraj Prešov)|Čelovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Cselfalva
 |-
 | [[Čeľadice]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Család
 |-
 | [[Čeľadince]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 | Családka
 |-
 | [[Čeľovce]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Cselej
 |-
 | [[Čenkovce]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 | Csenke
 |-
 | [[Čerenčany]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Cserencsény
 |-
 | [[Čereňany]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Tscherenein
 | Cserenye
 |-
 | [[Čerhov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Tschergau
 | Csörgő
 |-
 | [[Čerín]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Fanischhain
 | Cserény
 |-
 | [[Čermany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Tschermann
 | Csermend
 |-
 | [[Černík]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Tschörnock
 | Csornok
 |-
 | [[Černina]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Alsócsernye
 |-
 | [[Černochov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Csarnahó
 |-
 | [[Čertižné]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Nagycsertész
 |-
 | [[Červená Voda (Okraj Sabinov)|Červená Voda]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 | Kisszebeni majorság
 |-
 | [[Červenica]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Vörösvágás
 |-
 | [[Červenica pri Sabinove]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Tschernewitz
 | Vörösalma
 |-
 | [[Červeník]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 | Vágvörösvár
 |-
 | [[Červený Hrádok]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 | Barsvörösvár
 |-
 | [[Červený Kameň (Okraj Ilava)|Červený Kameň]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Rothenstein
 | Vöröskő
 |-
 | [[Červený Kláštor]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Rotes Kloster
 | Vöröskolostor
 |-
 | [[Červeňany]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Veres
 |-
 | [[České Brezovo]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Böhmisch-Briesau
 | Csehberek
 |-
 | [[Čičarovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Tschetscher
 | Csicser
 |-
 | [[Čičava (obec)|Čičava]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Tschitschau
 | Csicsóka
 |-
 | [[Čičmany]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Zimmermannshau
 | Csicsmán
 |-
 | [[Číčov]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Csicsó
 |-
 | [[Čierna (obec)|Čierna]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Ágcsernyő
 |-
 | [[Čierna Lehota (Okraj Bánovce nad Bebravou)|Čierna Lehota]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 | Csernó Lehota, Csernolehota
 |-
 | [[Čierna Lehota (Okraj Rožňava)|Čierna Lehota]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Kleinslawsdorf
 | Szabados
 |-
 | [[Čierna nad Tisou]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | -
 | -
 |-
 | [[Čierna Voda (Okraj Galanta)|Čierna Voda]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Schwarzwasser
 | Feketenyék
 |-
 | [[Čierne]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Cserne
 |-
 | [[Čierne Kľačany]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 | Feketekelecsény
 |-
 | [[Čierne nad Topľou]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Felsőfeketepatak
 |-
 | [[Čierne Pole]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Feketemező
 |-
 | [[Čierny Balog]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Schwarzseifen
 | Feketebalog
 |-
 | [[Čierny Brod]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 | Vízkelet + Hegy
 |-
 | [[Čierny Potok]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Czövekfa puszta
 |-
 | [[Čifáre]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Csiffár
 |-
 | [[Čiližská Radvaň]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Radwans
 | Csilizradvány
 |-
 | [[Čimhová]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Csimhova
 |-
 | [[Čirč]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Csércs
 |-
 | [[Číž]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Csiz
 |-
 | [[Čižatice]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Tizsite
 |-
 | [[Čoltovo]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Csoltó
 |-
 | [[Čremošné]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 | Turóczmeggyes
 |-
 | [[Čučma]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Csucsom
 |-
 | [[Čukalovce]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | Csukaháza
 |}

== D ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Dačov Lom]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Daletice]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Danišovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Diensdorf
 |
 |-
 | [[Dargov (obec)|Dargov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Davidov]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Debraď]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dedačov]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dedina Mládeže]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dedinka]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dedinky]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dechtice]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Degitz
 |
 |-
 | [[Dekýš]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Teckisch
 |
 |-
 | [[Demandice]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Demenditz
 | Deménd
 |-
 | [[Demänovská Dolina]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Schlangenthal
 |
 |-
 | [[Demjata]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Detrík]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Detva]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Dettwa
 |
 |-
 | [[Detvianska Huta]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Glashütten bei Dettwa
 |
 |-
 | [[Devičany]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Frauendorf
 |
 |-
 | [[Devičie]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dežerice]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Descher
 |
 |-
 | [[Diaková]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Diakovce]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |  
 |  Deáki
 |-
 | [[Diviacka Nová Ves]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Diweggneudorf
 |
 |-
 | [[Diviaky nad Nitricou]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Diwegg an der Nitritz
 |
 |-
 | [[Divín]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Divina]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Divinka]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dlhá (Okraj Trnava)|Dlhá]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Langendorf bei Dürrnbach
 |
 |-
 | [[Dlhá nad Kysucou]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dlhá nad Oravou]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dlhá nad Váhom]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Langendorf an der Waag
 |
 |-
 | [[Dlhá Ves]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dlhé Klčovo]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dlhé nad Cirochou]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dlhé Pole]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dlhé Stráže]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Längwarth
 |
 |-
 | [[Dlhoňa]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dlžín]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dobrá]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dobrá Niva (obec)|Dobrá Niva]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Döbring
 |
 |-
 | [[Dobrá Voda (Okraj Trnava)|Dobrá Voda]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dobroč]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Dobrotz
 |
 |-
 | [[Dobrohošť (Okraj Dunajská Streda)|Dobrohošť]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dobroslava (obec)|Dobroslava]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dobšiná]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Dobschau
 |
 |-
 | [[Dohňany]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dojč]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Toytsch
 |
 |-
 | [[Dolinka]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolná Breznica]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Unterbresnitz
 |
 |-
 | [[Dolná Bzová]]
 | 
 | 
 | 
 |
 |-
 | [[Dolná Krupá]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Niederkrombach
 |
 |-
 | [[Dolná Lehota]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolná Mariková]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Untermarikowa
 |
 |-
 | [[Dolná Mičiná]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Niedermitschina
 |
 |-
 | [[Dolná Poruba]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Unterporub
 |
 |-
 | [[Dolná Seč]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dolná Streda]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dolná Strehová]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Unterstriegau
 |
 |-
 | [[Dolná Súča]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Untersutsch
 |
 |-
 | [[Dolná Tižina]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolná Trnávka]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolná Ves]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Schwabendorf bei Kremnitz
 |
 |-
 | [[Dolná Ždaňa]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolné Dubové]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Unterdubowan
 |
 |-
 | [[Dolné Kočkovce]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolné Lefantovce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Elefant
 |
 |-
 | [[Dolné Lovčice]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolné Mladonice]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Niedermladonitz
 |
 |-
 | [[Dolné Naštice]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Unternastitz 
 |
 |-
 | [[Dolné Obdokovce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dolné Orešany]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Unternußdorf
 |
 |-
 | [[Dolné Otrokovce]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Unterottrokowitz
 |
 |-
 | [[Dolné Plachtince]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolné Saliby]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dolné Semerovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |  Alsószemeréd
 |-
 | [[Dolné Srnie]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolné Strháre]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Niederstracherau
 | Alsóesztergály
 |-
 | [[Dolné Trhovište]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dolné Vestenice]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Niederwestenitz
 |
 |-
 | [[Dolné Zahorany]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolné Zelenice]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dolný Badín]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolný Bar]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dolný Harmanec]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Niederherm
 |
 |-
 | [[Dolný Hričov]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Niederhritschau
 |
 |-
 | [[Dolný Chotár]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dolný Kalník]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolný Kubín]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Unterkubin
 |
 |-
 | [[Dolný Lieskov]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolný Lopašov]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dolný Ohaj]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dolný Pial]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dolný Štál]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Ischthal
 |
 |-
 | [[Dolný Vadičov]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Doľany (Okraj Pezinok)|Doľany]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Ottenthal
 |
 |-
 | [[Doľany (Okraj Levoča)|Doľany]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kontschan
 |
 |-
 | [[Domadice]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Domaníky]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Doming
 |
 |-
 | [[Domaniža]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Domaňovce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Domensdorf
 |
 |-
 | [[Donovaly]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Drábsko]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Drahňov]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Drahovce]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Drahowitz
 |
 |-
 | [[Dravce (obec)|Dravce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Drautz
 |
 |-
 | [[Dražice]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dražkovce]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Andreasjoseph
 |
 |-
 | [[Drážovce]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Drienčany]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Drienica]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Drienov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Drienovec]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Drienovo]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Drienovská Nová Ves]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Drietoma]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Drnava]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Dernau
 |
 |-
 | [[Drňa]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Družstevná pri Hornáde]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Drženice]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Držkovce]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Derschkowitz bei Eltsch
 |
 |-
 | [[Dubinné]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dubnica nad Váhom]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Dubnitz an der Waag
 |
 |-
 | [[Dubnička (obec)|Dubnička]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dubník]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dubno]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dubodiel]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dubová (Okraj Pezinok)|Dubová]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Wernersdorf
 |
 |-
 | [[Dubová (Okraj Svidník)|Dubová]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dubovany]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dubovce (Okraj Skalica)|Dubovce]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dubové (Okraj Turčianske Teplice)|Dubové]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dubové (Okraj Zvolen)|Dubové]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Dauben
 |
 |-
 | [[Dubovec]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dubovica]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dúbrava (Okraj Liptovský Mikuláš)|Dúbrava]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dúbrava (Okraj Levoča)|Dúbrava]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dúbrava (Okraj Snina)|Dúbrava]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dúbravica]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dúbravka (Okraj Michalovce)|Dúbravka]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dúbravy]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ducové]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Dutzau
 |
 |-
 | [[Dudince]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Gyűgy
 |-
 | [[Dukovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dulov]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dulova Ves]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dulovce]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Neudalla
 |
 |-
 | [[Dulovo]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dunajská Lužná]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Mischdorf
 |
 |-
 | [[Dunajov]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dunajská Streda]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Niedermarkt
 | Dunaszerdahely
 |-
 | [[Dunajský Klátov]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Duplín]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dvorany nad Nitrou]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dvorec]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dvorianky]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dvorníky]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Dvorníky - Včeláre]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Dvory nad Žitavou]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |}

== Ď ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Ďačov]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ďanová]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ďapalovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ďubákovo]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ďurčiná]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ďurďoš]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ďurďošík]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Sankt Georgen
 |
 |-
 | [[Ďurďové]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ďurkov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ďurková]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ďurkovce]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |}

== E ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Egreš (obec)|Egreš]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |}

== F ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Fačkov]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Fatschenau
 |
 |-
 | [[Falkušovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Farná]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Pfaffendorf bei Seldin
 |
 |-
 | [[Fekišovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Figa (Okraj Rimavská Sobota)|Figa]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Fijaš]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Fiľakovo]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Fülleck
 |
 |-
 | [[Fiľakovské Kováče]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Fintice]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Folkušová]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Forbasy]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Forbs
 |
 |-
 | [[Frička]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Fritsch
 |
 |-
 | [[Fričkovce]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Fritschhau
 |
 |-
 | [[Fričovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Friedrichsdorf im Scharosch
 |
 |-
 | [[Fulianka]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |}

== G ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Gabčíkovo]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Bösch
 | Bős
 |-
 | [[Gaboltov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gajary]] 
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Gayring
 |
 |-
 | [[Galanta]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Gallandau
 | Galánta
 |-
 | [[Galovany]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Gallendorf
 |
 |-
 | [[Gánovce]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Gansdorf
 |
 |-
 | [[Gáň]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Gbelce]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 | Köbölkút
 |-
 | [[Gbely]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Eggbell
 |
 |-
 | [[Gbeľany]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Geča]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gelnica]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Göllnitz in der Zips
 | Gölnicbánya
 |-
 | [[Gemer (obec)|Gemer]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Gemersburg, Gömmersburg
 |
 |-
 | [[Gemerček]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gemerská Hôrka]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Gömörhorka
 |-
 | [[Gemerská Panica]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gemerská Poloma]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gemerská Ves]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Gemersdorf, Gömmersdorf
 |
 |-
 | [[Gemerské Dechtáre]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gemerské Michalovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gemerské Teplice]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gemerský Jablonec]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gemerský Sad]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Geraltov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Gerald bei Raßlawitz
 |
 |-
 | [[Gerlachov (Okraj Bardejov)|Gerlachov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Gerlsdorf im Scharosch
 |
 |-
 | [[Gerlachov (Okraj Poprad)|Gerlachov]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Gerlsdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Giglovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Giraltovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Gerald
 |
 |-
 | [[Girovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Glabušovce]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gočaltovo]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Goldshof
 |
 |-
 | [[Gočovo]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Golianovo]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Gortva]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gôtovany]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Granč - Petrovce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Grantsch-Petersdorf
 | Garancpetróc
 |-
 | [[Gregorova Vieska]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Gregorovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Gribov]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Gruzovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Gyňov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |}

== H ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Habovka]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Habura]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hačava]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Háj (Okraj Turčianske Teplice)|Háj]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Häu
 | Turóczliget
 |-
 | [[Háj (Okraj Košice - okolie)|Háj]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hajná Nová Ves]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hajnáčka]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Gatschnitz
 |
 |-
 | [[Hájske]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hajtovka]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Heitingsau
 |
 |-
 | [[Haláčovce]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Halič (obec)|Halič]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Gaatsch
 |
 |-
 | [[Haligovce]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Helbingsaus
 |
 |-
 | [[Haluzice]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hamuliakovo]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Gutern
 |
 |-
 | [[Handlová]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Kri(c)kerhau / Kriegerhau
 |
 |-
 | [[Hanigovce]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Hönigsdorf
 |
 |-
 | [[Haniska (Okraj  Prešov)|Haniska]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Haniska (Okraj Košice - okolie)|Haniska]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Hansdorf bei Kaschau
 |
 |-
 | [[Hanková]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Henkendorf bei Dobschau
 |
 |-
 | [[Hankovce (Okraj Bardejov)|Hankovce]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Hinzendorf im Scharosch
 |
 |-
 | [[Hankovce (Okraj Humenné)|Hankovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hanušovce nad Topľou]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Hansdorf an der Töpl
 |
 |-
 | [[Harakovce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Harrachsdorf
 |
 |-
 | [[Harhaj]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Harichovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Palmsdorf
 |
 |-
 | [[Harmanec]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Herm
 |
 |-
 | [[Hatalov]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hatné]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Havaj (obec)|Havaj]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Havka]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Höfchen in der Zips
 |
 |-
 | [[Havranec]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hažín]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Haschin
 |
 |-
 | [[Hažín nad Cirochou]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hažlín]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Hassling
 |
 |-
 | [[Helcmanovce]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Hansdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Heľpa]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Helpach
 |
 |-
 | [[Henckovce]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Hinzendorf bei Rosenau
 |
 |-
 | [[Henclová]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hencovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Hinzendorf bei Fröhnel
 |
 |-
 | [[Hendrichovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Heinrichsdorf im Scharosch
 |
 |-
 | [[Herľany]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Herlein, Bad Rank
 |
 |-
 | [[Hermanovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Hermannsdorf bei Jaronitz
 |
 |-
 | [[Hermanovce nad Topľou]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Hermannsdorf an der Töpl
 |
 |-
 | [[Hertník]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Herrknecht
 |
 |-
 | [[Hervartov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Herbertsdorf
 |
 |-
 | [[Hiadeľ]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Heidel
 |
 |-
 | [[Hincovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Hinzendorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Hladovka]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hlboké]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hliník nad Hronom]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Limbach an der Gran
 |
 |-
 | [[Hlinné]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hlivištia]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hlohovec]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Freistadtl alebo Freistadt an der Waag
 | Galgóc
 |-
 | [[Hniezdne]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kniesen
 |
 |-
 | [[Hnilčík]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Kleineisenbach
 |
 |-
 | [[Hnilec]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Großeisenbach
 |
 |-
 | [[Hnojné]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hnúšťa]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Nusten
 |
 |-
 | [[Hodejov]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Großgeis
 |
 |-
 | [[Hodejovec]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Kleingeis
 |
 |-
 | [[Hodkovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hodruša - Hámre]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Kerling - Hämmern
 |
 |-
 | [[Hokovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Holčíkovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Holiare]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Holice]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Holíč]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Weißkirchen an der March
 |
 |-
 | [[Holiša]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Holumnica]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Hollomitz
 |
 |-
 | [[Honce]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Gerlsdorf
 |
 |-
 | [[Hontianska Vrbica]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hontianske Moravce]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Morawitz
 |
 |-
 | [[Hontianske Nemce]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Baierndorf
 |
 |-
 | [[Hontianske Tesáre]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hontianske Trsťany]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horná Breznica]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Oberbresnitz
 |
 |-
 | [[Horná Bzová]]
 | 
 | 
 | 
 |
 |-
 | [[Horná Kráľová]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horná Krupá]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Oberkrompach
 |
 |-
 | [[Horná Lehota (Okraj Dolný Kubín)|Horná Lehota]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horná Lehota (Okraj Brezno)|Horná Lehota]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horná Mariková]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Obermarikowa
 |
 |-
 | [[Horná Mičiná]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Obermitschina
 |
 |-
 | [[Horná Poruba]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Oberporub
 |
 |-
 | [[Horná Potôň]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horná Seč]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horná Streda]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horná Strehová]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Oberstriegau
 |
 |-
 | [[Horná Súča]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Obersutsch
 |
 |-
 | [[Horná Štubňa]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Oberstuben
 |
 |-
 | [[Horná Ves (Okraj Prievidza)|Horná Ves]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Windischdorf bei Priwitz
 |
 |-
 | [[Horná Ves (Okraj Žiar nad Hronom)|Horná Ves]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horná Ždaňa]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horné Dubové]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Oberdubowan
 |
 |-
 | [[Horné Hámre]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Oberhammer
 |
 |-
 | [[Horné Chlebany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Oberhelbing
 |
 |-
 | [[Horné Lefantovce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Elefant
 |
 |-
 | [[Horné Mladonice]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Obermladonitz
 |
 |-
 | [[Horné Mýto]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horné Naštice]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Obernastitz
 |
 |-
 | [[Horné Obdokovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horné Orešany]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Obernußdorf
 |
 |-
 | [[Horné Otrokovce]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Oberottrokowitz
 |
 |-
 | [[Horné Plachtince]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horné Pršany]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Sonntagsgrund
 |
 |-
 | [[Horné Saliby]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horné Semerovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horné Srnie]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horné Strháre]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Oberstracherau 
 | Felsőesztergály
 |-
 | [[Horné Štitáre]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horné Trhovište]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horné Turovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Oberthur
 |
 |-
 | [[Horné Vestenice]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Oberwestenitz
 |
 |-
 | [[Horné Zahorany]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horné Zelenice]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horný Badín]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horný Bar]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horný Hričov]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Oberhritschau
 |
 |-
 | [[Horný Kalník]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horný Lieskov]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horný Pial]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horný Tisovník]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horný Vadičov]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horňa]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Horňany]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Hornian
 |
 |-
 | [[Horovce (Okraj Púchov)|Horovce]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Horovce (Okraj Michalovce)|Horovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Horr
 |
 |-
 | [[Hoste (Okraj Galanta)|Hoste]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Gest
 | Gezt
 |-
 | [[Hostice]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Göstitz an der Rimau
 |
 |-
 | [[Hostie]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hostišovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Gestesch
 |
 |-
 | [[Hostovice]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hosťová]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hosťovce (Okraj Zlaté Moravce)|Hosťovce]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hosťovce (Okraj Košice - okolie)|Hosťovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Gesstitz
 |
 |-
 | [[Hozelec]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Hohesalz
 |
 |-
 | [[Hôrka]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Nickelsdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Hôrka nad Váhom]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hôrky]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrabičov]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Deutschhrabischhof
 |
 |-
 | [[Hrabkov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hrabová Roztoka]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hrabovčík]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hrabovec]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrabovec nad Laborcom]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hrabské]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Grabau
 |
 |-
 | [[Hrabušice]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Kalbsdorf
 |
 |-
 | [[Hradisko (obec)|Hradisko]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kuntshöfchen
 |
 |-
 | [[Hradište (Okraj Partizánske)|Hradište]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hradište (Okraj Poltár)|Hradište]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hradište pod Vrátnom]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hrádok]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrachovište]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrachovo]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hraničné]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Grenzdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Hranovnica]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Grenzburg in der Zips
 |
 |-
 | [[Hraň]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrašné]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrašovík]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Raasfelde
 |
 |-
 | [[Hrčeľ]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Gertschel
 |
 |-
 | [[Hrhov]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hriadky]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hričovské Podhradie]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hriňová]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Hrinau
 |
 |-
 | [[Hrišovce]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Herisdorf
 |
 |-
 | [[Hrkovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hrlica]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Gerlitz
 |
 |-
 | [[Hrnčiarovce nad Parnou]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrnčiarska Ves]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrnčiarske Zalužany]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrochoť]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hromoš]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Gromosch
 |
 |-
 | [[Hronec]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hronovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hronsek (obec)|Hronsek]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Granseck
 |
 |-
 | [[Hronská Breznica]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Bresnitz an der Gran
 |
 |-
 | [[Hronská Dúbrava]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hronské Kľačany]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hronské Kosihy]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hronský Beňadik]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Sankt Benedikt
 |
 |-
 | [[Hrubá Borša]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hruboňovo]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hrubov]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hrubý Šúr]] 
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hrušov (Okraj Veľký Krtíš)|Hrušov]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrušov (Okraj Rožňava)|Hrušov]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrušovany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hrušovo]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hruštín]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hubice]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hubina]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hubošovce]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hubová]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hubovo]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hucín]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hudcovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hul]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Humenné]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Homenau
 |
 |-
 | [[Huncovce]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Hundsdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Hunkovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hurbanova Ves]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Hurbanovo]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Altdalla
 |
 |-
 | [[Husák (Okraj Sobrance)|Husák]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Husiná]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hutka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Huty]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hviezdoslavov]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Gnadendorf bei Sommerein
 |
 |-
 | [[Hvozdnica]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Hybe]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Geib
 |
 |-
 | [[Hýľov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |}

== CH ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Chanava]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chlebnice]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chlmec]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Chľaba]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Chmeľnica]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Hopfengarten in der Zips
 |
 |-
 | [[Chmeľov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kreuz
 | Komlóskeresztes
 |-
 | [[Chmeľová]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 | Komlóspatak
 |-
 | [[Chmeľovec]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Komlisch
 | Tapolykomlós
 |-
 | [[Chminianska Nová Ves]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Chminianske Jakubovany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Deutschjakobsdorf
 |
 |-
 | [[Chmiňany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Choča]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chocholná - Velčice]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Choňkovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chorvátsky Grob]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Kroatisch-Eisgrub
 |
 |-
 | [[Chorváty]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chotča]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Chotín]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Chrabrany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chrámec]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chrastince]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chrastné]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chrasť nad Hornádom]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Grast
 |
 |-
 | [[Chrenovec - Brusno]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chropov]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Kropow
 |
 |-
 | [[Chrťany]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chtelnica]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chudá Lehota]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chvalová]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chvojnica (Okraj Myjava)|Chvojnica]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chvojnica (Okraj Prievidza)|Chvojnica]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Fundstolln
 |
 |-
 | [[Chynorany]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Chyžné]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |}

== I ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Igram]] 
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ihľany]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Nadel
 |
 |-
 | [[Ihráč]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Ludwigschacht
 |
 |-
 | [[Ilava]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Eulau im Waagtal
 |
 |-
 | [[Iliašovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Sperndorf
 |
 |-
 | [[Ilija]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Sankt Egidien bei Schemnitz
 |
 |-
 | [[Imeľ]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Inovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Iňa]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Iňačovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ipeľské Predmostie]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Sankt Hedwig
 |
 |-
 | [[Ipeľské Úľany]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ipeľský Sokolec]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Istebné]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ivachnová]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ivančiná]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ivanice]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ivanka pri Dunaji]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Iwanka an der Donau
 |
 |-
 | [[Ivanka pri Nitre]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Iwanka bei Neutra
 |
 |-
 | [[Ivanovce]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Iwan, Iwanowetz
 |
 |-
 | [[Iža]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ižipovce]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ižkovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |}

== J ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Jablonec]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jablonica]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Jablonitz
 |
 |-
 | [[Jablonka (Okraj Myjava)|Jablonka]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jablonov]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Apfelsdorf
 |
 |-
 | [[Jablonov nad Turňou]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jablonové (Okraj Malacky)|Jablonové]] 
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Apfelsbach
 |
 |-
 | [[Jablonové (Okraj Bytča)|Jablonové]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jabloň (obec)|Jabloň]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jabloňovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jacovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jahodná (Okraj Dunajská Streda)|Jahodná]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jaklovce]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Jeckelsdorf
 |
 |-
 | [[Jakovany]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jakubany]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Jakobsau
 |
 |-
 | [[Jakubov]] 
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Jakobsdorf
 |
 |-
 | [[Jakubova Voľa]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jakubovany (Okraj Liptovský Mikuláš)|Jakubovany]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jakubovany (Okraj Sabinov)|Jakubovany]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Ungarischjakobsdorf
 |
 |-
 | [[Jakušovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jalová]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jalovec (Okraj Prievidza)|Jalovec]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jalovec (Okraj Liptovský Mikuláš)|Jalovec]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jalšové]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jalšovík]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jamník (Okraj Liptovský Mikuláš)|Jamník]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jamník (Okraj Spišská Nová Ves)|Jamník]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Jemmnik
 |
 |-
 | [[Janice]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Janík]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Janíky]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jankovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Janov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Janova Lehota]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Drechslerhau
 |
 |-
 | [[Janovce]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jánovce (Okraj Galanta)|Jánovce]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jánovce (Okraj Poprad)|Jánovce]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Johannisdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Janovík]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jarabá]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Briegarten
 |
 |-
 | [[Jarabina (Okraj Stará Ľubovňa)|Jarabina]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Girm
 |
 |-
 | [[Jarok (Okraj Nitra)|Jarok]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jarovnice]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Jaronitz
 |
 |-
 | [[Jasenica (Okraj Považská Bystrica)|Jasenica]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jasenie]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jasenov (Okraj Humenné)|Jasenov]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jasenov (Okraj Sobrance)|Jasenov]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jasenová]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jasenovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jasenové]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jasenovo]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Käserhau
 |
 |-
 | [[Jaslovské Bohunice]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jasov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Jossau
 |
 |-
 | [[Jasová]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jastrabá]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Gastrub
 |
 |-
 | [[Jastrabie nad Topľou]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Jestreb an der Töpl
 | Tapolybánya
 |-
 | [[Jastrabie pri Michalovciach]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Jesstreb
 | Alsókanya
 |-
 | [[Jatov]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Javorina (vojenský obvod)]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kniebeuger
 |
 |-
 | [[Jazernica]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jedlinka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jedľové Kostoľany]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jelenec]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jelka (Slovaška)|Jelka]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jelšava]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Eltsch
 |
 |-
 | [[Jelšovce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jelšovec]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jenkovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jesenské (Okraj Levice)|Jesenské]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jesenské (Okraj Rimavská Sobota)|Jesenské]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jestice]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ješkova Ves]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jezersko, Slovaška|Jezersko]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Seedorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Jovice]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jovsa]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jur nad Hronom]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Jurkova Voľa]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Jurová]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Gerschika
 |
 |-
 | [[Jurské]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Sankt Girgen
 |
 |-
 | [[Juskova Voľa]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Josephsthal bei Fröhnel
 |
 |}

== K ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Kačanov]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kajal]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kalameny]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kalinkovo]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Semethdorf
 |
 |-
 | [[Kalinov (Okraj Medzilaborce)|Kalinov]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kalinovo]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Kalnau
 | Kálnó
 |-
 | [[Kalná nad Hronom]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kalná Roztoka]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kálnica]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kalnište]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kalnischt
 |
 |-
 | [[Kalonda]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kalša]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kaloša]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kaluža]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[KaľaMestová]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Kallmannsdorf
 |
 |-
 | [[Kaľava]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Karlsdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Kamanová]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kamenec pod Vtáčnikom]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Kamenetz
 |
 |-
 | [[Kamenica]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kamenica nad Cirochou]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kamenica nad Hronom]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Koweschd
 |
 |-
 | [[Kameničany]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kameničná (Okraj Komárno)|Kameničná]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kamenín]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kamenná Poruba (Okraj Žilina)|Kamenná Poruba]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kamenná Poruba (Okraj Vranov nad Topľou)|Kamenná Poruba]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kamenné Kosihy]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kamenný Most]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kameňany]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Stein, Köwe
 | Kövi
 |-
 | [[Kamienka (Okraj Humenné)|Kamienka]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kamienka (Okraj Stará Ľubovňa)|Kamienka]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Steindorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Kanianka]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Genkingen
 |
 |-
 | [[Kapišová]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kaplna]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Kappeln bei Ziffer
 |
 |-
 | [[Kapušany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kapp
 |
 |-
 | [[Kapušianske Kľačany]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Karlová]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Karná]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kašov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kátlovce]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kátov]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kazimír]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Kasimir
 | (Nagy-/Kis-)Kázmér
 |-
 | [[Kecerovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kecerovský Lipovec]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kečkovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kečovo]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Götsche
 |
 |-
 | [[Kechnec]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Deutschkech
 |
 |-
 | [[Kendice]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kenzitz
 |
 |-
 | [[Kesovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Keť]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kežmarok]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Käsmark
 | Késmárk
 |-
 | [[Kiarov]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kladzany]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Klatschan
 |
 |-
 | [[Klasov]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kláštor pod Znievom]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Kloster am Kühhorn
 |
 |-
 | [[Klátova Nová Ves]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Klčov]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Koltschau
 |
 |-
 | [[Klenov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Klenová]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Klenovec]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kleňany]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Kleinen
 |
 |-
 | [[Klieština]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Klin (Okraj Námestovo)|Klin]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Klin nad Bodrogom]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Klížska Nemá]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Klokoč]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Klokočov (Okraj Čadca)|Klokočov]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Klokočov (Okraj Michalovce)|Klokočov]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Klubina]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kluknava]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Kluckenau
 |
 |-
 | [[Kľačany]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kľače]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kľačno]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Gaidel
 |
 |-
 | [[Kľak]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Kleck
 |
 |-
 | [[Kľúčovec]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kľušov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kluschdorf
 |
 |-
 | [[Kmeťovo]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kobeliarovo]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Schwarzseifen bei Dobschau
 |
 |-
 | [[Kobylnice]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kobyly]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Koberdorf
 |
 |-
 | [[Koceľovce]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Getzelsdorf
 |
 |-
 | [[Kociha]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kocurany]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Kotzur
 |
 |-
 | [[Kočín - Lančár]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kočovce]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kochanovce (Okraj Bardejov)|Kochanovce]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kochanovce (Okraj Humenné)|Kochanovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kojatice]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kojšov]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Kochseifen
 |
 |-
 | [[Kokava nad Rimavicou]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Kockau
 |
 |-
 | [[Kokošovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kobersdorf
 |
 |-
 | [[Kokšov - Bakša]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Kaxau - Bakscha
 | Koksóbaksa
 |-
 | [[Kolačkov]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Klautsch
 |
 |-
 | [[Kolačno]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Koláre]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kolárovice]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kolárovo]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kolbasov]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kolbovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kolibabovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kolinovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Kohldorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Kolíňany]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kolonica]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kolta]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Komárany]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Komárno]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Komorn
 | Révkomárom
 |-
 | [[Komárov (Okraj Bardejov)|Komárov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Komorau
 |
 |-
 | [[Komárovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Komjatice]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Komjatná]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Komoča]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Koniarovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Sommerdorf
 |
 |-
 | [[Konrádovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Konská (Okraj Liptovský Mikuláš)|Konská]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Konská (Okraj Žilina)|Konská]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Rossdorf
 |
 |-
 | [[Koňuš]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kopčany (obec)|Kopčany]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Goppschan
 |
 |-
 | [[Kopernica]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Deutschlitta bei Kremnitz
 |
 |-
 | [[Koplotovce]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Kopplotz
 |
 |-
 | [[Koprivnica, Slovaška|Koprivnica]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Deutschlitta im Scharosch
 |
 |-
 | [[Kordíky]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Korejovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Korňa]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Koromľa]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Korunková]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kronberg
 |
 |-
 | [[Korytárky]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Korytné]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Koritnau
 |
 |-
 | [[Kosihovce]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Kesselholz
 |
 |-
 | [[Kosihy nad Ipľom]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kosorín]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kostolec]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kostolište]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Kirchenplatz
 |
 |-
 | [[Kostolná pri Dunaji]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Gostlän
 |
 |-
 | [[Kostolná Ves]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kostolná - Záriečie]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Kostel bei Trentschin
 |
 |-
 | [[Kostolné]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Kesseldorf bei Miawa
 |
 |-
 | [[Kostolné Kračany]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kostoľany pod Tribečom]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Koš]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Andreasdorf im Neutratal
 |
 |-
 | [[Košariská]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Košarovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Košeca]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Koschitz im Waagtal
 |
 |-
 | [[Košecké Podhradie]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Podrag
 |
 |-
 | [[Košice]]
 | [[Okraj Košice I]]&lt;br /&gt;[[Okraj Košice II]]&lt;br /&gt;[[Okraj Košice III]]&lt;br /&gt;[[Okraj Košice IV]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Kaschau
 | Kassa
 |-
 | [[Košická Belá]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Hansdorf bei Jeckelsdorf
 |
 |-
 | [[Košická Polianka]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Košické Oľšany]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Košický Klečenov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Koškovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Košolná]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Kesselsdorf bei Dürrnbach
 |
 |-
 | [[Košúty]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Košťany nad Turcom]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kotešová]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kotmanová]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kotrčiná Lúčka]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kováčová (Okraj Zvolen)|Kováčová]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Kowatschau
 |
 |-
 | [[Kováčová (Okraj Rožňava)|Kováčová]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kováčovce]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Koválov]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Kowalau
 |
 |-
 | [[Koválovec]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kovarce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Kowaritz
 |
 |-
 | [[Kozárovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kozelník]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Koselnik
 |
 |-
 | [[Kozí Vrbovok]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Werbock, Kotschwerbock
 | Kecskevarbók
 |-
 | [[Kožany]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kožuchov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kožuchovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kračúnovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Krahule]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Blaufuß
 |
 |-
 | [[Krajná Bystrá]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Krajná Poľana]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Krajná Porúbka]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Krajné]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krajné Čierno]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Tscharno in der Krein, Krajna-Tscharno
 | Végcsarnó
 |-
 | [[Krakovany]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Králiky]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kráľ (Okraj Rimavská Sobota)|Kráľ]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kráľov Brod]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kráľova Lehota]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Kaiserlich-Eisenhammer
 |
 |-
 | [[Kráľová nad Váhom]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Waagkönigsdorf
 |
 |-
 | [[Kráľová pri Senci]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Königsdorf bei Wartberg
 |
 |-
 | [[Kraľovany]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kráľovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kráľovce - Krnišov]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kráľovičove Kračany]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kráľovský Chlmec]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Helmenz, Helmentz
 | Királyhelmecz
 |-
 | [[Kraskovo]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krásna Lúka]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Schönwies im Scharosch
 |
 |-
 | [[Krásna Ves]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krásno]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krásno nad Kysucou]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krásnohorská Dlhá Lúka]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krásnohorské Podhradie]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Kraßnohorska
 |
 |-
 | [[Krásnovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krásny Brod]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Krasňany (Okraj Žilina)|Krasňany]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kravany (Okraj Poprad)|Kravany]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kuhschwanz
 |
 |-
 | [[Kravany (Okraj Trebišov)|Kravany]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kravany nad Dunajom]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Krčava]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kremná]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Krembach
 |
 |-
 | [[Kremnica]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Kremnitz
 |
 |-
 | [[Kremnické Bane]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Johannisberg bei Kremnitz
 |
 |-
 | [[Kristy]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krišľovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Krišovská Liesková]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krivá]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krivany]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kriváň (obec)|Kriváň]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Bergmünnich
 |
 |-
 | [[Krivé]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krivoklát]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krivosúd - Bodovka]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Kriwosud
 |
 |-
 | [[Kríže]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krížová Ves]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kreuz in der Zips
 |
 |-
 | [[Krížovany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Križovany nad Dudváhom]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krná]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krnča]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krokava]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krompachy]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Krompach
 |
 |-
 | [[Krpeľany]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krškany]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Krtovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kručov]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Krupina]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Karpfen
 |
 |-
 | [[Krušetnica]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Krušinec]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Krušovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kružlov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kružlová]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kružná]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kružno]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kšinná]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Kschinna
 |
 |-
 | [[Kubáňovo]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kučín (Okraj Bardejov)|Kučín]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kučín (Okraj Vranov nad Topľou)|Kučín]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kuchyňa]] 
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Kuchel
 |
 |-
 | [[Kuklov]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Kugelhof
 |
 |-
 | [[Kuková]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kukučínov]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kunerad]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kunešov]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Küneschhau
 |
 |-
 | [[Kunova Teplica]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kuraľany]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kurima]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kurimany]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kirn in der Zips
 |
 |-
 | [[Kurimka]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kurov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kusín]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kútniky]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kúty]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Schwarzenfeld oder Kutti
 |
 |-
 | [[Kuzmice (Okraj Topoľčany)|Kuzmice]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kuzmice (Okraj Trebišov)|Kuzmice]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kvačany (Okraj Liptovský Mikuláš)|Kvačany]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kvačany (Okraj Prešov)|Kvačany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kvakovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kvašov]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kvetoslavov]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Austern
 |
 |-
 | [[Kyjatice]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kyjov]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kynceľová]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kysak]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kyselica]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Kysta]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Kischützneustadt
 |
 |-
 | [[Kysucký Lieskovec]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |}

== L ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Láb]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 |  Laab
 |
 |-
 | [[Lackov]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lacková]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Latzenseifen
 |
 |-
 | [[Lada (Okraj Prešov)|Lada]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ladce]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ladice]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Laditz
 |
 |-
 | [[Ladmovce]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ladomerská Vieska]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ladomirov]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ladomirová]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ladzany]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lakšárska Nová Ves]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Lackscharneudorf
 |
 |-
 | [[Lascov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Laskár]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lastomír]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lastovce]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Laškovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Látky]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lazany]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Losen
 |
 |-
 | [[Lazisko]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lazy pod Makytou]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lažany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lednica]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Lednitz
 |
 |-
 | [[Lednické Rovne]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Lednitzrowne
 |
 |-
 | [[Legnava]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Legenau
 |
 |-
 | [[Lehnice]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Legendorf
 |
 |-
 | [[Lehota]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lehota nad Rimavicou]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lehota pod Vtáčnikom]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Montagmarkt
 |
 |-
 | [[Lehôtka]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lehôtka pod Brehmi]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Burgloß
 |
 |-
 | [[Lechnica]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Lechnitz in der Zips
 |
 |-
 | [[Lekárovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Leles]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Leľa]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lemešany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Lemesch
 |
 |-
 | [[Lenartov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lenartovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lendak]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Landeck in der Zips
 |
 |-
 | [[Lenka (Okraj Rimavská Sobota)|Lenka]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lentvora]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Leopoldov]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Leopoldstadt
 |
 |-
 | [[Lesenice]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lesíček]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lesné]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lesnica]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Neuschwaben
 |
 |-
 | [[Leštiny]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lešť (vojenský obvod)]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Letanovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Ladendorf
 |
 |-
 | [[Letničie]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Lettnitz
 |
 |-
 | [[Leváre]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Levice]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Lewenz
 | Léva
 |-
 | [[Levkuška]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Levoča]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Leutschau
 | Lőcse
 |-
 | [[Ležiachov]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Leschichau
 |
 |-
 | [[Libichava]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Licince]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ličartovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Litschert
 |
 |-
 | [[Liesek]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lieskovany]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Haseldorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Lieskovec (Okraj Zvolen)|Lieskovec]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lieskovec (Okraj Humenné)|Lieskovec]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Liešno]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liešťany]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lietava]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Littau
 |
 |-
 | [[Lietavská Lúčka]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lietavská Svinná - Babkov]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Likavka]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Limbach]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lipany (Okraj Sabinov)|Lipany]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Siebenlinden
 |
 |-
 | [[Lipník]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lipníky]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lipová (Okraj Nové Zámky)|Lipová]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lipová (Okraj Bardejov)|Lipová]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Lipowa im Scharosch
 |
 |-
 | [[Lipovany]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lipovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lipové]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lipovec (Okraj Martin)|Lipovec]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lipovec (Okraj Rimavská Sobota)|Lipovec]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lipovník (Okraj Topoľčany)|Lipovník]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lipovník (Okraj Rožňava)|Lipovník]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liptovská Anna]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liptovská Kokava]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liptovská Lúžna]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Schäferhof in der Liptau
 |
 |-
 | [[Liptovská Osada]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Unterberg
 |
 |-
 | [[Liptovská Porúbka]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liptovská Sielnica]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liptovská Štiavnica]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liptovská Teplá]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liptovská Teplička]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kleintöpplitz
 |
 |-
 | [[Liptovské Beharovce]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Beharz in der Liptau
 |
 |-
 | [[Liptovské Kľačany]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Windisch-Liptau
 |
 |-
 | [[Liptovské Matiašovce]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Matheschowitz
 |
 |-
 | [[Liptovské Revúce]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liptovské Sliače]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liptovský Hrádok]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Neuhäusel in der Liptau
 |
 |-
 | [[Liptovský Ján]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Sankt Johann in der Liptau
 |
 |-
 | [[Liptovský Michal]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Sankt Michael in der Liptau
 |
 |-
 | [[Liptovský Mikuláš]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Sankt Nikolaus in der Liptau
 |
 |-
 | [[Liptovský Ondrej]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Andreasdorf in der Liptau
 |
 |-
 | [[Liptovský Peter]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Liptovský Trnovec]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Tharnowitz
 |
 |-
 | [[Lisková]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lišov (Okraj Krupina)|Lišov]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Litava]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Litmanová]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Littmannsau
 |
 |-
 | [[Livina (obec)|Livina]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Livinské Opatovce]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Livov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Lewau
 |
 |-
 | [[Livovská Huta]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lodno]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lok, Slovaška|Lok]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Löck
 | Garamlök
 |-
 | [[Lokca]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lom nad Rimavicou]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lomná]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lomné]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lomnička]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kleinlomnitz
 |
 |-
 | [[Lontov]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lopašov]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lopúchov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lopušné Pažite]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lošonec]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Winschendorf
 |
 |-
 | [[Lovce]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lovča]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lovčica - Trubín]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lovinobaňa]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lozorno]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Losorn
 |
 |-
 | [[Ložín]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lubeník]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Libnick
 |
 |-
 | [[Lubina]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lúč na Ostrove]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lučatín]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Lutschetein
 |
 |-
 | [[Lučenec]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Lizenz
 |
 |-
 | [[Lúčina]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lučivná (Okraj Poprad)|Lučivná]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Lautschburg
 |
 |-
 | [[Lúčka (Okraj Levoča)|Lúčka]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Wieschen
 |
 |-
 | [[Lúčka (Okraj Sabinov)|Lúčka]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lúčka (Okraj Svidník)|Lúčka]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lúčka (Okraj Rožňava)|Lúčka]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lúčky (Okraj Ružomberok)|Lúčky]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lúčky (Okraj Žiar nad Hronom)|Lúčky]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Honneshau
 |
 |-
 | [[Lúčky (Okraj Michalovce)|Lúčky]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lúčnica nad Žitavou]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ludanice]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Ludanitz
 |
 |-
 | [[Ludrová]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Luhyňa]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lúka (obec)|Lúka]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lukáčovce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lukačovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lukavica (Okraj Zvolen)|Lukavica]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lukavica (Okraj Bardejov)|Lukavica]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lukov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Dornau im Scharosch
 |
 |-
 | [[Lukovištia]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lúky (Okraj Púchov)|Lúky]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lula]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lupoč]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lutila]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Windischlitta
 |
 |-
 | [[Lutiše]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lužany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Lužany pri Topli]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Lang
 |
 |-
 | [[Lužianky]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Lysá pod Makytou]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Lissa
 |
 |-
 | [[Lysica]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |}

== Ľ ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Ľubá]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ľubela]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Libeil
 |
 |-
 | [[Ľubica]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Leibitz
 |
 |-
 | [[Ľubietová]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Libethen
 |
 |-
 | [[Ľubiša]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ľubochňa]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ľuboreč]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Libertsch
 | Nagylibercse
 |-
 | [[Ľuboriečka]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Kleinlibertsch
 | Kislibercse
 |-
 | [[Ľubotice]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ľubotín]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ľubovec]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ľudovítová]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ľutina]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ľutov]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |}

== M ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Macov]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Matzhausen
 |
 |-
 | [[Mad]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Madunice]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Madunitz
 |
 |-
 | [[Magnezitovce]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Machulince]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Machülintz
 |
 |-
 | [[Majcichov]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Majere]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Meierhöfen bei Deutschendorf
 |
 |-
 | [[Majerovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Meierhöfen bei Fröhnel
 |
 |-
 | [[Makov (Okraj Čadca)|Makov]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Makovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malacky]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Malatzka oder Thiergarten
 | Malaczka
 |-
 | [[Malachov]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Malechau
 |
 |-
 | [[Malá Čalomija]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malá Čausa]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Kleintschauß
 |
 |-
 | [[Malá Čierna]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malá Domaša]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malá Franková]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kleinfrankenau
 |
 |-
 | [[Malá Hradná]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Kleinhradna
 |
 |-
 | [[Malá Ida]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Kleineidau
 |
 |-
 | [[Malá Lehota]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Kleinhau
 |
 |-
 | [[Malá Lodina]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malá nad Hronom]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malá Poľana]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malá Tŕňa]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Málaš]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malatiná]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malatíny]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malcov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malčice]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malé Borové]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malé Dvorníky]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malé Chyndice]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malé Hoste]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Kleinhoste
 |
 |-
 | [[Malé Kosihy]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malé Kozmálovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malé Kršteňany]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malé Lednice]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malé Leváre]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Kleinschützen
 |
 |-
 | [[Malé Ludince]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malé Ozorovce]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malé Raškovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malé Ripňany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Kleinrippen
 |
 |-
 | [[Malé Straciny]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malé Trakany]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malé Uherce]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Kleinugerwitz
 |
 |-
 | [[Malé Vozokany]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malé Zálužie]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malé Zlievce]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Málinec]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Mallnitz
 |
 |-
 | [[Malinová]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Zeche
 |
 |-
 | [[Malinovo]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Ebersdorf bei Feilendorf
 |
 |-
 | [[Malužiná]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Eisenberg in der Liptau
 |
 |-
 | [[Malý Cetín]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Kleinzettin
 |
 |-
 | [[Malý Čepčín]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malý Horeš]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malý Kamenec]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Malý Krtíš]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Kleinkritsch
 |
 |-
 | [[Malý Lapáš]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malý Lipník]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kleinlaupnik
 |
 |-
 | [[Malý Slavkov]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kleinschlagendorf
 |
 |-
 | [[Malý Slivník]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Malý Šariš]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kleinscharosch
 |
 |-
 | [[Malženice]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Mankovce]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Maňa]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Marcelová]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Margecany]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Margarethen in der Zips
 |
 |-
 | [[Marhaň]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Marianka]] 
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Marienthal
 |
 |-
 | [[Markovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Markuška]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Martinshof
 |
 |-
 | [[Markušovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Marksdorf
 |
 |-
 | [[Maršová - Rašov]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Martin (mesto na Slovensku)|Martin]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Sankt Martin in der Turz
 | Turócszentmárton
 |-
 | [[Martin nad Žitavou]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Martinček, Slovaška|Martinček]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Sankt Martin bei Rosenberg
 |
 |-
 | [[Martinová]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Martovce]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mašková]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Maškovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Matejovce nad Hornádom]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Matzdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Matiaška]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Matiašovce]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Matzhaus
 |
 |-
 | [[Matovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Matzkirch im Scharosch
 |
 |-
 | [[Matúškovo]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Matysová]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Maťovské Vojkovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Medovarce]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Medvedie]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Medveďov]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Weißkirchen bei Niedermarkt
 |
 |-
 | [[Medzany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Medzev]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Metzenseifen
 |
 |-
 | [[Medzianky]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Medzibrod]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Medzibrodie nad Oravou]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Bachbrunn
 |
 |-
 | [[Medzilaborce]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Labortz
 | Mezőlaborcz
 |-
 | [[Melčice - Lieskové]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Melek]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Meliata]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Mengusovce]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Mengsdorf
 |
 |-
 | [[Merašice]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Merník]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mestečko]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mestisko]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mičakovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mierovo]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Tyrnaugedl
 |
 |-
 | [[Miezgovce]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Michajlov]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Michal na Ostrove]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Michal nad Žitavou]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Michalková]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Michalok]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Deutschmichalock
 |
 |-
 | [[Michalová]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Michalovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Großmichel
 | Nagymihály
 |-
 | [[Michaľany]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Nickel
 | Alsómihályi
 |-
 | [[Miklušovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Miková]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mikulášová]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Mikušovce (Okraj Ilava)|Mikušovce]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Mikušovce (Okraj Lučenec)|Mikušovce]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Milhosť]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Deutsch Mügleß
 |
 |-
 | [[Miloslavov]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Milpoš]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Miňovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mirkovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Miroľa]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mládzovo]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Königsthal
 | Nemesfalva
 |-
 | [[Mlynárovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mlynčeky]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Mühlerchen
 |
 |-
 | [[Mlynica (obec)|Mlynica]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Mühlendorf
 |
 |-
 | [[Mlynky]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Papiermühle in der Zips
 |
 |-
 | [[Mníchova Lehota]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Mníšek nad Hnilcom]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Einsiedel an der Göllnitz
 |
 |-
 | [[Mníšek nad Popradom]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Einsiedel am Popper
 |
 |-
 | [[Moča]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Močenok]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Močiar (obec)|Močiar]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Modra, Slovaška|Modra]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Modern
 | Modor
 |-
 | [[Modra nad Cirochou]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Modrany]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Modrová]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Großmodrau
 |
 |-
 | [[Modrovka]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Kleinmodrau
 |
 |-
 | [[Modrý Kameň]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Blauenstein
 |
 |-
 | [[Mojmírovce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Urmin
 |
 |-
 | [[Mojš]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Mojtín]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Moithen
 |
 |-
 | [[Mojzesovo]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mokrá Lúka]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Nassewiese
 |
 |-
 | [[Mokrance]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Mokroluh]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Mokrý Háj]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Moldava nad Bodvou]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Moldau an der Bodwa
 |
 |-
 | [[Moravany]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Moravany nad Váhom]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Moravské Lieskové]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Moravský Svätý Ján]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Sankt Johann an der March
 |
 |-
 | [[Most pri Bratislave]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Bruck an der Donau
 |
 |-
 | [[Mostová]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Hidaschkürth
 |
 |-
 | [[Moškovec]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Moschendorf bei Bad Stuben
 |
 |-
 | [[Mošovce]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Moschendorf bei Sankt Martin
 |
 |-
 | [[Moštenica]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Moschtenitz
 |
 |-
 | [[Mošurov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Motešice]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Motyčky]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Môlča]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Mrázovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mučín]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Motschin
 |
 |-
 | [[Mudroňovo]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mudrovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Muľa]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Muráň (Okraj Revúca)|Muráň]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Murran
 |
 |-
 | [[Muránska Dlhá Lúka]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Langewiese bei Murran
 |
 |-
 | [[Muránska Huta]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Glashütte bei Großrauschenbach
 |
 |-
 | [[Muránska Lehota]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Muránska Zdychava]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Stichawa
 |
 |-
 | [[Mútne]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Mužla]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Myjava]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Miawa
 |
 |-
 | [[Myslina]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mýtna]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Mauth bei Dettwa
 |
 |-
 | [[Mýtne Ludany]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Mýto pod Ďumbierom]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Mauth am Djumbier
 |
 |}

== N ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Nacina Ves]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nadlice]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Nadlitz
 |
 |-
 | [[Naháč]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nálepkovo]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Wagendrüssel
 |
 |-
 | [[Námestovo]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nána]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nandraž]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Necpaly]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Netzpai
 |
 |-
 | [[Nedanovce]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Nedenholz
 |
 |-
 | [[Nedašovce]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Nedaschotz
 |
 |-
 | [[Neded]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nededza]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nedožery - Brezany]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Mauth bei Deutschproben
 |
 |-
 | [[Nechválova Polianka]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nemce]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Deutschendorf bei Neusohl
 |
 |-
 | [[Nemcovce (Okraj Bardejov)|Nemcovce]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Deutschendorf
 |
 |-
 | [[Nemcovce (Okraj Prešov)|Nemcovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Deutschendorf
 |
 |-
 | [[Nemčice]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Nemtschitz bei Topoltschan
 |
 |-
 | [[Nemčiňany]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Nemtschin
 |
 |-
 | [[Nemecká]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Deutschendorf an der Gran
 |
 |-
 | [[Nemečky]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nemešany]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Nemmeschan
 |
 |-
 | [[Nemšová]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 | Nemsó
 |-
 | [[Nenince]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Neporadza (Okraj Trenčín)|Neporadza]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Neporadza (Okraj Rimavská Sobota)|Neporadza]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Neporatsch
 |
 |-
 | [[Nesvady]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nesluša]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Neverice]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nevidzany (Okraj Prievidza)|Nevidzany]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nevidzany (Okraj Zlaté Moravce)|Nevidzany]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nevoľné]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nezbudská Lúčka]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nimnica]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Moithen
 |
 |-
 | [[Nitra]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Neutra
 | Nyitr(i)a
 |-
 | [[Nitra nad Ipľom]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Neutra an der Eipel
 |
 |-
 | [[Nitrianska Blatnica]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Blattnitz
 |
 |-
 | [[Nitrianska Streda]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nitrianske Hrnčiarovce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nitrianske Pravno]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Deutsch Proben
 | Német Próna
 |-
 | [[Nitrianske Rudno]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nitrianske Sučany]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nitrica]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Nitritz
 |
 |-
 | [[Nižná (Okraj Piešťany)|Nižná ]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nižná (Okraj Tvrdošín)|Nižná]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nižná Boca]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Niederbotzau
 |
 |-
 | [[Nižná Hutka]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nižná Jablonka]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nižná Jedľová]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nižná Kamenica]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Niederkamenitz
 |
 |-
 | [[Nižná Myšľa]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nižná Olšava]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nižná Pisaná]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nižná Polianka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nižná Rybnica]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nižná Sitnica]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nižná Slaná]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Niedersalz
 |
 |-
 | [[Nižná Voľa]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nižné Ladičkovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nižné Nemecké]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Niederdeutschendorf
 |
 |-
 | [[Nižné Repaše]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Unterrippsch
 |
 |-
 | [[Nižné Ružbachy]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Unterrauschenbach
 |
 |-
 | [[Nižný Čaj]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nižný Hrabovec]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nižný Hrušov]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nižný Klátov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Unterbeckseifen
 |
 |-
 | [[Nižný Komárnik]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Unterkomarnik in der Krein
 | Alsókomárnok
 |-
 | [[Nižný Kručov]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nižný Lánec]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Unterlanz, Lanzdorf
 |
 |-
 | [[Nižný Mirošov]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nižný Orlík]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Unterorlich
 | Alsóodor
 |-
 | [[Nižný Skálnik]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nižný Slavkov]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Unterschlauch
 |
 |-
 | [[Nižný Tvarožec]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nižný Žipov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nolčovo]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Norovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Onor
 |
 |-
 | [[Nová Baňa]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Königsberg an der Gran
 |
 |-
 | [[Nová Bašta]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Neubast
 |
 |-
 | [[Nová Bošáca]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Neuböschitz
 |
 |-
 | [[Nová Bystrica]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Neubistritz
 |
 |-
 | [[Nová Dedina]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Neudorf bei Lewenz
 |
 |-
 | [[Nová Dedinka]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Neudorf bei Landschütz
 |
 |-
 | [[Nová Dubnica]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Neudubnitz
 |
 |-
 | [[Nová Kelča]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nová Lehota]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Neuhau
 |
 |-
 | [[Nová Lesná]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Neuwalddorf
 |
 |-
 | [[Nová Ľubovňa]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Neulublau
 |
 |-
 | [[Nová Polhora]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nová Polianka]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Neuwesterheim
 |
 |-
 | [[Nová Sedlica]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nová Ves]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nová Ves nad Váhom]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Neudorf an der Waag
 |
 |-
 | [[Nová Ves nad Žitavou]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nová Vieska]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nováčany]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nováky]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nové Hony]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Neustadt an der Waag
 |
 |-
 | [[Nové Sady]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Nové Zámky]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Neuhäusel
 |
 |-
 | [[Novosad]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Novoť]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nový Ruskov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nový Salaš]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Nový Tekov]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Neubarsch
 |
 |-
 | [[Nový Život]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Kleinmagendorf
 |
 |-
 | [[Nýrovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |}

== Ň ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Ňagov]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ňárad]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |}

== O ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Obeckov]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Obišovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oborín]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Obručné]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Obyce]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Očkov]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Očová]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Otschau
 |
 |-
 | [[Odorín]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Dirn
 |
 |-
 | [[Ohrady]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ohradzany]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ochodnica]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ochtiná]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Achten
 |
 |-
 | [[Okoč]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Okoličná na Ostrove]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Okrúhle]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Okružná (Okraj Prešov)|Okružná]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Olcnava]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Alzenau in der Zips
 |
 |-
 | [[Olejníkov]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Holenitz
 |
 |-
 | [[Olešná (Okraj Čadca)|Olešná]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Olováry]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Olwar
 | Óvár
 |-
 | [[Olšovany]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oľdza]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Oľka (Okraj Medzilaborce)|Oľka]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Oľšavce]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oľšavica]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Großolschau
 |
 |-
 | [[Oľšavka (Okraj Stropkov)|Oľšavka]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Oľšavka (Okraj Spišská Nová Ves)|Oľšavka]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Kleinolschau
 |
 |-
 | [[Oľšinkov]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Oľšov]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Omastiná (obec)|Omastiná]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Omšenie]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Mischen
 |
 |-
 | [[Ondavka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ondavské Matiašovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ondrašovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ondrašová]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Andreasdorf in der Turz
 |
 |-
 | [[Ondrejovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Opátka]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Fleißenberg
 |
 |-
 | [[Opatovce]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Opatovce nad Nitrou]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Abtsdorf an der Neutra
 |
 |-
 | [[Opatovská Nová Ves]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Opava (Okraj Veľký Krtíš)|Opava]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Opiná]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Opoj]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Opej
 | Apej
 |-
 | [[Oponice]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Opponitz bei Ludanitz
 |
 |-
 | [[Oravce]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Orávka]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oravská Jasenica]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oravská Lesná]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oravská Polhora]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oravská Poruba]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oravský Biely Potok]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oravský Podzámok]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Arwa
 |
 |-
 | [[Ordzovany]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Radholz
 |
 |-
 | [[Orechová]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Orechová Potôň]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Nusswinkel
 |
 |-
 | [[Oravské Veselé]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oreské (Okraj Skalica)|Oreské]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Oreské (Okraj Michalovce)|Oreské]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Orešany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Orlov]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Orovnica]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ortuťová]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Osádka]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Osadné]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Osikov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Ossikau
 |
 |-
 | [[Oslany]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Osrblie]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Zährenbach
 |
 |-
 | [[Ostrá Lúka]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ostratice]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ostrov (Okraj Piešťany)|Ostrov]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ostrov (Okraj Sobrance)|Ostrov]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ostrovany]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ostrý Grúň]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Osturňa]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Osthorn
 |
 |-
 | [[Osuské]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Oščadnica (Okraj Čadca)|Oščadnica]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Otschad
 |
 |-
 | [[Otrhánky]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Otročok]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ovčiarsko]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ovčie]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Phönixhütte
 |
 |-
 | [[Ozdín]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Ossden
 | Ozdin
 |-
 | [[Ožďany]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |}

== P ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Pača]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Padáň]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Padarovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pakostov]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Palárikovo]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Obermarkt
 |
 |-
 | [[Palín]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Palota]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Panické Dravce]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Paňa]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | (Paan)?
 | Nemespann
 |-
 | [[Paňovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Paan
 |
 |-
 | [[Papín]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Papradno]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Parchovany]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Parihuzovce]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Párnica]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Partizánska Ľupča]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Deutschlipsch
 |
 |-
 | [[Partizánske]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pastovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pastuchov]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pašková]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Paština Závada]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pata]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pataš]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pavčina Lehota]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pavlice (Okraj Trnava)|Pavlice]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pavlová]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pavlova Ves]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Paulsdorf in der Liptau
 |
 |-
 | [[Pavlovce (Okraj Rimavská Sobota)|Pavlovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pavlovce (Okraj Vranov nad Topľou)|Pavlovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pavlovce nad Uhom]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Sankt Paul
 |
 |-
 | [[Pavľany]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Sankt Paul in der Zips
 |
 |-
 | [[Pažiť (Okraj Partizánske)|Pažiť]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pčoliné]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Pzalin
 |
 |-
 | [[Pečenice]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pečeňady]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pečeňany]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pečovská Nová Ves]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Frauendorf im Scharosch
 |
 |-
 | [[Peder]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Perín - Chym]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Deutschperen - Heim
 |
 |-
 | [[Pernek]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Bäreneck
 |
 |-
 | [[Petkovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Petrikovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Petrová]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Petrova Lehota]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Petrova Ves]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Petersdorf bei Eggbell
 |
 |-
 | [[Petrovany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Petersdorf im Scharosch
 |
 |-
 | [[Petrovce (Okraj Rimavská Sobota)|Petrovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Petrovce (Okraj Vranov nad Topľou)|Petrovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Deutschpetersdorf
 |
 |-
 | [[Petrovce (Okraj Sobrance)|Petrovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Petrovce nad Laborcom]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Petrovice (Okraj Bytča)|Petrovice]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Petrovo]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Petermannsdorf bei Niedersalz
 |
 |-
 | [[Pezinok]] 
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Bösing
 | Basin
 |-
 | [[Piešťany]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Pistyan
 |
 |-
 | [[Pichne]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Píla (Okraj Pezinok)|Píla]] 
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Sägemühl
 |
 |-
 | [[Píla (Okraj Lučenec)|Píla]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Píla (Okraj Žarnovica)|Píla]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Paulisch bei Heiligengran
 |
 |-
 | [[Pinciná]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pinkovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Pinkotz
 |
 |-
 | [[Piskorovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pitelová]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Plášťovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Plastewitz
 |
 |-
 | [[Plavé Vozokany]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Plavecké Podhradie]] 
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Blasenstein
 |
 |-
 | [[Plavecký Mikuláš]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Blasenstein-Sankt-Nikolaus
 |
 |-
 | [[Plavecký Peter]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Blasenstein-Sankt-Peter
 |
 |-
 | [[Plavecký Štvrtok]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Blasenstein-Zankendorf
 |
 |-
 | [[Plaveč (Okraj Stará Ľubovňa)|Plaveč]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Plautsch
 |
 |-
 | [[Plavnica]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Plausch
 |
 |-
 | [[Plechotice]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Pelejtitz
 | Pelejte
 |-
 | [[Pleš]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Plešivec]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Pleißnitz
 |
 |-
 | [[Plevník - Drienové]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pliešovce]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Pleischwitz
 |
 |-
 | [[Ploské (Okraj Revúca)|Ploské]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Eisenhammer bei Großsteffelsdorf
 |
 |-
 | [[Ploské (Okraj Košice - okolie)|Ploské]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pobedim]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Počarová]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Počúvadlo]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Pockhaus
 |
 |-
 | [[Podbiel]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podbranč]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Unterbrantsch
 |
 |-
 | [[Podbrezová]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Bresau
 |
 |-
 | [[Podhájska]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Podhorany (Okraj Nitra)|Podhorany]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Podhorany (Okraj Kežmarok)|Podhorany]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Mehltheuern
 |
 |-
 | [[Podhorany (Okraj Prešov)|Podhorany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Podhorie (Okraj Žilina)|Podhorie]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podhorie (Okraj Banská Štiavnica)|Podhorie]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podhoroď]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podhradie (Okraj Prievidza)|Podhradie]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podhradie (Okraj Topoľčany)|Podhradie]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podhradie (Okraj Martin)|Podhradie]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podhradík]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Podkonice]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Unterkonitz
 |
 |-
 | [[Podkriváň]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podkylava]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podlužany (Okraj Bánovce nad Bebravou)|Podlužany]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podlužany (Okraj Levice)|Podlužany]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Podolie]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podolínec]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Pudlein
 |
 |-
 | [[Podrečany]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Podretschan
 |
 |-
 | [[Podskalie]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podtureň]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podvysoká]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Podzámčok]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pohorelá]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Pohorella
 | Pohorella
 |-
 | [[Pohranice]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pohronská Polhora]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Zwischenwald
 |
 |-
 | [[Pohronský Bukovec]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pohronský Ruskov]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pochabany]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pokryváč]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Poliakovce]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Polianka]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Polichno]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Polina]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Poloma (Okraj Sabinov)|Poloma]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Polomka]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Bläsenau
 |
 |-
 | [[Poltár]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Polter 
 | Poltár
 |-
 | [[Poluvsie (Okraj Prievidza)|Poluvsie]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Halbendorf bei Priwitz
 | 
 |-
 | [[Poľanovce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Polansdorf
 |
 |-
 | [[Poľany]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Poľný Kesov]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pongrácovce]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Pankrazdorf
 |
 |-
 | [[Poniky]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Poinig
 |
 |-
 | [[Poprad]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Deutschendorf
 | Poprád
 |-
 | [[Poproč (Okraj Rimavská Sobota)|Poproč]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Poproč (Okraj Košice - okolie)|Poproč]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Allerheiligen bei Kaschau
 |
 |-
 | [[Popudinské Močidľany]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Poppodin
 |
 |-
 | [[Poráč]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Rothenberg in der Zips
 |
 |-
 | [[Poriadie]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Porostov]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Poruba]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Deutschnickelsdorf
 |
 |-
 | [[Poruba pod Vihorlatom]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Deutschporub
 |
 |-
 | [[Porúbka (Okraj Žilina)|Porúbka]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Porúbka (Okraj Bardejov)|Porúbka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Porúbka (Okraj Humenné)|Porúbka]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Porúbka (Okraj Sobrance)|Porúbka]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Poša]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Potok (Okraj Ružomberok)|Potok]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Polenbach
 |
 |-
 | [[Potok (Okraj Rimavská Sobota)|Potok]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Potoky]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Potôčky]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Potvorice]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Považany]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Považská Bystrica]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Waagbistritz
 | Vágbestercze
 |-
 | [[Povina]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Povoda]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Povrazník]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Seilerdorf
 |
 |-
 | [[Pozba]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pozdišovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pôtor]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Sankt Peter
 |
 |-
 | [[Praha (Okraj Lučenec)|Praha]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Prakovce]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Prackendorf
 |
 |-
 | [[Prašice]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Prašník]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pravenec]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Kleinproben
 |
 |-
 | [[Pravica]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pravotice]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Práznovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Prečín]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Pritschen
 | Precsin
 |-
 | [[Predajná]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Predmier]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Prenčov]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Prinzdorf
 |
 |-
 | [[Preseľany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Prestavlky]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Prešov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Eperies, Preschau
 | Eperjes
 |-
 | [[Príbelce]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Pribel
 | Alsófehérkút
 |-
 | [[Pribeník]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pribeta]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Berbetin
 |
 |-
 | [[Pribiš]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Príbovce]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Pribotzen
 |
 |-
 | [[Pribylina]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Priblitz
 |
 |-
 | [[Priechod]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Priekopa]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Priepasné]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Prietrž]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Prietržka]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Prievaly]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Schadendorf
 |
 |-
 | [[Prievidza]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Priwitz
 | Privigye
 |-
 | [[Prihradzany]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Príkra]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Príslop (obec)|Príslop]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Prituľany]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Proč]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Prochot]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Prochetzhau
 |
 |-
 | [[Prosačov]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Prosiek]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Sankt Joob in der Liptau
 |
 |-
 | [[Prša]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pruské]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Prußkau
 |
 |-
 | [[Prusy]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pružina (Okraj Považská Bystrica)|Pružina]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pstriná]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ptičie]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ptrukša]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pucov]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Púchov]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Buchau an der Waag
 |
 |-
 | [[Pukanec]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Puggantz
 |
 |-
 | [[Pusté Čemerné]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Pusté Pole]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Wüstfeld
 |
 |-
 | [[Pusté Sady]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pusté Úľany]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Pušovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |}

== R ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Rabča]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rabčice]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rad (obec)|Rad]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Radatice]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Radava]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Radimov]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Radnovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Radnoth
 |
 |-
 | [[Radobica]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Radoľa]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Radoma]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Radošina]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Radoschin
 |
 |-
 | [[Radošovce (Okraj Skalica)|Radošovce]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Radoschowitz
 |
 |-
 | [[Radošovce (Okraj Trnava)|Radošovce]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Radoschowitz
 |
 |-
 | [[Radôstka]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Radvanovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Radvaň nad Dunajom]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Radvaň nad Laborcom]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Radzovce]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rafajovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rajčany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Rajtschan
 |
 |-
 | [[Rajec]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Frühwald
 |
 |-
 | [[Rajecká Lesná]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Frühwald
 |
 |-
 | [[Rajecké Teplice]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Bad Rajetz
 |
 |-
 | [[Rákoš (Okraj Revúca)|Rákoš]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rákoš (Okraj Košice - okolie)|Rákoš]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Raková]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rakovčík]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rakovec nad Ondavou]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rakovice (Okraj Piešťany)|Rakovice]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |  Rakowitz
 |
 |-
 | [[Rakovnica]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rakovo]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rakša]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rakúsy]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Rocks
 |
 |-
 | [[Rakytník]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rankovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Rank
 |
 |-
 | [[Rapovce]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Rapp
 |
 |-
 | [[Raslavice]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Raßlawitz
 |
 |-
 | [[Rastislavice]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rašice]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ratka]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ratková]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ratkovce]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Rackowitz, Ratkowitz
 |
 |-
 | [[Ratkovo]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ratkovská Lehota]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Neusachsa
 |
 |-
 | [[Ratkovská Suchá]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ratkovské Bystré]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Wistrau
 |
 |-
 | [[Ratnovce]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ratvaj]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ráztočno]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Obermauth bei Kriegerhau
 |
 |-
 | [[Ráztoka]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ražňany]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Reca]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Entenberg
 |
 |-
 | [[Regetovka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rejdová]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Neuhaus bei Grenzburg
 |
 |-
 | [[Reľov]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Rillen
 |
 |-
 | [[Remeniny]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Remetské Hámre]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Renčišov]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Repejov]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Repište]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rešica]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Hainburg an der Moldau
 |
 |-
 | [[Rešov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Revúca]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Großrauschenbach
 |
 |-
 | [[Revúcka Lehota]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Riečka (Okraj Banská Bystrica)|Riečka]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Riečka (Okraj Rimavská Sobota)|Riečka]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Richnava]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Reichenau in der Zips
 |
 |-
 | [[Richvald]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Reichenwald
 |
 |-
 | [[Rimavská Baňa]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Kleinsteffelsdorf
 |
 |-
 | [[Rimavská Seč]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Zeetsch
 | Rimaszécs
 |-
 | [[Rimavská Sobota]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Großsteffelsdorf
 |
 |-
 | [[Rimavské Brezovo]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rimavské Janovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rimavské Zalužany]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rohov (Okraj Senica)|Rohov]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rohovce]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rohožník (Okraj Malacky)|Rohožník]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Rohrbach
 |
 |-
 | [[Rohožník (Okraj Humenné)|Rohožník]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rochovce]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Rachendorf
 |
 |-
 | [[Rokycany (Okraj Prešov)|Rokycany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rokytov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Rakitau bei Bartfeld
 | Rokitó
 |-
 | [[Rokytov pri Humennom]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rokytovce]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rosina]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Roškovce]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Roštár]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Röstern
 |
 |-
 | [[Rovensko]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Rabenskahof
 |
 |-
 | [[Rovinka]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Waltersdorf
 |
 |-
 | [[Rovné (Okraj Rimavská Sobota)|Rovné]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rovné (Okraj Humenné)|Rovné]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rovné (Okraj Svidník)|Rovné]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rovňany]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Raune
 | Ipolyróna
 |-
 | [[Rozhanovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rozložná]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Roztoky]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Rostocken
 |
 |-
 | [[Rožkovany]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rožňava]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Rosenau an der Salza
 |
 |-
 | [[Rožňavské Bystré]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rúbaň]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rudina]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rudinka]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rudinská]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rudlov]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rudná]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Rodenau
 |
 |-
 | [[Rudnianska Lehota]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rudník (Okraj Myjava)|Rudník]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rudník (Okraj Košice - okolie)|Rudník]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Redneck
 |
 |-
 | [[Rudno]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Rauden in der Turz
 |
 |-
 | [[Rudno nad Hronom]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Deutschruden
 |
 |-
 | [[Rudňany]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Kotterbach
 |
 |-
 | [[Rumanová]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rumince]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Runina]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ruská]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ruská Bystrá]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ruská Kajňa]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ruská Nová Ves]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ruská Poruba]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ruská Volová]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ruská Voľa]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ruská Voľa nad Popradom]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ruskov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ruskovce (Okraj Bánovce nad Bebravou)|Ruskovce]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ruskovce (Okraj Sobrance)|Ruskovce]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ruský Hrabovec]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ruský Potok]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Ružiná]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ružindol]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Rosental bei Dürrnbach
 |
 |-
 | [[Ružomberok]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Rosenberg
 |
 |-
 | [[Rybany]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rybky]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rybník (Okraj Levice)|Rybník]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Rybník (Okraj Revúca)|Rybník]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Rykynčice]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Ruckinschitz
 |
 |}

== S ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Sabinov]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Zeben
 |
 |-
 | [[Sačurov]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Sádočné]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sady nad Torysou]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Salka]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Santovka]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sap]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Sása (Okraj Revúca)|Sása]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Sachsa bei Großsteffelsdorf
 |
 |-
 | [[Sása (Okraj Zvolen)|Sása]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Sächsisch Pleischwitz
 |
 |-
 | [[Sasinkovo]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Sazdice]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Sast
 |
 |-
 | [[Sebedín - Bečov]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sebedražie]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Siebenandreas
 |
 |-
 | [[Sebechleby]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Siebenbrot
 |
 |-
 | [[Seč]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sečianky]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sečovce]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Gálszécs
 |-
 | [[Sečovská Polianka]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Sedliacka Dubová]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sedliská]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Sedmerovec]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sejkov]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sekule]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Seckeln
 |
 |-
 | [[Selce (Okraj Banská Bystrica)|Selce]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Seltz
 |
 |-
 | [[Selce (Okraj Krupina)|Selce]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Selce (Okraj Poltár)|Selce]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Selec]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Selice]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Seľany]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Semerovo]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Senec]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Wartberg
 | Szencz
 |-
 | [[Seniakovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Senica]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Senitz
 |
 |-
 | [[Senné (Okraj Veľký Krtíš)|Senné]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Senné (Okraj Michalovce)|Senné]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Sönne in der Ung
 | Ungszenna
 |-
 | [[Senohrad]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Seňa]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Schena
 | Abaújszina
 |-
 | [[Sereď]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Neumittelmarkt
 |
 |-
 | [[Sielnica]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sihelné]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sihla]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Siegelglashütte
 |
 |-
 | [[Sikenica]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sikenička]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Siladice]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Silica]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Schilitz
 |
 |-
 | [[Silická Brezová]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Silická Jablonica]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sirk]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sirník]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Szürnyeg
 |-
 | [[Skačany]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Skalica]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Skalitz
 |
 |-
 | [[Skalité]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Skalka nad Váhom]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Skároš]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Eszkáros
 |-
 | [[Skerešovo]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sklabiná]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sklabinský Podzámok]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sklabiňa]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sklené]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Glaserhau
 |
 |-
 | [[Sklené Teplice]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Glashütten bei Neusohl
 |
 |-
 | [[Skrabské]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Skýcov]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sládkovičovo]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Diosek oder Nußdorf
 |
 |-
 | [[Slančík]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Kleinsalzburg
 | Kisszaláncz
 |-
 | [[Slanec]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Salzburg, Zalantz
 | Nagyszaláncz
 |-
 | [[Slanská Huta]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Salzburgerhütte, Wallenhütte
 | Szalánczhuta
 |-
 | [[Slanské Nové Mesto]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slaská]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slatina (Okraj Levice)|Slatina]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slatina nad Bebravou]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slatinka nad Bebravou]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slatinské Lazy]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slatvina]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Salzbrunn in der Zips
 |
 |-
 | [[Slavec, Slovaška|Slavec]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slavkovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slavnica]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slavoška]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slavošovce]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slepčany]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sliač]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Sliatsch
 |
 |-
 | [[Sliepkovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slizké]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slivník]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slopná]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slovany]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Schloben
 |
 |-
 | [[Slovenská Kajňa]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Slovenská Ľupča]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Windischlipsch
 |
 |-
 | [[Slovenská Nová Ves]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Neudorf bei Ziffer
 |
 |-
 | [[Slovenská Ves]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Windischdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Slovenská Volová]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Slovenské Ďarmoty]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Slowakisch Jahrmarkt
 |
 |-
 | [[Slovenské Kľačany]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Slovenské Krivé]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Slovenské Nové Mesto]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Slowakisch-Neustadt
 | Kisújhely
 |-
 | [[Slovenské Pravno]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Windisch-Proben
 |
 |-
 | [[Slovenský Grob]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Windisch-Eisgrub
 |
 |-
 | [[Slovinky]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Höfen in der Zips
 |
 |-
 | [[Sľažany]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Smilno]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Smižany]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Schmögen
 |
 |-
 | [[Smolenice]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Schmollnitz
 |
 |-
 | [[Smolinské]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Schmalenz
 |
 |-
 | [[Smolnícka Huta]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Schmöllnitzhütte
 |
 |-
 | [[Smolník]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Schmöllnitz
 |
 |-
 | [[Smrdáky]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Smrečany]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Snakov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Snežnica]]
 | [[Okraj Kysucké Nové Mesto|Kysucké Nové Mesto]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Snina]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Socovce]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Sankt Maria in der Turz
 | Szoczóz
 |-
 | [[Soblahov]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Soblahof
 |
 |-
 | [[Soboš]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Sobotište]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Freischütz
 |
 |-
 | [[Sobrance]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Zobrantz
 | Szobránc
 |-
 | [[Sokolce]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Sokolovce]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sokoľ]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sokoľany]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Solčany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Solčianky]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sološnica]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Breitenbrunn
 |
 |-
 | [[Soľ (obec)|Soľ]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Soľnička]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Soľník]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Somotor]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Szomotor
 |-
 | [[Sopkovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Spišská Belá]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Valtensdorf
 |
 |-
 | [[Spišská Nová Ves]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | (Zipser) Neudorf
 | Igló
 |-
 | [[Spišská Stará Ves]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Zipser Altendorf
 |
 |-
 | [[Spišská Teplica]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Töpplitz
 |
 |-
 | [[Spišské Bystré]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kuhbach
 |
 |-
 | [[Spišské Hanušovce]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Hanusdorf
 |
 |-
 | [[Spišské Podhradie]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kirchdrauf
 | Szepesváralja
 |-
 | [[Spišské Tomášovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Tammsdorf
 |
 |-
 | [[Spišské Vlachy]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Wallendorf
 |
 |-
 | [[Spišský Hrhov]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Görgau
 | Szepesgörgő
 |-
 | [[Spišský Hrušov]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Birndorf
 |
 |-
 | [[Spišský Štiavnik]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Schafing
 |
 |-
 | [[Spišský Štvrtok]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Donnersmarkt
 |
 |-
 | [[Stakčín]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Staxin
 |
 |-
 | [[Stakčínska Roztoka]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Stanča, Trebišov|Stanča]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Isztáncs 
 |
 |-
 | [[Stankovany]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Stankovce]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Stará Bašta]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Altbast
 |
 |-
 | [[Stará Bystrica]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Altbistritz
 |
 |-
 | [[Stará Halič]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Altgaatsch
 |
 |-
 | [[Stará Huta]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Stará Kremnička]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Altkremnitz
 |
 |-
 | [[Stará Lehota]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Althau
 |
 |-
 | [[Stará Lesná]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Altwalddorf
 |
 |-
 | [[Stará Ľubovňa]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Altlublau
 |
 |-
 | [[Stará Myjava (obec)|Stará Myjava]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Altmiawa
 |
 |-
 | [[Stará Turá]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Altthurn
 | Ótura
 |-
 | [[Stará Voda]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Altwasser
 |
 |-
 | [[Staré]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Staré Hory]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Altgebirg
 |
 |-
 | [[Starina (Okraj Stará Ľubovňa)|Starina]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Starý Hrádok]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 | Óvárka
 |-
 | [[Starý Tekov]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Altbarsch
 |
 |-
 | [[Staškov]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Staškovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Stebnícka Huta]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Glashütte im Scharosch
 |
 |-
 | [[Stebník]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Deutschschebnik
 |
 |-
 | [[Stožok]]
 | [[Okraj Detva|Detva]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Stráne pod Tatrami]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Vorberg
 |
 |-
 | [[Stránska]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Eckendorf
 |
 |-
 | [[Stránske]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Eckendorf in der Raas
 | Sztránszke
 |-
 | [[Stráňany]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Vorwerk in der Zips
 |
 |-
 | [[Stráňavy]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Straniau
 | Sztrányavi
 |-
 | [[Stratená]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Stráža]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Strážne]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | 
 |-
 | [[Strážske]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Örmezö
 |-
 | [[Strečno (obec)|Strečno]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Engtal
 | Sztrecsény
 |-
 | [[Streda nad Bodrogom]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 | Bodrogszerdahely
 |-
 | [[Stredné Plachtince]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Strekov]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Einsiedelei
 |
 |-
 | [[Strelníky]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Scheiben
 |
 |-
 | [[Stretava]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Stretavka]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Streženice]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Strihovce]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Stročín]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Stropkov]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Stroppkau
 |
 |-
 | [[Studená]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Studenec (Okraj Levoča)|Studenec]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kohlbach in der Zips
 |
 |-
 | [[Studienka]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Hausbrunn
 |
 |-
 | [[Stuľany]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Stupava (Slovensko)|Stupava]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Stampfen
 |
 |-
 | [[Stupné]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sučany]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Sutschau
 |
 |-
 | [[Sudince]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Súdovce]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Suchá Dolina]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Suchá Hora]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Suchá nad Parnou]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Dürrnbach
 |
 |-
 | [[Sucháň]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Suché]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Suché Brezovo]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Suchohrad]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Dürrnburg
 |
 |-
 | [[Sukov]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Sulín]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Sulm
 |
 |-
 | [[Súlovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Súľov - Hradná]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sušany]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sútor]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Svätá Mária (Okraj Trebišov)|Svätá Mária]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Svätoplukovo]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Svätuš]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Svätuše]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Svätý Anton (Okraj Banská Štiavnica)|Svätý Anton]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Sankt Anton
 |
 |-
 | [[Svätý Jur]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Sankt Georgen
 |
 |-
 | [[Svätý Kríž (Okraj Liptovský Mikuláš)|Svätý Kríž]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Svätý Peter (Okraj Komárno)|Svätý Peter]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Sankt Peter
 |
 |-
 | [[Svederník]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Sverepec]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Schwerebnitz
 |
 |-
 | [[Sveržov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Svetlice (Slovaška)|Svetlice]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Svidnička]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Svidník]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Swidnik
 |
 |-
 | [[Svinia]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Svinica (obec)|Svinica]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Svinice]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Svinná]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Svit]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Zwitt
 |
 |-
 | [[Svodín]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Seldin
 |
 |-
 | [[Svrbice]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Svrčinovec]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |}

== Š ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Šahy]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Eipelschlag
 |
 |-
 | [[Šajdíkove Humence]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šalgovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šalgočka]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šalov]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šaľa]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Schala
 | Vágsellye
 |-
 | [[Šambron]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Schönbrunn im Scharosch
 |
 |-
 | [[Šamorín]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | (Schütt-)Sommerein
 |
 |-
 | [[Šamudovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šandal]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šarbov]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šarišská Poruba]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šarišská Trstená]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šarišské Bohdanovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šarišské Čierne]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šarišské Dravce]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šarišské Jastrabie]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šarišské Michaľany]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šarišské Sokolovce]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šarišský Štiavnik]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šarkan (Okraj Nové Zámky)|Šarkan]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šarovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šašová]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šaštín - Stráže]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Schloßberg - Mohrauburg
 |
 |-
 | [[Šávoľ]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šelpice]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Deutschdorf bei Dürrnbach
 |
 |-
 | [[Šemetkovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šemša]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šenkvice]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Schenkwitz
 |
 |-
 | [[Šiatorská Bukovinka]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šiba]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Scheibe im Scharosch
 |
 |-
 | [[Šíd]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šimonovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šindliar]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šintava]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šípkov]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šípkové]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Širákov]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Širkovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Široké]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Schiroschen
 |
 |-
 | [[Šišov]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šivetice]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Schiwitz
 |
 |-
 | [[Šmigovec]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šoltýska]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šoporňa]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Špačince]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Spatzing
 |
 |-
 | [[Špania Dolina]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Herrengrund
 |
 |-
 | [[Španie Pole]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šrobárová]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Štefanov]]
 | [[Okraj Senica|Senica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Štefanov nad Oravou]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Štefanová]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Stephansdorf
 |
 |-
 | [[Štefanovce (Okraj Prešov)|Štefanovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Štefanovce (Okraj Vranov nad Topľou)|Štefanovce]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Štefanovičová]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Štefurov]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šterusy]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Štiavnička]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Štiavnické Bane]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Schemnitzberg
 |
 |-
 | [[Štiavnik]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Štítnik]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Štós]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Stoß
 |
 |-
 | [[Štôla]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Stolln in der Zips
 |
 |-
 | [[Štrba]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Schirm
 |
 |-
 | [[Štrkovec (Okraj Rimavská Sobota)|Štrkovec]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Štúrovo]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Parkan
 | Párkány
 |-
 | [[Štvrtok (Okraj Trenčín)|Štvrtok]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Štvrtok na Ostrove]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Leopoldsdorf auf der Schütt
 |
 |-
 | [[Šuľa]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šumiac]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Königsberg bei Großrauschenbach
 |
 |-
 | [[Šuňava]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Schönau in der Liptau
 |
 |-
 | [[Šurany]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Altneutra
 |
 |-
 | [[Šurianky]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Šurice]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šúrovce]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Schur
 |
 |-
 | [[Šútovo]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Šútovce]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Švábovce]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Schwabsdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Švedlár]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Schwedler
 |
 |-
 | [[Švošov]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |}

== T ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Tachty]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tajná]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Tajov]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Teibau
 |
 |-
 | [[Tarnov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tatranská Javorina]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Uhrengarten
 |
 |-
 | [[Tašuľa]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tehla]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tekolďany]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Tekovská Breznica]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tekovské Lužany]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tekovské Nemce]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Nemtze
 |
 |-
 | [[Tekovský Hrádok]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Telgárt]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Thiergarten an der Königsalm
 |
 |-
 | [[Telince]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Temeš]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Teplička]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Tscheppensdorf
 |
 |-
 | [[Teplička nad Váhom]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tepličky]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Teplý Vrch]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Terany]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Terchová]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Teriakovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Terňa]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Tesáre]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tesárske Mlyňany]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tešedíkovo]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tibava]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tichý Potok]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Stillbach
 |
 |-
 | [[Timoradza]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Timoratz
 |
 |-
 | [[Tisinec]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Tisovec (Okraj Rimavská Sobota)|Tisovec]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Theißholz
 |
 |-
 | [[Tlmače]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 | Tolmács
 |-
 | [[Točnica]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Totschnitz
 | Tósár
 |-
 | [[Tokajík]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Tomášikovo]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Tomášov]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Feilendorf
 |
 |-
 | [[Tomášovce (Okraj Lučenec)|Tomášovce]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tomášovce (Okraj Rimavská Sobota)|Tomášovce]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Topoľa]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Topoľčany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Topoltschan oder Doppelzahn
 |
 |-
 | [[Topoľčianky]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Kleintopoltschan/-doppelzahn
 |
 |-
 | [[Topoľnica]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Topoľníky]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Topoľovka]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Toporec]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Toppertz
 |
 |-
 | [[Tornaľa]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 | Tornalya, Tornalja
 |-
 | [[Torysa (obec)|Torysa]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Torysky]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Siebenbrunn in der Zips
 |
 |-
 | [[Tovarné]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Tovarnianska Polianka]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Tovarníky]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tôň]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Thon
 |
 |-
 | [[Trakovice]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Trakowitz
 | Karkócz
 |-
 | [[Trávnica]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Trávnik]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Trebatice]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trebejov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Therebel
 |
 |-
 | [[Trebeľovce]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trebichava]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trebišov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Trebischau
 | Terebes
 |-
 | [[Trebostovo]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trebušovce]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trenč]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trenčianska Teplá]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trenčianska Turná]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trenčianske Bohuslavice]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trenčianske Jastrabie]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trenčianske Mitice]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Trentschinmittitz
 |
 |-
 | [[Trenčianske Stankovce]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trenčianske Teplice]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Trentschinteplitz
 |
 |-
 | [[Trenčín]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Trentschin
 | Trencsén
 |-
 | [[Trhová Hradská]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Trhovište]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trnava]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Tyrnau
 | Nagyszombat
 |-
 | [[Trnavá Hora]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trnava pri Laborci]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trnávka (Okraj Dunajská Streda)|Trnávka]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Trnávka (Okraj Trebišov)|Trnávka]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trnkov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Trnovec]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trnovec nad Váhom]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trnovo, Slovaška|Trnovo]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tročany]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Trotschan
 |
 |-
 | [[Trpín]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trstená]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Bingenstadt
 |
 |-
 | [[Trstená na Ostrove]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Trstené]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trstené pri Hornáde]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Trstice]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Trstín]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Röhrbach bei Schmollnitz
 |
 |-
 | [[Trsťany]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Röhrbach
 |
 |-
 | [[Tŕnie]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tuhár]]
 | [[Okraj Lučenec|Lučenec]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tuhrina]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Tuchyňa]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tulčík]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Tupá]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turá]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turany]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turany nad Ondavou]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Turcovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Turček]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Deutschturz
 |
 |-
 | [[Turčianky]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turčianska Štiavnička]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turčianske Jaseno]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turčianske Kľačany]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turčianske Teplice]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Bad Stuben
 |
 |-
 | [[Turčiansky Ďur]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turčiansky Peter]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turčok]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turecká]]
 | [[Okraj Banská Bystrica|Banská Bystrica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tureň]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Turie]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turík]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Thurik
 |
 |-
 | [[Turnianska Nová Ves]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Neudorf bei Torna
 |
 |-
 | [[Turňa nad Bodvou]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Torna an der Bodwa
 |
 |-
 | [[Turová]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Turzovka]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tušice]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tušická Nová Ves]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tužina]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Schmiedshau
 |
 |-
 | [[Tvarožná]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Durlsdorf
 |
 |-
 | [[Tvrdomestice]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tvrdošín]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Tvrdošovce]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Heiligenkreuz in der Donauniederung
 |
 |}

== Ť ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Ťapešovo]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |}

== U ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Ubľa]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Úbrež]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Ubresch
 |
 |-
 | [[Udavské]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Udiča]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Údol]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Uhliská (obec)|Uhliská]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Úhorná]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Ahorn in der Zips
 |
 |-
 | [[Uhorská Ves]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Uhorské]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Uhrovec]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Uhrovské Podhradie]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ulič]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Uličské Krivé]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Uloža]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Köppern
 |
 |-
 | [[Úľany nad Žitavou]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Unín (Okraj Skalica)|Unín]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Uňatín]]
 | [[Okraj Krupina|Krupina]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Urmince]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Utekáč]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Uzovce]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Uzovská Panica]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Uzovské Pekľany]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Peklin
 |
 |-
 | [[Uzovský Šalgov]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |}

== V ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Vaďovce]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Wädowitz
 |
 |-
 | [[Vagrinec]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Váhovce]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vajkovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Valaliky]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Bernsdorf-Allerheiligen
 |
 |-
 | [[Valaská]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Thiergarten bei Bries
 |
 |-
 | [[Valaská Belá]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Valaská Dubová]]
 | [[Okraj Ružomberok|Ružomberok]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Valaškovce (vojenský obvod)]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Valča]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Valentovce]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Valice]]
 | [[Okraj Rimavská Sobota|Rimavská Sobota]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Valkovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vaľkovňa]]
 | [[Okraj Brezno|Brezno]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vaniškovce]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vápeník]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Varadka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kleinwardein
 |
 |-
 | [[Varechovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Varhaňovce]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Varín]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Warin in der Kleinen Fatra
 |
 |-
 | [[Vasiľov]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vavrečka]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vavrinec]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vavrišovo]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Važec]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Waagsdorf
 |
 |-
 | [[Vechec]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Velčice]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veličná]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Velušovce]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľaty]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľká Čausa]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Großtschauß
 |
 |-
 | [[Veľká Čierna]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľká Dolina]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľká Franková]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Großfrankenau
 |
 |-
 | [[Veľká Hradná]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľká Ida]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Großeidau
 |
 |-
 | [[Veľká Lesná]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Reichwald
 |
 |-
 | [[Veľká Lodina]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľká Lomnica]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Großlomnitz
 |
 |-
 | [[Veľká Mača]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľká Paka]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Großpakeln
 |
 |-
 | [[Veľká Tŕňa]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Kriersdorf
 | 
 |-
 | [[Veľké Bierovce]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Blahovo]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľké Borové]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Držkovce]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Derschkowitz
 |
 |-
 | [[Veľké Dvorany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Dvorníky]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľké Hoste]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Großhoste
 |
 |-
 | [[Veľké Chlievany]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Großchliwin
 |
 |-
 | [[Veľké Chyndice]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľké Kapušany]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Großkapp
 | Nagykapos
 |-
 | [[Veľké Kosihy]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľké Kostoľany]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Großkostolian
 |
 |-
 | [[Veľké Kozmálovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Kršteňany]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Leváre]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Großschützen
 |
 |-
 | [[Veľké Lovce]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľké Ludince]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Orvište]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Ozorovce]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Raškovce]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Revištia]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Ripňany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Großrippen
 |
 |-
 | [[Veľké Rovné]]
 | [[Okraj Bytča|Bytča]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Slemence]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Trakany]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Turovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Uherce]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Großugerwitz
 |
 |-
 | [[Veľké Úľany]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľké Vozokany]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľké Zálužie]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľkrop]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľký Biel]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Ungarisch-Biel
 |
 |-
 | [[Veľký Cetín]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Großzettin
 |
 |-
 | [[Veľký Čepčín]]
 | [[Okraj Turčianske Teplice|Turčianske Teplice]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľký Ďur]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľký Folkmar]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Großvolkmar
 |
 |-
 | [[Veľký Grob]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Deutschgrub
 |
 |-
 | [[Veľký Horeš]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľký Kamenec]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľký Klíž]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Veľký Krtíš]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Großkritsch
 | Nagykürtös
 |-
 | [[Veľký Kýr]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľký Lapáš]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľký Lipník]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Großlaupnik
 |
 |-
 | [[Veľký Meder]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Großmagendorf
 | Nagymegyer 
 |-
 | [[Veľký Slavkov]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Großschlagendorf
 |
 |-
 | [[Veľký Slivník]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Veľký Šariš]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Großscharosch
 |
 |-
 | [[Veľopolie]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vernár]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Wernsdorf bei Grenzburg
 |
 |-
 | [[Veselé]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Wessele
 |
 |-
 | [[Veterná Poruba]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vieska (Okraj Dunajská Streda)|Vieska]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vieska (Okraj Veľký Krtíš)|Vieska]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vieska nad Žitavou]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vikartovce]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Weigsdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Vinica, Slovaška|Vinica]]
 | [[Okraj Veľký Krtíš|Veľký Krtíš]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | -
 | Ipolynyék
 |-
 | [[Viničky]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Viničné]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Schweinsbach
 |
 |-
 | [[Vinné]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vinodol]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vinohrady nad Váhom]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vinosady]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Weingärten
 |
 |-
 | [[Virt]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vislanka]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Wüstfelde
 |
 |-
 | [[Vislava]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Visolaje]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Višňov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Višňové (Okraj Nové Mesto nad Váhom)|Višňové]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Wischenau
 |
 |-
 | [[Višňové (Okraj Žilina)|Višňové]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vištuk]]
 | [[Okraj Pezinok|Pezinok]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Wischteich
 |
 |-
 | [[Vitanová]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vítkovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Wittkensdorf
 |
 |-
 | [[Víťaz (Okraj Prešov)|Víťaz]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Víťazovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vlača]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vladiča]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vlachovo]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Lampertsdorf
 |
 |-
 | [[Vlachy]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vlčany]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vlčkovce]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Wolfsbrück
 |
 |-
 | [[Vlkas]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vlková]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Farksdorf
 |
 |-
 | [[Vlkovce]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Kunzendorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Vlky]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Nickelsdorf bei Feilendorf
 |
 |-
 | [[Voderady]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vojany]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vojčice]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Wetz
 |
 |-
 | [[Vojka]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vojka nad Dunajom]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vojkovce]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Woikensdorf
 |
 |-
 | [[Vojnatina]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vojňany]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Krieg
 |
 |-
 | [[Vojtovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Vogthau
 |
 |-
 | [[Volica]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Volkovce]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Voľa]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vozokany (Okraj Galanta)|Vozokany]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vozokany (Okraj Topoľčany)|Vozokany]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Weseken
 |
 |-
 | [[Vráble]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |  Verebély
 |-
 | [[Vrádište]]
 | [[Okraj Skalica|Skalica]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Hradisch bei Skalitz
 |
 |-
 | [[Vrakúň]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vranov nad Topľou]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Frö(h)nel/Vronau an der Töpl
 | Varannó
 |-
 | [[Vrbnica]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vrbov]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Menhardsdorf
 |
 |-
 | [[Vrbovce]]
 | [[Okraj Myjava|Myjava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vrbová nad Váhom]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vrbové]]
 | [[Okraj Piešťany|Piešťany]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Werbau
 |
 |-
 | [[Vrchteplá]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vrícko]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Münnichwies an der Vries
 |
 |-
 | [[Vršatské Podhradie]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Löwenstein bei Prußkau
 |
 |-
 | [[Vrútky]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Rutteck
 | Ruttka 

 |-
 | [[Vtáčkovce]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Výborná]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Bierbrunn
 |
 |-
 | [[Výčapy - Opatovce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vydrany]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vydrná]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vydrník]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Eimerau
 |
 |-
 | [[Východná]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Výrava (Okraj Medzilaborce)|Výrava]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Wirwa
 | Virava
 |-
 | [[Vysočany (Okraj Bánovce nad Bebravou)|Vysočany]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vysoká (Okraj Banská Štiavnica)|Vysoká]]
 | [[Okraj Banská Štiavnica|Banská Štiavnica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vysoká (Okraj Sabinov)|Vysoká]]
 | [[Okraj Sabinov|Sabinov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vysoká nad Kysucou]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vysoká nad Uhom]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vysoká pri Morave]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Hochstetten
 |
 |-
 | [[Vysoké Tatry (mesto)|Vysoké Tatry]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | -
 | -
 |-
 | [[Vyškovce]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyškovce nad Ipľom]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |  Ipolyvisk
 |-
 | [[Vyšná Boca]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Oberbotzau
 |
 |-
 | [[Vyšná Hutka]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vyšná Jablonka]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšná Jedľová]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšná Kamenica]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Oberkamenitz
 |
 |-
 | [[Vyšná Myšľa]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vyšná Olšava]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšná Pisaná]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšná Polianka]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vyšná Rybnica]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vyšná Sitnica]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšná Slaná]]
 | [[Okraj Rožňava|Rožňava]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Obersalz
 |
 |-
 | [[Vyšná Šebastová]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšná Voľa]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vyšné Ladičkovce]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšné nad Hronom]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vyšné Nemecké]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Oberdeutschendorf
 |
 |-
 | [[Vyšné Remety]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vyšné Repaše]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Oberrippsch
 |
 |-
 | [[Vyšné Ružbachy]]
 | [[Okraj Stará Ľubovňa|Stará Ľubovňa]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Oberrauschenbach
 |
 |-
 | [[Vyšný Čaj]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vyšný Hrabovec]]
 | [[Okraj Stropkov|Stropkov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšný Hrušov]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšný Kazimír]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšný Klátov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Oberbeckseifen
 |
 |-
 | [[Vyšný Komárnik]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Oberkormarnik in der Krein
 | Felsőkomárnok
 |-
 | [[Vyšný Kručov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vyšný Kubín]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Oberkubin
 |
 |-
 | [[Vyšný Mirošov]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Vyšný Orlík]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Oberorlich
 | Felsőodor
 |-
 | [[Vyšný Slavkov]]
 | [[Okraj Levoča|Levoča]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Oberschlauch
 |
 |-
 | [[Vyšný Tvarožec]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Vyšný Žipov]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |}

== Z ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Zábiedovo]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Záborie]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Záborské]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zádiel]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Záhor]]
 | [[Okraj Sobrance|Sobrance]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Záhorie (vojenský obvod)]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Záhorská Ves]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Ungeraiden
 |
 |-
 | [[Záhradné]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zákamenné]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zákopčie]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zalaba]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zálesie (Okraj Senec)|Zálesie]]
 | [[Okraj Senec|Senec]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Giebel
 |
 |-
 | [[Zálesie (Okraj Kežmarok)|Zálesie]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Giebel in der Zips
 |
 |-
 | [[Zalužice]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zamarovce]]
 | [[Okraj Trenčín|Trenčín]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zámutov]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Zametau
 | Opálhegy
 |-
 | [[Záriečie (Okraj Púchov)|Záriečie]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Záskalie]]
 | [[Okraj Považská Bystrica|Považská Bystrica]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zatín]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Závada (Okraj Topoľčany)|Závada]]
 | [[Okraj Topoľčany|Topoľčany]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Závada (Okraj Humenné)|Závada]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Závadka (Okraj Humenné)|Závadka]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Závadka (Okraj Gelnica)|Závadka]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Trichtbrunn in der Zips
 |
 |-
 | [[Závadka (Okraj Michalovce)|Závadka]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zavar]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Závažná Poruba]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Deutschporub
 |
 |-
 | [[Závod]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Sawod
 |
 |-
 | [[Zázrivá (Okraj Dolný Kubín)|Zázrivá]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zbehňov]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zbehy]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zboj]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zbojné]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zborov]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Sborau im Scharosch
 |
 |-
 | [[Zborov nad Bystricou]]
 | [[Okraj Čadca|Čadca]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Sborau an der Bistritz
 |
 |-
 | [[Zbrojníky]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zbudská Belá]]
 | [[Okraj Medzilaborce|Medzilaborce]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zbudské Dlhé]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zbudza]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zbyňov]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zeleneč]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zemianska Olča]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zemianske Kostoľany]]
 | [[Okraj Prievidza|Prievidza]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zemianske Podhradie]]
 | [[Okraj Nové Mesto nad Váhom|Nové Mesto nad Váhom]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zemianske Sady]]
 | [[Okraj Galanta|Galanta]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zemné]]
 | [[Okraj Nové Zámky|Nové Zámky]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zemplín (Okraj Trebišov)|Zemplín]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Semplin, Semmlin
 |
 |-
 | [[Zemplínska Nová Ves]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Neudorf bei Semplin
 |
 |-
 | [[Zemplínska Široká]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zemplínska Teplica]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zemplínske Hámre]]
 | [[Okraj Snina|Snina]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zemplínske Hradište]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zemplínske Jastrabie]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Jesterb
 |
 |-
 | [[Zemplínske Kopčany]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Stolln bei Großkapp
 |
 |-
 | [[Zemplínsky Branč]]
 | [[Okraj Trebišov|Trebišov]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Bärentz
 |
 |-
 | [[Zlatá Baňa]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zlatá Idka]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Goldeidau
 |
 |-
 | [[Zlaté]]
 | [[Okraj Bardejov|Bardejov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Goldbach im Scharosch
 |
 |-
 | [[Zlaté Klasy]]
 | [[Okraj Dunajská Streda|Dunajská Streda]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Großmagendorf bei Wartberg
 |
 |-
 | [[Zlaté Moravce]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Goldmorawitz
 | Aranyosmarót
 |-
 | [[Zlatná na Ostrove]]
 | [[Okraj Komárno|Komárno]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Golddorf
 |
 |-
 | [[Zlatník]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zlatníky]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zlatno (Okraj Poltár)|Zlatno]]
 | [[Okraj Poltár|Poltár]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zlatno (Okraj Zlaté Moravce)|Zlatno]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | Petschaft
 |
 |-
 | [[Zliechov]]
 | [[Okraj Ilava|Ilava]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Schlechen
 |
 |- 
 | [[Zohor]]
 | [[Okraj Malacky|Malacky]]
 | [[Bratislavski okraj]]
 | Imthal
 |
 |-
 | [[Zubák]]
 | [[Okraj Púchov|Púchov]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Subak
 |
 |-
 | [[Zuberec]]
 | [[Okraj Tvrdošín|Tvrdošín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Zubné]]
 | [[Okraj Humenné|Humenné]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 | 
 |-
 | [[Zubrohlava]]
 | [[Okraj Námestovo|Námestovo]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Zvolen]]
 | [[Okraj Zvolen|Zvolen]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Altsohl
 | Zólyom
 |-
 | [[Zvončín]]
 | [[Okraj Trnava|Trnava]]
 | [[Trnavski okraj]]
 | Neuschlag
 |
 |}

== Ž ==
{| {{pretty table}}
|- bgcolor=lightgrey
 ! Mesto
 ! Okraj
 ! Okraj
 ! Nemško ime
 ! Madžarsko ime
 |-
 | [[Žabokreky]]
 | [[Okraj Martin|Martin]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Schabokrek
 |
 |-
 | [[Žabokreky nad Nitrou]]
 | [[Okraj Partizánske|Partizánske]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | Schambokrek
 |
 |-
 | [[Žakarovce]]
 | [[Okraj Gelnica|Gelnica]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Sockelsdorf
 |
 |-
 | [[Žakovce]]
 | [[Okraj Kežmarok|Kežmarok]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Eisdorf in der Zips
 |
 |-
 | [[Žalobín]]
 | [[Okraj Vranov nad Topľou|Vranov nad Topľou]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Žarnov]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Žarnovica]]
 | [[Okraj Žarnovica|Žarnovica]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Scharnowitz
 |
 |-
 | [[Žaškov]]
 | [[Okraj Dolný Kubín|Dolný Kubín]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Žbince]]
 | [[Okraj Michalovce|Michalovce]]
 | [[Košiški okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Ždaňa]]
 | [[Okraj Košice - okolie|Košice - okolie]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Schading bei Kaschau
 |
 |-
 | [[Ždiar]]
 | [[Okraj Poprad|Poprad]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Morgenröthe
 |
 |-
 | [[Žehňa]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Žehra]]
 | [[Okraj Spišská Nová Ves|Spišská Nová Ves]]
 | [[Košiški okraj]]
 | Schigra
 |
 |-
 | [[Železník]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 | Eisenberg im Scharosch
 |
 |-
 | [[Želiezovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Želmanovce]]
 | [[Okraj Svidník|Svidník]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Žemberovce]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Žemliare]]
 | [[Okraj Levice|Levice]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Žiar (Okraj Liptovský Mikuláš)|Žiar]]
 | [[Okraj Liptovský Mikuláš|Liptovský Mikuláš]]
 | [[Žilinski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Žiar (Okraj Revúca)|Žiar]]
 | [[Okraj Revúca|Revúca]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Žiar nad Hronom]]
 | [[Okraj Žiar nad Hronom|Žiar nad Hronom]]
 | [[Banskobistriški okraj]]
 | Heiligenkreutz an der Gran
 |
 |-
 | [[Žihárec]]
 | [[Okraj Šaľa|Šaľa]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Žikava]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Žilina]]
 | [[Okraj Žilina|Žilina]]
 | [[Žilinski okraj]]
 | Sillein
 | Zsolna
 |-
 | [[Žipov]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Žirany]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Žitavany]]
 | [[Okraj Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]
 | [[Nitranski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Žitavce]]
 | [[Okraj Nitra|Nitra]]
 | [[Nitranski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Žitná - Radiša]]
 | [[Okraj Bánovce nad Bebravou|Bánovce nad Bebravou]]
 | [[Trenčinski okraj]]
 | 
 |
 |-
 | [[Žlkovce]]
 | [[Okraj Hlohovec|Hlohovec]]
 | [[Trnavski okraj]]
 |
 |
 |-
 | [[Župčany]]
 | [[Okraj Prešov|Prešov]]
 | [[Prešovski okraj]]
 |
 |
 |}

&lt;center&gt;
[[#A|A]] [[#B|B]] [[#C|C]] [[#Č|Č]] [[#D|D]] [[#Ď|Ď]] [[#E|E]] [[#F|F]] [[#G|G]] [[#H|H]] 
[[#CH|CH]] [[#I|I]] [[#J|J]] [[#K|K]] [[#L|L]] [[#Ľ|Ľ]] [[#M|M]] [[#N|N]] [[#Ň|Ň]] [[#O|O]]
[[#P|P]] [[#R|R]] [[#S|S]] [[#Š|Š]] [[#T|T]] [[#Ť|Ť]] [[#U|U]] [[#V|V]] [[#Z|Z]] [[#Ž|Ž]]
&lt;/center&gt;

[[Kategorija:Seznami naselij po državah|Slovaška]]
[[Kategorija:Naselja na Slovaškem|*]]</text>
      <sha1>959agdm5i7ldv3leo7par2o6nj2sx3y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zveza komunistov Jugoslavije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>129864</id>
    <revision>
      <id>6758230</id>
      <parentid>6422573</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:38:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina od 1945 do 1991 */</comment>
      <origin>6758230</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9620" sha1="3wkdg0wn4tkvrdjnw1rc1wt78zbm0de" xml:space="preserve">{{Več sklicev}}{{Infopolje Politična stranka
| country = Italija
| colorcode = #800000
| logo = [[Slika:Emblem of the LCY (SKJ).svg|200px]]
| leader1_title = Generalni sekretar
| leader1_name = 
| leader2_title = Namestni sekretar
| leader2_name = 
| slogan = 
| foundation = november [[1952]]
| ideology = [[komunizem]]&lt;br /&gt;[[titoizem]]&lt;br /&gt;[[Marksizem-leninizem]]
| position = [[skrajna levica]]
| european = 
| international = 
| youth_wing = 
| colours = {{color box|red}} [[rdeča]]
| headquarters = [[Beograd]]
| newspaper = ''Borba''
| membership = 
| seats1_title = 
| seats1 = 
| seats2_title = 
| seats2 = 
| website = 
| predecessor = [[Komunistična partija Jugoslavije]] (preimenovanje)
}}
'''Zveza komunistov Jugoslavije''' ([[kratica]] '''ZKJ'''; [[srbohrvaščina|srbohrvaško]] ''Savez komunista Jugoslavije'' - SKJ/Савез комуниста Југославије - CKJ; [[makedonščina|makedonsko]] Сојуз на комунистите на Југославија - СКЈ) je bila vodilna (monopolna) &quot;družbenopolitična&quot; organizacija, ki je nastala novembra [[1952]] s preimenovanjem dotedanje [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]]. Ta je bila v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ustanovljena leta [[1919]] in je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] prevzela vodilno politično vlogo, po vojni pa oblast v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]].

Že takrat so nastale razlike/nesoglasja med KPJ in [[Komunistična partija Sovjetske zveze|sovjetsko KP]]; prelom se je zgodil z [[Informbiro|Informbirojevo]] odločitvijo oz. izključitvijo KPJ. leta [[1948]]. Z razpadom [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] je propadla tudi Zveza komunistov Jugoslavije.

== Zgodovina ==
=== Zgodovina od 1945 do 1991 ===
Po drugi svetovni vojni je bila KPJ formalno razdeljena na Komunistično partijo Slovenije, Komunistično partijo Hrvaške (obe formalno ustanovljeni že pred 2. svetovno vojno), Komunistično partijo Makedonije (ustanovljena 1943), Komunistično partijo Srbije (1945), Komunistično partijo Bosne in Hercegovine (1948) in Komunistično partijo Črne Gore (1949), ki so bile ustanovljene po federalnih enotah oz. republikah, čeprav je KPJ/ZKJ še dolgo časa ostala centralizirana in centralno upravljana. Komunisti so prevzeli oblast, uvedli diktaturo in dejansko onemogočili delovanje vseh drugih političnih strank po boljševiškem vzorcu. Neposredno po vojni je bil njen predstavnik pri VKP(b) v Moskvi [[Boris Ziherl]], leta 1946 pa je bil iz Slovenije pritegnjen v najožje jugoslovansko državno-partijsko vodstvo [[Boris Kidrič]]. Leta 1947 je bila KPJ med pobudniki ustanovitve Informacijskega biroja komunističnih in delavskih partij, ki naj bi nadomestil med vojno razpuščeno Kominterno in tudi sedež [[Informbiro|Informbiroja]] je bil sprva temu primerno v Beogradu. Po sporu s Sovjetsko zvezo, ki je javno izbruhnil leta 1948 (iz vodstva so bili takrat odstranjeni Hrvat [[Andrija Hebrang]], ki je bil sicer kot voditelj KPH zamenjan 1944, iz ožjega vodstva pa je izpadel že 1946), ki je bil kot najnevarnejši Titov konkurent ubit ter dva vplivna Srba, finančni minister [[Sreten Žujović]] in [[Blagoje Nešković]], voditelj LR Srbije, ki je bil še nekaj mesecev pred odstavitvijo izvoljen v politbiro), se je po začetnem zaostrovanju politike v smislu dokazovanja &quot;pravovernosti&quot; postopoma preusmerila k iskanju izvirnih načinov &quot;graditve socializma&quot;, to je &quot;delavskega samoupravljanja&quot;. Stranka (dotlej tudi uradno &quot;partija&quot;) se je leta [[1952]] na svojem 6. kongresu v Zagrebu preimenovala v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]], namesto vodilnega organa, politbiroja, pa je bil 1952 uveden izvršni komite CK in še ožje telo, sekretariat CK s 6 člani; v njem so bili poleg Tita še E. Kardelj, A. Ranković, M. Đilas, B. Kidrič in general [[Ivan Gošnjak]], po smrti Kidriča 1953 in odstavitvi Đilasa pa še [[Svetozar Vukmanović]]. V vodstvu sta poleg njih ostala dva &quot;zgodovinska&quot; voditelja, [[Moša Pijade]] in Franc Leskošek, pa tudi njun še starejši vrstnik, sindikalist [[Đuro Salaj]]. V začetku 1954 so na 4. plenumu CK zaradi preveč &quot;svobodnjaških&quot; oz. &quot;socialdemokratsko-anarhističnih&quot; stališč odstranili enega ključnih voditeljev ZKJ, Črnogorca [[Milovan Đilas|Milovana Đilasa]]. Voditelji republiških &quot;partij&quot; (do 1953 obenem tudi republiških vlad, po tem letu pa skupščin) so bili praviloma tudi člani IK CK ZKJ in sicer v Srbiji [[Petar Stambolić]] (za njim-1957 [[Jovan Veselinov]]), na Hrvaškem [[Vladimir Bakarić]], v BiH [[Đuro Pucar]]-Stari, Sloveniji [[Miha Marinko]], v Makedoniji [[Lazar Koliševski]] in v Črni Gori [[Blažo Jovanović]]. Ta vodilna garnitura je vladala približno do sredine 60. let, ko se je začelo postopno institucionalno ločevanje vodstvenih (izvršilnih) &quot;partijskih&quot; od državnih funkcij. To obdobje so poleg Tita aktivno-politično preživeli le Kardelj, Bakarić, Stambolić in Koliševski; ti so bili namreč 1974 vključeni v novo, zmanjšano [[Predsedstvo Jugoslavije]], ki je imelo le še 9 članov. 

Po normalizaciji odnosov z &quot;vzhodnim&quot; blokom socialističnih držav, ki se je zapečatila z Moskovsko deklaracijo (1956), je ZKJ sodelovala tudi na posvetovanju komunističnih in delavskih partij v Moskvi leta 1957, nato pa na 7. kongresu (1958) v Ljubljani sprejela nov, za tiste čase napreden program, ki so ga kot &quot;revizionističnega&quot; napadli v drugih socialističnih državah na čelu s Sovjetsko zvezo oz. [[Komunistična partija Sovjetske zveze|KPSZ]]. Leta 1964 so bili poleg Tita (ki je /takrat ali1966?/ postal predsednik ZKJ) za sekretarje izvoljeni Ranković (takrat tudi podpredsednik republike), Kardelj (takrat predsednik zvezne skupščine) in na novo še [[Veljko Vlahović]]. Po padcu drugega človeka režima, Aleksandra Rankovića (ki je bil poleg nadzora nad tajnimi službami zadolžen tudi za organizacijske zadeve partije) na Brionskem plenumu leta 1966, se je začela institucionalna reforma ZKJ, začenši z ustanovitvijo 35-članskega predsedstva CK (od Slovencev so prišli vanj poleg Kardelja in Marinka še [[Boris Kraigher]], ki je umrl že čez dobra 2 meseca, [[Ivan Maček]] in [[Lidija Šentjurc]]) in reorganiziranega IK, katerega sekretar je v letih 1966-69 postal [[Mijalko Todorović]]) in večjo avtonomijo republiških &quot;partij&quot;, ki so imele 1968/69 kongrese prvič pred jugoslovanskim in sicer začenši s slovenskim decembra 1968. Na 9. kongresu ZKJ leta 1969, ko se je uveljavilo tudi načelo nacionalne paritete v sestavi osrednjih organov ZK, sta bila namesto CK (ponovno je bil uveden 1974), ustanovljena 52-člansko Predsedstvo ZKJ in Konferenca ZKJ s stalnimi in nestalnimi člani, ki naj bi zasedala večkrat med kongresi. V letih 1971/72 je bila spet izvedena &quot;čistka&quot; zaradi &quot;nacionalističnih&quot; in/ali &quot;liberalističnih&quot; tendenc, zlasti med vodstvi Hrvaške ([[Mika Tripalo]], [[Savka Dabčević-Kučar]]), Srbije ([[Marko Nikezić]], [[Latinka Perović]], [[Koča Popović]]), Makedonije ([[Krste Crvenkovski]]) in Slovenije ([[Stane Kavčič]]). V tem času je prevzel glavno izvršilno funkcijo sekretarja IK predsedstva (oz. kasneje /IK/ CK) ZKJ Slovenec [[Stane Dolanc]] (1972-79). Leta 1974 so na 10. kongresu proglasili Tita za predsednika ZKJ brez omejitve mandata. Po letu 1978 se je uveljavilo načelo enoletne rotacije na vrhu predsesdstva CK, ki je delovalo kot kolektivno, paritetno sestavljeno vodstvo ZKJ. Edini Slovenec, ki je kot predsednik predsedstva CK - eno leto - formalno vodil ZKJ, je bil [[Mitja Ribičič]] (1982/83), v tej funkciji takrat tudi 9. (dodatni) član Predsedstva SFRJ. 

Vzporedno z razpadom [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] je začenši s 14. izrednim kongresom ZKJ marca 1990, s katerega sta zaradi preglasovanja večine delegatov pod taktirko srbskega voditelja [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], odšla delegacija ZK Slovenije, ki jo je vodil že decembra 1989 izvoljeni predsednik [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]-SDP [[Ciril Ribičič]], skupaj z njo pa še ZK Hrvaške pod vodstvom novoizvoljenega predsednika [[Ivica Račan|Ivice Račana]], kmalu nato razpadla tudi Zveza komunistov Jugoslavije kot politična organizacija, nasledile pa so jo različne, iz nje izšle stranke po nekdanjih republikah, ki so takrat začele z osamosvajanjem.

== Organizacija ==
* [[Predsednik Predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije]]
* [[Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije]] ([[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije]])
* [[Zveza komunistov Bosne in Hercegovine]]
* [[Zveza komunistov Črne gore]]
* [[Zveza komunistov Hrvaške]]
* [[Zveza komunistov Makedonije]]
* [[Zveza komunistov Slovenije]]
* [[Zveza komunistov Srbije]]
**[[Zveza komunistov Vojvodine]]
**[[Zveza komunistov Kosova]]
*[[Organizacija zveze komunistov Jugoslavije v JLA]]

== Glej tudi ==
* [[Komunistična partija Jugoslavije]]
* [[seznam kongresov Zveze komunistov Jugoslavije]]
* [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije]]
* [[Zveza komunistov - gibanje za Jugoslavijo]]
*[[socializem]]
* [[komunizem]]
* [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]]
* [[Seznam kongresov Zveze komunistov Jugoslavije]]
* [[Komunistična partija Slovenije]]
* [[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije]]
* [[Predsednik Predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{Sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zveza komunistov Jugoslavije|*]]</text>
      <sha1>3wkdg0wn4tkvrdjnw1rc1wt78zbm0de</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758232</id>
      <parentid>6758230</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:42:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6758232</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9620" sha1="58h1zwjz4wwoph6a1ghwkkrc57895uh" xml:space="preserve">{{Več sklicev}}{{Infopolje Politična stranka
| country = Italija
| colorcode = #800000
| logo = [[Slika:Emblem of the LCY (SKJ).svg|200px]]
| leader1_title = Generalni sekretar
| leader1_name = 
| leader2_title = Namestni sekretar
| leader2_name = 
| slogan = 
| foundation = november [[1952]]
| ideology = [[komunizem]]&lt;br /&gt;[[titoizem]]&lt;br /&gt;[[Marksizem-leninizem]]
| position = [[skrajna levica]]
| european = 
| international = 
| youth_wing = 
| colours = {{color box|red}} [[rdeča]]
| headquarters = [[Beograd]]
| newspaper = ''Borba''
| membership = 
| seats1_title = 
| seats1 = 
| seats2_title = 
| seats2 = 
| website = 
| predecessor = [[Komunistična partija Jugoslavije]] (preimenovanje)
}}
'''Zveza komunistov Jugoslavije''' ([[kratica]] '''ZKJ'''; [[srbohrvaščina|srbohrvaško]] ''Savez komunista Jugoslavije'' - SKJ/Савез комуниста Југославије - CKJ; [[makedonščina|makedonsko]] Сојуз на комунистите на Југославија - СКЈ) je bila vodilna (monopolna) &quot;družbenopolitična organizacija&quot;, ki je nastala novembra [[1952]] s preimenovanjem dotedanje [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]]. Ta je bila v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ustanovljena leta [[1919]] in je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] prevzela vodilno politično vlogo, po vojni pa oblast v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]].

Že takrat so nastale razlike/nesoglasja med KPJ in [[Komunistična partija Sovjetske zveze|sovjetsko KP]]; prelom se je zgodil z [[Informbiro|Informbirojevo]] odločitvijo oz. izključitvijo KPJ. leta [[1948]]. Z razpadom [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] je propadla tudi Zveza komunistov Jugoslavije.

== Zgodovina ==
=== Zgodovina od 1945 do 1991 ===
Po drugi svetovni vojni je bila KPJ formalno razdeljena na Komunistično partijo Slovenije, Komunistično partijo Hrvaške (obe formalno ustanovljeni že pred 2. svetovno vojno), Komunistično partijo Makedonije (ustanovljena 1943), Komunistično partijo Srbije (1945), Komunistično partijo Bosne in Hercegovine (1948) in Komunistično partijo Črne Gore (1949), ki so bile ustanovljene po federalnih enotah oz. republikah, čeprav je KPJ/ZKJ še dolgo časa ostala centralizirana in centralno upravljana. Komunisti so prevzeli oblast, uvedli diktaturo in dejansko onemogočili delovanje vseh drugih političnih strank po boljševiškem vzorcu. Neposredno po vojni je bil njen predstavnik pri VKP(b) v Moskvi [[Boris Ziherl]], leta 1946 pa je bil iz Slovenije pritegnjen v najožje jugoslovansko državno-partijsko vodstvo [[Boris Kidrič]]. Leta 1947 je bila KPJ med pobudniki ustanovitve Informacijskega biroja komunističnih in delavskih partij, ki naj bi nadomestil med vojno razpuščeno Kominterno in tudi sedež [[Informbiro|Informbiroja]] je bil sprva temu primerno v Beogradu. Po sporu s Sovjetsko zvezo, ki je javno izbruhnil leta 1948 (iz vodstva so bili takrat odstranjeni Hrvat [[Andrija Hebrang]], ki je bil sicer kot voditelj KPH zamenjan 1944, iz ožjega vodstva pa je izpadel že 1946), ki je bil kot najnevarnejši Titov konkurent ubit ter dva vplivna Srba, finančni minister [[Sreten Žujović]] in [[Blagoje Nešković]], voditelj LR Srbije, ki je bil še nekaj mesecev pred odstavitvijo izvoljen v politbiro), se je po začetnem zaostrovanju politike v smislu dokazovanja &quot;pravovernosti&quot; postopoma preusmerila k iskanju izvirnih načinov &quot;graditve socializma&quot;, to je &quot;delavskega samoupravljanja&quot;. Stranka (dotlej tudi uradno &quot;partija&quot;) se je leta [[1952]] na svojem 6. kongresu v Zagrebu preimenovala v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]], namesto vodilnega organa, politbiroja, pa je bil 1952 uveden izvršni komite CK in še ožje telo, sekretariat CK s 6 člani; v njem so bili poleg Tita še E. Kardelj, A. Ranković, M. Đilas, B. Kidrič in general [[Ivan Gošnjak]], po smrti Kidriča 1953 in odstavitvi Đilasa pa še [[Svetozar Vukmanović]]. V vodstvu sta poleg njih ostala dva &quot;zgodovinska&quot; voditelja, [[Moša Pijade]] in Franc Leskošek, pa tudi njun še starejši vrstnik, sindikalist [[Đuro Salaj]]. V začetku 1954 so na 4. plenumu CK zaradi preveč &quot;svobodnjaških&quot; oz. &quot;socialdemokratsko-anarhističnih&quot; stališč odstranili enega ključnih voditeljev ZKJ, Črnogorca [[Milovan Đilas|Milovana Đilasa]]. Voditelji republiških &quot;partij&quot; (do 1953 obenem tudi republiških vlad, po tem letu pa skupščin) so bili praviloma tudi člani IK CK ZKJ in sicer v Srbiji [[Petar Stambolić]] (za njim-1957 [[Jovan Veselinov]]), na Hrvaškem [[Vladimir Bakarić]], v BiH [[Đuro Pucar]]-Stari, Sloveniji [[Miha Marinko]], v Makedoniji [[Lazar Koliševski]] in v Črni Gori [[Blažo Jovanović]]. Ta vodilna garnitura je vladala približno do sredine 60. let, ko se je začelo postopno institucionalno ločevanje vodstvenih (izvršilnih) &quot;partijskih&quot; od državnih funkcij. To obdobje so poleg Tita aktivno-politično preživeli le Kardelj, Bakarić, Stambolić in Koliševski; ti so bili namreč 1974 vključeni v novo, zmanjšano [[Predsedstvo Jugoslavije]], ki je imelo le še 9 članov. 

Po normalizaciji odnosov z &quot;vzhodnim&quot; blokom socialističnih držav, ki se je zapečatila z Moskovsko deklaracijo (1956), je ZKJ sodelovala tudi na posvetovanju komunističnih in delavskih partij v Moskvi leta 1957, nato pa na 7. kongresu (1958) v Ljubljani sprejela nov, za tiste čase napreden program, ki so ga kot &quot;revizionističnega&quot; napadli v drugih socialističnih državah na čelu s Sovjetsko zvezo oz. [[Komunistična partija Sovjetske zveze|KPSZ]]. Leta 1964 so bili poleg Tita (ki je /takrat ali1966?/ postal predsednik ZKJ) za sekretarje izvoljeni Ranković (takrat tudi podpredsednik republike), Kardelj (takrat predsednik zvezne skupščine) in na novo še [[Veljko Vlahović]]. Po padcu drugega človeka režima, Aleksandra Rankovića (ki je bil poleg nadzora nad tajnimi službami zadolžen tudi za organizacijske zadeve partije) na Brionskem plenumu leta 1966, se je začela institucionalna reforma ZKJ, začenši z ustanovitvijo 35-članskega predsedstva CK (od Slovencev so prišli vanj poleg Kardelja in Marinka še [[Boris Kraigher]], ki je umrl že čez dobra 2 meseca, [[Ivan Maček]] in [[Lidija Šentjurc]]) in reorganiziranega IK, katerega sekretar je v letih 1966-69 postal [[Mijalko Todorović]]) in večjo avtonomijo republiških &quot;partij&quot;, ki so imele 1968/69 kongrese prvič pred jugoslovanskim in sicer začenši s slovenskim decembra 1968. Na 9. kongresu ZKJ leta 1969, ko se je uveljavilo tudi načelo nacionalne paritete v sestavi osrednjih organov ZK, sta bila namesto CK (ponovno je bil uveden 1974), ustanovljena 52-člansko Predsedstvo ZKJ in Konferenca ZKJ s stalnimi in nestalnimi člani, ki naj bi zasedala večkrat med kongresi. V letih 1971/72 je bila spet izvedena &quot;čistka&quot; zaradi &quot;nacionalističnih&quot; in/ali &quot;liberalističnih&quot; tendenc, zlasti med vodstvi Hrvaške ([[Mika Tripalo]], [[Savka Dabčević-Kučar]]), Srbije ([[Marko Nikezić]], [[Latinka Perović]], [[Koča Popović]]), Makedonije ([[Krste Crvenkovski]]) in Slovenije ([[Stane Kavčič]]). V tem času je prevzel glavno izvršilno funkcijo sekretarja IK predsedstva (oz. kasneje /IK/ CK) ZKJ Slovenec [[Stane Dolanc]] (1972-79). Leta 1974 so na 10. kongresu proglasili Tita za predsednika ZKJ brez omejitve mandata. Po letu 1978 se je uveljavilo načelo enoletne rotacije na vrhu predsesdstva CK, ki je delovalo kot kolektivno, paritetno sestavljeno vodstvo ZKJ. Edini Slovenec, ki je kot predsednik predsedstva CK - eno leto - formalno vodil ZKJ, je bil [[Mitja Ribičič]] (1982/83), v tej funkciji takrat tudi 9. (dodatni) član Predsedstva SFRJ. 

Vzporedno z razpadom [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] je začenši s 14. izrednim kongresom ZKJ marca 1990, s katerega sta zaradi preglasovanja večine delegatov pod taktirko srbskega voditelja [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], odšla delegacija ZK Slovenije, ki jo je vodil že decembra 1989 izvoljeni predsednik [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]-SDP [[Ciril Ribičič]], skupaj z njo pa še ZK Hrvaške pod vodstvom novoizvoljenega predsednika [[Ivica Račan|Ivice Račana]], kmalu nato razpadla tudi Zveza komunistov Jugoslavije kot politična organizacija, nasledile pa so jo različne, iz nje izšle stranke po nekdanjih republikah, ki so takrat začele z osamosvajanjem.

== Organizacija ==
* [[Predsednik Predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije]]
* [[Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije]] ([[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije]])
* [[Zveza komunistov Bosne in Hercegovine]]
* [[Zveza komunistov Črne gore]]
* [[Zveza komunistov Hrvaške]]
* [[Zveza komunistov Makedonije]]
* [[Zveza komunistov Slovenije]]
* [[Zveza komunistov Srbije]]
**[[Zveza komunistov Vojvodine]]
**[[Zveza komunistov Kosova]]
*[[Organizacija zveze komunistov Jugoslavije v JLA]]

== Glej tudi ==
* [[Komunistična partija Jugoslavije]]
* [[seznam kongresov Zveze komunistov Jugoslavije]]
* [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije]]
* [[Zveza komunistov - gibanje za Jugoslavijo]]
*[[socializem]]
* [[komunizem]]
* [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]]
* [[Seznam kongresov Zveze komunistov Jugoslavije]]
* [[Komunistična partija Slovenije]]
* [[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije]]
* [[Predsednik Predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{Sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zveza komunistov Jugoslavije|*]]</text>
      <sha1>58h1zwjz4wwoph6a1ghwkkrc57895uh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758234</id>
      <parentid>6758232</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:44:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6758234</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9638" sha1="bs983h8s9x92mx0k55pqx0bitmydz9d" xml:space="preserve">{{Več sklicev}}{{Infopolje Politična stranka
| country = Italija
| colorcode = #800000
| logo = [[Slika:Emblem of the LCY (SKJ).svg|200px]]
| leader1_title = Generalni sekretar
| leader1_name = 
| leader2_title = Namestni sekretar
| leader2_name = 
| slogan = 
| foundation = november [[1952]]
| ideology = [[komunizem]]&lt;br /&gt;[[titoizem]]&lt;br /&gt;[[Marksizem-leninizem]]
| position = [[skrajna levica]]
| european = 
| international = 
| youth_wing = 
| colours = {{color box|red}} [[rdeča]]
| headquarters = [[Beograd]]
| newspaper = ''Borba''
| membership = 
| seats1_title = 
| seats1 = 
| seats2_title = 
| seats2 = 
| website = 
| predecessor = [[Komunistična partija Jugoslavije]] (preimenovanje)
}}
'''Zveza komunistov Jugoslavije''' ([[kratica]] '''ZKJ'''; [[srbohrvaščina|srbohrvaško]] ''Savez komunista Jugoslavije'' - SKJ/Савез комуниста Југославије - CKJ; [[makedonščina|makedonsko]] Сојуз на комунистите на Југославија - СКЈ) je bila vodilna (monopolna) &quot;družbenopolitična organizacija&quot;, ki je nastala novembra [[1952]] s preimenovanjem dotedanje [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]]. Ta je bila v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ustanovljena leta [[1919]] in je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] prevzela vodilno politično vlogo, po vojni pa oblast v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]].

Že takrat so nastale razlike/nesoglasja med KPJ in [[Komunistična partija Sovjetske zveze|sovjetsko KP]]; prelom se je zgodil z [[Informbiro|Informbirojevo]] odločitvijo oz. izključitvijo KPJ. leta [[1948]]. Z razpadom [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] je propadla tudi Zveza komunistov Jugoslavije.

== Zgodovina ==
=== Zgodovina od 1945 do 1991 ===
Po drugi svetovni vojni je bila KPJ formalno razdeljena na Komunistično partijo Slovenije, Komunistično partijo Hrvaške (obe formalno ustanovljeni že pred 2. svetovno vojno), Komunistično partijo Makedonije (ustanovljena 1943), Komunistično partijo Srbije (1945), Komunistično partijo Bosne in Hercegovine (1948) in Komunistično partijo Črne Gore (1949), ki so bile ustanovljene po federalnih enotah oz. republikah, čeprav je KPJ/ZKJ še dolgo časa ostala centralizirana in centralno upravljana. Komunisti so prevzeli oblast, uvedli diktaturo in dejansko onemogočili delovanje vseh drugih političnih strank po boljševiškem vzorcu. Neposredno po vojni je bil njen predstavnik pri VKP(b) v Moskvi [[Boris Ziherl]], leta 1946 pa je bil iz Slovenije pritegnjen v najožje jugoslovansko državno-partijsko vodstvo [[Boris Kidrič]]. Leta 1947 je bila KPJ med pobudniki ustanovitve Informacijskega biroja komunističnih in delavskih partij, ki naj bi nadomestil med vojno razpuščeno Kominterno in tudi sedež [[Informbiro|Informbiroja]] je bil sprva temu primerno v Beogradu. Po sporu s Sovjetsko zvezo, ki je javno izbruhnil leta 1948 (iz vodstva so bili takrat odstranjeni Hrvat [[Andrija Hebrang]], ki je bil sicer kot voditelj KPH zamenjan 1944, iz ožjega vodstva pa je izpadel že 1946), ki je bil kot najnevarnejši Titov konkurent ubit v zporu ter dva vplivna Srba, finančni minister [[Sreten Žujović]] in kmalu tudi [[Blagoje Nešković]], voditelj LR Srbije, ki je bil še nekaj mesecev pred odstavitvijo izvoljen v politbiro), se je po začetnem zaostrovanju politike v smeri dokazovanja &quot;pravovernosti&quot; postopoma preusmerila k iskanju izvirnih načinov &quot;graditve socializma&quot;, to je &quot;delavskega samoupravljanja&quot;. Stranka (dotlej tudi uradno &quot;partija&quot;) se je leta [[1952]] na svojem 6. kongresu v Zagrebu preimenovala v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]], namesto vodilnega organa, politbiroja, pa je bil 1952 uveden izvršni komite CK in še ožje telo, sekretariat CK s 6 člani; v njem so bili poleg Tita še E. Kardelj, A. Ranković, M. Đilas, B. Kidrič in general [[Ivan Gošnjak]], po smrti Kidriča 1953 in odstavitvi Đilasa pa še [[Svetozar Vukmanović]]. V vodstvu sta poleg njih ostala dva &quot;zgodovinska&quot; voditelja, [[Moša Pijade]] in Franc Leskošek, pa tudi njun še starejši vrstnik, sindikalist [[Đuro Salaj]]. V začetku 1954 so na 4. plenumu CK zaradi preveč &quot;svobodnjaških&quot; oz. &quot;socialdemokratsko-anarhističnih&quot; stališč odstranili enega ključnih voditeljev ZKJ, Črnogorca [[Milovan Đilas|Milovana Đilasa]]. Voditelji republiških &quot;partij&quot; (do 1953 obenem tudi republiških vlad, po tem letu pa skupščin) so bili praviloma tudi člani IK CK ZKJ in sicer v Srbiji [[Petar Stambolić]] (za njim-1957 [[Jovan Veselinov]]), na Hrvaškem [[Vladimir Bakarić]], v BiH [[Đuro Pucar]]-Stari, Sloveniji [[Miha Marinko]], v Makedoniji [[Lazar Koliševski]] in v Črni Gori [[Blažo Jovanović]]. Ta vodilna garnitura je vladala približno do sredine 60. let, ko se je začelo postopno institucionalno ločevanje vodstvenih (izvršilnih) &quot;partijskih&quot; od državnih funkcij. To obdobje so poleg Tita aktivno-politično preživeli le Kardelj, Bakarić, Stambolić in Koliševski; ti so bili namreč 1974 vključeni v novo, zmanjšano [[Predsedstvo Jugoslavije]], ki je imelo le še 9 članov. 

Po normalizaciji odnosov z &quot;vzhodnim&quot; blokom socialističnih držav, ki se je zapečatila z Moskovsko deklaracijo (1956), je ZKJ sodelovala tudi na posvetovanju komunističnih in delavskih partij v Moskvi leta 1957, nato pa na 7. kongresu (1958) v Ljubljani sprejela nov, za tiste čase napreden program, ki so ga kot &quot;revizionističnega&quot; napadli v drugih socialističnih državah na čelu s Sovjetsko zvezo oz. [[Komunistična partija Sovjetske zveze|KPSZ]]. Leta 1964 so bili poleg Tita (ki je /takrat ali1966?/ postal predsednik ZKJ) za sekretarje izvoljeni Ranković (takrat tudi podpredsednik republike), Kardelj (takrat predsednik zvezne skupščine) in na novo še [[Veljko Vlahović]]. Po padcu drugega človeka režima, Aleksandra Rankovića (ki je bil poleg nadzora nad tajnimi službami zadolžen tudi za organizacijske zadeve partije) na Brionskem plenumu leta 1966, se je začela institucionalna reforma ZKJ, začenši z ustanovitvijo 35-članskega predsedstva CK (od Slovencev so prišli vanj poleg Kardelja in Marinka še [[Boris Kraigher]], ki je umrl že čez dobra 2 meseca, [[Ivan Maček]] in [[Lidija Šentjurc]]) in reorganiziranega IK, katerega sekretar je v letih 1966-69 postal [[Mijalko Todorović]]) in večjo avtonomijo republiških &quot;partij&quot;, ki so imele 1968/69 kongrese prvič pred jugoslovanskim in sicer začenši s slovenskim decembra 1968. Na 9. kongresu ZKJ leta 1969, ko se je uveljavilo tudi načelo nacionalne paritete v sestavi osrednjih organov ZK, sta bila namesto CK (ponovno je bil uveden 1974), ustanovljena 52-člansko Predsedstvo ZKJ in Konferenca ZKJ s stalnimi in nestalnimi člani, ki naj bi zasedala večkrat med kongresi. V letih 1971/72 je bila spet izvedena &quot;čistka&quot; zaradi &quot;nacionalističnih&quot; in/ali &quot;liberalističnih&quot; tendenc, zlasti med vodstvi Hrvaške ([[Mika Tripalo]], [[Savka Dabčević-Kučar]]), Srbije ([[Marko Nikezić]], [[Latinka Perović]], [[Koča Popović]]), Makedonije ([[Krste Crvenkovski]]) in Slovenije ([[Stane Kavčič]]). V tem času je prevzel glavno izvršilno funkcijo sekretarja IK predsedstva (oz. kasneje /IK/ CK) ZKJ Slovenec [[Stane Dolanc]] (1972-79). Leta 1974 so na 10. kongresu proglasili Tita za predsednika ZKJ brez omejitve mandata. Po letu 1978 se je uveljavilo načelo enoletne rotacije na vrhu predsesdstva CK, ki je delovalo kot kolektivno, paritetno sestavljeno vodstvo ZKJ. Edini Slovenec, ki je kot predsednik predsedstva CK - eno leto - formalno vodil ZKJ, je bil [[Mitja Ribičič]] (1982/83), v tej funkciji takrat tudi 9. (dodatni) član Predsedstva SFRJ. 

Vzporedno z razpadom [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] je začenši s 14. izrednim kongresom ZKJ marca 1990, s katerega sta zaradi preglasovanja večine delegatov pod taktirko srbskega voditelja [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], odšla delegacija ZK Slovenije, ki jo je vodil že decembra 1989 izvoljeni predsednik [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]-SDP [[Ciril Ribičič]], skupaj z njo pa še ZK Hrvaške pod vodstvom novoizvoljenega predsednika [[Ivica Račan|Ivice Račana]], kmalu nato razpadla tudi Zveza komunistov Jugoslavije kot politična organizacija, nasledile pa so jo različne, iz nje izšle stranke po nekdanjih republikah, ki so takrat začele z osamosvajanjem.

== Organizacija ==
* [[Predsednik Predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije]]
* [[Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije]] ([[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije]])
* [[Zveza komunistov Bosne in Hercegovine]]
* [[Zveza komunistov Črne gore]]
* [[Zveza komunistov Hrvaške]]
* [[Zveza komunistov Makedonije]]
* [[Zveza komunistov Slovenije]]
* [[Zveza komunistov Srbije]]
**[[Zveza komunistov Vojvodine]]
**[[Zveza komunistov Kosova]]
*[[Organizacija zveze komunistov Jugoslavije v JLA]]

== Glej tudi ==
* [[Komunistična partija Jugoslavije]]
* [[seznam kongresov Zveze komunistov Jugoslavije]]
* [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije]]
* [[Zveza komunistov - gibanje za Jugoslavijo]]
*[[socializem]]
* [[komunizem]]
* [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]]
* [[Seznam kongresov Zveze komunistov Jugoslavije]]
* [[Komunistična partija Slovenije]]
* [[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije]]
* [[Predsednik Predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{Sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zveza komunistov Jugoslavije|*]]</text>
      <sha1>bs983h8s9x92mx0k55pqx0bitmydz9d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Višje sodišče v Mariboru</title>
    <ns>0</ns>
    <id>130462</id>
    <revision>
      <id>6757989</id>
      <parentid>6757811</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:15:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pospr, -neenciklopedično</comment>
      <origin>6757989</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1101" sha1="4qoy90ox6pnz7ct1wkn9fj6u6gsv819" xml:space="preserve">'''Višje sodišče v Mariboru''' je [[višje sodišče Republike Slovenije]] s sedežem v [[Maribor]]u. Trenutni predsednik je Branko Reisman. Višjemu sodišču pripadajo okrožna sodišča v Mariboru, Murski Soboti, Slovenj Gradcu in na Ptuju. 

== Sodni okraji ==
Okrožno sodišče v Mariboru obsega Okrajno sodišče v Mariboru, Okrajno sodišče v Lenartu in Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici. Okrožno sodišče v Murski Soboti obsega Okrajno sodišče v Murski Soboti, Okrajno sodišče v Ljutomeru, Okrajno sodišče v Lendavi in Okrajno sodišče v Gornji Radogoni. Okrožno sodišče na Ptuju obsega Okrajno sodišče na Ptuju in Okrajno sodišče v Ormožu.

== Glej tudi ==
* [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]]
* [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije]]
* [[Okrožno sodišče Republike Slovenije]]
* [[seznam sodišč v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.sodisce.si/vismb/ Sodisce.si]
{{-}}
{{Sodstvo Slovenija}}
{{law-stub}}

[[Kategorija:Višja sodišča Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ustanove v Mariboru]]
[[Kategorija:Višje sodišče v Mariboru|*]]</text>
      <sha1>4qoy90ox6pnz7ct1wkn9fj6u6gsv819</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam čeških hokejistov na ledu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>134397</id>
    <revision>
      <id>6758071</id>
      <parentid>6641862</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:43:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* J */</comment>
      <origin>6758071</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3567" sha1="440p0kyboe56ycqks2kfrcwd6agc9te" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[hokej na ledu|hokejistov na ledu]].'''

{{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Josef Augusta (hokejist)|Josef Augusta]]

== B ==
*[[Michal Birner]]
*[[Vladimír Bouzek]]
*[[Augustin Bubník]]
*[[Vlastimil Bubník]]
*[[Luděk Bukač]] (1935-2019)

== C ==
*[[Jiří Crha]]

== Č ==
*[[Petr Čajánek]]
*[[Roman Čechmánek]]
*[[Josef Černý]]
*[[František Černík]]
*[[Roman Červenka]]
*[[Rudolf Červený]]

== D ==
*[[Jiří Dolana]]
*[[Jaroslav Drobný (hokejist/tenisač)|Jaroslav Drobný]]
*[[Radek Dvořák]]

== F ==

*[[Jiří Fischer]]
*[[Jan Fleischmann]]
*[[Miloslav Fleischmann]]
*[[Pavel Francouz]]

== G ==
*[[Radko Gudas]]
*[[Karel Gut]]

== H ==
*[[Přemysl Hainý]] 
*[[Jan Hamáček]]
*[[Robin Hanzl]]
*[[Dominik Hašek]]
*[[Martin Havlát]]
*[[Jan Hejda]]
*[[Aleš Hemský]]
*[[Jan Hlaváč]]
*[[Ivan Hlinka]]
*[[Jaroslav Hlinka]]
*[[Milan Hnilička]]
*[[Jiří Holeček]]
*[[Jiří Holík]]
*[[Roman Horák (hokejist, rojen 1991)|Roman Horák]]
*[[Miloslav Hořava]]
*[[Karel Hromádka]]
*[[Jiří Hudler]]
*[[Tomáš Hyka]]

== J ==
*[[Jaromir Jágr]]
*[[Zdeněk Jarkovský]]
*[[Tomáš Jelínek]]
*[[Jakub Jeřábek]]
*[[Jaroslav Jiřík]] 
*[[Jiří Jonák]]

== K ==
*[[Tomas Kaberle]]
*[[František Kaberle]]
*[[Milan Kajkl]]
*[[Michal Kempný]]
*[[Miroslav Kluc]]
*[[Radek Koblizek]]
*[[Jiří Kochta]]
*[[Aleš Kotalík]]
*[[Jan Kovář]]
*[[Jakub Krejčík]]
*[[Pavel Kubina]]
*[[František Kučera]]
*[[Jiří Kučera]]
*[[Marcel Kučera]]
*[[Oldřich Kučera]]
*[[Tomáš Kundrátek]]
*[[Miloš Kupec]]
*[[Vladimír Kýhos]]

== L ==
*[[Marek Laš]]

== M ==
*[[Oldřich Macháč]]
*[[Josef Maleček]]
*[[Vladimír Martinec]]
*[[Karel Masopust]]
*[[Bohumil Modrý]]
*[[Petr Mrázek]]

== N ==
*[[Vladimír Nadrchal]]
*[[Václav Nedomanský]]
*[[Rostislav Nejepsa]]
*[[Jan Němeček]]
*[[Eduard Novák]]

== P ==
*[[Jan Palouš]] (1888-1971)
*[[David Pastrňák]]
*[[Josef Peterka]]
*[[Karel Pilař]]
*[[Tomáš Plekanec]]
*[[Miloslav Pokorný]]
*[[Vojtěch Polák]]
*[[František Pospíšil]]
*[[Rudolf Potsch]]
*[[Jaroslav Pouzar]]
*[[František Procházka]]
*[[Martin Procházka]]
*[[Vaclav Prospal]]
*[[Petr Průcha]]

== R ==
*[[Lukáš Radil]]
*[[Michal Řepík]]
*[[Pavel Richter]]
*[[Václav Roziňák]]
*[[Martin Ručinský]]
*[[Jan Rutta]]
*[[Vladimír Růžička]]

== S ==
*[[Vladimír Sobotka]]
*[[Antonín Stavjaňa]]
*[[Martin Straka]]
*[[Stanislav Sventek]]
*[[Adam Svoboda]]
*[[Oldřich Svoboda]]
*[[Petr Svoboda]]
*[[Radoslav Svoboda]]
*[[Jan Suchý]]
*[[Petr Sýkora (1976)]]
*[[Petr Sýkora (1978)]]

== Š ==
*[[Bedřich Ščerban]]
*[[Jiří Šejba]]
*[[Radim Šimek]]
*[[Jaromír Šindel]]
*[[Jiří Šlégr]]
*[[Richard Šmehlík]]
*[[Jaroslav Špaček]]
*[[Andrej Šustr]]

== T ==
*[[František Tikal]]
*[[David Tomášek]] 
*[[Martin Tomášek]] 
*[[Josef Trousílek]]
*[[Roman Turek]]

== U ==
*[[Zdeněk Uher]]
*[[Eduard Uvíra]]

== V ==
*[[Vaclav Varada]]
*[[Josef Vašíček]]
*[[Jiří Veber]]
*[[Vladimír Veith]]
*[[Otakar Vejvoda]]
*[[Miroslav Vlach]]
*[[Karel Vohralík]]
*[[Tomas Vokoun]]
*[[Roman Vopat]]
*[[Jakub Voráček]]
*[[Jakub Vrána]]
*[[Petr Vrána]]
*[[Radim Vrbata]]
*[[David Výborný]]
*[[František Výborný]]

== W ==
*[[Jaroslav Walter]]

== Z ==
*[[Vladimír Zábrodský]]
*[[Tomáš Zohorna]]

== Ž ==
*[[Richard Žemlička]]
*[[Marek Židlický]]

{{seznami narodov po poklicu|hokejistov na ledu}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Čehov|Hokejisti na ledu]]
[[Kategorija:Češki hokejisti|*]]</text>
      <sha1>440p0kyboe56ycqks2kfrcwd6agc9te</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Niko Županič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>150957</id>
    <revision>
      <id>6758001</id>
      <parentid>6757615</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:27:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>odstranjeno, brez vira, še živeče osebe</comment>
      <origin>6758001</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8630" sha1="hlnppasvhds8pjud3o05eyuclnzriwm" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Niko Županič''' (tudi Zupanič, Županić), [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], etnolog, antropolog, prazgodovinski [[arheolog]], [[etnologija|paleoetnolog]] in [[politik]], * [[1. december]] [[1876]], [[Griblje]], † [[11. september]] [[1961]], [[Ljubljana]].

Oče je bil kmet in trgovec Nikolaj (Miko) Zupanič, mati kmetica Katarina (rojena Pezdirc). Ljudsko šolo je obiskoval med letoma 1884 in 1887 v [[Podzemelj|Podzemlju]], meščansko šolo in gimnazijo med 1887 in 1897 v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Po maturi v Novem mestu je odslužil enoletni prostovoljni vojaški rok in se vpisal na [[Univerza na Dunaju|dunajsko univerzo]], kjer je sprva poslušal [[pravo]], pozneje pa se je vpisal na filozofsko fakulteto, kjer je študiral zgodovino, prazgodovinsko arheologijo, geografijo, etnologijo in antropologijo. Županič je na dunajski univerzi doktoriral leta 1903. Po doktoratu je za dve leti odšel izpopolnjevat svoje znanje na antropološke inštitute v München, Zürich in Basel. 

Finančno neodvisnost mu je v času študija na Dunaju in v času podoktorskega izpopolnjevanja zagotavljal oče. Ko pa je oče zaradi vinske krize zgubil precejšen del premoženja, je v skladu z njegovim nasvetom leta 1906 za nekaj mesecev sprejel službo študijskega prefekta v Terezijanski gimnaziji na Dunaju. V letu 1907 mu je članek z naslovom  »Stara Srbija in Macedonija ter jugoslovanstvo«  nakopal sovraštvo lingvista in poznejšega albanskega diplomata dr. G. Pekmezija (1872–1938). Že dogovorjeni dvoboj s pištolami je bil po Pekmezijevem opravičilu odpovedan. Spor s Pekmezijem je imel za Županiča daljnosežne posledice, saj je Pekmezi prijateljeval z literarnim zgodovinarjem dr. Ivanom Prijateljem in jezikoslovcem dr. Rajkom Nahtigalom, s katerima je Pekmezi na Dunaju celo nekaj časa skupaj stanoval. Predvsem zaradi nasprotovanja dr. Prijatelja so bile namreč poznejše Županičeve prošnje za profesorsko mesto na ljubljanski univerzi večkrat zavrnjene. 

[[Slika:Yugoslav Committee.jpg|thumb|left|280px|Člani [[jugoslovanski odbor|jugoslovanskega odbora]] leta 1916]]
Od leta  1908 je imel Županič redno službo v  Beogradu v Kraljevini Srbiji, najprej  kot kustos Zgodovinsko-umetnostnega muzeja, leta 1914  pa je bil imenovan za kustosa v  Etnografskem  muzeju. Na začetku prve balkanske vojne leta 1912 se je vrnil na Dunaj, kamor ga je poslal srbski premier Nikola Pašić. V tem času se je zapletel v dvoboj z mečem z nekim avstrijskim oficirjem, zaradi česar je moral Avstrijo na hitro zapustiti. Županič je dosegel, da so decembra leta  1914 Srbi v Niško deklaracijo vnesli tudi odcepitev slovenskega naroda od avstro-ogrske monarhije. Iz Niša ga je Pašić leta 1914 poslal v Rim. Med polletnim bivanjem v Rimu je aprila leta 1914 sodeloval pri pripravah na ustanovitev jugoslovanskega odbora, ki je bil ustanovljen 30. aprila 1915 v Parizu. Nato je odpotoval na predstavništvo jugoslovanskega odbora v London, kjer je s prekinitvami ostal do začetka leta 1919. Leta 1915 se je zavzel, da je 12. maja  jugoslovanski odbor sprejel manifest, ki je kritiziral takrat sprejeti Londonski pakt, v katerem je antanta Italiji med drugim obljubila Gorico, Trst in Istro. V manifestu sta  omenjeni tudi (takrat)  pretežno  slovenska  pokrajina  Koroška ter spodnja  Štajerska.  V času svojega  bivanja v Londonu je pri založbi  »Štamparija  Hrvatskog  Svijeta« v  New Yorku  izdal knjižico z naslovom  O Slovencima, z uvodom prijatelja, kiparja Ivana Meštrovića.  V letu 1916 je bil pol leta v  Združenih državah  Amerike, da bi tamkajšnje slovenske  izseljence navdušil za združitev avstro-ogrskih  Slovanov v enotni in demokratični slovanski državi.  V zvezi s tem poslanstvom in zaradi povezave s češko akcijo v   Ameriki se je pred odhodom  v  Hampsteadu srečal z bodočim češkim predsednikom  T. Masarykom, v avdienco pa ga  je sprejel tudi srbski regent in prestolonaslednik  Aleksander, ki mu je predal pozdrave za  ameriške  Slovence.    

Iz časa Županičevega bivanja v  Ameriki je najbolj znan njegov govor  Slovencem v Clevelandu 28. aprila 1916.  Županič je podprl predsedniško kampanjo Woodrowa Wilsona, saj so bila njegova stališča o samoodločbi narodov v skladu s cilji  jugoslovanskega odbora.  Navezal pa je tudi prijateljske stike z izumiteljem srbskega rodu  Mihajlom  Pupinom, profesorjem na univerzi Columbia v New Yorku, ki je imel glede reševanja narodnega  vprašanja avstro-ogrskih  Slovencev, Hrvatov in  Srbov zelo podobna stališča kot  Zupanič.  Oboje mu je prišlo zelo prav pozneje, leta 1919, ko je v času mirovne konference v Parizu  Mihajlo  Pupin na Županičevo prošnjo posredoval pri ameriškem predsedniku Wilsonu, ki se je zavzel, da  Bled z okolico ne bi pripadel  kraljevini  Italiji. Po prvi svetovni vojni je  Županič na  mirovni konferenci v  Parizu predsedoval  etnografsko-geografski podsekciji za določitev severne in severo-vzhodne meje  Kraljevine SHS.  Kot že rečeno,  je  Slovencem takrat skupaj z Mihajlom  Pupinom rešil  Bled z okolico, česar se danes vse premalo  zavedamo. 

[[Slika:Ivan Vavpotič - Niko Županič.jpg|thumb|right|250px|[[Ivan Vavpotič]] - portret Nika Županiča iz leta 1924]]
S svojimi zvezami v Beogradu se je  Županiču sredi leta 1921 posrečilo doseči  ustanovitev Etnografskega inštituta v Ljubljani, postal je njegov prvi upravnik.  Konec leta 1922 je Županič sprejel mesto ministra v Pašićevi vladi. Ker pa je leta 1923  izgubil na volitvah, je odstopil, bil pa je imenovan za ministra na razpolago, kar je ostal do srede leta 1925. 

Od leta 1925 se je Županič posvečal samo znanosti. Leta 1927 je začel izdajati prvo slovensko  etnološko glasilo  Etnolog in uredil njegovih prvih 13 letnikov.  Leta 1939 je postal član  Srbske kraljevske akademije znanosti in umetnosti, leta 1940 pa je dobil redno profesuro na  ljubljanski univerzi in zasedel novo ustanovljeno etnološko-etnografsko stolico. 

Pred nemško  zasedbo  Ljubljane se je leta 1943 umaknil v rodno  Belo krajino.  Po drugi svetovni vojni je  nadaljeval s predavanji do leta 1957, ko se je upokojil.  V svoji dolgi znanstveni karieri je objavil preko 200 razprav, knjig in člankov. Kot bivši meščanski politik ni bil najbolj priljubljen, čeprav je bil zagovornik ideje integralnega jugoslovanstva in državnega unitarizma.

Kot prvi direktor [[Slovenski etnografski muzej|etnografskega muzeja v Ljubljani]] (takratni Etnografski inštitut) do leta 1940 in prvi redni profesor za etnologijo na Univerzi v Ljubljani, od leta 1940 do upokojitve leta 1957, je Županič izredno pomemben za razvoj etnologije na Slovenskem. Kot etnologa, antropologa in zgodovinarja se ga še vedno veliko citira, predvsem v tuji znanstveni literaturi. 

==Sklici==
{{sklici}}

==Viri==
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* Promitzer C. (2001) [http://www.inz.si/documents/english/prispevki/prispevki_01-1.htm Niko Županič And The Issue Jugoslavism: Between Politics And Anthropology (1901-1941)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090307202858/http://www.inz.si/documents/english/prispevki/prispevki_01-1.htm |date=2009-03-07 }}. ''Contributions to contemporary history'' 2001(1), Inštitut za novejšo zgodovino.
* Zupanič-Kralj Veronika, Iglič Aleš, Kralj-Iglič Veronika. Niko Zupanič in njegov boj za identiteto Slovencev. ''Rast'', ISSN 0353-6750, apr. 2007, letn. 18, št. 2 (110), str. 183-193.http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/Niko_Zupanic_indent_Slov.pdf
* Iglič Aleš. Ob 130-letnici rojstva slovenskega etnologa, antropologa, zgodovinarja in diplomata dr. Nika Zupaniča (1876-1961). ''Traditiones'', ISSN 0352-0447, 2006, letn. 35, št. 1, str. 247-255.http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/TR351%20247-255%20Iglic.pdf
* Županič  Niko: ''Izbrana dela iz historične etnologije in antropologije : ob 130. obletnici avtorjevega rojstva'', (Zbirka AE gradiva, 1), uredila A. Iglič in V. Kralj-Iglič, Ljubljana: Filozofska fakulteta,  Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, 2006. 224 str.

&lt;/div&gt;

== Zunanje povezave ==
* {{SloBio|id=915246|avtor=Novak Vilko|ime=Županič Niko|vir=SBL}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Županič, Niko}}
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski arheologi]]
[[Kategorija:Slovenski etnologi]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Ministri Vlade Kraljevine SHS]]
[[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>hlnppasvhds8pjud3o05eyuclnzriwm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758039</id>
      <parentid>6758001</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:31:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>presledki</comment>
      <origin>6758039</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8469" sha1="nnf92y1nry7eh8h6848q5tuhnhsye4i" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Niko Županič''' (tudi Zupanič, Županić), [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[etnolog]], [[antropolog]], prazgodovinski [[arheolog]], [[etnologija|paleoetnolog]] in [[politik]], * [[1. december]] [[1876]], [[Griblje]], † [[11. september]] [[1961]], [[Ljubljana]].

Oče je bil kmet in trgovec Nikolaj (Miko) Zupanič, mati kmetica Katarina (rojena Pezdirc). Ljudsko šolo je obiskoval med letoma 1884 in 1887 v [[Podzemelj|Podzemlju]], meščansko šolo in gimnazijo med 1887 in 1897 v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Po maturi v Novem mestu je odslužil enoletni prostovoljni vojaški rok in se vpisal na [[Univerza na Dunaju|dunajsko univerzo]], kjer je sprva poslušal [[pravo]], pozneje pa se je vpisal na filozofsko fakulteto, kjer je študiral zgodovino, prazgodovinsko arheologijo, geografijo, etnologijo in antropologijo. Županič je na dunajski univerzi doktoriral leta 1903. Po doktoratu je za dve leti odšel izpopolnjevat svoje znanje na antropološke inštitute v München, Zürich in Basel. 

Finančno neodvisnost mu je v času študija na Dunaju in v času podoktorskega izpopolnjevanja zagotavljal oče. Ko pa je oče zaradi vinske krize zgubil precejšen del premoženja, je v skladu z njegovim nasvetom leta 1906 za nekaj mesecev sprejel službo študijskega prefekta v Terezijanski gimnaziji na Dunaju. V letu 1907 mu je članek z naslovom »Stara Srbija in Macedonija ter jugoslovanstvo« nakopal sovraštvo lingvista in poznejšega albanskega diplomata dr. G. Pekmezija (1872–1938). Že dogovorjeni dvoboj s pištolami je bil po Pekmezijevem opravičilu odpovedan. Spor s Pekmezijem je imel za Županiča daljnosežne posledice, saj je Pekmezi prijateljeval z literarnim zgodovinarjem dr. Ivanom Prijateljem in jezikoslovcem dr. Rajkom Nahtigalom, s katerima je Pekmezi na Dunaju celo nekaj časa skupaj stanoval. Predvsem zaradi nasprotovanja dr. Prijatelja so bile namreč poznejše Županičeve prošnje za profesorsko mesto na ljubljanski univerzi večkrat zavrnjene. 

[[Slika:Yugoslav Committee.jpg|thumb|left|280px|Člani [[jugoslovanski odbor|jugoslovanskega odbora]] leta 1916]]
Od leta 1908 je imel Županič redno službo v Beogradu v Kraljevini Srbiji, najprej kot kustos Zgodovinsko-umetnostnega muzeja, leta 1914 pa je bil imenovan za kustosa v Etnografskem muzeju. Na začetku prve balkanske vojne leta 1912 se je vrnil na Dunaj, kamor ga je poslal srbski premier Nikola Pašić. V tem času se je zapletel v dvoboj z mečem z nekim avstrijskim oficirjem, zaradi česar je moral Avstrijo na hitro zapustiti. Županič je dosegel, da so decembra leta 1914 Srbi v Niško deklaracijo vnesli tudi odcepitev slovenskega naroda od avstro-ogrske monarhije. Iz Niša ga je Pašić leta 1914 poslal v Rim. Med polletnim bivanjem v Rimu je aprila leta 1914 sodeloval pri pripravah na ustanovitev jugoslovanskega odbora, ki je bil ustanovljen 30. aprila 1915 v Parizu. Nato je odpotoval na predstavništvo jugoslovanskega odbora v London, kjer je s prekinitvami ostal do začetka leta 1919. Leta 1915 se je zavzel, da je 12. maja jugoslovanski odbor sprejel manifest, ki je kritiziral takrat sprejeti Londonski pakt, v katerem je antanta Italiji med drugim obljubila Gorico, Trst in Istro. V manifestu sta omenjeni tudi (takrat) pretežno slovenska pokrajina Koroška ter spodnja Štajerska. V času svojega bivanja v Londonu je pri založbi »Štamparija Hrvatskog Svijeta« v New Yorku izdal knjižico z naslovom O Slovencima, z uvodom prijatelja, kiparja Ivana Meštrovića. V letu 1916 je bil pol leta v Združenih državah Amerike, da bi tamkajšnje slovenske izseljence navdušil za združitev avstro-ogrskih Slovanov v enotni in demokratični slovanski državi. V zvezi s tem poslanstvom in zaradi povezave s češko akcijo v  Ameriki se je pred odhodom v Hampsteadu srečal z bodočim češkim predsednikom T. Masarykom, v avdienco pa ga je sprejel tudi srbski regent in prestolonaslednik Aleksander, ki mu je predal pozdrave za ameriške Slovence.  

Iz časa Županičevega bivanja v Ameriki je najbolj znan njegov govor Slovencem v Clevelandu 28. aprila 1916. Županič je podprl predsedniško kampanjo Woodrowa Wilsona, saj so bila njegova stališča o samoodločbi narodov v skladu s cilji jugoslovanskega odbora. Navezal pa je tudi prijateljske stike z izumiteljem srbskega rodu Mihajlom Pupinom, profesorjem na univerzi Columbia v New Yorku, ki je imel glede reševanja narodnega vprašanja avstro-ogrskih Slovencev, Hrvatov in Srbov zelo podobna stališča kot Zupanič. Oboje mu je prišlo zelo prav pozneje, leta 1919, ko je v času mirovne konference v Parizu Mihajlo Pupin na Županičevo prošnjo posredoval pri ameriškem predsedniku Wilsonu, ki se je zavzel, da Bled z okolico ne bi pripadel kraljevini Italiji. Po prvi svetovni vojni je Županič na mirovni konferenci v Parizu predsedoval etnografsko-geografski podsekciji za določitev severne in severo-vzhodne meje Kraljevine SHS. Kot že rečeno, je Slovencem takrat skupaj z Mihajlom Pupinom rešil Bled z okolico, česar se danes vse premalo zavedamo. 

[[Slika:Ivan Vavpotič - Niko Županič.jpg|thumb|right|250px|[[Ivan Vavpotič]] - portret Nika Županiča iz leta 1924]]
S svojimi zvezami v Beogradu se je Županiču sredi leta 1921 posrečilo doseči ustanovitev Etnografskega inštituta v Ljubljani, postal je njegov prvi upravnik. Konec leta 1922 je Županič sprejel mesto ministra v Pašićevi vladi. Ker pa je leta 1923 izgubil na volitvah, je odstopil, bil pa je imenovan za ministra na razpolago, kar je ostal do srede leta 1925. 

Od leta 1925 se je Županič posvečal samo znanosti. Leta 1927 je začel izdajati prvo slovensko etnološko glasilo Etnolog in uredil njegovih prvih 13 letnikov. Leta 1939 je postal član Srbske kraljevske akademije znanosti in umetnosti, leta 1940 pa je dobil redno profesuro na ljubljanski univerzi in zasedel novo ustanovljeno etnološko-etnografsko stolico. 

Pred nemško zasedbo Ljubljane se je leta 1943 umaknil v rodno Belo krajino. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s predavanji do leta 1957, ko se je upokojil. V svoji dolgi znanstveni karieri je objavil preko 200 razprav, knjig in člankov. Kot bivši meščanski politik ni bil najbolj priljubljen, čeprav je bil zagovornik ideje integralnega jugoslovanstva in državnega unitarizma.

Kot prvi direktor [[Slovenski etnografski muzej|etnografskega muzeja v Ljubljani]] (takratni Etnografski inštitut) do leta 1940 in prvi redni profesor za etnologijo na Univerzi v Ljubljani, od leta 1940 do upokojitve leta 1957, je Županič izredno pomemben za razvoj etnologije na Slovenskem. Kot etnologa, antropologa in zgodovinarja se ga še vedno veliko citira, predvsem v tuji znanstveni literaturi. 

==Sklici==
{{sklici}}

==Viri==
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* Promitzer C. (2001) [http://www.inz.si/documents/english/prispevki/prispevki_01-1.htm Niko Županič And The Issue Jugoslavism: Between Politics And Anthropology (1901-1941)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090307202858/http://www.inz.si/documents/english/prispevki/prispevki_01-1.htm |date=2009-03-07 }}. ''Contributions to contemporary history'' 2001(1), Inštitut za novejšo zgodovino.
* Zupanič-Kralj Veronika, Iglič Aleš, Kralj-Iglič Veronika. Niko Zupanič in njegov boj za identiteto Slovencev. ''Rast'', ISSN 0353-6750, apr. 2007, letn. 18, št. 2 (110), str. 183-193.http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/Niko_Zupanic_indent_Slov.pdf
* Iglič Aleš. Ob 130-letnici rojstva slovenskega etnologa, antropologa, zgodovinarja in diplomata dr. Nika Zupaniča (1876-1961). ''Traditiones'', ISSN 0352-0447, 2006, letn. 35, št. 1, str. 247-255.http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/TR351%20247-255%20Iglic.pdf
* Županič Niko: ''Izbrana dela iz historične etnologije in antropologije : ob 130. obletnici avtorjevega rojstva'', (Zbirka AE gradiva, 1), uredila A. Iglič in V. Kralj-Iglič, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, 2006. 224 str.

&lt;/div&gt;

== Zunanje povezave ==
* {{SloBio|id=915246|avtor=Novak Vilko|ime=Županič Niko|vir=SBL}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Županič, Niko}}
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski arheologi]]
[[Kategorija:Slovenski etnologi]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Ministri Vlade Kraljevine SHS]]
[[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>nnf92y1nry7eh8h6848q5tuhnhsye4i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758041</id>
      <parentid>6758039</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:44:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi na Dunaju]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6758041</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8518" sha1="kj13pv5osp4t916yj2vjnny5oj3qp3p" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Niko Županič''' (tudi Zupanič, Županić), [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[etnolog]], [[antropolog]], prazgodovinski [[arheolog]], [[etnologija|paleoetnolog]] in [[politik]], * [[1. december]] [[1876]], [[Griblje]], † [[11. september]] [[1961]], [[Ljubljana]].

Oče je bil kmet in trgovec Nikolaj (Miko) Zupanič, mati kmetica Katarina (rojena Pezdirc). Ljudsko šolo je obiskoval med letoma 1884 in 1887 v [[Podzemelj|Podzemlju]], meščansko šolo in gimnazijo med 1887 in 1897 v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Po maturi v Novem mestu je odslužil enoletni prostovoljni vojaški rok in se vpisal na [[Univerza na Dunaju|dunajsko univerzo]], kjer je sprva poslušal [[pravo]], pozneje pa se je vpisal na filozofsko fakulteto, kjer je študiral zgodovino, prazgodovinsko arheologijo, geografijo, etnologijo in antropologijo. Županič je na dunajski univerzi doktoriral leta 1903. Po doktoratu je za dve leti odšel izpopolnjevat svoje znanje na antropološke inštitute v München, Zürich in Basel. 

Finančno neodvisnost mu je v času študija na Dunaju in v času podoktorskega izpopolnjevanja zagotavljal oče. Ko pa je oče zaradi vinske krize zgubil precejšen del premoženja, je v skladu z njegovim nasvetom leta 1906 za nekaj mesecev sprejel službo študijskega prefekta v Terezijanski gimnaziji na Dunaju. V letu 1907 mu je članek z naslovom »Stara Srbija in Macedonija ter jugoslovanstvo« nakopal sovraštvo lingvista in poznejšega albanskega diplomata dr. G. Pekmezija (1872–1938). Že dogovorjeni dvoboj s pištolami je bil po Pekmezijevem opravičilu odpovedan. Spor s Pekmezijem je imel za Županiča daljnosežne posledice, saj je Pekmezi prijateljeval z literarnim zgodovinarjem dr. Ivanom Prijateljem in jezikoslovcem dr. Rajkom Nahtigalom, s katerima je Pekmezi na Dunaju celo nekaj časa skupaj stanoval. Predvsem zaradi nasprotovanja dr. Prijatelja so bile namreč poznejše Županičeve prošnje za profesorsko mesto na ljubljanski univerzi večkrat zavrnjene. 

[[Slika:Yugoslav Committee.jpg|thumb|left|280px|Člani [[jugoslovanski odbor|jugoslovanskega odbora]] leta 1916]]
Od leta 1908 je imel Županič redno službo v Beogradu v Kraljevini Srbiji, najprej kot kustos Zgodovinsko-umetnostnega muzeja, leta 1914 pa je bil imenovan za kustosa v Etnografskem muzeju. Na začetku prve balkanske vojne leta 1912 se je vrnil na Dunaj, kamor ga je poslal srbski premier Nikola Pašić. V tem času se je zapletel v dvoboj z mečem z nekim avstrijskim oficirjem, zaradi česar je moral Avstrijo na hitro zapustiti. Županič je dosegel, da so decembra leta 1914 Srbi v Niško deklaracijo vnesli tudi odcepitev slovenskega naroda od avstro-ogrske monarhije. Iz Niša ga je Pašić leta 1914 poslal v Rim. Med polletnim bivanjem v Rimu je aprila leta 1914 sodeloval pri pripravah na ustanovitev jugoslovanskega odbora, ki je bil ustanovljen 30. aprila 1915 v Parizu. Nato je odpotoval na predstavništvo jugoslovanskega odbora v London, kjer je s prekinitvami ostal do začetka leta 1919. Leta 1915 se je zavzel, da je 12. maja jugoslovanski odbor sprejel manifest, ki je kritiziral takrat sprejeti Londonski pakt, v katerem je antanta Italiji med drugim obljubila Gorico, Trst in Istro. V manifestu sta omenjeni tudi (takrat) pretežno slovenska pokrajina Koroška ter spodnja Štajerska. V času svojega bivanja v Londonu je pri založbi »Štamparija Hrvatskog Svijeta« v New Yorku izdal knjižico z naslovom O Slovencima, z uvodom prijatelja, kiparja Ivana Meštrovića. V letu 1916 je bil pol leta v Združenih državah Amerike, da bi tamkajšnje slovenske izseljence navdušil za združitev avstro-ogrskih Slovanov v enotni in demokratični slovanski državi. V zvezi s tem poslanstvom in zaradi povezave s češko akcijo v  Ameriki se je pred odhodom v Hampsteadu srečal z bodočim češkim predsednikom T. Masarykom, v avdienco pa ga je sprejel tudi srbski regent in prestolonaslednik Aleksander, ki mu je predal pozdrave za ameriške Slovence.  

Iz časa Županičevega bivanja v Ameriki je najbolj znan njegov govor Slovencem v Clevelandu 28. aprila 1916. Županič je podprl predsedniško kampanjo Woodrowa Wilsona, saj so bila njegova stališča o samoodločbi narodov v skladu s cilji jugoslovanskega odbora. Navezal pa je tudi prijateljske stike z izumiteljem srbskega rodu Mihajlom Pupinom, profesorjem na univerzi Columbia v New Yorku, ki je imel glede reševanja narodnega vprašanja avstro-ogrskih Slovencev, Hrvatov in Srbov zelo podobna stališča kot Zupanič. Oboje mu je prišlo zelo prav pozneje, leta 1919, ko je v času mirovne konference v Parizu Mihajlo Pupin na Županičevo prošnjo posredoval pri ameriškem predsedniku Wilsonu, ki se je zavzel, da Bled z okolico ne bi pripadel kraljevini Italiji. Po prvi svetovni vojni je Županič na mirovni konferenci v Parizu predsedoval etnografsko-geografski podsekciji za določitev severne in severo-vzhodne meje Kraljevine SHS. Kot že rečeno, je Slovencem takrat skupaj z Mihajlom Pupinom rešil Bled z okolico, česar se danes vse premalo zavedamo. 

[[Slika:Ivan Vavpotič - Niko Županič.jpg|thumb|right|250px|[[Ivan Vavpotič]] - portret Nika Županiča iz leta 1924]]
S svojimi zvezami v Beogradu se je Županiču sredi leta 1921 posrečilo doseči ustanovitev Etnografskega inštituta v Ljubljani, postal je njegov prvi upravnik. Konec leta 1922 je Županič sprejel mesto ministra v Pašićevi vladi. Ker pa je leta 1923 izgubil na volitvah, je odstopil, bil pa je imenovan za ministra na razpolago, kar je ostal do srede leta 1925. 

Od leta 1925 se je Županič posvečal samo znanosti. Leta 1927 je začel izdajati prvo slovensko etnološko glasilo Etnolog in uredil njegovih prvih 13 letnikov. Leta 1939 je postal član Srbske kraljevske akademije znanosti in umetnosti, leta 1940 pa je dobil redno profesuro na ljubljanski univerzi in zasedel novo ustanovljeno etnološko-etnografsko stolico. 

Pred nemško zasedbo Ljubljane se je leta 1943 umaknil v rodno Belo krajino. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s predavanji do leta 1957, ko se je upokojil. V svoji dolgi znanstveni karieri je objavil preko 200 razprav, knjig in člankov. Kot bivši meščanski politik ni bil najbolj priljubljen, čeprav je bil zagovornik ideje integralnega jugoslovanstva in državnega unitarizma.

Kot prvi direktor [[Slovenski etnografski muzej|etnografskega muzeja v Ljubljani]] (takratni Etnografski inštitut) do leta 1940 in prvi redni profesor za etnologijo na Univerzi v Ljubljani, od leta 1940 do upokojitve leta 1957, je Županič izredno pomemben za razvoj etnologije na Slovenskem. Kot etnologa, antropologa in zgodovinarja se ga še vedno veliko citira, predvsem v tuji znanstveni literaturi. 

==Sklici==
{{sklici}}

==Viri==
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* Promitzer C. (2001) [http://www.inz.si/documents/english/prispevki/prispevki_01-1.htm Niko Županič And The Issue Jugoslavism: Between Politics And Anthropology (1901-1941)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090307202858/http://www.inz.si/documents/english/prispevki/prispevki_01-1.htm |date=2009-03-07 }}. ''Contributions to contemporary history'' 2001(1), Inštitut za novejšo zgodovino.
* Zupanič-Kralj Veronika, Iglič Aleš, Kralj-Iglič Veronika. Niko Zupanič in njegov boj za identiteto Slovencev. ''Rast'', ISSN 0353-6750, apr. 2007, letn. 18, št. 2 (110), str. 183-193.http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/Niko_Zupanic_indent_Slov.pdf
* Iglič Aleš. Ob 130-letnici rojstva slovenskega etnologa, antropologa, zgodovinarja in diplomata dr. Nika Zupaniča (1876-1961). ''Traditiones'', ISSN 0352-0447, 2006, letn. 35, št. 1, str. 247-255.http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/TR351%20247-255%20Iglic.pdf
* Županič Niko: ''Izbrana dela iz historične etnologije in antropologije : ob 130. obletnici avtorjevega rojstva'', (Zbirka AE gradiva, 1), uredila A. Iglič in V. Kralj-Iglič, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, 2006. 224 str.

&lt;/div&gt;

== Zunanje povezave ==
* {{SloBio|id=915246|avtor=Novak Vilko|ime=Županič Niko|vir=SBL}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Županič, Niko}}
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski arheologi]]
[[Kategorija:Slovenski etnologi]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Ministri Vlade Kraljevine SHS]]
[[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi na Dunaju]]</text>
      <sha1>kj13pv5osp4t916yj2vjnny5oj3qp3p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tournon-sur-Rhône</title>
    <ns>0</ns>
    <id>151533</id>
    <revision>
      <id>6757831</id>
      <parentid>5791445</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:02:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>posodobljeno infopolje, dodano iz en wiki</comment>
      <origin>6757831</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8256" sha1="i4uzt9qqbusf9zhrh4myfnhhvxqtnhn" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina
|commune status = [[Občine Francije|Občina]]
|arrondissement=Tournon-sur-Rhône
|canton=Tournon-sur-Rhône
|INSEE=07324
|postal code=07300
|mayor=Frédéric Sausset&lt;ref&gt;{{cite web|title=Répertoire national des élus: les maires|url=https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|website=data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises|date=2 December 2020|language=fr}}&lt;/ref&gt;
|term=2020&amp;ndash;2026
|intercommunality=Communauté d'agglomération Arche Agglo
|coordinates        = {{coord|45.0681|4.8333|format=dms|display=inline,title}}
|elevation m=123
|elevation min m=115
|elevation max m=508
|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}
|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}
|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}
}}
'''Tournon-sur-Rhône''' ({{IPA|fr|tuʁnɔ̃ syʁ ʁon|lang}}; {{langx|oc|Tornon}}, pred letom 1988: ''Tournon'')&lt;ref&gt;[https://www.legifrance.gouv.fr/jorf/id/JORFTEXT000000332507 Décret du 10 mars 1988 portant changement de nom de communes], ''[[Journal officiel de la République française]]'' n° 0065, 17 March 1988, p. 3550.&lt;/ref&gt; je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v jugovzhodni [[Francoske regije|regiji]] [[Auvergne - Rona - Alpe]], departmaju [[Ardèche (departma)|Ardèche]]. Leta 2023 je naselje imel 11.279 prebivalcev.

== Geografija ==
Tournon-sur-Rhône leži v osrčju doline [[Rona|Rone]], med širšim območjem [[Lyon]]a na severu in območjem Valencea na jugu. Na zahodu se nad mestom dvigajo vznožja hribovja Vivarais, ki predstavljajo vzhodne obronke [[Centralni masiv|Centralnega masiva]]. Na teh pobočjih pridelujejo vino z zaščiteno označbo porekla (AOC) Saint-Joseph.

Po soteski reke Doux je nekoč vozila majhna parna železnica Vivarais, znana pod imenom »Le Mastrou«, ki je povezovala Tournon in Lamastre.

Sosednje občine so Mauves, Mercurol-Veaunes, Plats, La Roche-de-Glun, Saint-Barthélemy-le-Plain, Saint-Jean-de-Muzols in Tain-l'Hermitage.

=== Geologija ===
Ozemlje mesta Tournon leži v dolini Rone, tik severno od sotočja rek Rona in [[Isère (reka)|Isère]]. Območje je bogato s kvartarnimi geološkimi formacijami.

Na zahodu meji na vzhodni rob Centralnega masiva (''Massif Central''), ki ga sestavljajo kristalinske in kristalinsko-skrilave planote območja Vivarais (s povprečno nadmorsko višino od 350 do 450 metrov, globoko razčlenjene z rečnimi dolinami pritokov Rone). To območje se lokalno razteza do soteske Saint-Vallier–Tournon; gre za stabilen geološki blok, ki je verjetno v veliki meri nastal že ob koncu hercinske orogeneze.

Vzhodno od Rone so sedimentna območja pokrajine Bas-Dauphiné (del alpske geosinklinale) ter gričevje iz [[miocen]]a in [[pliocen]]a, ki pripada terciarnemu bazenu. Jugovzhodno leži severni del ravnine Valence, za katerega so značilne aluvialne terase reke Isère; te terase ležijo na nadmorski višini med 120 in 180 metri in se blago nagibajo proti zahodu, k Roni, zlasti na območju sosednjih občin [[Tain-l'Hermitage]] in Pont-de-l'Isère.

=== Podnebje ===
Za obdobje 1988–2017 prevladuje podnebni tip ''Csa'' po klasifikaciji Köppen-Geiger – zmerno toplo podnebje z vročimi in suhimi poletji.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |language= fr|author1=Vincent Dubreuil|title=Le changement climatique en France illustré par la classification de Köppen|publisher=La Météorologie |number=116|date=février 20222|doi= 10.37053/lameteorologie-2022-0012|url=https://lameteorologie.fr/issues/2022/116/meteo_2022_116_37|access-date=24. oktober 2025}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je Météo-France leta 2020 objavil novo podnebno tipologijo za celinsko Francijo; ta občino uvršča v prehodno območje med gorskim in sredozemskim podnebjem ter v podnebno regijo »srednja dolina Rone« (Srednja dolina Rhône). Za to regijo so značilni obilo poletnega sonca (delež sončnega obsevanja &gt; 60 %), velik letni temperaturni razpon (od 4 do 20 °C), suh zrak skozi vse leto (ob poletnih nevihtah), močni vetrovi (maestral) in obilne jesenske padavine (od 250 do 300 mm). Poleg tega območje spada v cono H2d v skladu z okoljskimi predpisi za novogradnje iz leta 2020.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Réglementation environnementale RE2020|url=https://www.ecologie.gouv.fr/politiques-publiques/reglementation-environnementale-re2020|work=ecologie.gouv.fr|date=18. november 2020 |access-date=5 octobre 2025}}&lt;/ref&gt;

== Uprava ==
[[Slika:Hôtel Ville - Tournon-sur-Rhône (FR07) - 2026-05-16 - 3.jpg|thumb|L'hôtel de ville - mestna hiša]]
Mesto je upravno središče okrožja (''arrondissement'') Tournon-sur-Rhône in sedež kantona Tournon-sur-Rhône.

Deluje kot podprefektura za departma Ardèche. Podprefektura je na mestu nekdanjega samostana karmeličank. Stavba – ki je bila leta 1812 delno porušena zaradi gradnje nabrežja in državne ceste – je bila leta 1853 skoraj v celoti odstranjena, da bi naredili prostor za sedanjo stavbo podprefekture.

Od 1. januarja 2025 je Tournon-sur-Rhône razvrščen kot srednje veliko urbano središče v skladu z novo mrežo gostote poselitve občin, ki jo je leta 2022 določil statistični urad INSEE.&lt;ref&gt;{{Cite web | url=https://www.insee.fr/fr/information/8571524|title=La grille communale de densité |location=le site de l'Institut national de la statistique et des études économiques|date=22. julij 2025 |access-date= 22. februar 2026}}.&lt;/ref&gt; 

Mesto spada v urbano enoto Tournon-sur-Rhône, meddepartmajsko aglomeracijo, katere osrednje mesto predstavlja. Poleg tega je občina del območja vpliva Tournon-sur-Rhône, v katerem deluje kot osrednja občina. To območje, ki obsega 9 občin, spada v kategorijo območij z manj kot 50.000 prebivalci.

== Zanimivosti ==
[[Slika:Chateau tournon-4.jpg|thumb|left|Grad Tournon]]
* Obrambno obzidje (vključno s stolpoma ''Tour de la Vierge'' in ''Tour du Nord'', ki sta razglašena za zgodovinska spomenika). Obrambno obzidje utrjenega mesta s krožnimi stolpi izvira iz obdobja med 13. in 15. stoletjem.
* Utrjena vrata Mauves na južni strani. To so edina ohranjena vrata od prvotnih treh mestnih vrat.
* Občinski spomenik padlim v vojni, ki stoji na nabrežju Quai Marc Seguin in je bil z odlokom z dne 13. marca 2019 razglašen za zgodovinski spomenik. Sestavljen je iz dveh delov: monumentalnega reliefa, vgrajenega v podporni zid gradu Rohan-Soubise (ki je prav tako razglašen za zgodovinski spomenik), in majhnega šesterokotnega trga z dvema obeliskoma na nasprotni strani ceste.
* Kolegijska cerkev sv. Julijana (Saint-Julien) (v [[flamboyant slog]]u gotike); predlog za razglasitev za zgodovinski spomenik je bil podan že leta 1840. Kapela spokornikov (''Chapelle des Pénitents'') in cerkvena zakristija sta bili za spomenik razglašeni 17. junija 1922, poslikani kor 14. septembra 1965, ladja pa prav tako 14. septembra 1965.
* Licej Gabriel-Faure, ustanovljen leta 1536 (druga najstarejša gimnazija v Franciji), nekdaj znan kot ''Collège de Tournon'', imenovan po pisatelju Gabrielu Faureju (1877-1962), doma iz Tournona; Kapela sv. Justa (del šole), zgrajena v jezuitskem slogu.
* [[Grad Tournon|Grad Château de Tournon]], ki izvira iz obdobja med 14. in 16. stoletjem. Velja za enega najlepših gradov v departmaju Ardèche. Danes je zaščiten kot zgodovinski spomenik in v njem deluje muzej, ki prikazuje življenje ob reki, zgodovino plovbe, zgodovino gospodov iz Tournona ter tradicije regije Vivarais. S teras gradu se odpira čudovit razgled na dolino Rone. Muzej Tournon, v katerem je na ogled triptih.
* kamniti most [[Pont Grand (Tournon-sur-Rhône)]] čez reko Doux, razpona 49,2 m predstavlja enega največjih mostov pred letom 1600, grajen v letih 1379 - 1583.

== Pobratena mesta ==
* [[Erba]] ([[Lombardija]], [[Italija]]),
* [[Fellbach]] ([[Baden-Württemberg]], [[Nemčija]]).

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Tournon-sur-Rhône}}
* [http://www.tournon.eu Uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170913173625/http://tournon.eu/ |date=2017-09-13 }} {{fr}}

{{-}}
{{Ardèche communes}}

[[Kategorija:Podprefekture Francije]]
[[Kategorija:Naselja departmaja Ardèche]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>i4uzt9qqbusf9zhrh4myfnhhvxqtnhn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757855</id>
      <parentid>6757831</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:44:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dodano iz fr wiki</comment>
      <origin>6757855</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11978" sha1="tpi3wemx497fosn3a2wuisi2bo2jne7" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina
|commune status = [[Občine Francije|Občina]]
|arrondissement=Tournon-sur-Rhône
|canton=Tournon-sur-Rhône
|INSEE=07324
|postal code=07300
|mayor=Frédéric Sausset&lt;ref&gt;{{cite web|title=Répertoire national des élus: les maires|url=https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|website=data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises|date=2 December 2020|language=fr}}&lt;/ref&gt;
|term=2020&amp;ndash;2026
|intercommunality=Communauté d'agglomération Arche Agglo
|coordinates        = {{coord|45.0681|4.8333|format=dms|display=inline,title}}
|elevation m=123
|elevation min m=115
|elevation max m=508
|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}
|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}
|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}
}}
'''Tournon-sur-Rhône''' ({{IPA|fr|tuʁnɔ̃ syʁ ʁon|lang}}; {{langx|oc|Tornon}}, pred letom 1988: ''Tournon'')&lt;ref&gt;[https://www.legifrance.gouv.fr/jorf/id/JORFTEXT000000332507 Décret du 10 mars 1988 portant changement de nom de communes], ''[[Journal officiel de la République française]]'' n° 0065, 17 March 1988, p. 3550.&lt;/ref&gt; je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v jugovzhodni [[Francoske regije|regiji]] [[Auvergne - Rona - Alpe]], departmaju [[Ardèche (departma)|Ardèche]]. Leta 2023 je naselje imel 11.279 prebivalcev.

== Zgodovina ==
V antiki je Tournon – oziroma Tournus – služil kot »elitno predmestje« sosednje rimske naselbine Muzolium (prim. Muzols). Zdi se, da je največja koncentracija arheoloških ostankov, vključno s termami in vilami premožnih rimskih družin, v okrožju Cornilhac v severnem delu mesta. V središču mesta, na mestu današnjega gradu, je stal ''castrum'' – rimska utrdba, ki je kasneje nudila zavetje prebivalcem Muzoliuma med barbarskimi vpadi v 5. stoletju.

Tournon je svojo blaginjo zgradil na trgovini z vinom; lokalno vino je bilo menda zelo cenjeno pri cesarju [[Karel Veliki|Karlu Velikem]] – pa tudi pri [[Pompej Veliki|Pompeju]] (1. stoletje pr. n. št.), kot navaja [[Victor Hugo]] v delu ''Le Mariage de Roland'' (iz zbirke ''La Légende des siècles'')

Tournon se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 814. Bil je v zasebni lasti gospodov iz Tournona. Leta 1102 so obstoječi grad (Château Saint-Just) razširili v utrdbo; leta 1316 so zgradili dodaten obrambni kompleks, ki so ga v 20. stoletju preuredili v kolegijsko ustanovo. Ta kompleks vključuje dobro ohranjeno kolegijsko cerkev sv. Julijana. Bolnišnica, odprta leta 1339, danes ne obstaja več. Tournon je v 16. stoletju začel doživljati gospodarsko rast. Pomembna je bila gradnja mestnega obzidja z osmimi vrati. Ena od vrat so vključevala stražni stolp na glavni ulici, ki je služil tudi kot točka za pobiranje cestnine. Drug stolp pri vratih je bil namenjen usmrtitvam obsojencev, zato je znan kot »stolp obešencev«. Prihodki mesta so rasli, povečalo pa se je tudi število prebivalcev – v 14. stoletju jih je bilo 4060.

Marca 1469 je kralj [[Ludvik XI. Francoski]] s svojim patentnim pismom dovolil dva letna sejma v Tournonu, tako da je mesto raslo.

Da bi zadostili potrebam zaradi naraščajočega števila otrok, so leta 1536 ustanovili jezuitsko šolo. Ustanova, poimenovana po svojem mecenu Gabrielu Faureju, je danes ena najstarejših šol v Franciji. V 19. stoletju je postala državna srednja šola. Grajski kompleks, ki je bil skozi čas deležen številnih predelav, je pozneje služil kot sodišče in do leta 1926 kot zapor. Danes je odprt za obiskovalce.&lt;ref name=&quot;Infoblatt2012&quot;&gt;Informativni list o Tournonu, razdeljen med križarjenjem družbe CroisiEurope junija 2012.&lt;/ref&gt;

Mestno središče se je razvilo okoli osrednjega trga, kjer je še vedno dobro ohranjena pokrita tržnica. Sprva so zgradili številne ozke uličice, vendar je morala večina od njih sčasoma umakniti prostor gradnji in ureditvi širših ulic. 3. julija 1954 se je 10 km severno od Tournona zgodila huda železniška nesreča: zaradi napačno nastavljene kretnice sta čelno trčila tovorni vlak in dizelski motorni vlak. Umrlo je triintrideset ljudi.

Marc Seguin je leta 1825 med mestoma Tournon in Tain-l'Hermitage zgradil enega prvih visečih mostov s poševnimi zategami v Evropi.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Michel Cotte, Juliette Thiébaud|title= Marc Seguin (1786-1875) et la construction du premier grand pont suspendu par fil de fer à Tournon-Tain|subtitle=dans cahier intitulé Il suffit de passer le pont... (I)|number=58|date=15. maj 1998}}&lt;/ref&gt; Mesto je bilo v 19. in 20. stoletju središče izjemne intelektualne in umetniške dejavnosti ter je privabljalo osebnosti, kot so Marcel Gimond, Charles Forot in Raoul Dufy.

Cestni most Gustava Toursierja je bil slovesno odprt leta 1958.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://patrimoine.auvergnerhonealpes.fr/dossier/pont-routier-gustave-toursier/57e15a68-1dec-4646-aad4-435185bfdd2d|title=Pont Routier Gustave Toursier|author1=Isabelle Havard|author2=Bruno Decrock|author3=G. Gellert}}.&lt;/ref&gt;

Pripona »sur-Rhône« je bila imenu mesta dodana leta 1989.

== Geografija ==
Tournon-sur-Rhône leži v osrčju doline [[Rona|Rone]], med širšim območjem [[Lyon]]a na severu in območjem Valencea na jugu. Na zahodu se nad mestom dvigajo vznožja hribovja Vivarais, ki predstavljajo vzhodne obronke [[Centralni masiv|Centralnega masiva]]. Na teh pobočjih pridelujejo vino z zaščiteno označbo porekla (AOC) Saint-Joseph.

Po soteski reke Doux je nekoč vozila majhna parna železnica Vivarais, znana pod imenom »Le Mastrou«, ki je povezovala Tournon in Lamastre.

Sosednje občine so Mauves, Mercurol-Veaunes, Plats, La Roche-de-Glun, Saint-Barthélemy-le-Plain, Saint-Jean-de-Muzols in Tain-l'Hermitage.

=== Geologija ===
Ozemlje mesta Tournon leži v dolini Rone, tik severno od sotočja rek Rona in [[Isère (reka)|Isère]]. Območje je bogato s kvartarnimi geološkimi formacijami.

Na zahodu meji na vzhodni rob Centralnega masiva (''Massif Central''), ki ga sestavljajo kristalinske in kristalinsko-skrilave planote območja Vivarais (s povprečno nadmorsko višino od 350 do 450 metrov, globoko razčlenjene z rečnimi dolinami pritokov Rone). To območje se lokalno razteza do soteske Saint-Vallier–Tournon; gre za stabilen geološki blok, ki je verjetno v veliki meri nastal že ob koncu hercinske orogeneze.

Vzhodno od Rone so sedimentna območja pokrajine Bas-Dauphiné (del alpske geosinklinale) ter gričevje iz [[miocen]]a in [[pliocen]]a, ki pripada terciarnemu bazenu. Jugovzhodno leži severni del ravnine Valence, za katerega so značilne aluvialne terase reke Isère; te terase ležijo na nadmorski višini med 120 in 180 metri in se blago nagibajo proti zahodu, k Roni, zlasti na območju sosednjih občin [[Tain-l'Hermitage]] in Pont-de-l'Isère.

=== Podnebje ===
Za obdobje 1988–2017 prevladuje podnebni tip ''Csa'' po klasifikaciji Köppen-Geiger – zmerno toplo podnebje z vročimi in suhimi poletji.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |language= fr|author1=Vincent Dubreuil|title=Le changement climatique en France illustré par la classification de Köppen|publisher=La Météorologie |number=116|date=février 20222|doi= 10.37053/lameteorologie-2022-0012|url=https://lameteorologie.fr/issues/2022/116/meteo_2022_116_37|access-date=24. oktober 2025}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je Météo-France leta 2020 objavil novo podnebno tipologijo za celinsko Francijo; ta občino uvršča v prehodno območje med gorskim in sredozemskim podnebjem ter v podnebno regijo »srednja dolina Rone« (Srednja dolina Rhône). Za to regijo so značilni obilo poletnega sonca (delež sončnega obsevanja &gt; 60 %), velik letni temperaturni razpon (od 4 do 20 °C), suh zrak skozi vse leto (ob poletnih nevihtah), močni vetrovi (maestral) in obilne jesenske padavine (od 250 do 300 mm). Poleg tega območje spada v cono H2d v skladu z okoljskimi predpisi za novogradnje iz leta 2020.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Réglementation environnementale RE2020|url=https://www.ecologie.gouv.fr/politiques-publiques/reglementation-environnementale-re2020|work=ecologie.gouv.fr|date=18. november 2020 |access-date=5 octobre 2025}}&lt;/ref&gt;

== Uprava ==
[[Slika:Hôtel Ville - Tournon-sur-Rhône (FR07) - 2026-05-16 - 3.jpg|thumb|L'hôtel de ville - mestna hiša]]
Mesto je upravno središče okrožja (''arrondissement'') Tournon-sur-Rhône in sedež kantona Tournon-sur-Rhône.

Deluje kot podprefektura za departma Ardèche. Podprefektura je na mestu nekdanjega samostana karmeličank. Stavba – ki je bila leta 1812 delno porušena zaradi gradnje nabrežja in državne ceste – je bila leta 1853 skoraj v celoti odstranjena, da bi naredili prostor za sedanjo stavbo podprefekture.

Od 1. januarja 2025 je Tournon-sur-Rhône razvrščen kot srednje veliko urbano središče v skladu z novo mrežo gostote poselitve občin, ki jo je leta 2022 določil statistični urad INSEE.&lt;ref&gt;{{Cite web | url=https://www.insee.fr/fr/information/8571524|title=La grille communale de densité |location=le site de l'Institut national de la statistique et des études économiques|date=22. julij 2025 |access-date= 22. februar 2026}}.&lt;/ref&gt; 

Mesto spada v urbano enoto Tournon-sur-Rhône, meddepartmajsko aglomeracijo, katere osrednje mesto predstavlja. Poleg tega je občina del območja vpliva Tournon-sur-Rhône, v katerem deluje kot osrednja občina. To območje, ki obsega 9 občin, spada v kategorijo območij z manj kot 50.000 prebivalci.

== Zanimivosti ==
[[Slika:Chateau tournon-4.jpg|thumb|left|Grad Tournon]]
* Obrambno obzidje (vključno s stolpoma ''Tour de la Vierge'' in ''Tour du Nord'', ki sta razglašena za zgodovinska spomenika). Obrambno obzidje utrjenega mesta s krožnimi stolpi izvira iz obdobja med 13. in 15. stoletjem.
* Utrjena vrata Mauves na južni strani. To so edina ohranjena vrata od prvotnih treh mestnih vrat.
* Občinski spomenik padlim v vojni, ki stoji na nabrežju Quai Marc Seguin in je bil z odlokom z dne 13. marca 2019 razglašen za zgodovinski spomenik. Sestavljen je iz dveh delov: monumentalnega reliefa, vgrajenega v podporni zid gradu Rohan-Soubise (ki je prav tako razglašen za zgodovinski spomenik), in majhnega šesterokotnega trga z dvema obeliskoma na nasprotni strani ceste.
* Kolegijska cerkev sv. Julijana (Saint-Julien) (v [[flamboyant slog]]u gotike); predlog za razglasitev za zgodovinski spomenik je bil podan že leta 1840. Kapela spokornikov (''Chapelle des Pénitents'') in cerkvena zakristija sta bili za spomenik razglašeni 17. junija 1922, poslikani kor 14. septembra 1965, ladja pa prav tako 14. septembra 1965.
* Licej Gabriel-Faure, ustanovljen leta 1536 (druga najstarejša gimnazija v Franciji), nekdaj znan kot ''Collège de Tournon'', imenovan po pisatelju Gabrielu Faureju (1877-1962), doma iz Tournona; Kapela sv. Justa (del šole), zgrajena v jezuitskem slogu.
* [[Grad Tournon|Grad Château de Tournon]], ki izvira iz obdobja med 14. in 16. stoletjem. Velja za enega najlepših gradov v departmaju Ardèche. Danes je zaščiten kot zgodovinski spomenik in v njem deluje muzej, ki prikazuje življenje ob reki, zgodovino plovbe, zgodovino gospodov iz Tournona ter tradicije regije Vivarais. S teras gradu se odpira čudovit razgled na dolino Rone. Muzej Tournon, v katerem je na ogled triptih.
* kamniti most [[Pont Grand (Tournon-sur-Rhône)]] čez reko Doux, razpona 49,2 m predstavlja enega največjih mostov pred letom 1600, grajen v letih 1379 - 1583.

== Pobratena mesta ==
* [[Erba]] ([[Lombardija]], [[Italija]]),
* [[Fellbach]] ([[Baden-Württemberg]], [[Nemčija]]).

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Tournon-sur-Rhône}}
* [http://www.tournon.eu Uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170913173625/http://tournon.eu/ |date=2017-09-13 }} {{fr}}

{{-}}
{{Ardèche communes}}

[[Kategorija:Podprefekture Francije]]
[[Kategorija:Naselja departmaja Ardèche]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>tpi3wemx497fosn3a2wuisi2bo2jne7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brahialna mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>153883</id>
    <revision>
      <id>6758266</id>
      <parentid>5745455</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:47:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6758266</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1855" sha1="t44psisnzlu80qwvaigfrb1xeh95kjq" xml:space="preserve">{{Infobox muscle
| Name        = Brahialna mišica
| Latin       = musculus brachialis
| Image       = MusclesAntérieuresDuBras.jpg
| Caption     = Mišice anteriornega nadlaktnega kompartmenta, globoka plast; prikazani sta tudi subskapularna in velika okrogla mišica. Desni zgornji ud. Anteriorni pogled. 1, kita male prsne mišice — 2, subskapularna mišica — 3, izvor sprednje nazobčane mišice — 4, velika okrogla mišica — 5, široka hrbtna mišica — 6, triceps — 7, medialni intermuskularni septum — 8, medialni epikondil — 9, [[Weitbrechtov ligament]] — 10, bicipitalni tuber — 11, kita bicepsa — 12, '''brahialna mišica''' — 13, deltoidna mišica — 14, korakobrahialna mišica — 15, velika prsna mišica — 16, dolga glava bicepsa — 17, [[Brodiejev ligament]] — 18, kratka glava bicepsa. (Po Charpyju.)
| Image2      = Brachialis muscle11.png
| Caption2    = Položaj brahialne mišice (prikazana rdeče)
| Origin      = sprednja površina [[nadlahtnica|nadlahtnice]], zlasti distalna polovica te kosti
| Insertion   = [[koronoidni procesus ulne|koronoidni odrastek]] in [[tuberoziteta ulne|tuberoziteta podlahtnice]]
| Blood       = [[rekurentna radialna arterija]], [[brahialna arterija]]
| Nerve       = [[muskulokutani živec]] (C5-C7) in [[radialni živec]] (C5, C6)
| Action      = [[fleksija]] v [[komolec|komolčnem sklepu]]
}}
'''Brahiálna''' ali '''nadláktna míšica''' ({{jezik-la|musculus brachialis}}) leži pod [[Dvoglava nadlaktna mišica|dvoglavo nadlaktno mišico]] in izvira s sprednje strani [[nadlahtnica|nadlahtnice]]. Pripenja se na grčevino na sprednji strani [[podlahtnica|podlahtnice]]. Oživčuje jo [[muskulokutani živec]] (C5 in C6).

Je [[fleksija|fleksor]] [[komolčni sklep|komolčnega sklepa]].

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]
{{anatomy-stub}}</text>
      <sha1>t44psisnzlu80qwvaigfrb1xeh95kjq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih statistikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>159562</id>
    <revision>
      <id>6758087</id>
      <parentid>6711008</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T22:01:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* T */</comment>
      <origin>6758087</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5049" sha1="jaxgsva1st0jxzg986ulc8y5hqgol9s" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[statistik]]ov''' in demografov.

{{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*Jure Ačimović
*[[Franci Ambrožič-kineziolog|Franci Ambrožič]] (1952–2003)
*[[Melita Ambrožič]] (1956–)
*[[Žiga Andoljšek]]
*[[Rudolf Andrejka]] (1880–1948)
*[[Franc Arh]] (1940–2006)

== B ==

*[[Aleksander Bajt]]
*[[Martin Bajželj]]
*[[Tomaž Banovec]] (1939–)
*[[Marino Bastjančič]]
*[[Vladimir Batagelj]] ([[1948]]–)
*[[Mojca Bavdaž]] (EF)
*[[Jože Benčina (matematik)|Jože Benčina]]?
*[[Mara Bešter]] ([[1922]]–[[2010]])
*[[Aleksander Bilimovič]]
*[[Rok Blagus]]
*[[Andrej Blejec]] ([[1953]]–)
*[[Marijan Blejec]] ([[1919]]–[[1992]])
*[[Matjaž Blejec]] (? –)
*[[Drago Bokal]] (1978–)
*[[Mirjam Bon Klanjšček]] (1954–)
*[[Vladimir Bonač]] (1921–)
*[[Lea Bregar]] (1951–)
*[[Matevž Bren]] (1954–)
*[[Klas Brenk]] (1943–)
*Alenka Brezavšček
*[[Dušan Breznik]] (1920–2002)
*[[Kristijan Breznik]]
*[[Bogomil Brvar]] (1947–) 

== Č ==

* [[Anton Edvard Čižman]]/Zhishman (1821–1874)
*([[Jože Andrej Čibej]]) (1953–2011)
*[[Rafael Črv]] (1937–2026)

== D ==

*[[Boris Debevec]]
*[[Srečko Devjak]] (1947–)
*[[Vladimir Dintinjana]] (1915–2002)
*[[Zvonimir Dintinjana]] (1922–2024)
*[[Slava Doberšek-Urbanc]] (1931–2017)
*Gregor Dolinar (1971–)
*[[Barbara Dremelj Ribič]]
*[[Lovro Dretnik]]
*[[Lojze Dular]] (1903–2002)

== E ==

* Vanja Erčulj
* [[Silva Exel Škerlak]]  (1906–1987)

== F ==

*[[Barbara Ferk]]?
*[[Anuška Ferligoj]] (1947–)
*[[Vladimir Frankovič]] (1928-1992)

== G ==

* ([[Matjaž Gams]] - ?)
*([[Lojze Gosar]] 1932–2014)

== H ==

* [[Melita Hajdinjak]] (1977–)
* [[Karmen Hren]]

== J ==

* [[Zala Jakša]]
* [[Rajko Jamnik]] (1924–1983)
*[[Barbara Japelj Pavešić]]
*[[Slavko Jerič]] (1980–)
*[[Silvin Jerman]] (1924–2018)
* [[Jože Jesenko]] (1943–)
* Janez Jug (1957–)

== K ==

*[[Aleš Kadunc]]
*[[Damijana Kastelec]]
*[[Ivan Kavkler]] (1946–)
*[[Nataša Kejžar]] (1976–)
*[[Rajko Kiauta]] (1900–1993)
*[[Neda Kladnik]] (1934–)
*[[Franta Komel]] (1924–2015)
*[[Vojan Konvalinka|Vojan (Vojko) Konvalinka]] (1919–1999)
*[[Simona Korenjak Černe]] (1964–)
*[[Katarina Košmelj]] (1955–)
*[[Blaženka Košmelj Jeriček]] (1925–2017)
*[[Saša Kovačič]]
*[[Boris Kožuh]] (1945–)
*[[Zala Krajnc]]
*[[Anka Kristan]] (1939–)
*[[Irena Križman]] (1951–)
*[[Andrej Kveder]] (1973–)

== L ==

*[[Evgen Lah]] (1858–1930)
*[[Ivo Lah]] ([[1896]]–[[1979]])
*[[Jože Lavrič]] (1903–1973)
*[[Karmen Leskošek]]?
*[[Marko Lovrečič Saražin]]
*[[Katja Lozar Manfreda]]
*[[Lara Lusa]]

== M ==

* [[Mirna Macur]]
* [[Janko Mačkovšek]]
*[[Janez Malačič]] (1950–) (demograf)
*[[Denis Marinšek]]
*[[Dorjan Marušič]] (1957–)  ?
*[[Jasna Mažgon]]
*[[Jože Mencinger]] (1941–2022)
*[[Vid Mesarič]] (1933–2020)
*[[Fedor Mikič]] (1898–1964, Zgb)
*[[Branko Mlinar]] (1923–2010)
*[[Andrej Mrvar]] ?

== N ==

*[[Bojan Nastav]]
*[[Jože Nemec]] (1943–)
*[[Ante Novak]] (1911–1991)

== O ==

* [[Apolonija Oblak Flander]]
* [[Irena Ograjenšek]]
* [[Albin Ogris]] (1885–1959)
* [[Špela Orehek]]?

== P ==

*[[Marko Pahor]]
*[[Dejan Paliska]]
*[[Ivan Pelicon]] (1922–?)
*[[Mihael Perman]] (1961–)
*[[Gregor Petrič]]
*[[Maja Pohar Perme]]
*[[Emil Poljanar]]
*[[Ilja Popit]]?
*[[Drago Potočnik]]
*[[Janez Potočnik]]
*[[Janez Povh]] (1973–) 

== R ==

*[[Alenka Rismal]] (1926–)
*[[Jože Rovan]] (1953–)
*Maja Rožman
*[[Jože Rus (1888)|Jože Rus (1888]]–1945)
*[[Genovefa Ružić]]

== S ==

* [[Janez Sagadin]] (1929–2021)
* [[Jože Sambt]] (demograf)
* Janez Selan (1895?–1944, Bgd)
* [[Janko Seljak]]
* [[France Seunig]]
* [[Tomislav Skubic]] (1930–1996)
* [[Štefan Slak]] (1932–)
*[[Ana Slavec]]
* [[Tomaž Smrekar]]?
*[[Andrej Srakar]] (1975–)
* [[Janez Stare]] (1952–)
* [[Nada Stropnik]] (demografinja)
* Judita Stopar?
*[[Mojca Suvorov]]

== Š ==

* [[Rudi Šeligo]] (1935–2004)
*[[Živko Šifrer]] (1910–1974)
*[[Milivoja Šircelj|Milivoja (Vojka) Šircelj]] (1943–)
*[[Bojan Škof]] (1958–)
*[[Aleksander Škraban]] (1924–2015)
*[[Janez Štalec]] (1942–2025)
*[[Mojca Štraus]] (1968–)
*Ajda Šulc

== T ==

*[[Polona Tominc]] (1966–)
*[[Cveto Trampuž]] (1935–1999)
*([[Niko Toš]])
*[[Ana Tretjak]] (1949–)
*[[Rudolf Turk]] (1907–1984)

== U ==

* [[Lan Umek]]
*[[Janez Usenik]] (1949–)

== V ==

*[[Alojzij Vadnal]] (1910–1987)
*[[Katja Vadnal]] (1945–)
*[[Vasja Vehovar]] (1958–)
*[[Gaj Vidmar]] (197#–)
*[[Mojca Vizjak Pavšič]] (1953–)
*[[Dolfe Vogelnik]] (1909–1987)

== Z ==

* [[Joca Zurc]]

== Ž ==

* Jure Žabkar
* [[Aleš Žiberna]]
* [[Janez Žibert]]
* [[Alojzija Židan]] (1951–) (demografinja)
*[[Franc Žižek (pravnik)|Franc Žižek]] ([[1876|1876–]][[1938]])
*[[Boštjan Žvanut]]
{{seznami narodov po poklicu|statistikov}}

{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Statistiki]]
[[Kategorija:Slovenski statistiki|*]]</text>
      <sha1>jaxgsva1st0jxzg986ulc8y5hqgol9s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ferrara</title>
    <ns>0</ns>
    <id>167206</id>
    <revision>
      <id>6758077</id>
      <parentid>6721151</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T21:01:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758077</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22818" sha1="cfmmt49no1qo3bo2x5mjimbh91jkuj9" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Ferrara
| official_name       = Comune di Ferrara
| native_name         =
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline       = Castello esterno.jpg
| imagesize           = 200px
| image_alt           =
| image_caption       = Grad Estense
| image_shield        = CoA Città di Ferrara.svg
| shield_alt          =
| image_map           =
| map_alt       =
| map_caption         = Geografski položaj v pokrajini Ferrara
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt     =
| latd  = 44 |latm  = 50 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 11 |longm = 37 |longs =   |longEW = E
| coordinates_type    = type:city_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region              = [[Emilija - Romanja]]
| province            = [[Ferrara (pokrajina)|Ferrara]] (FE)
| frazioni            = Aguscello, Albarea, Baura, Boara, Borgo Scoline, Bova, Casaglia, Cassana, Castel Trivellino, Chiesuol del Fosso, Cocomaro di Cona, Cocomaro di Focomorto, Codrea, Cona, Contrapò, Corlo, Correggio, Denore, Focomorto, Francolino, Gaibana, Gaibanella, Sant'Egidio, Malborghetto di Boara, Malborghetto di Correggio, Marrara, Mezzavia, Monestirolo, Montalbano, Parasacco, Pescara, Pontegradella, Pontelagoscuro, Ponte Travagli, Porotto, Porporana, Quartesana, Ravalle, Sabbioni, San Bartolomeo in Bosco, San Martino, Spinazzino, Torre della Fossa, Uccellino, Viconovo, Villanova
| mayor_party         = Demokratska stranka
| mayor               = Tiziano Tagliani
| population_demonym  = Ferraresi, Estensi
| elevation_footnotes =
| twin1               =
| twin1_country       =
| saint               = [[sveti Jurij]]
| day                 = 23. april
| postal_code         = 44121 to 44124
| area_code           = 0532
| website             = {{official website|http://www.comune.ferrara.it/}}
| footnotes           = {{Designation list
| embed = yes
| designation1 = WHS
| designation1_date = 1995 &lt;small&gt;(19-to zasedanje)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;1999 razširitev
| designation1_partof = Ferrara, mesto renesanse in delta Pada
| designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/733 733]
| designation1_criteria = ii, iii, iv, v, vi
| designation1_type = kulturni
| designation1_free1name = Država
| designation1_free1value = {{ITA}}
| designation1_free2name = Območje
| designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa]]
}}
}}
'''Ferrara''' (emilijsko ''Frara'') je mesto in občina s {{IT|p}} prebivalci&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; ({{IT|y}}) v [[italijanske dežele|deželi]] [[Emilija - Romanja| Emiliji - Romanji]] v severni [[Italija|Italiji]] in glavno mesto [[Pokrajina Ferrara|pokrajine Ferrara]]. Leži 50 km severovzhodno od [[Bologna|Bologne]] ob kanalu [[Volano]], ki je stranski kanal glavnega toka reke [[Pad]] 5 km severno od mesta. Ima široke ulice in številne palače iz 14. in 15. stoletja, ko je mestu vladala [[rodbina Este]]. Zaradi svoje lepote in kulturne pomembnosti jo je Unesco uvrstil na seznam svetovne dediščine&lt;ref&gt;Unesco [http://whc.unesco.org/en/list/733]&lt;/ref&gt;. Sodobni časi so prinesli obnovo industrijske dejavnosti. Ferrara je ob glavni železniški progi iz Bologne do [[Padova|Padove]] in [[Benetke|Benetk]] ter krakov v [[Ravena|Raveno]], Poggio Rusco in Codigoro.

== Zgodovina ==
[[File:Ferrara - Palazzo del Municipio 2.jpg|thumb|150px|left|Mestna hiša v Ferrari]]
{{glavni|Vojvodina Ferrara}}
Ferraro so verjetno naselili prebivalci lagune ob ustju reke Pad; našli so dve zgodnji središči poseljenosti, eno je okrog stolnice&lt;ref&gt;The See was moved here from Vicohabentia (Voghenza) in 624 ([http://www.katolsk.no/utenriks/kronologi/italy.htm Chronology of Catholic dioceses: Italy]).&lt;/ref&gt;, drugo, bizantinska hiša (''castrum bizantino''), na nasprotni obali, kjer se Primaro spušča v kanal Volano. Ferrara je prvič omenjena v dokumentu [[Langobardi|langobardskega]] kralja [[Deziderij Langobardski |Deziderija]] leta 753&lt;ref&gt;[http://www.sitiunesco.it/index.phtml?id=531] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20101201064250/http://www.sitiunesco.it/index.phtml?id=531 |date=December 1, 2010 }}&lt;/ref&gt; kot mesto, ki je bilo del [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|eksarhata]] Ravena. Deziderij je leta 757 prisegel za ''ducatus ferrariae'' (&quot;vojvodino Ferrara&quot;) [[papež Štefan II.|papežu Štefanu II.]]

Obizzo II. d'Este je bil 500 let kasneje razglašen za dosmrtnega vladarja Ferrare. Prav tako je leta 1288 postal sinjor bližnje [[Modena|Modene]] in leta 1289 [[Reggio Emilia |Reggie]]. Leta 1452 so vladarji Este ustanovili vojvodino Modena in Reggio Emilia, leta 1471 pa je nastala tudi vojvodina Ferrara.

Leta 1597, ko je Alfonso II. umrl brez dedičev, je rodbina Este izgubila Ferraro, ki je prešla pod  [[Papeška država |papeško državo]].
Ferrara je ostala del papeške države od leta 1598 do 1859 s prekinitvijo v Napoleonovem obdobju: leta 1859 je postala del [[kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. [[Trdnjava|Trdnjavo]] je zgradil [[papež Pavel V.]], kjer je bil grad Tedaldo, na jugozahodnem koncu mesta, ki ga je od leta 1832 do 1859 zasedal avstrijski garnizon. Vsa trdnjava je bila razstavljena po ustanovitvi Kraljevine Italije, opeko pa so uporabljali za nove gradnje po vsem mestu.

23. avgusta 1944 je bila tovarna sintetičnega kavčuka v Ferrari tarča strateškega bombnega napada med drugo svetovno vojno.

== Demografija ==
Leta 2007 je bilo v Ferrari 135.369 prebivalcev, od tega 46,8 % moških in 53,2 % žensk. Mladoletnikov (otroci, stari 18 let, in mlajši) je bilo 12,28 odstotka v primerjavi z upokojenci, ki jih je bilo 26,41 odstotka. Italijansko povprečje je 18,06 % (mladoletnikov) in 19,94 % (upokojencev). Povprečna starost prebivalcev Ferrare je 49 v primerjavi z italijanskim povprečjem, ki je  42. V petih letih med letoma 2002 in 2007 se je število prebivalcev v Ferrari povečalo za 2,28 %, medtem ko se je v Italiji kot celoti povečalo za 3,85 %. [4]. Ferrara je znana kot najstarejše mesto z več kot 100.000 prebivalci, pa tudi mesto z najnižjo stopnjo rodnosti.

Od leta 2006 je bilo 95,59 % prebivalcev Italijanov. Največje priseljenske skupine so bile iz nekaterih evropskih držav (večinoma iz Ukrajine in Albanije: 2,59 %), severne Afrike 0,51 % in vzhodne Azije 0,39 %. Mesto je pretežno rimskokatoliško z nekaj pravoslavnimi kristjani in judovsko skupnostjo.

== Znamenitosti ==
[[File:Ferrara mura 2.jpg|thumb|right|175px|Renesančno obzidje]]
[[File:Palais ferrare.JPG|right|thumb|175px|Grad Estense]]
[[File:Ferrara 02.jpg|right|thumb|175px|Romanska stolnica]]
[[File:Ferrara, palazzo dei diamanti 02.JPG|thumb|right|175px|Palača diamantov, sedež Narodne galerije]]
[[File:FE Schifanoia 03.JPG|thumb|right|175px|Palača Schifanoia]]
[[File:Certosa di ferrara.jpg|thumb|right|175px|Pokopališče (Certosa Ferrara)]]
[[File:Ludovico Ariosto statue - Ferrara, Italy.JPG|thumb|right|175px|Ariostov trg]]

=== Mestne in posvetne znamenitosti ===
Mesto je še vedno obkroženo z več kot 9 kilometri '''antičnega obzidja''', večinoma zgrajenega v 15. in 16. stoletju. &lt;ref&gt;[http://www.comune.fe.it/turismo/inglese/1mura.htm Ferrare city website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20020209081853/http://www.comune.fe.it/turismo/inglese/1mura.htm |date=2002-02-09 }}.&lt;/ref&gt; Poleg mesta [[Lucca]] ima Ferrara najbolje ohranjeno [[renesančna arhitektura|renesančno]] [[obzidje]] v Italiji.

Veličasten '''[[Estejev grad]]''' (''Castello Estense'') iz opeke, ki je v samem središču mesta, je ikona Ferrare. Grad, zgrajen leta 1385, je obkrožen z [[obrambni jarek|jarkom]] s štirimi velikimi [[bastijon]]i. Paviljoni na vrhu stolpov iz 16. stoletja so bili prenovljeni.

'''Mestna hiša''', prenovljena v 18. stoletju, je bila prejšnja rezidenca rodbine Este. V bližini je nekdanja stolnica svetega Jurija. [[romanska arhitektura|Romanski]] spodnji del glavnega pročelja in stranske fasade so bile prvič končane leta 1135. Po zdaj izgubljenem napisu je cerkev naročil Guglielmo I. Adelardi (1146). Skulpturo glavnega portala je podpisal Niccolo (Nicholaus), v izgubljenem napisu omenjen kot romanski cerkveni [[arhitekt]]. Zgornji del glavne fasade s poševnimi [[arkada]]mi izvira iz 13. stoletja. Zleknjeni levi, ki ščitijo vhod, so kopije izvirnikov, zdaj so v [[narteks]]u cerkve. Različni [[relief (umetnost)|relief]]i iz 13. stoletja, ki prikazujejo ''[[Sodni dan |poslednjo sodbo]]'', so v drugem nadstropju verande. Notranjost je bila obnovljena leta 1712 v [[baročna arhitektura|baročnem]] slogu. [[Zvonik]] (''campanille'') v renesančnem slogu je iz let 1451–1493, vrh pa je bil dodan konec 16. stoletja. Je še vedno nepopoln, manjkata eno dodatno nadstropje in koničast vrh, kar je razvidno iz številnih zgodovinskih natisov in slik.

V bližini je '''Ferrarska univerza'''; univerzitetna knjižnica hrani del rokopisa [[Besneči Roland ]] (''Orlando furioso'') in pisma [[Torquato Tasso|Torquata Tassa]]. Znana diplomanta sta [[Nikolaj Kopernik]] (1503) in [[Paracelsus]]. V kampusu je tudi botanični vrt.

V primerjavi z drugimi mesti so v Ferrari številne palače iz obdobja ''quattrocento'' (zgodnja renesansa), ki pogosto ohranjajo [[terakota|terakotne]] dekoracije, čeprav je večina sorazmerno majhna. Med njimi so tiste v severni četrti (zlasti štiri na križišču dveh glavnih ulic), ki jih je Ercole I. dodal v letih 1492–1505 po načrtih Biagia Rossettija in se zato imenujejo '''''[[Addizione Erculea]]'''''.

Med najlepšimi palačami je '''Palazzo dei Diamanti''' ([[Diamantna palača]]), ki se imenuje po diamantnih kamnih, v obliki katerih so izdelani kamniti bloki fasade. V njej so arheološki muzej in drugi muzeji ter pinakoteka, galerija slik z veliko zbirko slik slikarjev ferrarske šole, ki se je v drugi polovici 15. stoletja prvič uveljavila s [[Cosimo Tura| Cosimom Turom]], [[Francesco del Cossa|Francescom Cosso]] in Ercolejem dei Robertijem. Znani mojstri ferrarske šole iz 16. stoletja so [[Lorenzo Costa]] in [[Dosso Dossi]], najuglednejša sta [[Girolamo da Carpi]] in [[Benvenuto Tisi]] (il Garofalo).

'''Casa Romei''' (Romeieva hiša) je morda najlepše ohranjena renesančna stavba v Ferrari. Bila je rezidenca Giovannija Romeia, ki je bil zaradi poroke povezan z rodbino d'Este. Verjetno je delo dvornega arhitekta Pietra Bona Brasavole. Palačo so zasedle nune svetega Rešnjega telesa (Corpus Domini), kar je preprečilo njeno uničenje. Večina dekoracije v notranjih prostorih je bila ohranjena. V Sibilini sobi je cikel [[freska|fresk]] s prvotnim terakotnim kaminom, na katerem je grb Giovannija Romeia, v Sobi prerokov (''Saletta dei Profeti'') so prikazane [[alegorija|alegorije]] iz [[Sveto pismo|Biblije]], tudi v drugih sobah, ki jih je naročil [[kardinal]] Ippolito d'Este ter jih je naslikala šola Camilla in Cesareja Filippija (16. stoletje).

'''[[Palača Schifanoia]]''' (''Palazzo Schifanoia'' – ''sans souci'') je bila zgrajena leta 1385 za Alberta V. d'Este. Palačo krasijo freske, ki prikazujejo življenje Borsa d'Esteja, znake zodiaka in alegorične predstavitve mesecev. Preddverje je bilo opremljeno s [[štukatura]]mi Domenica di Parisa. V stavbi so tudi fine pesmarice z [[Miniatura (umetnost) |miniaturami]] ter zbirka kovancev in renesančnih medalj.

Mestni zgodovinski arhivi imajo precej zgodovinskih dokumentov, ki se začnejo s 15. stoletjem. Škofijski zgodovinski arhiv je starejši, omenjen v dokumentih iz leta 955, in hrani dragocene dokumente, ki so jih v stoletjih zbirali duhovniki. 
* Massarijeva palača (Palazzo Massari) (muzej sodobne in moderne umetnosti s parkom s kipi),
* gledališče ''Teatro Comunale'',
* hiša pesnika [[Ludovico Ariosto|Ludovica Ariosta]], ki jo je postavil po letu 1526 in v kateri je umrl leta 1532,
* Palača [[Ludovico Sforza |Ludovica il Mora]],
* Palazzina di Marfisa d'Este (manjša Marfisina palača, Marfisa je bila nezakonita hčerka Francesca d'Este).

=== Cerkve, samostani in sinagoga ===
V '''Samostanu svetega Rešnjega telesa (Corpus Domini)''' so grobnice rodbine Este, med katerimi so Alfonso I., Alfonso II., Ercole I., Ercole II., [[Lucrezia Borgia|Lukrecija Borgia]], Eleanora Aragonska in drugi.

'''Ferrarska [[sinagoga]]''' in '''Judovski muzej''' sta v srednjeveškem središču blizu stolnice in gradu Estense. Ta ulica je bila del judovske četrti, v kateri so bili [[Judje]] ločeni od preostalega prebivalstva v Ferrari od leta 1627 do 1859.

Druge zgradbe so:
* '''[[Stolnica svetega Jurija, Ferrara|Stolnica svetega Jurija]]
cerkve:
* svete Marije na plitvini 
* svetega Luke
* svetega Benedikta
* svetega Karla
* svetega Krištofa
* svetega Domenika
* svetega Frančiška
* svetega Pavla
* svetega Romana
* Certosa (pokopališče)
* svetega Antona v opatiji Polesin

== Kultura ==
=== Literatura ===
Renesančni literati in [[pesnik]]i [[Torquato Tasso]] (''Osvobojeni Jeruzalem''), [[Ludovico Ariosto]] (avtor romantične epske pesmi ''Besneči Roland'') in [[Matteo Maria Boiardo]] (avtor obsežne pesnitve o viteštvu in romancah ''Orlando Innamorato'') so živeli in delali na dvoru v Ferrari v 15. in 16. stoletju.

''Ferrarska biblija'' je bila objavljena leta 1553 v ladinski (judovsko-španski) različici [[Tanak]]a, ki so jo uporabljali [[Sefardski Judje]]. Plačala in izdelala sta jo Yom-Tob ben Ben Levi Athias (španski Marrano ''Jerónimo de Vargas'' kot tipograf) in Abraham ben Salomon Usque (portugalski Jud ''Duarte Pinhel'', kot prevajalec) in je bila posvečena Ercoleju II. Esteju. V 20. stoletju je bila Ferrara dom in delovno mesto pisatelja [[Giorgio Bassani |Giorgia Bassanija]], znanega po romanih, ki so bili pogosto prirejeni za film (''Vrt Finzi-Continijevih'', ''Dolga noč leta 1943''). V zgodovinski fikciji je britanska avtorica [[Sarah Dunant]] leta 2009 v samostanu v Ferrari pripravila roman ''Sacred Hearts''.

=== Slikarstvo ===
V renesansi je bila rodbina Este znana po svojem podpiranju umetnosti, gostila je veliko umetnikov, še posebej [[slikar]]jev, ki so oblikovali tako imenovano ferrarsko šolo. Na seznamu slikarjev in umetnikov so  [[Andrea Mantegna]], [[Vicino da Ferrara]], [[Giovanni Bellini]], [[Leon Battista Alberti]], [[Pisanello]], [[Piero della Francesca]], [[Battista Dossi]], [[Dosso Dossi]], [[Cosimo Tura]], [[Francesco del Cossa]] in [[Tizian]]. V 19. in 20. stoletju je Ferrara gostila in navdihnila številne pomembne slikarje, ki so se zaljubili v njeno skrivnostno vzdušje: med njimi Giovanni Boldini, Filippo de Pisis in Giorgio de Chirico.

=== Religija ===
V Ferrari se je rodil [[Girolamo Savonarola]], slavni srednjeveški [[Dominikanci|dominikanski]] [[duhovnik]] in voditelj [[Firence|Firenc]] od leta 1494 do usmrtitve leta 1498. Bil je znan po zažiganju knjig, uničenju zanj nemoralne umetnosti in sovražnosti do renesanse. Ognjevito je pridigal proti moralni pokvarjenosti večine duhovščin. Njegov glavni nasprotnik je bil [[papež Aleksander VI.]] (Rodrigo Borgia).

=== Glasba ===
Ferrarski glasbenik [[Girolamo Frescobaldi]] je bil eden najpomembnejših [[skladatelj]]ev glasbe za [[Glasbila s tipkami |klavirature]] v poznih renesančnih in zgodnjih baročnih obdobjih. Njegova mojstrovina ''Fiori musicali'' je zbirka liturgične [[orgle|orgelske]] glasbe, ki je bila prvič objavljena leta 1635. Postala je njegovo najbolj znano delo in so jo mnogi skladatelji, med njimi tudi [[Johann Sebastian Bach]], študirali še več stoletij po njegovi smrti. &lt;ref&gt;Paul Badura-Skoda. &quot;Interpreting Bach at the Keyboard&quot;, p. 259. Translated by Alfred Clayton. Oxford University Press, 1995, 592 p. ISBN 0-19-816576-5.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor-last=Butt |editor-first=John |title=The Cambridge Companion to Bach |publisher=Cambridge University Press |series=Cambridge Companions to Music}}, p. 139., 1997, 342 p. ISBN 0-521-58780-8&lt;/ref&gt; [[Maurizio Moro]] (15–16??) je bil domnevno rojen v Ferrari, italijanski pesnik iz 16. stoletja, najbolj znan po [[madrigal]]ih.

=== Film ===
Ferrara je rojstno mesto, v katerem je preživel tudi otroštvo, znanega italijanskega režiserja [[Michelangelo Antonioni|Michelangela Antonionija]]. V mestu so posneli znan film ''Vrt Finzi-Continijevih'' [[Vittorio De Sica |Vittoria De Sice]] (1970), ki govori o preobrazbi bogate judovske družine med diktaturo [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v drugi svetovni vojni. Poleg tega sta bila v Ferrari posneta filma Wima Wendersa in Michelangela Antonionija ''Onkraj oblakov'' (1995) ter  Ermanna Olmija ''Trgovina z orožjem'' (2001), film o zadnjih dneh [[Giovanni dalle Bande Nere|Giovannija dalle Bande Nere]].

=== Festivali ===
[[File:Ferrara 01.jpg|thumb|1,500 × 1,000 |Sprehajališče Ercoleja Esteja (Corso Ercole I d'Este), ulica v renesančnem mestnem središču Ferrare]]
[[Palij]] svetega Jurija je značilen srednjeveški festival vsako zadnjo nedeljo v maju. Festival pouličnih glasbenikov je neuradna parada najboljših uličnih glasbenikov na svetu. Po tradiciji in razsežnosti je to najpomembnejši festival na svetu te vrste. Poleg tega Ferrara postaja italijanska prestolnica [[Toplozračni balon |toplozračnih balonov]], zahvaljujoč desetdnevnemu balonarskemu festivalu, največjemu praznovanju balonov v Italiji in enemu največjih v Evropi.

=== Kulinarika ===
Za kuharsko tradicijo mesta so značilne številne jedi, ki izvirajo že iz srednjega veka in razkrivajo vpliv pomembne judovske skupnosti. Najpomembnejši je ''cappellacci di zucca'', nekakšni ravioli, napolnjeni z muškatno bučo, parmezanom ([[Parmigiano-Reggiano]]) in z  okusom [[Muškatovec |muškatnega oreščka]]. Postrežejo jih z omako iz masla in [[Žajbelj |žajblja]]. Tradicionalna božična glavna jed so ''cappelletti'', majhni ravioli, napolnjeni z mesom v piščančji juhi ali z belo [[smetana|smetanovo]] omako, po možnosti s [[tartuf]]i. Posebna predjed je ''pasticcio di maccheroni'', testenica z makaroni v omaki bešamel, obloženi z [[Jesenski goban |jurčki]], in ragu na bolonjski način. Za božič je predjed ''salama da sugo'', eno leto stara salama iz svinjskega mesa, značilnega za okolico Ferrare, začimb in rdečega vina. Morski sadeži so pomemben del mestne tradicije zaradi bližine morja, še posebno cenjena je zalivska ali zamrznjena [[jegulja]] iz delte reke Pad. V ferrarski kuhinji je tudi salama košer, narejena iz gosjega mesa v koži gosjega vratu. Tradicionalni božični sladici sta čokoladna pita, ''pampepato'', in ''zuppa inglese''. Aluvialna ravnina, ki jo je ustvarila reka Pad, ni idealna za vino; pomembna izjema je vino z geografskim poreklom bosco eliceo, izdelano iz grozdja, gojenega na peščeni obali. Tipičen kruh, imenovan ''coppia ferrarese'', je dobil oznako PGS (zaščiteno geografsko poreklo – ''Protected Geographical Status'')

== Mednarodne povezave ==
Ferrara je pobratena z mesti:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|- valign=&quot;top&quot;
|
*{{flagicon|LAT}} Daugavpils, [[Latvija]]
*{{flagicon|GER}} Gießen, [[Hessen]], Nemčija&lt;ref name=&quot;Giessen twinnings&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.giessen.de/Rathaus_und_Service/Stadtinformationen/St%C3%A4dtepartnerschaften/|title=Gießen: Städtepartnerschaften|trans-title=Giessen: Twin towns|publisher=Stadt Gießen|accessdate=2013-08-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130413071750/http://giessen.de/Rathaus_und_Service/Stadtinformationen/St%C3%A4dtepartnerschaften/|archivedate =2013-04-13|language=de}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|USA}} Highland Park, [[Illinois]], ZDA
*{{flagicon|GER}} Kaufbeuren, [[Bavarska]], Nemčija
*{{flagicon|SVN}} [[Koper]], [[Slovenija]]&lt;ref name=&quot;Ferrara.comune.fe.it&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://ferrara.comune.fe.it/ |title=Comune di Ferrara – Portale Telematico Estense |publisher=Ferrara.comune.fe.it |accessdate=27 March 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110612103224/http://ferrara.comune.fe.it/ |archive-date=2011-06-12 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
||
*{{flagicon|RUS}} [[Krasnodar]], Krasnodar Krai, [[Rusija]]
*{{flagicon|ESP}} Lleida, [[Katalonija]], Španija
*{{flagicon|CRO}} [[Makarska]], Hrvaška
*{{flagicon|CRO}} [[Opatija]], Hrvaška
*{{flagicon|FRA}} [[Saint-Étienne]], [[Loire (departma)|Loire]], [[Auvergne-Rhône-Alpes]], Francija
||
*{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 1964&lt;ref name=&quot;Twin 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=147|title=Fraternity cities on Sarajevo Official Web Site|publisher=[[copyright|©]] City of Sarajevo 2001-2008|accessdate=2008-11-09|archive-date=2008-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20081201150030/http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=147|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|Wales}} Swansea, [[Wales]], [[Združeno kraljestvo]]
*{{flagicon|HUN}} [[Sombotel]], Madžarska
*{{flagicon|EST}} Tartu, [[Estonija]]&lt;ref name=&quot;Tartu&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://tartu.ee/?lang_id=2&amp;menu_id=13&amp;page_id=503|title=Friendship and co-operation agreement between the towns of Tartu and Ferrara|publisher=[[copyright|©]] City of Tartu 2002-2009|accessdate=2009-01-04|archive-date=2007-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20070624073648/http://www.tartu.ee/?lang_id=2&amp;menu_id=13&amp;page_id=503|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|SVK}} [[Žilina]], Slovaška&lt;ref name=&quot;Žilina&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.zilina.sk/mesto-zilina-o-meste-partnerske-mesta|title=''Žilina - oficiálne stránky mesta: Partnerské mestá Žiliny [Žilina: Official Partner Cities]''|publisher=[[copyright|©]] 2008 MaM Multimedia, s.r.o..|accessdate=2008-12-11|archive-date=2017-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20170924155802/http://www.zilina.sk/mesto-zilina-o-meste-partnerske-mesta|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{Zbirka|Ferrara}}
{{wikivoyage|Ferrara}}
*[http://www.ferrarainfo.com/ Official Tourism Office Site - in six languages]
*{{Official website|http://www.comune.fe.it/}}
*[http://www.ferraraok.it/ Search engine and index of websites related to Ferrara] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050206204915/http://www.ferraraok.it/ |date=2005-02-06 }}
*[http://www.teatrocomunaleferrara.it/ The Comunale Theatre]
*[http://www.ferrarafestival.it/  Ferrara Balloons Festival - the biggest Hot Air Balloons Fiesta in Italy]
*[http://ferrarasottolestelle.it/ Ferrara Under the Stars - The most important Italian summer music festival]
*[http://www.ferrarabuskers.com/  Ferrara Buskers' Festival]
*[http://www.palazzodiamanti.it/ Palazzo dei Diamanti - Ferrara National Museum of Art]
*[http://www.unife.it/ The University of Ferrara]
*[http://www.estense.com/ Local Newspaper]


{{Province of Ferrara}}
{{Svetovna dediščina v Italiji}}

[[Kategorija:Ferrara| ]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]]
[[Kategorija:Papeška država]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>cfmmt49no1qo3bo2x5mjimbh91jkuj9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dominik Hašek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>167847</id>
    <revision>
      <id>6757952</id>
      <parentid>6734818</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:48:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 7 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757952</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="63089" sha1="gs3hxja3yq74fmu6fyzu19alpkcrbt3" xml:space="preserve">{{Infopolje Hokejist
| image = &lt;!--WD--&gt;
| position = [[Vratar (hokej na ledu)|Vratar]]
| nickname = »Dominator«
| catches = Leva
| height = 180
| weight = 75
| played_for = [[Chicago Blackhawks]] &lt;br/&gt; [[Buffalo Sabres]] &lt;br/&gt; [[Ottawa Senators]] &lt;br/&gt; [[Detroit Red Wings]] &lt;br/&gt; [[HC Pardubice]] &lt;br/&gt; [[Dukla Jihlava]] &lt;br/&gt; [[HK Spartak Moskva|Spartak Moskva]]
| nationality = CZE
| birth_date = &lt;!--WD--&gt;
| birth_place = &lt;!--WD--&gt;
| career_start = 1981
| career_end = 2011
| draft = 199. skupaj
| draft_year = 1983
| draft_team = [[Chicago Blackhawks]]
| reprezentanca = TCH
| SPmedalje = [[Slika:Silver medal icon.svg|15px|link=Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1983]] [[Slika:Bronze medal icon.svg|15px|link=Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1987]] [[Slika:Bronze medal icon.svg|15px|link=Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1989]] [[Slika:Bronze medal icon.svg|15px|link=Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1990]]
| OI = 1
| SP = 5
| reprezentanca2 = CZE
| OImedalje2 = [[Slika:Gold medal.svg|15px|link=Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1998]] [[Slika:Bronze medal.svg|15px|link=Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2006]]
| OI2 = 3
| czehalloffame = 2004
| halloffame = 2014
| iihfhalloffame = 2015
}}
'''Dominik Hašek''' [{{IPA|ˈdomɪnɪk ˈɦaʃɛk}}], [[Čehi|češki]] [[hokejist]], * [[29. januar]] [[1965]], [[Pardubice]], [[Češkoslovaška]].

Hašek je v svoji šestnajstletni karieri v ligi [[NHL]] branil za klube [[Chicago Blackhawks]], [[Buffalo Sabres]], [[Detroit Red Wings]] in [[Ottawa Senators]]. V letih pri Buffalu se je uveljavil kot najboljši [[vratar (hokej na ledu)|vratar]] lige in si prislužil nadimek ''Dominator''. Njegove dobre igre so pripomogle k uveljavitvi [[Evropa|evropskih]] vratarjev v ligi NHL, kjer so pred tem močno prevladovali [[Severna Amerika|severnoameriški]].&lt;ref name = &quot;return&quot;&gt;{{Navedi novice| last = Samuelson| first = Karl| url = http://findarticles.com/p/articles/mi_m0FCM/is_1_32/ai_107896442| title = The return of the dominator: after taking a year off to charge his batteries, Dominik Hasek is back in goal for Detroit and ready to win another Stanly Cup| publisher = Hockey Digest| date = 2003-11-01| accessdate = 2007-01-09| archive-date = 2006-03-24| archive-url = https://web.archive.org/web/20060324183607/http://findarticles.com/p/articles/mi_m0FCM/is_1_32/ai_107896442| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Je eden najuspešnejših vratarjev lige NHL v devetdesetih letih in prvih letih 21. stoletja. Med sezonama 1992/93 in 2000/01 je osvojil šest nagrad [[Vezina Trophy]] za najboljšega vratarja lige, leta 1998 pa je postal prvi vratar, ki je dvakrat osvojil nagrado [[Hart Memorial Trophy|Hart Trophy]] za najkoristnejšega hokejista lige.&lt;ref name=&quot;azhockey&quot;&gt;{{Navedi splet| url = http://www.azhockey.com/Ha.htm| title = A to Z Encyclopedia of Ice Hockey| publisher = The Ice Hockey Annual| accessdate = 2007-01-09| language = en| archive-date = 2007-02-02| archive-url = https://web.archive.org/web/20070202064424/http://www.azhockey.com/Ha.htm| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; Na [[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1998|Olimpijskem turnirju leta 1998]] v [[Nagano|Naganu]] je popeljal [[Češka hokejska reprezentanca|češko reprezentanco]] do prvega in za zdaj edinega naslova olimpijskega zmagovalca. Zaradi tega je postal Hašek zelo popularen tudi v svoji domovini,&lt;ref name=&quot;Popularity&quot;&gt;{{Navedi novice  | title = Q&amp;A: Czech hockey goalie Dominik Hasek  | publisher = [[Canadian Broadcasting Corporation]]  | date = 2006-02-03  | url = http://www.cbc.ca/olympics/stories/indepth.shtml?%2Fstory%2Folympics%2Fnational%2F2006%2F02%2F01%2FSports%2Fhasek-qa060201.html  | archiveurl = https://web.archive.org/web/20060514122115/http://www.cbc.ca/olympics/stories/indepth.shtml?%2Fstory%2Folympics%2Fnational%2F2006%2F02%2F01%2FSports%2Fhasek-qa060201.html  | archivedate = 2006-05-14  | accessdate = 2006-08-07  | language = en  | url-status = live  }}&lt;/ref&gt; legendarni hokejist [[Wayne Gretzky]] pa ga je po olimpijadi označil kot ''najboljšega igralca hokeja''.&lt;ref name=&quot;passion&quot;&gt;{{Navedi novice| last = Wigge| first = Larry| title = Passionate or passionless? It's a harbinger of spring - whether certain key players are playing with the passion and intensity needed for success in the Stanley Cup playoffs - NHL Insider - Column| url = http://findarticles.com/p/articles/mi_m1208/is_n12_v222/ai_20425448| date = 1998-03-23| publisher = [[The Sporting News]]| accessdate = 2007-04-04| language = en| archive-date = 2008-06-10| archive-url = https://web.archive.org/web/20080610040628/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1208/is_n12_v222/ai_20425448| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; V dresu Red Wingsov je v sezoni 2001/02 postal prvi evropski vratar, ki je osvojil [[Stanleyjev pokal]] kot prvi vratar svojega kluba.&lt;ref&gt;{{Navedi splet| title = Lidstrom becomes first European to win Conn Smythe Trophy| url = http://www.iihf.com/news/iihfpr3402.htm| archiveurl = https://web.archive.org/web/20070930011136/http://www.iihf.com/news/iihfpr3402.htm| archivedate = 2007-09-30| publisher = IIHF| date = 2002-06-14| accessdate = 2007-04-26| language = en| url-status = live}}&lt;/ref&gt; Drži rekord za najvišji odstotek ubranjenih strelov v karieri (92,23)&lt;ref&gt;{{Navedi splet | url = http://www.hockey-reference.com/leaders/save_pct_career.html | title = all time saving percentage Career Leaders | language = en | accessdate = 2011-03-08 | archive-date = 2011-08-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110811022457/http://www.hockey-reference.com/leaders/save_pct_career.html | url-status = dead }}&lt;/ref&gt; in najvišji odstotek ubranjenih strelov v eni sezoni.&lt;ref&gt;{{Navedi splet | url = http://www.hockey-reference.com/leaders/save_pct_season.html | title = all time saving percentage Season Leaders | language = en | accessdate = 2011-03-08 | archive-date = 2009-01-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090106125111/http://www.hockey-reference.com/leaders/save_pct_season.html | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;

Haškov velja za vratarja z neobičajnim slogom branjenja, ki je bil poimenovan ''opletač''.&lt;ref name=&quot;MainBio&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://hockeygoalies.org/bio/hasek.html|title=Dominik Hasek (1990–present)|publisher=hockeygoalies.org|accessdate=2007-04-24|year=2007| language=en}}&lt;/ref&gt; Znan je tudi po zmožnosti dobre koncentracije, hitrosti nog, gibljivosti in nenavadnih obrambah, kot je pokrivanje paka z odbijalko, namesto z lovilko.&lt;ref name=&quot;MainBio&quot;/&gt; V času upokojitve v ligi NHL je bil najstarejši vratar lige s 43-imi leti in drugi najstarejši hokejist lige, za tri leta starejšim soigralcem [[Chris Chelios|Chrisom Cheliosom]]. Svojo upokojitev je napovedal 9. junija 2008,&lt;ref&gt;{{Navedi novice | url = http://www.cbc.ca/sports/hockey/story/2008/06/09/hasek-red-wings.html | title = Dominik Hasek announces retirement | date = 2008-06-09 | accessdate = 2008-11-21 | publisher = CBC Sports| language=en}}&lt;/ref&gt; toda 21. aprila 2009 je napovedal vrnitev v klub iz domačega kraja, [[HC Pardubice]] v [[Češka hokejska liga|češki ligi]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.tsn.ca/nhl/story/?id=275860 |title=44-year-old Hasek unretiring to play for Czech club |publisher=[[The Sports Network]] |accessdate=2009-04-23 |date=2009-04-21 |author=The Canadian Press| language=en}}&lt;/ref&gt; Junija 2010 je prestopil v [[HK Spartak Moskva|Spartak Moskvo]], ki je igral v ligi [[Kontinentalna hokejska liga|KHL]].&lt;ref name=&quot;spartak&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://nhl.fanhouse.com/2010/06/07/dominik-hasek-signs-one-year-deal-with-khls-spartak-moskow/ |title=Dominik Hasek Signs One-Year Deal With KHL's Spartak Moskow |publisher=[[Fanhouse]] |accessdate=2010-06-13 |date=2010-06-07 |author=Hal Spivack |language=en |archive-date=2010-06-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100609082403/http://nhl.fanhouse.com/2010/06/07/dominik-hasek-signs-one-year-deal-with-khls-spartak-moskow/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Klubska kariera ==
=== Začetki ===
Hašek je začel igral hokej v starosti šestih let v domačem kraju [[Pardubice|Pardubice]]. Kot je kasneje sam razložil:
{{cquote|Potekala je preizkušnja za petletne dečke in oče me je pripeljal tja. Nisem imel pravih drsalk. Imel sem tista rezila, ki so se namestila na spodnjo stran čevljev, toda bil sem visok, in devetletni dečki niso imeli vratarja, zato so me postavili v gol in takrat sem se zaljubil v hokejsko igro.&lt;ref name=&quot;flex&quot;&gt;{{Navedi novice| last = Wigge| first = Larry| title = The dominator - goalie Dominik Hasek| url = http://www.findarticles.com/p/articles/mi_m1208/is_n45_v219/ai_17519444| publisher = The Sporting News| date = 1995-11-06| accessdate = 2006-01-22| language = en| archive-date = 2009-05-16| archive-url = https://web.archive.org/web/20090516005438/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1208/is_n45_v219/ai_17519444/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;}}

=== Pardubice in Jihlava ===
Leta 1980 je šestnajstletni Hašek debitiral v prvi [[Češkoslovaška hokejska liga|češkoslovaški ligi]], kot najmlajši igralec v zgodovini lige, za [[HC Pardubice]], s katerim je osvojil naslova državnega prvaka v sezonah 1987/88 in 1988/89. Sezono za tem je prestopil v češkoslovaški vojaški klub [[Dukla Jihlava]]. Leta 1983 je bil kot 199. izbran na [[NHL nabor]]u s strani kluba [[Chicago Blackhawks]], v desetem krogu in kot sedemnajsti vratar. V tistem času so bili klubi lige [[NHL]] pazljivi pri igralcih z druge strani [[Železna zavesa|železne zavese]], ki niso želeli prestopiti v ligo NHL ali pa jim je to preprečila država. Hašek je šele po sedmih mesecih izvedel, da je bil izbran na naboru.&lt;ref name=&quot;draft&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.legendsofhockey.net:8080/LegendsOfHockey/jsp/SearchPlayer.jsp?player=18282|title=Dominik Hasek|publisher=legendsofhockey.net|accessdate=2006-08-05| language=en}}&lt;/ref&gt;

Do leta 1990 je Hašek igral za kluba HC Pardubice in Dukla Jihlava. V letih 1987, 1989 in 1990 je bil izbran za najboljšega hokejista češkoslovaške lige, med letoma 1986 in 1990 pa še za najboljšega vratarja lige.&lt;ref name=&quot;TSNprofile&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://tsn.ca/nhl/teams/players/bio/?id=126&amp;hubname=nhl-red_wings|title=TSN.ca player profile|publisher=[[The Sports Network]]|accessdate=2007-05-14|language=en|archive-date=2012-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20120130150436/http://tsn.ca/nhl/teams/players/bio/?id=126|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Z [[Žametna revolucija|žametno relovucijo]] so se meje države odprle in Hašek se je preselil v [[ZDA]] s ciljem igranja v ligi NHL.&lt;ref name=&quot;draft&quot;/&gt; Začel je pri klubu [[Indianapolis Ice]] v ligi [[IHL]], kjer je igral dve nepolni sezoni, v sezoni 1990/91, šest let po svojem naboru, je podpisal za Chicago Blackhawkse.

=== Chicago Blackhawks ===
V Chicagu je bil Hašek drugi vratar ob [[Ed Belfour|Edu Belfourju]] in je odigral le petindvajset tekem v dveh sezonah pri klubu, istočasno je igral še za klub [[Indianapolis Ice]] v nižji ligi [[IHL]]. 6. novembra 1990 je s številko 34 debitiral v ligi NHL proti [[Hartford Whalers]]om, tekma pa se je končana neodločeno z 1:1.&lt;ref name=&quot;detroit page&quot;&gt;{{Navedi splet| title = Dominik Hasek player profile| url = http://www.detroitredwings.com/wings/bio.jsp?id=4535| archiveurl = https://web.archive.org/web/20070516073753/http://www.detroitredwings.com/wings/bio.jsp?id=4535| archivedate = 2007-05-16| publisher = detroitredwings.com| accessdate = 2007-05-15| language = en| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; Svojo prvo zmago je dosegel 8. marca 1991 z rezultatom 5:3 proti [[Buffalo Sabres]]om, prvi [[Shutout#Hokej na ledu|shutout]] pa mu je uspel 9. januarja 1992, ko so Blackhawksi premagali [[Toronto Maple Leafs]]e z 2:0.&lt;ref name=&quot;detroit page&quot;/&gt; Pri Blackhawksih je bil trener vratarjev [[Vladislav Tretjak]], ki je bil istega leta izbran na [[NHL nabor]]u kot Hašek, toda ni mogel zaigrati v ligi NHL zaradi političnih razmer. Najbolj je Hašek opozoril nase v četrti tekmi za [[Stanleyjev pokal]] leta 1994, ko je v golu sredi tekme zamenjal Belfourja. 

=== Buffalo Sabres ===
==== 1992 – 1998 ====
[[Slika:Hhof vezina.jpg|thumb|[[Vezina Trophy]] za najboljšega vratarja v [[NHL]], ki jo je Hašek osvojil šestkrat, prvič v sezoni 1993/94]]
Po porazu v finalu za Stanleyjev pokal proti [[Pittsburgh Penguins]]om z [[Mario Lemieux|Mariom Lemieuxom]] je Buffalo za Haška zamenjal vratarja [[Stephane Beauregard|Stephana Beauregarda]] in izbor na naboru, ki je Blackhawksom kasneje prinesel [[Éric Dazé|Érica Dazá]]. V Buffalu, kjer je nosil številko 39, je bil v začetku drugi vratar, prva vratarja sta bila [[Tom Draper]] in kasneje [[Grant Fuhr]], toda po poškodbi Fuhra v srednjem delu sezone je postal prvi vratar. V sezoni 1993/94 je osvojil svojo prvo nagrado [[Vezina Trophy]] za najboljšega vratarja lige, v izboru za nagrado [[Hart Trophy]] za najkoristnejšega hokejista lige je bil drugi, nagrado [[William M. Jennings Trophy]] pa si je razdelil s Fuhrom. V sezoni je odigral 58 tekem s povprečjem prejetih golov na tekmo 1,95, sedmimi shutouti in odstotkom ubranjenih strelov 93,0. V naslednji sezoni 1994/95 je ponovno osvojil nagrado [[Vezina Trophy]] in bil drugi v izboru za nagrado [[Hart Trophy]]. 

Hašek je tudi v sezoni 1996/97 nadaljeval z uspešnimi igrami, ki pa jih je zasenčil spor s trenerjem [[Ted Nolan|Tedom Nolanom]], ki je v klubsko garderobo prinesel napeto ozračje.&lt;ref name=&quot;rattling&quot;&gt;{{Navedi novice| last = Wigge| first = Larry| title = Sabres are rattling over Hasek's Nolan comments - Buffalo goalie Dominik Hasek, former coach Ted Nolan - NHL Report - Column| url = http://findarticles.com/p/articles/mi_m1208/is_n37_v221/ai_19757655| publisher = The Sporting News| date = 1997-09-15| accessdate = 2007-04-04| language = en| archive-date = 2005-09-11| archive-url = https://web.archive.org/web/20050911102444/http://www.findarticles.com/p/articles/mi_m1208/is_n37_v221/ai_19757655| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; V tretji tekmi prvega kroga končnice proti [[Ottawa Senators]]om je Hašek v drugi tretjini zaradi manjše poškodbe zapustil ledeno ploskev, zamenjal ga je drugi vratar [[Steve Shields (hokejisti)|Steve Shields]].&lt;ref name=&quot;KneeInjury&quot;&gt;{{Navedi novice| url = http://www.usatoday.com/sports/scores97/97111/97111374.htm| title = Sabres vs. Senators - April 21, 1997| publisher = USA Today| date = 1997-04-21| accessdate = 2007-05-21| language=en}}&lt;/ref&gt; Utrpel je lažji nateg ligamentov v desnem kolenu, klubski zdravnik pa je zatrdil, da bo pripravljen za branjenje v nekaj dneh. Toda nekateri mediji in tudi soigralci so špekulirali, da je Hašek izkoristil manjšo poškodbo zaradi spora s trenerjem.&lt;ref name=&quot;rattling&quot;/&gt; Med drugimi je kolumnist ''[[Buffalo News]]'' [[Jim Kelley]] napisal kolumno, ki opisuje podrobnosti Haškove poškodbe in njegovega konflikta z Nolanom, ter se sprašuje o njegovi mentalni trdnosti kot vratarja.&lt;ref name=&quot;kelley&quot;&gt;{{Navedi novice| last = Don| first = Brennan| title = Dominator feels the love| url = http://slam.canoe.ca/Slam/Columnists/Brennan/2006/02/05/1427127-sun.html| publisher = Slam! Sports| year = 2006| accessdate = 2007-04-04| language = en}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Ko je Kelley želel intervjujati Haška po porazu v peti tekmi serije, je Hašek noviranja napadel&lt;ref name=&quot;kelley&quot;/&gt; ter zaradi incidenta prejel prepoved nastopa na treh tekmah in 10.000 $ kazni. S Shieldsom v golu so Sabresi uspeli preobrniti rezultat in zmagati v seriji po sedmih tekmah. Hašek tudi v naslednjem krogu končnice proti [[Philadelphia Flyers]]om ni igral zaradi poškodbe kolena in Sabresi so izgubili serijo v petih tekmah.

Generalni direktor kluba, [[John Muckler]], ki je bil izbran za klubskega direktorja leta, je bil odpuščen zaradi stalnih sporov z Nolanom. Hašek, ki je bil na Mucklerjevi strani, je v intervjuju leta 1997 povedal, da bi bilo bolje, če Nolan ne bi bil ponovno izbran za trenerja.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| last = Smith| first = Jim| title = Buffalo in love with 'Dominator'| url = http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4196/is_19980524/ai_n10427406| publisher = [[The Milwaukee Journal Sentinel]]| date = 1998-05-24| accessdate = 2007-04-04| archive-date = 2013-06-11| archive-url = https://web.archive.org/web/20130611203103/http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4196/is_19980524/ai_n10427406| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; Kljub nagradi [[Jack Adams Award]] za najboljšega trenerja leta in popularnosti med navijači kluba, je novi generalni direktor [[Darcy Regier]] Nolanu ponudili le enoletno podaljšanje pogodbe. Nolan je zavrnil podaljšanje le za eno leto in zapustil klub. To je med klubskimi navijači povzročilo razočaranje in jezo, za Nolanov odhod pa so krivili tudi Haška.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| last = Crouse| first = Karen| title = Solving Hasek not an easy task| url = http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4196/is_19980110/ai_n10388519| publisher = The Milwaukee Journal Sentinel| date = 1998-01-10| accessdate = 2007-04-04}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=December 2009| language=en}}&lt;/ref&gt; Prvih šest tednov v novi sezoni so navijači Buffala tako žvižgali Hašku, da so morali v dvorani vrteti posnet aplavz.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| last = Gleason| first = Bucky| title = Hasek awakens from dream run| url = http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4196/is_19980308/ai_n10410586| publisher = The Milwaukee Journal Sentinel| date = 1998-03-08| accessdate = 2007-04-04| archive-date = 2013-06-11| archive-url = https://web.archive.org/web/20130611203200/http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4196/is_19980308/ai_n10410586| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; V nadaljevanju sezone pa si je Hašek z dobrimi igrami pridobil nakljonjenost navijačev. Ponovno je osvojil nagrado Vezina Trophy, ob tem pa še [[Lester B. Pearson Award]] in [[Hart Trophy]]. S tem je postal eden peščice vratarjev z nagrado na najkoristnejšega hokejista lige, pred njim so jo osvojili le [[Al Rollins]], [[José Théodore]], [[Jacques Plante]], [[Chuck Rayner]] in [[Roy Worters]].

V sezoni 1997/98 je Hašek odigral 72 tekem, največ v dotedanji karieri, in s trinajstimi shutouti postavil klubski rekord. Šest od teh je dosegel decembra in s tem izenačil rekord lige NHL za največ shutoutov v enem mesecu.&lt;ref name=&quot;HockeydCentral&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.hockeydraftcentral.com/1983/83199.html|title=Dominik Hasek Bio at HockeyDraftCentral|publisher=hockeydraftcentral.com|accessdate=2007-04-24|year=2007| language=en}}&lt;/ref&gt; Ponovno je osvojil nagrade Lester B. Pearson Award, Hart Trophy in Vezina Trophy, s čimer je postal pri vratar v zgodovini lige z dvema nagradama Hart Trophy. 10.000 $ od nagrade za osvojitev nagrade Pearson Award za leto 1998 je podaril društvu ''Variety Club of Buffalo''.&lt;ref name=&quot;HockeydCentral&quot;/&gt; Po koncu sezone je podpisal novo pogodbo v višini 26 milijonov $, kar je bil tedaj najvišji znesek za vratarja v ligi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PREVIOUS NEWS UPDATES from the Goaltender Home Page|url=http://www.hockeygoalies.org/news/oldnews.html|work=The Goaltender Home Page|language=en|accessdate=2011-03-08|archive-date=2012-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20120208044350/http://www.hockeygoalies.org/news/oldnews.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==== 1998 – 1999 ====
V sezoni 1998/99 je Hašek dosegel najboljšo statistiko v karieri, povprečje 1,87 prejetega gola na tekmo in odstotek ubranjenih strelov 83,7, s čimer je tretjič zapored osvojil nagrado Vezina Trophy, uvrstil se je tudi v končni izbor za nagradi Hart Trophy in Pearson Award. Kljub ne najboljšem rednem delu sezone za Buffalo in sedmem mestu v [[Vzhodna konferenca (NHL)|vzhodni konferenci]], so v končnici izločili klube Ottawa Senators, [[Boston Bruins]] in [[Toronto Maple Leafs]] za uvrstitev v finale za Stanleyjev pokal. V finalni seriji so [[Dallas Stars]]i osvojili Stanleyjev pokal s 4:2 v zmagah, odločilna šesta tekma pa je bila ena najdaljših v zgodovini tekem finala za Stanleyjev pokal. Hašek in [[Ed Belfour]] sta zbrala po 50 oziroma 53 obramb, v tretjem podaljšku pa je serijo odločil [[Brett Hull]] s spornim golom, ki ga je dosegel z nogo v vratarjevem prostoru.&lt;ref name=&quot;HullGoal&quot;&gt;{{Navedi novice | url = http://www.usatoday.com/sports/scores99/99170/99170437.htm | title = Stars vs. Sabres, June 19, 1999 | publisher = USA Today | date = 1999-06-19 | accessdate = 2007-05-21| language=en}}&lt;/ref&gt; Gola sodniki niso preverili takoj, zato so opazili nogo Hulla v vratarjevem prostoru šele več minut za tem. Ob ponovnem pregledu situacije pa je gol vseeno obveljal in sprožil ogorčenje v klubu Buffala. Hašek je komentiral: »Morda je bil [video sodnik] na stranišču. Morda je spal. Ali pa ne pozna tega pravila.«&lt;ref name = &quot;Hull goal&quot;&gt;{{Navedi novice| title = 37: Brett Hull's controversial Stanley Cup goal| url = http://www.tsn.ca/20/news_story/?ID=104962&amp;hubname=| archiveurl = https://web.archive.org/web/20070929125615/http://www.tsn.ca/20/news_story/?ID=104962&amp;hubname=| archivedate = 2007-09-29| publisher = The Sports Network| date = 2004-11-17| accessdate = 2007-01-22| language = en| url-status = live}}&lt;/ref&gt; 

Za prihodnjo sezono je bil glavni komisar lige [[Gary Bettman]] napovedal, da ponovni pregled posnetka ne bo več uporabljen za preverjanje, če je hokejist ob doseženem golu v vratarjevem prostoru, ampak bo to prosta presoja sodnikov. Po koncu sezone je Hašek razmišljal o upokojitvi zaradi težav s poškodbami in želje, da bi več časa preživel s svojo družino.&lt;ref name=&quot;wp retire&quot;&gt;{{Navedi novice| last = La Canfora| first = Jason| title = The Dominator Down to One Season and Out| url = http://www.washingtonpost.com/wp-srv/sports/nhl/longterm/1999/preview/articles/hasek1.htm| publisher = The Washington Post| date = 1999-10-01| accessdate = 2006-11-06| language=en}}&lt;/ref&gt; To je presenetilo njegove soigralce, predvsem [[Mike Peca|Mika Peco]] in [[Jason Woolley|Jasona Woolleya]].&lt;ref name=&quot;wp retire&quot;/&gt;

==== 1999 – 2001 ====
V sezoni 1999/00 se je Hašek dolgo boril z neugodno poškodbo dimelj,&lt;ref name=&quot;9900injury&quot;&gt;{{Navedi novice  | url = http://findarticles.com/p/articles/mi_m0FCM/is_3_29/ai_67492135  | title = The End of the Dominance? - Buffalo Sabres goalie Dominik Hasek  | publisher = Hockey Digest  | year = 2001  | accessdate = 2007-05-21  | last = O'Shei  | first = Tim  | archive-date = 2008-06-15  | archive-url = https://web.archive.org/web/20080615014450/http://findarticles.com/p/articles/mi_m0FCM/is_3_29/ai_67492135  | url-status = dead  }}&lt;/ref&gt; zaradi katere je moral izpustiti štirideset tekem rednega dela, sezono pa je prvič po dolgem času končal brez osvojenih nagrad. Čeprav je bila poškodba do začetka končnice sanirana, je Buffalo izpadel po petih tekmah serije v prvem krogu končnice proti [[Philadelphia Flyers]]om. 

V sezoni 2000/01, svoji zadnji sezoni v Buffalu, je Hašek osvojil v novejši dobi rekordno šesto nagrado Vezina Trophy, kot tudi svojo drugo nagrado [[William M. Jennings Trophy]]. Sabresi so ponovno v prvem krogu končnice igrali s Philadelphio z vratarjem [[Roman Čechmánek|Romanom Čechmánekom]], ki je bil za Haškom drugi vratar [[Češka hokejska reprezentanca|češke reprezentance]]. Buffalo je tokrat napredoval,&lt;ref name=&quot;01playoffs&quot;&gt;{{Navedi novice  | url = http://sportsillustrated.cnn.com/hockey/nhl/recaps/2001/04/21/buf_phi/  | title = NHL Hockey Scoreboard: Recap. Buffalo 8, Philadelphia 0  | publisher = CNN SI  | date = 2001-04-21  | accessdate = 2007-05-21  | language = en  | archive-date = 2011-06-29  | archive-url = https://web.archive.org/web/20110629081357/http://sportsillustrated.cnn.com/hockey/nhl/recaps/2001/04/21/buf_phi/  | url-status = dead  }}&lt;/ref&gt; v odločilni šesti tekmi serije je Hašek dosegel shutout. V drugem krogu so jih izločili [[Pittsburgh Penguins]]i, ki so v odločilni sedmi tekmi zmagali po podaljšku.

=== Detroit Red Wings in Ottawa Senators ===
Pred začetkom sezone 2001/02 je Buffalo prodal Haška [[Detroit Red Wings]]om s ciljem, da bi znižali klubski proračun in omogočili Hašeku nastopanje za konkurenčnejši klub.&lt;ref name = &quot;return&quot;/&gt; Zamenjali so ga za [[Vjačeslav Kozlov|Vjačeslava Kozlova]] in prvi izbor na naboru leta 2002. V prvi sezoni pri Detroitu je Hašek dosegel zanj rekordih 41 zmag in le 15 porazov,&lt;ref name=&quot;Stats&quot;&gt;{{Navedi splet| url = http://sports.espn.go.com/nhl/players/stats?playerId=348| title = #39 Dominik Hasek - Career Stats| publisher = ESPN| accessdate = 2007-05-21| language=en}}&lt;/ref&gt; klubu pa pomagal do nagrade [[President's Trophy]] za najboljši klub rednega dela. V končnici so Red Wingsi po vrsti izločili klube [[Vancouver Canucks]], [[St. Louis Blues]], [[Colorado Avalanche]] in v finalu za Stanleyjev pokal tudi [[Carolina Hurricanes]]. Med serijo konferenčnega finala proti Coloradu, je Hašek postal prvi vratar s podajo v podaljšku za zmagoviti gol, podal je [[kapetan (hokej na ledu)|kapetanu]] [[Steve Yzerman|Steve Yzerman]].&lt;ref name=&quot;OTassist&quot;&gt;{{Navedi novice| url = http://www.usatoday.com/sports/scores102/102142/20020522NHL—COLORADO—0.htm| title = Detroit vs. Colorado - May 22, 2002| publisher = USA Today| date = 2002-05-22| accessdate = 2007-05-21}} {{Dead link|date=September 2010|bot=RjwilmsiBot| language=en}}&lt;/ref&gt; Yzerman je podal [[Fredrik Olausson|Fredriku Olaussonu]], ki je zadel za zmago v tretji tekmi serije. Postavil je tudi rekord za največ shutoutov v končnici, šest, kar je leto kasneje izboljšal [[Martin Brodeur]] s sedmimi.

Poleti je Hašek uradno napovedal svojo upokojitev, da bi lahko preživel več časa s svojo družino in se posvetil svojim ostalim hobijem.&lt;ref name=&quot;comeback&quot;&gt;{{Navedi novice| title = Hasek contemplates NHL comeback| url = http://www.cbc.ca/sports/story/2003/06/24/hasek030623.html| publisher = [[CBC Sports]]| accessdate = 2007-01-24| date=2003-06-24| language=en}}&lt;/ref&gt; Toda po porazu Detroita v prvem krogu končnice proti klubu [[Anaheim Ducks|Mighty Ducks of Anaheim]] v sezoni 2002/03, je izrazil željo po vrnitvi. To je klub postavilo v težaven položaj, saj je imel vratar [[Curtis Joseph]] še dve leti do konca pogodbe vredne 24 milijinov $, brez klavzule za prodajo. Prav tako je bil Detroit pod pritiskom rivalov Colorado Avalancha, ki so iskali nadomestnega vratarja za upokojenega [[Patrick Roy|Patricka Roya]].&lt;ref name=&quot;comeback&quot;/&gt; Z [[Manny Legacé|Mannyjem Legacéjem]] v postavi, je imel Detroit tako tri potencialne prve vratarje. 

[[Slika:Dominator39.jpg|thumb|Hašek leta 2006 na golu [[Detroit Red Wings]]ov]]
V sezoni 2003/04 si je Hašek po štirinajstih obnovil poškodbo ponovno dimelj. 9. januarja sta se klub in Hašek strinjala, da poškodba zahteva počitek od dveh do štirih tednov. Privatno pa je generalnemu direktorju [[Ken Holland|Kenu Hollandu]] povedal, da ne bo sprejel plačila za čas poškodbe. 10. februarja je na presenečenje vodstva kluba napovedal, da v tekoči sezoni ne bo več branil.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| last = Allen| first = Kevin| title = Hasek's decision to sit out season ruffles Red Wings| url = http://www.usatoday.com/sports/hockey/nhl/wings/2004-02-10-hasek-out_x.htm| publisher = [[USA Today]]| date = 2004-02-10| accessdate = 2007-01-24| language=en}}&lt;/ref&gt; Kasneje je razkril, da ni sprejel 3 milijone $ od letne plače 6 milijonov $.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| last = Householder| first = Mike| title = Hasek refuses about $3 million of salary while out with injury| url = http://www.usatoday.com/sports/hockey/nhl/wings/2004-03-12-hasek-salary_x.htm| publisher = USA Today| date = 2004-03-12| accessdate = 2007-01-22| language=en}}&lt;/ref&gt; Aprila 2004 se je za okrevanje po prestani operaciji dimelj v [[Praga|Pragi]] vnil v domače mesto [[Pardubice]]. Po preteku pogodbe z Detroitom, je Hašek napovedal igranje za enega od klubov, ki se lahko poteguje za Stanleyjev pokal, posebej je kot možnost izpostavil [[Ottawa Senators]]e.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| last = Karl| first = Samuelson| title = A calculated gamble: the Senators' are banking on Dominik Hasek to help push them to the Stanley Cup Finals| url = http://findarticles.com/p/articles/mi_m0FCM/is_1_33/ai_n6355249| publisher = Hockey Digest| year = 2004| accessdate = 2007-04-22| archive-date = 2006-06-27| archive-url = https://web.archive.org/web/20060627195947/http://findarticles.com/p/articles/mi_m0FCM/is_1_33/ai_n6355249| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; 6. julija 2004, po prodaji [[Patrick Lalime|Patricka Lalima]] v St. Louis Blues, je Ottawa s Haškom podpisala enoletno pogodbo. 

Med lockoutom lige NHL v sezoni 2004 je Hašek nastopal z ekipo [[Primus Worldstars]], ki je podobno kot že v sezoni 1994/95 [[Wayne Gretzky]] in družba [[IMG (business)|IMG]], v turneji po evropskih mestih igrala v desetih mestih sedmih držav, v Latviji, Rusiji, Švici, na Slovaškem, Švedskem, Norveškem in Poljskem revialne tekme proti državnim reprezentancam ali klubom.&lt;ref name=&quot;Worldstars&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.imgworld.com/press_room/fullstory.sps?iType=13708&amp;iNewsid=126891&amp;iCategoryID=12543|title=IMG Announces Primus Worldstars Tour Brought to you by Reebok Hockey|accessdate=2007-08-17|publisher=IMGWorld.com|year=2004|work=Press Release|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927074043/http://www.imgworld.com/press_room/fullstory.sps?iType=13708&amp;iNewsid=126891&amp;iCategoryID=12543|archive-date=2007-09-27|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Hašek je za Ottawo branil vse bolje v sezoni 2005/06, ko je tudi dosegel svojo tristoto zmago kariere in drugi najboljši odstotek ubranjenih strelov v ligi. Na [[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2006|Olimpijskem turnirju leta 2006]] v [[Torino|Torinu]] si je poškodoval stegensko mišico že v deseti minuti prve tekme.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| title = Hasek sidelined by groin injury| url = http://www.tsn.ca/nhl/news_story/?ID=155130&amp;hubname=| archiveurl = https://web.archive.org/web/20070102185458/http://www.tsn.ca/nhl/news_story/?ID=155130&amp;hubname=| archivedate = 2007-01-02| publisher = The Sports Network| date = 2006-02-16| accessdate = 2007-01-24| language = en| url-status = live}}&lt;/ref&gt; Zaradi poškodbe je moral izpustiti preostanek rednega dela in končnico, čeprav so se pojavile govorice o vrnitvi za končnico. Povedal je, da bi igral za osnovno plačo 500.000 $ z dodatki, če bi lahko ponovno podpisal pogodbo.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| last = Garrioch| first = Bruce| title = Hasek willing to play for a base salary of $500,000| url = http://slam.canoe.ca/Slam/Hockey/NHLDraft/2006/06/24/1651041-sun.html| publisher = [[Ottawa Sun]]| date = 2006-06-24| accessdate = 2007-01-24| language = en}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Hašek warm-up 2007.jpg|left|thumb|Hašek se ogreva pred tekmo proti [[Los Angeles Kings]]om 9. marca 2007]]
Po izpadu Ottawe iz končnice v drugem krogu, se v klubu niso odločili za podaljšanje pogodbe, čeprav je bil Hašek pripravljen pristati na znižanje plače. 31. julija 2006, v starosti 41-ih let, je Hašek tretjič prestopil k Detroitu. Podpisal je za 750.000 $ z dodatki za uspeh v končnici. V sezoni je zabeležil 38 zmag in povprečje golov na tekmo 2,05 ter klubu pomagal do prvega mesta po rednem delu v [[Zahodna konferenca (NHL)|zahodni konferenci]]. Izboljšal je tudi svoj rekord za najdalji čas brez prejetega gola na 181 minut in 17 sekund.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| title = Hasek sets career-best NHL shutout streak| url = http://www.iht.com/articles/ap/2006/11/15/sports/NA_SPT_HKY_NHL_Red_Wings_Hasek.php| date = 2006-11-15| agency = Associated Press| accessdate = 2006-11-15| language=en}}&lt;/ref&gt; V sredini sezone je klub napovedal, da Hašek v izogib poškodbam ne bo igral dveh tekem v dveh zaporednih dneh.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| last = Sharp| first = Drew| title = THE REJUVENATOR: Hasek plays like his old self| url = http://www.freep.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20070422%2FCOL08%2F704220597%2F1081| archiveurl = https://web.archive.org/web/20070926162841/http://www.freep.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20070422%2FCOL08%2F704220597%2F1081| archivedate = 2007-09-26| publisher = [[Detroit Free Press]]| date = 2007-04-22| accessdate = 2007-04-22| language = en| url-status = live}}&lt;/ref&gt; Prvič je odigral dve tekmi v dveh zaporednih dveh šele 21. in 22. aprila proti [[Calgary Flames]]om v peti in šesti tekmi serije konferenčnega četrtfinala, Detroitu je obakrat pomagal do zmage na tekmi in s tem tudi do zmage v seriji. V naslednjem krogu proti [[San Jose Sharks]]om je Detroit že zaostajal z 1:2 v seriji, toda Hašek je na naslednjih treh tekmah dovolil San Joseju le tri gole. 28-ti shutout kariere v šesti tekmi serije ga je izenačil na šestem mestu po številu shutoutov v zgodovini lige, Detroitu pa pomagal do konferenčnega finala proti [[Anaheim Ducks]]om, ki so v šestih tekmah izločili Detroit.

Hašek je po koncu sezone ponovno razmišljal o upokojitvi, toda 5, julija 2007 je podpisal novo enoletno pogodbo z Detroitom za 2 milijona $ osnovne plače in do 2 milijona $ dodatkov,&lt;ref&gt;{{Navedi novice| title = Hasek agrees to one-year deal with Wings| url = http://tsn.ca/nhl/news_story/?ID=212899&amp;hubname=nhl| archiveurl = https://web.archive.org/web/20070708103849/http://tsn.ca/nhl/news_story/?ID=212899&amp;hubname=nhl| archivedate = 2007-07-08| publisher = Canadian Press| date = 2007-07-05| accessdate = 2007-07-06| language = en| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; zavrnil pa naj bi pogodbo vredno 5 milijonov $ za dodaten prostor pri plačah hokejistov kluba.&lt;ref name=&quot;Hasek 5 Million&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.hockeyjournal.com/Article.php?ArtID=196198|title=The Fischler Report: Grab a Mic|accessdate=2007-07-13|publisher=HockeyJournal.com|year=2007|author=Fischler, Stan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070928090204/http://www.hockeyjournal.com/Article.php?ArtID=196198|archivedate=2007-09-28|language=en|url-status=live}}&lt;/ref&gt; V začetku sezone 2007/08 ga je na mestu prvega vratarja zamenjal [[Chris Osgood]], ko pa je prišel v formo, je klub izmenjeval oba vratarja. Trener Detroita [[Mike Babcock]] je napovedal, da bo Hašek branil tudi v končnici lige. Prvi dve tekmi v seriji prvega kroga končnice proti [[Nashville Predators]]om so zmagali, toda po dveh zaporednih porazih, je v golu začenjal Osgood.&lt;ref&gt;[http://www.usatoday.com/sports/hockey/nhl/wings/2008-06-04-osgood_N.htm &quot;Red Wings' Osgood perseverance pays off with another Cup&quot;] A.J. Perez, ''[[USA Today]]''.&lt;/ref&gt; Kljub razočaranju zaradi izgube položaja začetnega vratarja, je Hašek zadržal profesionalizem na treningu in spodbujal soigrace, [[Darren McCarty]] je razkril tudi dobre odnose med njim in Osgoodom.&lt;ref name=&quot;CP HHOF&quot;&gt;[http://canadianpress.google.com/article/ALeqM5ivOn_4RTE3Tc91naqFczACTDNg7Q &quot;Future Hall of Famer Dominik Hasek handles not playing like a pro&quot;]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=December 2009}} [[Canadian Press]].&lt;/ref&gt; Detroit je sezono končal z zmago v seriji za Stanleyjev pokal proti [[Pittsburgh Penguins]]om v šestih tekmah. 9. junija 2008 je Hašek naznanil upokojitev, le pet dni po osvojitvi svojega drugega Stanleyjevega pokala z Detroitom. Kot razlog je navedel pomanjkanje motivacije na novo sezono v ligi NHL. Skupaj z Osgoodom sta prejela nagrado William Jennings Trophy za najmanj prejetih golov med sezono.

=== Pardubice in Spartak ===
Aprila 2009 se je Hašek vrnil iz pokoja in podpisal enoletno pogodbo s češkim klubom [[HC Pardubice]], kjer je začel svojo kariero. V sezoni 2009/10 je klub popeljal do osvojitve naslova češkega državnega prvaka. V končnici je dosegel tri shutoute, enega tudi v finalu, Pardubice pa so izgubile le eno tekmo v končnici, nato pa nanizale dvanajst zaporednih zmag.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| title =Hasek becomes Czech champion at 45| url = http://www.usatoday.com/sports/olympics/2010-04-22-50389377_x.htm| publisher = USA Today| date = 2010-04-23| accessdate = 2010-04-23| first=Karel| last=Janicek| language=en}}&lt;/ref&gt; 

Za sezono 2010/11 je Hašek podpisal enoletno pogodbo s klubom [[HK Spartak Moskva|Spartak Moskva]] v ligi [[Kontinentalna hokejska liga|KHL]].&lt;ref name=&quot;spartak&quot;/&gt; S klubom se je z odstotkom ubranjenih strelov 91,5 uvrstil v končnico lige, kjer pa je Spartak izpadel že v četrtfinalni seriji proti [[SKA Sankt Peterburg]]u s 4:0 v zmagah. 

== Reprezentančna kariera ==
[[Slika:Nagano 1998-Russia vs Czech Republic.jpg|thumb|Hašek v golu na finalni tekmi [[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1998|Olimpijskega turnirja 1998]] proti [[Ruska hokejska reprezentanca|Rusiji]]]]
[[Slika:Dominik Hasek Salt Lake City 2002 (2).jpg|thumb|Hašek se pripravlja na začetek tekme na [[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2002|Olimpijskem turnirju 2002]]]]
Hašek je za [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|češkoslovaško reprezentanco]] branil na [[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1988|Olimpijskem turnirju leta 1988]], petih [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovnih prvenstvih]] in [[Kanadski hokejski pokal 1987|Kanadskem pokalu 1987]]. Na olimpijskem turnirju je z reprezentanco osvojil šesto mesto, na svetovnih prvenstvih pa eno srebrno in tri bronaste medalje. 

Za [[Češka hokejska reprezentanca|češko reprezentanco]] je nastopil na treh [[Hokej na ledu na olimpijskih igrah|olimpijskih turnirjih]], kjer je osvojil po eno zlato in bronasto medaljo. Najbolj odmeven je bil njegov nastop na [[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1998|Olimpijskem turnirju leta 1998]], ko je svojo reprezentanco popeljal do zlate olimpijske medalje. Na šestih tekmah je prejel le šest golov, od tega le dva v zaključnem delu turnirja. Proti [[Kanadska hokejska reprezentanca|kanadski reprezentanci]] je Hašek ubranil kazenske strele hokejistov [[Theoren Fleury]], [[Ray Bourque]], [[Joe Nieuwendyk]], [[Eric Lindros]] in [[Brendan Shanahan]] v dramatični končnici tekme. V finalni tekmi turnirja proti [[Ruska hokejska reprezentanca|ruski reprezentanci]] je drugič zapored dosegel [[shutout]], ubranil je vseh dvajset strelov na svoj gol in pripomogel k zmagi češke reprezentance z 1:0. Po osvojitvi olimpijskega zlata je delal: 
{{cquote|Ko se je tekma končala, sem le odvrgel svojo palico. Bil sem tako srečen. Ko sem videl dvigovanje državne zastave, se mi je pred očmi odvrtela celotna kariera, od kar so me starši peljali na prvo tekmo, do danes.&lt;ref name=&quot;OlympicQuote&quot;&gt;{{Navedi novice| last = Alexander| first = Rachel| title = For Cap's Gonchar, a Silver Lining| publisher = The Washington Post| date = 1998-02-22| url = http://www.washingtonpost.com/wp-srv/sports/longterm/olympics1998/sport/hockey/articles/gonchar23.htm| accessdate = 2006-08-05| language=en}}&lt;/ref&gt;}}
Zaradi svojih iger na olimpijskem turnirju je Hašek nenadoma postal zelo popularen v domovini, Čehi so na ulicah vzklikali: ''Hašek za predsednika''. Sam se je na to odzval tako, da je poklical predsednika države [[Václav Havel|Václava Havla]] in mu v šali zatrdil, da njegova služba ni v nevarnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi novice  | title = Q&amp;A: Czech hockey goalie Dominik Hasek  | publisher = Canadian Broadcasting Corporation  | date = 2006-02-03  | url = http://www.cbc.ca/olympics/stories/indepth.shtml?%2Fstory%2Folympics%2Fnational%2F2006%2F02%2F01%2FSports%2Fhasek-qa060201.html  | accessdate = 2006-08-07  | archiveurl = https://web.archive.org/web/20060514122115/http://www.cbc.ca/olympics/stories/indepth.shtml?%2Fstory%2Folympics%2Fnational%2F2006%2F02%2F01%2FSports%2Fhasek-qa060201.html  | archivedate = 2006-05-14  | language = en  | url-status = live  }}&lt;/ref&gt; Bil je tudi eden od hokejistov, ki so bili navdih za opero ''Nagano'' o zlati olimpijski medalji čeških hokejistov,&lt;ref&gt;{{Navedi splet| last = Asiedu| first = Dita| title = &quot;Nagano&quot; Opera premieres at Prague's Estates Theatre| url = http://www.radio.cz/en/article/52625| publisher = Radio Prague| date = 2004-09-04| accessdate = 2006-08-14| language = en| archive-date = 2006-02-03| archive-url = https://web.archive.org/web/20060203134113/http://www.radio.cz/en/article/52625| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; leta 2003 pa sta [[Petr Pravec]] in [[Lenka Šarounová]] v njegovo čast poimenovala [[asteroid]] [[8217 Dominikhašek]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet| title = JPL Small-Body Database Browser| url = http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=8217| date = 2003-09-23| accessdate = 2006-09-02| language=en}}&lt;/ref&gt;

== Slog branjenja ==
[[Slika:Dominik Hasek stretching.jpg|left|thumb|Hašek ob ogrevanju pred tekmo leta 2006 prikazuje svojo gibljivost, ki velja za eno njegovih prednosti]]
Hašek velja za vratarja z neobičajnim slogom branjenja.&lt;ref name=&quot;MainBio&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo  | title = In The Crease  | last = Maguire  | first = Pierre  | journal = [[Sports Illustrated]]  | volume = 88  | issue = 21  | page = 92  | year = 1998  | url = http://sportsillustrated.cnn.com/features/1998/weekly/980525/nhl0525/d.html  | accessdate = 2006-08-05  | language = en  | archive-date = 2008-10-10  | archive-url = https://web.archive.org/web/20081010214622/http://sportsillustrated.cnn.com/features/1998/weekly/980525/nhl0525/d.html  | url-status = dead  }}&lt;/ref&gt; Za pokritje spodnjega dela vrat, kjer je doseženih največ golov, se vrže na tla ob večini strelov proti svojem golu. Njegov ''opletajoč'' slog izvira iz opletanja z okončinami v vratarjevem prostoru, za obrambo uporablja vse dele telesa, tudi glavo. Hašek občasno spusti palico in plošček pokrije z odbijalko, med tem ko običajno vratar plošček pokrije z lovilko.&lt;ref name=&quot;MainBio&quot;/&gt; Glede špekulacij o svojem slogu branjenja je dejal:
{{cquote|Pravijo, da imam nenavaden slog, da opletam po ledu kot kakšna riba. Jaz pa pravim, koga to zanima, dokler ustavim plošček?&lt;ref name=&quot;flex&quot;/&gt;}}

Njegov unikaten slog branjenja tudi privablja gledalce na tekme.&lt;ref name=&quot;entertainment&quot;&gt;{{Navedi novice| last = O'Donnell| first = Chuck| title = That's entertainment: from Hull to Hasek, these are the 10 most exciting players in the history of the NHL - Bobby Hull; Dominik Hasek| url = http://findarticles.com/p/articles/mi_m0FCM/is_2_32/ai_110458294| publisher = Hockey Digest| date = 2003-12-01| accessdate = 2007-01-22| archive-date = 2005-06-24| archive-url = https://web.archive.org/web/20050624083830/http://www.findarticles.com/p/articles/mi_m0FCM/is_2_32/ai_110458294| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;Zaradi svoje gibljivosti lahko ubrani tudi težke strele, ki jih ostali vratarji ne morejo;&lt;ref name=&quot;flex&quot;/&gt; nasprotni trenerji jih velikokrat označijo za čudežne obrambe.&lt;ref name=&quot;entertainment&quot;/&gt; Te vključujejo obrambe s sprednjim delom drsalke, lovljenje ploščkov za svojim hrbtom in menever iz obupa znan kot ''Haškov obrat''.&lt;ref name=&quot;flex&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;HasekRoll&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ctv.ca/servlet/ArticleNews/print/CTVNews/20020131/ctvnews842010/20020131/?hub=CTVNewsAt11&amp;subhub=PrintStory|title=Skudra helps Canucks tie the Oilers 2–2|publisher=CTV|accessdate=2007-01-22|year=2002|language=en|archive-date=2009-03-01|archive-url=https://archive.today/20090301231515/http://www.ctv.ca/servlet/ArticleNews/print/CTVNews/20020131/ctvnews842010/20020131/?hub=CTVNewsAt11&amp;subhub=PrintStory|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Znan je tudi po svojem strogem režimu telesnih treningov.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| last = Loria| first = Keith| title = The plot thickens: these 10 story lines are sure to keep NHL fans on the edge of their seats this season| url = http://findarticles.com/p/articles/mi_m0FCM/is_2_32/ai_110458299| publisher = Hockey Digest| date = 2003-12-01| accessdate = 2007-01-22| archive-date = 2006-01-16| archive-url = https://web.archive.org/web/20060116073651/http://www.findarticles.com/p/articles/mi_m0FCM/is_2_32/ai_110458299| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
Hašek ima z ženo Aleno sina Michala (letnik 1989) in hčer Dominiko (letnik 1994). Večji del prostega časa posveti igranju [[skvoš]]a in [[dvoranski hokej|dvoranskega hokeja]], kjer igra v obrambi. V mlajših letih je nastopal kot [[nogomet]]aš vezist in [[tenis]]ač.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| last = Wigge| first = Larry| title = For Hasek hunger burns for another Cup| url = http://www.detroitredwings.com/wings/article.jsp?id=6514| archiveurl = https://web.archive.org/web/20070930015106/http://www.detroitredwings.com/wings/article.jsp?id=6514| archivedate = 2007-09-30| publisher = NHL.com| date = 2007-04-11| accessdate = 2007-04-21| language = en| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; Njegov brat [[Martin Hašek|Martin]] je bil prav tako športnik, igral je za češki nogometni klub [[AC Sparta Praga]] in je sedaj trener. Tudi njegov bratranec [[Ivan Hašek]] je bil nogometaš. Hašek je diplomiral na Fakulteti za izobraževanje [[Univerza Hradec Králové|Univerze Hradec Králové]], s čimer je pridobil izobrazbo za učitelja in je to delo tudi opravljal na srednjih šolah.&lt;ref name=&quot;education&quot;&gt;{{Navedi novice| last = Horakova| first = Pavla| title = Dominik &quot;The Dominator&quot; Hasek| url = http://www.radio.cz/en/article/30316| publisher = Radio Prague| date = 2002-07-17| accessdate = 2007-04-03| language = en| archive-date = 2012-02-29| archive-url = https://web.archive.org/web/20120229152015/http://www.radio.cz/en/section/czechstoday/dominik-the-dominator-hasek| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; 

Ima tudi lastno znamko športnih oblačil imenovano ''Dominator Clothing'', ki je bila ustvarjena kmalu po olimpijadi leta 1998 in je popularna med češkimi navijači hokeja. Krajši čas je imel dve trgovini tudi v [[Michigan]]u.&lt;ref&gt;{{Navedi splet  | title = Hasek opens first North American Dominator Clothing stores in Michigan!  | publisher = Dominator Clothing  | year = 2004  | url = http://www.dominatorclothing.com/domclothing/assets/images/mag/aug_04/dom_news_08_04.htm  | archiveurl = https://web.archive.org/web/20071009224853/http://www.dominatorclothing.com/domclothing/assets/images/mag/aug_04/dom_news_08_04.htm  | archivedate = 2007-10-09  | accessdate = 2007-05-10  | language = en  | url-status = live  }}&lt;/ref&gt; Maja 2001 je Hašek začel ''Mladinsko hokejsko ligo Dominika Haška'' in doniral več kot 1 milijon $ za pomoč depriviligiranim otrokom pri hokeju v [[Buffalo|Buffalu]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|author = James Fink|title = Hasek group makes save for rink|url = http://www.bizjournals.com/buffalo/stories/2005/08/08/story5.html|publisher = Buffalo Business First|date = 2005-08-05|accessdate = 2006-08-05| language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 1998 je organiziral dobrodelno hokejsko tekmo v [[Praga|Pragi]] za pomoč češkim bolnišnicam.&lt;ref&gt;{{Navedi splet| last = Norris| first = Doug| title = hockeygoalies.org news archive| url = http://www.hockeygoalies.org/news/oldnews.html#July_30,_1998| publisher = hockeygoalies.org| date = 1998-07-30| accessdate = 2007-05-18| language = en| archive-date = 2012-02-08| archive-url = https://web.archive.org/web/20120208044350/http://www.hockeygoalies.org/news/oldnews.html#July_30,_1998| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

== Zapuščina ==
[[Slika:Red Wings 2008 Stanley Cup.jpg|thumb|Hašek s soigralci [[Detroit Red Wings]]ov ob osvojitvi [[Stanleyjev pokal|Stanleyjeva pokala]] za sezono 2007/08]]
=== Mejniki ===
Hašek je dosegel tristoto zmago v ligi [[NHL]] 15. oktobra 2005, ko so [[Ottawa Senators]]i z 5:1 doma premagali [[Boston Bruins]]e. Ustavil je 34 strelov od 35-ih in postal dvaindvajseti vratar s tem mejnikom.&lt;ref name=&quot;MainBio&quot;/&gt; Je najstarejši vratar v zgodovini, ki je dosegel vsaj 30 zmag v sezoni, leta 1997 pa je postal prvi vratar z nagrado [[Lester B. Pearson Award]] za najbolj izstopajočega hokejista lige. Kot edini hokejist je dvakrat osvojil nagrado [[Hart Trophy]] za najkoristnejšega hokejista lige, s šestimi nagradami [[Vezina Trophy]] pa je drugi najuspešnejši v zgodovini lige, saj jih je [[Jacques Plante]] v zgodnjem obdobju lige osvojil sedem. Njegovo najdaljše obdobje brez prejetega gola je 181 minut in 17 sekund. 

=== Rekordi ===
V devetih sezonah pri [[Buffalo Sabres]]ih je Hašek izboljšal preko 25 klubskih rekordov, med drugim za največ odigranih tekem, zmag, [[shutout#Hokej na ledu|shutoutov]] in najnižje povprečje prejetih golov na tekmo.&lt;ref name=&quot;HockeydCentral&quot;/&gt; Drži tudi klubski rekord za največ shutoutov v sezoni, s trinajstimi v sezoni 1997/98, in najnižje povprečje prejetih golov v sezoni, s 1,87 v sezoni 1998/99. V sezoni 2001/02 je pri [[Detroit Red Wings]]ih postavil klubske rekorde za največ odigranih tekem, minut, zmag in shutoutov v končnici. Drži tudi več rekordov lige NHL:

&lt;div style=&quot;float:left; margin-right:1.5em;&quot;&gt;
;&lt;u&gt;Splošni&lt;/u&gt;
;Pred upokojitvijo

* 3. mesto – največ shutoutov med aktivnimi vratarji
* 4. mesto – največ zmag med aktivnimi hokejisti

;Vseh časov
* 1. mesto – najboljši odstotek ubranjenih strelov z 92,2
* 1. mesto – največ odigranih tekem evropskega vratarja s 694
* 6. mesto – največ shutoutov z 81
* 8. mesto – najnižje povprečje prejetih golov na tekmo z 2,2
* 11. mesto – največ zmag s 389
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;float:left; margin-right:1.5em;&quot;&gt;
;&lt;u&gt;Redni del&lt;/u&gt;
* prvi evropski vratar z najboljšim  povprečjem prejetih golov sezone 1993/94
* prvi vratar s povprečjem prejetih golov pod 2.00 po letu 1974 v sezoni 1993/94
* največ shutoutov v enem mesecu s 6 v sezoni 1997/98
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;float:left;&quot;&gt;
;&lt;u&gt;Končnica&lt;/u&gt;
;Pred upokojitvijo
* 3. mesto – največ shutoutov  med aktivnimi vratarji s 15
* 4. mesto – največ zmag med aktivnimi hokejisti z 61
;Vseh časov
* 2. mesto – največ shutoutov v sezoni s 6
* 3. mesto – največ shutoutov s 15
* 10. mesto – največ zmag z 61
&lt;/div&gt;{{-}}

=== Nagrade ===
==== NHL ====
[[Slika:Hhof hart.jpg|thumb|[[Hart Memorial Trophy|Hart Trophy]] za najkoristnejšega hokejista lige [[NHL]], ki ga je Hašek kot edini vratar osvojil dvakrat]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Nagrada
! Leta prejema
|-
| [[Hart Memorial Trophy]]
| 1996/97, 1997/98&lt;ref name=&quot;HartTrophy&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nhl.com/trophies/hart.html|title=Hart Trophy history at NHL.com|publisher=NHL.com|accessdate=2007-05-10|year=2006|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20060427123613/http://www.nhl.com/trophies/hart.html|archive-date=2006-04-27|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Lester B. Pearson Award]]
| 1996/97, 1997/98&lt;ref name=&quot;PearsonTrophy&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nhl.com/trophies/pearson.html|title=Pearson award history at NHL.com|publisher=NHL.com|accessdate=2007-05-10|year=2006|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20080706104715/http://www.nhl.com/trophies/pearson.html|archive-date=2008-07-06|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Vezina Trophy]]
| 1993/94, 1994/95, 1996/97, 1997/98, 1998/99, 2000/01&lt;ref name=&quot;VezinaTrophy&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nhl.com/trophies/vezina.html|title=Vezina Trophy history at NHL.com|publisher=NHL.com|accessdate=2007-05-10|year=2006|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20060423155810/http://www.nhl.com/trophies/vezina.html|archive-date=2006-04-23|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[William M. Jennings Trophy]]
| 1993/94, 2001/01, 2007/08&lt;ref name=&quot;JenningsTrophy&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nhl.com/trophies/jennings.html|title=William M. Jennings history at NHL.com|publisher=NHL.com|accessdate=2007-05-10|year=2006|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20060427201024/http://www.nhl.com/trophies/jennings.html|archive-date=2006-04-27|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Moštvo zvezd lige NHL|Prvo moštvo zvezd]]
| 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2001
|-
| Prvo moštvo novincev
| 1991/92
|-
| [[NHL Tekma zvezd|Tekma zvezd]]
| 1996, 1997, 1998, 1999, 2000 (poškodovan), 2002
|-
| Sprejet v [[Hokejski hram slavnih lige NHL]]
| 2014&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://redwings.nhl.com/club/news.htm?id=723528 |title=Hasek, Modano in Hall's Class of 2014 |publisher=[[NHL]] |date=23. junija 2014 |accessdate=18. maja 2015 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20141129042431/http://redwings.nhl.com/club/news.htm?id=723528 |archive-date=2014-11-29 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| Upokojitev dresa št. 39 v klubu [[Buffalo Sabres]]
| 2015&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nhl.com/ice/news.htm?id=735386 |title=Sabres to retire Hasek's number before Jan. 13 game |accessdate=18. maja 2015 |work=[[NHL]] |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20150725231702/http://www.nhl.com/ice/news.htm?id=735386 |archive-date=2015-07-25 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|}

==== Češka in Češkoslovaška ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Nagrada
! Leta prejema
|-
| Češki hokejist 20. stoletja&lt;ref name=&quot;Sportovci&quot;&gt;{{Navedi splet  | title = Dominik Hašek — přehled největších úspěchů  | work = Sportovci.cz  | publisher = Infocentrum českých sportovců  | url = http://www.sportovci.cz/php/sportovec.php?sid=004000226  | accessdate = 2007-09-08  | language = cs | archive-date = 2007-12-14  | archive-url = https://web.archive.org/web/20071214005005/http://www.sportovci.cz/php/sportovec.php?sid=004000226  | url-status = dead  }}&lt;/ref&gt;
| 1998
|-
| Češki športnik leta&lt;ref name=&quot;Sportovci&quot; /&gt;
| 1994, 1998
|-
| Češki hokejist leta&lt;ref name=&quot;Sportovci&quot; /&gt;
| 1987, 1989, 1990, 1997, 1998
|-
| Najboljši vratar lige&lt;ref name=&quot;Sportovci&quot; /&gt;
| 1986, 1987, 1988, 1989, 1990
|-
| Sprejet v [[Češki hokejski hram slavnih]]
| 2004
|}

==== Mednarodne ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Nagrada
! Leta prejema
|-
| Najboljši vratar olimpijskih iger&lt;ref name=&quot;IIHF&quot;&gt;{{Navedi splet  | title = Dominik Hašek - biography  | publisher = [[International Ice Hockey Federation|IIHF]]  | url = http://www.iihf.com/CARDS/CZECHS/DOMINIK_HASEK.swf  | archiveurl = https://web.archive.org/web/20070925212153/http://www.iihf.com/CARDS/CZECHS/DOMINIK_HASEK.swf  | archivedate = 2007-09-25  | accessdate = 2007-09-08  | language = en  | url-status = live  }}&lt;/ref&gt;
| [[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1998|1998]]
|-
| Najboljši vratar svetovnega prvenstva&lt;ref name=&quot;IIHF&quot; /&gt;
| [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1985|1985]], [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1987|1987]]
|-
| Najboljši vratar svetovnega mladinskega prvenstva&lt;ref&gt;{{Navedi novice| title = Hockey Facts &amp; Stats| isbn = 978-0-00-639328-3| publisher = [[Andrew Podnieks]]| page = 503| language=en}}&lt;/ref&gt;
| [[Svetovno mladinsko prvenstvo v hokeju na ledu 1982|1982]]
|-
| Sprejet v [[Mednarodni hokejski hram slavnih]]
| 2015&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.iihf.com/home-of-hockey/news/iihf-hof-2015/ |title=Hall of Fame Class of 2015 |accessdate=18. maja 2015 |work=[[Mednarodna hokejska liga]]| language=en }}&lt;/ref&gt;
|}

== Statistika kariere ==
{{Glava za hokejskega vratarja}}
|-
| [[HC Pardubice]]
| [[Češkoslovaška hokejska liga|Češkoslovaška liga]]
| 81/82
|
| 12
|
|
|
|
|
| 3.09
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| '''[[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]'''
| '''[[Evropsko mladinsko prvenstvo v hokeju na ledu 1982|Evropsko ml. prvenstvo A]]'''
| '''82'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[HC Pardubice]]
| [[Češkoslovaška hokejska liga|Češkoslovaška liga]]
| 82/83
|
| 42
|
|
|
|
|
| 2.67
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| '''[[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]'''
| '''[[Svetovno mladinsko prvenstvo v hokeju na ledu 1983|Svetovno ml. prvenstvo A]]'''
| '''83'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| '''[[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]'''
| '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1983|Svetovno prvenstvo A]]'''
| '''83'''
|
| '''2'''
| '''10'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''2.50'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[HC Pardubice]]
| [[Češkoslovaška hokejska liga|Češkoslovaška liga]]
| 83/84
|
| 40
|
|
|
|
|
| 2.81
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[HC Pardubice]]
| [[Češkoslovaška hokejska liga|Češkoslovaška liga]]
| 84/85
|
| 42
|
|
|
|
|
| 3.25
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[HC Pardubice]]
| [[Češkoslovaška hokejska liga|Češkoslovaška liga]]
| 85/86
|
| 45
|
|
|
|
|
| 3.08
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| '''[[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]'''
| '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1986|Svetovno prvenstvo A]]'''
| '''86'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[HC Pardubice]]
| [[Češkoslovaška hokejska liga|Češkoslovaška liga]]
| 86/87
|
| 43
|
|
|
|
| 6
| 2.46
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| '''[[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]'''
| '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1987|Svetovno prvenstvo A]]'''
| '''87'''
|
| '''5'''
| '''6'''
|
|
|
|
| '''2.19'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| '''[[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]'''
| '''[[Kanadski hokejski pokal|Kanadski pokal]]'''
| '''87'''
|
| '''6'''
| '''6'''
|
|
|
|
| '''3.33'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[HC Pardubice]]
| [[Češkoslovaška hokejska liga|Češkoslovaška liga]]
| 87/88
|
| 31
|
|
|
|
|
| 2.99
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| '''[[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]'''
| '''[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1988|Olimpijske igre]]'''
| '''88'''
|
| '''5'''
| '''8'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''4.97'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[HC Pardubice]]
| [[Češkoslovaška hokejska liga|Češkoslovaška liga]]
| 88/89
|
| 42
|
|
|
|
|
| 2.71
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| '''[[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]'''
| '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1989|Svetovno prvenstvo A]]'''
| '''89'''
|
| '''10'''
| '''10'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''2.50'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[Dukla Jihlava]]
| [[Češkoslovaška hokejska liga|Češkoslovaška liga]]
| 89/90
|
| 40
|
|
|
|
|
| 2.13
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| '''[[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]'''
| '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1990|Svetovno prvenstvo A]]'''
| '''90'''
|
| '''8'''
| '''10'''
|
|
|
|
| '''2.50'''
| '''.904'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[Chicago Blackhawks]]
| [[NHL]]
| 90/91
|
| 5
|
| 0
| 0
| 0
| 0
| 2.46
| .914
|
| 3
|
| 0
| 1
| 1
| 0
| 2.61
| .923
|-
| [[Indianapolis Ice]]
| [[IHL]]
| 90/91
|
| 33
|
| 0
| 2
| 2
| 4
| 2.52
|
|
| 1
|
| 0
| 0
| 2
| 0
| 3.00
|
|-
| [[Chicago Blackhawks]]
| [[NHL]]
| 91/92
|
| 20
|
| 0
| 0
| 0
| 8
| 2.60
| .893
|
| 3
|
| 0
| 0
| 0
| 0
| 3.04
| .886
|-
| [[Indianapolis Ice]]
| [[IHL]]
| 91/92
|
| 20
|
| 0
| 0
| 0
| 2
| 3.56
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[Buffalo Sabres]]
| [[NHL]]
| 92/93
|
| 28
|
| 0
| 0
| 0
| 0
| 3.15
| .896
|
| 1
|
| 0
| 0
| 0
| 0
| 1.33
| .958
|-
| [[Buffalo Sabres]]
| [[NHL]]
| 93/94
|
| 58
|
| 0
| 3
| 3
| 6
| 1.95
| .930
|
| 7
|
| 0
| 0
| 3
| 2
| 1.61
| .950
|-
| [[HC Pardubice]]
| [[Češka hokejska liga|Češka liga]]
| 94/95
|
| 2
|
|
|
|
|
| 2.88
| .911
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[Buffalo Sabres]]
| [[NHL]]
| 94/95
|
| 41
|
| 0
| 0
| 0
| 2
| 2.11
| .930
|
| 5
|
| 0
| 0
| 0
| 0
| 3.50
| .863
|-
| [[Buffalo Sabres]]
| [[NHL]]
| 95/96
|
| 59
|
| 0
| 1
| 1
| 6
| 2.83
| .920
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[Buffalo Sabres]]
| [[NHL]]
| 96/97
|
| 67
|
| 0
| 3
| 3
| 30
| 2.27
| .930
|
| 3
|
| 0
| 0
| 3
| 2
| 1.96
| .926
|-
| [[Buffalo Sabres]]
| [[NHL]]
| 97/98
|
| 72
|
| 0
| 2
| 2
| 12
| 2.09
| .932
|
| 15
|
| 0
| 0
| 2
| 4
| 2.03
| .938
|-
| '''[[Češka hokejska reprezentanca|Češka]]'''
| '''[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1998|Olimpijske igre]]'''
| '''98'''
|
| '''6'''
|
|
|
|
|
| '''0.97'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[Buffalo Sabres]]
| [[NHL]]
| 98/99
|
| 64
|
| 0
| 0
| 0
| 14
| 1.87
| .937
|
| 19
|
| 0
| 1
| 1
| 8
| 1.77
| .939
|-
| [[Buffalo Sabres]]
| [[NHL]]
| 99/00
|
| 35
|
| 0
| 1
| 1
| 12
| 2.21
| .919
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[Buffalo Sabres]]
| [[NHL]]
| 00/01
|
| 67
|
| 0
| 0
| 0
| 22
| 2.83
| .920
|
| 13
|
| 0
| 0
| 0
| 14
| 2.09
| .916
|-
| [[Detroit Red Wings]]
| [[NHL]]
| 01/02
|
| 65
|
| 0
| 1
| 1
| 8
| 2.17
| .915
|
| 23
|
| 0
| 1
| 2
| 8
| 1.86
| .920
|-
| '''[[Češka hokejska reprezentanca|Češka]]'''
| '''[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2002|Olimpijske igre]]'''
| '''02'''
|
| '''4'''
| '''4'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''2.01'''
| '''.924'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[Detroit Red Wings]]
| [[NHL]]
| 03/04
|
| 14
|
| 0
| 2
| 2
| 2
| 2.20
| .907
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[Ottawa Senators]]
| [[NHL]]
| 05/06
|
| 43
|
| 0
| 0
| 0
| 16
| 2.09
| .925
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| '''[[Češka hokejska reprezentanca|Češka]]'''
| '''[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2006|Olimpijske igre]]'''
| '''06'''
|
| '''1'''
| '''1'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0.00'''
| '''1.000'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[Detroit Red Wings]]
| [[NHL]]
| 06/07
|
| 56
|
| 0
| 2
| 2
| 20
| 2.05
| .913
|
| 18
|
| 0
| 0
| 2
| 2
| 1.79
| .923
|-
| [[Detroit Red Wings]]
| [[NHL]]
| 07/08
|
| 41
|
| 0
| 0
| 0
| 12
| 2.14
| .902
|
| 4
|
| 0
| 0
| 0
| 
| 2.91
| .888
|-
| [[HC Pardubice]]
| [[Češka hokejska liga|Češka liga]]
| 09/10
|
| 33
|
| 0
| 0
| 0
| 
| 2.26
| .922
|
| 13
|
| 0
| 0
| 0
| 
| 1.68
| .937
|-
| [[HK Spartak Moskva|Spartak Moskva]]
| [[Kontinentalna hokejska liga|KHL]]
| 10/11
|
| 46	
|
| 0
| 0
| 0
| 
| 2.48
| .915
|
| 4
|
| 0
| 0
| 0
| 
| 4.12
| .864
|}

== Glej tudi ==
{{portal|Šport}}
* [[Seznam čeških hokejistov na ledu]]

== Sklici in opombe ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{s-start}}
{{s-ach}}
{{succession box | before = {{nowrap|[[Vladimír Růžička]]}}&lt;br /&gt;[[Vladimír Růžička]]&lt;br /&gt;[[Jaromír Jágr]]| title = [[Zlatá hokejka]] | years = 1987&lt;br /&gt;1989, 1990&lt;br /&gt;1997, 1998 | after = {{nowrap|[[Vladimír Růžička]]}}&lt;br /&gt;[[Bedřich Ščerban]]&lt;br /&gt;[[Jaromír Jágr]]}}
{{s-end}}

{{normativna kontrola}} 
{{DEFAULTSORT:Hašek, Dominik}}
[[Kategorija:Češki hokejski vratarji]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Češkoslovaško]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Češko]]
[[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1988]]
[[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1998]]
[[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 2002]]
[[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 2006]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Češko]]
[[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Češko]]
[[Kategorija:Češkoslovaški hokejski reprezentanti]]
[[Kategorija:Češki hokejski reprezentanti]]
[[Kategorija:Izbrani na naboru lige NHL (Chicago Blackhawks)]]
[[Kategorija:Izbrani na naboru lige NHL leta 1983]]
[[Kategorija:Hokejisti HC Pardubice]]
[[Kategorija:Hokejisti Dukla Jihlava]]
[[Kategorija:Hokejisti Chicago Blackhawks]]
[[Kategorija:Hokejisti Indianapolis Ice]]
[[Kategorija:Hokejisti Buffalo Sabres]]
[[Kategorija:Hokejisti Detroit Red Wings]]
[[Kategorija:Hokejisti Ottawa Senators]]
[[Kategorija:Zmagovalci Stanleyjevega pokala]]
[[Kategorija:Sprejeti v Češki hokejski hram slavnih]]
[[Kategorija:Dobitniki Vezina Trophy]]
[[Kategorija:Sprejeti v Hokejski hram slavnih lige NHL]]
[[Kategorija:Sprejeti v Mednarodni hokejski hram slavnih]]
[[Kategorija:Hokejisti lige NHL z upokojenimi številkami]]
[[Kategorija:Dobitniki Hart Memorial Trophy]]

{{zvezdica}}</text>
      <sha1>gs3hxja3yq74fmu6fyzu19alpkcrbt3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Adam Philippe, Comte de Custine</title>
    <ns>0</ns>
    <id>169178</id>
    <revision>
      <id>6758259</id>
      <parentid>5925667</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:28:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6758259</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="733" sha1="bveqxhx3n797jsi3qyny9h04pz83rst" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Adam Philippe, Comte de Custine
|nickname=
|allegiance=
|branch=
|serviceyears=[[1756]]–[[1793]]
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Ameriška osamosvojitvena vojna]]&lt;br&gt;[[Sedemletna vojna]]&lt;br&gt;[[Koalicijske vojne]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Adam Philippe, Comte de Custine''', [[Francozi|francoski]] [[general]], *     [[4. februar]], [[1740]], [[Metz]], [[Francija]],  † [[28. avgust]], [[1793]], [[Pariz]], Francija.

== Sklici ==
{{sklici}} 

{{portal|Vojaštvo}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Custine, Adam}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani ameriške osamosvojitvene vojne]]</text>
      <sha1>bveqxhx3n797jsi3qyny9h04pz83rst</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Francije 1914</title>
    <ns>0</ns>
    <id>175718</id>
    <revision>
      <id>6758123</id>
      <parentid>6581080</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T05:02:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6758123</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17356" sha1="3j03xjytf52jz9idhvh24v5n7c3xwzh" xml:space="preserve">{{Grand Prix race report infobox
| Type = GE
| Date          = 4. julij
| Year          = 1914
| Official name = XIV [[Velika nagrada Francije|Grand Prix de l'A.C.F.]]
| Race Country  = FRA
| Location      = [[Lyon]], [[Francija]]
| Course        = Cestno dirkališče
| Course_mi     = 8.314
| Course_km     = 37.631
| Distance_laps = 20
| Distance_mi   = 470.39
| Distance_km   = 752.62
| Fast_Driver   = [[Max Sailer]]
| Fast_Team     = [[Mercedes]]
| Fast_Time     = 20:06.0
| Fast_Country = GER
| Fast_flag_suffix=empire
| First_Driver  = [[Christian Lautenschlager]]
| First_Team    = [[Mercedes]]
| First_Country = GER
| First_flag_suffix=empire
| Second_Driver = [[Louis Wagner]]
| Second_Team   = [[Mercedes]]
| Second_Country = FRA
| Third_Driver  = [[Otto Salzer]] 
| Third_Team    = [[Mercedes]]
| Third_Country = GER
| Third_flag_suffix=empire
}}
'''[[Velika nagrada Francije]] 1914''' je bila edina [[dirka]] ''Grandes Épreuves'' v [[Sezona Velikih nagrad 1914|sezoni Velikih nagrad 1914]]. Odvijala se je [[3. julij]]a [[1914]] v [[Lyon]]u.

==Poročilo==
[[Slika:Grid of the 1914 French Grand Prix.jpg|thumb|332px|right|Štartna vrsta pred dirko]]
[[Slika:Christian Lautenschlager at the 1914 French Grand Prix (2).jpg|thumb|332px|right|Zmagovalec [[Christian Lautenschlager]]]]
[[Slika:Louis Wagner at the 1914 French Grand Prix (2).jpg|thumb|332px|right|Drugouvrščeni [[Louis Wagner]]]]
[[Slika:Otto Salzer at the 1914 French Grand Prix (4).jpg|thumb|332px|right|Tretjeuvrščeni [[Otto Salzer]]]]
[[Slika:Jules Goux at the 1914 French Grand Prix (3).jpg|thumb|332px|right|Četrtouvrščeni [[Jules Goux]]]]
[[Slika:Dario Resta at the 1914 French Grand Prix.jpg|thumb|332px|right|Petouvrščeni [[Dario Resta]]]]
[[Slika:Dragutin Esser at the 1914 French Grand Prix (2).jpg|thumb|332px|right|Šestouvrščeni [[Dragutin Esser]]]]
[[Slika:Victor Rigal at the 1914 French Grand Prix.jpg|thumb|332px|right|Sedmouvrščeni [[Victor Rigal]]]]
[[Slika:Christian Lautenschlager at the 1914 French Grand Prix (5).jpg|thumb|332px|right|Lautenschlager slavi zmago]]
===Pred dirko===
Lista prijavljenih dirkačev, ki je bila omejena na tovarniška moštva, je vsebovala [[Francija|francoske]] konstruktorje [[Alda (konstruktor)|Alda]], [[Delage]], [[Peugeot]] in [[Schneider (konstruktor)|Schneider]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]], [[Vauxhall]] in [[Sunbeam]], [[italija]]nske [[Fiat]], [[Nazzaro]] in [[Aquila]], [[Nemčija|nemška]] [[Opel]] in [[Mercedes]] ter [[švica]]rsko [[Pichard-Pictet]], skupno sedemintrideset dirkalnikov trinajstih konstruktorjev iz šestih držav. Pravila za {{VN|1914|sezono}} so omejevala prostornino motorjev na 4,5 litra, minimalno maso dirkalnikov pa na 1100 kilogramov. Na tej dirki je bila prvič v zgodovini ''Grand Prix'' dirk omejena prostornina motorjev. Sicer so v sezoni potekale še druge dirke, toda ta je bila po slavi in statusu daleč najpomembnejša v sezoni.

Peugeot je pred dirko veljal za favorita, saj so imeli v moštvu tudi [[Georges Boillot|Georgesa Boillota]], ki je zmagal na dirki za [[Velika nagrada Francije|Veliko nagrado Francije]] v letih [[Velika nagrada Francije 1912|1912]] in [[Velika nagrada Francije 1913|1913]]. Tudi nova pravila so šla Peugeotu na roko, saj so imeli veliko izkušenj z dirkanjem v razredu ''[[Voiturette]]''. Za to dirko je Peugeot izdelal nov dirkalnik [[Peugeot L45|L45]], ki je imel nekatere napredne tehnološke rešitve, tudi zavore na vseh štirih kolesih in motor z dvojno [[odmična gred|odmično gredjo]] v glavi motorja. [[Daimler-Motoren-Gesellschaft]] (Mercedes) je v želji, da bi premagal francoske konstruktorje, izdelal nov razmeroma majhen in lahek motor z visokimi obrati na minuto. Pred tem noben od Mercedesovih dirkalnikov ni presegel 1500 rpm, zdaj pa so želeli to vrednost podvojiti. Poleg tega pa so se skrbno pripravili na dirko tako, da so se močno poglobili v vsako podrobnost. DMG je imel že izkušnje z izgradnjo motorjev za letala, zato sta se [[Paul Daimler]], lastnik ustanovitelja tovarne, in [[Fritz Nalliger]] odločila izdelati letalski motor za dirkalnik. 4-cilindrični motor M93654 je bil izdelan z individualnimi jeklenimi cilindri, ki so imeli privarjene vodne mehe ter vhodne in izpušne module. Ogrodje motorja je bilo izdelano iz posebnega jekla, ki je bilo dobavljeno iz [[Avstrija|Avstrije]]. Preizkusili so tako železne, kot tudi aluminijaste bate, končno odločitev pa so prepustili dirkačem. Peugeot je že leta 1912 izdelal motor z dvojno odmično gredjo, toda DMG se je konzervativno odločil za enojno odmično gred. Kot prvi Mercedesov motor je imel štiri ventile na cilinder, imel je tudi tri platinaste svečke, prostor pa je bil še za četrto. Motor je imel delovno prostornino 4,483&amp;nbsp;cm³ in je lahko proizvajal 105 KM pri 3100 rpm. Motor je izdelal avtomobilski oddelek tovarne, testiral pa ga oddelek za letalske motorje.

Šasija je bila evolucija dirkalnika iz leta 1913. Izdelana je bila iz prešanega jekla s pol-eliptičnimi vzmetmi na vseh štirih kolesih. Namesto običajnih blažilnikov so na vsako kolo dodali pomožne vzmeti. Hladilnik je bil stožčaste oblike, kar je pripomoglo k aerodinamiki dirkalnika. Diralnik je bil opremljen s pnevmatikami [[Continental]] in platišči [[Rudge-Withworth]]. DMG je bil blizu izbiri [[verižni pogon|verižnega pogona]], toda na koncu so se odločili za običajni prenos preko gredi. Dirkalnik je bil opremljen s štiri-stopenjskih [[menjalnik]]om in 13,5 [[inč]]nimi zavornimi bobni na zadnjih kolesih. DMG je pripravil dirkalnike zelo skrbno s pazljivostjo za vsako podrobnost. Tako so dvigalko in kladivo namestili med sedeža, na rezervoarju za gorivo pa je bila termo steklenica z osvežilnim napitkom. Dva nova dirkalnika sta bila končana do odhoda moštva na testiranje v [[Lyon]]a april, ko ceste za dirko tam še niso bile zaprte. Steza je bila dolga 37,631&amp;nbsp;km, vsebovala je tako dolgo 10-kilometrsko ravnino, kot tudi počasne in zavite ovinke, zato je moštvom povzročala težave. Po obsežnih testiranjih se je moštvo Mercedesa odločilo, da steza zahteva pet-stopenjski menjalnik. Tako prošnjo je tovarna zavrnila, zato so le nastavili prestavna razmerja na 3,00 za prvo prestavo, 1,50 za drugo in 1,20 za tretjo. Četrta prestava pa je bila nastavljena na 2,70 ali 3,00. Medosna razdalja dirkalnika je bila skrajšana na 2844,8&amp;nbsp;mm, odstranili so tudi nekaj teže dirkalnika. Mercedesove priprave na dirko so bile zelo obsežne in kvalitetne ter so kasneje postale značilne na nemško tovarno. Za dirko so izdelali pet dirkalnikov in še dodaten testni dirkalnik. Vsak dirkalnik je bil izdelan posebej po merah posameznega dirkača. Moštvo je celo pobarvalo rezervoarje za gorivo, olje in vodo v različnih barvah, da ob postanku v boksih ne bi prišlo do zmede.

Ko so moštva prihajala na lyonsko dirkališče je bil v zraku občutek, da bo to posebna dirka, ki bo zaznamovala konec re. Le nekaj dni pred tem, 28. junija, je bil [[Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda|v Sarajevu ubit avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand]]. Avstro-Ogrska je [[Srbija|Srbijo]] zaprosila za polno preiskavo, [[Rusija]] se je postavila na stran Srbije, [[Francija]] na stran Rusije, [[Nemčija]] pa je bil s pogodbo povezana z Avstro-Ogrsko. Sovraštvo med Nemčijo in Francijo je bilo že starejše, saj Nemci še niso pozabili [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovih]] vojnih pohodov, Francozi pa ne poraza leta 1870. Nemčija je imela načrte na napad na Francijo prek [[Belgija|Belgije]], [[Britanci]] pa so videli to kot grožnjo delom ob [[Rokavski preliv|Rokavskem prelivu]]. Vse je bilo pripravljeno na izbruh.

===Dirka===
Dirka je bila načrtovana za dvajset krogov, kar je pomenilo sedem ur dirkanja. Vsi Mercedesovi dirkači so načrtovali po en postanek v boksih na polovici dirke za menjavo pnevmatik, ne glede na njihovo obrabljenost, kar je bila noviteta na dirkah. Kot običajno za dirka iz tega obdobja, je štart potekal v parih dirkalnikov, ki so štartali na pol minute. Glavni favorit dirke. [[Georges Boillot]], Peugeot, ki je veljal za najhitrejšega dirkača svoje dobe, je imel številko 5, [[Jules Goux]], zmagovalec dirke [[Indianapolis 500 1913]] je imel številko 19, tretji Peugeotov dirkač, [[Victor Rigal]], pa 32. Mercedesovi dirkači so imeli naslednje številke, [[Max Sailer]] 14, [[Christian Lautenschlager]] 28, [[Otto Salzer]] 39, [[Louis Wagner]] 40 in [[Theodore Pilette]] 41.

Že pred štartom je bil v težavah Pilette zaradi okvare menjalnika. Uspel je štartati, toda po uri dirkanja je moral odstopiti. Že kmalu se je dirka razvila v boj med Peugeotom in Mercedesom oziroma Francijo in Nemčijo. Že kmalu je Boillota uspel prehiteti Sailer, ki je štartal dve minuti za njim. Zaradi tega je Boillot, ki je veljal za arogantnega dirkača in na domači dirki ni mogel trpeti takega ponižanja, pospešil za Sailerjem. Pogosto je omenjeno, da je bil Sailer ''žrtveno jagnje'' v Mercedesovi strategiji za zmagi, toda verjetneje je, da je Sailer zaradi neizkušenosti začel prehitro. Ne glede na razlog, je Boillot pet krogov lovil Sailerja, ko je postalo jasno, da je Peugeotovo moštvo naredilo napako pri izbiri pnevmatik. Ob tem je dolg rep dirkalnika z dvema težkima rezervnima kolesoma slabo vplival na vodljivost Peugeotovih dirkalnikov. V petem krogu je moral Sailer po tem, ko je postavil rekord steze s časom 20:06,0 in vodil s prednostjo dveh minut in pol, odstopiti zaradi okvare vzmetenja, s tem je vodstvo prevzel Boillot, ki sta mu sledila Lautenschlager in Wagner, ostali Peugeotovi dirkači pa so se vbadali s težavami.

Boillot je s hitrim dirkanjem uspel zadržati vodstvo v naslednjih dvanajstih krogih, kljub več postankom v boksih za menjavo pnevmatik. Lautenschlagerjev postanek v enajstem krogu se je izjalovil kljub skrbnem treniranju postankov, izgubil je tri minute. Zdaj je začel loviti vodilnega Wagner, ki je povišal svoj tempo, zato je moral Boillot še vedno dirkati na polno. V petnajstem krogu je moral Wagner zaradi preveč obrabljenih pnevmatik opraviti dodaten postanek v boksih. Toda Boillotov motor ni več zdržal hitrega tempa in v osemnajstem krogu je Lautenschlager prehitel Boillota za vodstvo, Peugeotov dirkač pa je odstopil prav v zadnjem krogu. S tem so Mercedesovi dirkači osvojili trojno zmago, Lautenschlager pred Wagnerjem in Salzerjem, na tribunah pa je zavladala smrtna tišina.

===Po dirki===
Po tem, ko je bil zmagovalni dirkalnik razstavljen v [[Berlin]]u, je bil poslan še v [[London]], kamor je prišel ravno ob začetku [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]]. Na pobudo [[Bentley]]a so motor dirkalnika skrbno preučili in podobnega že kmalu uporabili za britanska letala pod znamko [[Rolls Royce]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://forix.autosport.com/8w/f14.html|title=Remember it for the one who lost|first=autosport.com|language=en|accessdate=13. oktobra 2009}}&lt;/ref&gt; Po vojni se je Bentley za svoj prvi dirkalnik v več podrobnostih zgledoval po zaseženem Mercedesu. Lautenschlagerjev dirkalnik je bil po vojni prodan, z njim je v začetku [[1920.|dvajsetih]] let nastopal grof [[Louis Zborowski]] na dirkališču [[Brooklands]]. V začetku [[1970.|sedemdesetih]] let je bil dirkalnik obnovljen. Drug Mercedesov dirkalnik s te dirke je končal v ZDA, kjer je z njim nastopal [[Ralph de Palma]], tretji bil obarvan rdeče, z njim pa je nastopal [[Giulio Masetti]] na dirki [[Targa Florio]] v dvajsetih letih. Lautenschlager ni nikoli več dirkal, umrl je leta 1954, Boillot pa 12. aprila 1916 v letalski [[Bitka pri Verdunu|bitki nad Verdunom]].

==Rezultati==
===Dirka===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 95%;&quot;
!Poz
!Št
!Dirkač
!Moštvo
!Dirkalnik
!Krogi
!Čas/Odstop
|-
! 1
| 28
| {{ikonazastave|Nemčija|empire}} '''[[Christian Lautenschlager]]
| '''[[Daimler Motoren Gesellschaft|Daimler AG]]
| '''[[Mercedes]] [[Mercedes GP|GP]]
| 20
| 7:08:18.4
|-
! 2
| 40
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[Louis Wagner]]
| '''[[Daimler Motoren Gesellschaft|Daimler AG]]
| '''[[Mercedes]] [[Mercedes GP|GP]]
| 20
| 7:09:54.2
|-
! 3
| 39
| {{ikonazastave|Nemčija|empire}} '''[[Otto Salzer]]
| '''[[Daimler Motoren Gesellschaft|Daimler AG]]
| '''[[Mercedes]] [[Mercedes GP|GP]]
| 20
| 7:13:15.8
|-
! 4
| 19
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[Jules Goux]]
| '''[[Peugeot|SA des Autos et Cycles Peugeot]]
| '''[[Peugeot]] [[Peugeot EX5|EX5]]
| 20
| 7:17:47.2
|-
! 5
| 24
| {{ikonazastave|Italija|1861}} '''[[Dario Resta]]
| '''[[Sunbeam (car)|Sunbeam]]
| '''[[Sunbeam (car)|Sunbeam]]
| 20
| 7:27:18.4
|-
! 6
| 17
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[Dragutin Esser]]
| '''Privatnik
| '''[[Nagant]]
| 20
| 7:40:28.2
|-
! 7
| 32
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[Victor Rigal]]
| '''[[Peugeot|SA des Autos et Cycles Peugeot]]
| '''[[Peugeot]] [[Peugeot EX5|EX5]]
| 20
| 7:44:28.2
|-
! 8
| 35
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[Arthur Duray]]
| '''[[Delage|Automobiles Delage]]
| '''[[Delage]] [[Delage S|S]]
| 20
| 7:51:32.0
|-
! 9
| 6
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[René Champoiseau]]
| '''Privatnik
| '''[[Theo Schneider]]
| 20
| 8:06:51.6
|-
! 10
| 2
| {{ikonazastave|Nemčija|empire}} '''[[Carl Jörns]]
| '''[[Opel|Opel AG]]
| '''[[Opel]]
| 20
| 8:17:09.6
|-
! 11
| 27
| {{ikonazastave|Italija|1861}} '''[[Antonio Fagnano]]
| '''[[Fiat|Fiat SpA]]
| '''[[Fiat]] [[Fiat S74|S74]]
| 20
| 8:26:11.2
|-
! Ods
| 5
| {{ikonazastave|Francija}} [[Georges Boillot]]
| [[Peugeot|SA des Autos et Cycles Peugeot]]
| [[Peugeot]] [[Peugeot EX5|EX5]]
| 19
| Motor
|-
! Ods
| 23
| {{ikonazastave|Francija}} [[Albert Guyot]]
| [[Delage|Automobiles Delage]]
| [[Delage]] [[Delage S|S]]
| 18
| Motor
|-
! Ods
| 22
| {{ikonazastave|Italija|1861}} [[Jean Porporato]]
| Privatnik
| [[Nazzaro]] [[Nazzaro GP|GP]]
| 18
| Motor
|-
! Ods
| 3
| {{ikonazastave|Francija}} [[Leon Elskamp]]
| Privatnik
| [[Pic-Pic]]
| 18
| Sklopka
|-
! Ods
| 11
| {{ikonazastave|Francija}} [[Tournier]]
| Privatnik
| [[Nagant]]
| 18
| Trčenje
|-
! Ods
| 9
| {{ikonazastave|Francija}} [[Paul Bablot]]
| [[Delage|Automobiles Delage]]
| [[Delage]] [[Delage S|S]]
| 16
| Motor
|-
! Ods
| 16
| {{ikonazastave|Nemčija|empire}} [[Emile Erndtmann]]
| [[Opel|Opel AG]]
| [[Opel]]
| 12
| Menjalnik
|-
! Ods
| 30
| {{ikonazastave|Nemčija|empire}} [[Franz Breckheimer]]
| [[Opel|Opel AG]]
| [[Opel]]
| 12
| Hladilnik
|-
! Ods
| 10
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Chassagne]]
| [[Sunbeam (car)|Sunbeam]]
| [[Sunbeam (car)|Sunbeam]]
| 12
| 
|-
! Ods
| 1
| {{ikonazastave|Madžarska|1867}} [[Ferenc Szisz]]
| Privatnik
| [[Alda (automobile)|Alda]]
| 11
| Trčenje
|-
! Ods
| 13
| {{ikonazastave|Italija|1861}} [[Alessandro Cagno]]
| [[Fiat|Fiat SpA]]
| [[Fiat]] [[Fiat S74|S74]]
| 10
| Ventil
|-
! Ods
| 15
| {{ikonazastave|Francija}} [[Piero Pietro]]
| Privatnik
| [[Alda (automobile)|Alda]]
| 10
| Bat
|-
! Ods
| 36
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Kenelm Lee Guinness]]
| [[Sunbeam (car)|Sunbeam]]
| [[Sunbeam (car)|Sunbeam]]
| 9
| Motor
|-
! Ods
| 34
| {{ikonazastave|Francija}} [[de Moraes]]
| Privatnik
| [[Nazzaro]] [[Nazzaro GP|GP]]
| 8
| Motor
|-
! Ods
| 20
| {{ikonazastave|Francija}} [[Fernand Gabriel]]
| Privatnik
| [[Theo Schneider]]
| 8
| Motor
|-
! Ods
| 33
| {{ikonazastave|Francija}} [[Juvanon]]
| Privatnik
| [[Theo Schneider]]
| 8
| Motor
|-
! Ods
| 25
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Thomas Clarke]]
| Privatnik
| [[Pic-Pic]]
| 8
| Kolo
|-
! Ods
| 38
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jack Scales]]
| [[Fiat|Fiat SpA]]
| [[Fiat]] [[Fiat S74|S74]]
| 7
| Menjalnik
|-
! Ods
| 29
| {{ikonazastave|Francija}} [[Maurice Tabuteau]]
| Privatnik
| [[Alda (automobile)|Alda]]
| 7
| Trčenje
|-
! Ods
| 18
| {{ikonazastave|Italija|old}} [[Ralph de Palma]]
| Privatnik
| [[Vauxhall]]
| 7
| Menjalnik
|-
! Ods
| 14
| {{ikonazastave|Nemčija|empire}} [[Max Sailer]]
| [[Daimler Motoren Gesellschaft|Daimler AG]]
| [[Mercedes]] [[Mercedes GP|GP]]
| 5
| Vzmetenje
|-
! Ods
| 8
| {{ikonazastave|Italija|1861}} [[Felice Nazzaro]]
| Privatnik
| [[Nazzaro]] [[Nazzaro GP|GP]]
| 3
| Motor
|-
! Ods
| 41
| {{ikonazastave|Belgija}} [[Theodore Pilette]]
| [[Daimler Motoren Gesellschaft|Daimler AG]]
| [[Mercedes]] [[Mercedes GP|GP]]
| 3
| 
|-
! Ods
| 31
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[W. Watson]]
| Privatnik
| [[Vauxhall]]
| 2
| Uplinjač
|-
! Ods
| 4
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Hancock (dirkač)|John Hancock]]
| Privatnik
| [[Vauxhall]]
| 1
| Motor
|-
! Ods
| 26
| {{ikonazastave|Italija|1861}} [[Meo Constantini]]
| Privatnik
| [[Aquila Italiana]]
| 1
| Motor
|}

==Opombe in reference==
{{sklici}}

==Viri==
{{commonscat|1914 French Grand Prix}}
*[http://www.racing-database.com/Race.asp?GP=XIV%20Grand%20Prix%20de%20l%B4ACF www.racing-database.com] {{ikona en}}
*[http://forix.autosport.com/8w/f14.html 8W - When? 1914 ACF GP] {{ikona en}}

{{Grand Prix race report|
  Type_of_race            = Grandes Épreuves |
  Name_of_race            = [[Velika nagrada Francije]] | 
  Year_of_race            = 1914 |
  Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Francije 1913]] |
  Next_race_in_season     = [[Velika nagrada Francije 1921]] |
  Previous_year's_race    = [[Velika nagrada Francije 1913]] |
  Next_year's_race        = [[Velika nagrada Francije 1921]]
}}

[[Kategorija:Velika nagrada Francije|1914]]
[[Kategorija:Sezona Velikih nagrad 1914]]</text>
      <sha1>3j03xjytf52jz9idhvh24v5n7c3xwzh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih knjižničarjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>177532</id>
    <revision>
      <id>6758049</id>
      <parentid>6755135</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:03:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* R */</comment>
      <origin>6758049</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20204" sha1="g7beg47ecsvb4qvcwbrr6fdhh9c4dmw" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[bibliotekar]]jev.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Brigita Ačko]]
*([[Štefan Adamič]]) †
*([[Jakob Alešovec]]) †
*[[Fran Alič]] †
*[[Milojka Alič]] †
*[[Melita Ambrožič]]
*[[Ivan Andoljšek]] † 
*[[Jernej Antolin Oman]] 
*[[Mara Arčon|Mara Vera Arčon]] † 
*[[Ivo Arhar]] †
* [[Vojan Tihomir Arhar]] †
*[[Miljutin Arko]] †
*[[Tine Arko|Tine (Dragotin) Arko]] †
*[[Majda Armeni]] †
*([[Janez Arnež]]) †
*[[Pavla Arzenšek]] †
*[[Anton Aškerc ml.]] †

== B ==
*[[Adolf Baar]] †
*[[Alenka Bagarič]]
*[[Stanislav Bahor]] †
*[[Leo Baebler]] †
*[[Rafael Bačar]] †
*[[Karel Bačer]] †
*[[Bojana Bajec]]
*[[Jože Bajec]] †
*[[Stojan Albert Bajič]] †
*[[Anton Bajt]] †
*[[Silva Bandelj]]
*[[Tatjana Banič]]
*[[Dušan Baran]] †
*[[Ivanka Baran]] (r. Žmavc) †
*[[Štefan Barbarič]] †
*Jožefa Barbič
*T. Bartol 
*[[Tea Bemkoč]]
*[[Marjana Benčina]]
*[[Jaromir Beran]] †
*[[Branko Berčič]] † 
*[[Marija Bergant]] (r. Knez)
*[[Darinka Berk]]
*[[Oton Berkopec]] † 
*[[Irena Berlič]] † 
*[[Breda Bertalanič]]
*[[Katja Bevk]] 
*[[Ivan Bidovec]] †
*[[Zvonko Bizjak]] †
*[[Meta Blagšič]] 
*[[Luka Blažič]] 
*([[Viktor Blažič]]) †
*[[Marjan Blažon]]
*[[Jan Dominik Bogataj]]?
*[[Katarina Bogataj Gradišnik]]
*[[Franček Bohanec]] †
*[[Slavko Bohanec]]  †
* [[Valter Bohinec]] †
*[[Alojzij Bolhar]] †
*[[Milena Bon]]
*[[Lidija Božac]]
*[[Anica Božič]] †
*[[Maja Božič]]
*[[Jana Bradač]]
* [[Janko Bratina]] †
*[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] †
*[[Tadeja Brešar]]?
*[[Patricija Breznikar]]
*[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] †
*[[Just Buda]] †
*[[Nikica Brumen]] †
*[[Andrej Brvar]]
*[[Stanko Bunc]] †
*[[Franca Buttolo]]

== C ==

* [[Gabriela Caharija]]
* ([[Stanko Cajnkar]]) †
* ([[Karl Capuder]]) †
*[[Majda Capuder]] (r. Dekleva)
*[[Barbara Cesar]]
*[[Nataša Ciber]]
* [[Alojz Cindrič]]  †
* [[Majda Clemenz]]
* [[Metka Cotič]]
*[[Aleš Cvek]]
*[[Martin Cvelbar]]
*[[Marija Cvetek]]
*[[Drago Cvetko]]
*[[Rudolf Cvetko]] †

== Č ==

* [[Jože Čakš]]
*[[Marjeta Čampa]] ?
*[[Anne Christine Čeh]]
*[[Lučka Čehovin]] †
*[[Stane Čehovin]]
*[[Peter Čerče]]
*[[Dušan Černe]]? †  
*[[Igor Černe]]
*[[Viljem Černo]] †
*[[Ana Černuta Deželak]]
*[[Vera Čertalič]]
*[[Nada Češnovar]]
*[[Darinka Čobec]]
*[[Štefan Čok]]?
*[[Breda Čop]]
* [[Matija Čop]] †
*[[Špelca Čopič]] †
*[[Silva Črnugelj]]
*[[Nada Čučnik Majcen]] †
*[[Angela Čuk]]

== D ==
*[[Marjeta Dajčman]] Rogelj
*[[Darja Debeljak]]
*[[Dane Debič]] †
*[[Mateja Demšar]] SL
*(Štefan) [[Zlatko Deniša]] †
*[[Vida Dernulc]]
*[[Fran Detela]] †
*[[Aleksandra Devetak]] (Gorica, Italija)
*[[Zlata Dimec]] †
*[[Danica Dobrovoljc]]  †
*[[France Dobrovoljc]] †
*[[Milan Dodič]] †
*[[Patricija Dodič]]
*[[Anton Dokler]] †
*[[Jaro Dolar]] †
*[[Jaka Dolenc]] †
*[[Mojca Dolgan Petrič]]
*[[Janez Anton Dolničar]] †
*[[Lea Domanjko]] †
*[[Marjeta Domej]]
*Mitja &quot;Mičo&quot; Domicelj †
* [[Julia Doria]]
*[[Ivan Dornik]] †
*[[Albert Drašček]] †
*[[Neja Drevenšek]]
*[[Helena Ana Drewry]]
*[[Franc Drolc]] †
* [[Anja Dular]]

== E ==

* [[Irena Eiselt]]
*[[Jakob Emeršič]] †
*[[Majda Emeršič]]
*[[Urška Emeršič]]
*[[Bernhard Ferdinand Erberg|Bernard Ferdinand Erberg]] †
*[[Ludvik Erjavec]] †
*[[Matjaž Eržen]]

== F ==

*[[Marija Fabjančič]] (r. [[Klemenčič]])
*[[Maver Fajdiga]] †
*[[Franka Ferletič]] (por. [[Černic]]) †
*[[Jerneja Ferlež]]
*[[Marta Filli]] †
*[[Breda Filo]] †
*[[Majda Fister]] †
*[[Ana Florjančič]]
*[[Simona Frankl]]
*[[Sabina Fras Popović]]
*[[Marica Frece]] †
*[[Darja Frelih]] †
*[[Janez Fugina|Janez (Ivan) Fugina]] †
*[[Roža Fuis]]

== G ==
*[[Vida Gaspari Tausig]] †
*[[Slavko Gaberc]]
*[[Lidija Gačnik Gombač]]
*[[Zdenka Gajser]]
*[[Vida Gaspari Tausig]] †
*[[Jelka Gazvoda]]
*[[Marjan Geoheli]] †
*Jaka Gerčar
*[[Luisa Gergolet]] (Trst)
*[[Bogomil Gerlanc]] †
*[[Janko Germadnik]]
*[[Mihael Glavan]] †
*[[Janko Glazer]] †
*[[Joža Glonar]] †
*[[Nataša Godec]]
*[[Berta Golob]]
*[[Borut Gombač]]
*[[Sonja Gorec]] †
*[[Branko Goropevšek]] †
*[[Lea Grabrijan]] †
*[[Sandra Grajfoner]]
*[[Jerneja Grašič]]
*[[Mara Grašič|Mar(ij)a Grašič]]
*[[Gita Grecs Smole]]
*[[Meta Grgantov]]
*[[Milka Grgič]]; [[Mojca Grgič]]
*[[Silvo Grmovšek]]
*[[Vilma Grmovšek Simončič]]
*[[Martin Grum]]
* [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] †
* [[Priscila Gulič Pirnat]]

== H ==
*[[Jožica Habjan]]
*[[Nastja Hafnar]]
*[[Stanislav Hafner]] †
*[[Damijana Hainz]]
*[[Barbara Hanuš]]
*[[Bruno Hartman]] †
*[[Drago Hasl]] † 
*[[Frančišek Herbitz]] †
*[[Ivica Hočevar]]
*[[Jože (A.) Hočevar]]
*[[Matjaž Hočevar]]
*[[Tatjana Hojan]] †
*[[Vesna Horžen]]
*[[Damijana Hrabar]]
*[[Alenka Hren Medved]]
*[[Matej Hreščak]]
*[[Angelika Hribar]]
*[[Katra Hribar Frol]]
*[[Marija Hribar]]
*[[Elizabeta Hriberšek Balkovec]]
*[[Nina Hriberšek Vuk]]
*[[Jasna Hrovat]]
*[[Renata Hrovatič]]
*[[Alenka Hrovatin]]
*Hudelja?
*[[Marko Hudnik]] †
*[[Alenka Hudobivnik]]
*[[Martina Humar]]
*[[Vanja Huzjan]]

== I ==

* [[Gregor Ilaš]]
* [[Vera Ilich]] (r. [[Šlebinger]]) †
*[[Jana Intihar Ferjan]]
* [[Tatjana Intihar]]
* [[Marija Iskrenovič]]

== J ==
*[[Vilenka Jakac Bizjak]] †
*[[Majda Ujčič|Majda (Jakše) Ujčič]]
*Helena Jaklič?
*Nina Jamar
*[[Alenka Jamnik]]
*[[Tilka Jamnik]]
*[[Ljudmila Jan]] †
*[[Zoltan Jan]]
*[[Stanko Janež]] †
*[[Helena Janežič]]
*[[Olga Janša Zorn]] †
*[[Marko Jarc]]
*[[Marija Javoršek]] (r. [[Kiauta]])
*Jazbinšek
*[[Janja Jedlčovnik]] ?
*[[Frančišek Jere]] †
*[[Ines Jerele]]
*[[Claudia Jerina Mestnik]]
*[[Ivan Jermol]] †
*[[Anja Jerše Bone]]
*[[Nataša Jordan]]
*[[Jožica Jožef Beg]]
*[[Hermina Jug-Kranjec]] †
*[[Janez Jug (1957)|Janez Jug]]
*[[Tjaša Jug]]
*[[Boris Jukić]]
*[[Dani Jurgec]]
*[[Mirko Juteršek]] †
*S. Juvan 
*[[Ana Juvančič Mehle]]
*[[Primož Južnič]]

== K ==

*[[Ahacija Kacin]] †
*[[Slavka Kajba Milić]] †
*[[Vladimir Kajzovar]] †
*[[Barbara Kalan]]
*[[Pavle Kalan (slavist)|Pavle Kalan]] †
*[[Franc Domenik Kalin]] †
*[[Matija Kalister]] †
*[[Ludvik Kaluža]]
*[[Mateja Kambič]]
*[[Ignac Kamenik]] †
*[[Nataša Kandus]]
*[[Alenka Kanič]]
*[[Ivan Kanič]]
*[[Božidar Kante]] 
*[[Dragotin Kardoš]]
*[[Breda Karun]]
*[[Božidar Kantušer]] †
*[[Katarina Kastelic]]
*[[Miha Kastelic]] †
*[[Irena Kavčič]]
*[[Kajetan Kavčič]] †
*[[Irena Kavčič]]
*[[Alenka Kavčič Čolić]]
*[[Barbara Kavčič]]
*[[Marinka Kenk-Tomazin]]
*[[Robert Kereži]]
*[[Joža Kerin]] † 
*[[Dušan Kermauner|Dušan Kermavner]]
*[[Irena Kernel]] †
*[[Peter Keršič]]
*[[Zlata Kert]] †
* [[France Kidrič]] †
*[[Renata Klančnik]]
*[[Janko Klasinc]]
*[[Aleš Klemen]]
*[[Sonja Klemenc]] †
* [[Ivan Klemenčič (muzikolog)|Ivan Klemenčič]]
* [[Jakob Klemenčič]]
* [[Liljana Klemenčič]]
*[[Elizabeta Kmecl]] ?
*[[Božena Kmetec Friedl]]
*([[Anton Knez]]) †
*[[Marija Knez Bergant]] †
*[[Ida Knez Račič]] †
*[[Seta Knop]]
*[[Marjana Kobe]] †
*[[Tomaž Kobe]]
*[[Ana Koblar Horetzky]] †
*[[Štefan Kociančič]] †
*([[Gorazd Kocijančič]])
*[[Katarina Kocijančič]]
*[[Leda Kocjan]]
*[[Urša Kocjan]]
*[[Eva Kodrič Dačić]]
*[[Nivea Kofol]]
*[[Tina Kokalj Grebenc]] 
*[[Jože Kokole]] †
*[[Nataša Kokošinek]]
*[[Jana Kolar]]
*[[Marjan Kolar]] †
*[[Gabrijela Kolbič]]
*[[Petra Kolenc]]
*[[Teja Koler Povh]]
*[[Antonija Kolerič]] †
*[[Božena Kolman Finžgar]]
*[[Borut Koloini]] 
*[[Jolanda Koloini]]  †
*[[Darko Komac]]
*[[Manica Koman]] †
*[[Gvido Komar]]
*[[Mateja Komel Snoj]]
*[[Bogo Komelj]] †
*[[Ivan Konte]] †
*[[Jernej Kopitar]]‎ †
*[[Boštjan Koražija]] 
*[[Nataša Koražija]]
*[[Alenka Koron]]
*[[Bruno Korošak|Bruno (Jože) Korošak]] †
*[[Gregor Korošec]]
* [[Ančka Korže Strajnar]] †
* [[Jože Kos (bibliotekar)|Jože Kos]] †
* [[Stanislav Kos]] †
*[[Saša Kos]]?
*[[Jurij Kosmač]] †
*[[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] †
*[[Metka Kostanjevec]]
*Jože Košir †
*[[Boris Košorok]] †
*[[Oriana Košuta Krmac]]
*[[Mirjam Kotar]]
*[[Mojca Kotar]]
*[[Andrej Kovač (bibliotekar)|Andrej Kovač]] †
*[[Tatjana Kovač]]
*[[Cveta Kovačič]]
*[[Erik Kovačič]] †
*[[Barbara Kovář]]
*[[Ferdo Kozak]] †
*[[Kristian Koželj]]
*[[Josip Pepe Kraigher|Josip (Pepe) Kraigher]] †
*[[Lojz Kraigher]] †
*[[Fanika Krajnc Vrečko]]
*[[Pavel Krajnik]] †
*[[Desanka Kraker]] † 
*[[Jože Krall]] † 
*[[Marija Kramar]] (r. Sergaš)
*[[Darja Kramberger]]
*[[Cene Kranjc]] †
*[[Marko Kranjec (bibliotekar)|Marko Kranjec]]  †
*[[Mateja Krapež]]
*[[Janko Krek]]
*[[Karmen Kreže]]
*[[Samo Kristan]]
*[[Slavka Kristan]]
*[[Duša Krnel Umek]]
*[[Zoran Krstulović]]
*[[Angelo Kukanja]] † 
*[[Marija Kumer]]
*[[Uroš Kunaver]]
*[[Martin Kuralt]] †
*[[Robert Kuralt]] †
*[[Branko Kurnjek]]?
*[[Filip Küzmič]]
*[[Franc Kuzmič]] †

== L ==
* [[Andrijan Lah]] †
* [[Špela Lah]]
*[[Vesna Laissani]]
*[[Dragana Laketić]]
*[[Darja Lavrenčič Vrabec]]
*[[Viljem Leban]]
*[[Dunja Legat]]
*[[Tine Lenarčič]] †
*[[Marjana Lenassi]]
*[[Nina Lenček]] (r. Lovrenčič) †
*[[Anita Leskovec]]
*[[Vera Levovnik-Mirt]]=[[Vera Mirt Levovnik]]
*[[Fran Levstik]] †
*[[Vera Levstik]] †
*[[Darinka Likar]] (r. [[Stegovec]]) †
*[[Mirana Likar Bajželj]]
*[[Tatjana Likar]]
*[[Jožef Kalasanc Likavec]] †
*[[Marjana Lipoglavšek]] (r. [[Cimperman]])
*[[Artur Lipovž]]
*[[Maja Lipužič]]
*[[Urška Lobnikar Paunović]]
*[[Ožbe Lodrant]] †
*[[Janez Logar]] †
*[[Alenka Logar Pleško]]
*[[Slavka Lokar]] †
*[[Nina Lončar]] 
*[[Marjeta Longyka]] 
*[[Borut Loparnik]] † 
*Nina Antonija [[Lovrenčič]]-[[Lenček]] †
*[[Rajko Ložar]] †
*[[Dušan Ludvik]] †
*[[Slavica Ludvik|Slavica (Vekoslava) Ludvik]] †
*[[Matjaž Lulik]]

== M ==
*[[Srečko Maček]]
*[[Franček Majcen]] †
*[[Francesco Majer]] †
*[[Lidija Majnik]]
*[[Ksenija Majovski]]
*[[Luana Malec]]
*[[Jasna Malešič]]
*[[Miha Mali]]?
*[[Janko Malle]]?
*[[Simon Malmenvall]]
*[[Irma Marinčič Ožbalt]]
*[[Irena Marinko]]
*[[Ivan Marković]]
*[[Erika Marolt]]
*[[Janez Marolt]]?†
*[[Marija Maršič]]
*[[Ana Martelanc]]
*[[Tomo Martelanc]] †
*[[Tatjana Martinčič]]
*[[Jasna Maver]]
*[[Rudi Meden]]
*[[Ana Juvančič Mehle|Ana (Juvančič) Mehle]] 
*[[Tanja Merčun Kariž]]
*[[Ida Merhar]] †
*[[Leopold Mikec Avberšek]]
*[[Manja Miklavc]]
*[[Milojka Miklavčič]]
*[[Franc Miklošič]] †
*[[Metod M. Milač]] †
*[[Vera Mirt Levovnik]]
*[[Nadja Mislej Božič]]
*[[Tomaž Miško]]
*[[Veselin Mišković]]
*[[Ida Mlakar]] Črnič
*[[Jasna Mlakar]]
*[[Karolina (Kaja) Mlakar]]
*[[Mojca Mlinar Strgar]]
*[[Uroš Mlinar]]
*[[Frančišek Mlinšek]] †
*[[Marija Močilnik]]
*[[Mihaela Mohar]]
*[[Miha Mohor (knjižničar)|Miha Mohor]]
*[[Vida Mokrin Pauer]]
*[[Mitja Mole]]
*[[Janez Mrdavšič]] †
*[[Tjaša Mrgole Jukič]]
*[[Maruša Mugerli Lavrenčič]]
*[[Jože Munda]] †
*[[Tina Musec]]
* [[Peter Musi]] †
*[[Gottfried Muys]] †

== N ==

*[[Zoran Naprudnik]] †
*[[Matjaž Neudauer]]
*[[Charles Nodier]] †
*[[Mateja Norčič]]
*[[Borut Novak]]
*[[Marta Novak]]
*[[Victor Novak]]?
*[[Vlado Novak (literarni zgodovinar)|Vlado Novak]] †
*[[Zdravko Novak]] †
*[[Silva Novljan]]

== O ==

* ([[Elizabeta Obolenska]]) †
*[[Joža Ocepek]]
*[[Irena Oder]]
*Mojca Ogrin
*[[Milan Ojsteršek]]
*[[Tatjana Oset]]
*[[Borut Osojnik]]?
* [[Milan Osrajnik]] †
* [[Veronika Osredkar]]
*[[Majda Ostanek]] †
*[[Ludovik Osterc]] †
*[[Marjeta Oven]]
*[[Zdenka Oven]] 
* [[Janez Ovsec]] †
* [[Katja Ozebek]]
* [[Irma Ožbolt]]
*[[David Ožura]]

== P ==
*[[Vlasta Pacheiner-Klander]] †
*[[Špela Pahor]]
*[[Janko Pajk]] †
*[[Breda Pajsar]]
*[[Jožef Papp]]
*[[Peter Pavletič]]
*[[Hedvika Pavlica Kolman]]
*[[Andrej Pavlič]]
*[[Milica Pavlović]]
*[[Smilja Pejanovič|Smilja(na) Pejanovič]]
*[[Aljoša Pelhan]]
*[[France Pengal]] †
*[[Darja Peperko Golob]]
*[[Tone Perčič]]
*[[Ana Pernat]]
*[[Marjan Pertot]] †
*[[Ksenija Petaros Kmetec]]
*[[Simona Pečenik]]
*[[Maja Peteh]]
*[[Marija Petek]]
*[[Zdenka Petermanec]]
*[[Fran Petre]] †
*[[Amalia Petronio]]
*[[Nataša Petrov]]
*[[Mira Petrovič]]
*p. [[Felicijan Pevec|Felicijan (Jože) Pevec]] †
*[[Zoran Pevec]]
*[[Kristina Picco]]
*[[Luka Pintar (literat)|Luka Pintar]] †
*[[Milena Pintar]]
*[[Ivan Pintarič (bibliotekar)|Ivan Pintarič]] †
*[[Jožica Pirc|Jožica &quot;Žuža&quot; Pirc]]
* [[Avgust Pirjevec]] †
* [[Tomaž Pirnat]]
*[[Jan Pisanski]]
*[[Bojan Pisk]] †
*[[Melita Pivec-Stele]] †
*[[Lado Planko]]
*[[Mateja Planko]]
*[[France Planteu]]
*[[Andreja Pleničar]]
*[[Boža Pleničar]] †
*[[Breda Podbrežnik Vukmir]]
*[[Igor Podbrežnik]]
*[[Mojiceja Podgoršek]]
*[[Neža Podjavoršek]]
*[[Lidija Podlesnik Tomášiková]]
*[[Justina Podpac]] †
*[[René Podhorsky]] †
*[[Vida Polanšek]]
*[[Tereza Poličnik-Čermelj]]
*[[Mirko Popovič]] †
*[[Alenka Porenta]]
*[[Dušan Poropat]]
*[[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] †
*[[Tanja Potočnik Kovše]]
*[[Ksenija Požar]]?
*[[Nada Požar Matijašič]]
*[[Barbara Pregelj]]?
*[[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] †
*[[Zdenka Prek Smole]] †
*[[Igor Presl]]
*[[Tone Pretnar]]? † 
*[[Zorica Pretnar]]
*[[Zvonka Pretnar]]
*[[Janez Krstnik Prešeren]]?
*[[Domen Prezelj]]
* [[Bert Pribac]] †
* [[Ivan Prijatelj]] †
* [[Alenka Prinčič]]
* [[Petra Puhar Kejžar]]
*[[Josip Puntar]] †
*[[Franc Pušnik]]
*[[Miro Pušnik]] †

== R ==
*[[Zlatka Rabzelj]]
*[[Mojca Račič]] [[Simončič]]
*[[Nina Race]]
*[[Albert Rajer]] †
*[[Bernard Rajh]]
*[[Primož Ramovš]] †
*[[Slavica Rampih]] Vajzović
*[[Valerija Rant Tišler]]
*[[Anton Ratiznojnik]]
*[[Irena Razingar]]
*[[Silva Razpotnik]]
*[[Špela Razpotnik]]
*[[Ivan Rebernik]] †
*[[Marjan Rebernik]]
*[[Anja Rebolj]]
*[[Matjaž Rebolj]] †
* [[Branko Reisp]] †
*[[Stanislav Renko]] †
*[[Simona Resman]]
*[[Polona Rifelj]]
*[[Boris Rifl]]
*[[Josip Rijavec]] †
*[[Veronika Rijavec Pobežin]]
*[[Damjan Ristić]]?
*[[Ksenija Rivo]]
*[[Aleksander Roblek|Aleksander (Konrad) Roblek]] †
*[[Matija Rode]] †
*[[Barbara Rogač]]
*[[Anton Roschmann]] †
*[[Zala Rott]]?
*[[Martina Rozman Salobir]]
*[[Anton Rožič]] †
*[[Anamarija Rožić]]
*[[David Runco]]
*[[Mirko Rupel]] †
*[[Marijan Rupert]]
*[[Jože Rus (geograf)]] †
*[[Miloš Rybář]] †

== S ==

*[[Irena Sajovic]]
*[[Karmen Salmič Kovačič]]
*[[Drago Samec]]?
*[[Marija Samec]]
*[[Marko Samec]]
*[[Petra Samec]] Stefančič 
*[[Irena Sapač]]
*[[Andrej Savnik]] †
*[[Hans Schleimer]] †
*[[Jožef Schober]]
*[[Štefan Sedonja]]
*[[Tomaž Seljak]] &amp; [[Marta Seljak]]
*[[Zdenka Semlič Rajh]]
*[[Miša Sepe]] †
*[[Franc Simonič (bibliograf)|Franc Simonič]] †
*Petra Simonič
*([[Primož Simoniti]]) †
*[[Sandra Simoniti]]
*[[Urška Skalicky]]
*[[Žiga Skerpin|Žiga (Sigismund/Jurij Friderik) Skerpin]] †         
*[[Rajko Slokar]]
*[[Ivanka Smola]] †
*[[Marijan Smolik]] †
*[[Ivana Soban]]
*[[Simona Solina]]
*[[Anka Sollner Perdih]]
*[[Jože Spanring]] †
*[[Janez Stare]] ?
*[[Jasna Branka Staman]]
*[[Vlasta Stavbar]]
*[[Konrad Stefan]] †
*[[Lovro Stepišnik]] † (potujoči)
*[[Nataša Stergar|Nataša (Vanja) Stergar]]
*[[Sonja Stergaršek]]
*[[Vasja Sterle]] †
*[[Dragica Marta Sternad]]
*[[Metka Sternad]]
*[[Karmen Stopar]]
*[[Gvido Stres]] st. †
*[[Ivo Stropnik]]
*[[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] †
*[[Tone Sušnik]] †
*[[Magdalena Svetina Terčon]]
*[[Sonja Svoljšak]]

== Š ==
*[[Dagmar Šalamun|Dagmar (Miša) Šalamun]] (r. [[Gulič]]) †
*[[Ana Šašel|An(ic)a Šašel]] † 
*[[Alenka Šauperl]]
*[[Milan Šega]] †
*[[Klavdija Šek Škafar]]
*[[Mira Šekoranja Ban]] †
*([[Lenart Šetinc]])
*[[Jože Šifrer]] †
*[[Tatjana Šifrer]] †
*[[Ljubinka Šimunac]]
*[[Franc Šink]] †
*Simona Šinko
*[[Martina Šircelj]] †
*Anita Šiško
*[[Mariza Škerk]] 
*[[Franc Škerlj (bibliotekar)|Franc Škerlj]] †
*[[Nena Škerlj]]
*[[Gregor Škrlj]]
*Žiga Šk(e)rpin †
*[[Iztok Škulj]]
*[[Irena Škvarč]]
*[[Janko Šlebinger]] †
* [[Mara Šlajpah Zorn]] †
*[[Leopold Šmalc]] †
*[[Mateja Šmid]]
*[[Renata Šolar]]
*[[Majda Špes]]
*[[Frenk Špiler]]?
*[[Marijan Špoljar]]
*[[Ljudmila Šribar]]
*[[Rozka Štefan]] †
*[[Martin Šteiner]]
*[[Jožica Štendler]]
*[[Anatol Štern]]
*[[Peter Štoka]]
*[[Andreja Štorman Vreg]]
*[[Suzana Štrempfelj]]
*[[Lidija Štruc]]
*[[Ciril Štukelj]]
*[[Karmen Štular Sotošek]]?
*[[Lepša Šturm]] †
*[[Vida Šturm]] †
*[[Rezka Šubic Pleničar]]
*[[Tanja Šulak]]?
*[[Suzana Šulek]]
*[[Krista Šuler]] †
*[[Simona Šuler Pandev]]
*[[Marjeta Šušterčič]]
*[[Katarina Švab]]
*[[Mateja Švajncer]]
*[[Rozina Švent]]

== T ==

*[[Darka Tancer Kajnih]]
*[[Inocenc Tauferer]] †
*[[Štefan Tausig]] †
*[[Bogo Teplý]] †
*[[Vasja Terčič]]?
*[[Damjana Tizaj Marc]]
*[[Frančišek Jožef Tolmajner]] † (''Franciscus Josephus Thallmainer'', 1698-1768)
*[[Borut Toth]]
*[[Sonja Tovornik]]
*[[Vera Troha]]
*[[Cvetka Tropenauer Martinčič]]
*[[Filip Trpin]] †
*[[Ksenija Trs]] (=Masten?)
*[[Mojca Trtnik]]
*[[Milanka Trušnovec]]
*[[Miro Tržan]]
*[[Vladka Tucovič Sturman]]
*[[Tone Turičnik]]? †
*[[Dragica Turjak]]
*[[Janja Turk]]
*[[Nana Turk]]
*([[Pavel Turner]]) †
*[[Angelca Turnšek]]
*[[Marijan Turnšek]]

== U ==

* [[Majda Ujčič]]
*[[Tomaž Ulčakar]]
*[[Ajda Ulčnik]]
*[[Mojca Uran]]
*[[Cecilij Urban]] †
*[[Darja Urbanc]]
*[[Jože Urbanija (1941)]]
*[[Marko Urbanija]]
*[[Vida Urek]] (r. [[Stanovnik]])
*[[Gizela Ušeničnik]] †

== V ==
*[[Vikica Vajdetič]] †
*[[Darja Vajs Košir]]
*[[Anamarija Valantič]]
*[[Hilda Vaupot]] †
*[[Nežka Vaupotič]] †
*[[Maja Vavtar]]
*[[Saša Vegri]] (Albina Vodopivec) †
*[[Valentina Velkavrh]]
*[[Ciril Velkovrh]] †
*[[Dušan Verbič]]
*[[Andreja Vide Hladnik]]
*[[Petra Vide Ogrin]]
*[[Andreja Videc]]
*[[Polona Vilar]]
*[[Srečko Vilhar]] †
*[[Dušan Verbič]]
* [[Maks Veselko]] †
*[[Štefan Vevar]]
*[[Andreja Videc]]
*[[Polona Vilar]]
*[[Urška Vimer Kovaček]]
*[[Josip Vitek]]?
*[[Avgust Vižintin]]  †
*[[Marijanca Ajša Vižintin]]
*[[Jagoda Vobič]] † 
*[[Gorazd Vodeb]]
*[[Albina Vodopivec]] (Saša Vegri) †
*[[Ines Vodopivec]]
*[[Liljana Vodopivec]]
*[[Viviana Vodopivec]]
*[[Franc Vogelnik]] †
*[[Ines Vodopivec]]
*[[Viviana Vodopivec]]
*[[Jožica Vogrinc]]
*[[Marjana Vončina]]
*[[Mira Vončina]]
*[[Simona Vončina]]
*[[Erika Vouk]]
*[[Damjana Vovk]]
*[[Mira Vovk Avšič]]
*[[Elizabeta Vovko Ozimek]]
*[[Alenka Vrabl]]
*[[Radojka Vrančič]] †
*[[Vlado Vrbič]]
*[[Fanika Vrečko Krajnc]]
*[[Matevž Vrečko]]
*[[Darko Vrhovšek]]
*[[Jože Vugrinec]]
*[[Andreja Vukmir]]?
*[[Maja Vunšek]]
*[[Veronika Vurnik Škrabec]]

== W ==

*[[Lidija Wagner]]
*[[Franz Xaver Wilde]] †
*[[Ferdinand Wolf]] ?

== Z ==

*[[Ana Zadnikar]]
*[[Franc Zadravec]] †
*[[Judit Zágorec Csuka]]
*([[Dane Zajc]]) †
*[[Lucija Zajc]]
*[[Alojz Zavrl]] †
*[[Ana Zdravje]]
*[[Igor Zemljič]]
*[[Ludvik Zepič]] †
*[[Ivan Znidarčič]] †
*[[Daša Zobec]]
*[[Marica Zorko]]
*[[Elizabeta Savica Zorko]] (r. Šuligoj) †
*[[Teja Zorko]]
*[[Vinko Zorman]] †
*Marja Zorn-Pogorelc
*[[Jože Zrim]] †
*[[Alenka Zupan]] (Župančičeva n.)
*[[Jakob Zupan]] †
*[[Barbara Zupanc Oberwalder]]
*[[Špela Zupanc]]
*[[Barbara Zupančič]] †
*[[Jadranka Zupančič]]
*[[Jože Zupančič (bibliotekar)]]
*[[Saša Zupanič]]

== Ž ==

*[[Mojca Žaberl]]
*[[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] †
*[[Sonja Žakelj]]
*[[Matjaž Žaucer]]
*[[Darinka Žbogar]] †
*[[Ivan Krstnik Žibert|Ivan/Janez Krstnik (Avguštin) Žibert]] †  
* [[Avgust Žigon]] †
* [[Franc Žigon|Franc Leopold Žigon]] †
*[[Joka Žigon]] †
*[[Zdenka Žigon]]
*[[Ivan Žmavc]] † 
*[[Janez Žmavc (dramatik)|Janez Žmavc]] † 
*[[Andra Žnidar]]
*[[Marjan Žnidarič]]?
*[[Maja Žumer]]
*[[Davorin Žunkovič]] †
*[[Jože Žužek]] †

==Glej tudi==
* seznam prejemnikov [[Čopova diploma|Čopove diplome]]
[[Kategorija:Slovenski knjižničarji| ]]
[[Kategorija:Seznami Slovencev|B]]</text>
      <sha1>g7beg47ecsvb4qvcwbrr6fdhh9c4dmw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dejan Zavec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>181071</id>
    <revision>
      <id>6757856</id>
      <parentid>6561214</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:45:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757856</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17909" sha1="oubowap7k2xyh780ruh1qwgozdngpdw" xml:space="preserve">{{Infopolje Boksar
| image = &lt;!--WD--&gt;
| name = Dejan Zavec
| nationality = {{SLO}}
| nickname = Jan Zaveck,&lt;br&gt;Mr. Sympathikus
| height = 171 cm
| weight = velterska, polsrednja
| birth_date = &lt;!--WD--&gt;
| birth_place = &lt;!--WD--&gt;
| style = [[Ortodoksni (boks)|Ortodoksni]]
| total = 40
| wins = 35
| KO = 19
| losses = 4
| draws = 0
| no contests = 1
}}
'''Dejan Zavec''' (tudi '''''Jan Zaveck'''''), [[slovenci|slovenski]] [[boksar]], boksarski trener in [[politik]], * [[13. marec]] [[1976]], [[Trdobojci]], [[Slovenija]]. 

Zavec je svojo [[boks]]arsko [[kariera|kariero]] začel pri šestnajstih letih, pred profesionalno kariero pa je osvojil devet naslovov amaterskega državnega prvaka in več zmag na mednarodnih [[turnir]]jih. 12. januarja 2006 je [[diploma|diplomiral]] na [[Fakulteta za šport in fizično izobraževanje v Novem Sadu|Fakulteti za šport in fizično izobraževanje]] v [[Novi Sad|Novem Sadu]] in pridobil naziv [[trener]] boksa. Leta 2022 se je pridružil [[Slovenija|slovenski]] politični stranki [[Gibanje Svoboda]] in bil izvoljen za poslanca v Državnem zboru, septembra 2023 pa je izstopil iz njega.

==Profesionalna kariera==
Zavec je svojo športno pot po prestopu med profesionalce nadaljeval v nemškem boksarskem klubu [[Sport Events Steinforth]]. Ko je Zavec začel kariero profesionalnega boksarja, je bil po svojih besedah na lestvici uvrščen okoli 1380. mesta, a je že po prvem letu napredoval na položaj okrog 100. mesta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=20V: Dejan Zavec - Članki - Playboy.si|url=http://www.playboy.si/branje/clanki/20v-dejan-zavec/3/|website=web.archive.org|date=2015-01-10|accessdate=2022-08-26|archive-date=2015-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20150110031756/http://www.playboy.si/branje/clanki/20v-dejan-zavec/3/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

V svoji karieri je osvojil naslov medcelinskega boksarskega prvaka v velterski kategoriji po združenjih [[mednarodna boksarska zveza|IBF]] in [[Svetovna boksarska organizacija|WBO]] in svetovnega prvaka v velterski kategoriji po združenju IBF, v začetku leta 2008 je postal prvak [[Evropska unija|Evropske unije]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://24ur.com/dejan-zavec.html |title=24ur.com - Dejan Zavec |accessdate=2010-07-13 |archive-date=2010-04-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100414041407/http://24ur.com/dejan-zavec.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; leta 2015 pa svetovni prvak v super velterski kategoriji po združenju [[Svetovna boksarska zveza|WBF]]. Svoj prvi naslov je Zavec osvojil leta 2004.

==Pomembnejši dvoboji==
[[Slika:2011 boxing event in Stožice Arena-Dejan zavec IIIII.jpg|left|thumb|Zavec (desno) proti Paulu Delgadu v [[Arena Stožice|Areni Stožice]] leta 2011]]

25. marca 2006 je Zavec v [[Oranienburg]]u po prekinitvi v 6. krogu po [[sodnik|sodniških]] ocenah s 3:0 premagal izzivalca [[Čilenci|čilenca]] [[Joel Mayo|Joela Maya]], ki je takrat nastopal za [[Avstrija|Avstrijo]]. Za Zavca je bil to dvajseti profesionalni [[dvoboj]] in hkrati dvajseta zmaga. Sodnik je dvoboj predčasno prekinil po tem, ko je Zavec v trčenju nasprotnikov z [[glava]]ma spet odprl [[rana|rano]] na [[arkada|arkadi]], ki jo je pred tem v eni od predhodnih rund Zavec zadal Mayu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3071472&amp;show_media=16102923 |title=24ur.com - Zavcu prestižna lovorika |accessdate=2010-07-13 |archive-date=2007-08-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070828020301/http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3071472&amp;show_media=16102923 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

11. decembra 2009 se je v [[Južna Afrika|Južni Afriki]] pomeril s takratnim [[svetovni prvak|svetovnim prvakom]] v [[velter]]ski kategoriji po verziji [[IBF]], [[Južnoafriška republika|Južno-Afričanom]] [[Isaac Hlatshwayo|Isaacom Hlatshwayom]]. Zavec, ki je dvoboj bolje začel, je v drugi rundi nasprotnika prvič spravil na tla, v tretji rundi pa ga je na tla spravil še dvakrat. Sodnik je dvoboj prekinil in oznanil tehnični [[knockout]]. Zavec je tako osvojil pas in naslov svetovnega prvaka. Dvoboj je trajal 8 minut in 55 sekund.

9. aprila 2010 je Zavec prvič ubranil naslov svetovnega prvaka v [[velter]]ski kategoriji po verziji IBF v dvoboju z [[Argentina|Argentincem]] [[Rodolfo Ezequel Martinez|Rodolfom Martinez]] v [[Hala Tivoli|hali Tivoli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Zmagal je s [[tehnični knockout|tehničnim knockoutom]] (TKO) v dvanajsti [[runda|rundi]], ko je sodnik prekinil dvoboj.

5. septembra 2010 je Zavec drugič branil naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji po verziji IBF v boju s [[Poljaki|Poljakom]] [[Rafal Jackiewicz|Rafalom Jackiewiczom]] v [[Arena Stožice|areni Stožice]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] pred 12.000 gledalci. Z Jackiewiczom je Zavec do tedaj doživel edini poraz v svoji profesionalni karieri 29. novembra 2008 v [[Katowice|Katowicah]] na [[Poljska|Poljskem]]. Zmagal je Zavec po sodniški odločitvi (117:111, 114:114, 117:111).

18. februarja 2011 je Zavec še tretjič ubranil naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji po verziji IBF v dvoboju z izzivalcem [[Američani|Američanom]] [[Paul Delgado|Paulom Delgadom]] v ljubljanski areni Stožice. Zmagal je s tehničnim knockoutom (TKO) v peti rundi, ko je sodnik prekinil dvoboj.

3. septembra 2011 je Zavec četrtič branil naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji po verziji IBF v dvoboju z Američanom [[Andre Berto|Andrem Bertom]] v [[Biloxi|Biloxiju]] v ameriški zvezni državi [[Mississippi]]. Dvoboj se je končal s tehničnim knockoutom v peti rundi zaradi poškodbe Zavčevega obraza okoli očesa, s čimer je izgubil dvoboj, s tem pa tudi naslov prvaka. Berto mu naj bi takoj po dvoboju ponudil povratni obračun,&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/video-zavec-nesrecno-izgubil-bitko-v-biloxiju/265487 | date=4. september 2011 | accessdate=12. april 2015 | title=Zavec nesrečno izgubil bitko v Biloxiju}}&lt;/ref&gt; do katerega pa nikoli ni prišlo.

11. aprila 2015 je Zavec osvojil naslov svetovnega prvaka v super velterski kategoriji po verziji [[WBF]] v dvoboju z Belgijcem [[Sasha Yengoyan|Sasho Yengoyanom]] v dvorani Tabor v Mariboru. Dvoboj se je končal z enoglasno odločitvijo v dvanajsti rundi.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/zavec-kljub-poskodbi-v-prvi-rundi-po-tockah-svetovni-prvak/362626 |date=11. april 2015 |accessdate=12. april 2015 | title=Zavec kljub poškodbi v prvi rundi po točkah svetovni prvak!}}&lt;/ref&gt;

25. novembra 2015 se je Zavec še tretjič podal v Ameriko, kjer se je v polsrednji katergoriji pomeril s Kubancem [[rislandy Lara|Erislandyjem Laro]] mestu Hialeah na [[Florida|Floridi]]. Dvoboj se je po sodniški prekinitvi končal v korist Lare že v tretji rundi.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/zavec-sele-cez-cas-se-bomo-zavedali-s-kom-sem-stal-v-ringu/379587 |date=25. november 2015 |accessdate=26. november 2015 | title=Zavec: Šele čez čas se bomo zavedali, s kom sem stal v ringu}}&lt;/ref&gt;

==Profesionalni boksarski dvoboji==
{{start box}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; colspan=&quot;7&quot;|'''40 dvobojev''', '''34 zmag''' (19 s prekinitvijo, 14 z odločitvijo), '''4 porazi''', '''0 remijev''', '''1 brez boja'''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://boxrec.com/list_bouts.php?human_id=176707&amp;cat=boxer |title=Jan Zaveck - Boxer |accessdate=26. november 2015 |publisher=boxrec.com |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20131112115438/http://boxrec.com/list_bouts.php?human_id=176707&amp;cat=boxer |archive-date=2013-11-12 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;text-align:center; background:#e3e3e3;&quot;
| style=&quot;border-style:none none solid solid; background:#e3e3e3;&quot;|'''Rez.'''
| style=&quot;border-style:none none solid solid; background:#e3e3e3;&quot;|'''Nasprotnik'''
| style=&quot;border-style:none none solid solid; background:#e3e3e3;&quot;|'''Tip'''
| style=&quot;border-style:none none solid solid; background:#e3e3e3;&quot;|'''Runda (čas)'''
| style=&quot;border-style:none none solid solid; background:#e3e3e3;&quot;|'''Datum'''
| style=&quot;border-style:none none solid solid; background:#e3e3e3;&quot;|'''Lokacija'''
| style=&quot;border-style:none none solid solid; background:#e3e3e3;&quot;|'''Opombe'''
|- align=center
|{{ne|Poraz}}
|align=left|{{flagicon|CUB}} Erislandy Lara
|S tehnično prekinitvijo
|3 {{small|(12)}}
|2015-11-25
|align=left|{{flagicon|USA}} Hialeah
|align=left|{{small|Za naslov svetovnega prvaka v polsrednji kategoriji po WBA (redno) in IBO}}
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{flagicon|BEL}} Sasha Yengoyan
|Z odločitvijo {{small|(enoglasno)}}
|12
|2015-04-11
|align=left|{{flagicon|SLO}} [[Maribor]]
|align=left|{{small|Osvojil naslov svetovnega prvaka v polsrednji kategoriji po WBF}}
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{flagicon|HUN}} Ferenco Hafner
|S takojšnjo prekinitvijo
|7
|2014-10-17
|align=left|{{flagicon|SLO}} [[Maribor]]
|align=left|{{small|Osvojil naslov evropskega prvaka v polsrednji kategoriji po WBO}}
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{flagicon|FRA}} Sebastien Allais
|Z odločitvijo {{small|(enoglasno)}}
|8
|2013-10-19
|align=left|{{flagicon|GER}} [[Leipzig]]
|align=left|
|- align=center
|{{ne|Poraz}}
|align=left|{{flagicon|USA}} Keith Thurman
|Z odločitvijo {{small|(enoglasno)}}
|12
|2013-03-09
|align=left|{{flagicon|USA}} [[New York]]
|align=left|{{small|Izgubil naslov medcelinskega prvaka v velterski kategoriji po WBO}}
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Namibija}} Bethuel Uushona
|Z odločitvijo {{small|(enoglasno)}}
|12
|2012-03-24
|align=left| {{ikonazastave|Slovenia}} [[Maribor]]
|align=left|{{small|Osvojil naslov medcelinskega prvaka v velterski kategoriji po WBO}}
|- align=center
|{{ne|Poraz}}
|align=left|{{flagicon|USA}} Andre Berto
|S tehnično prekinitvijo
|5 {{small|(12)}}
|2011-09-03
|align=left|{{flagicon|USA}} [[Mississippi]]
|align=left|{{small|Izgubil naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji po IBF}}
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|USA}} Paul Delgado
|S takojšnjo prekinitvijo
|5 {{small|(12)}}
|2011-02-18
|align=left| {{ikonazastave|Slovenia}} [[Ljubljana]]
|align=left|{{small|Zadržal naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji po IBF}}
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Poland}} Rafal Jackiewicz
|Z odločitvijo {{small|(večinsko)}}
|12
|2010-09-04
|align=left| {{ikonazastave|Slovenia}} [[Ljubljana]]
|align=left|{{small|Zadržal naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji po IBF}}
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Argentina}} Rodolfo Ezequiel Martinez
|S takojšnjo prekinitvijo
|12 {{small|(12)}}, 2:20
|2010-04-09
|align=left| {{ikonazastave|Slovenia}} [[Ljubljana]]
|align=left|{{small|Zadržal naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji po IBF}}
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|South Africa}} Isaac Hlatshwayo
|S takojšnjo prekinitvijo
|3 {{small|(12)}}, 2:55
|2009-12-11
|align=left| {{ikonazastave|JAR}} [[Johannesburg]]
|align=left|{{small|Osvojil naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji po IBF}}
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Argentina}} Jorge Daniel Miranda
|S prekinitvijo
|12
|2009-06-19
|align=left| {{ikonazastave|Slovenia}} [[Maribor]]
|align=left|
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Poland}} Arek Malek
|Z odločitvijo {{small|(enoglasno)}}
|6
|2009-05-15
|align=left| {{ikonazastave|Germany}} [[Magdeburg]]
|align=left|
|- align=center
|{{ne|Poraz}}
|align=left|{{ikonazastave|Poland}} Rafal Jackiewicz
|Z odločitvijo {{small|(večinsko)}}
|12
|2008-11-29
|align=left| {{ikonazastave|Poland}} [[Katowice]]
|align=left|{{small|Za naslov prvaka v velterski kategoriji po EBU}}
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Germany}} Marco Cattikas
|Z odločitvijo {{small|(enoglasno)}}
|12
|2008-06-15
|align=left| {{ikonazastave|Slovenia}} [[Maribor]]
|align=left|
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Germany}} Pietro d'Alessio
|S takojšnjo prekinitvijo
|4 {{small|(8)}}, 2:33
|2008-01-19
|align=left| {{ikonazastave|Germany}} [[Düsseldorf]]
|align=left|
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Estonia}} Albert Starikov
|Z odločitvijo {{small|(enoglasno)}}
|10
|2007-10-13
|align=left| {{ikonazastave|Germany}} [[Magdeburg]]
|align=left|
|- align=center
|style=&quot;background:#dae2f1;&quot;|BB
|align=left|{{ikonazastave|Argentina}} Jorge Daniel Miranda
|BB
|3 {{small|(12)}}, 1:48
|2007-06-12
|align=left| {{ikonazastave|Slovenia}} [[Maribor]]
|align=left|{{small|Zadržal naslov medcelinskega prvaka v velterski kategoriji po WBO}}
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|France}} Nicolas Guisset
|Z odločitvijo {{small|(enoglasno)}}
|12
|2007-02-17
|align=left| {{ikonazastave|Germany}} [[Magdeburg]]
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Kazakhstan}} Andrej Jeskin
|S takojšnjo prekinitvijo
|10 {{small|(12)}}, 2:30
|2006-05-23
|align=left| {{ikonazastave|Slovenia}} [[Ptuj]]
|align=left|{{small|Zadržal naslov medcelinskega prvaka v velterski kategoriji po WBO}}
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Chile}} Joel Mayo
|S takojšnjo prekinitvijo
|6 {{small|(12)}}, 1:50
|2006-03-25
|align=left| {{ikonazastave|Germany}} [[Brandenburg]]
|align=left|{{small|Osvojil naslov medcelinskega prvaka v velterski kategoriji po WBO}}
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|France}} Serge Vigne
|S takojšnjo prekinitvijo
|5 {{small|(8)}}, 2:35
|2005-10-29
|align=left| {{ikonazastave|Germany}} [[Brandenburg]]
|align=left|
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Russia}} Mihail Bojarskih
|S takojšnjo prekinitvijo
|8 {{small|(12)}}
|2005-09-20
|align=left| {{ikonazastave|CZE}} [[Praga]]
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Slovakia}} Joseph Sovijus
|S takojšnjo prekinitvijo
|3 {{small|(4)}}
|2005-06-18
|align=left| {{ikonazastave|Croatia}} [[Pulj]]
|align=left|
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Dominican Republic}} Danilo Alcantara
|S takojšnjo prekinitvijo
|2 {{small|(6)}}, 2:04
|2005-04-02
|align=left| {{ikonazastave|Germany}} [[Brandenburg]]
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Latvia}} Martins Kukulis
|S prekinitvijo
|4 {{small|(6)}}, 1:56
|2005-01-15
|align=left| {{ikonazastave|Germany}} [[Magdeburg]]
|align=left|
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Latvia}} Jurijs Boreiko
|Z odločitvijo {{small|(večinsko)}}
|6
|2004-09-18
|align=left| {{ikonazastave|Germany}} [[Magdeburg]]
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Germany}} Arthur Nowak
|S takojšnjo prekinitvijo
|8 {{small|(10)}}
|2004-07-17
|align=left| {{ikonazastave|Germany}} [[Dessau]]
|align=left|{{small|Osvojil naslov nemškega mednarodnega prvaka&lt;br&gt;v velterski kategoriji}}
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|France}} Boubacar Sidibe
|Z odločitvijo {{small|(enoglasno)}}
|8
|2004-06-05
|align=left| {{ikonazastave|Germany}} [[Magdeburg]]
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Russia}} Viktor Baranov
|Z odločitvijo {{small|(enoglasno)}}
|12
|2004-04-17
|align=left| {{ikonazastave|Slovenia}} [[Maribor]]
|align=left|{{small|Osvojil naslov medcelinskega prvaka v velterski kategoriji po NBA}}
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Russia}} Nikita Zajcev
|Z odločitvijo {{small|(večinsko)}}
|8
|2004-02-21
|align=left| {{ikonazastave|Germany}} [[Aschersleben]]
|align=left|
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Russia}} Rozalin Nasibulin
|S takojšnjo prekinitvijo
|5 {{small|(8)}}
|2003-11-29
|align=left| {{ikonazastave|Germany}} [[Brandenburg]]
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Poland}} Andrzej Butowicz
|Z odločitvijo {{small|(enoglasno)}}
|6
|2003-10-17
|align=left| {{ikonazastave|CZE}} [[Usti nad Labem]]
|align=left|
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Estonia}} Leonti Vorontsuk
|S takojšnjo prekinitvijo
|2 {{small|(?)}}, 2:44
|2003-09-20
|align=left| {{ikonazastave|Germany}} [[Aschersleben]]
|align=left|
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Luxembourg}} Kamel Ikene
|S takojšnjo prekinitvijo
|2 {{small|(6)}}, 2:14
|2003-07-05
|align=left| {{ikonazastave|Germany}} [[Aschersleben]]
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Albania}} Artur Drinaj
|S takojšnjo prekinitvijo
|2 {{small|(?)}}
|2003-06-14
|align=left| {{ikonazastave|Germany}} [[Magdeburg]]
|align=left|
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Russia}} Nikita Zajcev
|S takojšnjo prekinitvijo
|2 {{small|(?)}}
|2003-05-21
|align=left| {{ikonazastave|CZE}} [[Hradec Kralove]]
|align=left|
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Czech Republic}} Patrik Hruska
|Z odločitvijo {{small|(enoglasno)}}
|6
|2003-04-25
|align=left| {{ikonazastave|Germany}} [[Magdeburg]]
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|BIH}} Nico Salzmann
|PTS
|6
|2003-03-21
|align=left| {{ikonazastave|Germany}} [[Berlin]]
|align=left|
|- align=center
|{{da2}}Zmaga
|align=left|{{ikonazastave|Hungary}} Zsolt Toth
|S takojšnjo prekinitvijo
|1 {{small|(4)}}
|2003-03-01
|align=left| {{ikonazastave|Germany}} [[Aschersleben]]
|align=left|
{{end box}}

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{Slovenski športnik leta}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Zavec, Dejan}}
[[Kategorija:Slovenski boksarji]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Svetovni prvaki v boksu]]
[[Kategorija:Ptujski športniki]]
[[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Novem Sadu‎]]
[[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]]
[[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>oubowap7k2xyh780ruh1qwgozdngpdw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mala prsna mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>181128</id>
    <revision>
      <id>6758262</id>
      <parentid>5745485</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:38:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6758262</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1471" sha1="c5yl2pvneex82ovqafaz08rl6n2ln3b" xml:space="preserve">{{Infobox muscle
| Name        = Mala prsna mišica
| Latin       = musculus pectoralis minor
| Image       = Pectoralis minor.svg
| Caption     = Mala prsna mišica (označena rdeče).
| Image2      = Pectoralis minor muscle and shoulder blade.png
| Caption2    = Mala prsna mišica (označena rdeče). Modro označena kost je [[krilo lopatice]].
| Origin      = tretje do peto [[rebro]], blizu kostohondralnega stika
| Insertion   = medialni rob in zgornja površina [[korakoidni procesus|korakoidnega odrastka]] [[lopatica|lopatice]]
| Blood       = [[pektoralna veja]] [[torakoakromialno deblo|torakoakromialnega debla]]
| Nerve       = [[medialni pektoralni živec]] (C8)
| Action      = stabilizira [[lopatica|lopatico]] s tem, da jo vleče navzdol in anteriorno proti [[prsna stena|prsni steni]], dviguje rebra pri vdihu
}}
'''Mala prsna mišica''' ({{jezik-la|musculus pectoralis minor}}) je tanka trikotna [[mišica]], ki se nahaja pod [[velika prsna mišica|veliko prsno mišico]]. Izvira iz medialnega roba korakoida [[lopatica|lopatice]] ter se narašča na anteriorni del zgornjega roba 3-5 [[rebra]].

Mišica priteguje lopatico, priteguje [[ključnica|ključnico]] navzdol in naprej. Je tudi pomožna [[Dihalne mišice|inspiracijska mišica]].

Oživčuje jo [[nervus pectorales|pektoralni živec]] ([[C6]] in [[C8]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice vratu in trupa]]</text>
      <sha1>c5yl2pvneex82ovqafaz08rl6n2ln3b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Konrad Krafft von Dellmensingen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>184968</id>
    <revision>
      <id>6758124</id>
      <parentid>6228180</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T05:02:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prva svetovna vojna */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6758124</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4726" sha1="4pvjrcd22wu2s98k5hbqcuf93nbrquk" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|caption=Krafft von Dellmensingen}}
'''Konrad Krafft von Dellmensingen''', [[Nemci|nemški]] (bavarski) [[armadni general]], [[veteran]] [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], soavtor načrta za [[Čudež pri Kobaridu|preboj pri Kobaridu]], * [[24. november]] [[1862]], Laufen, [[Bavarska|Gornja Bavarska]], †  [[21. februar]] [[1953]], Seeshaupt, [[Bavarska|Gornja Bavarska]].

==Mladost==
Rojen je bil v družini iz nižjega bavarskega plemstva. Avgusta 1881 je kot oficirski kandidat vstopil v bavarsko kraljevo vojsko in decembra 1883 dobil čin [[podporočnik]]a. Po končanem šolanju na bavarski [[akademija (šola)|vojaški akademiji]] je postal štabni oficir in služil v raznih enotah bavarske armade. 17. novembra 1902 se je na [[Dunaj]]u poročil s Heleno Zöhrer, s katero je imel dva sinova in hčerko. 

Do prve svetovne vojne je služboval kot poveljnik in štabni oficir raznih enot, dokler ni 1. oktobra 1912 postal načelnik [[generalštab]]a bavarske kraljeve armade. Na tem položaju je ostal do začetka prve svetovne vojna avgusta 1914.

==Prva svetovna vojna==
Ko se je leta 1914 začela vojaška mobilizacija, je kot [[generalmajor]] postal načelnik generalštaba nemške 6. [[armada|armade]]. Udeležil se je  bitk na francoski in belgijski meji (14.-24. avgust 1914) in bitk med kasnejšim prodiranjem nemške vojske  proti [[Atlantik]]u septembra in oktobra 1914. 27. maja 1915 je napredoval v [[generalpodpolkovnik]]a in kmalu zatem prevzel poveljstvo novoustanovljene gorske [[divizija|divizije]] ''Alpenkorps''. Diviziji, ki se je bojevala na italijanski fronti, pri [[Bitka pri Verdunu|Verdunu]] in med invazijo v [[Srbija|Srbijo]] in [[Romunija|Romunijo]], je poveljeval do februarja 1917. Za svoje zasluge je 13. septembra 1916 dobil najvišje prusko vojaško odlikovanje, red ''Pour le Mérite'', 11. decembra 1916 pa še red ''Pour le Mérite'' s hrastovimi listi. Poleg pruskih odlikovanj je dobil tudi visoka bavarska odlikovanja, odlikovanja drugih nemških držav, [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]].

1. marca 1917 je postal načelnik [[generalštab]]a armadne skupine »Vojvoda Albrecht Württemberški«, kjer je ostal do 9. septembra 1917. 11. septembra 1917 je prejel ''Komandantski križec za zasluge''  Württemberškega vojaškega reda, ki je bil najvišje württemberško vojaško odlikovanje. Postal je načelnik generalštaba 14. armade, kateri je poveljeval [[Otto von Below]], in sodeloval pri izdelavi načrtov za izjemno uspešno [[Čudež pri Kobaridu|bitko pri Kobaridu]]. 24. oktobra 1917 je zato dobil najvišje bavarsko vojaško odlikovanje - ''Veliki križec vojaškega reda Maxa Josefa''.

2. februarja 1918 je bila 14. armada v [[Italija|Italiji]] razpuščena, zato je armadni štab pod poveljstvom Otta von Belowa prevzel poveljstvo 17. armade, ki je bila ustanovljena za spomladansko ofenzivo v [[Francija|Franciji]]. V pripravah na ofenzivo je sodeloval tudi Konrad Krafft von Dellmensingen. Za zasluge pri pripravah je napredoval v generala topništva in prevzel poveljstvo 2. bavarskega armadnega korpusa. Korpusu je poveljeval od 18. aprila 1918, med nemško spomladansko ofenzivo in obrambnih bitkah, ki so sledile do konca vojne. 

==Obdobje po vojni==
Konrad Krafft von Dellmensingen je bil decembra 1918 upokojen. Po vojni je bil aktiven v bavarskih monarhističhih političnih krogih, ki so zahtevali obnovitev monarhije. Leta 1920 je sodeloval pri pripravi uradne zgodovine bavarske armade v prvi svetovni vojni. 

Leta 1937 so po njem imenovali vojaški kompleks v [[Garmisch-Partenkirchen]]u -  »Krafft-von-Dellmensingen-Kaserne«, ki ga je leta 1945 prevzela vojska [[Združene države Amerike|ZDA]]. Vojašnica je zdaj del  Evropskega centra za varnostne študije George C. Marshall.

Konrad Krafft von Dellmensingen je umrl  21. februarja 1953 v Seeshauptu v [[Bavarska|Gornji Bavarski]].

==Visoka vojaška odlikovanja==
* Pour le Mérite, 13. september 1916
* Pour le Mérite s hrastovimi listi, 11. december 1916
* Vojaški red Max-Joseph
* Red železne krone

== Sklici ==
{{sklici}}

==Viri==
* Rudolf von Kramer, Otto Freiherr von Waldenfels in Dr. Günther Freiherr von Echmann: Virtuti Pro Patria: Der königlich bayerische Militär-Max-Joseph-Orden, München 1966

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Dellmensingen, Konrad Krafft von}}
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Osebnosti prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nemški generali]]
[[Kategorija:Nosilci reda Maksimilijana Jožefa]]
[[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (vojaški razred)]]
[[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (Württemberg)]]
[[Kategorija:Nemški monarhisti]]</text>
      <sha1>4pvjrcd22wu2s98k5hbqcuf93nbrquk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nina Pušlar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>187324</id>
    <revision>
      <id>6757942</id>
      <parentid>6752146</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:08:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zasebno */</comment>
      <origin>6757942</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10007" sha1="r7lxt87pthbfjja8grmyr5q7rtzya68" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name                = Nina Pušlar
| Background          = solo_singer
| Alias               = 
| Origin              = 
| Instrument          = [[vokal]]
| Genre               = [[pop glasba|pop]], [[rock]]
| Occupation          = 
| Years_active        = 2005−danes
| Label               = 
| Associated_acts     = 
| URL                 = &lt;!-- WD --&gt;
}}
'''Nina Pušlar''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]], * [[25. oktober]] [[1988]], Ivančna Gorica.

Širši slovenski javnosti pa je postala znana z zmago v 2. sezoni ''Bitke talentov'', leta 2005. Svoj prvi videospot za skladbo »Ni ona« je predstavila teden dni po zmagi, 18. decembra 2005, v oddaji ''Spet doma''. Naslovna pesem plošče »Slečeno srce« je bila po podatkih Zavoda IPF najbolj predvajana slovenska skladba leta 2010. Uspeh je ponovila njena pesem »To mi je všeč« leta 2016.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Največkrat predvajana skladba na radijskih programih v letu 2016: NINA PUŠLAR – TO MI JE VŠEČ (novinarji)|url=https://www.ipf.si/ipf-ko/novice/arhiv-novic/2017/najveckrat-predvajana-skladba-na-radijskih-programih-v-letu-2016-nina-puslar-to-mi-je-vsec-novinarji/|website=www.ipf.si|accessdate=2020-12-09|date=11.4.2017|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Pevska kariera ==
Svojo glasbeno pot je začela v dekliški pop skupini Daylight in zasedbi Silencia.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Pušlar ima 5 izbranih|url=https://veseljak.si/novice/54f9953d9b766/nina-puslar-ima-5-izbranih|website=Veseljak.si|accessdate=2020-12-09|language=sl|date=6. marec 2015|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2006 je izdala debitantski [[glasbeni album|album]] z naslovom ''Nina Pušlar'' in za dve skladbi, »Ni ona« in »Vse, kar rečeš mi« posnela videospot.

Leta 2015 je deseto obletnico kariere praznovala s koncertom v ljubljanskih Križankah, albumom ''#malodrugace'', na katerega je uvrstila svoje največje uspešnice, in posebnim videospotom za »Sladoled z vesoljem, prosim«, v katerem nastopajo glasbeniki, avtorji in drugi, ki so zaznamovali njeno glasbeno pot.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Infografika: &quot;Naj traja ...&quot; Nina Pušlar deset let po zmagi na Bitki talentov.|url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/infografika-naj-traja-nina-puslar-deset-let-po-zmagi-na-bitki-talentov/374113|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-09|language=sl|date=18. september 2015|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Od septembra 2014 je nastopala v muzikalu ''[[Cvetje v jeseni (muzikal)|Cvetje v jeseni]]'' v vlogi Mete Presečnikove (Špas teater).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cvetje v jeseni|url=http://www.spasteater.si/predstave/cvetje-v-jeseni|website=Špas teater|accessdate=2020-12-09|archive-date=2022-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220128110754/https://www.spasteater.si/predstave/cvetje-v-jeseni|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 16. decembra 2023 je imela samostojni koncert v razprodani [[Arena Stožice|Areni Stožice]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&quot;Živimo za njo, za glasbo.&quot; Nina Pušlar s spektakularnim koncertom prvič osvojila Stožice.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zivimo-za-njo-za-glasbo-nina-puslar-s-spektakularnim-koncertom-prvic-osvojila-stozice/691927|website=rtvslo.si|accessdate=2023-12-17|language=sl|first=Niko|last=Hari}}&lt;/ref&gt; in postala prva slovenska pevka, ki je razprodala prizorišče.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Razprodane Stožice ali zgodovinski uspeh Nine Pušlar|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/razprodane-stozice-ali-zgodovinski-uspeh-nine-puslar.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-12-17|language=sl}}&lt;/ref&gt; 21. junija 2025 je v domači Ivančni Gorici praznovala dvajseto obletnico kariere.

== Zasebno ==
21. junija 2026 je napovedala začasno prekinitev glasbene kariere zaradi materinstva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Pušlar potrdila veselo novico in napovedala začasen umik z odrov|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/znani/nina-puslar-potrdila-veselo-novico-in-napovedala-zacasen-umik-z-odrov/786011|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-21|language=sl|first=E.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Svojega prvega otroka je rodila septembra 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nina Pušlar je postala mama |url=https://siol.net/trendi/zvezde-in-slavni/nina-puslar-je-postala-mama-702609 |access-date=28. 9. 2026 |website=www.siol.net}}&lt;/ref&gt;

==Resničnostne oddaje==

=== ''[[Bitka talentov (2. sezona)|Bitka talentov]]'' ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|-
! Krog !! Datum !! Pesem !! Rezultat
|-
| I. || 1. maj 2005 || ''New York, New York'' &lt;small&gt;(Liza Minnelli)&lt;/small&gt; || 1. mesto
|-
| II. || 25. september 2005 || ''What a Feeling'' &lt;small&gt;(Irene Cara)&lt;/small&gt; || 1. mesto
|-
| III. || 6. november 2005 || ''Dan najlepših sanj'' &lt;small&gt;(Regina)&lt;/small&gt; || Top 2
|-
| IV. || 20. november 2005 || ''Zbudi se'' &lt;small&gt;(Tanja Ribič)&lt;/small&gt; || Top 2
|-
| V. || 27. november 2005 || ''V ogenj zdaj obleci me'' &lt;small&gt;(Nuša Derenda)&lt;/small&gt; || 1. mesto
|-
| VI. || 4. december 2005 || ''Rada bi znova poletela'' &lt;small&gt;(Alenka Godec)&lt;/small&gt; || 1. mesto
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
| Finale || 11. december 2005 || ''New York, New York'' &lt;small&gt;(Liza Minnelli)&lt;/small&gt; || 1. mesto
|}

== Festivali ==
=== [[EMA]] ===
* [[EMA 2010|2010]]: ''Dež'' &lt;small&gt;(Martin Štibernik, Dejan Radičević - Dejan Radičević - Martin Štibernik, Dejan Radičević)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2011|2011]]: ''Bilo lepo bi'' &lt;small&gt;(Martin Štibernik, Dejan Radičević - Martin Štibernik, Dejan Radičević - Martin Štibernik, Dejan Radičević)&lt;/small&gt;
=== [[Slovenska popevka]] ===
* [[Slovenska popevka 2012|2012]]: ''Kdo še verjame'' &lt;small&gt;(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Primož Grašič)&lt;/small&gt; - 2. mesto (s Stiškim kvartetom)

== Nagrade in priznanja ==
* [[Zlata piščal (nagrada)|zlata piščal]] za izvajalko leta 2015 (Zlate piščali 2016)
* največkrat predvajana domača skladba v letu 2022 (»Nina, Nina, Nina«)
* najbolj predvajana domača izvajalka leta 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nina-nina-nina-je-najveckrat-predvajana-domaca-skladba-v-letu-2022/668345 |title=Nina, Nina, Nina je največkrat predvajana domača skladba v letu 2022 |accessdate=22. 5. 2023 |date=16. 5. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Diskografija==
{{Col-begin}}
{{Col-2}}
===Albumi===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Album !! Skladbe
|-
| align=&quot;center&quot;|2006 || align=&quot;center&quot;|''Nina Pušlar'' || style=&quot;font-size:95%&quot;|{{stolpci|4|
# Objemi me zdaj
# Rok trajanja
# Hočem naprej
# Štirje letni časi
# Labirint
# Ljubezen z ledom
# Ni ona
# Vse, kar rečeš mi
# Čudež na tvojih ustnicah
# Na koncu neba
# Kar se ne konča
# Ni ona &lt;small&gt;(remix)&lt;/small&gt;
}}
|-
| align=&quot;center&quot;|2010 || align=&quot;center&quot;|''Slečeno srce'' || style=&quot;font-size:95%&quot;|{{stolpci|4|
# Slečeno srce
# Dež
# Matematika
# Moj svet
# Tvoja kri
# Odhajam z vetrom
# Zemljevid sveta
# Tatoo
# Minuta do polnoči
# Tvoj telefon
}}
|-
| align=&quot;center&quot;|2011 || align=&quot;center&quot;|''Med vrsticami'' || style=&quot;font-size:95%&quot;|{{stolpci|4|
# Tik tak tok
# Saj sva skupaj
# Ti greš
# Če ti zavežem oči
# Le navaden
# Za ptice je nebo
# Med vrsticami
# Drugačna
# Pesem brez konca
# Daj povej
# Pozdrav z ljubeznijo
# Najlepši spomini
# Punca &lt;small&gt;(feat. [[Jan Plestenjak]])&lt;/small&gt;
# Bilo lepo bi
}}
|-
| align=&quot;center&quot;|2013 || align=&quot;center&quot;|''Nekje vmes'' || style=&quot;font-size:95%&quot;|{{stolpci|4|
# Ta svet ne zna živet
# Kdo misliš, da si
# Polja nežnosti
# Vprašanja srca
# Spomin srca &lt;small&gt;(Martin Štibernik/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
# Vse
# Nasmeh in mirna kri
# Ti že veš
# Sladoled z vesoljem, prosim
# Sto napak in zmot
# Nekje vmes
# Na drugem koncu sveta
# Poljub na klopci
# Sva super par
# Svet je tvoj! &lt;small&gt;(feat. Zlatko)&lt;/small&gt;
}}
|-
| align=&quot;center&quot;|2015 || align=&quot;center&quot;|''#malodrugace'' || style=&quot;font-size:95%&quot;|{{stolpci|4|
# Rok trajanja
# Ni ona
# Slečeno srce
# Tik tak tok
# Sva super par
# Vse, kar rečeš mi
# Tvoja kri
# Odhajam z vetrom
# Saj sva skupaj
# Ta svet ne zna živet
# Dež
# Kdo še verjame
# Mimogrede &lt;small&gt;(z Matjažem Robavsom)&lt;/small&gt;
}}
|-
| align=&quot;center&quot;|2019 || align=&quot;center&quot;|''Nina'' || style=&quot;font-size:95%&quot;|{{stolpci|4|
# Svet na dlani
# Ujemi ritem
# To mi je všeč
# Za naju
# Včeraj in za zmeraj
# Moj mali svet
# Za vedno
# Naj nič te ne ustavi
# Pusti me
}}
|-
| align=&quot;center&quot;|2022 || align=&quot;center&quot;|''Nina, Nina, Nina'' || style=&quot;font-size:95%&quot;|{{stolpci|4|
# Nina, Nina, Nina
# Oprosti
# Malo, malo
# Ironija
# Prste stran
# Iz čiste trme
# Mineva
# Zdaj si upam
# Na dolgi rok
# Tople oči
}}
|}
{{Col-2}}

===Nealbumski singli===

* ''Mamin sin''
* ''V iskanju sreče'' &lt;small&gt;(z Zlatkom)&lt;/small&gt;
* ''Nariši nov dan'' &lt;small&gt;(z Galom Gjurinom in [[Elda Viler|Eldo Viler]])&lt;/small&gt;
* ''To je to'' &lt;small&gt;(z [[Gal Gjurin|Galom Gjurinom]])&lt;/small&gt;
* ''Kdo še verjame'' &lt;small&gt;(s Stiškim kvartetom)&lt;/small&gt;
* ''Ti to lahko'' &lt;small&gt;(z Zlatkom)&lt;/small&gt;
* ''To mi je všeč'' &lt;small&gt;(januar 2016)&lt;/small&gt;

===Videospoti===
{{stolpci|2|
* Ni ona
* Vse, kar rečeš mi
* V iskanju sreče
* Nariši nov dan
* Odhajam z vetrom
* Pozdrav z ljubeznijo
* Tik tak tok
* Saj sva skupaj
* 2013: Svet je tvoj! − feat. Zlatko
* 2014: Poljub na klopci
* 2014: Sva super par
* 2014: Ta svet ne zna živet

* 2014: Kdo misliš, da si
* 2015: Vprašanja srca
* 2015: Sladoled z vesoljem, prosim
* 2015: Mimogrede – z Matjažem Robavsom
* 2016: To mi je všeč
* 2016: Tebe imam – feat. Jan Plestenjak
* 2017: Za vedno
* 2017: Lepa si
* 2018: Za naju
* 2019: Svet na dlani
* 2019: Pusti me
* 2020: Včeraj in za zmeraj
}}
{{Col-end}}
==Sklici==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}}
* [https://ninapuslar.com/ Uradna spletna stran]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Pušlar, Nina}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Emi]]
[[Kategorija:Tekmovalci Bitke talentov]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]]
[[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]]</text>
      <sha1>r7lxt87pthbfjja8grmyr5q7rtzya68</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Trévoux</title>
    <ns>0</ns>
    <id>188850</id>
    <revision>
      <id>6758006</id>
      <parentid>5283774</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:39:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>posodobljeno infopolje, dodano iz en wiki</comment>
      <origin>6758006</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12845" sha1="gif36ea79lzri790f7gc057ecqdy5b3" xml:space="preserve">{{Infobox French commune
|name               = Trévoux
|native name={{native name|frp|Trevôrs}}
|commune status     = [[Občine Francije|Občina]]|
|image              = Trevoux-008.JPG
|caption            = Osemkotni stolp gradu
|image coat of arms = Blason ville fr Trévoux (Ain).svg
|arrondissement     = Bourg-en-Bresse
|canton             = Trévoux
|INSEE              = 01427
|postal code        = 01600
|mayor              = Marc Péchoux&lt;ref&gt;{{cite web|title=Répertoire national des élus: les maires|url=https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|publisher=data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises|date=13 September 2022|language=fr|access-date=22 November 2022|archive-date=28 June 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628030259/https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|term               = 2020&amp;ndash;2026
|intercommunality   = Dombes Saône Vallée
|coordinates        = {{coord|45.9411|4.775000|format=dms|display=inline,title}}
|elevation m        = 177
|elevation min m    = 167
|elevation max m    = 256
|area km2           = 5,71
|population         = {{France metadata Wikidata|population_total}}
|population date    = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}
|population footnotes   = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}

}}
'''Trévoux''' ({{IPA|fr|tʁevu}}; {{langx|frp|Trevôrs}} {{IPA|frp|trə.ˈvy|}}) je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v jugovzhodnem [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Ain]] [[francoske regijej|regije]] [[Auvergne - Rona - Alpe]]. Leta 2023 je naselje imelo 7013 prebivalcev.

Je priljubljena destinacija v bližini Lyona, ki leži na strmem levem bregu reke Saône in je znana po svoji utrdbi.

== Toponimija ==
Ime kraja ''Trévoux'' je frankoprovansalskega izvora; morda izhaja iz latinske besede ''trivium'' (»tri ceste«) ali pa iz treh ''voltes'' (meandrov) reke Saône.

Končni ''x'' se ne izgovarja. Pri frankoprovansalskih krajevnih imenih, zapisanih v poslovenjeni (francoski) obliki, se na koncu pojavi ''x'', če je bil naglas na zadnjem zlogu (npr. Chamonix), in ''z'', če je bil naglas na predzadnjem zlogu (npr. La Clusaz).

== Zgodovina ==
Leta 843 je [[Verdunska pogodba]] razdelila cesarstvo [[karel Veliki|Karla Velikega]]. Reka [[Saona]] je postala meja med Francijo in cesarstvom. Prav zaradi te obmejne lege je Trévoux pridobil poseben politični status.

V 11. stoletju je kraj prešel v posest gospodov Thoire-Villars, od katerih si je pridobil svoboščine. Leta 1402 so ga odkupili [[Bourboni]]; postal je prestolnica pokrajine Dombes in imel lastno kovnico denarja.&lt;ref name=&quot;EB1911&quot;&gt;{{EB1911|inline=y|wstitle=Trévoux|volume=27|page=257}}&lt;/ref&gt; Od takrat dalje je rečna mitnina v Trévouxu postala pomembna, mesto pa je zgradilo grad in obzidje.

30. junija 1417 je lokalni baron izdal odlok, ki je tamkajšnjemu judovskemu prebivalstvu dovoljeval nadaljnje preučevanje [[Talmud]]a, kar je bilo v nasprotju z odločitvijo, sprejeto januarja 1417 v Chambéryju, zaradi katere so bile judovske knjige zasežene in sežgane.

Leta 1523 je francoski kralj [[Franc I. Francoski|Franc I.]] zasegel pokrajino Dombes in v Lyonu ustanovil parlament zanjo. Leta 1560 je območje Dombesa prešlo v roke Bourbonov. Mesto je obogatelo kot prestolnica kneževine Dombes in sedež njenega parlamenta v obdobju med letoma 1697 in 1771. Leta 1603 je bila tam ustanovljena tiskarna; v njej so jezuiti v 18. stoletju (med letoma 1704 in 1771) tiskali ''Journal de Trévoux'' in splošni slovar, znan kot ''Dictionnaire de Trévoux''.&lt;ref name=&quot;EB1911&quot;/&gt;

Konec 17. stoletja sta dva pomembna suverena kneza – Anne-Marie Louise d'Orléans, vojvodinja Montpensier (znana kot »la Grande Mademoiselle«) in njen naslednik Louis-Auguste de Bourbon, vojvoda Maine – dala postaviti dva spomenika, ki še danes zaznamujeta pokrajino: bolnišnico Montpensier in palačo parlamenta Dombes.

Leta 1762 je bila kneževina Dombes dokončno priključena Franciji. Mesto je bilo do leta 1926 podprefektura departmaja Ain.

Od konca 19. stoletja do petdesetih let 20. stoletja je bil Trévoux svetovna prestolnica proizvodnje umetnih diamantov.

== Geografija ==
Srednjeveško mestece Trevoux je na jugozahodnem robu departmaja [[Ain]] na meji z departmajem [[Rhône (departma)|Rhône]] na strmem talnem stožcu, približno 20 kilometrov severno od [[Lyon]]a na desnem bregu reke Saône, v katero se izliva Formans.

Météo-France je leta 2020 objavil novo podnebno tipologijo za celinsko Francijo, ki občino uvršča v prehodno območje med polcelinskim in gorskim podnebjem ter med podnebni območji »Burgundija/dolina Saône« in »severovzhodni del Centralnega masiva«.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://archive.wikiwix.com/cache/index2.php?url=http%3A%2F%2Fpluiesextremes.meteo.fr%2Ffrance-metropole%2FUn-peu-de-geographie.html#federation=archive.wikiwix.com&amp;tab=url|title=Zonages climatiques en France métropolitaine.|publisher =pluiesextremes.meteo.fr |access-date=24. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;

=== Razvrstitev ===
Od 1. januarja 2025 je Trévoux razvrščen kot majhno mesto v okviru nove, sedemstopenjske mreže razvrščanja občin glede na gostoto poselitve, ki jo je leta 2022 določil INSEE.&lt;ref&gt;{{Cite web | url=https://www.insee.fr/fr/information/8571524|title=La grille communale de densité |publisher=le site de l'Institut national de la statistique et des études économiques|date=22. julij 2025 |access-date= 22. februar 2026}}.&lt;/ref&gt; 

Občina spada v mestno območje Lyona (t. i. ''unité urbaine''), meddepartmajsko aglomeracijo, znotraj katere ima status primestne občine. Poleg tega je občina del območja vpliva Lyona, in sicer sodi v njegov zunanji pas. To območje, ki zajema 397 občin, je uvrščeno v kategorijo območij s 700.000 ali več prebivalci (brez Pariza).&lt;ref name=&quot;AAV20202b&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/4806694 |title=En France, neuf personnes sur dix vivent dans l’aire d’attraction d’une ville |author=Marie-Pierre de Bellefon, Pascal Eusebio, Jocelyn Forest, Olivier Pégaz-Blanc et Raymond Warnod (Insee) |date=21. oktober 2020 |publisher=insee.fr |access-date= 23. junij 2024}}.&lt;/ref&gt;

== Zanimivosti ==
=== Grad ===
Ruševine gradu Trévoux, ki segajo v 13. in 14. stoletje, se še danes mogočno dvigajo nad mestom. Ohranjeno je trikotno dvorišče, obdano z obzidjem, ki je sčasoma izgubilo približno četrtino svoje prvotne višine. Na vsakem vogalu dvorišča stoji utrjen stolp. Glavni stolp na zahodu – zgrajen iz lokalnega kamna ''pierres dorées'' ([[apnenec]], ki zaradi vsebnosti železovega oksida zlato lesketa) – izvira iz poznega 13. stoletja in ima osemkotni tloris. Severni stolp v obliki podkve in južni okrogli stolp sta nastala med letoma 1350 in 1360. Še danes so vidne sledi obrambnega zidu, ki je nekoč povezoval glavni stolp s starim mestnim jedrom. S koncem srednjega veka je utrdba hitro izgubila svoj strateški pomen in bila le občasno vzdrževana. Hudo je bila poškodovana med protestantskim napadom leta 1563 – v okviru prve verske vojne – in je bila zatem verjetno povsem opuščena. Zapisi kažejo, da je bila utrdba v ruševinah že konec 17. stoletja. V vrtincu [[francoska revolucija|francoske revolucije]] je veljala za simbol starega reda (''Ancien Régime'') in postala tarča razjarjene množice; leta 1794 so porušili zgornji dve nadstropji glavnega stolpa. Območje je od leta 1913 zavarovan spomenik; zaradi svoje lege obiskovalcem ponuja osupljive panoramske razglede na dolino reke Saône, pokrajino Dombes, regijo Beaujolais in hribovje Monts d’Or – manjši gorski masiv jugozahodno od Lyona.&lt;ref&gt;[http://ladombes.free.fr/Les%20chateaux/Chateau%20de%20Trevoux.htm ''Château fort de Trévoux'' auf ladombes.free.fr]&lt;/ref&gt;

=== Parlament ===
Stavba ''Parlement de Dombes'' v Trévouxu se ponaša z bogato notranjo opremo iz začetka 18. stoletja. Sodišče (parlament) je leta 1523 v Lyonu ustanovil francoski kralj Franc I., leta 1696 pa ga je v Trévoux preselil Louis Auguste de Bourbon, vojvoda Maine. Za gradnjo ustrezne stavbe zunaj mestnega obzidja sta bila zadolžena Claude Cachet de Montézan in njegov sin Benoît. Uradna otvoritev je potekala leta 1703, čeprav se je dokončanje stavbe zavleklo. Med pomembne značilnosti sodijo freske, ki jih je izdelal Pierre Paul Sevin de Tournon, ter okrasni leseni elementi na stenah in stropih. Notranjost sodne dvorane je od leta 1920 zaščiten spomenik, notranjost vhodne avle pa od leta 1991. Stavba je izgubila svojo prvotno funkcijo, ko je Francija leta 1762 priključila regijo Dombes. Danes jo uporabljata lokalno civilno sodišče in davčni urad.

=== Druge znamenitosti ===
* Zgodovinska lekarna, znana kot ''L’apothicairerie de l’hôpital Montpensier'', se nahaja v nekdanji bolnišnici Hôtel-Dieu; stavbo je v 17. stoletju dala zgraditi Anne Marie Louise d’Orléans, vojvodinja Montpensier – znana tudi kot »La Grande Mademoiselle«. Notranjost krasijo lesene stenske obloge in zbirka starinskih lekarniških posod.
* ''Château de Corcelles'' je bil leta 1840 preurejen v lovski dvorec in je od leta 1996 zaščiten kot zgodovinski spomenik. Posebne pozornosti je vreden ''Salon à l’italienne'' (salon v italijanskem slogu) s slikami z lovskimi motivi.
* ''Château de Fétan'' je bil zgrajen med letoma 1622 in 1623. Od leta 1973 je zaščiten kot zgodovinski spomenik, odlikujejo pa ga impresivni notranji prostori in značilna strešna konstrukcija.
* Stavba ''Hôtel du gouverneur des Dombes'' (Guvernerjeva hiša) danes služi kot sodišče. Kot zgodovinski spomenik je zaščitena od leta 1933, in sicer zaradi svojega glavnega vhoda (vhod za kočije).
* Hiša ''Maison Anginieur'' na ulici Rue du Gouvernement je zaščitena kot zgodovinski spomenik od leta 1933.
* Hiša ''Maison Guerrier'' na ulici Rue du Port je zaščitena kot zgodovinski spomenik od leta 1933.
* Hiša ''Maison des Sires de Villars'' na naslovu Rue du Gouvernement 33 je zaščitena kot zgodovinski spomenik od leta 1991.
* Stalna razstava v lokalnem turističnem uradu (''Office de tourisme Trévoux Saône Vallée'') predstavlja obrt vlečenja žice in izdelave vlečnih matric. Trévoux je bil nekoč središče proizvodnje zlate in srebrne žice, ki se je uporabljala v zlatarstvu. Vendar pa so se po priključitvi regije Dombes k Franciji izgubile davčne ugodnosti, povezane s trgovino s plemenitimi kovinami. Kasneje se je mesto specializiralo za izdelavo tako imenovanih ''filières en diamant'' (diamantnih vlečnih matric), na področju katerih je Trévoux vse do druge svetovne vojne ohranjal skorajšnji monopol. To orodje se uporablja za izdelavo izjemno natančnih odprtin v vlečni matrici, pri čemer je vrtalna konica običajno izdelana iz posebne jeklene zlitine. Obrtniki so to konico tradicionalno imenovali »diamant« ali »briljant«.&lt;ref&gt;Carl Friedrich Alexander Hartmann: ''Encyklopädisches Handbuch des Maschinen- und Fabrikenwesens'', Bd. 2, S. 399. Carl Wilhelm Leske, Leipzig und Darmstadt, 1838.&lt;/ref&gt;
* ''Passerelle de Trévoux'' je majhen viseči most čez reko Saono, ki povezuje Trévoux (v departmaju Ain) s krajem Quincieux (v departmaju Rhône). Danes je 165 metrov dolg most namenjen pešcem in vozilom na dveh kolesih. Odprt je bil 8. maja 1851, za prečkanje pa se je do leta 1889 plačevala cestnina. Leta 1978 je nasprotovanje lokalnega prebivalstva preprečilo načrte za rušenje mostu.&lt;ref&gt;{{structurae |Typ=bauwerke |ID=20010216 |Name=Passerelle de Trévoux |Abruf=2011-10-26}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
Église Saint Symphorien de Trévoux dans l’Ain, 2014.jpg|Cerkev Saint-Symphorien
Trevoux-008.JPG|Glavni stolp ''Château fort''
Trevoux-006.JPG|Južni stolp ''Château fort''
Château de Corcelles (Trévoux).JPG|Grad Corcelles
Chateau de Fétan.JPG|Grad Fétan
Hotel du Gouverneur des Dombes Portail.JPG|Portal nekdanje rezidence gospodov Dombes
Parlement Façade.JPG|''Parlement de Dombes''
Tour de l'Horloge de Trévoux.JPG|Urni stolp
&lt;/gallery&gt;
&lt;gallery&gt;
Maison Anginieur - 3.JPG|''Maison Anginieur''
Maison Guerrier à Trévoux.JPG|''Maison Guerrier''
Maison Sires Villars Trévoux 2.jpg|''Maison des Sires de Villars''
Remparts Trévoux 1.jpg|Ostanki starega mestnega obzidja
Lavoir Lafond Trévoux 3.jpg|Pralnica Lafond
Salle fêtes Trévoux 3.jpg|Mestna festivalska dvorana
Kiosque Musique Place Terrasse Trévoux 2.jpg|Glasbeni paviljon
Monument aux morts surmonté d'un coq à Trévoux.jpg|Spomenik žrtvam vojne
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Trévoux}}
* [http://www.mairie-trevoux.fr Uradna stran] {{fr}}
{{-}}
{{Ain communes}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Ain]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>gif36ea79lzri790f7gc057ecqdy5b3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758010</id>
      <parentid>6758006</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:40:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>np</comment>
      <origin>6758010</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12786" sha1="ggdorbj8hnb5l8dsq1kkpray5mn3geu" xml:space="preserve">{{Infobox French commune
|name               = Trévoux
|native name={{native name|frp|Trevôrs}}
|commune status     = [[Občine Francije|Občina]]|
|image              = Trevoux-008.JPG
|caption            = Osemkotni stolp gradu
|image coat of arms = Blason ville fr Trévoux (Ain).svg
|arrondissement     = Bourg-en-Bresse
|canton             = Trévoux
|INSEE              = 01427
|postal code        = 01600
|mayor              = Marc Péchoux&lt;ref&gt;{{cite web|title=Répertoire national des élus: les maires|url=https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|publisher=data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises|date=13 September 2022|language=fr|access-date=22 November 2022|archive-date=28 June 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628030259/https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|term               = 2020&amp;ndash;2026
|intercommunality   = Dombes Saône Vallée
|coordinates        = {{coord|45.9411|4.775000|format=dms|display=inline,title}}
|elevation m        = 177
|elevation min m    = 167
|elevation max m    = 256
|area km2           = 5,71
|population         = {{France metadata Wikidata|population_total}}
|population date    = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}
|population footnotes   = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}

}}
'''Trévoux''' ({{IPA|fr|tʁevu}}; {{langx|frp|Trevôrs}} {{IPA|frp|trə.ˈvy|}}) je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v jugovzhodnem departmaju [[Ain]] [[francoske regije|regije]] [[Auvergne - Rona - Alpe]]. Leta 2023 je naselje imelo 7013 prebivalcev.

Je priljubljena destinacija v bližini Lyona, ki leži na strmem levem bregu reke Saône in je znana po svoji utrdbi.

== Toponimija ==
Ime kraja ''Trévoux'' je frankoprovansalskega izvora; morda izhaja iz latinske besede ''trivium'' (»tri ceste«) ali pa iz treh ''voltes'' (meandrov) reke Saône.

Končni ''x'' se ne izgovarja. Pri frankoprovansalskih krajevnih imenih, zapisanih v poslovenjeni (francoski) obliki, se na koncu pojavi ''x'', če je bil naglas na zadnjem zlogu (npr. Chamonix), in ''z'', če je bil naglas na predzadnjem zlogu (npr. La Clusaz).

== Zgodovina ==
Leta 843 je [[Verdunska pogodba]] razdelila cesarstvo [[karel Veliki|Karla Velikega]]. Reka [[Saona]] je postala meja med Francijo in cesarstvom. Prav zaradi te obmejne lege je Trévoux pridobil poseben politični status.

V 11. stoletju je kraj prešel v posest gospodov Thoire-Villars, od katerih si je pridobil svoboščine. Leta 1402 so ga odkupili [[Bourboni]]; postal je prestolnica pokrajine Dombes in imel lastno kovnico denarja.&lt;ref name=&quot;EB1911&quot;&gt;{{EB1911|inline=y|wstitle=Trévoux|volume=27|page=257}}&lt;/ref&gt; Od takrat dalje je rečna mitnina v Trévouxu postala pomembna, mesto pa je zgradilo grad in obzidje.

30. junija 1417 je lokalni baron izdal odlok, ki je tamkajšnjemu judovskemu prebivalstvu dovoljeval nadaljnje preučevanje [[Talmud]]a, kar je bilo v nasprotju z odločitvijo, sprejeto januarja 1417 v Chambéryju, zaradi katere so bile judovske knjige zasežene in sežgane.

Leta 1523 je francoski kralj [[Franc I. Francoski|Franc I.]] zasegel pokrajino Dombes in v Lyonu ustanovil parlament zanjo. Leta 1560 je območje Dombesa prešlo v roke Bourbonov. Mesto je obogatelo kot prestolnica kneževine Dombes in sedež njenega parlamenta v obdobju med letoma 1697 in 1771. Leta 1603 je bila tam ustanovljena tiskarna; v njej so jezuiti v 18. stoletju (med letoma 1704 in 1771) tiskali ''Journal de Trévoux'' in splošni slovar, znan kot ''Dictionnaire de Trévoux''.&lt;ref name=&quot;EB1911&quot;/&gt;

Konec 17. stoletja sta dva pomembna suverena kneza – Anne-Marie Louise d'Orléans, vojvodinja Montpensier (znana kot »la Grande Mademoiselle«) in njen naslednik Louis-Auguste de Bourbon, vojvoda Maine – dala postaviti dva spomenika, ki še danes zaznamujeta pokrajino: bolnišnico Montpensier in palačo parlamenta Dombes.

Leta 1762 je bila kneževina Dombes dokončno priključena Franciji. Mesto je bilo do leta 1926 podprefektura departmaja Ain.

Od konca 19. stoletja do petdesetih let 20. stoletja je bil Trévoux svetovna prestolnica proizvodnje umetnih diamantov.

== Geografija ==
Srednjeveško mestece Trevoux je na jugozahodnem robu departmaja [[Ain]] na meji z departmajem [[Rhône (departma)|Rhône]] na strmem talnem stožcu, približno 20 kilometrov severno od [[Lyon]]a na desnem bregu reke Saône, v katero se izliva Formans.

Météo-France je leta 2020 objavil novo podnebno tipologijo za celinsko Francijo, ki občino uvršča v prehodno območje med polcelinskim in gorskim podnebjem ter med podnebni območji »Burgundija/dolina Saône« in »severovzhodni del Centralnega masiva«.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://archive.wikiwix.com/cache/index2.php?url=http%3A%2F%2Fpluiesextremes.meteo.fr%2Ffrance-metropole%2FUn-peu-de-geographie.html#federation=archive.wikiwix.com&amp;tab=url|title=Zonages climatiques en France métropolitaine.|publisher =pluiesextremes.meteo.fr |access-date=24. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;

=== Razvrstitev ===
Od 1. januarja 2025 je Trévoux razvrščen kot majhno mesto v okviru nove, sedemstopenjske mreže razvrščanja občin glede na gostoto poselitve, ki jo je leta 2022 določil INSEE.&lt;ref&gt;{{Cite web | url=https://www.insee.fr/fr/information/8571524|title=La grille communale de densité |publisher=le site de l'Institut national de la statistique et des études économiques|date=22. julij 2025 |access-date= 22. februar 2026}}.&lt;/ref&gt; 

Občina spada v mestno območje Lyona (t. i. ''unité urbaine''), meddepartmajsko aglomeracijo, znotraj katere ima status primestne občine. Poleg tega je občina del območja vpliva Lyona, in sicer sodi v njegov zunanji pas. To območje, ki zajema 397 občin, je uvrščeno v kategorijo območij s 700.000 ali več prebivalci (brez Pariza).&lt;ref name=&quot;AAV20202b&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/4806694 |title=En France, neuf personnes sur dix vivent dans l’aire d’attraction d’une ville |author=Marie-Pierre de Bellefon, Pascal Eusebio, Jocelyn Forest, Olivier Pégaz-Blanc et Raymond Warnod (Insee) |date=21. oktober 2020 |publisher=insee.fr |access-date= 23. junij 2024}}.&lt;/ref&gt;

== Zanimivosti ==
=== Grad ===
Ruševine gradu Trévoux, ki segajo v 13. in 14. stoletje, se še danes mogočno dvigajo nad mestom. Ohranjeno je trikotno dvorišče, obdano z obzidjem, ki je sčasoma izgubilo približno četrtino svoje prvotne višine. Na vsakem vogalu dvorišča stoji utrjen stolp. Glavni stolp na zahodu – zgrajen iz lokalnega kamna ''pierres dorées'' ([[apnenec]], ki zaradi vsebnosti železovega oksida zlato lesketa) – izvira iz poznega 13. stoletja in ima osemkotni tloris. Severni stolp v obliki podkve in južni okrogli stolp sta nastala med letoma 1350 in 1360. Še danes so vidne sledi obrambnega zidu, ki je nekoč povezoval glavni stolp s starim mestnim jedrom. S koncem srednjega veka je utrdba hitro izgubila svoj strateški pomen in bila le občasno vzdrževana. Hudo je bila poškodovana med protestantskim napadom leta 1563 – v okviru prve verske vojne – in je bila zatem verjetno povsem opuščena. Zapisi kažejo, da je bila utrdba v ruševinah že konec 17. stoletja. V vrtincu [[francoska revolucija|francoske revolucije]] je veljala za simbol starega reda (''Ancien Régime'') in postala tarča razjarjene množice; leta 1794 so porušili zgornji dve nadstropji glavnega stolpa. Območje je od leta 1913 zavarovan spomenik; zaradi svoje lege obiskovalcem ponuja osupljive panoramske razglede na dolino reke Saône, pokrajino Dombes, regijo Beaujolais in hribovje Monts d’Or – manjši gorski masiv jugozahodno od Lyona.&lt;ref&gt;[http://ladombes.free.fr/Les%20chateaux/Chateau%20de%20Trevoux.htm ''Château fort de Trévoux'' auf ladombes.free.fr]&lt;/ref&gt;

=== Parlament ===
Stavba ''Parlement de Dombes'' v Trévouxu se ponaša z bogato notranjo opremo iz začetka 18. stoletja. Sodišče (parlament) je leta 1523 v Lyonu ustanovil francoski kralj Franc I., leta 1696 pa ga je v Trévoux preselil Louis Auguste de Bourbon, vojvoda Maine. Za gradnjo ustrezne stavbe zunaj mestnega obzidja sta bila zadolžena Claude Cachet de Montézan in njegov sin Benoît. Uradna otvoritev je potekala leta 1703, čeprav se je dokončanje stavbe zavleklo. Med pomembne značilnosti sodijo freske, ki jih je izdelal Pierre Paul Sevin de Tournon, ter okrasni leseni elementi na stenah in stropih. Notranjost sodne dvorane je od leta 1920 zaščiten spomenik, notranjost vhodne avle pa od leta 1991. Stavba je izgubila svojo prvotno funkcijo, ko je Francija leta 1762 priključila regijo Dombes. Danes jo uporabljata lokalno civilno sodišče in davčni urad.

=== Druge znamenitosti ===
* Zgodovinska lekarna, znana kot ''L’apothicairerie de l’hôpital Montpensier'', se nahaja v nekdanji bolnišnici Hôtel-Dieu; stavbo je v 17. stoletju dala zgraditi Anne Marie Louise d’Orléans, vojvodinja Montpensier – znana tudi kot »La Grande Mademoiselle«. Notranjost krasijo lesene stenske obloge in zbirka starinskih lekarniških posod.
* ''Château de Corcelles'' je bil leta 1840 preurejen v lovski dvorec in je od leta 1996 zaščiten kot zgodovinski spomenik. Posebne pozornosti je vreden ''Salon à l’italienne'' (salon v italijanskem slogu) s slikami z lovskimi motivi.
* ''Château de Fétan'' je bil zgrajen med letoma 1622 in 1623. Od leta 1973 je zaščiten kot zgodovinski spomenik, odlikujejo pa ga impresivni notranji prostori in značilna strešna konstrukcija.
* Stavba ''Hôtel du gouverneur des Dombes'' (Guvernerjeva hiša) danes služi kot sodišče. Kot zgodovinski spomenik je zaščitena od leta 1933, in sicer zaradi svojega glavnega vhoda (vhod za kočije).
* Hiša ''Maison Anginieur'' na ulici Rue du Gouvernement je zaščitena kot zgodovinski spomenik od leta 1933.
* Hiša ''Maison Guerrier'' na ulici Rue du Port je zaščitena kot zgodovinski spomenik od leta 1933.
* Hiša ''Maison des Sires de Villars'' na naslovu Rue du Gouvernement 33 je zaščitena kot zgodovinski spomenik od leta 1991.
* Stalna razstava v lokalnem turističnem uradu (''Office de tourisme Trévoux Saône Vallée'') predstavlja obrt vlečenja žice in izdelave vlečnih matric. Trévoux je bil nekoč središče proizvodnje zlate in srebrne žice, ki se je uporabljala v zlatarstvu. Vendar pa so se po priključitvi regije Dombes k Franciji izgubile davčne ugodnosti, povezane s trgovino s plemenitimi kovinami. Kasneje se je mesto specializiralo za izdelavo tako imenovanih ''filières en diamant'' (diamantnih vlečnih matric), na področju katerih je Trévoux vse do druge svetovne vojne ohranjal skorajšnji monopol. To orodje se uporablja za izdelavo izjemno natančnih odprtin v vlečni matrici, pri čemer je vrtalna konica običajno izdelana iz posebne jeklene zlitine. Obrtniki so to konico tradicionalno imenovali »diamant« ali »briljant«.&lt;ref&gt;Carl Friedrich Alexander Hartmann: ''Encyklopädisches Handbuch des Maschinen- und Fabrikenwesens'', Bd. 2, S. 399. Carl Wilhelm Leske, Leipzig und Darmstadt, 1838.&lt;/ref&gt;
* ''Passerelle de Trévoux'' je majhen viseči most čez reko Saono, ki povezuje Trévoux (v departmaju Ain) s krajem Quincieux (v departmaju Rhône). Danes je 165 metrov dolg most namenjen pešcem in vozilom na dveh kolesih. Odprt je bil 8. maja 1851, za prečkanje pa se je do leta 1889 plačevala cestnina. Leta 1978 je nasprotovanje lokalnega prebivalstva preprečilo načrte za rušenje mostu.&lt;ref&gt;{{structurae |Typ=bauwerke |ID=20010216 |Name=Passerelle de Trévoux |Abruf=2011-10-26}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
Église Saint Symphorien de Trévoux dans l’Ain, 2014.jpg|Cerkev Saint-Symphorien
Trevoux-008.JPG|Glavni stolp ''Château fort''
Trevoux-006.JPG|Južni stolp ''Château fort''
Château de Corcelles (Trévoux).JPG|Grad Corcelles
Chateau de Fétan.JPG|Grad Fétan
Hotel du Gouverneur des Dombes Portail.JPG|Portal nekdanje rezidence gospodov Dombes
Parlement Façade.JPG|''Parlement de Dombes''
Tour de l'Horloge de Trévoux.JPG|Urni stolp
&lt;/gallery&gt;
&lt;gallery&gt;
Maison Anginieur - 3.JPG|''Maison Anginieur''
Maison Guerrier à Trévoux.JPG|''Maison Guerrier''
Maison Sires Villars Trévoux 2.jpg|''Maison des Sires de Villars''
Remparts Trévoux 1.jpg|Ostanki starega mestnega obzidja
Lavoir Lafond Trévoux 3.jpg|Pralnica Lafond
Salle fêtes Trévoux 3.jpg|Mestna festivalska dvorana
Kiosque Musique Place Terrasse Trévoux 2.jpg|Glasbeni paviljon
Monument aux morts surmonté d'un coq à Trévoux.jpg|Spomenik žrtvam vojne
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Trévoux}}
* [http://www.mairie-trevoux.fr Uradna stran] {{fr}}
{{-}}
{{Ain communes}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Ain]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ggdorbj8hnb5l8dsq1kkpray5mn3geu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fernand de Langle de Cary</title>
    <ns>0</ns>
    <id>190074</id>
    <revision>
      <id>6758125</id>
      <parentid>6742985</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T05:02:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenjepis */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6758125</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2994" sha1="nm81difbxggew3nl8qfeeakoeyx637m" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Fernand Louis Armand Marie de Langle de Cary
|nickname=
|caption=Fernand de Langle de Cary (na sredi)
|allegiance={{FRA}}
|branch=[[Francoska kopenska vojska]]
|serviceyears=1869–1916
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=[[4. armada (Francija)|4. armada]]&lt;br /&gt;[[Centralna armadna skupina (Francija)|Centralna armadna skupina]]
|battles=[[Francosko-pruska vojna]]&lt;br /&gt;[[Prva svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Fernand de Langle de Cary''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[4. julij]] [[1849]], † [[19. februar]] [[1927]].&lt;ref&gt;{{fr}} http://www.appl-lachaise.net/appl/article.php3?id_article=284 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303170210/http://www.appl-lachaise.net/appl/article.php3?id_article=284 |date=2016-03-03 }}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Leta 1869 je vstopil v Francosko kopensko vojsko, pri čemer je bil dodeljen [[Chasseurs d'Afrique]]. Med avstrijsko-prusko vojno je bil ranjen in po vojni bil poslan na štabno usposabljanje. Potem je nekaj časa bil predavatelj na vojaški akademiji. Leta 1900 je bil povišan v [[brigadni general (Francija)|brigadnega generala]] in postal poveljnik konjeniške brigade v Alžiriji. Pozneje je bil imenovan tudi za člana [[Conseil Supérieur de la Guerre]].

Ob izbruhu prve svetovne vojne je prevzel poveljstvo nad [[4. armada (Francija)|4. armado]]; v [[bitka v Ardenih|ardenski bitki]] je bil poražen, a se je uspel umakniti in vzpostaviti obrambno linijo. Med [[druga bitka za Champagne|drugo bitko za Champagne]] je bil vrhovni poveljnik francoskih sil; kljub temu da je bila ofenziva neuspešna, je bil decembra 1915 imenovan za poveljnika [[Centralna armadna skupina (Francija)|Centralne armadne skupine]]. Zaradi nepripravljenosti pri obrambi [[Verdun, Meuse|Verduna]] med nemško ofenzivo leta 1915 je bil odstranjen iz položaja; uradna utemeljitev je bila zaradi njegove starosti, tako da je bil naslednje leto tudi upokojen.

Umrl je 19. februarja 1927.&lt;ref&gt;{{fr}} http://www.larousse.fr/LaroussePortail/encyclo/XHTML/EUL.Online/explorer.aspx?=106682#larousse/106682/15/Langle-de-Cary {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120214001335/http://www.larousse.fr/LaroussePortail/encyclo/XHTML/EUL.Online/explorer.aspx?=106682#larousse/106682/15/Langle-de-Cary |date=2012-02-14 }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Langle, Fernand}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Generali Francoske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Veterani francosko-pruske vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Predavatelji na École spéciale militaire de Saint-Cyr]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]]
[[Kategorija:Nosilci Médaille militaire]]</text>
      <sha1>nm81difbxggew3nl8qfeeakoeyx637m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gregor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>190207</id>
    <revision>
      <id>6757969</id>
      <parentid>6748302</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T17:02:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci */</comment>
      <origin>6757969</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13804" sha1="9cdxpgevr3kd08h2la5sikctfq3s4qy" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Gregor
|image = Gregor Strniša.bmp
|caption = [[Gregor Strniša]]
|pronunciation = [grêgor]
|gender = moški
|meaning = ''sem buden, živim''
|region = grško ime
|origin = Grêgórios
|name day = 12. marec, 17. junij, 3. september
|related name =
|fotonotes =
}}
'''Gregor''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]].

== Izvor imena ==
[[Ime]] Gregor izhaja iz [[latinščina|latinskega]] imena ''Gregorius'', to pa iz [[grščina|grškega]] imena ''Grêgórios'' (''Γρηγόριος''), ki ga razlagajo, da je nastalo iz glagola ''grêgoréô'' (γρηγορέω) v pomenu »sem buden, živim« &lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Različice imena ==
*moške oblike imena: Gregorij, Gligo, Gligor, Gligorije, Gliša, Glišo, Greg, Grega, Gregec, Kekec, Gregi, Grga, Grgo, Grgur, Grigor, Griša, Grišo, Groga, Gigi
*ženske oblike imena: Grigorija, Gregica, Grgica

== Tujejezične oblike imena ==
*pri [[Albanci|Albancih]]: Grigor, Gërgur
*pri [[Angleži]]h: Gregory, Greg(g)
*pri [[Armenci|Armencih]]: ''Գրիգոր'' (Krikor, Grigor)
*pri [[Baskija|Baskih]]: ?
*pri [[Belorusija|Belorusih]]: ''Рыгор'' (Ryhor), ''Грэгары'' (Hrehary)
*pri [[Bolgari|Bolgarih]]: Grigor
*pri [[Čehi]]h: Řehoř
*pri [[Danci|Dancih]]: Gregers
*pri [[Finci]]h: Reijo, Reko
*pri [[Francozi|Francozih]]: Grégoire, ''Grégory''
*pri [[Grki|Grkih]]: Grêgórios (''Γρηγόριος''), Gri̱górios; ''Γρηγόρης'' (Grigoris, Gregoris)
*pri [[Gruzinci|Gruzincih]]: ''გრიგოლი'' (Grigoli, Grigori)
*pri [[Hrvati]]h: Grgur, Grgo, Grga
*pri [[Irci|Ircih]]: Gréagóir
*pri [[Italijani]]h: Gregorio, Gorello, Gorino, Goriano, Gigi
*pri [[Islandci]]h: Gregor
*pri [[Katalonci|Kataloncih]]: Gregori
*pri [[Latvijci|Latvijcih]]: Gregors
*pri [[Litovci|Litvancih]]: Gregoras, Grigalius, Grigas, Gregorijus
*pri [[Lužiški Srbi|Lužiških Srbih]]: Hrjehor, Gregor
*pri [[Madžari|Madžarih]]: Gergely, ''Gergő'' (transilvansko ''Gerő'')
*pri [[Makedonci|Makedoncih]]: Gligor(ije), Grigor(ije)
*pri [[Nemci]]h: Gregor
*pri [[Norvežani|Norvežanih]]: Greger, Gregers
*pri [[Nizozemci|Nizozemcih]] in [[Flamci|Flamcih]]: Gregoor, Gregorius
*pri [[Poljaki]]h: Grzegorz
*pri [[Portugalci|Portugalcih]]: Gregório
*pri [[Prekmurci]]h: ''Gergel,'' ali tudi ''Gregor, Grgo''
*pri [[Romunija|Romunih]]: Gregor
*pri [[Rusi]]h: Григорий (Grigorij), Griša
*pri [[Slovaki]]h: Gregor
*pri [[Srbi|Srbih]]: Grigor(ije), Gligor, Gliša
*pri [[Škoti|Škotih]]: Gregor
*pri [[Španci|Špancih]]: Gregorio
*pri [[Švedi]]h: Greger
*pri [[Ukrajinci]]h: Григорій (Grigorij/Hrihori), Гриць(ко)-Hryts(ko)
*pri [[Valižani|Valižanih]]: Grigor
*v [[Jidiš|Jidišu]]: Gregori

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Gregor: 9.563. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Gregor po pogostosti uporabe uvrščeno na 21. mesto.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Gregor|spol=M}}&lt;/ref&gt;

== Svetniki ==
Gregor je ime več [[svetnik]]ov, vsega skupaj okoli 42, med katerimi so tudi [[papež]]i. Med njimi je najbolj znan [[Papež Gregor I.|Gregor I.]], ki je širil krščanstvo med [[Longobardi]] in [[Angleži]] (god 12. marca, po novem 3. septembra).

== Osebni praznik ==
V našem [[Katoliški koledar|koledarju]] z izborom svetniških imen, udomačenih med Slovenci in njihovimi [[god]]ovnimi dnevi po novem bogoslužnem koledarju je ime '''Gregor''' zapisano 10 krat. Pregled godovnih dni v katerih poleg Gregorja godujejo še Budislav in Budimir ter osebe katerih imena nastopajo kot različice navedenih imen.&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

* [[2. januar]], [[Sveti Gregor Nazianški|Gregor Nazianški]], [[škof]] in [[cerkveni učitelj]]
* [[4. januar]], Gregor Langerski, škof († 4. jan. 539)
* [[10. januar]], papež [[Papež Gregor X.|Gregor X.]] († 10. jan. 1276)
* [[11. februar]], papež [[Papež Gregor II.|Gregor II.]] († 11. feb. 731)
* [[9. marec]], Gregor, škof († 9. mar. 395/?/)
* [[12. marec]], [[Gregorjevo]], smrt papeža [[Papež Gregor I.|Gregorja I.]] († 12. mar. 604)
* [[25. maj]], papež [[Papež Gregor VII.|Gregor VII.]] († 25. maja 1085)
* [[17. junij]], Gregor Barberigo, škof († 17. jun. [[1697]])
* [[3. september]], papež [[Papež Gregor I.|Gregor I. (Veliki)]] (nastop pontifikata, 3. sep. 590)
* [[28. november]], papež [[Papež Gregor III.|Gregor III.]] († 28. nov. 741)

== Priimki nastali iz imena ==
Iz imena Gregor so nastali priimki: [[Gregorač]], [[Gregorc]], [[Gregorec]], [[Gregorčič]], [[Gregorič]], [[Gregorin]], [[Gregorinčič]], [[Gregorka]], [[Gregačič]], [[Gregarec]], [[Gregel]], Grogl, [[Grego]], Gregorčič in Gregor

== Zanimivosti ==
*V Sloveniji je osem [[cerkev (zgradba)|cerkva]] ''sv. Gregorja''. Po [[župnijska cerkev|župnijski cerkvi]] ''sv. Gregorja'' se imenuje kraj [[Sveti Gregor, Ribnica|Sveti Gregor]] v [[Občina Ribnica|občini Ribnica]].
*Na ''Gregorjevo'' (12. marca) so po madžarskem zgledu [[Prekmurje|prekmurski]] učitelji uvedli [[koledovanje]] imenovano v [[prekmurščina|prekmurščini]] ''gregorjevánje,'' ali ''gergelovánje'' (ime ''Gergel'' je prišel iz [[madžarščina|madžarščine]] [Gergely] v prekmurščini). Okoli ''Gregorjevega'' sta dva najboljša učenca od hiše do hiše ''hodila po gregoraciji'', pela kolednico in prosila darov.
* V večini držav na svetu uporabljajo gregorijanski koledar, ki je imenovan po papežu Gregorju XIII.

== Znani nosilci ==

* [[papež Gregor|Gregor]] (več papežev)
* [[Gregor Veliki|Gregor (I.) Veliki]]
* [[Gregor Razsvetitelj|Gregor (I.) Razsvetitelj]]
* [[Papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]]
* [[Gregor iz Nise]]
* [[Gregor iz Toursa]]
* [[Gregor Adlešič]]
* [[Gregor Aleš]] - Kefe
* [[Gregor Aljančič]]
* [[Gregor Anderluh]]
* [[Gregor Andolšek]]
* [[Gregor Antoličič]]
* [[Gregor Arh]]
* [[Gregor Bajde]]
* [[Gregor Baković]]
* [[Gregor Balažic]]
* [[Gregor Batagelj]]
* [[Gregor Bauman]]
* [[Gregor Bavdek]]
* [[Gregor Belušič]]
* Gregor Benedik (1850-1923), slikar panjskih končnic
* [[Gregor Benedik]]
* [[Gregor Benko]]
* [[Gregor Bergant]]
* [[Gregor Berkopec]]
* [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]]
* [[Gregor Blatnik]]
* [[Gregor Božič]]
* [[Gregor Božič (gozdar)]]
* [[Janez Gregor Božič]]
* [[Gregor Brecl Jakob]]
* [[Gregor Brvar]]
* [[Gregor Bucik]]
* [[Gregor Budihna]]
* [[Gregor Bulc]]
* [[Gregor Celestina]]
* [[Gregor Cevc]]
* [[Gregor Cigler]]
* [[Gregor Cotič]]
* [[Gregor Čeglaj]]
* [[Gregor Timothy Čeh]]
* [[Gregor Češarek]]
* [[Gregor Čok]]
* [[Gregor Čremošnik]]
* [[Gregor Čuk]]
* [[Gregor Čušin]]
* [[Gregor Ćudić]] 
* [[Gregor Danev]] 
* [[Gregor Deleja]] 
* [[Gregor Deschwanden]] 
* [[Gregor Dolar]] 
* [[Gregor Dolenc]] 
* [[Janez Gregor Dolničar]]
* [[Gregor Domanjko]]
* [[Gregor Dražil]]
* [[Gregor Drnovšek]]
* [[Gregor Dugar]]
* [[Gregor Dvorjak]]
* [[Gregor Einspieler]]
* [[Gregor Fazarinc]]
* [[Gregor Felicijan]]
* [[Gregor Ficko]]
* [[Gregor Fink]]
* [[Gregor Fon]]
* [[Gregor Forjanič]]
* [[Gregor Ftičar]] 
* [[Gregor Fučka]] 
* [[Gregor Gajšek]] 
* [[Gregor Gartner]] 
* [[Gregor Gazvoda]]
* [[Gregor Geč]]
* [[Gregor Geršak]]
* [[Gregor Glas]]
* [[Gregor Glavač]]
* [[Gregor Godeša]]
* [[Gregor Golobič]]
* [[Gregor Gomišček]]
* [[Gregor Gorenc]]
*[[Gregor Goričar]]
* [[Gregor Gorjanc]]
* [[Gregor Gračner]] 
* [[Gregor Grad]]
* [[Gregor Grahovac]]
* [[Gregor Gramc]]
* [[Gregor Grasselli]]
* [[Gregor Grašič]]
* [[Gregor Gregorčič]]
* [[Gregor Gregorič]]
* [[Gregor Grešak]]
* [[Gregor Grilc]]
* [[Gregor Gruden]]
* [[Gregor Gubenšek]] 
* [[Gregor Gunčar]] 
* [[Gregor Guštin]] 
* [[Gregor Gysi]]
* [[Gregor Hafner]]
* [[Gregor Hager]]
* [[Gregor Hawlina]]
* [[Gregor Hočevar]]
* [[Gregor Horvatič]]
* [[Gregor Hrovat]]
* [[Gregor Hrovatin]]
* [[Gregor Hudohmet]]
* [[Gregor Hudrič]]
* [[Gregor Hvalc]]
* [[Gregor Ilaš]]
* [[Gregor Inkret]]
* [[Gregor Jagodič]]
* [[Gregor Jakac]]
* [[Gregor Jakelj]]
* [[Gregor Jančič]]
* [[Gregor Jazbec]]
* [[Gregor Jenuš]]
* [[Gregor Jereb]]
* [[Gregor Jerman]]
* [[Gregor Jerončič]]
* [[Gregor Jesenko]] (1865-1940)
* [[Gregor Jesenko ml.]]
* [[Gregor Jurak]]
* [[Gregor Kacin Medle]] ''-'' ''Gregorov''
* [[Gregor Kalan]]
* [[Gregor Kamnikar]]
* [[Gregor Kašman]]
* [[Gregor Kebe]] (1799-1885)
* [[Gregor Kemperle]]
* [[Gregor Kersche]]
* [[Gregor Kerševan]]
* [[Gregor Khunstl]]
* [[Gregor Kit]]
* [[Gregor Kladnik]]
* [[Gregor Klančič]]
* [[Gregor Klančnik]]
* [[Gregor Klepej]] 
* [[Gregor Knafelc]]
* [[Gregor Kobal]]
* [[Gregor Koblar]]
* [[Gregor Kocijan]]
* [[Gregor Kocijančič]]
* [[Gregor Kokalj]]
* [[Gregor Kolar]]
* [[Gregor Komel]]
* [[Gregor Koncilja|Gregor/Gilbert? Koncilja]]
* [[Gregor Korene]]
* [[Gregor Koritnik]]
* [[Gregor Korošec]]
* [[Gregor Kos]]
* [[Gregor Košak|Gregor (Grega) Košak]]
* [[Gregor Košir]] 
* [[Gregor Košorok]] 
* [[Gregor Kovačič]]  (več oseb)
* [[Gregor Kozar]]
* [[Gregor Kozovinc]]
*[[Gregor Koželj]]
* [[Gregor Kraigher]]
* [[Gregor Krajc]]
* [[Gregor Krajnc]]
* [[Gregor Kramberger]] 
* [[Gregor Kranjc]]
* [[Gregor Kraševac]]
* [[Gregor Kraškovic]]
* [[Gregor Kravos]]
* [[Gregor Kregar]]
* [[Gregor Krek]]
* [[Gregor Gojmir Krek]]
* [[Gregor Kresal]]
* [[Gregor Krivic]]
* [[Gregor Kroupa]]
* [[Gregor Krušič]]
* [[Gregor Kunst]]
* [[Gregor Lavrinec]]
* [[Gregor Lednik]]
* [[Gregor Lesjak]]
* [[Gregor Lipovšek]]
* [[Gregor Lorenc]]
* [[Gregor Lorger]] 
* [[Gregor Lozar]] 
* [[Gregor Luštek]]
* [[Gregor Lutar]]
* [[Gregor Macedoni]]
* [[Gregor Maček]] 
* [[Gregor Majdič]]
* [[Janez Gregor Majetič]]
* [[Gregor Makuc]]
* [[Gregor Malenšek]] 
* [[Gregor Mali (duhovnik)]] 
* [[Gregor Mali]] 
* [[Gregor Markelj]] 
* [[Gregor Mejak]] 
* [[Gregor Mendel]]
* [[Gregor Mesec]]
* [[Gregor Meterc]]
* [[Gregor Miklič]]
* Gregor Moder (star.)
* [[Gregor Moder]]
* [[Gregor Mohar]]
* [[Gregor Musa]] 
* [[Gregor Naglav]]
* [[Gregor Nagode]]
* [[Gregor Norčič]]
* [[Gregor Novak]]
* [[Gregor Novinec]]
* [[Gregor Novljan]]
* [[Gregor Oblak]]
* [[Gregor Osterc]]
* [[Gregor Papa]]
* [[Gregor Papež]]
* [[Gregor Paul]]
* [[Gregor Pavlič]]
* [[Gregor Pavlin]]
* [[Gregor Pavšič]]
* [[Gregorij Pečjak|Gregor(ij) Pečjak]]
* [[Gregor Perič]]
* [[Gregor Perko]]
* [[Gregor Pernuš]]
* [[Gregor Peternel]]
* [[Gregor Petkovšek]]
* [[Gregor Perušek]]
* [[Gregor Petrič]]
* [[Gregor Pintar]]
* [[Gregor Pipan]]
* [[Gregor Pirš]]
* [[Gregor Pivec]]
* [[Gregor Plevelj|Gregor (Grega) Plevelj]]
* [[Gregor Pobežin]]
* [[Gregor Počkar]]
* [[Gregor Podkrižnik]] 
* [[Gregor Podlogar]] (pesnik)
* [[Gregor Podlogar (matematik)]] 
* [[Gregor Poglajen]] 
* [[Gregor Polončič]]
* [[Gregor Pompe]]
* [[Gregor Potočnik]]
* [[Gregor Pratneker]]
* [[Gregor Preac]]
* [[Gregor Premože]]
* [[Gregor Presker]]
* [[Gregor Purgaj]]
* [[Gregor Radonjič]]
* [[Gregor Rajh]]
* [[Gregor Rakovič]]
* [[Gregor Ravnik]]
* [[Gregor Reichenberg]]
* [[Gregor Repovš|Gregor (Grega) Repovš]]
* [[Gregor Repovž]]
* [[Gregor Režek]]
* [[Gregor Režonja]]
* [[Gregor Rihar starejši|Gregor Rihar]]
* [[Gregor Rihar mlajši]]
* [[Gregor Rihar (arhitekt)]] 
* [[Gregor Rihtarič]]
* [[Gregor Rihtaršič]] 
* [[Andrej Gregor Rode]] 
* [[Gregor Rojc]]?
* [[Gregor Ropret]]
* [[Gregor Rovanšek]]
* [[Gregor Rozman]]
* [[Gregor Rožman|Gregor(ij) Rožman]]
* [[Gregor Samastur]]
* [[Gregor Schlierenzauer]]
* [[Gregor Schoettl]] (Schöttl)
* [[Gregor Schusterschitz]]
* [[Gregor Selak]]
* [[Gregor Serša]]
* [[Gregor Sikošek]]
* [[Gregor Sikošek (kolesar)]]
* [[Gregor Skačej]]
* [[Grega Skočir|Gregor Skočir]]
* [[Gregor Skok]]
* [[Gregor Slak]]
* [[Gregor Sluga]]
* [[Gregor Sočan]]
* [[Gregor Somer]]
* [[Gregor Sračnjek]]
* [[Gregor Sraka]]
* [[Gregor Stermecki]]
* [[Gregor Strasbergar]]
* [[Gregor Strasser]]
* [[Gregor Strle]]
* [[Gregor Strmčnik]]
* [[Gregor Strniša]]
* [[Gregor Strniša (glasbenik)]] 
* [[Gregor Strojin]]
* [[Gregor Šega]]
* [[Gregor Šegel]]
* [[Gregor Šeliga]]
* [[Gregor Šermazanov|Gregor (Grigorij) Šermazanov]] (1886-1982)
* [[Gregor Šešerko]]
* [[Gregor Škafar]]
* [[Gregor Škorjanc]]
* [[Gregor Škrlj]]
* [[Gregor Šolar]]
* [[Gregor Špajzer]]
* [[Gregor Šparovec]]
* [[Gregor Šteharnik]]
* [[Gregor Štibernik]]
* [[Gregor Štiglic]] 
* [[Gregor Švajger]]
* [[Gregor Terdič]]
* [[Gregor Tomc]]
* [[Gregor Torkar]]
* [[Gregor Tovšak]]
* [[Gregor Tozon]]
* [[Gregor Traven]] (2. astrofizik)
* [[Gregor Trebušak]]
* [[Gregor Troha]]
* [[Gregor Trplan]]
* [[Gregor Trtnik]]
* [[Gregor Turk]]
* [[Gregor Turnšek]]
* [[Gregor Tušar]]
* [[Gregor Urek]]
* [[Gregor Ušeničnik]]
* [[Gregor Veble Mikić]]
* [[Gregor Velepec]]
* [[Gregor Velkaverh]]
* [[Gregor Veninšek]]
* [[Gregor Veselko]]
* [[Gregor Vezonik]]
* [[Gregor Videc]]
* [[Gregor Vilfan]]
* [[Gregor Virant]]
* [[Gregor Vodeb]]
* [[Gregor Voglar]]
* [[Gregor Volk]]
* [[Gregor Vorenc]]
* Gregor Vovk
* [[Gregor Vovk Petrovski]]
* [[Gregor Vračko]]
* [[Gregor Vuga]]
* [[Gregor Zabret]]
* [[Gregor Zafošnik]]
* [[Gregor Zagorc]]
* [[Gregor Zalar|Gregor (Gregory L.) Zalar]]
* [[Gregor Ziherl]]
* [[Gregor Zorc]]
*[[Gregor Zore]], diplomat
*[[Gregor Zore (nogometaš)]]
*Gregor Zupan
* [[Gregor Zver]]
* [[Gregor Žavcer]]
* [[Gregor Želko]]
* [[Gregor Žerjav]]
* [[Gregor Žiberna]] - Tentava
* [[Gregor Židan]]
* [[Gregor Žitko]]
* [[Gregor Žmak]]
* [[Gregor Žorž]]
* [[Gregor Žumer]]
* [[Gregor Žvab]]
* [[Gregor Žvegelj]]
* [[Gregor Žvelc]]

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na G]]
*[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]]
*ime [[Grega]], [[Gregorij]] itd.

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>9cdxpgevr3kd08h2la5sikctfq3s4qy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grojer</title>
    <ns>0</ns>
    <id>190474</id>
    <revision>
      <id>6757919</id>
      <parentid>6752050</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:44:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Značilnosti */</comment>
      <origin>6757919</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13184" sha1="j9p81kxhd3ugn7d4pm62f2hq8s6pxl0" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ({{IPA|fr|ɡʁɥijɛʁ|lang|LL-Q150 (fra)-Benoît Prieur-gruyère.wav}}; {{langx|de|Greyerzer}}, {{langx|it|Groviera}}, {{langx|frp|Gruviére suisso}}) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;  ki izvira iz švicarskih kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern. Ime je dobil po mestu Gruyères v kantonu Fribourg. Leta 2001 je sir Gruyère pridobil oznako ''appellation d'origine contrôlée'' (AOC), ki se je leta 2013 preoblikovala v oznako ''appellation d'origine protégée'' (AOP).

Gruyère uvrščamo med sire švicarskega tipa oziroma alpske sire; je sladkastega, a rahlo slanega okusa, ki se z zorenjem močno spreminja. Mladi sir pogosto opisujejo kot kremastega in z okusom po oreščkih, medtem ko z zorenjem postaja bolj izrazit, zemeljski in kompleksen. Pri popolnoma zrelem siru (starost od pet mesecev do enega leta) se pogosto pojavijo majhne razpoke, ki mu dajejo rahlo zrnato teksturo. Za razliko od ementalca, s katerim ga pogosto zamenjujejo, ima sodobni gruyère le malo ali nič očes&lt;ref&gt;{{Cite book |url= https://archive.org/details/signetbookofchee00quim |url-access=registration |quote=gruyere texture cracks grainy |title=The Signet Book of Cheese |last=Quimme |first=Peter |date=1976 |language=en}}.&lt;/ref&gt; – majhnih luknjic, ki lahko nastanejo v sirih švicarskega tipa med zorenjem –, čeprav v 19. stoletju to ni bilo vedno pravilo. Je najbolj priljubljen švicarski sir v Švici in večjem delu Evrope.&lt;ref&gt;Lortal, Sylvie, &quot;Cheeses made with Thermophilic Lactic Starters&quot;, [https://books.google.com/books?id=uV2Oi0g_TB4C&amp;pg=PA291 Chapter 16] in ''Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology'', 2004, CRC Press, {{ISBN|0203913558|9780203913550}}.&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Proizvodnja ==
{{multiple image
| total_width = 320
|align = right
|image1=Chaudière en cuivre de 800 litres.jpg
|image2=Maison du Gruyère - 02.jpg
|footer =Tradicionalna proizvodnja sira Gruyère (levo) v primerjavi z industrijsko proizvodnjo (desno)
}}

Za izdelavo sira Gruyère surovo kravje mleko v bakrenem kotlu segrejejo na 34 °C in nato s dodajanjem tekočega sirila povzročijo sesirjenje. Sirnino narežejo na koščke v velikosti graha in jo mešajo, pri čemer se izloča sirotka. Sirnino nato kuhajo pri 43 °C in temperaturo hitro dvignejo na 54 °C.

Sirotko odcedijo, sirnino pa dajo v kalupe za stiskanje. Po soljenju v slanici in premazovanju z bakterijami&lt;ref&gt;Fox, Patrick. ''Cheese: Chemistry, Physics and Microbiology''. p. 200.&lt;/ref&gt; sir zorijo dva meseca pri sobni temperaturi, običajno na lesenih deskah, pri čemer ga vsakih nekaj dni obrnejo, da zagotovijo enakomerno porazdelitev vlage. Gruyère lahko zori od 3 do 10 mesecev; daljše zorenje daje siru intenziven okus.

Sérac, sir iz sirotke, je zgodovinski stranski proizvod pri izdelavi sira Gruyère.&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.patrimoineculinaire.ch/Produits?text=sérac#187 | title=Ziger / Sérac | publisher=Culinary Heritage of Switzerland | accessdate=29 March 2023 | quote=Le sérac, dans cette acception, est un sous-produit de la fabrication des fromages à pâte pressée cuite, de type Gruyère ou Emmentaler | trans-quote=Sérac, in this sense, is a by-product of the manufacture of cooked pressed cheeses, such as Gruyère or Emmentaler}}&lt;/ref&gt;

=== Naravne luknje v siru ===
Dolgo je veljalo prepričanje, da so luknje v sirih, kot sta Gruyère in Ementalec, posledica delovanja bakterij v sirni masi. V 21. stoletju so raziskovalci odkrili, da so delno posledica tudi mikroskopskega prahu sena, ki je v mleko zašel med molžo.&lt;ref&gt;{{cite news| last=Bondolfi | first=Sibilla | title=The mysterious (court) case of the disappearing cheese holes |publisher=Swissinfo| date=11 June 2024 | url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-made/the-mysterious-court-case-of-the-disappearing-cheese-holes/80237144}}&lt;/ref&gt; Bakterije so se naselile okoli delcev prahu in proizvajale pline, kar je povzročilo nastanek značilnih lukenj. Poleg tega, da so zaželene zaradi svojega tradicionalnega videza, imajo luknje – če niso premajhne – koristen učinek, saj preprečujejo nastajanje praznih prostorov in razpok v sirnem bloku. V preteklosti so opažali različne učinke; Ementalec, izdelan iz poletnega mleka, je imel manjše luknje kot tisti iz zimskega mleka – krave so pozimi jedle seno, poleti pa travo, ki je vsebovala manj prahu. Sodobne proizvodne tehnike in molzni stroji so manj izpostavljeni prahu sena, zato imajo švicarski siri iz 21. stoletja dejansko manj lukenj in te so manjše.&lt;ref&gt;{{cite web |agency=Agence France-Presse |title=Swiss scientists plug hole in cheese knowledge | newspaper=The Guardian | date=28 May 2015 | url=https://www.theguardian.com/world/2015/may/28/swiss-scientists-hole-in-cheese-emmenthal-hay-particles-milk-bacteria}}&lt;/ref&gt;

Velikost in pogostost lukenj je mogoče povrniti na prejšnjo raven z dodajanjem prahu iz cvetnega prahu sena (t. i. »senenega cvetja«) v mleko; to počnejo v Nemčiji in Franciji, medtem ko so takšni dodatki pri švicarskih sirih prepovedani.

=== Zorenje ===
[[File:Affinage_Gruyere_Cheese_in_Gruyères_Switzerland_by_Robbie_Conceptuel.png|thumb|Klet za zorenje v centru Maison du Gruyère v kraju Gruyères]]

Pomemben in najdaljši del proizvodnje sira Gruyère v Švici je zorenje (francosko ''affinage'').&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Le Gruyère AOP - Characteristics - cheese - tradition - swiss |url=https://www.gruyere.com/en/le-gruyere-aop/characteristics |access-date=2026-08-28 |website=www.gruyere.com}}&lt;/ref&gt;

V skladu s pravili za zaščito porekla (AOC) morajo imeti kleti za zorenje švicarskega sira Gruyère mikroklimo, podobno tisti v naravnih jamah. To pomeni, da mora biti vlažnost zraka med 94 in 98 %. Če je vlažnost nižja, se sir izsuši. Če je previsoka, sir ne zori pravilno, temveč postane mazav in lepljiv. Temperatura v kleteh mora znašati od 13 do 14 °C. Ta razmeroma visoka temperatura je potrebna za doseganje vrhunske kakovosti sira. Pri temperaturah med 10 in 12 °C nastajajo siri slabše kakovosti; nižja kot je temperatura, manj sir dozori, kar vodi v tršo in bolj drobljivo teksturo.
[[File:Gruyeres, Switzerland.jpg|thumb|upright=2|center|Pokrajina v regiji Gruyères, zaznamovana s prirejo mleka]]

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix&lt;br&gt;(kakovostni razred)*
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux&lt;br&gt;(starostni razred)*
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|}
* npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji.

===Posebne različice===
[[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]]
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«.

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Gruyère (cheese, Switzerland)}}
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>j9p81kxhd3ugn7d4pm62f2hq8s6pxl0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757921</id>
      <parentid>6757919</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:47:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Razširjenost */</comment>
      <origin>6757921</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13190" sha1="eleis9c841j93zpextnyvdkx3jalbl1" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ({{IPA|fr|ɡʁɥijɛʁ|lang|LL-Q150 (fra)-Benoît Prieur-gruyère.wav}}; {{langx|de|Greyerzer}}, {{langx|it|Groviera}}, {{langx|frp|Gruviére suisso}}) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;  ki izvira iz švicarskih kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern. Ime je dobil po mestu Gruyères v kantonu Fribourg. Leta 2001 je sir Gruyère pridobil oznako ''appellation d'origine contrôlée'' (AOC), ki se je leta 2013 preoblikovala v oznako ''appellation d'origine protégée'' (AOP).

Gruyère uvrščamo med sire švicarskega tipa oziroma alpske sire; je sladkastega, a rahlo slanega okusa, ki se z zorenjem močno spreminja. Mladi sir pogosto opisujejo kot kremastega in z okusom po oreščkih, medtem ko z zorenjem postaja bolj izrazit, zemeljski in kompleksen. Pri popolnoma zrelem siru (starost od pet mesecev do enega leta) se pogosto pojavijo majhne razpoke, ki mu dajejo rahlo zrnato teksturo. Za razliko od ementalca, s katerim ga pogosto zamenjujejo, ima sodobni gruyère le malo ali nič očes&lt;ref&gt;{{Cite book |url= https://archive.org/details/signetbookofchee00quim |url-access=registration |quote=gruyere texture cracks grainy |title=The Signet Book of Cheese |last=Quimme |first=Peter |date=1976 |language=en}}.&lt;/ref&gt; – majhnih luknjic, ki lahko nastanejo v sirih švicarskega tipa med zorenjem –, čeprav v 19. stoletju to ni bilo vedno pravilo. Je najbolj priljubljen švicarski sir v Švici in večjem delu Evrope.&lt;ref&gt;Lortal, Sylvie, &quot;Cheeses made with Thermophilic Lactic Starters&quot;, [https://books.google.com/books?id=uV2Oi0g_TB4C&amp;pg=PA291 Chapter 16] in ''Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology'', 2004, CRC Press, {{ISBN|0203913558|9780203913550}}.&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Proizvodnja ==
{{multiple image
| total_width = 320
|align = right
|image1=Chaudière en cuivre de 800 litres.jpg
|image2=Maison du Gruyère - 02.jpg
|footer =Tradicionalna proizvodnja sira Gruyère (levo) v primerjavi z industrijsko proizvodnjo (desno)
}}

Za izdelavo sira Gruyère surovo kravje mleko v bakrenem kotlu segrejejo na 34 °C in nato s dodajanjem tekočega sirila povzročijo sesirjenje. Sirnino narežejo na koščke v velikosti graha in jo mešajo, pri čemer se izloča sirotka. Sirnino nato kuhajo pri 43 °C in temperaturo hitro dvignejo na 54 °C.

Sirotko odcedijo, sirnino pa dajo v kalupe za stiskanje. Po soljenju v slanici in premazovanju z bakterijami&lt;ref&gt;Fox, Patrick. ''Cheese: Chemistry, Physics and Microbiology''. p. 200.&lt;/ref&gt; sir zorijo dva meseca pri sobni temperaturi, običajno na lesenih deskah, pri čemer ga vsakih nekaj dni obrnejo, da zagotovijo enakomerno porazdelitev vlage. Gruyère lahko zori od 3 do 10 mesecev; daljše zorenje daje siru intenziven okus.

Sérac, sir iz sirotke, je zgodovinski stranski proizvod pri izdelavi sira Gruyère.&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.patrimoineculinaire.ch/Produits?text=sérac#187 | title=Ziger / Sérac | publisher=Culinary Heritage of Switzerland | accessdate=29 March 2023 | quote=Le sérac, dans cette acception, est un sous-produit de la fabrication des fromages à pâte pressée cuite, de type Gruyère ou Emmentaler | trans-quote=Sérac, in this sense, is a by-product of the manufacture of cooked pressed cheeses, such as Gruyère or Emmentaler}}&lt;/ref&gt;

=== Naravne luknje v siru ===
Dolgo je veljalo prepričanje, da so luknje v sirih, kot sta Gruyère in Ementalec, posledica delovanja bakterij v sirni masi. V 21. stoletju so raziskovalci odkrili, da so delno posledica tudi mikroskopskega prahu sena, ki je v mleko zašel med molžo.&lt;ref&gt;{{cite news| last=Bondolfi | first=Sibilla | title=The mysterious (court) case of the disappearing cheese holes |publisher=Swissinfo| date=11 June 2024 | url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-made/the-mysterious-court-case-of-the-disappearing-cheese-holes/80237144}}&lt;/ref&gt; Bakterije so se naselile okoli delcev prahu in proizvajale pline, kar je povzročilo nastanek značilnih lukenj. Poleg tega, da so zaželene zaradi svojega tradicionalnega videza, imajo luknje – če niso premajhne – koristen učinek, saj preprečujejo nastajanje praznih prostorov in razpok v sirnem bloku. V preteklosti so opažali različne učinke; Ementalec, izdelan iz poletnega mleka, je imel manjše luknje kot tisti iz zimskega mleka – krave so pozimi jedle seno, poleti pa travo, ki je vsebovala manj prahu. Sodobne proizvodne tehnike in molzni stroji so manj izpostavljeni prahu sena, zato imajo švicarski siri iz 21. stoletja dejansko manj lukenj in te so manjše.&lt;ref&gt;{{cite web |agency=Agence France-Presse |title=Swiss scientists plug hole in cheese knowledge | newspaper=The Guardian | date=28 May 2015 | url=https://www.theguardian.com/world/2015/may/28/swiss-scientists-hole-in-cheese-emmenthal-hay-particles-milk-bacteria}}&lt;/ref&gt;

Velikost in pogostost lukenj je mogoče povrniti na prejšnjo raven z dodajanjem prahu iz cvetnega prahu sena (t. i. »senenega cvetja«) v mleko; to počnejo v Nemčiji in Franciji, medtem ko so takšni dodatki pri švicarskih sirih prepovedani.

=== Zorenje ===
[[File:Affinage_Gruyere_Cheese_in_Gruyères_Switzerland_by_Robbie_Conceptuel.png|thumb|Klet za zorenje v centru Maison du Gruyère v kraju Gruyères]]

Pomemben in najdaljši del proizvodnje sira Gruyère v Švici je zorenje (francosko ''affinage'').&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Le Gruyère AOP - Characteristics - cheese - tradition - swiss |url=https://www.gruyere.com/en/le-gruyere-aop/characteristics |access-date=2026-08-28 |website=www.gruyere.com}}&lt;/ref&gt;

V skladu s pravili za zaščito porekla (AOC) morajo imeti kleti za zorenje švicarskega sira Gruyère mikroklimo, podobno tisti v naravnih jamah. To pomeni, da mora biti vlažnost zraka med 94 in 98 %. Če je vlažnost nižja, se sir izsuši. Če je previsoka, sir ne zori pravilno, temveč postane mazav in lepljiv. Temperatura v kleteh mora znašati od 13 do 14 °C. Ta razmeroma visoka temperatura je potrebna za doseganje vrhunske kakovosti sira. Pri temperaturah med 10 in 12 °C nastajajo siri slabše kakovosti; nižja kot je temperatura, manj sir dozori, kar vodi v tršo in bolj drobljivo teksturo.
[[File:Gruyeres, Switzerland.jpg|thumb|upright=2|center|Pokrajina v regiji Gruyères, zaznamovana s prirejo mleka]]

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix&lt;br&gt;(kakovostni razred)*
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux&lt;br&gt;(starostni razred)*
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|}
* npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji.

===Posebne različice===
[[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]]
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«.

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Približke grojerja izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje teh sirov je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je grojer znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Gruyère (cheese, Switzerland)}}
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>eleis9c841j93zpextnyvdkx3jalbl1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>El niño</title>
    <ns>0</ns>
    <id>193304</id>
    <revision>
      <id>6758198</id>
      <parentid>6651750</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:35:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ +ugriznimo znanost</comment>
      <origin>6758198</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8959" sha1="ddzivcgzqo6owt9yzeefghxyk9agf2f" xml:space="preserve">[[Slika:South Pacific Gyre.png|thumb|300px|Kroženje zraka v južnem Tihem oceanu]]
'''El niño – južna oscilacija''' ({{jezik-en|El Niño-Southern Oscillation}}, krajše tudi '''ENSO''') je globalno razširjen pojav na stičišču zraka in morja. Tako kot '''la niña''', je to pojav nihanja temperature na vodni gladini v zahodnem delu [[Tihi ocean|Tihega oceana]]. Ime el niño v [[španščina|španščini]] pomeni dobesedno »deček«, pisana z veliko začetnico se ta beseda sicer nanaša na [[Jezus Kristus|Jezusa kot otroka]], tako ime pa je pojav dobil zato, ker je običajno opazen na zahodni obali [[Južna Amerika|Južne Amerike]] v času [[božič]]a.&lt;ref name=&quot;DFG&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.dfg.ca.gov/marine/elnino.asp |title=El Niño Information |accessdate=30.8.2014 |work=California Department of Fish and Game, Marine Region |archive-date=2019-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191027175413/http://www.dfg.ca.gov/marine/elnino.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Skladno s tem La Niña pomeni »deklica«. Pojav je leta 1923 prvič opisal [[Gilbert Walker|Gilbert Thomas Walker]], po katerem je poimenovano tudi atmosfersko kroženje ([[Walkerjevo kroženje]]) in še nekateri drugi pojavi v zvezi z ENSO.

El niño s seboj prinaša poplave, sušo in druge vremenske motnje. Ravno to pa so glavni razlogi, zakaj se znanstveniki tako trudijo, da bi pojav lahko napovedali. Vsaj nekaj korakov proti tem cilju je uspelo narediti znanstvenikoma [[Stephen Zebiak|Stephenu Zebiaku]] in [[Mark Cane|Marku Canu]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Zebiak |first1=Stephen E. |last2=Cane |first2=Mark A. |year=1987 |title=A Model El Niño–Southern Oscillation |journal=Monthly Weather Review |volume=115 |issue=10 |pages=2262–2278 |doi=10.1175/1520-0493(1987)115&lt;2262:AMENO&gt;2.0.CO;2}}&lt;/ref&gt; Tople in s hranili revne vodne mase, ki jih prinaša pojav ob zahodnih obalah Južne Amerike, negativno vplivajo na [[ribolov]], s tem pa na prehransko oskrbo ljudi ob obalah. Večinoma so posledice zgolj lokalne, saj traja otoplitev le nekaj tednov na leto, ob daljšem trajanju pa opazno prizadene celotno globalno trgovino z morsko hrano.

Pojavlja se na vsake 3 do 8 let po vsem svetu, tako v Tihem kot v [[Atlantski ocean|Atlantskem]] in [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]]. Je najbolj znan vremenski pojav, ki ga ni mogoče napovedati. Od leta 2000 so ga opazili večkrat, v letih 2002–03, 2004–05, 2006–07 in 2009–10.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.cpc.noaa.gov/products/analysis_monitoring/ensostuff/ensoyears.shtml |title=Historical El Niño/La Niña Episodes (1950-present) |publisher=Climate Prediction Center, NOAA |date=4.8.2014 |accessdate=30.8.2014}}&lt;/ref&gt; Močnega el niña ni bilo vse od leta 1998.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://ggweather.com/enso/oni.htm |title=El Niño and La Niña Years and Intensities |first=Jan |last=Null |publisher=Golden Gate Weather Services |date=7.8.2014 |accessdate=30.8.2014}}&lt;/ref&gt; Nove zmožnosti za napovedovanje tega pojava bi imele velike sociološko-ekonomske posledice. Ker je el niño običajen del Zemljinega [[ozračje|ozračja]], je popolnoma mogoče, da na intenzivnost njegovega pojavljanja vpliva tudi [[globalno segrevanje]].

== El niño in la niña ==
El niño in la niña sta opredeljena kot dolgotrajnejši odkloni temperature na morski gladini, in sicer za več kot 0,5&amp;nbsp;°C. V preteklosti se je pojavljal na vsake 2 do 7 let, trajal pa je od enega do dveh let.

Prvi znaki el niña so:
# Dvig [[zračni tlak|zračnega tlaka]] nad Indijskim oceanom, [[Indonezija|Indonezijo]] in [[Avstralija|Avstralijo]]
# Padec zračnega tlaka nad [[Tahiti]]jem in ostalim osrednjim in vzhodnim Pacifikom
# Šibki vetrovi v južnem Tihem oceanu, v območju zemljepisne širine okoli 0°
# Območja toplejšega zraka v bližini [[Peru]]ja, kar ima za posledico dež v puščavah Peruja
# Širjenje toplih tokov iz zahodnega na vzhodni Tihi in Indijski ocean. Ti tokovi s seboj prinašajo tudi dež, kar ima za posledico sušo na zahodnem in običajno dež na vzhodnem Tihem oceanu

Med pojavom el niña je na površju mogoče videti krožne tokove zraka, imenovane Walkerjevo kroženje, ki prenašajo segreto vodo in zrak proti zahodu. Zahodni del Tihega oceana ima ob pojavu el niña toplejše in vlažnejše podnebje, njegova vlaga pa se odlaga v [[tajfun]]e in [[tropski vihar|tropske viharje]]. Tudi gladina oceana je lahko zaradi tega pojava do 60 cm višja. 

V Tihem oceanu z izrazom La Niña označujemo nizke temperature vode v vzhodnem ekvatorialnem Tihem oceanu, medtem ko z izrazom el niño označujemo visoke temperature vode v vzhodnem ekvatorialnem Tihem oceanu. Ob pojavu La Niñe se običajno pojavi tudi [[atlantski ciklon]]. Kadar je La Niña prisotna manj kot 5 mesecev, običajno sledi el niño, vendar tudi ta ne več kot 5 mesecev.

{{Več slik
 | align     = center
 | direction = horizontal
 | image1    = ENSO - normal.svg
 | width1    = 250
 | alt1      = Normalni pogoji
 | caption1  = Običajen vzorec na Pacifiku. Ekvatorialni vetrovi potiskajo topel zrak proti zahodu. Vlažen zrak se zbira nad Južno Ameriko.
 | image2    = ENSO - El Niño.svg
 | width2    = 250
 | alt2      = El Nino
 | caption2  = El Niño. Območje toplega zraka se približuje obali Južne Amerike.
 | image3    = ENSO - La Niña.svg
 | width3    = 250
 | alt3      = La Nina
 | caption3  = La Niña. Toplejše vreme sega dlje proti zahodu kot običajno.
}}

== Posledice el niña na globalni ravni ==
[[Slika:El_Nino_regional_impacts.png|thumb|300px|Lokalni vpliv el niña, v trajanju več kot 5 mesecev]]
[[Slika:La Nina regional impacts.gif|thumb|300px|Lokalni vpliv la niñe, v trajanju več kot 5 mesecev]]
Ker območje toplega zraka, ki ga povzroča el niño, hrani [[ciklon]]e, se poveča količina padavin. 

Vplivi el niña so močnejši v Južni kot v Severni Ameriki. El Niño prinaša topla in mokra poletja (december - februar) na obalah severnega [[Peru]]ja in [[Ekvador]]ja, kadar pa je pojav zelo močan, pa tudi poplave in druge ekstreme v mesecih od februarja do aprila. 

Tudi južna [[Brazilija]] in severna [[Argentina]] v času pomladi in zgodnjega poletja občutita vpliv el niña. [[Čile]] občutijo vpliv v obliki milih zim z ogromnimi količinami padavin, v perujskih in [[Bolivija|bolivijskih]] gorah pa se prožijo številni [[zemeljski plaz|plazovi]]. Toplejše in bolj suho vreme el niño prinaša na območje [[Amazonka|Amazonke]], [[Kolumbija|Kolumbije]] in [[Srednja Amerika|Srednje Amerike]]. El niño vpliva tudi na vreme v [[Južna Azija|Južni Aziji]] in severni [[Avstralija|Avstraliji]], kamor prinaša bolj suho vreme, kar ima za posledico številne požare. Tudi nekateri predeli [[Antarktika|Antarktike]] vsebujejo več ledu v času el niña. Zime na severu [[Severna Amerika|Severne Amerike]] so toplejše kot običajno, medtem ko je podnebje v [[Kalifornija|Kaliforniji]], [[Mehika|Mehiki]] in na jugozahodu ZDA bolj deževno in hladno. Severozahodna obala Tihega oceana se na eni strani srečuje z bolj vlažnimi in meglenimi zimami, na drugi strani pa s toplimi in sončnimi poletji. El niño povzroča tudi višje valove ob obalah, kar povzroča [[erozija|erozijo]] na obalah Tihega oceana, in na račun tropskih vetrov zmanjšuje število ter intenzivnost [[hurikan]]ov na območju Atlantskega oceana.

El niño vpliva tudi na [[Vzhodna Afrika|Vzhodno Afriko]], vključno s [[Kenija|Kenijo]], [[Tanzanija|Tanzanijo]] in porečjem [[Nil]]a, s povečano količino dežja od marca do maja. Od decembra do februarja pa prinaša bolj suho vreme v [[Južna Afrika (regija)|Južno Afriko]], natančneje v [[Zambija|Zambijo]], [[Zimbabve]], [[Mozambik]] in [[Bocvana|Bocvano]].

=== Atlantski pojav ===
Podoben pojav je opazen tudi v Atlantskem oceanu, kjer morski tokovi na območju ekvatorja ob obali Afrike postanejo toplejši, tokovi, ki prihajajo z območja Južne Amerike, pa hladnejši.

== La Niña ==
[[Slika:Sea Surface Temperature - November 2007.jpg|thumb|right|300px|Odstopanja v temperaturi na gladini morja prikazujejo pogoje za nastanek La Niñe novembra leta 2007]]
'''La Niña''' je drugo ime za hladno fazo pojava ENSO, med katerim se okrepijo vetrovi in območje hladnega zraka na območju vzhodnega Tihega oceana. Včasih pojav La Niña imenujejo tudi »obratni el niño«.

La Niña ima najpogosteje nasproten vpliv kot el niño. Na primer, če El niño povzroči deževno dobo v srednjezahodnem delu ZDA, bo la niña tipično povzročila sušno dobo na tem območju.

== Viri ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|El Niño/La Niña–Southern Oscillation}}
* [http://www.ciifen.org/ Mednarodni center za raziskave el niña] (CIIFEN)
* [https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175251694?s=tv El niño]. Ugriznimo znanost (24. september 2026), RTV Slovenija.

[[Kategorija:Oceanografija]]
[[Kategorija:Meteorologija]]
[[Kategorija:Podnebne spremembe]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ddzivcgzqo6owt9yzeefghxyk9agf2f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>195965</id>
    <revision>
      <id>6758026</id>
      <parentid>6757012</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:07:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>+4 iz MB</comment>
      <origin>6758026</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="95760" sha1="5n1la4mhvfgw6jvliwztpty57w1g0kq" xml:space="preserve">'''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Seznam vsebuje tudi bogoslužne, ki se jih po lokalnem izročilu imenuje kot »kapele«, vendar vseeno imajo notranji zaprt prostor za duhovščino in laike in se tako razlikujejo od kapelic in znamenj, ki s svojo zasnovo dajejo poudarek v notranjosti shranjeni podobi ali duhovniku ob občasnih bogoslužjih. 

&lt;!--Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.&lt;ref&gt;Mitja Ferenc, ''[http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm Kočevska – pusta in prazna]'', pridobljeno 28. december 2008.&lt;/ref&gt;--&gt;

== Seznam ==

=== Starokrščanske cerkve ===

{{Statično številčenje vrstic}}
{{Sticky header}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
!Slika
!Zavetnik
!Naselje
!Leto&lt;br&gt;porušitve/propada
!Opis
!Vir
|-
|{{Slika d|Q139943202}}
|[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]]
|[[Ajdna]]
|{{Hs|600}}konec 6. stoletja
|Vidni ostanki enoladijske cerkve {{Brez preloma|(11,15 × 6,50 m)}} z [[narteks]]om, privzdignjenim [[prezbiterij]]em ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Kasneje je bila prezidana, dodana ji je bila veža. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00564}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[rimska bazilika, Celeja|rimska bazilika]]
|[[Celeja]]
|
|Bazilika je stala na vzhodu mesta, imela je tri ladje skupne širine {{Brez preloma|13 m}}. Zgrajena je bila po premestitvi iz manjše bazilike nedaleč stran. Imela je bogat mozaik z napisi darovalcev, verjetno iz prve polovice 5. stoletja. Verjetno jo je uničil požar.
|
|-
|
|[[rimska bazilika, Emona|rimska bazilika]]
|[[Emona]]
|
|Cerkev iz 4. stoletja je bila dvoranskega tipa s tremi prostori, sezidana pa je bila na temeljih starejših objektov. Na najdišču so našli tudi nekaj ostankov cerkvene opreme. V 5. stoletju ji je bila dozidana krstilnica. Kasneje predelana v triladijsko baziliko, na tleh so bili mozaiki.
|
|-
|
|[[spodnja starokrščanska cerkev, Kučar|starokrščanska cerkev]]
|Kučar, [[Podzemelj]]
|
|Spodnja cerkev utrjene naselbine v izmerah {{Brez preloma|17,5 × 8 m}}. Imela je kvadraten podij za duhovnike, ob strani pa večji prizidek in nanj pravokotno vežo.
| 
|-
|
|[[zgornja starokrščanska cerkev, Kučar|starokrščanska cerkev]]
|Kučar, [[Podzemelj]]
|
|Merila je {{Brez preloma|10,8 × 19 m}}, imela je apsido ter večjo vežo. Cerkvi je pripadala tudi krstilnica. Bila je povezana s spodnjo cerkvijo.
|
|-
|
|[[Starokrščanska cerkev, Mihovo|starokrščanska cerkev]]
|[[Mihovo]]
|konec 6. stoletja
|Leta 1989 je bila na temeljih halštatske hiše raziskana starokrščanska cerkev z ohranjenim obodom in apsido, okrog nje pa več grobišč. Ostrešje je bilo leseno, cerkev je merila {{Brez preloma|9,4 × 13,5 m}}. V prvi polovici 20. stoletja so bili vidni ostanki cerkve porabljeni za gradbeni material.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|27878}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q139944883}}
|[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]]
|[[Rifnik (hrib)|Rifnik]]
|{{Hs|600}}6. stoletje
|Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stoletju povečana in preurejena v starokrščansko enoladijsko baziliko z apsido. V 6. stoletju je bila prizidana krstilnica in [[diakonikon]], cerkev pa je bila povečana na {{Brez preloma|20 × 20 m}}. Vidne ruševine.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00622}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]]
|[[Velike Malence]]
|{{Hs|600}}konec 6. stoletja
|Starokrščanska cerkev mer {{Brez preloma|21 × 10 m}} znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00804}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140007943}}
|[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]]
|[[Vranje, Sevnica]]
|{{Hs|600}}6. stoletje
|Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], je spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa izmer {{Brez preloma|16,5 × 7,4 m}}, v sredi [[konsignatorij]] za opravljanje [[birma|birme]]. Opuščena je bila skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]].
|&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{RKD sklic|00838}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140007952}}
|[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]]
|[[Vranje, Sevnica]]
|{{Hs|600}}6. stoletje
|Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa {{Brez preloma|15,75 × 8 m}} z veliko apsido in dvignjenim prezbiterijem. Na jugu je imela vežo. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine.
|&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;
|}

=== Rimskokatoliške cerkve ===

{{Statično številčenje vrstic}}
{{Sticky header}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
!Slika
!Zavetnik
!Naselje
!Leto&lt;br&gt;porušitve/propada
!Opis
!Vir
|-
|{{Slika d|Q139822729}}
|[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{Slika d|Q130565085}}
|[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]]
|[[Kočarji]]
|1942
|Prvič omenjena 1526. Bila je podružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Lenarta, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|02768}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]]
|[[Temnica]]
|{{neznano}}
|Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj]]a. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00765}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Cerkev sv. Ane, Beli Kamen, začetek 20. stoletja (cropped).jpg|150px|brezokvirja]]
|[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]]
|[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]]
|{{Hs|1947}}po 1947
|Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristrani prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02312}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130565108}}
|[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]]
|[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]]
|{{Hs|1953}}1953 ali 1954
|Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-11988}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Ane, Vimolj|Ana]]
|[[Vimolj, Semič]]
|1942
|Cerkev so skupaj s preostankom vasi požgale italijanske sile tekom roške ofenzive leta 1942. Ohranjene so ruševine zidov pravokotne ladje ter zvonika.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02815}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q139825328}}
|[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]]
|[[Izola]]
|{{neznano}}
|7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=287}}
|-
|{{Slika d|Q137799517}}
|[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]]
|[[Kleč, Kočevje|Kleč]]
|{{Hs|1943-12-31}} 1943
|Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02313}}&lt;/ref&gt;
|-
|&lt;!--File:Mt.Sabotino 16.11.17. (BildID 15611024).jpg--&gt;
|[[cerkev sv. Andreja, Podsabotin|Andrej]]
|[[Podsabotin]]
|{{hs|1914}}1914–1918
|Omenjena je že leta 1570, leta 1684 je pri njej delovala bratovščina sv. Andreja. Leta 1750 je bila opuščena, oltar je bil prenešen v [[cerkev sv. Nikolaja, Podsabotin|cerkev sv. Nikolaja]]. Porušena je bila tekom prve svetovne vojne.  
|{{sfn|Höfler|2016|p=66}}
|-
|
|[[cerkev sv. Andreja, Prerigelj|Andrej]]
|[[Prerigelj]]
|1945
|Podružnična cerkev je imela kelih, ki ga je doniral [[Ernst Gideon von Laudon]]. Po drugi svetovni vojni je bila porušena in predelana v gramoz za ceste, obod temeljev viden.
|
|-
|
|[[cerkev sv. Andreja, Šlovrenc|Andrej]]
|[[Šlovrenc]]
|{{neznano}}
|Omenjena v popisu iz leta 1651, drugače neznana.&lt;!-- sumim, da na mestu današnje cerkve sv. Lovrenca, na mestu katere naj bi stala manjša cerkev s pokopališčem iz 14. stoletja --&gt;
|{{sfn|Höfler|2016|p=59}}
|-
|
|[[cerkev sv. Andreja, Zajčje Polje|Andrej]]
|[[Zajčje Polje]]
|1741
|Stala je na severozahodnem robu vasi. Imela je šestkoten tloris. Porušena je bila leta 1741, na mestu njenega prezbiterija je bila postavljena kapelica, leta 1867 pa s prizidavo ladje [[cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje|cerkev sv. Valentina]], podrta leta 1947.
|&lt;ref name=&quot;zajčje_polje&quot;&gt;{{RKD sklic|2817}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]]
|[[Knežja Lipa]]
|1942
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiterij, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu 2. svetovne vojne pa odstranjena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02804}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[File:Kapela Angelov varuhov, Rajndol.jpg|150px|brezokvira]]
|[[Kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]]
|[[Rajndol]]
|1950.
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena v 50. letih 20. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02801}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Antona, Krasno|Anton]]
|[[Krasno]]
|{{neznano}}
|Samo bežno omenjena v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570, drugače neznana.
|{{sfn|Höfler|2016|p=59}}
|-
|{{Slika d|Q66499085}}
|[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]]
|[[Brežice]]
|{{Hs|1941-12-31}} 1941
|Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med 2. svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oziroma nekdanjega samostana.
|
|-
|[[Slika:Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg|150px|brezokvirja]]
|[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]]
|[[Kukovo]]
|{{Hs|1980-03-31}}marec 1980
|Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena za hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02153}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}}
|-
|{{Slika d|Q128218438}}
|[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]]
|[[Seča]]
|{{neznano}}
|Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a.
|
|-
|{{Slika d|Q139825455}}
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]]
|[[Čezsoča]]
|1917
|Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med 1. svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|03567}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=32}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]]
|[[Kleč pod Mirno goro]]
|1942
|Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02103}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q139827461}}
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Novo mesto|Anton Puščavnik]]
|[[Novo mesto]]
|1883
|Najstarejša novomeška cerkev iz 14. stoletja je stala na Florjanovemu trgu, po požaru 1664 obnovljena. Tekom francoske okupacije nacionalizirana, predelana v skladišče soli, zatem dekliška šola. Podrta 1883.
|
|-
|{{Slika d|Q139827481}}
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]]
|[[Piran]]
|{{Hs|1875.}} 3. četrtina 19. stoletja
|Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini sv. [[Filip Neri|Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v 3. četrtini 19. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[File:Cerkev sv. Antona Puščavnika, Štalcerji.jpg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Štalcerji|Anton Puščavnik]]
|[[Štalcerji]]
|1950.
|Pokopališka in romarska cerkev je stala na gričku nad vasjo, tu je stala že pred 1526. Imela je romansko pravokotno ladjo s tristrano zaključenim prezbiterijem, pred njo postavljen zvonik. Med drugo svetovno vojno je bila požgana, po drugi svetovni vojni odstranjena. Podzidava vidna.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02810}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q139827510}}
|[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]].
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{Slika d|Q139843796}}
|[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{Slika d|Q66458918}}
|[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]]
|[[Idrija]]
|1951
|Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|Župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem.
|
|-
|[[Slika:Valvasor - cerkev sv. Barbare (cropped).jpg|brezokvirja|178x178_pik]]
|[[Cerkev sv. Barbare, Jesenice|Barbara]]
|[[Plavž, Jesenice]]
|{{Okoli|1774}}
|Cerkev sta leta 1615 dala zgraditi zakonca Buccelini, leta 1617 jo je posvetil škof [[Tomaž Hren]]. Pri njej je delovala rudarska bratovščina. V letih 1927–1929 jo je nadomestila [[Cerkev Marije Pomočnice, Jesenice|cerkev Marije Pomočnice]] z okoliškim vojaškim in delavskim pokopališčem ter spominskim parkom.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|10066}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q60362411}}
|[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]]
|[[Portorož]]
|{{Hs|1806}} 1806
|Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le zvonik in prezbiterij. Danes je del hotelskega kompleksa Bernardin.
|
|-
|[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]]
|[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]]
|[[Ljubljana]]
|1958
|[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu.
|&lt;ref&gt;[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Danijela, Ravnica|Danijel]]
|[[Ravnica, Nova Gorica]]
|{{hs|1782}} pred 1782
|Cerkev z domnevnim samostanom je stala na vrhu hriba Ravnica (553&amp;nbsp;m) na lokaciji starejšega gradišča. Omenjena je v več popisih, nazadnje leta 1772. 
|{{sfn|Höfler|2016|p=65}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-04792}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev Device Marije Kraljice vseh svetnikov, Komarna vas|Devica Marija Kraljica vseh svetnikov]]
|[[Komarna vas]]
|1942
|Cerkev so leta 1942 tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. Ruševine zvonika, obodnih zidov in kupolasto obokanega prezbiterija so ohranjene.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02770}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:cerkev Device Marije Tolažnice, Nemška Loka 1939 (cropped).jpg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev Device Marije Tolažnice, Nemška Loka|Devica Marija Tolažnica]]
|[[Nemška Loka]]
|1945–1955
|Baročna romarska cerkev je bila zgrajena leta 1763 in je predstavljala dominanto naselja. Porušena je bila po drugi svetovni vojni, ruševine vidne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02076}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:cerkev sv. Marije Device, Trnovec, Kočevje, pred drugo svetovno vojno (cropped).jpg|150px|brezokvirja]]
|[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]]
|[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]]
|1942
|Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02813}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela Device Marije, Verdrenška gora|Devica Marija]]
|Verdrenška gora&lt;br/&gt;[[Podlesje]]
|1952–1955
|Gotska romarska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1636. Imela je pravokotno ladjo, vhodno lopo in petosminski prezbiterij.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2751}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q139843853}}
|[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{Slika d|Q139844530}}
|[[stara cerkev sv. Duha, Celje|Duh]]
|[[Celje]]
|{{Hs|1962-12-31}} 1962
|Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962. Nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi.
|
|-
|{{Slika d|Q139899509}}
|[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]]
|[[Maribor]]
|1891
|Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]].
|
|-
|{{Slika d|Q130564897}}
|[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]]
|[[Planina, Postojna|Planina]]
|{{Hs|1943-05-17}} 1943
|Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovno vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] 17. maja 1943 požgal.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q139933722}}
|[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]]
|[[Ptuj]]
|{{Hs|1784}} po 1784
|Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140148659}}
|[[Cerkev sv. Egidija, Zidani Most|Egidij]]
|[[Zidani Most]]
|{{Hs|1811}}1811
|Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Prvič omenjena 1224. Imela je tri oltarje: Egidija, Pavla in Marije in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirana ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z [[Ilirske province|Ilirskimi provincami]]). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje [[Južna železnica|Južne železnice]].
|&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Hohkraut|first=Matej|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino|place=Šempas|year=2024|cobiss=173120771|language=slovenščina|pages=26, 41–2, 204}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku|last=Kos|first=Franc|publisher=Leonova družba|year=1928|location=Ljubljana|page=198-199|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW|volume=V}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q128789444}}
|[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]]
|[[Kozice, Kočevje|Kozice]]
|{{hs|1939}}1939–1945
|Cerkev je datirana v sredino 17. stoletja. Tekom 2. svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve.
|{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}}
|-
|{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}}
|[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]]
|[[Prečna]]
|{{Hs|1938-12-31}} 1938
|Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938.
|{{sfn|Kolenc|Kren|Dražumerič|Vesel|Mesojedec|Marinko|2010|p=207–208}}
|-
|
|[[Kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]]
|[[Rajhenav]]
|19. stoletje
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz 2. polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02799}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140031737}}
|[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]]
|[[Mlaka pri Kočevju]]
|1965
|Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz leta 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po 2. svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02302}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}}
|-
|{{Slika d|Q130564875}}
|[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]]
|[[Brezovica pri Črmošnjicah]]
|1963
|Datirana v leta okoli 1600, leta 1890 obnovljena in med 2. svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2742}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Kapela sv. Florijana, Golobinjek, 1938.jpeg|150px|brezokvirja]]
|[[kapela sv. Florijana, Golobinjek|Florijan]]
|[[Golobinjek, Semič]]
|1942
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila postavljena leta 1912. Leta 1942 so jo s preostankom naselja požgale italijanske sile tekom roške ofenzive.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02754}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q104128379}}
|[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]]
|[[Krško]]
|{{Hs|1891-12-31}} 1891
|Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]], ki služi kot prireditvena »Dvorana v parku«.
|
|-
|{{Slika d|Q139934253}}
|[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]]
|Ježa, [[Volčanski Ruti]]
|{{neznano}}
|Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=42}}
|-
|[[Slika:Planina Semic Slovenia - Saint Francis Xavier Church.jpg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev sv. Frančiška Ksaverija, Planina|Frančišek Ksaverij]]
|[[Mirna gora]]&lt;br/&gt;[[Planina, Semič]]
|1942
|Romarska cerkev iz leta 1792 je bila leta 1942 požgana tekom roške ofenzive in bila v ruševinah do leta 1993, ko sta bila delno obnovljena prezbiterij in zvonik. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02102}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Podstene, Kočevje, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev sv. Frančiška Serafina, Podstene|Frančišek Serafin]]
|[[Podstene, Kočevje]]
|1942
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila leta 1942 požgana s preostankom naselja.
|
|-
|
|[[cerkev sv. Gabrijela, Škabrijel|Gabrijel]]
|[[Škabrijel]]&lt;br/&gt;Ravnica
|{{hs|1782}}po 1782
|Bila je podružnična cerkev solkanske župnije, prvič omenjana leta 1342. Porušena po jožefinskih reformah.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-03969}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Höfler|2016|p=65}}
|-
|
|[[cerkev sv. Helene, Gonjače|Helena]]
|[[Gonjače]]
|{{neznano}}
|Stala na griču nad vasjo, podrta v času vladavine Jožefa II.
|{{sfn|Höfler|2016|p=58}}
|-
|[[Slika:Kapela sv Ignacija Lojolskega, Slovenska Bistrica 1940.jpg|brezokvirja|150px]]
|[[kapela sv. Ignacija Lojolskega, Slovenska Bistrica|Ignacij Lojolski]]
|[[Slovenska Bistrica]]
|20. november 1942{{hs|1942-11-20}}
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1826 v bližini [[cerkev Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkve Marije sedem žalosti]]. 1940 je bil podrt prizidek h kapeli, 20. novembra 1942 pa še preostanek kapele.
|&lt;!-- https://www.umetnost-za-turizem.si/info/17-marijina-cerkev-in-nekdanja-kapela/--&gt;
|-
|{{Slika d|Q139936455}}
|[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]]
|[[Borovec pri Kočevski Reki]]
|1943
|Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po 2. svetovni vojni.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1647}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140042919}}
|[[Cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]]
|[[Dolga vas, Kočevje]]
|{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956
|Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-29806}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140065523}}
|[[Cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]]
|[[Kumrova vas]] ([[Svetli Potok]]&lt;br/&gt;Kumrov vrh)
|1942
|Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetega Imena Jezusovega, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranja oprema je izgubljena. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02774}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}}
|-
|
|[[çerkev sv. Jakoba, Banjšice|Jakob]]
|[[Banjšice]]&lt;br/&gt;Krvavec
|{{hs|1782}} po 1782
|Zadnjič omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1782. Izginula.
|{{sfn|Höfler|2016|p=55}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-18106}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q139945549}}
|[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]]
|[[Breginj]]
|{{neznano}}
|Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek]]u.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=36}}
|-
|
|[[cerkev sv. Jakoba, Grgar|Jakob]]
|[[Grgar]]
|{{hs|1782}} po 1782
|Stala je na slemenu Vodice SZ od [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]]. Morda je bila posvečena leta 1453. 
|{{sfn|Höfler|2016|p=66}}
|-
|
|[[cerkev sv. Jakoba, Koprivnik|Jakob]]
|[[Koprivnik, Kočevje]]
|1955
|Cerkev iz leta 1622 je imela pravokotno ladjo, polkrožen prezbiterij in zvonik na severozahodnem koncu. Stala je na mestu starejše, pogorele cerkve iz 14. stoletja. Tudi nova cerkev je bila leta 1949 požgana, njene ruševine leta pa leta 1955 odstranjene.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01908}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66458935}}
|[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]]
|[[Kunšperk]]
|
|Podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]. Danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27. Ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja.
|&lt;ref&gt;http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Jakoba, Prapetno Brdo|Jakob]]
|[[Prapetno Brdo]]
|{{hs|1782}} {{c.}}1782–1785{{efn|Vikariat je bil leta 1785/86 prenešen na novozgrajeno [[cerkev sv. Jakoba, Dolenja Trebuša|cerkev sv. Jakoba v Dolenji Trebuši]]{{sfn|Höfler|2016|p=49}}}}
|Cerkev je bila zgrajena leta 1454 po naročilu dveh vaščanov. Stala je jugovzhodno od vasi.
|{{sfn|Höfler|2016|p=49}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]]
|[[Volče, Tolmin|Volče]]
|{{neznano}}
|Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba, zgrajena na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila izdana prepoved opravljanja bogoslužja. Ruševine so vidne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|16223}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=41}}
|-
|{{Slika d|Q140037298}}
|[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]]
|[[Žužemberk]]
|1956
|Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02834}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Kapucinski samostan na območju parka Zvezda 1817 (cropped).jpg|brezokvirja|150px]]
|[[cerkev sv. Janeza Evangelista, Ljubljana|Janez Evangelist]]
|[[Ljubljana]]
|1820
|Stala v današnjem [[park Zvezda, Ljubljana|parku Zvezda]] kot redovna cerkev [[kapucinski samostan Ljubljana|ljubljanskega kapucinskega samostana]]. Posvečena je bila leta 1608, njena notranjost je bila skladno kapucinom zelo preprosta. Red je bil leta 1809 s francosko okupacijo razpuščen, prostori pa spremenjeni v vojašnico. Leta 1817 so bili prodani na dražbi in zatem leta 1820 porušeni. 
|&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Kapucinska cerkev sv. Janeza Evangelista|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Janez|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140037103}}
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]]
|[[Cvišlerji]]
|1947
|Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2779}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka, 1948.jpg|150px|brezokvira]]
|[[stara cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka|Janez Krstnik]]
|[[Kočevska Reka]]
|1954
|Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01894}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Cerkev Janeza Krstnika, Podlesje, 1942.jpg|150px|brezokvirja]]
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]]
|[[Podlesje]]
|1952
|Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02750}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}}
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]]
|[[Senovo]]
|1975
|Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975).
|&lt;ref&gt;[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q93275954}}
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]]
|[[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]])
|
|V jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho.
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]]
|[[Tolmin]]
|konec 18. stoletja
|Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|18084}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=37}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]]
|[[Zgornja Muta]]
|{{Hs|1785}}po 1785
|Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785.
|{{sfn|Höfler|2016|p=71}}
|-
|{{Slika d|Q130553194}}
|[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]]
|[[Babiči]]
|
|Cerkvi se je v 60. letih 20. stoletja porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov. Cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke. Danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]].
|&lt;ref&gt;[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]]
|[[Grčarevec]]
|
|Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130564858}}
|[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]]
|[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]]
|
|Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte.
|
|-
|{{Slika d|Q18515901}}
|[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]]
|[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]&lt;br/&gt;[[Trdinov vrh]])
|
|Romarska cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji.
|
|-
|{{Slika d|Q66499056}}
|[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]]
|[[Ključevica]]&lt;br/&gt;[[Kum]]
|{{Hs|1961-12-31}} 1961
|Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika.
|&lt;ref&gt;[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]]
|[[Trebenče]]
|{{neznano}}
|Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|03603}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}
|-
|
|[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]]
|[[Ribnik, Semič]]{{efn|Danes del [[Komarna vas|Komarne vasi]].}}
|1942
|Cerkev s pravokotno ladjo in ožjim prezbiterijem je bila zgrajena že pred letom 1741, zvonik pa je bil dograjen kasneje. Cerkev so požgale italijanske sile tekom roške ofenzive leta 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02802}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]]
|[[Laze pri Oneku]]
|1947
|Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02784}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[File:Ljubljana - samostan bosonogih avguštincev (18. st.).jpg|brezokvirja|150px]]
|[[stara cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|Jožef]]
|[[Ajdovščina, Ljubljana|Ljubljana&lt;br/&gt;Ajdovščina]]
|1895
|Sprva je bila samostanska cerkev [[diskalceati|diskalceatov]], zgrajena v letih 1653–1657 na območju današnje Ajdovščine. Po razpustu reda leta 1784 je bil samostan prezidan v mestno bolnišnico, vodili so jo usmiljeni bratje. Kompleks je bil leta 1895 poškodovan v [[ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu]] in po preselitvi bolnišničnih dejavnosti na [[Zaloška cesta|Zaloško cesto]] podrt. Oprema je bila prenešena v [[cerkev sv. Križa, Ljubljana|novo bolnišnično cerkev]].
|
|-
|[[File:Cerkev sv. Jožefa, Preža.jpg|150px|brezokvira]]
|[[cerkev sv. Jožefa, Preža|Jožef]]
|[[Preža]]
|1950.
|Cerkev je bila zgrajena {{c.}} 1637. Imela je pravokotno ladjo z dvema stranskima kapelama ter zvončnico. V 18. stoletju prezidana.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02797}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]]
|[[Ribnik, Kočevje|Ribnik]]
|1942
|Skromna podružnična cerkev je bila zgrajena pred letom 1741. Imela je pravokotno ladjo in zožan prezbiterij, zvonik je bil prizidan kasneje. Požgana skupaj z vasjo med roško ofenzivo leta 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02802}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jožefa Kupertinskega, Novo mesto|Jožef Kupertinski]]
|[[Novo mesto]]
|1980
|Temeljni kamen [[Kapucinski samostan Novo mesto|kapucinske]] cerkve je bil položen leta 1658, dokončana in posvečena 1672. Samostan je bil ukinjen 1786, nepremičnine nacionalizirane, cerkev pa je postala skladišče in v 1930. telovadnica. Porušena skupaj s samostanom leta 1980 med prenovo Novega trga.
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Batuje|Jurij]]
|[[Batuje]]
|1726
|Glede na [[Spolija|spolije]] je bila zgodnjesrednjeveška cerkev iz 9. stoletja, ki je stala na mestu ketlaškega{{efn|Kultura Alpskih Slovanov, tudi köttlaška kultura.}} pokopališča s pokopališko dejavnostjo do porušitve cerkve. Bila je enoladijska dvoranska cerkev, leta 1570 je bila sezidana na novo v poznogotskem slogu. Oprema prenešena v [[Cerkev sv. Ane, Batuje|cerkev sv. Ane]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-04952}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Höfler|2016|p=74}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]]
|Brol, [[Koper]]
|{{neznano}}
|Leta 1391 jo je posvetil škof [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]]
|[[Drežnica]]
|1911
|Zgrajena po letu 1495, podrta 1911 zaradi poškodb med potresom. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=39}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Globočice pri Kostanjevici|Jurij]]
|[[Globočice pri Kostanjevici]]
|1778
|[[Cistercijanski samostan Kostanjevica ob Krki|Cistercijani iz Kostanjevice]] so zgradili novo baročno, sedanjo [[Cerkev Matere dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|cerkev Matere dobrega sveta]].
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]]
|[[Kneža]]&lt;br/&gt;Ilovica
|1762
|Gotska cerkev je stala na območju rimske zaporne utrdbe. Porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele sv. Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|18099}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=44}}
|-
|{{Slika d|Q130565141}}
|[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]]
|[[Novi Lazi]]
|{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955
|Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02790}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Novo mesto|Jurij]]
|[[Novo mesto]]
|{{hs|1790}}po 1790
|O cerkvi ni veliko znanega, stala je na vrtu današnjega etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] jo opiše kot lepo in s tremi oltarji. Podrta po prodaji na dražbi po letu 1790.
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]]
|[[Ortnek]]
|
|
|
|-
|[[Slika:Statt Lack (Merian) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]]
|[[stara cerkev sv. Jurija, Stara Loka|Jurij]]
|[[Stara Loka]]
|1864
|Predhodnica današnje [[cerkev sv. Jurija, Stara Loka|istoimenske cerkve]]. Bila je ena izmed najstarejših cerkva na Gorenjskem in večkrat prezidana, zato nima dominantnega sloga, zadnjič obnovljena 1817.
|{{sfn|Cene|1954|p=115}}
|-
|{{Slika d|Q66458862}}
|[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]]
|[[Škale]]
|
|Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]].
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]]
|[[Podbela]]
|{{neznano}}
|Neidentificirana cerkev, znana samo iz vizitacijskega dnevnika iz leta 1570.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=35}}
|-
|{{Slika d|Q66535370}}
|[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]]
|[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]]
|
|
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena svetemu papežu [[Papež Silvester I.|Silvestru I.]]
|{{sfn|Likar|2010|p=286}}
|-
|
|[[cerkev sv. Katarine, Maribor|Katarina]]
|[[Maribor]]&lt;br/&gt;[[Melje]]
|1844
|Cerkev je pripadala samostanu [[malteški viteški red|malteškemu viteškemu redu]] in je stala zunaj mariborskega mestnega obzidja, verjetno že v prvi polovici 13. stoletja. Leta 1800 je bil kompleks nekdanjega samostana vključno s cerkvijo prodan, 1844 je bila cerkev podrta.
|{{sfn|Mlinarič|1973|p=65}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Katarine, Novo mesto|Katarina]]
|[[Novo mesto]]
|1794
|Cerkev je stala že pred letom 1664, pogorela je leta 1794. Imela je tri oltarje. Stala nasproti današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]].
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]]
|[[Solkan]]
|2. svetovna vojna
|Stala je na hribu Kekec nad Solkanom, prvič je omenjena leta 1466. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Do 18. stoletja je nosila Marijin patrocinij. Med 2. svetovno vojno je bila obstreljevana in težko poškodovana, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|4736}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]]
|[[Ljubljana]]
|1895
|Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]].
|{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief sv. [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]].
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[stara cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|Kozma in Damijan]]
|[[Gojače]]
|{{Hs|1766}}pred 1766
|Cerkev je stala tik nad današnjo [[hitra cesta H4]]. Prvič je pisno omenjena leta 1570. Podrta verjetno pred 1766, ko je bila sezidana trenutna [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|cerkev z istim patrocinijem]] bližje vasi. V njeni bližini je zgodnjesrednjeveško grobišče.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-04955}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Höfler|2016|p=74}}
|-
|{{Slika d|Q140051735}}
|[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]]
|[[Inlauf]]
|1955
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjena leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02762}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130565121}}
|[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]]
|[[Onek]]
|1955
|Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje &quot;kapela&quot; navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.}} je imela tristrani prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po 2. svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02791}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} 
|-
|
|[[kapela Kristusovih ran, Mačkovec, Kočevje]]
|[[Mačkovec, Kočevje]]
|1944
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena po letu 1741. Imela je obokan prezbiterij in raven strop v ladji. Nad vhodom je od leta 1819 stala zvončnica. Kapela je bila uničena s požigom vasi leta 1944.
|{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=111}}
|-
|[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]]
|[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]]
|[[Ljubljana]]
|{{Hs|1958-12-31}} 1958
|Baročna stavba je stala pri starem mestnem pokopališču. Ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]. Porušena v letih 1957–1958.
|
|-
|{{Slika d|Q130564850}}
|[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]]
|[[Blatnik pri Črmošnjicah]]
|
|Cerkev je bila zidana v baročnem slogu iz sredine 18. stoletja, imela je nižje obzidje in neogotsko ostrešje. Obdaja jo opuščeno pokopališče. Stoji zvonik in obod cerkve. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02740}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Križa, Gradec, Črnomelj|Križ]]
|[[Gradec, Črnomelj]]
|1942
|Poznogotska podružnična romarska cerkev je bila zgrajena na hribu nad vasjo med leti 1570 in 1580. Požgana je bila s preostankom vasi med roško ofenzivo leta 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-27053}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]]
|[[Kobarid]]
|{{neznano}}
|Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=34}}
|-
|[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]]
|[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]]
|[[Idrija]]
|{{Hs|1967-12-31}} 1967
|Baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje župnijske [[Cerkev sv. Jožefa, Idrija|cerkve sv. Jožefa Delavca]]. Ohranjen samo zvonik.
|
|-
|
|[[cerkev sv. Križa, Ljubljana|Križ]]
|[[Ljubljana]]&lt;br/&gt;[[Vodmat]]
|1997
|Bolnišnična cerkev je bila zgrajena leta 1895 v neogotskem stilu, z njo so upravljale Hčere krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega. Stala je med Dermatovenerološko kliniko in poslopjem Inštituta za mikrobiologijo. Zasežena leta 1948 in 1960 spremenjena v delavnico, 1997 dokončno porušena.
|{{sfn|Zavrl|2025|p=65}}
|-
|{{Slika d|Q140187591}}
|[[Kapela sv. Križa, Novo mesto|Križ]]
|[[Novo mesto]]
|1925
|Pokopališka kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na kapucinskem pokopališču, leta 1856 jo je zgradil Toussaint Ritter von Fichtenau. Podrta leta 1925 s selitvijo pokopališča z današnjega Novega trga v Ločno.
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Križa, Stražnji Vrh|Križ]]
|[[Stražnji Vrh]]
|
|Poznogotska cerkev v ruševinah.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02758}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Cerkev sv. Križa, Škrilj, Kočevje, 1938.jpg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev sv. Križa, Škrilj|Križ]]
|[[Škrilj, Kočevje]]
|{{hs|1953}}1953–1954
|Cerkev je bila zgrajena 1650 na zahodu vasi, imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Imela je tri oltarje, stranska sta bila posvečena sv. Margareti in Devici Mariji. Opisal jo je tudi Valvasor. Okrog leta 1840 je bila prizidana zvončnica. Drugo svetovno vojno je preživela, porušena je bila {{c.}} 1953–1954. Okrog nje je bilo manjše pokopališče.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02805}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130564992}}
|[[stara cerkev sv. Lenarta, Col|Lenart]]
|[[Col, Ajdovščina|Col]]
|{{Hs|1937-12-31}} 1937
|Stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937.
|&lt;ref&gt;[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Lenarta, Gotenica|Lenart]]
|[[Gotenica]]
|1945
|Romarska cerkev na istoimenskem vrhu je bila zgrajena leta 1652. Imela je pravokotno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena je bila po koncu druge svetovne vojne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2757}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu.
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|
|[[cerkev sv. Lenarta, Solkan|Lenart]]
|[[Solkan]]
|1782
|Prvič se morda omenja leta 1376, gotovo 1471. Stala je na robu vasi. V [[Karel Mihael Attems|Attemsovemu]] vizitacijskem dnevniku je bila leta 1751 zaradi slabega stanja odrejena rušitev, ki se je izvedla leta 1782.
|{{sfn|Höfler|2016|p=64}}
|-
|
|[[cerkev sv. Lenarta, Šmartno |Lenart]]
|[[Šmartno]]
|{{neznano}}
|Omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1751, sicer neznana.
|{{sfn|Höfler|2016|p=59}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]]
|[[Bovec]]&lt;br/&gt;Dvor
|čas jožefinskih reform
|Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja, kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|17704}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=31}}
|-
|
|[[cerkev sv. Lovrenca, Bate|Lovrenc]]
|[[Bate]]
|1772
|Prvič je omenjena v urbarju iz leta 1523 in nato v več vizitacijskih popisih, nazadnje leta 1772, ko je med vizitacijo tudi pogorela. Morebitni ostanki so bili uničeni tekom bojev v prvi svetovni vojni, vidno je podporno zidovje.
|{{sfn|Höfler|2016|p=65}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-04750}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]]
|[[Trava, Loški Potok|Trava]]
|1942
|Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01794}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Lovrenca, Zakraj|Lovrenc]]
|[[Zakraj, Tolmin|Zakraj]]
|{{hs|1782}}pred 1782
|Stala je na južnem koncu zaselka, verjetno ob nekdanji rimskodobni naselbini. Omenjena v več vizitacijskih dnevnikih, leta 1782 ni več omenjena.
|{{sfn|Höfler|2016|p=49}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-18087}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{Slika d|Q69405558}}
|[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]]
|[[Dražgoše]]
|
|Nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci.
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Marije, Seča|Marija]]
|[[Seča]]
|{{neznano}}
|Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[Apsida|apside]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-07200}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66458926}}
|[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]]
|[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]]
|
|Nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje.
|
|-
|[[Slika:Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav, pred 1939 (cropped).jpg|150px|brezokvira]]
|[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav|Marija Magdalena]]
|[[Rajhenav]]
|1960.
|Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02798}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]]
|[[Sredgora]]
|1944
|Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-19523}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Marije Magdalene, Šentviška Gora|Marija Magdalena]]
|[[Šentviška Gora]]
|{{hs|1782}}pred 1782
|Cerkev je stala na samem vzhodno od vasi. Imela je stransko kapelo sv. Antona Padovanskega. Viden tloris in deli tlaka.
|{{sfn|Höfler|2016|p=49}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-18086}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]]
|[[Lendava]]
|17. stoletje, pred 1669
|Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov.
|{{sfn|Höfler|2016|p=105}}
|-
|
|[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]]
|[[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]]
|1951
|Cerkev je stala v središču vasi. Nekoč je bila prezidana, omenja jo tudi Valvasor. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2154}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130565061}}
|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]]
|[[Koče, Kočevje|Koče]]
|{{Hs|1953}}1953 ali 1954
|Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02769}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66537932}}
|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]]
|[[Radlje ob Dravi]]
|
|Porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]].
|
|-
|[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]]
|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]]
|[[Staro Brezje]]
|1955
|Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02807}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140066486}}
|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]]
|[[Svetli Potok]]
|1942
|Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02809}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{Slika d|Q18729291}}
|[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]]
|[[Kunšperk]]&lt;br&gt;Kozja Peč
|
|Ohranjene ruševine.
|
|-
|{{Slika d|Q130564882}}
|[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]]
|[[Palčje]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q130565147}}
|[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]]
|[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]]
|po 1955
|Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|02310}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Cerkev sv. Margarete, Tanči Vrh, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev sv. Marjete, Tanči Vrh|Marjeta]]
|[[Tanči Vrh]]
|1942
|Podružnična cerkev je bila sezidana v 17. stoletju, imela je pravokotno ladjo ter rebrasto obokan prezbiterij. Cerkev je bila s preostankom naselja požgana leta 1942, 1980 se je podrla ladja, 1992 je bil odstranjen preostanek objekta.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02811}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]]
|[[Koper]]&lt;br/&gt;(Markovec)
|{{neznano}}
|Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140042762}}
|[[Cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]]
|[[Hrib pri Koprivniku]]
|1955
|Prvotna cerkev je segala v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2752}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]]
|[[Kobilje]]
|prva polovica 17. stoletja
|Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi.
|{{sfn|Höfler|2016|p=108}}
|-
|
|[[cerkev sv. Martina, Ljubljana|Martin]]
|[[Ljubljana]]
|1494
|Cerkev je pripadala [[avguštinski samostan Ljubljana|avguštinskemu samostanu]] in je stala na mestu današnje [[cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|cerkve Marijinega oznanenja]]. Verjetno je stala že pred letom 1314, leta 1364 je bila povečana. Samostan in cerkev sta bila opustošena tekom turških vpadov leta 1491, 1494 so odstranili ruševine.
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Martina, Novo mesto|Martin]]
|[[Novo mesto]]
|{{Hs|1779}}po 1779
|Cerkev iz 15. stoletja je stala poleg mestnega špitala in bila po letu 1779 prodana zasebniku, ki je na njenem mestu zgradil hišo. Stala je na mestu današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]].
|
|-
|{{Slika d|Q66458919}}
|[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]]
|[[Poljane nad Škofjo Loko]]
|{{Hs|1954-12-31}} 1954
|Porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]].
|&lt;ref&gt;[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]]
|[[Grad Tolmin|Tolmin]]
|domnevno med 1. svetovno vojno
|Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med 1. svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}{{sfn|Höfler|2016|p=152}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]]
|[[Topličice]]
|1942
|Cerkev so italijanske sile skupaj s preostankom kočevarskega naselja požgale tekom roške ofenzive leta 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-19506}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]]
|[[Trnovo ob Soči]]
|prva polovica 19. stoletja
|Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kaplanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|05037}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=34}}
|-
|[[Slika:Stara cerkev sv. Martina, Žiri, november 1913.png|150px|brezokvirja]]
|[[stara cerkev sv. Martina, Žiri|Martin]]
|[[Žiri]]
|1925
|Prvotna cerkev je tu stala s koncem 15. stoletja, z začetkom 17. stoletja je bila prezidana in barokizirana. Imela je tri ladje in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1910 je bila zaprta, nadomestila jo je [[cerkev sv. Martina, Žiri|sedanja župnijska cerkev]]. Leta 1925 je bilo odstranjeno ostrešje, 1926 se je podrl zvonik, na njenem mestu je bila zgrajena zatem kmalu zaprta žaga. Vidni so zidovi prezbiterija, ostale ruševine so bile porabljene kot kamnolom. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-30892}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Demšar|2024|p=31, 53, 54}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]]
|[[Cerknica]]
|1472
|Romanska cerkev, predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev Matere Božje, Dolnje Cerovo|Mati Božja]]
|[[Dolnje Cerovo]]
|{{neznano}}
|Cerkev je bila podružnica [[moš]]ke župnije, stala je na polju in bila v lasti bratovščine. Neznana.
|{{sfn|Höfler|2016|p=61}}
|-
|
|[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]]
|[[Ptuj]]
|{{neznano}}
|Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|ptujske pražupnije]]. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem.
|{{sfn|Höfler|2016|p=86}}
|-
|{{Slika d|Q5037116}}
|[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]]
|[[Maribor]]
|1893
|Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji.
|
|-
|
|[[kapela sv. Matije, Topla Reber|Matija]]
|[[Topla Reber]]
|1942
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je datirana v 17. stoletje, imela je pravokotno ladjo, tristrano zaključen prezbiterij in zvonik iz {{c.}} 1800. Leta 1942 je bila požgana.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02755}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]]
|[[Borovec pri Kočevski Reki]]
|{{Hs|1952-12-31}} 1952
|Nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952.
|
|-
|{{Slika d|Q68549497}}
|[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]]
|[[Drama, Šentjernej|Drama]]
|
|Nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]. Patrocinij je domneven.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1595}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66535034}}
|[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]]
|[[Družmirje]]
|{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975
|Porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]].
|&lt;ref&gt;[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&amp;id=13&amp;option=com_content&amp;task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=13&amp;Itemid=173 |date=2016-02-14 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=13&amp;Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|[[File:Klariška cerkev sv. Mihaela Ljubljana, Valvasor.png|brezokvirja|150px]]
|[[cerkev sv. Mihaela, Ljubljana|Mihael]]
|[[Ljubljana]]
|1895
|Prvotno je bila samostanska cerkev [[samostan klaris Ljubljana|ljubljanskih klaris]] in je stala na sedežu današnje [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]]. Dokončana je bila leta 1656, leta 1782 je bil red razpuščen, cerkev pa je postala bolnišnična cerkev. Zaradi poškodb je bila po [[potres v Ljubljani|potresu v Ljubljani]] podrta leta 1895. 
|&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Klariška cerkev sv. Mihaela|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Mihael|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela sv. Mihaela, Maribor|Mihael]]
|[[Maribor]]
|{{c.}} 1621
|Kapela oz. kostnica{{efn|name=klasifikacija}} je stala ob tedanjem mestnem pokopališču okrog [[stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|mariborske stolnice]] vsaj od 1249. Po letu 1621 je bil objekt v neuporabnem stanju, po 1783 pa je bilo pokopališče brez kostnice prenešeno na območje današnjega Ljudskega vrta.
|{{sfn|Mlinarič|1973|p=64}}
|-
|
|[[cerkev sv. Mihaela, Stare Žage|Mihael]]
|[[Stare Žage]]
|po 1942
|Cerkev iz 18. stoletja je imela pravokotno ladjo ter pravokoten prezbiterij in zvonik. Porušena med ali po drugi svetovni vojni, ruševine vidne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02143}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev Naše ljube gospe, Maribor|Naša ljuba gospa]]
|[[Maribor]]&lt;br/&gt;Lebar{{efn|Danes na območju Koroških vrat, kasneje se kot Gornji Lebarji imenuje območje med Vinarsko, Vrbansko in Mladinsko ulico.}}
|{{hs|1522}}1522–1542
|Stala je v bližini severozahodnega mestnega stolpa, ki je bil 1780 podrt (danes lokacija [[Stadion Ljudski vrt|stadiona Ljudskega vrta]]). Obstajajo napačne domneve, da so jo porušili Turki tekom turških vpadov. Imela je beneficij, okrog nje pa je stalo pokopališče. Cerkev in pokopališče sta pogorela med leti 1522–1542, 1571 so tod bile le še razvaline.
|{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]]
|[[Bača pri Modreju]]
|{{neznano}}
|Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=42}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]]
|[[Labinje]]
|{{neznano}}
|Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|28013}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]]
|[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]]
|1956
|Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju.  
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02303}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]]
|[[Zasavje, Brežice]]
|{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781
|Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]].
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Ni istovetna z novejšo [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkvijo sv. Nikolaja]], ki še stoji.
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]]
|[[Piran]]
|1859
|Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Nikolaja, Ponikve|Nikolaj]]
|[[Ponikve, Tolmin|Ponikve]]
|{{unknown}}
|Cerkev je stala na vrhu Oblačnega brda (755&amp;nbsp;m) severno od vasi, morda na mestu starejših ruševin. Bila je pravilno orientirana, imela je tristrani prezbiterij in vhodno lopo. Leta 1727 popolnoma prezidana. Verjetno je bila podrta z jožefinskimi reformami.
|{{sfn|Höfler|2016|p=49}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-19020}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105568910}}
|[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]]
|[[Reštanj]]
|{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920
|Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|Župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino.
|{{sfn|Seher|1986|p=133}}
|-
|[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]]
|[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]]
|[[Gotenica]]
|1945
|Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po 2. svetovni vojni.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01823}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66481188}}
|[[Cerkev sv. Ožbolta, Javorovica|Ožbolt]]
|[[Javorovica]]
|1869
|Gotska cerkev s pravokotno ladjo z ravnim stropom, poznogotskim portalom in obokanim prezbiterijem se prvič omenja leta 1383. Cerkev je bila barokizirana in prezidana. Opuščena leta 1869 po odloku škofijskega ordinariata. Leta 1984 na njenem mestu postavljena spominska kapela partizanom IV. bataljona [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeve brigade]]. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-09554}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q139916621}}
|[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]]
|[[Zreče]]
|{{Hs|1825-12-31}} pred 1825
|Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oziroma [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je domnevno ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži.
|&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]]
|[[Žabče]]
|po 1759
|Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka v Žabčah]] okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=39}}
|-
|
|[[cerkev sv. Petra, Brezovo Brdo|Peter]]
|[[Brezovo Brdo]]
|
|Vidni temelji cerkve, material je bil porabljen za gradnjo cest.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-03956}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]]
|[[Piran]]
|{{neznano}}
|Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj mestnega obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena današnja [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkev sv. Petra]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00517}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q137825247}}
|[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]]
|[[Pristava pri Leskovcu]]
|{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje
|Stala blizu [[Dvorec Globelo|dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju.
|{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}}
|-
|{{Slika d|Q140066650}}
|[[Cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]]
|[[Srednja Bukova Gora]]
|1942
|Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02806}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66481147}}
|[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]]
|[[Stopno, Škocjan|Stopno]]
|
|Zaradi slabega stanja porušena po letu 1945. Ohranjeni skromni sledovi temeljnih zidov.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|25618}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Petra, Šentviška Gora|Peter]]
|[[Šentviška Gora]]
|{{hs|1782}}pred 1782
|Cerkev pravokotnega tlorisa je stala na severozahodnem robu vasi. Omenjena je v več vizitacijskih dnevnikih, leta 1782 ni več omenjana.
|{{sfn|Höfler|2016|p=48}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-18085}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Petra, Topla Reber|Peter]]
|[[Topla Reber]]
|1945
|Cerkev se prvič omenja leta 1463, okolica pa nakazuje na morebitni protiturški tabor. Cerkev je bila zidana v baročnem slogu, imela je tristrani prezbiterij.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02822}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]]
|[[Pugled pri Starem Logu]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q128789108}}
|[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Topli Vrh|Peter in Pavel]]
|[[Topli Vrh, Semič]]
|{{hs|1945}}{{c.}}1945
|Cerkev je imela pravokotno ladjo in tristran prezbiterij, vhod v cerkev je bil skozi pritličje zvonika.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02812}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]]
|[[Kumrova vas]]
|1942
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom 2. svetovne vojne leta 1942.
|{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02775}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Mozelj Slovenia - chapel 2.jpg|150px|brezokvira]]
|[[Kapela Predragocene Jezusove Krvi, Mozelj|Predragocena Jezusova Kri]]
|[[Mozelj]]
|1954
|Prvotna kapela je bila postavljena leta 1586, nato večkrat prezidana v letih 1866, 1912 in 1926. Po vojni je postala senik, leta 1954 je bila porušena. Ruševine so vidne. Leta 1994 je bil med ruševinami postavljen spomenik žrtvam druge svetovne vojne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02789}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Brestje|Primož in Felicijan]]
|[[Brestje]]
|1782
|Cerkev je morda stala na staroslovanskem grobišču. Opuščena je bila 1782, 1812 v ruševinah, med prvo svetovno dodatno poškodovana zaradi bojev. Ostanki vidni, stopnišče in kropilnik sta v Tinčetovi hiši v Brestju.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-24092}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-29039}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Höfler|2016|p=59}}
|-
|{{Slika d|Q140066532}}
|[[Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]]
|[[Grčarice]]
|1949
|Sprva je bila podružnica [[Župnija Ribnica|ribniške pražupnije]]. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila sedež samostojne župnije. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1830}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grgar|Primož in Felicijan]]
|[[Grgar]], morda [[Kromberk]]
|1750–1782
|V urbarjih iz 1507 in 1523 zabeležno, da stoji nad Fajdigovščem v Kromberku, kasnejši popis iz 1684 in vizitacijski dnevnik iz 1750 jo umeščajo v okolico [[Grgar]]ja. V kasnejših popisih ni omenjena.
|{{sfn|Höfler|2016|p=65}}
|-
|
|[[cerkev sv. Primoža, Podsenica|Primož]]
|[[Podsabotin]]&lt;br/&gt;Podsenica
|{{hs|1668}}po 1668
|Omenjena leta 1523 v goriškem urbarju, nato v popisu leta 1651, kjer ima Marijin patrocinij. 
|{{sfn|Höfler|2016|p=66}}
|-
|{{Slika d|Q69597415}}
|[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]]
|[[Novo mesto]]
|
|Poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla. Ohranjene ruševine.
|&lt;ref&gt;[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140065596}}
|[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]]
|[[Smuka]]
|1954
|Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omenja Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-00923}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Cerkev sv Roka, Solkan, 31.10.17. (BildID 15607907) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev sv. Roka, Solkan|Rok]]
|[[Solkan]]
|1955
|Cerkev je bila zgrajena leta 1682 po epidemiji kuge, posvečena je bila leta 1689, služila je kot pokopališka cerkev. Leta 1955 je bila odstranjena. 
|{{sfn|Höfler|2016|p=64}}
|-
|{{Slika d|Q17021452}}
|[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]]
|[[Ljubljana]]
|1786
|Zgrajena je bila v letih 1708–1709 kot grajska cerkev [[grad Ljubljana|ljubljanskega gradu]]. Imela je tri oltarje ter bogato notranjščino, bila je tudi prva ljubljanska cerkev s kupolo. V [[požar v Ljubljani (1774)|požaru leta 1774]] je bila poškodovana, leta 1786 prodana na dražbi in še istega leta podrta. Temelji odstranjeni med prenovo otroškega igrišča leta 2011.
|&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Cerkev sv. Rozalije|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/rozalija|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Sebastijana, Kozana|Sebastijan]]
|[[Kozana]]
|{{neznano}}
|Omenjena v goriškem urbarju leta 1507, da stoji nad Kozano, zabeležena še v več vizitacijskih dnevnikih, nazadnje leta 1759. Ni znana.
|{{sfn|Höfler|2016|p=58}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]]
|[[Bovec]]
|{{neznano}}
|Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=31}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]]
|[[Koper]]
|{{Hs|1818}}pred 1818
|Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]]
|[[Kačji Potok]]
|po 1945
|Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku 2. svetovne vojne. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02780}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{Slika d|Q140051843}}
|[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]]
|[[Koblarji]]
|1956
|Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana okoli 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med 2. svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02301}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]]
|[[Teharje]]
|{{Hs|1974-12-31}} 1974
|Med 2. svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu. Leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]]
|[[Mlinsko]]
|1757
|Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]].
|
|-
|{{Slika d|Q105712864}}
|[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]]
|[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]]
|
|Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni.
|&lt;ref&gt;[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140042998}}
|[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Trojica]]
|[[Knežja Lipa]]
|1942
|Prvič omenjana leta 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Svete Trojice]]. Imela je dva zvonova. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02767}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}}
|-
|
|[[cerkev sv. Trojice, Kojsko|Trojica]]
|[[Kojsko]]
|1764
|Cerkev je bila zgrajena 1585, v njej se je maševalo že med gradnjo. Podrta je bila po letu 1764, njen material je bil uporabljen za izgradnjo [[cerkev Device Marije vnebovzete, Kojsko|nove župnijske cerkve]].
|{{sfn|Höfler|2016|p=62}}
|-
|
|[[cerkev sv. Trojice, Morava, Kočevje|Trojica]]
|[[Morava]]
|1955
|Poznogotska cerkev je tu stala že vsaj leta 1674, verjetno na mestu starejše kapele. Ladja je imela raven strop in petosminsko zaključen banjasto obokan prezbiterij. Leta 1896 je bila obnovljena, 1902 pa prezidana, ko je bil dozidan zvonik, ki je nadomestil zvončnico. Po drugi svetovni vojni je služila kot župnijska cerkev Kočevske Reke. Cerkev je bila razstreljena leta 1955, ruševine pa odstranjene leta 1956.
|{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=142–148}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02788}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Trojice, Ponikve, Semič|Trojica]]
|[[Ponikve, Semič]]
|1942
|Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-19514}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[File:Cerkev sv. Trojice, Rajndol.jpg|150px|brezokvirja]]
|[[Cerkev sv. Trojice, Rajndol|Trojica]]
|[[Rajndol]]
|po 1953
|Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02800}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]]
|[[Bonini]]
|{{neznano}}
|Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|16495}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]]
|[[Orehek, Cerkno|Orehek]]
|1740
|Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena nova [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|cerkev sv. Ubalda]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|23328}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]]
|[[Maribor]]
|1841
|Stala je na območju Graških vrat že pred letom 1300. Bila je podružnica mestne župnije, namenjena okoliškemu prebivalstvu Maribora. Z jožefinskimi reformami je bila leta 1784 zaprta in prodana, pripadajoče pokopališče je bilo 1809 opuščeno, stavbo pa so porušili leta 1841.
|{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}}
|-
|{{Slika d|Q137825248}}
|[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]]
|[[Veniše]]
|{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja
|Postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah.
|{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil škof [[Absalom Koprski|Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil škof [[Tomaž Contarini]].
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|[[Slika:cerkev sv. Urha, Podstenice, 1936 (cropped).jpg|150px|brezokvira]]
|[[cerkev sv. Urha, Podstenice|Urh]]
|[[Podstenice]]
|1950.
|Cerkev je stala izven vasi. Imela je pravokotno ladjo in polkrožno apsido v romanskem stilu, primitivne gradnje. Strop je bil obokan. Ob ladji je stal zvonik. Porušena po koncu druge svetovne vojne. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02795}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140043080}}
|[[Cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]]
|[[Rogati Hrib]]
|1947
|Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenil Valvasor v ''Slavi vojvodini Kranjske'', arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02803}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela sv. Urha, Starološki Grič|Urh]]
|[[Starološki Grič]]
|{{hs|1914}} pred 1914
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena v 16. stoletju v gotskem slogu iz lehnjaka. Imela je petosminski prezbiterij. Opuščena konec 19. stoletja s preostankom naselja zaradi izseljevanja v ZDA.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-18401}}&lt;/ref&gt;
|-
|Uršula
|Anhovo (domnevno)
|{{neznano}}
|Omenjena samo v vizitacijskem dnevniku leta 1651 med [[cerkev sv. Ahaca, Prilesje|prileško]], [[cerkev sv. Jedrti, Vrtača|vrtaško]] in [[cerkev sv. Jakoba, Debenje|debenjsko]] cerkvijo. Neznana.
|{{sfn|Höfler|2016|p=56}}
|-
|{{Slika d|Q140038357}}
|[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]]
|[[Stari Breg]]
|1960.
|Podružnična cerkev iz 2. polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2314}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]]
|[[Jagršče]]
|1787
|Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[Cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-28021}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Valentina, Dolnja Briga|Valentin]]
|[[Dolnja Briga]]
|{{hs|1954}}{{c.}} 1954
|Pokopališka cerkev je stala na robu vasi.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01648}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130564953}}
|[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]]
|[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]]&lt;br/&gt;[[Sabotin]]
|{{Hs|1782}}opuščena 1782
|Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom 1. svetovne vojne. Danes znotraj ruševin posvečen manjši oltar.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje|Valentin]]
|[[Zajčje Polje]]
|1950.
|Stala je na severozahodnemu delu vasi, nastala je s prizidavo pravokotne ladje na šestkoten prezbiterij kapele na mestu nekdanje [[cerkev sv. Andreja, Zajčje Polje|cerkve sv. Andreja]]. Porušena po drugi svetovni vojni.
|&lt;ref name=&quot;zajčje_polje&quot; /&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]]
|[[Mavrc]]
|19. stoletje
|Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je bila s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02786}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}}
|-
|
|[[cerkev sv. Vida, Solkan|Vid]]
|[[Solkan]]&lt;br/&gt;Ščedne
|{{neznano}}
|Cerkev iz 13. stoletja, omenjena je v več urbarjih in popisih. Močno poškodovana med boji prve svetovne vojne.&lt;!--ni jasno, ali je bila porušena tekom WWI ali že prej --&gt;
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-21220}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Höfler|2016|p=64}}
|-
|[[Slika:Cerkev sv. Vida, Dolnja Topla Reber, 1937 (cropped).jpg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev sv. Vida, Topla Reber|Vid]]
|[[Dolnja Topla Reber]]
|1968
|Cerkev je bila zgrajena {{c.}} leta 1700. Imela je kvadratno ladjo, nizek prezbiterij in zvonik s piramidasto streho. Leta 1942 je bila požgana, 1968 odstranjena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02570}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vsi sveti]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|1. novembra 1340 jo je posvetil škof [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[cerkev Vseh svetih, Ptuj|Vsi sveti]]
|[[Ptuj]]
|1787
|Sezidana leta 1380 po naročilu Ulrika in Bernarda Ptujskega, blagoslovljena leta 1513 po salzburškem knezoškofu Leonhardu. Prodana 1787, tedaj opuščeno nekatoliško pokopališče, leta 1840 preurejena v stanovanje. Stala na območju današnje Jadranske ulice 9.
|&lt;!--predlog, glej pogovorno stran--&gt;
|-
|
|[[cerkev Žalostne Matere Božje, Zdihovo|Žalostna Mati Božja]]
|[[Zdihovo]]
|1954
|Podružnična romarska cerkev je bila zgrajena leta 1702. Imela je pravokotno ladjo, na jugu k njej prislonjen zvonik, prezbiterij je bil tristrano zaključen. Porušena leta 1954. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02819}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Pravoslavne cerkve ===

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
!Slika
!Cerkev
!Naselje
!Leto&lt;br&gt;propada
!Opis
!Vir
|-
|{{Slika d|}}
|[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]]
|[[Brje pri Koprivi]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q19933066}}
|[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]]
|[[Maribor]]
|{{Hs|1941-04-31}} april 1941
|Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na [[Trg generala Maistra, Maribor|Trgu generala Maistra]] in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|}}
|[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]]
|[[Paunoviči]]
|
|
|&lt;ref&gt;[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q13567595}}
|[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]]
|[[Celje]]
|{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941
|
|
|-
|{{Slika d|}}
|[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]]
|[[Marindol]]
|
|
|&lt;ref&gt;Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.&lt;/ref&gt;
|}

=== Evangeličanske cerkve ===

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
!Slika
!Cerkev
!Naselje
!Leto&lt;br&gt;propada
!Opis
!Vir
|-
|{{Slika d|Q60352064}}
|[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]]
|[[Arja vas]] (Govče)
|{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600
|Rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600.
|&lt;ref&gt;[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105622655}}
|[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]]
|[[Celje]]
|{{Hs|1964-12-31}} 1964
|Neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja.
|&lt;ref&gt;Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105622649}}
|[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]]
|[[Radlje ob Dravi]]
|
|Zgrajena leta 1905, porušena po 2. svetovni vojni.
|&lt;ref&gt;[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.&lt;/ref&gt;
|}

{{Škrbinski seznam}}

== Opombe ==

{{sklici|group=lower-alpha}}

== Sklici ==

&lt;references responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Viri ==
*{{navedi revijo|first=Avguštin|last=Cene|title=Zgornji stolp na Kranclju in nekdanja župna cerkev v Stari Loki (Poročilo o izkopavanjih v l. 1954)|magazine=Loški razgledi|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDJJKE2V|publisher=Muzejsko društvo Škofja Loka|year=1954|issue=1|volume=1|cobiss=7211522}}
* {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}}
*{{navedi knjigo|first=Alojz|last=Demšar|title=Nekdanja župna cerkev sv. Martina v Žireh|publisher=Muzejsko društvo Žiri|year=2024|series=Knjižnica Žirovskega občasnika|url=https://www.mojaobcina.si/prenosi/novice/ziri/608230_cerkev-ok_barvna.pdf|isbn=978-961-92275-5-8|cobiss=213537283}}
*{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}}
*{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}}
* {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}}
* {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}}
*{{navedi revijo|title=Bogoslužne stavbe na Slovenskem po drugi svetovni vojni|first=Martin|last=Kavčič|first2=Vladimir|last2=Brezar|year=2009|issue=2|magazine=AR. Arhitektura, raziskave|cobiss=251864064|publisher=Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R3PPBOM2}}
* {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264}} 
* {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}}
* {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}}
* {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK &quot;Edvard Kardelj&quot; – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}}
*{{navedi revijo|first=Bor|last=Zavrl|title=Duhovna oskrba bolnikov: Bolniška cerkev in kapele na področju današnjega Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana|magazine=Retrospektive|year=2025|issue=8/1|doi=10.64651/8-1-3|url=https://sistory.si/publication/72029|publisher=Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij}}
*{{navedi revijo|last=Mlinarič|first=Jože|year=1973|issue=1|magazine=Časopis za zgodovino in narodopisje|publisher=Založba nova obzorja |location=Maribor|title=Beneficiji v mestu Maribor do konca 16. stoletja|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/6001-7000/6994/1973_1_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf|pages=60–91}}
== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}}

{{Cerkve v Sloveniji}}

[[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]]
[[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]]</text>
      <sha1>5n1la4mhvfgw6jvliwztpty57w1g0kq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758027</id>
      <parentid>6758026</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:09:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6758027</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="95762" sha1="i2vae4uu2m2mrceirjl2aab07o4066r" xml:space="preserve">'''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Seznam vsebuje tudi bogoslužne, ki se jih po lokalnem izročilu imenuje kot »kapele«, vendar vseeno imajo notranji zaprt prostor za duhovščino in laike in se tako razlikujejo od kapelic in znamenj, ki s svojo zasnovo dajejo poudarek v notranjosti shranjeni podobi ali duhovniku ob občasnih bogoslužjih. 

&lt;!--Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.&lt;ref&gt;Mitja Ferenc, ''[http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm Kočevska – pusta in prazna]'', pridobljeno 28. december 2008.&lt;/ref&gt;--&gt;

== Seznam ==

=== Starokrščanske cerkve ===

{{Statično številčenje vrstic}}
{{Sticky header}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
!Slika
!Zavetnik
!Naselje
!Leto&lt;br&gt;porušitve/propada
!Opis
!Vir
|-
|{{Slika d|Q139943202}}
|[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]]
|[[Ajdna]]
|{{Hs|600}}konec 6. stoletja
|Vidni ostanki enoladijske cerkve {{Brez preloma|(11,15 × 6,50 m)}} z [[narteks]]om, privzdignjenim [[prezbiterij]]em ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Kasneje je bila prezidana, dodana ji je bila veža. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00564}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[rimska bazilika, Celeja|rimska bazilika]]
|[[Celeja]]
|
|Bazilika je stala na vzhodu mesta, imela je tri ladje skupne širine {{Brez preloma|13 m}}. Zgrajena je bila po premestitvi iz manjše bazilike nedaleč stran. Imela je bogat mozaik z napisi darovalcev, verjetno iz prve polovice 5. stoletja. Verjetno jo je uničil požar.
|
|-
|
|[[rimska bazilika, Emona|rimska bazilika]]
|[[Emona]]
|
|Cerkev iz 4. stoletja je bila dvoranskega tipa s tremi prostori, sezidana pa je bila na temeljih starejših objektov. Na najdišču so našli tudi nekaj ostankov cerkvene opreme. V 5. stoletju ji je bila dozidana krstilnica. Kasneje predelana v triladijsko baziliko, na tleh so bili mozaiki.
|
|-
|
|[[spodnja starokrščanska cerkev, Kučar|starokrščanska cerkev]]
|Kučar, [[Podzemelj]]
|
|Spodnja cerkev utrjene naselbine v izmerah {{Brez preloma|17,5 × 8 m}}. Imela je kvadraten podij za duhovnike, ob strani pa večji prizidek in nanj pravokotno vežo.
| 
|-
|
|[[zgornja starokrščanska cerkev, Kučar|starokrščanska cerkev]]
|Kučar, [[Podzemelj]]
|
|Merila je {{Brez preloma|10,8 × 19 m}}, imela je apsido ter večjo vežo. Cerkvi je pripadala tudi krstilnica. Bila je povezana s spodnjo cerkvijo.
|
|-
|
|[[Starokrščanska cerkev, Mihovo|starokrščanska cerkev]]
|[[Mihovo]]
|konec 6. stoletja
|Leta 1989 je bila na temeljih halštatske hiše raziskana starokrščanska cerkev z ohranjenim obodom in apsido, okrog nje pa več grobišč. Ostrešje je bilo leseno, cerkev je merila {{Brez preloma|9,4 × 13,5 m}}. V prvi polovici 20. stoletja so bili vidni ostanki cerkve porabljeni za gradbeni material.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|27878}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q139944883}}
|[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]]
|[[Rifnik (hrib)|Rifnik]]
|{{Hs|600}}6. stoletje
|Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stoletju povečana in preurejena v starokrščansko enoladijsko baziliko z apsido. V 6. stoletju je bila prizidana krstilnica in [[diakonikon]], cerkev pa je bila povečana na {{Brez preloma|20 × 20 m}}. Vidne ruševine.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00622}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]]
|[[Velike Malence]]
|{{Hs|600}}konec 6. stoletja
|Starokrščanska cerkev mer {{Brez preloma|21 × 10 m}} znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00804}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140007943}}
|[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]]
|[[Vranje, Sevnica]]
|{{Hs|600}}6. stoletje
|Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], je spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa izmer {{Brez preloma|16,5 × 7,4 m}}, v sredi [[konsignatorij]] za opravljanje [[birma|birme]]. Opuščena je bila skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]].
|&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{RKD sklic|00838}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140007952}}
|[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]]
|[[Vranje, Sevnica]]
|{{Hs|600}}6. stoletje
|Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa {{Brez preloma|15,75 × 8 m}} z veliko apsido in dvignjenim prezbiterijem. Na jugu je imela vežo. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine.
|&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;
|}

=== Rimskokatoliške cerkve ===

{{Statično številčenje vrstic}}
{{Sticky header}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
!Slika
!Zavetnik
!Naselje
!Leto&lt;br&gt;porušitve/propada
!Opis
!Vir
|-
|{{Slika d|Q139822729}}
|[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{Slika d|Q130565085}}
|[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]]
|[[Kočarji]]
|1942
|Prvič omenjena 1526. Bila je podružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Lenarta, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|02768}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]]
|[[Temnica]]
|{{neznano}}
|Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj]]a. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00765}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Cerkev sv. Ane, Beli Kamen, začetek 20. stoletja (cropped).jpg|150px|brezokvirja]]
|[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]]
|[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]]
|{{Hs|1947}}po 1947
|Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristrani prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02312}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130565108}}
|[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]]
|[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]]
|{{Hs|1953}}1953 ali 1954
|Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-11988}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Ane, Vimolj|Ana]]
|[[Vimolj, Semič]]
|1942
|Cerkev so skupaj s preostankom vasi požgale italijanske sile tekom roške ofenzive leta 1942. Ohranjene so ruševine zidov pravokotne ladje ter zvonika.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02815}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q139825328}}
|[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]]
|[[Izola]]
|{{neznano}}
|7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=287}}
|-
|{{Slika d|Q137799517}}
|[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]]
|[[Kleč, Kočevje|Kleč]]
|{{Hs|1943-12-31}} 1943
|Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02313}}&lt;/ref&gt;
|-
|&lt;!--File:Mt.Sabotino 16.11.17. (BildID 15611024).jpg--&gt;
|[[cerkev sv. Andreja, Podsabotin|Andrej]]
|[[Podsabotin]]
|{{hs|1914}}1914–1918
|Omenjena je že leta 1570, leta 1684 je pri njej delovala bratovščina sv. Andreja. Leta 1750 je bila opuščena, oltar je bil prenešen v [[cerkev sv. Nikolaja, Podsabotin|cerkev sv. Nikolaja]]. Porušena je bila tekom prve svetovne vojne.  
|{{sfn|Höfler|2016|p=66}}
|-
|
|[[cerkev sv. Andreja, Prerigelj|Andrej]]
|[[Prerigelj]]
|1945
|Podružnična cerkev je imela kelih, ki ga je doniral [[Ernst Gideon von Laudon]]. Po drugi svetovni vojni je bila porušena in predelana v gramoz za ceste, obod temeljev viden.
|
|-
|
|[[cerkev sv. Andreja, Šlovrenc|Andrej]]
|[[Šlovrenc]]
|{{neznano}}
|Omenjena v popisu iz leta 1651, drugače neznana.&lt;!-- sumim, da na mestu današnje cerkve sv. Lovrenca, na mestu katere naj bi stala manjša cerkev s pokopališčem iz 14. stoletja --&gt;
|{{sfn|Höfler|2016|p=59}}
|-
|
|[[cerkev sv. Andreja, Zajčje Polje|Andrej]]
|[[Zajčje Polje]]
|1741
|Stala je na severozahodnem robu vasi. Imela je šestkoten tloris. Porušena je bila leta 1741, na mestu njenega prezbiterija je bila postavljena kapelica, leta 1867 pa s prizidavo ladje [[cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje|cerkev sv. Valentina]], podrta leta 1947.
|&lt;ref name=&quot;zajčje_polje&quot;&gt;{{RKD sklic|2817}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]]
|[[Knežja Lipa]]
|1942
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiterij, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu 2. svetovne vojne pa odstranjena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02804}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[File:Kapela Angelov varuhov, Rajndol.jpg|150px|brezokvira]]
|[[Kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]]
|[[Rajndol]]
|1950.
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena v 50. letih 20. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02801}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Antona, Krasno|Anton]]
|[[Krasno]]
|{{neznano}}
|Samo bežno omenjena v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570, drugače neznana.
|{{sfn|Höfler|2016|p=59}}
|-
|{{Slika d|Q66499085}}
|[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]]
|[[Brežice]]
|{{Hs|1941-12-31}} 1941
|Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med 2. svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oziroma nekdanjega samostana.
|
|-
|[[Slika:Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg|150px|brezokvirja]]
|[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]]
|[[Kukovo]]
|{{Hs|1980-03-31}}marec 1980
|Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena za hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02153}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}}
|-
|{{Slika d|Q128218438}}
|[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]]
|[[Seča]]
|{{neznano}}
|Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a.
|
|-
|{{Slika d|Q139825455}}
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]]
|[[Čezsoča]]
|1917
|Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med 1. svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|03567}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=32}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]]
|[[Kleč pod Mirno goro]]
|1942
|Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02103}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q139827461}}
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Novo mesto|Anton Puščavnik]]
|[[Novo mesto]]
|1883
|Najstarejša novomeška cerkev iz 14. stoletja je stala na Florjanovemu trgu, po požaru 1664 obnovljena. Tekom francoske okupacije nacionalizirana, predelana v skladišče soli, zatem dekliška šola. Podrta 1883.
|
|-
|{{Slika d|Q139827481}}
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]]
|[[Piran]]
|{{Hs|1875.}} 3. četrtina 19. stoletja
|Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini sv. [[Filip Neri|Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v 3. četrtini 19. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[File:Cerkev sv. Antona Puščavnika, Štalcerji.jpg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Štalcerji|Anton Puščavnik]]
|[[Štalcerji]]
|1950.
|Pokopališka in romarska cerkev je stala na gričku nad vasjo, tu je stala že pred 1526. Imela je romansko pravokotno ladjo s tristrano zaključenim prezbiterijem, pred njo postavljen zvonik. Med drugo svetovno vojno je bila požgana, po drugi svetovni vojni odstranjena. Podzidava vidna.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02810}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q139827510}}
|[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]].
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{Slika d|Q139843796}}
|[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{Slika d|Q66458918}}
|[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]]
|[[Idrija]]
|1951
|Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|Župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem.
|
|-
|[[Slika:Valvasor - cerkev sv. Barbare (cropped).jpg|brezokvirja|178x178_pik]]
|[[Cerkev sv. Barbare, Jesenice|Barbara]]
|[[Plavž, Jesenice]]
|{{Okoli|1774}}
|Cerkev sta leta 1615 dala zgraditi zakonca Buccelini, leta 1617 jo je posvetil škof [[Tomaž Hren]]. Pri njej je delovala rudarska bratovščina. V letih 1927–1929 jo je nadomestila [[Cerkev Marije Pomočnice, Jesenice|cerkev Marije Pomočnice]] z okoliškim vojaškim in delavskim pokopališčem ter spominskim parkom.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|10066}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q60362411}}
|[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]]
|[[Portorož]]
|{{Hs|1806}} 1806
|Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le zvonik in prezbiterij. Danes je del hotelskega kompleksa Bernardin.
|
|-
|[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]]
|[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]]
|[[Ljubljana]]
|1958
|[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu.
|&lt;ref&gt;[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Danijela, Ravnica|Danijel]]
|[[Ravnica, Nova Gorica]]
|{{hs|1782}} pred 1782
|Cerkev z domnevnim samostanom je stala na vrhu hriba Ravnica (553&amp;nbsp;m) na lokaciji starejšega gradišča. Omenjena je v več popisih, nazadnje leta 1772. 
|{{sfn|Höfler|2016|p=65}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-04792}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev Device Marije Kraljice vseh svetnikov, Komarna vas|Devica Marija Kraljica vseh svetnikov]]
|[[Komarna vas]]
|1942
|Cerkev so leta 1942 tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. Ruševine zvonika, obodnih zidov in kupolasto obokanega prezbiterija so ohranjene.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02770}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:cerkev Device Marije Tolažnice, Nemška Loka 1939 (cropped).jpg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev Device Marije Tolažnice, Nemška Loka|Devica Marija Tolažnica]]
|[[Nemška Loka]]
|1945–1955
|Baročna romarska cerkev je bila zgrajena leta 1763 in je predstavljala dominanto naselja. Porušena je bila po drugi svetovni vojni, ruševine vidne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02076}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:cerkev sv. Marije Device, Trnovec, Kočevje, pred drugo svetovno vojno (cropped).jpg|150px|brezokvirja]]
|[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]]
|[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]]
|1942
|Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02813}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela Device Marije, Verdrenška gora|Devica Marija]]
|Verdrenška gora&lt;br/&gt;[[Podlesje]]
|1952–1955
|Gotska romarska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1636. Imela je pravokotno ladjo, vhodno lopo in petosminski prezbiterij.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2751}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q139843853}}
|[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{Slika d|Q139844530}}
|[[stara cerkev sv. Duha, Celje|Duh]]
|[[Celje]]
|{{Hs|1962-12-31}} 1962
|Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962. Nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi.
|
|-
|{{Slika d|Q139899509}}
|[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]]
|[[Maribor]]
|1891
|Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]].
|
|-
|{{Slika d|Q130564897}}
|[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]]
|[[Planina, Postojna|Planina]]
|{{Hs|1943-05-17}} 1943
|Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovno vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] 17. maja 1943 požgal.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q139933722}}
|[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]]
|[[Ptuj]]
|{{Hs|1784}} po 1784
|Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140148659}}
|[[Cerkev sv. Egidija, Zidani Most|Egidij]]
|[[Zidani Most]]
|{{Hs|1811}}1811
|Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Prvič omenjena 1224. Imela je tri oltarje: Egidija, Pavla in Marije in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirana ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z [[Ilirske province|Ilirskimi provincami]]). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje [[Južna železnica|Južne železnice]].
|&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Hohkraut|first=Matej|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino|place=Šempas|year=2024|cobiss=173120771|language=slovenščina|pages=26, 41–2, 204}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku|last=Kos|first=Franc|publisher=Leonova družba|year=1928|location=Ljubljana|page=198-199|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW|volume=V}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q128789444}}
|[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]]
|[[Kozice, Kočevje|Kozice]]
|{{hs|1939}}1939–1945
|Cerkev je datirana v sredino 17. stoletja. Tekom 2. svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve.
|{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}}
|-
|{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}}
|[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]]
|[[Prečna]]
|{{Hs|1938-12-31}} 1938
|Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938.
|{{sfn|Kolenc|Kren|Dražumerič|Vesel|Mesojedec|Marinko|2010|p=207–208}}
|-
|
|[[Kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]]
|[[Rajhenav]]
|19. stoletje
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz 2. polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02799}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140031737}}
|[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]]
|[[Mlaka pri Kočevju]]
|1965
|Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz leta 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po 2. svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02302}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}}
|-
|{{Slika d|Q130564875}}
|[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]]
|[[Brezovica pri Črmošnjicah]]
|1963
|Datirana v leta okoli 1600, leta 1890 obnovljena in med 2. svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2742}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Kapela sv. Florijana, Golobinjek, 1938.jpeg|150px|brezokvirja]]
|[[kapela sv. Florijana, Golobinjek|Florijan]]
|[[Golobinjek, Semič]]
|1942
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila postavljena leta 1912. Leta 1942 so jo s preostankom naselja požgale italijanske sile tekom roške ofenzive.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02754}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q104128379}}
|[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]]
|[[Krško]]
|{{Hs|1891-12-31}} 1891
|Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]], ki služi kot prireditvena »Dvorana v parku«.
|
|-
|{{Slika d|Q139934253}}
|[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]]
|Ježa, [[Volčanski Ruti]]
|{{neznano}}
|Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=42}}
|-
|[[Slika:Planina Semic Slovenia - Saint Francis Xavier Church.jpg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev sv. Frančiška Ksaverija, Planina|Frančišek Ksaverij]]
|[[Mirna gora]]&lt;br/&gt;[[Planina, Semič]]
|1942
|Romarska cerkev iz leta 1792 je bila leta 1942 požgana tekom roške ofenzive in bila v ruševinah do leta 1993, ko sta bila delno obnovljena prezbiterij in zvonik. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02102}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Podstene, Kočevje, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev sv. Frančiška Serafina, Podstene|Frančišek Serafin]]
|[[Podstene, Kočevje]]
|1942
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila leta 1942 požgana s preostankom naselja.
|
|-
|
|[[cerkev sv. Gabrijela, Škabrijel|Gabrijel]]
|[[Škabrijel]]&lt;br/&gt;Ravnica
|{{hs|1782}}po 1782
|Bila je podružnična cerkev solkanske župnije, prvič omenjana leta 1342. Porušena po jožefinskih reformah.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-03969}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Höfler|2016|p=65}}
|-
|
|[[cerkev sv. Helene, Gonjače|Helena]]
|[[Gonjače]]
|{{neznano}}
|Stala na griču nad vasjo, podrta v času vladavine Jožefa II.
|{{sfn|Höfler|2016|p=58}}
|-
|[[Slika:Kapela sv Ignacija Lojolskega, Slovenska Bistrica 1940.jpg|brezokvirja|150px]]
|[[kapela sv. Ignacija Lojolskega, Slovenska Bistrica|Ignacij Lojolski]]
|[[Slovenska Bistrica]]
|20. november 1942{{hs|1942-11-20}}
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1826 v bližini [[cerkev Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkve Marije sedem žalosti]]. 1940 je bil podrt prizidek h kapeli, 20. novembra 1942 pa še preostanek kapele.
|&lt;!-- https://www.umetnost-za-turizem.si/info/17-marijina-cerkev-in-nekdanja-kapela/--&gt;
|-
|{{Slika d|Q139936455}}
|[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]]
|[[Borovec pri Kočevski Reki]]
|1943
|Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po 2. svetovni vojni.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1647}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140042919}}
|[[Cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]]
|[[Dolga vas, Kočevje]]
|{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956
|Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-29806}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140065523}}
|[[Cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]]
|[[Kumrova vas]] ([[Svetli Potok]]&lt;br/&gt;Kumrov vrh)
|1942
|Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetega Imena Jezusovega, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranja oprema je izgubljena. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02774}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}}
|-
|
|[[çerkev sv. Jakoba, Banjšice|Jakob]]
|[[Banjšice]]&lt;br/&gt;Krvavec
|{{hs|1782}} po 1782
|Zadnjič omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1782. Izginula.
|{{sfn|Höfler|2016|p=55}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-18106}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q139945549}}
|[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]]
|[[Breginj]]
|{{neznano}}
|Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek]]u.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=36}}
|-
|
|[[cerkev sv. Jakoba, Grgar|Jakob]]
|[[Grgar]]
|{{hs|1782}} po 1782
|Stala je na slemenu Vodice SZ od [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]]. Morda je bila posvečena leta 1453. 
|{{sfn|Höfler|2016|p=66}}
|-
|
|[[cerkev sv. Jakoba, Koprivnik|Jakob]]
|[[Koprivnik, Kočevje]]
|1955
|Cerkev iz leta 1622 je imela pravokotno ladjo, polkrožen prezbiterij in zvonik na severozahodnem koncu. Stala je na mestu starejše, pogorele cerkve iz 14. stoletja. Tudi nova cerkev je bila leta 1949 požgana, njene ruševine leta pa leta 1955 odstranjene.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01908}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66458935}}
|[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]]
|[[Kunšperk]]
|
|Podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]. Danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27. Ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja.
|&lt;ref&gt;http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Jakoba, Prapetno Brdo|Jakob]]
|[[Prapetno Brdo]]
|{{hs|1782}} {{c.}}1782–1785{{efn|Vikariat je bil leta 1785/86 prenešen na novozgrajeno [[cerkev sv. Jakoba, Dolenja Trebuša|cerkev sv. Jakoba v Dolenji Trebuši]]{{sfn|Höfler|2016|p=49}}}}
|Cerkev je bila zgrajena leta 1454 po naročilu dveh vaščanov. Stala je jugovzhodno od vasi.
|{{sfn|Höfler|2016|p=49}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]]
|[[Volče, Tolmin|Volče]]
|{{neznano}}
|Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba, zgrajena na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila izdana prepoved opravljanja bogoslužja. Ruševine so vidne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|16223}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=41}}
|-
|{{Slika d|Q140037298}}
|[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]]
|[[Žužemberk]]
|1956
|Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02834}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Kapucinski samostan na območju parka Zvezda 1817 (cropped).jpg|brezokvirja|150px]]
|[[cerkev sv. Janeza Evangelista, Ljubljana|Janez Evangelist]]
|[[Ljubljana]]
|1820
|Stala v današnjem [[park Zvezda, Ljubljana|parku Zvezda]] kot redovna cerkev [[kapucinski samostan Ljubljana|ljubljanskega kapucinskega samostana]]. Posvečena je bila leta 1608, njena notranjost je bila skladno kapucinom zelo preprosta. Red je bil leta 1809 s francosko okupacijo razpuščen, prostori pa spremenjeni v vojašnico. Leta 1817 so bili prodani na dražbi in zatem leta 1820 porušeni. 
|&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Kapucinska cerkev sv. Janeza Evangelista|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Janez|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140037103}}
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]]
|[[Cvišlerji]]
|1947
|Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2779}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka, 1948.jpg|150px|brezokvira]]
|[[stara cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka|Janez Krstnik]]
|[[Kočevska Reka]]
|1954
|Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01894}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Cerkev Janeza Krstnika, Podlesje, 1942.jpg|150px|brezokvirja]]
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]]
|[[Podlesje]]
|1952
|Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02750}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}}
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]]
|[[Senovo]]
|1975
|Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975).
|&lt;ref&gt;[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q93275954}}
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]]
|[[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]])
|
|V jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho.
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]]
|[[Tolmin]]
|konec 18. stoletja
|Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|18084}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=37}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]]
|[[Zgornja Muta]]
|{{Hs|1785}}po 1785
|Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785.
|{{sfn|Höfler|2016|p=71}}
|-
|{{Slika d|Q130553194}}
|[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]]
|[[Babiči]]
|
|Cerkvi se je v 60. letih 20. stoletja porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov. Cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke. Danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]].
|&lt;ref&gt;[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]]
|[[Grčarevec]]
|
|Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130564858}}
|[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]]
|[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]]
|
|Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte.
|
|-
|{{Slika d|Q18515901}}
|[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]]
|[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]&lt;br/&gt;[[Trdinov vrh]])
|
|Romarska cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji.
|
|-
|{{Slika d|Q66499056}}
|[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]]
|[[Ključevica]]&lt;br/&gt;[[Kum]]
|{{Hs|1961-12-31}} 1961
|Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika.
|&lt;ref&gt;[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]]
|[[Trebenče]]
|{{neznano}}
|Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|03603}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}
|-
|
|[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]]
|[[Ribnik, Semič]]{{efn|Danes del [[Komarna vas|Komarne vasi]].}}
|1942
|Cerkev s pravokotno ladjo in ožjim prezbiterijem je bila zgrajena že pred letom 1741, zvonik pa je bil dograjen kasneje. Cerkev so požgale italijanske sile tekom roške ofenzive leta 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02802}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]]
|[[Laze pri Oneku]]
|1947
|Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02784}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[File:Ljubljana - samostan bosonogih avguštincev (18. st.).jpg|brezokvirja|150px]]
|[[stara cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|Jožef]]
|[[Ajdovščina, Ljubljana|Ljubljana&lt;br/&gt;Ajdovščina]]
|1895
|Sprva je bila samostanska cerkev [[diskalceati|diskalceatov]], zgrajena v letih 1653–1657 na območju današnje Ajdovščine. Po razpustu reda leta 1784 je bil samostan prezidan v mestno bolnišnico, vodili so jo usmiljeni bratje. Kompleks je bil leta 1895 poškodovan v [[ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu]] in po preselitvi bolnišničnih dejavnosti na [[Zaloška cesta|Zaloško cesto]] podrt. Oprema je bila prenešena v [[cerkev sv. Križa, Ljubljana|novo bolnišnično cerkev]].
|
|-
|[[File:Cerkev sv. Jožefa, Preža.jpg|150px|brezokvira]]
|[[cerkev sv. Jožefa, Preža|Jožef]]
|[[Preža]]
|1950.
|Cerkev je bila zgrajena {{c.}} 1637. Imela je pravokotno ladjo z dvema stranskima kapelama ter zvončnico. V 18. stoletju prezidana.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02797}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]]
|[[Ribnik, Kočevje|Ribnik]]
|1942
|Skromna podružnična cerkev je bila zgrajena pred letom 1741. Imela je pravokotno ladjo in zožan prezbiterij, zvonik je bil prizidan kasneje. Požgana skupaj z vasjo med roško ofenzivo leta 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02802}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jožefa Kupertinskega, Novo mesto|Jožef Kupertinski]]
|[[Novo mesto]]
|1980
|Temeljni kamen [[Kapucinski samostan Novo mesto|kapucinske]] cerkve je bil položen leta 1658, dokončana in posvečena 1672. Samostan je bil ukinjen 1786, nepremičnine nacionalizirane, cerkev pa je postala skladišče in v 1930. telovadnica. Porušena skupaj s samostanom leta 1980 med prenovo Novega trga.
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Batuje|Jurij]]
|[[Batuje]]
|1726
|Glede na [[Spolija|spolije]] je bila zgodnjesrednjeveška cerkev iz 9. stoletja, ki je stala na mestu ketlaškega{{efn|Kultura Alpskih Slovanov, tudi köttlaška kultura.}} pokopališča s pokopališko dejavnostjo do porušitve cerkve. Bila je enoladijska dvoranska cerkev, leta 1570 je bila sezidana na novo v poznogotskem slogu. Oprema prenešena v [[Cerkev sv. Ane, Batuje|cerkev sv. Ane]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-04952}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Höfler|2016|p=74}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]]
|Brol, [[Koper]]
|{{neznano}}
|Leta 1391 jo je posvetil škof [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]]
|[[Drežnica]]
|1911
|Zgrajena po letu 1495, podrta 1911 zaradi poškodb med potresom. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=39}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Globočice pri Kostanjevici|Jurij]]
|[[Globočice pri Kostanjevici]]
|1778
|[[Cistercijanski samostan Kostanjevica ob Krki|Cistercijani iz Kostanjevice]] so zgradili novo baročno, sedanjo [[Cerkev Matere dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|cerkev Matere dobrega sveta]].
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]]
|[[Kneža]]&lt;br/&gt;Ilovica
|1762
|Gotska cerkev je stala na območju rimske zaporne utrdbe. Porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele sv. Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|18099}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=44}}
|-
|{{Slika d|Q130565141}}
|[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]]
|[[Novi Lazi]]
|{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955
|Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02790}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Novo mesto|Jurij]]
|[[Novo mesto]]
|{{hs|1790}}po 1790
|O cerkvi ni veliko znanega, stala je na vrtu današnjega etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] jo opiše kot lepo in s tremi oltarji. Podrta po prodaji na dražbi po letu 1790.
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]]
|[[Ortnek]]
|
|
|
|-
|[[Slika:Statt Lack (Merian) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]]
|[[stara cerkev sv. Jurija, Stara Loka|Jurij]]
|[[Stara Loka]]
|1864
|Predhodnica današnje [[cerkev sv. Jurija, Stara Loka|istoimenske cerkve]]. Bila je ena izmed najstarejših cerkva na Gorenjskem in večkrat prezidana, zato nima dominantnega sloga, zadnjič obnovljena 1817.
|{{sfn|Cene|1954|p=115}}
|-
|{{Slika d|Q66458862}}
|[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]]
|[[Škale]]
|
|Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]].
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]]
|[[Podbela]]
|{{neznano}}
|Neidentificirana cerkev, znana samo iz vizitacijskega dnevnika iz leta 1570.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=35}}
|-
|{{Slika d|Q66535370}}
|[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]]
|[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]]
|
|
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena svetemu papežu [[Papež Silvester I.|Silvestru I.]]
|{{sfn|Likar|2010|p=286}}
|-
|
|[[cerkev sv. Katarine, Maribor|Katarina]]
|[[Maribor]]&lt;br/&gt;[[Melje]]
|1844
|Cerkev je pripadala samostanu [[malteški viteški red|malteškemu viteškemu redu]] in je stala zunaj mariborskega mestnega obzidja, verjetno že v prvi polovici 13. stoletja. Leta 1800 je bil kompleks nekdanjega samostana vključno s cerkvijo prodan, 1844 je bila cerkev podrta.
|{{sfn|Mlinarič|1973|p=65}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Katarine, Novo mesto|Katarina]]
|[[Novo mesto]]
|1794
|Cerkev je stala že pred letom 1664, pogorela je leta 1794. Imela je tri oltarje. Stala nasproti današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]].
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]]
|[[Solkan]]
|2. svetovna vojna
|Stala je na hribu Kekec nad Solkanom, prvič je omenjena leta 1466. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Do 18. stoletja je nosila Marijin patrocinij. Med 2. svetovno vojno je bila obstreljevana in težko poškodovana, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|4736}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]]
|[[Ljubljana]]
|1895
|Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]].
|{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief sv. [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]].
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[stara cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|Kozma in Damijan]]
|[[Gojače]]
|{{Hs|1766}}pred 1766
|Cerkev je stala tik nad današnjo [[hitra cesta H4]]. Prvič je pisno omenjena leta 1570. Podrta verjetno pred 1766, ko je bila sezidana trenutna [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|cerkev z istim patrocinijem]] bližje vasi. V njeni bližini je zgodnjesrednjeveško grobišče.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-04955}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Höfler|2016|p=74}}
|-
|{{Slika d|Q140051735}}
|[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]]
|[[Inlauf]]
|1955
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjena leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02762}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130565121}}
|[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]]
|[[Onek]]
|1955
|Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje &quot;kapela&quot; navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.}} je imela tristrani prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po 2. svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02791}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} 
|-
|
|[[kapela Kristusovih ran, Mačkovec, Kočevje]]
|[[Mačkovec, Kočevje]]
|1944
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena po letu 1741. Imela je obokan prezbiterij in raven strop v ladji. Nad vhodom je od leta 1819 stala zvončnica. Kapela je bila uničena s požigom vasi leta 1944.
|{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=111}}
|-
|[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]]
|[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]]
|[[Ljubljana]]
|{{Hs|1958-12-31}} 1958
|Baročna stavba je stala pri starem mestnem pokopališču. Ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]. Porušena v letih 1957–1958.
|
|-
|{{Slika d|Q130564850}}
|[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]]
|[[Blatnik pri Črmošnjicah]]
|
|Cerkev je bila zidana v baročnem slogu iz sredine 18. stoletja, imela je nižje obzidje in neogotsko ostrešje. Obdaja jo opuščeno pokopališče. Stoji zvonik in obod cerkve. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02740}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Križa, Gradec, Črnomelj|Križ]]
|[[Gradec, Črnomelj]]
|1942
|Poznogotska podružnična romarska cerkev je bila zgrajena na hribu nad vasjo med leti 1570 in 1580. Požgana je bila s preostankom vasi med roško ofenzivo leta 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-27053}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]]
|[[Kobarid]]
|{{neznano}}
|Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=34}}
|-
|[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]]
|[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]]
|[[Idrija]]
|{{Hs|1967-12-31}} 1967
|Baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje župnijske [[Cerkev sv. Jožefa, Idrija|cerkve sv. Jožefa Delavca]]. Ohranjen samo zvonik.
|
|-
|
|[[cerkev sv. Križa, Ljubljana|Križ]]
|[[Ljubljana]]&lt;br/&gt;[[Vodmat]]
|1997
|Bolnišnična cerkev je bila zgrajena leta 1895 v neogotskem stilu, z njo so upravljale Hčere krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega. Stala je med Dermatovenerološko kliniko in poslopjem Inštituta za mikrobiologijo. Zasežena leta 1948 in 1960 spremenjena v delavnico, 1997 dokončno porušena.
|{{sfn|Zavrl|2025|p=65}}
|-
|{{Slika d|Q140187591}}
|[[Kapela sv. Križa, Novo mesto|Križ]]
|[[Novo mesto]]
|1925
|Pokopališka kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na kapucinskem pokopališču, leta 1856 jo je zgradil Toussaint Ritter von Fichtenau. Podrta leta 1925 s selitvijo pokopališča z današnjega Novega trga v Ločno.
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Križa, Stražnji Vrh|Križ]]
|[[Stražnji Vrh]]
|
|Poznogotska cerkev v ruševinah.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02758}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Cerkev sv. Križa, Škrilj, Kočevje, 1938.jpg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev sv. Križa, Škrilj|Križ]]
|[[Škrilj, Kočevje]]
|{{hs|1953}}1953–1954
|Cerkev je bila zgrajena 1650 na zahodu vasi, imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Imela je tri oltarje, stranska sta bila posvečena sv. Margareti in Devici Mariji. Opisal jo je tudi Valvasor. Okrog leta 1840 je bila prizidana zvončnica. Drugo svetovno vojno je preživela, porušena je bila {{c.}} 1953–1954. Okrog nje je bilo manjše pokopališče.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02805}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130564992}}
|[[stara cerkev sv. Lenarta, Col|Lenart]]
|[[Col, Ajdovščina|Col]]
|{{Hs|1937-12-31}} 1937
|Stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937.
|&lt;ref&gt;[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Lenarta, Gotenica|Lenart]]
|[[Gotenica]]
|1945
|Romarska cerkev na istoimenskem vrhu je bila zgrajena leta 1652. Imela je pravokotno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena je bila po koncu druge svetovne vojne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2757}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu.
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|
|[[cerkev sv. Lenarta, Solkan|Lenart]]
|[[Solkan]]
|1782
|Prvič se morda omenja leta 1376, gotovo 1471. Stala je na robu vasi. V [[Karel Mihael Attems|Attemsovemu]] vizitacijskem dnevniku je bila leta 1751 zaradi slabega stanja odrejena rušitev, ki se je izvedla leta 1782.
|{{sfn|Höfler|2016|p=64}}
|-
|
|[[cerkev sv. Lenarta, Šmartno |Lenart]]
|[[Šmartno]]
|{{neznano}}
|Omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1751, sicer neznana.
|{{sfn|Höfler|2016|p=59}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]]
|[[Bovec]]&lt;br/&gt;Dvor
|čas jožefinskih reform
|Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja, kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|17704}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=31}}
|-
|
|[[cerkev sv. Lovrenca, Bate|Lovrenc]]
|[[Bate]]
|1772
|Prvič je omenjena v urbarju iz leta 1523 in nato v več vizitacijskih popisih, nazadnje leta 1772, ko je med vizitacijo tudi pogorela. Morebitni ostanki so bili uničeni tekom bojev v prvi svetovni vojni, vidno je podporno zidovje.
|{{sfn|Höfler|2016|p=65}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-04750}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]]
|[[Trava, Loški Potok|Trava]]
|1942
|Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01794}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Lovrenca, Zakraj|Lovrenc]]
|[[Zakraj, Tolmin|Zakraj]]
|{{hs|1782}}pred 1782
|Stala je na južnem koncu zaselka, verjetno ob nekdanji rimskodobni naselbini. Omenjena v več vizitacijskih dnevnikih, leta 1782 ni več omenjena.
|{{sfn|Höfler|2016|p=49}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-18087}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{Slika d|Q69405558}}
|[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]]
|[[Dražgoše]]
|
|Nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci.
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Marije, Seča|Marija]]
|[[Seča]]
|{{neznano}}
|Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[Apsida|apside]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-07200}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66458926}}
|[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]]
|[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]]
|
|Nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje.
|
|-
|[[Slika:Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav, pred 1939 (cropped).jpg|150px|brezokvira]]
|[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav|Marija Magdalena]]
|[[Rajhenav]]
|1960.
|Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02798}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]]
|[[Sredgora]]
|1944
|Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-19523}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Marije Magdalene, Šentviška Gora|Marija Magdalena]]
|[[Šentviška Gora]]
|{{hs|1782}}pred 1782
|Cerkev je stala na samem vzhodno od vasi. Imela je stransko kapelo sv. Antona Padovanskega. Viden tloris in deli tlaka.
|{{sfn|Höfler|2016|p=49}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-18086}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]]
|[[Lendava]]
|17. stoletje, pred 1669
|Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov.
|{{sfn|Höfler|2016|p=105}}
|-
|
|[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]]
|[[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]]
|1951
|Cerkev je stala v središču vasi. Nekoč je bila prezidana, omenja jo tudi Valvasor. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2154}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130565061}}
|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]]
|[[Koče, Kočevje|Koče]]
|{{Hs|1953}}1953 ali 1954
|Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02769}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66537932}}
|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]]
|[[Radlje ob Dravi]]
|
|Porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]].
|
|-
|[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]]
|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]]
|[[Staro Brezje]]
|1955
|Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02807}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140066486}}
|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]]
|[[Svetli Potok]]
|1942
|Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02809}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{Slika d|Q18729291}}
|[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]]
|[[Kunšperk]]&lt;br&gt;Kozja Peč
|
|Ohranjene ruševine.
|
|-
|{{Slika d|Q130564882}}
|[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]]
|[[Palčje]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q130565147}}
|[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]]
|[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]]
|po 1955
|Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|02310}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Cerkev sv. Margarete, Tanči Vrh, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev sv. Marjete, Tanči Vrh|Marjeta]]
|[[Tanči Vrh]]
|1942
|Podružnična cerkev je bila sezidana v 17. stoletju, imela je pravokotno ladjo ter rebrasto obokan prezbiterij. Cerkev je bila s preostankom naselja požgana leta 1942, 1980 se je podrla ladja, 1992 je bil odstranjen preostanek objekta.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02811}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]]
|[[Koper]]&lt;br/&gt;(Markovec)
|{{neznano}}
|Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140042762}}
|[[Cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]]
|[[Hrib pri Koprivniku]]
|1955
|Prvotna cerkev je segala v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2752}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]]
|[[Kobilje]]
|prva polovica 17. stoletja
|Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi.
|{{sfn|Höfler|2016|p=108}}
|-
|
|[[cerkev sv. Martina, Ljubljana|Martin]]
|[[Ljubljana]]
|1494
|Cerkev je pripadala [[avguštinski samostan Ljubljana|avguštinskemu samostanu]] in je stala na mestu današnje [[cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|cerkve Marijinega oznanenja]]. Verjetno je stala že pred letom 1314, leta 1364 je bila povečana. Samostan in cerkev sta bila opustošena tekom turških vpadov leta 1491, 1494 so odstranili ruševine.
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Martina, Novo mesto|Martin]]
|[[Novo mesto]]
|{{Hs|1779}}po 1779
|Cerkev iz 15. stoletja je stala poleg mestnega špitala in bila po letu 1779 prodana zasebniku, ki je na njenem mestu zgradil hišo. Stala je na mestu današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]].
|
|-
|{{Slika d|Q66458919}}
|[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]]
|[[Poljane nad Škofjo Loko]]
|{{Hs|1954-12-31}} 1954
|Porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]].
|&lt;ref&gt;[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]]
|[[Grad Tolmin|Tolmin]]
|domnevno med 1. svetovno vojno
|Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med 1. svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}{{sfn|Höfler|2016|p=152}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]]
|[[Topličice]]
|1942
|Cerkev so italijanske sile skupaj s preostankom kočevarskega naselja požgale tekom roške ofenzive leta 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-19506}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]]
|[[Trnovo ob Soči]]
|prva polovica 19. stoletja
|Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kaplanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|05037}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=34}}
|-
|[[Slika:Stara cerkev sv. Martina, Žiri, november 1913.png|150px|brezokvirja]]
|[[stara cerkev sv. Martina, Žiri|Martin]]
|[[Žiri]]
|1925
|Prvotna cerkev je tu stala s koncem 15. stoletja, z začetkom 17. stoletja je bila prezidana in barokizirana. Imela je tri ladje in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1910 je bila zaprta, nadomestila jo je [[cerkev sv. Martina, Žiri|sedanja župnijska cerkev]]. Leta 1925 je bilo odstranjeno ostrešje, 1926 se je podrl zvonik, na njenem mestu je bila zgrajena zatem kmalu zaprta žaga. Vidni so zidovi prezbiterija, ostale ruševine so bile porabljene kot kamnolom. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-30892}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Demšar|2024|p=31, 53, 54}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]]
|[[Cerknica]]
|1472
|Romanska cerkev, predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev Matere Božje, Dolnje Cerovo|Mati Božja]]
|[[Dolnje Cerovo]]
|{{neznano}}
|Cerkev je bila podružnica [[moš]]ke župnije, stala je na polju in bila v lasti bratovščine. Neznana.
|{{sfn|Höfler|2016|p=61}}
|-
|
|[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]]
|[[Ptuj]]
|{{neznano}}
|Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|ptujske pražupnije]]. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem.
|{{sfn|Höfler|2016|p=86}}
|-
|{{Slika d|Q5037116}}
|[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]]
|[[Maribor]]
|1893
|Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji.
|
|-
|
|[[kapela sv. Matije, Topla Reber|Matija]]
|[[Topla Reber]]
|1942
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je datirana v 17. stoletje, imela je pravokotno ladjo, tristrano zaključen prezbiterij in zvonik iz {{c.}} 1800. Leta 1942 je bila požgana.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02755}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]]
|[[Borovec pri Kočevski Reki]]
|{{Hs|1952-12-31}} 1952
|Nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952.
|
|-
|{{Slika d|Q68549497}}
|[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]]
|[[Drama, Šentjernej|Drama]]
|
|Nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]. Patrocinij je domneven.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1595}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66535034}}
|[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]]
|[[Družmirje]]
|{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975
|Porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]].
|&lt;ref&gt;[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&amp;id=13&amp;option=com_content&amp;task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=13&amp;Itemid=173 |date=2016-02-14 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=13&amp;Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|[[File:Klariška cerkev sv. Mihaela Ljubljana, Valvasor.png|brezokvirja|150px]]
|[[cerkev sv. Mihaela, Ljubljana|Mihael]]
|[[Ljubljana]]
|1895
|Prvotno je bila samostanska cerkev [[samostan klaris Ljubljana|ljubljanskih klaris]] in je stala na sedežu današnje [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]]. Dokončana je bila leta 1656, leta 1782 je bil red razpuščen, cerkev pa je postala bolnišnična cerkev. Zaradi poškodb je bila po [[potres v Ljubljani|potresu v Ljubljani]] podrta leta 1895. 
|&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Klariška cerkev sv. Mihaela|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Mihael|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela sv. Mihaela, Maribor|Mihael]]
|[[Maribor]]
|{{c.}} 1621
|Kapela oz. kostnica{{efn|name=klasifikacija}} je stala ob tedanjem mestnem pokopališču okrog [[stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|mariborske stolnice]] vsaj od 1249. Po letu 1621 je bil objekt v neuporabnem stanju, po 1783 pa je bilo pokopališče brez kostnice prenešeno na območje današnjega Ljudskega vrta.
|{{sfn|Mlinarič|1973|p=64}}
|-
|
|[[cerkev sv. Mihaela, Stare Žage|Mihael]]
|[[Stare Žage]]
|po 1942
|Cerkev iz 18. stoletja je imela pravokotno ladjo ter pravokoten prezbiterij in zvonik. Porušena med ali po drugi svetovni vojni, ruševine vidne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02143}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev Naše ljube gospe, Maribor|Naša ljuba gospa]]
|[[Maribor]]&lt;br/&gt;Lebar{{efn|Danes na območju Koroških vrat, kasneje se kot Gornji Lebarji imenuje območje med Vinarsko, Vrbansko in Mladinsko ulico.}}
|{{hs|1522}}1522–1542
|Stala je v bližini severozahodnega mestnega stolpa, ki je bil 1780 podrt (danes lokacija [[Stadion Ljudski vrt|stadiona Ljudskega vrta]]). Obstajajo napačne domneve, da so jo porušili Turki tekom turških vpadov. Imela je beneficij, okrog nje pa je stalo pokopališče. Cerkev in pokopališče sta pogorela med leti 1522–1542, 1571 so tod bile le še razvaline.
|{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]]
|[[Bača pri Modreju]]
|{{neznano}}
|Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=42}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]]
|[[Labinje]]
|{{neznano}}
|Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|28013}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]]
|[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]]
|1956
|Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju.  
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02303}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]]
|[[Zasavje, Brežice]]
|{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781
|Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]].
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Ni istovetna z novejšo [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkvijo sv. Nikolaja]], ki še stoji.
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]]
|[[Piran]]
|1859
|Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Nikolaja, Ponikve|Nikolaj]]
|[[Ponikve, Tolmin|Ponikve]]
|{{unknown}}
|Cerkev je stala na vrhu Oblačnega brda (755&amp;nbsp;m) severno od vasi, morda na mestu starejših ruševin. Bila je pravilno orientirana, imela je tristrani prezbiterij in vhodno lopo. Leta 1727 popolnoma prezidana. Verjetno je bila podrta z jožefinskimi reformami.
|{{sfn|Höfler|2016|p=49}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-19020}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105568910}}
|[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]]
|[[Reštanj]]
|{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920
|Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|Župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino.
|{{sfn|Seher|1986|p=133}}
|-
|[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]]
|[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]]
|[[Gotenica]]
|1945
|Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po 2. svetovni vojni.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01823}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66481188}}
|[[Cerkev sv. Ožbolta, Javorovica|Ožbolt]]
|[[Javorovica]]
|1869
|Gotska cerkev s pravokotno ladjo z ravnim stropom, poznogotskim portalom in obokanim prezbiterijem se prvič omenja leta 1383. Cerkev je bila barokizirana in prezidana. Opuščena leta 1869 po odloku škofijskega ordinariata. Leta 1984 na njenem mestu postavljena spominska kapela partizanom IV. bataljona [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeve brigade]]. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-09554}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q139916621}}
|[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]]
|[[Zreče]]
|{{Hs|1825-12-31}} pred 1825
|Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oziroma [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je domnevno ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži.
|&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]]
|[[Žabče]]
|po 1759
|Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka v Žabčah]] okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=39}}
|-
|
|[[cerkev sv. Petra, Brezovo Brdo|Peter]]
|[[Brezovo Brdo]]
|
|Vidni temelji cerkve, material je bil porabljen za gradnjo cest.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-03956}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]]
|[[Piran]]
|{{neznano}}
|Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj mestnega obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena današnja [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkev sv. Petra]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00517}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q137825247}}
|[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]]
|[[Pristava pri Leskovcu]]
|{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje
|Stala blizu [[Dvorec Globelo|dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju.
|{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}}
|-
|{{Slika d|Q140066650}}
|[[Cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]]
|[[Srednja Bukova Gora]]
|1942
|Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02806}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66481147}}
|[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]]
|[[Stopno, Škocjan|Stopno]]
|
|Zaradi slabega stanja porušena po letu 1945. Ohranjeni skromni sledovi temeljnih zidov.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|25618}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Petra, Šentviška Gora|Peter]]
|[[Šentviška Gora]]
|{{hs|1782}}pred 1782
|Cerkev pravokotnega tlorisa je stala na severozahodnem robu vasi. Omenjena je v več vizitacijskih dnevnikih, leta 1782 ni več omenjana.
|{{sfn|Höfler|2016|p=48}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-18085}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Petra, Topla Reber|Peter]]
|[[Topla Reber]]
|1945
|Cerkev se prvič omenja leta 1463, okolica pa nakazuje na morebitni protiturški tabor. Cerkev je bila zidana v baročnem slogu, imela je tristrani prezbiterij.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02822}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]]
|[[Pugled pri Starem Logu]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q128789108}}
|[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Topli Vrh|Peter in Pavel]]
|[[Topli Vrh, Semič]]
|{{hs|1945}}{{c.}}1945
|Cerkev je imela pravokotno ladjo in tristran prezbiterij, vhod v cerkev je bil skozi pritličje zvonika.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02812}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]]
|[[Kumrova vas]]
|1942
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom 2. svetovne vojne leta 1942.
|{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02775}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Mozelj Slovenia - chapel 2.jpg|150px|brezokvira]]
|[[Kapela Predragocene Jezusove Krvi, Mozelj|Predragocena Jezusova Kri]]
|[[Mozelj]]
|1954
|Prvotna kapela je bila postavljena leta 1586, nato večkrat prezidana v letih 1866, 1912 in 1926. Po vojni je postala senik, leta 1954 je bila porušena. Ruševine so vidne. Leta 1994 je bil med ruševinami postavljen spomenik žrtvam druge svetovne vojne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02789}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Brestje|Primož in Felicijan]]
|[[Brestje]]
|1782
|Cerkev je morda stala na staroslovanskem grobišču. Opuščena je bila 1782, 1812 v ruševinah, med prvo svetovno dodatno poškodovana zaradi bojev. Ostanki vidni, stopnišče in kropilnik sta v Tinčetovi hiši v Brestju.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-24092}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-29039}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Höfler|2016|p=59}}
|-
|{{Slika d|Q140066532}}
|[[Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]]
|[[Grčarice]]
|1949
|Sprva je bila podružnica [[Župnija Ribnica|ribniške pražupnije]]. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila sedež samostojne župnije. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1830}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grgar|Primož in Felicijan]]
|[[Grgar]], morda [[Kromberk]]
|1750–1782
|V urbarjih iz 1507 in 1523 zabeležno, da stoji nad Fajdigovščem v Kromberku, kasnejši popis iz 1684 in vizitacijski dnevnik iz 1750 jo umeščajo v okolico [[Grgar]]ja. V kasnejših popisih ni omenjena.
|{{sfn|Höfler|2016|p=65}}
|-
|
|[[cerkev sv. Primoža, Podsenica|Primož]]
|[[Podsabotin]]&lt;br/&gt;Podsenica
|{{hs|1668}}po 1668
|Omenjena leta 1523 v goriškem urbarju, nato v popisu leta 1651, kjer ima Marijin patrocinij. 
|{{sfn|Höfler|2016|p=66}}
|-
|{{Slika d|Q69597415}}
|[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]]
|[[Novo mesto]]
|
|Poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla. Ohranjene ruševine.
|&lt;ref&gt;[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140065596}}
|[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]]
|[[Smuka]]
|1954
|Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omenja Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-00923}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Cerkev sv Roka, Solkan, 31.10.17. (BildID 15607907) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev sv. Roka, Solkan|Rok]]
|[[Solkan]]
|1955
|Cerkev je bila zgrajena leta 1682 po epidemiji kuge, posvečena je bila leta 1689, služila je kot pokopališka cerkev. Leta 1955 je bila odstranjena. 
|{{sfn|Höfler|2016|p=64}}
|-
|{{Slika d|Q17021452}}
|[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]]
|[[Ljubljana]]
|1786
|Zgrajena je bila v letih 1708–1709 kot grajska cerkev [[grad Ljubljana|ljubljanskega gradu]]. Imela je tri oltarje ter bogato notranjščino, bila je tudi prva ljubljanska cerkev s kupolo. V [[požar v Ljubljani (1774)|požaru leta 1774]] je bila poškodovana, leta 1786 prodana na dražbi in še istega leta podrta. Temelji odstranjeni med prenovo otroškega igrišča leta 2011.
|&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Cerkev sv. Rozalije|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/rozalija|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Sebastijana, Kozana|Sebastijan]]
|[[Kozana]]
|{{neznano}}
|Omenjena v goriškem urbarju leta 1507, da stoji nad Kozano, zabeležena še v več vizitacijskih dnevnikih, nazadnje leta 1759. Ni znana.
|{{sfn|Höfler|2016|p=58}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]]
|[[Bovec]]
|{{neznano}}
|Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=31}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]]
|[[Koper]]
|{{Hs|1818}}pred 1818
|Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]]
|[[Kačji Potok]]
|po 1945
|Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku 2. svetovne vojne. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02780}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{Slika d|Q140051843}}
|[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]]
|[[Koblarji]]
|1956
|Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana okoli 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med 2. svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02301}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]]
|[[Teharje]]
|{{Hs|1974-12-31}} 1974
|Med 2. svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu. Leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]]
|[[Mlinsko]]
|1757
|Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]].
|
|-
|{{Slika d|Q105712864}}
|[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]]
|[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]]
|
|Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni.
|&lt;ref&gt;[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140042998}}
|[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Trojica]]
|[[Knežja Lipa]]
|1942
|Prvič omenjana leta 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Svete Trojice]]. Imela je dva zvonova. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02767}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}}
|-
|
|[[cerkev sv. Trojice, Kojsko|Trojica]]
|[[Kojsko]]
|1764
|Cerkev je bila zgrajena 1585, v njej se je maševalo že med gradnjo. Podrta je bila po letu 1764, njen material je bil uporabljen za izgradnjo [[cerkev Device Marije vnebovzete, Kojsko|nove župnijske cerkve]].
|{{sfn|Höfler|2016|p=62}}
|-
|
|[[cerkev sv. Trojice, Morava, Kočevje|Trojica]]
|[[Morava]]
|1955
|Poznogotska cerkev je tu stala že vsaj leta 1674, verjetno na mestu starejše kapele. Ladja je imela raven strop in petosminsko zaključen banjasto obokan prezbiterij. Leta 1896 je bila obnovljena, 1902 pa prezidana, ko je bil dozidan zvonik, ki je nadomestil zvončnico. Po drugi svetovni vojni je služila kot župnijska cerkev Kočevske Reke. Cerkev je bila razstreljena leta 1955, ruševine pa odstranjene leta 1956.
|{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=142–148}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02788}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Trojice, Ponikve, Semič|Trojica]]
|[[Ponikve, Semič]]
|1942
|Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-19514}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[File:Cerkev sv. Trojice, Rajndol.jpg|150px|brezokvirja]]
|[[Cerkev sv. Trojice, Rajndol|Trojica]]
|[[Rajndol]]
|po 1953
|Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02800}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]]
|[[Bonini]]
|{{neznano}}
|Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|16495}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]]
|[[Orehek, Cerkno|Orehek]]
|1740
|Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena nova [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|cerkev sv. Ubalda]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|23328}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]]
|[[Maribor]]
|1841
|Stala je na območju Graških vrat že pred letom 1300. Bila je podružnica mestne župnije, namenjena okoliškemu prebivalstvu Maribora. Z jožefinskimi reformami je bila leta 1784 zaprta in prodana, pripadajoče pokopališče je bilo 1809 opuščeno, stavbo pa so porušili leta 1841.
|{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}}
|-
|{{Slika d|Q137825248}}
|[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]]
|[[Veniše]]
|{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja
|Postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah.
|{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil škof [[Absalom Koprski|Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil škof [[Tomaž Contarini]].
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|[[Slika:cerkev sv. Urha, Podstenice, 1936 (cropped).jpg|150px|brezokvira]]
|[[cerkev sv. Urha, Podstenice|Urh]]
|[[Podstenice]]
|1950.
|Cerkev je stala izven vasi. Imela je pravokotno ladjo in polkrožno apsido v romanskem stilu, primitivne gradnje. Strop je bil obokan. Ob ladji je stal zvonik. Porušena po koncu druge svetovne vojne. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02795}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140043080}}
|[[Cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]]
|[[Rogati Hrib]]
|1947
|Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenil Valvasor v ''Slavi vojvodini Kranjske'', arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02803}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela sv. Urha, Starološki Grič|Urh]]
|[[Starološki Grič]]
|{{hs|1914}} pred 1914
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena v 16. stoletju v gotskem slogu iz lehnjaka. Imela je petosminski prezbiterij. Opuščena konec 19. stoletja s preostankom naselja zaradi izseljevanja v ZDA.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-18401}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|Uršula
|Anhovo (domnevno)
|{{neznano}}
|Omenjena samo v vizitacijskem dnevniku leta 1651 med [[cerkev sv. Ahaca, Prilesje|prileško]], [[cerkev sv. Jedrti, Vrtača|vrtaško]] in [[cerkev sv. Jakoba, Debenje|debenjsko]] cerkvijo. Neznana.
|{{sfn|Höfler|2016|p=56}}
|-
|{{Slika d|Q140038357}}
|[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]]
|[[Stari Breg]]
|1960.
|Podružnična cerkev iz 2. polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2314}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]]
|[[Jagršče]]
|1787
|Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[Cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-28021}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Valentina, Dolnja Briga|Valentin]]
|[[Dolnja Briga]]
|{{hs|1954}}{{c.}} 1954
|Pokopališka cerkev je stala na robu vasi.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01648}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130564953}}
|[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]]
|[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]]&lt;br/&gt;[[Sabotin]]
|{{Hs|1782}}opuščena 1782
|Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom 1. svetovne vojne. Danes znotraj ruševin posvečen manjši oltar.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje|Valentin]]
|[[Zajčje Polje]]
|1950.
|Stala je na severozahodnemu delu vasi, nastala je s prizidavo pravokotne ladje na šestkoten prezbiterij kapele na mestu nekdanje [[cerkev sv. Andreja, Zajčje Polje|cerkve sv. Andreja]]. Porušena po drugi svetovni vojni.
|&lt;ref name=&quot;zajčje_polje&quot; /&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]]
|[[Mavrc]]
|19. stoletje
|Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je bila s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02786}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}}
|-
|
|[[cerkev sv. Vida, Solkan|Vid]]
|[[Solkan]]&lt;br/&gt;Ščedne
|{{neznano}}
|Cerkev iz 13. stoletja, omenjena je v več urbarjih in popisih. Močno poškodovana med boji prve svetovne vojne.&lt;!--ni jasno, ali je bila porušena tekom WWI ali že prej --&gt;
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-21220}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Höfler|2016|p=64}}
|-
|[[Slika:Cerkev sv. Vida, Dolnja Topla Reber, 1937 (cropped).jpg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev sv. Vida, Topla Reber|Vid]]
|[[Dolnja Topla Reber]]
|1968
|Cerkev je bila zgrajena {{c.}} leta 1700. Imela je kvadratno ladjo, nizek prezbiterij in zvonik s piramidasto streho. Leta 1942 je bila požgana, 1968 odstranjena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02570}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vsi sveti]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|1. novembra 1340 jo je posvetil škof [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[cerkev Vseh svetih, Ptuj|Vsi sveti]]
|[[Ptuj]]
|1787
|Sezidana leta 1380 po naročilu Ulrika in Bernarda Ptujskega, blagoslovljena leta 1513 po salzburškem knezoškofu Leonhardu. Prodana 1787, tedaj opuščeno nekatoliško pokopališče, leta 1840 preurejena v stanovanje. Stala na območju današnje Jadranske ulice 9.
|&lt;!--predlog, glej pogovorno stran--&gt;
|-
|
|[[cerkev Žalostne Matere Božje, Zdihovo|Žalostna Mati Božja]]
|[[Zdihovo]]
|1954
|Podružnična romarska cerkev je bila zgrajena leta 1702. Imela je pravokotno ladjo, na jugu k njej prislonjen zvonik, prezbiterij je bil tristrano zaključen. Porušena leta 1954. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02819}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Pravoslavne cerkve ===

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
!Slika
!Cerkev
!Naselje
!Leto&lt;br&gt;propada
!Opis
!Vir
|-
|{{Slika d|}}
|[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]]
|[[Brje pri Koprivi]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q19933066}}
|[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]]
|[[Maribor]]
|{{Hs|1941-04-31}} april 1941
|Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na [[Trg generala Maistra, Maribor|Trgu generala Maistra]] in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|}}
|[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]]
|[[Paunoviči]]
|
|
|&lt;ref&gt;[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q13567595}}
|[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]]
|[[Celje]]
|{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941
|
|
|-
|{{Slika d|}}
|[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]]
|[[Marindol]]
|
|
|&lt;ref&gt;Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.&lt;/ref&gt;
|}

=== Evangeličanske cerkve ===

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
!Slika
!Cerkev
!Naselje
!Leto&lt;br&gt;propada
!Opis
!Vir
|-
|{{Slika d|Q60352064}}
|[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]]
|[[Arja vas]] (Govče)
|{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600
|Rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600.
|&lt;ref&gt;[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105622655}}
|[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]]
|[[Celje]]
|{{Hs|1964-12-31}} 1964
|Neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja.
|&lt;ref&gt;Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105622649}}
|[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]]
|[[Radlje ob Dravi]]
|
|Zgrajena leta 1905, porušena po 2. svetovni vojni.
|&lt;ref&gt;[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.&lt;/ref&gt;
|}

{{Škrbinski seznam}}

== Opombe ==

{{sklici|group=lower-alpha}}

== Sklici ==

&lt;references responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Viri ==
*{{navedi revijo|first=Avguštin|last=Cene|title=Zgornji stolp na Kranclju in nekdanja župna cerkev v Stari Loki (Poročilo o izkopavanjih v l. 1954)|magazine=Loški razgledi|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDJJKE2V|publisher=Muzejsko društvo Škofja Loka|year=1954|issue=1|volume=1|cobiss=7211522}}
* {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}}
*{{navedi knjigo|first=Alojz|last=Demšar|title=Nekdanja župna cerkev sv. Martina v Žireh|publisher=Muzejsko društvo Žiri|year=2024|series=Knjižnica Žirovskega občasnika|url=https://www.mojaobcina.si/prenosi/novice/ziri/608230_cerkev-ok_barvna.pdf|isbn=978-961-92275-5-8|cobiss=213537283}}
*{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}}
*{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}}
* {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}}
* {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}}
*{{navedi revijo|title=Bogoslužne stavbe na Slovenskem po drugi svetovni vojni|first=Martin|last=Kavčič|first2=Vladimir|last2=Brezar|year=2009|issue=2|magazine=AR. Arhitektura, raziskave|cobiss=251864064|publisher=Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R3PPBOM2}}
* {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264}} 
* {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}}
* {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}}
* {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK &quot;Edvard Kardelj&quot; – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}}
*{{navedi revijo|first=Bor|last=Zavrl|title=Duhovna oskrba bolnikov: Bolniška cerkev in kapele na področju današnjega Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana|magazine=Retrospektive|year=2025|issue=8/1|doi=10.64651/8-1-3|url=https://sistory.si/publication/72029|publisher=Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij}}
*{{navedi revijo|last=Mlinarič|first=Jože|year=1973|issue=1|magazine=Časopis za zgodovino in narodopisje|publisher=Založba nova obzorja |location=Maribor|title=Beneficiji v mestu Maribor do konca 16. stoletja|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/6001-7000/6994/1973_1_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf|pages=60–91}}
== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}}

{{Cerkve v Sloveniji}}

[[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]]
[[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]]</text>
      <sha1>i2vae4uu2m2mrceirjl2aab07o4066r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Germain Chardin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>199954</id>
    <revision>
      <id>6758126</id>
      <parentid>5864371</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T05:03:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* top */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6758126</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1255" sha1="37mww9r31kk5npq02c1lhf24x9wziu7" xml:space="preserve">{{Infopolje Športnik
| medaltemplates=
{{MedalCountry|{{FRA}}}}
{{MedalSport|[[veslanje]]}}
{{Srebrna medalja|[[Poletne olimpijske igre 2012|2012 London]]|[[Veslanje na Poletnih olimpijskih igrah 2012|dvojec brez krmarja]]}}
{{Bronasta medalja|[[Poletne olimpijske igre 2008|2008 Peking]]|[[Veslanje na Poletnih olimpijskih igrah 2008|četverec brez krmarja]]}}
}}

'''Germain Chardin''', [[francozi|francoski]] [[veslač]], * [[15. maj]] [[1983]], [[Verdun, Meuse|Verdun]], [[Francija]].

Chardin je na [[Poletne olimpijske igre 2008|Poletnih olimpijskih igrah 2008]] v [[Peking]]u za [[Francija|Francijo]] nastopil kot veslač [[četverec brez krmarja|četverca brez krmarja]], ki je tam osvojil [[bronasta medalja|bronasto medaljo]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{DEFAULTSORT:Chardin, Germain}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1983]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]


{{škrbina o veslaču}}

[[Kategorija:Francoski veslači]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Francijo]]
[[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Francijo]]
[[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Francijo]]
[[Kategorija:Veslači Poletnih olimpijskih iger 2008]]
[[Kategorija:Veslači Poletnih olimpijskih iger 2012]]</text>
      <sha1>37mww9r31kk5npq02c1lhf24x9wziu7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Benjamin Rondeau</title>
    <ns>0</ns>
    <id>199955</id>
    <revision>
      <id>6758127</id>
      <parentid>5864372</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T05:03:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* top */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6758127</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1456" sha1="tglaop8ewxufra2jejsizgjtr9ei5tm" xml:space="preserve">{{Infopolje Športnik
| medaltemplates=
{{MedalCountry|{{FRA}}}}
{{MedalSport|[[veslanje]]}}
{{MedalCompetition|[[Olimpijske igre]]}}
{{Bronasta medalja|[[Poletne olimpijske igre 2008|2008 Peking]]|[[Veslanje na Poletnih olimpijskih igrah 2008|četverec brez krmarja]]}}
{{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v veslanju|Evropska prvenstva]]}}
{{Zlata medalja|[[Evropsko prvenstvo v veslanju 2008|2008 Maraton]]|osmerec}}
{{Bronasta medalja|[[Evropsko prvenstvo v veslanju 2009|2009 Brest]]|osmerec}}
}}

'''Benjamin Rondeau''', [[francozi|francoski]] [[veslanje|veslač]], * [[1. oktober]] [[1983]], [[Verdun, Meuse|Verdun]], [[Francija]].

Rondeau je na [[Poletne olimpijske igre 2008|Poletnih olimpijskih igrah 2008]] v [[Peking]]u za [[Francija|Francijo]] nastopil kot veslač [[četverec brez krmarja|četverca brez krmarja]], ki je tam osvojil [[bronasta medalja|bronasto medaljo]].

Istega leta je kot član francoskega [[osmerec (čoln)|osmerca]] na [[Evropsko prvenstvo v veslanju 2008|Evropskem prvenstvu]] osvojil [[zlata medalja|zlato medaljo]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{DEFAULTSORT:Rondeau, Benjamin}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1983]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]


{{škrbina o veslaču}}

[[Kategorija:Francoski veslači]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Francijo]]
[[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Francijo]]
[[Kategorija:Veslači Poletnih olimpijskih iger 2008]]</text>
      <sha1>tglaop8ewxufra2jejsizgjtr9ei5tm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Ardèche communes</title>
    <ns>10</ns>
    <id>202029</id>
    <revision>
      <id>6757922</id>
      <parentid>5391835</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:52:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pop.</comment>
      <origin>6757922</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8079" sha1="1351tne8lk5irtzn9x6zfvcrb7m07nh" xml:space="preserve">{{Navbox
|name = Ardeche communes
|title = Občine departmaja [[Ardèche (departma)|Ardèche]] [[Slika:Flag of France.svg|17px]]
|listclass = hlist
|state = collapsed
|list1= * [[Accons]]
* [[Ailhon]]
* [[Aizac]]
* [[Ajoux]]
* [[Alba-la-Romaine]]
* [[Albon-d'Ardeche]]
* [[Alboussiere]]
* [[Alissas]]
* [[Andance]]
* [[Annonay]]
* [[Antraigues-sur-Volane]]
* [[Arcens]]
* [[Ardoix]]
* [[Arlebosc]]
* [[Arras-sur-Rhône]]
* [[Asperjoc]]
* [[Les Assions]]
* [[Astet]]
* [[Aubenas]]
* [[Aubignas]]
* [[Baix]]
* [[Balazuc]]
* [[Banne]]
* [[Barnas]]
* [[Le Béage]]
* [[Beauchastel]]
* [[Beaulieu, Ardeche|Beaulieu]]
* [[Beaumont, Ardeche|Beaumont]]
* [[Beauvene]]
* [[Berrias-et-Casteljau]]
* [[Berzeme]]
* [[Bessas]]
* [[Bidon]]
* [[Boffres]]
* [[Bogy]]
* [[Borée]]
* [[Borne, Ardeche|Borne]]
* [[Boucieu-le-Roi]]
* [[Boulieu-les-Annonay]]
* [[Bourg-Saint-Andéol]]
* [[Bozas]]
* [[Brossainc]]
* [[Burzet]]
* [[Cellier-du-Luc]]
* [[Chalencon]]
* [[Le Chambon, Ardeche|Le Chambon]]
* [[Chambonas]]
* [[Champagne, Ardeche|Champagne]]
* [[Champis, Ardeche|Champis]]
* [[Chandolas]]
* [[Chanéac]]
* [[Charmes-sur-Rhône]]
* [[Charnas]]
* [[Chassiers]]
* [[Châteaubourg, Ardeche|Châteaubourg]]
* [[Châteauneuf-de-Vernoux]]
* [[Chauzon]]
* [[Chazeaux]]
* [[Cheminas]]
* [[Le Cheylard]]
* [[Chirols]]
* [[Chomérac]]
* [[Colombier-le-Cardinal]]
* [[Colombier-le-Jeune]]
* [[Colombier-le-Vieux]]
* [[Cornas]]
* [[Coucouron]]
* [[Coux, Ardeche|Coux]]
* [[Le Crestet]]
* [[Creysseilles]]
* [[Cros-de-Géorand]]
* [[Cruas]]
* [[Darbres]]
* [[Davézieux]]
* [[Désaignes]]
* [[Devesset]]
* [[Dompnac]]
* [[Dornas]]
* [[Duniere-sur-Eyrieux]]
* [[Eclassan]]
* [[Empurany]]
* [[Étables]]
* [[Fabras]]
* [[Faugeres, Ardeche|Faugeres]]
* [[Félines, Ardeche|Félines]]
* [[Flaviac]]
* [[Fons, Ardeche|Fons]]
* [[Freyssenet]]
* [[Genestelle]]
* [[Gilhac-et-Bruzac]]
* [[Gilhoc-sur-Ormeze]]
* [[Gluiras]]
* [[Glun]]
* [[Gourdon, Ardeche|Gourdon]]
* [[Gras]]
* [[Gravieres]]
* [[Grospierres]]
* [[Guilherand-Granges]]
* [[Intres, Ardeche|Intres]]
* [[Issamoulenc]]
* [[Issanlas]]
* [[Issarles]]
* [[Jaujac]]
* [[Jaunac]]
* [[Joannas]]
* [[Joyeuse]]
* [[Juvinas]]
* [[Labastide-de-Virac]]
* [[Labastide-sur-Bésorgues]]
* [[Labatie-d'Andaure]]
* [[Labeaume]]
* [[Labégude]]
* [[Lablachere]]
* [[Laboule]]
* [[Le Lac-d'Issarles]]
* [[Lachamp-Raphaël]]
* [[Lachapelle-Graillouse]]
* [[Lachapelle-sous-Aubenas]]
* [[Lachapelle-sous-Chanéac]]
* [[Lafarre, Ardeche|Lafarre]]
* [[Lagorce, Ardeche|Lagorce]]
* [[Lalevade-d'Ardeche]]
* [[Lalouvesc]]
* [[Lamastre]]
* [[Lanarce]]
* [[Lanas]]
* [[Largentiere]]
* [[Larnas]]
* [[Laurac-en-Vivarais]]
* [[Laval-d'Aurelle]]
* [[Laveyrune]]
* [[Lavillatte]]
* [[Lavilledieu]]
* [[Laviolle]]
* [[Lemps, Ardeche|Lemps]]
* [[Lentilleres]]
* [[Lespéron]]
* [[Limony]]
* [[Loubaresse, Ardeche|Loubaresse]]
* [[Lussas]]
* [[Lyas]]
* [[Malarce-sur-la-Thines]]
* [[Malbosc]]
* [[Marcols-les-Eaux]]
* [[Mariac]]
* [[Mars, Ardeche|Mars]]
* [[Mauves]]
* [[Mayres, Ardeche|Mayres]]
* [[Mazan-l'Abbaye]]
* [[Mercuer]]
* [[Meyras]]
* [[Meysse]]
* [[Mézilhac]]
* [[Mirabel, Ardeche|Mirabel]]
* [[Monestier, Ardeche|Monestier]]
* [[Montpezat-sous-Bauzon]]
* [[Montréal, Ardeche|Montréal]]
* [[Montselgues]]
* [[Nonieres]]
* [[Nozieres, Ardeche|Nozieres]]
* [[Les Ollieres-sur-Eyrieux]]
* [[Orgnac-l'Aven]]
* [[Ozon, Ardeche|Ozon]]
* [[Pailhares]]
* [[Payzac, Ardeche|Payzac]]
* [[Peaugres]]
* [[Péreyres]]
* [[Peyraud]]
* [[Le Plagnal]]
* [[Planzolles]]
* [[Plats]]
* [[Pont-de-Labeaume]]
* [[Pourcheres]]
* [[Le Pouzin]]
* [[Prades, Ardeche|Prades]]
* [[Pradons]]
* [[Pranles]]
* [[Préaux, Ardeche|Préaux]]
* [[Privas]]
* [[Prunet, Ardeche|Prunet]]
* [[Quintenas]]
* [[Ribes, Ardeche|Ribes]]
* [[Rochecolombe]]
* [[Rochemaure]]
* [[Rochepaule]]
* [[Rocher, Ardeche|Rocher]]
* [[Rochessauve]]
* [[La Rochette, Ardeche|La Rochette]]
* [[Rocles, Ardeche|Rocles]]
* [[Roiffieux]]
* [[Rompon]]
* [[Rosieres, Ardeche|Rosieres]]
* [[Le Roux, Ardeche|Le Roux]]
* [[Ruoms]]
* [[Sablieres]]
* [[Sagnes-et-Goudoulet]]
* [[Saint-Agreve]]
* [[Saint-Alban-Auriolles]]
* [[Saint-Alban-d'Ay]]
* [[Saint-Alban-en-Montagne]]
* [[Saint-Andéol-de-Berg]]
* [[Saint-Andéol-de-Fourchades]]
* [[Saint-Andéol-de-Vals]]
* [[Saint-André-de-Cruzieres]]
* [[Saint-André-en-Vivarais]]
* [[Saint-André-Lachamp]]
* [[Saint-Apollinaire-de-Rias]]
* [[Saint-Barthélemy-Grozon]]
* [[Saint-Barthélemy-le-Meil]]
* [[Saint-Barthélemy-le-Plain]]
* [[Saint-Basile, Ardeche|Saint-Basile]]
* [[Saint-Bauzile, Ardeche|Saint-Bauzile]]
* [[Saint-Christol, Ardeche|Saint-Christol]]
* [[Saint-Cierge-la-Serre]]
* [[Saint-Cierge-sous-le-Cheylard]]
* [[Saint-Cirgues-de-Prades]]
* [[Saint-Cirgues-en-Montagne]]
* [[Saint-Clair, Ardeche|Saint-Clair]]
* [[Saint-Clément, Ardeche|Saint-Clément]]
* [[Saint-Cyr, Ardeche|Saint-Cyr]]
* [[Saint-Désirat]]
* [[Saint-Didier-sous-Aubenas]]
* [[Sainte-Eulalie, Ardeche|Sainte-Eulalie]]
* [[Sainte-Marguerite-Lafigere]]
* [[Saint-Étienne-de-Boulogne]]
* [[Saint-Étienne-de-Fontbellon]]
* [[Saint-Étienne-de-Lugdares]]
* [[Saint-Étienne-de-Serre]]
* [[Saint-Étienne-de-Valoux]]
* [[Saint-Félicien, Ardeche|Saint-Félicien]]
* [[Saint-Fortunat-sur-Eyrieux]]
* [[Saint-Genest-de-Beauzon]]
* [[Saint-Genest-Lachamp]]
* [[Saint-Georges-les-Bains]]
* [[Saint-Germain, Ardeche|Saint-Germain]]
* [[Saint-Gineis-en-Coiron]]
* [[Saint-Jacques-d'Atticieux]]
* [[Saint-Jean-Chambre]]
* [[Saint-Jean-de-Muzols]]
* [[Saint-Jean-le-Centenier]]
* [[Saint-Jean-Roure]]
* [[Saint-Jeure-d'Andaure]]
* [[Saint-Jeure-d'Ay]]
* [[Saint-Joseph-des-Bancs]]
* [[Saint-Julien-Boutieres]]
* [[Saint-Julien-du-Gua]]
* [[Saint-Julien-du-Serre]]
* [[Saint-Julien-en-Saint-Alban]]
* [[Saint-Julien-Labrousse]]
* [[Saint-Julien-le-Roux]]
* [[Saint-Julien-Vocance]]
* [[Saint-Just, Ardeche|Saint-Just]]
* [[Saint-Lager-Bressac]]
* [[Saint-Laurent-du-Pape]]
* [[Saint-Laurent-les-Bains]]
* [[Saint-Laurent-sous-Coiron]]
* [[Saint-Marcel-d'Ardeche]]
* [[Saint-Marcel-les-Annonay]]
* [[Saint-Martial, Ardeche|Saint-Martial]]
* [[Saint-Martin-d'Ardeche]]
* [[Saint-Martin-de-Valamas]]
* [[Saint-Martin-sur-Lavezon]]
* [[Saint-Maurice-d'Ardeche]]
* [[Saint-Maurice-d'Ibie]]
* [[Saint-Maurice-en-Chalencon]]
* [[Saint-Mélany]]
* [[Saint-Michel-d'Aurance]]
* [[Saint-Michel-de-Boulogne]]
* [[Saint-Michel-de-Chabrillanoux]]
* [[Saint-Montan]]
* [[Saint-Paul-le-Jeune]]
* [[Saint-Péray]]
* [[Saint-Pierre-de-Colombier]]
* [[Saint-Pierre-la-Roche]]
* [[Saint-Pierre-Saint-Jean]]
* [[Saint-Pierre-sur-Doux]]
* [[Saint-Pierreville]]
* [[Saint-Pons, Ardeche|Saint-Pons]]
* [[Saint-Priest, Ardeche|Saint-Priest]]
* [[Saint-Privat, Ardeche|Saint-Privat]]
* [[Saint-Prix, Ardeche|Saint-Prix]]
* [[Saint-Remeze]]
* [[Saint-Romain-d'Ay]]
* [[Saint-Romain-de-Lerps]]
* [[Saint-Sauveur-de-Cruzieres]]
* [[Saint-Sauveur-de-Montagut]]
* [[Saint-Sernin, Ardeche|Saint-Sernin]]
* [[Saint-Sylvestre, Ardeche|Saint-Sylvestre]]
* [[Saint-Symphorien-de-Mahun]]
* [[Saint-Symphorien-sous-Chomérac]]
* [[Saint-Thomé]]
* [[Saint-Victor, Ardeche|Saint-Victor]]
* [[Saint-Vincent-de-Barres]]
* [[Saint-Vincent-de-Durfort]]
* [[Salavas]]
* [[Les Salelles, Ardeche|Les Salelles]]
* [[Sampzon]]
* [[Sanilhac]]
* [[Sarras, Ardeche|Sarras]]
* [[Satillieu]]
* [[Savas]]
* [[Sceautres]]
* [[Sécheras]]
* [[Serrieres, Ardeche|Serrieres]]
* [[Silhac]]
* [[La Souche]]
* [[Soyons]]
* [[Talencieux]]
* [[Tauriers]]
* [[Le Teil]]
* [[Thorrenc]]
* [[Thueyts]]
* [[Toulaud]]
* [[Tournon-sur-Rhône]]
* [[Ucel]]
* [[Usclades-et-Rieutord]]
* [[Uzer, Ardeche|Uzer]]
* [[Vagnas]]
* [[Valgorge]]
* [[Vallon-Pont-d'Arc]]
* [[Vals-les-Bains]]
* [[Valvigneres]]
* [[Vanosc]]
* [[Les Vans]]
* [[Vaudevant]]
* [[Vernon, Ardeche|Vernon]]
* [[Vernosc-les-Annonay]]
* [[Vernoux-en-Vivarais]]
* [[Vesseaux]]
* [[Veyras, Ardeche|Veyras]]
* [[Villeneuve-de-Berg]]
* [[Villevocance]]
* [[Vinezac]]
* [[Vinzieux]]
* [[Vion, Ardeche|Vion]]
* [[Viviers, Ardeche|Viviers]]
* [[Vocance]]
* [[Vogüé]]
* [[La Voulte-sur-Rhône]] 

|below=[[Seznam občin departmaja Ardeche]]

}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge francoskih občin|{{PAGENAME}}]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>1351tne8lk5irtzn9x6zfvcrb7m07nh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Erich von Falkenhayn</title>
    <ns>0</ns>
    <id>203182</id>
    <revision>
      <id>6758128</id>
      <parentid>6036571</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T05:03:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prva svetovna vojna */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6758128</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4698" sha1="g02p5hi1vam56mjfp9n8j7vy4852iph" xml:space="preserve">{{lektura|razlog=slovnica, ki preprečuje razumevanje|datum=maj 2012}}
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Erich von Falkenhayn
|lived=&lt;!--WD--&gt; 
|image=&lt;!--WD--&gt;
|caption=Erich von Falkenhayn
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Nemško cesarstvo]]
|branch=[[vojska]]
|serviceyears=
|rank=[[General]]
|unit=
|commands= 
|battles=[[prva svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Erich von Falkenhayn''', [[Nemci|nemški]] [[general]], vrhovni poveljnik [[generalštab]]a in vojaški [[pisatelj]], * [[11. september]] [[1861]], [[Burg Belchau]], † [[8. april]] [[1922]], [[Schloss Lindstedt]].

== Življenjepis ==
Falkenhayn se je rodil v [[Burg Belchau]]u blizu [[Graudenz]]a v [[Prusija (provinca)|Prusiji]]. Postal je poklicni vojak. Med letoma 1896 in 1903 je služboval na [[Kitajska|Kitajskem]] in sodeloval v [[Boksarska vstaja|boksarski vstaji]] na strani zaveznikov. Kasneje je bil premeščen v [[Braunschweig]], [[Metz]] in [[Magdeburg]] ter hkrati napredoval v činih. Leta 1913 je postal [[minister za vojno Prusije|pruski vojni minister]] in na tem položaju odigral ključno vlogo pri začetku [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ko je bil v [[Sarajevo|Sarajevu]] umorjen [[nadvojvoda Franc Ferdinand]]. Kot večina nemške vojske tudi on sprva ni računal na vojno v takšnem obsegu, a je kmalu sprejel idejo in bil med tistimi, ki so pritiskali [[cesar]]ja [[Viljem II. Nemški|Viljema II.]] naj napove vojno.

== Prva svetovna vojna ==
Falkenhayn je [[Helmuth Johann Ludwig von Moltke|Moltkeja]], kot prejšnjega vrhovnega poveljnika generalštaba nemške vojske zamenjal po [[Prva bitka na Marni|bitki na Marni]], 14. septembra 1914. Razočaran z neuspehom [[Schlieffnov načrt|Schlieffnovega načrta]] je načrtoval uničiti Britance in Francoze v t. i. »Teku k morju« (načrtu, ki je potekal čez severno [[Francija|Francijo]] in [[Belgija|Belgijo]] ter je imel nalogo, da antanta in centralne sile čim prej dosežejo [[Severno morje]]). Sčasoma so Britanci in Francozi ustavili Nemce v prvi bitki za Ypres (oktober-november 1914).

Falkenhayn je raje hotel ofenzivno strategijo na [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]], medtem ko so na vzhodu pripravljali omejeno kampanjo: je upal da bo Rusija lažje sprejela ločeno premirje, če seveda ne bi bilo preveč ponižno. To ga je privedlo v prepir z [[Paul von Hindenburg|Hindenburgom]] in [[Erich Ludendorff|Ludendorffom]], ki sta raje izvajala masivne ofenzive na vzhodu. Sčasoma, v upanju da bi masovno klanje pripeljalo evropske politične voditelje k mišljenju končanja vojne,
ali pa da bi bile izgube na koncu manjše za Nemce kot za Francoze, je Falkenhayn izvedel masivno [[bitka pri Verdunu|bitko pri Verdunu]] v začetku leta 1916. Čeprav je umrlo več kot četrt milijona vojakov za katere je bil Falkenhayn včasih imenovan »Krvavi Miller Verduna, se še kar nobena stran ni naučila lekcije, zaradi Falkenhaynovih besed, ker je lahko antanta svoje mrtve  zamenjala z svežim »človeškim materialom« (izraz prihaja iz tistega časa). Po neuspehu v [[Bitka pri Verdunu|Verdunu]] je bil združen z nekaj povratnicami na vzhodu in neprestanim lobiranjem [[Paul von Hindenburg|Hindenburga]] in [[Erich Ludendorff|Ludendorffa]], zato so ga odstavili in zamenjali z novim vrhovnim poveljnikom, [[Paul von Hindenburg|Hindenburgom]].

Falkenhayn je kasneje prevzel poveljstvo nad 9. armado v [[Transilvanija|Transilvaniji]] in avgusta sprožil veliko ofenzivo proti [[Romunija|Romuniji]] z [[August von Mackensen|Mackensenom]]. Falkenhaynove sile so zajele [[Bukarešta|Bukarešto]] v manj kot štirih mesecih.

Po tem uspehu je Falkenhayn prevzel poveljstvo v takratni [[turška Palestina|turški Palestini]], kjer mu ni uspelo preprečiti napada [[Britanci|britancev]] pod poveljstvom [[general]]a [[Edmund Allenby|Edmunda Allenbyja]] da bi zavzeli [[Jeruzalem]] v decembru 1917.

== Povojno obdobje ==
[[Februar]]ja 1918 je postal poveljnik [[10. armada (Nemški imperij)|10. armade]] v [[Belorusija|Belorusiji]]. Leta 1919 se je upokojil in se umaknil na svoje posestvo, kjer je napisal več knjig o vojni, strategiji in svojo avtobiografijo. Umrl je v [[Schloss Lindstedt]]u leta 1922.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Erich von Falkenhayn}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Falkenhayn, Erich von}}
[[Kategorija:Nemški generali]]
[[Kategorija:Veterani boksarske vstaje]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda Maksimilijana Jožefa]]
[[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (vojaški razred)]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega redu svetega Heinricha]]</text>
      <sha1>g02p5hi1vam56mjfp9n8j7vy4852iph</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivo Boscarol</title>
    <ns>0</ns>
    <id>205466</id>
    <revision>
      <id>6758180</id>
      <parentid>6669980</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T08:35:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758180</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10406" sha1="epr7cyixc46hhs912xs6woufzqkl07r" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Ivo Boscarol''', [[Slovenci|slovenski]] [[letalec]], [[poslovnež]] in [[politik]], * [[15. april]] [[1956]], [[Postojna|Ajdovščina]].

Boscarol je eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov in ustanovitelj ter dolgoletni direktor podjetja [[Pipistrel]], ki proizvaja ultra lahka letala s padalom.

== Izobraževanje ==
Osnovno šolo je med letoma 1963 in 1971 obiskoval v [[Ajdovščina|Ajdovščini]], kjer je leta 1975 tudi maturiral na tamkajšnji gimnaziji. Istega leta se je vpisal na študij na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. V času študija je deloval tudi na [[Radio Študent|Radiu Študent]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Boscarol, Ivo (1956–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019050/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2022-07-23}}&lt;/ref&gt;

== Podjetništvo ==
V srednji šoli se je ljubiteljsko ukvarjal s fotografijo, z letalskim [[modelarstvo]]m in s politiko. Med študijem je bil umetniški fotograf, večletni uradni fotograf [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobskega gledališča]] v Ljubljani, glasbeni novinar in menedžer glasbenih skupin. Ukvarjal se je s tiskarstvom. Bil je prvi, ki je v [[Jugoslavijo]] prinesel priponko (angl. badge). Takrat se je začel kot jadralni pilot aktivno ukvarjati z letalstvom, leta [[1987]] pa je sledilo letenje z motornim zmajem. Že naslednje leto je postal učitelj tega letenja in organizator prvega državnega prvenstva [[ultra lahko letalo|UL]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] ([[1991]]). Leta 1987 je ustanovil prvo zasebno tovarno [[Letalo|letal]] v takratni Jugoslaviji, danes [[Pipistrel|Pipistrel d.o.o.]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Je med 25 najbogatejšimi Slovenci.{{Cn}}

=== Prodaja podjetja Pipistrel ===
Marca 2022 je Boscarol naznanil, da je večinski delež podjetja Pipistrel prodal ameriškemu podjetju Textron.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ivo Boscarol presenetil: prodal je Pipistrel, sedež ostaja v Ajdovščini|url=https://n1info.si/novice/gospodarstvo/boscarol-presenetil-prodal-je-pipistrel/|website=N1|date=2022-03-17|accessdate=2022-07-23|language=sl-SI|archive-date=2022-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723111420/https://n1info.si/novice/gospodarstvo/boscarol-presenetil-prodal-je-pipistrel/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Sam je ohranil manjši poslovni delež, v podjetju pa je ostal kot svetovalec in zaslužni predsednik podjetja. Ob tem je sedež in razvoj podjetja ostal v Sloveniji in Italiji. Kupnina naj bi znašala 218 milijonov evrov.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ivo Boscarol Pipistrel prodal za 218 milijonov evrov|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/podjetje-pipistrel-prodano-americanom/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-23|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ivo Boscarol prodal Pipistrel za 218 milijonov evrov|url=https://www.finance.si/8988365|website=Finance.si|accessdate=2022-07-23|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Del kupnine so prejeli tudi zaposleni v podjetju, in sicer po tri evre za vsak delovni dan v Pipistrelu. Že nekaj dni po prodaji je Ivo Boscarol del kupnine doniral tudi lokalni skupnosti; [[Občina Ajdovščina]], kjer je sedež podjetja, je prejela 25 milijonov evrov, ki jih je med drugim namenila nakupu reševalnega helikopterja in za izgradnjo novega zdravstvenega doma, za gradno muzeja letalstva ter interaktivnega centra znanosti z otroško igralnico in za urejanje zelenih površin.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ivo in Taja Boscarol z velikodušno, 25-milijonsko donacijo ajdovski občini|url=https://n1info.si/novice/gospodarstvo/ivo-in-taja-boscarol-z-velikodusno-25-milijonsko-donacijo-ajdovski-obcini/|website=N1|date=2022-03-18|accessdate=2022-07-23|language=sl-SI|archive-date=2022-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723111419/https://n1info.si/novice/gospodarstvo/ivo-in-taja-boscarol-z-velikodusno-25-milijonsko-donacijo-ajdovski-obcini/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Boscarolova milijonska donacija Ajdovščini kot naročena za ministra Tonina|url=https://n1info.si/novice/slovenija/boscarolova-milijonska-donacija-ajdovscini-kot-narocena-za-ministra-tonina/|website=N1|date=2022-03-25|accessdate=2022-07-23|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Donacija v višini po okoli 100.000 evrov je bila med drugim donirana Aeroklubu [[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] iz [[Ajdovščina|Ajdovščine]] in [[Župnija Šturje|Župniji Šturje]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NOVA DONACIJA BOSCAROLA: Tokrat namenja 100.000 evrov|url=http://www.regionalobala.si/novica/nova-donacija-boscarola-tokrat-namenja-100000-evrov|website=regionalobala.si|accessdate=2022-07-23|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 50.000 evrov je doniral [[Škofijska gimnazija Vipava|Škofijski gimnaziji Vipava]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ivo Boscarol doniral Škofijski gimnaziji Vipava 50.000 evrov|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/article/2022063010100511/ivo_boscarol_doniral_skofijski_gimnaziji_vipava_50000_evrov/|website=www.lokalne-ajdovscina.si|accessdate=2022-07-23|language=sl|first=Lokalne|last=Ajdovščina}}&lt;/ref&gt;

Ob uničujočih požarih na Krasu v juliju 2022 je [[Vlada Republike Slovenije]] določila, da bo vsem gasilcem izplačala 94,50 evrov na gasilca nad 8 ur dela na dan in 63,00 evrov za do 8 ur dela na dan. Boscarol je še isti dan sporočil, da bo k izplačilom gasilcem primaknil enak znesek kot vlada.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=15. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-22-15-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Boscarol: Če bo potrebno petsto tisoč ali pa dva milijona, kolikor bo, bom pač dal zraven|url=https://siol.net/novice/slovenija/boscarol-ce-bo-potrebno-petsto-tisoc-ali-pa-dva-milijona-kolikor-bo-bom-pac-dal-zraven-584313|website=siol.net|accessdate=2022-07-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova velikodušna gesta Boscarola: Vsakemu gasilcu bo dal toliko kot vlada|url=https://zurnal24.si/slovenija/nova-velikodusna-gesta-boscarola-vsakemu-gasilcu-bo-dal-toliko-kot-vlada-390139|website=zurnal24.si|accessdate=2022-07-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Šport ==

Ivo Boscarol je šestkratni državni prvak v letenju z ultralahkimi letali, dvakratni športnik leta ULN (ultra lahke naprave) pri [[Letalska zveza Slovenije|Letalski zvezi Slovenije]] (L.Z.S.), nosilec dveh državnih hitrostnih rekordov, prvi državni prvak v letenju z motornim zmajem ter organizator številnih letalskih srečanj in letalskih tekmovanj.

== Politika ==
Od leta 2000 sodeluje v politiki. 
Od leta 2004 Boscarol tudi aktivno sodeluje pri izboljšanju razmer za podjetništvo v Sloveniji kot član strateškega sveta za gospodarski razvoj slovenske vlade, od leta 2005 dalje pa kot član odbora za reforme, podskupine za davčno reformo, član sveta za gospodarstvu prijazno javno upravo slovenske vlade ter član odbora za reforme, podskupine za spodbujanje konkurence in konkurenčnosti 2005. Leta 2025 se je učlanil v notarsko skupnost Ajdovščina

== Nagrade ==
Boscarol je za svoje delo prejel več nagrad. Leta 2003 je prejel nagrado Podjetnik leta revije Podjetnik&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.podjetnik.si/clanek/podjetnik-leta-2003-je-ivo-boscarol-20031002 |first=Primož |last=Kaučič |title=Podjetnik leta 2003 je Ivo Boscarol |date=10. februar 2003 |access-date=26. januar 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230126005123/http://www.podjetnik.si/clanek/podjetnik-leta-2003-je-ivo-boscarol-20031002 |archive-date=2023-01-26 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in Petomajsko priznanje, najvišje priznanje [[Občina Ajdovščina|Občine Ajdovščina]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://old.delo.si/novice/slovenija/delova-osebnost-2011-ivo-boscarol.html |title=https://old.delo.si/novice/slovenija/delova-osebnost-2011-ivo-boscarol.html |title=Delova osebnost 2011: Ivo Boscarol |date=3. januar 2012}}&lt;/ref&gt; Leta 2004 je prejel diplomo [[Paul Tissandier|Paula Tissandiera]], priznanje mednarodne letalske zveze [[Fédération Aéronautique Internationale|FIA]] za prispevek k razvoju letalstva.&lt;ref name=DeloAward&gt;{{navedi novice |url=https://old.delo.si/novice/delovaosebnost/ivo-boscarol-direktor-in-lastnik-najbolj-inovativnega-podjetja-v-evropi.html |title=IVO BOSCAROL: Direktor in lastnik najbolj inovativnega podjetja v Evropi  |newspaper=Delo.si |date=6. december 2010}}&lt;/ref&gt; Leta 2005 mu je nagrado za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke podelila [[Gospodarska zbornica Slovenije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/111270 |title=GZS že 37. podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke |newspaper=Dnevnik |date=12. julij 2006 |accessdate=2023-01-26 |archive-date=2023-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230126005123/https://www.dnevnik.si/111270 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Leta 2011 ga je časopis [[Delo (časopis)|Delo]] proglasil za osebnost leta,&lt;ref name=DeloAward /&gt; tedanji predsednik države [[Danilo Türk]] pa mu je podelil [[zlati red za zasluge]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/UKOM/Sinfo/Sinfo-arhiv/Sinfo-november-2011.pdf |title=Succeed or Face Defeat! |first=Marko |last=Šiška |newspaper=Sinfo |date=november 2011 |issn=1854-0805 |page=29}}&lt;/ref&gt; 2021 mu je za sodelovanje [[Univerza v Novi Gorici]] podelila [[Zlata plaketa|zlato plaketo]], 2023 pa je prejel nagrado [[Združenje Manager|Združenja Manager]] za življenjsko delo.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://n1info.si/gospodarstvo/ivo-boscarol-je-prejemnik-priznanja-zdruzenja-manager-za-zivljenjsko-delo/ |title=Ivo Boscarol je prejemnik priznanja Združenja Manager za življenjsko delo |date=25. januar 2023 |newspaper=N1info}}&lt;/ref&gt; Tega leta mu je Univerza v Novi Gorici podelila tudi naziv častnega doktorja.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ivo-boscarol-postal-castni-doktor-univerze-v-novi-gorici.html |title=Ivo Boscarol postal častni doktor univerze v Novi Gorici |date=2023-10-12 |work=24ur.com |accessdate=2023-10-18}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Boscarol, Ivo}}
[[Kategorija:Slovenski letalci]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski poslovneži]]</text>
      <sha1>epr7cyixc46hhs912xs6woufzqkl07r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Divje babe</title>
    <ns>0</ns>
    <id>207677</id>
    <revision>
      <id>6757944</id>
      <parentid>6615514</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:08:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757944</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8024" sha1="l27cr81uv54ln5sicj7p94ttv2yt9qc" xml:space="preserve">{{Infopolje Starodavno najdišče
 |name = Divje babe
 |native_name = 
 |alternate_name = Divje Babe I
 |image = Inside cave Divje Babe I.JPG
 |imagealttext = 
 |caption = Divje Babe I
 |map_type = Slovenija    
 | latd = 46  |latm = 6  |lats = 45.78|latNS = N 
 | longd = 13  |longm = 54 | longs = 56.12 |longEW = E
 |coordinates_display = title
 |location =  v pobočjih pod Šebreljsko planoto
 |region = 
 |settlement_type = jamska postojanka
 |part_of = 
 |length = 
 |width = 
 |area = 
 |height = 
 |builder = 
 |material = 
 |built = 
 |abandoned = 
 |epochs =  stara kamena doba 
 |cultures = 
 |dependency_of = 
 |occupants = 
 |event = 
 |excavations = odkrito 1978
 |archaeologists =  Inštitut za arheologijo Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani 
 |condition = 
 |ownership = 
 |management = 
 |public_access = 
 |website = &lt;!-- {{URL|example.com}} --&gt;
 |notes = 
| designation1          = NSDP
| designation1_offname  = Šebrelje - Arheološko najdišče Divje babe I
| designation1_date     = 25. oktober 1997 
| designation1_number   = 9321&lt;ref&gt;{{RKD|9321}}&lt;/ref&gt;
| designation1_criteria = 
| designation1_type     = 
| designation1_free1name = Država
| designation1_free1value = [[Slovenija]]
| občina = Cerkno
}}

'''Divje babe''' ({{IPA-sl|ˈdiːwjɛ ˈbaːbɛ|pron}}) so [[kraška jama]] in [[Paleolitik|paleolitsko]] [[arheološko najdišče]] nad reko Idrijco blizu [[Cerkno|Cerknega]]. Znane so po najdbi [[Piščal (Divje babe)|musterijanske koščene piščali]], ki je s starostjo okrog 60.000 let morda najstarejša piščal in s tem tudi najstarejše glasbilo na svetu.&lt;ref name=&quot;mslov&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://m.slovenia.info/en/archaeological-site/prehistorical-archaeological-site-divje-babe|title=Arheološki park Divje babe|publisher=Slovenian Tourist Board|access-date=12 March 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170313044049/http://m.slovenia.info/en/archaeological-site/prehistorical-archaeological-site-divje-babe|archive-date=13 March 2017|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Hrani jo [[Narodni muzej Slovenije]]. Jamski sistem je zgrajen iz dveh jam, Divje babe I in Divje babe II. Poleg [[Potočka zijalka|Potočke zijalke]] in [[Betalov spodmol|Betalovega spodmola]] je najdišče eno najpomembnejših najdišč kamene dobe na Slovenskem.

Ime izhaja iz ljudskega verovanja, po katerem naj bi v jami prebivale čarovnice.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Piškur|first1=Milena|date=1965|title=Pomenska analiza besede baba|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0C0124JL/22898811-29b9-41d3-8d3f-b373451f5e3e/PDF|journal=Jezik in slovstvo|volume=10|issue=1|pages=6–15|access-date=June 3, 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Mihelič|first1=Miha|date=2013|title=Z lune na luno. Kamenodobni 'odmevi' v ustnem izročilu Zahodne Slovenije?|journal=Archeo|volume=30|pages=67–98}}&lt;/ref&gt; Divje babe se nahajajo na 230 m (450 m. n. v) v pogozenih pobočjih nad dnom doline [[Idrijca|Idrijce]], ki teče skozi [[Idrijsko hribovje|Idrijsko]] in [[Cerkljansko hribovje]] ter se nato izlije v [[Soča|Sočo]].&lt;ref name=&quot;nilly&quot;&gt;{{navedi knjigo|first1=Nils Lennart|last1=Wallin|first2=Björn|last2=Merker|first3=Steven|last3=Brown|year=2001|title=The Origins of Music|url=https://archive.org/details/originsmusicbrad00nils|url-access=limited|pages=[https://archive.org/details/originsmusicbrad00nils/page/n236 237]-9|publisher=MIT Press|isbn=0262731436}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Brodar Paläo&quot;&gt;{{navedi knjigo|first=Mitja|last=Brodar|title=Altsteinzeit in Slowenien|location=Ljubljana|date=2009}}&lt;/ref&gt; Divje babe so spodmol, v dolžino merijo 5 m, v globino 3 m.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podatki o jami - 711 - Divje babe|url=https://www.katasterjam.si/caves/711|website=www.katasterjam.si|accessdate=2023-05-14}}&lt;/ref&gt; Vstop v Divje babe I je mogoč z vodičem, Divje babe II so prosto dostopne.

Paleontološko najdišče, Divje babe I, so v letih 1978–1986 izkopavali [[Mitja Brodar]], od leta 1989 do 1995 pa [[Ivan Turk (arheolog)|Ivan Turk]] in [[Janez Dirjec]].&lt;ref name=&quot;nilly&quot; /&gt; Razsikovalci so prekopali 12 m nasutega materiala, ki je bil sestavljen iz 26 sedimentnih plasti. Med odkritimi artefakti so bile avrignacijske najdbe, vključno s koščeno ostjo, ki je bila najdena med plastema 2 in 3 in je bila ocenjena na 35.000 let starosti. Približno 8 plasti mesolitske starosti je vsebovalo ostanke 20 src, 600 kamnitih orodij in več koščenih ostankov.&lt;ref name=&quot;nilly&quot; /&gt; Na kraju so našli tudi več ostankov kosti jamskih medvedov.&lt;ref name=&quot;mslov&quot; /&gt; V Divjih babah II, ki so od prvih oddaljene nekaj minut hoda, so potekala le sondirna izkopavanja, nadaljnjih raziskovanj ni bilo.&lt;ref name=&quot;Brodar Paläo&quot; /&gt;

[[Piščal (Divje babe)|Kostna piščal]] je bila najdena v 8. plasti in je datirana v čas srednjega paleolitika, približno 50.000 do 35.000 let pr. n. št. Ker je bila najdena blizu srca, naj bi v jami živeli [[Neandertalec|neandertalci]].&lt;ref name=&quot;nilly&quot; /&gt; Piščal je del stegnenice mladega jamskega medveda, vanjo pa so izvrtane štiri luknje.&lt;ref name=&quot;nilly&quot; /&gt; Razprave o kosti in njeni vlogi kot flavti so razgrete, nekateri luknje razlagajo kot ostanke ugriza hijene.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://news.nationalgeographic.com/2015/03/150331-neanderthals-music-oldest-instrument-bones-flutes-archaeology-science/|title=Was &quot;Earliest Musical Instrument&quot; Just a Chewed-Up Bone?|publisher=National Geographic|date=31 March 2015|access-date=2023-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403190718/http://news.nationalgeographic.com/2015/03/150331-neanderthals-music-oldest-instrument-bones-flutes-archaeology-science/|archive-date=2015-04-03|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Jama Divje babe je turistična jama. Zaradi varovanja narave so vodeni ogledi jame možni od meseca aprila do konca oktobra. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://socavalley.net/sl/uncategorized/practical-guide-to-the-archaeological-park-divje-babe-what-you-need-to-know-before-your-visit/|title=Praktični vodnik za Arheološki park Divje Babe: Kaj morate vedeti, preden se odpravite|website=www.socavalley.net}}&lt;/ref&gt;

==Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Cave Divje Babe I.JPG|Vhod v Divje babe
Slika:Divje_Babe_flute_(Late_Pleistocene_flute).jpg|[[Piščal (Divje babe)|Piščal]], ki jo hrani Narodni muzej
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Nadaljnje branje ==
* [[Mitja Brodar]]: ''Altsteinzeit in Slowenien'', Ljubljana 2009, ISBN 978-961-245-768-6.
* Mitja Brodar: [http://av.zrc-sazu.si/pdf/50/AV_50_Brodar.pdf ''Die Kultur aus der Höhle Divje babe&amp;nbsp;I''] ''Arheološki vestnik'' 50&amp;nbsp;(1999).
* [[Ivan Turk (arheolog)|Ivan Turk]], ZRC SAZU: ''Mousterian ‘Bone Flute’ and other finds from Divje babe I cave site in Slovenia'', Ljubljana 1997, ISBN 961-6182-29-3.
* Ivan Turk, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: ''Divje babe I – Upper pleistocene palaeolithic site in Slovenia, Part I: Geology and Palaeontology'', Ljubljana 2007, ISBN 978-961-254-019-7.
* Ivan Turk, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: ''Divje babe I – Upper pleistocene palaeolithic site in Slovenia, Part II: Archaeology'', Ljubljana 2014, ISBN 978-961-254-691-5.

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki|Lower Divje Babe Cave}}
* [http://www.narmuz-lj.si/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=2089%3Aneandertaleva-pial-pial-iz-divjih-bab&amp;catid=18%3Aznameniti-predmeti&amp;Itemid=33&amp;lang=sl Piščal iz Divjih bab (spletna stran Narodnega muzeja Slovenije)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171016013724/http://www.narmuz-lj.si/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=2089%3Aneandertaleva-pial-pial-iz-divjih-bab&amp;catid=18%3Aznameniti-predmeti&amp;Itemid=33&amp;lang=sl |date=2017-10-16 }}
* [http://www.gore-ljudje.net/novosti/39105/ »Piščalka« iz Divjih bab ni neandertalska (Dr. Mitja Brodar)]

{{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}}
{{normativna kontrola}}
{{hist-stub}}

[[Kategorija:Arheološka najdišča v Sloveniji]]
[[Kategorija:Reka, Cerkno]]
[[Kategorija:Kraške jame]]
[[Kategorija:Spodmoli]]</text>
      <sha1>l27cr81uv54ln5sicj7p94ttv2yt9qc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Francoska občina</title>
    <ns>10</ns>
    <id>210181</id>
    <revision>
      <id>6757977</id>
      <parentid>6495024</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T17:42:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>Ardèch -&gt; Ardèche</comment>
      <origin>6757977</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19386" sha1="a3yhksfbygodb5s42z352o3ktoucm0h" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;{{Infopolje Naselje
&lt;!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --&gt;
| name                    = {{{name|}}}
| native_name             = {{{native name|{{{native_name|}}}}}}
| settlement_type         = {{ safesubst:#if: {{{commune|}}} | {{{type|Del}}} {{Link if exists|{{{commune}}} }} | {{{commune status|}}} }}
| total_type              = {{ safesubst:#if: {{{total type|}}} | {{{total type|}}} |&amp;nbsp;}}
| image_skyline           = {{{image|}}}
| imagesize               = {{{image size|270x250px}}}
| image_caption           = {{{caption|}}}
| image_flag              = {{{image flag|{{{image_flag|}}}}}}
| flag_size               = {{{image flag size|{{{image_flag_size|}}}}}}
| flag_link               = {{{flag_link|{{{flag link|}}}}}}
| image_shield            = {{{image coat of arms|{{{image_coat_of_arms|}}}}}}
| shield_size             = {{ safesubst:#if: {{{image coat of arms size|}}}{{{image_coat_of_arms_size|}}} | {{{image coat of arms size|{{{image_coat_of_arms_size|}}}}}} | 80x80px }}
| shield_link             = {{{shield_link|}}}
| motto                   = {{{city motto|{{{city_motto|}}}}}}
| image_map               = {{ safesubst:#if: {{{map|}}} | {{{map}}} | {{ safesubst:#if: {{{adjustable map|}}} | {{{adjustable map}}} }} }}
| mapsize                 = {{{map size|}}}
| map_caption             = {{{map caption|{{{mapcaption|}}}}}}
| image_map1              = {{ safesubst:#if: {{Infopolje mapframe}} | {{hidden |header=Lega {{{name|}}} | headercss=height:5px; | content = &lt;div class=&quot;center&quot; style=&quot;margin-top:2em&quot;&gt;{{Infopolje mapframe|area_km2={{#if:{{{area km2|}}}|{{formatnum:{{{area km2|}}}|R}}|{{#invoke:wd|property|raw|P2046}}}}}}&lt;/div&gt; }} }}
| pushpin_map             = {{#switch: {{str left|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}|2}}
| =  &lt;!-- blank INSEE code --&gt;{{ safesubst:#if: {{{map|}}} | | {{ safesubst:#if: {{{adjustable map|}}} | | {{ safesubst:#if: {{{coordinates|}}} | France }} }} }}
|03|15|43|63|01|07|26|38|42|69|73|74 = Francija#Francija Auvergne-Rona-Alpe
|21|58|71|89|25|39|70|90 = France#Francije Burgundija-Franche-Comté
|22|29|35|56 = France#Francije Bretanja
|18|28|36|37|41|45 = France#Francije Center-Val de Loire
|2A|2B = France#Francija Korzika
|67|68|08|10|51|52|54|55|57|88 = France#Francije Grand Est
|59|62|02|60|80 = France#Francije Hauts-de-France
|75|77|78|91|92|93|94|95 = France#Francija Île-de-France
|14|50|61|27|76 = France#Francije Normandija
|24|33|40|47|64|19|23|87|16|17|79|86 = France#Francije Nova Akvitanija
|11|30|34|48|66|09|12|31|32|46|65|81|82 = France#Francija Oksitanija
|44|49|53|72|85 = France#Francije Pays de la Loire
|04|05|06|13|83|84 = France#Francije Provansa-Alpe-Azurna obala
|97|98 = &lt;!-- DOMTOM no map available --&gt;{{ safesubst:#if: {{{map|}}} | | {{ safesubst:#if: {{{adjustable map|}}} | | {{ safesubst:#if: {{{coordinates|}}} | Francija }} }} }}
|#default = {{ safesubst:#if: {{{map|}}} | | {{ safesubst:#if: {{{adjustable map|}}} | | {{ safesubst:#if: {{{coordinates|}}} | Francija }} }} }}
}}
| pushpin_mapsize         = 270px
| pushpin_label_position  = {{ safesubst:#ifexpr: {{safesubst:if empty|{{safesubst:#invoke:coordinates novi|coord2text|{{{coordinates|}}}|long}}|-2}} &gt; 3 | left | right}}
| pushpin_map_caption     = 
| coordinates             = {{{coordinates|}}}
| subdivision_type        = Država
| subdivision_name        = [[Francija]]
| subdivision_type1       = {{ safesubst:#switch: {{str left|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}|3}}
 |988 = [[Francija#Upravna delitev|Kolektiv ''sui generis'']]
 |975|977|978|986|987 = [[Francoski čezmorksi kolektiv|Čezmorski kolektiv]]
 |971|972|973|974|985|976 = [[Čezmorska regija in departma|Čezmorska regija &lt;small&gt;in departma&lt;/small&gt;]]
 |#default = [[Seznam regij Francije|Regija]]
 }}
| subdivision_name1       = {{ safesubst:#switch: {{str left|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}|3}}
 |975 = [[Saint Pierre and Miquelon]]
 |985|976 = [[Mayotte]]
 |977 = [[Saint Barthélemy]]
 |978 = [[Sveti Martin (departma)|Sveti Martin]]
 |986 = [[Wallis and Futuna]]
 |987 = [[Francoska Polinezija]]
 |988 = [[Nova Kaledonija]]
 |971 = [[Guadeloupe]]
 |972 = [[Martinique]]
 |973 = [[Francoska Gvajana]]
 |974 = [[Réunion]]
 }}&lt;!--
--&gt;{{ safesubst:#switch: {{str left|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}|2}}
 |03|15|43|63|01|07|26|38|42|69|73|74 = [[Auvergne-Rona-Alpe]]
 |22|29|35|56 = [[Bretanja]]
 |21|58|71|89|25|39|70|90  = [[Burgundija-Franche-Comté]]
 |18|28|36|37|41|45 = [[Center-Val de Loire]]
 |2A|2B = [[Korzika]]
 |67|68|08|10|51|52|54|55|57|88 = [[Grand Est]]
 |59|62|02|60|80  = [[Hauts-de-France]]
 |75|77|78|91|92|93|94|95 = [[Île-de-France]]
 |14|50|61|27|76 = [[Normandija]]
 |24|33|40|47|64|19|23|87|16|17|79|86 = [[Nova Akvitanija]]
 |11|30|34|48|66|09|12|31|32|46|65|81|82 = [[Oksitanija]]
 |44|49|53|72|85 = [[Loire (regija)|Loire]]
 |04|05|06|13|83|84 = [[Provansa-Alpe-Azurna obala ]]
 }}
| subdivision_type2       = {{ safesubst:#if: {{{province|}}} | [[Nova Kaledonija#Upravna delitev|Pokrajina]] | {{ safesubst:#if: {{{administrative subdivision|}}} | [[Francoska Polinezija#Upravna delitev|Upravna delitev]] | {{ safesubst:#switch: {{{INSEE|{{{insee|}}}}}}
 |69003 |69029 |69033 |69034 |69040 |69044 |69046 |69063 |69068 |69069 |69071 |69072 |69081 |69085 |69087 |69088 |69089 |69091 |69096 |69100 |69116 |69117 |69123 |69127 |69142 |69143 |69149 |69152 |69153 |69163 |69168 |69191 |69194 |69199 |69202 |69204 |69205 |69207 |69233 |69244 |69250 |69256 |69259 |69260 |69266 |69271 |69273 |69275 |69276 |69278 |69279 |69282 |69283 |69284 |69286 |69290 |69292 |69293 |69296 = [[Teritorialni kolektiv|Metropola]]
|#default = {{ safesubst:#switch: {{str left|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}|2}} |97|98 = |#default = [[Seznam departmajev Francije|Departma]] }} }} }} }}

| subdivision_name2       = {{ safesubst:#if: {{{province|}}} | {{{province}}} | {{ safesubst:#if: {{{administrative subdivision|}}} | {{{administrative subdivision}}} | {{ safesubst:#switch: {{{INSEE|{{{insee|}}}}}}
 |69003 |69029 |69033 |69034 |69040 |69044 |69046 |69063 |69068 |69069 |69071 |69072 |69081 |69085 |69087 |69088 |69089 |69091 |69096 |69100 |69116 |69117 |69123 |69127 |69142 |69143 |69149 |69152 |69153 |69163 |69168 |69191 |69194 |69199 |69202 |69204 |69205 |69207 |69233 |69244 |69250 |69256 |69259 |69260 |69266 |69271 |69273 |69275 |69276 |69278 |69279 |69282 |69283 |69284 |69286 |69290 |69292 |69293 |69296 = [[Lyon (metropolitanski departma)]]

|#default = {{ safesubst:#switch: {{str left|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}|2}}
 |01 = [[Ain]]
 |02 = [[Aisne (departma)|Aisne]]
 |03 = [[Allier (departma)|Allier]]
 |04 = [[Alpes-de-Haute-Provence]]
 |05 = [[Hautes-Alpes]]
 |06 = [[Alpes-Maritimes]]
 |07 = [[Ardèche (departma)|Ardèche]]
 |08 = [[Ardennes (departma)|Ardennes]]
 |09 = [[Ariège (departma)|Ariège]]
 |10 = [[Aube (departma)|Aube]]
 |11 = [[Aude (departma)|Aude]]
 |12 = [[Aveyron (departma)|Aveyron]]
 |13 = [[Bouches-du-Rhône]]
 |14 = [[Calvados (departma)|Calvados]]
 |15 = [[Cantal]]
 |16 = [[Charente (departma)|Charente]]
 |17 = [[Charente-Maritime]]
 |18 = [[Cher (departma)|Cher]]
 |19 = [[Corrèze (departma)|Corrèze]]
 |2A = [[Corse-du-Sud]]
 |2B = [[Haute-Corse]]
 |21 = [[Côte-d'Or]]
 |22 = [[Côtes-d'Armor]]
 |23 = [[Creuse (departma)|Creuse]]
 |24 = [[Dordogne (departma)|Dordogne]]
 |25 = [[Doubs (departma)|Doubs]]
 |26 = [[Drôme (departma)|Drôme]]
 |27 = [[Eure (departma)|Eure]]
 |28 = [[Eure-et-Loir]]
 |29 = [[Finistère]]
 |30 = [[Gard]]
 |31 = [[Haute-Garonne]]
 |32 = [[Gers (departma)|Gers]]
 |33 = [[Gironde (departma)|Gironde]]
 |34 = [[Hérault (departma)|Hérault]]
 |35 = [[Ille-et-Vilaine]]
 |36 = [[Indre (departma)|Indre]]
 |37 = [[Indre-et-Loire]]
 |38 = [[Isère (departma)|Isère]]
 |39 = [[Jura (deparma)|Jura]]
 |40 = [[Landes]]
 |41 = [[Loir-et-Cher]]
 |42 = [[Loire (departma)|Loire]]
 |43 = [[Haute-Loire]]
 |44 = [[Loire-Atlantique]]
 |45 = [[Loiret (departma)|Loiret]]
 |46 = [[Lot (deparma)|Lot]]
 |47 = [[Lot-et-Garonne]]
 |48 = [[Lozère (departma)|Lozère]]
 |49 = [[Maine-et-Loire]]
 |50 = [[Manche]]
 |51 = [[Marne]]
 |52 = [[Haute-Marne]]
 |53 = [[Mayenne (departma)|Mayenne]]
 |54 = [[Meurthe-et-Moselle]]
 |55 = [[Meuse (departma)|Meuse]]
 |56 = [[Morbihan]]
 |57 = [[Moselle]]
 |58 = [[Nièvre (departma)|Nièvre]]
 |59 = [[Nord]]
 |60 = [[Oise (departma)|Oise]]
 |61 = [[Orne (departma)|Orne]]
 |62 = [[Pas-de-Calais]]
 |63 = [[Puy-de-Dôme]]
 |64 = [[Pyrénées-Atlantiques]]
 |65 = [[Hautes-Pyrénées]]
 |66 = [[Pyrénées-Orientales]]
 |67 = [[Bas-Rhin]]
 |68 = [[Haut-Rhin]]
 |69 = [[Rhône (departma)|Rhône]]
 |70 = [[Haute-Saône]]
 |71 = [[Saône-et-Loire]]
 |72 = [[Sarthe (departma)|Sarthe]]
 |73 = [[Savoie (departma)|Savoie]]
 |74 = [[Haute-Savoie]]
 |75 = {{safesubst:#ifeq:{{safesubst:FULLPAGENAME}}|Pariz|Pariz|[[Pariz]]}}
 |76 = [[Seine-Maritime]]
 |77 = [[Seine-et-Marne]]
 |78 = [[Yvelines]]
 |79 = [[Deux-Sèvres]]
 |80 = [[Somme (departma)|Somme]]
 |81 = [[Tarn (departma)|Tarn]]
 |82 = [[Tarn-et-Garonne]]
 |83 = [[Var (departma)|Var]]
 |84 = [[Vaucluse (departma)|Vaucluse]]
 |85 = [[Vendée (departma)|Vendée]]
 |86 = [[Vienne (departma)|Vienne]]
 |87 = [[Haute-Vienne]]
 |88 = [[Vosges]]
 |89 = [[Yonne (departma)|Yonne]]
 |90 = [[Territoire de Belfort]]
 |91 = [[Essonne (departma)|Essonne]]
 |92 = [[Hauts-de-Seine]]
 |93 = [[Seine-Saint-Denis]]
 |94 = [[Val-de-Marne]]
 |95 = [[Val-d'Oise]]
 |#default = 
 }} }} }} }}

| subdivision_type3       = {{ safesubst:#if: {{{arrondissement|}}} | [[Seznam okrožij Francije|Okrožje]] }}
| subdivision_name3       = {{ safesubst:#ifexist: Okrožje {{{arrondissement|}}} | [[Okrožje {{{arrondissement|(arrondissement)}}}|{{{arrondissement}}}]] | {{{arrondissement|}}} }}
| subdivision_type4       = {{ safesubst:#if: {{{canton|}}} | [[Seznam kantonov Francije|Kanton]] }}
| subdivision_name4       = {{ safesubst:#ifexist: Kanton {{{canton|}}} | [[Kanton {{{canton|(canton)}}}|{{{canton}}}]] | {{{canton|}}} }}
| subdivision_type5       = {{ safesubst:#if: {{{intercommunality|}}}{{{intercomm|}}} | [[Občina v Franciji#Medobčinske povezave|Interkomunaliteta]] }}
| subdivision_name5       = {{{intercommunality|{{{intercomm|}}}}}}
| subdivision_type6       = {{ safesubst:#if: {{{commune|}}} | [[Občina v Franciji|Občina]] }}
| subdivision_name6       = {{Link if exists|{{{commune}}} }}
| parts_type              = {{{subdivisions entry|{{{subdivisions_entry|}}}}}}
| parts                   = {{{subdivisions|}}}
| leader_party            = {{{party|}}}
| leader_title            = Župan {{ safesubst:#if: {{{term|}}}{{{mandat|}}} | {{nobold|({{{term|{{{mandat|}}}}}}) }} }}
| leader_name             = {{{mayor|{{{maire|}}}}}}
| area_footnotes          = {{ safesubst:#if: {{{area km2|}}}{{#invoke:wd|property|raw|P2046}} |&lt;sup&gt;{{ safesubst:#if:{{{overseas collectivity|}}} | | &lt;small&gt;'''1'''&lt;/small&gt;}}&lt;/sup&gt; }}{{{area footnotes|}}}
| area_urban_footnotes    = {{ safesubst:#if: {{{urban area date|}}} | &amp;nbsp;({{{urban area date|}}}) }}
| area_urban_km2          = {{{urban area km2|}}}
| area_metro_footnotes    = {{ safesubst:#if: {{{metro area date|}}} | &amp;nbsp;({{{metro area date|}}}) }}
| area_metro_km2          = {{{metro area km2|}}}

| area_total_km2           = {{{area km2|{{formatnum:{{#invoke:wd|property|raw|P2046}}}}}}}
| population_footnotes    = {{{population footnotes|}}}
| population_as_of        = {{ safesubst:#ifeq: {{Str find|{{{population date|{{{date-sans|{{{date-population|}}}}}}}}}|UNIQ}} | 6 | {{Str number/trim|{{{population date|{{{date-sans|{{{date-population|}}}}}}}}}}} | {{{population date|{{{date-sans|{{{date-population|}}}}}}}}} }}
| population_rank         = {{{population ranking|{{{population_ranking|}}}}}}
| population_urban_footnotes     = {{ safesubst:#if: {{{urban pop date|}}} | &amp;nbsp;({{{urban pop date|}}}) }}
| population_urban               = {{{urban pop|}}}
| population_density_urban_km2   = auto
| population_metro_footnotes     = {{ safesubst:#if: {{{metro area pop date|}}} | &amp;nbsp;({{{metro area pop date|}}}) }}
| population_metro               = {{{metro area pop|}}}
| population_density_metro_km2   = auto
| population_total        = {{{population|{{{sans|}}}}}}
| population_density_km2  = auto

| population_demonym      = {{{population demonym|{{{population_demonym|{{{demonym|}}}}}}}}}
| demographics_type1      = {{ safesubst:#if: {{{ethnic|}}} | Etnična porazdelitev }}
| demographics1_footnotes = &lt;!-- for references: use &lt;ref&gt; tags --&gt;
| demographics1_title1    = {{{ethnic date|{{{date-ethnic|}}}}}}
| demographics1_info1     = {{{ethnic|}}}
| timezone1               = {{ safesubst:#switch: {{str left|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}|3}}
 |971 |972 |977 |978 = [[Atlantski časovni pas|AST]]
 |973 |974 |975 |976 |985 |986 |987 |988 = &lt;!-- no named time zone --&gt;
 |#default = [[Srednjeevropski čas|CET]]
 }}
| utc_offset1             = {{ safesubst:#switch: {{str left|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}|3}}
 |971 |972 |977 |978 = −04:00
 |973 |975 = −03:00
 |976 |985 = +03:00
 |974 = +04:00
 |988 = +11:00
 |986 = +12:00
 |987 = {{{utc_offset|{{{utc offset|}}}}}} &lt;!-- French Polynesia has 3 time zones --&gt;
 |#default = +01:00
 }}
| timezone1_DST           = {{ safesubst:#switch: {{str left|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}|3}}
 |971 |972 |973 |974 |976 |977 |978 |985 |986 |987 |988 = &lt;!-- no daylight saving time --&gt;
 |975 = &lt;!-- no named time zone --&gt;
 |#default = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
 }}
| utc_offset1_DST         = {{ safesubst:#switch: {{str left|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}|3}}
 |975 = −02:00
 |971 |972 |973 |974 |976 |977 |978 |985 |986 |987 |988 = &lt;!-- no daylight saving time --&gt;
 |#default = +02:00
 }}
| postal_code_type        = {{ safesubst:#if: {{{commune|}}} | [[Seznam francoskih poštnih številk|Poštna številka]]| [[Koda INSEE|INSEE]]/[[Seznam francoskih poštnih številk|Poštna številka]] }} 
| postal_code             = {{ safesubst:#if: {{{commune|}}} | {{{postal code|{{{cp|}}}}}} | {{ safesubst:#if:{{{insee|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}}}} | [https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=COM-{{{insee|{{{INSEE}}}}}} {{{insee|{{{INSEE}}}}}}] / }}{{{postal code|{{{cp|}}}}}} }} 
| area_code_type          = {{ safesubst:#if: {{{dialling code|}}}{{{diallingcode|}}} | Klicna številka }}
| area_code               = {{{dialling code|{{{diallingcode|}}}}}}
| blank_name_sec1         = {{ safesubst:#if: {{{elevation min m|}}}{{{alt mini|}}} | Nadmorska višina{{ safesubst:#if: {{{elevation footnotes|}}} | {{{elevation footnotes}}} }} }}
| blank_info_sec1         = {{ safesubst:#if: {{{elevation min m|}}}{{{alt mini|}}} | {{formatnum:{{formatnum:{{{elevation min m|{{{alt mini|}}}}}}|R}}}}–{{formatnum:{{formatnum:{{{elevation max m|{{{alt maxi|}}}}}}|R}}}}}}&amp;nbsp;m {{ safesubst:#if: {{{elevation m|}}}{{{alt moy|}}} | &lt;br/&gt;(povp. {{formatnum:{{formatnum:{{{elevation m|{{{alt moy|}}}}}}|R}}}}}}&amp;nbsp;m) 
| website                 = {{{website|}}}
| footnotes               = {{{footnotes|{{{embedded|}}}}}}{{ safesubst:#if:{{{area km2|}}}{{#invoke:wd|property|raw|P2046}}} | {{ safesubst:#if:{{{overseas collectivity|}}} | &lt;!--none--&gt; | {{ safesubst:#ifeq:{{{province|}}} | | &lt;sup&gt;'''1'''&lt;/sup&gt; Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov &amp;gt; 1&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in rečnih estuarijev.}} {{ safesubst:#if:{{{province|}}} | &lt;sup&gt;'''1'''&lt;/sup&gt; Podatki novokaledonske zemljiške knjige (DITTT), ki ne vključujejo jezer in mlak večjih od 1&amp;nbsp;km&amp;sup2; kot tudi rečne estuarije.}} }} }}
}}{{safesubst:#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] z neznanimi parametri &quot;_VALUE_&quot;|ignoreblank=y|  | adjustable map | administrative subdivision | area footnotes | area km2 | area_km2 | arrondissement | canton | caption | city motto | city_motto | common name | commune | commune status | coordinates | dialling code | elevation footnotes | elevation m | elevation max m | elevation min m | alt mini | alt maxi | alt moy | ethnic | ethnic date | date-ethnic | flag link | flag_link | footnotes | embedded | image | image coat of arms | image_coat_of_arms | image coat of arms size | image_coat_of_arms_size | image flag | image_flag | image flag size | image_flag_size | image size | INSEE | insee | intercommunality | intercomm |map | map caption | mapcaption |map dot label | map size | mayor | maire | metro area date | metro area km2 | metro area pop | metro area pop date | name | native name | native_name | overseas collectivity | party | population | sans | population date | date-population | date-sans | population demonym | population footnotes | population ranking | population_ranking | population_demonym | postal code | cp | province | sans | shield_link | subdivisions | subdivisions entry | subdivisions_entry | term | mandat | time zone | time zone DST | timezone | timezone_DST | total type | type | urban area date | urban area km2 | urban pop | urban pop date | utc offset | utc offset DST | utc_offset | utc_offset_DST | website | demonym | region | région | department | département | | dens | date-dens
}}&lt;!--
 km²: removed, unused. Better not use incidental characters that are not available elsewhere (eg, no area_km² parameter)
 demonym: used 1400x, so added next to population demonym.
 region, department: not needed (they are deduced from INSEE), but still idly present 22000x each (!). So *accepted* in this check, to reduce mass tracking. 2018-04-12.

 error tracking categories:
--&gt;{{ safesubst:#iferror: {{ safesubst:#expr: {{formatnum:{{{population|{{{sans|}}} }}}|R}} / {{formatnum:{{{area_km2|{{{area km2|{{#invoke:wd|property|raw|P2046}}}}}}}}|R}} }} | {{ns0|[[Kategorija:Članki o Franciji, ki potrebujejo pregled|Density error]]}} | }}&lt;!-- testing density
--&gt;{{ safesubst:#iferror: {{ safesubst:#expr: {{formatnum:{{{elevation min m|{{{alt mini|}}}}}}|R}} + {{formatnum:{{{elevation max m|{{{alt maxi|}}}}}}|R}} + {{formatnum:{{{elevation m|{{{alt moy|}}}}}}|R}} + 2 }} | {{ns0|[[Kategorija:Članki o Franciji, ki potrebujejo pregled|Elevation error]]}} | }}&lt;!-- testing elevation
--&gt;{{ safesubst:#ifexpr: {{str find|{{{map dot label|{{{common name|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}}}}}}|&lt;}} &gt; 0 | {{ns0|[[Kategorija:Članki o Franciji, ki potrebujejo pregled|L]]}} | {{ safesubst:#ifexpr: {{str find|{{{map dot label|{{{common name|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}}}}}}|[}} &gt; 0 | {{ns0|[[Kategorija:Članki o Franciji, ki potrebujejo pregled|L]]}}|}} }}&lt;!-- Check for brackets in labels
--&gt;&lt;!-- {{ safesubst:#if: {{{name|}}} | | {{ns0|[[Kategorija:Članki o Franciji, ki potrebujejo pregled|Name]]}} }} zaenkrat izključeno--&gt;&lt;!-- testing name
--&gt;{{ safesubst:#if: {{{coordinates|}}}{{#property:P625}} | | {{ns0|[[Kategorija:Članki o Franciji, ki potrebujejo pregled|Coordinates]]}} }}&lt;!-- testing map
--&gt;{{ safesubst:#iferror: {{ safesubst:#expr: {{formatnum:{{{population|{{{sans|}}}}}}|R}} + 2 }} | {{ns0|[[Kategorija:Članki o Franciji, ki potrebujejo pregled|Population error]]}} | }}&lt;!-- testing population
--&gt;{{ns0|{{ safesubst:#if: {{{INSEE|{{{insee|}}}}}} | | [[Kategorija:Članki o Franciji, ki potrebujejo pregled|I]]}} }}&lt;!-- Check for INSEE code --&gt;&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;!-- Categories go on the /doc subpage, and interwikis go on Wikidata. --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>a3yhksfbygodb5s42z352o3ktoucm0h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757996</id>
      <parentid>6757977</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:24:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>prevod, pravopis</comment>
      <origin>6757996</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19391" sha1="4jr8uieump7f86ouhpptny4bdapi085" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;{{Infopolje Naselje
&lt;!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --&gt;
| name                    = {{{name|}}}
| native_name             = {{{native name|{{{native_name|}}}}}}
| settlement_type         = {{ safesubst:#if: {{{commune|}}} | {{{type|Del}}} {{Link if exists|{{{commune}}} }} | {{{commune status|}}} }}
| total_type              = {{ safesubst:#if: {{{total type|}}} | {{{total type|}}} |&amp;nbsp;}}
| image_skyline           = {{{image|}}}
| imagesize               = {{{image size|270x250px}}}
| image_caption           = {{{caption|}}}
| image_flag              = {{{image flag|{{{image_flag|}}}}}}
| flag_size               = {{{image flag size|{{{image_flag_size|}}}}}}
| flag_link               = {{{flag_link|{{{flag link|}}}}}}
| image_shield            = {{{image coat of arms|{{{image_coat_of_arms|}}}}}}
| shield_size             = {{ safesubst:#if: {{{image coat of arms size|}}}{{{image_coat_of_arms_size|}}} | {{{image coat of arms size|{{{image_coat_of_arms_size|}}}}}} | 80x80px }}
| shield_link             = {{{shield_link|}}}
| motto                   = {{{city motto|{{{city_motto|}}}}}}
| image_map               = {{ safesubst:#if: {{{map|}}} | {{{map}}} | {{ safesubst:#if: {{{adjustable map|}}} | {{{adjustable map}}} }} }}
| mapsize                 = {{{map size|}}}
| map_caption             = {{{map caption|{{{mapcaption|}}}}}}
| image_map1              = {{ safesubst:#if: {{Infopolje mapframe}} | {{hidden |header=Lega {{{name|}}} | headercss=height:5px; | content = &lt;div class=&quot;center&quot; style=&quot;margin-top:2em&quot;&gt;{{Infopolje mapframe|area_km2={{#if:{{{area km2|}}}|{{formatnum:{{{area km2|}}}|R}}|{{#invoke:wd|property|raw|P2046}}}}}}&lt;/div&gt; }} }}
| pushpin_map             = {{#switch: {{str left|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}|2}}
| =  &lt;!-- blank INSEE code --&gt;{{ safesubst:#if: {{{map|}}} | | {{ safesubst:#if: {{{adjustable map|}}} | | {{ safesubst:#if: {{{coordinates|}}} | France }} }} }}
|03|15|43|63|01|07|26|38|42|69|73|74 = Francija#Francija Auvergne-Rona-Alpe
|21|58|71|89|25|39|70|90 = France#Francije Burgundija-Franche-Comté
|22|29|35|56 = France#Francije Bretanja
|18|28|36|37|41|45 = France#Francije Center-Val de Loire
|2A|2B = France#Francija Korzika
|67|68|08|10|51|52|54|55|57|88 = France#Francije Grand Est
|59|62|02|60|80 = France#Francije Hauts-de-France
|75|77|78|91|92|93|94|95 = France#Francija Île-de-France
|14|50|61|27|76 = France#Francije Normandija
|24|33|40|47|64|19|23|87|16|17|79|86 = France#Francije Nova Akvitanija
|11|30|34|48|66|09|12|31|32|46|65|81|82 = France#Francija Oksitanija
|44|49|53|72|85 = France#Francije Pays de la Loire
|04|05|06|13|83|84 = France#Francije Provansa-Alpe-Azurna obala
|97|98 = &lt;!-- DOMTOM no map available --&gt;{{ safesubst:#if: {{{map|}}} | | {{ safesubst:#if: {{{adjustable map|}}} | | {{ safesubst:#if: {{{coordinates|}}} | Francija }} }} }}
|#default = {{ safesubst:#if: {{{map|}}} | | {{ safesubst:#if: {{{adjustable map|}}} | | {{ safesubst:#if: {{{coordinates|}}} | Francija }} }} }}
}}
| pushpin_mapsize         = 270px
| pushpin_label_position  = {{ safesubst:#ifexpr: {{safesubst:if empty|{{safesubst:#invoke:coordinates novi|coord2text|{{{coordinates|}}}|long}}|-2}} &gt; 3 | left | right}}
| pushpin_map_caption     = 
| coordinates             = {{{coordinates|}}}
| subdivision_type        = Država
| subdivision_name        = [[Francija]]
| subdivision_type1       = {{ safesubst:#switch: {{str left|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}|3}}
 |988 = [[Francija#Upravna delitev|Kolektiv ''sui generis'']]
 |975|977|978|986|987 = [[Francoski čezmorksi kolektiv|Čezmorski kolektiv]]
 |971|972|973|974|985|976 = [[Čezmorska regija in departma|Čezmorska regija &lt;small&gt;in departma&lt;/small&gt;]]
 |#default = [[Seznam regij Francije|Regija]]
 }}
| subdivision_name1       = {{ safesubst:#switch: {{str left|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}|3}}
 |975 = [[Saint Pierre in Miquelon]]
 |985|976 = [[Mayotte]]
 |977 = [[Saint Barthélemy]]
 |978 = [[Sveti Martin (departma)|Sveti Martin]]
 |986 = [[Wallis in Futuna]]
 |987 = [[Francoska Polinezija]]
 |988 = [[Nova Kaledonija]]
 |971 = [[Gvadelup]]
 |972 = [[Martinik]]
 |973 = [[Francoska Gvajana]]
 |974 = [[Reinjon]]
 }}&lt;!--
--&gt;{{ safesubst:#switch: {{str left|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}|2}}
 |03|15|43|63|01|07|26|38|42|69|73|74 = [[Auvergne - Rona - Alpe]]
 |22|29|35|56 = [[Bretanja]]
 |21|58|71|89|25|39|70|90  = [[Burgundija - Franche-Comté]]
 |18|28|36|37|41|45 = [[Center - Val de Loire]]
 |2A|2B = [[Korzika]]
 |67|68|08|10|51|52|54|55|57|88 = [[Grand Est]]
 |59|62|02|60|80  = [[Hauts-de-France]]
 |75|77|78|91|92|93|94|95 = [[Île-de-France]]
 |14|50|61|27|76 = [[Normandija]]
 |24|33|40|47|64|19|23|87|16|17|79|86 = [[Nova Akvitanija]]
 |11|30|34|48|66|09|12|31|32|46|65|81|82 = [[Okcitanija]]
 |44|49|53|72|85 = [[Loire (regija)|Loire]]
 |04|05|06|13|83|84 = [[Provansa - Alpe - Azurna obala ]]
 }}
| subdivision_type2       = {{ safesubst:#if: {{{province|}}} | [[Nova Kaledonija#Upravna delitev|Pokrajina]] | {{ safesubst:#if: {{{administrative subdivision|}}} | [[Francoska Polinezija#Upravna delitev|Upravna delitev]] | {{ safesubst:#switch: {{{INSEE|{{{insee|}}}}}}
 |69003 |69029 |69033 |69034 |69040 |69044 |69046 |69063 |69068 |69069 |69071 |69072 |69081 |69085 |69087 |69088 |69089 |69091 |69096 |69100 |69116 |69117 |69123 |69127 |69142 |69143 |69149 |69152 |69153 |69163 |69168 |69191 |69194 |69199 |69202 |69204 |69205 |69207 |69233 |69244 |69250 |69256 |69259 |69260 |69266 |69271 |69273 |69275 |69276 |69278 |69279 |69282 |69283 |69284 |69286 |69290 |69292 |69293 |69296 = [[Teritorialni kolektiv|Metropola]]
|#default = {{ safesubst:#switch: {{str left|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}|2}} |97|98 = |#default = [[Seznam departmajev Francije|Departma]] }} }} }} }}

| subdivision_name2       = {{ safesubst:#if: {{{province|}}} | {{{province}}} | {{ safesubst:#if: {{{administrative subdivision|}}} | {{{administrative subdivision}}} | {{ safesubst:#switch: {{{INSEE|{{{insee|}}}}}}
 |69003 |69029 |69033 |69034 |69040 |69044 |69046 |69063 |69068 |69069 |69071 |69072 |69081 |69085 |69087 |69088 |69089 |69091 |69096 |69100 |69116 |69117 |69123 |69127 |69142 |69143 |69149 |69152 |69153 |69163 |69168 |69191 |69194 |69199 |69202 |69204 |69205 |69207 |69233 |69244 |69250 |69256 |69259 |69260 |69266 |69271 |69273 |69275 |69276 |69278 |69279 |69282 |69283 |69284 |69286 |69290 |69292 |69293 |69296 = [[Lyon (metropolitanski departma)]]

|#default = {{ safesubst:#switch: {{str left|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}|2}}
 |01 = [[Ain]]
 |02 = [[Aisne (departma)|Aisne]]
 |03 = [[Allier (departma)|Allier]]
 |04 = [[Alpes-de-Haute-Provence]]
 |05 = [[Hautes-Alpes]]
 |06 = [[Alpes-Maritimes]]
 |07 = [[Ardèche (departma)|Ardèche]]
 |08 = [[Ardennes (departma)|Ardennes]]
 |09 = [[Ariège (departma)|Ariège]]
 |10 = [[Aube (departma)|Aube]]
 |11 = [[Aude (departma)|Aude]]
 |12 = [[Aveyron (departma)|Aveyron]]
 |13 = [[Bouches-du-Rhône]]
 |14 = [[Calvados (departma)|Calvados]]
 |15 = [[Cantal]]
 |16 = [[Charente (departma)|Charente]]
 |17 = [[Charente-Maritime]]
 |18 = [[Cher (departma)|Cher]]
 |19 = [[Corrèze (departma)|Corrèze]]
 |2A = [[Corse-du-Sud]]
 |2B = [[Haute-Corse]]
 |21 = [[Côte-d'Or]]
 |22 = [[Côtes-d'Armor]]
 |23 = [[Creuse (departma)|Creuse]]
 |24 = [[Dordogne (departma)|Dordogne]]
 |25 = [[Doubs (departma)|Doubs]]
 |26 = [[Drôme (departma)|Drôme]]
 |27 = [[Eure (departma)|Eure]]
 |28 = [[Eure-et-Loir]]
 |29 = [[Finistère]]
 |30 = [[Gard]]
 |31 = [[Haute-Garonne]]
 |32 = [[Gers (departma)|Gers]]
 |33 = [[Gironde (departma)|Gironde]]
 |34 = [[Hérault (departma)|Hérault]]
 |35 = [[Ille-et-Vilaine]]
 |36 = [[Indre (departma)|Indre]]
 |37 = [[Indre-et-Loire]]
 |38 = [[Isère (departma)|Isère]]
 |39 = [[Jura (deparma)|Jura]]
 |40 = [[Landes]]
 |41 = [[Loir-et-Cher]]
 |42 = [[Loire (departma)|Loire]]
 |43 = [[Haute-Loire]]
 |44 = [[Loire-Atlantique]]
 |45 = [[Loiret (departma)|Loiret]]
 |46 = [[Lot (deparma)|Lot]]
 |47 = [[Lot-et-Garonne]]
 |48 = [[Lozère (departma)|Lozère]]
 |49 = [[Maine-et-Loire]]
 |50 = [[Manche]]
 |51 = [[Marne]]
 |52 = [[Haute-Marne]]
 |53 = [[Mayenne (departma)|Mayenne]]
 |54 = [[Meurthe-et-Moselle]]
 |55 = [[Meuse (departma)|Meuse]]
 |56 = [[Morbihan]]
 |57 = [[Moselle]]
 |58 = [[Nièvre (departma)|Nièvre]]
 |59 = [[Nord]]
 |60 = [[Oise (departma)|Oise]]
 |61 = [[Orne (departma)|Orne]]
 |62 = [[Pas-de-Calais]]
 |63 = [[Puy-de-Dôme]]
 |64 = [[Pyrénées-Atlantiques]]
 |65 = [[Hautes-Pyrénées]]
 |66 = [[Pyrénées-Orientales]]
 |67 = [[Bas-Rhin]]
 |68 = [[Haut-Rhin]]
 |69 = [[Rhône (departma)|Rhône]]
 |70 = [[Haute-Saône]]
 |71 = [[Saône-et-Loire]]
 |72 = [[Sarthe (departma)|Sarthe]]
 |73 = [[Savoie (departma)|Savoie]]
 |74 = [[Haute-Savoie]]
 |75 = {{safesubst:#ifeq:{{safesubst:FULLPAGENAME}}|Pariz|Pariz|[[Pariz]]}}
 |76 = [[Seine-Maritime]]
 |77 = [[Seine-et-Marne]]
 |78 = [[Yvelines]]
 |79 = [[Deux-Sèvres]]
 |80 = [[Somme (departma)|Somme]]
 |81 = [[Tarn (departma)|Tarn]]
 |82 = [[Tarn-et-Garonne]]
 |83 = [[Var (departma)|Var]]
 |84 = [[Vaucluse (departma)|Vaucluse]]
 |85 = [[Vendée (departma)|Vendée]]
 |86 = [[Vienne (departma)|Vienne]]
 |87 = [[Haute-Vienne]]
 |88 = [[Vosges]]
 |89 = [[Yonne (departma)|Yonne]]
 |90 = [[Territoire de Belfort]]
 |91 = [[Essonne (departma)|Essonne]]
 |92 = [[Hauts-de-Seine]]
 |93 = [[Seine-Saint-Denis]]
 |94 = [[Val-de-Marne]]
 |95 = [[Val-d'Oise]]
 |#default = 
 }} }} }} }}

| subdivision_type3       = {{ safesubst:#if: {{{arrondissement|}}} | [[Seznam okrožij Francije|Okrožje]] }}
| subdivision_name3       = {{ safesubst:#ifexist: Okrožje {{{arrondissement|}}} | [[Okrožje {{{arrondissement|(arrondissement)}}}|{{{arrondissement}}}]] | {{{arrondissement|}}} }}
| subdivision_type4       = {{ safesubst:#if: {{{canton|}}} | [[Seznam kantonov Francije|Kanton]] }}
| subdivision_name4       = {{ safesubst:#ifexist: Kanton {{{canton|}}} | [[Kanton {{{canton|(canton)}}}|{{{canton}}}]] | {{{canton|}}} }}
| subdivision_type5       = {{ safesubst:#if: {{{intercommunality|}}}{{{intercomm|}}} | [[Občina v Franciji#Medobčinske povezave|Interkomunaliteta]] }}
| subdivision_name5       = {{{intercommunality|{{{intercomm|}}}}}}
| subdivision_type6       = {{ safesubst:#if: {{{commune|}}} | [[Občina v Franciji|Občina]] }}
| subdivision_name6       = {{Link if exists|{{{commune}}} }}
| parts_type              = {{{subdivisions entry|{{{subdivisions_entry|}}}}}}
| parts                   = {{{subdivisions|}}}
| leader_party            = {{{party|}}}
| leader_title            = Župan {{ safesubst:#if: {{{term|}}}{{{mandat|}}} | {{nobold|({{{term|{{{mandat|}}}}}}) }} }}
| leader_name             = {{{mayor|{{{maire|}}}}}}
| area_footnotes          = {{ safesubst:#if: {{{area km2|}}}{{#invoke:wd|property|raw|P2046}} |&lt;sup&gt;{{ safesubst:#if:{{{overseas collectivity|}}} | | &lt;small&gt;'''1'''&lt;/small&gt;}}&lt;/sup&gt; }}{{{area footnotes|}}}
| area_urban_footnotes    = {{ safesubst:#if: {{{urban area date|}}} | &amp;nbsp;({{{urban area date|}}}) }}
| area_urban_km2          = {{{urban area km2|}}}
| area_metro_footnotes    = {{ safesubst:#if: {{{metro area date|}}} | &amp;nbsp;({{{metro area date|}}}) }}
| area_metro_km2          = {{{metro area km2|}}}

| area_total_km2           = {{{area km2|{{formatnum:{{#invoke:wd|property|raw|P2046}}}}}}}
| population_footnotes    = {{{population footnotes|}}}
| population_as_of        = {{ safesubst:#ifeq: {{Str find|{{{population date|{{{date-sans|{{{date-population|}}}}}}}}}|UNIQ}} | 6 | {{Str number/trim|{{{population date|{{{date-sans|{{{date-population|}}}}}}}}}}} | {{{population date|{{{date-sans|{{{date-population|}}}}}}}}} }}
| population_rank         = {{{population ranking|{{{population_ranking|}}}}}}
| population_urban_footnotes     = {{ safesubst:#if: {{{urban pop date|}}} | &amp;nbsp;({{{urban pop date|}}}) }}
| population_urban               = {{{urban pop|}}}
| population_density_urban_km2   = auto
| population_metro_footnotes     = {{ safesubst:#if: {{{metro area pop date|}}} | &amp;nbsp;({{{metro area pop date|}}}) }}
| population_metro               = {{{metro area pop|}}}
| population_density_metro_km2   = auto
| population_total        = {{{population|{{{sans|}}}}}}
| population_density_km2  = auto

| population_demonym      = {{{population demonym|{{{population_demonym|{{{demonym|}}}}}}}}}
| demographics_type1      = {{ safesubst:#if: {{{ethnic|}}} | Etnična porazdelitev }}
| demographics1_footnotes = &lt;!-- for references: use &lt;ref&gt; tags --&gt;
| demographics1_title1    = {{{ethnic date|{{{date-ethnic|}}}}}}
| demographics1_info1     = {{{ethnic|}}}
| timezone1               = {{ safesubst:#switch: {{str left|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}|3}}
 |971 |972 |977 |978 = [[Atlantski časovni pas|AST]]
 |973 |974 |975 |976 |985 |986 |987 |988 = &lt;!-- no named time zone --&gt;
 |#default = [[Srednjeevropski čas|CET]]
 }}
| utc_offset1             = {{ safesubst:#switch: {{str left|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}|3}}
 |971 |972 |977 |978 = −04:00
 |973 |975 = −03:00
 |976 |985 = +03:00
 |974 = +04:00
 |988 = +11:00
 |986 = +12:00
 |987 = {{{utc_offset|{{{utc offset|}}}}}} &lt;!-- French Polynesia has 3 time zones --&gt;
 |#default = +01:00
 }}
| timezone1_DST           = {{ safesubst:#switch: {{str left|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}|3}}
 |971 |972 |973 |974 |976 |977 |978 |985 |986 |987 |988 = &lt;!-- no daylight saving time --&gt;
 |975 = &lt;!-- no named time zone --&gt;
 |#default = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
 }}
| utc_offset1_DST         = {{ safesubst:#switch: {{str left|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}|3}}
 |975 = −02:00
 |971 |972 |973 |974 |976 |977 |978 |985 |986 |987 |988 = &lt;!-- no daylight saving time --&gt;
 |#default = +02:00
 }}
| postal_code_type        = {{ safesubst:#if: {{{commune|}}} | [[Seznam francoskih poštnih številk|Poštna številka]]| [[Koda INSEE|INSEE]]/[[Seznam francoskih poštnih številk|Poštna številka]] }} 
| postal_code             = {{ safesubst:#if: {{{commune|}}} | {{{postal code|{{{cp|}}}}}} | {{ safesubst:#if:{{{insee|{{{INSEE|{{{insee|}}}}}}}}} | [https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=COM-{{{insee|{{{INSEE}}}}}} {{{insee|{{{INSEE}}}}}}] / }}{{{postal code|{{{cp|}}}}}} }} 
| area_code_type          = {{ safesubst:#if: {{{dialling code|}}}{{{diallingcode|}}} | Klicna številka }}
| area_code               = {{{dialling code|{{{diallingcode|}}}}}}
| blank_name_sec1         = {{ safesubst:#if: {{{elevation min m|}}}{{{alt mini|}}} | Nadmorska višina{{ safesubst:#if: {{{elevation footnotes|}}} | {{{elevation footnotes}}} }} }}
| blank_info_sec1         = {{ safesubst:#if: {{{elevation min m|}}}{{{alt mini|}}} | {{formatnum:{{formatnum:{{{elevation min m|{{{alt mini|}}}}}}|R}}}}–{{formatnum:{{formatnum:{{{elevation max m|{{{alt maxi|}}}}}}|R}}}}}}&amp;nbsp;m {{ safesubst:#if: {{{elevation m|}}}{{{alt moy|}}} | &lt;br/&gt;(povp. {{formatnum:{{formatnum:{{{elevation m|{{{alt moy|}}}}}}|R}}}}}}&amp;nbsp;m) 
| website                 = {{{website|}}}
| footnotes               = {{{footnotes|{{{embedded|}}}}}}{{ safesubst:#if:{{{area km2|}}}{{#invoke:wd|property|raw|P2046}}} | {{ safesubst:#if:{{{overseas collectivity|}}} | &lt;!--none--&gt; | {{ safesubst:#ifeq:{{{province|}}} | | &lt;sup&gt;'''1'''&lt;/sup&gt; Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov &amp;gt; 1&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in rečnih estuarijev.}} {{ safesubst:#if:{{{province|}}} | &lt;sup&gt;'''1'''&lt;/sup&gt; Podatki novokaledonske zemljiške knjige (DITTT), ki ne vključujejo jezer in mlak večjih od 1&amp;nbsp;km&amp;sup2; kot tudi rečne estuarije.}} }} }}
}}{{safesubst:#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] z neznanimi parametri &quot;_VALUE_&quot;|ignoreblank=y|  | adjustable map | administrative subdivision | area footnotes | area km2 | area_km2 | arrondissement | canton | caption | city motto | city_motto | common name | commune | commune status | coordinates | dialling code | elevation footnotes | elevation m | elevation max m | elevation min m | alt mini | alt maxi | alt moy | ethnic | ethnic date | date-ethnic | flag link | flag_link | footnotes | embedded | image | image coat of arms | image_coat_of_arms | image coat of arms size | image_coat_of_arms_size | image flag | image_flag | image flag size | image_flag_size | image size | INSEE | insee | intercommunality | intercomm |map | map caption | mapcaption |map dot label | map size | mayor | maire | metro area date | metro area km2 | metro area pop | metro area pop date | name | native name | native_name | overseas collectivity | party | population | sans | population date | date-population | date-sans | population demonym | population footnotes | population ranking | population_ranking | population_demonym | postal code | cp | province | sans | shield_link | subdivisions | subdivisions entry | subdivisions_entry | term | mandat | time zone | time zone DST | timezone | timezone_DST | total type | type | urban area date | urban area km2 | urban pop | urban pop date | utc offset | utc offset DST | utc_offset | utc_offset_DST | website | demonym | region | région | department | département | | dens | date-dens
}}&lt;!--
 km²: removed, unused. Better not use incidental characters that are not available elsewhere (eg, no area_km² parameter)
 demonym: used 1400x, so added next to population demonym.
 region, department: not needed (they are deduced from INSEE), but still idly present 22000x each (!). So *accepted* in this check, to reduce mass tracking. 2018-04-12.

 error tracking categories:
--&gt;{{ safesubst:#iferror: {{ safesubst:#expr: {{formatnum:{{{population|{{{sans|}}} }}}|R}} / {{formatnum:{{{area_km2|{{{area km2|{{#invoke:wd|property|raw|P2046}}}}}}}}|R}} }} | {{ns0|[[Kategorija:Članki o Franciji, ki potrebujejo pregled|Density error]]}} | }}&lt;!-- testing density
--&gt;{{ safesubst:#iferror: {{ safesubst:#expr: {{formatnum:{{{elevation min m|{{{alt mini|}}}}}}|R}} + {{formatnum:{{{elevation max m|{{{alt maxi|}}}}}}|R}} + {{formatnum:{{{elevation m|{{{alt moy|}}}}}}|R}} + 2 }} | {{ns0|[[Kategorija:Članki o Franciji, ki potrebujejo pregled|Elevation error]]}} | }}&lt;!-- testing elevation
--&gt;{{ safesubst:#ifexpr: {{str find|{{{map dot label|{{{common name|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}}}}}}|&lt;}} &gt; 0 | {{ns0|[[Kategorija:Članki o Franciji, ki potrebujejo pregled|L]]}} | {{ safesubst:#ifexpr: {{str find|{{{map dot label|{{{common name|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}}}}}}|[}} &gt; 0 | {{ns0|[[Kategorija:Članki o Franciji, ki potrebujejo pregled|L]]}}|}} }}&lt;!-- Check for brackets in labels
--&gt;&lt;!-- {{ safesubst:#if: {{{name|}}} | | {{ns0|[[Kategorija:Članki o Franciji, ki potrebujejo pregled|Name]]}} }} zaenkrat izključeno--&gt;&lt;!-- testing name
--&gt;{{ safesubst:#if: {{{coordinates|}}}{{#property:P625}} | | {{ns0|[[Kategorija:Članki o Franciji, ki potrebujejo pregled|Coordinates]]}} }}&lt;!-- testing map
--&gt;{{ safesubst:#iferror: {{ safesubst:#expr: {{formatnum:{{{population|{{{sans|}}}}}}|R}} + 2 }} | {{ns0|[[Kategorija:Članki o Franciji, ki potrebujejo pregled|Population error]]}} | }}&lt;!-- testing population
--&gt;{{ns0|{{ safesubst:#if: {{{INSEE|{{{insee|}}}}}} | | [[Kategorija:Članki o Franciji, ki potrebujejo pregled|I]]}} }}&lt;!-- Check for INSEE code --&gt;&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;!-- Categories go on the /doc subpage, and interwikis go on Wikidata. --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>4jr8uieump7f86ouhpptny4bdapi085</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Viviers, Ardèche</title>
    <ns>0</ns>
    <id>210350</id>
    <revision>
      <id>6757916</id>
      <parentid>6756906</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:41:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zanimivosti */ dp</comment>
      <origin>6757916</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7697" sha1="fe507mn9i1xxym29mb83nmblpp57kes" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina
|image              = Vue depuis la vierge.JPG
|caption            = 
|image coat of arms = Blason ville fr Viviers (Ardèche).svg
|commune status = [[Občine Francije|Občina]]
|arrondissement=Privas
|canton=Bourg-Saint-Andéol
|INSEE=07346
|postal code=07220
|mayor=Martine Mattei&lt;ref&gt;{{cite web|title=Répertoire national des élus: les maires|url=https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|publisher=data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises|date=13 September 2022|language=fr}}&lt;/ref&gt;
|party=
|term=2020&amp;ndash;2026
|intercommunality=Skupnost občin&lt;br /&gt;Rhône aux Gorges de l'Ardèche
|elevation m=71
|elevation min m=55
|elevation max m=400
|area km2=34,15 
|coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;
|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}
|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}
|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}
|
}}
'''Viviers''' ({{IPA|fr|vivje}}, tudi '''Viviers-sur-Rhône''', ({{langx|oc|Vivièrs}}) je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v jugovzhodnem francoskem [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Ardèche (departma)|Ardèche]] [[Francoske regije|regije]] [[Auvergne - Rona - Alpe]]. Leta 2023 je naselje imelo 3633 prebivalcev.

== Zgodovina ==
Ime vasi izhaja iz latinske besede ''Vivarium'', ki se nanaša na ribnike ribogojnic; te so na bregovih [[Rona|Rone]] zgradili Rimljani za oskrbo mesta ''[[Arheološko najdišče Alba-la-Romaine|Alba Helviorum]]''. V bližini središča vasi še vedno stoji rimski most, zgrajen za lažje odvijanje trgovine na tem območju.

Viviers je postal središče galskega plemena Helvijev (''Helvii'') po zatonu bližnjega mesta Alba-la-Romaine. V 5. stoletju je bil Viviers vključen v [[Burgundsko kraljestvo]], kasneje pa so ga osvojili [[Franki]].

Konec 5. stoletja je utrjeno mesto postalo pomemben škofovski sedež in središče pokrajine Vivarais. Še vedno je sedež škofa iz Viviersa. V 6. stoletju je škofovsko službo v Viviersu opravljal Venant de Viviers.[4]

V 9. stoletju sta Viviers in Vivarais prešla pod oblast Provansalskega kraljestva ter sčasoma, med letoma 933 in 1032, postala sestavni del [[Arleško kraljestvo|Arleškega kraljestva]]. Mesto je bilo od leta 1032 do k1307 del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Po postopnem procesu med letoma 1305 in 1308 je območje prešlo pod francosko krono in postalo grofija. Od 15. stoletja dalje so tamkajšnji škofje nosili nazive grof Viviersa ter knez Donzèreja in Châteauneuf-du-Rhôna.

Po vključitvi v Francosko kraljestvo je Viviers okrepil svoje obzidje, kar ga je obvarovalo pred uničenjem med [[stoletna vojna|stoletno vojno]]. V začetku 16. stoletja je škof postal Claude de Tournon. Kot kaplan Ane Bretanske je veliko vlagal v razvoj mesta. Kasneje v istem stoletju je Noel Albert, ugleden meščan Viviersa, mesto pridobil na stran protestantizma, s čimer ga je vpletel v [[francoske verske vojne]]; pri tem je bila izropana tudi [[stolnica sv. Vincencija, Viviers|stolnica]]. Po Albertovi usmrtitvi in ​​koncu spopadov je pomen Viviersa precej upadel. Škofje, ki so med vojno pobegnili iz mesta, so se v Viviers vrnili šele v 18. stoletju, po izgradnji nove, velike škofovske palače.

Viviers je [[francoska revolucija|francosko revolucijo]] prestal brez škode, saj je bil tamkajšnji škof Charles de La Font de Savine eden redkih katoliških škofov, ki so prisegli zvestobo revolucionarni vladi. Leta 1858 je Joseph-Hippolyte Guibert stolnici podaril tri tapiserije [[Manufaktura Gobelins|manufakture Gobelins]], ki so tam ohranjene še danes. V 19. stoletju je Viviers doživel industrijski razcvet in rahlo rast prebivalstva.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Visiter Viviers, ville médiévale et capitale du Vivarais depuis le Ve siècle |url=https://www.mairie-viviers.fr/visiter-viviers/histoire-patrimoine/ |access-date=2024-07-08 |website=www.mairie-viviers.fr |language=fr}}&lt;/ref&gt; Danes je mesto turistično središče, k čemur prispevajo številni zaščiteni spomeniki, vključno s srednjeveško stolnico sv. Vincencija in ulico Grande Rue, ob kateri stojijo mestne hiše iz 18. stoletja.

== Geografija ==
Viviers leži na približno 85 metrov visoki vzpetini zahodno od reke Rone, kakšnih 10 km (po cesti) južno od Montélimarja – oziroma 165 km južno od [[Lyon]]a in približno 75 km severno od [[Avignon]]a. Na podnebje vplivata tako mistral kot Sredozemlje; padavine (približno 900 mm letno) se pojavljajo predvsem v zimski polovici leta.

Ozemlje kraja Viviers leži gorvodno od zožitve reke Rone, znane kot »soteska Donzère« (''défilé de Donzère''). Ta zožitev je dobro vidna z mostu Robinet, ki ločuje občini Viviers in Donzère – slednja leži v departmaju Drôme.

Viviers leži na desnem bregu Rone, gorvodno od točke, kjer se reka loči od kanala Donzère-Mondragon.

Ozemlje občine prečka reka Escoutay, pritok Rone, ki izvira ob vznožju planote Coiron. Na območju občine je več vodotokov, med katerimi izstopajo potoki Mas, Valpeyrouse in Bayne.

Sosednje občine so Châteauneuf-du-Rhône, Donzère, Larnas, Saint-Montan, Saint-Thomé in Le Teil.

Od 1. januarja 2025 je Viviers razvrščen kot podeželsko naselje (''bourg rural'') v skladu z novo, sedemstopenjsko mrežo gostote poselitve občin, ki jo je leta 2022 določil INSEE.&lt;ref&gt;{{Cite web | url=https://www.insee.fr/fr/information/8571524|title=La grille communale de densité |publisher=le site de l'Institut national de la statistique et des études économiques|date=22. julij 2025}}&lt;/ref&gt; Spada v urbano enoto Viviers, ki je enoobčinska urbana enota in predstavlja osamljeno naselje (''ville isolée''). Poleg tega je občina del gravitacijskega območja mesta Montélimar, natančneje njegovega zunanjega obroča (''couronne''). To območje, ki obsega 45 občin, spada v kategorijo območij s populacijo med 50.000 in manj kot 200.000 prebivalci.&lt;ref name=&quot;AAV2020&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.insee.fr/fr/metadonnees/geographie/aire-attraction-des-villes-2020/107-montelimar|title=Liste des communes composant l'aire d'attraction de Montélimar|publisher=insee.fr }}.&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
Viviers obdajajo polja in vinogradi, vendar je bilo to majhno mesto dolgo časa tudi sedež državnih uradnikov. Od druge polovice 20. stoletja se je kot dodaten vir dohodka razvil turizem.

== Zanimivosti ==
[[Slika:Pont romain a Viviers.JPG|thumb|Rimski most v Viviersu]]
Viviers, srednjeveško mesto in od 5. stoletja dalje središče pokrajine Vivarais – ter tretje območje v regiji Auvergne-Rhône-Alpes, razglašeno za »varovano območje« (''secteur sauvegardé'') – obiskovalcem ponuja pravi arhitekturni muzej na prostem. Ozemlje občine delno zajema območje ZNIEFF (naravovarstveno območje ekološkega, favnističnega in florističnega pomena) z imenom »Vieux Rhône et Losne de Viviers à Pont-Saint-Esprit«, ki je razvrščeno v tip 1.

; rimsko obdobje:
* rimski most z enajstimi loki čez reko Escoutay (pribl. 2 km severozahodno)
* kapela sv. Hostiana,
; srednji vek:
* [[stolnica sv. Vincencija, Viviers]],
* ostanki obzidja s karolinškim stolpom,
* Notre-Dame-du-Rhône (dominikanska kapela v Viviersu)
; renesansa:
* Maison Noël Albert (maison des chevaliers),
; 18. stoletje:
* škofijska palača.

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Viviers (Ardèche)}}
* [http://www.mairie-viviers.fr/ Uradna stran] {{fr}}
* [https://meinfrankreich.com/viviers-an-der-rhone-sehenswert-und-interessant/ Slike]

{{-}}
{{Ardèche communes}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Ardèche]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>fe507mn9i1xxym29mb83nmblpp57kes</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757917</id>
      <parentid>6757916</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:42:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6757917</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7722" sha1="maxslef699ecjafj8sps3lyqgkd1qki" xml:space="preserve">{{Infopolje Francoska občina
|image              = Vue depuis la vierge.JPG
|caption            = 
|image coat of arms = Blason ville fr Viviers (Ardèche).svg
|commune status = [[Občine Francije|Občina]]
|arrondissement=Privas
|canton=Bourg-Saint-Andéol
|INSEE=07346
|postal code=07220
|mayor=Martine Mattei&lt;ref&gt;{{cite web|title=Répertoire national des élus: les maires|url=https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|publisher=data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises|date=13 September 2022|language=fr}}&lt;/ref&gt;
|party=
|term=2020&amp;ndash;2026
|intercommunality=Skupnost občin&lt;br /&gt;Rhône aux Gorges de l'Ardèche
|elevation m=71
|elevation min m=55
|elevation max m=400
|area km2=34,15 
|coordinates = &lt;!-- wikipodatki --&gt;
|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}
|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}
|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}
|
}}
'''Viviers''' ({{IPA|fr|vivje}}, tudi '''Viviers-sur-Rhône''', ({{langx|oc|Vivièrs}}) je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v jugovzhodnem francoskem [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Ardèche (departma)|Ardèche]] [[Francoske regije|regije]] [[Auvergne - Rona - Alpe]]. Leta 2023 je naselje imelo 3633 prebivalcev.

== Zgodovina ==
Ime vasi izhaja iz latinske besede ''Vivarium'', ki se nanaša na ribnike ribogojnic; te so na bregovih [[Rona|Rone]] zgradili Rimljani za oskrbo mesta ''[[Arheološko najdišče Alba-la-Romaine|Alba Helviorum]]''. V bližini središča vasi še vedno stoji rimski most, zgrajen za lažje odvijanje trgovine na tem območju.

Viviers je postal središče galskega plemena Helvijev (''Helvii'') po zatonu bližnjega mesta Alba-la-Romaine. V 5. stoletju je bil Viviers vključen v [[Burgundsko kraljestvo]], kasneje pa so ga osvojili [[Franki]].

Konec 5. stoletja je utrjeno mesto postalo pomemben škofovski sedež in središče pokrajine Vivarais. Še vedno je sedež škofa iz Viviersa. V 6. stoletju je škofovsko službo v Viviersu opravljal Venant de Viviers.[4]

V 9. stoletju sta Viviers in Vivarais prešla pod oblast Provansalskega kraljestva ter sčasoma, med letoma 933 in 1032, postala sestavni del [[Arleško kraljestvo|Arleškega kraljestva]]. Mesto je bilo od leta 1032 do k1307 del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Po postopnem procesu med letoma 1305 in 1308 je območje prešlo pod francosko krono in postalo grofija. Od 15. stoletja dalje so tamkajšnji škofje nosili nazive grof Viviersa ter knez Donzèreja in Châteauneuf-du-Rhôna.

Po vključitvi v Francosko kraljestvo je Viviers okrepil svoje obzidje, kar ga je obvarovalo pred uničenjem med [[stoletna vojna|stoletno vojno]]. V začetku 16. stoletja je škof postal Claude de Tournon. Kot kaplan Ane Bretanske je veliko vlagal v razvoj mesta. Kasneje v istem stoletju je Noel Albert, ugleden meščan Viviersa, mesto pridobil na stran protestantizma, s čimer ga je vpletel v [[francoske verske vojne]]; pri tem je bila izropana tudi [[stolnica sv. Vincencija, Viviers|stolnica]]. Po Albertovi usmrtitvi in ​​koncu spopadov je pomen Viviersa precej upadel. Škofje, ki so med vojno pobegnili iz mesta, so se v Viviers vrnili šele v 18. stoletju, po izgradnji nove, velike škofovske palače.

Viviers je [[francoska revolucija|francosko revolucijo]] prestal brez škode, saj je bil tamkajšnji škof Charles de La Font de Savine eden redkih katoliških škofov, ki so prisegli zvestobo revolucionarni vladi. Leta 1858 je Joseph-Hippolyte Guibert stolnici podaril tri tapiserije [[Manufaktura Gobelins|manufakture Gobelins]], ki so tam ohranjene še danes. V 19. stoletju je Viviers doživel industrijski razcvet in rahlo rast prebivalstva.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Visiter Viviers, ville médiévale et capitale du Vivarais depuis le Ve siècle |url=https://www.mairie-viviers.fr/visiter-viviers/histoire-patrimoine/ |access-date=2024-07-08 |website=www.mairie-viviers.fr |language=fr}}&lt;/ref&gt; Danes je mesto turistično središče, k čemur prispevajo številni zaščiteni spomeniki, vključno s srednjeveško stolnico sv. Vincencija in ulico Grande Rue, ob kateri stojijo mestne hiše iz 18. stoletja.

== Geografija ==
Viviers leži na približno 85 metrov visoki vzpetini zahodno od reke Rone, kakšnih 10 km (po cesti) južno od Montélimarja – oziroma 165 km južno od [[Lyon]]a in približno 75 km severno od [[Avignon]]a. Na podnebje vplivata tako mistral kot Sredozemlje; padavine (približno 900 mm letno) se pojavljajo predvsem v zimski polovici leta.

Ozemlje kraja Viviers leži gorvodno od zožitve reke Rone, znane kot »soteska Donzère« (''défilé de Donzère''). Ta zožitev je dobro vidna z mostu Robinet, ki ločuje občini Viviers in Donzère – slednja leži v departmaju Drôme.

Viviers leži na desnem bregu Rone, gorvodno od točke, kjer se reka loči od kanala Donzère-Mondragon.

Ozemlje občine prečka reka Escoutay, pritok Rone, ki izvira ob vznožju planote Coiron. Na območju občine je več vodotokov, med katerimi izstopajo potoki Mas, Valpeyrouse in Bayne.

Sosednje občine so Châteauneuf-du-Rhône, Donzère, Larnas, Saint-Montan, Saint-Thomé in Le Teil.

Od 1. januarja 2025 je Viviers razvrščen kot podeželsko naselje (''bourg rural'') v skladu z novo, sedemstopenjsko mrežo gostote poselitve občin, ki jo je leta 2022 določil INSEE.&lt;ref&gt;{{Cite web | url=https://www.insee.fr/fr/information/8571524|title=La grille communale de densité |publisher=le site de l'Institut national de la statistique et des études économiques|date=22. julij 2025}}&lt;/ref&gt; Spada v urbano enoto Viviers, ki je enoobčinska urbana enota in predstavlja osamljeno naselje (''ville isolée''). Poleg tega je občina del gravitacijskega območja mesta Montélimar, natančneje njegovega zunanjega obroča (''couronne''). To območje, ki obsega 45 občin, spada v kategorijo območij s populacijo med 50.000 in manj kot 200.000 prebivalci.&lt;ref name=&quot;AAV2020&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.insee.fr/fr/metadonnees/geographie/aire-attraction-des-villes-2020/107-montelimar|title=Liste des communes composant l'aire d'attraction de Montélimar|publisher=insee.fr }}.&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
Viviers obdajajo polja in vinogradi, vendar je bilo to majhno mesto dolgo časa tudi sedež državnih uradnikov. Od druge polovice 20. stoletja se je kot dodaten vir dohodka razvil turizem.

== Zanimivosti ==
[[Slika:Pont romain a Viviers.JPG|thumb|Rimski most v Viviersu]]
Viviers, srednjeveško mesto in od 5. stoletja dalje središče pokrajine Vivarais – ter tretje območje v regiji Auvergne-Rhône-Alpes, razglašeno za »varovano območje« (''secteur sauvegardé'') – obiskovalcem ponuja pravi arhitekturni muzej na prostem. Ozemlje občine delno zajema območje ZNIEFF (naravovarstveno območje ekološkega, favnističnega in florističnega pomena) z imenom »Vieux Rhône et Losne de Viviers à Pont-Saint-Esprit«, ki je razvrščeno v tip 1.

; rimsko obdobje:
* rimski most z enajstimi loki čez reko Escoutay (pribl. 2 km severozahodno)
* kapela sv. Hostiana,
; srednji vek:
* [[stolnica sv. Vincencija, Viviers]],
* ostanki obzidja s karolinškim stolpom,
* Notre-Dame-du-Rhône (dominikanska kapela v Viviersu)
; renesansa:
* Maison Noël Albert (maison des chevaliers),
; 18. stoletje:
* škofijska palača.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Viviers (Ardèche)}}
* [http://www.mairie-viviers.fr/ Uradna stran] {{fr}}
* [https://meinfrankreich.com/viviers-an-der-rhone-sehenswert-und-interessant/ Slike]

{{-}}
{{Ardèche communes}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Ardèche]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>maxslef699ecjafj8sps3lyqgkd1qki</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Diferencialna enačba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>217610</id>
    <revision>
      <id>6757876</id>
      <parentid>6707036</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:14:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757876</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28196" sha1="ptvpjh63kpwzjcce9nd6garnc5d21nz" xml:space="preserve">'''Diferenciálna enáčba''' je v [[matematika|matematiki]] [[enačba]] neznane [[funkcija|funkcije]] ene ali več [[spremenljivka|spremenljivk]], ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi [[odvod]]i. Diferencialne enačbe so poleg matematike pomembne na različnih področjih, na primer v [[tehnika|tehniki]], [[fizika|fiziki]], [[kemija|kemiji]], [[astronomija|astronomiji]], [[biologija|biologiji]] ali [[ekonomija|ekonomiji]]. Pojavljajo se v [[znanost]]i in [[tehnologija|tehnologiji]], kadar je znana ali predpostavljena deterministična povezava med nekaterimi zvezno spremenljivimi [[količina]]mi, opisanimi s funkcijami, in njihovimi hitrostmi sprememb, izraženimi z odvodi.

[[Slika:Airflow-Obstructed-Duct.png|thumb|right|250px|Ponazoritev [[laminarni tok|laminarnega]] [[zrak|zračnega]] [[snovni tok|toka]] čez oviro v [[cev]]i v [[matematični model|modelu]] s pomočjo [[Navier-Stokesove enačbe|Navier-Stokesovih enačb]], [[množica|množice]] [[parcialna diferencialna enačba|parcialnih diferencialnih enačb]].]]
[[Slika:Elmer-pump-heatequation.png|thumb|right|250px|Predstavitev [[prevajanje toplote|prenosa toplote]] v ohišju črpalke z rešitvijo [[difuzijska enačba|enačbe prevajanja toplote]] in s pomočjo [[metoda končnih elementov|MKE]]. [[Toplota]] nastaja znotraj ohišja, na meji pa se njena velikost zmanjšuje, kar omogoča [[toplotno ravnovesje|toplotno ravnovesno stanje]] porazdelitve [[temperatura|temperature]].]]

V [[klasična mehanika|klasični mehaniki]] se [[gibanje]] [[telo (fizika)|telesa]] [[čas]]ovno opiše z njegovo lego in [[hitrost]]jo. [[Newtonovi zakoni gibanja]] omogočajo povezavo med lego, hitrostjo, [[pospešek|pospeškom]] in različnimi [[sila]]mi, ki delujejo na telo, in izražajo to povezavo v obliki diferencialne enačbe za neznano lego telesa kot funkcijo časa. V mnogo primerih se lahko to diferencialno enačbo reši eksplicitno, kar vodi do zakona o gibanju.

Zgled modeliranja problema iz stvarnega sveta je določitev hitrost [[prosti pad|padanja]] [[krogla|krogle]] skozi [[zrak]] ob upoštevanju [[gravitacija|gravitacije]] in [[zračni upor|zračnega upora]]. Pospešek krogle proti tlem je [[težni pospešek]] zmanjšan za pojemanje zaradi zračnega upora. Gravitacija je konstantna, zračni upor pa je sorazmeren s hitrostjo krogle. To pomeni da je pospešek krogle, ki je odvod njene hitrosti, odvisen od hitrosti. Iskanje hitrosti kot funkcije časa zahteva rešitev diferencialne enačbe.

Diferencialne enačbe se matematično raziskujejo z več različnih zornih kotov. Pri tem so najbolj pomembne njihove rešitve, funkcije za katero enačbe veljajo. Rešitve z eksplicitnimi zvezami obstajajo le za najpreprostejše diferencialne enačbe. Mnogo značilnosti rešitev dane diferencialne enačbe se lahko določi brez da bi se poiskalo njeno točno obliko. Če za rešitev sklenjena [[formula]] ne obstaja, se lahko dobi rešitev z numeričnim približkom s pomočjo [[računalnik]]a. [[teorija dinamičnih sistemov|Teorija]] [[dinamični sistem|dinamičnih sistemov]] poudarja kakovostno analizo sistemov, ki jih opisujejo diferencialne enačbe, razvili pa so mnogo [[numerična metoda|numeričnih metod]] za določevanje rešitev z dano stopnjo [[točnost]]i.

== Smeri raziskovanja ==

Raziskovanje diferencialnih enačb je široko področje v [[čista matematika|čisti]] in [[uporabna matematika|uporabni matematiki]], fiziki in tehniki. Vse te discipline se ukvarjajo z značilnostmi različnih diferencialnih enačb. Čista matematika se osredotoča na obstoj in edinstvenost [[rešitev enačbe|rešitev]], uporabna matematika pa poudarja razloge za rabo metod s približnimi rešitvami. Z diferencialnimi enačbami se modelirajo praktično vsi fizikalni, tehnični ali biološki procesi, od gibanj v [[nebesna mehanika|nebesni mehaniki]] do konstruiranja [[most]]ov ali medsebojnih vplivov med [[nevron]]i. Diferencialne enačbe, ki se uporabljajo pri reševanju problemov iz stvarnega življenja, niso nujno neposredno rešljive – nimajo sklenjenih rešitev. Namesto sklenjenih se lahko vzamejo približne [[numerične navadne diferencialne enačbe|numerične rešitve]].

Raziskujejo se tudi [[šibka rešitev|posplošene rešitve]] (na podlagi [[šibki odvod|šibkih odvodov]]), vrsta rešitev, ki niso nujno povsod odvedljive. Ta razširitev je velikokrat potrebna za obstoj rešitve in je tudi posledica bolj fizikalno smiselnih značilnosti ali rešitev, kot na primer možna prisotnost udarov za enačbe [[hiperbolična parcialna diferencialna enačba|hiperboličnega tipa]].

Raziskovanje [[stabilnost]]i rešitev diferencialnih enačbe obravnava [[teorija stabilnosti]].

== Izrazje ==

Teorija diferencialnih enačb je zelo razvita, metode, ki se uporabljajo za njihovo reševanje, pa se precej razlikujejo, kar je odvisno od vrste enačbe.

* [[navadna diferencialna enačba]] (NDE) je diferencialna enačba v kateri je neznana funkcija (oziroma '''odvisna spremenljivka''') funkcija ene neodvisne spremenljivke. V najpreprostejši obliki je neznana funkcija [[skalar]]na funkcija z [[realno število|realnimi]] ali [[kompleksno število|kompleksnimi]] vrednostmi, še bolj splošno pa ima lahko [[vektor (matematika)|vektorske]] ali [[matrika|matrične]] vrednosti – to odgovarja upoštevanju sistema navadnih diferencialnih enačb za eno funkcijo. Navadne diferencialne enačbe se še naprej razvrščajo glede na '''red''' najvišjega odvoda odvisne spremenljivke, ki nastopa v enačbi.
: Enačba:
:: &lt;math&gt; \frac{\mathrm{d}^{2} u}{\mathrm{d}x^{2}} + x^{3} + xu = 0 \!\, &lt;/math&gt;
: je enačba 2. reda.

Najpomembnejše vrste v uporabi so diferencialne enačbe 1. in 2. reda. Razlikujejo se tudi diferencialne enačbe eksplicitno rešljive glede na najvišji odvod in v implicitni obliki.

* [[parcialna diferencialna enačba]] (PDE) je diferencialna enačba v kateri je neznana funkcija funkcija ''več'' neodvisnih spremenljivk in v njej nastopajo [[parcialni odvod]]i. Red je določen podobno kot pri navadnih diferencialnih enačbah. Posebej pri linearnih parcialnih enačbah 2. reda se enačbe še naprej razvrščajo v enačbe eliptičnega, hiperboličnega in paraboličnega tipa. Nekatere parcialne enačbe ne spadajo v nobeno od teh kategorij čez celotno domeno neodvisnih spremenljivk in so enačbe '''mešanega tipa'''.

Navadne in parcialne diferencialne enačbe so lahko '''linearne''' ali '''nelinearne'''. Diferencialna enačba je linearna, če imata neznana funkcija in njeni odvodi '''stopnjo''' [[1 (število)|1]] ([[produkt]]i funkcije in njenih odvodov niso dovoljeni), drugače je nelinearna. Enačba:

:: &lt;math&gt; a\frac{\mathrm{d}^{2} u}{\mathrm{d}x^{2}} + b\frac{\mathrm{d} u}{\mathrm{d}x} + cu + d = 0 \!\, &lt;/math&gt;

je linearna enačba 2. reda (prve stopnje). Enačba:

:: &lt;math&gt; a\frac{\mathrm{d}^{2} u}{\mathrm{d}x^{2}} + bu^{3} + cxu + d = 0 \!\, &lt;/math&gt;

pa je (nelinearna) enačba 2. reda tretje stopnje. Značilna značilnost linearnih enačb je, da njihove rešitve tvorijo afini podprostor ustreznega funkcijskega prostora, od koder sledi veliko bolj razvita teorija linearnih diferencialnih enačb. 

'''Homogene''' linearne diferencialne enačbe so nadaljnji podrazred za katerega je prostor rešitev linearni podprostor. Te enačbe nimajo '''perturbacijskih členov'''. Perturbacijski člen diferencialne enačbe je člen, ki določa motnje, in ne vsebuje niti funkcije ''u'' niti njenih odvodov &lt;math&gt;\mathrm{d}u/\mathrm{d}x, \cdots , \mathrm{d}^{n}/\mathrm{d}x^{n}&lt;/math&gt;.&lt;ref&gt;{{sktxt|Stöcker|2006|loc=§18, str. 569}}.&lt;/ref&gt;{{rp|569}} '''Nehomogena''' diferencialna enačba vsebuje od [[0|nič]] različne perturbacijske člene. Koeficienti neznane funkcije in njenih odvodov v linearni diferencialni enačbi so lahko (znane) funkcije odvisne spremenljivke ali spremenljivk. Če so ti koeficienti [[matematična konstanta|konstantni]], je enačba '''linearna diferencialna enačba s konstantnimi koeficienti'''.

Obstaja zelo malo metod za eksplicitno reševanje nelinearnih diferencialnih enačb, in te izkoriščajo njihove [[simetrija|simetrije]]. Nelinerne diferencialne enačbe se lahko vedejo zelo zapleteno v razširjenih časovnih intervalih, kar je značilno za [[kaos]]. Čeprav so osnovna vprašanja o obstoju, enoličnosti in razširljivosti rešitev nelinearnih diferencialnih enačb, ter dobri zastavljenosti začetnih in robnih pogojev nelinearnih PDE težki problemi, so njihove rešitve v posebnih primerih velik napredek teoretične matematike (glej npr. [[obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb|obstoj in gladkost rešitev]] [[Navier-Stokesove enačbe|Navier-Stokesovih enačb]]).

Linearne diferencialne enačbe so velikokrat približki nelinearnih enačb. Veljajo le pod nekaterimi omejenimi pogoji. Enačba [[harmonični oscilator|harmoničnega oscilatorja]] je na primer približek nelinearne enačbe [[nihalo|nihala]], ki velja za [[nihanje|nihanja]] z malimi [[amplituda]]mi.

== Zgledi ==
=== Navadne diferencialne enačbe ===

V zgledih je ''u'' neznana skalarna funkcija spremenljivke ''x'' (&lt;math&gt;u(x)&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;\mathrm{d}u(x)/\mathrm{d}x&lt;/math&gt; njen prvi odvod, &lt;math&gt;\mathrm{d}^{2} u(x)/\mathrm{d}x^{2}&lt;/math&gt; njen drugi odvod, ''a'', ''b'', ''k'', ''ω'' pa znane konstante (lahko tudi odvisne od drugih konstant, na primer &lt;math&gt;k=c/m&lt;/math&gt;, kjer je ''c'' snovna konstanta (npr. vzmeti), ''m'' pa masa.) Velikokrat je spremenljivka ''x'' [[čas]], označena s ''t''.

* Homogena linearna navadna diferencialna enačba 1. reda s konstantnimi koeficienti:

: &lt;math&gt; \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} + ku(x) = 0 \!\, &lt;/math&gt; ([[jedrski razpad]] [[radionuklid|radioaktivnega]] [[izotop]]a [[ogljik-14|&lt;sup&gt;14&lt;/sup&gt;]][[ogljik|C]]).

* Nehomogena linearna navadna diferencialna enačba 1. reda s konstantnimi koeficienti:

: &lt;math&gt; \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} + k = 0 \!\, , &lt;/math&gt;
: &lt;math&gt; \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} + k(u + \omega) = 0 \!\, , &lt;/math&gt;
: &lt;math&gt; \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} - ku(x) = 0 \!\, &lt;/math&gt; ([[Malthusov model rasti]]),
: &lt;math&gt; \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} - ku(x) - x^{2} = 0 \!\, , &lt;/math&gt;
: &lt;math&gt; \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} + u(x) - e^{x} = 0 \!\, . &lt;/math&gt;

* Nehomogena nelinearna navadna diferencialna enačba 1. reda s konstantnimi koeficienti:

: &lt;math&gt; \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} - u(x)^{2} - 1 = 0 \!\, . &lt;/math&gt;

* Homogena linearna navadna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti:

: &lt;math&gt; \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} + k u(x) = 0 \!\, &lt;/math&gt; ([[enorazsežni prostor|enorazsežni]] [[harmonični oscilator]]),
: &lt;math&gt; \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} + \omega^{2}u(x) = 0 \!\, &lt;/math&gt; ([[harmonični oscilator]]),
: &lt;math&gt; \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} + 2k \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} + u(x) = 0 \!\, &lt;/math&gt; (splošna enačba harmoničnega oscilatorja),
: &lt;math&gt; \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} + 2k \omega\frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} + \omega^{2} u(x) = 0 \!\, &lt;/math&gt; (dušeni harmonični oscilator),
: &lt;math&gt; \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} - x u(x) = 0 \!\, , &lt;/math&gt; ([[Airyjeva funkcija|Airyjeva enačba]], &lt;math&gt;k^ {2}=1\, &lt;/math&gt;)
: &lt;math&gt; \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} \pm k^{2} x u(x) = 0 \!\, , &lt;/math&gt; (splošna Airyjeva enačba)
: &lt;math&gt; \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} - x \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} + u(x) = 0 \!\, . &lt;/math&gt;

:* [[Besslova funkcija|Besslova enačba]]:

: &lt;math&gt; x^{2} \frac{\mathrm{d}^{2}u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} + x \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} - (x^{2} + k^{2}) u(x) = 0 \!\, . &lt;/math&gt;

* Homogena linearna navadna diferencialna enačba 2. reda:

: &lt;math&gt; \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} + k(x) \frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} + \omega^{2}(x) u(x) = 0 \!\, &lt;/math&gt; ([[parametrični oscilator]]),

* Nehomogena linearna navadna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti:

: &lt;math&gt; \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} + g = 0 \!\, &lt;/math&gt; ([[prosti pad]] brez [[zračni upor|zračnega upora]]),

:* Eulerjeva [[hipergeometrična diferencialna enačba]] (Gaussova diferencialna enačba):

: &lt;math&gt; x(1-x)\frac {\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} + \left[k-(a+b+1)x \right] \frac {\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} - ab u(x) = 0 \!\, , &lt;/math&gt;

* Homogena nelinearna navadna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti:

: &lt;math&gt; J_{\zeta} \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d}x^{2}} + mgl \sin u(x) = 0 \!\, &lt;/math&gt; (splošna enačba [[nihalo|nihala]]),
: &lt;math&gt;   \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} + \omega^{2} \sin u(x) = 0 \!\, &lt;/math&gt; ([[težno nihalo]]),
: &lt;math&gt; l \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} + g \sin u(x) = 0 \!\, &lt;/math&gt; (gibanje [[nitno nihalo|nitnega nihala]] z dolžino ''l'').

* Nehomogena nelinearna navadna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti:

: &lt;math&gt; m \frac{\mathrm{d}^{2} u(x)}{\mathrm{d} x^{2}} - k \left(\frac{\mathrm{d} u(x)}{\mathrm{d} x} \right)^{2} + mg = 0 \!\, &lt;/math&gt; ([[prosti pad]] s [[upor sredstva|kvadratnim zakonom zračnega upora]]).

=== Parcialne diferencialne enačbe ===

V naslednji skupini zgledov je neznana funkcija ''u'' odvisna od dveh spremenljivk ''x'' in ''t'' (&lt;math&gt;u(x,t)&lt;/math&gt;) ali ''x'' in ''y'' (&lt;math&gt;u(x,y)&lt;/math&gt;), ali od treh ''x'', ''y'' in ''z'' (&lt;math&gt;u(x,y,z)&lt;/math&gt;).

* Homogena linearna parcialna diferencialna enačba 1. reda s konstantnimi koeficienti:

: &lt;math&gt; \frac{\partial u(x,t)}{\partial t} + t \frac{\partial u(x,t)}{\partial x} = 0 \!\, . &lt;/math&gt;

* Homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti [[parabolična parcialna enačba|paraboličnega tipa]] ([[difuzijska enačba]] v eni prostorski razsežnosti):

: &lt;math&gt;\frac{\partial u(x,t)}{\partial t} - k \frac{\partial^{2} u(x,t)}{\partial {x}^2} = 0, \quad \left( \frac{\partial u(x,t)}{\partial t} - k \nabla^{2} u(x,t) = 0 \right) \!\, . &lt;/math&gt;

* Homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti hiperboličnega tipa ([[valovna enačba]] v eni prostorski razsežnosti):

: &lt;math&gt; \frac{\partial^{2} u}{\partial t^{2}} - k^{2} \frac{\partial^{2} u}{\partial x^{2}} = 0, \quad \left( \frac{\partial^{2} u}{\partial t^{2}} - k^{2} \nabla^{2} u = 0, \quad  \square u = 0 \right) \!\, . &lt;/math&gt;

* Nehomogena linearna parcialna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti hiperboličnega tipa ([[telegrafski enačbi|telegrafska enačba]] za [[električna napetost|električno napetost]] (v eni prostorski razsežnosti)):

: &lt;math&gt; LC \frac{\partial^2 u}{\partial t^2} - \frac{\partial^2 u}{\partial x^2} + (LG + RC) \frac{\partial u}{\partial t} + RG u = 0 \!\, , &lt;/math&gt;

* Homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti [[eliptična parcialna enačba|eliptičnega tipa]] ([[Laplaceova enačba]] v dveh prostorskih razsežnostih):

: &lt;math&gt; \frac{\partial^{2} u}{\partial x^{2}} + \frac{\partial^{2} u}{\partial y^{2}} = 0, \quad \left( \nabla^{2} u = 0 \right) \!\, . &lt;/math&gt;

* Homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti paraboličnega tipa (difuzijska enačba v dveh prostorskih razsežnostih):

: &lt;math&gt;\frac{\partial u}{\partial t} - k\left(\frac{\partial^{2} u}{\partial {x}^2}+\frac{\partial^{2} u}{\partial y^{2}} \right) = 0, \quad \left( \frac{\partial u}{\partial t} - k \nabla^{2} u = 0 \right) \!\, . &lt;/math&gt;

* Homogena nelinearna parcialna diferencialna enačba 3. reda s konstantnimi koeficienti ([[Korteweg-de Vriesova enačba]]):

: &lt;math&gt; \frac{\partial u}{\partial t} - 6u \frac{\partial u}{\partial x} + \frac{\partial^{3} u}{\partial x^{3}} = 0 \!\, . &lt;/math&gt;

* Homogena linearna parcialna diferencialna enačba 4. reda s konstantnimi koeficienti ([[biharmonična enačba]] v treh prostorskih razsežnostih):

: &lt;math&gt; \frac{\partial u^{4}}{\partial x^{4}} + \frac{\partial u^{4}}{\partial y^{4}} + \frac{\partial u^{4}}{\partial z^{4}} + 2 \frac{\partial u^{4}}{\partial x^{2} \partial y^{2}} + 2 \frac{\partial u^{4}}{\partial y^{2} \partial y^{z}} + 2 \frac{\partial u^{4}}{\partial x^{2} \partial z^{2}} = 0, \quad \left( \nabla^{4} u = 0 \right) \!\, . &lt;/math&gt;

=== Povezava z diferenčnimi enačbami ===

Teorija in praksa diferencialnih enačb je tesno povezana s teorijo diferenčnih enačb, v katerih koordinate zavzemajo samo nezvezne vrednosti in vrednosti neznane funkcije ali funkcij določa iteracijsko na osnovi vrednosti v sosednjih koordinatah. Številne metode za numerično reševanje diferencialnih enačb ali za preverjanje njihovih značilnosti temeljijo na rešitvah enakovrednih diferenčnih enačbe, ki so temelj vseh računalniško dobljenih rešitev.

== Obstoj rešitev ==

Reševanje diferencialne enačbe se od reševanja [[algebrska enačba|algebrskih enačb]] razlikuje. Ne samo da so njihove rešitve velikokrat nerazumljive, pomembno je tudi po možnosti ugotoviti, ali rešitve sploh obstajajo, in če obstajajo, ali so enolične. Za problem začetnih vrednosti pri enačbah prvega reda [[Peanov eksistenčni izrek]] navaja en sklop okoliščin, za katerega rešitev obstaja. Za izbrano točko &lt;math&gt;(a, b)\, &lt;/math&gt; v ravnini ''xy'', se opredeli poljubno pravokotno območje &lt;math&gt;Z\, &lt;/math&gt;, tako da je &lt;math&gt;Z = [l,m]\times[n,p]\, &lt;/math&gt; in da je točka &lt;math&gt;(a,b)\, &lt;/math&gt; znotraj &lt;math&gt;Z\, &lt;/math&gt;. Za dano diferencialno enačbo &lt;math&gt;\frac{\mathrm{d}y}{\mathrm{d}x} = g(x,y)\, &lt;/math&gt; in za &lt;math&gt;y=b\, &lt;/math&gt;, če &lt;math&gt;x=a\, &lt;/math&gt; po [[Giuseppe Peano|Peanu]] obstaja krajevna rešitev tega problema, če sta tako &lt;math&gt;g(x,y)\, &lt;/math&gt; kot &lt;math&gt;\frac{\partial g}{\partial x}\, &lt;/math&gt; zvezna na &lt;math&gt;Z\, &lt;/math&gt;. Ta rešitev obstaja na enem od intervalov s središčem na &lt;math&gt;a\, &lt;/math&gt;. To pa pomaga samo pri začetnih vrednosti enačb prvega reda. Naj gre za problem začetnih vrednosti za naslednjo linearno enačbo ''n''-tega reda:

: &lt;math&gt;
f_{n}(x)\frac{\mathrm{d}^n y}{\mathrm{d}x^n} + \cdots + f_{1}(x)\frac{\mathrm{d} y}{\mathrm{d}x} + f_{0}(x)y = g(x) \!\, , 
&lt;/math&gt;
kjer velja:
: &lt;math&gt;
y(x_{0})=y_{0}, y'(x_{0}) = y'_{0}, y''(x_{0}) = y''_{0}, \cdots
&lt;/math&gt;

Za vse neničelne &lt;math&gt;f_{n}(x)\, &lt;/math&gt;, če so &lt;math&gt;\{f_{0},f_{1},\cdots\}\, &lt;/math&gt; in &lt;math&gt;g\, &lt;/math&gt; zvezni na določenem intervalu, ki vsebuje &lt;math&gt;x_{0}\, &lt;/math&gt;, &lt;math&gt;y\, &lt;/math&gt; obstaja in je enoličen.&lt;ref&gt;{{sktxt|Zill|2008}}.&lt;/ref&gt;

== Uporabe ==

Veliko temeljnih zakonov [[fizika|fizike]] in [[kemija|kemije]] je mogoče zapisati v obliki diferencialne enačbe. V [[biologija|biologiji]] in [[ekonomsko nasilje|ekonomiji]] se diferencialne enačbe uporabljajo za opisovanje kompleksnih sistemov. Matematično ozadje diferencialnih enačb se je sprva odkrivalo v okviru ved, ki so njim lastne probleme izrazile definirali v obliki diferencialnih enačb in kjer so rešitve našle neposredno uporabo. Vendar pa lahko različni problemi, včasih s poreklom iz precej različnih znanstvenih področij, pripeljejo do enakovrednih diferencialnih enačb. V teh primerih je mogoče matematično teorijo teh enačb razumeti kot poenotenje na eno in isto načelo, ki tvori ozadje včasih zelo različnim pojavom. Zgledi so širjenje svetlobe skozi vakuum, širjenje zvoka skozi ozračje, in širjenje valov na površini ribnika. Vse tri pojave se lahko opiše z valovno enačbo (parcialno diferencialno enačbo drugega reda), kar omogoča, da se v svetlobi in zvoku prepozna iste poteze valov, kot so znani od valov na vodni površini. Teorijo prevajanja toplote, kot jo je razvil [[Joseph Fourier]], sloni na parcialni diferencialni enačbi drugega reda, tako imenovani [[difuzijska enačba|difuzijski enačbi.]] Izkazalo se je, da se številne [[difuzija|difuzijske]] procese, ki so si na videz zelo različni, lahko opiše z eno in isto enačbo: Tako je na primer mogoče enačbo [[Black-Scholesov model|Black-Scholesa]], ki opisuje časovni razvoj tržne cene delniških opcij, pretvoriti v difuzijsko enačbo, oziroma rešitve difuzijske enačbe je mogoče interpretirati s stališča cen opcij.

=== Fizika ===

* [[Euler-Lagrangeeva enačba]] v klasični mehaniki
* [[Hamiltonova mehanika|Hamiltonove enačbe]] v klasični mehaniki
* [[radioaktivnost|radioaktivni razpad]] v jedrski fiziki
* [[Newtonov zakon ohlajanja]] v [[termodinamika|termodinamiki]]
* [[valovna enačba]]
* [[toplotna enačba]] v [[termodinamika|termodinamiki]]
* [[Laplaceova enačba]], ki določa [[harmonična funkcija|harmonične funkcije]]
* [[Poissonova enačba]]
* enačba [[geodetka|geodetk]]
* [[Navier-Stokesove enačbe]] v dinamiki tekočin
* [[difuzijska enačba]] v [[stohastični proces|stohastičnih procesih]]
* [[konvekcijsko-difuzijska enačba]] v dinamiki tekočin
* [[Cauchy-Riemannovi diferencialni enačbi|Cauchy-Riemannovi enačbi]] v [[kompleksna analiza|kompleksni analizi]]
* [[Poisson-Boltzmannova enačba]] v [[molekulska dinamika|molekulski dinamiki]]
* [[enačbe plitvih vod]]
* [[univerzalna diferencialna enačba]]
* [[Lorenzev sistem|Lorenzeve enačbe]], katerih rešitve kažejo kaotično vedenje.

==== Klasična mehanika ====

Dokler je sila, ki deluje na delec, znana, [[Newtonovi zakoni gibanja|Newtonov drugi zakon]] za opis gibanja delca zadostuje. Ko so enkrat na voljo za vsako silo, ki deluje na delec, na voljo neodvisni opisi, jih je mogoče nadomestiti v Newtonovem drugem zakonu, pri čemer se problem poenostavi na običajno diferencialno enačbo, ki se imenuje ''enačbe gibanja''.

==== Elektrodinamika ====

[[Maxwellove enačbe|Maxwellove enačb&lt;nowiki/&gt;e]] so niz delnih diferencialnih enačb, ki skupaj z zakonom [[Lorentzeva sila|Lorentzeve sile]] tvorijo temelj klasične elektrodinamike, klasične [[optika|optike]], in električnih vezij. Ta področja so po drugi strani temelj sodobnih električnih in komunikacijskih tehnologij. Maxwellove enačbe opisujejo, kako [[električno polje|električna]] in [[magnetno polje|magnetna polja]] nastajajo in kako se spreminjajo pod vplivom [[električni naboj|električnih nabojev]] in [[električni tok|tokov]]. [[James Clerk Maxwell]], škotski fizik in matematik, katerega ime nosijo, je med 1861 in 1862 objavil zgodnjo obliko teh enačb.

==== Splošna relativnost ====

[[Einsteinove enačbe polja]] (EFE, znane tudi skrajšano kot »Einsteinove enačbe«) so niz desetih delnih diferencialnih enačb, v [[splošna teorija relativnosti|splošni teoriji relativnosti]] Alberta Einsteina. Opisujejo vpliv [[težnost]]i na opazovani sistem zaradi ukrivljenosti prostor-časa, katere vzrok sta [[snov]] in [[energija]].&lt;ref name=&quot;ein&quot;&gt;{{sktxt|Einstein|1916}}.&lt;/ref&gt; 

==== Kvantna mehanika ====

V mehaniki kvantnih sistemov (kadar gre za atome, molekule, osnovne delce, proste, vezane ali lokalizirane) velja [[Schrödingerjeva enačba]]. Ne gre več za preprosto algebrsko enačbo kot je Newtonov zakon klasične mehanike, temveč na splošno za linearno parcialno diferencialno enačbo, ki opisuje, kaj se s časom dogaja z [[valovna enačba|valovno funkcijo]] sistema.&lt;ref name=&quot;Griffiths2004&quot;&gt;{{sktxt|Griffiths|2004|pp=1–2}}.&lt;/ref&gt;

=== Biologija ===

* [[logistična funkcija|Verhulstova enačba]] – rast biološke populacije
* [[Ludwig von Bertalanffy|von Bertalanffyjev]] model – rast biološkega posameznika 
* [[replikatorska enačba|replikatorska dinamika]] – mesto v teoretični biologiji
* [[Hodgkin-Huxleyjev model]] – aktivacijski potenciali živcev 

==== Enačbi roparica-plen ====

[[Lotka-Volterrovi enačbi]], znani tudi kot enačbi roparica-plen, sta par nelinearnih diferencialne enačbe, ki se pogosto uporabljata za opis dinamike bioloških sistemov, z dvema vrstama interakcije, ki opisujeta odnos med predatorjem in njegovo žrtvijo, na primer med lisicami na samotnem otoku na eni strani in zajci na drugi strani, pa tudi dogajanja v celični biologiji.

=== Kemija ===

Enačba za hitrost kemijske reakcije je diferencialna enačba, ki povezuje hitrost reakcije s koncentracijami ali tlaki reaktantov in konstantami (običajno so to reakcijski koeficienti in redi delne reakcije).&lt;ref&gt;[http://goldbook.iupac.org/R05141.html IUPAC Gold Book definition of rate law].&lt;/ref&gt; Vrsto enačbe za določen sistem se določi tako, da se hitrost reakcije kombinira z masno bilanco sistema.&lt;ref&gt;{{sktxt|Connors|1991}}.&lt;/ref&gt;

=== Ekonomija ===

* [[Solow-Swanov model|model Solowa in Swana]]
* [[Black-Scholesov model]] za tržno ceno opcij
* [[Malthusov model rasti]]
* [[Sethijev model|Vidale-Wolfeov model oglaševanja]]

== Programska oprema ==

* [[ExpressionsinBar]]
* Maple:&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dsolve - Maple Programming Help|url=https://www.maplesoft.com/support/help/Maple/view.aspx?path=dsolve|website=www.maplesoft.com|accessdate=2020-05-16}}&lt;/ref&gt; dsolve
* [[SageMath]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Basic Algebra and Calculus — Sage Tutorial v9.0|url=http://doc.sagemath.org/html/en/tutorial/tour_algebra.html|website=doc.sagemath.org|accessdate=2020-05-16}}&lt;/ref&gt;
* [[Xcas]]:&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www-fourier.ujf-grenoble.fr/~parisse/giac/cascmd_en.pdf|title=Symbolic algebra and Mathematics with Xcas|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200826060004/http://www-fourier.ujf-grenoble.fr/~parisse/giac/cascmd_en.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; desolve(y'=k*y,y)

&lt;br /&gt;
== Sklici ==

{{sklici|3}}

== Viri ==

{{refbegin|2}}
* {{citat|last1= Connors|first1= Kenneth A.|title= Chemical Kinetics, the study of reaction rates in solution|date= 1991|publisher= VCH Publishers}}
* {{citat|last1= Einstein|first1= Albert|authorlink1= Albert Einstein|title= The Foundation of the General Theory of Relativity|journal= [[Annalen der Physik]]|date= 1916|volume= 354|issue= 7|pages= 769|publisher= |url= http://www.alberteinstein.info/gallery/gtext3.html|doi= 10.1002/andp.19163540702|format= [[PDF]]|id= |accessdate= |bibcode= 1916AnP...354..769E|archive-url= https://web.archive.org/web/20120206225139/http://www.alberteinstein.info/gallery/gtext3.html|archive-date= 2012-02-06|url-status= dead}}
* {{citat|last1= Griffiths|first1= David J.|title= Introduction to Quantum Mechanics|edition=2|date= 2004|publisher= Prentice Hall|isbn= 0-13-111892-7|pages= }}
* {{citat|last1= Križanič|first1= France|authorlink1= France Križanič|date= 2004|title= Parcialne diferencialne enačbe|series= Matematika – fizika : zbirka univerzitetnih učbenikov in monografij|volume= 43|publisher= [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|DMFA]] – založništvo|location= Ljubljana|isbn= 978-961-212-154-9|cobiss= 214837504|issn= 1408-1571}}
* {{citat|last1= Kuščer|first1= Ivan|authorlink1= Ivan Kuščer|last2= Kodre|first2= Alojz|authorlink2= Alojz Kodre|date= 2006|title= Matematika v fiziki in tehniki|series= Matematika – fizika : zbirka univerzitetnih učbenikov in monografij|volume= 36|id= |publisher= [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|DMFA]] – založništvo|location= Ljubljana|pages= |isbn= 961-212-033-1|cobiss= 230034944|issn= 1408-1571}}
* {{citat|last1= Ricardo|first1= Henry J.|title= A modern introduction to differential equations|edition= 2|year= 2009|publisher= Elsevier Academic Press|location= Amsterdam; Boston; Heidelberg [etc]|isbn= 978-0-12-374746-4|cobiss= }}
* {{citat|last1= Stöcker|first1= Horst|authorlink1= Horst Stöcker|title= Matematični priročnik z osnovami računalništva|year= 2006|publisher= [[Tehniška založba Slovenije]]|location= Ljubljana|isbn= 86-365-0587-9|cobiss= 229576192}}
* {{citat|last1= Tenenbaum|first1= Morris|last2= Pollard|first2= Harry|title= Ordinary differential equations|year= 1985|publisher= Dover Publications|location= New York|isbn= 0-486-64940-7|cobiss= 4894486}}
* {{citat|last1= Zill|first1= Dennis G.|title= A First Course in Differential Equations|date= 2008|publisher=Brooks/Cole|isbn= 0-534-37388-7|edition= 5}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==

* {{MathWorld|title=Differential Equation|urlname=DifferentialEquation}}

{{teme infinitezimalnega računa}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Diferencialne enačbe]]</text>
      <sha1>ptvpjh63kpwzjcce9nd6garnc5d21nz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Demi Lovato</title>
    <ns>0</ns>
    <id>219963</id>
    <revision>
      <id>6757862</id>
      <parentid>6715475</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:55:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 9 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757862</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="54814" sha1="7rvi7gp5qyxzt0mbf1vqgyfzpgqk98a" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name         = Demi Lovato
| image        = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption      = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| background   = person
| birth_name   = Demetria Devonne Lovato
| instrument   = [[Vokal]], [[kitara]], [[klavir]]
| genre        = [[pop glasba|pop]], [[rock]], [[Teen Pop]], [[R&amp;B]], [[alternativni pop]]
| occupation   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| years_active = 2002–danes
| associated_acts = [[Jonas Brothers]], [[Selena Gomez]], [[Madison De La Garza]], [[Miley Cyrus]] [[We the Kings]], [[Taylor Swift]]
| label        = Hollywood, Fascination &lt;small&gt;([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]])&lt;/small&gt;, Avex Trax &lt;small&gt;([[Japonska]])&lt;/small&gt;
| website      = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}

'''Demetria Devonne »Demi« Lovato'''&lt;ref name=&quot;WP&quot; /&gt;, bolje poznana kot '''Demi Lovato''', [[Američani|ameriška]] [[pevka]], [[plesalka]], [[kitarist]]ka, [[pianist]]ka, [[tekstopiska]], [[televizijski igralec|televizijska]], [[gledališki igralec|gledališka]] ter [[filmski igralec|filmska]] [[igralec (umetnik)|igralka]] in [[fotomodel]], * [[20. avgust]] [[1992]], [[Dallas, Teksas]], [[Združene države Amerike]].&lt;ref name=TheStar&gt;{{navedi novice |url=http://www.thestar.com/entertainment/music/article/852284--just-your-average-teen-except-for-the-fame-part |title=Je samo vaša povprečna najstnica, če odštejemo slavo |publisher=www.thestar.com |accessdate=27.8.2010 |date=27.8.2010 |author=Richard Ouzounian |location=Toronto |archive-date=2010-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100829132642/http://www.thestar.com/entertainment/music/article/852284--just-your-average-teen-except-for-the-fame-part |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

Z igralsko kariero je Demi Lovato pričela, ko je zaigrala Angelo v seriji ''Barney &amp; Friends''. Najbolje je prepoznavna po vlogi Mitchie Torres v [[film]]u ''Camp Rock'' (2008) in njegovem nadaljevanju ''Camp Rock 2: The Final Jam'' (2010) ter kot Sonny Munroe v televizijski seriji ''Sonny With A Chance''. Zaigrala je tudi v filmu ''Princess Protection Program'' (2009). Sodelovala je pri različnih dobrodelnih prireditvah v zvezi s socialnimi in okoljevarstvenimi problemi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.looktothestars.org/celebrity/1802-demi-lovato |publisher=Look to the Stars: The World of Celebrity Giving |title=Dobrodelna dela Demi Lovato, povezana s socialnimiin okoljevarstvenimi težavami |accessdate=2010-11-12 |archive-date=2010-07-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100728074015/http://www.looktothestars.org/celebrity/1802-demi-lovato |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Demi Lovato je kot samostojni glasbeni ustvarjalec 23. septembra leta 2008 izdala svoj prvi glasbeni album, imenovan ''[[Don't Forget]]''. Album je pristal na drugem mestu lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]] z 89,000 prodanimi izvodi v prvem tednu od izida.&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Daniel Kreps |date=1. oktober 2008 |url=http://www.rollingstone.com/rockdaily/index.php/2008/10/01/on-the-charts-demi-lovato-kings-of-leon-debut-high-metallica-rule/ |title=Na glasbenih lestvicah: Demi Lovato &amp; Kings of Leon se že prvič uvrstijo zelo visoko, Metallica vlada |work=Rolling Stone |accessdate=22.12.2008 |archive-date=2008-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081004053422/http://www.rollingstone.com/rockdaily/index.php/2008/10/01/on-the-charts-demi-lovato-kings-of-leon-debut-high-metallica-rule/ |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Od takrat je album prodal že 500.000 izvodov samo v Združenih državah Amerike&lt;ref name=&quot;trust201002&quot;&gt;Gary Trust (5. februar 2010). [http://www.billboard.com/column/chartbeat/ask-billboard-miley-s-new-movie-music-1004065563.story#/column/chartbeat/ask-billboard-miley-s-new-movie-music-1004065563.story Vprašajte revijo ''Billboard'': Mileyjin nov glasbeni film] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100416012729/http://www.billboard.com/column/chartbeat/ask-billboard-miley-s-new-movie-music-1004065563.story#/column/chartbeat/ask-billboard-miley-s-new-movie-music-1004065563.story |date=2010-04-16 }} - ''Billboard''. Pridobljeno dne 9. februar 2010. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; in si prislužil zlato certifikacijo s strani organizacije RIAA.&lt;ref name=&quot;trust201002_1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=1&amp;table=SEARCH_RESULTS&amp;action=&amp;title=&amp;artist=demi%20lovato&amp;format=&amp;debutLP=&amp;category=&amp;sex=&amp;releaseDate=&amp;requestNo=&amp;type=&amp;level=&amp;label=&amp;company=&amp;certificationDate=&amp;awardDescription=&amp;catalogNo=&amp;aSex=&amp;rec_id=&amp;charField=&amp;gold=&amp;platinum=&amp;multiPlat=&amp;level2=&amp;certDate=&amp;album=&amp;id=&amp;after=&amp;before=&amp;startMonth=1&amp;endMonth=1&amp;startYear=1958&amp;endYear=2011&amp;sort=Artist&amp;perPage=25 |title=Recording Industry Association of America |publisher=RIAA |date= |accessdate=27.7.2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Demi Lovato je svoj drugi glasbeni album, imenovan ''[[Here We Go Again (album)|Here We Go Again]]'', izdala 21. julija leta 2009.&lt;ref name=&quot;HereWeGoAgain&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://twitter.com/ddlovato/status/1957085257 |title=Demi Lovato oznani izid svojega prvega singla |publisher=Demi Lovato |accessdate=29.5.2009 |archive-date=2018-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180629033528/https://twitter.com/ddlovato/status/1957085257 |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Album je pristal na prvem mestu lestvice ''Billboard'' 200 z 108.000 prodanimi izvodi albuma v prvem tednu od izida.&lt;ref&gt;[http://www.billboard.com/#/news/demi-lovato-debuts-at-no-1-on-billboard-1003998139.story Demi Lovato pristane na prvem mestu glasbene lestvice ''Billboard'' 200, vendar Michael Jackson še vedno kraljuje] Billboard.com. {{ikona en}} Pridobljeno dne 7. september 2009.&lt;/ref&gt; Svoj tretji glasbeni album, ''[[Unbroken (album, Demi Lovato)|Unbroken]]'', je izdala 20. septembra 2011.

== Življenje in kariera ==
=== 1992–2006: Otroštvo ===
Demetria Devonne Lovato se je rodila v [[Dallas, Teksas|Dallasu]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike]]&lt;ref name=&quot;WP&quot;&gt;{{navedi splet|author=Laura Yao |date=21. junij 2008 |url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2008/06/20/AR2008062003077_pf.html | title=Disneyjeva boginja Demi | work=Washington Post | accessdate=22.12.2008 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;, mami Dianni Hart De La Garzi in očetu Patricku Lovatu. Po očetovi strani ima [[Mehika|mehiške]] korenine, po mamini pa [[Irci|irske]] in [[Italijani|italijanske]].&lt;ref name=&quot;Biography Today&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=|first=|title=Življenjepis dandanes |url=https://archive.org/details/biographytodaypr0000unse|year=2009|page=[https://archive.org/details/biographytodaypr0000unse/page/103 103]|publisher=Omnigraphics|location=[[Detroit]] |isbn=978-0-7808-1052-5 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ref091&quot;&gt;{{navedi novice|last=Caramanica|first=Jon|title=Najstniška princesa, najstniki |pages=|publisher=New York Times|date=15.7.2009 |url=http://www.nytimes.com/2009/07/19/arts/music/19cara.html?pagewanted=2|accessdate=11.4.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ref092&quot;&gt;{{navedi novice|last=Huff|first=Richard|title=Film ''Camp Rock'' bi lahko Demi Lovato spremenil v zvezdo|pages=|publisher=New York Daily News|date=19.6.2008|url=http://www.nydailynews.com/entertainment/tv/2008/06/20/2008-06-20_camp_rock_film_could_make_demi_lovato_a_.html|accessdate=4.11.2009|archive-date=2012-05-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20120531081722/http://articles.nydailynews.com/2008-06-20/entertainment/17899352_1_demi-lovato-camp-rock-mitchie|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Ima starejšo sestro Dallas Lovato in mlajšo polsestro [[Madison De La Garza]], obe pa sta se tudi sami preizkusili v igralski industriji; njena sestra Dallas se je pojavila v [[videospot]]u za njeno pesem, »[[La La Land]]«.&lt;ref name=&quot;WP&quot; /&gt; Njena mama je bila včasih [[navijanje|navijačica]] pri Dallas Cowboys (po njih naj bi ime dobila njena starejša sestra, Dallas) in [[country]] [[glasbenica]];&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.dallascowboyscheerleaders.com/history/watn.cfm?id=F6337218-D0CB-3383-352D6DD803C5A683 |title=Dianna Hart DeLaGarza |work=Dallas Cowboys Cheerleaders |date= |accessdate=2010-11-12 |archive-date=2012-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120822024613/http://www.dallascowboyscheerleaders.com/history/watn.cfm?id=F6337218-D0CB-3383-352D6DD803C5A683 |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; ko se je leta 1994 zakon njenih staršev končal, se je njen oče preselil v [[Nova Mehika|Novo Mehiko]].&lt;ref name=&quot;ref091&quot; /&gt;

Z igranjem klavirja je začela pri sedmih letih.&lt;ref name=&quot;Biography Today, p.105&quot;&gt;»Biography Today«, p.105 {{ikona en}}&lt;/ref&gt; S svojo igralsko kariero je Demi Lovato pričela pri sedmih letih, ko je pričela igrati Angelo v televizijski seriji ''Barney &amp; Friends'' v sezonah sedem in osem ob [[Selena Gomez|Seleni Gomez]], svoji dolgoletni prijateljici.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.nydailynews.com/entertainment/tv/2008/06/20/2008-06-20_camp_rock_film_could_make_demi_lovato_a_.html |title=Kaj bi se zaradi filma ''Camp Rock'' lahko zgodilo Demi Lovato? |publisher=www.nydailynews.com |accessdate=13.7.2010 |location=New York |date=19.6.2008 |archive-date=2012-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120531081722/http://articles.nydailynews.com/2008-06-20/entertainment/17899352_1_demi-lovato-camp-rock-mitchie |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; V intervjuju z Ellen DeGeneres je Demi Lovato razkrila, da je v sedmem razredu postala žrtev medvrstniškega nasilja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2009-05-16 |url=http://www.usmagazine.com/news/demi-lovato-i-was-bullied |title=Demi Lovato: Bila sem žrtev medvrstniškega nasilja! |work=US Magazine |accessdate=16.5.2008 |archive-date=2009-08-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090805111635/http://www.usmagazine.com/news/demi-lovato-i-was-bullied |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Dejala je, da je po enem izmed zares slabih dni, ko je bila izredno žalostna, prišla domov in mamo prosila, da jo začne šolati doma.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Yao |first=Laura |date=16.5.2009  |url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2008/06/20/AR2008062003077_pf.html |title=Disneyjeva boginja Demi |work=The Washington Post |accessdate=16.5.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Aprila 2009 je diplomirala.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.disneydreaming.com/2009/04/23/demi-lovato-graduates-high-school/ |title=Demi Lovato prejme diplomo srednje šole |publisher=Disney Dreaming |date=23.4.2009 |accessdate=27.7.2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V intervjuju z oddajo ''20/20'' leta 2011 je dejala, da ima že od osmega leta dalje »zelo nezdrav odnos s hrano«, predvsem zaradi nasilja v šoli, in da se od enajstega leta dalje samopoškoduje.&lt;ref name=abc /&gt; Kasneje je postala govornica organizacije PACER, ki se bori proti nasilju in se je pojavila v oddaji ''[[Naslednji ameriški top model]]''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://oceanup.com/2010/09/02/demi-lovato-americas-next-top-model |title=Demi Lovato - ''Naslednji ameriški top model'' |publisher=oceanUP.com |date= |accessdate=27.7.2011 |archive-date=2019-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190415174436/http://oceanup.com/2010/09/02/demi-lovato-americas-next-top-model/ |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; in na CNN-ju, kjer je spregovorila proti nasilju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://twitter.com/ddlovato/status/23240015158 |title=Twitter / demetria lovato: O tem, kako živeti na CNN-u |publisher=Twitter.com |date=7.9.2010 |accessdate=27.7.2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2006 je zaigrala Danielle Curtin v epizodi »First Down« serije ''[[Beg iz zapora]]''. Nato je zaigrala Nicole v epizodi »Slippery When Wet« druge sezone serije ''Just Jordan''.

=== 2007–2008: ''Camp Rock'' in ''Don't Forget'' ===
[[Slika:Jonas Brothers and Demi Lovato.jpg|thumb|upright|left|Demi Lovato s soigralci iz filma ''Camp Rock'', člani glasbene skupine [[Jonas Brothers]], 2008]]

Januarja 2008 je Demi Lovato dobila vlogo Charlotte Adams v Disneyjevi seriji ''As the Bell Rings'', ki se je prvič predvajala 26. avgusta 2007. V serijo je bilo vključenih nekaj izmed njenih pesmi, kot je na primer pesem »Shadow«.

Poleti leta 2007 je Demi Lovato odšla na avdicijo za vlogi v Disneyjevem televizijskem filmu ''Camp Rock'' in Disneyjevi televizijski seriji ''Sonny with a Chance'' v enem dnevu in obe vlogi je dobila.&lt;ref name=&quot;Victoria&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.victoriaadvocate.com/news/2009/jun/22/bc-mus-demilovatoaa-_-entertainment/?entertainment&amp;national-entertainment|title=Disneyjeva pevska senzacija Demi Lovato pripravlja nov album ter prvo samostojno turnejo|last=Moser|first=John J.|work=The Victoria Advocate|publisher=Victoria Advocate Publishing Co.|accessdate=20.7.2011|date=22.6.2009|archive-date=2013-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130818042131/http://www.victoriaadvocate.com/news/2009/jun/22/bc-mus-demilovatoaa-_-entertainment/?entertainment&amp;national-entertainment|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Vlogo v filmu ''Camp Rock'' je dobila s posnetkom, ki ga je poslala Garyju Marshu, vodji Disneyjevih zabavnih poslov, saj jo je slednji prosil, naj mu pošlje posnetek s svojo pesmijo.&lt;ref name=&quot;Reuters&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.reuters.com/article/entertainmentNews/idUSTRE54R3EQ20090528?feedType=RSS&amp;feedName=entertainmentNews|title=Rojena za tek? Najstniška zvezdnica Demi Lovato prične s turnejo |date=28.5.2009 |publisher=Reuters|accessdate=29.5.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Zapela je pesem »[[Ain't No Other Man]]« [[Christina Aguilera|Christine Aguilere]] in vodja založbe Hollywood Records, Bob Cavallo, je kasneje dejal, da je bil »izredno presenečen«.&lt;ref name=&quot;Reuters&quot; /&gt; Zgodaj leta 2008 je Demi Lovato dobila glavno vlogo v filmu ''Camp Rock''&lt;ref name=&quot;Reuters&quot; /&gt; ter podpisala pogodbo z založbo Hollywood Records.&lt;ref name=&quot;Victoria&quot; /&gt; V filmu ''Camp Rock'' je zaigrala štirinajstletno Mitchie Torres, dekle, ki upa, da bo postala pevka. Film se je v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] [[premiera (dogodek)|premierno]] predvajal 20. junija 2008 na kanalu Disney Channel. Ker si je film že ob premieri ogledalo več kot 8,9 milijona ljudi, je Demi Lovato postala zelo popularna med mladimi.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://latimesblogs.latimes.com/showtracker/2008/06/high-ratings-fo.html |title=Visoke ocene filma ''Camp Rock,'' Disney Channelovega filma z glasbeno skupino Jonas Brothers &amp;#124; Spremljanje serij in filmov &amp;#124; ''Los Angeles Times'' |publisher=Latimesblogs.latimes.com |date=21.6.2008 |accessdate=10.3.2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Zapela je štiri pesmi s [[soundtrack]]a filma ''Camp Rock'', vključno s pesmijo »[[This Is Me (pesem, Camp Rock)|This Is Me]]«, [[duet]]om z [[Joe Jonas|Joejem Jonasom]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.amazon.com/dp/B0017LFKMO |title=''Camp Rock'': Originalni televizijski soundtracki: Glasba |publisher=Amazon.com |date= |accessdate=10.3.2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Pesem je zasedla deveto mesto na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]].

[[Slika:Demi Lovato.jpg|thumb|upright|Demi Lovato, 2008]]

Junija in julija 2008 je nastopala v Hiši Bluesa in nato pričela s svojo prvo samostojno turnejo, [[Demi Live! Warm Up Tour]], hkrati pa se je pripravljala tudi na izid novega albuma in koncerte v sklopu turneje Burnin' Up Tour [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[Jonas Brothers]], ki se je pričela julija in končala septembra 2008. Svoj debitantski [[glasbeni album]], ''[[Don't Forget]]'', je Demi Lovato izdala jeseni leta 2008. Večino pesmi z albuma je napisala v sodelovanju z glasbeno skupino Jonas Brothers, svojimi soigralci iz filma ''Camp Rock'', veliko pa jih je produciral John Fields. Člani glasbene skupine Jonas Brothers so med turnejo [[Look Me in the Eyes]] Tour napisali deset pesmi z albuma.&lt;ref name=&quot;thrilling tweens&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.reuters.com/article/2008/06/15/music-jonas-dc-idUSN1541696620080615|title=Jonas Brothers so navdihujoči najstniki|last=Donahue|first=Amy|publisher=Reuters Group Limited|date=15.6.2008|accessdate=7.7.2011|archive-date=2013-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130818005540/http://www.reuters.com/article/2008/06/15/music-jonas-dc-idUSN1541696620080615|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Album sestavlja [[pop glasba|pop]] [[rock]] glasbeni slog, pomešan s teen popom. Takoj ob izidu je debitiral na drugem mestu lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]], saj je že v prvem tednu prodal več kot 89.000 izvodov. Do danes je v Združenih državah Amerike prodal pol milijona izvodov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=1&amp;table=SEARCH_RESULTS&amp;action=&amp;title=&amp;artist=demi%20lovato&amp;format=&amp;debutLP=&amp;category=&amp;sex=&amp;releaseDate=&amp;requestNo=&amp;type=&amp;level=&amp;label=&amp;company=&amp;certificationDate=&amp;awardDescription=&amp;catalogNo=&amp;aSex=&amp;rec_id=&amp;charField=&amp;gold=&amp;platinum=&amp;multiPlat=&amp;level2=&amp;certDate=&amp;album=&amp;id=&amp;after=&amp;before=&amp;startMonth=1&amp;endMonth=1&amp;startYear=1958&amp;endYear=2011&amp;sort=Artist&amp;perPage=25 |title=Zlata &amp; Platinasta - 2. april 2011 |publisher=RIAA |date= |accessdate=3.4.2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Kritiki so opazili podobnosti med deli glasbene skupine Jonas Brothers. Sicer so glasbeni kritiki album v glavnem hvalili; Stephen Thomas Erlewine s spletne strani Allmusic je, na primer, napisal, da je album »čudovit pop za najstnike«.&lt;ref name=&quot;Allmusic&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.allmusic.com/album/dont-forget-r1422565/review |title=''Don't Forget'' - Demi Lovato |work=Allmusic |publisher=Rovi Corporation |last=Erlewine |first=Stephen Thomas |accessdate=18. julij 2011 }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Preko albuma ''Don't Forget'' so izdali tri single, »[[Get Back (pesem, Demi Lovato)|Get Back]]«, »[[La La Land (pesem)|La La Land]]« in »[[Don't Forget (pesem)|Don't Forget]]«, vsi trije pa so bili moderatno izredno uspešni. Vsi so zasedli eno izmed prvih petdesetih mest na lestvici ''Billboard'' Hot 100.

Demi Lovato je album ''Don't Forget'' med drugim promovirala tudi s pojavom v drugi epizodi ameriške oddaje ''Studio DC: Almost Live'', nastopom na igrah Disney Channel Games 4. maja 2008 in z izvedbo pesmi »Get Back« v oddaji ''The Ellen DeGeneres Show'' 1. oktobra 2008.

=== 2009–2010: ''Sonny with a Chance'', ''Camp Rock 2'', ''Here We Go Again'' in osebne težave ===
[[Slika:Mike, Demi, Kevin &amp; Drew.jpg|thumb|left|upright|Demi Lovato s svojo skupino med nastopom na turneji [[Demi Lovato Summer Tour 2009|Summer Tour 2009]]]]

Serija ''Sonny With a Chance'' se je prvič predvajala 8. februarja 2009.&lt;ref&gt;{{navedi novice | author = Matt Mitovich | title = Je Disney Channelova Molly nova Miley? | work = Današnje novice: Kar se je zgodilo danes | publisher = TV Guide | date = 21. maj 2008 | url = http://community.tvguide.com/blog-entry/TVGuide-News-Blog/Todays-News/Disneys-Miley-Cyrus/800040167/ | accessdate = 22. maj 2008 | archive-date = 2008-05-29 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080529011559/http://community.tvguide.com/blog-entry/TVGuide-News-Blog/Todays-News/Disneys-Miley-Cyrus/800040167 | url-status = dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V seriji je Demi Lovato zaigrala Sonny Munroe, novo članico igralske zasedbe komične serije ''So Random!''. Junija 2009 je ob [[Selena Gomez|Seleni Gomez]], soigralki iz serije ''Barney &amp; Friends'' in dolgoletni prijateljici, zaigrala princeso Rosalindo v Disney Channelovem televizijskem filmu ''Princess Protection Program''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.etonline.com/news/2008/08/64623/index.html |title=Disneyjevi ljubici: Selena Gomez in Demi Lovato |date=22.8.2008 |accessdate=9.11.2008 |archive-date=2010-08-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100825235405/http://www.etonline.com/news/2008/08/64623/index.html |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Televizijski film je kasneje postal tretji najuspešnejši Disney Channelov film in že ob premieri si ga je ogledalo več kot 9,8 milijonov ljudi.

Demi Lovato se je kasneje pridružila skupini Disney's Friends for Change, ki promovira »okolju prijazno obnašanje« in od tedaj se je pojavila na mnogih Disney Channelovih prireditvah, s katerimi so promovirali okoljevarstvenost.&lt;ref name=&quot;Disneycharity&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://disney.go.com/disneygroups/friendsforchange/#/disneygroups/friendsforchange/ |work=Disney.go.com |title=Friends For Change: Disneyjeva skupina |accessdate=21.10.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Demi Lovato, [[Selena Gomez]], [[Miley Cyrus]] in glasbena skupina [[Jonas Brothers]] so posneli pesem »[[Send It On (pesem)|Send It On]]«, dobrodelni singl, ki je bila tematska pesem skupine leta 2009. Pesem je debitirala na dvajsetem mestu lestvice [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]].&lt;ref name=&quot;pressrelease&quot;&gt;{{cite press release |url=http://www.disneychannelmedianet.com/DNR/2009/doc/Send_It_On_Disneys_Friends_for_Change%20_081909.doc |title=»Send It On«, himna skupine največjih najstniških zvezdnikov, Miley Cyrus, Jonas Brothers, Selene Gomez in Demi Lovato, za Disneyjev projekt »Friends For Change: Project Green«, bo debitirala na radiu Disney, Disney Channelu, disney.com in iTunesu |date=6.8.2009 |publisher=Disney Channel |accessdate=20.8.2009 |format=DOC |archive-date=2011-05-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110511155245/http://www.disneychannelmedianet.com/DNR/2009/doc/Send_It_On_Disneys_Friends_for_Change%20_081909.doc |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;iTunes&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://itunes.apple.com/WebObjects/MZStore.woa/wa/viewAlbum?id=325770503&amp;s=143441|title=»Send It On« (skupaj z Demi Lovato, Jonas Brothers, Miley Cyrus &amp; Seleno Gomez) - Singl|publisher=Apple Inc.|work=iTunes Store|date=11.8.2009|accessdate=20.8.2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20130722024414/https://itunes.apple.com/WebObjects/MZStore.woa/wa/viewAlbum?id=325770503&amp;s=143441|archive-date=2013-07-22|url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Skupina Disney's Friends for Change je s pesmijo »Send It On« nastopila na več okoljevarstvenih prireditvah, ves njen dobiček pa so darovali skupini Disney Worldwide Conservation Fund.&lt;ref name=&quot;pressrelease&quot; /&gt; Demi Lovato in [[Joe Jonas]] sta leta 2010 posnela še drugi dobrodelni singl skupine, »[[Make a Wave]]«, ki trenutno služi za tematsko pesem skupine Disney's Friends for Change.

[[Slika:DemiLovatoApr09.jpg|thumb|upright|right|Demi Lovato na premieri filma ''[[Hannah Montana (film)|Hannah Montana]]'', april 2009]]

Leta 2009 je Demi Lovato pričela hoditi s pevcem glasbene skupine [[Metro Station (glasbena skupina)|Metro Station]] in bratom njene prijateljice [[Miley Cyrus]], [[Trace Cyrus|Tracejem Cyrusom]]. Razšla naj bi se še istega leta meseca junija, ker sta bila preveč zaposlena.&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Jennifer Garcia |date=21. julij 2009 |url=http://www.people.com/people/article/0,,20292542,00.html |title=Razhod Demi Lovato in Tracea Cyrusa |work=People |accessdate=21.7.2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120623001731/http://www.people.com/people/article/0,,20292542,00.html |archive-date=2012-06-23 |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Demi Lovato je leta 2009 pričela s turnejo [[Demi Lovato Summer Tour 2009|Summer Tour 2009]], s katero je promovirala svoj drugi glasbeni album, ''[[Here We Go Again (album, Demi Lovato)|Here We Go Again]]'', izdan poleti leta 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Rizzo |first=Monica |url=http://www.people.com/people/article/0,,20272598,00.html |title=Demi Lovato prične s poletno turnejo - Glasbene novice, Demi Lovato |publisher=People.com |date=15.4.2009 |accessdate=10.3.2010 |archive-date=2012-10-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121012122735/http://www.people.com/people/article/0,,20272598,00.html |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Album je debitiral na lestvici ''Billboard'' 200, saj je že v prvem tednu od izida prodal več kot 108.000 izvodov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Kaufman |first=Gil |url=http://www.mtv.com/news/articles/1617173/20090729/lovato__demi.jhtml |title=Demi Lovato z albumom ''Here We Go Again'' prvič debitira na prvem mestu lestvice |publisher=Mtv.com |date=29.7.2009 |accessdate=10.3.2010 |archive-date=2012-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121104201850/http://www.mtv.com/news/articles/1617173/demi-lovatos-latest-debuts-at-1.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Album je navdihnila akustična glasba, kot so pesmi [[John Mayer|Johna Mayerja]], za razliko od pop rock glasbe z njenega prvega albuma.&lt;ref name=&quot;demionalbum&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.sugarslam.com/demi-lovato-on-second-album/|title=Demi Lovato on second album |author=Chelsea|date=28.1.2009 |publisher=Sugar Slam|accessdate=13.6.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090303044129/http://www.sugarslam.com/demi-lovato-on-second-album/ |archivedate=2009-03-03 |language=en}}&lt;/ref&gt; Album je prejel v glavnem pozitivne ocene s strani glasbenih kritikov;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.metacritic.com/music/artists/lovatodemi/herewegoagain |title='&amp;#39;''Here We Go Again'''&amp;#39; (2009): Ocene |publisher=Metacritic.com |date= |accessdate=27.7.2011 |archive-date=2012-12-05 |archive-url=https://archive.today/20121205232002/http://www.metacritic.com/music/artists/lovatodemi/herewegoagain |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; novinar revije ''Billboard'' je, na primer, napisal, da ima Demi Lovato »naraven talent, s katerim bi lahko resnično stopila izza senc Disneyja.«&lt;ref name=&quot;billboardreview&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/reviews-album/here-we-go-again-1003994930.story|title=Billboard.com - ''Here We Go Again''|last=Mason|first=Kerri|publisher=Billboard.com|date=25.7.2009|accessdate=3.8.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090722005135/http://www.billboard.com/bbcom/reviews-album/here-we-go-again-1003994930.story|archivedate=2009-07-22|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Spletna stran Allmusic je album označila za enega izmed najboljših albumov leta 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://blog.allmusic.com/2009/12/17/allmusics-favorite-pop-albums-of-2009/ |title=AllMusicovi najboljši pop albumi leta 2009 |publisher=Blog.allmusic.com |date=17.12.2009 |accessdate=27.7.2011 |archive-date=2011-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514011223/http://blog.allmusic.com/2009/12/17/allmusics-favorite-pop-albums-of-2009/ |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Glavni singl z albuma, »[[Here We Go Again (pesem)|Here We Go Again]]«, je izšel 23. junija 2009.&lt;ref name=&quot;hwgaplanetpremiere&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://radio.disney.go.com/music/planet_premiere.html |title=Radio Disney Planet predstavlja - »Here We Go Again« |date=6.12.2009 |publisher=Radio Disney |accessdate=13.6.2009 |archive-date=2012-02-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120210034350/http://radio.disney.go.com/music/planet_premiere.html |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Zasedel je petnajsto mesto na lestvici ''Billboard'' Hot 100.&lt;ref&gt;http://www.billboard.com/#/artist/demi-lovato/chart-history/1011430 {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Drugi singl z albuma, »[[Remember December]]«, je izšel 17. novembra 2009, vendar je zasedel le šesto mesto na lestvici ''Billboard'' Bubbling Under Hot 100 (stošesto mesto lestvice ''Billboard'' Hot 100).

Septembra 2009 je Demi Lovato pričela s produkcijo nadaljevanja filma ''Camp Rock'', film ''Camp Rock 2: The Final Jam''. Film je izšel 3. septembra 2010 in že premiero si je ogledalo več kot 8 milijonov ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Vena |first=Jocelyn |url=http://www.mtv.com/news/articles/1637866/20100427/jonas_brothers.jhtml |title=Film ''Camp Rock 2: The Final Jam'' se premierno predvaja 3. septembra na Disney Channelu - Filmska novica &amp;#124; MTV-jeve filmske novice |publisher=Mtv.com |date=2010-04-27 |accessdate=14.5.2010 |archive-date=2012-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120501111640/http://www.mtv.com/news/articles/1637866/camp-rock-2-final-jam-premieres-september-3-on-disney-channel.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Vena |first=Jocelyn |title=Premiero filma ''Camp Rock 2: The Final Jam'' si je ogledalo 8 milijonov ljudi |url=http://www.bsckids.com/2010/09/camp-rock-2-the-final-jam-premier-had-8-million-viewers/ |accessdate=2010-11-12 |archive-date=2011-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110827173931/http://www.bsckids.com/2010/09/camp-rock-2-the-final-jam-premier-had-8-million-viewers/ |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Marca 2010 je Demi Lovato postala ena izmed mnogih zvezdnikov, ki so promovirali kampanjo »Nadaljuj« (»Be Counted«) organizacije Voto Latino.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.votolatino.org/becounted/psa/ |title=PSA &amp;#124; Voto Latino - Nadaljuj...predstavlja! |publisher=Voto Latino |date=5.1.2010 |accessdate=14.5.2010 |archive-date=2012-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120118074639/http://www.votolatino.org/becounted/psa/ |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Demi Lovato je leta 2010 izdala drugo sezono serije ''Sonny with a Chance'' in zaigrala najstniško pacientko Haley, katere starši mislijo, da ima [[shizofrenija|shizofrenijo]], v seriji ''[[Talenti v belem]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://twitter.com/ddlovato/status/11265427379 |title=Twitter / demetria lovato: Za vse vas, moje čuodvite oboževalce |publisher=Twitter.com |date= |accessdate=14.5.2010 |archive-date=2010-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100502104502/http://twitter.com/ddlovato/status/11265427379 |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; V oceni tiste epizode jo je novinar spletne strani EW.com pohvalil: »Še vedno verjamem, da je, čeprav bi nepristranski opazovalec menil, da je samo še ena Disneyjeva princeska, opravila odlično delo z upodobitvijo šestnajstletnice, ki je priznala, da si je skušala iztakniti oči.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ew.com/ew/article/0,,20369231_3,00.html |title=Ocena ''Talentev v belem'': Proslavljanje dobrih starih dni? Dajte no! &amp;#124; TV ocene |publisher=EW.com |date=13.11.2009 |accessdate=15.5.2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517024039/http://www.ew.com/ew/article/0,,20369231_3,00.html |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Demi Lovato - Los Angeles perfomance.png|thumb|upright|left|Demi Lovato, 2010]]

Demi Lovato je marca 2010 pričela hoditi s svojim soigralcem iz filmov ''Camp Rock'', [[Joe Jonas|Joejem Jonasom]], ki ga je spoznala leta 2007.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20351501,00.html |title=Demi Lovato potrdi, da hodi z Joejem Jonasom |last=Cotlier |first=Sharon |date=13.3.2010 |work=People |accessdate=13.3.2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120824020229/http://www.people.com/people/article/0,,20351501,00.html |archive-date=2012-08-24 |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Razšla sta se maja tistega leta. V intervjuju z revijo ''UsMagazine'' je Joe Jonas ob razhodu dejal: »Z Demi sva vedela, da najino razmerje ne bo najlažje. Čez čas sem spoznal, da imam rad najino prijateljstvo. Jaz sem se odločil za razhod, vendar jo imam še vedno rad kot prijateljico. Ko sem jo potreboval, je bila ob meni. Nadaljevala bova s prijateljstvom in ko me bo potrebovala, bom ob njej.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=25. maj 2010 |url=http://hollywoodcrush.mtv.com/2010/05/25/demi-lovato-joe-jonas-breakup/ |title=Demi Lovato in Joe Jonas potrdita razgod: »Ostala bova prijatelja« |work=MTV |accessdate=25.5.2010 |archive-date=2012-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120506152143/http://hollywoodcrush.mtv.com/2010/05/25/demi-lovato-joe-jonas-breakup/ |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Njena turneja [[Turneja Demi Lovato#South American Tour 2010|South American Tour]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://blogs.myspace.com/index.cfm?fuseaction=blog.view&amp;friendId=71815043&amp;blogId=531920790 |title=Demi prihaja v Južno Ameriko !! - MySpace-blog &amp;#124; van Demi Lovato |publisher=Blogs.myspace.com |date= |accessdate=14.5.2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; je bila njena prva svetovna samostojna turneja. Turneja se je pričela v [[Santiago de Chile|Santiagu]], [[Čile]], 23. maja 2010. V sklopu turneje je priredila samo štiri koncerte in turneja se je končala po petih dneh, 28. maja 2010 v [[São Paulo|São Paulu]], [[Brazilija]]. Kljub temu je s turnejo zaslužila več kot 1 milijon $.&lt;ref name=&quot;billboard.biz&quot;&gt;http://www.billboard.biz/bbbiz/index.jsp {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130122051055/http://www.billboard.biz/bbbiz/index.jsp |date=2013-01-22 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Demi Lovato &amp; Joe Jonas 2010.jpg|thumb|upright|Demi Lovato in Joe Jonas, 2010]]

Demi Lovato je leta 2010 kot posebni gost nastopila na turneji [[Jonas Brothers Live in Concert]] glasbene skupine Jonas Brothers.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://blogs.myspace.com/index.cfm?fuseaction=blog.view&amp;friendId=71815043&amp;blogId=533484912 |title=Oznanitev poletne turneje - MySpace-blog &amp;#124; van Demi Lovato |publisher=Blogs.myspace.com |date= |accessdate=14.5.2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Turnejo je zapustila 30. oktobra 2010 ter odšla v neko zdravstveno ustanovo, katere ime je bilo takrat še neznano, kjer se je zdravila zaradi psihičnih in čustvenih težav.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.eonline.com/uberblog/b208889_demi_lovato_enters_treatment_center.html |title=Demi Lovato odide v center za zdravljenje zaradi »čustvenih težav« |publisher=E! Online |date=1.11.2010 |accessdate=3.4.2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Veliko medijev je poročalo, da se je za zdravljenje odločila potem, ko je udarila spremljevalno plesalko glasbene skupine Jonas Brothers, Alex Welch, med letom iz [[Bogotá|Bogote]], [[Kolumbija]], saj naj bi verjela, da je plesalka menedžerje turneje obvestila o njenem neprimernem vedenju prejšnjo noč, zaradi česar se je morala soočiti s svojimi menedžerji in očimom Eddiejem de la Garzo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20439172,00.html |title=Demi Lovato: Detalji o pretepu, zaradi katerega je odšla v zdravstveno ustanovo |publisher=People |accessdate=21.1.2011 |author=Sharon Cotliar |date=3.11.2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110131075241/http://www.people.com/people/article/0,,20439172,00.html |archive-date=2011-01-31 |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Kasneje so poročali, da je pravi razlog za to, da je odšla v zdravljenje, odvisnost od drog, vendar je Demi Lovato nazadnje potrdila, da je v zdravljenje odšla zaradi samopoškodovanja in motenj hranjenja. Demi Lovato se je decembra leta 2010 z Alex Welch dogovorila o plačilu zaradi čustvene škode, ki ji jo je napravila s pretepom; del tega plačila je Alex Welch donirala dobrodelnim organizacijam.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20453132,00.html |title=Alex Welch je vesela zaradi dogovora z Demi Lovato |publisher=People |accessdate=21.1.2011 |author=Sharon Cotliar |date=24.12.2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110131042915/http://www.people.com/people/article/0,,20453132,00.html |archive-date=2011-01-31 |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 28. januarja 2011 so poročali, da je Demi Lovato zapustila zdravstveno ustanovo in zaključila z zdravljenjem.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20461843,00.html |title=Demi Lovato konča z zdravljenjem |publisher=People |date=28.1.2011 |accessdate=28.1.2008 |author=Sharon Cotliar |archive-url=https://web.archive.org/web/20110815110410/http://www.people.com/people/article/0,,20461843,00.html |archive-date=2011-08-15 |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:DemiLovatoSep10 7.jpg|thumb|left|upright|Demi Lovato nastopa preden je odšla v center za zdravljenje, september 2010]]

Demi Lovato se je po zdravljenju prvič pojavila v javnosti, ko je na kanalu [[American Broadcasting Company|ABC]] opravila intervju z Robin Roberts. Intervju so predvajali v oddajah ''20/20'' in ''Good Morning America'' 22. aprila 2011. V intervjuju je priznala, da je v zdravljenje odšla zaradi bulimije in samopoškodovanja ter da je ostajala v zdravstveni ustanovi Timberline Knolls v [[Illinois]]u, kamor je odšla na pobudo družine in menedžerjev, ki so po pretepu z Alex Welch pri tem vztrajali. Njeno stanje se je poslabšalo med turnejo, saj je tam »nastopala s praznim želodcem … Svoj glas sem izgubljala zaradi bruhanja. Jemala sem veliko odvajal. Takrat nisem vzemala zdravil proti depresiji in čustveno sem postala zelo izmučena, zato pa sem se znesla nad nekom, ki mi je pomenil veliko.« Demi Lovato je kasneje dejala, da obžaluje svoja dejanja: »Prevzemam stoodstotno, celotno odgovornost...«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://abcnews.go.com/Entertainment/demi-lovato-interview-teen-star-opens-bulimia-cutting/story?id=13405090&amp;page=1| title=Intervju z Demi Lovato: Najstniška zvezdnica odprto govori o bulimiji in samopoškodovanju |publisher=ABC News|date=19.4.2011 |accessdate=19.4.2011 | author=Janice Johnston }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V nekem drugem intervjuju je dejala, da je »pravzaprav doživela živčni zlom,«&lt;ref name=abc&gt;{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/article/0,,20481924,00.html|title=Demi Lovato: Doživela sem živčni zlom|publisher=People|date=14.4.2011|accessdate=19.4.2011|author=Stephen Silverman|archive-date=2011-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20110417125134/http://www.people.com/people/article/0,,20481924,00.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; in da so ji med zdravljenjem diagnosticirali bipolarno motnjo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Disneyjeva zvezdnica Demi Lovato: Sem bipolarna |url=http://www.foxnews.com/entertainment/2011/04/20/disney-star-demi-lovato-im-bipolar/ |publisher=Fox News |date=20.4.2011 |access-date=2011-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303211922/http://www.foxnews.com/entertainment/2011/04/20/disney-star-demi-lovato-im-bipolar/ |archive-date=2016-03-03 |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Demi Lovato je julija 2010 objavila, da je začela delati na svojem tretjem glasbenem albumu. Povedala je: »Novi album bo vseboval malo več pop glasbe in bo bolj [[R&amp;B]] usmerjen. Vanj sem vložila več svoje duše. Mojo glasbo trenutno navdihujeta [[Keri Hilson]] in [[Rihanna]] […] Na koncu se je izkazalo, da bo album zares neverjeten in upam, da bo všeč tudi mojim oboževalcem.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.allheadlinenews.com/articles/7019468542 |title=Demi Lovato govori o turneji v sklopu filma ''Camp Rock 2'', novem albumu in Joeju Jonasu &amp;#124; AHN |publisher=Allheadlinenews.com |date=2.8.2010 |accessdate=25.8.2010 |archive-date=2010-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100806063441/http://www.allheadlinenews.com/articles/7019468542 |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

=== 2011–danes: ''Unbroken'' ===
[[Slika:All Night Long Demi Lovato.jpg|thumb|upright|Demi Lovato, 2011]]

Demi Lovato ne bo več igrala v televizijski seriji ''Sonny with a Chance'' in dejala je, da se bo osredotočila na svojo glasbeno kariero, saj je za njo »tako rekoč zelo žalostno poglavje mojega življenja, ki se je končalo in sedaj je primeren čas, da napredujem na naslednjo stopnjo … Mislim, da vrnitev k seriji ''Sonny'' ne bi bila zdrava za moje okrevanje … Pred kamerami bi postala živčna.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20483103,00.html |title=Demi Lovato zapušča igralsko zasedbo serije ''Sonny with a Chance'' |publisher=People |date=19.4.2011 |accessdate=19.4.2011 |author=Sharon Cotliar |archive-url=https://web.archive.org/web/20121018164825/http://www.people.com/people/article/0,,20483103,00.html |archive-date=2012-10-18 |url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Da bi razširila ozaveščanje o težavah, podobnih njenim, je pričela pisati za revijo ''Seventeen''. V svojih člankih govori o zasebnih težavah in o kampanji »Ljubezen je močnejša od pritiska popolnosti« (»Love is Louder than the Pressure to Be Perfect«), namenjeni pa so najstniškim dekletom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.seventeen.com/health/tips/demi-lovato-hub| title=Demi Lovato spregovori o pritisku popolnosti |publisher=Seventeen|date=19.4.2011 |accessdate=19.4.2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Njen tretji glasbeni album, ''[[Unbroken (album, Demi Lovato)|Unbroken]]'', je izšel 20. septembra 2011.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://twitter.com/#!/ddlovato/status/101736037281308673|title=Twitter / demetria lovato: #UNBROKEN !! !! !! !! !! !! |publisher=Twitter.com |date=11.8.2011 |accessdate=11.8.2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1667730/demi-lovato-new-album-september.jhtml |title=Demi Lovato bo nov album izdala 20. septembra |last=Dinh |first=James |publisher=MTV.com |date=22.7.2010 |accessdate=22.7.2010 |archive-date=2011-07-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723081315/http://www.mtv.com/news/articles/1667730/demi-lovato-new-album-september.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Potem, ko je Demi Lovato prišla iz zdravljenja, je producent [[Timbaland]] izrazil željo po sodelovanju z njo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Dinh |first=James |url=http://www.mtv.com/news/articles/1655705/Timbaland-Demi-Lovato-Collaboration.jhtml |title=Timbaland se z Demi Lovato pogovarja o sodelovanju |publisher=MTV |date=11.1.2011 |accessdate=27.7.2011 |archive-date=2011-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111116102520/http://www.mtv.com/news/articles/1655705/Timbaland-Demi-Lovato-Collaboration.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Julija 2011 sta potrdila, da delata na [[duet]]u. Prvi singl z albuma, pesem »[[Skyscraper (pesem)|Skyscraper]]«, je izšel 12. julija 2011.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Gilmore|first=Story|title=Novi singl Demi Lovato, »Skyscraper«, se bo premierno predvajal v torek|url=http://neonlimelight.com/2011/07/08/demi-lovatos-new-single-%E2%80%9Cskyscraper%E2%80%9D-to-premiere-tuesday/|publisher=Neon Limelight|date=8.7.2011|accessdate=12.7.2011|archive-date=2011-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20110710033801/http://neonlimelight.com/2011/07/08/demi-lovatos-new-single-%E2%80%9Cskyscraper%E2%80%9D-to-premiere-tuesday/|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Singl je postal njena prva pesem, ki je pristala med prvimi desetimi pesmimi na lestvici ''Billboard'' Hot 100, kjer je debitiral na desetem mestu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Trust|first=Gary|title=Pesem Demi Lovato, »Skyscraper«, debitira na desetem mestu lestvice ''Billboard'' Hot 100|url=http://www.billboard.biz/bbbiz/genre/rock-and-pop/demi-lovato-s-skyscraper-soars-into-billboard-1005286532.story|publisher=Billboard|date=20.7.2011|accessdate=22.8.2011|archive-date=2012-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20121009071911/http://www.billboard.biz/bbbiz/genre/rock-and-pop/demi-lovato-s-skyscraper-soars-into-billboard-1005286532.story|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Pravice za pesem Skyscraper je leta 2019 pridobil tudi [[Jožef Sraka]], ki jo je izdal kot svoj prvi singl.{{COBISS|ID=301393152}} Naslednji singl z albuma je pesem »[[Who's That Boy]]«, duet s pevko [[Dev]].

Leta 2017 je na YouTubu objavila dokumentarni film o svojem življenju z naslovom ''Demi Lovato: Simply Complicated'', v katerem je razkrila, da jo privlačijo tako moški kot ženske.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.autostraddle.com/demi-lovato-tells-her-truth-says-shes-dating-men-and-women-in-simply-complicated-398199/|title=Demi Lovato’s “Simply Complicated” Is Amazing, Includes That Hotly-Anticipated Sexuality Convo|date=2017-10-19|work=Autostraddle|accessdate=2017-11-11|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

== Vplivi ==
Demi Lovato je oboževalka [[heavy metal]]a in glasbenih skupin, kot so [[Maylene and the Sons of Disaster]], [[Abigail Williams (glasbena skupina)|Abigail Williams]], [[The Devil Wears Prada (glasbena skupina)|The Devil Wears Prada]] in [[Job for a Cowboy]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1593780/20080828/lovato__demi.jhtml |title=Demi Lovato: Metalovka? Ter DragonForce &amp; in več pomembnejših novic v metal glasbi |publisher=MTV |accessdate=16.11.2010 |archive-date=2008-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081218154846/http://www.mtv.com/news/articles/1593780/20080828/lovato__demi.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Filmografija ==
{| border=&quot;2&quot; cellpadding=&quot;4&quot; cellspacing=&quot;0&quot; style=&quot;margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 90%;&quot;
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! colspan=&quot;4&quot; style=&quot;background: LightSteelBlue;&quot; | Filmi
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! align=&quot;center&quot; | Leto
! width=&quot;170&quot;| Naslov
! width=&quot;150&quot;| Vloga
! Opombe
|-
| 2009
| ''[[Jonas Brothers: The 3D Concert Experience]]''
| Ona
| 3D koncertni film
|-
|2012 
|Demi Lovato: Stay Strong 
|Ona 
|Glavna vloga 
|-
|2017 
|Smurfs: The Lost Village 
|Smurfette 
|Glasovna vloga 
|-
|2017 
|Demi Lovato: Simply Complicated 
|Ona 
|Glavna vloga 
|-
|2018 
|Charming 
|Lenore Quinonez 
|Glasovna vloga
|-
|2020 
|Eurovision Song Contest: The The Story of Fire Sage
|Katiana Lindsdóttir
|Stranska vloga 
|-
|2021 
|Demi Lovato: Dancing with the Devil 
|Ona 
|Glavna vloga 
|-
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! colspan=&quot;4&quot; style=&quot;background: LightSteelBlue;&quot; | Televizijski filmi
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! Leto
! Naslov
! Vloga
! Opombe
|-
| 2008
| ''[[Camp Rock]]''
| [[Mitchie Torres]]
| rowspan=3 | [[Disney Channel]]ov originalni film
|-
| 2009
| ''Princess Protection Program''
| Princesa Rosalinda Maria Montoya Fiore / Rosie Gonzalez
|-
| 2010
| ''Camp Rock 2: The Final Jam''
| Mitchie Torres
|-
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! colspan=&quot;4&quot; style=&quot;background: LightSteelBlue;&quot; | Naravnost na DVD
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! Leto
! Naslov
! Vloga
! Opombe
|-
| 2010
| ''Scooby-Doo! Camp Scare''
| Lux
|
|-
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! colspan=&quot;4&quot; style=&quot;background: LightSteelBlue;&quot; | Televizija
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! Leto
! Naslov
! Vloga
! Opombe
|-
| 2003–2004
| ''Barney &amp; Friends''
| Angela
| Stranska vloga
|-
| 2007–2008
| ''As The Bell Rings''
| Charlotte Adams
| Gostivalni pojav, epizoda »Charlotte in the Halls«
|-
| 2009–2011
| ''Sonny With a Chance''
| Allison Sonny&quot; Munroe
| Glavna vloga
|-
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! colspan=&quot;4&quot; style=&quot;background: LightSteelBlue;&quot; | Gostovalni pojavi na televiziji
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! Leto
! Naslov
! Vloga
! Opombe
|-
| 2006
| ''[[Beg iz zapora]]''
| Danielle Curtin
| (1 epizoda) »First Down«
|-
| rowspan=&quot;5&quot; | 2008
| ''Just Jordan''
| Nicole
| (1 epizoda) »Slippery When Wet«
|-
| ''[[Jonas Brothers: Living the Dream]]''
| rowspan=4 | Ona
| Sezona 1, epizoda 3
|-
| ''Studio DC: Almost Live''
| Druga oddaja
|-
| ''Disney Channel Games 2008''
| Tretja obletnica
|-
| ''Disney Channel's Totally New Year 2008''
| [[Disney Channel]]ov posebni [[novo leto|novoletni]] dogodek
|-
| rowspan=&quot;4&quot; | 2010
| ''[[Talenti v belem]]''
| Hayley
| (1 epizoda) »Shiny Happy People«
|-
| ''[[Popolna preobrazba doma]]''
| rowspan=3 | Ona
| (1 epizoda) Gostovalni pojav
|-
| ''[[CNN]]''
| Gostovalni pojav
|-
| ''[[Naslednji ameriški top model]]''
| (1 epizoda) Gostovalni pojav
|-
|2010-2011 
|''Extreme Makeover: Home Edition''
|Ona 
|Epizodi:  &quot;The Williams Family&quot; in &quot;The McPhail Family&quot;
|-
|2012 
|''This Is How I Made It''
|Ona 
|Epizoda: &quot;Demi Lovato and B.o.B&quot;
|-
|2012-2013 
|''The X Factor'' (American TV series)
|Menor
|Sezona 2-3 
|-
|2013-2014 
|[[Glee (TV-serija)|''Glee'' (TV - serija)]]
|Dani 
|5 sezona (4 epizode)
|-
|2015 
|''Saturday Night Live''
|Ona 
|Epizoda:  &quot;Tracy Morgan/Demi Lovato&quot;
|-
|2015 
|We Day 
|Gostiteljica 
|10 izvedba 
|-
|2015 
|''RuPaul's Drag Race''
|Ona/gostujoča žirantka 
|Epizoda: &quot;Divine Inspiration&quot;
|-
|2015 
|''From Dusk till Dawn: The Series''
|Maia 
|2 epizodi 
|-
|2017 
|''The Voice'' (American TV series)
|Ona/glasbena gostja 
|Epizoda: &quot;Live Finale Results&quot;
|-
|2017 
|''Project Runway''
|Ona 
|Epizoda: &quot;We're sleeping wear?&quot; (16 sezona)
|-
|2018 
|''Dr. Phil'' (talk show)
|Ona 
|Epizoda:  &quot;Demi Lovato: Up Close and Personal&quot;
|}

== Diskografija ==
{{Glavni|Diskografija Demi Lovato}}

* 2008: ''[[Don't Forget]]''
* 2009: ''[[Here We Go Again (album)|Here We Go Again]]''
* 2011: ''[[Unbroken (album, Demi Lovato)|Unbroken]]''
* 2013: ''Demi''
* 2015: ''Confident''
* 2017: ''Tell Me You Love Me''
* 2021: ''Dancing with the Devil... the Art of Starting Over''
* 2022: ''Holy Fvck''

== Turneje ==

* Demi Lovato: Live in Concert (2009-2010) 
* A Special Night with Demi Lovato (2011-2013)
* [[The Neon Lights Tour]] (2014)
* Demi World Tour (2014-2015)
* Future Now Tour (2016) (z [[Nick Jonas|Nick Jonas)]] 
* Tell Me You Love Me World Tour (2018)

== Nagrade in nominacije ==
[[Slika:Demi Lovato cropped 2.jpg|thumb|upright|Demi Lovato na podelitvi nagrad American Music Awards, 2009]]

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Nagrada !! Kategorija !! Delo !! Osvojila?
|-
| rowspan=&quot;7&quot; | 2009
|| Young Artist Awards
| »Najboljši nastop glavne igralke v televizijskem filmu«
| ''[[Camp Rock]]''
| Ne&lt;ref name=&quot;yaa30&quot;&gt;[http://www.youngartistawards.org/noms30.html 30. podelitev nagrad Young Artist Awards]. YoungArtistAwards.org. Pridobljeno dne 23. avgust 2009. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;4&quot; | Teen Choice Awards
| »Televizijska izbira - preboj ženske zvezdnice«
| ''Sonny With a Chance''
| {{award-won |align=left}}&lt;ref name=&quot;2009TA&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20090813095934/http://www.google.com/hostednews/ap/article/ALeqM5gzwwpelzmXR7OGixpNf7x4tyyiVgD99VR9CO0] {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| »Izbira glasbe - turneja« &lt;small&gt;(skupaj z [[David Archuleta|Davidom Archuleto]])
| [[Demi Lovato Summer Tour 2009|Summer Tour 2009]]
| {{award-won |align=left}}&lt;ref name=&quot;2009TA&quot; /&gt;
|-
| »Izbira ostalih stvari - ženska ikona rdeče preproge«
| Ona
| Ne&lt;ref name=&quot;2009TA&quot; /&gt;
|-
| »Poletna izbira - ženska televizijska zvezda«
| ''Princess Protection Program''
| Ne&lt;ref name=&quot;2009TA&quot; /&gt;
|-
|| ALMA Awards
| »Posebni dosežki v glasbi - glasba«
| Ona
| ''Nominirana''
|-
|| Nickelodeon Australian Kids' Choice Awards
| »Mednarodna ženska pevka«
| Ona
| Ne
|-
| rowspan=&quot;9&quot; | 2010
|| People's Choice Awards
| »Najboljši preboj glasbenega ustvarjalca«
| Ona
| Ne
|-
|| Young Artist Award
| »Najboljši preboj glavne igralke v miniseriji ali televizijskem filmu«
| ''Princess Protection Program''
| Ne&lt;ref name=&quot;yaa31&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.youngartistawards.org/noms31.html |title=31. podelitev Young Artist Awards - Nominacije |publisher=YoungArtistAwards.org|accessdate=12.4.2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;5&quot; | Teen Choice Award&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.chiff.com/pop-culture/teen-choice-awards.htm |title=Nominiranci na podelitvi nagrad Teen Choice Award leta 2010 |work=TeenChoiceAwards.com |year=2010 |accessdate=15.6.2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
| »Izbira televizijske komične igralke«
| ''Sonny With A Chance''
| Ne
|-
| »Izbira preboja ustvarjalca: Ženska«
| Ona
| Ne
|-
| »Izbira pop albuma«
| ''[[Here We Go Again (album)|Here We Go Again]]''
| Ne
|-
| »Izbira ljubezenske pesmi«
| ''Catch Me''
| Ne
|-
| »Izbira glasbenega sodelovanja« (skupaj z [[We The Kings]])
| ''[[We'll Be a Dream]]''
| Ne
|-
| Honorary Ambassador of Education Award&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.celebrity-gossip.net/celebrities/hollywood/demi-lovato-ambassador-babe-213349 |title=Demi Lovato: Ambasadorsko dekle |publisher=Celebrity-gossip.net |date=12.5.2009 |accessdate=25.8.2010 |archive-date=2010-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101120051412/http://www.celebrity-gossip.net/celebrities/hollywood/demi-lovato-ambassador-babe-213349 |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
|
| Ona
| {{award-won |align=left}}
|-
| Teen Icon Awards
| »Ikona trojne grožnje«
| Ona
| {{award-won |align=left}}
|-
| rowspan=&quot;9&quot; | 2011
| People's Choice Awards
| »Najljubša televizijska gostovalna zvezdnica«
| ''[[Talenti v belem]]''
| {{award-won |align=left}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Predajte svoje glasove za podelitev nagrad People's Choice Awards leta 2011 - PeoplesChoice.com|url=http://www.peopleschoice.com/pca/vote/votenow.jsp }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;5&quot; | Teen Choice Awards&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.chiff.com/pop-culture/teen-choice-awards.htm |title=Nominiranci na podelitvi nagrad Teen Choice Award leta 2011 |work=TeenChoiceAwards.com |date=29.6.2011 |accessdate=29.6.2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
| »Izbira televizijske igralke: Komedija«
| ''Sonny with a Chance''
| Ne
|-
| »Izbira uporabnika Twitterja«
| Ona
| Ne
|-
| »Izbira poletja: Glasbena zvezda - Ženska«
| Ona
| Ne
|-
| »Izbira poletja: Pesem«
| »[[Skyscraper (pesem)|Skyscraper]]«
| {{award-won |align=left}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cbsnews.com/8301-31749_162-20089321-10391698.html|title=Podelitev nagrad Teen Choice Awards leta 2011: Seznam prejemnikov|publisher=CBS|date=8.8.2011|accessdate=8.8.2011|archiveurl=https://archive.today/20120728114258/http://www.cbsnews.com/8301-31749_162-20089321-10391698.html|archivedate=2012-07-28|url-status=live |language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
| »Nagrada za aktivnost«
| Ona
| {{award-won |align=left}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | Do Something
| »TV zvezda«
| ''Sonny With A Chance''
| {{award-won |align=left}}
|-
| »Poletna pesem« (skupaj z [[Joe Jonas|Joejem Jonasom]])
| »Make A Wave«
| {{award-won |align=left}}
|-
| Alma Awards
| »Najljubša televizijska igralka - Glavna vloga v komediji«
| ''Sonny With A Chance''
| {{award-won |align=left}}
|}

== Glej tudi ==
* [[Seznam ameriških igralcev (L)]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons}}
* {{Official|http://www.demilovato.com/}}
* {{IMDb Name|id=1416215|name=Demi Lovato}}

{{start box}} {{s-ach}}
{{Succession box
| before = [[Selena Gomez]]
| title = [[Rolling Stone]] za najstnico leta
| years = 2009
| after = [[Taylor Swift]]
}}
{{end box}}

{{Demi Lovato}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:LOVATO, Demi}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Demi Lovato]]
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]]
[[Kategorija:Ameriški tekstopisci]]
[[Kategorija:Ameriški pevci]]
[[Kategorija:Ameriški kitaristi]]
[[Kategorija:Ameriški pianisti]]
[[Kategorija:Ameriški pop pevci]]
[[Kategorija:Ameriški rock pevci]]
[[Kategorija:Ameriški R&amp;B pevci]]
[[Kategorija:Ameriški plesalci]]
[[Kategorija:Ameriški fotomodeli]]
[[Kategorija:Vegetarijanci]]
[[Kategorija:Italijanski Američani]]
[[Kategorija:Irski Američani]]
[[Kategorija:Mehiški Američani]]
[[Kategorija:Biseksualci]]
[[Kategorija:Ljudje z bipolarno motnjo]]</text>
      <sha1>7rvi7gp5qyxzt0mbf1vqgyfzpgqk98a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovenski kmečki upor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>220605</id>
    <revision>
      <id>6757929</id>
      <parentid>6757156</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:01:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */</comment>
      <origin>6757929</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3501" sha1="5n7gduhxi9ok04ozzcy0vz7zjju9g3g" xml:space="preserve">{{slog}}
[[Slika:Bitka pri Celju 1515.jpg|sličica|300px|Bitka pri Celju (1515)]]
'''Slovenski kmečki upor''' (tudi Vseslovenski kmečki upor) '''leta 1515'''  je bil klasičen in največji in najbolj organiziran kmečki upor na slovenskih tleh. Trajal je kar 5 mesecev. Na višku je sodelovalo okoli 80.000 upornih kmetov.

== Žarišča ==
* Kočevsko - Turn
* Ljubljansko barje
* Polhograjsko
* Okolica Radovljice
* Bohinjski kot

== Vzroki ==

* 1) samovoljno povečevanje kmečkih bremen,
* 2) sprememba bremen iz denarnih v naturalne,
* 3) zmanjšanje kmečkih pravic do srenjskih (skupnih) zemljišč in gozda,
* 4) oviranje kmečke trgovine s strani fevdalcev in mest (mitnine, predpisane poti itd.)
* 5) na del kmečkega prebivalstva je vplivalo tudi vojskovanje z Benetkami (I. beneško- habsburška vojna 1508-16).
** Zaprtje Italijanske meje

Nezadovoljstvo marca in aprila leta 1515 je maja preraslo v napade na gradove.

== Začetek upora ==
[[Slika:A new song of the Carniolan peasants 1515.jpg|thumb|right|250px|Prve natisnjene slovenske besede v nemškem pamfletu ob uporu]]
* 1) po neuspelem puntarskem zborovanju
* 2) po ustanovitvi kmečke zveze
* 3) po neuspelem posredovanju cesarskih odposlancev
* 4) po neuspehu kmečkega odposlanstva k cesarju

V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so se zborovali uporni kmetje, ki so peticijo s svojimi zahtevami&lt;ref&gt;Baraga Jože, Motaln Valerija, Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Kronologija Konjic, stran 7&lt;/ref&gt; poslali cesarju na [[Dunaj]]:

&quot;Presvetli cesar, najmilostljivejši gospod! Mi ubogi ljudje, vsi in vsak med nami, pa tudi celokupna gmajna, ki smo sedaj vsi skupaj zbrani v Konjicah in vsa zveza od Kranjske do Ptuja, dajemo vašemu cesarskemu veličanstvu na znanje, kakšna velika krivica in obremenitev nam je povsod od naših višjih storjena bila.&quot; (Iz pritožbe kmetov [[Maksimilijan I. Habsburški|cesarju Maksimiljanu]], maja 1515)

Sprva se je cesar strinjal z njimi in jim obljubljal spremembe, a ko so se začeli upori, je stopil na plemiško stran in tudi s svojo vojsko pomagal plemiški.

== Zahteve ==

* 1) stara pravda
* 2) soodločanje pri davkih
* 3) odprava graščinske in fevdno-stanovske oblasti

Uspehi puntarjev na Kranjskem so vplivali na razmah uporništva na Štajerskem in ustanovitev kmečkih zvez na Koroškem. Na Goriškem z Gradiško pa ni prišlo do zaostritev razmer, saj so spore reševali po mirni poti cesarske komisije.

== Kazni ==
* Usmrtitev voditeljev
* Vsaka hiša, katere prebivalci so sodelovali pri uporu, je morala plačati kazenski fenning in goldinar

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Več avtorjev, 2000. ''Ilustrirana zgodovina Slovencev''. Ljubljana: Mladinska knjiga.
* {{cite book |last=Mayer |first=Franz Martin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDHZD9HH |title=Der innerösterreichische Bauernkrieg des Jahres 1515 |publisher=C. Gerold´s Sohn |year=1883 |place=Dunaj |language=de |cobiss=212187136}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |pages=29-31 |language=de, la |cobiss=30015233}}

== Zunanje povezave ==
*»[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174332566 Le vkup, le vkup uboga gmajna ...&quot;]«. ''Sledi časa'' (26. april 2015). RTV Slovenija.

{{-}}
[[Kategorija:Kmečki upori na Slovenskem]]
[[Kategorija:Leto 1515]]

{{hist-stub}}</text>
      <sha1>5n7gduhxi9ok04ozzcy0vz7zjju9g3g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Manja Žugman</title>
    <ns>0</ns>
    <id>221570</id>
    <revision>
      <id>6757978</id>
      <parentid>6652534</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T17:45:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-52187-38</username>
        <id>266486</id>
      </contributor>
      <comment>dodana bibliografija</comment>
      <origin>6757978</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6688" sha1="9r57vstgcfsvnuk1ezcsgzymtkv1eoz" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Manja Žugman''', [[novinar|profesorica slovenščine, novinarka]], [[pesnik|pesnica]] in [[pisatelj|pisateljica]], * [[8. junij]] [[1977]], [[Maribor]].

Leta 1996 je maturirala na Prvi gimnaziji Maribor. Na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] je študirala [[slovenistika|slovenski jezik s književnostjo]]. Študij je zaključila z diplomskim delom ''Slogovna analiza nagrobnih napisov in njihovih variant v zahodnem delu [[Slovenske Gorice|Slovenskih goric]]''. Zaposlena je kot profesorica slovenščine v bolnišničnih šolskih oddelkih (na Pediatrični kliniki v Ljubljani). Med letoma 2021 in 2026 je vodila bolnišnično šolo OŠ Ledina Ljubljana. Ukvarja se s snovanjem novinarskih prispevkov (kulturno novinarstvo, popotniški/reportažni prispevki), piše otroške [[uganka|uganke]] ter poezijo za otroke in odrasle. 

=== Delo ===
Poezijo je objavila v revijah ''Locutio'' , ''Vsesledje'', ''Vpogled'', ''Novi zvon'', ''Mentor,'' ''Rp. Lirikon 21'', ''Slovensko glasilo'' (revija Slovenske zveze na Švedskem), njene pesmi je možno prebrati v sarajevski reviji ''Odjek''  ter na spletnih straneh Kulturnega društva Novo Sarajevo in na spletnih straneh revije ''Rast''. Otroške uganke je objavila v reviji [[Trobentica (revija)|''Trobentica'']] (Prešernova družba), od leta 2008 do 2012 pa jih je redno objavljala v reviji ''Ringarajine iskrice''. Od leta 2006 do 2010 je živela in ustvarjala v [[Sarajevo|Sarajevu]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], kjer je sodelovala v Slovenskem kulturnem društvu Cankar, v šolskem letu 2012/2013 je živela v Varšavi na Poljskem, od koder se je z novinarskimi prispevki redno javljala v Šolskih razgledih, občasno v časopisu Večer, na spletnih straneh Dela ter RTV Slovenija. Prispevke s področja vzgoje in izobraževanja je od leta 2006 do 2018 objavljala v strokovnoinformativnem časniku [[Šolski razgledi]], sicer pa tudi v revijah Didakta, Slovenščina v šoli (ZRSŠ) in Pedagoška perspektiva. Je članica kulturnega društva Mariborska literarna družba, Lektorskega društva Slovenije in Društva slovenskih literarnih kritikov. Literarne kritike objavlja v revijah ''Sodobnost,'' ''Ampak, Rast, eRast, Tretji dan,'' ''Zvon'', ''Vpogled, Primus'', ''Koridor - križišča umetnosti,'' ''Dobre knjige, Kulturno medijski center Slovenije''. 

==Bibliografija==

'''Poezija za odrasle'''
*''Naplavine duše'', 2008 {{COBISS|ID=238149888}}
*''Izsevanja/Žarenja'' (dvojezična), 2010 {{COBISS|ID=250603264}} 

* ''Brstenja'', 2013 [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=2117503377943603&amp;rec=3&amp;sid=1 (COBISS)] 

*''Trialog'' (soavtor: Smiljan Trobiš), 2014 [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=2117503377943603&amp;rec=1&amp;sid=1 (COBISS)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150409033451/http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=2117503377943603&amp;rec=1&amp;sid=1 |date=2015-04-09 }}
*''Naj te ujame'', 2018 ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/295088640 COBISS)]
*''Bližanja'', 2020 ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/303907840 COBISS)]

'''Poezija za otroke'''

* ''JAZ + TI'', 2020 (ilustracija: Laura LIčer) ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/303533056 COBISS)]
* ''BARVITE PESMI'', 2025 (ilustracija: Laura Ličer) ([https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/227611651 COBISS])
* '''Slikanice (uganke)'''

*''Premetanke brez zanke'', 2009 (ilustracije: Matjaž Schmidt) {{COBISS|ID=246974208}}
*''Razvozlanke'', 2011 (ilustracije: Tina Brinovar) {{COBISS|ID=256264192}}
*''Besedoznanke: tretja zbirka ugank'', 2015 (ilustracije: Daša Simčič) {{COBISS|ID=279761664}}
*'''Zgodbe'''
*''Peter v medvedji deželi'', 2026 (ilustracije: Inti Šraj)

'''Ostala bibliografija'''
*''Potepanja po Bosni in Hercegovini'', 2012 {{COBISS|ID=262643456}}

'''Strokovni in drugi članki'''

*Nagrobni napisi med slovstveno folkloro in literaturo. ''Slovstvena folkloristika'' 3/2 (2004). 83–85.  
*Človek, ki je letel s pticami: svetovno znani ornitolog dr. Otmar Reiser med Dunajem, Pekrami in Sarajevom. ''Večer'' 90 (2008). 13.
*V besedi in sliki. ''Zora Cankarjeva'' 15 (2009). 12–14.
*V Sarajevu na ogled štajerska prestolnica: razstave razglednic in fotografij Maribora. ''Večer'' 91 (2009). 12.
*Življenje in delovanje Slovencev v Bosni in Hercegovini. ''Ampak'' 11/1-2 (2010). 44–45.
*Kulturni dan v bolnišnični šoli. ''Slovenščina v šoli'' (2015).
*Projekt Deček in hiša ali kako je nastal šolski časopis. ''Slovenščina v šoli'' (2017).
*Šolska obravnava soneta Apel in čevljar (France Prešeren) pri učencu s spektroavtistično motnjo. ''Slovenščina v šoli'' (2017).

'''Spremne besede k pesniškim in drugim zbirkam'''

* Zamolčani stihi (2011)
* Zatišje (2013)
* Trepet (2013)
* Spreminjanja (2014)
* Meander (2015)
* Domislice in spoznanja (2015)
* Pod zasviti zvezd (2015)
* Kako naj povem (2016)
* Prelepi večer (2017)
* Oboki tihe svetlobe (2017) 
* Tihožitja ob vinu (2021)
* Vonj po sebi (2024)

'''Recenzije pesniških zbirk'''

* Miha Remec, Otožne rože. ''Ampak'' 11-12 (2009). 92-93.
* Poleti, poleti! in Ena fina traparija. ''Ampak'' 1-2 (2010). 90.
*O pisanju tako in drugače; Pisanje kot terapija ... ''Rast'' 3-4 (2013). 86-87.
* Tiha želja in glasen odmev. ''Rast'' 3-4 (2013). 88-89.
* Tolmun za izpraznjene duše. ''Rast'' 1-2 (2014). 92-93.
* Klic človeku. ''Rast'' 5-6 (2014). 100-101.
*Skozi špranje v človeka. ''Tretji dan'' 5-6 (2018). 127.
*Nazaj k ljubezni. ''Tretji dan'' 9-10 (2018). 115.
*Prelivi slik, besed in oblik. ''Zvon'' 1 (2019). 85-86.

==Viri==
* [https://web.archive.org/web/20160229212004/http://www.kns.ba/s/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=825&amp;Itemid=50/ Intervju]. kns.ba &lt;small&gt;(web.archive.org)&lt;/small&gt;
* https://365.rtvslo.si/arhiv/razkosje-v-glavi/174874385 (Razkošje v glavi, pogovor)
* https://prvi.rtvslo.si/podkast/nocni-obisk/2847501/174964579 (Nočni obisk, pogovor)
* https://ars.rtvslo.si/podkast/ustvarjam/173251449/175035309 (Zapiski bratovščine PK, sodelovanje v radijski igri)

== Zunanje povezave ==
* [http://www.solski-razgledi.com/revija.asp?ID=201310 Strokovnoinformativni časnik za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo] 
* [http://www.lektorsko-drustvo.si/clani Lektorsko društvo Slovenije]
*[http://www.dslk.si/index.php/clani/37-zugman-manja &lt;sub&gt;&lt;big&gt;Društvo slovenskih literarnih kritikov&lt;/big&gt;&lt;/sub&gt;]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Žugman Širnik, Maja}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1977]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski slovenisti]]</text>
      <sha1>9r57vstgcfsvnuk1ezcsgzymtkv1eoz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jernej Kuntner</title>
    <ns>0</ns>
    <id>224170</id>
    <revision>
      <id>6758247</id>
      <parentid>6368843</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:10:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758247</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4016" sha1="augm3dl5r3dlnyu7hzstah1clpu0p9u" xml:space="preserve">{{Več sklicev}}{{Infopolje Oseba}}
'''Jernej Kuntner''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališče|gledališki]] in [[televizijski igralec]], * [[28. januar]] [[1970]], [[Ljubljana]].

== Življenjepis ==
Rodil se je leta 1970 v Ljubljani staršem [[Sonja Kuntner|Sonji]] in [[Tone Kuntner|Tonetu Kuntnerju]].

Obiskoval je naravoslovno gimnazijo za Bežigradom, kjer se je tudi prebudila želja po igralstvu, čeprav je prvotno nameraval študirati [[biologija|biologijo]], kot njegov brat [[Matjaž Kuntner|Matjaž]]. Vpisal se je v prvi letnik, nato pa odšel v vojsko, kjer je začel resneje razmišljati o akademiji za igralstvo.

Po vrnitvi je še en semester nadaljeval z biologijo, nakar se je dokončno prijavil na sprejemne izpite na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]]. Leta 1991 so bili sprejemni izpiti prestavljeni za dober mesec, medtem je bil vpoklican v [[Teritorialna obramba|Teritorialno obrambo]] kot borec za [[Slovenija|Slovenijo]].

=== Igralska kariera ===
{{popravi|razdelek|razlog=nered}}
Po [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveni vojni]] je na akademiji opravil sprejemne izpite, kjer je 1995 tudi diplomiral.

Zaposlil se je v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] (1995–2001), od leta 2001 do leta 2006 je deloval kot samostojni kulturni delavec.

Odigral je preko 60 vlog v gledališčih, a je širši javnosti postal znan leta 1997, ko je začel nastopati na televiziji: ''[[Teater Paradižnik]]'', ''Pravi Biznis'', ''Šov bo šel'', najbolj poznan pa je po vlogi Merkatorija v slovenski humoristični televizijski nanizanki ''[[TV Dober dan]]'' (jesen 1999–poletje 2002) ter po vlogi poštarja Rada v slovenski dramsko humoristični seriji ''[[Pod eno streho]]'' (jesen 2002–poletje 2004).

Obe seriji sta bili predvajani na slovenski televizijski postaji [[POP TV]].

V letih 2001–2004 je bil tudi gostilničar. Skupaj z družabnikom je skrbel za ljubljanski lokal Mansion pub, ki je bil znan tudi po kulturnih dogodkih in stand up komediji.

Od leta 2006 je zaposlen v GOML - Gledališče za otroke in mlade Ljubljana. Od leta 2009 se je GOML preimenoval v DOM - Dramski oder za mlade (kot del LGL - Krekov trg 2, Ljubljana).

Od leta 2003 sodeluje pri slovenskih sinhronizacijah risanih in animiranih filmov. Od leta 2004, pa slovenske sinhronizacije animiranih filmov za kinematografe, režira v Studiu Ritem Ljubljana. Jeseni, leta 2015, pa je začel igrati v eni izmed prvih slovenskih televizijskih telenovel - ''[[Usodno vino]]'', ki se je predvajala na POP TV. Igral je vlogo Matjaža Petriča, politika, ki kandidira za župana.

=== Zasebno ===
Od leta 1994 je poročen z Moniko Kuntner, je oče dveh otrok. Njegov oče je pesnik in igralec [[Tone Kuntner]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tone Kuntner ob svoji 70. letnici: &quot;Velika milost je, da sem doživel samostojno Slovenijo.&quot; {{!}} Politikis|url=http://www.politikis.si/2013/05/tone-kuntner-ob-svoji-70-letnici-velika-milost-je-da-sem-dozivel-samostojno-slovenijo/|accessdate=2020-07-09|language=sl-SI}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Seznam serij na TV ==

* [[Pravi biznis]] (1997/1998): Pšemek Kovač
* [[TV dober dan]] (Merkatori)
* [[Pod eno streho]] (Rado) 
* [[Naša mala klinika]] (Kajtimar Vračun, epizoda Pust ali ta veseli dan)
* [[Usodno vino]] (Matjaž Petrič)
* [[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]] (Boris Jug)
* [[Sekirca v med]] (Nace Grošelj)
* [[Za hribom]] (župan Karel Zabašnik)

== Filmi: ==

* Hotel Tralsivanija (Frank)
* Bolt (Bolt)
* Film o Simpsonovih (Homer)
* Alvin in veverički (Dave)

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Kuntner, Jernej}}
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>augm3dl5r3dlnyu7hzstah1clpu0p9u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>David Grace (snuker)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>230501</id>
    <revision>
      <id>6757843</id>
      <parentid>6753745</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:28:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757843</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2913" sha1="45ni2nei3r6ppm8bb8yhgudg8lw6oc7" xml:space="preserve">{{zaa|[[britanci|britanskega]] dirkača in poslovneža|David Grace}}
{{Infopolje Igralec snukerja
|name         = David Grace
|image        = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_date    = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_place   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| Sport country  = {{flagcountry|Anglija}}
| Nickname      = Amazing Grace
| Professional  = 2008/2009, 2011–
| High ranking  = 44 &lt;small&gt;(maj 2017)&lt;/small&gt;
| Prize money   = [[Pound sterling|£]]113,798&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/Players/david-grace/Career-Total-Statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924075403/http://cuetracker.net/Players/David-Grace/Career-Total-Statistics |archive-date=2015-09-24 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| High break    = 139 &lt;small&gt;([[Players Tour Championship 2011/2012 – Event 3#Century breaks|PTC3 2011]])&lt;/small&gt;
| Century break = 28&lt;ref name=&quot;cuetracker&quot;&gt;{{navedi splet|title=Career-total Statistics for David Grace – Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/David-Grace/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results &amp; Statistics Database|accessdate=3 December 2015|archive-date=2017-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20170822175359/http://cuetracker.net/players/david-grace/career-total-statistics|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| Best finish   = Polfinale &lt;small&gt;([[UK Championship 2015 (snuker)|UK Championship 2015]])&lt;/small&gt;
| Ranking wins  = 
| Other wins    = 6
| World champ   = 
| medals-expand = yes
| medals        = 
{{MedalSport | Moški [[snuker]] }}
{{MedalCountry | {{GBR2}} }}
{{MedalCompetition | [[Svetovne igre]] }}
{{MedalSilver | [[Biljard na Svetovnih igrah 2009|Kaohsiung 2009]] | posamično }}
}}

'''David Grace''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[5. maj]] [[1985]].

Grace ima za sabo odlično mladinsko (leta 2003 je postal svetovni prvak do 19 let) in amatersko kariero (osvojil je Amatersko prvenstvo Anglije 2005). Profesionalec je postal leta 2008 in v karavani sodeloval v sezoni [[Snuker 2008/09|2008/09]], a je zaradi preskromnih rezultatov (ob koncu sezone je zasedel 93. mesto provizorične [[svetovna jakostna snuker lestvica|jakostne lestvice]], v katero se je nato uvrstilo le najboljših 73 igralcev) iz nje izpadel.

==Osvojeni turnirji==
===Amaterski turnirji===
* EBSA evropsko prvenstvo do 19 let - 2003
* Amatersko prvenstvo Anglije - 2005
* EBSA evropsko prvenstvo - 2008

==Sklici==
{{sklici}}
{{Refbegin}}
*[http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Players/Global_Europe/Global_England/eng_david_grace.htm Profil na Global Snooker] {{ikona en}}
*[http://prosnookerblog.com/players/david-grace/ Profil na Pro Snooker Blog] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100128105213/http://prosnookerblog.com/players/david-grace/ |date=2010-01-28 }} {{ikona en}}
{{Refend}}

{{škrbina-snuker}}
{{DEFAULTSORT:Grace, David}}
[[Kategorija:Angleški igralci snukerja]]</text>
      <sha1>45ni2nei3r6ppm8bb8yhgudg8lw6oc7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Euan Henderson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>230506</id>
    <revision>
      <id>6758043</id>
      <parentid>6733814</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:47:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758043</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3413" sha1="env2pbchykhmmn6khn3royl6gqhnf2k" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec snukerja
|name         = Euan Henderson
|image        = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_date    = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_place   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| Sport country  = {{flagcountry|Škotska}}
| Professional = 1991–2003
| High ranking = 38 ([[Svetovna jakostna snuker lestvica 1997/98|1997/1998]])
| Current rank = 
| Prize money  = 213.105 [[funt šterling|GBP]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/Players/euan-henderson/Career-Total-Statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170822215622/http://cuetracker.net/players/euan-henderson/career-total-statistics |archive-date=2017-08-22 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| High break   = 145 (Welsh Open 1992 kvalifikacije)
| Century break = 45
| Best finish  = Finale:&lt;br /&gt;[[Grand Prix 1996 (snuker)|Grand Prix 1996]])
| Other wins   = 
| World champ  =
}}
'''Euan Henderson''', [[škoti|škotski]] igralec [[snuker]]ja, * [[30. junij]] [[1967]].

Henderson se je v svoji dvanajstletni igralski karieri le enkrat prebil v finale jakostnih turnirjev, to mu je uspelo leta 1996 na turnirju [[grand Prix 1996 (snuker)|Grand Prix]], čeprav ni na turnirju izločil nobenega velikega imena tistega časa, kar gre tudi pripisati dejstvu, da je v polfinalu premagal Valižana [[Mark Bennett (snuker)|Marka Bennetta]], ki je predtem porazil [[Chris Small|Chrisa Smalla]], [[Peter Ebdon|Petra Ebdona]], [[Steve Davis|Steva Davisa]] in [[Tony Drago|Tonyja Draga]]. Po zmagi nad Bennettom (6-3) se je Henderson v finalu pomeril z [[Mark J. Williams|Markom Williamsom]]. Henderson se je na začetku dobro upiral in še povedel s 3-2, nato pa je Williams prevzel vajeti igre v svoje roke in dvoboj zanesljivo pripeljal do konca, izid je bil 9-5. Ta turnir je poleg dveh presenetljivih polfinalistov (Bennetta in Hendersona) napolnil naslovnice britanskih časopisov tudi zaradi izpada glavnih favoritov ([[Stephen Hendry|Stephena Hendryja]], [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieja O'Sullivana]], [[John Higgins (snuker)|Johna Higginsa]], [[Nigel Bond|Nigela Bonda]] in Petra Ebdona) že v prvem krogu.

Po tem obetavnem dosežku je Hendersonova kariera hitro zapadla v povprečje. V karieri se je uspel le enkrat uvrstiti na [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovno prvenstvo]], in sicer leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1996|1996]], ko je v prvem krogu izpadel proti [[Jimmy White|Jimmyju Whitu]] z 9-10. Dvoboj proti Whitu je zanimiv tudi zaradi dejstva, da je Henderson dosegel več točk od nasprotnika, s čimer se je v zgodovino zapisal kot prvi igralec, ki ima na prvenstvu pozitivno razmerje doseženih in prejetih točk kljub nobenemu dobljenemu dvoboju. &lt;ref&gt;[http://www.thesnookerforum.com/board/showthread.php?t=6776 Rekordi na prvenstvu]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Ta neslavni rekord je leta 1999 dosegel tudi [[Anthony Hamilton (snuker)|Anthony Hamilton]], a se je nato kasneje redno uvrščal na prvenstvo in se trikrat uvrstil v četrtfinale, zato Henderson do nadaljnjega ostaja edini nosilec tega rekorda.

Henderson se je leta 2003 upokojil od aktivne igralske kariere in postal policist. Bil je priča na poroki prijatelja, danes prav tako upokojenega igralca [[Chris Small|Chrisa Smalla]].

== Sklici  ==
{{sklici}}

{{škrbina-snuker}}

{{DEFAULTSORT:Henderson, Euan}}
[[Kategorija:Škotski igralci snukerja]]</text>
      <sha1>env2pbchykhmmn6khn3royl6gqhnf2k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fergal O'Brien</title>
    <ns>0</ns>
    <id>230507</id>
    <revision>
      <id>6758073</id>
      <parentid>6731963</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:56:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758073</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6018" sha1="8v2zq4pmrlbadyh9cmb37jsr0o8a8np" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec snukerja
|name         = Fergal O'Brien
|image        = &lt;!-- Wikidata --&gt; 
|birth_date         = &lt;!-- Wikidata --&gt; 
|birth_place   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|death_date         = 
|death_place   = 
| Sport country  = {{flagcountry|Irska}}
| Nickname     = ''The Baby-Faced Assassin'' (''Asasin z otroškim obrazom''),&lt;br&gt;''Fearless Fergal'' (''Neustrašni Fergal'')
| Professional  = 1991–
| High ranking  = 9 ([[Svetovna snuker lestvica 2000/01|2000/01]])
| Prize money   = 1.253.151 [[funt šterling|GBP]]&lt;ref name=&quot;cuetracker&quot;&gt;{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Fergal O'Brien – Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Fergal-OBrien/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results &amp; Statistics Database|accessdate=16 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20170823161039/http://cuetracker.net/players/fergal-obrien/career-total-statistics|archive-date=2017-08-23|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| High break    = [[Maximum break|147]] ({{small|[[Championship League 2016]]}})
| Century break = 200&lt;ref name=&quot;centurybreaks&quot;&gt;{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=25 February 2016|archive-date=2019-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190618022226/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| Ranking wins  = 1
| Other wins    = 2
| World champ   =
| website       = {{url|fergalobrien.ie/}}
}}
'''Fergal O'Brien''', [[irci|irski]] igralec [[snuker]]ja, * [[8. marec]] [[1972]].

O'Brien je odraščal v [[Bayside, Dublin|Baysidu]], [[Dublin]]. Doslej je osvojil en jakostni turnir, se še na dveh turnirjih (enem jakostnem in nejakostnem [[Masters (snuker)|Mastersu]]) prebil v finale in 3 sezone prebil med najboljšimi 16 igralci sveta po [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovni jakostni lestvici]].

==Kariera==
O'Brienov najboljši dosežek na jakostnih turnirjih je bila zmaga na turnirju [[British Open 1999 (snuker)|British Open 1999]], na katerem je v finalu premagal [[Anthony Hamilton (snuker)|Anthonyja Hamiltona]] z 9-7. Hamilton je dvoboj otvoril z dvema nizoma vsaj 100 točk, a je nato O'Brien prevzel pobudo in dobil pet framov po zadnji črni krogli ter tako porazil igralca iz Nottinghama.

O'Brien je bil blizu zmagi na nejakostnem povabilnem turnirju [[Masters (snuker)|Masters]] leta [[Masters 2001 (snuker)|2001]], a ga je v finalu premagal [[Paul Hunter]]. Ob tem se je še enkrat prebil v finale in še trikrat v polfinale jakostnih turnirjev.

Najvišje na jakostni lestvici je bil v sezoni [[Snuker 2000/01|2000/01]], ko je držal 9. mesto. V naslednji sezoni je komaj obdržal mesto med elitno šestnajsterico (zasedel je 16. mesto), v sezoni [[Snuker 2002/03|2002/03]] pa je iz nje dokončno izpadel. V naslednjih sezonah je postopoma padal po lestvici navzdol in se v sezoni [[Snuker 2006/07|2006/07]] ustalil na 45. mestu, od koder se je nato počasi pričel dvigovati.

Sezono [[Snuker 2007/08|2007/08]] je začel na turnirju [[Shanghai Masters 2007|Shanghai Masters]], na katerem si je z zmagama nad [[Paul Davies (snuker)|Paulom Daviesom]] in [[Barry Hawkins|Barryjem Hawkinsom]] v kvalifikacijah priboril mesto na glavnem delu turnirja, na katerem ga je nato že v prvem krogu porazil [[Steve Davis]]. Kvalificiral se je tudi za turnir [[Grand Prix 2007 (snuker)|Grand Prix]], a je tam nato izgubil štiri od petih dvobojev v svoji skupini E, kar je bilo dovolj za peto mesto, prehitel je le [[Graeme Dott|Graema Dotta]], ki ga je tudi edinega premagal, s 4-2.

Uspel se je tudi uvrstiti na glavni del turnirja [[Northern Ireland Trophy 2007]], potem ko mu je moral v zadnjem krogu kvalifikacij po tesnem dvoboju, v katerem je zmagovalca določil odločilni frame, premoč priznati [[Barry Pinches]]. V prvem krogu glavnega dela turnirja je nato premagal [[Dave Harold|Dava Harolda]], s čimer si je odprl pot v drugi krog. Svojo uspešno pot na tem turnirju je nadaljeval z zmagami proti [[John Higgins (snuker)|Johnu Higginsu]] (5-4, drugi krog), [[Barry Hawkins|Barryju Hawkinsu]] (5-3, osmina finala), [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieju O'Sullivanu]] (5-2, četrtfinale) in [[Mark Allen (snuker)|Marku Allenu]] (6-3, polfinale) in si tako zagotovil mesto v drugem jakostnem finalu svoje kariere. V finalu se je pomeril s Škotom [[Stephen Maguire|Stephenom Maguirejem]] in izgubil z izidom 5-9.

Ti dosežki so mu v sezoni [[Snuker 2008/09|2008/09]] omogočili, da je na svetovni jakostni lestvici držal 24. mesto, zanj najvišje po sezoni 2002/03, a nato ni uspel ponoviti dobrih predstav iz prejšnje sezone in zavoljo nekoliko nižjega točkovnega izkupička padel na 31. mesto za sezono [[Snuker 2009/10|2009/10]].

O'Brien se je zapisal v zgodovino športa kot edini igralec doslej, ki je v svojem prvem framu na glavnem delu [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovnega prvenstva]] dosegel niz vsaj 100 točk. Niz mu je uspel v dvoboju proti [[Alan McManus|Alanu McManusu]] leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1994|1994]], ki ga je sicer izgubil z rezultatom 7-10. Odtlej se O'Brienu ni uspelo prebiti skozi kvalifikacije za Svetovno prvenstvo vse do leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1998|1998]]. V zgodovino športa se je zapisal tudi kot igralec, ki je kot prvi premagal [[John Parrott|Johna Parrotta]] v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu, to se je zgodilo leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2005|2005]]. O'Brien je v celotni karieri do konca leta 2009 zbral 101 niz vsaj 100 točk.

==Osvojeni turnirji==
===Jakostni turnirji===
*[[British Open (snuker)|British Open]] - [[British Open 1999 (snuker)|1999]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

==Zunanje povezave==
*[http://fergalobrien.ie/ Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100317120431/http://fergalobrien.ie/ |date=2010-03-17 }} {{ikona en}}
*[http://www.worldsnooker.com/player_list-8388.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}}

{{DEFAULTSORT:Obrien, Fergal}}
[[Kategorija:Irski igralci snukerja]]</text>
      <sha1>8v2zq4pmrlbadyh9cmb37jsr0o8a8np</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gerard Greene</title>
    <ns>0</ns>
    <id>230510</id>
    <revision>
      <id>6758103</id>
      <parentid>6733753</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T00:25:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758103</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9178" sha1="9uc28oscd6f48obob0a6kardwyl6cks" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec snukerja
|name         = Gerard Greene
|image        = &lt;!-- Wikidata --&gt; 
|birth_date         = &lt;!-- Wikidata --&gt; 
|birth_place   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|death_date         = 
|death_place   = 
| Sport country  = {{flagcountry|Severna Irska}}
| Nickname      = Green Tooth/ Grenney
| Professional  = 1993–2016, 2017–
| High ranking  = 26 ([[Svetovna snuker lestvica 2004/05|04/05]])
| Prize money   = 639.498 [[Funt šterling|GBP]]&lt;ref name=&quot;cuetracker&quot;&gt;{{navedi splet |title=Career-total Statistics for Gerard Greene – Professional |url=http://www.cuetracker.net/Players/Gerard-Greene/Career-Total-Statistics |publisher=CueTracker Snooker Results &amp; Statistics Database |accessdate=19 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171203012729/http://cuetracker.net/players/gerard-greene/career-total-statistics |archive-date=2017-12-03 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| High break    = 144 &lt;small&gt;([[European Tour 2013/2014 – Event 5#Century breaks|Ruhr Open 2013]])&lt;/small&gt;
| Century break = 99&lt;ref name=&quot;centurybreaks&quot;&gt;{{navedi splet |title=Centuries |url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/ |publisher=Pro Snooker Blog |accessdate=4 March 2017 |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618022226/http://www.prosnookerblog.com/centuries/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| Best finish   = Runner-up &lt;small&gt;([[Players Tour Championship 2013/2014 – Finals|2014 Players Championship Grand Final]])&lt;/small&gt;
| Ranking wins  = 
| Other wins    = 1
| World champ   = 
| medals-expand = yes
| medals        = 
{{MedalSport | Moški [[snuker]] }}
{{MedalCountry | {{GBR2}} }}
{{MedalCompetition | [[Svetovne igre]] }}
{{MedalGold | [[Biljard na Svetovnih igrah 2005|Duisburg 2005]] | posamično }}
}}

'''Gerard Greene''', [[severni Irci|severnoirski]] igralec [[snuker]]ja, * [[12. november]] [[1973]], [[Kent]], [[Anglija]].

Greene je zastopal Severno Irsko na mednarodnih tekmovanjih (npr. [[Nations Cup 2000 (snuker)|Nations Cupu 2000]] in [[Nations Cup 2001 (snuker)|2001]]), saj prihajata njegova starša iz [[Belfast]]a. On sicer prebiva v [[Rainham, Kent|Rainhamu]], Kent. V karieri je dosegal povprečne uspehe, v sezoni [[Snuker 2009/10|2009/10]] je četrtič držal mesto med najboljšimi 32 igralci sveta in desetič med najboljšimi 48 igralci sveta, oboje po [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovni jakostni lestvici]]. Doslej se je enkrat uvrstil v polfinale katerega od jakostnih turnirjev ([[Grand Prix 2007 (snuker)|Grand Prixa 2007]]) in štirikrat v četrtfinale jakostnih turnirjev.

Trikrat se je doslej kvalificiral na [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovno prvenstvo]], a ni na glavnem delu prvenstva še nikoli dobil dvoboja, res pa je, da mu je žreb dvakrat namenil ravno branilca naslova: [[John Higgins (snuker)|Johna Higginsa]] leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1999|1999]] in [[Peter Ebdon|Petra Ebdona]] leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2003|2003]]. Tretjič, ko se je prebil skozi sito kvalifikacij, je bilo leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2005|2005]], tedaj ga je v prvem krogu izločil [[Steve Davis]] z 10-9.

Greene je bil udeležen v nadvse bizaren dvoboj na turnirju [[Grand Prix 1996 (snuker)|Grand Prix 1996]], tedaj je imel proti Stevu Davisu v treh framih priložnost, da z uspešno zadeto črno kroglo preobrne frame na svoj konto, a je v vseh treh framih črna krogla zgrešila žep. Davis je vse te tri črne krogle nato pospravil z mize in tako dobil tri frame od petih, kolikor jih je bilo v njunem dvoboju. Končni izid je bil 5-0 za Davisa, ki je nato Greena imenoval »najnesrečnejši človek v svetu snukerja«.

== Kariera ==
=== Začetki ===
Greene se je pridružil profesionalcem v sezoni [[Snuker 1993/94|1993/94]] v starosti 20 let. V sezoni [[Snuker 1995/96|1995/96]] se je trikrat prebil skozi kvalifikacijska sita jakostnih turnirjev, kar mu je na [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovni jakostni lestvici]] prineslo skok za 38 mest, na 72. mesto. Prav tako je osvojil svoj prvi poklicni turnir v karieri, šlo je za enega od nejakostnih turnirjev karavane, [[Polish Masters]]. Leta 1997 se je prvič uvrstil v četrtfinale na katerem od jakostnih turnirjev, na turnirju [[UK Snooker Championship 1997|UK Championship]] so mu zmage nad [[Ian Burmby|Ianom Burnbyjem]] (6-5, prvi krog), Stevom Davisom (6-2, drugi krog), [[Andy Hicks|Andyjem Hicksom]] (9-6, tretji krog) in [[Gary Ponting|Garyjem Pontingom]] (9-6, osmina finala) prinesle mesto v četrtfinalu in obračun z [[Ronnie O'Sullivan|Ronniejem O'Sullivanom]]. O'Sullivan je bil od Greena boljši z izidom 9-6.

=== 2003/04 ===
Sezono [[Snuker 2003/04|2003/04]] je začel v odlični formi in se na [[British Open 2003 (snuker)|British Openu]] prebil v svoj drugi jakostni četrtfinale, v katerem je moral znova priznati premoč Ronnieju O'Sullivanu, izid je bil 4-5. Z dobrimi predstavami je nadaljeval tudi na [[UK Snooker Championship 2003|UK Championshipu]], na katerem ga je v drugem krogu z 9-7 porazil kasnejši zmagovalec [[Matthew Stevens]], in [[Grand Prix 2003 (snuker)|LG Cupu]] (danes je turnir poznan pod imenom [[Grand Prix (snuker)|Grand Prix]]), kjer je bil od njega prav tako v drugem krogu boljši [[Ken Doherty]], rezultat je bil 2-5. Zavoljo teh dobrih predstav se je na svetovni jakostni lestvici za kratek čas znašel med najboljšimi 16 igralci sveta, a je nato sredi sezone padel v manjšo rezultatsko krizo. Igre so se mu naposled le nekoliko poklopile, tako da si je na koncu sezone prvič v karieri uspel zagotoviti mesto med najboljšimi 32 igralci, zasedel je 26. mesto. V sezoni [[Snuker 2004/05|2004/05]] je bil na lestvici celo bolje uvrščen od [[Joe Swail|Joeja Swaila]] in je imel tako prvič status najboljšega severnoirskega igralca.

=== 2004/05 ===
Zatem je imel Greene nekaj težav s palico, zaradi česar so tudi njegovi rezultati opešali. Neuspešen je bil na vseh jakostnih turnirjih, razen dveh, v sezoni in padel na 38. mesto svetovne jakostne lestvice. Slabe rezultate je sicer malce zacelila uvrstitev v četrtfinale nejakostnega turnirja [[Irish Masters]].

=== 2006/07 ===
Sezona [[Snuker 2006/07|2006/07]] je Greenu na koncu prinesla še drugo uvrstitev med najboljših 32 igralcev sveta po jakostni lestvici, vrhunec sezone zanj pa je bil turnir [[Northern Ireland Trophy 2006|Northern Ireland Trophy]]. Na njem se je uvrstil v 3. krog, izločil ga je Valižan [[Dominic Dale]] s 5-4.

=== 2007/08 ===
Greene se je na turnirju [[Grand Prix 2007 (snuker)|Grand Prix 2007]] prvič v karieri prebil v polfinale na katerem od jakostnih turnirjev. Dodeljena mu je bila skupina B, v kateri so bili še [[Ronnie O'Sullivan]], [[Steve Davis]], [[Dominic Dale]] in kvalifikanta [[Tom Ford (snuker)|Tom Ford]] ter [[Mark Joyce]]. Dala in Davisa je premagal s 4-0, Forda 4-3 in Joyca 4-2, izgubil je le proti O'Sullivanu z 2-4. V skupini je tako zasedel drugo mesto, kar je pomenilo dovobj s prvouvrščenim iz skupine F, [[Ricky Walden|Rickyjem Waldenom]], ki ga je Greene ponižal s 5-0. V četrtfinalu je izločil še [[Joe Perry (snuker)|Joeja Perryja]], v polfinalu pa je bil zanj premočan kasnejši zmagovalec [[Marco Fu]], ki je slavil s tesnim izidom 6-5. &lt;ref&gt;[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/7051299.stm BBC SPORT: Higgins jezen po izpadu proti Fuju] {{ikona en}}&lt;/ref&gt;.

Greene se je nato s svojo morebiti najboljšo formo kariere uvrstil v četrtfinale turnirja [[Northern Ireland Trophy 2007|Northern Ireland Trophy]], v katerem je bil zanj usoden [[Mark Allen (snuker)|Mark Allen]] s 3-5. Predtem je sicer Greene premagal novinca [[Liang Wenbo|Lianga Wenboja]] (5-2, prvi krog) in nato še dva bivša svetovna prvaka: [[Mark J. Williams|Marka Williamsa]] (5-3, drugi krog) in [[Ken Doherty|Kena Dohertyja]] (5-1, osmina finala). Kasneje v sezoni mu je forma upadla in v zadnjem krogu kvalifikacij za [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2008|Svetovno prvenstvo]] je izpadel proti [[Mark Davis (snuker)|Marku Davisu]] z 2-10. Po koncu sezone je na svetovni jakostni lestvici držal 33. mesto.

=== 2008/09 ===
Sezona [[Snuker 2008/09|2008/09]] je bila za Greena solidna, a v njej ni dosegel vidnejših rezultatov. Dobil je svoje prve dvoboje na šestih od osmih jakostnih turnirjev v sezoni, a je nato le na dveh od teh šestih turnirjev zmagal v svojem drugem dvoboju. Kar pa je najpomembneje, z zmagama nad [[Liu Song|Liujem Songom]] in [[Ken Doherty|Kenom Dohertyjem]] se je uspel prebiti skozi kvalifikacijsko sito [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2009|Svetovnega prvenstva]], na katerem je nato izpadel v prvem krogu, z 10-5 ga je odpravil [[Allister Carter]].

==Osvojeni turnirji==
===Nejakostni turnirji===
* [[Polish Masters]] - 1996

== Sklici==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://www.worldsnooker.com/player_list-8893.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}}
* [http://prosnookerblog.com/players/gerard-greene/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}}
* [http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Players/Global_Europe/Global_Ireland/ni_gerard_greene.htm Rezultati do leta 2003] {{ikona en}}

{{DEFAULTSORT:Greene, Gerard}}
[[Kategorija:Severnoirski igralci snukerja]]</text>
      <sha1>9uc28oscd6f48obob0a6kardwyl6cks</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ian Preece</title>
    <ns>0</ns>
    <id>230512</id>
    <revision>
      <id>6758152</id>
      <parentid>6733870</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T06:42:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758152</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2460" sha1="o311erjwemb4qiisy7szm0fq8eeh9jc" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec snukerja
|name         = Ian Preece
|image        = &lt;!-- Wikidata --&gt; 
|birth_date         = &lt;!-- Wikidata --&gt; 
|birth_place   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|death_date         = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|death_place   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| Sport country  = {{flagcountry|Wales}}
| Professional  = 2003/2004, 2006–2010, 2016–
| High ranking  = 55 (2008/2009)
| Prize money   = £54.986&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;http://cuetracker.net/players/ian-preece/career-total-statistics {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
| High break    = 139 ([[Shanghai Masters 2008]])
| Century break = 26&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
| Best finish   = Med najboljših 32 ([[Welsh Open 2009 (snuker)|Welsh Open 2009]])
| Other wins    = 
| World champ   = 
}}
'''Ian Preece''', [[valižani|valižanski]] igralec [[snuker]]ja, * [[23. junij]] [[1982]].

==Kariera==
Preece prihaja iz mesta [[Newport]], [[Wales]]. Potem ko je bila za njim zelo uspešna mladinska in amaterska kariera (med drugim je leta 1999 postal najmlajši zmagovalec Svetovnega amaterskega prvenstva v zgodovini turnirja&lt;ref name=&quot;Chris Turner's SNOOKER ARCHIVE - Records&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/Records.html | title = Snooker arhiv Chrisa Turnerja - Rekordi | publisher = | date = 2008 | accessdate = 2008-08-07}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;), se je leta 2001 podal v poklicne vode. Trenutno zaseda 66. mesto na [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovni jakostni lestvici]], najvišje pa je bil v sezoni [[Snuker 2008/09|2008/09]], ko je držal 55. mesto.

Na turnirjih za jakostno lestvico je njegova najboljša uvrstitev uvrstitev med najboljših 48 igralcev turnirja. To mu je do sedaj uspelo štirikrat: leta 2007 na turnirjih [[Welsh Open (snuker)|Welsh Open]], [[China Open (snuker)|China Open]] in [[UK Championship (snuker)|UK Championship]] in leta 2008 na turnirju [[Shanghai Masters (snuker)|Shanghai Masters]].

==Osvojeni turnirji==
===Amaterski turnirji===
* EBSA evropsko prvenstvo do 19 let, 1998
* IBSF svetovno amatersko prvenstvo, 1999

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.worldsnooker.com/players_head_to_head-7960.htm Profil na worldsnooker.com] {{ikona en}}
*[http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Players/Global_Europe/Global_Welsh/wales_ian_preece.htm Profil na globalsnookercentre.co.uk] {{ikona en}}

{{škrbina-snuker}}
{{DEFAULTSORT:Preece, Ian}}
[[Kategorija:Valižanski igralci snukerja]]</text>
      <sha1>o311erjwemb4qiisy7szm0fq8eeh9jc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jamie Burnett</title>
    <ns>0</ns>
    <id>230517</id>
    <revision>
      <id>6758206</id>
      <parentid>6733808</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:51:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758206</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7681" sha1="jop9cil6dn2q2tnny0mo2yd1fm0l459" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec snukerja
|name         = Jamie Burnett
|image        = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_date   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| Sport country = {{SCO}}
| Professional = 1992–2017
| High ranking = 27 ([[Svetovna snuker lestvica 1999/2000|1999/2000]])
| Prize money  = 654.749 [[funt šterling|GBP]]&lt;ref name=&quot;cuetracker&quot;&gt;{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Jamie Burnett – Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Jamie-Burnett/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results &amp; Statistics Database|accessdate=14 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20170825231419/http://cuetracker.net/players/jamie-burnett/career-total-statistics|archive-date=2017-08-25|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| High break   = [[Maximum break#Breaks exceeding 147|148]] &lt;small&gt;([[UK Championship 2004 (snuker)|2004 UK Championship 2004 kvalifikacije]])&lt;/small&gt;
| Century break = 136&lt;ref name=&quot;centurybreaks&quot;&gt;{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=14 January 2016|archive-date=2019-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517130241/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| Best finish = Runner-up &lt;small&gt;([[2010 Shanghai Masters]])&lt;/small&gt;
}}
'''Jamie Burnett''', [[škoti|škotski]] igralec [[snuker]]ja, * [[16. september]] [[1975]].

==Kariera==
Burnett je vrhunec svoje bolj ali manj povprečne kariere dosegel v kvalifikacijah turnirja [[UK Snooker Championship 2004|UK Championship 2004]], na katerem se je zapisal v zgodovino kot prvi igralec, ki mu je med poklicnim dvobojem uspel niz nad 147 točkami - prikazal je namreč niz 148 točk. Njegov nasprotnik v tem dvoboju je bil Irec [[Leo Fernandez]]. V praksi je sicer nemogoče ustvariti niz več kot 147 točk, zaradi česar se [[niz 147 točk]] pogosto imenuje za popolno igro, ker igralec ne sme zgrešiti niti ene krogle na svoji poti, pa tudi katere koli krogle ne sme izbrati, pač pa izmenoma 15 rdečih in 15 črnih in nato še barvne krogle, skupaj 15 + 105 + 27, torej 147 točk. Vendar pa je svetovna zveza [[WPBSA]] vpeljala pravilo, po katerem lahko igralec, če njegov nasprotnik zgreši, tako da igralec sam pristane v situaciji, ko mu ne preostane nobena rdeča krogla, ki bi jo lahko zadel (gre za snuker situacijo, s to razliko da je nasprotnik, ki je izvedel obrambni udarec, zgrešil vse krogle), nominira katero od barvnih krogel za [[Pravila snukerja#Prosta krogla|prosto kroglo]]. Tako lahko to barvno kroglo zadene, kot da bi šlo za običajno rdečo kroglo, in tudi šteje le eno točko. Zatem sme igralec igrati na eno od barvnih krogel, torej se lahko tako okoristi za 8 dodatnih točk, kar pomeni, da je najvišji možni niz 155 točk. 

Burnett je torej izkoristil pravilo proste krogle in za prosto nominiral rjavo kroglo, jo zadel in nato nadaljeval z nizom. Zadel je, poleg vseh barvnih krogel na koncu, 15 rdečih, 12 črnih, 2 rožnati in 1 modro kroglo&lt;ref&gt;[http://www.guardian.co.uk/sport/2004/oct/18/snooker.cliveeverton Burnett pisal zgodovino] {{ikona en}}&lt;/ref&gt;, kar je skupaj zneslo 148 točk. Po dvoboju je Burnett komentiral: »Nisem točno vedel, kako naj se odzovem. Sprva sem mislil, da nisem napravil nič posebnega, a nato sem ugotovil, da sem ustvaril zgodovino.« Ker je Burnettu niz 148 točk uspel v kvalifikacijah (ki jih niso prenašali po televiziji), ga zanj niso nagradili. Ironija je hotela, da je na glavnem delu turnirja [[David Gray (snuker)|David Gray]] prikazal [[niz 147 točk]] in pobral nagrado 30.000 £.

Burnett je sicer nase opozoril že na turnirju [[German Open 1997 (snuker)|German Open 1997]], na katerem je dosegel četrtfinale, v katerem je s 4-5 tesno izgubil proti [[Ken Doherty|Kenu Dohertyju]]. Dosežek je kmalu ponovil še na enem jakostnem turnirju - turnirju [[Grand Prix 1998 (snuker)|Grand Prix 1998]]. Tudi tam je izpadel v četrtfinalu, tedaj je bil njegov krvnik rojak [[Chris Small]], ki je slavil z izidom 5-3. V sezoni [[Snuker 1997/98|1997/98]], v kateri je dominiral [[Stephen Hendry]], je Burnett vknjižil dve zmagi proti vodilnemu igralcu sveta, kot tudi dve zmagi proti [[Stephen Lee|Stephenu Leeju]] in [[Mark J. Williams|Marku Williamsu]].

Na glavnem delu turnirja [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovnega prvenstva]] je debitiral leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1996|1996]] in tedaj izpadel v prvemu krogu proti veteranu [[Terry Griffiths|Terryju Griffithsu]]. Burnett je dvoboj izgubil z 9-10, čeprav je že vodil s 5-0 in 9-5. Drugič se je skozi kvalifikacijsko sito Svetovnega prvenstva prebil leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2009|2009]], kar je najdaljši čas med dvema nastopoma na prvenstvu v zgodovini. Enako dolgo se pred njim na prvenstvo ni uspelo uvrsiti tudi [[Barry Pinches|Barryju Pinchesu]]. &lt;ref&gt;[http://www.worldsnooker.com/ws_championship_qualifiers_second_news-24313.htm?tid=122 Dvakratni prvak Williams že na prvenstvu] {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Burnettu se je uspelo uvrstiti na turnir [[UK Snooker Championship 2008|UK Championship 2008]], na katerem je v prvem krogu z izidom 3-9 izgubil proti rojaku in trening partnerju [[Stephen Maguire|Stephenu Maguireju]]. Stavničarji so sicer pred dvoboj prekinili vplačevanje stav za ta dvoboj, saj so opazili porast vplačanih stav s točno takim izidom (3-9). &lt;ref&gt;[http://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5gXj0rdpw5Ea3uLWaWb7rC8xWF-Zw Se je Burnett vmešal v stavne posle?] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Že med dvobojem samim je bilo sicer opazno, da Burnett ni želel osvojiti 4 framov, saj je v zadnjem, 12. framu zgrešil povsem enostavno končno črno kroglo, kar ga je stalo frama in dvoboja. Če bi tisto črno kroglo zadel, bi se približal na 4-8, tako pa je zgrešil in dvoboj izgubil. Dvoboj so spremljali tudi mediji in BBC-jev analitik [[John Parrott]] je po videnem zgrešenem strelu pripomnil, da bi to zadel še amater. Tudi BBC-jev komentator [[Clive Everton]] je imel precej pripomb glede te zadnje situacije, rekoč da zadnja dva frama kličeta po notranji preiskavi.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Scots snooker stars Stephen Maguire and Jamie Burnett in betting probe |website=dailyrecord.co.uk |date=2008-12-16 |url=https://www.dailyrecord.co.uk/sport/2008/12/16/scots-snooker-stars-stephen-maguire-and-jamie-burnett-in-betting-probe-86908-20974520/ |access-date=2026-08-09}}&lt;/ref&gt;

[[File:Jamie Burnett at Snooker German Masters (Martin Rulsch) 2014-01-29 02.jpg|thumb|Jamie Burnett na turnirju German Masters 2014]]
Krovna svetovna zveza World Snooker se je odločila dogodek raziskati,&lt;ref&gt; [http://www.telegraph.co.uk/sport/othersports/snooker/3777998/World-Snooker-investigate-Jamie-Burnett-betting-suspension.html Svetovna zveza preiskuje Jamieja Burnetta] {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Burnett match to be investigated |website=BBC SPORT |date=2008-12-18 |url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/other_sports/snooker/7784487.stm |access-date=2026-08-09}}&lt;/ref&gt; nato pa je svojo preiskavo zagnala tudi policija, vse le nekaj dni preden se je Burnett v prvem krogu [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2009|Svetovnega prvenstva 2009]] pomeril prav z Maguirejem.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Police investigate snooker match |website=BBC SPORT |date=2009-04-17 |url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/other_sports/snooker/8004077.stm |access-date=2026-08-09}}&lt;/ref&gt; Dvoboj je znova dobil Maguire, tokrat je bil rezultat 10-5.

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{Commonscat}}
* [http://prosnookerblog.com/players/jamie-burnett/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}}

{{DEFAULTSORT:Burnett, Jamie}}
[[Kategorija:Škotski igralci snukerja]]</text>
      <sha1>jop9cil6dn2q2tnny0mo2yd1fm0l459</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jamie Cope</title>
    <ns>0</ns>
    <id>230518</id>
    <revision>
      <id>6758207</id>
      <parentid>6717696</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:52:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758207</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8172" sha1="q10aqpqd3fcwiw10xq3cwssclle86x9" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec snukerja
| name         = Jamie Cope
|image        = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_date   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| Sport country = {{flagcountry|Anglija}}
| Nickname      = »Shotgun« (»Šibrovka«)
| Professional = 2002–2004, 2005–2017
| High ranking = 13 &lt;small&gt;(september 2010 in december 2010 – februar 2011)&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |work=worldsnooker.com |title=World rankings after Shanghai Masters 2010 |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]]|url=http://www.worldsnooker.com/site_files/Rnk%20after%20Shanghai%20Masters%202010.pdf |format=PDF |accessdate=2 January 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101011092312/http://www.worldsnooker.com/site_files/Rnk%20after%20Shanghai%20Masters%202010.pdf|archivedate=11 October 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Rankings after 2010 UK Championship |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/40/65/0,,13165~156992,00.pdf |work=World Snooker |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |format=PDF |accessdate=1 January 2013 |url-status=dead |archiveurl=http://www.webcitation.org/5y12jyiz2?url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/40/65/0%2C%2C13165~156992%2C00.pdf |archivedate=17 April 2011 |df= }}&lt;/ref&gt;
| Prize money  = [[Funt šterling|£]]616.146&lt;ref name=&quot;cuetracker&quot;&gt;{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Jamie Cope – Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Jamie-Cope/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results &amp; Statistics Database|accessdate=12 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20170825230812/http://cuetracker.net/players/jamie-cope/career-total-statistics|archive-date=2017-08-25|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| High break   = [[Maximum break|147]] &lt;small&gt;(3 krat)&lt;/small&gt;
| Century break = 157&lt;ref name=&quot;centurybreaks&quot;&gt;{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=8 November 2015|archive-date=2019-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517130241/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| Best finish  = Finale &lt;small&gt;([[Grand Prix 2006 (snuker)|Grand Prix 2006]], [[China Open 2007  (snuker)|China Open 2007 ]])&lt;/small&gt;
| Other wins   = 2
| World champ  = 
}}
'''Jamie Cope''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[12. september]] [[1985]], [[Longton, Staffordshire|Longton]], [[Stoke-on-Trent]], [[Anglija]].

Cope se je doslej dvakrat uvrstil v finale jakostnih turnirjev, prvič leta 2006 na turnirju [[Grand Prix 2006 (snuker)|Grand Prix]] in drugič leta 2007 na turnirju [[China Open 2007 (snuker)|China Open]]. Znan je po hitrem in agresivnem načinu igre, s katerim si je prislužil vzdevek »Shotgun« (»Šibrovka«). &lt;ref name=&quot;global_sport profile&quot;&gt;[http://globalcuesportscentre.com/files/Players/Global_Europe/Global_England/eng_cope.htm Profil na Global Snuker Centre] {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

==Kariera==
===Zgodnja kariera===
Za Copom je bila leta 2001, ko se je pridružil profesionalcem v karavani, že odlična mladinska kariera. Kljub temu sta bili zanj prvi dve sezoni zelo neuspešni, zaradi česar je izgubil mesto v karavani, a si ga nato z odličnimi igrami na seriji turnirjev Challenge Tour v sezoni 2004/05 priboril nazaj. V skupnem seštevku serije je osvojil prvo mesto in zmagal na dveh od štirih turnirjev v sezoni.

Na začetku sezone [[Snuker 2005/06|2005/06]] se je uvrstil v osmino finala prvega jakostnega turnirja v vrsti, [[Grand Prix 2005 (snuker)|Grand Prixa]]. Kasneje v sezoni je dosežek ponovil še na turnirjih [[Welsh Open 2006 (snuker)|Welsh Open]] in [[China Open 2006 (snuker)|China Open]]. Na vseh treh turnirjih je v osmini finala izpadel z izidom 4-5. Kljub vsemu je v celotni sezoni uspel premagati štiri zelo renomirane tekmece: [[Joe Perry (snuker)|Joeja Perryja]], [[Steve Davis|Steva Davisa]], [[John Parrott|Johna Parrotta]] in [[Alan McManus|Alana McManusa]].

===2006&amp;ndash;trenutno===
23. oktobra 2006 je Cope na turnirju [[Grand Prix 2006 (snuker)|Grand Prix]], uvodnem turnirju v sezoni, napravil svoj prvi tekmovalni [[niz 147 točk]] v karieri. Z nizom proti [[Michael Holt (snuker)|Michaelu Holtu]] je postal šele tretji igralec (za [[Ronnie O'Sullivan|Ronniejem O'Sullivanom]] in [[John Higgins (snuker)|Johnom Higginsom]]) v zgodovini turnirja, ki mu je uspel niz 147 točk. Potem ko si je uspel zagotoviti napredovanje iz svoje skupine, je v osmini finala porazil [[Robert Milkins|Roberta Milkinsa]] (5-0) in si tako priigral prvi jakostni četrtfinale v karieri. Zatem je v četrtfinalu po izenačenem dvoboju, ki se je zavlekel v odločilni deveti niz, izločil [[Joe Perry (snuker)|Joeja Perryja]] (5-4). Nato je v polfinalu napravil še korak dlje, saj je premagal [[Mark King (snuker)|Marka Kinga]] s 6-3 in se tako uvrstil v finale, kjer ga je čakal Avstralec [[Neil Robertson (snuker)|Neil Robertson]]. Finalni dvoboj se za Copa ni začel najbolje, saj se je precej lovil v svoji igri, kar je Robertson spretno izkoriščal in hitro povedel z 8-2. Cope je nato osvojil tri zaporedne frame in omilil končni rezultat, ki ga je z dobljenim 14. framom postavil Robertson: 9-5.

31. marca 2007 se je Cope še drugič v sezoni, in tudi v karieri, prebil v finale katerega od turnirjev za jakostno lestvico. To mu je uspelo na turnirju [[China Open 2007 (snuker)|China Open 2007]], kjer ga je v finalu s 5-9 odpravil [[Graeme Dott]]. Predtem je Cope v polfinalu dokazal neverjetno mirne živce, saj je v dvoboju proti [[Barry Hawkins|Barryju Hawkinsu]] odločala zadnja črna krogla, ki jo je Cope uspel zadeti in dvoboj dobil z izidom 6-5.

V sezoni [[Snuker 2007/08|2007/08]] se je Cope najprej prebil v šestnajstino finala turnirja [[Shanghai Masters 2007 (snuker)|Shanghai Masters]], na katerem ga je s 5-2 premagal [[John Higgins (snuker)|John Higgins]]. Na turnirju [[Grand Prix 2007 (snuker)|Grand Prix 2007]] si ni uspel zagotoviti mesta v končnici, saj je brez dobljenega dvoboja turnir končal na zadnjem, 6. mestu v svoji skupini. Na turnirju [[UK Snuker Championship 2007|UK Championship]] je nato Cope prikazal boljšo igro kot na predhodnih turnirjih v sezoni in v šestnajstini finala z 9-3 izločil tedaj vodilnega igralca na svetu, [[John Higgins (snuker)|Johna Higginsa]]. Z zmago nad Barryjem Hawkinsom v osmini finala (9-8) si je nato priboril mesto v četrtfinalu, kjer pa se je pomeril s kasnejšim zmagovalcem turnirja, [[Ronnie O'Sullivan|Ronniejem O'Sullivanom]], ki je bil boljši z rezultatom 9-2. Leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2008|2008]] je Cope debitiral na glavnem delu [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovnega prvenstva]] in bil prisiljen v prvem krogu priznati premoč [[Peter Ebdon|Petru Ebdonu]], ki je slavil z izidom 10-9.

Cope je dosegel na turnirju [[Shanghai Masters 2008]] še svoj drugi tekmovalni niz 147 točk v karieri. Niz je napravil v dvoboju proti [[Mark Williams (snuker)|Marku Williamsu]], ki pa se je vseeno veselil uvrstitve v četrtfinale, saj je bil od Copa boljši s 5-2. Copu je na [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2009|Svetovnem prvenstvu 2009]] kazalo odlično, saj se je prvič dotlej prebil v drugi krog (ugnal je Joeja Perryja z 10-6) in proti dotlej še dvakratnemu svetovnemu prvaku vodil z 12-10. Higgins pa se ni predal in je osvojil zadnje tri frame dvoboja za končni izid 13-12 v svojo korist. Higgins je kasneje tudi osvojil prvenstvo, tretjič v svoji karieri. Cope je sezono končal na 18. mestu [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovne jakostne lestvice]], kar je pomenilo, da ga je od mesta v elitni šestnajsterici oddaljil prav ta izgubljeni dvoboj proti Higginsu.

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
*[http://www.jamiecope147.co.uk Uradna spletna stran Jamieja Copa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100224205044/http://www.jamiecope147.co.uk/ |date=2010-02-24 }} {{ikona en}}
*[http://www.worldsnooker.com/player_list-9401.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}}
*[http://prosnookerblog.com/players/jamie-cope/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}}

{{DEFAULTSORT:Cope, Jamie}}
[[Kategorija:Angleški igralci snukerja]]</text>
      <sha1>q10aqpqd3fcwiw10xq3cwssclle86x9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jamie Jones (snukerist)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>230519</id>
    <revision>
      <id>6758209</id>
      <parentid>6733868</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:54:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758209</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3360" sha1="o839q7llbv7739vasz46c66twgq9i73" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec snukerja
|name         = Jamie Jones
|image        = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_date   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| Sport country  = {{Flagcountry|Wales}}
| Nickname      = &lt;br /&gt;The Welsh Warrior
| Professional  = 2006–&lt;ref group=&quot;ps&quot;&gt;Jones did not compete on the main tour during 2007/08 or 2009/10 seasons.&lt;/ref&gt;
| High ranking  = 29 &lt;small&gt;(maj–julij 2012)&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Official World Snooker Ranking List for the 2012/2013 Season |date=8 May 2012 |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/1d/b0/0,,13165~176157,00.pdf |work=World Snooker |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] | format=PDF |accessdate=1 January 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130616125200/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/1d/b0/0%2C%2C13165~176157%2C00.pdf |archivedate=16 June 2013 |df= }}&lt;/ref&gt;
| Prize money   = £333.480&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/Players/Jamie-Jones/Career-Total-Statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-08-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325231200/http://cuetracker.net/Players/Jamie-Jones/Career-Total-Statistics |archive-date=2016-03-25 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| High break    = 143 &lt;small&gt;([[Players Tour Championship 2010/2011 – Event 5|2010 PTC5]])&lt;/small&gt;
| Century break = 80&lt;ref name=&quot;centurybreaks&quot;&gt;{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=8 November 2015|archive-date=2019-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517130241/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| Best finish   = Polfinale &lt;small&gt;([[Australian Goldfields Open 2015]])&lt;/small&gt;
| Ranking wins  = 
| Other wins    = 2
| World champ   =
}}
{{drugipomeni|Jamie Jones}}
'''Jamie Jones''', [[valižani|valižanski]] [[snukerist]], * [[14. februar]] [[1988]].

Jones prihaja iz [[Neath]]a. V sezoni [[Snuker 2006/07|2006/07]] se je pridružil svetovni karavani, potem ko je bila za njim solidna amaterska kariera. Po koncu sezone ni uspel ubraniti svojega mesta med elito.

Jonesov najboljši dosežek v njegovi prvi poklicni sezoni je bila uvrstitev med najboljših 48 igralcev, to mu je uspelo na turnirju [[Grand Prix 2007 (snuker)|Grand Prix 2007]]. Leta 2002 je Jones spisal zgodovino, saj je postal najmlajši igralec, ki je na uradnem turnirju dosegel [[niz 147 točk]], tedaj je štel 14 let.&lt;ref name=Snoker&gt;{{navedi splet| url = http://www.bbc.co.uk/wales/southeast/sport/community/pages/snooker.shtml| title = BBC - Wales - snooker| publisher = [[British Broadcasting Corporation|BBC]]| accessdate = 2007-04-30| archiveurl = https://archive.today/20120719125631/http://www.bbc.co.uk/wales/southeast/sport/community/pages/snooker.shtml| archivedate = 2012-07-19| url-status = live |language=en}}&lt;/ref&gt; Ta rekord je sicer kasneje potolkel [[Judd Trump]].

==Osvojeni turnirji==
===Amaterski turnirji===
* EBSA evropsko prvenstvo do 19 let - 2004

==Opombe==
{{sklici|group=&quot;ps&quot;}}

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
*[http://www.worldsnooker.com/players_head_to_head-9878.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}}
*[http://prosnookerblog.com/players/jamie-jones/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}}

{{DEFAULTSORT:Jones, Jamie}}
[[Kategorija:Valižanski igralci snukerja]]</text>
      <sha1>o839q7llbv7739vasz46c66twgq9i73</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jimmy Robertson (snuker)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>230536</id>
    <revision>
      <id>6758263</id>
      <parentid>6727343</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:40:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758263</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3448" sha1="oje46cbeoutpbkewr0shqbj7sr2ires" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec snukerja
|name         = Jimmy Robertson
|image        = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_date   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| Nickname     = Robbo, J-Rob
| Sport country = {{ENG}}
| Professional = 2002/2003, 2009–
| High ranking = 34 &lt;small&gt;(maj–oktober 2016)&lt;/small&gt;
| Prize money  = [[funt šterling|£]]261.444&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/Players/Jimmy-Robertson/Career-Total-Statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151123082824/http://cuetracker.net/Players/Jimmy-Robertson/Career-Total-Statistics |archive-date=2015-11-23 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| High break   = 142&lt;ref name=&quot;cuetracker&quot;&gt;{{navedi splet|title=Jimmy Robertson |url=http://www.cuetracker.net/pages/players.php?ID=78 |publisher=CueTracker – Snooker Database |accessdate=25 April 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140505075707/http://www.cuetracker.net/pages/players.php?ID=78 |archivedate= 5 May 2014 |df= }}&lt;/ref&gt; &lt;small&gt;([[China Open 2013 (snuker)|China Open 2013]] WC Round)&lt;/small&gt;
| Century break = 95&lt;ref name=&quot;centurybreaks&quot;&gt;{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|accessdate=6 February 2017|archive-date=2019-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517130241/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| Best finish  = Last 16 &lt;small&gt;([[International Championship 2015]] in [[Riga Masters 2016]])&lt;/small&gt;
| Ranking wins = 
| Minor wins   = 
| Other wins   = 
| World champ  = 
}}
{{drugipomeni|James Robertson}}
'''Jimmy »Robbo« Robertson''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[3. maj]] [[1986]], [[Bexhill On Sea]], [[Anglija]].

Sodeloval je v svetovni karavani v sezoni [[Snuker 2002/03|2002/03]] in bil tedaj tudi najmlajši med igralci v karavani. V karavano se je zopet kvalificiral v sezoni [[Snuker 2007/08|2007/08]], ko je tudi kotiral najvišje med vsemi angleškimi amaterji. Mesto v karavani si je zagotovil s prvim mestom na lestvici serije EASB (angleške snuker zveze).

Robertson si je mesto v karavani še drugič priigral aprila 2009, ko je znova končal kot najboljši angleški amaterski igralec. S tem je postala sezona [[Snuker 2009/10|2009/10]] tretja sezona, v kateri je on sodeloval v karavani. Fantastični sezoni je nato Robertson dodal še smetano na torti z zmago na Angleškem amaterskem prvenstvu, na katerem je v finalu po zelo izenačenem obračunu premagal [[David Craggs|Davida Craggsa]] z 9-8. &lt;ref&gt;[http://www.global-snooker.com/global-snooker-international-europe-england-finals-2009-main.asp Global Snooker: Vikend angleškega finala 2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140905073708/http://www.global-snooker.com/global-snooker-international-europe-england-finals-2009-main.asp |date=2014-09-05 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{Commonscat|Jimmy Robertson}}
* [http://www.worldsnooker.com/player_list-9389.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}}
* [http://www.global-snooker.com/Jimmy-Robertson.asp Profil na Global Snooker] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090531041305/http://www.global-snooker.com/Jimmy-Robertson.asp |date=2009-05-31 }} {{ikona en}}
* [http://prosnookerblog.com/players/jimmy-robertson/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}}

{{DEFAULTSORT:Robertson, Jimmy}}
[[Kategorija:Angleški igralci snukerja]]</text>
      <sha1>oje46cbeoutpbkewr0shqbj7sr2ires</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Drew Henry</title>
    <ns>0</ns>
    <id>232316</id>
    <revision>
      <id>6757964</id>
      <parentid>6733816</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T16:36:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757964</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2371" sha1="9r05ecnx8dxdvhez7k47keulr21xitn" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec snukerja
| name         = Warren King
|image        = &lt;!-- Wikidata --&gt; 
|birth_date   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| Sport country  = {{flagcountry|Škotska}}
| Professional = 1991&amp;ndash;2008
| High ranking = 18 ([[Svetovna snuker lestvica 2001/02|2001/02]])
| Current rank = 
| Prize money  = £499.525&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/Players/Drew-Henry/Career-Total-Statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-09-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160327142616/http://cuetracker.net/Players/Drew-Henry/Career-Total-Statistics |archive-date=2016-03-27 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| High break   = 142 ([[British Open 1992 (snuker)|British Open 1992]])
| Best finish  = Polfinale:&lt;br&gt;[[China Open 2000 (snuker)|China Open 2000]]&lt;br&gt;[[Scottish Open 2001 (snuker)|Scottish Open 2001]]&lt;br&gt;[[UK Snuker Championship 2002|UK Championship 2002]] 
| Other wins   = 1
| World champ  = 
}}
'''Drew Henry''', [[škoti|škotski]] igralec [[snuker]]ja, * [[24. november]] [[1968]].

Henry je pet sezon prebil v najboljši dvaintrideseterici [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovne jakostne lestvica]], od tega je bil najvišje v sezoni [[Snuker 2001/02|2001/02]], ko je držal 18. mesto. Iz dvaintrideseterice je izpadel leta 2005. V karieri se je dvakrat uvrstil v drugi krog [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovnega prvenstva v snukerju]]. Tako leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2000|2000]] kot leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2003|2003]] je v prvem krogu porazil [[Mark King (snuker)|Marka Kinga]] (10-8 in 10-5). Leta 2000 ga je izločil [[Mark J. Williams|Mark Williams]] s 13-9, tri leta kasneje pa je bil za Henryja usoden [[Stephen Hendry]], izid je bil 13-11.

Na jakostnih turnirjih se je Henry najbolje odrezal na turnirjih [[China Open 2000 (snuker)|China Open 2000]], [[Scottish Open 2001 (snuker)|Scottish Open 2001]] in [[UK Snuker Championship 2002|UK Championship 2002]], na vseh teh se je prebil v polfinale. Najvidnejša izmed teh uvrstitev je bila gotovo tista na turnirju UK Championship 2002, saj je Henry v četrtfinalu ugnal branilca naslova [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieja O'Sullivana]].

== Sklici ==
{{sklici}}

{{škrbina-snuker}}

{{DEFAULTSORT:Henry, Drew}}
[[Kategorija:Škotski igralci snukerja]]</text>
      <sha1>9r05ecnx8dxdvhez7k47keulr21xitn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gareth Coppack</title>
    <ns>0</ns>
    <id>233930</id>
    <revision>
      <id>6758098</id>
      <parentid>6733864</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T23:26:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758098</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1723" sha1="gsddqb3mwfjs82lk00yxzexyw2t9f0i" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec snukerja
| name         = Gareth Coppack
|image        = &lt;!-- Wikidata --&gt; 
|birth_date   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| Sport country  = {{flagcountry|Wales}}
| Professional = 2007/2008
| High ranking = 83 ([[Svetovna snuker lestvica 2007/08|2007/08]])
| Current rank = 
| Prize money  = 6.748 GBP&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/Players/Gareth-Coppack/Career-Total-Statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-09-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160309143225/http://cuetracker.net/Players/Gareth-Coppack/Career-Total-Statistics |archive-date=2016-03-09 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| High break   = 137 (Challenge Tour 2005 - Event 3)
| Best finish  = Med najboljših 64 ([[Svetovno prvenstvo v snukerju 2008|Svetovno prvenstvo 2008]])
| Other wins   = 
| World champ  = 
}}
'''Gareth Coppack''', [[valižani|valižanski]] igralec [[snuker]]ja, * [[10. april]] [[1980]].

Coppackov najboljši dosežek v karieri je uvrstitev v tretji krog kvalifikacij za [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2008|Svetovno prvenstvo 2008]]. Tja se je prebil z zmagama nad [[Kurt Maflin|Kurtom Maflinom]] (10-9) in [[Paul Davies (snuker)|Paulom Daviesom]] (10-8), naposled ga je izločil [[John Parrott]] z izidom 3-10.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Viri==
*[http://www.worldsnooker.com/players_head_to_head-7992.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}}
*[http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Players/Global_Europe/Global_Welsh/wales_gareth_coppack.htm Profil na Global Snooker Centre] {{ikona en}}

{{škrbina-snuker}}

{{DEFAULTSORT:Coppack, Gareth}}
[[Kategorija:Valižanski igralci snukerja]]</text>
      <sha1>gsddqb3mwfjs82lk00yxzexyw2t9f0i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tušak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>236536</id>
    <revision>
      <id>6758035</id>
      <parentid>5626603</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:21:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6758035</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="544" sha1="hkof6qfs71z3gqo5x2rokckfmsur351" xml:space="preserve">'''Tušak''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Maks Tušak]] (1947—2008), klinični in športni psiholog, univ. prof.
* [[Matej Tušak]] (*1968), športni psiholog, strok. za motivacijo, univ. prof.
* [[Marjan Tušak]], polkovnik SV
*[[Radivoj (Franc) Tušak]], šolnik
* [[Vlado Tušak]] (1910—1992), amaterski režiser in kulturni delavec

==Glej tudi==
* priimke [[Tušar]], [[Tušek]], [[Tuš]], [[Tušnik]] 

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Tušak}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>hkof6qfs71z3gqo5x2rokckfmsur351</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Diskografija Taylor Swift</title>
    <ns>0</ns>
    <id>237907</id>
    <revision>
      <id>6757938</id>
      <parentid>6248388</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:03:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 7 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757938</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36822" sha1="ft3hwtbvej7uwyx94inziqmx7v0nj8d" xml:space="preserve">[[Slika:Taylor Swift during Fearless Tour concert in Portland 02.jpg|thumb|right|250px|Taylor Swift v maju 2009 nastopa na koncertu, ki je del njene turneje [[Fearless Tour]]]]
'''Diskografija ameriške pevke in tekstopiske [[Taylor Swift]]''' obsega dva studijska albuma, dva albuma v živo, eno kompilacijo, dva [[extended play|EP]]-ja, dvanajst singlov, sedem promocijskih singlov, en video album in trinajst videospotov. Taylor Swift je leta 2005 podpisala pogodbo z [[Big Machine Records]] in v prihodnjem letu izdala svoj prvi album, ''[[Taylor Swift (album)|Taylor Swift]]''. V Združenih državah Amerike je album ''Taylor Swift'' dosegel peto mesto na lestvici [[Billboard 200|''Billboard'' 200]]&lt;ref name=&quot;billboard200&quot;/&gt; in prvo mesto na lestvici [[Top Country Albums]],&lt;ref name=country/&gt; prejel pa je tudi štiri platinaste certifikacije s strani organizacije [[Recording Industry Association of America]] (RIAA).&lt;ref name=&quot;riaa&quot; /&gt; Album ''Taylor Swift'' je album, ki je med letoma 2000 in 2010 najdlje ostal na lestvici ''Billboard'' 200.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/column/chartbeat/chart-beat-thursday-taylor-swift-tim-mcgraw-1004031874.story#/column/chartbeat/chart-beat-thursday-taylor-swift-tim-mcgraw-1004031874.story|title=Chart Beat Thursday: Taylor Swift, Tim McGraw Linked Again|first=Gary|last=Trust|date=October 29, 2009|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=March 11, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100105232149/http://www.billboard.com/column/chartbeat/chart-beat-thursday-taylor-swift-tim-mcgraw-1004031874.story#/column/chartbeat/chart-beat-thursday-taylor-swift-tim-mcgraw-1004031874.story|archive-date=2010-01-05|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V sklopu albuma je Taylor Swift izdala pet singlov, vsi pa so se v Združenih državah Amerike uvrstili med najboljših štirideset singlov&lt;ref name=&quot;hot100&quot;/&gt; in prejeli platinasto certifikacijo s strani organizacije RIAA.&lt;ref name=&quot;riaa&quot;/&gt; Po albumu ''Taylor Swift'' je pevka leta 2007 izdala svoj prvi EP, naslovljen kot ''[[Sounds of the Season: The Taylor Swift Holiday Collection]]'', naslednje leto pa še drugi EP, ''[[Beautiful Eyes]]''. EP-ja sta na lestvici ''Billboard'' 200 dosegla dvajseto in deveto mesto.&lt;ref name=&quot;billboard200&quot; /&gt;

Taylor Swift je svoj drugi glasbeni album, ''[[Fearless (album, Taylor Swift)|Fearless]]'', izdala leta 2008. Na lestvici ''Billboard'' 200 je s tem albumom zasedla prvo mesto, na katerem se je obdržala enajst tednov zapored,&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Keith|last=Caulfield|title='Slumdog' Barks While Taylor Swift Nets 10th Week At No. 1|url=http://www.billboard.biz/bbbiz/content_display/charts/chart_alert/e3i03e9df1ef7d2112bf801391a4a8ba398|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|date=February 25, 2009|accessdate=January 3, 2010}}&lt;/ref&gt; s čimer je ''Fearless'' postal najbolje prodajan album v ZDA v letih 2008 in 2009&lt;ref name=&quot;mostawarded&quot; /&gt; in prejel šest certifikacij s strani ogranizacije RIAA.&lt;ref name=&quot;riaa&quot; /&gt; Trinajst pesmi iz albuma se je uvrstilo med prvih štirideset pesmi na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]], kar je podrlo rekord za največ pesmi iz istega albuma, ki so zasedle prvih štirideset mest na tej lestvici.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/news/rihanna-s-roulette-lands-in-hot-100-s-top-1004042315.story|title=Rihanna's 'Roulette' Lands In Hot 100's Top 10|last=Pietroluongo|first=Silvio|date=November 12, 2009|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=January 3, 2010}}&lt;/ref&gt; ''Fearless'' je izdal pet singlov. &quot;[[Love Story (pesem, Taylor Swift)|Love Story]]&quot; (2008), prvi singl iz albuma, je postal najuspešnejša pesem Taylor Swift, saj je dosegla prvo mesto na lestvici [[ARIA Charts|Australian Singles Chart]]&lt;ref name=&quot;aus&quot;/&gt; in prejela platinasto certifikacijo s strani organizacije [[Australian Recording Industry Association]] (ARIA).&lt;ref name=&quot;auscertisingle&quot;/&gt; Tretji singl z albuma ''Fearless'', &quot;[[You Belong with Me]]&quot;, je postal najuspešnejši singl Taylor Swift v Združenih državah; uvrstil se je na drugo mesto lestvice ''Billboard'' Hot 100&lt;ref name=hot100/&gt; in prejel dve platinasti certifikaciji s strani organizacije RIAA.&lt;ref name=&quot;riaa&quot;/&gt; &quot;[[Fearless (pesem, Taylor Swift)|Fearless]]&quot; (2010), peti singl iz istoimenskega albuma, je postal prvi singl, ki je takoj po izidu prejel zlato certifikacijo s strani organizacije RIAA na podlagi digitalne prodaje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://blog.gactv.com/blog/2009/12/17/taylor-swift-%E2%80%9Cfearless%E2%80%9D-ly-sets-a-new-precedent/|title=Taylor Swift “Fearless”-ly Sets A New Precedent|date=December 17, 2009|first=Tom|last=Roland|work=[[Great American Country]]|publisher=[[Scripps Networks Interactive]]|accessdate=January 3, 2010|archive-date=2011-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110725044852/http://blog.gactv.com/blog/2009/12/17/taylor-swift-%E2%80%9Cfearless%E2%80%9D-ly-sets-a-new-precedent/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V letu 2009 je Taylor Swift dobila nagrado [[Billboard Music Award]] za &quot;ustvarjalko leta&quot; zaradi uspeha na vseh ''[[Billboard (revija)|Billboardovih]]'' lestvicah čez leto.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/features/2009-artist-of-the-year-1004052641.story|title=Best of 2009 - Artists of the Year|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=January 3, 2010|archivedate=2010-07-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100706130122/http://www.billboard.com/#/features/2009-artist-of-the-year-1004052641.story|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Največji uspeh na lestvici ''Billboard'' Hot 100 je v februarju 2010 Taylor Swift doživela s svojo pesmijo &quot;[[Today Was a Fairytale]]&quot;, ki je del [[soundtrack]]a za film ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/column/chartbeat/chart-beat-thursday-hope-helps-haiti-1004063428.story#/news/taylor-swift-swipes-female-download-record-1004062461.story|title=Taylor Swift Swipes Female Download Record; Haiti Tracks Chart|last=Pietroluongo|first=Silvio|date=January 27, 2010|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=January 30, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100131015411/http://www.billboard.com/column/chartbeat/chart-beat-thursday-hope-helps-haiti-1004063428.story#/news/taylor-swift-swipes-female-download-record-1004062461.story|archive-date=2010-01-31|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Samo v Združenih državah Amerike je Taylor Swift prodala več kot deset milijonov albumov,&lt;ref name=&quot;mostawarded&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.bigmachinerecords.com/index.cfm?id=6&amp;viewStory=369|title=Taylor Swift's Fearless is Most Awarded Album in Country Music History|date=March 18, 2010|work=[[Big Machine Records]]|accessdate=March 20, 2010|archive-date=2010-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20101115082527/http://www.bigmachinerecords.com/index.cfm?id=6&amp;viewStory=369|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; hkrati pa je tudi najuspešnejši ustvarjalec glede digitalne prodaje, saj je na ta način prodala že več kot 24,3 milijone svojih pesmi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.prnewswire.com/news-releases/nielsen-soundscan-lists-taylor-swift-as-the-top-selling-digital-artist-in-history-80965892.html|title=Nielsen SoundScan Lists Taylor Swift as the Top-Selling Digital Artist in History|publisher=[[PR Newswire]]|date=January 7, 2010|accessdate=July 5, 2010}}&lt;/ref&gt;

== Albumi ==
=== Studijski albumi ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 9pt&quot;
|-
!rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;33&quot;| Leto
!rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;215&quot;| Detajli
!colspan=&quot;10&quot;| Dosežki
!rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;150&quot;| Certifikacije
|- style=&quot;font-size:smaller;&quot;
!width=&quot;35&quot;|[[Billboard 200|ZDA]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;billboard200&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/artist/taylor-swift/chart-history/766101?f=305&amp;g=Albums|title=Taylor Swift Album &amp; Song Chart History: &quot;Billboard 200&quot;|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|publisher=[[Nielsen Business Media, Inc]]|accessdate=January 2, 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[Billboard charts#Albums|ZDA Country]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;country&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/artist/taylor-swift/chart-history/766101?f=320&amp;g=Albums|title=Taylor Swift Album &amp; Song Chart History: &quot;Top Country Albums&quot;|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=January 2, 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[ARIA Charts|Avstralija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;aus&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://australian-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Taylor+Swift|title=Discography Taylor Swift|work=Australian-charts.com|publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|accessdate=January 2, 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[Canadian Albums Chart|Kanada]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;canada&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/artist/taylor-swift/chart-history/766101?f=309&amp;g=Albums|title=Taylor Swift Album &amp; Song Chart History: &quot;Top Canadian Albums&quot;|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=January 2, 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[Danish Albums Chart|Danska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;dk&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://danishcharts.com/showinterpret.asp?interpret=Taylor+Swift|title=Discography Taylor Swift|work=Danishcharts.com|publisher=[[Tracklisten]]|accessdate=January 2, 2010|archive-date=2013-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20131021065424/http://danishcharts.com/showinterpret.asp?interpret=Taylor+Swift|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[Irish Recorded Music Association|IRL]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;irish&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Taylor+Swift|title=Discography Taylor Swift|work=Irish-charts.com|publisher=[[Irish Recorded Music Association]]|accessdate=January 2, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20190826213742/http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Taylor+Swift|archive-date=2019-08-26|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[RIANZ|Nizozemska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;nz&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://charts.org.nz/showinterpret.asp?interpret=Taylor+Swift|title=Discography Taylor Swift|work=Charts.org.nz|publisher=[[Recording Industry Association of New Zealand]]|accessdate=January 2, 2010|archive-date=2017-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20170729142604/http://charts.org.nz/showinterpret.asp?interpret=Taylor%20Swift|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[VG-lista|Norveška]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;nor&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://norwegiancharts.com/showinterpret.asp?interpret=Taylor+Swift|title=Discography Taylor Swift|work=Norwegiancharts.com|publisher=[[VG-lista]]|accessdate=January 2, 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
! width=35| [[Sverigetopplistan|Švedska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;swe&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://swedishcharts.com/showinterpret.asp?interpret=Taylor+Swift|title=Discography Taylor Swift|work=Swedishcharts.com|publisher=[[Sverigetopplistan]]|accessdate=January 2, 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[UK Albums Chart|Velika Britanija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;uk&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.theofficialcharts.com/artist/_/taylor%20swift/|title=Chart Stats - Taylor Swift|work=Theofficialcharts.com|publisher=[[The Official Charts Company]]|accessdate=January 2, 2010}}&lt;/ref&gt;
|-
|align=&quot;center&quot;|2006
|'''''[[Taylor Swift (album)|Taylor Swift]]'''''
*Izdan: 24. oktober 2006
*Založba: [[Big Machine Records|Big Machine]]
*Formati: [[zgoščenka|CD]], [[digitalno]]
|align=&quot;center&quot;|5
|align=&quot;center&quot;|1
|align=&quot;center&quot;|33
|align=&quot;center&quot;|14
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|81
|align=&quot;left&quot;|
*[[Recording Industry Association of America|ZDA]]: 4× platinasta&lt;ref name=&quot;riaa&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=1&amp;table=SEARCH_RESULTS&amp;action=&amp;title=&amp;artist=Taylor%20Swift&amp;format=&amp;debutLP=&amp;category=&amp;sex=&amp;releaseDate=&amp;requestNo=&amp;type=&amp;level=&amp;label=&amp;company=&amp;certificationDate=&amp;awardDescription=&amp;catalogNo=&amp;aSex=&amp;rec_id=&amp;charField=&amp;gold=&amp;platinum=&amp;multiPlat=&amp;level2=&amp;certDate=&amp;album=&amp;id=&amp;after=&amp;before=&amp;startMonth=1&amp;endMonth=1&amp;startYear=1958&amp;endYear=2010&amp;sort=Artist&amp;perPage=25|title=RIAA &amp;ndash; Gold &amp; Platinum: &quot;Taylor Swift albums&quot;|work=RIAA.com|publisher=[[Recording Industry Association of America]]|accessdate=January 2, 2010}}&lt;/ref&gt;
*[[Australian Recording Industry Association|Avstalija]]: zlata&lt;ref name=&quot;auscerti2010&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accreditations-2010Albums.htm|title=ARIA Charts – Accreditations – 2010 Albums |accessdate=January 2, 2010|work=ARIA.com.au|publisher=Australian Recording Industry Association}}&lt;/ref&gt; 
*[[CRIA|Kanada]]: platinasta&lt;ref name=&quot;cria2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.cria.ca/cert_db_search.php|title=Canadian certifications - Taylor Swift singles and albums|work=CRIA.ca|publisher=[[Canadian Recording Industry Association]]|accessdate=January 2, 2010|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111074458/http://www.cria.ca/cert_db_search.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*[[British Phonographic Industry|Velika Britanija]] : srebrna&lt;ref name=&quot;bpi&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx|title=BPI - Certified Awards Search|work=BPI.co.uk|publisher=[[British Phonographic Industry]]|accessdate=January 2, 2010|archive-date=2011-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20110511120001/http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|align=&quot;center&quot;|2008
|'''''[[Fearless (album, Taylor Swift)|Fearless]]'''''
*Izdan: 11. november 2008
*Založba: Big Machine
*Formati: CD, digitalno
|align=&quot;center&quot;|1
|align=&quot;center&quot;|1
|align=&quot;center&quot;|2
|align=&quot;center&quot;|1
|align=&quot;center&quot;|23
|align=&quot;center&quot;|7
|align=&quot;center&quot;|1
|align=&quot;center&quot;|5
|align=&quot;center&quot;|12
|align=&quot;center&quot;|5
|align=&quot;left&quot;|
*ZDA: 6× platinasta&lt;ref name=&quot;riaa&quot; /&gt;
*Avstralija: 4× platinasta&lt;ref name=&quot;auscerti&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accreditations-2009Albums.htm |title=ARIA Charts – Accreditations – 2009 Albums |accessdate=January 2, 2010|work=ARIA.com.au|publisher=Australian Recording Industry Association}}&lt;/ref&gt; 
*Kanada: 6× platinasta&lt;ref name=&quot;cria2&quot; /&gt;
*Velika Britanija: platinasta&lt;ref name=&quot;bpi&quot; /&gt;
|-
|align=&quot;center&quot;|2010
|'''''[[Speak Now]]'''''&lt;ref&gt;[http://www.countrymusicnewsblog.com/taylor-swift-speak-no/ Taylor Swift announces new album Speak Now!]&lt;/ref&gt;
*Izdan: 15. oktober 2010
*Založba: Big Machine
*Formati: CD, digitalno
|colspan=&quot;13&quot; align=&quot;center&quot;|Še neizdan
|-
|align=&quot;center&quot; colspan=&quot;21&quot; style=&quot;font-size:8pt&quot;| &quot;—&quot; pomeni, da se na lestvico album ni uvrstil ali ni izšel v tej regiji.
|}

=== Albumi v živo ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 9pt&quot;
! width=&quot;30&quot;| Leto
! width=&quot;215&quot;| Detajli
! width=&quot;300&quot;| Opombe
|-
| 2007
| '''''Connect Set'''''
*Izdan: 30. januar 2007
*Založba: Big Machine
*Formati: CD
| 
*Omejena izdaja EP-ja vsebuje v živo izvedene pesmi iz albuma ''Taylor Swift'' (2006).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/connect-set-r944797|title=allmusic {{{Connect Set &gt; Overview}}}|work=[[Allmusic]]|publisher=[[Rovi Corporation]]|accessdate=January 2, 2010}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2008
| '''''Live from SoHo'''''
*Izdan: 15. januar 2008
*Založba: Big Machine
*Formati: Digitalno
|
*EP je izšel v januarju 2008, ekskluzivno pa ga je prodajal [[iTunes Store]]. Vsebuje tudi v živo zapete pesmi iz albuma ''Taylor Swift'' (2006) in v živo zapeto verzijo [[Rihanna|Rihannine]] pesmi &quot;[[Umbrella (pesem)|Umbrella]]&quot; (2007).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://itunes.apple.com/us/album/itunes-live-from-soho/id271249520|title=iTunes Live form SoHo by Taylor Swift|work=[[iTunes Store]]|publisher=[[Apple, Inc]]|accessdate=January 2, 2010}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

=== Kompilacije ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 9pt&quot;
! width=&quot;30&quot;| Leto
! width=&quot;215&quot;| Detajli
! width=&quot;300&quot;| Opombe
|-
| 2007
| '''''Rhapsody Originals'''''
*Izdan: 21. avgusta 2007 
*Založba: Big Machine
*Formati: Digitalno
|
*Ameriški EP je izšel v avgustu leta 2007, ekskluzivno pa ga je prodajal [[Rhapsody]]. Vsebuje tudi akustične verzije pesmi iz albuma ''Taylor Swift'' (2006).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.rhapsody.com/taylor-swift/rhapsody-originals|title=Rhapsody Originals by Taylor Swift|work=[[Rhapsody (online music service)|Rhapsody]]|publisher=[[RealNetworks]]|accessdate=January 2, 2010}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

=== EP-ji ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 9pt&quot;
|-
!rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;33&quot;| Leto
!rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;215&quot;| Detajli
!colspan=&quot;2&quot;| Dosežki
|- style=&quot;font-size:smaller;&quot;
!width=&quot;35&quot;|[[Billboard 200|ZDA]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;billboard200&quot; /&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[Billboard (revija)#Lestvica|ZDA Country]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;country&quot; /&gt;&lt;br /&gt;
|-
|align=&quot;center&quot;|2007
|'''''[[Sounds of the Season: The Taylor Swift Holiday Collection]]'''''
*Izdan: 14. oktober 2007
*Založba: Big Machine
*Formati: CD, digitalno
|align=&quot;center&quot;|20
|align=&quot;center&quot;|14
|-
|align=&quot;center&quot;|2008
|'''''[[Beautiful Eyes]]'''''
*Izdan: 15. julij 2008
*Založba: Big Machine
*Formati: CD, digitalno
|align=&quot;center&quot;|9
|align=&quot;center&quot;|1
|-
|}

== Singli ==
{| class=&quot;wikitable&quot;  &lt;!-- style=&quot;font-size: 9pt&quot; --&gt; 
|-
!rowspan=2| Leto
!width=210 rowspan=&quot;2&quot;| Singl
!colspan=10| Dosežki
!rowspan=2 width=&quot;180&quot;|Certifikacije
!rowspan=2 width=100|Album
|-
|- style=&quot;font-size:smaller;&quot;
!width=&quot;35&quot;|[[Billboard Hot 100|ZDA]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;hot100&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/artist/taylor-swift/chart-history/766101|title=Taylor Swift Album &amp; Song Chart History: &quot;Billboard Hot 100&quot;|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=January 2, 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[Hot Country Songs|ZDA Country]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;countrysongs&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/artist/taylor-swift/chart-history/766101?f=357&amp;g=Singles|title=Taylor Swift Album &amp; Song Chart History: &quot;Top Country Songs&quot;|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=January 2, 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[ARIA Charts|Avstralija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;aus&quot; /&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[Canadian Hot 100|Kanada]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;cansingle&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/artist/taylor-swift/chart-history/766101?f=793&amp;g=Singles|title=Taylor Swift Album &amp; Song Chart History: &quot;Canadian Hot 100&quot;|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=January 2, 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[Danish Singles Chart|Danska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;dk&quot; /&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[Irish Recorded Music Association|Irska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;irish&quot; /&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[RIANZ|Nizozemska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;nz&quot; /&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[VG-lista|Norveška]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;nor&quot; /&gt;&lt;br /&gt;
! width=35| [[Sverigetopplistan|Švedska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;swe&quot; /&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[UK Singles Chart|Velika Britanija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;uk&quot; /&gt;&lt;br /&gt;
|-
|align=&quot;center&quot;|2006
|align=&quot;left&quot;|&quot;[[Tim McGraw (pesem)|Tim McGraw]]&quot;
|align=&quot;center&quot;|40
|align=&quot;center&quot;|6
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
*ZDA: Zlata&lt;ref name=&quot;riaa&quot; /&gt;
|rowspan=&quot;5&quot;|''Taylor Swift''
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;2&quot;|2007
|align=&quot;left&quot;|&quot;[[Teardrops on My Guitar]]&quot;
|align=&quot;center&quot;|13
|align=&quot;center&quot;|2
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|45
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|51
|
*ZDA: Platinasta&lt;ref name=&quot;riaa&quot; /&gt;
|-
|align=&quot;left&quot;|&quot;[[Our Song (pesem, Taylor Swift)|Our Song]]&quot;
|align=&quot;center&quot;|16
|align=&quot;center&quot;|1
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|30
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
*ZDA: Platinasta&lt;ref name=&quot;riaa&quot; /&gt;
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;4&quot;|2008
|align=&quot;left&quot;|&quot;[[Picture to Burn]]&quot;
|align=&quot;center&quot;|28
|align=&quot;center&quot;|3
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|48
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
*ZDA: Zlata&lt;ref name=&quot;riaa&quot; /&gt;
|-
|align=&quot;left&quot;|&quot;[[Should've Said No]]&quot;
|align=&quot;center&quot;|33
|align=&quot;center&quot;|1
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|67
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|18
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
*ZDA: Zlata&lt;ref name=&quot;riaa&quot; /&gt;
|-
|align=&quot;left&quot;|&quot;[[Love Story (pesem, Taylor Swift)|Love Story]]&quot;
|align=&quot;center&quot;|4
|align=&quot;center&quot;|1
|align=&quot;center&quot;|1
|align=&quot;center&quot;|4
|align=&quot;center&quot;|16
|align=&quot;center&quot;|3
|align=&quot;center&quot;|3
|align=&quot;center&quot;|7
|align=&quot;center&quot;|10
|align=&quot;center&quot;|2
|
*ZDA: 4× platinasta&lt;ref name=&quot;riaa&quot; /&gt;
*Avstralija: 3× platinasta&lt;ref name=&quot;auscertisingle&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accr.htm|title=ARIA Charts – Accreditations – 2009 Singles|accessdate=January 2, 2010|work=ARIA.com.au|publisher=Australian Recording Industry Association}}&lt;/ref&gt;
*Velika Britanija: Zlata&lt;ref name=&quot;bpi&quot; /&gt;
|rowspan=&quot;4&quot;|''Fearless''
|-
|&quot;[[White Horse (pesem)|White Horse]]&quot;
|align=&quot;center&quot;|13
|align=&quot;center&quot;|2
|align=&quot;center&quot;|41
|align=&quot;center&quot;|43
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|60
|
*ZDA: Zlata&lt;ref name=&quot;riaa&quot; /&gt;
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;3&quot;|2009
|&quot;[[You Belong with Me]]&quot;
|align=&quot;center&quot;|2
|align=&quot;center&quot;|1
|align=&quot;center&quot;|5
|align=&quot;center&quot;|3
|align=&quot;center&quot;|32
|align=&quot;center&quot;|12
|align=&quot;center&quot;|5
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|47
|align=&quot;center&quot;|30
|
*ZDA: Platinasta&lt;ref name=&quot;riaa&quot; /&gt;
*Avstralija: 2× platinasta&lt;ref name=&quot;auscertisingle2010&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.auaccreds2010.htm|title=ARIA Charts – Accreditations – 2010 Singles|accessdate=March 13, 2010|work=ARIA.com.au|publisher=Australian Recording Industry Association}}&lt;/ref&gt;
|-
|&quot;[[Fifteen (pesem)|Fifteen]]&quot;
|align=&quot;center&quot;|23
|align=&quot;center&quot;|7
|align=&quot;center&quot;|48
|align=&quot;center&quot;|22
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
|-
|&quot;[[Two Is Better Than One]]&quot;&lt;br /&gt;&lt;small&gt;([[Boys Like Girls]] skupaj s Taylor Swift)&lt;/small&gt;
|align=&quot;center&quot;|18
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|18
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
*ZDA: Platinasta&lt;ref name=&quot;boys&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?table=SEARCH_RESULTS&amp;artist=Boys%20Like%20Girls&amp;format=SINGLE&amp;Search&amp;perPage=50|title=RIAA - Boys Like Girls singles|publisher=Recording Industry Association of America|accessdate=January 24, 2010|work=RIAA.com}}&lt;/ref&gt;
|''[[Love Drunk (album)|Love Drunk]]''
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;3&quot;|2010
|&quot;[[Fearless (pesem, Taylor Swift)|Fearless]]&quot;
|align=&quot;center&quot;|9
|align=&quot;center&quot;|10
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|69
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
*ZDA: Zlata&lt;ref name=&quot;riaa&quot; /&gt;
|''Fearless''
|-
|&quot;[[Half of My Heart]]&quot;&lt;small&gt;([[John Mayer]] skupaj s Taylor Swift)&lt;/small&gt;
|align=&quot;center&quot;|25
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|53
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
|''[[Battle Studies (album)|Battle Studies]]''
|- align=&quot;center&quot;
|align=&quot;left&quot;|&quot;Mine&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.cmt.com/news/country-music/1644093/taylor-swifts-new-album-speak-now-for-oct-25-release.jhtml |title=Taylor Swift's New Album, Speak Now, for Oct. 25 Release |access-date=2010-07-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924045035/http://www.cmt.com/news/country-music/1644093/taylor-swifts-new-album-speak-now-for-oct-25-release.jhtml |archive-date=2014-09-24 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|
|
|
|
|
|
|
| 
|
|
|
|align=&quot;left&quot;| ''Speak Now''
|-
|align=&quot;center&quot; colspan=&quot;21&quot; style=&quot;font-size:8pt&quot;| &quot;—&quot; pomeni, da se na lestvico pesem ni uvrstila ali v tej regiji ni izšla.
|}

=== Promocijski singli ===
{| class=&quot;wikitable&quot;  &lt;!-- style=&quot;font-size: 9pt&quot; --&gt; 
|-
!rowspan=2| Leto
!width=220 rowspan=&quot;2&quot;| Singl
!colspan=7| Dosežki
!rowspan=2 width=&quot;150&quot;|Certifikacija
!rowspan=2 width=200|Album
|-
|- style=&quot;font-size:smaller;&quot;
!width=&quot;35&quot;|[[Billboard Hot 100|ZDA]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;hot100&quot; /&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[Hot Country Songs|ZDA Country]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;countrysongs&quot; /&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[ARIA Charts|Avstralija]]br&gt;&lt;ref name=&quot;aus&quot; /&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[Canadian Hot 100|Kanada]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;cansingle&quot; /&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[Irish Recorded Music Association|Irska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;irish&quot; /&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[RIANZ|Nizozemska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;nz&quot; /&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[UK Singles Chart|Velika Britanija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;uk&quot; /&gt;&lt;br /&gt;
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;4&quot;|2008
|&quot;I Heart ?&quot;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
|''Beautiful Eyes''
|-
|&quot;[[Change (pesem, Taylor Swift)|Change]]&quot;
|align=&quot;center&quot;|10
|align=&quot;center&quot;|57
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
|rowspan=&quot;3&quot;|''Fearless''
|-
|&quot;Breathe&quot; &lt;small&gt;(skupaj s [[Colbie Caillat]])&lt;/small&gt;
|align=&quot;center&quot;|87
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
|-
|&quot;[[You're Not Sorry]]&quot;
|align=&quot;center&quot;|11
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|11
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
*ZDA: Zlata&lt;ref name=&quot;riaa&quot; /&gt;
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;2&quot;|2009
|&quot;[[Crazier (pesem, Taylor Swift)|Crazier]]&quot;
|align=&quot;center&quot;|17
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|64
|align=&quot;center&quot;|67
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|100
|
|''[[Hannah Montana (film)|Hannah Montana: The Movie]]''
|-
|&quot;American Girl&quot;
|align=&quot;center&quot;|115
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
|Pesem brez albuma
|-
|align=&quot;center&quot;|2010
|&quot;[[Today Was a Fairytale]]&quot;
|align=&quot;center&quot;|2
|align=&quot;center&quot;|41
|align=&quot;center&quot;|3
|align=&quot;center&quot;|1
|align=&quot;center&quot;|41
|align=&quot;center&quot;|29
|align=&quot;center&quot;|57
|
*ZDA: Platinasta&lt;ref name=&quot;riaa&quot; /&gt;
*Avstralija: Platinasta&lt;ref name=&quot;auscertisingle2010&quot; /&gt;
|''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]''
|-
|- align=&quot;center&quot;
|align=&quot;center&quot; colspan=&quot;21&quot; style=&quot;font-size:8pt&quot;| &quot;—&quot; pomeni, da se na lestvico pesem ni uvrstila ali v tej regiji ni izšla.
|}

=== Ostale uspešne pesmi ===
{| class=&quot;wikitable&quot;  &lt;!-- style=&quot;text-align:center; font-size: 9pt&quot; --&gt; 
|-
!rowspan=&quot;2&quot; width=10| Leto
!rowspan=&quot;2&quot;| Pesem
!colspan=&quot;4&quot;| Dosežki
!rowspan=&quot;2&quot;|Certifikacije
!rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;180&quot;|Album
|-
|- style=&quot;font-size:smaller;&quot;
!width=&quot;35&quot;|[[Billboard Hot 100|ZDA]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;hot100&quot; /&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[Hot Country Songs|ZDA Country]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;countrysongs&quot; /&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[ARIA Charts|Avstralija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;aus&quot; /&gt;&lt;br /&gt;
!width=&quot;35&quot;|[[Canadian Hot 100|Kanada]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;cansingle&quot; /&gt;&lt;br /&gt;
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;7&quot;|2007
|&quot;I'm Only Me When I'm with You&quot;
|align=&quot;center&quot;|115
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
*ZDA: Zlata&lt;ref name=&quot;riaa&quot; /&gt;
|rowspan=&quot;2&quot;|''Taylor Swift''
|-
|&quot;Invisible&quot;
|align=&quot;center&quot;|103
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
|-
|&quot;[[Last Christmas]]&quot;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|28
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
|rowspan=&quot;5&quot;|''Sounds of the Season: The Taylor Swift Holiday Collection''
|-
|&quot;Christmases When You Were Mine&quot;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|48
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
|-
|&quot;[[Santa Baby]]&quot;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|43
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
|-
|&quot;[[Silent Night]]&quot;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|54
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
|-
|&quot;[[White Christmas]]&quot;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|59
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;6&quot;|2008
|&quot;[[Umbrella (pesem)#Remixi in verzije|Umbrella]]&quot;
|align=&quot;center&quot;|104
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
|''Live from SoHo''
|-
|&quot;Hey Stephen&quot;
|align=&quot;center&quot;|94
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
|rowspan=&quot;10&quot;|''Fearless''
|-\
|&quot;Tell Me Why&quot;
|align=&quot;center&quot;|101
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
|-
|&quot;The Way I Loved You&quot;
|align=&quot;center&quot;|72
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
|-
|&quot;Forever &amp; Always&quot;
|align=&quot;center&quot;|34
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|37
|
|-
|&quot;The Best Day&quot;
|align=&quot;center&quot;|103
|align=&quot;center&quot;|56
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;5&quot;|2009
|&quot;Jump Then Fall&quot;
|align=&quot;center&quot;|10
|align=&quot;center&quot;|59
|align=&quot;center&quot;|98
|align=&quot;center&quot;|14
|
|-
|&quot;Untouchable&quot;
|align=&quot;center&quot;|19
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|23
|
|-
|&quot;Come in with the Rain&quot;
|align=&quot;center&quot;|30
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|40
|
|-
|&quot;SuperStar&quot;
|align=&quot;center&quot;|26
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|35
|
|-
|&quot;The Other Side of the Door&quot;
|align=&quot;center&quot;|22
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|30
|
|-
|align=&quot;center&quot;|2010
|&quot;Breathless&quot;
|align=&quot;center&quot;|72
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|&amp;mdash;
|align=&quot;center&quot;|49
|
|''[[Hope for Haiti Now (album)|Hope for Haiti Now]]''
|- align=&quot;center&quot;
|align=&quot;center&quot; colspan=&quot;21&quot; style=&quot;font-size:8pt&quot;| &quot;—&quot; pomeni, da se na lestvico pesem ni uvrstila ali v tej regiji ni izšla.
|}

== Video albumi ==
=== Dokumentarni filmi ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 9pt&quot;
! width=&quot;30&quot;| Leto
! width=&quot;215&quot;| Detajli
! width=&quot;300&quot;| Opombe
|-
| 2009
| '''''[[CMT Crossroads]]'''''
*Izdan: 16. junij 2009
*Založba: Big Machine
*Formati: DVD
|
*Ameriški dokumentarni film izdan junija 2009, je bil ekskluzivno prodajan v trgovinah [[Wal-Mart]]. DVD spremlja Taylor Swift čez srečanje in nastopanje z angleškim [[rock]] bandom [[Def Leppard]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.walmart.com/catalog/product.do?product_id=11081246|title=CMT Crossroads: Taylor Swift / Def Leppard (Walmart Exclusive) (Music DVD)|work=Walmart.com|publisher=[[Wal-Mart]]|accessdate=January 3, 2010}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Videospoti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Leto
!width=&quot;220&quot;| Pesem
!width=&quot;150&quot;|Režiserji
|-
|align=&quot;center&quot;|2006
|&quot;Tim McGraw&quot;
|rowspan=&quot;3&quot;|[[Trey Fanjoy]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/99319/tim-mcgraw.jhtml|title=CMT: Videos: Taylor Swift: Tim McGraw|work=[[CMT]]|publisher=[[Viacom]]|accessdate=January 3, 2010|archive-date=2010-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20100131105559/http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/99319/tim-mcgraw.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/132371/teardrops-on-my-guitar.jhtml|title=CMT: Videos: Taylor Swift: Teardrops on My Guitar|work=CMT|publisher=Viacom|accessdate=January 3, 2010|archive-date=2015-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20150701051436/http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/132371/teardrops-on-my-guitar.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/177211/our-song.jhtml|title=CMT: Videos: Taylor Swift: Our Song|work=CMT|publisher=Viacom|accessdate=January 3, 2010|archive-date=2010-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100208205659/http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/177211/our-song.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;2&quot;|2007
|&quot;Teardrops on My Guitar&quot;
|-
|&quot;Our Song&quot;
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;5&quot;|2008
|&quot;I'm Only Me When I'm with You&quot;
|[[Taylor Swift]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/208598/im-only-me-when-im-with-you.jhtml|title=CMT: Videos: Taylor Swift: I'm Only Me When I'm with You|work=CMT|publisher=Viacom|accessdate=January 3, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100208151422/http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/208598/im-only-me-when-im-with-you.jhtml|archive-date=2010-02-08|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|&quot;Picture to Burn&quot;
|Trey Fanjoy&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/215750/picture-to-burn.jhtml|title=CMT: Videos: Taylor Swift: Picture to Burn|work=CMT|publisher=Viacom|accessdate=January 3, 2010|archive-date=2010-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100208151433/http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/215750/picture-to-burn.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|&quot;Beautiful Eyes&quot;
|Unknown
|-
|&quot;Change&quot;
|Shawn Robbins&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://video.msn.com/video.aspx/?mkt=en-ca&amp;vid=4ce37fee-4ae8-410b-8be1-9cdbf04728c0&amp;wa=wsignin1.0&amp;vv=750|title=Bing Video: Change by Taylor Swift|work=[[Bing (search engine)|Bing]]|publisher=[[Microsoft]]|accessdate=January 24, 2010|archive-date=2010-03-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20100309142545/http://video.msn.com/video.aspx?mkt=en-ca|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| &quot;Love Story&quot;
|rowspan=&quot;2&quot;|Trey Fanjoy&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/275121/love-story.jhtml|title=CMT: Videos: Taylor Swift: Love Story|work=CMT|publisher=Viacom|accessdate=January 3, 2010|archive-date=2010-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100208205704/http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/275121/love-story.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/339356/white-horse.jhtml|title=CMT: Videos: Taylor Swift: White Horse|work=CMT|publisher=Viacom|accessdate=January 3, 2010|archive-date=2010-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100208151440/http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/339356/white-horse.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;4&quot;|2009
|&quot;White Horse&quot;
|-
|&quot;The Best Day&quot;
|Taylor Swift&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/377565/the-best-day.jhtml|title=CMT: Videos: Taylor Swift: The Best Day|work=CMT|publisher=Viacom|accessdate=January 3, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20150701055313/http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/377565/the-best-day.jhtml|archive-date=2015-07-01|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|&quot;You Belong with Me&quot;
|rowspan=&quot;2&quot;|[[Roman White]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/377889/you-belong-with-me.jhtml|title=CMT: Videos: Taylor Swift: You Belong with Me|work=CMT|publisher=Viacom|accessdate=January 3, 2010|archive-date=2010-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20100117072901/http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/377889/you-belong-with-me.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/443998/fifteen.jhtml|title=CMT: Videos: Taylor Swift: Fifteen|work=CMT|publisher=Viacom|accessdate=January 3, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100117072726/http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/443998/fifteen.jhtml|archive-date=2010-01-17|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|&quot;Fifteen&quot;
|-
|align=&quot;center&quot;|2010
|&quot;Fearless&quot;
|Todd Cassetty&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/475832/fearless.jhtml|title=CMT: Videos: Taylor Swift: Fearless|work=CMT|publisher=Viacom|accessdate=January 3, 2010|archive-date=2010-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100220091616/http://www.cmt.com/videos/taylor-swift/475832/fearless.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Literatura ==
{{refbegin}}

; Generalne
*{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/taylor-swift-p816977|title=allmusic ((( Taylor Swift &gt; Discography &gt; Main Albums )))|work=[[Allmusic]]|publisher=[[Rovi Corporation]]|accessdate=January 2, 2010}}
*{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/artist/taylor-swift/discography/albums/766101|title= Taylor Swift albums discography|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|publisher=[[Nielsen Business Media]]|accessdate=January 2, 2010}}

; Specifične
{{refend}}
{{seznam_referenc}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.taylorswift.com/ Uradna spletna stran Taylor Swift]
*[http://www.allmusic.com/artist/taylor-swift-p816977 Taylor Swift] na [[Allmusic]]

{{Taylor Swift}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Taylor Swift]]
[[Kategorija:Diskografije|Swift, Taylor]]</text>
      <sha1>ft3hwtbvej7uwyx94inziqmx7v0nj8d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Diskografija Demi Lovato</title>
    <ns>0</ns>
    <id>238145</id>
    <revision>
      <id>6757928</id>
      <parentid>6586844</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:00:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 7 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757928</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35839" sha1="sx8fl30b68lttkfntskh1bjscv5sbxt" xml:space="preserve">[[Slika:DemiLovatoSep10 5.jpg|thumb|right|250px|Demi Lovato nastopa na turneji Jonas Brothers Live in Concert World Tour 2010, september 2010]]

'''Diskografijo [[Demi Lovato]]''', ameriške pevke, tekstopiske in filmske ter televizijske igralke, sestavljajo trije [[glasbeni album]]i, en [[EP]] in deset [[singl]]ov. Ob začetku svoje glasbene kariere je Demi Lovato zaigrala v Disney Channelovem glasbenem televizijskem filmu ''Camp Rock'', ki je izšel 20. junija 2008.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://articles.nydailynews.com/2008-06-20/entertainment/17899352_1_demi-lovato-camp-rock-mitchie |title=Film ''Camp Rock'' bi Demi Lovato lahko spremenil v zvezdo |work=Daily News |publisher=Mortimer Zuckerman |author=Daily News Staff |date=20. junij 2008 |accessdate=13. julij 2011 |archive-date=2011-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111103085548/http://articles.nydailynews.com/2008-06-20/entertainment/17899352_1_demi-lovato-camp-rock-mitchie |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Njen [[duet]] z [[Joe Jonas|Joejem Jonasom]], »[[This Is Me (pesem, Camp Rock)|This Is Me]]«, je izšel kot glavni singl s soundtracka filma ''Camp Rock'' in zasedel deveto mesto na glasbeni lestvici ''Billboard'' Hot 100. Pesem se je uvrstila med prvih dvajset pesmi na norveški, avstrijski in kanadski lestvici. Zgodaj leta 2008 je Demi Lovato podpisala pogodbo z založbo Hollywood Records&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.victoriaadvocate.com/news/2009/jun/22/bc-mus-demilovatoaa-_-entertainment/?entertainment&amp;national-entertainment|title=Disneyjeva pevska senzacija Demi Lovato pripravlja nov album ter prvo samostojno turnejo|last=Moser|first=John J.|work=The Victoria Advocate|publisher=Victoria Advocate Publishing Co.|accessdate=4. avgust 2011|date=22. junij 2009|archive-date=2013-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130818042131/http://www.victoriaadvocate.com/news/2009/jun/22/bc-mus-demilovatoaa-_-entertainment/?entertainment&amp;national-entertainment|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; in avgusta tistega leta izdala svoj debitantski singl, »[[Get Back (pesem, Demi Lovato)|Get Back]]«, ki je zasedel triinštirideseto mesto na ameriški glasbeni lestvici. Njen debitantski glasbeni album, ''[[Don't Forget]]'', je izšel septembra 2008 in z 89.000 prodanimi izvodi debitiral na drugem mestu lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]].&lt;ref name=&quot;HereWeGoAgainDebut&quot;/&gt; Preko albuma je izdala še dva nova singla: »[[La La Land]]« in [[Don't Forget (pesem)|pesem, poimenovano po albumu]], ki sta zasedli dvainpetdeseto in triinštirideseto mesto na ameriški lestvici. Pesem »La La Land« se je uvrstila še na eno izmed prvih štirideset mest na lestvicah v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in na [[Irska|Irskem]], pesem »Don't Forget« pa se je uvrstila med zadnjih petdeset pesmi na [[Kanada|kanadski lestvici]]. Do februarja 2010 je album ''Don't Forget'' prodal več kot 473.000 izvodov v Združenih državah Amerike&lt;ref name=&quot;Copies&quot;/&gt; in zaradi tega prejel zlato certifikacijo s strani organizacije Recording Industry Association of America (RIAA).&lt;ref name=&quot;RIAA&quot;/&gt;

Drugi glasbeni album Demi Lovato, ''[[Here We Go Again (album)|Here We Go Again]]'', je izšel julija 2009. [[Here We Go Again (pesem)|Istoimenski glavni singl z albuma]], ki je zasedel petnajsto mesto na lestvici ''Billboard'' Hot 100, je izšel malo pred tem. Album je debitiral na vrhu lestvice ''Billboard'' 200, saj je že v prvem tednu od izida prodal 108.000 izvodov.&lt;ref name=&quot;HereWeGoAgainDebut&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/news/demi-lovato-debuts-at-no-1-on-billboard-1003998139.story#/news/demi-lovato-debuts-at-no-1-on-billboard-1003998139.story|title=Demi Lovato debitira na prvem mestu lestvice ''Billboard'' 200, a Michael Jackson še vedno kraljuje |last=Herrera|first=Monica|date=29. julij 2009 |accessdate=28. april 2011 |work=Billboard |publisher=Prometheus Global Media }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Pesem »[[Remember December]]« je izšla kot drugi in zadnji singl z albuma, kmalu po izidu pa je zasedel osemdeseto mesto na britanski lestvici, na druge lestvice pa se sploh ni uvrstila. Do avgusta 2011 je album ''Here We Go Again'' prodal 450.000 izvodov v Združenih državah Amerike.&lt;ref name=&quot;hits daily&quot;/&gt; Tretji glasbeni album Demi Lovato, ''[[Unbroken (album, Demi Lovato)|Unbroken]]'', je izšel 20. septembra 2011&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.digitalspy.co.uk/music/news/a331115/demi-lovato-im-on-cloud-19-with-skyscraper-success.html|title=Demi Lovato: »Zaradi uspeha pesmi 'Skyscraper' sem v devetih nebesih«|last=Martin|first=Lara|date=22. julij 2011|work=Digital Spy|publisher=Hachette Filipacchi UK|accessdate=22. julij 2011|archive-date=2011-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723094328/http://www.digitalspy.co.uk/music/news/a331115/demi-lovato-im-on-cloud-19-with-skyscraper-success.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; in z [[R&amp;B]] in [[pop glasba|pop]] pesmimi se je razlikoval od njenih prejšnjih [[pop glasba|pop]] [[rock]] albumov.&lt;ref name=&quot;DigitalSpy&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.digitalspy.co.uk/music/news/a331110/demi-lovato-to-release-album-in-september-it-showcases-my-vocals.html|title=Demi Lovato bo septembra izdala nov album: »Prikazuje moje vokale«|date=22. julij 2011|last=Martin|first=Lara|work=Digital Spy|publisher=Hachette Filipacchi UK|accessdate=22. julij 2011|archive-date=2011-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723093412/http://www.digitalspy.co.uk/music/news/a331110/demi-lovato-to-release-album-in-september-it-showcases-my-vocals.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.mtv.com/news/articles/1645571/demi-lovato-looking-make-more-radiofriendly-music.jhtml |title=Demi Lovato bo posnela »radiu prijaznejšo« glasbo |date=12. avgust 2010 |work=MTV News. MTV Networks |publisher=Viacom |last=Vena |first=Jocelyn |accessdate=28. april 2011 |archive-date=2011-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110429160914/http://www.mtv.com/news/articles/1645571/demi-lovato-looking-make-more-radiofriendly-music.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Prvi singl z albuma, »[[Skyscraper (pesem)|Skyscraper]]«, je izšel 12. julija 2011.&lt;ref name=&quot;Billboard&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/#/news/demi-lovato-releases-somber-skyscraper-single-1005271352.story|title=Demi Lovato izda nov singl, »Skyscraper«: Poslušajte |first=Jason|last=Lipshutz|date=12. julij 2011 |work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|accessdate=12. julij 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Pesem je debitirala na desetem mestu lestvice ''Billboard'' Hot 100 z 176.000 prodanimi izvodi v Združenih državah Amerike, s čimer je postala njena najuspešnejša pesem od singla »This Is Me«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/#/news/blake-shelton-s-river-runs-to-no-1-on-billboard-1005283362.story|title=Album Blakea Sheltona, ''River'', na prvem mestu lestvice ''Billboard'' 200 |date=20. julij 2009 |last=Caulfield|first=Kevin|work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|accessdate=20. julij 2011 }}&lt;/ref&gt; Do aprila 2011 je Demi Lovato prodala 986.000 izvodov albumov v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/artist/ak-sent/652083#/column/chartbeat/ask-billboard-from-s-m-to-disney-acts-1005137762.story?page=3|title=Vprašajte ''Billboard'': Od »S&amp;M« do Disneyjevih aktov|last=Trust|first=Gary|date=15. april 2011|accessdate=28. april 2011|work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|archive-url=https://web.archive.org/web/20110703141456/http://www.billboard.com/artist/ak-sent/652083#/column/chartbeat/ask-billboard-from-s-m-to-disney-acts-1005137762.story?page=3|archive-date=2011-07-03|url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Albumi ==
=== Studijski albumi ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Detajli albuma
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;8&quot;| Dosežki
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:12em;&quot;| Prodaja
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Certifikacije
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.2em;font-size:90%;&quot;| [[Billboard 200|Združene države Amerike]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Billboard200&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/artist/demi-lovato/chart-history/1011430?f=305&amp;g=Albums|title=Zgodovina dosežkov pesmi in albumov Demi Lovato na lestvicah – ''Billboard'' 200 |work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|accessdate=24. april 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.2em;font-size:90%;&quot;| [[Avstralija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;AUS&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.2em;font-size:90%;&quot;| [[Kanada]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;CANAlbums&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/artist/demi-lovato/chart-history/1011430?f=309&amp;g=Albums|title=Zgodovina dosežkov pesmi in albumov Demi Lovato na lestvicah – Kanadski albumi |work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|accessdate=24. april 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.2em;font-size:90%;&quot;| [[Grčija]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://greekcharts.com/showinterpret.asp?interpret=Demi+Lovato|title=Diskografija Demi Lovato|publisher=Greekcharts.com. Hung Medien|accessdate=24. april 2011|archive-date=2012-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20121020031820/http://greekcharts.com/showinterpret.asp?interpret=Demi+Lovato|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.2em;font-size:90%;&quot;| [[Mehika]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://mexicancharts.com/showinterpret.asp?interpret=Demi+Lovato|title=Diskografija Demi Lovato|publisher=Mexicancharts.com. Hung Medien|accessdate=24. april 2011}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.2em;font-size:90%;&quot;| [[Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;NZ&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.2em;font-size:90%;&quot;| [[Španija]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://spanishcharts.com/showinterpret.asp?interpret=Demi+Lovato|title=Diskografija Demi Lovato |publisher=Spanishcharts.com. Hung Medien|accessdate=24. april 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.2em;font-size:90%;&quot;| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;Dosežki albumov na britanski glasbeni lestvici:
*{{cite journal|title=Britanska lestvica s singli ob koncu tedna 2. maja 2009 |journal=UKChartsPlus |accessdate=24. april 2011 |publisher=IQ Ware Ltd|issue=401|location= Milton Keynes }} {{ikona en}}
*{{cite journal|title=Britanska lestvica s singli ob koncu tedna 27. februarja 2010 |journal=UKChartsPlus|issue=444|accessdate=24. april 2011 |publisher=IQ Ware Ltd|location= Milton Keynes }} {{ikona en}}
&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Don't Forget]]''
|
* Izid: 23. september 2008
* Založba: Hollywood
* Format: [[zgoščenka|CD]], [[digitalno]]
| 2
| —
| 9
| —
| 62
| 34
| 13
| 192
|style=&quot;text-align:left;&quot;| 473.000 (Združene države Amerike)&lt;ref name=&quot;Copies&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/column-chartbeat/ask-billboard-miley-s-new-movie-music-1004065563.story#/column-chartbeat/ask-billboard-miley-s-new-movie-music-1004065563.story|title=Vprašajte ''Billboard'': Mileyjina nova glasba iz filma|work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|last=Trust|first=Gary|date=5. februar 2010|accessdate=24. april 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20121111113839/http://www.billboard.com/column-chartbeat/ask-billboard-miley-s-new-movie-music-1004065563.story#/column-chartbeat/ask-billboard-miley-s-new-movie-music-1004065563.story|archive-date=2012-11-11|url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|style=&quot;text-align:left;&quot;| [[Združene države Amerike]]: Zlata&lt;ref name=&quot;RIAA&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?table=SEARCH_RESULTS&amp;artist=Lovato&amp;format=&amp;go=Search&amp;perPage=50|title=Demi Lovato – Certifikacije albuma ''Don't Forget'' |publisher=Recording Industry Association of America |accessdate=24. april 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Here We Go Again (album)|Here We Go Again]]''
|
* Izid: 21. julij 2009
* Založba: Hollywood
* Format: CD, digital download
| 1
| 40
| 5
| 5
| 25
| 10
| 35
| 199
|style=&quot;text-align:left;&quot;| 450.000 (Združene države Amerike)&lt;ref name=&quot;hits daily&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.hitsdailydouble.com/sales/sales_ur.cgi?092011|title=Prihajajoča dela|work=HITS Daily Double|publisher=HITS Digital Ventures|accessdate=30. avgust 2011|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924030600/http://www.hitsdailydouble.com/sales/sales_ur.cgi?092011|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
|style=&quot;text-align:left;&quot;| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Unbroken (album, Demi Lovato)|Unbroken]]''
|
* Izid: 20. september 2011
* Založba: Hollywood
* Format: CD, digitalno
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|
|
|-
|colspan=&quot;12&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« pomeni, da se album na lestvico ni uvrstil
|}

=== Albumi v živo ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Detajli albuma
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''Live: Walmart Soundcheck''
|
* Izid: 10. november 2009
* Založba: Hollywood
* Format: CD
|}

=== EP-ji ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Detajli albuma
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''iTunes Live from London''
|
* Izid: 17. maj 2009&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://itunes.apple.com/gb/album/itunes-live-from-london-ep/id317435961|title=''iTunes Live from London'' – EP od Demi Lovato|work=iTunes Store |publisher=Apple, Inc |accessdate=13. julij 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Založba: Hollywood
* Format: Digitalno
|}

== Singli ==
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;10&quot;| Dosežki
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Album
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Združene države Amerike]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Hot100&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/artist/demi-lovato/chart-history/1011430|title=Zgodovina dosežkov albumov in pesmi Demi Lovato na glasbenih lestvicah – ''Billboard'' Hot 100 |work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|accessdate=24. april 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Avstralija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;AUS&quot;&gt;Dosežki pesmi na avstralskih glasbenih lestvicah:
* Nasplošno: {{navedi splet|url=http://australian-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Demi+Lovato|title=Diskografija Demi Lovato |publisher=Australian-charts.com. Hung Medien|accessdate=24. april 2011 }} {{ikona en}}
* »La La Land«: {{navedi splet|url=http://pandora.nla.gov.au/pan/23790/20090520-0000/issue1002.pdf|title=Lestvice ARIA – Dosežki na lestvicah – 11. maj 2009 |format=PDF|work=ARIA Charts |publisher=Pandora Archive |accessdate=24. julij 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Avstrija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;AUT&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://austriancharts.at/showinterpret.asp?interpret=Demi+Lovato|title=Diskografija Demi Lovato |language=de |publisher=Austriancharts.at. Hung Medien|accessdate=24. april 2011 }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Kanada]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;CanHot&quot;&gt;Dosežki na kanadski glasbeni lestvici:
*{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/artist/demi-lovato/chart-history/1011430?f=793&amp;g=Singles|title=Zgodovina dosežkov albumov in pesmi Demi Lovato na lestvicah – Kanadska glasbena lestvica|work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|accessdate=24. april 2011}} {{ikona en}}
*{{navedi splet|url=http://www.billboard.biz/bbbiz/charts/chart-search-results/singles/3098921|title=»Get Back«: Kanadska glasbena lestvica 30.8.2008|work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121008123008/http://www.billboard.biz/bbbiz/charts/chart-search-results/singles/3098921|archivedate=2012-10-08|accessdate=12. julij 2011|url-status=dead}} {{ikona en}}
*{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/song/demi-lovato-joe-jonas/wouldn-t-change-a-thing/20131572#/song/demi-lovato-joe-jonas/wouldn-t-change-a-thing/20131572|title=»Wouldn't Change a Thing«|work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|accessdate=28. april 2011|archiveurl=https://archive.today/20120525163952/http://www.billboard.com/song/demi-lovato-joe-jonas/wouldn-t-change-a-thing/20131572%23/song/demi-lovato-joe-jonas/wouldn-t-change-a-thing/20131572#/song/demi-lovato-joe-jonas/wouldn-t-change-a-thing/20131572|archivedate=2012-05-25|url-status=live |language=en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Nemčija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;GERSingle&quot;&gt;Dosežki singlov na nemški glasbeni lestvici:
*{{navedi splet |url=http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Lovato%2CDemi/single |title=Demi Lovato – Dosežki na lestvicah – Singl |publisher=Media Control Charts. PhonoNet GmbH |language=de |accessdate=24. april 2011 |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103112025/http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Lovato,Demi/single |url-status=dead }}
*{{navedi splet |url=http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Lovato%2CDemi+Feat.Stanfour/single |title=Glasbene lestvice – Lovato,Demi in Stanfour – Singl |publisher=Media Control Charts. PhonoNet GmbH |language=de |accessdate=24. april 2011 |archive-date=2014-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141129045540/http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Lovato,Demi+Feat.Stanfour/single |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Irska]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;IRL&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Demi+Lovato|title=Diskografija Demi Lovato|publisher=Irish-charts.com. Hung Medien|accessdate=24. april 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006074622/http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Demi+Lovato|archive-date=2014-10-06|url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Norveška]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;NOR&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://norwegiancharts.com/showinterpret.asp?interpret=Demi+Lovato|title=Diskografija Demi Lovato |publisher=Norwegiancharts.com. Hung Medien|accessdate=24. april 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;NZ&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://charts.org.nz/showinterpret.asp?interpret=Demi+Lovato|title=Diskografija Demi Lovato|publisher=Charts.org.nz. Hung Medien|accessdate=24. april 2011|archive-date=2015-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20151216030623/http://charts.org.nz/showinterpret.asp?interpret=Demi+Lovato|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Švica]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;SWI&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://hitparade.ch/artist/Demi_Lovato|title=Demi Lovato |publisher=Hitparade.ch. Hung Medien|language=de |accessdate=24. april 2011 }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;UK&quot;&gt;Dosežki singlov na britanski glasbeni lestvici:
*{{navedi splet|url=http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=12168|title=Demi Lovato|publisher=UK Singles Chart. Chart Stats|accessdate=24. april 2011|archiveurl=https://archive.today/20120729084058/http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=12168|archivedate=2012-07-29|url-status=live}} {{ikona en}}
*{{navedi splet|url=http://www.chartstats.com/release.php?release=49384|title=Originalni posnetek igralske zasedbe – »Wouldn't Change a Thing«|publisher=UK Singles Chart. Chart Stats|accessdate=20. julij 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120324001744/http://www.chartstats.com/release.php?release=49384|archivedate=2012-03-24|url-status=live |language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[This Is Me (pesem, Camp Rock)|This Is Me]]«&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;(skupaj z [[Joe Jonas|Joejem Jonasom]])&lt;/span&gt;
| rowspan=&quot;3&quot;| 2008
| 9
| 46
| 18
| 16
| 36
| 27
| 12
| —
| 39
| 33
|''Camp Rock''
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Get Back (pesem, Demi Lovato)|Get Back]]«
| 43
| —
| —
| 93
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|rowspan=&quot;3&quot;| ''Don't Forget''
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[La La Land]]«
| 52
| 76
| —
| —
| 82
| 30
| —
| —
| —
| 35
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Don't Forget (pesem)|Don't Forget]]«
| rowspan=&quot;2&quot;| 2009
| 41
| —
| —
| 76
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Here We Go Again (pesem)|Here We Go Again]]«
| 15
| —
| —
| 61
| —
| —
| —
| 38
| —
| —
|rowspan=&quot;2&quot;| ''Here We Go Again''
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Remember December]]«
| rowspan=&quot;2&quot;| 2010
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 80
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Wouldn't Change a Thing (pesem, Camp Rock)|Wouldn't Change a Thing]]«{{Ref label|note_a1|A|}}&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;(skupaj z Joejem Jonasom / Stanfourjem)&lt;/span&gt;
| —
| —
| 36
| 90
| 28
| —
| —
| —
| —
| 71
| ''Camp Rock 2: The Final Jam''
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Skyscraper (pesem)|Skyscraper]]«
| 2011
| 10
| 45
| —
| 18
| —
| —
| —
| 9
| —
| —
| ''Unbroken''
|-
|colspan=&quot;13&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« pomeni, da se pesem na lestvico ni uvrstila.
|}

=== Nesamostojni singli ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;4&quot;| Dosežek
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:10em;&quot;| Album
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Združene države Amerike]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;Dosežki pesmi na lestvici ''Billboard'' Hot 100:
*{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/song/original-soundtrack/we-rock/11308755|title=»We Rock« |work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|accessdate=28. april 2011 }} {{ikona en}}
*{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/song/we-the-kings-featuring-demi-lovato/we-ll-be-a-dream/17759820|title=Zgodovina dosežkov pesmi »We'll Be A Dream« – We the Kings na lestvici |work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|accessdate=13. julij 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Avstrija]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://austriancharts.at/showinterpret.asp?interpret=Cast+Of+Camp+Rock|title=Diskografija igralske zasedbe filma ''Camp Rock'' |language=de |publisher=Austriancharts.at. Hung Medien|accessdate=28. april 2011 }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Kanada]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/song/original-soundtrack/we-rock/11308755|title=»We Rock« |work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|accessdate=28. april 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=12174|title=Igralska zasedba filma ''Camp Rock''|publisher=UK Singles Chart. Chart Stats|accessdate=24. april 2011|archiveurl=https://archive.today/20120721211655/http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=12174|archivedate=2012-07-21|url-status=live |language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;|»[[We Rock (pesem, Camp Rock)|We Rock]]«&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;(skupaj z igralsko zasedbo filma ''Camp Rock'')&lt;/span&gt;
| 2008
| 33
| 70
| 41
| 97
|''Camp Rock''
|-
! scope=&quot;row&quot;|»We'll Be a Dream«&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;(We the Kings skupaj z Demi Lovato)&lt;/span&gt;
| 2010
| 76
| —
| —
| —
| ''Smile Kid''
|-
|colspan=&quot;7&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« pomeni, da se pesem na lestvico ni uvrstila. 
|}

== Promocijski singli ==
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;2&quot;| Dosežki
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Album
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Združene države Amerike]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;Dosežki pesmi na glasbeni lestvici ''Billboard'' Hot 100:
*{{navedi splet|url=http://books.google.com/books?id=u_9FbUvqGfUC&amp;lpg=PP1&amp;dq=billboard%2029%20august%202009&amp;pg=PT53#v=onepage&amp;q=send%20it%20on&amp;f=false|title=»Sent It On«: ''Billboard'' Hot 100 – Konec tedna 29. avgusta 2009 |work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|accessdate=28. april 2011 }} {{ikona en}}
*{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/#/news/rihanna-remains-atop-hot-100-1004078368.story|title=»Make A Wave«: Rihanna ostaja na vrhu lestvice ''Billboard'' Hot 100 |last=Pietroluongo|first=Silvio|date=25. marec 2010 |work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|accessdate=28. april 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|title=Dosežki na britanski glasbeni lestvici ob koncu tedna 2. oktobra 2010 |journal=UKChartsPlus|issue=475|accessdate=22. julij 2011 |publisher=IQ Ware Ltd|location= Milton Keynes }} {{ikona en}}
&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;|»[[Send It On (pesem)|Send It On]]«&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;(skupaj s skupino Disney's Friends for Change)&lt;/span&gt;
| rowspan=&quot;3&quot;|2009
| 20
| —
| Dobrodelni singl
|-
! scope=&quot;row&quot;|»Gift of a Friend«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://itunes.apple.com/jp/album/gift-of-a-friend-single/id343574856 |title=デミ・ロヴァート »Gift of a Friend« – Singl |work=iTunes Store |publisher=Apple, Inc |language=ja |accessdate=9. avgust 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141214054615/https://itunes.apple.com/jp/album/gift-of-a-friend-single/id343574856 |archive-date=2014-12-14 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| —
| —
| ''Zvončica in izgubljeni zaklad''
|-
! scope=&quot;row&quot;|»Bounce«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://itunes.apple.com/us/album/bounce-feat.-big-rob-single/id337151864 |title=»Bounce« (feat. Big Robom) – Singl od Jonas Brothers &amp; Demi Lovato |work=iTunes Store |publisher=Apple, Inc |accessdate=9. avgust 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131111034158/https://itunes.apple.com/us/album/bounce-feat.-big-rob-single/id337151864 |archive-date=2013-11-11 |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;(skupaj z [[Jonas Brothers]] &amp; Big Robom)&lt;/span&gt;
| —
| —
| Singl brez albuma
|-
! scope=&quot;row&quot;|»[[Make A Wave]]«&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;(skupaj z Joejem Jonasom)&lt;/span&gt;
| rowspan=&quot;4&quot;| 2010
| 84
| —
| Dobrodelni singl
|-
! scope=&quot;row&quot;|»Can't Back Down«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://itunes.apple.com/gb/album/cant-back-down-from-camp-rock/id375563328 |title=»Can't Back Down« (iz filma ''Camp Rock 2: The Final Jam'') – Singl igralske zasedbe filma ''Camp Rock 2'' |work=iTunes Store |publisher=Apple, Inc |accessdate=9. avgust 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131111032525/https://itunes.apple.com/gb/album/cant-back-down-from-camp-rock/id375563328 |archive-date=2013-11-11 |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
| —
| 178
|rowspan=&quot;2&quot;|''Camp Rock 2: The Final Jam''
|-
! scope=&quot;row&quot;|»It's On«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://itunes.apple.com/gb/album/its-on-from-camp-rock-2-single/id372538795 |title=»It's On« (iz filma ''Camp Rock 2: The Final Jam'') – Singl igralske zasedbe filma ''Camp Rock 2'' |work=iTunes Store |publisher=Apple, Inc |accessdate=9. avgust 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131111030852/https://itunes.apple.com/gb/album/its-on-from-camp-rock-2-single/id372538795 |archive-date=2013-11-11 |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;(skupaj z igralsko zasedbo filma ''Camp Rock'')&lt;/span&gt;
| —
| —
|-
! scope=&quot;row&quot;|»[[Me, Myself and Time]]«{{Ref label|note_b1|B|}}
| —
| —
| ''Sonny with a Chance''
|-
|colspan=&quot;5&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« pomeni, da se pesem na lestvico ni uvrstila.
|}

== Ostali singli ==
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;2&quot;| Dosežek
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Album
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Združene države Amerike]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Hot100&quot;/&gt;&lt;ref&gt;Dosežki pesmi na lestvici ''Billboard'' Hot 100:
* »One and the Same«: {{navedi splet|url=http://books.google.com/books?id=QO5tj1NxSbIC&amp;lpg=PP1&amp;rview=1&amp;pg=PT37#v=onepage&amp;q=hot%20100&amp;f=false|title=''Billboard'' Hot 100 – Teden 18. julija 2009 |work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|accessdate=6. avgust 2011 }} {{ikona en}}
* »Catch Me«: {{navedi splet|url=http://books.google.com/books?id=lCUF-Ml_lBYC&amp;lpg=PP1&amp;dq=billboard%208%20august%202009&amp;pg=PT37#v=onepage&amp;q&amp;f=false|title=''Billboard'' Hot 100 – Teden 8. avgusta 2009 |work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|accessdate=28. april 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Kanada]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/song/original-soundtrack/who-will-i-be/11308759|title=»Who Will I Be?« |work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|accessdate=28. april 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;|»Who Will I Be«{{Ref label|note_c1|C|}}
| rowspan=&quot;2&quot;| 2008
| —
| 80
| ''Camp Rock''
|-
! scope=&quot;row&quot;|»On the Line«&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;(skupaj z Jonas Brothers)&lt;/span&gt;
| 100
| —
| ''Don't Forget''
|-
! scope=&quot;row&quot;|»One and the Same«&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;(skupaj s [[Selena Gomez|Seleno Gomez]])&lt;/span&gt;
|rowspan=&quot;2&quot;| 2009
| 82
| —
| ''Disney Channel Playlist''
|-
! scope=&quot;row&quot;|»Catch Me«
| 89
| —
| ''Here We Go Again''
|-
|colspan=&quot;5&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« pomeni, da se pesem na lestvico ni uvrstila.
|}

== Videospoti ==
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot;
!scope=&quot;col&quot;|Naslov
!scope=&quot;col&quot;|Leto
!scope=&quot;col&quot;|Režiser(ji)
!scope=&quot;col&quot;|Ustvarjalec
|-
!scope=&quot;row&quot;| »Get Back«
|rowspan=&quot;2&quot;|2008
|Philip Andelman&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://watch.muchmusic.com/artists-a-z/d/demi-lovato/clip96412#clip96412 |title=Demi Lovato – Videospot pesmi »Get Back« |work=MuchMusic |publisher=Bell Media |accessdate=24. april 2011 |archive-date=2008-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081205023938/http://watch.muchmusic.com/artists-a-z/d/demi-lovato/clip96412#clip96412#clip96412 |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
|Demi Lovato
|-
!scope=&quot;row&quot;| »La La Land«
|The Malloys in Tim Wheeler&lt;ref name=&quot;Video&quot;&gt;{{cite video| people= Lovato, Demi; Malloy, Brendan; Wheeler, Tim| title = Snemanje videospota: »La La Land« | format = video| medium  = DVD | publisher = Don't Forget (razširjena različica) }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|Demi Lovato
|-
!scope=&quot;row&quot;| »Lo Que Soy«
|rowspan=&quot;7&quot;| 2009
|Nepoznano
|Demi Lovato
|-
!scope=&quot;row&quot;| »Don't Forget«
|Robert Hales&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/videos/demi-lovato/370892/dont-forget.jhtml|title=»Don't Forget« {{!}} Demi Lovato|work=MTV|publisher=MTV Networks (Viacom)|accessdate=24. april 2011|archive-date=2016-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20161030003230/http://www.mtv.com/videos/demi-lovato/370892/dont-forget.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|Demi Lovato
|-
!scope=&quot;row&quot;| »Here We Go Again«
|Brendan Malloy in Tim Wheeler&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://watch.muchmusic.com/top-artists/demi-lovato/clip187862|title=Demi Lovato – Videospot za pesem »Here We Go Again«|work=MuchMusic|publisher=Bell Media|accessdate=24. april 2011}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|Demi Lovato
|-
!scope=&quot;row&quot;| »Send It On«
|Nepoznano
|Disney's Friends for Change
|-
!scope=&quot;row&quot;| »Gift of a Friend«
|Nepoznano
|Demi Lovato
|-
!scope=&quot;row&quot;| »Bounce«
|Nepoznano
|Jonas Brothers &amp; Demi Lovato
|-
!scope=&quot;row&quot;| »Remember December«
|Tim Wheeler&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/videos/demi-lovato/460927/remember-december.jhtml|title=»Remember December« {{!}} Demi Lovato|work=MTV|publisher=MTV Networks (Viacom)|accessdate=24. april 2011|archive-date=2011-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20110310081503/http://www.mtv.com/videos/demi-lovato/460927/remember-december.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|Demi Lovato
|-
!scope=&quot;row&quot;| »We'll Be a Dream«
|rowspan=&quot;2&quot;| 2010
|Raul B. Fernandez&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.videostatic.com/vs/2010/04/shot-we-the-kings-f-demi-lovato-raul-b-fernandez-dir.html|title=POSNETEK: »We The Kings« skupaj z Demi Lovato – Raul B Fernandez, režiser |publisher=Video Static|date=2. april 2010 |last=Gottlieb|first=Steven|accessdate=24. april 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|We the Kings skupaj z Demi Lovato
|-
!scope=&quot;row&quot;| »Make a Wave«
|Nepoznano
|Demi Lovato &amp; Joe Jonas
|-
!scope=&quot;row&quot;| »Skyscraper«
|2011
|Mark Pellington&lt;ref name=&quot;SkyscraperVideo&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1667034/demi-lovato-skyscraper.jhtml|title=Videospot za pesem Demi Lovato, »Skyscraper«, se bo premierno predvajal v sredo|date=11. julij 2011|last=Vena|first=Jocelyn|work=MTV News. MTV Networks|publisher=Viacom|accessdate=12. julij 2011|archive-date=2012-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20121107131734/http://www.mtv.com/news/articles/1667034/demi-lovato-skyscraper.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|Demi Lovato
|}

== Opombe ==
*'''A''' {{Note|note_a1}} »Wouldn't Change a Thing« se ni uvrstila na lestvico ''Billboard'' Hot 100, vendar je zasedla deseto mesto na lestvici ''Billboard'' Bubbling Under Hot 100.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.biz/bbbiz/charts/chart-search-results/singles/3123175|title=''Billboard'' Bubbling Under Hot 100 - 18.9.2010|work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121008065416/http://www.billboard.biz/bbbiz/charts/chart-search-results/singles/3123175|archivedate=2012-10-08|accessdate=12. julij 2011|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
*'''B''' {{Note|note_b1}} »Me, Myself and Time« se ni uvrstila na lestvico ''Billboard'' Hot 100, vendar je zasedla sedmo mesto na lestvici ''Billboard'' Bubbling Under Hot 100.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.biz/bbbiz/charts/chart-search-results/singles/3122375|title=Bubbling Under Hot 100 - 21.8.2008|work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121008065255/http://www.billboard.biz/bbbiz/charts/chart-search-results/singles/3122375|archivedate=2012-10-08|accessdate=12. julij 2011|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
*'''C''' {{Note|note_c1}} »Who Will I Be« se ni uvrstila na lestvico ''Billboard'' Hot 100, vendar je zasedla prvo mesto na lestvici ''Billboard'' Bubbling Under Hot 100.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.biz/bbbiz/charts/chart-search-results/singles/3097231|title=Singli lestvice ''Billboard'' Bubbling Under Hot 100 - 5.7.2008|work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121008065450/http://www.billboard.biz/bbbiz/charts/chart-search-results/singles/3097231|archivedate=2012-10-08|accessdate=12. julij 2011|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Literatura ==
{{sklici}}

{{Demi Lovato}}

{{DEFAULTSORT:Lovato, Demi}}
[[Kategorija:Demi Lovato|Diskografija]]
[[Kategorija:Diskografije|Lovato, Demi]]</text>
      <sha1>sx8fl30b68lttkfntskh1bjscv5sbxt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>David Henrie</title>
    <ns>0</ns>
    <id>239405</id>
    <revision>
      <id>6757844</id>
      <parentid>6516593</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:28:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757844</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10142" sha1="mhjfc8xbcgldk9fqqpp1dq36j4b73qd" xml:space="preserve">{{Infobox Actor
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| name = David Henrie
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| occupation = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| yearsactive = 2002–danes
| death_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birthname = David Clayton Henrie
| othername =
| homepage =&lt;!-- Wikidata --&gt;
}}

'''David Clayton Henrie'''&lt;ref&gt;According to the State of California. ''California Birth Index, 1905–1995''. Center for Health Statistics, California Department of Health Services, Sacramento, California. Searchable at http://www.familytreelegends.com/records/39461 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110427102456/http://www.familytreelegends.com/records/39461 |date=2011-04-27 }}&lt;/ref&gt;, [[Američani|ameriški]] [[filmski igralec|filmski]] in [[televizijski igralec|televizijski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[11. julij]] [[1989]], [[Mission Viejo, Kalifornija|Mission Viejo]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]].&lt;ref name=bdl&gt;{{navedi splet |url=http://www.disneychannelmedianet.com/web/showpage/showpage.aspx?program_id=3121148&amp;type=henrie |title=David Henrie |publisher=Disney Channel Medianet |accessdate=2009-07-29}}&lt;/ref&gt; Najbolje je poznan po svoji vlogi [[Justin Russo|Justina Russa]] v [[Disney]]jevi [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''[[Čarovniki s trga Waverly]]'' in kot Larry iz televizijske serije ''That's So Raven''.

== Zgodnje življenje ==
David Clayton Henrie se je rodil 11. julija 1989 v [[Mission Viejo, Kalifornija|Mission Viejoju]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]] Lindi in Jima Henrieja,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.tvguide.com/celebrities/david-henrie/bio/189779 |title=arhivska kopija |access-date=2010-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009144753/http://www.tvguide.com/celebrities/david-henrie/bio/189779/ |archive-date=2015-10-09 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.nydailynews.com/lifestyle/food/2009/05/08/2009-05-08_disney_channels_rising_stars_whip_up_a_feast_for_mothers_day.html |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-19 |archive-date=2009-05-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090511185139/http://www.nydailynews.com/lifestyle/food/2009/05/08/2009-05-08_disney_channels_rising_stars_whip_up_a_feast_for_mothers_day.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; odrasel pa je v [[Phoenix, Arizona|Phoenixu]], [[Arizona]].&lt;ref name=bdl /&gt; Njegov brat je igralec [[Lorenzo Henrie]]. Hodil je na šolo Cheyenne Traditional School. Vzgojen je bil kot [[Kristjani|kristjan]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://justjaredjr.buzznet.com/2009/02/17/david-henrie-interview/|publisher=Just Jared Jr.|accessdate=2009-02-19|date=2009-02-17|title=David Henrie Interview — JJJ Exclusive!|quote=I went to Catholic school … I still try to go to church … I’m still definitely religious.}}&lt;/ref&gt; Na svoji spletni strani je objavil, da prihaja iz »velike, glasne, [[Italijani|italijanske]] družine«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.davidhenrie.com/fans/about_me.php|last = Henrie|first = David|title = About Me|format = official website|accessdate = 2010-04-19|archive-date = 2012-04-07|archive-url = https://web.archive.org/web/20120407113920/http://www.davidhenrie.com/fans/about_me.php|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
David Henrie je bil odkrit v starosti šestih let, ko je podpisal pogodbo z agencijo [[Screen Actors Guild|SAG]] v [[Phoenix, Arizona|Phoenixu]], [[Arizona]] in začel hoditi na razne avdicije za igranje. Pri devetih letih je igral v reklami, ki so jo snemali v [[Scottsdale, Arizona|Scottsdaleu]], Arizona. Režiser reklame je Davidu Henrieju priporočil, da se preseli v Los Angeles in še tistega leta se je pri desetih letih z družino preselil v [[Hollywood,|Hollywood]], [[Los Angeles]], [[Kalifornija]]. David Henrie je posnel še dve reklami in sicer za podjetja [[Burger King]] in [[Quaker Oats]], nato se je prvič pojavil na televiziji s [[televizijska serija|televizijsko serijo]] ''Providence''. Za tem je posnel še serije, kot so ''[[Brez sledu]]'', ''The Mullets'' in ''[[Naša sodnica]]''.

V starosti trinajstih let je David Henrie doživel svoj preboj, ko je zaigral v [[Fox Broadcasting Company|Foxovi]] televizijski seriji ''The Pitts''. Za tem je dobil glavno vlogo v [[Hallmark]]ovem [[televizijski film|televizijskem filmu]] ''[[Pozor, pošasti gredo!]]'' z igralci, kot so [[Linda Blair]] in [[George Kennedy]], kasneje pa je zaigral še v enem Hallmarkovem televizijskem filmu, ''[[Umor v Hollywoodu]]''. V naslednjih letih je igral v televizijskih serijah in filmih, kot so ''[[Preiskovalci NCIS (serija)|Preiskovalci NCIS]]'', ''The D.A.'' in ''[[Jack &amp; Bobby]]'', nato pa je dobil stransko vlogo v televizijski seriji ''That's so Raven'' z [[Raven Symone]]. V seriji je igral do leta 2007, igral pa je Coryjevega prijatelja Larryja.

V starosti osemnajst let je dobil vlogo [[Čarovniki s trga Waverly#Liki|Justina Russa]] v televizijski seriji ''[[Čarovniki s trga Waverly]]''. Serija se je prvič predvajala 12. oktobra 2007 na kanalu [[Disney Channel]], David Henrie pa se je pojavil tudi na [[Disney Channel Games]] leta 2008. Bil je v zelenem moštvu, poznanem tudi kot Cyclones. Imel je tudi vlogo v filmu ''[[Ugrabljeni očka]]'' z [[Emily Osment]]. Še pred serijo ''Čarovniki s trga Waverly'' je dobil stransko vlogo v televizijski seriji ''[[Kako sem spoznal vajino mamo]]'', ki jo snema še danes. V njej igra sina glavnega junaka. Imel je tudi vlogo v televizijski seriji ''Method And Red'', drugače pa se je pojavil tudi v televizijskih serijah in [[film]]ih, kot so ''[[Pod lupo pravice (serija)|Pod lupo pravice]]'', ''[[Zdravnikova vest (serija)|Zdravnikova vest]]'', ''[[Talenti v belem]]'', ''[[Paglavca na krovu]]'', ''The Alyson Stoner Project'', po seriji ''Čarovniki s trga Waverly'' pa je s [[Selena Gomez|Seleno Gomez]] in [[Jake T. Austin|Jakom T. Austinom]] posnel še [[Čarovniki s trga Waverly (film)|istoimenski film]].

Leta 2010 se je pojavil v eni epizodi televizijske serije ''Easy to Assemble'', leta 2012 pa bo izšel film ''The Weapon'', posnet po istoimenskih [[strip]]ih, v katerem igra tudi on.

== Zasebno življenje ==
David Henrie je navdušen športnik, eden izmed njegovih najljubših športov pa je [[hokej]].

Hodil je z igralko [[Lucy Hale]]. V zasebnem življenju se dobro razume s svojo soigralko iz televizijske serije ''Čarovniki s trga Waverly'', [[Selena Gomez|Seleno Gomez]], za svoje prijatelje pa je označil tudi igralca [[Kyle Massey|Kylea Masseyja]] in [[Brandon Mychal Smith|Brandona Mychala Smitha]]. Na obeh rokah ima [[tatu]] z znaki iz Biblije.

Zna igrati [[kitara|kitaro]] in je [[levičarstvo|levičar]].

Sodeč po podatkih revije ''Reuters'' je bil David Henrie uradno imenovan za Grand Marshal dirke 2009 Toyota Pro/Celebrity Race.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.reuters.com/article/pressRelease/idUS171152+17-Apr-2009+PRN20090417|title = Disney Sensation David Henrie Named Grand Marshal for 2009 Toyota Pro/Celebrity Race|date = April 17, 2009|publisher = Reuters|accessdate = 2010-04-19|archive-date = 2011-01-31|archive-url = https://web.archive.org/web/20110131055802/http://www.reuters.com/article/2009/04/17/idUS171152+17-Apr-2009+PRN20090417|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

== Filmografija ==
{| border=&quot;2&quot; cellpadding=&quot;4&quot; cellspacing=&quot;0&quot; style=&quot;margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse:collapse; font-size:90%&quot;
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! colspan=4 style=&quot;background:LightSteelBlue&quot; | Igranje
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! Leto !! Naslov !! Vloga !! Opomba
|-
| rowspan=2 | 2002 || ''Providence'' || Mark Triedman || Gost
|-
| ''[[Brez sledu]]'' || Gabe Freedman || Gost
|-
| rowspan=4 | 2003 || ''[[Naša sodnica]]'' || Jeremy || Gost
|-
| ''The Pitts'' || Petey Pitt || Stranska vloga
|-
| ''The Mullets'' || N/A || »Grudge Match« (sezona 1, epizoda 5)
|-
| ''[[Pozor, pošasti gredo!]]'' || Danny Burke || Televizijski film
|-
| 2003–2007 || ''That's So Raven'' || Larry || 12 epizod
|-
| rowspan=4 | 2004 || ''The D.A.'' || Alex Henry || Gost
|-
| ''[[Jack &amp; Bobby]]'' || Sniffly || Gost
|-
| ''[[Preiskovalci NCIS (serija)|Preiskovalci NCIS]]'' || Willy Shields || Gost
|-
| ''[[Umor v Hollywoodu]]'' || Oliver Palumbo || Manjši lik
|-
| 2004–2005 || ''Method And Red'' || Skyler || Stranska vloga
|-
| 2005 || ''[[Zdravnikova vest (serija)|Zdravnikova vest]]'' || Tommy || Gost
|-
| 2005–danes || ''[[Kako sem spoznal vajino mamo]]'' || Tedov sin v prihodnosti || Stranska vloga
|-
| 2006 || | ''[[Pod lupo pravice (serija)|Pod lupo pravice]]'' || Dale Wilson || Gost
|-
| 2007–danes || ''[[Čarovniki s trga Waverly]]'' || [[Čarovniki s trga Waverly#Liki|Justin Russo]] || Glavna vloga
|-
| rowspan=3 | 2007 || ''[[Talenti v belem]]'' || Jim (mrtvi fant) || 1 epizoda
|-
| ''[[Disney Channel Games]]'' || On ||
|-
| ''[[Studio DC: Almost Live]]'' || On || Druga serija s [[Selena Gomez|Seleno Gomez]] in [[The Muppets]]
|-
| 2008 || [[Disney Channel Games]]'' || On ||
|-
| rowspan=4 | 2009 || ''[[Ugrabljen očka]]'' || Wheeze || Televizijski film: glavna vloga
|-
| ''[[Čarovniki s trga Waverly (film)|Čarovniki s trga &lt;br /&gt; Waverly: Film]]'' || rowspan=2 | [[Čarovniki s trga Waverly#Liki|Justin Russo]] || Televizijski film: glavna vloga
|-
| ''[[Paglavca na krovu]]'' || '''Epizoda:''' »Double-Crossed«
|-
| ''The Alyson Stoner Project'' || DJ Prep || '''Izid''': 15. februar 2009
|-
| rowspan=1 | 2010 || |  ''Easy to Assemble''  || Ethan || '''Epizoda:''' »Flying Solo«
|-
| rowspan=1 | 2012 || |  ''The &lt;br /&gt; Weapon''  || Tommy Zhou ||
|}

== Glej tudi ==
* [[Seznam ameriških igralcev (H)]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|David Henrie}}
* {{official|http://www.davidhenrie.com/}}
* {{IMDb Name|name=David Henrie|id=1273708}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:HENRIE, David}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški igralci]]
[[Kategorija:Italijanski Američani]]</text>
      <sha1>mhjfc8xbcgldk9fqqpp1dq36j4b73qd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Zdravstveno stanje/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>239437</id>
    <revision>
      <id>6758199</id>
      <parentid>5399782</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:40:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba */ pnp</comment>
      <origin>6758199</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18899" sha1="j6125ruprmawbxpdyymbhg0pir1w1v9" xml:space="preserve">{{dokumentacijska podstran}}
{{Lua|Module:Infobox|Modul:InfopoljeSlika|Modul:WikidataIB|Modul:String2|Modul:PrevalenceData|Modul:Check for unknown parameters}}
{{Uses Wikidata|P780|P1995}}
Ta predloga se lahko uporabi za kakršno koli zdravstveno stanje, ki mu pripada [[Mednarodna klasifikacija bolezni|mednarodna klasifikacija bolezni]] ([[angleščina|ang.]] ''ICD code''; [[slovenščina|slov.]] MKB šifra), zapis v [[katalog človeških genov in bolezni|katalogu človeških genov in bolezni]] (ang. ''Mendelian Inheritance in Man'' - OMIM), identifikacija v tezavru za področje biomedicine (''Medical Subject Headings'' - MeshID), zapis v spletni zbirki strokovno pregledanih člankov [[GeneReviews]], ki opisuje posamezne gensko odvisne bolezni, ali pa tudi zapisi v drugih virih za katere menite, da bi bralci od njih imeli koristi. Uporaba predloge ni omejena le na bolezni.

Pri klasifikaciji si lahko pomagate z drugo slovensko knjižno izdajo desete revizije {{navedi knjigo|title=Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene| cobiss=223392256| edition =MKB-10 : deseta revizija}} (MKB-10, prva knjiga ''Pregledni seznam'' in druga knjiga ''Navodila'', [[Inštitut za varovanje zdravja|IVZ]] 2005).

=== Uporaba ===

Predloga sama ne vsebuje povzetka informacij o stanju bolezni. To je le vmesnik do virov, ki zagotavljajo podrobnejše informacije o bolezni. Ni potrebno poskušati izpolniti vseh polj - četudi lahko vnesete le eno ali dve polji, je informacija še vedno koristna.

Kopirajte in prilepite spodnje besedilo in ga vključite na vrh članka:

{{Infopolje Zdravstveno stanje
| name            = &lt;nowiki&gt;{{PAGENAME}}&lt;/nowiki&gt;&lt;!--{{PAGENAME}} by default--&gt;
| synonym         = 
| image           = &lt;!-- Just the filename without File: or |thumb, etc. --&gt;
| image_size      = 
| alt             = 
| caption         = 
| pronounce       = 
| specialty       = &lt;!-- iz Wikipodatkov, lahko ga prepišete --&gt;
| symptoms        = &lt;!-- iz Wikipodatkov, lahko ga prepišete --&gt;
| complications   =
| onset           =
| duration        =
| types           = 
| causes          =
| risks           =
| diagnosis       =
| differential    =
| prevention      =
| treatment       =
| medication      =
| prognosis       =
| frequency       =
| deaths          =
| DiseasesDB      = 
| ICD10           = {{ICD10|Group|Major|minor}}
| ICD9            = {{ICD9|xxx}}
| ICDO            = 
| OMIM            = 
| MedlinePlus     = 
| eMedicineSubj   = 
| eMedicineTopic  = 
| MeshID          = 
| GeneReviewsID   = 
| GeneReviewsName = 
}}

&lt;pre style=&quot;overflow: auto&quot;&gt;
{{Infopolje Medicinsko stanje
| name            = &lt;!-- prednastavljeno {{PAGENAME}} --&gt;
| synonym         = 
| image           = &lt;!-- Vnesite le ime slike brez File: ali |thumb, itd. --&gt;
| image_size      = 
| alt             = 
| caption         = 
| pronounce       = 
| specialty       = &lt;!-- iz Wikipodatkov, lahko ga prepišete --&gt;
| symptoms        = &lt;!-- iz Wikipodatkov, lahko ga prepišete --&gt;
| complications   =
| onset           =
| duration        =
| types           = 
| causes          =
| risks           =
| diagnosis       =
| differential    =
| prevention      =
| treatment       =
| medication      =
| prognosis       =
| frequency       =
| deaths          =
| Image           = 
| Alt             = 
| Caption         = 
| DiseasesDB      = 
| ICD10           = &lt;!-- {{ICD10|Group|Major|minor}} --&gt;
| ICD9            = &lt;!-- {{ICD9|xxx}} --&gt;
| ICDO            = 
| OMIM            = 
| MedlinePlus     = 
| eMedicineSubj   = 
| eMedicineTopic  = 
| MeshID          = 
| GeneReviewsID   = 
| GeneReviewsName = 
}}
&lt;/pre&gt;

===DiseasesDB ===
Najboljše mesto za začetek iskanja je na spletnih straneh [[Diseases Database]] [http://www.diseasesdatabase.com/begin.asp?gif=1 DiseasesDB]. Kliknite na povezavo in vtipkajte angleško ime stanja (na primer - za bolečine v ušesih vtipkaj &quot;Earache&quot;.) Kliknite na rezultat, ki vas zanima. URL naslov bo izgledal približno takole &quot;http://www.diseasesdatabase.com/ddb18027.htm&quot;. Skopirajte številko (v tem primeru, &quot;18027&quot; v &quot;DiseasesDB&quot; parameter, tako da izgleda:

{{ para | DiseasesDB | &lt;var&gt;18027&lt;/var&gt; }}

Videli boste oznako, ki se glasi &quot;Code translations and terms via UMLS.&quot;. Kliknite na to povezavo. Cilj je najti ICD9 in ICD10 kodo. V tem primeru lahko vidite &quot;388.7&quot; poleg &quot;ICD-9-CM, 2006&quot; in &quot;H92.0&quot; poleg &quot;German translation of ICD10, 1995&quot;. Izpolnite spodnja parametra:

{{ para | ICD10 | &lt;var&gt;H92.0&lt;/var&gt; }}&lt;/br&gt;
{{ para | ICD9 | &lt;var&gt;&lt;nowiki&gt;{{ICD9|388.7}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/var&gt; }}

Če najdete več kod, jih vpišite, kot je opisano v primeru spodaj:

{{ para | ICD10 | &lt;var&gt;A11, B22&lt;/var&gt; }}&lt;/br&gt;
{{ para | ICD9 | &lt;var&gt;&lt;nowiki&gt;{{ICD9|123}}, {{ICD9|456}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/var&gt; }}

V nekaterih primerih bo le ena izmed kod ustrezala bolezenskemu stanju, vendar morda ne boste vedno mogli ugotoviti, katera je katera. Bodite drzni in storite, kar pač lahko.

Opazili boste, da obstajajo direktne povezave, ki so predvidene za ICD9 kode, vendar jih ni za ICD10. Ne skrbite zaradi povezav na ICD10 kode, razen če niste zelo prizadevni. Za pogumnejše, ICD10 potrebuje 5 parameterov: '''&lt;nowiki&gt;{{ICD10|Group|Major|minor|LinkGroup|LinkMajor}}&lt;/nowiki&gt;'''
:'''Group''' - The upper-case Group letter to be displayed in Wikipedia 
:'''Major''' - Major group number (2 digits) 
:'''minor''' - Minor group number (optional) 
:'''LinkGroup''' - lower-case repeat of the '''Group''' letter to be presented to the WHO's website 
:'''LinkMajor''' - The major coding at the &lt;u&gt;top of webpage&lt;/u&gt; in which the target code exists (may or may not be the same as the '''Major''' code !) 

V večini primerov lahko preskočite parameter &quot;ICD-O&quot;, ker to velja samo za stanja, ki povzročajo tumorje. DiseasesDB ne zagotavlja teh kod, vendar tam lahko obstaja seznam nekaterih virov, da jih lažje najdete pri [[ICD-O]] (angl. ''International Classification of Diseases for Oncology'', ''slov''. Mednarodna klasifikacija rakastih bolezni).

===OMIM, MedlinePlus in eMedicine===
Naslednji trije parametri so namenjeni [[OMIM]], [[MedlinePlus]] in [[eMedicine]]. Nič ni narobe, če jih pustite prazne, če pa jih želite izpolniti, lahko včasih najdete strani s klikom na ''&quot;specific web sites&quot;'' v DiseaseDatabase. Druga možnost je uporaba sledečih povezav za neposredno iskanje [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi?db=OMIM OMIM], [http://medlineplus.gov/ MedlinePlus] in [http://www.emedicine.com/ eMedicine].

Ne vnesite v parameter celotnega URL naslov, ampak samo številko na koncu.

Za eMedicine sta mogoča dva postopka. Starejši način, iz tega izhaja ime parametra, ima dve polji - vstavi število na koncu v &quot;eMedicineTopic&quot;, in vstavi abecedno kodo (kot je na primer &quot;nevro&quot; ali &quot;orthoped&quot;), ki je pred njim v &quot;eMedicineSubj&quot; parameter.

Sedanje spletne strani eMedicine danes uporabljajo stalen 'article' prostor z 'article number'. Zato prosimo, da uporabljate:

{{ para | eMedicineSubj | &lt;var&gt;article&lt;/var&gt; }}&lt;/br&gt;
{{ para | eMedicineTopic | &lt;var&gt;806890&lt;/var&gt; }}

Izpolnitev Infopolja je težja, če ne morete najti bolezni ali stanja na seznamu v DiseaseDatabase. Vendar pa si lahko pomagate z dostopom do kod preko kazala. Dober vir za ICD9 kode je [http://icd9cm.chrisendres.com/index.php?action=procslist tukaj], dober vir za ICD10 kode pa je [http://www.who.int/classifications/apps/icd/icd10online/ tukaj]. Veliko več virov za ICD kode v seznamu na strani [[ICD|mednarodna klasifikacija bolezni]]. OMIM kode lahko poiščete [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi?db=OMIM tukaj].

===Parametri za sliko===
Za dodajanje slike lahko uporabite &quot;Image&quot;, &quot;Alt&quot; in &quot;Caption&quot;. Ta polja so neobvezna. Če lahko zagotovite sliko, je koristna. Parameter Alt določa alt tekst, za bralce, ki ne vidijo slike, glej [[WP: ALT]]. Seveda je večina slik na spletu avtorsko zaščitenih, vendar boste morda lahko našli slike, že naložene v Wikipediji. Obstaja več kot tisoč prostih slik anatomskih struktur, ki so dostopne preko [[:en:List of images and subjects in Gray's Anatomy]].

Parameter &quot;Width&quot; za sliko je prav tako neobvezen. Če je vaša slika prevelika, dodajte novo vrstico in določite širino slike, kot je ta:

{{ para | Image | &lt;var&gt;mojaslika.png&lt;/var&gt; }}&lt;/br&gt;
{{ para | Alt | &lt;var&gt;Vrat in rame prekrita s pikami.&lt;/var&gt; }}&lt;/br&gt;
{{ para | Caption | &lt;var&gt;Slika zgoraj prikazuje resno bolezensko stanje.&lt;/var&gt; }}&lt;/br&gt;
{{ para | Width | &lt;var&gt;325&lt;/var&gt; }}


Če parameter Width ni določen, je privzeta širina 190.

===Parameteri &quot;_mult&quot;===

Včasih boste našli bolezensko stanje, ki ima več kot en vnos v OMIM, eMedicine, MedlinePlus ali DiseaseDatabase. Parameteri &quot;_mult&quot; so neobvezen, omogočajo dodatne parametre, ki jih je treba prenesti v Infopolje.

Predloge, ki se lahko uporabljajo za zagotavljanje potrebnih povezave za te &quot;_mult&quot; parametre, brez določitve imena vira, so:

{{ para | DiseasesDB_mult | &lt;var&gt;&lt;nowiki&gt;{{DiseasesDB2|'''number'''}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/var&gt; }}&lt;/br&gt;
{{ para | OMIM_mult | &lt;var&gt;&lt;nowiki&gt;{{OMIM2|'''number'''}}&lt;/nowiki&gt;}}&lt;/var&gt; }}&lt;/br&gt;
{{ para | MedlinePlus_mult | &lt;var&gt;&lt;nowiki&gt;{{MedlinePlus2|'''number'''}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/var&gt; }}&lt;/br&gt;
{{ para | eMedicine_mult | &lt;var&gt;&lt;nowiki&gt;{{eMedicine2|'''field'''|'''topic number'''}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/var&gt; }}

Primer, kako se Infopolje lahko uporablja pri bolezni [[prirojena miopatija]], je opisano spodaj.
{{Infopolje Medicinsko stanje
| Name           = {{PAGENAME}}
| Image          = 
| Alt            =
| Caption        = 
| DiseasesDB     = 31991
| DiseasesDB_mult= {{DiseasesDB2|33448}} {{DiseasesDB2|33447}}
| ICD10          = {{ICD10|G|71|2|g|70}}
| ICD9           = {{ICD9|359.0}}
| ICDO           = 
| OMIM           = 161800
| OMIM_mult      = {{OMIM2|256030}} {{OMIM2|605355}}
| MedlinePlus    = 
| eMedicineSubj  = neuro
| eMedicineTopic = 76
| eMedicine_mult = {{eMedicine2|neuro|230}}
| MeshID          = 
| GeneReviewsID   = 
| GeneReviewsName = 
}}

&lt;pre style=&quot;overflow: auto&quot;&gt;
{{Infopolje Medicinsko stanje
| Name           = {{subst:PAGENAME}}
| Image          = 
| Alt            =
| Caption        = 
| DiseasesDB     = 31991
| DiseasesDB_mult= {{DiseasesDB2|33448}} {{DiseasesDB2|33447}}
| ICD10          = {{ICD10|G|71|2|g|70}}
| ICD9           = {{ICD9|359.0}}
| ICDO           = 
| OMIM           = 161800
| OMIM_mult      = {{OMIM2|256030}} {{OMIM2|605355}}
| MedlinePlus    = 
| MedlinePlus_mult=
| eMedicineSubj  = neuro
| eMedicineTopic = 76
| eMedicine_mult = {{eMedicine2|neuro|230}}
| MeshID          = 
| GeneReviewsID   = 
| GeneReviewsName = 
}}
&lt;/pre&gt;

Če obstaja preveč člankov v eMedicine, da bi jih uvrstili v seznam z eMedicine_mult, potem lahko en kaže direktno na iskalni seznam eMedicine za določeno temo.&lt;br /&gt;Nastavi '''eMedicineSubj = search''' in '''eMedicineTopic''' na izraz, ki ste ga iskali.&lt;br /&gt;Upoštevajte, da morajo biti presledki v iskalnem izrazu nadomeščeni z ASCII kodo '''&lt;nowiki&gt;%20&lt;/nowiki&gt;'''. Torej:

{{Infopolje Medicinsko stanje
| eMedicineSubj  = search
| eMedicineTopic = shaken%20baby%20syndrome
}}
&lt;pre style=&quot;overflow: auto&quot;&gt;
{{Infopolje Medicinsko stanje
| eMedicineSubj  = search
| eMedicineTopic = shaken%20baby%20syndrome
}}
&lt;/pre&gt;

=== MeSH ===

''[[Medical Subject Headings]]'' (MeSH), prej znan kot ''Supplement to [[Index medicus]]'', je tezaver za področje biomedicine, ki jih upravlja [[National Library of Medicine]] (ZDA). Če želite najti MeSH kodo za bolezen, pojdite na [http://www.nlm.nih.gov/mesh/MBrowser.html MeSH iskalno stran] in vnesite izraz v polje za iskanje. Potrebna MeSH številka je '''Unique ID''' v ''MeSH Descriptor Page''.

=== GeneReviews ===

''[[GeneReviews]]'' je spletna zbirka strokovno pregledanih člankov, ki opisujejo določene gensko odvisne bolezni. Da bi zbirko lahko uporabili, pojdite na [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/sites/GeneTests/review?db=GeneTests iskalno stran] in poiščite ID strani in naslov. Na primer, pregled avtizma pregled ima URL naslov  &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=gene&amp;part=autism-overview&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; in naslov &quot;Autism overview&quot;, zato lahko parametre nastavite na naslednji način :

{{Infopolje Medicinsko stanje
| GeneReviewsID   = autism-overview
| GeneReviewsName = Autism overview
}}
&lt;pre style=&quot;overflow: auto&quot;&gt;
{{Infopolje Medicinsko stanje
| GeneReviewsID   = autism-overview
| GeneReviewsName = Autism overview
}}
&lt;/pre&gt;

== Sledilne kategorije ==
* {{clc|Medicinskega stanja ni v Wikipodatkih}}
* {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Medicinsko stanje z neznanimi parametri}}

== Template Data ==


{{TemplateData header}} &lt;templatedata&gt;
{
	&quot;params&quot;: {
		&quot;name&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Name of disease or medical condition (should be the same as the title of the article)&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: true,
			&quot;example&quot;: &quot;Posttraumatic stress disorder&quot;
		},
		&quot;synonym&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Common terms for the illness or condition.&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Upper respiratory tract infection - \&quot;common cold\&quot;, \&quot;bug\&quot;, \&quot;snuffles\&quot;&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: false
		},
		&quot;image&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Image file (just the filename without File: or |thumb, etc.)&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;USMC-120503-M-9426J-001.jpg&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;wiki-file-name&quot;,
			&quot;suggested&quot;: true
		},
		&quot;alt&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Brief description of image for individuals who cannot see the image.&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Painting by Monet of water lillies&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: true
		},
		&quot;caption&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Caption for the image.&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Claude Monet, The Water Lilies - Setting Sun, 1920–1926, Musée de l'Orangerie&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: true
		},
		&quot;image_size&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Size of image. (See MOS:IMAGE for help.)&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: false
		},
		&quot;pronounce&quot;: {},
		&quot;specialty&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Main health specialties involved with diagnosis and treatment of the disorder.&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Psychiatry, clinical psychology&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: false
		},
		&quot;symptoms&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Brief description of most common symptoms (or symptom clusters)&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Disturbing thoughts, feelings, or dreams related to the event; mental or physical distress to trauma-related cues; efforts to avoid trauma-related situations; increased fight-or-flight response&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: false
		},
		&quot;onset&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Typical or average age of onset (if known)&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Schizophrenia - Early adulthood&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: false
		},
		&quot;duration&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Average or median duration of illness or range (if known)&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Upper respiratory tract infection - 7 to 14 days&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;types&quot;: {},
		&quot;causes&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Cause of the disease (if known). Try to separate from risk factors, although some overlap is common.&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Diabetes (Type 2) - Family history; obesity; sedentary lifestyle; age over 45&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: false
		},
		&quot;risks&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Risk factors&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Heart disease - Smoking; high blood pressure; high cholesterol; obesity; family history (genetics)&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: false
		},
		&quot;diagnosis&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;How is the illness usually diagnosed? For example: Based on symptoms, medical imagine, genetic testing, blood tests, etc.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: false
		},
		&quot;differential&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Differential diagnosis (what other disease or conditions should be evaluated before concluding patient has the illness).&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Crohn's disease - Gastritis, gallstones, peptic ulcer, abdominal aortic aneurysm, constipation, irritable bowel syndrome, ulcerative colitis&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: false
		},
		&quot;prevention&quot;: {},
		&quot;treatment&quot;: {},
		&quot;medication&quot;: {},
		&quot;prognosis&quot;: {},
		&quot;frequency&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Incidence (rate of newly diagnosed cases of the disease during a specified period of time, e.g., one month or one year); Period prevalence (the actual number people with the disease during a specified period of time); Lifetime prevalence (the proportion of people who have had the disorder at some time in their life); Lifetime morbid risk (the proportion of people who will eventually develop the disorder at some time in their life whether or not they have a lifetime history at the time of assessment).&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;PTSD - \t8.7% (lifetime risk); 3.5% (12-month risk, US)&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;deaths&quot;: {},
		&quot;DiseasesDB&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;DiseasesDB&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Index number in the Diseases Database; only one number permitted here&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;DiseasesDB_mult&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Additional DiseasesDB&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Additional entries; enter as many as needed&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;ICD10&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;ICD10 code&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Index number in ICD10.  Multiple codes are permitted.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;ICD9&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;ICD9 code&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Index number in ICD9.  Multiple codes are permitted.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;ICD0&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;ICD-O code&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Used only for conditions that cause tumors&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;OMIM&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;OMIM code&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Code in Online Mendelian Inheritance in Man database; only one permitted here&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;OMIM_mult&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Additonal OMIM codes&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Additional codes if any, use as many as needed&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;MedlinePlus&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;MedlinePlus index&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Index in MedlinePlus database; only one number permitted here&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;MedlinePlus_mult&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Additonal MedlinePlus indices&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Additional entries, use as many numbers as needed&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;MeshID&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;MeSH heading&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Index for condition in the Medical Subject Headings database&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;GeneReviewsID&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;GeneReviews index&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Index for most relevant article in the GeneReviews database&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;GeneReviewsName&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;GeneReviews name&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Name of most relevant article in the GeneReviews database&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		}
	},
	&quot;description&quot;: &quot;Template Data za Infopolje Medicinsko stanje&quot;
}
&lt;/templatedata&gt;

&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- Kategorije --&gt;
{{DEFAULTSORT:{{PAGENAME}}}}
[[Kategorija:Medicinska infopolja|Bolezen]]
[[Kategorija:Predloge s ParserFunctions|{{PAGENAME}}]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>j6125ruprmawbxpdyymbhg0pir1w1v9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758200</id>
      <parentid>6758199</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:41:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba */ pnp</comment>
      <origin>6758200</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18900" sha1="mpqmffqcar0dddnoyoiy45gyxifyqws" xml:space="preserve">{{dokumentacijska podstran}}
{{Lua|Module:Infobox|Modul:InfopoljeSlika|Modul:WikidataIB|Modul:String2|Modul:PrevalenceData|Modul:Check for unknown parameters}}
{{Uses Wikidata|P780|P1995}}
Ta predloga se lahko uporabi za kakršno koli zdravstveno stanje, ki mu pripada [[Mednarodna klasifikacija bolezni|mednarodna klasifikacija bolezni]] ([[angleščina|ang.]] ''ICD code''; [[slovenščina|slov.]] MKB šifra), zapis v [[katalog človeških genov in bolezni|katalogu človeških genov in bolezni]] (ang. ''Mendelian Inheritance in Man'' - OMIM), identifikacija v tezavru za področje biomedicine (''Medical Subject Headings'' - MeshID), zapis v spletni zbirki strokovno pregledanih člankov [[GeneReviews]], ki opisuje posamezne gensko odvisne bolezni, ali pa tudi zapisi v drugih virih za katere menite, da bi bralci od njih imeli koristi. Uporaba predloge ni omejena le na bolezni.

Pri klasifikaciji si lahko pomagate z drugo slovensko knjižno izdajo desete revizije {{navedi knjigo|title=Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene| cobiss=223392256| edition =MKB-10 : deseta revizija}} (MKB-10, prva knjiga ''Pregledni seznam'' in druga knjiga ''Navodila'', [[Inštitut za varovanje zdravja|IVZ]] 2005).

=== Uporaba ===

Predloga sama ne vsebuje povzetka informacij o stanju bolezni. To je le vmesnik do virov, ki zagotavljajo podrobnejše informacije o bolezni. Ni potrebno poskušati izpolniti vseh polj - četudi lahko vnesete le eno ali dve polji, je informacija še vedno koristna.

Kopirajte in prilepite spodnje besedilo in ga vključite na vrh članka:

{{Infopolje Zdravstveno stanje
| name            = &lt;nowiki&gt;{{PAGENAME}}&lt;/nowiki&gt;&lt;!--{{PAGENAME}} by default--&gt;
| synonym         = 
| image           = &lt;!-- Just the filename without File: or |thumb, etc. --&gt;
| image_size      = 
| alt             = 
| caption         = 
| pronounce       = 
| specialty       = &lt;!-- iz Wikipodatkov, lahko ga prepišete --&gt;
| symptoms        = &lt;!-- iz Wikipodatkov, lahko ga prepišete --&gt;
| complications   =
| onset           =
| duration        =
| types           = 
| causes          =
| risks           =
| diagnosis       =
| differential    =
| prevention      =
| treatment       =
| medication      =
| prognosis       =
| frequency       =
| deaths          =
| DiseasesDB      = 
| ICD10           = {{ICD10|Group|Major|minor}}
| ICD9            = {{ICD9|xxx}}
| ICDO            = 
| OMIM            = 
| MedlinePlus     = 
| eMedicineSubj   = 
| eMedicineTopic  = 
| MeshID          = 
| GeneReviewsID   = 
| GeneReviewsName = 
}}

&lt;pre style=&quot;overflow: auto&quot;&gt;
{{Infopolje Zdravstveno stanje
| name            = &lt;!-- prednastavljeno {{PAGENAME}} --&gt;
| synonym         = 
| image           = &lt;!-- Vnesite le ime slike brez File: ali |thumb, itd. --&gt;
| image_size      = 
| alt             = 
| caption         = 
| pronounce       = 
| specialty       = &lt;!-- iz Wikipodatkov, lahko ga prepišete --&gt;
| symptoms        = &lt;!-- iz Wikipodatkov, lahko ga prepišete --&gt;
| complications   =
| onset           =
| duration        =
| types           = 
| causes          =
| risks           =
| diagnosis       =
| differential    =
| prevention      =
| treatment       =
| medication      =
| prognosis       =
| frequency       =
| deaths          =
| Image           = 
| Alt             = 
| Caption         = 
| DiseasesDB      = 
| ICD10           = &lt;!-- {{ICD10|Group|Major|minor}} --&gt;
| ICD9            = &lt;!-- {{ICD9|xxx}} --&gt;
| ICDO            = 
| OMIM            = 
| MedlinePlus     = 
| eMedicineSubj   = 
| eMedicineTopic  = 
| MeshID          = 
| GeneReviewsID   = 
| GeneReviewsName = 
}}
&lt;/pre&gt;

===DiseasesDB ===
Najboljše mesto za začetek iskanja je na spletnih straneh [[Diseases Database]] [http://www.diseasesdatabase.com/begin.asp?gif=1 DiseasesDB]. Kliknite na povezavo in vtipkajte angleško ime stanja (na primer - za bolečine v ušesih vtipkaj &quot;Earache&quot;.) Kliknite na rezultat, ki vas zanima. URL naslov bo izgledal približno takole &quot;http://www.diseasesdatabase.com/ddb18027.htm&quot;. Skopirajte številko (v tem primeru, &quot;18027&quot; v &quot;DiseasesDB&quot; parameter, tako da izgleda:

{{ para | DiseasesDB | &lt;var&gt;18027&lt;/var&gt; }}

Videli boste oznako, ki se glasi &quot;Code translations and terms via UMLS.&quot;. Kliknite na to povezavo. Cilj je najti ICD9 in ICD10 kodo. V tem primeru lahko vidite &quot;388.7&quot; poleg &quot;ICD-9-CM, 2006&quot; in &quot;H92.0&quot; poleg &quot;German translation of ICD10, 1995&quot;. Izpolnite spodnja parametra:

{{ para | ICD10 | &lt;var&gt;H92.0&lt;/var&gt; }}&lt;/br&gt;
{{ para | ICD9 | &lt;var&gt;&lt;nowiki&gt;{{ICD9|388.7}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/var&gt; }}

Če najdete več kod, jih vpišite, kot je opisano v primeru spodaj:

{{ para | ICD10 | &lt;var&gt;A11, B22&lt;/var&gt; }}&lt;/br&gt;
{{ para | ICD9 | &lt;var&gt;&lt;nowiki&gt;{{ICD9|123}}, {{ICD9|456}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/var&gt; }}

V nekaterih primerih bo le ena izmed kod ustrezala bolezenskemu stanju, vendar morda ne boste vedno mogli ugotoviti, katera je katera. Bodite drzni in storite, kar pač lahko.

Opazili boste, da obstajajo direktne povezave, ki so predvidene za ICD9 kode, vendar jih ni za ICD10. Ne skrbite zaradi povezav na ICD10 kode, razen če niste zelo prizadevni. Za pogumnejše, ICD10 potrebuje 5 parameterov: '''&lt;nowiki&gt;{{ICD10|Group|Major|minor|LinkGroup|LinkMajor}}&lt;/nowiki&gt;'''
:'''Group''' - The upper-case Group letter to be displayed in Wikipedia 
:'''Major''' - Major group number (2 digits) 
:'''minor''' - Minor group number (optional) 
:'''LinkGroup''' - lower-case repeat of the '''Group''' letter to be presented to the WHO's website 
:'''LinkMajor''' - The major coding at the &lt;u&gt;top of webpage&lt;/u&gt; in which the target code exists (may or may not be the same as the '''Major''' code !) 

V večini primerov lahko preskočite parameter &quot;ICD-O&quot;, ker to velja samo za stanja, ki povzročajo tumorje. DiseasesDB ne zagotavlja teh kod, vendar tam lahko obstaja seznam nekaterih virov, da jih lažje najdete pri [[ICD-O]] (angl. ''International Classification of Diseases for Oncology'', ''slov''. Mednarodna klasifikacija rakastih bolezni).

===OMIM, MedlinePlus in eMedicine===
Naslednji trije parametri so namenjeni [[OMIM]], [[MedlinePlus]] in [[eMedicine]]. Nič ni narobe, če jih pustite prazne, če pa jih želite izpolniti, lahko včasih najdete strani s klikom na ''&quot;specific web sites&quot;'' v DiseaseDatabase. Druga možnost je uporaba sledečih povezav za neposredno iskanje [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi?db=OMIM OMIM], [http://medlineplus.gov/ MedlinePlus] in [http://www.emedicine.com/ eMedicine].

Ne vnesite v parameter celotnega URL naslov, ampak samo številko na koncu.

Za eMedicine sta mogoča dva postopka. Starejši način, iz tega izhaja ime parametra, ima dve polji - vstavi število na koncu v &quot;eMedicineTopic&quot;, in vstavi abecedno kodo (kot je na primer &quot;nevro&quot; ali &quot;orthoped&quot;), ki je pred njim v &quot;eMedicineSubj&quot; parameter.

Sedanje spletne strani eMedicine danes uporabljajo stalen 'article' prostor z 'article number'. Zato prosimo, da uporabljate:

{{ para | eMedicineSubj | &lt;var&gt;article&lt;/var&gt; }}&lt;/br&gt;
{{ para | eMedicineTopic | &lt;var&gt;806890&lt;/var&gt; }}

Izpolnitev Infopolja je težja, če ne morete najti bolezni ali stanja na seznamu v DiseaseDatabase. Vendar pa si lahko pomagate z dostopom do kod preko kazala. Dober vir za ICD9 kode je [http://icd9cm.chrisendres.com/index.php?action=procslist tukaj], dober vir za ICD10 kode pa je [http://www.who.int/classifications/apps/icd/icd10online/ tukaj]. Veliko več virov za ICD kode v seznamu na strani [[ICD|mednarodna klasifikacija bolezni]]. OMIM kode lahko poiščete [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi?db=OMIM tukaj].

===Parametri za sliko===
Za dodajanje slike lahko uporabite &quot;Image&quot;, &quot;Alt&quot; in &quot;Caption&quot;. Ta polja so neobvezna. Če lahko zagotovite sliko, je koristna. Parameter Alt določa alt tekst, za bralce, ki ne vidijo slike, glej [[WP: ALT]]. Seveda je večina slik na spletu avtorsko zaščitenih, vendar boste morda lahko našli slike, že naložene v Wikipediji. Obstaja več kot tisoč prostih slik anatomskih struktur, ki so dostopne preko [[:en:List of images and subjects in Gray's Anatomy]].

Parameter &quot;Width&quot; za sliko je prav tako neobvezen. Če je vaša slika prevelika, dodajte novo vrstico in določite širino slike, kot je ta:

{{ para | Image | &lt;var&gt;mojaslika.png&lt;/var&gt; }}&lt;/br&gt;
{{ para | Alt | &lt;var&gt;Vrat in rame prekrita s pikami.&lt;/var&gt; }}&lt;/br&gt;
{{ para | Caption | &lt;var&gt;Slika zgoraj prikazuje resno bolezensko stanje.&lt;/var&gt; }}&lt;/br&gt;
{{ para | Width | &lt;var&gt;325&lt;/var&gt; }}


Če parameter Width ni določen, je privzeta širina 190.

===Parameteri &quot;_mult&quot;===

Včasih boste našli bolezensko stanje, ki ima več kot en vnos v OMIM, eMedicine, MedlinePlus ali DiseaseDatabase. Parameteri &quot;_mult&quot; so neobvezen, omogočajo dodatne parametre, ki jih je treba prenesti v Infopolje.

Predloge, ki se lahko uporabljajo za zagotavljanje potrebnih povezave za te &quot;_mult&quot; parametre, brez določitve imena vira, so:

{{ para | DiseasesDB_mult | &lt;var&gt;&lt;nowiki&gt;{{DiseasesDB2|'''number'''}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/var&gt; }}&lt;/br&gt;
{{ para | OMIM_mult | &lt;var&gt;&lt;nowiki&gt;{{OMIM2|'''number'''}}&lt;/nowiki&gt;}}&lt;/var&gt; }}&lt;/br&gt;
{{ para | MedlinePlus_mult | &lt;var&gt;&lt;nowiki&gt;{{MedlinePlus2|'''number'''}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/var&gt; }}&lt;/br&gt;
{{ para | eMedicine_mult | &lt;var&gt;&lt;nowiki&gt;{{eMedicine2|'''field'''|'''topic number'''}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/var&gt; }}

Primer, kako se Infopolje lahko uporablja pri bolezni [[prirojena miopatija]], je opisano spodaj.
{{Infopolje Medicinsko stanje
| Name           = {{PAGENAME}}
| Image          = 
| Alt            =
| Caption        = 
| DiseasesDB     = 31991
| DiseasesDB_mult= {{DiseasesDB2|33448}} {{DiseasesDB2|33447}}
| ICD10          = {{ICD10|G|71|2|g|70}}
| ICD9           = {{ICD9|359.0}}
| ICDO           = 
| OMIM           = 161800
| OMIM_mult      = {{OMIM2|256030}} {{OMIM2|605355}}
| MedlinePlus    = 
| eMedicineSubj  = neuro
| eMedicineTopic = 76
| eMedicine_mult = {{eMedicine2|neuro|230}}
| MeshID          = 
| GeneReviewsID   = 
| GeneReviewsName = 
}}

&lt;pre style=&quot;overflow: auto&quot;&gt;
{{Infopolje Medicinsko stanje
| Name           = {{subst:PAGENAME}}
| Image          = 
| Alt            =
| Caption        = 
| DiseasesDB     = 31991
| DiseasesDB_mult= {{DiseasesDB2|33448}} {{DiseasesDB2|33447}}
| ICD10          = {{ICD10|G|71|2|g|70}}
| ICD9           = {{ICD9|359.0}}
| ICDO           = 
| OMIM           = 161800
| OMIM_mult      = {{OMIM2|256030}} {{OMIM2|605355}}
| MedlinePlus    = 
| MedlinePlus_mult=
| eMedicineSubj  = neuro
| eMedicineTopic = 76
| eMedicine_mult = {{eMedicine2|neuro|230}}
| MeshID          = 
| GeneReviewsID   = 
| GeneReviewsName = 
}}
&lt;/pre&gt;

Če obstaja preveč člankov v eMedicine, da bi jih uvrstili v seznam z eMedicine_mult, potem lahko en kaže direktno na iskalni seznam eMedicine za določeno temo.&lt;br /&gt;Nastavi '''eMedicineSubj = search''' in '''eMedicineTopic''' na izraz, ki ste ga iskali.&lt;br /&gt;Upoštevajte, da morajo biti presledki v iskalnem izrazu nadomeščeni z ASCII kodo '''&lt;nowiki&gt;%20&lt;/nowiki&gt;'''. Torej:

{{Infopolje Medicinsko stanje
| eMedicineSubj  = search
| eMedicineTopic = shaken%20baby%20syndrome
}}
&lt;pre style=&quot;overflow: auto&quot;&gt;
{{Infopolje Medicinsko stanje
| eMedicineSubj  = search
| eMedicineTopic = shaken%20baby%20syndrome
}}
&lt;/pre&gt;

=== MeSH ===

''[[Medical Subject Headings]]'' (MeSH), prej znan kot ''Supplement to [[Index medicus]]'', je tezaver za področje biomedicine, ki jih upravlja [[National Library of Medicine]] (ZDA). Če želite najti MeSH kodo za bolezen, pojdite na [http://www.nlm.nih.gov/mesh/MBrowser.html MeSH iskalno stran] in vnesite izraz v polje za iskanje. Potrebna MeSH številka je '''Unique ID''' v ''MeSH Descriptor Page''.

=== GeneReviews ===

''[[GeneReviews]]'' je spletna zbirka strokovno pregledanih člankov, ki opisujejo določene gensko odvisne bolezni. Da bi zbirko lahko uporabili, pojdite na [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/sites/GeneTests/review?db=GeneTests iskalno stran] in poiščite ID strani in naslov. Na primer, pregled avtizma pregled ima URL naslov  &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=gene&amp;part=autism-overview&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; in naslov &quot;Autism overview&quot;, zato lahko parametre nastavite na naslednji način :

{{Infopolje Medicinsko stanje
| GeneReviewsID   = autism-overview
| GeneReviewsName = Autism overview
}}
&lt;pre style=&quot;overflow: auto&quot;&gt;
{{Infopolje Medicinsko stanje
| GeneReviewsID   = autism-overview
| GeneReviewsName = Autism overview
}}
&lt;/pre&gt;

== Sledilne kategorije ==
* {{clc|Medicinskega stanja ni v Wikipodatkih}}
* {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Medicinsko stanje z neznanimi parametri}}

== Template Data ==


{{TemplateData header}} &lt;templatedata&gt;
{
	&quot;params&quot;: {
		&quot;name&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Name of disease or medical condition (should be the same as the title of the article)&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: true,
			&quot;example&quot;: &quot;Posttraumatic stress disorder&quot;
		},
		&quot;synonym&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Common terms for the illness or condition.&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Upper respiratory tract infection - \&quot;common cold\&quot;, \&quot;bug\&quot;, \&quot;snuffles\&quot;&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: false
		},
		&quot;image&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Image file (just the filename without File: or |thumb, etc.)&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;USMC-120503-M-9426J-001.jpg&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;wiki-file-name&quot;,
			&quot;suggested&quot;: true
		},
		&quot;alt&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Brief description of image for individuals who cannot see the image.&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Painting by Monet of water lillies&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: true
		},
		&quot;caption&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Caption for the image.&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Claude Monet, The Water Lilies - Setting Sun, 1920–1926, Musée de l'Orangerie&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: true
		},
		&quot;image_size&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Size of image. (See MOS:IMAGE for help.)&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: false
		},
		&quot;pronounce&quot;: {},
		&quot;specialty&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Main health specialties involved with diagnosis and treatment of the disorder.&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Psychiatry, clinical psychology&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: false
		},
		&quot;symptoms&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Brief description of most common symptoms (or symptom clusters)&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Disturbing thoughts, feelings, or dreams related to the event; mental or physical distress to trauma-related cues; efforts to avoid trauma-related situations; increased fight-or-flight response&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: false
		},
		&quot;onset&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Typical or average age of onset (if known)&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Schizophrenia - Early adulthood&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: false
		},
		&quot;duration&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Average or median duration of illness or range (if known)&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Upper respiratory tract infection - 7 to 14 days&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;types&quot;: {},
		&quot;causes&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Cause of the disease (if known). Try to separate from risk factors, although some overlap is common.&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Diabetes (Type 2) - Family history; obesity; sedentary lifestyle; age over 45&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: false
		},
		&quot;risks&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Risk factors&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Heart disease - Smoking; high blood pressure; high cholesterol; obesity; family history (genetics)&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: false
		},
		&quot;diagnosis&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;How is the illness usually diagnosed? For example: Based on symptoms, medical imagine, genetic testing, blood tests, etc.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: false
		},
		&quot;differential&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Differential diagnosis (what other disease or conditions should be evaluated before concluding patient has the illness).&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Crohn's disease - Gastritis, gallstones, peptic ulcer, abdominal aortic aneurysm, constipation, irritable bowel syndrome, ulcerative colitis&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;suggested&quot;: false
		},
		&quot;prevention&quot;: {},
		&quot;treatment&quot;: {},
		&quot;medication&quot;: {},
		&quot;prognosis&quot;: {},
		&quot;frequency&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;Incidence (rate of newly diagnosed cases of the disease during a specified period of time, e.g., one month or one year); Period prevalence (the actual number people with the disease during a specified period of time); Lifetime prevalence (the proportion of people who have had the disorder at some time in their life); Lifetime morbid risk (the proportion of people who will eventually develop the disorder at some time in their life whether or not they have a lifetime history at the time of assessment).&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;PTSD - \t8.7% (lifetime risk); 3.5% (12-month risk, US)&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;deaths&quot;: {},
		&quot;DiseasesDB&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;DiseasesDB&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Index number in the Diseases Database; only one number permitted here&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;DiseasesDB_mult&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Additional DiseasesDB&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Additional entries; enter as many as needed&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;ICD10&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;ICD10 code&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Index number in ICD10.  Multiple codes are permitted.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;ICD9&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;ICD9 code&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Index number in ICD9.  Multiple codes are permitted.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;ICD0&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;ICD-O code&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Used only for conditions that cause tumors&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;OMIM&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;OMIM code&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Code in Online Mendelian Inheritance in Man database; only one permitted here&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;OMIM_mult&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Additonal OMIM codes&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Additional codes if any, use as many as needed&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;MedlinePlus&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;MedlinePlus index&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Index in MedlinePlus database; only one number permitted here&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;MedlinePlus_mult&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Additonal MedlinePlus indices&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Additional entries, use as many numbers as needed&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;MeshID&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;MeSH heading&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Index for condition in the Medical Subject Headings database&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;GeneReviewsID&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;GeneReviews index&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Index for most relevant article in the GeneReviews database&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		},
		&quot;GeneReviewsName&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;GeneReviews name&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Name of most relevant article in the GeneReviews database&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false
		}
	},
	&quot;description&quot;: &quot;Template Data za Infopolje Medicinsko stanje&quot;
}
&lt;/templatedata&gt;

&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- Kategorije --&gt;
{{DEFAULTSORT:{{PAGENAME}}}}
[[Kategorija:Medicinska infopolja|Bolezen]]
[[Kategorija:Predloge s ParserFunctions|{{PAGENAME}}]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>mpqmffqcar0dddnoyoiy45gyxifyqws</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dannii Minogue</title>
    <ns>0</ns>
    <id>239666</id>
    <revision>
      <id>6757834</id>
      <parentid>6734675</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:03:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757834</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="80369" sha1="0ekdfbo2yb63lge2xndsm3z6ulb20tu" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name            = Dannii Minogue
| Background      = solo_singer
| Birth_name      = Danielle Jane Minogue
| Origin          = [[Melbourne]], [[Victoria]], [[Avstralija]]
| Genre           = [[pop glasba|pop]], [[plesna glasba|dance]]
| Occupation      = &lt;!-- WD --&gt;
| Instrument      = [[vokal]]
| Years_active    = 1978 – danes
| Label           = Mushroom Records, MCA, Warner Music Group, All Around the World Productions
| Associated_acts = [[Kylie Minogue]], [[Ruth Lorenzo]], [[Stacey Solomon]], [[Rhydian]], [[Leon Jackson]], [[Matt Cardle]]
}}

'''Danielle Jane »Dannii« Minogue''' je [[Avstralci|avstralska]] [[pop glasba|pop]] [[pevka]], [[filmski igralec|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]], [[modna oblikovalka]], [[pisatelj]]ica, televizijska osebnost, radijska osebnost in [[fotomodel]], * [[20. oktober]] [[1971]], [[Melbourne]], [[Victoria]], [[Avstralija]].

Dannii Minogue je zaslovela v osemdesetih, ko je igrala v avstralski oddaji ''Young Talent Time'' in avstralski telenoveli ''Home and Away'', v devetdesetih pa je pričela s kariero pop zvezdnice.&lt;ref name=&quot;officalbio&quot;&gt;[http://www.danniimusic.com/success.html »Uspeh: Življenjepis«]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100413123152/http://www.danniimusic.com/success.html |date=2010-04-13 }}. DanniiMusic.com. Pridobljeno dne 16. november 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Dannii Minogue je uspeh prvič požela z uspešnicami, kot sta »[[Love and Kisses (pesem, Dannii Minogue)|Love and Kisses]]« in »[[This Is It (pesem, Melba Moore)|This is It]]«, a še preden je izdala svoj drugi [[glasbeni album]], je njena popularnost upadla. Nato je pričela igrati predvsem v [[muzikal]]ih, kot sta ''[[Brilijantina]]'' in ''Notre Dame De Paris'' ter [[gledališka igra|gledaliških igrah]], kot sta ''[[Vaginini monologi]]'' in ''[[Macbeth]]'' (kjer je zaigrala lady Macbeth). V poznih devetdesetih se je za kratek čas ponovno vrnila v glasbeno industrijo in požela nekaj uspeha kot [[plesna glasba|dance]] [[glasbenik|glasbena izvajalka]] z britansko klubsko uspešnico »[[All I Wanna Do (pesem, Dannii Minogue)|All I Wanna Do]]«.&lt;ref name=&quot;Dannographii&quot;&gt;[http://www.danniimusic.com/dannographii.php# »Dannografiija«]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101209172539/http://www.danniimusic.com/dannographii.php |date=2010-12-09 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2001 se je Dannii Minogue vrnila na glasbeno sceno s svojim do sedaj najuspešnejšim singlom, pesmijo »[[Who Do You Love Now?]]«, izdano preko do danes najuspešnejšega glasbenega albuma v njeni karieri, ''[[Neon Nights]]''. Na [[Velika Britanija|britanski glasbeni lestvici]] je dvanajst njenih zaporednih singlov zasedlo prvo mesto; Dannii Minogue je postala prva glasbenica, ki ji je to uspelo. Od leta 2007 je Dannii Minogue tudi uspešna sodnica v raznih oddajah, kjer odkrivajo talente, ter televizijska osebnost. Trenutno je sodnica v oddaji ''[[Avstralija ima talent]]'', do leta 2010 pa je bila tudi sodnica britanske oddaje ''[[X-Factor]]'', kjer sta v letih 2007 in 2010 zmagala njena učenca, in sicer [[Leon Jackson]] in [[Matt Cardle]]. 9. novembra 2011 je Dannii Minogue prejela častni doktorat iz novinarstva in umetnosti na univerzi Southampton za svojo tridesetletno kariero v zabavni industriji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-2059473/Dannii-Minogue-gets-honorary-degree-entertainment-industry-contribution.html|location=London|work=Daily Mail|first=Alanah|last=Eriksen|title=Doktorica Dannii! Gospodična Minogue nagrajena s častnim doktoratom za svoj 'neverjeten prispevek k zabavni industriji'|date=10. november 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Zgodnje življenje in začetek kariere ==
Danielle Jane Minogue je odrasla v [[Melbourne]]u kot mlajša od dveh hčera računovodje Ronalda Charlesa Allana Minoguea, ki ima [[Irci|irske]] korenine,&lt;ref&gt;[http://www.dailymail.co.uk/femail/article-492561/Why-love-Kylie--By-people-know-best.html »Zakaj ljubimo Kylie - Od treh ljudi, ki jo poznajo najbolje«]. ''Daily Mail''. 9. november 2007. Pridobljeno dne 15. november 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; in Carol Jones, plesalke iz [[Wales|Maestega, Wales]].&lt;ref&gt;Bright, Spencer. [http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/wales/south_east/4556513.stm »Družina šokirana nad Kyliejino boleznijo«]. BBC. 18. maj 2005. Pridobljeno dne 15. november 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Je najmlajša od treh otrok; tudi njena starejša sestra [[Kylie Minogue]] je pop pevka, njen brat, Brendan, pa je avstralski kamerman, ki se ukvarja s snemanjem novic.&lt;ref&gt;Freeman, Simon. [http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/article788142.ece »Kylie konča z 'uspešnim' zdravljenjem raka«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629140431/http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/article788142.ece |date=2011-06-29 }}. ''The Times''. 13. januar 2006. Pridobljeno dne 16. november 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Dannii Minogue je s svojo kariero pričela kot otroška zvezdnica na avstralski televiziji. Pri sedmih se je pričela pojavljati v avstralskih telenovelah, začenši s televizijskimi serijami ''Skyways'' in ''The Sullivans''. Leta 1981 se je pridružila uspešni tedenski glasbeni oddaji ''Young Talent Time''.&lt;ref name=&quot;officalbio&quot;/&gt; Dannii Minogue je v sklopu oddaje prvič nastopila tudi kot pevka; med drugim je v oddaji nastopila tudi z lastno različico [[Madonna|Madonnine]] pesmi »[[Material Girl]]«. Takrat je pričela nastopati tudi na raznih avstralskih koncertnih turnejah.&lt;ref name=&quot;officalbio&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Chronology&quot;&gt;[http://www.danniimusic.com/chronology.php »Kronologija«]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100420085128/http://www.danniimusic.com/chronology.php |date=2010-04-20 }} DanniiMusic.com. Pridobljeno dne 5. december 2006. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Leta 1988 je Dannii Minogue prenehala igrati v oddaji ''Young Talent Time'', saj je želela nadaljevati s svojo igralsko kariero. Sprejela je vlogo ne zelo dekliške najstnice Emme Jackson v telenoveli ''Home and Away'', vendar je v seriji igrala le leto dni. Kljub temu je med avstralskim občinstvom postala precej popularna, saj je bila za njen nastop v tej telenoveli nominirana za nagrado Logie Award v kategoriji za »najpopularnejšo igralko na avstralski televiziji«.&lt;ref name=&quot;Chronology&quot;/&gt;

Septembra 1988 je Dannii Minogue izdala svojo prvo modno kolekcijo, imenovano ''Dannii''. Za modno oblikovanje se je pričela zanimati še v času, ko je nastopala v telenoveli ''Young Talent Time''. Sama je oblikovala nekaj oblačil, ki jih je v seriji nosila, in ker je občinstvo njene izdelke hvalilo, se je pričela zanimati za to, da bi jih izdala v zedinjeni modni kolekciji.&lt;ref&gt;James, Gary. [http://www.famousinterview.ca/interviews/dannii_minogue.htm »Intervju z Dannii Minogue«]. FamousInterview.com. Pridobljeno dne 14. december 2006. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Ta modna kolekcija se je v Avstraliji razprodala v desetih dneh in zato je Dannii Minogue leta 1989 izdala še tri poletne kolekcije.

== Kariera ==
=== 1990 - 1995: Zgodnja kariera ===
Kylie Minogue je januarja leta 1989 podpisala pogodbo z avstralsko založbo Mushroom Records.&lt;ref name=&quot;Chronology&quot;/&gt; Njen prvi glasbeni album, ''[[Love and Kisses (album)|Dannii]]'', so izdali naslednjega leta; na [[Avstralija|avstralski glasbeni lestvici]] je album zasedel štiriindvajseto mesto.&lt;ref name=&quot;australiachart&quot;&gt;[http://australian-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Dannii+Minogue »Diskografija Dannii Minogue«]. Australian-Charts.com. Pridobljeno dne 11. november 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Zunaj Avstralije so album izdali leta 1991 pod imenom ''[[Love and Kisses (album)|Love and Kisses]]'' in skoraj na vseh glasbenih lestvicah, na katere se je uvrstil, je zasede3l eno od prvih desetih mest. Debitantski singl Dannii Minogue, »[[Love and Kisses (pesem, Dannii Minogue)|Love and Kisses]]«, je na avstralski glasbeni lestvici zasedel četrto mesto in za uspešno prodajo tamkaj nazadnje prejel zlato certifikacijo.&lt;ref name=&quot;Chronology&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;australiachart&quot;/&gt; Na [[Velika Britanija|britanski glasbeni lestvici]] je pesem zasedla eno od prvih desetih mest.&lt;ref name=&quot;ukcharts&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20121105084500/http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=968 »Sledenje glasbenim lestvicam: Dannii Minogue«]. ChartStats.com. Pridobljeno dne 11. november 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Avgusta 1991 je Dannii Minogue organizirala promocijsko turnejo, v sklopu katere je priredila koncerte v [[Azija|jugovzhodni Aziji]], natančneje v [[Hong Kong]]u, [[Singapur]]u, [[Malezija|Maleziji]], [[Indonezija|Indoneziji]], [[Tajpej]]u in na [[Filipini]]h.

Leta 1990 je Dannii Minogue kraljica [[Elizabeta II. Angleška|Elizabeta II.]] prosila, naj nastopi na prireditvi ''Royal Variety Show''; tamkaj je izvedla svojo nazadnje izdano pesem, »Success«.

Aprila 1992 je Dannii Minogue ponovno izdala svoj debitantski album, in sicer pod imenom ''Love and Kisses and...''. Album, kolekcija plesnih pesmi, je vključeval predvsem remixe z albuma ''Love and Kisses''. Zasedel je dvainštirideseto mesto na britanski glasbeni lestvici in prodal skoraj 60.000 izvodov.&lt;ref name=&quot;Chronology&quot;/&gt; Mnogo remixov, ki jih je posnel DJ in producent albuma, Steve »Silk« Hurley, je postalo precej uspešnih v [[Evropa|evropskih plesnih klubih]]. S temi remixi si je Dannii Minogue »ustvarila novo podobo, na kateri je delala« v prihodnosti.&lt;ref name=&quot;officalbio&quot;/&gt; Še istega leta je zaigrala v svojem prvem [[film]]u, ''Secrets'', v katerem je poleg nje zaigrala še [[Noah Taylor]]. Film je govoril o petih avstralskih najstnikih, ki po svojem prizadevanju, da bi odšli na koncert glasbene skupine [[The Beatles]], obtičijo v hotelski garaži. Filma niso hvalili ne občinstvo ne kritiki, nastop Dannii Minogue pa so označili za »ne prav prepričljivega«.&lt;ref&gt;Sarah Turnbull. [http://wwwmcc.murdoch.edu.au/ReadingRoom/film/dbase/2004/secrets.htm »''Secrets'' - Ocene kritikov in bibliografija«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150326034453/http://wwwmcc.murdoch.edu.au/ReadingRoom/film/dbase/2004/secrets.htm |date=2015-03-26 }}. Murdoch.edu.au. Pridobljeno dne 12. december 2006. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Drugi glasbeni album Dannii Minogue, ''[[Get Into You]]'', preko katerega so izšle uspešnice, kot so »[[Show You the Way to Go]]«, »[[This Is It (pesem, Melba Moore)|This Is It]]« in »[[This Is the Way (pesem)|This Is the Way]]«, je izšel oktobra 1993. Album je vključeval predvsem bolj odrasle plesne pesmi s hitrejšim tempom, a čeprav je Dannii Minogue prej v Veliki Britaniji požela precej uspeha, se s tem albumom ni uvrstila niti na eno od prvih petdesetih mest britanske glasbene lestvice.&lt;ref name=&quot;ukcharts&quot;/&gt; Sredi leta 1994 se je Dannii Minogue vrnila na televizijo in na britanskem kanalu Channel 4 vodila oddajo ''The Big Breakfast''.&lt;ref name=&quot;Chronology&quot;/&gt; Leta 1995 je kot singl izdala pesmi »[[Rescue Me (pesem, EuroGroove)|Rescue Me]]« in »[[Boogie Woogie (pesem, EuroGroove)|Boogie Woogie]]«; obe sta duet s plesnim glasbenikom [[EuroGroove]]om. Izdali so ju le na [[Japonska|Japonskem]] in obe sta na japonski glasbeni lestvici zasedli prvo mesto.&lt;ref name=&quot;Chronology&quot;/&gt; Svoj tretji glasbeni album je pričela snemati leta 1995, vendar je pozno leta 1995 zaradi pogodbenega nesporazuma Dannii Minogue prenehala sodelovati s svojo založbo, Mushroom Records.&lt;ref&gt;''Love and Kisses Fanzine'', marec 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

=== 1996 – 2000: ''Girl'' ===
Leta 1996 je Dannii Minogue ponovno pričela z vodenjem oddaj, začenši z oddajo ''Eggs on Legs''. Istega leta je za kratek čas vodila otroško televizijsko oddajo ''Disney Time'' in šestnajst tednov skupaj z Garethom Jonesom vodila najstniško oddajo ''It's Not Just Saturday'', ki so jo izdali vsako soboto. Leta 1996 je pričela voditi še glasbeno oddajo ''Top of the Pops'', kasneje tistega leta pa se je ponovno osredotočila na svojo glasbeno kariero.&lt;ref name=&quot;Chronology&quot;/&gt; Aprila 1997 je Dannii Minogue debitirala tudi na [[gledališče|gledališkem odru]], saj je zaigrala Rizzo v [[muzikal]]u ''[[Brilijantina]]''. V [[Avstralija|Avstraliji]] so že za prvo skupino predstav prodali 450.000 vstopnic.&lt;ref name=&quot;Chronology&quot;/&gt; Naslednjega leta je Dannii Minogue Rizzo zaigrala tudi v [[Nova Zelandija|novozelandski]] različici muzikla. Na podelitvi nagrad MO Awards leta 1998 je bila Dannii Minogue za to vlogo nominirana za nagrado v kategoriji za »najboljšo gledališko igralko v muziklu«.&lt;ref name=&quot;Chronology&quot;/&gt;

Po izidu mnogih njenih prejšnjih pesmi kot remixov, ki jih je izdal Steve »Silk« Hurley, se je Dannii Minogue pričela zanimati za [[plesna glasba|plesno glasbo]]. Dejala je, da so remixi »prva stvar, ki sem jo ustvarila, ki je bila resnično super in moja ljubezen do plesne in klubske glasbe se je pričela tamkaj.«&lt;ref name=&quot;officalbio&quot;/&gt; Njeno zanimanje za plesno in klubsko glasbo se je pokazalo tudi pri njenem tretjem glasbenem albumu, ''[[Girl (album, Dannii Minogue)|Girl]]'', ki so ga izdali septembra 1997 in je vključeval njene [[duet]]e z [[Brian Higgins|Brianom Higginsom]] in Xenomanio. Z albumom je Dannii Minogue predstavila bolj uglajen in odrasel slog plesne glasbe, ki so ga kritiki v glavnem hvalili, vendar ga javnost ni dobro sprejela; album se ni uvrstil niti na eno od prvih petdesetih mest [[Velika Britanija|britanske glasbene lestvice]].&lt;ref name=&quot;ukcharts&quot;/&gt; Glavni singl z albuma, »[[All I Wanna Do (pesem, Dannii Minogue)|All I Wanna Do]]«, ki ga je revija ''Daily Mirror'' opisala kot »enkratno vrnitev z veliko poudarka na bas kitari«,&lt;ref&gt;Hyland, Ian. [http://www.findarticles.com/p/articles/mi_qn4161/is_19970810/ai_n14467056 »Sanjava Danni spet v ospredju«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071219232753/http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4161/is_19970810/ai_n14467056 |date=2007-12-19 }}. ''Daily Mirror''. 10. avgust 1997. Pridobljeno dne 5. december 2006. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; je požel več uspeha in zasedel četrto mesto na [[Velika Britanija|britanski glasbeni lestvici]]. Tudi v pevkini rodni [[Avstralija|Avstraliji]] je singl požel precej uspeha; uvrstil se je na enajsto mesto britanske glasbene lestvice in za uspešno prodajo v državi prejel zlato certifikacijo. Drugi singl z albuma, »[[Everything I Wanted]]«, je zasedel eno od prvih dvajsetih mest britanske in eno od prvih petdesetih avstralske glasbene lestvice, tretji singl z albuma, »[[Disremembrance]]«, pa je za las zgrešil dvajseto mesto na britanski lestvici, kjer je zasedel enaindvajseto mesto. Vsi trije singli z albuma ''Girl'' so zasedli vrh britanske lestvice plesnih singlov.&lt;ref name=&quot;Dannographii&quot;/&gt;

Junija 1998 je Dannii Minogue pričela s svojo turnejo [[Unleashed Tour]], v sklopu katere pa je nastopala le v Veliki Britaniji. Založba Mushroom Records je decembra 1998 izdala dve kompilaciji z deli Dannii Minogue, s katerima so proslavili petindvajsetletnico svojega delovanja. Kompilacija ''[[The Singles (album, Dannii Minogue)|The Singles]]'', ki so jo izdali le v Avstraliji, je vključevala vse single, kar jih je Dannii Minogue kdaj izdala, kompilacija ''[[The Remixes (album, Dannii Minogue)|The Remixes]]'' pa je vsebovala vse njene najpopularnejše remixe. Obe kompilaciji so promovirali s singlom »[[Coconut (pesem, Dannii Minogue)|Coconut]]«, ki so ga prej izdali le kot dodatno pesem s CD verzije albuma ''Girl''. Januarja 1999, po nastopu na sydneyjski paradi gejev in lezbijk, je Dannii Minogue prvič izdala festivalno temo, pesem »[[Everlasting Night]]«.&lt;ref name=&quot;Chronology&quot; /&gt; Pesem se je pojavila na kompilaciji ''Gay &amp; Lesbian Mardi Gras of 1999'', videospot zanjo, pri režiji katerega je sodelovala tudi Dannii Minogue sama, pa je bil posvečen homoseksualni skupnosti.&lt;ref&gt;''[[The Hits &amp; Beyond]]'' (opombe s CD-ja). All Around the World. Junij 2006. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Leta 1999 se je Dannii Minogue vrnila h gledališču in zaigrala v upodobitvi [[William Shakespeare|Shakespearove]] [[gledališka igra|igre]] ''[[Macbeth]]'', ki so jo uprizorili v Edinburgh Fringe Festivalu. Igri so glasbeni kritiki dodelili mešane ocene; kritik Matt Grant je napisal, da Dannii Minogue »primankuje prave prepričljivosti, saj pri igranju sploh ne uporabi vse svoje sile«,&lt;ref&gt;Grant, Matt. [http://news.bbc.co.uk/2/hi/special_report/1999/08/99/edinburgh_festival_99/428705.stm »Je to pred menoj Dannii?«]. BBC. Pridobljeno dne 18. december 2006. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Fiachra Gibbons pa je o nastop Dannii Minouge pohvalila: »Kraljica diskov iz pekla nastopa dobro« v vlogi svojega lika, lady Macbeth.&lt;ref&gt;Gibbons, Fiachra. [http://www.guardian.co.uk/edinburgh1999/Story/0,12119,203035,00.html »Potovanje po ''Macbethu''«]. ''The Guardian''. Pridobljeno dne 18. december 2006. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

=== 2001 – 2003: ''Neon Nights'' ===
Leta 2001 je Dannii Minogue kot Esmeralda nastopila v gledališki igri ''Notre-Dame de Paris'', ki so jo uprizarjali v [[London]]u, natančneje na West Endu. Muzikal so britanski kritiki označili za »bednega«, pesmi pa so označili za »slabo kopijo [[Evrovizija|evrovizijskih točk]]«.&lt;ref&gt;Gibbons, Fiachra.[http://www.guardian.co.uk/uk_news/story/0,,634152,00.html »Preden mačka zamijavka, se sproži alarm«]. ''The Guardian''. Pridobljeno dne 21. december 2006. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Za svojo vlogo pa je Dannii Minogue na podelitvi nagrad revije ''Maxim'' leta 2002 prejela nagrado v kategoriji za »najboljši odrski nastop«.&lt;ref name=&quot;Chronology&quot;/&gt; Istega leta se je bežno pojavila v gledališki igri ''[[Vaginini monologi]]'', kjer sta poleg nje zaigrali še [[Kika Markham]] in [[Meera Syal]].&lt;ref name=&quot;Chronology&quot;/&gt;

Novembra 2001 je Dannii Minogue izdala singl z naslovom »[[Who Do You Love Now?]]«, svoj duet s skupino [[Riva]]. Novinar revije ''Sound Generator'' je singl opisal kot »ljubko serenado s sanjavimi vokali, pravo plesno himno.« Pesem je zasedla tretje mesto na britanski glasbeni lestvici in prvo na britanski lestvici najbolje prodajanih plesnih pesmi.&lt;ref&gt;[http://www.soundgenerator.com/burner/review_detail.cfm?reviewid=284 »'Pravi' posnetek mlade Dannii je le malce preurejen«]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20030702115812/http://www.soundgenerator.com/burner/review_detail.cfm?reviewid=284 |date=2003-07-02 }}. SoundGenerator.com. 19. marec 2002. Pridobljeno dne 12. december 2006. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Na [[Avstralija|avstralski glasbeni lestvici]] je pesem zasedla petnajsto mesto, v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], kjer so pesem izdali v ameriških plesnih klubih, pa je pesem zasedla dvanajsto mesto na lestvici ''Billboard'' Hot Dance Music/Club Play.&lt;ref name=&quot;Chronology&quot;/&gt; Leta 2001 je Dannii Minogue podpisala pogodbo za šest albumov z založbo London Records, ki je del organizacije Warner Music International.&lt;ref name=&quot;londonrecords&quot;&gt;[http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/mndwebpages/dannii%20minogue%20ditched%20by%20record%20label »Dannii Minogue zapusti njena založba«]. ContactMusic.com. Pridobljeno dne 22. januar 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Marca 2003 je Dannii Minogue izdala svoj četrti glasbeni album, ''[[Neon Nights]]'', ki ga je BBC označil za »prijeten koktajl uglajenega popa, klubske kulture in dostopnosti.«.&lt;ref&gt;McGregor, Andrew. [https://web.archive.org/web/20071028173737/http://www.bbc.co.uk/music/release/hd25/ »Ocena albuma ''Neon Nights''«]. BBC. Pridobljeno dne 4. december 2006.&lt;/ref&gt; Vključeval je dance-pop pesmi, ki so spominjala na dela iz osemdesetih in s katerimi je Dannii Minogue požela največ pohval s strani kritikov v svoji celotni karieri. Album ''Neon Nights'' je zasedel osmo mesto britanske glasbene lestvice in tako postal njen na lestvici najuspešnejši album od njenega debitantskega albuma, preko albuma pa so izšli štirje singli, ki so na britanski glasbeni lestvici zasedli eno od prvih desetih mest.&lt;ref name=&quot;ukcharts&quot;/&gt; Pesmi »[[Who Do You Love Now?]]« sicer niso uradno izdali kot prvi singl z albuma, a je bila vseeno ena od pesmi, vključenih na album. Kot uradni glavni singl z albuma so izdali pesem »[[Put the Needle on It]]«, dance-pop pesem s stilom, ki spominja na osemdeseta in je zasedel sedmo mesto na britanski glasbeni lestvici. Poleg tega je pesem zasedla eno od prvih dvajsetih mest na mnogih glasbenih lestvicah, med drugim tudi na [[Avstralija|avstralski lestvici]], kjer je zasedla enajsto mesto in nazadnje prejela zlato certifikacijo. Drugi singl z albuma, pesem »[[I Begin to Wonder]]«, je novinar [[Irska|irskega]] radia Telefís Éireann za eno od »najboljših reči« z albuma in je postala njena najvišje uvrščena pesem na britanski glasbeni lestvici, kjer je zasedla drugo mesto.&lt;ref name=&quot;ukcharts&quot;/&gt;&lt;ref&gt;Leach, Cristín. [http://www.rte.ie/arts/2003/0423/minogued.html »Ocene albuma ''Neon Nights''«]. Radio Telefís Éireann. 23. april 2003. Pridobljeno dne 4. december 2006. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Na avstralski glasbeni lestvici je singl zasedel štirinajsto mesto in nazadnje prejel zlato certifikacijo. Tudi tretji singl z albuma, pesem »[[Don't Wanna Lose This Feeling]]«, je požel toliko uspeha, kot njegovi predhodniki; zasedel je peto mesto britanske in dvaindvajseto avstralske glasbene lestvice.

Junija 2003 je Dannii Minogue pričela gostiti lastno radijsko oddajo, ''Dannii Minogue's Neon Nights''. Oddajo so predvajali na avstralskih in britanskih radijih, Dannii Minogue pa je v njej predvajala glasbo začetnih DJ-jev, pa tudi lastno glasbo.&lt;ref&gt;Slomowicz, Ron. [http://dancemusic.about.com/cs/interviews/a/DanniiMinInt.htm »Intervju z Dannii Minogue«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060208061731/http://dancemusic.about.com/cs/interviews/a/DanniiMinInt.htm |date=2006-02-08 }}. About.com. Pridobljeno dne 4. december 2006. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Zaradi uspeha albuma v Evropi in Avstraliji so njegove single pričeli množično predvajati na severnoameriških plesnih radijih in založba Warner Music Group se ga je nazadnje pozno leta 2003 odločila izdati tudi v Združenih državah Amerike. Singla »I Begin to Wonder« in »Don't Wanna Lose This Feeling« sta nazadnje veliko uspeha požela tudi na ameriških plesnih lestvicah.&lt;ref&gt;[{{Allmusic|class=artist|id=p13685/charts-awards/billboard-singles|pure_url=yes}} »Dannii Minogue &gt; Lestvice &amp; nagrade &gt; ''Billboardovi'' singli«]. Allmusic. Pridobljeno dne 11. november 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Chronology&quot;/&gt;

=== 2004 - 2006: ''The Hits &amp; Beyond'' ===
[[Slika:Danniiclose.jpg|thumb|left|upright|Dannii Minogue med nastopom v živo leta 2006]]

Junija 2004 je Afterlife izdal album ''[[Speck of Gold]]'', ki je vključeval tudi pesem Dannii Minogue, »Take Me Inside«. Album so v Avstraliji sicer izdali šele leta 2008, vključeval pa je dve različni verziji pesmi, obe z Dannii Minogue.

Oktobra 2004 je Dannii Minogue izdala pesem »[[You Won't Forget About Me]]«, svoj duet z dance glasbeno skupino Flower Power. Novinar revije ''MSN Entertainment'' je pesem opisal kot »res fantastično« in pohvalil predvsem njenega »house ritma in uporabo sintetizatorja, ki nas spomni na osemdeseta.« Pesem je zasedla sedmo mesto britanske glasbene lestvice in se uvrstila tudi na eno od prvih dvajsetih mest na avstralski lestvici.&lt;ref name=&quot;ukcharts&quot;/&gt;&lt;ref&gt;[http://news.entertainment.msn.co.uk/20041022_singles_R24632.htm »Ocena pesmi 'You Won't Forget About Me'«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090114032301/http://news.entertainment.msn.co.uk/20041022_singles_R24632.htm |date=2009-01-14 }}. MSN. 22. oktober 2004. Pridobljeno dne 4. december 2006. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Pesem »[[Perfection (pesem, Dannii Minogue)|Perfection]]«, njen duet s Soulom Seekerzom, je izšel oktobra 2005 in zasedel eno od prvih dvajsetih mest tako na britanski kot na avstralski lestvici.

Junija 2006 je Dannii Minogue izdala kompilacijo s svojimi največjimi uspešnicami, ''[[The Hits &amp; Beyond]]''. Album je poleg singlov z njenih prejšnjih albumov vključeval tudi nekaj novih pesmi. Na britanski glasbeni lestvici je album debitiral na sedemnajstem mestu. V Avstraliji je album ''The Hits &amp; Beyond'', ki je na avstralski glasbeni lestvici zasedel le sedeminšestdeseto mesto, postal eden od pevkinih najmanj uspešnih albumov.&lt;ref name=&quot;australiachart&quot;/&gt; Z albumom je Dannii Minogue predstavila nov singl, »[[So Under Pressure]]«, ki ga je navdihnilo dejstvo, da je njena sestra [[Kylie Minogue|Kylie]], pa tudi neka njena neimenovana prijateljica, zbolela za rakom. 11. decembra 2005 je Dannii Minogue s svojo sestro Kylie na njeni turneji [[Kylie Minogue|Kylie]] during [[Showgirl: The Homecoming Tour]] v [[Melbourne]]u izvedla pesem »[[Kids (pesem, Robbie Williams in Kylie Minogue)|Kids]]«. 31. decembra 2005 je na turneji ponovno nastopila in skupaj s sestro izvedla pesem »[[Celebration (pesem)|Celebration]]« v [[London]]u, natančneje v areni Wembley. Singl je zasedel eno od prvih dvajsetih mest na avstralski in britanski lestvici ter postal njen deseti zaporedni singl, ki je na britanski lestvici klubskih pesmi zasedel prvo mesto. Dannii Minogue je snemanje pesmi »So Under Pressure« opisala kot pravi dosežek, saj je morala »zbrati veliko poguma, da je [vsa svoja čustva] pretvorila v besede«.&lt;ref name=&quot;profile&quot;&gt;[http://www.aatw.com/artist.php?id=128025 »Umetnikov profil: Dannii Minogue«]. All Around the World. 16. januar 2007. Pridobljeno dne 29. oktober 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Septembra 2006 je Dannii Minogue lastno različico pesmi »[[I'll Be Home for Christmas]]« vključila na album ''Spirit of Christmas'', kompilacijo s klasičnimi božičnimi pesmimi v izvedbi raznih izvajalcev, ki jo je izdala avstralska trgovina Myer.&lt;ref&gt;[http://www.danniimusic.com/shownews.php?article=63 »I'll Be Home for Christmas«]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101231162240/http://www.danniimusic.com/shownews.php?article=63 |date=2010-12-31 }}. DanniiMusic.com. 19. september 2006. Pridobljeno dne 4. december 2006. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Novembra 2006 je Dannii Minogue izvedla pesem »[[He's the Greatest Dancer]]« (1979) skupine Sister Sledge na BBC-jevi prireditvi ''Children in Need''. Studijska različica pesmi, katere remix je posnel Fugitive, je izšla preko kompilacije ''Clubland 10'', izdane novembra 2006.&lt;ref&gt;[http://www.aatw.com/albums.php?tracklist=205023#205023 »''Clubland Vol. 10''«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121114032340/http://www.aatw.com/albums.php?tracklist=205023#205023 |date=2012-11-14 }}. All Around the World, Pridobljeno dne 5. december 2006. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Naslednji mesec je na britanski klubsko-plesni sceni izšel singl »He's the Greatest Dancer«, ki je na britanski lestvici plesnih pesmi zasedel prvo mesto.&lt;ref&gt;[http://www.danniimusic.com/shownews.php?article=70 »Prvo mesto ... Spet!«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090703040340/http://www.danniimusic.com/shownews.php?article=70 |date=2009-07-03 }}. DanniiMusic.com. Pridobljeno dne 21. december 2006. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Poleg tega se je uvrstil tudi na eno izmed prvih štiridesetih mest avstralske glasbene lestvice.

=== 2007 - 2011: ''Unleashed'', ''Club Disco'' in ''X Factor'' ===
[[Slika:Danniiminogue.jpg|thumb|left|upright|Dannii Minogue, oktober 2010]]

Dannii Minogue je pogodbo z založbo London Records prekinila, ko so ji povedali, da lahko ali prekine založbo s pogodbo ali pa še naprej izdaja albume preko te založbe, a mora na izid naslednjega glasbenega albuma, ki so ga v večini že posneli, počakati eno leto. Takrat je pričela sodelovati s producenti, kot so Hugo Lira, Gareth Young, Ian Masterson, Ross Callum in Pascal Gabriel. Večina teh pesmi je kasneje izšla preko albuma ''[[Unleashed (album, Dannii Minogue)|Unleashed]]'' (2007). Kasneje tistega leta je Dannii Minogue podpisala pogodbo z založbo All Around the World Records.&lt;ref name=&quot;londonrecords&quot;/&gt;

Oktobra 2007 je Dannii Minogue izdala pet različnih del; najprej je ponovno izdala svoja albuma iz let 1997 in 2003, ''[[Girl (album, Dannii Minogue)|Girl]]'' in ''[[Neon Nights]]'', oba albuma pa sta vključevala še en CD z dodatnimi remixi.&lt;ref&gt;Uradni forum. [http://dannii.aatwc.com/index.php?topic=18188.0 »Uradni forum Dannii Minogue«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110725103543/http://dannii.aatwc.com/index.php?topic=18188.0 |date=2011-07-25 }}. Pridobljeno dne 6. oktober 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Uradni forum. [http://dannii.aatwc.com/index.php?topic=18189.0 »Uradni forum Dannii Minogue«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110908180056/http://dannii.aatwc.com/index.php?topic=18189.0 |date=2011-09-08 }}. Pridobljeno dne 6. oktober 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 5. novembra je izdala še zgorajomenjeni album ''[[Unleashed (album, Dannii Minogue)|Unleashed]]'' in [[DVD]] ''[[Dannii Minogue: The Video Collection|The Video Collection]]'', ki vključuje vse njene videospote ter še nekaj dodatkov.&lt;ref&gt;Uradni forum. [http://dannii.aatwc.com/index.php?topic=18643.0 »Uradni forum Dannii Minogue«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110725103736/http://dannii.aatwc.com/index.php?topic=18643.0 |date=2011-07-25 }}. Pridobljeno dne 6. oktober 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Poleg tega so na isti dan izdali še digitalni album ''[[Club Disco]]'', preko njega pa še mnoge nove pesmi, natančneje singli »[[You Won't Forget About Me]]«, »[[Perfection]]« in »[[So Under Pressure]]«. Preko albuma so nameravali izdati še en singl, »[[I Can't Sleep at Night]]«, a ga nazadnje niso. Poleg tega je album vključeval tudi pevkine različice pesmi »[[Xanadu (pesem, Olivia Newton-John in Electric Light Orchestra)|Xanadu]]« in disko klasike »[[He's the Greatest Dancer]]«. Nazadnje so 3. decembra preko albuma izdali še en singl, »[[Touch Me Like That]]«, ki je zasedel prvo mesto na britanski lestvici plesnih pesmi.

Dannii Minogue je sprejela vlogo sodnice in mentorice v ITV-jevi oddaji ''X Factor'' poleg [[Simon Cowell|Simona Cowella]], [[Louis Walsh]] in [[Sharon Osbourne]].&lt;ref&gt;[http://www.digitalspy.com.au/british-tv/s103/the-x-factor/news/a59324/minogue-friedman-join-the-x-factor.html »Minogueova in Friedman se bosta pridružila ''X Factorju''«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120515085156/http://www.digitalspy.com.au/british-tv/s103/the-x-factor/news/a59324/minogue-friedman-join-the-x-factor.html |date=2012-05-15 }}. ''Digital Spy''. 4. junij 2007. Pridobljeno dne 28. oktober 2011. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Bila je mentorica moški kategoriji in poučevala [[Leon Jackson|Leona Jacksona]], [[Rhydian Roberts|Rhydiana Robertsa]] in [[Andy Williams|Andyja Williamsa]].&lt;ref&gt;Dannii Minogue je med oddajo ''X Factor'' spremljal tekstopisec in njen bližnji prijatelj Terry Ronald.
 [http://www.dailymail.co.uk/pages/live/articles/showbiz/showbiznews.html?in_article_id=486336&amp;in_page_id=1773 »'Zavrnjeni' skupini Futureproof in Hope sta zgodnja favorita oddaje ''X Factor''«]. ''Daily Mail''. Pridobljeno dne 8. oktober 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V intervjuju o njenem prvem letu v oddaji je Dannii Minogue povedala: »Končno so me sprejeli kot mene samo. To je fantastična priložnost, med katero me končno ne primerjajo s Kylie. Končno sem našla svoje poslanstvo.«&lt;ref name=&quot;happy&quot;&gt;Adam Lee-Potter. [http://www.sundaymirror.co.uk/news/sunday/2007/12/02/dannii-minogue-exclusive-98487-20191528/ »Exkluzivno: Dannii ... Sem samska &amp; zelo srečna«]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071204123416/http://www.sundaymirror.co.uk/news/sunday/2007/12/02/dannii-minogue-exclusive-98487-20191528/ |date=2007-12-04 }}. ''Daily Mirror''. Pridobljeno dne 3. december 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Nazadnje sta se dva od njenih učencev, [[Rhydian Roberts]] in [[Leon Jackson]], uvrstila v finale, in nazadnje je 15. decembra po javnem glasovanju v oddaji zmagal Leon Jackson. Dannii Minogue je postala prva ženska mentorica, katere učenec je zmagal v oddaji.&lt;ref&gt;[http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/7146469.stm »Leon Jackson prevzame ''X Factorjevo'' krono«]. BBC News. Pridobljeno dne 16. december 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2007 je Simon Cowell najel Dannii Minogue za vlogo sodnice v oddaji ''[[Avstralija ima talent]]'' kanala Network 7 skupaj z [[Red Symons|Redom Symonsom]] in [[Tom Burlinson|Tomom Burlinsonom]] v prvi sezoni oddaje. To je bilo potem, ko je že sprejela vlogo sodnice v oddaji ''X Factor'' in je Simon Cowell menil, da bi se dobro odrezala tudi kot sodnica v tej oddaji. V oddaji je sodila tudi drugo in tretjo sezono v letih 2008 in 2009.

Zgodaj leta 2008 so Dannii Minogue najeli za glavno nastopajočo glasbeno izvajalko na avstralskem tednu mode. Poleg tega so jo najeli tudi za vodenje otvoritvene prireditve, ki jo je organiziralo podjetje MAC Cosmetics. Ponovno je sprejela vlogo sodnice v drugi sezoni oddaje ''[[Avstralija ima talent]]''. V Avstraliji so takrat izdali tudi album ''Club Disco'' z nekaj dodatnimi pesmimi. 20. septembra tistega leta je tudi vodila podelitev nagrad Nickelodeon UK Kids' Choice Awards.&lt;ref&gt;Daniel Kilkelly. [http://www.digitalspy.com.au/british-tv/news/a128667/dannii-minogue-to-host-nickelodeon-awards.html »Dannii Minogue bo vodila Nickelodeonove nagrade«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120515085140/http://www.digitalspy.com.au/british-tv/news/a128667/dannii-minogue-to-host-nickelodeon-awards.html |date=2012-05-15 }}. ''DigitalSpy.co.uk''. Pridobljeno dne 28. oktober 2011. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2008 se je Dannii Minogue vrnila na britansko televizijo kot sodnica na ''X Factorju'' poleg Simona Cowella, Louisa Walsha in [[Cheryl Cole]], ki je nadomestila Sharon Osbourne. Po prvih avdicijah so Dannii Minogue za mentorico dodelili skupini tekmovalcev, starejših od petindvajsetih let.&lt;ref&gt;[http://www.digitalspy.co.uk/xfactor/a131359/x-factor-judges-given-categories.html »''X Factor'' sodnikom dodeli kategorije«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090703015713/http://www.digitalspy.co.uk/xfactor/a131359/x-factor-judges-given-categories.html |date=2009-07-03 }}. ''Digital Spy''. Pridobljeno dne 13. oktober 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Za svoje favorite do finala je izbrala [[Daniel Evans|Daniela Evansa]], [[Rachel Hylton]] in [[Ruth Lorenzo]], pri poučevanju slednjih pa ji je nazadnje pomagala bivša članica glasbene skupine [[Spice Girls]], [[Emma Bunton]]. V osmi epizodi oddaje so izločili še zadnjega učenca Dannii Minogue, Ruth Lorenzo, tako da se tistega leta v finale ni uvrstil noben od njenih učencev.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.digitalspy.co.uk/xfactor/a137111/ruth-lorenzo-voted-off-x-factor.html|title=Ruth Lorenzo ni več del ''X Factorja''|publisher=Digital Spy|date=29. november 2008|accessdate=31. december 2008|archive-date=2009-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20090908125215/http://www.digitalspy.co.uk/xfactor/a137111/ruth-lorenzo-voted-off-x-factor.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Dannii Minogue je dejala, da je ponosna na svoje delo, ker je kategorija tekmovalcev, starejših od petindvajset let, v oddaji ostala več kot šest tednov, kar je bil prejšnji rekord.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.digitalspy.co.uk/xfactor/a137115/minogue-proud-of-x-factor-performance.html|title=Minogueova ponosna na svoje delo na''X Factorju''|publisher=Digital Spy|date=30. november 2008|accessdate=31. december 2008|archive-date=2009-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20090925161741/http://www.digitalspy.co.uk/xfactor/a137115/minogue-proud-of-x-factor-performance.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

V času njenega delovanja v oddaji ''X Factor'' je veliko ljudi v zabavni industriji, med drugim tudi [[Ronan Keating]],&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.mirror.co.uk/celebs-old/3am/2008/10/03/video-boyzone-claim-dannii-s-lost-the-x-factor-115875-20768010/|title=Boyzone trdi, da Dannii nima x faktorja|publisher=The Mirror|date=3. oktober 2008|accessdate=31. december 2008}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; [[Noel Gallagher]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.digitalspy.co.uk/xfactor/a132594/gallagher-blasts-talentless-minogue.html|title=Gallagher kritizira 'nenadarjeno' Minogueovo|publisher=Digital Spy|date=14. oktober 2008|accessdate=31. december 2008|archive-date=2009-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20090925161723/http://www.digitalspy.co.uk/xfactor/a132594/gallagher-blasts-talentless-minogue.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; in [[Graham Norton]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.digitalspy.co.uk/xfactor/a133043/norton-criticises-x-factors-dannii.html|title=Norton kritizira ''X Factorjevo'' Dannii|publisher=Digital Spy|date=18. oktober 2008|accessdate=31. december 2008|archive-date=2009-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20090925161729/http://www.digitalspy.co.uk/xfactor/a133043/norton-criticises-x-factors-dannii.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; podvomilo v sposobnost Dannii Minogue za poučevanje in sojenje v oddaji. Poleg tega je veliko tabloidov trdilo, da je Dannii Minogue ljubosumna na novinko [[Cheryl Cole]] in da je zato v zaodrju bolj napeto.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.newsoftheworld.co.uk/showbiz/article10986.ece|title=Prepir Dannii Minogue in Cheryl Cole v ''X Factorju''|publisher=News of the World|date=6. julij 2008|accessdate=31. december 2008|archive-date=2009-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20090703001013/http://www.newsoftheworld.co.uk/showbiz/article10986.ece|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.mirror.co.uk/news/top-stories/2008/06/28/judges-cheryl-cole-and-dannii-minogue-go-head-to-head-in-x-factor-talon-contest-89520-20623713/|title=Sodnici Cheryl Cole in Dannii Minogue se prepirata med tekmovanjem na ''X Factorju''|publisher=Sunday Mirror|date=28. junij 2008|accessdate=31. december 2008}}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=Julij 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1063489/X-Factor-crisis-Dannii-threatens-quit-bias-Cheryl.html|title=''X Factor'' je v krizi, saj Dannii 'grozi, da bo odnehala', ker je preveč ljubosumna na Cheryl|work=Daily Mail |location=Velika Britanija|date=28. september 2008|accessdate=31. december 2008}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Dannii Minogue je te govorice sicer mnogokrat zanikala,&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.digitalspy.co.uk/xfactor/a123892/minogue-shocked-by-cole-feud-claims.html|title=Minogueova šokirana nad govoricami o njenem prepiru s Coleovo|publisher=Digital Spy|date=18. avgust 2008|accessdate=31. december 2008|archive-date=2008-09-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20080913055014/http://www.digitalspy.co.uk/xfactor/a123892/minogue-shocked-by-cole-feud-claims.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.digitalspy.co.uk/xfactor/a130322/minogue-baffled-by-cole-feud-rumours.html|title=Minogueova pravi, da ni jezna na Coleovo|publisher=Digital Spy|date=15. september 2008|accessdate=31. december 2008|archive-date=2009-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20090703183426/http://www.digitalspy.co.uk/xfactor/a130322/minogue-baffled-by-cole-feud-rumours.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.digitalspy.co.uk/xfactor/a131423/dannii-denies-x-factor-ultimatum.html|title=Dannii zanika ultimat na ''X Factorju''|publisher=Digital Spy|date=29. september 2008|accessdate=31. december 2008|archive-date=2009-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20090703183435/http://www.digitalspy.co.uk/xfactor/a131423/dannii-denies-x-factor-ultimatum.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; tako kot Cheryl Cole, ki je dejala, da je vse skupaj le »neumen stereotip, ki je popolnoma neresničen«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.dailymail.co.uk/home/you/article-1090300/Cheryl-Cole-Im-having-thoughts-baby.html|title=Cheryl Cole: Razmišljam, da bi imela dojenčka|work=Daily Mail|location=Velika Britanija|date=11. december 2008|accessdate=31. december 2008}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 23. novembra, med predvajanjem oddaje v živo, se je Dannii Minogue zlomila in se po prepiru z Louisem Walshem glede izbire pesmi razjokala, tako da ni mogla predstaviti enega od svojih učencev, [[Rachel Hylton]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.mirror.co.uk/celebs/news/2008/11/23/simon-cowell-protects-dannii-minogue-after-louis-walsh-makes-her-cry-live-on-x-factor-115875-20918788/|title=Simon Cowell zaščiti Dannii Minogue, ko jo Louis Walsh v živo na ''X Factor'' spravi v jok|publisher=Sunday Mirror|date=23. november 2008|accessdate=12. junij 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1088622/Dannii-breaks-bitter-X-Factor-row-Louis--act-Rachel-Hylton-booted-off.html|title=Dannii se zlomi po grenkemu prepiru z Louisom na ''X Factorju'' ... zato njena učenka Rachel Hylton ne more nastopati|work=Daily Mail|location=Velika Britanija|date=23. november 2008|accessdate=12. junij 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.digitalspy.co.uk/tv/s103/the-x-factor/news/a136404/minogue-supported-after-on-air-breakdown.html|title=Minogueovo po javnem zlomu podpirajo|publisher=Digital Spy|date=23. november 2008|accessdate=12. junij 2010|archive-date=2012-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20121024041241/http://www.digitalspy.co.uk/tv/s103/the-x-factor/news/a136404/minogue-supported-after-on-air-breakdown.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Kljub kontroverznostim pa jo je imelo občinstvo rado.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.digitalspy.co.uk/showbiz/s103/the-x-factor/news/a139243/dannii-minogue-voted-celeb-of-the-year.html|title=Dannii Minogue izglasovana za slavno osebnost leta|publisher=Digital Spy|date=24. december 2008|accessdate=12. junij 2010|archive-date=2012-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20121024044033/http://www.digitalspy.co.uk/showbiz/s103/the-x-factor/news/a139243/dannii-minogue-voted-celeb-of-the-year.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.digitalspy.co.uk/tv/s103/the-x-factor/news/a136817/dannii-minogue-is-top-x-factor-judge.html|title=Dannii Minogue je najboljša sodnica na ''X Factorju''|publisher=Digital Spy|date=27. november 2008|accessdate=12. junij 2010|archive-date=2012-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20121024044054/http://www.digitalspy.co.uk/tv/s103/the-x-factor/news/a136817/dannii-minogue-is-top-x-factor-judge.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Dannii Minogue je kasneje povedala, da med snemanjem pete sezone oddaje ''X Factor'' ni uživala in da »tega ne bi nikoli ponovila«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.independent.co.uk/news/people/profiles/sister-act-dannii-minogue-reveals-all-1767698.html|title=Slavni sestri: Dannii Minogue razkrije vse|work=The Independent |location=Velika Britanija|date=8. avgust 2009|accessdate=12. junij 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Na začetku leta 2009 je Dannii Minogue preko spleta izdala digitalno kompilacijo z naslovom ''[[The Early Years (album, Dannii Minogue)|The Early Years]]''. Kompilacija je vključevala vse pesmi, ki jih je Dannii Minogue izdala preko svojih prvih dveh albumov. [[Simon Cowell]] je kasneje potrdil, da bo Dannii Minogue zavzela položaj sodnice tudi v šesti sezoni oddaje ''X Factor''&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.mirror.co.uk/celebs/news/2009/02/25/x-factor-dannii-minogue-set-for-massive-pay-rise-115875-21150728/|title=''X Factor'': Dannii Minogue bo dobila veliko višjo plačo|work=Daily Mirror|location=Velika Britanija|date=25. februar 2009|accessdate=12. junij 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; in pohvalil njeno predanost oddaji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.thesun.co.uk/sol/homepage/showbiz/tv/x_factor/article2348634.ece|title=Moja vez s Cheryl ... in spoštovanje do Dannii|publisher=The Sun|date=30. marec 2009|accessdate=12. junij 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Oddaja se je pričela predvajati 22. avgusta 2009, v vlogi drugih sodnikov pa so se Dannii Minogue ponovno pridružili Simon Cowell, Louis Walsh in Cheryl Cole. Po prvih nekaj krogih so Dannii Minogue za poučevanje dodelili skupino deklet in v naslednjih epizodah so jo predstavljale [[Rachel Adedeji]], [[Lucie Jones]] in [[Stacey Solomon]]. Od trojice je bila najuspešnejša Stacey Solomon, ki je nazadnje zasedla tretje mesto.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.digitalspy.co.uk/tv/s103/the-x-factor/news/a191135/stacey-solomon-voted-off-the-x-factor.html|title=Stacey Solomon izglasovana iz ''X Factorja''|publisher=Digital Spy|date=12. december 2009|accessdate=12. junij 2010|archive-date=2012-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20121114032359/http://www.digitalspy.co.uk/tv/s103/the-x-factor/news/a191135/stacey-solomon-voted-off-the-x-factor.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

7. decembra 2009 je Dannii Minogue izdala album ''[[The 1995 Sessions]]'', album prej neizdanih pesmi, ki jih je posnela med snemanjem za svoj tretji glasbeni album, vendar je večina teh pesmi do takrat ostala neizdanih zaradi težav, ki jih je imela s svojo takratno glasbeno založbo.&lt;ref&gt;[http://www.guardian.co.uk/music/musicblog/2009/oct/27/dannii-minogue-release-lost-album »Končno … Dannii Minogue bo izdala svoj izgubljeni album«] ''The Guardian''. 27. oktober 2009. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Na isti dan je Dannii Minogue ponovno izdala svoja prva dva albuma, izdana preko založbe MCA Records, svoj debitantski glasbeni album, ''[[Love and Kisses (album)|Love &amp; Kisses]]'', in njegov naslednik ''[[Get Into You]]''.&lt;ref&gt;[http://www.play.com/Music/CD/4-/12149319/Get-Inta-You/Product.html »Play.com (Velika Britanija) : Dannii Minogue – ''Get Into You'' (razširjena verzija) (2 CD-ja) : CD – Zastonj dostava«]. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.play.com/Music/CD/4-/12149318/Love-Kisses/Product.html »Play.com (Velika Britanija) : Dannii Minogue – ''Love &amp; Kisses'' (razširjena verzija) : CD – Zastonj dostava«]. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Zgodaj leta 2010 so potrdili, da bodo posneli tudi četrto sezono oddaje ''Avstralija ima talent''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.tvtonight.com.au/2010/01/auditions-australias-got-talent-2.html|title=Avdicije: ''Avstralija ima talent''|publisher=TV Tonight|date=11. januar 2010|accessdate=12. junij 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Dannii Minogue je bila edina članica originalne zasedbe, ki je vlogo sodnice dobila tudi v tej sezoni, saj so se producenti oddaje slednjo odločili obnoviti. Vlogi Reda Symonsa in Toma Burlinsona sta prejela [[Brian McFadden]] in [[Kyle Sandilands]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.heraldsun.com.au/entertainment/confidential/brian-mcfadden-joins-kyle-sandilands-and-dannii-minogue-on-talent/story-e6frf96o-1225830247782|title=Brian McFadden se pridruži Kyleu Sandilandsu in Dannii Minogue na ''Talentu''|publisher=Herald Sun|date=15. februar 2010|accessdate=12. junij 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V začetku leta 2010 se je govorilo tudi, da so Dannii Minogue ponudili vlogo sodnice v avstralski različici oddaje ''X Factor'', ki so jo nameravali za drugo sezono popolnoma obnoviti. Kakorkoli že, ponudbo je pevka zavrnila in nazadnje so vloge sodnikov sprejeli [[Natalie Imbruglia]], [[Kyle Sandilands]], [[Ronan Keating]] in [[Guy Sebastian]], leta 2011 pa sta Kylea Sandilandsa in Natalie Imbruglio nadomestili [[Mel B]] in [[Natalie Bassingthwaighte]].

13. januarja 2010 je Dannii Minogue s svojim partnerjem Krisom Smithom oznanila, da pričakuje svojega prvega otroka.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.thesun.co.uk/sol/homepage/showbiz/tv/2806285/Dannii-Minogue-announces-her-pregnancy.html|title=Dannii: 'Noseča sem'|publisher=The Sun|date=13. januar 2010|accessdate=12. junij 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Kasneje je povedala, da ima rok v juliju in zato ne bo mogla sprejeti vloge sodnice v sedmi sezoni oddaje ''X Factor''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.digitalspy.co.uk/tv/s103/the-x-factor/news/a204778/minogue-rules-out-x-factor-auditions.html|title=Minogueova odpove ''X Factorjeve'' avdicije|publisher=Digital Spy|date=23 February 2010|accessdate=12. junij 2010|archive-date=2012-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20121023220314/http://www.digitalspy.co.uk/tv/s103/the-x-factor/news/a204778/minogue-rules-out-x-factor-auditions.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; 3. julija je Dannii Minogue preko Twitterja objavila: »Skupina Minogue se vrača!«&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://twitter.com/DanniiMinogue/status/17631001724|title=Twitter Dannii Minogue: Skupina Minogue se vrača! |publisher=Dannii Minogue / Twitter|date=3. julij 2010|accessdate=3. julij 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 11. junija je ITV oznanil, da se bo Dannii Minogue po vsej verjetnosti vrnila v oddajo, vendar ne takoj in da jo bodo do takrat nadomeščali razni gostovalni sodniki.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.digitalspy.co.uk/tv/s103/the-x-factor/news/a225452/katy-perry-confirmed-for-x-factor.html|title=Katy Perry potrdi, da bo sodila na ''X Factorju''|publisher=Digital Spy|date=11. junij 2010|accessdate=12. junij 2010|archive-date=2012-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20121023220346/http://www.digitalspy.co.uk/tv/s103/the-x-factor/news/a225452/katy-perry-confirmed-for-x-factor.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

23. junija 2010 je kanal ITV2 oznanil, da bo izdala tridelni dokumentarni film ''Dannii Minogue: Style Queen'', ki bo govoril o njeni modni liniji »Project D«, o njenem delu v oddaji ''X Factor'', materinstvu, njenemu partnerju Krisu Smithu in njeni vrnitvi v glasbeno industrijo, pa tudi o pisanju njene avtobiografije ''My Story''. Dokumentarni film je produciral Steve Vizard, [[premiera (dogodek)|premierno]] pa se je predvajal na avstralskem kanalu Foxtel.

Dannii Minogue se je vrnila v oddajo ''X Factor'' septembra 2010 in si za svoje učence izbrala [[Nicolo Festa|Nicola Festo]], [[Matt Cardle|Matta Cardlea]] in [[Aiden Grimshaw|Aidena Grimshawa]], poleg tega pa je inštuirala še [[Paije Richardson|Paijeja Richardsona]]. Dannii Minogue je na snemanju spremljala tudi njena prijateljica iz Avstralije, [[Natalie Imbruglia]], ki jo je tistega leta v [[Birmingham]]u nadomestila kot sodnica. V finale se je uvrstil le Matt Cardle, saj so Nicola Festo izločili že po prvem tednu, Aidena Grimshawa po šestem, Paijeja Richardsona pa po sedmem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mirror.co.uk/celebs/news/2010/12/13/x-factor-matt-cardle-wins-final-after-downing-shots-of-whiskey-115875-22780054/|title=''X Factor'': Matt Cardle zmaga v finalu – po nekaj viskijih|date=13. december 2010|work=Daily Mirror|accessdate=13. december 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Nazadnje je Matt Cardle v finalu zmagal in Dannii Minogue je ponovno, že drugič postala mentorica zmagovalca.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dailystar.co.uk/playlist/view/167304/X-Factor-2010-Matt-Cardle-apologises-to-Dannii-Minogue-after-punching-her-in-the-face-/|title=''X FACTOR'' LETA 2010: MATT CARDLE SE OPRAVIČI DANNII MINOGUE POTEM, KO JO UDARI V OBRAZ|date=13. december 2010|work=Daily Star|accessdate=13. december 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

14. maja 2011 je Dannii Minogue oznanila, da se ne bo pojavila v osmi sezoni ''X Factorja''. O svoji odločitvi je dejala: »Med pogovori o moji vrnitvi (v oddajo ''X Factor'') mi je postalo jasno, da bodo na žalost avdicije za ''X Factor'' letos potekale junija in julija, vzporedno z avdicijami za oddajo ''Avstralija ima talent''. Zato se ne morem vrniti.«&lt;ref name=&quot;Belfast Telegraph&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.belfasttelegraph.co.uk/news/local-national/uk/dannii-minogue-leaves-x-factor-15156067.html|title=Dannii Minogue zapusti ''X Factor'' – Velika Britanija, lokalno &amp; nacionalno – Belfasttelegraph.co.uk|date=14. maj 2011|work=The Belfast Telegraph|accessdate=14. maj 2011}} {{dead link|date=Oktober 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Dannii Minogue se je v vlogi sodnice v oddaji ''Avstralija ima talent'' vrnila tudi za peto sezono.

=== 2012 - danes: Trenutni projekti in možna vrnitev k ''X Factorju'' ===
[[Slika:Dannii Minogue 1.jpg|thumb|upright|left|Dannii Minogue na prireditvi ob izidu njene knjige ''Dannii: My Style'', 2012]]

Januarja 2012 je kanal ITV izdal dokumentarni film z naslovom ''The Talent Show Story'', v katerem je govorila o svojem delu v oddaji ''X Factor'' in drugih oddajah, v katerih iščejo talente. Poleg tega so za dokumentarni film intervjuvali tudi sodnike [[Gary Barlow|Garyja Barlowa]], [[Louis Walsh|Louisa Walsha]], [[Kelly Rowland]], [[Tulisa Contostavlos|Tuliso Contostavlos]], [[Amanda Holden|Amando Holden]], [[Piers Morgan|Piersa Morgana]], [[Carrie Grant]] in [[Simon Cowell|Simona Cowella]] ter voditelja oddaje ''X Factor'' [[Dermot O'Leary|Dermota O'Learyja]] in oba voditelja oddaje ''Britanija ima talent'', [[Ant &amp; Dec|Anta &amp; Deca]]. 

Aprila 2012 so poročali, da se Dannii Minogue dogovarja s Simonom Cowellom in producenti ITV-ja dogovarja o vrnitvi k oddaji ''X Factor'', kjer naj bi nadomestila Kelly Rowland, ki se v oddajo po svoji prvi sezoni ne bo vrnila. Ko so že potrdili, da se bosta Gary Barlow in Louis Walsh vrnila, so poročali tudi, da bo pogodbo za sojenje v oddaji ''X Factor'' leta 2012 podpisala [[Tulisa Contostavlos]].&lt;ref name=&quot;Thomas&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-2136832/Dannii-Minogue-talks-make-dramatic-return-The-X-Factor-following-break-boyfriend-Kris-Smith.html|title=Dannii Minogue 'in talks to make a dramatic return to The X Factor' following break-up with boyfriend Kris Smith |last=Thomas|first=Holly|date=29. april 2012|work=Mail Online|accessdate=29. april 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Maja 2012 je kanal ITV potrdil, da se Kylie Minogue ne bo vrnila v oddajo ''X Factor''.&lt;ref&gt;[http://www.bbc.co.uk/newsbeat/18116554 »BBC - Novice - ''X Factor'': Dannii Minogue se v oddajo ne bo vrnila«]. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 17. maja 2012 so poročali, da je Dannii Minogue zavrnila milijonsko pogodbo za vrnitev k oddaji ''X Factor''. Kasneje so potrdili, da bo vlogo sodnice v britanski oddaji ''X Factor prevzela bivša sodnica ameriškega ''X Factorja'', [[Nicole Scherzinger]].

Dannii Minogue je vlogo sodnice v oddaji ''Avstralija ima talent'' sprejela tudi za šesto sezono, ki bo izšla leta 2012.

== Modno oblikovanje ==
V poznih osemdesetih je Dannii Minogue oblikovala lastno modno linijo, ki so jo v Avstraliji prodajali preko trgovine K-Mart.

Odkar je Dannii Minogue leta 2007 postala sodnica v oddajah ''X Factor'' in ''Avstralija ima talent'' je postala stilska ikona v Veliki Britaniji, na [[Irska|Irskem]] in v Avstraliji, požela veliko hvale s strani modnih oblikovalcev, kot je [[Victoria Beckham]], in nosila obleke [[J'Aton Couture|J'Atona Couturea]], Antonia Berardija, [[Dolce &amp; Gabbana|Dolcea &amp; Gabbane]], [[Marchesa|Marchese]], Philipa Armstronga, [[Carla Zampatti|Carle Zampatti]], [[Gucci]]ja in Aurelia Costarella. Pojavila se je tudi na naslovnicah revij, kot so ''Cosmopolitan'', ''Vouge'' in ''InStyle''. Posebej britanski mediji so večkrat opazili njen smisel za modo in dejstvo, da velikokrat zamenja frizure, posebej odkar se je oddaji ''X Factor'' pridružila tudi Cheryl Cole in so ju pričeli primerjati. Zaradi hvale, ki je je bila deležna s strani britanskih medijev, je Dannii Minogue oblikovala lastno linijo oblek, naslovljeno Project D, ki jo je izdala skupaj s svojo prvo dišavo. Prvi izvodi modne linije Project D so se prodajali le v britanski trgovini Selfridges; ta spomladno-poletna kolekcija oblačil je vključevala vsa oblačila, ki jih je Dannii Minogue nosila med prvo epizodo sedme sezone ''X Factorja'', vključno s kratko božično obleko.

Pozno julija 2011 je Dannii Minogue oznanila, da je sprejela službo ambasadorke spomladnega modnega tedna v Melbourneu; službo je obdržala do septembra tistega leta.&lt;ref name=&quot;fashionising&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.fashionising.com/events/b--Time-to-shine-MSFW-preview-7333.html|title=Čas za sijaj: MSFW-jev predogled|author=Dykes, Daniel|date=26. julij 2011|accessdate=26. julij 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Oglaševanje ==
Dannii Minogue je obraz podjetja Marks and Spencer. Prvo reklamo za podjetje je posnela v [[Južna Afrika|Južni Afriki]], izdala pa 24. marca 2010; reklama, ki je vključevala pesem [[Cheryl Lynn]], »[[Got to be Real]]«, je bila posneta za njihovo spomladno kampanjo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.dailymail.co.uk/femail/article-1249431/Dannii-Minogue-announced-new-face-M-S.html|location=London|work=Daily Mail|title='Sem veselo M&amp;S dekle': Dannii Minogue oznani, da je nov obraz elitne znamke|first=Maysa|last=Rawi|date=9. februar 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V reklami so zaigrale še [[Twiggy]], [[Lisa Snowdon]], [[VV Brown]] in [[Ana Beatriz Barros]]. Dannii Minogue zaradi nosečnosti ni bila vključena v jesensko kampanjo, vendar so jo kljub temu vključili v božično kampanjo s [[Peter Kay|Petrom Kayjem]], ki je vključevala tudi pesem »[[You Should Be Dancing]]« glasbene skupine [[Bee Gees]].

Januarja 2011 se je Dannii Minogue odpravila v [[Miami]], [[Florida]], kjer je posnela reklamo za Marks &amp; Spencerjevo pomladno kampanjo leta 2011.

Leta 2011 so potrdili, da bo Dannii Minogue postala nov obraz slavnega kozmetičnega branda ModelCo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bellasugar.com.au/Dannii-Minogue-Signs-Face-ModelCo-Fibre-Lash-Brush-False-lashes-13812548|title=Dannii Minogue postane nov obraz branda ModelCo - Ličila, lepota, frizura &amp; koža|publisher=Bellasugar.com.au|date=9. februar 2011|accessdate=28. oktober 2010|archive-date=2011-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20110821172333/http://www.bellasugar.com.au/Dannii-Minogue-Signs-Face-ModelCo-Fibre-Lash-Brush-False-lashes-13812548|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
=== Razmerja ===
V zgodnjih devetdesetih je Dannii Minogue hodila z [[Ray Slijngaard|Rayjem Slijngaardom]], raperjem iz eurodance glasbene skupine [[2 Unlimited]]. Januarja 1994 se je poročila z avstralskim igralcem [[Julian McMahon|Julianom McMahonom]], ki ga je spoznala leta 1991 med snemanjem televizijske serije ''Home and Away''.&lt;ref&gt;[http://www.tribute.ca/people/julian-mcmahon/13219/ »Življenjepis zvezdnika Juliana McMahona«]. ''Tribute Magazine''. Pridobljeno dne 28. oktober 2011. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Poročena sta bila manj kot dve leti in se leta 1995 nazadnje ločila. Ob ločitvi je Dannii Minogue dejala, da so ti dogodki tisto, kar »v življenju obžalujem najbolj in pri čemer sem se najbolj zmotila.«&lt;ref&gt;[http://www.askmen.com/gossip/dannii-minogue/minogue-regrets-divorce-from-niptuck-star.html »Minogueova obžaluje ločitev od zvezdnika serije ''Pod nožem lepote''«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080513013113/http://www.askmen.com/gossip/dannii-minogue/minogue-regrets-divorce-from-niptuck-star.html |date=2008-05-13 }}. AskMen.com. Pridobljeno dne 16. november 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Oktobra 1995 je pozirala gola za avstralsko različico revije ''[[Playboy]]''. O razlogu za to odločitev je kasneje povedala: »Pravkar sem se ločila. Večina žensk odide k frizerju - jaz sem pozirala za ''Playboy''. Sama sem izbrala fotografa, lokacijo, kaj sem si želela nositi in česa ne ter vse drugo povezano s fotografijami. To je bila zame zelo osvobojujoča izkušnja, ki me je navdala z močjo.«&lt;ref&gt;Thompson, Jonathan. ''The Independent''. 3. november 2002. Pridobljeno dne 16. november 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Ta številka revije se je razprodala po štirih dneh in postala ena od najbolje prodajanih avstralskih različic revije ''Playboy''.&lt;ref name=&quot;Chronology&quot;/&gt;

Oktobra 1999 se je Dannii Minogue zaročila s [[Kanadčani|kanadsko]]-[[Francozi|francoskim]] voznikom formule 1, [[Jacques Villeneuve|Jacquesom Villeneuveom]], a njuno razmerje se je končalo leta 2001.&lt;ref name=&quot;Real&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20070614223230/http://www.dannii.com.br/news/imagens/theage10.jpg »Resnična Dannii Minogue«]. ''The Age'' (Melbourne). Št. 24. Pridobljeno dne 16. november 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Leta 2002 je pričela hoditi s producentom in basistom glasbene skupine [[Bros]], Craigom Loganom, s katerim se je spoznala med snemanjem njenega albuma ''Neon Nights''. Mediji so marca 2002 pričeli poročati, da se je par zaročil,&lt;ref&gt;[http://www.theage.com.au/articles/2002/02/28/1014704981055.html »Dannii Minogue se bo poročila«]. ''The Age''. 1. marec 2002. Pridobljeno dne 5. april 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; a decembra 2002 sta oznanila, da sta se razšla.&lt;ref&gt;[http://www.smh.com.au/articles/2003/01/23/1042911493525.html »Dannii Breaks se razide s svojim fantom«]. ''The Sunday Morning Herald''. 24. januar 2003. Pridobljeno dne 5. april 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2008 je Dannii Minogue pričela hoditi z angleškim manekenom in bivšim profesionalnim igralcem rugbija Krisom Smithom (roj. 20. avgust 1978). Spoznala sta se na praznovanju njegovega tridesetega rojstnega dne na [[Ibiza|Ibizi]]. 9. januarja 2011 je Dannii Minogue potrdila, da je noseča preko svojega Twitterja, kjer je zapisala: »Jupi, mamica bom! :-)« Napisala je tudi, da otroka pričakuje julija 2010 in da je bila ob času objave noseča dvanajst tednov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/8456743.stm|work=BBC News|title=Dannii Minogue potrdi nosečnost|date=13. januar 2010|accessdate=1. maj 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Dannii Minogue je 5. julija 2010 preko carskega reza v kraljevi ženski bolnišnici v [[Melbourne]]u, [[Avstralija]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=7. julij 2010, 16:46|url=http://www.couriermail.com.au/news/dannii-minogue-gave-birth-to-baby-boy-in-melbourne-on-monday/story-e6freomx-1225889073585|title=Dannii Minogue v ponedeljek v Melbourneu rodila dečka|publisher=Courier Mail|date=7. julij 2010|accessdate=28. oktober 2008}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; rodila dečka po imenu Ethan Edward Minogue Smith.&lt;ref name=&quot;autogenerated323&quot;&gt;Minogue, ''My Story Dannii Minogue'', str. 323. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Deček je tehtal 3,71 kilogramov.&lt;ref name=&quot;autogenerated323&quot;/&gt; Na začetku je Dannii Minogue nameravala roditi doma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://news.ninemsn.com.au/entertainment/7925498/minogue-ditchs-home-birth-over-safety-fears|title=Minogueova zaradi varnostnih razlogov raje ne rodi doma|publisher=News.ninemsn.com.au|date=|accessdate=28. oktober 2011|archive-date=2012-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20121005003849/http://news.ninemsn.com.au/entertainment/7925498/minogue-ditchs-home-birth-over-safety-fears|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Danni Minogue rodi dečka|work=The Telegraph|location=Avstralija|date=7. julij 2010|url=http://www.dailytelegraph.com.au/news/dannii-minogue-gives-birth-to-boy/story-e6freuy9-1225889081535|accessdate=7. julij 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Dannii Minogue ima sinčka|publisher=ABC News|location=Avstralija|date=8. julij 2010|url=http://www.abc.net.au/news/stories/2010/07/07/2947427.htm|access-date=2012-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20100709231319/http://www.abc.net.au/news/stories/2010/07/07/2947427.htm|archive-date=2010-07-09|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Aprila 2012 je Dannii Minogue preko Twitterja oznanila, da sta se s Krisom Smithom razšla: »Z veliko žalostjo vam sporočam, da sva se s Krisom razšla. Še vedno se imava rada &amp; vas prosiva za zasebnost v tem zelo težkem času, posebej zaradi najinega sina Ethana, ki ostaja najina prioriteta.« Tudi Kris Smith je preko Twitterja oznanil, da sta se razšla.

Leta 2012 je Tom Bower v knjigi o ljubezenskem življenju Simona Cowella razkril, da sta imela z Dannii Minogue ob začetku ''X Factorja'' leta 2007 afero.&lt;ref name=&quot;SMH 16 April 2012&quot;&gt;{{navedi novice|title=Simon Cowell razkrije, da je imel afero z Dannii Minogue|url=http://www.smh.com.au/lifestyle/celebrity/simon-cowell-reveals-affair-with-dannii-minogue-20120416-1x2of.html|newspaper=Sydney Morning Herald|date=16. april 2012 |accessdate=19. junij 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

=== Kontroverznosti ===
Leta 2002 je britanska nacionalna stranka, desničarska politična stranka, ki je proti imigracijam, trdila, da je Dannii Minogue podprla njihovo stališče glede imigracij v intervjuju z revijo ''GQ''. V intervjuju je namreč dejala, da jo moti, ker »so [v Avstraliji] še ulični znaki napisani v nekem azijskem jeziku.«&lt;ref&gt;[http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/2529499.stm »Dannii Minogue bo morda tožila BNP«]. BBC. 29. november 2002. Pridobljeno dne 5. april 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Dannii Minogue se je na te trditve odzvala v intervjuju z revijo ''Gay Times'' dejala: »Nisem rasistka. To ni moj način življenja. Moj menedžer je Jud, nastopam v gejevskih klubih, prihajam iz multikulturnega ozadja in na vse to sem zelo ponosna.«&lt;ref&gt;Smith, Rupert. [http://www.dannii.com/mainsite/photoalbum/show_image.cfm?photo_id=1064 »Razčiščevanje«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090702161810/http://www.dannii.com/mainsite/photoalbum/show_image.cfm?photo_id=1064 |date=2009-07-02 }}. ''Gay Times''. Januar 2003. Pridobljeno dne 5. april 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Februarja 2006 je Dannii Minogue ponovno pritegnila precej medijske pozornosti, ko je tabloid ''News Of The World'' objavil nazorne posnetke iz londonskega strip kluba Puss 'N Boots, na katerih Dannii Minogue »otipava« ena od plesalk.&lt;ref&gt;Maley, Jacqueline. [http://www.theage.com.au/news/entertainment/danniis-stripper-grope-in-the-past/2007/08/25/1187462590588.html »Danniijina striptizeta in otipavanje 'iz preteklosti'«]. ''The Age''. 26. avgust 2007. Pridobljeno dne 16. november 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Njen predstavnik je napisal, da je bilo vse skupaj le »nedolžna dekliška zabava«.&lt;ref&gt;[http://au.launch.yahoo.com/060208/10/iy5d.html »Dannii Minogue razmišlja o tožbi zaradi posnetka iz strip kluba«]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071217221350/http://au.launch.yahoo.com/060208/10/iy5d.html |date=2007-12-17 }}. Yahoo!. 9. februar 2006. Pridobljeno dne 5. april 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Med šesto sezono oddaje ''X Factor'' je Dannii Minogue požela veliko kritik, prvič 10. oktobra 2009, ko je med komentiranjem nastopa [[Danyl Johnson|Danyla Johnsona]] s pesmijo »[[And I Am Telling You I'm Not Going]]« dejala: »Če verjamemo vsemu, kar piše na rumenih straneh, potem ti ne bi bilo treba spremeniti spola,« saj je Danyl Johnson pred nekaj časa za tabloide priznal, da je biseksualec.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.mirror.co.uk/celebs/news/2009/08/23/x-factor-s-danyl-johnson-fancies-cheryl-danni-and-simon-115875-21616725/|title=''X Factorjevemu'' zvezdniku Danylu Johnsonu so všeč Cheryl, Dannii in Simon |publisher=Sunday Mirror|date=23. avgust 2009|accessdate=12. junij 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Danyl Johnson je bil vidno prizadet in kasneje je dejal: »Ni me sram.« Zaradi komentarja je bilo občinstvo takoj ogorčeno; zahtevali so celo, da se Dannii Minogue odpusti iz oddaje.&lt;ref&gt;[http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1219517/X-Factor-Cheryl-Coles-fury-Simon-Cowells-stripper-insult--Dannii-Minogues-bisexual-jibe-nearly-costs-job.html »Dannii Minogue njena pripomba o biseksualcih skoraj stane službe«]. Daily Mail 10. oktober 2009. Pridobljeno dne 10. oktober 2009. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/media/2009/oct/14/x-factor-dannii-minogue-ofcom|title=''X Factorjeva'' Dannii Minogue prejme skoraj 4.000 pritožb preko Ofcoma|work=The Guardian|location=Velika Britanija|date=14. oktober 2009|accessdate=12. junij 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Velikokrat so jo kritizirali predvsem preko interneta.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://unrealityshout.com/blogs/dannii-minogue-outing-danyl-johnson-gay|title=Dannii Minogue Danyla Johnsona označi za geja|publisher=Unreality Shout|accessdate=11. oktober 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Ker je prejela toliko pozornosti medijev,&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Lizzie|last=Smith|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1219517/X-Factor-Cheryl-Coles-fury-Simon-Cowells-stripper-insult--Dannii-Minogues-bisexual-jibe-nearly-costs-job.html|title=''X Factor'': Cheryl Cole jezna, ker jo je Simon Cowell primerjal s striptizeto ... medtem pa Dannii Minogue njena žalitev biseksualca skoraj stane službe|work=Daily Mail|location=Velika Britanija|date=10. oktober 2009|accessdate=11. oktober 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; se je takoj opravičila:

{{Navedek|Rada bi razčistila, kaj natanko se je zgodilo med včerajšnjo epizodo ''X Factorja'' in se opravičila vsem, ki so jih moji komentarji tako ali drugače užalili. Le komentirala sem Danylovo spremembo besedila njegove pesmi. Želela sem se pošaliti na račun njegovega zabavnega nastopa s pesmijo. Je odprt glede njegove (bi)seksualnosti in zapel je pesem z »dekliškim« besedilom. Z Danylom sva se že med vajami v petek šalila o tem dejstvu, in to sem želela pokazati tudi v oddaji. Rada bi se opravičila vsem, ki jih je moj komentar užalil, to resnično ni bil moj namen in Danyla moj komentar ni užalil ali prizadel, natanko je vedel, kaj sem s tem mislila.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://danniiminogueofficial.blogspot.com/2009/10/official-statement-dannii-minogue-danyl_11.html|title=URADNA IZJAVA: Dannii Minogue &amp; Danyl Johnson |publisher=Danniiminogueofficial.blogspot.com|date=11. oktober 2009|accessdate=11. oktober 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;}}

Tudi v naslednji epizodi, izdani 11. oktobra, se je Dannii Minogue opravičila in dejala, da so ljudje njene besede razumeli narobe&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.digitalspy.co.uk/tv/s103/the-x-factor/news/a181567/minogue-apologises-on-air-for-comments.html|title=Dannii Minogue se opraviči za svoj komentar|publisher=Digital Spy|date=11. oktober 2009|accessdate=12. junij 2010|archive-date=2012-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20121023220252/http://www.digitalspy.co.uk/tv/s103/the-x-factor/news/a181567/minogue-apologises-on-air-for-comments.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; in dejala, da Danyla Johnsona njen komentar ni prizadel.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.google.com/hostednews/ukpress/article/ALeqM5hza__4o-kfaICJ2D03uoLW88UupQ|title=ŽAL MI JE ZARADI ŠALE: Dannii Minogue &amp; Danyl Johnson|publisher=TPA, Google|date=11. oktober 2009|accessdate=11. oktober 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091014134124/http://www.google.com/hostednews/ukpress/article/ALeqM5hza__4o-kfaICJ2D03uoLW88UupQ|archivedate=2009-10-14|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Medijski regulator Ofcom je vseeno prejel skoraj 4.000 pritožb na račun njenega komentarja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/culture/tvandradio/x-factor/6635458/X-Factor-Dannii-Minogues-homophobic-jibe-cleared-by-Ofcom.html|title=''X Factor'': 'Homofobični' komentar Dannii Minogue na Ofcomu|work=The Daily Telegraph |location=Velika Britanija|date=23. november 2009|accessdate=12. junij 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

=== Medijska upodobitev in ostale aktivnosti ===
Čez njeno kariero so Dannii Minogue mnogokrat primerjali z njeno komercialno veliko uspešnejšo sestro [[Kylie Minogue|Kylie]]. O primerjavah je Dannii Minogue dejala: »Težko je, ker me kar naprej primerjajo s Kylie. Po drugi strani pa, ljudje vedno najdejo koga, s komer te primerjajo. Kar poglejte [[Britney Spears|Britney]] in [[Christina Aguilera|Christino]].«&lt;ref name=&quot;arjan&quot;&gt;Timmermans, Arjan [http://www.arjanwrites.com/arjanwrites/2003/12/dannii_minogues.html »Intervju z Dannii Minogue«]. ArjanWrites.com. 17. december 2003. Pridobljeno dne 5. april 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V intervjuju z revijo ''Elle'' aprila 2009 je Kylie Minogue kritizirala sodnika oddaje ''X Factor'', Louisa Walsha, zaradi posmehovanja njene sestre: »Zelo ponosna sem na svojo sestro in tako prekleto me živcira, da naju kar naprej primerjajo. V Angliji veliko ljudi ne ve, od kod prihaja. In še težje je, ko se ji Louis Walsh s svojim patetičnim smislom za humor posmehuje - na primer s tem, da ji reče, da še nikoli ni ustvarila nobene uspešnice, kar sploh ni res.« Zanikala je tudi govorice, da se njena sestra ne razume s Cheryl Cole in [[Sharon Osbourne]] ter jih označila za »cenene«.

Dannii Minogue je mnogokrat nastopila na [[sydney]]jski paradi gejev in lezbijk in v londonskem nočnem klubu G-A-Y.&lt;ref&gt;[http://www.g-a-y.co.uk/album.asp »G-A-Y - Album!«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090417175907/http://www.g-a-y.co.uk/album.asp |date=2009-04-17 }}. G-A-Y.com. Pridobljeno dne 6. oktober 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Sama pravi, da je tako uspešna tudi zaradi svojih oboževalcev iz homoseksualne skupnosti, v veliko intervjujih pa je tudi dejala, da je gejevska kultura »vedno bila del [njene] glasbe«.&lt;ref name=&quot;arjan&quot;/&gt; Dannii Minogue odprto podpira homoseksualno skupnost, opozarja na njihove pravice in na dejstvo, da še danes niso popolnoma enakopravni, velikokrat pa je poudarila tudi, da bi po njenem mnenju morali zakone med istospolnimi partnerji legalizirati v vseh državah.&lt;ref name=&quot;arjan&quot;/&gt;

Dannii Minogue je ambasadorka organizacije Terrence Higgins Trust, ki dela na tem, da bi se ljudi bolj natančno izobraževalo o [[AIDS]]-u. Dobrodelni organizaciji se je pridružila, ker je upala, da bo s tem več ljudi pripravila do tega, da se pogovarjajo o varni spolnosti in bolezni.&lt;ref name=&quot;higgins&quot;&gt;[http://www.tht.org.uk/mediacentre/pressreleases/2004/december2004/danniiminoguewearyourribbon.htm »Dannii Minogue in organizacija Terrence Higgins Trust za dan AIDS leta 2004 organizirata novo kampanjo«]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120305184347/http://www.tht.org.uk/mediacentre/pressreleases/2004/december2004/danniiminoguewearyourribbon.htm |date=2012-03-05 }}. Terrence Higgins Trust. 1. december 2004. Pridobljeno dne 12. december 2006. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Leta 2004 je gola, ovita le z rdečim trakom, pozirala za kampanjo v sklopu promocije dneva AIDS-a v Avstraliji in Veliki Britaniji.&lt;ref name=&quot;higgins&quot; /&gt; Že dolgo podpira raziskave raka na prsih in od avgusta 2008 je postala ambasadorka centra za raziskavo raka na prsih [[Olivia Newton-John|Olivie Newton-John]].&lt;ref&gt;[http://www.danniimusic.com/shownews.php?article=104 »Dannii se združi z Olivio«]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090703035344/http://www.danniimusic.com/shownews.php?article=104 |date=2009-07-03 }}. Dannii.com. 25. avgust 2008. Pridobljeno dne 16. november 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Revija ''Heat Magazine'' je v svoji šestopeti številki Dannii Minogue z 42% glasov označila za najljubšo sodnico oddaje ''X Factor'' v Veliki Britaniji; drugo mesto je s 35% glasov zasedel Simon Cowell, tretje z 18% glasov Cheryl Cole, četrto pa Louis Walsh z le 5% glasov.

== Diskografija ==
{{Main|Diskografija Dannii Minogue}}

* 1991: ''[[Love and Kisses (album)|Love and Kisses]]''
* 1993: ''[[Get Into You]]''
* 1997: ''[[Girl (album, Dannii Minogue)|Girl]]''
* 2003: ''[[Neon Nights]]''
* 2007: ''[[Club Disco]]''

== Filmografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-  style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! colspan=&quot;4&quot; style=&quot;background: LightSteelBlue;&quot;|Filmi
|-  style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! style=&quot;text-align:center;&quot;| Leto
! style=&quot;width:200px;&quot;| Naslov
! style=&quot;width:150px;&quot;| Vloga
! Opombe
|-
| 1992
| ''Secrets''
|Didi
|
|-
|2004
|''The Porter''
|Bunny Stigler
|Kratki film
|-
|2007
|''White Diamond: A Personal Portrait of Kylie Minogue''
|Ona
|Dokumentarni film
|-  style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! colspan=&quot;4&quot; style=&quot;background: LightSteelBlue;&quot;|Televizija
|-  style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! Leto
! Naslov
! Vloga
! Opombe
|-
|rowspan=&quot;2&quot;|1978
|''Skyways''
|Amy
|
|-
|''[[Sullivanovi]]''
|Carla (#2)
|
|-
| 1982 – 1988
| ''Young Talent Time''
|Ona
|Redni nastopi
|-
| rowspan=2|1988
| ''All The Way''
|Penny Seymour
|
|-
|''New Generation
|Ona
|
|-
|1989 – 1990
|''Home and Away''
|Emma Jackson
|Stranska vloga
|-
|1994
|''The Big Breakfast''
|rowspan=14|Ona
|rowspan=2|Voditeljica
|-
|1994 – 1995
|''Fan TC''
|-
|rowspan=2|1996
|''It's Not Just Saturday''
|rowspan=2|Voditeljica
|-
|''Scoop''
|-
|rowspan=2|1997
|''Disney Time''
|Voditeljica
|-
|''Top of the Pops''
|Voditeljica
|-
|1997 – 1998
|''Live &amp; Kicking''
|Voditeljica
|-
|2007 – danes
| ''[[Avstralija ima talent]]''
|Sodnica
|-
|2007 – 2010
|''[[X Factor]]'' 
|Sodnica/mentorica
|-
|2007
|''[[The Kylie Show]]''
|Skeč
|-
|2008
|''Nickelodeon UK Kids Choice Awards 2008''
|Voditeljica
|-
|2009
|''Beautiful People''
|Gostovalni nastop
|-
|rowspan=2|2010
|''Ultimate Movie Toons''
|Voditeljica
|-
|''[[Style Queen|Dannii Minogue: Style Queen]]''
|3-delni dokumentarni film o njenih trenutnih projektih
|-
|2012
|''The Talent Show Story''
|-  style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! colspan=&quot;4&quot; style=&quot;background: LightSteelBlue;&quot;|Gledališče
|-  style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! Leto
! Naslov
! Vloga
! Opombe
|-
|1997
|''[[Brilijantina (muzikal)|Brilijantina]]''
|Rizzo
|
|-
|1999
|''[[Macbeth]]''
|Lady Macbeth
|
|-
|rowspan=2|2000
|''Notre Dame de Paris''
|Esmeralda
|
|-
|''[[Vaginini monologi]]''
|
|
|}

== Nagrade in nominacije ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Nagrada
! Kategorija
! Delo
! Osvojila?
|-
|2011
| ''Glamourjev'' seznam žensk leta
| TV osebnost leta
| Ona
| {{award-won |align=left}}
|-
|rowspan=3|2010
| Seznam slavnih osebnosti leta 
| Slavna osebnost leta (1. mesto)
| Ona
| {{award-won |align=left}}
|-
| Max Factor Awards
| Najbolj glamurozna osebnost leta
| Ona
|align=center| Ne
|-
| Elle Style Awards
| Najboljša TV zvezdnica
| Ona
| {{award-won |align=left}}
|-
|2009
| Nagrade revije ''Cosmopolitan''
| Ultimatna TV osebnost leta
| Ona
| {{award-won |align=left}}
|-
|2008
| Seznam slavnih osebnosti leta 2008
| Slavna osebnost leta (1. mesto)
| Ona
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2007
| Glamour Awards
| TV osebnost
| Ona
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2007
| National Television Awards
| Najpopularnejša oddaja za iskanje talentov
| ''X Factor''
| {{award-won |align=left}}
|-
|rowspan=3| 2004
|rowspan=2| WMC International Dance Music Awards
| Najboljše evro delo z veliko energije
| »[[I Begin to Wonder]]«
| Ne
|-
| Najboljša plesna umetnica
|
| Ne
|-
| Dancestar 2004 Awards
| Najboljši svetovni singl
| »I Begin to Wonder«
| Ne
|-
|rowspan=3| 2003
| ARIA Awards
| Najboljši pop album
|''[[Neon Nights]]''
| Ne
|-
| Capital FM Awards
| Ritmična nagrada Capitala
|rowspan=2| 
| {{award-won |align=left}}
|-
| Disney Channel Awards
| Najboljša ženska umetnica
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2001
| Maxim Awards
| Najboljši nastop v gledališču
| ''Notre-Dame De Paris''
| {{award-won |align=left}}
|-
|rowspan=2| 1998
| MO Award
| Najboljša gledališka igralka v muzikalu
| ''[[Brilijantina (muzikal)|Brilijantina]]''
| Ne
|-
| BRMB Music Awards
| Najboljši videospot
| »[[All I Wanna Do (pesem, Dannii Minogue)|All I Wanna Do]]«
| {{award-won |align=left}}
|-
| rowspan=4| 1991
| Nagrada revije ''TV Hits''
| Najboljša ženska televizijska zvezdnica
|rowspan=4|
| {{award-won |align=left}}
|-
| Nagrada revije ''Smash Hits''
| Najboljši novi ustvarjalec
| {{award-won |align=left}}
|-
| Nagrada revije ''BIG''
| Najboljša ženska pop zvezdnica na svetu
| {{award-won |align=left}}
|-
| Nagrada radia 1 &amp; revije ''Flash Forward''
| Ženska leta
| {{award-won |align=left}}
|-
| 1990
| Logie Awards
|Najpopularnejši ženski talent
| ''Home and Away''
| Ne
|-
| rowspan=2|  1989
| Logie Awards
|Najpopularnejši ženski talent
| ''Home and Away''
| Ne
|-
| The Variety Club of Australia
| Raznolikost med mladimi
|
| {{award-won |align=left}}&lt;ref&gt;&quot;[http://www.theage.com.au/articles/2003/04/22/1050777253534.html »Nastopajoči na letošnji podelitvi Logiejev«], ''The Age'' (23. april 2003). {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|}

== Opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Dannii Minogue}}
{{wikiquote}}
* [http://www.danniimusic.com Uradna spletna stran] {{ikona en}}
* {{imdb name|name=Dannii Minogue|id=0591549}} {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Minogue, Danii}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1971]]
[[Kategorija:Avstralski glasbeniki]]
[[Kategorija:Avstralski pevci]]
[[Kategorija:Avstralski modni oblikovalci]]
[[Kategorija:Avstralski tekstopisci]]</text>
      <sha1>0ekdfbo2yb63lge2xndsm3z6ulb20tu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Diskografija Miley Cyrus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>240920</id>
    <revision>
      <id>6757934</id>
      <parentid>6744078</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:03:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757934</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33256" sha1="ddr8otghz0n5ju33xthcecvlx124c9u" xml:space="preserve">{{Glej tudi|Diskografija Hannah Montane}}
[[Slika:Bottom of the Ocean Wonder World Performance-edit.jpg|thumb|right|250px|Miley Cyrus med nastopom s pesmijo &quot;Bottom of the Ocean&quot; v [[Portland, Oregon|Portlandu]], [[Oregon]] na svoji turneji [[Wonder World Tour]] 14. septembra 2009]]
'''Diskografija ameriške pevke [[Miley Cyrus]]''' obsega tri studijske albume, dva albuma v živo, en [[extended play|EP]], osem singlov, osem videospotov in dva soundtracka. Njen prvi album, ''[[Hannah Montana 2/Meet Miley Cyrus#Meet Miley Cyrus|Meet Miley Cyrus]]'', je izšel junija 2007. Bil je drugi CD na dvojnem albumu ''[[Hannah Montana 2/Meet Miley Cyrus]]'', ki je zasedel prvo mesto na [[Združene države Amerike|ameriški]] lestvici [[Billboard 200|''Billboard'' 200]] (kjer je prejel tudi trikratno platinasto certifikacijo s strani organizacije [[Recording Industry Association of America]]) in se pojavil med prvimi desetimi na lestvicah v [[Kanada|Kanadi]], [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] in na [[Norveška|Norveškem]]. Njen drugi album, ''[[Breakout (album)|Breakout]]'', je izšel julija leta 2008 in zasedel prvo mesto na lestvicah v Združenih državah, Kanadi in [[Avstralija|Avstraliji]]. Prejel je platinasto certifikacijo v Združenih državah, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in na [[Irska|Irskem]] ter zlato v [[Nemčija|Nemčiji]], Avstraliji in [[Španija|Španiji]].

Njen prvi soundtrack (ki ga ni posnela kot [[Miley Stewart|Hannah Montana]]) je bil soundtrack, ki ga je posnela za film ''[[Hannah Montana (film)|Hannah Montana: The Movie]]''. Posnela je tudi album v živo, imenovan ''[[Best of Both Worlds Concert|Hannah Montana &amp; Miley Cyrus: Best of Both Worlds Concert]]'', ki je pristal na tretjem mestu ameriške in kanadske lestvice, ter [[Wal-Mart]]ov ekskluzivni EP ''[[The Time of Our Lives (EP)|The Time of Our Lives]]'', ki je dosegel drugo mesto na ameriški lestvici.

Pesem &quot;[[The Climb (pesem)|The Climb]]&quot; iz soundtracka za film ''Hannah Montana: The Movie'', je dosegla prvo mesto na ''[[Billboard (magazine)|Billboardovi]]'' lestvici [[Hot Adult Contemporary Tracks]] julija 2009, s čimer je Miley Cyrus postala druga najmlajša glasbena ustvarjalka na lestvici, takoj za [[LeAnn Rimes]], katere pesem &quot;[[How Do I Live]]&quot; se je na lestvico uvrstila leta 1997.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/chart-beat-bonus/chart-beat-miley-cyrus-3oh-3-alice-in-chains-1003991778.story#/bbcom/chart-beat-bonus/chart-beat-miley-cyrus-3oh-3-alice-in-chains-1003991778.story|title=Chart Beat: Miley Cyrus, 3OH!3, Alice In Chains|last=Trust|first=Gary|date=2009-07-08|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|publisher=Nielsen Business Media, Inc.|accessdate=2009-10-24}}&lt;/ref&gt; Mesec dni kasneje je pesem &quot;[[Party in the U.S.A.]],&quot; iz EP-ja ''The Time of Our Lives'', pristala na vrhu ''Billboardove'' lestvice [[Hot Digital Songs]], saj je preko interneta prodala več kot 226.000 kopij izvodov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/41000/week-ending-aug-16-2009-king-of-country-boots-king-of-pop/|title=Week Ending Aug. 16, 2009: King Of Country Boots King Of Pop|last=Grein|first=Paul|date=2009-08-19|work=Yahoo! Music Blogs|publisher=Yahoo! Inc.|accessdate=2009-10-24}}&lt;/ref&gt; Miley Cyrus je posnela štiri single, katerih zaslužek je odšel v dobrodelne namene, vključno s pesmijo &quot;[[Just Stand Up!]]&quot; iz leta 2008 in singlom &quot;[[Send It On (pesem)|Send It On]]&quot; z [[Disney's Friends for Change]] leta 2009. 1. novembra 2009 je singl &quot;Party in the U.S.A.&quot; postal njen tretji singl, ki je izpadel iz prvih desetih singlov na glasbeni lestvici v Veliki Britaniji, saj je tam zasedel enajsto mesto; pred tem se je to naredilo že pesmima &quot;See You Again&quot; in &quot;The Climb&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=12147 |title=Miley Cyrus |publisher=Chart Stats |date= |accessdate=2010-03-10 |archiveurl=https://archive.today/20120721213352/http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=12147 |archivedate=2012-07-21 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Tretji album Miley Cyrus, ''[[Can't Be Tamed]]'', je izšel 21. junija leta 2009 v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;{{YouTube|id = bK9nxH9YYhM#t=0m40s| |title = Miley Cyrus part 1 of 3.wmv}}, 40 seconds in&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.mileycyrus.com/2010/03/23/new-album/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-07-04 |archive-date=2010-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100518194036/http://www.mileycyrus.com/2010/03/23/new-album/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Albumi ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; | Leto
! rowspan=&quot;2&quot; | Detajli
! colspan=&quot;10&quot; | Dosežki
! rowspan=&quot;2&quot; | Certifikacije
|- style=font-size:smaller;
! width=30| [[Billboard 200|US]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Artist Chart History - Miley Cyrus (Albums)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/charts/hot-100#/artist/miley-cyrus/chart-history/772285?f=305&amp;g=Albums|title= Artist Chart History - Miley Cyrus (Albums) |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]}}&lt;/ref&gt;
! width=30| [[Canadian Albums Chart|CAN]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Verify Miley Cyrus' Canadian chart positions&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.allmusic.com/artist/miley-cyrus-p823418|title=Verify Miley Cyrus' Canadian album positions|publisher=allmusic}}&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;
! width=30| [[UK Albums Chart|UK]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;UK&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.everyhit.com/|title=everyHit.com - UK Top 40 Chart Archive, British Singles &amp; Albums Charts|publisher=everyhit.com}}&lt;/ref&gt;
! width=30| [[Irish Albums Chart|IRE]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.irma.ie/aucharts.asp |title=arhivska kopija |accessdate=2010-07-04 |archive-date=2008-09-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080902235223/http://www.irma.ie/aucharts.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
! width=30| [[ARIA Charts|AUS]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Australia&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.australian-charts.com/search.asp?search=Miley+Cyrus&amp;cat=a|title=Miley Cyrus albums chart history - australian-charts.com|publisher=australian-charts.com}}&lt;/ref&gt;
! width=30| [[Recording Industry Association of New Zealand|NZ]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;NZ&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.charts.org.nz/search.asp?cat=a&amp;search=Miley+Cyrus|title=Miley Cyrus albums chart history - charts.org.nz|publisher=charts.org.nz}}&lt;/ref&gt;
! width=30| [[VG-lista|NOR]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Norway albums&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://norwegiancharts.com/search.asp?cat=a&amp;search=Miley+Cyrus|title=Miley Cyrus albums chart history - norwegiancharts.com|publisher=norwegiancharts.com}}&lt;/ref&gt;
! width=30| [[PROMUSICAE|SPA]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Spain&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://spanishcharts.com/search.asp?cat=a&amp;search=Miley+Cyrus|title=Miley Cyrus albums chart history - spanishcharts.com|publisher=spanishcharts.com}}&lt;/ref&gt;
! width=30| [[Swiss Albums Chart|CH]] &lt;br /&gt;
! width=30| [[Media Control|GER]] &lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Cyrus,Miley/?type=longplay |title=arhivska kopija |accessdate=2010-07-04 |archive-date=2011-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110816180121/http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Cyrus,Miley/?type=longplay |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| 2007
| align=&quot;left&quot; | '''''[[Hannah Montana 2/Meet Miley Cyrus#Meet Miley Cyrus|Meet Miley Cyrus]]'''''
* Izdan: 26. junij 2007 &lt;!-- Earliest release, do not change. --&gt;
* Format: [[zgoščenka|CD]], [[digitalno]]
* Založba: [[Hollywood Records|Hollywood]]
| 1
| 3
| –
| –
| 20
| 6
| 8
| 46
| 91
| 47
| align=&quot;left&quot; |
* [[Recording Industry Association of America|US]]: 3x Platinasta&lt;ref name=&quot;Miley Cyrus' USA Certifications&quot;/&gt;
|-
| 2008
| align=&quot;left&quot; | '''''[[Breakout (album)|Breakout]]'''''
* Izdan: 22. julij 2008 &lt;!--Earliest release, do not change.--&gt;
* Format: CD, digitalno
* Založba: Hollywood
| 1
| 1
| 10
| 11
| 1
| 2
| 15
| 7
| 25
| 16
| align=&quot;left&quot; |
* US: Platinasta&lt;ref name=&quot;Miley Cyrus' USA Certifications&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=1&amp;table=SEARCH_RESULTS&amp;action=&amp;title=&amp;artist=Miley%20Cyrus&amp;format=&amp;debutLP=&amp;category=&amp;sex=&amp;releaseDate=&amp;requestNo=&amp;type=&amp;level=&amp;label=&amp;company=&amp;certificationDate=&amp;awardDescription=&amp;catalogNo=&amp;aSex=&amp;rec_id=&amp;charField=&amp;gold=&amp;platinum=&amp;multiPlat=&amp;level2=&amp;certDate=&amp;album=&amp;id=&amp;after=&amp;before=&amp;startMonth=1&amp;endMonth=1&amp;startYear=1958&amp;endYear=2009&amp;sort=Artist&amp;perPage=25|title=Miley Cyrus' USA Certifications |publisher=[[Združenje ameriške glasbene industrije|RIAA]]}}&lt;/ref&gt;
* [[British Phonographic Industry|UK]]: Platinasta&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/Search.aspx |title=arhivska kopija |accessdate=2010-07-04 |archive-date=2011-05-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110511120001/http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* [[Media Control|GER]]: Zlata&lt;ref name=&quot;Verify the German Certification on Miley Cyrus&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.musikindustrie.de/gold_platin_datenbank_beta/|title=Verify the German Certification on Miley Cyrus |publisher=[[IFPI]] Germany}}&lt;/ref&gt;
* [[Australian Recording Industry Association|AUS]]: Zlata&lt;ref name=&quot;ARIA Charts - Accreditations - 2008 Albums&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accreditations-2008Albums.htm|title=
ARIA Charts - Accreditations - 2008 Albums |publisher=[[Australian Recording Industry Association|ARIA]]}}&lt;/ref&gt;
* IRE: Platinasta&lt;ref name=&quot;Irish 2008 Certification Awards &quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.irishcharts.ie/awards/platinum08.htm|title=
Irish 2008 Certification Awards |publisher=irishcharts.ie}}&lt;/ref&gt;
* SPA: Zlata&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;Spanish Gold Certification Award on Breakout&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://promusicae.es/listassemanales/albumes/historial/TOP%20100%20ALBUMES%2008_51.pdf|title=Spanish Gold Certification Award on Breakout|publisher=promusicae}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;
|-
| 2010
| align=&quot;left&quot; | '''''[[Can't Be Tamed]]'''''
* Izdan: 21. junij 2010
* Format: CD, digitalno
* Založba: Hollywood
| 3
| 2
| 8
| 5
| 4
| 2
| 8
| 1
| 3
| 4
| align=&quot;left&quot; |
|}

=== Albumi v živo ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; | Leto
! rowspan=&quot;2&quot; | Detajli
! colspan=6| Dosežki
|- style=font-size:smaller;
! width=35| US&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Artist Chart History - Hannah Montana (Specialty Albums)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/charts/hot-100#/artist/hannah-montana/chart-history/777056?f=305&amp;g=Albums|title= Artist Chart History - Hannah Montana (Specialty Albums) |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]}}&lt;/ref&gt;
! width=35| CAN&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Artist Chart History - Hannah Montana (Canadian Specialty Albums)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/charts/hot-100#/artist/hannah-montana/chart-history/777056?f=309&amp;g=Albums|title= Artist Chart History - Hannah Montana (Canadian Specialty Albums) |publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]}}&lt;/ref&gt;
! width=35| UK&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;UK&quot;/&gt;
! width=35| AUS&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Australia&quot;/&gt;
! width=35| NZ&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;NZ&quot;/&gt;
! width=35| SPA&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Spain&quot;/&gt;
|-
| 2008
| align=&quot;left&quot; | '''''[[Best of Both Worlds Concert|Hannah Montana &amp; Miley Cyrus:&lt;br /&gt;Best of Both Worlds Concert]]'''''
* Izdan: 11. marec 2008 &lt;!-- Earliest release, do not change. --&gt;
* Format: CD, digitalno
* Založba: [[Walt Disney Records|Walt Disney]]
| 3
| 3
| 29
| 16
| 27
| 46
|-
| rowspan=&quot;1&quot; |2009
| align=&quot;left&quot; | '''''iTunes Live from London'''''
* Izdan: 12. maj 2009
* Format: Digitalno
* Založba: Hollywood
| -
| -
| -
| -
| -
| -
|-
| colspan=&quot;10&quot; style=&quot;font-size:8pt&quot;| &quot;—&quot; označuje, da se album ni uvrstil na lestvico.
|}

=== EP-ji ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; | Leto
! rowspan=&quot;2&quot; | Detajli
! colspan=&quot;6&quot; | Dosežki
! rowspan=&quot;2&quot; | Certifikacije
|- style=font-size:smaller;
! US&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Artist Chart History - Hannah Montana (Specialty Albums)&quot; /&gt;
! AUS&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Australia&quot;/&gt;
! NZ&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;New Zealand&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp|title=New Zealand Chart: Chart #1692|date=2009-10-26|accessdate=2009-10-27|work=[[Recording Industry Association of New Zealand|RIANZ]]|archive-date=2011-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20110809032916/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! SPA&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Steffen Hung |url=http://spanishcharts.com/showitem.asp?interpret=Miley+Cyrus&amp;titel=The+Time+Of+Our+Lives&amp;cat=a |title=Miley Cyrus - The Time Of Our Lives |publisher=spanishcharts.com |date= |accessdate=2010-03-10}}&lt;/ref&gt;
! GER&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Cyrus%2CMiley/?type=longplay |title=arhivska kopija |accessdate=2010-07-04 |archive-date=2011-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110816180121/http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Cyrus%2CMiley/?type=longplay |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
! UK
|-
|2009
| align=&quot;left&quot; | '''''[[The Time of Our Lives (EP)|The Time of Our Lives]]'''''
* Izdan: 31. avgust 2009
* Format: CD, digitalno
* Založba: Hollywood
| 2
| 11
| 9
| 6
| 9
| 17
| align=&quot;left&quot; |
* US: Platinasta&lt;ref&gt;http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?table=SEARCH_RESULTS&lt;/ref&gt;
* UK: Zlata&lt;ref name=&quot;bpi&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/Search.aspx|title=Certified Awards Search|date=May 14, 2010|accessdate=19. maj 2010|work=[[British Phonographic Industry]]|publisher=British Phonographic Industry|archive-date=2011-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20110511120001/http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* SPA: Platinasta&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://mileycyrusspain.com/miley-cyrus-disco-de-platino-en-espana-por-las-ventas-de-the-times-of-our-lives-en-tan-solo-8-semanas/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-07-04 |archive-date=2011-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110714093614/http://mileycyrusspain.com/miley-cyrus-disco-de-platino-en-espana-por-las-ventas-de-the-times-of-our-lives-en-tan-solo-8-semanas/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* GER: Zlata&lt;ref&gt;http://www.musikindustrie.de/gold_platin_datenbank_beta/&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;9&quot; style=&quot;font-size:8pt&quot;| &quot;—&quot; označuje, da se EP ni uvrstil na lestvico.
|}

== Soundtracki ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; | Leto
! rowspan=&quot;2&quot; | Detajli
! colspan=&quot;5&quot; | Dosežki
! rowspan=&quot;2&quot; | Certifikacije
|- style=&quot;font-size:smaller;&quot;
! width=40| US&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Artist Chart History - Miley Cyrus (Albums)&quot;/&gt;
! width=40| CAN&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Verify the Canadian positions on Miley Cyrus' albums&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.allmusic.com/artist/miley-cyrus-p823418|title=Verify the Canadian positions on Miley Cyrus' albums|publisher=[[Allmusic]]}}&lt;/ref&gt;
! width=40| AUS&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Australia2&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.australian-charts.com/search.asp?cat=a&amp;search=Hannah+Montana|title=Hannah Montana albums chart history - australian-charts.com|publisher=australian-charts.com}}&lt;/ref&gt;
! width=40| NZ&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;NZ2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://charts.org.nz/search.asp?search=Hannah+Montana&amp;cat=a|title=Hannah Montana albums chart history - charts.org.nz|publisher=charts.org.nz|accessdate=2010-07-04|archive-date=2017-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20170819232231/http://charts.org.nz/search.asp?search=Hannah+Montana&amp;cat=a|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! width=40| SPA&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Spain2&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://spanishcharts.com/search.asp?cat=a&amp;search=Hannah+Montana|title=Hannah Montana albums chart history - spanishcharts.com|publisher=spanishcharts.com}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2009
| align=&quot;left&quot; | '''''[[Hannah Montana: The Movie (soundtrack)|Hannah Montana: The Movie]]'''''
* Izdan: 23. marec 2009 &lt;!-- Earliest release, do not change. --&gt;
* Format: CD, digital download
* Založba: Walt Disney
| 1
| 1
| 6
| 1
| 1
| align=&quot;left&quot; |
* US: 2x Platinasta&lt;ref name=&quot;Miley Cyrus' USA Certifications&quot;/&gt;
* SPA: Platinasta&lt;ref name=&quot;Spanish Gold Certification Award on Hannah Montana: The Movie&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://promusicae.es/listassemanales/albumes/historial/TOP%20100%20ALBUMES%2009_26.pdf|title=Spanish Gold Certification Award on Hannah Montana: The Movie|publisher=promusicae}}{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* NZ: Platinasta&lt;ref name=&quot;New Zealand Platinum Certification Award on Hannah Montana: The Movie&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp|title=New Zealand Platinum Certification Award on Hannah Montana: The Movie|publisher=RIANZ|accessdate=2010-07-04|archive-date=2011-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20110809032916/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2010
| align=&quot;left&quot; | '''''The Last Song: Original Soundtrack'''''
* Izdan: 23. marec 2010 &lt;!-- Earliest release, do not change. --&gt;
* Format: Digitalno
* Založba: Hollywood
| 104
| -
| -
| -
| -
|
|}

== Singli ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; | Leto
! rowspan=&quot;2&quot; | Singl
! colspan=10| Dosežki
! rowspan=&quot;2&quot; | Certifikacije
! rowspan=&quot;2&quot; | Album
|- style=&quot;font-size:smaller;&quot;
! width=30| [[Billboard Hot 100|US]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Artist Chart History - Hannah Montana (singles)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/charts/hot-100#/artist/hannah-montana/chart-history/777056|title=Artist Chart History - Hannah Montana (singles)|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Artist Chart History - Miley Cyrus (singles)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/charts/hot-100#/artist/miley-cyrus/chart-history/772285|title= Artist Chart History - Miley Cyrus (singles)|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]}}&lt;/ref&gt;
! width=30| [[Canadian Hot 100|CAN]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Artist Chart History - Hannah Montana (Canadian singles)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/charts/hot-100#/artist/hannah-montana/chart-history/777056?f=793&amp;g=Singles|title= Artist Chart History - Hannah Montana (Canadian singles)|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Artist Chart History - Miley Cyrus (Canadian singles)&quot;/&gt;
! width=30| [[UK Singles Chart|UK]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;UK&quot;/&gt;
! width=30| [[ARIA Charts|AUS]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Australia3&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.australian-charts.com/search.asp?cat=s&amp;search=Miley+Cyrus |title=Miley Cyrus chart history - australian-charts.com|publisher=australian-charts.com |accessdate=2009-07-24}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Australia4&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://pandora.nla.gov.au/pan/23790/20090220-0000/issue988.pdf |title=issue988.pdf - Pandora Archive |publisher=State Library of New South Wales |accessdate=2009-07-24}}&lt;/ref&gt;
! width=30| [[Eurochart Hot 100 Singles|EU]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Artist Chart History - Hannah Montana (European singles)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/charts/hot-100#/artist/miley-cyrus/chart-history/772285?f=349&amp;g=Singles|title=Artist Chart History - Hannah Montana (European singles)|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]}}&lt;/ref&gt;
! width=30| [[Irish Singles Chart|IRE]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Verify Miley Cyrus' Irish singles positions&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.irishcharts.ie/search/placement|title=Verify Miley Cyrus' Irish singles positions|publisher=irishcharts.ie|access-date=2010-07-04|archive-date=2015-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20151107043329/http://www.irishcharts.ie/search/placement|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! width=30| [[Media Control Charts|GER]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Verify Miley Cyrus' German positions&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.charts-surfer.de/musiksearch.php|title=Verify Miley Cyrus' German positions|publisher=Chart-Surfer|accessdate=2010-07-04|archive-date=2009-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20090525190858/http://www.charts-surfer.de/musiksearch.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! width=30| [[Recording Industry Association of New Zealand|NZ]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;NZ3&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.charts.org.nz/search.asp?search=Miley+Cyrus&amp;cat=s|title=Miley Cyrus singles chart history - charts.org.nz|publisher=charts.org.nz}}&lt;/ref&gt;
! width=30| [[PROMUSICAE|SPA]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;http://spanishcharts.com/search.asp?search=miley&amp;cat=s&lt;/ref&gt;
! width=30| [[VG-lista|NOR]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Norway singles&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://norwegiancharts.com/search.asp?search=Miley+Cyrus&amp;cat=s|title=Miley Cyrus singles chart history - norwegiancharts.com|publisher=norwegiancharts.com}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2007
| align=&quot;left&quot; | &quot;[[See You Again]]&quot;&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(in [[See You Again#Remix RockMafia|Rock Mafia remix]])&lt;/small&gt;
| 10
| 4
| 11
| 6
| 38
| 13
| 52
| 11
| —
| —
| align=&quot;left&quot; |
* AUS: Platinum&lt;ref name=&quot;ARIA Charts - Accreditations - 2008 Singles&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accreditations-2008Singles.htm|title=
ARIA Charts - Accreditations - 2008 Singles |publisher=[[Australian Recording Industry Association|ARIA]]}}&lt;/ref&gt; 
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| ''Meet Miley Cyrus''
|-
| align=&quot;left&quot; | &quot;[[Start All Over]]&quot;
| 68
| 91
| —
| 41
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2008
| align=&quot;left&quot; | &quot;[[7 Things]]&quot;
| 9
| 13
| 25
| 10
| 44
| 26
| 17
| 24
| —
| 8
| align=&quot;left&quot; |
* AUS: Zlato&lt;ref name=&quot;ARIA Charts - Accreditations - 2008 Singles&quot;/&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot;|''Breakout''
|-
| align=&quot;left&quot; | &quot;[[Fly on the Wall (pesem)|Fly on the Wall]]&quot;
| 84
| 73
| 16
| 54
| 57
| 23
| 62
| —
| —
| —
|align=&quot;left&quot; |
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2009
| align=&quot;left&quot; | &quot;[[The Climb (pesem)|The Climb]]&quot;
| 4
| 5
| 11
| 5
| 25
| 11
| 41
| 12
| 46
| 5
| align=&quot;left&quot; |
* US: 2× Platinasta&lt;ref name=&quot;Miley Cyrus' USA Certifications&quot;/&gt;
* AUS: Platinasta&lt;ref name=&quot;ARIA Charts - Accreditations - 2009 Singles&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accr.htm|title=
ARIA Charts - Accreditations - 2009 Singles |publisher=[[Australian Recording Industry Association|ARIA]]}}&lt;/ref&gt;
| align=center| ''Hannah Montana:&lt;br /&gt;The Movie''
|-
| align=&quot;left&quot; | &quot;[[Party in the U.S.A.]]&quot;
| 2
| 3
| 11
| 6
| 17
| 5
| —
| 3
| 32
| 12
| align=&quot;left&quot; |
* US: 3× Platinasta&lt;ref name=&quot;Miley Cyrus' USA Certifications&quot;/&gt;
* AUS: Platinasta&lt;ref name=&quot;ARIA Charts - Accreditations - 2009 Singles&quot;/&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| ''The Time of Our Lives''
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2010
|align=&quot;left&quot; | &quot;[[When I Look at You]]&quot;
| 16
| 24
| 79
| 19
| —
| 45
| —
| 27
| —
| —
|align=&quot;left&quot; |
|-
|align=&quot;left&quot; | &quot;[[Can't Be Tamed (pesem)|Can't Be Tamed]]&quot;
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| align=&quot;left&quot; |&lt;small&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;1&quot;| ''Can't Be Tamed''
|-

| colspan=&quot;15&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:8pt;&quot; | &quot;—&quot; označuje, da se singl ni uvrstil na lestvico.
|}

=== Nesamostojni singli ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Leto
! rowspan=&quot;2&quot; | Singl
! rowspan=&quot;2&quot; | Ustvarjalec(i)
! colspan=&quot;7&quot; | Dosežki
! rowspan=&quot;2&quot; | Album
|- style=font-size:smaller;
! width=30| US&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Artist Chart History - Billy Ray Cyrus (singles)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/charts/hot-100#/artist/billy-ray-cyrus/chart-history/2309|title=Artist Chart History - Billy Ray Cyrus (singles)|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]}}&lt;/ref&gt;
! width=30| CAN&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Artist Chart History - Billy Ray Cyrus (Canadian singles)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/charts/hot-100#/artist/billy-ray-cyrus/chart-history/2309?f=793&amp;g=Singles|title=Artist Chart History - Billy Ray Cyrus (Canadian singles)|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]}}&lt;/ref&gt;
! width=30| UK&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;UK&quot;/&gt;
! width=30| AUS&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;European and Australasian positions for Stand Up to Cancer&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Stand+Up+To+Cancer&amp;titel=Just+Stand+Up&amp;cat=s |title=European and Australasian positions for Stand Up to Cancer|publisher=australian-charts.com }}&lt;/ref&gt;
! width=30| IRE&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Verify Miley Cyrus' Irish singles positions&quot;/&gt;
! width=30| NZ&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;European and Australasian positions for Stand Up to Cancer&quot;/&gt;
! width=30| SPA&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;European and Australasian positions for Stand Up to Cancer&quot;/&gt;
|-
| 2007
| align=&quot;left&quot; | &quot;[[Ready, Set, Don't Go]]&quot;
| [[Billy Ray Cyrus]]
| 37
| 47
| —
| —
| —
| —
| —
| align=center| ''[[Home at Last (album, Billy Ray Cyrus)|Home at Last]]''
|-
| 2008
| align=&quot;left&quot; | &quot;[[Just Stand Up!]]&quot;
| [[Just Stand Up!#Nastopi|Artists Stand Up to Cancer]]
| 11
| 10
| 26
| 39
| 11
| 19
| —
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot;|Brez albuma
|-
| rowspan=&quot;2&quot;| 2009
| align=&quot;left&quot; | &quot;[[Send It On (pesem)|Send It On]]&quot;
| [[Disney's Friends for Change]]
| 20
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|-
| align=&quot;left&quot; | &quot;We Belong to the Music&quot;
| [[Timbaland]]
| 101
| 63
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;text-align:center;&quot;|''[[Shock Value II]]''
|-
| rowspan=&quot;3&quot;| 2010
| align=&quot;left&quot; | &quot;[[Everybody Hurts]]&quot;
| [[Helping Haiti]]
| 121
| 59
| 1
| 28
| 1
| 17
| 37
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot;|Brez albuma
|-
| align=&quot;left&quot; | &quot;[[We Are the World 25 for Haiti]]&quot;
| Ostali izvajalci
| 2
| 8
| 50
| 18
| 9
| 8
| 15
|-
| align=&quot;left&quot; | &quot;[[Nothing to Lose (pesem, Bret Michaels)|Nothing to Lose]]&quot;
| [[Bret Michaels]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;text-align:center;&quot;| ''Custom Built''
|-
| colspan=&quot;20&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:8pt;&quot;| &quot;—&quot; označuje, da se pesem ni uvrstila na lestvico.
|}

=== Ostale uspešne pesmi ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Leto
! rowspan=&quot;2&quot; | Singl
! colspan=&quot;7&quot; | Dosežki
! rowspan=&quot;2&quot; | Album
|- style=&quot;font-size:smaller;&quot;
! width=40| US&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Artist Chart History - Miley Cyrus (singles)&quot;/&gt;
! width=40| US Pop&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Artist Chart History - Miley Cyrus (US Pop 100 singles)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.allmusic.com/artist/miley-cyrus-p823418|title=Artist Chart History - Miley Cyrus (US Pop 100 singles)|publisher=[[Allmusic]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Artist Chart History - Hannah Montana (US Pop 100 singles)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.allmusic.com/artist/hannah-montana-p827976|title= Artist Chart History - Hannah Montana (US Pop 100 singles)|publisher=[[Allmusic]]}}&lt;/ref&gt;
! width=40| CAN&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Artist Chart History - Miley Cyrus (Canadian singles)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/charts/hot-100#/artist/miley-cyrus/chart-history/772285?f=793&amp;g=Singles|title= Artist Chart History - Miley Cyrus (Canadian singles)|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]}}&lt;/ref&gt;
! width=40| UK&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;UK&quot;/&gt;
! width=40| AUS&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Australia5&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://pandora.nla.gov.au/pan/23790/20081020-0000/issue968.pdf|title=issue968.pdf (application/pdf Object)|publisher=State Library of New South Wales}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Australia6&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://pandora.nla.gov.au/pan/23790/20090805-0000/issue1013.pdf|title=issue1013.pdf (application/pdf Object)|publisher=State Library of New South Wales}}&lt;/ref&gt;
! width=40| NZ&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;NZ&quot;/&gt;
! width=40| IRE&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | title = Irish single positions | url = http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Miley+Cyrus | publisher = irish-charts.com | accessdate = 17 January 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090823042730/http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Miley+Cyrus | archive-date = 2009-08-23 | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |2007
| style=&quot;text-align:left;&quot;| &quot;[[G.N.O. (Girl's Night Out)]]&quot;
| 91
| 76
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;3&quot;| ''Meet Miley Cyrus''
|-
| style=&quot;text-align:left;&quot;| &quot;[[I Miss You (pesem, Miley Cyrus)|I Miss You]]&quot;
| 109
| 92
| —
| —
| —
| —
| —
|-
| rowspan=&quot;4&quot; | 2008
| align=&quot;left&quot; | &quot;Good and Broken&quot;
| —
| 100
| —
| —
| —
| —
| —
|-
| align=&quot;left&quot; | &quot;[[Breakout (pesem, Miley Cyrus)|Breakout]]&quot;
| 56
| —
| 45
| —
| 94
| —
| —
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;3&quot;| ''Breakout''
|-
| align=&quot;left&quot; | &quot;[[Girls Just Want to Have Fun|Girls Just Wanna Have Fun]]&quot;
| 113
| —
| 92
| —
| —
| —
| —
|-
| align=&quot;left&quot; | &quot;Goodbye&quot;
| 124
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2009
| align=&quot;left&quot; | &quot;[[Butterfly Fly Away]]&quot; &lt;small&gt;(skupaj z [[Billy Ray Cyrus|Billyjem Rayjem Cyrusom]])&lt;/small&gt;
| 56
| —
| 50
| 78
| 56
| —
| 46
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| ''Hannah Montana: The Movie''
|-
| align=&quot;left&quot; | &quot;[[Hoedown Throwdown]]&quot;
| 18
| 29
| 15
| 18
| 20
| 40
| 10
|-
| rowspan=&quot;4&quot; | 2010
| align=&quot;left&quot; | &quot;[[The Time of Our Lives (pesem, Miley Cyrus)|The Time of Our Lives]]&quot;
| 123
| —
| 51
| —
| —
| —
| —
| ''The Time of Our Lives''
|-
| align=&quot;left&quot; | &quot;I Hope You Find It&quot;
| 105
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| ''The Last Song Soundtrack''
|-
| align=&quot;left&quot; | &quot;Stay&quot;
| 75
| —
| 61
| —
| —
| —
| —
| rowspan=&quot;2&quot;| ''Can't Be Tamed''
|-
| align=&quot;left&quot; | &quot;Liberty Walk&quot;
| 103
| —
| 79
| —
| —
| —
| —
|-
| colspan=&quot;20&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:8pt;&quot;| &quot;—&quot; označuje, da se pesem ni uvrstila na lestvico.
|}

== Videospoti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Naslov
! Režiser
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2007
| &quot;Stand&quot; &lt;small&gt;(skupaj z [[Billy Ray Cyrus|Billyjem Rayjem Cyrusom]])&lt;/small&gt;
| Matt Smith
|-
| &quot;[[Start All Over]]&quot;
| [[Marc Webb]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/videos/miley-cyrus/start-all-over--54496311 |title=Start All Over by Miley Cyrus Music Video on Yahoo! Music |publisher=New.music.yahoo.com |date= |accessdate=2010-03-10}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2008
| &quot;[[7 Things]]&quot;
| [[Brett Ratner]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Posted 6/30/08 |url=http://www.mtv.com/videos/miley-cyrus/253422/7-things.jhtml |title=7 Things &amp;#124; Miley Cyrus &amp;#124; Music Video |publisher=MTV |date= |accessdate=2010-03-10 |archive-date=2010-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101218131433/http://www.mtv.com/videos/miley-cyrus/253422/7-things.jhtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| &quot;[[Fly on the Wall (pesem)|Fly on the Wall]]&quot;
| [[Philip Andelman]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Posted 12/5/08 |url=http://www.mtv.com/videos/miley-cyrus/323071/fly-on-the-wall.jhtml |title=Fly On The Wall &amp;#124; Miley Cyrus &amp;#124; Music Video |publisher=MTV |date= |accessdate=2010-03-10 |archive-date=2010-12-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101213084238/http://www.mtv.com/videos/miley-cyrus/323071/fly-on-the-wall.jhtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot;| 2009
| &quot;[[The Climb (pesem)|The Climb]]&quot;
| [[Matthew Rolston]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Posted 3/6/09 |url=http://www.mtv.com/videos/miley-cyrus/348983/the-climb.jhtml |title=The Climb &amp;#124; Miley Cyrus &amp;#124; Music Video |publisher=MTV |date= |accessdate=2010-03-10 |archive-date=2016-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160409184351/http://www.mtv.com/videos/miley-cyrus/348983/the-climb.jhtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| &quot;[[Send It On (pesem)|Send It On]]&quot; &lt;small&gt;(skupaj z [[Disney's Friends for Change]])&lt;/small&gt;
| Nepoznan
|-
| &quot;[[Party in the U.S.A.]]&quot;
|[[Chris Applebaum]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/videos/miley-cyrus/439428/party-in-the-usa.jhtml#artist=2408193|title=Miley Cyrus – Party in the U.S.A.|work=MTV|publisher=Viacom|accessdate=24. marec 2010|archive-date=2010-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20100326040830/http://www.mtv.com/videos/miley-cyrus/439428/party-in-the-usa.jhtml#artist=2408193|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot;| 2010
| &quot;[[When I Look at You]]&quot;
| [[Adam Shankman]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.twitlonger.com/show/e0fa2dba76897702ea1f46861de4720d |title=arhivska kopija |accessdate=2009-11-03 |archive-date=2009-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090909120322/http://www.twitlonger.com/show/e0fa2dba76897702ea1f46861de4720d |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://twitter.com/adammshankman/status/3353160209 |title=arhivska kopija |accessdate=2009-10-28 |archive-date=2013-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131229192013/https://twitter.com/adammshankman/status/3353160209 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|-
| &quot;[[Can't Be Tamed (pesem)|Can't Be Tamed]]&quot;
| [[Robert Hales (režiser)|Robert Hales]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.mileycyrus.com/2010/04/26/miley-cant-be-tamed-out-june-22/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-07-04 |archive-date=2010-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100524160344/http://www.mileycyrus.com/2010/04/26/miley-cant-be-tamed-out-june-22/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|}

== Glej tudi ==
* [[Seznam pesmi Miley Cyrus]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.mileycyrus.com/official Uradna spletna stran Miley Cyrus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090907212340/http://www.mileycyrus.com/official |date=2009-09-07 }}

{{Miley Cyrus}}
{{Singli Miley Cyrus}}

[[Kategorija:Miley Cyrus]]
[[Kategorija:Diskografije|Cyrus, Miley]]</text>
      <sha1>ddr8otghz0n5ju33xthcecvlx124c9u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Danionella dracula</title>
    <ns>0</ns>
    <id>244013</id>
    <revision>
      <id>6757833</id>
      <parentid>6687584</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:03:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757833</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3817" sha1="246gah45jy5fnk2cng1lwg0ggibwy09" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| image = Danionella dracula.jpg
| image_caption = Danionella Dracula
| status = DD
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 20 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=Ng, H.H. |date=2010 |title=''Danionella dracula''  |article-number=e.T167874A6403815 |doi=10.2305/IUCN.UK.2010-4.RLTS.T167874A6403815.en |access-date=20 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Danionella dracula
| display_parents = 3
| authority = [[Ralf Britz|Britz]], [[Kevin W. Conway|Conway]] &amp; [[Lukas Rüber|Rüber]], 2009
| synonyms = 
}}

'''''Danionella dracula''''' je vrsta [[sladkovodne ribe|sladkovodnih rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Danionidae]], ki so jo odkrili aprila 2007&lt;ref&gt;[http://www.timesonline.co.uk/tol/news/environment/article5884207.ece Tiny fish developed its own set of dracula fangs]{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. ''[[The Times]]'' (11. marec 2009). Dostopano 30. aprila 2009.&lt;/ref&gt; v [[Mjanmar]]u.

==Opis==
[[Znanstvena klasifikacija živih bitij|Znanstveno ime]] je vrsta dobila po značilnih [[zob]]eh, ki so podobni [[vampir]]jevim in jih imajo samci te vrste. Znanstveniki so ugotovili, da jih samci uporabljajo pri bojih za samice z drugimi samci&lt;ref name=BBC&gt;Black, Richard (11. marec 2009). [http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/7935482.stm 'Dracula' fish shows baby teeth]. [[BBC News]]. Dostopano 11. marca 2009.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Royal&gt;Ralf Britz, Kevin W. Conway, Lukas Rüber. (2009-03-06). [http://rspb.royalsocietypublishing.org/content/early/2009/03/06/rspb.2009.0141.full Spectacular morphological novelty in a miniature cyprinid fish, Danionella dracula n. sp.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304115850/http://rspb.royalsocietypublishing.org/content/early/2009/03/06/rspb.2009.0141.full |date=2016-03-04 }}. [[The Royal Society]]. Dostopano 11. marca 2009.&lt;/ref&gt;.

Ribo so doslej odkrili le v potoku [[Sha Du Zup]] med [[Mogaung]]om in [[Tanai]]jem v severnem Mjanmaru&lt;ref name=Royal/&gt;. Odrasli primerki te vrste dosežejo v dolžino le okoli 17&amp;nbsp;mm&lt;ref name=Telegraph/&gt;. Vrsta ima podolgovato brezbarvno telo z veliko glavo in velikimi očmi. [[Luske|Lusk]] nimajo, na prvi pogled pa je riba podobna [[larva|larvi]]&lt;ref name=BBC/&gt;&lt;ref name=Royal/&gt;. Trenutno še ni znano s čim se vrsta prehranjuje, v ujetništvu pa jo hranijo z ličinkami [[kozice|kozic]] in ostalo ribjo hrano&lt;ref&gt;Jaggard, Victoria (11. marec 2009). [http://news.nationalgeographic.com/news/2009/03/090311-dracula-fish-photo.html Fotografije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090313015854/http://news.nationalgeographic.com/news/2009/03/090311-dracula-fish-photo.html |date=2009-03-13 }}. ''[[National Geographic]]''. Dostopano 12. marca 2009.&lt;/ref&gt;.

Nenavadno pri tej vrsti je, da so njeni pripadniki izgubili prave zobe pred okoli 50 milijoni let, zašiljene podočnike pa naj bi razvili pred okoli 30 milijoni let&lt;ref name=Royal/&gt;. [[Ihtiolog]] Dr. Ralf Britz, ki je ribo poimenoval po literarnem liku [[Bram Stoker|Brama Stokerja]], [[Grof Drakula|Grofu Drakuli]], je izjavil, da je Danionella dracula »eden najbolj nenavadnih vretenčarjev, odkritih v zadnjih nekaj desetletjih«&lt;ref name=BBC/&gt;&lt;ref name=Telegraph&gt;Devlin, Kate (11. marca 2009). [http://www.telegraph.co.uk/earth/wildlife/4967423/New-dracula-fish-discovered.html Odkrita nova vrsta rib] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110824032922/http://www.telegraph.co.uk/earth/wildlife/4967423/New-dracula-fish-discovered.html |date=2011-08-24 }}. ''[[The Daily Telegraph]]''. Dostopano 11. marca 2009&lt;/ref&gt;.

==Sklici==
{{sklici}}

{{Taxonbar|from=Q137201}}

{{fish-stub}}
[[Kategorija:Danionidae]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]
[[Kategorija:2007 v znanosti]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 2009]]</text>
      <sha1>246gah45jy5fnk2cng1lwg0ggibwy09</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prvoosebna strelska videoigra</title>
    <ns>0</ns>
    <id>245648</id>
    <revision>
      <id>6757983</id>
      <parentid>6587486</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:05:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amherst99</username>
        <id>45660</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6757983</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3516" sha1="gtkxr8l5jlrw7nvjgwpp6s8frnof4ga" xml:space="preserve">[[Slika:Open Arena 0.6.0.jpg|thumb|220px|Zaslonski posnetek prvoosebne strelske igre ''Open Arena'' prikazuje značilen pogled v takih igrah]]
'''Prvoosebne strelske videoigre''' (bolj znane pod [[angleščina|angleškim]] izrazom ''first-person shooter'' oz. ''FPS'') so [[Zvrst videoigre|zvrst videoiger]], pri katerih je poudarek na bojevanju s [[strelno orožje|strelnim orožjem]] iz prvoosebne perspektive, tj. igralec spremlja dogajanje v 3D skozi oči [[protagonist]]a. Nekateri obravnavajo prvoosebne strelske igre kot samostojno zvrst, lahko pa jo uvrščamo tudi med strelske igre v širšem pomenu besede, kot podzvrst [[akcijska videoigra|akcijskih videoiger]].&lt;ref name=&quot;Rollings&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Rollings |first1=Andrew |last2=Adams |first2=Ernest |title=Andrew Rollings and Ernest Adams on Game Design |publisher=New Riders Publishing |year=2003 |location= |pages=290–296 |url=http://my.safaribooksonline.com/1592730019/ch09?portal=adobepress#ch09 |access-date=2010-08-03 |archive-date=2017-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170331161214/http://my.safaribooksonline.com/1592730019/ch09?portal=adobepress#ch09 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V osnovi vključuje strelska igra igralčevega [[Avatar (računalništvo)|avatarja]], eno ali več orožij ter nasprotnike v simuliranem tridimenzionalnem okolju, skozi katerega se vsi liki premikajo. Tovrstne igre na [[osebni računalnik|osebnih računalnikih]] igralec največkrat upravlja s kombinacijo [[tipkovnica|tipkovnice]] in [[računalniška miška|miške]], kjer s tipkovnico hodi naprej, nazaj in vstran ter upravlja z opremo, z miško pa meri in strelja. Sredi zaslona so vidne avatarjeve roke z orožjem, ob robovih pa igra izpisuje podatke, kot so količina [[strelivo|streliva]] in življenjske energije.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Lahti |first=Martti |title=As We Become Machines: Corporealized Pleasures in Video Games |publisher=Routledge |pages=161}}&lt;/ref&gt;

Igra, ki jo največkrat navajajo kot utemeljiteljico zvrsti, je ''[[Wolfenstein 3D]]'' iz leta 1992, najzgodnejši prvoosebni strelski igri v psevdo-3D okolju pa sta bili ''Maze War'' in ''Spasim'' leta 1974. Leta 1993 je izšel ''[[Doom]]'', ki je dodal premikanje v treh dimenzijah, izboljšane [[tekstura|teksture]] in napredne svetlobne efekte za večji realizem ter [[večigralska videoigra|večigralski način]], v katerem so se lahko igralci pomerili drug proti drugemu preko [[lokalno omrežje|lokalne omrežne povezave]]. ''Doom'' je bil tako priljubljen in vpliven, da so dobile vse podobne igre naslednjih let oznako »kloni ''Dooma''«, izraz prvoosebna strelska igra pa se je uveljavil šele nekoliko kasneje.&lt;ref name=&quot;britannica&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/932958/Doom |title=Doom |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=3.10.2010}}&lt;/ref&gt; Med vplivnejšimi naslovi kasnejših let so še ''[[System Shock]]'' (1994), ''[[Duke Nukem 3D]]'' (1996), ''[[Quake]]'' (1996), ''[[Half-Life]]'' (1998), ''[[Unreal]]'' (1999) in ''[[Call of Duty]]'' (2003).

== Viri ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
* Hasselberger, Cheese: [http://www.ugo.com/channels/games/features/firstpersonshooter/firstshotfired.asp Guide to FPS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091207042033/http://www.ugo.com/channels/games/features/firstpersonshooter/firstshotfired.asp |date=2009-12-07 }}. UGO.


{{Škrbina o videoigri}}

[[Kategorija:Prvoosebne strelske igre|*]]
[[Kategorija:Zvrsti videoiger]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>gtkxr8l5jlrw7nvjgwpp6s8frnof4ga</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivanovci (razločitev)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>246268</id>
    <revision>
      <id>6758012</id>
      <parentid>5747998</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:41:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-podvojen vnos</comment>
      <origin>6758012</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="204" sha1="kvzc4oo3h1xvgqmroyfixso5lxyve14" xml:space="preserve">'''Ivanovci''' so lahko:
* [[Ivanovci (viteški red)]]
* [[Ivanovci, Valpovo]] (Hrvaška)
* [[Ivanovci, Čaglin]] (Hrvaška)
* [[Ivanovci]] (Slovenija) 
* [[Ivanovci, Ljig]] (Srbija)

{{razločitev-kraj}}</text>
      <sha1>kvzc4oo3h1xvgqmroyfixso5lxyve14</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Resnik (razločitev)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>247009</id>
    <revision>
      <id>6757886</id>
      <parentid>6539021</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:26:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* v Sloveniji */</comment>
      <origin>6757886</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="800" sha1="2f605yxk51shv5n324jovojmicieeb3" xml:space="preserve">'''Resnik''' je lahko [[ime]] več [[naselje|naselij]] 

== v Sloveniji ==
* [[Resnik]] ([[Občina Zreče]], Slovenija)

== ime naselja v [[Avstrija|Avstriji]] oz. na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] oz. na [[Južna Koroška (Avstrija)|južnem Koroškem]] ==
* Resnik, pri Borovljah, nem. Reßnig, mestna občina [[Borovlje]]

== drugje ==
* [[Resnik, Črna gora]]
* [[Resnik Bosiljevski]] (Hrvaška)
* [[Resnik, Pleternica]] (Hrvaška)
* [[Resnik, Babušnica]] (Srbija)
* [[Resnik, Sokobanja]] (Srbija)
* [[Resnik, Kragujevac]] (Srbija)
* Resnik, [[Beograd]] (predmestje Beograda - nekdanja vas) (Srbija)
* Resnik, [[Zagreb]] (predmestno naselje Zagreba - nekdanja vas) (Hrvaška)


== ter priimek ==
* [[Resnik (priimek)]]

{{razločitev-kraj}}
[[Kategorija:Naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>2f605yxk51shv5n324jovojmicieeb3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757888</id>
      <parentid>6757886</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:27:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* v Sloveniji */</comment>
      <origin>6757888</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="789" sha1="2ptpi4i5z62f5tb56eg41mrwe6fs0ug" xml:space="preserve">'''Resnik''' je lahko [[ime]] več [[naselje|naselij]] 

== v Sloveniji ==
* [[Resnik]] ([[Občina Zreče]])

== ime naselja v [[Avstrija|Avstriji]] oz. na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] oz. na [[Južna Koroška (Avstrija)|južnem Koroškem]] ==
* Resnik, pri Borovljah, nem. Reßnig, mestna občina [[Borovlje]]

== drugje ==
* [[Resnik, Črna gora]]
* [[Resnik Bosiljevski]] (Hrvaška)
* [[Resnik, Pleternica]] (Hrvaška)
* [[Resnik, Babušnica]] (Srbija)
* [[Resnik, Sokobanja]] (Srbija)
* [[Resnik, Kragujevac]] (Srbija)
* Resnik, [[Beograd]] (predmestje Beograda - nekdanja vas) (Srbija)
* Resnik, [[Zagreb]] (predmestno naselje Zagreba - nekdanja vas) (Hrvaška)


== ter priimek ==
* [[Resnik (priimek)]]

{{razločitev-kraj}}
[[Kategorija:Naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>2ptpi4i5z62f5tb56eg41mrwe6fs0ug</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Detroit Red Wings</title>
    <ns>0</ns>
    <id>261264</id>
    <revision>
      <id>6757868</id>
      <parentid>6596858</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:03:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757868</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6198" sha1="1hxm66wtktr4vk5vf0udfjhgfgas52k" xml:space="preserve">{{NHL Team
|team_name = Detroit Red Wings
|current = 2010–11 Detroit Red Wings season
|bg_color = #EC2024
|text_color = white
|logo_image = Detroit Red Wings logo.png
|conference = [[Zahodna konferenca (NHL)|Zahodna]]
|division = [[Centralna divizija (NHL)|Centralna]]
|founded = 1926
|history = '''Detroit Cougars'''&lt;br /&gt;1926–30&lt;br /&gt;'''Detroit Falcons'''&lt;br /&gt;1930–32&lt;br /&gt;'''Detroit Red Wings'''&lt;br /&gt;1932–sedaj
|arena = [[Little Caesars Arena]]
|city = [[Detroit]], [[Michigan]]
|uniform_image=WCC-Uniform-DET.png
|team_colors = Rdeča, bela
{{Color box|#EC2024}} {{Color box|white}}
|media_affiliates = [[Fox Sports Detroit]]&lt;br /&gt;[[WXYT (AM)|WXYT (1270 AM]], [[WXYT-FM|97.1 FM)]]
|head_coach = {{ikonazastave|USA}} [[Jeff Blashill]]
|general_manager = {{ikonazastave|CAN}} [[Steve Yzerman]]
|owner = {{ikonazastave|USA}} [[Ilitch Holdings]]
|captain = {{ikonazastave|USA}} [[Justin Abdelkader, Dylan Larkin, Frans Nielsen, Luke Glendening]]
|minor_league_affiliates = [[Grand Rapids Griffins]] ([[American Hockey League|AHL)]]&lt;br /&gt;[[Toledo Walleye]] ([[ECHL]])
|stanley_cups = '''11''' ([[1935–36 sezona NHL|1935–36]], [[1936–37 sezona NHL|1936–37]], [[1942–43 sezona NHL|1942–43]], [[1949–50 sezona NHL|1949–50]], [[1951–52 sezona NHL|1951–52]], [[1953–54 sezona NHL|1953–54]], [[1954–55 sezona NHL|1954–55]], [[1996–97 sezona NHL|1996–97]], [[1997–98 sezona NHL|1997–98]], [[2001–02 sezona NHL|2001–02]],&lt;br /&gt;[[2007–08 sezona NHL|2007–08]])
|conf_titles = '''6''' ([[1994–95 sezona NHL|1994–95]], [[1996–97 sezona NHL|1996–97]], [[1997–98 sezona NHL|1997–98]],&lt;br /&gt;[[2001–02 sezona NHL|2001–02]], [[2007–08 sezona NHL|2007–08]], [[2008–09 sezona NHL|2008–09]])
|division_titles = '''18''' ([[1933–34 sezona NHL|1933–34]], [[1935–36 sezona NHL|1935–36]], [[1936–37 sezona NHL|1936–37]], [[1987–88 sezona NHL|1987–88]], [[1988–89 sezona NHL|1988–89]], [[1991–92 sezona NHL|1991–92]], [[1993–94 sezona NHL|1993–94]], [[1994–95 sezona NHL|1994–95]], [[1995–96 sezona NHL|1995–96]], [[1998–99 sezona NHL|1998–99]], [[2000–01 sezona NHL|2000–01]], [[2001–02 sezona NHL|2001–02]], [[2002–03 sezona NHL|2002–03]], [[2003–04 sezona NHL|2003–04]], [[2005–06 sezona NHL|2005–06]], [[2006–07 sezona NHL|2006–07]], [[2007–08 sezona NHL|2007–08]], [[2008–09 sezona NHL|2008–09]], [[2010-11 sezona NHL|2010-11]])
}}

Hokejski klub '''Detroit Red Wings''' je [[Združene države amerike|ameriška]] profesionalna [[hokej]]ska ekipa iz [[Detroit]]a. Spada v [[Centralna divizija (NHL)|centralno divizijo]] [[Zahodna konferenca (NHL)|zahodne konference]] [[NHL]]a. Je tudi en od šestih originalnih ekip NHLa.

Ekipa je bila ustanovljena leta 1926 pod prvotnim imenom '''Detroit Cougars''', ki so ga leta 1930 za dve sezoni spremenili v '''Detroit Falcons''', od leta 1932 dalje pa so poznani kot '''Detroit Red Wings'''.

So tudi ekipa z največ osvojenimi [[Stanleyjev pokal|Stanleyjevimi pokali]] (11)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.nhl.com/cup/champs.html|title=Stanley Cup Champions and Finalists|publisher=National Hockey League|accessdate=2008-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20090629213230/http://www.nhl.com/cup/champs.html|archive-date=2009-06-29|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;, katerekoli frančize v ZDA in tretji v celotnem NHLu, takoj za [[Montreal Canadiens]] (24) in [[Toronto Maple Leafs]] (13). Wingsi so od leta 1979 do leta 2017 domače tekme igrali v [[Joe Louis Arena|Joe Louis Areni]] s kapaciteto 20,066. Pred tem so 40 let igrali v [[Detroit Olympia|Olympia Stadionu]]. Od sezone 2017/18 igrajo v novi [[:en:Little_Caesars_Arena|Little Caesars Areni]]. Wingsi so ena izmed najpopularnejših in najuspešnejših ekip v ligi NHL s predanimi oboževalci po vsem svetu. Številni športni komentatorji in gledalci Detroit pogosto imenujejo kar 'Hockeytowm' (slovensko: hokejsko mesto).

Med sezonami 1933-34 in 1965-66 se Red Wingsi samo štirikrat niso uvrstili v končnico. V času od sezone 1983/84 do sezone 2015/16 (če ne štejemo sezona 2004/05, ki je bila odpovedana) so se v končnico uvrstili 30-krat od  32 sezon, z vštetimi petindvajsetimi zapovrstjo. To je trenutno najdaljši niz zaporedne uvrstitve v končnico v športih Severne Amerike.V tem časovnem obdobju so Red Wingsi Stanleyjev pokal osvojili štirikrat, in sicer v letih 1997, 1998, 2002 in 2008.

Leta 2010 je v dresu kluba kot drugi slovenski hokejist v ligi NHL zaigral [[Jan Muršak]], ki pa barv ekipe ne zastopa več.[[Slika:Legend of the Octopus, Joe Louis Arena, Detroit, Michigan (21677558306).jpg|levo|sličica|Med končnico je Little Caesars arena okrašena z ogromno hobotnico, imenovano Al]]
{{Kategorija v Zbirki}}

=== Tradicije oboževalcev ===
'Legenda hobotnice' je športna tradicija na tekmah končnice, zaradi katere na ledeno površino vržejo hobotnico, ki naj bi jim prinesla srečo. Ta hobotnica z rdečimi očmi je postala simbol ekipe, nadeli pa so ji vzdevek 'Al' po Alu Sobotki, moškemu, ki je odgovoren za čiščenje neželjenih predmetov iz ledu, ki je imel navado, da je hobotnice, ki jih je pobral iz ledu vihtel nad glavo. Devetnajstega aprila leta 2008 je NHL upravi Detroit Red Wingsov poslal dopis, v katerem so prepovedali metanje hobotnic, kazen za vsako nadaljnjo hobotnico pa je bila deset tisoč dolarjev. Ta prepoved je bila kasneje olajšana, tako je hobotnice dovoljeno metati na vhod Zambonija.

Navada med obiskovalci tekem Red Wingsov je, da v zadnjih dveh minutah tekme, ki jo wingsi zmagujejo, še posebej ob koncu sezone, začnejo peti pesem skupine [[Journey]], Don't Stop Believin' (ne nehaj verjeti). Pesem zraven igrajo tudi na zvočnikih ter jo ugasnejo, da lahko gledalci zapojejo 'born and raised in South Detroit' (rojen in vzgojen v južnem Detroitu), za tem pa zvočnike spet vklopijo ter pesem odigrajo do konca.


Viri in opombe{{sklici}}

{{NHL}}{{icehockey-stub}}

[[Kategorija:Ameriški hokejski klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1926]]
[[Kategorija:Šport v Detroitu]]
[[Kategorija:Klubi lige NHL]]
[[Kategorija:Detroit Red Wings|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>1hxm66wtktr4vk5vf0udfjhgfgas52k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih gospodarstvenikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>261995</id>
    <revision>
      <id>6758015</id>
      <parentid>6752916</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:43:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* G */</comment>
      <origin>6758015</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26389" sha1="9ob0rkq9gutc73v6wkgte8hdptss8y1" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[gospodarstvo|gospodarstvenikov]], [[Podjetnik|podjetnikov]] in [[Poslovnež|poslovnežev]].'''

{{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
{{div col|colwidth=20em}}{{div col end}}

== A ==
*[[Franc Abram]] (1829—1906)
*[[Franc Ahačič]] (1867—1928) 
*[[Kajetan Ahačič]] (1824—1873)
*Kozma Ahačič (1895—1979)
* Igor [[Akrapovič]] (* 1959)
* [[Josip Agneletto]] (1884—1960)
*[[Uroš Aljančič]]
*[[Boris Andrijanič]] (1910—1993)
*[[Igor Antauer]]
*[[Mirko Anzeljc]] (1929—2021)
*[[Jure Apih]]
* [[Matjaž Anžur]]
*[[France Arhar]] (* 1948)
* [[Ivan Atelšek]] ([[1928]]—2011)
*[[Franc Avberšek]] (1947—2022)
* [[Ivan Avsenek]] ([[1889]]—[[1972]])
*[[Marjan Ažman]] (1925—1984)

== B ==
* [[Franc Babič]] (1868—1913)
* [[Rudi Babič]] (1920—1998)
*[[Ladislav Bajda]] (* 1938)
*[[Fedor Bamberg]] (1817—1862)
*[[Otomar Bamberg]] (1848—1934)
*[[Egon Bandelj]]
*[[Rafael Baraga]] (1931—2021)
*Matija Bartolotti
*[[Janez Basle]] (1940—2015)
* [[Maks Bastl]] (1940?—2015)
* [[Vladimir Baša]] (1913—1970)
*[[Marjan Batagelj]] (* 1962)
* [[Igor Bavčar]] (* 1955)
* [[Dušan Bencik]] (* 1958)
*[[Leopold Benčina]] (1877—1953)
*[[Nataša Benčina]] (1891—1964)
*[[Tomaž Benčina]]
* [[Josip Benko]] (1889—1945)
* [[Janez Beravs]] (1923—1996)
* [[Srečo Bergant]] (1926—2020)
*[[Tomaž Berginc]]
* [[Ana Berglez-Vovk]] (*1934)
* [[Boris Bernetič]] (*1944)
* [[Ivan Bernot]] (1914—1977)
*[[Julij Bertoncelj]] (* 1939)
*[[Štefan Bertoncelj]]
*[[Viktor Bertoncelj]] (1913—?)
*[[Jože Bešvir]] (1931—2012)
* [[Mirjan Bevc]] (* 1955)
*[[Nikolaj Bevk]] (1942—2004)
*[[Slavko Bevk]] (1909–1970)
*Ivan Bizjak (1936–2018)
* [[Mirko Bizjak]] (1920—1999)
*[[Stane Bizjak]] (1913—1992)
*[[Viljem Bizjak]] (Zagreb)
*[[Breda Blaznik]] (* 1928/30?)
*[[Lojze Blenkuš]] (1930—2011)
* [[Franjo Bobinac]] (* 1958)
* [[Leopold Bogataj]] (1730—?)
* [[Janez Bohorič]] (* 1942)
* [[Anton Bole]] (1916—1990)
*[[Stanislav Bole]] (1915—1995)
*[[Radovan Bolko]]
* [[Fran Bonač]] (1880—1966)
* [[Ivan Bonač (podjetnik)|Ivan Bonač]] (1846—1920)
* [[Vinko Borec]]
*[[Friderik Born]] (1873—1944)
* [[Julij Born]] (1840—1897)
* [[Karl Born]] (1876—1957)
*[[Jože Borštnar (gospodarstvenik)|Jože Borštnar]] (1927—1999)
* [[France Borštnik]] (1921—?)
*[[Ivo Boscarol]] (* 1956)
*[[Franc Boštjančič]] (* 1935)
* [[Klemen Boštjančič]]
* [[Andrej Božič (menedžer)|Andrej Božič]] (* 1960)
* [[Vinko Božič]] (1921—1986)
* [[Franc Braniselj]] (1917—2009)
* [[Stane Bregant]] (1923—1984)
* [[Edo Bregar]] (1918—1972)
*[[Miloš Brelih]] (1916—2002)
* [[Milko Brezigar]] (1886—1958)
* [[Branko Brezočnik]] (1927—1990)
*[[Pavel Brglez]] (1939—2023)
*[[Ivan Bricelj]] (1893—1974)
*[[Blaž Brodnjak]] (* 1974)
*[[Ivan Brumen]] (1916—1985)
*[[Sergej Bubnov]] (1914—2000)
* [[Marko Bulc]] (1926—2019)
*[[Dušan Burnik]] (1934—2020)

== C ==
* [[Aleš Cantarutti]]
* [[Jože Ceglar]] (* 1950)
* [[Marjan Cerar]] (1943—2021)
*[[Peter Anton Codelli]], pl. Fahnenfeld
*[[Codelliji]]
*[[Jože Colarič]] (* [[1955]])
*[[Egon Conradi]] (1925—2011) 
* [[Franjo Cotič]] ([[1898]]—[[1955]])
* [[Gregor Cotič]] ([[1700]]—?)
*[[Davorin Cvilak]] ([[1921|1921—]]2010)

== Č ==
* [[Matjaž Čačovič]] (* [[1951]])
* [[Karel Čeč]] (1877—1965)
* [[Drago Čeh]] (1909—1988)
* [[Matjaž Čemažar]]
* [[Zvone Černe]] ([[1927]]—[[2007]])
*[[Sandi Češko]] (* 1961)
*[[Vojko Čok]] (* 1946)
*[[Dušan Črnigoj]] (* 1949)
* [[Fran Črnagoj]]
*[[Franc Čuček]] (1882—1969)
*[[Jožko Čuk]] (* 1952)

== D ==
*[[Stanko Debeljak]] (1942—2017)
*[[Zorko Debeljak]] (* 1941)
*[[Žiga Debeljak]] (* 1971)
* [[Jože Debevc]] (* [[1931]])
*[[Anton Debevec]] ([[1923]]—2002)
*[[Pavel Demšar]] (* 1967)
*[[Alojz Derling]] (1913—1981)
*[[Marijan Dermastia]] (1911—1971)
* [[Mihaela Dermastia]] (1912—[[1984]])
* Jožef (Josip) Desselbruner 
* [[Gabrijel Devetak]] ([[1938]]—2014)
* [[Alojz Deželak]] ([[1942]]—2005)
* [[Janez Deželak]] (?—2026)
*[[Janko Deželak]] (1945—2014)
*[[Božo Dimnik]] (* 1932)
* [[Vojislav Djinovski]] ([[1915]]—2000)
* [[Ela Dobnikar]] ([[1916]]—[[1966]])
* [[Alfonz Dobovišek]] ([[1908]]—[[1985]])
*[[Franc Dolenc]] (1869—1938)
* [[Stanislav Dolenc]] ([[1927|1927—]]1995)
* [[Drago Dolinšek]] ([[1920]]—2010)
*[[Lavoslav Dolinšek]] (1898—1966)
*[[Josip Doltar]] (1858—1930)
*[[Barbara Domicelj]]
*[[Cvetko Doplihar]] (1927—)
*[[Leo Dostal|Leo(n) Dostal]] (1878—1938)
* [[Stanko Dovečar]] (* [[1936]])
*[[Bogomir Dragar]] (1921–2000)
*[[Metod Dragonja]] (* 1954)
* [[Marko Drnovšek]] ([[1925]]–2003)
*[[Franc Drobež]] (1916—2003)
*[[Nada Drobne Popović]] 
*[[Marko Drobnič]]
* [[Dušan Drolc]] ([[1928]]—2005)
* [[Branko Drvarič]]
* [[Rudi Dujc]] (1939—1993)
* [[Lojze Dular]] (1903—2002)
* [[Metod Dular]] (1899—1990) 
* Milan Dular (1901—1980)
*[[Henrik Dvoršak]] (* 1952)
* [[Rado Dvoršak]] ([[1930]]—2003)

== E ==
* [[Konrad Elsbacher]] (1870—1943)
* [[Ernest Ebenšpanger]] (* [[1939]])
*[[Franc Ekar]] (* 1942)
*[[Jože Eržen]] (* 1927)

== F ==
* Ivan Fajdiga (1919 —?)
* [[Melita Ferlež]]
*[[Davorin Ferligoj]] (1921—2003)
*[[Gregor Ficko]] (* 1964)
*[[Franjo Fijavž]] (1914—1982)
*[[Lidija Fijavž Špeh]] (* 1956)
*[[Alojz Filipič (gospodarstvenik)|Alojz Filipič]] (1914—2006)
* [[Tatjana Fink]] (* [[1957]])
*[[Rudi Finžgar]] (1920—1995)
*[[Dušan Florjančič]] (1927—2021)
*[[Janez Florjančič]] (1925—2022)
*[[Jože Florjančič]] (1935—2018)
* [[Tone Florjančič]]
* Mateja Forštnarič
* [[Jernej Francelj]] (1821—1889)
* [[Henrik Franzl]] (1859—1917)
* Ernest Fujs
* [[Jože Funda]] (* [[1954]])

== G ==
* [[Anton Gantar]] (* 1948) 
* [[Bojan Gantar]] (* 1971)
* [[Drago Gantar]] ([[1919]]—[[1989]])
*[[Mitja Gaspari]] (* 1951)
*[[Andrej Gassner]] (1847—1925) ?
*[[Jože Gašperšič]] (1896—1964)
*([[Maksimilijan Gergolet]])
*[[Saša Geržina|Saša (Ivan) Geržina]] (* 1940)
*[[Edmund Glanzmann]] (1855—1947) 
* [[Viljem Glas]] (* [[1947]])
*[[Bruno Glaser]]
* [[Roman Glaser]] (* [[1947]])
* [[Miroslav Gnamuš]]
* [[Nerino Gobbo]] (1920—?)
* [[Alojz Gojčič]] (1942—2023)
*[[Sonja Gole]] (* 1961)
*[[Robert Golob]] (* 1967)
*[[Valentin Golob]]
*[[Silvo Gorenc]] (1929—?)
*[[Mitja Gorenšček]]
*[[Branko Gorjup]] (1933—2017)
*[[Boštjan Gorjup]]
*[[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] (1859—1936)
* [[Josip Gorup]] ([[1834]]—[[1912]])
*[[Kornelij Gorup]] (1868—1952)
*[[Miran Goslar]] (1928—2024) 
*[[Vinko Govekar]] (1911—1999)
*[[Dušan Grabnar]] (1930—1997)
*[[Andrej Gradišnik]] (* 1963)
* [[Jože Grah]] (* [[1941]])
* [[Zvonko Grahek]] (* 1924—)
* [[Peter Grašek]]
* [[Franc Grašič (*1941|Franc Grašič]] (* 1941)
* [[Ladislav Grdina]] (1934—2007)
* [[Radoš Gregorčič]] (* [[1949]])
* [[Avgust Gregorič]] (* 1943)
* [[Vinko Gregorič]] ([[1857]]—[[1933]])
* [[Gustav Grof]]
* [[Anton Gros]] (* [[1936]])
*[[Peter Groznik]]
*[[Božidar Guštin]] (1912—1984)

== H ==
*[[Božidar Habič]] (* 1931)
*[[Matevž Hafner]] ([[1909]]—[[1970]])
*[[Stojan Hergouth]] (1932—2024)
*[[Pavle Hevka]]
*[[Janez Hlebanja]] (1928—2003)
*[[Boris Hočevar|Branko Hočevar]] (* 1928)
* [[Martin Hočevar]] ([[1810]]—[[1886]])
* [[Mirjam Hočevar]]
*[[Dušan Horjak]] (1920—1979)
*[[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] (1941—2020)
*[[Martin Hozjan]] (1949—2016)
* [[Silvo Hrast]] (1921—1999)
*[[Anton Hrastelj]] (1929—2025)
*[[Dragotin Hribar]] (1862—1935)
*[[Jakob Hribar]] (1817—1878)
*[[Peter Hribar (industrialec)|Peter Hribar]] (1911—1992)
*[[Rado Hribar]] (1901—1944)
*[[Svetozar Hribar]] (1909—1996)
*[[Samo Hribar Milič]] (* 1958)
* [[Franc Huber]] (* [[1948]])
*[[Primož Hudovernik]] (1811—1889)
*[[Jože Hujs]] (* 1929)
*[[Josip Hutter]] (1889—1963)
*[[Franc Hvalec]] (1924–2018)

== I ==
* [[Aleš Ilc]] (* 1947)
* [[Jože Ingolič]] (1921—2011)
* [[Aleš Ipavec]]
*[[Albert Ivančič]] (1921—2017)

== J ==
* [[Andrej Jakil]] ([[1858]]—[[1926]]) 
* [[Fran Jaklič]] (1868–1937)
*[[Livio Jakomin]] (* 1940)
*[[Gašper Andrej Jakomini]] (1726–1805)
*Jernej in [[Japec Jakopin]]
*[[Mirko Jakše]] (1917–1977)
*[[Mirko Jamar]] (1919–1983)
*[[Mirko Jamnik]] (1918–1987)
* [[Zoran Janković]] (* [[1953]])
* Aleksander Jarc
*[[Henrik Angel Jazbec]] (1855–1931)
*[[Marija Jazbec]] (* 1944)
*[[Ivan Jelačin]] (1865—1932)
* [[Ivan Jelačin mlajši|Ivan Jelačin]] ([[1886]]—[[1955]]) 
* Ivo Jelačin (* 1926)
* [[Franc Jelovšek (ladjar)|Franc Jelovšek]] ([[1819]]—[[1880]])
* [[Gabrijel Jelovšek]] ([[1858]]—[[1927]])
* [[Matija Jenko]] (* [[1932]])
* [[Radoslav Jenko]] (1919—2007)
* [[Egidij Jeras]] (1899—1975)
*[[Riko Jerman]] (1918—1972)
*[[Vladimir Jurančič]] (* 1927)
* [[Marijan Jurenec]] (*[[1957]])
*[[Franjo Jurjevec]] (1914—?)

== K ==
* [[Ivan Kač]] (1853—1904)
*[[Ivan Kačič]] (1885—1924)
*[[Anton Kajfež]] (1875–1954)
* [[Franc Kalister]] ([[1839]]—[[1901]])
* [[Janez Nepomuk Kalister]] ([[1806]]—[[1864]])
* [[Viktor Kalister]] (1869—1948)
* [[Mirko Kaluža]] (* [[1947]])
* [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887—1977)
* [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] (* 1951)
* [[Franc Kavčič (1922)|Franc Kavčič]] ([[1922]]—2000)
*[[Niko Kavčič]] (1915—2011)
*[[Marta Kelvišar]]
*[[Ivan Kenda]] (1877—1937) 
*[[Lojze Kersnič]] (1912—1999)
*[[Miro Kert|Miro(slav) Kert]] (* 1940)
*[[Janez Khisl]] (1530—1591)
*[[Ivan Klančar]] (* 1943)
* [[Gregor Klančnik]] ([[1913]]—1995)
*[[Edo Klanšek]] (1927—2010)
* [[Rudolf Klarič]] ([[1910]]—[[1986]]) 
* [[Vladimir Klavs]] (1919—2013) 
* [[Ivo Klemenčič]] (1918—2007) 
*[[Herman Klinar]] (1896—1987)
*[[Tomaž Kmecl]]
*[[Anton Knaflič]] (1893—1957)
*[[Anton Knez]] (1856—1892)
* [[Ivan Knez]] ([[1853]]—[[1926]]) 
* [[Jože Knez]] ([[1925]]—[[1995]])
* [[Jure Knez]]? (* 1974)
* [[Matjaž Knez]] (* [[1960]])
* [[Kristina Kobal]] (* [[1940]])
* [[Svetko Kobal]] ([[1921]]—[[2010]])
*[[Maks Kocbek]] (1933—2023)
*[[Franc Kocijančič]] (?—1974)
*[[Janez Kocijančič]] (1941—2020)
*[[Ivan Kočevar]] (1921—1978)
*[[Dušan Kodrič]] (1925—1982)
*[[Milan Kojc]] (1925—2008)
*[[Anton Kolenc]] (1868—1922)
*[[Franc Kollmann]] (1839–1908)
*[[Robert Kollmann]] (1872–1932)
* [[Jernej Kopač]] (1861—1946)
* [[Josip Kopinič]] (1911—1997)
* [[Jože Korber]] (* [[1938]])
*[[Bine Kordež]] (* 1956)
* [[Bruno Korelič]] ([[1944]]—2024)
*[[Uroš Korže]] (* 1954)
*[[Stane Koselj]] (1910—2007)
*[[Peter Kosin]]
*[[Hubert Kosler]] (* 1958)
* [[Janko Kosmina]] (* [[1935]])
* [[Tomaž Košir (gospodarstvenik)|Tomaž Košir]] (* 1951)
* [[Dušan Košuta]] (1919—1999)
* [[Marjan Košuta]] ([[1934]]—[[1985]]) 
* [[Franc Kotnik starejši|Franc Kotnik]] (1828—1890) 
* [[Karel Kotnik]] (1875—1910) 
* [[Viktor Kotnik]] ([[1910]]—1991)
* Jože Kovač (1930—2021)
*[[Danilo Kovačič]] (* 1940)
* [[Miloš Kovačič]] ([[1934]]—2016)
*[[Peter Kozina]] (1876—1930)
*[[Peter Kozler]] (Kosler) (1824—1879)
*[[Jože Kozmus]] (1952—2023)
*Marjan Krajnc (*1946)
*Tomaž Krajnc (?—1945)
*[[Milan Krajnik]] (* 1937)
*[[Edita Krajnović]]
*[[Marcel Kralj]] (1925—1996)
*[[Peter Kraljič]] (* 1939)
*[[Franc Kramar]] (1916—1982)
*Janez Kramar (1931—2021)
*Jože Kranjc (* 1946)
*[[Fran Krapež]] (1864—1935)
*[[Tone Krašovec]] (1937—2024)
*[[Edi Kraus]] (* 1956)
* [[Marko Kremžar]] (1928—2021)
* [[Leopold Krese]] (1915—2001)
* [[Anton Kristan]] ([[1881]]—[[1930]])
* [[Bernard Krivec]] (* 1928) 
*[[Izidor Krivec]]
* [[Lucijan Krivec]] (1929—2011)
*[[Marjan Križaj]] (1927—2008)
*[[Anton Križanič]] (1847—1926)
*[[Miloš Krofta]] (1922—2002)
*[[Rudi Kronovšek]] (&amp; Bogdan Kronovšek)
* [[Tone Kropušek]] ([[1928|1928—]]2017)
* [[Stanko Krumpak]] (1921—2016)
* [[Marko Kryžanovski]]
*[[Marko Kržišnik]] (1926—2006)
* [[Božo Kuharič]] (* [[1940]])
* [[Ludvik Kuharič]] (1883—1941)
*[[Simon Kukec]] (1838—1910)
*[[Mirjan Kulovec]]
*[[Bojan Kumer]]
*[[Pavel Kunc]] (* 1934)
*[[Peter Kunc]] (1934—2021)
*[[Albin Kuret]] (1926–2003)
*[[Milan Kuster]]
* [[Josip Kušar]] ([[1838]]—[[1902]])
* [[Robert Kuzmič]]

== L ==
*[[Dušan S. Lajovic]] (1925—2018)
*[[Emil Lajovic]] (1886—1965) 
*[[Marko Jožef Lajovic]]  (1927—?) Brazilija
*[[Janez Lanščak]] (1927—2014)
*[[Boris Lasič]] (1925—1991/2?)
*[[Boris Lasič (*1936)|Boris Lasič]] (1936—2016)
*[[Jožef Lavrenčič]] (1859—1936)
*[[Lovrenc Lavrič]] (1865—1931)
* [[Mitja Lavrič]] (* [[1934]]) 
* [[Andrej Lazar]] (* 1943) 
* [[Valter Leban]] 
* [[Pavel Ledinek]] ([[1939]]—[[2020]])
*[[Zvonimir Lemič]] (1931—1995)
* [[Josip Lenarčič]] ([[1856]]—[[1939]]) 
* [[Milan Lenarčič]] (1884—1949) 
* [[Danijel Lepin]] (1914—1999)
* [[Jože Lepin]]-Ris (1922—1979)
*[[Jože Lesar]] (1917—1991)
*[[Lojze Lesjak]] (1914—?)
* [[Bojan Leskovar]] (* [[1931]])
* [[Andrej Levičnik]] ([[1928|1928—]]2020)
* [[Jurij Levičnik]] ([[1925]]—[[1989]])    
* [[Jože Likar]] ([[1895]]—[[1986]])
* [[Alojz Libnik]] ([[1920]]—[[2002]])
* [[Božidar Linhart]] (1917—1995)
* [[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] (1913—1960)
* Jože Logar (1921–1986)
* [[Vladimir Logar]] ([[1920]]—2008)
* [[Konrad Lokar]] (1803—1875)
* [[Vanja Lombar]] (1974–2026)
*[[Medeja Lončar]] (* 1965)
* [[Marjan Lorger]] (* [[1949]])
*Janez Lotrič (* 1955)
* [[Marko Lotrič]] (* 1963)
*[[Aleksander Lovec]] (1942—2024)
* [[Marjana Lubej]] ([[1945]]—[[2021]]) 
*Karl Luckmann
*[[Marko Lukič]] (* 1969)
*[[Milan Lukić]]

== M ==
* [[Pavel Magdič]] (1870—1918)
* [[Lado Mahnič]] (1924—2014)
* [[Filip Majcen]] (1936—1982)
*[[Peter Majdič mlajši|Peter Majdič]] ([[1862]]—[[1930]])
*[[Ana Mayer Kansky]] (1895—1962)
*[[Boris Malovrh]] (1929—2008)
* [[Vida Marcijan]] (* [[1939]])
*[[Slavko Marčinko]] (* 1932)
*[[Ivo Marenk]] (1942—2018)
*[[Kamilo Marinc]] (1919—2015)
*[[Dušan Marinšek]] (1920—2002)
*[[Emil Marinšek]]
*[[Zoran Marinšek]] (* 1945)
*[[Milan Matos]] (1945—2020)
*[[Rafael Mavri]] (* 1936)
* [[Borut Meh]] (* [[1953]])
*[[Miran Mejak]] (1927—2017)
*[[Valentin Mendiževec]] (* [[1927]])
*[[Jože Mermal]] (* 1954)
*[[Mirko Mermolja]] ?
*[[Aleksander Mervar]] 
* [[Stanko Mervic]] ([[1922]]—[[1974]])   
* [[Andrej Mesarič]] (* [[1940]])
* [[Andrej Mihevc]] (* 1971)
*[[Bruno Miklavec]] (* 1943)
*[[Mitja Milavec]]
*[[Franček Mirtič]] (1928—1995)
*[[Jožef Mirtič]] (1932—2011)
*[[Aleš Mižigoj]] (1928—2026)
*[[Vlado Močnik]] (1910—1984)
*[[Ivan Mohorič]] (1888—1980)
*[[Borut Mokrovič]] (* 1946)
*[[Dragan Mozetič]] (1940—2002)
* [[Vinko Može]] (* [[1948]])
* [[Ciril Mravlja]] ([[1912]]—1996)

== N ==
* [[David Nabergoj]] (* 1962)
*Karel in [[Peter Naglič]] (1883—1959)
*[[Vinko Naglič]] (1921—?)
*[[Anton Nanut (gospodarstvenik)|Anton Nanut]] (1927—1993)
*[[Boštjan Napast]]
*[[Franc Nebec]] (1921—1978)
*[[Janez Nedog]] (1925—1981)
*[[Aleš Nemec]] ([[1944]]—[[2010]])
*[[Ciril Nemec]] (1899—1984)
*[[Štefan Nemeš]] (* 1939)
*[[Martin Novšak]]

== O ==
* [[Leopold Oblak]] ([[1949|1949—]]2004)
* [[Maks Obersnel]] ([[1883]]—[[1972]])
* [[Andrej Ocvirk|Andro Ocvirk]] ([[1942]]—2019)
*[[Dušan Olaj]] (* 1962)
*[[Franc Oman]] (1920—1987)
*[[Miloš Oprešnik]] (1921—2000)
*[[Jakob Oražem]] (JOR - Ribnica)
*[[Matej Oset]] (* 1968)
*[[Milan Osojnik]] (1920—1987)
*[[Marjan Osole]] (1924—2015)
*[[Adi Osterc]] (1918—2014)
* [[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] ([[1914|1914—]]2004)
*[[Milica Ozbič]] (1929—2014)
* [[Jožef Ozmec]] (1866—1923)

== P ==
*[[Mihael Angelo Pagliaruzzi]] (1788—1856)
*[[Natalis Pagliaruzzi]] (1746—1832)
*[[Romana Pajenk]]
*[[Karmen Pangos]]
* [[Leopold Panjan]] ([[1955]]—2006)
* [[Zdenko Pavček]] (* [[1957]])  
* [[Ciril Pavlin]] ([[1888]]—[[1964]]) 
* [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] ([[1860]]—[[1916]]) 
* [[Štefan Pavlinjek]] (* 1950), [[Matjaž Pavlinjek]], [[Nuša Pavlinjek Slavinec]]...
* Franc Pečar, inž.
*[[Jože Penca]] (1914—2011) 
*[[Drago Perc]] (1913—1983)
*[[Janez Pergar]] (1942—2023)
*[[Martina Perharič]]
*[[Stojan Perhavc]] (1910—1994)
*[[Vencelj Perko]] (1906—1991)
*[[Zorka Peršič]] (1914—2007)
*[[Zdravko Petan]] (1922—1999)
* [[Stojan Petrič]] (* 1949)
*[[Danilo Petrinja]] (1922—2002)
*Leopold Petz
*Stanislav Pintar (* 1938)
*[[Milko Pirkmajer]] (1893—1975)
* [[Andrej Pirnat]] ([[1817]]—[[1888]])
*[[Jakob Piskernik]] (* 1937)
* [[Valentin Pleiweis]] ([[1814]]—[[1881]]) 
*[[Andrej Plestenjak]] (1914—1992) 
*[[Mark Pleško]] (* 1961)
*[[Franci Pliberšek]] (1966—2024)
*[[Zdravko Počivalšek]] (* 1957)
* [[Josip Pogačnik]] ([[1866]]—[[1932]]) 
* [[Jožef Pogačnik (razločitev)|Jožef Pogačnik]] (1916—2022) 
* [[Metod Pogačnik]] (1906—1971) (&amp; brata Ciril in Anton: CIMEAN) 
*[[Janez Pograjc]] (1919—2001)
*[[Jurij Pokorn]] (* 1937)
* [[Viljem Polak]] ([[1834]]—[[1908]])
* [[Karel Pollak]] ([[1857]]—[[1937]])
* [[Karl Pollak]] (1878—1940)
* [[Stanko Polanič]] ([[1950]]—2023)
*[[Andrej Polenec]] (* [[1945]])
* [[Gvidon Pongratz]] ([[1822]]—[[1889]])
* [[Oskar Pongratz]] ([[1826]]—[[1892]])
* [[Drago Potočnik]] ([[1904]]—1962)
*Janko Potočnik (1924—1997?)
*[[Jožko Povh]] (1897—1983)
*[[Vekoslav Povh]] (1897—1975)
*[[Miroslav Požar]] (* 1935)
*[[Avgust Praprotnik]] (1891—1942)
*[[Alojz Prašnikar]] (1821—1889)
*[[Zdravko Praznik]] (1924—2020)
*[[Živko Pregl]] (1947—2011)
*[[Marjan Prelec]] (1928—2022)
*[[Karel Prelog]] (1886—1943)
*[[Franc Premk]] (1935—1998)
* [[Josip Premrou]] ([[1863]]—[[1937]])
*[[Lev Premru]] (1931—2005)
* Franc Pretnar (1857—1941??)
* [[Janez Pretnar]] (1907—1967)?
* [[Ivan Prinčič]] (1898—1980)
*[[Jože Protner]] (* 1944)
*[[Janez Puh]] (1862—1914)
*[[Rado Pušenjak]] (1907—1983)
*[[Vladimir Pušenjak]] (1882—1936)

== R ==
*[[Boris Race]] (1916—1995)
* [[Leopold Rajh]] ([[1930]]—2011)
*[[Anton Rakovec]] (* 1938)
*[[Dušan Rauter]]
*Bruno Ravnikar (?—2015)
*[[Tine Ravnikar]] (1911—1985)
*[[Franc Razdevšek]] (1928—2013)
*Ivan Rebek (1863—1934)
*[[Rafael Razpet]] (1932—2023)
*[[Rudi Rebek]] (1924—?)
*[[Marijana Karla Rebernik|Mariana Rebernik]] (* 1960)
*[[Karel Recer]] (* 1936)
*[[Izidor Rejc]] (* 1936)
*[[Emil Rejec]] (1932—1991)
*[[Jožica Rejec]] (* 1955)
* [[Marjan Rekar]] (* [[1953]])
* [[Bogumil Remec]] ([[1878]]—[[1955]]) 
* [[Vladimir Remec]] (1880—1965) 
*[[Riko Repič]] (1910—2003)
*[[Vinko Resman]] (1869—1968)
*[[Andrej Ribič]]
*[[Adolf Ribnikar]] (1880—1946)
* [[Herman Rigelnik]] (* 1942)
*[[Peter Rigl]] (1950—2000)
* [[Cvetana Rijavec]] (* [[1953]]) 
*[[Miran Rižner]] (1929—2015)
*[[Bernard Rode]] (1918—?)
*[[Vitja Rode]] (1925—2020)
*[[Viktor Rohrmann]] (1858—1939)
* [[Anton Rojina]] ([[1877]]—[[1958]])
*[[Franjo Rosina]] (1863—1924)
*[[Marko Rosner]] (1888—1969)
*[[Boštjan Roš]] (1839—1917)
*[[Metod Rotar]] (1929—2002)
*[[Anton Rous]] (1939—2024)
* [[Bogomir Rozman]] ([[1928]]—2008)
* [[Alojz Rožman]] ([[1932]]—2022)
*[[Ivan Rožman]] (1901—1937)
* [[Jože Rožman]] (1920—2009)
*[[Stane Rožman]] (* 1948)
*[[Ruard]] (družina)
* [[Peter Rupnik]] ([[1944]]—[[1994]])

== S ==
*Albert Samassa (1833—1917)
*Anton Samassa ml. (1808—1883)
*Janez Jakob Samassa (1744—1803)
*Maks Samassa (1862—1945)
*[[Ivan Saunig]] (1863—1947)
*[[Ivan Savnik]] (1879—1950)
*[[Franc Schumi]] (Šumi) (1848–1916)
* [[Jožef Schwegel]] ([[1836]]—[[1914]])
* [[Branko Selak]] (* [[1947]]) 
*[[Iztok Seljak]] (* 1964)
*[[Cvetka Selšek]] (* 1951)
*[[Maksimiljan Senica]]
*[[Avgust Seničar]] (* 1933)
*[[Stane Seničar]]
*[[Ivan Seunig]] (1892—1985)?
*[[Elio Sfiligoj]] (1919—?)
*[[Miran Simič]] (1934—2010)
* [[Ludvik Simonič]] (* [[1926]])
*[[Rino Simoneti]] (1926—2014)
*[[Franjo Sirc]] (1891—1950)
*[[Tanja Skaza]] (* 1976)
*[[Feliks Skerlep]] (1904—1980)
*[[Zmago Skobir]]
*[[Lojze Skok]] (1931—2016)
*[[Bruno Skumavc]] (1927—2011)
*[[Franc Slamič]] (1886—1955)
* [[Anton Slapernik]] (* [[1937]])
* [[Josip Slavec]] ([[1901]]—[[1978]])
*[[Uroš Slavinec]] (* 1951)
* [[Jože Slobodnik]] (* [[1940]])
*[[Ivan Slokar]] (1884—1970)
*[[Jolanda Slokar]] (1942—2019)
*[[Jožef Slokar]] (1934—2022)
*[[Janko Smole]] (1921—2010)
* Jože Smole (* 1955)
* [[Anton Smrekar]] (1829—1912)
* [[Enzo Smrekar]]
* [[Albin Smrkolj]] (1886—1957)
* [[Jožef Smrkolj]] (* [[1944]])
*[[Sabina Sobočan]]
*[[Štefan Sobočan]]
*[[Karmen Sonjak]] (* 1959)
*[[Miro Sotlar]]
*[[Boris Sovič]]
*[[Anton Nino Spinelli]] (1928—2010)
* [[Jože Stanič]] (* [[1941]])
*[[Feliks Stare]] (1850—1940)
*[[Hugo Stare]] (1886—1969)
*[[Egon Stare]] (1882—1959)
*[[Jože Stare]] (1796—1879)
*[[Mihael Stare]] (1790—1872)
* [[Andrijana Starina Kosem]] (* [[1963]]) 
* [[Dušan Stefančič]] (* 1927)
*[[Edvard Stepišnik]] (* 1943)
*[[Rudolf Stermecki]] (1876—1957)
*[[Anita Stojčevska]]
* [[Viktor Stopar]] ([[1913]]—[[2004]])
* [[Bogomir Mirko Strašek]]
* [[Mitja Strohsack]] (* [[1954]])
* [[Tone Strnad]]
* [[Albert Struna]] ([[1901]]—[[1982]]) 
* [[Rok Suhodolnik]]
* [[Valentin Supan]] ([[1822]]—[[1877]])
*[[Silvo Svete]]
*[[Andrej Svetek]] (1897—1983)
* [[Aleksander Svetelšek]] (* [[1963]])
* [[Edvard Svetlik]] (* [[1945]])
* [[Sibil Svilan]]

== Š ==
*[[Štefan Bogdan Šalej]]-Barenboim (* 1943)
*[[Andrej Šarabon]] (1880—1941)
*[[Bogdan Šavli]] (* 1941)
*[[Jernej Šerjak]] ([[1865]]—[[1931]])
*[[Rudi Šepič]] (1939—2017)
*[[Dušan Šešok]] (* 1953)
*[[Boštjan Šifrar]] (* 1965)
*Miroslav Šimac
*[[Mojca Šimnic Šolinc]]
*[[Tibor Šimonka]] (* 1956)
*[[Anton Šinigoj]] (1900—1976)
*[[Anton Šinkovec]] (1859—1938)
*[[Josip Širca]] (1854—1933)
*[[Matija Škof]] (* 1947)
*[[Janez Škrabec]] (* 1963)
*[[Stanislav Škrabec (razločitev)|Stanislav Škrabec]] (* 1933)
*[[Janez Škrubej]] (Iskra Delta)
*[[Ludvik Šmitek]] (1924—2003)
*[[Sonja Šmuc]] (* 1971)
*[[Boris Šnuderl]] (1926—2020)
*[[Borut Šnuderl]] (193?—2021)
* [[Janez Špes]] (* [[1942]])
* [[Janez Šter]] (1931—2023)
*[[Miroslav Štrajhar]] (* 1946)
*[[Aleš Štrancar]] (* 1962)
* [[Josip Štrukelj]] ([[1891]]—[[1977]]) 
* [[Jožko Štrukelj]] ([[1928]]—2009)
* [[Milena Štular]]
* [[Franc Schumi]]/Šumi (1848—1916)
* [[Josipina Šumi]] (1841—1917)
* [[Evgenija Šumi]] (1875—1936)
*[[Peter Šumi]] (1895—1981)
*[[Dagmar Šuster]] (* 1944)
*[[Gregor Švajger]] (* 1936)

== T ==
* [[Andreas Tappeiner]] (1810—1868) 
* [[Fidelis Terpinc]] ([[1799]]—[[1875]])
* [[Jože Testen]] (* 1937)
*[[Cvetka Tinauer]] (* 1957)
*[[Jožef Tišler]] (1940—2026)
*[[Lovro Toman]] (1827—1870)
*[[Tone Tomazin]] (1925—2022)
*[[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] (1927—2009)
* [[Ivan Tomažič (ekonomist)|Ivan Tomažič]] ([[1919]]—[[1982]]) 
* Ivan Tomšič
*[[Peter Tomšič]] (* 1961)
*[[Robert Tomšič]]
*[[Gustav Tönnies]] (1814—1886)
*[[Hilda Tovšak]] ?
*[[Zmago Trampuž]] (* 1937)
* [[Viljem Treo]] ([[1845]]—[[1926]])
*[[Franc Tretjak]] (1914—2009)
*[[Tone Tribušon]] (1919—1986)
* [[Karel Triller]] ([[1862]]—[[1926]])
* [[Gustav Tönnies]] ([[1814]]—[[1886]])
* [[Niko Trošt]]
* [[Franc Tršar]] (1873—1935)
* [[Miran Turk]] ([[1932]]—[[1995]])
* Anton-[[Tone Turnšek]] (1940—2025)

== U ==
* [[Igor Umek]] (* [[1956]])
* [[Feliks Urbanc]] ([[1850]]—[[1937]])
* [[Mihael Urbanija]] (1940—2022)
* [[Vojmir Urlep]] (* 1956)

== V ==
*[[Jože Vadnjal]] (1898–1985)
*Rudolf Valenčič
*[[Miloš Vehovar]] (1909–2002)
*[[Matjaž Vehovec]]
*[[Andrej Verbič]] (1920—1999)
*[[Draško Veselinovič]] (* 1959)
*Josip Vidmar star. (1859—1950)
* [[Stane Vidmar (telovadec)|Stane Vidmar]] (1891—1957)
* [[Benedikt Vivat]] (1786—1867) 
*[[Milan Vižintin]] (1925—??) 
*[[Feri Vogrinec]] (1924—1987) 
*[[Dolfe Vojsk]] (1932—2017)
*[[Marko Voljč]] (* 1949)
*[[Jože Vonta]] (* 1927)
*[[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] (1851—1933)
*[[Mihael Vošnjak]] (1837—1920)
* [[Savo Vovk]] (1921—2000?)
*[[Oleg Vrtačnik]] (1926—2002)
*[[Vekoslav Vrtovec]] (1889—1934)
*[[Robert Vuga]]
== W ==
* [[Franc Weinberger]] ([[1867]]—[[1913]])
* [[Vilko Weixl]] (1878—1950)
* [[Vinko Wernig]] (* 1931)
* [[Adolf Westen]] st. (1850—1942)
* [[Max Adolf Westen]] (1913—1955)
* [[Feliks Wieser (1950)|Feliks Wieser]] (* 1950) 
* [[Fran Windischer]] (1877—1955)

== Z ==
* [[Gustav Zadnik]] (1927—1999)
*[[Jakob Zadravec]] (1873—1959)
* [[Jurica Zadravec]] (1907—1973)
* [[Jože Zakonjšek]] (1925—2006)
*[[Boris Zakrajšek]]
*[[Egon Zakrajšek ml.]] (* 1967)
*[[Leopold Zakrajšek]] (1887—1964)
* [[Drago Zalar]] ([[1909]]—[[2000]])
* [[Aleksander Zalaznik]]
* [[Bojan Zaletel]] (1920—1981)
* [[Karl Zalokar]] (1895—1924) &amp;[[Ema Zalokar]] (r. [[Žnideršič]])
* [[Boris Završnik]] (* [[1951]]) 
* [[Adolf Zavrtanik]] (1882—1964) 
* [[Valentin Zeschko]] ([[1807]]—[[1885]])
* [[Bogdan Zgonc]] ([[1939]]—2024)
*[[Ivan Zidar]] (1938—2021) 
* [[Boris Zidarič]] ([[1919|1919—]]1995)
*[[Janez Ziherl]] (1933—1994)
*[[Michelangelo Zois]] (1694—1877)
*[[Žiga Zois]] (1747—1819)
* [[Stane Zorčič]] ([[1905]]—[[1974]])
*[[Otmar Zorn]]
*[[Herman Zupan]] (1924—2018)
*Franc Zupančič (1923—2007)  državni svetnik, župan [[Občina Ivančna Gorica|Občine Ivančna Gorica]]
*Janez Zupančič (1911—?)
*Mile Zupančič (* 1931?)
* [[Mirt Zwitter]] ([[1917]]—2002)

== Ž ==
* [[Avgust Žabkar]] ([[1855]]—[[1930]])
* [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] ([[1923]]—?)
* [[Jože Žagar]] ([[1931]]—2010)
* [[Zoran Žagar]] ([[1924]]—[[2008]])
* [[Viljem Žener]] (* [[1936]]) 
*[[Franc Žerdin]] (* 1949)
* [[Nestl Žgank]] ([[1909]]—[[2004]]) 
* [[Peter Žigante]]
* [[Franc Žitnik (1913)|Franc Žitnik]] ([[1913]]—[[1913|2005]])
*[[Mirko Žlender]] (1924—2005)
*[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] (* 1959)
* [[Anton Žnideršič]] ([[1874]]—[[1947]])
*[[Martin Žnideršič]] (1934—2020)
*[[Vinko Žnideršič]]
*[[Sandra Županec]]
*[[Franc Žuža]] (1825—1871)

{{seznami narodov po poklicu|gospodarstvenikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki|*]]</text>
      <sha1>9ob0rkq9gutc73v6wkgte8hdptss8y1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Vaginizem</title>
    <ns>1</ns>
    <id>263621</id>
    <revision>
      <id>6758205</id>
      <parentid>3986220</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:50:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>ocena članka</comment>
      <origin>6758205</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="834" sha1="ogqei7wuykrkwthl2xb8acsbhtstggf" xml:space="preserve">{{WPMED|class=stub|importance=mid}}
{{nuwp|naslov=Vaginizem|url=http://www.ezdravstvo.si/index.php?object_id_poivedba_ucl=3341&amp;object_id=3341&amp;section_id=5&amp;prvastran=2|org=eZdravstvo.si|op=samo ustrezna licenca (v ''zelo'' drobnem tisku), brez navedbe vira; prepisana redakcija pred 22.10.2010 ([http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vaginizem&amp;oldid=2602451])}}

== Vsebina ==

Mogoče bi bilo članek koristno malo predelat v skladu s smernico da Wikipedija ne daje zdravniških nasvetov? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:20, 22. oktober 2010 (CEST)

:Se strinjam. Bom pregledal in uredil v naslednjih dneh.--[[Uporabnik:Archangel|&lt;font color=&quot;FF1493&quot;&gt;'''''Arch'''''&lt;/font&gt;]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|&lt;font color=&quot;007FFF&quot;&gt;'''''angel'''''&lt;/font&gt;]] 11:27, 22. oktober 2010 (CEST)</text>
      <sha1>ogqei7wuykrkwthl2xb8acsbhtstggf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Defense of the Ancients</title>
    <ns>0</ns>
    <id>264857</id>
    <revision>
      <id>6757853</id>
      <parentid>5553371</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:42:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757853</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2143" sha1="q0pvanof12c8e4janavia4v3n9bemi6" xml:space="preserve">'''Defense of the Ancients''' (kratica '''DotA''', v dobesednem prevodu ''Obramba starodavnih'') je samostojen [[večigralstvo|večigralski]] scenarij za strateško videoigro ''[[Warcraft III|Warcraft III: Reign of Chaos]]'' in njen dodatek ''Warcraft III: The Frozen Throne''. Ustvarjen je bil z ''Warcraftovim'' urejevalnikom scenarijev.

Scenarij postavi nasproti dve ekipi igralcev, cilj je uničiti glavno zgradbo nasprotnika (World Tree oz. Frozen Throne), ki je dobro zaščitena. V igri običajno sodeluje 10 igralcev (po 5 na ekipo), ki vsak upravljajo posebno enoto - »heroja« (na izbiro jih je preko 50) in poskušajo premagati nasprotnike. Pri tem morajo uporabljati strategijo in dobro poznati svoje like. Herojem pomagajo tudi enote, ki jih upravlja računalnik; s pobijanjem teh dobi igralec virtualni denar, s katerim nato kupuje predmete, ki povečajo moč heroja oz. mu dajo posebne sposobnosti - podobno kot pri [[igra igranja vlog|igrah igranja vlog]]. Vsak heroj ima tudi 4 različne sposobnosti, ki jih še dodatno ločijo med sabo.

== Zgodovina ==
Prva različica DotA je nastala leta 2003, naredil pa jo je uporabnik z vzdevkom Eul po zgledu misije »Aeon of Strife« v igri ''StarCraft''. Eul je še istega leta prenehal z delom, nadaljevali pa so ga različni izdelovalci. Leta 2004 je izdelovanje prevzel IceFrog, ki scenarij razvija še danes. Kmalu je postal izjemno priljubljen in po nekaterih ocenah ga na namenskih [[strežnik]]ih igra več igralcev kot izvirnik.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.gamasutra.com/view/feature/3966/postmortem_defense_of_the_ancients.php |title=Postmortem: Defense of the Ancients |last1=Feak |first1=Steve |last2=Mescon |first2=Steve |work=Gamasutra |date=2009-03-19 |accessdate=2010-11-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101207055840/http://www.gamasutra.com/view/feature/3966/postmortem_defense_of_the_ancients.php |archive-date=2010-12-07 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==
{{refsez}}

== Zunanje povezave ==
* {{official|http://www.playdota.com/}}

[[Kategorija:Igre Warcraft]]
[[Kategorija:E-šport videoigre]]
[[Kategorija:Videoigre leta 2003]]</text>
      <sha1>q0pvanof12c8e4janavia4v3n9bemi6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Diskografija Christine Aguilere</title>
    <ns>0</ns>
    <id>270136</id>
    <revision>
      <id>6757927</id>
      <parentid>6691282</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:00:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 4 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757927</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49219" sha1="163isvxk2hgv1alv53k9izjxn4imhoy" xml:space="preserve">[[Slika:Christina Aguilera Sanremo.jpg|thumb|right|250px|Christina Aguilera leta 2008]]

'''Diskografija [[Christina Aguilera|Christine Aguilere]]''', [[Američani|ameriške]] [[pop glasba|pop]] [[pevka|pevke]] in [[tekstopiska|tekstopiske]], vključuje šest [[glasbeni album|studijskih albumov]], en [[EP]], enaindvajset [[singl]]ov, en [[video album]] in devetindvajset [[videospot]]ov.

Leta 1998 so Christino Aguilero izbrali za izvajanje pesmi »[[Reflection (pesem, Christina Aguilera)|Reflection]]« za [[Disney Channel]]ov [[film]] ''Mulan'' (1998). Potem, ko je posnela pesem »Reflection«, je podpisala pogodbo z založbo [[RCA Records]] in izdala svoj prvi glasbeni album, naslovljen kot ''[[Christina Aguilera (album)|Christina Aguilera]]'', 24. avgusta 1999. Album se je uvrstil na vrh lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]] in samo v Združenih državah Amerike prodal več kot devet milijonov kopij izvodov&lt;ref&gt;http://www.blender.com/guide/67285/good-bad-dirrty.html?src=GM7070:MD&lt;/ref&gt; in več kot sedemnajst milijonov kopij izvodov po svetu.&lt;ref name=&quot;celebritynetworth1&quot;&gt;[http://www.celebritynetworth.com/richest-celebrities/singers/christina-aguilera-net-worth/ Neto zaslužek Christine Aguilere.] Neto zaslužek slavnih. Pridobljeno dne 18.10.2010.&lt;/ref&gt; Singli iz albuma, »[[Genie in a Bottle]]«, »[[What a Girl Wants (pesem)|What a Girl Wants]]« in »[[Come On Over Baby (All I Want Is You)]]«, so v letih 1999 in 2000 pristali na vrhu lestvice [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]], singl »[[I Turn to You (pesem, Christina Aguilera)|I Turn to You]]«, pa je na lestvici dosegel tretje mesto.

Leta 2000 je Christina Aguilera pričela snemati svoj prvi album s samimi pesmimi v [[španščina|španščini]] in svoj drugi glasbeni album,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1424794/20000816/aguilera_christina.jhtml |title=arhivska kopija |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2012-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120326160745/http://www.mtv.com/news/articles/1424794/christina-aguilera-delves-into-latin-roots-on-spanish-lp.jhtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; naslovljen kot ''[[Mi Reflejo]]'', ki je izšel 12. septembra 2000. Album je vseboval španske verzije pesmi iz njenega debitanskega albuma ter nekaj novih pesmi v španščini. Leta 2000 je izdala tudi svoj prvi božični album in tretji glasbeni album, ''[[My Kind of Christmas]]'', ki je vključeval eno izmed njenih najslavnejših prazničnih pesmi, »Christmas Time«. 29. oktobra 2002 je po veliko težavah izdala svoj drugi glasbeni album s samimi angleškimi pesmimi in četrti studijski album, ''[[Stripped (album, Christina Aguilera)|Stripped]]'', ki je v prvem tednu od izida prodal več kot 330.000 kopij izvodov in tako zasedel drugo mesto na lestvici ''Billboard'' 200.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=1756780 |title=arhivska kopija |accessdate=2012-07-21 |archive-date=2012-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121105090512/http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=1756780 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Drugi singl iz albuma, »[[Beautiful (pesem, Christina Aguilera)|Beautiful]]«, je doživel velik komercialni uspeh in pomagal pri promoviranju albuma. Do danes je album ''Stripped'' prodal več kot 13 milijonov kopij izvodov po vsem svetu.&lt;ref name=&quot;img517.imageshack.us&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://img517.imageshack.us/img517/6172/tumblrl88pcfbrze1qa6s19.jpg |title=Revija ''Cosmopolitan'', oktober 2010 - Scan (uradni intervju) |accessdate=2012-03-22 |archive-date=2012-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120322002804/http://img517.imageshack.us/img517/6172/tumblrl88pcfbrze1qa6s19.jpg |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Peti glasbeni album Christine Aguilere, ''[[Back to Basics (album, Christina Aguilera)|Back to Basics]]'', ki je izšel 15. avgusta 2006 in takoj po izidu zasedel prvo mesto na lestvici v Združenih državah Amerike z več kot 346.000 prodanih kopij samo tam,&lt;ref name=&quot;bbtop&quot;&gt;{{navedi novice |last=Hasty |first=Katie |title=Christina Aguilera na prvem mestu z novim albumom Five |url=http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003051744 |publisher=Billboard |date=23. avgust 2006 |accessdate=24.8.2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120929072130/http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003051744 |archive-date=2012-09-29 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; še uspešnejši pa je bil v Veliki Britaniji in enajstih drugih državah. Christina Aguilera je dejala, da album z dvema zgoščenkama občinstvo »vrne nazaj v [[jazz]], [[blues]] in [[soul]] iz dvajsetih, tridesetih in štiridesetih, vendar ima vseeno sodobno glasbo.«
&lt;ref&gt;Moss, Corey (6. junij 2006). [http://www.mtv.com/news/articles/1533622/20060605/aguilera_christina.jhtml Christina se vrne nazaj na glasbeno sceno z albumom ''Basics'' kot dvojnim LP-jem] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100703023210/http://www.mtv.com/news/articles/1533622/20060605/aguilera_christina.jhtml |date=2010-07-03 }}. ''MTV''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Preko albuma so izšli trije zelo komercialni singli: »Ain't No Other Man«, ki se je uvrstil med prvih deset pesmi na lestvici najbolje prodajanih singlov v Združenih državah Amerike, »[[Hurt (pesem, Christina Aguilera)|Hurt]]«, ki je bil uvrščen na prvo mesto lestvice v Veliki Britaniji in »[[Candyman (pesem, Christina Aguilera)|Candyman]]«. Album so glasbeni kritiki sprejeli pozitivno, po svetu pa je prodal več kot 4,5 milijonov kopij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://blogcritics.org/music/article/whats-next-for-christina-aguilera/ |title=arhivska kopija |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2011-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111103012821/http://blogcritics.org/music/article/whats-next-for-christina-aguilera/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Po petem glasbenem albumu je Christina Aguilera izdala svoj prvi glasbeni album z najboljšimi pesmimi, album ''[[Keeps Gettin' Better: A Decade of Hits]]'', ki je v Združenih državah Amerike prodal več kot 400.000 kopij izvodov in skoraj 1 milijon kopij izvodov povsod drugod po svetu.&lt;ref name=&quot;Up for DiscussionPost Comment 1&quot;&gt;{{navedi splet |author=Up for DiscussionPost Comment |url=http://www.billboard.com/features/christina-aguilera-bionic-billboard-cover-1004090907.story?tag=hpfeed#/features/christina-aguilera-bionic-billboard-cover-1004090907.story?page=1 |title=Christina Aguilera prvič izvede singl »Not Myself Tonight« |publisher=Billboard.com |date=14.4.2009 |accessdate=8.4.2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100519192902/http://www.billboard.com/features/christina-aguilera-bionic-billboard-cover-1004090907.story?tag=hpfeed#/features/christina-aguilera-bionic-billboard-cover-1004090907.story?page=1 |archive-date=2010-05-19 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Njen šesti glasbeni album, ''[[Bionic (Christina Aguilera album)|Bionic]]'' (2010), ki vključuje tudi [[R&amp;B]], [[elektronska glasba|elektronsko]] in [[synthpop]] glasbo, glasbeni kritiki pa so mu dodelili negativne ocene in prodal je zelo malo kopij izvodov.&lt;ref&gt;http://www.billboard.com/#/news/christina-aguilera-album-preview-1004058473.story&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://leisureblogs.chicagotribune.com/turn_it_up/2010/06/album-review-christina-aguilera-bionic.html |title=Poglejte si: Ocena albuma: Christina Aguilera, ''Bionic'' |publisher=Leisureblogs.chicagotribune.com |date=7.6.2010 |accessdate=18.9.2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nme.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.nme.com/reviews/christina-aguilera/11355 |title=Christina Aguilera - Ocena albuma: Christina Aguilera - ''Bionic'' (RCA) - Ocene albuma |publisher=Nme.Com |date= |accessdate=18.9.2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.slantmagazine.com/music/review/christina-aguilera-bionic/2139 |title=Christina Aguilera: ''Bionic'' &amp;#124; Glasbena ocena |publisher=Slant Magazine |date= |accessdate=18.9.2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Helligar |first=Jeremy |url=http://trueslant.com/jeremyhelligar/2010/06/01/album-review-christina-aguileras-bionic-delivers-what-its-title-promises-and-then-some/ |title=Ocena albuma: Novi album Christine Aguilere, ''Bionic'', nam prinese tisto, kar obljublja — in nekaj več - Jeremy Helligar - ''Pump Up the Volume'' |publisher=True/Slant |date=28.5.2010 |accessdate=18.9.2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.nypost.com/p/pagesix/aguilera_dud_rattles_label_yiMvNh9FTTY9vaUVRMdq5I | work=New York Post | title=Novi album Christine Aguilere potrebuje založbo | date=18. julij 2010 | accessdate=2011-01-21 | archive-date=2012-07-03 | archive-url=https://archive.today/20120703134936/http://www.nypost.com/p/pagesix/aguilera_dud_rattles_label_yiMvNh9FTTY9vaUVRMdq5I | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Christina Aguilera je po svetu prodala več kot 46 milijonov albumov po svetu&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rcamusicgroup.com/news/christina-aguilera-perform-american-music-awards |title=Christina Aguilera bo nastopila na podelitvi nagrad American Music Awards &amp;#124; Glasba &amp; družba &amp;#124; RCA Music Group |publisher= RCA Music Group 9 - Uradna spletna stran) |date=21.10.2010 |accessdate=23.10.2010 }}&lt;/ref&gt; in 16 milijonov albumov samo v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;http://www.billboard.com/#/column/chartbeat/ask-billboard-how-tik-tok-winds-up-at-no-1004054542.story&lt;/ref&gt;

== Albumi ==
=== Studijski albumi ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
|+ Seznam albumov z izbranimi dosežki na lestvicah, prodajo in določenimi certifikacijami
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:11em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Detajli albuma
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;10&quot;| Dosežki na lestvicah
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Certifikacije
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:12em;&quot;| Prodaja
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Billboard 200|Združene države Amerike]]&lt;br&gt;&lt;ref name=bb200&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/christina-aguilera/325726#/artist/christina-aguilera/chart-history/325726?f=305&amp;g=Albums|title=Christina Aguilera &gt; Zgodovina dosežkov na lestvicah &gt; ''Billboard'' 200|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]] [[Nielsen Company|Nielsen Business Media, Inc]]|accessdate=24.9.2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20130112120342/http://www.billboard.com/artist/christina-aguilera/325726#/artist/christina-aguilera/chart-history/325726?f=305&amp;g=Albums|archive-date=2013-01-12|url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[ARIA Charts|Avstralija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=aus&gt;{{navedi splet|url=http://australian-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Christina+Aguilera|title=Lestvice Avstralije &gt; Christina Aguilera |publisher=australian-charts.com Hung Medien|accessdate=24.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Ö3 Austria Top 40|Avstrija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=aut&gt;{{navedi splet|url=http://www.austriancharts.at/showinterpret.asp?interpret=Christina+Aguilera|title=Lestvice Avstrije &gt; Christina Aguilera |language=de|publisher=austriancharts.at Hung Medien|accessdate=24.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Canadian Albums Chart|Kanada]]&lt;br&gt;&lt;ref name=canalbums&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/charts/hot-100#/artist/christina-aguilera/chart-history/325726?f=309&amp;g=Albums|title=Christina Aguilera &gt; Zgodovina uspeškov na lestvicah &gt; Kanadski albumi |publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]] [[Nielsen Company|Nielsen Business Media, Inc]]|accessdate=24.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Media Control Charts|Nemčija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=geralb&gt;{{navedi splet|url=http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/AGUILERA%2CCHRISTINA?sort=entry&amp;type=longplay|title=Chartverfolgung / Aguilera, Christina / Longplay|language=de|publisher=musicline.de PhonoNet|accessdate=24.9.2010|archive-date=2014-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20141217044545/http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/AGUILERA%2CCHRISTINA?sort=entry&amp;type=longplay|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Irish Albums Chart|Irska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=ire&gt;{{navedi splet|url=http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Christina+Aguilera|title=Lestvice irske &gt; Christina Aguilera|publisher=irish-charts.com Hung Medien|accessdate=24.9.2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20141129025900/http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Christina+Aguilera|archive-date=2014-11-29|url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[MegaCharts#Albumi|Nizozemska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=nlalb&gt;{{navedi splet|url=http://dutchcharts.nl/search.asp?search=christina+aguilera&amp;cat=a|title=Lestvice albumov na Nizozemskem &gt; Christina Aguilera |language=nl|publisher=dutchcharts.nl Hung Medien|accessdate=24.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Recording Industry Association of New Zealand|Nova Zelandija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=nz&gt;{{navedi splet|url=http://charts.org.nz/showinterpret.asp?interpret=Christina+Aguilera|title=Lestvice Nove Zelandije &gt; Christina Aguilera|publisher=charts.org.nz Hung Medien|accessdate=24.9.2010|archive-date=2015-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20150203164451/http://charts.org.nz/showinterpret.asp?interpret=Christina+Aguilera|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[SNEP|Francija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=swi&gt;{{navedi splet|url=http://www.lescharts.com/showinterpret.asp?interpret=Christina+Aguilera|title=Lestvice Francije &gt; Christina Aguilera |language=fr|publisher=lescharts.com Hung Medien|accessdate=9.11.2010 }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[UK Albums Chart|Velika Britanija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=uk&gt;{{navedi splet|url=http://www.theofficialcharts.com/artist/_/christina%20aguilera/|title=Lestvice Velike Britanije &gt; Christina Aguilera |publisher=[[Official Charts Company]]|accessdate=24.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Christina Aguilera (album)|Christina Aguilera]]''
|
*Izdan: 24. avgust 1999
*Založba: [[RCA Records|RCA]]
*Format: [[zgoščenka|CD]], [[kaseta]]
| 1 || 21 || 15 || 1 || 13 || 43 || 21 || 5 || 44 || 14
|style=&quot;text-align:left;&quot;|
*8× Platinasta (Združene države Amerike)&lt;ref name=riaa&gt;{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=1&amp;table=SEARCH_RESULTS&amp;action=&amp;title=&amp;artist=christina%20aguilera&amp;format=&amp;debutLP=&amp;category=&amp;sex=&amp;releaseDate=&amp;requestNo=&amp;type=&amp;level=&amp;label=&amp;company=&amp;certificationDate=&amp;awardDescription=&amp;catalogNo=&amp;aSex=&amp;rec_id=&amp;charField=&amp;gold=&amp;platinum=&amp;multiPlat=&amp;level2=&amp;certDate=&amp;album=&amp;id=&amp;after=&amp;before=&amp;startMonth=1&amp;endMonth=1&amp;startYear=1958&amp;endYear=2008&amp;sort=Artist&amp;perPage=25|title=RIAA - Zlata &amp; Platinasta |publisher=[[Recording Industry Association of America]]|accessdate=24.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
*6× Platinasta (Kanada)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cria.ca/gold/0701_g.php|title=Zlate &amp; platinaste certifikacije &gt; Julij 2001|publisher=[[Canadian Recording Industry Association]]|accessdate=17.8.2010|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111082408/http://www.cria.ca/gold/0701_g.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*Platinasta (Avstralija)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-albums-2000.htm|title=Lestvice ARIA &gt; Dodatki &gt; Albumi leta 2000 |publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|accessdate=24.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
*Platinasta (Nova Zelandija)&lt;ref name=&quot;rianz.org.nz&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp |title=arhivska kopija |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2011-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110809032916/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*Platinasta (Velika Britanija)&lt;ref name=bpi&gt;{{navedi splet|url=http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx|title=Certifikacijske nagrade BPI|publisher=[[British Phonographic Industry]]|accessdate=4.9.2009|archive-date=2011-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20110511120001/http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*Platinasta (Evropa)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifpi.org/content/section_news/plat2000.html|title=IFPI &gt; Platinaste evropske nagrade &gt; 2000|publisher=[[International Federation of the Phonographic Industry]]|accessdate=15.4.2010|archive-date=2012-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20120305234856/http://www.ifpi.org/content/section_news/plat2000.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|style=&quot;text-align:left;&quot;|
*Združene države Amerike: 9.000.000&lt;ref name=sales2 /&gt;
*Po svetu: 17.000.000 &lt;ref&gt;http://www.celebritynetworth.com/richest-celebrities/singers/christina-aguilera-net-worth/&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Mi Reflejo]]''
|
*Izdan: 12. september 2000
*Založba: RCA
*Format: CD, cassette
| 27 || — || — || — || — || — || — || — || — || —
|style=&quot;text-align:left;&quot;|
*6× Platinasta (latinski status) (Združene države Amerike)&lt;ref name=riaa/&gt;
|style=&quot;text-align:left;&quot;|
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[My Kind of Christmas]]''
|
*Izdan: 24. oktober 2000
*Založba: RCA
*Format: CD, kaseta
| 28 || — || — || — || — || — || — || — || — || —
|style=&quot;text-align:left;&quot;|
*Platinasta (Združene države Amerike)&lt;ref name=riaa/&gt;
|style=&quot;text-align:left;&quot;|
*Združene države Amerike: 970.000&lt;ref&gt;[http://www.billboard.com/#/column/chartbeat/ask-billboard-how-tik-tok-winds-up-at-no-1004054542.story  Vprašajte ''Billboard'': Kako to, da je pesem »TiK ToK« pristala na drugem mestu.] 18. december 2009&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Stripped (album, Christina Aguilera)|Stripped]]''
|
*Izdan: 26. oktober 2002
*Založba: RCA
*Format: CD, kaseta
| 2 || 7 || 10 || 3 || 6 || 2 || 3 || 5 || 49 || 2
|style=&quot;text-align:left;&quot;|
*4× Platinasta (Združene države Amerike)&lt;ref name=riaa/&gt;
*2× Platinasta (Kanada)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cria.ca/gold/0703_g.php|title=Zlate &amp; platinaste certifikacije &gt; Julij 2003|publisher=[[Canadian Recording Industry Association]]|accessdate=20.8.2010|archive-date=2012-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20120330214108/http://www.cria.ca/gold/0703_g.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*4× Platinasta (Avstralija)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-albums-2004.htm|title=Lestvice ARIA &gt; Dodatki &gt; Albumi leta 2004 |publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|accessdate=24.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
*3× Platinasta (Nova Zelandija)&lt;ref name=&quot;rianz.org.nz&quot;/&gt;
*5× Platinasta (Velika Britanija)&lt;ref name=bpi/&gt;
*3× Platinasta (Evropa)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifpi.org/content/section_news/plat2004.html|title=IFPI &gt; Platinaste evropske nagrade &gt; 2004|publisher=[[International Federation of the Phonographic Industry]]|accessdate=15.4.2010|archive-date=2013-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20131019023820/http://www.ifpi.org/content/section_news/plat2004.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|style=&quot;text-align:left;&quot;|
*Združene države Amerike: 4.254.000&lt;ref name=sales2 /&gt;
*Svetovno: 13.000.000 &lt;ref name=&quot;img517.imageshack.us&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Back to Basics (album, Christina Aguilera)|Back to Basics]]''
|
*Izdan: 10. avgust 2006
*Založba: RCA
*Format: CD, [[digitalno]]
| 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 2 || 10 || 1
|style=&quot;text-align:left;&quot;|
*Platinasta (Združene države Amerike)&lt;ref name=riaa/&gt;
*3× Platinasta (Kanada)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cria.ca/gold/0107_g.php|title=Zlate &amp; platinaste certifikacije &gt; Januar 2007 |publisher=[[Canadian Recording Industry Association]]|accessdate=25.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
*2× Platinasta (Avstralija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accreditations-2007Albums.htm|title=Lestvice ARIA &gt; Dodatki &gt; Albumi leta 2007 |publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|accessdate=24.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
*Platinasta (Nova Zelandija)&lt;ref name=&quot;rianz.org.nz&quot;/&gt;
*Platinasta (Velika Britanija)&lt;ref name=bpi /&gt;
*Platinasta (Evropa)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifpi.org/content/section_news/plat2006.html|title=IFPI &gt; Platinaste evropske nagrade &gt; 2006|publisher=[[International Federation of the Phonographic Industry]]|accessdate=15.4.2010|archive-date=2012-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120507023626/http://ifpi.org/content/section_news/plat2006.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|style=&quot;text-align:left;&quot;|
*Združene države Amerike: 1.700.000&lt;ref name=sales2&gt;Yahoo, Paul Grein.[http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/58556/week-ending-july-18-2010-boomer-icons-invade-top-10/;_ylt=Akj6HsVSbOVkv5lDswuIOYAPwiUv?page=2#comments Konec tedna 18. junija 2010: Večje ikone zasedejo prvih deset mest]&lt;/ref&gt;
*Po svetu: 4.500.000 &lt;ref&gt;http://www.rcalabelgroup.co.uk/artist_spotlight/christina_aguilera/biog/&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Bionic (album, Christina Aguilera)|Bionic]]''
|
*Izdan: 4. junij 2010
*Založba: RCA
*Format: CD, digitalno
| 3 || 3 || 3 || 3 || 6 || 4 || 6 || 6 || 23 || 1
|style=&quot;text-align:left;&quot;|
*Zlata (Avstralija)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accreditations-2010Albums.htm|title=Lestvica ARIA &gt; Dodatki &gt; Albumi leta 2010 |publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|accessdate=6.7.2010 }}&lt;/ref&gt;
|style=&quot;text-align:left;&quot;|
*Združene države Amerike: 280.000&lt;ref name=sales1&gt;''Billboard''. [http://www.billboard.com/news?tag=nav#/column/chartbeat/ask-billboard-eminem-s-multi-chart-domination-1004111790.story Vprašajte ''Billboard'': Eminemova dominacija na več lestvicah]&lt;/ref&gt;
|-
|align=&quot;center&quot; colspan=&quot;14&quot;| »—« označuje, da se album ni uvrstil na lestvico.
|}

=== Kompilacije ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
|+ Seznam albumov z izbranimi dosežki na lestvicah, prodajo in določenimi certifikacijami
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:11em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Detajli albuma
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;10&quot;| Dosežki na lestvicah
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Certifikacije
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:12em;&quot;| Prodaja
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Billboard 200|Združene države Amerike]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;bb200&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[ARIA Charts|Avstralija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;aus&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Ö3 Austria Top 40|Avstrija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;aut&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Canadian Albums Chart|Kanada]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;canalbums&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Media Control Charts|Nemčija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;geralb&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Irish Albums Chart|Irska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;ire&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[MegaCharts#Albumi|Nizozemska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;nlalb&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Recording Industry Association of New Zealand|Nova Zelandija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;nz&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[SNEP|Francija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;swi&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[UK Albums Chart|Velika Britanija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;uk&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Keeps Gettin' Better: A Decade of Hits]]''
|
*Izdan: November 7, 2008
*Založba: RCA
*Format: CD, digitalno
| 9 || 8 || 10 || 12 || 20 || 9 || 28 || 15 || 7 || 10
|style=&quot;text-align:left;&quot;|
*Platinasta (Avstralija) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ariacharts.com.au/pages/charts_display_catalogue_album.asp?chart=1X50|title= |publisher=Aria.com.au |date=31.12.2008 |accessdate=8.4.2010 }}&lt;/ref&gt;
*Zlata (Velika Britanija)&lt;ref name=bpi/&gt;
|style=&quot;text-align:left;&quot;|
*Združene države Amerike: 451.000&lt;ref name=&quot;Up for DiscussionPost Comment 1&quot;/&gt;
|-
|align=&quot;center&quot; colspan=&quot;14&quot;| »—« označuje, da se album ni uvrstil na lestvico.
|}

=== Soundtracki ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
|+ Seznam albumov z izbranimi dosežki na lestvicah, prodajo in določenimi certifikacijami
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:11em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Detajli albuma
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;10&quot;| Peak chart positions
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Certifikacije
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:12em;&quot;| Prodaja
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Billboard 200|Združene države Amerike]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;bb200&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[ARIA Charts|Avstralija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;aus&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Ö3 Austria Top 40|Avstrija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;aut&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Canadian Albums Chart|Kanada]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;canalbums&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Media Control Charts|Nemčija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;geralb&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Irish Albums Chart|Irska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;ire&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[MegaCharts#Albumi|Nizozemska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;nlalb&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Recording Industry Association of New Zealand|Nova Zelandija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;nz&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[SNEP|Francija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;swi&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[UK Albums Chart|Velika Britanija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;uk&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Burleska (film)|Burleska]]''
|
*Izdan: 19. november 2010
*Založba: RCA
*Format: CD, digitalno
| 18 || 24 || 63 ||16|| 17 || — || 78 || 17 || 108 || 27
|style=&quot;text-align:left;&quot;|
|style=&quot;text-align:left;&quot;|
*Združene države Amerike: 440.040&lt;ref&gt;http://www.billboard.com/#/album/soundtrack/burlesque/1451309&lt;/ref&gt;
|-
|align=&quot;center&quot; colspan=&quot;14&quot;| »—« označuje, da se album ni uvrstil na lestvico.
|}

== Singli ==
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
|+ Seznam singlov z izbranimi dosežki na lestvicah in certifikacijami, prikazani z letom izida in imenom albuma
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;30&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;10&quot;| Dosežki na lestvicah
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:10em;&quot;| Certifikacije
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Album
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Billboard Hot 100|Združene države Amerike]]&lt;br&gt;&lt;ref name=hot100&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/charts/hot-100#/artist/christina-aguilera/chart-history/325726|title=Christina Aguilera &gt; Zgodovina dosežkov na lestvicah &gt; ''Billboard'' Hot 100|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]] [[Nielsen Company|Nielsen Business Media, Inc]]|accessdate=26.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[ARIA Charts|Avstralija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=aus/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Ö3 Austria Top 40|Avstrija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=aut/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Canadian Singles Chart|Kanada]]&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/charts/hot-100#/artist/christina-aguilera/chart-history/325726?f=793&amp;g=Singles|title=Christina Aguilera &gt; Zgodovina dosežkov na lestvicah &gt; Canadian Hot 100|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]] [[Nielsen Company|Nielsen Business Media, Inc]]|accessdate=26.9.2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=allmusicsingles&gt;{{navedi splet|url={{Allmusic|class=artist|id=p357293/charts-awards/billboard-singles|pure_url=yes}}|title=Christina Aguilera &gt; Lestvice &amp; nagrade &gt; ''Billboardovi'' singli |publisher=[[Allmusic]] [[Macrovision]]|accessdate=26.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Media Control Charts|Nemčija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=gersing&gt;{{navedi splet|url=http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/AGUILERA%2CCHRISTINA/single?sort=entry|title=Chartverfolgung / Aguilera, Christina / Single|language=de|publisher=musicline.de PhonoNet|accessdate=26.9.2010|archive-date=2014-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20141217092517/http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/AGUILERA%2CCHRISTINA/single?sort=entry|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Irish Singles Chart|Irska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=ire/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Dutch Top 40|Nizozemska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=dt40&gt;{{navedi splet|url=http://www.top40.nl/search.aspx?keyword=christina%20aguilera|title=Nizozemskih najboljših 40 &gt; Christina Aguilera|language=nl|publisher=Stichting Nederlandse Top 40|accessdate=26.9.2010|archive-date=2012-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20120311160737/http://www.top40.nl/search.aspx?keyword=christina%20aguilera|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Recording Industry Association of New Zealand|Nova Zelandija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=nz/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[SNEP|Francija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=fr&gt;{{navedi splet |url=http://www.lescharts.com/showitem.asp?interpret=Christina+Aguilera&amp;titel=Genie+in+a+Bottle&amp;cat=s |title=Christina Aguilera - »Genie In A Bottle« |publisher=Lescharts.com |accessdate=7. november 2010 }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[UK Singles Chart|Velika Britanija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=uk/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;|»[[Reflection (pesem)|Reflection]]«
|1998
| — || — || — || — || — || — || — || — || — || —
|
| '')|Mulan''
|-
! scope=&quot;row&quot;|»[[Genie in a Bottle]]«
|rowspan=&quot;2&quot;| 1999
| 1 || 2 || 1 || 1 || 2 || 2 || 2 || 2 || 3 || 1
|align=&quot;left&quot;| 
*Združene države Amerike: Platinasta&lt;ref name=&quot;riaa&quot;/&gt;
*Avstralija: Platinasta&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 1999&quot;&gt;{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association | title=Avstralske certifikacije | year=1999 | url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-1999.htm | accessdate=25.6.2009 }}&lt;/ref&gt;
*Francija: Zlata&lt;ref name=&quot;SNEP Singles 1999&quot;&gt;{{navedi splet | author=SNEP | title=Francoske certifikacije | year=1999 | url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1999&amp;type=7 | accessdate=1.11.2009 | archive-date=2011-12-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20111213022132/http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1999&amp;type=7 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*Nova Zelandija: Platinasta&lt;ref name=&quot;RIANZ Singles 1999&quot;&gt;{{navedi splet | author=RIANZ | title=Certifikacije na Novi Zelandiji | year=1999 | url=http://www.nztop40.com/}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;4&quot;|''Christina Aguilera''
|- 
! scope=&quot;row&quot;|»[[What a Girl Wants (pesem)|What a Girl Wants]]«
| 1 || 5 || 22 || 5 || 18 || 7 || 9 || 1 || 11 || 3
|align=&quot;left&quot;| 
*Združene države Amerike: Zlata&lt;ref name=riaa/&gt;
*Avstralija: Zlata&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2000.htm |title=Lestvice ARIA - Dodatki - Singli leta 2000 |publisher=Aria.com.au |date= |accessdate=15.4.2010 }}&lt;/ref&gt;
*Nova Zelandija: Zlata&lt;ref name=RIANZ&gt;{{navedi splet|url=http://rianz.org.nz/rianz/oldchart.asp?chartNum=1200&amp;chartKind=S|title=Top 50 Singles Chart: Chart 1200|publisher=Recorded Music NZ|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131005022457/http://rianz.org.nz/rianz/oldchart.asp?chartNum=1200&amp;chartKind=S|archivedate=2013-10-05|accessdate=2016-08-13|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;|»[[I Turn to You (pesem, All-4-One)|I Turn to You]]«
|rowspan=&quot;2&quot;| 2000
| 3 || 40 || — || 10 || 65 || 17 || 40 || 11 || — || 19
|align=&quot;left&quot;| 
|- 
! scope=&quot;row&quot;|»[[Come On Over Baby (All I Want Is You)]]«
| 1 || 9 || 35 || 14 || 27 || 9 || 6 || 2 || 33 || 8
|align=&quot;left&quot;| 
*Združene države Amerike: Zlata&lt;ref name=riaa/&gt;
*Avstralija: Platinasta&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 1999&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;|»[[Lady Marmalade#Moulin Rouge!|Lady Marmalade]]« &lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;(skupaj s [[Pink (pevka)|Pink]], [[Lil' Kim]] &amp; [[Mýa|Mýo]])&lt;/span&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| 2001
| 1 || 1 || 3 || 17 || 1 || 1 || 2 || 1 || 12 || 1
|align=&quot;left&quot;| 
*Avstralija: 2× Platinasta&lt;ref name=&quot;autogenerated2001&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2001.htm |title=Lestvice ARIA - Dodatki - Singli leta 2001 |publisher=Aria.com.au |date= |accessdate=2010-04-15}}&lt;/ref&gt;
*Velika Britanija: Zlata&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx |title=arhivska kopija |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2011-05-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110511120001/http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*Francija: Srebrna&lt;ref name=&quot;SNEP Singles 2002&quot;&gt;{{navedi splet | author=SNEP | title=Francoske certifikacije | year=2002 | url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=2002 | accessdate=1.11.2009 | archive-date=2011-12-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20111212214119/http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=2002 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*Nova Zelandija: Platinasta&lt;ref name=RIANZ/&gt;
| ''[[Moulin Rouge! (film)|Moulin Rouge!]]''
|- 
! scope=&quot;row&quot;|»[[Dirrty]]« &lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;(skupaj z [[Redman (raper)|Redmanom]])&lt;/span&gt;
|rowspan=&quot;2&quot;| 2002 
| 48 || 4 || 5 || 5 || 4 || 1 || 2 || 20 || 98 || 1
|align=&quot;left&quot;| 
*Avstralija: Platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2002.htm |title=Lestvice ARIA - Dodatki - Singli leta 2002 |publisher=Aria.com.au |date= |accessdate=15.4.2010 }}&lt;/ref&gt;
*Nova Zelandija: Zlata&lt;ref name=RIANZ/&gt;
|rowspan=&quot;5&quot;|''Stripped''
|- 
! scope=&quot;row&quot;|»[[Beautiful (pesem, Christina Aguilera)|Beautiful]]«
| 2 || 1 || 5 || 1 || 4 || 1 || 2 || 1 || 27 || 1
|align=&quot;left&quot;| 
*Združene države Amerike: Zlata&lt;ref name=riaa/&gt;
*Avstralija: Platinasta&lt;ref name=&quot;autogenerated2003&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2003.htm |title=Lestvice ARIA - Dodatki - Singli leta 2003 |publisher=Aria.com.au |date= |accessdate=15.4.2010 }}&lt;/ref&gt;
*Nova Zelandija: Zlata&lt;ref name=RIANZ/&gt;
|- 
! scope=&quot;row&quot;|»[[Fighter (pesem)|Fighter]]«
|rowspan=&quot;3&quot;| 2003
| 20 || 5 || 12 || 3 || 13 || 4 || 5 || 14 || — || 3
|align=&quot;left&quot;| 
*Združene države Amerike: Zlata&lt;ref name=riaa/&gt;
*Avstralija: Zlata&lt;ref name=&quot;autogenerated2003&quot;/&gt;
|- 
! scope=&quot;row&quot;|»[[Can't Hold Us Down]]« &lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;(skupaj z [[Lil' Kim]])&lt;/span&gt;
| 12 || 5 || 13 || 20 || 9 || 5 || 10 || 2 || 27 || 6
|align=&quot;left&quot;| 
*Avstralija: Zlata&lt;ref name=&quot;autogenerated2003&quot;/&gt;
|- 
! scope=&quot;row&quot;|»[[The Voice Within]]«
| 33 || 8 || 7 || 10 || 13 || 4 || 6 || 16 || — || 9
|align=&quot;left&quot;| 
|-  
! scope=&quot;row&quot;|»[[Car Wash (pesem)#Različica Christine Aguilere in Missy Elliott|Car Wash]]« &lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;(featuring [[Missy Elliott]])&lt;/span&gt;
|2004
| 63 || 2 || 11 || — || 6 || 5 || 3 || 2 || — || 4
|align=&quot;left&quot;| 
*Avstralija: Zlata&lt;ref name=&quot;ARIA4&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2004.htm |title=Lestvice ARIA - Dodatki - Singli leta 2004 |publisher=Aria.com.au |date= |accessdate=15.4.2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;
*Nova Zelandija: Zlata&lt;ref name=RIANZ/&gt;
| ''[[Kraljestvo morksega psa#Seznam pesmi iz filma|Car Wash]]''
|-
! scope=&quot;row&quot;|»[[Ain't No Other Man]]«
|rowspan=&quot;2&quot;| 2006
| 6 || 6 || 7 || 4 || 5 || 3 || 12 || 5 || 26 || 2
|align=&quot;left&quot;| 
*Združene države Amerike: Platinasta&lt;ref name=riaa/&gt;
*Avstralija: Zlata&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/ARIACharts-Accreditations-2006Singles.htm |title=ARIA Charts - Accreditations - 2006 Singles |publisher=Aria.com.au |date= |accessdate=2010-04-15}}&lt;/ref&gt;
*Kanada: Platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.cria.ca/gold/0906_g.php |title=Canadian Recording Industry Association (CRIA): Zlata &amp; Platinasta - Januar 2005 |publisher=Cria.ca |date= |accessdate=15.4.2010 |archive-date=2009-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090202153940/http://www.cria.ca/gold/0906_g.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;5&quot;|''Back to Basics''
|- 
! scope=&quot;row&quot;|»[[Hurt (pesem, Christina Aguilera)|Hurt]]«
| 19 || 9 || 2 || 28 || 2 || 6 || 2 || — || 3 || 11
|align=&quot;left&quot;| 
*Združene države Amerike: Zlata&lt;ref name=riaa/&gt;
*Avstralija: Zlata&lt;ref name=&quot;autogenerated2007&quot;&gt;[http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2007.htm]{{dead link|date=April 2010}}&lt;/ref&gt;
*Kanada: Platinasta&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.cria.ca/cert_db_search.php |title=arhivska kopija |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2016-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160111074458/http://www.cria.ca/cert_db_search.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*Francija: Srebrna&lt;ref name=&quot;SNEP Singles 2007&quot;&gt;{{navedi splet | author=SNEP | title=Francoske certifikacije | year=2007 | url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=2007 | accessdate=1.11.2010 | archive-date=2013-10-05 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131005031955/http://www.snepmusique.com/fr/page-259165.xml?year=2007 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|- 
! scope=&quot;row&quot;|»[[Candyman (pesem, Christina Aguilera)|Candyman]]«
|rowspan=&quot;3&quot;| 2007
| 25 || 2 || 14 || 9 || 11 || 12 || 12 || 2 || — || 17
|align=&quot;left&quot;| 
*US: Gold&lt;ref name=riaa/&gt;
*AUS: Platinum&lt;ref name=&quot;autogenerated2007&quot;/&gt;
*NZ: Gold&lt;ref name=RIANZ/&gt;
|- 
! scope=&quot;row&quot;|»[[Slow Down Baby]]«
| — || 21 || — || — || — || — || — || — || — || —
|align=&quot;left&quot;| 
|- 
! scope=&quot;row&quot;|»[[Oh Mother]]«
| — || — || 23 || — || 18 || — || — || — || — || —
|align=&quot;left&quot;| 
|- 
! scope=&quot;row&quot;|»[[Keeps Gettin' Better]]«
|2008
| 7 || 26 || 15 || 4 || 14 || 14 || — || 36 || — || 14
|align=&quot;left&quot;| 
|''Keeps Gettin' Better: A Decade of Hits''
|- 
! scope=&quot;row&quot;|»[[Not Myself Tonight]]«
|rowspan=&quot;2&quot;| 2010
| 23 || 22 || 26 || 11 || 24 || — || 18 || 32 || — || 12
|align=&quot;left&quot;| 
*Avstralija: Zlata&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://img13.imageshack.us/img13/6940/austl.jpg|title=Lestvice ARIA - Lestvica najboljših 50 singlov|publisher=ARIA|date=5.7.2009|accessdate=14.7.2010|archiveurl=https://archive.today/20121224231625/http://img13.imageshack.us/img13/6940/austl.jpg|archivedate=2012-12-24|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;2&quot;| ''Bionic''
|- 
! scope=&quot;row&quot;|»[[You Lost Me]]«
| 119 || — || — || — || — || — || 91 || — || — || 155
|align=&quot;left&quot;| 
|- 
|colspan=&quot;16&quot;| »—« označuje, da se singl ni uvrstil na lestvico ali ni izšel na tistem območju.
|-
|}

=== Nesamostojni singli ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
|+ Seznam singlov z izbranimi dosežki na lestvicah in certifikacijami, prikazani z letom izida in imenom albuma
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:18em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;30&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;10&quot;| Dosežki na lestvicah
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:10em;&quot;| Certifikacije
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Album
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|Združene države Amerike&lt;br&gt;&lt;ref name=hot100/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|Avstralija&lt;br&gt;&lt;ref name=aus/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|Avstrija&lt;br&gt;&lt;ref name=aut/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|Kanada&lt;br&gt;&lt;ref name=allmusicsingles/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|Nemčija&lt;br&gt;&lt;ref name=gersing/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|Irska&lt;br&gt;&lt;ref name=ire/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|Nizozemska&lt;br&gt;&lt;ref name=dt40/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|Nova Zelandija&lt;br&gt;&lt;ref name=nz/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|Francija&lt;br&gt;&lt;ref name=fr/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|Velika britanija&lt;br&gt;&lt;ref name=uk/&gt;
|- 
! scope=&quot;row&quot;|»[[All I Wanna Do (pesem, Keizo Nakanishi)|All I Wanna Do]]« &lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;(Keizo Nakanishi skupaj s Christino Aguilero)&lt;/span&gt;
|1997
| — || — || — || — || — || — || — || — || — || —
|
|''Spinning''
|-
! scope=&quot;row&quot;|»[[Nobody Wants to Be Lonely]]« &lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;([[Ricky Martin]] skupaj s Christino Aguilero)&lt;/span&gt;
|rowspan=&quot;3&quot;| 2001
| 13 || 8 || 13 || 6 || 5 || 12 || 4 || 1 || 28 || 4
|align=&quot;left&quot;|
Avstralija: Zlata&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2001.htm|title=Lestvice ARIA &gt; Dodatki &gt; Singli leta 2001 |publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|accessdate=9.4.2009 }}&lt;/ref&gt;
|''[[Sound Loaded]]''
|- 
! scope=&quot;row&quot;|»[[What's Going On (pesem)#Različica ustvarjalcev proti svetovnemu AIDS-u|What's Going On]]« &lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;(skupaj z ustvarjalci proti svetovnemu AIDS-u)&lt;/span&gt;
| 27 || — || — || — || — || — || — || — || — || —
|
|rowspan=&quot;2&quot;|Dobrodelni singl
|-
! scope=&quot;row&quot;|»[[El Ultimo Adios (The Last Goodbye - Latin Stars Tribute)|El Último Adiós]]« &lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;(skupaj z Latin Stars Tribute)&lt;/span&gt;
| — || — || — || — || — || — || — || — || — || —
|
|-
! scope=&quot;row&quot;|»[[Tilt Ya Head Back]]« &lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;([[Nelly (raper)|Nelly]] skupaj s Christino Aguilero)&lt;/span&gt;
|2004
| 58 || 5 || 42 || — || 27 || 12 || 16 || 4 || — || 5
|
| ''[[Sweat (album, Nelly)|Sweat]]''
|- 
! scope=&quot;row&quot;|»[[A Song for You (Herbie Hancock song)#Herbie Hancock skupaj s Christino Aguilero|A Song for You]]« &lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;([[Herbie Hancock]] skupaj s Christino Aguilero)&lt;/span&gt;
|2005
| — || — || — || — || — || — || — || — || — || —
|
|''[[Possibilities]]''
|-
! scope=&quot;row&quot;|»[[Tell Me (pesem, Diddy)|Tell Me]]« &lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%; &lt;!--font-weight:normal;--&gt;&quot;&gt;([[Sean Combs|Diddy]] skupaj s Christino Aguilero)&lt;/span&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| 2006
| 47 || 13 || 19 || — || 5 || 8 || 21 || — || — || 8
|
| ''[[Press Play]]''
|-
|colspan=&quot;16&quot;| »—« označuje, da se singl ni uvrstil na lestvico ali ni izšel na tistem območju.
|-
|}

=== Promocijski singli ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
|+ Seznam singlov z izbranimi dosežki na lestvicah in certifikacijami, prikazani z letom izida in imenom albuma
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot; | Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;6&quot; | Dosežki na lestvicah
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Album
|-
!style=&quot;width:3.5em;font-size:90%;&quot;|[[Billboard Hot 100|Združene države Amerike]]
!style=&quot;width:3.5em;font-size:90%;&quot;|[[UK Singles Chart|Velika Britanija]]
!style=&quot;width:3.5em;font-size:90%;&quot;|[[Canadian Hot 100|Kanada]]
!style=&quot;width:3.5em;font-size:90%;&quot;|[[ARIA Charts|Avstralija]]
!style=&quot;width:3.5em;font-size:90%;&quot;|[[Japan Hot 100|Japonska]]
!style=&quot;width:3.5em;font-size:90%;&quot;|[[Swiss Music Charts|Švica]]

|-
!scope=&quot;row&quot;|»[[The Christmas Song#Izbran seznam pomembnejših izvedb drugih izvajalcev|The Christmas Song]]«
|1999
| 18 || — || 22 || — || — || —
| rowspan=&quot;2&quot;| ''My Kind of Christmas''
|-
!scope=&quot;row&quot;|»Christmas Time«
| rowspan=&quot;2&quot;|2000
| — || — || — || — || — || —
|-
!scope=&quot;row&quot;|»[[Pero Me Acuerdo de Ti]]«
| — || — || — || — || — || —
| rowspan=&quot;2&quot;| ''Mi Reflejo''
|-
!scope=&quot;row&quot;|»[[Falsas Esperanzas]]«
| 2001
| — || — || — || — || — || —
|-
!scope=&quot;row&quot;|»Infatuation«
| rowspan=&quot;2&quot;| 2004
| — || — || — || — || — || —
| ''Stripped''
|-
!scope=&quot;row&quot;|»[[Hello (Follow Your Own Star)]]«
| — || — || — || — || — || —
| Singl brez albuma
|-
!scope=&quot;row&quot;|»[[Dynamite (pesem, Christina Aguilera)|Dynamite]]«
| 2008
| — || — || — || — || — || —
| ''Keeps Gettin' Better - A Decade of Hits''
|-
!scope=&quot;row&quot;|»[[Woohoo]]«
| rowspan=&quot;2&quot;| 2010
| 79 || — || 46 || — || — || —
| ''Bionic''
|-
!scope=&quot;row&quot;|»[[Express (pesem, Christina Aguilera)|Express]]« 
| 102 ||75 || — || — || 32 || 54
| ''Burleska''
|-
|}

== Ostale uspešne pesmi ==
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
|+ Seznam pesmi z izbranimi dosežki na lestvicah, prikazanim z letom izdaje in albumom
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot; | Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;7&quot; | Dosežki na lestvicah
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Album
|-
!style=&quot;width:3.5em;font-size:90%;&quot;|[[Billboard Hot 100|Združene države Amerike]]
!style=&quot;width:3.5em;font-size:90%;&quot;|[[UK Singles Chart|Velika Britanija]]
!style=&quot;width:3.5em;font-size:90%;&quot;|[[Canadian Hot 100|Kanada]]
!style=&quot;width:3.5em;font-size:90%;&quot;|[[Danish Singles Chart|Danska]]
!style=&quot;width:3.5em;font-size:90%;&quot;|[[Gaon Chart|Norveška]]
!style=&quot;width:3.5em;font-size:90%;&quot;|[[RIANZ|Nova Zelandija]]
!style=&quot;width:3.5em;font-size:90%;&quot;|[[Swiss Music Charts|Švica]]
|-
!scope=&quot;row&quot;|»[[Walk Away (pesem, Christina Aguilera)|Walk Away]]«
| rowspan=&quot;1&quot;| 2003
| — || — || — || 35 &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://danishcharts.com/showitem.asp?interpret=Christina+Aguilera&amp;titel=Walk+Away&amp;cat=s |title=arhivska kopija |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2015-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151122015458/http://danishcharts.com/showitem.asp?interpret=Christina+Aguilera&amp;titel=Walk+Away&amp;cat=s |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; || — || — || —
| ''Stripped''
|-
!scope=&quot;row&quot;|»Lift Me Up« &lt;small&gt;(v živo)&lt;/small&gt;
|rowspan=&quot;3&quot;|2010
| 125 || — || — || — || — || — || —
| ''[[Hope for Haiti Now (album)|Hope for Haiti Now]]''
|-
!scope=&quot;row&quot;|»Bionic« 
| 66 || — || — || — || — || — || —
| rowspan=&quot;2&quot;| ''Bionic''
|-
!scope=&quot;row&quot;|»[[Glam (pesem)|Glam]]« 
| — || — || — || — || 62 || — || —
|-
!scope=&quot;row&quot;|»Show Me How You Burlesque« 
|rowspan=&quot;1&quot;|2011
| 70 || — || 92 || — || — || 33 || 26
| ''Burleska''
|-
|}

== Videospoti ==
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
|+ Seznam videospotov, prikazanih z letom izida in režiserjem
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:16em;&quot; | Naslov
! scope=&quot;col&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; | Režiser(ji)
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Reflection«
| 1998
| [[Tony Bancroft]]
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Genie in a Bottle«
| rowspan=&quot;4&quot;| 1999
| [[Diane Martel]]
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Genio Atrapado«
| Diane Martel
|-
! scope=&quot;row&quot;| »What a Girl Wants«
| Diane Martel
|-
! scope=&quot;row&quot;| »The Christmas Song«
| Doug Biro, Clare Davies
|-
! scope=&quot;row&quot;| »I Turn to You«
| rowspan=&quot;6&quot;| 2000
| [[Joseph Kahn]]
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Por Siempre Tú«
| Joseph Kahn
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Come on Over Baby (All I Want Is You)«
| [[Paul Hunter]]
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Ven Conmigo (Solamente Tú)«
| Paul Hunter
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Pero Me Acuerdo De Tí«
| Kevin G. Bray
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Christmas Time«
| Lawrence Jordan
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Nobody Wants to Be Lonely« &lt;br /&gt; &lt;small&gt;(skupaj z Rickyjem Martinom)&lt;/small&gt;
| rowspan=&quot;3&quot;| 2001
| Wayne Isham
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Falsas Esperanzas«
| Lawrence Jordan
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Lady Marmalade« &lt;br /&gt; &lt;small&gt;(skupaj s Pink, Lil' Kim &amp; Mýo)&lt;/small&gt;
| Paul Hunter
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Dirrty« &lt;br /&gt; &lt;small&gt;(skupaj z Redmanom)&lt;/small&gt;
| rowspan=&quot;2&quot;| 2002
| [[David LaChapelle]]
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Beautiful«
| [[Jonas Akerlund]]
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Fighter«
| rowspan=&quot;3&quot;| 2003
| [[Floria Sigismondi]]
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Can't Hold Us Down« &lt;br /&gt; &lt;small&gt;(skupaj z Lil' Kim)&lt;/small&gt;
| David LaChapelle
|-
! scope=&quot;row&quot;| »The Voice Within«
| David LaChapelle
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Car Wash« &lt;br /&gt; &lt;small&gt;(skupaj z Missy Elliott)&lt;/small&gt;
| rowspan=&quot;2&quot;| 2004
| Rich Newey
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Tilt Ya Head Back« &lt;br /&gt; &lt;small&gt;(skupaj z Nellyjem)&lt;/small&gt;
| [[Little X]]
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Ain't No Other Man«
| rowspan=&quot;3&quot;| 2006
| [[Bryan Barber]]
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Hurt«
| Floria Sigismondi, Christina Aguilera
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Tell Me« &lt;br /&gt; &lt;small&gt;(skupaj z Diddyjem)&lt;/small&gt;
| [[Erik White]]
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Candyman«
| rowspan=&quot;2&quot;| 2007
| [[Matthew Rolston]], Christina Aguilera
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Oh Mother«
| Hamish Hamilton, [[Jamie King]]
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Save Me from Myself«
| rowspan=&quot;2&quot;| 2008
| Christina Aguilera, [[Linda Perry]]
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Keeps Gettin' Better«
| [[Peter Berg]]
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Not Myself Tonight«
| rowspan=&quot;2&quot;| 2010
| [[Hype Williams]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.msaagency.com/pr/msa/jeri-slaughter.aspx |title=Jeri Slaughter, kreativni režiser/koreograf / MSA - Soba za novinarje |publisher=Msaagency.com |date= |accessdate=15.4.2010 |archive-date=2009-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519034216/http://www.msaagency.com/pr/msa/jeri-slaughter.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »You Lost Me«
| [[Anthony Mandler]]
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Moves Like Jagger«
| rowspan=&quot;1&quot;| 2011
| Jonas Akerlund
|}

== Literatura ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.christinaaguilera.com/ Uradna spletna stran Christine Aguilere]
* [http://www.discogs.com/artist/Christina+Aguilera Diskografija Christine Aguilere] na [[Discogs]]

{{Christina Aguilera}}
{{Singli Christine Aguilere}}

[[Kategorija:Christina Aguilera]]</text>
      <sha1>163isvxk2hgv1alv53k9izjxn4imhoy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Anderson (priimek)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>274081</id>
    <revision>
      <id>6758170</id>
      <parentid>6671001</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T08:03:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6758170</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6514" sha1="nzzhijze0mzqqt0n81jxldaq4hqt0cr" xml:space="preserve">{{drugipomeni|Anderson}}
'''Anderson''' je [[priimek]] več znanih [[Fizična oseba|oseb]]:

* [[Alexander Anderson (matematik)|Alexander Anderson]] (~1582—1620), škotski matematik
* [[Alexander Anderson (ilustrator)|Alexander Anderson]], ilustrator
* [[Alexander Anderson (pesnik)|Alexander Anderson]], pesnik
* [[Alexander Anderson (stripar)|Alexander Anderson]], stripar
* [[Alexander Caulfield Anderson]]
* [[Alexander Vass Anderson]], britanski general
* [[Anthony Anderson]], ameriški igralec, komik in voditelj iger
* [[Barbara Anderson (igralka)|Barbara Anderson]] (*1945), ameriška igralka
* [[Barbara Andeson (pisateljica)|Barbara Anderson]] (1926—2013), novozelandska pisateljica
* [[Benedict Anderson]] (1936—2015), anglo-irsko-ameriški politolog in antropolog?
* [[Bob Anderson]] (1931—1967), britanski dirkač
* [[Brett Anderson (pevec)|Brett Anderson]] (*1967), angleški pevec in tekstopisec
* [[Broncho Billy Anderson]] - [[Eddie Anderson]] - [[Harry Anderson]] - [[Loni Anderson]] - [[Melissa Sue Anderson]], ameriški igralci
* [[Carl Anderson]] (1945—2004), ameriški igralec
* [[Carl David Anderson]] (1905—1991), ameriški fizik
* [[Catherine Anderson]] (*1948), ameriška pisateljica uspešnic zgodovinskih in sodobnih romantičnih romanov
* [[Charles Anderson (jahač)|Charles Anderson]] (1914—1993), ameriški častnik in jahač
* [[Desmond Francis Anderson]], britanski general
* [[Duncan Anderson]], britanski general
* [[Don L. Anderson]] (1933—2014), ameriški geofizik
* [[Earl Edward Anderson]] (1919—2015), ameriški general
* [[Frank Anderson]] (1928—1980), kanadski šahovski mojster
* [[George Whelan Anderson mlajši]], (1906—1992), ameriški admiral
* [[George Benson Anderson]] (1897—1958), kanadski letalski as
* [[Gilmour Menzies Anderson]] (1914—1977), britanski general
* [[Gillian Anderson]] (*1968), ameriška igralka
* [[Glenn Anderson]] (*1960), kanadski hokejist
* [[Herbert Anderson]] (1917—1994), ameriški igralec
* [[Ian Anderson|Ian (Scott) Anderson]] (*1947), britanski (škotsko-angleški) glasbenik in pevec, edini neprekinjeno delujoči član skupine [[Jethro Tull]]
* [[James Anderson mlajši|James Anderson]] (1947—1967), ameriški marinec
* [[James R. Anderson|James (R.) Anderson]], ameriški politični geograf
* [[Jessica Anderson]] (1916—2010), avstralska pisateljica
* [[John Anderson (igralec)|John Anderson]] (1922—1992), ameriški igralec
* [[John Anderson (filozof)|John Anderson]] (1893—1962), škotsko-avstralski filozof
* [[John August Anderson]] (1876—1959), ameriški astronom
* [[John D'Arcy Anderson]], britanski general
* [[Jon Anderson]] (*1944), angleški pevec, frontman skupine [[Yes]]
* [[Jon Peter Anderson]] (*1949), ameriški atlet 
* [[Jonas Anderson]], švedski pevec 
* [[Joseph Gaudentius Anderson]], ameriški rimskokatoliški škof
* [[Kenneth Arthur Noel Anderson]], britanski general
* [[Kyra Anderson]] (*1996), ameriška atletinja
* [[Lauren Anderson]] (*1965), ameriška baletna plesalka; 2. = ameriški fotomodel; 3.? = pevka
* [[Laurie Anderson|Laurie (Laura Phillips) Anderson]] (*1947), ameriška glasbenica violinistka, avantgardna umenica in performerka
* [[Laurie Halse Anderson]] (*1961), ameriška pisateljica otroških in mladinskih romanov
* [[Leroy Anderson]] (1908—1975), ameriški skladatelj
* [[Lindsay Anderson]] (1923—1994), angleški režiser in cineast
* [[Loni Andeson]] (*1945), ameriška igralka
* [[Lynn Anderson]] (1947—2015), ameriška kantri (coutry) pevka
* [[Mal Anderson]] (*1935), avstralski tenisač
* [[Marian Anderson]] (1897—1993), ameriška operna pevka
* [[Margaret Anderson]] (1886—1973), ameriška pisateljica
* [[Mary Anderson]] (1859—1940), ameriška igralka
* [[Mary Anderson (izumiteljica)|Mary Anderson]] (1866—1953), ameriška podjetnica in izumiteljica
* [[Matt Anderson]] (*1987), ameriški odbojkar
* [[Maxwell Anderson]] (1888—1959), ameriški dramatik
* [[Melody Andeson]] (*1955), kanadsko-ameriška igralka
* [[Michael Anderson]] (1920–2018), britanski filmski režiser
* [[Michel P. Anderson]] (1959—2003), ameriški astronavt
* [[Moses Bosco Anderson]], ameriški rimskokatoliški škof
* [[Nicolai Anderson]] (1845—1905), estonski jezikoslovec
* [[Pamela Anderson]] (*1967), kanadsko-ameriška igralka, fotomodel
* [[Paul Anderson]] (*1965), angleški režiser
* [[Paul Thomas Anderson]] (*1970), ameriški filmski režiser 
* [[Perry Anderson|Perry (Francis Rory Peregrine) Anderson]] (*1938), britanski intelektualec, politični filozof, zgodovinar in esejist
* [[Philip Warren Anderson]] (1923—2020), ameriški fizik
* [[Pink Anderson]] (1900—1974), ameriški pevec in kitarist
* [[Poul Anderson|Poul (William) Anderson]] (1926—2001), ameriški pisatelj (znanstvene) fantastike
* [[Ray Anderson]] (*1952), ameriški jazzovski pozavnist in glasbeni pedagog
* [[Richard Anderson]] (1926—2017), ameriški igralec
* [[Richard Allen Anderson]] (1948—1969), ameriški marinec
* [[Richard Neville Anderson]], britanski general
* [[Richard Dean Anderson]] (*1950), ameriški igralec
* [[Robert Anderson (major)|Robert Anderson]] (1805—1871), ameriški general
* [[Robert Rowand Anderson]] (1834—1921), škotski arhitekt 
* [[Robert Charles Beckett Anderson]], britanski general
* [[Roberta Joan Anderson]] (=[[Joni Mitchell]]) (*1943), kanadska kantavtorica in slikarka
* [[Rodney O. Anderson]], ameriški general
* [[Rona Anderson]] (1926—2013), škotska igralka
* [[Russel Anderson]] (*1978), škotski nogometaš
* [[Sherwood Anderson]] (1876—1941), ameriški pisatelj
* [[Stig Anderson]] (1931—1997), švedski glasbenik
* [[Timothy Anderson]] (*1994), avstralski kajakaš/kanuist
* [[Thomas McArthur Anderson]] (1836—1917), ameriški general
* [[Thomas Victor Anderson]] (1876—1959), ameriški astronom
* [[Tom Anderson]] (*1970), ameriški tehnološki podjetnik, soustanovitelj družbenega omrežja [[Myspace]] (s Chrisom DeWolfejem)
* [[Tom Anderson]] (*1990), britanski atlet
* [[Warren Melville Anderson]] (1894—1973), avstralski general
* [[Wes Anderson]] (*1969), ameriški režiser
* [[William Anderson]] (1750—1778, [[Beringovo morje]]) škotski naravoslovec in raziskovalec
* [[William Henry Anderson]] (1908—1997) ameriški entomolog
== Glej tudi ==
* [[Anderson Luís de Abreu Oliveira|Anderson (Luís de Abreu Oliveira)]] (*1988), brazilski nogometaš
* priimek [[Andersson]]
* priimek [[Andersen]]
* priimek [[Andrews]]
* priimek ali ime [[Anders]]
{{priimek}}</text>
      <sha1>nzzhijze0mzqqt0n81jxldaq4hqt0cr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Djurdja Flerè</title>
    <ns>0</ns>
    <id>276296</id>
    <revision>
      <id>6758040</id>
      <parentid>6598906</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:36:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Signal</username>
        <id>28172</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6758040</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1686" sha1="dbz76hqq0ic5n6gtq4n22cf10k9b1eq" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Djurdja Flerè''', [[Slovenci|slovenska]] [[dramaturg]]inja, [[prevajalka]] in [[režiserka]], * [[14. april]] [[1921]], [[Ptuj]], † [[24. maj]] [[1992]], [[Ljubljana]].

Leta 1945 je [[Diploma|diplomirala]] iz [[romanski jeziki|romanistike]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], se nato v letih 1945 - 1948 izpopolnjevala na [[Sorbona|Sorboni]] in v igralski šoli Cours Simon v [[Pariz]]u ter 1952 diplomirala iz režije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]. V letih 1949 - 1955 je bila režiserka v [[Celje|Celju]] in [[Kranj]]u, nato do 1967 dramaturginja pri [[Viba film]]u. Od tedaj do 1980 je bila [[urednik|urednica]] in dramaturginja na [[Radio Ljubljana|Radiu Ljubljana]]. Za gledališče, radio in televizijo je priredila vrsto knjižnih del, zlasti iz [[francoščina|francoščine]]. Leta 1984 jo je [[Francija|francoska]] [[vlada]] [[odlikovanje|odlikovala]] z redom viteza umetnosti in književnosti.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002&lt;/ref&gt;. Za prevajalsko delo je leta 1990 prejela [[Sovretova nagrada|Sovretovo nagrado]].

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih režiserjev]]
* [[seznam slovenskih prevajalcev]]

== Sklici ==
{{sklici}}
{{-}}
{{bio-stub}}
{{SovretoviNagrajenci}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Flerè, Djurdja}}
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski dramaturgi]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Sovretovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>dbz76hqq0ic5n6gtq4n22cf10k9b1eq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Louis-Gustave-Adolphe Coradin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286788</id>
    <revision>
      <id>6757835</id>
      <parentid>5932345</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:05:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, nk</comment>
      <origin>6757835</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="925" sha1="gu0exj4w4e5skvivow03zjfaz1421y1" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Louis-Gustave-Adolphe Coradin
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1941
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Louis-Gustave-Adolphe Coradin''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[11. avgust]] [[1881]], † [[14. marec]] [[1949]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://www.generals.dk/general/Coradin/Louis-Gustave-Adphonse/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Coradin, Louis-Gustave-Adolphe}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>gu0exj4w4e5skvivow03zjfaz1421y1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>René-Jean-Divy Corbé</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286790</id>
    <revision>
      <id>6757840</id>
      <parentid>5934996</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:21:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6757840</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="831" sha1="j241ufq24u6bh5i9shp32w7981e9dtz" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=René-Jean-Divy Corbé
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–[[1942]]
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''René-Jean-Divy Corbé''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[13. julij]] [[1883]], † [[9. avgust]] [[1942]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Corb%C3%A9/Ren%C3%A9-Jean-Divy/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Corbé, René-Jean-Divy}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>j241ufq24u6bh5i9shp32w7981e9dtz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Paul-Louis-Malie-Félix Corbel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286791</id>
    <revision>
      <id>6757837</id>
      <parentid>5934351</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:11:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6757837</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="899" sha1="00badm4jazk63huii6etmi8fdc59tdz" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Paul-Louis-Malie-Félix Corbel
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1940
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Paul-Louis-Malie-Félix Corbel''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[25. september]] [[1882]], † [[13. junij]] [[1961]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Corbel/Paul-Louis-Malie-F%C3%A9lix/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Corbel, Paul-Louis-Malie-Félix}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>00badm4jazk63huii6etmi8fdc59tdz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Edgard-Marie-Julien Cornet</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286793</id>
    <revision>
      <id>6757842</id>
      <parentid>5927670</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:26:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice, nk</comment>
      <origin>6757842</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="889" sha1="0zci8g8v9pa7qmn8337n0qr25viaaka" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Edgard-Marie-Julien Cornet
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1946
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Edgard-Marie-Julien Cornet''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[10. avgust]] [[1889]], † [[29. september]] [[1974]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Cornet/Edgard-Marie-Julien/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Cornet, Edgard-Marie-Julien}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>0zci8g8v9pa7qmn8337n0qr25viaaka</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jean-Eugène-Charles Cosson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286794</id>
    <revision>
      <id>6757846</id>
      <parentid>5930899</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:31:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6757846</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="903" sha1="d2tfdkx2zmiblhj0cv12sb3glw2ukmj" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Jean-Eugène-Charles Cosson
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1945
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Jean-Eugène-Charles Cosson''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[15. avgust]] [[1888]], † [[26. marec]] [[1966]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Cosson/Jean-Eug%C3%A8ne-Charles/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Cosson, Jean-Eugène-Charles}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1888]]
[[Kategorija:Umrli leta 1966]]
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>d2tfdkx2zmiblhj0cv12sb3glw2ukmj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757847</id>
      <parentid>6757846</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:31:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Rojeni leta 1888]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1966]]; +[[Kategorija:Francoski vojaški inženirji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6757847</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="885" sha1="2p52ygqlinfi1de3hqmp2hanv8ramy8" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Jean-Eugène-Charles Cosson
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1945
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Jean-Eugène-Charles Cosson''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[15. avgust]] [[1888]], † [[26. marec]] [[1966]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Cosson/Jean-Eug%C3%A8ne-Charles/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Cosson, Jean-Eugène-Charles}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Francoski vojaški inženirji]]</text>
      <sha1>2p52ygqlinfi1de3hqmp2hanv8ramy8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jean-Auguste-Valentin Coste</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286795</id>
    <revision>
      <id>6757848</id>
      <parentid>5930859</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:34:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice, nk</comment>
      <origin>6757848</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="886" sha1="16pj3kxnyjmuky80ahh0wk925qjb799" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Jean-Auguste-Valentin Coste
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1940
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Jean-Auguste-Valentin Coste''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[14. februar]] [[1881]], † [[9. avgust]] [[1960]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Coste/Jean-Auguste-Valentin/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Coste, Jean-Auguste-Valentin}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>16pj3kxnyjmuky80ahh0wk925qjb799</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>André-Léon-Désiré Costedoat</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286796</id>
    <revision>
      <id>6757851</id>
      <parentid>5926180</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:40:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6757851</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="961" sha1="fofmi6wo6tagtqmxlezgyozga5m1seu" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=André-Léon-Désiré Costedoat
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1950
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''André-Léon-Désiré Costedoat''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[4. februar]] [[1890]], † [[28. oktober]] [[1957]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Costedoat/Andr%C3%A9-L%C3%A9on-D%C3%A9sir%C3%A9/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Costedoat, André-Léon-Désiré}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1890]]
[[Kategorija:Umrli leta 1957]]
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>fofmi6wo6tagtqmxlezgyozga5m1seu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757852</id>
      <parentid>6757851</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:41:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Rojeni leta 1890]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1957]]; +[[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6757852</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="942" sha1="0v9a9su86bidnmcgoy2tp8etrcvkep0" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=André-Léon-Désiré Costedoat
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1950
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''André-Léon-Désiré Costedoat''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[4. februar]] [[1890]], † [[28. oktober]] [[1957]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Costedoat/Andr%C3%A9-L%C3%A9on-D%C3%A9sir%C3%A9/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Costedoat, André-Léon-Désiré}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]]</text>
      <sha1>0v9a9su86bidnmcgoy2tp8etrcvkep0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ferdinand-Emile-Casimir Coudray</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286798</id>
    <revision>
      <id>6758138</id>
      <parentid>5928161</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T06:01:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6758138</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="921" sha1="oa7wpxmc1x45m6qt31lchf0jlsghusm" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Ferdinand-Emile-Casimir Coudray
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1940
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Ferdinand-Emile-Casimir Coudray''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[5. januar]] [[1882]], † [[13. marec]] [[1962]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Coudray/Ferdinand-%C3%89mile-Casimir/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Coudray, Ferdinand-Emile-Casimir}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>oa7wpxmc1x45m6qt31lchf0jlsghusm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pierre-Henri-Marie Coudret</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286799</id>
    <revision>
      <id>6758140</id>
      <parentid>5934538</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T06:07:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice, nk</comment>
      <origin>6758140</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="879" sha1="hd08ljr981b55sxmig6p7kj6ictiqum" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Pierre-Henri-Marie Coudret
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1942
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Pierre-Henri-Marie Coudret''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[26. maj]] [[1885]], † [[13. junij]] [[1974]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Coudret/Pierre-Henri-Marie/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Coudret, Pierre-Henri-Marie }}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>hd08ljr981b55sxmig6p7kj6ictiqum</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pierre Courboulès</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286800</id>
    <revision>
      <id>6758142</id>
      <parentid>5934497</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T06:12:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice, nk</comment>
      <origin>6758142</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="859" sha1="llx3pzt9odzoeifbocguy658zqj76a2" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Pierre Courboulès
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1944
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Pierre Courboulès''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[24. februar]] [[1884]], †  [[28. september]] [[1975]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Courboul%C3%A8s/Pierre/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Courboulès, Pierre}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>llx3pzt9odzoeifbocguy658zqj76a2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758143</id>
      <parentid>6758142</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T06:13:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6758143</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="903" sha1="hwnkp32ttb58t52zjgxvsvbfsmvtddm" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Pierre Courboulès
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1944
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Pierre Courboulès''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[24. februar]] [[1884]], †  [[28. september]] [[1975]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Courboul%C3%A8s/Pierre/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Courboulès, Pierre}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]]</text>
      <sha1>hwnkp32ttb58t52zjgxvsvbfsmvtddm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Maurice-Georges-Marie de Courson de la Villeneuve</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286801</id>
    <revision>
      <id>6758144</id>
      <parentid>5933442</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T06:20:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, nk</comment>
      <origin>6758144</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1080" sha1="2dg7oqlbgokg6tqyicurer9v4it7khp" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Maurice-Georges-Marie de Courson de la Villeneuve
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1938&lt;br&gt;1939–1940
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Maurice-Georges-Marie de Courson de la Villeneuve''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[5. avgust]] [[1879]], † [[15. junij]] [[1940]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Courson_de_la_Villeneuve/Maurice-Georges-Marie_de/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Courson de la Villeneuve, Maurice-Georges-Marie de}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1879]]
[[Kategorija:Umrli leta 1940]]
[[Kategorija:Padli v boju]]
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>2dg7oqlbgokg6tqyicurer9v4it7khp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758146</id>
      <parentid>6758144</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T06:22:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6758146</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1236" sha1="otg5i7dcqg7r2dkt2qsvyanjvhtuwvg" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Maurice-Georges-Marie de Courson de la Villeneuve
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1938&lt;br&gt;1939–1940
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Maurice-Georges-Marie de Courson de la Villeneuve''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[5. avgust]] [[1879]], † [[15. junij]] [[1940]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Courson_de_la_Villeneuve/Maurice-Georges-Marie_de/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Courson de la Villeneuve, Maurice-Georges-Marie de}}
[[Kategorija:Padli v boju]]
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci reda belega orla]]
[[Kategorija:Nosilci reda Isabele Katoliške]]</text>
      <sha1>otg5i7dcqg7r2dkt2qsvyanjvhtuwvg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Edouard-Sylvain Cousse</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286802</id>
    <revision>
      <id>6758188</id>
      <parentid>5927711</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T08:50:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6758188</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="850" sha1="bacqps4xgncvcfhflt0qguq15dmk9w7" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Edouard-Sylvain Cousse
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1942
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Edouard-Sylvain Cousse''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[27. november]] [[1878]], † [[17. november]] [[1944]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Cousse/Edouard-Sylvain/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Cousse, Edouard-Sylvain}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>bacqps4xgncvcfhflt0qguq15dmk9w7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758189</id>
      <parentid>6758188</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T08:50:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6758189</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="901" sha1="7nwr4z1bcthhv60yclu2336ly2dasnn" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Edouard-Sylvain Cousse
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1942
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Edouard-Sylvain Cousse''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[27. november]] [[1878]], † [[17. november]] [[1944]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Cousse/Edouard-Sylvain/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Cousse, Edouard-Sylvain}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>7nwr4z1bcthhv60yclu2336ly2dasnn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Louis-Eugène-Benoît-Léon Couvy</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286803</id>
    <revision>
      <id>6758236</id>
      <parentid>5932335</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:50:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6758236</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1058" sha1="2calwhf9r6wfqqipdnaeoofvnmpsrug" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Louis-Eugène-Benoît-Léon Couvy
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1940
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Louis-Eugène-Benoît-Léon Couvy''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[2. januar]] [[1878]], † [[2. januar]] [[1950]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Couvy/Louis-Eug%C3%A8ne-Beno%C3%AEt-L%C3%A9on/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Couvy, Louis-Eugène-Benoît-Léon}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1878]]
[[Kategorija:Umrli leta 1950]]
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>2calwhf9r6wfqqipdnaeoofvnmpsrug</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758237</id>
      <parentid>6758236</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:51:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6758237</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1112" sha1="i94wv4frg5hmgecchmf3spjz00po4ig" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Louis-Eugène-Benoît-Léon Couvy
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1940
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Louis-Eugène-Benoît-Léon Couvy''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[2. januar]] [[1878]], † [[2. januar]] [[1950]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Couvy/Louis-Eug%C3%A8ne-Beno%C3%AEt-L%C3%A9on/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Couvy, Louis-Eugène-Benoît-Léon}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Umrli na rojstni dan]]</text>
      <sha1>i94wv4frg5hmgecchmf3spjz00po4ig</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Xavier-Marie Cristau</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286804</id>
    <revision>
      <id>6758240</id>
      <parentid>5939812</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:58:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6758240</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="902" sha1="1j9nstq51ajlpqiy5ejok4niqsfcyx4" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Xavier-Marie Cristau
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1945
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Xavier-Marie Cristau''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[31. maj]] [[1885]], † [[16. julij]] [[1972]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Cristau/Xavier-Marie/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Cristau, Xavier-Marie}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>1j9nstq51ajlpqiy5ejok4niqsfcyx4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Alphonse-Louis Cruciani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286805</id>
    <revision>
      <id>6758242</id>
      <parentid>5926069</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:02:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice, nk</comment>
      <origin>6758242</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="872" sha1="mjhlwcc16z7ebqbep9l2i5w1skz5nby" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Alphonse-Louis Cruciani
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1940
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Alphonse-Louis Cruciani''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[2. oktober]] [[1879]], † [[27. december]] [[1972]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Cruciani/Alphonse-Louis/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Cruciani, Alphonse-Louis}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>mjhlwcc16z7ebqbep9l2i5w1skz5nby</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758243</id>
      <parentid>6758242</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:03:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6758243</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="923" sha1="b7q718d9tl0eug4gphdqwokcydlgz1p" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Alphonse-Louis Cruciani
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1940
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Alphonse-Louis Cruciani''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[2. oktober]] [[1879]], † [[27. december]] [[1972]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Cruciani/Alphonse-Louis/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Cruciani, Alphonse-Louis}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>b7q718d9tl0eug4gphdqwokcydlgz1p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marie-Georges Cuénant</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286806</id>
    <revision>
      <id>6758260</id>
      <parentid>5932637</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:31:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6758260</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="795" sha1="k5he78ve3kl44bpakyekliyh46mk96n" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Marie-Georges Cuénant
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Marie-Georges Cuénant''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[16. maj]] [[1886]], † [[1975]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Cu%C3%A9nant/Marie-Georges/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Cuénant, Marie-Georges}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>k5he78ve3kl44bpakyekliyh46mk96n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Henri-Joseph-Charles-Marie de Cugnac</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286807</id>
    <revision>
      <id>6758246</id>
      <parentid>5930055</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:09:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6758246</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="892" sha1="2nvao134i5yg48kbn5278il3gh4ih3p" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Henri-Joseph-Charles-Marie de Cugnac
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Henri-Joseph-Charles-Marie de Cugnac''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[1. februar]] [[1895]], † [[4. december]] [[1944]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Cugnac, Henri-Joseph-Charles-Marie de}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1895]]
[[Kategorija:Umrli leta 1944]]
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Žrtve koncentracijskega taborišča Hartheim-Mathausen]]</text>
      <sha1>2nvao134i5yg48kbn5278il3gh4ih3p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758248</id>
      <parentid>6758246</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:10:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; ±[[Kategorija:Žrtve koncentracijskega taborišča Hartheim-Mathausen]]→[[Kategorija:Umrli v koncentracijskem taborišču Mauthausen]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6758248</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="821" sha1="g7s18gnwiz0yuhz65dufykivfpxh1jp" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Henri-Joseph-Charles-Marie de Cugnac
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Henri-Joseph-Charles-Marie de Cugnac''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[1. februar]] [[1895]], † [[4. december]] [[1944]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Cugnac, Henri-Joseph-Charles-Marie de}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Umrli v koncentracijskem taborišču Mauthausen]]</text>
      <sha1>g7s18gnwiz0yuhz65dufykivfpxh1jp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jean-Jacques-Alexandre Cumin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286808</id>
    <revision>
      <id>6758250</id>
      <parentid>5930913</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:14:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6758250</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="837" sha1="7x5gil2crea8iduo2oizyd6gu05botn" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Jean-Jacques-Alexandre Cumin
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1940
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Jean-Jacques-Alexandre Cumin''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[16. april]] [[1882]], † [[31. maj]] [[1945]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Cumin/Jean-Jacques-Alexandre/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Cumin, Jean-Jacques-Alexandre}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>7x5gil2crea8iduo2oizyd6gu05botn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gaston-Emile-Eugène Cunin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286809</id>
    <revision>
      <id>6758252</id>
      <parentid>5928608</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:20:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice, nk</comment>
      <origin>6758252</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="888" sha1="1dzn7feel643d80nz5rfkjd4a941saa" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Gaston-Emile-Eugène Cunin
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1943
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Gaston-Emile-Eugène Cunin''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[16. januar]] [[1882]], † [[13. januar]] [[1955]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Cunin/Gaston-%C3%89mile-Eug%C3%A8ne/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Cunin, Gaston-Emile-Eugène}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>1dzn7feel643d80nz5rfkjd4a941saa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jean-Adolphe-Léonce Curnier</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286810</id>
    <revision>
      <id>6758254</id>
      <parentid>5930854</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:23:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, nk</comment>
      <origin>6758254</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1017" sha1="qzq0szcrpkemz1litjk6z025fhr9ocp" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Jean-Adolphe-Léonce Curnier
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1951
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[legija časti]]
|relations=
|laterwork=
}}

'''Jean-Adolphe-Léonce Curnier''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[25. oktober]] [[1892]], † [[17. avgust]] [[1974]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Curnier/Jean-Adolphe-L%C3%A9once/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Curnier, Jean-Adolphe-Léonce}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]]</text>
      <sha1>qzq0szcrpkemz1litjk6z025fhr9ocp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Léon-Charles-Victor Cussenot</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286811</id>
    <revision>
      <id>6758257</id>
      <parentid>5932448</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:26:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6758257</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="943" sha1="59mfmhwfxaih9v1w98bylafb4wzugah" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Léon-Charles-Victor Cussenot
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1940
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Léon-Charles-Victor Cussenot''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[18. november]] [[1881]], † [[7. marec]] [[1943]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Cussenot/L%C3%A9on-Charles-Victor/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Cussenot, Léon-Charles-Victor}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški inženirji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>59mfmhwfxaih9v1w98bylafb4wzugah</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Henri-Louis-Léon-Gaspard Cyvoct</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286812</id>
    <revision>
      <id>6758261</id>
      <parentid>5930063</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:36:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6758261</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="863" sha1="oeo5vtmf6ax2ru9y4ajx14bd3cbu2by" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Henri-Louis-Léon-Gaspard Cyvoct
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–[[1942]]
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Henri-Louis-Léon-Gaspard Cyvoct''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[16. maj]] [[1883]], † [[10. maj]] [[1953]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Cyvoct/Henri-Louis-L%C3%A9on-Gaspard/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Cyvoct, Henri-Louis-Léon-Gaspard}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>oeo5vtmf6ax2ru9y4ajx14bd3cbu2by</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Diskografija Britney Spears</title>
    <ns>0</ns>
    <id>287763</id>
    <revision>
      <id>6757926</id>
      <parentid>6623203</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:59:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757926</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60264" sha1="sixkieky715ma1kpnddpepeht55emt3" xml:space="preserve">[[Slika:Femme fatale tacoma4.jpg|thumb|right|250px|[[Britney Spears]]]]

'''Diskografijo [[Britney Spears]]''', [[Američani|ameriške]] [[pop glasba|pop]] [[pevka|pevke]], sestavlja sedem [[glasbeni album|studijskih albumov]], tri kompilacije, petintrideset [[singl]]ov, dva promocijska singla in šest video albumov. Leta 1997 je podpisala pogodbo z založbo [[Jive Records|Jive]] in januarja 1999 izdala svoj prvi studijski album, ''[[...Baby One More Time]]''. Album je takoj ob izidu pristal na vrhu lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]] in prejel štirikratno platinasto certifikacijo s strani organizacije Recording Industry Association of America (RIAA)&lt;ref name=&quot;RIAA&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=2&amp;table=SEARCH_RESULTS&amp;action=&amp;title=&amp;artist=Britney%20Spears&amp;format=ALBUM&amp;debutLP=&amp;category=&amp;sex=&amp;releaseDate=&amp;requestNo=&amp;type=&amp;level=&amp;label=&amp;company=&amp;certificationDate=&amp;awardDescription=&amp;catalogNo=&amp;aSex=&amp;rec_id=&amp;charField=&amp;gold=&amp;platinum=&amp;multiPlat=&amp;level2=&amp;certDate=&amp;album=&amp;id=&amp;after=&amp;before=&amp;startMonth=1&amp;endMonth=1&amp;startYear=1958&amp;endYear=2009&amp;sort=Artist&amp;perPage=25|title=RIAA - Zlata &amp; platinasta |publisher=Recording Industry Association of America |accessdate=25.6.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; ter trikratno platinasto certifikacijo s strani organizacije British Phonographic Industry (BPI).&lt;ref name=bpi&gt;{{navedi splet |url=https://www.bpi.co.uk/brit-certified/ |title=Certifikacije organizacije BPI |publisher=British Phonographic Industry |accessdate=23.4.2018 |archive-date=2018-10-21 |archive-url=https://archive.today/20181021092428/https://www.bpi.co.uk/brit-certified/ |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Preko albuma so izšle tudi globalne uspešnice »[[...Baby One More Time (pesem)|...Baby One More Time]]«, ki je pristala na vrhu glasbenih lestvic [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] ter postal eden izmed najbolje prodajanih singlov v Veliki Britaniji vseh časov, »[[(You Drive Me) Crazy]]« in »[[Born to Make You Happy]]«, ki je pristal na prvem mestu lestvice v Veliki Britaniji.&lt;ref name=uk&gt;{{navedi splet|url=http://www.theofficialcharts.com/artist/_/britney%20spears/|title=Britanske glasbene lestvice &gt; Britney Spears |publisher=Official Charts Company |accessdate=1.9.2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Šestnajst mesecev po izidu albuma ''...Baby One More Time'' je Britney Spears izdala svoj drugi glasbeni album, ''[[Oops!... I Did It Again]]'', ki je postal najhitreje prodajani album ženske glasbenice v Združenih državah Amerike vseh časov, saj je že v prvem tednu od izida prodal 1,3 milijona kopij&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=Richard Skanse | title=Oops!... prodala je 1,3 milijonov albumov | publisher=Revija ''Rolling Stone'' | date=24. maj 2000 | url=http://www.rollingstone.com/artists/britneyspears/articles/story/5921422/oopsshe_sold_13_million_albums | accessdate=25.6.2009 | archive-date=2007-10-02 | archive-url=https://web.archive.org/web/20071002120428/http://www.rollingstone.com/artists/britneyspears/articles/story/5921422/oopsshe_sold_13_million_albums | url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; in prejel desetkratno platinasto certifikacijo s strani organizacije RIAA&lt;ref name=&quot;RIAA&quot;/&gt; ter trikratno platinasto certifikacijo s strani organizacije BPI.&lt;ref name=bpi/&gt; Preko albuma so izšli trije uspešni singl: britanska uspešnica »[[Oops!... I Did It Again (pesem)|Oops!... I Did It Again]]«,&lt;ref name=uk/&gt; »[[Lucky (pesem, Britney Spears)|Lucky]]« in »[[Stronger (pesem, Britney Spears)|Stronger]]«. Novembra 2001 je Britney Spears izdala svoj tretji glasbeni album, poimenovan po njej, je takoj ob izidu pristal na vrhu lestvice ''Billboard'' 200&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=Todd Marten | title=Najstniška kraljica Britney kralja popa izbije iz prvega mesta | publisher=Billboard | date=15. november 2001 | url=http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=1107321 | accessdate=25.6.2009 | archiveurl=https://archive.today/20120529122457/http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=1107321%23/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=1107321 | archivedate=2012-05-29 | url-status=live |language=en}}&lt;/ref&gt; in preko njega je izšla uspešnica »[[I'm a Slave 4 U]]«, s katero se je iz najstniškega popa preusmerila v ban pop. Preko albuma ''[[In the Zone]]'' je izdala uspešnico »[[Toxic (pesem)|Toxic]]«, s katero si je prislužila svojo prvo nagrado [[grammy]],&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Britney Spears dobi svojega prveg grammyja ... | publisher=Sony Music Blog | date=14. februar 2005 | url=http://blog.sonymusic.com/sonybmg/archives/007415.html | accessdate=25.6.2009 | archive-date=2007-02-22 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070222090249/http://blog.sonymusic.com/sonybmg/archives/007415.html | url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; singl »[[Everytime]]«, njeno zadnjo veliko uspešnico v Veliki Britaniji do leta 2009,&lt;ref name=uk/&gt; pesem »[[Me Against the Music]]«, ki ga je posnela skupaj z [[Madonna|Madonno]] in pesem »[[Outrageous]]«, ki ga je produciral R. Kelly. Zaradi različnih zvrsti, vključenih v album, so ga kritiki označili za izredno pustolovskega.

Po četrtem glasbenem albumu je Britney Spears novembra 2004 izdala svojo prvo [[Greatest Hits: My Prerogative|uspešno kompilacijo]]. Pristala je na prvem mestu lestvice Oricon&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=Oricon | title=Japonske večje lestvice z albumi | date=15. november 2004 | url=http://jbbs.livedoor.jp/bbs/read.cgi/music/3914/1044805378/160 | accessdate=25.6.2009 | archive-date=2011-07-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110720020427/http://jbbs.livedoor.jp/bbs/read.cgi/music/3914/1044805378/160 | url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; in postala njen najuspešnejši album na [[Japonska|Japonskem]]. Oktobra 2007 je izdala še svoj peti glasbeni album, ''[[Blackout (album, Britney Spears)|Blackout]]''. Takoj ob izidu je zasedel drugo mesto na lestvicah ''Billboard'' 200 in UK Albums Chart, preko njega pa so izšle uspešnice »[[Gimme More]]«, »[[Piece of Me]]« in »[[Break the Ice (pesem, Britney Spears)|Break the Ice]]«. Kritiki so mu dodelili v glavnem pozitivne ocene in ga hvalili zaradi inovativnih in modernih zvokov. Šesti glasbeni album Britney Spears, ''[[Circus (album, Britney Spears)|Circus]]'', je izšel leto dni kasneje. S slednjim je postala edina glasbenica v zgodovini Nielsen SoundScana (ustanovili so ga leta 1991), katere štirije albumi so v Združenih državah Amerike že v prvem tednu od izida prodali več kot 500.000 kopij.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=Katie Hasty | title=Britneyjin ''Circus'' takoj pristane na vrhu glasbene lestvice albumov | work=Billboard | url=http://www.billboard.com/bbcom/news/britney-s-circus-debuts-atop-album-chart-1003921402.story | date=10. december 2008 | accessdate=25.6.2009 | archive-date=2009-04-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090429035604/http://www.billboard.com/bbcom/news/britney-s-circus-debuts-atop-album-chart-1003921402.story | url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Preko albuma so izšle svetovne uspešnice »[[Womanizer (pesem)|Womanizer]]«, »[[Circus (pesem)|Circus]]« in »[[If U Seek Amy]]«. Pozno leta 2009 je izšel njen novi singl, »[[3 (pesem)|3]]«, ki mu je sledil njen drugi album z [[The Singles Collection (Britney Spears album)|največjimi uspešnicami]]. Pesem »3« je postal njen tretji singl, ki se je uvrstil na prvo mesto lestvice ''Billboard'' [[Billboard Hot 100|Hot 100]]. Britney Spears je marca 2011 izdala svoj sedmi glasbeni album, ''[[Femme Fatale (album, Britney Spears)|Femme Fatale]]''.&lt;ref name=&quot;Britney Spears’s New Album Will Be Released On March 15, 2011&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.pinkisthenewblog.com/2011/01/britney-spearss-new-album-will-be-released-on-march-15-2011/|title=Novi album Britney Spears bo izšel 15. marca 2011|publisher=pinkisthenewblog.com|accessdate=19.1.2011|archive-date=2011-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20110115114038/http://www.pinkisthenewblog.com/2011/01/britney-spearss-new-album-will-be-released-on-march-15-2011/|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Album je takoj ob izidu zasedel prvo mesto na lestvici Billboard 200,&lt;ref name=&quot;billboard&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/news/britney-spears-snares-sixth-no-1-on-billboard-1005113312.story#/news/britney-spears-snares-sixth-no-1-on-billboard-1005113312.story|title=Britney Spears dobi šesto prvo mesto na lestvici ''Billboard'' 200 z albumom ''Femme Fatale'' |date=6.4.2011 |accessdate=6.4.2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; s čimer je Britney Spears postala prva ženska glasbenica, katere šest albumov je takoj ob izidu zasedlo prvo mesto na tej lestvici ter katerih sedem albumov se je takoj ob izidu uvrstilo na prvi dve mesti na tej lestvici. Prvi singl iz albuma, »[[Hold It Against Me]]«, ki je izšel 11. januarja 2011, je postal njen četrti singl, ki je zasedel prvo mesto na lestvici Hot 100, od tega drugi, ki se je na vrh te lestvice uvrstil takoj po izidu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/73797/week-ending-jan-16-2011-songs-britney-tops-taylor/|title=Konec tedna 16. januara 2011: Pesmi: Britney premaga Taylor |last=Grein|first=Paul|publisher=Yahoo! |date=19.1.2011 |accessdate=23.1.2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Drugi singl iz albuma, »[[Till The World Ends]]«, je izšel 4. marca 2011 in postal njen deseti singl, ki se je uvrstil med prvih deset pesmi na lestvici s singli v ZDA, na eno izmed prvih desetih mest pa se je uvrstil tudi na lestvicah po mnogih drugih državah. Aprila 2011 je izdala še svoj peti singl, ki se je uvrstil na vrh lestvice Hot 100, in sicer je skupaj z [[Rihanna|Rihanno]] posnela pesem »[[S&amp;M (pesem)|S&amp;M]].«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/news/rihanna-s-s-m-reigns-on-hot-100-lady-gaga-1005144922.story |title=Rihannin »S&amp;M« na vrhu lestvice Hot 100, pesem »Judas« Lady Gaga se prvič uvrsti |work=Billboard |publisher=Nielsen Business Media, Inc |date=30.4.2011  |accessdate=20.4.2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Britney Spears je po svetu prodala več kot 100 milijonov kopij svojih del, s čimer je postala ena izmed [[seznam najuspešnejših glasbenikov|najbolje prodajanih glasbenikov]] v zgodovini glasbe.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.reuters.com/article/idUSTRE68S4OX20100929|title=Britney Spears pohvali epizodo serije ''Glee'', posvečeno njej |last=Serjeant|first=Jill|work=Reuters |publisher=Thomson Reuters |date=29.9.2010 |accessdate=23.10.2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Poleg tega se je uvrstila na osmo mesto najbolje prodajanih ženskih glasbenic v ZDA, kjer je po podatkih organizacije RIAA prodala 33 milijonov albumov,&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=Recording Industry Association of America | title= Albumi Britney Spears | url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?content_selector=gold-platinum-searchable-database | accessdate=4.5.2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; in je trenutno peta najbolje prodajana glasbenica ter najbolje prodajana ženska glasbenica desetletja v državi.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=Paul Grein | title=Posebno opazovanje lestvic: 20 najbolje prodajanih ustvarjalcev 2000. let | work=Yahoo! Music | url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/34074/chart-watch-extra-the-top-20-album-sellers-of-the-2000s | date=29. maj 2009 | accessdate=25.6.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Britney Spears je tudi najbolje prodajana najstniška glasbenica na svetu, saj je še preden je dopolnila dvajset let, v dveh letih kariere, že prodala 37 milijonov albumov po svetu.&lt;ref&gt;Ellen, Barbara quote. [http://www.salibata.com/2008_11_01_archive.html »Britney Spears«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120314132440/http://www.salibata.com/2008_11_01_archive.html |date=2012-03-14 }}. Pridobljeno dne 1.11.2010. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Albumi ==
=== Studijski albumi ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:11em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Detajli albuma
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;10&quot;| Dosežki
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:12em;&quot;| Certifikacije
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Prodaja
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Billboard 200|Združene države Amerike]]&lt;br&gt;&lt;ref name=allmusicalbums&gt;{{navedi splet|url={{Allmusic|class=artist|id=p320976|pure_url=yes}}|title=Britney Spears &gt; Lestvice in nagrade &gt; Nagrade ''Billboard'' |publisher=[[Allmusic]] Macrovision |accessdate=1.9.2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Avstralija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=aus&gt;{{navedi splet|url=http://australian-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Britney+Spears|title=Avstralske lestvice &gt; Britney Spears |publisher=australian-charts.com Hung Medien| accessdate=1.9.2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Kanada]]&lt;br&gt;&lt;ref name=allmusicalbums/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Francija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=fra&gt;{{navedi splet|url=http://lescharts.com/showinterpret.asp?interpret=Britney+Spears|title=Francoske lestvice &gt; Britney Spears|language=fr|publisher=lescharts.com Hung Medien|accessdate=1.9.2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Nemčija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=geralb&gt;{{navedi splet|url=http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/SPEARS%2CBRITNEY?sort=entry&amp;type=longplay|title=Chartverfolgung / Spears, Britney / Longplay|language=de|publisher=musicline.de PhonoNet|accessdate=1.9.2010|archive-date=2012-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20121009192053/http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/SPEARS,BRITNEY?sort=entry&amp;type=longplay|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Irska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=ire&gt;{{navedi splet|url=http://www.irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Britney+Spears|title=Irish Charts &gt; Britney Spears|publisher=irish-charts.com Hung Medien|accessdate=2010-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20110713061331/http://www.irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Britney+Spears|archive-date=2011-07-13|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Japonska]]&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.riaj.or.jp/e/index.html |title=Mesto Britney Spears na lestvici |publisher=Recording Industry Association of Japan |accessdate=24.8.2010 |archive-date=2012-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120227233824/http://www.riaj.or.jp/e/index.html |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Oricon|title=Japonska tedenska lestvica Oricona|publisher=JBBS Live Door|date=15. december 2008|url=http://jbbs.livedoor.jp/bbs/read.cgi/music/3914/1044805378/569|accessdate=4. avgust 2009|archive-date=2012-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20120505091257/http://jbbs.livedoor.jp/bbs/read.cgi/music/3914/1044805378/569|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Nizozemska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=nlalb&gt;{{navedi splet|url=http://dutchcharts.nl/search.asp?search=britney+spears&amp;cat=a|title=Nizozemska lestvica albumov &gt; Britney Spears |language=nl |publisher=dutchcharts.nl Hung Medien|accessdate=1.9.2009 }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Švica]]&lt;br&gt;&lt;ref name=swi&gt;{{navedi splet|url=http://hitparade.ch/artist/Britney_Spears|title=Švicarske lestvice &gt; Britney Spears |language=de|publisher=hitparade.ch Hung Medien|accessdate=3.5.2011 }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br&gt;&lt;ref name=uk/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[...Baby One More Time]]''
|
* Izid: 12. januar 1999
* Založba: [[Jive Records|Jive]]
* Formati: [[zgoščenka|CD]], [[kaseta]]
|  1 ||  2 ||  1 ||  4 ||  1 ||  6 ||  9 ||  3 ||  1 ||  2
|
* Združene države Amerike: 14× platinasta (diamantna)&lt;ref name=&quot;RIAA&quot;/&gt;
* Avstralija: 4× platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association| title=Avstralske certifikacije | url=http://aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-albums-2000.htm | accessdate=20.7.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Kanada: Diamantna&lt;ref name=cria&gt;{{navedi splet
|url=http://www.cria.ca/cert_db_search.php?page=1&amp;wclause=WHERE+artist_name+like+%27%25britney+spears%25%27+ORDER+BY+cert_date%2C+cert_award+&amp;rcnt=37&amp;csearch=20&amp;nextprev=1
|title=Iskanje certifikacij s strani organizacije CRIA |work=CRIA |accessdate=1.9.2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 
* Nemčija: 3× Zlata&lt;ref name=ifpiger&gt;{{cite gold platin|accessdate=24.8.2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Velika Britanija: 4× platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
* Evropa: 4× platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=International Federation of the Phonographic Industry | title=Evropske certifikacije | year=2000 | url=http://www.ifpi.org/content/section_news/plat2000.html | accessdate=25.6.2009 | archive-date=2012-03-05 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120305234856/http://www.ifpi.org/content/section_news/plat2000.html | url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
| 
* Po svetu: 37.000.000&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.vibe.com/content/curious-case-britney-spears-5-reasons-why-princess-pop-rules-0 |publisher=Vibe | title= Nenavadni primer Britney Spears| accessdate=21.4.2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Združene države Amerike: 13.000.000&lt;ref name=&quot;Britney Spears' Biography at MTV&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/music/artist/spears_britney/artist.jhtml#biographyEnd|title=MTV: Britney Spears|publisher=MTV|accessdate=14.11.2010|archive-date=2012-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20120208165455/http://www.mtv.com/music/artist/spears_britney/artist.jhtml#biographyEnd|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Oops!... I Did It Again]]''
|
* Izid: 16. maj 2000
* Založba: Jive
* Formati: CD, kaseta
|  1 ||  2 ||  1 ||  1 ||  1 ||  3 ||  4 ||  1 ||  1 ||  2
|
* Združene države Amerike: 10× platinasta (diamantna)&lt;ref name=&quot;RIAA&quot;/&gt;
* Avstralija: 3× platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association| title=Avstralske certifikacije | url=http://aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-albums-2002.htm| accessdate=20.7.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Kanada: 5× platinasta&lt;ref name=cria/&gt;
* Nemčija: 3× platinasta&lt;ref name=ifpiger/&gt;
* Velika Britanija: 3× Platinum&lt;ref name=bpi/&gt;
* Evropa: 4× platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=International Federation of the Phonographic Industry | title=Evropske certifikacije | year=2001 | url=http://www.ifpi.org/content/section_news/plat2001.html | accessdate=25.6.2009 | archive-date=2012-02-22 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120222025506/http://www.ifpi.org/content/section_news/plat2001.html | url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
|
* Po svetu: 25.000.000&lt;ref&gt;{{navedi novice |url= http://music.uk.msn.com/photos/photos.aspx?cp-documentid=155818312&amp;page=13 |publisher= MSN |title= Britney: ''Femme Fatale'' se je vrnila |accessdate= 2011-05-08 |archive-date= 2014-08-22 |archive-url= https://web.archive.org/web/20140822145752/http://music.uk.msn.com/photos/photos.aspx?cp-documentid=155818312&amp;page=13 |url-status= dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
* Združene države Amerike: 10.411.000
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Britney (album)|Britney]]''
|
* Izid: 5. november 2001
* Založba: Jive
* Formati: CD, [[digitalno]]
|  1 ||  4 ||  1 ||  2 ||  1 ||  3 ||  4 ||  11 ||  1 ||  4
|
* Združene države Amerike: 4× platinasta&lt;ref name=&quot;RIAA&quot;/&gt;
* Avstralija: 2× platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association| title=Australian Certification| url=http://aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-albums-2004.htm| accessdate=20.7.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Kanada: 3× platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.cria.ca/gold/0602_g.php |title=Zlate &amp; platinaste certifikacije – Junij 2002 |publisher=Canadian Recording Industry Association |accessdate=19.8.2010 |archive-date=2012-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120219074714/http://www.cria.ca/gold/0602_g.php |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
* Nemčija: platinasta&lt;ref name=ifpiger/&gt;
* Velika Britanija: platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
* Evropa: 2× platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=International Federation of the Phonographic Industry | title=European certification | year=2002 | url=http://www.ifpi.org/content/section_news/plat2002.html | accessdate=25.6.2009 | archive-date=2007-03-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070320014141/http://www.ifpi.org/content/section_news/plat2002.html | url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
|
* Po svetu: 16.000.000&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.store.livenation.com/Product.aspx?cp=13281_16771_16305_16306&amp;pc=MUDD413 |publisher=Live Nation |title=''Britney'': informacije albuma |accessdate=2011-05-08 |archive-date=2011-07-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722070914/http://www.store.livenation.com/Product.aspx?cp=13281_16771_16305_16306&amp;pc=MUDD413 |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ultratop.be/en/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&amp;titel=Britney&amp;cat=a|title=ultratop.be - Britney Spears - ''Britney'' |work=Ultratop|publisher=Hung Medien|accessdate=5.6.2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Združene države Amerike: 4.943.000
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[In the Zone]]''
|
* Izid: 16. november 2003
* Založba: Jive
* Formati: CD, digitalno
|  1 || 10 ||  2 ||  1 ||  2 ||  3 ||  3 ||  9 ||  6 || 13
|
* Združene države Amerike: 2× platinasta&lt;ref name=&quot;RIAA&quot;/&gt;
* Avstralija: platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association| title=Avstralske certifikacije | url=http://aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-albums-2001.htm| accessdate=20.7.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Kanada: 3× platinasta
* Nemčija: Zlata&lt;ref name=ifpiger/&gt;
* Velika Britanija: platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
* Evropa: platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=International Federation of the Phonographic Industry | title=Evropske certifikacije | date=April 2004 | url=http://www.ifpi.org/content/section_news/plat_month_20040506.html | accessdate=25.6.2009 | archive-date=2012-03-15 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120315130850/http://www.ifpi.org/content/section_news/plat_month_20040506.html | url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
|
* Po svetu: 12.000.000&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.store.livenation.com/Product.aspx?cp=13281_16771_16305_16306&amp;pc=MUDD417 |publisher=Live Nation | title= ''In The Zone'': informacije o albumu }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Združene države Amerike: 2.991.000&lt;ref name=&quot; Britney Spears Chart Beat&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/column/chartbeat/ask-billboard-britney-spears-career-sales-1004139083.story#/column/chartbeat/ask-billboard-britney-spears-career-sales-1004139083.story |title=Boj na glasbenih lestvicah |publisher=Billboard Magazine |accessdate=14.1.2011 |date=14.1.2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110117105329/http://www.billboard.com/column/chartbeat/ask-billboard-britney-spears-career-sales-1004139083.story#/column/chartbeat/ask-billboard-britney-spears-career-sales-1004139083.story |archive-date=2011-01-17 |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Blackout (album, Britney Spears)|Blackout]]''
|
* Izid: 26. oktober 2007
* Založba: Jive
* Formati: CD, digitalno
|  2 ||  3 ||  1 ||  2 || 10 ||  1 ||  4 || 14 ||  4 ||  2
|
* Združene države Amerike: platinasta&lt;ref name=&quot;RIAA&quot;/&gt;
* Avstralija: 2× platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=Britney Spears na svoji uradni avstralski spletni strani | title=Avstralske certifikacije | url=http://www.gimmebritney.com/2009/09/britney-a-platinum-princess | accessdate=20.7.2009 | archive-date=2012-03-23 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120323043214/http://www.gimmebritney.com/2009/09/britney-a-platinum-princess/ | url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
* Kanada: platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.cria.ca/gold/1107_g.php |title=Zlate &amp; platinaste certifikacije - Januar 2005 |publisher=Canadian Recording Industry Association |date= |accessdate=19.11.2009 |archive-date=2012-02-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120208025828/http://www.cria.ca/gold/1107_g.php |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
* Velika Britanija: Zlata&lt;ref name=bpi/&gt;
| 
* Po svetu: 4.000.000&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.guardian.co.uk/music/2008/nov/28/britney-spears-circus |publisher=Guardian | title= Britney Spears - ''Circus'' |accessdate=24.8.2010 | location=London | date=27.11.2008 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Združene države Amerike: 991.000&lt;ref name=&quot; Britney Spears Chart Beat&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Circus (album, Britney Spears)|Circus]]''
|
* Izid: 28. november 2008
* Založba: Jive
* Formati: CD, digitalno
|  1 ||  3 ||  1 ||  3 ||  9 ||  2 ||  5 || 10 ||  1 ||  4
|
* Združene države Amerike: platinasta&lt;ref name=&quot;RIAA&quot;/&gt;
* Avstralija: 2× platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association| title=Avstralske certifikacije | url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accreditations-2009Albums.htm| accessdate=20.7.2009 }} {{Dead link|date=Oktober 2010|bot=H3llBot}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Velika Britanija: 3× platinasta
* Nemčija: Zlata&lt;ref name=ifpiger/&gt;
* Velika Britanija: platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
| 
* Po svetu: 5.800.000&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.hmv.co.jp/news/article/909250129/ |publisher=sonymusic | title= Britney spears Singles Collection HMV Japan }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://babelfish.yahoo.com/translate_url?doit=done&amp;tt=url&amp;intl=1&amp;fr=bf-home&amp;trurl=http%3A%2F%2Fwww.hmv.co.jp%2Fnews%2Farticle%2F909250129%2F&amp;lp=ja_en&amp;btnTrUrl=Translate |title=''Britney Spears' Singles Collection'' |publisher=HMV Store Japan (Yahoo! Translation) |date=2010-01-12 |accessdate=12.1.2010 |archive-date=2012-07-11 |archive-url=https://archive.today/20120711140736/http://www.microsofttranslator.com/translate_url?doit=done&amp;tt=url&amp;intl=1&amp;fr=bf-home&amp;trurl=http://www.hmv.co.jp/news/article/909250129/&amp;lp=ja_en&amp;btnTrUrl=Translate |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
* Združene države Amerike: 1.700.000&lt;ref name=&quot;autogenerated1&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.billboard.com/#/news/britney-spears-new-album-coming-in-march-1004133488.story?tag=hpfeed | title=Novi album Britney Spears | author=Jillian Mapes| publisher=Billboard | date=2. december 2010 | accessdate=2. december 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Femme Fatale (album, Britney Spears)|Femme Fatale]]''
|
* Izid: 25. marec 2011
* Založba: Jive
* Formati: CD, digitalno
| 1 ||  1 ||  1 ||  4 ||  10 || 4  ||  9 ||  7 ||  2 ||  8
|
* Združene države Amerike: platinasta&lt;ref name=&quot;RIAA&quot;/&gt;
* Avstralija: Zlata&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.ariacharts.com.au/pages/charts_display_album.asp?chart=1G50 | title=Certifikacije albuma ''Femme Fatale'' v Avstraliji |publisher=ARIA | date=3. april 2011 | accessdate=3. april 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Kanada: platinasta&lt;ref&gt;http://www.digitalspy.co.uk/music/news/a317211/britney-spears-femme-fatale-goes-platinum.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924143830/http://www.digitalspy.co.uk/music/news/a317211/britney-spears-femme-fatale-goes-platinum.html |date=2015-09-24 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Velika Britanija: Zlata&lt;ref name=bpi/&gt;
|
* Združene države Amerike: 1.000.000&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://content.usatoday.com/communities/idolchatter/post/2011/05/adele-remains-at-no-1-idol-boosts-crystal-bowersox-carole-king/1|title=Adele ostaja na prvem mestu; tekmovalki z ''Idola'' Crystal Bowersox in Carole King
|date=4. maj 2011 |first=Brian|last=Mansfield|work=USA Today|accessdate=4. maj 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
|colspan=&quot;14&quot;|»—« označuje, da se album ni uvrstil na lestvico ali ni izšel na tistem območju.
|}

=== Kompilacije ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:11em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Detajli albuma
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;10&quot;| Dosežki
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:12em;&quot;| Certifikacije
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Prodaja
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Združene države Amerike&lt;br&gt;&lt;ref name=allmusicalbums/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Avstralija&lt;br&gt;&lt;ref name=aus/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Kanada&lt;br&gt;&lt;ref name=allmusicalbums/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Francija&lt;br&gt;&lt;ref name=fra/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Nemčija&lt;br&gt;&lt;ref name=geralb/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Irska&lt;br&gt;&lt;ref name=ire/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Japonska&lt;br&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Nizozemska&lt;br&gt;&lt;ref name=nlalb/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Švica&lt;br&gt;&lt;ref name=swi/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Velika Britanija&lt;br&gt;&lt;ref name=uk/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Greatest Hits: My Prerogative]]''
|
* Izdan: 9. november 2004
* Založba: Jive
* Formati: CD, digitalno
|  4 ||  4 ||  3 ||  1 ||  4 ||  1 ||  1 ||  7 ||  6 ||  2
|
* Združene države Amerike: platinasta&lt;ref name=&quot;RIAA&quot;/&gt;
* Avstralija: 2× platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association| title=Avstralske certifikacije | year=2005 | url=http://aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-albums-2005.htm | accessdate=20.7.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Kanada: Zlata&lt;ref name=cria/&gt;
* Velika Britanija: 3× platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
* Evropa: platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=International Federation of the Phonographic Industry | title=Evropske certifikacije | date=November 2004 | url=http://www.ifpi.org/content/section_news/plat_month_20041208.html | accessdate=25.6.2009 | archive-date=2012-02-22 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120222024750/http://www.ifpi.org/content/section_news/plat_month_20041208.html | url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
| 
* Po svetu: 5.000.000
* Združene države Amerike: 1.395.000&lt;ref name=&quot; Britney Spears Chart Beat&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[B in the Mix: The Remixes]]''
|
* Izid: 22. november 2005
* Založba: Jive
* Formati: CD, digitalno
|134 ||  — ||  — || 32 ||  — ||  — || 25 ||  — ||  — || 98
|
| 
* Združene države Amerike: 105.000&lt;ref name=&quot; Britney Spears Chart Beat&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[The Singles Collection (album, Britney Spears)|The Singles Collection]]''
|
* Izid: 10. november 2009
* Založba: Jive
* Formati: CD, digitalno
| 22 || 23 || 19 ||  — || 80 || 30 ||  8 || 77 || 51 || 38
|
* Kanada: Zlata&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cria.ca/gold/0110_g.php |title=Zlate &amp; platinaste certifikacije |publisher=CRIA |date= |accessdate=7.3.2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Velika Britanija: Zlata&lt;ref name=bpi/&gt;
| 
* Združene države Amerike: 172.000&lt;ref name=&quot; Britney Spears Chart Beat&quot;/&gt;
|-
| colspan=&quot;14&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« označuje, da se album ni uvrstil na lestvico ali ni izšel na tistem območju.
|}

== Singli ==
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;11&quot;| Dosežki
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:10em;&quot;| Certifikacije
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Album
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Billboard Hot 100|Združene države Amerike]]&lt;br&gt;&lt;ref name=allmusicalbums/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Združene države Amerike|Združene države Amerike - Pop]]&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;billboard.com&quot;&gt;http://www.billboard.com/#/artist/britney-spears/chart-history/290150?f=381&amp;g=Singles {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Avstralija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=aus/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Kanada]]&lt;br&gt;&lt;ref name=allmusicalbums/&gt;&lt;ref name=&quot;RPMsingles&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.collectionscanada.gc.ca/rpm/028020-110.01-e.php?PHPSESSID=c6btf3r8hs459qqt5ln3o3dcv5&amp;q1=Britney+Spears&amp;q2=Top+Singles&amp;interval=50 |title=Britney Spears na vrhu glasbenih lestvic s singli |publisher=RPM |accessdate=31.1.2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Francija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=fra/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Nemčija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=gersing&gt;{{navedi splet|url=http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/SPEARS%2CBRITNEY/single?sort=entry|title=Chartverfolgung / Britney Spears / Singli|language=de|publisher=musicline.de PhonoNet|accessdate=1.9.2010|archive-date=2012-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20121010022810/http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/SPEARS,BRITNEY/single?sort=entry|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Irska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=ire/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Švedska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=sw60&gt;{{navedi splet|url=http://swedishcharts.com/search.asp?search=britney+spears&amp;cat=s|title=Švedskih prvih 60 &gt; Britney Spears |language=nl|publisher=Stichting Nederlandse Top 40|accessdate=1.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Nova Zelandija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=nz&gt;{{navedi splet|url=http://charts.org.nz/showinterpret.asp?interpret=Britney+Spears|title=Novozelandske glasbene lestvice &gt; Britney Spears|publisher=charts.org.nz Hung Medien|accessdate=1.9.2010|archive-date=2016-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160411041703/http://charts.org.nz/showinterpret.asp?interpret=Britney+Spears|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Švica]]&lt;br&gt;&lt;ref name=swi/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br&gt;&lt;ref name=uk/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[...Baby One More Time (pesem)|...Baby One More Time]]«
||1998
| 1
| 1
| 1
| 1
| 1
| 1
| 1
| 1
| 1
| 1
| 1
| 
* Združene države Amerike: platinasta&lt;ref name=&quot;RIAA Singles&quot;&gt;{{navedi splet | author=Recording Industry Association of America | title=Ameriške certifikacije | url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=1&amp;table=SEARCH_RESULTS&amp;action=&amp;title=&amp;artist=Britney%20Spears&amp;format=SINGLE&amp;debutLP=&amp;category=&amp;sex=&amp;releaseDate=&amp;requestNo=&amp;type=&amp;level=&amp;label=&amp;company=&amp;certificationDate=&amp;awardDescription=&amp;catalogNo=&amp;aSex=&amp;rec_id=&amp;charField=&amp;gold=&amp;platinum=&amp;multiPlat=&amp;level2=&amp;certDate=&amp;album=&amp;id=&amp;after=&amp;before=on&amp;startMonth=1&amp;endMonth=7&amp;startYear=1958&amp;endYear=2009&amp;sort=Artist&amp;perPage=25 | accessdate=25.6.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;
* Avstralija: 3× platinasta&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 1999&quot;&gt;{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association | title=Avstralske certifikacije | year=1999 | url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-1999.htm | accessdate=25.6.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Francija: platinasta&lt;ref name=&quot;French singles platinum-awards for 1999&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1999&amp;type=9|title=Certifications Singles Platine - année 1999|publisher=Syndicat National de l'Édition Phonographique|accessdate=14.11.2010|archive-date=2011-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110829213846/http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1999&amp;type=9|url-status=dead |language=fr}}&lt;/ref&gt;
* Nemčija: 3× Zlata&lt;ref name=ifpiger/&gt;
* Velika Britanija: 2× platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
|rowspan=&quot;5&quot;|''...Baby One More Time''
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Sometimes (pesem, Britney Spears)|Sometimes]]«
| rowspan=&quot;4&quot;|1999
| 21
| 6
| 2
| 7
| 13
| 6
| 5
| 4
| 1
| 7
| 3
|
* Avstralija: platinasta&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 1999&quot;/&gt;
* Francija: Srebrna&lt;ref name=&quot;French singles silver-awards for 1999&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1999&amp;type=6|title=Certifications Singles Argent - année 1999|publisher=Syndicat National de l'Édition Phonographique|accessdate=14.11.2010|archive-date=2014-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20140323151443/http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1999|url-status=dead |language=fr}}&lt;/ref&gt;
* Velika Britanija: Zlata&lt;ref name=bpi/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[(You Drive Me) Crazy]]«
| 10
| 4
| 12
| 3
| 2
| 4
| 3
| 2
| 5
| 4
| 5
|
* Avstralija: platinasta&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 1999&quot;/&gt;
* Francija: Zlata&lt;ref name=&quot;French singles gold-awards for 2000&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=2000&amp;type=7|title=Certifications Singles Or - année 2000|publisher=Syndicat National de l'Édition Phonographique|accessdate=14.11.2010|archive-date=2012-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20120305145445/http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=2000&amp;type=7|url-status=dead |language=fr}}&lt;/ref&gt;
* Nemčija: Zlata&lt;ref name=ifpiger/&gt;
* Velika Britanija: Srebrna&lt;ref name=bpi/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Born to Make You Happy]]«
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 21
| 9
| 3
| 1
| 2
| &amp;mdash;
| 3
| 1
| 
* Francija: Srebrna&lt;ref name=&quot;French singles silver-awards for 2000&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=2000&amp;type=6|title=Certifications Singles Argent - année 2000|publisher=Syndicat National de l'Édition Phonographique|accessdate=14.11.2010|archive-date=2012-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20120313231228/http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=2000&amp;type=6|url-status=dead |language=fr}}&lt;/ref&gt;
* Nemčija: Zlata&lt;ref name=ifpiger/&gt;
* Velika Britanija: Srebrna&lt;ref name=bpi/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[From the Bottom of My Broken Heart]]«
| 14
| 17
| 37
| 25
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 23
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
|
* Združene države Amerike: platinasta&lt;ref name=&quot;RIAA Singles&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Oops!... I Did It Again (pesem)|Oops!... I Did It Again]]«
| rowspan=&quot;3&quot;|2000
| 9
| 1
| 1
| 1
| 4
| 2
| 2
| 1
| 1
| 1
| 1
|
* Avstralija: platinasta&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 2000&quot;&gt;{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association | title=Avstralske certifikacije | year=2000 | url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2000.htm | accessdate=25.6.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Francija: Zlata&lt;ref name=&quot;French singles gold-awards for 2001&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=2001&amp;type=7|title=Certifications Singles Or - année 2001|publisher=Syndicat National de l'Édition Phonographique|accessdate=14.11.2010|archive-date=2011-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110906054531/http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=2001&amp;type=7|url-status=dead |language=fr}}&lt;/ref&gt;
* Nemčija: Zlata&lt;ref name=ifpiger/&gt;
* Velika Britanija: platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
|rowspan=&quot;4&quot;|''Oops!... I Did It Again''
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Lucky (pesem, Britney Spears)|Lucky]]«
| 23
| 9
| 3
| 2
| 16
| 1
| 2
| 1
| 4
| 1
| 5
|
* Avstralija: platinasta&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 2000&quot;/&gt;
* Nemčija: Zlata&lt;ref name=ifpiger/&gt;
* Velika Britanija: Srebrna&lt;ref name=bpi/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Stronger (pesem, Britney Spears)|Stronger]]«
| 11
| 17
| 13
| 9
| 20
| 4
| 6
| 4
| 15
| 6
| 7
|
* Združene države Amerike: Zlata&lt;ref name=&quot;RIAA Singles&quot;/&gt;
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 2000&quot;/&gt;
* Francija: Srebrna&lt;ref name=&quot;French singles silver-awards for 2001&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=2001&amp;type=6|title=Certifications Singles Argent - année 2001|publisher=Syndicat National de l'Édition Phonographique|accessdate=14.11.2010|archive-date=2012-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20120925060700/http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=2001|url-status=dead |language=fr}}&lt;/ref&gt;
* Nemčija: Zlata&lt;ref name=ifpiger/&gt;
* Velika Britanija: Srebrna&lt;ref name=bpi/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Don't Let Me Be the Last to Know]]«
| rowspan=&quot;3&quot;|2001
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 34
| 27
| 12
| 12
| 12
| &amp;mdash;
| 9
| 12
|
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[I'm a Slave 4 U]]«
| 27
| 15
| 7
| 8
| 8
| 3
| 6 
| 7
| 13
| 7
| 4
|
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 2001&quot;&gt;{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association | title=Avstralske certifikacije | year=2001 | url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2001.htm | accessdate=25.6.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Francija: Srebrna&lt;ref name=&quot;French singles silver-awards for 2001&quot;/&gt;
* Velika Britanija: Srebrna&lt;ref name=bpi/&gt;
|rowspan=&quot;6&quot;|''Britney''
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Overprotected]]«
| 86
| 37
| 16
| 22
| 15
| &amp;mdash;
| 9
| 2
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 4
|
* Avstralija: Zlata&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.aria.com.au/Issue630.pdf |title=Pandora Archive |publisher=Pandora.nla.gov.au |date=23.8.2006 |accessdate=19.11.2009 |archive-date=2002-04-02 |archive-url=https://pandora.nla.gov.au/pan/23790/20020402-0000/www.aria.com.au/Issue630.pdf |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Francija: Srebrna&lt;ref name=&quot;French singles silver-awards for 2002&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=2002&amp;type=6|title=Certifications Singles Argent - année 2002|publisher=Syndicat National de l'Édition Phonographique|accessdate=14.11.2010|archive-date=2011-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110905112621/http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=2002&amp;type=6|url-status=dead |language=fr}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[I'm Not a Girl, Not Yet a Woman]]«
| rowspan=&quot;4&quot;|2002
| &amp;mdash;
| 21
| 7
| &amp;mdash;
| 25
| 10
| 3
| 4
| 40
| 16
| 2
|
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 2002&quot;&gt;{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association | title=Avstralske certifikacije | year=2002 | url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2002.htm | accessdate=25.6.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[I Love Rock 'n' Roll#Verzija Britney Spears|I Love Rock 'n' Roll]]«
| style=&quot;text-align:center;&quot;|&amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 13
| 33
| &amp;mdash;
| 7
| 8
| 18
| 15
| 15
| 13
|
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 2002&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Anticipating]]«
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 38
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
|
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Boys (pesem, Britney Spears)|Boys]]« &lt;br /&gt; &lt;small&gt;(skupaj s [[Pharrell Williams|Pharrellom]])&lt;/small&gt;
| &amp;mdash;
| 32
| 14
| 21
| 55
| 19
| 10
| 11
| 39
| 20
| 7
|
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 2002&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Me Against the Music]]« &lt;br /&gt; &lt;small&gt;(skupaj z [[Madonna|Madonno]])&lt;/small&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;|2003
| 35
| 11
| 1
| 2
| 11
| 5
| 1
| 5
| 13
| 4
| 2
|
* Avstralija: platinasta&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 2003&quot;&gt;{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association | title=Avstralske certifikacije | year=2003 | url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2003.htm | accessdate=25.6.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;4&quot;|''In the Zone''
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Toxic (pesem)|Toxic]]«
| rowspan=&quot;4&quot;|2004
| 9
| 1
| 1
| 1
| 3
| 4
| 1
| 2
| 2
| 4
| 1
|
* Združene države Amerike: Zlata&lt;ref name=&quot;RIAA Singles&quot;/&gt;
* Avstralija: platinasta&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 2004&quot;&gt;{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association | title=Avstralske certifikacije | year=2004 | url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2004.htm | accessdate=25.6.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Francija: Srebrna&lt;ref name=&quot;French singles silver-awards for 2005&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=2005&amp;type=6|title=Certifications Singles Argent - année 2005|publisher=Syndicat National de l'Édition Phonographique|accessdate=14.11.2010}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona fr}}&lt;/ref&gt;
* Velika Britanija: platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Everytime]]«
| 15
| 4
| 1
| 2
| 2
| 4
| 1
| 3
| &amp;mdash;
| 6
| 1
|
* Združene države Amerike: Zlata&lt;ref name=&quot;RIAA Singles&quot;/&gt;
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 2004&quot;/&gt;
* Francija: Srebrna&lt;ref name=&quot;French singles silver-awards for 2005&quot;/&gt;
* Velika Britanija: Zlata&lt;ref name=bpi/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Outrageous]]«
| 79
| 23
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
|
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[My Prerogative#Britney Spears|My Prerogative]]«
| &amp;mdash;
| 22
| 7
| &amp;mdash;
| 18
| 3
| 1
| 6
| 17
| 4
| 3
|
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 2004&quot;/&gt;
|rowspan=&quot;2&quot;|''Greatest Hits: My Prerogative''
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Do Somethin']]«
| rowspan=&quot;2&quot;|2005
| 100
| &amp;mdash;
| 8
| &amp;mdash;
| 70
| 18
| 4
| 10
| &amp;mdash;
| 11
| 6
|
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 2005&quot;&gt;{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association | title=Avstralske certifikacije | year=2005 | url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2005.htm | accessdate=25.6.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Someday (I Will Understand)]]«
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 22
| &amp;mdash;
| 10
| &amp;mdash;
| 8
| &amp;mdash;
|
| ''[[Britney &amp; Kevin: Chaotic#Izid preko DVD-ja|Britney &amp; Kevin: Chaotic]]''
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Gimme More]]«
| rowspan=&quot;2&quot;|2007
| 3
| 17
| 3
| 1
| 5
| 7
| 2
| 2
| 15
| 4
| 3
|
* Združene države Amerike: platinasta&lt;ref name=&quot;RIAA Singles&quot;/&gt;
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 2007&quot;&gt;{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association | title=Avstralske certifikacije | year=2007 | url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accreditations-2007Singles.htm | accessdate=25.6.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Kanada: 2× platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=Canadian Recording Industry Association | title=Kanadske certifikacije | date=April 2008 | url=http://www.cria.ca/gold/0408_g.php | accessdate=25.6.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Velika Britanija: Srebrna&lt;ref name=bpi/&gt;
|rowspan=&quot;3&quot;|''Blackout''
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Piece of Me]]«
| 18
| 28
| 2
| 5
| &amp;mdash;
| 7
| 1
| 9
| 4
| 19
| 2
|
* Združene države Amerike: platinasta&lt;ref name=&quot;RIAA Singles&quot;/&gt;
* Avstralija: platinasta&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 2008&quot;&gt;{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association | title=Avstralske certifikacije | year=2008 | url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accreditations-2008Singles.htm | accessdate=25.6.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Velika Britanija: Srebrna&lt;ref name=bpi/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Break the Ice (pesem, Britney Spears)|Break the Ice]]«
| rowspan=&quot;3&quot;|2008
| 43
| 21
| 23
| 9
| &amp;mdash;
| 25
| 7
| 11
| 24
| 63
| 15
|
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Womanizer (pesem)|Womanizer]]«
| 1
| 1
| 5
| 1
| 1
| 4
| 2
| 1
| 9
| 2
| 3
|
* Avstralija: platinasta&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 2009&quot;&gt;{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association | title=Avstralske certifikacije | year=2009 | url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accr.htm | accessdate=25.6.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Velika Britanija: Zlata&lt;ref name=bpi/&gt;
|rowspan=&quot;5&quot;|''Circus''
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Circus (pesem)|Circus]]«
| 3
| 1
| 6
| 2
| 19
| 11
| 12
| 6
| 4
| 19
| 13
|
* Avstralija: platinasta&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 2009&quot;/&gt;
* Velika Britanija: Srebrna&lt;ref name=bpi/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[If U Seek Amy]]«
| rowspan=&quot;4&quot;|2009
| 19
| 8
| 11
| 13
| &amp;mdash;
| 36
| 11
| 13
| 17
| 61
| 20
|
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=&quot;ARIA Singles 2009&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Radar (pesem)|Radar]]«
| 88
| 30
| 46
| 53
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 32
| 8
| 32
| &amp;mdash;
| 46
|
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Unusual You]]«
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
|
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[3 (pesem)|3]]«
| 1
| 2
| 6
| 1
| 10 
| 18
| 7
| 2
| 12
| 8
| 7
|
* Avstralija: platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://ariacharts.com.au/pages/charts_display_singles.asp?chart=1U50 |title=Lestvica 50 najbolje prodajanih singlov - Australian Record Industry Association |publisher=Ariacharts.com.au |date=25.1.2010 |accessdate=30.1.2010 |archive-date=2011-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110518161219/http://ariacharts.com.au/pages/charts_display_singles.asp?chart=1U50 |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
* Kanada: 2× platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet|url =http://www.cria.ca/cert_db_search.php?page=3&amp;wclause=WHERE+artist_name+like+%27%25britney+spears%25%27+ORDER+BY+cert_date%2C+cert_award+&amp;rcnt=41&amp;csearch=20&amp;nextprev=1|title =Baza organizacije CRIA|publisher =CRIA|accessdate =11.1.2011|archive-date =2012-02-24|archive-url =https://web.archive.org/web/20120224040138/http://www.musiccanada.com/GoldPlatinum.aspx|url-status =dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
* Nova Zelandija: Zlata
* Velika Britanija: Srebrna&lt;ref name=bpi/&gt;
|''The Singles Collection''
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Hold It Against Me]]«
| rowspan=&quot;2&quot;|2011
| 1
| 3
| 4
| 1
| 31
| 23
| 5
| 9
| 1
| 7
| 6
|
* Avstralija: platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.auSINGLEaccreds2011.htm |title=Certifikacije z organizacije ARIA - Australian Record Industry Assocation |publisher=Ariacharts.com.au |date=28.2.2011 |accessdate=5.3.2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:15em;&quot;| ''Femme Fatale''
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Till the World Ends]]«
| 3
| 5
| 8
| 4
| 9
| 27
| 7 
| 4
| 10
| 12
| 21
|
* Avstralija: Zlata&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ariacharts.com.au/pages/charts_display_album.asp?chart=1G50 |title=Certifikacije z organizacije ARIA - Australian Record Industry Assocation |publisher=Ariacharts.com.au |date=17.4.2011 |accessdate=17.4.2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Velika Britanija: Srebrna&lt;ref name=bpi/&gt;
|-
| colspan=&quot;15&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« označuje, da se singl ni uvrstil na lestvico ali ni izšel na tistem območju.
|}

=== Nesamostojni singli ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;11&quot;| Dosežki
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Album
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Združene države Amerike&lt;br&gt;&lt;ref name=allmusicalbums/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Združene države Amerike - Pop&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;billboard.com&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Avstralija&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Britney |first=Cassie |url=http://www.britneyspears.com/2011/01/britneys-record-breaking-song-hold-it-against-me.php |title=Britneyjina pesem, ki podira rekorde, »Hold It Against Me« |publisher=Britney Spears |date=19.1.2011 |accessdate=5.3.2011 |archive-date=2011-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110224172226/http://www.britneyspears.com/2011/01/britneys-record-breaking-song-hold-it-against-me.php |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Kanada&lt;br&gt;&lt;ref name=allmusicalbums/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Francija&lt;br&gt;&lt;ref name=fra/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Nemčija&lt;br&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Irska&lt;br&gt;&lt;ref name=ire/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Švedska&lt;br&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Nova Zelandija&lt;br&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Švica
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Velika Britanija&lt;br&gt;&lt;ref name=uk/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[What's Going On (pesem)|What's Going On]]«&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(Ustvarjalci proti AIDS-u po svetu)&lt;/small&gt;
| 2001
| 27
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| Dobrodelni singl
|-
| colspan=&quot;14&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« označuje, da se album ni uvrstil na lestvico ali ni izšel na tistem območju.
|}

=== Promocijski singli ===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
!rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;230&quot;| Naslov
!rowspan=&quot;2&quot;| Leto
!colspan=&quot;4&quot;| Dosežki
!rowspan=&quot;2&quot;| Album
|-
!style=&quot;width:5em;font-size:75%&quot;|Združene države Amerike&lt;br /&gt;Hot Dance Airplay
!style=&quot;width:5em;font-size:75%&quot;|Združene države Amerike&lt;br /&gt;Hot Digital Tracks
!style=&quot;width:5em;font-size:75%&quot;|Avstralija&lt;br /&gt;Hot 30 Countdown
!style=&quot;width:5em;font-size:75%&quot;|Rusija&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;http://www.tophitru.com/cgi-bin/trackinfo.cgi?id=4265 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724035241/http://www.tophitru.com/cgi-bin/trackinfo.cgi?id=4265 |date=2011-07-24 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-align=&quot;center&quot;
|align=&quot;left&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;| »[[I've Just Begun (Having My Fun)]]«
|rowspan=2|2004
| —
| 23
| —
| —
|rowspan=&quot;2&quot;| ''[[Greatest Hits: My Prerogative]]''
|-
|align=&quot;left&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;| »Chris Cox Megamix«
| —
| —
| —
| —
|-
|align=&quot;left&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;| »[[And Then We Kiss]]«
|rowspan=1|2005
| 15
| —
| 13
| 12
|rowspan=&quot;1&quot;|''[[B in the Mix: The Remixes]]''
|-
|align=&quot;center&quot; colspan=&quot;7&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« označuje, da se singl ni uvrstil na lestvico ali ni izšel na tistem območju.
|}

=== Ostale pesmi ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;3&quot;| Dosežki
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Album
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| [[Billboard Hot 100|Združene države Amerike]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Švedska&lt;br&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;| Kanada
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[S&amp;M (pesem)|S&amp;M]]«&lt;br /&gt;&lt;small&gt;([[Rihanna]] skupaj z Britney Spears)&lt;br&gt;&lt;/small&gt;
| 2011
| 1&lt;ref&gt;http://www.billboard.com/charts/hot-100#/charts/hot-100?chartDate=2011-04-30 {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
| 2&lt;ref&gt;http://www.sverigetopplistan.se/ {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
| 1&lt;ref&gt;http://www.billboard.com/charts/canadian-hot-100#/charts/canadian-hot-100 {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
| Singl brez albuma
|-
| colspan=&quot;6&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« označuje, da se pesem ni uvrstila na lestvico ali ni izšla na tistem območju.
|}

=== Ostale uspešne pesmi ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|+List of songs, with selected chart positions
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;8&quot;| Dosežki
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Album
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:4em;font-size:90%;&quot;|Združene države Amerike&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=Billboard magazine | title=Lestvica Bubbling Under Hot 100 Singles | date=20. december 2008 | url=http://www.billboard.com/bbcom/esearch/chart_display.jsp?cfi=344&amp;cfgn=Singles&amp;cfn=Bubbling+Under+Hot+100+Singles&amp;ci=3104731&amp;cdi=10090214&amp;cid=12%2F20%2F2008 | accessdate=22.6.2009 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20090710034109/http://www.billboard.com/bbcom/esearch/chart_display.jsp?cfi=344&amp;cfgn=Singles&amp;cfn=Bubbling+Under+Hot+100+Singles&amp;ci=3104731&amp;cdi=10090214&amp;cid=12%2F20%2F2008 | archivedate=2009-07-10 | url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/74349/week-ending-april-3-2011-songs-born-hot/|title=Konec tedna 3. aprila 2011. Songs: Rojeni za to |date=6. april 2011 |first=Paul|last=Grein|work=Spremljanje lestvic |publisher=Yahoo! Music |accessdate=6. april 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:4em;font-size:90%;&quot;|Kanada&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/charts/canadian-hot-100?chartDate=2011-04-16&amp;order=gainer|title=Canadian Hot 100: Teden 16. aprila 2011 (največji skok) |work=Billboard |publisher=Prometheus Global Media |accessdate=6. april 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:4em;font-size:90%;&quot;|Velika Britanija&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://zobbel.de/cluk/CLUK2008.HTM |title=Glasbena lestvica Velike Britanije – Lestvica in prodaje 2008 |publisher=Zobbel.de |date= |accessdate=19.11.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:4em;font-size:90%;&quot;|Švedska&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Steffen Hung |url=http://swedishcharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&amp;titel=Out+From+Under&amp;cat=s |title=Britney Spears - »Out From Under« |publisher=swedishcharts.com |date= |accessdate=19.11.2009 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:4em;font-size:90%;&quot;|Danska&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://acharts.us/denmark_singles_top_40/2008/52|title=Uradne danske glasbene lestvice s singli 2008 |publisher=acharts.us |date= |accessdate=28.10.2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:4em;font-size:90%;&quot;|Rusija&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.tophit.ru/cgi-bin/artinfo.cgi?id=31664|title=Uradna ruska glasbena lestvicah singlov, ki se nahaja na radiu|publisher=tophit.ru|accessdate=2011-05-08|archive-date=2012-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20120406152233/http://www.tophit.ru/cgi-bin/artinfo.cgi?id=31664|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:4em;font-size:90%;&quot;|[[Koreja]]&lt;sub&gt;int&lt;/sub&gt;&lt;/small&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://gaonchart.co.kr/main/section/online/download/list.gaon?nationGbn=E|title=Korejska lestvica naloženih singlov (izberite teden 3.27 — 4.02) |publisher=GAON |language=ko}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:4em;font-size:90%;&quot;|Koreja&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://gaonchart.co.kr/main/section/online/download/list.gaon|title=Korejska lestvica naloženih singlov (izberite teden 4.03 — 4.09) |publisher=GAON |language=ko}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Everybody«
| 2007
| &amp;mdash;
| 81
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 88
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| ''Blackout''
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[My Only Wish (This Year)]]«
| rowspan=&quot;4&quot;| 2008
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 34
| 144
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| ''[[Platinum Christmas]]'' 
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Kill the Lights]]«
| 111
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| rowspan=&quot;3&quot;|''Circus''
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Shattered Glass (pesem, Britney Spears)|Shattered Glass]]«
| 70
| 75
| 192
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Out from Under«
| 119
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 32
| &amp;mdash;
| 48
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[I Wanna Go]]«
| rowspan=&quot;10&quot;| 2011
| 73
| 60
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 1
| 53
| rowspan=&quot;10&quot;| ''Femme Fatale''
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Gasoline«
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 19
| &amp;mdash;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »How I Roll«
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 22
| &amp;mdash;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Big Fat Bass]]«
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 31
| &amp;mdash;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Criminal«
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 37
| &amp;mdash;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »(Drop Dead) Beautiful«
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 41
| &amp;mdash;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Trouble for Me«
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 43
| &amp;mdash;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Inside Out«
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 47
| &amp;mdash;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Seal It With a Kiss«
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 49
| &amp;mdash;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Trip to Your Heart«
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| &amp;mdash;
| 55
| &amp;mdash;
|-
|align=&quot;center&quot; colspan=&quot;11&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« označuje, da se pesem ni uvrstila na lestvico ali ni izšla na tistem območju.
|}

== Posnetki ==
=== Video albumi in albumi v živo ===
* 1999: ''[[Time Out with Britney Spears]]''
* 2000: ''[[Live and More!]]''
* 2001: ''[[Britney: The Videos]]''
* 2002: ''[[Live from Las Vegas (DVD, Britney Spears)|Live from Las Vegas]]''
* 2004: ''[[In the Zone (DVD)|In the Zone]]''
* 2004: ''[[Greatest Hits: My Prerogative (DVD)|Greatest Hits: My Prerogative]]''

=== Specijalke in dokumentarni filmi ===
* 2002: ''[[Stages: Three Days in Mexico]]''
* 2005: ''[[Britney &amp; Kevin: Chaotic]]''
* 2009: ''[[Britney: For the Record]]''

== Glej tudi ==
* [[Filmografija Britney Spears]]
* [[Videografija Britney Spears]]

== Literatura ==
{{sklici}}

{{Britney Spears}}
{{Singli Britney Spears}}

{{DEFAULTSORT:Spears, Britney}}
[[Kategorija:Britney Spears]]</text>
      <sha1>sixkieky715ma1kpnddpepeht55emt3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tain-l'Hermitage</title>
    <ns>0</ns>
    <id>290110</id>
    <revision>
      <id>6757910</id>
      <parentid>5790568</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:27:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>posodobljeno infopolje, dodano iz en wiki</comment>
      <origin>6757910</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7427" sha1="hu8c4yogph054dcp8rgk1itjwiic8l0" xml:space="preserve">{{Infobox French commune
|name               = Tain-l'Hermitage
|commune status     = [[Francoska občina|Občina]]
|image              = Thain1.jpg
|caption            = Mesto Tain-l'Hermitage in njegovi vinogradi
|image coat of arms = Blason ville fr Tain-l'Hermitage (Drôme).svg
|arrondissement     = Valence
|canton             = Tain-l'Hermitage
|INSEE              = 26347
|postal code        = 26600
|mayor              = Xavier Angéli&lt;ref&gt;{{cite web|title=Répertoire national des élus: les maires|url=https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|publisher=data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises|date=13 September 2022|language=fr}}&lt;/ref&gt;
|term               = 2020&amp;ndash;2026
|intercommunality   = Communauté d'agglomération Arche Agglo
|coordinates        = {{coord|45.0717|4.8431|format=dms|display=inline,title}}
|elevation m        = 125
|elevation min m    = 115
|elevation max m    = 280
|area km2           = 4,85
|population         = {{France metadata Wikidata|population_total}}
|population date    = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}
|population demonym = {{lang|fr|Tinois(e)}} or {{lang|fr|Tainois(e)}}
|population footnotes   = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}
}}
'''Tain-l'Hermitage''' je občina v francoskem departmaju [[Drôme (departma)|Drôme]], 18 km severno od [[Valence]], na jugovzhodu Francije.

== Zgodovina ==
Tain se je razvil iz keltske naselbine Tegna (kasneje Tinctum), ki je ležala ob vojaški cesti, povezujoči Sredozemlje s Srednjo Evropo. Naselbina je bila obdana z mestnim [[obzidje]]m; edini ohranjeni del tega obzidja so danes mestna vrata Batie (''Porte Batie''). Iz rimskega obdobja izvirata tudi stolp Adret – prvotno zgrajen kot skladišče orožja – in oltar za žrtvovanje bikov iz leta 184 n. št. Žrtvenik je bil prvotno postavljen v bližini Herkulovega templja; po porušenju templja so kamen zakopali. Kasneje ga je odkril puščavnik in ga prodal nekemu Angležu. Vendar pa sta mestna funkcionarja preprečila njegov odvoz in namesto tega uredila, da so ga postavili na trg Place Taurobole ob glavni ulici ter ga zavarovali kot kulturno dediščino.&lt;ref name=&quot;Info2012&quot;&gt;Informationsblatt anlässlich einer Kreuzfahrt, ausgegeben vom Unternehmen ''CroisiEurope'' im Juni 2012&lt;/ref&gt;

V 12. stoletju je bil Tain fevd grofov Viennoisa (imenovanih ''Dauphin''). Prav tu – v predhodnici cerkve Notre-Dame de Tain – je leta 1350 potekala poroka dauphina (kasnejšega kralja [[Karel V. Francoski|Karla V.]]) z Ivano Bourbonsko.

== Geografija ==
Je na levem bregu reke [[Rona|Rone]], nasproti kraja [[Tournon-sur-Rhône]] v departmaju [[Ardèche (departma)|Ardèche]]. Razgled s hriba nad mestom, poraslega z vinogradi, je privabil številne turiste, med njimi leta 1788 tudi bodočega ameriškega predsednika [[Thomas Jefferson|Thomasa Jeffersona]].&lt;ref&gt;Jefferson's Hints to Americans Travelling in Europe, 19 June 1788. https://founders.archives.gov/documents/Jefferson/01-13-02-0173&lt;/ref&gt;

== Tipologija ==
Od 1. januarja 2024 je Tain-l'Hermitage v skladu z novo, sedemstopenjsko mrežo gostote poselitve občin, ki jo je leta 2022 določil INSEE, razvrščen kot vmesno urbano središče.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.insee.fr/fr/information/6439600|title=La grille communale de densité |publisher=le site de l’Insee|date=28. maj 2024 |access-date= 24. junij 2024}}.&lt;/ref&gt; Spada v urbano enoto Tournon-sur-Rhône, meddepartmajsko aglomeracijo, za katero deluje kot osrednje mesto. Poleg tega je občina del območja vpliva mesta Valence, in sicer sodi v njegov zunanji obroč. To območje, ki zajema 71 občin, spada v kategorijo območij s populacijo med 200.000 in manj kot 700.000 prebivalci.

== Gospodarstvo ==
Gre za pomembno vinorodno občino, znano po vinih z oznakami porekla (AOC), kot so Hermitage, Crozes-Hermitage in Cornas. Rdeča vina pridelujejo iz sorte syrah, bela pa iz sort marsanne in/ali roussanne. V kraju Tain-l'Hermitage deluje veliko vinskih hiš, med drugim Maison M. Chapoutier, Caves de Tain in Paul Jaboulet Âiné, pa tudi številna manjša posestva.

Leta 1818 je bilo v občini ustanovljeno francosko podjetje za trgovanje z vinom Calvet, katerega ustanovitelj je bil Jean-Marie Calvet. Podjetje se je hitro širilo; odprlo je pisarno in trgovino v [[Bordeaux]]u ter posestvo (château) v vinski regiji Médoc.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.wine-searcher.com/producer-83536-calvet|title=Wine-Searcher. Human race only please ...|website=www.wine-searcher.com|access-date=12 July 2018}}&lt;/ref&gt;

== Zanimivosti ==
[[Slika:Photo portable 015.jpg|thumb|left|175px|Cerkev sv. Vincenca]]
* Notre Dame de Tain, katoliška cerkev iz leta 1838. Bila je druga nova stavba, ki je nadomestila bogoslužni prostor, prvotno zgrajen v 10. stoletju. Prva nadomestna cerkev je bila zgrajena po verskih vojnah v 16. stoletju. Zvonik je bil prizidan leta 1865 in v njem visi 13 bronastih zvonov.
* Kapela sv. Krištofa (''Chapelle Saint-Christophe''). Zgrajena je bila leta 1100 na mestu rimskega templja, posvečenega bogu Herkulu, in je bila del samostana Saint-André-le-Bas v mestu Vienne. Uporabljali so jo puščavniki; po njih je hrib dobil ime »Hermitage« (puščavnikova celica). Med letoma 1861 in 1864 jo je nadomestila nova stavba. Družina Jaboulet je stavbo kupila leta 1919 in jo leta 1980 v celoti obnovila. Majhna kapela stoji na hribu Hermitage in ponuja razgled na reko Rono, gorovje Ardèche in Predalpe. Od leta 1934 je uvrščena na seznam zgodovinskih spomenikov (''Monument historique'').
* Skladišče soli; Zgrajeno okoli leta 1550 po naročilu Karla VII. Od takrat dalje so morale biti vse pošiljke soli, namenjene v regijo Dauphiné, začasno shranjene tukaj; ob tem se je zaračunaval davek na sol. To je ustvarilo nov vir prihodkov in omogočilo gospodarski razvoj mesta. Čeprav je stavba leta 1630 izgubila pomen kot skladišče, so oblasti mestu Tain odobrile znižane cene pri nakupu soli, ki je bila ključna za kmetijstvo.
* [[Pasarela Marca Seguina]] avtorja Marca Seguina, ki prečka reko in vodi v Tournon-sur-Rhône; od leta 1985 uvrščena na seznam zgodovinskih spomenikov (''Monument historique'').
+ Muzej nove pariške šole (Musée de la Nouvelle École de Paris)
* Mestna hiša; Prva upravna stavba v Tainu je bila zgrajena leta 1807. Leta 1940 je dobila dva dodatna stranska krila, leta 1972 pa je bila prenovljena v sedanjo obliko. Oltar za tavrobolij iz 2. stoletja n. št.; od leta 1840 razvrščen kot zgodovinski spomenik (''monument historique'').
&lt;gallery widths=&quot;175&quot; heights=&quot;150&quot;&gt;
 Église de Tain-l'Hermitage 2.jpg|Notre Dame de Tain
 Tain l'Hermitage vue depuis la chapelle Hermitage.JPG|Kapela sv. Krištofa 
 Grenier à sel.jpg|Skladišče soli
 Pont Marc Seguin 01 09.jpg|Fußgängerbrücke über die Rhone
 Mairie Tain 2011-08-21-013.jpg|Hôtel de ville
 Tain - Monument du Taurobole (33760531153).jpg|Taurobolium
&lt;/gallery&gt;

== Pobratena mesta ==
* [[Erba]] ([[Lombardija]], [[Italija]]),
* [[Fellbach]] ([[Baden-Württemberg]], [[Nemčija]]).

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Tain-l'Hermitage}}
* [http://www.ville-tain.com Uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111127003620/http://www.ville-tain.com/ |date=2011-11-27 }} {{fr}}

{{-}}
{{Drôme communes}}

[[Kategorija:Naselja departmaja Drôme]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>hu8c4yogph054dcp8rgk1itjwiic8l0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jerčič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>291655</id>
    <revision>
      <id>6758249</id>
      <parentid>6497168</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:14:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6758249</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="859" sha1="qh2umew1rfdlb1d9dk207yvcyxm236j" xml:space="preserve">'''Jerčič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 34 oseb.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Alojz Jerčič|Alojz (Lojzi) Jerčič]] - Alios (1948-2013), kipar samorastnik
* [[Anja Jerčič]] [[Jakob (priimek)|Jakob]] (*1975), slikarka in grafičarka
* [[Hinko Jerčič]] (*1944), novinar, literat
* [[Jože Jerčič]] - Miha (1902-1977), partizan spomeničar, polit. delavec
* [[Ludvik Jerčič]] (*1938), družbeni in kulturni delavec
* [[Marjana Habjanič Jerčič]], slikarka samorastnica

== Glej tudi ==

* priimke [[Jerič]], [[Jeršič]], [[Jejčič]], [[Jelerčič]], [[Jerkič]], [[Jere]], [[Jeršek]] itd.

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Jerčič}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>qh2umew1rfdlb1d9dk207yvcyxm236j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758253</id>
      <parentid>6758249</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:20:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6758253</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="863" sha1="pmpk2l6734nbzijs6qbhysad8tk2ruq" xml:space="preserve">'''Jerčič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 34 oseb.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Alojz Jerčič|Alojz (Lojzi) Jerčič]] - Alios (1948-2013), kipar samorastnik
* [[Anja Jerčič]] [[Jakob (priimek)|Jakob]] (*1975), slikarka in grafičarka
* [[Hinko Jerčič]] (1944-2023), novinar, literat
* [[Jože Jerčič]] - Miha (1902-1977), partizan spomeničar, polit. delavec
* [[Ludvik Jerčič]] (*1938), družbeni in kulturni delavec
* [[Marjana Habjanič Jerčič]], slikarka samorastnica

== Glej tudi ==

* priimke [[Jerič]], [[Jeršič]], [[Jejčič]], [[Jelerčič]], [[Jerkič]], [[Jere]], [[Jeršek]] itd.

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Jerčič}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>pmpk2l6734nbzijs6qbhysad8tk2ruq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Eka Vogelnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>293015</id>
    <revision>
      <id>6758004</id>
      <parentid>6754093</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:32:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758004</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16536" sha1="50eofrbtx3k2aoyv48xn12qndg6z5tl" xml:space="preserve">{{infopolje Umetnik}}

'''Eka (Alenka) Vogelnik''' [Ėka Alėnka Vógelnik], [[Slovenci|slovenska]] [[arhitekt|arhitektka]], [[slikar|slikarka]], [[ilustratorka]], snovalka, izdelovalka in animatorka [[lutka|lutk]], [[pisateljica]], [[producent]]ka, [[režiserka]], [[scenograf]]inja, kostumografka in [[Glasbenik|glasbenica]], * [[5. julij]] [[1946]], [[Ljubljana]],&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |website=SIGLEDAL Portal slovenskega gledališča |publisher=Novi Zato |access-date=18. marec 2024 |archive-date=2023-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230628060524/https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Blažić |first1=Milena Mileva |title=Odrske pripovedke Eke Vogelnik in posodobitev ljudskega izročila |url=http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |website=pefprints uni-lj.si |publisher=Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani |access-date=18. marec 2024 |date=2012 |archive-date=2018-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103033412/http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; † november [[2024]].&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-ilustratorka-in-lutkarica-eka-vogelnik/726661|title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik|date=7. 11. 2024|accessdate=7. 11. 2024|website=Rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Lukan |first1=Blaž |title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik |journal=Mladina |date=9. 11. 2024 |url=https://www.mladina.si/236499/in-memoriam-eka-vogelnik-1946-2024/ |access-date=17. november 2024 |publisher=Mladina časopisno podjetje d. d., Ljubljana |quote=Svojo ustvarjalno pot je začela pred skoraj pol stoletja, zaradi njene pestrosti pa jo je nemogoče ujeti v eno samo oznako}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==

Eka (Alenka) Vogelnik je otroška leta (do l. 1952) preživela v Beogradu,&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;/&gt; nadaljevala šolanje v Ljubljani in maturirala na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Študij je nadaljevala in leta 1971 diplomirala na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] (tedaj se imenovala Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo – FAGG, oddelek arhitektura,) pri prof. [[Marjan Mušič|Marjanu Mušiču]], leta 1974 pa še na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]] (tedaj ALU, oddelek slikarstvo), pri prof. [[Janez Bernik|Janezu Berniku]].&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt; 

Bila je vsestranska [[umetnik|umetnica]], najbolj dejavna pa je bila na plesno-lutkovnem področju, kjer se je poleg pisanja [[scenarij|scenarijev]], snovanja in izdelave [[scenografija|scenografij]] ter [[režija|režije]] posvečala razvijanju in animaciji [[gledališče|gledaliških]], [[televizija|televizijskih]] in [[film|filmskih]] [[lutka|lutk]]. 

Na [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteti za socialno delo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je uvedla in predavala področje ''Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu''.&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;FSD sodelavci&quot;&gt;{{navedi splet |title=Delavke, delavci in sodelavke, sodelavci fakultete |url=https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/fakulteta/organigram/zaposleni/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FSD EVogelnik program&quot;&gt;{{navedi splet |title=Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu |url=https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/dodiplomski-studij/ucni_nacrti/program_1%20_stopnje/20140624101610198/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;

== Družina ==

Umetnost je bila v tej družini doma. Tako je bila znana in vsestranska umetnica  tudi njena mati, arhitektka, slikarka, ilustratorka ter plesalka in koreografka [[Marija Vogelnik]], ki je bila med drugim med ustanovitelji šole za industrijsko oblikovanje in [[Kinetikon, KUD]], v katerem je bila med drugim tudi navdih za BibaMico v Bisergori. V mladih letih je bil odličen violinist tudi njen oče [[Dolfe Vogelnik]], dokler je temu mogel namenjati dovolj časa, in glasba ter gib (tako ples kot animacija lutk) ter oblika (arhitektura in likovnost) so bili  ves čas družinska tradicija. Po uporabi mnogo vrst umetnosti tudi v terapevtske namene je bila znana njena starejša sestra, arhitektka in oblikovalka, ter režiserka [[Mojca Vogelnik]].&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Zupančič |first1=Bogo |title=Mojca Vogelnik |url=https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/mojca_vogelnik_0.pdf |website=Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta |publisher=ZRC SAZU |access-date=19. marec 2024}}&lt;/ref&gt; Njena starejša hči Ajda je arhitektka, s petjem, lutkarstvom, oblikovanjem in vizualnimi umetnostmi pa se ukvarja njena mlajša hči [[Brina Vogelnik|Brina]]. 

Glasbena tradicija v družini pa je še daljša in širša: njen ded, [[Literarni zgodovinar|literarni zgodovinar]], [[Etnologija|etnolog]] in [[jezikoslovec]] [[Ivan Grafenauer]] je bil sin organista pri cerkvi na Peravi (zdaj [[Beljak]]) in je tudi sam igral klaviature in violo, sorodnika {{ill|Jožef  Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=y}} in njegov sin {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} pa sta bila znana slovenska koroška izdelovalca [[Orgle|orgel]]. Njena sestrična je flavtistka [[Irena Grafenauer]], njen bratranec kitarist [[Andrej Grafenauer]].

== Dela ==

===Knjige===

*''Knjiga za deževne dni'' (1986) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=38 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Igračke za deževne dni'' (1988) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
*''Ročne lutke za deževne dni'' (1988) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=40 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Ilustracije, maske, kostumi'' (1989) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1105076782373337&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]

===Radijske igre za otroke===

*''O miški, ki si je trebušček raztrgala'' (1998) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=2&amp;sid=1 cobiss] [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=3&amp;sid=2 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Dušica majcena'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik)
*''O deklici, ki je prehitro rasla'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=1&amp;sid=3 cobiss]

===Ilustracije===

* 1974 - ''Na milijarde sonc'' ([[Claude Cénac]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1975 - ''Povestice'' ([[Lev Nikolajevič Tolstoj]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=3 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1977 - ''Japonske pravljice'' [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/424990 cobiss]
* 1978 - ''Devet fantov in eno dekle'' ([[Gitica Jakopin]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=6 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304120245/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=6 |date=2016-03-04 }}
* 1978 - ''Mišek zmagovalec: afriške ljudske pripovedi'' [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1980 - ''Veliki človek ali Kako je naš Peter zapisal partizanske zgodbe in opisano življenjsko pot kakšnega našega velikega človeka'' ([[Marija Vogelnik]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1984 - ''Kaj je kdo rekel in česa kdo ni'' ([[Ifigenija Simonović]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=9 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1984 - ''Veli Jože'' [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=4&amp;sid=10 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1985 - ''Pravljica'' ([[Marjan Rožanc]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=13 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1985 - ''Srnjaček'' ([[Karel Grabeljšek]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=14&amp;sid=14 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304195032/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=14&amp;sid=14 |date=2016-03-04 }}
* 1986 - ''Kam barčica kam deščica'' ([[Marija Vogelnik]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Igrajmo se gledališče'' ([[Miroslav Slana]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Marcovaldo ali Letni časi v mestu'' ([[Italo Calvino]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Pravljica o vodni kapljici'' ([[Jože Snoj]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1988 - ''Moč svetlobe'' ([[Issac Bashevis Singer]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=21 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304195426/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=21 |date=2016-03-04 }}
* 1988 - ''Igračke za deževne dni'' (Eka (Alenka) Vogelnik) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1989 - ''Zavodske zgodbice'' ([[Zdravko Zupančič]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=23 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304193516/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=23 |date=2016-03-04 }}
* 1990 - ''Dlan polna zvezd'' ([[Rafik Schami]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=24 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304194617/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=24 |date=2016-03-04 }}
* 1990 - ''Pravljica o jari kači'' ([[Ivo Svetina]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=25 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304121027/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=25 |date=2016-03-04 }}
* 1991 - ''Makalonca'' ([[Fran Saleški Finžgar]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=27 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1992 - ''Svet v naprstniku'' ([[Ervin Fritz]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1993 - ''Kako se dan lepo začne'' ([[Vinko Möderndorfer]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=35 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304124555/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=35 |date=2016-03-04 }}
* 1994 - ''Božični duh: izbrane božične pripovedi'' ([[Charles Dickens]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1995 - ''Knjiga te poberi! in druge skrivnostne zgodbe o očetu Brownu'' ([[G. K. Chesterton]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=37 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304185800/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=37 |date=2016-03-04 }}

== Filmografija ==
===Režija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenarij===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenografija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

===Kostumografija===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

== Nagrade ==

* [[Zlatno pero]] ([[Beograd]]), 1980 in 1989
* [[Zlatni lovor vijenec]] ([[Sarajevo]]) , 1990&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;
* Zlata plaketa 2022 [[Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] za življenjsko delo&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2022/nagrajenci_2022.htm |website=PRIZNANJA IN ODLIČJA SKLADA 2022 |publisher=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti |access-date=17. november 2024 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2021 [[Milan Klemenčič (umetnik)#Priznanja in nagrade |Klemenčičeva nagrada]] za življenjsko delo&lt;ref name=&quot;SIGLEDALKlem Eka&quot;&gt;{{navedi splet |author=STA |author-link=STA |url=https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=SIGLEDAL |accessdate=20.5.2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251209053813/https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |archive-date=2025-12-09 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* http://www.sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik
* {{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/123333322/175085745 |title=Poklon Eki Vogelnik - ponovitev oddaje Brina, Eka, Marija |last1= Moličnik|first1=Simona  |last2= |first2= |date=12. 11. 2024  |website=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]] |publisher=Prvi program Radia Slovenija Tavčarjeva 17 Ljubljana |accessdate=20. maj 2026}} 
&lt;!-- slobio eka vogelnik - še ni članka ali ne najdem --&gt;
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vogelnik, Eka}}
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski lutkarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski producenti]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>50eofrbtx3k2aoyv48xn12qndg6z5tl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758118</id>
      <parentid>6758004</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T04:56:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenje in delo */   Klemenčičeva nagrada in sklici; utemeljitev omogoča širitev članka tudi v drugih delih</comment>
      <origin>6758118</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17668" sha1="4vo5d9fxitiwd3a6ndd8naor38b0sbc" xml:space="preserve">{{infopolje Umetnik}}

'''Eka (Alenka) Vogelnik''' [Ėka Alėnka Vógelnik], [[Slovenci|slovenska]] [[arhitekt|arhitektka]], [[slikar|slikarka]], [[ilustratorka]], snovalka, izdelovalka in animatorka [[lutka|lutk]], [[pisateljica]], [[producent]]ka, [[režiserka]], [[scenograf]]inja, kostumografka in [[Glasbenik|glasbenica]], * [[5. julij]] [[1946]], [[Ljubljana]],&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |website=SIGLEDAL Portal slovenskega gledališča |publisher=Novi Zato |access-date=18. marec 2024 |archive-date=2023-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230628060524/https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Blažić |first1=Milena Mileva |title=Odrske pripovedke Eke Vogelnik in posodobitev ljudskega izročila |url=http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |website=pefprints uni-lj.si |publisher=Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani |access-date=18. marec 2024 |date=2012 |archive-date=2018-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103033412/http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; † november [[2024]].&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-ilustratorka-in-lutkarica-eka-vogelnik/726661|title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik|date=7. 11. 2024|accessdate=7. 11. 2024|website=Rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Lukan |first1=Blaž |title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik |journal=Mladina |date=9. 11. 2024 |url=https://www.mladina.si/236499/in-memoriam-eka-vogelnik-1946-2024/ |access-date=17. november 2024 |publisher=Mladina časopisno podjetje d. d., Ljubljana |quote=Svojo ustvarjalno pot je začela pred skoraj pol stoletja, zaradi njene pestrosti pa jo je nemogoče ujeti v eno samo oznako}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==

Eka (Alenka) Vogelnik je otroška leta (do l. 1952) preživela v Beogradu,&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;/&gt; nadaljevala šolanje v Ljubljani in maturirala na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Študij je nadaljevala in leta 1971 diplomirala na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] (tedaj se imenovala Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo – FAGG, oddelek arhitektura,) pri prof. [[Marjan Mušič|Marjanu Mušiču]], leta 1974 pa še na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]] (tedaj ALU, oddelek slikarstvo), pri prof. [[Janez Bernik|Janezu Berniku]].&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt; 

Bila je vsestranska [[umetnik|umetnica]], najbolj dejavna pa je bila na plesno-lutkovnem področju, kjer se je poleg pisanja [[scenarij|scenarijev]], snovanja in izdelave [[scenografija|scenografij]] ter [[režija|režije]] posvečala razvijanju in animaciji [[gledališče|gledaliških]], [[televizija|televizijskih]] in [[film|filmskih]] [[lutka|lutk]]. 

Na [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteti za socialno delo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je uvedla in predavala področje ''Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu''.&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;FSD sodelavci&quot;&gt;{{navedi splet |title=Delavke, delavci in sodelavke, sodelavci fakultete |url=https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/fakulteta/organigram/zaposleni/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FSD EVogelnik program&quot;&gt;{{navedi splet |title=Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu |url=https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/dodiplomski-studij/ucni_nacrti/program_1%20_stopnje/20140624101610198/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2022 ji je slovenski center UNIMA podelil Klemenčičevo nagrado za življensko delo.&lt;ref name=Klemencic_Dnevnik&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/kultura/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik-2192417/ |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |access-date=29.9.2026 |quote=Eka Vogelnik je v slovenskem gledališkem prostoru s svojo lutkovno ustvarjalnostjo prisotna več kot 40 let. ... lutkarico, režiserko, pedagoginjo, likovno ustvarjalko, oblikovalko lutk, scenografko, kostumografko in ilustratorko odlikujejo izvrstne kreacije na vseh področjih njenega delovanja... }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Klemencic_RTV&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/eka-vogelnik-radovedna-iskalka-v-lutkovnem-mediju/593159 |title=Eka Vogelnik, &quot;radovedna iskalka&quot; v lutkovnem mediju |date=6. september 2021 |website=[[RTV SLO|RTV Slo]] |quote=Eka Vogelnik &quot;vtisnila neizbrisen pečat slovenskemu lutkovnemu gledališču, lutkovnemu filmu in televizijskim oddajam z mimičnimi lutkami&quot;  |access-date=27.9.2026 }}&lt;/ref&gt;

== Družina ==

Umetnost je bila v tej družini doma. Tako je bila znana in vsestranska umetnica  tudi njena mati, arhitektka, slikarka, ilustratorka ter plesalka in koreografka [[Marija Vogelnik]], ki je bila med drugim med ustanovitelji šole za industrijsko oblikovanje in [[Kinetikon, KUD]], v katerem je bila med drugim tudi navdih za BibaMico v Bisergori. V mladih letih je bil odličen violinist tudi njen oče [[Dolfe Vogelnik]], dokler je temu mogel namenjati dovolj časa, in glasba ter gib (tako ples kot animacija lutk) ter oblika (arhitektura in likovnost) so bili  ves čas družinska tradicija. Po uporabi mnogo vrst umetnosti tudi v terapevtske namene je bila znana njena starejša sestra, arhitektka in oblikovalka, ter režiserka [[Mojca Vogelnik]].&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Zupančič |first1=Bogo |title=Mojca Vogelnik |url=https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/mojca_vogelnik_0.pdf |website=Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta |publisher=ZRC SAZU |access-date=19. marec 2024}}&lt;/ref&gt; Njena starejša hči Ajda je arhitektka, s petjem, lutkarstvom, oblikovanjem in vizualnimi umetnostmi pa se ukvarja njena mlajša hči [[Brina Vogelnik|Brina]]. 

Glasbena tradicija v družini pa je še daljša in širša: njen ded, [[Literarni zgodovinar|literarni zgodovinar]], [[Etnologija|etnolog]] in [[jezikoslovec]] [[Ivan Grafenauer]] je bil sin organista pri cerkvi na Peravi (zdaj [[Beljak]]) in je tudi sam igral klaviature in violo, sorodnika {{ill|Jožef  Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=y}} in njegov sin {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} pa sta bila znana slovenska koroška izdelovalca [[Orgle|orgel]]. Njena sestrična je flavtistka [[Irena Grafenauer]], njen bratranec kitarist [[Andrej Grafenauer]].

== Dela ==

===Knjige===

*''Knjiga za deževne dni'' (1986) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=38 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Igračke za deževne dni'' (1988) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
*''Ročne lutke za deževne dni'' (1988) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=40 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Ilustracije, maske, kostumi'' (1989) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1105076782373337&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]

===Radijske igre za otroke===

*''O miški, ki si je trebušček raztrgala'' (1998) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=2&amp;sid=1 cobiss] [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=3&amp;sid=2 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Dušica majcena'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik)
*''O deklici, ki je prehitro rasla'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=1&amp;sid=3 cobiss]

===Ilustracije===

* 1974 - ''Na milijarde sonc'' ([[Claude Cénac]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1975 - ''Povestice'' ([[Lev Nikolajevič Tolstoj]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=3 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1977 - ''Japonske pravljice'' [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/424990 cobiss]
* 1978 - ''Devet fantov in eno dekle'' ([[Gitica Jakopin]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=6 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304120245/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=6 |date=2016-03-04 }}
* 1978 - ''Mišek zmagovalec: afriške ljudske pripovedi'' [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1980 - ''Veliki človek ali Kako je naš Peter zapisal partizanske zgodbe in opisano življenjsko pot kakšnega našega velikega človeka'' ([[Marija Vogelnik]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1984 - ''Kaj je kdo rekel in česa kdo ni'' ([[Ifigenija Simonović]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=9 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1984 - ''Veli Jože'' [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=4&amp;sid=10 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1985 - ''Pravljica'' ([[Marjan Rožanc]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=13 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1985 - ''Srnjaček'' ([[Karel Grabeljšek]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=14&amp;sid=14 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304195032/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=14&amp;sid=14 |date=2016-03-04 }}
* 1986 - ''Kam barčica kam deščica'' ([[Marija Vogelnik]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Igrajmo se gledališče'' ([[Miroslav Slana]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Marcovaldo ali Letni časi v mestu'' ([[Italo Calvino]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Pravljica o vodni kapljici'' ([[Jože Snoj]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1988 - ''Moč svetlobe'' ([[Issac Bashevis Singer]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=21 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304195426/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=21 |date=2016-03-04 }}
* 1988 - ''Igračke za deževne dni'' (Eka (Alenka) Vogelnik) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1989 - ''Zavodske zgodbice'' ([[Zdravko Zupančič]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=23 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304193516/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=23 |date=2016-03-04 }}
* 1990 - ''Dlan polna zvezd'' ([[Rafik Schami]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=24 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304194617/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=24 |date=2016-03-04 }}
* 1990 - ''Pravljica o jari kači'' ([[Ivo Svetina]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=25 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304121027/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=25 |date=2016-03-04 }}
* 1991 - ''Makalonca'' ([[Fran Saleški Finžgar]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=27 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1992 - ''Svet v naprstniku'' ([[Ervin Fritz]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1993 - ''Kako se dan lepo začne'' ([[Vinko Möderndorfer]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=35 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304124555/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=35 |date=2016-03-04 }}
* 1994 - ''Božični duh: izbrane božične pripovedi'' ([[Charles Dickens]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1995 - ''Knjiga te poberi! in druge skrivnostne zgodbe o očetu Brownu'' ([[G. K. Chesterton]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=37 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304185800/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=37 |date=2016-03-04 }}

== Filmografija ==
===Režija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenarij===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenografija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

===Kostumografija===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

== Nagrade ==

* [[Zlatno pero]] ([[Beograd]]), 1980 in 1989
* [[Zlatni lovor vijenec]] ([[Sarajevo]]) , 1990&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;
* Zlata plaketa 2022 [[Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] za življenjsko delo&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2022/nagrajenci_2022.htm |website=PRIZNANJA IN ODLIČJA SKLADA 2022 |publisher=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti |access-date=17. november 2024 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2021 [[Milan Klemenčič (umetnik)#Priznanja in nagrade |Klemenčičeva nagrada]] za življenjsko delo&lt;ref name=&quot;SIGLEDALKlem Eka&quot;&gt;{{navedi splet |author=STA |author-link=STA |url=https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=SIGLEDAL |accessdate=20.5.2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251209053813/https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |archive-date=2025-12-09 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* http://www.sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik
* {{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/123333322/175085745 |title=Poklon Eki Vogelnik - ponovitev oddaje Brina, Eka, Marija |last1= Moličnik|first1=Simona  |last2= |first2= |date=12. 11. 2024  |website=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]] |publisher=Prvi program Radia Slovenija Tavčarjeva 17 Ljubljana |accessdate=20. maj 2026}} 
&lt;!-- slobio eka vogelnik - še ni članka ali ne najdem --&gt;
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vogelnik, Eka}}
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski lutkarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski producenti]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>4vo5d9fxitiwd3a6ndd8naor38b0sbc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758121</id>
      <parentid>6758118</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T04:58:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Življenje in delo */  - po vsebini je to že bilo združeno, naj bo do nadaljnjega še po naslovu</comment>
      <origin>6758121</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17676" sha1="34dglno2fx6g0r0k0cjppqfe24rljbs" xml:space="preserve">{{infopolje Umetnik}}

'''Eka (Alenka) Vogelnik''' [Ėka Alėnka Vógelnik], [[Slovenci|slovenska]] [[arhitekt|arhitektka]], [[slikar|slikarka]], [[ilustratorka]], snovalka, izdelovalka in animatorka [[lutka|lutk]], [[pisateljica]], [[producent]]ka, [[režiserka]], [[scenograf]]inja, kostumografka in [[Glasbenik|glasbenica]], * [[5. julij]] [[1946]], [[Ljubljana]],&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |website=SIGLEDAL Portal slovenskega gledališča |publisher=Novi Zato |access-date=18. marec 2024 |archive-date=2023-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230628060524/https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Blažić |first1=Milena Mileva |title=Odrske pripovedke Eke Vogelnik in posodobitev ljudskega izročila |url=http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |website=pefprints uni-lj.si |publisher=Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani |access-date=18. marec 2024 |date=2012 |archive-date=2018-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103033412/http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; † november [[2024]].&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-ilustratorka-in-lutkarica-eka-vogelnik/726661|title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik|date=7. 11. 2024|accessdate=7. 11. 2024|website=Rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Lukan |first1=Blaž |title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik |journal=Mladina |date=9. 11. 2024 |url=https://www.mladina.si/236499/in-memoriam-eka-vogelnik-1946-2024/ |access-date=17. november 2024 |publisher=Mladina časopisno podjetje d. d., Ljubljana |quote=Svojo ustvarjalno pot je začela pred skoraj pol stoletja, zaradi njene pestrosti pa jo je nemogoče ujeti v eno samo oznako}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==

Eka (Alenka) Vogelnik je otroška leta (do l. 1952) preživela v Beogradu,&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;/&gt; nadaljevala šolanje v Ljubljani in maturirala na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Študij je nadaljevala in leta 1971 diplomirala na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] (tedaj se imenovala Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo – FAGG, oddelek arhitektura,) pri prof. [[Marjan Mušič|Marjanu Mušiču]], leta 1974 pa še na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]] (tedaj ALU, oddelek slikarstvo), pri prof. [[Janez Bernik|Janezu Berniku]].&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt; 

Bila je vsestranska [[umetnik|umetnica]], najbolj dejavna pa je bila na plesno-lutkovnem področju, kjer se je poleg pisanja [[scenarij|scenarijev]], snovanja in izdelave [[scenografija|scenografij]] ter [[režija|režije]] posvečala razvijanju in animaciji [[gledališče|gledaliških]], [[televizija|televizijskih]] in [[film|filmskih]] [[lutka|lutk]]. 

Na [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteti za socialno delo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je uvedla in predavala področje ''Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu''.&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;FSD sodelavci&quot;&gt;{{navedi splet |title=Delavke, delavci in sodelavke, sodelavci fakultete |url=https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/fakulteta/organigram/zaposleni/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FSD EVogelnik program&quot;&gt;{{navedi splet |title=Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu |url=https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/dodiplomski-studij/ucni_nacrti/program_1%20_stopnje/20140624101610198/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2022 ji je slovenski center UNIMA podelil Klemenčičevo nagrado za življensko delo.&lt;ref name=Klemencic_Dnevnik&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/kultura/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik-2192417/ |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |access-date=29.9.2026 |quote=Eka Vogelnik je v slovenskem gledališkem prostoru s svojo lutkovno ustvarjalnostjo prisotna več kot 40 let. ... lutkarico, režiserko, pedagoginjo, likovno ustvarjalko, oblikovalko lutk, scenografko, kostumografko in ilustratorko odlikujejo izvrstne kreacije na vseh področjih njenega delovanja... }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Klemencic_RTV&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/eka-vogelnik-radovedna-iskalka-v-lutkovnem-mediju/593159 |title=Eka Vogelnik, &quot;radovedna iskalka&quot; v lutkovnem mediju |date=6. september 2021 |website=[[RTV SLO|RTV Slo]] |quote=Eka Vogelnik &quot;vtisnila neizbrisen pečat slovenskemu lutkovnemu gledališču, lutkovnemu filmu in televizijskim oddajam z mimičnimi lutkami&quot;  |access-date=27.9.2026 }}&lt;/ref&gt;

== Družina ==

Umetnost je bila v tej družini doma. Tako je bila znana in vsestranska umetnica  tudi njena mati, arhitektka, slikarka, ilustratorka ter plesalka in koreografka [[Marija Vogelnik]], ki je bila med drugim med ustanovitelji šole za industrijsko oblikovanje in [[Kinetikon, KUD]], v katerem je bila med drugim tudi navdih za BibaMico v Bisergori. V mladih letih je bil odličen violinist tudi njen oče [[Dolfe Vogelnik]], dokler je temu mogel namenjati dovolj časa, in glasba ter gib (tako ples kot animacija lutk) ter oblika (arhitektura in likovnost) so bili  ves čas družinska tradicija. Po uporabi mnogo vrst umetnosti tudi v terapevtske namene je bila znana njena starejša sestra, arhitektka in oblikovalka, ter režiserka [[Mojca Vogelnik]].&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Zupančič |first1=Bogo |title=Mojca Vogelnik |url=https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/mojca_vogelnik_0.pdf |website=Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta |publisher=ZRC SAZU |access-date=19. marec 2024}}&lt;/ref&gt; Njena starejša hči Ajda je arhitektka, s petjem, lutkarstvom, oblikovanjem in vizualnimi umetnostmi pa se ukvarja njena mlajša hči [[Brina Vogelnik|Brina]]. 

Glasbena tradicija v družini pa je še daljša in širša: njen ded, [[Literarni zgodovinar|literarni zgodovinar]], [[Etnologija|etnolog]] in [[jezikoslovec]] [[Ivan Grafenauer]] je bil sin organista pri cerkvi na Peravi (zdaj [[Beljak]]) in je tudi sam igral klaviature in violo, sorodnika {{ill|Jožef  Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=y}} in njegov sin {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} pa sta bila znana slovenska koroška izdelovalca [[Orgle|orgel]]. Njena sestrična je flavtistka [[Irena Grafenauer]], njen bratranec kitarist [[Andrej Grafenauer]].

== Dela ==

===Knjige===

*''Knjiga za deževne dni'' (1986) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=38 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Igračke za deževne dni'' (1988) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
*''Ročne lutke za deževne dni'' (1988) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=40 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Ilustracije, maske, kostumi'' (1989) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1105076782373337&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]

===Radijske igre za otroke===

*''O miški, ki si je trebušček raztrgala'' (1998) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=2&amp;sid=1 cobiss] [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=3&amp;sid=2 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Dušica majcena'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik)
*''O deklici, ki je prehitro rasla'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=1&amp;sid=3 cobiss]

===Ilustracije===

* 1974 - ''Na milijarde sonc'' ([[Claude Cénac]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1975 - ''Povestice'' ([[Lev Nikolajevič Tolstoj]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=3 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1977 - ''Japonske pravljice'' [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/424990 cobiss]
* 1978 - ''Devet fantov in eno dekle'' ([[Gitica Jakopin]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=6 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304120245/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=6 |date=2016-03-04 }}
* 1978 - ''Mišek zmagovalec: afriške ljudske pripovedi'' [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1980 - ''Veliki človek ali Kako je naš Peter zapisal partizanske zgodbe in opisano življenjsko pot kakšnega našega velikega človeka'' ([[Marija Vogelnik]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1984 - ''Kaj je kdo rekel in česa kdo ni'' ([[Ifigenija Simonović]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=9 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1984 - ''Veli Jože'' [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=4&amp;sid=10 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1985 - ''Pravljica'' ([[Marjan Rožanc]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=13 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1985 - ''Srnjaček'' ([[Karel Grabeljšek]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=14&amp;sid=14 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304195032/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=14&amp;sid=14 |date=2016-03-04 }}
* 1986 - ''Kam barčica kam deščica'' ([[Marija Vogelnik]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Igrajmo se gledališče'' ([[Miroslav Slana]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Marcovaldo ali Letni časi v mestu'' ([[Italo Calvino]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Pravljica o vodni kapljici'' ([[Jože Snoj]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1988 - ''Moč svetlobe'' ([[Issac Bashevis Singer]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=21 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304195426/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=21 |date=2016-03-04 }}
* 1988 - ''Igračke za deževne dni'' (Eka (Alenka) Vogelnik) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1989 - ''Zavodske zgodbice'' ([[Zdravko Zupančič]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=23 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304193516/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=23 |date=2016-03-04 }}
* 1990 - ''Dlan polna zvezd'' ([[Rafik Schami]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=24 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304194617/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=24 |date=2016-03-04 }}
* 1990 - ''Pravljica o jari kači'' ([[Ivo Svetina]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=25 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304121027/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=25 |date=2016-03-04 }}
* 1991 - ''Makalonca'' ([[Fran Saleški Finžgar]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=27 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1992 - ''Svet v naprstniku'' ([[Ervin Fritz]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1993 - ''Kako se dan lepo začne'' ([[Vinko Möderndorfer]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=35 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304124555/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=35 |date=2016-03-04 }}
* 1994 - ''Božični duh: izbrane božične pripovedi'' ([[Charles Dickens]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1995 - ''Knjiga te poberi! in druge skrivnostne zgodbe o očetu Brownu'' ([[G. K. Chesterton]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=37 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304185800/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=37 |date=2016-03-04 }}

== Filmografija ==
===Režija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenarij===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenografija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

===Kostumografija===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

== Nagrade ==

* [[Zlatno pero]] ([[Beograd]]), 1980 in 1989
* [[Zlatni lovor vijenec]] ([[Sarajevo]]) , 1990&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;
* Zlata plaketa 2022 [[Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] za življenjsko delo&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2022/nagrajenci_2022.htm |website=PRIZNANJA IN ODLIČJA SKLADA 2022 |publisher=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti |access-date=17. november 2024 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2021 [[Milan Klemenčič (umetnik)#Priznanja in nagrade |Klemenčičeva nagrada]] za življenjsko delo&lt;ref name=&quot;SIGLEDALKlem Eka&quot;&gt;{{navedi splet |author=STA |author-link=STA |url=https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=SIGLEDAL |accessdate=20.5.2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251209053813/https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |archive-date=2025-12-09 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* http://www.sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik
* {{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/123333322/175085745 |title=Poklon Eki Vogelnik - ponovitev oddaje Brina, Eka, Marija |last1= Moličnik|first1=Simona  |last2= |first2= |date=12. 11. 2024  |website=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]] |publisher=Prvi program Radia Slovenija Tavčarjeva 17 Ljubljana |accessdate=20. maj 2026}} 
&lt;!-- slobio eka vogelnik - še ni članka ali ne najdem --&gt;
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vogelnik, Eka}}
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski lutkarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski producenti]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>34dglno2fx6g0r0k0cjppqfe24rljbs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758134</id>
      <parentid>6758121</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T05:13:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Družina */  razširitev o družinskem kulturnem okolju</comment>
      <origin>6758134</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18083" sha1="qc9ynvomkhdirc2qg5zww6uhx3v9rzv" xml:space="preserve">{{infopolje Umetnik}}

'''Eka (Alenka) Vogelnik''' [Ėka Alėnka Vógelnik], [[Slovenci|slovenska]] [[arhitekt|arhitektka]], [[slikar|slikarka]], [[ilustratorka]], snovalka, izdelovalka in animatorka [[lutka|lutk]], [[pisateljica]], [[producent]]ka, [[režiserka]], [[scenograf]]inja, kostumografka in [[Glasbenik|glasbenica]], * [[5. julij]] [[1946]], [[Ljubljana]],&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |website=SIGLEDAL Portal slovenskega gledališča |publisher=Novi Zato |access-date=18. marec 2024 |archive-date=2023-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230628060524/https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Blažić |first1=Milena Mileva |title=Odrske pripovedke Eke Vogelnik in posodobitev ljudskega izročila |url=http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |website=pefprints uni-lj.si |publisher=Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani |access-date=18. marec 2024 |date=2012 |archive-date=2018-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103033412/http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; † november [[2024]].&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-ilustratorka-in-lutkarica-eka-vogelnik/726661|title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik|date=7. 11. 2024|accessdate=7. 11. 2024|website=Rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Lukan |first1=Blaž |title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik |journal=Mladina |date=9. 11. 2024 |url=https://www.mladina.si/236499/in-memoriam-eka-vogelnik-1946-2024/ |access-date=17. november 2024 |publisher=Mladina časopisno podjetje d. d., Ljubljana |quote=Svojo ustvarjalno pot je začela pred skoraj pol stoletja, zaradi njene pestrosti pa jo je nemogoče ujeti v eno samo oznako}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==

Eka (Alenka) Vogelnik je otroška leta (do l. 1952) preživela v Beogradu,&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;/&gt; nadaljevala šolanje v Ljubljani in maturirala na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Študij je nadaljevala in leta 1971 diplomirala na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] (tedaj se imenovala Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo – FAGG, oddelek arhitektura,) pri prof. [[Marjan Mušič|Marjanu Mušiču]], leta 1974 pa še na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]] (tedaj ALU, oddelek slikarstvo), pri prof. [[Janez Bernik|Janezu Berniku]].&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt; 

Bila je vsestranska [[umetnik|umetnica]], najbolj dejavna pa je bila na plesno-lutkovnem področju, kjer se je poleg pisanja [[scenarij|scenarijev]], snovanja in izdelave [[scenografija|scenografij]] ter [[režija|režije]] posvečala razvijanju in animaciji [[gledališče|gledaliških]], [[televizija|televizijskih]] in [[film|filmskih]] [[lutka|lutk]]. 

Na [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteti za socialno delo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je uvedla in predavala področje ''Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu''.&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;FSD sodelavci&quot;&gt;{{navedi splet |title=Delavke, delavci in sodelavke, sodelavci fakultete |url=https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/fakulteta/organigram/zaposleni/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FSD EVogelnik program&quot;&gt;{{navedi splet |title=Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu |url=https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/dodiplomski-studij/ucni_nacrti/program_1%20_stopnje/20140624101610198/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2022 ji je slovenski center UNIMA podelil Klemenčičevo nagrado za življensko delo.&lt;ref name=Klemencic_Dnevnik&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/kultura/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik-2192417/ |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |access-date=29.9.2026 |quote=Eka Vogelnik je v slovenskem gledališkem prostoru s svojo lutkovno ustvarjalnostjo prisotna več kot 40 let. ... lutkarico, režiserko, pedagoginjo, likovno ustvarjalko, oblikovalko lutk, scenografko, kostumografko in ilustratorko odlikujejo izvrstne kreacije na vseh področjih njenega delovanja... }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Klemencic_RTV&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/eka-vogelnik-radovedna-iskalka-v-lutkovnem-mediju/593159 |title=Eka Vogelnik, &quot;radovedna iskalka&quot; v lutkovnem mediju |date=6. september 2021 |website=[[RTV SLO|RTV Slo]] |quote=Eka Vogelnik &quot;vtisnila neizbrisen pečat slovenskemu lutkovnemu gledališču, lutkovnemu filmu in televizijskim oddajam z mimičnimi lutkami&quot;  |access-date=27.9.2026 }}&lt;/ref&gt;

== Družina ==

Umetnost je bila v tej družini doma. Tako je bila znana in vsestranska umetnica  tudi njena mati, arhitektka, slikarka, ilustratorka ter plesalka in koreografka [[Marija Vogelnik]], ki je bila med drugim med ustanovitelji šole za industrijsko oblikovanje in kulturnoumetniškega društva [[Kinetikon, KUD]], v katerem je bila med drugim tudi navdih za BibaMico v Bisergori. V mladih letih je bil odličen violinist tudi njen oče [[Dolfe Vogelnik]] (zlasti v duetu s sestro [[Marica Vogelnik|Marico]] pri klavirju), dokler je temu mogel namenjati dovolj časa, in glasba ter gib (tako ples kot animacija lutk) ter oblika (arhitektura in likovnost) so bili  ves čas družinska tradicija. Po uporabi mnogo vrst umetnosti tudi v terapevtske namene je bila znana njena starejša sestra, arhitektka in oblikovalka, ter režiserka [[Mojca Vogelnik]].&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Zupančič |first1=Bogo |title=Mojca Vogelnik |url=https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/mojca_vogelnik_0.pdf |website=Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta |publisher=ZRC SAZU |access-date=19. marec 2024}}&lt;/ref&gt; Njena starejša hči Ajda je arhitektka, z glasbo - zlasti petjem, ter z lutkarstvom, oblikovanjem in vizualnimi umetnostmi pa se ukvarja njena mlajša hči [[Brina Vogelnik|Brina]]. 

Glasbena tradicija v družini je še daljša in širša: njen ded po materini strani, [[Literarni zgodovinar|literarni zgodovinar]], [[Etnologija|etnolog]] in [[jezikoslovec]] [[Ivan Grafenauer]] je bil sin organista pri cerkvi na Peravi (zdaj [[Beljak]]) in je tudi sam igral klaviature in violo, sorodnika {{ill|Jožef  Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=y}} in njegov sin {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} pa sta bila znana slovenska koroška izdelovalca [[Orgle|orgel]]. Njena sestrična je flavtistka [[Irena Grafenauer]], njen bratranec kitarist [[Andrej Grafenauer]].

Po očetovi strani je bila med drugim v družini poleg glasbe likovnost zlasti kot skrb za razvoj klekljanja že v okviru Avstrijskega imperija zlasti v Idriji, v ostali Sloveniji (zlasti po priključitvi Idrije Italiji po I. svetovni vojni) pa tudi ponekod na Hrvaškem.

== Dela ==

===Knjige===

*''Knjiga za deževne dni'' (1986) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=38 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Igračke za deževne dni'' (1988) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
*''Ročne lutke za deževne dni'' (1988) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=40 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Ilustracije, maske, kostumi'' (1989) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1105076782373337&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]

===Radijske igre za otroke===

*''O miški, ki si je trebušček raztrgala'' (1998) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=2&amp;sid=1 cobiss] [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=3&amp;sid=2 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Dušica majcena'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik)
*''O deklici, ki je prehitro rasla'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=1&amp;sid=3 cobiss]

===Ilustracije===

* 1974 - ''Na milijarde sonc'' ([[Claude Cénac]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1975 - ''Povestice'' ([[Lev Nikolajevič Tolstoj]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=3 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1977 - ''Japonske pravljice'' [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/424990 cobiss]
* 1978 - ''Devet fantov in eno dekle'' ([[Gitica Jakopin]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=6 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304120245/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=6 |date=2016-03-04 }}
* 1978 - ''Mišek zmagovalec: afriške ljudske pripovedi'' [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1980 - ''Veliki človek ali Kako je naš Peter zapisal partizanske zgodbe in opisano življenjsko pot kakšnega našega velikega človeka'' ([[Marija Vogelnik]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1984 - ''Kaj je kdo rekel in česa kdo ni'' ([[Ifigenija Simonović]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=9 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1984 - ''Veli Jože'' [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=4&amp;sid=10 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1985 - ''Pravljica'' ([[Marjan Rožanc]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=13 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1985 - ''Srnjaček'' ([[Karel Grabeljšek]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=14&amp;sid=14 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304195032/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=14&amp;sid=14 |date=2016-03-04 }}
* 1986 - ''Kam barčica kam deščica'' ([[Marija Vogelnik]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Igrajmo se gledališče'' ([[Miroslav Slana]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Marcovaldo ali Letni časi v mestu'' ([[Italo Calvino]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Pravljica o vodni kapljici'' ([[Jože Snoj]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1988 - ''Moč svetlobe'' ([[Issac Bashevis Singer]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=21 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304195426/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=21 |date=2016-03-04 }}
* 1988 - ''Igračke za deževne dni'' (Eka (Alenka) Vogelnik) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1989 - ''Zavodske zgodbice'' ([[Zdravko Zupančič]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=23 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304193516/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=23 |date=2016-03-04 }}
* 1990 - ''Dlan polna zvezd'' ([[Rafik Schami]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=24 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304194617/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=24 |date=2016-03-04 }}
* 1990 - ''Pravljica o jari kači'' ([[Ivo Svetina]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=25 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304121027/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=25 |date=2016-03-04 }}
* 1991 - ''Makalonca'' ([[Fran Saleški Finžgar]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=27 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1992 - ''Svet v naprstniku'' ([[Ervin Fritz]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1993 - ''Kako se dan lepo začne'' ([[Vinko Möderndorfer]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=35 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304124555/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=35 |date=2016-03-04 }}
* 1994 - ''Božični duh: izbrane božične pripovedi'' ([[Charles Dickens]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1995 - ''Knjiga te poberi! in druge skrivnostne zgodbe o očetu Brownu'' ([[G. K. Chesterton]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=37 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304185800/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=37 |date=2016-03-04 }}

== Filmografija ==
===Režija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenarij===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenografija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

===Kostumografija===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

== Nagrade ==

* [[Zlatno pero]] ([[Beograd]]), 1980 in 1989
* [[Zlatni lovor vijenec]] ([[Sarajevo]]) , 1990&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;
* Zlata plaketa 2022 [[Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] za življenjsko delo&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2022/nagrajenci_2022.htm |website=PRIZNANJA IN ODLIČJA SKLADA 2022 |publisher=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti |access-date=17. november 2024 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2021 [[Milan Klemenčič (umetnik)#Priznanja in nagrade |Klemenčičeva nagrada]] za življenjsko delo&lt;ref name=&quot;SIGLEDALKlem Eka&quot;&gt;{{navedi splet |author=STA |author-link=STA |url=https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=SIGLEDAL |accessdate=20.5.2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251209053813/https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |archive-date=2025-12-09 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* http://www.sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik
* {{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/123333322/175085745 |title=Poklon Eki Vogelnik - ponovitev oddaje Brina, Eka, Marija |last1= Moličnik|first1=Simona  |last2= |first2= |date=12. 11. 2024  |website=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]] |publisher=Prvi program Radia Slovenija Tavčarjeva 17 Ljubljana |accessdate=20. maj 2026}} 
&lt;!-- slobio eka vogelnik - še ni članka ali ne najdem --&gt;
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vogelnik, Eka}}
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski lutkarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski producenti]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>qc9ynvomkhdirc2qg5zww6uhx3v9rzv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758141</id>
      <parentid>6758134</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T06:10:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Razstave */</comment>
      <origin>6758141</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19209" sha1="now356vgyrkstp9sul1ia9pnpvwqrjf" xml:space="preserve">{{infopolje Umetnik}}

'''Eka (Alenka) Vogelnik''' [Ėka Alėnka Vógelnik], [[Slovenci|slovenska]] [[arhitekt|arhitektka]], [[slikar|slikarka]], [[ilustratorka]], snovalka, izdelovalka in animatorka [[lutka|lutk]], [[pisateljica]], [[producent]]ka, [[režiserka]], [[scenograf]]inja, kostumografka in [[Glasbenik|glasbenica]], * [[5. julij]] [[1946]], [[Ljubljana]],&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |website=SIGLEDAL Portal slovenskega gledališča |publisher=Novi Zato |access-date=18. marec 2024 |archive-date=2023-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230628060524/https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Blažić |first1=Milena Mileva |title=Odrske pripovedke Eke Vogelnik in posodobitev ljudskega izročila |url=http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |website=pefprints uni-lj.si |publisher=Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani |access-date=18. marec 2024 |date=2012 |archive-date=2018-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103033412/http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; † november [[2024]].&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-ilustratorka-in-lutkarica-eka-vogelnik/726661|title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik|date=7. 11. 2024|accessdate=7. 11. 2024|website=Rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Lukan |first1=Blaž |title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik |journal=Mladina |date=9. 11. 2024 |url=https://www.mladina.si/236499/in-memoriam-eka-vogelnik-1946-2024/ |access-date=17. november 2024 |publisher=Mladina časopisno podjetje d. d., Ljubljana |quote=Svojo ustvarjalno pot je začela pred skoraj pol stoletja, zaradi njene pestrosti pa jo je nemogoče ujeti v eno samo oznako}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==

Eka (Alenka) Vogelnik je otroška leta (do l. 1952) preživela v Beogradu,&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;/&gt; nadaljevala šolanje v Ljubljani in maturirala na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Študij je nadaljevala in leta 1971 diplomirala na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] (tedaj se imenovala Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo – FAGG, oddelek arhitektura,) pri prof. [[Marjan Mušič|Marjanu Mušiču]], leta 1974 pa še na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]] (tedaj ALU, oddelek slikarstvo), pri prof. [[Janez Bernik|Janezu Berniku]].&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt; 

Bila je vsestranska [[umetnik|umetnica]], najbolj dejavna pa je bila na plesno-lutkovnem področju, kjer se je poleg pisanja [[scenarij|scenarijev]], snovanja in izdelave [[scenografija|scenografij]] ter [[režija|režije]] posvečala razvijanju in animaciji [[gledališče|gledaliških]], [[televizija|televizijskih]] in [[film|filmskih]] [[lutka|lutk]]. 

Na [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteti za socialno delo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je uvedla in predavala področje ''Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu''.&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;FSD sodelavci&quot;&gt;{{navedi splet |title=Delavke, delavci in sodelavke, sodelavci fakultete |url=https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/fakulteta/organigram/zaposleni/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FSD EVogelnik program&quot;&gt;{{navedi splet |title=Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu |url=https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/dodiplomski-studij/ucni_nacrti/program_1%20_stopnje/20140624101610198/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2022 ji je slovenski center UNIMA podelil Klemenčičevo nagrado za življensko delo.&lt;ref name=Klemencic_Dnevnik&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/kultura/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik-2192417/ |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |access-date=29.9.2026 |quote=Eka Vogelnik je v slovenskem gledališkem prostoru s svojo lutkovno ustvarjalnostjo prisotna več kot 40 let. ... lutkarico, režiserko, pedagoginjo, likovno ustvarjalko, oblikovalko lutk, scenografko, kostumografko in ilustratorko odlikujejo izvrstne kreacije na vseh področjih njenega delovanja... }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Klemencic_RTV&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/eka-vogelnik-radovedna-iskalka-v-lutkovnem-mediju/593159 |title=Eka Vogelnik, &quot;radovedna iskalka&quot; v lutkovnem mediju |date=6. september 2021 |website=[[RTV SLO|RTV Slo]] |quote=Eka Vogelnik &quot;vtisnila neizbrisen pečat slovenskemu lutkovnemu gledališču, lutkovnemu filmu in televizijskim oddajam z mimičnimi lutkami&quot;  |access-date=27.9.2026 }}&lt;/ref&gt;

== Družina ==

Umetnost je bila v tej družini doma. Tako je bila znana in vsestranska umetnica  tudi njena mati, arhitektka, slikarka, ilustratorka ter plesalka in koreografka [[Marija Vogelnik]], ki je bila med drugim med ustanovitelji šole za industrijsko oblikovanje in kulturnoumetniškega društva [[Kinetikon, KUD]], v katerem je bila med drugim tudi navdih za BibaMico v Bisergori. V mladih letih je bil odličen violinist tudi njen oče [[Dolfe Vogelnik]] (zlasti v duetu s sestro [[Marica Vogelnik|Marico]] pri klavirju), dokler je temu mogel namenjati dovolj časa, in glasba ter gib (tako ples kot animacija lutk) ter oblika (arhitektura in likovnost) so bili  ves čas družinska tradicija. Po uporabi mnogo vrst umetnosti tudi v terapevtske namene je bila znana njena starejša sestra, arhitektka in oblikovalka, ter režiserka [[Mojca Vogelnik]].&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Zupančič |first1=Bogo |title=Mojca Vogelnik |url=https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/mojca_vogelnik_0.pdf |website=Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta |publisher=ZRC SAZU |access-date=19. marec 2024}}&lt;/ref&gt; Njena starejša hči Ajda je arhitektka, z glasbo - zlasti petjem, ter z lutkarstvom, oblikovanjem in vizualnimi umetnostmi pa se ukvarja njena mlajša hči [[Brina Vogelnik|Brina]]. 

Glasbena tradicija v družini je še daljša in širša: njen ded po materini strani, [[Literarni zgodovinar|literarni zgodovinar]], [[Etnologija|etnolog]] in [[jezikoslovec]] [[Ivan Grafenauer]] je bil sin organista pri cerkvi na Peravi (zdaj [[Beljak]]) in je tudi sam igral klaviature in violo, sorodnika {{ill|Jožef  Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=y}} in njegov sin {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} pa sta bila znana slovenska koroška izdelovalca [[Orgle|orgel]]. Njena sestrična je flavtistka [[Irena Grafenauer]], njen bratranec kitarist [[Andrej Grafenauer]].

Po očetovi strani je bila med drugim v družini poleg glasbe likovnost zlasti kot skrb za razvoj klekljanja že v okviru Avstrijskega imperija zlasti v Idriji, v ostali Sloveniji (zlasti po priključitvi Idrije Italiji po I. svetovni vojni) pa tudi ponekod na Hrvaškem.

== Dela ==

===Knjige===

*''Knjiga za deževne dni'' (1986) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=38 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Igračke za deževne dni'' (1988) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
*''Ročne lutke za deževne dni'' (1988) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=40 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Ilustracije, maske, kostumi'' (1989) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1105076782373337&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]

===Radijske igre za otroke===

*''O miški, ki si je trebušček raztrgala'' (1998) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=2&amp;sid=1 cobiss] [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=3&amp;sid=2 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Dušica majcena'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik)
*''O deklici, ki je prehitro rasla'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=1&amp;sid=3 cobiss]

===Ilustracije===

* 1974 - ''Na milijarde sonc'' ([[Claude Cénac]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1975 - ''Povestice'' ([[Lev Nikolajevič Tolstoj]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=3 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1977 - ''Japonske pravljice'' [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/424990 cobiss]
* 1978 - ''Devet fantov in eno dekle'' ([[Gitica Jakopin]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=6 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304120245/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=6 |date=2016-03-04 }}
* 1978 - ''Mišek zmagovalec: afriške ljudske pripovedi'' [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1980 - ''Veliki človek ali Kako je naš Peter zapisal partizanske zgodbe in opisano življenjsko pot kakšnega našega velikega človeka'' ([[Marija Vogelnik]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1984 - ''Kaj je kdo rekel in česa kdo ni'' ([[Ifigenija Simonović]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=9 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1984 - ''Veli Jože'' [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=4&amp;sid=10 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1985 - ''Pravljica'' ([[Marjan Rožanc]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=13 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1985 - ''Srnjaček'' ([[Karel Grabeljšek]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=14&amp;sid=14 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304195032/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=14&amp;sid=14 |date=2016-03-04 }}
* 1986 - ''Kam barčica kam deščica'' ([[Marija Vogelnik]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Igrajmo se gledališče'' ([[Miroslav Slana]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Marcovaldo ali Letni časi v mestu'' ([[Italo Calvino]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Pravljica o vodni kapljici'' ([[Jože Snoj]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1988 - ''Moč svetlobe'' ([[Issac Bashevis Singer]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=21 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304195426/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=21 |date=2016-03-04 }}
* 1988 - ''Igračke za deževne dni'' (Eka (Alenka) Vogelnik) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1989 - ''Zavodske zgodbice'' ([[Zdravko Zupančič]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=23 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304193516/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=23 |date=2016-03-04 }}
* 1990 - ''Dlan polna zvezd'' ([[Rafik Schami]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=24 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304194617/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=24 |date=2016-03-04 }}
* 1990 - ''Pravljica o jari kači'' ([[Ivo Svetina]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=25 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304121027/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=25 |date=2016-03-04 }}
* 1991 - ''Makalonca'' ([[Fran Saleški Finžgar]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=27 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1992 - ''Svet v naprstniku'' ([[Ervin Fritz]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1993 - ''Kako se dan lepo začne'' ([[Vinko Möderndorfer]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=35 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304124555/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=35 |date=2016-03-04 }}
* 1994 - ''Božični duh: izbrane božične pripovedi'' ([[Charles Dickens]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1995 - ''Knjiga te poberi! in druge skrivnostne zgodbe o očetu Brownu'' ([[G. K. Chesterton]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=37 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304185800/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=37 |date=2016-03-04 }}

== Razstave == 
Serija o njenih lutkah in maskah: 
* 2018: otvoritev razstave ''Lutke in maske Eke Vogelnik'' v Mariborskem lutkovnem gledališču ob premieri lutkovne predstave ''Ščeper in Mba''&lt;ref name=LGM_Lutke&gt;{{navedi splet |url=https://www.lg-mb.si/gostujoce-predstave/odprtje-razstave-lutke-in-maske-eke-vogelnik/|title=Odprtje razstave Lutke in maske Eke Vogelnik|date=24. marca 2018 |website=[[Lutkovno gledališče Maribor]] |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt;
* 2019: V Vipavskem Križu na ogled lutke, maske in ilustracije Eke Vogelnik&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2019031113342922/v-vipavskem-krizu-na-ogled-lutke-maske-in-ilustracije-eke-vogelnik/ |title=V Vipavskem Križu na ogled lutke, maske in ilustracije Eke Vogelnik |date=11. 3. 2019 |website=Lokalne Ajdovščina |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt;
* ?: V Tržiču razstava Eke Vogelnik Od lutke do maske in ilustracije&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://veza.sigledal.org/natisni/news/12432 |title=V Tržiču razstava Eke Vogelnik Od lutke do maske in ilustracije |website=Si Gledal |date= |access-date=29.9.2026 }} &lt;/ref&gt;

== Filmografija ==
===Režija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenarij===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenografija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

===Kostumografija===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

== Nagrade ==

* [[Zlatno pero]] ([[Beograd]]), 1980 in 1989
* [[Zlatni lovor vijenec]] ([[Sarajevo]]) , 1990&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;
* Zlata plaketa 2022 [[Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] za življenjsko delo&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2022/nagrajenci_2022.htm |website=PRIZNANJA IN ODLIČJA SKLADA 2022 |publisher=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti |access-date=17. november 2024 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2021 [[Milan Klemenčič (umetnik)#Priznanja in nagrade |Klemenčičeva nagrada]] za življenjsko delo&lt;ref name=&quot;SIGLEDALKlem Eka&quot;&gt;{{navedi splet |author=STA |author-link=STA |url=https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=SIGLEDAL |accessdate=20.5.2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251209053813/https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |archive-date=2025-12-09 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* http://www.sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik
* {{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/123333322/175085745 |title=Poklon Eki Vogelnik - ponovitev oddaje Brina, Eka, Marija |last1= Moličnik|first1=Simona  |last2= |first2= |date=12. 11. 2024  |website=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]] |publisher=Prvi program Radia Slovenija Tavčarjeva 17 Ljubljana |accessdate=20. maj 2026}} 
&lt;!-- slobio eka vogelnik - še ni članka ali ne najdem --&gt;
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vogelnik, Eka}}
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski lutkarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski producenti]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>now356vgyrkstp9sul1ia9pnpvwqrjf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758148</id>
      <parentid>6758141</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T06:25:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ilustracije */ pp cobiss</comment>
      <origin>6758148</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14785" sha1="6ug5zcv0eadmt0o6kvlfvmh2tjybv2a" xml:space="preserve">{{infopolje Umetnik}}

'''Eka (Alenka) Vogelnik''' [Ėka Alėnka Vógelnik], [[Slovenci|slovenska]] [[arhitekt|arhitektka]], [[slikar|slikarka]], [[ilustratorka]], snovalka, izdelovalka in animatorka [[lutka|lutk]], [[pisateljica]], [[producent]]ka, [[režiserka]], [[scenograf]]inja, kostumografka in [[Glasbenik|glasbenica]], * [[5. julij]] [[1946]], [[Ljubljana]],&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |website=SIGLEDAL Portal slovenskega gledališča |publisher=Novi Zato |access-date=18. marec 2024 |archive-date=2023-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230628060524/https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Blažić |first1=Milena Mileva |title=Odrske pripovedke Eke Vogelnik in posodobitev ljudskega izročila |url=http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |website=pefprints uni-lj.si |publisher=Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani |access-date=18. marec 2024 |date=2012 |archive-date=2018-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103033412/http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; † november [[2024]].&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-ilustratorka-in-lutkarica-eka-vogelnik/726661|title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik|date=7. 11. 2024|accessdate=7. 11. 2024|website=Rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Lukan |first1=Blaž |title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik |journal=Mladina |date=9. 11. 2024 |url=https://www.mladina.si/236499/in-memoriam-eka-vogelnik-1946-2024/ |access-date=17. november 2024 |publisher=Mladina časopisno podjetje d. d., Ljubljana |quote=Svojo ustvarjalno pot je začela pred skoraj pol stoletja, zaradi njene pestrosti pa jo je nemogoče ujeti v eno samo oznako}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==

Eka (Alenka) Vogelnik je otroška leta (do l. 1952) preživela v Beogradu,&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;/&gt; nadaljevala šolanje v Ljubljani in maturirala na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Študij je nadaljevala in leta 1971 diplomirala na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] (tedaj se imenovala Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo – FAGG, oddelek arhitektura,) pri prof. [[Marjan Mušič|Marjanu Mušiču]], leta 1974 pa še na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]] (tedaj ALU, oddelek slikarstvo), pri prof. [[Janez Bernik|Janezu Berniku]].&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt; 

Bila je vsestranska [[umetnik|umetnica]], najbolj dejavna pa je bila na plesno-lutkovnem področju, kjer se je poleg pisanja [[scenarij|scenarijev]], snovanja in izdelave [[scenografija|scenografij]] ter [[režija|režije]] posvečala razvijanju in animaciji [[gledališče|gledaliških]], [[televizija|televizijskih]] in [[film|filmskih]] [[lutka|lutk]]. 

Na [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteti za socialno delo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je uvedla in predavala področje ''Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu''.&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;FSD sodelavci&quot;&gt;{{navedi splet |title=Delavke, delavci in sodelavke, sodelavci fakultete |url=https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/fakulteta/organigram/zaposleni/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FSD EVogelnik program&quot;&gt;{{navedi splet |title=Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu |url=https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/dodiplomski-studij/ucni_nacrti/program_1%20_stopnje/20140624101610198/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2022 ji je slovenski center UNIMA podelil Klemenčičevo nagrado za življensko delo.&lt;ref name=Klemencic_Dnevnik&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/kultura/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik-2192417/ |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |access-date=29.9.2026 |quote=Eka Vogelnik je v slovenskem gledališkem prostoru s svojo lutkovno ustvarjalnostjo prisotna več kot 40 let. ... lutkarico, režiserko, pedagoginjo, likovno ustvarjalko, oblikovalko lutk, scenografko, kostumografko in ilustratorko odlikujejo izvrstne kreacije na vseh področjih njenega delovanja... }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Klemencic_RTV&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/eka-vogelnik-radovedna-iskalka-v-lutkovnem-mediju/593159 |title=Eka Vogelnik, &quot;radovedna iskalka&quot; v lutkovnem mediju |date=6. september 2021 |website=[[RTV SLO|RTV Slo]] |quote=Eka Vogelnik &quot;vtisnila neizbrisen pečat slovenskemu lutkovnemu gledališču, lutkovnemu filmu in televizijskim oddajam z mimičnimi lutkami&quot;  |access-date=27.9.2026 }}&lt;/ref&gt;

== Družina ==

Umetnost je bila v tej družini doma. Tako je bila znana in vsestranska umetnica  tudi njena mati, arhitektka, slikarka, ilustratorka ter plesalka in koreografka [[Marija Vogelnik]], ki je bila med drugim med ustanovitelji šole za industrijsko oblikovanje in kulturnoumetniškega društva [[Kinetikon, KUD]], v katerem je bila med drugim tudi navdih za BibaMico v Bisergori. V mladih letih je bil odličen violinist tudi njen oče [[Dolfe Vogelnik]] (zlasti v duetu s sestro [[Marica Vogelnik|Marico]] pri klavirju), dokler je temu mogel namenjati dovolj časa, in glasba ter gib (tako ples kot animacija lutk) ter oblika (arhitektura in likovnost) so bili  ves čas družinska tradicija. Po uporabi mnogo vrst umetnosti tudi v terapevtske namene je bila znana njena starejša sestra, arhitektka in oblikovalka, ter režiserka [[Mojca Vogelnik]].&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Zupančič |first1=Bogo |title=Mojca Vogelnik |url=https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/mojca_vogelnik_0.pdf |website=Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta |publisher=ZRC SAZU |access-date=19. marec 2024}}&lt;/ref&gt; Njena starejša hči Ajda je arhitektka, z glasbo - zlasti petjem, ter z lutkarstvom, oblikovanjem in vizualnimi umetnostmi pa se ukvarja njena mlajša hči [[Brina Vogelnik|Brina]]. 

Glasbena tradicija v družini je še daljša in širša: njen ded po materini strani, [[Literarni zgodovinar|literarni zgodovinar]], [[Etnologija|etnolog]] in [[jezikoslovec]] [[Ivan Grafenauer]] je bil sin organista pri cerkvi na Peravi (zdaj [[Beljak]]) in je tudi sam igral klaviature in violo, sorodnika {{ill|Jožef  Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=y}} in njegov sin {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} pa sta bila znana slovenska koroška izdelovalca [[Orgle|orgel]]. Njena sestrična je flavtistka [[Irena Grafenauer]], njen bratranec kitarist [[Andrej Grafenauer]].

Po očetovi strani je bila med drugim v družini poleg glasbe likovnost zlasti kot skrb za razvoj klekljanja že v okviru Avstrijskega imperija zlasti v Idriji, v ostali Sloveniji (zlasti po priključitvi Idrije Italiji po I. svetovni vojni) pa tudi ponekod na Hrvaškem.

== Dela ==

===Knjige===

*''Knjiga za deževne dni'' (1986) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=38 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Igračke za deževne dni'' (1988) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
*''Ročne lutke za deževne dni'' (1988) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=40 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Ilustracije, maske, kostumi'' (1989) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1105076782373337&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]

===Radijske igre za otroke===

*''O miški, ki si je trebušček raztrgala'' (1998) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=2&amp;sid=1 cobiss] [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=3&amp;sid=2 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Dušica majcena'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik)
*''O deklici, ki je prehitro rasla'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=1&amp;sid=3 cobiss]

===Ilustracije===

* 1974 - ''Na milijarde sonc'' ([[Claude Cénac]]) {{cobiss|id=411934}}
* 1975 - ''Povestice'' ([[Lev Nikolajevič Tolstoj]]) {{cobiss|id=1131806}}
* 1977 - ''Japonske pravljice'' {{cobiss|id=424990}}
* 1978 - ''Devet fantov in eno dekle'' ([[Gitica Jakopin]]) {{cobiss|id=427038}}
* 1978 - ''Mišek zmagovalec: afriške ljudske pripovedi'' {{cobiss|id=303902}}
* 1980 - ''Veliki človek ali Kako je naš Peter zapisal partizanske zgodbe in opisano življenjsko pot kakšnega našega velikega človeka'' ([[Marija Vogelnik]]) {{cobiss|id=22260480}}
* 1984 - ''Kaj je kdo rekel in česa kdo ni'' ([[Ifigenija Simonović]]) {{cobiss|id=14035207
* 1984 - ''Veli Jože'' {{cobiss|id=23216391}}
* 1985 - ''Pravljica'' ([[Marjan Rožanc]]) {{cobiss|id=1531656}}
* 1985 - ''Srnjaček'' ([[Karel Grabeljšek]]) {{cobiss|id=5490489}}
* 1986 - ''Kam barčica kam deščica'' ([[Marija Vogelnik]]) {{cobiss|id=4202041}}
* 1987 - ''Igrajmo se gledališče'' {{cobiss|id=9506055}}
* 1987 - ''Marcovaldo ali Letni časi v mestu'' ([[Italo Calvino]]) {{cobiss|id=3711488}}
* 1987 - ''Pravljica o vodni kapljici'' ([[Jože Snoj]]) {{cobiss|id=3696384}}
* 1988 - ''Moč svetlobe'' ([[Issac Bashevis Singer]]) {{cobiss|id=6644224}}
* 1988 - ''Igračke za deževne dni'' (Eka (Alenka) Vogelnik) {{cobiss|id=6785792}}
* 1989 - ''Zavodske zgodbice'' ([[Zdravko Zupančič]]) {{cobiss|id=8577280}}
* 1990 - ''Dlan polna zvezd'' ([[Rafik Schami]]) {{cobiss|id=16113408}}
* 1990 - ''Pravljica o jari kači'' ([[Ivo Svetina]]) {{cobiss|id=20613888}}
* 1991 - ''Makalonca'' ([[Fran Saleški Finžgar]]) {{cobiss|id=23769600}}
* 1992 - ''Svet v naprstniku'' ([[Ervin Fritz]]) {{cobiss|id=32680704}}
* 1993 - ''Kako se dan lepo začne'' ([[Vinko Möderndorfer]]) {{cobiss|id=33882624}}
* 1994 - ''Božični duh: izbrane božične pripovedi'' ([[Charles Dickens]]) {{cobiss|id=43482880}}
* 1995 - ''Knjiga te poberi! in druge skrivnostne zgodbe o očetu Brownu'' ([[G. K. Chesterton]]) {{cobiss|id=46751232}}

== Razstave == 
Serija o njenih lutkah in maskah: 
* 2018: otvoritev razstave ''Lutke in maske Eke Vogelnik'' v Mariborskem lutkovnem gledališču ob premieri lutkovne predstave ''Ščeper in Mba''&lt;ref name=LGM_Lutke&gt;{{navedi splet |url=https://www.lg-mb.si/gostujoce-predstave/odprtje-razstave-lutke-in-maske-eke-vogelnik/|title=Odprtje razstave Lutke in maske Eke Vogelnik|date=24. marca 2018 |website=[[Lutkovno gledališče Maribor]] |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt;
* 2019: V Vipavskem Križu na ogled lutke, maske in ilustracije Eke Vogelnik&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2019031113342922/v-vipavskem-krizu-na-ogled-lutke-maske-in-ilustracije-eke-vogelnik/ |title=V Vipavskem Križu na ogled lutke, maske in ilustracije Eke Vogelnik |date=11. 3. 2019 |website=Lokalne Ajdovščina |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt;
* ?: V Tržiču razstava Eke Vogelnik Od lutke do maske in ilustracije&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://veza.sigledal.org/natisni/news/12432 |title=V Tržiču razstava Eke Vogelnik Od lutke do maske in ilustracije |website=Si Gledal |date= |access-date=29.9.2026 }} &lt;/ref&gt;

== Filmografija ==
===Režija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenarij===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenografija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

===Kostumografija===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

== Nagrade ==

* [[Zlatno pero]] ([[Beograd]]), 1980 in 1989
* [[Zlatni lovor vijenec]] ([[Sarajevo]]) , 1990&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;
* Zlata plaketa 2022 [[Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] za življenjsko delo&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2022/nagrajenci_2022.htm |website=PRIZNANJA IN ODLIČJA SKLADA 2022 |publisher=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti |access-date=17. november 2024 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2021 [[Milan Klemenčič (umetnik)#Priznanja in nagrade |Klemenčičeva nagrada]] za življenjsko delo&lt;ref name=&quot;SIGLEDALKlem Eka&quot;&gt;{{navedi splet |author=STA |author-link=STA |url=https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=SIGLEDAL |accessdate=20.5.2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251209053813/https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |archive-date=2025-12-09 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* http://www.sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik
* {{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/123333322/175085745 |title=Poklon Eki Vogelnik - ponovitev oddaje Brina, Eka, Marija |last1= Moličnik|first1=Simona  |last2= |first2= |date=12. 11. 2024  |website=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]] |publisher=Prvi program Radia Slovenija Tavčarjeva 17 Ljubljana |accessdate=20. maj 2026}} 
&lt;!-- slobio eka vogelnik - še ni članka ali ne najdem --&gt;
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vogelnik, Eka}}
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski lutkarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski producenti]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>6ug5zcv0eadmt0o6kvlfvmh2tjybv2a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758149</id>
      <parentid>6758148</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T06:28:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dela */ še ostali</comment>
      <origin>6758149</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13969" sha1="hcekx98bitt4wmc7f65pa857wrpy4mf" xml:space="preserve">{{infopolje Umetnik}}

'''Eka (Alenka) Vogelnik''' [Ėka Alėnka Vógelnik], [[Slovenci|slovenska]] [[arhitekt|arhitektka]], [[slikar|slikarka]], [[ilustratorka]], snovalka, izdelovalka in animatorka [[lutka|lutk]], [[pisateljica]], [[producent]]ka, [[režiserka]], [[scenograf]]inja, kostumografka in [[Glasbenik|glasbenica]], * [[5. julij]] [[1946]], [[Ljubljana]],&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |website=SIGLEDAL Portal slovenskega gledališča |publisher=Novi Zato |access-date=18. marec 2024 |archive-date=2023-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230628060524/https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Blažić |first1=Milena Mileva |title=Odrske pripovedke Eke Vogelnik in posodobitev ljudskega izročila |url=http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |website=pefprints uni-lj.si |publisher=Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani |access-date=18. marec 2024 |date=2012 |archive-date=2018-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103033412/http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; † november [[2024]].&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-ilustratorka-in-lutkarica-eka-vogelnik/726661|title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik|date=7. 11. 2024|accessdate=7. 11. 2024|website=Rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Lukan |first1=Blaž |title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik |journal=Mladina |date=9. 11. 2024 |url=https://www.mladina.si/236499/in-memoriam-eka-vogelnik-1946-2024/ |access-date=17. november 2024 |publisher=Mladina časopisno podjetje d. d., Ljubljana |quote=Svojo ustvarjalno pot je začela pred skoraj pol stoletja, zaradi njene pestrosti pa jo je nemogoče ujeti v eno samo oznako}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==

Eka (Alenka) Vogelnik je otroška leta (do l. 1952) preživela v Beogradu,&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;/&gt; nadaljevala šolanje v Ljubljani in maturirala na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Študij je nadaljevala in leta 1971 diplomirala na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] (tedaj se imenovala Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo – FAGG, oddelek arhitektura,) pri prof. [[Marjan Mušič|Marjanu Mušiču]], leta 1974 pa še na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]] (tedaj ALU, oddelek slikarstvo), pri prof. [[Janez Bernik|Janezu Berniku]].&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt; 

Bila je vsestranska [[umetnik|umetnica]], najbolj dejavna pa je bila na plesno-lutkovnem področju, kjer se je poleg pisanja [[scenarij|scenarijev]], snovanja in izdelave [[scenografija|scenografij]] ter [[režija|režije]] posvečala razvijanju in animaciji [[gledališče|gledaliških]], [[televizija|televizijskih]] in [[film|filmskih]] [[lutka|lutk]]. 

Na [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteti za socialno delo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je uvedla in predavala področje ''Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu''.&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;FSD sodelavci&quot;&gt;{{navedi splet |title=Delavke, delavci in sodelavke, sodelavci fakultete |url=https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/fakulteta/organigram/zaposleni/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FSD EVogelnik program&quot;&gt;{{navedi splet |title=Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu |url=https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/dodiplomski-studij/ucni_nacrti/program_1%20_stopnje/20140624101610198/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2022 ji je slovenski center UNIMA podelil Klemenčičevo nagrado za življensko delo.&lt;ref name=Klemencic_Dnevnik&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/kultura/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik-2192417/ |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |access-date=29.9.2026 |quote=Eka Vogelnik je v slovenskem gledališkem prostoru s svojo lutkovno ustvarjalnostjo prisotna več kot 40 let. ... lutkarico, režiserko, pedagoginjo, likovno ustvarjalko, oblikovalko lutk, scenografko, kostumografko in ilustratorko odlikujejo izvrstne kreacije na vseh področjih njenega delovanja... }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Klemencic_RTV&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/eka-vogelnik-radovedna-iskalka-v-lutkovnem-mediju/593159 |title=Eka Vogelnik, &quot;radovedna iskalka&quot; v lutkovnem mediju |date=6. september 2021 |website=[[RTV SLO|RTV Slo]] |quote=Eka Vogelnik &quot;vtisnila neizbrisen pečat slovenskemu lutkovnemu gledališču, lutkovnemu filmu in televizijskim oddajam z mimičnimi lutkami&quot;  |access-date=27.9.2026 }}&lt;/ref&gt;

== Družina ==

Umetnost je bila v tej družini doma. Tako je bila znana in vsestranska umetnica  tudi njena mati, arhitektka, slikarka, ilustratorka ter plesalka in koreografka [[Marija Vogelnik]], ki je bila med drugim med ustanovitelji šole za industrijsko oblikovanje in kulturnoumetniškega društva [[Kinetikon, KUD]], v katerem je bila med drugim tudi navdih za BibaMico v Bisergori. V mladih letih je bil odličen violinist tudi njen oče [[Dolfe Vogelnik]] (zlasti v duetu s sestro [[Marica Vogelnik|Marico]] pri klavirju), dokler je temu mogel namenjati dovolj časa, in glasba ter gib (tako ples kot animacija lutk) ter oblika (arhitektura in likovnost) so bili  ves čas družinska tradicija. Po uporabi mnogo vrst umetnosti tudi v terapevtske namene je bila znana njena starejša sestra, arhitektka in oblikovalka, ter režiserka [[Mojca Vogelnik]].&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Zupančič |first1=Bogo |title=Mojca Vogelnik |url=https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/mojca_vogelnik_0.pdf |website=Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta |publisher=ZRC SAZU |access-date=19. marec 2024}}&lt;/ref&gt; Njena starejša hči Ajda je arhitektka, z glasbo - zlasti petjem, ter z lutkarstvom, oblikovanjem in vizualnimi umetnostmi pa se ukvarja njena mlajša hči [[Brina Vogelnik|Brina]]. 

Glasbena tradicija v družini je še daljša in širša: njen ded po materini strani, [[Literarni zgodovinar|literarni zgodovinar]], [[Etnologija|etnolog]] in [[jezikoslovec]] [[Ivan Grafenauer]] je bil sin organista pri cerkvi na Peravi (zdaj [[Beljak]]) in je tudi sam igral klaviature in violo, sorodnika {{ill|Jožef  Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=y}} in njegov sin {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} pa sta bila znana slovenska koroška izdelovalca [[Orgle|orgel]]. Njena sestrična je flavtistka [[Irena Grafenauer]], njen bratranec kitarist [[Andrej Grafenauer]].

Po očetovi strani je bila med drugim v družini poleg glasbe likovnost zlasti kot skrb za razvoj klekljanja že v okviru Avstrijskega imperija zlasti v Idriji, v ostali Sloveniji (zlasti po priključitvi Idrije Italiji po I. svetovni vojni) pa tudi ponekod na Hrvaškem.

== Dela ==

===Knjige===

*''Knjiga za deževne dni'' (1986) {{cobiss|id=473886}}
*''Igračke za deževne dni'' (1988) {{cobiss|id=6785792}}
*''Ročne lutke za deževne dni'' (1988) {{cobiss|id=7013888}}
*''Ilustracije, maske, kostumi'' (1989) {{cobiss|id=15501824}}

===Radijske igre za otroke===

*''O miški, ki si je trebušček raztrgala'' (1998) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id=99036928}}
*''Dušica majcena'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id={{cobiss|id=104207360}}
*''O deklici, ki je prehitro rasla'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id=104208384}}

===Ilustracije===

* 1974 - ''Na milijarde sonc'' ([[Claude Cénac]]) {{cobiss|id=411934}}
* 1975 - ''Povestice'' ([[Lev Nikolajevič Tolstoj]]) {{cobiss|id=1131806}}
* 1977 - ''Japonske pravljice'' {{cobiss|id=424990}}
* 1978 - ''Devet fantov in eno dekle'' ([[Gitica Jakopin]]) {{cobiss|id=427038}}
* 1978 - ''Mišek zmagovalec: afriške ljudske pripovedi'' {{cobiss|id=303902}}
* 1980 - ''Veliki človek ali Kako je naš Peter zapisal partizanske zgodbe in opisano življenjsko pot kakšnega našega velikega človeka'' ([[Marija Vogelnik]]) {{cobiss|id=22260480}}
* 1984 - ''Kaj je kdo rekel in česa kdo ni'' ([[Ifigenija Simonović]]) {{cobiss|id=14035207
* 1984 - ''Veli Jože'' {{cobiss|id=23216391}}
* 1985 - ''Pravljica'' ([[Marjan Rožanc]]) {{cobiss|id=1531656}}
* 1985 - ''Srnjaček'' ([[Karel Grabeljšek]]) {{cobiss|id=5490489}}
* 1986 - ''Kam barčica kam deščica'' ([[Marija Vogelnik]]) {{cobiss|id=4202041}}
* 1987 - ''Igrajmo se gledališče'' {{cobiss|id=9506055}}
* 1987 - ''Marcovaldo ali Letni časi v mestu'' ([[Italo Calvino]]) {{cobiss|id=3711488}}
* 1987 - ''Pravljica o vodni kapljici'' ([[Jože Snoj]]) {{cobiss|id=3696384}}
* 1988 - ''Moč svetlobe'' ([[Issac Bashevis Singer]]) {{cobiss|id=6644224}}
* 1988 - ''Igračke za deževne dni'' (Eka (Alenka) Vogelnik) {{cobiss|id=6785792}}
* 1989 - ''Zavodske zgodbice'' ([[Zdravko Zupančič]]) {{cobiss|id=8577280}}
* 1990 - ''Dlan polna zvezd'' ([[Rafik Schami]]) {{cobiss|id=16113408}}
* 1990 - ''Pravljica o jari kači'' ([[Ivo Svetina]]) {{cobiss|id=20613888}}
* 1991 - ''Makalonca'' ([[Fran Saleški Finžgar]]) {{cobiss|id=23769600}}
* 1992 - ''Svet v naprstniku'' ([[Ervin Fritz]]) {{cobiss|id=32680704}}
* 1993 - ''Kako se dan lepo začne'' ([[Vinko Möderndorfer]]) {{cobiss|id=33882624}}
* 1994 - ''Božični duh: izbrane božične pripovedi'' ([[Charles Dickens]]) {{cobiss|id=43482880}}
* 1995 - ''Knjiga te poberi! in druge skrivnostne zgodbe o očetu Brownu'' ([[G. K. Chesterton]]) {{cobiss|id=46751232}}

== Razstave == 
Serija o njenih lutkah in maskah: 
* 2018: otvoritev razstave ''Lutke in maske Eke Vogelnik'' v Mariborskem lutkovnem gledališču ob premieri lutkovne predstave ''Ščeper in Mba''&lt;ref name=LGM_Lutke&gt;{{navedi splet |url=https://www.lg-mb.si/gostujoce-predstave/odprtje-razstave-lutke-in-maske-eke-vogelnik/|title=Odprtje razstave Lutke in maske Eke Vogelnik|date=24. marca 2018 |website=[[Lutkovno gledališče Maribor]] |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt;
* 2019: V Vipavskem Križu na ogled lutke, maske in ilustracije Eke Vogelnik&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2019031113342922/v-vipavskem-krizu-na-ogled-lutke-maske-in-ilustracije-eke-vogelnik/ |title=V Vipavskem Križu na ogled lutke, maske in ilustracije Eke Vogelnik |date=11. 3. 2019 |website=Lokalne Ajdovščina |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt;
* ?: V Tržiču razstava Eke Vogelnik Od lutke do maske in ilustracije&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://veza.sigledal.org/natisni/news/12432 |title=V Tržiču razstava Eke Vogelnik Od lutke do maske in ilustracije |website=Si Gledal |date= |access-date=29.9.2026 }} &lt;/ref&gt;

== Filmografija ==
===Režija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenarij===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenografija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

===Kostumografija===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

== Nagrade ==

* [[Zlatno pero]] ([[Beograd]]), 1980 in 1989
* [[Zlatni lovor vijenec]] ([[Sarajevo]]) , 1990&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;
* Zlata plaketa 2022 [[Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] za življenjsko delo&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2022/nagrajenci_2022.htm |website=PRIZNANJA IN ODLIČJA SKLADA 2022 |publisher=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti |access-date=17. november 2024 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2021 [[Milan Klemenčič (umetnik)#Priznanja in nagrade |Klemenčičeva nagrada]] za življenjsko delo&lt;ref name=&quot;SIGLEDALKlem Eka&quot;&gt;{{navedi splet |author=STA |author-link=STA |url=https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=SIGLEDAL |accessdate=20.5.2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251209053813/https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |archive-date=2025-12-09 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* http://www.sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik
* {{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/123333322/175085745 |title=Poklon Eki Vogelnik - ponovitev oddaje Brina, Eka, Marija |last1= Moličnik|first1=Simona  |last2= |first2= |date=12. 11. 2024  |website=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]] |publisher=Prvi program Radia Slovenija Tavčarjeva 17 Ljubljana |accessdate=20. maj 2026}} 
&lt;!-- slobio eka vogelnik - še ni članka ali ne najdem --&gt;
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vogelnik, Eka}}
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski lutkarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski producenti]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>hcekx98bitt4wmc7f65pa857wrpy4mf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758150</id>
      <parentid>6758149</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T06:28:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6758150</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13957" sha1="bi7qncskbcmxdu2tst5pcn65an20eol" xml:space="preserve">{{infopolje Umetnik}}

'''Eka (Alenka) Vogelnik''' [Ėka Alėnka Vógelnik], [[Slovenci|slovenska]] [[arhitekt|arhitektka]], [[slikar|slikarka]], [[ilustratorka]], snovalka, izdelovalka in animatorka [[lutka|lutk]], [[pisateljica]], [[producent]]ka, [[režiserka]], [[scenograf]]inja, kostumografka in [[Glasbenik|glasbenica]], * [[5. julij]] [[1946]], [[Ljubljana]],&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |website=SIGLEDAL Portal slovenskega gledališča |publisher=Novi Zato |access-date=18. marec 2024 |archive-date=2023-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230628060524/https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Blažić |first1=Milena Mileva |title=Odrske pripovedke Eke Vogelnik in posodobitev ljudskega izročila |url=http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |website=pefprints uni-lj.si |publisher=Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani |access-date=18. marec 2024 |date=2012 |archive-date=2018-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103033412/http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; † november [[2024]].&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-ilustratorka-in-lutkarica-eka-vogelnik/726661|title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik|date=7. 11. 2024|accessdate=7. 11. 2024|website=Rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Lukan |first1=Blaž |title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik |journal=Mladina |date=9. 11. 2024 |url=https://www.mladina.si/236499/in-memoriam-eka-vogelnik-1946-2024/ |access-date=17. november 2024 |publisher=Mladina časopisno podjetje d. d., Ljubljana |quote=Svojo ustvarjalno pot je začela pred skoraj pol stoletja, zaradi njene pestrosti pa jo je nemogoče ujeti v eno samo oznako}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==

Eka (Alenka) Vogelnik je otroška leta (do l. 1952) preživela v Beogradu,&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;/&gt; nadaljevala šolanje v Ljubljani in maturirala na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Študij je nadaljevala in leta 1971 diplomirala na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] (tedaj se imenovala Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo – FAGG, oddelek arhitektura,) pri prof. [[Marjan Mušič|Marjanu Mušiču]], leta 1974 pa še na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]] (tedaj ALU, oddelek slikarstvo), pri prof. [[Janez Bernik|Janezu Berniku]].&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt; 

Bila je vsestranska [[umetnik|umetnica]], najbolj dejavna pa je bila na plesno-lutkovnem področju, kjer se je poleg pisanja [[scenarij|scenarijev]], snovanja in izdelave [[scenografija|scenografij]] ter [[režija|režije]] posvečala razvijanju in animaciji [[gledališče|gledaliških]], [[televizija|televizijskih]] in [[film|filmskih]] [[lutka|lutk]]. 

Na [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteti za socialno delo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je uvedla in predavala področje ''Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu''.&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;FSD sodelavci&quot;&gt;{{navedi splet |title=Delavke, delavci in sodelavke, sodelavci fakultete |url=https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/fakulteta/organigram/zaposleni/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FSD EVogelnik program&quot;&gt;{{navedi splet |title=Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu |url=https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/dodiplomski-studij/ucni_nacrti/program_1%20_stopnje/20140624101610198/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2022 ji je slovenski center UNIMA podelil Klemenčičevo nagrado za življensko delo.&lt;ref name=Klemencic_Dnevnik&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/kultura/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik-2192417/ |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |access-date=29.9.2026 |quote=Eka Vogelnik je v slovenskem gledališkem prostoru s svojo lutkovno ustvarjalnostjo prisotna več kot 40 let. ... lutkarico, režiserko, pedagoginjo, likovno ustvarjalko, oblikovalko lutk, scenografko, kostumografko in ilustratorko odlikujejo izvrstne kreacije na vseh področjih njenega delovanja... }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Klemencic_RTV&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/eka-vogelnik-radovedna-iskalka-v-lutkovnem-mediju/593159 |title=Eka Vogelnik, &quot;radovedna iskalka&quot; v lutkovnem mediju |date=6. september 2021 |website=[[RTV SLO|RTV Slo]] |quote=Eka Vogelnik &quot;vtisnila neizbrisen pečat slovenskemu lutkovnemu gledališču, lutkovnemu filmu in televizijskim oddajam z mimičnimi lutkami&quot;  |access-date=27.9.2026 }}&lt;/ref&gt;

== Družina ==

Umetnost je bila v tej družini doma. Tako je bila znana in vsestranska umetnica  tudi njena mati, arhitektka, slikarka, ilustratorka ter plesalka in koreografka [[Marija Vogelnik]], ki je bila med drugim med ustanovitelji šole za industrijsko oblikovanje in kulturnoumetniškega društva [[Kinetikon, KUD]], v katerem je bila med drugim tudi navdih za BibaMico v Bisergori. V mladih letih je bil odličen violinist tudi njen oče [[Dolfe Vogelnik]] (zlasti v duetu s sestro [[Marica Vogelnik|Marico]] pri klavirju), dokler je temu mogel namenjati dovolj časa, in glasba ter gib (tako ples kot animacija lutk) ter oblika (arhitektura in likovnost) so bili  ves čas družinska tradicija. Po uporabi mnogo vrst umetnosti tudi v terapevtske namene je bila znana njena starejša sestra, arhitektka in oblikovalka, ter režiserka [[Mojca Vogelnik]].&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Zupančič |first1=Bogo |title=Mojca Vogelnik |url=https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/mojca_vogelnik_0.pdf |website=Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta |publisher=ZRC SAZU |access-date=19. marec 2024}}&lt;/ref&gt; Njena starejša hči Ajda je arhitektka, z glasbo - zlasti petjem, ter z lutkarstvom, oblikovanjem in vizualnimi umetnostmi pa se ukvarja njena mlajša hči [[Brina Vogelnik|Brina]]. 

Glasbena tradicija v družini je še daljša in širša: njen ded po materini strani, [[Literarni zgodovinar|literarni zgodovinar]], [[Etnologija|etnolog]] in [[jezikoslovec]] [[Ivan Grafenauer]] je bil sin organista pri cerkvi na Peravi (zdaj [[Beljak]]) in je tudi sam igral klaviature in violo, sorodnika {{ill|Jožef  Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=y}} in njegov sin {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} pa sta bila znana slovenska koroška izdelovalca [[Orgle|orgel]]. Njena sestrična je flavtistka [[Irena Grafenauer]], njen bratranec kitarist [[Andrej Grafenauer]].

Po očetovi strani je bila med drugim v družini poleg glasbe likovnost zlasti kot skrb za razvoj klekljanja že v okviru Avstrijskega imperija zlasti v Idriji, v ostali Sloveniji (zlasti po priključitvi Idrije Italiji po I. svetovni vojni) pa tudi ponekod na Hrvaškem.

== Dela ==

===Knjige===

*''Knjiga za deževne dni'' (1986) {{cobiss|id=473886}}
*''Igračke za deževne dni'' (1988) {{cobiss|id=6785792}}
*''Ročne lutke za deževne dni'' (1988) {{cobiss|id=7013888}}
*''Ilustracije, maske, kostumi'' (1989) {{cobiss|id=15501824}}

===Radijske igre za otroke===

*''O miški, ki si je trebušček raztrgala'' (1998) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id=99036928}}
*''Dušica majcena'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id=104207360}}
*''O deklici, ki je prehitro rasla'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id=104208384}}

===Ilustracije===

* 1974 - ''Na milijarde sonc'' ([[Claude Cénac]]) {{cobiss|id=411934}}
* 1975 - ''Povestice'' ([[Lev Nikolajevič Tolstoj]]) {{cobiss|id=1131806}}
* 1977 - ''Japonske pravljice'' {{cobiss|id=424990}}
* 1978 - ''Devet fantov in eno dekle'' ([[Gitica Jakopin]]) {{cobiss|id=427038}}
* 1978 - ''Mišek zmagovalec: afriške ljudske pripovedi'' {{cobiss|id=303902}}
* 1980 - ''Veliki človek ali Kako je naš Peter zapisal partizanske zgodbe in opisano življenjsko pot kakšnega našega velikega človeka'' ([[Marija Vogelnik]]) {{cobiss|id=22260480}}
* 1984 - ''Kaj je kdo rekel in česa kdo ni'' ([[Ifigenija Simonović]]) {{cobiss|id=14035207
* 1984 - ''Veli Jože'' {{cobiss|id=23216391}}
* 1985 - ''Pravljica'' ([[Marjan Rožanc]]) {{cobiss|id=1531656}}
* 1985 - ''Srnjaček'' ([[Karel Grabeljšek]]) {{cobiss|id=5490489}}
* 1986 - ''Kam barčica kam deščica'' ([[Marija Vogelnik]]) {{cobiss|id=4202041}}
* 1987 - ''Igrajmo se gledališče'' {{cobiss|id=9506055}}
* 1987 - ''Marcovaldo ali Letni časi v mestu'' ([[Italo Calvino]]) {{cobiss|id=3711488}}
* 1987 - ''Pravljica o vodni kapljici'' ([[Jože Snoj]]) {{cobiss|id=3696384}}
* 1988 - ''Moč svetlobe'' ([[Issac Bashevis Singer]]) {{cobiss|id=6644224}}
* 1988 - ''Igračke za deževne dni'' (Eka (Alenka) Vogelnik) {{cobiss|id=6785792}}
* 1989 - ''Zavodske zgodbice'' ([[Zdravko Zupančič]]) {{cobiss|id=8577280}}
* 1990 - ''Dlan polna zvezd'' ([[Rafik Schami]]) {{cobiss|id=16113408}}
* 1990 - ''Pravljica o jari kači'' ([[Ivo Svetina]]) {{cobiss|id=20613888}}
* 1991 - ''Makalonca'' ([[Fran Saleški Finžgar]]) {{cobiss|id=23769600}}
* 1992 - ''Svet v naprstniku'' ([[Ervin Fritz]]) {{cobiss|id=32680704}}
* 1993 - ''Kako se dan lepo začne'' ([[Vinko Möderndorfer]]) {{cobiss|id=33882624}}
* 1994 - ''Božični duh: izbrane božične pripovedi'' ([[Charles Dickens]]) {{cobiss|id=43482880}}
* 1995 - ''Knjiga te poberi! in druge skrivnostne zgodbe o očetu Brownu'' ([[G. K. Chesterton]]) {{cobiss|id=46751232}}

== Razstave == 
Serija o njenih lutkah in maskah: 
* 2018: otvoritev razstave ''Lutke in maske Eke Vogelnik'' v Mariborskem lutkovnem gledališču ob premieri lutkovne predstave ''Ščeper in Mba''&lt;ref name=LGM_Lutke&gt;{{navedi splet |url=https://www.lg-mb.si/gostujoce-predstave/odprtje-razstave-lutke-in-maske-eke-vogelnik/|title=Odprtje razstave Lutke in maske Eke Vogelnik|date=24. marca 2018 |website=[[Lutkovno gledališče Maribor]] |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt;
* 2019: V Vipavskem Križu na ogled lutke, maske in ilustracije Eke Vogelnik&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2019031113342922/v-vipavskem-krizu-na-ogled-lutke-maske-in-ilustracije-eke-vogelnik/ |title=V Vipavskem Križu na ogled lutke, maske in ilustracije Eke Vogelnik |date=11. 3. 2019 |website=Lokalne Ajdovščina |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt;
* ?: V Tržiču razstava Eke Vogelnik Od lutke do maske in ilustracije&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://veza.sigledal.org/natisni/news/12432 |title=V Tržiču razstava Eke Vogelnik Od lutke do maske in ilustracije |website=Si Gledal |date= |access-date=29.9.2026 }} &lt;/ref&gt;

== Filmografija ==
===Režija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenarij===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenografija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

===Kostumografija===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

== Nagrade ==

* [[Zlatno pero]] ([[Beograd]]), 1980 in 1989
* [[Zlatni lovor vijenec]] ([[Sarajevo]]) , 1990&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;
* Zlata plaketa 2022 [[Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] za življenjsko delo&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2022/nagrajenci_2022.htm |website=PRIZNANJA IN ODLIČJA SKLADA 2022 |publisher=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti |access-date=17. november 2024 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2021 [[Milan Klemenčič (umetnik)#Priznanja in nagrade |Klemenčičeva nagrada]] za življenjsko delo&lt;ref name=&quot;SIGLEDALKlem Eka&quot;&gt;{{navedi splet |author=STA |author-link=STA |url=https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=SIGLEDAL |accessdate=20.5.2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251209053813/https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |archive-date=2025-12-09 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* http://www.sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik
* {{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/123333322/175085745 |title=Poklon Eki Vogelnik - ponovitev oddaje Brina, Eka, Marija |last1= Moličnik|first1=Simona  |last2= |first2= |date=12. 11. 2024  |website=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]] |publisher=Prvi program Radia Slovenija Tavčarjeva 17 Ljubljana |accessdate=20. maj 2026}} 
&lt;!-- slobio eka vogelnik - še ni članka ali ne najdem --&gt;
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vogelnik, Eka}}
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski lutkarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski producenti]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>bi7qncskbcmxdu2tst5pcn65an20eol</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758151</id>
      <parentid>6758150</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T06:30:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>Dodal klic predloge škrbina, ne pa specifične, ker njena vloga ni omejena na eno področje, kot so kategorije predlog</comment>
      <origin>6758151</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13970" sha1="ahwhrgaduu0gdml10enljxeg2xmudsu" xml:space="preserve">{{infopolje Umetnik}}

'''Eka (Alenka) Vogelnik''' [Ėka Alėnka Vógelnik], [[Slovenci|slovenska]] [[arhitekt|arhitektka]], [[slikar|slikarka]], [[ilustratorka]], snovalka, izdelovalka in animatorka [[lutka|lutk]], [[pisateljica]], [[producent]]ka, [[režiserka]], [[scenograf]]inja, kostumografka in [[Glasbenik|glasbenica]], * [[5. julij]] [[1946]], [[Ljubljana]],&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |website=SIGLEDAL Portal slovenskega gledališča |publisher=Novi Zato |access-date=18. marec 2024 |archive-date=2023-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230628060524/https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Blažić |first1=Milena Mileva |title=Odrske pripovedke Eke Vogelnik in posodobitev ljudskega izročila |url=http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |website=pefprints uni-lj.si |publisher=Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani |access-date=18. marec 2024 |date=2012 |archive-date=2018-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103033412/http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; † november [[2024]].&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-ilustratorka-in-lutkarica-eka-vogelnik/726661|title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik|date=7. 11. 2024|accessdate=7. 11. 2024|website=Rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Lukan |first1=Blaž |title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik |journal=Mladina |date=9. 11. 2024 |url=https://www.mladina.si/236499/in-memoriam-eka-vogelnik-1946-2024/ |access-date=17. november 2024 |publisher=Mladina časopisno podjetje d. d., Ljubljana |quote=Svojo ustvarjalno pot je začela pred skoraj pol stoletja, zaradi njene pestrosti pa jo je nemogoče ujeti v eno samo oznako}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==

Eka (Alenka) Vogelnik je otroška leta (do l. 1952) preživela v Beogradu,&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;/&gt; nadaljevala šolanje v Ljubljani in maturirala na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Študij je nadaljevala in leta 1971 diplomirala na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] (tedaj se imenovala Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo – FAGG, oddelek arhitektura,) pri prof. [[Marjan Mušič|Marjanu Mušiču]], leta 1974 pa še na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]] (tedaj ALU, oddelek slikarstvo), pri prof. [[Janez Bernik|Janezu Berniku]].&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt; 

Bila je vsestranska [[umetnik|umetnica]], najbolj dejavna pa je bila na plesno-lutkovnem področju, kjer se je poleg pisanja [[scenarij|scenarijev]], snovanja in izdelave [[scenografija|scenografij]] ter [[režija|režije]] posvečala razvijanju in animaciji [[gledališče|gledaliških]], [[televizija|televizijskih]] in [[film|filmskih]] [[lutka|lutk]]. 

Na [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteti za socialno delo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je uvedla in predavala področje ''Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu''.&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;FSD sodelavci&quot;&gt;{{navedi splet |title=Delavke, delavci in sodelavke, sodelavci fakultete |url=https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/fakulteta/organigram/zaposleni/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FSD EVogelnik program&quot;&gt;{{navedi splet |title=Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu |url=https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/dodiplomski-studij/ucni_nacrti/program_1%20_stopnje/20140624101610198/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2022 ji je slovenski center UNIMA podelil Klemenčičevo nagrado za življensko delo.&lt;ref name=Klemencic_Dnevnik&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/kultura/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik-2192417/ |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |access-date=29.9.2026 |quote=Eka Vogelnik je v slovenskem gledališkem prostoru s svojo lutkovno ustvarjalnostjo prisotna več kot 40 let. ... lutkarico, režiserko, pedagoginjo, likovno ustvarjalko, oblikovalko lutk, scenografko, kostumografko in ilustratorko odlikujejo izvrstne kreacije na vseh področjih njenega delovanja... }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Klemencic_RTV&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/eka-vogelnik-radovedna-iskalka-v-lutkovnem-mediju/593159 |title=Eka Vogelnik, &quot;radovedna iskalka&quot; v lutkovnem mediju |date=6. september 2021 |website=[[RTV SLO|RTV Slo]] |quote=Eka Vogelnik &quot;vtisnila neizbrisen pečat slovenskemu lutkovnemu gledališču, lutkovnemu filmu in televizijskim oddajam z mimičnimi lutkami&quot;  |access-date=27.9.2026 }}&lt;/ref&gt;

== Družina ==

Umetnost je bila v tej družini doma. Tako je bila znana in vsestranska umetnica  tudi njena mati, arhitektka, slikarka, ilustratorka ter plesalka in koreografka [[Marija Vogelnik]], ki je bila med drugim med ustanovitelji šole za industrijsko oblikovanje in kulturnoumetniškega društva [[Kinetikon, KUD]], v katerem je bila med drugim tudi navdih za BibaMico v Bisergori. V mladih letih je bil odličen violinist tudi njen oče [[Dolfe Vogelnik]] (zlasti v duetu s sestro [[Marica Vogelnik|Marico]] pri klavirju), dokler je temu mogel namenjati dovolj časa, in glasba ter gib (tako ples kot animacija lutk) ter oblika (arhitektura in likovnost) so bili  ves čas družinska tradicija. Po uporabi mnogo vrst umetnosti tudi v terapevtske namene je bila znana njena starejša sestra, arhitektka in oblikovalka, ter režiserka [[Mojca Vogelnik]].&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Zupančič |first1=Bogo |title=Mojca Vogelnik |url=https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/mojca_vogelnik_0.pdf |website=Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta |publisher=ZRC SAZU |access-date=19. marec 2024}}&lt;/ref&gt; Njena starejša hči Ajda je arhitektka, z glasbo - zlasti petjem, ter z lutkarstvom, oblikovanjem in vizualnimi umetnostmi pa se ukvarja njena mlajša hči [[Brina Vogelnik|Brina]]. 

Glasbena tradicija v družini je še daljša in širša: njen ded po materini strani, [[Literarni zgodovinar|literarni zgodovinar]], [[Etnologija|etnolog]] in [[jezikoslovec]] [[Ivan Grafenauer]] je bil sin organista pri cerkvi na Peravi (zdaj [[Beljak]]) in je tudi sam igral klaviature in violo, sorodnika {{ill|Jožef  Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=y}} in njegov sin {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} pa sta bila znana slovenska koroška izdelovalca [[Orgle|orgel]]. Njena sestrična je flavtistka [[Irena Grafenauer]], njen bratranec kitarist [[Andrej Grafenauer]].

Po očetovi strani je bila med drugim v družini poleg glasbe likovnost zlasti kot skrb za razvoj klekljanja že v okviru Avstrijskega imperija zlasti v Idriji, v ostali Sloveniji (zlasti po priključitvi Idrije Italiji po I. svetovni vojni) pa tudi ponekod na Hrvaškem.

== Dela ==

===Knjige===

*''Knjiga za deževne dni'' (1986) {{cobiss|id=473886}}
*''Igračke za deževne dni'' (1988) {{cobiss|id=6785792}}
*''Ročne lutke za deževne dni'' (1988) {{cobiss|id=7013888}}
*''Ilustracije, maske, kostumi'' (1989) {{cobiss|id=15501824}}

===Radijske igre za otroke===

*''O miški, ki si je trebušček raztrgala'' (1998) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id=99036928}}
*''Dušica majcena'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id=104207360}}
*''O deklici, ki je prehitro rasla'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id=104208384}}

===Ilustracije===

* 1974 - ''Na milijarde sonc'' ([[Claude Cénac]]) {{cobiss|id=411934}}
* 1975 - ''Povestice'' ([[Lev Nikolajevič Tolstoj]]) {{cobiss|id=1131806}}
* 1977 - ''Japonske pravljice'' {{cobiss|id=424990}}
* 1978 - ''Devet fantov in eno dekle'' ([[Gitica Jakopin]]) {{cobiss|id=427038}}
* 1978 - ''Mišek zmagovalec: afriške ljudske pripovedi'' {{cobiss|id=303902}}
* 1980 - ''Veliki človek ali Kako je naš Peter zapisal partizanske zgodbe in opisano življenjsko pot kakšnega našega velikega človeka'' ([[Marija Vogelnik]]) {{cobiss|id=22260480}}
* 1984 - ''Kaj je kdo rekel in česa kdo ni'' ([[Ifigenija Simonović]]) {{cobiss|id=14035207
* 1984 - ''Veli Jože'' {{cobiss|id=23216391}}
* 1985 - ''Pravljica'' ([[Marjan Rožanc]]) {{cobiss|id=1531656}}
* 1985 - ''Srnjaček'' ([[Karel Grabeljšek]]) {{cobiss|id=5490489}}
* 1986 - ''Kam barčica kam deščica'' ([[Marija Vogelnik]]) {{cobiss|id=4202041}}
* 1987 - ''Igrajmo se gledališče'' {{cobiss|id=9506055}}
* 1987 - ''Marcovaldo ali Letni časi v mestu'' ([[Italo Calvino]]) {{cobiss|id=3711488}}
* 1987 - ''Pravljica o vodni kapljici'' ([[Jože Snoj]]) {{cobiss|id=3696384}}
* 1988 - ''Moč svetlobe'' ([[Issac Bashevis Singer]]) {{cobiss|id=6644224}}
* 1988 - ''Igračke za deževne dni'' (Eka (Alenka) Vogelnik) {{cobiss|id=6785792}}
* 1989 - ''Zavodske zgodbice'' ([[Zdravko Zupančič]]) {{cobiss|id=8577280}}
* 1990 - ''Dlan polna zvezd'' ([[Rafik Schami]]) {{cobiss|id=16113408}}
* 1990 - ''Pravljica o jari kači'' ([[Ivo Svetina]]) {{cobiss|id=20613888}}
* 1991 - ''Makalonca'' ([[Fran Saleški Finžgar]]) {{cobiss|id=23769600}}
* 1992 - ''Svet v naprstniku'' ([[Ervin Fritz]]) {{cobiss|id=32680704}}
* 1993 - ''Kako se dan lepo začne'' ([[Vinko Möderndorfer]]) {{cobiss|id=33882624}}
* 1994 - ''Božični duh: izbrane božične pripovedi'' ([[Charles Dickens]]) {{cobiss|id=43482880}}
* 1995 - ''Knjiga te poberi! in druge skrivnostne zgodbe o očetu Brownu'' ([[G. K. Chesterton]]) {{cobiss|id=46751232}}

== Razstave == 
Serija o njenih lutkah in maskah: 
* 2018: otvoritev razstave ''Lutke in maske Eke Vogelnik'' v Mariborskem lutkovnem gledališču ob premieri lutkovne predstave ''Ščeper in Mba''&lt;ref name=LGM_Lutke&gt;{{navedi splet |url=https://www.lg-mb.si/gostujoce-predstave/odprtje-razstave-lutke-in-maske-eke-vogelnik/|title=Odprtje razstave Lutke in maske Eke Vogelnik|date=24. marca 2018 |website=[[Lutkovno gledališče Maribor]] |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt;
* 2019: V Vipavskem Križu na ogled lutke, maske in ilustracije Eke Vogelnik&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2019031113342922/v-vipavskem-krizu-na-ogled-lutke-maske-in-ilustracije-eke-vogelnik/ |title=V Vipavskem Križu na ogled lutke, maske in ilustracije Eke Vogelnik |date=11. 3. 2019 |website=Lokalne Ajdovščina |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt;
* ?: V Tržiču razstava Eke Vogelnik Od lutke do maske in ilustracije&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://veza.sigledal.org/natisni/news/12432 |title=V Tržiču razstava Eke Vogelnik Od lutke do maske in ilustracije |website=Si Gledal |date= |access-date=29.9.2026 }} &lt;/ref&gt;

== Filmografija ==
===Režija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenarij===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenografija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

===Kostumografija===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

== Nagrade ==

* [[Zlatno pero]] ([[Beograd]]), 1980 in 1989
* [[Zlatni lovor vijenec]] ([[Sarajevo]]) , 1990&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;
* Zlata plaketa 2022 [[Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] za življenjsko delo&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2022/nagrajenci_2022.htm |website=PRIZNANJA IN ODLIČJA SKLADA 2022 |publisher=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti |access-date=17. november 2024 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2021 [[Milan Klemenčič (umetnik)#Priznanja in nagrade |Klemenčičeva nagrada]] za življenjsko delo&lt;ref name=&quot;SIGLEDALKlem Eka&quot;&gt;{{navedi splet |author=STA |author-link=STA |url=https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=SIGLEDAL |accessdate=20.5.2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251209053813/https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |archive-date=2025-12-09 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* http://www.sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik
* {{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/123333322/175085745 |title=Poklon Eki Vogelnik - ponovitev oddaje Brina, Eka, Marija |last1= Moličnik|first1=Simona  |last2= |first2= |date=12. 11. 2024  |website=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]] |publisher=Prvi program Radia Slovenija Tavčarjeva 17 Ljubljana |accessdate=20. maj 2026}} 
&lt;!-- slobio eka vogelnik - še ni članka ali ne najdem --&gt;
{{škrbina}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vogelnik, Eka}}
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski lutkarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski producenti]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>ahwhrgaduu0gdml10enljxeg2xmudsu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758190</id>
      <parentid>6758151</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T08:52:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenje in delo */  razširitev, del z viri</comment>
      <origin>6758190</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18011" sha1="k1clqgf32lsfwshtrdf2q3ipkcjue2p" xml:space="preserve">{{infopolje Umetnik}}

'''Eka (Alenka) Vogelnik''' [Ėka Alėnka Vógelnik], [[Slovenci|slovenska]] [[arhitekt|arhitektka]], [[slikar|slikarka]], [[ilustratorka]], snovalka, izdelovalka in animatorka [[lutka|lutk]], [[pisateljica]], [[producent]]ka, [[režiserka]], [[scenograf]]inja, kostumografka in [[Glasbenik|glasbenica]], * [[5. julij]] [[1946]], [[Ljubljana]],&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |website=SIGLEDAL Portal slovenskega gledališča |publisher=Novi Zato |access-date=18. marec 2024 |archive-date=2023-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230628060524/https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Blažić |first1=Milena Mileva |title=Odrske pripovedke Eke Vogelnik in posodobitev ljudskega izročila |url=http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |website=pefprints uni-lj.si |publisher=Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani |access-date=18. marec 2024 |date=2012 |archive-date=2018-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103033412/http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; † november [[2024]].&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-ilustratorka-in-lutkarica-eka-vogelnik/726661|title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik|date=7. 11. 2024|accessdate=7. 11. 2024|website=Rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Lukan |first1=Blaž |title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik |journal=Mladina |date=9. 11. 2024 |url=https://www.mladina.si/236499/in-memoriam-eka-vogelnik-1946-2024/ |access-date=17. november 2024 |publisher=Mladina časopisno podjetje d. d., Ljubljana |quote=Svojo ustvarjalno pot je začela pred skoraj pol stoletja, zaradi njene pestrosti pa jo je nemogoče ujeti v eno samo oznako}}&lt;/ref&gt;

== Otroška leta in šolanje ==

Eka (Alenka) Vogelnik je otroška leta (do l. 1952) preživela v Beogradu,&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;/&gt; nadaljevala šolanje v Ljubljani in maturirala na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Študij je nadaljevala in leta 1971 diplomirala na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] (tedaj se imenovala Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo – FAGG, oddelek arhitektura,) pri prof. [[Marjan Mušič|Marjanu Mušiču]], leta 1974 pa še na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]] (tedaj ALU, oddelek slikarstvo), pri prof. [[Janez Bernik|Janezu Berniku]].&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt; 

== Delo ==
Likovne in glasbene izkušnje je v veliki meri dobila že doma (njena mama je med drugim vodila slikarske in podobne delavnice za otroke v prostorih na Kongresnem trgu, podobno kot je plesne in gibalne v pionirskem domu), kjer so bile ob velikem navdušenju otrok izdelane tudi maske za pusta in podobno (čeprav je bilo včasih treba za ta obisk namenjeno obleko koga od najmlajših takoj po vrnitvi domov namočiti v mrzlo vodo in potem temeljito sprati, pa seveda tudi vsaj roke in obraz malega umetnika). 

Pri njih doma je oče igral kitaro, vsa družina pa je plesala in pela. Tam - tedaj na (še obstoječem) dolgem balkonu v najvišjem nadstropju Dukičevih blokov na tedanji Kidričevi, sedanji Štefanovi ulici pa smo se srečali tudi s papir-mašejem in 3D oblikovanjem, ko ji je bilo kakih 10 let.

Ko sta bila njena starša na daljših službenih poteh v tujini, je dneve tudi pogosto preživljala pri družini deda po materi Ivana Grafenauerja, kjer je često bivalo še nekaj celih družin in kamor je čez dan često prišlo še kaj bratrancev in sestričen iz bližine (ki so bili večkrat tudi njeni sošolci). To je bilo v istem stanovanju, v katerem sta med II. svetovno vojno bivali njena mama (in kjer se je rodila njena sestra Mojca), ko je bil njen oče interniran na Tremitih, in kjer je bivala Marica, žena Boga Grafenauerja, med internacijo treh od štirih Grafenauerjevih sinov v istem času. 

Tu je bila po eni plati doma glasba, po drugi pa veliko mladih, ki so študirali, in otrok raznih let, ki so se istočasno glasno učili  in se tako  tudi naučili osredotočiti ne glede na okoliščine. In več od teh otrok se je udeležilo likovnih tečajev njene mame za otroke, tudi eden, ki je bil od ostalih 5 let mlajši, a je hotel znati vse kot ostali. 

Ko so starši z neke take poti v Ameriko prinesli odličen komplet za obdelavo lesa (sodeč po izdelku, rdečem 15 cm dolgem in 6-7 cm širokem in visokem tovornjaku iz masivnega lesa, ki ga je naredila za tistega 5 let mlajšega, je moral vsebovati tudi rezkar in stružnico, ker so bila kolesa stružena in tovorni prostor vrezkan; tovornjak je bil kasneje vsaj kako desetletje uporabljan tudi za kotalko in v uporabnem stanju prestal vse - a žal kasneje nekje poniknil). 

Tako je že kot otrok vpila mnogo znanja z različnih področij in igraje se zrasla v veščine, ki jih je kasneje uporabljala intuitivno, ko so se jih ostali morali šele učiti. In ker so bile te veščine iz tako različnih področij, je bila njena kasnejša vsestranskost skoraj neizogibna.  

Bila je vsestranska [[umetnik|umetnica]], najbrž najbolj opazna pa je bila na plesno-lutkovnem področju, kjer se je poleg pisanja [[scenarij|scenarijev]], snovanja in izdelave [[scenografija|scenografij]] ter [[režija|režije]] posvečala razvijanju in animaciji [[gledališče|gledaliških]], [[televizija|televizijskih]] in [[film|filmskih]] [[lutka|lutk]]. 

Od leta 1975 je delovala kot ilustratorka, od 1983 tudi kot scenografka in kostumografka. 1983 je za predstavo MGL ''Jaz nisem jaz'' med drugim izdelala nadrealistične maske iz cenenega papirmašeja, ki so bile na razstavi 35 let kasneje še vedno v odličnem stanju.&lt;ref name=Kresija/&gt;

Za otroške ilustracije je trikrat (1975, 1980 in 1984) prejela Beograjsko nagrado ''zlato pero'', za likovno opremo  pa ''zlati lovorov venec'' mednarodnega gledališkega festivala v Sarajevu za likovno opremo (scenografijo in kostumografijo) predstave Zgodba južnega gozda v režiji Janeza Pipana (1990).&lt;ref name=Kresija&gt;{{navedi splet |author=STA |url=https://veza.sigledal.org/natisni/news/10333 |title=V Galeriji Kresija lutke, maske in plakati Eke Vogelnik |website=sigledal |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt; 

Ta nagrada je bila povod, ki ji je leta 1992 omogočil večmesečni obisk pri lutkarjih v ZDA, kjer se je (po njenih besedah) največ zanimivega naučila v Hensonovih studijih (tedaj naj bi snemali nadaljevanko ''Sesame Street'', kasneje je bila njihova najbolj znana najverjetneje ''Muppet Show''). &lt;ref name=Kresija/&gt;

Od tedaj dalje so v Slovenski lutkovni prostor vstopile tudi mimične lutke (kjer je npr. mogoče spreminjati smer pogleda oči in izraze na obrazu in podobno), Vogelnikova pa je uspela tudi kot scenaristka in režiserka  filmov in nadaljevank, ki so bili animirani ali kombinacija igranih in animiranih.&lt;ref name=Kresija/&gt; 

Na [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteti za socialno delo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je uvedla in predavala področje ''Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu''.&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;FSD sodelavci&quot;&gt;{{navedi splet |title=Delavke, delavci in sodelavke, sodelavci fakultete |url=https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/fakulteta/organigram/zaposleni/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FSD EVogelnik program&quot;&gt;{{navedi splet |title=Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu |url=https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/dodiplomski-studij/ucni_nacrti/program_1%20_stopnje/20140624101610198/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2022 ji je slovenski center UNIMA podelil Klemenčičevo nagrado za življensko delo.&lt;ref name=Klemencic_Dnevnik&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/kultura/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik-2192417/ |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |access-date=29.9.2026 |quote=Eka Vogelnik je v slovenskem gledališkem prostoru s svojo lutkovno ustvarjalnostjo prisotna več kot 40 let. ... lutkarico, režiserko, pedagoginjo, likovno ustvarjalko, oblikovalko lutk, scenografko, kostumografko in ilustratorko odlikujejo izvrstne kreacije na vseh področjih njenega delovanja... }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Klemencic_RTV&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/eka-vogelnik-radovedna-iskalka-v-lutkovnem-mediju/593159 |title=Eka Vogelnik, &quot;radovedna iskalka&quot; v lutkovnem mediju |date=6. september 2021 |website=[[RTV SLO|RTV Slo]] |quote=Eka Vogelnik &quot;vtisnila neizbrisen pečat slovenskemu lutkovnemu gledališču, lutkovnemu filmu in televizijskim oddajam z mimičnimi lutkami&quot;  |access-date=27.9.2026 }}&lt;/ref&gt;

== Družina ==

Umetnost je bila v tej družini doma. Tako je bila znana in vsestranska umetnica  tudi njena mati, arhitektka, slikarka, ilustratorka ter plesalka in koreografka [[Marija Vogelnik]], ki je bila med drugim med ustanovitelji šole za industrijsko oblikovanje in kulturnoumetniškega društva [[Kinetikon, KUD]], v katerem je bila med drugim tudi navdih za BibaMico v Bisergori. V mladih letih je bil odličen violinist tudi njen oče [[Dolfe Vogelnik]] (zlasti v duetu s sestro [[Marica Vogelnik|Marico]] pri klavirju), dokler je temu mogel namenjati dovolj časa, in glasba ter gib (tako ples kot animacija lutk) ter oblika (arhitektura in likovnost) so bili  ves čas družinska tradicija. Po uporabi mnogo vrst umetnosti tudi v terapevtske namene je bila znana njena starejša sestra, arhitektka in oblikovalka, ter režiserka [[Mojca Vogelnik]].&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Zupančič |first1=Bogo |title=Mojca Vogelnik |url=https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/mojca_vogelnik_0.pdf |website=Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta |publisher=ZRC SAZU |access-date=19. marec 2024}}&lt;/ref&gt; Njena starejša hči Ajda je arhitektka, z glasbo - zlasti petjem, ter z lutkarstvom, oblikovanjem in vizualnimi umetnostmi pa se ukvarja njena mlajša hči [[Brina Vogelnik|Brina]]. 

Glasbena tradicija v družini je še daljša in širša: njen ded po materini strani, [[Literarni zgodovinar|literarni zgodovinar]], [[Etnologija|etnolog]] in [[jezikoslovec]] [[Ivan Grafenauer]] je bil sin organista pri cerkvi na Peravi (zdaj [[Beljak]]) in je tudi sam igral klaviature in violo, sorodnika {{ill|Jožef  Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=y}} in njegov sin {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} pa sta bila znana slovenska koroška izdelovalca [[Orgle|orgel]]. Njena sestrična je flavtistka [[Irena Grafenauer]], njen bratranec kitarist [[Andrej Grafenauer]].

Po očetovi strani je bila med drugim v družini poleg glasbe likovnost zlasti kot skrb za razvoj klekljanja že v okviru Avstrijskega imperija zlasti v Idriji, v ostali Sloveniji (zlasti po priključitvi Idrije Italiji po I. svetovni vojni) pa tudi ponekod na Hrvaškem.

== Dela ==

===Knjige===

*''Knjiga za deževne dni'' (1986) {{cobiss|id=473886}}
*''Igračke za deževne dni'' (1988) {{cobiss|id=6785792}}
*''Ročne lutke za deževne dni'' (1988) {{cobiss|id=7013888}}
*''Ilustracije, maske, kostumi'' (1989) {{cobiss|id=15501824}}

===Radijske igre za otroke===

*''O miški, ki si je trebušček raztrgala'' (1998) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id=99036928}}
*''Dušica majcena'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id=104207360}}
*''O deklici, ki je prehitro rasla'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id=104208384}}

===Ilustracije===

* 1974 - ''Na milijarde sonc'' ([[Claude Cénac]]) {{cobiss|id=411934}}
* 1975 - ''Povestice'' ([[Lev Nikolajevič Tolstoj]]) {{cobiss|id=1131806}}
* 1977 - ''Japonske pravljice'' {{cobiss|id=424990}}
* 1978 - ''Devet fantov in eno dekle'' ([[Gitica Jakopin]]) {{cobiss|id=427038}}
* 1978 - ''Mišek zmagovalec: afriške ljudske pripovedi'' {{cobiss|id=303902}}
* 1980 - ''Veliki človek ali Kako je naš Peter zapisal partizanske zgodbe in opisano življenjsko pot kakšnega našega velikega človeka'' ([[Marija Vogelnik]]) {{cobiss|id=22260480}}
* 1984 - ''Kaj je kdo rekel in česa kdo ni'' ([[Ifigenija Simonović]]) {{cobiss|id=14035207
* 1984 - ''Veli Jože'' {{cobiss|id=23216391}}
* 1985 - ''Pravljica'' ([[Marjan Rožanc]]) {{cobiss|id=1531656}}
* 1985 - ''Srnjaček'' ([[Karel Grabeljšek]]) {{cobiss|id=5490489}}
* 1986 - ''Kam barčica kam deščica'' ([[Marija Vogelnik]]) {{cobiss|id=4202041}}
* 1987 - ''Igrajmo se gledališče'' {{cobiss|id=9506055}}
* 1987 - ''Marcovaldo ali Letni časi v mestu'' ([[Italo Calvino]]) {{cobiss|id=3711488}}
* 1987 - ''Pravljica o vodni kapljici'' ([[Jože Snoj]]) {{cobiss|id=3696384}}
* 1988 - ''Moč svetlobe'' ([[Issac Bashevis Singer]]) {{cobiss|id=6644224}}
* 1988 - ''Igračke za deževne dni'' (Eka (Alenka) Vogelnik) {{cobiss|id=6785792}}
* 1989 - ''Zavodske zgodbice'' ([[Zdravko Zupančič]]) {{cobiss|id=8577280}}
* 1990 - ''Dlan polna zvezd'' ([[Rafik Schami]]) {{cobiss|id=16113408}}
* 1990 - ''Pravljica o jari kači'' ([[Ivo Svetina]]) {{cobiss|id=20613888}}
* 1991 - ''Makalonca'' ([[Fran Saleški Finžgar]]) {{cobiss|id=23769600}}
* 1992 - ''Svet v naprstniku'' ([[Ervin Fritz]]) {{cobiss|id=32680704}}
* 1993 - ''Kako se dan lepo začne'' ([[Vinko Möderndorfer]]) {{cobiss|id=33882624}}
* 1994 - ''Božični duh: izbrane božične pripovedi'' ([[Charles Dickens]]) {{cobiss|id=43482880}}
* 1995 - ''Knjiga te poberi! in druge skrivnostne zgodbe o očetu Brownu'' ([[G. K. Chesterton]]) {{cobiss|id=46751232}}

== Razstave == 
Serija o njenih lutkah in maskah: 
* 2018: otvoritev razstave ''Lutke in maske Eke Vogelnik'' v Mariborskem lutkovnem gledališču ob premieri lutkovne predstave ''Ščeper in Mba''&lt;ref name=LGM_Lutke&gt;{{navedi splet |url=https://www.lg-mb.si/gostujoce-predstave/odprtje-razstave-lutke-in-maske-eke-vogelnik/|title=Odprtje razstave Lutke in maske Eke Vogelnik|date=24. marca 2018 |website=[[Lutkovno gledališče Maribor]] |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt;
* 2019: V Vipavskem Križu na ogled lutke, maske in ilustracije Eke Vogelnik&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2019031113342922/v-vipavskem-krizu-na-ogled-lutke-maske-in-ilustracije-eke-vogelnik/ |title=V Vipavskem Križu na ogled lutke, maske in ilustracije Eke Vogelnik |date=11. 3. 2019 |website=Lokalne Ajdovščina |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt;
* ?: V Tržiču razstava Eke Vogelnik Od lutke do maske in ilustracije&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://veza.sigledal.org/natisni/news/12432 |title=V Tržiču razstava Eke Vogelnik Od lutke do maske in ilustracije |website=Si Gledal |date= |access-date=29.9.2026 }} &lt;/ref&gt;

== Filmografija ==
===Režija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenarij===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenografija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

===Kostumografija===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

== Nagrade ==

* [[Zlatno pero]] ([[Beograd]]), 1980 in 1989
* [[Zlatni lovor vijenec]] ([[Sarajevo]]) , 1990&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;
* Zlata plaketa 2022 [[Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] za življenjsko delo&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2022/nagrajenci_2022.htm |website=PRIZNANJA IN ODLIČJA SKLADA 2022 |publisher=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti |access-date=17. november 2024 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2021 [[Milan Klemenčič (umetnik)#Priznanja in nagrade |Klemenčičeva nagrada]] za življenjsko delo&lt;ref name=&quot;SIGLEDALKlem Eka&quot;&gt;{{navedi splet |author=STA |author-link=STA |url=https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=SIGLEDAL |accessdate=20.5.2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251209053813/https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |archive-date=2025-12-09 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* http://www.sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik
* {{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/123333322/175085745 |title=Poklon Eki Vogelnik - ponovitev oddaje Brina, Eka, Marija |last1= Moličnik|first1=Simona  |last2= |first2= |date=12. 11. 2024  |website=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]] |publisher=Prvi program Radia Slovenija Tavčarjeva 17 Ljubljana |accessdate=20. maj 2026}} 
&lt;!-- slobio eka vogelnik - še ni članka ali ne najdem --&gt;
{{škrbina}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vogelnik, Eka}}
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski lutkarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski producenti]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>k1clqgf32lsfwshtrdf2q3ipkcjue2p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758193</id>
      <parentid>6758190</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:22:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ilustracije */ tn</comment>
      <origin>6758193</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18013" sha1="3dh7oyhwus8vdki1p21j75zd85uytd5" xml:space="preserve">{{infopolje Umetnik}}

'''Eka (Alenka) Vogelnik''' [Ėka Alėnka Vógelnik], [[Slovenci|slovenska]] [[arhitekt|arhitektka]], [[slikar|slikarka]], [[ilustratorka]], snovalka, izdelovalka in animatorka [[lutka|lutk]], [[pisateljica]], [[producent]]ka, [[režiserka]], [[scenograf]]inja, kostumografka in [[Glasbenik|glasbenica]], * [[5. julij]] [[1946]], [[Ljubljana]],&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |website=SIGLEDAL Portal slovenskega gledališča |publisher=Novi Zato |access-date=18. marec 2024 |archive-date=2023-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230628060524/https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Blažić |first1=Milena Mileva |title=Odrske pripovedke Eke Vogelnik in posodobitev ljudskega izročila |url=http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |website=pefprints uni-lj.si |publisher=Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani |access-date=18. marec 2024 |date=2012 |archive-date=2018-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103033412/http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; † november [[2024]].&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-ilustratorka-in-lutkarica-eka-vogelnik/726661|title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik|date=7. 11. 2024|accessdate=7. 11. 2024|website=Rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Lukan |first1=Blaž |title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik |journal=Mladina |date=9. 11. 2024 |url=https://www.mladina.si/236499/in-memoriam-eka-vogelnik-1946-2024/ |access-date=17. november 2024 |publisher=Mladina časopisno podjetje d. d., Ljubljana |quote=Svojo ustvarjalno pot je začela pred skoraj pol stoletja, zaradi njene pestrosti pa jo je nemogoče ujeti v eno samo oznako}}&lt;/ref&gt;

== Otroška leta in šolanje ==

Eka (Alenka) Vogelnik je otroška leta (do l. 1952) preživela v Beogradu,&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;/&gt; nadaljevala šolanje v Ljubljani in maturirala na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Študij je nadaljevala in leta 1971 diplomirala na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] (tedaj se imenovala Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo – FAGG, oddelek arhitektura,) pri prof. [[Marjan Mušič|Marjanu Mušiču]], leta 1974 pa še na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]] (tedaj ALU, oddelek slikarstvo), pri prof. [[Janez Bernik|Janezu Berniku]].&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt; 

== Delo ==
Likovne in glasbene izkušnje je v veliki meri dobila že doma (njena mama je med drugim vodila slikarske in podobne delavnice za otroke v prostorih na Kongresnem trgu, podobno kot je plesne in gibalne v pionirskem domu), kjer so bile ob velikem navdušenju otrok izdelane tudi maske za pusta in podobno (čeprav je bilo včasih treba za ta obisk namenjeno obleko koga od najmlajših takoj po vrnitvi domov namočiti v mrzlo vodo in potem temeljito sprati, pa seveda tudi vsaj roke in obraz malega umetnika). 

Pri njih doma je oče igral kitaro, vsa družina pa je plesala in pela. Tam - tedaj na (še obstoječem) dolgem balkonu v najvišjem nadstropju Dukičevih blokov na tedanji Kidričevi, sedanji Štefanovi ulici pa smo se srečali tudi s papir-mašejem in 3D oblikovanjem, ko ji je bilo kakih 10 let.

Ko sta bila njena starša na daljših službenih poteh v tujini, je dneve tudi pogosto preživljala pri družini deda po materi Ivana Grafenauerja, kjer je često bivalo še nekaj celih družin in kamor je čez dan često prišlo še kaj bratrancev in sestričen iz bližine (ki so bili večkrat tudi njeni sošolci). To je bilo v istem stanovanju, v katerem sta med II. svetovno vojno bivali njena mama (in kjer se je rodila njena sestra Mojca), ko je bil njen oče interniran na Tremitih, in kjer je bivala Marica, žena Boga Grafenauerja, med internacijo treh od štirih Grafenauerjevih sinov v istem času. 

Tu je bila po eni plati doma glasba, po drugi pa veliko mladih, ki so študirali, in otrok raznih let, ki so se istočasno glasno učili  in se tako  tudi naučili osredotočiti ne glede na okoliščine. In več od teh otrok se je udeležilo likovnih tečajev njene mame za otroke, tudi eden, ki je bil od ostalih 5 let mlajši, a je hotel znati vse kot ostali. 

Ko so starši z neke take poti v Ameriko prinesli odličen komplet za obdelavo lesa (sodeč po izdelku, rdečem 15 cm dolgem in 6-7 cm širokem in visokem tovornjaku iz masivnega lesa, ki ga je naredila za tistega 5 let mlajšega, je moral vsebovati tudi rezkar in stružnico, ker so bila kolesa stružena in tovorni prostor vrezkan; tovornjak je bil kasneje vsaj kako desetletje uporabljan tudi za kotalko in v uporabnem stanju prestal vse - a žal kasneje nekje poniknil). 

Tako je že kot otrok vpila mnogo znanja z različnih področij in igraje se zrasla v veščine, ki jih je kasneje uporabljala intuitivno, ko so se jih ostali morali šele učiti. In ker so bile te veščine iz tako različnih področij, je bila njena kasnejša vsestranskost skoraj neizogibna.  

Bila je vsestranska [[umetnik|umetnica]], najbrž najbolj opazna pa je bila na plesno-lutkovnem področju, kjer se je poleg pisanja [[scenarij|scenarijev]], snovanja in izdelave [[scenografija|scenografij]] ter [[režija|režije]] posvečala razvijanju in animaciji [[gledališče|gledaliških]], [[televizija|televizijskih]] in [[film|filmskih]] [[lutka|lutk]]. 

Od leta 1975 je delovala kot ilustratorka, od 1983 tudi kot scenografka in kostumografka. 1983 je za predstavo MGL ''Jaz nisem jaz'' med drugim izdelala nadrealistične maske iz cenenega papirmašeja, ki so bile na razstavi 35 let kasneje še vedno v odličnem stanju.&lt;ref name=Kresija/&gt;

Za otroške ilustracije je trikrat (1975, 1980 in 1984) prejela Beograjsko nagrado ''zlato pero'', za likovno opremo  pa ''zlati lovorov venec'' mednarodnega gledališkega festivala v Sarajevu za likovno opremo (scenografijo in kostumografijo) predstave Zgodba južnega gozda v režiji Janeza Pipana (1990).&lt;ref name=Kresija&gt;{{navedi splet |author=STA |url=https://veza.sigledal.org/natisni/news/10333 |title=V Galeriji Kresija lutke, maske in plakati Eke Vogelnik |website=sigledal |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt; 

Ta nagrada je bila povod, ki ji je leta 1992 omogočil večmesečni obisk pri lutkarjih v ZDA, kjer se je (po njenih besedah) največ zanimivega naučila v Hensonovih studijih (tedaj naj bi snemali nadaljevanko ''Sesame Street'', kasneje je bila njihova najbolj znana najverjetneje ''Muppet Show''). &lt;ref name=Kresija/&gt;

Od tedaj dalje so v Slovenski lutkovni prostor vstopile tudi mimične lutke (kjer je npr. mogoče spreminjati smer pogleda oči in izraze na obrazu in podobno), Vogelnikova pa je uspela tudi kot scenaristka in režiserka  filmov in nadaljevank, ki so bili animirani ali kombinacija igranih in animiranih.&lt;ref name=Kresija/&gt; 

Na [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteti za socialno delo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je uvedla in predavala področje ''Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu''.&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;FSD sodelavci&quot;&gt;{{navedi splet |title=Delavke, delavci in sodelavke, sodelavci fakultete |url=https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/fakulteta/organigram/zaposleni/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FSD EVogelnik program&quot;&gt;{{navedi splet |title=Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu |url=https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/dodiplomski-studij/ucni_nacrti/program_1%20_stopnje/20140624101610198/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2022 ji je slovenski center UNIMA podelil Klemenčičevo nagrado za življensko delo.&lt;ref name=Klemencic_Dnevnik&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/kultura/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik-2192417/ |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |access-date=29.9.2026 |quote=Eka Vogelnik je v slovenskem gledališkem prostoru s svojo lutkovno ustvarjalnostjo prisotna več kot 40 let. ... lutkarico, režiserko, pedagoginjo, likovno ustvarjalko, oblikovalko lutk, scenografko, kostumografko in ilustratorko odlikujejo izvrstne kreacije na vseh področjih njenega delovanja... }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Klemencic_RTV&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/eka-vogelnik-radovedna-iskalka-v-lutkovnem-mediju/593159 |title=Eka Vogelnik, &quot;radovedna iskalka&quot; v lutkovnem mediju |date=6. september 2021 |website=[[RTV SLO|RTV Slo]] |quote=Eka Vogelnik &quot;vtisnila neizbrisen pečat slovenskemu lutkovnemu gledališču, lutkovnemu filmu in televizijskim oddajam z mimičnimi lutkami&quot;  |access-date=27.9.2026 }}&lt;/ref&gt;

== Družina ==

Umetnost je bila v tej družini doma. Tako je bila znana in vsestranska umetnica  tudi njena mati, arhitektka, slikarka, ilustratorka ter plesalka in koreografka [[Marija Vogelnik]], ki je bila med drugim med ustanovitelji šole za industrijsko oblikovanje in kulturnoumetniškega društva [[Kinetikon, KUD]], v katerem je bila med drugim tudi navdih za BibaMico v Bisergori. V mladih letih je bil odličen violinist tudi njen oče [[Dolfe Vogelnik]] (zlasti v duetu s sestro [[Marica Vogelnik|Marico]] pri klavirju), dokler je temu mogel namenjati dovolj časa, in glasba ter gib (tako ples kot animacija lutk) ter oblika (arhitektura in likovnost) so bili  ves čas družinska tradicija. Po uporabi mnogo vrst umetnosti tudi v terapevtske namene je bila znana njena starejša sestra, arhitektka in oblikovalka, ter režiserka [[Mojca Vogelnik]].&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Zupančič |first1=Bogo |title=Mojca Vogelnik |url=https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/mojca_vogelnik_0.pdf |website=Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta |publisher=ZRC SAZU |access-date=19. marec 2024}}&lt;/ref&gt; Njena starejša hči Ajda je arhitektka, z glasbo - zlasti petjem, ter z lutkarstvom, oblikovanjem in vizualnimi umetnostmi pa se ukvarja njena mlajša hči [[Brina Vogelnik|Brina]]. 

Glasbena tradicija v družini je še daljša in širša: njen ded po materini strani, [[Literarni zgodovinar|literarni zgodovinar]], [[Etnologija|etnolog]] in [[jezikoslovec]] [[Ivan Grafenauer]] je bil sin organista pri cerkvi na Peravi (zdaj [[Beljak]]) in je tudi sam igral klaviature in violo, sorodnika {{ill|Jožef  Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=y}} in njegov sin {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} pa sta bila znana slovenska koroška izdelovalca [[Orgle|orgel]]. Njena sestrična je flavtistka [[Irena Grafenauer]], njen bratranec kitarist [[Andrej Grafenauer]].

Po očetovi strani je bila med drugim v družini poleg glasbe likovnost zlasti kot skrb za razvoj klekljanja že v okviru Avstrijskega imperija zlasti v Idriji, v ostali Sloveniji (zlasti po priključitvi Idrije Italiji po I. svetovni vojni) pa tudi ponekod na Hrvaškem.

== Dela ==

===Knjige===

*''Knjiga za deževne dni'' (1986) {{cobiss|id=473886}}
*''Igračke za deževne dni'' (1988) {{cobiss|id=6785792}}
*''Ročne lutke za deževne dni'' (1988) {{cobiss|id=7013888}}
*''Ilustracije, maske, kostumi'' (1989) {{cobiss|id=15501824}}

===Radijske igre za otroke===

*''O miški, ki si je trebušček raztrgala'' (1998) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id=99036928}}
*''Dušica majcena'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id=104207360}}
*''O deklici, ki je prehitro rasla'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id=104208384}}

===Ilustracije===

* 1974 - ''Na milijarde sonc'' ([[Claude Cénac]]) {{cobiss|id=411934}}
* 1975 - ''Povestice'' ([[Lev Nikolajevič Tolstoj]]) {{cobiss|id=1131806}}
* 1977 - ''Japonske pravljice'' {{cobiss|id=424990}}
* 1978 - ''Devet fantov in eno dekle'' ([[Gitica Jakopin]]) {{cobiss|id=427038}}
* 1978 - ''Mišek zmagovalec: afriške ljudske pripovedi'' {{cobiss|id=303902}}
* 1980 - ''Veliki človek ali Kako je naš Peter zapisal partizanske zgodbe in opisano življenjsko pot kakšnega našega velikega človeka'' ([[Marija Vogelnik]]) {{cobiss|id=22260480}}
* 1984 - ''Kaj je kdo rekel in česa kdo ni'' ([[Ifigenija Simonović]]) {{cobiss|id=14035207}}
* 1984 - ''Veli Jože'' {{cobiss|id=23216391}}
* 1985 - ''Pravljica'' ([[Marjan Rožanc]]) {{cobiss|id=1531656}}
* 1985 - ''Srnjaček'' ([[Karel Grabeljšek]]) {{cobiss|id=5490489}}
* 1986 - ''Kam barčica kam deščica'' ([[Marija Vogelnik]]) {{cobiss|id=4202041}}
* 1987 - ''Igrajmo se gledališče'' {{cobiss|id=9506055}}
* 1987 - ''Marcovaldo ali Letni časi v mestu'' ([[Italo Calvino]]) {{cobiss|id=3711488}}
* 1987 - ''Pravljica o vodni kapljici'' ([[Jože Snoj]]) {{cobiss|id=3696384}}
* 1988 - ''Moč svetlobe'' ([[Issac Bashevis Singer]]) {{cobiss|id=6644224}}
* 1988 - ''Igračke za deževne dni'' (Eka (Alenka) Vogelnik) {{cobiss|id=6785792}}
* 1989 - ''Zavodske zgodbice'' ([[Zdravko Zupančič]]) {{cobiss|id=8577280}}
* 1990 - ''Dlan polna zvezd'' ([[Rafik Schami]]) {{cobiss|id=16113408}}
* 1990 - ''Pravljica o jari kači'' ([[Ivo Svetina]]) {{cobiss|id=20613888}}
* 1991 - ''Makalonca'' ([[Fran Saleški Finžgar]]) {{cobiss|id=23769600}}
* 1992 - ''Svet v naprstniku'' ([[Ervin Fritz]]) {{cobiss|id=32680704}}
* 1993 - ''Kako se dan lepo začne'' ([[Vinko Möderndorfer]]) {{cobiss|id=33882624}}
* 1994 - ''Božični duh: izbrane božične pripovedi'' ([[Charles Dickens]]) {{cobiss|id=43482880}}
* 1995 - ''Knjiga te poberi! in druge skrivnostne zgodbe o očetu Brownu'' ([[G. K. Chesterton]]) {{cobiss|id=46751232}}

== Razstave == 
Serija o njenih lutkah in maskah: 
* 2018: otvoritev razstave ''Lutke in maske Eke Vogelnik'' v Mariborskem lutkovnem gledališču ob premieri lutkovne predstave ''Ščeper in Mba''&lt;ref name=LGM_Lutke&gt;{{navedi splet |url=https://www.lg-mb.si/gostujoce-predstave/odprtje-razstave-lutke-in-maske-eke-vogelnik/|title=Odprtje razstave Lutke in maske Eke Vogelnik|date=24. marca 2018 |website=[[Lutkovno gledališče Maribor]] |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt;
* 2019: V Vipavskem Križu na ogled lutke, maske in ilustracije Eke Vogelnik&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2019031113342922/v-vipavskem-krizu-na-ogled-lutke-maske-in-ilustracije-eke-vogelnik/ |title=V Vipavskem Križu na ogled lutke, maske in ilustracije Eke Vogelnik |date=11. 3. 2019 |website=Lokalne Ajdovščina |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt;
* ?: V Tržiču razstava Eke Vogelnik Od lutke do maske in ilustracije&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://veza.sigledal.org/natisni/news/12432 |title=V Tržiču razstava Eke Vogelnik Od lutke do maske in ilustracije |website=Si Gledal |date= |access-date=29.9.2026 }} &lt;/ref&gt;

== Filmografija ==
===Režija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenarij===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenografija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

===Kostumografija===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

== Nagrade ==

* [[Zlatno pero]] ([[Beograd]]), 1980 in 1989
* [[Zlatni lovor vijenec]] ([[Sarajevo]]) , 1990&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;
* Zlata plaketa 2022 [[Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] za življenjsko delo&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2022/nagrajenci_2022.htm |website=PRIZNANJA IN ODLIČJA SKLADA 2022 |publisher=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti |access-date=17. november 2024 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2021 [[Milan Klemenčič (umetnik)#Priznanja in nagrade |Klemenčičeva nagrada]] za življenjsko delo&lt;ref name=&quot;SIGLEDALKlem Eka&quot;&gt;{{navedi splet |author=STA |author-link=STA |url=https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=SIGLEDAL |accessdate=20.5.2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251209053813/https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |archive-date=2025-12-09 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* http://www.sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik
* {{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/123333322/175085745 |title=Poklon Eki Vogelnik - ponovitev oddaje Brina, Eka, Marija |last1= Moličnik|first1=Simona  |last2= |first2= |date=12. 11. 2024  |website=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]] |publisher=Prvi program Radia Slovenija Tavčarjeva 17 Ljubljana |accessdate=20. maj 2026}} 
&lt;!-- slobio eka vogelnik - še ni članka ali ne najdem --&gt;
{{škrbina}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vogelnik, Eka}}
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski lutkarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski producenti]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>3dh7oyhwus8vdki1p21j75zd85uytd5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758201</id>
      <parentid>6758193</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:43:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Delo */ predvsem še nekaj virov, tudi nekaj razširitev. Viri omogočajo še nekaj razširitev.</comment>
      <origin>6758201</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19439" sha1="swg727jxsj2n50q414d9ja9s54iborm" xml:space="preserve">{{infopolje Umetnik}}

'''Eka (Alenka) Vogelnik''' [Ėka Alėnka Vógelnik], [[Slovenci|slovenska]] [[arhitekt|arhitektka]], [[slikar|slikarka]], [[ilustratorka]], snovalka, izdelovalka in animatorka [[lutka|lutk]], [[pisateljica]], [[producent]]ka, [[režiserka]], [[scenograf]]inja, kostumografka in [[Glasbenik|glasbenica]], * [[5. julij]] [[1946]], [[Ljubljana]],&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |website=SIGLEDAL Portal slovenskega gledališča |publisher=Novi Zato |access-date=18. marec 2024 |archive-date=2023-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230628060524/https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Blažić |first1=Milena Mileva |title=Odrske pripovedke Eke Vogelnik in posodobitev ljudskega izročila |url=http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |website=pefprints uni-lj.si |publisher=Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani |access-date=18. marec 2024 |date=2012 |archive-date=2018-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103033412/http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; † november [[2024]].&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-ilustratorka-in-lutkarica-eka-vogelnik/726661|title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik|date=7. 11. 2024|accessdate=7. 11. 2024|website=Rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Lukan |first1=Blaž |title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik |journal=Mladina |date=9. 11. 2024 |url=https://www.mladina.si/236499/in-memoriam-eka-vogelnik-1946-2024/ |access-date=17. november 2024 |publisher=Mladina časopisno podjetje d. d., Ljubljana |quote=Svojo ustvarjalno pot je začela pred skoraj pol stoletja, zaradi njene pestrosti pa jo je nemogoče ujeti v eno samo oznako}}&lt;/ref&gt;

== Otroška leta in šolanje ==

Eka (Alenka) Vogelnik je otroška leta (do l. 1952) preživela v Beogradu,&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;/&gt; nadaljevala šolanje v Ljubljani in maturirala na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Študij je nadaljevala in leta 1971 diplomirala na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] (tedaj se imenovala Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo – FAGG, oddelek arhitektura,) pri prof. [[Marjan Mušič|Marjanu Mušiču]], leta 1974 pa še na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]] (tedaj ALU, oddelek slikarstvo), pri prof. [[Janez Bernik|Janezu Berniku]].&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt; 

== Delo ==
Likovne in glasbene izkušnje je v veliki meri igraje se dobila že doma (njena mama je med drugim vodila slikarske in podobne delavnice za otroke v prostorih Slovenske Matice na Kongresnem trgu, podobno kot je vodila tudi plesne in gibalne v [[Pionirski dom Ljubljana|Pionirskem domu]]), kjer so bile ob velikem navdušenju otrok izdelane tudi maske za pusta in podobno (čeprav je bilo včasih treba za ta obisk namenjeno obleko koga od najmlajših takoj po vrnitvi domov namočiti v mrzlo vodo in potem temeljito sprati, pa seveda tudi vsaj roke in obraz malega umetnika). 

Pri njih doma je oče igral kitaro, vsa družina pa je plesala in pela. Tam - tedaj na (še obstoječem) dolgem balkonu v najvišjem nadstropju Dukičevih blokov na tedanji Kidričevi, sedanji Štefanovi ulici pa smo se srečali tudi s papir-mašejem in 3D oblikovanjem, ko ji je bilo kakih 10 let.

Ko sta bila njena starša na daljših službenih poteh v tujini, je dneve tudi pogosto preživljala v velikem stanovanju pri družini deda po materi Ivana Grafenauerja, kjer je često bivalo še nekaj celih družin in kamor je čez dan često prišlo še kaj bratrancev in sestričen iz bližine (ki so bili večkrat tudi njeni sošolci). To je bilo v istem stanovanju, v katerem sta med II. svetovno vojno bivali njena mama (in kjer se je rodila njena sestra Mojca), ko je bil njen oče interniran na Tremitih, in kjer je bivala Marica, žena Boga Grafenauerja, med internacijo treh od štirih Grafenauerjevih sinov v istem času. 

Tu je bila po eni plati doma glasba, po drugi pa veliko mladih, ki so tam bivali med študijem (veliko oddaljenih sorodnikov, a tudi znancev), in otrok raznih let, ki so se istočasno glasno učili  in se tako  tudi naučili osredotočiti ne glede na okoliščine. In več od teh otrok se je hkrati z njo tudi udeleževalo likovnih tečajev njene mame za otroke, tudi eden, ki je bil od ostalih 5 let mlajši, a je hotel delati in znati vse kot ostali. 

Ko so starši z neke take poti v Ameriko prinesli odličen komplet za obdelavo lesa (sodeč po izdelku, rdečem 15 cm dolgem in 6-7 cm širokem in visokem tovornjaku iz masivnega lesa, ki ga je naredila za tistega 5 let mlajšega, je moral vsebovati tudi rezkar in stružnico, ker so bila kolesa stružena in tovorni prostor vrezkan; tovornjak je bil kasneje vsaj kako desetletje uporabljan tudi za kotalko in v uporabnem stanju prestal vse, le barva je obledela do neprepoznavnosti - a žal kasneje nekje poniknil). 

Tako je že kot otrok vpila mnogo znanja z različnih področij in igraje se zrasla v veščine, ki jih je kasneje uporabljala intuitivno, ko so se jih ostali morali šele učiti. In ker so bile te veščine iz tako različnih področij, je bila njena kasnejša vsestranskost skoraj neizogibna.  

Bila je vsestranska [[umetnik|umetnica]], najbrž najbolj opazna pa je bila na plesno-lutkovnem področju, kjer se je poleg pisanja [[scenarij|scenarijev]], snovanja in izdelave [[scenografija|scenografij]] ter [[režija|režije]] posvečala razvijanju in animaciji [[gledališče|gledaliških]], [[televizija|televizijskih]] in [[film|filmskih]] [[lutka|lutk]]. 

Od leta 1975 je delovala kot ilustratorka, od 1983 tudi kot scenografka in kostumografka. 1983 je za predstavo MGL ''Jaz nisem jaz'' med drugim izdelala nadrealistične maske iz cenenega papirmašeja, ki so bile na razstavi 35 let kasneje še vedno v odličnem stanju.&lt;ref name=Kresija/&gt;

Za otroške ilustracije je trikrat (1975, 1980 in 1984) prejela Beograjsko nagrado ''zlato pero'', za likovno opremo  pa ''zlati lovorov venec'' mednarodnega gledališkega festivala v Sarajevu za likovno opremo (scenografijo in kostumografijo) predstave Zgodba južnega gozda v režiji Janeza Pipana (1990).&lt;ref name=Kresija&gt;{{navedi splet |author=STA |url=https://veza.sigledal.org/natisni/news/10333 |title=V Galeriji Kresija lutke, maske in plakati Eke Vogelnik |website=sigledal |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=LGM_Ščeper/&gt; 

Ta nagrada je bila povod, ki ji je po osamosvojitvi, leta 1992 omogočil večmesečni obisk pri lutkarjih v ZDA, kjer se je (po njenih besedah) največ zanimivega naučila v Hensonovih studijih (tedaj naj bi snemali nadaljevanko ''Sesame Street'', kasneje je bila njihova najbolj znana najverjetneje ''Muppet Show''). &lt;ref name=Kresija/&gt;

Od tedaj dalje so v Slovenski lutkovni prostor vstopile tudi mimične lutke (kjer je npr. mogoče spreminjati smer pogleda oči in izraze na obrazu in podobno), Vogelnikova pa je uspela tudi kot scenaristka in režiserka  filmov in nadaljevank, ki so bili animirani ali kombinacija igranih in animiranih.&lt;ref name=Kresija/&gt; 

Razvoj animatorjev za to je večinoma potekal v Kinetikon KUD, kjer je tedaj (v zdaj porušeni nekdanji obokani najprej konjušnici, nato knjigoveznici s stebri (ki so bili spomeniško zavarovani, a to rušiteljev ni nič motilo, rekli so da naj jih kar odpeljemo na kako zavarovano mesto) odličnim parketom za ples i vadbo gibanja in odlično akustiko za govor in petje na Slovenski c. 51 A) njena mama Marija Vogelnik učila bodoče animatorje marionet natančno občutiti, kako se oni sami gibljejo. Ta vadba, ''Gib'' je bila potem ena od osnov tudi za intuitivno pravilno animiranje gibanja marionet, najbrž pa je mimogrede in neopazno pilila tudi izgovor in nastavek za dihanje pri govoru in petju. Med udeleženci in kasnejšimi animatorji (in udeleženci pri še marsičem) so bili tudi Ekina hči [[Brina Vogelnik|Brina]] ter Petra in [[Matjaž Pikalo]], ter [[Luka Ropret]].&lt;ref name=LGM_Ščeper&gt;{{navedi splet |url=https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/Predlogi_5.pdf |title=Predlogi za pripravo na ogled pravljice Ščeper in Mba Svetlane Makarovič |website=Lutkovno gledališče Maribor |access-date=29.9.2026  }}&lt;/ref&gt; 

Na [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteti za socialno delo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je uvedla in predavala področje ''Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu''.&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;FSD sodelavci&quot;&gt;{{navedi splet |title=Delavke, delavci in sodelavke, sodelavci fakultete |url=https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/fakulteta/organigram/zaposleni/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FSD EVogelnik program&quot;&gt;{{navedi splet |title=Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu |url=https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/dodiplomski-studij/ucni_nacrti/program_1%20_stopnje/20140624101610198/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=LGM_Ščeper/&gt;  

Leta 2022 ji je slovenski center UNIMA podelil Klemenčičevo nagrado za življensko delo.&lt;ref name=Klemencic_Dnevnik&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/kultura/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik-2192417/ |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |access-date=29.9.2026 |quote=Eka Vogelnik je v slovenskem gledališkem prostoru s svojo lutkovno ustvarjalnostjo prisotna več kot 40 let. ... lutkarico, režiserko, pedagoginjo, likovno ustvarjalko, oblikovalko lutk, scenografko, kostumografko in ilustratorko odlikujejo izvrstne kreacije na vseh področjih njenega delovanja... }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Klemencic_RTV&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/eka-vogelnik-radovedna-iskalka-v-lutkovnem-mediju/593159 |title=Eka Vogelnik, &quot;radovedna iskalka&quot; v lutkovnem mediju |date=6. september 2021 |website=[[RTV SLO|RTV Slo]] |quote=Eka Vogelnik &quot;vtisnila neizbrisen pečat slovenskemu lutkovnemu gledališču, lutkovnemu filmu in televizijskim oddajam z mimičnimi lutkami&quot;  |access-date=27.9.2026 }}&lt;/ref&gt;

== Družina ==

Umetnost je bila v tej družini doma. Tako je bila znana in vsestranska umetnica  tudi njena mati, arhitektka, slikarka, ilustratorka ter plesalka in koreografka [[Marija Vogelnik]], ki je bila med drugim med ustanovitelji šole za industrijsko oblikovanje in kulturnoumetniškega društva [[Kinetikon, KUD]], v katerem je bila med drugim tudi navdih za BibaMico v Bisergori. V mladih letih je bil odličen violinist tudi njen oče [[Dolfe Vogelnik]] (zlasti v duetu s sestro [[Marica Vogelnik|Marico]] pri klavirju), dokler je temu mogel namenjati dovolj časa, in glasba ter gib (tako ples kot animacija lutk) ter oblika (arhitektura in likovnost) so bili  ves čas družinska tradicija. Po uporabi mnogo vrst umetnosti tudi v terapevtske namene je bila znana njena starejša sestra, arhitektka in oblikovalka, ter režiserka [[Mojca Vogelnik]].&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Zupančič |first1=Bogo |title=Mojca Vogelnik |url=https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/mojca_vogelnik_0.pdf |website=Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta |publisher=ZRC SAZU |access-date=19. marec 2024}}&lt;/ref&gt; Njena starejša hči Ajda je arhitektka, z glasbo - zlasti petjem, ter z lutkarstvom, oblikovanjem in vizualnimi umetnostmi pa se ukvarja njena mlajša hči [[Brina Vogelnik|Brina]]. 

Glasbena tradicija v družini je še daljša in širša: njen ded po materini strani, [[Literarni zgodovinar|literarni zgodovinar]], [[Etnologija|etnolog]] in [[jezikoslovec]] [[Ivan Grafenauer]] je bil sin organista pri cerkvi na Peravi (zdaj [[Beljak]]) in je tudi sam igral klaviature in violo, sorodnika {{ill|Jožef  Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=y}} in njegov sin {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} pa sta bila znana slovenska koroška izdelovalca [[Orgle|orgel]]. Njena sestrična je flavtistka [[Irena Grafenauer]], njen bratranec kitarist [[Andrej Grafenauer]].

Po očetovi strani je bila med drugim v družini poleg glasbe likovnost zlasti kot skrb za razvoj klekljanja že v okviru Avstrijskega imperija zlasti v Idriji, v ostali Sloveniji (zlasti po priključitvi Idrije Italiji po I. svetovni vojni) pa tudi ponekod na Hrvaškem.

== Dela ==

===Knjige===

*''Knjiga za deževne dni'' (1986) {{cobiss|id=473886}}
*''Igračke za deževne dni'' (1988) {{cobiss|id=6785792}}
*''Ročne lutke za deževne dni'' (1988) {{cobiss|id=7013888}}
*''Ilustracije, maske, kostumi'' (1989) {{cobiss|id=15501824}}

===Radijske igre za otroke===

*''O miški, ki si je trebušček raztrgala'' (1998) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id=99036928}}
*''Dušica majcena'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id=104207360}}
*''O deklici, ki je prehitro rasla'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id=104208384}}

===Ilustracije===

* 1974 - ''Na milijarde sonc'' ([[Claude Cénac]]) {{cobiss|id=411934}}
* 1975 - ''Povestice'' ([[Lev Nikolajevič Tolstoj]]) {{cobiss|id=1131806}}
* 1977 - ''Japonske pravljice'' {{cobiss|id=424990}}
* 1978 - ''Devet fantov in eno dekle'' ([[Gitica Jakopin]]) {{cobiss|id=427038}}
* 1978 - ''Mišek zmagovalec: afriške ljudske pripovedi'' {{cobiss|id=303902}}
* 1980 - ''Veliki človek ali Kako je naš Peter zapisal partizanske zgodbe in opisano življenjsko pot kakšnega našega velikega človeka'' ([[Marija Vogelnik]]) {{cobiss|id=22260480}}
* 1984 - ''Kaj je kdo rekel in česa kdo ni'' ([[Ifigenija Simonović]]) {{cobiss|id=14035207}}
* 1984 - ''Veli Jože'' {{cobiss|id=23216391}}
* 1985 - ''Pravljica'' ([[Marjan Rožanc]]) {{cobiss|id=1531656}}
* 1985 - ''Srnjaček'' ([[Karel Grabeljšek]]) {{cobiss|id=5490489}}
* 1986 - ''Kam barčica kam deščica'' ([[Marija Vogelnik]]) {{cobiss|id=4202041}}
* 1987 - ''Igrajmo se gledališče'' {{cobiss|id=9506055}}
* 1987 - ''Marcovaldo ali Letni časi v mestu'' ([[Italo Calvino]]) {{cobiss|id=3711488}}
* 1987 - ''Pravljica o vodni kapljici'' ([[Jože Snoj]]) {{cobiss|id=3696384}}
* 1988 - ''Moč svetlobe'' ([[Issac Bashevis Singer]]) {{cobiss|id=6644224}}
* 1988 - ''Igračke za deževne dni'' (Eka (Alenka) Vogelnik) {{cobiss|id=6785792}}
* 1989 - ''Zavodske zgodbice'' ([[Zdravko Zupančič]]) {{cobiss|id=8577280}}
* 1990 - ''Dlan polna zvezd'' ([[Rafik Schami]]) {{cobiss|id=16113408}}
* 1990 - ''Pravljica o jari kači'' ([[Ivo Svetina]]) {{cobiss|id=20613888}}
* 1991 - ''Makalonca'' ([[Fran Saleški Finžgar]]) {{cobiss|id=23769600}}
* 1992 - ''Svet v naprstniku'' ([[Ervin Fritz]]) {{cobiss|id=32680704}}
* 1993 - ''Kako se dan lepo začne'' ([[Vinko Möderndorfer]]) {{cobiss|id=33882624}}
* 1994 - ''Božični duh: izbrane božične pripovedi'' ([[Charles Dickens]]) {{cobiss|id=43482880}}
* 1995 - ''Knjiga te poberi! in druge skrivnostne zgodbe o očetu Brownu'' ([[G. K. Chesterton]]) {{cobiss|id=46751232}}

== Razstave == 
Serija o njenih lutkah in maskah: 
* 2018: otvoritev razstave ''Lutke in maske Eke Vogelnik'' v Mariborskem lutkovnem gledališču ob premieri lutkovne predstave ''Ščeper in Mba''&lt;ref name=LGM_Lutke&gt;{{navedi splet |url=https://www.lg-mb.si/gostujoce-predstave/odprtje-razstave-lutke-in-maske-eke-vogelnik/|title=Odprtje razstave Lutke in maske Eke Vogelnik|date=24. marca 2018 |website=[[Lutkovno gledališče Maribor]] |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt;
* 2019: V Vipavskem Križu na ogled lutke, maske in ilustracije Eke Vogelnik&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2019031113342922/v-vipavskem-krizu-na-ogled-lutke-maske-in-ilustracije-eke-vogelnik/ |title=V Vipavskem Križu na ogled lutke, maske in ilustracije Eke Vogelnik |date=11. 3. 2019 |website=Lokalne Ajdovščina |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt;
* ?: V Tržiču razstava Eke Vogelnik Od lutke do maske in ilustracije&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://veza.sigledal.org/natisni/news/12432 |title=V Tržiču razstava Eke Vogelnik Od lutke do maske in ilustracije |website=Si Gledal |date= |access-date=29.9.2026 }} &lt;/ref&gt;

== Filmografija ==
===Režija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenarij===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenografija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

===Kostumografija===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

== Nagrade ==

* [[Zlatno pero]] ([[Beograd]]), 1980 in 1989
* [[Zlatni lovor vijenec]] ([[Sarajevo]]) , 1990&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;
* Zlata plaketa 2022 [[Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] za življenjsko delo&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2022/nagrajenci_2022.htm |website=PRIZNANJA IN ODLIČJA SKLADA 2022 |publisher=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti |access-date=17. november 2024 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2021 [[Milan Klemenčič (umetnik)#Priznanja in nagrade |Klemenčičeva nagrada]] za življenjsko delo&lt;ref name=&quot;SIGLEDALKlem Eka&quot;&gt;{{navedi splet |author=STA |author-link=STA |url=https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=SIGLEDAL |accessdate=20.5.2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251209053813/https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |archive-date=2025-12-09 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* http://www.sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik
* {{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/123333322/175085745 |title=Poklon Eki Vogelnik - ponovitev oddaje Brina, Eka, Marija |last1= Moličnik|first1=Simona  |last2= |first2= |date=12. 11. 2024  |website=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]] |publisher=Prvi program Radia Slovenija Tavčarjeva 17 Ljubljana |accessdate=20. maj 2026}} 
&lt;!-- slobio eka vogelnik - še ni članka ali ne najdem --&gt;
{{škrbina}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vogelnik, Eka}}
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski lutkarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski producenti]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>swg727jxsj2n50q414d9ja9s54iborm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758203</id>
      <parentid>6758201</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:48:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nagrade */  popravek letnic (z virom)</comment>
      <origin>6758203</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19532" sha1="nfbn87l6ub2vpo4dte34oatc4b4724l" xml:space="preserve">{{infopolje Umetnik}}

'''Eka (Alenka) Vogelnik''' [Ėka Alėnka Vógelnik], [[Slovenci|slovenska]] [[arhitekt|arhitektka]], [[slikar|slikarka]], [[ilustratorka]], snovalka, izdelovalka in animatorka [[lutka|lutk]], [[pisateljica]], [[producent]]ka, [[režiserka]], [[scenograf]]inja, kostumografka in [[Glasbenik|glasbenica]], * [[5. julij]] [[1946]], [[Ljubljana]],&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |website=SIGLEDAL Portal slovenskega gledališča |publisher=Novi Zato |access-date=18. marec 2024 |archive-date=2023-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230628060524/https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Blažić |first1=Milena Mileva |title=Odrske pripovedke Eke Vogelnik in posodobitev ljudskega izročila |url=http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |website=pefprints uni-lj.si |publisher=Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani |access-date=18. marec 2024 |date=2012 |archive-date=2018-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103033412/http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; † november [[2024]].&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-ilustratorka-in-lutkarica-eka-vogelnik/726661|title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik|date=7. 11. 2024|accessdate=7. 11. 2024|website=Rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Lukan |first1=Blaž |title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik |journal=Mladina |date=9. 11. 2024 |url=https://www.mladina.si/236499/in-memoriam-eka-vogelnik-1946-2024/ |access-date=17. november 2024 |publisher=Mladina časopisno podjetje d. d., Ljubljana |quote=Svojo ustvarjalno pot je začela pred skoraj pol stoletja, zaradi njene pestrosti pa jo je nemogoče ujeti v eno samo oznako}}&lt;/ref&gt;

== Otroška leta in šolanje ==

Eka (Alenka) Vogelnik je otroška leta (do l. 1952) preživela v Beogradu,&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;/&gt; nadaljevala šolanje v Ljubljani in maturirala na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Študij je nadaljevala in leta 1971 diplomirala na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] (tedaj se imenovala Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo – FAGG, oddelek arhitektura,) pri prof. [[Marjan Mušič|Marjanu Mušiču]], leta 1974 pa še na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]] (tedaj ALU, oddelek slikarstvo), pri prof. [[Janez Bernik|Janezu Berniku]].&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt; 

== Delo ==
Likovne in glasbene izkušnje je v veliki meri igraje se dobila že doma (njena mama je med drugim vodila slikarske in podobne delavnice za otroke v prostorih Slovenske Matice na Kongresnem trgu, podobno kot je vodila tudi plesne in gibalne v [[Pionirski dom Ljubljana|Pionirskem domu]]), kjer so bile ob velikem navdušenju otrok izdelane tudi maske za pusta in podobno (čeprav je bilo včasih treba za ta obisk namenjeno obleko koga od najmlajših takoj po vrnitvi domov namočiti v mrzlo vodo in potem temeljito sprati, pa seveda tudi vsaj roke in obraz malega umetnika). 

Pri njih doma je oče igral kitaro, vsa družina pa je plesala in pela. Tam - tedaj na (še obstoječem) dolgem balkonu v najvišjem nadstropju Dukičevih blokov na tedanji Kidričevi, sedanji Štefanovi ulici pa smo se srečali tudi s papir-mašejem in 3D oblikovanjem, ko ji je bilo kakih 10 let.

Ko sta bila njena starša na daljših službenih poteh v tujini, je dneve tudi pogosto preživljala v velikem stanovanju pri družini deda po materi Ivana Grafenauerja, kjer je često bivalo še nekaj celih družin in kamor je čez dan često prišlo še kaj bratrancev in sestričen iz bližine (ki so bili večkrat tudi njeni sošolci). To je bilo v istem stanovanju, v katerem sta med II. svetovno vojno bivali njena mama (in kjer se je rodila njena sestra Mojca), ko je bil njen oče interniran na Tremitih, in kjer je bivala Marica, žena Boga Grafenauerja, med internacijo treh od štirih Grafenauerjevih sinov v istem času. 

Tu je bila po eni plati doma glasba, po drugi pa veliko mladih, ki so tam bivali med študijem (veliko oddaljenih sorodnikov, a tudi znancev), in otrok raznih let, ki so se istočasno glasno učili  in se tako  tudi naučili osredotočiti ne glede na okoliščine. In več od teh otrok se je hkrati z njo tudi udeleževalo likovnih tečajev njene mame za otroke, tudi eden, ki je bil od ostalih 5 let mlajši, a je hotel delati in znati vse kot ostali. 

Ko so starši z neke take poti v Ameriko prinesli odličen komplet za obdelavo lesa (sodeč po izdelku, rdečem 15 cm dolgem in 6-7 cm širokem in visokem tovornjaku iz masivnega lesa, ki ga je naredila za tistega 5 let mlajšega, je moral vsebovati tudi rezkar in stružnico, ker so bila kolesa stružena in tovorni prostor vrezkan; tovornjak je bil kasneje vsaj kako desetletje uporabljan tudi za kotalko in v uporabnem stanju prestal vse, le barva je obledela do neprepoznavnosti - a žal kasneje nekje poniknil). 

Tako je že kot otrok vpila mnogo znanja z različnih področij in igraje se zrasla v veščine, ki jih je kasneje uporabljala intuitivno, ko so se jih ostali morali šele učiti. In ker so bile te veščine iz tako različnih področij, je bila njena kasnejša vsestranskost skoraj neizogibna.  

Bila je vsestranska [[umetnik|umetnica]], najbrž najbolj opazna pa je bila na plesno-lutkovnem področju, kjer se je poleg pisanja [[scenarij|scenarijev]], snovanja in izdelave [[scenografija|scenografij]] ter [[režija|režije]] posvečala razvijanju in animaciji [[gledališče|gledaliških]], [[televizija|televizijskih]] in [[film|filmskih]] [[lutka|lutk]]. 

Od leta 1975 je delovala kot ilustratorka, od 1983 tudi kot scenografka in kostumografka. 1983 je za predstavo MGL ''Jaz nisem jaz'' med drugim izdelala nadrealistične maske iz cenenega papirmašeja, ki so bile na razstavi 35 let kasneje še vedno v odličnem stanju.&lt;ref name=Kresija/&gt;

Za otroške ilustracije je trikrat (1975, 1980 in 1984) prejela Beograjsko nagrado ''zlato pero'', za likovno opremo  pa ''zlati lovorov venec'' mednarodnega gledališkega festivala v Sarajevu za likovno opremo (scenografijo in kostumografijo) predstave Zgodba južnega gozda v režiji Janeza Pipana (1990).&lt;ref name=Kresija&gt;{{navedi splet |author=STA |url=https://veza.sigledal.org/natisni/news/10333 |title=V Galeriji Kresija lutke, maske in plakati Eke Vogelnik |website=sigledal |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=LGM_Ščeper/&gt; 

Ta nagrada je bila povod, ki ji je po osamosvojitvi, leta 1992 omogočil večmesečni obisk pri lutkarjih v ZDA, kjer se je (po njenih besedah) največ zanimivega naučila v Hensonovih studijih (tedaj naj bi snemali nadaljevanko ''Sesame Street'', kasneje je bila njihova najbolj znana najverjetneje ''Muppet Show''). &lt;ref name=Kresija/&gt;

Od tedaj dalje so v Slovenski lutkovni prostor vstopile tudi mimične lutke (kjer je npr. mogoče spreminjati smer pogleda oči in izraze na obrazu in podobno), Vogelnikova pa je uspela tudi kot scenaristka in režiserka  filmov in nadaljevank, ki so bili animirani ali kombinacija igranih in animiranih.&lt;ref name=Kresija/&gt; 

Razvoj animatorjev za to je večinoma potekal v Kinetikon KUD, kjer je tedaj (v zdaj porušeni nekdanji obokani najprej konjušnici, nato knjigoveznici s stebri (ki so bili spomeniško zavarovani, a to rušiteljev ni nič motilo, rekli so da naj jih kar odpeljemo na kako zavarovano mesto) odličnim parketom za ples i vadbo gibanja in odlično akustiko za govor in petje na Slovenski c. 51 A) njena mama Marija Vogelnik učila bodoče animatorje marionet natančno občutiti, kako se oni sami gibljejo. Ta vadba, ''Gib'' je bila potem ena od osnov tudi za intuitivno pravilno animiranje gibanja marionet, najbrž pa je mimogrede in neopazno pilila tudi izgovor in nastavek za dihanje pri govoru in petju. Med udeleženci in kasnejšimi animatorji (in udeleženci pri še marsičem) so bili tudi Ekina hči [[Brina Vogelnik|Brina]] ter Petra in [[Matjaž Pikalo]], ter [[Luka Ropret]].&lt;ref name=LGM_Ščeper&gt;{{navedi splet |url=https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/Predlogi_5.pdf |title=Predlogi za pripravo na ogled pravljice Ščeper in Mba Svetlane Makarovič |website=Lutkovno gledališče Maribor |access-date=29.9.2026  }}&lt;/ref&gt; 

Na [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteti za socialno delo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je uvedla in predavala področje ''Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu''.&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;FSD sodelavci&quot;&gt;{{navedi splet |title=Delavke, delavci in sodelavke, sodelavci fakultete |url=https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/fakulteta/organigram/zaposleni/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FSD EVogelnik program&quot;&gt;{{navedi splet |title=Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu |url=https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/dodiplomski-studij/ucni_nacrti/program_1%20_stopnje/20140624101610198/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=LGM_Ščeper/&gt;  

Leta 2022 ji je slovenski center UNIMA podelil Klemenčičevo nagrado za življensko delo.&lt;ref name=Klemencic_Dnevnik&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/kultura/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik-2192417/ |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |access-date=29.9.2026 |quote=Eka Vogelnik je v slovenskem gledališkem prostoru s svojo lutkovno ustvarjalnostjo prisotna več kot 40 let. ... lutkarico, režiserko, pedagoginjo, likovno ustvarjalko, oblikovalko lutk, scenografko, kostumografko in ilustratorko odlikujejo izvrstne kreacije na vseh področjih njenega delovanja... }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Klemencic_RTV&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/eka-vogelnik-radovedna-iskalka-v-lutkovnem-mediju/593159 |title=Eka Vogelnik, &quot;radovedna iskalka&quot; v lutkovnem mediju |date=6. september 2021 |website=[[RTV SLO|RTV Slo]] |quote=Eka Vogelnik &quot;vtisnila neizbrisen pečat slovenskemu lutkovnemu gledališču, lutkovnemu filmu in televizijskim oddajam z mimičnimi lutkami&quot;  |access-date=27.9.2026 }}&lt;/ref&gt;

== Družina ==

Umetnost je bila v tej družini doma. Tako je bila znana in vsestranska umetnica  tudi njena mati, arhitektka, slikarka, ilustratorka ter plesalka in koreografka [[Marija Vogelnik]], ki je bila med drugim med ustanovitelji šole za industrijsko oblikovanje in kulturnoumetniškega društva [[Kinetikon, KUD]], v katerem je bila med drugim tudi navdih za BibaMico v Bisergori. V mladih letih je bil odličen violinist tudi njen oče [[Dolfe Vogelnik]] (zlasti v duetu s sestro [[Marica Vogelnik|Marico]] pri klavirju), dokler je temu mogel namenjati dovolj časa, in glasba ter gib (tako ples kot animacija lutk) ter oblika (arhitektura in likovnost) so bili  ves čas družinska tradicija. Po uporabi mnogo vrst umetnosti tudi v terapevtske namene je bila znana njena starejša sestra, arhitektka in oblikovalka, ter režiserka [[Mojca Vogelnik]].&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Zupančič |first1=Bogo |title=Mojca Vogelnik |url=https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/mojca_vogelnik_0.pdf |website=Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta |publisher=ZRC SAZU |access-date=19. marec 2024}}&lt;/ref&gt; Njena starejša hči Ajda je arhitektka, z glasbo - zlasti petjem, ter z lutkarstvom, oblikovanjem in vizualnimi umetnostmi pa se ukvarja njena mlajša hči [[Brina Vogelnik|Brina]]. 

Glasbena tradicija v družini je še daljša in širša: njen ded po materini strani, [[Literarni zgodovinar|literarni zgodovinar]], [[Etnologija|etnolog]] in [[jezikoslovec]] [[Ivan Grafenauer]] je bil sin organista pri cerkvi na Peravi (zdaj [[Beljak]]) in je tudi sam igral klaviature in violo, sorodnika {{ill|Jožef  Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=y}} in njegov sin {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} pa sta bila znana slovenska koroška izdelovalca [[Orgle|orgel]]. Njena sestrična je flavtistka [[Irena Grafenauer]], njen bratranec kitarist [[Andrej Grafenauer]].

Po očetovi strani je bila med drugim v družini poleg glasbe likovnost zlasti kot skrb za razvoj klekljanja že v okviru Avstrijskega imperija zlasti v Idriji, v ostali Sloveniji (zlasti po priključitvi Idrije Italiji po I. svetovni vojni) pa tudi ponekod na Hrvaškem.

== Dela ==

===Knjige===

*''Knjiga za deževne dni'' (1986) {{cobiss|id=473886}}
*''Igračke za deževne dni'' (1988) {{cobiss|id=6785792}}
*''Ročne lutke za deževne dni'' (1988) {{cobiss|id=7013888}}
*''Ilustracije, maske, kostumi'' (1989) {{cobiss|id=15501824}}

===Radijske igre za otroke===

*''O miški, ki si je trebušček raztrgala'' (1998) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id=99036928}}
*''Dušica majcena'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id=104207360}}
*''O deklici, ki je prehitro rasla'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) {{cobiss|id=104208384}}

===Ilustracije===

* 1974 - ''Na milijarde sonc'' ([[Claude Cénac]]) {{cobiss|id=411934}}
* 1975 - ''Povestice'' ([[Lev Nikolajevič Tolstoj]]) {{cobiss|id=1131806}}
* 1977 - ''Japonske pravljice'' {{cobiss|id=424990}}
* 1978 - ''Devet fantov in eno dekle'' ([[Gitica Jakopin]]) {{cobiss|id=427038}}
* 1978 - ''Mišek zmagovalec: afriške ljudske pripovedi'' {{cobiss|id=303902}}
* 1980 - ''Veliki človek ali Kako je naš Peter zapisal partizanske zgodbe in opisano življenjsko pot kakšnega našega velikega človeka'' ([[Marija Vogelnik]]) {{cobiss|id=22260480}}
* 1984 - ''Kaj je kdo rekel in česa kdo ni'' ([[Ifigenija Simonović]]) {{cobiss|id=14035207}}
* 1984 - ''Veli Jože'' {{cobiss|id=23216391}}
* 1985 - ''Pravljica'' ([[Marjan Rožanc]]) {{cobiss|id=1531656}}
* 1985 - ''Srnjaček'' ([[Karel Grabeljšek]]) {{cobiss|id=5490489}}
* 1986 - ''Kam barčica kam deščica'' ([[Marija Vogelnik]]) {{cobiss|id=4202041}}
* 1987 - ''Igrajmo se gledališče'' {{cobiss|id=9506055}}
* 1987 - ''Marcovaldo ali Letni časi v mestu'' ([[Italo Calvino]]) {{cobiss|id=3711488}}
* 1987 - ''Pravljica o vodni kapljici'' ([[Jože Snoj]]) {{cobiss|id=3696384}}
* 1988 - ''Moč svetlobe'' ([[Issac Bashevis Singer]]) {{cobiss|id=6644224}}
* 1988 - ''Igračke za deževne dni'' (Eka (Alenka) Vogelnik) {{cobiss|id=6785792}}
* 1989 - ''Zavodske zgodbice'' ([[Zdravko Zupančič]]) {{cobiss|id=8577280}}
* 1990 - ''Dlan polna zvezd'' ([[Rafik Schami]]) {{cobiss|id=16113408}}
* 1990 - ''Pravljica o jari kači'' ([[Ivo Svetina]]) {{cobiss|id=20613888}}
* 1991 - ''Makalonca'' ([[Fran Saleški Finžgar]]) {{cobiss|id=23769600}}
* 1992 - ''Svet v naprstniku'' ([[Ervin Fritz]]) {{cobiss|id=32680704}}
* 1993 - ''Kako se dan lepo začne'' ([[Vinko Möderndorfer]]) {{cobiss|id=33882624}}
* 1994 - ''Božični duh: izbrane božične pripovedi'' ([[Charles Dickens]]) {{cobiss|id=43482880}}
* 1995 - ''Knjiga te poberi! in druge skrivnostne zgodbe o očetu Brownu'' ([[G. K. Chesterton]]) {{cobiss|id=46751232}}

== Razstave == 
Serija o njenih lutkah in maskah: 
* 2018: otvoritev razstave ''Lutke in maske Eke Vogelnik'' v Mariborskem lutkovnem gledališču ob premieri lutkovne predstave ''Ščeper in Mba''&lt;ref name=LGM_Lutke&gt;{{navedi splet |url=https://www.lg-mb.si/gostujoce-predstave/odprtje-razstave-lutke-in-maske-eke-vogelnik/|title=Odprtje razstave Lutke in maske Eke Vogelnik|date=24. marca 2018 |website=[[Lutkovno gledališče Maribor]] |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt;
* 2019: V Vipavskem Križu na ogled lutke, maske in ilustracije Eke Vogelnik&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2019031113342922/v-vipavskem-krizu-na-ogled-lutke-maske-in-ilustracije-eke-vogelnik/ |title=V Vipavskem Križu na ogled lutke, maske in ilustracije Eke Vogelnik |date=11. 3. 2019 |website=Lokalne Ajdovščina |access-date=29.9.2026 }}&lt;/ref&gt;
* ?: V Tržiču razstava Eke Vogelnik Od lutke do maske in ilustracije&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://veza.sigledal.org/natisni/news/12432 |title=V Tržiču razstava Eke Vogelnik Od lutke do maske in ilustracije |website=Si Gledal |date= |access-date=29.9.2026 }} &lt;/ref&gt;

== Filmografija ==
===Režija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenarij===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenografija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

===Kostumografija===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

== Nagrade ==

* [[Zlatno pero]] ([[Beograd]]) 1975, 1980 in 1984&lt;ref name=LGM_Ščeper/&gt; &lt;!-- 1980 in 1989 bilo prej brez vira, več virov da so tri --&gt;
* [[Zlatni lovor vijenec]] ([[Sarajevo]]) , 1990&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;
* Zlata plaketa 2022 [[Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] za življenjsko delo&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2022/nagrajenci_2022.htm |website=PRIZNANJA IN ODLIČJA SKLADA 2022 |publisher=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti |access-date=17. november 2024 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2021 [[Milan Klemenčič (umetnik)#Priznanja in nagrade |Klemenčičeva nagrada]] za življenjsko delo&lt;ref name=&quot;SIGLEDALKlem Eka&quot;&gt;{{navedi splet |author=STA |author-link=STA |url=https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik |date=6. september 2021 |website=SIGLEDAL |accessdate=20.5.2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251209053813/https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik |archive-date=2025-12-09 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* http://www.sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik
* {{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/123333322/175085745 |title=Poklon Eki Vogelnik - ponovitev oddaje Brina, Eka, Marija |last1= Moličnik|first1=Simona  |last2= |first2= |date=12. 11. 2024  |website=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]] |publisher=Prvi program Radia Slovenija Tavčarjeva 17 Ljubljana |accessdate=20. maj 2026}} 
&lt;!-- slobio eka vogelnik - še ni članka ali ne najdem --&gt;
{{škrbina}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vogelnik, Eka}}
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski lutkarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski producenti]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>nfbn87l6ub2vpo4dte34oatc4b4724l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Skati</title>
    <ns>14</ns>
    <id>302568</id>
    <revision>
      <id>6758023</id>
      <parentid>6755363</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:53:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Commons category|Batomorphi}}</comment>
      <origin>6758023</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84" sha1="qa9h0fnwlcskdmi2luj35eaoyxzhesr" xml:space="preserve">{{Commons category|Batomorphi}}
{{catmore|Skati}}
[[Kategorija:Morski psi in skati]]</text>
      <sha1>qa9h0fnwlcskdmi2luj35eaoyxzhesr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Diskografija Avril Lavigne</title>
    <ns>0</ns>
    <id>303187</id>
    <revision>
      <id>6757924</id>
      <parentid>6750190</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:57:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757924</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39570" sha1="gheyzruy3pdy2pnlbusm1bu0s5k0ozk" xml:space="preserve">[[Slika:Avril Lavigne singing, St. Petersburg (crop).jpg|thumb|right|250px|Avril Lavigne nastopa s pesmijo »[[Smile (pesem, Avril Lavigne)|Smile]]« med njeno turnejo [[Black Star Tour]], maj 2011]]

'''Diskografija [[Avril Lavigne]]''', [[Kanadčani|kanadske]] [[pevka|pevke]] in [[tekstopiska|tekstopiske]], vključuje štiri [[glasbeni album|glasbene albume]], štiri [[extended play|EP-je]], petnajst [[singl]]ov, šestnajst videospotov in več [[soundtrack]]ov ter dobrodelnih singlov.

Avril Lavigne so odkrili med nastopanjem na nekem glasbenem festivalu v njenem rojstnem mestu, [[Ontario|Napaneeju, Ontario]]. Pogodbo s svojo prvo glasbeno založbo je podpisala pri šestnajstih, leta 2000, njen debitantski glasbeni album, ''[[Let Go (album, Avril Lavigne)|Let Go]]'', pa je izšel junija 2002 in takoj zasedel drugo mesto na glasbeni lestvici [[Billboard 200|''Billboard'' 200]]. Album je po svetu prodal več kot 17 milijonov izvodov in prejel šestkratno platinasto certifikacijo s strani organizacije RIAA. Prvi singl z albuma, »[[Complicated (pesem, Avril Lavigne)|Complicated]],« je zasedel prvo mesto na [[Avstralija|avstralski]] in drugo mesto na [[Združene države Amerike|ameriške lestvice]]. Naslednja dva singla, »[[Sk8er Boi]]« in »[[I'm with You (pesem)|I'm with You]],« sta zasedla eno izmed prvih desetih mest na skoraj vseh lestvicah, na katere sta se uvrstila. Maja 2004 je Avril Lavigne izdala svoj naslednji glasbeni album, ''[[Under My Skin (album, Avril Lavigne)|Under My Skin]]'', ki je debitiral na prvem mestu ameriške, avstralske, [[Mehika|mehiške]], kanadske, [[Japonska|japonske]] in [[Velika Britanija|britanske lestvice]], zaenkrat pa je po svetu prodal več kot 10 milijonov izvodov. Pesem »[[My Happy Ending]],« drugi uspešnejši singl z albuma, je zasedel eno izmed prvih desetih mest na ameriški lestvici. Leta 2007 je Avril Lavigne izdala še svoj tretji glasbeni album, ''[[The Best Damn Thing]]''. Ta album je postal njen drugi glasbeni album, ki je zasedel prvo mesto na lestvici ''Billboard'' 200, preko albuma pa je izšel njen zaenkrat najuspešnejši singl, »[[Girlfriend (pesem, Avril Lavigne)|Girlfriend]],« ki je zasedla prvo mesto na ameriški glasbeni lestvici. Ostali trije singli z albuma niso bili tako uspešni.

Marca 2011 je Avril Lavigne izdala svoj četrti glasbeni album, ''[[Goodbye Lullaby]]''. Glavni singl z albuma, pesem »[[What the Hell]],« je zasedel eno izmed prvih desetih mest na štirih lestvicah. Album ''Goodbye Lullaby'' je zaenkrat prodal 1,5 milijonov izvodov. Drugi singl z albuma, »[[Smile (pesem, Avril Lavigne)|Smile]],« je izšel maja, tretji, »[[Wish You Were Here (pesem, Avril Lavigne)|Wish You Were Here]],« pa septembra 2011.

Avril Lavigne je napisala pesmi za razne [[film]]ske [[soundtrack]]e, in sicer za filme, kot so ''American Wedding'', ''[[Melanie se poroči]]'' in ''[[Princeskin dnevnik 2: Kraljevska zaroka]]''. Nekatere pesmi so bile vključene tudi na njene albume. Pesem »[[Keep Holding On]],« ki jo je napisala za film ''[[Eragon (film)|Eragon]]'', je izšla preko njenega albuma ''The Best Damn Thing'', pesem »[[Alice (pesem, Avril Lavigne)|Alice]],« ki jo je napisala za film ''[[Alica v Čudežni deželi (film, 2010)|Alica v Čudežni deželi]]'', pa preko albuma ''Goodbye Lullaby''. Avril Lavigne je preko dobrodelnih albumov izdala tudi lastno različico pesmi »[[Imagine (pesem)|Imagine]]« [[John Lennon|Johna Lennona]] in pesmi »[[Knockin' on Heaven's Door]]« [[Bob Dylan|Boba Dylana]].

== Albumi ==
=== Studijski albumi ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
|+
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:10em;&quot; | Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot; | Detajli albuma
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;10&quot; | Dosežki
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:13em;&quot; | Certifikacije
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Kanada]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=allmusicalbums&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/avril-lavigne-p529805/charts-awards|title=Avril Lavigne - Dosežki &amp; nagrade - ''Billboardovi'' albumi|publisher=Allmusic. Macrovision|accessdate=27. januar 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Avstralija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=aus&gt;{{navedi splet|url=http://australian-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Avril+Lavigne|title=Avstralske lestvice &gt; Avril Lavigne|publisher=australian-charts.com. Hung Medien|accessdate=27. januar 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Francija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=fra&gt;{{navedi splet|url=http://lescharts.com/showinterpret.asp?interpret=Avril+Lavigne|title=Francoske lestvice &gt; Avril Lavigne|publisher=lescharts.com. Hung Medien|accessdate=27. januar 2010}} {{ikona fr}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Nemčija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=geralb&gt;{{navedi splet|url=http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/LAVIGNE%2CAVRIL/?type=longplay|title=Chartverfolgung/Lavigne, Avril/Longplay|publisher=musicline.de. PhonoNet|accessdate=27. januar 2010|archive-date=2012-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120927162701/http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Lavigne,Avril/?type=longplay|url-status=dead}} {{ikona de}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Irska]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=ire&gt;{{navedi splet|url=http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Avril+Lavigne|title=Irske lestvice &gt; Avril Lavigne|publisher=irish-charts.com. Hung Medien|accessdate=27. januar 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20121108234824/http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Avril%20Lavigne|archive-date=2012-11-08|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Nizozemska]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=nl&gt;{{navedi splet|url=http://dutchcharts.nl/search.asp?search=avril+lavigne&amp;cat=a|title=Nizozemska lestvica z albumi &gt; Avril Lavigne|publisher=dutchcharts.nl. Hung Medien|language=nl|accessdate=27. januar 2010}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=nz&gt;{{navedi splet|url=http://charts.org.nz/showinterpret.asp?interpret=Avril+Lavigne|title=Nizozemska lestvica &gt; Avril Lavigne|publisher=charts.org.nz. Hung Medien|accessdate=27. januar 2010|archive-date=2012-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20120317000304/http://charts.org.nz/showinterpret.asp?interpret=Avril+Lavigne|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Švedska]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=swe&gt;{{navedi splet|url=http://swedishcharts.com/search.asp?search=avril+lavigne&amp;cat=a|title=Švedska lestvica: Avril Lavigne|publisher=Hung Medien|accessdate=17. marec 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=chartstats&gt;{{navedi splet|url=http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=122|title=Dosežki na lestvicah - Avril Lavigne|accessdate=27. januar 2010|archiveurl=https://archive.today/20121204191742/http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=122|archivedate=2012-12-04|url-status=live |language=en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Billboard 200|Združene države Amerike]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=allmusicalbums/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Let Go (album, Avril Lavigne)|Let Go]]''
|
* Izid: 4. junij 2002
* Založba: [[Arista Records|Arista]]
* Format: [[Zgoščenka|CD]]
| 1 || 1 || 13 || 2 || 1 || 4 || 1 || 6 || 1 || 2
|align=&quot;left&quot;|
* [[Kanada]]: Diamantna&lt;ref name=cria-letgo&gt;{{navedi splet|url=http://www.cria.ca/gold/0503_g.php|title=Zlate &amp; platinaste certifikacije - Maj 2003|publisher=Canadian Recording Industry Association|accessdate=20. avgust 2010|archive-date=2012-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120322040331/http://www.cria.ca/gold/0503_g.php|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
* [[Avstralija]]: 7× platinasta&lt;ref name=aria&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-albums-2003.htm|title=Avstralske certifikacije leta 2003|publisher=Recording Industry Association of America|accessdate=4. september 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]: 5× platinasta&lt;ref name=bpi&gt;{{navedi splet|url=http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx|title=Iskanje nagrad in certifikacij s strani organizacije BPI|publisher=British Phonographic Industry|accessdate=4. september 2009|archive-date=2011-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20110511120001/http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
* [[Združene države Amerike]]: 6× platinasta&lt;ref name=riaa&gt;{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?table=SEARCH|title=Iskanje certifikacij s strani organizacije RIAA|publisher=Recording Industry Association of America|accessdate=26. julij 2007}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Under My Skin (album, Avril Lavigne)|Under My Skin]]''
|
* Izid: 24. maj 2004
* Založba: Arista
* Format: CD, [[digitalno]]
| 1 || 1 || 4 || 1 || 1 || 13 || 7 || 14 || 1 || 1
|align=&quot;left&quot;|
* Kanada: 5× platinasta&lt;ref name=cria-ums&gt;{{navedi splet|url=http://www.cria.ca/gold/0306_g.php|title=Zlate &amp; platinaste certifikacije - marec 2006|publisher=Canadian Recording Industry Association|accessdate=20. avgust 2010|archive-date=2012-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120407065958/http://www.cria.ca/gold/0306_g.php|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
* Avstralija: Platinasta&lt;ref name=aria/&gt;
* Velika Britanija: Platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
* Združene države Amerike: 3× platinasta&lt;ref name=riaa/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[The Best Damn Thing]]''
|
* Izid: 17. april 2007
* Založba: [[RCA Records|RCA]]
* Format: CD, digitalno
| 1 || 2 || 3 || 1 || 1 || 8 || 2 || 6 || 1 || 1
|align=&quot;left&quot;|
* Kanada: 2× platinasta&lt;ref name=cria-tbdt&gt;{{navedi splet|url=http://www.cria.ca/gold/0707_g.php|title=Zlate &amp; platinaste certifikacije - Julij 2007|publisher=Canadian Recording Industry Association|accessdate=20. avgust 2010|archive-date=2010-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20100325202206/http://www.cria.ca/gold/0707_g.php|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Avstralija: 2× platinasta&lt;ref name=aria/&gt;
* Velika Britanija: platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
* Združene države Amerike: platinasta&lt;ref name=riaa/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Goodbye Lullaby]]''
|
* Izid: 2. marec 2011
* Založba: [[RCA Records|RCA]]
* Format: CD, digitalno
| 2 || 1 || 4 || 4 || 12 || 11 || 7 || 10 || 9 || 4
|align=&quot;left&quot;|
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=australian-charts.com&gt;{{navedi splet|url=http://australian-charts.com/forum.asp?todo=viewthread&amp;id=36504|title=Forum - Certifikacije ARIA 4. julija 2007|author=Steffen Hung|publisher=australian-charts.com|accessdate=14. avgust 2008}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Avril Lavigne (album)|Avril Lavigne]]''
|
* Izid: 5. november 2013
* Založba: [[RCA Records|RCA]]
* Format: CD, digitalno
|align=&quot;left&quot;|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Head Above Water]]''
|
* Izid: 15. februar 2019
* Založba: [[BMG Records|BMG]]
* Format: CD, digitalno
|align=&quot;left&quot;|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Love Sux]]''
|
* Izid: 25. februar 2022
* Založba: [[DTA Records|DTA]]
* Format: CD, digitalno
|align=&quot;left&quot;|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| colspan=&quot;13&quot; style=&quot;text align:center;&quot;|»—« pomeni, da se na lestvico album ni uvrstil.
|}

=== EP-ji ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Leto
! style=&quot;width:210px;&quot;| Detajli albuma
|-
|2002
|''Angus Drive''&lt;ref name=cmjmay02&gt;{{navedi splet|url=http://books.google.com/books?id=iKqgNrVzuOcC&amp;pg=PA35#v=onepage&amp;q&amp;f=false|title=Poročilo o CMJ-jevi novi glasbi|author=CMJ Network, Inc|publisher=CMJ Network, Inc|date=6. maj 2002|accessdate=14. avgust 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Izid: 1. maj 2002
* Format: CD
* Promocijski EP za album ''Let Go''
|-
|2003
|''Try to Shut Me Up''&lt;ref name=amazonttsmu&gt;{{navedi splet|url=http://www.amazon.com/Avril-Live-Try-Shut-Me/dp/B00138CZGA|title=Amazon.com: ''Try to Shut Me Up'': Avril Lavigne: MP3|publisher=Amazon|accessdate=14. avgust 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Izid: 27. maj 2003
* Format: Digitalno
|-
|2004
|''Live Acoustic''
* Izid: 1. julij 2004
* Format: CD, digitalno
|-
|2008
|''Control Room&amp;nbsp;– Live''&lt;ref name=controlroomep&gt;{{navedi splet|url=http://www.amazon.com/Control-Room-Live-EP/dp/B00175EYCC|title=Amazon.com: ''Control Room - Live'': Avril Lavigne: MP3|publisher=Amazon.com|accessdate=14. avgust 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Izid: 15. april 2008
* Format: Digitalno
* Posneli v živo 16. oktobra 2007 pri gledališču Roxy, Los Angeles, Kalifornija
|}

== Singli ==
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot; | Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;10&quot; | Dosežki
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:12em;&quot; | Certifikacije
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Album
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot; |[[Kanada]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=allmusicsingles&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/avril-lavigne-p529805/charts-awards/billboard-singles|title=Avril Lavigne|publisher=Allmusic|accessdate=12. december 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=cabillboard&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/artist/avril-lavigne/chart-history/485926?f=793&amp;g=Singles|title=Albumi in pesmi Avril Lavigne na kanadski glasbeni lestvici|publisher=Billboard. Prometheus Global Media|accessdate=9. december 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot; |[[Avstralija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=Saus&gt;{{navedi splet|url=http://www.australian-charts.com/search.asp?search=Avril+Lavigne&amp;cat=s|title=Zgodovina dosežkov albumov in pesmi Avril Lavigne na glasbeni lestvici|author=Steffen Hung|publisher=australian-charts.com|accessdate=14. avgust 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot; |[[Avstrija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=Saustria&gt;{{navedi splet|url=http://austriancharts.at/search.asp?cat=s&amp;search=avril+lavigne|title=Avstrijske glasbene lestvice: Avril Lavigne|publisher=Hung Medien|accessdate=27. september 2009}} {{ikona de}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot; |[[Francija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=Sfr&gt;{{navedi splet|url=http://lescharts.com/search.asp?search=Avril+Lavigne&amp;cat=s|title=Zgodovina dosežkov singlov Avril Lavigne na lestvici|author=Steffen Hung|publisher=lescharts.com|accessdate=14. avgust 2011}} {{ikona fr}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot; |[[Nemčija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=Sgerman&gt;{{navedi splet|url=http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Lavigne%2CAvril/single|title=Musicline.de — Chartverfolgung — Lavigne, Avril|publisher=PhonoNet.com|accessdate=17. marec 2010|archive-date=2009-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20090824110741/http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Lavigne%2CAvril/single|url-status=dead |language=de}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot; |[[Irska]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=Sire&gt;{{navedi splet|url=http://www.irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Avril+Lavigne|title=Diskografija Avril Lavigne|author=Steffen Hung|publisher=irishcharts.com|accessdate=8. avgust 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20220216072451/http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Avril+Lavigne|archive-date=2022-02-16|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot; |[[Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=Snz&gt;{{navedi splet|url=http://charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Avril+Lavigne&amp;titel=Complicated&amp;cat=s|title=Avril Lavigne - 'Complicated'|author=Steffen Hung|publisher=charts.org.nz|accessdate=8. avgust 2010|archive-date=2017-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170207080508/http://charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Avril+Lavigne&amp;titel=Complicated&amp;cat=s|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot; |[[Švedska]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=Sswe&gt;{{navedi splet|url=http://swedishcharts.com/search.asp?search=avril+lavigne&amp;cat=s|title=Švedska glasbena lestvica: Avril Lavigne|publisher=Hung Medien|accessdate=17. marec 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot; |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=chartstats/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot; |[[Billboard Hot 100|Združene države Amerike]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=billboard.com&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/|title=Glasbene novice, ocene, članki, informacije, spletne novice &amp; glasba|publisher=Billboard.com|accessdate=8. avgust 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »[[Complicated (pesem, Avril Lavigne)|Complicated]]«
| rowspan=&quot;3&quot; | 2002
| 21 || 1 || 2 || 21 || 3 || 3 || 1 || 2 || 3 || 2
|
* Avstralija: 2× Platinasta&lt;ref name=aria2/&gt;
* Kanada: Platinasta&lt;ref name=CRIA/&gt;
* Združene države Amerike: Platinasta&lt;ref name=riaa2/&gt;
| rowspan=&quot;4&quot; | ''Let Go''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »[[Sk8er Boi]]«
| 29 || 3 || 7 || 28 || 18 || 1 || 2 || 12 || 8 || 10
|
* Avstralija: Platinasta&lt;ref name=aria2&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2002.htm|title=Certifikacije singlov iz leta 2002 s strani organizacije ARIA|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=4. september 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Združene države Amerike: Platinasta&lt;ref name=riaa2/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »[[I'm with You (pesem)|I'm with You]]«
| 18 || — || 13 || 34 || 13 || 5 || 5 || 11 || 7 || 4
|
* Združene države Amerike: Platinasta&lt;ref name=riaa2/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »[[Losing Grip]]«
| 2003
| — || 20 || 40 || — || 43 || 18 || — || — || 22 || 64
|align=&quot;left&quot;|
* Združene države Amerike: Zlata&lt;ref name=riaa2/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »[[Don't Tell Me (pesem, Avril Lavigne)|Don't Tell Me]]«
| rowspan=&quot;3&quot; | 2004
| 5 || 10 || 12 || 53 || 10 || 9 || 15 || 30 || 5 || 22
|
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=aria3/&gt;
* Združene države Amerike: Zlata&lt;ref name=riaa2/&gt;
| rowspan=&quot;4&quot; | ''Under My Skin''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »[[My Happy Ending]]«
| 11 || 6 || 8 || 39 || 17 || 7 || — || 11 || 5 || 9
|
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=aria3&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2002.htm|title=Certifikacije singlov iz leta 2002 s strani organizacije ARIA|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=4. september 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Združene države Amerike: Platinasta&lt;ref name=riaa2/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »[[Nobody's Home (pesem, Avril Lavigne)|Nobody's Home]]«
| 4 || 24 || 20 || 24 || 29 || 19 || — || — || 24 || 41
|
* Kanada: Platinasta
* Združene države Amerike: Zlata&lt;ref name=riaa2/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »[[He Wasn't]]«
| 2005
| 95 || 25 || 35 || — || 29 || 35 || 38 || — || 23 || —
|align=&quot;left&quot;|
|-
! scope=&quot;row&quot; | »[[Keep Holding On]]«
| 2006
| 14 || — || — || — || — || — || — || — || 175 || 17
|
* Kanada: 2× platinasta&lt;ref name=CRIA/&gt;
* Združene države Amerike: Platinasta&lt;ref name=riaa2/&gt;
| ''[[Eragon (film)#Glasba iz filma|Eragon]]''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »[[Girlfriend (pesem, Avril Lavigne)|Girlfriend]]«
| rowspan=&quot;3&quot; | 2007
| 1 || 1 || 1 || 2 || 3 || 1 || 1 || 1 || 2 || 1
|
* Avstralija: 4× platinasta&lt;ref name=aria4/&gt;
* Kanada: 2× platinasta&lt;ref name=CRIA&gt;{{navedi splet|url=http://www.cria.ca/goldplat.php|title=Zlate &amp; platinaste certifikacije s strani organizacije CRIA|publisher=Canadian Recording Industry Association|accessdate=21. april 2009|archive-date=2011-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20111028181852/http://www.cria.ca/goldplat.php|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
* Nova Zelandija: Platinasta&lt;ref name=NZcert/&gt;
* Združene države Amerike: 3× platinasta&lt;ref name=riaa2/&gt;
| rowspan=&quot;4&quot; | ''The Best Damn Thing''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »[[When You're Gone (pesem, Avril Lavigne)|When You're Gone]]«
| 8 || 4 || 10 || 17 || 17 || 4 || 26 || 8 || 3 || 24
|
* Avstralija: Platinasta&lt;ref name=aria4/&gt;
* Združene države Amerike: Zlata&lt;ref name=riaa2&gt;{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=1&amp;table=SEARCH_RESULTS&amp;action=&amp;title=&amp;artist=avril%20lavigne&amp;format=SINGLE&amp;debutLP=&amp;category=&amp;sex=&amp;releaseDate=&amp;requestNo=&amp;type=&amp;level=&amp;label=&amp;company=&amp;certificationDate=&amp;awardDescription=&amp;catalogNo=&amp;aSex=&amp;rec_id=&amp;charField=&amp;gold=&amp;platinum=&amp;multiPlat=&amp;level2=&amp;certDate=&amp;album=&amp;id=&amp;after=&amp;before=&amp;startMonth=1&amp;endMonth=1&amp;startYear=1958&amp;endYear=2009&amp;sort=Artist&amp;perPage=25|title=Certifikacije in nagrade s strani organizacije RIAA|publisher=Recording Industry Association of America|accessdate=4. september 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »[[Hot (pesem, Avril Lavigne)|Hot]]«
| 10 || 14 || 17 || — || 26 || 19 || 30 || 53 || 30 || 95
|
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=aria4&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accreditations-2008Singles.htm|title=Certifikacije singlov iz leta 2008 organizacije ARIA|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=4. september 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »[[The Best Damn Thing (pesem)|The Best Damn Thing]]«&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| 2008
| 76 || — || 51 || — || 64 || — || — || — || — || 107
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | »[[Alice (pesem, Avril Lavigne)|Alice]]«
| 2010
| 51 || 39 || 19 || — || 27 || — || — || — || 59 || 71
|
| ''[[Almost Alice]]''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »[[What the Hell]]«
| rowspan=&quot;3&quot;|2011
| 8 || 6 || 20 || 18 || 21 || 30 || 5|| 51 || 16 || 11
|
* Avstralija: 2× platinasta&lt;ref name=ariacharts.com.au/&gt;
* Nova Zelandija: zlata&lt;ref name=NZcert&gt;{{navedi splet|url=http://www.radioscope.net.nz/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=77&amp;Itemid=61|title=Zadnji zlati in platinasti singli|publisher=RIANZ|accessdate=10. januar 2011|archiveurl=https://archive.today/20110824195845/http://www.radioscope.net.nz/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=77&amp;Itemid=61|archivedate=2011-08-24|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
| rowspan=&quot;3&quot;|''Goodbye Lullaby''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »[[Smile (pesem, Avril Lavigne)|Smile]]«
|  59 || 25 || 37 || — || 40 || — || 30 || — || 189&lt;ref name=www.zobbel.de&gt;[http://www.zobbel.de/cluk/110625cluk.txt] {{ikona en}}&lt;/ref&gt;|| 68
|
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=ariacharts.com.au&gt;{{navedi splet|url=http://ariacharts.com.au/pages/charts_display_singles.asp?chart=1U50|title=50 najboljših singlov na lestvici ARIA|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=15. november 2011|archive-date=2011-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110518161219/http://ariacharts.com.au/pages/charts_display_singles.asp?chart=1U50|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »[[Wish You Were Here (pesem, Avril Lavigne)|Wish You Were Here]]«
| 64 || 18 || — || — || — || — || 25 || — || — || 99
|
|-
| colspan=&quot;14&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;|»—« pomeni, da se na lestvico singl ni uvrstil.
|}
; Opombe
:&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;Pesem The Best Damn Thing se ni uvrstila na lestvico ''Billboard'' Hot 100, kljub temu pa je zasedla sedmo mesto na lestvici ''Billboard'' Bubbling Under Hot 100 Singles.

=== Nesamostojni singli ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;2&quot; | Dosežki
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Album
|-
! style=&quot;width:6em;font-size:90%;&quot;| Kanada&lt;br /&gt;&lt;ref name=www.billboard.com&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/charts/canadian-hot-100#/charts/canadian-hot-100|title=Kanadska glasbena lestvica|publisher=Billboard.com|accessdate=2. maj 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;width:6em;font-size:90%;&quot;| Velika Britanija&lt;br /&gt;&lt;ref name=zobbel.de&gt;{{navedi splet|url=http://zobbel.de/cluk/100619cluk.txt|title=Britanska glasbena lestvica|publisher=The Official Charts Company. Zobbel|accessdate=28. september 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Wavin' Flag« &lt;br /&gt;&lt;small&gt;(skupaj z ostalimi mladimi ustvarjalci za Haiti)&lt;/small&gt;
| 2010
| 1 || 104
| Dobrodelni singl
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Best Years of Our Lives« &lt;br/&gt;&lt;small&gt;(skupaj z [[Evan Taubenfeld|Evanom Taubenfeldom]])&lt;/small&gt;
| 2011
| — || —
|''[[Welcome to the Blacklist Club]]''
|}

=== Ostale uspešnejše pesmi ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;4&quot; | Dosežki
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Album
|-
! style=&quot;width:3.5em;font-size:90%;&quot;| Kanada&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=allmusicalbums/&gt;
! style=&quot;width:3.5em;font-size:90%;&quot;| Nova Zelandija&lt;br /&gt;&lt;ref name=nz/&gt;
! style=&quot;width:3.5em;font-size:90%;&quot;| Velika Britanija&lt;br /&gt;&lt;ref name=chartstats/&gt;
! style=&quot;width:3.5em;font-size:90%;&quot;| Združene države Amerike&lt;br /&gt;&lt;ref name=billboard.com/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Mobile«
| 2004
| — || 26 || — || —
| ''Let Go''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Fall to Pieces«&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 2005
| 7 || — || — || 106
| ''Under My Skin''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Innocence«&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| rowspan=&quot;2&quot; | 2007
| 59 || —  || 190 || 116
| rowspan=&quot;2&quot; | ''The Best Damn Thing''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Runaway«&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;
| — || — || — || 111
|-
| colspan=&quot;8&quot; |»—« pomeni, da se na lestvico pesem ni uvrstila.
|}

; Opombe
:&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;Podatki so bili dostopni na spletni strani podjetja BDS Airplay pred 7. junijem 2007; podatki so dostopni na spletni strani lestvice ''Billboard'' Canadian Hot 100 po 7. juniju 2007.
:&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;Pesem »Fall to Pieces« se ni uvrstila na lestvico ''Billboard'' Hot 100, vendar je zasedla šesto mesto na lestvici ''Billboard'' Bubbling Under Hot 100.
:&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;Pesem »Innocence« se ni uvrstila na lestvico ''Billboard'' Hot 100, vendar je zasedla šestnajsto mesto na lestvici ''Billboard'' Bubbling Under Hot 100 Singles.
:&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;Pesem »Runaway« se ni uvrstila na lestvico ''Billboard'' Hot 100, vendar je zasedla enajsto mesto na lestvici ''Billboard'' Bubbling Under Hot 100 Singles.

== Videografija ==
=== Video albumi ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:11em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:16.5em;&quot;| Detajli albuma
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:20em;&quot;| Opombe
|-
! scope=&quot;row&quot; |''[[My World (DVD)|My World]]''
|
* Izid: 3. november 2003
* Založba: Arista
* Format: [[DVD]]
|
*Film njenega koncerta v Buffalu, New York, dela turneje [[Seznam turnej Avril Lavigne#Try to Shut Me Up Tour|Try to Shut Me Up Tour]].&lt;ref name=&quot;allmusicmyworld&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.allmusic.com/album/my-world-r662140 |title=''My World''&amp;nbsp;— Avril Lavigne &amp;#124; AllMusic |format= |work= |accessdate=14. avgust 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; |''[[Live at Budokan: Bonez Tour]]''
|
* Izid: 7. december 2005
* Založba: BMG Japan
* Format: DVD
|
* Izdan samo na Japonskem. je film koncerta v živo v areni Nippon Budokan med njeno turnejo [[Bonez Tour]].&lt;ref name=&quot;bonezdvd&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.cdjapan.co.jp/detailview.html?KEY=BVBP-21043 |title=Turneja Bonez Tour 2005 - V živo iz Budokana - Avril Lavigne [DVD] |format= |work= |accessdate=14. avgust 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; |''[[The Best Damn Tour - Live in Toronto]]''
|
* Izid: 9. september 2008
* Založba: RCA Records
* Format: DVD
|
* [[DVD]], ki so ga posneli v živo na koncertu v centru Air Canada v Torontu, Kanada, med njeno turnejo [[The Best Damn Tour]].&lt;ref name=&quot;tbdtdvd&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.amazon.com/Avril-Lavigne-Best-Damn-Toronto/dp/B001AQURBA |title=Amazon.com: Avril Lavigne: The Best Damn Tour (v živo iz Toronta): Avril Lavigne, Wayne Isham: Filmi &amp; TV |format= |work= |accessdate=14. avgust 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Videospoti ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:16em;&quot; | Naslov
! scope=&quot;col&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; | Režiser(ji)
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Complicated«
| rowspan=&quot;3&quot; | 2002
| The Malloys&lt;ref name=cmjmay02/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Sk8er Boi«
| Francis Lawrence&lt;ref name=&quot;sk8erboimtv&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/videos/avril-lavigne/66290/sk8er-boi.jhtml |title='Sk8er Boi' &amp;#124; Avril Lavigne &amp;#124; Videospot &amp;#124; MTV |format= |work= |accessdate=14. avgust 2011 |archive-date=2009-03-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090319105736/http://www.mtv.com/videos/avril-lavigne/66290/sk8er-boi.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »I'm with You«
| David LaChapelle&lt;ref name=&quot;iwymtv&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1496408/sundance-recap-indie-films-strike-gold-again.jhtml |title=Predogled filmskega festivala Sundance: Neodvisni filmi se ponovno prerivajo v ospredje&amp;nbsp;— MTV-jeve filmske novice &amp;#124; MTV |format= |work= |accessdate=14. avgust 2011 |archive-date=2012-11-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121107192237/http://www.mtv.com/news/articles/1496408/sundance-recap-indie-films-strike-gold-again.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Losing Grip«
| rowspan=&quot;2&quot; | 2003
| Liz Friedlander&lt;ref name=&quot;mtvlosinggrip&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1470200/.jhtml|title=Uradno: Hitre novice o Avril Lavigne, Christini Aguileri, Britney Spears, Eminemu, Kelly Osbourne &amp; več|format=|work=|accessdate=14. avgust 2011|archive-date=2011-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20111104000000/http://www.mtv.com/news/articles/1470200/.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »[[Knockin' on Heaven's Door]]«
| Marc Lostracco&lt;ref name=&quot;lostraccoimdb&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.imdb.com/name/nm1126626/otherworks |title=Marc Lostracco&amp;nbsp;— Ostala dela |format= |work= |accessdate=14. avgust 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Don't Tell Me«
| rowspan=&quot;3&quot; | 2004
| Liz Friedlander&lt;ref name=&quot;mtvdtm&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1485571/avril-lets-go-dont-tell-me-clip.jhtml |title=Avril Lavigne se sprosti ob snemanju videospota za pesem 'Don't Tell Me'&amp;nbsp;— Glasba, slavni, novice o ustvarjalcih &amp;#124; MTV |format= |work= |accessdate=14. avgust 2011 |archive-date=2012-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121106080822/http://www.mtv.com/news/articles/1485571/avril-lets-go-dont-tell-me-clip.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »My Happy Ending«
| Meiert Avis&lt;ref name=&quot;mtvmhe&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://newsroom.mtv.com/2010/05/04/taylor-momsen-pretty-reckless/ |title=Taylor Momsen upa, da vam bo všeč njeno vpitje: MTV News citira njen dan » MTV Newsroom |format= |work= |accessdate=14. avgust 2011 |archive-date=2012-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120921085946/http://newsroom.mtv.com/2010/05/04/taylor-momsen-pretty-reckless/ |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Nobody's Home«
| Diane Martel&lt;ref name=&quot;mtvnh&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1489804/avril-tries-her-hand-at-acting-new-video.jhtml |title=Avril poskuša igrati v videospotu za pesem 'Nobody's Home'&amp;nbsp;— Glasba, slavni, novice o ustvarjalcih &amp;#124; MTV |format= |work= |accessdate=14. avgust 2011 |archive-date=2012-11-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121107192253/http://www.mtv.com/news/articles/1489804/avril-tries-her-hand-at-acting-new-video.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »He Wasn't«
| 2005
| The Malloys&lt;ref name=&quot;mtvhewasnt&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/videos/avril-lavigne/142297/he-wasnt.jhtml |title='He Wasn't' &amp;#124; Avril Lavigne &amp;#124; Videospot &amp;#124; MTV |format= |work= |accessdate=14. avgust 2008 |archive-date=2012-11-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121107192330/http://www.mtv.com/videos/avril-lavigne/142297/he-wasnt.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Girlfriend«
| rowspan=&quot;4&quot; | 2007
| The Malloys&lt;ref name=&quot;mtvgirlfriend&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/videos/avril-lavigne/135386/girlfriend.jhtml |title='Girlfriend' &amp;#124; Avril Lavigne &amp;#124; Videospot &amp;#124; MTV |format= |work= |accessdate=14. avgust 2008 |archive-date=2011-07-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110710113825/http://www.mtv.com/videos/avril-lavigne/135386/girlfriend.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »When You're Gone«
| Marc Klasfeld&lt;ref name=&quot;klasfeldimdb&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.imdb.com/name/nm1496035/otherworks |title=Marc Klasfeld&amp;nbsp;— Other works |format= |work= |accessdate=14. avgust 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Girlfriend« (remix)
| R. Malcolm Jones&lt;ref name=&quot;mjonesimdb&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.imdb.com/name/nm2502278/otherworks |title=R. Malcolm Jones&amp;nbsp;— Ostala dela |format= |work= |accessdate=14. avgust 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Hot«
|Matthew Rolston&lt;ref name=&quot;ahlgren&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.martinahlgren.com/portfolio.php?cat=3&amp;subcat=7&amp;project=68 |title=Martin Ahlgren, režiser fotografije |format= |work= |accessdate=14. avgust 2011 |archive-date=2012-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120330182718/http://www.martinahlgren.com/portfolio.php?cat=3&amp;subcat=7&amp;project=68 |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »The Best Damn Thing«
| 2008
| Wayne Isham&lt;ref name=&quot;wayneisham&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.imdb.com/name/nm0410864/otherworks |title=Wayne Isham&amp;nbsp;— Ostala dela |format= |work= |accessdate=14. avgust 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Alice«
| 2010
| Dave Meyers&lt;ref name=&quot;mtvalice&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1632293/avril-lavignes-alice-wonderland-video-haunting-director.jhtml |title=Videospot Avril Lavigne za film ''Alica v Čudežni deželi'' je 'strašljiv,' pravi režiser&amp;nbsp;— Glasba, slavni, novice o ustvarjalcih &amp;#124; MTV |format= |work= |accessdate=14. avgust 2011 |archive-date=2011-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629110806/http://www.mtv.com/news/articles/1632293/avril-lavignes-alice-wonderland-video-haunting-director.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
!scope=&quot;row&quot; | »What the Hell«
| rowspan=&quot;3&quot; | 2011
| Marcus Raboy&lt;ref name=&quot;wthvideo&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://tv.broadwayworld.com/article/ABC_Family_to_Debut_New_Avril_Lavigne_Video_With_MEAN_GIRLS_2_123_20110120 |title=ABC Family bo izdal nov posnetek Avril Lavigne s filmom ''ZLOBNA DEKLETA 2'', 1/23 |format= |work= |accessdate=14. avgust 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Smile«
| Shane Drake&lt;ref name=&quot;shanedrakesmile&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://shanedrake.com/avril-lavigne-smile/ |title=Avril Lavigne&amp;nbsp;– 'Smile' « Shane Drake |format= |work= |accessdate=14. avgust 2011 |archive-date=2012-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120330182724/http://shanedrake.com/avril-lavigne-smile/ |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Wish You Were Here«
| Dave Meyers
|}

== Ostale pesmi ==
Teh pesmi Avril Lavigne ni uradno izdala, vendar je sodelovala pri ustvarjanju slednjih.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!width=&quot;10&quot;| Leto
! style=&quot;width:220px;&quot;| Pesem
! Album
|-
|1999
|»Touch the Sky«
|''Quinte Spirit''&lt;ref name=&quot;billboard062002&quot;&gt;{{navedi revijo |last=LeBlanc |first=Larry |title=Lavigne's music takes hold with Arista's 'Let Go' |journal=Billboard|url=http://books.google.com/books?id=HxEEAAAAMBAJ&amp;pg=PA14|accessdate=14. avgust 2011|date=22. junij 2002|publisher=Nielsen Business Media, Inc.|pages=14 |issn=0006-2510}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
|rowspan=&quot;2&quot;|2000
|»Temple of Life«
|rowspan=&quot;2&quot;|''My Window to You''&lt;ref name=billboard062002/&gt;
|-
|»Two Rivers«
|-
|2002
|»Falling Down«
|''[[Melanie se poroči]]'' &lt;small&gt;(soundtrack)&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;amazon-sweethomealabama&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.amazon.com/Sweet-Home-Alabama-Various-Artists/dp/B00006JCFX |title=Amazon.com: ''Melanie se poroči'': Več glasbenikov: Glasba |format= |work= |accessdate=14.8.2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
|rowspan=&quot;3&quot;|2003
|»I Don't Give«
|''American Wedding'' &lt;small&gt;(soundtrack)&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;amazonamericanwedding&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.amazon.com/American-Wedding-Various-Artists/dp/B00009YXB8 |title=Amazon.com: ''American Wedding'': Več glasbenikov: Glasba |format= |work= |accessdate=14.8.2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
|»[[Knockin' on Heaven's Door]]«
|''Warchild: Hope''&lt;ref name=&quot;amazon-kohd&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.amazon.com/War-Child-Hope-Various-Artists/dp/B00009L7N3 |title=Amazon.com: ''War Child: Hope'': Več glasbenikov: Glasba |format= |work= |accessdate=14.8.2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
|»O Holy Night« &lt;small&gt;(skupaj s Chantal Kreviazuk)&lt;/small&gt;
|''Maybe This Christmas Too?''&lt;ref name=&quot;amazon-oholynight&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.amazon.com/Maybe-This-Christmas-Various-Artists/dp/B0000AM6O3 |title=Amazon.com: ''Maybe This Christmas Too'': Več glasbenikov: Glasba |format= |work= |accessdate=14.8.2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
|rowspan=&quot;2&quot;|2004
|»I Always Get What I Want«
|''[[Princeskin dnevnik 2: Kraljevska zaroka]]'' &lt;small&gt;(soundtrack)&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;amazon-iagwiw&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.amazon.com/Princess-Diaries-Royal-Engagement/dp/B0002HS8IW |title=Amazon.com: ''Princeskin dnevnik 2: Kraljevska zaroka'': Kelly Clarkson, Lindsay Lohan, Raven-Symone, Avril Lavigne, Pink, Jesse McCartney, Norah Jones, Steve Harwell, Christy Carlson Romano, Wilson Phillips, Rachel Stevens, Renee Olstead, Julie Andrews, Jonny Blu, več glasbenikov: Glasba|format= |work= |accessdate=14.8.2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
|»Tematska pesem filma ''SpongeBob SquarePants''«
|''The SpongeBob SquarePants Movie'' &lt;small&gt;(soundtrack)&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;amazon-spongebob&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.amazon.com/SpongeBob-SquarePants-Movie-Music-More/dp/B00064AEL0 |title=Amazon.com: Film ''The SpongeBob SquarePants'': Glasba iz filmov in več...: Ostali glasbeniki: Glasba |format= |work= |accessdate=14.8.2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
|rowspan=&quot;2&quot;|2007
|»[[Imagine (pesem)|Imagine]]«
|''Instant Karma''&lt;ref name=&quot;projo&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.projo.com/music/content/artsun-lennon_album_06-17-07_3V5VS1E.1d4f8f0.html |title=Različica pesmi rock zvezdnika John Lennon na dobrodelnem CD-ju &amp;#124; Music &amp;#124; projo.com &amp;#124; ''The Providence Journal'', glasba &amp;#124; projo.com &amp;#124; ''The Providence Journal'' |format= |work= |accessdate=14.8.2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
|»[[The Scientist (pesem)|The Scientist]]« &lt;small&gt;(v živo)&lt;/small&gt;
|''Radio 1's Live Lounge – Volume 2''&lt;ref name=&quot;bbcradio1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/radio1/photos/jowhiley/1761|title=BBC&amp;nbsp;— Radio 1 - Jo Whiley&amp;nbsp;— Fotografije|format=|work=|accessdate=14.8.2011|archiveurl=https://archive.today/20120630163404/http://www.bbc.co.uk/radio1/photos/jowhiley/1761|archivedate=2012-06-30|url-status=live |language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
|2011
|»[[Tik Tok]]« &lt;small&gt;(v živo)&lt;/small&gt;
|''Radio 1's Live Lounge – Volume 6''
|}

== Literatura ==
; Splošno
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* {{navedi splet|title=Avril Lavigne &lt; Diskografija|work=AllMusic|publisher=Macrovision|url={{Allmusic|class=artist|id=p529805|pure_url=yes}}|accessdate=29. marec 2010}} {{ikona en}}
&lt;/div&gt;

; Specifično
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.avrillavigne.com/ Uradna spletna stran Avril Lavigne] {{ikona en}}

{{Avril Lavigne}}

{{DEFAULTSORT:Lavigne, Avril}}
[[Kategorija:Avril Lavigne|Diskografija]]</text>
      <sha1>gheyzruy3pdy2pnlbusm1bu0s5k0ozk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Recek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>305343</id>
    <revision>
      <id>6758096</id>
      <parentid>6757065</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T23:13:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6758096</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="440" sha1="9boimctut89z84m7zsc5rj0b7571nhd" xml:space="preserve">'''Recek''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Gorazd Recek]] (*1981), judoist
* [[Jure Recek]], tonski mojster, ekolog
* [[Miha Recek]], 
* [[Mojca Recek]], TV voditeljica (o živalih in ljudeh)
* [[Robert Recek]], arhitekt ...?
* [[Štefan Recek]], rimskokatoliški duhovnik 
* [[Živa Recek]] Blackmon, odbojkarica
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Recek}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>9boimctut89z84m7zsc5rj0b7571nhd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Diskografija albumov Kylie Minogue</title>
    <ns>0</ns>
    <id>307431</id>
    <revision>
      <id>6757939</id>
      <parentid>6750192</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:03:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757939</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25997" sha1="qlwtoc7nuqlfud2s91476pw5jiklvvf" xml:space="preserve">[[Slika:KylieX2008 July Berlin (16).jpg|thumb|right|250px|Kylie Minogue med nastopom v [[Berlin]]u med turnejo [[KylieX2008]], julij 2008]]

'''Diskografija albumov [[Kylie Minogue]]''', avstralske pevke, vključuje enajst [[glasbeni album|studijskih albumov]], devet kompilacij, štiri albume v živo in enajst albumov z remixi. Njena glasbena kariera se je pričela malo zatem, ko je zaslovela z avstralsko telenovelo ''[[Sosedje]]''. Kmalu potem, ko je podpisala pogodbo z britansko založbo PWL Records, je izdala svoj debitantski glasbeni album ''[[Kylie]]'', pri katerem je sodelovala s skupino tekstopiscev, imenovano Stock, Aitken &amp; Waterman. Album je prodal šest milijonov izvodov in bil moderatno izredno uspešen. Preko njenega albuma ''[[Enjoy Yourself (album, Kylie Minogue)|Enjoy Yourself]]'' (1989) sta izšla dva uspešna singla, in sicer britanska uspešnica »[[Hand on Your Heart]]« ter tematska pesem njenega debitantskega filma ''The Delinquents'', »[[Tears On My Pillow]]«. Njen tretji glasbeni album, ''[[Rhythm of Love]]'', je izšel leta 1990 in velja za enega izmed najpomembnejših albumov v njeni karieri. Preko njega je prvič izdala bolj klubske pesmi, za katere pa je posnela izredno seksualne in provokativne videospote. Leta 1991 je izdala svoj četrti glasbeni album, ''[[Let's Get to It]]'', temu pa je sledila kompilacija ''[[Greatest Hits (album, Kylie Minogue)|Greatest Hits]]''. Ko je izpolnila pogodbo, ki jo je podpisala z založbo PWL Records, je Kylie Minogue leta 1993 podpisala pogodbo z založbo Deconstruction Records. Naslednje leto je izdala svoj naslednji glasbeni album, ''[[Kylie Minogue (album)|Kylie Minogue]]'', s katerim se je uveljavila predvsem kot pevka; album se je občutno razlikoval od njenih prejšnjih del. Do danes njen najbolj oseben album ostaja album ''[[Impossible Princess]]'', izdan leta 1997. Najbolj prepoznaven je po tem, da vsebuje pesmi, katerih besedila je napisala Kylie Minogue sama in ki jih je uglasbila skupina Manic Street Preachers.

Po neuspešno prodajanih albumih je Kylie Minogue podpisala pogodbo z založbo Parlophone Records in leta 2000 izdala album ''[[Light Years]]'', s katerim se je vrnila k svojemu prej razvitemu dance-pop slogu in s katerim je ponovno oživela svojo kariero. Leta 2001 je izdala svoj naslednji album, ''[[Fever]]'', ki je postal svetovna uspešnica in s katerim je zaslovela po vsem svetu. Album je postal najbolje prodajan album v njeni karieri. Sledil mu je album ''[[Body Language]]'' (2003), njena druga uradna kompilacija z največjimi uspešnicami, ''[[Ultimate Kylie]]'', pa je izšla naslednjega leta. Marca 2005 je Kylie Minogue zbolela za rakom na prsih, zato je začasno prenehala z nastopanjem in se posvetila zdravljenju. Leta 2007 je z albumom ''[[X (Kylie Minogue)|X]]'' ponovno pričela z izdajanjem novih del. Njen enajsti glasbeni album, ''[[Aphrodite]]'', je izšel 5. julija 2011.

== Studijski albumi ==
{|class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:11em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Detajli o albumu
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;10&quot;| Dosežki
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Prodaja
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Certifikacije
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Avstralija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=aus&gt;{{navedi splet|url=http://australian-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Kylie+Minogue|title=Avstralske lestvice &gt; Kylie Minogue|publisher=australian-charts.com Hung Medien|accessdate=7. oktober 2008}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Avstrija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=aut&gt;{{navedi splet|url=http://austriancharts.at/showinterpret.asp?interpret=Kylie+Minogue|title=Avstrijske lestvice &gt; Kylie Minogue|language=de|publisher=austriancharts.at Hung Medien|accessdate=7. oktober 2008}}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Francija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=fra&gt;{{navedi splet|url=http://lescharts.com/showinterpret.asp?interpret=Kylie+Minogue|title=Francoske lestvice &gt; Kylie Minogue|language=fr|publisher=lescharts.com Hung Medien|accessdate=15. junij 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=fra2&gt;{{navedi splet|url=http://www.infodisc.fr/Albums_ChartRun.php|title=Francoske lestvice z albumi|language=fr|publisher=Syndicat National de l'Édition Phonographique|accessdate=6. oktober 2011}}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Nemčija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=ger&gt;{{navedi splet|url=http://www.charts.de/search.asp?search=kylie+minogue&amp;x=2&amp;y=9&amp;cat=a&amp;country=de|title=Nemške lestvice &gt; Kylie Minogue|language=de|publisher=charts.de Media Control Charts|accessdate=6. oktober 2011}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Irska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=ire&gt;{{navedi splet|url=http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Kylie+Minogue|title=Irske lestvice (2000-) &gt; Kylie Minogue|publisher=irish-charts.com Hung Medien|accessdate=24. junij 2008}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Nizozemska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=nld&gt;{{navedi splet|url=http://www.dutchcharts.nl/search.asp?search=kylie+minogue&amp;cat=a|title=Nizozemske lestvice &gt; Kylie Minogue|language=nl|publisher=dutchcharts.nl Hung Medien|accessdate=6. oktober 2011}}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Nova Zelandija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=nz&gt;{{navedi splet|url=http://charts.org.nz/showinterpret.asp?interpret=Kylie+Minogue|title=Novozelandske lestvice &gt; Kylie Minogue|publisher=charts.org.nz Hung Medien|accessdate=24. junij 2008|archive-date=2008-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20081022112038/http://charts.org.nz/showinterpret.asp?interpret=Kylie+Minogue|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Švedska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=swe&gt;{{navedi splet|url=http://swedishcharts.com/showinterpret.asp?interpret=Kylie+Minogue|title=Švedske lestvice &gt; Kylie Minogue|publisher=swedishcharts.com Hung Medien|accessdate=24. junij 2008}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Švica]]&lt;br&gt;&lt;ref name=swi&gt;{{navedi splet|url=http://hitparade.ch/showinterpret.asp?interpret=Kylie+Minogue|title=Švicarske lestvice &gt; Kylie Minogue|language=de|publisher=hitparade.ch Hung Medien|accessdate=24. julij 2008}}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br&gt;&lt;ref name=uk&gt;{{navedi splet|url=http://www.theofficialcharts.com/artist/_/KYLIE%20MINOGUE/|title=Britanske lestvice &gt; Kylie Minogue|publisher=Official Charts Company|accessdate=6. oktober 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Kylie (album)|Kylie]]''
|
* Izid: 4. julij 1988
* Založba: [[PWL]]
* Formati: LP, [[Zgoščenka|CD]], [[kaseta]]
| 2 || 15 || 19 || 8 || — || 42 || 1 || 22 || 7 || 1
|
* [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]: 2.105.698&lt;ref name=jam&gt;{{navedi splet|url=http://jam.canoe.ca/Music/Artists/Q/Queen/2006/11/17/2391437.html|title=Kraljica vlada - pri prodaji albumov|first=Bill|last=Harris|publisher=Jam! Canadian Online Explorer|accessdate=8. oktober 2011}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Po svetu: 7.500.000&lt;ref name=official&gt;{{navedi splet|url=http://www.kylie.com/about/|title=Kylie: O|publisher=Parlophone Records|accessdate=8. oktober 2011|archive-date=2012-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20120103170245/http://www.kylie.com/about/|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
|
* [[Francija]]: Platinasta&lt;ref name=snep&gt;{{navedi splet|url=http://www.infodisc.fr/CD_Certif.php|title=Certifikacije|language=fr|publisher=InfoDisc Syndicat National de l'Édition Phonographique|accessdate=6. oktober 2011}}&lt;/ref&gt;
* [[Nemčija]]: Zlata&lt;ref name=ifpiger&gt;{{cite certification|region=Nemčija|accessdate=6. oktober 2011}} {{ikona de}}&lt;/ref&gt;
* [[Švica]]: Platinasta&lt;ref name=ifpiswi&gt;{{navedi splet|url=http://www.swisscharts.com/search_certifications.asp?search=kylie+minogue|title=IFPI Switzerland &gt; Edelmetall|language=de|publisher=International Federation of the Phonographic Industry Hung Medien|accessdate=6. oktober 2011}}&lt;/ref&gt;
* [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]: 6× platinasta&lt;ref name=bpi&gt;{{navedi splet|url=http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx|title=BPI Certified Awards|publisher=British Phonographic Industry|accessdate=6. oktober 2011|archive-date=2011-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20110511120001/http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Enjoy Yourself (album, Kylie Minogue)|Enjoy Yourself]]''
|
* Izid: 9. oktober 1989
* Založba: PWL
* Formati: LP, CD, kaseta
| 9 || — || 24 || 33 || — || 50 || 6 || 33 || 13 || 1
|
|
* Francija: Zlata&lt;ref name=snep/&gt;
* Švica: Zlata&lt;ref name=ifpiswi/&gt;
* Velika Britanija: 4× platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Rhythm of Love (album, Kylie Minogue)|Rhythm of Love]]''
|
* Izid: 12. november 1990
* Založba: PWL
* Formati: LP, CD, kaseta
| 10 || — || 25 || — || — || 76 || 36 || 44 || — || 9
|
|
* Velika Britanija: Zlata&lt;ref name=bpi/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Let's Get to It]]''
|
* Izid: 14. oktober 1991
* Založba: PWL
* Formati: LP, CD, kaseta
| 13 || — || — || — || — || — || — || — || — || 15
|
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Kylie Minogue (album)|Kylie Minogue]]''
|
* Izid: 19. september 1994
* Založba: Deconstruction
* Formati: LP, CD, kaseta
| 3 || — || — || 78 || — || — || — || 39 || 33 || 4
|
|
* Velika Britanija: Zlata&lt;ref name=bpi/&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Impossible Princess]]''
|
* Izid: 27. oktober 1997
* Založba: Deconstruction
* Formati: CD, kaseta
| 4 || — || — || — || — || — || — || — || — || 10
|
|
* [[Avstralija]]: Platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-albums-1998.htm|title=Lestvice ARIA &gt; Dosežki &gt; Albumi leta 1998|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=6. oktober 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Velika Britanija: Srebrna&lt;ref name=bpi/&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Light Years]]''
|
* Izid: 25. september 2000
* Založba: Parlophone
* Formati: CD, kaseta
| 1 || — || 50 || 35 || 13 || 71 || 8 || 25 || 28 || 2
|
|
* Avstralija: 4× platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-albums-2001.htm|title=Lestvice ARIA &gt; Dosežki &gt; Albumi leta 2001|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=6. oktober 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Velika Britanija: Platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Fever]]''
|
* Izid: 1. oktober 2001
* Založba: Parlophone
* Formati: CD, kaseta
| 1 || 1 || 18 || 1 || 1 || 7 || 3 || 10 || 3 || 1
|
* Velika Britanija: 1.682.387&lt;ref name=jam/&gt;
* Po svetu: 6.000.000&lt;ref name=official/&gt;
|
* Avstralija: 7× platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-albums-2002.htm|title=Lestvice ARIA &gt; Dosežki &gt; Albumi leta 2002|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=6. oktober 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* [[Avstrija]]: Platinasta&lt;ref name=ifpiaut&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifpi.at/?section=goldplatin|title=IFPI Austria &gt; Goud &amp; Platin|language=de|publisher=International Federation of the Phonographic Industry|accessdate=6. oktober 2011|archive-date=2008-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20081216161149/http://www.ifpi.at/?section=goldplatin|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* Francija: Platinasta&lt;ref name=snep/&gt;
* Nemčija: Platinasta&lt;ref name=ifpiger/&gt;
*[[Nizozemska]]: Zlata&lt;ref name=nvpi&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifpi.nl/nvpi/pagina.asp?pagkey=60461#resultaat|title=NVPI Goud/Platina|language=nl|publisher=NVPI|accessdate=6. oktober 2011|archive-date=2015-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20151125112256/http://www.ifpi.nl/nvpi/pagina.asp?pagkey=60461#resultaat|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* [[Nova Zelandija]]: 2× platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp?chartNum=1338&amp;chartKind=A|title=Najboljših 50 albumov na lestvici RIANZ &gt; 8. december 2002|publisher=Recording Industry Association of New Zealand|accessdate=6. oktober 2011|archive-date=2011-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20110724201029/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp?chartNum=1338&amp;chartKind=A|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
* [[Švedska]]: Platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifpi.se/wp/wp-content/uploads/ar-20021.pdf|title=Certifikacije lestvice IFPI &gt; 2002|language=sv|format=pdf|publisher=International Federation of the Phonographic Industry|accessdate=6. oktober 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110616145405/http://www.ifpi.se/wp/wp-content/uploads/ar-20021.pdf|archivedate=2011-06-16|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* Švica: 2× platinasta&lt;ref name=ifpiswi/&gt;
* Velika Britanija: 5× platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Body Language]]''
|
* Izid: 17. november 2003
* Založba: Parlophone
* Formati: CD, [[digitalno]]
| 2 || 23 || 31 || 11 || 19 || 19 || 23 || 20 || 8 || 6
|
|
* Avstralija: 2× platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-albums-2003.htm|title=Lestvice ARIA &gt; Dosežki &gt; Albumi leta 2003|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=6. oktober 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Avstrija: Zlata&lt;ref name=ifpiaut/&gt;
* Švica: Zlata&lt;ref name=ifpiswi/&gt;
* Velika Britanija: Platinasta&lt;ref name=bpi/&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[X (Kylie Minogue)|X]]''
|
* Izid: 21. november 2007
* Založba: Parlophone
* Formati: CD, digitalno
| 1 || 16 || 19 || 15 || 14 || 29 || 38 || 28 || 9 || 4
|
* Velika Britanija: 462.000&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/news/kylie-minogue-album-preview-1004058449.story|title=Predogled albuma Kylie Minogue|first=Mark|last=Sutherland|date=12. januar 2010|publisher=Billboard Nielsen Business Media|accessdate=8. oktober 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|
* Avstralija: Platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accreditations-2007Albums.htm|title=Letsvice ARIA &gt; Dodatki &gt; Albumi leta 2007|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=6. oktober 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Francija: Zlata&lt;ref name=snep/&gt;
* Velika Britanija: Platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Aphrodite]]''
|
* Izid: 2. julij 2010
* Založba: Parlophone
* Formati: CD, digitalno
| 2 || 3 || 3 || 3 || 5 || 4 || 11 || 9 || 2 || 1
| 
|
* Avstralija: Platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.auALBUMaccreds2011.htm|title=Lestvice ARIA &gt; Dosežki &gt; Albumi leta 2011|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=6. oktober 2011}}&lt;/ref&gt;
* Velika Britanija: Platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
|-
|colspan=&quot;14&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« pomeni, da se album na lestvico ni uvrstil, ni izšel na tistem območju ali da uvrstitev ni znana
|}

== Kompilacije ==
{|class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:11em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Detajli albuma
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;10&quot;| Dosežki
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Certifikacije
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Avstralija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=aus/&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|url=http://pandora.nla.gov.au/pan/23790/20031207-0000/Issue719.pdf|title=Lestvice ARIA &gt; Poročilo ARIA &gt; 1. december 2003|issue=719|format=PDF|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=8. oktober 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Avstrija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=aut/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Francija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=fra2/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Nemčija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=ger/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Irska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=ire/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Nizozemska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=nld/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Nova Zelandija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=nz/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Švedska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=swe/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Švica]]&lt;br&gt;&lt;ref name=swi/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br&gt;&lt;ref name=uk/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Greatest Hits (album, Kylie Minogue)|Greatest Hits]]''
|
* Izid: 24. avgust 1992
* Založba: PWL
* Formati: LP, CD, kaseta
| 3 || — || 8 || 81 || — || — || 49 || — || — || 1
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Hits+]]''
|
* Izid: 16. oktober 2000
* Založba: BMG
* Formati: CD, kaseta
| — || — || — || — || — || — || — || — || — || 41
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Greatest Hits (album, Kylie Minogue)#Ponovna izdaja leta 2002|Greatest Hits 87–92]]''
|
* Izid: 18. november 2002
* Založba: PWL
* Formati: CD, kaseta
| — || — || — || — || 37 || — || — || — || — || 20
|
* Velika Britanija: Platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Greatest Hits 87–97]]''
|
* Izid: 24. november 2003
* Založba: BMG
* Formati: CD, kaseta
| — || — || 1 || — || — || — || — || — || — || —
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Greatest Hits 1987–1999]]''
|
* Izid: 24. november 2003
* Založba: Festival Records
* Formati: CD, kaseta
| 54 || — || — || — || — || — || — || — || — || —
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Ultimate Kylie]]''
|
* Izid: 22. november 2004
* Založba: Parlophone
* Formati: CD, kaseta
| 5 || 15 || 24 || 10 || 8 || 37 || 33 || 23 || 19 || 4
|
* Avstralija: 4× platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/ARIACharts-Accreditations-2006Albums.htm|title=Lestvice ARIA &gt; Dodatki &gt; Albumi leta 2006|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=8. oktober 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Avstrija: Zlata&lt;ref name=ifpiaut/&gt;
* Velika Britanija: 2× platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
|-
|colspan=&quot;14&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« pomeni, da se album na lestvico ni uvrstil, ni izšel na tistem območju ali da uvrstitev ni znana
|}

=== Ostale kompilacije ===
{|class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:11em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Detajli albuma
! scope=&quot;col&quot;| Opombe
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Confide in Me (album)|Confide in Me]]''
|
* Izid: 25. maj 2002
* Založba: BMG
* Formati: CD
|style=&quot;font-size: 9pt&quot;|
* Vsebuje pesmi z albumov ''Kylie Minogue'' (1994) in ''Impossible Princess'' (1997).
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Kylie Minogue: Artist Collection|Artist Collection]]''
|
* Izid: 20. september 2004
* Založba: BMG
* Formati: CD, kaseta
|style=&quot;font-size: 9pt&quot;|
* Vsebuje pesmi z albumov ''Kylie Minogue'' (1994) in ''Impossible Princess'' (1997).
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Confide in Me: The Irresistible Kylie|Confide in Me:&lt;br&gt;The Irresistible Kylie]]''
|
* Izid: 16. julij 2007
* Založba: Music Club
* Formati: CD
|style=&quot;font-size: 9pt&quot;|
* Vsebuje pesmi z albumov ''Kylie Minogue'' (1994) in ''Impossible Princess'' (1997).
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Kylie Hits|Hits]]''
|
* Izid: 16. marec 2011
* Založba: EMI Music Japan
* Formati: CD, CD/DVD
|style=&quot;font-size: 9pt&quot;|
* Vsebuje pesmi z albumov ''Light Years'' (2000) ''Fever'' (2001) ''Body language'' (2003) ''X'' (2007) in ''Aphrodite'' (2010) ter njihove remixe.
|-
|}

== Albumi v živo ==
{|class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:11em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Detajli albuma
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;6&quot;| Dosežki
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Certifikacije
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Avstralija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=aus/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Avstrija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=aut/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Francija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=fra/&gt;&lt;ref name=fra2/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Nemčija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=ger/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Švica]]&lt;br&gt;&lt;ref name=swi/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br&gt;&lt;ref name=uk/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Intimate and Live (album)|Intimate and Live]]''
|
* Izid: 30. november 1998
* Založba: Mushroom
* Formati: CD, kaseta
| 28 || — || — || — || — || —
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Showgirl (album, Kylie Minogue)|Showgirl]]''
|
* Izid: 12. december 2005
* Založba: Parlophone
* Formati: digitalno
| — || — || — || — || — || —
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Showgirl Homecoming Live]]''
|
* Izid: 8. januar 2007
* Založba: Parlophone
* Formati: CD, digitalno
| 28 || 55 || 113 || 59 || 54 || 7
|
* Velika Britanija: Srebrna&lt;ref name=bpi/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Kylie: Live in New York]]''
|
* Izid: 14. december 2009
* Založba: Parlophone
* Formati: digitalno
| — || — || 18 || — || — || —
|
|-
|colspan=&quot;14&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« pomeni, da se album na lestvico ni uvrstil, ni izšel na tistem območju ali da uvrstitev ni znana
|}

== Albumi z remixi ==
{|class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:11em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Detajli albuma
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;3&quot;| Dosežki
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Avstralija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=aus/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Francija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=fra/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br&gt;&lt;ref name=uk/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Mixes]]''
|
* Izid: 3. avgust 1998
* Založba: Deconstruction
* Formati: CD, kaseta
| — || — || 63
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Impossible Remixes]]''
|
* Izid: 10. avgust 1998
* Založba: Mushroom
* Formati: CD
| 37 || — || —
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Greatest Remix Hits 3]]''
|
* Izid: 15. september 1998
* Založba: Mushroom
* Formati: CD, kaseta
| 67 || — || —
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Greatest Remix Hits 4]]''
|
* Izid: 15. september 1998
* Založba: Mushroom
* Formati: CD, kaseta
| 66 || — || —
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Boombox (album, Kylie Minogue)|Boombox]]''
|
* Izid: 17. december 2008
* Založba: Parlophone
* Formati: CD, digitalno
| 72 || 180 || 28
|-
|colspan=&quot;14&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« pomeni, da se album na lestvico ni uvrstil, ni izšel na tistem območju ali da uvrstitev ni znana
|}

=== Ostali albumi z remixi ===
{|class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Detajli albuma
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[The Kylie Collection]]''
|
* Izid: 19. december 1988
* Založba: Mushroom
* Formati: CD, kaseta
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Kylie's Remixes Volume 1]]''
|
* Izid: 16. marec 1989
* Založba: PWL
* Formati: CD, kaseta
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Kylie's Remixes Volume 2]]''
|
* Izid: 1. julij 1992
* Založba: PWL
* Formati: CD, kaseta
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Kylie's Non-Stop History 50+1]]''
|
* Izid: 1. julij 1993
* Založba: PWL
* Formati: CD, kaseta
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Greatest Remix Hits 1]]''
|
* Izid: 12. november 1993
* Založba: Mushroom
* Formati: CD, kaseta
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Greatest Remix Hits 2]]''
|
* Izid: 12. november 1993
* Založba: Mushroom
* Formati: CD, kaseta
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Essential Mixes (album, Kylie Minogue)|Essential Mixes]]''
|
* Izid: 20. september 2010
* Založba: BMG
* Formati: CD, digitalno
|-
|}

== Seti škatel ==
{|class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:11em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Detajli albuma
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;1&quot;| Dosežki
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br&gt;&lt;ref name=uk/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Kylie (album)|Kylie]]'' / ''[[Enjoy Yourself (album, Kylie Minogue)|Enjoy Yourself]]'' / ''[[Rhythm of Love (album, Kylie Minogue)|Rhythm of Love]]'' &lt;small&gt;(alias ''x3'')&lt;/small&gt;
|
* Izid: 1. oktober 1999
* Založba: Mushroom
* Formati: CD, digitalno
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Kylie Minogue (album)|Kylie Minogue]]'' /&lt;br&gt; ''[[Impossible Princess]]''
|
* Izid: 28. september 2007
* Založba: Sony
* Formati: CD, digitalno
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[X (Kylie Minogue)|X]]'' / ''[[Fever]]''
|
* Izid: 13. september 2010
* Založba: EMI
* Formati: CD, digitalno
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Kylie: The Albums 2000-2010|Kylie:&lt;br&gt;The Albums 2000-2010]]''
|
* Izid: 18. julij 2011
* Založba: Parlophone
* Formati: CD, digitalno
| 37
|-
|}

== EP-ji ==
{|class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:11em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Detajli albuma
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;1&quot;| Dosežki
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot;|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[A Kylie Christmas]]''
|
* Izid: 1. december 2010
* Založba: Parlophone
* Formati: digitalno
| 188
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''North American Tour''
|
* Izid: 3. maj 2011
* Založba: Astralwerks
* Formati: digitalno
| —
|-
|}

== Glej tudi ==
* [[Diskografija singlov Kylie Minogue]]
* [[Videografija Kylie Minogue]]

== Literatura ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.kylie.com Uradna spletna stran Kylie Minogue] {{ikona en}}
* [http://www.discogs.com/artist/kylie+Minogue Diskografija Kylie Minogue] na Discogs {{ikona en}}

{{Kylie Minogue}}

[[Kategorija:Kylie Minogue]]
[[Kategorija:Diskografije|Minogue, Kylie]]</text>
      <sha1>qlwtoc7nuqlfud2s91476pw5jiklvvf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tomić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>307547</id>
    <revision>
      <id>6758173</id>
      <parentid>6413611</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T08:19:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani slovenski nosilci priimka */</comment>
      <origin>6758173</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2253" sha1="ntmwjy7vuvxgpx2syrf477jeu57a72m" xml:space="preserve">'''Tomić''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenji uporabljalo ta priimek 731 oseb.
== Znani slovenski nosilci priimka ==  
* [[Ana Tomić]] (r. [[Trdin]]) (1932–2017), pedagoginja, didaktičarka, šolska političarka
*[[Anže Tomić]] (*1983), radijski voditelj in podkaster
*[[Dalibor Tomić]] (*1986), odbojkar
*[[Eva Tomić]] (*1994), svetovna mladinska prvakinja v floretu 
*[[Marina Tomić]] (*1983), atletinja 
* [[Violeta Tomič|Violeta Tomić]] (*1963), igralka, TV-voditeljica in političarka
== Znani tuji nosilci priimka ==
* [[Ante Tomić]] (*1970), hrvaški novinar in pisatelj
* Ante Tomić (*1987), hrvaški košarkar
* [[Božidar Tomić]] (1899/1907–1978), srbski arhitekt in profesor
* [[Božo Tomić]] (1917–1944), narodni heroj Jugoslavije
* [[Dragan Tomić]] (1935–2022), srbski politik
* [[Dragan Tomić (pisatelj)|Dragan Tomić]] (*1941), srbski pisatelj
* [[Jaša Tomić]] (1856–1922), srbski politik in publicist
* [[Josip Eugen Tomić]] (1843–1906), hrvaški pisatelj
* [[Jovan Tomić (1869|Jovan Tomić]] (1869–1932), srbski zgodovinar, bibliotekar in akademik
* [[Jovan Tomić]] (1891–1946), srbski mineralog in petrograf
* [[Julije Tomić (1899|Julije Tomić]] (1899–1947), hrvaški slikar
* [[Mihailo Tomić]] (1902–1995), srbski kipar
* [[Milivoje Tomić|Milivoje &quot;Mića&quot; Tomić]] (1920–2000), srbski igralec
* [[Miloš Tomić]], srbski filmski režiser in animator
* [[Mirko Tomić]] (1909–1943), srbski pravnik in narodni heroj
* [[Momir Tomić]] Moša (1909–1979), srbski komunist in politik
* [[Petar Tomić]] (1839–1918), hrvaški zgodovinar
* [[Radoslav Tomić]] (*1957), hrvaški umetnostni zgodovinar in akademik 
* [[Sima Tomić]] (1866–1903), srbski jezikoslovec
* [[Stanko Tomić]] (1926–''neznano''), bosanski politik in gospodarstvenik
*[[Vladimir Tomić]], hrvaški slikar
* [[Živojin Tomić]] (1896–1961), srbsko-črnogorski operni pevec in pedagog
== Glej tudi ==
* priimek [[Tomec]]
* priimka [[Tomič]] in [[Tomanić]]
* priimek [[Tomšič]]
* priimek [[Tomac]]
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Tomić}}
{{priimek}}</text>
      <sha1>ntmwjy7vuvxgpx2syrf477jeu57a72m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758174</id>
      <parentid>6758173</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T08:20:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani slovenski nosilci priimka */</comment>
      <origin>6758174</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2262" sha1="87l8dqzl8h8l5ii7lad9i6xzit6ni7f" xml:space="preserve">'''Tomić''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenji uporabljalo ta priimek 731 oseb.
== Znani slovenski nosilci priimka ==  
* [[Ana Tomić]] (r. [[Trdin]]) (1932–2017), pedagoginja, didaktičarka, šolska političarka
*[[Anže Tomić]] (*1983), novinar, radijski voditelj in podkaster
*[[Dalibor Tomić]] (*1986), odbojkar
*[[Eva Tomić]] (*1994), svetovna mladinska prvakinja v floretu 
*[[Marina Tomić]] (*1983), atletinja 
* [[Violeta Tomič|Violeta Tomić]] (*1963), igralka, TV-voditeljica in političarka
== Znani tuji nosilci priimka ==
* [[Ante Tomić]] (*1970), hrvaški novinar in pisatelj
* Ante Tomić (*1987), hrvaški košarkar
* [[Božidar Tomić]] (1899/1907–1978), srbski arhitekt in profesor
* [[Božo Tomić]] (1917–1944), narodni heroj Jugoslavije
* [[Dragan Tomić]] (1935–2022), srbski politik
* [[Dragan Tomić (pisatelj)|Dragan Tomić]] (*1941), srbski pisatelj
* [[Jaša Tomić]] (1856–1922), srbski politik in publicist
* [[Josip Eugen Tomić]] (1843–1906), hrvaški pisatelj
* [[Jovan Tomić (1869|Jovan Tomić]] (1869–1932), srbski zgodovinar, bibliotekar in akademik
* [[Jovan Tomić]] (1891–1946), srbski mineralog in petrograf
* [[Julije Tomić (1899|Julije Tomić]] (1899–1947), hrvaški slikar
* [[Mihailo Tomić]] (1902–1995), srbski kipar
* [[Milivoje Tomić|Milivoje &quot;Mića&quot; Tomić]] (1920–2000), srbski igralec
* [[Miloš Tomić]], srbski filmski režiser in animator
* [[Mirko Tomić]] (1909–1943), srbski pravnik in narodni heroj
* [[Momir Tomić]] Moša (1909–1979), srbski komunist in politik
* [[Petar Tomić]] (1839–1918), hrvaški zgodovinar
* [[Radoslav Tomić]] (*1957), hrvaški umetnostni zgodovinar in akademik 
* [[Sima Tomić]] (1866–1903), srbski jezikoslovec
* [[Stanko Tomić]] (1926–''neznano''), bosanski politik in gospodarstvenik
*[[Vladimir Tomić]], hrvaški slikar
* [[Živojin Tomić]] (1896–1961), srbsko-črnogorski operni pevec in pedagog
== Glej tudi ==
* priimek [[Tomec]]
* priimka [[Tomič]] in [[Tomanić]]
* priimek [[Tomšič]]
* priimek [[Tomac]]
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Tomić}}
{{priimek}}</text>
      <sha1>87l8dqzl8h8l5ii7lad9i6xzit6ni7f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758176</id>
      <parentid>6758174</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T08:25:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6758176</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2287" sha1="73xkytp8jovgsmokiyujx2477s94ylo" xml:space="preserve">'''Tomić''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenji uporabljalo ta priimek 731 oseb.
== Znani slovenski nosilci priimka ==  
* [[Ana Tomić]] (r. [[Trdin]]) (1932–2017), pedagoginja, didaktičarka, šolska političarka
*[[Anže Tomić]] (*1983), novinar, radijski voditelj in podkaster
*[[Dalibor Tomić]] (*1986), odbojkar
*[[Eva Tomić]] (*1994), svetovna mladinska prvakinja v floretu 
*[[Marina Tomić]] (*1983), atletinja 
* [[Violeta Tomič|Violeta Tomić]] (*1963), igralka, TV-voditeljica in političarka
== Znani tuji nosilci priimka ==
* [[Ante Tomić]] (*1970), hrvaški novinar in pisatelj
* Ante Tomić (*1987), hrvaški košarkar
* [[Božidar Tomić]] (1899/1907–1978), srbski arhitekt in profesor
* [[Božo Tomić]] (1917–1944), narodni heroj Jugoslavije
* [[Dragan Tomić]] (1935–2022), srbski politik
* [[Dragan Tomić (pisatelj)|Dragan Tomić]] (*1941), srbski pisatelj
* [[Jaša Tomić]] (1856–1922), srbski politik in publicist
* [[Josip Eugen Tomić]] (1843–1906), hrvaški pisatelj
* [[Jovan Tomić (1869|Jovan Tomić]] (1869–1932), srbski zgodovinar, bibliotekar in akademik
* [[Jovan Tomić]] (1891–1946), srbski mineralog in petrograf
* [[Julije Tomić (1899|Julije Tomić]] (1899–1947), hrvaški slikar
* [[Mihailo Tomić]] (1902–1995), srbski kipar
* [[Milivoje Tomić|Milivoje &quot;Mića&quot; Tomić]] (1920–2000), srbski igralec
* [[Miloš Tomić]], srbski filmski režiser in animator
* [[Mirko Tomić]] (1909–1943), srbski pravnik in narodni heroj
* [[Momir Tomić]] - Moša (1909–1979), srbski komunist in politik
* [[Petar Tomić]] (1839–1918), hrvaški zgodovinar
* [[Radoslav Tomić]] (*1957), hrvaški umetnostni zgodovinar in akademik 
* [[Sima Tomić]] (1866–1903), srbski jezikoslovec
* [[Stanko Tomić]] (1926–''neznano''), bosanski politik in gospodarstvenik
*[[Vladimir Tomić]], hrvaški slikar? (dansko-bosanski vizualni umetnik, *1980)
* [[Živojin Tomić]] (1896–1961), srbsko-črnogorski operni pevec in pedagog
== Glej tudi ==
* priimek [[Tomič]]
* priimke [[Tomac]], [[Tomanić]], [[Tomšič]], [[Tomec]]
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Tomić}}
{{priimek}}</text>
      <sha1>73xkytp8jovgsmokiyujx2477s94ylo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tominc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>307548</id>
    <revision>
      <id>6758075</id>
      <parentid>6499367</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T21:00:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6758075</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1155" sha1="3p75b72omxam54qve52sy34klwuw8bx" xml:space="preserve">'''Tominc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Alfred Tominc]] (1845—1936), slikar
* [https://www.qmu.ac.uk/schools-and-divisions/mcpa/mcpa-staff/dr-ana-tominc/ Ana Tominc] (* 1982), komunikologinja, sociokulturna antropologinja
* [[Avgust Tominc]] (1818—1883), slikar 
*[[Dušan Tominc]] - &quot;Mašinist&quot;, jamar
* [[Ivan Tominc|Ivan Tomin(e)c]] (1911—1942), sindikalist in politični delavec/komisar
* [[Ivo Tominc]] (1934—1992), generalpodpolkovnik JLA
* [[Janez Tominc]] (1768—1852), trgovec in mecen
* [[Jožef Tominc]] (1790—1866), slikar portretist
* [[Lan Tominc]] (* 2002), kanuist
* [[Matej Tominc]] (1790—1832), pravnik, začetnik turizma v Škocjanskih jamah
* [[Polona Tominc]] (* 1966), ekonomistka, statističarka, univ. prof., dekanja EPF UM
* [[Uroš Tominc]], kirurg travmatolog
* [[Vojko Tominc]] (*1953), likovni umetnik (grafični oblikovalec, slikar...)

== Glej tudi ==

* [[Raimondo Tominz]] 
* priimek [[Tominec]]
*priimke [[Tominšek]], [[Tomc]], [[Tomec]], [[Toman]], [[Tomič]], [[Tomšič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Tominc}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>3p75b72omxam54qve52sy34klwuw8bx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758076</id>
      <parentid>6758075</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T21:00:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6758076</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1156" sha1="bnvmyxckj8pyga8a6ksbmq44tfhp59y" xml:space="preserve">'''Tominc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Alfred Tominc]] (1845—1936), slikar
* [https://www.qmu.ac.uk/schools-and-divisions/mcpa/mcpa-staff/dr-ana-tominc/ Ana Tominc] (* 1982), komunikologinja, sociokulturna antropologinja
* [[Avgust Tominc]] (1818—1883), slikar 
*[[Dušan Tominc]] - &quot;Mašinist&quot;, jamar
* [[Ivan Tominc|Ivan Tomin(e)c]] (1911—1942), sindikalist in politični delavec/komisar
* [[Ivo Tominc]] (1934—1992), generalpodpolkovnik JLA
* [[Janez Tominc]] (1768—1852), trgovec in mecen
* [[Jožef Tominc]] (1790—1866), slikar portretist
* [[Lan Tominc]] (* 2002), kanuist
* [[Matej Tominc]] (1790—1832), pravnik, začetnik turizma v Škocjanskih jamah
* [[Polona Tominc]] (* 1966), ekonomistka, statističarka, univ. prof., dekanja EPF UM
* [[Uroš Tominc]], kirurg travmatolog
* [[Vojko Tominc]] (* 1953), likovni umetnik (grafični oblikovalec, slikar...)

== Glej tudi ==

* [[Raimondo Tominz]] 
* priimek [[Tominec]]
*priimke [[Tominšek]], [[Tomc]], [[Tomec]], [[Toman]], [[Tomič]], [[Tomšič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Tominc}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>bnvmyxckj8pyga8a6ksbmq44tfhp59y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Barkovljanka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>342805</id>
    <revision>
      <id>6757881</id>
      <parentid>6754805</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:22:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-52189-64</username>
        <id>266470</id>
      </contributor>
      <origin>6757881</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9280" sha1="0326myamkkmlsbtf1db99qty28tzgan" xml:space="preserve">[[File:Miramare con Barcolana n. 2.jpg|thumb|280px|right|Barcolana 2018]]
'''Barcolana''' ali '''Jesenski pokal''' ({{langx|it|Coppa d’Autunno}}) je [[jadralna regata]], ki poteka od leta 1969 v organizaciji kluba Società Velica di Barcola e Grignano iz [[Trst]]a. Vsakoletna regata poteka drugo nedeljo v oktobru v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] in je z 2.689 sodelujočimi jadrnicami (leta 2018) dosegla rekord najbolj množične regate na svetu. Imenuje se po tržaški četrti [[Barkovlje]] ({{jezik-it|Barcola}}), nekdaj slovenski vasi.

==Regata==
Regata poteka po štiristranem regatnem polju s fiksnimi [[boja]]mi izmed katerih je ena simbolično v [[Slovenija|slovenskih]] vodah. Skupna dolžina regatnega polja znaša 16 [[Morska milja|NM]].

Sodelujejo lahko vse vrste enotrupnih jadrnic dolžine najmanj 6 metrov (19 čevljev in 9 palcev). To je privedlo do tega, da je Barkovljanka ena najbolj pestrih regat v Mediteranu, ko so začetniki in jadralski navdušenci na skupni štartni liniji s profesionalnimi jadralci z jadrnicami, ki presegajo dolžino 100 čevljev.
{{wide image|Trieste Barcolana 29.jpg|1024px}}

== Zgodovina ==
V prvih 20 letih so bili zmagovalci večinoma jadralci iz lokalnih klubov, kasneje pa je regata postajala vedno bolj mednarodna ob sodelovanju jadralcev iz vseh koncev sveta, nenazadnje celo Avstralci, pri čemer prednjačijo Slovenci in Hrvati. Med najbolj znanimi skiperji so na regati sodelovali npr. [[Neville Crichton]], [[Mitja Kosmina]] in [[Lorenzo Bressani]].

Na prvi regati leta 1969 je sodelovalo le 51 jadrnic kar je bilo za tiste čase veliko glede na celotno število jadrnic v Trstu v tistem času. V prvem desetletju je boj za pokal potekal med tržaškimi klubi kot so ''Società Triestina della Vela'', ''Yacht Club Adriaco'' in organizatorjem ''Società Velica di Barcola e Grignano''. Prva neitalijanska zmaga je leta 1980 pripadla jadrnici Rupe iz [[München|Münchna]], kar je regati prineslo mednarodno pozornost.

Od leta 1995 do 1997 je regato zmagal bivši [[Koper|koprski]] župan [[Janko Kosmina]]  z jadrnico ''Gaia Legend''. Zaporedna triletna zmaga je še danes veljaven rekord. Na Barkovljanki leta 2009 je bil prvi na cilju njegov sin Mitja Kosmina z jadrnico ''Maxi Jena''. Leta 2010 in 2011 je pobral zmago [[Solkan|Goričan]] [[Igor Simčič]] na ''Esimit Europa 2''. Ista jadrnica je naslednji dve leti zmagala z jadralcem [[Jochen Schümann|Jochenom Schümannom]].

== Seznam zmagovalcev ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
! Leto 
!Veter|| Jadrnica || [[Skiper]] || Klub
!Št. jadrnic
|-
|1.
|1969 
|lebič|| Betelgeuse || [[Piero Napp]]|| {{ikonazastave|Italija}} Società Triestina della Vela
|51
|-
|2.
|1970 
|spremenljiv||Marie || [[Giusto Pesle]]|| {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Adriaco
|63
|-
|3.
|1971 
|lebič|| Carla || [[Giovanni Sigovich]]|| {{ikonazastave|Italija}} Yachting Club Torri
|60
|-
|4.
|1972 
|burja|| Sandra || Toffaloni || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Adriaco
|70
|-
|5.
|1973 
|oštro|| Vento di mare || Rizzi || {{ikonazastave|Italija}} Società Triestina della Vela
|83
|-
|6.
|1974 
|burja|| Kaiten || Zalukar || {{ikonazastave|Italija}} Società Velica di Barcola e Grignano
|100
|-
|7.
|1975 
|burja|| El Raguseo || Colonna || {{ikonazastave|Italija}} Società Triestina della Vela
|127
|-
|8.
|1976 
|levante|| El Raguseo || Colonna || {{ikonazastave|Italija}} Società Triestina della Vela
|120
|-
|9.
|1977 
|jugo|| Papillon || Drioli || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Adriaco
|179
|-
|10.
|1978 
|burja|| El Cid || Bartoli-Zago || {{ikonazastave|Italija}} Società Triestina della Vela
|230
|-
|11.
|1979 
|burja|| El Cid || Bartoli-Zago || {{ikonazastave|Italija}} Società Triestina della Vela
|290
|-
|12.
|1980 
|burja|| Rupe || Hoffmeister-Stadler || {{ikonazastave|Nemčija}} YC München
|351
|-
|13.
|1981 
|lebič|| White Shadow || Drioli || {{ikonazastave|Italija}} Società Velica di Barcola e Grignano
|400
|-
|14.
|1982 
|maestral|| Condor || Battiston || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Lignano
|400
|-
|15.
|1983 
|maestral|| White Shadow || Drioli || {{ikonazastave|Italija}} Società Velica di Barcola e Grignano
|596
|-
|16.
|1984 
|levante|| Condornonsisamai || Becchetti || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Lignano
|537
|-
|17.
|1985 
|burja|| Blue Eyed Princess || Bardelli || {{ikonazastave|Italija}} Società Velica di Barcola e Grignano
|602
|-
|18.
|1986 
|burja|| La Fenice di Venezia || Venerucci || {{ikonazastave|Italija}} Circolo Nautico Chioggia
|639
|-
|19.
|1987 
|levante|| Il Moro di Venezia || Ferruzzi-Nava || {{ikonazastave|Italija}} Circolo Velico Ravennate
|673
|-
|20.
|1988 
|ponente|| Uragan || Battiston || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Lignano
|699
|-
|21.
|1989 
|burja|| Il Moro di Venezia 2 || Ferruzzi-Nava || {{ikonazastave|Italija}} Circolo Velico Ravennate
|882
|-
|22.
|1990 
| brezvetrje|| Fanatic || Zizala-Battiston || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Lignano
|846
|-
|23.
|1991 
|jugo|| Satanasso Calbre || Gaburri-Poli || {{ikonazastave|Italija}} Associazione Nautica Sebino
|893
|-
|24.
|1992 
|burja|| Il Moro di Venezia || Ferruzzi-Chieffi || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Italiano
|962
|-
|25.
|1993 
|maestral|| Fanatic || Zizala-Battiston || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Lignano
|1025
|-
|26.
|1994 
|maestral|| Fanatic || Zizala-Puh || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Lignano
|1289
|-
|27.
|1995 
|levante|| Gaia Legend || [[Mitja Kosmina]] || {{ikonazastave|Slovenija}} Yacht Club Jadro Koper
|1305
|-
|28.
|1996 
|ponente|| Gaia Legend || Mitja Kosmina || {{ikonazastave|Slovenija}} Yacht Club Jadro Koper
|1442
|-
|29.
|1997 
|oštro|| Gaia Legend || Mitja Kosmina || {{ikonazastave|Slovenija}} Yacht Club Jadro Koper
|1482
|-
|30.
|1998 
|ponente|| Riviera di Rimini || Benvenuti-Cian || {{ikonazastave|Italija}} Circolo Velico Rimini
|1589
|-
|31.
|1999 
| brezvetrje|| @DRIACOM || Cilenti || {{ikonazastave|Italija}} Circolo della Vela Padova
|1864
|-
|32.
|2000 
|burja|| @DRIACOM || Cilenti || {{ikonazastave|Italija}} Circolo della Vela Padova
|1795
|-
|33.
|2001 
|burja|| Cometa || Pfizer-Favini || {{ikonazastave|Italija}} Circolo Velico Marina di Massa
|1964
|-
|34.
|2002 
|spremenljiv|| Uniflair || Cilenti-Bressani || {{ikonazastave|Italija}} Circolo della Vela Venezia
|1969
|-
|35.
|2003 
| brezvetrje|| Alfa Romeo || [[Neville Crichton]]|| {{ikonazastave|Avstralija}} Cruising Yacht Club Australia
|1961
|-
|36.
|2004 
|jugo|| Alfa Romeo || Neville Crichton || {{ikonazastave|Avstralija}} Cruising Yacht Club Australia
|1960
|-
|37.
|2005 
|burja|| Trieste Provincia di&lt;ref&gt;Ime, ki ga je uporabljala Skandia, jadrnica ki je leta 2003 zmagala na regati [[Sydney]]-[[Hobart]] v Avstraliji&lt;/ref&gt; || Lorenzo Bressani ||
|1750
|-
|38.
|2006 
|levante|| Alfa Romeo 2 || Neville Crichton || {{ikonazastave|Avstralija}} Cruising Yacht Club Australia
|1780
|-
|39.
|2007 
|burja|| Alfa Romeo 2 || Neville Crichton || {{ikonazastave|Avstralija}} Cruising Yacht Club Australia
|1841
|-
|40.
|2008 
|lebič|| Alfa Romeo 2 || Neville Crichton || {{ikonazastave|Avstralija}} Cruising Yacht Club Australia
|1909
|-
|41.
|2009 
|maestral|| Maxi Jena || Mitja Kosmina || Jahtni klub
|1782
|-
|42.
|2010 
|burja|| Esimit Europa 2 || [[Igor Simčič]] || {{ikonazastave|Monako}} Yacht Club de Monaco
|1855
|-
|43.
|2011 
|burja|| Esimit Europa 2 || Igor Simčič || {{ikonazastave|Monako}} Yacht Club de Monaco
|1763
|-
|44.
|2012 
| brezvetrje|| Esimit Europa 2 || [[Jochen Schümann]]|| {{ikonazastave|Monako}} Yacht Club de Monaco
|1737
|-
|45.
|2013 
| brezvetrje|| Esimit Europa 2 || Jochen Schümann || {{ikonazastave|Monako}} Yacht Club de Monaco
|1657
|-
|46.
|2014 
| brezvetrje|| Esimit Europa 2 || Igor Simčič || {{ikonazastave|Monako}} Yacht Club de Monaco
|1878
|-
|47.
|2015 
|burja|| Robertissima III || [[Vasco Vascotto]] || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Costa Smeralda
|1681
|-
|48.
|2016 
|burja|| Alfa Romeo || [[Furio Benussi]]|| {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Adriaco
|1758
|-
|49.
|2017 
|burja|| Spirit of Portopiccolo || Furio Benussi || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Portopiccolo
|2101
|-
|50.
|2018 
|burja|| Spirit of Portopiccolo || Furio Benussi || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Portopiccolo
|2689
|-
|51.
|2019 
| brezvetrje|| Way of Life || [[Gašper Vinčec]] || {{ikonazastave|Slovenija}} Sailing Planet
|2015
|-
| colspan=&quot;6&quot; |''izbrisana izdaja''
|
|-
|53.
|2021 
| burja|| Arca SGR ||  Furio Benussi || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Adriaco
|1650
|-
|54.
|2022 
|burja|| Deep Blue || Wendy Schmidt || {{ikonazastave|ZDA}} New York Yacht Club
|1614
|-
|55.
|2023 
|rahla sapica|| Arca SGR ||  Furio Benussi || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Adriaco
|1773
|-
|56.
|2024 
| lebič|| Arca SGR || Furio Benussi || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Adriaco
|1757
|-
|57.
|2025 
| rahla sapica|| Arca SGR || Furio Benussi || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Adriaco
|1865
|}

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave==
* {{official|http://www.barcolana.it}} {{ikona it}}

{{Sport-stub}}
{{Pomorstvo}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1969]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Italiji]]
[[Kategorija:Tržaški zaliv]]</text>
      <sha1>0326myamkkmlsbtf1db99qty28tzgan</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757897</id>
      <parentid>6757881</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:47:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6757881|6757881]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-52189-64|~2026-52189-64]] ([[User talk:~2026-52189-64|pogovor]])</comment>
      <origin>6757897</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9321" sha1="6yc2a8t5ljog9mj2p04vfeb9rxpc19y" xml:space="preserve">[[File:Miramare con Barcolana n. 2.jpg|thumb|280px|right|Barcolana 2018]]
'''Barkovljanka''' (izvirno italijansko '''Barcolana''') ali '''Jesenski pokal''' ({{langx|it|Coppa d’Autunno}}) je [[jadralna regata]], ki poteka od leta 1969 v organizaciji kluba Società Velica di Barcola e Grignano iz [[Trst]]a. Vsakoletna regata poteka drugo nedeljo v oktobru v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] in je z 2.689 sodelujočimi jadrnicami (leta 2018) dosegla rekord najbolj množične regate na svetu. Imenuje se po tržaški četrti [[Barkovlje]] ({{jezik-it|Barcola}}), nekdaj slovenski vasi.

==Regata==
Regata poteka po štiristranem regatnem polju s fiksnimi [[boja]]mi izmed katerih je ena simbolično v [[Slovenija|slovenskih]] vodah. Skupna dolžina regatnega polja znaša 16 [[Morska milja|NM]].

Sodelujejo lahko vse vrste enotrupnih jadrnic dolžine najmanj 6 metrov (19 čevljev in 9 palcev). To je privedlo do tega, da je Barkovljanka ena najbolj pestrih regat v Mediteranu, ko so začetniki in jadralski navdušenci na skupni štartni liniji s profesionalnimi jadralci z jadrnicami, ki presegajo dolžino 100 čevljev.
{{wide image|Trieste Barcolana 29.jpg|1024px}}

== Zgodovina ==
V prvih 20 letih so bili zmagovalci večinoma jadralci iz lokalnih klubov, kasneje pa je regata postajala vedno bolj mednarodna ob sodelovanju jadralcev iz vseh koncev sveta, nenazadnje celo Avstralci, pri čemer prednjačijo Slovenci in Hrvati. Med najbolj znanimi skiperji so na regati sodelovali npr. [[Neville Crichton]], [[Mitja Kosmina]] in [[Lorenzo Bressani]].

Na prvi regati leta 1969 je sodelovalo le 51 jadrnic kar je bilo za tiste čase veliko glede na celotno število jadrnic v Trstu v tistem času. V prvem desetletju je boj za pokal potekal med tržaškimi klubi kot so ''Società Triestina della Vela'', ''Yacht Club Adriaco'' in organizatorjem ''Società Velica di Barcola e Grignano''. Prva neitalijanska zmaga je leta 1980 pripadla jadrnici Rupe iz [[München|Münchna]], kar je regati prineslo mednarodno pozornost.

Od leta 1995 do 1997 je regato zmagal bivši [[Koper|koprski]] župan [[Janko Kosmina]]  z jadrnico ''Gaia Legend''. Zaporedna triletna zmaga je še danes veljaven rekord. Na Barkovljanki leta 2009 je bil prvi na cilju njegov sin Mitja Kosmina z jadrnico ''Maxi Jena''. Leta 2010 in 2011 je pobral zmago [[Solkan|Goričan]] [[Igor Simčič]] na ''Esimit Europa 2''. Ista jadrnica je naslednji dve leti zmagala z jadralcem [[Jochen Schümann|Jochenom Schümannom]].

== Seznam zmagovalcev ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
! Leto 
!Veter|| Jadrnica || [[Skiper]] || Klub
!Št. jadrnic
|-
|1.
|1969 
|lebič|| Betelgeuse || [[Piero Napp]]|| {{ikonazastave|Italija}} Società Triestina della Vela
|51
|-
|2.
|1970 
|spremenljiv||Marie || [[Giusto Pesle]]|| {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Adriaco
|63
|-
|3.
|1971 
|lebič|| Carla || [[Giovanni Sigovich]]|| {{ikonazastave|Italija}} Yachting Club Torri
|60
|-
|4.
|1972 
|burja|| Sandra || Toffaloni || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Adriaco
|70
|-
|5.
|1973 
|oštro|| Vento di mare || Rizzi || {{ikonazastave|Italija}} Società Triestina della Vela
|83
|-
|6.
|1974 
|burja|| Kaiten || Zalukar || {{ikonazastave|Italija}} Società Velica di Barcola e Grignano
|100
|-
|7.
|1975 
|burja|| El Raguseo || Colonna || {{ikonazastave|Italija}} Società Triestina della Vela
|127
|-
|8.
|1976 
|levante|| El Raguseo || Colonna || {{ikonazastave|Italija}} Società Triestina della Vela
|120
|-
|9.
|1977 
|jugo|| Papillon || Drioli || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Adriaco
|179
|-
|10.
|1978 
|burja|| El Cid || Bartoli-Zago || {{ikonazastave|Italija}} Società Triestina della Vela
|230
|-
|11.
|1979 
|burja|| El Cid || Bartoli-Zago || {{ikonazastave|Italija}} Società Triestina della Vela
|290
|-
|12.
|1980 
|burja|| Rupe || Hoffmeister-Stadler || {{ikonazastave|Nemčija}} YC München
|351
|-
|13.
|1981 
|lebič|| White Shadow || Drioli || {{ikonazastave|Italija}} Società Velica di Barcola e Grignano
|400
|-
|14.
|1982 
|maestral|| Condor || Battiston || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Lignano
|400
|-
|15.
|1983 
|maestral|| White Shadow || Drioli || {{ikonazastave|Italija}} Società Velica di Barcola e Grignano
|596
|-
|16.
|1984 
|levante|| Condornonsisamai || Becchetti || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Lignano
|537
|-
|17.
|1985 
|burja|| Blue Eyed Princess || Bardelli || {{ikonazastave|Italija}} Società Velica di Barcola e Grignano
|602
|-
|18.
|1986 
|burja|| La Fenice di Venezia || Venerucci || {{ikonazastave|Italija}} Circolo Nautico Chioggia
|639
|-
|19.
|1987 
|levante|| Il Moro di Venezia || Ferruzzi-Nava || {{ikonazastave|Italija}} Circolo Velico Ravennate
|673
|-
|20.
|1988 
|ponente|| Uragan || Battiston || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Lignano
|699
|-
|21.
|1989 
|burja|| Il Moro di Venezia 2 || Ferruzzi-Nava || {{ikonazastave|Italija}} Circolo Velico Ravennate
|882
|-
|22.
|1990 
| brezvetrje|| Fanatic || Zizala-Battiston || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Lignano
|846
|-
|23.
|1991 
|jugo|| Satanasso Calbre || Gaburri-Poli || {{ikonazastave|Italija}} Associazione Nautica Sebino
|893
|-
|24.
|1992 
|burja|| Il Moro di Venezia || Ferruzzi-Chieffi || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Italiano
|962
|-
|25.
|1993 
|maestral|| Fanatic || Zizala-Battiston || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Lignano
|1025
|-
|26.
|1994 
|maestral|| Fanatic || Zizala-Puh || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Lignano
|1289
|-
|27.
|1995 
|levante|| Gaia Legend || [[Mitja Kosmina]] || {{ikonazastave|Slovenija}} Yacht Club Jadro Koper
|1305
|-
|28.
|1996 
|ponente|| Gaia Legend || Mitja Kosmina || {{ikonazastave|Slovenija}} Yacht Club Jadro Koper
|1442
|-
|29.
|1997 
|oštro|| Gaia Legend || Mitja Kosmina || {{ikonazastave|Slovenija}} Yacht Club Jadro Koper
|1482
|-
|30.
|1998 
|ponente|| Riviera di Rimini || Benvenuti-Cian || {{ikonazastave|Italija}} Circolo Velico Rimini
|1589
|-
|31.
|1999 
| brezvetrje|| @DRIACOM || Cilenti || {{ikonazastave|Italija}} Circolo della Vela Padova
|1864
|-
|32.
|2000 
|burja|| @DRIACOM || Cilenti || {{ikonazastave|Italija}} Circolo della Vela Padova
|1795
|-
|33.
|2001 
|burja|| Cometa || Pfizer-Favini || {{ikonazastave|Italija}} Circolo Velico Marina di Massa
|1964
|-
|34.
|2002 
|spremenljiv|| Uniflair || Cilenti-Bressani || {{ikonazastave|Italija}} Circolo della Vela Venezia
|1969
|-
|35.
|2003 
| brezvetrje|| Alfa Romeo || [[Neville Crichton]]|| {{ikonazastave|Avstralija}} Cruising Yacht Club Australia
|1961
|-
|36.
|2004 
|jugo|| Alfa Romeo || Neville Crichton || {{ikonazastave|Avstralija}} Cruising Yacht Club Australia
|1960
|-
|37.
|2005 
|burja|| Trieste Provincia di&lt;ref&gt;Ime, ki ga je uporabljala Skandia, jadrnica ki je leta 2003 zmagala na regati [[Sydney]]-[[Hobart]] v Avstraliji&lt;/ref&gt; || Lorenzo Bressani ||
|1750
|-
|38.
|2006 
|levante|| Alfa Romeo 2 || Neville Crichton || {{ikonazastave|Avstralija}} Cruising Yacht Club Australia
|1780
|-
|39.
|2007 
|burja|| Alfa Romeo 2 || Neville Crichton || {{ikonazastave|Avstralija}} Cruising Yacht Club Australia
|1841
|-
|40.
|2008 
|lebič|| Alfa Romeo 2 || Neville Crichton || {{ikonazastave|Avstralija}} Cruising Yacht Club Australia
|1909
|-
|41.
|2009 
|maestral|| Maxi Jena || Mitja Kosmina || Jahtni klub
|1782
|-
|42.
|2010 
|burja|| Esimit Europa 2 || [[Igor Simčič]] || {{ikonazastave|Monako}} Yacht Club de Monaco
|1855
|-
|43.
|2011 
|burja|| Esimit Europa 2 || Igor Simčič || {{ikonazastave|Monako}} Yacht Club de Monaco
|1763
|-
|44.
|2012 
| brezvetrje|| Esimit Europa 2 || [[Jochen Schümann]]|| {{ikonazastave|Monako}} Yacht Club de Monaco
|1737
|-
|45.
|2013 
| brezvetrje|| Esimit Europa 2 || Jochen Schümann || {{ikonazastave|Monako}} Yacht Club de Monaco
|1657
|-
|46.
|2014 
| brezvetrje|| Esimit Europa 2 || Igor Simčič || {{ikonazastave|Monako}} Yacht Club de Monaco
|1878
|-
|47.
|2015 
|burja|| Robertissima III || [[Vasco Vascotto]] || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Costa Smeralda
|1681
|-
|48.
|2016 
|burja|| Alfa Romeo || [[Furio Benussi]]|| {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Adriaco
|1758
|-
|49.
|2017 
|burja|| Spirit of Portopiccolo || Furio Benussi || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Portopiccolo
|2101
|-
|50.
|2018 
|burja|| Spirit of Portopiccolo || Furio Benussi || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Portopiccolo
|2689
|-
|51.
|2019 
| brezvetrje|| Way of Life || [[Gašper Vinčec]] || {{ikonazastave|Slovenija}} Sailing Planet
|2015
|-
| colspan=&quot;6&quot; |''izbrisana izdaja''
|
|-
|53.
|2021 
| burja|| Arca SGR ||  Furio Benussi || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Adriaco
|1650
|-
|54.
|2022 
|burja|| Deep Blue || Wendy Schmidt || {{ikonazastave|ZDA}} New York Yacht Club
|1614
|-
|55.
|2023 
|rahla sapica|| Arca SGR ||  Furio Benussi || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Adriaco
|1773
|-
|56.
|2024 
| lebič|| Arca SGR || Furio Benussi || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Adriaco
|1757
|-
|57.
|2025 
| rahla sapica|| Arca SGR || Furio Benussi || {{ikonazastave|Italija}} Yacht Club Adriaco
|1865
|}

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave==
* {{official|http://www.barcolana.it}} {{ikona it}}

{{Sport-stub}}
{{Pomorstvo}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1969]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Italiji]]
[[Kategorija:Tržaški zaliv]]</text>
      <sha1>6yc2a8t5ljog9mj2p04vfeb9rxpc19y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dikloroetan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>356750</id>
    <revision>
      <id>6757878</id>
      <parentid>5972870</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:20:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757878</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4713" sha1="r6ju2dx9jxqfqrlw7gcciezqumq5ue4" xml:space="preserve">{{chembox
| verifiedrevid = 443338526
|   Name = 1,1-Dichloroethene
|   ImageFileL1 =1,1-Dichloroethene.svg
|   ImageSizeL1 = 120px
|   ImageNameL1 = Structural formula
|   ImageFileR1 = 1,1-Dichloroethene-3D-balls.png
|   ImageSizeR1 = 120px
|   ImageNameR1 = Ball-and-stick model
|   IUPACName = 1,1-Dichloroethene
|   OtherNames = 1,1-Dichloroethylene&lt;br /&gt;1,1-DCE&lt;br /&gt;vinylidene chloride&lt;br /&gt;vinylidene dichloride
| Section1 = {{Chembox Identifiers
|   ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID = 6126
| CASNo = 75-35-4
|    CASNo_Ref = {{cascite}}
|   UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII = 21SK105J9D
| SMILES = ClC(Cl)=C
| KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG = C14039
  }}
| Section2 = {{Chembox Properties
|   Formula = C&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;Cl&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;
|   MolarMass = 96.94 g/mol
|   Density = 1.213 g/cm³
|   MeltingPt = -122 °C
|   BoilingPt = 32 °C
|   Dipole = 1.3 [[Debye|D]]
  }}
| Section7 = {{Chembox Hazards
|   NFPA-H = 2
|   NFPA-F = 4
|   NFPA-R = 2
|   FlashPt = -22.8 °C
  }}
}}

'''Dikloretan''' (1,1-dikloroetenom), navadno imenujemo 1,1-dikloroetilen ali 1,1-DCE, je organoklorid {{chem2|C2H2Cl2}} z molekulsko formulo. To je brezbarvna tekočina z ostrim vonjem. Kot pri večini chlorocarbons je slabo topen v vodi, vendar so topi v organskih topilih. 1,1-DCE bil je razviti za hrano, toda ta vloga je bila ukinja.

==Proizvodnja==                      
1,1-DCE je proizvedena z dehidrokloriranjem [[1,1,2-trikloroetan|1,1,2-trikloroetana]], relativno nezaželen stranski produkt pri proizvodnji [[1,1,1-trikloroetan]] in [[1,2-dikloroetan]]. Pretvorba vključuje osnovne-katalizirane reakcije:
{{chem2|Cl2CHCH2Cl + NaOH -&gt; CH2 + NaCl + H2O}}
Faza reakcije plina brez baze, bi bila bolj zaželena, vendar je manj selektivna.&lt;ref&gt;Manfred Rossberg, Wilhelm Lendle, Gerhard Pfleiderer, Adolf Tögel, Eberhard-Ludwig Dreher, Ernst Langer, Heinz Rassaerts, Peter Kleinschmidt, Heinz Strack, Richard Cook, Uwe Beck, Karl-August Lipper, Theodore R. Torkelson, Eckhard Löser, Klaus K. Beutel, Trevor Mann &quot;Chlorinated Hydrocarbons&quot; in Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry 2006, Wiley-VCH, Weinheim.{{DOI|10.1002/14356007.a06_233.pub2}}.&lt;/ref&gt;

==Prošnje==
1,1-DCE se uporablja predvsem kot komonomer v polimerizaciji vinil klorida, akrilonitrila in akrilati. Uporablja se tudi za izdelavo naprave polprevodnika za gojenje visoke čistosti filmov silicijevega dioksida ({{chem2|SiO2}}).

===Polivinil klorid=== 
{{glavni|polivinil klorid}}
Kot pri mnogih drugih [[alken]]ov lahko, 1,1-DCE polimerizirani, da se tvori poliviniliden klorid. Med raziskavami leta 1990 je predlagal, da tako kot pri mnogih kloriranih ogljikovih spojinah, predstavlja morebitno nevarnost za zdravje z izpiranjem, zlasti pri izpostavljenosti hrani v mikrovalovni pečici. 

==Varnost== 
{{nasprotujoče|odstavek}}
Izpostavljenost 1,1-DCE vpliva na [[centralni živčni sistem]] in ima simptome sedacije, omamljenosti, [[krč]]ev, in izgubi zavesti pri visokih koncentracijah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.epa.gov/ttn/atw/hlthef/di-ethyl.html |title=epa.gov |access-date=2013-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20011101102945/http://www.epa.gov/ttn/atw/hlthef/di-ethyl.html |archive-date=2001-11-01 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

V človeško telo se vnaša v glavnem preko [[dihala|dihal]] in [[sluznica|sluznice]] (lahko tudi preko prebavil z vodo ali hrano), lahko pa tudi preko kože. Akutna smrtna doza za zdravega človeka je več kot 10 gramov. Pri dolgotrajnem vnosu dikloroetana se pri organizmu posledice kažejo na imunskem sistemu, živčnem sistemu, na ledvicah, pljučih in jetrih.
1,2 - dikloroetan se ne bioakumulira. Prehaja v materino mleko in s tem škoduje organizmu. Podatki o toksičnosti so negativni, z rezultati o potomstvu skupaj. Je genotoksičen, kar pomeni da je po IARC uvrščen v 2B skupino. Tumorji so se bili ponavljali v poskusih na živalih in na različnih mestih v telesu.

==Glej tudi== 
*[[1,2-dikloroetenom]]
*[[1,1-dikloroetan]]

==Literatura==
* Manfred Rossberg, Wilhelm Lendle, Gerhard Pfleiderer, Adolf Tögel, Eberhard-Ludwig Dreher, Ernst Langer, Heinz Rassaerts, Peter Kleinschmidt, Heinz Strack, Richard Cook, Uwe Beck, Karl-avgust Lipper, Theodore R. Torkelson, Eckhard Löser Klaus K. Beutel, Trevor Mann &quot;kloriranih ogljikovodikov&quot; v Ullmann v Enciklopediji Industrial Chemistry 2006, Wiley-VCH, Weinheim. doi: 10.1002/14356007.a06_233.pub2.

==Zunanje povezave== 
*[http://www.atsdr.cdc.gov/substances/toxsubstance.asp?toxid=130 Agencija za strupene snovi in ​​register bolezni: 1,1-dikloroetenom]

== Sklici ==
&lt;references/&gt;

[[Kategorija:Nevarne snovi]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>r6ju2dx9jxqfqrlw7gcciezqumq5ue4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez Strajnar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>357730</id>
    <revision>
      <id>6758220</id>
      <parentid>6744107</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:13:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758220</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3632" sha1="1tl8vx01amk9g2e0lg71jl99daol4cf" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
|height = 180 cm
|position = [[Vratar (nogomet)|Vratar]]
|  years1 =   1991-1992 
| years2 =  1992-1993 
| years3 =  1993-1994 
| years4 =  1994-2005 
| years5 =  2005-2007 
| years6 =  2007-2010
| clubs1 =  [[NK Domžale|Domžale]] 
| clubs2 =  [[ND Slovan|Slovan]] 
| clubs3 =  [[ND Gorica|Gorica]] 
| clubs4 =  [[NK Primorje|Primorje]] 
| clubs5 =  [[NK Domžale|Domžale]] 
| clubs6 =  [[NK Interblock|Interblock]]
| caps1 =  40  
| caps2 =  21  
| caps3 =  19  
| caps4 =  294  
| caps5 =  31  
| caps6 =  15
| goals1 =  0  
| goals2 =  0  
| goals3 =  0  
| goals4 =  0  
| goals5 =  0  
| goals6 =  0 
| totalcaps         = 420          |totalgoals =0
| nationalyears1 =   1997
| nationalteam1 =   [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]]
| nationalcaps1 =    1  
| nationalgoals1 =   0 
|  manageryears1 =   2010–2012 
|  manageryears2 =   2012–2013 
|  manageryears3 =   2013–
| managerclubs1 =  [[NK Interblock]]  (trener vratarjev)
| managerclubs2 =  [[NK Olimpija Ljubljana]]  (trener vratarjev)
| managerclubs3 =  [[NK Domžale]]  (trener vratarjev)
}}
'''Janez Strajnar''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[20. april]] [[1971]].

==Življenjepis==
Strajnar, ki je nogometno pot začel kot mladinec pri [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpiji]], je celotno kariero branil v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski ligi]] za klube [[NK Domžale|Domžale]], [[ND Slovan|Slovan]], [[ND Gorica|Gorica]], [[NK Primorje|Primorje]] in [[NK Interblock|Interblock]]. Skupno je v prvi slovenski ligi branil na 420-ih tekmah, od tega 294 za Primorje med letoma 1994 in 2005.Tako,da ima največ nastopov od vratarjev v slovenski 1 ligi (PrvaLiga).
Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je edinkrat branil 18. marca 1997 na prijateljski tekmi proti [[Avstrijska nogometna reprezentanca|avstrijski reprezentanci]]. Trenutno je trener vratarjev pri  [[NK Domžale|Domžalah]].&lt;ref&gt;http://www.nkdomzale.si/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=1096%3Ajanez-strajnar&amp;catid=65%3Atrenerji&amp;Itemid=226Janez {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150224045616/http://www.nkdomzale.si/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=1096%3Ajanez-strajnar&amp;catid=65%3Atrenerji&amp;Itemid=226Janez |date=2015-02-24 }} Strajnar trener vratarjev pri NK Domžale&lt;/ref&gt;

Tudi njegova sinova [[Mark Strajnar|Mark]] in [[Aljaž Strajnar|Aljaž]] sta nogometaša.&lt;ref name=&quot;planet_po5819&quot;&gt;{{cite web |title=Po 5819 dneh v gol v 1. SNL spet stopil Strajnar: 17-letni Aljaž Strajnar debitiral na igrišču, ki je bil za očeta Janeza zadnji v karieri |url=https://planetnogomet.si/novice/aljaz-strajnar-debi-5819-oce-janez/ |website=Planet Nogomet |date=29 April 2025 |access-date=28 August 2026 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;planet_mladi&quot;&gt;{{cite web |title=Mladi upi - Aljaž Strajnar (Mura): Tretji prvoligaški nogometaš iz družine, ki je v 1. SNL skupaj zbrala že neverjetnih 484 tekem |url=https://planetnogomet.si/intervjuji/mladi-upi-aljaz-strajnar-mura-07-25/ |website=[[Planet Nogomet]] |date=July 2025 |access-date=28 August 2026 }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Strajnar, Janez}}
[[Kategorija:Slovenski nogometaši]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Slovana]]
[[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]]</text>
      <sha1>1tl8vx01amk9g2e0lg71jl99daol4cf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam hrvaških plesalcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>358761</id>
    <revision>
      <id>6757900</id>
      <parentid>6699878</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:04:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* M */</comment>
      <origin>6757900</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2142" sha1="e2wf2f49ifnrinqdlx6b6wod6hp0fs2" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[plesalec|plesalcev]].'''

{{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Snježana Abramović Milković]] 

== B ==
*[[Neda Banić]]
*[[Branko Banković]]
*[[Ivica Boban]]
*[[Dinko Bogdanić]]
*[[Milana Broš]]
*[[Vesna Butorac]] (por. Blaće)

== C ==

* [[Marko Ciboci]]
* [[Pietro Coronelli]]

== Č ==
*[[Mia Čorak]]

== Đ ==

* [[Maja Đurinović]]

== E ==

* [[Dina Ekštajn]]

== F ==
*[[Matija Ferlin]]
*Ivana Freisinger
*[[Margareta Froman]]

== G ==

* [[Lela Gluhak Buneta]]
* [[Polina Golubova]]

== H ==
*[[Oskar Harmoš]] (1911-1992)
*[[Franjo Horvat]]

== I ==

* [[Ines Ivanišević]]
* [[Ivica Ivanko]]
*[[Jitka Ivelja]] (r. Drtilová)

== J ==

* [[Neda Janjčić Pavela]]
*[[Frane Jelinčić]]
*[[Anja Jurić]]

== K ==
*[[Sonja Kastl]]
*[[Mila Katić]] (r. [[Koprivec]]) (1888–1963)
*[[Vlasta Kaurić]]
*[[Kazimir Kokić]]
*[[Nada Kokotović]]
*[[Darko Kolar]]
*[[Josip Komljenović|Josip (Joža) Komljenović]]
*[[Ivan Kramar (1942)]]
*[[Josip Krameršek]]

== L ==

* [[Nenad Lhotka]]
* [[Larisa Lipovac]]

== M ==

* [[Ana Maletić]]
* [[Vera Maletić]]

== O ==

* [[Gordana Omeragić]]
* [[Almira Osmanović]]

== P ==
*[[Irena Pasarić]]
*[[Bojana Perić]]
*[[Slavko Pervan]]
*[[Lada Petrovski]]
*[[Lidija Pilipenko]]
*[[Vera Pomykalo]]/Vera Vaić
*[[Žarko Prebil]] (1934-2016)
*[[Sonja Pregrad]]
*M. Preis
*[[Nikolina Pristaš]]

== R ==
*Vladimir Raukar
*[[Ana Roje]] (1909-1991)
*[[Ante Roje]] (1905-1980)

== S ==

* [[Mira Sanjina]] (r. Mira Baum) (1924-2010)
* Vladimir Seljan
* [[Ivica Sertić]] (1927-2020)
* [[Mara Sesardić]]

== Š ==

* [[Katja Šimunić]]
* [[Tihana Škrinjarić]]
* [[Milko Šparemblek]] (1928-2025) (slovenskega rodu)
* [[Spomenka Šparemblek]]

== T ==

* [[Zvonimir Tajzl]]
* [[Ivo Tijardović]]

== V ==

* [[Bojan Valentić]]
* [[Bosiljka Vujović]] Mažuran

== Z ==

* [[Ksenija Zec]]
* Sanja Zimmer

== Ž ==

* Mirna Žagar
* [[Zaga Živković]]
* [[Ivanka Žunac]]
* [[Krista Župančič-Nikolić]] (1884-1942)
{{seznami narodov po poklicu|plesalcev}}
[[Kategorija:Seznami Hrvatov|Plesalci]]</text>
      <sha1>e2wf2f49ifnrinqdlx6b6wod6hp0fs2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Denise Richards</title>
    <ns>0</ns>
    <id>360237</id>
    <revision>
      <id>6757865</id>
      <parentid>6716746</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:57:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757865</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34523" sha1="0hm8c8aadgvpdqlhledzdegd55m5g90" xml:space="preserve">{{Infobox Actor
| name = Denise Richards
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birthname = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| nationality = [[Američani|ameriška]]
| occupation = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| yearsactive = 1986 - danes
| spouse = [[Charlie Sheen]] (2002–2006)
| children = 3
| website = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}

'''Denise Lee Richards''', [[Američani|ameriška]] [[filmski igralec|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]] ter bivši [[fotomodel]], * [[17. februar]] [[1971]],&lt;ref name=&quot;People&quot;&gt;{{navedi splet|work=People|url=http://www.people.com/people/denise_richards/biography|title=Denise Richards Biography|accessdate=August 15, 2015|archive-date=2019-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107005456/https://people.com/tag/denise-richards/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[Illinois|Downers Grove, Illinois]], [[Združene države Amerike]].

Zaigrala je v [[film]]ih, kot so ''Starship Troopers'' (1997), ''Wild Things'' (1998), ''[[Crkni, lepotica!]]'' (1999), kot Bondovo dekle v ''[[Vse in še svet]]'' (1999) in ''Valentine'' (2001). Kasneje je zaigrala tudi v filmih ''[[Film, da te kap 3]]'' (2003), ''[[Pravzaprav ljubezen]]'' (2003), ''[[Edmond (film)|Edmond]]'' (2005) in ''Madea's Witness Protection'' (2012). Pojavila se je v mnogih televizijskih serijah, na primer ''[[Melrose Place]]'' (1996), ''[[Vsi županovi možje]]'' (2001) in ''[[Dva moža in pol]]'' (2003), leta 2001 pa je zaigrala sestrično Monice in Rossa Gellerja v seriji ''[[Prijatelji]]''. Med letoma 2008 in 2009 je zaigrala v lastnem resničnostnem šovu, ''Denise Richards: It's Complicated'', za kanal E!. Med letoma 2010 in 2011 se je redno pojavljala v seriji ''Blue Mountain State''. Leta 2012 se je pojavila v serijah ''[[30 Rock]]'', ''[[Bes pod kontrolo (serija)|Bes pod kontrolo]]'' in  ''[[90210 (serija)|90210]]''. Trenutno igra v ABC-jevi televizijski seriji ''Twisted'', kjer ima vlogo bivše bogatašinje in mame morilca.

== Zgodnje življenje ==
Denise Richards se je rodila v [[Illinois|Downers Grove, Illinois]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Enciklopedija gospoda Skina|url=https://archive.org/details/mrskinsskincyclo0000skin|origyear=2004|accessdate=24. februar 2008|edition=Paperback|date=9. december 2009|publisher=St. Martin's Press|isbn=0-312-33144-4|pages=g. 466|chapter=17}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; [[Združene države Amerike]], kot hči Joni Lee, lastnice kavarne, ter Irva Richardsa (roj. 1950), telefonskega popravljalca.&lt;ref&gt;{{IMDb Name|3066684|section=bio|Joni Richards}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Ima eno sestro, Michelle. Njeni predniki so se v ZDA preselili iz [[Francija|Francije]], [[Wales]]a in [[Nemčija|Nemčije]].&lt;ref&gt;https://mobile.twitter.com/DENISE_RICHARDS/status/219660115668766720 {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Odraščala je v Downers Groveu in Mokeni. Leta 1989 je maturirala na srednji šoli El Camino v Oceansideu, Kalifornija. V otroštvu je bila »edino dekle v bejzbolski ekipi.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.toppics4u.com/denise_richards/i1.html|title=Intervju za revijo ''Cosmo''|publisher=Toppics4u.com|date=|accessdate=19. avgust 2010|archive-date=2002-06-14|archive-url=https://archive.today/20020614183840/http://www.toppics4u.com/denise_richards/i1.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
[[Slika:Denise richards.jpg|thumb|left|140px|Denise Richards na [[premiera (dogodek)|premieri]] [[film]]a ''[[Vse in še svet]]'', Westwood, [[Los Angeles]], 1999]]

Večino devetdesetih je Denise Richards preživela ob snemanju nizkoproračunskih filmov, kot je ''Saved by the Bell'', televizijskih filmov ter epizod raznih televizijskih serij, kot je ''[[Družina za umret]]'' (1991), kjer se je pojavila le za pet sekund. Zaigrala je v serijah, kot so ''[[Beverly Hills, 90210]]'' (1992), ''[[Seinfeld]]'' (1993), ''[[Lois in Clark]]'' (1994) in ''[[Melrose Place]]'' (1996).

Njena prva pomembnejša vloga je bila vloga v filmu [[Paul Verhoeven|Paula Verhoevena]] ''Starship Troopers'' leta 1997. Film je po svetu zaslužil 121.214.377 $, Richardsova pa je bila za svoj nastop nominirana za nagrado Blockbuster Entertainment Award za najljubšo žensko novinko. Leta 1998 je zaigrala v erotičnem trilerju ''Wild Things''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.deniserichards.com/Bio.html|title=Uradna spletna stran in klub oboževalcev Denise Richards|publisher=deniserichards.com|date=|accessdate=19. avgust 2010|archive-date=2010-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100702152732/http://www.deniserichards.com/Bio.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Revija ''Variety'' je pohvalila njen prehod iz dobrega dekleta v zlobno in manipulativno žensko, v nadaljevanju pa je novinar napisal, da je bila del »igralske zasedbe, ki očitno uživa v izivu, ki ga predstavljajo nekovencionalne vloge in nenavadno gradivo. Igralci nikoli ne zaigrajo napačne note.«&lt;ref&gt;»[http://www.variety.com/review/VE1117467291?refcatid=31 ''Wild Things''].« ''Variety''. 17. marec 1998. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Leta 1998 se je pojavila v videospotu za pesem »Canadian Rose« glasbene skupine [[Blues Traveler]].&lt;ref&gt;[http://www.imdb.com/name/nm0000612/otherworks Ostala dela Denise Richards na spletni filmski podatkovni zbirki IMDb] {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Leta 1999 je dobila vlogo doktorice nuklearne fizike, Christmas Jones, v filmu o [[James Bond|Jamesu Bondu]], ''[[Vse in še svet]]''. Čeprav je sama menila, da je vloga »pametna«, »atletska« in da ima lik globino,&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Thomas|first=Rebecca|date=19. november 1999|url=http://news.bbc.co.uk/2/low/special_report/1999/11/99/shaken_not_stirred/523329.stm|title=Eno dekle in še več|publisher=BBC NEWS|accessdate=23. december 2007}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; so jo kritizirali, češ da nima dovolj kredibilnosti za upodabljanje takšne vloge.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Lisanti|first=Tom|last2=Paul|first2=Louis|date=2002|title=Filmske fatalke: Ženske v filmu in televiziji, 1962–1973|url=https://archive.org/details/filmfataleswomen0000lisa|publisher=McFarland &amp; Co|location=Jefferson, NC|isbn=978-0-7864-1194-8|postscript=}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Howe, Desson, 19. november 1999, »[http://www.washingtonpost.com/wp-srv/entertainment/movies/reviews/worldisnotenoughhowe.htm ''Svet'': Bond brez konca],« ''Washington Post''. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Njena garderoba v filmu, ki so jo v večini sestavljale oprijete hlače in kratke majice, je bila deležna mnogih komentarjev.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Herincx|first=Gareth|date=19. november 1999|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/special_report/1999/11/99/shaken_not_stirred/524858.stm|title=Bond 19: Več kot dovolj|publisher=BBC NEWS}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Leta 2008 jo je časopis ''Entertainment Weekly'' označil za eno najslabših Bondovih deklet vseh časov,&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Rich|first=Joshua|date=8. januar 2008|url=http://www.ew.com/ew/gallery/0,,20170028,00.html?iid=top25-20080109-Bond+girls%3A+Best+and+worst|title=Dekleta Jamesa Bonda: Najboljše in najslabše|work=Entertainment Weekly|accessdate=5. februar 2008|archive-date=2014-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20140908143046/http://www.ew.com/ew/gallery/0,,20170028,00.html?iid=top25-20080109-Bond+girls:+Best+and+worst|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; za svoj nastop v filmu pa je bila leta 1999 nagrajena z [[zlata malina|zlato malino]] za najslabšo stransko igralko;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0143145/awards|title=Nagrade za film ''Vse in še svet''|publisher=[[Internet Movie Database]]|accessdate=25. december 2007}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; kljub temu je bila za isti film nominirana tudi za nagrado Blockbuster Entertainment Award v kategoriji za »najljubšo igralko - Akcija.«

Kasneje tistega leta je Denise Richards poleg [[Kirsten Dunst]] zaigrala v satiri o lepotnih tekmovanjih, filmu ''[[Crkni, lepotica!]]''. Njeno upodobitev razvajene princeske je časopis ''Los Angeles Times'' pohvalil in napisal, da je »enako grozna kot je lepa.«&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Filmska ocena; ''Crkni, lepotica!'' dobi nagrado za dostopnost|publisher=The Los Angeles Times|date=23. julij 1999|url= http://articles.latimes.com/1999/jul/23/entertainment/ca-58715|accessdate=13. december 2010|first=Kevin|last=Thomas}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Leta 2001 je zaigrala v Cassie Geller, sestrično Rossa in Monice Geller, v epizodi »The One with Ross and Monica's Cousin« serije ''[[Prijatelji]]''.&lt;ref&gt;»[http://www.comedycentral.co.uk/shows/featured/friends/photos/friends-guest-star-denise-richards/?flipbook=friends-guest-stars-photos Denise Richards kot vroča sestrična Rossa in Monice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120406140913/http://www.comedycentral.co.uk/shows/featured/friends/photos/friends-guest-star-denise-richards/?flipbook=friends-guest-stars-photos |date=2012-04-06 }}.« Comedy Central. Pridobljeno dne 28. november 2011. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;»[http://www.ew.com/ew/article/0,,20471622_261360,00.html ''Prijatelji''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140908143023/http://www.ew.com/ew/article/0,,20471622_261360,00.html |date=2014-09-08 }}.« Entertainment Weekly. 15. september 2001. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Kasneje tistega leta je zaigrala Jennifer Duncan, dekle lika [[Charlie Sheen|Charlieja Sheena]], v štirih epizodah televizijske serije ''[[Vsi županovi možje]]''. Dve leti kasneje je zaigrala bivše dekle Sheenovega lika v seriji ''[[Dva moža in pol]]''. Leta 2005 je zaigrala v UPN-jevi seriji ''Sex, Love &amp; Secrets'', ki pa so jo kmalu ukinili. V tistem času je zaigrala tudi v različnih filmih, kot na primer ''Valentine'' (2001), ''[[Brat pod krinko]]'' (2002) in ''[[Film, da te kap]]'' (2003). Leta 2003 je imela manjšo vlogo v britanski komediji ''[[Pravzaprav ljubezen]]'', leta 2005 pa se je poleg [[Julia Stiles|Julie Stiles]] pojavila v filmu ''[[Edmond (film)|Edmond]]''.

Leta 2008 je ponovno zaigrala poleg [[Theresa Russell|Therese Russell]], ki je v filmu ''Wild Things'' zaigrala njeno mamo. Skupaj sta poleg [[Jessica Chastain|Jessice Chastain]] zaigrali v neodvisni drami ''Jolene'', ki ga je filmski kritik revije ''The New York Observer'' pohvalil zaradi »odlične zbrane igralske zasedbe,« od katerega gledalci »odidejo navdušeni«.&lt;ref&gt;»[http://www.observer.com/2010/culture/jolene-was-worth-wait-two-year-old-film-finally-gets-spotlight Na ''Jolene'' je bilo vredno čakati: Dve leti star film končno izide] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101031184339/http://www.observer.com/2010/culture/jolene-was-worth-wait-two-year-old-film-finally-gets-spotlight |date=2010-10-31 }}.« ''The New York Observer''. 27. oktober 2010. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Pojavila se je v osmi sezoni serije ''Dancing with the Stars''. Z njenim partnerjem [[Maksim Chmerkovskiy|Maksimom Chmerkovskiyjem]] so ju izključili 24. marca 2009.

Leta 2010 se je pridružila igralski zasedbi Spikeove humoristične serije ''Blue Mountain State''. V njej je zaigrala Debro, bivše dekle trenerja Danielsa.&lt;ref&gt;»[http://www.spike.com/articles/pvwfn4/blue-mountain-state-blue-mountain-state-to-return-for-season-3-starring-denise-richards ''Blue Mountain State'' se bo vrnila s tretjo sezono in Denise Richards].« Spike. 27. april 2011. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Julija 2011 je izdala svojo avtobiografijo, ''The Real Girl Next Door'', ki je zasedla prvo mesto na seznamu najbolje prodajanih knjig časopisa ''[[New York Times]]''.&lt;ref&gt;»[http://www.huffingtonpost.com/2011/08/17/denise-richards-book-movie-charlie-sheen_n_929561.html Producenti želijo knjigo Denise Richards spremeniti v film].« Huffington Post. 17. avgust 2011. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Septembra 2011 naj bi zavrnila ponudbo, da bi za 100.000 $ zaigrala bivše dekle na Charliejevem pogrebu v seriji ''[[Dva moža in pol]]''.&lt;ref&gt;»[https://web.archive.org/web/20111004011559/http://www.monstersandcritics.com/people/news/article_1664355.php/Denise-Richards-turned-down-100-000-Two-And-A-Half-Men-offer Denise Richards zavrnila ponudbo za 100.000 $ za ''Dva moža in pol''].« Monsters and Critics. 22. september 2009. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Mesec dni kasneje je pričela snemati epizodo za NBC-jevo komedijo ''[[30 Rock]]''.&lt;ref name=thi&gt;»[http://www.aoltv.com/2011/10/18/30-rock-season-6-preview-photos/ ''30 Rock'' - Šesta sezona: Poglejte si Jamesa Marsdena &amp; Denise Richards na snemanju (FOTOGRAFIJE)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120803092532/http://www.aoltv.com/2011/10/18/30-rock-season-6-preview-photos/ |date=2012-08-03 }} AOL TV. 18. oktober 2011. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Novembra 2011 je Richardsova pričela igrati v TV Guide Networkovi seriji, ''Hollywood Moms' Club'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.tvguide.com/News/Hollywood-Moms-Club-1035653.aspx|title=TV Guide Network prične snemati serijo ''Hollywood Moms' Club''|date=25. julij 2011|publisher=TV Guide Network|accessdate=9. avgust 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.usmagazine.com/momsbabies/news/inside-denise-richards-and-ali-landrys-hollywood-moms-club-201168|title=Na snemanju serije Allison Sweeney in Ali Landry, ''Hollywood Moms' Club''!|date=6. avgust 2011|publisher=US|accessdate=9. avgust 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; leta 2012 je zaigrala v prvi epizodi ABC-jeve ''Twisted'' (najprej poznana pod imenom ''Socio''), ki jo od februarja 2013 na ABC-ju predvajajo redno.&lt;ref&gt;»[http://www.hollywoodreporter.com/live-feed/abc-familys-twisted-fosters-get-418689 ABC Family naroči skrivnostno dramo o umorih, serijo z Jennifer Lopez].« The Hollywood Reporter. 6. februar 2013. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Javna podoba ==
Leta 1990 je Denise Richards pri devetnajstih odšla na operacijo za povečanje prsi, kjer pa ji je kirurg vstavil večje vsadke, kot tiste, za katere je prosila. Med pripravami na snemanje filma ''Wild Things'' leta 1998 je odšla na še eno operacijo, s katero je nameravala popraviti rezultate stare, vendar ji je zdravnik zopet vstavil večje vsadke, kot je pričakovala. Decembra 2004 je pet mesecev po rojstvu njene prve hčerke pozirala za revijo ''[[Playboy]]''.&lt;ref&gt;''Playboy'', december 2004; glej tudi »[http://www.askmen.com/celebs/entertainment-news/denise-richards/denise-richards-playboy-pose.html Denise Richards pozira za ''Playboy''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090619174239/http://www.askmen.com/celebs/entertainment-news/denise-richards/denise-richards-playboy-pose.html |date=2009-06-19 }},« Askmen.com, 12. november 2004. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; S fotografijami je želela »spodbuditi ženske k temu, da je dobro sprejeti svojo seksualnost, pa čeprav si mama … V tistem času sem že imela nekaj zakonskih težav [s Charliejem Sheenom], nisem se počutila privlačno in mislila sem, da moram nekaj dokazati.«&lt;ref&gt;http://www.today.com/id/43928507/ns/today-entertainment/ {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Julija 2006 je posnela podobne fotografije za revijo ''Jane''; denar, ki ga je s slikami zaslužila, je darovala dobrodelni organizaciji Clothes Off Our Back Foundation.

Leta 1999 se je uvrstila na deveto mesto seznama »50 najprivlačnejših žensk« revije ''Maxim'', leta 2001 pa na drugo mesto seznama »100 ameriških najprivlačnejših žensk« in peto mesto seznama »100 najprivlačnejših žensk« revije ''FHM''. Istega leta se je uvrstila na devetnajsto mesto lestvice »50 najlepših žensk« spletne strani AskMen.com. Revija ''Men's Health'' jo je imenovala za eno od »100 najbolj vročih žensk vseh časov«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=100 najbolj vročih žensk vseh časov|url=http://www.menshealth.com/sex-women/hottest-women-all-time|work=Men's Health|accessdate=3. januar 2012|year=2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Richardsova je sodelovala pri kampanji NOH8&lt;ref&gt;http://www.noh8campaign.com/photo-gallery/familiar-faces-part-3/photo/9180 {{ikona en}}&lt;/ref&gt; in izrazila svojo podporo istospolnim zakonom; pred mnogimi leti je v intervjuju s Howardom Sternom priznala, da je imela tudi sama razmerje z žensko. Ko jo je vprašal, kdo je bila, je odvrnila: »Saj veš, kdo,« tako da imena svoje bivše partnerke ni nikdar izdala.&lt;ref&gt;http://www.pinknews.co.uk/2011/07/29/denise-richards-says-she-had-lesbian-relationship/ {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
=== Zakon s Charliejem Sheenom in otroci ===
[[Slika:Denise Richards 2009.jpg|thumb|140px|right|Denise Richards na 8. modni prireditvi Susan G. Komen For The Cure, Hollywood, 2009]]

Denise Richards je [[Charlie Sheen|Charlieja Sheena]] prvič srečala na snemanju serije ''[[Dober nasvet]]'' leta 2000.&lt;ref name=&quot;people2002&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20137422,00.html|title=Ravnokar poročena!|accessdate=13. maj 2013|last=Smolowe|first=Jill|date=1. julij 2002|publisher=People}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Hoditi sta pričela šele oktobra 2001, ko sta se ponovno srečala na snemanju Sheenove serije ''Vsi županovi možje''.&lt;ref name=&quot;people2002&quot; /&gt; Zaročila sta se 26. decembra 2001, poročila pa sta se 15. junija 2002 na domovanju ustvarjalca prej omenjene serije, [[Gary David Goldberg]].&lt;ref name=&quot;people2002&quot; /&gt; Imata dve hčerki, Sam J. Sheen (roj. 9. marec 2004)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/article/0,26334,627858,00.html|title=Sheen in Richardsova dobita deklico|accessdate=1. junij 2007|author=Stephen M. Silverman|date=16. marec 2004|publisher=People|archive-date=2007-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20071001001417/http://www.people.com/people/article/0,26334,627858,00.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; in Lolo Rose Sheen (roj. 1. junij 2005).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/gallery/0,,1066791,00.html|title=Denise dobi dojenčico Lolo!|accessdate=1. junij 2007|author=Caryn Midler|date=2. junij 2005|publisher=People|archive-date=2007-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20070504084851/http://www.people.com/people/gallery/0,,1066791,00.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

Marca 2005, ko je bila še noseča z njuno drugo hčerko, je Richardsova vložila zahtevo za ločitev od Sheena.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.themovieinsider.com/g401-sheen-and-richards-file-divorce-papers.html|title=Novice o slavnih|publisher=The Movie Insider|date=6. junij 2006|accessdate=19. avgust 2008|archive-date=2008-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20081201194226/http://www.themovieinsider.com/g401-sheen-and-richards-file-divorce-papers.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Par se je za kratek čas pobotal in pričel obiskovati zakonsko posvetovalnico. Kakorkoli že, 4. januarja 2006 so njeni predstavniki oznanili, da bo s procesom ločitve nadaljevala. Kasneje je proti Sheenu zaradi domnevnih groženj s smrtjo vložila tudi zahtevo za prepoved približevanja.&lt;ref name=&quot;rest&quot;&gt;{{navedi splet|title=Ločitev Richardsove in Sheen postane grda|work=Newstrack|url=http://www.upi.com/NewsTrack/view.php?StoryID=20060421-040226-2043r|accessdate=21. april 2006}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 19. aprila 2009 je v Kaliforniji vložila dokumente za finalizacijo ločitve.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.thesmokinggun.com/archive/0421061sheen1.html|title=Ločenka Charlieja Sheena|publisher=Thesmokinggun.com}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2008 se je Denise Richards odločila, da bo svoji in Sheenovi hčerki vključila v svoj novi E!-jev resničnostni šov ''Denise Richards: It's Complicated'', ki se je [[premiera (dogodek)|prvič predvajal]] 26. maja 2008. Njen bivši mož je to dejanje označil za »pohlepno, nečimrno in izkoriščevalsko« in se odločil, da bo na sodišču zahteval, da se nastop njegovih hčera v šovu prepreči.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.smh.com.au/news/people/denise-richards-greedy-brvain-and-exploitative/2008/02/14/1202760456919.html|title=Denise Richards je 'pohlepna, nečimrna in izkoriščevalska'|date=14. februar 2008|work=Sydney Morning Herald|accessdate=8. marec 2008}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 25. januarja 2008 je dobila skrbništvo nad obema hčerkama, tako da ju je v šov lahko vključila.&lt;ref&gt;»[http://www.msnbc.msn.com/id/22810290 Denise Richards dobi bitko za nastopanje otrok na televiziji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100125061016/http://www.msnbc.msn.com/id/22810290 |date=2010-01-25 }},« ''MSNBC.com'' 25. januar 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Ko je sodnik zavrnil Sheenovo zahtevo za preprečitev nastopanja njegovih hčera na televiziji,&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.suntimes.com/entertainment/people/823643,CST-FTR-scurry04.article|title=Sheen želi bojkot|work=Chicago Sun-Times|date=4. marec 2008|publisher=Digital Chicago|accessdate=8. marec 2008|url-status=dead|archive-date=2008-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20080307000950/http://www.suntimes.com/entertainment/people/823643,CST-FTR-scurry04.article}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; je igralec svoje oboževalce pozval, naj resničnostni šov bojkotirajo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/sfgate/detail?blogid=7&amp;entry_id=24609|title=Sheen oboževalce prosi, naj bojkotirajo resničnostni šov Richardsove|work=SFGate|accessdate=8. marec 2008|first=Karen|last=Reardanz|date=28. februar 2008|archive-date=2009-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090214042258/http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/sfgate/detail?blogid=7&amp;entry_id=24609|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Aprila 2009 sta dosegla sporazum glede skrbništva nad njunima hčerkama in Sheen je dejal, da sta morala »storiti, kar je najbolje za dekleti.«&lt;ref&gt;»[http://www.intouchweekly.com/2009/04/in_touch_exclusivecharlie_shee.php Ekskluzivno za revijo ''In Touch'': Charlie Sheen: 'Zaradi njiju sem boljši mož'] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090616003440/http://www.intouchweekly.com/2009/04/in_touch_exclusivecharlie_shee.php |date=2009-06-16 }}.« Pridobljeno dne 6. junij 2009. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Junija 2011 je Denise Richards kot samska mati posvojila svojo tretjo hčerko, Eloise Joni. Eloiseino srednje ime je ime Deniseine matere, ki je decembra 2007 umrla zaradi raka.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.shape.com/lifestyle/entertainment_and_celebrities/cover_models/celebrity_exercise_motivation|title=Vaje pilatesa in pozitivno mišljenje: to daje moč Denise Richards|publisher=Shape.com|date=|accessdate=19. avgust 2010|archive-date=2010-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20100317112028/http://www.shape.com/lifestyle/entertainment_and_celebrities/cover_models/celebrity_exercise_motivation|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-2009698/Denise-Richards-adopts-baby-girl.html?ito=feeds-newsxml|title=Denise Richards je po posvojitvi mlada mamica hčerkice|accessdate=30. junij 2011|location=London|work=Daily Mail|date=30. junij 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Richardsova je dojenčico posvojila po dveletnem procesu, ki je potekal le v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://celebritybabies.people.com/2011/08/01/denise-richards-eloise-joni-first-photos/|title=Spoznajte novo hčerko Denise Richards, Eloise Joni!|accessdate=7. junij 2013|date=1. avgust 2011|work=People|archive-date=2012-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20120702091743/http://celebritybabies.people.com/2011/08/01/denise-richards-eloise-joni-first-photos/|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.usmagazine.com/celebrity-moms/news/meet-denise-richards-baby-girl-eloise-joni-2011207|title=Spoznajte dojenčico Denise Richards, Eloise Joni!|accessdate=7. junij 2013|date=20. julij 2011|work=Us Weekly}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Poleti 2012 sta se Richardsova in Sheen razumela in veliko časa s svojima otrokoma preživela skupaj. Istega leta je on zaigral v njenem filmu ''Madea's Witness Protection'', ona pa se je pojavila v njegovi FX-jevi seriji ''[[Bes pod kontrolo (serija)|Bes pod kontrolo]]''.&lt;ref name=anger&gt;{{navedi novice|url=http://www.huffingtonpost.com/2012/06/08/charlie-sheen-anger-management_n_1582104.html|title=Charlie Sheen govori o ''Besu pod kontrolo''|accessdate=20. julij 2012|work=Huffington Post|first=Leigh|last=Weingus|date=8. junij 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Maja 2013 je Richardsova s Sheenovo podporo dobila skrbništvo nad Bobom in Maxom, dvojčkoma, ki sta se leta 2008 rodila Sheenu in njegovi tretji ženi, [[Brooke Mueller]], ko ju je socialna služba umaknila iz doma Muellerjeve zaradi njene zasvojenosti z drogami.&lt;ref name=&quot;custody2013&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.usmagazine.com/celebrity-news/news/brooke-muellers-twins-with-charlie-sheen-taken-away-by-child-and-family-services-201335|title=Dvojčka Brooke Mueller s Charliejem Sheenom socialna služba umakne|accessdate=3. maj 2013|work=Us Weekly|first=Nicole|last=Eggenberger|date=3. maj 2013}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Richardsova je za otroka skrbela že prej, med drugim tudi decembra 2012, ko je Muellerjeva odšla na odvajanje v Adderall.&lt;ref name=&quot;custody2013&quot; /&gt;

=== Težave s paparazzi ===
8. novembra 2006 so v kazino River Rock v [[Britanska Kolumbija|Richmondu, Britanska Kolumbija]], kjer je Denise Richards snemala film, poklicali policijo. Potem, ko je na balkonu bližnje sobe v svojem hotelu videla dva fotografa, ki jo snemata, se je z njima soočila in njuna prenosna računalnika vrgla z balkona. Eden od računalnikov je padel na osemdesetletnico v vozičku, drugi pa je oplazil roko enaindevetdesetletnice. Nobena od žensk ni bila resno poškodovana in Denise Richards se ni soočila z nobenimi obtožbami.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.canada.com/vancouversun/news/story.html?id=48c1354d-dd54-4b4b-a723-ce066b77e623&amp;k=74112|title=Starejšo žensko zadane prenosni računalnik, ki ga je vrgla igralka|date=9. november 2006|work=The Vancouver Sun|accessdate=8. april 2008|archive-date=2009-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20090213210725/http://www2.canada.com/vancouversun/news/story.html?id=48c1354d-dd54-4b4b-a723-ce066b77e623&amp;k=74112|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.cbc.ca/canada/british-columbia/story/2006/11/09/bc-richards.html|title=Prenosni računalniki, ki jih je z balkona pometala igralka, zadenejo dve starki: policija|date=9. november 2006|work=CBC News|accessdate=8. april 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071116004642/http://www.cbc.ca/canada/british-columbia/story/2006/11/09/bc-richards.html|archivedate=2007-11-16|url-status=live |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.cbc.ca/canada/british-columbia/story/2006/11/10/bc-denise-richards.html|title=Nobenih obtožb proti igralki Richards, pravi policija|date=10. november 2006|work=CBC News|accessdate=8. april 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071221193018/http://www.cbc.ca/canada/british-columbia/story/2006/11/10/bc-denise-richards.html|archivedate=2007-12-21|url-status=live |language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Delo z zapuščenimi živalmi ===
Richardsova je večkrat sodelovala z organizacijo Best Friends Animal Society, vključno s programom Pup My Ride, v sklopu katerega so majhne pse prestavili iz zavetišč, kjer veliko živali uspavajo, v druge dele Združenih držav, kjer je večje povpraševanje po majhnih psih. Redno se je pojavljala v mesečnem prispevku za časopis ''Access Hollywood'', kjer so prikazovali pse, ki jih je organizacija rešila, in ki so na voljo za posvojitev.&lt;ref&gt;»[http://www.accesshollywood.com/access-hollywood-live-denise-richards-kicks-off-pet-adoption-campaign_video_1303211 ''Access Hollywood'' v živo: Denise Richards prične s kampanjo za posvojitev domačih živali].« Access Holyywood. 8. marec 2011. Pridobljeno dne 1. januar 2013. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;»[http://www.foxnews.com/entertainment/2011/05/16/denise-richards-new-blind-best-friend/ Denise Richards ima novega, slepega najboljšega prijatelja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110917074958/http://www.foxnews.com/entertainment/2011/05/16/denise-richards-new-blind-best-friend/ |date=2011-09-17 }}.« FOX News. 16. maj 2011. Pridobljeno dne 1. januar 2013. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Med obiskom New Yorka za pomoč tamkajšnjim prebivalcem po hurikanu Sandy je posvojila psička iz zavetišča v Long Islandu.&lt;ref&gt;Amy Jamieson, »[http://www.peoplepets.com/people/pets/article/0,,20647192,00.html Denise Richards po hurikanu Sandy posvoji psička] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121115085801/http://www.peoplepets.com/people/pets/article/0,,20647192,00.html |date=2012-11-15 }}.« People.com. 12. november 2012. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Filmografija ==
=== Filmi ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Leto
! Naslov
! Vloga
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 1993
| ''Loaded Weapon 1''
| Cindy #1
|
|-
| 1994
| ''Tammy and the T-Rex''
| Tammy
|
|-
| 1995
| ''919 Fifth Avenue''
| Cathy Damore
| Televizijski film
|-
| 1995
| ''P.C.H.''
| Jess
| Televizijski film
|-
| 1996
| ''In the Blink of an Eye''
| Tina Jacobs
| Televizijski film
|-
| 1996
| ''Pier 66''
| Colleen
| Televizijski film
|-
| 1997
| ''Starship Troopers''
| Carmen Ibanez
| Nominirana — Blockbuster Entertainment Award za najljubšo žensko novinko
|-
| 1997
| ''Nowhere''
| Jana
|
|-
| 1998
| ''Wild Things''
| Kelly Lanier Van Ryan
| Nominirana — [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši poljub]] &lt;small&gt;(skupaj z [[Neve Campbell]] in [[Matt Dillon|Mattom Dillonom]])&lt;/small&gt;
|-
| 1998
| ''Lookin' Italian''
| Elizabeth
|
|-
| 1999
| ''[[Vse in še svet]]''
| Dr. Christmas Jones
| [[Zlata malina]] za najslabšo stransko igralko&lt;br /&gt;Nominirana — Blockbuster Entertainment Award za najboljšo igralko - Akcija&lt;br /&gt;Nominirana — [[Zlata malina]] za najslabši par &lt;small&gt;(skupaj s [[Pierce Brosnan|Piercem Brosnanom]])&lt;/small&gt;
|-
| 1999
| ''[[Crkni, lepotica!]]''
| Rebecca »Becky« Ann Leeman
|
|-
| 1999
| ''Tail Lights Fade''
| Wendy
|
|-
| 2001
| ''[[Dober nasvet]]''
| Cindy Styne
|
|-
| 2001
| ''Valentine''
| Paige Prescott
|
|-
| 2002
| ''Empire''
| Trish
|
|-
| 2002
| ''[[Brat pod krinko]]''
| Penelope Snow/bela hudičevka
|
|-
| 2002
| ''You Stupid Man''
| Chloe
|
|-
| 2002
| ''The Third Wheel''
| Diana Evans
|
|-
| 2003
| ''[[Film, da te kap 3]]''
| Annie Logan
|
|-
| 2003
| ''[[Pravzaprav ljubezen]]''
| Carla
| Nominirana — Phoenix Film Critics Society Award za najboljšo igralsko zasedbo
|-
| 2004
| ''I Do (But I Don't)''
| Lauren Candell
| Lifetimeov televizijski film
|-
| 2004
| ''[[Kurba (film, 2004)|Kurba]]''
| Rebecca
|
|-
| 2005
| ''[[Edmond (film)|Edmond]]''
| B-dekle
|
|-
| 2008
| ''[[Blondinki]]''
| Dawn St. Dom
|
|-
| 2008
| ''Jolene''
| Marin Leger
|
|-
| 2009
| ''Kambakkht Ishq''
| Ona&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://moviesblog.mtv.com/2010/02/22/sylvester-stallone-and-denise-richards-nominated-for-razzies-equivalent-the-golden-kela-awards/|title=Sylvester Stallone in Denise Richards nominirana za naslednice zlatih malin, nagrade Golden Kela Awards|publisher=Moviesblog.mtv.com|date=22. februar 2010|accessdate=19. avgust 2010|archive-date=2010-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20100224081228/http://moviesblog.mtv.com/2010/02/22/sylvester-stallone-and-denise-richards-nominated-for-razzies-equivalent-the-golden-kela-awards/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| Bollywoodski film (hindujščina)
|-
| 2009
| ''Deep in the Valley''
| Autumn Bliss
|
|-
| 2010
| ''Finding Bliss''
| Bliss / Laura
|
|-
| 2011
| ''Cougars, Inc.''
| Judy
|
|-
| 2011
| ''Freeloaders''
| Ona
|
|-
| 2012
| ''Madea's Witness Protection''
| Kate Needleman
|
|-
| 2012
| ''[[Plava laguna: Prebujenje]]''
| Barbara Robinson
| Lifetimeov televizijski film
|}

=== Televizija ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Leto
! Naslov
! Vloga
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 1991
| ''[[Družina za umret]]''
| Dekle #2
| 1 epizoda: »Kelly Does Hollywood: Part 2«&lt;ref&gt;{{IMDb Title|642310|Kelly Does Hollywood: Part 2}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 1991
| ''Saved by the Bell''
| Cynthia
| Slaterjeva skrivna občudovalka, ki se pretvarja, da se utaplja, da jo reši iz vode.
|-
| 1991
| ''Doogie Howser, M.D.''
| Alissa
| Doogiejevo dekle
|-
| 1992
| ''[[Beverly Hills, 90210]]''
| Robin McGill
|
|-
| 1993
| ''[[Seinfeld]]''
| Molly Dalrymple
| 1 epizoda: »The Shoes«;&lt;br /&gt; kot Denise Lee Richards.
|-
| 1994
| ''[[Lois in Clark]]''
| Angela
| 1 epizoda: »Season's Greedings«
|-
| 1996
| ''[[Melrose Place]]''
| Brandi Carson
| 3 epizode
|-
| 1996
| ''Weird Science''
| Valerie
| 1 epizoda: »Funhouse of Death«
|-
| 2001
| ''[[Prijatelji]]''
| Cassie Geller
| 1 epizoda: »The One with Ross and Monica's Cousin«
|-
| 2001
| ''[[Vsi županovi možje]]''
| Jennifer Duncan
| 4 epizode:  »Chinatown«, »She's Gotta Habit«, »Sleeping with the Enemy« in »A Tree Falls in Manhattan«
|-
| 2003
| ''[[Dva moža in pol]]''
| Lisa
| Najljubše dekle Charlieja Harperja (v epizodah »Merry Thanksgiving« in »Yes, Monsignor«)
|-
| 2005
| ''Sex, Love &amp; Secrets''
| Jolene Butler
| Konec serije po 4 epizodah
|-
| 2008 –&lt;br /&gt;2009
| ''Denise Richards: It's Complicated''
| Ona
|
|-
| 2009
| ''Dancing with the Stars''
| Ona
| Z [[Maksim Chmerkovskiy|Maksimom Chmerkovskiyjem]] izključena po treh tednih
|-
| 2010
| ''[[Harry ljubi Liso]]''
| Ona
| 1 epizoda
|-
| 2010–2011
| ''Blue Mountain State''
| Debra Simon
| Stranska vloga
|-
| 2011
| ''Hollywood Moms' Club''
| Ona
|
|-
| 2012
| ''[[30 Rock]]''
| Ona
| 1 epizoda&lt;ref name=thi /&gt;
|-
| 2012
| ''[[Bes pod kontrolo (serija)|Bes pod kontrolo]]''&lt;ref name=anger /&gt;
| Lorry
| 1 epizoda&lt;ref name=thi /&gt;
|-
| 2012
| ''Kickin' It''
| Leona/The Black Belt Widow
| 1 epizoda&lt;ref name=thi /&gt;
|-
| 2012
| ''[[90210 (serija)|90210]]''
| Gwen Thompson
| 1 epizoda&lt;ref name=thi /&gt;
|-
| 2013 - danes
| ''Twisted''
| Karen Desai
| Stranska vloga
|-
|}

== Glej tudi ==
* [[Seznam ameriških igralcev (R)]]
* [[Seznam ameriških fotomodelov]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikiquote}}
{{Commons|Denise Richards}}
* {{Official website|http://www.deniserichards.com}} {{ikona en}}
* {{IMDb Name|id=612}} {{ikona en}}
* [http://www.people.com/people/denise_richards Denise Richards] na People.com {{ikona en}}

{{s-start}}
{{s-ach|ach}}
{{s-bef | before=[[Michelle Yeoh]]}}
{{s-ttl | title=Bondovo dekle | years=1999}}
{{s-aft | after=[[Halle Berry]]}}
{{s-end}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Richards, Denise}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški fotomodeli]]
[[Kategorija:Nemški Američani]]
[[Kategorija:Valižanski Američani]]
[[Kategorija:Francoski Američani]]</text>
      <sha1>0hm8c8aadgvpdqlhledzdegd55m5g90</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Diskografija Spice Girls</title>
    <ns>0</ns>
    <id>360421</id>
    <revision>
      <id>6757937</id>
      <parentid>6750773</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:03:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757937</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39555" sha1="1m3mtvqd7kj2bvc56vlvu3niqnlizxm" xml:space="preserve">[[Slika:Spice Girls (6 janv) 56.jpg|thumb|250px|right|Spice Girls med svojo svetovno turnejo leta 2008]]

'''Diskografijo''' [[Britanci|britanske]] [[pop]] [[glasbena skupina|glasbene skupine]] '''[[Spice Girls]]''' sestavljajo trije [[glasbeni album|studijski albumi]], ena kompilacija, enajst [[singl]]ov (dva od njih vključujeta dve pesmi) in šestnajst videospotov. Skupino, ki jo sestavljajo pevke [[Victoria Beckham]], [[Geri Halliwell]], [[Emma Bunton]], [[Melanie Brown]] in [[Melanie Chisholm]], so ustanovili leta 1994. Njihov prvi singl, pesem »[[Wannabe]]«, je v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] preko založbe Virgin izšel julija 1996. Zasedel je prvo mesto na lestvicah v enaintridesetih državah in postal najbolje prodajan debitantski singl vseh časov.&lt;ref name=bbctimeline&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/6251176.stm|title=BBC News &gt; Zabava &gt; Časovnica: Spice Girls|publisher=BBC News|date=8. junij 2007|accessdate=10. april 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V Veliki Britaniji je pesem sedem tednov ostala na vrhu glasbene lestvice, po svetu pa so prodali šest milijonov izvodov singla.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1434516/19971001/spice_girls.jhtml|title=Spice Girls, PMS na denar|date=1. oktober 1997|publisher=MTV|accessdate=3. februar 2009|archive-date=2013-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20130713000000/http://www.mtv.com/news/articles/1434516/19971001/spice_girls.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=spicefacts/&gt; Februarja 1997 je pesem zasedla vrh [[Združene države Amerike|ameriške]] glasbene lestvice ([[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]]), kjer je ostala tri tedne.&lt;ref name=spicefacts&gt;{{navedi splet|url=http://www.thespicegirls.com/facts/timeline|title=Dejstva o Spice Girls &gt; Časovnica|publisher=19 Management|accessdate=21. april 2010|archive-date=2018-08-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20180831090731/http://www.thespicegirls.com/facts/timeline|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Njihova naslednja dva singla, »[[Say You'll Be There]]« in »[[2 Become 1]]«, sta prav tako zasedla prvo mesto britanske glasbene lestvice, uvrstila pa sta se tudi med prvih pet pesmi na lestvicah v večini [[Evropa|evropskih]] držav ter v Združenih državah Amerike. Njihov debitantski album, ''[[Spice (album)|Spice]]'', je v Veliki Britaniji izšel novembra 1996 in postal svetovna uspešnica; že v prvem tednu od izida so prodali dva, v naslednjih sedmih mesecih pa celih deset milijonov izvodov.&lt;ref name=spicefacts/&gt; Po svetu so nazadnje prodali osemindvajset milijonov izvodov albuma ''Spice''&lt;ref name=bbcnews&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/talking_point/2771605.stm|title=Ponovna združitev Spice Girls: Je vrnitev možna?|publisher=BBC News|date=18. februar 2003|accessdate=19. februar 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Houston/&gt; in slednji je nazadnje prejel desetkratno platinasto certifikacijo s strani organizacije British Phonographic Industry (BPI) za uspešno prodajo v Veliki Britaniji.&lt;ref name=spicefacts/&gt;&lt;ref name=bpi/&gt; Četrti singl skupine Spice Girls, ki sta ga sestavljali dve pesmi, »[[Who Do You Think You Are]]« in »[[Mama (pesem, Spice Girls)|Mama]]«, je prav tako zasedel vrh britanske glasbene lestvice.&lt;ref name=uk/&gt;

Novembra 1997 je skupina izdala svoj drugi album, naslovljen ''[[Spiceworld (album)|Spiceworld]]'', ki je s strani organizacije BPI nazadnje prejel petkratno platinasto certifikacijo.&lt;ref name=uk/&gt; Preko albuma so izšle tri britanske uspešnice, »[[Spice Up Your Life]]«, »[[Too Much (pesem, Spice Girls)|Too Much]]« in »[[Viva Forever]]«, četrti singl, pesem »[[Stop (pesem, Spice Girls)|Stop]]«, pa je zasedel drugo mesto na britanski glasbeni lestvici in po petih singlih, ki so zasedli vrh te lestvice, postal njihova do tedaj najmanj uspešna pesem v Veliki Britaniji.&lt;ref name=uk/&gt; Maja 1998 je Halliwellova zapustila skupino in pričela s samostojno kariero.&lt;ref name=spicefacts/&gt;

Junija 2007 se je vseh pet članic ponovno združilo na turneji. Izdale so kompilacijo ''[[Greatest Hits (album, Spice Girls)|Greatest Hits]]'', ki je vključevala dve novi pesmi: singl »[[Headlines (Friendship Never Ends)]]« in »Voodoo«.&lt;ref name=spicefacts/&gt; Album je na britanski glasbeni lestvici zasedel drugo mesto in postal njihovi prvi album, ki je zasedel vrh avstralske lestvice. Zasedel je tudi eno od prvih desetih mest na irski glasbeni lestvici.&lt;ref name=uk/&gt;&lt;ref name=aus/&gt;&lt;ref name=ire/&gt; Album ''Greatest Hits'' je v Veliki Britaniji prejel platinasto certifikacijo.&lt;ref name=bpi/&gt; Do januarja 2010 so Spice Girls po svetu prodale več kot 80 milijonov izvodov svojih albumov.&lt;ref name=bbc80&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/local/leeds/hi/people_and_places/newsid_9377000/9377923.stm |work=Spletna stran BBC News|location=London|title=Kolekcija Spice Girls je misija za Liz West|date=27. januar 2011|accessdate=28. november 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=official&gt;{{navedi novice|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/stage/article6997164.ece|title=''Viva Forever'': Ustvarjalka muzikala ''Mamma Mia'' ustvari tudi muzikal za Spice Girls|work=Times Online|accessdate=22. januar 2010|location=London|first=Ben|last=Hoyle|date=22. januar 2010}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Leta 2012 je podjetje Official Charts Company, ki sestavlja britanske glasbene lestvice, oznanilo, da so Spice Girls najbolje prodajan glasbeni akt v zgodovini britanske glasbe in dvajseti najbolje prodajan glasbeni akt na svetu,&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.officialcharts.com/chart-news/the-official-singles-charts-biggest-selling-artists-of-all-time-revealed-1431/|work=Official Charts Company|location=London|title=Najbolje prodajani glasbeniki vseh časov so razkriti!|date=4. julij 2012|accessdate=28. november 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; z osmimi milijoni prodanih singlov pa tudi sedma najbolje prodajana skupina v Veliki Britaniji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.officialcharts.com/chart-news/the-official-top-20-biggest-selling-groups-of-all-time-revealed-1682/|work=Official Charts Company|location=London|title=20 najbolje prodajanih glasbenih skupin vseh časov!|date=3. november 2012|accessdate=28. november 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Albumi ==
=== Studijski albumi ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:10em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Informacije o albumu
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;10&quot;| Dosežki
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:12.5em;&quot;| Certifikacije
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:12.5em;&quot;| Prodaja

|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br&gt;&lt;ref name=uk&gt;{{navedi splet|url=http://www.theofficialcharts.com/artist/_/spice%20girls/|title=Britanska glasbena lestvica &gt; Spice Girls|publisher=Official Charts Company|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Avstralija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=aus&gt;{{navedi splet|url=http://australian-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Spice+Girls|title=Avstralska glasbena lestvica &gt; Spice Girls|publisher=australian-charts.com Hung Medien|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Kanada]]&lt;br&gt;&lt;ref name=allmusicalbums&gt;{{navedi splet|url={{Allmusic|class=artist|id=p199833/charts-awards/billboard-albums|pure_url=yes}}|title=Spice Girls &gt; Lestvice &amp; nagrade &gt; ''Billboardovi'' albumi|publisher=Allmusic. Macrovision|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Nemčija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=ger&gt;{{navedi splet|url=http://www.charts.de/suche.asp?search=spice+girls&amp;x=3&amp;y=9&amp;country=de|title=Nemška glasbena lestvica &gt; Spice Girls|language=de|publisher=charts.de Media Control Charts|accessdate=23. november 2012|archive-date=2012-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20121123141645/http://www.charts.de/suche.asp?search=spice+girls&amp;x=3&amp;y=9&amp;country=de|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Irska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=ire&gt;{{navedi splet|url=http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Spice+Girls|title=Irska glasbena lestvica &gt; Spice Girls|publisher=irish-charts.com Hung Medien|accessdate=9. april 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20121120212621/http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Spice+Girls|archive-date=2012-11-20|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Nizozemska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=nldalb&gt;{{navedi splet|url=http://www.dutchcharts.nl/showinterpret.asp?interpret=Spice+Girls|title=Nizozemska glasbena lestvica &gt; Spice Girls|language=nl|publisher=dutchcharts.nl Hung Medien|accessdate=9. april 2009}}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Nova Zelandija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=nz&gt;{{navedi splet|url=http://charts.org.nz/showinterpret.asp?interpret=Spice+Girls|title=Novozelandska glasbena lestvica &gt; Spice Girls|publisher=charts.org.nz Hung Medien|accessdate=9. april 2009|archive-date=2012-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20121010155615/http://charts.org.nz/showinterpret.asp?interpret=Spice+Girls|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Švedska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=swe&gt;{{navedi splet|url=http://www.swedishcharts.com/showinterpret.asp?interpret=Spice+Girls|title=Švedska glasbena lestvica &gt; Spice Girls|publisher=swedishcharts.com Hung Medien|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Švica]]&lt;br&gt;&lt;ref name=swi&gt;{{navedi splet|url=http://hitparade.ch/showinterpret.asp?interpret=Spice+Girls|title=Švicarska glasbena lestvica &gt; Spice Girls|language=de|publisher=hitparade.ch Hung Medien|accessdate=19. januar 2010}}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Billboard 200|Združene države Amerike]]&lt;br&gt;&lt;ref name=usbook&gt;{{navedi knjigo|first=Joel|last=Whitburn|year=2009|title=Najboljši pop singli &amp; albumi|url=https://archive.org/details/joelwhitburnstop0000unse|edition=12th|publisher=Record Research Inc|isbn=0-89820-180-2|accessdate=21. maj 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Spice (album)|Spice]]''
|
*Izid: 4. november 1996
*Založba: Virgin
*Formati: [[Zgoščenka|CD]], [[kaseta]]
| 1 || 3 || 1 || 6 || 1 || 1 || 1 || 1 || 5 || 1
| 
*[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]: 10× platinasta&lt;ref name=bpi&gt;{{navedi splet|url=http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx|title=BPI - Certifikacije in nagrade|publisher=British Phonographic Industry|accessdate=9. april 2009|archive-date=2011-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20110511120001/http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
*[[Avstralija]]: 6× platinasta&lt;ref name=ariaspice&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-albums-1998.htm|title=Lestvice ARIA &gt; Dosežki &gt; Leto 1998|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
*[[Kanada]]: diamantna&lt;ref name=cria&gt;{{navedi splet|url=http://www.musiccanada.com/GPSearchResult.aspx?st=&amp;ica=False&amp;sa=Spice%20Girls&amp;sl=&amp;smt=0&amp;sat=-1&amp;ssb=Artist|title=Music Canada &gt; Zlate &amp; platinaste certifikacije &gt; Spice Girls|publisher=Canadian Recording Industry Association|accessdate=29. avgust 2008|archive-date=2012-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20120225041920/http://www.musiccanada.com/GPSearchResult.aspx?st=|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
*[[Francija]]: diamantna&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1998&amp;type=15|title=Diamantne certifikacije albumov - Leto 1998|language=fr|publisher=Disque en France|accessdate=28. oktober 2011|archive-date=2011-09-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110912140057/http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1998&amp;type=15|url-status=dead |language=fr}}&lt;/ref&gt;
*[[Nemčija]]: 3× zlata
*[[Irska]]: 9× platinasta&lt;ref name=bil /&gt;
*[[Nova Zelandija]]: 7× platinasta&lt;ref name=bil&gt;»[http://books.google.com/books?id=7QkEAAAAMBAJ&amp;pg=PA8-IA1&amp;dq=billboard+spice+world&amp;hl=en&amp;ei=LYBeTtSpM6Xa0QHO7sWZAw&amp;sa=X&amp;oi=book_result&amp;ct=result&amp;resnum=1&amp;ved=0CCoQ6AEwAA#v=onepage&amp;q=billboard%20spice%20world&amp;f=false ''Billboard'' - 8. november 1997: ''Spice World''].« ''Billboard''. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
*[[Švedska]]: 2× platinasta&lt;ref name=swe2&gt;»[http://www.ifpi.se/wp-content/uploads/guld-platina-1987-1998.pdf IFPI - Švedska].« {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
*[[Švica]]: 2× platinasta&lt;ref name=swi2&gt;»[http://swisscharts.com/search_certifications.asp?search=spice IFPI - Švica].« {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
*[[Združene države Amerike]]: 7× platinasta&lt;ref name=riaa&gt;{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?table=SEARCH_RESULTS|title=RIAA &gt; Iskanje zlatih &amp; platinastih certifikacij|publisher=Recording Industry Association of America|accessdate=9. april 2009}}&lt;/ref&gt;
|
*Svet: 28.000.000&lt;ref name=bbcnews/&gt;&lt;ref name=Houston&gt;{{navedi splet|url=http://blogs.houstonpress.com/rocks/2011/11/zigga_zig_ah_10_facts_about_th.php|title='Zigga Zig Ah': 10 močnih dekliških dejstev o Spice Girls|publisher=Houston Press|accessdate=9. april 2012|archive-date=2012-06-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20120625124502/http://blogs.houstonpress.com/rocks/2011/11/zigga_zig_ah_10_facts_about_th.php|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
*Velika Britanija: 2.928.739&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bpi.co.uk/assets/files/top%2040%20albums.pdf|format=PDF|title=Official Charts Company - Najbolje prodajani albumi med letoma 1956 in 2009|publisher=Official Charts Company|accessdate=25. junij 2010|archive-date=2009-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20091122135241/http://www.bpi.co.uk/assets/files/top%2040%20albums.pdf|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
*Združene države Amerike: 7.400.000&lt;ref name=billboard/&gt;
*Francija: 1.074.800&lt;ref name=&quot;snepsales&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.infodisc.fr/CDCertif_D.php?debut=100|title=Diamantne certifikacije albumov|publisher=Syndicat National de l'Édition Phonographique|accessdate=30. november 2010}} {{ikona fr}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Spiceworld (album)|Spiceworld]]''
|
*Izid: 4. november 1997
*Založba: Virgin
*Formati: CD, kaseta
| 1 || 2 || 2 || 4 || 1 || 1 || 1 || 3 || 2 || 3
|
*Velika Britanija: 5× platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
*Avstralija: 6× platinasta&lt;ref name=ariaspice/&gt;
*Kanada: diamantna&lt;ref name=cria/&gt;
*Francija: 2× platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1998&amp;type=13|title=Dvakratne platinaste certifikacije albumo - Leto 1998|language=fr|publisher=Disque en France|accessdate=9. april 2009|archive-date=2012-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20120924123254/http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1998|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*Nemčija: platinasta
*Nova Zelandija: 3× platinasta&lt;ref&gt;»[http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp Lestvica 40 najboljših albumov, 7. februar 1999] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110809032916/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp |date=2011-08-09 }}.« Recording Industry Association of New Zealand. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
*Švedska: 2× platinasta&lt;ref name=swe2/&gt;
*Švica: 2× platinasta&lt;ref name=swi2/&gt;
*Združene države Amerike: 4× platinasta&lt;ref name=riaa/&gt;
|
*Svet: 17.000.000&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.lonestarspice.com/albums/spiceworld.html|title=''Spiceworld''|publisher=Red Phone Multimedia|accessdate=9. april 2009|archive-date=2015-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20150927005737/http://www.lonestarspice.com/albums/spiceworld.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
*Velika Britanija: 1.575.941&lt;ref name=musicweek&gt;{{navedi splet|url=http://www.musicweek.com/news/read/x-factor-acts-dominate-charts/036729|title=''X Factor'' prevladuje na glasbeni lestvici|first=Alan|last=Jones|publisher=Music Week|accessdate=27. marec 2013}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
*Združene države Amerike: 4.100.000&lt;ref name=billboard&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/news/57778/ask-billboard|title=Vprašajte ''Billboard'' - 19. julij 2006. NAJBOLJŠE OD SPICE GIRLS|first=Keith|last=Caulfield|publisher=Billboard Nielsen Business Media|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
*Francija: 629.500&lt;ref name=&quot;snep2platin&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.infodisc.fr/CDCertif_P2.php?debut=250|title=Albumi z dvakratno platinasto certifikacijo|publisher=Syndicat National de l'Édition Phonographique|accessdate=30. november 2010|language=fr}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Forever (album, Spice Girls)|Forever]]''
|
*Izid: 7. november 2000
*Založba: Virgin
*Formati: CD, kaseta
| 2 || 9 || 6 || 6 || 15 || 30 || 25 || 24 || 11 || 39
|
*Velika Britanija: platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
*Avstralija: zlata&lt;ref name=ariaspice3&gt;{{Cite journal|url=http://www.aria.com.au/issue566.PDF|title=Poročanje o lestvicah ARIA &gt; Konec tedna 1. januarja 2001|format=PDF|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=26. februar 2010|archive-date=2002-02-21|archive-url=https://pandora.nla.gov.au/pan/23790/20020221-0000/www.aria.com.au/issue566.PDF|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
*Kanada: 2× platinasta&lt;ref name=cria/&gt;
*Nemčija: zlata
*Nova Zelandija: zlata&lt;ref&gt;[http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp Top 40 Albums Chart, 17 December 2000] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110809032916/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp |date=2011-08-09 }}. Recording Industry Association of New Zealand. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
*Švica: platinasta&lt;ref name=swi2/&gt;
|
*Velika Britanija: 300.000&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.virginmedia.com/music/pictures/toptens/album-flops.php?ssid=5|format=PDF|title=Deset najuspešnejših albumov|publisher=Virgin Media|accessdate=3. julij 2010|archive-date=2008-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20081104034302/http://www.virginmedia.com/music/pictures/toptens/album-flops.php?ssid=5|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
*Združene države Amerike: 207.000&lt;ref name=billboard/&gt;
|}

=== Kompilacije ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:10em;&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:16em;&quot;| Informacije o albumu
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;10&quot;| Dosežki
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:12.5em;&quot;| Certifikacije
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:12.5em;&quot;| Prodaja
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br&gt;&lt;ref name=uk/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Avstralija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=aus/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Kanada]]&lt;br&gt;&lt;ref name=allmusicalbums/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Nemčija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=ger/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Irska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=ire/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Nizozemska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=nldalb/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Nova Zelandija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=nz/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Švedska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=swe/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Švica]]&lt;br&gt;&lt;ref name=swi/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Billboard 200|Združene države Amerike]]&lt;br&gt;&lt;ref name=usbook/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''Spice/Spiceworld''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/spice-spiceworld-mw0000464623|title=''Spice/Spiceworld'' - Spice Girls : Pesmi, ocene, sodelavci, nagrade|publisher=AllMusic|date=27. april 2009|accessdate=22. april 2013}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|
*Izid: 27. april 2004
*Založba: Virgin
*Formati: CD
| — || — || — || — || — || — || — || — || — || —
|
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''[[Greatest Hits (album, Spice Girls)|Greatest Hits]]''&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Thomas|first=Stephen|url=http://www.allmusic.com/album/greatest-hits-mw0000585702|title=''Greatest Hits'' - Spice Girls : Pesmi, ocene, sodelavci, nagrade|publisher=AllMusic|date=|accessdate=22. april 2013}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|
*Izid: 9. november 2007
*Založba: Virgin
*Formati: CD, CD/[[DVD]], [[digitalno]]
| 2 || 1 || 11 || 50 || 9 || 73 || 15 || 50 || 52 || 93
|
*Velika Britanija: Platinum&lt;ref name=bpi/&gt;
*Avstralija: platinasta&lt;ref name=ariahits&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accreditations-2007Albums.htm|title=Lestvice ARIA &gt; Dosežki &gt; Leto 2007|publisher=Recording Industry Association of America|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
*Kanada: zlata&lt;ref name=cria/&gt;
*Irska: platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.irishcharts.ie/awards/platinum07.htm|title=IRMA - 2007 - Certifikacije &gt; Platinaste|publisher=Irish Recorded Music Association|accessdate=3. april 2012|archive-date=2008-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20081224025852/http://www.irishcharts.ie/awards/platinum07.htm|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
*Nova Zelandija: zlata&lt;ref&gt;»[http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp Lestvica 40 najboljših albumov, 3. december 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110809032916/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp |date=2011-08-09 }}.« Recording Industry Association of New Zealand. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|
*Velika Britanija: 415.966&lt;ref name=musicweek/&gt;
*Združene države Amerike: 600.000&lt;ref name=ewgold&gt;{{navedi splet|url=http://insidetv.ew.com/2007/11/16/spice-girls-gre/|title=Spice Girls - ''Greatest'' je že prejel zlato certifikacijo, a kaj pa dosežki na lestvicah?|first=Shirley|last=Halperin|publisher=Entertainment Weekly|accessdate=27. marec 2012|archive-date=2012-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20120915074709/http://insidetv.ew.com/2007/11/16/spice-girls-gre/|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Videoalbumi ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Leto
! style=&quot;width:230px;&quot;| Podrobnosti
! style=&quot;width:140px;&quot;| Certifikacije
!Opombe
|-
|rowspan=&quot;2&quot;|1997
|'''''[[One Hour of Girl Power]]'''''
*Izid: 14. april 1997&lt;ref name=allmusicvideo&gt;{{navedi splet|url={{Allmusic|class=artist|id=p199833/discography/dvds-videos|pure_url=yes}}|title=Spice Girls &gt; Diskografija &gt; DVD-ji &amp; videospoti|publisher=Allmusic. Macrovision|accessdate=10. april 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
*Založba: Virgin
*Formati: VHS
|Kanada: 8× platinasta&lt;ref name=cria/&gt;&lt;br/&gt;
Francija: 3× platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1998&amp;type=19|title=Trikratne platinaste certifikacije posnetkov - Leto 1998|publisher=Disque en France|accessdate=9. april 2010|archive-date=2012-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20120924123254/http://www.snepmusique.com/fr/page-259165.xml?year=1998|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
|
*Vključuje intervjuje in snemanje videospotov.
*Vključuje tudi videospote za pesmi »Wannabe«, »Say You'll Be There«, »2 Become 1«, »Mama« in »Who Do You Think You Are«.
|-
|'''''[[Girl Power! Live in Istanbul]]'''''
*Izid: december 1997&lt;ref name=allmusicvideo/&gt;
*Založba: Virgin
*Formati: VHS, [[DVD]]
|Združene države Amerike: platinasta&lt;ref name=riaa/&gt;&lt;br/&gt;
Francija: diamantna&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1998&amp;type=20|title=Diamantne certifikacije posnetkov - Leto 1998|publisher=Disque en France|accessdate=9. april 2010|archive-date=2012-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20120924123254/http://www.snepmusique.com/fr/page-259165.xml?year=1998|url-status=dead |language=fr}}&lt;/ref&gt;
|
*Fotografije in posnetki s koncerta v areni Abdi İpekçi v [[Istanbul]]u, [[Turčija]] 13. oktobra 1997.
*Vključuje snemanje fotografij in posnetkov, video dnevnik in intervju s skupino.
|-
|1998
|'''''[[Spice Girls Live at Wembley Stadium|Live at Wembley Stadium]]'''''
*Izid: 16. november 1998&lt;ref name=allmusicvideo/&gt;
*Založba: Virgin
*Formati: VHS, DVD
|Združene države Amerike: platinasta&lt;ref name=riaa/&gt;
|
*Fotografije in posnetki s koncerta na stadionu Wembley, London.
*Vključuje posebne intervjuje s skupino.
|-
|1999
|'''''Spice Girls in America: A Tour Story'''''
*Izid: 7. junij 1999&lt;ref name=allmusicvideo/&gt;
*Založba: Virgin
*Formati: VHS
|
|
*Dokumentarni film sledi skupini med njihovo prvo pomembnejšo turnejo po Združenih državah Amerike leta 1998.
*Vključuje fotografije in posnetke s koncertov v [[Las Vegas]]u, [[New York]]u, [[Atlanta|Atlanti]], [[Orlando, Florida|Orlandu]] in drugih ameriških mestih.
|-
|2000
|'''''Forever More'''''
*Izid: 13. november 2000&lt;ref name=allmusicvideo/&gt;
*Založba: Virgin
*Formati: VHS, DVD
|
|
*Vključuje videospote za pesmi »Goodbye«, »Holler« in »Let Love Lead the Way«.
|}

== Singli ==
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:21em;&quot;| Singl
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;10&quot;| Dosežki
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:12.5em;&quot;| Certifikacije
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:10em;&quot;| Album
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br&gt;&lt;ref name=uk/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Avstralija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=aus/&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Francija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=fra&gt;{{navedi splet|url=http://lescharts.com/showinterpret.asp?interpret=Spice+Girls|title=Francoske glasbene lestvice &gt; Spice Girls|language=fr|publisher=lescharts.com Hung Medien|accessdate=9. april 2009}}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Nemčija]]&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Spice+Girls/single?sort=entry|title=Lestvice / Spice Girls / Singli|publisher=Musicline.de PhonoNet|language=de|accessdate=19. januar 2010|archive-date=2012-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120929115102/http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Spice+Girls/single?sort=entry|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Irska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=ire/&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Nizozemska]]&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.top40.nl/search.aspx?keyword=spice%20girls|title=40 najbolje prodajanih nizozemskih singlov &gt; Spice Girls|language=nl|publisher=Stichting Nederlandse Top 40|accessdate=19. januar 2010}}{{Slepa povezava|date=julij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Nova Zelandija]]&lt;br&gt;&lt;ref name=nz/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Švedska]]&lt;br&gt;&lt;ref name=swe/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Švica]]&lt;br&gt;&lt;ref name=swi/&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:90%;&quot;|[[Billboard Hot 100|Združene države Amerike]]&lt;br&gt;&lt;ref name=usbook/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Wannabe (pesem)|Wannabe]]«
|rowspan=&quot;3&quot;| 1996
| 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1
|align=&quot;left&quot;|
*Velika Britanija: platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
*Avstralija: 2× platinasta&lt;ref name=ariasingles01&gt;{{navedi splet|url=http://australian-charts.com/forum.asp?todo=viewthread&amp;id=13126|title=Forum - Dosežki in nagrade: Podatki in letno poročilo organizacije ARIA leta 1997|publisher=Australian Charts|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
*Francija: diamantna&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1997&amp;type=10|title=Diamantne certifikacije singlov - Leto 1997|publisher=Disque en France|accessdate=9. april 2009|archive-date=2012-05-25|archive-url=https://archive.today/20120525134300/http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1997&amp;type=10|url-status=dead |language=fr}}&lt;/ref&gt;
*Nemčija: zlata
*Nizozemska: zlata&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.nvpi.nl/nvpi/pagina.asp?pagkey=61112&amp;documentid=1236876&amp;zoekform=60463&amp;formposted=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081211173628/http://www.nvpi.nl/nvpi/pagina.asp?pagkey=61112&amp;documentid=1236876&amp;zoekform=60463&amp;formposted=yes|archivedate=2008-12-11|title=Zlate/platinaste certifikacije – Spice Girls – 'Wannabe'|language=nl|publisher=NVPI|year=1996|accessdate=15. avgust 2012|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
*Švedska: zlata&lt;ref name=swe2/&gt;
*Švica: zlata&lt;ref name=swi2/&gt;
*Združene države Amerike: platinasta&lt;ref name=riaa/&gt;
|rowspan=&quot;4&quot;| ''Spice''
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Say You'll Be There]]«
| 1 || 12 || 2 || 16 || 2 || 6 || 2 || 4 || 4 || 3
|align=&quot;left&quot;|
*Velika Britanija: platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
*Avstralija: zlata&lt;ref name=ariasingles1&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-1997.htm|title=Lestvice ARIA &gt; Dodatki &gt; Singli leta 1997|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
*Francija: zlata&lt;ref name=fra1&gt;{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1997&amp;type=7|title=Certifikacije singlov v Franciji - Leto 1997|publisher=Disque en France|accessdate=9. april 2009}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona fr}}&lt;/ref&gt;
*Združene države Amerike: zlata&lt;ref name=riaa/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[2 Become 1]]«
| 1 || 2 || 4 || 13 || 1 || 3 || 3 || 7 || 10 || 4
|align=&quot;left&quot;|
*Velika Britanija: platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
*Avstralija: platinasta&lt;ref name=ariasingles1/&gt;
*Francija: zlata&lt;ref name=fra1/&gt;
*Združene države Amerike: zlata&lt;ref name=riaa/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Who Do You Think You Are]]« / »[[Mama (pesem, Spice Girls)|Mama]]«
|rowspan=&quot;3&quot;| 1997
| 1 || 13 || 16 || 4 || 1 || 2 || 6 || 5 || 6
| —
|align=&quot;left&quot;|
*Velika Britanija: platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
*Francija: srebrna&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1997&amp;type=6|title=Certifikacije singlov v Franciji - Leto 1997|publisher=Disque en France|accessdate=9. april 2009|archive-date=2011-09-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20110909040408/http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1997&amp;type=6|url-status=dead |language=fr}}&lt;/ref&gt;
*Nemčija: zlata
*Nizozemska: zlata&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.nvpi.nl/nvpi/pagina.asp?pagkey=61112&amp;documentid=1236784&amp;zoekform=60463&amp;formposted=yes|title=Zlate/platinaste certifikacije – Spice Girls – 'Mama'/'Who Do You Think You Are'|language=nl|publisher=NVPI|year=1997|accessdate=28. julij 2010|archive-date=2020-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200521213446/https://nvpi.nl/nvpi/pagina.asp?pagkey=61112&amp;documentid=1236784&amp;zoekform=60463&amp;formposted=yes|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*Švedska: zlata&lt;ref name=swe2/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Spice Up Your Life]]«
| 1 || 8 || 3 || 14 || 2 || 2 || 2 || 2 || 5 || 18
|align=&quot;left&quot;|
*Velika Britanija: platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
*Avstralija: platinasta&lt;ref name=ariasingles1/&gt;
*Francija: zlata&lt;ref name=fra1/&gt;
*Nizozemska: zlata&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.nvpi.nl/nvpi/pagina.asp?pagkey=61112&amp;documentid=1237700&amp;zoekform=60461&amp;formposted=yes|title=Zlate/platinaste certifikacije – Spice Girls – 'Spice Up Your Life'|language=nl|publisher=NVPI|year=1997|accessdate=7. avgust 2010}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
*Švedska: platinasta&lt;ref name=swe2/&gt;
*Združene države Amerike: zlata&lt;ref name=riaa/&gt;
|rowspan=&quot;4&quot;| ''Spiceworld''
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Too Much (pesem, Spice Girls)|Too Much]]«
| 1 || 9 || 20 || 21 || 4 || 15 || 9 || 18 || 18 || 9
|align=&quot;left&quot;|
*Velika Britanija: platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
*Avstralija: zlata&lt;ref name=ariasingles2&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-1998.htm|title=Lestvice ARIA &gt; Dodatki &gt; Singli leta 1998|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
*Francija: srebrna&lt;ref name=fra2&gt;{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1998|title=Certifikacije singlov v Franciji - Leto 1998|publisher=Disque en France|accessdate=9. april 2009}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona fr}}&lt;/ref&gt;
*Združene države Amerike: zlata&lt;ref name=riaa/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Stop (pesem, Spice Girls)|Stop]]«
|rowspan=&quot;3&quot;| 1998
| 2 || 5 || 12 || 35 || 3 || 6 || 9 || 8 || 20 || 16
|align=&quot;left&quot;|
*Velika Britanija: srebrna&lt;ref name=bpi/&gt;
*Avstralija: zlata&lt;ref name=ariasingles2/&gt;
*Francija: srebrna&lt;ref name=fra2/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Viva Forever]]«
| 1 || 2 || 18 || 4 || 2 || 7 || 1 || 6 || 3
| —
|align=&quot;left&quot;|
*Velika Britanija: platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
*Avstralija: platinasta&lt;ref name=ariasingles2/&gt;
*Francija: srebrna&lt;ref name=fra2/&gt;
*Nemčija: zlata
*Švedska: zlata&lt;ref name=swe2/&gt;
*Švica: zlata&lt;ref name=swi2/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Goodbye (pesem, Spice Girls)|Goodbye]]«
| 1 || 3 || 21 || 17 || 1 || 4 || 1 || 2 || 8 || 11
|align=&quot;left&quot;|
*Velika Britanija: platinasta&lt;ref name=bpi/&gt;
*Avstralija: platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-1999.htm|title=Lestvice ARIA &gt; Dodatki &gt; Singli leta 1999|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
*Kanada: 2× platinasta&lt;ref name=cria/&gt;
*Nova Zelandija: platinasta&lt;ref&gt;»[http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp Lestvica 50 najbolje prodajanih singlov, 10. januar 1999] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110809032916/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp |date=2011-08-09 }}.« Recording Industry Association of New Zealand. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
*Švedska: zlata&lt;ref name=swe2/&gt;
*Združene države Amerike: zlata&lt;ref name=riaa/&gt;
|rowspan=&quot;2&quot;| ''Forever''
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Holler (pesem, Spice Girls)|Holler]]« / »[[Let Love Lead the Way]]«
|2000
| 1 || 2 || 44 || 17 || 3 || 15 || 2 || 8 || 15 || —
|align=&quot;left&quot;|
*Velika Britanija: srebrna&lt;ref name=bpi/&gt;
*Avstralija: platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2000.htm|title=Lestvice ARIA &gt; Dodatki &gt; Singli leta 2000|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
*Nova Zelandija: zlata&lt;ref&gt;»[http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp Lestvica 50 najbolje prodajanih singlov, 14. januar 2001] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110809032916/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp |date=2011-08-09 }}.« Recording Industry Association of New Zealand. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Headlines (Friendship Never Ends)]]«
|2007
| 11 || 74 || — || 46 || 29 || — || — || 3 || — || 90
| style=&quot;text-align:center;&quot;|
| ''Greatest Hits''
|-
|colspan=&quot;30&quot; style=&quot;font-size:8pt&quot;| »—« označuje, da se singl ni uvrstil na lestvico ali ni izšel na tistem območju
|}

=== Sodelovanje z drugimi glasbeniki ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:22em;&quot;| Singl
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:30px;&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;2&quot;| Dosežki
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Album
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:75%;&quot;|Velika Britanija&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.theofficialcharts.com/artist/_/england%20united/|title=Britanska glasbena lestvica &gt; England United|publisher=Official Charts Company|accessdate=24. april 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:2.5em;font-size:75%;&quot;|Švica&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://hitparade.ch/showitem.asp?interpret=Various+Artists+For+Children%27s+Promise&amp;titel=It%27s+Only+Rock+%27N%27+Roll&amp;cat=s|title=Various Artists for Children's Promise &gt; 'It's Only Rock 'N' Roll'|publisher=hitparade.ch Hung Medien|accessdate=24. april 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[(How Does It Feel to Be) On Top of the World?]]« &lt;br&gt;&lt;small&gt;(kot del projekta 'England United')&lt;/small&gt;
|1998
| 9
| —
|rowspan=&quot;2&quot;| Dobrodelni singl
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[It's Only Rock 'n Roll (But I Like It)#Pomembnejše različice|It's Only Rock 'n Roll (But I Like It)]]« &lt;br&gt;&lt;small&gt;(kot del projekta 'Various Artists for Children's Promise')&lt;/small&gt;
|1999
| 19
| 92
|-
|colspan=&quot;30&quot; style=&quot;font-size:8pt&quot;| »—« označuje, da se singl ni uvrstil na lestvico ali ni izšel na tistem območju
|}

=== Promocijske pesmi ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! style=&quot;width:230px;&quot;|Pesem
!Leto
!Opombe
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Power of Five«
|rowspan=&quot;3&quot;|1997
|align=&quot;left&quot;|
*Ponovno napisana verzija uspešnice [[Manfred Mann|Manfreda Manna]], »5-4-3-2-1«.&lt;ref name=spicefacts/&gt;
*Promocijska pesem ob otvoritvi kanala Channel 5 v Veliki Britaniji.&lt;ref name=spicefacts/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=2T9uZhrh-YA|title=Spice Girls &gt; 'Power of Five'|publisher=[[YouTube]]|accessdate=21. april 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Step to Me]]«
| style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;2&quot;|
*Posnet za reklamno kampanjo za [[Pepsi]].&lt;ref name=spicefacts/&gt;
*Singl so izdali zastonj.&lt;ref name=spicefacts/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Move Over|Move Over (Generation Next)]]«
|-
! scope=&quot;row&quot;| »If You Wanna Have Some Fun«
|2001
|align=&quot;left&quot;|
*Katalog: VSCDJF 1795
*V nekaterih evropskih državah so izdali tudi promocijski videospot.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=4FOc1OOYFH8|title=Spice Girls &gt; 'If You Wanna Have Some Fun'|publisher=[[YouTube]]|accessdate=21. april 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|}

== Videospoti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Leto
! style=&quot;width:230px;&quot;|Pesem
!Režiser(ji)&lt;ref name=video&gt;{{cite video|title=Spice Girls: ''Greatest Hits''|format=DVD|publisher=Virgin Records|accessdate=10. april 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
|rowspan=&quot;3&quot;|1996
|»Wannabe«
|Jhoan Camitz
|-
|»Say You'll Be There«
|Vaughan Arnell
|-
|»2 Become 1«
|rowspan=&quot;2&quot;|Big TV!
|-
|rowspan=&quot;5&quot;|1997
|»Mama«
|-
|»Who Do You Think You Are«
|rowspan=&quot;2&quot;|Greg Masuak
|-
|»Who Do You Think You Are« &lt;small&gt;(verzija Comic Relief)&lt;/small&gt;
|-
|»Spice Up Your Life«
|Marcus Nispel
|-
|»Too Much«
|Howard Greenhalgh
|-
|rowspan=&quot;3&quot;|1998
| &quot;Stop&quot;
| James Brown
|-
|»Viva Forever«
|Steve Box
|-
|»Goodbye«
|Howard Greenhalgh
|-
|rowspan=&quot;3&quot;|2000
|»Holler«
|Jake Nava
|-
|»Let Love Lead the Way«
|Greg Masuak
|-
|»If You Wanna Have Some Fun«
|Kompilacija odlomkov iz prejšnjih videospotov
|-
|2007
| »Headlines (Friendship Never Ends)«
|Anthony Mandler
|}

== Opombe ==
; Splošno
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
*{{navedi splet|title=Albumi Spice Girls|publisher=spicegirls.com - Virgin Records|url=http://www.thespicegirls.com/facts/albums|accessdate=10. april 2010|archive-date=2012-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20120326020103/http://www.thespicegirls.com/facts/albums|url-status=dead}} {{ikona en}}
*{{navedi splet|title=Spice Girls &gt; Diskografija &gt; Pomembnejši albumi|publisher=Allmusic. Macrovision|url={{Allmusic|class=artist|id=p199833/discography|pure_url=yes}}|accessdate=10. april 2010}} {{ikona en}}
&lt;/div&gt;

; Posamezne
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.thespicegirls.com Uradna spletna stran Spice Girls] {{ikona en}}
* [http://www.discogs.com/artist/Spice+Girls Diskografija Spice Girls] na Discogs {{ikona en}}
* [http://musicbrainz.org/artist/bf0caafc-2b20-4e07-ab85-87e14ff430ce Diskografija Spice Girls] na MusicBrainz {{ikona en}}

{{Spice Girls}}

[[Kategorija:Spice Girls]]
[[Kategorija:Diskografije|Spice Girls]]</text>
      <sha1>1m3mtvqd7kj2bvc56vlvu3niqnlizxm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam angleških pevcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>360821</id>
    <revision>
      <id>6758172</id>
      <parentid>6742149</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T08:04:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* A */</comment>
      <origin>6758172</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14748" sha1="cm4frxuj1jfu2fzazf5vqtzhd3hi8q5" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Angleži|angleških]] [[pevec|pevcev]].'''

{{Seznami poklicev za narode|Angležev|Anglija|angleških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Andy Abraham]]
*[[Andi Sex Gang]] (''Andreas McElligott'')
*[[Bryan Adams]] (kanadsko-angleški)
*[[Barry Adamson]]?
*[[Sade Adu]] (''Helen Folsade Adu'') (nigerijsko-britanska)
*[[Damon Albarn]]
*[[Adele]] (''Adele Laurie Blue Adkins'')
*[[Taz Alexander]]
*[[Jacob Allen]] pka ''Puma Blue''
*[[Lily Allen]]
*[[Marc Almond]]
*[[Shola Ama]]
*[[Brett Anderson (pevec)|Brett Anderson]]
*[[Ian Anderson|Ian (Scott) Anderson]] (''škotsko-angleški'')
*[[Jon Anderson]]
*[[Animal]] (''Nick Culmer'')
*[[Lisa Andreas]]
*[[Chris Andrews]] (angleško-nemški)
*[[Julie Andrews]]
*[[Anohni]] (''Antony Hegarty'')
*[[Anne-Marie]] ''Rose Nicholson''
*[[Adam Ant]]
*[[Gabrielle Aplin]]
*[[Tasmin Archer]]
*[[Rod Argent]]
*[[Joan Armatrading]]
*[[Dido Armstrong]]
*[[Neil Arthur]] - ''Blancmange''
*[[James Arthur]]
*[[Daniel Ash]]
*[[Richard Ashcroft]]
*[[Ian Astbury]]
*[[Rick Astley]]
*[[Al Atkins]]
*[[Natacha Atlas]]

== B ==

*Bakar (''Abubakar Baker Shariff-Farr'')
*[[Pato Banton]] (''Patrick Murray'')
*[[Carl Barât]]
*[[Garry Barlow]]
*[[Tahliah Debrett Barnett]] (um.i. [[FKA Twigs]])
*[[Marcia Barrett]]
*[[Syd Barrett]]
*[[Tina Barrett]]
*[[Alan Barton]]
*[[James Bay]]
*[[Victoria Beckham]]
*[[Natasha Bedingfield]]
*[[Adrian Belew]]
*[[Andy Bell]]
*[[Eliza Bennett]]
*[[Jane Birkin]] (1946-2023)
*[[Black (pevec)|Black]] (''Colin Vearncombe'')
*[[Cilla Black]]
*[[Katharine Blake]]
*[[Buster Bloodvessel]] (''Doug Trendle'')
*[[Colin Blunstone]]
*[[James Blunt]]
*[[Jim Bob]] (''James Robert Morrison'') 
*[[Marc Bolan]] (''Marc Field)''
*[[Simon Le Bon]]
*[[Helena Bonham Carter]]
*[[Graham Bonnet]]
*[[Martin 'Boz' Boorer]]
*[[Tim Booth]]
*[[Adrian Borland]]
*[[Dane Bowers]]
*[[David Bowie]]
*[[Al Bowlly]]
*[[Billy Bragg]]
*[[Martin Bramah]] (''Martin Beddington'')
*Laura Branigan ?
*[[Sarah Brightman]] ?
*[[Gary Brooker]]
*[[Elkie Brooks]]
*Arthur Brown
*[[Ian Brown]]
*[[Melanie Brown]] (''&quot;Mel B&quot;'')
*[[Nicholas Bullen]]
*[[Emma Bunton]]
*[[Eric Burdon]]
*[[Jean-Jacques Burnel]]
*[[Jake Burns]]
*[[Kate Bush]]
*[[Bilinda Butcher]]
*[[Richard Butler]]
*[[Biff Byford]]
*[[David Byrne]]
*[[David Byron]]

== C ==

*[[Anna Calvi]]
*[[Duncan Campbell]]
*[[Ali Campbell]]
*[[Naomi Campbell]]
*[[Captain Sensible]] (''Raymond Ian Burns'')
*[[JC Carroll]] (''Jean-Marie Caroll'')
*[[Joanne Catherall]]
*[[Paul Cattermole]]
*[[Tina Charles]] (r.''Tina Hoskins'')
*[[Charli XCX]]
*[[Célena Cherry]]
*[[Neneh Cherry]] (švedsko-angl.)
*[[Melanie Chisholm]]
*[[Eric Clapton]]
*[[Petula Clark]]
*[[Benjamin Clementine]]
*[[Garry Cobain]]
*[[Joe Cocker]]
*[[Jaz Coleman]]
*[[Phil Collins]]
*[[Jimmy Constable]]
*[[Julian Cope]]
*[[Hugh Cornwell]]
*[[Elvis Costello]]
*[[Dave Cousins]]
*[[David Coverdale]]
*[[Noël Coward]]
*[[Alex Cox]]
*[[Peter Cox]]
*[[Mike Craft]]
*[[Taio Cruz]]
*[[Nick Culmer]] - ''Animal''
*[[Tim Curry]]
*[[Ian Curtis]]

== D ==

*[[Daddy G]] (''Grantley Evan Marshall'')
*[[Sara Dallin]]
*[[Roger Daltrey]]
*[[Jacqui Dankworth]]
*[[Ray Davies]] (&amp; [[Dave Davies]])
*[[Carol Decker]]
*[[Kiki Dee]]
*[[Martin Degville]]
*([[Desmond Dekker]])
*[[Cara Delevingne]]
*[[Robert Del Naja]]
*[[Simon &quot;Detroit&quot; Denbigh]]
*[[Sandy Denny]]
*[[Howard Devoto]]
*[[Paul Di'Anno]] (''Paul Andrews'')
*[[Bruce Dickinson]]
*[[Dido (pevka)|Dido]] (''Florian Cloud de Bounevialle O'Malley Armstrong'')
*[[Steve Diggle]]
*[[Ken Dodd]]
*[[Pete Doherty]]
*[[Howard Donald]]
*[[Gail Ann Dorsey]]
*[[Stephanie Dosen]]
*[[Charlie Drake]]
*[[Corinne Drewery]]
*[[Julie Driscoll]]
*[[Baxter Dury]]
*[[Ian Dury]]

== E ==
*[[Nick Van Eede]]
*[[Edei]] (''Emma Deigman'') 
*[[Lu Edmonds]] 
*[[Perrie Edwards]]
*[[Andrew Eldritch]]
*[[Eliza]] (prej [[Eliza Doolittle]]; pr.i. ''Eliza Sophie Caird'')
*[[Joe Elliott]]
*[[Katherine Ellis]]
*[[Sophie Ellis-Bextor]]
*[[Alya Elouissi]] (alžirsko-slovensko-angleška)
*[[Emika]]
*[[Emmy the Great]] (''Emma-Lee Moss'')
*[[Brian Eno]]
*[[Estelle]] (''Fanta Swaray'')
*[[Valerie Etienne]]
*[[Rod Evans]]
*[[Jade Ewen]]
*[[George Ezra]] (''Barnett'')

== F ==

*([[Siobhan Fahey]])
*[[Adam Faith]] (''Terence Nelhams Wright)''
*[[Paloma Faith]] (''Blomfield'')
*[[Marianne Faithfull]]
*[[Earl Falconer]]
*[[Georgie Fame]] (''Clive Powell'')
*[[Chris Farlowe]]
*[[Bill Fay]]
*[[Julie Felix]] (ameriško-angleška)
*[[Tom Felton]]
*[[Bryan Ferry]]
*[[Fink]] (''Fin Greenall'')
*[[Dani Filth]]
*[[Patrik Fitzgerald]]
*[[FKA Twigs]] (''Tahliah Debrett Barnett'')
*[[Keith Flint]]
*[[Lita Ford]] (angleško-ameriška)
*[[Chris Foreman]]
*[[Paul Fox]]
*[[Samantha Fox]]
*[[John Foxx]] (''Dennis Leigh'')

== G ==

*[[Peter Gabriel]]
*[[Gabrielle (pevka)|Gabrielle]] (''Louisa Gabriella Bobb'')
*[[Dave Gahan]]
*[[Liam Gallagher]]
*[[Noel Gallagher]]
*[[Rosie Garland]]
*[[David Garrick (pevec)|David Garrick]]
*[[Green Gartside]]
*[[Boy George]] (''George Alan O'Dowd'')
*[[Max George]]
*[[Mikey Georgeson]]
*[[Robin Gibb]]
*[[Gillian Gilbert]]
*[[Peter Giles]]
*[[Ian Gillan]]
*[[David Gilmour]]
*[[Gary Glitter]]
*[[Jeremy Gluck]]
*[[Jess Glynne]]
*[[Vic Godard]]
*[[Rachel Goswell]]
*[[Ellie Goulding]]
*[[Melissa Graham]]
*[[Eddy Grant]] (gvajansko-britanski)
*[[Peter Green]] (''Peter Allen Greenbaum'')
*[[Professor Green|Pro(fessor) Green]] (''Stephen Manderson'')
*[[Barney Greenway]]
*[[Joyce Grenfell]]
*[[Kelly Groucutt]]
*[[Roy Guest]]
*[[Jessica Guise]]

== H ==

*[[Steve Hackett]]
*[[Tony Hadley]]
*[[Rob Halford]]
*[[Terry Hall]]
*[[Toni Halliday|Toni (Antoniette) Halliday]]
*[[Geri Halliwell]]
*[[Neil Halstead]]
*[[Peter Hammill]]
*[[Sarah Harding]]
*[[Charlie Harper]] (''David Charles Perez'')
*[[Bon Harris|Bon (Vaughan) Harris]]
*[[George Harrison]]
*[[Mike Harrison]]
*[[Robert Hart]]
*[[Tim Hart]]
*[[PJ Harvey]] (''Polly Jean Harvey'')
*[[Norman Hassan]]
*[[Lianne La Havas]]
*[[Chesney Hawkes]]
*[[Justin Hawkins]]
*[[Justin Hayward]]
*[[Imogen Heap]]
*[[Steve Hewitt]]
*[[Tom Hingley]]
*[[Noddy Holder]]
*[[Mark Hollis]]
*[[Peter Hook]]
*[[Honest John Plain]] (''John Splain'')
*[[Trevor Horn]]
*[[Mick Hucknall]]
*[[Mike Hugg]]?
*[[Glenn Hughes (angleški pevec)|Glenn Hughes]]
*[[Greg Hughes]]
*[[Engelbert Humperdinck (pevec)|Engelbert Humperdinck]]
*[[Paul Humphreys]]
*[[Darryl Hunt]]
*[[Ian Hunter]] (Patterson)
*[[Anne-Marie Hurst]]
*[[Wayne Hussey]]
*[[Ashley Hutchings]]
*[[Chrissie Hynde]] (Američanka)
*[[Dev Hynes]]

== I ==

*[[Ian Hunter]] (Patterson)
*[[Billy Idol]] (''William Michael Albert Broad)''
*[[Steve Ignorant]] (''Steven Williams'')
*[[Imaani]] (''Saleem'')
*[[Natalie Imbruglia]] (avstralsko-angleška)

== J ==

*[[Martyn Jacques]]
*[[Mick Jagger]]
*[[Jakko Jakszyk]] (''Michael Lee Curran'')
*[[Brian James]] (''Brian Robertson'')
*[[Jeff &quot;J.J.&quot; Janiak]]
*[[Philip Jap]]
*[[Dino Jelušić]] (''Dino Jelusick'')
*[[Colin Jerwood]]
*[[Elton John]] (''Reginald Kenneth Dwight'')
*[[Leee John]]
*[[Brian Johnson]]
*[[Holly Johnson]]
*([[Brian Jones]])
*[[Cherie Jones]]
*[[Davy Jones]]
*[[Mick Jones]]
*[[Paul Jones]]
*([[Stephen Phillip Jones]])

== K ==

*[[Miles Kane]]
*[[Edward Ka-Spel]] (angl.-nizozemski)
*[[Jay Kay]]
*[[Peter Kember]] (a.k.a. ''Sonic Boom)''
*[[Gary Kemp]]
*[[Errol Kennedy]]
*[[Nik Kershaw]]
*[[Kiki Dee]] (''Pauline Matthews'')
*[[Lemmy Kilmister]] (''Ian Frazer'') 
*[[Jon King]]
*[[Benji Kirkpatrick]]
*Mac and Katie Kissoon ?

== L ==
*[[Cleo Laine]] (''Lady Dankworth DBE'')
*[[Greg Lake]]
*[[Larisa Music]]
*[[Hugh Laurie]]
*[[Simon Le Bon]]
*[[Christopher Lee]]
*[[Dee C. Lee]]
*[[Jonathan &quot;Jon&quot; Lee]]
*[[Sara Lee]]
*[[Anne Lenner]]
*[[John Lennon]]
*([[Keith Levene]])
*[[Graham Lewis]]?
*[[Leona Lewis]]
*[[Tony Lewis (glasbenik)|Tony Lewis]]
*[[Eve Libertine]] (''Bronwyn Lloyd Jones'')
*[[Limahl]] (''Christopher Hamill'')
*[[Dua Lipa]] (kosovskega rodu)
*[[Philip Charles Lithman]] ''- Snakefinger''
*[[Lora Logic]] (''Susan Whitby'')
*[[Monie Love]] (''Simone Johnson'')
*[[Lene Lovich]]
*[[Chris Lowe]]
*[[Annabella Lwin]] (''Myant Myant Aye'')
*[[John Lydon]] ([[John Lydon|''Johnny Rotten'']])
*[[Omar Lye-Fook]]
*[[Vera Lynn]] (''Vera Margaret Welch'')
*[[Jeff Lynne]] (ps. ''Otis /Clayton Wilbury'')
*[[Phil Lynott]] (angl.-irski)

== M ==

*[[Ewan MacColl]] (''James Henry Miller'')
*[[Kirsty MacColl]]
*[[Zayn Malik]]
*[[Manfred Mann]]
*[[Johnny Marr]]
*[[Steve Marriott]]
*[[Chris Martin]]
*[[John Martyn]]
*[[Dave Mason (pevec)|Dave Mason]]
*[[Barrie Masters]]
*([[Glen Matlock]])
*[[Jean-Paul 'Bluey' Maunick]]
*[[Lee Mavers]]
*[[Brian May]]
*[[John Mayall]]
*[[Kirsty MacColl]]
*[[Shane MacGowan]]
*[[Douglas McCarthy]]
*[[Paul McCartney]]
*[[Andy McCluskey]]
*[[Carl McCoy]]
*[[Ben McCrow]]
*[[Ian McCulloch]]
*[[Bradley McIntosh]] -''&quot;City Boy&quot;''
*[[Declan Mckenna]]
*[[Julia McKenzie]]
*[[Graham McPherson]] (&quot;[[Suggs]]&quot;)
*[[Ralph McTell]] (''Ralph May'')
*[[Christine McVie]]
*[[Katie Melua]] (gruz. ქეთევან მელუა)
*[[Freddie Mercury]] (''Farrokh Bulsara'')
*[[George Michael]] (''Georgios Kyriacos Panayiotou''; ''Γεώργιος Kυριάκος Παναγιώτου'')
*[[Mika]] (''Michael Holbrook Penniman Jr.'') (libanonskega rodu)
*[[Jyoti Prakash Mishra]]
*[[Liz Mitchell]]
*[[Brian Molko]]
*[[Tony Momrelle]]
*[[James Morrison]] 
*[[James Robert Morrison]] (''Jim Bob'')
*[[Patricia Morrison]]
*(''Steven Patrick'') [[Morrissey]]
*[[Alison Moyet]]
*[[Mae Muller]]
*[[Carey Mulligan]]
*[[Marcus Mumford]]
*[[Peter Murphy]]
*[[Róisín Murphy]]
*[[Pauline Murray]]
*[[Tessa Murray]]

== N ==

*[[Robert Del Naja]]
*[[Aki Nawaz]] (''Haq Nawaz Qureshi'')
*[[Bill Nelson]]
*[[Jesy Nelson]]
*[[Shara Nelson]]
*[[Colin Newman]]
*[[Olivia Newton-John]]
*[[Nicolette]] ''(Nicolette Love Suwoton: nigerijskega rodu)''
*[[Danbert Nobacon]] (''Nigel Hunter'')
*[[Jim Noir]]
*[[Chris Norman]]
*[[Gary Numan]] (''Gary Anthony James Webb'')

== O ==

*[[Philip Oakey]]
*[[Billy Ocean]]
*[[Kele Okereke]]
*[[Jo O'Meara]]
*[[Rita Ora]] (''Rita Sahatçiu'') (kosovskega rodu)
*[[Cait O'Riordan]]
*[[Rodney Orpheus]]
*[[Roland Orzabal]]
*[[Ozzy Osbourne]]
*[[Jacquie O'Sullivan]]
*[[John Otway]]
*[[Malcolm Owen]]
*[[Mark Owen]]
*Tim »Ripper« Owens

== P ==
*[[Elaine Paige]]
*[[Robert Palmer (pevec)|Robert Palmer]]
*[[Rick Parfitt]]
*[[John Parish]]
*[[Clive Parker]]
*[[Tom Parker]]
*[[Andy Partridge]]
*[[Passenger]] (''Michael David Rosenberg'')
*[[Ian Hunter]] Patterson
*[[John Payne]]
*[[Liam Payne]]
*[[Douglas P.]](''earce'')
*[[Jack Peñate]]
*[[Brendan Perry]]
*[[Phildel]] ''Hoi Yee Ng''
*[[Rebecca Pidgeon]]
*[[Jason Pierce]]
*[[Leigh-Anne Pinnock]]
*[[Robert Plant]]
*[[Su Pollard]]
*[[Poly Styrene]] (''Marianne Joan Elliott-Said'') 
*[[Genesis (Breyer) P-Orridge]] (''Neil Andrew Megson'')
*[[Mariama Potts]] (née ''Mariama Goodman'')
*[[Natalie Powers]]
*[[Reg Presley]]
*[[Maddy Prior]]
*[[Puma Blue]] ''(Jacob Allen)''
*[[Jimmy Pursey]]

== R ==

*[[Rag'n'Bone Man]] (''Rory Charles Graham'')
*[[Raye]] (''Rachel Agatha Keen'')
*[[Chris Rea]]
*[[Chris Reed]]
*[[Keith Relf]]
*[[Kimberley Rew]]
*[[Cliff Richard]] (''Harry Rodger Webb'')
*([[Keith Richards]])
*[[Andrew Ridgeley]]
*[[Candia Ridley]]
*[[James Righton]]
*[[Juliet Roberts]]
*[[Paul Roberts]]
*[[Tom Robinson]] 
*[[Paul Rodgers]]
*[[Gavin Rossdale]]
*[[Francis Rossi]]
*[[John Lydon|Johnny Rotten]] (''[[John Lydon]]'')
*[[Sam Ryder]] [[Robinson]]
*[[Shaun Ryder]] 

== S ==
*[[Sade Adu|Sade (Adu)]] (nigerijsko-britanska)
*[[Daz Sampson]]
*[[Paul Samson]]
*[[Peter Sarstedt]]
*[[Leo Sayer]]
*[[Polly Scattergood]]
*[[Naomi Scott]]
*[[Seal]] (''Henry Olusegun Adeola Samuel'')
*[[Peter Sellers]]?
*[[Helen Shapiro]]
*[[Sandie Shaw]]
*[[Ed Sheeran]]
*[[Pete Shelley]] (''Peter Campbell McNeish)''
*[[Sid Vicious]] (''John Simon Ritchie'')
*[[Kevin Simm]]
*[[Jean Simmons]]
*[[Paul Simonon]]
*[[Paul Simpson]]
*[[Siouxsie Sioux]] (''Susan Janet Ballion'')
*[[Skin]] (''Deborah Anne'' ''Dyer'')
*[[Paul Slack]]
*[[Curt Smith]]
*[[Mark E. Smith]]
*[[Robert Smith (glasbenik)|Robert Smith]]
*[[Sam Smith]]
*[[Snakefinger]] (''Philip Charles Lithman'') 
*[[Sonja Kristina]] (Shaw) 
*[[Hannah Spearritt]]
*[[Russ Spencer]]
*[[Tom Spencer]]
*[[Spizz]] (''Kenneth Spiers'')
*[[Dusty Springfield]] (''Mary Isobel Catherine Bernadette O'Brien'')
*[[Chris Squire]]
*[[Spider Stacy]]
*[[Lisa Stansfield]]
*[[Alvin Stardust]] (''Bernard William Jewry; Shane Fenton'')
*[[Ringo Starr]] (''Richard Starkey'')
*[[Tommy Steele]] (''Thomas Hicks'')
*[[Michelle Stephenson]]
*[[Cat Stevens]] (''Yusuf Islam; prv. Steven Demetre Georgiou'') 
*[[Rachel Stevens]]
*[[David A. Stewart]]
*[[Mark Stewart]]
*[[Rod Stewart]]
*[[Sting]] (''Gordon Sumner'')
*[[Joss Stone]]
*[[Lally Stott]]
*[[Steve Strange]] (''Stephen John Harrington'')
*[[Gary Stringer]]
*[[Joe Strummer]] (''John Graham Mellor'')
*[[Harry Styles]]
*[[Suggs]] (''[[Graham McPherson]]'')
*[[Justine Suissa]]
*[[Susan Ann Sulley]]
*[[Bernard Sumner]]
*[[SuRie]] (''Susanna Marie Cork'')
*[[David Sylvian]]
*[[Dave Swarbrick]]

== T ==

*[[Trevor Tanner]]
*[[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]
*[[Neil Tennant]]
*[[Nicky Tesco]] (''Nick Lightowlers'')
*[[Jade Thirlwall]]
*([[Nicky Thomas]])
*[[Ray Thomas]]
*[[Chris Thompson]]
*[[Tracey Thorn]]
*[[David Tibet]] (''David Michael Bunting'')
*[[Tanita Tikaram]]
*[[Martina Topley-Bird]]
*[[Pete Townshend]]
*[[Ross Tregenza]] - &quot;Sneaky&quot;
*[[Andreya Triana]]
*[[Robin Trower]]
*[[Alex Turner]]
*[[Frank Turner]]
*[[Joe Lynn Turner]]
*[[Twiggy]] (''Lesley Hornby/Lawson'')
*[[Judie Tzuke]]

== U ==

* [[Tracey Ullman]]

== V ==
*[[Dave Vanian]] (''David Lett'')
*[[Tim Vic]]

== W ==

*[[John Waite]]
*[[Tony Wakeford]]
*[[Richard &quot;Militia&quot; Walker]]
*[[Scott Walker]] (''Noel Scott Engel'') (amer.-angl.)
*[[Algy Ward]]?
*[[Bill Ward]]
*[[Jessie Ware]]
*[[Baz Warne]]
*[[James Warren]]
*[[Roger Waters]]
*[[Ben Watt]]
*([[Charlie Watts]])
*[[Lou Watts]]
*[[Raymond Watts]]
*[[Carl Wayne]]
*[[Florence Welch]]
*[[Paul Weller]]
*[[Tina Weymouth]]
*[[Caron Wheeler]]
*[[Kim Wilde]] (''Kim Smith'')
*[[Alan Wilder]]
*[[Dennis Willcock]]
*[[Robbie Williams]]
*[[Jason Williamson]]
*[[Amanda Wilson]]
*[[Steven Wilson]]
*[[Amy Winehouse]]
*[[Steve Winwood]]
*[[Jah Wobble]] (''John Joseph Wardle'')
*([[Ron Wood]]) 
*[[Roy Wood]]
*[[Keren Woodward]]
*[[Tim Worman]] (a.k.a. ''Tim Polecat'')
*[[Danny Worsnop]]
*[[Pete Wylie]]
*[[Bill Wyman]]

== Y ==

*[[Thom Yorke]]
*[[Lola Young]]
*[[Paul Young]]

== Z ==
*[[Lenny Zakatek]] (''Lenny du Platel'')
*[[Benjamin Zephaniah]]

==Glej tudi==
* [[seznam valižanskih pevcev]], [[seznam škotskih pevcev]], [[seznam irskih pevcev]], [[seznam kanadskih pevcev]], [[seznam avstralskih pevcev]], [[seznam ameriških pevcev]])
{{seznami narodov po poklicu|pevcev}}

[[Kategorija:Seznami Angležev|Pevci]]
[[Kategorija:Angleški pevci|*]]</text>
      <sha1>cm4frxuj1jfu2fzazf5vqtzhd3hi8q5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Diklofenak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>371634</id>
    <revision>
      <id>6757877</id>
      <parentid>6531179</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:20:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757877</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17315" sha1="ghy32ch6zgakutx4jz3x0l8gynkklop" xml:space="preserve">{{drugbox | Verifiedfields = changed
| verifiedrevid = 443636249
| IUPAC_name = 2-(2-(2,6-diklorofenilamino)fenil)ocetna kislina
| image = Diclofenac.svg
| width = 200px
| image2 = Diclofenac 3D 2ek.png
| width2 = 200px

&lt;!--Clinical data--&gt;
| tradename = Aclonac, Cataflam, Voltaren
| Drugs.com = {{drugs.com|monograph|diclofenac-epolamine}}
| MedlinePlus = a689002
| pregnancy_AU = C
| pregnancy_category = C (1. in 2. trimesečje), D (3. trimesečje)
| legal_AU = S4 
| legal_UK = P
| legal_status = Rx-only most preparations/countries, limited OTC in some countries, manufacture and veterinary use is banned in India, Nepal, and Pakistan due to imminent extinction of local vultures
| routes_of_administration = peroralno, rektalno, intramuskularno, intravensko, topično

&lt;!--Pharmacokinetic data--&gt;
| protein_bound = več kot 99 %
| metabolism = jetrna presnova, aktivnih presnovkov ni
| elimination_half-life = 1,2–2 h (35 % odmerka vstopi v enterohepatično recirkulacijo)
| excretion = 40 % z [[žolč]]em, 60 % s [[seč]]em

&lt;!--Identifiers--&gt;
| CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}}
| CAS_number = 15307-86-5
| ATC_prefix = D11
| ATC_suffix = AX18
| ATC_supplemental =  {{ATC|M01|AB05}}, {{ATC|M02|AA15}}, {{ATC|S01|BC03}}
| PubChem = 3033
| IUPHAR_ligand = 2714
| DrugBank_Ref = {{drugbankcite|changed|drugbank}}
| DrugBank = DB00586
| ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID = 2925
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII = 144O8QL0L1
| KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG = D07816
| ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEBI = 47381
| ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL = 139
| PDB_ligand = DIF

&lt;!--Chemical data--&gt;
| C=14 | H=11 | Cl=2 | N=1 | O=2
| molecular_weight = 296,148 g/mol
| smiles = O=C(O)Cc1ccccc1Nc2c(Cl)cccc2Cl.OCCN1CCCC1
| InChI = 1/C14H11Cl2NO2.C6H13NO/c15-10-5-3-6-11(16)14(10)17-12-7-2-1-4-9(12)8-13(18)19;8-6-5-7-3-1-2-4-7/h1-7,17H,8H2,(H,18,19);8H,1-6H2
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI = 1S/C14H11Cl2NO2/c15-10-5-3-6-11(16)14(10)17-12-7-2-1-4-9(12)8-13(18)19/h1-7,17H,8H2,(H,18,19)
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = DCOPUUMXTXDBNB-UHFFFAOYSA-N
}}
'''Diklofenak''' je [[nesteroidno protivnetno zdravilo]], ki se uporablja za zmanjšanje [[vnetje|vnetij]], kot [[analgetik]] (protibolečinska učinkovina) in [[antipiretik]] (za zniževanje povišane telesne temperature). Je derivat [[aminofenilocetna kislina|aminofenilocetne kisline]].&lt;ref&gt;http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5512023/diklofenak?query=diklofenak, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 4. 2014.&lt;/ref&gt; Zdravilo tržijo pod različnimi trgovskimi imeni, v Sloveniji na primer pod imeni ''Diclo Duo'', ''DicloFlex'', ''Naklofen'', ''Olfen'', ''Voltaren'' ...&lt;ref&gt;http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search/$searchForm?SearchView, Centralna baza zdravil, vpogled: 5. 4. 2014.&lt;/ref&gt;
Ime diklofenak izhaja iz kemijskega imena 2- 2,6-dikloranilino)fenilocetna kislina (angl. 2-(2,6-'''dichlo'''ranilino) '''phen'''ylacetic '''ac'''id). Razvilo ga je podjetje Ciba-Geigy (današnji Novartis) leta 1973.&lt;ref&gt;http://www.novartis.com/about-novartis/company-history/index.shtml&lt;/ref&gt; Leta 1979 pa je bil prvič predstavljen v Veliki Britaniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?artid=1434053 |title=arhivska kopija |accessdate=2024-09-17 |archive-date=2013-08-01 |archive-url=https://archive.today/20130801120559/http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?artid=1434053 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | doi = 10.1016/0002-9343(86)90076-8 | author = Salmann AR | year = 1986 | title = The history of diclofenac | url = | journal = [[Am. J. Med.]] | volume = 80 | issue = 4B| pages = 29–33}}&lt;/ref&gt;
  
V [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliki Britaniji]], [[Indija|Indiji]], [[Brazilija|Braziliji]] in [[ZDA|Združenih državah Amerike]] se lahko diklofenak trži kot [[natrij]]eva ali [[kalij]]eva sol, na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] je najpogosteje na voljo kot natrijeva sol, v nekaterih drugih državah pa je na voljo izključno v obliki kalijeve soli. Proizvajajo ga kot generično zdravilo, brez zdravniškega recepta je v nekaterih državah dostopen za lajšanje blažjih bolečin in zniževanje telesne temperature.

== Mehanizem delovanja ==
Diklofenak je [[nesteroidni antirevmatik]]. Deluje protibolečinsko, protivnetno in protivročinsko.  Zavira delovanje [[encim]]a [[ciklooksigenaza]] in s tem sintezo [[prostaglandin]]ov. Med zdravljenjem z diklofenakom so ugotovili znižano koncentracijo prostaglandinov v [[seč]]u, [[želodčna sluznica|želodčni sluznici]] in [[sinovialna tekočina|sinovialni tekočini]].&lt;ref&gt; Povzetek glavnih značilnosti zdravila Diclo Duo, zadnja revizija besedila 3. 9. 2013.&lt;/ref&gt; Zavira neselektivno obe izoobliki encima, ciklooksigenazo 1 (COX-1) in ciklooksigenazo 2 (COX-2). Zaviranje izooblike COX-2, ki jo normalno izražajo aktivirani [[makrofag]]i in inducirajo provnetne snovi, prispeva k protivnetne­mu, protibolečinskemu in antipiretičnemu učinku, medtem ko zaviranje COX-1 povzroča večino [[neželeni učinek|neželenih učinkov]], npr. gastrointestinalne krvavitve in razjede ter disfunkcijo [[trombocit]]ov.&lt;ref name=Ravnikar/&gt;

==Raba v medicini==
Diklofenak se uporablja za zdravljenje bolečine, vnetnih sprememb in dismenoreje.&lt;ref name=AHFS&gt;{{navedi splet|title=Diclofenac Epolamine|url=http://www.drugs.com/monograph/diclofenac-epolamine.html|work=The American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=3 April 2011}}&lt;/ref&gt; 

Diklofenak je na tržišču tudi v obliki [[gel]]ov za [[topična uporaba zdravila|topično uporabo]] za zdravljenje simptomov [[osteoartritis]]a in [[aktinična keratoza|aktinične keratoze]] ter lajšanje blažjih bolečin, na primer pri zvinih in udarcih .&lt;ref&gt;http://www.mayoclinic.com/health/drug-information/DR600545&lt;/ref&gt;

==Kontraindikacije== 
Zdravila, ki vsebujejo diklofenak, so kontraindicirana pri naslednjih stanjih:
* preobčutljivost na diklofenak 
* zgodovina alergijskih reakcij ([[bronhospazem]], [[šok]], [[rinitis]], [[koprivnica]]) po uporabi [[aspirin]]a ali drugih nesteroidnih protivnetnih zdravil
* [[nosečnost]] v tretjem trimesečju
* aktivna razjeda [[želodec|želodca]] ali [[dvanajstnik]]a in krvavitev iz prebavil 
* vnetne črevesne bolezni, kot so [[Crohnova bolezen]] in [[ulcerozni kolitis]] 
* huda [[insuficienca srca]]
* obvladovanje bolečine po premostitveni operaciji koronarnih arterij 
* huda jetrna okvara
* huda okvara ledvic ([[kreatininski očistek]] &lt; 30 ml/min) 

Potrebna je previdnost pri bolnikih z že obstoječo [[porfirija|porfirijo]], ker lahko diklofenak bolezen poslabša, ter pri bolnikih s hudo, aktivno [[krvavitev|krvavitvijo]], kot je na primer možganska krvavitev. Nesteroidnih protivnetnih zdravil se je treba izogibati med [[mrzlica denga|mrzlico denga]], saj pogosto privedejo do popuščanja [[kapilara|kapilar]] in kasnejše odpovedi [[srce|srca]]. 

== Neželeni učinki == 
Diklofenak sodi med klasične nesteroidne protivnetne učinkovine, kamor spadajo tudi na primer [[etodalak]], [[naproksen]], [[ibuprofen]], [[ketoprofen]]). Gre za neselektivne zaviralce encima [[ciklooksigenaza]] (COX) in torej zavirajo obe izoobliki encima, COX-1 in COX-2. Njihovi stranski učinki so povezani z zavoro sinteze [[prostaglandin]]ov. Pri njihovi uporabi so opisali številne neželene učinke. Med najbolj znanimi so gastrointestinalni učinki, v praksi manj prepoznani na dvig [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in poslabšanje [[srčno popuščanje|srčnega popuščanja]]. Izkazujejo tudi neželene učinke na [[ledvice]].&lt;ref name=Ravnikar&gt;Ravnikar A., Lindič J. Nesteroidni antirevmatiki (NSAR) in ledvice. Med Razgl. 2007; 46: 337–345.&lt;/ref&gt;

Diklofenak je eno izmed nesteroidnih protivnetnih zdravil, ki jih bolniki prenašajo. Čeprav 20 % bolnikov dolgoročno občuti stranske učinke, le 2 % ljudi prenehata jemati zdravilo, predvsem zaradi prebavnih težav.{{Citation needed}}

=== Neželeni učinki na srce ===
Po ugotovljenem zvečanem tveganjem za srčne napade pri uporabi selektivnega [[koksib|zaviralca COX-2]] [[rofekoksib]]a leta 2004 se je pozornost preusmerila na vsa ostala nesteroidna protivnetna zdravila, vključno z diklofenakom. Rezultati raziskav so mešani, metaanaliza dokumentov in poročil do aprila 2006 kaže relativno večjo stopnjo bolezni srca (1,63 v primerjavi z neuporabniki).&lt;ref name=&quot;BMJ2006-Kearney&quot;&gt;{{cite journal  |author1=Kearney P. |author2=Baigent C. |author3=Godwin J.H. |author4=Emberson J. |author5=Patrono C.
  | title=Do selective cyclo-oxygenase-2 inhibitors and traditional non-steroidal anti-inflammatory drugs increase the risk of atherothrombosis? Meta-analysis of randomised trials
  | journal=BMJ | volume=332 | issue=7553 | pages=1302–8
  | year=2006 | pmid=16740558 | doi=10.1136/bmj.332.7553.1302
  | pmc=1473048}}&lt;/ref&gt; Profesor Peter Weissberg, strokovni direktor Britanskega sklada za srce (British Heart Foundation), je dejal: »Povečanje tveganja za bolezni srca je majhno in veliko bolnikov s kronično bolečino meni, da lajšanje njihovih simptomov upravičuje majhno povečanje tveganja«. Le pri aspirinu je bilo ugotovljeno, da ne zvišuje tveganja za bolezni srca, vendar pa prinaša aspirin v primerjavi z diklofenakom višje tveganje za razjede na želodcu.
 
Kasnejša obširna študija 74.838 uporabnikov nesteroidnih protivnetnih zdravil ali koksibov ni razkrila nobenega dodatnega srčno-žilnega tveganja zaradi uporabe diklofenaka.&lt;ref name=&quot;ArthritisRheum2006-Solomon&quot;&gt;{{cite journal | author1=Solomon D |author2=Avorn J |author3=Stürmer T |author4=Glynn R |author5=Mogun H |author6=Schneeweiss S | title=Cardiovascular outcomes in new users of coxibs and nonsteroidal antiinflammatory drugs: high-risk subgroups and time course of risk | journal=Arthritis Rheum | volume=54 | issue=5 | pages=1378–89 | year=2006 | pmid=16645966 | doi=10.1002/art.21887}}&lt;/ref&gt; Še obširnejša študija 1.028.437 danskih uporabnikov različnih nesteroidnih protivnetnih zdravil pa je razkrila, da je uporaba neselektivnega nesteroidnega protivnetnega zdravila diklofenak in selektivnega inhibitorja ciklooksigenaze-2 rofekoksiba povezana s povečanim tveganjem za smrt zaradi srčno-žilnih obolenj, ki je odvisno od odmerka.&lt;ref name=&quot;pmid20530789&quot;&gt;{{cite journal | author1=Fosbøl EL |author2=Folke F |author3=Jacobsen S |author4=Rasmussen JN |author5=Sørensen R |author6=Schramm TK |author7=Andersen SS |author8=Rasmussen S |author9=Poulsen HE |author10=Køber L |author11=Torp-Pedersen C |author12=Gislason GH |display-authors=5 |title=Cause-Specific Cardiovascular Risk Associated With Nonsteroidal Antiinflammatory Drugs Among Healthy Individuals | journal=Circ Cardiovasc Qual Outcomes | volume=3 | issue=4 | pages=395–405 | year=2010 | pmid=20530789 | doi=10.1161/CIRCOUTCOMES.109.861104}}&lt;/ref&gt; Britanska regulatorna agencija za zdravila in zdravstvene pripomočke (MHRA) je junija 2013 odločila, da zdravila ne smejo uporabljati bolniki z resnimi osnovnimi srčnimi boleznimi; za bolnike s srčnim popuščanjem, boleznimi srca tiste, ki so utrpeli možgansko kap je MHRA objavila priporočilo, da zdravilo popolnoma prenehajo uporabljati.&lt;ref&gt;[http://www.bbc.co.uk/news/health-23109314 BBC: Heart risk warning over painkiller diclofenac, 29 June 2013]&lt;/ref&gt; 
Diklofenak ima podobno COX-2 selektivnost kot celekoksib.&lt;ref name=&quot;pmid11496855&quot;&gt;{{cite journal
  | author1=FitzGerald G |author2=Patrono C
  | title=The coxibs, selective inhibitors of cyclooxygenase-2
  | url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2001-08-09_345_6/page/n83 | journal=N Engl J Med |volume=345 |issue=6 |pages=433–42
  | year=2001 |pmid=11496855 |doi=10.1056/NEJM200108093450607}}&lt;/ref&gt; Analiza, ki jo je opravil medicinski strokovnjak [[Ameriški urad za prehrano in zdravila|Ameriškega urada za prehrano in zdravila]] David Graham, je potrdila, da diklofenak zveča tveganje za [[miokardni infarkt]] (srčno kap).&lt;ref name=&quot;pmid16968830&quot;&gt;{{cite journal |author=Graham D |title=COX-2 inhibitors, other NSAIDs, and cardiovascular risk: the seduction of common sense |journal=JAMA |volume=296 |issue=13 |pages=1653–6 |year=2006 |pmid=16968830 | doi=10.1001/jama.296.13.jed60058 | url=http://jama.ama-assn.org/cgi/content/full/296/13/1653}}&lt;/ref&gt; 

===Gastrointestinalni neželeni učinki===
Prebavne motnje se najpogostejši neželeni učinek diklofenaka. Nastanek razjed ali krvavitev zahteva takojšnjo prekinitev zdravljenja z diklofenakom. Večina bolnikov med dolgotrajnim zdravljenjem prejme zdravilo za zaščitno prebavil, na primer [[misoprostol]], [[ranitidin]] ali [[omeprazol]]. 

=== Jetrni neželeni učinki ===
Poškodbe jeter so redke in večinoma reverzibilne. [[Hepatitis]] se pojavi redko, brez opozorilnih znakov in je lahko usoden. Bolniki z osteoartritisom razvijejo simptomatsko bolezen jeter pogosteje kot bolnikih z revmatoidnim artritisom. Med dolgotrajnim zdravljenjem je treba redno spremljati jetrno funkcijo. Pri kratkotrajnem zdravljenju bolečine ali vročine pa diklofenak ni bolj hepatotoksičen kot druga nesteroidna protivnetna zdravila. 
Decembra 2009 so Endo, Novartis in Ameriški urad za prehrano in zdravila (FDA) obvestili zdravstvene delavce, da je zdravilu treba dodati nova opozorila in previdnostne ukrepe zaradi možnosti povišanja vrednosti pri izvidih jetrnih testov med zdravljenjem z vsemi zdravili, ki vsebujejo diklofenak v obliki natrijeve soli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.fda.gov/Safety/MedWatch/SafetyInformation/SafetyAlertsforHumanMedicalProducts/ucm193047.htm |title=arhivska kopija |access-date=2014-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131006193245/http://www.fda.gov/safety/medwatch/safetyinformation/safetyalertsforhumanmedicalproducts/ucm193047.htm |archive-date=2013-10-06 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;O primerih hepatotoksičnosti zaradi diklofenaka so poročali v prvem mesecu uporabe zdravila, vendar pa se lahko pojavijo kadarkoli med zdravljenjem. V raziskavah po utrženju zdravila so poročali o primerih hudih jetrnih reakcij, vključno z [[nekroza|nekrozo]] jeter, [[zlatenica|zlatenico]], hepatitisom z ali brez zlatenice ter odpovedjo jeter.  Nekaterih od teh primerov so privedli do smrti ali presaditve jeter. 
Pri dolgotrajnih bolnikih je potrebno občasno merjenje vrednosti [[transaminaza|transaminaz]]. Na osnovi podatkov kliničnih preskušanj in raziskav po utrženju je treba transaminaze začeti spremljati 4 do 8 tednov po začetku zdravljenja z diklofenakom. 

===Ledvični neželeni učinki ===
Študija, narejena v Pakistanu, je pokazala, da diklofenak povzroča [[akutna odpoved ledvic|akutno odpoved ledvic]] pri jastrebih, ki so bili hranjeni s trupli živali, ki so bile pred kratkim zdravljene z diklofenakom. Predvideva se, da vrste, občutljive na zdravilo, in določeni ljudje nimajo genov za tvorjenje specifičnih razstrupljevalnih encimov. 

Neželeni učinki na ledvice so povezani z zaviranjem encima COX, vendar se tem neželenim učinkom ne da izogniti z uporabo selektivnih zaviralcev COX-2. V ledvicah se namreč normalno izražata obe izobliki encima, COX-1 in COX-2.&lt;ref&gt;Brater DC (2002). &quot;Renal effects of cyclooxygyenase-2-selective inhibitors&quot;. J Pain Symptom Manage 23 (4 Suppl): S15–20; discussion S21–3.&lt;/ref&gt; Neželeni učinki na ledvice se kažejo z naslednjimi kliničnimi sindromi, ki se med seboj razlikujejo po času uživanja zdravila, ki je potreben za razvoj okvare, po patogenezi in načinu zdravljenja: akutno [[hemodinamska led­vična odpoved|hemodinamsko ledvično odpovedjo]], akutnim [[tubulointersticijski nefritis|tubulointersticijskim nefritisom]] z [[nefrotični sindrom|nefrotičnim sindromom]] ali [[kronična ledvična odpoved|kronično ledvično odpovedjo]].&lt;ref name=Ravnikar/&gt;

=== Vplivi na duševno zdravje ===
Simptomi na osrednje živčevje so redki, vendar se pojavljajo v dovolj velikem številu, da jih je treba uvrstiti med možne neželene učinke. Ti vključujejo [[depresija|depresijo]], [[tesnoba|tesnobo]], razdražljivost, nočne more in psihotične reakcije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.drugs.com/sfx/diclofenac-side-effects.html |title=Diclofenac Side Effects |work=Drugs.com |accessdate=21. 1. 2013 |date= }}&lt;/ref&gt;

===Drugi neželeni učinki===
Redko se pojavi zaviranje delovanja [[kostni mozeg|kostnega mozga]] ([[levkopenija]], [[agranulocitoza]], [[trombopenija]] s [[purpura|purpuro]] ali brez nje, [[aplastična anemija]]). Te bolezni so lahko smrtno nevarne in če so odkrite prepozno, ireverzibilne. Vse bolnike je treba skrbno spremljati.  Diklofenak lahko ovira normalen [[menstrualni ciklus]]. Raziskava, objavljena leta 2010, je povezala uporabo diklofenaka s povečanim tveganjem za možgansko kap.&lt;ref&gt;ABC News: Study links Voltaren to strokes http://www.abc.net.au/news/stories/2010/09/14/3011102.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110223180441/http://www.abc.net.au/news/stories/2010/09/14/3011102.htm |date=2011-02-23 }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Protivnetne učinkovine]]
[[Kategorija:Analgetiki]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ghy32ch6zgakutx4jz3x0l8gynkklop</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Žanil Tataj - Žak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>375244</id>
    <revision>
      <id>6758032</id>
      <parentid>6631149</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:16:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vidmarnejc</username>
        <id>81828</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Albumi */</comment>
      <origin>6758032</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11112" sha1="1f24ggdrumqfy91y18yu4ed1ay04gbv" xml:space="preserve">{{primarni viri}}
{{Infopolje Oseba|name=Žanil Tataj - Žak|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=&lt;!--wikidata--&gt;|caption=|occupation=Mary Rose, Ravenstine, Alen Šenkovski Band, Mentor na YMS RIjeka

Ex-Divlje Jagode, Ex-Black Diamond, Ex-Jersey}}

'''Žanil Tataj''' (z umetniškim imenom '''Žak'''), [[Hrvati|hrvaški]] [[glasbeni producent]], [[tekstopisec]], [[kitarist]], [[pevec]] in [[Pedagogika|pedagog]], * [[2. maj]] [[1967]], [[Reka, Hrvaška|Reka]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Žanil Tataj – Žak|url=http://www.blackdiamond.si/?page_id=50|accessdate=2020-11-28|language=en-US|date=|website=blackdiamond.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20201129073506/https://www.blackdiamond.si/?page_id=50|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Ustvarja na področju [[hard rock]] in [[metal]] glasbe. Sodeloval je v glasbenih skupinah Jersey,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ŽANIL TATAJ – ŽAK: 'Pevec je tisti, ki definira'|url=https://www.rocker.si/zanil-tataj-zak-pevec-je-tisti-ki-definira/|website=Rocker.si|date=2019-01-12|accessdate=2020-11-29|language=sl-SI|archive-date=2022-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220701013312/https://www.rocker.si/zanil-tataj-zak-pevec-je-tisti-ki-definira/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Divlje jagode,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Žanil Tataj - Žak (ex Divlje Jagode): “Samo jedan put je pravi - Držati se sebe”|url=http://remixpress.com/zanil-tataj-zak-divlje-jagode-samo-jedan-put-je-pravi-drzati-se-sebe/|website=Remix Press|date=2020-02-25|accessdate=2020-11-29|publisher=|first=}}&lt;/ref&gt; Mary Rose,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Žanil Tataj - Žak|url=http://www.maryrose.si/band-zanil-tataj-zak.html|website=www.maryrose.si|accessdate=2020-11-28|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Turbo,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ŽANIL TATAJ – ŽAK: 'Neke stvari ostajajo del preteklosti.'|url=https://www.rocker.si/zanil-tataj-zak-nekatere-stvari/|website=Rocker.si|date=2019-01-13|accessdate=2020-11-29|language=sl-SI|archive-date=2020-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001152116/https://www.rocker.si/zanil-tataj-zak-nekatere-stvari/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Aqua,&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=ŽANIL TATAJ – ŽAK: 'Sem glasbenik.'|url=https://www.rocker.si/zanil-tataj-zak-sem-glasbenik/|website=Rocker.si|date=2019-01-14|accessdate=2020-11-29|language=sl-SI|archive-date=2021-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20211206053912/https://www.rocker.si/zanil-tataj-zak-sem-glasbenik/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Črna Gradnja,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Ambasada,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Norne&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; in Black Diamond.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Met letoma 1988 in 1991 je igral v HNK Ivan Zajc, kot violinist v orkestru opere.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Žanil Tataj - Žak|url=https://yamahamusicschool-rijeka.hr/mentori/zanil-tataj-zak/|website=yamahamusicschool-rijeka.hr|accessdate=2020-11-28|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20211204063744/https://yamahamusicschool-rijeka.hr/mentori/zanil-tataj-zak/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Z Nikolino Ivošević - Nikito je posnel skladbo &quot;Prosule se divlje jagode&quot;.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ne pojemo angleško: Žanil Tataj Žak &amp; Nikita|url=https://val202.rtvslo.si/2019/02/ne-pojemo-anglesko-25/|website=Val 202|accessdate=2020-11-29|date=2. marec 2019}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;Poučuje petje na zasebni glasbeni šoli.

== Biografija ==
Končal je srednjo pedagoško glasbeno šolo v Reki, smer violina, viola. Sicer je multi-inštrumentalist.Vokalne tehnike se je priučil pri svoji mami Petji Todorovi - Tataj, znani pijanistki in vokalni pedagoginji.

Svojo bogato vokalno glasbeno kariero je začel sredi 80-ih let z reško rock skupino Jersey. Z njimi je posnel album za takratni Jugoton. Nastopali so po celi bivši Jugoslaviji in dobivali številne nagrade na različnih rock festivalih.

V začetku 90-ih je skupina Jersey prenehala z delovanjem, ker so Žaka, ki je že takrat bil poznan po svojih neverjetnih vokalnih sposobnostih, k sodelovanju povabili legendarni rokerji iz skupine Divlje Jagode. Posneli so album Magic Love z namenom da bo objavljen na evropskom tržišču. 

Zaradi vojne so Divlje Jagode prenehali z delovanjem in Žak se je pridružil kultni slovenski skupini Mary Rose. Z njimi je uspešno koncertiral in pripravljal novo ploščo, ki pa zaradi požara v studiu Tivoli ni izšla. Skupina je za nekaj let prenehala z delovanjem.

V začetku leta 1994 je vokalno sodeloval na skupnem projektu znanih evropskih rock skupin Helloween in Gamma Ray ter v Nemčiji z bivšim kitaristom skupine Crvena Jabuka, Zoranom Šerbedžijo ustvarjal projekt MADCAP LAF'.

Leta 1995 in 1996 je sodeloval kot vokalist in instrumentalist pri dveh albumih slovenske skupine Turbo, &quot;The Power Of Metal&quot; in &quot;A Glimpse Of Home&quot;.

V drugi polovici leta 1995 je na hrvaškem osnoval skupino AQUA in izdal istoimenski album.

Vrnitev v DIVLJE JAGODE je oznanil z velikim koncertom Finale top 1000 na stuttgartskem hipodromu. Koncert so v živo predvajali SDR 3, MTV ter druge znane evropske televizije in radio postaje. S skupino je do leta 1999 uspešno koncertiral po Evropi in posnel album Sto Vjekova.

Sredi leta 1999 je posnel svoj prvi solo album in z nekaterimi pesmi nastopal na festivalih, kot so Splitski, Neumski in drugi.

Konec leta 1999 je izšla njegova avtorska simfonična zgoščenka z naslovom Božićne Pjesme.

V letu 2000 se je kot vokalist pridružil dvema slovenskima cover bandoma, Črna Gradnja in Ambasada.

Zaradi želje po igranju in ustvarjanju avtorske glasbe leta 2003 z Ekijem Alilovskim ponovno obudita skupino MARY ROSE...

Leta 2006 v sodelovanju z znano reško pevko osnujeta vokalno instrumentalno jazzy skupino Norne, v kateri Žak igra bas kitaro. Skupina izvaja priredbe v različnih svetovnih jezikih.

V letu 2013 se pridruži skupini Black Diamond, ki je izdala album Last Man Standing, za katerega je Žak prispeval večino vokalov.

Trenutno je kot vokalni pedagog zaposlen v glasbeni šoli Studio Maraton&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;, poleg tega pa je član več slovenskih skupin.

Z Nikolino Ivošević - Nikito je posnel skladbo &quot;Prosule se divlje jagode&quot;.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Diskografija ==

=== Albumi ===
* Jersey – ''Pustite Da Živim'' (1988)
* Zele/Divlje Jagode – ''Magic Love'' (1993)
* Aqua – ''Aqua'' (1995)
* Turbo – ''The Power Of Metal'' (1995)
* Turbo – ''A Glimpse Of Home'' (1997)
* Divlje Jagode – ''Sto Vjekova'' (1997)
* Žanil Tataj Žak – ''Božićne Pjesme'' (1999)
* Žanil Tataj Žak – ''Divojčica Naranćica'' (2001)
* Mary Rose – ''Feniks'' (2006)
* Žika – ''Filozofija'' (2008)
* Black Diamond – ''Last Man Standin''g (2013)
* Jersey – ''Pustite Da Živim'' (re-release 2018)
* Mary Rose – ''Resničen svet'' (2019)
* Žanil Tataj - Žak – ''Da Capo'' (EP) (2019)
* Žanil Tataj - Žak – ''[[Al Fine|Al Fine...]]'' (2022)
* Ravenstine - Ravenstine (2023)
* Ravenstine - 2024 (2024)
* Žanil Tataj - Žak – Coda (2024)
* Ravenstine - Live (2025)

=== Kompilacije ===

* Dobro Jutro Opatija (1996)
* Ajmo Rijeka (1997)
* Najljepše Božićne Pjesme - Čežnja Vijekova (1998)
* Split '99 (1999)
* Divlje Jagode - Antologija 1 (2000)
* Divlje Jagode - Antologija 2 (2000)
* Etnofest Neum 2000 (2000)
* Korčula 2000 - Festival Pjesme I Vina (2000)
* Divlje Jagode - The Very Best Of - Let Na Drugi Svijet (2014)
* Najljepše Božićne Pjesme (2006)
* Divlje Jagode - Collection Boxset (2006)
* Divlje Jagode - Greatest Hits (2015)
* Divlje Jagode - Original Album Collection vol.1 (2018)
* Divlje Jagode - Original Album Collection vol.2 (2018)

=== Singli ===
* Boje Jutra (1995)
* Gabrijel (1996)
* Kao More (2000)
* Divojčica Narančica (2001)
* Ništa Nije Zauvijek (2001)
* Mary Rose - Sam (2006)
* Black Diamond - The Edge Of Sanity (2015)
* Black Diamond - Struggle With Shadows (2015)
* Mary Rose - Stampedo (2016)
* Black Diamond - Above The Sky (2016)
* Black Diamond - Bad Colour (2017)
* Mary Rose - Resničen Svet (2019)
* Mary Rose - Vizija (2019)
* Prosule Se Divlje Jagode (2019)
* Tišina (2019)
* Na Putu Za Raj (2019)
* Ispočetka (2019)
*Da Li Ti Je Dosta? (2021)
*Mary Rose - Kje Si Zdaj (2022)
*Na Jastuku (2022
*Have You Had Enough? (2021) *(As Jake Tate)
*Blindspot - Life Inflicts (2021)
*Alen Šenkovski - Muzej Izgubljenih Duša (2021)
*Alen Šenkovski feat. Enio Vučeta – ''Za Sve Je Kriv Rock 'n' Roll'' (2022)
*Buđenje (2022)
*Novi Svijet (2022)
*Hologram (2022)
*Grom U Koprive (2023)
*Pustite Da Živim (2023)
*Ravenstine - Ravenstine (2023)
*Ravenstine - Freedom Day (2023)
*Možda Danas (2023)
*Duga Zima (2023)
*Ravenstine - Black Is The Brightest Color (2023)
*Kišni dan (2023)
*Blindspot - Shallow Grawe (2023)
*Alen Šenkovski ft. Dragianni - Zagrli Me U Beznađu (2023)
*Mary Rose - Nagon (2024)
*Ravenstine - A Long Way Home (2024)
*Ravenstine - Fly Eagle Fly (2024)
*Alen Šenkovski - Obzorja Gore (2024)
*Kako Ljubav Boli (2024)
*Ništa Labavo (2025)
*Vrijedilo Je (2025)
*Zaustaviti Vrijeme (2025)
*At The End Of Time (2026)

===  '''Sodelovanja''' ===
* Let 3 - Bombardiranje Srbije I Čačka (2005)
* Ženska Klapa Luka - Dani (2007)
* Divine Illusion - Genetic (2010)
* Divlje Jagode - Biodinamička ljubav (2013)
* Zoran Šerbedžija &amp; Žanil Tataj - Žak - Ti Si R'N'R (2020)
* Divlje Jagode - Sama Si (album Jukebox) (2020)
* Srčani Udar (album Sve Ili Ništa) - Kad Te Pukne Pjesma (2020)
* Srčani Udar (album Sve Ili Ništa) - Priča Života Mog (2020)
*Ivan Pop feat. Žanil Tataj – Žak - Open your Eyes (2021)
*God’s Army (album Warriors Of The Wasteland) - Kindred Spirits (2021)
*Analiza Uma feat. Žanil Tataj - Žak &amp; Zoran Mišić - Kraj (verzija 1) (2021)
*Analiza Uma feat. Žanil Tataj - Žak - Kraj (verzija 2) (2021)
*Srčani Udar feat. Žanil Tataj - Žak - Halo Svemir (2022)
*Maciej Podsiadło feat. Žanil Tataj-Žak - Metal Warrior (2022)
*Evolucija - The Earth Is Full Of Rats (feat. Žanil Tataj - Žak) (2023)
*Vrane Vrane - Sedam Slavnih (2023)
*Evolucija - Shame On You (2024)
*Evolucija feat. Žanil Tataj Žak - Ne Zaslužuješ Stih (2025)
*Ivi Duzel – Siroče (feat. Žanil Tataj - Žak &amp; Roko Duzel) (2025)
*Ivo Kvesta ft. Žanil Tataj - Žak – Vjerujem u sebe (2025)
*Ivo Kvesta ft. Žanil Tataj - Žak – Here I Go (2026)

===  '''Glasba in Izvršni producent''' ===
* DNA - Naša Priča (2012)
* Sara - Ljetna (2013)
* Sara - Zauvijek (2015)
* Sara - Laku noć (2016)
* Silvija Starčević - Plan (2016)
* Silvija Starčević - Dobro Jutro (2016)
* Silvija Starčević - Hologram (2017)
* Carlo Božić - Tajna (2019)
* Lucija Gajzler - Reflection (2020)
* Tea Vučak - Sve Je Lako (2020)

== Sklici ==
{{sklici|30em}}
{{normativna kontrola}}
{{musician-stub}}
{{DEFAULTSORT:Tataj, Žanil}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1967]]
[[Kategorija:Hrvaški pevci]]
[[Kategorija:Hrvaški skladatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški glasbeni pedagogi]]
[[Kategorija:Hrvaški kitaristi]]</text>
      <sha1>1f24ggdrumqfy91y18yu4ed1ay04gbv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758033</id>
      <parentid>6758032</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:18:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vidmarnejc</username>
        <id>81828</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Singli */</comment>
      <origin>6758033</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11124" sha1="40yqxojg5nr7oyvoy7xutylw8qihjke" xml:space="preserve">{{primarni viri}}
{{Infopolje Oseba|name=Žanil Tataj - Žak|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=&lt;!--wikidata--&gt;|caption=|occupation=Mary Rose, Ravenstine, Alen Šenkovski Band, Mentor na YMS RIjeka

Ex-Divlje Jagode, Ex-Black Diamond, Ex-Jersey}}

'''Žanil Tataj''' (z umetniškim imenom '''Žak'''), [[Hrvati|hrvaški]] [[glasbeni producent]], [[tekstopisec]], [[kitarist]], [[pevec]] in [[Pedagogika|pedagog]], * [[2. maj]] [[1967]], [[Reka, Hrvaška|Reka]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Žanil Tataj – Žak|url=http://www.blackdiamond.si/?page_id=50|accessdate=2020-11-28|language=en-US|date=|website=blackdiamond.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20201129073506/https://www.blackdiamond.si/?page_id=50|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Ustvarja na področju [[hard rock]] in [[metal]] glasbe. Sodeloval je v glasbenih skupinah Jersey,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ŽANIL TATAJ – ŽAK: 'Pevec je tisti, ki definira'|url=https://www.rocker.si/zanil-tataj-zak-pevec-je-tisti-ki-definira/|website=Rocker.si|date=2019-01-12|accessdate=2020-11-29|language=sl-SI|archive-date=2022-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220701013312/https://www.rocker.si/zanil-tataj-zak-pevec-je-tisti-ki-definira/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Divlje jagode,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Žanil Tataj - Žak (ex Divlje Jagode): “Samo jedan put je pravi - Držati se sebe”|url=http://remixpress.com/zanil-tataj-zak-divlje-jagode-samo-jedan-put-je-pravi-drzati-se-sebe/|website=Remix Press|date=2020-02-25|accessdate=2020-11-29|publisher=|first=}}&lt;/ref&gt; Mary Rose,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Žanil Tataj - Žak|url=http://www.maryrose.si/band-zanil-tataj-zak.html|website=www.maryrose.si|accessdate=2020-11-28|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Turbo,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ŽANIL TATAJ – ŽAK: 'Neke stvari ostajajo del preteklosti.'|url=https://www.rocker.si/zanil-tataj-zak-nekatere-stvari/|website=Rocker.si|date=2019-01-13|accessdate=2020-11-29|language=sl-SI|archive-date=2020-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001152116/https://www.rocker.si/zanil-tataj-zak-nekatere-stvari/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Aqua,&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=ŽANIL TATAJ – ŽAK: 'Sem glasbenik.'|url=https://www.rocker.si/zanil-tataj-zak-sem-glasbenik/|website=Rocker.si|date=2019-01-14|accessdate=2020-11-29|language=sl-SI|archive-date=2021-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20211206053912/https://www.rocker.si/zanil-tataj-zak-sem-glasbenik/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Črna Gradnja,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Ambasada,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Norne&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; in Black Diamond.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Met letoma 1988 in 1991 je igral v HNK Ivan Zajc, kot violinist v orkestru opere.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Žanil Tataj - Žak|url=https://yamahamusicschool-rijeka.hr/mentori/zanil-tataj-zak/|website=yamahamusicschool-rijeka.hr|accessdate=2020-11-28|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20211204063744/https://yamahamusicschool-rijeka.hr/mentori/zanil-tataj-zak/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Z Nikolino Ivošević - Nikito je posnel skladbo &quot;Prosule se divlje jagode&quot;.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ne pojemo angleško: Žanil Tataj Žak &amp; Nikita|url=https://val202.rtvslo.si/2019/02/ne-pojemo-anglesko-25/|website=Val 202|accessdate=2020-11-29|date=2. marec 2019}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;Poučuje petje na zasebni glasbeni šoli.

== Biografija ==
Končal je srednjo pedagoško glasbeno šolo v Reki, smer violina, viola. Sicer je multi-inštrumentalist.Vokalne tehnike se je priučil pri svoji mami Petji Todorovi - Tataj, znani pijanistki in vokalni pedagoginji.

Svojo bogato vokalno glasbeno kariero je začel sredi 80-ih let z reško rock skupino Jersey. Z njimi je posnel album za takratni Jugoton. Nastopali so po celi bivši Jugoslaviji in dobivali številne nagrade na različnih rock festivalih.

V začetku 90-ih je skupina Jersey prenehala z delovanjem, ker so Žaka, ki je že takrat bil poznan po svojih neverjetnih vokalnih sposobnostih, k sodelovanju povabili legendarni rokerji iz skupine Divlje Jagode. Posneli so album Magic Love z namenom da bo objavljen na evropskom tržišču. 

Zaradi vojne so Divlje Jagode prenehali z delovanjem in Žak se je pridružil kultni slovenski skupini Mary Rose. Z njimi je uspešno koncertiral in pripravljal novo ploščo, ki pa zaradi požara v studiu Tivoli ni izšla. Skupina je za nekaj let prenehala z delovanjem.

V začetku leta 1994 je vokalno sodeloval na skupnem projektu znanih evropskih rock skupin Helloween in Gamma Ray ter v Nemčiji z bivšim kitaristom skupine Crvena Jabuka, Zoranom Šerbedžijo ustvarjal projekt MADCAP LAF'.

Leta 1995 in 1996 je sodeloval kot vokalist in instrumentalist pri dveh albumih slovenske skupine Turbo, &quot;The Power Of Metal&quot; in &quot;A Glimpse Of Home&quot;.

V drugi polovici leta 1995 je na hrvaškem osnoval skupino AQUA in izdal istoimenski album.

Vrnitev v DIVLJE JAGODE je oznanil z velikim koncertom Finale top 1000 na stuttgartskem hipodromu. Koncert so v živo predvajali SDR 3, MTV ter druge znane evropske televizije in radio postaje. S skupino je do leta 1999 uspešno koncertiral po Evropi in posnel album Sto Vjekova.

Sredi leta 1999 je posnel svoj prvi solo album in z nekaterimi pesmi nastopal na festivalih, kot so Splitski, Neumski in drugi.

Konec leta 1999 je izšla njegova avtorska simfonična zgoščenka z naslovom Božićne Pjesme.

V letu 2000 se je kot vokalist pridružil dvema slovenskima cover bandoma, Črna Gradnja in Ambasada.

Zaradi želje po igranju in ustvarjanju avtorske glasbe leta 2003 z Ekijem Alilovskim ponovno obudita skupino MARY ROSE...

Leta 2006 v sodelovanju z znano reško pevko osnujeta vokalno instrumentalno jazzy skupino Norne, v kateri Žak igra bas kitaro. Skupina izvaja priredbe v različnih svetovnih jezikih.

V letu 2013 se pridruži skupini Black Diamond, ki je izdala album Last Man Standing, za katerega je Žak prispeval večino vokalov.

Trenutno je kot vokalni pedagog zaposlen v glasbeni šoli Studio Maraton&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;, poleg tega pa je član več slovenskih skupin.

Z Nikolino Ivošević - Nikito je posnel skladbo &quot;Prosule se divlje jagode&quot;.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Diskografija ==

=== Albumi ===
* Jersey – ''Pustite Da Živim'' (1988)
* Zele/Divlje Jagode – ''Magic Love'' (1993)
* Aqua – ''Aqua'' (1995)
* Turbo – ''The Power Of Metal'' (1995)
* Turbo – ''A Glimpse Of Home'' (1997)
* Divlje Jagode – ''Sto Vjekova'' (1997)
* Žanil Tataj Žak – ''Božićne Pjesme'' (1999)
* Žanil Tataj Žak – ''Divojčica Naranćica'' (2001)
* Mary Rose – ''Feniks'' (2006)
* Žika – ''Filozofija'' (2008)
* Black Diamond – ''Last Man Standin''g (2013)
* Jersey – ''Pustite Da Živim'' (re-release 2018)
* Mary Rose – ''Resničen svet'' (2019)
* Žanil Tataj - Žak – ''Da Capo'' (EP) (2019)
* Žanil Tataj - Žak – ''[[Al Fine|Al Fine...]]'' (2022)
* Ravenstine - Ravenstine (2023)
* Ravenstine - 2024 (2024)
* Žanil Tataj - Žak – Coda (2024)
* Ravenstine - Live (2025)

=== Kompilacije ===

* Dobro Jutro Opatija (1996)
* Ajmo Rijeka (1997)
* Najljepše Božićne Pjesme - Čežnja Vijekova (1998)
* Split '99 (1999)
* Divlje Jagode - Antologija 1 (2000)
* Divlje Jagode - Antologija 2 (2000)
* Etnofest Neum 2000 (2000)
* Korčula 2000 - Festival Pjesme I Vina (2000)
* Divlje Jagode - The Very Best Of - Let Na Drugi Svijet (2014)
* Najljepše Božićne Pjesme (2006)
* Divlje Jagode - Collection Boxset (2006)
* Divlje Jagode - Greatest Hits (2015)
* Divlje Jagode - Original Album Collection vol.1 (2018)
* Divlje Jagode - Original Album Collection vol.2 (2018)

=== Singli ===
* Boje Jutra (1995)
* Gabrijel (1996)
* Kao More (2000)
* Divojčica Narančica (2001)
* Ništa Nije Zauvijek (2001)
* Mary Rose - Sam (2006)
* Black Diamond - The Edge Of Sanity (2015)
* Black Diamond - Struggle With Shadows (2015)
* Mary Rose - Stampedo (2016)
* Black Diamond - Above The Sky (2016)
* Black Diamond - Bad Colour (2017)
* Mary Rose - Resničen Svet (2019)
* Mary Rose - Vizija (2019)
* Prosule Se Divlje Jagode (2019)
* Tišina (2019)
* Na Putu Za Raj (2019)
* Ispočetka (2019)
*Da Li Ti Je Dosta? (2021)
*Mary Rose - Kje Si Zdaj (2022)
*Na Jastuku (2022
*Have You Had Enough? (2021) *(As Jake Tate)
*Blindspot - Life Inflicts (2021)
*Alen Šenkovski - Muzej Izgubljenih Duša (2021)
*Alen Šenkovski feat. Enio Vučeta – ''Za Sve Je Kriv Rock 'n' Roll'' (2022)
*Buđenje (2022)
*Novi Svijet (2022)
*Hologram (2022)
*Grom U Koprive (2023)
*Pustite Da Živim (2023)
*Ravenstine - Ravenstine (2023)
*Ravenstine - Freedom Day (2023)
*Možda Danas (2023)
*Duga Zima (2023)
*Ravenstine - Black Is The Brightest Color (2023)
*Kišni dan (2023)
*Blindspot - Shallow Grawe (2023)
*Alen Šenkovski ft. Dragianni - Zagrli Me U Beznađu (2023)
*Mary Rose - Nagon (2024)
*Ravenstine - A Long Way Home (2024)
*Ravenstine - Fly Eagle Fly (2024)
*Alen Šenkovski - Obzorja Gore (2024)
*Kako Ljubav Boli (2024)
*Ništa Labavo (2025)
*Vrijedilo Je (2025)
*Zaustaviti Vrijeme (2025)
*At The End Of Time (2026)
*Vraćam Se

===  '''Sodelovanja''' ===
* Let 3 - Bombardiranje Srbije I Čačka (2005)
* Ženska Klapa Luka - Dani (2007)
* Divine Illusion - Genetic (2010)
* Divlje Jagode - Biodinamička ljubav (2013)
* Zoran Šerbedžija &amp; Žanil Tataj - Žak - Ti Si R'N'R (2020)
* Divlje Jagode - Sama Si (album Jukebox) (2020)
* Srčani Udar (album Sve Ili Ništa) - Kad Te Pukne Pjesma (2020)
* Srčani Udar (album Sve Ili Ništa) - Priča Života Mog (2020)
*Ivan Pop feat. Žanil Tataj – Žak - Open your Eyes (2021)
*God’s Army (album Warriors Of The Wasteland) - Kindred Spirits (2021)
*Analiza Uma feat. Žanil Tataj - Žak &amp; Zoran Mišić - Kraj (verzija 1) (2021)
*Analiza Uma feat. Žanil Tataj - Žak - Kraj (verzija 2) (2021)
*Srčani Udar feat. Žanil Tataj - Žak - Halo Svemir (2022)
*Maciej Podsiadło feat. Žanil Tataj-Žak - Metal Warrior (2022)
*Evolucija - The Earth Is Full Of Rats (feat. Žanil Tataj - Žak) (2023)
*Vrane Vrane - Sedam Slavnih (2023)
*Evolucija - Shame On You (2024)
*Evolucija feat. Žanil Tataj Žak - Ne Zaslužuješ Stih (2025)
*Ivi Duzel – Siroče (feat. Žanil Tataj - Žak &amp; Roko Duzel) (2025)
*Ivo Kvesta ft. Žanil Tataj - Žak – Vjerujem u sebe (2025)
*Ivo Kvesta ft. Žanil Tataj - Žak – Here I Go (2026)

===  '''Glasba in Izvršni producent''' ===
* DNA - Naša Priča (2012)
* Sara - Ljetna (2013)
* Sara - Zauvijek (2015)
* Sara - Laku noć (2016)
* Silvija Starčević - Plan (2016)
* Silvija Starčević - Dobro Jutro (2016)
* Silvija Starčević - Hologram (2017)
* Carlo Božić - Tajna (2019)
* Lucija Gajzler - Reflection (2020)
* Tea Vučak - Sve Je Lako (2020)

== Sklici ==
{{sklici|30em}}
{{normativna kontrola}}
{{musician-stub}}
{{DEFAULTSORT:Tataj, Žanil}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1967]]
[[Kategorija:Hrvaški pevci]]
[[Kategorija:Hrvaški skladatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški glasbeni pedagogi]]
[[Kategorija:Hrvaški kitaristi]]</text>
      <sha1>40yqxojg5nr7oyvoy7xutylw8qihjke</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rurikidi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>382373</id>
    <revision>
      <id>6757957</id>
      <parentid>6652442</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T16:14:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SirFranzPaul</username>
        <id>189873</id>
      </contributor>
      <origin>6757957</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24561" sha1="dfizmedf8njwp5uh2z67exhezsjnl8f" xml:space="preserve">[[Slika:Top of the Millennium of Russia Monument in Novgorod, 2005.jpg|thumb|right|300px|[[Rurik]] na vrhu spomenika ''Tisočletnica Rusiji''; levo od njega je [[Vladimir I. Kijevski|Vladimir Veliki]], desno pa [[Dimitrij Donski]].]]
'''Rurikidi''' so bili [[rodbina]], ki je od 10. stoletja do leta 1598 vladala v [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]], [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinski]], [[Velika litovska kneževina|Veliko litovski]], [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-suzdalski]] in [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]].

Rurikidi so nasledniki [[Varjagi|varjaškega]] kneza [[Rurik]]a, ki je okrog leta 862 zavladal [[Veliki Novgorod|Novgorodu]]. Njegovi nasledniki so vladavino razširili na Kijevsko Rusijo. Po njenem razpadu so člani rodbine vladali različnim tvorbam, ki so nastale iz nje. Središče svoje politične moči so med drugim prenesli v mesto [[Vladimir, Rusija|Vladimir]] in potem v [[Moskva|Moskvo]], kjer so vladali do leta 1598.

Danes je najvišja veja Rurikidov rodbina [[Šahovskoj]], katere vodja je od leta 2026 Ivan Dimitrijevič Šahovskoj.

==Veliki knezi Kijeva==

Rurikov naslednik in skrbnik njegovega sina [[Oleg Novgorodski|Oleg]] (morda Rurikov svak, †912) je okrog leta 882 z vojsko zavzel [[Kijev]] in prevzel nadzorstvo nad trgovino po [[Dneper|Dnepru]] od Novgoroda do [[Črno morje|Črnega morja]]. [[Igor Kijevski|Igor]], ki naj bi bil Rurikov sin (vladal 912–45), njegova žena Olga (regentka 945-69) in njun sin [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslav I.]] (945–972), so še razširili območje kijevske oblasti. Svjatoslavov sin [[Vladimir I. Kijevski|Vladimir I.]] (980–1015) je utrdil oblast rodbine in sebe imenoval za »carja vseh Rusov«. [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinski]] cesar ga je priznal za velikega kneza Kijeva.

Vladimiri je dal sestaviti prvi [[zakonik]] Kijevske Rus' in pripeljal v deželo [[krščanstvo]] (s čimer si je prislužil naziv ''Sveti''). Večja mesta je prepustil v upravljanje svojim sinovom, starejšim pomembnejša, mlajšim manj pomembna; sam je kot veliki knez Kijeva obdržal vrhovno oblast. Po njegovi smrti naj bi zasedel položaj velikega kneza Kijeva najstarejši sin, mlajši pa bi se pomaknili na listi pomembnosti mest  za eno stopnico više. Tako naj bi mesto velikega kneza Kijeva zasedal vedno najstarejši moški v rodbini. A že v času Vladimirjevega življenja se mu je začel upirati sin Jaroslav; do vojaškega spopada med njima ni prišlo samo zato, ker je oče prej umrl.
[[Slika:JroslavNastavlenie.jpg|thumb|right|200px|[[Jaroslav Modri]] s svojimi sinovi]]

Po Vladimirjevi smrti je v Kijevu zavladal Svjatopolk I. (1015–19) (ne ve se, ali je bil Svjatopolk Vladimirjev sin ali sin Vladimirjevega starejšega polbrata Jaropolka in ga je Vladimir le posinovil). To pa se ni ujemalo z Jaroslavovimi načrti. Začel se je proti Svjatopolku bojevati, ga po štirih letih izgnal iz Kijeva in ga vojaško porazil; za Svjatopolkom se je tedaj izgubila vsaka sled. [[Jaroslav Modri|Jaroslav I.]] (1019–54) je leta 1019 zavladal kot kijevski veliki knez. Po nekaterih primarnih virih je moral v letih 1023-36 oblast deliti z bratom, černigovskim knezom Mstislavom, ki je vladal vzhodno od Dnepra. Jaroslav se je izkazal za dobrega vladarja in si prislužil vzdevek ''Modri''. V njegovem času je Kijevska Rus' dosegla višek ugleda in moči.

Jaroslav je še v času življenja razdelil upravljanje ozemlja države med svoje sinove. Po očetovi smrti so se sinovi v glavnem držali načela, naj zaseda položaj kijevskega velikega kneza vedno najstarejši brat; po vrsti so vladali: Izjaslav (1054–68, 1068–73, 1077–78) (v vmesnih leti je imel Izjaslav težave z meščani Kijeva), Svjatoslav II. (1073–76) in [[Vsevolod I. Kijevski|Vsevolod I.]] (1078–93). Po Svjatoslavovem naročilu so kijevski menihi začeli pisati ''[[Zgodovina minulih let|Zgodovino minulih let]]'', prvo vzhodnoslovansko pričevanje o dogajanjih v deželi. Vsevolod I., sicer razumen vladar, si je po smrti brata Svjatoslava nepremišljeno prisvojil njegovo černigovsko kneževino, kar je dve desetletji kasneje pripeljalo do nove vojne med knezi-sorodniki.

V naslednji generaciji je s svojimi vsestranskimi sposobnostmi  prednjačil Vsevolodov sin Vladimir II. Monomah in imel zato največji vpliv na dogajanja v deželi. Spoštoval je pravico starejšega bratranca Svjatopolka II. (1093–1113), sina  Izjaslava I., do kijevskega prestola. Ni pa hotel bratrancu Olegu vrniti Černigovske kneževine, kar je pripeljalo do rodbinske vojne. Rodbina je našla pomiritev  leta 1097, ko so se na zboru v Lubeču (severozahodno od Černigova) sestali rurikidski knezi in si razdelili ozemlje Kijevske Rus' v dedno last; knezu Olegu, sinu Svjatoslava II., je bila vrnjena Černigovska kneževina.

[[Vladimir II. Monomah|Vladimirju II. Monomahu]] (1113–25) je po Svjatoslavovi smrti uspelo zagotoviti Kijevski Rusiji 12 let notranjega miru in ji zadnjič povrniti precej njene moči in nekdanjega ugleda. A tudi v tem času je moral braniti državo pred napadi turških plemen. Svojim sinovom je napisal napotke za častno vladanje ''Nauki sinovom'', ki so vključeni v ''Zgodovino minulih let''.

Vladimirju Monomahu je na kijevskem prestolu sledil njegov sin Mstislav (1125–32) in njemu njegov brat Jaropolk II. (1132-39). Potem pa je prišlo med brati in bratranci do ponovnih spopadov za oblast. Položaj velikega kneza je hitro prehajal iz rok v roke. V letih 1139–46 in 1154–59 so si ga priborili Olegovi naslednik (Olegoviči). Leta 1169 je knez Andrej Bogoljubski, sin [[Suzdalj|suzdalskega]] kneza Jurija Dolgorukega, oropal in močno opustošil Kijev. Mesto je odtlej izgubilo na svojem pomenu. Knezi Rurikidi so v njem vladali še naprej, a središče politične in gospodarske moči se je preselilo proti severovzhodu v [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalsko kneževino]], kjer je Andrej Bogoljubski zgradil novo prestolnico, mesto [[Vladimir, Rusija|Vladimir]]. V vladimirski [[Stolnica v Vladimirju|cerkvi Marijinega vnebovzetja]] so se odtlej kronali vsi veliki knezi Vladimira.

==Veliki knezi Vladimira==
[[Vladimiro-Suzdalska kneževina#Velika kneževina Vladimir-Suzdalj|Andrej Bogoljubski]] (knez v suzdaljski kneževini v letih 1157–74) je bil zelo avtoritaren vladar, ki se ni dosti oziral na mnenja in interese drugih članov rodbine, kar pa se je končalo tako, da so ga umorili v lastni palači. Andrejev edini sin Mstislav je umrl že pred njim. V kaosu, ki je nastal po Andrejevi smrti, se je najbolje znašel njegov brat Mihael (1174-76), ki pa je hitro umrl. Sledil mu je mlajši brat Vsevolod III. (1177-1212), ki je zaradi svoje številne družine dobil vzdevek ''Veliko gnezdo''.

Vsevolod je velikoknežjo oblast zapustil svojemu ljubljencu, drugemu sin Juriju II. (1212–16, 1218–38), kar pa je v rodbini povzročilo vojno, v kateri si je starejši brat Konstantin (1216–18) priboril najvišji položaj. Kmalu pa je umrl in kot veliki knez je ponovno zavladal Jurij II.

Leta 1236 so [[Mongoli]] prodrli do roba dežel. Knezi se niso hoteli ukloniti njihovi zahtevi, naj se jim podredijo in pristanejo na plačevanje davka, niso pa se uspeli združiti v boju proti njim. Jurij II. je [[rjazan]]skemu knezu odklonil pomoč, ko ga je ta leta 1237 prosil zanjo, naslednje leto pa je sam padel v bitki s [[Tatari]] na reki Siti. Do leta 1241 so Tatari zavzeli vse ozemlje nekdanje Kijevske Rus' z izjemo republiško organiziranega [[Veliki Novgorod#Novgorodska republika|Novgoroda]], ki je prostovoljno pristal na plačevanje davka. To je pomenilo razpad Kijevske Rus'. 

Tatari medsebojnih odnosov  kneževin niso spreminjali; zahtevali so le, da knezi pri njih zaprosijo za potrditev svojih knežjih položajev (''jarlik'') in da jim plačujejo davek.
[[Slika:Alexander_Newski.jpg|thumb|right|200px|[[Aleksander Jaroslavič Nevski]]]]

Brat Jurija II., Jaroslav (1238–46), ki je bil na vrsti za položaj velikega kneza Vladimira, je tako odpotoval v mongolsko prestolnico Karakorum, daleč v Aziji ob reki Orkhon. ''Jarlik'' je dobil, a je na poti domov od izčrpanosti umrl. Ker je bil njegov prvi sin Aleksander Nevski poveljnik novgorodske vojske, ga je nasledil njegov drugi sin Andrej (1248–52). Ker pa se je ta začel proti Tatarom povezovati z upornimi knezi in [[Litva|litovskim]] kraljem, ga je tatarski kan [[Batu kan|Batu]] odstavil in postavil na njegovo mesto [[Aleksander Nevski|Aleksandra Nevskega]] (1252–63), kateremu je razširil oblast tudi na področje Kijeva. Aleksander Nevski je s svojo politiko minimalnega možnega sodelovanja s Tatari obvaroval tiste dežele, ki jih je obvladoval, pred hujšimi oblikami tatarskega pritiska. [[Ruska pravoslavna Cerkev|Rusko pravoslavno cerkev]], ki ji tatarska oblast ni bila sovražna, je zaščitil pred [[Katolicizem|katoliškim]] vplivom, ki je prodiral z zahoda. Ker je bila večini knezov bližja politika brezkompromisnega in manj premišljenega upora proti Tatarom, je moral Andrej Nevski prenašati številne kritike in obtožbe rojakov, kasnejša zgodovina pa ga slavi kot junaka; ruska pravoslavna cerkev ga je proglasila za [[svetnik]]a.

Po Aleksandru Nevskem med njegovimi brati, sinovi in nečaki ni bilo več osebnosti, ki bi imela sposobnost združevanja kneževin. Vsi so skrbeli le za lastne kneževine in so utrjevali svoje domače rezidence. Še vedno so se pri Tatarih potegovali za položaj velikega kneza Vladimira, ki pa je bil vse bolj le še prestižnega  pomena. Razmere je zapletel tudi notranji mongolski spor; pri Mongolih se je pojavilo več centrov oblasti in ti so uveljavljali svojo moč tudi na sedanjem ozemlju Rusije. Naziv velikega kneza Vladimira je tako hitro prehajal iz rok v roke med knezi [[Kostroma|Kostrome]], [[Pereslavelj-Zalesski|Perjaslavlja]], [[Tver]]a, [[Gorodec|Gorodca]] in kasneje tudi [[Moskva|Moskve]]. Razmere so se začele stabilizirati, ko se je moskovski knez [[Moskovska velika kneževina#Osvojitev naslova velikega kneza|Ivan Kalita]] (1328–40) odločil za politiko sodelovanja s Tatari. Pridobil si je njihovo zaupanje. Imenovali so ga za velikega kneza Vladimira, mu naložili nalogo pobiranja tatarskega davka pri ruskih knezih in mu pri tem nudili tudi pomoč tatarske vojske. Ivan je pobiral več davka, kot so zahtevali Tatari in si s tem ustvarjal materialno osnovo, s katero je od obubožanih knezov kupoval zemljo. Veliko je spletkaril in se posluževal tudi trših prijemov; na vse mogoče načine je tako večal ozemlje svoje kneževine. Ob smrti je sinu Simonu Ponosnemu (1340-53) prepustil znatno povečano in ozemeljsko zaokroženo kneževino.

Kot pove že njegov vzdevek, je bil Simon odločen vladar, ki je med sosednjimi knezi trdno uveljavljal svojo velikoknežjo oblast. Ko je brez naslednika umrl za kugo, ga je nasledil brat Ivan II. Krotki (1353-59), katerega vzdevek pa razkriva, da je bil povsem drugačnega značaja. Na  njegovo nesrečo so se med seboj prepirali tudi njegovi mongolski pokrovitelji, tako da od njih ni mogel pričakovati podpore. Knezi so se začeli ravnati po svojih interesih in ob njegovi smrti je postal veliki knez Vladimira Dimitrij Konstantinovič (1359-62), potomec Andreja Jaroslaviča (brata Aleksandra Nevskega).

Ob smrti Ivana II. sta bila njegova sinova Dimitrij in Ivan mladoletna. Moskovski metropolit Aleksej ju je zaščitil pred sorodniki in poskrbel, da je bil starejši [[Dimitrij Donski|Dimitrij]] imenovan za moskovskega kneza. Ob ugodni priložnosti, ko je bil Dimitrij star 12 let, je zanj pri tatarskem kanu pridobil ''jarlik'' za velikega kneza Vladimira in organiziral, ob zaščiti moskovske vojske, Dimitrijevo kronanje v Vladimiru. Seveda se Dimitrij Konstantinovič ni kar predal. Tudi on je dobil pri kanu ''jarlik'', a moskovska vojska ni dopustila njegovega kronanja v Vladimiru in je porazila vojsko Dimitrija Konstantinoviča.

[[Dimitrij Donski|Dimitrij Ivanovič]] (1362–89) se je pokazal kot odločen in hraber vladar, ki je Tatarom nehal plačevati davek. Spor z Dimitrijem Konstantinovičem je uredil tako, da mu je pomagal do knežjega naslova v [[Nižni Novgorod|Nižnem Novgorodu]] in se poročil z njegovo hčerko Evdokijo. Z zavlačevanjem pogajanj je uspel zadržati  prihajajočo vojsko združenih Mongolov in med tem povezati vojske večine knezov v skupno vojsko, s katero je Mongole porazil ob [[Don (reka)|Donu]] v [[Kulikovska bitka|bitki na Kulikovskem polju]] (1380). Bitka je prelomnica v odnosu do Mongolov ker jim je dvignila samozavest in jim dokazala, da so Mongolom lahko kos, Dimitriju pa je prinesla vzdevek ''Donski''. 

Čeprav so Tatari leta 1382 ponovno preplavili ozemlje kneževine in požgali Moskvo (Dimitrij se je z vojsko umaknil iz nje) je Dimitrijevemu nasledniku, sinu [[Vasilij I. Dimitrijevič|Vasiliju I.]] (1389-1425), uspelo ponovno vzpostaviti sprejemljive odnose s Tatari, katerim je spet plačeval davek. Ohranil je ozemlje Moskovske kneževine in ga še povečal.

==Veliki knezi Moskve==

Sin Vasilija I., [[Vasilij II. Vasiljevič|Vasilij II.]] (1425–62) se je lahko tako s pristankom tatarskega kana šestnajstleten kronal, to pot prvič v cerkvi [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] v Moskvi, za velikega kneza Moskve. S kanovo odločitvijo pa se ni strinjal Vasilijev stric, [[zvenigorod]]ski knez Jurij Dimitrijevič, ki je želel, kot najstarejši moški v rodbini, nasledstvo zase. Proti Vasiliju je začel vojno, ki sta jo po njegovi smrti nadaljevala tudi njegova sinova. Vojna med njimi je v presledkih trajala vse do leta 1450. Vasilij se je pri tem dvakrat znašel v ujetništvu nasprotnikov, drugič ga je dal Vasilij Šemjak (sin Jurija Dimitrijeviča) oslepiti. Čeprav slep je nazadnje s svojimi pristaši vendarle premagal nasprotnike.

Vasilijev sin [[Ivan III. Vasiljevič|Ivan III.]] (1462–1505) je ob slepem očetu že mlad prevzemal odgovorne naloge. Kot veliki knez se je odločil, da bo za vedno naredil konec rodbinskim bojem. Brez milosti si je prisvajal ozemlja svojih bratov in sosednjih knezov in jih priključeval Moskovski kneževini. Z nekajkratnimi vojaškimi pohodi je uničil gospodarsko najmočnejšo [[Novgorodska republika|republiko Novgorod]] in ji odvzel samostojnost. Površino svoje kneževine je potrojil. Zlomil je dotlej nepremagljivo [[Litva|Litvo]] in Moskovsko kneževino osvobodil mongolskega jarma. Ivan se je poročil z bizantinsko princeso Sofijo, nečakinjo zadnjih dveh bizantinskih cesarjev, in tako simbolično prevzel [[Pravoslavje|pravoslavno]] dediščino pravkar propadlega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Že je določil za svojega naslednika vnuka iz prvega zakona, Dimitrija (†1509), potem pa se je ostareli veliki knez premislil; Dimitrija je vrgel  v ječo in za naslednika imenoval Sofijinega sina Vasilija.

Ivanov sin [[Vasilij III. Ivanovič|Vasilij III.]] (1505–33) je nadaljeval očetovo delo in dokončal združevanje ruskih ozemelj. Tudi on je imel težave z nasledstvom; sina je dobil zelo pozno, rodila mu ga je šele druga žena; pred tem svojima mlajšima bratoma ni dovolil, da bi se poročila in ga prehitela v nasledstvu.

==Ruski carji==

Vasilijev naslednik, sin [[Ivan Grozni|Ivan IV.]] (1533–84 ), je bil ob Vasilijevi smrti star tri leta. Presenetljivo hitro je dozorel in je že v svojem trinajstem letu zaustavil okoriščanje [[Bojarji|bojarskih]] rodbin na račun njegove mladosti. Sedemnajstleten se je dal kronati za carja in je samostojno zavladal. Osebno je povedel vojsko nad [[Kazanski kanat]] in ga uničil.  Po hudi bolezni in zavzetju [[Astrahanski kanat|Astrahanskega kanata]] se je razšel s svojimi zvestimi sodelavci. Odtlej njegova vojska v Litvi, kjer se je soočala z dobro izurjenimi in oboroženimi evropskimi najemniki, ni bila več uspešna. Po smrti ljubljena žene Anastazije Zaharine Jurjeve - [[Romanovi#Izvor rodbine|Romanove]] (1560) se je začel psihično izgubljati. Sumničil je okolico, da mu streže po življenju. Začel je s čistkami med sumljivimi mu bojarji (dobil je vzdevek ''Grozni'') in se spustil v notranjo reorganizacijo države, ki se je pokazala kot neučinkovita. Svojega bratranca, Vladimirja [[Starica, Rusija|Stariškega]] je obdolžil, da ga hoče zastrupiti in ga dal ubiti. Ob koncu življenja se mu je omračil um.

Ker je Ivan Grozni tri leta pred smrtjo ob navalu jeze po nesreči ubil že odraslega, ljubega mu sina Ivana, ga je nasledil slaboumni [[Fjodor I. Ruski|Fjodor I.]] (1584–98). Ivan je Fjodoru v pomoč sestavil regentski svet petih bojarjev, med katerimi je bil po rangu najnižji [[Boris Godunov]], Fjodorov tatarski svak, katerega je Ivan spoznal kot zelo sposobnega. Boris Godunov, ki si je želel oblasti, je poskrbel, da so zaporedoma odpadli vsi njegovi tekmeci za Fjodorovega naslednika. Leta 1591 so našli skrivnostno umorjenega tudi Fjodorovega polbrata osemletnega Dimitrija, ki bi lahko bil še zadnja ovira na Borisovi poti. Tako je leta 1598 zbor petstotih bojarjev soglasno izvolil Borisa Godunova za novega carja. Šeststoletno vladanje rodbine Rurikidov je bilo končano.

(Iz rodbine Rurikidov je bil tudi [[Vasilij IV. Ruski|Vasilij Ivanovič Šujski]] (*1552, †1612), potomec Andreja Jaroslaviča (†1252), mlajšega brata [[Aleksander Nevski|Aleksandra Nevskega]], ki je v letih 1606-10, v ''[[Mihael Ruski#Boris Godunov. Obdobje zmede|obdobju zmede]]'', kot &quot;car&quot; vladal delu ruskega ozemlja. Na hitro so ga izvolili nekateri moskovski bojarji, nikdar pa ni imel podpore vse Rusije. Kljub temu so ga kasneje [[Romanovi]] blagohotno priznali za ruskega carja Vasilija IV.) 

==Rodovno drevo Rurikidov==
V rodovnem drevesu  so navedeni samo tisti člani rodbine, ki so zasedali položaj velikega kneza (Kijeva, Vladimira ali Moskve) ali carja Rusije in nekateri drugi, ki so bili z njimi neposredno povezani.

*Obdobje na položaju velikega kneza ali carja je podano v oklepaju.
*Črtkano so podane verjetne ali možne povezave.

{{familytree/start|style=font-size:84%;line-height:100%;}}
{{familytree |||||AA1||||AA2
|AA1= [[Rurik]] &lt;/br&gt;*~830&lt;/br&gt;novgorodski knez&lt;/br&gt;~862-†~879|boxstyle_AA1=background-color:#afa      
|AA2= [[Oleg Novgorodski|Oleg]] &lt;/br&gt;regent&lt;/br&gt;~882-†912 ali 922}}
{{familytree ||||||!||||||:}}
{{familytree |||||BB1|-|v|-|BB2
|BB1= [[Igor Kijevski|Igor]] &lt;/br&gt; kijevski knez&lt;/br&gt;~912–†945       
|BB2= Olga &lt;/br&gt;regentka&lt;/br&gt;945–†962}}
{{familytree |||||||||!}}
{{familytree ||||||||CC1
|CC1=[[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslav I.]] *~942 &lt;/br&gt;kijevski knez&lt;/br&gt; 945–†972}}
{{familytree |CCDD
|CCDD=VELIKI KNEZI KIJEVA|boxstyle_CCDD= border:0
||||||!}}
{{familytree ||,|-|-|-|-|-|-|+|-|-|-|-|-|-|.}}
{{familytree |DD1|||||DD2|||||DD3
|DD1= Jaropolk I. &lt;/br&gt;kijevski knez &lt;/br&gt;972–†980  
|DD2= Oleg
|DD3= [[Vladimir I. Kijevski|Vladimir I. Sveti]] &lt;/br&gt;*958&lt;/br&gt;(980–†1015)}}
{{familytree ||D|~|~|~|~|~|v|-|-|-|-|-|-|-|+|~}}
{{familytree |A1||||A2||||||A3
|A1= Svjatopolk I.&lt;/br&gt; *980 &lt;/br&gt;(1015–†1019)
|A2= [[Jaroslav I. Modri]] &lt;/br&gt;*~978 &lt;/br&gt; (1019–†1054)
|A3= Mstislav &lt;/br&gt;*~983 &lt;/br&gt; (morda skupaj z Jaroslavom I. 1023–†1036)}}
{{familytree |-|v|-|-|-|-|-|+|-|-|-|-|-|-|-|-|-|v|-}}
{{familytree |B1||||B2||||||||B3
|B1= Izjaslav I. *1025&lt;/br&gt; (1054-73, 1076–†1078)  
|B2=Svjatoslav II. *1027 &lt;/br&gt; (1073–†1076)
|B3= [[Vsevolod I. Kijevski|Vsevolod I.]] *1030 &lt;/br&gt; (1078–†1093)}}
{{familytree ||!||||||!||||||||||!}}
{{familytree |C1||||C2||||||||C3
|C1= Svjatopolk II. *1050 &lt;/br&gt; (1093–†1113)
|C2=Oleg
|C3=[[Vladimir II. Monomah]] *1053 &lt;/br&gt; (1113–†1125)}}
{{familytree ||,|-|-|v|-|-|'||,|-|-|-|v|-|-|-|+|-|-|-|v|-}}
{{familytree |D1||D2||D3||D4||D5||D6
|D1= Igor II. &lt;/br&gt; (1146)
|D2=Vsevold II. &lt;/br&gt; (1139–46)   
|D3=Mstislav I. &lt;/br&gt;*1176 &lt;/br&gt; (1125–†1132)  
|D4=Jaropolk II. &lt;/br&gt;*1182&lt;/br&gt;(1132–†1139)
|D5=Vjačeslav I. &lt;/br&gt;*1183 &lt;/br&gt; (1139, sovladar 1151–†1154)    
|D6= Jurij Dogoruki *1199 &lt;/br&gt; (1149-51, 1155/6–†1157)}}
{{familytree ||||:||||||)|-|-|-|.|||v|v|-|v|-|+|}}
{{familytree |||E1||||E2||E3||!|!|E4
|E1= Izvjaslav III. Olegovič &lt;/br&gt; (1154–55, 1157–58)
|E2= Izjaslav II. Mstislavič *1197 &lt;/br&gt; (1146/7–49, sovladar 1151–†1154)   
|E3= Rostislav I. *1110 &lt;/br&gt; (1154, ?1158–†1167)
|E4= Gleb &lt;/br&gt; (1169) &lt;/br&gt;†1171
|!}}     
{{familytree ||||||||||!|||||||!|!||||!}}
{{familytree |F0||||||F1
|F0=VELIKI KNEZI VLADIMIRA|boxstyle_F0=border:0
|F1= Mstislav II. &lt;/br&gt;(1167-69) &lt;/br&gt; †1172
||||,|-|'|!||||!}}
{{familytree ||,|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|'|,|-|'||||!}}
{{familytree ||!||||||||,|-|-|-|-|-|'||,|-|-|-|'}}
{{familytree |G1||||||G2||||||G3
|G1=Andrej Bogoljubski &lt;/br&gt;*1110&lt;/br&gt;suzdalski knez&lt;/br&gt;1157–†1174  
|G2= Mihael &lt;/br&gt; (1174–†1176)  
|G3= Vsevolod III. Veliko gnezdo *1154 &lt;/br&gt; (1176–†1212)}}
{{familytree ||!||||,|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|(}}
{{familytree |H1||H2||H3||H4||H5
|H1= Mstislav &lt;/br&gt;†1173
|H2=Konstantin Rostovski &lt;/br&gt;*1186 &lt;/br&gt; (1216–†1218)  
|H3=Jurij II. *&lt;/br&gt;1189 &lt;/br&gt; (1212–16, 1218–†1138)   
|H4=Jaroslav II. &lt;/br&gt;*1191&lt;/br&gt; (1238–†1246)
|H5=Svjatoslav III. &lt;/br&gt;*1196 &lt;/br&gt; (1246–48, 1248–49) †1252}}
{{familytree ||,|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|+|-|-|-|.}}
{{familytree |I1||I2||I3||I4||I5
|I1=[[Aleksander Nevski]] &lt;/br&gt;*1220 &lt;/br&gt; (1252–†1263)
|I2=Andrej &lt;/br&gt;*1222 &lt;/br&gt; (1248–†1252)
|I3=Mihael Horobrit &lt;/br&gt; (1248)
|I4=Jaroslav III. &lt;/br&gt;*1230 &lt;/br&gt; (1263–†1271)
|I5=Vasilij Kostromski *1241 &lt;/br&gt; (1271/2–†1276)}}
{{familytree ||!||||`|-|-|-|-|-|.|||||!}}
{{familytree ||)|-|-|-|v|-|-|-|.||:|||||!}}
{{familytree |J1||J2||J3|:||||J4
|J1=Dimitrij Perejaslavelski *1250 &lt;/br&gt;(1276–†1293)
|J2=Andrej Gorodeški *1255 &lt;/br&gt; (1293–†1304)
|J3=Daniel  *1261 &lt;/br&gt;moskovski knez&lt;/br&gt;†1303
|J4=Mihael Tverski *1271&lt;/br&gt; (1304–†1318)}}
{{familytree ||,|-|-|-|v|-|-|-|'|F|J|,|-|-|-|(}}
{{familytree |K1||K2||||:|K3||K4
|K1=Jurij Moskovski *1281 &lt;/br&gt; (1318–1322) †1325
|K2=Ivan Moskovski *1288 &lt;/br&gt; (1328–†1340)
|K3=Dimitrij Tverski *1299 &lt;/br&gt; (1322–†1326)
|K4=Aleksander Tverski *1301 &lt;/br&gt; (1326–1328) †1339}}
{{familytree ||,|-|-|-|(||||,|J}}
{{familytree |L1||L2||L3
|L1=Simon Moskovski *1316 &lt;/br&gt; (1340–†1353)
|L2=Ivan II. Moskovski *1326 &lt;/br&gt; (1353–†1359)
|L3=Dimitrij Konstntinovič, suzdalski knez *1324&lt;/br&gt; (1359–1362) †1383}}
{{familytree ||||||!||||!}}
{{familytree |||||M1|v|M2
|M1=[[Dimitrij Donski]]&lt;/br&gt;*1350&lt;/br&gt;moskovski knez od 1359&lt;/br&gt;(1362–†1389)
|M2=Evdokia}}
{{familytree ||||||,|-|^|-|.|}}
{{familytree |||||N1||N2
|N1=[[Vasilij I. Dimitrijevič|Vasilij I. Moskovski]] *1371 &lt;/br&gt; (1389–†1425)
|N2=Jurij Zvenigorodski *1374, †1434}}
{{familytree |NO
|NO=VELIKI KNEZI MOSKVE|boxstyle_NO=border:0
|||!||||)|-|-|-|.}}
{{familytree |||||O1||O2||O3
|O1=[[Vasilij II. Vasiljevič|Vasilij II.]] &lt;/br&gt; *1415 &lt;/br&gt; (1425–†1462)
|O2=Vasilij Škilasti
|O3=Dimitrij Šemjak †1453}}
{{familytree ||||||!}}
{{familytree |P1|v|P2|v|P3
|P1=Marija Tverska †1467
|P2=[[Ivan III. Vasiljevič|Ivan III.]] &lt;/br&gt;*1440&lt;/br&gt; (1462–†1505)
|P3=Sofija Paleolog &lt;/br&gt;*1455 †1503}}
{{familytree ||||!||||)|-|-|-|v|-|-|-|.}}
{{familytree |||R1||R2||R3||R4
|R1=Ivan mlajši &lt;/br&gt;*1458 †1490
|R2=[[Vasilij III. Ivanovič|Vasilij III.]] &lt;/br&gt;*1479 &lt;/br&gt; (1505–†1533)
|R3=Jurij &lt;/br&gt;*1480 †1530
|R4=Andrej Stariški &lt;/br&gt;*1490 †1537}}
{{familytree ||||!||||!||||||||!}}
{{familytree |RS
|RS=RUSKI CARJI|boxstyle_RS=border:0
|!||||`|-|-|-|.||||`|-|-|.}}
{{familytree |||S1||S2|v|S3|v|S4||S5
|S1=Dimitrij&lt;/br&gt; †1509
|S2=Anastazija Romanova &lt;/br&gt;†1560
|S3=[[Ivan IV. Grozni]] &lt;/br&gt;*1530 &lt;/br&gt; (1533–†1584)
|S4=Marija Nagoja †1638
|S5=Vladimir Stariški &lt;/br&gt;*1533 †1569}}
{{familytree |||||,|-|-|-|v|^|-|-|.|`|-|-|.}}
{{familytree ||||T1||T2||T3||T4
|T1=Dimitrij &lt;/br&gt;*1552 †1553
|T2=Ivan &lt;/br&gt;*1554 †1581
|T3=[[Fjodor I. Ruski|Fjodor I.]]&lt;/br&gt; *1557 &lt;/br&gt;(1584–†1598)|boxstyle_T3=background-color:#faa
|T4=Dimitrij &lt;/br&gt;*1582 †1591}}
{{familytree/end}}

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

==Viri==
* {{navedi knjigo|last=Fajfrić|first= Željko|title= Ruski carevi |publisher= Tabernakel|location= Sremska Mitrovica |year=2012|  cobiss=7137395}}
* {{navedi knjigo |title=The new encyclopaedia Britannica|url=https://archive.org/details/newencyclopaedia14ency|last= |first= |authorlink= |year=1992 |publisher= Encyclopaedia Britannica |location= Chicago [etc.]|isbn= |cobiss=13736197 |page= |pages= |accessdate=}}


[[Kategorija:Rurikidi|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>dfizmedf8njwp5uh2z67exhezsjnl8f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jezera na Koroškem (zvezna dežela)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>383383</id>
    <revision>
      <id>6758258</id>
      <parentid>6707317</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:28:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758258</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20153" sha1="bqpkncn2kgi7wnw51idyux4ue6razx5" xml:space="preserve">[[slika:Velden Saissersee 25042008 03.jpg|thumb|Zajezersko jezero (Tržna občina Vrba)]]
[[slika:Poertschach_Landspitz_Salettl_25122007_21.jpg|thumb|[[Vrbsko jezero]]]]
V [[Avstrija|avstrijski]] zvezni deželi [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]] se nahajajo številna [[jezero|jezera]] in tako je nastal zbirni pojem '''koroška jezera''' oz. '''jezera na avstrijskem Koroškem''', četudi gre za zelo raznolika jezera:  med njimi najdemo gorska jezera kot [[Belo jezero (Koroška)|Belo jezero]] prav tako kot močvirnata jezera, med katere štejemo [[Preseško jezero|Preseško oz. Pazrijsko jezero]] v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], nekatera imajo apnenec za podlago, druga starejše kristalinsko skalovje. Skoraj vsem je skupno to, da so nastala v [[ledena doba|ledeni dobi]] ter da so deloma močno okopnela in da so bogata s hranilnimi snovmi. Izjeme tvorijo po eni strani ribniki oz. jezera, ki so nastala iz gramoznih jam kot npr. t. i. Srebrno jezero (Silbersee) pri Beljaku ter po drugi strani pregradna jezera kot [[Boršt]], ki so umetnega izvora.

==Opis==
Skupna površina jezer na avstrijskem Koroškem v primerjavi z drugimi pokrajinami ni posebej velika. Značilna pa je raznolikost jezer na malem prostoru. Posebnost je zlasti dokaj visoka tempertatura površinskih voda v poletnem času. Zato so koroška jezera pomemben dejavnik v turizmu.

Na avstrijskem Koroškem je 1270 stoječih voda. Od teh je 670 na nadmorski višini nad 1000 m. nad Jadranom. Skupna površina vseh jezer je pribljižno 60 kvadratnih kilometrov; od teh pokrivajo štiri največja ([[Vrbsko jezero]], [[Milštatsko jezero]], [[Osojsko jezero]] in [[Belo jezero (Koroška)|Belo jezero]]) 50 kvadratnih kilometrov. [[Baško jezero]], [[Hodiško jezero]] in [[Klopinjsko jezero]] so veliki nad kvadratnim kilometrom. S svojimi 141 m globine je [[Milštatsko jezero]] najgloblje jezero avstrijske Koroške; drugo je jezero Oscheniksee s 116 m pred polnjenjem akumulacije ter Belo jezero z 99 m. Milštatsko jezero, ki zajame 1228 milijonov kubičnih metrov vode, je tudi jezero z največjo količino vode, in to še pred Vrbskim jezerom, ki zajame 840 milijonov kubičnih metrov vode.

== Nastanek jezer ==
Velika koroška jezera, ki zajamejo celotne doline (kot Vrbsko, Milštatsko ali Osojsko jezero), so večinoma nastala potem, ko so se na koncu [[ledena doba|ledene dobe]] umaknili ledeniki, vendar niso bila tvorjena zgolj kot rezultat akumulacije voda za naplavinami ledenikov, ampak so tektonske doline pogojevale njihovo oblikovanje. Nahajajo se torej v globokih skalnatih koritih, ki so bila še dodatno oblikovana od ledenikov. Zato tudi v vzhodnih predelih dežele (kot v [[Labotska dolina|Labotski dolini]], kjer ni bilo ledenikov, tudi skorajda ni jezer.

Mala jezera v okolici [[Beljak]]a, kot npr. [[Šmadlensko jezero]] (Magdalensee), so nastala iz t. i. [[mrtvi led|mrtvega ledu]]. Ko se je [[dravski ledenik]] umaknil, so ostali veliki bloki ledu med [[morena]]mi, ki so deloma bili pokriti z gramozom, kar je njihovo tajenje upočasnilo. Na koncu pa so nastala v vdolbinah nekdanjega mrtvega ledu današnja mala jezera.

Večina velikih &quot;dolinskih jezer&quot; tudi niso vključena v rečne sisteme glavnih dolin, kar jih je tudi  obvarovalo od hitrejšega zasipanja. Hkrati pa so manjši dotoki zagotovili dolgo dobo menjave vode, kar je zopet omogočalo hitrejše zagrevanje poleti. Dokaj mala zaledja pa so razlog za razmeroma mala nihanja višine voda skozi leto. 
&lt;gallery perrow=&quot;3&quot;  widths=&quot;240&quot; class=&quot;float-center&quot;&gt;
slika:Laengsee-kaernten.jpg|[[Dolgo jezero]]
slika:Ossiacher See mit Blick Richtung Westen, Strandbad Annenheim.jpg|[[Osojsko jezero]]
slika:Faaker See and Mittagskogel.png|Pogled na [[Baško jezero]] v smer [[Karavanke|Karavank]] z  [[Kepa|Kepo oz. Jepo]]
slika:Keutschacher See Foehnstimmung 07022008 01.jpg|[[Hodiško jezero]]
slika:Millstätter See Ost 01 2013.JPG|[[Milštatsko jezero]]
&lt;/gallery&gt;

== Posebnosti ==

=== Visoke poletne temperature ===
Večina jezer, ki so primerna za kopanje, ima ponavadi sredi junija temperaturo okoli 20&amp;nbsp;°C, ki jo pogosto ohranijo do septembra. Najvišje temperature imajo v drugi polovici julija.
Visoke temperature koroških jezer so pogojene zaradi kombinacije dejavnikov: 
* nizek pretok,
* intenzivno sonce,
* malo vetra.

Ker moč vetra ne zadostuje, da bi segala do globinskih voda jezer, veter premeša le zgornje plasti voda. V toku zgodnjega poletja nastaja plast tople vode, ki sega pet do osem metrov v globino. Le-ta dosega večinoma temperature od 22 do 26&amp;nbsp;°C, v zalivih ali v bližini obale pa tudi temperature od 26 do 28&amp;nbsp;°C, ki niso redkost. To plast tople vode (znana pod strokovnim imenom [[epilimnij]]) ločuje globinsko plast mrzle vode (t. i. [[hipolimnij]]) prehodna plast (t. i. [[metalimnij]]), kjer temperatura v samo nekaj metrih pade na okoli 4&amp;nbsp;°C.

Jeseni izginja ta stratifikacija zaradi splošne ohladitve. Šele takrat lahko veter premeša vodo v celotnem jezeru (t. i. [[holomiksija]]), vendar to ne velja za vsa jezera. Nekatera zaznamuje redko premešanje voda (t. i. [[meromiksija]]).

=== Meromiksija ===
Pri nekaterih jezerih jesenska in pomladanska vetrna energija ne zadostujeta, da bi se premešala vsa voda. Tako ostaja globinska voda, ki skozi celo leto ni premešana. K tem jezerom štejemo Vrbsko jezero (plast premešanja voda 45–60 metrov), Milštatsko jezero (50–80 metrov), Belo jezero (40–60 metrov), Klopinsko jezero (30 metrov), Dolgo jezero (15 metrov) in Goggausee (8 metrov). Globina premešanja je odvisna od letnih klimatskih razmer. Ta fenomen (meromiksijo) je pri koroških jezerih prvič opisal Ingo Findenegg v 30. letih 20. stoletja.

Pomanjkanje premešanja pelje do popolnega pomanjkanja kisika v teh globinskih plasteh in torej tudi do pomanjkanja vsakršnega živalskega življenja. Hkrati to pomanjkanje kisika ni posledica onesnaženja voda, saj šteje npr. Belo jezero med najčistejša alpska jezera.

== Pregled ==

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; 
|- align=&quot;center&quot; 
! slovensko ime
! nemško ime
! občina¹
! površina (ha)
! dolžina (km)
! globina (m)
! nadmorska višina ([[metrov nad Jadranom|m n. J.]])
! class=&quot;unsortable&quot; | posebnost
|-
|[[Baško jezero]]
|Faaker See
|[[Bekštanj]]
|220
|
|30
|554
|privatno jezero, otok
|-
|[[Belo jezero (Koroška)|Belo jezero]]&lt;ref name=land&gt;{{Navedi splet |url=http://www.press-kaernten.at/laender/slovensko/99Skialpin0405.shtml |title=slovensko/99Skialpin0405.shtml |accessdate=2014-12-28 |archive-date=2005-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050323223134/http://www.press-kaernten.at/laender/slovensko/99Skialpin0405.shtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=öw&gt;[http://www.austria.info/xxl/_site/si/_area/461826/_subArea/463010/_subArea2/466100/_aid/466167/home.html www.austria.info/ area/461826]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=orf&gt;{{Navedi splet |url=http://volksgruppen.orf.at/slowenen/aktuell/stories/59094/ |title=volksgruppen slowenen |accessdate=2014-12-28 |archive-date=2011-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111207183922/http://volksgruppen.orf.at/slowenen/aktuell/stories/59094/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|Weißensee
|[[Weißensee (Koroška)]]
|653,1
|11,6
|99
|930
|ledeniško jezero, najvišje ležeče jezero za kopanje med velikimi koroškimi jezeri
|-
|[[Boroveljsko pregradno jezero]]
|Ferlacher Badesee
|[[Borovlje]]
|6,74
|
|10
|420
|
|-
|[[Borovniško jezero]]
|Freibach-Stausee
|[[Sele, Avstrija|Sele]]
|
|
|
|
|rečna elektrarna
|-
|[[Boršt (jezero)]]
|Forstsee
|[[Teholica]]
|29
|1
|35
|601
|akumulacijska elektrarna
|-
|[[Breško jezero]]&lt;ref name=pfaffen&gt;{{Navedi splet |url=http://www.kath-kirche-kaernten.at/pages/orgeinh.asp?id=1674&amp;pageid=6163 |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-28 |archive-date=2007-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071004214747/http://www.kath-kirche-kaernten.at/pages/orgeinh.asp?id=1674&amp;pageid=6163 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=rotfunk&gt;{{Navedi splet |url=http://volksgruppen.orf.at/slowenen/aktuell/stories/70711/ |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-28 |archive-date=2011-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111207182522/http://volksgruppen.orf.at/slowenen/aktuell/stories/70711/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=majda&gt;http://www.majda.at/?lang=slo&amp;link=news&lt;/ref&gt;
|Pirkdorfer See
|[[Bistrica pri Pliberku]]
|3,5
|
|
|
|gramozna jama oz. gramozni ribnik z naravnim pritokom
|-
|[[Cobrško jezero]]
|Afritzer See
|[[Feld am See]]
|48,79
|1,3
|22,5
|752
|
|-
|
|Dietrichsteiner See
|[[Trg na Koroškem]]
|6
|
|4
|650
|umetno jezero, sloveni se lahko kot Ditrihštajnsko jezero 
|-
|[[Dobiško jezero]]
|Aichwaldsee
|[[Bekštanj]]
|3,32
|0,5
|7,2
|640
|
|-
|[[Dolgo jezero]]
|Längsee
|[[Šentjurij ob Dolgem jezeru]]
|74,85
|
|21,4
|550
|
|-
|
|Dösener See
|[[Mallnitz]] (''Malnica'') &lt;ref&gt;https://www.mallnitz.gv.at/geschichte-mallnitz&lt;/ref&gt;
|13
|0,7
|44
|2270
|karniško jezero, jezero ima ime po dolini Dösental, ki verjetno izvira iz slov. ''dežni dol''&lt;ref name=&quot;Pohl-AD&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://members.chello.at/heinz.pohl/ON_A_D.htm |title=arhivska kopija |access-date=2024-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240116130748/http://members.chello.at/heinz.pohl/ON_A_D.htm |archive-date=2024-01-16 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|Egelsee
|[[Špital ob Dravi]]
|9,35
|
|
|650
|
|-
|
|Falkertsee
|[[Reichenau]]
|4,32
|
|13
|1850
|
|-
|
|Farchtensee
|[[Špartjan]]&lt;ref name=iis&gt;{{Navedi splet |url=http://iis.ksn.at/neu/unterrichtsmaterialien/villach_land/Patern1.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-28 |archive-date=2008-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080518205408/http://iis.ksn.at/neu/unterrichtsmaterialien/villach_land/Patern1.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=taxo&gt;http://d-nb.info/969965036/34&lt;/ref&gt;
|11,72
|
|8,3
|985
|
|-
|
|Flatschacher See
|[[Trg na Koroškem]]
|3
|
|3,4
|680
|
|-
|
|Flattnitzer See&lt;ref&gt;{{internetquelle|zugriff=2013-02-06|url=http://www.flattnitz.net/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=11&amp;Itemid=213|titel=Flattnitzer See}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121209043151/http://www.flattnitz.net/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=11&amp;Itemid=213 |date=2012-12-09 }} {{Navedi splet |url=http://www.flattnitz.net/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=11&amp;Itemid=213 |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-28 |archive-date=2012-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121209043151/http://www.flattnitz.net/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=11&amp;Itemid=213 |url-status=dead }}{{Navedi splet |url=http://www.flattnitz.net/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=11&amp;Itemid=213 |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-28 |archive-date=2012-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121209043151/http://www.flattnitz.net/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=11&amp;Itemid=213 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|[[Flattnitz]]
|1,96
|
|2,8
|1400
|tudi: ''Hemmasee''
|-
|
|Fleetsee
|[[Beljak]]
|1,4
|
|2,1
|500
|
|-
|
|Goggausee
|[[Steuerberg]]
|11
|
|12
|775
|
|-
|[[Goričja vas|jezero v Goričji vasi]]
|Hörzendorfer See
|[[Šentvid ob Glini]]
|6,36
|
|5
|517
|
|-
|[[Goslinsko jezero]]
|Gösselsdorfer See
|[[Dobrla vas]]
|32
|
|3
|469
|
|-
|
|Greifenburger Badesee
|[[Greifenburg]]
|5
|
|14,5
|590
|
|-
|[[Habnerjevo jezero]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;V. Wieser, Vinko, B. Preisig, J. Pack: Kotmara vas: Horni Kompánj, Konják in Hudár : slovenska ledinska, krajinska in hišna imena/Köttmannsdorf: Horni Kompánj, Konják in Hudár : slowenische Flur-, Gebiets- und Hofnamen (Kartenmaterial), Hg. SPD Gorjanci, 2008; http://www.gorjanci.at&lt;/ref&gt;
|Hafnersee
|[[Hodiše]]
|15,93
|
|10
|510
|
|-
|
|Haidensee
|[[Glanegg]]
|1,38&lt;ref name=süb&gt;{{Navedi splet |url=http://www.umwelt-barrierefrei.ktn.gv.at/HOME_BLINDE/Seen/Seenueberblick.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-28 |archive-date=2008-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080625063722/http://www.umwelt-barrierefrei.ktn.gv.at/HOME_BLINDE/Seen/Seenueberblick.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|
|6&lt;ref name=&quot;süb&quot;/&gt;
|486&lt;ref name=höh&gt;{{Navedi splet |url=http://www.kis.ktn.gv.at/downloads/HAIDENS.PDF |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-28 |archive-date=2014-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141228173923/http://www.kis.ktn.gv.at/downloads/HAIDENS.PDF |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|jezero je nastalo iz t. i. [[mrtvi led|mrtvega ledu]]
|-
|[[Hodiško jezero]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
|Keutschacher See
|[[Hodiše]]
|132,7
|
|15,6
|506
|nudistični kamp
|-
|[[Klopinjsko jezero]]
|Klopeiner See
|[[Škocjan v Podjuni]]
|110,6
|1,8
|48
|446
|najbolj toplo Koroško jezero za kopanje
|-
| 
|Kraiger See
|[[Frauenstein]]
|5,1
|
|10
|596
|
|-
|[[Malo Jezero]]&lt;ref name=in2net&gt;{{Navedi splet |url=http://www.fishin2.net/sl/service.php |title=fishin2.net |accessdate=2014-12-28 |archive-date=2007-09-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070906001711/http://www.fishin2.net/sl/service.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|Kleinsee
|[[Škocjan v Podjuni]]
|15
|
|15
|447
|20–40 m pas lokvanja in trsja 
|-
|
|Maltschacher See
|[[Trg na Koroškem]]
|12,9
|
|6,7
|594
|
|-
|[[Milštatsko jezero]], Miljsko jezero
|Millstätter See
|[[Milštat]]
|1328
|11,8
|141
|588
|najgloblje jezero z največjo količino vode
|-
|[[Mlinarjev bajer (birt)]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
|Baßgeigensee
|[[Hodiše]]
|2
|
|
|515
|
|-
|[[Možberški srednji bajer]]
|Moosburger Mitterteich
|[[Možberk]]
|17,35
|
|3
|510
| 
|-
|[[Možberški mlinski bajer]]
|Moosburger Mühlteich
|[[Možberk]]
|3,9
|
|5
|503
|
|-
|[[Osojsko jezero]]
|Ossiacher See
|[[Osoje, Avstrija|Osoje]]
|1078,5
|10,2
|52,6
|501
|
|-
|[[Rupratov bajer (birt)]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
|Penkensee
|[[Hodiše]]
|5,16
|
|
|620
|
|-
|
|Pöllaner Teich
|[[Pöllan]]
|
|
|
|
|&lt;ref&gt;http://www.biologiezentrum.at/pdf_frei_remote/CAR_169_89_0129-0136.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.flickr.com/photos/tags/pöllan/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.meinekleine.at/richieslildarling/photos/145582/?tag=squadra{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://maps.google.at/maps?f=q&amp;source=s_q&amp;hl=de&amp;geocode=&amp;q=p%C3%B6llan,+paternion&amp;sll=47.635784,13.590088&amp;sspn=7.743657,19.775391&amp;ie=UTF8&amp;ll=46.697258,13.628604&amp;spn=0.003848,0.009656&amp;t=h&amp;z=17&lt;/ref&gt;
|-
|[[Preseško jezero]] tudi [[Pazrijsko jezero]]
|Pressegger See
|[[Šmohor - Preseško jezero]]
|55,28
|
|13,7
|560
|ohranjen je močvirnati pas
|-
|[[Rjavško jezero]]&lt;ref&gt;Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage, Ljubljana 2010&lt;/ref&gt;[[Rijavško jezero]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
|Rauschelesee
|[[Hodiše]]
|19,1
|
|12
|510
|
|-
|
|Sankt Urbaner See
|[[Sankt Urban (Koroška)]]
|9
|
|3
|745
|
|-
|[[Srebrno jezero]]
|Silbersee
|[[Beljak]]
|14,3
|
|7
|492
|gramozna jama oz. jezero
|-
|
|Stappitzer See
|[[Mallnitz]]/''Malnica''
|3,6
|0,214
|6
|1273
|
|-
|[[Strusnikov bajer]]
|Strußnigteich
|[[Možberk]]
|26
|
|2
|552
|zasebna last, pod naravno zaščito
|-
|[[Šentlenartsko jezero]]
|Leonharder See
|[[Beljak]]
|2,29
|
|6,5
|520
|
|-
|[[Šmadlensko jezero|Šmadlensko ali Tehanjsko jezero]]
|Magdalensee
|[[Beljak]]
|14,11
|
|5,2
|486
|
|-
|[[Špintikov bajer (birt)]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
|Spintik-Teiche, Spintikteiche
|[[Hodiše]]
|79,82
|0,4
|
|560
|naravni rezervat
|-
|[[Tigrče|jezero v Tigrčah]]/[[Tigrško jezero]]
|Tigringer See
|[[Tigrče]]
|26
|
|2
|554
|nudistični kamp
|-
|
|Turracher See
|[[Reichenau]]
|19,43
|
|33
|1780
|gorsko jezero
|-
|[[Zablaško jezero]]
|Turnersee
|[[Škocjan v Podjuni]]
|44,16
|
|13
|481
|ohranjen je močvirnati pas
|-
|[[Zeleno jezero]]
|Grünsee
|[[Beljak]]
|1,76
|
|6,6
|490
|
|-
|[[Vaško jezero]]
|Vassacher See
|[[Beljak]]
|4,43
|
|10,2
|520
|
|-
|[[Volajsko jezero]]
|''Wolayer See''
|
|
|
|
|
|gorsko jezero na [[Koroška (zvezna dežela)|koroški]] strani Karnijskega glavnega grebena v bližini [[Prelaz Plöcken|prelaza Plöcken]]
|-
|[[Vrbsko jezero]]
|Wörthersee
|[[Celovec]]
|1939,75
|16,5
|85,2
|439
|največje koroško jezero
|-
|[[Zajezersko jezero]]
|Saisser See
|[[Vrba na Koroškem|Vrba]]
|1,33
|
|6,6
|593
|
|-
|[[Zgornje jezero]]
|Brennsee (Feldsee)
|[[Feld am See]]
|41,2
|
|26
|740
|
|-
|
|Zmulner See
|[[Liebenfels (Bistrica)]]
|1,82
|
|7,5
|523
|jezero je nastalo iz t. i. [[mrtvi led|mrtvega ledu]]&lt;ref name=&quot;land&quot;/&gt;
|-
|[[Ženeško jezero]]  tudi [[Tihojsko jezero]]
|Sonnegger See
|[[Žitara vas]]
|1,7
|
|4,5
|468
|umetno kopalno jezero
|}

¹ Kadar jezero pripada več občinam, je navedena najprej tista, po kateri ima jezero ime ali pa največja.
* Domnevna imena so označena v kurzivi.

== Literatura ==
* Zdovc, Pavel, ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem''. Slovenska prosvetna zveza in Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu. Celovec 2008, 2010 (razširjena izdaja). {{COBISS|ID=1754836}}
*  Anton Melik: ''Slovenski alpski svet''. Ljubljana 1954; 
*  Franc Kukovica: ''Moja dežela, učbenik za 4. razred dvojezične ljudske šole in glavno šolo na Koroškem''. Celovec 1996; 
*  Janez Turk: ''Slovenski toponimi v [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alpah]] med [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]] in [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]''. V: Koroški koledar 2012, Celovec [2011], 140-149.(tudi pod http://www.gore-ljudje.net/novosti/72483/ (1.2012); 
*  Bojan-Ilija Schnabl: Dvojezična ustava Koroške in deželni glavar Janez Nepomuk Šlojsnik. V: Koroški koledar 2012, Klagenfurt/Celovec [2011], 165-188 (mdr. z imenikom iz leta 1860).

== Zemljevidi ==
* V. Wieser, Vinko, B. Preisig, J. Pack: Kotmara vas: Horni Kompánj, Konják in Hudár : slovenska ledinska, krajinska in hišna imena/Köttmannsdorf: Horni Kompánj, Konják in Hudár : slowenische Flur-, Gebiets- und Hofnamen (Kartenmaterial), Hg. SPD Gorjanci, 2008; http://www.gorjanci.at;
* Košuta (Karte 1:20.000), Interesna skupnost selskih kmetov (ISSK)/ Interessensgemeinschaft der Zeller Bauern (Hg.), GeoInfoGraz. Graz 2008, http://www.kosuta.at/landkarte/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141129143936/http://www.kosuta.at/landkarte/ |date=2014-11-29 }};
* St. Margareten im Rosental/Šmarjeta v Rožu (zemljevid/Karte merilo/Maßstab 1:15.000), Hg. Kulturno društvo Šmarjeta-Apače/Kulturverein St. Margarete-Abtei und Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik. Celovec 2011;
* Škofiče – Schiefling. Izdalo: Slovensko prosvetno društvo Edinost Škofiče / Hg. von: Slowenischer Kulturverein Edinost Schiefling, 2011.
 
== Glej tudi ==
*[[Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev]]
* [[Geografija Avstrijske Koroške]]
* [[Liste der Gemeinden in Kärnten]] (&quot;Abschnitt Slowenische Ortsnamen&quot;): http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Gemeinden_in_K%C3%A4rnten 
* [[Topographieverordnung für Kärnten (1977)]]: http://de.wikipedia.org/wiki/Topographieverordnung_f%C3%BCr_K%C3%A4rnten_(1977)
* [[Liste slowenischer Flurnamen in Kärnten]]: http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_slowenischer_Flurnamen_in_K%C3%A4rnten
* [[Liste slowenischer Exonyme für deutsche Toponyme]]: http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_slowenischer_Exonyme_f%C3%BCr_deutsche_Toponyme

== Spletne povezave ==
{{commons|Kärntner Seen}}
*[http://www.kis.ktn.gv.at Kärntner Institut für Seenforschung]
*[http://www.kis.ktn.gv.at/159986_DE- kakovost kopalnih voda koroških jezer] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141228173808/http://www.kis.ktn.gv.at/159986_DE- |date=2014-12-28 }}
*  J. Turk: ''Slovenski toponimi v [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alpah]] med [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]] in [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]'': http://www.gore-ljudje.net/novosti/72483/ (1.2012); 
*  Geopedia Slovenija http://www.geopedia.si {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/ |date=2017-07-29 }} (12.2011); 
* Kärnten Atlas - Das geografische Auskunftssystem der Kärntner Landesregierung (KAGIS): http://gis.ktn.gv.at/atlas/{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}  (12.2011).

==Sklici in opombe==
{{sklici|2}}

{{Jezera na avstrijskem Koroškem}}

[[Kategorija:Jezera na Koroškem (zvezna dežela)|*]]
[[Kategorija:Jezera v Avstriji]]</text>
      <sha1>bqpkncn2kgi7wnw51idyux4ue6razx5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jez Šjangdžjaba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>383702</id>
    <revision>
      <id>6758256</id>
      <parentid>6748532</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:25:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758256</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10303" sha1="hgt6kh93uikurdhe6re37fd1xnnau34" xml:space="preserve">{{Infobox dam
| name               = Jez Šjangdžjaba
| image              = 
| image_caption      = 
| name_official      = 向家坝
| dam_crosses        = [[Džinša]]
| location           = [[Junan]]
| dam_type           = Gravitacijski
| dam_length         = 909 m
| dam_height         = 161 m
| dam_width_base     = 
| spillway_type      = 
| spillway_capacity  = 
| construction_began = 25. november 2006
| opening            = 2012
| status             = O
| cost               = 
| owner              = 
| res_name           = 
| res_capacity_total = 5.163.000.000 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| res_catchment      = 458.800 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| res_surface        = 95,6 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=About Xiangjiaba Hydropower|url=http://www.sffg.gov.cn/keystone/2006-06/21/223.html|publisher=Shuifu Development and Reform Bureau|access-date=23 August 2011|language=zh|archive-date=10 August 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110810203529/http://www.sffg.gov.cn/keystone/2006-06/21/223.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| res_max_depth      = 
| plant_operator     = China Yangtze Power
| plant_turbines     = 4 × 812 MW, 4 × 800 MW, 3 x 450 [[Megawatt|MW]] [[Francisova turbina]]
| plant_capacity     = 7798 [[Megawatt|MW]]
| plant_annual_gen   = 30,7 [[TWh]] (2015)
| plant_commission   = 2012-2014
| plant_decommission = 
| location_map        = Kitajska
| location_map_caption    = 
| coordinates        = {{koord novi|28|38|48|N|104|23|33|E|type:landmark|display=inline,title}}
| website            = 
| extra              = 
}}
'''Jez Šjangdžjaba''' ({{zh|s=向家坝|t=向家壩|p=Xiàngjiābà}}) je velik [[gravitacijski jez]] na kitajski reki [[Džinša]] (pritok reke [[Jangce]]), približno 1000 kilometrov gorvodno od znamenitega projekta [[jez Treh sotesk]]. Je med provincama [[Sečuan]] (Jibin) in [[Junan]] (Šuifu), [[Ljudska republika Kitajska]]. [[Hidroelektrarna]] ima osem turbin, vsaka z močjo 800 MW, skupna kapaciteta je 6448 MW. Gradnja se je začela 26. novembra 2006, prvi generator je začel obratovati oktobra 2012,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=October impoundment acceptance of the Xiangjiaba Hydropower Station was officially launched|url=http://power.in-en.com/html/power-08130813711375862.html|publisher=International Power Grid|accessdate=30 April 2012|language=zh|archive-date=2012-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20120501071630/http://power.in-en.com/html/power-08130813711375862.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; zadnji pa 9. julija 2014 &lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://energy1.cri.cn/2/2014/07/15/22s1574.htm | title=Xiangjiaba, Xiluodu hydropower generating units put into the equivalent of a Three Gorges Power Station | publisher=People's Daily Online | date=15 July 2014 | accessdate=21 July 2014 | language=zh | archive-date=2014-09-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20140924044951/http://energy1.cri.cn/2/2014/07/15/22s1574.htm | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Proizvedena elektrika se prenaša po namenskem visokonapetostnem enosmernem vodu (HVDC) med {{Pk|Xiangjiabo}} in [[Šanghaj]]em na širše območje Šanghaja, ki je oddaljeno 2000 km. To je drugi projekt na tej reki, po [[jez Šilvodu|jezu Šilvodu]], ki se je začel obratovati leto prej. Je med najmočnejšimi hidroelektrarnami na Kitajskem.

== Gradnja in obratovanje ==
Gradnja 161 metrov visokega in 909,26 metra dolgega&lt;ref name=&quot;Baubeginn&quot;&gt;{{Internetquelle |url=http://www.gov.cn/english/2005-12/15/content_281739.htm |titel=Gigantic hydropower plant to start construction in Sichuan |autor= |werk=gov.cn |datum=2005-12-15 |zugriff=2019-01-05 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190105201628/http://www.gov.cn/english/2005-12/15/content_281739.htm |date=2019-01-05 }}&lt;/ref&gt; gravitacijskega jezu se je začela leta 2008. Hidroelektrarna je bila v gradnji od leta 2009. Maja 2011 je bil dobavljen prvi turbinski rotor, ki je lahko proizvedel 812 MW. Rotor tehta 406 ton, ima premer 10,5 metra in višino 4,7 metra.&lt;ref name=&quot;erste Turbine&quot;&gt;{{Internetquelle | url=http://www.hydroworld.com/articles/2011/05/alstom-delivers-first.html | titel=Alstom Delivers First Turbine Runner for Xiangjiaba Hydro Project in China| werk=Hydropower | zugriff=2012-11-29| sprache=en}}&lt;/ref&gt; Prve generatorske enote so bile dokončane julija 2012.&lt;ref name=&quot;erste Generatoren&quot;&gt;{{Internetquelle | url=http://www.hydroworld.com/articles/2012/07/china-reports-first-big-unit-installed-at-6400-mw-xiangjiaba.html | titel=China Reports First Big Unit Installed at 6,400-MW Xiangjiaba  | werk= Hydropower | datum=2012-07-16  | zugriff=2012-11-29| sprache=en}}&lt;/ref&gt;

Voda se v zajezitvenem jezeru zadržuje od oktobra 2012. V enem tednu naj bi se gladina vode dvignila z 280 metrov na 354 metrov. Dotok vode se je ustalil pri 15.000 kubičnih metrih na sekundo. Le šest ur po začetku shranjevanja vode se je gladina vode v jezeru Treh sotesk znižala za 4 centimetre.&lt;ref name=&quot;Speicherung&quot;&gt;{{Internetquelle| url=http://usa.chinadaily.com.cn/business/2012-10/11/content_15809898.htm| titel=China Hydropower Plant Starts Water Storage| werk=USA Chinadaily| datum=2012-10-11| archiv-url=| archiv-datum=| zugriff=2012-11-29| sprache=en}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250417033539/http://usa.chinadaily.com.cn/business/2012-10/11/content_15809898.htm |date=2025-04-17 }}&lt;/ref&gt;

Električna energija, proizvedena v hidroelektrarni, se po enem najdaljših visokonapetostnih enosmernih daljnovodov (HVDC) na svetu prenaša v Šanghaj, ki je oddaljen več kot 2000 kilometrov. Daljnovod je bil po 30-mesečni gradnji predan v obratovanje leta 2010.&lt;ref name=&quot;Stromleitung&quot;&gt;{{Internetquelle | url=http://www.powermag.com/business/China-Completes-Ultra-High-Voltage-Transmission-Superhighway_2940.html | titel= China Completes Ultra-High-Voltage Transmission Superhighway| titelerg= | autor= Sonal Patel| werk=Powernews |  datum=2010-09-01  | zugriff=2012-11-29| sprache=en }}&lt;/ref&gt;

Drugi nameni jezu so nadzor poplav, namakanje, plovba ter zadrževanje mulja in usedlin.&lt;ref name=&quot;Baubeginn&quot; /&gt;

Projekt naj bi skupno stal približno 6,3 milijarde ameriških dolarjev.&lt;ref name=&quot;erste Turbine&quot; /&gt; Po poročanju ''Frankfurter Allgemeine Zeitung'' (FAZ) so skupni stroški vseh štirih jezov ocenjeni na 200 milijard juanov (24 milijard evrov).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.faz.net/aktuell/wirtschaft/unternehmen/staudaemme-china-setzt-auf-riesige-wasserkraftwerke-1638275.html |title=arhivska kopija |accessdate=2026-07-06 |archive-date=2025-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250417033416/https://www.faz.net/aktuell/wirtschaft/unternehmen/staudaemme-china-setzt-auf-riesige-wasserkraftwerke-1638275.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Vpliv na ljudi in okolje ==
Za jezero naj bi preselili med 88.000 in 118.000 ljudi.&lt;ref name=&quot;Umsiedlung&quot;&gt;{{Internetquelle | url=http://www.taipeitimes.com/News/world/archives/2006/11/28/2003338255 | titel= New Dam to Match Three Gorges’ Electricity Output  | werk= Taipei Times|  datum=2006-11-28 | zugriff=2012-11-29| sprache=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Grafik&quot;&gt;{{Internetquelle | url=http://www.yp.scmp.com/Home/Website/Images/UploadImages/20120606/20120606161225.jpg | titel=Detaillierte Darstellung aller geplanten und gebauten Staudämme am Flusslauf | zugriff=2012-11-29 | sprache=en | format=jpg | offline=ja | archiv-url=https://web.archive.org/web/20131224105739/http://www.yp.scmp.com/Home/Website/Images/UploadImages/20120606/20120606161225.jpg | archiv-datum=2013-12-24 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131224105739/http://www.yp.scmp.com/Home/Website/Images/UploadImages/20120606/20120606161225.jpg |date=2013-12-24 }}&lt;/ref&gt; Lokalna vlada je navedla številko 40.100 ljudi za okrožje Suidžjang, kjer je na območju, kjer naj bi bil zgrajen rezervoar, šest mest. Marca 2012 je zaradi preselitev izbruhnilo pet dni množičnih protestov. Prebivalci niso želeli podpisati sporazumov o odškodninah, saj so menili, da so bila njihova zemljišča in domovi podcenjeni. Več kot 2000 ljudi je nato blokiralo glavne dostopne ceste do okrožja, kar je povzročilo pomanjkanje hrane. Prvi poskus prepričati protestnike, naj popolnoma končajo blokado, ni uspel. Na koncu je bilo napotenih več kot 400 policistov, da bi prepričali približno 300 protestnikov, ki so še naprej blokirali križišče in most, naj prenehajo s protesti. Javni red je bil po petih dneh vzpostavljen.&lt;ref name=&quot;Proteste&quot;&gt;{{Internetquelle | url=http://chinabusinessphilippines.com/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=1786:mass-disturbance-over-yunnan-dam&amp;catid=34:news&amp;Itemid=56 | titel=Mass Disturbance over Yunnan Dam | werk= China Business - Philippines | datum=2012-10-10  | zugriff=2012-11-29| sprache=en }}&lt;/ref&gt;

Junija 2010 je zaradi plazu v bližini jezu več kot 250 vaščanov izgubilo svoje domove. Po navedbah lokalnih oblasti je plaz povzročila gradnja ceste nad vasjo. Vendar pa so prebivalci poročali, da se je število in resnost plazov od začetka gradnje jezu znatno povečalo.&lt;ref name=&quot;Erdrutsch&quot;&gt;{{Internetquelle | url=http://www.yp.scmp.com/home/website/article.aspx?id=4223&amp;section=National%20News | titel=A Barrage of Doubts | titelerg= | autor=Shi Jiangtao | hrsg= | werk=South China Morning Post | datum=2012-06-06 | zugriff=2012-11-29 | sprache=en }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131224105735/http://www.yp.scmp.com/home/website/article.aspx?id=4223&amp;section=National%20News |date=2013-12-24 }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.china.org.cn/english/news/190253.htm ''Hydropower Stations Dot Yangtze River''] china.org.cn, Xinhua
* [https://www.theguardian.com/environment/2003/may/30/china.naturaldisasters ''Hidden Danger Behind Three Gorges Dam''] 
* [http://infrastructure.tdctrade.com/content.aspx?data=Infrastructure_content_en&amp;contentid=737375&amp;src=IN_ChInNe&amp;w_sid=194&amp;w_pid=755&amp;w_nid=10795&amp;w_cid=737375&amp;w_idt=1900-01-01&amp;w_oid=156&amp;w_jid= Infrastructure &amp; Real Estate 
* [http://journal.probeinternational.org/2005/12/21/new-yangtze-dams-spell-disaster-fish/ ''New Yangtze Dams Spell Disaster for Fish'']

{{coord|28|38|48|N|104|23|33|E|type:mountain_region:SI_dim:4300|display=title}}

[[Kategorija:Jezovi na Kitajskem|Šjangdžjaba]]
[[Kategorija:Sečuan]]
[[Kategorija:Junan]]
{{Največje hidroelektrarne}}</text>
      <sha1>hgt6kh93uikurdhe6re37fd1xnnau34</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>HAL LCH</title>
    <ns>0</ns>
    <id>400643</id>
    <revision>
      <id>6757971</id>
      <parentid>6570971</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T17:10:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slo</comment>
      <origin>6757971</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3913" sha1="ldsemww9tu77o1bfonrttrpgypqpoac" xml:space="preserve">{|{{Infobox aircraft begin
 |name= Lahki bojni helikopter
 |image= HAL_LCH_at_Aero_india_2013.JPG
 |caption= Prototip HAL LCH
}}{{Infobox aircraft type
 |type= [[Jurišni helikopter]]
 |national origin= [[Indija]]
 |manufacturer= [[Hindustan Aeronautics]]
 |designer= 
 |first flight= 29. marec 2010
 |introduced =
 |retired =
 |status= V razvoju
 |primary user= [[Indijska kopenska vojska]]
 |more users= [[Indijske letalske sile]]
 |produced= 2010–danes
 |number built= 3
 |unit cost= 
 |developed from= [[HAL Dhruv]]
 |variants with their own articles =
}}
|}
'''HAL Light Combat Helicopter''' ('''LCH''') je večnamenski [[jurišni helikopter]], ki ga razvija indijski [[Hindustan Aeronautics]] (HAL) za Indijsko kopensko vojsko in letalske sile. Razvoj novega helikopterja so oznanili leta 2006. Kopenska vojska naj bi naročila 114 helikopterjev, letalske sile pa 65.

==Specifikacije==
{{Aircraft specifications

|plane or copter?=copter
|jet or prop?=prop
|ref= Globalsecurity&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.globalsecurity.org/military/world/india/lch-specs.htm |title=LCH |accessdate=2007-04-03 |publisher=Global Security }}&lt;/ref&gt;
&lt;!-- 
     General characteristics --&gt;
|crew                   = 2
|length main            = 15,8 m
|length alt             = 51 ft 8 in
|span main              = 13,3 m
|span alt               = 43 ft 6 in
|rotor diameter         = 13,3 m
|height main            = 4,7 m
|height alt             = 15 ft 4 in
|area main              = 138,9 m²
|area alt               = 1472 ft²
|airfoil                 =
|empty weight main      =
|empty weight alt       =
|loaded weight main     =
|loaded weight alt      =
|useful load main       =
|useful load alt        =
|max takeoff weight main= 5800 kg
|max takeoff weight alt = 12787 lb
|more general=
&lt;!--
     Power  --&gt;
|engine (prop)          = [[HAL/Turbomeca Shakti]]
|type of prop           = [[turbogredni motor]]
|number of props        = 2
|power main             = 1067 kW
|power alt              = 1430 KM&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.turbomeca.com/IMG/pdf/fiche_moteur_ardiden_1h1.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-20 |archive-date=2012-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120427115106/http://www.turbomeca.com/IMG/pdf/fiche_moteur_ardiden_1h1.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|power original          =
&lt;!--
     Performance  --&gt;
|max speed main         = 268 km/h
|max speed alt          = 145 vozlov, 167 mph
|cruise speed main      = 
|cruise speed alt       = 
|never exceed speed main= 330 km/h
|never exceed speed alt = 178 vozlov, 207 mph
|range main             = 700 km
|range alt              = 297 nmi, 342 milj
|range more             =
|ceiling main           = 6500 m
|ceiling alt            = 21300 ft
|climb rate main        =
|climb rate alt         =
|loading main           = 39,59&amp;nbsp;kg/m²
|loading alt            = 8,23 lb/ft²
|power/mass main        = 327 W/kg
|power/mass alt         = 0,198 KM/lb
|more performance        =
&lt;!-- 
     Armament &amp; avionics --&gt;
|guns                   = 1 × 20 mm [[M621]] na [[Nexter]] THL-20 
|hardpoints = 4 (2 pod vsakim krilom)
|hardpoint capacity = 
|hardpoint rockets  = 4 × izstreljevalci 70/80 mm raket
|hardpoint missiles = Rakete zrak-zrak[[MBDA Mistral]], protiradarske rakete in protitankovske rakete [[LAHAT]]
|hardpoint bombs    = 4 × 250 kg (550 lb) bombe
|hardpoint other    =

|avionics =
}}

==Glej tudi==
* [[HAL Dhruv]]/[[HAL Rudra]]
* [[Bell AH-1 SuperCobra]]
* [[Boeing AH-64 Apache]]
* [[Agusta A129 Mangusta]]
* [[Eurocopter Tiger]]
* [[TAI/AgustaWestland T129]]
* [[Seznam helikopterjev]]

==Reference==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|HAL Light Combat Helicopter}}
*[http://www.hal-india.com/futureproducts/products.asp Hindustan Aeronatutics Limited – Future Products]
{{Jurišni helikopterji}}

[[Kategorija:Helikopterji HAL]]
[[Kategorija:Jurišni helikopterji]]</text>
      <sha1>ldsemww9tu77o1bfonrttrpgypqpoac</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Denali</title>
    <ns>0</ns>
    <id>407953</id>
    <revision>
      <id>6757864</id>
      <parentid>6713448</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:56:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757864</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14283" sha1="by7di0ko8h9shkp5rdyvsmqcd38xd2x" xml:space="preserve">{{Infopolje Gora
| Name = Denali
| other_name = Mount McKinley (1897–2015 in od 2025)
| Photo = Mount McKinley Alaska 2.jpg
| Caption = 
| Elevation = 6190 m&lt;ref name=ADN&gt;{{navedi novice |url=http://www.usgs.gov/newsroom/article.asp?ID=4312&amp;from=rss_home |title=New Elevation for Nation’s Highest Peak |publisher=[[Geološki zavod Združenih držav Amerike]] |last=Newell |first=Mark |date=2.9.2015 |accessdate=5.9.2015 |archive-date=2015-09-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150904184123/http://www.usgs.gov/newsroom/article.asp?ID=4312&amp;from=rss_home |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| Prominence = 6135 m&lt;ref&gt;[http://www.peaklist.org/WWlists/WorldTop50.html Peaklist]&lt;/ref&gt;
| pushpin_map = ZDA Aljaska
| map_caption = Lega na zemljevidu Aljaske
| Coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| Type = [[granit]]ni [[pluton (geologija)|pluton]]
| Location = [[Narodni park in rezervat Denali]], [[Aljaska]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
| Range = [[Aljaško gorovje]]
| First ascent = 7. junij 1913&lt;br /&gt;{{small|Hudson Stuck, Henry Peter Karstens,&lt;br/&gt; Walter Harper in Robert Tatum}}
| Easiest route = ''West Buttress Route'' (ledeniški/snežen vzpon)
}}

'''Denali''' (uradno {{jezik-en|Mount McKinley}}) je 6190 m visoka [[gora]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], najvišja gora v ZDA in tudi vsej [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. Je del [[Aljaško gorovje|Aljaškega gorovja]], ki se razprostira v notranjosti ameriške zvezne države [[Aljaska|Aljaske]] na severozahodu celine. To je najvišja gora na svetu od vznožja do vrha na kopnem, ki meri 5500 m.&lt;ref name=&quot;Helman2005&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Adam Helman|title=The Finest Peaks: Prominence and Other Mountain Measures|url=https://books.google.com/books?id=kr8AM-w8IFQC|access-date=9 December 2012|date=2005|publisher=Trafford Publishing|isbn=978-1-4120-5995-4|archive-date=31 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031053845/https://books.google.com/books?id=kr8AM-w8IFQC|url-status=live}} On p. 20 of Helman (2005):&quot;the base to peak rise of Mount McKinley is the largest of any mountain that lies entirely above sea level&quot;&lt;/ref&gt; S topografsko razsežnostjo 6155 m in topografsko izolacijo 7436,9 km je Denali tretji najvidnejši in tretji najbolj [[Topografska izolacija|izoliran]] vrh na Zemlji, za [[Mount Everest|Mount Everestom]] in [[Aconcagua|Aconcaguo]].

Ime izvira iz pridevnika za »visoko« v tamkajšnjem domorodnem jeziku [[kojukon]]. Med letoma 1897 in 2015 se je gora imenovala ''Mount McKinley'' po nekdanjem ameriškem predsedniku [[William McKinley|Williamu McKinleyju]], nato pa ji je 30. avgusta 2015 vlada vrnila staro ime.&lt;ref name=&quot;OldNameReturns&quot;&gt;{{navedi novice |last=Campbell |first=Jon |title=Old Name Officially Returns to Nation's Highest Peak |url=http://www.usgs.gov/blogs/features/usgs_top_story/old-name-restored-to-nations-highest-peak/?from=title |publisher=U.S. Board of Geographic Names (USGS) |date=30.8.2015 |accessdate=5.9.2015 |archive-date=2017-07-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170708130910/https://www2.usgs.gov/blogs/features/usgs_top_story/old-name-restored-to-nations-highest-peak/?from=title |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Znova jo je konec januarja 2025 v Mount McKinley preimenoval predsednik [[Donald Trump]] z izvršnim ukazom o »vračanju imen, ki častijo ameriško veličino«, ki velja za ameriške zvezne službe.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://crsreports.congress.gov/product/pdf/IF/IF12881 |title=Trump Administration Actions: Geographic Naming |publisher=Congressional Research Service |date=2025-01-29}}&lt;/ref&gt;

2. septembra 2015 je Ameriški geološki zavod objavil novo meritev s sodobno tehnologijo, ki je popravila prejšnji podatek 6194 m na novih 6190 m n. v.&lt;ref name=ADN/&gt; Po geološki sestavi je Denali [[granit]]ni [[pluton (geologija)|pluton]], ki ga je dvignil pritisk zaradi podrivanja [[pacifiška plošča|pacifiške tektonske plošče]] pod [[severnoameriška plošča|severnoameriško]]; območje je še vedno tektonsko aktivno. Gora ima dva vrhova: poleg višjega južnega še severnega s 5934 m nadmorske višine.&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Brease, P. |title=GEO-FAQS #1 – General Geologic Features |url=http://www.nps.gov/dena/upload/Brief%20Geology%20of%20Mt.pdf |publisher=National Park Service |date=maj 2003 |accessdate=17.3.2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160308043818/http://www.nps.gov/dena/upload/Brief%20Geology%20of%20Mt.pdf |archive-date=2016-03-08 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Slednjega nekateri obravnavajo kot samostojen vrh.

Leta 1903 je James Wickersham zabeležil prvi poskus vzpona na Denali, ki pa je bil neuspešen. Leta 1906 je Frederick Cook zahteval prvi vzpon, vendar je ta vzpon nepreverjen in njegova legitimnost vprašljiva. Prvi preverljivi vzpon na Denalijev vrh so plezalci Hudson Stuck, Harry Karstens, Walter Harper in Robert Tatum dosegli 7. junija 1913, ko so šli mimo Južnega vrha. Leta 1951 je Bradford Washburn uvedel pot West Buttress, ki je veljala za najvarnejšo in najlažjo pot in zato najbolj priljubljeno trenutno v uporabi.

== Geografija ==
Denali ima dva pomembna vrhova: južni vrh je višji, medtem ko ima severni vrh višino 5934 m in relativno višino približno 387 m. Severni vrh se včasih šteje kot ločen vrh, včasih pa ne; plezajo ga redko, razen tisti, ki delajo smeri na severni strani masiva.

Pet velikih ledenikov teče s pobočij gore. Ledenik Peters leži na severozahodni strani masiva, medtem ko ledenik Muldrow pada z njegovih severovzhodnih pobočij. Tik vzhodno od Muldrowa in meji na vzhodno stran masiva je ledenik Traleika. Ledenik Ruth leži jugovzhodno od gore, ledenik Kahiltna pa vodi do jugozahodne strani gore.&lt;ref name=&quot;areaparks&quot;&gt;{{navedi splet|title=Denali National Park and Preserve|url=http://denali.areaparks.com/parkinfo.html?pid=7821|archive-url=https://archive.today/20130410125354/http://denali.areaparks.com/parkinfo.html?pid=7821|url-status=dead|archive-date=April 10, 2013|publisher=AreaParks.com|access-date=2013-03-18}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;planetware&quot;&gt;{{navedi splet|title=Denali National Park|url=http://www.planetware.com/tourist-attractions-/denali-national-park-us-ak-dp.htm#US-AK-MM|publisher=PlanetWare|access-date=2013-03-18|archive-date=2013-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20131202234319/http://www.planetware.com/tourist-attractions-/denali-national-park-us-ak-dp.htm#US-AK-MM|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Z dolžino 71 km je ledenik Kahiltna najdaljši ledenik na Aljaski.

=== Geologija ===
Denali je granitni pluton, večinoma roza kremenov monconit, ki ga je dvignil tektonski pritisk zaradi subdukcije pacifiške plošče pod severnoameriško ploščo; istočasno je sedimentni material nad goro in okoli nje odnesla erozija.&lt;ref name=&quot;brease&quot;&gt;{{navedi splet|last=Brease|first=P.|title=GEO-FAQS #1 – General Geologic Features|url=http://www.nps.gov/dena/upload/Brief%20Geology%20of%20Mt.pdf|publisher=National Park Service|date=May 2003|access-date=2013-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308043818/http://www.nps.gov/dena/upload/Brief%20Geology%20of%20Mt.pdf|archive-date=2016-03-08|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://journals.openedition.org/geomorphologie/147?lang=en |first1=Kenji |last1=Yoshikawa |first2=Yositomi |last2=Okura |first3=Vincent |last3=Autier |first4=Satoshi |last4=Ishimaru |date=2006 |title=Secondary calcite crystallization and oxidation processes of granite near the summit of Mt. McKinley, Alaska |journal=Géomorphologie |volume=12 |number=6 |doi=10.4000/geomorphologie.147}}&lt;/ref&gt; Sile, ki so dvignile Denali, so povzročile tudi številne globoke potrese na Aljaski in [[Aleuti|Aleutskih otokih]]. Pacifiška plošča je potresno aktivna pod Denalijem, tektonskim območjem, ki je znano kot ''McKinley cluster''.&lt;ref name=&quot;hanson&quot;&gt;{{navedi splet|last=Hanson|first=Roger A.|title=Earthquake and Seismic Monitoring in Denali National Park|url=http://www.nps.gov/akso/nature/science/ak_park_science/PDF/2006Vol5-1/Earthquake-Monitoring.pdf|publisher=National Park Service|pages=23–25|access-date=2013-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20080210130333/http://www.nps.gov/dena/upload/Brief%20Geology%20of%20Mt.pdf|archive-date=2008-02-10|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Koyukon Atapaski, ki so živeli v porečjih [[Jukon (reka)|Jukon]], [[Tanana]] in [[Kuskokvim]], so bili prvi ameriški domorodci z dostopom do bokov gore. Britanski pomorski kapitan in raziskovalec [[George Vancouver]] je prvi Evropejec, ki je opazil Denali, ko je videl »oddaljene osupljive gore«, medtem ko je 6. maja 1794 opazoval krak Knik v zalivu Cook.{{sfn|Beckey|1993|p=42}} Ruski raziskovalec Lavrentij Zagoskin je leta 1843 in 1844 raziskoval reki Tanana in Kuskokvim in bil verjetno prvi Evropejec, ki je goro videl z druge strani.{{sfn|Beckey|1993|p=44}}

William Dickey, v New Hampshiru rojen prebivalec [[Seattle, Washington|Seattla]] v Washingtonu, ki je kopal zlato v pesku reke Susitna, je po vrnitvi z Aljaske napisal poročilo v ''New York Sunu'', ki se je pojavilo 24. januarja 1897.{{sfn|Beckey|1993|p=47}} Njegovo poročilo je pritegnilo pozornost s stavkom »Ne dvomimo, da je ta vrh najvišji v Severni Ameriki, in ocenjujemo, da je visok preko 6100 m«. Do takrat je veljalo, da je gora Logan na kanadskem ozemlju Yukon najvišja točka celine. Čeprav so ga pozneje pohvalili za oceno, je Dickey priznal, da so tudi drugi raziskovalci ugibali, da je gora višja od 6100 m. Te ocene je leta 1898 potrdil geodet Robert Muldrow, ki je izmeril njegovo višino na 6200 m.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Stuck|first=Hudson|url=https://books.google.com/books?id=9c55AAAAMAAJ|title=The Ascent of Denali (Mount McKinley)|date=1918|publisher=Charles Scribner's Sons|pages=159|language=en}}&lt;/ref&gt;

5. novembra 2012 je kovnica Združenih držav izdala kovanec za 25 centov, ki prikazuje narodni park Denali. Gre za petnajsto iz serije ''America the Beautiful Quarters''. Na zadnji strani je [[Dallova ovca]] z vrhom Denali v ozadju.&lt;ref name=&quot;parkquarters&quot;&gt;{{navedi splet|title=Denali National Park Quarter|url=http://www.parkquarters.com/denali-national-park-quarter|publisher=National Park Quarters|access-date=2013-03-17|date=January 20, 2011}}&lt;/ref&gt;

Od leta 1947 do leta 2018 je bilo v Združenih državah »poročanih, da je bilo 2799 ljudi udeleženih v gorniških nesrečah« in 11 % teh nesreč se je zgodilo na Denaliju. Od teh 2799 nesreč se je 43 % končalo s smrtjo in 8 % teh smrti se je zgodilo na Denaliju.&lt;ref name=&quot;14 June 2022&quot;&gt;{{cite journal |first1=Emma P. |last1=DeLoughery|first2=Thomas G. |last2=DeLoughery|date=14 June 2022|title=Review and Analysis of Mountaineering Accidents in the United States from 1947–2018|url=https://www.liebertpub.com/doi/full/10.1089/ham.2021.0085#B8|journal=High Altitude Medicine &amp; Biology|volume=23|issue=2|pages=114–118 |doi=10.1089/ham.2021.0085|pmid=35263173|s2cid=247361980|access-date=11 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220711104944/https://www.liebertpub.com/doi/full/10.1089/ham.2021.0085|archive-date=11 July 2022}}&lt;/ref&gt;

==Taksoni, poimenovani po Denaliju==
[[File:Ice Sheets on Mt. Denali.jpg|thumb|Ledene plošče na Denaliju]]
* ''denaliensis''
** ''[[Ceratozetella denaliensis]]'' (prej ''Cyrtozetes denaliensis'' &lt;small&gt;Behan-Pelletier, 1985&lt;/small&gt;) je vrsta [[Oribatida|mahovne pršice]] v družini Mycobatidae
** ''[[Magnoavipes denaliensis]]'' &lt;small&gt;Fiorillo et al., 2011&lt;/small&gt; (dobesedno »ptica z velikimi nogami, najdena v Denaliju«) je ''[[Magnoavipes]]'' [[ichnospecies]] ptičjega odtisa iz zgornje krede na Aljaski in je bil velik čaplji podoben ptič (večji od [[peščenega žerjava]]) s tremi prsti in prstnimi blazinicami.
* ''denali''
** ''[[Cosberella denali]]'' (&lt;small&gt;Fjellberg, 1985&lt;/small&gt;) je [[Skakači (členonožci)|skakač]].
** ''[[Proclossiana aphirape denali]]'' &lt;small&gt;Klots, 1940&lt;/small&gt; je vrsta metulja ''Boloria'' iz poddružine [[Heliconiinae]] družine [[Nymphalidae]].
** ''[[Symplecta denali]]'' (&lt;small&gt;Alexander, 1955&lt;/small&gt;) je vrsta žerjavove muhe iz družine [[Limoniidae]].
** ''[[Tipula denali]]'' &lt;small&gt;Alexander, 1969&lt;/small&gt; je vrsta žerjavove muhe iz družine [[Tipulidae]].
* ''denalii''
** ''[[Erigeron denalii]]'' &lt;small&gt;A. Nelson, 1945&lt;/small&gt; je vrsta ''[[Erigeron]]'' bolhačev.
** ''[[Papaver denalii]]'' &lt;small&gt;Gjaerevoll 1963&lt;/small&gt; je vrsta ''[[Papaver]]'' in sinonim za ''[[Papaver mcconnellii]]''.
* ''mckinleyensis'' ali ''mackinleyensis''
** ''[[Erebia mackinleyensis]]'' (&lt;small&gt;Gunder, 1932&lt;/small&gt;) je vrsta metulja iz poddružine [[Satyrinae]] družine [[Nymphalidae]].
** ''[[Oeneis mackinleyensis]]'' &lt;small&gt;Dos Passos 1965&lt;/small&gt; ali ''[[Oeneis mckinleyensis]]'' &lt;small&gt;Dos Passos 1949&lt;/small&gt; je vrsta metulja iz poddružine [[Satyrinae]] iz družine [[Nymphalidae]] (sinonim za ''[[Oeneis bore]]'')
** ''[[Uredo mckinleyensis]]'' Cummins 1952 ali ''[[Uredo mackinleyensis]]'' Cummins 1952 je vrsta [[Rja (gliva)|rjaste glive]].

== V popularni kulturi ==
Leta 2019 je bila ameriška izobraževalna animirana serija ''Molly of Denali'', poimenovana po regiji, premierno prikazana na PBS in CBC Kids. Oddaja prikazuje vsakdanje življenje in kulturo Molly, mlade deklice z Aljaske in vlogerke. Animirana serija je prejela pohvale zaradi predstavitve avtohtone aljaške kulture.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Jacobs |first=Julia |date=2019-07-15 |title=With 'Molly of Denali,' PBS Raises Its Bar for Inclusion |language=en-US |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2019/07/15/arts/television/molly-of-denali-alaska-native-pbs.html |access-date=2022-05-25 |issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Peabody&quot;&gt;{{navedi splet |date=August 24, 2020 |title=Peabody 30 Winners |url=https://peabodyawards.com/stories/peabody-30-winners/}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Najvišji vrhovi po celinah]]

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično}}
* [http://www.iarc.uaf.edu/mt_mckinley/ Vremenska postaja Mt. McKinley] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090905001613/http://www.iarc.uaf.edu/mt_mckinley/ |date=2009-09-05 }}

[[Kategorija:Geografija Aljaske]]
[[Kategorija:Gore v Združenih državah Amerike]]
[[Kategorija:Šesttisočaki]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>by7di0ko8h9shkp5rdyvsmqcd38xd2x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih učiteljev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>410617</id>
    <revision>
      <id>6758037</id>
      <parentid>6756891</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:23:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* U */</comment>
      <origin>6758037</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39547" sha1="sqk9d6323uamtk3nnoysdbyy4b2ed6z" xml:space="preserve">'''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Ciril Abram]]
* [[Laura Abram]]
* [[Jakica Accetto]]
* [[Emil Adamič]]
* [[Fran Serafin Adamič]]
* [[Milan Adamič]]
* [[Miroslav Adlešič]]
* [[France Ahlin]]
* [[Fran Alič]] 
* [[Jurij Alič]]
* Fani (Frančiška) Al Mansour
* [[Franc Alvian]]
* [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]]
* [[Ivan Andoljšek]]
* [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]]
* [[Tatjana Angerer]] (Brčan)
* [[Evgen Antauer]]
* [[Josip Apih]]
* [[Milan Apih]]
* [[Mara Apih Pečar]]
* [[Justin Arhar]]
* [[Ivana Arko]] (1871-1952)
* [[Miljutin Arko]]
* [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]]
* [[Josip Armič]]
* [[Ivan Artač]]
* [[Majda Artač Sturman]]
* [[Alenka Aškerc Mikeln]]
* [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88)
* [[Katarina Aškerc Zadravec]]
* [[Oskar Autor]]
* [[Sabina Autor]]
* [[Lilijana Avčin]]
* [[France Avsec]]
* [[Mirko Avsenak]]
* [[Ciril Ažman]]

== B ==
* [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]]
* [[Rafael Bačar]]
* [[Karel Bačer]]
* [[Aida Bahar]]
* [[Fran Bahovec]]
* [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]]
* [[Barbara Bajd]]
* [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]]
* [[Oton Bajde]]
* [[Anton Bajec]]
* Franc Bajt
* [[Ivan Bajželj]]
* [[Rudi Bajželj]]
* [[Božidar Bajuk]]
* [[Marko Bajuk]]
* [[Karin Bakračevič Vukman]]
* [[Jožef Balant]]
* [[Josip Balič]]
* [[Majda Baloh Dobeic]]
* [[Elido Bandelj]]
* [[Olga Bandelj]]
* [[Vincenc Bandelj]]
* [[Friderik Baraga]]
* [[Srečko Baraga]]
* [[Ana Barbič]]
* [[Andreja Barle Lakota]]
* [[Ivan Barle]]
* [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]]
* [[Konrad Barle]]
* [[Anton Bartel]]
* [[Ivan Bartl]]
* [[Zdenka Baša]]
* [[Milena Batič]]
* [[Jan Baukart]]
* [[Marija Bavdaž]]
* [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]]
* [[Janez Bečaj]]
* [[Martin Bedjanič]]
* [[Albin Belar]]
* [[Leopold Belar]]
* [[Vinko Beličič]]
* [[Ivan Belle]]
* [[Gizela Belinger Ferjančič]]
* [[Lajos Bence]]
* [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]]
* [[Davorin Beranič]]
* [[Ivan Berce]]
* [[Oton Berce]]
* [[Sonja Berce]]
* [[Vladimir Berce]]
* [[Milica Bergant]]
* [[Ciril Bergles]]
* [[Antonija Bernard]]
* [[Elizabeta Bernjak]]
* [[Ciril Bernot]]
* [[Štefka Bernot Škrk]]
* [[Olga Bertok]]
* [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]]
* [[Niko Berus]]
* [[Karel Bervar]]
* [[Jože Beslič]]-Učo
* [[Julij Betetto]]
* [[Davorina Bevk]]
* [[France Bevk]]
* [[Stanislav Bevk]]
* [[Anton Bezenšek]]
* [[France Bezjak]]
* [[Janko Bezjak]]
* [[Jožica Bezjak]]
* [[Silva Bezjak]]
* [[Josip Bezlaj]]
* [[Viktor Bežek]]
* [[Bogdan Binter]]
* [[Janez Bitenc]]
* [[Tomaž Bizajl]]
* [[Alojz Bizjak (publicist)]]
* [[Helena Alenka Bizjak]]
* [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]]
* [[Dana Blaganje]]
* [[Pavle Blaznik]]
* [[Ana Blažič]]
* [[Marjan Blažič]]
* [[Milena Mileva Blažić]]
* [[Marija Blažina]]
* [[Janez Bleiweis]]
* [[Kristjan Bogatec]]
* [[Franček Bohanec]]
* [[Jože Bohinc]]
* [[Pavle Bohinc]]
* [[Ludvik Böhm]]
* [[Adam Bohorič]]
* [[Etbin Bojc]]
* [[Janez Bole]]
* [[Marija Bolta]]
* [[Josip Boncelj]]
* [[Marko Boncelj]]
* [[Mirjana Borčić]]
* [[France Borko]]
* [[Marja Boršnik]]
* [[Branko Božič]]
* [[Zoran Božič]]
* [[Vladimir Bračič]]
* [[Fran Bradač]]
* [[Zlatko Bradač]]
* [[Bojan Bratina]]
* [[Silva Bratož]]
* [[Andrej Bratuž]]
* [[Lojzka Bratuž]]
* Tatjana Brčan (Angerer)
* [[Albert Bregant]]
* [[Jurij Bregant]]
* [[Zmago Bregant]]
* [[Janez Brence]]
* [[Kristina Brenk]]
* [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]]
* [[Inge Breznik]]
* [[Jože Breznik]]
* [[Martin Breznik]]
* [[Bojan Brezovar]]
* [[Matija Brezovar]]
* [[Anton Brezovnik]]
* [[Franc Brežnik]]
* [[Pavel Brežnik]]
* [[Jože Brilej (učitelj)]]
* [[Josip Brinar]]
* [[Slavko Brinovec]]
* [[Srečko Brodar]]
* [[Vilma Brodnik]] 
* [[Mirko Brulc]]
* [[Viljem Brumec]]
* [[Vinko Brumen]]
* [[Alojzija (Lojzka) Brus]]
* [[Andrej Budal]]
* [[Lučana Budal]]
* [[Janez Budau]] (1807−1878)
* [[Peter Budin]]
* [[Cvetko Budkovič]]
* [[Jožef Frančišek Buh]]
* [[Miha Bulovec]]
*[[Alojz Jožef Bunc]]
* [[Stanko Bunc]]
* [[Ivan Burdian]]
* [[Anton Burgar]]
* [[Ivan Burger]]
* [[Stojan Burnik]]
* [[Valentin Burnik]]
* [[Milan Butina]]
* [[Jože Butinar]]

== C ==
* [[Urša Cankar Soares]]
* [[France Capuder]]
* [[Karel Capuder]]
* [[Rok Capuder]]
* [[Ivanka Cegnar]]
* [[Magda Cencelj]]
* [[Jakob Cepuder]]
* [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]]
* [[Majda Cenčič]]
* [[Mira Cenčič]]
* [[Andrej Cergol]]
* [[Anton Cergol]]
* [[Josip Cerk]]
* [[Drago Chistof]]
* [[Josip Christof]]
* [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]]
* [[France Cigan]]
* [[Tone Ciglar]]
* [[Janez Ciperle]]
* [[Josip Ciperle]]
* [[Majda Cirman]]
* [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]]
* [[Rada Cossutta]]
* [[Zlata Cugmas]]
* [[Ljudmila Cvetek Russi]]
* [[Marija Cvetek]]
* [[Slavko Cvetek]]
* [[Jurij Cvetko]]
* [[Fran Cvetko]]
* [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]]
* [[Vladimir Cvetko]]

== Č ==
* [[Dragica Čadež]]
* [[Branka Čagran]]
* [[Janez Čandek]]
* [[Janko Čar]]
* [[Jakob Čebular]]
* [[Nina Čelešnik Kozamernik]]
* [[Bruno Čermelj]]
* [[Lavo Čermelj]]
* [[Viktor Čermelj]]
* [[Anica Černej]]
* [[Ludovik Černej]]
* [[Silva Černelč]]
* [[Ana Černic]]
* [[Ivan Černic]]
* [[Karlo Černic]]
* [[Peter Černic]]
* [[Vinko Černic]]
* [[Franc Černigoj]]
* [[Viljem Černo]]
* [[Janko Černut]]
* [[Franjo Čibej]]
* [[Anton Čižman]] (1821–74)
* [[Amalija Čok]]
* [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]]
* [[Anica Čok]]
* [[Antonija Čok]]
* [[Jelica Čok]] [[Žagar]]
* [[Lucija Čok]]
* [[Sonja Čokl]]
* [[Dušan Čop]]
* [[Josip Čop]]
* [[Matija Čop]]
* [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'')
* [[Venčeslav Čopič]]
* [[Miloš Čotar]]
* [[Sonja Čotar Konrad]]
* [[Janja Črčinovič Rozman]]
* [[Fran Črnagoj]]
* [[Anton Črnivec]]
* [[Miroslav Črnivec]]
* [[Rajmund Čuček]]
* [[Jože Čuješ]]
* [[Avguštin Čuk]]
* [[Alenka Čurin Janžekovič]]

== D ==
* [[Marjeta Dajčman]]
* [[Peter Dajnko]]
* [[Franc Dakskobler]]
* [[Ivan Daneu]]
* [[Anka Debeljak]]
* [[Anton Debeljak]]
* [[Tine Debeljak]]
* [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]]
* [[Janez Debevec]]
* [[Ema Deisinger]]
* [[Marica Dekleva Modic]]
* [[Ciril Dekval]] (Dequal)
* [[Janez Demšar]]
* [[Josip Demšar]]
* [[Olga Denac]]
* [[Anton Derganc]]
* Karol Dermelj
* Mirko (Miroslav) Dermelj
* [[Valter Bruno Dermota]]
* [[Marija Dernovšek]] Šprajcar
* [[Fran Detela]]
* [[Leon Detela]]
* [[Zoran Didek]]
* [[Cilka Dimec Žerdin]]
* [[Mojca Dimec]]
* [[Ivan Dimnik]]
* [[Jakob Dimnik]]
* [[Peter Dimnik]]
* [[Slavoj Dimnik]]
* [[Filip Divinar]]
* [[Milan Divjak]]
* [[Edvin Dobeic]]
* [[Zora Dobeic]]
* [[Karel Doberšek]]
* [[Mira Dobovšek]]
* [[Anton Dolar]]
* [[Simon Dolar]]
* [[Janez Dolenc]]
* [[Karel Dolenc]]
* [[Rihard Dolenc]]
* [[Ivan Dolenec]]
* [[Jožica Dolenšek]]
* [[Elvira Dolinar]]
* [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]]
* [[Milan Dolgan]]
* [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]]
* [[Štefan Doljak]]
* [[Franc Dolžan]]
* [[Marina Dornig]]
* [[Rudolf Dostal]]
* [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval)
* [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer)
* [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]]
* [[Hinko Druzovič]]
* [[Metod Dular]]

== E ==
* [[Janez Nepomuk Edling]]
* [[Andrej Einspieler]]
* [[Franc Einspieler]]
* [[Valentin Einspieler]]
* [[Jožef Kalasanc Erberg]]
* [[Volbenk Inocenc Erberg]]
* [[Fran Erjavec]]
* [[Fran Erjavec (urednik)]]

== F ==
* [[Franc Fabinc]]
* [[Ana Fabjan]]
* [[Rudolf Fajs]]
* [[Anton Fakin]]
* [[Adam Farkaš]]
* [[Silvo Fatur]]
* [[Ivan Favai]]
* [[Vesna Falatov]]
* [[Anton Feinig]]
* [[Darjo Felda]]
* [[Janez Ferbar]]
* ([[Ivan Ferbežer]])
* [[Marko Ferjan]]
* [[Fran Ferjančič]]
* [[Ivanka Ferjančič]] (&amp; [[Antonija Ferjančič]])
* [[Franc Ferk]]
* [[Franka Ferletič]] Černic
* [[Anton Ferlinc]]
* [[Ferdinand Ferluga]]
* [[Kilijan Ferluga]]
* [[Štefan Ferluga]]
* [[Fedora Ferluga Petronio]]
* [[Ludovik Fettich Frankheim]]
* [[Mirko Filej]]
* [[Marta Filli]]
* [[Jože Filo]]
* [[Dušana Findeisen]]
* [[Fran Fink]]
* [[Anton Fister]]
* [[Josip Fistravec]]
* [[Pavel Flere]]
* [[Andrej Flogie]]                                                                           
* [[Jože Florjančič]]
* [[Ivan Fon]]
* [[Alojz Fošnarič]]
* [[Samo Fošnarič]]
* [[Josip Freuensfeld]]
* [[Alojz Fridl]]
* [[Nikodem Frischlin]] (1547–90)
* [[Vekoslav From]]
* [[Anton Funtek]]
== G ==
* [[Slavko Gaber]]
* [[Marija Gabrijelčič]]
* [[Josip Gabrijevčič]]
* [[Nada Gaborovič]]
* [[Josip Gabrovšek]]
* [[Ludvik Gabrovšek]]
* [[Fran Gabršek]]
* [[Janko Gačnik]]
* [[Duša Gajšek]]
* [[Ana Gale]]
* [[Mirko Galeša]]
* [[Franc Galič]]
* [[Engelbert Gangl]]
* Ivan (Jan) Gantar
* [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]]
* [[Kajetan Gantar]]
* [[Igor Gedrih]]
* [[Stanko Gerjolj]]
* [[Ivan Gerlič]]
* [[Alenka Gerlovič]]
* [[Herman Germ]]
* [[Jožef Geršak]]
* [[Vesna Geršak]]
* [[Alenka Glazer]]
* [[Saša Glažar]]
* [[Martin Globočnik]]
* [[Viktorija Zmaga Glogovec]]
* [[Julij Głowacki]]
* [[Janez Frančišek Gnidovec]]
* [[Franc Gnidovec]]
* [[Radovan Gobec]]
* [[Regina Gobec]]
* [[Anton Godec]]
* [[Ljerka Godicl]]
* [[Vesna Godina]]
* [[Janez Gogala]]
* [[Mirko Gogala]]
* [[Stanko Gogala]]
* [[Avgust Gojkovič]]
* [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]])
* [[Manko Golar]]
* [[Lidija Golc]]
* [[Jadviga Golež]]-''Špela''
* [[Tine Golež]]
* [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]]
* [[Danica Golli]]
* [[Tereza Golmajer]]
* [[Andrej Gollmayr]]
* [[Jurij Gollmayr]]
* [[Berta Golob]]
* [[Danilo Golob]]
* [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar)
* [[Tone Gorše]]
* [[Marjan Gorup]]
* [[Franc Govekar]]
* [[Minka Govekar]] (r. Vasič)
* [[Monika Govekar Okoliš]]
* [[Vinko Govekar]]
* [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]]
* [[Rajko Gradnik]]
* [[Bogo Grafenauer]]
* [[Franjo Grafenauer]]
* [[Jera Grafenauer]]
* [[Ludvik Grafenauer]]
* Pavel Grafenauer
* [[Ivan Grašič]]
* [[Mateja Grašič]]
* [[Viktor Grčar]]
* [[Oton Grebenc]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Karel Gril]]
* [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913)
* [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967)
* [[Anton Grmek]]
* [[Sabina Gruden]]
* Ivan Grobelnik
* [[Maša Grom]]
* [[Adolf Gröbming]]
* [[Milan Grošelj]]
* [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]]
* [[Pavel Grošelj]]
* [[Rudolf Grošelj]]*
* [[Andreja Grum]]
* [[Nanda Guček]]

== H ==
* [[Balthasar Hacquet]]
* [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]]
* [[Gema Hafner]]
* [[Iztok Hafner]]
* [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]]
* [[Jože Hainz]]
* [[Avguštin Hallerstein]]
* [[Bruno Hartman]]
* [[Milka Hartman]]
* [[Franc Hauptmann]]
* [[Ljudmil Hauptmann]]
* [[Anton Heinrich]]
* [[Matija Heric]]
* [[Vladimir Herle]]
* [[Jožko Herman]]
* [[Jurij Herman]] (1793–)
* [[Mihael Herman]]
* [[Franc Hladnik]]
* [[Marija Hladnik Berden]]
* [[Matej Hladnik]]
* [[Miran Hladnik]]
* [[Franc Hlupič]]
* [[Maja Hmelak]]
* [[Barbka Höchtl]]
* [[Andreja Hočevar]]
* [[Ciril Hočevar]]
* [[Franc Hočevar]]
* [[Kuno Hočevar]]
* [[Pavla Hočevar]]
* [[Slavko Hočevar]]
* [[Antonija Höffern]] (r. Baraga)
* [[Andraš Horvat]]
* [[Rudolf Horvat]]
* [[Davorin Hostnik]]
* [[Dejan Hozjan]]
* [[Janez Nepomuk Hrast]]
* Meta Hrast
* [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979
* [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]]
* [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]]
* [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]]
* [[Mirko Hribar]]
* [[Ksenija Hribar]]
* [[Zoran Hribar]]
* [[Franc Hribernik]]
* [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer)
* [[Ivanka Hrovatin]]
* [[Stanka Hrovatin]]
* [[Franc Hubad]]
* [[Matej Hubad]]
* [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]]
* [[Oskar Hudales]]
* [[Zoran Hudales]]
* [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]]
* [[Draga Humek]]
* [[Dragotin Humek]]
* [[Martin Humek]]
* [[Miloš Humek]]
* [[Katja Hvala]]
* [[Doro Hvalica]]
* [[Vojteh Hybášek]]

== I ==
* [[Josip Ilc]]
* [[Anton Ingolič]]
* [[Vojeslav Ipavec]] 
* [[Anton Irgolič]]
* [[Rezika Iskra]]
* [[Lydia Iskrić]]
* [[Goran Iskrić]]
* [[Andreja Istenič]] Starčič
* [[Anton Ivančič]]
* [[Josip Ivančič]]
* [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]]
* [[Martin Ivanetič]]
* [[Milena Ivanuš Grmek]]

== J ==
* [[Vojko Jagodič]]
* [[Fran Jaklič]]
* [[Helena Jaklič]]
* [[Viktor Jaklič]]
* [[Jožef Anton Jakomini]]
* [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]]
* [[Rihard Jakopič]]
* [[Luka Jamnik]]
* [[Franc Jamšek]] 
* [[Rado Jan]]
* [[Anton Janežič]]
* [[Oton Janker]]
* [[Ivan Janko]]
* [[Anton Janša]]
* [[Gustav Januš]]
* [[Barbara Japelj Pavešić]]
* [[Miha Japelj]]
* [[Anton Jarc]]
* [[Evgen Jarc]]
* Romana Jazbec
* [[Ciril Jeglič]]
* [[Janko Nepomuk Jeglič]]
* [[Klemen Jelenc]]
* [[Luka Jelenc]]
* [[Sabina Jelenc Krašovec]]
* [[Zoran Jelenc]]
* [[Adolf Jenko]]
* [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]]
* Jožef Jenko
* [[Vida Jeraj]]
* [[Vida Jeraj Hribar]]
* [[Fran Jeran]]
* [[Zdravko Jeras]]
* [[Urban Jerin]]
* Janez Jerman (1962)
* [[Franc Jerovšek]]
* [[France Jesenovec]]
* [[Magda Jevnikar]]
* [[Martin Jevnikar]]
* [[Milan Jevnikar]]
* [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]]
* [[Katja Jeznik]]
* [[Jakob Jež]]
* [[Janko Jež]] 
* [[Jurij Jug]]
* [[Marko Juhant]]
* [[Karli Juhart]]
* [[Matjaž Juhart]]
* [[Janko Jurančič]]
* [[Jože Jurančič]]
* [[Olga Jurančič Virens]]?
* [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]]
* [[Zora A. Jurič]]
* [[Edelman Jurinčič]]
* [[Benjamin Jurman]]
* [[Janez Justin]]
* [[Ferdo Juvanec]]
* [[Rudolf Južnič]]
* [[Stane Južnič]]

== K ==
* [[Milan Kabaj]]
* [[Milan Kac]]
* [[Anton Kacin]]
* [[Janez Kadiš]]
* [[Franc Kadunc]]
* [[Milan Kajč]]
* [[Ludovika Kalan]]
* [[Mara Kalan]]
* [[Marko Kalan]]
* [[Lucija Kalc Hrovatin]]
* [[Janja Kalin]]
* [[Felicita Kalinšek]]
* [[Ignac Kamenik]]
* [[Miloš Kamuščič]]
* [[Roza Kandus]] 
* [[Anton Mirko Kapelj]]
* [[Dušan Kaplan]]
* [[France Kapus|Franc(e) Kapus]]
* [[Fran Karbaš]]
* ([[Edvard Kardelj]])
* [[Janoš Kardoš]]
* [[Janez Karlin]]
* [[Drago Karolin]] 
* Lojze Kastelic (1909-1986)
* [[Anton Kašutnik]]
* [[Majda Kaučič Baša]]
* [[Andrej Kavčič]]
* [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]]
* [[Jožica Kavčič]]
* Ivan Kavkler (1854)
* [[Marija Kavkler]]
* [[Slavko Kavšek]]
* [[Tone Kebe]]
* [[Ivan Kejžar]]
* [[Robert Kenda]]
* [[Andrej Kenič]]
* [[Janez Kerčmar]]
* [[Aksinja Kermauner]]
* [[Valentin Kermavner]]
* [[Janez Krstnik Kersnik]]
* [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]]
* [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]])
* [[Ivan Ketiš]]
* [[Judita Kežman Počkaj]]
* [[Ivan Kiferle]]
* Franc-Žiga [[Kimovec]]
* [[Josip Kladnik]]
* [[Rajko Kladnik]]
* [[Rudolf Kladnik]]
* [[Angelca Klanšek]]
* [[Dana Klanšček Valič]] 
* [[Aldo Klavora]]
* [[Franjo Klavora]]
* [[Hinko Klavora]]
* [[Zora Klavžar]]
* [[Janez Kleeman]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]]
* [[Neža Klemenčič Pelhan]]
* [[Stanko Klinar]]
* [[Anton Klodič]]
* [[David Klodič]]
* [[Franjo Klojčnik]]
* [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]]
* [[Edmund Kmecl]]
* [[Matjaž Kmecl]]
* [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'')
* [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'')
* [[Jože Kmetec]]
* [[Janko Knapič]]
* [[Jasna Knez]]
* [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964)
* [[Boris Kobe]]
* [[Marjana Kobe]]
* [[Rudolf Kobilica]]
* [[France Koblar]]
* [[Alenka Kobolt]]
* [[Fran Kocbek]]
* [[Blaž Kocen]]
* [[Štefan Kociančič]]
* [[Gregor Kocijan]]
* [[Zdenko Kodelja]]
* [[Majda Kodrič]]
* [[Antonija Kofol]]
* [[Valentina Kogoj]]
* [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]]
* [[Tatjana Kokalj]]
* [[Marija Kolar]]
* [[Nuša Kolar]]
* [[Vilko Kolar]]
* [[Rudolf Kolarič]]
* [[Janez Kolenc]] (st./ml.)
* [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]]
* [[Karolina Kolmanič]]
* [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar)
* [[Jaro Komac]]
* [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]]
* [[Marija Koman]]
* [[Martina Koman]]
* [[Franc Komatar]]
* [[Mihael Komel]]
* Dušan Kompare
* [[Peter Končnik]]
* [[Valentin Konšek]]
* [[Antonija Kontler]]
* [[Julij Kontler]]
* [[Julij Kontler]]
* [[Srečko Koporc]]
* [[Alfonz Kopriva]]
* [[Silvester Kopriva]]
* [[Nikolaj Koprivec]]
* [[Janez Koprivnik]]
* [[Josip Korban]]
* [[Avgust Korbar]]
* [[Karel Kordeš]]
* [[Melita Kordeš Demšar]]
* Tatjana Kordiš
* [[Metka Kordigel]]
* [[Andrej Koren]]
* [[Majda Koren]]
* [[Gregor Koritnik]]
* [[Aleksandra Kornhauser]]
* [[Ivan Koropec]]
* [[Jože Koropec]]
* [[Janja Korošec]]
* [[Valentin Korun]]
* [[Fran Kos]]
* Ivan Kos (1849–1931)
* [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]]
* [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]]
* [[Anton Kosi]]
* [[Anton Kosovel]]
* [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]]
* [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]]
* [[Josip Kostanjevec]]
* [[Marija Košak]]
* [[Milena Košak Babuder]]
* [[Janko Košan]]
* [[Jože Košar]]
* [[Niko Košir]]
* [[Stanislav Košir]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]]
* [[Edmund Košuta]] - Mundi
* [[Egidij Košuta]]
* [[Daniel Košutnik]]
* [[Franc Košutnik]]
* [[Joahim Košutnik]]
* [[Silvester Košutnik]] (st./ml.)
* [[Anton Kotar]]
* [[Boštjan Kotnik]]
* [[Herman Kotar]] 
* [[Nedeljka Kotnik]]
* [[Rudi Kotnik]]
* [[Stanko Kotnik]]
* [[Veselko Kovač]]
* [[Mojca Kovač Šebart]]
* [[Rafaela Kovačič]]
* [[Ferdo Kozak]]
* [[Juš Kozak]]
* [[Jurij Kozina]]
* [[Marjan Kozina]]
* [[Pavel Kozina]]
* [[Darinka Kozinc]]
* [[Tonči Koželj]]
* [[Boris Kožuh]]
* [[Josip Kožuh]] (1854–1948)
* [[Milena Kožuh]]
* [[Boris Krabonja]]
* [[Živa Kraigher]]
* [[Ana Krajnc]]
* [[Janez Krajnc]] (1817–1908)
* [[Milovan Krajnc]]
* [[Mitja Krajnčan]]
* [[Ivan Krajnik]]
* [[Boža Krakar Vogel]]
* [[Božo Kralj]]
* [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]]
* [[Metka Kralj]]
* [[Vladimir Kralj]]
* [[Janko Kramar]]
* [[Martin Kramar]]
* [[Miroslava Kramarič]]
* [[Albin Kramberger]]
* [[Darja Kramberger]]
* [[Aleksander Kranjc]]
* [[Silvo Kranjec]]
* [[Fran Krašan]]
* [[Teodor Kravina]]
* [[Marijan Kravos]]
* [[Zdravko Kravos]]
* [[Ivan Krečič]]
* [[Marija Kregar]]
* [[Minka Krejan]]
* [[Janez Krek]]
* [[Leon Krek]]
* [[Sebastjan Krelj]]
* [[Marko Kremžar]]
* [[Božidara Kremžar Petelin]] 
* [[Marko Krevs]]
*[[Ada Kristan]]
* [[Ružena Kristan]]
* [[Silvo Kristan]]
* [[Sebastijan Kristovič]]?
* [[Matko Krištofić]]
* [[Peter Krivec]]
* [[Ada Krivic]]
* [[Martina Križaj Ortar]]
* [[Josip Križan]]
* [[France Križanič]]
* [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]]
* [[Dušan Krnel]]
* [[Breda Kroflič]]
* [[Marjan Kroflič]]
* [[Robi Kroflič]]
* [[Franc Kropivšek]]
* [[Anton Krošl]]
* [[Ivan Krušič]]
* [[Zvone Krušič]]
* [[Ivan Kryl]]
* [[Anton Kržič]]
* [[Anton Krošl]]
* [[Ivan Krušič]]
* [[Jožef Kržišnik]]
* [[Eliza Kukovec]] (1879–1954)
* [[Srečko Kumar]]
* [[Metod Kumelj]]
* [[Blaž Kumerdej]]
* [[Sonja Kump]]
* [[Dušica Kunaver]]
* [[Jurij Kunaver]]
* [[Pavel Kunaver]]
* [[Dragomira Kunej]]
* [[Egon Kunej]]
* [[Viljem Kunst]]
* [[Zlata Kunst]]
* [[Vinko Kunstelj]]
* [[Ivan Kuret]]
* [[Anton Kutin]]
* [[Franc Kuzmič]]
* [[Mikloš Küzmič]]
* [[Štefan Küzmič]]
* [[Jana Kvas]]
* [[Koloman Kvas]]
* [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]]
* [[Dragotin Kveder]]

== L ==
* [[Marijan Lačen]]
* [[Andrijan Lah]]
* [[Ivan Lah]]
* [[Albin Lajovic]]
* [[Jernej Lampret]]
* [[Marija Ana Lap Drozg]]
* [[Ivan Lapajne]]
* [[Josip Lapajne]]
* [[Marija Lapajne]] (1883-1973)
* [[Vincencij Lapajne]]
* [[Joža Lavrič]]
* [[Dušan Lavrič]] (1925-2003)
* [[Vesna Lavrič]]
* [[Vito Lavrič]]
* [[Luka Lavtar]]
* [[Franc Lavtižar]]
* [[Franc Lazarini]]
* [[Lojze Leb]]
* [[Anton Leban]]
* [[Avgust Armin Leban]]
* [[Janko Leban]]
* [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]]
* Franc Lebar
* [[Vanja Lebar Varga]] 
* [[Stanko Leben]]
* [[Miloš Ledinek]]
* [[Dragica Legat Košmerl]]
* [[Karel Legat]]
* [[Melita Lemut Bajec]]
* [[Josip Lendovšek]]
* ? Lengar?
* [[Jurka Lepičnik Vodopivec]]
* [[Anton Lesar]]
* [[Davorin Lesjak]]
* [[Rudi Lešnik]]
* [[Anka Levec]]
* [[Fran Levec]]
* [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937)
* [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977)
* [[Alfonz Levičnik]]
* [[Mihael Levstik]]
* [[Mariza Ličan]]
* [[Nives Ličen]]
* [[Angelca Likovič]]
* [[Anton Likozar]]
* [[Emilijan Lilek]]
* [[Anton Tomaž Linhart]]
* [[Viljem Linhart]]
* [[Jože Lipnik]]
* [[Vinko Lipovec]]
* [[Igor Lipovšek]]
* [[Marijan Lipovšek]]
* [[Florjan Lipuš]]
* [[Boris Lipužič]]
* [[Marija Lipužič]]
* [[Janko Liška]]
* [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]]
* [[Ožbe Lodrant]]
* [[Vinko Logaj]]
* [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]]
* [[Janko Lokar]]
* [[Dragotin Lončar]]
* [[Jakob Lopan]]
* [[Vlado Lorber]]
* [[Stanko Lorger]]
* [[Joža Lovrenčič]]
* [[Živko Lovše]]
* [[Franjo Lovšin]]
* [[Franc Lubej]]
* [[Aleksander Lunaček]]
* [[Ivan Lunder]]
* [[Franc Lunder]]
* [[Stanka Lunder Verlič]]
* [[Fortunat Lužar]]
* [[Miro Lužnik]]

== M ==
* [[Ivan Macher]]
* [[Bojan Macuh]]
* [[Majda Magajna]]
* [[Franjo Magdič]]
* [[Ivan Magerl]]
* [[Karel Mahkota]]
* [[Karel Mahnič]]
* [[Jakob Franc Mahr]]
* [[Edi Majaron]]
* [[Andrej Majcen]]
* [[Gabriel Majcen]]
* [[Viktor Majdič]]
* [[Boris Majer]]
* [[Vladislav Majhen]]
* [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]]
* [[Danijela Makovec Radovan]]
* [[Anton Makovic]]
* [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]]
* [[Pavla Makuc]]
* [[Albina Malavašič Zakrajšek]]
* [[Avguštin Malle]]
* [[Miloš Marc]]
* [[Rudolf Marc]]
* [[Barica Marentič Požarnik]]
* Franc Marič
* [[Boštjan Markič]]
* [[Marjanca Markič]]
* [[Mihael Markič]]
* [[Josip Marn]]
* [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]]
* [[Peter Martinc]]
* [[Jurij Marussig]]
* [[Milan Marušič]]
* [[Martin (Davorin) Mastnak]]
* [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]]
* [[Blaž Matek]]
* [[Neža Maurer]]
* [[Manica Maver]]
* [[Marij Maver]]
* [[Josip Mazi]]
* [[Vilko Mazi]] (1888-1986)
* [[Jasna Mažgon]]
* [[Hinko Medič]]
* [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]]
* [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]]
* [[Martin Medved]]
* [[Stane Medved]]
* [[Vida Medved Udovič]]
* [[Zdenko Medveš]]
* [[Marija Mehle]]
* [[Jože Melaher]]
* [[Luc Menaše]]
* [[Josip Mencej]]
* [[Martin Mencej]]
* [[Rudolf Mencin]]
* [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]]
* [[Marija Menih]]
* [[Dušan Merc]]
* [[Ivan Mercina (učitelj)]]
* [[Alojzij Merhar]]
* [[Boris Merhar]]
* [[Ivanka Mestnik]]
* [[Josip Mešiček]] (1865-1923)
* Antonija Metelko
* [[Franc Serafin Metelko]]
* [[Janez Milko Metlika]]
* [[Franc Mihelčič]]
* [[Pavel Mihelčič]]
* [[Slavko Mihelčič]]
* [[Stane Mihelič]]
* [[Erika Mihevc Gabrovec]]
* [[Neža Ema Mikec]]
* [[Janja Miklavčič]]
* [[Jožica Miklavčič]]
* [[Elvi Miklavec Slokar]]
* [[Janez Miklošič]]
* [[Adam Milkovič]]
* [[Dragojila Milek]]
* [[Jože Mlakar]]
* [[Pino Mlakar]]
* [[Emilija Mlakar Branc]]
* [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]]
* [[Fran Mlinšek]]
* [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]]
* [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]]
* [[Hubert Močnik]]
* [[Janez Močnik]]
* [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996)
* [[Matej Močnik]]
* [[Matija Močnik]] (1881-1962)
* [[Peter Močnik]]
* [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]]
* [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]]
* [[Miha Mohor]]
* [[Milena Mohorič]]
* [[Ivan Molinaro]]
* [[Nada Morato]]
* [[Karmen Mozetič]]
* [[Anton Možina]]
* [[Boris Možina]]
* [[Bernarda Mrak Kosel]]
* [[Ester Mrak]]
* [[Jožef Mrak]]
* [[Franc Mravljak]]
* [[Ivan Mravljak]]
* [[Albert Mrgole|Albert (&amp; Leonida) Mrgole]]
* [[Ilija Mrmak]]
* [[Oton Muhr]]
* Ivana Mulec
* [[Franc Munih]]
* [[Viktor Murnik]]
* [[Pavla Murnik]]
* [[Janko Muršak]]
* [[Erna Muser]]
* [[Peter Musi]]
* [[Avgust Musić]]

== N ==
* [[Marica Nadlišek Bartol]]
* [[Rajmund Nachtigall]]
* [[Zoran Naprudnik]]
* [[Jan Nepomuk Nečásek]]
* [[Miha Nerat]]
* [[Alojz Novak]]
* [[Alojzij Novak (1849-1917)]]
* [[Alojzij Novak (učitelj)]]
* [[Bogomir Novak]]
* [[Drago Novak]] 
* [[Fredi Novak]]
* [[Franc Novak|Franc Novak-&quot;General Štesel&quot;]]
* [[Janez Novak]]
* [[Helena Novak]]
* [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec)
* [[Josip Novak (učitelj)]]
* [[Ljudmila Novak]]
* [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]]
* [[Valentina Novak]]
* [[Egidija Novljan]]

== O ==
* [[Roman Oberlintner]]
* A. Oblak
* [[Breda Oblak]]
* [[Rudi Ocepek]]
* [[Uroš Ocepek]]
* [[Anton Ocvirk]]
* [[Alojzij Odar]]
* [[Eda Okretič Salmič]]
* Ludvik Olas
* [[Oton Oman]]
* [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]]
* [[Zdravko Omerza]]
* [[France Onič]]
* [[Božidar Opara]]
* [[Mihael Opeka]]
* [[Rok Orač]]
* [[Josip Orel]]
* [[Tine Orel]]
* [[Božena Orožen]]
* [[Fran Orožen]]
* [[Ignacij Orožen]]
* [[Janko Orožen]]
* [[France Ostanek]]
* [[Anton Osterc]]
* [[Anton Oven]]
* [[Karel Ozvald]]

== P ==
* [[Anton Pagon]]
* [[Boris Pahor]]
* [[Drago Pahor]]
* [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]]
* [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]]
* [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič)
* [[Marija Pahor Janežič]]
* [[Radivoj Pahor]]
* [[Samo Pahor]]
* [[Janko Pajk]]
* [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]]
* [[Franc Papler]]
* [[Amand Papotnik]]
* [[Dušan Parazajda]]
* [[Tone Partljič]]
* [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]]
* [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]]
* [[Marijan Pavčič]]
* [[Josip Pavčič]]
* [[Avgust Pavel]]
* [[Gregor Pavlič]]
* [[Rado Pavlič]]
* Zvonko (Franc) Pavšič
* [[Breda Pečan]]
* [[Josip Pečarič]]
* [[Mojca Peček Čuk]]
* [[Rudolf Pečjak]]
* [[Sonja Pečjak]]
* [[Franc Pediček]]
* [[Helena Pehani Justin]]
* [[Cirila Peklaj]]
* [[Leopoldina Pelhan]]
* [[Valerija Perger]]
* [[Jožica Peric]]
* [[Lovro Perko]]
* [[Andrej Perne]]
* [[Marija Perpar]]
*Miša (Mihaela) Krašovic Pertl
* [[Bruna Marija Pertot]]
* [[Ivo Pertot]]
* [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]]
* [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]]
* [[Nada Pertot]]
* [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]]
* [[Rajko Perušek]]
* [[Franc Peruzzi]]
* Leopold Petauer
* [[Martin Petelin]]
* [[Anda Peterlin]] 
* [[Jože Peterlin]]
*[[Lučka Peterlin Susič]]
*[[Matejka Peterlin Maver]]
* [[Mihael Peternel]]
* [[Metod Peternelj]]
* [[Valentin Petkovšek]]
* [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]]
* [[Anton Pevc]]
* [[France Pibernik]]
* [[Leo Pibrovec]]
* [[Darja Piciga]]
* [[Viktorija Pičman]]
*[[Janez Piko]]
*[[Zora Pipan]]
* [[Alfonz Pirc]]
* [[Franc Pirc]]
* [[Gustav Pirc]]
* [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]]
* [[Matija Pirc]]
* [[Makso Pirnat]]
* [[Angela Piskernik]]
* [[Frančiška Pišek]]
* [[Franci Pivec]]
* [[Ljudevit Pivko]]
* [[Karmen Pižorn]]
* [[France Planina]]
* [[Robert Plavšak]]
* [[Jože Plečnik]]
* [[Josip Plemelj]]
* [[Janko Plemenitaš]]
* [[Tanja Plemenitaš]]
* [[Rudolf Pleskovič]]
* [[Pavel Plesničar]]
* [[Cirila Pleško Štebi]]
* [[Franc Plevnik]]
* [[Tatjana Plevnik]]
* [[Alojz Pluško]]
* [[Leopoldina Plut Pregelj]]
* [[Mirjam Počkar]]
* [[Nives Počkar]]
* [[Karel Podhostnik]]
* [[Albin Podjavoršek]]
* [[Henrik Podkrajšek]]
* [[Matilda Podkrajšek]]
*[[Tatjana Podkrajšek]]
*[[Adela Pogorelc]]
*[[Ivan Poklič]]
* [[Oton Polak]]
* [[Ivan Polanec]]
* [[Valentin Polanšek]]
* [[Anton Polenec]]
* [[Branko Polič]]
* [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]]
* [[Leopold Poljanec]]
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Ivan Poljanšek]]
* [[Ivan Polovič]]
* [[Ambrož Poniž]]
* [[Benedikt Poniž]]
* [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]]
* [[Matko Potočnik]]
* [[Majda Potrata]]
* [[Maria Pozsonec]]
* [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]]
* [[Breda Požar]]
* [[Lovro Požar]]
* [[Štefan Požlep]]
* [[Andrej Praprotnik]]
* [[Franc Praprotnik]]
* [[Ludvik Prebil]]
* [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]]
* [[Ivan Pregelj]]
* [[Žarko Pregelj]]
* [[Stanko Prek]]
* [[Branko Prekoršek]]
* [[Ivan Prekoršek]]
* [[Stanko Premrl]]
* [[Jožef Premru]]
* [[Maks Prezelj]] 
* [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]]
* [[Karel Prijatelj]]
* [[Niko Prijatelj]]
* [[Janez Nepomuk Primic]]
* [[Anton Primožič]]
* [[Štefan Primožič]]
* [[Josip Priol]]
* [[Stane Proje]]
* [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]]
* [[Peter Prosen]]
* [[Ksenija Prunk]]
* [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]]
* [[Majda Pšunder]]
* [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]]
* [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]]
* [[Miroslav Pučelik]]
* [[Herman Pučnik]]
* [[Helena Puhar]]
* [[Danica Purg]]
* [[Herman Pušnik]]

== R ==
* [[Oton Račečič]]
* [[Božo Račič]]
* [[Marko Račič]]
* [[Meta Rainer]]
* [[Judita Rajnar]]
* [[Rudolf Rakuša]]
*[[Uršula Ramoveš]]
* [[Vlado Rape]]
* [[Miroslav Ravbar]] 
* [[Edvard Ravnikar]]
* [[Cveta Razdevšek Pučko]]
* [[Nada Razpet]]
* [[Alenka Rebula Tuta]]
* [[Alojz Rebula]]
* [[Ludvik Rebeušek]]
* [[Elija Rebič]]
* [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]]
* [[Pavla Renzenberg]]
* [[Metod Resman]]
* [[Ivan Reščič]]
* [[Miho Ribarič]]
* [[Branka Ribič Hederih]]
* [[Josip Ribičič]]
* [[Marinka Ribičič]]
* [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]]
* [[Vojteh Ribnikar]]
* [[Niko Rihar]]
* [[Maksimiljan Rimele]]
* [[Anton Zvonko Robar]]
* [[Adolf Robida]]
* [[Karel Robida]]
* [[Franc Robnik]]
* [[Ivan Robnik]]
* [[Viljem Rohrman]]
* [[Milena Rohrmann]]
* [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]]
* [[Frančišek Rojina]]
* [[Tomaž Romih]]
* [[Ana Roner Lavrič]]
* [[Adolf Rosina]]
* [[Mihajlo Rostohar]]
* [[Fran Roš]]
* [[Miloš Roš]]
* [[Jože Rotar]]
* [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik)
* [[Matej Rovš]]
* Marjan Rozman (1938)
* [[Simon Rudmaš]]
* [[Branko Rudolf]]
* [[Vida Rudolf]]
* [[Vida Rudolf (šolska delavka)]]
* [[Marina Rugelj]]
* [[Karlo Rupel]]
* [[Mirko Rupel]]
* [[Mara Rupena]]
* Zvonko Rus
* [[Barbara Rustja]]
* [[Anton Rutar]]
* [[Dušan Rutar]]
* [[Marija Rutar]]
* [[Simon Rutar]]
* [[Tone Rutar]]
* [[Zora Rutar Ilc]]

== S ==
* [[Adolf Sadar]]
* [[Lovro Sadar]]
* [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]]
* [[Janez Sagadin]]
* [[Ludvik Sagadin]]
* [[Janez Saje]]
* [[Marija Saje]]
* [[Oton Sajovic]]
* [[Igor Saksida]]
* [[Franc Samec]]
* [[Janko Samec]]
* [[Maksa Samsa]]
* [[Mara Samsa]]
* [[Boris Sancin]]
* [[Dimitrij Sancin]]
* [[France Sancin]]
* [[Ivanka Sancin]]
* [[Josip Sancin]] (2)
* [[Karel Sancin]]
* [[Lovro Sancin]]
* [[Matej Sande]]
* [[Sartori]] -
* [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]]
* [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]]
* [[Josip Schmoranzer]]
* [[Henrik Schreiner]]
* [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]]
* [[Danilo Sedmak]]
* [[Simon Sekirnik]]
* [[Jurij Selan]]
* [[Tone Seliškar]]
* [[Antonio Sema]]
* [[Matija Senkovič]]
* [[Alojzij Sernec]]
* [[Ana Sernec]]
* [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]]
*[[Polonca Serrano]]
* [[Jože Sever]]
* [[Leopold Sever]]
* [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]]
* [[Sonja Sever]]
* [[Jože Sevljak]]
* [[Alojzij Sežun]]
* [[Andrej Sežun]]
* [[Albert Franc Sič|Albert Sič]]
* [[Franjo Sič]]
* [[Luka Sila]]
* [[Rozalija Simčič]]
* [[Samo Simčič]]
* [[Tomaž Simčič]]
* [[Ivan Simonič]]
* [[Davorin Sinkovič]]
* [[Franc Sivec]]
* Ivan Sivec (1892-1986)
* [[Minka Skaberne]]
* [[Anton Skala]]
* [[Vinko Skalar]]
* [[Jakob Sket]]
* [[Stanko Skočir]]
* [[Klara Skubic Ermenc]]
* [[Andrej Skulj]]
*[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]]
* [[Vika Slabe]]
* [[Zdravko Slamnik]]
* [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]]
* [[Antonija Slavik]]
* [[Anton Martin Slomšek]]
* [[Anton Slodnjak]]
* [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski)
* [[Avgusta Smolej]]
* [[Pavel Smolej]]
* [[Viktor Smolej]]
* [[Ljuba Smotlak]]
* [[Maja Smotlak]]
* [[Hinko Smrekar]]
* [[Benigen Snoj]]
* [[Gregor Somer]]
* [[Edvard Sosič]]
* [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]]
*[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] 
*[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]]
* [[Andrej Sotošek]]
* [[Anton Sovre]]
* [[Anton Spendou]]
* [[Jožef Spendou]]
* [[Jožef Spindler]]
* [[Katinka Stanič]]
* [[Valentin Stanič]]
* [[Miriam Stanonik]]
* [[Anton Stefanciosa]]
* [[Ivan Stegovec]]
* [[Vojka Stepančič]]
* [[Ljudevit Stiasny]]
* [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]]
* [[Boris Stres]]
* [[Gvido Stres]]
* [[Vera Stres]] (por. Kmetec)
* [[Josip Stritar]]
* Josip Stritar (1870-)
* [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]]
* [[Janez Strnad]]
* [[Romeo Strojnik]]
* [[Štefa Strojnik]]
* [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek)
* [[Ivan Stupica]]
* [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori)
* [[Leopold Suhodolčan]]
* [[Drago Supančič]]
* [[Tomaž Susič]]
* [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]]
* [[Lovro Sušnik]]
* [[Blaž Svetelj]]
* [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]]
* [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj)

== Š ==
* [[Maks Šah]]
* [[Saša Šantel]]
* [[Andrej Šavli]]
* [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]]
* [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]]
* [[Ivan Šega (šolnik)]]
* [[Iva Šegula]]
* [[Marjanca Šeme]]
* [[Tanja Šeme]]
* [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]]
* [[Romana Šifrer]]
* [[Ivan Vanek Šiftar]]
* [[Gustav Šilih]]
* [[Stanko Šimenc]]
* [[Silvo Šinkovec]]
* [[Jože Širec]] (1923-2018)
* [[Amat Škerlj]]
* [[Ivan Škoflek]]
* [[Radoslav Škoflek]]
* [[France Škrabl]]
* [[Mojca Škrinjar]]
* [[Bratko Škrlj]]
* [[Majda Šlajmer Japelj]]
* [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]]
* [[Jakob Šolar]]
* [[Ljubka Šorli]]
* [[Josip Šorn]]
* [[Albin Šprajc]]
* [[Ivan Štalec]]
* [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]]
* [[Damijan Štefanc]]
* [[Barbara Šteh]]
* [[Vesna Štemberger]]
* [[Klaudija Šterman Ivančič]]
* [[Anton Štrekelj]]
* [[Josip Štrekelj]]
* [[Anton Štritof]]
* [[Alfonz Štrukelj]]
* [[Branimir Štrukelj]]
* [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]]
* [[Vojka Štular]]
* [[Antonija Štupca]]
* [[Marija Štupca]]
* [[Jože Šturm]]
* [[Ivan Šubic]]
* [[Rajko Šugman]]
* [[Fran Šuklje]]
* [[Gizela Šuklje]]
* [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič)
* [[Svetozara Šuklje]]
* [[Drago Šulek]]
* [[Kristina Šuler]]
* [[Avgust Šuligoj]]
* [[Ivan Šumljak]]
* [[Andrej Šušmelj]]
* [[Elvira Šušmelj]]
* [[Zmago Švajger]]
* [[Marija Švajncer]]
* [[Ernest Švara]]

== T ==
* [[Tonka Tacol]]
* [[Mladen Tancer]]
* [[Venčeslav Taufer]]
* [[Vida Taufer]]
* [[Albin (Zoran) Tavčar]]
* [[Alojzij Tavčar]]
* [[Josip Tavčar]]
* [[Mara Tavčar]]
* [[Marijan Tavčar]]
* [[Miroslav Tavčar]]
* [[Zora Tavčar]]
* [[Bogo Teplý]]
* [[Štefan Terpin]]
* [[Ernest Tiran]]
* [[Joško Tischler]] 
* [[Vladimir Tkalec]]
* [[Ivan Toličič]]
* [[Anton Valentin Toman]]
* [[Silvira Tomasini]]
* [[Jože Tomažič]]
* [[Jožef Tomažovic]]
* [[Alojzij Tome]]
* [[Ernest Tomec]]
* [[Jurij Tomec]]
* [[Ana Tomić]]
* [[Ivan Tominec]]
* [[Josip Tominšek]]
* [[Vlasta Tominšek]]
* [[Bernard Tomšič]]
* [[Emanuel Tomšič]]
* [[France Tomšič]]
* [[Ivan Tomšič]]
* [[Janez Tomšič]]
* [[Ljudevit Tomšič]]
* [[Marjan Tomšič]]
* [[Matija Tomšič]]
* [[Štefan Tomšič]]
* [[Bea Tomšič Amon]]
* [[N. Topolovec]]
* [[Jože Toporišič]]
* [[Emanuel Torres]]
* [[Karel Toš]]
* Franjo (Franc) Trampuž
* [[Marjan Tratar]]
* [[Tone Trdan]]
* [[Janez Trdina]]
* [[Joža Trdina]]
* [[Silva Trdina]]
* [[Ruža Tremski-Gradišnik]]
* [[Ivan Trinko]]
* [[Anton (Tone) Troha]]
* [[Veljko Troha]]
* [[Štefan Trojar]]
* [[Angela Trost]]
* [[Anton Trost]]
* [[Davorin Trstenjak]]
* [[Davorin (Martin) Trstenjak]]
* [[Marijan Tršar]]
* [[Primož Trubar]]
* [[Vladka Tucovič Sturman]]
* [[Ernest Turk]]
* [[Lavoslava Turk]]
* [[Metod Turnšek]]
* [[Radivoj (Franc) Tušak]]
* [[Ivan Tušek]]

== U ==
* [[Drago Ulaga]]
* [[Emil Ulaga]]
* [[Jože Ulčar]]
* [[Janez Krstnik Ulčer]]
* [[Anton Umek-Okiški]]
* [[Fedora Umek]]
* [[Terezija Uran]]
* [[Bernarda Urankar]]
* [[Stanko Uršič]]
* [[Peter Us]]
* [[Helena Us]]
* [[Jakob Ušeničnik]]

== V ==
* [[Alojzij Vadnal]]
* [[Franc Vajda]]
* [[Jože Valenčič]]
* [[Karel Valentinčič]]
* Alfonz Vales
* [[Matija Valjavec]]
* [[Francka Varl Purkeljc]]
* Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]])
* [[Jože Vauhnik]]
* [[Herman Velik]]
* [[Anton Velikonja]]
* [[Slavica Vencajz]]
* [[Marija Vencelj]]
* [[Jožica Venturini]]
* [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]]
* [[Karel Verstovšek]]
* [[Branko Vesel]]
* [[Franjo Veselko]]
* [[Ivan Vesenjak]]
* [[Franc Vidic]] 1869-1949
* [[Tadej Vidmar]]
* [[Oto Vilčnik]]
* [[Alenka Vilfan Kozinc]]
* [[Albin Vilhar]]
* [[Mirko Vivod]]
* [[Angela Vode]]
* [[Jakob Vodeb]]
* [[Dora Vodnik]]
* [[France Vodnik]]
* [[Valentin Vodnik]]
* [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]]
* [[Gustav Vodušek]]
* [[Marija Vogelnik]]
* [[Silva Vogelnik]]
* [[Fran Voglar]]
* [[Mira Voglar]]
* [[Janez Vogrinc]]
* [[Jože Vogrinc star.]]
* [[Roman Voginc]]
* [[Metod Vojvoda]]
* [[Zlata Vokač]]
* [[Jože Volarič]]
* [[Drago Vončina]]
* [[Reginald Vospernik]]
* [[Leopold Vostner]]
* [[Fani Vošnjak]]
* [[Vera Vošnjak]]
* [[Vinko Vošnjak]] 
* [[Albin Vrabič]] 
* [[Ernest Vranc]]
* [[Ivan Vrbančič]]
* [[Miha Vrbinc]]
* [[Milan Vreča]]
* [[Ivan Vrečar]]
* [[Franica Vrhunc]]
* [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]]
* Nada Vukelić
* [[Ivan Vurnik]]

== W ==
* [[Jože Wakounig]]
* [[Tomaž Weber]]
* [[Marija Wessner]]
* [[Josip Wester]]
* [[Franc Wiesthaler]]
* [[Hinko Wilfan]] 
* [[Venceslav Winkler]]
* [[Marija Wirgler]]

== Z ==
* [[Pavle Zablatnik]]
* [[Marta Zabret]]
* [[Vlasta Zabukovec]]
* Štefka Zadnik
* [[Jože Zadravec]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]]
* [[Leonida Zalokar]]
* [[Mansuet Zangerl]]
* [[Rudolf Završnik]]
* [[Jože Zelenik]]
* [[Janko Zerzer]]
* [[Pavel Zgaga]]
* [[Mavricij Zgonik]]
* [[Anica Zidar]]
* [[Pavle Zidar]]
* [[Ivan Zika]]
* [[Janez Zima]]
* [[Luka Zima]]
* [[Anamarija (Volk) Zlobec]]
* [[Stanislav Zlobko]]
* [[Ivo Zobec]]
* [[Darja Zorc Maver]]
* [[Rudolf Zore]]
* [[Črtomir Zorec]]
* [[Srečko Zorko]]
* [[Leon Zorman]]
* [[Mirko Zorman]]
* [[Klavdij Zornik]]
* [[Agneza Zupan]]
* [[David Zupan]]
* [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]]
* [[Jakob Zupan]]
* [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025)
* [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš
* [[Darko Zupanc]]
* [[Lojze Zupanc]]
* [[Anton Zupančič]]
* [[Alenka Zupančič Danko]]
* [[Janja Zupančič]]
* [[Jože Zupančič]]
* [[Katka Zupančič]]
* [[Vita Zupančič]]
* [[Zdravko Zupančič]]
* [[Fran Zwitter]]

== Ž ==
* [[Jože Žabkar]]
* [[Cilka Žagar]]
* [[Drago(tin) Žagar]]
* [[France Žagar]]
* [[Igor Ž. Žagar]]
* [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]]
* [[Marija Žagar]]
* [[Marjan Žagar]]
* [[Nikolaj Žagar]]
* [[Stane Žagar]]
* [[Miroslav Žakelj]]
* [[Katka Žbogar]]
* [[Marjeta Žebovec]]
* [[Sebastijan Žepič]]
* [[Lojzka Žerdin]]
* [[Tereza Žerdin]]
* [[Breda Žerjal]]
* [[Irena Žerjal]]
* [[Albert Žerjav]]
* [[Angelca Žerovnik]]
* [[Branimir Žganjer]]
* [[Franka Žgavec]]
* [[Franjo Žgeč]]
* [[Adela Žgur]]
* [[Alojzija Židan]]
* [[Franc (Leopold) Žigon]]
* [[Janko Žirovnik]]
* [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] 
* [[Tomislav Žitko]]
* [[Vladimir Žitko]]
* [[Leon Žlebnik]]
* [[Andrej Žmavc]]
* [[Jakob Žmavc]]
* [[Janja Žmavc]]
* [[Marjan Žmavc]]
* [[Vincenc Žnidar]]
* [[Ivica Žnidaršič]]
* [[Fran Žnideršič]]
* [[Mihael Žolgar]]
* [[Bogdan Žolnir]]
* [[Oskar Žolnir]]
* [[Sonja Žorga]]
* [[Bogdan Žorž]]
* [[Andrej Žumer]]
* [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]])
* [[Jože Župančič]]

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji|*]]</text>
      <sha1>sqk9d6323uamtk3nnoysdbyy4b2ed6z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758191</id>
      <parentid>6758037</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T08:55:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <origin>6758191</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39568" sha1="r8go7tvj1ximx2t9rx7tf88dwigcjzm" xml:space="preserve">'''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Ciril Abram]]
* [[Laura Abram]]
* [[Jakica Accetto]]
* [[Emil Adamič]]
* [[Fran Serafin Adamič]]
* [[Milan Adamič]]
* [[Miroslav Adlešič]]
* [[France Ahlin]]
* [[Fran Alič]] 
* [[Jurij Alič]]
* Fani (Frančiška) Al Mansour
* [[Franc Alvian]]
* [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]]
* [[Ivan Andoljšek]]
* [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]]
* [[Tatjana Angerer]] (Brčan)
* [[Evgen Antauer]]
* [[Josip Apih]]
* [[Milan Apih]]
* [[Mara Apih Pečar]]
* [[Justin Arhar]]
* [[Ivana Arko]] (1871-1952)
* [[Miljutin Arko]]
* [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]]
* [[Josip Armič]]
* [[Ivan Artač]]
* [[Majda Artač Sturman]]
* [[Alenka Aškerc Mikeln]]
* [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88)
* [[Katarina Aškerc Zadravec]]
* [[Oskar Autor]]
* [[Sabina Autor]]
* [[Lilijana Avčin]]
* [[France Avsec]]
* [[Mirko Avsenak]]
* [[Ciril Ažman]]

== B ==
* [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]]
* [[Rafael Bačar]]
* [[Karel Bačer]]
* [[Aida Bahar]]
* [[Fran Bahovec]]
* [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]]
* [[Barbara Bajd]]
* [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]]
* [[Oton Bajde]]
* [[Anton Bajec]]
* Franc Bajt
* [[Ivan Bajželj]]
* [[Rudi Bajželj]]
* [[Božidar Bajuk]]
* [[Marko Bajuk]]
* [[Karin Bakračevič Vukman]]
* [[Jožef Balant]]
* [[Josip Balič]]
* [[Majda Baloh Dobeic]]
* [[Elido Bandelj]]
* [[Olga Bandelj]]
* [[Vincenc Bandelj]]
* [[Friderik Baraga]]
* [[Srečko Baraga]]
* [[Ana Barbič]]
* [[Andreja Barle Lakota]]
* [[Ivan Barle]]
* [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]]
* [[Konrad Barle]]
* [[Anton Bartel]]
* [[Ivan Bartl]]
* [[Zdenka Baša]]
* [[Milena Batič]]
* [[Jan Baukart]]
* [[Marija Bavdaž]]
* [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]]
* [[Janez Bečaj]]
* [[Martin Bedjanič]]
* [[Albin Belar]]
* [[Leopold Belar]]
* [[Vinko Beličič]]
* [[Ivan Belle]]
* [[Gizela Belinger Ferjančič]]
* [[Lajos Bence]]
* [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]]
* [[Davorin Beranič]]
* [[Ivan Berce]]
* [[Oton Berce]]
* [[Sonja Berce]]
* [[Vladimir Berce]]
* [[Milica Bergant]]
* [[Ciril Bergles]]
* [[Antonija Bernard]]
* [[Elizabeta Bernjak]]
* [[Ciril Bernot]]
* [[Štefka Bernot Škrk]]
* [[Olga Bertok]]
* [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]]
* [[Niko Berus]]
* [[Karel Bervar]]
* [[Jože Beslič]]-Učo
* [[Julij Betetto]]
* [[Davorina Bevk]]
* [[France Bevk]]
* [[Stanislav Bevk]]
* [[Anton Bezenšek]]
* [[France Bezjak]]
* [[Janko Bezjak]]
* [[Jožica Bezjak]]
* [[Silva Bezjak]]
* [[Josip Bezlaj]]
* [[Viktor Bežek]]
* [[Bogdan Binter]]
* [[Janez Bitenc]]
* [[Tomaž Bizajl]]
* [[Alojz Bizjak (publicist)]]
* [[Helena Alenka Bizjak]]
* [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]]
* [[Dana Blaganje]]
* [[Pavle Blaznik]]
* [[Ana Blažič]]
* [[Marjan Blažič]]
* [[Milena Mileva Blažić]]
* [[Marija Blažina]]
* [[Janez Bleiweis]]
* [[Kristjan Bogatec]]
* [[Franček Bohanec]]
* [[Jože Bohinc]]
* [[Pavle Bohinc]]
* [[Ludvik Böhm]]
* [[Adam Bohorič]]
* [[Etbin Bojc]]
* [[Janez Bole]]
* [[Marija Bolta]]
* [[Josip Boncelj]]
* [[Marko Boncelj]]
* [[Mirjana Borčić]]
* [[France Borko]]
* [[Marja Boršnik]]
* [[Branko Božič]]
* [[Zoran Božič]]
* [[Vladimir Bračič]]
* [[Fran Bradač]]
* [[Zlatko Bradač]]
* [[Bojan Bratina]]
* [[Silva Bratož]]
* [[Andrej Bratuž]]
* [[Lojzka Bratuž]]
* Tatjana Brčan (Angerer)
* [[Albert Bregant]]
* [[Jurij Bregant]]
* [[Zmago Bregant]]
* [[Janez Brence]]
* [[Kristina Brenk]]
* [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]]
* [[Inge Breznik]]
* [[Jože Breznik]]
* [[Martin Breznik]]
* [[Bojan Brezovar]]
* [[Matija Brezovar]]
* [[Anton Brezovnik]]
* [[Franc Brežnik]]
* [[Pavel Brežnik]]
* [[Jože Brilej (učitelj)]]
* [[Josip Brinar]]
* [[Slavko Brinovec]]
* [[Srečko Brodar]]
* [[Vilma Brodnik]] 
* [[Mirko Brulc]]
* [[Viljem Brumec]]
* [[Vinko Brumen]]
* [[Alojzija (Lojzka) Brus]]
* [[Andrej Budal]]
* [[Lučana Budal]]
* [[Janez Budau]] (1807−1878)
* [[Peter Budin]]
* [[Cvetko Budkovič]]
* [[Jožef Frančišek Buh]]
* [[Miha Bulovec]]
*[[Alojz Jožef Bunc]]
* [[Stanko Bunc]]
* [[Ivan Burdian]]
* [[Anton Burgar]]
* [[Ivan Burger]]
* [[Stojan Burnik]]
* [[Valentin Burnik]]
* [[Milan Butina]]
* [[Jože Butinar]]

== C ==
* [[Urša Cankar Soares]]
* [[France Capuder]]
* [[Karel Capuder]]
* [[Rok Capuder]]
* [[Ivanka Cegnar]]
* [[Magda Cencelj]]
* [[Jakob Cepuder]]
* [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]]
* [[Majda Cenčič]]
* [[Mira Cenčič]]
* [[Andrej Cergol]]
* [[Anton Cergol]]
* [[Josip Cerk]]
* [[Drago Chistof]]
* [[Josip Christof]]
* [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]]
* [[France Cigan]]
* [[Tone Ciglar]]
* [[Janez Ciperle]]
* [[Josip Ciperle]]
* [[Majda Cirman]]
* [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]]
* [[Rada Cossutta]]
* [[Zlata Cugmas]]
* [[Ljudmila Cvetek Russi]]
* [[Marija Cvetek]]
* [[Slavko Cvetek]]
* [[Jurij Cvetko]]
* [[Fran Cvetko]]
* [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]]
* [[Vladimir Cvetko]]

== Č ==
* [[Dragica Čadež]]
* [[Branka Čagran]]
* [[Janez Čandek]]
* [[Janko Čar]]
* [[Jakob Čebular]]
* [[Nina Čelešnik Kozamernik]]
* [[Bruno Čermelj]]
* [[Lavo Čermelj]]
* [[Viktor Čermelj]]
* [[Anica Černej]]
* [[Ludovik Černej]]
* [[Silva Černelč]]
* [[Ana Černic]]
* [[Ivan Černic]]
* [[Karlo Černic]]
* [[Peter Černic]]
* [[Vinko Černic]]
* [[Franc Černigoj]]
* [[Viljem Černo]]
* [[Janko Černut]]
* [[Franjo Čibej]]
* [[Anton Čižman]] (1821–74)
* [[Amalija Čok]]
* [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]]
* [[Anica Čok]]
* [[Antonija Čok]]
* [[Jelica Čok]] [[Žagar]]
* [[Lucija Čok]]
* [[Sonja Čokl]]
* [[Dušan Čop]]
* [[Josip Čop]]
* [[Matija Čop]]
* [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'')
* [[Venčeslav Čopič]]
* [[Miloš Čotar]]
* [[Sonja Čotar Konrad]]
* [[Janja Črčinovič Rozman]]
* [[Fran Črnagoj]]
* [[Anton Črnivec]]
* [[Miroslav Črnivec]]
* [[Rajmund Čuček]]
* [[Jože Čuješ]]
* [[Avguštin Čuk]]
* [[Alenka Čurin Janžekovič]]

== D ==
* [[Marjeta Dajčman]]
* [[Peter Dajnko]]
* [[Franc Dakskobler]]
* [[Ivan Daneu]]
* [[Anka Debeljak]]
* [[Anton Debeljak]]
* [[Tine Debeljak]]
* [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]]
* [[Janez Debevec]]
* [[Ema Deisinger]]
* [[Marica Dekleva Modic]]
* [[Ciril Dekval]] (Dequal)
* [[Janez Demšar]]
* [[Josip Demšar]]
* [[Olga Denac]]
* [[Anton Derganc]]
* Karol Dermelj
* Mirko (Miroslav) Dermelj
* [[Valter Bruno Dermota]]
* [[Marija Dernovšek]] Šprajcar
* [[Fran Detela]]
* [[Leon Detela]]
* [[Zoran Didek]]
* [[Cilka Dimec Žerdin]]
* [[Mojca Dimec]]
* [[Ivan Dimnik]]
* [[Jakob Dimnik]]
* [[Peter Dimnik]]
* [[Slavoj Dimnik]]
* [[Filip Divinar]]
* [[Milan Divjak]]
* [[Edvin Dobeic]]
* [[Zora Dobeic]]
* [[Karel Doberšek]]
* [[Mira Dobovšek]]
* [[Anton Dolar]]
* [[Simon Dolar]]
* [[Janez Dolenc]]
* [[Karel Dolenc]]
* [[Rihard Dolenc]]
* [[Ivan Dolenec]]
* [[Jožica Dolenšek]]
* [[Elvira Dolinar]]
* [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]]
* [[Milan Dolgan]]
* [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]]
* [[Štefan Doljak]]
* [[Franc Dolžan]]
* [[Marina Dornig]]
* [[Rudolf Dostal]]
* [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval)
* [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer)
* [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]]
* [[Hinko Druzovič]]
* [[Metod Dular]]

== E ==
* [[Janez Nepomuk Edling]]
* [[Andrej Einspieler]]
* [[Franc Einspieler]]
* [[Valentin Einspieler]]
* [[Jožef Kalasanc Erberg]]
* [[Volbenk Inocenc Erberg]]
* [[Fran Erjavec]]
* [[Fran Erjavec (urednik)]]

== F ==
* [[Franc Fabinc]]
* [[Ana Fabjan]]
* [[Rudolf Fajs]]
* [[Anton Fakin]]
* [[Adam Farkaš]]
* [[Silvo Fatur]]
* [[Ivan Favai]]
* [[Vesna Falatov]]
* [[Anton Feinig]]
* [[Darjo Felda]]
* [[Janez Ferbar]]
* ([[Ivan Ferbežer]])
* [[Marko Ferjan]]
* [[Fran Ferjančič]]
* [[Ivanka Ferjančič]] (&amp; [[Antonija Ferjančič]])
* [[Franc Ferk]]
* [[Franka Ferletič]] Černic
* [[Anton Ferlinc]]
* [[Ferdinand Ferluga]]
* [[Kilijan Ferluga]]
* [[Štefan Ferluga]]
* [[Fedora Ferluga Petronio]]
* [[Ludovik Fettich Frankheim]]
* [[Mirko Filej]]
* [[Marta Filli]]
* [[Jože Filo]]
* [[Dušana Findeisen]]
* [[Fran Fink]]
* [[Anton Fister]]
* [[Josip Fistravec]]
* [[Pavel Flere]]
* [[Andrej Flogie]]                                                                           
* [[Jože Florjančič]]
* [[Ivan Fon]]
* [[Alojz Fošnarič]]
* [[Samo Fošnarič]]
* [[Josip Freuensfeld]]
* [[Alojz Fridl]]
* [[Nikodem Frischlin]] (1547–90)
* [[Vekoslav From]]
* [[Anton Funtek]]
== G ==
* [[Slavko Gaber]]
* [[Marija Gabrijelčič]]
* [[Josip Gabrijevčič]]
* [[Nada Gaborovič]]
* [[Josip Gabrovšek]]
* [[Ludvik Gabrovšek]]
* [[Fran Gabršek]]
* [[Janko Gačnik]]
* [[Duša Gajšek]]
* [[Ana Gale]]
* [[Mirko Galeša]]
* [[Franc Galič]]
* [[Engelbert Gangl]]
* Ivan (Jan) Gantar
* [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]]
* [[Kajetan Gantar]]
* [[Igor Gedrih]]
* [[Stanko Gerjolj]]
* [[Ivan Gerlič]]
* [[Alenka Gerlovič]]
* [[Herman Germ]]
* [[Jožef Geršak]]
* [[Vesna Geršak]]
* [[Alenka Glazer]]
* [[Saša Glažar]]
* [[Martin Globočnik]]
* [[Viktorija Zmaga Glogovec]]
* [[Julij Głowacki]]
* [[Janez Frančišek Gnidovec]]
* [[Franc Gnidovec]]
* [[Radovan Gobec]]
* [[Regina Gobec]]
* [[Anton Godec]]
* [[Ljerka Godicl]]
* [[Vesna Godina]]
* [[Janez Gogala]]
* [[Mirko Gogala]]
* [[Stanko Gogala]]
* [[Avgust Gojkovič]]
* [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]])
* [[Manko Golar]]
* [[Lidija Golc]]
* [[Jadviga Golež]]-''Špela''
* [[Tine Golež]]
* [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]]
* [[Danica Golli]]
* [[Tereza Golmajer]]
* [[Andrej Gollmayr]]
* [[Jurij Gollmayr]]
* [[Berta Golob]]
* [[Danilo Golob]]
* [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar)
* [[Tone Gorše]]
* [[Marjan Gorup]]
* [[Franc Govekar]]
* [[Minka Govekar]] (r. Vasič)
* [[Monika Govekar Okoliš]]
* [[Vinko Govekar]]
* [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]]
* [[Rajko Gradnik]]
* [[Bogo Grafenauer]]
* [[Franjo Grafenauer]]
* [[Jera Grafenauer]]
* [[Ludvik Grafenauer]]
* Pavel Grafenauer
* [[Ivan Grašič]]
* [[Mateja Grašič]]
* [[Viktor Grčar]]
* [[Oton Grebenc]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Karel Gril]]
* [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913)
* [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967)
* [[Anton Grmek]]
* [[Sabina Gruden]]
* Ivan Grobelnik
* [[Maša Grom]]
* [[Adolf Gröbming]]
* [[Milan Grošelj]]
* [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]]
* [[Pavel Grošelj]]
* [[Rudolf Grošelj]]*
* [[Andreja Grum]]
* [[Nanda Guček]]

== H ==
* [[Balthasar Hacquet]]
* [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]]
* [[Gema Hafner]]
* [[Iztok Hafner]]
* [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]]
* [[Jože Hainz]]
* [[Avguštin Hallerstein]]
* [[Bruno Hartman]]
* [[Milka Hartman]]
* [[Franc Hauptmann]]
* [[Ljudmil Hauptmann]]
* [[Anton Heinrich]]
* [[Matija Heric]]
* [[Vladimir Herle]]
* [[Jožko Herman]]
* [[Jurij Herman]] (1793–)
* [[Mihael Herman]]
* [[Franc Hladnik]]
* [[Marija Hladnik Berden]]
* [[Matej Hladnik]]
* [[Miran Hladnik]]
* [[Franc Hlupič]]
* [[Maja Hmelak]]
* [[Barbka Höchtl]]
* [[Andreja Hočevar]]
* [[Ciril Hočevar]]
* [[Franc Hočevar]]
* [[Kuno Hočevar]]
* [[Pavla Hočevar]]
* [[Slavko Hočevar]]
* [[Antonija Höffern]] (r. Baraga)
* [[Andraš Horvat]]
* [[Rudolf Horvat]]
* [[Davorin Hostnik]]
* [[Dejan Hozjan]]
* [[Janez Nepomuk Hrast]]
* Meta Hrast
* [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979
* [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]]
* [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]]
* [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]]
* [[Mirko Hribar]]
* [[Ksenija Hribar]]
* [[Zoran Hribar]]
* [[Franc Hribernik]]
* [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer)
* [[Ivanka Hrovatin]]
* [[Stanka Hrovatin]]
* [[Franc Hubad]]
* [[Matej Hubad]]
* [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]]
* [[Oskar Hudales]]
* [[Zoran Hudales]]
* [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]]
* [[Draga Humek]]
* [[Dragotin Humek]]
* [[Martin Humek]]
* [[Miloš Humek]]
* [[Katja Hvala]]
* [[Doro Hvalica]]
* [[Vojteh Hybášek]]

== I ==
* [[Josip Ilc]]
* [[Anton Ingolič]]
* [[Vojeslav Ipavec]] 
* [[Anton Irgolič]]
* [[Rezika Iskra]]
* [[Lydia Iskrić]]
* [[Goran Iskrić]]
* [[Andreja Istenič]] Starčič
* [[Anton Ivančič]]
* [[Josip Ivančič]]
* [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]]
* [[Martin Ivanetič]]
* [[Milena Ivanuš Grmek]]

== J ==
* [[Vojko Jagodič]]
* [[Fran Jaklič]]
* [[Helena Jaklič]]
* [[Viktor Jaklič]]
* [[Jožef Anton Jakomini]]
* [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]]
* [[Rihard Jakopič]]
* [[Luka Jamnik]]
* [[Franc Jamšek]] 
* [[Rado Jan]]
* [[Anton Janežič]]
* [[Oton Janker]]
* [[Ivan Janko]]
* [[Anton Janša]]
* [[Gustav Januš]]
* [[Barbara Japelj Pavešić]]
* [[Miha Japelj]]
* [[Anton Jarc]]
* [[Evgen Jarc]]
* Romana Jazbec
* [[Ciril Jeglič]]
* [[Janko Nepomuk Jeglič]]
* [[Klemen Jelenc]]
* [[Luka Jelenc]]
* [[Sabina Jelenc Krašovec]]
* [[Zoran Jelenc]]
* [[Adolf Jenko]]
* [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]]
* Jožef Jenko
* [[Vida Jeraj]]
* [[Vida Jeraj Hribar]]
* [[Fran Jeran]]
* [[Zdravko Jeras]]
* [[Urban Jerin]]
* Janez Jerman (1962)
* [[Franc Jerovšek]]
* [[France Jesenovec]]
* [[Magda Jevnikar]]
* [[Martin Jevnikar]]
* [[Milan Jevnikar]]
* [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]]
* [[Katja Jeznik]]
* [[Jakob Jež]]
* [[Janko Jež]] 
* [[Jurij Jug]]
* [[Marko Juhant]]
* [[Karli Juhart]]
* [[Matjaž Juhart]]
* [[Janko Jurančič]]
* [[Jože Jurančič]]
* [[Olga Jurančič Virens]]?
* [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]]
* [[Zora A. Jurič]]
* [[Edelman Jurinčič]]
* [[Benjamin Jurman]]
* [[Janez Justin]]
* [[Ferdo Juvanec]]
* [[Rudolf Južnič]]
* [[Stane Južnič]]

== K ==
* [[Milan Kabaj]]
* [[Milan Kac]]
* [[Anton Kacin]]
* [[Janez Kadiš]]
* [[Franc Kadunc]]
* [[Milan Kajč]]
* [[Ludovika Kalan]]
* [[Mara Kalan]]
* [[Marko Kalan]]
* [[Lucija Kalc Hrovatin]]
* [[Janja Kalin]]
* [[Felicita Kalinšek]]
* [[Ignac Kamenik]]
* [[Miloš Kamuščič]]
* [[Roza Kandus]] 
* [[Anton Mirko Kapelj]]
* [[Dušan Kaplan]]
* [[France Kapus|Franc(e) Kapus]]
* [[Fran Karbaš]]
* ([[Edvard Kardelj]])
* [[Janoš Kardoš]]
* [[Janez Karlin]]
* [[Drago Karolin]] 
* Lojze Kastelic (1909-1986)
* [[Anton Kašutnik]]
* [[Majda Kaučič Baša]]
* [[Andrej Kavčič]]
* [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]]
* [[Jožica Kavčič]]
* Ivan Kavkler (1854)
* [[Marija Kavkler]]
* [[Slavko Kavšek]]
* [[Tone Kebe]]
* [[Ivan Kejžar]]
* [[Robert Kenda]]
* [[Andrej Kenič]]
* [[Janez Kerčmar]]
* [[Aksinja Kermauner]]
* [[Valentin Kermavner]]
* [[Janez Krstnik Kersnik]]
* [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]]
* [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]])
* [[Ivan Ketiš]]
* [[Judita Kežman Počkaj]]
* [[Ivan Kiferle]]
* Franc-Žiga [[Kimovec]]
* [[Josip Kladnik]]
* [[Rajko Kladnik]]
* [[Rudolf Kladnik]]
* [[Angelca Klanšek]]
* [[Dana Klanšček Valič]] 
* [[Aldo Klavora]]
* [[Franjo Klavora]]
* [[Hinko Klavora]]
* [[Zora Klavžar]]
* [[Janez Kleeman]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]]
* [[Neža Klemenčič Pelhan]]
* [[Stanko Klinar]]
* [[Anton Klodič]]
* [[David Klodič]]
* [[Franjo Klojčnik]]
* [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]]
* [[Edmund Kmecl]]
* [[Matjaž Kmecl]]
* [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'')
* [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'')
* [[Jože Kmetec]]
* [[Janko Knapič]]
* [[Jasna Knez]]
* [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964)
* [[Boris Kobe]]
* [[Marjana Kobe]]
* [[Rudolf Kobilica]]
* [[France Koblar]]
* [[Alenka Kobolt]]
* [[Fran Kocbek]]
* [[Blaž Kocen]]
* [[Štefan Kociančič]]
* [[Gregor Kocijan]]
* [[Zdenko Kodelja]]
* [[Majda Kodrič]]
* [[Antonija Kofol]]
* [[Valentina Kogoj]]
* [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]]
* [[Tatjana Kokalj]]
* [[Marija Kolar]]
* [[Nuša Kolar]]
* [[Vilko Kolar]]
* [[Rudolf Kolarič]]
* [[Janez Kolenc]] (st./ml.)
* [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]]
* [[Karolina Kolmanič]]
* [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar)
* [[Jaro Komac]]
* [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]]
* [[Marija Koman]]
* [[Martina Koman]]
* [[Franc Komatar]]
* [[Mihael Komel]]
* Dušan Kompare
* [[Peter Končnik]]
* [[Valentin Konšek]]
* [[Antonija Kontler]]
* [[Julij Kontler]]
* [[Julij Kontler]]
* [[Srečko Koporc]]
* [[Alfonz Kopriva]]
* [[Silvester Kopriva]]
* [[Nikolaj Koprivec]]
* [[Janez Koprivnik]]
* [[Josip Korban]]
* [[Avgust Korbar]]
* [[Karel Kordeš]]
* [[Melita Kordeš Demšar]]
* Tatjana Kordiš
* [[Metka Kordigel]]
* [[Andrej Koren]]
* [[Majda Koren]]
* [[Gregor Koritnik]]
* [[Aleksandra Kornhauser]]
* [[Ivan Koropec]]
* [[Jože Koropec]]
* [[Janja Korošec]]
* [[Valentin Korun]]
* [[Fran Kos]]
* Ivan Kos (1849–1931)
* [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]]
* [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]]
* [[Anton Kosi]]
* [[Anton Kosovel]]
* [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]]
* [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]]
* [[Josip Kostanjevec]]
* [[Marija Košak]]
* [[Milena Košak Babuder]]
* [[Janko Košan]]
* [[Jože Košar]]
* [[Niko Košir]]
* [[Stanislav Košir]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]]
* [[Edmund Košuta]] - Mundi
* [[Egidij Košuta]]
* [[Daniel Košutnik]]
* [[Franc Košutnik]]
* [[Joahim Košutnik]]
* [[Silvester Košutnik]] (st./ml.)
* [[Anton Kotar]]
* [[Boštjan Kotnik]]
* [[Herman Kotar]] 
* [[Nedeljka Kotnik]]
* [[Rudi Kotnik]]
* [[Stanko Kotnik]]
* [[Veselko Kovač]]
* [[Mojca Kovač Šebart]]
* [[Rafaela Kovačič]]
* [[Ferdo Kozak]]
* [[Juš Kozak]]
* [[Jurij Kozina]]
* [[Marjan Kozina]]
* [[Pavel Kozina]]
* [[Darinka Kozinc]]
* [[Tonči Koželj]]
* [[Boris Kožuh]]
* [[Josip Kožuh]] (1854–1948)
* [[Milena Kožuh]]
* [[Boris Krabonja]]
* [[Živa Kraigher]]
* [[Ana Krajnc]]
* [[Janez Krajnc]] (1817–1908)
* [[Milovan Krajnc]]
* [[Mitja Krajnčan]]
* [[Ivan Krajnik]]
* [[Boža Krakar Vogel]]
* [[Božo Kralj]]
* [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]]
* [[Metka Kralj]]
* [[Vladimir Kralj]]
* [[Janko Kramar]]
* [[Martin Kramar]]
* [[Miroslava Kramarič]]
* [[Albin Kramberger]]
* [[Darja Kramberger]]
* [[Aleksander Kranjc]]
* [[Silvo Kranjec]]
* [[Fran Krašan]]
* [[Teodor Kravina]]
* [[Marijan Kravos]]
* [[Zdravko Kravos]]
* [[Ivan Krečič]]
* [[Marija Kregar]]
* [[Minka Krejan]]
* [[Janez Krek]]
* [[Leon Krek]]
* [[Sebastjan Krelj]]
* [[Marko Kremžar]]
* [[Božidara Kremžar Petelin]] 
* [[Marko Krevs]]
*[[Ada Kristan]]
* [[Ružena Kristan]]
* [[Silvo Kristan]]
* [[Sebastijan Kristovič]]?
* [[Matko Krištofić]]
* [[Peter Krivec]]
* [[Ada Krivic]]
* [[Martina Križaj Ortar]]
* [[Josip Križan]]
* [[France Križanič]]
* [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]]
* [[Dušan Krnel]]
* [[Breda Kroflič]]
* [[Marjan Kroflič]]
* [[Robi Kroflič]]
* [[Franc Kropivšek]]
* [[Anton Krošl]]
* [[Ivan Krušič]]
* [[Zvone Krušič]]
* [[Ivan Kryl]]
* [[Anton Kržič]]
* [[Anton Krošl]]
* [[Ivan Krušič]]
* [[Jožef Kržišnik]]
* [[Eliza Kukovec]] (1879–1954)
* [[Srečko Kumar]]
* [[Metod Kumelj]]
* [[Blaž Kumerdej]]
* [[Sonja Kump]]
* [[Dušica Kunaver]]
* [[Jurij Kunaver]]
* [[Pavel Kunaver]]
* [[Dragomira Kunej]]
* [[Egon Kunej]]
* [[Viljem Kunst]]
* [[Zlata Kunst]]
* [[Vinko Kunstelj]]
* [[Ivan Kuret]]
* [[Anton Kutin]]
* [[Franc Kuzmič]]
* [[Mikloš Küzmič]]
* [[Štefan Küzmič]]
* [[Jana Kvas]]
* [[Koloman Kvas]]
* [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]]
* [[Dragotin Kveder]]

== L ==
* [[Marijan Lačen]]
* [[Andrijan Lah]]
* [[Ivan Lah]]
* [[Albin Lajovic]]
* [[Jernej Lampret]]
* [[Marija Ana Lap Drozg]]
* [[Ivan Lapajne]]
* [[Josip Lapajne]]
* [[Marija Lapajne]] (1883-1973)
* [[Vincencij Lapajne]]
* [[Joža Lavrič]]
* [[Dušan Lavrič]] (1925-2003)
* [[Vesna Lavrič]]
* [[Vito Lavrič]]
* [[Luka Lavtar]]
* [[Franc Lavtižar]]
* [[Franc Lazarini]]
* [[Lojze Leb]]
* [[Anton Leban]]
* [[Avgust Armin Leban]]
* [[Janko Leban]]
* [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]]
* Franc Lebar
* [[Vanja Lebar Varga]] 
* [[Stanko Leben]]
* [[Miloš Ledinek]]
* [[Dragica Legat Košmerl]]
* [[Karel Legat]]
* [[Melita Lemut Bajec]]
* [[Josip Lendovšek]]
* ? Lengar?
* [[Jurka Lepičnik Vodopivec]]
* [[Anton Lesar]]
* [[Davorin Lesjak]]
* [[Rudi Lešnik]]
* [[Anka Levec]]
* [[Fran Levec]]
* [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937)
* [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977)
* [[Alfonz Levičnik]]
* [[Mihael Levstik]]
* [[Mariza Ličan]]
* [[Nives Ličen]]
* [[Angelca Likovič]]
* [[Anton Likozar]]
* [[Emilijan Lilek]]
* [[Anton Tomaž Linhart]]
* [[Viljem Linhart]]
* [[Jože Lipnik]]
* [[Vinko Lipovec]]
* [[Igor Lipovšek]]
* [[Marijan Lipovšek]]
* [[Florjan Lipuš]]
* [[Boris Lipužič]]
* [[Marija Lipužič]]
* [[Janko Liška]]
* [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]]
* [[Ožbe Lodrant]]
* [[Vinko Logaj]]
* [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]]
* [[Janko Lokar]]
* [[Dragotin Lončar]]
* [[Jakob Lopan]]
* [[Vlado Lorber]]
* [[Stanko Lorger]]
* [[Joža Lovrenčič]]
* [[Živko Lovše]]
* [[Franjo Lovšin]]
* [[Franc Lubej]]
* [[Aleksander Lunaček]]
* [[Ivan Lunder]]
* [[Franc Lunder]]
* [[Stanka Lunder Verlič]]
* [[Fortunat Lužar]]
* [[Miro Lužnik]]

== M ==
* [[Ivan Macher]]
* [[Bojan Macuh]]
* [[Majda Magajna]]
* [[Franjo Magdič]]
* [[Ivan Magerl]]
* [[Karel Mahkota]]
* [[Karel Mahnič]]
* [[Jakob Franc Mahr]]
* [[Edi Majaron]]
* [[Andrej Majcen]]
* [[Gabriel Majcen]]
* [[Viktor Majdič]]
* [[Boris Majer]]
* [[Vladislav Majhen]]
* [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]]
* [[Danijela Makovec Radovan]]
* [[Anton Makovic]]
* [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]]
* [[Pavla Makuc]]
* [[Albina Malavašič Zakrajšek]]
* [[Avguštin Malle]]
* [[Miloš Marc]]
* [[Rudolf Marc]]
* [[Barica Marentič Požarnik]]
* Franc Marič
* [[Boštjan Markič]]
* [[Marjanca Markič]]
* [[Mihael Markič]]
* [[Josip Marn]]
* [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]]
* [[Peter Martinc]]
* [[Jurij Marussig]]
* [[Milan Marušič]]
* [[Martin (Davorin) Mastnak]]
* [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]]
* [[Blaž Matek]]
* [[Neža Maurer]]
* [[Manica Maver]]
* [[Marij Maver]]
* [[Josip Mazi]]
* [[Vilko Mazi]] (1888-1986)
* [[Jasna Mažgon]]
* [[Hinko Medič]]
* [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]]
* [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]]
* [[Martin Medved]]
* [[Stane Medved]]
* [[Vida Medved Udovič]]
* [[Zdenko Medveš]]
* [[Marija Mehle]]
* [[Jože Melaher]]
* [[Luc Menaše]]
* [[Josip Mencej]]
* [[Martin Mencej]]
* [[Rudolf Mencin]]
* [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]]
* [[Marija Menih]]
* [[Dušan Merc]]
* [[Ivan Mercina (učitelj)]]
* [[Alojzij Merhar]]
* [[Boris Merhar]]
* [[Ivanka Mestnik]]
* [[Josip Mešiček]] (1865-1923)
* Antonija Metelko
* [[Franc Serafin Metelko]]
* [[Janez Milko Metlika]]
* [[Franc Mihelčič]]
* [[Pavel Mihelčič]]
* [[Slavko Mihelčič]]
* [[Stane Mihelič]]
* [[Erika Mihevc Gabrovec]]
* [[Neža Ema Mikec]]
* [[Janja Miklavčič]]
* [[Jožica Miklavčič]]
* [[Elvi Miklavec Slokar]]
* [[Janez Miklošič]]
* [[Adam Milkovič]]
* [[Dragojila Milek]]
* [[Jože Mlakar]]
* [[Pino Mlakar]]
* [[Emilija Mlakar Branc]]
* [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]]
* [[Fran Mlinšek]]
* [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]]
* [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]]
* [[Hubert Močnik]]
* [[Janez Močnik]]
* [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996)
* [[Matej Močnik]]
* [[Matija Močnik]] (1881-1962)
* [[Peter Močnik]]
* [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]]
* [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]]
* [[Miha Mohor]]
* [[Milena Mohorič]]
* [[Ivan Molinaro]]
* [[Nada Morato]]
* [[Karmen Mozetič]]
* [[Anton Možina]]
* [[Boris Možina]]
* [[Bernarda Mrak Kosel]]
* [[Ester Mrak]]
* [[Jožef Mrak]]
* [[Franc Mravljak]]
* [[Ivan Mravljak]]
* [[Albert Mrgole|Albert (&amp; Leonida) Mrgole]]
* [[Ilija Mrmak]]
* [[Oton Muhr]]
* Ivana Mulec
* [[Franc Munih]]
* [[Viktor Murnik]]
* [[Pavla Murnik]]
* [[Janko Muršak]]
* [[Erna Muser]]
* [[Peter Musi]]
* [[Avgust Musić]]

== N ==
* [[Marica Nadlišek Bartol]]
* [[Rajmund Nachtigall]]
* [[Zoran Naprudnik]]
* [[Jan Nepomuk Nečásek]]
* [[Miha Nerat]]
* [[Alojz Novak]]
* [[Alojzij Novak (1849-1917)]]
* [[Alojzij Novak (učitelj)]]
* [[Bogomir Novak]]
* [[Drago Novak]] 
* [[Fredi Novak]]
* [[Franc Novak|Franc Novak-&quot;General Štesel&quot;]]
* [[Janez Novak]]
* [[Helena Novak]]
* [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec)
* [[Josip Novak (učitelj)]]
* [[Ljudmila Novak]]
* [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]]
* [[Valentina Novak]]
* [[Egidija Novljan]]

== O ==
* [[Roman Oberlintner]]
* A. Oblak
* [[Breda Oblak]]
* [[Rudi Ocepek]]
* [[Uroš Ocepek]]
* [[Anton Ocvirk]]
* [[Alojzij Odar]]
* [[Eda Okretič Salmič]]
* Ludvik Olas
* [[Oton Oman]]
* [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]]
* [[Zdravko Omerza]]
* [[France Onič]]
* [[Božidar Opara]]
* [[Mihael Opeka]]
* [[Rok Orač]]
* [[Josip Orel]]
* [[Tine Orel]]
* [[Božena Orožen]]
* [[Fran Orožen]]
* [[Ignacij Orožen]]
* [[Janko Orožen]]
* [[France Ostanek]]
* [[Anton Osterc]]
* [[Anton Oven]]
* [[Karel Ozvald]]

== P ==
* [[Anton Pagon]]
* [[Boris Pahor]]
* [[Drago Pahor]]
* [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]]
* [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]]
* [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič)
* [[Marija Pahor Janežič]]
* [[Radivoj Pahor]]
* [[Samo Pahor]]
* [[Janko Pajk]]
* [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]]
* [[Franc Papler]]
* [[Amand Papotnik]]
* [[Dušan Parazajda]]
* [[Tone Partljič]]
* [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]]
* [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]]
* [[Marijan Pavčič]]
* [[Josip Pavčič]]
* [[Avgust Pavel]]
* [[Gregor Pavlič]]
* [[Rado Pavlič]]
* Zvonko (Franc) Pavšič
* [[Breda Pečan]]
* [[Josip Pečarič]]
* [[Mojca Peček Čuk]]
* [[Rudolf Pečjak]]
* [[Sonja Pečjak]]
* [[Franc Pediček]]
* [[Helena Pehani Justin]]
* [[Cirila Peklaj]]
* [[Leopoldina Pelhan]]
* [[Valerija Perger]]
* [[Jožica Peric]]
* [[Lovro Perko]]
* [[Andrej Perne]]
* [[Marija Perpar]]
*Miša (Mihaela) Krašovic Pertl
* [[Bruna Marija Pertot]]
* [[Ivo Pertot]]
* [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]]
* [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]]
* [[Nada Pertot]]
* [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]]
* [[Rajko Perušek]]
* [[Franc Peruzzi]]
* [[Robert Petaros]]
* Leopold Petauer
* [[Martin Petelin]]
* [[Anda Peterlin]] 
* [[Jože Peterlin]]
*[[Lučka Peterlin Susič]]
*[[Matejka Peterlin Maver]]
* [[Mihael Peternel]]
* [[Metod Peternelj]]
* [[Valentin Petkovšek]]
* [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]]
* [[Anton Pevc]]
* [[France Pibernik]]
* [[Leo Pibrovec]]
* [[Darja Piciga]]
* [[Viktorija Pičman]]
*[[Janez Piko]]
*[[Zora Pipan]]
* [[Alfonz Pirc]]
* [[Franc Pirc]]
* [[Gustav Pirc]]
* [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]]
* [[Matija Pirc]]
* [[Makso Pirnat]]
* [[Angela Piskernik]]
* [[Frančiška Pišek]]
* [[Franci Pivec]]
* [[Ljudevit Pivko]]
* [[Karmen Pižorn]]
* [[France Planina]]
* [[Robert Plavšak]]
* [[Jože Plečnik]]
* [[Josip Plemelj]]
* [[Janko Plemenitaš]]
* [[Tanja Plemenitaš]]
* [[Rudolf Pleskovič]]
* [[Pavel Plesničar]]
* [[Cirila Pleško Štebi]]
* [[Franc Plevnik]]
* [[Tatjana Plevnik]]
* [[Alojz Pluško]]
* [[Leopoldina Plut Pregelj]]
* [[Mirjam Počkar]]
* [[Nives Počkar]]
* [[Karel Podhostnik]]
* [[Albin Podjavoršek]]
* [[Henrik Podkrajšek]]
* [[Matilda Podkrajšek]]
*[[Tatjana Podkrajšek]]
*[[Adela Pogorelc]]
*[[Ivan Poklič]]
* [[Oton Polak]]
* [[Ivan Polanec]]
* [[Valentin Polanšek]]
* [[Anton Polenec]]
* [[Branko Polič]]
* [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]]
* [[Leopold Poljanec]]
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Ivan Poljanšek]]
* [[Ivan Polovič]]
* [[Ambrož Poniž]]
* [[Benedikt Poniž]]
* [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]]
* [[Matko Potočnik]]
* [[Majda Potrata]]
* [[Maria Pozsonec]]
* [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]]
* [[Breda Požar]]
* [[Lovro Požar]]
* [[Štefan Požlep]]
* [[Andrej Praprotnik]]
* [[Franc Praprotnik]]
* [[Ludvik Prebil]]
* [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]]
* [[Ivan Pregelj]]
* [[Žarko Pregelj]]
* [[Stanko Prek]]
* [[Branko Prekoršek]]
* [[Ivan Prekoršek]]
* [[Stanko Premrl]]
* [[Jožef Premru]]
* [[Maks Prezelj]] 
* [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]]
* [[Karel Prijatelj]]
* [[Niko Prijatelj]]
* [[Janez Nepomuk Primic]]
* [[Anton Primožič]]
* [[Štefan Primožič]]
* [[Josip Priol]]
* [[Stane Proje]]
* [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]]
* [[Peter Prosen]]
* [[Ksenija Prunk]]
* [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]]
* [[Majda Pšunder]]
* [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]]
* [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]]
* [[Miroslav Pučelik]]
* [[Herman Pučnik]]
* [[Helena Puhar]]
* [[Danica Purg]]
* [[Herman Pušnik]]

== R ==
* [[Oton Račečič]]
* [[Božo Račič]]
* [[Marko Račič]]
* [[Meta Rainer]]
* [[Judita Rajnar]]
* [[Rudolf Rakuša]]
*[[Uršula Ramoveš]]
* [[Vlado Rape]]
* [[Miroslav Ravbar]] 
* [[Edvard Ravnikar]]
* [[Cveta Razdevšek Pučko]]
* [[Nada Razpet]]
* [[Alenka Rebula Tuta]]
* [[Alojz Rebula]]
* [[Ludvik Rebeušek]]
* [[Elija Rebič]]
* [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]]
* [[Pavla Renzenberg]]
* [[Metod Resman]]
* [[Ivan Reščič]]
* [[Miho Ribarič]]
* [[Branka Ribič Hederih]]
* [[Josip Ribičič]]
* [[Marinka Ribičič]]
* [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]]
* [[Vojteh Ribnikar]]
* [[Niko Rihar]]
* [[Maksimiljan Rimele]]
* [[Anton Zvonko Robar]]
* [[Adolf Robida]]
* [[Karel Robida]]
* [[Franc Robnik]]
* [[Ivan Robnik]]
* [[Viljem Rohrman]]
* [[Milena Rohrmann]]
* [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]]
* [[Frančišek Rojina]]
* [[Tomaž Romih]]
* [[Ana Roner Lavrič]]
* [[Adolf Rosina]]
* [[Mihajlo Rostohar]]
* [[Fran Roš]]
* [[Miloš Roš]]
* [[Jože Rotar]]
* [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik)
* [[Matej Rovš]]
* Marjan Rozman (1938)
* [[Simon Rudmaš]]
* [[Branko Rudolf]]
* [[Vida Rudolf]]
* [[Vida Rudolf (šolska delavka)]]
* [[Marina Rugelj]]
* [[Karlo Rupel]]
* [[Mirko Rupel]]
* [[Mara Rupena]]
* Zvonko Rus
* [[Barbara Rustja]]
* [[Anton Rutar]]
* [[Dušan Rutar]]
* [[Marija Rutar]]
* [[Simon Rutar]]
* [[Tone Rutar]]
* [[Zora Rutar Ilc]]

== S ==
* [[Adolf Sadar]]
* [[Lovro Sadar]]
* [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]]
* [[Janez Sagadin]]
* [[Ludvik Sagadin]]
* [[Janez Saje]]
* [[Marija Saje]]
* [[Oton Sajovic]]
* [[Igor Saksida]]
* [[Franc Samec]]
* [[Janko Samec]]
* [[Maksa Samsa]]
* [[Mara Samsa]]
* [[Boris Sancin]]
* [[Dimitrij Sancin]]
* [[France Sancin]]
* [[Ivanka Sancin]]
* [[Josip Sancin]] (2)
* [[Karel Sancin]]
* [[Lovro Sancin]]
* [[Matej Sande]]
* [[Sartori]] -
* [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]]
* [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]]
* [[Josip Schmoranzer]]
* [[Henrik Schreiner]]
* [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]]
* [[Danilo Sedmak]]
* [[Simon Sekirnik]]
* [[Jurij Selan]]
* [[Tone Seliškar]]
* [[Antonio Sema]]
* [[Matija Senkovič]]
* [[Alojzij Sernec]]
* [[Ana Sernec]]
* [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]]
*[[Polonca Serrano]]
* [[Jože Sever]]
* [[Leopold Sever]]
* [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]]
* [[Sonja Sever]]
* [[Jože Sevljak]]
* [[Alojzij Sežun]]
* [[Andrej Sežun]]
* [[Albert Franc Sič|Albert Sič]]
* [[Franjo Sič]]
* [[Luka Sila]]
* [[Rozalija Simčič]]
* [[Samo Simčič]]
* [[Tomaž Simčič]]
* [[Ivan Simonič]]
* [[Davorin Sinkovič]]
* [[Franc Sivec]]
* Ivan Sivec (1892-1986)
* [[Minka Skaberne]]
* [[Anton Skala]]
* [[Vinko Skalar]]
* [[Jakob Sket]]
* [[Stanko Skočir]]
* [[Klara Skubic Ermenc]]
* [[Andrej Skulj]]
*[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]]
* [[Vika Slabe]]
* [[Zdravko Slamnik]]
* [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]]
* [[Antonija Slavik]]
* [[Anton Martin Slomšek]]
* [[Anton Slodnjak]]
* [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski)
* [[Avgusta Smolej]]
* [[Pavel Smolej]]
* [[Viktor Smolej]]
* [[Ljuba Smotlak]]
* [[Maja Smotlak]]
* [[Hinko Smrekar]]
* [[Benigen Snoj]]
* [[Gregor Somer]]
* [[Edvard Sosič]]
* [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]]
*[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] 
*[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]]
* [[Andrej Sotošek]]
* [[Anton Sovre]]
* [[Anton Spendou]]
* [[Jožef Spendou]]
* [[Jožef Spindler]]
* [[Katinka Stanič]]
* [[Valentin Stanič]]
* [[Miriam Stanonik]]
* [[Anton Stefanciosa]]
* [[Ivan Stegovec]]
* [[Vojka Stepančič]]
* [[Ljudevit Stiasny]]
* [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]]
* [[Boris Stres]]
* [[Gvido Stres]]
* [[Vera Stres]] (por. Kmetec)
* [[Josip Stritar]]
* Josip Stritar (1870-)
* [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]]
* [[Janez Strnad]]
* [[Romeo Strojnik]]
* [[Štefa Strojnik]]
* [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek)
* [[Ivan Stupica]]
* [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori)
* [[Leopold Suhodolčan]]
* [[Drago Supančič]]
* [[Tomaž Susič]]
* [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]]
* [[Lovro Sušnik]]
* [[Blaž Svetelj]]
* [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]]
* [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj)

== Š ==
* [[Maks Šah]]
* [[Saša Šantel]]
* [[Andrej Šavli]]
* [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]]
* [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]]
* [[Ivan Šega (šolnik)]]
* [[Iva Šegula]]
* [[Marjanca Šeme]]
* [[Tanja Šeme]]
* [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]]
* [[Romana Šifrer]]
* [[Ivan Vanek Šiftar]]
* [[Gustav Šilih]]
* [[Stanko Šimenc]]
* [[Silvo Šinkovec]]
* [[Jože Širec]] (1923-2018)
* [[Amat Škerlj]]
* [[Ivan Škoflek]]
* [[Radoslav Škoflek]]
* [[France Škrabl]]
* [[Mojca Škrinjar]]
* [[Bratko Škrlj]]
* [[Majda Šlajmer Japelj]]
* [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]]
* [[Jakob Šolar]]
* [[Ljubka Šorli]]
* [[Josip Šorn]]
* [[Albin Šprajc]]
* [[Ivan Štalec]]
* [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]]
* [[Damijan Štefanc]]
* [[Barbara Šteh]]
* [[Vesna Štemberger]]
* [[Klaudija Šterman Ivančič]]
* [[Anton Štrekelj]]
* [[Josip Štrekelj]]
* [[Anton Štritof]]
* [[Alfonz Štrukelj]]
* [[Branimir Štrukelj]]
* [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]]
* [[Vojka Štular]]
* [[Antonija Štupca]]
* [[Marija Štupca]]
* [[Jože Šturm]]
* [[Ivan Šubic]]
* [[Rajko Šugman]]
* [[Fran Šuklje]]
* [[Gizela Šuklje]]
* [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič)
* [[Svetozara Šuklje]]
* [[Drago Šulek]]
* [[Kristina Šuler]]
* [[Avgust Šuligoj]]
* [[Ivan Šumljak]]
* [[Andrej Šušmelj]]
* [[Elvira Šušmelj]]
* [[Zmago Švajger]]
* [[Marija Švajncer]]
* [[Ernest Švara]]

== T ==
* [[Tonka Tacol]]
* [[Mladen Tancer]]
* [[Venčeslav Taufer]]
* [[Vida Taufer]]
* [[Albin (Zoran) Tavčar]]
* [[Alojzij Tavčar]]
* [[Josip Tavčar]]
* [[Mara Tavčar]]
* [[Marijan Tavčar]]
* [[Miroslav Tavčar]]
* [[Zora Tavčar]]
* [[Bogo Teplý]]
* [[Štefan Terpin]]
* [[Ernest Tiran]]
* [[Joško Tischler]] 
* [[Vladimir Tkalec]]
* [[Ivan Toličič]]
* [[Anton Valentin Toman]]
* [[Silvira Tomasini]]
* [[Jože Tomažič]]
* [[Jožef Tomažovic]]
* [[Alojzij Tome]]
* [[Ernest Tomec]]
* [[Jurij Tomec]]
* [[Ana Tomić]]
* [[Ivan Tominec]]
* [[Josip Tominšek]]
* [[Vlasta Tominšek]]
* [[Bernard Tomšič]]
* [[Emanuel Tomšič]]
* [[France Tomšič]]
* [[Ivan Tomšič]]
* [[Janez Tomšič]]
* [[Ljudevit Tomšič]]
* [[Marjan Tomšič]]
* [[Matija Tomšič]]
* [[Štefan Tomšič]]
* [[Bea Tomšič Amon]]
* [[N. Topolovec]]
* [[Jože Toporišič]]
* [[Emanuel Torres]]
* [[Karel Toš]]
* Franjo (Franc) Trampuž
* [[Marjan Tratar]]
* [[Tone Trdan]]
* [[Janez Trdina]]
* [[Joža Trdina]]
* [[Silva Trdina]]
* [[Ruža Tremski-Gradišnik]]
* [[Ivan Trinko]]
* [[Anton (Tone) Troha]]
* [[Veljko Troha]]
* [[Štefan Trojar]]
* [[Angela Trost]]
* [[Anton Trost]]
* [[Davorin Trstenjak]]
* [[Davorin (Martin) Trstenjak]]
* [[Marijan Tršar]]
* [[Primož Trubar]]
* [[Vladka Tucovič Sturman]]
* [[Ernest Turk]]
* [[Lavoslava Turk]]
* [[Metod Turnšek]]
* [[Radivoj (Franc) Tušak]]
* [[Ivan Tušek]]

== U ==
* [[Drago Ulaga]]
* [[Emil Ulaga]]
* [[Jože Ulčar]]
* [[Janez Krstnik Ulčer]]
* [[Anton Umek-Okiški]]
* [[Fedora Umek]]
* [[Terezija Uran]]
* [[Bernarda Urankar]]
* [[Stanko Uršič]]
* [[Peter Us]]
* [[Helena Us]]
* [[Jakob Ušeničnik]]

== V ==
* [[Alojzij Vadnal]]
* [[Franc Vajda]]
* [[Jože Valenčič]]
* [[Karel Valentinčič]]
* Alfonz Vales
* [[Matija Valjavec]]
* [[Francka Varl Purkeljc]]
* Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]])
* [[Jože Vauhnik]]
* [[Herman Velik]]
* [[Anton Velikonja]]
* [[Slavica Vencajz]]
* [[Marija Vencelj]]
* [[Jožica Venturini]]
* [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]]
* [[Karel Verstovšek]]
* [[Branko Vesel]]
* [[Franjo Veselko]]
* [[Ivan Vesenjak]]
* [[Franc Vidic]] 1869-1949
* [[Tadej Vidmar]]
* [[Oto Vilčnik]]
* [[Alenka Vilfan Kozinc]]
* [[Albin Vilhar]]
* [[Mirko Vivod]]
* [[Angela Vode]]
* [[Jakob Vodeb]]
* [[Dora Vodnik]]
* [[France Vodnik]]
* [[Valentin Vodnik]]
* [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]]
* [[Gustav Vodušek]]
* [[Marija Vogelnik]]
* [[Silva Vogelnik]]
* [[Fran Voglar]]
* [[Mira Voglar]]
* [[Janez Vogrinc]]
* [[Jože Vogrinc star.]]
* [[Roman Voginc]]
* [[Metod Vojvoda]]
* [[Zlata Vokač]]
* [[Jože Volarič]]
* [[Drago Vončina]]
* [[Reginald Vospernik]]
* [[Leopold Vostner]]
* [[Fani Vošnjak]]
* [[Vera Vošnjak]]
* [[Vinko Vošnjak]] 
* [[Albin Vrabič]] 
* [[Ernest Vranc]]
* [[Ivan Vrbančič]]
* [[Miha Vrbinc]]
* [[Milan Vreča]]
* [[Ivan Vrečar]]
* [[Franica Vrhunc]]
* [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]]
* Nada Vukelić
* [[Ivan Vurnik]]

== W ==
* [[Jože Wakounig]]
* [[Tomaž Weber]]
* [[Marija Wessner]]
* [[Josip Wester]]
* [[Franc Wiesthaler]]
* [[Hinko Wilfan]] 
* [[Venceslav Winkler]]
* [[Marija Wirgler]]

== Z ==
* [[Pavle Zablatnik]]
* [[Marta Zabret]]
* [[Vlasta Zabukovec]]
* Štefka Zadnik
* [[Jože Zadravec]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]]
* [[Leonida Zalokar]]
* [[Mansuet Zangerl]]
* [[Rudolf Završnik]]
* [[Jože Zelenik]]
* [[Janko Zerzer]]
* [[Pavel Zgaga]]
* [[Mavricij Zgonik]]
* [[Anica Zidar]]
* [[Pavle Zidar]]
* [[Ivan Zika]]
* [[Janez Zima]]
* [[Luka Zima]]
* [[Anamarija (Volk) Zlobec]]
* [[Stanislav Zlobko]]
* [[Ivo Zobec]]
* [[Darja Zorc Maver]]
* [[Rudolf Zore]]
* [[Črtomir Zorec]]
* [[Srečko Zorko]]
* [[Leon Zorman]]
* [[Mirko Zorman]]
* [[Klavdij Zornik]]
* [[Agneza Zupan]]
* [[David Zupan]]
* [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]]
* [[Jakob Zupan]]
* [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025)
* [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš
* [[Darko Zupanc]]
* [[Lojze Zupanc]]
* [[Anton Zupančič]]
* [[Alenka Zupančič Danko]]
* [[Janja Zupančič]]
* [[Jože Zupančič]]
* [[Katka Zupančič]]
* [[Vita Zupančič]]
* [[Zdravko Zupančič]]
* [[Fran Zwitter]]

== Ž ==
* [[Jože Žabkar]]
* [[Cilka Žagar]]
* [[Drago(tin) Žagar]]
* [[France Žagar]]
* [[Igor Ž. Žagar]]
* [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]]
* [[Marija Žagar]]
* [[Marjan Žagar]]
* [[Nikolaj Žagar]]
* [[Stane Žagar]]
* [[Miroslav Žakelj]]
* [[Katka Žbogar]]
* [[Marjeta Žebovec]]
* [[Sebastijan Žepič]]
* [[Lojzka Žerdin]]
* [[Tereza Žerdin]]
* [[Breda Žerjal]]
* [[Irena Žerjal]]
* [[Albert Žerjav]]
* [[Angelca Žerovnik]]
* [[Branimir Žganjer]]
* [[Franka Žgavec]]
* [[Franjo Žgeč]]
* [[Adela Žgur]]
* [[Alojzija Židan]]
* [[Franc (Leopold) Žigon]]
* [[Janko Žirovnik]]
* [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] 
* [[Tomislav Žitko]]
* [[Vladimir Žitko]]
* [[Leon Žlebnik]]
* [[Andrej Žmavc]]
* [[Jakob Žmavc]]
* [[Janja Žmavc]]
* [[Marjan Žmavc]]
* [[Vincenc Žnidar]]
* [[Ivica Žnidaršič]]
* [[Fran Žnideršič]]
* [[Mihael Žolgar]]
* [[Bogdan Žolnir]]
* [[Oskar Žolnir]]
* [[Sonja Žorga]]
* [[Bogdan Žorž]]
* [[Andrej Žumer]]
* [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]])
* [[Jože Župančič]]

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji|*]]</text>
      <sha1>r8go7tvj1ximx2t9rx7tf88dwigcjzm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ingrid Aleksandra Norveška</title>
    <ns>0</ns>
    <id>412342</id>
    <revision>
      <id>6758160</id>
      <parentid>6716491</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T07:24:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758160</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19958" sha1="gmpif5npp3jjo8ssc9cfx6lv6rhaen9" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| name           = Princesa Ingrid Aleksandra
| other_names =
| image          = &lt;!-- WD --&gt;
| caption         = Princesa Ingrid Aleksandra (2014)
| house           = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]]
| birth_date     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| father           = [[Haakon, norveški prestolonaslednik]]
| mother         = [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]]
|religion          = Norveška cerkev
}}
{{Norveška kraljevska družina}}
'''Princesa Ingrid Aleksandra Norveška''', * [[21. januar]] [[2004]], Rikshospitalet, [[Oslo]], [[Norveška]].

Ingrid Aleksandra je starejši otrok [[Haakon, norveški prestolonaslednik|kronskega princa Haakona]] in je druga v [[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|vrsti za nasledstvo]] njenega dedka [[Harald V. Norveški|kralja Haralda V.]]. Kot članica [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|hiše Glücksburg]] je pričakovano, da bo postala druga ženska vladarka po [[Margareta I. Danska|kraljici Margareti]] iz 15. stoletja.

==Rojstvo in krst==
Princesa Ingrid Aleksandra se je rodila 21. januarja 2004 ob 9:13 v univerzitetni bolnišnici Rikshospitalet v [[Oslo|Oslu]] kot prvi otrok [[Haakon, norveški prestolonaslednik|kronskega princa Haakona]], [[prestolonaslednik]]a na norveški prestol, in druga vnukinja [[Harald V. Norveški|kralja Haralda V.]] in [[Sonja Norveška|kraljice Sonje]]. Njena mati [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|kronska princesa Mette-Marit]] ima iz prejšnjega razmerja sina imenovanega Marius Borg Høiby, rojenega 13. januarja 1997.&lt;ref name=&quot;alexandra&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28778&amp;sek=28633|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevski dvor|title=Njena kraljevska visokost princesa|date=8. februar 2013|accessdate=25. december 2015|quote=Princesa Ingrid Aleksandra, rojena 21. januarja 2004. Druga v vrsti na norveški prestol za svojim očetom kronskim princem.}}&lt;/ref&gt; Po njenem rojstvu je dobro cenjena kraljevska družina doživela vzpon popularnosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Culture and Customs of Norway|url=https://archive.org/details/culturecustomsof0000olea|year=2010|isbn=0313362483|publisher=ABC-CLIO|last=Hayford O'Leary|first=Margaret|page=[https://archive.org/details/culturecustomsof0000olea/page/16 16]}}&lt;/ref&gt;

Ingrid Aleksandro je 17. aprila 2004 krstil škof Gunnar Stålsett v kapeli Kraljeve palače. Njeni botri so bili kralj [[Harald V. Norveški|Harald]] (njen dedek) [[Marta Ludovika Norveška|princesa Marta Ludovika]] (njena teta), Marit Tjessem (njena babica), [[Friderik, danski prestolonaslednik|kronski princ Danske]], [[Viktorija, švedska prestolonaslednica|kronska princesa Švedske]] in [[Filip VI. Španski|princ Asturski]].&lt;ref name=&quot;alexandra&quot;/&gt; Kronski princ Danske in princ Asturski se nista mogla udeležiti krsta zaradi njunih poročnih načrtov naslednjega meseca.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Ingrid Alexandra Christening|url=http://ca.hellomagazine.com/royalty/2004/04/19/ingridchristening/|language=en}}&lt;/ref&gt;

==Ustavni status==
Ustava Norveške se je spremenila leta 1990 in predstavila absolutno primogenituro in s tem zagotovila, da se bo krona prenesla na najstarejšega otroka ne glede na spol, vendar pa je ustava pustila kronskega princa pred njegovo starejšo sestro [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtha Louise]]; ustava se je prvič uveljavila pri njunih otrocih.&lt;ref name=&quot;konge&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28654&amp;sek=27302|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevski dvor|title=Red o nasledstvu|date=12. februar 2013|accessdate=25. december 2015|language=en|archive-date=2018-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180929194648/http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28654&amp;sek=27302|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;martha&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28745&amp;sek=27287|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevski dvor|title=Njena visokost princesa Märtha Louise|date=7. november 2012|accessdate=25. december 2015|quote=Ustavna sprememba sprejeta leta 1990 je vzpostavila pravico najstarejše rojenega otroka, da se povzpne na prestol ne glede na spol, vendar ker je bila ta sprememba sprejeta dolgo po rojstvu princese in kronskega princa, je bilo odločeno, do bodo imeli moški rojeni pred letom 1990 prednost pred ženskami.}}&lt;/ref&gt;
Princesa Ingrid Aleksandra je tako od rojstva druga v [[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|vrsti za nasledstvo]] in je pred njo le njen oče. Zaradi reforme na njen status ni vplivalo rojstvo njenega brata [[Sverre Magnus Norveški|princa Sverra Magnusa]] leta 2005.&lt;ref name=&quot;alexandra&quot;/&gt; Za princeso je pričakovano, da bo prva norveška ženska vladarica od [[Margareta I. Danska|kraljice Margarete]], ki je vladala od konca 1380-ih do svoje smrti leta 1412 nad [[Kalmarska zveza|Norveško, Dansko in Švedsko]]&lt;ref name=&quot;thompson&quot;&gt;{{navedi knjigo|publisher=Rowman &amp; Littlefield|title=Nordic, Central, and Southeastern Europe 2013|year=2013|isbn=147580489X|last=Thompson|first=Wayne C.}}&lt;/ref&gt;

Skupaj s svojimi starši in starimi starši &amp;ndash; vendar za razliko od svojega brata in ostalih sorodnikov &amp;ndash; je princesa Ingrid Aleksandra članica norveške kraljeve hiše. Družina pripada [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|rodbini Glücksburg]].&lt;ref name=&quot;konge&quot;/&gt;

Norveška kraljevska družina je tudi v vrsti [[Nasledstvo na britanski prestol|na britanski prestol]], saj so potomci [[Matilda Valižanska|Matilde]], hčerke kralja [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]];&lt;ref name=&quot;reynolds&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Who's who in the royal family: the first one hundred and fifty in line of succession to the British throne|url=https://archive.org/details/whoswhoinroyalfa0000reyn|publisher=Proteus Pub. Co.|year=1982|isbn=0862760194|last=Reynolds|first=Roger}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;hamilton&quot;&gt;{{navedi knjigo|publisher=Pavilion|title=The Royal 100: a who's who of the first 100 people in line of succession to the British throne|url=https://archive.org/details/royalonehundredw00hami|year=1986|isbn=0907516939|last=Hamilton|first=Alan}}&lt;/ref&gt; Princesa Ingrid Aleksandra je za svojim bratom v britanski liniji zaradi moške prednostne kognatične primogenoture.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Debrett's Peerage &amp; Baronetage 2008|url=https://archive.org/details/peeragebaronetag0000edit|year=2008|isbn=1870520807|publisher=Debrett's Peerage Limited|last1=Kidd|first1=Charles|last2=Shaw|first2=Christine|page=[https://archive.org/details/peeragebaronetag0000edit/page/n136 129]}}&lt;/ref&gt;

==Izobrazba==
Ingrid Aleksandra je začela obiskovati šolo 19. avgusta 2010 na osnovni šoli Jansløkka, krajevni javni šoli v Askerju, ki jo je obiskoval tudi njen polbrat. Je prva članica norveške kraljevske družine, ki je obiskovala krajevno šolo. Ostali člani so bili poslani v [[Oslo]], da bi šole obiskovali tam. Njeni starši so se za to odločili, ker so zanjo želeli, da ima kar se da navadno otroštvo. Časopisi so poročali, da bo princesa Ingrid Aleksandra hodila v šolo s svojim polbratom in da krajevni državljani lahko pričakujejo, da jo občasno vidijo v skupnosti s svojimi sošolci na šolskih izletih. Šolski uradniki upajo, da bo šola kraj, kjer bo princesa lahko spoznala prijatelje in uživala majhno zmanjšanje javnega nadzora.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Nilsen |first=Helle |last2=Stalsberg |first2=Trine |date=19. avgust 2010 |title=Historisk skolestart |url=http://www.side2.no/underholdning/article2965487.ece |newspaper=Nettavisen |location= |publisher= |accessdate=25. december 2015 |language=no |archive-date=2012-02-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120229141354/http://www.side2.no/underholdning/article2965487.ece |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 

Dne 17. junija 2014 je [[norveška kraljevska družina]] obvestila javnost, da se bo princesa Ingrid Aleksandra od začetka šolskega leta 2014-2015 prepisala v zasebno angleško-govorečo šolo Oslo International School, menda zato, ker so njeni starši zanjo želeli, da govori angleščino tekoče.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Princess Ingrid of Norway starts first day at new school on proud mum Mette-Marit's birthday|url=http://ca.hellomagazine.com/royalty/2014081920547/princess-mette-marit-ingrid-alexandra-first-day-school/|date=19. avgust 2014|publisher=HELLO!|accessdate=25. december 2015|language=en}}&lt;/ref&gt; Njen mlajši brat Sverre Magnus pa se je prepisal na Montessorijevsko šolo v Oslu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Svarstad|first=Jørgen|last2=Hagesæther|first2=Pål Vegard|date=17. junij 2014|title=Kronprins-barna på private skoler|url=http://www.aftenposten.no/nyheter/kongelige/Kronprins-barna-pa-private-skoler-7607389.html#.U6BhlihpdYY|newspaper=Aftenposten|accessdate=25. december 2015|language=no}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=New schools|url=http://royallyscandinavian.blogspot.mx/2014/06/new-schools.html|publisher=Scandinavian Royals blog}}&lt;/ref&gt;

==Kraljeve naloge==
Dne 19. junija 2010 je Ingrid Aleksandra služila kot družica na poroki svoje botre [[Viktorija, švedska prestolonaslednica|švedske prestolonaslednice]].&lt;ref name=&quot;kungahuset&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kungahuset.se/royalcourt/mediacentre/pressreleases/olderpressreleases/pressreleasesearlier/tenyoungbridesmaidsandpageboysattheweddingatstockholmcathedral.5.40e05eec12926f2630480001352.html|title=Ten young bridesmaids and page boys at the wedding at Stockholm Cathedral|date=16. junij 2010|website=kungahuset.se|publisher=Švedski kraljevski dvor|accessdate=25. december 2015|language=en|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303225324/http://www.kungahuset.se/royalcourt/mediacentre/pressreleases/olderpressreleases/pressreleasesearlier/tenyoungbridesmaidsandpageboysattheweddingatstockholmcathedral.5.40e05eec12926f2630480001352.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Decembra 2012 se je princesa na Norveškem televizijskim programu skupaj z očetom udeležila intervjuja v pomoč Okoljskim dejavnikom, otroški okoljevarstveni organizaciji. Njena mati bi se mogla udeležiti, vendar se je namesto nje udeležil kronski princ, saj je kronska princesa zbolela.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://nrksuper.no/super/blog/se-prinsessen-i-julemorgen/ |title=Se prinsessen i Julemorgen! |last1=N/A |first1=Gunhild |date=23. december 2012 |website=NRK Super |publisher=NRK |accessdate=25. december 2014 |language=no |archive-date=2018-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180218090343/http://nrksuper.no/super/blog/se-prinsessen-i-julemorgen/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Sodelovala je na tradicionalnih praznovanjih [[Norveški dan državnosti|dneva državnosti]], kot tudi na tradicionalnem smučarsko skakalnem turnirju na  Holmenkollnu v Oslu.&lt;ref name=&quot;alexandra&quot;/&gt;

Dne 4. maja 2015 je Ingrid Aleksandra krstila nov rešilni čoln ''Elias'' norveškega reševalnega podjetja, katerega je bila imenovana za botro.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://royalista.com/101028/granddad-helps-princess-ingrid-alexandra-first-royal-duty/|title=Granddad helps Princess Ingrid Alexandra on her first royal duty|date=5. maj 2015|author=Rikke Oberlin Flarup|publisher=Royalista|accessdate=25. december 2015|language=en}}&lt;/ref&gt;

Dne 12. februarja 2016 je princesa Ingrid Aleksandra v Lillehammerju prižgala olimpijski ogenj na otvoritveni slovesnosti [[Zimske mladinske olimpijske igre 2016|Zimskih mladinskih olimpijskih iger 2016]], natanko 22 let od dneva, ko je njen oče [[Haakon, norveški prestolonaslednik|prestolonaslednik Haakon]] prižgal olimpijski ogenj na zimskih olimpijskih igrah leta 1994.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://norwaytoday.info/news/princess-ingrid-alexandra-lit-the-olympic-fire/|title=Princess Ingrid Alexandra lit the Olympic fire|publisher=Norway Today|date=12. februar 2016|accessdate=13. februar 2016|language=en|archive-date=2016-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20160214003954/http://norwaytoday.info/news/princess-ingrid-alexandra-lit-the-olympic-fire/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==Nazivi==
[[Slika:Royal Monogram of Princess Ingrid Alexandra of Norway.svg|thumb|upright|Kraljevski monogram]]
Princesa Ingrid Aleksandra je uradno naslovljena kot ''njena kraljevska visokost'' princesa Ingrid Aleksandra Norveška.&lt;ref name=&quot;ingrid&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28797&amp;sek=28432|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevski dvor|title=Njena kraljevska visokost princesa|accessdate=26. september 2015|quote=Princesa Ingrid Aleksandra, rojena 21. januarja 2004. Druga v vrsti nasledstva na norveški prestol za svojim očetom kronskim princem.|archive-url=https://web.archive.org/web/20251129071730/https://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28797&amp;sek=28432|archive-date=2025-11-29|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==Predniki==
{{Predniki
|style=font-size: 80%; line-height: 110%;
|border=1
|boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0;
|boxstyle_1=background-color: #fcc;
|boxstyle_2=background-color: #fb9;
|boxstyle_3=background-color: #ffc;
|boxstyle_4=background-color: #bfc;
|boxstyle_5=background-color: #9fe;
|1= 1. ''' Princesa Ingrid Aleksandra Norveška'''
|2= 2. [[Haakon, norveški prestolonaslednik]]
|3= 3. [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]]
|4= 4. [[Harald V. Norveški|Kralj Harald V. Norveški]]
|5= 5. [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]]
|6= 6. Sven Olaf Høiby
|7= 7. Marit Tjessem
|8= 8. [[Olaf V. Norveški|Kralj Olaf V. Norveški]]
|9= 9. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]]
|10= 10. [[:no:Karl August Haraldsen|Karl August Haraldsen]]
|11= 11. [[:no:Dagny Haraldsen|Dagny Ulrichsen]]
|12= 12. Bjarne Christiansen Høiby&lt;ref name=&quot;SvenO.&quot;&gt;{{navedi splet|title=Vesel in presrečen Sven O.|url=http://www.aftenposten.no/nyheter/kongelige/Glad-og-overrasket-Sven-O-6289126.html|accessdate=26. september 2015|language=no}}&lt;/ref&gt;
|13= 13. Ingrid Andrea Tvedt&lt;ref name=&quot;SvenO.&quot;/&gt;
|14= 14. Sverre Tjessem&lt;ref name=&quot;slekta&quot;&gt;{{navedi splet|title=Slekta se veseli srečanja z Mette-Marit|url=http://www.bt.no/nyheter/lokalt/Slekta-gler-seg-til-a-mote-Mette-Marit-2396940.html|accessdate=26. september 2015|language=no|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304200139/http://www.bt.no/nyheter/lokalt/Slekta-gler-seg-til-a-mote-Mette-Marit-2396940.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|15= 15. Brita Tormodsdatter Fosso&lt;ref name=&quot;slekta&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Državni arhivi Norveške - navedena kot Brita Tormodsdatter Fosse|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036683000480|language=no}}&lt;/ref&gt;
|16= 16. [[Haakon VII. Norveški|Kralj Haakon VII. Norveški]]
|17= 17. [[Matilda Valižanska|Princesa Matilda Valižanska]]
|18= 18. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]]
|19= 19. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]]
|20= 20. Halvor Haraldsen&lt;ref name=&quot;halvor&quot;&gt;{{navedi splet|title=Državni arhivi norveške|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&amp;uid=ny&amp;idx_side=-52|accessdate=26. september 2015|language=no|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826114841/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&amp;uid=ny&amp;idx_side=-52|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|21= 21. Karete Josefine Nielsdatter&lt;ref name=&quot;halvor&quot;/&gt;
|22= 22. Johan Christian Ulrichsen&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Državni arhivi Norveške - naveden kot Joh. C. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=26. september 2015|language=no}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;johan&quot;&gt;{{navedi splet|title=Državni arhivi Norveške|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&amp;idx_id=3556&amp;uid=ny&amp;idx_side=-252|accessdate=26. september 2015|language=no|archive-date=2014-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140821103329/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&amp;idx_id=3556&amp;uid=ny&amp;idx_side=-252|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;grob&quot;&gt;{{navedi splet|title=Slike groba|url=http://image2.findagrave.com/photos/2007/230/21025970_118756366577.jpg|accessdate=26. september 2015|language=no}}&lt;/ref&gt;
|23= 23. Marie Berntine Hansen&lt;ref name=&quot;johan&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;grob&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Državni arhivi Norveške - navedena kot Maja Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=26. september 2015|language=no}}&lt;/ref&gt;
|24= 24.Christian Olsen Høiby&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Državni arhivi Norveške|url=http://gda.arkivverket.no/cgi-win/webcens.exe?slag=visbase&amp;sidenr=5&amp;filnamn=1660daap&amp;gardpostnr=8189&amp;merk=8189|accessdate=26. september 2015|language=no|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304054222/http://gda.arkivverket.no/cgi-win/webcens.exe?slag=visbase&amp;sidenr=5&amp;filnamn=1660daap&amp;gardpostnr=8189&amp;merk=8189|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|25= 25. Ellen Bjørnsdatter Høiby &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Državni arhivi Norveške|url=http://www.arkivverket.no/URN:NBN:no-a1450-kb20060613100048.jpg|accessdate=26. september 2015|language=no|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304113241/http://www.arkivverket.no/URN:NBN:no-a1450-kb20060613100048.jpg|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|26=26. Osmund Salvesen Tvedt&lt;ref name=&quot;Pss&amp;P&quot;&gt;{{navedi splet|title=Princesa in princ priznana|url=http://www.arkivverket.no/smi/Arkiivadoaimmahat/Kristiansand/Nettutstillinger/Prinsesse-og-prinse-aner|accessdate=26. september 2015|language=no|archive-date=2014-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140821104402/http://www.arkivverket.no/smi/Arkiivadoaimmahat/Kristiansand/Nettutstillinger/Prinsesse-og-prinse-aner|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|27= 27. Amalie Kathrine Schjølberg&lt;ref name=&quot;Pss&amp;P&quot;/&gt;
|28= 28. Johannes Samuelsen Tjessem&lt;ref name=&quot;hani&quot;&gt;{{navedi splet|title=Mette-Marit ima plemenito željo|url=http://www.nrk.no/sorlandet/mette-marit-har-adelige-aner-1.331378|accessdate=26. september 2015|language=no}}&lt;/ref&gt;
|29= 29. Elisabeth Tollaksdatter&lt;ref name=&quot;hani&quot;/&gt;
|30= 30. Tormod Tostensen Fosso&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Državni arhivi Norveške - naveden kot Tormod Tostensen Fosse|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/bosted_land/bf01036683000479|accessdate=26. september 2015|language=no}}&lt;/ref&gt;
|31= 31. Eli Olsdatter Fosso &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Državni arhivi Norveške - navedena kot Eli Olsdatter Fosse|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/bosted_land/bf01036683000479|accessdate=26. september 2015|language=no}}&lt;/ref&gt;
}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
*[http://www.kongehuset.no/english/vis.html Uradna spletna stran kraljevske norveške hiše]
*[http://www1.nrk.no/nett-tv/klipp/36115 Video NRK-ja krsta princese] (NRK), 17. april 2004

{{S-start}}
{{s-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]]|21. januar|2004|Living}}
{{s-other|line}}
{{s-bef|before= [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Kronski princ Norveške]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Vrsta na norveški prestol]] |creation=2. položaj}}
{{s-aft|after=[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]]}}
{{s-bef|before=[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]]}}
{{s-ttl|title=[[Nasledstvo na britanski prestol]]
|creation=potomka [[Matilda Valižanska|Maud]], hčerka [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]]}}
{{s-aft| after= [[Marta Ludovika Norveška|Princesa Märtha Louise]]}}
{{S-sports|oly}}
{{Succession box| title=Nosilec olimpijskega ognja Zimskih olimpijskih iger | before= [[Egon Zimmermann]]&lt;br&gt;&amp; [[Franz Klammer]]| after= bo znano [[Zimske mladinske olimpijske igre 2020|2020]]| years=[[Zimske mladinske olimpijske igre 2016|Lillehammer 2016]]}}
{{S-end}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Norveška, Ingrid Aleksandra}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Norveške princese]]
[[Kategorija:Rodbina Glücksburg (Norveška)]]</text>
      <sha1>gmpif5npp3jjo8ssc9cfx6lv6rhaen9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Haakon VII. Norveški</title>
    <ns>0</ns>
    <id>418012</id>
    <revision>
      <id>6758107</id>
      <parentid>6276386</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T03:51:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758107</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20631" sha1="tviymowguxcvppa9606436s27kvisgq" xml:space="preserve">{{Infobox royalty|monarch
|name            =Haakon VII.
|succession      =[[Seznam norveških kraljev|Kralj Norveške]]
|image           =&lt;!-- Wikidata --&gt;
|reign           =18. november 1905 − 21. september 1957
|coronation      =22. junij 1906
|full name       =Haakon, rojen Christian Frederik Carl Georg Valdemar Axel
|predecessor     =[[Oskar II. Švedski|Oskar II.]]
|successor       =[[Olaf V. Norveški|Olaf V.]]
|spouse          =[[Matilda Valižanska]]
|issue           =[[Olaf V. Norveški]]
|house           =[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]]
|father          =[[Friderik VIII. Danski]]
|mother          =[[Ludovika Švedska]]
|birth_date      =&lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_place     =&lt;!-- Wikidata --&gt;
|death_date      =&lt;!-- Wikidata --&gt;
|death_place     =&lt;!-- Wikidata --&gt;
|date of burial  =1. oktober 1957
|place of burial =[[trdnjava Akershus]], [[Oslo]]
|religion        =[[Luteranstvo]]
}}
'''Haakon VII.''' (rojen princ '''Kristjan Friderik Karl Jurij Valdemar Aksel''' Danski in Islandski), [[Seznam norveških kraljev|norveški kralj]], * [[3. avgust]] [[1872]], [[København]], † [[21. september]] [[1957]], [[Oslo]].

Haakon, znan kot '''princ Karl Danski''' do leta 1905, je bil prvi kralj [[Norveška|Norveške]] po koncu unije z [[Švedska|Švedsko]]. Bil je član [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|rodbine Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]]. Kot eden mnogih izvoljenih vladarjev je hitro osvojil spoštovanje in naklonjenost svojih ljudi in igral ključno vlogo v združevanju norveškega naroda v njegovem uporu proti nacistični invaziji in naknadni petletni invaziji njegove države med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].

Na Norveškem je veljal za enega izmed največjih Norvežanov 20. stoletja in je bil predvsem cenjen zaradi svojega poguma med nemško invazijo - zagrozil je z abdikacijo, če bi vlada sodelovala z zavojevalskimi Nemci - in zaradi svojega vodenja ter ohranjanja norveške enotnosti med nacistično invazijo. Umrl je 21. septembra 1957 v starosti 85 let, po skoraj 52. letih vladanja.

==Zgodnje življenje kot danski princ==
[[Slika:Prins Carl 1889 by Emil Hohlenberg.jpg|thumb|left|200px|Princ Karl Danski, kasneje kralj Haakon VII. Norveški leta 1889.]]
Princ Karel Danski, soimenjak svojega starega očeta po materni strani, je bil drugi sin (bodočega) kralja [[Friderik VIII. Danski|Friderika VIII. Danskega]] in njegove žene [[Ludovika Švedska|Ludovike]]. Poleg tega je bil mlajši brat [[Kristijan X. Danski|Kristijana X.]], vnuk po očetovi strani kralja [[Kristijan IX. Danski|Kristijana IX. Danskega]] (med čigar vladavino je bil princ Danske) in vnuk po materni strani kralja [[Karel XV. Švedski|Karla XV. Švedskega]] (ki je bil tudi kralj Norveške kot Karel IV.). Postal je kralj Norveške še preden sta njegov oče in starejši brat postala kralja Danske. Med svojo vladavino je videl svojega očeta leta 1906, brata leta 1912 in nečaka [[Friderik IX. Danski|Friderika IX.]] leta 1947, ko so se povzpeli na prestol Danske. Skozi očeta je bil nečak [[Aleksandra Danska|kraljice Aleksandre Britanske]], [[Marija Feodorovna Ruska|carice Marije Feodorovne Ruske]] in [[Jurij I. Grški|kralja Jurija I. Grškega]]. Eni izmed njegovih bratrancev so bili [[Konstantin I. Grški|kralj Konstantin I. Grški]], [[Jurij V. Britanski|kralj Jurij V. Združenega kraljestva]] in [[Nikolaj II. Ruski|car Nikolaj II. Ruski]].

Princ Karl se je rodil v [[Palača Charlottenlund|Charlottenlundski palači]] blizu [[København]]a. Pripadal je [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški]] veji [[Rodbina Oldenburg|rodbine Oldenburg]]. Rodbina Oldenburg je bila v [[Danska kraljevska družina|danski kraljevski družini]] od leta 1448; med letoma 1536 in 1814 je tudi vladala Norveški, ko je bila del [[Danska-Norveška|dansko-norveške]] kraljevine. Ta rodbina je originalno iz severne Nemčije, kjer je Glucksburška (Lyksborška) veja imela njihov majhen fevd. Družina je imela stalne povezave z Norveško od poznega srednjega veka.
Nekateri njegovi predniki po očetovi strani so bili kralji neodvisne Norveška ([[Haakon V. Norveški|Haakon V.]], [[Kristjan I. Norveški]], [[Friderik I. Norveški|Friderik I.]], [[Kristjan III. Danski|Kristjan III.]], [[Friderik II. Danski|Friderik II.]], [[Kristjan IV. Norveški|Kristjan IV.]] kot tudi [[Friderik III. Norveški|Friderik III.]], ki je Norveško integriral v Oldenburško državo z Dansko, [[Schleswig|Slesvig]]om in [[Holstein]]om, po čimer ni bila neodvisna do leta 1814). [[Kristjan Friderik]], ki je bil leta 1814 bežno kralj Norveške, prvi kralj norveške ustave in boja za neodvisnost iz leta 1814, je bil njegov stari stric.

Princ Karl je bil vzgojen v kraljevem gospodinjstvu v Københavnu in se je izobraževal na Kraljevi danski pomorski akademiji.

Princ Karl se je 22. julija 1896 v [[Buckinghamska palača|Buckinghamski palači]]&lt;ref name=&quot;Queen&quot;&gt;{{navedi novice|title=The Queen Receives|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,715773,00.htm|work=[[Time]]|date=1923-06-18|accessdate=2015-11-14}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; poročil s svojo sestrično v prvem kolenu, [[Matilda Valižanska|princeso Matildo Valižansko]], najmlajšo hčerko bodočega kralja [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII. Britanskega]] in njegove žene [[Aleksandra Danska|princese Aleksandre Danske]], najstarejše hčerke [[Kristjan IX. Danski|Kristjana IX. Danskega]] in princese [[Ludovika Hesse-Kasselska|Ludovike Hesse-Kasselske]]. Njun sin princ Aleksander, bodoči kronski princ Olaf (in kasneje kralj [[Olaf V. Norveški]]) se je rodil 2. julija 1903.&lt;ref name=&quot;Queen&quot;/&gt;

==Pristop na norveški prestol==
[[Slika:Royal Monogram of King Haakon VII of Norway.svg|thumb|100px|Kraljevi monogram]]
[[Slika:Haakon VII of Norway 3775425108 c95d6db9fc o.jpg|left|thumb|300px|Kralj Haakon VII., [[Olaf V. Norveški|kronski princ Olaf]] in kraljica Maud 17. julija 1913 na Norveškem]]
Ko je leta 1905 zveza med Švedsko in Norveško razpadla, je komite norveške vlade identificirala več princev evropski kraljevskih hiš za kandidate, ki bi lahko postali prvi kralji samo Norveške od leta 1387. Postopoma je princ Karl postal glavni kandidat, najbolj zato, ker je bil potomec iz samostojnih norveških kraljev. Imel je sina in s tem zagotovil dediča na prestol in dejstvo, da je bila njegova žena princesa Matilda članica britanske kraljevske družine, je veliko ljudi videlo za prednost novi so neodvisni naciji Norveški.

Demokratično misleč Karl se je zavedal, da je Norveška še vedno razpravljala ali bi ostala kraljevina ali bi prešla v republikanski sistem vladanja, in je bil počaščen z večkratnimi dokazili s strani norveške vlade, je vendar izrazil svoj sprejem ponudbe, če bi bila na referendumu monarhija izbira norveških ljudi.

Po referendumu, kjer so Norvežani bili v večini potrdili z 79 odstotkom večine (259.563 glasov za in 69.264 proti),&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Jubilee |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,752591,00.html |work=Time Magazine |page=1 |date=1930-12-08 |accessdate=2015-12-21 |archive-date=2013-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130827225138/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,752591,00.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; da želijo obdržati kraljevino, je bil princu Karlu uradno ponujen prestol Norveške s strani Stortinga (parlamenta) in je bil izvoljen 18. novembra 1905. Ko je Karl sprejel ponudbo še istega večera (po odobritvi njegovega dedka [[Kristjan IX. Danski|Kristjana IX. Danskega]]), se je hitro prikupil svoji posvojeni državi, ko je prevzel staro nordijsko ime [[Haakon]], ime ki ga je imelo ne manj kot pet kraljev pred njim.&lt;ref name=&quot;Taking his name&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.english-heritage.org.uk/server/show/ConWebDoc.5780|title=Blue Plaque for King Haakon VII of Norway|accessdate=2008-04-12 |publisher=EnglishHeritage|year=2005|author=English Heritage}}&lt;/ref&gt; S tem je nasledil svojega prastrica [[Oskar II. Švedski|Oskarja II. Švedskega]], ki se je odpovedal norveškemu prestolu oktobra po sporazumu med Švedsko in Norveško o pogojih ločitvi zveze. 

Nova kraljevska družina Norveške je zapustila Dansko na danski kraljevski jahti ''Dannebrog'' in je z njo odplula v Oslofjord. Na trdnjavi Oscarsborg so se vkrcali na norveško mornariško ladjo HNoMS Heimdal (1892). Po trodnevnem potovanju so zgodaj zjutraj 25. novembra 1905 prispeli v [[Oslo|Kristianio]] (zdaj Oslo). Dva dneva kasneje je Haakon prisegel za prvega neodvisnega norveškega kralja v 518 letih.

Kronanje Haakona in Matilde se je odvilo 22. junija 1906 v [[Katedrala Nidaros|Nidaroški katedrali]] v [[Trondheim]]u.&lt;ref name=&quot;Queen&quot;/&gt;

==Vladanje kot norveški kralj==
​Kralj Haakon je pridobil veliko naklonjenosti od Norvežanov​. Čez Norveško je potoval obširno. Čeprav je ustava Norveške formalno zaupala kralju s precejšnjimi izvršilnimi pristojnosti, vlada v praksi skoraj vse glavne vladne odločitve naredi v njegovem imenu. Sam Haakon se je omejil na večinoma svečano vlogo, prakso pa sta nadaljevala njegov sin in vnuk. Kakorkoli, njegovo dolgo vladanje mu je dalo veliko moralno avtoriteto kot simbol enotnosti države.

​Haakon, Matilda in prestolonaslednik Olaf so se začeli zanimati za [[smučanje]]. Ta šport je običajno viden kot tipično norveški. ​Velikokrat so bili videni na turnejah s svojimi smučmi. Olaf je kasneje postal prvak v [[Smučarski skoki|​smučarskih skokih​]]. Norveški raziskovalec in Nobelov nagrajenec [[Fridtjof Nansen]] je postal prijatelj kraljeve družine.

Leta 1927 je izjavil: “Jaz sem kralj komunistov” ({{lang-no|“Jeg er også kommunistenes konge”}}).&lt;ref&gt;To je bilo rečeno, ko je bil Christian Hornsrud iz delavske stranke postal predsednik vlade leta 1928, http://www.kongehuset.no/c27060/artikkel/vis.html?tid=27613 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130130165729/http://www.kongehuset.no/c27060/artikkel/vis.html?tid=27613 |date=2013-01-30 }} (Uradna spletna stran norveške kraljevske hiše, v norveščini)&lt;/ref&gt; Sodeloval je v političnem procesu po tem, ko je bil izbran leta 1928 prvi predsednik vlade iz norveške delavske stranke, kar je bil proces, ki je povzročil posebno parlamentarno situacijo.

Kronski princ Olaf se je 21. marca 1929 poročil s svojo sestrično v prvem kolenu [[Marta Švedska|princeso Märtho Švedsko]]. Marta je bila hčerka Haakonove sestre [[Ingeborg Danska|Ingeborg]] in [[Karl Švedski|princa Karla, vojvoda Västergötlandskega]]. Olaf in Marta sta imela tri otroke: [[Ragnhild Norveška|Ragnhild]] (1930–2012), [[Astrid Norveška|Astrid]] (roj. 1932) in [[Harald V. Norveški|Haralda]] (roj. 1937), ki je leta 1991 postal kralj.

Kraljica Matilda je umrla 20. novembra 1938.

===Druga svetovna vojna===
Nacistična Nemčija je 9. aprila 1940 napadla Norveško. Niso uspeli okupirati [[Oslo|Osla]], kot je bilo to načrtovano, vendar je kralj s svojim sinom in 150 članov parlamenta uspel zapustiti kapital. Nemški minister [[Curt Bräuer]] je zahteval sestanek s Haakonom in dodal zahtevo [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]], da [[Vidkun Quisling]] postane nov predsednik vlade. Bräuer mu je priporočil, da posnema svojega starejšega brata [[Kristjan X. Danski|danskega kralja Kristjana X.]], ki se je predal dan po invaziji Danske. Prav tako je bila Norveški zagrožena slabša obravnava, če se ne preda. Haakon mu je povedal, da je taka odločitev ne more biti sprejeta brez vlade, čeprav je lahko v skladu Ustave lahko.

Na srečanju s kabinetom v [[Nybergsund]]u je kralj povedal, da je njegov kabinet sprejel nemške zahteve. V strahu za velikimi izgubami in uničenjem se je kralj priporočil svojemu kabinetu za odločanje o predaji. Rekel je, da ne bi mogli vzpostaviti vlado na čelu s Quislingom, ker je vedel, da ne zaupa ljudem in ne parlamentu, in da bi se raje odpovedal prestolu, kot pa da bi to prepustil. Odločitev kralja je bila, da ne sprejme nemške zahteve, kar je bilo oznanjeno na nacionalnem radiu. Naslednje jutro so Nemci bombardirali in uničili mesto Nybergsund, kjer je takrat prebivala norveška vlada in kralj sam, v poskusu, da uničijo neusmiljeno vlado in ubijejo njenega kralja. Haakon in njegovi ministri so pobegnil skozi zasnežene gozdove in gore na severu Norveške. Na obali so se vkrcali na britanski ladji, ki jo je dal mesto Tromsø, ki je bil proglašen za začasno glavno mesto.

Po nekem času preživetem v mestu Tromsø so se kralj, njegov sin in člani njegovega kabineta evakuirali v [[London]], kjer je bil vzpostavljen sedež norveške vlade. Haakonova snaha [[Marta Švedska|princesa Marta Švedska]] in njegovi vnuki (eden od njih je bil današnji [[Harald V. Norveški|kralj Harald V.]]) so odšli na Švedsko k Martinem stricu [[Gustav V. Švedski|kralju Gustavu V.]] in njegovi ženi [[Viktorija Badenska|kraljici Viktoriji]], ki se je rodila kot nemška princesa. Ker na rodni Švedski ni bila sprejeta z odprtimi rokami, saj se je Haakon odločil, da se ne bo predal Nemcem, se je s svojimi otroci zatekla v [[Združene države Amerike]].

Medtem je [[Josef Terboven]] postal ''reichskommissar'' na Norveškem. Po naročilu Hitlerja je Terboven poskušal manipulirati s parlamentom s ciljem strmoglaviti Haakona. Parlament je zavrnil strmoglavljenje Haakona s prestola. Nemci so nato zagrozili, da če kralj ostane na prestolu, bodo vsi odrasli Norvežani poslani v nemške koncentracijske taborišče. Norveška vlada je pisala kralju in ga prosila, da se odpove prestol. Haakon je to zavrnil, saj je menil, da je vlada delovala pod pritiskom. Terboven je še enkrat neuspešno poskušal prisiliti parlament, da odstavi Haakona. V tem času je bil Haakonov monogram (H7) simbol norveškega odpora proti okupaciji.

==Povojna leta==
[[File:56255 Haakon VII trontalen 1950.jpg|thumb|Karl Haakon VII. med govorom leta 1950, kronski princ Olaf na njegovi levi strani]]
Leta 1947 so prej javnega vpisa Norvežani kupili kraljevo jahto ''Norge'' za kralja. (Leta 2012 je bila to ena od le dveh preostalih kraljevih jaht, ki so pripadali evropskim monarhom, druga, ''Dannebrog'', pripada danski [[Margareta II. Danska|kraljici]]).

Leta 1952 se je udeležil pogreba svojega nečaka kralja [[Jurij VI. Britanski|Jurija VI.]] in odkrito jokal. (Njegova nečaka in nečakinja na strani njegove žene so umrli: [[Ivan Britanski|Princ John]] leta 1919, [[Jurij Kentski|prince Jurij, vojvoda Kentski]] leta 1942 in [[Maud Duff|princesa Maud, grofica Southeška]] leta 1945.)

Kraljeva vnukinja [[Ragnhild Norveška|princesa Ragnhild]] se je poročila s poslovnežem Erlingom Lorentznom 15. maja 1953, pri čemer je bila prva Norvežanka modre krvi, ki se je poročila z meščanom. Haakon je bil še živ za časa rojstev svojih dveh pravnukov, Haakona Lorentzna (roj. 23 avgust 1954) in Ingeborg Lorentzen (roj. 3. februar 1957).

Kronska princesa Märtha je umrla 5. aprila 1954 zaradi raka.

Kralj Haakon VII je julija 1955 padel v kopalnici na posestvu v [[Bygdøy]]u. Pri tem padcu, ki se je zgodil le mesec dni pred njegovim triinosemdesetim rojstnim dnevom, je prišlo do zloma na kraljevi stegnenici in čeprav je bilo nekaj drugih zapletov, ki so izhajali iz padca je bil kralj zapuščen s pomočjo invalidskega vozička. Enkrat aktivni kralj je postal depresiven, kar je posledica nemoči, in je začel izgubljati svojo običajno sodelovanje in zanimanje za aktualne dogodke. Z izgubo Haakonove mobilnosti in ker se je kraljevo zdravje poleti leta 1957 še poslabšalo, se je prestolonaslednik Olaf začel pojavljati v imenu svojega očeta na slavnostnih priložnostih in prevzel bolj aktivno vlogo v državnih zadevah.

Ob Haakonovi smrti 21. septembra 1957 ga je prestolonaslednik nasledil kot [[Olaf V. Norveški|Olaf V]]. Haakon je bil pokopan 1. oktobra 1957. Z Matildo počivata v belem sarkofagu v Kraljevem mavzoleju v trdnjavi Akershus.

Danes je kralj Haakon VII. po mnenju mnogih eden največjih norveških voditeljev v predvojnem obdobju, saj je upravljal svojo mlado in krhko državo skupaj z nestabilnimi političnimi razmerami.

==Predniki==
{{Predniki
|style=font-size: 80%; line-height: 110%;
|border=1
|boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0;
|boxstyle_1=background-color: #fcc;
|boxstyle_2=background-color: #fb9;
|boxstyle_3=background-color: #ffc;
|boxstyle_4=background-color: #bfc;
|boxstyle_5=background-color: #9fe;
|1= 1. '''Haakon VII. Norveški'''
|2= 2. [[Friderik VIII. Danski]]
|3= 3. [[Ludovika Švedska]]
|4= 4. [[Kristjan IX. Danski]]
|5= 5. [[Luiza Hessen-Kassel]]
|6= 6. [[Karl XV. Švedski]]
|7= 7. [[Ludovika Nizozemska]]
|8= 8. Friderik Viljem, vojvoda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški
|9= 9. Luiza Karolina Hessen-Kassel
|10= 10. Princ Viljem Hesseški
|11= 11. Princesa Luiza Šarlota Danska
|12= 12. [[Oskar I. Švedski]]
|13= 13. [[Jožefina Leuchtenberška]]
|14= 14. Princ Friderik Nizozemski
|15= 15. Princesa Ludovika Pruska
|16= 16. Friderik Karl Ludvig, vojvoda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Beški
|17= 17. Grofica Friderika Schliebenska
|18= 18. Princ Karl Hessen-Kasselski
|19= 19. Princesa Luiza Danska
|20= 20. Princ Friderik Hesseški
|21= 21. Princesa Karolina Nassavsko-Usingenska
|22= 22. Friderik, dedni princ Danske in Norveške
|23= 23. Sofija Friderika Mecklenburška-Schwerinska
|24= 24. [[Karl XIV. Janez Švedski]]
|25= 25. [[Désirée Clary]]
|26= 26. [[Eugène de Beauharnais]]
|27= 27. Princesa Avgusta Bavarska
|28= 28. [[Viljem I. Nizozemski]]
|29= 29. Princesa Vilma Pruska
|30= 30. [[Friderik Viljem III. Pruski]]
|31= 31. Ludovika Mecklenburška-Strelitcka
}}

==Nazivi==
* '''3. avgust 1872 – 18. november 1905:''' ''Njegova kraljevska visokost'' princ Karl Danski
* '''18. november 1905 – 21. september 1957:''' ''Njegovo veličanstvo'' kralj Norveške

Haakon VII. je bil zadnji od norveških kraljev, ki je uporabljal slog ''po milosti božji'' ({{lang-no|av Guds nåde}}).

==Sklici in opombe==
{{Sklici}}

==Viri==
*{{navedi knjigo|last1=Lincoln |first1=Abraham |author2=Grant, U.S. |last3=Davis |first3=Jefferson|title=Resolving Family Differences Peacefully|location=Gettysburg|publisher=Printing Press|year=1861|isbn=0-12-345678-9}}
*{{navedi knjigo|last=Shirer|first=William L.|title=The Challenge of Scandinavia|location=London|publisher=Robert Hale|year=1956}}
*{{navedi knjigo|last=Bomann-Larsen|first=Tor|title=Haakon og Maud I/Kongstanken|location=Oslo|publisher=Cappelen|year=2004|isbn=82-02-22527-2}}
*{{navedi knjigo|last=Bomann-Larsen|first=Tor|title=Haakon og Maud II/Folket|location=Oslo|publisher=Cappelen|year=2004|isbn=978-82-02-22529-2}}
*{{navedi knjigo|last=Bomann-Larsen |first=Tor|title=Haakon og Maud III/Vintertronen|location=Oslo|publisher=Cappelen|year=2006|isbn=978-82-02-24665-5}}

==Zunanje povezave==
{{commons category}}
*[http://www.kongehuset.no/ Official Website of the Norveška krljevska družina]
*[http://www.kongehuset.no/c27312/seksjonstekst_person/vis.html?tid=28677 Kralj Haakon − življenjepis (Uradna spletna stran norveške kraljevske)]
*[http://www.kongernessamling.dk/en/amalienborg/person/carl-haakon-vii/ Princ Karl (Haakon VII.)] na spletni strani kraljeve danske kolekcije v Amalienborški palači
*[http://www.saintolav.com Kraljevi norveški red svetega Olava − N.V. kralj Haakon VII. nekdanji veliki mojster reda]

{{s-start}}
{{s-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]]|3. avgust|1872|21. september|1957|[[Rodbina Oldenburg|rodbine Oldenburg]]|name=Haakon VII.}}
{{s-reg}}
|-
{{s-vac|last=[[Oskar II. Švedski|Oskar II.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev|Kralj Norveške]]|years=18. november 1905 – 21. september 1957}}
{{s-aft|after=[[Olaf V. Norveški|Olaf V.]]}}
{{s-end}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Haakon VII. Norveški}}
[[Kategorija:Norveški kralji]]
[[Kategorija:Danski princi]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]]
[[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]]
[[Kategorija:Red kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda podvezice]]
[[Kategorija:Nosilci vojaške medalje (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Nosilci reda stolpa in meča]]
[[Kategorija:Nosilci reda črnega orla]]
[[Kategorija:Nosilci reda rdečega orla]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Andreja]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Aleksandra Nevskega]]
[[Kategorija:Nosilci reda svete Ane]]
[[Kategorija:Nosilci reda zlatega runa]]</text>
      <sha1>tviymowguxcvppa9606436s27kvisgq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Luka Marčetić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>421083</id>
    <revision>
      <id>6758147</id>
      <parentid>6754526</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T06:25:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-52316-14</username>
        <id>266511</id>
      </contributor>
      <comment>/* Delo */ dodajanje novic</comment>
      <origin>6758147</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7980" sha1="lwypk4twfx9nwgu50dd8ykdr7y815f0" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Luka Marčetić
| image       = 
| alt         = 
| caption     = 
| birth_name  = 
|children=1| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = 
| other_names = DesnaStranJajca
|partner=[[Urša Menart]]| residence   = [[Ljubljana]]
| website     = &lt;!-- WD --&gt;
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| known_for   = 
}}
'''Luka Marčetić''', [[Slovenci|slovenski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]], [[režiser]] in [[scenarist]], * [[23. december]] [[1985]], [[Zagreb]].

Znan je predvsem po svojih humorističnih video [[blog]]ih na spletni strani [[YouTube]], ki jih je nalagal v letih 2007–2014 pod imenom DesnaStranJajca. Na kanal je naložil tudi krajše epizode [[Dramski film|dramsko]]-[[komedija|komičnih]] [[Televizijska serija|serij]] (''Moje asocialno življenje'' in ''WASD'', na poseben kanal pa tudi ''Dan ljubezni''), v katerih je Marčetić odigral glavno vlogo, videoposnetke pa je tudi [[režija|režiral]] in napisal [[scenarij]]e zanje. Leta 2015 je izšla prva sezona serije ''[[V dvoje]]'', ki pa je v nasprotju z Marčetićevimi prejšnjimi projekti izšla na plačljivi spletni storitvi Voyo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://voyo.si/izberi-in-poglej/serije/v-dvoje/ |work=voyo.si |title=V dvoje |accessdate=3. julij 2016 |archive-date=2016-07-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160712082007/http://voyo.si/izberi-in-poglej/serije/v-dvoje |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Zaradi svoje popularnosti je postal internetna zvezda in pritegnil pozornost več kot 10.000 naročnikov na svojem YouTube kanalu, opazili pa so ga tudi številni znani igralci: sodeloval je že z [[Jonas Žnidaršič|Jonasom Žnidaršičem]], [[Jure Godler|Juretom Godlerjem]], [[Boštjan Gorenc|Boštjanom Gorencem Pižamo]], [[Pia Zemljič|Pio Zemljič]], [[Ana Dolinar|Ano Dolinar]] in drugimi, ki so igrali v njegovih serijah.&lt;ref name=&quot;mmc&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/koliko-je-luka-zasluzil-z-dnevom-ljubezni-absolutno-nic/254902 |title=Koliko je Luka zaslužil z Dnevom ljubezni? Absolutno nič! |date=8. april 2011 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=3. julij 2007}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
Marčetić se je rodil na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in odraščal blizu [[Zagreb]]a. Pri 14 letih se je njegova družina preselila v [[Brežice]], kjer je živel pet let, nato pa se je preselil v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Študiral je na Inštitutu in akademiji za multimedije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://lukamarcetic.com/faq |title=FAQ |work=lukamarcetic.com |author=Marčetič, Luka |accessdate=3. julij 2016 |archive-date=2015-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150108061928/http://lukamarcetic.com/faq |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/kultura/milo-rase-vitica/a-veste-kdo-je-luka-mar%C4%8Deti%C4%8D |title=A veste, kdo je Luka Marčetič? |author=Karba, Peter |date=2013 |accessdate=3. julij 2016 |work=[[Radio Študent]]}}&lt;/ref&gt;

== Delo ==
Po ukvarjanju z režijo manjših serij in igranju v kratkih filmov je v spletni klepetalnici Marčetić izrazil željo, da bi se v prihodnosti lotil celovečernih filmov ali serij:
&lt;blockquote&gt;»Glede na to, da se že &quot;pol&quot; življenja ukvarjam s tem, mislim, da se bom še drugo polovico življenja ukvarjal s tem istim. Edino upam, da bolj resno. Da bom lahko delal celovečerce ali serije.«&lt;ref name=&quot;mmc&quot;/&gt;&lt;/blockquote&gt;

Poleg igranja v vseh svojih serijah je nastopil tudi v več kratkih filmih. Leta 2014 je ob [[Američani|ameriški]] [[igralka|igralki]] in [[manekenka|manekenki]] Kate Upton nastopil v reklami za [[videoigra|videoigro]] ''Game of War: Fire Age'', ki je bila posneta v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://siol.net/trendi/svet-znanih/za-kate-upton-se-je-boril-slovenec-video-272165 |title=Za Kate Upton se je boril Slovenec (video) |date=2014 |accessdate=3. julij 2016 |work=[[Planet SiOL.net]]}}&lt;/ref&gt;

Leta 2026 je napisal in režiral celovečerni film [[Dekle noči (film, 2026)|Dekle noči]], ki je osvojil glavno nagrado v tekmovalnem programu na Fantastic Festu v [[Austin, Teksas|Austinu]], največjem festivalu žanrskega filma v [[Združene države Amerike|ZDA]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=G |first=P. |title=Črna komedija Dekle noči Luke Marčetića osvojila glavno nagrado Fantastic Festa v Austinu |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/crna-komedija-dekle-noci-luke-marcetica-osvojila-glavno-nagrado-fantastic-festa-v-austinu/794589 |access-date=2026-09-29 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Ima hčer s partnerko [[Urša Menart|Uršo Menart]], režiserko in scenaristko.&lt;ref&gt;Tofaj, Vito. &quot;Orkester je zaigral za Vesno&quot;. ''Jana''. št. 45. 8. november 2022. str. 76&lt;/ref&gt;

== Filmografija ==
;Serije
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Naslov !! Vloga/-e !! Igralec/-ka !! Režiser/-ka !! Scenarist/-ka !! Producent/-ka !! Opombe !! Sklici
|-
| 2011–||''Moje asocialno življenje''||||{{yes}}||{{yes}}||{{yes}}||||[[YouTube]] serija, zaenkrat izdani 2 epizodi||&lt;ref&gt;{{YouTube|ZZKs9LuIHFQ}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2014||''WASD''||||{{yes}}||{{yes}}||{{yes}}||||izšla na [[YouTube]] kanalu, 5 epizod||&lt;ref&gt;{{YouTube|zTMksZaCxHk}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2009–2010||''Dan ljubezni''||Simon||{{yes}}||{{yes}}||{{yes}}||||celotna prva sezona na [[YouTube]]u||&lt;ref&gt;{{YouTube|CYvFq31GLeA}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2015||''[[V dvoje]]''||Aleš||{{yes}}||{{yes}}||{{yes}}||{{yes}}||[[izvršni producent]]||&lt;ref&gt;{{YouTube|Lu0WVwENahc}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.imdb.com/title/tt5217512/ |work=IMDb |accessdate=3. julij 2016 |title=V dvoje (TV Series 2015– )}}&lt;/ref&gt;
|}

;Filmi
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Naslov !! Vloga/-e !! Igralec/-ka !! Režiser/-ka !! Scenarist/-ka !! Producent/-ka !! Opombe !! Sklici
|-
| 2003||''To ni zgodba o ljubezni''||||{{yes}}||||||||kratki film; režiral [[Mark Pirc]]||&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vimeo.com/92503580 |title=“To ni zgodba o Ljubezni” (FullHD) |author=Pirc, Mark |date=2014 |accessdate=2. julij 2016 |work=Vimeo}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2014||''Food Fetish''||filmski režiser||{{yes}}||||||||kratki film; režiral [[Miha Šubic]]||&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.imdb.com/title/tt4057990/?ref_=nm_flmg_act_4 |work=IMDb |accessdate=2. julij 2016 |title=Food Fetish (2014)}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2014||''Vse najboljše''||Borut||{{yes}}||||||||kratki film; režirala [[Tosja Flaker Berce]] in [[Juš Premrov]]||&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.imdb.com/title/tt5105000/?ref_=nm_flmg_act_3 |work=IMDb |accessdate=2. julij 2016 |title=Vse najboljse (2014)}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2014||''Diego Menendes: Rip It After Him''||||{{yes}}||||{{yes}}||||kratki film; režiral [[Peter Bizjak]], posnet v tednu lažne smrti Diega Menendesa in predvajan na 30. festivalu LGBT; soscenarist poleg Petra Bizjaka, Matjaža Jurena - Zaze in Petra Karbe||&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ljudmila.org/siqrd/fglf/30/program.html |work=ljudmila.org |title=LJUBLJANA, Kinoteka |accessdate=3. julij 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2015||''Dekadent: Veritas''||||{{yes}}||||||||kratki film; režiral Artur Felicijan||&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.imdb.com/title/tt4728566/?ref_=nm_flmg_act_2 |work=IMDb |accessdate=2. julij 2016 |title=Dekadent: Veritas (2015)}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2016||''[[Pr' Hostar]]''||||{{yes}}||{{yes}}||||||prvi celovečerni film||&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kolosej.si/filmi/film/prhostar/ |work=Kolosej.si |accessdate=22. avgust 2016 |title=Pr'Hostar}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2022||''[[Pr' Hostar 2 ‰]]''||||||{{yes}}||||||drugi celovečerni film||
|-
| 2026||''[[Dekle noči (film, 2026)|Dekle noči]]''||||||{{yes}}||{{yes}}||||tretji celovečerni film||
|-
| 2026||''[[Od zdaj naprej bo vse drugače]]''||||||{{yes}}||{{yes}}||||četrti celovečerni film||
|}

== Sklici ==
{{div col}}
{{sklici}}
{{div col end}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Marčetić, Luka}}
[[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski komiki]]
[[Kategorija:Slovenski Hrvati]]</text>
      <sha1>lwypk4twfx9nwgu50dd8ykdr7y815f0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Franz Marc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>431631</id>
    <revision>
      <id>6758129</id>
      <parentid>6718692</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T05:03:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* top */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6758129</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42563" sha1="6oeghzg5a381ow0oiuu7t1egcu4np1n" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Franz Marc''', [[Nemci|nemški]] [[slikar]], risar in grafik, * [[8. februar]] [[1880]], [[München]], [[Nemško cesarstvo]] (zdaj [[Nemčija]]), † [[4. marec]] [[1916]], [[Braquis]], [[Francija]].

Velja za enega najpomembnejših [[ekspresionizem|ekspresionističnih]] slikarjev v Nemčiji. Ob [[Vasilij Kandinski|Vasiliju Kandinskem]] je bil soustanovitelj uredniške skupine ''[[Der Blaue Reiter]]'', ki je svojo prvo razstavo odprla v Münchnu 18. decembra 1911. ''Blaue Reiter'' je nastal iz Novega münchenskega združenja umetnikov, katerega član je bil Marc kratek čas. Pisal je umetnostno-teoretične spise za almanah ''Der Blaue Reiter'' in druge publikacije.

Medtem ko so bila Marcova zgodnja dela še v naturalističnem slogu akademizma, se je po obisku [[Pariz]]a leta 1907 pod vplivom [[Paul Gauguin|Gauguina]] in [[Vincent van Gogh|van Gogha]] posvetil [[postimpresionizem|postimpresionizmu]]. Med letoma 1910 in 1914 je uporabljal slogovne elemente [[fouvizem|fouvizma]], [[kubizem|kubizma]], [[futurizem|futurizma]] in [[orfizem|orfizma]], vendar se v svojem delu ni povsem ločil od tematike. V tem času so nastale njegove znane slike, ki vsebujejo predvsem živalske motive, kot so ''Tiger'', ''Modri ​​konj I'', ''Rumena krava'', ''[[Stolp modrih konj (Marc)|Stolp modrih konj]]'' in ''[[Usoda živali (Marc)|Usoda živali]]''. Marcove prve abstraktne slike, kot so ''Majhna kompozicija I'', ''[[Bojujoče oblike]]'' in ''[[Lisice (Marc)|Lisice]]'', so nastale v letih 1913 in 1914. Na začetku prve svetovne vojne je bil vpoklican in je dve leti pozneje pri 36 letih padel blizu [[Verdun, Meuse|Verduna]].

== Življenjepis ==
[[slika:Das Äffchen (Franz Marc, 1912).jpg|thumb|left|''Opica'' (''Das Äffchen''), olje na platnu, 1912]]
Franz Marc se je rodil 8. februarja 1880 kot drugi sin družine Marc na Schillerstrasse 35 v Münchnu. Njegov oče Wilhelm Marc, ki je sprva končal pravo, preden je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Münchnu, je bil krajinski in žanrski slikar. Izhajal je iz bavarske uradniške družine. Njegova mati Sophie, rojena Maurice, je prišla iz Alzacije in je otroštvo preživela v francosko govoreči Švici, kjer je obiskovala strogi kalvinistični internat. Delala je kot učiteljica v družini svojega bodočega moža. Wilhelm in Sophie Marc sta se poročila pozno.

Franz in njegov brat Paul Marc, ki je bil tri leta starejši, sta bila krščena kot katoličana, a vzgojena kot protestanta. Odraščala sta dvojezično. Marc je poletje 1884 prvič preživel v Kochelu am See, kjer je družina bivala skoraj vsako poletje naslednjih nekaj let.&lt;ref name=&quot;Baumgartner198f&quot;&gt;Beate Ofczarek, Stefan Frey: ''Chronologie einer Freundschaft''. In: Michael Baumgartner, Cathrin Klingsöhr-Leroy, Katja Schneider (Hrsg.): ''Franz Marc. Paul Klee. Dialog in Bildern''. Wädenswil 2010, S.&amp;nbsp;198&amp;nbsp;f.&lt;/ref&gt; Oba brata sta obiskovala Luitpold-Gymnasium v ​​Münchnu, kjer je bil nekaj časa njun sošolec [[Albert Einstein]].

Oče Wilhelm Marc je leta 1895 zapustil katoliško cerkev in se spreobrnil v protestantsko vero. Franz Marc je imel zamisel o študiju klasične filologije ali teologije kot njegov starejši brat Paul - kot je v pismu leta 1897 povedal pastorju Ottu Schlierju, katerega tečaji birme so nanj naredili trajen vtis.&lt;ref&gt;Susanna Partsch: ''Marc'', S.&amp;nbsp;7&amp;nbsp;f.&lt;/ref&gt; Kot 18-letni študent je študiral literaturo in filozofijo, zlasti delo Thomasa Carlyla in [[Friedrich Nietzsche|Friedricha Nietzscheja]].&lt;ref&gt;Franz Marc: [http://www.zeno.org/Kunst/M/Marc,+Franz/Briefe/Briefe+1897-1914/3.+Brief+an+August+Caselman ''Brief an August Caselmann'', 2. August 1898.] In: ''zeno.org,'' abgerufen am 25. Juli 2011.&lt;/ref&gt; Leta 1899 je Franz Marc maturiral na Luitpold-Gymnasium.&lt;ref name=&quot;Rudloff51&quot;&gt;Diether Rudloff: ''Franz Marc. Die Sehnsucht nach dem unteilbaren Sein''. In: Diether Rudloff: ''Unvollendete Schöpfung. Künstler im zwanzigsten Jahrhundert''. Urachhaus, Stuttgart 1982, ISBN 3-87838-368-1, S.&amp;nbsp;51.&lt;/ref&gt;

=== Vojaška služba in študij ===
[[Slika:Akademie der Kuenste Muenchen 1900.jpg|thumb|Akademija za likovno umetnost München, okoli 1900, fotohrom]]

Leta 1899 je Marc zavrnil idejo o duhovni karieri in se vpisal na študij filologije na Univerzi Ludwiga Maximiliansa v Münchnu. Pred začetkom študija je od 1. oktobra istega leta služil vojaški rok kot enoletni prostovoljec pri kraljevi bavarski vojski, 1. polkovni artilerijski polk (z garnizijo v Münchnu in Freisingu). Marc je svojo službo končal 30. septembra 1900 kot izredni vojak. Verjetno ga ni zanimalo nadaljnje napredovanje v čin rezervnega častnika, saj je bil po odsluženem roku oproščen sodelovanja pri potrebnih nadaljnjih vojaških manevrih.&lt;ref&gt;Gabriele Kainz: ''Der Briefwechsel zwischen Franz Marc und Pfarrer Otto Schlier in den Jahren 1894–1900: Eine Studie zum protestantischen Hintergrund des Künstlers'' (Promotionsschrift), Evangelische Verlagsanstalt, Leipzig 2015, ISBN 978-3-374-04283-8, S.&amp;nbsp;142&lt;/ref&gt; Med služenjem vojaškega roka pa se je Marc naučil jahati in odkril ljubezen do konj.

Marc se je odločil prevzeti očetov poklic. Maja 1901 se je vpisal na Umetnostno akademijo v Münchnu.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |autor=Matrikelbuch der Akademie der Bildenden Künste, München |url=https://matrikel.adbk.de/matrikel/mb_1884-1920/jahr_1901/matrikel-02313 |titel=Franz Marc, 1901 |abruf=2019-07-21}}&lt;/ref&gt; [[Anatomija|Anatomije]] se je učil pri Gabrielu von Hacklu&lt;ref name=&quot;Baumgartner201&quot;&gt;Beate Ofczarek, Stefan Frey, in: Michael Baumgartner, Cathrin Klingsöhr-Leroy, Katja Schneider (Hrsg.), S.&amp;nbsp;201.&lt;/ref&gt; in slikanja pri Wilhelmu von Diezu, oba sta poučevala v tradiciji münchenske slikarske šole iz 19. stoletja.&lt;ref&gt;Susanna Partsch: ''Marc'', Taschen, Köln 2005, S.&amp;nbsp;8.&lt;/ref&gt; Med semestralnimi počitnicami v letih 1901 in 1902 je ostal v Staffelalmu v Jachenauu, ki je bil blizu družinskega počitniškega letovišča v Kochel am Seeju. Leta 1902 je začasno študiral v Dachauer Moosu, severno od Münchna.

Maja 1903 je potoval po Franciji s svojim študentskim prijateljem Friedrichom Lauerjem, ki je imel dovolj sredstev. Iz tega obdobja je ohranjen dnevnik v francoskem jeziku. Najprej sta se za nekaj mesecev ustavila v Parizu, nato sta se konec julija odpravila v Bretanjo in nato v Normandijo.&lt;ref name=&quot;Baumgartner202&quot;&gt;Beate Ofczarek, Stefan Frey, in: Michael Baumgartner, Cathrin Klingsöhr-Leroy, Katja Schneider (Hrsg.), S.&amp;nbsp;202.&lt;/ref&gt; V Parizu je Marc obiskal pariške muzeje, zlasti antične zbirke, kopiral slike v Louvru in risal na ulicah. Preučeval je znamenitosti in kupil japonske lesoreze v Flammarionovi umetniški trgovini,&lt;ref&gt;Myung-Seon Oh: ''Der Blaue Reiter und der Japonismus'', Dissertation an der Ludwig-Maximilians-Universität München 2006, S.&amp;nbsp;29.&lt;/ref&gt; katerih tehnika in kompozicija naj bi ga močno navdušili. Bil je očaran nad gotskimi vitraži v  [[Stolnica blažene Device Marije, Chartres|stolnici v Chartresu]]. Tam se je seznanil s številnimi lokalnimi umetniki in spoznal, da ga navdihuje [[Vincent van Gogh]]. Leta 1910 se je spoprijateljil z [[August Macke|Augustom Mackejem]], tega leta so bila njegova dela prikazana na drugi razstavi ''Neue Künstlervereinigung'', kroga modernističnih slikarjev na čelu z Vasilijem Kandinskim.

Po vrnitvi v München v začetku septembra istega leta je Marc zapustil umetniško akademijo, razočaran nad akademskimi lekcijami.&lt;ref&gt;Susanna Partsch: ''Marc'', S.&amp;nbsp;92.&lt;/ref&gt;

=== Prvi studio in prva poroka ===
[[Slika:Franz Marc, Mädchenkopf (Bildnis Maria Franck), 1906.jpg|thumb|upright=0.6|left|''Dekliška glava'' (portret Marije Franck), 1906, Državna grafična zbirka, München]]

Leta 1904 se je Marc izselil iz hiše svojih staršev v Pasingu in si uredil studio na Kaulbachstrasse 68 v Schwabingu. V tem času je imel afero s poznavalko umetnosti in starin Annette Simon, rojeno von Eckardt, ki je bila devet let starejša od njega in žena münchenskega profesorja indologije Richarda Simona. Kot slikarka, pisateljica in prepisovalka je imela dobre odnose s trgovino z umetninami in antikvarji. Marcu, ki je trpel zaradi finančnih skrbi, je dala naročila za grafiko in možnost, da nekaj zasluži s prodajo knjig, japonskih lesorezov in drugih starin iz svoje zbirke.

Februarja 1905 je Franz Marc srečal študentko umetnosti Mario Franck na Bauernkirchweihballu, festivalu kostumov v Schwabingu. Ker se je kmalu zatem vrnila v Berlin, sta izgubila stik do decembra 1905. Proti koncu leta oziroma marca 1906 se je Annette Simon von Eckardt ločila od Franza Marca, vendar sta ostala prijatelja za vse življenje.&lt;ref name=&quot;Baumgartner203&quot;&gt;Beate Ofczarek, Stefan Frey, in: Michael Baumgartner, Cathrin Klingsöhr-Leroy, Katja Schneider (Hrsg.), S.&amp;nbsp;203.&lt;/ref&gt;
[[Slika:Franz Marc - Zwei Frauen am Berg, 1906.jpg|thumb|''Dve ženski na gori'', skica, 1906. Prikazuje Marie Schnür (levo) in Mario Franck, Muzej Franz Marc, Kochel]]

Da bi se odvrnil od čustvenega stresa, je aprila 1906 z bratom, ki je postal bizantolog in je imel znanstveno nalogo v Grčiji, odpotoval v [[Solun]] in na Sveto goro. Po tem študijskem potovanju se je Franz Marc umaknil v Kochel na delo, kjer je ostal do jeseni. Sledili sta mu tako Maria Franck kot druga prijateljica, slikarka Marie Schnür. Vsi trije so stopili v ljubezenski trikotnik, v katerem se je Marc vedno bolj obračal proti Schnürjevi, ki je bila od njega starejša enajst let. Marie Schnür je želela svojega izvenzakonskega sina, ki se je februarja 1906 rodil v Parizu, vzeti iz razmerja z Angelom Jankom (drugi vir kot očeta imenuje Augusta Gallingerja), Franz Marc pa je obljubil, da jo bo oženil in o tem novembra 1906 obvestil Mario Franck.&lt;ref name=&quot;Baumgartner203f&quot;&gt;Beate Ofczarek, Stefan Frey, in: Michael Baumgartner, Cathrin Klingsöhr-Leroy, Katja Schneider (Hrsg.), S.&amp;nbsp;203&amp;nbsp;f.&lt;/ref&gt;

Franz Marc in Marie Schnür sta se poročila 27. marca 1907 v Münchnu. Še isti dan je sam odpotoval v Pariz, kjer so nanj naredili poseben vtis dela Vincenta van Gogha in Paula Gauguina. Svoje navdušenje nad tamkajšnjo umetnostjo in razstaviščem je strnil v poročilih, ki jih je pošiljal Mariji Franck. Naslednje leto, 8. julija, se je z Marie Schnür ločil. Ker pa je Marca obtožila prešuštva z Mario Franck, v nasprotju s sporazumi Marc sprva ni mogel skleniti drugega zakona po veljavni zakonodaji.&lt;ref name=&quot;Baumgartner204&quot;&gt;Beate Ofczarek, Stefan Frey, in: Michael Baumgartner, Cathrin Klingsöhr-Leroy, Katja Schneider (Hrsg.), S.&amp;nbsp;204.&lt;/ref&gt;

=== Prijateljstvo z Augustom Mackejem in Bernhardom Koehlerjem ===
[[Slika:August Macke 037.jpg|thumb|upright=0.6|left|August Macke: ''Portret Franza Marca'', 1910, Neue Nationalgalerie Berlin]]
Leta 1909 je münchenska trgovina z učnimi materiali Wilhelm Plessmann naročila Franzu Marcu oblikovanje tkalskih vzorcev za ročni statve Plessmann. Njegova nekdanja ljubica Annette Simon-von Eckardt je napisala besedilo.&lt;ref&gt;Auktionskatalog Bassenge zur Auktion am 14. bis 17.&amp;nbsp;April 2010, Bildbeispiel siehe: {{Internetquelle |autor=Lisa Zeitz |url=http://www.faz.net/artikel/C31278/buecher-denn-alles-fleisch-ist-wie-gras-30085512.html |titel=Denn alles Fleisch ist wie Gras |werk=faz.net |datum=2010-04-09 |archiv-url=https://archive.today/20120730134614/http://www.faz.net/artikel/C31278/buecher-denn-alles-fleisch-ist-wie-gras-30085512.html |archiv-datum=2012-07-30 |abruf=2021-04-24 }} {{Webarchive|url=https://archive.today/20120730134614/http://www.faz.net/artikel/C31278/buecher-denn-alles-fleisch-ist-wie-gras-30085512.html |date=2012-07-30 }}&lt;/ref&gt;

August Macke, ki ga je spoznal v začetku leta 1910, ga je obiskal skupaj s svojim bratrancem, slikarjem Helmuthom Mackejem in Bernhardom Koehlerjem ml. (1882–1964), sinom njegovega bodočega mecena Bernharda Koehlerja starejšega. V njegovem ateljeju na Schellingstrasse 33 v Münchnu sta bili dve Marcevi litografiji, ki sta navdušili Mackeja. Za Marca je bil to prvi stik s podobno mislečim umetnikom. Leta 1912 je bila v Mackejevem studiu v Bonnu ustvarjena stenska slika z naslovom ''Paradise''. Z Mackejem je imel vseživljenjsko prijateljstvo in Marc je z njim vzdrževal živahno dopisovanje o vprašanjih teorije umetnosti.
[[Slika:Ausstellungsplakat Franz Marc bei Brakl, 1910.jpg|thumb|Razstavni plakat Franz Marc, 1910]]

Koehler Jr. Brakl je očetu poslal nekaj Marcovih slik. Slednji ga je obiskal v ateljeju konec januarja in kupil sliko ''Mrtev vrabec'' iz leta 1905, ki je bila na Marcovi mizi in se je umetnik od nje zelo nerad ločil. Bil je temelj Koehlerjeve obsežne Marceve zbirke. Posledično je umetnika, ki je živel s preživetjem, vzdrževal z 200 markami na mesec, v zameno pa je prejemal slike po lastni izbiri, sprva za obdobje enega leta.&lt;ref&gt;Susanna Partsch: ''Marc'', S.&amp;nbsp;21&amp;nbsp;f.&lt;/ref&gt;

Februarja 1910 je imel Franz Marc svojo prvo samostojno razstavo v galeriji Brakl, ki je obsegala 31 slik ter [[gvaš]]e in [[litografija|litografije]]. Dva meseca pozneje sta se Marc in Maria Franck preselila v Sindelsdorf v hišo mizarskega mojstra Josefa Niggla, kjer sta živela do leta 1914. Oba sta se odpovedala svojim studiem v Münchnu. Ta hiša ima danes naslov »Franz-Marc-Straße 1«.

Leta 1911 je Marc ponovno zaprosil za odpust zakonske zveze z Mario Franck, zato sta oba v začetku junija odpotovala v London, da bi sklenila zakonsko zvezo po angleškem pravu, vendar po izjavah Marie Marc tega nista mogla storiti.&lt;ref&gt;Maria Marc piše: »Po posvetu s starši v Berlinu sva odšla v London (junija 1911), da bi se tam poročila. A žal nam tudi to ni uspelo.« Iz: Maria Marc: ''Avtobiografska skica'', nedatiran rokopis, Nemški umetnostni arhiv/Narodni muzej Nürnberg, posestvo Franza Marca. Objavljeno v: Brigitte Roßbeck: ''Franz Marc. Sanje in življenje.'' Siedler, München 2015, ISBN 978-3-88680-982-0, str. 171–173.&lt;/ref&gt; Kljub temu sta se od takrat naprej javno opisovala kot zakonski par.

=== Član Združenja novih umetnikov v Münchnu ===
[[Slika:Foto Wassily Kandinskys von Franz und Maria Marc (1911).jpg|thumb|left|Franz Marc in Maria Franck v Sindelsdorfu, 1911, fotografiral Vasilij Kandinski&lt;ref&gt;Helmut Friedel und Annegret Hoberg: ''Der Blaue Reiter im Lenbachhaus München''. Prestel, München 2013, S. 49&lt;/ref&gt; ]]

Decembra 1909 si je Marc večkrat ogledal prvo razstavo Združenja novih umetnikov iz Münchna (N.K.V.M.) v Moderni galeriji Heinrich Thannhauser v Arco-Palais na Theatinerstrasse 7. Druga razstava N.K.V.M. je bila od 1. do 14. septembra 1910, na kateri je skupaj sodelovalo 29 umetnikov. Razstavljena so bila na primer dela Georgesa Braquea, Pabla Picassa in Georgesa Rouaulta.&lt;ref name=&quot;Baumgartner207&quot;&gt;Beate Ofczarek, Stefan Frey, in: Michael Baumgartner, Cathrin Klingsöhr-Leroy, Katja Schneider (Hrsg.), S.&amp;nbsp;207.&lt;/ref&gt; Razstava je bila tako kot tista leta 1909 napadena v tisku in javnosti, nakar je Marc, ki je to razstavo obiskal, napisal pozitivno oceno, ki jo je preko Reinharda Piperja poslal galeristu Thannhauserju.

Franz Marc je srečal Vasilija Kandinskega in Gabriele Münter 1. januarja 1911 v studiu Marianne von Werefkin na Giselastraße 23 in se naslednji dan z njima udeležil koncerta [[Arnold Schönberg|Arnolda Schönberga]], ki sta ga spremljala Alexej von Jawlensky in Helmuth Macke. Kmalu zatem je Kandinski pod vtisom Schönbergove nove glasbe naslikal sliko ''Impression III (Koncert)'' in napisal pismo njemu neznanemu skladatelju, s katerim je sprožil vsebinsko razpravo, v kateri Kandinski »Teze o razmerju disonanc v umetnosti so bile prevzete in nadaljevane v aktualnem slikarstvu in tudi v glasbenem sestavu Schönberga […].«&lt;ref name=&quot;Rattemeyer33f&quot;&gt;Annegret Hoberg: ''Eine neue Mission in der Kunst – Murnau, München und der Blaue Reiter''. In: Volker Rattemeyer (Hrsg.): ''Das Geistige in der Kunst. Vom Blauen Reiter zum Abstrakten Expressionismus''. Museum Wiesbaden, Wiesbaden 2010, S.&amp;nbsp;33&amp;nbsp;f.&lt;/ref&gt; 4. februarja 1911 je bil Franz Marc imenovan za tretjega predsednika N.K.V.M. imenovan. Marc je predstavil svoje delo in delo svoje prijateljice Marie Franck.

Jeseni 1911 so se napetosti med konservativnimi člani in skupino okoli Kandinskega povečale, zaradi česar je 2. decembra izbruhnil škandal v zvezi s sliko Kandinskega ''Kompozicija V/Poslednja sodba'', ki jo je žirija zavrnila, ker je bila prevelika. Vasilij Kandinski, Gabriele Münter, Franz Marc in Alfred Kubin so istega dne odstopili.

=== Član uredništva Blaue Reiter ===
[[Slika:Franz Marc, Reh im Walde I, 1911.jpg|thumb|''Jelen v gozdu I'', 1911, trajno posojen Kunsthalle Emden]]

Po odcepitvi od N.K.V.M. in po ustanovitvi uredniške skupine ''[[Der Blaue Reiter]]'', ki sta jo ustanovila Kandinski in Marc, je bila 18. decembra 1911 v galeriji Thannhauser odprta »Prva razstava uredniške ekipe 'Der Blaue Reiter'«. Obenem je potekala tretja razstava preostalih osmih članov N.K.V.M. nadstropje zgoraj. Na prvi razstavi se je predstavilo 14 umetnikov, poleg Marca in Kandinskega še umetniki, kot so brata Burljuk, Heinrich Campendonk, Robert Delaunay, Jean-Bloé Niestlé, Elisabeth Epstein, August Macke, [[Gabriele Münter]], [[Henri Rousseau]] in [[Arnold Schönberg]]. Franz Marc je bil med drugim zastopan s slikama ''Jelen v gozdu I'' in ''Rumena krava''; oboje je vidno na fotografiji Gabriele Münter, ki je razstavo fotografsko dokumentirala.

Razstava je nato gostovala še po drugih mestih, na primer v [[Köln]]u v Gereonsklub in v [[Berlin]]u v galerijo ''Der Sturm'' Herwartha Waldena. Nadaljnji postanki do leta 1914 so vključevali Bremen, Hagen, Frankfurt, Hamburg, Budimpešto, Oslo, Helsinke, Trondheim in Göteborg. Na potujoči razstavi so bila predstavljena tudi dela Jawlenskega in Werefkina, ki so sedaj prišla tudi iz N.K.V.M. je odšel in se pridružil ''Der Blaue Reiter''.

Druga razstava ''Der Blaue Reiter'' je sledila od 12. februarja do 18. marca 1912 pod programskim naslovom »Črno in belo« v münchenski knjižni in umetniški trgovini Hans Goltz na Brienner Straße 8. Prikazala je izključno grafike in risbe, vključno z deli Paula Kleeja in Brücke umetniki. Tu je Franz Marc prvič srečal [[Paul Klee|Paula Kleeja]], srečanje, ki je vodilo v tesno prijateljstvo med umetnikoma.

Maja 1912 sta Marc in Kandinski ob finančni podpori Bernharda Koehlerja pri Piper Verlag v Münchnu izdala almanah ''Der Blaue Reiter'' z naslovnim lesorezom Kandinskega.&lt;ref name=&quot;Baumgartner209&quot;&gt;Beate Ofczarek, Stefan Frey, in: Michael Baumgartner, Cathrin Klingsöhr-Leroy, Katja Schneider (Hrsg.), S.&amp;nbsp;209.&lt;/ref&gt;

Kasneje je nanj močno vplival [[futurizem|futuristično]] navdahnjeni [[Robert Delaunay]]; navdušenje nad futurizmom in [[kubizem|kubizmom]] se je odražalo v njegovih delih, ki so bila vedno bolj ostra in [[abstraktna umetnost|abstraktna]].

=== Vojni napori in smrt ===
[[Slika:Franz Marc Grab in Kochel-1.jpg|thumb|left|Grob Franza in Marije Marc v Kochelu]]
[[Slika:Gedenktafel am Todesort von Franz MARC.jpg|thumb|upright=0.7|Spominska plošča na kraju smrti]]
Takoj po izbruhu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so nekdanja enoletna prostovoljca in rezervista Marca in Mackeja vpoklicale redne enote; Marc se je prijavil kot vojak v Landwehr, Macke kot podnarednik v rezervi. Marc je bil avgusta 1914 povišan v narednika in konec marca 1915 v podnarednika. Avgusta 1915 je prejel železni križec 2. stopnje. 13. oktobra 1915 je Marc končno postal poročnik v Landwehru 1. odreda poljske artilerije v rezervni koloni lahkega streliva.&lt;ref&gt;[https://www.literaturportal-bayern.de/themen?task=lpbtheme.default&amp;id=812 ''Granatsplitter im Kopf. Franz Marc: Militärische Karriere''], literaturportal-bayern.de, aufgerufen 5. Oktober 2023.&lt;/ref&gt;

Prejšnje biografije so Marca in Mackeja označevale kot vojna prostovoljca, novejše objave pa so v nasprotju s to trditvijo. Marcove sile so bile konec avgusta premeščene na francosko fronto. Tako kot mnogi umetniki in intelektualci tistega časa sta oba nagnjena k pretiravanju izbruha vojne kot »pozitivnega primera«. Macke, zdaj poročnik v rezervi, je bil ubit konec septembra 1914. Njegova smrt je Marca močno prizadela, vendar sprva ni spremenila njegovega odnosa. V osmrtnici, ki je izšla šele po vojni, je izrazil žalost za prijateljem, a ohranil svojo pripravljenost na žrtve. V njegovih »Pismih s terena« je jasno razvidno, da je videl bolno Evropo, ki jo je bilo treba očistiti z vojno. Sprememba mišljenja je prišla šele pozneje, tako kot pri mnogih drugih ljudeh, kot je Max Beckmann. Oktobra 1915 je Marc napisal pismo Lisbeth Macke, vdovi svojega prijatelja. V njem je vojno opisal kot »najpodlejšo past človeštva, ki smo se ji vdali«.&lt;ref&gt;Susanna Partsch: ''Marc'', S.&amp;nbsp;88–90.&lt;/ref&gt;

Prošnja v začetku leta 1916 za 'oprostitev' vojaške službe, ki je bila kasneje zavrnjena, je ostala nesmiselna: 4. marca 1916 je Franz Marc umrl med izvidniško vožnjo severozahodno od Braquisa, svetovne ikone, skoraj 20 km vzhodno od Verduna.&lt;ref&gt;Brigitte Roßbeck, ''Franz Marc. Die Träume und das Leben'', Siedler |Ort=München, 2015, ISBN=978-3-641-15861-3, str.272 ff.&lt;/ref&gt; Šrapnel ga je zadel v glavo. Naslednje jutro je bil Franz Marc pokopan pod preprostim spominskim kamnom v parku gradu Gussainville blizu Braquisa.

== Slog ==
[[slika:Franz Marc-The fate of the animals-1913.jpg|thumb|300px|''[[Usoda živali (Marc)|Usoda živali]]'' (''Tierschicksale'') iz leta 1913 je bržkone njegovo najbolj znano delo, posebno v tem, da predstavlja živali v stiski. Gre za umetnikov odziv na »napetost ob prihajajoči kataklizmi, ki je prevevala družbo«. Na zadnjo stvar platna je zapisal »In vse, kar je, je ognjeno trpljenje« (''Und Alles Sein ist flammend Leid'').]]
Motiv njegovih del so skoraj izključno [[živali]]. Marc je v času svojega umetniškega zorenja našel navdih v nemškem gibanju nazaj k [[narava|naravi]], ki se je uprlo [[sekularizem|sekularizmu]] in [[materializem|materializmu]] tiste dobe. Da bi čim bolje razumel in bil sposoben upodabljati svoje subjekte, je opravil univerzitetni kurz [[anatomija|anatomije]] živali in je kasneje anatomijo tudi poučeval druge umetnike. Verjel je, da živali posedujejo prvinsko »božanskost«, ki jo je človek izgubil. V zadnjem obdobju njegovega ustvarjanja so postali njegovi motivi bolj abstraktni in manj anatomsko natančni.

Uporabljal je žive, kontrastne barve, pri čemer se je opiral na lastno teorijo simbolike barv. Kot je opisal v pismu Mackeju, naj bi [[modra]] predstavljala strog in [[duhovnost|spiritualen]] »moški princip«, [[rumena]] pa nežen, lahkoživ in spiritualen »ženski princip«. Njuno nasprotje je [[rdeča]], ki simbolizira težko in surovo materialnost ter jo morata drugi dve barvi nadvladati.

Ob vzponu [[nacionalsocializem|nacionalsocializma]] v 1930. letih so nacisti dela iz zadnjega obdobja Marcove ustvarjalnosti opredelili kot »degenerirano umetnost« in odstranili približno 130 njegovih slik iz muzejev. Nekatere od njih so bile kasneje uvrščene v posebno razstavo degenerirane umetnosti.

== Nacistična Nemčija in zaseg tako imenovane &quot;degenerirane&quot; umetnosti ==
Po prevzemu oblasti so [[Nacionalsocializem|nacionalsocialisti]] zatrli [[moderna umetnost|moderno umetnost]]; leta 1936 in 1937 so nacisti pokojnega Marca obsodili kot degeneriranega umetnika in ukazali odstraniti približno 130 njegovih del z razstav v nemških muzejih. ''[[Veliki modri konji (Marc)|Veliki modri konji]]'' so bili 29. junija 1939 prodani na dražbi zloglasne »degenerirane umetnosti« galerije Theodor Fischer v Luzernu, kupil pa jih je Musée des Beaux-Arts v Liègu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Artdaily|title=Exhibition of works sold by the Germans at the Lucerne auction in 1939 opens in Liege|url=https://artdaily.cc/news/74918/Exhibition-of-works-sold-by-the-Germans-at-the-Lucerne-auction-in-1939-opens-in-Liege#.YDO4P-nPw2w|access-date=22 February 2021|website=artdaily.cc|language=en}}&lt;/ref&gt; Njegovo sliko ''[[Konji v pokrajini (Marc)|Konji v pokrajini]]'' so leta 2012 skupaj z več kot tisoč drugimi slikami odkrili v münchenskem stanovanju Corneliusa Gurlitta, čigar oče, Hildebrand Gurlitt, je bil eden od štirih Hitlerjevih uradnih trgovcev z umetninami modernistične umetnosti, ki so jo nacisti imenovali 'degenerirana'. Nacisti so prodajali ali trgovali, da bi zbrali denar za [[Tretji rajh]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=A painting by Franz Marc – Pferde in Landschaft (Horses in Landscape) which was found in the collection of Cornelius Gurlitt.|url=http://art.claimscon.org/wp-content/uploads/2013/04/Marc_Franz_-_Pferde_in_Landschaft-e1416535964463.jpg|access-date=22 February 2021|website=Claims Conference/WRJO Looted Art and Cultural Property Initiative|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Leta 2017 je družina Kurta Grawija zahtevala vrnitev Marcove slike ''[[Lisice (Marc)|Lisice]]'' (1913) iz düsseldorfske Kunstpalast. Grawi, nemški judovski bankir, ki je bil lastnik slike, preden so nacisti prišli na oblast, je bil aretiran na [[Kristalna noč|Kristalno noč]] in zaprt v koncentracijskem taborišču Sachsenhausen leta 1938, preden mu je leta 1939 uspelo pobegniti v [[Čile]]. Slika je šla skozi Galerie Rinderdorf, in William in Charlotte Dieterle, glede na nemško Fundacijo za izgubljeno umetnost. Leta 2021 je nemška svetovalna komisija priporočila mestu Düsseldorf, naj sliko vrne Grawijevim dedičem; to je bilo tudi storjeno in Grawijevi dediči so sliko leta 2022 prodali pri Christie's.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=A timber tiger and a lantern display: Monday's best photos |last=Fidler |first=Matt |newspaper=The Guardian |date=31 January 2022 |url= https://www.theguardian.com/news/gallery/2022/jan/31/a-timber-tiger-and-a-lantern-display-mondays-best-photos}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Restituted Franz Marc 'Foxes' Painting Leads Christie's Shanghai/London Sale |url=https://www.artfixdaily.com/news_feed/2022/03/01/3196-restituted-franz-marc-foxes-painting-leads-christies-shanghai-lon |website=artfixdaily.com |access-date=22 August 2022 |archive-date=2024-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241009131228/https://www.artfixdaily.com/news_feed/2022/03/01/3196-restituted-franz-marc-foxes-painting-leads-christies-shanghai-lon |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Zapuščina in časti ==
[[File:Franz Marc Geburtshaus.jpg|thumb|150px|Plošča na Marcovi rojstni hiši]]

Marcova družinska hiša v Münchnu je označena z zgodovinsko ploščo. Muzej Franza Marca, ki je v mestu Kochel am See, je bil odprt leta 1986 in je posvečen umetnikovemu življenju in delu. Hrani veliko njegovih slik in tudi dela drugih sodobnih umetnikov.

Oktobra 1998 je več Marcovih slik doseglo rekordne cene na dražbi umetniške hiše Christie's v Londonu, vključno z ''Rote Rehe I'' (Rdeči jelen I), ki je bila prodana za 3,3 milijona dolarjev. Oktobra 1999 je njegov ''Slap'' prodal Sotheby's v Londonu za 5,06 milijona dolarjev. Ta cena je rekord za delo Franza Marca in za nemško slikarstvo 20. stoletja. Leta 2008 je bil nekdanji rekord ponovno podrt, ko je bila Marcova ''Weidende Pferde III'' (Konji na paši III) pri Sotheby's prodana za 12.340.500 £ (24.376.190 $).&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Record for Franz Marc Set at Sotheby's |url=https://artdaily.cc/news/23172/Record-for-Franz-Marc-Set-at-Sotheby-s#.X4NUG2hKiUl |website=artdaily.cc |access-date=11 October 2020}}&lt;/ref&gt; Ta rekord je bil leta 2022 ponovno potolčen s prodajo slike ''Lisice'' v vrednosti 42,6 milijona funtov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=FRANZ MARC (1880-1916) The Foxes (Die Füchse) |url=https://www.christies.com/en/lot/lot-6358425 |website=Christies.com |access-date=22 August 2022}}&lt;/ref&gt;

== Delo ==
Franz Marc je uporabljal tehnike, kot so [[oljna barva|oljne barve]], [[gvaš]]i, [[svinčnik]], [[akvarel]] in ustvarjal [[lesorez]]e. Njegov najljubši motiv so bile živali kot simbol prvinskosti in čistosti, saj utelešajo idejo ustvarjanja in živijo v sožitju z naravo. S temi slikami je izrazil svojo utopijo o rajskem svetu. Uporaba barve v njegovih delih ni samo ekspresivna, temveč tudi simbolična, saj je Marc vzpostavil lastne barvne zakonitosti.

Skupaj 244 oljnih slik je navedenih v katalogu ''raisonné I'', ki ga je izdal Beck.&lt;ref&gt;[https://www.chbeck.de/jansen-franz-marc-werkverzeichnis/product/20510 ''Werkverzeichnis I.''] In: ''chbeck.de,'' abgerufen am 5. September 2019.&lt;/ref&gt; Nadaljevani katalog ''raisonné II'' navaja 261 risb in [[akvarel]]ov, 94 razglednic, 8 slik na steklu, 17 umetno-obrtniških načrtov na papirju in 11 umetno-obrtniških del, 9 vezenin in 15 kiparskih del. Nekaterih del umetnostni strokovnjaki niso mogli pripisati Franzu Marcu.&lt;ref&gt;Stefan Koldehoff: [https://www.zeit.de/2005/39/SM-Marc-Neu ''Das Blau der Kunst.''] In: ''zeit.de,'' 22. April 2009, abgerufen am 21. Januar 2011 (Artikelanfang frei abrufbar; Quelle: ''Die Zeit.'' 22. September 2005, Nr. 39).&lt;/ref&gt;

=== Umetniški začetki ===
[[Slika:Franz Marc, Moorhütten im Dachauer Moos, 1902.jpg|thumb|''[[Koča na Dachauerskem barju]]'', 1902, muzej Franz Marc, Kochel am See]]

Leta 1901 je Marc intenzivno delal, čeprav umaknjeno, v slikarskem razredu umetnika münchenske šole Wilhelma von Dieza, ki je razvil virtuozno zgodovinsko slikarstvo temnih tonov. Medtem ko so dela na papirju iz leta 1897 znana od začetka Marcovega dela, oljne slike izvirajo šele iz leta 1902. Za krajine, ki so nastale poleti 1902 na Staffelam nad Kochel am See in na Dachauerskem barju, je značilen naturalizem. Primer njegovega tradicionalnega slikarstva je slika ''[[Koča na Dachauerskem barju]]'' iz leta 1902, na kateri – natančno naslikani – prevladujejo temno rjavi in ​​zeleni toni.&lt;ref&gt;Susanna Partsch: ''Marc'', Taschen, Köln 2005, S.&amp;nbsp;8.&lt;/ref&gt;

=== V teku ekspresionizma ===
Med letoma 1904 in 1907 je Marc iskal svoj slog. V ciklu ilustracij za zbornik z besedili pesnikov, kot so Richard Dehmel, Carmen Sylva in Hans Bethge, se je ukvarjal s secesijo ([[Jugendstil]]). Knjigo je v nakladi 110 izvodov pod naslovom ''Stella Peregrina'' posthumno leta 1917 izdala založba Franz Hanfstaengl v Münchnu. Annette Simon-von Eckardt je ročno pobarvala 18 faksimilov Marca iz tega obdobja, ki jih je napisal Hermann Bahr.&lt;ref name=&quot;Baumgartner215&quot;&gt;Beate Ofczarek, Stefan Frey, in: Michael Baumgartner, Cathrin Klingsöhr-Leroy, Katja Schneider (Hrsg.), S.&amp;nbsp;215.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.guggenheim.org/blogs/findings/franz-marcs-stella-peregrina-a-collection-of-illustrated-poems ''Franz Marc’s Stella Peregrina: A Collection of Illustrated Poems''], guggenheim.org, abgerufen am 30. März 2018&lt;/ref&gt;
[[Slika:FrMarcHirsche.jpg|thumb|Freska Franza Marca na Staffelalmu, 1904–1908]]

Leta 1905 se je Marc spoprijateljil z mladim švicarskim slikarjem živali Jean-Bloéjem Niestléjem. To ga je spodbudilo, da je svojo naklonjenost živalim izvajal tako, da jih ni bilo mogoče prikazati kot zoološke reprezentacije; raje naj se umetnik postavi v kožo živali in v sliko ujame njeno bistvo. Srečanje z Niestléjem je dalo Marcu zagon za nadaljnji razvoj slikanja živali kot sredstva umetniškega izražanja. Prvi primer, ''[[Mrtev vrabec (Marc)|Mrtev vrabec ]]'' (''Der tote Spatz''), je nastal istega leta.

V osami je poletje 1905 preživel v Staffelamu, kjer je slikal slike v manj barvitem slogu na tradicionalen način s svetlobo in senco. Prek Marie Schnür je prišel v stik z umetniki Scholleja, katerih slikarji so se ukvarjali z različico secesijskega slikarstva na sledi [[impresionizem|impresionizma]]. Jeseni se je v [[Dachau]]u srečal z Adolfom Hölzelom, soustanoviteljem dachauske umetniške kolonije, ki se je takrat ukvarjala s slikarstvom na prostem, od katere se bo Marc lahko ločil šele decembra 1910.&lt;ref name=&quot;m34&quot;&gt;Meißner: ''Franz Marc, Briefe, Schriften und Aufzeichnungen''. 1980, S.&amp;nbsp;34.&lt;/ref&gt;

Franz Marc in Maria Franck sta poletje 1908 intenzivno slikala v Lenggriesu. Vtis, ki ga je nanj naredila van Goghova umetnost, je decembra 1909 okrepila razstava v Kunsthaus Brakl v Münchnu, kjer je pomagal obesiti sedem razstavljenih slik. Ukvarjal se je z van Goghovim formalnim jezikom, rezultat pa je dokumentiran na sliki ''Mačke na rdečem platnu'', ki je nastala med decembrom 1909 in začetkom januarja 1910. Med obiskom Berlina maja 1910 si je ogledal dela fovističnih slikarjev Henrija Matissa in Keesa van Dongena ter nato preučil fovistični slog na sliki Akt z mačko. Njegova ljubica Maria Franck je bila model za sliko.
&lt;div style=&quot;text-align:center&quot;&gt;
&lt;gallery perrow=&quot;5&quot; widths=&quot;130&quot;&gt;
 Marc-Indersdorf.jpg|''Indersdorf'', 1904, Mestna galerija v Lenbachhausu, München
 Franz Marc, Der tote Spatz, 1905.jpg|''[[Mrtev vrabec (Marc)|Mrtev vrabec ]]'', 1905, zasebna zbirka
 Marc-elephant.jpg|''Slon'', 1907, Hamburger Kunsthalle
 Marc-cats on a red cloth.jpg|''Mačke na rdečem platnu'', 1909/10, zasebna zbirka
 Franz Marc 001.jpg|''Akt z mačko'', 1910, Mestna galerija v Lenbachhausu, München
&lt;/gallery&gt;&lt;/div&gt;

=== Animalizacija umetnosti ===
[[Slika:Franz Marc - Weidende Pferde I - G 12576 - Lenbachhaus.jpg|thumb|left|''Konji na paši I'', 1910, Mestna galerija v Lenbachhausu, München]]

Od leta 1910, po preselitvi v Sindelsdorf, se je Marc, za katerega je žival vse bolj postajala metafora za čistost in nedolžnost bitja, osredotočil na podobe živali v podeželski osami. Po naturalističnih začetkih in izkušnjah z impresionizmom, so ga njegove slike in kipi okoli leta 1909 pripeljali nekaj korakov bližje njegovemu cilju »oživljanja umetnosti«. V eseju za knjigo ''Animalisierung der Kunst'', ki jo je izdal Reinhard Piper leta 1910, Marc opisuje:

: »Skušam povečati svoj občutek za organski ritem vseh stvari, poskušam se panteistično vživeti v trepetanje in tek krvi v naravi, v drevesih, v živalih, v zraku.«&lt;ref name=&quot;Rattemeyer33&quot;&gt;Annegret Hoberg: ''Eine neue Mission in der Kunst – Murnau, München und der Blaue Reiter''. In: Volker Rattemeyer (Hrsg.): ''Das Geistige in der Kunst. Vom Blauen Reiter zum Abstrakten Expressionismus''. Museum Wiesbaden, Wiesbaden 2010, S.&amp;nbsp;33.&lt;/ref&gt;
[[Slika:Dog Lying in the Snow by Franz Marc (SM 2085).png|thumb|''Ležeči pes v snegu'', okoli 1911, muzej Städel v Frankfurtu na Majni]]

V tej fazi je Marc skušal doseči »animalizacijo«, poživitev svojih podob z nihanjem in vzporednostjo linij, pri čemer je postalo razvidno notranje, organsko življenje živali v njihovi harmonični povezanosti z okoljem. Motivi za to so že več let ritmično razporejene skupine konj na pašniku, kot so prikazane v njegovih ''Konjih na paši I'', ki so še vedno ohranjene v naturalističnih barvah. Že Jakob Johann von Uexküll je leta 1909 v svoji publikaciji ''Okolje in notranji svet živali'' podrobneje obravnaval »notranje življenje« živali, na kar se je morda takrat že seznanil načitani Franz Marc. Za Marca je to vodilo k vprašanju, kako konj, orel, jelen ali pes vidijo svet, kar je privedlo do samokritične klasifikacije njegovih lastnih konvencij – »umestiti živali v pokrajino, ki pripada našemu oči, namesto da bi se poglobili v dušo živali, da bi uganili njen slikovni krog.&lt;ref name=&quot;Klingsöhr-Leroy146&quot;&gt;Johannes Jansen: ''Deine Glückseligen blauen Pferde. Franz marc und die Animalisierung der Kunst''. In: Cathrin Klingsöhr-Leroy, Andrea Firmenich (Hrsg.): ''Franz Marc und Joseph Beuys. Im Einklang mit der Natur''. Schirmer/Mosel, Franz Marc Museum, München 2011, S.&amp;nbsp;146.&lt;/ref&gt;

Slika ''Pes leži v snegu'', upodobitev Marcovega sibirskega ovčarja Russija, na primer izžareva popolno harmonijo sobivanja živali in narave; odseva enost med naravo okoli njega, počivanjem snega in počivanjem psa na njem – »skupna tišina žive in nežive narave«.

=== Barvanje v Marcovem delu ===
[[Slika:Franz Marc 005.jpg|thumb|''[[Konji v pokrajini (Marc)|Konji v pokrajini]]'', 1911, Walker Art Center, Minneapolis]]

Leta 1910 se je Marc še vedno trudil »izvleči iz poljubnosti barv« in 6. decembra istega leta priznal: »[…] toda za to morate vedeti veliko več o barvah in se ne ubadati z osvetlitvijo tako naključno.« Dva dni kasneje se je spomnil pogovora, v katerem je Marianne von Werefkin razložila Helmuthu Mackeju, da »skoraj vsi Nemci delajo napako, ko jemljejo svetlobo za barvo, medtem ko je barva nekaj povsem drugega in je povezana s svetlobo, tj.  osvetlitev sploh nima nobene veze.« Navdihnjen s to pripombo se je Marc začel ukvarjati s teorijo barv [[Johann Wolfgang von Goethe|Johanna Wolfganga von Goetheja]] in [[Wilhelm von Bezold|Wilhelma von Bezolda]] ter z barvno simboliko [[Philipp Otto Runges|Philippa Otta Rungeja]], Adolf Erbslöh mu je priskrbel ''majhno izdajo Chevreula''.&lt;ref&gt;Meißner: ''Franz Marc, Briefe, Schriften und Aufzeichnungen''. 1980, S.&amp;nbsp;50.&lt;/ref&gt;

=== Začetek abstrakcije ===
[[Slika:Franz Marc Blaues Pferd 1911.jpg|thumb|upright=0.6|left|''[[Modri ​​konj I]]'', 1911, olje na platnu, Städtische Galerie im Lenbachhaus, München]]

Leta 1911 sta nastali sliki ''Modri ​​konj I'' (Mestna galerija v Lenbachhausu, München) in ''Modri ​​konj II'' (Umetnostni muzej Bern). V njih Marc spremeni modro iz 'barve videza' v 'bistveno barvo'. V živalski podobi je našel simbol za »poduhovljenje sveta«. Tako kot ''Modra roža'' romantike tudi ''Veliki modri ​​konj'' izraža iskanje odrešitve iz zemeljske teže in materialnega suženjstva.&lt;ref&gt;Hajo Düchting: ''Der Blaue Reiter'', S.&amp;nbsp;46.&lt;/ref&gt; V nasprotju z modro je Marc svojo predstavo o rumeni kot »ženskem principu, nežnem, veselem, čutnem« uresničil v sliki ''Rumena krava'', prav tako iz leta 1911, ki izraža veselje do življenja. ''Tiger'' iz leta 1912 ima kubistično oblikovalsko govorico, ki jo je Marc predstavil na drugi razstavi N.K.V.M. na slikah [[Pablo Picasso|Pabla Picassa]] in [[Georges Braque|Georgesa Braquea]]. Ekspresno ga je preoblikoval.
[[Slika:Franz Marc - Kämpfende Formen 1914.jpg|thumb|''[[Bojujoče oblike]]'', 1914, Pinakothek der Moderne, München]]
[[Slika:Franz Marc - Tirol 1914.jpg|thumb|''[[Tirolska (Marc)|Tirolska]]'', 1914, Državna galerija moderne umetnosti, München]]

Slike, nastale do leta 1914, se približujejo »prizmatični« in »kristalni« abstrakciji, ki izhajata iz spoja oblik italijanskega futurizma in orfizma Roberta Delaunayja.&lt;ref&gt;Hajo Düchting: ''Der Blaue Reiter'', S.&amp;nbsp;22.&lt;/ref&gt; Primeri tega so nereprezentativne ''Male kompozicije'', ki so nastale v štirih motivih od konca leta 1913 do začetka leta 1914.

Konjska telesa v delu ''[[Stolp modrih konj (Marc)|Stolp modrih konj]]'' iz leta 1913, ki ga pogrešamo od leta 1945, delujejo že abstrahirano, sestavljeno iz geometrijskih oblik, krajinsko ozadje pa predstavljajo le abstraktne tvorbe. Njegov abstraktni slikarski slog je še izrazitejši na sliki ''[[Usoda živali (Marc)|Usoda živali]]'' iz istega leta, kjer se konji, prašiči in volkovi pojavljajo nerazločno med ostrimi, grozečimi oblikami, v središču pa je videti modro-belega jelena, ki se razteza, njegova glava skrajno navzgor. Na zadnji strani slike je Marc zapisal: »In vse bitje je plameneče trpljenje«; V pismu ženi leta 1915 je to besedilo interpretiral kot vojno slutnjo.

Štiri nereprezentativna dela, ustvarjena v Riedu, so iz leta 1914: slike ''Vesele oblike'', ''Igrajoče se oblike'', ''Borbene oblike'' in ''Zlomljene oblike''. Ambivalentnost njegovih občutkov se odraža v naslovih. Ena od razlag bojnih oblik primerja rdeče barvno območje na levi z orlom, ki skoči na nedoločeno temno bitje. Bolj konkretna od oblik je ''Tirolska'', kjer je mogoče videti Madono. Zadnja slika je ''Rehe im Walde II'', ki prikazuje tri jelene na gozdni jasi v zelo abstraktni obliki. Žival je zanj izgubila pomen.
&lt;gallery&gt;
 Franz Marc 029a.jpg|''[[Stolp modrih konj (Marc)|Stolp modrih konj]]'', 1913, izgubljen
 Franz Marc 020.jpg|''Jelen v gozdu II'', 1914, Kunsthalle Karlsruhe
 Franz Marc 015.jpg|''Mala kompozicija III'', 1914, Osthaus Museum Hagen
&lt;/gallery&gt;

== Izbrane slike ==
&lt;gallery widths=&quot;200&quot; heights=&quot;200&quot; perrow=&quot;7&quot;&gt;
Franz Marc-The Yellow Cow-1911.jpg|(''Die gelbe Kuh''), ''Rumena krava'' (1911),  Solomon R. Guggenheim Museum, New York
Marc-blue-black fox.jpg|(''Fuchs''), ''Lisica'' (1911), Von der Heydt Museum, Wuppertal
GUGG Young Boy with a Lamb; The Good Shepherd.jpg|(''Knabe mit Lamm; Der gute Hirte''), ''Deček z jagnjetom; Dobri pastir'' (1911), Solomon R. Guggenheim Museum, New York
Franz Marc- Die kleinen blauen Pferde.jpg|(''Die kleinen blauen Pferde''), ''Mali modri konji'' (1911), Staatsgalerie Stuttgart
Franz Marc Roter Stier, 1912.jpg|(''Roter Stier''), ''Rdeči bik'' (1912),  Puškinov muzej Moskva
Franz Marc - Der Traum - Google Art Project.jpg|(''Der Traum''), ''Sanje'' (1912), Thyssen-Bornemisza Museum, Madrid  
Das Äffchen (Franz Marc, 1912).jpg|(''Das Äffchen''), ''Mala opica'' (1912), Lenbachhaus, Műnchen
Franz Marc - The Foxes - Google Art Project.jpg|(''Die Füchse''), ''[[Lisice (Marc)|Lisice]]'' (1913), privatna zbirka
Marc, Franz - The Tiger - Google Art Project.jpg|(''Der Tiger''), ''Tiger'' (1912), Lenbachhaus, Műnchen
Franz Marc 029a.jpg|(''Der Turm der blauen Pferde''),&lt;br /&gt;''[[Stolp modrih konj (Marc)|Stolp modrih konj]]'' (1913),&lt;br /&gt;pogrešana od 1945
Franz Marc-The fate of the animals-1913.jpg|(''Tierschicksale''), ''[[Usoda živali (Marc)|Usoda živali]]'' (1913), Kunstmuseum Basel, Basel
GUGG Dreaming Horse.jpg|(''Träumendes Pferd''), ''Sanjajoči konj'' (1913), Solomon R. Guggenheim Museum, New York
Deer in Forest 1.jpg|(''Rehe im Walde I''), ''Jelen v gozdu I'' (1913), The Phillips Collection
Franz Marc 020.jpg|(''Rehe im Walde (II)''), ''Jelen v gozdu II'' (1914) 
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Carl, Klaus H. &amp; Marc, Franz (2013). ''Franz Marc''. Parkstone Press.
* Dantini, Michele (2008). ''Modern &amp; Contemporary Art''. Sterling Publishing Inc., str. 29.
* {{navedi splet| url=https://www.guggenheim.org/arts-curriculum/topic/franz-marc |title=Franz Marc |publisher=Guggenheimov muzej |accessdate=31.3.2017}}
* Kleiner, Fred S. (2008). ''Gardner's Art Through the Ages''. Cengage, str. 916

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Marc, Franz}}
[[Kategorija:Franz Marc| ]]
[[Kategorija:Nemški slikarji]]
[[Kategorija:Ekspresionistični slikarji]]
[[Kategorija:Padli v boju]]
[[Kategorija:Žrtve prve svetovne vojne]]</text>
      <sha1>6oeghzg5a381ow0oiuu7t1egcu4np1n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mladost Pesem Prijateljstvo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>445510</id>
    <revision>
      <id>6757987</id>
      <parentid>6757823</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:11:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Restored revision 6687696 by [[Special:Contributions/A09|A09]] ([[User talk:A09|talk]]): Rvv: kršitev avtorskih pravic, neenciklopedično (TwinkleGlobal)</comment>
      <origin>6757987</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7459" sha1="77w791wg2ntsqhesryimxmxyqas4fc7" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name             = Mladost Pesem Prijateljstvo
| image            = MPP božični koncert 2026.jpg
| image_size       = 
| landscape        = yes
| alt              = 
| caption          = Božični koncert &quot;V začetku je bila beseda&quot;, 2026
| background       = group_or_band
| alias            = MPP
| origin           = [[Ljubljana]], {{Zastava|Slovenija}}
| genre            = [[duhovna ritmična glasba]],&lt;br&gt;[[cerkvena glasba]]
| years_active     = [[1992]]–danes
| label            = 
| associated_acts  = 
| website          = 
| current_members  = 89 članov, glej [[Mladost Pesem Prijateljstvo #Člani zbora|Člani zbora]]&lt;br&gt;Ana Pučnik (zborovodja)&lt;br&gt;Filip Mlinar (duhovni vodja)&lt;br&gt;Niko Rovtar (predsednik)
| past_members     = 
| module           = 
| module2          = 
| module3          = 
}}

'''Mladost Pesem Prijateljstvo''', s kratico '''MPP''', je katoliški študentski [[pevski zbor]], ki deluje v Ljubljani v [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje]] na Tromostovju pri bratih [[frančiškani]]h. Zbor šteje okoli 85 aktivnih članov – pevcev in pevk ter inštrumentalistov (cajon, [[klaviature]], [[kitara|akustična kitara]], [[bas kitara]], [[violina]]). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen študentskih maš, ki so vsako sredo zvečer. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove, kar potrjuje pomen imena ''Mladost-Pesem-Prijateljstvo''. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let, vendar ni bil venomer tako samoumevno prisoten.

== Zgodovina ==
V začetku 90. let dvajsetega stoletja se je formirala skupina z močno željo po petju cerkvenih, [[Duhovna ritmična glasba|duhovno ritmičnih pesmi]] za obogatitev sredinih študentskih maš. Brat Pepi Lebreht je, preden je odšel na misijon v Avstralijo (1992), skupaj z br. Jankom Fritzom in njegovo kitaro zbral okrog deset mladih pevcev, ki so s prepevanjem obogatili študentske maše. Maševanje je prevzel p. Ciril Božič, ki ga je nekaj let kasneje zamenjal p. [[Christian Gostečnik]].

Za uradno letnico nastanka zbora velja leto 1992, ko si je zbor, po zapisih Judite Treven, nadel ime Mladost-Pesem-Prijateljstvo. Judita Treven je v svojih spominih na zbor MPP zapisala: »Ime se je nekje v letu 1992 pojavilo spontano. Nekoč sem razmišljala, kaj nas opredeljuje kot skupino in na svojo notno mapo sem s tušem narisala krog, kjer je bila v sredini črka [[tau]] ([[Antonov križ|frančiškanski znak]]), čez njo sta bili dve povezani [[osminka|osminki]] (znak glasbe), ob obodu pa je bilo zapisano »MLADOST, PESEM, PRIJATELJSTVO«. To nas je opredeljevalo: vsi smo bili mladi, povezovala nas je pesem in bili smo prijatelji med seboj.«&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Bogataj|first1=J. D.|title=Hvala: zbornik ob 25-letnici Zbora Mladost Pesem Prijateljstvo|year=2017|publisher=Brat Frančišek|location=Ljubljana|isbn=978-961-6873-48-2|cobiss=290267136}}&lt;/ref&gt; Prvi, ki je prispeval svoje dirigentske sposobnosti in kitaro, je bil Tilen Kuhar, s. Tatjana Lukner MSF pa je poskrbela za vez z brati frančiškani in tehnično pripravo. Bil je čas manjšega števila članov, hreščečega ozvočenja, potrpežljivih poslušalcev in velikega zagona. V času delovanja se je spreminjala struktura zbora – glede na potrebe zborovodij. Zamenjalo se je mnogo pevcev, inštrumentalistov, duhovnih vodij, v samem zboru pa se je spletlo prijateljstev, ljubezni in odkritih poslanstev.

== Repertoar in poslanstvo ==
Zasedba je v začetku prepevala Taizéjske speve, nato pa se je repetoar razširil na ritmično-duhovno, slavilno glasbo, ki jo zbor izvaja še danes. Ob priložnosti MPP izvaja tudi klasično zborovsko petje, kar pa je bolj izjema kot pravilo. Le-to je večinoma del zgolj koncertnega programa. Kot pomemben del katoliške duhovno-ritmične scene ima MPP pomemben vpliv ne le pri sredinih študentskih mašah, temveč tudi v širšem Slovenskem prostoru. Pesmi, ki so del študentskih maš zaradi pestrosti primarnih okolij članov zbora hitro postanejo del domačih župnij in mladinskih skupin po Sloveniji. Mladi pesmi vzamejo za svoje, zaradi česar so skladbe skupin Svetnik, Tvoj glas, založbe Emanuel in drugih, ter avtorske pesmi, kot je ''Psalm 126'' avtorjev Boštjana in Tanje Berkopec ter Andreja Pollaka postale razširjene.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Mladost Pesem Prijateljstvo|url=http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|website=mladi.net|accessdate=20. oktober 2020|last=Lukner|first=T.|date=16. december 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126051019/http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|archivedate=26. november 2018|language=}}&lt;/ref&gt;

Zbor dvakrat letno organizira pevske duhovne vikende, ki so namenjeni tudi druženju in povezovanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/zbormpp/|title=O zboru MPP|date=2017|accessdate=18. februar 2018|website=Zbor MPP|publisher=|last=Lukner|first=S. Tatjana}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
Nastanek prve zgoščenke z naslovom ''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' je bil povezan z nastajanjem avtorskih pesmi v okviru zbora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://zbormpp.rkc.si/clanki/114-prvi-cd-pesmi|title=Prvi MPP CD - pesmi|accessdate=18. februar 2018|website=zbormpp.rkc.si|language=sl-si}}&lt;/ref&gt; Pisanje priredb in avtorskih del pa je postala tradicija, ki jo zbor ohranja do danes. Posledica tega dogajanja je povezana z založbo Brat Frančišek in nastankom zgoščenke ob 25-letnici zbora, z naslovom ''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]''. Z zgoščenko je zbor pretvoril svojo hvaležnost vsem članom zbora, bivših in sedanjih, bratom frančiškanom in predvsem Bogu za uspešno delovanje in ljubezen, ki se prek zbora širi naprej.

*''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' (1995-1999)
*''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]'' (2017)

== Voditelji ==
{| 
| valign=top | 
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zborovodje
! Obdobje
|-
| Tilen Kuhar
| 1992–1995
|-
| Pavel Dolenc
| 1995–2000
|-
| Peter Kadunc
| 2000–2003
|-
| Tanja Repič
| 2003–2005
|-
| Boštjan Berkopec
| 2005–2010
|-
| Jakov Jurić
| 2010–2012
|-
| Marta Habe
| 2012–2015
|-
| Martina Ješovnik
| 2015–2017
|-
| Tinkara Čerin
| 2017–2018
|-
| Teja Sulejmanovič
| 2018–2022
|-
| Veronika Hrovat
| 2022–2024
|-
| Ana Pučnik
| 2024–
|}

| width=3% | 
| valign=top | 

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Duhovni vodje
! Obdobje
|-
| Janko Fritz, Pepi Lebreht
| 1990–1992&lt;br&gt;(pred uradnim&lt;br&gt;nastankom zbora)
|-
| Ambrož Požun
| 1992–1995
|-
| [[Tadej Strehovec]]
| 1995–1999
|-
| Jernej Kurinčič
| 1999–2003
|-
| Andraž Arko
| 2003–2006
|-
| Miha Pate
| 2006–2007
|-
| Andrej Pollak
| 2007–2009
|-
| Jan Cvetek
| 2009
|-
| Jani Jeriček
| 2009–2012
|-
| Dominik Papež
| 2011–2014
|-
| Melhior Grošelj
| 2013–2015
|-
| Jan Dominik Bogataj
| 2016–2017
|-
| Mario Zrakić
| 2017–2021
|-
| [[Christian Gostečnik]]
| 2021–2023
|-
| Filip Mlinar
| 2023–
|}

| width=3% | 
| valign=top |

|}


== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

{{SocialLinks}}
*{{discogs artist|Zbor Mladost Pesem Prijateljstvo}}

[[Kategorija:Slovenski pevski zbori]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]]
[[Kategorija:Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje]]</text>
      <sha1>77w791wg2ntsqhesryimxmxyqas4fc7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758065</id>
      <parentid>6757987</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:23:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-52358-73</username>
        <id>266496</id>
      </contributor>
      <comment>/* Voditelji */</comment>
      <origin>6758065</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7462" sha1="c5irgi2ubn1zk9pyva3q70ueogmhax1" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name             = Mladost Pesem Prijateljstvo
| image            = MPP božični koncert 2026.jpg
| image_size       = 
| landscape        = yes
| alt              = 
| caption          = Božični koncert &quot;V začetku je bila beseda&quot;, 2026
| background       = group_or_band
| alias            = MPP
| origin           = [[Ljubljana]], {{Zastava|Slovenija}}
| genre            = [[duhovna ritmična glasba]],&lt;br&gt;[[cerkvena glasba]]
| years_active     = [[1992]]–danes
| label            = 
| associated_acts  = 
| website          = 
| current_members  = 89 članov, glej [[Mladost Pesem Prijateljstvo #Člani zbora|Člani zbora]]&lt;br&gt;Ana Pučnik (zborovodja)&lt;br&gt;Filip Mlinar (duhovni vodja)&lt;br&gt;Niko Rovtar (predsednik)
| past_members     = 
| module           = 
| module2          = 
| module3          = 
}}

'''Mladost Pesem Prijateljstvo''', s kratico '''MPP''', je katoliški študentski [[pevski zbor]], ki deluje v Ljubljani v [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje]] na Tromostovju pri bratih [[frančiškani]]h. Zbor šteje okoli 85 aktivnih članov – pevcev in pevk ter inštrumentalistov (cajon, [[klaviature]], [[kitara|akustična kitara]], [[bas kitara]], [[violina]]). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen študentskih maš, ki so vsako sredo zvečer. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove, kar potrjuje pomen imena ''Mladost-Pesem-Prijateljstvo''. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let, vendar ni bil venomer tako samoumevno prisoten.

== Zgodovina ==
V začetku 90. let dvajsetega stoletja se je formirala skupina z močno željo po petju cerkvenih, [[Duhovna ritmična glasba|duhovno ritmičnih pesmi]] za obogatitev sredinih študentskih maš. Brat Pepi Lebreht je, preden je odšel na misijon v Avstralijo (1992), skupaj z br. Jankom Fritzom in njegovo kitaro zbral okrog deset mladih pevcev, ki so s prepevanjem obogatili študentske maše. Maševanje je prevzel p. Ciril Božič, ki ga je nekaj let kasneje zamenjal p. [[Christian Gostečnik]].

Za uradno letnico nastanka zbora velja leto 1992, ko si je zbor, po zapisih Judite Treven, nadel ime Mladost-Pesem-Prijateljstvo. Judita Treven je v svojih spominih na zbor MPP zapisala: »Ime se je nekje v letu 1992 pojavilo spontano. Nekoč sem razmišljala, kaj nas opredeljuje kot skupino in na svojo notno mapo sem s tušem narisala krog, kjer je bila v sredini črka [[tau]] ([[Antonov križ|frančiškanski znak]]), čez njo sta bili dve povezani [[osminka|osminki]] (znak glasbe), ob obodu pa je bilo zapisano »MLADOST, PESEM, PRIJATELJSTVO«. To nas je opredeljevalo: vsi smo bili mladi, povezovala nas je pesem in bili smo prijatelji med seboj.«&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Bogataj|first1=J. D.|title=Hvala: zbornik ob 25-letnici Zbora Mladost Pesem Prijateljstvo|year=2017|publisher=Brat Frančišek|location=Ljubljana|isbn=978-961-6873-48-2|cobiss=290267136}}&lt;/ref&gt; Prvi, ki je prispeval svoje dirigentske sposobnosti in kitaro, je bil Tilen Kuhar, s. Tatjana Lukner MSF pa je poskrbela za vez z brati frančiškani in tehnično pripravo. Bil je čas manjšega števila članov, hreščečega ozvočenja, potrpežljivih poslušalcev in velikega zagona. V času delovanja se je spreminjala struktura zbora – glede na potrebe zborovodij. Zamenjalo se je mnogo pevcev, inštrumentalistov, duhovnih vodij, v samem zboru pa se je spletlo prijateljstev, ljubezni in odkritih poslanstev.

== Repertoar in poslanstvo ==
Zasedba je v začetku prepevala Taizéjske speve, nato pa se je repetoar razširil na ritmično-duhovno, slavilno glasbo, ki jo zbor izvaja še danes. Ob priložnosti MPP izvaja tudi klasično zborovsko petje, kar pa je bolj izjema kot pravilo. Le-to je večinoma del zgolj koncertnega programa. Kot pomemben del katoliške duhovno-ritmične scene ima MPP pomemben vpliv ne le pri sredinih študentskih mašah, temveč tudi v širšem Slovenskem prostoru. Pesmi, ki so del študentskih maš zaradi pestrosti primarnih okolij članov zbora hitro postanejo del domačih župnij in mladinskih skupin po Sloveniji. Mladi pesmi vzamejo za svoje, zaradi česar so skladbe skupin Svetnik, Tvoj glas, založbe Emanuel in drugih, ter avtorske pesmi, kot je ''Psalm 126'' avtorjev Boštjana in Tanje Berkopec ter Andreja Pollaka postale razširjene.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Mladost Pesem Prijateljstvo|url=http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|website=mladi.net|accessdate=20. oktober 2020|last=Lukner|first=T.|date=16. december 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126051019/http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|archivedate=26. november 2018|language=}}&lt;/ref&gt;

Zbor dvakrat letno organizira pevske duhovne vikende, ki so namenjeni tudi druženju in povezovanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/zbormpp/|title=O zboru MPP|date=2017|accessdate=18. februar 2018|website=Zbor MPP|publisher=|last=Lukner|first=S. Tatjana}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
Nastanek prve zgoščenke z naslovom ''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' je bil povezan z nastajanjem avtorskih pesmi v okviru zbora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://zbormpp.rkc.si/clanki/114-prvi-cd-pesmi|title=Prvi MPP CD - pesmi|accessdate=18. februar 2018|website=zbormpp.rkc.si|language=sl-si}}&lt;/ref&gt; Pisanje priredb in avtorskih del pa je postala tradicija, ki jo zbor ohranja do danes. Posledica tega dogajanja je povezana z založbo Brat Frančišek in nastankom zgoščenke ob 25-letnici zbora, z naslovom ''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]''. Z zgoščenko je zbor pretvoril svojo hvaležnost vsem članom zbora, bivših in sedanjih, bratom frančiškanom in predvsem Bogu za uspešno delovanje in ljubezen, ki se prek zbora širi naprej.

*''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' (1995-1999)
*''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]'' (2017)

== Voditelji ==
{| 
| valign=top |
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zborovodje
! Obdobje
|-
| Tilen Kuhar
| 1992–1995
|-
| Pavel Dolenc
| 1995–2000
|-
| Peter Kadunc
| 2000–2003
|-
| Tanja Repič
| 2003–2005
|-
| Boštjan Berkopec
| 2005–2010
|-
| Jakov Jurić
| 2010–2012
|-
| Marta Habe
| 2012–2015
|-
| Martina Ješovnik
| 2015–2017
|-
| Tinkara Čerin
| 2017–2018
|-
| Teja Sulejmanovič
| 2018–2022
|-
| Veronika Hrovat
| 2022–2024
|-
| Ana Pučnik
| 2024–2026
|}

| width=3% | 
| valign=top | 

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Duhovni vodje
! Obdobje
|-
| Janko Fritz, Pepi Lebreht
| 1990–1992&lt;br&gt;(pred uradnim&lt;br&gt;nastankom zbora)
|-
| Ambrož Požun
| 1992–1995
|-
| [[Tadej Strehovec]]
| 1995–1999
|-
| Jernej Kurinčič
| 1999–2003
|-
| Andraž Arko
| 2003–2006
|-
| Miha Pate
| 2006–2007
|-
| Andrej Pollak
| 2007–2009
|-
| Jan Cvetek
| 2009
|-
| Jani Jeriček
| 2009–2012
|-
| Dominik Papež
| 2011–2014
|-
| Melhior Grošelj
| 2013–2015
|-
| Jan Dominik Bogataj
| 2016–2017
|-
| Mario Zrakić
| 2017–2021
|-
| [[Christian Gostečnik]]
| 2021–2023
|-
| Filip Mlinar
| 2023–
|}

| width=3% | 
| valign=top |

|}


== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

{{SocialLinks}}
*{{discogs artist|Zbor Mladost Pesem Prijateljstvo}}

[[Kategorija:Slovenski pevski zbori]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]]
[[Kategorija:Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje]]</text>
      <sha1>c5irgi2ubn1zk9pyva3q70ueogmhax1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758226</id>
      <parentid>6758065</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:29:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Slovenskiwikiped</username>
        <id>266525</id>
      </contributor>
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6757987|6757987]] uporabnika [[Special:Contributions/A09|A09]] ([[User talk:A09|pogovor]])</comment>
      <origin>6758226</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9563" sha1="1wp6q9ugen10lghog8gjj6om9n5ekgh" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name             = Mladost Pesem Prijateljstvo
| image            = MPP božični koncert 2026.jpg
| image_size       = 
| landscape        = yes
| alt              = 
| caption          = Božični koncert &quot;V začetku je bila beseda&quot;, 2026
| background       = group_or_band
| alias            = MPP
| origin           = [[Ljubljana]], {{Zastava|Slovenija}}
| genre            = [[duhovna ritmična glasba]],&lt;br&gt;[[cerkvena glasba]]
| years_active     = [[1992]]–danes
| label            = 
| associated_acts  = 
| website          = 
| current_members  = 89 članov, glej [[Mladost Pesem Prijateljstvo #Člani zbora|Člani zbora]]&lt;br&gt;Ana Pučnik (zborovodja)&lt;br&gt;Filip Mlinar (duhovni vodja)&lt;br&gt;Niko Rovtar (predsednik)
| past_members     = 
| module           = 
| module2          = 
| module3          = 
}}

'''Mladost Pesem Prijateljstvo''', s kratico '''MPP''', je katoliški študentski [[pevski zbor]], ki deluje v Ljubljani v [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje]] na Tromostovju pri bratih [[frančiškani]]h. Zbor šteje okoli 85 aktivnih članov – pevcev in pevk ter inštrumentalistov (cajon, [[klaviature]], [[kitara|akustična kitara]], [[bas kitara]], [[violina]]). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen študentskih maš, ki so vsako sredo zvečer. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove, kar potrjuje pomen imena ''Mladost-Pesem-Prijateljstvo''. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let, vendar ni bil venomer tako samoumevno prisoten.

== Zgodovina ==
V začetku 90. let dvajsetega stoletja se je formirala skupina z močno željo po petju cerkvenih, [[Duhovna ritmična glasba|duhovno ritmičnih pesmi]] za obogatitev sredinih študentskih maš. Brat Pepi Lebreht je, preden je odšel na misijon v Avstralijo (1992), skupaj z br. Jankom Fritzom in njegovo kitaro zbral okrog deset mladih pevcev, ki so s prepevanjem obogatili študentske maše. Maševanje je prevzel p. Ciril Božič, ki ga je nekaj let kasneje zamenjal p. [[Christian Gostečnik]].

Za uradno letnico nastanka zbora velja leto 1992, ko si je zbor, po zapisih Judite Treven, nadel ime Mladost-Pesem-Prijateljstvo. Judita Treven je v svojih spominih na zbor MPP zapisala: »Ime se je nekje v letu 1992 pojavilo spontano. Nekoč sem razmišljala, kaj nas opredeljuje kot skupino in na svojo notno mapo sem s tušem narisala krog, kjer je bila v sredini črka [[tau]] ([[Antonov križ|frančiškanski znak]]), čez njo sta bili dve povezani [[osminka|osminki]] (znak glasbe), ob obodu pa je bilo zapisano »MLADOST, PESEM, PRIJATELJSTVO«. To nas je opredeljevalo: vsi smo bili mladi, povezovala nas je pesem in bili smo prijatelji med seboj.«&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Bogataj|first1=J. D.|title=Hvala: zbornik ob 25-letnici Zbora Mladost Pesem Prijateljstvo|year=2017|publisher=Brat Frančišek|location=Ljubljana|isbn=978-961-6873-48-2|cobiss=290267136}}&lt;/ref&gt; Prvi, ki je prispeval svoje dirigentske sposobnosti in kitaro, je bil Tilen Kuhar, s. Tatjana Lukner MSF pa je poskrbela za vez z brati frančiškani in tehnično pripravo. Bil je čas manjšega števila članov, hreščečega ozvočenja, potrpežljivih poslušalcev in velikega zagona. V času delovanja se je spreminjala struktura zbora – glede na potrebe zborovodij. Zamenjalo se je mnogo pevcev, inštrumentalistov, duhovnih vodij, v samem zboru pa se je spletlo prijateljstev, ljubezni in odkritih poslanstev.

== Repertoar in poslanstvo ==
Zasedba je v začetku prepevala Taizéjske speve, nato pa se je repetoar razširil na ritmično-duhovno, slavilno glasbo, ki jo zbor izvaja še danes. Ob priložnosti MPP izvaja tudi klasično zborovsko petje, kar pa je bolj izjema kot pravilo. Le-to je večinoma del zgolj koncertnega programa. Kot pomemben del katoliške duhovno-ritmične scene ima MPP pomemben vpliv ne le pri sredinih študentskih mašah, temveč tudi v širšem Slovenskem prostoru. Pesmi, ki so del študentskih maš zaradi pestrosti primarnih okolij članov zbora hitro postanejo del domačih župnij in mladinskih skupin po Sloveniji. Mladi pesmi vzamejo za svoje, zaradi česar so skladbe skupin Svetnik, Tvoj glas, založbe Emanuel in drugih, ter avtorske pesmi, kot je ''Psalm 126'' avtorjev Boštjana in Tanje Berkopec ter Andreja Pollaka postale razširjene.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Mladost Pesem Prijateljstvo|url=http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|website=mladi.net|accessdate=20. oktober 2020|last=Lukner|first=T.|date=16. december 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126051019/http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|archivedate=26. november 2018|language=}}&lt;/ref&gt;

Zbor dvakrat letno organizira pevske duhovne vikende, ki so namenjeni tudi druženju in povezovanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/zbormpp/|title=O zboru MPP|date=2017|accessdate=18. februar 2018|website=Zbor MPP|publisher=|last=Lukner|first=S. Tatjana}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
Nastanek prve zgoščenke z naslovom ''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' je bil povezan z nastajanjem avtorskih pesmi v okviru zbora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://zbormpp.rkc.si/clanki/114-prvi-cd-pesmi|title=Prvi MPP CD - pesmi|accessdate=18. februar 2018|website=zbormpp.rkc.si|language=sl-si}}&lt;/ref&gt; Pisanje priredb in avtorskih del pa je postala tradicija, ki jo zbor ohranja do danes. Posledica tega dogajanja je povezana z založbo Brat Frančišek in nastankom zgoščenke ob 25-letnici zbora, z naslovom ''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]''. Z zgoščenko je zbor pretvoril svojo hvaležnost vsem članom zbora, bivših in sedanjih, bratom frančiškanom in predvsem Bogu za uspešno delovanje in ljubezen, ki se prek zbora širi naprej.

*''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' (1995-1999)
*''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]'' (2017)

== Voditelji ==
{| 
| valign=top |
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zborovodje
! Obdobje
|-
| Tilen Kuhar
| 1992–1995
|-
| Pavel Dolenc
| 1995–2000
|-
| Peter Kadunc
| 2000–2003
|-
| Tanja Repič
| 2003–2005
|-
| Boštjan Berkopec
| 2005–2010
|-
| Jakov Jurić
| 2010–2012
|-
| Marta Habe
| 2012–2015
|-
| Martina Ješovnik
| 2015–2017
|-
| Tinkara Čerin
| 2017–2018
|-
| Teja Sulejmanovič
| 2018–2022
|-
| Veronika Hrovat
| 2022–2024
|-
| Ana Pučnik
| 2024–2026
|}

| width=3% | 
| valign=top | 

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Duhovni vodje
! Obdobje
|-
| Janko Fritz, Pepi Lebreht
| 1990–1992&lt;br&gt;(pred uradnim&lt;br&gt;nastankom zbora)
|-
| Ambrož Požun
| 1992–1995
|-
| [[Tadej Strehovec]]
| 1995–1999
|-
| Jernej Kurinčič
| 1999–2003
|-
| Andraž Arko
| 2003–2006
|-
| Miha Pate
| 2006–2007
|-
| Andrej Pollak
| 2007–2009
|-
| Jan Cvetek
| 2009
|-
| Jani Jeriček
| 2009–2012
|-
| Dominik Papež
| 2011–2014
|-
| Melhior Grošelj
| 2013–2015
|-
| Jan Dominik Bogataj
| 2016–2017
|-
| Mario Zrakić
| 2017–2021
|-
| [[Christian Gostečnik]]
| 2021–2023
|-
| Filip Mlinar
| 2023–
|}

| width=3% | 
| valign=top |

|}


== Člani zbora ==
{{col-begin}}

{{col-5}}
;Sopran
*Marija Baša
*Lucija Bučan
*Mateja Burnik
*Gaja Gregorčič
*Blažka Hrovat
*Lučka Hrovat
*Urška Klobučar
*Katarina Kokalj
*Urška Kopač
*Katja Magajna
*Neja Martinčič
*Marjeta Nahtigal
*Klara Oražem
*Zala Peternelj
*Nadja Rozman
*Mirjam Smolič
*Ana Strah
*Ela Štrukelj
*Klara Štukelj
*Nika Šutar
*Klara Žabkar
{{col-5}}
;Alt
*Neža Alič
*Lucija Baša
*Evita Brdnik
*Kristina Čop
*Mirjam Hrovat
*Zala Ilovar
*Tjaša Jesenko
*Neža Kavčič
*Ana Krapež
*Marta Lajevec
*Klara Levec
*Manca Mali
*Ana Petrič
*Martina Poklukar
*Maruša Pučnik
*Meta Radež
*Brina Rednjak
*Lara Slokar
*Eva Šabec
*Klara Štefanič
*Klara Tomažič
*Jerneja Trček
*Lucija Žakelj
{{col-5}}
;Tenor
*Gašper Aljaž
*Aljoša Breskvar
*Tobija Cencič
*Marko Cerkovnik
*Vid Fister
*Jernej Fortuna
*Nejc Gartner
*Gregor Janc
*Miha Kapš
*Matjaž Mihael Mars
*Matjaž Nosan
*Vid Penko
*Nejc Rot
*Aljaž Smolič
*Leon Stražišar
*Gašper Suhadolnik
*Martin Špajzer
*Vid Uršič
{{col-5}}
;Bas
*Adam Atanasov
*David Ažbe
*Jakob Bizjak
*Gašper Čulk
*Gašper Harej
*Anej Horvat
*Martin Jezeršek
*Patrik Korenjak
*Lucijan Lebar
*Matej Marolt
*Nejc Mihelič
*Filip Mlinar
*Nik Pernek
*Florijan Plešnik
*Ivo Rot
*Niko Rovtar
*Tomaž Stopar
*Andrej Štefanič
*Matic Šutar
*Luka Švigelj
*Martin Trajbarič
*Adrian Tušar
*Rene Turk
{{col-5}}
;Spremljevalna zasedba
*Petra Burnik – violina
*Martin Gantar – bas kitara
*Marko Kalita – cajon, tolkala
*Jakob Kavčič – kitara
*Primož Padar – klaviature
{{col-end}}

== Himna ==
&lt;poem&gt;
'''Kjer je mladost, je tudi pesem''' (p. Pavle Jakop OFM)

Kjer je mladost,
je tudi pesem,
kjer je pesem,
je tudi prijateljstvo;
mladost rojeva pesem,
pesem rojeva prijateljstvo
in prijateljstvo hrani oba.
Srce, ki ne poje,
ni več mlado;
srce, ki ne prijateljuje,
ni več živo.
Zato bodi Bog zahvaljen
za Mladost-Pesem- Prijateljstvo,
ki nam dokazuje življenje,
in nam razodeva Boga;
zato naj Bog blagoslavlja
Mladost-Pesem-Prijateljstvo
za ohranjanje mladosti,
za radovanje srca
in za slavljenje Duha!
&lt;/poem&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

{{SocialLinks}}
*{{discogs artist|Zbor Mladost Pesem Prijateljstvo}}

[[Kategorija:Slovenski pevski zbori]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]]
[[Kategorija:Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje]]</text>
      <sha1>1wp6q9ugen10lghog8gjj6om9n5ekgh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758245</id>
      <parentid>6758226</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:05:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>znova črtana kršitev AP</comment>
      <origin>6758245</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9029" sha1="rm8h2spn3m7j8kl2veb1fvv64y1187b" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name             = Mladost Pesem Prijateljstvo
| image            = MPP božični koncert 2026.jpg
| image_size       = 
| landscape        = yes
| alt              = 
| caption          = Božični koncert &quot;V začetku je bila beseda&quot;, 2026
| background       = group_or_band
| alias            = MPP
| origin           = [[Ljubljana]], {{Zastava|Slovenija}}
| genre            = [[duhovna ritmična glasba]],&lt;br&gt;[[cerkvena glasba]]
| years_active     = [[1992]]–danes
| label            = 
| associated_acts  = 
| website          = 
| current_members  = 89 članov, glej [[Mladost Pesem Prijateljstvo #Člani zbora|Člani zbora]]&lt;br&gt;Ana Pučnik (zborovodja)&lt;br&gt;Filip Mlinar (duhovni vodja)&lt;br&gt;Niko Rovtar (predsednik)
| past_members     = 
| module           = 
| module2          = 
| module3          = 
}}

'''Mladost Pesem Prijateljstvo''', s kratico '''MPP''', je katoliški študentski [[pevski zbor]], ki deluje v Ljubljani v [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje]] na Tromostovju pri bratih [[frančiškani]]h. Zbor šteje okoli 85 aktivnih članov – pevcev in pevk ter inštrumentalistov (cajon, [[klaviature]], [[kitara|akustična kitara]], [[bas kitara]], [[violina]]). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen študentskih maš, ki so vsako sredo zvečer. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove, kar potrjuje pomen imena ''Mladost-Pesem-Prijateljstvo''. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let, vendar ni bil venomer tako samoumevno prisoten.

== Zgodovina ==
V začetku 90. let dvajsetega stoletja se je formirala skupina z močno željo po petju cerkvenih, [[Duhovna ritmična glasba|duhovno ritmičnih pesmi]] za obogatitev sredinih študentskih maš. Brat Pepi Lebreht je, preden je odšel na misijon v Avstralijo (1992), skupaj z br. Jankom Fritzom in njegovo kitaro zbral okrog deset mladih pevcev, ki so s prepevanjem obogatili študentske maše. Maševanje je prevzel p. Ciril Božič, ki ga je nekaj let kasneje zamenjal p. [[Christian Gostečnik]].

Za uradno letnico nastanka zbora velja leto 1992, ko si je zbor, po zapisih Judite Treven, nadel ime Mladost-Pesem-Prijateljstvo. Judita Treven je v svojih spominih na zbor MPP zapisala: »Ime se je nekje v letu 1992 pojavilo spontano. Nekoč sem razmišljala, kaj nas opredeljuje kot skupino in na svojo notno mapo sem s tušem narisala krog, kjer je bila v sredini črka [[tau]] ([[Antonov križ|frančiškanski znak]]), čez njo sta bili dve povezani [[osminka|osminki]] (znak glasbe), ob obodu pa je bilo zapisano »MLADOST, PESEM, PRIJATELJSTVO«. To nas je opredeljevalo: vsi smo bili mladi, povezovala nas je pesem in bili smo prijatelji med seboj.«&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Bogataj|first1=J. D.|title=Hvala: zbornik ob 25-letnici Zbora Mladost Pesem Prijateljstvo|year=2017|publisher=Brat Frančišek|location=Ljubljana|isbn=978-961-6873-48-2|cobiss=290267136}}&lt;/ref&gt; Prvi, ki je prispeval svoje dirigentske sposobnosti in kitaro, je bil Tilen Kuhar, s. Tatjana Lukner MSF pa je poskrbela za vez z brati frančiškani in tehnično pripravo. Bil je čas manjšega števila članov, hreščečega ozvočenja, potrpežljivih poslušalcev in velikega zagona. V času delovanja se je spreminjala struktura zbora – glede na potrebe zborovodij. Zamenjalo se je mnogo pevcev, inštrumentalistov, duhovnih vodij, v samem zboru pa se je spletlo prijateljstev, ljubezni in odkritih poslanstev.

== Repertoar in poslanstvo ==
Zasedba je v začetku prepevala Taizéjske speve, nato pa se je repetoar razširil na ritmično-duhovno, slavilno glasbo, ki jo zbor izvaja še danes. Ob priložnosti MPP izvaja tudi klasično zborovsko petje, kar pa je bolj izjema kot pravilo. Le-to je večinoma del zgolj koncertnega programa. Kot pomemben del katoliške duhovno-ritmične scene ima MPP pomemben vpliv ne le pri sredinih študentskih mašah, temveč tudi v širšem Slovenskem prostoru. Pesmi, ki so del študentskih maš zaradi pestrosti primarnih okolij članov zbora hitro postanejo del domačih župnij in mladinskih skupin po Sloveniji. Mladi pesmi vzamejo za svoje, zaradi česar so skladbe skupin Svetnik, Tvoj glas, založbe Emanuel in drugih, ter avtorske pesmi, kot je ''Psalm 126'' avtorjev Boštjana in Tanje Berkopec ter Andreja Pollaka postale razširjene.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Mladost Pesem Prijateljstvo|url=http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|website=mladi.net|accessdate=20. oktober 2020|last=Lukner|first=T.|date=16. december 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126051019/http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|archivedate=26. november 2018|language=}}&lt;/ref&gt;

Zbor dvakrat letno organizira pevske duhovne vikende, ki so namenjeni tudi druženju in povezovanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/zbormpp/|title=O zboru MPP|date=2017|accessdate=18. februar 2018|website=Zbor MPP|publisher=|last=Lukner|first=S. Tatjana}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
Nastanek prve zgoščenke z naslovom ''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' je bil povezan z nastajanjem avtorskih pesmi v okviru zbora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://zbormpp.rkc.si/clanki/114-prvi-cd-pesmi|title=Prvi MPP CD - pesmi|accessdate=18. februar 2018|website=zbormpp.rkc.si|language=sl-si}}&lt;/ref&gt; Pisanje priredb in avtorskih del pa je postala tradicija, ki jo zbor ohranja do danes. Posledica tega dogajanja je povezana z založbo Brat Frančišek in nastankom zgoščenke ob 25-letnici zbora, z naslovom ''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]''. Z zgoščenko je zbor pretvoril svojo hvaležnost vsem članom zbora, bivših in sedanjih, bratom frančiškanom in predvsem Bogu za uspešno delovanje in ljubezen, ki se prek zbora širi naprej.

*''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' (1995-1999)
*''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]'' (2017)

== Voditelji ==
{| 
| valign=top |
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zborovodje
! Obdobje
|-
| Tilen Kuhar
| 1992–1995
|-
| Pavel Dolenc
| 1995–2000
|-
| Peter Kadunc
| 2000–2003
|-
| Tanja Repič
| 2003–2005
|-
| Boštjan Berkopec
| 2005–2010
|-
| Jakov Jurić
| 2010–2012
|-
| Marta Habe
| 2012–2015
|-
| Martina Ješovnik
| 2015–2017
|-
| Tinkara Čerin
| 2017–2018
|-
| Teja Sulejmanovič
| 2018–2022
|-
| Veronika Hrovat
| 2022–2024
|-
| Ana Pučnik
| 2024–2026
|}

| width=3% | 
| valign=top | 

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Duhovni vodje
! Obdobje
|-
| Janko Fritz, Pepi Lebreht
| 1990–1992&lt;br&gt;(pred uradnim&lt;br&gt;nastankom zbora)
|-
| Ambrož Požun
| 1992–1995
|-
| [[Tadej Strehovec]]
| 1995–1999
|-
| Jernej Kurinčič
| 1999–2003
|-
| Andraž Arko
| 2003–2006
|-
| Miha Pate
| 2006–2007
|-
| Andrej Pollak
| 2007–2009
|-
| Jan Cvetek
| 2009
|-
| Jani Jeriček
| 2009–2012
|-
| Dominik Papež
| 2011–2014
|-
| Melhior Grošelj
| 2013–2015
|-
| Jan Dominik Bogataj
| 2016–2017
|-
| Mario Zrakić
| 2017–2021
|-
| [[Christian Gostečnik]]
| 2021–2023
|-
| Filip Mlinar
| 2023–
|}

| width=3% | 
| valign=top |

|}


== Člani zbora ==
{{col-begin}}

{{col-5}}
;Sopran
*Marija Baša
*Lucija Bučan
*Mateja Burnik
*Gaja Gregorčič
*Blažka Hrovat
*Lučka Hrovat
*Urška Klobučar
*Katarina Kokalj
*Urška Kopač
*Katja Magajna
*Neja Martinčič
*Marjeta Nahtigal
*Klara Oražem
*Zala Peternelj
*Nadja Rozman
*Mirjam Smolič
*Ana Strah
*Ela Štrukelj
*Klara Štukelj
*Nika Šutar
*Klara Žabkar
{{col-5}}
;Alt
*Neža Alič
*Lucija Baša
*Evita Brdnik
*Kristina Čop
*Mirjam Hrovat
*Zala Ilovar
*Tjaša Jesenko
*Neža Kavčič
*Ana Krapež
*Marta Lajevec
*Klara Levec
*Manca Mali
*Ana Petrič
*Martina Poklukar
*Maruša Pučnik
*Meta Radež
*Brina Rednjak
*Lara Slokar
*Eva Šabec
*Klara Štefanič
*Klara Tomažič
*Jerneja Trček
*Lucija Žakelj
{{col-5}}
;Tenor
*Gašper Aljaž
*Aljoša Breskvar
*Tobija Cencič
*Marko Cerkovnik
*Vid Fister
*Jernej Fortuna
*Nejc Gartner
*Gregor Janc
*Miha Kapš
*Matjaž Mihael Mars
*Matjaž Nosan
*Vid Penko
*Nejc Rot
*Aljaž Smolič
*Leon Stražišar
*Gašper Suhadolnik
*Martin Špajzer
*Vid Uršič
{{col-5}}
;Bas
*Adam Atanasov
*David Ažbe
*Jakob Bizjak
*Gašper Čulk
*Gašper Harej
*Anej Horvat
*Martin Jezeršek
*Patrik Korenjak
*Lucijan Lebar
*Matej Marolt
*Nejc Mihelič
*Filip Mlinar
*Nik Pernek
*Florijan Plešnik
*Ivo Rot
*Niko Rovtar
*Tomaž Stopar
*Andrej Štefanič
*Matic Šutar
*Luka Švigelj
*Martin Trajbarič
*Adrian Tušar
*Rene Turk
{{col-5}}
;Spremljevalna zasedba
*Petra Burnik – violina
*Martin Gantar – bas kitara
*Marko Kalita – cajon, tolkala
*Jakob Kavčič – kitara
*Primož Padar – klaviature
{{col-end}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

{{SocialLinks}}
*{{discogs artist|Zbor Mladost Pesem Prijateljstvo}}

[[Kategorija:Slovenski pevski zbori]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]]
[[Kategorija:Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje]]</text>
      <sha1>rm8h2spn3m7j8kl2veb1fvv64y1187b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Anže Tomić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>447360</id>
    <revision>
      <id>6758179</id>
      <parentid>6704576</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T08:34:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6758179</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2405" sha1="hgnjmams1syof4pwxcsvh249dct6z2t" xml:space="preserve">{{Infopolje Umetnik
| name = Anže Tomić
| height = 2,03 m
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = [[Slovenci|slovenska]]
}}
'''Anže Vidrih Tomić''', rojen '''Anže Tomić''', slovenski radijski voditelj, navadni novinar in [[Seznam slovenskih podcasterjev|podcaster]], * [[29. september]] [[1983]], [[Ljubljana]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title = Anže Tomič, KZS|url = http://www.kzs.si/incl?id=968&amp;season_id=104785&amp;league_id=undefined&amp;player_id=814453|accessdate = 2018-10-22}}&lt;/ref&gt;

Rojen? kot košarkar? in družboslovec, je pričel svojo profesionalno pot kot ljubitelj tehnologije. Za tednik [[Mladina (revija)|Mladina]] je opravljal delo spletnega urednika. Pisal je tudi veliko recenzij telefonov in strojne opreme za računalniško revijo [[Monitor (revija)|Monitor]]. Svojo [[Radio|radijsko]] pot je začel kot napovedovalec na [[Radio Študent Ljubljana|Radiu Študent]], trenutno pa kot spletni urednik in spiker deluje na [[Val 202|Valu 202]]. Je poznavalec s področja sodobnih [[Tehnologija|tehnologij]], z [[Maruša Kerec|Marušo Kerec]] na Valu 202 ustvarja oddajo [[Odbita do bita|''Odbita do bita'']]. Širši slovenski javnosti je postal znan tudi kot podcaster in vodja platforme [[Apparatus]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Boštjan Gorenc - Pižama |url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/od-blizu/174513170/00:33:45/ |website=Od blizu |publisher=MMC RTV Slovenija |accessdate=8 November 2019}}&lt;/ref&gt; rednim poslušalcem te mreže je poznan tudi z vzdevkom »podkast sultan«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Arašidi in glavnik|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/osvezilna-fronta/174594677|website=Osvežilna fronta|publisher=MMC RTV Slovenija|accessdate=8 November 2019|date=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Velja za pionirja slovenskih [[Podkast|podkastov]], prvega in originalnega kirurga, ki je povezal splet in radio in je baje tako Glavam, Podrobnostim in Številkam ponudil prvo jabolko in prvo pomoč, velikokrat pa tudi glas in strokovno podporo. Od leta 2014 je vodil tudi svoj podkast Apparatus, gre za zbirko daljših intervjujev.  

V juliju 2020 je z snemanjem podcastov vsaj začasno prenehal. Ostaja aktiven le v podcastu [[Odbita do bita]]. Zelo poslušan je tudi podcast Opazovalnica, ki ga vodi skupaj z Juretom Godlerjem.   

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Tomić, Anže}}
[[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>hgnjmams1syof4pwxcsvh249dct6z2t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758181</id>
      <parentid>6758179</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T08:36:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6758181</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2415" sha1="2ms1jcb2kyn2wkvtldakl374biyp45v" xml:space="preserve">{{Infopolje Umetnik
| name = Anže Tomić
| height = 2,03 m
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = [[Slovenci|slovenska]]
}}
'''Anže Vidrih Tomić''', rojen '''Anže Tomić''', slovenski radijski voditelj, navadni novinar in [[Seznam slovenskih podcasterjev|podcaster]], * [[29. september]] [[1983]], [[Ljubljana]]/[[Kranj]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title = Anže Tomič, KZS|url = http://www.kzs.si/incl?id=968&amp;season_id=104785&amp;league_id=undefined&amp;player_id=814453|accessdate = 2018-10-22}}&lt;/ref&gt;

Rojen? kot košarkar? in družboslovec, je pričel svojo profesionalno pot kot ljubitelj tehnologije. Za tednik [[Mladina (revija)|Mladina]] je opravljal delo spletnega urednika. Pisal je tudi veliko recenzij telefonov in strojne opreme za računalniško revijo [[Monitor (revija)|Monitor]]. Svojo [[Radio|radijsko]] pot je začel kot napovedovalec na [[Radio Študent Ljubljana|Radiu Študent]], trenutno pa kot spletni urednik in spiker deluje na [[Val 202|Valu 202]]. Je poznavalec s področja sodobnih [[Tehnologija|tehnologij]], z [[Maruša Kerec|Marušo Kerec]] na Valu 202 ustvarja oddajo [[Odbita do bita|''Odbita do bita'']]. Širši slovenski javnosti je postal znan tudi kot podcaster in vodja platforme [[Apparatus]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Boštjan Gorenc - Pižama |url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/od-blizu/174513170/00:33:45/ |website=Od blizu |publisher=MMC RTV Slovenija |accessdate=8 November 2019}}&lt;/ref&gt; rednim poslušalcem te mreže je poznan tudi z vzdevkom »podkast sultan«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Arašidi in glavnik|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/osvezilna-fronta/174594677|website=Osvežilna fronta|publisher=MMC RTV Slovenija|accessdate=8 November 2019|date=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Velja za pionirja slovenskih [[Podkast|podkastov]], prvega in originalnega kirurga, ki je povezal splet in radio in je baje tako Glavam, Podrobnostim in Številkam ponudil prvo jabolko in prvo pomoč, velikokrat pa tudi glas in strokovno podporo. Od leta 2014 je vodil tudi svoj podkast Apparatus, gre za zbirko daljših intervjujev.  

V juliju 2020 je z snemanjem podcastov vsaj začasno prenehal. Ostaja aktiven le v podcastu [[Odbita do bita]]. Zelo poslušan je tudi podcast Opazovalnica, ki ga vodi skupaj z Juretom Godlerjem.   

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Tomić, Anže}}
[[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>2ms1jcb2kyn2wkvtldakl374biyp45v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pegasti električni skat</title>
    <ns>0</ns>
    <id>449259</id>
    <revision>
      <id>6758016</id>
      <parentid>6381792</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:46:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox</comment>
      <origin>6758016</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2905" sha1="3fjmbkdux28vx013frwbsbrguksahpn" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Pegasti električni skat
| image = Torpedo torpedo corsica3.jpg
| status = VU
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn&quot;/&gt;
| taxon = Torpedo torpedo
| authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]])
| range_map = Torpedo torpedo rangemap.png
| range_map_caption = Območje razširjenosti&lt;ref name=&quot;iucn&quot;/&gt;
| synonyms = ''Raja torpedo'' &lt;small&gt;[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]&lt;/small&gt;
&lt;br/&gt;''Torpedo narke'' &lt;small&gt;Delaroche, 1809&lt;/small&gt;
&lt;br/&gt;''Torpedo ocellata'' &lt;small&gt;Rafinesque, 1810&lt;/small&gt;
&lt;br/&gt;''Torpedo oculata'' &lt;small&gt;Davy, 1834&lt;/small&gt;
&lt;br/&gt;''Torpedo unimaculata'' &lt;small&gt;[[Antoine Risso|Risso]], 1810&lt;/small&gt;
}}
'''Pegasti električni skat''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Torpedo torpedo''''') je vrsta električnih skatov iz družine [[Torpedinidae]], ki je razširjena po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] in vzhodnem [[Atlantski ocean|Atlantiku]] od [[Biskajski zaliv|Biskajskega zaliva]] do [[Angola|Angole]].&lt;ref name=&quot;fishbase&quot;&gt;{{Fishbase species |genus=Torpedo |species=torpedo |month=april|year=2011}}&lt;/ref&gt; 

==Opis==
Pegasti električni skat je [[bentološke vrste|bentološka vrsta]], ki se običajno zadržuje v obalnem pasu na muljastem morskem dnu. V dolžino doseže okoli 60 cm, zanj pa so značilne modre pege na hrbtu. Običajno ima pegasti električni skat pet peg, vendar pa je število peg različno. Tako so poznani primeri, ko ta vrsta nima peg, lahko pa jih ima celo do devet.

Za napad in obrambo proizvede močan [[električni sunek]], ki lahko doseže 200 [[volt]]ov.&lt;ref name=&quot;fishbase&quot;/&gt;

==Sklici==
{{Reflist|colwidth=30em|refs=

&lt;ref name=&quot;iucn&quot;&gt;{{Cite journal | author = Jabado, R.W., Chartrain, E., De Bruyne, G., Derrick, D., Dia, M., Diop, M., Doherty, P., El Vally, Y., Meissa, B., Metcalfe, K., Pacoureau, N., Seidu, I., Soares, A.-L., Tamo, A., VanderWright, W.J. &amp; Williams, A.B. | name-list-style = amp | title = ''Torpedo torpedo'' | journal = [[The IUCN Red List of Threatened Species]] | volume = 2021 | page = e.T161397A124477382 | publisher = [[IUCN]] | date = 2021 | url=https://www.iucnredlist.org/species/161397/124477382 }}&lt;/ref&gt;

}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Torpedo torpedo|Common torpedo}}
*[http://fishbase.org/Summary/speciesSummary.php?ID=2062 ''Torpedo torpedo'', Common torpedo] at [http://www.fishbase.org/search.php FishBase]
*[http://www.iucnredlist.org/apps/redlist/details/161397/0 ''Torpedo torpedo'' (Ocellate Torpedo, Common Torpedo)] at [http://www.iucnredlist.org/ IUCN Red List]

{{Taxonbar|from=Q1498066}}

{{fish-stub}}
[[Kategorija:Skati]]
[[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]]
[[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]]
[[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]]
[[Kategorija:Električne ribe]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]</text>
      <sha1>3fjmbkdux28vx013frwbsbrguksahpn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758017</id>
      <parentid>6758016</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:46:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Skati]]; dodal [[Kategorija:Električni skati]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6758017</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2917" sha1="aqjnb8g9ye5radxepdsm8e0qdvhf3rk" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Pegasti električni skat
| image = Torpedo torpedo corsica3.jpg
| status = VU
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn&quot;/&gt;
| taxon = Torpedo torpedo
| authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]])
| range_map = Torpedo torpedo rangemap.png
| range_map_caption = Območje razširjenosti&lt;ref name=&quot;iucn&quot;/&gt;
| synonyms = ''Raja torpedo'' &lt;small&gt;[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]&lt;/small&gt;
&lt;br/&gt;''Torpedo narke'' &lt;small&gt;Delaroche, 1809&lt;/small&gt;
&lt;br/&gt;''Torpedo ocellata'' &lt;small&gt;Rafinesque, 1810&lt;/small&gt;
&lt;br/&gt;''Torpedo oculata'' &lt;small&gt;Davy, 1834&lt;/small&gt;
&lt;br/&gt;''Torpedo unimaculata'' &lt;small&gt;[[Antoine Risso|Risso]], 1810&lt;/small&gt;
}}
'''Pegasti električni skat''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Torpedo torpedo''''') je vrsta električnih skatov iz družine [[Torpedinidae]], ki je razširjena po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] in vzhodnem [[Atlantski ocean|Atlantiku]] od [[Biskajski zaliv|Biskajskega zaliva]] do [[Angola|Angole]].&lt;ref name=&quot;fishbase&quot;&gt;{{Fishbase species |genus=Torpedo |species=torpedo |month=april|year=2011}}&lt;/ref&gt; 

==Opis==
Pegasti električni skat je [[bentološke vrste|bentološka vrsta]], ki se običajno zadržuje v obalnem pasu na muljastem morskem dnu. V dolžino doseže okoli 60 cm, zanj pa so značilne modre pege na hrbtu. Običajno ima pegasti električni skat pet peg, vendar pa je število peg različno. Tako so poznani primeri, ko ta vrsta nima peg, lahko pa jih ima celo do devet.

Za napad in obrambo proizvede močan [[električni sunek]], ki lahko doseže 200 [[volt]]ov.&lt;ref name=&quot;fishbase&quot;/&gt;

==Sklici==
{{Reflist|colwidth=30em|refs=

&lt;ref name=&quot;iucn&quot;&gt;{{Cite journal | author = Jabado, R.W., Chartrain, E., De Bruyne, G., Derrick, D., Dia, M., Diop, M., Doherty, P., El Vally, Y., Meissa, B., Metcalfe, K., Pacoureau, N., Seidu, I., Soares, A.-L., Tamo, A., VanderWright, W.J. &amp; Williams, A.B. | name-list-style = amp | title = ''Torpedo torpedo'' | journal = [[The IUCN Red List of Threatened Species]] | volume = 2021 | page = e.T161397A124477382 | publisher = [[IUCN]] | date = 2021 | url=https://www.iucnredlist.org/species/161397/124477382 }}&lt;/ref&gt;

}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Torpedo torpedo|Common torpedo}}
*[http://fishbase.org/Summary/speciesSummary.php?ID=2062 ''Torpedo torpedo'', Common torpedo] at [http://www.fishbase.org/search.php FishBase]
*[http://www.iucnredlist.org/apps/redlist/details/161397/0 ''Torpedo torpedo'' (Ocellate Torpedo, Common Torpedo)] at [http://www.iucnredlist.org/ IUCN Red List]

{{Taxonbar|from=Q1498066}}

{{fish-stub}}
[[Kategorija:Električni skati]]
[[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]]
[[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]]
[[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]]
[[Kategorija:Električne ribe]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]</text>
      <sha1>aqjnb8g9ye5radxepdsm8e0qdvhf3rk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Delta v</title>
    <ns>0</ns>
    <id>449677</id>
    <revision>
      <id>6757860</id>
      <parentid>6612241</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:54:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757860</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21647" sha1="r02akdvkei20u79p5b6v7wp5oiyajq2" xml:space="preserve">{{DISPLAYTITLE:delta ''v''}}
{{astrodinamika}}
'''Delta ''v''''' [délta vé] (dobesedno ''[[delta (črka)|sprememba]] [[hitrost]]i'', tudi '''karakteristična hitrost orbitalnega manevra'''), označena kot '''∆''v''''', je v [[astrodinamika|astrodinamiki]] in [[raketodinamika|raketodinamiki]] [[fizikalna količina|količina]], ki se rabi pri [[dinamika leta (vesoljsko plovilo)|dinamiki poletov vesoljskih plovil]], in je mera za potrebni [[sunek sile]], da plovilo izvede manever (spremembo [[tir]]a), kot je na primer izstrelitev ali pristanek na planetu ali luni, ali [[orbitalni manever]] v [[vesoljski prostor|vesoljskem prostoru]]. Je [[skalar]]na količina in ima [[merska enota|enoto]] hitrosti [[meter|m]]·[[sekunda|s]]&lt;sup&gt;&amp;minus;1&lt;/sup&gt;. Rabljena v tem kontekstu se razlikuje od [[delta v (fizika)|fizikalne spremembe hitrosti]] plovila.

Kot preprosti zgled je lahko običajna [[raketa]], ki z izgorevanjem goriva dosega potisk. Delta ''v'' je sprememba njene hitrosti, ki jo lahko doseže z izgoretjem svojega celotnega goriva.

Delto ''v'' ustvarjajo [[reakcijski motor]]ji, kot so na primer [[raketni motor]]ji in je sorazmerna s [[potisk]]om na enoto [[masa|mase]] in časom izgorevanja. Rabi se za določevanje mase [[raketno gorivo|raketnega potisnega goriva]], ki je potrebno za dani manever prek [[enačba Ciolkovskega|enačbe Ciolkovskega]].

Pri mnogokratnih manevrih se delta ''v'' sešteva linearno.

Za medplanetarne odprave se delta ''v'' velikokrat izriše na [[konturni graf|konturnem]] [[graf svinjske zarebrnice|grafu svinjske zarebrnice]] (''porkchop plot''), ki prikazuje odvisnost zahtevane delte ''v'' za odpravo od datuma izstrelitve.

== Definicija ==

Delta ''v'' se lahko izrazi z naslednjim integralom:

: &lt;math&gt; \Delta{v} = \int_{t_{0}}^{t_{1}} \frac{|F_{\rm T}(t)|}{m(t)}\, \mathrm{d}t \!\, , &lt;/math&gt;

kjer je:
* &lt;math&gt;F_{\rm T}(t)\!\, &lt;/math&gt; – trenutni [[potisk]] motorja ob času &lt;math&gt;t\!\, &lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;m(t)\!\, &lt;/math&gt; – trenutna [[masa]] plovila ob času &lt;math&gt;t\!\, &lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;t_{0}\!\, &lt;/math&gt; – začetni čas izgorevanja,
* &lt;math&gt;t_{1}\!\, &lt;/math&gt; – končni čas izgorevanja.

== Posebni primeri ==

Če ni zunanjih sil, velja enačba:

: &lt;math&gt; \Delta{v} = \int_{t_{0}}^{t_{1}} \left|\frac{\mathrm{d} v}{\mathrm{d} t}\right|\, \mathrm{d} t \!\, , &lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\mathrm{d} v/\mathrm{d} t\!\, &lt;/math&gt; koordinatni [[pospešek]].

Če deluje potisk v isti smeri, je izraz {{sfrac|v|{{!}}v{{!}}}} konstanten, in enačba se poenostavi v:

: &lt;math&gt; \Delta{v} = | v_{1} - v_{0} | \!\, , &lt;/math&gt;

kar je preprosto velikost [[delta v (fizika)|spremembe hitrosti]]. Ta zveza pa v splošnem ne velja. Če se na primer konstantni enosmerni pospešek po času (''t''&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;&amp;nbsp;&amp;minus;&amp;nbsp;''t''&lt;sub&gt;0&lt;/sub&gt;)/2 obrne, je razlika hitrosti enaka 0, delta ''v'' pa je za neobrnjeni potisk enaka.

Za rakete 'na katere ne delujejo zunanje sile' je mišljeno, da na njih ne deluje [[gravitacija]], [[upor sredstva|upor]] [[ozračje|ozračja]], aerostatični protitlak na šobo in [[elektromagnetno polje|elektromagnetna polja]] so šibka, tako da se za izračun zmogljivosti delte ''v'' plovila prek enačbe Ciolkovskega rabi vakuumski [[specifični impulz|specifični sunek ''I''&lt;sub&gt;sp&lt;/sub&gt;]], stroški za izgube v ozračju pa se prevalijo v [[zaloga delte v|zalogo delte ''v'']] pri izstrelitvah s planetovega površja.

== Orbitalni manevri ==
{{glavni|enačba Ciolkovskega}}

Orbitalni manevri se izvajajo z zagonom [[raketni motor|potisnika]], ki proizvede reakcijsko silo delujočo na vesoljsko plovilo. Velikost te potisne sile je enaka:

: &lt;math&gt; F_{\rm T} = v_{\rm e}\ \Phi_{m} \!\, , &lt;/math&gt;

kjer je:

* &lt;math&gt; v_{\rm e} \!\, &lt;/math&gt; – efektivna hitrost izhajanja izpušnega plina v raketnem okvirju,
* &lt;math&gt; \Phi_{m} \!\, &lt;/math&gt; – velikost [[masni tok|masnega toka]] potisnega goriva v izgorevalni komori.

Pospešek &lt;math&gt;\mathrm{d} v/\mathrm{d} t\!\, &lt;/math&gt; vesoljskega plovila, ki ga povzroča ta sila, je enak:

: &lt;math&gt; \frac{\mathrm{d} v}{\mathrm{d} t} = \frac{F_{\rm T}}{m} = v_{\rm e} \ \frac{\Phi_{m}}{m} \!\, , &lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;m \!\, &lt;/math&gt; masa vesoljskega plovila.

Med izgorevanjem se masa vesoljskega plovila manjša zaradi porabe goriva, njen [[časovni odvod]] pa je enak:

: &lt;math&gt; \frac{\mathrm{d} m}{\mathrm{d} t} = -\Phi_{m} \!\, . &lt;/math&gt;

Če je sedaj smer sile, to je smer [[šoba|šobe]], med izgorevanjem stalna, se hitrost zaradi potisne sile izgorevanja od začetnega časa &lt;math&gt;t_{0} \!\, &lt;/math&gt; do končnega časa &lt;math&gt;t_{1}\!\, &lt;/math&gt; poveča za:

: &lt;math&gt; \Delta{v} = -\int_{t_{0}}^{t_{1}} {v_{\rm e} \ \frac{\frac{\mathrm{d} m}{\mathrm{d} t}}{m}}\, \mathrm{d} t \!\, . &lt;/math&gt;

Če se namesto integracijske spremenljivke časa &lt;math&gt;t\!\, &lt;/math&gt; vzame masa vesoljskega plovila &lt;math&gt;m\!\, &lt;/math&gt;, velja:

: &lt;math&gt; \Delta{v} = -\int_{m_{0}}^{m_{1}} {v_{\rm e}\ \frac{\mathrm{d} m}{m}} \!\, . &lt;/math&gt;

Pri tem se privzame, da je &lt;math&gt;v_{\rm e} \!\, &lt;/math&gt; konstanta in ni odvisna od količine preostalega goriva. Ta zveza se tako integrira v:

: &lt;math&gt; \Delta{v} =  v_{\rm e} \ \ln \frac{m_{0}}{m_{1}} \!\, , &lt;/math&gt;

kar je [[enačba Ciolkovskega]].

Če na primer 20 % začetne izstrelitvene mase predstavlja gorivo, ki da konstantno efektivno izpušno hitrost &lt;math&gt;v_{\rm e} = \!\, &lt;/math&gt; 2100&amp;nbsp;m/s (tipična vrednost [[hidrazin]]skega potisnika), je zmogljivost takšnega [[reaktivni nadzorni sistem|reaktivnega nadzornega sistema]] (RCS) enaka:

: &lt;math&gt; \Delta{v} = 2100\ \ln \frac{1}{0,8} = 460\,\text{m/s} \!\, . &lt;/math&gt;

Če &lt;math&gt;v_{\rm e} \!\, &lt;/math&gt; ni konstantna funkcija količine preostalega goriva:{{efn|To je lahko na primer za »odpihani« sistem  (''blow-down system'') pri katerem se tlak v rezervoarju zmanjša pri celotni porabi goriva. Poleg velikosti masnega toka goriva &lt;math&gt;\!\Phi_{m}\!\, &lt;/math&gt; se do neke mere zmanjša tudi efektivna hitrost izhajanja izpušnega plina &lt;math&gt;v_{\rm e} \!\,&lt;/math&gt;.}}

: &lt;math&gt;v_{\rm e} = v_{\rm e}(m) \!\, , &lt;/math&gt;

se zmogljivost reakcijskega nadzornega sistema izračuna z zgornjim integralom.

[[slika:Impulsive maneuver.svg|thumb|right|250px|Aproksimacija končnega potisnega manevra s sunkovno spremembo hitrosti z &lt;math&gt;\Delta{v}\!\, &lt;/math&gt; po zgornji enačbi]]
Pospešek, ki ga povzroča potisna sila je le dodatni pospešek, ki ga je treba prišteti k drugim pospeškom (sili na enoto mase), ki vplivajo na vesoljsko plovilo, tako da se lahko tir razširi z numeričnim algoritmom, ki vključuje tudi to potisno silo.{{efn|Potisna sila na enoto mase je &lt;math&gt;\frac{f(t)}{m(t)} = v_{\rm e}(t) \frac{\frac{\mathrm{d} m(t)}{\mathrm{d} t}}{m(t)}\!\, &lt;/math&gt;, kjer sta &lt;math&gt;f(t)\!\, &lt;/math&gt; in &lt;math&gt;m(t)\!\, &lt;/math&gt; dani funkciji časa &lt;math&gt;t\!\, &lt;/math&gt;.}} Za mnoge namene, tipično za raziskave optimizacije manevrov, se aproksimirajo s sunkovnimi manevri, kot je prikazano na sliki z &lt;math&gt;\Delta{v}\!\, &lt;/math&gt; po zgornji enačbi. Poleg tega se lahko na primer vzame pristop modeliranja manevra s »stožčevimi zaplatami« (''patched conics'') kot premik z enega [[Keplerjev tir|Keplerjevega tira]] na drugega s trenutno spremembo vektorja hitrosti.

Ta aproksimacija s sunkovnimi manevri je v večini primerov zelo točna, vsaj kadar se rabi kemijsko gorivo. Za nizkopotisne sisteme, tipično na primer za [[električni raketni pogon|električne pogonske]] sisteme, je ta aproksimacija manj točna. Tudi za geostacionarno vesoljsko plovilo, ki rabi električni pogon za zunanjravninski nadzor izgorevanja potisnika s periodami več ur okrog [[vozel (astronomija)|vozlov]], je takšna aproksimacija zadovoljiva.
{| class=wikitable
! colspan=2 rowspan=2 | vrsta manevra
! colspan=2 | potrebna Δ&lt;var&gt;v&lt;/var&gt; [m/s]
|-
! style=&quot;width:6em&quot; | srednja !! style=&quot;width:6em&quot; | največja
|-
| rowspan=3 style=&quot;vertical-align:top&quot; | kompenzacija upora ozračja &lt;br /&gt; na višini orbite ...
| 400–500 km
| align=center | &lt; 25
| align=center | &lt; 100
|-
| 500–600 km
| align=center | &lt; 5
| align=center | &lt; 25
|-
| &gt; 600 km
|
| align=center | &lt; 7,5
|-
| colspan=2 | nadzor lege plovila (po treh oseh) na orbiti
| align=center | 2–6
|
|-
| colspan=2 | zadrževanje plovila v [[orbitalna lega|legi]] na [[geostacionarna orbita|GSO]]
|align=center| 50–55
|
|-
| colspan=2 | zadrževanje plovila v [[Lagrangeeva točka|Lagrangeevih točkah]] L&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;/L&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;
| align=center | 30–100
|
|-
| colspan=2 | zadrževanje plovila v [[Lunina orbita|Lunini orbiti]]&lt;ref&gt;[http://science.nasa.gov/headlines/y2006/06nov_loworbit.htm Frozen lunar orbits] {{webarchive|url= https://web.archive.org/web/20070209033934/http://science.nasa.gov/headlines/y2006/06nov_loworbit.htm |date= 2007-02-09|language= en}}&lt;/ref&gt;
| align=center | 0–400
|
|}

== Proizvodnja ==

Delto ''v'' običajno zagotovi potisk raketnega motorja, lahko pa jo proizvedejo drugi motorji. Časovni prirastek spremembe delte ''v'' je velikost pospeška, ''ki ga proizvedejo motorji'', to je potisk na skupno maso plovila. Dejanski vektor pospeška se določi z dodajanjem potiska na maso k vektorju gravitacije in vektorjem, ki predstavljajo druge sile delujoče na telo.

Za skopno delto ''v'' je potrebna dobra začetna točka pri zgodnjih odločitvah konstrukcije, saj se upoštevanje dodatnih kompleksnosti odlaša na kasnejši čas konstrukcijskega procesa.

Enačba Ciolkovskega kaže, da se zahtevana količina pogonskega potisnega goriva z naraščajočo delto ''v'' zelo poveča. Zato se pri sodobnih sistemih [[pogon vesoljskega plovila|pogonov vesoljskih plovil]] precej raziskuje zmanjšanje skupne delte ''v'', potrebne za dani [[vesoljski polet]], kot tudi konstruiranje vesoljskih plovil, zmožnih proizvodnje večjih delt ''v''. 

Povečanje delte ''v'', ki jo zagotavlja pogonski sistem, se lahko doseže s:

* [[mnogostopenjska raketa|stopnjevanjem pogonov]]
* povečanjem [[specifični impulz|specifičnega sunka]]
* izboljšanjem [[razmerje pogonske mase|razmerja pogonske mase]]

== Mnogokratni manevri ==

Ker masno razmerje velja za poljubno dano izgorevanje, se pri mnogokratnih manevrih v nizu masna razmerja množijo.

Tako se lahko pokaže, da, če je izpušna hitrost stalna, se lahko delte ''v'' seštevajo:

Kadaj sta &lt;math&gt;m_{1}\!\, &lt;/math&gt; in &lt;math&gt;m_{2}\!\, &lt;/math&gt; masni razmerji manevrov, &lt;math&gt;\Delta v_{1}\!\, &lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\Delta v_{2}\!\, &lt;/math&gt; pa delti ''v'' prvega in drugega manevra:

: &lt;math&gt;\begin{align}
  m_{1} m_{2} &amp;= e^\frac{\Delta v_{1}}{v_{\rm e}} e^\frac{\Delta v_{2}}{v_{\rm e}} \\
                        &amp;= e^\frac{\Delta v_{1} + \Delta v_{2}}{v_{\rm e}} \\
                        &amp;= e^\frac{\Delta v}{v_{\rm e}} = M
\end{align} \!\, , &lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\Delta v = \Delta v_{1} + \Delta v_{2}\!\, &lt;/math&gt; in &lt;math&gt;M = m_{1} m_{2}\!\, &lt;/math&gt;.

To je le enačba Ciolkovskega za vsoto dveh manevrov.

To je uporabno, saj pomeni, da se lahko delte ''v'' izračunajo in preprosto dodajo, masno razmerje pa izračuna za celotno plovilo za vso odpravo. Tako je delta ''v'' običajno navajana namesto masnih razmerij, ker zahtevajo množenje.

== Zaloge delte ''v'' ==
{{glavni|zaloge delte v}}
[[slika:Hohmann transfer orbit.svg|thumb|right|200px|&lt;math&gt;\Delta{v}\!\, &lt;/math&gt; v [[Hohmannova prenosna orbita|Hohmannovi prenosni orbiti]] (označeni z 2).]]
[[slika:Bi-elliptic transfer.svg|thumb|right|200px|&lt;math&gt;\Delta{v}\!\, &lt;/math&gt; v [[bieliptična prenosna orbita|dvoeliptični prenosni orbiti]].]]

Pri načrtovanju tira se rabi zaloga delte ''v'' kot dober pokazatelj koliko pogonskega potisnega goriva bo zanj potrebno. Raba pogonskega potisnega goriva je eksponentna funkcija delte ''v'' v soglasju z enačbo Ciolkovskega. Odvisna je tudi od izpušne hitrosti.

Po [[ohranitev energije|zakonu o ohranitvi energije]] ni mogoče določiti zahteve za delto ''v'', če se upošteva le skupna energija plovila v začetni in končni orbiti, ker se pri izpuhu energija izgublja (glej spodaj). Večino plovil se na primer izstreli v orbito z [[naklon tira|naklonom]] dovolj blizu [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]] izstrelišča, da se izkoristi vrtilna hitrost [[zemeljsko površje|zemeljskega površja]]. Če je zaradi razlogov odprave treba postaviti plovilo v orbito z različnim naklonom, je potrebna znatna delta ''v'', čeprav sta [[specifična kinetična energija|specifična kinetična]] in potencialna energija v končni in začetni orbiti enaki.

Kadar raketa rabi potisk v kratkih izbruhih, se lahko drugi viri njenega pospeševanja zanemarijo, velikost spremembe hitrosti enega izbruha pa se lahko preprosto aproksimira z delto ''v''. Skupna potrebna delta ''v'' se lahko potem določi s seštevanjem delt ''v'', potrebnih pri posameznih izbruhih, čeprav se med njimi velikost in smer hitrosti spreminja zaradi gravitacije, na primer v [[eliptični tir|eliptičnem tiru]].

Za izračun delte ''v'' glej [[Hohmannova prenosna orbita]], [[bieliptična prenosna orbita|dvoeliptična prenosna orbita]], [[gravitacijski manever]] in [[medplanetarna transportna mreža]] (ITN). Pomembno je tudi, da velik potisk zmanjšuje [[gravitacijski upor|gravitacijske izgube]].  

Delta ''v'' je potrebna tudi za ohranjanje [[umetni satelit|satelita]] v orbiti in se troši v pogonskih manevrih [[vzdrževanje orbite|vzdrževanja orbite]]. Ker se tovor potisnega goriva na večini satelitov ne more dopolniti, lahko količina začetnega tovora na njem dovolj dobro določa njegovo uporabno življenjsko dobo.

=== Oberthov pojav ===
{{glavni|Oberthov pojav}}

Glede na porabo moči se izkaže, da je pri rabi delte ''v'' v smeri hitrosti [[specifična orbitalna energija]], dobljena na enoto delte ''v'', enaka trenutni hitrosti. To se imenuje Oberthov pojav. Pri tem plovilo opravi Oberthov manever, kjer pade v [[gravitacijska jama|gravitacijsko jamo]] in nato pospeši, ko pri padanju doseže največjo hitrost. Pojav in manever se imenujeta po [[Hermann Oberth|Hermannu Oberthu]], ki ju je leta 1927 prvi opisal.&lt;ref&gt;{{sktxt|Oberth|1970}}.&lt;/ref&gt;

Satelit v eliptičnem tiru se na primer učinkoviteje potisne pri višji hitrosti (to je na majhni višini) kot pa pri manjši hitrosti (to je pri veliki višini).

Drug primer je, kadar plovilo [[planetni mimolet|preletava planet]] in izgoreva pogonsko gorivo v najbližjem pristopu in ne dlje stran, kar mu da znatno večjo končno hitrost. To velja še posebej kadar je planet velik z močnim [[gravitacijsko polje|gravitacijskim poljem]], na primer [[Jupiter]]. 

Glej tudi [[gravitacijski manever|gnane manevre]].

=== Graf svinjske zarebrnice ===
{{glavni|graf svinjske zarebrnice}}

Zaradi relativnih leg planetov, ki se s časom spreminjajo, so za različne datume izstrelitev potrebne različne delte ''v''. Diagram, ki kaže zahtevano delto ''v'' v odvisnosti od časa, se včasih imenuje ''graf svinjske zarebnrnice'' ({{jezik-en|porkchop plot}}). Takšni grafi so uporabni, ker omogočajo izračun [[izstrelitveno okno|izstrelitvenih oken]], saj se lahko izstrelitev izvede kadar je odprava znotraj zmožnosti uporabljenega plovila.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://marsprogram.jpl.nasa.gov/spotlight/porkchopAll.html|title= Mars Exploration: Features|website= marsprogram.jpl.nasa.gov|date= |accessdate= |language= en}}&lt;/ref&gt; Nenavadno ime grafa je nastalo v [[NASA|Nasinem]] [[Laboratorij za reaktivni pogon|Laboratoriju za reaktivni pogon]] (JPL) sploh zaradi oblike, ki spominja na svinjsko zarebrnico, in predstavlja računalniško generirani konturni graf datuma izstrelitve in značilnosti datuma prihoda poti medplanetarnega poleta za dano možno izstrelitev do planeta.

=== Delte ''v'' v Osončju ===
&lt;div class=&quot;floatleft&quot;&gt;[[Image:Delta-Vs for inner Solar System.svg|350px]]&lt;/div&gt;

Potrebne delte ''v'' za različne orbitalne manevre s konvencionalnimi raketami. Rdeče puščice kažejo kjer se zahtevano izbirno [[aerozaviranje]] lahko izvede v tisti določeni smeri, črna števila podajajo delto ''v'' v km/s, ki velja v katerikoli smeri.&lt;ref name=marsdeltavs&gt;{{navedi splet|title= Rockets and Space Transportation|url= http://www.pma.caltech.edu/~chirata/deltav.html|accessdate= 2013-06-01|archiveurl= https://web.archive.org/web/20070701211813/http://www.pma.caltech.edu/~chirata/deltav.html |archivedate= 2007-07-01|language= en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Delta-V Calculator|url= http://www.strout.net/info/science/delta-v/intro.html|archiveurl= https://web.archive.org/web/20000312041150/http://www.strout.net/info/science/delta-v/intro.html|archivedate= 2000-03-12|url-status=live|language= en}} Podaja oblike 8.6 od zemeljskega površja do LEO, 4.1 in 3.8 za LEO do [[Lunina orbita|Lunine orbite]] (ali L5) in GEO, 0.7 za L5 do Lunine orbite in 2.2 za Lunino orbito do Luninega površja. Slike izhajajo iz 2. poglavja [https://science.nas.nasa.gov/Services/Education/SpaceSettlement/75SummerStudy/s.s.doc.html Space Settlements: A Design Study] {{webarchive|url= http://webarchive.loc.gov/all/20011128074814/http://science.nas.nasa.gov/services/education/spacesettlement/75summerstudy/s.s.doc.html |date=2001-11-28 }} na Nasini spletni strani (mrtva povezava).&lt;/ref&gt; Prehodi z nižjimi deltami ''v'' se velikokrat lahko pridobijo, vendar zahtevajo redka prenosna okna ali trajajo precej dlje – glej: [[astrodinamika|mehki orbitalni prenosi]]. Oblika 2.5 za LEO do GTO je večja kot potrebna,{{efn|Vsota LEO do GTO in GTO do GEO mora biti enaka LEO do GEO. Točne oblike so odvisne od tega katera nizkozemeljska orbita je uporabljena. Po [[geoprenosna orbita|geoprenosni orbiti]] (GTO) je hitrost v [[prizemlje|prizemlju]] lahko samo 9,8 km/s. To odgovarja LEO na približni višini 700 km, kjer bi bila njena hitrost 7,5 km/s, kar da delto ''v'' 2,3 km/s. Če se začne z nižje LEO, to zahteva večjo delto ''v'' za GTO, vendar bi morala potem skupna za LEO do GEO biti višja.}} oblika 30 za LEO do Sonca je prav tako previsoka.{{efn|Hitrost vrtenja Zemlje okrog Sonca je 29,78 km/s, kar ustreza specifični kinetični energiji 443 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;/s&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. K temu je treba dodati globino potencialne energije LEO, približno 61 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;/s&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, da se dobi kinetična energija blizu Zemlje 504 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;/s&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, kar odgovarja hitrosti 31,8 km/s. Ker je hitrost LEO enaka 7,8 km/s, je delta ''v'' le 24 km/s. S pomočjo [[gravitacijski manever|gravitacijskega manevra]] bi bilo možno doseči Sonce z manjšo delto ''v''. Glej [[Parker Solar Probe]].}}
; C3: [[ubežni tir]]
; GEO: [[geosinhrona orbita]]
; GTO: [[geoprenosna orbita]]
; L4/5: [[Lagrangeeva točka|Lagrangeevi točki L&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; in L&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;]] sistema Zemlja–Luna
; LEO: [[nizkozemeljska orbita]]

{|style=&quot;text-align:left;&quot; class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Δ&lt;var&gt;v&lt;/var&gt; [km/s] od (nižje) in k:
! [[nizkozemeljska orbita|LEO]] (naklon 28°)
! LEO (ekvator)
! [[geostacionarna orbita|GSO]]
! [[Lagrangeeva točka]] L&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;
! Lagrangeeva točka L&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;
! Lagrangeevi točki L&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; in L&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;
! [[Lunina orbita]]
! Lunino površje
! [[ubežna hitrost]]
|-
| [[zemeljsko površje]]
| 9,3–10.0
| 9,3–10.0
| 13,2–18,2
|
|
|
|
|
| 13,9–15,6
|-
| [[nizkozemeljska orbita|LEO]] 28°
| –
| 4,24
| 4,33
| 3,77
| 3,43
| 3,97
| 4,04
| 5,93
| 3,22
|-
| LEO, ekvator
| 4,24
| –
| 3,90
| 3,77
| 3,43
| 3,99
| 4,04
| 5,93
| 3,22
|-
| [[geostacionarna orbita|GSO]]
| 2,06
| 1,63
| –
| 1,38
| 1,47
| 1,71
| 2,05
| 3,92
| 1,30
|-
| [[Lagrangeeva točka]] L&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;
| 0,77
| 0,77
| 1,38
| –
| 0,14
| 0,33
| 0,64
| 2,52
| 0,14
|-
| Lagrangeeva točka L&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;
| 0,33
| 0,33
| 1,47
| 0,14
| –
| 0,34
| 0,64
| 2,52
| 0,14
|-
| Lagrangeevi točki L&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; in L&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;
| 0,84
| 0,98
| 1,71
| 0,33
| 0,34
| –
| 0,98
| 2,58
| 0,43
|-
| nizka [[Lunina orbita]] (LLO)
| 1,31
| 1,31
| 2,05
| 0,64
| 0,65
| 0,98
| –
| 1,87
| 1,40
|-
| Lunino površje
| 2,74
| 2,74
| 3,92
| 2,52
| 2,53
| 2,58
| 1,87
| –
| 2,80
|-
| [[ubežna hitrost]] za Zemljo
|
| 2,9
| 1,30
| 0,14
| 0,14
| 0,43
| 1,40
| 2,80
| –
|}
&lt;ref&gt;[http://uplink.space.com/showthreaded.php?Cat=&amp;Board=missions&amp;Number=23879&amp;page=&amp;view=&amp;sb=&amp;o=&amp;vc=1 list of delta-v]{{slepa povezava|date= 2017-12}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.nasaspaceflight.com/_docs/haloOrbitLunarStation.pdf |title=L2 Halo lunar orbit |accessdate=2018-06-05 |archive-date=2015-12-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151225003005/http://www.nasaspaceflight.com/_docs/haloOrbitLunarStation.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://ares.jsc.nasa.gov/HumanExplore/Exploration/EXLibrary/DOCS/EIC042.HTML |title=Strategic Considerations for Cislunar Space Infrastructure |access-date=2018-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130222140006/http://ares.jsc.nasa.gov/HumanExplore/Exploration/EXLibrary/DOCS/EIC042.HTML |archive-date=2013-02-22 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[zaloga delte v|zaloga delte ''v'']]
* [[gravitacijski upor]]
* [[orbitalni manever]]
* [[vzdrževanje orbite]]
* [[pogon vesoljskega plovila]]
* [[specifični impulz|specifični sunek]]
* [[enačba Ciolkovskega]]
* [[delta v (fizika)|delta ''v'' (fizika)]]
* [[karakteristična energija]]

== Opombe ==

{{seznam opomb}}

== Sklici ==

{{sklici|3}}

== Viri ==

* {{navedi splet|last1= Oberth|first1= Hermann|authorlink1= Hermann Oberth|url= https://archive.org/details/nasa_techdoc_19720008133|title= Ways to spaceflight|volume= NASA TT F-622|others= Angleški prevod nemškega izvirnika »Wege zur Raumschiffahrt«, (1920)|location=Tunis, Tunizija|date= 1970|publisher= Agence Tunisienne de Public-Relations}}

{{DEFAULTSORT:Delta v}}

[[Kategorija:Astrodinamika]]
[[Kategorija:Pogon vesoljskih plovil]]</text>
      <sha1>r02akdvkei20u79p5b6v7wp5oiyajq2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Firenška stolnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>452509</id>
    <revision>
      <id>6758085</id>
      <parentid>6754228</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T21:35:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758085</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37386" sha1="dih7a5smqwbe2qekqv0k86ocx3675br" xml:space="preserve">{{Infobox church
| name                   = Firenška stolnica
| fullname               = 
| other name             = Duomo di Firenze 
| native_name            = Cattedrale di Santa Maria del Fiore&lt;br/&gt;Duomo di Firenze&lt;br/&gt;Cathedral Sanctae Mariae Floris
| native_name_lang       = 
| image                  = &lt;!-- wd --&gt;

| pushpin map = Italija
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location               = [[Firence]], [[Toskana]]
| country                = [[Italija]] 
| denomination           = rimskokatoliška 
| previous denomination  = 
| churchmanship          = 
| membership             = 
| attendance             = 
| website                = {{URL|http://www.duomofirenze.it/|Duomo Firenze}}
 
| former name            = 
| bull date              = 
| founded date           = 9. september 1296
| completed date     = 1436
| founder                = 
| dedication             = 
| dedicated date         = 
| consecrated date       =  1436
| status = [[stolnica]], mala bazilika
| capacity              = 
| length                = 153 m
| width                 = 90 m
| width nave         = 38 m
| floor area         = 8300 m2
| dome height outer     = 114,5 m
| spire height          = 84,7 m
| materials             = opeka, marmor
|
| functional status      = aktivna
| heritage designation   = 
| architect          = [[Arnolfo di Cambio]] | [[Filippo Brunelleschi]] | [[Emilio De Fabris]]
| architecture type     = cerkev
| style                  = [[Gotska arhitektura|Gotika]], [[renesančna arhitektura|renesansa]], [[neogotska arhitektura|neogotika]]
| 
| metropolis             = nadškofija Firence
| diocese                = 
| archbishop             = 
| bishop                 = 
| dean                   = 
| extra    = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false
| Part_of    = Historic Centre of Florence &lt;br&gt; Zgodovinski center Firenc
| Type        = Kulturno
| Criteria    = i, ii, iii, iv, vi
| ID          = 174
| Year        = 1982
| Session     = 6.
| Link        = http://whc.unesco.org/en/list/174
}}
}}


'''Firenška stolnica''', italijansko ''' Cattedrale di Santa Maria del Fiore ''', tudi '''Duomo di Firenze''' je [[stolnica]] in mala [[bazilika]] v [[Firence|Firencah]] v [[Italija|Italiji]]. Gradnja se je začela leta 1296 v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]] po zasnovi Arnolfa di Cambia, zaključena pa je bila leta 1436 s kupolo, ki jo je oblikoval [[Filippo Brunelleschi]]. Arhitekt je ustvaril strukturo dvojne lupine z opečnim kritjem zidanem v obliki ribjih kosti. To je oboku omogočilo, da se je podpiral sam, medtem ko je rasel v višino.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title = Duomo di Firenze, Florence|url = http://www.aviewoncities.com/florence/duomo.htm|website = A View On Cities|access-date = 2016-02-05|language = en-us|first = Kristiaan Van|last = Ermengem|archive-date = 2019-10-19|archive-url = https://web.archive.org/web/20191019100255/http://www.aviewoncities.com/florence/duomo.htm|url-status = dead}}&lt;/ref&gt; Zunanjost bazilike je iz večbarvnih marmornih plošč v različnih odtenkih zelene in rožnate, ki mejijo na belo in je bila izdelana v 19. stoletju kot neogotska fasada, delo Emilia De Fabrisa.

Kompleks stolnice, ki stoji ob Piazza del Duomo, obsega tudi krstilnico (''[[Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence|Baptisterij svetega Janeza Krstnika]]'') in [[Giottov campanile]] (zvonik). Vse stavbe so del Unescove svetovne dediščine, ki zajema [[zgodovinsko središče Firenc]] in glavno turistično znamenitost [[Toskana|Toskane]]. Bazilika je ena od velikih italijanskih cerkva in do razvoja novih strukturnih materialov v moderni dobi, z največjo [[kupola|kupolo]] na svetu. Ostaja pa kot največja opečna kupola.

Stolnica je mati cerkev Rimskokatoliške nadškofije v Firencah.

== Zgodovina ==
[[File:Florence Cathedral.jpg|thumb|Stolnica Santa Maria del Fiore]]
Santa Maria del Fiore je bila zgrajena na mestu prejšnje stolnice, posvečene svetemu Reparatu;&lt;ref name=&quot;bartlett 36 37&quot;&gt;Bartlett, pp. 36–37; Bartlett pravi, da so ljudje v Firencah še po rekonstrukciji poimenovali stolnico po nekdanjem imenu.&lt;/ref&gt; prva je bila bazilika di San Lorenzo di Firenze, ki je bila prva stavba posvečena kot cerkev leta 393 svetemu [[Ambrož Milanski|Ambrožu Milanskemu]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.haber46.com.tr/guncel/michelangelo-ronesans-doneminde-floransanin-onde-gelen-medici-ailesinin-h343075.html |title=Michelangelo Rönesans döneminde Floransanın önde gelen Medici Ailesinin özel bir isteği üzerine hangisini yapmıştır |first=Güncelleme |last=Tarihi |date=23 May 2018 |access-date=5 July 2018 |work=Haber46 |language=tr |archive-url=https://web.archive.org/web/20180705121439/https://www.haber46.com.tr/guncel/michelangelo-ronesans-doneminde-floransanin-onde-gelen-medici-ailesinin-h343075.html |archive-date=2018-07-05 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ta antična struktura je bila do 14. stoletja večkrat popravljena in v skladu z ''Nuova Cronica'' Giovannija Villanija &lt;ref name=&quot;bartlett 36&quot;&gt;Barlett, 36.&lt;/ref&gt; ni bila več dovolj velika, da bi služila naraščajoči populaciji mesta. Druga večja toskanska mesta so v poznem srednjem dobila ambiciozne rekonstrukcije svojih stolnic veku, kot [[Pisa]] in [[Siena]], zlasti kadar so bile ogromne in nikoli končane.
[[File:CampanileGiotto-01.jpg|thumb|left|150px|Giottov campanile - zvonik]]

Novo cerkev je oblikoval [[Arnolfo di Cambio]] in jo je mestni svet odobril leta 1294.&lt;ref&gt;{{cite journal |first=Margaret |last=Haines |title=Brunelleschi and Bureaucracy: The Tradition of Public Patronage at the Florentine Cathedral |journal=I Tatti Studies in the Italian Renaissance |volume=3 |year=1989 |pages=89-115 |publisher=The University of Chicago Press |doi=10.2307/4603662 |jstor=4603662 |url=https://books.google.es/books?id=2S0rnQEACAAJ}}&lt;/ref&gt; Di Cambio je bil tudi arhitekt cerkve [[Bazilika sv. Križa, Firence|Santa Croce]] in [[Palazzo Vecchio]]. Zasnoval je tri široke [[cerkvena ladja|ladje]], ki se končajo pod osmerokotno kupolo, srednja pokriva območje svetega Reparata. Prvi kamen je 9. septembra 1296 položil kardinal Valeriana, prvi papeški legat kdaj poslan v Firence. Gradnja tega obsežnega projekta je trajala 140 let; Arnolfoov tloris za vzhodni konec, čeprav ohranjen v zasnovi, se je v veliki meri razširil.
[[File:Andrea di bonaiuto, dettaglio dal cappoellone degli spagnoli.jpg|thumb|Stolnica, kot da bi zaključili, v freski Andrea di Bonaiuta, naslikana v 1360-ih, pred začetkom gradnje kupole.]]

Ko je Arnolfo umrl leta 1310, se je delo na stolnici umirilo za trideset let. Ko so bile leta 1330 v Santa Reparatu odkrite relikvije svetega Zenobija, je projekt dobil novo spodbudo. Leta 1331 je Arte della Lana, ceh trgovcev z volne, prevzel pokroviteljstvo nad gradnjo in leta 1334 imenoval [[Giotto di Bondone|Giotta]] v nadzor. S pomočjo [[Andrea Pisano|Andrea Pisana]], Giotto nadaljuje z oblikovanjem Cambiovega načrta. Njegov glavni dosežek je bila izgradnja zvonika. Ko je Giotto 8. januarja 1337 umrl je Andrea Pisano nadaljeval gradnjo do dela, ki se je leta 1348 ustavilo zaradi [[črna smrt|črne smrti]].

Leta 1349 se je delo nadaljevalo pod vrsto arhitektov, začenši s Francescom Talentijem, ki je končal zvonik in razširil projekt, da je vključil [[apsida|apsido]] in stranske kapele. Leta 1359 je Talentija nasledil Giovanni di Lapo Ghini (1360-1369), ki je razdelil glavno ladjo na štiri kvadratne obočne pole. Drugi arhitekti so bili Alberto Arnoldi, Giovanni d'Ambrogio, Neri di Fioravante in Andrea Orcagna. Do leta 1375 je bil del stare cerkve svetega Reparata porušena. Ladja je bila končana do leta 1380, do leta 1418 pa je ostala nepopolna samo kupola.
[[File:Piazza del Duomo1.jpg|thumb|left| Procesija zunaj stolnice v 18. stoletju]]

18. avgusta 1418 je Arte della Lana najavil natečaj arhitekturnega oblikovanja za postavitev kupole. Dva glavna tekmeca sta bila dva mojstra zlatarja, [[Lorenzo Ghiberti]] in [[Filippo Brunelleschi]], od katerih je slednjega podpiral [[Cosimo Medičejski Starejši]]. Ghiberti je bil zmagovalec tekmovanja za par bronastih vrat za krstilnico leta 1401 in vseživljenjska konkurenca med njima je bila še vedno ostra. Brunelleschi je zmagal in prejel naročilo. &lt;ref name=arch&gt;{{navedi knjigo | first=Guido | last=Zucconi | year= 1995| title=Florence: An Architectural Guide | url=https://archive.org/details/florencearchitec0000zucc | publisher=Arsenale Editrice srl | location=San Giovanni Lupatoto, Vr, Italy | isbn=88-7743-147-4}}&lt;/ref&gt;

Ko je Brunelleschi zbolel ali lažno zbolel, je bil projekt v rokah Ghibertija. Toda Ghiberti je kmalu moral priznati, da je bil celoten projekt zanj prezahteven. Leta 1423 je Brunelleschi ponovno prevzel izključno odgovornost.
&lt;ref&gt;King, pp. 76–79.&lt;/ref&gt;

Delo na kupoli se je začelo leta 1420 in bilo končano leta 1436. Končano stolnico je posvetil [[papež Evgenij IV.]] 25. marca 1436, (prvi dan v letu v skladu s florentinskim koledarjem). To je bila prva &quot;osmerokotna&quot; kupola v zgodovini, ki je bila zgrajena brez začasnega lesenega nosilnega okvirja. Je med najbolj impresivnimi projekti renesanse. Med posvetitvijo leta 1436 je bil izveden motet Guillauma Dufayja ''Nuper rosarum flores''. Na strukturo moteta je močno vplivala struktura kupole.
[[File:Vor Dom von Florenz.jpg|thumb|Stolnica in krstilnica svetega Janeza iz Piazza del Duomo]]

Dekoracija zunanjosti stolnice se je začela v 14. stoletju in bila zaključena do leta 1887, ko je bila izdelana večbarvna [[marmor]]na fasada po načrtu Emilia De Fabrisa. Tla cerkve so bila iz marmornatih ploščic narejena v 16. stoletju.

Zunanje stene imajo navpične in vodoravne pasove iz barvnega marmorja: bel iz [[Carrara| Carrare]], zelen iz Prate, rdeč iz [[Siena|Siene]] ter iz Lavenza in nekaj drugih mest. Tak marmor krasi tudi krstilnico svetega Janeza in Giottov zvonik. Obstajajo dvoja stranska vrata: ''Vrata Canonici'' (južna stran) in ''Vrata mandorle'' (severna stran) s kipi Nanni di Banca, [[Donatello|Donatella]] in [[Jacopo della Quercia|Jacopa della Quercie]]. Šest stranskih oken, za katera so značilna občutljiva [[krogovičje|krogovičja]] in okraski, ločijo [[pilaster|pilastri]]. Samo štiri okna, ki so najbližja [[transept]]u, spuščajo svetlobo; drugi dve sta samo okrasni. Okna [[Svetlobno nadstropje|svetlobnega nadstropja]] so skupna značilnost italijanske gotike.

V svoji dolgi zgodovini, je bila ta stolnica sedež Sveta Firenc (1439), slišala pridige [[Girolamo Savonarola|Girolama Savonarole]] in bila priča umoru Giuliana de' Medici na nedeljo 26. april 1478 (z [[Lorenzo Medičejski Veličastni|Lorenzom Il Magnificom]], ki je komaj ušel smrt) v [[Pazzijeva zarota|Pazzijevi zaroti.

== Zunanjost ==
=== Tloris in struktura ===
[[File:SMDFplan36.gif|thumb|Tloris cerkve z različnimi fazami gradnje]]
Stolnica v Firencah je zgrajena kot [[bazilika (zgradba)|bazilika]], ki ima široko srednjo - glavno ladjo iz štirih kvadratnih obočnih pol, s stranskima ladjama na obeh straneh. [[Prezbiterij|Kor]] in transepta so enakega poligonalnega tlorisa, ločeni z dvema manjšima poligonalnima kapelama. Celoten tloris predstavlja [[latinski križ]]. Glavna in stranski ladji so ločene s širokimi koničastimi gotskimi loki, ki ležijo na kompozitnih slopih.

Dimenzije stavbe so veličastne: površina je 8300 m², dolžina je 153 m, širina je 38 m, širina na [[Križni kvadrat|križišču]] je 90 m. Višina lokov v stranskih ladjah je 23 m. Višina kupole je 114,5 m.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://en.firenze-online.com/visit/informations-florence.php?id=2 |title=Santa Maria Del Fiore Church (Dome) Firenze Italy |publisher=En.firenze-online.com |accessdate=2013-03-26}}&lt;/ref&gt;

=== Kupola ===
Do začetka 15. stoletja, po sto letih gradnje, struktura še vedno ni imela kupole. Kupola stolnice v Firencah je rezultat natečaja, ki ga je razpisal volnarski ceh. Osnovne značilnosti kupole je zasnoval z Arnolfo di Cambio leta 1296. Njegov opečni model, 4,6 m visok, 9,2 m dolg, je stal v stranski ladji nedokončane stavbe in bil dolgo nedotaknjen.&lt;ref&gt;King, p. 10&lt;/ref&gt; Predstavljal je osmerokotno kupolo višjo in širšo od vseh do tedaj zgrajenih, brez zunanjih opornikov, ki bi preprečevali širjenje in razpad pod lastno težo.

{{external media | width = 210px | align = right | video1 =[http://smarthistory.khanacademy.org/brunelleschis-dome.html Smarthistory – Brunelleschijeva kupola]&lt;ref name=&quot;smarth&quot;&gt;{{navedi splet | title =Brunelleschi's Dome | publisher =Smarthistory at Khan Academy | url =http://smarthistory.khanacademy.org/brunelleschis-dome.html | accessdate =December 19, 2012 | archive-date =2013-01-16 | archive-url =https://web.archive.org/web/20130116124256/http://smarthistory.khanacademy.org/brunelleschis-dome.html | url-status =dead }}&lt;/ref&gt; }}
[[File:Cupola di santa maria del fiore dal campanile di giotto, 02.JPG|thumb|left|Kupola iz Giottovega campanila]]

Zgradba kupole je povzročila številne tehnične težave. Brunelleschi se je oziral na veliko kupolo [[Panteon, Rim|Panteona]] v Rimu kot rešitev, vendar je bila ta lupina iz [[rimski beton|beton]]a, ki je bil že zdavnaj pozabljen. Za višino in širino kupole, ki jo je zasnoval Neri, začenši 52 metrov nad tlemi in s 45 m v premeru, ni bilo v Toskani dovolj niti lesa za izgradnjo odra in opaža.&lt;ref&gt;PBS' The Medici: Godfathers of the Renaissance, Birth of a Dynasty (see https://www.youtube.com/watch?v=9FFDJK8jmms at the 20:15 mark)&lt;/ref&gt; Brunelleschi se je  odločil, da bo sledil svojemu načrtu in uporabil dvojno lupino, narejeno iz [[peščenjak]]a in [[marmor]]ja. Za ponazoritev načrta in s pomočjo Donatella in Nanni di Banca je zgradil lesen in opečen model, ki je bil tiho razstavljen v Museo dell'Opera del Duomo. Model je služil kot vodilo obrtnikom, a je bil namerno nepopoln, tako da si je Brunelleschi zagotovil nadzor nad gradnjo.
[[File:Interior of the dome, Cathedral, Florence (Cattedrale di Santa Maria del Fiore).jpg|thumb|Notranjost kupole]]

Brunelleschijeve rešitve so bile domiselne, kot je njegova uporaba [[verižnica|verižnega loka]] za podporo.&lt;ref name=&quot;http://schillerinstitute.org/educ/pedagogy/2013/vereycken-dome-1.html&quot;&gt;The Secrets of the Florentine Dome: [http://schillerinstitute.org/educ/pedagogy/2013/vereycken-dome-1.html The Secrets of the Florentine Dome] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180726110236/http://schillerinstitute.org/educ/pedagogy/2013/vereycken-dome-1.html |date=2018-07-26 }}, accessdate: January 25, 2017&lt;/ref&gt; Problem širjenja je rešil sklop štirih notranjih vodoravnih kamnitih obročev in železnih verig, ki služijo kot banjast lok, vgrajeni v notranjo kupolo: ena na vrhu, ena na dnu, pri čemer sta ostali dve enakomerno razporejeni med njima. Peta veriga, izdelana iz lesa, je nameščena med prvo in drugo kamnito verigo. Ker je kupola osmerokotna in ne okrogla, bi preprosta veriga, ki bi iztisnila kupolo, kot cev sapnika, pritegnila svoj pritisk na osem kotov kupole. Verige so morale biti togi oktagoni, ki so dovolj trdni, da držijo svojo obliko, da ne bi deformirali kupole, ko so jo držali skupaj.
[[File:1898098977mmmtr7684.JPG|thumb|Stolnica kot se vidi iz Piazzale Michelangelo]]

Vsaka od Brunelleschijevih kamnitih verig, je bila zgrajena kot osmerokoten železniški tir z vzporednimi tirnicami in križnimi vezmi, vse iz peščenjakovih nosilcev 43 cm v premeru in ne več kot 2,3 m dolgih. Tirnice so bile priključene od konca do konca s svincem zglajenimi železnimi spoji. Križne vezi in tirnice so bile zarezane skupaj in nato prekrite z opeko in malto notranje kupole. Križne vezi spodnje verige lahko vidimo, izstopajo iz bobna na dnu kupole. Druge so skrite. Vsaka kamnita veriga naj bi bila okrepljena s standardno železno verigo iz členov, vendar magnetna raziskava, izvedena v 1970-ih ni odkrila dokazov o železnih verigah, ki so, če obstajajo, globoko vgrajene v debele zidove. Brunelleschi je vključil tudi 8 navpičnih reber postavljenih na vogalih osmerokotnika, ki so se združila proti vrhu.&lt;ref&gt;Stevenson, Niel (2007) ''Architecture Explained''. {{ISBN|0756628687}}. pp. 36–37.&lt;/ref&gt;. Rebra je bilo treba podpirati z nosilci tako, da je to omogočilo napredovanje brez potrebe po odrih.&lt;ref&gt;King, pp. 70–73.&lt;/ref&gt;

Krožna zidana kupola se lahko gradi brez podpore, saj je vsaka vrsta opek vodoraven lok, ki je odporen na stiskanje. V Firencah je osmerokotna notranja kupola dovolj debela za krog vgrajen na vsaki ravni, funkcija, ki bi sčasoma držala kupolo navzgor, vendar jih ni mogla držati, medtem ko je bila malta še mokra. Brunelleschi je zato uporabljal vzorec ribje kosti z opeko za prenos teže sveže opeke na najbližja navpična rebra neokrogle kupole.&lt;ref&gt;{{navedi splet| last =Mueller| first =Tom| title =Mystery of Florence's Cathedral Dome May Be Solved| publisher =National Geographic Society| date =February 10, 2014| url =http://news.nationalgeographic.com/news/2014/02/140210-duomo-florence-brunelleschi-cathedral-architecture/| accessdate =31 December 2014| archive-date =2014-02-14| archive-url =https://web.archive.org/web/20140214221843/http://news.nationalgeographic.com/news/2014/02/140210-duomo-florence-brunelleschi-cathedral-architecture/| url-status =dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://ngm.nationalgeographic.com/2014/02/il-duomo/mueller-text |title=NationalGeographic.com 2014-02 Il Duomo Tom Mueller |accessdate=2018-09-18 |archive-date=2016-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160525032445/http://ngm.nationalgeographic.com/2014/02/il-duomo/mueller-text |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://ngm.nationalgeographic.com/2014/02/il-duomo/design-video |title=NationalGeographic.com 2014-02 Il Doumo Design Video |accessdate=2018-09-18 |archive-date=2018-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180327213855/http://ngm.nationalgeographic.com/2014/02/il-duomo/design-video |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
[[File:Florence duomo fc02.jpg|thumb|left|Krstilnica svetega Janeza]]

Zunanja kupola ni bila dovolj debela, da bi vsebovala vgrajene horizontalne kroge, bila je le 60 cm debela na dnu in 30 cm na vrhu. Za ustvarjanje takih krogov je Brunelleschi zgostil zunanjo kupolo na notranji strani njenih vogalov na devetih različnih višinah, in ustvaril devet zidarskih obročev, ki jih lahko danes opazujemo iz prostora med obema kupolama. Da bi preprečili pritisk obroča, se zunanja kupola v celoti ukvarja z njeno pritrditvijo na notranjo kupolo in nima vgrajenih verig.

Sodobno razumevanje fizikalnih zakonov in matematičnih orodij za izračun pritiska je bil stoletja pred prihodnostjo. Brunelleschi, kot vsi graditelji stolnice, se je moral zanesti na intuicijo in kar se je lahko naučil iz velikega modela, ki ga je izdelal. Za dviganje 37.000 ton materiala, vključno z več kot 4 milijoni opek, je izumil dvigalne stroje in naprave za dvigovanje velikih kamnov. Ti posebej zasnovani stroji in njihove strukturne novosti so bili glavni prispevek Brunelleschia v arhitekturi. Čeprav je bil estetski načrt izveden pol stoletja prej, je njegovo ime, namesto Nerijevo, običajno povezano s kupolo.

Brunelleschijeva sposobnost okronati kupolo z laterno je bila vprašljiva in je moral opraviti še s konkurenco, čeprav so bili dokazi, da je Brunelleschi delal na zasnovi lanterne. Dokaz je prikazan v ukrivljenosti, ki je bila bolj strma od prvotnega modela.&lt;ref&gt;Gartner, Peter, ''Filippo Brunelleschi 1377–1446'', p 95.&lt;/ref&gt; Razglašen je bil za zmagovalca pred tekmovalci Lorenzom Ghibertijem in Antoniom Ciaccherijem. Njegov načrt (zdaj na ogled v muzeju Opera del Duomo), je za osmerokotno lanterno z osmimi radialnimi oporniki in osmimi visokimi obokanimi okni. Gradnja lanterne se je začela nekaj mesecev pred njegovo smrtjo leta 1446. Po tem ko 15 let ni bilo napredka, je več sprememb predlagalo več arhitektov. Lanterno je končno dokončal Brunelleschijev prijatelj [[Michelozzo]] leta 1461. Stožčasta streha je okronana s pozlačeno bakreno kroglo in križem, ki vsebuje svete relikvije, delo [[Andrea del Verrocchio|Verrocchia]] leta 1469. To pomeni, da skupna višina kupole in lanterne do 114,5 metrov. To bakreno kroglo je 17. julija 1600 zadela strela in padla dol. Dve leti kasneje jo je zamenjala še večja.
[[File:Florence duomo fc10.jpg|thumb|Kupola stolnice]]

Naročilo za to bronasto kroglo [na vrhu lanterne] je dobil kipar [[Andrea del Verrocchio]], V njegovi delavnici je v tem času delal mladi vajenec imenovan [[Leonardo da Vinci]]. Navdušen nad Brunelleschijevimi napravami, ki jih je Verrocchio uporabljal za dviganje krogle, je Leonardo naredil vrsto skic in tako pogosto pridobil spoštovanje za njegov izum.

Leonardo je morda sodeloval tudi pri oblikovanju bronaste krogle, kot je zapisano v G rokopisu iz Pariza »Spomni se, kako smo spajkali kroglo Santa Maria del Fiore«.&lt;ref&gt;Paolo Galluzzi, &quot;Leonard de Vinci, engineer and architect&quot;, p. 50&lt;/ref&gt;

Okraševanje galerije bobna Baccio d'Agnolo nikoli ni končal, po zavrnitvi nič manj kot od Michelangela.

Ogromen kip Brunelleschija zdaj stoji zunaj Palazzo dei Canonici na Piazza del Duomo, gleda na največji dosežek, kupolo, ki bo za vedno presegala panoramo Firenc. Je še vedno največja zidana kupola na svetu.&lt;ref&gt;Figures vary. [http://eng.archinform.net/projekte/939.htm archINFORM] gives a 45 m wide tambour, while {{Structurae|id=s0000294|title=Santa Maria del Fiore}} gives a 43 m diameter of the cupola, others as little as 42 m.&lt;/ref&gt;

=== Fasada ===
[[File:Façade cathédrale Florence.jpg|thumb|Fasada]] 
[[File:Duomo Firenze Apr 2008.jpg|thumb|upright|Notranjost stolnice]]

Prvotno pročelje, ki ga je zasnoval Arnolfo di Cambio in ga običajno pripisujejo Giottu, je bilo pravzaprav začelo dvajset let po Giottovi smrti. Sredi 15. stoletja je bila perorisba te tako imenovane Giottove fasade vidna v ''Codex Rustici'' in v risbi Bernardina Poccettija leta 1587, obe na ogled v muzeju Opera del Duomo. Ta fasada je bila kolektivno delo več avtorjev, med njimi Andrea Orcagna in Taddea Gaddija. Ta prvotna fasada, ki so jo izdelali samo v spodnjem delu, so nato pustili nedokončano. V letih 1587-1588 jo je odstranil dvorni arhitekt Medičejcev, [[Bernardo Buontalenti]], po naročilu velikega vojvode [[Francesco de' Medici]], se je zdela popolnoma zastarela v renesančnih časih. Nekateri izvirni kipi so na ogled v muzeju Opera del Duomo. Drugi so zdaj v Berlinskem muzeju in v Louvru. Natečaj za novo fasado se je spremenil v velik korupcijski škandal. Leseni model za fasado Buontalentija je na ogled v muzeju Opera del Duomo. Nekaj drugih modelov predlaganih v kasnejših letih ni bilo sprejetih in fasada je ostala gola do 19. stoletja.

[[File:Brogi, Carlo (1850-1925) - n. 9537 - Firenze - Porta maggiore della Cattedrale, prof. Augusto Passaglia.jpg|thumb|upright|Glavni portal Augusta Passaglia]]
[[File:Santa Reparata Florence.jpg|thumb|Santa Reparata Florence|thumb|upright|Kip svetega Reparata, kateremu je bila posvečena prejšnja stolnica v glavnem portalu]]

Leta 1864 je potekal natečaj za oblikovanje nove fasade, na katerem je leta 1871 zmagal Emilio De Fabris (1808-1883). Delo se je začelo leta 1876 in se zaključilo leta 1887. Ta neogotska fasada v belem, zelenem in rdečem marmorju deluje harmonično s stolnico, Giottovim zvonikom in krstilnico, nekateri pa menijo, da so preveč okrašeni.

Celotna fasada je posvečena Kristusovi materi.

== Glavni portal ==
Tri velika bronasta vrata so iz leta 1899 do leta 1903. Krasijo jih prizori iz življenja Marije. Mozaike v [[luneta]]h nad vrati je oblikoval Niccolò Barabino. Predstavljajo (od leve proti desni): ''Dobrodelnost ustanoviteljev florentskih človekoljubnih ustanov'', ''Kristus je vstal z Marijo in Janezom Krstnikom'' in ''Florentinske obrtnike, trgovce in humaniste''. [[Pediment]] nad osrednjim portalom vsebuje polrelief Tita Sarrocchija ''Marija na prestolu drži cvetno žezlo''. Giuseppe Cassioli je izrezljal desna vrata.

Na vrhu fasade je serija niš z dvanajstimi apostoli, ki imajo na sredini Marijo z otrokom. Med [[Rozeta (arhitektura) |rozeto]] in [[Timpanon (arhitektura) |timpanon]]om je galerija z doprsnimi kipi velikih florentinih umetnikov.

== Notranjost ==
Gotska notranjost je prostrana in daje vtis praznosti. Relativno gola cerkev varčuje z religioznim življenjem, kot ga je pridigal [[Girolamo Savonarola]].

Mnogo dekorja je bilo sčasoma izgubljenega ali pa preneseno v Muzej Opera del Duomo, kot veličastna [[kantor]]na [[prižnica]] [[Luca della Robbia| Luce della Robbie]] in [[Donatello| Donatella]].

Ker je bila ta stolnica zgrajena s sredstvi javnosti, nekatera pomembna umetniška dela v tej cerkvi častijo slavne vojake in vojaške voditelje Firenc:

* Lorenzo Ghiberti je imel velik umetniški vpliv na stolnico. Ghiberti je sodeloval s Filippom Brunelleschijem osemnajst let in je izdelal večino projektov na skoraj celotnem vzhodu. Nekaj njegovih del so tudi [[vitraj]]i, bronast [[relikviarij]] sv. Zenobija in marmorna obloga na zunanji strani stolnice.
* ''Dante pred mestom Firence'' [[Domenico di Michelino|Domenica di Michelina]] (1465). Ta slika je še posebej zanimiva, ker nam poleg prizorov ''Božanske komedije'' nudi pogled na Firence leta 1465, Firence, kot jih Dante v svojem času ni mogel videti.
* ''[[Nagrobnik sira Johna Hawkwooda]]'' [[Paolo Uccello|Paola Uccella]] (1436). Ta skoraj enobarvna [[freska]], preslikana na platno v 19. stoletju, je naslikana v ''terra verde'', barvi ki je najbližja patini brona.
* ''Konjeniški kip Niccolòja da Tolentina'' [[Andrea del Castagno|Andrea del Castagna]] (1456). Ta freska, preslikana na  platno v 19. stoletju, v istem slogu kot prejšnja, je naslikana v barvi, ki spominja na marmor. Vendar je bolj bogato okrašena in daje več vtisa o gibanju. Obe freski prikazujeta kondotjera kot junaško figuro, ki ponosno jaha. Oba slikarja sta imela težave pri uporabi novih pravil za perspektivo, saj sta uporabila dve združevalni točki, eno za konja in eno za podstavek, namesto ene enotne točke.
* Doprsni kip Giotta (Benedetto da Maiano), Brunelleschija (Buggiano - 1447), Marsilia Ficina in Antonia Squarcialupija (najbolj znan organist). Vsi iz 15. in 16. stoletja.
* V prvi levi kapeli vzhodno od apside je slavno [[Michelangelo]]vo delo ''Snemanje s križa'' znano kot ''Florentinska pieta'' (1550/55).

Nad glavnimi vrati je ogromna ura s freskami portretov štirih prerokov ali evangelistov Paola Uccella (1443). Ta enoročna liturgična ura prikazuje 24 ur ''hora italica'' (italijanski čas), čas, ki se konča s sončnim zahodom pri 24 urah. Ta časovni razpored je bil uporabljen do 18. stoletja. To je ena od redkih ur, ki še vedno obstajajo in delujejo.

Cerkev je posebej pomembna zaradi 44 oken z [[vitraj]]i, največji podvig v Italiji v 14. in 15. stoletju. Okna v stranskih ladjah in transeptu prikazujejo svetnike iz Stare in Nove zaveze, krožna okna v bobnu kupole, nad vhodom pa Kristusa in Marijo. So delo največjih umetnikov Firenc v njihovem času, kot so Donatello, Lorenzo Ghiberti, Paolo Uccello in Andrea del Castagno.

''Kristus krona Marijo kot kraljico'', okroglo okno nad uro, z bogato paleto barv, je zasnoval Gaddo Gaddi v začetku 14. stoletja.

Donatello je zasnoval vitražno okno (''Kronanje Device'') v bobnu kupole (edino, ki jo lahko vidimo iz ladje).

Čudovit nagrobnik Antonia d'Orsa (1323), firenškega škofa, ki ga je izdelal Tino da Camaino, najpomembnejši pogrebni kipar njegovega časa.

Monumentalno ''Križanje'', za škofovim stolom na visokem oltarju, je delo Benedetta da Maiana (1495-1497). [[Korna pregrada]] je delo slavnega Bartolommea Bandinellija. Bronasta vrata zakristije iz desetih kaset so delo Luca della Robbie, ki ima tudi dve emajlirani [[terakota]] deli znotraj zakristije: ''Angel s svečnikom'' in ''Kristusovo vstajenje''.

Ozadje srednje od treh [[apsida|apsid]] je oltar svetega Zanobija, prvega škofa v Firencah. Njegov srebrn relikviarij, Ghibertijeva mojstrovina, vsebuje žaro z njegovimi relikvijami. Centralni del prikazuje enega njegovih čudežev, oživitev mrtvega otroka. Nad relikviarijem je slika ''Zadnja večerja'', ki jo je naslikal manj znani Giovanni Balducci. Tukaj je bila tudi mozaična plošča ''Doprsni kip sv. Zanobija'' iz 16. stoletja miniaturista Monte di Giovannija, zdaj na ogled v muzeju Opera del Duomo.

Veliko okrasja sega v 16. stoletje, poklon Velikega vojvode, kot je tlak iz barvnega marmorja, pripisan Baccio d'Agnolu in Francescu da Sangallu (1520-1526). Nekaj kosov marmorja iz fasade so uporabili, od zgoraj navzdol, v tla (kot prikaz obnove tal po poplavi leta 1966).

Predlagano je bilo, da bi notranjost 45 m kupole pokrili z mozaikom, da bi čim bolje izkoristili razpoložljivo svetlobo skozi krožna okna tamburja in skozi lanterno. Brunelleschi je predlagal pozlačen obok, vendar je njegova smrt leta 1446 ta projekt prekinila in so stene kupole pobelili. Veliki vojvoda Cosimo I. Medičejski se je odločil kupolo poslikati s ''Poslednjo sodbo''. To ogromno delo 3600 m² površine, se je začelo leta 1568 z [[Giorgio Vasari| Vasarijem]] in Federicom Zuccarijem in bilo končano do leta 1579. Zgornji del, blizu lanterne, predstavlja ''24 starešin Apok. 4'', ki ga je končal Vasari pred smrtjo leta 1574. Federico Zuccari in številni sodelavci kot Domenico Cresti, so končali druge dele: (od zgoraj navzdol) ''Zbor angelov'', ''Kristus, Marija in svetniki'', ''Vrline'', ''Darila Svetega Duha in osmero blagrov'' in na dnu kupole: ''Glavni grehi in pekel''. Te freske so Zuccarijevo največje delo. Toda kakovost dela je neenakomerna zaradi dela različnih umetnikov in različnih tehnik. Vasari je uporabil pravo fresko, medtem ko je Zuccari slikal ''[[Al secco]]''. Pri obnovitvenih delih, ki so se končala leta 1995, so celotno podobo ''Poslednje sodbe'' fotografirali s posebej načrtovano opremo in vse informacije zbrali v katalogu. Vse informacije o obnovi fresk so shranjene in jih upravljajo v računalniškem sistemu ''Tezaver Florentinus''.&lt;ref&gt;As referenced in &quot;Cupola di Santa Maria del Fiore: il cantiere di restauro 1980–1995&quot; by Cristina Acidini Luchinat and Riccardo Dalla Negra  published by Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato (Roma) in 1995 ({{ISBN|8824039561}})&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.sbap-fi.beniculturali.it/index.php?it/223/progetti-e-iniziative-culturali Thesaurus Florentinus project page (in Italian)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210517094921/http://www.sbap-fi.beniculturali.it/index.php?it%2F223%2Fprogetti-e-iniziative-culturali |date=2021-05-17 }}, ''Soprintendenza ai Beni Architettonici e Paesaggisitici di Firenze, Ministero dei Beni Culturali''&lt;/ref&gt;

== Kripta ==
[[File:Duomo Firenze Apr 2008 (13).JPG|thumb|upright|Grob Filippa Brunelleschija.]]
Pod stolnico so med letoma 1965 in 1974 opravili obsežna izkopavanja. Arheološka zgodovina tega velikega območja je bila rekonstruirana skozi delo dr. Franklina Tokerja: ostanki rimskih hiš, zgodnji krščanski tlak, ruševine nekdanje stolnice svetega Reparata in zaporedne širitve te cerkve. Del kripte je z Brunelleschijevo grobnico odprt za javnost. Čeprav je njegova lokacija imenitna, je dejanski grob preprost in skromen. Da je arhitektu dobil prestižno pokopališče, je dokaz visoke cenjenosti, ki so mu jo izkazali Florentinci.
[[File:Florence-Duomo-Clock.jpg|thumb|upright|Velikanska ura, okrasil jo je Paolo Uccello.]]

==Druge grobnice==
* [[Zenobij Firenški]]
* [[Conrad II. Italijanski]]
* [[Giovanni Benelli]]
* [[Filippo Brunelleschi]]
* [[Giotto di Bondone]]
* [[Papež Nikolaj II.]]
* [[Papež Štefan IX.]]
* [[John Hawkwood]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |last=Bartlett |first=Kenneth R. |year=1992 |title=The Civilization of the Italian Renaissance |url=https://archive.org/details/civilizationofit0000unse |location=Toronto |publisher=D.C. Heath and Company |isbn=0-669-20900-7}}
* {{navedi knjigo|title=Cupola di Santa Maria del Fiore: il cantiere di restauro 1980–1995, a cura di Cristina Acidini Luchinat e Riccardo Dalla Negra|publisher=Istituto poligrafico e Zecca dello Stato |location=Rim |year=1995|isbn=88-240-3956-1 |lccn=95227072}}
* {{navedi knjigo |last=Devémy |first=Jean-François |title=Sur les traces de Filippo Brunelleschi, l'invention de la coupole de Santa Maria del Fiore à Florence |year=2013 |location=Suresnes |publisher=Les Editions du Net |isbn=978-2-312-01329-9 }} ([http://coupoledebrunellesch.wix.com/santamariadelfiore in line presentation])
* {{navedi knjigo | first=Peter J. | last=Gärtner | year=1998 | title=Filippo Brunelleschi 1377-1446 | url=https://archive.org/details/filippobrunelles0000pete | publisher=Köln : Könemann | isbn=3-8290-0241-6}}
* {{navedi knjigo|first= Tim|last= Jepson|title=The National Geographic Traveler, Florence &amp; Tuscany|publisher=National Geographic Society|year=2001|isbn=90-215-9720-9}}
* {{navedi knjigo |last=King |first= Ross |title=Brunelleschi’s Dome: How a Renaissance Genius Reinvented Architecture |publisher=Chatto &amp; Windus |location=London |year=2000 |url=https://books.google.com/books?id=JfcMAAAAQBAJ&amp;printsec=frontcover}}
* {{navedi knjigo|editor-first=Henry A. |editor-last=Millon |title=Italian Renaissance Architecture: from Brunelleschi to Michelangelo|url=https://archive.org/details/italianrenaissan0000mill |publisher=Thames and Hudson|location=London|year=1994|isbn=0-500-27921-7}}
* {{navedi knjigo|first= Carlo |last=Montrésor|title=The Opera del Duomo, Museum in Florence|publisher=Mandragora|year=2000}}
* {{navedi novice |first=Roberto |last=Suro |work=[[The New York Times]] |title=Cracks in a Great Dome in Florence May Point to Impending Disaster|date=1987-07-28 |page=C3|url=https://www.nytimes.com/1987/07/28/science/cracks-in-a-great-dome-in-florence-may-point-to-impending-disaster.html?pagewanted=all|accessdate= 2010-02-26}}
* {{navedi knjigo |last=Tacconi |first=Marica S. |title=Cathedral and Civic Ritual in Late Medieval and Renaissance Florence: The Service Books of Santa Maria del Fiore |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |year=2005 |isbn=978-0-521-81704-2}}
* {{navedi knjigo|first= Rolf C.|last= Wirtz|title=Kunst &amp; Architektur, Florenz|year= 2000|url= https://archive.org/details/artarchitecturef0000wirt|publisher=Könemann, 2005. |isbn=3-8331-1576-9}}

== Literatuta ==
* [https://www.pbs.org/wgbh/nova/ancient/great-cathedral-mystery.html &quot;The Great Cathedral Mystery&quot;], PBS Nova (TV series) TV documentary, February 12, 2014
* Hunt, Don, [http://bacweb.org/journal/2014_02/nib2.php &quot;Secrets of the Duomo&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140728183125/http://www.bacweb.org/journal/2014_02/nib2.php |date=2014-07-28 }}, ''Journal'', Issue 2, 2014, International Union of Bricklayers and Allied Craftworkers
* Mueller, Tom, [http://ngm.nationalgeographic.com/2014/02/il-duomo/mueller-text &quot;Brunelleschi’s Dome: How did a hot-tempered goldsmith with no formal architectural training create the most miraculous edifice of the Renaissance?&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160525032445/http://ngm.nationalgeographic.com/2014/02/il-duomo/mueller-text |date=2016-05-25 }}, ''National Geographic'' magazine, February 2014
* Ricci, Massimo, [http://www.sillabe.it/it/home/447-il-genio-di-filippo-brunelleschi-.html ''Il genio di Brunelleschi e la costruzione della Cupola di Santa Maria del Fiore''], Livorno : Casa Editrice Sillabe S.r.l., April 2014. (''The genius of Filippo Brunelleschi and the construction of the dome of Santa Maria del Fiore''). {{ISBN|978-88-8347-691-4}}. The book is the result of forty years of research on the secret technique with which Brunelleschi built the Dome of Santa Maria del Fiore in Florence. Ricci makes the case for the dome being an inverted arch and uses a herringbone pattern (''spina a pesce'') for the dome's bricks.
* Vereycken, Karel, [http://schillerinstitute.org/educ/pedagogy/2013/vereycken-dome-1.html &quot;The Secrets of the Florentine Dome&quot;], ''Schiller Institute'', 2013. (Translation from the French, [http://www.solidariteetprogres.org/documents-de-fond-7/culture/les-secrets-du-dome-de-florence &quot;Les secrets du dôme de Florence&quot;], la revue ''Fusion'', n° 96, Mai, Juin 2003)

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Santa Maria del Fiore (Florence)}}
* [http://www.duomofirenze.it/index-eng.htm Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150803125832/http://www.duomofirenze.it/index-eng.htm |date=2015-08-03 }}
* [https://operaduomo.firenze.it/en L'Opera del Duomo, Firenze]
* [http://natecajkraskahisa.blogspot.com/2015/06/kako-je-brunelleschi-zasnoval-kupolo.html Kako je Brunelleschi zasnoval kupolo Florentinske stolnice]
* [http://www.brunelleschisdome.com/ Brunelleschi's Dome – en]
* [http://www.museumsinflorence.com/musei/cathedral_of_florence.html Museums in Florence – Cathedral and Giotto Belltower]
* [https://www.nationalgeographic.com/magazine/2014/02/Il-Duomo/ Duomo 360 Panorama View Interactive]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]]
[[Kategorija:Stolnice v Italiji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Firencah]]
[[Kategorija:Gotska arhitektura v Italiji]]
[[Kategorija:Renesančna arhitektura v Italiji]]
[[Kategorija:Dela Filippa Brunelleschija]]</text>
      <sha1>dih7a5smqwbe2qekqv0k86ocx3675br</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hruševa mrežnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>460397</id>
    <revision>
      <id>6758139</id>
      <parentid>6083289</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T06:06:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758139</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3498" sha1="8w0nbocdi2q76oe6g1wlpvzwyi6jujo" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| name = Hruševa mrežnica
| image = Stephanitis pyri 10918312.jpg
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Insecta]] (žuželke)
| ordo = [[Hemiptera]] (polkrilci)
| subordo = [[Heteroptera]] (stenice)
| familia = [[Tingidae]] (mrežaste stenice)
| genus = ''[[Stephanitis]]''
| species = '''''S. pyri'''''
| binomial = ''Stephanitis pyri''
| binomial_authority = ([[Johan Christian Fabricius|Fabricius]], 1775)
}}

'''Hruševa mrežnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Stephanitis pyri''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[stenice]] iz družine [[mrežaste stenice|mrežastih stenic]], razširjena po večjem delu [[Evropa|Evrope]], v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in [[Zahodna Azija|Zahodni]] ter [[Srednja Azija|Srednji Aziji]].&lt;ref name=&quot;Levin2000&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Neal |first1=John W., jr. |last2=Schaefer |first2=Carl W. |year=2000 |chapter=Lace Bugs (Tingidae) |title=Heteroptera of economic importance |url=https://archive.org/details/heteropteraecono00scha_105 |editor-last1=Schaefer |editor-first1=Carl W. |editor-last2=Panizzi |editor-first2=Antônio R. |publisher=CRC Press |isbn=0-8493-0695-7 |pages=[https://archive.org/details/heteropteraecono00scha_105/page/n120 98]}}&lt;/ref&gt;

Podobno kot drugi predstavniki mrežastih stenic ima »čipkaste« izrastke oprsja in prvega para [[žuželčje krilo|kril]], ki so pri hruševi mrežnici svetlorjavi s temnejšimi lisami. V dolžino zrastejo 3 do 4 mm. Ličinke so zelene barve in imajo ob robovih telesa močne trne.&lt;ref name=&quot;PMS&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://anthrenus.pms-lj.si/animalia/galerija.php?load=2545 |title=Stephanitis pyri (Fabricius 1775) |work=Biotska raznovrstnost Slovenije |publisher=[[Prirodoslovni muzej Slovenije]] |accessdate=2019-04-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;PPMI&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.agri.huji.ac.il/mepests/pest/Stephanitis_pyri/ |title=Stephanitis pyri (Fabricius) |work=Plant Pests of the Middle East |publisher=Hebrejska univerza v Jeruzalemu |accessdate=2019-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181207224106/http://www.agri.huji.ac.il/mepests/pest/Stephanitis_pyri/ |archive-date=2018-12-07 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Je polifag [[rastlinojed]], ki se prehranjuje z drevesi in grmovnicami številnih rastlinskih [[rod (biologija)|rodov]]. S sesanjem na spodnji strani [[rastlinski list|listov]] povzroča razbarvanje in odmiranje listov, prisotnost pa izdajajo tudi značilni katranasto črni iztrebki. Nimfe občasno povzročajo škodo na lesnatih vrstah [[rožnice|rožnic]], predvsem na gojenih [[hruška]]h, [[jablana]]h, [[panešplja]]h, [[japonska kutina|japonskih kutinah]] idr.&lt;ref name=&quot;Levin2000&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;PMS&quot;/&gt;

Na leto se razvije ena do pet generacij, odvisno od razmer (v [[Francija|Franciji]] dve, na [[Srednji vzhod|Srednjem vzhodu]] štiri do pet). Med najpomembnejšimi naravnimi sovražniki je plenilska stenica vrste ''Stethoconus pyri'', ki pa je redka. Ob večjih izbruhih se pridelovalci proti hruševi mrežnici borijo z [[insekticid|insekticidnimi]] mili in [[Dišavno olje|dišavnimi olji]].&lt;ref name=&quot;Levin2000&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;PPMI&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}


{{taxonbar|from=Q3528352}}
{{insect-stub}}
[[Kategorija:Mrežaste stenice]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1775]]
[[Kategorija:Škodljivci kmetijskih rastlin]]
[[Kategorija:Žuželke Afrike]]
[[Kategorija:Žuželke Azije]]
[[Kategorija:Žuželke Evrope]]
[[Kategorija:Žuželke Slovenije]]</text>
      <sha1>8w0nbocdi2q76oe6g1wlpvzwyi6jujo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Domači golob</title>
    <ns>0</ns>
    <id>469467</id>
    <revision>
      <id>6757951</id>
      <parentid>6723436</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:41:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757951</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5420" sha1="oi7isz1qkohq8rx7a95clohdme4ejbl" xml:space="preserve">{{Subspeciesbox
| name = Domači golob
| image         = LA2-NSRW-3-0536_cropped.jpg
| image_caption = Izbor pasem in barv domačega goloba, ki so nastale kot rezultat stoletij usmerjene [[selektivna vzreja|selektivna vzreje]]&lt;!-- end of flatlist --&gt;
| status       = DOM
| genus        = Columba
| species      = livia
| species_link = Skalni golob
| subspecies   = domestica
| authority    = [[Johann Friedrich Gmelin|Gmelin]], 1789&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Columba livia Gmelin, 1789 |publisher=ITIS Report |url= https://www.itis.gov/servlet/SingleRpt/SingleRpt?search_topic=TSN&amp;search_value=177071 |format=Web data |access-date=2008-02-26 }}&lt;/ref&gt;
| synonyms =
* ''Columba domestica''
* ''Columba livia rustica''
}}
'''Domači golob''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Columba livia domestica''''' ali '''''Columba livia'' [[Form (zoologija)|forma]] ''domestica''''')&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Krautwald-Junghanns|first1=Maria-Elisabeth|last2=Zebisch|first2=Ralph|last3=Schmidt|first3=Volker|title=Relevance and Treatment of Coccidiosis in Domestic Pigeons (Columba livia forma domestica) with Particular Emphasis on Toltrazuril|journal=Journal of Avian Medicine and Surgery|publisher=Association of Avian Veterinarians|volume=23|number=1|year=2009|pages=1–5 |doi=10.1647/2007-049R.1 |jstor=27670700|pmid=19530399 |s2cid=31939394 }}&lt;/ref&gt; je [[Podvrsta (biologija)|podvrsta]] goloba, ki je bila pridobljena iz [[skalni golob|skalnega goloba]]. Skalni golob je najstarejša udomačena ptica na svetu. [[Mezopotamija|Mezopotamski]] [[klinopis]] v obliki tablic omenja [[udomačitev]] golobov pred več kot 5000 leti, prav tako tudi [[Stari Egipt|egiptovski]] [[hieroglifi]]. Raziskave pa kažejo, da se je udomačitev golobov zgodila že pred 10.000 leti.&lt;ref name=&quot;Blechman&quot;&gt;{{navedi knjigo| last =Blechman | first =Andrew | title =Pigeons-The fascinating saga of the world's most revered and reviled bird. | publisher =University of Queensland Press | year =2007| location =St Lucia, Queensland | url =http://andrewblechman.com/pigeons/learn_more.html| isbn =978-0-7022-3641-9 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Current Biology Shapiro&quot;&gt;{{cite journal |last1=Shapiro|first1=Michael D.|last2=Domyan|first2=Eric T.|date=2013|title=Domestic pigeons|journal=Current Biology|volume=23|issue=8|pages=R302–R303|doi=10.1016/j.cub.2013.01.063|pmc=4854524|pmid=23618660|bibcode=2013CBio...23.R302S}}&lt;/ref&gt; 

== Orientacija ==
Izučeni domači golobi se lahko vrnejo na domače podstrešje, če jih izpustijo na mestu, ki ga še nikoli niso obiskali in je oddaljeno [[1 E5 m|do 1000 km]]. Da bi se golob moral vrniti domov z neznane lokacije, sta potrebni dve vrsti informacij. To sta &quot;[[zemljevid]]ni smisel&quot; in &quot;[[kompas]]ni smisel&quot;, da bi prišli do svojega doma. Vendar se oba čuta v različnih situacijah odzivata na več različnih znakov. Najbolj priljubljena predstava o tem, kako golobi to zmorejo, je ta, da lahko zaznajo [[Zemlja|Zemljino]] [[magnetno polje]] z drobnimi magnetnimi tkivi v glavi (potrebna je [[magnetorecepcija]]). To je še toliko bolj presenetljivo, saj niso [[selivke]], kar je dejstvo, ki ga nekateri [[ornitolog]]i uporabljajo za izpodbijanje te teorije. Druga teorija je, da imajo golobi občutek za kompas, ki uporablja položaj [[Sonce|sonca]], skupaj z notranjo uro, za določanje [[smer]]i. Vendar pa so študije pokazale, da če magnetne motnje ali spremembe ure ovirajo ta čutila, lahko golob še vedno uspe priti domov. Spremenljivost učinkov manipulacij na golobe teh pomenov kaže na to, da obstaja več kot ena iztočnica, na kateri temelji [[navigacija]], in da se zdi, da se smisel zemljevida opira na primerjavo razpoložljivih znakov. S [[selektivna reja|selektivno rejo]] je bila razvita posebna [[pasma]], imenovana [[poštni golob]], ki prenaša sporočila, pripadniki te sorte golobov pa se še vedno uporabljajo v golobjem športu in dirkah [[beli golob|belega izpusta]] na [[poroka]]h ter [[pogreb]]ih.

== Zgodovina ==
Golobi so prispevali k velikem pomenu človeštvu, zlasti v [[vojna|vojnih]] časih. V vojni so golobje sposobnosti izkoristili tako, da so postali glasniki. Vojni golobi so prenašali veliko življenjskih sporočil, nekateri pa so bili okrašeni za svoje službe. Dobivali so različne medalje, kot sta ''[[Croix de guerre]]'', ki jo je prejel [[:en:Cher_Ami|Cher Ami]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://nationalpigeonday.blogspot.com/2008/03/history-of-cher-ami.html | title = History of Cher Ami | author = National Pigeon Day | date = 29 March 2008 | access-date = 2011-03-31}}&lt;/ref&gt;, in ''[[Dickinova medalja]]'', ki je bila podeljena goloboma [[:en:G.I._Joe_(pigeon)|G.I. Joe]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=A History of Army Communications and Electronics at Fort Monmouth, New Jersey, 1917–2007|last=U.S. Army|publisher=Government Printing Office|year=2010|isbn=9780160813597|url-access=registration|url=https://archive.org/details/historyofarmycom00fort}}&lt;/ref&gt; in [[:en:Paddy_(pigeon)|Paddy]]&lt;ref&gt;[http://observer.guardian.co.uk/magazine/story/0,,2012830,00.html Observer magazine] {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Dickin medal awardees, retrieved 2006-02-26&lt;/ref&gt;. 

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Taxonbar|from=Q204179}}
{{normativna kontrola}}

{{škrbina-ptica}}

[[Kategorija:Domače živali|Golob]]
[[Kategorija:Golobi]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1789]]</text>
      <sha1>oi7isz1qkohq8rx7a95clohdme4ejbl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam osebnosti iz Mestne občine Novo mesto</title>
    <ns>0</ns>
    <id>471619</id>
    <revision>
      <id>6758130</id>
      <parentid>6714066</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T05:04:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Humanistika in znanost */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6758130</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41076" sha1="r1us5ax4f59x0f11h82lknqjp8d8y2s" xml:space="preserve">'''Seznam osebnosti iz [[Mestna občina Novo mesto|Občine Novo mesto]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

== Umetnost in kultura ==

=== Gledališče in film ===

* [[Ernest Adamič]], filmski scenarist, pisatelj (1898, Ljubljana – 1977, ?)
* [[Slavko Belak]], igralec (1932, Novo mesto – 1989, [[Celje]])
* [[Matjaž Berger]], režiser in dramaturg (1964, Novo mesto)
* [[Zdenka Bevc]], igralka (1928, Novo mesto)
* [[Alenka Bole Vrabec]], prevajalka, gledališka igralka in gledališka režiserka (1937, [[Kranj]])
* [[Stane Burja]], igralec, pevec (1903, [[Suhor]] – 1967, [[Zadar]])
* [[Janez Cesar]], igralec (1896, [[Dolnja Težka Voda]] – 1965, Ljubljana)
* [[Polde Cigler]], ljubiteljski igralec, režiser (1900, Novo mesto – 1976, Novo mesto)
* [[Sašo Đukić]], slovenist, radijski voditelj, igralec, režiser (1972, Novo mesto)
* [[Zora Červinka]], igralka (1908, [[Trst]] – 1981, [[Celje]])
* [[Nejc Gazvoda]], pisatelj, režiser in scenarist (1985, Novo mesto)
* [[Mara Glonar]], amaterska igralka, dramska pedagoginja (1921, [[Vače]] – 2014, Ljubljana)
* [[Edo Grom]], gledališki igralec (1889, Novo mesto – 1950, [[Maribor]])
* [[Karl Kalčič]], igralec (1837, ? – 1897, Novo mesto)
* [[Franci Kek]], režiser, producent, igralec, politik (1964, Novo mesto)
* [[Dušan Povh]], režiser, scenarist, montažer (1921, Novo mesto – 2000, Novo mesto)
* [[Damijan Šinigoj]], prevajalec, urednik, publicist, scenarist in pisatelj (1964, Novo mesto)
* [[Tone Trdan]], režiser (1910, [[Prigorica]] – 1963, Novo mesto)
* [[Žiga Virc]], filmski režiser, fotograf (1987, Novo mesto)
* [[Staša Vovk]], ljubiteljska igralka, kulturna organizatorka, režiserka (1943, Novo mesto – 2017, Novo mesto)

=== Glasba in ples ===

* [[Daniel Brkič]], cerkveni glasbenik, doktor teoloških znanosti, pastor, pesnik, publicist (1959, Novo mesto)
* [[Danilo Bučar]], skladatelj (1896, [[Črnomelj]] – 1971, Ljubljana)
* [[Martin Budna]], skladatelj (1861, [[Ljubno ob Savinji]] – 1934, [[Maribor]])
* [[Karel Dernovšek]], pianist (1903, Novo mesto – ?)
* [[Jože Dular]], pesnik, pisatelj in muzealec (1915, [[Vavta vas]] – 2000, [[Metlika]])
* [[Celestina Ekel]], učiteljica, glasbenica, skladateljica (1867, Novo mesto – 1935, [[Gradec]])
* [[Fran Ferjančič]], rimskokatoliški duhovnik in skladatelj (1867, [[Goče]] – 1943, Ljubljana)
* [[Anton Foerster]], skladatelj in dirigent češkega rodu (1837, [[Osenice]] – 1926, Novo mesto)
* [[Jurij Gregorc]], skladatelj in pedagog (1916, Novo mesto – 1986, Ljubljana)
* [[Tatjana Gros]], pevka zabavne glasbe (1948, Novo mesto – 2016, Novo mesto)
* [[Ignacij Hladnik]], skladatelj in orglar (1865, [[Križe]] – 1932, Novo mesto)
* [[Marija Hladnik Berden]], učiteljica, organistka, skladateljica (1892, Novo mesto – 1924, Novo mesto)
* [[Janez Jurij Hočevar]], skladatelj, glasbenik, pravnik, in astronom (1656, Novo mesto – 1714, Ljubljana)
* [[Silva Hrašovec]], pianistka in glasbena pedagoginja (1910, Novo mesto – 1994, [[Slovenj Gradec]])
* [[Rosana Hribar]], plesalka in koreografinja (1973, Novo mesto)
* [[Zdravko Hribar]], glasbenik (1948, [[Matke]])
* [[Tomislav Jovanović - Tokac]], glasbeni producent, kitarist, pevec (1970, [[Karlovec]])
* [[Božidar Kos]], skladatelj in pedagog (1934, Novo mesto – 2015, Novo mesto)
* [[Marjan Kozina]], slovenski skladatelj (1907, Novo mesto – 1966, ?)
* [[Pavla Lovše]], koncertna in operna pevka (1891, Ljubljana – 1964, [[Jesenice]])
* [[Gregor Luštek]], sodobnoplesni ustvarjalec (1973, Novo mesto)
* [[Pia Mlakar]],  baletna plesalka in koreografinja (1910, [[Hamburg]] – 2000, Ljubljana)
* [[Pino Mlakar]], baletnik, koreograf in pedagog (1907, Novo mesto – 2006, Novo mesto)
* [[Marijan Novina]], pevec zabavne glasbe (1974, Novo mesto)
* [[Mavricij Pöhm]] (tudi Böhm), frančiškanski glasbenik, učitelj (1745, [[Češka]] – 1803, Novo mesto)
* [[Slavko Rauch]], glasbenik (1947, Novo mesto)
* [[Ervina Ropas]], skladateljica, glasbena pedagoginja (1890, Novo mesto – 1962, Novo mesto)
* [[Zora Ropas]], koncertna in operna pevka (1893, Novo mesto – 1976, Ljubljana)
* [[Jelka Stanič]], violinistka (1928, Novo mesto – 2011, Saarbrücken)
* [[Slavko Strajnar]], glasbenik in glasbeni šolnik (1903, Novo mesto – 1965, Novo mesto)
* [[Štefan Suhi]], baletni plesalec, koreograf (1915, Novo mesto – 2001, Ljubljana)
* [[Drago Šproc]], glasbenik, ravnatelj glasbene šole (1904, Novo mesto – 1991, Novo mesto)
* [[Irena Yebuah Tiran]], mezzosopranistka (1974, Novo mesto)
* [[Mileva Zakrajšek Lavrenčič]], glasbenica, igralka (1885, [[Postojna]] – 1971, [[Maribor]]

=== Slikarstvo, kiparstvo, fotografija ===

* [[Jakob Ažman]], podobar (1879, [[Sv. Jurij pod Kumom]] – 1947, Novo mesto)
* [[Marin Berovič]], grafik, slikar samorastnik (1951, Novo mesto)
* [[France Boltar]], slikar (1923, Novo mesto – 1978, [[Poreč]])
* [[Suzana Bricelj]], slikarka in ilustratorka (1971, Ljubljana)
* [[Anton Cej]], slikar (1857, [[Planina pri Cerknem]] – 1897, Novo mesto)
* [[Hinko Dolenc]], fotograf (1858, Ljubljana – 1938, Novo mesto)
* [[Georg Hans Gaigersfeld]], slikar (17. st, Novo mesto – 1681, [[Zagreb]])
* [[Josip Germ]], slikar, ilustrator (1869, [[Adlešiči]] – 1950, Novo mesto)
* [[Prokop Godler]], slikar (1825, [[Videm]] – 1909, Novo mesto)
* Martina Hegediš, slikarka, likovna pedagoginja (1965 - Novo mesto)
* [[Miran Hočevar]], slikar (1921, Novo mesto – 1999, ?)
* [[Gabrijel Humek]], slikar (1907, [[Bohinjska Bistrica]] – 1993, Novo mesto)
* [[Just Hvala]], slikar (1893, [[Slap ob Idrijci]] – 1962, Ljubljana)
* [[Božidar Jakac]], slikar in grafik (1899, Novo mesto – 1989, Ljubljana)
* [[Ivan Koch]], slikar, risar, pravnik (okoli 1650, Novo mesto – 1715, Novo mesto)
* [[Jože Kotar]], slikar (1952, Novo mesto)
* [[Vekoslav Kramarič]], fotograf in založnik, (1902, Novo mesto - 1984, New York)
* [[Vladimir Lamut]], grafik, slikar (1915, [[Čatež]] – 1962, Novo mesto)
* [[Sandi Leskovec]], kipar samorastnik (1936, Novo mesto)
* [[Marjan Manček]], ilustrator, stripar, filmski animator (1948, Novo mesto)
* [[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]], grafik, slikar (1897, [[Spodnji Brnik]] – 1972, [[Ptuj]])
* [[Borut Peterlin]], fotograf, urednik (1974, [[Koper]])
* [[Ciril Podbevšek]], intarzist, vojak (1903, Novo mesto – 1991, Novo mesto)
* [[Boža Podergajs-Berne]], likovnica (1930, [[Občina Straža|Straža]])
* [[Boštjan Pucelj]], fotograf (1979, Novo mesto)
* [[Bojan Radovič]], fotograf (1960, Novo mesto)
* [[Friedrich Rechbach]], baron, slikar (1790, ? – 1842, ?)
* [[Konrad Roblek]], slikar (1848, [[Šmartno pri Litiji]] – 1884, [[Gradec]])
* [[Jakob Savinšek]], slovenski kipar, risar in pesnik (1922, [[Kamnik]] – 1961, [[Kirchheim]])
* [[Zdenko Skalicky]], slikar, pesnik (1903, Novo mesto – 1933, Ljubljana)
* [[Franc Andrej Šega]], slikar, medaljer, graver (1711, Novo mesto – 1787, [[München]])
* [[Jernej Šega]], graver (1714, Novo mesto – okoli 1800, [[Dunaj]])
* [[Aleksander Uderman]], fotograf, ribiški pisatelj (1919, Novo mesto – ?)
* [[France Vodnik]], kipar, podobar, restavrator (1874, [[Podreber]] – 1966, Novo mesto)
* [[Uroš Weinberger]], slikar (1975, [[Trbovlje]])

=== Književnost ===

* [[Marija Ahačič]], pisateljica (1904, Novo mesto – 1984, ?)
* [[Andrej Albrecht]], nabožni pisatelj (1782, [[Idrija]] – 1848, Novo mesto)
* [[Peter Božič]], pisatelj in dramatik (1932, [[Bled]] – 2009, Ljubljana)
* [[Marjeta Dajčman]], mladinska pisateljica (1934, [[Bušinja vas]] pri Metliki)
* [[Marija Dernovšek − Šprajcar]], pesnica (1905, Novo mesto – 1946, Novo mesto)
* [[Slavko Dokl]], pisatelj in publicist (1933, [[Mesihovina]], [[Bosna in Hercegovina]] – 2016, Novo mesto)
* [[Samo Dražumerič]], pesnik, pisatelj (1971, Novo mesto)
* [[Leon Engelman (literat)|Leon Engelman]], pisatelj (1841, [[Kranj]] – 1862, Novo mesto)
* [[Ivan Gregorčič]], pesnik (1951, Novo mesto)
* [[Slavko Grum]], dramatik in pisatelj (1901, [[Šmartno pri Litiji]] – 1949, [[Zagorje ob Savi]])
* [[Miroslav Gutman]], pesnik (1951, Novo mesto)
* [[Mihael Hofman]], nabožni pisatelj, novomeški kanonik, prefekt (1755, Ljubljana – 1826, Ljubljana)
* [[Josip Jaklič]], pisatelj (1872, [[Dobrepolje]] – 1894, Ljubljana)
* [[Tone Jakše]], pisatelj (1944, [[Škrjanče pri Novem mestu]])
* [[Miran Jarc]], pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec (1900, [[Črnomelj]] – 1942, [[Pugled pri Starem Logu]])
* [[Simon Jenko]], pesnik in pisatelj (1835, [[Podreča]] – 1869, [[Kranj]])
* [[Marija Jezernik]], mladinska pisateljica, učiteljica (1879, Novo mesto – 1974, Ljubljana) 
* [[Matija Kastelec]], leksikograf, pisatelj (1620, [[Kilovče]] – 1688, Novo mesto)
* [[Janja Kastelic Smola]], pisateljica (1940, [[Borovnica]])
* [[Dragotin Kette]], pesnik (1876, [[Prem]] – 1899, Ljubljana)
* [[Tita Kovač]],  pisateljica, kemičarka, publicistka (1930, Novo mesto – 2016, [[Topolšica]])
* [[Ivan Langerholc]], pisatelj (1880, [[Stara Loka]] – 1948, Novo mesto)
* [[Janko Leban]], pisatelj in glasbenik (1855, [[Kanal ob Soči]] – 1932, Novo mesto)
* [[Magda Lojk]], mladinska pisateljica, dramaturginja, slavistka in sociologinja kulture (1980, Novo mesto)
* [[Valentin Oblak]], vojaški pisec (1860, Novo mesto – 1909, [[Trident]])
* [[Tone Pavček]], pesnik, esejist, prevajalec in urednik (1928, [[Šentjur pri Mirni Peči]] – 2011, Ljubljana)
* [[Anton Podbevšek]], slovenski pesnik in esejist (1898, Novo mesto – 1981, Ljubljana)
* [[Leopold Povše]], pesnik (1915, [[Žužemberk]] – 1997, Novo mesto)
* [[Milan Pugelj]], pripovednik, pesnik, urednik, prevajalec in režiser (1883, Novo mesto – 1929, Ljubljana)
* [[Marica Strnad]], pesnica, pisateljica (1872, [[Šmarje pri Jelšah]] – 1953, Novo mesto)
* [[Severin Šali]], pesnik, prevajalec (1911, [[Podlisec]] – 1992, Novo mesto)
* [[Janez Trdina]], pisatelj in zgodovinar (1830, [[Mengeš]] – 1905, Novo mesto)
* [[Smiljan Trobiš]], pesnik (1956, Novo mesto)
* [[Ilka Vašte]], pisateljica (1891, Novo mesto – 1967, Ljubljana)
* [[Toni Vovk]], dramatik in pesnik (1951, Novo mesto – 2004, ?)
* [[Asta Znidarčič]], pesnica, prevajalka, umetnostna zgodovinarka (1916, Novo mesto – 2006, Ljubljana)
* [[Ivan Zoran]], pesnik (1935, [[Prapreče pri Straži]] – 1999, Novo mesto)

=== Tiskarstvo ===

* [[Vinko Boben]], tiskar (1838, Novo mesto – ?)
* [[Karel Čeč]], tiskar (1877, Ljubljana – 1965, Ljubljana)
* [[Janez Krajec]], tiskar, založnik (1843, Ljubljana – 1921, Novo mesto)
* [[Friderik Tandler]], tiskar (1836, Novo mesto – 1918, Novo mesto)
* [[Henrik Tandler]], tiskar (1795, [[Celje]] – 1836, Novo mesto)
* [[Konstantin Tandler]], tiskar, knjigotržec (1823, Novo mesto – ?, [[Gradec]])
* [[Marija Tandler]], tiskarnarica (1797, [[Celje]] – 1879, Novo mesto)

== Publicistika ==

* [[Albin Arko]], novinar (1845, Novo mesto – 1893, Ljubljana)
* [[Alenka Auersperger]], novinarka, publicistka, scenaristka (1942, Novo mesto)
* [[Franc Avsec]], rimskokatoliški duhovnik, restavrator, urednik in publicist (1863, [[Gotna vas]] – 1943, [[Lesce]])
* [[Ria Bačer]], novinarka, publicistka (1931, Novo mesto)
* [[Marijan Bauer]], novinar, urednik (1944, [[Groblje pri Prekopi]])
* [[Marija Bevc - Potočar]], publicistka (1876, [[Ždinja vas]] – 1930, ?)
* [[Vinko Blatnik]], publicist, urednik (1931, [[Gorenje Sušice]] – 2018, ?)
* [[Viktor Blažič]], novinar, publicist, esejist, prevajalec (1928, [[Smolenja vas]] – 2014, Ljubljana)
* [[Jože Bon]], časnikar, pisatelj (1910, [[Gotna vas]] – 1966, Ljubljana)
* [[Bojan Božič]], kulturni menedžer (1951, Novo mesto)
* [[Rasto Božič]], novinar, publicist, Trdinov nagrajenec (1959, Novo mesto)
* [[Peter Breščak]], novinar (1939, Novo mesto – 1979, Ljubljana)
* [[Jožica Dorniž]], novinarka, urednica (1967, Novo mesto)
* [[Lojze Golobič]], urednik (1902, [[Štrekljevec]] – 1934, Ljubljana)
* [[Tone Gošnik]], novinar, urednik (1921, [[Celje]] – 2014, Novo mesto)
* [[Dragotin Gregorc]], publicist, kulturnoprosvetni delavec, šolnik (1883, Novo mesto – 1969, [[Dolenjske Toplice]])
* [[Marjan Hren]], kulturni delavec, publicist, pesnik (1951, Novo mesto)
* [[Miloš Jakopec]], novinar, publicist (1928, [[Vranji Vrh]] – 2008, Novo mesto)
* [[Andreja Jernejčič]], menedžerka, novinarka (1975, Novo mesto)
* [[Ladislav Lesar]], novinar Nedeljskega dnevnika, pesnik in pisatelj (1939, [[Jurna vas]] pri Novem mestu – 2011, Ljubljana)
* [[Slavka Ložar]], publicistka (1913, Novo mesto – 2012, ?)
* [[Martin Luzar]], novinar (1959, Novo mesto)
* [[Milan Markelj]], pisatelj, novinar, urednik (1946, Novo mesto)
* [[Janez Pezelj]], novinar, publicist (1948, [[Postojna]])
* [[Franjo Pirc]], novinar (1872, Novo mesto – 1950, [[Hrastovec]])
* [[Andreja Pleničar]], publicistka, sociologinja, višja bibliotekarka (1962, Novo mesto)
* [[Ludvik Puš]], publicist, pisatelj (1896, [[Velike Češnjice]] – 1989, [[New York]])
* [[Fran Radešček]], časnikar, urednik (1886, [[Trška Gora]] – 1968, Ljubljana)
* [[Peter Romanič]], novinar (1909, [[Gornja Podgora]] – 1983, Novo mesto)
* [[Dragica Rome]], politična delavka, publicistka, spomeničarka (1922, [[Cerknica]])
* [[Drago Rustja]], novinar, glavni urednik (1949, [[Laze, Novo mesto|Laze]])
* [[Franček Saje]], publicist, politični zgodovinar, časnikar (1921, Novo mesto – 1999, Ljubljana)
* [[Anton Edvard Jožef, plemeniti, Strahl]], pravnik, pesnik, prevajalec, publicist (1817, Novo mesto – 1884, [[Stara Loka]])
* [[Janez Weiss]], publicist, glasbenik, zgodovinar (1978, Novo mesto)
* [[Fani Košir]], publicistka, urednica, partizanka prvoborka (1911, Novo mesto – 1988, Ljubljana)

== Humanistika in znanost ==

* [[Jože Ambrožič (pisatelj)]], kemik in pisatelj (1884, Novo mesto – 1923, [[Canonsburg]], ZDA)
* [[Mojca Andoljšek]], knjižničarka, Čopova nagrajenka (1952, Novo mesto)
* [[Rafael Bačar]], biolog, botanik (1902, [[Divača]] – 1975, Ljubljana)
* [[Marjetka Balkovec Debevec]], etnologinja (1963, Novo mesto)
* [[Anton Bartel]], kulturni delavec, jezikoslovec, leksikograf (1853, [[Mirna Peč]] – 1938, Ljubljana)
* [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]], etnolog (1947, Ljubljana)
* [[Alojz Boh]], pediater (1927, [[Jurjevica]])
* [[Andreja Brancelj Bednaršek]], etnologinja, umetnostna zgodovinarka (1958, Novo mesto)
* [[Marjeta Bregar]], zgodovinarka, kustosinja (1969, [[Hrastovica]])
* [[Danilo Breščak]], arheolog (1947, Novo mesto)
* [[Marjan Brezovar]], dramaturg, literarni kritik (1933, Novo mesto)
* [[Matjaž Brulc]], umetnostni zgodovinar, likovni kritik, novinar (1976, Novo mesto)
* [[Julij Bučar]], entomolog (1857, Novo mesto – 1919, Novo mesto)
* [[Borut Cerkovnik]], filozof (1966, Novo mesto)
* [[Henrik Costa]], zgodovinar, publicist (1796, Ljubljana – 1870, Ljubljana)
* [[Milan Dodič]], bibliotekar, profesor, publicist (1913, Novo mesto – 1972, Novo mesto)
* [[Rihard Dolenc]], sadjar, vinogradnik, pedagog in publicist (1849, [[Podnanos]] – 1919, Novo mesto)
* [[Marijan Dović]], literarni zgodovinar in teoretik, urednik in jazz glasbenik (1974, [[Zagreb]]) 
* [[Dana Drašler Blaganje]], prevajalka, lektorica, anglistka (1919, Novo mesto – ?)
* [[Marinka Dražumerič]], etnologinja, umetnostna zgodovinarka (1957, [[Črnomelj]])
* [[Andrej Dular]], etnolog (1953, Novo mesto)
* [[Lojze Gunde]], veterinar (1910, [[Ribnica]] – 1988, Novo mesto)
* [[Stane Granda]], zgodovinar (1948, Novo mesto)
* [[Jože Gregorič (zgodovinar)]], umetnostni zgodovinar in publicist (1912, Novo mesto – 1943, Novo mesto)
* [[Jovo Grobovšek]], arhitekt, fotograf, konservator, oblikovalec (1946, [[Hrastnik]])
* [[Zdenko Hlavaty]], arhitekt, ljubiteljski slikar (1925, Ljubljana – 2018, Novo mesto)
* [[Ladislav Hrovat]], jezikoslovec, prevajalec, redovnik (1825, [[Zgornji Tuhinj]] – 1902, Novo mesto)
* [[Barbara Jaki Mozetič]], umetnostna zgodovinarka (1963, Novo mesto)
* [[Helena Jaklitsch]], zgodovinarka (1977, Novo mesto)
* [[Mihael Japelj]], kemik, doktor znanosti, izredni profesor (1935, Ljubljana)
* [[Janko Jarc]], muzealec, zgodovinar (1903, [[Črnomelj]] – 1995, Novo mesto)
* [[Božidar Jezernik]], etnolog in antropolog (1951, Novo mesto)
* [[Franc Kafol]], pomolog, šolnik na grmski kmetijski šoli (1892, [[Čepovan]] – 1964, Ljubljana)
* [[Bogo Komelj]], bibliotekar (1915, Novo mesto – 1981, Ljubljana)
* [[Danilo Lapajne]], arhitekt, urbanist (1931, [[Celje]])
* [[Marijan Lapajne]], arhitekt, urbanist, športnik (1934, [[Vojnik]])
* [[Miloš Lapajne]], arhitekt, urbanist (1925, [[Murska Sobota]] – 2014, Ljubljana)
* [[Matija Laschan]], fizik, medicinski pisec (1770, [[Sevnica]] – 1832, Novo mesto)
* [[Miro Luštek]], zgodovinar NOB (1916, Novo mesto – 1971, Ljubljana)
* [[Bojan Mohar]], doktor matematičnih znanosti (1956, Novo mesto)
* [[Marjan Ivan Moškon]], inženir elektrotehnike in grafične tehnologije, kamerman, snemalec, novinar, urednik  (1935, Novo mesto)
* [[Matija Mrače]], prevajalec (1866, [[Zapotok]] – 1903, Novo mesto)
* [[Marjan Mušič]], arhitekt, predavatelj in akademik (1904, ? – 1984, ?)
* [[Vladimir Braco Mušič]], arhitekt in urbanist (1930, [[Sevnica]] – 2014, Ljubljana)
* [[Rajko Nahtigal]], jezikoslovec (1877, Novo mesto – 1958, Ljubljana)
* [[Peter Novak (strojnik)|Peter Novak]], strojnik (1937, Novo mesto - 2022)
* [[Silva Novljan]], bibliotekarka (1949, Novo mesto)
* [[Hipolit Novomeški]], filolog, nabožni pisatelj, leksikograf, prevajalec in kapucin (1667, Novo mesto – 1722, [[Kranj]])
* [[Fran Orožen]], geograf in zgodovinar (1853, [[Laško]] – 1912, Ljubljana)
* [[Edward Pałka]], farmacevt, predavatelj (1940, [[Krakov]])
* [[Caspar Pamer]], zgodovinar, profesor (1849, [[Zwettl]] – 1905, Novo mesto)
* [[Sonja Pečjak]], psihologinja, znanstvenica (1960, Novo mesto)
* [[Janez Penca]], gozdarski pisatelj in inženir, urednik (1921, Novo mesto)
* [[Anton Peterlin]], lokalni zgodovinar (1833, [[Kleče]] – 1912, Novo mesto)
* [[Nataša Petrov]], bibliotekarka, prevajalka (1948, Ljubljana)
* [[Zdenko Picelj]], zgodovinar NOB (1961, Novo mesto)
* [[Majda Pungerčar]], zgodovinarka, kustosinja, scenaristka (1962, [[Vrhek]])
* [[Marjan Ravbar]], geograf (1947, Novo mesto)
* [[Stanislav Rohrman]], arhitekt (1899, Novo mesto – 1973, Ljubljana)
* Tanja Roženbergar, etnologinja (1965, Novo mesto)
* [[Ferdinand Seidl]], naravoslovec, geolog, meteorolog (1856, Novo mesto – 1942, Novo mesto)
* [[Fran Smolik]], strokovnjak strojništva (1898, Novo mesto – 1975, Ljubljana)
* [[Ludvik Strobl]], agronom, strokovnjak za semenarstvo (1916, Novo mesto – 1997, Ljubljana)
* [[Stanko Škerlj]], jezikoslovec, gledališki zgodovinar (1893, Novo mesto – 1975, Ljubljana)
* [[Ciril Šlebinger]], geolog (1907, Novo mesto – 2000, Ljubljana)
* [[Ivana Tanko]], muzealka (1950, [[Ribnica]])
* [[Jože Teršar]], higienik, kemik (1916, [[St. Pölten]] – ?, Novo mesto)
* [[Julij Titl]], geograf, zgodovinar (1914, [[Vrhole pri Slovenskih Konjicah]] – 2014, [[Izola]])
* [[Ludvik Tončič]], muzealec, zgodovinar (1948, Ljubljana – 2008, Novo mesto)
* [[Francelj Trdič]], inovator, strojnik (1961, Novo mesto)
* [[Alojz Turk]], literarni zgodovinar (1893, [[Verdun, Novo mesto|Verdun]] – 1944, Novo mesto)
* [[Borut Uršič]], umetnostni zgodovinar (1961, Novo mesto)
* [[Janez Vajkard Valvasor]], polihistor, risar, založnik (1641, Ljubljana – 1693, [[Krško]])
* [[Marjeta Vasič]], prevajalka, romanistka, literarna zgodovinarka (1922, Novo mesto – 2005, [[Gažon]])
* [[Josip Wester]], literarni zgodovinar, planinski pisatelj, šolnik (1874, [[Dolenje Radulje]] – 1960, Ljubljana)
* [[Marijan Zadnikar]], umetnostni zgodovinar in konservator (1921, Novo mesto – 2005, Ljubljana)
* [[Fran Zwitter]], akademik, zgodovinar (1905, [[Bela Cerkev]] – 1988, Ljubljana)

== Šolstvo in izobraževanje ==

* [[Franc Ahlin]], šolnik (1905, Ljubljana – 1977, Ljubljana)
* [[Ivan Andoljšek]], organizator šolstva in pedagoški pisec (1909, [[Hrovača]] – 1992, Ljubljana)
* [[Leopold Andrée]], strokovni pisec, šolnik, fizik (1879, Novo mesto – 1952, Ljubljana)
* [[Ciril Ažman]], učitelj, duhovnik, časnikar (1881, [[Podkum]] – 1952, Ljubljana)
* [[Karel Bačer]], profesor na srednjih šolah, literarni zgodovinar, bibliotekar, leksikograf, šolnik (1917, [[Zadar]] – 2008, [[Šmarjeta]])
* [[Ivan Barle]], šolnik (1841, [[Zgornje Pirniče]] – 1930, Novo mesto)
* [[Niko Berus]], profesor (1899, Novo mesto – 1963, [[Zagreb]])
* [[Milko Bizjak]], glasbeni pedagog, muzikolog, orglar (1959, [[Jesenice]])
* [[Bogdan Borčić]], slikar, profesor (1926, Ljubljana – 2014, [[Slovenj Gradec]])
* [[Jernej Breščak]], profesor, alpinist (1977, Novo mesto)
* [[Franc Brežnik]], filolog, šolnik (1849, [[Sv. Martin v Rožni dolini]] – 1929, Novo mesto)
* [[Slavica Canič]], učiteljica, kulturna organizatorka (1931, [[Metlika]])
* [[Franc Čemažar]], šolnik (1899, [[Sveti Lenart, Škofja Loka]] – 1978, Ljubljana)
* [[Jernej Černe]], učitelj, čebelar (1857, [[Zgornje Gorje]] – 1906, Ljubljana)
* [[Milan Žiga Červinka]], strokovni pisec, ravnatelj novomeške ženske bolnice (1902, [[Kadanj]] – 1946, [[Maribor]])
* [[Anton Derganc]], naravoslovec, profesor (1843, Novo mesto – ?)
* [[Marjan Dobovšek]], geograf, profesor (1907, Ljubljana – 2003, Novo mesto)
* [[Franc Dolžan]], šolnik, naravoslovec, geolog, mineralog (1881, [[Radovljica]] – ?)
* [[Ignacij Fajdiga]], šolnik (1850, [[Šentvid pri Stični]] – ?)
* [[Ivan Fon]], šolnik (1860, [[Loka pri Zidanem Mostu]] – 1912, [[Celje]])
* [[Martin Fuis]], pedagoški pisec, šolnik (1914, [[Beltinci]] – 2003, Novo mesto)
* [[Ana Hladnik Guštin]], likovna pedagoginja, slikarka (1938, [[Kanal ob Soči]])
* [[Edmund Hofbek]], učitelj (1893, [[Šid]] – 1944, Novo mesto)
* [[Miha Japelj]], univerzitetni profesor, izumitelj, strokovni pisec (1935, Ljubljana)
* [[Evgen Jarc]], politik in profesor (1878, Novo mesto – 1936, Ljubljana)
* [[Jože Jazbec]], učitelj (1942, [[Mirna Peč]])
* [[Janez Kambič]], šolnik (1916, [[Klošter]] – 2000, [[Črnomelj]])
* [[Lojze Kastelic]], šolnik (1909, Novo mesto – 1985, Novo mesto)
* [[Janez Kolenc]], pesnik in pisatelj, profesor slovenščine na novomeški gimnaziji (1922, [[Mirna]] – 2014, Novo mesto)
* [[Milček (Bogomil) Komelj]], umetnostni zgodovinar in profesor slovenščine, doktor umetnostnozgodovinskih znanosti, izredni profesor Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (1948, Novo mesto)
* [[Ivan Koštial]], pedagog in jezikoslovec (1877, [[Gradec]] – 1949, Novo mesto)
* [[Anton Lamut]], šolnik (1882, ? – 1975, Novo mesto)
* [[Anton Lap]], učitelj, vrtnar (1894, [[Kamnik]] – 1971, Ljubljana)
* [[Savo Lapanje]], univerzitetni profesor, kemik (1925, Novo mesto – 1997, Ljubljana)
* [[Anton Lavrin]], glasbeni pedagog, skladatelj (1908, [[Vinji Vrh]] – 1965, Novo mesto)
* [[Ivanka Mestnik]], učiteljica slovenskega in ruskega jezika, pisateljica (1934, [[Drašča vas]], [[Žužemberk]])
* [[Rajmund Nachtigal]], klasični filolog, profesor (1844, [[Žužemberk]] – 1889, Novo mesto)
* [[Fran Novak]], filolog, profesor, stenograf (1877, [[Mengeš]] – 1944, Ljubljana)
* [[Janez Novak]], šolnik, organist (1823, [[Orehovica]] – 1889, Novo mesto)
* [[Nuša Papež Smerdu]], profesorica telesne vzgoje, strokovna piska (1920, Novo mesto – 1965, Novo mesto)
* [[Ivan Polanec]], prevajalec, učitelj (1844, [[Zgornja Ščavnica]] – 1899, Novo mesto)
* [[Janez Povh]], predavatelj, dekan, znanstvenik (1973, [[Celje]])
* [[Jože Potokar]], profesor matematike in fizike, igralec, režiser (1900, [[Štepanja vas]] – 1952, Ljubljana)
* [[Štefan Primožič]], učitelj, prvi vodja ljubljanske gluhonemnice (1866, [[Bistra]] – 1907, Novo mesto)
* [[Edvard Ravnikar]], arhitekt, pedagog (1907, Novo mesto – 1993, Ljubljana)
* [[Viljem Rohrman]], kmetijski strokovnjak, šolnik, publicist (1862, Novo mesto – 1939, Ljubljana)
* [[Tomaž Romih]], šolnik (1853, [[Dobje pri Planini]] – 1935, Novo mesto)
* [[Ervina Ropas]], pedagoginja, skladateljica (1890, Novo mesto – 1962, Novo mesto)
* [[Sonja Rostan]], plesna pedagoginja (1955, Novo mesto)
* [[Mihael Rožanc]], glasbeni pedagog, skladatelj (1885, [[Trst]] – 1971, Ljubljana)
* [[Jožef Sturm]], profesor risanja (1858, [[Dunaj]] – 1935, [[Dunaj]]) 
* [[Karel Toš]], šolnik, geograf, matematik (1687, Novo mesto – 1737, Ljubljana)
* [[Marjan Tratar]], šolnik, družbenopolitični delavec (1906, [[Celovec]] – 1983, Novo mesto)
* [[Veljko Troha]], pedagog, ravnatelj, predavatelj (1934, Novo mesto – 2020)
* [[Janko Trošt]], šolnik, etnograf, lutkar (1894, [[Razdrto, Postojna|Razdrto]] – 1975, Ljubljana)
* [[Janez Usenik]], matematik, profesor (1949, [[Zagreb]])
* [[Ludvik Vagaja]], šolnik, ravnatelj, šahovski organizator (1883, [[Jesenice]] – 1976, Ljubljana)
* [[Ivan Vrhovec]], gimnazijski profesor, zgodovinar (1853, Ljubljana – 1902, Ljubljana) 
* [[Miroslav Vute]], šolnik, družbenopolitični delavec (1928, [[Šentlenart]] – 2007, Novo mesto)
* [[Ivan Zobec]], predavatelj, šolnik (1897, [[Prigorica]] – 1990, [[Maribor]])
* [[Josip Žitek]], šolnik (1832, [[Hrastje - Mota]] – 1899, Novo mesto)
* [[Jože Župančič]], učitelj in publicist (1900, Novo mesto – 1970, Ljubljana)

== Gospodarstvo ==

* [[Ivan Bricelj]], gradbenik (1893, [[Spodnja Hrušica]] – ?)
* [[Franc Ferlin]], gozdarski strokovnjak (1957, Novo mesto)
* [[Ante Flego]], kmetijski strokovnjak (1902, [[Vodnjan]] – 1959, [[Škocjan, Koper]])
* [[Avgust Guzelj]], gozdar (1864, [[Škofja Loka]] – 1931, Novo mesto)
* [[Josip Jaklič]], zapisovalec ljudskega blaga (1841, [[Velike Lašče]] – 1906, Novo mesto)
* [[Bohuslav Skalicky]], vinogradnik, vinar (1872, [[Cerekvice nad Bystřicí]] – 1926, Novo mesto)

=== Čebelarstvo in sadjarstvo ===

* [[Franc Kafol]], sadjarski strokovnjak (1892, [[Čepovan]] – 1964, Ljubljana)
* [[Danijel (Alojz) Knific]], čebelar, zborovodja, vrtnar, kletar (1911, [[Trboje]] – 1991, Novo mesto)
* [[Adolf Kovič]], čebelar, tajnik in član Čebelarskega društva Novo mesto (1911, [[Kresnice]] – 1990, ?)
* [[Jože Rihar]], čebelarski strokovnjak (1914, [[Gaberje]] – 2003, Ljubljana)
* [[Franc Somrak]], čebelar (1913, Novo mesto – ?)
* [[Stane Zorčič]], sadjar, vinogradnik (1905, [[Kapele]] – 1974, Novo mesto)

== Pravo, politika, uprava, ekonomija ==

* [[Fini Ahačič Grosman]], pravnica (1908, Novo mesto – ?)
* [[Anton Anderlič]], politik, poslanec (1956, Novo mesto)
* [[Viktor Avbelj]], politik in partizan (1914, [[Prevoje]] – 1993, Ljubljana)
* [[Janez Barborič]], družbenopolitični delavec (1931, Ljubljana – 1980, Ljubljana)
* [[Vladimir Berce]], politični delavec (1907, [[Šentjanž]] – 1974, Novo mesto)
* [[Johann Sigismund, plemeniti, Breckerfeld]], državni uradnik (1689, Novo mesto – 1760, [[Zagrad pri Otočcu]])
* [[Marko Bulc]], politik (1926, [[Šmarješke Toplice]] – 2019, Ljubljana)
* [[Violeta Bulc]], političarka in podjetnica (1964, Novo mesto)
* [[Anton Bulovec]], pravnik in naravoslovec (1869, [[Radovljica]] – 1930, Ljubljana)
* [[Mihael Bulovec]], urednik (1862, [[Trst]] – 1915, Novo mesto)
* [[Jože Colarič]], gospodarstvenik, ekonomist (1955, [[Brežice]])
* [[Metod Dolenc]], pravnik, sodnik (1875, [[Slap pri Vipavi]] – 1941, Ljubljana)
* [[Etbin Henrik Costa]], pravnik, politik, župan (1832, Novo mesto – 1875, Ljubljana)
* [[Ivo Česnik]], odvetnik in pisatelj (1885, [[Sanabor]] – 1951, [[Flüelen]])
* [[Boris Čižmek]], generalmajor, poveljnik Ljudske milice Socialistične republike Slovenije (1919, Novo mesto – 2008, ?)
* [[Jože Derganc]], industrijski sociolog, pravnik (1934, Novo mesto – 1964, Ljubljana)
* [[Boris Dular]], kadrovski menedžer, publicist (1954, Novo mesto)
* [[Metod Dular]], ekonomist (1899, Novo mesto – 1990, Ljubljana)
* [[Uroš Dular]], pravnik, politični delavec, župan (1941, Novo mesto)
* [[Andrej Ferjančič]], pravnik in politik (1848, [[Slap, Vipava]] – 1927, [[Bled]])
* [[Vladimir Foerster]], pravnik, kritik (1868, [[Pchery]] – 1942, Ljubljana)
* [[Josip Gerdešič]], pravnik (1834, [[Čudno selo]] – 1914, Novo mesto)
* [[Anton Gertscher]], pravnik (1817, [[Krašnja]] – 1889, Ljubljana)
* [[Davorin Gros]], pravnik (1897, [[Stražišče, Kranj]] – 1989, Novo mesto)
* [[Jakob Hren]], pravnik, politik (1830, [[Begunje pri Cerknici]] – 1924, Ljubljana)
* [[Alojzij Ivanetič]], šolnik, planinec (1895, [[Črešnjevec]] pri Semiču – 1974, Novo mesto)
* [[Mirko Jakše]], diplomat, politični delavec (1917, Novo mesto – 1977, Ljubljana)
* [[Dušan Jereb]], partizan in narodni heroj Jugoslavije (1908, Ljubljana – 1943, [[Veliki Lipovec]])
* [[Vincenc Jeuniker]], pravnik (1823, Ljubljana – 1888, Novo mesto)
* [[Josip Kopač]], politik (1863, Novo mesto – 1949, Ljubljana)
* [[Anton Kuder]], pravnik (1870, [[Trbovlje]] – 1944, Novo mesto)
* [[Ernest Lehmann]], pravnik (1816, Novo mesto – 1888, Ljubljana)
* [[Jurij Levičnik]], gospodarstvenik, spomeničar (1925, [[Kumbor]] – 1989, Ljubljana)
* [[Igor Lukšič]], politolog in politik (1961, Novo mesto)
* [[Joža Miklič]], ekonomistka, upokojenka, prej zaposlena v Krki, članica Društva Novo mesto
* [[Alojz Muhič]], slovenski politik (1950, Novo mesto – 2017, Novo mesto)
* [[Ivan Nabernik]], pravnik, sodnik (1842, Ljubljana – 1915, Ljubljana)
* [[Teodor Napret]], pravnik (? – 1895, [[Dunaj]])
* [[Alfonz Oblak]], trgovec, založnik (1861, Novo mesto – 1903, Novo mesto)
* [[Anton Ogrin]], bančnik, ekonomist (1896, Novo mesto – 1982, Ljubljana)
* [[Edvard Pajnič]], pravnik, botanik (1872, Novo mesto – 1952, Ljubljana)
* [[Franc Perko]], župan (1855, [[Sveta Ana v Slovenskih goricah]] – 1932, Novo mesto)
* [[Vasilij Polič]] (Vasko Polič), pravnik, sodnik, pisatelj, glasbenik (1940, Novo mesto)
* [[Albin Poznik]], pravnik, notar, župan (1845, [[Škocjan v Podjuni]] – 1915, Novo mesto)
* [[Borut Režek]], pravnik (1922, Novo mesto – 1971, Ljubljana)
* [[Anton Rogina]], pravnik (1862, [[Slovenj Gradec]] – 1944, Novo mesto)
* [[Viktor Rohrman]], gospodarstvenik, narodni delavec (1858, Novo mesto – 1939, Ljubljana)
* [[Jožef Rosina]], pravnik, odvetnik (1810, [[Mali Gaber]] – 1889, Novo mesto)
* [[Karel Slanc]], politik, pravnik (1851, [[Laško]] – 1916, Novo mesto)
* [[Emil Stefanovič]], politik, pravnik (1891, Novo mesto – 1944, [[Nemčija]])
* [[Niko Šilih]], partizan, komandir (1919, [[Trebnje]] – 1984, Ljubljana)
* [[Fran Šuklje]], politik (1849, Ljubljana – 1935, Novo mesto)
* [[Sergij Thorževskij]], bančnik, politični delavec, župan (1930, Ljubljana)
* [[Ivan Toporiš]], pravnik (1867, [[Tržič]] – 1915, Novo mesto)
* [[Franc Trenz]], pravnik (1851, [[Mihovica]] – 1921, Ljubljana)
* [[Dragotin Treo]], organizator sokolskih društev, politik, pravnik (1863, [[Mala vas]] – 1935, Ljubljana)
* [[Tone Trunkelj]], pravnik, turistični pisec (1932, [[Radohova vas]])
* [[Tone Valentinčič]], družbenopolitični delavec (1909, Novo mesto – 1984, Novo mesto)
* [[Ivan Vasič]], pravnik (1882, [[Trebnje]] – 1967, Novo mesto)
* [[Janez Nepomuk Vesel]], glavar (1770, [[Gospić]] – 1844, Ljubljana)
* [[Andrej Vojska]], pravnik (1828, Ljubljana – 1902, Novo mesto)
* [[Danilo Vojska]], ekonomist (1911, Novo mesto – 1986, Ljubljana)
* [[Edvard Volčič]], pravnik (1858, [[Senožeče]] – 1911, Novo mesto)
* [[Metka Wachter Kancilija]], menedžerka (1942, [[Domžale]])
* [[Živko (Vid) Zobec]], pravnik, sodnik (1926, Novo mesto – 1988, Ljubljana)
* [[Josip Zurc]], gostilničar in politik (1861, Novo mesto – 1930, Novo mesto)

== Šport ==

* Tomaž Božič, atlet (1970, Novo mesto)
* [[Jani Brajkovič]], športni kolesar (1983, Novo mesto)
* [[Jasna Dokl Osolnik]], športnica, kulturnica (1964, Novo mesto)
* [[Jože Glonar]], atlet, telesnovzgojni delavec (1917, [[Gradec]] – 2007, Ljubljana)
* [[Sandi Papež]], kolesar (1965, Novo mesto)
* [[Simon Petrov]], košarkar, košarkarski trener (1976, Novo mesto)
* [[Igor Primc]], atlet (1966, Novo mesto)
* [[Matjaž Smodiš]], košarkar (1979, [[Trbovlje]])
* [[Gorazd Štangelj]], kolesar (1973, Novo mesto)
* [[Leon Štukelj]], telovadec in olimpionik (1898, Novo mesto – 1999, [[Maribor]])
* [[Jana Vernig]], športnica (1977, Novo mesto)
* [[Igor Vidmar]], športnik, novinar (1963, Novo mesto)

== Religija ==

* [[Jernej Arko]], rimskokatoliški duhovnik, prošt in nabožni ter narodnogospodarski pisec (1794, [[Dolenja vas]] – 1868, Novo mesto)
* [[Anton Brešan]], duhovnik, pridigar, pisatelj (1639, Novo mesto – 1708, Novo mesto)
* [[Benvenut Crobath]], duhovnik, pesnik (1805, [[Stražišče, Kranj]] – 1880, Ljubljana)
* [[Marijan (Janez) Čadež]], kaplan, glasbenbik (2. pol. 17. st., Novo mesto – 1718, [[Stična]])
* [[Karel Čemažar]], prošt, nabožni pisatelj (1877, [[Zagorje ob Savi]] – 1949, Novo mesto)
* [[Anton Dolinar]], duhovnik (1847, [[Lučine]] – 1930, [[Mekinje]])
* [[Sebastijan Elbert]], prošt (1860, [[Deidesheim]] – 1924, Novo mesto)
* [[Andrej Glavan]],  duhovnik, kemik in novomeški škof (1943, [[Soteska]])
* [[Anton Gothard Erberg]], prošt (1700, Ljubljana – 1755, Novo mesto)
* [[Mihael Herman]], jezuit, teolog in filozof (1606, Novo mesto – 1653, [[Dunaj]])
* [[Florentin Hrovat]], duhovnik, frančiškan, pisatelj (1847, [[Zgornji Tuhinj]] – 1894, Novo mesto)
* [[Janez Jelenc]], duhovnik, šolnik (1830, Novo mesto – 1888, Novo mesto)
* [[Ida Kerševan]], notredamska sestra, redovnica (1909, [[Štanjel]] – 1996, Novo mesto)
* [[S. Alojzija (Silverija) Kos]], redovnica (1908, Novo mesto – 2003, [[Mengeš]])
* [[Jožef Lap]], prošt (1943, [[Nasovče]])
* [[Konštantin Luser]], duhovnik, nabožni pisatelj (1849, Novo mesto – 1919, Ljubljana)
* [[Jožef Meglič]], rimskokatoliški duhovnik in pesnik (1855, Novo mesto – 1898, [[Budan]])
* [[Angelus Mlejnik]], duhovnik, teolog, čebelar (1865, Novo mesto – 1931, Ljubljana)
* [[Polidor de Montagnana]], duhovnik, prošt (med 1520 in 1530, [[Italija]] – 1604, Novo mesto)
* [[Jakob Novomeški]], prošt (15. st., ? – 1499, Novo mesto)
* [[Gotfrid Pfeifer]], duhovnik, teolog, filozof (1707, [[Radovljica]] – pred 1780, Novo mesto)
* [[Janez Podboj]], duhovnik, pisatelj (1848, [[Ribnica]] – 1910, Novo mesto)
* [[Jožef Rome]], duhovnik, časnikar, ustanovitelj Dolenjskih novic (1848, [[Višnja Gora]] – 1933, Novo mesto)
* [[Hugolin Sattner]], duhovnik, skladatelj (1851, Novo mesto – 1934, Ljubljana)
* [[Janez Krstnik Schlebnig]], duhovnik, pridigar (okoli 1655, ? – 1701, Novo mesto)
* [[Oton Skolla]], duhovnik, misijonar, pisatelj, slikar (1805, Novo mesto – 1874, [[Reka]])
* [[Jurij Slatkonja]], škof, zborovodja, skladatelj, drugi novomeški prošt (1456, Ljubljana – 1522, [[Dunaj]])
* [[Regalat Stamcar]], duhovnik, nabožni pisatelj, šolnik (1821, [[Mirna]] – 1890, Novo mesto)
* [[Ignacij Staudacher]], duhovnik, nabožni pisatelj, šolnik (1831, [[Metlika]] – 1883, Novo mesto)
* [[Alojzij Turk]], nadškof (1909, Novo mesto – 1995, Ljubljana)
* [[Leopold Turšič]], kaplan, pesnik (1883, [[Lož]] – 1927, [[Krško]])
* [[Peter Urh]], homilet, prošt (1829, [[Tržič]] – 1897, Novo mesto)
* [[Franc Veriti]], duhovnik, nabožni pisec (1771, [[Tolmeč]] – 1849, Novo mesto)
* [[Simon, vitez Vilfan]], duhovnik, nabožni pisec, zgodovinopisec (1802, [[Škofja Loka]] – 1881, Novo mesto)
* [[Kastul Weibl]], teolog, duhovnik, frančiškan (1741, Novo mesto – 1805, Novo mesto)
* [[S. Marija (Lina) Zagorc]], redovnica, učiteljica, inštrumentarka (1914, Novo mesto – 2001, [[Miren]])
* [[Anton Žlogar (duhovnik)|Anton Žlogar]], duhovnik, kanonik, publicist (1850, [[Bušinja vas]] – 1931, Novo mesto)

== Zdravstvo ==

* [[Milan Adamčič]], dermatovenerolog (1926, Ljubljana)
* [[Boris Andrijanič]], farmacevt, gospodarstvenik in družbenopolitični delavec (1910, Novo mesto – 1993, Novo mesto)
* [[Oton Bajc]], zdravnik kirurg in organizator bolnišnične službe (1903, Ljubljana – 1993, Ljubljana)
* [[Stanko Benedik]], medicinski pisec (1911, [[Celovec]] – 1980, Ljubljana)
* [[Wolfgang Konrad Breckerfeld]], zdravnik (1. pol. 17. st., ? – po letu 1700, ?)
* [[Žiga Bučar]], zdravnik (1830, Ljubljana – 1879, [[Kranj]])
* [[Ivan Krstnik Burchard]], zdravnik, medicinski pisec (deloval med 1650 in 1750)
* [[Josip Choleva]], medicinski pisec (1885, [[Bogumin]] – 1942, Ljubljana)
* [[Ferdinand Čandek]], doktor medicine (18. st., Novo mesto – ?)
* [[Franc Ksaver Čebulc]], doktor medicine (18. st., Novo mesto – ?)
* [[Anton Česnik]], zdravnik, veterinar (1801, [[Zgornji Brnik]] – 1862, [[Kočevje]])
* [[Peter Defranceschi]], zdravnik kirurg (1863, [[Ajdovščina]] – 1937, Novo mesto)
* [[Aleksander Faninger]], medicinski pisec (1919, Novo mesto – 1976, [[Niš]])
* [[Suzana Furlan]], pediatrinja (1912, [[Senožeče]] – 2005, Novo mesto)
* [[Janez Krstnik Gosjak]], zdravnik (?, Novo mesto – 1689, Novo mesto)
* [[Viktor Gregorić]], zdravnik (1869, Novo mesto – 1935, Novo mesto)
* [[Dušan Grom]], zdravnik otorinolaringolog (1920, Novo mesto – 2017, ?)
* [[Gojmir Južnič]], medicinec fiziolog, univerzitetni profesor (1918, Novo mesto – 2005, Ljubljana) 
* [[Vladimir Kajzelj]], zdravnik internist in bakteriolog (1905, Ljubljana – 1972, Novo mesto) 
* [[Svetozar Kalčič]], epidemiolog (1919, Novo mesto – 1971, Ljubljana)
* [[Peter Kapš]], zdravnik (1938, [[Hreljin]])
* [[Karol Bernard Kogl]], zdravnik (1763, Novo mesto – 1839, Ljubljana)
* [[Božo Oblak]], medicinski pisec (1922, Novo mesto – 1986, Novo mesto)
* [[Ivo Obrez]], rentgenolog (1930, Novo mesto – 1989, Ljubljana)
* [[Franc Papež]], zdravnik (1803, Novo mesto – 1858, Novo mesto)
* [[Ignacij Pavlič]], zdravnik, primarij (1881, [[Litija]] – 1942, Novo mesto)
* [[Slavko Perko]], ginekolog (1905, Novo mesto – 1963, Novo mesto)
* [[Anton Pober]], zdravnik (okoli 1765, Novo mesto – 1832, Ljubljana)
* [[Martin Razpet]], zdravnik (1826, [[Bled]] – 1888, Novo mesto)
* [[Konstantin Jožef Schrott]], zdravnik (1811, Novo mesto – 1866, [[Trst]])
* [[Franc Nikolaj Sedej]], zdravnik (1742, Ljubljana – 1800, Novo mesto)
* [[Bogo Skalicky]], ginekolog, porodničar (1905, Novo mesto – 1974, [[Maribor]])
* [[Uroš Tršan]], kirurg (1926, Ljubljana – 1969, stena Travnika)
* [[Alenka Urbančič]], internistka (1960, Novo mesto)
* [[Meta Zagorc]], kineziologinja (1951, Novo mesto)

== Drugo ==

* [[Mici Kessler Čop]], Cankarjeva ljubezen (1890, Novo mesto – 1962, Ljubljana)
* [[Alojz Knafelc]], kartograf in planinec, iznajditelj slovenske planinske markacije ([[Šmihel pri Novem mestu|Šmihelu pri Novem mestu]] – 1937, Ljubljana)
* [[Leopoldina Kuralt]], mladostna ljubezen Simona Jenka (1840, Ljubljana – 1876, Novo mesto)
* [[Franc Viktor Langer]], graščak (1830, [[Pogance]] – 1895, Novo mesto)
* [[Tone Pirnar]], revolucionar, borec, tesar (1895, Novo mesto – 1973, Novo mesto)
* [[Julija Primic]], slovenska pesniška muza in neuslišana ljubezen Franceta Prešerna (1816, Ljubljana – 1864, Novo mesto)
* [[Zvonimir Runko]], narodni heroj (1920, Ljubljana – 1942, Novo mesto)
* [[Angela Smola]], Kettejeva oboževanka (1881, [[Šentvid pri Lukovici]] – 1973, Ljubljana)
*[[Tone Škerlj|Tone (Anton) Škerlj]] (1935 – 2022), odvetnik, šahist, ustanovitelj in predsednik [[Društvo Novo mesto|Društva Novo mesto]]
* [[Melania Trump]], slovensko-ameriški fotomodel in ameriška prva dama (1970, Novo mesto)
* [[Boris Uderman]], kriminolog (1915, Ljubljana – 1987, Lj?)
* [[Gizela Amalija Wagner Kurth]], Kettejeva in Pugljeva znanka (1877, Novo mesto – 1923, [[Maribor]])

== Viri in literatura ==

* [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon]
* [https://www.nm.sik.si/si/eknjiznica/bioleks/ Dolenjski biografski leksikon]
* [https://www.dolenjskilist.si/si/?cookieu=ok Dolenjski list]
* [https://drustvo-novo-mesto.si/ Društvo Novo mesto]
* [https://www.novomesto.si/o-novem-mestu/skozi-cas/ Novo mesto skozi čas]
* Ernest Jazbec idr. ''25 let Glasbene šole Novo mesto''. Novo mesto, 1971. {{COBISS|ID=5264183}}
* Tone Kastelic idr. ''100 let Čebelarskega društva Novo mesto''. Novo mesto, 2007. {{COBISS|ID=235954176}}
* Tone Knez idr. ''Novo mesto: kulturnozgodovinski vodnik''. Dolenjski muzej, Novo mesto, 1976. {{COBISS|ID=4366593}}
* Darja Peperko Golob idr. ''Bogo Komelj: (1915–1981): ob devetdesetletnici rojstva''. Novo mesto, 2005. {{COBISS|ID=222379776}}
* Mitja Simič idr. ''Društvo Novo mesto: 20 let''. Novo mesto, 2014. {{COBISS|ID=271700224}}

{{Občine v Sloveniji}}

[[Kategorija:Mestna občina Novo mesto]]
[[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Novo mesto]]</text>
      <sha1>r1us5ax4f59x0f11h82lknqjp8d8y2s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dobro jutro, Vietnam</title>
    <ns>0</ns>
    <id>473419</id>
    <revision>
      <id>6757947</id>
      <parentid>6347378</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:18:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757947</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4136" sha1="j0ok1hk7y8hstehfp043ijzonzihp8x" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Dobro jutro, Vietnam
| image          = 
| caption        = T
| director       = [[Barry Levinson]]
| producer       = {{Unbulleted list|[[Larry Brezner]]|[[Mark Johnson (producent)|Mark Johnson]]}}
| screenplay     = [[Mitch Markowitz]]
| story          = [[Adrian Cronauer]]
| starring       = {{Plainlist|
* [[Robin Williams]]
* [[Forest Whitaker]]
}}&lt;!-- per poster --&gt;
| music          = [[Alex North]]
| cinematography = Peter Sova
| editing        = [[Stu Linder]]
| studio         = [[Touchstone Pictures]]&lt;br /&gt;[[Silver Screen Partners III]]
| distributor    = [[Walt Disney Studios Motion Pictures|Buena Vista Pictures]]
| released       = 23. december 1987
| runtime        = 121 minut&lt;!-- 120m 52s --&gt;&lt;ref&gt;http://www.bbfc.co.uk/releases/good-morning-vietnam-1987 {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
| country        = ZDA
| language       = angleščina
| budget         = 13 milijonov USD&lt;ref name=&quot;BoxOffice&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.the-numbers.com/movie/Good-Morning-Vietnam#tab=summary |title=Good Morning Vietnam (1987) |website=[[The Numbers (website)|The Numbers]] |access-date=July 17, 2018}}&lt;/ref&gt;
| gross          = 123,9 milijona USD&lt;ref name=&quot;BoxOffice&quot; /&gt;
}}

'''''Dobro jutro, Vietnam''''' ({{jezik-en|Good Morning, Vietnam}}) je ameriški [[komično-dramski film|komično-dramski]] [[vojni film]] iz leta 1987, ki ga je režiral [[Barry Levinson]] po scenariju [[Mitch Markowitz|Mitcha Markowitza]]. Dogajanje je postavljeno v [[Hošiminh|Sajgon]] leta 1965, v čas [[vietnamska vojna|vietnamske vojne]]. V glavni vlogi nastopa [[Robin Williams]] kot radijski DJ ameriške vojaške postaje [[Armed Forces Radio Service|AFRS]], ki postane močno priljubljen med vojaki, toda s svojim neposrednim stilom tudi razjezi nadrejene. Zgodba ohlapno temelji na izkušnjah radijskega DJ-ja postaje AFRS [[Adrian Cronauer|Adriana Cronauerja]].&lt;ref name=&quot;Urgent&quot;&gt;{{navedi splet | last= Barthold | first= Jim | title= The Real Life of Adrian Cronauer | url= http://urgentcomm.com/mag/radio_real_life_adrian/ | work= Urgent Communications | date= March 1, 2005 | accessdate= December 5, 2016 | archive-url= https://web.archive.org/web/20120509103859/http://urgentcomm.com/mag/radio_real_life_adrian/ | archive-date= May 9, 2012 }}&lt;/ref&gt; Večina Williamsove igre Cronauerjevih radijskih oddaj je bilo [[Improvizacijsko gledališče|improviziranih]]. 

Film je bil premierno prikazan 23. decembra 1987 v omejenem številu kinematografov, 15. januarja 1988 pa je bila splošna premiera. Izkazal se je tako za finančno uspešnega z več kot 123 milijona USD prihodkov ob 13-milijonskem proračunu, kot tudi dobro ocenjenega s strani kritikov. Williams je za svojo igro prejel [[zlati globus]] za najboljšega igralca v glasbenem ali komičnem filmu ter bil nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] in nagrado [[BAFTA]] za najboljšega igralca. [[Ameriški filmski inštitut]] je film leta 2000 uvrstil na stoto mesto lestvice [[AFI's 100 Years...100 Laughs|stotih najbolj smešnih ameriških filmov vseh časov]].

== Vloge ==
* [[Robin Williams]] kot [[Adrian Cronauer]]
* [[Forest Whitaker]] kot Edward Garlick
* Tung Thanh Tran kot Tuan
* [[Chintara Sukapatana]] kot Trinh
* [[Bruno Kirby]] kot por. Steven Hauk
* [[Robert Wuhl]] kot Marty Lee Dreiwitz
* [[J. T. Walsh]] kot nar. major Dickerson
* [[Noble Willingham]] kot gen. Taylor
* [[Richard Edson]] kot voj. Abersold
* [[Richard Portnow]] kot Dan »The Man« Levitan
* [[Floyd Vivino]] kot Eddie Kirk
* Juney Smith kot Phil McPherson
* Củ Bà Nguyễn kot Jimmy Wah

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Barry Levinson}}
{{normativna kontrola}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi v režiji Barryja Levinsona]]
[[Kategorija:Filmi leta 1987]]
[[Kategorija:Ameriški komično-dramski filmi]]
[[Kategorija:Ameriški vojni filmi]]
[[Kategorija:Filmi o vietnamski vojni]]
[[Kategorija:Filmi o radiu]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Sajgon]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po resničnih dogodkih]]
[[Kategorija:Filmi Touchstone Pictures]]</text>
      <sha1>j0ok1hk7y8hstehfp043ijzonzihp8x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dheepan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>474227</id>
    <revision>
      <id>6757873</id>
      <parentid>6347429</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:08:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757873</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4830" sha1="any20kzu3r3m1kp28nmh7386mho3nsr" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name = Dheepan
| image = 
| caption = 
| director = [[Jacques Audiard]]
| producer = {{Plainlist|
* Pascal Caucheteux
* Jacques Audiard &lt;small&gt; (ni nav.) &lt;/small&gt;
}}
| screenplay = {{Plainlist|
* Jacques Audiard
* Thomas Bidegain
* [[Noé Debré]]
}}
| starring = [[Antonythasan Jesuthasan]]
| music = [[Nicolas Jaar]]  
| cinematography = Eponine Momenceau
| editing = [[Juliette Welfling]] 
| production companies = {{Plainlist|
* [[Canal+]]
* [[Ciné+]]
* [[France 2 Cinéma]]
* [[France Télévisions]]
* Page 114
* [[Why Not Productions]]
}}
| distributor = [[UGC Distribution]]
| released = 21. maj 2015
| runtime = 115 minut&lt;!--Theatrical runtime: 114:41--&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.bbfc.co.uk/releases/dheepan-film | title=''Dheepan'' (15) | work=[[British Board of Film Classification]] | date=21 December 2015 | accessdate=7 January 2016 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160303023221/http://www.bbfc.co.uk/releases/dheepan-film | archive-date=2016-03-03 | url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| country = Francija
| language = {{Plainlist|
* tamilščina
* francoščina
* angleščina&lt;ref name=&quot;Variety&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://variety.com/2015/film/festivals/dheepan-film-review-cannes-1201502383/|title=Cannes Film Review: 'Dheepan'|date=21 May 2015 |work=[[Variety (magazine)|Variety]]}}&lt;/ref&gt; 
}}
| budget = 8 milijonov €&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.jpbox-office.com/fichfilm.php?id=15277|title=Dheepan |work=JP's Box-Office}}&lt;/ref&gt;
| gross = 4,9 milijona $&lt;ref name=mojo&gt;{{navedi splet | url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?page=intl&amp;id=dheepan.htm | title=Dheepan (2016) - International Box Office Results | work=[[Box Office Mojo]] | publisher=[[Internet Movie Database]] | accessdate=7 January 2016}}&lt;/ref&gt;
}}
'''''Dheepan''''' je francoski [[kriminalni film|kriminalno]]-[[dramski film]] iz leta 2015, ki ga je režiral [[Jacques Audiard]] in zanj napisal scenarij skupaj z [[Thomas Bidegain|Thomasom Bidegainom]] in [[Noé Debré|Noéjem Debréjem]]. Delno [[ekranizacija|temelji]] na [[Charles de Secondat, baron de Montesquieu|Montesquieujih]] ''[[Perzijska pisma|Perzijskih pismih]]'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.metronews.fr/festival-de-cannes/festival-de-cannes-2015-3-choses-a-savoir-sur-dheepan-le-nouveau-film-de-jacques-audiard/modr!gYOim1RwVmcYI/|title=Cannes 2015 : 3 choses à savoir sur &quot;Dheepan&quot;, le nouveau film de Jacques Audiard|accessdate=24 April 2015|work=[[Metro International]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20150519025557/http://www.metronews.fr/festival-de-cannes/festival-de-cannes-2015-3-choses-a-savoir-sur-dheepan-le-nouveau-film-de-jacques-audiard/modr!gYOim1RwVmcYI/|archive-date=19 May 2015|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; kot tudi na filmu ''[[Slamnati psi (film, 1971)|Slamnati psi]]'' iz leta 1971 in pripombah [[Antonythasan Jesuthasan|Antonythasana Jesuthasana]], ki tudi odigra naslovno vlogo. Zgodba govori o treh [[Tamilci|Tamilskih]] beguncih pred [[Šrilanška državljanska vojna|Šrilanško državljansko vojno]], ki se zatečejo v Francijo.&lt;ref name=&quot;Variety&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;HWR&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.hollywoodreporter.com/review/jacques-audiards-dheepan-cannes-review-797348 |title='Dheepan': Cannes Review |accessdate=24 May 2015 |work=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt; 

Film je bil premierno prikazan 21. maja 2015 na [[Filmski festival v Cannesu|Filmskem festivalu v Cannesu]], kjer je osvojil glavno nagrado zlata palma, v francoskih kinematografih pa 26. avgusta. Prikazan je bil tudi na [[Filmski festival v Torontu|Filmskem festivalu v Torontu]].&lt;ref name=&quot;ScreenDaily&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.screendaily.com/toronto-world-premieres-for-trumbo-demolition-the-program/5090990.article?blocktitle=LATEST-FILM-NEWS&amp;contentID=40562# |title=Toronto to open with 'Demolition'; world premieres for 'Trumbo', 'The Program' |date=28 July 2015 |accessdate=28 July 2015 |work=ScreenDaily}}&lt;/ref&gt; Nominiran je bil tudi za devet [[nagrada César|Césarjev]], tudi za najboljši film, režijo in igralca (Jesuthasan).

== Vloge ==
* [[Antonythasan Jesuthasan]] kot Dheepan/Sivadhasan
* [[Kalieaswari Srinivasan]] kot Yalini
* [[Claudine Vinasithamby]] kot Illayaal
* [[Vincent Rottiers]] kot Brahim
* [[Marc Zinga]] kot Youssouf
* [[Faouzi Bensaïdi]] kot g. Habib
* [[Bass Dhem]] kot Azziz
* [[Franck Falise]] kot hišnik stavbe C
* [[Joséphine de Meaux]] kot ravnateljica
* [[Jean-Baptiste Pouilloux]] kot pravnik
* [[Nathan Anthonypillai]] kot interpret
* [[Vasanth Selvam]] kot polkovnik Cheran

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Palme d'Or}}
{{normativna kontrola}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi leta 2015]]
[[Kategorija:Francoski filmi]]
[[Kategorija:Kriminalno dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o priseljevanju]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Pariz]]</text>
      <sha1>any20kzu3r3m1kp28nmh7386mho3nsr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ortopedska klinika Ljubljana</title>
    <ns>0</ns>
    <id>474922</id>
    <revision>
      <id>6757970</id>
      <parentid>6396529</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T17:08:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nadskof v Judezu</username>
        <id>266480</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Dodano je bilo, da je bila Ortopedska klinika v bližnji preteklosti v medijih najpogosteje omenjena v povezavi s korupcijskimi aferami v zdravstvu.</comment>
      <origin>6757970</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3075" sha1="2oie78epkcwutl6dyqfl3svxlfm7xlk" xml:space="preserve">'''Ortopedska klinika Ljubljana''' je javna [[Zdravstvo v Sloveniji|zdravstvena]] ustanova v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki organizacijsko sodi pod okrilje [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC Ljubljana)]]. Izvajajo [[Ortopedija|ortopedske]] [[Operacija (medicina)|kirurške]] in konservativne oblike [[Zdravljenje|zdravljenja]] vseh oblik obolenj gibalnega sistema na sekundarni in terciarni ravni v skladu s standardi zdravstvene obravnave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Poleg standardnih zdravstvenih storitev pa izvajajo tudi samoplačniške in nadstandardne oblike zdravljenja in namestitve.

Nahaja se v [[Šlajmerjev dom|Šlajmerjevem domu]] ob glavni stavbi UKC Ljubljana, s katero je funkcionalno povezan s podzemnim hodnikom in predavalnico, ki je bila zgrajena med obema stavbama.

V stavbi Ortopedske klinike ima svoj sedež tudi Katedra za ortopedijo [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].

Klinika je bila v preteklosti pogosto omenjena v povezavi s korupcijskimi aferami, ki so pretresla naše zdravstvo. Več ortopedov Ortopedske klinike je bilo pravnomočno obsojenih zaradi korupcije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Afera Emporio Medical: Antolič, Vengust, Cirman in Žafran morajo v zapor {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/afera-emporio-medical-trije-zdravniki-pravnomocno-obsojeni-na-zaporno-kazen.html |access-date=2026-09-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Bolniški oddelki in organizacijske enote ==
* oddelek A: zdravljenje degenerativnih sprememb velikih sklepov in endoprotetiko
* oddelek B: zdravljenje [[Tumor|tumorjev]] gibalnega sistema in [[endoprotetika]]
* oddelek C: zdravljenje športnih poškodb in [[artroskopija]]
* oddelek OKH: Oddelek za kirurgijo hrbtenice
* oddelek O: Otroški oddelek, zdravljenje obolenj, deformacij in poškodb gibalnega sistema pri otrocih
* Operacijski blok: izvajanje operacijskih posegov 
* Oddelek za rehabilitacijo: izvajanje primarne hospitalne in ambulantne [[Rehabilitacija|rehabilitacije]] po ortopedskih operacijah
* Oddelek za raziskave in razvoj
* Ortopedska ambulanta

== Zgodovina ==
Ortopedska klinika Ljubljana se nahaja v stavbi Šlajmerjev dom, kjer je med leti 1940 in 1947 deloval Sanatorij Šlajmerjev dom, ki se je imenoval po pionirju moderne kirurgije na Slovenskem, prof. dr. [[Edo Šlajmer|Ediju Šlajmerju]].

Leta 1947 pa je stavba prešla v uporabo Ortopedski kliniki. Ustanovil jo je prof. dr. [[Bogdan Brecelj]], utemeljitelj moderne ortopedske kirurgije na slovenskem.

== Zunanje povezave ==
* [http://www.ortopedska-klinika.si/index.php Uradna spletna stran Ortopedske klinike Ljubljana]
* [https://www.kclj.si/ Uradna spletna stran UKC Ljubljana]
* [https://www.mf.uni-lj.si/kort/predstavitev?q=%2Fkort%2Fpredstavitev Uradna spletna stran Katedre za ortopedijo pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Univerzitetni klinični center Ljubljana]]</text>
      <sha1>2oie78epkcwutl6dyqfl3svxlfm7xlk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757986</id>
      <parentid>6757970</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:09:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>samo eden po https://www.24ur.com/novice/slovenija/lastnica-emporio-medicala-potrdila-dajanje-podkupnine.html, neupravičena teža</comment>
      <origin>6757986</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2568" sha1="1nkglrvg00ljfhimsf0ureol7n8b2m6" xml:space="preserve">'''Ortopedska klinika Ljubljana''' je javna [[Zdravstvo v Sloveniji|zdravstvena]] ustanova v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki organizacijsko sodi pod okrilje [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC Ljubljana)]]. Izvajajo [[Ortopedija|ortopedske]] [[Operacija (medicina)|kirurške]] in konservativne oblike [[Zdravljenje|zdravljenja]] vseh oblik obolenj gibalnega sistema na sekundarni in terciarni ravni v skladu s standardi zdravstvene obravnave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Poleg standardnih zdravstvenih storitev pa izvajajo tudi samoplačniške in nadstandardne oblike zdravljenja in namestitve.

Nahaja se v [[Šlajmerjev dom|Šlajmerjevem domu]] ob glavni stavbi UKC Ljubljana, s katero je funkcionalno povezan s podzemnim hodnikom in predavalnico, ki je bila zgrajena med obema stavbama.

V stavbi Ortopedske klinike ima svoj sedež tudi Katedra za ortopedijo [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].

== Bolniški oddelki in organizacijske enote ==
* oddelek A: zdravljenje degenerativnih sprememb velikih sklepov in endoprotetiko
* oddelek B: zdravljenje [[Tumor|tumorjev]] gibalnega sistema in [[endoprotetika]]
* oddelek C: zdravljenje športnih poškodb in [[artroskopija]]
* oddelek OKH: Oddelek za kirurgijo hrbtenice
* oddelek O: Otroški oddelek, zdravljenje obolenj, deformacij in poškodb gibalnega sistema pri otrocih
* Operacijski blok: izvajanje operacijskih posegov 
* Oddelek za rehabilitacijo: izvajanje primarne hospitalne in ambulantne [[Rehabilitacija|rehabilitacije]] po ortopedskih operacijah
* Oddelek za raziskave in razvoj
* Ortopedska ambulanta

== Zgodovina ==
Ortopedska klinika Ljubljana se nahaja v stavbi Šlajmerjev dom, kjer je med leti 1940 in 1947 deloval Sanatorij Šlajmerjev dom, ki se je imenoval po pionirju moderne kirurgije na Slovenskem, prof. dr. [[Edo Šlajmer|Ediju Šlajmerju]].

Leta 1947 pa je stavba prešla v uporabo Ortopedski kliniki. Ustanovil jo je prof. dr. [[Bogdan Brecelj]], utemeljitelj moderne ortopedske kirurgije na slovenskem.

== Zunanje povezave ==
* [http://www.ortopedska-klinika.si/index.php Uradna spletna stran Ortopedske klinike Ljubljana]
* [https://www.kclj.si/ Uradna spletna stran UKC Ljubljana]
* [https://www.mf.uni-lj.si/kort/predstavitev?q=%2Fkort%2Fpredstavitev Uradna spletna stran Katedre za ortopedijo pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Univerzitetni klinični center Ljubljana]]</text>
      <sha1>1nkglrvg00ljfhimsf0ureol7n8b2m6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757994</id>
      <parentid>6757986</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:21:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nadskof v Judezu</username>
        <id>266480</id>
      </contributor>
      <comment>dodana dejavnost - poleg nadstandardne namestitve tudi ambulanta v pritličju</comment>
      <origin>6757994</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2618" sha1="a3cie82p71g7fmqi2asxlvsim1uqcvm" xml:space="preserve">'''Ortopedska klinika Ljubljana''' je javna [[Zdravstvo v Sloveniji|zdravstvena]] ustanova v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki organizacijsko sodi pod okrilje [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC Ljubljana)]]. Izvajajo [[Ortopedija|ortopedske]] [[Operacija (medicina)|kirurške]] in konservativne oblike [[Zdravljenje|zdravljenja]] vseh oblik obolenj gibalnega sistema na sekundarni in terciarni ravni v skladu s standardi zdravstvene obravnave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Poleg standardnih zdravstvenih storitev pa izvajajo tudi samoplačniške in nadstandardne oblike zdravljenja in namestitve. V pritličju klinike obratuje tudi VIP ambulanta.

Nahaja se v [[Šlajmerjev dom|Šlajmerjevem domu]] ob glavni stavbi UKC Ljubljana, s katero je funkcionalno povezan s podzemnim hodnikom in predavalnico, ki je bila zgrajena med obema stavbama.

V stavbi Ortopedske klinike ima svoj sedež tudi Katedra za ortopedijo [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].

== Bolniški oddelki in organizacijske enote ==
* oddelek A: zdravljenje degenerativnih sprememb velikih sklepov in endoprotetiko
* oddelek B: zdravljenje [[Tumor|tumorjev]] gibalnega sistema in [[endoprotetika]]
* oddelek C: zdravljenje športnih poškodb in [[artroskopija]]
* oddelek OKH: Oddelek za kirurgijo hrbtenice
* oddelek O: Otroški oddelek, zdravljenje obolenj, deformacij in poškodb gibalnega sistema pri otrocih
* Operacijski blok: izvajanje operacijskih posegov 
* Oddelek za rehabilitacijo: izvajanje primarne hospitalne in ambulantne [[Rehabilitacija|rehabilitacije]] po ortopedskih operacijah
* Oddelek za raziskave in razvoj
* Ortopedska ambulanta

== Zgodovina ==
Ortopedska klinika Ljubljana se nahaja v stavbi Šlajmerjev dom, kjer je med leti 1940 in 1947 deloval Sanatorij Šlajmerjev dom, ki se je imenoval po pionirju moderne kirurgije na Slovenskem, prof. dr. [[Edo Šlajmer|Ediju Šlajmerju]].

Leta 1947 pa je stavba prešla v uporabo Ortopedski kliniki. Ustanovil jo je prof. dr. [[Bogdan Brecelj]], utemeljitelj moderne ortopedske kirurgije na slovenskem.

== Zunanje povezave ==
* [http://www.ortopedska-klinika.si/index.php Uradna spletna stran Ortopedske klinike Ljubljana]
* [https://www.kclj.si/ Uradna spletna stran UKC Ljubljana]
* [https://www.mf.uni-lj.si/kort/predstavitev?q=%2Fkort%2Fpredstavitev Uradna spletna stran Katedre za ortopedijo pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Univerzitetni klinični center Ljubljana]]</text>
      <sha1>a3cie82p71g7fmqi2asxlvsim1uqcvm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757999</id>
      <parentid>6757994</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:25:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nadskof v Judezu</username>
        <id>266480</id>
      </contributor>
      <comment>Spremenjena je uradna spletna stran - Spletna stran Ortopedske klinike UKC Ljubljana. Prejšnja ni uradna spletna stran</comment>
      <origin>6757999</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2657" sha1="5owgvq1x683t6h24it4sn53nkkfb9ce" xml:space="preserve">'''Ortopedska klinika Ljubljana''' je javna [[Zdravstvo v Sloveniji|zdravstvena]] ustanova v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki organizacijsko sodi pod okrilje [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC Ljubljana)]]. Izvajajo [[Ortopedija|ortopedske]] [[Operacija (medicina)|kirurške]] in konservativne oblike [[Zdravljenje|zdravljenja]] vseh oblik obolenj gibalnega sistema na sekundarni in terciarni ravni v skladu s standardi zdravstvene obravnave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Poleg standardnih zdravstvenih storitev pa izvajajo tudi samoplačniške in nadstandardne oblike zdravljenja in namestitve. V pritličju klinike obratuje tudi VIP ambulanta.

Nahaja se v [[Šlajmerjev dom|Šlajmerjevem domu]] ob glavni stavbi UKC Ljubljana, s katero je funkcionalno povezan s podzemnim hodnikom in predavalnico, ki je bila zgrajena med obema stavbama.

V stavbi Ortopedske klinike ima svoj sedež tudi Katedra za ortopedijo [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].

== Bolniški oddelki in organizacijske enote ==
* oddelek A: zdravljenje degenerativnih sprememb velikih sklepov in endoprotetiko
* oddelek B: zdravljenje [[Tumor|tumorjev]] gibalnega sistema in [[endoprotetika]]
* oddelek C: zdravljenje športnih poškodb in [[artroskopija]]
* oddelek OKH: Oddelek za kirurgijo hrbtenice
* oddelek O: Otroški oddelek, zdravljenje obolenj, deformacij in poškodb gibalnega sistema pri otrocih
* Operacijski blok: izvajanje operacijskih posegov 
* Oddelek za rehabilitacijo: izvajanje primarne hospitalne in ambulantne [[Rehabilitacija|rehabilitacije]] po ortopedskih operacijah
* Oddelek za raziskave in razvoj
* Ortopedska ambulanta

== Zgodovina ==
Ortopedska klinika Ljubljana se nahaja v stavbi Šlajmerjev dom, kjer je med leti 1940 in 1947 deloval Sanatorij Šlajmerjev dom, ki se je imenoval po pionirju moderne kirurgije na Slovenskem, prof. dr. [[Edo Šlajmer|Ediju Šlajmerju]].

Leta 1947 pa je stavba prešla v uporabo Ortopedski kliniki. Ustanovil jo je prof. dr. [[Bogdan Brecelj]], utemeljitelj moderne ortopedske kirurgije na slovenskem.

== Zunanje povezave ==
* [https://www.kclj.si/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/ortopedska_klinika Uradna spletna stran Ortopedske klinike Ljubljana]
* [https://www.kclj.si/ Uradna spletna stran UKC Ljubljana]
* [https://www.mf.uni-lj.si/kort/predstavitev?q=%2Fkort%2Fpredstavitev Uradna spletna stran Katedre za ortopedijo pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Univerzitetni klinični center Ljubljana]]</text>
      <sha1>5owgvq1x683t6h24it4sn53nkkfb9ce</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758112</id>
      <parentid>6757999</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T04:44:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nadskof v Judezu</username>
        <id>266480</id>
      </contributor>
      <comment>dodana je bila nadstandardna ambulanta</comment>
      <origin>6758112</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2673" sha1="csfoqhy60wyxoh9b6oukmjn7ifxpcz9" xml:space="preserve">'''Ortopedska klinika Ljubljana''' je javna [[Zdravstvo v Sloveniji|zdravstvena]] ustanova v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki organizacijsko sodi pod okrilje [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC Ljubljana)]]. Izvajajo [[Ortopedija|ortopedske]] [[Operacija (medicina)|kirurške]] in konservativne oblike [[Zdravljenje|zdravljenja]] vseh oblik obolenj gibalnega sistema na sekundarni in terciarni ravni v skladu s standardi zdravstvene obravnave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Poleg standardnih zdravstvenih storitev pa izvajajo tudi samoplačniške in nadstandardne oblike zdravljenja in namestitve. V pritličju klinike obratuje tudi VIP ambulanta.

Nahaja se v [[Šlajmerjev dom|Šlajmerjevem domu]] ob glavni stavbi UKC Ljubljana, s katero je funkcionalno povezan s podzemnim hodnikom in predavalnico, ki je bila zgrajena med obema stavbama.

V stavbi Ortopedske klinike ima svoj sedež tudi Katedra za ortopedijo [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].

== Bolniški oddelki in organizacijske enote ==
* oddelek A: zdravljenje degenerativnih sprememb velikih sklepov in endoprotetiko
* oddelek B: zdravljenje [[Tumor|tumorjev]] gibalnega sistema in [[endoprotetika]]
* oddelek C: zdravljenje športnih poškodb in [[artroskopija]]
* oddelek OKH: Oddelek za kirurgijo hrbtenice
* oddelek O: Otroški oddelek, zdravljenje obolenj, deformacij in poškodb gibalnega sistema pri otrocih
* Operacijski blok: izvajanje operacijskih posegov 
* Oddelek za rehabilitacijo: izvajanje primarne hospitalne in ambulantne [[Rehabilitacija|rehabilitacije]] po ortopedskih operacijah
* Oddelek za raziskave in razvoj
* Ortopedska ambulanta
* VIP ambulanta

== Zgodovina ==
Ortopedska klinika Ljubljana se nahaja v stavbi Šlajmerjev dom, kjer je med leti 1940 in 1947 deloval Sanatorij Šlajmerjev dom, ki se je imenoval po pionirju moderne kirurgije na Slovenskem, prof. dr. [[Edo Šlajmer|Ediju Šlajmerju]].

Leta 1947 pa je stavba prešla v uporabo Ortopedski kliniki. Ustanovil jo je prof. dr. [[Bogdan Brecelj]], utemeljitelj moderne ortopedske kirurgije na slovenskem.

== Zunanje povezave ==
* [https://www.kclj.si/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/ortopedska_klinika Uradna spletna stran Ortopedske klinike Ljubljana]
* [https://www.kclj.si/ Uradna spletna stran UKC Ljubljana]
* [https://www.mf.uni-lj.si/kort/predstavitev?q=%2Fkort%2Fpredstavitev Uradna spletna stran Katedre za ortopedijo pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Univerzitetni klinični center Ljubljana]]</text>
      <sha1>csfoqhy60wyxoh9b6oukmjn7ifxpcz9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Divji v srcu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>475132</id>
    <revision>
      <id>6757945</id>
      <parentid>6751863</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:09:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757945</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7146" sha1="qm87rb6okdgked9w7z8kn4y5sr4jfzv" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Divji v srcu
| image          = 
| caption        = 
| director       = [[David Lynch]]
| producer       = {{Plainlist|
* [[Steve Golin]]
* [[Monty Montgomery (producent)|Monty Montgomery]]
* [[Sigurjón Sighvatsson]]
}}
| screenplay     = David Lynch
| based on       = {{Based on|''Wild at Heart: The Story of Sailor and Lula''|[[Barry Gifford]]}}
| starring       = {{Plainlist|
* [[Nicolas Cage]]
* [[Laura Dern]]
* [[Willem Dafoe]]
* [[Crispin Glover]]
* [[Diane Ladd]]
* [[Isabella Rossellini]]
* [[Harry Dean Stanton]]
}}
| music          = [[Angelo Badalamenti]]
| cinematography = [[Frederick Elmes]]
| editing        = [[Duwayne Dunham]]
| studio         = [[PolyGram Filmed Entertainment]]&lt;br&gt;[[Propaganda Films]]
| distributor    = [[The Samuel Goldwyn Company]]
| released       = 25. maj 1990
| runtime        = 124 minut&lt;!--Theatrical runtime: 124:15--&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://bbfc.co.uk/releases/wild-heart-1970-2 | title=''WILD AT HEART'' (18) | work=[[British Board of Film Classification]] | date=August 6, 1980 | accessdate=March 19, 2016 | archive-url=https://web.archive.org/web/20150409002951/http://www.bbfc.co.uk/releases/wild-heart-1970-2 | archive-date=2015-04-09 | url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| country        = ZDA
| language       = angleščina
| budget         = 10 milijonov USD&lt;ref name=&quot;Woods, Paul&quot;&gt;{{navedi knjigo | last = Woods | title = Weirdsville, USA: The Obsessive Universe of David Lynch | publisher = Plexus, London | year = 2000 |first =Paul, A.}}&lt;/ref&gt;
| gross          = 14,6 milijona USD &lt;small&gt;(S. Amerika)&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;mojo&quot;&gt;{{mojo title|wildatheart|Wild at Heart}}&lt;/ref&gt;
}}

'''''Divji v srcu''''' ({{jezik-en|Wild at Heart}}) je ameriški [[črna komedija|črno komični]] [[romantični film|romantično]]-[[kriminalni film]] iz leta 1990, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[David Lynch]], v glavnih vlogah pa nastopajo [[Nicolas Cage]], [[Laura Dern]], [[Diane Ladd]], [[Willem Dafoe]], [[Harry Dean Stanton]] in [[Isabella Rossellini]]. [[Ekranizacija|Temelji]] na romanu ''Wild at Heart: The Story of Sailor and Lula'' [[Barry Gifford|Barryja Gifforda]] iz leta 1989. Zgodba prikazuje Sailorja Ripleyja (Cage) in Lulo Pace Fortune (Dern), mladi par iz [[Cape Fear, Severna Karolina|Cape Feara]], ki beži pred Lulino oblastno materjo in njenimi najetimi morilci za umor Sailorja.

Lynch je bil prvotno predviden za producenta, toda ko je knjigo prebral, se je odločil tudi za pisanje scenarija in režijo. Ni mu bil všeč konec romana, zato ga je v filmu spremenil, da se je ujemal z njegovo vizijo glavnih likov. Velja za [[cestni film]] z več aluzijami na film ''[[Čarovnik iz Oza (film, 1939)|Čarovnik iz Oza]]'' ter [[Elvis Presley|Elvisa Presleyja]] in njegove filme.&lt;ref name=&quot;Pearson&quot;&gt;{{navedi novice | last=Pearson | first=Matt | title=''Wild at Heart'' | publisher=The British Film Resource | year=1997 | url=http://www.britishfilm.org.uk/lynch/wild_at_heart.html | accessdate=2008-01-26 | archive-date=2020-02-23 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200223071347/http://www.britishfilm.org.uk/lynch/wild_at_heart.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Testno predvajanje filma ni bilo uspešno, saj je po ocenah Lyncha 80 gledalcev predčasno zapustilo dvorano ob prvem predvajanju in 100 ob naslednjem. Tudi s strani kritikov je prejel mešane ocene in dosegel manjši finančni uspeh z 14 milijoni USD prihodkov ob 10-milijonskem proračunu. Premierno je bil prikazan 25. maja 1990 na [[Filmski festival v Cannesu|Filmskem festivalu v Cannesu]], kjer je prejel [[zlata palma|zlato palmo]] za najboljši film&lt;ref name=&quot;festival-cannes.com&quot;&gt;{{navedi splet | title=Festival de Cannes: Wild at Heart | url=http://www.festival-cannes.com/en/archives/ficheFilm/id/164/year/1990.html | accessdate=2009-08-07 | work=festival-cannes.com | archive-date=2012-01-19 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120119153548/http://www.festival-cannes.com/en/archives/ficheFilm/id/164/year/1990.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; ter bil deležen pozitivnih in negativnih reakcij gledalcev. Laddova je bila nominirana za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] in [[zlati globus]] za najboljšo stansko igralko. Sodobni kritiki na film gledajo bolj pozitivno in ga uvrščajo med najboljše filme desetletja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.indiewire.com/2017/07/best-films-movies-90s-1201852966/|title=The 50 Best Films of the ’90s, From ‘Pulp Fiction’ to ‘Groundhog Day’|website=IndieWire|date=July 14, 2017|accessdate=October 8, 2017|archive-date=2020-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200526100652/https://www.indiewire.com/2017/07/best-films-movies-90s-1201852966/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite magazine|url=http://www.complex.com/pop-culture/2013/06/the-50-best-movies-of-the-90s/wild-at-heart|title=The 50 Best Movies of the '90s|magazine=Complex|date=June 22, 2013|accessdate=October 8, 2017|archive-date=2017-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20171008190505/http://www.complex.com/pop-culture/2013/06/the-50-best-movies-of-the-90s/wild-at-heart|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite magazine|url=https://www.rollingstone.com/movies/lists/the-100-greatest-movies-of-the-90s-w486390/wild-at-heart-1990-w487112|title=The 100 Greatest Movies of the Nineties|magazine=Rolling Stone|date=July 12, 2017|accessdate=October 8, 2017|archive-date=2017-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20171123122813/http://www.rollingstone.com/movies/lists/the-100-greatest-movies-of-the-90s-w486390/wild-at-heart-1990-w487112|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Vloge ==
{{div col}}
* [[Nicolas Cage]] kot Sailor Ripley
* [[Laura Dern]] kot Lula Pace Fortune:
* [[Diane Ladd]] kot Marietta Fortune
*[[Willem Dafoe]] kot Bobby Peru
* [[Harry Dean Stanton]] kot Johnnie Farragut
*[[Isabella Rossellini]] kot Perdita Durango
*[[Calvin Lockhart]] kot Reggie
* [[J. E. Freeman]] kot Marcellus Santos
* [[W. Morgan Sheppard]] kot g. Reindeer
* [[Crispin Glover]] kot Dell
* [[Grace Zabriskie]] kot Juana Durango
*[[Marvin Kaplan]] kot stric Pooch
*[[David Patrick Kelly]] kot Dropshadow
*[[Freddie Jones]] kot George Kovich
*[[John Lurie]] kot Sparky
*[[Jack Nance]] kot 00 Spool
*[[Pruitt Taylor Vince]] kot Buddy
*[[Sherilyn Fenn]] kot dekle v nesreči
*[[Frances Bay]] kot madam
*[[Frank Collison]] kot Timmy Thompson
* [[Sheryl Lee]] kot the Good Witch
*[[Peter Bromilow]] kot upravnik hotela
* Sally Boyle kot teta Rootie
*Gregg Dandridge kot Bobby Ray Lemon
*[[Koko Taylor]] kot zanzibarska pevka
{{div col end}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{David Lynch}}
{{Palme d'Or}}
{{normativna kontrola}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi v režiji Davida Lyncha]]
[[Kategorija:Filmi leta 1990]]
[[Kategorija:Ameriški kriminalno dramski filmi]]
[[Kategorija:Ameriški kriminalni filmski trilerji]]
[[Kategorija:Ameriške filmske črne komedije]]
[[Kategorija:Ameriški cestni filmi]]
[[Kategorija:Filmi neonoir]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Filmi PolyGram Filmed Entertainment]]
[[Kategorija:Filmi The Samuel Goldwyn Company]]
[[Kategorija:Gotski filmi]]</text>
      <sha1>qm87rb6okdgked9w7z8kn4y5sr4jfzv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jožko Ošnjak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>475361</id>
    <revision>
      <id>6757993</id>
      <parentid>6213757</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:19:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kleever69</username>
        <id>167216</id>
      </contributor>
      <comment>povezave</comment>
      <origin>6757993</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2598" sha1="nkjv9io0r949cxfme5k2gk3r3fmo2gw" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Jožko Ošnjak|nationality={{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|Slovenec]]}}'''Jožko Ošnjak''' (uradno ''Giuseppe Osgnach'') [[Slovenci|slovenski]] [[Beneški Slovenci|beneški]] [[partizan]] in [[publicist]], * [[17. marec]] [[1921]], [[Ošnje]], [[Italija]]; † [[14. julij]] [[2003]], [[Golnik]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Leksikon Osebnosti|publisher=MK|year=2008}}&lt;/ref&gt; ali Lj.

==Življenjepis==

Jožko se je rodil v [[Ošnje|Ošnjah]] pri [[Podutana|Podutani]] v [[Beneška Slovenija|Beneški Sloveniji]] očetu Jakobu in materi Evgeniji (r. Cotič). Otroštvo je preživel v domačem kraju, italijansko osnovno šolo je obiskoval v Podutani. 

Konec leta 1940 je bil kot alpinec vpoklican v italijansko vojsko, kjer je postal podoficir minerske stroke. Kmalu po kapitulaciji se je vključil v Šentlenarško partizansko četo in sodeloval v bojih v dolinah Nadiže in Soče. Kasneje je bil dodeljen 2. Soški brigadi, napredoval v vodnika, in v juniju 1944 novoustanovljeni Beneški četi. Avgusta 1944 je bil povišan v namestnika komandanta Beneškega bataljona s katerim so ob koncu vojne v osvobodili [[Čedad]]. Avgusta 1945 je dosegel čin poročnika. Po demobilizaciji je stopil v policijsko službo. Upokojil se je 1967 kot inšpektor milice s činom podpolkovnika.

Po upokojitvi je intenzivno obravnaval tematiko NOB v Beneški Sloveniji. Zavzemal se je za sodno preganjane pripadnike beneških partizanskih čet proti katerim se je 1959 končal proces v Firencah. V svoji knjigi z naslovom ''Pod Matajurjem'' je z ljubeznijo opisal svojo beneško domovino, njene revne a dobre ljudi, njihove običaje in navade ter napredno duhovščino kot edino narodno zavedno inteligenco. 
V starosti je živel v Ljubljani in Kobaridu.

==Viri==
* ''Pod Matajurjem'', Založba borec 1969, ZTT-EST 1982
* ''Mračna leta Benečije'', Cankarjeva založba, 1998
* ''[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi930660/ Slovenska biografija]''
* ''Diffamò i partigiani, condannato ex exponente Fuan''; Alberto Buvoli, Patria Indipendente, 21.2.2010
* ''[https://storieinmovimento.org/2025/10/23/per-un-pezzo-di-terra-o-per-un-pezzo-di-pane-non-ce-mai-pace/  Paolo Petricig, Per un pugno di terra slava]'', La Libreria Editrice, 2024
* ''V Kobaridu je umrl borec Jožko Ošnjak''; Dušan Udovič, Primorski Dnevnik, 16.7.2003

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Ošnjak, Jožko}} 
[[Kategorija:Beneški Slovenci]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski policisti]]</text>
      <sha1>nkjv9io0r949cxfme5k2gk3r3fmo2gw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Diplomiranec (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>476019</id>
    <revision>
      <id>6757887</id>
      <parentid>6516717</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:26:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757887</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6302" sha1="4qbl4bmy6z0nm2mwnugrjdtouv3nyml" xml:space="preserve">{{Infobox film
| name           = Diplomiranec
| image          = The Graduate Title.png
| caption        = logotip filma
| director       = [[Mike Nichols]]
| producer       = [[Lawrence Turman]]
| screenplay     = {{unbulleted list|[[Calder Willingham]]|[[Buck Henry]]}}
| based on       = {{Based on|''[[The Graduate (roman)|The Graduate]]''|[[Charles Webb (pisatelj)|Charles Webb]]}}
| starring       = {{Plainlist|
* [[Anne Bancroft]]
* [[Dustin Hoffman]]
* [[Katharine Ross]]}}
| music          = {{unbulleted list|[[Paul Simon]]|[[Dave Grusin]]}}
| cinematography = [[Robert Surtees (snemalec)|Robert Surtees]]
| editing        = [[Sam O'Steen]]
| studio         = Mike Nichols/Lawrence Turman Productions
| distributor    = {{unbulleted list|[[Embassy Pictures]] {{small|(ZDA)}}|[[United Artists]] {{small|(medn.)}}}}
| released       = 22. december 1967
| runtime        = 106 minut&lt;!--Theatrical runtime: 105:19--&gt;&lt;ref name=bbfc&gt;{{navedi splet| title=The Graduate| url=http://www.bbfc.co.uk/releases/graduate-1970-1| work=[[United Artists]]| publisher=[[British Board of Film Classification]]| date=July 1, 1970| accessdate=2013-09-20| archive-url=https://web.archive.org/web/20130921054227/http://www.bbfc.co.uk/releases/graduate-1970-1| archive-date=2013-09-21| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| country        = ZDA
| language       = angleščina
| budget         = 3 milijone USD
| gross          = 104,9 milijona USD {{small|(S. Amerika)}}&lt;ref name=mojo&gt;{{navedi splet| url=http://boxofficemojo.com/movies/?id=graduate.htm| website=[[Box Office Mojo]]| title=The Graduate, Box Office Information| accessdate=2012-03-08}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;85 milijonov USD {{small|(medn.)}}&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first1=R. Serge |last1=Denisoff |first2=William D. |last2=Romanowski |title=Risky Business: Rock in Film |url=https://archive.org/details/riskybusinessroc0000deni |year=1991 |publisher=Transaction Publishers |isbn=9780887388439}}
* ''The Graduate'': p. [https://books.google.co.uk/books?id=kT0fKUCTUC4C&amp;pg=PA167 167]. &quot;World net rental was estimated at more than $85 million by January 1971.&quot;&lt;/ref&gt;
}}

'''''Diplomiranec''''' ({{jezik-en|The Graduate}}) je ameriški [[romantični film|romantični]] [[komično-dramski film]] iz leta 1967, ki ga je režiral [[Mike Nichols]]&lt;ref name=&quot;WVrev&quot;&gt;{{navedi knjigo| title=Variety's Film Reviews| date=December 20, 1967| page=6| isbn=978-0-8240-5210-2}}&lt;/ref&gt; po scenariju [[Buck Henry|Bucka Henryja]] in [[Calder Willingham|Calderja Willinghama]].&lt;ref&gt;{{navedi novice | first=Bosley | last=Crowther | author-link=Bosley Crowther | title=Graduating With Honors; 'The Graduate' | website=[[The New York Times]] | date=December 31, 1967 | url=https://www.nytimes.com/1967/12/31/archives/graduating-with-honors-the-graduate.html | access-date=September 14, 2019}}&lt;/ref&gt; [[ekranizacija|Temelji]] na romanu ''[[The Graduate (roman)|The Graduate]]'' [[Charles Webb (pisatelj)|Charlesa Webba]] iz leta 1963, ki ga je napisal kmalu po lastni diplomi na [[Williams College]]u. Zgodba prikazuje 21-letnega Benjamina Braddocka ([[Dustin Hoffman]]), svežega diplomiranca brez življenjskega cilja, ki zapelje starejša ženska ga. Robinson ([[Anne Bancroft]]), nato pa se zaljubi v njeno hčer Elaine ([[Katharine Ross]]).

Film je bil premierno prikazan 22. decembra 1967. Naletel je na dobre ocene kritikov in prinesel več kot 104 milijonov USD prihodkov v Severni Ameriki ob 3-milijonskem proračunu, s čimer je 23. najdonosnejši film v Severni Ameriki.&lt;ref name=&quot;all-time&quot;&gt;{{navedi splet| url=https://www.boxofficemojo.com/chart/top_lifetime_gross_adjusted/| website=[[Box Office Mojo]]| title=Domestic Grosses, Adjusted for Ticket Price Inflation| accessdate=2012-03-08}}&lt;/ref&gt; Na [[40. podelitev oskarjev|40. podelitvi]] je bil nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v sedmih kategorijah, tudi za [[Oskar za najboljši film|najboljši film]], osvojil pa je nagrado za najboljšo režijo. Nominiran je bil tudi za sedem [[zlati globus|zlatih globusov]], od katerih je bil nagrajen za najboljši glasbeni ali komični film, igralko v glasbenem ali komičnem filmu (Bancroft), režijo in novo filmsko zvezdo (Hoffman in Ross). Osvojil je še štiri nagrade [[BAFTA]], tudi za najboljši film. Leta 1998 ga je [[Ameriški filmski inštitut]] uvrstil na sedmo mesto lestvice [[AFI's 100 Years...100 Movies|stotih najboljših ameriških filmov]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|last= |first= |title=AFI's 100 Years...100 Movies |url=http://www.afi.com/Docs/100Years/movies100.pdf |publisher=[[American Film Institute]] |date= |accessdate=2016-07-17}}&lt;/ref&gt; Leta 1996 ga je ameriška [[Kongresna knjižnica]] izbrala za ohranitev v okviru [[Narodni filmski register|Narodnega filmskega registra]] zavoljo njegove »kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti«.&lt;ref name=&quot;all-time&quot;/&gt;

== Vloge ==
* [[Anne Bancroft]] kot ga. Robinson
* [[Dustin Hoffman]] kot Benjamin Braddock
* [[Katharine Ross]] kot Elaine Robinson
* [[William Daniels]] kot g. Braddock
* [[Murray Hamilton]] kot g. Robinson
* [[Elizabeth Wilson]] kot ga. Braddock
* [[Buck Henry]] kot hotelski uslužbenec
* Brian Avery kot Carl Smith
* [[Walter Brooke]] kot g. McGuire
* [[Norman Fell]] kot g. McCleery
* [[Alice Ghostley]] kot ga. Singleman
* [[Marion Lorne]] kot gdč. DeWitte

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Mike Nichols}}
{{Zlati globus za najboljši glasbeni ali komični film}}
{{BAFTA Best Film}}
{{normativna kontrola}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi v režiji Mika Nicholsa]]
[[Kategorija:Filmi leta 1967]]
[[Kategorija:Ameriški komično-dramski filmi]]
[[Kategorija:Ameriški romantični filmi]]
[[Kategorija:Ameriški satirični filmi]]
[[Kategorija:Erotično komični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o odraščanju]]
[[Kategorija:Filmi o prešuštvu]]
[[Kategorija:Filmi o predmestju]]
[[Kategorija:Filmi o devištvu]]
[[Kategorija:Filmi o poroki]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Los Angeles]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v San Francisco]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni na univerzo ali kolidž]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljši glasbeni film ali komedijo]]
[[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]]
[[Kategorija:Ameriški neodvisni filmi]]
[[Kategorija:Filmi Embassy Pictures]]</text>
      <sha1>4qbl4bmy6z0nm2mwnugrjdtouv3nyml</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Danilov samostan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>480675</id>
    <revision>
      <id>6757832</id>
      <parentid>6678521</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:03:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757832</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8830" sha1="bqkkjuvje08pln638dfqj2oqsy3k8jq" xml:space="preserve">{{Infobox monastery
| name           = Danilov samostan
| image          = Moscow 05-2017 img10 Danilov Monastery.jpg
| alt            = 
| full           = 
| other_names    = samostan svetega Danila
| order          = [[Ruska pravoslavna Cerkev]]
| established    = 13. stoletje
| disestablished = 
| mother         = 
| dedication     = 
| diocese        = Moskva
| churches       = 
| founder        = [[Daniil Moskovski|Daniil Aleksandrovič]], moskovski knez
| abbot          = Arhimandrit Aleksij
| prior          = 
| people         = 
| location       = [[Moskva]], [[Rusija]]
| map_type       = 
| coord          = {{coord|55|42|40|N|37|37|45|E|region:RU_type:landmark|display=inline,title}}
| oscoor         = 
| remains        = 
| public_access  = 
| other_info     = Sedež Ruske pravoslavne Cerkve od 1983.
}}

'''Danilov samostan''' (tudi ''samostan svetega Danila''; rusko Данилов монастырь, Свято-Данилов монастырь) je obzidan [[samostan]] na desnem bregu reke [[Moskva (reka)|Moskve]] v [[Moskva|Moskvi]].&lt;ref&gt;[http://orthodoxwiki.org/St._Daniel_Monastery_%28Moscow%29 St. Daniel Monastery, Orthodox Wiki]&lt;/ref&gt; Od leta 1983 deluje kot sedež Ruske pravoslavne Cerkve in uradna rezidenca patriarha Moskve in vse Rusije.

== Zgodovina ==
Danilov samostan naj bi ustanovil konec 13. stoletja sin [[Aleksander Jaroslavič Nevski|Aleksandra Nevskega]], moskovski knez [[Daniil Moskovski|Danijel]]. Tik pred smrtjo leta 1303 naj bi bil Daniel sprejel samostanske zaobljube in bil tam pokopan. Ruska pravoslavna Cerkev ga časti kot svetnika. Danielovi nasledniki so ta samostan preselili v Kremelj. Vse, kar je ostalo na prvotni lokaciji, je bilo pokopališče.

Leta 1560 je [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni |Ivan Grozni]] obiskal vas Danilovsko in opazil zanemarjeno pokopališče. Ko je izvedel za stari samostan, je povabil menihe, da se tam spet naselijo. Leta 1591, ko so se armade [[Krimski kanat |krimskega]] kana [[Ğazı II. Giraj| Ğazı II. Giraja]] približale Moskvi, so bili temelji utrjeni in uporabljeni kot mobilno taborišče.
[[File:Danilov convent 02.jpg|left|thumb|[[Katolikon]] je sestavljen iz treh cerkva: ena spodaj in dve zgoraj.]]

Leta 1606 so se uporniki pod vodstvom Ivana Bolotnikova in Istome Paškova spopadli z vojsko [[Vasilij IV. Ruski |Vasilija IV.]] nedaleč od samostana. Leta 1607 je bil poleg Danilovega samostana usmrčen prevarant po imenu Ilejka Muromec, ki se je pretvarjal, da je carjevič Peter (sin [[Fjodor I. Ruski |Fjodora I. Ruskega]]). Ker je bil središče številnih vojaških dogodkov v času ''Težav'', je bil samostan leta 1610 močno porušen. V začetku 17. stoletja je bil obdan z opečnim [[obzidje|obzidjem]] s sedmimi stolpi.
Leta 1710 je bilo v Danilovem samostanu 30 menihov. Leta 1764 jih je bilo le dvanajst. Do leta 1900 pa se je številka povzpela na sedemnajst. Med menihi, ki so v svoji zgodovini živeli v Danilovem samostanu, je bil priznani grški učenjak Nikifor Teotoki, ki se je v ta samostan upokojil leta 1792 iz svojega škofovskega položaja v Južni Rusiji in tu živel do svoje smrti leta 1800. &lt;ref&gt;Никифор Феотоки (Nikifor Theotoki) in Brockhaus and Efron Encyclopedic Dictionary {{in lang|ru}}&lt;/ref&gt;

Leta 1805 je bila pri samostanu ustanovljena ubožnica za starejše ženske; pozneje so ga spremenili v dom za ostarele duhovnike in njihove vdove.

Leta 1812 je [[Napoleonov pohod na Rusijo |francoska vojska]] samostan razstrelila. Samostanska [[zakristija]] in zakladnica sta bili malo pred tem ko so Francozi zasedli Moskvo, prepeljani v mesto [[Vologda]] v [[Trojiški samostan sv. Sergija]].
[[File:President Ronald Reagan Lights Candles During a Visit to Danilov Monastery in Moscow USSR - DPLA - 03c6868da853d3c142c459760a4355a8.jpg|thumb|Obisk Ronalda Reagana leta 1988]]

Prve dokumentirane podatke o lastništvu zemljišča v Danilovem samostanu lahko zasledimo do leta 1785, ko je imel v lasti 18 desetin zemlje. Do konca 19. stoletja je samostan že imel 178 desjatin (1 desetina (десяти́на) = cca 1 hektar) in nekaj stavb v Moskvi.

Samostansko pokopališče je bilo v drugi polovici 19. stoletja končno počivališče številnih pisateljev, umetnikov in znanstvenikov, kot so [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj]], Nikolaj Jazikov, Vasili Perov, Nikolaj Rubinstein, [[Vladimir Sergejevič Solovjov |Vladimir Solovjov]] in mnogi drugi. Ostanke večine pa so v sovjetskem obdobju prepeljali na pokopališče Novodevičji. Do leta 1917 je imel Danilov samostan 19 menihov in štiri novomašnike in v lasti pa 164 desjatin zemlje.

Po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] so v samostanu živeli arhimandriti, ki so bili prikrajšani za prižnice. Leta 1929 so Sovjeti izdali posebno uredbo o zaprtju samostana in organiziranju zapora v njegovih prostorih pod okriljem NKVD (приёмник -распределитель НКВД, ali ''priyomnik-raspredelitel 'NKVD''). Zadnji zaprt samostan v Moskvi je postal prvi, ki so ga leta 1983 vrnili v Moskovsko patriarhijo in postal duhovno in upravno središče Ruske pravoslavne Cerkve. Leta 1988 je bil samostan obnovljen. Za patriarha in sinodo so zgradili rezidenco ter pogrebno kapelo in kapelo v počastitev 1000 let pokristjanjena Rusije.

== Stavbe ==
Poleg obrambnih stolpov in obzidja iz 17. stoletja so med ohranjenimi stavbami še [[katolikon]] (glavna cerkev), neoklasicistična cerkev Svete Trojice (1833-1838), baročna cerkev z vrati in zvonik sv. Simeona (1681, 1732) , skupina stanovanj iz 19. stoletja za menihe in nadrejenega očeta ter obsežno sodobno bivališče svete sinode in patriarha (1988). Takoj v sosednji hiši je velika župnijska cerkev Prenove templja v Jeruzalemu, ki je bila zgrajena v letih 1832-1837 po neoklasicističnih modelih Fjodorja Šestakova.

Najstarejša stavba je katolikon, ''cerkev Vstajenja besede'', posvečen Svetim očetom prvih sedmih ekumenskih koncilov (posvetilo, ki ga v krščanskem svetu ni nikjer drugje). Spodnji tempelj je bil zgrajen v času vladavine carja [[Aleksej Ruski|Alekseja]] kot cerkev, posvečena prazniku Intercesije. Dve baročni zgornji cerkvi sta bili dokončani leta 1730 oziroma 1752. Katolikon je edina stavba v Moskvi, ki ima dve ločeni cerkvi nad drugo cerkvijo v pritličju

== Zvonovi ==
[[File:RIAN archive 543853 Christmas Creche at Holy Danilov Monastery.jpg|150px|thumb|Zvonik (kot je bil viden iz jaslic]]
Ko so samostan v letih 1929 in 1930 zaprli, so njegovo zvon rešili pred komunističnim taljenjem z nakupom ameriškega industrijalca Charlesa R. Cranea. Največji zvon, ''Bolšoj'' (ali ''Veliki'', ki ga imenujejo ''Zvon Matere Zemlje na Harvardu''), tehta 13 ton in ima 700 kg kembelj. Najmanjšo tehta le 22 kilogramov.&lt;ref&gt;The Associated Press, &quot;Harvard bell returns to Russia&quot; (September 13, 2007), available online at http://www.boston.com/news/world/articles/2007/09/13/harvard_bell_returns_to_russia/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304060142/http://www.boston.com/news/world/articles/2007/09/13/harvard_bell_returns_to_russia/ |date=2016-03-04 }}.&lt;/ref&gt; Crane je daroval zvonove [[Univerza Harvard|univerzi Harvard]] in so bili nameščeni v glavnem stolpu Harvard's Lowell House in v knjižnici Baker, Harvard Business School. V 1980-ih, z odprtjem pod Gorbačovom, so se vrstili pozivi k vrnitvi zvonov; po številnih sestankih so bili zvonovi vrnjeni Ruski pravoslavni Cerkvi. Prvi zvon, znan kot Vsakodnevni (ali Tedenski) zvon, težak 2,2 tone, je v Danilov samostan prispel 12. septembra 2007; preostalih sedemnajst se jih je vrnilo 12. septembra 2008.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://lowell.harvard.edu/icb/icb.do?keyword=k69091&amp;pageid=icb.page369073 |title=Archived copy |accessdate=2010-09-07 |url-status=dead |archiveurl=https://archive.today/20120716143031/http://lowell.harvard.edu/icb/icb.do?keyword=k69091&amp;pageid=icb.page369073 |archivedate=2012-07-16 }}&lt;/ref&gt; Ruski industrialec Viktor Vekselberg, znan po odkupu številnih [[Fabergéjevo jajce|Fabergevih jajc]], se je dogovoril, da bo plačal repatriacijo 18 zvonov in stroške, da bi jih ulili v Rusiji, in jih obesili na Harvardu.&lt;ref&gt;Tom Parfitt, &quot;Russian monastery's delight as bells head home from Harvard,&quot; ''The Guardian'', (September 7, 2007), p. 19, available online at https://www.theguardian.com/world/2006/sep/07/internationaleducationnews.arts&lt;/ref&gt; 

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Danilov Monastery }}
*[http://www.msdm.ru/eng/index.htm Official site of the Danilov Monastery] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110302133919/http://msdm.ru/eng/index.htm |date=2011-03-02 }}

[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Moskvi]]
[[Kategorija:Samostani v Rusiji]]
[[Kategorija:Baročna arhitektura v Rusiji]]
[[Kategorija:Škofijske palače]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>bqkkjuvje08pln638dfqj2oqsy3k8jq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Joker Out</title>
    <ns>0</ns>
    <id>481520</id>
    <revision>
      <id>6757901</id>
      <parentid>6738161</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:05:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ zbirka</comment>
      <origin>6757901</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21317" sha1="nnircc32yw4f9nc74lu41wz2rqquo93" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| image            = Joker Out Helsinki - Dean Grainger.jpg
| image_size       = 
| landscape        = &lt;!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --&gt;
| alt              = Logotip skupine Joker Out
| caption          = 
| background       = group_or_band
| alias            = 
| origin           = [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| genre            = {{hlist|[[rock]]|[[pop rock]]}}
| years_active     = 2016–danes
| label            = 
| associated_acts  = 
| website          = [https://www.jokeroutband.com/ jokeroutband.com]
| current_members  = [[Bojan Cvjetićanin]]&lt;br&gt;[[Jure Maček]]&lt;br&gt;[[Kris Guštin]]&lt;br&gt;[[Jan Peteh]]&lt;br&gt;[[Nace Jordan]]
| past_members     = [[Matic Kovačič]]&lt;br&gt;[[Martin Jurkovič]]
| module           = 
| module2          = 
| module3          = 
}}

'''Joker Out''' je ljubljanska [[pop rock]] skupina, ki deluje od leta 2016. Svoj slog opisujejo kot »shagadelic rock'n'roll«.

==Zgodovina==
===2016–2021: začetki in ''Umazane misli''===
Bend je nastal maja 2016, po razpadu skupine Apokalipsa, v kateri so igrali Bojan Cvjetićanin, Martin Jurkovič, Matic Kovačič in Luka Škerlep. Trem izmed njih – Cvjetićaninu, Jurkoviču in Kovačiču – sta se pridružila Kris Guštin in Jan Peteh iz skupine Buržuazija in nastal je Joker Out.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.prulcek.si/2016/12/magic-januar.html |title=Magic januar |accessdate=3. 7. 2020 |date= |format= |work= |archive-date=2020-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200703154118/https://www.prulcek.si/2016/12/magic-januar.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Njihov prvi javni nastop je bil na Festivalu na gaju (21. maja). Novembra so izdali svoj prvi singel »Kot srce, ki kri poganja«, za katerega so posneli tudi svoj prvi videospot.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/joker-out-predstavljajo-video-kot-srce-ki-kri-poganja/ |title=Joker out predstavljajo video Kot srce, ki kri poganja |accessdate=5. 8. 2020 |date=7. 11. 2016 |format= |work= |archive-date=2022-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220518004824/https://www.zarolaj.si/joker-out-predstavljajo-video-kot-srce-ki-kri-poganja/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Nekaj dni pozneje, 10. novembra, so imeli svoj prvi (predtekmovalni) nastop na [[Špil liga|Špil ligi]]. V naslednjih mesecih so nastopili tudi na Bežirocku (17. novembra), Šubafestu (2. decembra), koncertu [[Big Foot Mama|Big Foot Mame]] v Domžalah kot predskupina (23. decembra), polfinalu Špil lige (21. aprila 2017), finalu Bitke bandov na ljubljanskem Kampusu (25. aprila) in [[Vičstock|Vičstocku]] (5. maja), potegovali so se tudi za nastop v finalu turneje Volkswagen Rocks.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.gjp.si/dijaski-koncert-v-petek-2-12-2016-ob-18-00/|title=Koncert dijaških bendov Šubafest 2016 – 2. 12. 2016 ob 18.00 |accessdate=3. 7. 2020 |date=4. 12. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.sou-lj.si/sl/novice/bitka-bandov-finale-soumustgoon |title=Bitka Bandov - Finale #ŠOUmustGOon |accessdate=3. 7. 2020 |date=25. 4. 2017 |format= |work= |archive-date=2022-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221015135453/https://www.sou-lj.si/sl/novice/bitka-bandov-finale-soumustgoon |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V finalu Špil lige, ki je bil 17. junija 2017, so postali zmagovalci njene 4. sezone (2016/17).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/joker-out-mladi-upi-ki-so-zmagali-na-cetrti-spil-ligi/425373|title=Joker Out: mladi upi, ki so zmagali na četrti Špil ligi |accessdate=3. 7. 2020 |date=18. 6. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Novembra je izšla njihova druga pesem »Omamljeno telo«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kioskhmhm.com/nova-skladba-shagadelicnih-joker-out/ |title=Nova skladba shagadeličnih Joker Out |accessdate=3. 7. 2020 |date=17. 11. 2017 |format= |work= |archive-date=2020-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200705040820/http://www.kioskhmhm.com/nova-skladba-shagadelicnih-joker-out/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/joker-out-z-novim-singlom-omamljeno-telo.html|title=Joker Out z novim singlom Omamljeno telo |accessdate=5. 8. 2020 |date=5. 12. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 8. decembra 2017 so nastopili na Ritmu mladosti v [[Arena Stožice|Stožicah]]. V letu 2018 so nastopili na finalnem izboru za nastop na Škisovi tržnici (Škisolov, 8. marca v Orto baru), Šentrocku (20. aprila, Šentjur pri Celju), Majskih igrah (15. maja na Rožniku), Gori rocka (22. junija), [[Festival Lent|Lentu]] (Večerov oder, 23. junija), Urbanem dejanju (22. avgusta) in Zmajevem festivalu (8. septembra).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.ksdd.si/skisolov-2018-ulovili-smo-zmagovalca/|title=ŠkisoLOV 2018 – Ulovili smo zmagovalca! |accessdate=6. 8. 2020 |date=9. 3. 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Njihov naslednji singel »Gola«, pri katerem so prvič sodelovali s producentom Žaretom Pakom, je izšel 12. septembra 2019. Pred tem so imeli približno 8-mesečni premor, ki je bil posledica tega, da je Cvjetićanin hotel poskusiti s solo kariero (prav tako se je njegova umetniška vizija razlikovala od vizije Guština, drugega avtorja benda), a na koncu je ugotovil, da mu bolj ustreza delo v skupini.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/joker-out-edino-prav-je-da-smo-razprodali-cvetlicarno/513689 |title=Joker Out: Edino prav je, da smo razprodali Cvetličarno |accessdate=5. 8. 2020 |date=15. 2. 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/kultura/glasba/joker-out-vrescece-punce-niso-nikdar-minus-271905.html |title=Joker Out: Vreščeče punce niso nikdar minus |accessdate=5. 8. 2020 |date=24. 1. 2020 |format= |work=Delo }}&lt;/ref&gt; Poleti 2019 so nastopili na Škisovi tržnici ter festivalih ŠVIC in Žirfest. 2. novembra so imeli svoj prvi povsem samostojen koncert, in sicer na Ljubljanskem gradu, decembra pa so zopet nastopili na Ritmu mladosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-novembra-z-velikim-koncertom-na-ljubljanskem-gradu/ |title=Joker Out novembra z velikim koncertom na Ljubljanskem gradu |accessdate=5. 8. 2020 |date=27. 9. 2019 |format= |work= |archive-date=2022-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221017123147/https://www.rocker.si/joker-out-novembra-z-velikim-koncertom-na-ljubljanskem-gradu/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

»Goli« je marca 2020 sledil četrti singel »Vem, da greš«, nato pa še »Umazane misli« (oktober 2020) in »A sem ti povedal« (julij 2021). Med izidom »Umazanih misli« in »A sem ti povedal« je bobnarja Matica Kovačiča zamenjal Jure Maček. Skladba »Umazane misli« je bila na prvi izvedbi festivala Frišno/Fresh – Dan nove slovenske glasbe, ki se je zgodila 1. oktobra 2021, s strani občinstva izbrana za »naj novo slovensko skladbo zadnjega leta«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/frisno-fresh-2021-katera-bo-nova-slovenska-naj-skladba-zadnjega-leta/595031|title=Frišno/Fresh 2021 – katera bo nova slovenska naj skladba zadnjega leta? |accessdate=31. 1. 2022 |date=23. 9. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/radio-regionalni/nova-slovenska-glasba-zazvenela-v-frisni-preobleki/595998|title=Nova slovenska glasba zazvenela v &quot;Frišni&quot; preobleki |accessdate=31. 1. 2022 |date=2. 10. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Njihov prvi album ''Umazane misli'' je izšel oktobra 2021. Prvotno bi moral iziti že aprila 2020, a je bil njegov izid zaradi pandemije koronavirusne bolezni večkrat prestavljen. Predstavili so ga na dveh zaporednih koncertih 20. in 21. oktobra 2021 v Cvetličarni, ki sta bila oba razprodana že leta 2020. Drugi koncert je posnela RTV Slovenija. V teh dveh letih so prejeli dve [[Zlata piščal (nagrada)|zlati piščali]]: leta 2020 za novince leta, leta 2021 pa za izvajalce leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/zlate-piscali-prejeli-joker-out-koala-voice-dan-d-in-marko-brecelj/527479|title=Zlate piščali prejeli Joker Out, Koala Voice, Dan D in Marko Brecelj |accessdate=5. 8. 2020 |date=18. 6. 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

===2022–2023: ''Demoni'' in Pesem Evrovizije===
Aprila 2022 so objavili videospot za še zadnji singel s prvega albuma, »Barve oceana«. 12. maja so na osmi podelitvi zlatih piščali že drugo leto zapored slavili v kategoriji izvajalcev leta. Julija so nastopili na festivalu Exit (na odru Visa Fusion).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rocker.si/na-exit-tudi-joker-out-senidah-in-noctiferia/ |title=Na EXIT tudi Joker Out, Senidah in Noctiferia |accessdate=28. 10. 2022 |date=18. 6. 2022 |format= |work= |archive-date=2022-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221028081318/https://www.rocker.si/na-exit-tudi-joker-out-senidah-in-noctiferia/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 31. avgusta so izdali svoj drugi album ''Demoni'', ki ga je napovedala skladba »Katrina«. Predstavitveni koncert zanj so imeli 9. septembra v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]]. 10. oktobra so na Instagramu sporočili, da skupino (zaradi študija v tujini) zapušča basist Martin Jurkovič. Nadomestil ga je Nace Jordan, ki jih je takoj po Jurkovičevem odhodu sprva na nastopih spremljal kot gostujoči basist, še pred koncem novembra pa je (tudi »uradno«) postal član skupine.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/glasba/skupino-joker-out-zapusca-basist-martin-jurkovic.html|title=Skupino Joker Out zapušča basist Martin Jurkovič |accessdate=13. 10. 2022 |date=11. 10. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.metropolitan.si/scena/glasba/ekskluzivno-smo-izvedeli-kdo-se-bo-skupini-joker-out-po-odhodu-kitarista-pridruzil-na-odrih/|title=Vemo, kdo se bo skupini Joker Out po odhodu kitarista pridružil na odrih |accessdate=28. 10. 2022 |date=11. 10. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; »Katrini« so konec oktobra sledili »Demoni«, njihov prvi singel v srbščini, ki je predstavljal njihovo prvo uradno izdajo za tržišče bivše Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-grejo-na-jug-demoni-izidejo-na-noc-carovnic/ |title=JOKER OUT grejo na jug – DEMONI izidejo na noč čarovnic |accessdate=28. 10. 2022 |date=27. 10. 2022 |format= |work= |archive-date=2022-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221208163823/https://www.rocker.si/joker-out-grejo-na-jug-demoni-izidejo-na-noc-carovnic/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 28. novembra so na deseti podelitvi nagrad revije ''Elle'' za stil (Elle Style Awards 2022) prejeli nagrado v kategoriji Elle glasba.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://elle.metropolitan.si/styleawards/esa2022/elle-style-awards-2022-znani-so-nagrajenci/ |title=Elle Style Awards 2022: Znani so NAGRAJENCI! |accessdate=6. 5. 2023 |date=28. 11. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://elle.metropolitan.si/styleawards/esa2022/nagrajenci/elle-glasba-joker-out/ |title=Elle Style Awards 2022: Nagrado Elle glasba je prejela glasbena skupina Joker Out |accessdate=6. 5. 2023 |date=29. 11. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

8. decembra 2022 je [[RTV Slovenija]] sporočila, da bodo Joker Out [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenijo]] zastopali na [[Pesem Evrovizije 2023|Pesmi Evrovizije 2023]] v [[Liverpool|Liverpoolu]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/evrovizija-na-misijo-liverpool-se-podajajo-joker-out/650251 |title=Evrovizija: na Misijo Liverpool se podajajo Joker Out! |accessdate=13. 5. 2023 |date=8. 12. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Tri dni zatem so odpotovali v [[Hamburg]], kjer so v studiu Clouds Hill posneli evrovizijsko »[[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe Diem]]«. 20. decembra so objavili posnetek žive izvedbe skladbe »Novi val« s koncerta v Križankah.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/glasba/pozar-na-krasu-inspiracija-za-pesem-skupine-joker-out/653675 |title=Požar na Krasu inspiracija za pesem skupine Joker Out |accessdate=13. 5. 2023 |date=9. 1. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Pred koncem leta so si za »Barve oceana« prislužili nominacijo za regionalno nagrado MAC (Music Awards Ceremony) v kategoriji rock skladba leta (rok numera) in se uvrstili v drugi krog glasovanja (najboljših 10 nominirancev v kategoriji).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/joker-out-prvic-ob-bok-najpopularnejsim-izvajalcem-na-balkanu.html |title=Joker Out prvič ob bok najpopularnejšim izvajalcem na Balkanu |accessdate=13. 5. 2023 |date=18. 1. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=uuTYecV4PJc |title=Joker Out Band - Barve Oceana /ROCK NUMERA |accessdate=13. 5. 2023 |date=26. 12. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.instagram.com/p/CnvDj3eqRIG/&lt;/ref&gt; Na podelitvi nagrad, ki je potekala 25. in 26. januarja 2023 v [[Beograd|beograjski]] areni Štark, natančneje na njenem prvem večeru, so kot edini slovenski izvajalci tudi nastopili, in sicer z »Demoni«, ki so jih nekaj dni pozneje na pretočnih platformah izdali v različici MAC 2023.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/joker-out-nastopili-na-podelitvi-glasbenih-nagrad-mac.html |title=Joker Out nastopili na podelitvi glasbenih nagrad MAC |accessdate=13. 5. 2023 |date=26. 1. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 1. februarja jim je podjetje [[Eventim Slovenija]] podelilo priznanje za izvajalca z največjim številom prodanih vstopnic v Sloveniji v letu 2022 (bestseller 2022) za koncert v Stožicah oktobra 2023, ki so ga naznanili več kot leto vnaprej.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://evrovizija.com/priznanje-bestseller-za-joker-out/ |title=Priznanje Bestseller za Joker Out |accessdate=13. 5. 2023 |date=2. 2. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.instagram.com/p/CoHhjQkoYj6/&lt;/ref&gt; 4. februarja so v oddaji Misija Liverpool prvič javno predstavili svojo evrovizijsko pesem »Carpe Diem«. Ta je na isti dan izšla kot singel in v videopodobi. V okviru promocijske turneje so se v marcu in aprilu udeležili evrovizijskih predzabav v [[Barcelona|Barceloni]] (25. 3.), [[Varšava|Varšavi]] (1. 4.), [[Tel Aviv|Tel Avivu]] (3. 4.), [[Madrid|Madridu]] (8. 4.), [[Amsterdam|Amstedamu]] (15. 4.) in [[London|Londonu]] (16. 4.), od domačega občinstva pa so se pred odhodom v Liverpool poslovili s koncertom na ljubljanskem [[Novi trg, Ljubljana|Novem trgu]] 25. aprila. Marca so bili uvrščeni na seznam 100 pozornosti vrednih glasbenih izvajalcev v Evropi (Artists to Watch 2023) Združenja neodvisnih glasbenih založb IMPALA.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.impalamusic.org/100-artists-to-watch-2023-impala-youtube/ |title=Artists to Watch 2023 |accessdate=13. 5. 2023 |date=21. 3. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 21. aprila so izdali »New Wave«, angleško-slovensko različico »Novega vala«, ki so jo posneli z [[Elvis Costello|Elvisom Costellom]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/misija-liverpool/pridruzimo-se-karnevalu-pozitivnih-sprememb-joker-out-in-elvis-costello-izdali-skupni-videospot/665665 |title=&quot;Pridružimo se karnevalu pozitivnih sprememb&quot; – Joker Out in Elvis Costello izdali skupni videospot |accessdate=13. 5. 2023 |date=21. 4. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Na [[Pesem Evrovizije 2023|Pesmi Evrovizije]] so nastopili v drugem predizboru 11. maja pod zaporedno številko deset in se uvrstili v finale, kjer so nastopili kot štiriindvajseti. Na Evrovizijskem večeru so končali na 21. mestu. Svojo evrovizijsko izkušnjo so ovekovečili v dokumentarni spletni seriji Carpe Diem. Zatem so se odpravili na veliko poletno turnejo po Evropi. 

=== 2024–sedanjost: ''Souvenir Pop'' in novi singl ===
15. novembra 2024 je izšel njihov tretji studijski album ''Souvenir Pop'', potem ko so ga napovedali septembra 2024. Junija 2025 so napovedali koncert za 10. obletnico skupine, imenovan &quot;Karneval&quot;, planiran 20. junija 2026. Novembra 2025 je izšel singel &quot;Supersonic&quot;, januarja 2026 pa so jo izdali v srbščini v duetu s srbskim pevcem Devitom . Maja istega leta je izšel singel &quot;Odsevi sonca&quot;.  

20. junija 2026 so na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani odigrali koncert &quot;Karneval&quot; ob deseti obletnici delovanja, ki se ga je udeležilo okoli 17.000 ljudi. Gosti koncerta so bili [[Käärija]] in [[Devito]]. 

==Člani==
;Trenutni člani
* [[Bojan Cvjetićanin]] − vokal (2016-)
* [[Jure Maček]] − bobni (2021-)
* [[Kris Guštin]] − kitara (2016-)
* [[Jan Peteh]] − kitara, klaviature (2016-)
* [[Nace Jordan]] – bas kitara (2022-)

;Nekdanji člani
* [[Matic Kovačič]] − bobni (2016-2021) 
* [[Martin Jurkovič]] − bas kitara (2016-2022)

== Diskografija ==
=== Studijski albumi ===
* ''[[Umazane misli (album)|Umazane misli]]'' (2021)
* ''[[Demoni (album)|Demoni]]'' (2022)
* ''[[Souvenir Pop (album)|Souvenir Pop]]'' (2024)
===Live albumi===
* ''[[Live from Arena Stožice]]'' (2023)

=== Singli ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Naslov !! Album
|-
| 2016 || Kot srce, ki kri poganja || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| 2017 || Omamljeno telo || style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=6|''Umazane misli''
|-
| 2019 || Gola
|-
| rowspan=2|2020 || Vem, da greš
|-
| Umazane misli
|-
| 2021 || A sem ti povedal
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |2022 || Barve oceana
|-
| Katrina || rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align:center&quot; |''Demoni''
|-
| Demoni
|-
| Novi val
|-
| rowspan=3|2023 || [[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe Diem]] || style=&quot;text-align:center&quot;|''Souvenir Pop''
|-
| New Wave &lt;small&gt;(z [[Elvis Costello|Elvisom Costellom]])&lt;/small&gt; || rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| Sunny Side of London
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |2024
| Everybody's Waiting
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center&quot;|''Souvenir Pop''
|-
| Šta bih ja
|-
| Bluza
|-
| Stephanie
|-
|2025
| Supersonic
|-
|2026
| Odsevi sonca
|}

== Nagrade ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Nagrada !! Leto !! Kategorija !! Nominirano&lt;br&gt;delo/izvajalec !! Rezultat
|-
| rowspan=10|[[Zlata piščal (nagrada)|Zlata piščal]]|| rowspan=&quot;2&quot; |2020 || Skladba leta || »Gola« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Novinec leta || rowspan=3|Joker Out || {{won|Prejemniki}}	
|-
| 2021 || Izvajalec leta || {{won|Prejemniki}}
|-
| rowspan=4|2022 || Izvajalec leta || {{won|Prejemniki}}
|-
| rowspan=2|Skladba leta || »Umazane misli« || {{nom|Nominirani}}
|-
| »A sem ti povedal« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Album leta || ''Umazane misli'' || {{nom|Nominirani}}
|-
| 2023 || Izvajalec leta || Joker Out || {{nom|Nominirani}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |2024 || Skladba leta || »Carpe Diem« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Izvajalec leta || Joker Out || {{won|Prejemniki}}
|-
| MAC (Music Awards Ceremony) || 2023 || Rock skladba || »Barve oceana« || {{nom|Nominirani}}
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Viri==
* {{navedi splet |url=http://kamra-radovljica.si/5-1-2018-joker-out-shagadelic-rock-and-roll/ |title=5.1.2018 – Joker out – shagadelic rock and roll |accessdate=6. 8. 2020 |date= |format= |work=Radio Galama |archive-date=2021-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210123005211/http://kamra-radovljica.si/5-1-2018-joker-out-shagadelic-rock-and-roll/ |url-status=dead }}
* {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/joker-out-gola.html |title='Shagadelic' rokerji Joker Out s pesmijo Gola proti prvencu |accessdate=3. 7. 2020 |date=14. 9. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.ljubljanskigrad.si/sl/dogodki/joker-out/ |title=Joker Out |accessdate=3. 7. 2020 |date= |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-razprodali-cvetlicarno/ |title=Joker Out razprodali Cvetličarno |accessdate=3. 7. 2020 |date=1. 2. 2020 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ldhB7Tet7So |title=Kdo smo JOKER OUT? |accessdate=3. 7. 2020 |date=6. 10. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joker-out-na-danasnjem-koncertu-doma/526897 |title=Joker Out na današnjem koncertu doma |accessdate=3. 7. 2020 |date=12. 6. 2020 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=qtRID-bzso8 |title=[Bitka Bendov] Joker Out - intervju |accessdate=3. 7. 2020 |date=29. 6. 2017 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/glasba/joker-out-nas-prvenec-bo-na-policah-prihodnje-leto/500933 |title=Joker Out: &quot;Naš prvenec bo na policah prihodnje leto!&quot; |accessdate=5. 8. 2020 |date=30. 9. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-smo-kot-austin-powers-ker-imamo-mojo/ |title=JOKER OUT: ‘Smo kot Austin Powers, ker imamo mojo’ |accessdate=5. 8. 2020 |date=11. 10. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://ljubljanainfo.com/novica/kultura/so-mulci-ki-so-z-umazanimi-mislimi-zazigali-na-strehi-rtv-ja/52183 |title=To so mulci, ki so z umazanimi mislimi zažigali na strehi RTV-ja |accessdate=5. 8. 2020 |date=26. 6. 2020 |format= |work= }}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Joker Out}}
* {{SocialLinks}}
* {{discogs artist}}

{{Slovenija na Pesmi Evrovizije}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Joker Out| ]]
[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2016]]
[[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]]
[[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]]</text>
      <sha1>nnircc32yw4f9nc74lu41wz2rqquo93</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757906</id>
      <parentid>6757901</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:09:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <comment>slika, zbirka</comment>
      <origin>6757906</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21283" sha1="g4wulnxxng9xu4ex2545ntu3m6spxna" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| image            = 
| image_size       = 
| landscape        = yes &lt;!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --&gt;
| alt              = Logotip skupine Joker Out
| caption          = 
| background       = group_or_band
| alias            = 
| origin           = [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| genre            = {{hlist|[[rock]]|[[pop rock]]}}
| years_active     = 2016–danes
| label            = 
| associated_acts  = 
| website          = [https://www.jokeroutband.com/ jokeroutband.com]
| current_members  = [[Bojan Cvjetićanin]]&lt;br&gt;[[Jure Maček]]&lt;br&gt;[[Kris Guštin]]&lt;br&gt;[[Jan Peteh]]&lt;br&gt;[[Nace Jordan]]
| past_members     = [[Matic Kovačič]]&lt;br&gt;[[Martin Jurkovič]]
| module           = 
| module2          = 
| module3          = 
}}

'''Joker Out''' je ljubljanska [[pop rock]] skupina, ki deluje od leta 2016. Svoj slog opisujejo kot »shagadelic rock'n'roll«.

==Zgodovina==
===2016–2021: začetki in ''Umazane misli''===
Bend je nastal maja 2016, po razpadu skupine Apokalipsa, v kateri so igrali Bojan Cvjetićanin, Martin Jurkovič, Matic Kovačič in Luka Škerlep. Trem izmed njih – Cvjetićaninu, Jurkoviču in Kovačiču – sta se pridružila Kris Guštin in Jan Peteh iz skupine Buržuazija in nastal je Joker Out.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.prulcek.si/2016/12/magic-januar.html |title=Magic januar |accessdate=3. 7. 2020 |date= |format= |work= |archive-date=2020-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200703154118/https://www.prulcek.si/2016/12/magic-januar.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Njihov prvi javni nastop je bil na Festivalu na gaju (21. maja). Novembra so izdali svoj prvi singel »Kot srce, ki kri poganja«, za katerega so posneli tudi svoj prvi videospot.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/joker-out-predstavljajo-video-kot-srce-ki-kri-poganja/ |title=Joker out predstavljajo video Kot srce, ki kri poganja |accessdate=5. 8. 2020 |date=7. 11. 2016 |format= |work= |archive-date=2022-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220518004824/https://www.zarolaj.si/joker-out-predstavljajo-video-kot-srce-ki-kri-poganja/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Nekaj dni pozneje, 10. novembra, so imeli svoj prvi (predtekmovalni) nastop na [[Špil liga|Špil ligi]]. V naslednjih mesecih so nastopili tudi na Bežirocku (17. novembra), Šubafestu (2. decembra), koncertu [[Big Foot Mama|Big Foot Mame]] v Domžalah kot predskupina (23. decembra), polfinalu Špil lige (21. aprila 2017), finalu Bitke bandov na ljubljanskem Kampusu (25. aprila) in [[Vičstock|Vičstocku]] (5. maja), potegovali so se tudi za nastop v finalu turneje Volkswagen Rocks.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.gjp.si/dijaski-koncert-v-petek-2-12-2016-ob-18-00/|title=Koncert dijaških bendov Šubafest 2016 – 2. 12. 2016 ob 18.00 |accessdate=3. 7. 2020 |date=4. 12. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.sou-lj.si/sl/novice/bitka-bandov-finale-soumustgoon |title=Bitka Bandov - Finale #ŠOUmustGOon |accessdate=3. 7. 2020 |date=25. 4. 2017 |format= |work= |archive-date=2022-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221015135453/https://www.sou-lj.si/sl/novice/bitka-bandov-finale-soumustgoon |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V finalu Špil lige, ki je bil 17. junija 2017, so postali zmagovalci njene 4. sezone (2016/17).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/joker-out-mladi-upi-ki-so-zmagali-na-cetrti-spil-ligi/425373|title=Joker Out: mladi upi, ki so zmagali na četrti Špil ligi |accessdate=3. 7. 2020 |date=18. 6. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Novembra je izšla njihova druga pesem »Omamljeno telo«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kioskhmhm.com/nova-skladba-shagadelicnih-joker-out/ |title=Nova skladba shagadeličnih Joker Out |accessdate=3. 7. 2020 |date=17. 11. 2017 |format= |work= |archive-date=2020-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200705040820/http://www.kioskhmhm.com/nova-skladba-shagadelicnih-joker-out/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/joker-out-z-novim-singlom-omamljeno-telo.html|title=Joker Out z novim singlom Omamljeno telo |accessdate=5. 8. 2020 |date=5. 12. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 8. decembra 2017 so nastopili na Ritmu mladosti v [[Arena Stožice|Stožicah]]. V letu 2018 so nastopili na finalnem izboru za nastop na Škisovi tržnici (Škisolov, 8. marca v Orto baru), Šentrocku (20. aprila, Šentjur pri Celju), Majskih igrah (15. maja na Rožniku), Gori rocka (22. junija), [[Festival Lent|Lentu]] (Večerov oder, 23. junija), Urbanem dejanju (22. avgusta) in Zmajevem festivalu (8. septembra).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.ksdd.si/skisolov-2018-ulovili-smo-zmagovalca/|title=ŠkisoLOV 2018 – Ulovili smo zmagovalca! |accessdate=6. 8. 2020 |date=9. 3. 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Njihov naslednji singel »Gola«, pri katerem so prvič sodelovali s producentom Žaretom Pakom, je izšel 12. septembra 2019. Pred tem so imeli približno 8-mesečni premor, ki je bil posledica tega, da je Cvjetićanin hotel poskusiti s solo kariero (prav tako se je njegova umetniška vizija razlikovala od vizije Guština, drugega avtorja benda), a na koncu je ugotovil, da mu bolj ustreza delo v skupini.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/joker-out-edino-prav-je-da-smo-razprodali-cvetlicarno/513689 |title=Joker Out: Edino prav je, da smo razprodali Cvetličarno |accessdate=5. 8. 2020 |date=15. 2. 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/kultura/glasba/joker-out-vrescece-punce-niso-nikdar-minus-271905.html |title=Joker Out: Vreščeče punce niso nikdar minus |accessdate=5. 8. 2020 |date=24. 1. 2020 |format= |work=Delo }}&lt;/ref&gt; Poleti 2019 so nastopili na Škisovi tržnici ter festivalih ŠVIC in Žirfest. 2. novembra so imeli svoj prvi povsem samostojen koncert, in sicer na Ljubljanskem gradu, decembra pa so zopet nastopili na Ritmu mladosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-novembra-z-velikim-koncertom-na-ljubljanskem-gradu/ |title=Joker Out novembra z velikim koncertom na Ljubljanskem gradu |accessdate=5. 8. 2020 |date=27. 9. 2019 |format= |work= |archive-date=2022-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221017123147/https://www.rocker.si/joker-out-novembra-z-velikim-koncertom-na-ljubljanskem-gradu/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

»Goli« je marca 2020 sledil četrti singel »Vem, da greš«, nato pa še »Umazane misli« (oktober 2020) in »A sem ti povedal« (julij 2021). Med izidom »Umazanih misli« in »A sem ti povedal« je bobnarja Matica Kovačiča zamenjal Jure Maček. Skladba »Umazane misli« je bila na prvi izvedbi festivala Frišno/Fresh – Dan nove slovenske glasbe, ki se je zgodila 1. oktobra 2021, s strani občinstva izbrana za »naj novo slovensko skladbo zadnjega leta«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/frisno-fresh-2021-katera-bo-nova-slovenska-naj-skladba-zadnjega-leta/595031|title=Frišno/Fresh 2021 – katera bo nova slovenska naj skladba zadnjega leta? |accessdate=31. 1. 2022 |date=23. 9. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/radio-regionalni/nova-slovenska-glasba-zazvenela-v-frisni-preobleki/595998|title=Nova slovenska glasba zazvenela v &quot;Frišni&quot; preobleki |accessdate=31. 1. 2022 |date=2. 10. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Njihov prvi album ''Umazane misli'' je izšel oktobra 2021. Prvotno bi moral iziti že aprila 2020, a je bil njegov izid zaradi pandemije koronavirusne bolezni večkrat prestavljen. Predstavili so ga na dveh zaporednih koncertih 20. in 21. oktobra 2021 v Cvetličarni, ki sta bila oba razprodana že leta 2020. Drugi koncert je posnela RTV Slovenija. V teh dveh letih so prejeli dve [[Zlata piščal (nagrada)|zlati piščali]]: leta 2020 za novince leta, leta 2021 pa za izvajalce leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/zlate-piscali-prejeli-joker-out-koala-voice-dan-d-in-marko-brecelj/527479|title=Zlate piščali prejeli Joker Out, Koala Voice, Dan D in Marko Brecelj |accessdate=5. 8. 2020 |date=18. 6. 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

===2022–2023: ''Demoni'' in Pesem Evrovizije===
Aprila 2022 so objavili videospot za še zadnji singel s prvega albuma, »Barve oceana«. 12. maja so na osmi podelitvi zlatih piščali že drugo leto zapored slavili v kategoriji izvajalcev leta. Julija so nastopili na festivalu Exit (na odru Visa Fusion).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rocker.si/na-exit-tudi-joker-out-senidah-in-noctiferia/ |title=Na EXIT tudi Joker Out, Senidah in Noctiferia |accessdate=28. 10. 2022 |date=18. 6. 2022 |format= |work= |archive-date=2022-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221028081318/https://www.rocker.si/na-exit-tudi-joker-out-senidah-in-noctiferia/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 31. avgusta so izdali svoj drugi album ''Demoni'', ki ga je napovedala skladba »Katrina«. Predstavitveni koncert zanj so imeli 9. septembra v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]]. 10. oktobra so na Instagramu sporočili, da skupino (zaradi študija v tujini) zapušča basist Martin Jurkovič. Nadomestil ga je Nace Jordan, ki jih je takoj po Jurkovičevem odhodu sprva na nastopih spremljal kot gostujoči basist, še pred koncem novembra pa je (tudi »uradno«) postal član skupine.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/glasba/skupino-joker-out-zapusca-basist-martin-jurkovic.html|title=Skupino Joker Out zapušča basist Martin Jurkovič |accessdate=13. 10. 2022 |date=11. 10. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.metropolitan.si/scena/glasba/ekskluzivno-smo-izvedeli-kdo-se-bo-skupini-joker-out-po-odhodu-kitarista-pridruzil-na-odrih/|title=Vemo, kdo se bo skupini Joker Out po odhodu kitarista pridružil na odrih |accessdate=28. 10. 2022 |date=11. 10. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; »Katrini« so konec oktobra sledili »Demoni«, njihov prvi singel v srbščini, ki je predstavljal njihovo prvo uradno izdajo za tržišče bivše Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-grejo-na-jug-demoni-izidejo-na-noc-carovnic/ |title=JOKER OUT grejo na jug – DEMONI izidejo na noč čarovnic |accessdate=28. 10. 2022 |date=27. 10. 2022 |format= |work= |archive-date=2022-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221208163823/https://www.rocker.si/joker-out-grejo-na-jug-demoni-izidejo-na-noc-carovnic/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 28. novembra so na deseti podelitvi nagrad revije ''Elle'' za stil (Elle Style Awards 2022) prejeli nagrado v kategoriji Elle glasba.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://elle.metropolitan.si/styleawards/esa2022/elle-style-awards-2022-znani-so-nagrajenci/ |title=Elle Style Awards 2022: Znani so NAGRAJENCI! |accessdate=6. 5. 2023 |date=28. 11. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://elle.metropolitan.si/styleawards/esa2022/nagrajenci/elle-glasba-joker-out/ |title=Elle Style Awards 2022: Nagrado Elle glasba je prejela glasbena skupina Joker Out |accessdate=6. 5. 2023 |date=29. 11. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

8. decembra 2022 je [[RTV Slovenija]] sporočila, da bodo Joker Out [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenijo]] zastopali na [[Pesem Evrovizije 2023|Pesmi Evrovizije 2023]] v [[Liverpool|Liverpoolu]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/evrovizija-na-misijo-liverpool-se-podajajo-joker-out/650251 |title=Evrovizija: na Misijo Liverpool se podajajo Joker Out! |accessdate=13. 5. 2023 |date=8. 12. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Tri dni zatem so odpotovali v [[Hamburg]], kjer so v studiu Clouds Hill posneli evrovizijsko »[[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe Diem]]«. 20. decembra so objavili posnetek žive izvedbe skladbe »Novi val« s koncerta v Križankah.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/glasba/pozar-na-krasu-inspiracija-za-pesem-skupine-joker-out/653675 |title=Požar na Krasu inspiracija za pesem skupine Joker Out |accessdate=13. 5. 2023 |date=9. 1. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Pred koncem leta so si za »Barve oceana« prislužili nominacijo za regionalno nagrado MAC (Music Awards Ceremony) v kategoriji rock skladba leta (rok numera) in se uvrstili v drugi krog glasovanja (najboljših 10 nominirancev v kategoriji).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/joker-out-prvic-ob-bok-najpopularnejsim-izvajalcem-na-balkanu.html |title=Joker Out prvič ob bok najpopularnejšim izvajalcem na Balkanu |accessdate=13. 5. 2023 |date=18. 1. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=uuTYecV4PJc |title=Joker Out Band - Barve Oceana /ROCK NUMERA |accessdate=13. 5. 2023 |date=26. 12. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.instagram.com/p/CnvDj3eqRIG/&lt;/ref&gt; Na podelitvi nagrad, ki je potekala 25. in 26. januarja 2023 v [[Beograd|beograjski]] areni Štark, natančneje na njenem prvem večeru, so kot edini slovenski izvajalci tudi nastopili, in sicer z »Demoni«, ki so jih nekaj dni pozneje na pretočnih platformah izdali v različici MAC 2023.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/joker-out-nastopili-na-podelitvi-glasbenih-nagrad-mac.html |title=Joker Out nastopili na podelitvi glasbenih nagrad MAC |accessdate=13. 5. 2023 |date=26. 1. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 1. februarja jim je podjetje [[Eventim Slovenija]] podelilo priznanje za izvajalca z največjim številom prodanih vstopnic v Sloveniji v letu 2022 (bestseller 2022) za koncert v Stožicah oktobra 2023, ki so ga naznanili več kot leto vnaprej.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://evrovizija.com/priznanje-bestseller-za-joker-out/ |title=Priznanje Bestseller za Joker Out |accessdate=13. 5. 2023 |date=2. 2. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.instagram.com/p/CoHhjQkoYj6/&lt;/ref&gt; 4. februarja so v oddaji Misija Liverpool prvič javno predstavili svojo evrovizijsko pesem »Carpe Diem«. Ta je na isti dan izšla kot singel in v videopodobi. V okviru promocijske turneje so se v marcu in aprilu udeležili evrovizijskih predzabav v [[Barcelona|Barceloni]] (25. 3.), [[Varšava|Varšavi]] (1. 4.), [[Tel Aviv|Tel Avivu]] (3. 4.), [[Madrid|Madridu]] (8. 4.), [[Amsterdam|Amstedamu]] (15. 4.) in [[London|Londonu]] (16. 4.), od domačega občinstva pa so se pred odhodom v Liverpool poslovili s koncertom na ljubljanskem [[Novi trg, Ljubljana|Novem trgu]] 25. aprila. Marca so bili uvrščeni na seznam 100 pozornosti vrednih glasbenih izvajalcev v Evropi (Artists to Watch 2023) Združenja neodvisnih glasbenih založb IMPALA.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.impalamusic.org/100-artists-to-watch-2023-impala-youtube/ |title=Artists to Watch 2023 |accessdate=13. 5. 2023 |date=21. 3. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 21. aprila so izdali »New Wave«, angleško-slovensko različico »Novega vala«, ki so jo posneli z [[Elvis Costello|Elvisom Costellom]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/misija-liverpool/pridruzimo-se-karnevalu-pozitivnih-sprememb-joker-out-in-elvis-costello-izdali-skupni-videospot/665665 |title=&quot;Pridružimo se karnevalu pozitivnih sprememb&quot; – Joker Out in Elvis Costello izdali skupni videospot |accessdate=13. 5. 2023 |date=21. 4. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Na [[Pesem Evrovizije 2023|Pesmi Evrovizije]] so nastopili v drugem predizboru 11. maja pod zaporedno številko deset in se uvrstili v finale, kjer so nastopili kot štiriindvajseti. Na Evrovizijskem večeru so končali na 21. mestu. Svojo evrovizijsko izkušnjo so ovekovečili v dokumentarni spletni seriji Carpe Diem. Zatem so se odpravili na veliko poletno turnejo po Evropi. 

=== 2024–sedanjost: ''Souvenir Pop'' in novi singl ===
15. novembra 2024 je izšel njihov tretji studijski album ''Souvenir Pop'', potem ko so ga napovedali septembra 2024. Junija 2025 so napovedali koncert za 10. obletnico skupine, imenovan &quot;Karneval&quot;, planiran 20. junija 2026. Novembra 2025 je izšel singel &quot;Supersonic&quot;, januarja 2026 pa so jo izdali v srbščini v duetu s srbskim pevcem Devitom . Maja istega leta je izšel singel &quot;Odsevi sonca&quot;.  

20. junija 2026 so na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani odigrali koncert &quot;Karneval&quot; ob deseti obletnici delovanja, ki se ga je udeležilo okoli 17.000 ljudi. Gosti koncerta so bili [[Käärija]] in [[Devito]]. 

==Člani==
;Trenutni člani
* [[Bojan Cvjetićanin]] − vokal (2016-)
* [[Jure Maček]] − bobni (2021-)
* [[Kris Guštin]] − kitara (2016-)
* [[Jan Peteh]] − kitara, klaviature (2016-)
* [[Nace Jordan]] – bas kitara (2022-)

;Nekdanji člani
* [[Matic Kovačič]] − bobni (2016-2021) 
* [[Martin Jurkovič]] − bas kitara (2016-2022)

== Diskografija ==
=== Studijski albumi ===
* ''[[Umazane misli (album)|Umazane misli]]'' (2021)
* ''[[Demoni (album)|Demoni]]'' (2022)
* ''[[Souvenir Pop (album)|Souvenir Pop]]'' (2024)
===Live albumi===
* ''[[Live from Arena Stožice]]'' (2023)

=== Singli ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Naslov !! Album
|-
| 2016 || Kot srce, ki kri poganja || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| 2017 || Omamljeno telo || style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=6|''Umazane misli''
|-
| 2019 || Gola
|-
| rowspan=2|2020 || Vem, da greš
|-
| Umazane misli
|-
| 2021 || A sem ti povedal
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |2022 || Barve oceana
|-
| Katrina || rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align:center&quot; |''Demoni''
|-
| Demoni
|-
| Novi val
|-
| rowspan=3|2023 || [[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe Diem]] || style=&quot;text-align:center&quot;|''Souvenir Pop''
|-
| New Wave &lt;small&gt;(z [[Elvis Costello|Elvisom Costellom]])&lt;/small&gt; || rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| Sunny Side of London
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |2024
| Everybody's Waiting
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center&quot;|''Souvenir Pop''
|-
| Šta bih ja
|-
| Bluza
|-
| Stephanie
|-
|2025
| Supersonic
|-
|2026
| Odsevi sonca
|}

== Nagrade ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Nagrada !! Leto !! Kategorija !! Nominirano&lt;br&gt;delo/izvajalec !! Rezultat
|-
| rowspan=10|[[Zlata piščal (nagrada)|Zlata piščal]]|| rowspan=&quot;2&quot; |2020 || Skladba leta || »Gola« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Novinec leta || rowspan=3|Joker Out || {{won|Prejemniki}}	
|-
| 2021 || Izvajalec leta || {{won|Prejemniki}}
|-
| rowspan=4|2022 || Izvajalec leta || {{won|Prejemniki}}
|-
| rowspan=2|Skladba leta || »Umazane misli« || {{nom|Nominirani}}
|-
| »A sem ti povedal« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Album leta || ''Umazane misli'' || {{nom|Nominirani}}
|-
| 2023 || Izvajalec leta || Joker Out || {{nom|Nominirani}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |2024 || Skladba leta || »Carpe Diem« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Izvajalec leta || Joker Out || {{won|Prejemniki}}
|-
| MAC (Music Awards Ceremony) || 2023 || Rock skladba || »Barve oceana« || {{nom|Nominirani}}
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Viri==
* {{navedi splet |url=http://kamra-radovljica.si/5-1-2018-joker-out-shagadelic-rock-and-roll/ |title=5.1.2018 – Joker out – shagadelic rock and roll |accessdate=6. 8. 2020 |date= |format= |work=Radio Galama |archive-date=2021-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210123005211/http://kamra-radovljica.si/5-1-2018-joker-out-shagadelic-rock-and-roll/ |url-status=dead }}
* {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/joker-out-gola.html |title='Shagadelic' rokerji Joker Out s pesmijo Gola proti prvencu |accessdate=3. 7. 2020 |date=14. 9. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.ljubljanskigrad.si/sl/dogodki/joker-out/ |title=Joker Out |accessdate=3. 7. 2020 |date= |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-razprodali-cvetlicarno/ |title=Joker Out razprodali Cvetličarno |accessdate=3. 7. 2020 |date=1. 2. 2020 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ldhB7Tet7So |title=Kdo smo JOKER OUT? |accessdate=3. 7. 2020 |date=6. 10. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joker-out-na-danasnjem-koncertu-doma/526897 |title=Joker Out na današnjem koncertu doma |accessdate=3. 7. 2020 |date=12. 6. 2020 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=qtRID-bzso8 |title=[Bitka Bendov] Joker Out - intervju |accessdate=3. 7. 2020 |date=29. 6. 2017 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/glasba/joker-out-nas-prvenec-bo-na-policah-prihodnje-leto/500933 |title=Joker Out: &quot;Naš prvenec bo na policah prihodnje leto!&quot; |accessdate=5. 8. 2020 |date=30. 9. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-smo-kot-austin-powers-ker-imamo-mojo/ |title=JOKER OUT: ‘Smo kot Austin Powers, ker imamo mojo’ |accessdate=5. 8. 2020 |date=11. 10. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://ljubljanainfo.com/novica/kultura/so-mulci-ki-so-z-umazanimi-mislimi-zazigali-na-strehi-rtv-ja/52183 |title=To so mulci, ki so z umazanimi mislimi zažigali na strehi RTV-ja |accessdate=5. 8. 2020 |date=26. 6. 2020 |format= |work= }}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Joker Out}}
* {{SocialLinks}}
* {{discogs artist}}

{{Slovenija na Pesmi Evrovizije}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Joker Out| ]]
[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2016]]
[[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]]
[[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]]</text>
      <sha1>g4wulnxxng9xu4ex2545ntu3m6spxna</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757907</id>
      <parentid>6757906</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:12:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <origin>6757907</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21304" sha1="oqtjxt6wt4rlu21nqv9hwh4r61v2bi3" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| image            = 
| image_size       = 
| landscape        = yes &lt;!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --&gt;
| alt              = Skupina med evrovizijskim nastopom v Helsinkih
| caption          = 
| background       = group_or_band
| alias            = 
| origin           = [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| genre            = {{hlist|[[rock]]|[[pop rock]]}}
| years_active     = 2016–danes
| label            = 
| associated_acts  = 
| website          = [https://www.jokeroutband.com/ jokeroutband.com]
| current_members  = [[Bojan Cvjetićanin]]&lt;br&gt;[[Jure Maček]]&lt;br&gt;[[Kris Guštin]]&lt;br&gt;[[Jan Peteh]]&lt;br&gt;[[Nace Jordan]]
| past_members     = [[Matic Kovačič]]&lt;br&gt;[[Martin Jurkovič]]
| module           = 
| module2          = 
| module3          = 
}}

'''Joker Out''' je ljubljanska [[pop rock]] skupina, ki deluje od leta 2016. Svoj slog opisujejo kot »shagadelic rock'n'roll«.

==Zgodovina==
===2016–2021: začetki in ''Umazane misli''===
Bend je nastal maja 2016, po razpadu skupine Apokalipsa, v kateri so igrali Bojan Cvjetićanin, Martin Jurkovič, Matic Kovačič in Luka Škerlep. Trem izmed njih – Cvjetićaninu, Jurkoviču in Kovačiču – sta se pridružila Kris Guštin in Jan Peteh iz skupine Buržuazija in nastal je Joker Out.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.prulcek.si/2016/12/magic-januar.html |title=Magic januar |accessdate=3. 7. 2020 |date= |format= |work= |archive-date=2020-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200703154118/https://www.prulcek.si/2016/12/magic-januar.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Njihov prvi javni nastop je bil na Festivalu na gaju (21. maja). Novembra so izdali svoj prvi singel »Kot srce, ki kri poganja«, za katerega so posneli tudi svoj prvi videospot.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/joker-out-predstavljajo-video-kot-srce-ki-kri-poganja/ |title=Joker out predstavljajo video Kot srce, ki kri poganja |accessdate=5. 8. 2020 |date=7. 11. 2016 |format= |work= |archive-date=2022-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220518004824/https://www.zarolaj.si/joker-out-predstavljajo-video-kot-srce-ki-kri-poganja/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Nekaj dni pozneje, 10. novembra, so imeli svoj prvi (predtekmovalni) nastop na [[Špil liga|Špil ligi]]. V naslednjih mesecih so nastopili tudi na Bežirocku (17. novembra), Šubafestu (2. decembra), koncertu [[Big Foot Mama|Big Foot Mame]] v Domžalah kot predskupina (23. decembra), polfinalu Špil lige (21. aprila 2017), finalu Bitke bandov na ljubljanskem Kampusu (25. aprila) in [[Vičstock|Vičstocku]] (5. maja), potegovali so se tudi za nastop v finalu turneje Volkswagen Rocks.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.gjp.si/dijaski-koncert-v-petek-2-12-2016-ob-18-00/|title=Koncert dijaških bendov Šubafest 2016 – 2. 12. 2016 ob 18.00 |accessdate=3. 7. 2020 |date=4. 12. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.sou-lj.si/sl/novice/bitka-bandov-finale-soumustgoon |title=Bitka Bandov - Finale #ŠOUmustGOon |accessdate=3. 7. 2020 |date=25. 4. 2017 |format= |work= |archive-date=2022-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221015135453/https://www.sou-lj.si/sl/novice/bitka-bandov-finale-soumustgoon |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V finalu Špil lige, ki je bil 17. junija 2017, so postali zmagovalci njene 4. sezone (2016/17).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/joker-out-mladi-upi-ki-so-zmagali-na-cetrti-spil-ligi/425373|title=Joker Out: mladi upi, ki so zmagali na četrti Špil ligi |accessdate=3. 7. 2020 |date=18. 6. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Novembra je izšla njihova druga pesem »Omamljeno telo«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kioskhmhm.com/nova-skladba-shagadelicnih-joker-out/ |title=Nova skladba shagadeličnih Joker Out |accessdate=3. 7. 2020 |date=17. 11. 2017 |format= |work= |archive-date=2020-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200705040820/http://www.kioskhmhm.com/nova-skladba-shagadelicnih-joker-out/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/joker-out-z-novim-singlom-omamljeno-telo.html|title=Joker Out z novim singlom Omamljeno telo |accessdate=5. 8. 2020 |date=5. 12. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 8. decembra 2017 so nastopili na Ritmu mladosti v [[Arena Stožice|Stožicah]]. V letu 2018 so nastopili na finalnem izboru za nastop na Škisovi tržnici (Škisolov, 8. marca v Orto baru), Šentrocku (20. aprila, Šentjur pri Celju), Majskih igrah (15. maja na Rožniku), Gori rocka (22. junija), [[Festival Lent|Lentu]] (Večerov oder, 23. junija), Urbanem dejanju (22. avgusta) in Zmajevem festivalu (8. septembra).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.ksdd.si/skisolov-2018-ulovili-smo-zmagovalca/|title=ŠkisoLOV 2018 – Ulovili smo zmagovalca! |accessdate=6. 8. 2020 |date=9. 3. 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Njihov naslednji singel »Gola«, pri katerem so prvič sodelovali s producentom Žaretom Pakom, je izšel 12. septembra 2019. Pred tem so imeli približno 8-mesečni premor, ki je bil posledica tega, da je Cvjetićanin hotel poskusiti s solo kariero (prav tako se je njegova umetniška vizija razlikovala od vizije Guština, drugega avtorja benda), a na koncu je ugotovil, da mu bolj ustreza delo v skupini.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/joker-out-edino-prav-je-da-smo-razprodali-cvetlicarno/513689 |title=Joker Out: Edino prav je, da smo razprodali Cvetličarno |accessdate=5. 8. 2020 |date=15. 2. 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/kultura/glasba/joker-out-vrescece-punce-niso-nikdar-minus-271905.html |title=Joker Out: Vreščeče punce niso nikdar minus |accessdate=5. 8. 2020 |date=24. 1. 2020 |format= |work=Delo }}&lt;/ref&gt; Poleti 2019 so nastopili na Škisovi tržnici ter festivalih ŠVIC in Žirfest. 2. novembra so imeli svoj prvi povsem samostojen koncert, in sicer na Ljubljanskem gradu, decembra pa so zopet nastopili na Ritmu mladosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-novembra-z-velikim-koncertom-na-ljubljanskem-gradu/ |title=Joker Out novembra z velikim koncertom na Ljubljanskem gradu |accessdate=5. 8. 2020 |date=27. 9. 2019 |format= |work= |archive-date=2022-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221017123147/https://www.rocker.si/joker-out-novembra-z-velikim-koncertom-na-ljubljanskem-gradu/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

»Goli« je marca 2020 sledil četrti singel »Vem, da greš«, nato pa še »Umazane misli« (oktober 2020) in »A sem ti povedal« (julij 2021). Med izidom »Umazanih misli« in »A sem ti povedal« je bobnarja Matica Kovačiča zamenjal Jure Maček. Skladba »Umazane misli« je bila na prvi izvedbi festivala Frišno/Fresh – Dan nove slovenske glasbe, ki se je zgodila 1. oktobra 2021, s strani občinstva izbrana za »naj novo slovensko skladbo zadnjega leta«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/frisno-fresh-2021-katera-bo-nova-slovenska-naj-skladba-zadnjega-leta/595031|title=Frišno/Fresh 2021 – katera bo nova slovenska naj skladba zadnjega leta? |accessdate=31. 1. 2022 |date=23. 9. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/radio-regionalni/nova-slovenska-glasba-zazvenela-v-frisni-preobleki/595998|title=Nova slovenska glasba zazvenela v &quot;Frišni&quot; preobleki |accessdate=31. 1. 2022 |date=2. 10. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Njihov prvi album ''Umazane misli'' je izšel oktobra 2021. Prvotno bi moral iziti že aprila 2020, a je bil njegov izid zaradi pandemije koronavirusne bolezni večkrat prestavljen. Predstavili so ga na dveh zaporednih koncertih 20. in 21. oktobra 2021 v Cvetličarni, ki sta bila oba razprodana že leta 2020. Drugi koncert je posnela RTV Slovenija. V teh dveh letih so prejeli dve [[Zlata piščal (nagrada)|zlati piščali]]: leta 2020 za novince leta, leta 2021 pa za izvajalce leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/zlate-piscali-prejeli-joker-out-koala-voice-dan-d-in-marko-brecelj/527479|title=Zlate piščali prejeli Joker Out, Koala Voice, Dan D in Marko Brecelj |accessdate=5. 8. 2020 |date=18. 6. 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

===2022–2023: ''Demoni'' in Pesem Evrovizije===
Aprila 2022 so objavili videospot za še zadnji singel s prvega albuma, »Barve oceana«. 12. maja so na osmi podelitvi zlatih piščali že drugo leto zapored slavili v kategoriji izvajalcev leta. Julija so nastopili na festivalu Exit (na odru Visa Fusion).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rocker.si/na-exit-tudi-joker-out-senidah-in-noctiferia/ |title=Na EXIT tudi Joker Out, Senidah in Noctiferia |accessdate=28. 10. 2022 |date=18. 6. 2022 |format= |work= |archive-date=2022-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221028081318/https://www.rocker.si/na-exit-tudi-joker-out-senidah-in-noctiferia/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 31. avgusta so izdali svoj drugi album ''Demoni'', ki ga je napovedala skladba »Katrina«. Predstavitveni koncert zanj so imeli 9. septembra v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]]. 10. oktobra so na Instagramu sporočili, da skupino (zaradi študija v tujini) zapušča basist Martin Jurkovič. Nadomestil ga je Nace Jordan, ki jih je takoj po Jurkovičevem odhodu sprva na nastopih spremljal kot gostujoči basist, še pred koncem novembra pa je (tudi »uradno«) postal član skupine.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/glasba/skupino-joker-out-zapusca-basist-martin-jurkovic.html|title=Skupino Joker Out zapušča basist Martin Jurkovič |accessdate=13. 10. 2022 |date=11. 10. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.metropolitan.si/scena/glasba/ekskluzivno-smo-izvedeli-kdo-se-bo-skupini-joker-out-po-odhodu-kitarista-pridruzil-na-odrih/|title=Vemo, kdo se bo skupini Joker Out po odhodu kitarista pridružil na odrih |accessdate=28. 10. 2022 |date=11. 10. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; »Katrini« so konec oktobra sledili »Demoni«, njihov prvi singel v srbščini, ki je predstavljal njihovo prvo uradno izdajo za tržišče bivše Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-grejo-na-jug-demoni-izidejo-na-noc-carovnic/ |title=JOKER OUT grejo na jug – DEMONI izidejo na noč čarovnic |accessdate=28. 10. 2022 |date=27. 10. 2022 |format= |work= |archive-date=2022-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221208163823/https://www.rocker.si/joker-out-grejo-na-jug-demoni-izidejo-na-noc-carovnic/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 28. novembra so na deseti podelitvi nagrad revije ''Elle'' za stil (Elle Style Awards 2022) prejeli nagrado v kategoriji Elle glasba.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://elle.metropolitan.si/styleawards/esa2022/elle-style-awards-2022-znani-so-nagrajenci/ |title=Elle Style Awards 2022: Znani so NAGRAJENCI! |accessdate=6. 5. 2023 |date=28. 11. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://elle.metropolitan.si/styleawards/esa2022/nagrajenci/elle-glasba-joker-out/ |title=Elle Style Awards 2022: Nagrado Elle glasba je prejela glasbena skupina Joker Out |accessdate=6. 5. 2023 |date=29. 11. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

8. decembra 2022 je [[RTV Slovenija]] sporočila, da bodo Joker Out [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenijo]] zastopali na [[Pesem Evrovizije 2023|Pesmi Evrovizije 2023]] v [[Liverpool|Liverpoolu]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/evrovizija-na-misijo-liverpool-se-podajajo-joker-out/650251 |title=Evrovizija: na Misijo Liverpool se podajajo Joker Out! |accessdate=13. 5. 2023 |date=8. 12. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Tri dni zatem so odpotovali v [[Hamburg]], kjer so v studiu Clouds Hill posneli evrovizijsko »[[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe Diem]]«. 20. decembra so objavili posnetek žive izvedbe skladbe »Novi val« s koncerta v Križankah.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/glasba/pozar-na-krasu-inspiracija-za-pesem-skupine-joker-out/653675 |title=Požar na Krasu inspiracija za pesem skupine Joker Out |accessdate=13. 5. 2023 |date=9. 1. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Pred koncem leta so si za »Barve oceana« prislužili nominacijo za regionalno nagrado MAC (Music Awards Ceremony) v kategoriji rock skladba leta (rok numera) in se uvrstili v drugi krog glasovanja (najboljših 10 nominirancev v kategoriji).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/joker-out-prvic-ob-bok-najpopularnejsim-izvajalcem-na-balkanu.html |title=Joker Out prvič ob bok najpopularnejšim izvajalcem na Balkanu |accessdate=13. 5. 2023 |date=18. 1. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=uuTYecV4PJc |title=Joker Out Band - Barve Oceana /ROCK NUMERA |accessdate=13. 5. 2023 |date=26. 12. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.instagram.com/p/CnvDj3eqRIG/&lt;/ref&gt; Na podelitvi nagrad, ki je potekala 25. in 26. januarja 2023 v [[Beograd|beograjski]] areni Štark, natančneje na njenem prvem večeru, so kot edini slovenski izvajalci tudi nastopili, in sicer z »Demoni«, ki so jih nekaj dni pozneje na pretočnih platformah izdali v različici MAC 2023.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/joker-out-nastopili-na-podelitvi-glasbenih-nagrad-mac.html |title=Joker Out nastopili na podelitvi glasbenih nagrad MAC |accessdate=13. 5. 2023 |date=26. 1. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 1. februarja jim je podjetje [[Eventim Slovenija]] podelilo priznanje za izvajalca z največjim številom prodanih vstopnic v Sloveniji v letu 2022 (bestseller 2022) za koncert v Stožicah oktobra 2023, ki so ga naznanili več kot leto vnaprej.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://evrovizija.com/priznanje-bestseller-za-joker-out/ |title=Priznanje Bestseller za Joker Out |accessdate=13. 5. 2023 |date=2. 2. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.instagram.com/p/CoHhjQkoYj6/&lt;/ref&gt; 4. februarja so v oddaji Misija Liverpool prvič javno predstavili svojo evrovizijsko pesem »Carpe Diem«. Ta je na isti dan izšla kot singel in v videopodobi. V okviru promocijske turneje so se v marcu in aprilu udeležili evrovizijskih predzabav v [[Barcelona|Barceloni]] (25. 3.), [[Varšava|Varšavi]] (1. 4.), [[Tel Aviv|Tel Avivu]] (3. 4.), [[Madrid|Madridu]] (8. 4.), [[Amsterdam|Amstedamu]] (15. 4.) in [[London|Londonu]] (16. 4.), od domačega občinstva pa so se pred odhodom v Liverpool poslovili s koncertom na ljubljanskem [[Novi trg, Ljubljana|Novem trgu]] 25. aprila. Marca so bili uvrščeni na seznam 100 pozornosti vrednih glasbenih izvajalcev v Evropi (Artists to Watch 2023) Združenja neodvisnih glasbenih založb IMPALA.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.impalamusic.org/100-artists-to-watch-2023-impala-youtube/ |title=Artists to Watch 2023 |accessdate=13. 5. 2023 |date=21. 3. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 21. aprila so izdali »New Wave«, angleško-slovensko različico »Novega vala«, ki so jo posneli z [[Elvis Costello|Elvisom Costellom]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/misija-liverpool/pridruzimo-se-karnevalu-pozitivnih-sprememb-joker-out-in-elvis-costello-izdali-skupni-videospot/665665 |title=&quot;Pridružimo se karnevalu pozitivnih sprememb&quot; – Joker Out in Elvis Costello izdali skupni videospot |accessdate=13. 5. 2023 |date=21. 4. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Na [[Pesem Evrovizije 2023|Pesmi Evrovizije]] so nastopili v drugem predizboru 11. maja pod zaporedno številko deset in se uvrstili v finale, kjer so nastopili kot štiriindvajseti. Na Evrovizijskem večeru so končali na 21. mestu. Svojo evrovizijsko izkušnjo so ovekovečili v dokumentarni spletni seriji Carpe Diem. Zatem so se odpravili na veliko poletno turnejo po Evropi. 

=== 2024–sedanjost: ''Souvenir Pop'' in novi singl ===
15. novembra 2024 je izšel njihov tretji studijski album ''Souvenir Pop'', potem ko so ga napovedali septembra 2024. Junija 2025 so napovedali koncert za 10. obletnico skupine, imenovan &quot;Karneval&quot;, planiran 20. junija 2026. Novembra 2025 je izšel singel &quot;Supersonic&quot;, januarja 2026 pa so jo izdali v srbščini v duetu s srbskim pevcem Devitom . Maja istega leta je izšel singel &quot;Odsevi sonca&quot;.  

20. junija 2026 so na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani odigrali koncert &quot;Karneval&quot; ob deseti obletnici delovanja, ki se ga je udeležilo okoli 17.000 ljudi. Gosti koncerta so bili [[Käärija]] in [[Devito]]. 

==Člani==
;Trenutni člani
* [[Bojan Cvjetićanin]] − vokal (2016-)
* [[Jure Maček]] − bobni (2021-)
* [[Kris Guštin]] − kitara (2016-)
* [[Jan Peteh]] − kitara, klaviature (2016-)
* [[Nace Jordan]] – bas kitara (2022-)

;Nekdanji člani
* [[Matic Kovačič]] − bobni (2016-2021) 
* [[Martin Jurkovič]] − bas kitara (2016-2022)

== Diskografija ==
=== Studijski albumi ===
* ''[[Umazane misli (album)|Umazane misli]]'' (2021)
* ''[[Demoni (album)|Demoni]]'' (2022)
* ''[[Souvenir Pop (album)|Souvenir Pop]]'' (2024)
===Live albumi===
* ''[[Live from Arena Stožice]]'' (2023)

=== Singli ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Naslov !! Album
|-
| 2016 || Kot srce, ki kri poganja || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| 2017 || Omamljeno telo || style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=6|''Umazane misli''
|-
| 2019 || Gola
|-
| rowspan=2|2020 || Vem, da greš
|-
| Umazane misli
|-
| 2021 || A sem ti povedal
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |2022 || Barve oceana
|-
| Katrina || rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align:center&quot; |''Demoni''
|-
| Demoni
|-
| Novi val
|-
| rowspan=3|2023 || [[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe Diem]] || style=&quot;text-align:center&quot;|''Souvenir Pop''
|-
| New Wave &lt;small&gt;(z [[Elvis Costello|Elvisom Costellom]])&lt;/small&gt; || rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| Sunny Side of London
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |2024
| Everybody's Waiting
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center&quot;|''Souvenir Pop''
|-
| Šta bih ja
|-
| Bluza
|-
| Stephanie
|-
|2025
| Supersonic
|-
|2026
| Odsevi sonca
|}

== Nagrade ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Nagrada !! Leto !! Kategorija !! Nominirano&lt;br&gt;delo/izvajalec !! Rezultat
|-
| rowspan=10|[[Zlata piščal (nagrada)|Zlata piščal]]|| rowspan=&quot;2&quot; |2020 || Skladba leta || »Gola« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Novinec leta || rowspan=3|Joker Out || {{won|Prejemniki}}	
|-
| 2021 || Izvajalec leta || {{won|Prejemniki}}
|-
| rowspan=4|2022 || Izvajalec leta || {{won|Prejemniki}}
|-
| rowspan=2|Skladba leta || »Umazane misli« || {{nom|Nominirani}}
|-
| »A sem ti povedal« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Album leta || ''Umazane misli'' || {{nom|Nominirani}}
|-
| 2023 || Izvajalec leta || Joker Out || {{nom|Nominirani}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |2024 || Skladba leta || »Carpe Diem« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Izvajalec leta || Joker Out || {{won|Prejemniki}}
|-
| MAC (Music Awards Ceremony) || 2023 || Rock skladba || »Barve oceana« || {{nom|Nominirani}}
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Viri==
* {{navedi splet |url=http://kamra-radovljica.si/5-1-2018-joker-out-shagadelic-rock-and-roll/ |title=5.1.2018 – Joker out – shagadelic rock and roll |accessdate=6. 8. 2020 |date= |format= |work=Radio Galama |archive-date=2021-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210123005211/http://kamra-radovljica.si/5-1-2018-joker-out-shagadelic-rock-and-roll/ |url-status=dead }}
* {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/joker-out-gola.html |title='Shagadelic' rokerji Joker Out s pesmijo Gola proti prvencu |accessdate=3. 7. 2020 |date=14. 9. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.ljubljanskigrad.si/sl/dogodki/joker-out/ |title=Joker Out |accessdate=3. 7. 2020 |date= |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-razprodali-cvetlicarno/ |title=Joker Out razprodali Cvetličarno |accessdate=3. 7. 2020 |date=1. 2. 2020 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ldhB7Tet7So |title=Kdo smo JOKER OUT? |accessdate=3. 7. 2020 |date=6. 10. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joker-out-na-danasnjem-koncertu-doma/526897 |title=Joker Out na današnjem koncertu doma |accessdate=3. 7. 2020 |date=12. 6. 2020 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=qtRID-bzso8 |title=[Bitka Bendov] Joker Out - intervju |accessdate=3. 7. 2020 |date=29. 6. 2017 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/glasba/joker-out-nas-prvenec-bo-na-policah-prihodnje-leto/500933 |title=Joker Out: &quot;Naš prvenec bo na policah prihodnje leto!&quot; |accessdate=5. 8. 2020 |date=30. 9. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-smo-kot-austin-powers-ker-imamo-mojo/ |title=JOKER OUT: ‘Smo kot Austin Powers, ker imamo mojo’ |accessdate=5. 8. 2020 |date=11. 10. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://ljubljanainfo.com/novica/kultura/so-mulci-ki-so-z-umazanimi-mislimi-zazigali-na-strehi-rtv-ja/52183 |title=To so mulci, ki so z umazanimi mislimi zažigali na strehi RTV-ja |accessdate=5. 8. 2020 |date=26. 6. 2020 |format= |work= }}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Joker Out}}
* {{SocialLinks}}
* {{discogs artist}}

{{Slovenija na Pesmi Evrovizije}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Joker Out| ]]
[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2016]]
[[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]]
[[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]]</text>
      <sha1>oqtjxt6wt4rlu21nqv9hwh4r61v2bi3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757908</id>
      <parentid>6757907</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:13:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <comment>ups</comment>
      <origin>6757908</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21305" sha1="hc8zghyuyosvciqht3j3v8gs2ylwc5h" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| image            = 
| image_size       = 
| landscape        = yes &lt;!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --&gt;
| alt              = Skupina med evrovizijskim nastopom v Liverpoolu
| caption          = 
| background       = group_or_band
| alias            = 
| origin           = [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| genre            = {{hlist|[[rock]]|[[pop rock]]}}
| years_active     = 2016–danes
| label            = 
| associated_acts  = 
| website          = [https://www.jokeroutband.com/ jokeroutband.com]
| current_members  = [[Bojan Cvjetićanin]]&lt;br&gt;[[Jure Maček]]&lt;br&gt;[[Kris Guštin]]&lt;br&gt;[[Jan Peteh]]&lt;br&gt;[[Nace Jordan]]
| past_members     = [[Matic Kovačič]]&lt;br&gt;[[Martin Jurkovič]]
| module           = 
| module2          = 
| module3          = 
}}

'''Joker Out''' je ljubljanska [[pop rock]] skupina, ki deluje od leta 2016. Svoj slog opisujejo kot »shagadelic rock'n'roll«.

==Zgodovina==
===2016–2021: začetki in ''Umazane misli''===
Bend je nastal maja 2016, po razpadu skupine Apokalipsa, v kateri so igrali Bojan Cvjetićanin, Martin Jurkovič, Matic Kovačič in Luka Škerlep. Trem izmed njih – Cvjetićaninu, Jurkoviču in Kovačiču – sta se pridružila Kris Guštin in Jan Peteh iz skupine Buržuazija in nastal je Joker Out.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.prulcek.si/2016/12/magic-januar.html |title=Magic januar |accessdate=3. 7. 2020 |date= |format= |work= |archive-date=2020-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200703154118/https://www.prulcek.si/2016/12/magic-januar.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Njihov prvi javni nastop je bil na Festivalu na gaju (21. maja). Novembra so izdali svoj prvi singel »Kot srce, ki kri poganja«, za katerega so posneli tudi svoj prvi videospot.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/joker-out-predstavljajo-video-kot-srce-ki-kri-poganja/ |title=Joker out predstavljajo video Kot srce, ki kri poganja |accessdate=5. 8. 2020 |date=7. 11. 2016 |format= |work= |archive-date=2022-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220518004824/https://www.zarolaj.si/joker-out-predstavljajo-video-kot-srce-ki-kri-poganja/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Nekaj dni pozneje, 10. novembra, so imeli svoj prvi (predtekmovalni) nastop na [[Špil liga|Špil ligi]]. V naslednjih mesecih so nastopili tudi na Bežirocku (17. novembra), Šubafestu (2. decembra), koncertu [[Big Foot Mama|Big Foot Mame]] v Domžalah kot predskupina (23. decembra), polfinalu Špil lige (21. aprila 2017), finalu Bitke bandov na ljubljanskem Kampusu (25. aprila) in [[Vičstock|Vičstocku]] (5. maja), potegovali so se tudi za nastop v finalu turneje Volkswagen Rocks.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.gjp.si/dijaski-koncert-v-petek-2-12-2016-ob-18-00/|title=Koncert dijaških bendov Šubafest 2016 – 2. 12. 2016 ob 18.00 |accessdate=3. 7. 2020 |date=4. 12. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.sou-lj.si/sl/novice/bitka-bandov-finale-soumustgoon |title=Bitka Bandov - Finale #ŠOUmustGOon |accessdate=3. 7. 2020 |date=25. 4. 2017 |format= |work= |archive-date=2022-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221015135453/https://www.sou-lj.si/sl/novice/bitka-bandov-finale-soumustgoon |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V finalu Špil lige, ki je bil 17. junija 2017, so postali zmagovalci njene 4. sezone (2016/17).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/joker-out-mladi-upi-ki-so-zmagali-na-cetrti-spil-ligi/425373|title=Joker Out: mladi upi, ki so zmagali na četrti Špil ligi |accessdate=3. 7. 2020 |date=18. 6. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Novembra je izšla njihova druga pesem »Omamljeno telo«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kioskhmhm.com/nova-skladba-shagadelicnih-joker-out/ |title=Nova skladba shagadeličnih Joker Out |accessdate=3. 7. 2020 |date=17. 11. 2017 |format= |work= |archive-date=2020-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200705040820/http://www.kioskhmhm.com/nova-skladba-shagadelicnih-joker-out/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/joker-out-z-novim-singlom-omamljeno-telo.html|title=Joker Out z novim singlom Omamljeno telo |accessdate=5. 8. 2020 |date=5. 12. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 8. decembra 2017 so nastopili na Ritmu mladosti v [[Arena Stožice|Stožicah]]. V letu 2018 so nastopili na finalnem izboru za nastop na Škisovi tržnici (Škisolov, 8. marca v Orto baru), Šentrocku (20. aprila, Šentjur pri Celju), Majskih igrah (15. maja na Rožniku), Gori rocka (22. junija), [[Festival Lent|Lentu]] (Večerov oder, 23. junija), Urbanem dejanju (22. avgusta) in Zmajevem festivalu (8. septembra).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.ksdd.si/skisolov-2018-ulovili-smo-zmagovalca/|title=ŠkisoLOV 2018 – Ulovili smo zmagovalca! |accessdate=6. 8. 2020 |date=9. 3. 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Njihov naslednji singel »Gola«, pri katerem so prvič sodelovali s producentom Žaretom Pakom, je izšel 12. septembra 2019. Pred tem so imeli približno 8-mesečni premor, ki je bil posledica tega, da je Cvjetićanin hotel poskusiti s solo kariero (prav tako se je njegova umetniška vizija razlikovala od vizije Guština, drugega avtorja benda), a na koncu je ugotovil, da mu bolj ustreza delo v skupini.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/joker-out-edino-prav-je-da-smo-razprodali-cvetlicarno/513689 |title=Joker Out: Edino prav je, da smo razprodali Cvetličarno |accessdate=5. 8. 2020 |date=15. 2. 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/kultura/glasba/joker-out-vrescece-punce-niso-nikdar-minus-271905.html |title=Joker Out: Vreščeče punce niso nikdar minus |accessdate=5. 8. 2020 |date=24. 1. 2020 |format= |work=Delo }}&lt;/ref&gt; Poleti 2019 so nastopili na Škisovi tržnici ter festivalih ŠVIC in Žirfest. 2. novembra so imeli svoj prvi povsem samostojen koncert, in sicer na Ljubljanskem gradu, decembra pa so zopet nastopili na Ritmu mladosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-novembra-z-velikim-koncertom-na-ljubljanskem-gradu/ |title=Joker Out novembra z velikim koncertom na Ljubljanskem gradu |accessdate=5. 8. 2020 |date=27. 9. 2019 |format= |work= |archive-date=2022-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221017123147/https://www.rocker.si/joker-out-novembra-z-velikim-koncertom-na-ljubljanskem-gradu/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

»Goli« je marca 2020 sledil četrti singel »Vem, da greš«, nato pa še »Umazane misli« (oktober 2020) in »A sem ti povedal« (julij 2021). Med izidom »Umazanih misli« in »A sem ti povedal« je bobnarja Matica Kovačiča zamenjal Jure Maček. Skladba »Umazane misli« je bila na prvi izvedbi festivala Frišno/Fresh – Dan nove slovenske glasbe, ki se je zgodila 1. oktobra 2021, s strani občinstva izbrana za »naj novo slovensko skladbo zadnjega leta«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/frisno-fresh-2021-katera-bo-nova-slovenska-naj-skladba-zadnjega-leta/595031|title=Frišno/Fresh 2021 – katera bo nova slovenska naj skladba zadnjega leta? |accessdate=31. 1. 2022 |date=23. 9. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/radio-regionalni/nova-slovenska-glasba-zazvenela-v-frisni-preobleki/595998|title=Nova slovenska glasba zazvenela v &quot;Frišni&quot; preobleki |accessdate=31. 1. 2022 |date=2. 10. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Njihov prvi album ''Umazane misli'' je izšel oktobra 2021. Prvotno bi moral iziti že aprila 2020, a je bil njegov izid zaradi pandemije koronavirusne bolezni večkrat prestavljen. Predstavili so ga na dveh zaporednih koncertih 20. in 21. oktobra 2021 v Cvetličarni, ki sta bila oba razprodana že leta 2020. Drugi koncert je posnela RTV Slovenija. V teh dveh letih so prejeli dve [[Zlata piščal (nagrada)|zlati piščali]]: leta 2020 za novince leta, leta 2021 pa za izvajalce leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/zlate-piscali-prejeli-joker-out-koala-voice-dan-d-in-marko-brecelj/527479|title=Zlate piščali prejeli Joker Out, Koala Voice, Dan D in Marko Brecelj |accessdate=5. 8. 2020 |date=18. 6. 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

===2022–2023: ''Demoni'' in Pesem Evrovizije===
Aprila 2022 so objavili videospot za še zadnji singel s prvega albuma, »Barve oceana«. 12. maja so na osmi podelitvi zlatih piščali že drugo leto zapored slavili v kategoriji izvajalcev leta. Julija so nastopili na festivalu Exit (na odru Visa Fusion).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rocker.si/na-exit-tudi-joker-out-senidah-in-noctiferia/ |title=Na EXIT tudi Joker Out, Senidah in Noctiferia |accessdate=28. 10. 2022 |date=18. 6. 2022 |format= |work= |archive-date=2022-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221028081318/https://www.rocker.si/na-exit-tudi-joker-out-senidah-in-noctiferia/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 31. avgusta so izdali svoj drugi album ''Demoni'', ki ga je napovedala skladba »Katrina«. Predstavitveni koncert zanj so imeli 9. septembra v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]]. 10. oktobra so na Instagramu sporočili, da skupino (zaradi študija v tujini) zapušča basist Martin Jurkovič. Nadomestil ga je Nace Jordan, ki jih je takoj po Jurkovičevem odhodu sprva na nastopih spremljal kot gostujoči basist, še pred koncem novembra pa je (tudi »uradno«) postal član skupine.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/glasba/skupino-joker-out-zapusca-basist-martin-jurkovic.html|title=Skupino Joker Out zapušča basist Martin Jurkovič |accessdate=13. 10. 2022 |date=11. 10. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.metropolitan.si/scena/glasba/ekskluzivno-smo-izvedeli-kdo-se-bo-skupini-joker-out-po-odhodu-kitarista-pridruzil-na-odrih/|title=Vemo, kdo se bo skupini Joker Out po odhodu kitarista pridružil na odrih |accessdate=28. 10. 2022 |date=11. 10. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; »Katrini« so konec oktobra sledili »Demoni«, njihov prvi singel v srbščini, ki je predstavljal njihovo prvo uradno izdajo za tržišče bivše Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-grejo-na-jug-demoni-izidejo-na-noc-carovnic/ |title=JOKER OUT grejo na jug – DEMONI izidejo na noč čarovnic |accessdate=28. 10. 2022 |date=27. 10. 2022 |format= |work= |archive-date=2022-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221208163823/https://www.rocker.si/joker-out-grejo-na-jug-demoni-izidejo-na-noc-carovnic/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 28. novembra so na deseti podelitvi nagrad revije ''Elle'' za stil (Elle Style Awards 2022) prejeli nagrado v kategoriji Elle glasba.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://elle.metropolitan.si/styleawards/esa2022/elle-style-awards-2022-znani-so-nagrajenci/ |title=Elle Style Awards 2022: Znani so NAGRAJENCI! |accessdate=6. 5. 2023 |date=28. 11. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://elle.metropolitan.si/styleawards/esa2022/nagrajenci/elle-glasba-joker-out/ |title=Elle Style Awards 2022: Nagrado Elle glasba je prejela glasbena skupina Joker Out |accessdate=6. 5. 2023 |date=29. 11. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

8. decembra 2022 je [[RTV Slovenija]] sporočila, da bodo Joker Out [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenijo]] zastopali na [[Pesem Evrovizije 2023|Pesmi Evrovizije 2023]] v [[Liverpool|Liverpoolu]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/evrovizija-na-misijo-liverpool-se-podajajo-joker-out/650251 |title=Evrovizija: na Misijo Liverpool se podajajo Joker Out! |accessdate=13. 5. 2023 |date=8. 12. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Tri dni zatem so odpotovali v [[Hamburg]], kjer so v studiu Clouds Hill posneli evrovizijsko »[[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe Diem]]«. 20. decembra so objavili posnetek žive izvedbe skladbe »Novi val« s koncerta v Križankah.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/glasba/pozar-na-krasu-inspiracija-za-pesem-skupine-joker-out/653675 |title=Požar na Krasu inspiracija za pesem skupine Joker Out |accessdate=13. 5. 2023 |date=9. 1. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Pred koncem leta so si za »Barve oceana« prislužili nominacijo za regionalno nagrado MAC (Music Awards Ceremony) v kategoriji rock skladba leta (rok numera) in se uvrstili v drugi krog glasovanja (najboljših 10 nominirancev v kategoriji).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/joker-out-prvic-ob-bok-najpopularnejsim-izvajalcem-na-balkanu.html |title=Joker Out prvič ob bok najpopularnejšim izvajalcem na Balkanu |accessdate=13. 5. 2023 |date=18. 1. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=uuTYecV4PJc |title=Joker Out Band - Barve Oceana /ROCK NUMERA |accessdate=13. 5. 2023 |date=26. 12. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.instagram.com/p/CnvDj3eqRIG/&lt;/ref&gt; Na podelitvi nagrad, ki je potekala 25. in 26. januarja 2023 v [[Beograd|beograjski]] areni Štark, natančneje na njenem prvem večeru, so kot edini slovenski izvajalci tudi nastopili, in sicer z »Demoni«, ki so jih nekaj dni pozneje na pretočnih platformah izdali v različici MAC 2023.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/joker-out-nastopili-na-podelitvi-glasbenih-nagrad-mac.html |title=Joker Out nastopili na podelitvi glasbenih nagrad MAC |accessdate=13. 5. 2023 |date=26. 1. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 1. februarja jim je podjetje [[Eventim Slovenija]] podelilo priznanje za izvajalca z največjim številom prodanih vstopnic v Sloveniji v letu 2022 (bestseller 2022) za koncert v Stožicah oktobra 2023, ki so ga naznanili več kot leto vnaprej.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://evrovizija.com/priznanje-bestseller-za-joker-out/ |title=Priznanje Bestseller za Joker Out |accessdate=13. 5. 2023 |date=2. 2. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.instagram.com/p/CoHhjQkoYj6/&lt;/ref&gt; 4. februarja so v oddaji Misija Liverpool prvič javno predstavili svojo evrovizijsko pesem »Carpe Diem«. Ta je na isti dan izšla kot singel in v videopodobi. V okviru promocijske turneje so se v marcu in aprilu udeležili evrovizijskih predzabav v [[Barcelona|Barceloni]] (25. 3.), [[Varšava|Varšavi]] (1. 4.), [[Tel Aviv|Tel Avivu]] (3. 4.), [[Madrid|Madridu]] (8. 4.), [[Amsterdam|Amstedamu]] (15. 4.) in [[London|Londonu]] (16. 4.), od domačega občinstva pa so se pred odhodom v Liverpool poslovili s koncertom na ljubljanskem [[Novi trg, Ljubljana|Novem trgu]] 25. aprila. Marca so bili uvrščeni na seznam 100 pozornosti vrednih glasbenih izvajalcev v Evropi (Artists to Watch 2023) Združenja neodvisnih glasbenih založb IMPALA.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.impalamusic.org/100-artists-to-watch-2023-impala-youtube/ |title=Artists to Watch 2023 |accessdate=13. 5. 2023 |date=21. 3. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 21. aprila so izdali »New Wave«, angleško-slovensko različico »Novega vala«, ki so jo posneli z [[Elvis Costello|Elvisom Costellom]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/misija-liverpool/pridruzimo-se-karnevalu-pozitivnih-sprememb-joker-out-in-elvis-costello-izdali-skupni-videospot/665665 |title=&quot;Pridružimo se karnevalu pozitivnih sprememb&quot; – Joker Out in Elvis Costello izdali skupni videospot |accessdate=13. 5. 2023 |date=21. 4. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Na [[Pesem Evrovizije 2023|Pesmi Evrovizije]] so nastopili v drugem predizboru 11. maja pod zaporedno številko deset in se uvrstili v finale, kjer so nastopili kot štiriindvajseti. Na Evrovizijskem večeru so končali na 21. mestu. Svojo evrovizijsko izkušnjo so ovekovečili v dokumentarni spletni seriji Carpe Diem. Zatem so se odpravili na veliko poletno turnejo po Evropi. 

=== 2024–sedanjost: ''Souvenir Pop'' in novi singl ===
15. novembra 2024 je izšel njihov tretji studijski album ''Souvenir Pop'', potem ko so ga napovedali septembra 2024. Junija 2025 so napovedali koncert za 10. obletnico skupine, imenovan &quot;Karneval&quot;, planiran 20. junija 2026. Novembra 2025 je izšel singel &quot;Supersonic&quot;, januarja 2026 pa so jo izdali v srbščini v duetu s srbskim pevcem Devitom . Maja istega leta je izšel singel &quot;Odsevi sonca&quot;.  

20. junija 2026 so na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani odigrali koncert &quot;Karneval&quot; ob deseti obletnici delovanja, ki se ga je udeležilo okoli 17.000 ljudi. Gosti koncerta so bili [[Käärija]] in [[Devito]]. 

==Člani==
;Trenutni člani
* [[Bojan Cvjetićanin]] − vokal (2016-)
* [[Jure Maček]] − bobni (2021-)
* [[Kris Guštin]] − kitara (2016-)
* [[Jan Peteh]] − kitara, klaviature (2016-)
* [[Nace Jordan]] – bas kitara (2022-)

;Nekdanji člani
* [[Matic Kovačič]] − bobni (2016-2021) 
* [[Martin Jurkovič]] − bas kitara (2016-2022)

== Diskografija ==
=== Studijski albumi ===
* ''[[Umazane misli (album)|Umazane misli]]'' (2021)
* ''[[Demoni (album)|Demoni]]'' (2022)
* ''[[Souvenir Pop (album)|Souvenir Pop]]'' (2024)
===Live albumi===
* ''[[Live from Arena Stožice]]'' (2023)

=== Singli ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Naslov !! Album
|-
| 2016 || Kot srce, ki kri poganja || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| 2017 || Omamljeno telo || style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=6|''Umazane misli''
|-
| 2019 || Gola
|-
| rowspan=2|2020 || Vem, da greš
|-
| Umazane misli
|-
| 2021 || A sem ti povedal
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |2022 || Barve oceana
|-
| Katrina || rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align:center&quot; |''Demoni''
|-
| Demoni
|-
| Novi val
|-
| rowspan=3|2023 || [[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe Diem]] || style=&quot;text-align:center&quot;|''Souvenir Pop''
|-
| New Wave &lt;small&gt;(z [[Elvis Costello|Elvisom Costellom]])&lt;/small&gt; || rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| Sunny Side of London
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |2024
| Everybody's Waiting
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center&quot;|''Souvenir Pop''
|-
| Šta bih ja
|-
| Bluza
|-
| Stephanie
|-
|2025
| Supersonic
|-
|2026
| Odsevi sonca
|}

== Nagrade ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Nagrada !! Leto !! Kategorija !! Nominirano&lt;br&gt;delo/izvajalec !! Rezultat
|-
| rowspan=10|[[Zlata piščal (nagrada)|Zlata piščal]]|| rowspan=&quot;2&quot; |2020 || Skladba leta || »Gola« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Novinec leta || rowspan=3|Joker Out || {{won|Prejemniki}}	
|-
| 2021 || Izvajalec leta || {{won|Prejemniki}}
|-
| rowspan=4|2022 || Izvajalec leta || {{won|Prejemniki}}
|-
| rowspan=2|Skladba leta || »Umazane misli« || {{nom|Nominirani}}
|-
| »A sem ti povedal« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Album leta || ''Umazane misli'' || {{nom|Nominirani}}
|-
| 2023 || Izvajalec leta || Joker Out || {{nom|Nominirani}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |2024 || Skladba leta || »Carpe Diem« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Izvajalec leta || Joker Out || {{won|Prejemniki}}
|-
| MAC (Music Awards Ceremony) || 2023 || Rock skladba || »Barve oceana« || {{nom|Nominirani}}
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Viri==
* {{navedi splet |url=http://kamra-radovljica.si/5-1-2018-joker-out-shagadelic-rock-and-roll/ |title=5.1.2018 – Joker out – shagadelic rock and roll |accessdate=6. 8. 2020 |date= |format= |work=Radio Galama |archive-date=2021-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210123005211/http://kamra-radovljica.si/5-1-2018-joker-out-shagadelic-rock-and-roll/ |url-status=dead }}
* {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/joker-out-gola.html |title='Shagadelic' rokerji Joker Out s pesmijo Gola proti prvencu |accessdate=3. 7. 2020 |date=14. 9. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.ljubljanskigrad.si/sl/dogodki/joker-out/ |title=Joker Out |accessdate=3. 7. 2020 |date= |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-razprodali-cvetlicarno/ |title=Joker Out razprodali Cvetličarno |accessdate=3. 7. 2020 |date=1. 2. 2020 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ldhB7Tet7So |title=Kdo smo JOKER OUT? |accessdate=3. 7. 2020 |date=6. 10. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joker-out-na-danasnjem-koncertu-doma/526897 |title=Joker Out na današnjem koncertu doma |accessdate=3. 7. 2020 |date=12. 6. 2020 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=qtRID-bzso8 |title=[Bitka Bendov] Joker Out - intervju |accessdate=3. 7. 2020 |date=29. 6. 2017 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/glasba/joker-out-nas-prvenec-bo-na-policah-prihodnje-leto/500933 |title=Joker Out: &quot;Naš prvenec bo na policah prihodnje leto!&quot; |accessdate=5. 8. 2020 |date=30. 9. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-smo-kot-austin-powers-ker-imamo-mojo/ |title=JOKER OUT: ‘Smo kot Austin Powers, ker imamo mojo’ |accessdate=5. 8. 2020 |date=11. 10. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://ljubljanainfo.com/novica/kultura/so-mulci-ki-so-z-umazanimi-mislimi-zazigali-na-strehi-rtv-ja/52183 |title=To so mulci, ki so z umazanimi mislimi zažigali na strehi RTV-ja |accessdate=5. 8. 2020 |date=26. 6. 2020 |format= |work= }}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Joker Out}}
* {{SocialLinks}}
* {{discogs artist}}

{{Slovenija na Pesmi Evrovizije}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Joker Out| ]]
[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2016]]
[[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]]
[[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]]</text>
      <sha1>hc8zghyuyosvciqht3j3v8gs2ylwc5h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik</title>
    <ns>2</ns>
    <id>487100</id>
    <revision>
      <id>6758084</id>
      <parentid>6725890</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T21:26:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* &quot;Moji&quot; (pod)peskovniki */  dodan še en podpeskovnik</comment>
      <origin>6758084</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19999" sha1="p16gpxgs64y6go2wtw4x2iturxwcdue" xml:space="preserve">&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt; &lt;!-- Peskovnik - Sandbox --&gt; &lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;  &lt;!-- Peskovnik - Sandbox --&gt; [[:en:Help:Purge]]&lt;br&gt;{{CURRENTDATE}} {{CURRENTTIME}}

== &quot;Moji&quot; (pod)peskovniki ==
* [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Uporabni viri|Uporabni viri]] - kaže da sem povezavo na to umaknil z začetne strani; tu bo spet pri roki 
*&quot;Moji&quot; (pod)peskovniki [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/1 |1]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/2 |2]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/3 |3]]  [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/TestPredlogSklicev |TestPredlogSklicev]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/TestPredlogZaloga |TestPredlogZaloga]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Anton Sovrè|Anton Sovrè]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Mojca Vogelnik|Mojca Vogelnik]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Milan Morgan|Milan Morgan]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Marijanišče|Marijanišče]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Franta Komel|Franta Komel]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Stane Kocutar|Stane Kocutar]]  [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Klavže|Klavže]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Katja Klep|Katja Klep]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Anekdota|Anekdota]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Ljudska šola|Ljudska šola]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Miroslav Zupan|Miroslav Zupan]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Mihael Pravdin|Mihael Pravdin]]  [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Tone Žakelj|Tone Žakelj]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Religija|Religija]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Alpinistični kolektiv|Alpinistični kolektiv]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt |Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Bo Sundgren|Bo Sundgren]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Milan Maver|Milan Maver]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Poti dušika skozi organizem primatov|Poti dušika skozi organizem primatov ]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Ksantin oksidoreduktaza|Ksantin oksidoreduktaza]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Vozli |Vozli ]] &lt;!-- [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Živalska pripoved|Živalska pripoved]] --&gt;
* če/ko bo mogoče, narediti vsaj kratek sl članek  Eric Flint - ameriški avtor, ki je skupaj s klapo okrog založbe Baen zasejal vrsto uspešnih kolaboracij iz znanstvene fantastike in sorodnih tem, in tudi odlične delne predoglede objavljenih del  tako, da lahko veš ali ti bo všeč način in tema pisanja. Tudi po njegovi smrti se več teh kolaboracij z ljudmi, ki jih je pritegnil k temu zelo uspešno nadaljuje, več takih pa bi lahko bilo neverjetno dobro učno gradivo za krizni management in podobne reči. In te veščine utegnejo biti vsaj enako kritične v spremenljivem svetu težav z okoljem in nepredvidljivostjo zlorab psevdo &quot;AI&quot;, kot so bila dela Julesa Verne in drugih za optimizem v znanosti kako stoletje ali dve nazaj...
* za nekaj časa izgubljeni [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Kadrovski rok]] - če ni med tem že kdo drug, še ena reč za dokončat...
* kako prevesti [[:en:doodle]] za naslov v slovenščino prevedenega (oziroma prepesnjenega, ker angleška etimologija ne ustreza slovenski - trenutno meni še neznani - besedi) članka? Čečkarije?&lt;br&gt; Angleško tudi {{em|Scribbles}}, nemško {{em|Kritzelzeichnung}}...  Kracanje, krice krace... ? Sodeč po (ne)uporabi slik iz angleškega članka v sl WP sl članka še ni.  Pogledati v Fran, morda tudi wiktionary. Tudi [[:en:Snickerdoodle]]&lt;br&gt;Tudi aspekt, kako brez papirja (&quot;elektronsko digitalno&quot;) uporabljati to relaksacijsko in mentalno osredotočevalno &quot;čečkalno&quot; tehniko; bo raba &quot;pametnih&quot; naprav in AI preprečila razvoj te tehnike v novih rodovih ali bomo/bodo razvili nove bolj ali manj enakovredne v podoben namen?

== Zaznani problemi ==
Tu dokler ne dobi mesta drugje, najbrž na podstran k en uporabniškim stranem in bolj urejeno
* Nekritično nametavanje predlog &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{fact}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; v en WP [https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Oroville%2C_California&amp;diff=1071084357&amp;oldid=1071061321 diff] neprijavljenega uporabnika. &lt;br&gt;Mimogrede, take predloge brez datuma v en:WP bot opremi z datumi; če pri nas ni tako, ne bi škodilo uvesti. &lt;br&gt;Napačen povzetek (fix typo), pri katerem je vnešena manjkajoča pika na koncu stavka, zamenjan format datuma in nametano nekaj fact predlog mi da misliti, da morda vse to lahko dela algoritem in ne uporabnik (v bistvu na konec vsakega odstavka, kjer ni že oznak ref). V vsaj treh primerih je informacija rutinsko preverljiva iz zemljevida, za vsaj petkrat je na vrhu razdelka kot sklic na vir naveden urad za popis (in je fact v vsakem odstavku pod tem). Še nekaj je takih, da so poleg povezav na članke, v katerih so že sklici, ki jih je - če so res potrebni - samo treba kopirati... za dva taka {{done}}. &lt;br&gt;Skupaj ok. 24 problematičnih (v eni seriji sprememb isti dan, verjetno večinoma nepotrebnih in - škodljivo? priprava za kasnejšo formalno legalno odstranitev s citati nepodprte vsebine? - odvečnih).
* V zgodovini istega članka je med temi IP spremembami tudi ena uporabnika, ki je blokiran kot lutka (sock puppet). Na pogovorni strani tega uporabnika je govora tudi o botu tega uporabnika, ki ima zelo veliko opravljenih sprememb, in katerega ne-blokiranje (ali odblokiranje) je v razpravi zagovarjal neprijavljen (IP) urejevalec.
* Pri članku Silas Weir Mitchel je eden od urejevalcev (tudi dodajal citation needed, zato mi je padel v oči, ampak je bila potrebna in sem poiskal in dodal sklice v tem in nekaj povezanih člankih {{done}}) User:Transient-understanding, ki piše, da ne more do svojega običajnega uporabniškega imena, in bi lahko tisti bil trajno blokiran. Talk in prispevki tega, ko preletim, ne kažejo povzročanja škode. &lt;br&gt;Pogovorna stran tudi ne kaže nekoga, ki bi bil poln sam sebe (kar je pogosto pri tistih, na katerih neželeno ravnanje ne uspemo/ne znamo vplivati drugače, kot da preprečimo urejanje WP - kar me spomni na hudo zapleteno težavo s skupino okrog uporabnika Kubura pri Hrvatih). 
* Videti je, kot da si tudi BrownHairedGirl pomaga z avtomatiko (verjetno skript ali change all brskalnika), da odstrani nepotrebne presledke in podobno), vendar pa pri njej mislim, da je morda iz avtomatiziranegqa preverjanja dostopnosti url in dodajanje predloge &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{dead link|date}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, če ni dostopen, nastal tudi Internet Archive bot (vse opažene spremembe so konstruktivne, torej potrebne in dobrodošle). Od podobnega je tudi zamenjava nesimetričnih enojnih narekovajev s (priporočenimi) apostrofi, ki jo zdaj tudi verjetno dela bot - in kar sem videl, dela prav).

== Uporabno - povezave ==
=== Vzorčni članki ===
{{colbegin}} 
* [[Teorija kaosa]] - zlasti kar zadeva uporabo kratkih sklicev 
* [[:en:English Electric Canberra#Royal Australian Air Force]], tudi
{{colend}}

=== Slo povezave ===
=== Povezave o sklicih in predlogah ===
{{colbegin}}
* [[Wikipedija:Navajanje virov]]
* prikaz dokumentacije predloge {{tl|tl}}; enakovredno [[predloga:tl/dok]]
* {{em|Končno prave predloge}} za pravilno navajanje → {{tl|blockquote}}; &lt;br&gt;sl: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Citatni blok|besedilo citata|Avtor|Vir navedbe}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, {{tl|Citatni blok}}, [[Predloga:Citatni_blok#Displayed_attribution|Predloga:Citatni blok#Displayed attribution]]
* Za sklice na vire: [[Wikipedija:Predloge za navajanje]] - {{tl|Navedi knjigo}}, {{tl|Navedi revijo}}, {{tl|Navedi splet}}, {{tl|Navedi disertacijo}}, {{tl|sklici}} 
* Notes⇔opombe, citations⇔sklici, references⇔viri; {{tl|sfn}}, {{tl|r}}, {{tl|reflist}}, {{tl|notes}}, [[Wikipedija:Navajanje_virov#Kratki_sklici]] 
* Pomanjkanje sklicev/virov: [[Wikipedija:Navajanje virov]]; predloge, članek: {{tl|Brez virov}}, {{tl|Brez sklicev}}; sprotni: {{tl|navedi vir}}⇔{{tl|cn}}
*  {{tl|starost}} za starost ob ne-zdaj &lt;nowiki&gt;{{subst:starost|1989|7|23|2003|7|14}}&lt;/nowiki&gt;
* Seznami predlog: [[Wikipedija:Splošne predloge]], [[Posebno:Allpages/Predloga:|seznam vseh predlog v slovenski Wikipediji]] , [[Wikipedija:Seznam infopolj|Seznam infopolj]]
* Problem: če vstavim: &lt;nowiki&gt;[[Kategorija:Predloge za notranje povezave]] &lt;/nowiki&gt; prikaže prazen prostor in verjetno tole doda v kategorijo
* {{tl|stolpci}}; {{tl|colbegin}} {{tl|colend}}; {{tl|Infopolje Oseba}}; {{tl|ill}}
* Za na vrh zunanjih povezav:
** {{tl|interwiki}}; &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{interwiki|code=fr}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; pošlje na začetno stran francoske WP: 
** {{tl|wikislovar}}
** {{tlx|Wikinavedek|PAGENAME|DISPLAYTEXT}} v sesterski projekt ''Wikiquote'' npr. z anekdotami ipd. v zvezi s člankom 
{{colend}}

=== Uprabniške strani, pomoč na Wikimedia===
{{colbegin}}
* [[Wikipedija:Uporabniška stran]]
* [[Wikipedija:Podstrani]]
* [[Wikipedija:Peskovnik]]
* [[:M:Help:Contents|Mediawiki:Help:Contents]]
* To bo šlo drugam, začasno pa tu: raba predlog z opozorili okrog preverljivosti
** [[:en:Wikipedia:Templates for discussion/Log/2022 September 6|Wikipedia:Templates for discussion/Log/2022 September 6]]
* [[Wikipedija:Pravila brisanja|Wikipedija:Pravila (in postopki) brisanja]]
{{colend}}

=== Ostale povezave ===
*[[Wikipedija:Uvod|Uvod]], [[Wikipedija:Napiši članek|stran o izdelavi prvega članka]] in [[Pomoč:Vsebina|priročnik]] 
* [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Povezovanje]] - tudi o preusmeritvah; [[Wikipedija:Normativna kontrola]]
*[[ Pomoč:Uvod v sklicevanje z vikioznačevanjem/5]] - uporabno, a še ni vse prevedeno ali dobro prevedeno. Če/ko najdem čas... Povezano z [[Wikipedija:Navajanje virov]]

&lt;nowiki&gt;{{stolpci|2|}}&lt;/nowiki&gt; ne dela na tem FF (115.4.0esr 64 bit); izid še vedno en stolpec (tudi v primeru v dokumentaciji); dela na Opera na istem članku in istem računalniku; problem prijavljen (kdaj? je še aktualno?)
{{colbegin}}
* [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Predloge Kategorija:Predloge] - če pustim kot notranjo povezavo da najdem dokumentacijo, kateogorizira to mojo stran, ki ne spada tja. Trenutno ne vem za boljšo rešitev kot je ta. 
*[[Wikipedija:Škrbina]], [[:en:Wikipedia:Stub|en Wikipedia:Stub]]
*[[Wikipedija:Medjezikovne povezave]]
*[[Wikipedija:Stik z nami]]
*[[:en:Help:Contents]]
&lt;!-- &lt;nowiki&gt;*[[:en:Help:Starting_a_new_page|Help:Starting_a_new_page]]&lt;/nowiki&gt; --&gt;
*[[:en:Help:Deletion_and_undeletion|Help:Deletion_and_undeletion]]
*[[:en:Project:sandbox|Project:Sandbox]]
*[[:en:Code_of_Conduct|Code of Conduct]]
&lt;!-- &lt;nowiki&gt;**[[:en:What_Wikipedia_is_not#Wikipedia_is_not_a_soapbox_or_means_of_promotion|What_Wikipedia_is_not - Wikipedia_is_not_a_soapbox_or_means_of_promotion - etc.]]&lt;/nowiki&gt; --&gt; 
*[[:en:Help:Magic Words|Help:Magic Words]], [[:en:Help:Pipe trick]] (mogoče v sl pipe trick ne dela)
*[[:en:wikipedia:manual of style|en:wikipedia:manual of style]], [[Wikipedija:Slogovni priročnik]]
* {{tl|GFDL}}, {{tl|PD-self}} (samo, če si ti avtor, drugače {{tl|Javna last}}); {{tl|naslovnica albuma}}, {{tl|poštena uporaba}}; vir nasvetov Domen in Yerpo
*[[:en:Help:Referencing for beginners]]
*[[:en:wikipedia:citing sources]]
*[[:en:Category:Wikipedia how-to]]
*[[:en:List of autobiographies|List of autobiographies]]
{{colend}}

== Spremenljivo število peskovniških pod-strani? ==
Verjetno bom občasno uporabljal več peskovnikov hkrati in bi rad izvedel, kako jih lahko potem, ko ne bodo več vsi potrebni, spet odstranim, in tudi ali je taka &quot;higiena&quot; potrebna in smotrna ali ne. Sicer so se te povezave pojavile ob ustvarjanju nove strani za prvega na sl wikipediji (vmesnik na angleški ima pri podobnem dogodku drugačno vsebino in povezave).  &lt;br&gt;
:*[[Wikipedija:Merila_za_hitri_izbris]]
:* Vpogled v dnevnik brisanja (prekopirana tu nedelujoča povezava skrita v komentar) &lt;!-- &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Log/delete&amp;page=Uporabnik:Marjan_Tomki_SI/Peskovnik/2 Vpogled v dnevnik brisanja strani]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; --&gt;
:*  Wikipedija:Predlogi za brisanje (enako) &lt;!-- &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Predlogi_za_brisanje/Marjan_Tomki_SI/Peskovnik/2&amp;action=edit&amp;redlink=1 Wikipedija:Predlogi_za_brisanje/Marjan_Tomki_SI/Peskovnik/2&amp;action=edit&amp;redlink=1]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; --&gt;
== Namen te strani - ko so testi eno raven niže ==
Tu bodo poleg zgornjih povezav še info o namenih in podobnem, v naslednji ravni pa testiranje in - ko bom tako daleč - najbrž nove strani v pripravi do tedaj, ko bo še kdo rekel, da so godne za objavo, kar bo najbrž olajšalo zlasti morebitno pripravo več strani hkrati. &lt;br&gt;
== Komentar? ==
/* Domnevam, da je tole simbol za komentatar */ 
Domneval napačno - kar je med tema dvema simboloma ne le da se prikaže, ampak tudi izvede. Za deaktivacijo reči, ki bi lahko imele neželene posledice (predloge za kategorije itn.) pred shranitvijo potreben tag Nowiki.&lt;br&gt; 
Če /**/ niso ločila za komentar, me zanima, kaj - če kaj - so (jaz sem jih videl ponujena v pojasnilu pri objavi spremembe na wikipediji). 
:Problem obravnan in pojasnjen na pogovorni strani, test prestavim od tu nivo nižje.
::Prestavitev uspešna
== Kaj je v delu v katerem peskovniku ==
=== 1 infoboxi ===
/* Trenutni test Infobox osebe Zora Konjajev */&lt;br&gt;
Problem: moram vprašati, ali ima uporaba teh predlog za test na tej strani kakšne posledice (recimo dodajanje v kakšne kategorije, sezname in podobno; upam da ne, ampak bi raje preveril). &lt;br&gt;
Nadaljevanje (test ni bil tu). 
==== Hranjenje in črpanje podatkov iz wikidata ====
Če popravim v WD, kaže da se pojavi, če je v rabi infopolje oseba, ne pa če je infopolje znanstvenik. 

[[Anton Sovre]] ima trenutno &quot;infopolje oseba&quot; in ko sem dopolnil podatke o njegovem državljanstvu skozi čas (avstroogrska, shs, k. Jugoslavija, SFRJugslavija), se je (z nekaj sekundami zamika - kdaj drugič bi utegnile biti tudi minute) članek posodobil. 

Ker nameravam naredtiti o Sovretu tudi en: članek, bom najprej dodal vse, kar utegne priti prav (in vire na to) v WD, potem pa vidimo  dalje (kaj se bo kje pojavilo in kaj ne, in zakaj.  Ja, videti moram še za sklice na vire v WD in še nekaj podobnih reči (tudi za pri nas), preden se spravmim spremeniti več prispevkov.

Mimogrede, pri njem je tudi neka predloga, ki predlaga zamenjavo v infopolje znanstvenik. Jaz bom najprej dodal podatke (starši itn.) v WD in pogledal, kaj vse se prikaže v prispevku, potem pa za test zamenjal klic predloge. Vsebinsko pa nisem prepričan, da je bil samo znanstvenik, saj je tudi prevajal, mislim da tudi pisal drame in jih režiral (kar bom preverjal pri virih sproti, ko bom vnašal podatke). 

Pri Zori Konjajev (infopolje znanstvenik) se to - da bi se podatki o državljanstvu v WD odrazili v infopolju - ne zgodi. Dokler rezultatov sprememb še ne morem predvidevati, še nisem nič spreminjal okrog infopolja pri njenem prispevku (pa tudi drugo doslej samo dodal en stavek o tem kdaj in kje je umrla).
: '''Pri infopolje oseba pri Sovrè v mojem peskovniku ni nič pametnega''' (povezava je domnevno čez ime članka, to pa je povezano čez moje uporabniško in prikaže le to kot ime; vse ostalo seveda ne dela). Tako '''kaže, da povezave z wikidata ne morem testirati v''' (vsaj ne svojem) '''peskovniku'''. 
: Za infopolje oseba mi je Yerpo napisal, naj bi privzelo le podatke o rojstvu in smrti; za to dvoje (datuma in kraja) še v WD navedene vire; konsistentno pa vzame poleg tega državljanstva; omejeno pa tudi poklic(e) - še v testiranju pri Sovrétu (in tudi pri nekaj Grafenauerjih ter Dolfe-tu Vogelniku, kjer imajo tudi en: članke, kar bi moralo omogočiti medjezikovne prenose podatkov)
* na strani naselje na hrvaškem kjer mislim da sem spremenil, da je naselje [[Šimuni]] ''na otoku'' Pag (na Pagu, mislim), je bila prikazana lokacija, ne da bi za to videl postavke v inforbox-u, videl pa sem jih v WD. 
* na strani [[Javorje, Gorenja vas - Poljane]] je prav tako naselje z lokacijo, vendar je koda tudi vpisana v infoboksu. 
V WD so slika, lokacija in lokacija na karti, tudi časovno okolje (za standardni in poletni čas - ali bo treba to popravljati v WD za vsa naselja v Sloveniji, če se sl odpove premikanju časa poleti?)
* stavek v WD za geolokacijo (ki kot kaže prikaže tudi možnost na karti) je ''coordinate location''; za Javorje zgoraj je bila vnešena v WD iz Dutch Wikipedia (kako se to sproži in od kod je prišla tja?). Sliko je pa v infobox vstavil lokalni stavek (drugo, s snegom), kot je stavek v WD ''image'', ki ima kot referenco &lt;q&gt;imported from Wikimedia project English Wikipedia&lt;/q&gt;.
* časovni pas ni vnešen v infobox, je vnešen v WD, je prikazan
* za lokacijo so v infobox stavki, ki se nanašajo na najdi si, a prikazan je Open Street map (mislim). 
Ni mi logično (kaj kdaj prevlada...)

=== 2 TOC limit ===
Na sl: ni delalo, kar je delalo na en:; razlog, da so (verjetno) na en: naredili preusmeritev tudi na malce (en presledek manjka) narobe zapisano, tako da je tudi tako predloga delala. Ko sem to popravil (dodal presledek, iz &quot;TOClimit&quot; v &quot;TOC limit&quot;), dela tudi tu. Problem je, da sem to želel uporabiti na bs:WP, pa tam še ne dela (verjetno ni ustrezen CSS; v dokumentaciji predloge TOC limit je omenjeno, da potrebuje ustren CSS; še ne vem dovolj o tem, da bi vedel, kaj preveriti).
=== 3 predloga Batch-2 ===
Poskus za vpogled v to, kako delajo predloge, po možnosti tako, da naredim eno, zaradi katere ne bo škode, utegne pa še komu priti prav. 
*Pri nas - sl - se to imenuje Predloga:Uporabnik cmd-1. 
*Predloge Predloga:Uporabnik cmd-2 še ni, pa je verjetno potrebna ({{kljukica}} res je potrebna); ampak bom to zdajle najprej testiral tako, da:
** dodam cmd-1 v babel {{opravljeno}}
:::Izid (v predogledu) je zanimiv in nepričakovan. Učinek cmd-1 v babel je kot pričakovan, a zdaj ni prikazan zadnji prej v babel prikazani jezik (fr-2). Razlog - naključen vnos znaka (slabo viden, a ne presledek) ob vnašanju | . Biti pozoren na podobno zlasti pri ravnanju s kodo (recimo prikaz sprememb - opomniti na to začetnike, če bom kdaj dopolnjeval navodila za to).
:::Še to, če jih bom, jih mora pred objavo z večjimi spremembami definitivno kdo pogledati zamano, preden grejo iz peskovnika. Moj vid lahko da ni več dovolj dober.  
** morda dodam klic predloge za klic predloge babel (kaj sem mislil s tem? Morda klic predloge izven babel, oziroma neodvisno od tega)
::: izven babel v predogledu &lt;nowiki&gt; {{cmd-1}} &lt;/nowiki&gt; samo napiše cmd-1 pod simbole jezikov, naredi pa ne, torej {{križec}}. Zanimivo; ko bom prespal, se mi bo verjetno posvetilo, kaj to pomeni v zvezi s povezanostjo med predlogami (kdo koga kliče in kje se kaj najde ipd.), če pa ne in bom to rabil, bom pa moral pogledati ali vprašati.  
:::Še nekaj... Pogledal sem v zgodovino, kdo je naredil predlogo cmd-1 (še nekdo, ki ga lahko kaj vprašam) in videl omembo izboljšanega urejevalniku za kodo; tudi to zna biti še zanimivo (in uporabno). 
** če bo v babel 1 delal, spremenim 1 v 2 in vidim če dela - {{križec}} ne dela 
:::Predvidevam, da to pomeni, da je za delovanje potrebna tudi predloga cmd-2 tam, kjer je zdaj predloga cmd-1. 
:::Predogled uporabniške strani vrnem v delujoče stanje s cmd-1, objavim in grem uporabit nekaj virov za prispevke. 
** če ne bo delalo, ker manjka predloga,  pogledam kako bi morala biti narejena, jo poskusim naresti in potem dregnem koga od znalcev (Pinky sl, Yerpo...), naj pogleda, in če bo OK, objavim(o). Stranski učinek bo, da bosta videla, kaj me (tudi) zanima, videla česa še ne znam in mi dala ideje kje pogledati, in morda kaj kar je za narediti primerne ravni, da bo koristno, meni pa potrebna vadba (recimo predloge za še kaj jezikov ali ravni za babel v sl WP). 

Moje znanje iz cmd batch skriptnega programiranja je bilo nekoč verjetno 4 (sposobnost odprave napak v čemerkoli, sposobnosti napisati na novo večino). To sem občasno koga tudi poučeval. Na ravni 1 in 2 še vedno uporabljam pri diagnosticiranju in odpravi napak.</text>
      <sha1>p16gpxgs64y6go2wtw4x2iturxwcdue</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Deveta vrata</title>
    <ns>0</ns>
    <id>488675</id>
    <revision>
      <id>6757870</id>
      <parentid>6619060</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:05:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757870</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17404" sha1="3m789x7odi0mtz6j8bm4lrsm96e1j84" xml:space="preserve">{{Infobox film
| name           = Deveta vrata
| image          = Ninth_gate_ver3.jpg
| alt            = 
| caption        = Naslovnica filmskega plakata ob izdaji
| director       = [[Roman Polanski]]
| producer       = Roman Polanski
| screenplay     = {{Plainlist|
* [[John Brownjohn]]
* Roman Polanski
* [[Enrique Urbizu]]
}}
| based_on       = {{Based on|''[[The Club Dumas]]''|[[Arturo Pérez-Reverte]]}}
| starring       = {{Plainlist|
* [[Johnny Depp]]
* [[Lena Olin]]
* [[Frank Langella]]
* [[James Russo]]
* [[Jack Taylor (igralec)|Jack Taylor]]
* [[Emmanuelle Seigner]]
}}
| music          = [[Wojciech Kilar]]
| cinematography = [[Darius Khondji]]
| editing        = [[Hervé de Luze]]
| studio         = [[Canal+]]
| distributor    = {{Plainlist|
* Bac Films (Francija)
* Araba Films (Španija)
* [[Artisan Entertainment]] (ZDA)
}}
| released       = {{Film date|df=y|1999|08|25|Francija|1999|08|27|Španija|2000|03|10|Združene države Amerike}}
| runtime        = 133 minut&lt;!--Theatrical runtime: 133:00--&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://bbfc.co.uk/releases/ninth-gate-1 | title=''THE NINTH GATE'' (15) | work=[[British Board of Film Classification]] | date=17. januar 2000 | access-date=7. junij 2015 | archive-url=https://web.archive.org/web/20151019012332/http://bbfc.co.uk/releases/ninth-gate-1 | archive-date=2015-10-19 | url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| country        = {{Plainlist|
* Francija&lt;ref name=&quot;lum&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://lumiere.obs.coe.int/web/film_info/?id=12050|title= La neuvième porte (FR) [Original title]|work=[[LUMIERE]]|access-date=6. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
* Španija&lt;ref name=&quot;lum&quot; /&gt;
}}
| language       = angleški&lt;!-- primary language only --&gt;
| budget         = $38 milijonov&lt;ref name=&quot;box office&quot;/&gt;
| gross          = $58.4 milijonov&lt;ref name=&quot;box office&quot;/&gt;
}}
'''''Deveta vrata''''' so [[Misteriozni film|misteriozni]] [[Filmski triler|triler]] iz leta 1999, ki ga je režiral, produciral in soavtorsko napisal [[Roman Polanski]]. Film je mednarodna koprodukcija Združenih držav Amerike, Portugalske, Francije in Španije ter temelji na romanu [[Arturo Pérez-Reverte|Artura Pérez-Reverteja]] iz leta 1993 z naslovom ''[[The Club Dumas]]''. Zgodba se osredotoča na preverjanje redke in starodavne knjige, ki naj bi vsebovala okultno znanje za priklic [[Hudič|Hudiča]]. 

Film je bil premierno prikazan 25. avgusta 1999 v španskem [[San Sebastián|San Sebastiánu]], približno mesec dni pred začetkom [[Mednarodni filmski festival v San Sebastianu|47. mednarodnega filmskega festivala v San Sebastiánu]]. V Severni Ameriki film ni dosegel večjega kritičnega ali komercialnega uspeha; kritiki so ga pogosto neugodno primerjali s Polanskijevim nadnaravnim filmom ''[[Rosemarijin otrok]]'' (1968). Kljub temu so ''Deveta vrata'' po svetu zaslužila 58,4 milijona ameriških dolarjev, kar je preseglo produkcijski proračun v višini 38 milijonov dolarjev.

== Zgodba ==
Dean Corso je newyorški trgovec z redkimi knjigami, ki ga najame bogati zbiratelj Boris Balkan. Ta je pridobil izvod skrivnostne knjige ''Devet vrat kraljestva senc'', ki jo je v 17. stoletju napisal Aristide Torchia. Po legendi naj bi Torchia knjigo ustvaril v sodelovanju s [[Hudič|Hudičem]], njen namen pa naj bi bil omogočiti njegov priklic. Zaradi obtožb krivoverstva je bil Torchia s svojimi deli zažgan, ohranili pa naj bi se le trije izvodi ''Devetih vrat''. Balkan sumi, da je med njimi le eden avtentičen, zato Corsa pošlje na pot, da pregleda preostala dva izvoda in ugotovi, kateri je pravi. Med svojim potovanjem Corso večkrat naleti na skrivnostno Dekle, ki ga očitno spremlja in mu pomaga.

Corso se najprej sreča z Liano Telfer, vdovo Andrewa Telferja, ki je knjigo tik pred samomorom prodal Balkanu. Liana skuša Corsa zapeljati, da bi ji prodal izvod, vendar ji to ne uspe. Kmalu zatem Corso obišče prodajalca knjig, ki mu je izvod zaupal, in ga najde obešenega v njegovi trgovini – prizor natančno posnema eno izmed gravur v ''Devetih vratih''. Corso knjigo vzame in odpotuje v [[Toledo]] v [[Španija|Španiji]], kjer obišče brata Ceniza, restavratorja knjig in nekdanja lastnika Balkanove kopije. Ta mu razkrijeta, da je v knjigi devet gravur, od katerih jih je šest podpisanih z začetnicama »AT«, tri pa z »LCF«, kar naj bi pomenilo [[Lucifer]].

Nato Corso odpotuje v [[Sintra|Sintro]] na [[Portugalska|Portugalskem]], kjer se sreča z Victorjem Fargasom, lastnikom drugega izvoda ''Devetih vrat''. Ugotovi, da so v tej kopiji tri gravure podpisane »LCF« in da se rahlo razlikujejo od tistih, ki jih je podpisal Torchia. O svojih odkritjih obvesti Balkana, ki mu naroči, naj Fargasovo kopijo pridobi. Naslednji dan Corso s pomočjo skrivnostnega Dekleta obišče Fargasovo hišo, kjer odkrije, da je bil Fargas utopljen. Iz kamina vzame knjigo, vendar ugotovi, da so gravure »LCF« iz nje iztrgane.

Corso zatem odpotuje v [[Pariz]], da bi raziskal tretji izvod v lasti baronice Kessler. Ta ga sprva zavrne, saj pozna njegov sloves in ve, da dela za Balkana. Corso v hotelski sobi skrije Balkanovo knjigo in baronici pojasni pomen gravur »LCF« ter domneva, da ima vsak izvod tri takšne gravure, ki skupaj sestavljajo verodostojen komplet devetih. Očarana nad razkritjem mu baronica dovoli vpogled v svojo kopijo. Kmalu zatem je Corso napaden, baronica zadavljena, njena knjižnica pa požgana. Ko se Corso vrne v hotel, ugotovi, da je Balkanov izvod izginil.

Corso in skrivnostno Dekle sledita Liani do dvorca, kjer satanski [[kult]] izvaja obred z Balkanovo knjigo. Balkan obred prekine, si znova prisvoji knjigo in zadavi Liano. Corso Dekle zapusti, saj začne sumiti, da dela za Balkana, in se poda za njim, vendar ga izgubi. Med osebnimi predmeti baronice Kessler odkrije namig, ki ga vodi do odročnega gradu, kjer se Balkan pripravlja na končni ritual. Z zbranimi devetimi gravurami »LCF« skuša priklicati Hudiča. Corsa onesposobi in ga prisili, da obred opazuje. Sprva se zdi, da ritual uspe, saj Balkan pokaže nadčloveško moč in odpornost proti bolečini, vendar se kmalu izkaže, da obred ni deloval. Balkan začne kričati od bolečine, Corso pa pridobi gravure in ga ustreli.

V avtomobilu se Corso ponovno sooči s skrivnostnim Dekletom, nakar imata spolni odnos pred gorečim gradom. Dekle mu razkrije, da je bil ritual neuspešen, ker je bila ena od gravur ponarejena. Ko se ustavita na bencinski črpalki, izgine, Corsu pa pusti sporočilo, ki ga znova napoti k bratoma Ceniza. V njuni zapuščeni delavnici odkrije, da sta srkivnostno izginila, v prahu pa najde avtentično gravuro, ki prikazuje Dekle, kako pred gorečim gradom [[Velika vlačuga|jezdi zmaju podobno bitje]]. S to gravuro se Corso vrne v grad, kjer se mu odprejo žareča vrata in ga sprejmejo.

== Igralska zasedba ==
{{Cast listing|* [[Johnny Depp]] kot Dean Corso
* [[Lena Olin]] kot Liana Telfer
* [[Frank Langella]] kot Boris Balkan
* [[Emmanuelle Seigner]] kot Dekle
* [[James Russo]] kot Bernie Ornstein
* [[Jack Taylor (igralec)|Jack Taylor]] kot Victor Fargas
* [[Allen Garfield]] kot Witkin
* [[Barbara Jefford]] kot baronica Kessler
* [[Willy Holt]] kot Andrew Telfer
* [[Catherine Benguigui]] kot hotelski upravitelj
* Jacques Collard kot Gruber
* [[Jacques Dacqmine]] kot Stari Mož}}

== Produkcija ==
[[Slika:Château_de_Ferrières_(Ferrières-en-Brie)_-_Arrière.jpg|sličica|[[Château de Ferrières]], [[Ferrières-en-Brie]], [[Seine-et-Marne]], Francija]]
[[Roman Polanski]] je prebral scenarij [[Enrique Urbizu|Enriqueja Urbizuja]], priredbo španskega romana ''[[El Club Dumas]]'' (The Club Dumas, 1993) avtorja [[Arturo Pérez-Reverte|Artura Pérez-Reverteja]]. Navdušen nad scenarijem je Polanski prebral roman, ki mu je bil všeč, ker je &quot;videl veliko elementov, ki so se zdeli dobri za film. Zgodba je bila napeta, smešna in veliko stranskih likov je bilo izjemno filmskih&quot;.&lt;ref name=&quot;Hartl, John&quot;&gt;{{navedi novice|last=Hartl|first=John|title=''The Ninth Gate'' Marks Return for Polanski|work=[[Seattle Times]]|date=5 March 2000}}&lt;/ref&gt; Pérez-Revertejev roman ''El Club Dumas'' vsebuje prepletene zaplete, zato je Polanski napisal priredbo s svojim običajnim partnerjem Johnom Brownjohnom (''[[Tess (film, 1979)|Tess]]'', ''[[Pirati]]'' in ''[[Grenki mesec]]''). Izbrisali so literarne reference romana in podzgodbo o preiskavi Deana Corsa o izvirnem rokopisu poglavja ''[[Trije mušketirji]]'' in se osredotočili na Corsovo iskanje verodostojne kopije ''Devetih vrat''.&lt;ref name=&quot;Hartl, John&quot; /&gt;

Polanski se je teme lotil skeptično in dejal: &quot;Ne verjamem v okultno. Ne verjamem. Pika.&quot;&lt;ref name=&quot;Howell, Peter&quot;&gt;{{navedi novice|last=Howell|first=Peter|title=Polanski's Demons|work=[[Toronto Star]]|date=3 March 2000}}&lt;/ref&gt; Kljub temu je užival v žanru. &quot;V ''Devetih vratih'' je veliko tovrstnih klišejev, ki sem jih poskušal nekoliko obrniti. Na površju se lahko zdijo resni, vendar si ne morete kaj, da se jim ne bi smejali.&quot;&lt;ref name=&quot;Howell, Peter&quot; /&gt; Privlačnost filma je bila v tem, da je v njem &quot;skrivnost, v kateri je knjiga vodilni lik&quot;, in njene gravure, &quot;ki so tudi bistveni namigi&quot;.&lt;ref name=&quot;Arnold, Gary&quot;&gt;{{navedi novice|last=Arnold|first=Gary|title=Polanski's Dark Side|work=[[Washington Times]]|date=11 March 2000}}&lt;/ref&gt;

Pri branju ''El Club Dumas'' si je Polanski kot &quot;Deana Corsa&quot; predstavljal Johnnyja Deppa, ki se je produkciji pridružil že leta 1997, ko se je s Polanskim spoznal na [[Filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]], medtem ko je promoviral film ''[[The Brave (film)|The Brave]]''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Archerd|first=Army|title=Polanski opens ''Gate''|work=[[Variety (magazine)|Variety]]|date=10 February 1998}}&lt;/ref&gt; Sprva si Deppa ni zamislil prav kot &quot;Corsa&quot;, ker je bil lik star štirideset let (Depp je takrat imel le 34 let). Zamislil si je starejšega igralca, vendar je Depp vztrajal; želel je sodelovati z Romanom Polanskim.&lt;ref name=&quot;Schaefer, Stephen&quot;&gt;{{navedi novice|last=Schaefer|first=Stephen|title=The Devil and Roman Polanski|work=[[Boston Herald]]|date=10 March 2000}}&lt;/ref&gt;

Filmski tisk je v času severnoameriške izdaje filma poročal o ustvarjalnih trenjih med Deppom in Polanskim. Depp je dejal: &quot;Naloga režiserja je, da iz igralca stisne, spodbudi stvari&quot;.&lt;ref name=&quot;Schaefer, Stephen&quot; /&gt; Polanski je o Deppu dejal: &quot;Odločil se je, da bo igral dokaj prazno, kar si nisem zamislil; in nisem mu rekel, da ni tako, kot sem si zamislil.&quot;

Polanski je zaigral [[Frank Langella|Franka Langella]] kot Borisa Balkana na podlagi njegovega nastopa kot Clare Quilty v ''[[Lolita (film, 1997)|Loliti]]'' (1997). Barbara Jefford je v zadnjem trenutku zamenjala nemško igralko, ki je bila prvotna vloga baronice Fride Kessler, ki je zbolela za [[Pljučnica|pljučnico]]; v le nekaj dneh se je Barbara Jefford naučila svoj del, ki ga je odigrala z nemškim naglasom.&lt;ref name=&quot;Hartl, John&quot; /&gt; Depp je med snemanjem spoznal svojo dolgoletno partnerico [[Vanessa Paradis|Vanesso Paradis]].

=== Snemanje ===
''Deveta vrata'' so bila posneta v Franciji, na Portugalskem in v Španiji poleti 1998. Izbrane pomembne stavbe v filmu so:

* Chalet Biester, Sintra, Portugalska (kot dvorec zbiralca knjig Victorja Fargasa)
* [[Château de Ferrières]], Seine-et-Marne, Francija (kot dvorec v lasti Liane Telfer)
* [[Château de Puivert]], Aude, Francija (grad, viden v zaključnih prizorih filma)
* Calle Buzones v [[Toledo|Toledu]], Španija (cesta s knjigarno bratov Ceniza) &lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0142688/locations www.imdb.com] Filming locations for ''The Ninth Gate''. Retrieved 18 January 2013.&lt;/ref&gt;

== Filmska glasba ==
{{Infopolje Album
| Name = The Ninth Gate (Originalna Motion Picture filmska glasba)
| Type = soundtrack
| Artist = [[Wojciech Kilar]]
| Cover = The-Ninth-Gate.jpg
| Alt =
| Released = [[16. november]] [[1999]]
| Recorded = [[marec]] [[1999]]
| Studio = &quot;Smecky&quot; Studios, Praga
| Genre =
| Length = {{Trajanje|m=53|s=58}}
| Label = Silva Screen &lt;small&gt;SSD 1103&lt;/small&gt;
| Producer = [[Reynold da Silva]], [[Gwen Bethel]]
}}

{{Album ratings|rev1=[[Allmusic]]|rev1Score={{Rating|3|5}}&lt;ref&gt;{{Allmusic|class=album|id=r443717|first=Heather|last=Phares}}&lt;/ref&gt;|rev2=[[Filmtracks.com|Filmtracks]]|rev2Score={{Rating|4|5}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.filmtracks.com/titles/ninth_gate.html|title=Filmtracks: The Ninth Gate (Wojciech Kilar)|website=www.filmtracks.com}}&lt;/ref&gt;}}
[[Filmska glasba|Filmsko glasbo]] za ''Deveta vrata'' je skladal [[Wojciech Kilar]], ki je prej sodeloval s Polanskim pri filmu ''[[Deklica in smrt]]'' (1994). Glavna melodija filma je zasnovana na [[Havanaise (Saint-Saëns)|Havanaiseu]], za violino in orkester, [[Camille Saint-Saëns|Camilla Saint-Saënsa]];&lt;ref name=&quot;NinthGate2&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt0142688/soundtrack?ref_=tt_trv_snd|title=The Ninth Gate (1999) - Soundtracks|access-date=1 May 2013}}&lt;/ref&gt; nekaj skladb ima vokalizacijo (natančneje melodično arijo) korejske sopranistke [[Sumi Jo]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Phares|first=Heather|title=''The Ninth Gate''|work=allmusic.com|url={{Allmusic|class=album|id=r443717|pure_url=yes}}|access-date=18 May 2007}}&lt;/ref&gt; Filmski album je bil izdan 16. novembra 1999 pri založbi Silva Screen.

== Izdaja ==

=== Bruto dohodek ===
Premiera ''Devetih vrat'' je bila v San Sebastianu v Španiji 25. avgusta 1999; v Severni Ameriki je med vikendom 10. marca 2000 nastopil v 1.586 kinodvoranah in zaslužil 6,6 milijona dolarjev bruto dohodka in skupaj 18,6 milijona dolarjev. Po vsem svetu je v primerjavi s proizvodnim proračunom v višini 38 milijonov zaslužil 58,4 milijona dolarjev.&lt;ref name=&quot;box office&quot;&gt;{{navedi splet|title=''The Ninth Gate''|work=[[Box Office Mojo]]|date=18 May 2007|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=ninethgate.htm|access-date=18 May 2007}}&lt;/ref&gt;

=== Kritični odziv ===
Spletna stran [[Rotten Tomatoes]] je na podlagi ocen 90 kritikov film ocenila s 43% odobritvijo s povprečno oceno 4,99/10. Skupno mnenje se glasi: &quot;Čeprav je film eleganten in atmosferski, kritiki pravijo, da brezciljno vijuga in je pogosto absurden.&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Ninth Gate (1999)|url=https://www.rottentomatoes.com/m/ninth_gate|website=[[Rotten Tomatoes]]|access-date=22 February 2020}}&lt;/ref&gt; Na [[Metacritic|Metacriticu]] ima oceno 44 od 100 na podlagi ocen 30 kritikov, ki označujejo &quot;mešane ali povprečne ocene&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Ninth Gate|url=https://www.metacritic.com/movie/the-ninth-gate|website=[[Metacritic]]|access-date=22 February 2020}}&lt;/ref&gt; Občinstvo, ki ga je anketiral [[CinemaScore]], je filmu dalo oceno D- na lestvici od A do F.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cinemascore.com/publicsearch/index/title/|title=NINTH GATE, THE (2000) D-|work=[[CinemaScore]]|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20181220122629/https://www.cinemascore.com/publicsearch/index/title/|archive-date=2018-12-20}}&lt;/ref&gt;

[[Roger Ebert]] je dejal, da je konec nejasen, &quot;čeprav na koncu nisem hrepenel po spektakularnih posebnih učinkih, sem si pa želel spektakularnih informacij — nekaj čudovitega, ne le bledega&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Ebert|first=Roger|author-link=Roger Ebert|title=''The Ninth Gate''|work=[[Chicago Sun-Times]]|date=10 March 2000|url=https://www.rogerebert.com/reviews/the-ninth-gate-2000|access-date=22 February 2020}}&lt;/ref&gt; V svoji oceni za ''The New York Times'' je Elvis Mitchell dejal, da je film &quot;približno tako strašen kot lutkovna uprizoritev ''[[Čarovnica iz Blaira|Čarovnice iz Blaira]]'' in niti približno tako smešna&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Mitchell|first=Elvis|title=Off to Hell in a Handbasket, Trusty Book in Hand|work=[[The New York Times]]|date=10 March 2000|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9A05E6D81F38F933A25750C0A9669C8B63|access-date=9 November 2007}}&lt;/ref&gt; 

V reviji ''[[Sight and Sound]]'' je [[Phillip Strick]] dejal, da mu film &quot;ob prvem ogledu ni bil posebej všeč — deloma zato, ker Johnny Depp v ponarejenih sivih templjih nekoliko preveč natančno pooseblja odvratnega Corsa iz knjige — film je zapleteno dobro narejen, zasluži drugo priložnost, kljub njegovemu razpadu, in sčasoma bo nedvomno pridobil svoj krog heretičnih navdušencev&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Strick|first=Philip|title=''The Ninth Gate''|work=[[Sight and Sound]]|date=September 2000|url=http://www.bfi.org.uk/sightandsound/review/544|access-date=18 May 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20060214115828/http://www.bfi.org.uk/sightandsound/review/544|archive-date=14 February 2006}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|0142688|The Ninth Gate}}
* {{mojo title|ninethgate|The Ninth Gate}}
* [https://apocprod.com/props/tutorials/the-nine-gates-to-the-kingdom-of-shadows-tutorial/ Texts, engravings and formatting of the book - Original]
* {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20040905134138/http://www.apocprod.com/Pages/prop_pages/ninthgate.htm |date=5 September 2004 |title=Texts, engravings and formatting of the book }}
* [http://www.theasc.com/magazine/april00/index.htm &quot;Satanic Verses&quot;] article from ''American Cinematographer'' magazine

{{Roman Polanski}}
{{Authority control}}

[[Kategorija:Grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Portugalski filmi]]
[[Kategorija:Francoski filmi]]
[[Kategorija:Španski filmi]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Romana Polanskega]]</text>
      <sha1>3m789x7odi0mtz6j8bm4lrsm96e1j84</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Devedesete</title>
    <ns>0</ns>
    <id>490831</id>
    <revision>
      <id>6757869</id>
      <parentid>6573922</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:04:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757869</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3959" sha1="5ldeyhlta54axgwf4o9o0kfkjyand7p" xml:space="preserve">{{Infopolje Album
|Name     = ''Devedesete''
|Type     = [[Album]]
|Artist   = [[Đorđe Balašević]]
|Cover    = Devedesete.jpg
|Released = 2000&lt;ref&gt;{{Citation|title=Djole on-line|url=http://www.beograd.com/balasevic/novosti.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20010109171800fw_/http://www.beograd.com/balasevic/novosti.html|access-date=2023-03-30|archive-date=2001-01-09|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;
|Recorded =
|Genre    = rock, folk rock
|Length   = 66:46
|Label    = [[Hard Rock Shop]]/samozaložba
|Producer = Đorđe Petrović
|Longtype =
|Last album=''[[Naposletku ...]]''&lt;br /&gt;(1996)
|This album='''''Devedesete'''''&lt;br /&gt;(2000)
|Next album=''[[Dnevnik starog momka]]''&lt;br /&gt;(2001)
|Reviews=
}}
'''Devedesete''' je deseti studijski album [[Novi Sad|novosadskega]] [[kantavtor]]ja [[Đorđe Balašević|Đorđeta Balaševića]].

Album, izdan leta 2000, se ukvarja z dogajanjem v [[Srbija|Srbiji]] konec 1990. let in je Balaševićev najbolj političen album. V naslovni pesmi »Devedesete« je z gnusom primerjal 1990. leta s prejšnjimi časi, pesem »Živeti slobodno« je posvetil študentskemu gibanju ''[[Otpor!]]'', medtem ko je v pesmi »Plava balada« obsodil policiste, ki so s spopadi proti demonstrantom branili politični sistem. S pesmijo »Lege'da o Gedi Gluperdi« se je odkrito norčeval iz [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]. Pesem »Sevdalinka« je posvetil prijateljem, ki so izgubili življenje med vojno v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], »Dok gori nebo nad Novim Sadom« pa govori o [[Nato]]vem bombardiranju Novega Sada leta 1999.

== Album ==
Album je bil posnet v [[Maribor|Mariboru]] in Beogradu. Del snemanja je bil prekinjen zaradi Natovega bombardiranja leta 1999, bil pa je tudi med tistimi pevci, ki so zapeli pred Narodnim gledališčem v Beogradu.

Pesem ''Živet slobodno'' je bila razglašena za neuradno himno odporniškega gibanja. Navdih za pesem je bila pesem ''Živjeti slobodno'' skupine Time, ki govori o zaporniških dneh [[Dado Topić|Dade Topića]] zaradi zavračanja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Panonski admiral : emocionalni vodič kroz diskografiju Đorđa Balaševića|url=http://worldcat.org/oclc/1356326187|publisher=Ljevak|date=2022|isbn=978-953-355-589-8|oclc=1356326187|first=Ivačković,|last=Ivan.}}&lt;/ref&gt;

== Seznam skladb ==
{{Track listing
|title1       = Devedesete
|writer1      = Đ. Balašević
|length1      = 5:50
|title2       = Živeti slobodno...
|writer2      = Đ. Balašević
|length2      = 5:20
|title3       = Balkanski tango
|writer3      = Đ. Balašević
|length3      = 6:25
|title4       = Plava balada
|writer4      = Đ. Balašević
|length4      = 5:35
|title5       = Stih na asfaltu
|writer5      = Đ. Balašević
|length5      = 4:09
|title6       = Lege'da o Gedi Gluperdi
|writer6      = Đ. Balašević
|length6      = 6:54
|title7       = Sevdalinka
|writer7      = Đ. Balašević
|length7      = 5:56
|title8       = Kao talas...
|writer8      = Đ. Balašević
|length8      = 4:45
|title9       = Nedostaje mi naša ljubav...
|writer9      = Đ. Balašević
|length9      = 3:45
|title10      = Naopaka bajka
|writer10     = Đ. Balašević
|length10     = 7:00
|title11      = Dok gori nebo nad Novim Sadom
|writer11     = Đ. Balašević
|length11     = 6:05
|title12      = Mrtvi...
|writer12     = Đ. Balašević
|length12     = 5:02
|total_length = 66:46
}}

== Zasedba ==
* Đorđe Balašević – vokal
* [[Aleksandar Dujin]] – [[klavir]]
* Dušan Bezuha – [[kitara]]
* Aleksandar Kravić – [[bas kitara]]
* Petar Radmilović – [[bobni]]
* Đorđe Petrović – [[klaviatura]]
* Gabor Bunford – [[klarinet]], [[saksofon]]
* Josip Kovač – [[saksofon]], [[violina]]
==Sklici==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*Album [https://www.discogs.com/master/view/357681 ''Devedesete''] na [[Discogs]]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Albumi leta 2000]]
[[Kategorija:Albumi Đorđeta Balaševića]]</text>
      <sha1>5ldeyhlta54axgwf4o9o0kfkjyand7p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gjirokastra</title>
    <ns>0</ns>
    <id>495879</id>
    <revision>
      <id>6758194</id>
      <parentid>6726035</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:28:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Psittacuso</username>
        <id>246000</id>
      </contributor>
      <comment>image replaced</comment>
      <origin>6758194</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47043" sha1="mbotib5rpn419cz6fc00fjnhwd2wyuz" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name                   = Gjirokastra
|native_name            = Gjirokastër
|settlement_type        = [[Seznam mest v Albaniji|Mesto]]
| nickname = Kamnito mesto
|image_skyline          = Gjirokastёr (by Pudelek).JPG
|imagesize              = 260px
|image_caption          = Stari del mesta
|image_flag             =  
|flag_size              =  
|image_shield           = Stema e Bashkisë Gjirokastër.svg
|shield_size            = 80px
|latd=40 |latm=04 |lats=  |latNS=N
|longd=20 |longm=08 |longs=|longEW=E
|coordinates_display    = inline,title
|pushpin_map            = Albania
|pushpin_map_caption    = Lega Gjirokastre v Albaniji
|coordinates_region     = AL
|subdivision_type       = Država
|subdivision_name       = {{ALB}}
|subdivision_type1      = Pokrajina
|subdivision_name1      = Gjirokastra 
|subdivision_type2      = 
|subdivision_name2      = 
|leader_title           = Župan
|leader_name            = Flamur Golëmi  ([[Socialistična stranka Albanije|PS]])
|established_title      = 
|established_date       = 
|area_total_km2         = 5.25
|elevation_m            = 300
|population_as_of       = 2011
|population_density_km2 = auto
|population_footnotes   = 
|population_total       = 28673
|population_note        = 
|timezone               = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset             = +1
|timezone_DST           = [[CEST]]
|utc_offset_DST         = +2
|postal_code_type       =  Poštna koda
|postal_code            = 6001–6003&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.postashqiptare.al/sherbimi-postar/kodi-postar/|title=Kodi postar|date=|accessdate=24. 10. 2018|website=Posta Shqiptare sh.a.|publisher=|last=|first=|language=sq}}&lt;/ref&gt;
|area_code              = (0)84
|blank_name             =  
|blank_info             =  
|website                = http://www.bashkiagjirokaster.gov.al
|footnotes              = {{seznam designacij | embed=yes
   | designation1 = WHS
   | designation1_offname = Historic Centres of Berat and Gjirokastra &lt;br&gt; Zgodovinski središči Berata in Gjirokastre
   | designation1_date = 2005 (29. zasedanje)
   | designation1_type = Kulturni
   | designation1_criteria = iii, iv
   | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/569 569]
   | designation1_free1name = Država
   | designation1_free1value = {{Flag|Albanija}}
   | designation1_free2name = Razširitev
   | designation1_free2value = 2008
}}
}}

'''Gjirokastra''' ({{jezik-sq|Gjirokastër}}, {{IPA-sq|ɟiɾokastəɾ}}) je mesto in občina v južni [[Albanija|Albaniji]] z okoli 30.000 prebivalci v dolini med hribovjem Gjerë in reko Drinos na nadmorski višini 300 m. Je staro mesto, na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]] vpisana kot ''&quot;redek primerek dobro ohranjenega osmanskega mesta, ki so ga zgradili kmetje z velikih posesti&quot;''. Nad mestom bdi trdnjava, v kateri se vsakih pet let dogaja  Narodni folklorni festival. Gjirokastra  je rojstni kraj nekdanjega albanskega komunističnega voditelja [[Enver Hodža|Enverja Hodže]] in pisatelja [[Ismail Kadare|Ismaila Kadareja]].

Mesto se je v zgodovinskih zapisih prvič pojavilo leta 1336 pod [[Grščina|grškim]] imenom Αργυρόκαστρο – Argirókastro&lt;ref name=&quot;ref1&quot;&gt;Kiel, Machiel (1990). ''Ottoman Architecture in Albania, 1385–1912''. Beşiktaş, Istanbul: Research Centre for Islamic History, Art and Culture. str. 138. ISBN 978-92-9063-330-3. Pridobljeno 2. oktobra 2010.&lt;/ref&gt; kot del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].&lt;ref&gt;Ward 1983, str. 70.&lt;/ref&gt; Po uničenju bližnjega Adrianopolisa je postala del pravoslavne krščanske dioceze Drinopolis in Argirokastra.&lt;ref name=ref3&gt; Giakoumis, Konstantinos (2010). ''The Orthodox Church in Albania Under the Ottoman Rule 15th–19th Century''. V Schmitt, Oliver Jens &amp; Andreas Rathberger (ur). ''Religion und Kultur im albanischsprachigen Südosteuropa''. Peter Lang. str. 80.&lt;/ref&gt; Kasneje sta se pred osmansko okupacijo zanjo potegovala [[Epirski despotat]] in albanski klan Ivana Zenevisija. Pod osmansko oblastjo je bila pet stoletij od leta 1417 do 1913.&lt;ref name=&quot;ref4&quot;&gt; Marandet, Marie-Claude (2017). ''La ville et le plat pays'' (francosko). Presses universitaires de Perpignan. str. 175, 181. ISBN 9782354122881.&lt;/ref&gt; V tem času se je uradno imenovala Ergiri, včasih tudi Ergiri Kasrı.&lt;ref name=ref5&gt; Ali, Çaksu (2006). ''Proceedings of the Second International Symposium on Islamic Civilisation in the Balkans, Tirana, Albania, 4–7 December 2003''. Research Center for Islamic History, Art and Culture. str. 115.&lt;/ref&gt; V [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] se je zaradi [[islam]]izacije in priseljevanja [[Muslimani|muslimanov]] iz povsem [[Pravoslavje|pravoslavnega]]  mesta v 16 stoletju do zgodnjega 19. stoletja pretvorila v povsem muslimansko mesto.&lt;ref name=ref6&gt;Giakoumis, Konstantinos (2010). ''The Orthodox Church in Albania Under the Ottoman Rule 15th–19th Century''. V Schmitt, Oliver Jens &amp; Andreas Rathberger (ur). ''Religion und Kultur im albanischsprachigen Südosteuropa''. Peter Lang. str. 86–87.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref7&gt;Kokolakis, Mihalis (2003). ''Το ύστερο Γιαννιώτικο Πασαλίκι: χώρος, διοίκηση και πληθυσμός στην τουρκοκρατούμενη Ηπειρο (1820–1913)''. str. 370, 374.  Arhivirano iz izvirnika 18. aprila 2015. Pridobljeno 10. avgusta 2016&lt;/ref&gt; Postala je tudi glavno versko središče Bektaši [[Sufizem|sufizma]].&lt;ref name=ref8&gt;Norris, Harry Thirlwall (1993). ''Islam in the Balkans: religion and society between Europe and the Arab world''. University of South Carolina Press. str. 134.&lt;/ref&gt;

Med [[Balkanski vojni|balkanskima vojnama]] 1912-1913 jo je zaradi številnega [[Grki|grškega]] prebivalstva zasedla grška vojska,&lt;ref name=ref9&gt;James Pettifer. ''The Greek Minority in Albania in the Aftermath of Communism'' (PDF). Camberley, Surrey: Conflict Studies Research Centre, Royal Military Academy Sandhurst. str. 6. Pridobljeno 19. oktobra 2011.&lt;/ref&gt; vendar je bila kasneje leta 1913 vključena v novo neodvisno državo Albanijo. Priključitev je povzročila veliko negodovanje lokalnega grškega prebivalstva, ki se je nato uprlo. Po nekaj mesecih gverilske vojne je bila leta 1914 ustanovljena kratkoživa Republika severni Epir s prestolnico Gjirokastra. Leta 1921 je bila dokončno dodeljena Albaniji.&lt;ref&gt;Miller, William (1966). ''The Ottoman Empire and Its Successors, 1801–1927''. Routledge. str. 543–544. ISBN 978-0-7146-1974-3.&lt;/ref&gt; V 90. letih 20. stoletja so v mestu izbruhnili protivladni nemiri, ki so se leta 1997 končali z albansko državljansko vojno.&lt;ref name=&quot;ref11&quot;&gt;Jeffries, Ian (2002). ''Eastern Europe at the turn of the twenty-first century: a guide to the economies in transition''. Routledge. str. 87. ISBN 978-0-415-23671-3.&lt;/ref&gt; 

V Gjirokastri živi skupaj s pravoslavnimi in muslimanskimi Albanci tudi velika grška manjšina.&lt;ref&gt;Kallivretakis, Leonidas (1995). ''Η ελληνική κοινότητα της Αλβανίας υπό το πρίσμα της ιστορικής γεωγραφίας και δημογραφίας''. Arhivirano iz izvirnika 21. marca 2015. Pridobljeno 10 avgusta 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Miranda Vickers. ''Albania: from anarchy to a Balkan identity''.  James Pettifer Edition, 2. illustrated reprint, Publisher C. Hurst &amp; Co. Publishers, 1997. str. 187. ISBN 1-85065-290-2, ISBN 978-1-85065-290-8.&lt;/ref&gt; Gjirokastra se ob Sarandi šteje za eno od središč grške skupnosti v Albaniji.&lt;ref&gt; James Pettifer. ''The Greek Minority in Albania in the Aftermath of Communism'' (PDF). Camberley, Surrey: Conflict Studies Research Centre, Royal Military Academy Sandhurst. str. 11–12. Pridobljeno 20. decembra 2010.&lt;/ref&gt; V mestu je tudi grški konzulat.&lt;ref&gt;The Unit 1996.&lt;/ref&gt;

==Imena in etimologija==
Mesto je prvič omenjeno v dokumentih cesarja [[Ivan VI. Kantakuzen|Ivana VI. Kantakuzena]] iz leta 1336 pod njenim srednjeveškim grškim imenom Argyrokastron (grško Αργυρόκαστρον).&lt;ref&gt;GCDO History part. &quot;History of Gjirokaster&quot; (albansko). Organizata për Ruajtjen dhe Zhvillimin e Gjirokastrës (GCDO). Pridobljeno 1. septembra 2010.&lt;/ref&gt; Ime je sestavljeno iz srednjeveških grških besed  ''argyron'' (ἀργυρόν), ki pomeni ''&quot;srebro&quot;'', in ''kastron'' (κάστρον, latinsko castrum), ki pomeni ''&quot;grad&quot;'' ali ''&quot;trdnjavo&quot;''. Ime torej pomeni ''&quot;srebrni grad&quot;''. Bizantinski letopisci so uporabljali tudi podobno ime Argyropolyhni (Αργυροπολύχνη), ki pomeni ''&quot;srebrno mesto&quot;''.&lt;ref name=ref17&gt;Giakoumis, Konstantinos (2003). Fourteenth-century Albanian migration and the ‘relative autochthony’ of the Albanians in Epeiros. The case of Gjirokastër. Arhivirano 24. septembre 2015 na Wayback Machine. Byzantine and Modern Greek Studies. 27 (1)):  179.&lt;/ref&gt; 

Ena od teorij pravi, da je mesto dobilo ime po princesi Argjiro, legendarno osebi, o kateri je pisatelj Kostas Krystallis v 19. stoletju napisal kratek roman,&lt;ref&gt;Τόμος 170 του Νεοελληνική Γραμματεία (24. november 2014). Ηπειρώτικαι αναμνήσεις. Pelekanos Books. ISBN 9789604007691.&lt;/ref&gt;  Ismail Kadare pa v 1960. letih pesnitev. Trditev  verjetno temelji na  ljudski etimologiji, saj naj bi princesa živela kasneje v 15. stoletju.&lt;ref&gt;Sinani, Shaban; Kadare, Ismail; Courtois, Stéphane (2006). Le dossier Kadaré (francosko). Paris: O. Jacob. str. 37. ISBN 978-2-7381-1740-3.&lt;/ref&gt;

Albanska oblika imena mesta je Gjirokastra, medtem ko se v narečju Gegov ime glasi Gjinokastër. Obe imeni izhajata iz grške oblike imena.&lt;ref&gt;''The New Encyclopædia Britannica: Micropaedia''. Chicago: Encyclopædia Britannica. 1993. str. 289. ISBN 0-85229-571-5.&lt;/ref&gt; V [[aromanščina|aromanskem]] jeziku se mesto imenuje  Ljurocastru, Iurucasta ali Iurucast, v sodobni grščini pa Argyrokastro (Αργυρόκαστρο). V [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] je imela turško ime Ergiri.&lt;ref name=ref5/&gt;

==Zgodovina==
===Antika===
V srednjem [[Helenistično obdobje|helenističnem obdobju]] (2100-1550 pr. n. št.) sta bili v Vodhinah izkopani  dve grobni gomili, zelo podobni grobnim krogom v [[Mikene|Mikenah]]. Gomili kažeta na skupne prednike s  starimi Mikenci na jugu Grčije.&lt;ref&gt;Komita, Nuobo (1982). &quot;The Grave Cicles at Mycenae and the Early Indo-Europeans&quot;. ''Research Reports of Ikutoku Tech. Univ.'' '''(A-7)''': 59–70.&lt;/ref&gt; Frigijsko obdobje je v regiji trajalo od okoli 1150 pr. n. št. do okoli 850 pr. n. št. Hammond trdi, da je bil v tem obdobju v regiji  mozaik majhnih frigijskih kneževin, vključno z Gjirokastro, s središćem v Vodinah. Zdi se, da je v Vodinah kasneje prišlo do zamenjave dinastije.&lt;ref&gt;Hammond, N.G.L. (2006). ''&quot;The Illyrians&quot;''. V  Boardman, John; Edwards, I. E.S.; Hammond, N.G.L.; Sollberger, E. (ur.). ''The Prehistory of the Balkans; the Middle East and the Aegean World, Tenth to Eighth Centuries B.C.'' (6 ed.). Cambridge University Press. str. 654. ISBN 0-521-22496-9.&lt;/ref&gt;

Arheološki dokazi kažejo, da je bilo v [[Bronasta doba|bronasti dobi]] področje naseljeno s prebivalstvom, ki je verjetno govorilo severozahodno grško narečje.&lt;ref&gt;Hammond, Nicholas; Geoffrey Lemprière (1976). ''Migrations and Invasions in Greece and Adjacent Areas''. Noyes Press. str. 153. ISBN 978-0-8155-5047-1. &lt;/ref&gt; Arheologi so našli  [[Keramika|keramične]] predmete iz zgodnje [[Železna doba|železne dobe]], izdelane v slogu, ki se je prvič pojavil v pozni bronasti dobi v mestu Pažok v okrožju [[Elbasan]] in je bil razširjen po vsej Albaniji.&lt;ref&gt;Boardman, John (5. avgust 1982). ''The Prehistory of the Balkans and the Middle East and the Aegean World, Tenth to Eighth centuries B.C.'' Cambridge: Cambridge University Press. str. 223. ISBN 978-0-521-22496-3. Pridobljeno 1. oktobra 2010.&lt;/ref&gt; Najzgodnejši dokumentirani  prebivalci območja okoli Gjirokastre  so bili grško govoreči [[Haoni]], ki spadajo med [[epir]]ska plemena.&lt;ref&gt;''The Cambridge Ancient History: pt. 1. The prehistory of the Balkans; and the Middle East and the Aegean world, tenth to eighth centuries B.C.'' Cambridge University Press. 1982. str. 284.&lt;/ref&gt; V antiki je bilo lokalno urbano središče Antigonija na nasprotnem bregu reke Drino, oddaljena okoli 5 km od Gjirokastre.&lt;ref&gt;Cabanes, P. (1997). &quot;The Growth of the Cities&quot;. Epirus: 4000 Years of Greek History and Culture. Ekdotike Athenon: 92–94. ISBN 9789602133712.&lt;/ref&gt;

===Srednji vek===
[[Slika:Gjirokaster 2016 Albania typical street.jpg|thumb|right|200px|Zgodovinsko mestno središče z značilno osmansko arhitekturo]]

Mestno obzidje je iz 3. stoletja, visoko kamnito obzidje citadele pa iz 6. do 12. stoletja.&lt;ref&gt;Wilson, Wesley (1997). ''Countries &amp; Cultures of the World: The Pacific, Former Soviet Union, &amp; Europe''. Chapel Hill, N.C: Professional Press. str. 149. OCLC 1570873038. Pridobljeno 13. junija 2010.&lt;/ref&gt; V tem času se je Gjirokastra razvila v veliko trgovsko središče, znano kot Argiropolis (starogrško Ἀργυρόπολις, &quot;Srebrno mesto&quot;) ali Argirokastron (starogrško Ἀργυρόκαστρον, &quot;Srebrni grad&quot;).&lt;ref&gt;Dvornik, Francis (1958). ''The Idea of Apostolicity in Byzantium and the Legend of the Apostle Andrew''. Cambridge: Harvard University Press. str. 219. OCLC 1196640.&lt;/ref&gt;

Mesto je bilo del [[Epirski despotat|Epirskega despotata]] in je kot Argirokastro prvič omenjeno v dokumentih  [[Ivan VI. Kantakuzen|Ivana VI. Kantakuzen]] leta 1336.&lt;ref name=ref1/&gt;  Istega leta je bil Argirokastro omenjen  med mesti, ki so ostala zvesta bizantinskemu cesarju med lokalnim epirskim uporom v korist Nikeforja Orsini-Dukasa.&lt;ref&gt; Nicol, Donald M. (2010). ''The Despotate of Epiros 1267-1479: A Contribution to the History of Greece in the Middle Ages''. Cambridge University Press. str. 114–115. ISBN 9780521130899.&lt;/ref&gt; 

Prva omemba skupin albanskih nomadov je z začetka 14. stoletja, ko so iskali nove pašnike in pustošili v naseljih.&lt;ref name=ref17/&gt;  Ti Albanci so prišli v regijo in izkoristili položaj potem, ko je [[črna smrt]] zdesetkala lokalno prebivalstvo Epirja.&lt;ref name=ref17/&gt; V letih 1386–1417 se je Epirski despotat spopadal z albanskim klanom Ivana Zenevisija.&lt;ref name=ref4/&gt; Leta 1399 so se grški prebivalci mesta pridružili epirskemu despotu Ezavu v kampanji proti različnim albanskim in aromanskim plemenom.&lt;ref&gt;Hammond, Nicholas Geoffrey Lemprière (1976). ''Migrations and Invasions in Greece and Adjacent Areas''. Noyes Press. str. 61. ISBN 978-0-8155-5047-1.&lt;/ref&gt;

Leta 1417 je Gjirokastra postala del [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], leta 1419 pa okrožje Albanskega sandžaka.&lt;ref&gt;Riza, Emin (1992). ''&quot;Ethnographic and open-air museums&quot;'' (PDF). UNESCO, Pariz. Pridobljeno 18. marca 2011.&lt;/ref&gt; Med albanskim uporom 1432–1436 so jo oblegale sile pod vodstvom Topia Zenevisija, vendar so upornike premagale osmanske čete pod vodstvom Turahan Bega.&lt;ref&gt; Imber, Colin (2006). ''The Crusade of Varna, 1443–45''. Ashgate Publishing, Ltd. str. 27. ISBN 978-0-7546-0144-9. Pridobljeno 31. julija 2012.&lt;/ref&gt;  V 1570. letih  letih sta se lokalna plemiča Mantos Papagiannis in Panos Kestolikos kot predstavnika zasužnjene Grčije in Albanije pogajala s poglavarjem [[Sveta liga (Sredozemlje)|Svete lige]] Janezom Avstrijskim in drugimi evropskimi vladarji o možnosti oboroženega boja proti Osmanskemu cesarstvu. Grška in albanska pobuda ni obrodila sadov.&lt;ref&gt;Vakalopoulos, Apostolos Euangelou (1973). ''History of Macedonia, 1354–1833''. Institute for Balkan Studies. str. 195.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Chasiotis, 1965, str. 241.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Cini, Giorgio (1974). ''Il Mediterraneo Nella Seconda Metà Del '500 Alla Luce Di Lepanto'' (italijansko). Leo S. Olschki. str. 238.&lt;/ref&gt;

Po navedbah turškega popotnika [[Evlija Čelebi|Evlije Čelebija]], ki je mesto obiskal leta 1670, je bilo takrat v mestu 200 hiš, v krščanski vzhodni soseski Küçük Varoş (Mala vas) 200 hiš in v soseski Büjük Varoş (Velika vas) 150 hiš. Mesto je imelo še šest drugih sosesk: Palorto, Vutoš, Dunavat, Manalat, Hadži Bej in Memi Bej, ki so se razprostirale na osmih gričih okoli mesta.&lt;ref name=ref36&gt; Elsie, Robert (marec  2007). &quot;GJIROKASTRA nga udhëpërshkrimi i Evlija Çelebiut&quot; (PDF). Albanica Ekskluzive (66): 73–76.&lt;/ref&gt; Po popotnikovih besedah je imelo mesto takrat okoli 2000 hiš, osem mošej, tri cerkve, 280 trgovin, pet vodnjakov in pet gostiln.&lt;ref name=ref36/&gt; Od 16. stoletja do zgodnjega 19. stoletja se je Gjirokastra spremenila  iz pretežno krščanskega mesta v mesto z muslimansko večino, delno zaradi islamizacije in delno zaradi priseljevanja muslimanskih spreobrnjencev iz okoliškega podeželja.&lt;ref name=ref6/&gt;&lt;ref name=ref7/&gt;

===Kasnejša zgodovina===
[[Slika:Arghyrókastro - Lear Edward - 1851.jpg|thumb| 250px| Edward Lear (4. november 1848): Trdnjava in akvadukt v Gjirokastri&lt;ref&gt;{{navedi splet|editor-last=Elsie|editor-first=Robert|title=Albania in the Painting of Edward Lear (1848)|url=http://www.albanianart.net/painting/lear/lear041.htm|website=albanianart.net}}&lt;/ref&gt;]]

Leta 1811 je Gjirokastra postala del Janinskega pašaluka, ki ga je takrat vodil v Albaniji rojeni Ali Paša Janinski. Pašaluk je pretvoril v svoj skoraj avtonomni fevd, kar je trajalo do njegove smrti leta 1822. Po ukinitvi pašaluka leta 1868 je Gjirokastra postala glavno mesto sandžaka Ergiri. 23. julija 1880 je bil v mestu kongres južnoalbanskih odborov [[Prizrenska liga|Prizrenske lige]], na katerem je bilo dogovorjeno, da se bodo, če bodo z Albanci naseljena območja Osmanskega cesarstva priključena sosednjim državam, temu uprli.&lt;ref&gt;Gawrych, George Walter (2006). ''The Crescent and the Eagle: Ottoman Rule, Islam and the Albanians, 1874–1913''. London: I.B. Tauris. str. 23–64. ISBN 978-1-84511-287-5. Pridobljeno  30. september 2010.&lt;/ref&gt; 

V času albanskega nacionalnega prebujanja (1831–1912) je bilo mesto glavno središče gibanja. Nekatere skupine v mestu naj bi nosile portrete [[Skanderbeg]]a, ki so ga takrat častili kot največjega albanskega narodnega junaka.&lt;ref&gt;Gawrych, George Walter (2006). ''The Crescent and the Eagle: Ottoman Rule, Islam and the Albanians, 1874–1913''. London: I.B. Tauris. str. 148. ISBN 978-1-84511-287-5. Pridobljeno 30. septembra 2010.&lt;/ref&gt; Gjirokastra je sredi 19. stoletja vidno prispevala k delovanju Osmanskega cesarstva, predvsem preko posameznikov, ki so služili kot [[Kadi|kadiji]] (javni uslužbenci), in bila pomembno središče islamske kulture. Albansko usmerjeni meščani so bili v letih 1909–1912 razdeljeni v dve skupini: mestne liberalce, ki so želeli sodelovati z Grki, in albanske nacionaliste, ki so ustanovili gverilske skupine, ki so delovale na podeželju.&lt;ref name=ref7/&gt; V 19. in na začetku 20. stoletja so bili albansko govoreči muslimani večinsko prebivalstvo Gjirokastre. V mestu je živelo samo nekaj grško govorečih družin.&lt;ref name=ref7/&gt;

[[Slika:AutonomyDeclaration1914.jpg|left|thumb|250px|Uradna razglasitev Deklaracije o neodvisnosti severnega Epirja 1. marca 1914]]

Med [[Balkanski vojni|balkanskima vojnama]] 1912-1913 so po umiku osmanske vojske iz regije Gjirokastro zasedli Grki.&lt;ref&gt;James Pettifer. ''&quot;The Greek Minority in Albania in the Aftermath of Communism&quot;'' (PDF). Camberley, Surrey: Conflict Studies Research Centre, Royal Military Academy Sandhurst. str. 4. Pridobljeno 20. decembra 2010.&lt;/ref&gt; Po podpisu [[Londonski sporazum (1913)|Londonskega sporazuma]] leta 1913 in Firenškega protokola 17. decembra 1913 je mesto kljub temu pripadlo Albaniji.&lt;ref&gt;Pentzopoulos, Dimitri (2002). ''The Balkan Exchange of Minorities and Its Impact on Greece''. London: C. Hurst &amp; Co. str. 28. ISBN 1-85065-674-6.&lt;/ref&gt;

Sklep je med lokalnim grškim prebivalstvom sprožil ogorčenje. Predstavniki Grkov na čelu z Georgijem Hristakis-Zografosom so v znak protesta v Gjirokastri ustanovili Panepirsko skupščino.&lt;ref&gt;Heuberger, Valeria; Suppan, Arnold; Vyslonzil, Elisabeth (1996). ''Brennpunkt Osteuropa: Minderheiten im Kreuzfeuer des Nationalismus'' (nemško). Dunaj: Oldenbourg Wissenschaftsverlag. str. 68. ISBN 978-3-486-56182-1.&lt;/ref&gt; Skupščina, ki ni bila povezana z Grčijo, je zahtevala bodisi lokalno avtonomijo bodisi mednarodno zasedbo vojske  Velikih sil v okrajih Gjirokastra. [[Saranda]] in [[Korča]].&lt;ref&gt; Ference, Gregory Curtis (1994). Chronology of 20th-Century Eastern European History. Gale Research. str. 9. ISBN 978-0-8103-8879-6.&lt;/ref&gt;

Aprila 1939 je Albanijo napadla [[Kraljevina Italija]] in okupirala Gjirokastro. Med grško-italijansko vojno je 8. decembra 1940 v mesto prišla grška vojska in tam ostala pet mesecev, dokler ni aprila 1941 Gjirokastre okupirala vojska [[Nacistična Nemčija|nacistične Nemčije]] in mesto vrnila pod italijansko oblast. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je mesto zasedla nemška vojska. Leta 1944 je ponovno prišla pod albansko oblast.

[[Slika:Hodza house.jpg|250px|thumb|Hiša, v kateri je odraščal povojni albanski voditelj Enver Hodža]]
 
V povojnem komunističnem režimu se je Gjirokastra razvila v industrijsko in trgovski središče. Kot rojstno mesto državnega voditelja [[Enver Hodža|Enverja Hodže]] je dobila status muzejskega mesta.&lt;ref name=&quot;ref44&quot;&gt;Petersen, Andrew (1994). ''Dictionary of Islamic architecture''. Routledge. str. 10. ISBN 0-415-06084-2. Pridobljeno 13. junija 2010.&lt;/ref&gt; Njegova rojstna hiša je bila preurejena v muzej.&lt;ref&gt; Murati, Violeta. ''&quot;Tourism with the Dictator&quot;''. Standard (albansko). Pridobljeno 19. avgusta 2010.&lt;/ref&gt;

Avgusta 1991 so člani lokalne grške skupnosti porušili monumentalni kip Enverja Hodže in označili konec enopartijske države.&lt;ref&gt;Pettifer, James; Poulton, Hugh (1994). &quot;The Southern Balkans. London: Minority Rights Group International&quot;. str. 29. ISBN 978-1-897693-75-9. &lt;/ref&gt; Po padcu režima leta 1991 je Gjirokastra doživljala veliko gospodarsko krizo. Spomladi 1993 je regija postala središče odprtega konflikta med grško manjšino in albansko policijo.&lt;ref&gt;Petiffer, James (2001). The Greek Minority in Albania – In the Aftermath of Communism (PDF). Surrey, UK: Conflict Studies Research Centre. str. 13. ISBN 1-903584-35-3. Arhivirano iz izvirnika  (PDF) 6. julija 2011.&lt;/ref&gt; Mesto je zaradi razpada piramidalnega sistema državnega gospodarstva, ki je  prizadel gospodarstvo v celi državi,  trpelo zlasti leta 1997.&lt;ref name=ref11/&gt;   Mesto je postalo središče upora proti vladi [[Sali Berisha|Salija Berishe]], ki ga je nazadnje prisilil k odstopu. 16. septembra 1997 so rojstno hišo Enverja Hodže poškodovali neznani storilci, vendar so jo kasneje obnovili.&lt;ref&gt;Lajmi (22. marec  2010). ''&quot;Tourism with the Communist Symbols&quot;''. Gazeta Lajmi (albansko). Arhivirano iz izvirnika 11. julija 2011. Pridobljeno 19. avgusta 2010.&lt;/ref&gt;

==Geografija==
Sedanji okraj Gjirokastra je bila ustanovljen leta 2015 z reformo lokalne uprave in združitvijo občin Antigona, Cepo, Gjirokastra, Lazarat, Lunxhëri, Odrie in Picar. Nekdanje občine so postale upravne enote okraja Gjirokastra. Sedež okraja je v Gjirokastri.&lt;ref&gt;Law nr. 115/2014.&lt;/ref&gt; Leta 2011 je imela prejšnja občina Gjirokastra površino 469,55 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;ref&gt; ''&quot;Correspondence table LAU – NUTS 2016, EU-28 and EFTA/available Candidate Countries&quot;'' (XLS). Eurostat. Pridobljeno 25. septembra 2019.&lt;/ref&gt; in  28.673 prebivalcev.&lt;ref name=ref50&gt;''&quot;Population and housing census - Gjirokastër 2011&quot;'' (PDF). INSTAT. Pridobljeno 25. septembra 2019.&lt;/ref&gt;
===Podnebje===

Gjirokastra leži med nižavjem zahodne Albanije in višavjem v notranjosti države, zato ima vroča sredozemska poletja in več dežja kot je običajno za takšno podnebje.

{{Weather box
| location = Gjirokastër
| metric first = yes
| single line = yes
| Jan high C = 9
| Feb high C = 11
| Mar high C = 13
| Apr high C = 18
| May high C = 23
| Jun high C = 28
| Jul high C = 32
| Aug high C = 34
| Sep high C = 27
| Oct high C = 23
| Nov high C = 15
| Dec high C = 11
| year high C = 
| Jan mean C = 5
| Feb mean C = 6
| Mar mean C = 7
| Apr mean C = 12
| May mean C = 16
| Jun mean C = 20
| Jul mean C = 23
| Aug mean C = 24
| Sep mean C = 19
| Oct mean C = 14
| Nov mean C = 10
| Dec mean C = 6
| year mean C = 
| Jan low C = 1
| Feb low C = 1
| Mar low C = 2
| Apr low C = 6
| May low C = 10
| Jun low C = 13
| Jul low C = 15
| Aug low C = 15
| Sep low C = 12
| Oct low C = 8
| Nov low C = 5
| Dec low C = 2
| year low C = 
| Jan humidity = 71
| Feb humidity = 69
| Mar humidity = 68
| Apr humidity = 69
| May humidity = 70
| Jun humidity = 62
| Jul humidity = 57
| Aug humidity = 57
| Sep humidity = 64
| Oct humidity = 67
| Nov humidity = 75
| Dec humidity = 73
| precipitation colour = green
| Jan precipitation mm = 290
| Feb precipitation mm = 230
| Mar precipitation mm = 190
| Apr precipitation mm = 90
| May precipitation mm = 50
| Jun precipitation mm = 40
| Jul precipitation mm = 10
| Aug precipitation mm = 10
| Sep precipitation mm = 60
| Oct precipitation mm = 180
| Nov precipitation mm = 400
| Dec precipitation mm = 320
| Jan precipitation days = 11
| Feb precipitation days = 10
| Mar precipitation days = 8
| Apr precipitation days = 7
| May precipitation days = 5
| Jun precipitation days = 2
| Jul precipitation days = 1
| Aug precipitation days = 1
| Sep precipitation days = 3
| Oct precipitation days = 7
| Nov precipitation days = 14
| Dec precipitation days = 12
| unit precipitation days = 1 mm
| source 1 = [http://www.weatherbase.com/weather/weather.php3?s=52631&amp;refer=&amp;cityname=Gjinokaster-Albania Weatherbase]
| source 2 = [http://www.lexas.net/laender/europa/albanien/klima.asp Climate data]
| date=November 2011}}
{{Clear}}

==Demografija==
Občina Gjirokastra je največja skupnost v okraju Gjirokastra. Po popisu prebivalstva leta 2011 je imela 28.673 prebivalcev (53,91 prebivalca/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;), ki so živeli v 6.919 bivalnih enotah. Okraj je imel takrat 72.176 prebivalcev.&lt;ref name=ref50/&gt; Prebivalstvo je pretežno urbano, pa tudi podeželsko.&lt;ref name=ref50/&gt; Število moških in žensk je skoraj enako.

===Etnične skupine===
V Gjirokastri je skupnost etničnih [[Grki|Grkov]], ki po podatkih Human Rights Watch šteje 4.000 oseb. Leta 1989 je grška skupnost štela okoli 30.000 oseb.&lt;ref&gt;Abrahams, Fred (1996). Human Rights in Post-Communist Albania. Human Rights Watch. str.  119.&lt;/ref&gt; Grški predstavniki kljub temu trdijo, da je okoli 34% meščanov grške narodnosti.&lt;ref&gt;Bugjazski, Janusz (2002). Political parties of Eastern Europe: a guide to politics in the post-Communist era. M.E. Sharpe. str. 682. ISBN 9780765620163.&lt;/ref&gt; Gjirokastra se šteje za središče Grške skupnosti v Albaniji.&lt;ref name=ref9/&gt; Grke se najde v skoraj vseh mestnih četrtih. V mestu je tudi grški konzulat. Druge manjšine, med katerimi je največ [[Vlahi|Vlahov]] in [[Romi|Romov]], so manj številčne.

===Religija===
[[Slika:Gjirokastër Mosque - Mosques in Albania.jpg|thumb|200px|V mestu je ostala samo ena mošeja, zgrajena leta 1757]]

V [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] je bila regija del pravoslavne dioceze  Drinopolis v okviru metropolije Janina. Prvič je bila omenjena v ''Notitiae Episcopatuum'' iz 10. ali 11. stoletja. Po uničenju bližnjega Adrianopolisa je bil sedež prestavljen v Gjirokastro, domnevno pod imenom ''Dioceza Drinopolisa  in Argirokastra'' (grško Δρυϊνουπόλεως και Αργυροκάστρου). Lea 1835 je bila povišana v metropolijo pod neposredno jurisdikcijo Ekumenskega patriarhata Konstantinopel.&lt;ref name=ref3/&gt; Danes je dioceza del Avtokefalne pravoslavne cerkve Albanije.&lt;ref&gt; ''Orthodox Church of Albania. &quot;Building and Restorations&quot;'' (albanščina). Arhivirano iz izvirnika 28. septembra 2011. Pridobljeno 15. decembra  2010.&lt;/ref&gt; Na koncu 18. stoletja sta bili z odobritvijo osmanskih oblasti, doseženo z visoko podkupnino,  obnovljeni dve obstoječi pravoslavni cerkvi.  Pravoslavna stolnica Odrešenikove preobrazbe v grajski četrti je bila ponovno zgrajena  leta 1773 na mestu stare cerkve.&lt;ref&gt;Giakoumis, Konstantinos (2013). &quot;Dialectics of Pragmatism in Ottoman Domestic Interreligious Affairs. Reflections on the Ottoman Legal Framework of Church Confiscation and Construction and a 1741 Firman for Ardenicë Monastery&quot;. ''Balkan Studies''. '''47''': 94, 97, 118. Pridobljeno 18. avgusta 2016.&lt;/ref&gt;

V osmanskem obdobju je bila Gjirokastra pomembno središče muslimanskega [[Sufizem|sufističnega]] bektaškega reda, pomembnega predvsem za širjenje pismenosti.&lt;ref name=ref8/&gt;  Med vladanjem Ali Paše Janinskega v zgodnjem 19. stoletju je britanski diplomat William Martin Leake na svojem potovanju iz Vlore v Gjirokastro in naprej v sedanjo Grčijo po prihodu v Gjirokastro 26. decembra 1804 v svoj dnevnik zapisal, da v mestu živi okoli 2.000 muslimanskih in 100 krščanskih družin.&lt;ref&gt; Martin Leake, William (december 1835). Travels in Northern Greece. 1. New Bond Street, London: Rodwell &amp; Martin. str. 25. ISBN 9781108020114.&lt;/ref&gt; 

Leta 1925 je Albanija postala svetovno središče muslimanskega bektaškega reda. Sekta ima sedež v [[Tirana|Tirani]], v Gjirokastri pa je eno od šestih okrožij bektaškega reda v Albaniji. Sedež je v Baba Redžepovi [[Tekija (verska zgradba)|tekiji]].&lt;ref&gt;Elsie, Robert (2000). A Dictionary of Albanian Religion, Mythology, and Folk Culture. New York: New York University Press. str. 28. ISBN 978-0-8147-2214-5.&lt;/ref&gt; Zgodovinsko je bilo v mestu 15 tekij in mošej, od katerih je 13 delovalo še leta 1945.&lt;ref name=ref61&gt; GCDO. &quot;Regjimi komunist në Shqipëri&quot; (albansko). Organizata për Ruajtjen dhe Zhvillimin e Gjirokastrës (GCDO). Pridobljeno 1. septembra 2010.&lt;/ref&gt; V mestu je bilo tudi 13 samostanov, od katerih je ohranjen samo eden. Drugih dvanajst je bilo uničenih med kulturno revolucijo komunistične vlade leta 1967.&lt;ref name=ref61/&gt; 

Popis prebivalstva leta 2011 je bil zaradi nepravilnosti v postopkih zelo sporen in celo bojkotiran.&lt;ref&gt;&quot;Final census findings lead to concerns over accuracy&quot;. ''Tirana Times''. Arhivirano iz izvirnika 28. maja 2014. Pridobljeno 26. maja 2014.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Likmeta, Besar. &quot;Albania Moves Ahead With Disputed Census&quot;. ''Balkaninsight''. Pridobljeno 26. maja 2014.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Three Albanian journalists awarded with 'World at 7 Billion Prize'&quot;. United Nations (Albania).  Arhivirano iz izvirnika 28. maja 2014. Pridobljeno 26. maja 2014.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;International Religious Freedom Report for 2014: Albania&quot; (PDF).state.gov/. United States, Department of State. str. 5. Pridobljeno 20. otobra 2015.&lt;/ref&gt; Po podatkih iz popisa, ki so do neke mere sporni, je bilo v mestu 42,3% muslimanov, 5,3% bektašev,  14,6% pravoslavcev, 2,8% katolikov in 35,2% nevernih ali versko neopredeljenih. Delež slednjih je najvišji v Albaniji, ki ima povprečje 6,3%.

==Kultura==
[[Slika:ARGJIRO POLYPHONY.jpg|thumb|250px|Grupi Argjiro, moška vokalna skupina iz Gjirokastre, ki izvaja gjirokastrsko albansko izopolifonijo; predsednik republike Bujar Nishani je skupino nagradil z naslovom &quot;Veliki mojster Albanije&quot;&lt;ref&gt;Loga, Ledina (1. junij 2019). &quot;Të jetosh si shqiptarët, turi i ri që po tërheq turistët e huaj&quot;. Grupi “Argjiro” janë dekoruar nga presidenti me titullin “Mjeshtër i Madh”.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Arkivi i Isopolifonisë Shqiptare - Database of Albanian Folk Iso-Polyphony: &quot;Emri i Grupit: Grupi iso-polifonik Argjiro, Gjirokaster. Vendi i krijimit: Gjirokaster. Repertori i grupit: Kenge iso-polifonike gjirokastrite.&quot;&lt;/ref&gt;]]
[[Slika:Pol festival 2007.JPG|thumb|left|250px|Grška večglasna pevska skupina]]
[[Slika:Ismail Kadare.jpg|thumb|180px|[[Ismail Kadare]]]]

Osmanski svetovni popotnik [[Evlija Čelebi|Evlija Çelebi]], ki je mesto obiskal leta 1670, je opisal dve mestni podrobnosti. Ob nedeljah je slišal ''vajtim'', tradicionalno albansko žalostinko za mrtve, ki jo je pel poklicni objokovalec.  Razen tega je zapisal, da je mesto zelo glasno in ga je zato imenoval ''&quot;mesto tarnanja&quot;''.&lt;ref&gt; Elsie, Robert (2000). ''A Dictionary of Albanian Religion, Mythology, and Folk Culture''. New York: New York University Press. str. 95–96. ISBN 0-8147-2214-8. Pridobljeno 9. junija 2010.&lt;/ref&gt;

Roman ''Kronika v kamnu'' albanskega pisatelja [[Ismail Kadare|Ismaila Kadareja]] pripoveduje zgodbo o mestu med italijansko in grško okupacijo v prvi in drugi svetovni vojni in vanjo vključi običaje prebivalcev Gjirokastre. 

Albanski pisatelj Musine Kokalari je pri štiriindvajsetih letih leta 1941 v Tirani objavil zbirko desetih zgodb za mladostnike v domačem gjirokastrskem nerečju z naslovom ''Kot mi je povedala stara mati'' (albansko  ''Siç me thotë nënua plakë''). Zgodbe opisujejo vsakodnevni težave žensk iz Gjirokastre in prevladujoče običaje v regiji.&lt;ref&gt;Wilson, Katharina M. (marec 1991). ''An Encyclopedia of Continental Women Writers''. 2. New York: Garland. str. 646. ISBN 0-8240-8547-7.&lt;/ref&gt;

V Gjirokastri domuje tako albansko kot grško večglasno petje in Narodni folklorni festival (albansko ''Festivali Folklorik Kombëtar''), ki se dogaja vsako peto leto na mestni trdnjavi. Festival se je začel leta 1968.&lt;ref&gt;Ahmedaja, Ardian; Haid, Gerlinde (2008). ''European Voices: Multipart Singing in the Balkans and the Mediterranean''. 1. Vienna: Böhlau. ISBN 978-3-205-78090-8.&lt;/ref&gt; 

V mestu izhaja časnik  ''Laiko Vima'' na grškem jeziku. Ustanovljen je bil leta 1945 in bil v Ljudski socialistični republiki Albaniji edini časnik v grškem jeziku.&lt;ref&gt;Valeria Heuberger; Arnold Suppan; Elisabeth Vyslonzil (1996). ''Brennpunkt Osteuropa: Minderheiten im Kreuzfeuer des Nationalismus'' (nemško). Vienna: Oldenbourg Wissenschaftsverlag. str. 71. ISBN 978-3-486-56182-1.&lt;/ref&gt;

==Izobraževanje==
Prva šola v mestu je bila ustanovljena leta 1663. Na njej se je poučevalo v grškem jeziku. Sponzorirali so jo lokalni trgovci in je delovala pod nadzorom lokalnega škofa. Ko je leta 1821 izbruhnila grška vojna za neodvisnost, je bila uničena, a je bila ponovno odprta leta 1830.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;Sakellariou, Michaïl V (1997). ''Epirus: 4000 Years of Greek History and Civilization''. Athens: Ekdotike Athenon. str. 308. ISBN 978-960-213-371-2.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruches, Pyrrhus J. (1965). ''Albania's Captives''. Chicago: Argonaut. str.  33.&lt;/ref&gt; Leta 1727 je v mestu začela delovati [[medresa]], ki je neprekinjeno delovala 240 let do leta 1967, ko je bila zaprta zaradi kulturne revolucije v komunistični Albaniji.&lt;ref name=ref61/&gt; V letih 1861–1862 je bila ustanovljena grška šola za deklice, ki jo je finančno podprl lokalni grški dobrotnik Christakis Zografos.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Prva albanska šola v Gjirokastri  je bila odprta leta 1886.&lt;ref&gt;Victor Roudometof (1996). ''Nationalism and statecraft in southeastern Europe, 1750–1923''. University of Pittsburgh. str. 568.&lt;/ref&gt; Danes ima Gjirokastra sedem gimnazij, dve splošni in dve strokovni srednji šoli. Poleg njih v mestu delujeta še dve srednji šoli v grškem jeziku.&lt;ref&gt; ''Relations, House, Committee on Foreign Affairs, and Senate, Committee on Foreign (2008)''. Country Reports on Human Rights Practices for 2007. Government Printing Office. str. 1080. ISBN 978-0-16-081399-3.&lt;/ref&gt;

V mestu je Univerza Eqrema Çejabeja, ki je odprla svoja vrata leta 1968. Zaradi premajhnega vpisa v oddelki za fiziko, matematiko, biokemijo in vzgojo v vrtcih v študijskih letih 2008–2009 niso delovali.&lt;ref name=ref79&gt; Μπρεγκάση Αλέξανδρος. ''&quot;Πάρτε πτυχίο... Αργυροκάστρου&quot;''. Ηπειρωτικός Αγών. Pridobljeno 31. avgusta 2010.&lt;/ref&gt; Leta 2006 je bila po razpravah med albansko in grško vlado dogovorjena ustanovitev druge univerze v Gjirokastri, na kateri bi predavanja potekala v grškem jeziku.&lt;ref&gt;''&quot;Albania: Bureau of Democracy, Human Rights, and Labor, 2006&quot;''. U.S. Department of State. 6. marec 2007. Pridobljeno 20. decembra  2010.&lt;/ref&gt; Leta 2010 je na tej univerzi  študiralo 35 študentov, potem pa je bil študij  nenadoma prekinjen, ker je Univerza v Joanini v Grčiji zavrnila zagotavljanje učiteljev za šolsko leto 2010, grška vlada in fundacija Latsis pa sta ukinili financiranje.&lt;ref name=ref79/&gt;

==Gospodarstvo==
[[Slika:Gjirokastër 016.jpg|thumb|left|250px|Rekonstrukcija strehe na tradicionalni hiši]]

Gjirokastra je predvsem trgovsko središče z nekaj industrije, zlasti s proizvodnjo živil, usnja in tekstila.&lt;ref&gt;''&quot;Një histori e shkurtër e Gjirokastrës&quot;''. Gjirokaster.org. Pridobljeno 15. decembra 2010.&lt;/ref&gt; V zadnjem času je bila v mestu zgrajena regionalna kmetijska tržnica, na kateri se trguje z lokalno pridelanimi živili.&lt;ref name=ref82&gt; Kote, Odise (16. marec 2010). ''&quot;Tregu rajonal në jug të Shqipërisë dhe prodhimet bio&quot;'' (albansko). Deutsche Welle. Pridobljeno 15. decembra 2010.&lt;/ref&gt;  Glede na potencial južne Albanije za pridelavo ekološko pridelanih proizvodov in njeno sodelovanje z bližnjo grško Joanino,  se bo  regija v prihodnosti verjetno posvetila ekološkemu kmetovanju. Blagovna znamka in trženje takšnih izdelkov  sta trenutno še daleč od evropskih standardov.&lt;ref name=ref82/&gt; Trgovanje z grškimi obmejnimi območji spodbuja mestna Gospodarska zbornica, ustanovljena leta 1988.&lt;ref&gt;Taylor &amp; Francis Group (2004). ''Europa World Year, Book 1.'' London; New York. ISBN 978-1-85743-254-1. Pridobljeno 15. decembra 2010.&lt;/ref&gt; V okviru finančne podpore Grčije Albaniji je grška vojska v mestu zgradila bolnišnico.&lt;ref&gt; Blitz, uredil Brad K. (2006). ''War and change in the Balkans: nationalism, conflict and cooperation'' (1. publ. ed.). Cambridge: Cambridge University Press. str. 230. ISBN 978-0-521-67773-8.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Gjirokast%C3%ABr - Saranda - Flickr - ImogenX.jpg|thumb|250px|Gorska esta SH78 blizu prelaza Muzina, ki povezuje celino z obalo Jonskega morja]]

V zadnjih letih se obnavlja veliko tradicionalnih hiš. Njihovi lastniki se vračajo v mesto in poskušajo oživiti turizem kot potencialni vir dohodka za lokalno gospodarstvo.&lt;ref&gt;''&quot;Babameto I Restoration &amp; Revitalization&quot;''. Cultural Heritage without Borders. Pridobljeno 26. junija 2015.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''&quot;Babameto II Restoration &amp; Revitalization&quot;''. Cultural Heritage without Borders. Pridobljeno 26. junija 2015.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''&quot;Aga Khan Award for Architecture: Conservation of Gjirokastra&quot;''. Aga Khan Development Network. Arhid+virano iz izvirnika 6. junija 2012. Pridobljeno 26. junija 2015.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''&quot;One man's fight to preserve Albania's traditions&quot;''. BBC. Pridobljeno 25. oktobrta 2013.&lt;/ref&gt; Nekatere hiše še naprej propadajo zaradi pomanjkanja denarja, opuščanja ali neustrezne prenove, saj lokalni obrtniki niso vključeni v  te projekte.&lt;ref&gt;Top Channel Video – Exclusive, Pjesa 1 – 30/09/2012. Arhivirano 3. oktobra 2012 na Wayback Machine.&lt;/ref&gt;  Leta 2010 je bilo v grški gospodarski krizi mesto eno od prvih območij v Albaniji, ki je trpelo, saj je veliko albanskih emigrantov v Grčiji postalo brezposelnih in se je vrnilo domov.&lt;ref&gt;Kote, Odise (2. marec 2010). ''&quot;Kriza greke zbret dhe në Shqipëri&quot;'' (albansko). Deutsche Welle. Pridobljeno 15. decembra 2010.&lt;/ref&gt;

===Infrastruktura===
Gjirokastra je s cesto SH4 povezana s Tepeleno na severu in pokrajino Dropull in grško mejo 30 km južno.

==Znamenitosti==
{{wide image|Gjirokaster%2C panorama.jpg|1000px|align-cap=center|Panorama Gjirokastre z gradu}}

Mesto je zgrajeno na pobočju pod citadelo.&lt;ref name=ref44/&gt;  Četudi je bilo mestno obzidje zgrajeno v 3. stoletju in je bilo samo mesto prvič omenjeno v 12. stoletju, je večina obstoječih stavb iz 17. in 18. stoletja. Tipične hiše so visoke do pet nadstropij in zgrajene iz   kamnitih blokov. Nekatere imajo zunanje in notranje stopnišče. Domneva se, da takšna zasnova izhaja iz utrjenih podeželskih hiš, značilnih za južno Albanijo. V spodnji etaži stavbe sta cisterna za vodo in hlev. Zgornje nadstropje je sestavljeno iz sobe za goste in družinske sobe s kaminom. Višja nadstropja so namenjena  družinskim članom in so s spodnjimi povezana z notranjim stopniščem.&lt;ref name=ref44/&gt; Od vpisa Gjirokastre na Unescov seznam svetovne dediščine je bilo več hiš obnovljenih, druge pa še naprej propadajo.

[[Slika:Gjirokaster, castle 6.jpg|250px|thumb|right|Oder Narodnega folklornega festivala]]

Veliko hiš je zgrajenih v značilnem lokalnem slogu. Večina starih hiš je pokrita s skrilom, ki je dal mestu vzdevek &quot;Kamnito mesto&quot;. Zelo podoben slog je viden v grški pokrajini Pelion. V Gjirokastri, Beratu in nekaj drugih albanskih mestih so v 60. in 70. letih 20. stoletja prepovedali modernizacijo. Obe mesti sta dobili status muzejskega mesta in bili vpisani na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.&lt;ref name=ref44/&gt;

[[Slika:Streets in Gjirokastër 003.jpg|200px|thumb|left|Tipična mestna ulica]]

Nad mestom je trdnjava, ki nadzira strateško pomembno pot po dolini reke. Trdnjava je odprta za obiskovalce in vsebuje vojaški muzej z zaplenjenimi topovi in  pomembnimi predmeti iz obdobja komunističnega odpora proti nemškim okupatorjem ter zaplenjeno ameriško vojno letalo, spomin na boj komunističnega režima proti imperialističnim silam. Prizidek so v 19. in 20. stoletju zgradili joaninski Ali Paša in vlada albanskega kralja [[Ahmed Zogu|Zoguja I.]]  Trdnjava ima pet stolpov, urni stolp, cerkev, vodnjake, hleve za konje in številne druge zanimivosti. Severni del gradu je Zogujeva  vlada spremenila v zapor, v katerem so bili v času komunističnega režima politični zaporniki.

Gjirokastra ima [[bazar]] iz osmanskega obdobja. Zgrajen je bil v 17. stoletju in obnovljen po požaru v 19. stoletju. Na bazarju dominira [[mošeja]], zgrajena leta  1757.&lt;ref name=ref61/&gt; V Gjirokastri je več kot 500 hiš zaščitenih kot kulturni spomenik. 

Ko je bilo mesto leta 1988 prvič predlagano za uvrstitev na seznam svetovne dediščine, strokovnjaki Mednarodnega sveta za spomenike in znamenitosti niso bili navdušeni nad številnimi sodobnimi gradnjami, ki so ogrožale videz starega mesta. Zgodovinsko jedro Gjirokastre je bilo na seznam dokončno vpisano leta 2005, 15 let po prvi nominaciji.

==Šport==
Najbolj priljubljen šport je nogomet. Mesto ima nogometni klub Luftëtari Gjirokastër, ustanovljen leta 1929. Klub tekmuje tudi na mednarodnih tekmovanjih. Do leta 2006-2007 in ponovno od leta 2016 tekmuje v Albanski superligi. Mestni stadion sprejme do 8.500 gledalcev.&lt;ref&gt;Worldstadiums. &quot;Stadia in Albania&quot;. Pridobljeno 3. avgusta 2010.&lt;/ref&gt;

==Pobratena mesta==
Gjirokastra je pobratena s tremi mesti:
* {{flagicon|ITA}} Grottammare, [[Italija]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comuni-italiani.it/044/023/|title=Comune di Grottammare|website=Comuni-Italiani.it|access-date=2019-05-31}}&lt;/ref&gt;
* {{flagicon|Kosovo}} Klina, [[Kosovo]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dw.com/sq/klina-n%C3%AB-kosov%C3%AB-dhe-gjirokastra-n%C3%AB-shqip%C3%ABri-jan%C3%AB-binjak%C3%ABzuar/a-5693572|title=Klina në Kosovë dhe Gjirokastra në Shqipëri janë binjakëzuar {{!}} DW {{!}} 17.06.2010|website=DW.COM|language=sq-AL|access-date=2019-05-31}}&lt;/ref&gt;
* {{flagicon|Kosovo}} Lipjan, [[Kosovo]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kk-arkiva.rks-gov.net/lipjan/News/Lipjani-e-Gjirokastra-e-nenshkruajne-binjakezimin-.aspx|title=Komuna Lipjan - Lipjani e Gjirokastra e nënshkruajnë binjakëzimin në Gadime|website=kk-arkiva.rks-gov.net|access-date=2019-05-31|archive-date=2019-05-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20190531104331/https://kk-arkiva.rks-gov.net/lipjan/News/Lipjani-e-Gjirokastra-e-nenshkruajne-binjakezimin-.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Znani meščani ==
* Ali Alizoti, politik v poznem 19. stoletju
* Fejzi Alizoti, ministrski predsednik leta  1914
* Kyriakoulis Argyrokastritis (−1828), revolucionar v grški vojni za neodvisnost 
* Arjan Bellaj, nogometaš
* Elmaz Boçe, politik in podpisnik Albanske deklaracije o neodvisnosti 
* Bledar Devolli, nogometaš
* Vangjel Dule, predstavnik grške manjšine v albanski politiki 
* Rauf Fico, politik
* Bashkim Fino, politik in ministrski predsednik 
* Georgios Dimitriou, pisatelj iz 18. stoletja
* Ioannis Doukas, slikar iz 19 stoletja 
* Ramize Gjebrea, partizan v drugi svetovni vojni 
* Christos Gikas, rokoborec v grško-rimskem slogu 
* Gregor IV. Atenski, učenjak in atenski nadškof
* Altin Haxhi, nogometaš
* Fatmir Haxhiu, slikar
* Veli Harxhi, politik in podpisnik Albanske deklaracije o neodvisnosti 
* [[Enver Hodža]], prvi sekretar Albanske partije dela in voditelj socialistične Albanije
* Feim Ibrahimi, skladatelj
* [[Ismail Kadare]] (rojen 1936), pisatelj in pesnik, dobitnil mednarodnih knjižnih nagrad leta 2005 in 2009 
* Mehmed Kalakula, politik 
* Xhanfize Keko, filmski režiser 
* Saim Kokona, filmar
* Albi Kondi, nogometaš
* Eqrem Libohova, bivši ministrski predsednik Albanije
* Sabit Lulo, politik 
* Bule Naipi, narodni heroj iz druge svetovne vojne 
* Omer Nishani, predsednik države od leta 1944 do 1953
* Arlind Nora, nogometaš
* Bahri Omari, politik
* Jani Papadhopulli, politik in podpisnik Albanske deklaracije o neodvisnosti 
* Manthos Papagiannis, revolucionar v 16. stoletja 
* Xhevdet Picari, komndant v vlorski vojni 
* Pertef Pogoni, politik 
* Baba Rexheb, sufistični verski voditelj in svetnik 
* Mehmet Tahsini, politik in profesor 
* Çerçiz Topulli, nacionalist in gverilec iz 20. stoletja 
* Bajo Topulli, Çerçizov brat, nacionalist in gverilec  
* Takis Tsiakos, grški pesnik
* Alexandros Vasileiou, trgovec in hgrški učenjakl 
* Mihael Vasileiou, trgovev, Aleksandrosov brat 
* Mahmud Xhelaledini, politik
* Arjan Xhumba, nogometaš

== Galerija ==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika:Gjirokastra Albania 6.jpg|Qafa e Pazarit
Slika:Streets in Gjirokast%C3%ABr 003.jpg|Mestna ulica
Slika:Gjirokaster, street 3.jpg|Mstna ulica s kavarnami
Slika:Banesa e Muhamet Ficos 2026 a.jpg|Hiša iz osmanskega obdobja
Slika:Gjirokastra Stone Bridge.jpg|Most iz osmanskega obdobja
Slika:gjirokaster%2C view from street to castle 1.jpg|Mestna četrt
Slika:Gjirokastra US airplane.jpg|Ameriški Lockheed T-33 v gradu
Slika:Historic Centres of Berat and Gjirokastra-111175.jpg|Značilna kamnita hiša
Slika:Girokastran linnake.jpg|Urni stolp na gradu
Slika:Gjirokaster, castle 3.jpg|Pot na grad
Slika:Gjirokaster, castle 5.jpg|Grajsko obzidje
Slika:Manastiri i Dhuvjanit.jpg|Samostan Dhuvjan  
Slika:Gjirokastër Aug 2016.jpg|Mestna ulica
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Gjirokastër}}
*[https://www.visit-gjirokastra.com/ Visit Gjirokastra Official Tourism Page]
* [http://www.gjirokastra.org/ Gjirokastër Conservation and Development Organization]
{{Wikivoyage|Gjirokastër}}
*[https://chwb.org/ Cultural Heritage without Borders]
* [https://adventuresinpreservation.org/ Adventures in Preservation in Gjirokastër]
* [https://journey-stories.com/gjirokaster/ Photo Gallery of Gjirokastër, 2015 year]
* [https://bashkiagjirokaster.gov.al/ Municipality of Gjirokastër Website] (Albanian)

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Mesta v Albaniji]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Albaniji]]</text>
      <sha1>mbotib5rpn419cz6fc00fjnhwd2wyuz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Franci Zavrl</title>
    <ns>0</ns>
    <id>496689</id>
    <revision>
      <id>6758154</id>
      <parentid>6202192</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T07:00:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenjepis */</comment>
      <origin>6758154</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8215" sha1="g02zuhey22tp4kczjitlcbr79xztsp2" xml:space="preserve">{{BŽO več sklicev}}{{Pristransko}}{{infopolje oseba}}

'''Franci Zavrl''' [Fránci Zavərl], [[Slovenci|slovenski]] [[Komunikacijski menedžment|komunikacijski manager]], * [[3. januar]] [[1962]], [[Kranj]]

== Življenjepis ==
=== Zgodnje življenje in šolanje ===
Odraščal je v delavski družini. Oče (delavec) in mati (gospodinja), sta ga vzgojila tolerantno do različnih prepričanj. Je srednji izmed šestih otrok.

Študiral je psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer so ga zanimale predvsem socialno psihološke dimenzije. Diplomiral je iz narcizma in razvijal teze Christopherja Lascha. Kot psiholog ni delal nikoli, pridobljene veščine in znanja pa uporablja ves čas.

=== Razvoj kariere ===
Začel je kot kurir in tako spoznal [[Radio Študent]], kjer je postal napovedovalec in leta 1986 odgovorni urednik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio, ki se je znal odzvati na družbene krize|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/radio-ki-se-je-znal-odzvati-na-druzbene-krize/158864|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-03|language=sl}}&lt;/ref&gt; Zanj je to platforma eksperimenta generacije, ki se razvija skupaj z generacijami in premleva njihove izzive. Zavrl še danes dohodnino namenja Radiu Študent.

Leta 1987 je postal odgovorni urednik družbeno-kritične publikacije [[Mladina (revija)#Znani%20sodelavci|Mladina]]. Njegov vzdevek je bil Bremza, kar izhaja iz priimka Zavrl. Nikoli ni zaviral objav, razen pretirano nacionalističnih, za katere je vedel, da jih bo režim znal izkoristil proti demokratičnemu gibanju. Izhodišče Mladine je bil program za demokracijo in ne nacionalni program, čeprav je oboje pozneje sovpadalo z idejo o samostojni, demokratični državi. Mladina je tabu teme odpirala postopoma – od ekologije, svobode izražanja, človekovih pravic, politične svoboščine, migracij, povojnih pobojev, policijskega nasilja, šolske reforme, vse do jugoslovanske vojske. Vpleteni so bili v 25 sodnih procesov. S prihodom Zavrla so se pisci [[Vlado Miheljak]], [[Ervin Hladnik Milharčič|Ervin Hladnik]], [[Ivo Štandeker]], [[Marcel Štefančič]], [[Melita Zajc]], [[Miran Lesjak]] in drugi začeli pogumneje ukvarjati z resničnimi tabu temami, kot so politična emigracija, intervjuji z žrtvami udbaškega režima, ustaši, samomori vojakov ... Pogosto so uporabljali psevdonime za določene teme kot sredstvo zaščite. Do neke mere so bili psevdonimi načrtno izbrani in so se za posamezne teme ponavljali, niso pa jih uporabljali zgolj določeni avtorji. Za temo o šolskih reformah sta bila tako v uporabi Jasna Pokorn in Majda Vrhovnik, za druge Oto Grum ali preprosto Uredništvo. Zavrl je v nekatere svoje uvodnike z dovoljenjem avtorjev, ki se niso želeli izpostaviti, vključil njihove ostre teze in se spodaj tudi podpisal. Mladina je prva od medijev uvedla ankete javnega mnenja za podkrepitev svojih tez, vključevanje ljudi in odpiranje tem. Šli so po domovih in ljudi spraševali o njihovih spolnih praksah, mislih na samomor in številnih drugih tabu temah. Naklada je zrasla na 90.000 izvodov.

=== Afera JBTZ ===
Zavrl je leta 1988 v Mladini objavil članek ''Noč dolgih nožev'', ki je temeljil na magnetogramu seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na kateri so govorili o aretaciji problematičnih civilnodružbenih aktivistov, predvsem iz [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zveze socialistične mladine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Noč dolgih nožev|url=http://www.mladina.si/43471/noc-dolgih-nozev/|website=Mladina.si|accessdate=2021-05-03}}&lt;/ref&gt; Vojaško tožilstvo je posledično obtožilo izdaje zaupnega vojaškega dokumenta ter aretiralo Mladininega pisca [[Janez Janša|Janeza Janšo]], urednika [[David Tasić|Davida Tasića]] in zastavnika [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] Ivana Borštnerja. [[Proces proti četverici]], znan kot [[Afera JBTZ]] (po kratici priimkov obtoženih) se je začel 18. julija 1988 in končal 27. julija 1988 z obsodbo četverice. Šlo je za eskalacijo napetosti med slovensko civilno družbo in JLA, proces pa je sprožil buren odziv slovenske javnosti, ki se je zbirala na protestih pred vojaškim sodiščem na Roški cesti v Ljubljani. Zahtevali so demokracijo, politični pluralizem in spoštovanje človekovih pravic.

Zaradi pritiska se je Zavrl odločil za zdravljenje v Centru za mentalno zdravje Psihiatrične klinike Ljubljana, kjer so ga lepo sprejeli. Kot edini izmed četverice se je tako branil s prostosti. Martina Tomori, Hubert Požarnik in Jože Logar so ravnali po svoji vesti in ga sprejeli kot pacienta ter ga s tem tudi zaščitili. Vojaško osebje do njega posledično namreč ni moglo pristopati brez zdravniškega spremstva. Obtožnico, ki so mu jo hoteli vložiti, je lahko vojaški kurir predal šele, ko je zdravnik potrdil, da jo Zavrl lahko sprejme. Na sodišče je z njim hodil bolniški brat. Prvič v socializmu je medicina opravila vlogo ojačitve posameznika in zaščitila njegove pravice.

Ob 25. obletnici procesa proti četverici je bila na Roški cesti v Ljubljani odkrita spominska plošča.

=== Obdobje po aferi (1988–1991) ===
Po letu 1988 je obdobje boja za interpretacijo. Dinamično obdobje, v katerem so bili tako odnosi med člani četverice kot tudi družbene relacije podvrženi stalnim političnim igram. Zavrl svoje različice zgodbe o tem obdobju še ni izdal.

=== Osamosvojitev Slovenije ===
Zavrl je bežno razmišljal o odhodu v politiko. Bil je na listi LDS na državnozborskih volitvah, leta 1993 pa je bil na občinskih volitvah v Kranju izvoljen za svetnika, vendar se je od politike kmalu distanciral.

Preselil se je v Ljubljano in začel z razvojem svoje poslovne kariere. Mladino je privatiziral. Začne se njegovo dolgoletno sodelovanje z Dejanom Verčičem. Skupaj z njim in Francijem Perčičem so postavili [[Slovenska tiskovna agencija#Seznam%20direktorjev|Slovensko tiskovno agencijo]]. Pri rojstvu STA so sodelovali številni akterji, med drugimi [[Manca Košir]], Slava Partljič, [[Vinko Vasle]], [[Stane Stanič]], [[Jelko Kacin|Jelko Kacin,]] Darja Groznik, Boštjan Lajovic ... Želeli so izpodriniti jugoslovansko agencijo Tanjug. Kot soavtorja sta Zavrl in Verčič izdala štiri knjige: ''Pristop k odnosom z javnostmi'', ''Odnosi z mediji'', ''Odnosi s medijima'', ''Priročnik za javne menedžerje''. Pozicionirala sta izraz »[[odnosi z javnostmi]]« na slovenskih tleh in od leta 1991 skupaj razvijala Pristop, skupino za komunikacijski management.

=== Danes ===
Z Dejanom Verčičem sta leta 2017 ustanovila Stratkom, podjetje za strateško komuniciranje.

Januarja leta 2020 se je Stratkom skupaj z ArnoldVuga, družbo za vizualne komunikacije, in z BPCS, družbo za celovite marketinške izkušnje, povezal v Herman &amp; partnerji, skupino za strateško, marketinško in komunikacijsko svetovanje, digilogno kreativnost in poslovno transformacijo podjetij. Franci Zavrl je partner v skupini Herman &amp; partnerji.

Bil je predsednik SOF, slovenskega oglaševalskega festivala. Predaval je na svetovnih kongresih IPRA (Mednarodno združenje za odnose z javnostmi). Je tudi ustanovni član Slovenskega društva za odnose z javnostmi. Je zbiratelj umetniških del in je bil med leti 2004 in 2009 predsednik Sveta Moderne galerije. Aktiven je tudi v nogometu, med letoma 2006 in 2010 je bil predsednik NK Olimpija Ljubljana, od 2016 do 2020 pa podpredsednik Nogometne zveze Slovenije, kjer trenutno vodi Komisijo za profesionalni nogomet. Je tudi aktiven član Rotary kluba Ljubljana.

== Izbrana bibliografija ==
* ''Pristop k odnosom z javnostmi.'' V Ljubljani: Pristop, 1997''.'' (COBISS)
* ''Odnosi z mediji.'' V Ljubljani: GV založba, 2002. (COBISS)
* ''Odnosi s medijima.'' V Zagrebu: Masmedia, 2004. (COBISS)
* ''Priročnik za javne menedžerje.'' V Ljubljani: Portis, 2006. (COBISS)

== Sklici ==

{{sklici|1}}

* Omerza, Igor (2013). JBTZ: čas poprej in dnevi pozneje. Založba Karantanija''.'' Pridobljeno dne 18. 4. 2021.

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Zavrl, Franci}}
[[Kategorija:Franci Zavrl| ]]
[[Kategorija:Slovenski menedžerji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski aktivisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]</text>
      <sha1>g02zuhey22tp4kczjitlcbr79xztsp2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758157</id>
      <parentid>6758154</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T07:06:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Afera JBTZ */</comment>
      <origin>6758157</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8257" sha1="qr88my2y42nqdvgsphfxlxbseovmn3s" xml:space="preserve">{{BŽO več sklicev}}{{Pristransko}}{{infopolje oseba}}

'''Franci Zavrl''' [Fránci Zavərl], [[Slovenci|slovenski]] [[Komunikacijski menedžment|komunikacijski manager]], * [[3. januar]] [[1962]], [[Kranj]]

== Življenjepis ==
=== Zgodnje življenje in šolanje ===
Odraščal je v delavski družini. Oče (delavec) in mati (gospodinja), sta ga vzgojila tolerantno do različnih prepričanj. Je srednji izmed šestih otrok.

Študiral je psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer so ga zanimale predvsem socialno psihološke dimenzije. Diplomiral je iz narcizma in razvijal teze Christopherja Lascha. Kot psiholog ni delal nikoli, pridobljene veščine in znanja pa uporablja ves čas.

=== Razvoj kariere ===
Začel je kot kurir in tako spoznal [[Radio Študent]], kjer je postal napovedovalec in leta 1986 odgovorni urednik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio, ki se je znal odzvati na družbene krize|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/radio-ki-se-je-znal-odzvati-na-druzbene-krize/158864|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-03|language=sl}}&lt;/ref&gt; Zanj je to platforma eksperimenta generacije, ki se razvija skupaj z generacijami in premleva njihove izzive. Zavrl še danes dohodnino namenja Radiu Študent.

Leta 1987 je postal odgovorni urednik družbeno-kritične publikacije [[Mladina (revija)#Znani%20sodelavci|Mladina]]. Njegov vzdevek je bil Bremza, kar izhaja iz priimka Zavrl. Nikoli ni zaviral objav, razen pretirano nacionalističnih, za katere je vedel, da jih bo režim znal izkoristil proti demokratičnemu gibanju. Izhodišče Mladine je bil program za demokracijo in ne nacionalni program, čeprav je oboje pozneje sovpadalo z idejo o samostojni, demokratični državi. Mladina je tabu teme odpirala postopoma – od ekologije, svobode izražanja, človekovih pravic, politične svoboščine, migracij, povojnih pobojev, policijskega nasilja, šolske reforme, vse do jugoslovanske vojske. Vpleteni so bili v 25 sodnih procesov. S prihodom Zavrla so se pisci [[Vlado Miheljak]], [[Ervin Hladnik Milharčič|Ervin Hladnik]], [[Ivo Štandeker]], [[Marcel Štefančič]], [[Melita Zajc]], [[Miran Lesjak]] in drugi začeli pogumneje ukvarjati z resničnimi tabu temami, kot so politična emigracija, intervjuji z žrtvami udbaškega režima, ustaši, samomori vojakov ... Pogosto so uporabljali psevdonime za določene teme kot sredstvo zaščite. Do neke mere so bili psevdonimi načrtno izbrani in so se za posamezne teme ponavljali, niso pa jih uporabljali zgolj določeni avtorji. Za temo o šolskih reformah sta bila tako v uporabi Jasna Pokorn in Majda Vrhovnik, za druge Oto Grum ali preprosto Uredništvo. Zavrl je v nekatere svoje uvodnike z dovoljenjem avtorjev, ki se niso želeli izpostaviti, vključil njihove ostre teze in se spodaj tudi podpisal. Mladina je prva od medijev uvedla ankete javnega mnenja za podkrepitev svojih tez, vključevanje ljudi in odpiranje tem. Šli so po domovih in ljudi spraševali o njihovih spolnih praksah, mislih na samomor in številnih drugih tabu temah. Naklada je zrasla na 90.000 izvodov.

=== Afera JBTZ ===
Zavrl je leta 1988 v Mladini objavil članek ''Noč dolgih nožev'', ki je temeljil na magnetogramu seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na kateri so govorili o aretaciji problematičnih civilnodružbenih aktivistov, predvsem iz [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zveze socialistične mladine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Noč dolgih nožev|url=http://www.mladina.si/43471/noc-dolgih-nozev/|website=Mladina.si|accessdate=2021-05-03}}&lt;/ref&gt; Vojaško tožilstvo je posledično obtožilo izdaje zaupnega vojaškega dokumenta ter aretiralo Mladininega pisca [[Janez Janša|Janeza Janšo]], urednika [[David Tasić|Davida Tasića]] in zastavnika [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] Ivana Borštnerja. [[Proces proti četverici]], znan kot [[Afera JBTZ]] (po kratici priimkov obtoženih) se je začel 18. julija 1988 in končal 27. julija 1988 z obsodbo četverice. Šlo je za eskalacijo napetosti med slovensko civilno družbo in JLA, proces pa je sprožil buren odziv slovenske javnosti, ki se je zbirala na protestih pred vojaškim sodiščem na Roški cesti v Ljubljani. Zahtevali so demokracijo, politični pluralizem in spoštovanje človekovih pravic.

Zaradi pritiska se je Zavrl odločil za zdravljenje v Centru za mentalno zdravje Psihiatrične klinike Ljubljana, kjer so ga lepo sprejeli. Kot edini izmed četverice se je tako branil s prostosti. [[Martina Tomori]], [[Hubert Požarnik]] in [[Jože Lokar]] so ravnali po svoji vesti in ga sprejeli kot pacienta ter ga s tem tudi zaščitili. Vojaško osebje do njega posledično namreč ni moglo pristopati brez zdravniškega spremstva. Obtožnico, ki so mu jo hoteli vročiti, je lahko vojaški kurir predal šele, ko je zdravnik potrdil, da jo Zavrl lahko sprejme. Na sodišče je z njim hodil bolniški brat. Prvič v socializmu je medicina opravila vlogo ojačitve posameznika in zaščitila njegove pravice.

Ob 25. obletnici procesa proti četverici je bila na Roški cesti v Ljubljani odkrita spominska plošča.

=== Obdobje po aferi (1988–1991) ===
Po letu 1988 je obdobje boja za interpretacijo. Dinamično obdobje, v katerem so bili tako odnosi med člani četverice kot tudi družbene relacije podvrženi stalnim političnim igram. Zavrl svoje različice zgodbe o tem obdobju še ni izdal.

=== Osamosvojitev Slovenije ===
Zavrl je bežno razmišljal o odhodu v politiko. Bil je na listi LDS na državnozborskih volitvah, leta 1993 pa je bil na občinskih volitvah v Kranju izvoljen za svetnika, vendar se je od politike kmalu distanciral.

Preselil se je v Ljubljano in začel z razvojem svoje poslovne kariere. Mladino je privatiziral. Začne se njegovo dolgoletno sodelovanje z [[Dejan Verčič|Dejanom Verčičem]]. Skupaj z njim in Francijem Perčičem so postavili [[Slovenska tiskovna agencija#Seznam%20direktorjev|Slovensko tiskovno agencijo]]. Pri rojstvu STA so sodelovali številni akterji, med drugimi [[Manca Košir]], [[Slava Partlič]], [[Vinko Vasle]], [[Stane Stanič]], [[Jelko Kacin|Jelko Kacin,]] [[Darja Groznik]], [[Boštjan Lajovic]] ... Želeli so izpodriniti jugoslovansko agencijo Tanjug. Kot soavtorja sta Zavrl in Verčič izdala štiri knjige: ''Pristop k odnosom z javnostmi'', ''Odnosi z mediji'', ''Odnosi s medijima'', ''Priročnik za javne menedžerje''. Pozicionirala sta izraz »[[odnosi z javnostmi]]« na slovenskih tleh in od leta 1991 skupaj razvijala Pristop, skupino za komunikacijski management.

=== Danes ===
Z Dejanom Verčičem sta leta 2017 ustanovila Stratkom, podjetje za strateško komuniciranje.

Januarja leta 2020 se je Stratkom skupaj z ArnoldVuga, družbo za vizualne komunikacije, in z BPCS, družbo za celovite marketinške izkušnje, povezal v Herman &amp; partnerji, skupino za strateško, marketinško in komunikacijsko svetovanje, digilogno kreativnost in poslovno transformacijo podjetij. Franci Zavrl je partner v skupini Herman &amp; partnerji.

Bil je predsednik SOF, slovenskega oglaševalskega festivala. Predaval je na svetovnih kongresih IPRA (Mednarodno združenje za odnose z javnostmi). Je tudi ustanovni član Slovenskega društva za odnose z javnostmi. Je zbiratelj umetniških del in je bil med leti 2004 in 2009 predsednik Sveta Moderne galerije. Aktiven je tudi v nogometu, med letoma 2006 in 2010 je bil predsednik NK Olimpija Ljubljana, od 2016 do 2020 pa podpredsednik Nogometne zveze Slovenije, kjer trenutno vodi Komisijo za profesionalni nogomet. Je tudi aktiven član Rotary kluba Ljubljana.

== Izbrana bibliografija ==
* ''Pristop k odnosom z javnostmi.'' V Ljubljani: Pristop, 1997''.'' (COBISS)
* ''Odnosi z mediji.'' V Ljubljani: GV založba, 2002. (COBISS)
* ''Odnosi s medijima.'' V Zagrebu: Masmedia, 2004. (COBISS)
* ''Priročnik za javne menedžerje.'' V Ljubljani: Portis, 2006. (COBISS)

== Sklici ==

{{sklici|1}}

* Omerza, Igor (2013). JBTZ: čas poprej in dnevi pozneje. Založba Karantanija''.'' Pridobljeno dne 18. 4. 2021.

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Zavrl, Franci}}
[[Kategorija:Franci Zavrl| ]]
[[Kategorija:Slovenski menedžerji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski aktivisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]</text>
      <sha1>qr88my2y42nqdvgsphfxlxbseovmn3s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Eka Vogelnik</title>
    <ns>1</ns>
    <id>505570</id>
    <revision>
      <id>6758137</id>
      <parentid>6679106</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T05:24:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Po mojem je to še vedno škrbina */ nov razdelek</comment>
      <origin>6758137</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4768" sha1="s1tijl9ydojd5bmuseifr617z4zvmdo" xml:space="preserve">== Novejši material še v celoti manjka ==
Pogledal sem v cobiss za reči (knjige, katalogi razstav, video gradivo)  iz obdobja okrog l. 2000 in dalje, ter videl da v članku še manjka vse od nekje 1996 dalje (tudi Ekina pedagoška dejavnost - tako v okviru Kinetrikon KUD, kot v okviuru visokošolskega študija o uporabi umetnosti v terapevtske namene - in gradiva ter priročniki za te namene). Manjka tudi zgodba o Poljanski legendi (napisala je besedilo in glasbo, priredbo in izvedbo so naredili Brina in njena spremljevalna skupina, in je bila nominirna za etno pesem leta na BBC - ampak tudi za to moram seveda spet najti VP veljaven vir.  --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:39, 23. september 2021 (CEST)

:Nekaj virov tudi za novejše reči (zlasti šolanje in pedagoško delo) najdenih in uporabljenih. Še nisem uporabil najdenega na COBISS &lt;ref name=COBISS&gt; [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=su%3DVogelnik%2C+Eka%2C+1946-&amp;db=ul&amp;mat=allmaterials Poizvedba o delih in omembah Eke Vogelnik v COBISS]&lt;/ref&gt;, s čimer bom verjetno lahko pospravil tudi &quot;mrtve povezave&quot; v članku, ampak prej bom najbrž v svojem peskovniku na osnovi enega od tu uporabljenih virov (in virov, navedenih v njem) zasnoval članek o Mojci Vogelnik. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:05, 19. marec 2024 (CET)&lt;br&gt;

:Vir za lutkovne itd. (tudi glasbene, z otroško igro v živo...) - v bistvu za TV posneto multimedijsko nadaljevanko ''Pozabljene knjige naših babic'', kjer je bila tudi vsaj ena lutkovna predstava o Butalcih (precej sem prepričan, da tudi tista o Špinci Marogli, občinski uši, ki je s tem, v katero brado je zlezla, odločila, kdo bo župan; vem že zato, ker so za tisto vlogo lutke dobile brade). Fran Milčinski je pisal o Butalcih kot živo prispodobo svojega časa, a kot odličen pravnik tako, da ga ni bilo mogoče pravno preganjati; tedaj je bila to ostra satira, ne pravljica za otroke. Tako je tudi kasnejši ilustrator ene od izdaj naredil nekatere tedanje znane Butalce prepoznavne po ilustracijah (Marija Vogelnikova je npr. pokazala, katera ilustracija je bila karikatura Fr. S. Finžgarja in še nekatere). V duhu tistih ilustracijo so bili vzor za lutke treh Butalcev v predstavi Butalski cirkus trije tedaj znani slovenski politiki. (predsednik države, in dva ministra; ker je bil med tem izvoljen nov predsednik, sta bili taki lutki dve). Dobro bi bilo tudi poiskati sklice o razstavi teh in drugih lutk (Cankarjev dom?). 

Od tu pa: 

 Butalci so leta 2010, dobili tudi svojo lutkovno predstavo v sklopu televizijske serije “Pozabljene knjige naše babice”, ki je nastala po scenariju, likovni zasnovi lutk in scene, izvedbi lutk ter scene v režiji slovenske lutkarice, slikarke in ilustratorke Alenke Eke Vogelnik in domačega režiserja Vasje Mihelčiča. Ostali animatorji lutkovne predstave so bili še: Brina Vogelnik Saje, Petra Pikalo, Luka Ropret, Mojca Dolinar, Ana Pogačnik in Matej Mirič. Za glasbeno kuliso “Butalcev”, so zaigrali Luka Ropret, Jaka Hawlina in Jaka Ropret. Svoj glas je posodil Matjaž Pikalo ter Brina Vogelnik, ki je tudi avtorica in pevke uvodne pesmi. Dotična lutkovna predstava je bila izdana, na multimedijskem mediju DVD.&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/remcerinfluencer/photos/a.555559021643114/993396331192712/?type=3 Razne poustvaritve o Butalcih] &lt;/ref&gt;

:Vsi podatki držijo (in to bi lahko šlo v članke vseh naštetih, ki že imajo članke v WP). Glede na to, da je razdelek delo Eke Vogelnik organiziran po vlogah (kostumografija, scenografija, glasba, režija...) me ima, da bi to preuredil tako po naslovih (in katere vloge je imela ona in katere kdo drug zanimiv). 

:Podobno bi bilo po mojem dobro narediti v članku o Brini (in odlični zasedbi, ki jo je večkrat spremljala, precejkrat tudi nekateri, ki so našteti tu). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 21:14, 11. april 2024 (CEST)
{{talkref}}

== Nekaj se je zgodilo na cobiss ==

Kup povezav na cobiss-id za njena dela je videti da je prenehalo delovati. So skrbniki knjižničnega sistema cobiss kaj spremenili v vmesniku? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:12, 22. maj 2026 (CEST)

== Po mojem je to še vedno škrbina ==
Po mojem je to še vedno škrbina, čeprav v članek doslej dodani viri že omogočajo, precejšnjo širitev vsebine; če jih kdo uporabi preden bom utegnil jaz, mi bo v veliko veselje. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:24, 29. september 2026 (CEST)</text>
      <sha1>s1tijl9ydojd5bmuseifr617z4zvmdo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758145</id>
      <parentid>6758137</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T06:22:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Objave na sigledal niso datirane */ nov razdelek</comment>
      <origin>6758145</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5997" sha1="61rx9zrpoev33sdubs9qyq7349u4gwu" xml:space="preserve">== Novejši material še v celoti manjka ==
Pogledal sem v cobiss za reči (knjige, katalogi razstav, video gradivo)  iz obdobja okrog l. 2000 in dalje, ter videl da v članku še manjka vse od nekje 1996 dalje (tudi Ekina pedagoška dejavnost - tako v okviru Kinetrikon KUD, kot v okviuru visokošolskega študija o uporabi umetnosti v terapevtske namene - in gradiva ter priročniki za te namene). Manjka tudi zgodba o Poljanski legendi (napisala je besedilo in glasbo, priredbo in izvedbo so naredili Brina in njena spremljevalna skupina, in je bila nominirna za etno pesem leta na BBC - ampak tudi za to moram seveda spet najti VP veljaven vir.  --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:39, 23. september 2021 (CEST)

:Nekaj virov tudi za novejše reči (zlasti šolanje in pedagoško delo) najdenih in uporabljenih. Še nisem uporabil najdenega na COBISS &lt;ref name=COBISS&gt; [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=su%3DVogelnik%2C+Eka%2C+1946-&amp;db=ul&amp;mat=allmaterials Poizvedba o delih in omembah Eke Vogelnik v COBISS]&lt;/ref&gt;, s čimer bom verjetno lahko pospravil tudi &quot;mrtve povezave&quot; v članku, ampak prej bom najbrž v svojem peskovniku na osnovi enega od tu uporabljenih virov (in virov, navedenih v njem) zasnoval članek o Mojci Vogelnik. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:05, 19. marec 2024 (CET)&lt;br&gt;

:Vir za lutkovne itd. (tudi glasbene, z otroško igro v živo...) - v bistvu za TV posneto multimedijsko nadaljevanko ''Pozabljene knjige naših babic'', kjer je bila tudi vsaj ena lutkovna predstava o Butalcih (precej sem prepričan, da tudi tista o Špinci Marogli, občinski uši, ki je s tem, v katero brado je zlezla, odločila, kdo bo župan; vem že zato, ker so za tisto vlogo lutke dobile brade). Fran Milčinski je pisal o Butalcih kot živo prispodobo svojega časa, a kot odličen pravnik tako, da ga ni bilo mogoče pravno preganjati; tedaj je bila to ostra satira, ne pravljica za otroke. Tako je tudi kasnejši ilustrator ene od izdaj naredil nekatere tedanje znane Butalce prepoznavne po ilustracijah (Marija Vogelnikova je npr. pokazala, katera ilustracija je bila karikatura Fr. S. Finžgarja in še nekatere). V duhu tistih ilustracijo so bili vzor za lutke treh Butalcev v predstavi Butalski cirkus trije tedaj znani slovenski politiki. (predsednik države, in dva ministra; ker je bil med tem izvoljen nov predsednik, sta bili taki lutki dve). Dobro bi bilo tudi poiskati sklice o razstavi teh in drugih lutk (Cankarjev dom?). 

Od tu pa: 

 Butalci so leta 2010, dobili tudi svojo lutkovno predstavo v sklopu televizijske serije “Pozabljene knjige naše babice”, ki je nastala po scenariju, likovni zasnovi lutk in scene, izvedbi lutk ter scene v režiji slovenske lutkarice, slikarke in ilustratorke Alenke Eke Vogelnik in domačega režiserja Vasje Mihelčiča. Ostali animatorji lutkovne predstave so bili še: Brina Vogelnik Saje, Petra Pikalo, Luka Ropret, Mojca Dolinar, Ana Pogačnik in Matej Mirič. Za glasbeno kuliso “Butalcev”, so zaigrali Luka Ropret, Jaka Hawlina in Jaka Ropret. Svoj glas je posodil Matjaž Pikalo ter Brina Vogelnik, ki je tudi avtorica in pevke uvodne pesmi. Dotična lutkovna predstava je bila izdana, na multimedijskem mediju DVD.&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/remcerinfluencer/photos/a.555559021643114/993396331192712/?type=3 Razne poustvaritve o Butalcih] &lt;/ref&gt;

:Vsi podatki držijo (in to bi lahko šlo v članke vseh naštetih, ki že imajo članke v WP). Glede na to, da je razdelek delo Eke Vogelnik organiziran po vlogah (kostumografija, scenografija, glasba, režija...) me ima, da bi to preuredil tako po naslovih (in katere vloge je imela ona in katere kdo drug zanimiv). 

:Podobno bi bilo po mojem dobro narediti v članku o Brini (in odlični zasedbi, ki jo je večkrat spremljala, precejkrat tudi nekateri, ki so našteti tu). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 21:14, 11. april 2024 (CEST)
{{talkref}}

== Nekaj se je zgodilo na cobiss ==

Kup povezav na cobiss-id za njena dela je videti da je prenehalo delovati. So skrbniki knjižničnega sistema cobiss kaj spremenili v vmesniku? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:12, 22. maj 2026 (CEST)

== Po mojem je to še vedno škrbina ==
Po mojem je to še vedno škrbina, čeprav v članek doslej dodani viri že omogočajo, precejšnjo širitev vsebine; če jih kdo uporabi preden bom utegnil jaz, mi bo v veliko veselje. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:24, 29. september 2026 (CEST)

== Objave na sigledal niso datirane ==
Do nekje po 2010 so orodja za objavo in prikaz internetnih vsebin samodejno opremljala objave z datumom in časom prve objave in zadnje spremembe, nekje po tem pa so vsa orodja in okolja za ta namen prenehala samodejno opremljati objave s temi podatki. Snovalci in avtorji vsebin so bili navajeni samodejnega datiranja in so se v vsebini še vedno sklicevali (in s marsikje še vedno) na čase z drevi, davi, jutri in podobno, kar v mnogih okoliščinah pomeni težave - in to ne le pri datiranju sklicev v Wikipediji. Objave in svarila zdravstvenih služb, ki niso datirane in omenjajo novonastalo krizno situacijo so lahko stare celo desetletje, enako objava urnika in razporeda dela zdravnikov tega ali onega oddelka bolnišnice in podobno, in brez povpraševanja žive osebe, ki se zadeve še spomni, ni bilo mogoče ugotoviti, ali je informacija še aktualna (pereča) in veljavna ali zastarela. Kjer naletim na to, predlagam odgovornim osebam, da stvar uredijo, na kar pa ni vedno odziva. Za sigledal.org še nisem poskusil (moram šele najti kontakt). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:22, 29. september 2026 (CEST)</text>
      <sha1>61rx9zrpoev33sdubs9qyq7349u4gwu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758156</id>
      <parentid>6758145</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T07:03:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Novejši material še v celoti manjka */ odgovor</comment>
      <origin>6758156</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6680" sha1="ss169fzxwo0ig8qo5acuzai7r9a5xaa" xml:space="preserve">== Novejši material še v celoti manjka ==
Pogledal sem v cobiss za reči (knjige, katalogi razstav, video gradivo)  iz obdobja okrog l. 2000 in dalje, ter videl da v članku še manjka vse od nekje 1996 dalje (tudi Ekina pedagoška dejavnost - tako v okviru Kinetrikon KUD, kot v okviuru visokošolskega študija o uporabi umetnosti v terapevtske namene - in gradiva ter priročniki za te namene). Manjka tudi zgodba o Poljanski legendi (napisala je besedilo in glasbo, priredbo in izvedbo so naredili Brina in njena spremljevalna skupina, in je bila nominirna za etno pesem leta na BBC - ampak tudi za to moram seveda spet najti VP veljaven vir.  --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:39, 23. september 2021 (CEST)

:Nekaj virov tudi za novejše reči (zlasti šolanje in pedagoško delo) najdenih in uporabljenih. Še nisem uporabil najdenega na COBISS &lt;ref name=COBISS&gt; [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=su%3DVogelnik%2C+Eka%2C+1946-&amp;db=ul&amp;mat=allmaterials Poizvedba o delih in omembah Eke Vogelnik v COBISS]&lt;/ref&gt;, s čimer bom verjetno lahko pospravil tudi &quot;mrtve povezave&quot; v članku, ampak prej bom najbrž v svojem peskovniku na osnovi enega od tu uporabljenih virov (in virov, navedenih v njem) zasnoval članek o Mojci Vogelnik. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:05, 19. marec 2024 (CET)&lt;br&gt;

:Vir za lutkovne itd. (tudi glasbene, z otroško igro v živo...) - v bistvu za TV posneto multimedijsko nadaljevanko ''Pozabljene knjige naših babic'', kjer je bila tudi vsaj ena lutkovna predstava o Butalcih (precej sem prepričan, da tudi tista o Špinci Marogli, občinski uši, ki je s tem, v katero brado je zlezla, odločila, kdo bo župan; vem že zato, ker so za tisto vlogo lutke dobile brade). Fran Milčinski je pisal o Butalcih kot živo prispodobo svojega časa, a kot odličen pravnik tako, da ga ni bilo mogoče pravno preganjati; tedaj je bila to ostra satira, ne pravljica za otroke. Tako je tudi kasnejši ilustrator ene od izdaj naredil nekatere tedanje znane Butalce prepoznavne po ilustracijah (Marija Vogelnikova je npr. pokazala, katera ilustracija je bila karikatura Fr. S. Finžgarja in še nekatere). V duhu tistih ilustracijo so bili vzor za lutke treh Butalcev v predstavi Butalski cirkus trije tedaj znani slovenski politiki. (predsednik države, in dva ministra; ker je bil med tem izvoljen nov predsednik, sta bili taki lutki dve). Dobro bi bilo tudi poiskati sklice o razstavi teh in drugih lutk (Cankarjev dom?). 

Od tu pa: 

 Butalci so leta 2010, dobili tudi svojo lutkovno predstavo v sklopu televizijske serije “Pozabljene knjige naše babice”, ki je nastala po scenariju, likovni zasnovi lutk in scene, izvedbi lutk ter scene v režiji slovenske lutkarice, slikarke in ilustratorke Alenke Eke Vogelnik in domačega režiserja Vasje Mihelčiča. Ostali animatorji lutkovne predstave so bili še: Brina Vogelnik Saje, Petra Pikalo, Luka Ropret, Mojca Dolinar, Ana Pogačnik in Matej Mirič. Za glasbeno kuliso “Butalcev”, so zaigrali Luka Ropret, Jaka Hawlina in Jaka Ropret. Svoj glas je posodil Matjaž Pikalo ter Brina Vogelnik, ki je tudi avtorica in pevke uvodne pesmi. Dotična lutkovna predstava je bila izdana, na multimedijskem mediju DVD.&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/remcerinfluencer/photos/a.555559021643114/993396331192712/?type=3 Razne poustvaritve o Butalcih] &lt;/ref&gt;

:Vsi podatki držijo (in to bi lahko šlo v članke vseh naštetih, ki že imajo članke v WP). Glede na to, da je razdelek delo Eke Vogelnik organiziran po vlogah (kostumografija, scenografija, glasba, režija...) me ima, da bi to preuredil tako po naslovih (in katere vloge je imela ona in katere kdo drug zanimiv). 

:Podobno bi bilo po mojem dobro narediti v članku o Brini (in odlični zasedbi, ki jo je večkrat spremljala, precejkrat tudi nekateri, ki so našteti tu). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 21:14, 11. april 2024 (CEST)
::Manjka še tudi (vir o) nagradi, ki ji je omogočila večmesečno bivanje v ZDA in spoznavanje tamkajšnjega lutkarstva. Velik del je prebila v Hensonovih laboratorijih (žabec Kermit in Muppet Show itn.). Zdi se mi, da je Eka omenila nek uspeh v Sarajevu, a iskanje sicer umesti obisk v ZDA v leto 1992, omeni štipendijo sklada ArtsLink in sredstva takratnega ministrstva za kulturo RS, ne pa dogodka, ki se mi zdi da bi moral biti povod za ta obisk, dokler nisem izrecno omenil Sarajeva; zdaj mislim da imam potrebne vire da dodam tudi to vsebino. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:03, 29. september 2026 (CEST)
{{talkref}}

== Nekaj se je zgodilo na cobiss ==

Kup povezav na cobiss-id za njena dela je videti da je prenehalo delovati. So skrbniki knjižničnega sistema cobiss kaj spremenili v vmesniku? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:12, 22. maj 2026 (CEST)

== Po mojem je to še vedno škrbina ==
Po mojem je to še vedno škrbina, čeprav v članek doslej dodani viri že omogočajo, precejšnjo širitev vsebine; če jih kdo uporabi preden bom utegnil jaz, mi bo v veliko veselje. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:24, 29. september 2026 (CEST)

== Objave na sigledal niso datirane ==
Do nekje po 2010 so orodja za objavo in prikaz internetnih vsebin samodejno opremljala objave z datumom in časom prve objave in zadnje spremembe, nekje po tem pa so vsa orodja in okolja za ta namen prenehala samodejno opremljati objave s temi podatki. Snovalci in avtorji vsebin so bili navajeni samodejnega datiranja in so se v vsebini še vedno sklicevali (in s marsikje še vedno) na čase z drevi, davi, jutri in podobno, kar v mnogih okoliščinah pomeni težave - in to ne le pri datiranju sklicev v Wikipediji. Objave in svarila zdravstvenih služb, ki niso datirane in omenjajo novonastalo krizno situacijo so lahko stare celo desetletje, enako objava urnika in razporeda dela zdravnikov tega ali onega oddelka bolnišnice in podobno, in brez povpraševanja žive osebe, ki se zadeve še spomni, ni bilo mogoče ugotoviti, ali je informacija še aktualna (pereča) in veljavna ali zastarela. Kjer naletim na to, predlagam odgovornim osebam, da stvar uredijo, na kar pa ni vedno odziva. Za sigledal.org še nisem poskusil (moram šele najti kontakt). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:22, 29. september 2026 (CEST)</text>
      <sha1>ss169fzxwo0ig8qo5acuzai7r9a5xaa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758165</id>
      <parentid>6758156</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T07:35:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nekaj se je zgodilo na cobiss */ odg</comment>
      <origin>6758165</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7366" sha1="5minxzknsji7go1xr0rmpsqyiw64bkr" xml:space="preserve">== Novejši material še v celoti manjka ==
Pogledal sem v cobiss za reči (knjige, katalogi razstav, video gradivo)  iz obdobja okrog l. 2000 in dalje, ter videl da v članku še manjka vse od nekje 1996 dalje (tudi Ekina pedagoška dejavnost - tako v okviru Kinetrikon KUD, kot v okviuru visokošolskega študija o uporabi umetnosti v terapevtske namene - in gradiva ter priročniki za te namene). Manjka tudi zgodba o Poljanski legendi (napisala je besedilo in glasbo, priredbo in izvedbo so naredili Brina in njena spremljevalna skupina, in je bila nominirna za etno pesem leta na BBC - ampak tudi za to moram seveda spet najti VP veljaven vir.  --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:39, 23. september 2021 (CEST)

:Nekaj virov tudi za novejše reči (zlasti šolanje in pedagoško delo) najdenih in uporabljenih. Še nisem uporabil najdenega na COBISS &lt;ref name=COBISS&gt; [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=su%3DVogelnik%2C+Eka%2C+1946-&amp;db=ul&amp;mat=allmaterials Poizvedba o delih in omembah Eke Vogelnik v COBISS]&lt;/ref&gt;, s čimer bom verjetno lahko pospravil tudi &quot;mrtve povezave&quot; v članku, ampak prej bom najbrž v svojem peskovniku na osnovi enega od tu uporabljenih virov (in virov, navedenih v njem) zasnoval članek o Mojci Vogelnik. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:05, 19. marec 2024 (CET)&lt;br&gt;

:Vir za lutkovne itd. (tudi glasbene, z otroško igro v živo...) - v bistvu za TV posneto multimedijsko nadaljevanko ''Pozabljene knjige naših babic'', kjer je bila tudi vsaj ena lutkovna predstava o Butalcih (precej sem prepričan, da tudi tista o Špinci Marogli, občinski uši, ki je s tem, v katero brado je zlezla, odločila, kdo bo župan; vem že zato, ker so za tisto vlogo lutke dobile brade). Fran Milčinski je pisal o Butalcih kot živo prispodobo svojega časa, a kot odličen pravnik tako, da ga ni bilo mogoče pravno preganjati; tedaj je bila to ostra satira, ne pravljica za otroke. Tako je tudi kasnejši ilustrator ene od izdaj naredil nekatere tedanje znane Butalce prepoznavne po ilustracijah (Marija Vogelnikova je npr. pokazala, katera ilustracija je bila karikatura Fr. S. Finžgarja in še nekatere). V duhu tistih ilustracijo so bili vzor za lutke treh Butalcev v predstavi Butalski cirkus trije tedaj znani slovenski politiki. (predsednik države, in dva ministra; ker je bil med tem izvoljen nov predsednik, sta bili taki lutki dve). Dobro bi bilo tudi poiskati sklice o razstavi teh in drugih lutk (Cankarjev dom?). 

Od tu pa: 

 Butalci so leta 2010, dobili tudi svojo lutkovno predstavo v sklopu televizijske serije “Pozabljene knjige naše babice”, ki je nastala po scenariju, likovni zasnovi lutk in scene, izvedbi lutk ter scene v režiji slovenske lutkarice, slikarke in ilustratorke Alenke Eke Vogelnik in domačega režiserja Vasje Mihelčiča. Ostali animatorji lutkovne predstave so bili še: Brina Vogelnik Saje, Petra Pikalo, Luka Ropret, Mojca Dolinar, Ana Pogačnik in Matej Mirič. Za glasbeno kuliso “Butalcev”, so zaigrali Luka Ropret, Jaka Hawlina in Jaka Ropret. Svoj glas je posodil Matjaž Pikalo ter Brina Vogelnik, ki je tudi avtorica in pevke uvodne pesmi. Dotična lutkovna predstava je bila izdana, na multimedijskem mediju DVD.&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/remcerinfluencer/photos/a.555559021643114/993396331192712/?type=3 Razne poustvaritve o Butalcih] &lt;/ref&gt;

:Vsi podatki držijo (in to bi lahko šlo v članke vseh naštetih, ki že imajo članke v WP). Glede na to, da je razdelek delo Eke Vogelnik organiziran po vlogah (kostumografija, scenografija, glasba, režija...) me ima, da bi to preuredil tako po naslovih (in katere vloge je imela ona in katere kdo drug zanimiv). 

:Podobno bi bilo po mojem dobro narediti v članku o Brini (in odlični zasedbi, ki jo je večkrat spremljala, precejkrat tudi nekateri, ki so našteti tu). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 21:14, 11. april 2024 (CEST)
::Manjka še tudi (vir o) nagradi, ki ji je omogočila večmesečno bivanje v ZDA in spoznavanje tamkajšnjega lutkarstva. Velik del je prebila v Hensonovih laboratorijih (žabec Kermit in Muppet Show itn.). Zdi se mi, da je Eka omenila nek uspeh v Sarajevu, a iskanje sicer umesti obisk v ZDA v leto 1992, omeni štipendijo sklada ArtsLink in sredstva takratnega ministrstva za kulturo RS, ne pa dogodka, ki se mi zdi da bi moral biti povod za ta obisk, dokler nisem izrecno omenil Sarajeva; zdaj mislim da imam potrebne vire da dodam tudi to vsebino. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:03, 29. september 2026 (CEST)
{{talkref}}

&lt;== Nekaj se je zgodilo na cobiss ==

Kup povezav na cobiss-id za njena dela je videti da je prenehalo delovati. So skrbniki knjižničnega sistema cobiss kaj spremenili v vmesniku? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:12, 22. maj 2026 (CEST)

:Povezave so bile že v štartu narobe oblikovane. V slovenski Wikipediji uporabljamo predlogo {{tl|Cobiss}} za povezovanje del, ki sprejme vrednost COBISS.SI-ID za kreiranje pravilne povezave do COBISS zapisa o konkretnem delu. Včasih se dejansko shema URL naslova spremeni in je na tak način izjemno enostavno popraviti vse povezave. COBISS.SI-ID dobiš tako, da poiščeš zapis o delu in odpreš njegovo predstavitveno stran, glej npr. za knjigo [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/15501824?format=detail Ilustracije maske kostumi] - id je tukaj 15501824. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:35, 29. september 2026 (CEST)

== Po mojem je to še vedno škrbina ==
Po mojem je to še vedno škrbina, čeprav v članek doslej dodani viri že omogočajo, precejšnjo širitev vsebine; če jih kdo uporabi preden bom utegnil jaz, mi bo v veliko veselje. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:24, 29. september 2026 (CEST)

== Objave na sigledal niso datirane ==
Do nekje po 2010 so orodja za objavo in prikaz internetnih vsebin samodejno opremljala objave z datumom in časom prve objave in zadnje spremembe, nekje po tem pa so vsa orodja in okolja za ta namen prenehala samodejno opremljati objave s temi podatki. Snovalci in avtorji vsebin so bili navajeni samodejnega datiranja in so se v vsebini še vedno sklicevali (in s marsikje še vedno) na čase z drevi, davi, jutri in podobno, kar v mnogih okoliščinah pomeni težave - in to ne le pri datiranju sklicev v Wikipediji. Objave in svarila zdravstvenih služb, ki niso datirane in omenjajo novonastalo krizno situacijo so lahko stare celo desetletje, enako objava urnika in razporeda dela zdravnikov tega ali onega oddelka bolnišnice in podobno, in brez povpraševanja žive osebe, ki se zadeve še spomni, ni bilo mogoče ugotoviti, ali je informacija še aktualna (pereča) in veljavna ali zastarela. Kjer naletim na to, predlagam odgovornim osebam, da stvar uredijo, na kar pa ni vedno odziva. Za sigledal.org še nisem poskusil (moram šele najti kontakt). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:22, 29. september 2026 (CEST)</text>
      <sha1>5minxzknsji7go1xr0rmpsqyiw64bkr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758166</id>
      <parentid>6758165</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T07:36:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tm</comment>
      <origin>6758166</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7365" sha1="l2ecgfdjl7cduhq6gstgj0s4n9xd5mk" xml:space="preserve">== Novejši material še v celoti manjka ==
Pogledal sem v cobiss za reči (knjige, katalogi razstav, video gradivo)  iz obdobja okrog l. 2000 in dalje, ter videl da v članku še manjka vse od nekje 1996 dalje (tudi Ekina pedagoška dejavnost - tako v okviru Kinetrikon KUD, kot v okviuru visokošolskega študija o uporabi umetnosti v terapevtske namene - in gradiva ter priročniki za te namene). Manjka tudi zgodba o Poljanski legendi (napisala je besedilo in glasbo, priredbo in izvedbo so naredili Brina in njena spremljevalna skupina, in je bila nominirna za etno pesem leta na BBC - ampak tudi za to moram seveda spet najti VP veljaven vir.  --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:39, 23. september 2021 (CEST)

:Nekaj virov tudi za novejše reči (zlasti šolanje in pedagoško delo) najdenih in uporabljenih. Še nisem uporabil najdenega na COBISS &lt;ref name=COBISS&gt; [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=su%3DVogelnik%2C+Eka%2C+1946-&amp;db=ul&amp;mat=allmaterials Poizvedba o delih in omembah Eke Vogelnik v COBISS]&lt;/ref&gt;, s čimer bom verjetno lahko pospravil tudi &quot;mrtve povezave&quot; v članku, ampak prej bom najbrž v svojem peskovniku na osnovi enega od tu uporabljenih virov (in virov, navedenih v njem) zasnoval članek o Mojci Vogelnik. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:05, 19. marec 2024 (CET)&lt;br&gt;

:Vir za lutkovne itd. (tudi glasbene, z otroško igro v živo...) - v bistvu za TV posneto multimedijsko nadaljevanko ''Pozabljene knjige naših babic'', kjer je bila tudi vsaj ena lutkovna predstava o Butalcih (precej sem prepričan, da tudi tista o Špinci Marogli, občinski uši, ki je s tem, v katero brado je zlezla, odločila, kdo bo župan; vem že zato, ker so za tisto vlogo lutke dobile brade). Fran Milčinski je pisal o Butalcih kot živo prispodobo svojega časa, a kot odličen pravnik tako, da ga ni bilo mogoče pravno preganjati; tedaj je bila to ostra satira, ne pravljica za otroke. Tako je tudi kasnejši ilustrator ene od izdaj naredil nekatere tedanje znane Butalce prepoznavne po ilustracijah (Marija Vogelnikova je npr. pokazala, katera ilustracija je bila karikatura Fr. S. Finžgarja in še nekatere). V duhu tistih ilustracijo so bili vzor za lutke treh Butalcev v predstavi Butalski cirkus trije tedaj znani slovenski politiki. (predsednik države, in dva ministra; ker je bil med tem izvoljen nov predsednik, sta bili taki lutki dve). Dobro bi bilo tudi poiskati sklice o razstavi teh in drugih lutk (Cankarjev dom?). 

Od tu pa: 

 Butalci so leta 2010, dobili tudi svojo lutkovno predstavo v sklopu televizijske serije “Pozabljene knjige naše babice”, ki je nastala po scenariju, likovni zasnovi lutk in scene, izvedbi lutk ter scene v režiji slovenske lutkarice, slikarke in ilustratorke Alenke Eke Vogelnik in domačega režiserja Vasje Mihelčiča. Ostali animatorji lutkovne predstave so bili še: Brina Vogelnik Saje, Petra Pikalo, Luka Ropret, Mojca Dolinar, Ana Pogačnik in Matej Mirič. Za glasbeno kuliso “Butalcev”, so zaigrali Luka Ropret, Jaka Hawlina in Jaka Ropret. Svoj glas je posodil Matjaž Pikalo ter Brina Vogelnik, ki je tudi avtorica in pevke uvodne pesmi. Dotična lutkovna predstava je bila izdana, na multimedijskem mediju DVD.&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/remcerinfluencer/photos/a.555559021643114/993396331192712/?type=3 Razne poustvaritve o Butalcih] &lt;/ref&gt;

:Vsi podatki držijo (in to bi lahko šlo v članke vseh naštetih, ki že imajo članke v WP). Glede na to, da je razdelek delo Eke Vogelnik organiziran po vlogah (kostumografija, scenografija, glasba, režija...) me ima, da bi to preuredil tako po naslovih (in katere vloge je imela ona in katere kdo drug zanimiv). 

:Podobno bi bilo po mojem dobro narediti v članku o Brini (in odlični zasedbi, ki jo je večkrat spremljala, precejkrat tudi nekateri, ki so našteti tu). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 21:14, 11. april 2024 (CEST)
::Manjka še tudi (vir o) nagradi, ki ji je omogočila večmesečno bivanje v ZDA in spoznavanje tamkajšnjega lutkarstva. Velik del je prebila v Hensonovih laboratorijih (žabec Kermit in Muppet Show itn.). Zdi se mi, da je Eka omenila nek uspeh v Sarajevu, a iskanje sicer umesti obisk v ZDA v leto 1992, omeni štipendijo sklada ArtsLink in sredstva takratnega ministrstva za kulturo RS, ne pa dogodka, ki se mi zdi da bi moral biti povod za ta obisk, dokler nisem izrecno omenil Sarajeva; zdaj mislim da imam potrebne vire da dodam tudi to vsebino. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:03, 29. september 2026 (CEST)
{{talkref}}

== Nekaj se je zgodilo na cobiss ==

Kup povezav na cobiss-id za njena dela je videti da je prenehalo delovati. So skrbniki knjižničnega sistema cobiss kaj spremenili v vmesniku? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:12, 22. maj 2026 (CEST)

:Povezave so bile že v štartu narobe oblikovane. V slovenski Wikipediji uporabljamo predlogo {{tl|Cobiss}} za povezovanje del, ki sprejme vrednost COBISS.SI-ID za kreiranje pravilne povezave do COBISS zapisa o konkretnem delu. Včasih se dejansko shema URL naslova spremeni in je na tak način izjemno enostavno popraviti vse povezave. COBISS.SI-ID dobiš tako, da poiščeš zapis o delu in odpreš njegovo predstavitveno stran, glej npr. za knjigo [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/15501824?format=detail Ilustracije maske kostumi] - id je tukaj 15501824. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:35, 29. september 2026 (CEST)

== Po mojem je to še vedno škrbina ==
Po mojem je to še vedno škrbina, čeprav v članek doslej dodani viri že omogočajo, precejšnjo širitev vsebine; če jih kdo uporabi preden bom utegnil jaz, mi bo v veliko veselje. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:24, 29. september 2026 (CEST)

== Objave na sigledal niso datirane ==
Do nekje po 2010 so orodja za objavo in prikaz internetnih vsebin samodejno opremljala objave z datumom in časom prve objave in zadnje spremembe, nekje po tem pa so vsa orodja in okolja za ta namen prenehala samodejno opremljati objave s temi podatki. Snovalci in avtorji vsebin so bili navajeni samodejnega datiranja in so se v vsebini še vedno sklicevali (in s marsikje še vedno) na čase z drevi, davi, jutri in podobno, kar v mnogih okoliščinah pomeni težave - in to ne le pri datiranju sklicev v Wikipediji. Objave in svarila zdravstvenih služb, ki niso datirane in omenjajo novonastalo krizno situacijo so lahko stare celo desetletje, enako objava urnika in razporeda dela zdravnikov tega ali onega oddelka bolnišnice in podobno, in brez povpraševanja žive osebe, ki se zadeve še spomni, ni bilo mogoče ugotoviti, ali je informacija še aktualna (pereča) in veljavna ali zastarela. Kjer naletim na to, predlagam odgovornim osebam, da stvar uredijo, na kar pa ni vedno odziva. Za sigledal.org še nisem poskusil (moram šele najti kontakt). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:22, 29. september 2026 (CEST)</text>
      <sha1>l2ecgfdjl7cduhq6gstgj0s4n9xd5mk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758167</id>
      <parentid>6758166</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T07:36:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Nekaj se je zgodilo na cobiss */ dp</comment>
      <origin>6758167</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7403" sha1="girurtxe06shnhzd5f6ri3hsm5ucdda" xml:space="preserve">== Novejši material še v celoti manjka ==
Pogledal sem v cobiss za reči (knjige, katalogi razstav, video gradivo)  iz obdobja okrog l. 2000 in dalje, ter videl da v članku še manjka vse od nekje 1996 dalje (tudi Ekina pedagoška dejavnost - tako v okviru Kinetrikon KUD, kot v okviuru visokošolskega študija o uporabi umetnosti v terapevtske namene - in gradiva ter priročniki za te namene). Manjka tudi zgodba o Poljanski legendi (napisala je besedilo in glasbo, priredbo in izvedbo so naredili Brina in njena spremljevalna skupina, in je bila nominirna za etno pesem leta na BBC - ampak tudi za to moram seveda spet najti VP veljaven vir.  --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:39, 23. september 2021 (CEST)

:Nekaj virov tudi za novejše reči (zlasti šolanje in pedagoško delo) najdenih in uporabljenih. Še nisem uporabil najdenega na COBISS &lt;ref name=COBISS&gt; [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=su%3DVogelnik%2C+Eka%2C+1946-&amp;db=ul&amp;mat=allmaterials Poizvedba o delih in omembah Eke Vogelnik v COBISS]&lt;/ref&gt;, s čimer bom verjetno lahko pospravil tudi &quot;mrtve povezave&quot; v članku, ampak prej bom najbrž v svojem peskovniku na osnovi enega od tu uporabljenih virov (in virov, navedenih v njem) zasnoval članek o Mojci Vogelnik. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:05, 19. marec 2024 (CET)&lt;br&gt;

:Vir za lutkovne itd. (tudi glasbene, z otroško igro v živo...) - v bistvu za TV posneto multimedijsko nadaljevanko ''Pozabljene knjige naših babic'', kjer je bila tudi vsaj ena lutkovna predstava o Butalcih (precej sem prepričan, da tudi tista o Špinci Marogli, občinski uši, ki je s tem, v katero brado je zlezla, odločila, kdo bo župan; vem že zato, ker so za tisto vlogo lutke dobile brade). Fran Milčinski je pisal o Butalcih kot živo prispodobo svojega časa, a kot odličen pravnik tako, da ga ni bilo mogoče pravno preganjati; tedaj je bila to ostra satira, ne pravljica za otroke. Tako je tudi kasnejši ilustrator ene od izdaj naredil nekatere tedanje znane Butalce prepoznavne po ilustracijah (Marija Vogelnikova je npr. pokazala, katera ilustracija je bila karikatura Fr. S. Finžgarja in še nekatere). V duhu tistih ilustracijo so bili vzor za lutke treh Butalcev v predstavi Butalski cirkus trije tedaj znani slovenski politiki. (predsednik države, in dva ministra; ker je bil med tem izvoljen nov predsednik, sta bili taki lutki dve). Dobro bi bilo tudi poiskati sklice o razstavi teh in drugih lutk (Cankarjev dom?). 

Od tu pa: 

 Butalci so leta 2010, dobili tudi svojo lutkovno predstavo v sklopu televizijske serije “Pozabljene knjige naše babice”, ki je nastala po scenariju, likovni zasnovi lutk in scene, izvedbi lutk ter scene v režiji slovenske lutkarice, slikarke in ilustratorke Alenke Eke Vogelnik in domačega režiserja Vasje Mihelčiča. Ostali animatorji lutkovne predstave so bili še: Brina Vogelnik Saje, Petra Pikalo, Luka Ropret, Mojca Dolinar, Ana Pogačnik in Matej Mirič. Za glasbeno kuliso “Butalcev”, so zaigrali Luka Ropret, Jaka Hawlina in Jaka Ropret. Svoj glas je posodil Matjaž Pikalo ter Brina Vogelnik, ki je tudi avtorica in pevke uvodne pesmi. Dotična lutkovna predstava je bila izdana, na multimedijskem mediju DVD.&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/remcerinfluencer/photos/a.555559021643114/993396331192712/?type=3 Razne poustvaritve o Butalcih] &lt;/ref&gt;

:Vsi podatki držijo (in to bi lahko šlo v članke vseh naštetih, ki že imajo članke v WP). Glede na to, da je razdelek delo Eke Vogelnik organiziran po vlogah (kostumografija, scenografija, glasba, režija...) me ima, da bi to preuredil tako po naslovih (in katere vloge je imela ona in katere kdo drug zanimiv). 

:Podobno bi bilo po mojem dobro narediti v članku o Brini (in odlični zasedbi, ki jo je večkrat spremljala, precejkrat tudi nekateri, ki so našteti tu). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 21:14, 11. april 2024 (CEST)
::Manjka še tudi (vir o) nagradi, ki ji je omogočila večmesečno bivanje v ZDA in spoznavanje tamkajšnjega lutkarstva. Velik del je prebila v Hensonovih laboratorijih (žabec Kermit in Muppet Show itn.). Zdi se mi, da je Eka omenila nek uspeh v Sarajevu, a iskanje sicer umesti obisk v ZDA v leto 1992, omeni štipendijo sklada ArtsLink in sredstva takratnega ministrstva za kulturo RS, ne pa dogodka, ki se mi zdi da bi moral biti povod za ta obisk, dokler nisem izrecno omenil Sarajeva; zdaj mislim da imam potrebne vire da dodam tudi to vsebino. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:03, 29. september 2026 (CEST)
{{talkref}}

== Nekaj se je zgodilo na cobiss ==

Kup povezav na cobiss-id za njena dela je videti da je prenehalo delovati. So skrbniki knjižničnega sistema cobiss kaj spremenili v vmesniku? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:12, 22. maj 2026 (CEST)

:Povezave so bile že v štartu narobe oblikovane. V slovenski Wikipediji uporabljamo predlogo {{tl|Cobiss}} za povezovanje del, ki sprejme vrednost COBISS.SI-ID za kreiranje pravilne povezave do COBISS zapisa o konkretnem delu. Včasih se dejansko shema URL naslova spremeni in je na tak način izjemno enostavno popraviti vse povezave. COBISS.SI-ID dobiš tako, da poiščeš zapis o delu in odpreš njegovo predstavitveno stran, glej npr. za knjigo [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/15501824?format=detail Ilustracije maske kostumi] - id je tukaj 15501824. Sem popravil vse inštance v članku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:35, 29. september 2026 (CEST)

== Po mojem je to še vedno škrbina ==
Po mojem je to še vedno škrbina, čeprav v članek doslej dodani viri že omogočajo, precejšnjo širitev vsebine; če jih kdo uporabi preden bom utegnil jaz, mi bo v veliko veselje. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:24, 29. september 2026 (CEST)

== Objave na sigledal niso datirane ==
Do nekje po 2010 so orodja za objavo in prikaz internetnih vsebin samodejno opremljala objave z datumom in časom prve objave in zadnje spremembe, nekje po tem pa so vsa orodja in okolja za ta namen prenehala samodejno opremljati objave s temi podatki. Snovalci in avtorji vsebin so bili navajeni samodejnega datiranja in so se v vsebini še vedno sklicevali (in s marsikje še vedno) na čase z drevi, davi, jutri in podobno, kar v mnogih okoliščinah pomeni težave - in to ne le pri datiranju sklicev v Wikipediji. Objave in svarila zdravstvenih služb, ki niso datirane in omenjajo novonastalo krizno situacijo so lahko stare celo desetletje, enako objava urnika in razporeda dela zdravnikov tega ali onega oddelka bolnišnice in podobno, in brez povpraševanja žive osebe, ki se zadeve še spomni, ni bilo mogoče ugotoviti, ali je informacija še aktualna (pereča) in veljavna ali zastarela. Kjer naletim na to, predlagam odgovornim osebam, da stvar uredijo, na kar pa ni vedno odziva. Za sigledal.org še nisem poskusil (moram šele najti kontakt). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:22, 29. september 2026 (CEST)</text>
      <sha1>girurtxe06shnhzd5f6ri3hsm5ucdda</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758168</id>
      <parentid>6758167</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T07:39:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Objave na sigledal niso datirane */ odg</comment>
      <origin>6758168</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7775" sha1="0az333ygowwrsssuo3jajhi2krw15xr" xml:space="preserve">== Novejši material še v celoti manjka ==
Pogledal sem v cobiss za reči (knjige, katalogi razstav, video gradivo)  iz obdobja okrog l. 2000 in dalje, ter videl da v članku še manjka vse od nekje 1996 dalje (tudi Ekina pedagoška dejavnost - tako v okviru Kinetrikon KUD, kot v okviuru visokošolskega študija o uporabi umetnosti v terapevtske namene - in gradiva ter priročniki za te namene). Manjka tudi zgodba o Poljanski legendi (napisala je besedilo in glasbo, priredbo in izvedbo so naredili Brina in njena spremljevalna skupina, in je bila nominirna za etno pesem leta na BBC - ampak tudi za to moram seveda spet najti VP veljaven vir.  --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:39, 23. september 2021 (CEST)

:Nekaj virov tudi za novejše reči (zlasti šolanje in pedagoško delo) najdenih in uporabljenih. Še nisem uporabil najdenega na COBISS &lt;ref name=COBISS&gt; [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=su%3DVogelnik%2C+Eka%2C+1946-&amp;db=ul&amp;mat=allmaterials Poizvedba o delih in omembah Eke Vogelnik v COBISS]&lt;/ref&gt;, s čimer bom verjetno lahko pospravil tudi &quot;mrtve povezave&quot; v članku, ampak prej bom najbrž v svojem peskovniku na osnovi enega od tu uporabljenih virov (in virov, navedenih v njem) zasnoval članek o Mojci Vogelnik. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:05, 19. marec 2024 (CET)&lt;br&gt;

:Vir za lutkovne itd. (tudi glasbene, z otroško igro v živo...) - v bistvu za TV posneto multimedijsko nadaljevanko ''Pozabljene knjige naših babic'', kjer je bila tudi vsaj ena lutkovna predstava o Butalcih (precej sem prepričan, da tudi tista o Špinci Marogli, občinski uši, ki je s tem, v katero brado je zlezla, odločila, kdo bo župan; vem že zato, ker so za tisto vlogo lutke dobile brade). Fran Milčinski je pisal o Butalcih kot živo prispodobo svojega časa, a kot odličen pravnik tako, da ga ni bilo mogoče pravno preganjati; tedaj je bila to ostra satira, ne pravljica za otroke. Tako je tudi kasnejši ilustrator ene od izdaj naredil nekatere tedanje znane Butalce prepoznavne po ilustracijah (Marija Vogelnikova je npr. pokazala, katera ilustracija je bila karikatura Fr. S. Finžgarja in še nekatere). V duhu tistih ilustracijo so bili vzor za lutke treh Butalcev v predstavi Butalski cirkus trije tedaj znani slovenski politiki. (predsednik države, in dva ministra; ker je bil med tem izvoljen nov predsednik, sta bili taki lutki dve). Dobro bi bilo tudi poiskati sklice o razstavi teh in drugih lutk (Cankarjev dom?). 

Od tu pa: 

 Butalci so leta 2010, dobili tudi svojo lutkovno predstavo v sklopu televizijske serije “Pozabljene knjige naše babice”, ki je nastala po scenariju, likovni zasnovi lutk in scene, izvedbi lutk ter scene v režiji slovenske lutkarice, slikarke in ilustratorke Alenke Eke Vogelnik in domačega režiserja Vasje Mihelčiča. Ostali animatorji lutkovne predstave so bili še: Brina Vogelnik Saje, Petra Pikalo, Luka Ropret, Mojca Dolinar, Ana Pogačnik in Matej Mirič. Za glasbeno kuliso “Butalcev”, so zaigrali Luka Ropret, Jaka Hawlina in Jaka Ropret. Svoj glas je posodil Matjaž Pikalo ter Brina Vogelnik, ki je tudi avtorica in pevke uvodne pesmi. Dotična lutkovna predstava je bila izdana, na multimedijskem mediju DVD.&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/remcerinfluencer/photos/a.555559021643114/993396331192712/?type=3 Razne poustvaritve o Butalcih] &lt;/ref&gt;

:Vsi podatki držijo (in to bi lahko šlo v članke vseh naštetih, ki že imajo članke v WP). Glede na to, da je razdelek delo Eke Vogelnik organiziran po vlogah (kostumografija, scenografija, glasba, režija...) me ima, da bi to preuredil tako po naslovih (in katere vloge je imela ona in katere kdo drug zanimiv). 

:Podobno bi bilo po mojem dobro narediti v članku o Brini (in odlični zasedbi, ki jo je večkrat spremljala, precejkrat tudi nekateri, ki so našteti tu). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 21:14, 11. april 2024 (CEST)
::Manjka še tudi (vir o) nagradi, ki ji je omogočila večmesečno bivanje v ZDA in spoznavanje tamkajšnjega lutkarstva. Velik del je prebila v Hensonovih laboratorijih (žabec Kermit in Muppet Show itn.). Zdi se mi, da je Eka omenila nek uspeh v Sarajevu, a iskanje sicer umesti obisk v ZDA v leto 1992, omeni štipendijo sklada ArtsLink in sredstva takratnega ministrstva za kulturo RS, ne pa dogodka, ki se mi zdi da bi moral biti povod za ta obisk, dokler nisem izrecno omenil Sarajeva; zdaj mislim da imam potrebne vire da dodam tudi to vsebino. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:03, 29. september 2026 (CEST)
{{talkref}}

== Nekaj se je zgodilo na cobiss ==

Kup povezav na cobiss-id za njena dela je videti da je prenehalo delovati. So skrbniki knjižničnega sistema cobiss kaj spremenili v vmesniku? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:12, 22. maj 2026 (CEST)

:Povezave so bile že v štartu narobe oblikovane. V slovenski Wikipediji uporabljamo predlogo {{tl|Cobiss}} za povezovanje del, ki sprejme vrednost COBISS.SI-ID za kreiranje pravilne povezave do COBISS zapisa o konkretnem delu. Včasih se dejansko shema URL naslova spremeni in je na tak način izjemno enostavno popraviti vse povezave. COBISS.SI-ID dobiš tako, da poiščeš zapis o delu in odpreš njegovo predstavitveno stran, glej npr. za knjigo [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/15501824?format=detail Ilustracije maske kostumi] - id je tukaj 15501824. Sem popravil vse inštance v članku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:35, 29. september 2026 (CEST)

== Po mojem je to še vedno škrbina ==
Po mojem je to še vedno škrbina, čeprav v članek doslej dodani viri že omogočajo, precejšnjo širitev vsebine; če jih kdo uporabi preden bom utegnil jaz, mi bo v veliko veselje. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:24, 29. september 2026 (CEST)

== Objave na sigledal niso datirane ==
Do nekje po 2010 so orodja za objavo in prikaz internetnih vsebin samodejno opremljala objave z datumom in časom prve objave in zadnje spremembe, nekje po tem pa so vsa orodja in okolja za ta namen prenehala samodejno opremljati objave s temi podatki. Snovalci in avtorji vsebin so bili navajeni samodejnega datiranja in so se v vsebini še vedno sklicevali (in s marsikje še vedno) na čase z drevi, davi, jutri in podobno, kar v mnogih okoliščinah pomeni težave - in to ne le pri datiranju sklicev v Wikipediji. Objave in svarila zdravstvenih služb, ki niso datirane in omenjajo novonastalo krizno situacijo so lahko stare celo desetletje, enako objava urnika in razporeda dela zdravnikov tega ali onega oddelka bolnišnice in podobno, in brez povpraševanja žive osebe, ki se zadeve še spomni, ni bilo mogoče ugotoviti, ali je informacija še aktualna (pereča) in veljavna ali zastarela. Kjer naletim na to, predlagam odgovornim osebam, da stvar uredijo, na kar pa ni vedno odziva. Za sigledal.org še nisem poskusil (moram šele najti kontakt). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:22, 29. september 2026 (CEST)

:Ta problem omilimo tako, da navajamo datum dostopa do spletnega naslova. V občutljivih primerih (recimo pri sporočilih v hitro spreminjajočih se kriznih situacijah) se lahko doda tudi arhivski zapis v [https://web.archive.org Wayback Machine] (archive.org). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:39, 29. september 2026 (CEST)</text>
      <sha1>0az333ygowwrsssuo3jajhi2krw15xr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758216</id>
      <parentid>6758168</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:06:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Objave na sigledal niso datirane */ odgovor</comment>
      <origin>6758216</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8501" sha1="o9f86ddjjr3uduw21nkjn6w3y0dtij4" xml:space="preserve">== Novejši material še v celoti manjka ==
Pogledal sem v cobiss za reči (knjige, katalogi razstav, video gradivo)  iz obdobja okrog l. 2000 in dalje, ter videl da v članku še manjka vse od nekje 1996 dalje (tudi Ekina pedagoška dejavnost - tako v okviru Kinetrikon KUD, kot v okviuru visokošolskega študija o uporabi umetnosti v terapevtske namene - in gradiva ter priročniki za te namene). Manjka tudi zgodba o Poljanski legendi (napisala je besedilo in glasbo, priredbo in izvedbo so naredili Brina in njena spremljevalna skupina, in je bila nominirna za etno pesem leta na BBC - ampak tudi za to moram seveda spet najti VP veljaven vir.  --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:39, 23. september 2021 (CEST)

:Nekaj virov tudi za novejše reči (zlasti šolanje in pedagoško delo) najdenih in uporabljenih. Še nisem uporabil najdenega na COBISS &lt;ref name=COBISS&gt; [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=su%3DVogelnik%2C+Eka%2C+1946-&amp;db=ul&amp;mat=allmaterials Poizvedba o delih in omembah Eke Vogelnik v COBISS]&lt;/ref&gt;, s čimer bom verjetno lahko pospravil tudi &quot;mrtve povezave&quot; v članku, ampak prej bom najbrž v svojem peskovniku na osnovi enega od tu uporabljenih virov (in virov, navedenih v njem) zasnoval članek o Mojci Vogelnik. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:05, 19. marec 2024 (CET)&lt;br&gt;

:Vir za lutkovne itd. (tudi glasbene, z otroško igro v živo...) - v bistvu za TV posneto multimedijsko nadaljevanko ''Pozabljene knjige naših babic'', kjer je bila tudi vsaj ena lutkovna predstava o Butalcih (precej sem prepričan, da tudi tista o Špinci Marogli, občinski uši, ki je s tem, v katero brado je zlezla, odločila, kdo bo župan; vem že zato, ker so za tisto vlogo lutke dobile brade). Fran Milčinski je pisal o Butalcih kot živo prispodobo svojega časa, a kot odličen pravnik tako, da ga ni bilo mogoče pravno preganjati; tedaj je bila to ostra satira, ne pravljica za otroke. Tako je tudi kasnejši ilustrator ene od izdaj naredil nekatere tedanje znane Butalce prepoznavne po ilustracijah (Marija Vogelnikova je npr. pokazala, katera ilustracija je bila karikatura Fr. S. Finžgarja in še nekatere). V duhu tistih ilustracijo so bili vzor za lutke treh Butalcev v predstavi Butalski cirkus trije tedaj znani slovenski politiki. (predsednik države, in dva ministra; ker je bil med tem izvoljen nov predsednik, sta bili taki lutki dve). Dobro bi bilo tudi poiskati sklice o razstavi teh in drugih lutk (Cankarjev dom?). 

Od tu pa: 

 Butalci so leta 2010, dobili tudi svojo lutkovno predstavo v sklopu televizijske serije “Pozabljene knjige naše babice”, ki je nastala po scenariju, likovni zasnovi lutk in scene, izvedbi lutk ter scene v režiji slovenske lutkarice, slikarke in ilustratorke Alenke Eke Vogelnik in domačega režiserja Vasje Mihelčiča. Ostali animatorji lutkovne predstave so bili še: Brina Vogelnik Saje, Petra Pikalo, Luka Ropret, Mojca Dolinar, Ana Pogačnik in Matej Mirič. Za glasbeno kuliso “Butalcev”, so zaigrali Luka Ropret, Jaka Hawlina in Jaka Ropret. Svoj glas je posodil Matjaž Pikalo ter Brina Vogelnik, ki je tudi avtorica in pevke uvodne pesmi. Dotična lutkovna predstava je bila izdana, na multimedijskem mediju DVD.&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/remcerinfluencer/photos/a.555559021643114/993396331192712/?type=3 Razne poustvaritve o Butalcih] &lt;/ref&gt;

:Vsi podatki držijo (in to bi lahko šlo v članke vseh naštetih, ki že imajo članke v WP). Glede na to, da je razdelek delo Eke Vogelnik organiziran po vlogah (kostumografija, scenografija, glasba, režija...) me ima, da bi to preuredil tako po naslovih (in katere vloge je imela ona in katere kdo drug zanimiv). 

:Podobno bi bilo po mojem dobro narediti v članku o Brini (in odlični zasedbi, ki jo je večkrat spremljala, precejkrat tudi nekateri, ki so našteti tu). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 21:14, 11. april 2024 (CEST)
::Manjka še tudi (vir o) nagradi, ki ji je omogočila večmesečno bivanje v ZDA in spoznavanje tamkajšnjega lutkarstva. Velik del je prebila v Hensonovih laboratorijih (žabec Kermit in Muppet Show itn.). Zdi se mi, da je Eka omenila nek uspeh v Sarajevu, a iskanje sicer umesti obisk v ZDA v leto 1992, omeni štipendijo sklada ArtsLink in sredstva takratnega ministrstva za kulturo RS, ne pa dogodka, ki se mi zdi da bi moral biti povod za ta obisk, dokler nisem izrecno omenil Sarajeva; zdaj mislim da imam potrebne vire da dodam tudi to vsebino. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:03, 29. september 2026 (CEST)
{{talkref}}

== Nekaj se je zgodilo na cobiss ==

Kup povezav na cobiss-id za njena dela je videti da je prenehalo delovati. So skrbniki knjižničnega sistema cobiss kaj spremenili v vmesniku? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:12, 22. maj 2026 (CEST)

:Povezave so bile že v štartu narobe oblikovane. V slovenski Wikipediji uporabljamo predlogo {{tl|Cobiss}} za povezovanje del, ki sprejme vrednost COBISS.SI-ID za kreiranje pravilne povezave do COBISS zapisa o konkretnem delu. Včasih se dejansko shema URL naslova spremeni in je na tak način izjemno enostavno popraviti vse povezave. COBISS.SI-ID dobiš tako, da poiščeš zapis o delu in odpreš njegovo predstavitveno stran, glej npr. za knjigo [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/15501824?format=detail Ilustracije maske kostumi] - id je tukaj 15501824. Sem popravil vse inštance v članku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:35, 29. september 2026 (CEST)

== Po mojem je to še vedno škrbina ==
Po mojem je to še vedno škrbina, čeprav v članek doslej dodani viri že omogočajo, precejšnjo širitev vsebine; če jih kdo uporabi preden bom utegnil jaz, mi bo v veliko veselje. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:24, 29. september 2026 (CEST)

== Objave na sigledal niso datirane ==
Do nekje po 2010 so orodja za objavo in prikaz internetnih vsebin samodejno opremljala objave z datumom in časom prve objave in zadnje spremembe, nekje po tem pa so vsa orodja in okolja za ta namen prenehala samodejno opremljati objave s temi podatki. Snovalci in avtorji vsebin so bili navajeni samodejnega datiranja in so se v vsebini še vedno sklicevali (in s marsikje še vedno) na čase z drevi, davi, jutri in podobno, kar v mnogih okoliščinah pomeni težave - in to ne le pri datiranju sklicev v Wikipediji. Objave in svarila zdravstvenih služb, ki niso datirane in omenjajo novonastalo krizno situacijo so lahko stare celo desetletje, enako objava urnika in razporeda dela zdravnikov tega ali onega oddelka bolnišnice in podobno, in brez povpraševanja žive osebe, ki se zadeve še spomni, ni bilo mogoče ugotoviti, ali je informacija še aktualna (pereča) in veljavna ali zastarela. Kjer naletim na to, predlagam odgovornim osebam, da stvar uredijo, na kar pa ni vedno odziva. Za sigledal.org še nisem poskusil (moram šele najti kontakt). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:22, 29. september 2026 (CEST)

:Ta problem omilimo tako, da navajamo datum dostopa do spletnega naslova. V občutljivih primerih (recimo pri sporočilih v hitro spreminjajočih se kriznih situacijah) se lahko doda tudi arhivski zapis v [https://web.archive.org Wayback Machine] (archive.org). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:39, 29. september 2026 (CEST)
::Lepa hvala! Datum dostopa zdaj že praviloma dodajam. 
::Za ta portal za več naslovov vidim tudi, da so označeni z &quot;mrtva povezava&quot;, pa mi trenutno marsikateri, ki sem jih od tam dodal, delajo. Mislim pa da sem nekje slišal, da nameravajo (kdo?) ta portal ugasniti (kdo?) zaradi zmanjševanja stroškov, tako da je morda oznaka mrtve povezave (in pobuda za prepis v arhiv) poskus pravočasno obdržati vsebino pred izgubo. Ampak mogoče bi bilo dobro posebej poskrbeti še za https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik, ki je med zunanjimi povezavami in ne med sklici, pa je tudi odličen vir. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 12:06, 29. september 2026 (CEST)</text>
      <sha1>o9f86ddjjr3uduw21nkjn6w3y0dtij4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758221</id>
      <parentid>6758216</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:15:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nekaj se je zgodilo na cobiss */ odgovor</comment>
      <origin>6758221</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8931" sha1="5wznc8sjw0vsh310lkdf4m3jhanzqyc" xml:space="preserve">== Novejši material še v celoti manjka ==
Pogledal sem v cobiss za reči (knjige, katalogi razstav, video gradivo)  iz obdobja okrog l. 2000 in dalje, ter videl da v članku še manjka vse od nekje 1996 dalje (tudi Ekina pedagoška dejavnost - tako v okviru Kinetrikon KUD, kot v okviuru visokošolskega študija o uporabi umetnosti v terapevtske namene - in gradiva ter priročniki za te namene). Manjka tudi zgodba o Poljanski legendi (napisala je besedilo in glasbo, priredbo in izvedbo so naredili Brina in njena spremljevalna skupina, in je bila nominirna za etno pesem leta na BBC - ampak tudi za to moram seveda spet najti VP veljaven vir.  --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:39, 23. september 2021 (CEST)

:Nekaj virov tudi za novejše reči (zlasti šolanje in pedagoško delo) najdenih in uporabljenih. Še nisem uporabil najdenega na COBISS &lt;ref name=COBISS&gt; [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=su%3DVogelnik%2C+Eka%2C+1946-&amp;db=ul&amp;mat=allmaterials Poizvedba o delih in omembah Eke Vogelnik v COBISS]&lt;/ref&gt;, s čimer bom verjetno lahko pospravil tudi &quot;mrtve povezave&quot; v članku, ampak prej bom najbrž v svojem peskovniku na osnovi enega od tu uporabljenih virov (in virov, navedenih v njem) zasnoval članek o Mojci Vogelnik. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:05, 19. marec 2024 (CET)&lt;br&gt;

:Vir za lutkovne itd. (tudi glasbene, z otroško igro v živo...) - v bistvu za TV posneto multimedijsko nadaljevanko ''Pozabljene knjige naših babic'', kjer je bila tudi vsaj ena lutkovna predstava o Butalcih (precej sem prepričan, da tudi tista o Špinci Marogli, občinski uši, ki je s tem, v katero brado je zlezla, odločila, kdo bo župan; vem že zato, ker so za tisto vlogo lutke dobile brade). Fran Milčinski je pisal o Butalcih kot živo prispodobo svojega časa, a kot odličen pravnik tako, da ga ni bilo mogoče pravno preganjati; tedaj je bila to ostra satira, ne pravljica za otroke. Tako je tudi kasnejši ilustrator ene od izdaj naredil nekatere tedanje znane Butalce prepoznavne po ilustracijah (Marija Vogelnikova je npr. pokazala, katera ilustracija je bila karikatura Fr. S. Finžgarja in še nekatere). V duhu tistih ilustracijo so bili vzor za lutke treh Butalcev v predstavi Butalski cirkus trije tedaj znani slovenski politiki. (predsednik države, in dva ministra; ker je bil med tem izvoljen nov predsednik, sta bili taki lutki dve). Dobro bi bilo tudi poiskati sklice o razstavi teh in drugih lutk (Cankarjev dom?). 

Od tu pa: 

 Butalci so leta 2010, dobili tudi svojo lutkovno predstavo v sklopu televizijske serije “Pozabljene knjige naše babice”, ki je nastala po scenariju, likovni zasnovi lutk in scene, izvedbi lutk ter scene v režiji slovenske lutkarice, slikarke in ilustratorke Alenke Eke Vogelnik in domačega režiserja Vasje Mihelčiča. Ostali animatorji lutkovne predstave so bili še: Brina Vogelnik Saje, Petra Pikalo, Luka Ropret, Mojca Dolinar, Ana Pogačnik in Matej Mirič. Za glasbeno kuliso “Butalcev”, so zaigrali Luka Ropret, Jaka Hawlina in Jaka Ropret. Svoj glas je posodil Matjaž Pikalo ter Brina Vogelnik, ki je tudi avtorica in pevke uvodne pesmi. Dotična lutkovna predstava je bila izdana, na multimedijskem mediju DVD.&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/remcerinfluencer/photos/a.555559021643114/993396331192712/?type=3 Razne poustvaritve o Butalcih] &lt;/ref&gt;

:Vsi podatki držijo (in to bi lahko šlo v članke vseh naštetih, ki že imajo članke v WP). Glede na to, da je razdelek delo Eke Vogelnik organiziran po vlogah (kostumografija, scenografija, glasba, režija...) me ima, da bi to preuredil tako po naslovih (in katere vloge je imela ona in katere kdo drug zanimiv). 

:Podobno bi bilo po mojem dobro narediti v članku o Brini (in odlični zasedbi, ki jo je večkrat spremljala, precejkrat tudi nekateri, ki so našteti tu). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 21:14, 11. april 2024 (CEST)
::Manjka še tudi (vir o) nagradi, ki ji je omogočila večmesečno bivanje v ZDA in spoznavanje tamkajšnjega lutkarstva. Velik del je prebila v Hensonovih laboratorijih (žabec Kermit in Muppet Show itn.). Zdi se mi, da je Eka omenila nek uspeh v Sarajevu, a iskanje sicer umesti obisk v ZDA v leto 1992, omeni štipendijo sklada ArtsLink in sredstva takratnega ministrstva za kulturo RS, ne pa dogodka, ki se mi zdi da bi moral biti povod za ta obisk, dokler nisem izrecno omenil Sarajeva; zdaj mislim da imam potrebne vire da dodam tudi to vsebino. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:03, 29. september 2026 (CEST)
{{talkref}}

== Nekaj se je zgodilo na cobiss ==

Kup povezav na cobiss-id za njena dela je videti da je prenehalo delovati. So skrbniki knjižničnega sistema cobiss kaj spremenili v vmesniku? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:12, 22. maj 2026 (CEST)

:Povezave so bile že v štartu narobe oblikovane. V slovenski Wikipediji uporabljamo predlogo {{tl|Cobiss}} za povezovanje del, ki sprejme vrednost COBISS.SI-ID za kreiranje pravilne povezave do COBISS zapisa o konkretnem delu. Včasih se dejansko shema URL naslova spremeni in je na tak način izjemno enostavno popraviti vse povezave. COBISS.SI-ID dobiš tako, da poiščeš zapis o delu in odpreš njegovo predstavitveno stran, glej npr. za knjigo [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/15501824?format=detail Ilustracije maske kostumi] - id je tukaj 15501824. Sem popravil vse inštance v članku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:35, 29. september 2026 (CEST)
::Lepa hvala, COBISS.SI-ID sem praviloma že dodajal, če je šlo za posamična dela. 
::Ampak ali gre to tudi za sklice? Gre mogoče tudi recimo ''navedi splet ''s cobiss-id= namesto url=? 
::Tudi za osebno bibliografijo je drugače (je tudi za to kaka posebna predloga ali je navedi splet z url=?) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 12:15, 29. september 2026 (CEST)

== Po mojem je to še vedno škrbina ==
Po mojem je to še vedno škrbina, čeprav v članek doslej dodani viri že omogočajo, precejšnjo širitev vsebine; če jih kdo uporabi preden bom utegnil jaz, mi bo v veliko veselje. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:24, 29. september 2026 (CEST)

== Objave na sigledal niso datirane ==
Do nekje po 2010 so orodja za objavo in prikaz internetnih vsebin samodejno opremljala objave z datumom in časom prve objave in zadnje spremembe, nekje po tem pa so vsa orodja in okolja za ta namen prenehala samodejno opremljati objave s temi podatki. Snovalci in avtorji vsebin so bili navajeni samodejnega datiranja in so se v vsebini še vedno sklicevali (in s marsikje še vedno) na čase z drevi, davi, jutri in podobno, kar v mnogih okoliščinah pomeni težave - in to ne le pri datiranju sklicev v Wikipediji. Objave in svarila zdravstvenih služb, ki niso datirane in omenjajo novonastalo krizno situacijo so lahko stare celo desetletje, enako objava urnika in razporeda dela zdravnikov tega ali onega oddelka bolnišnice in podobno, in brez povpraševanja žive osebe, ki se zadeve še spomni, ni bilo mogoče ugotoviti, ali je informacija še aktualna (pereča) in veljavna ali zastarela. Kjer naletim na to, predlagam odgovornim osebam, da stvar uredijo, na kar pa ni vedno odziva. Za sigledal.org še nisem poskusil (moram šele najti kontakt). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:22, 29. september 2026 (CEST)

:Ta problem omilimo tako, da navajamo datum dostopa do spletnega naslova. V občutljivih primerih (recimo pri sporočilih v hitro spreminjajočih se kriznih situacijah) se lahko doda tudi arhivski zapis v [https://web.archive.org Wayback Machine] (archive.org). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:39, 29. september 2026 (CEST)
::Lepa hvala! Datum dostopa zdaj že praviloma dodajam. 
::Za ta portal za več naslovov vidim tudi, da so označeni z &quot;mrtva povezava&quot;, pa mi trenutno marsikateri, ki sem jih od tam dodal, delajo. Mislim pa da sem nekje slišal, da nameravajo (kdo?) ta portal ugasniti (kdo?) zaradi zmanjševanja stroškov, tako da je morda oznaka mrtve povezave (in pobuda za prepis v arhiv) poskus pravočasno obdržati vsebino pred izgubo. Ampak mogoče bi bilo dobro posebej poskrbeti še za https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik, ki je med zunanjimi povezavami in ne med sklici, pa je tudi odličen vir. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 12:06, 29. september 2026 (CEST)</text>
      <sha1>5wznc8sjw0vsh310lkdf4m3jhanzqyc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Daði Freyr</title>
    <ns>0</ns>
    <id>506241</id>
    <revision>
      <id>6757850</id>
      <parentid>6707250</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:37:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757850</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18633" sha1="itoa1aslzfhn8r24phl820voby4c5ru" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name         = Daði Freyr
| image        =
| caption      =
| background   = person
| birth_name   = Daði Freyr Pétursson
| Genre        =
| Instrument   = {{hlist|klaviature|bas|kitara|bobni}}
| Years_active = 2012–danes
| Label        =
}}

'''Daði Freyr Pétursson''' (islandska izgovarjava: taːðɪ freiːr̥ ˈpʰjɛːtʏr̥sɔn), profesionalno znan kot '''Daði Freyr''', [[Islandci|islandski]] [[glasbenik]], * 30. junij 1992, [[Reykjavik]], [[Islandija]]

Daði živi v [[Berlin|Berlinu]] v Nemčiji. Na [[Pesem Evrovizije 2020|Evroviziji 2020]] bi moral predstavljati Islandijo s pesmijo »Think About Things«,&lt;ref name=&quot;eurovision.tv&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://eurovision.tv/story/iceland-national-selection-songvakeppnin-2020|title=Iceland chooses Daði &amp; Gagnamagnið!|date=29. 2. 2020|website=Eurovision.tv|access-date=2 March 2020}}&lt;/ref&gt; vendar je bil izbor odpovedan zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije COVID-19]]. Namesto tega je predstavljal Islandijo na Evroviziji 2021 s pesmijo »10 Years« in se uvrstil na četrto mesto.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;{{navedi splet|date=2020-10-23|title=Daði og Gagnamagnið return for Iceland|url=https://eurovision.tv/story/dadi-og-gagnamagnid-return-for-iceland|access-date=23. 10. 2020|website=Eurovision.tv|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Zgodnje življenje ==
Daði se je rodil v [[Reykjavik|Reykjavíku,]] vendar je do devetega leta odraščal na Danskem, nato pa se je njegova družina preselila na Islandijo in se naselila v južni regiji, najprej v Laugalandu, kasneje pa v [[Ásahreppur|Ásahreppurju]]. Daði je leta 2012 diplomiral na islandski šoli Fjölbrautaskóli Suðurlands, leta 2017 pa je diplomiral iz glasbenega menedžmenta in avdio produkcije v Berlinu.&lt;ref name=&quot;dv.is&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.dv.is/fokus/folk/2017/04/24/fyrsti-kossinn-var-hroaskeldu-l0pz13/|title=Daði Freyr ætlar ekki að flytja aftur til Íslands á næstunni|date=2017-04-24|website=DV|language=is|access-date=2. 3. 2020|archive-date=2021-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516022541/https://www.dv.is/fokus/folk/2017/04/24/fyrsti-kossinn-var-hroaskeldu-l0pz13/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Glasbena kariera ==
V mladosti je Daði igral bobne in se učil klavirja ter bas kitare. S prijateljem Kristjanom Pálmijem je soustanovil skupino RetRoBot. Kasneje sta se skupini pridružila pevec Gunnlaugur Bjarnason in kitarist Guðmundur Einar Vilbergsson, ki ju je spoznal na multikulturni šoli v južni Islandiji. Leta 2012 je skupina RetRoBot zmagala na tekmovanju Músíktilraunir (»Glasbeno eksperimentiranje«), Daði pa je bil izbran za najboljšega elektronskega glasbenika leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://reykjavik.is/frettir/hljomsveitin-retrobot-fra-selfossi-sigradi-musiktilraunir-2012|title=Hljómsveitin RetRoBot frá Selfossi sigraði Músíktilraunir 2012|last=inporter|date=2013-05-08|website=Reykjavíkurborg|language=is|access-date=2. 3. 2020}}&lt;/ref&gt; Skupina RetRoBot je leto kasneje izdala album ''Blackout''.

=== Söngvakeppnin in Evrovizija ===
Leta 2017 je Daði sodeloval na Söngvakeppninu (nacionalni izbor za predstavitev Islandije na Evroviziji 2017) s pesmijo »Is This Love?« ({{Jezik-is|Hvað með það?}}). Pri nastopih ga je na odru podpirala skupina, ki so jo sestavljali njegova sestra Sigrún Birna Pétursdóttir, žena Árný Fjóla Ásmundsdóttir in prijatelji Hulda Kristín Kolbrúnardóttir, Stefán Hannessó, Jóhannsson – znani tudi kot '''Daði og Gagnamagnið'''. Gagnamagnið  dobesedno pomeni '''»'''količina podatkov'''«''' in je islandska beseda za  '''»'''podatkovni načrt'''«'''. Nastopili so v značilnih zelenih puloverjih, na katerih so bile natisnjene slike njihovih obrazov v [[Slikovna pika|slikovnih pikah]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://wiwibloggs.com/2020/02/14/iceland-dadi-og-gagnamagnid-release-the-music-video-for-think-about-things-ahead-of-semi-final-2-of-songvakeppnin-2020/249930/|title=Iceland: Daði &amp; Gagnamagnið release the music video for &quot;Think about things&quot; ahead of semi-final 2 of Söngvakeppnin 2020|date=2020-02-14|website=wiwibloggs|language=en-US|access-date=1. 3. 2020|archive-date=2020-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20200215135348/https://wiwibloggs.com/2020/02/14/iceland-dadi-og-gagnamagnid-release-the-music-video-for-think-about-things-ahead-of-semi-final-2-of-songvakeppnin-2020/249930/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Uvrstili so se na drugo mesto, za Svalo Björgvinsdóttir, ki je izvedla pesem »Paper«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.mbl.is/folk/frettir/2017/03/11/svala_fulltrui_islands/|title=Svala fulltrúi Íslands|website=www.mbl.is|language=is|access-date=2. 3. 2020}}&lt;/ref&gt;

Daði je ponovno sodeloval na Söngvakeppninu 2020, in sicer s pesmijo »Think About Things«  (nadomestna islandska različica z naslovom »Gagnamagnið«).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.mbl.is/folk/frettir/2020/01/18/dadi_freyr_snyr_aftur_i_songvakeppnina/|title=Daði Freyr snýr aftur í Söngvakeppnina|website=www.mbl.is|language=is|access-date=2. 3. 2020}}&lt;/ref&gt; Tako kot na Söngvakeppninu 2017 je Daði nastopil tudi leta 2020 s svojo skupino, tokrat pod nazivom Gagnamagnið.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=VFZNvj-HfBU|title=Daði Freyr - Think About Things (Daði og Gagnamagnið)|date=14 February 2020|website=[[YouTube]]|access-date=2. 3. 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.eurofestivalnews.com/2020/02/29/eurovision-2020-in-islanda-trionfano-dadi-freyr-e-i-gagnamagnid-con-think-about-things/|title=Eurovision 2020: in Islanda trionfano Daði Freyr e i Gagnamagnið con &quot;Think about things&quot;|date=2020-02-29|website=Eurofestival News|language=it-IT|access-date=1. 3. 2020}}&lt;/ref&gt; Na tekmovanju so zmagali in bili tako izbrani za islandske predstavnike na Evroviziji 2020, ki pa je bila kasneje odpovedana zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije COVID-19]]. Več držav, ki bi sodelovale na Evroviziji 2020, je organiziralo svoja lastna alternativna tekmovanja, ki so predvajala predstavnike in izbrala zmagovalca. Skupina Daði og Gagnamagnið je zmagala na šestih tovrstnih tekmovanjih, in sicer v Avstriji (Der kleine Song Contest), Avstraliji, na Danskem, Finskem, Norveškem in Švedskem..&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=10 countries have decided: This song should have won Eurovision 2020|url=https://eurovisionworld.com/esc/10-countries-have-decided-this-song-should-have-won-eurovision-2020|date=17. 5. 2020|website=Eurovisionworld|access-date=18. 5. 2020}}&lt;/ref&gt;  23. oktobra 2020 so objavili, da bo skupina Daði &amp; Gagnamagnið sodelovala na Evroviziji 2021.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Izvedli so pesem »10 Years«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Farren|first=Neil|date=27. 1. 2021|title=🇮🇸 Iceland: Eurovision 2021 Entry to Be Revealed on March 13|url=https://eurovoix.com/2021/01/27/iceland-eurovision-2021-entry-to-be-revealed-on-march-13/|access-date=5. 3. 2021|website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt; Na izboru v polfinalu in finalu niso nastopili v živo, temveč so predvajali njihov posnetek z druge vaje, saj je bil član skupine pozitiven na [[COVID-19]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/av/newsbeat-57178182|title=Eurovision 2021: Covid upsets Iceland's live shows|last=Morris|first=Woody|date=10. 5. 2021|work=[[Newsbeat]]|publisher=[[BBC]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20210520004225/https://www.bbc.com/news/av/newsbeat-57178182|archive-date=20. 5. 2021|url-status=live}}&lt;/ref&gt; V finalu so s 378 točkami končali na četrtem mestu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://eurovision.tv/event/rotterdam-2021/grand-final|title=Grand Final of Rotterdam 2021 - Eurovision Song Contest|work=eurovision.tv|accessdate=25. 5. 2021}}&lt;/ref&gt;

== Osebno življenje ==
Daði je poročen z Árný Fjólo Ásmundsdóttir. Njuna hči  Áróra, rojena leta 2019, je bila navdih za besedilo pesmi »Think About Things«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.visir.is/g/2019190418778|title=Daði Freyr og Árný Fjóla eignast stúlkubarn - Vísir|website=visir.is|access-date=2. 3. 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Daði Freyr: &quot;I originally wrote the song in English to me that is the real version of the song&quot;|url=https://escbubble.com/2020/02/dadi-freyr-i-originally-wrote-the-song-in-english-to-me-that-is-the-real-version-of-the-song/|website=ESCBubble|language=en-GB|access-date=3. 5. 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;escbubble interview&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://escbubble.com/2020/02/dadi-freyr-i-originally-wrote-the-song-in-english-to-me-that-is-the-real-version-of-the-song/|title=Daði Freyr: &quot;I originally wrote the song in English to me that is the real version of the song&quot;|access-date=6. 5. 2020}}&lt;/ref&gt; 

Daði je visok 208 cm.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=JúróDaði - Daði Freyr plays Eurovision songs |url=http://www.youtube.com/watch?v=bDgDLsBcjiw&amp;t=24m17s |website=YouTube |access-date=29. 7. 2020}}&lt;/ref&gt;  Ima svojo aplikacijo, imenovano »Neon Planets«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Kristjans |first1=Kristin |title=10 Facts about Dadi - gagnamagnid |url=https://wiwibloggs.com/2020/04/29/dadi-og-gagnamagnid-10-facts-about-iceland-eurovision-2020-group/251973/ |website=Wiwibloggs |access-date=6. 6. 2020 |date=29. 4. 2020 |archive-date=2020-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200606223237/https://wiwibloggs.com/2020/04/29/dadi-og-gagnamagnid-10-facts-about-iceland-eurovision-2020-group/251973/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;  Njegov oče je igral bongo za Katlo Maria na Söngvakeppniju 1993, ki si je s pesmijo »Samba« uvrstila na drugo mesto, od skupno deset tekmovalcev.

== Diskografija ==

=== Studijski albumi ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10em;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:16em;&quot; | Podrobnosti
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''&amp; Co.''
|
* Objavljeno: 12. junij 2019&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/co/1466972908|title=&amp; Co. by Daði Freyr on Apple Music|publisher=[[Apple Music]]|date=12 June 2019|access-date=5. 3. 2020|archive-date=2020-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200528112859/https://music.apple.com/us/album/co/1466972908|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* Format: digitalni prenos, CD
* Oznaka: Samlist ehf
|}

=== EP-ji ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10em;&quot; |Naslov
! rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:16em;&quot; | Podrobnosti
! colspan=&quot;1&quot; scope=&quot;col&quot; | Najvišja uvrstitev na lestvicah
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:85%;&quot; | FIN&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ifpi.fi/lista/albumit/2021/21/|title=Albumit 21/2021|publisher=[[Musiikkituottajat]]|language=fi|access-date=31. 5. 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''Næsta Skref''
|
* Objavljeno: 26. oktobra 2017&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/n%C3%A6sta-skref-ep/1299868220|title=Næsta Skref - EP by Daði Freyr on Apple Music|publisher=[[Apple Music]]|date=26. 10. 2017|access-date=5. 3. 2020|archive-date=2020-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200528112859/https://music.apple.com/us/album/n%C3%A6sta-skref-ep/1299868220|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* Format: digitalni prenos, CD
* Oznaka: Samoprodaja
| -
|-
! scope=&quot;row&quot; |Welcome
|
* Objavljeno: 21. maja 2021&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=21 May 2021|title=Welcome - EP by Daði Freyr on Spotify|url=https://open.spotify.com/album/2kyjJ29FqLjMt4dnSEDvbn|url-status=live|access-date=21. 5. 2021|publisher=[[Spotify]]}}&lt;/ref&gt;
* Oblika: digitalni prenos, pretakanje
* Oznaka: AWAL
| 23
|}

=== Pesmi (singli) ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:23em;&quot; |Naslov
! rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:1em;&quot; |Leto
! colspan=&quot;9&quot; scope=&quot;col&quot; |Najvišja uvrstitev na lestvicah
! rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Nagrada za prodajo
! rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Album
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:85%;&quot;| [[Music of Iceland|ICE]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;Peak chart positions for singles in Iceland:
* &quot;Think About Things&quot;: {{navedi splet|url=http://plotutidindi.is/lagalistinn/|title=TÓNLISTINN – LÖG – Vika 12 – 2020|language=is|publisher=[[Music of Iceland|Tonlist]]|access-date=25. 3. 2020|archive-url=https://archive.today/20200324123528/http://plotutidindi.is/lagalistinn/|archive-date=24. 3. 2020}}
* &quot;Feel the Love&quot;: {{navedi splet|title=TÓNLISTINN – LÖG – Vika 4 – 2021|url=https://plotutidindi.is/lagalistinn/|access-date=4. 2. 2021|language=is|publisher=Tonlist|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204062218/http://plotutidindi.is/lagalistinn/|archive-date=4. 2. 2021}}
* &quot;10 Years&quot;: {{navedi splet|date=25 May 2021|title=TÓNLISTINN – LÖG – Vika 20 – 2021|language=is|publisher=Tonlist|url=https://plotutidindi.is/lagalistinn/|access-date=25. 5. 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210525192510/http://plotutidindi.is/lagalistinn/|archive-date=25. 5. 2021}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:85%;&quot;| [[Ultratop|BEL&lt;br /&gt;(FL)]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;FL&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.ultratop.be/nl/showinterpret.asp?interpret=Da%F0i+Freyr|title=Discografie Daði Freyr|language=nl|publisher=[[Ultratop]]|access-date=13. 6. 2020}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:85%;&quot;| [[Ultratop|BEL&lt;br /&gt;(WA)]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;WA&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.ultratop.be/fr/showinterpret.asp?interpret=Da%F0i+Freyr|title=Discographie Daði Freyr|language=fr|publisher=[[Ultratop]]|access-date=13. 6. 2020}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:85%;&quot;| [[Irish Singles Chart|IRE]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Da%F0i+Freyr|title=Discography Daði Freyr|website=irish-charts.com|access-date=27. 5. 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20211212144408/http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Da%EF%BF%BDi+Freyr|archive-date=2021-12-12|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:85%;&quot;| [[Dutch Top 40|NLD]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;NLD&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.top40.nl/top40-artiesten/dadi-freyr|title=Daði Freyr {{!}} Top 40-artiesten|publisher=[[Dutch Top 40]]|access-date=13. 6. 2020}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:85%;&quot;| [[VG-lista|NOR]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://topplista.no/charts/singles/2021-w21/|title=VG-lista – Topp 20 Single 2021-21|publisher=[[VG-lista]]|access-date=28. 5. 2021}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:85%;&quot;| [[Scottish Singles and Albums Chart|SCO]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.officialcharts.com/charts/scottish-singles-chart/20200522/41/|title=Official Scottish Singles Sales Chart|publisher=[[Official Charts Company]]|access-date=22. 5. 2020}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:85%;&quot;| [[Sverigetopplistan|SWE]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://swedishcharts.com/showinterpret.asp?interpret=Da%F0i+Freyr|title=Discography Daði Freyr|website=swedishcharts.com|access-date=2. 6. 2019}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:85%;&quot;| [[UK Singles Chart|UK]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.officialcharts.com/artist/57368/dadi-freyr/|title=DADI FREYR {{!}} full Official Chart History|publisher=[[Official Charts Company]]|access-date=29. 5. 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Seinni Tíma Vandamál«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/seinni-t%C3%ADma-vandam%C3%A1l-%C3%A1ram%C3%B3taskaupi%C3%B0-2017-single/1330198114|title=Seinni Tíma Vandamál (Áramótaskaupið 2017) - Single by Daði Freyr|website=[[Apple Music]]|access-date=5. 3. 2020|archive-date=2021-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210520125536/https://music.apple.com/us/album/seinni-t%C3%ADma-vandam%C3%A1l-%C3%A1ram%C3%B3taskaupi%C3%B0-2017-single/1330198114|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| rowspan=&quot;3&quot; |2018
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|
| rowspan=&quot;3&quot; {{N/a|Singli niso izšli na albumu}}
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Skiptir Ekki Máli«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/skiptir-ekki-m%C3%A1li-single/1409870984|title=Skiptir Ekki Máli - Single by Daði Freyr|website=[[Apple Music]]|access-date=5. 3. 2020|archive-date=2021-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210520125534/https://music.apple.com/us/album/skiptir-ekki-m%C3%A1li-single/1409870984|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Allir Dagar Eru Jólin Með Þér«
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Heyri Ekki«&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;(featuring Don Tox)&lt;/span&gt;
| rowspan=&quot;3&quot; |2019
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|
| rowspan=&quot;2&quot; |''&amp; Co.''
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Endurtaka Mig«&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;(featuring Blaer)&lt;/span&gt;
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Ég Er Að Fíla Mig (Langar Ekki Að Hvíla Mig)«
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|
| {{N/a|Singel ni izšel na albumu}}
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Think About Things«&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;(kot »Daði og Gagnamagnið«)&lt;/span&gt;
| rowspan=&quot;3&quot; |2020
|1
|53
|—{{Efn|&quot;Think About Things&quot; did not enter the Tipparade of Walloon, but did enter the Bubbling Under.&lt;ref name=&quot;FL&quot;/&gt;}}
|3
|—{{Efn|&quot;Think About Things&quot; did not enter the Top 40 of Netherlands, but did reach number 16 in the Tipparade.&lt;ref name=&quot;WA&quot;/&gt;}}
|—
|10
|33
|34
|
* BPI: srebrna
|''Welcome''
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Where We Wanna Be«
|—
|—{{Efn|&quot;Where We Wanna Be&quot; did not enter the Tipparade of Flanders, but did enter the Bubbling Under.&lt;ref name=&quot;FL&quot;/&gt;}}
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|
| rowspan=&quot;2&quot; {{N/a|Singel ni izšel na albumu}}
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Every Moment Is Christmas with You«
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Feel the Love«&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;(z Ásdís)&lt;/span&gt;
| rowspan=&quot;2&quot; |2021
|18
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|
| rowspan=&quot;2&quot; |''Welcome''
|-
! scope=&quot;row&quot; |&quot;10 Years&quot;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;(kot &quot;Daði og Gagnamagnið&quot;)&lt;/span&gt;
|1
|—{{Efn|&quot;10 Years&quot; did not enter the Flemish Ultratop 50, but did peak at number six on the [[Ultratop#Ultratip|Ultratip]] chart.&lt;ref name=&quot;FL&quot;/&gt;}}
|—
|38&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;
|15
|33
|—
|23&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;
|43
|
|-
| colspan=&quot;13&quot; style=&quot;font-size:85%;&quot; |&quot;—&quot; označuje pesem, ki se ni uvrstila na lestvico ali ni izšla.
|}

== Opombe ==
{{seznam opomb}}
== Sklici ==
{{sklici}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Islandski glasbeniki]]
[[Kategorija:Predstavniki Islandije na Pesmi Evrovizije]]

{{DEFAULTSORT:Freyr_Daði}}</text>
      <sha1>itoa1aslzfhn8r24phl820voby4c5ru</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Partizanski povojni zločini v Zagrebu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>507098</id>
    <revision>
      <id>6758235</id>
      <parentid>6129332</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:50:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6758235</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2896" sha1="rygf6u81xx92rsawp7es4lm47fuglna" xml:space="preserve">{{pristransko}}
{{Nezanesljivi viri}}
{{Infopolje Napad na civiliste|title=Partizanski povojni zločini v Zagrebu|image=Denkmal für kommunistische Nachkriegsverbrechen, Mirogoj, Zagreb.JPG|caption=Spomenik v Zagrebu, posvečen v spomin na žrtve pokola|location=[[Zagreb]], [[Socialistična republika Hrvaška]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] (danes [[Hrvaška]])|date=[[1945]]|victims=4.791 (Hrvaški civilisti, ustaši, domobranci, uradniki NDH, vojni ujetniki)|perpetrators=Jugoslovanski partizani}}

'''Partizanski povojni zločini v Zagrebu''' označujejo pokol, ki so ga po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v [[Zagreb|Zagrebu]] ioz. okolici storili [[Josip Broz - Tito|Titovi]] partizani. Poboji so bili izvedeni v okoliških gozdovih in na poljih. S sojenjem ali brez tega so nove jugoslovanske oblasti pobile pripadnike hrvaških oboroženih sil, nemške vojake, uradnike NDH, pripadnike ustaškega gibanja in številne druge civiliste.

V zagrebških taboriščih so komunistične oblasti mučile in pobijale hrvaške in nemške vojake, civiliste, ženske in otroke, najbolj razvpita pa sta bila taborišče Prečko in taborišče Kanal.&lt;ref&gt;Milan Marušić: Žrtve komunističkih zlodjela u Zagrebu svibanj 1945. i sljemenskim stratištima bolnica Brestovac i Gračani (str.9)&lt;/ref&gt; 

V mestu Zagreb je bilo odkritih in identificiranih več kot 70 množičnih grobov, v okolici pa več kot 60. Največja stratišča, na katerih je bilo v Zagrebu ubitih in vrženih na desettisoče ljudi, so: Gračani s številnimi velikimi grobovi, Prečko, Tuškanac (Dubravkin put) in mnogi drugi.&lt;ref&gt;[http://www.hkv.hr/hrvatski-tjednik/26844-1-750-dosad-otkrivenih-masovnih-prikrivenih-grobista-u-kojima-su-kosti-hrvatskih-civila-i-vojnih-zarobljenika.html Sustavno prikrivanje komunističkih zločina od strane neokomumista] pristupljeno 3. rujna 2017.&lt;/ref&gt; 

Tudi bolnikom in ranjencem iz zagrebških bolnišnic ni bilo prizanesena sreča. Po dokumentiranih podatkih je bilo ubitih 4791 ranjencev iz stalnih in začasnih bolnišnic v Zagrebu.&lt;ref&gt;[https://narod.hr/hrvatska/titovi-zlocini-hrvati-ni-danas-ne-znaju-razmjere-zlocina-zagrebu Titovi zločini – Hrvati ni danas ne znaju razmjere zločina u Zagrebu], pristupljeno 30. rujna 2017. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Matković |first=Blanka |date=2011-11-19 |title=ODVOĐENJA I LIKVIDACIJE RANJENIH PRIPADNIKA HRVATSKIH ORUŽANIH SNAGA (HOS) IZ ZAGREBAČKIH BOLNICA U SVIBNJU I LIPNJU 1945. KROZ ARHIVSKO GRADIVO DRŽAVNOG ARHIVA U ZAGREBU|url=https://hrcak.srce.hr/90525|magazine=Arhivski vjesnik |volume=54 |issue=1 |pages=179–214}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Glej tudi ==

* [[Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne]]
* [[Partizanski zločini v drugi svetovni vojni]]

[[Kategorija:Partizanski zločini v drugi svetovni vojni]]
[[Kategorija:Zagreb]]</text>
      <sha1>rygf6u81xx92rsawp7es4lm47fuglna</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Darienska vrzel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>510085</id>
    <revision>
      <id>6757839</id>
      <parentid>6509838</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:12:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757839</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43535" sha1="os1presryn69cqszybbhbmb34pq9eaz" xml:space="preserve">{{Coord|7.90|-77.46|display=title}}
[[File:Map of Darién Gap-en.svg|thumb|Dariénska vrzel na kolumbijsko-panamski meji]]
'''Dariénska vrzel''' (špansko ''Tapón del Darién'', lit. ''Darién plug'')&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/mundo/noticias-america-latina-41405970|title=El infierno de cruzar el Tapón del Darién, la región más intransitable y peligrosa de América Latina (que corta en dos la ruta Panamericana)|date=January 31, 2018|via=www.bbc.com}}&lt;/ref&gt; je geografska regija med severno in južnoameriško celino v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]], sestavljena iz velikega razvodja, gozdov in gora v panamski provinci Darién in severnem delu kolumbijskega departmaja Chocó.

[[Panameriška cesta]] ima ustrezno vrzel 106 km med Turbo v Kolumbiji in Yavizo v Panami. Gradnja cest na tem območju je draga in škodljiva za okolje. Politično soglasje v prid gradnji cest je zastalo, potem ko je prvi poskus v zgodnjih 1970-ih propadel, nadaljeval pa se je leta 1992, ko so ga zaustavili resni okoljski problemi, do danes pa ni pozivov za njegovo dokončanje. Predlagana je trajektna povezava okoli nje.

Dariénska vrzel je bila v preteklosti izziv za popotnika, ki je iskal pustolovščino.&lt;ref&gt;name=Wood&gt;{{navedi knjigo|first=Levison|last=Wood|year=2018|title=Walking the Americas. 1,800 Miles, Eight Countries, and One Incredible Journey from Mexico to Colombia|url=https://archive.org/details/walkingamericas10000wood_e8s9|location=New York|publisher=Atlantic Monthly Press|isbn=9780802127495}}&lt;/ref&gt; Dokončanje ceste Chepo–Yaviza leta 2008 je precej olajšala tranzit. Lahko se odpravi po asfaltirani cesti in z rednim avtobusom do Yaviza, znotraj nekdanje veliko večje Dariénske vrzeli.

Leta 2021 se kar 1000 migrantov na dan, večinoma Haitijcev, odpravi proti severu čez zdaj manjšo Dariénsko vrzel v smeri Združenih držav. Od Capurgane v Kolumbiji do Yaviza v Panami je približno 60 milj. Do panamske meje je označena pot in moških, ki so pripravljeni služiti kot vodniki ali čuvaji, ne manjka.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Why Haitians in Chile Keep Heading North to the U.S. Many of the Haitian migrants who recently entered Texas had taken refuge for years in Chile. Some said they faced increasing joblessness, poverty and hostility there|newspaper=The New York Times|date=Sep 27, 2021|first=Pascale|last=Bonnefoy|url=https://www.nytimes.com/2021/09/27/world/americas/chile-haitian-migrants.html}}&lt;/ref&gt; Od leta 2021 so glavna industrija v Capurgani migranti: oskrbujejo jih, jih usmerjajo ter začasno nastanijo in hranijo.

Gre za strm, blaten, nevaren in neprijeten pohod, prečkanje rek brez mostov, z veliko žrtvami, pa tudi ropi in posilstvi. Je ena najbolj deževnih lokacij na planetu. Leta 2017 je Leonard Wood ugotovil, da je to »eden najbolj brutalnih prehodov v džungli, ki parajo kožo, pljuča, kar sem jih kdaj preživel«.  Vse kamere in druga oprema, ki jo je nosila njegova skupina, so bile uničene. Ni na voljo nobene policijske ali zdravstvene podpore, niti ni nikogar, ki bi pokopal trupla.&lt;ref&gt;{{cite journal|title=Smugglers Inc. A voyage through the fraught, life-changing and totally routine $35 billion human-smuggling business|first1=Karl|last1=Vick|first2=Lisette|last2=Poole|date=16 Feb 2018|journal=Time|url=https://time.com/smugglers-inc/|access-date=2021-12-19|archive-date=2021-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20211107005822/https://time.com/smugglers-inc/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Panamska stran je varnejša, saj je Panama ustvarila posebno mejno policijo SENAFRONT (''Servicio Nacional de Fronteras'' -  Nacionalna mejna služba). Panami se zdi, da je število migrantov ogromno, saj presegajo njihove vire, s katerimi se lahko spopadejo in več, kot bi Kostarika priznala. Panama nekaj migrante preganja nazaj v Kolumbijo.
 
Na geografskem območju Dariénske vrzeli na kolumbijski strani prevladuje predvsem delta reke [[Atrato (reka)|Atrato]], ki ustvarja ravno [[močvirje]], široko vsaj 80 km. Območje Serranía del Baudó se razteza vzdolž pacifiške obale Kolumbije do Paname. Panamska stran je v ostrem nasprotju gorati [[deževni gozd]] s terenom, ki sega od 60 m na dnu doline do 1845 m na najvišjem vrhu (Cerro Tacarcuna, v Serranía del Darién).

Dariénska vrzel je dom ljudstev Chocó (Embera-Wounaan) in Guna (kot tudi Cueva pred 16. stoletjem). Potovanje se pogosto izvaja s specializiranimi kanuji (''piraguas''). Na panamski strani je La Palma, kulturno središče območja, glavno mesto province. Druga populacijska središča sta Yaviza in El Real. Dariénska vrzel je imela leta 1995 poročano 8000 prebivalcev med petimi plemeni.&lt;ref name=LA1995&gt;{{navedi novice |last=Ward |first=Logan |date=20 August 1995 |title=Colombia-Panama Plan to Build Rain Forest Road Draws Fire: Latin America: Controversial project would span the 60-mile Darien Gap, the only missing segment in the 16,000-mile Pan-American Highway linking Alaska to Chile. Environmentalists and native peoples object. |work=Los Angeles Times |access-date=29 March 2021 |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1995-08-20-mn-36988-story.html}}&lt;/ref&gt; Koruza, manioka, banane za kuhanje in banane so osnovni pridelki na lokalnih kmetijah.

== Panameriška cesta ==
{{glavni|Panameriška cesta}}
[[File:Darien_Gap_OSM.svg|thumb|300px|Zemljevid Dariénske vrzeli in preloma panameriške ceste med Yavizo v Panami in Turbo v Kolumbiji.]]
Panameriška cesta je sistem cest, dolg približno 30.000 km, ki prečka celotno Severno, Srednjo in Južno Ameriko, z edino izjemo Dariénske vrzeli. Na južnoameriški strani se cesta konča pri Turbo, Kolumbija, blizu 8°6′N 76°40′W. Na panamski strani je cestna postaja mesto Yaviza na 8°9′N 77°41′W. Panameriška cesta je med Panamo in Kolumbijo prekinjena s 106 km odsekom močvirja in gora, znanim kot Dariénska vrzel.

Desetletja so bila vložena prizadevanja za odpravo tega manjkajočega člena na Panameriški cesti. Načrtovanje se je začelo leta 1971 s pomočjo ameriškega financiranja, vendar je bilo ustavljeno leta 1974, potem ko so pomisleki izrazili okoljevarstveniki.&lt;ref name=Ward1995&gt;{{navedi novice |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1995-08-20-mn-36988-story.html |title=Colombia-Panama Plan to Build Rain Forest Road Draws Fire : Latin America: Controversial project would span the 60-mile Darien Gap, the only missing segment in the 16,000-mile Pan-American Highway linking Alaska to Chile. Environmentalists and native peoples object. |first=Logan |last=Ward |newspaper=Los Angeles Times |date=August 20, 1995 |access-date=August 24, 2021 |quote=Plans were suspended, however, because of pressure from the Sierra Club and other environmental groups. }}&lt;/ref&gt; Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je leta 1978 dodatno blokiralo podporo ZDA zaradi njegove želje po zaustavitvi širjenja slinavke in parkljevke. Leta 1992 so se začeli drugi napori za izgradnjo ceste, vendar je do leta 1994 agencija Združenih narodov poročala, da bi cesta in kasnejši razvoj povzročila veliko okoljsko škodo. Navedeni razlogi vključujejo dokaze, da je Dariénska vrzel preprečila širjenje obolelega goveda v Srednjo in Severno Ameriko, kjer slinavke in parkljevke ni bilo opaziti od leta 1954, in vsaj od 1970-ih je to pomemben dejavnik pri preprečevanju cestne povezava skozi Dariénsko vrzel. &lt;ref&gt;{{Cite journal |publisher=Government Accountability Office |date=1977-08-15 |title=Construction Progress and Problems of the Darien Gap Highway |url=http://www.gao.gov/products/PSAD-77-154 |issue=PSAD-77-154 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://panama.usembassy.gov/pr031511.html |title=Press Releases 2011 |publisher=Embassy of the United States to Panama |access-date=2017-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120424231200/http://panama.usembassy.gov/pr031511.html |archive-date=2012-04-24 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Chocó in Guna sta med petimi plemeni, ki jih sestavlja 8000 ljudi, ki so izrazili zaskrbljenost, da bi cesta povzročila morebitno erozijo njihovih kultur z uničenjem njihovih virov hrane.

Mnogi ljudje, vključno z lokalnim avtohtonim prebivalstvom, skupinami in vladami, nasprotujejo dokončanju dela ceste skozi Darién. Razlogi za nasprotovanje vključujejo zaščito deževnega gozda, zajezitev širjenja tropskih bolezni, zaščito preživetja avtohtonih ljudstev na tem območju, preprečevanje trgovine z drogami &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Perilla |first=Jisel |title=Frommer's Panama |url=https://books.google.com/books?id=8NtlKshxPS8C&amp;pg=PT239 |date=4 January 2011 |publisher=John Wiley &amp; Sons |isbn=978-1-118-00112-7 |page=239 }}&lt;/ref&gt; in z njo povezanega nasilja ter preprečevanje vstopa slinavke in parkljevke v Severno Ameriko. Podaljšanje ceste do Yavize je v desetletju povzročilo močno krčenje gozdov ob cesti.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Velásquez Runk |first=J. |year=2015 |title=Creating Wild Darién: Centuries of Darién's Imaginative Geography and its Lasting Effects |journal=Journal of Latin American Geography |volume=14 |issue=3 |pages=127–156 |doi=10.1353/lag.2015.0032 &lt;!--|p=144--&gt;}}&lt;/ref&gt;

Alternativa cesti bi bila rečna trajektna povezava med Turbom ali Necoclí v Kolumbiji in eno od več lokacij vzdolž panamske karibske obale. »Trenutno je to dobra možnost« je leta 1995 dejal Juan Pablo Ruiz; bil je direktor Ecofondo, druge kolumbijske okoljske organizacije. »Vidimo, kako je bila Anglija že leta povezana z Evropo s trajektom«. Do leta 2021 ni bilo nič iz te ideje.

Druga ideja je uporaba kombinacije mostov in predorov, da bi se izognili okoljsko občutljivim regijam. To je futuristični koncept, ne načrt.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.futuristspeaker.com/2014/12/the-coming-era-of-mega-systems-part-1-transportation/ |title=The Coming Era of Mega Systems, Part 1 – Transportation |date=December 16, 2014 |first=Thomas |last=Frey |work=Futurist Speaker |access-date=August 24, 2021 }}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Predkolumbovsko obdobje ===
[[File:PreColumbian American cultures.png|thumb|Glavna področja predkolumbijske civilizacije v Ameriki:
{{legend|#4747a1|Arktika}}
{{legend|#50828e|Avtohtona ljudstva pacifiške severozahodne obale}}
{{legend|#40895d|Aridoamerika}}
{{legend|#b4581b|[[Mezoamerika]]}}
{{legend|#548434|Ožinsko-kolumbijska}}
{{legend|#b1c759|Karibi}}
{{legend|#b94343|Porečje Amazonke}}
{{legend|#8b782a|[[Inkovski imperij]]}}
]]
Arheološkemu znanju tega območja je bilo posvečeno relativno malo pozornosti v primerjavi s sosedi na severu in jugu, kljub dejstvu, da so se znanstveniki, kot so Max Uhle, William Henry Holmes, C. V.  Hartman in George Grant MacCurdy v začetku 20. stoletja, lotili študij arheološka najdišča in zbirke, ki so jih z nadaljnjimi raziskavami dopolnjevali Samuel Kirkland Lothrop, John Alden Mason, Doris Zemurray Stone, William Duncan Strong, Gordon Willey in drugi. Eden od razlogov za relativno pomanjkanje pozornosti je pomanjkanje raziskav s strani samih domačinov v zvezi s tem. Obstaja veliko lokacij z impresivnimi nasipi, trgi, tlakovanimi cestami, kamnitimi skulpturami in artefakti iz njih, žad, zlato in predmeti iz keramike.

Ljudstvo Guna je v času španskega osvajanja živelo na območju današnje Severne Kolumbije in province Darién v Panami, nato pa so se začeli seliti na zahod zaradi spora s španskimi in drugimi staroselskimi skupinami. Stoletja pred osvojitvijo so Guni prispeli v Južno Ameriko kot del selitve Čibčev, ki so se preselili na vzhod iz Srednje Amerike. V času španske invazije so živeli v regiji Uraba blizu meja današnje Antioquie in Caldasa. Sami Guna pripisujejo svoje številne migracije konfliktom z drugimi poglavarstvi in njihovo selitev na bližnje otoke, da bi se izognili populaciji komarjev na celini.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.npr.org/2015/11/12/455797433/rising-sea-levels-threaten-tiny-islands-home-to-indigenous-panamanians |title=Rising Sea Levels Threaten Tiny Islands Home To Indigenous Panamanians |work=NPR |date = 12 November 2015 |first=Jacob |last=McCleland |series=All Things Considered |access-date=15 October 2017}}&lt;/ref&gt;

=== Evropska naselitev ===
[[File:New Caledonia in Darien2.jpg|thumb|450px|&quot;Nov zemljevid Darienske ožine v Ameriki, Panamskega zaliva, Vallonskega zaliva ali St. Mihaela z njegovimi otoki in sosednjimi državami&quot;. V pismu, ki opisuje Dariansko ožino, Edinburgh: 1699.]]
[[Image:Balboa Voyage 1513.PNG|350px|thumb|Pot Vasca Núñeza de Balboa v Južno morje, 1513.]]
[[Vasco Núñez de Balboa]] in Alonso de Ojeda sta obalo Kolumbije raziskovala v letih 1500 in 1501. Največ časa sta preživela v zalivu Urabá, kjer sta navezala stik z Gunami. Regionalna meja je bila prvotno ustanovljena leta 1508 po kraljevem odloku za ločitev kolonialnih guvernerjev Castilla de Oro in Nueva Andalucía, pri čemer je bila reka Atrato meja med obema guvernerjema.&lt;ref&gt;Berrio-Lemm, Vladimir. '' A short survey of public international law: Limits of Costa Rica and Panama. '' Page 47. Lottery # 420 Cultural Magazine. September–October 1998&lt;/ref&gt;

Balboa je za &quot;Južno morje&quot; slišal od domačinov med plovbo ob karibski obali. 25. septembra 1513 je videl Pacifik.&lt;ref name=smithsonian&gt;{{cite journal |last=Lidz |first=Franz |title=Tracking Balboa |url=https://archive.org/details/sim_smithsonian_2013-09_44_5/page/32 |journal=Smithsonian |volume=44 |issue=5 |pages=32–36 |publisher=[[Smithsonian Institution]] |location=Washington DC |date=September 2013}}&lt;/ref&gt;

Leta 1519 je bilo ustanovljeno mesto Panamá blizu majhnega avtohtonega naselja na pacifiški obali. Po odkritju Peruja se je kasneje razvilo v pomembno pretovorno pristanišče in tudi upravno središče.

Leta 1671 je valižanski pirat Henry Morgan prečkal [[Panamska ožina|Panamsko ožino]] karibske strani in uničil mesto; mesto so pozneje preselili nekaj kilometrov proti zahodu na majhen polotok. Ruševine starega mestnega jedra [[Panamá Viejo]] so ohranjene in so bile leta 1997 razglašene za Unescovo svetovno dediščino.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/790-002 |title=Archaeological Site of Panamá Viejo and Historic District of Panamá |work=UNESCO World Heritage List |year=1997 |access-date=August 24, 2021}}&lt;/ref&gt;

Srebro in zlato iz podkraljestva Peru so po kopnem prepeljali s španskim ''srebrnim vlakom'' v Porto Bello, kjer so jih od leta 1707 španske flote zakladov pošiljale v [[Sevilja|Seviljo]] in [[Cádiz]]. Lionel Wafer je štiri leta med letoma 1680 in 1684 preživel med Gunami.

Leta 1698 je [[Škotska]] skušala vzpostaviti naselbino prek Darienske ožine kot del svojega edinega velikega poskusa kolonializma. Prva odprava petih ladij (''Saint Andrew, Caledonia, Unicorn, Dolphin'' in ''Endeavour'') je odplula iz Leitha 14. julija 1698 z okoli 1200 ljudmi na krovu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.scribd.com/doc/268442262 |title=The Darien Scheme: A Supplement |publisher=Appalachian State University, History Department |access-date=2015-11-14 |last=McClymont |first=Roy}}&lt;/ref&gt; Njihov ukaz je bil, da »nadaljujejo do Darienskega zaliva in naredijo otok, imenovan Zlati otok ... nekaj milj do ustja velike reke Darien ... in tam naredijo naselje na celini«.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=http://www.microform.co.uk/guides/R96801.pdf |title=Papers Relating to the Ships and Voyages of the Company of Scotland Trading to Africa and the Indies, 1696–1707 |publisher=Scottish History Society |last=Pratt Insh |first=George |year=1924 |location=Edinburgh |pages=64–65 |access-date=2021-12-19 |archive-date=2015-11-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151117023235/http://www.microform.co.uk/guides/R96801.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Potem ko je pristala na [[Madeira|Madeiri]] in Zahodni Indiji, je flota 2. novembra pristala ob obali Dariena. Naseljenci so svoj novi dom krstili &quot;Nova Kaledonija&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.scribd.com/doc/35431072/ |title=To Get Rich for Our Homeland: The Company of Scotland and the Colonization of the Darién |last=Hidalgo |first=Dennis R. |journal=CLAHR: Colonial Latin American Historical Review |year=2001 |volume=10 |issue=3 |pages=311–350}}&lt;/ref&gt;

Cilj je bil, da bi kolonija imela kopno pot, ki bi povezovala Tihi in Atlantski ocean. Od ustanovitve so bile podane trditve, da je podjetje obremenjevalo slabo načrtovanje in oskrbo, razdeljeno vodstvo, slaba izbira trgovskega blaga, uničujoče epidemije bolezni, poročali o poskusih Vzhodnoindijske družbe, da bi ga oslabili in neuspehu predvideti vojaški odgovor španskega cesarstva. Končno je bila zapuščen marca 1700 po obleganju španskih sil, ki so tudi blokirale pristanišče.

Ker je bila Škotska odprava podprta s približno 20 % vsega denarja, ki je krožil na Škotskem, je bila zaradi neuspeha Škotska v precejšnjem finančnem propadu; pravzaprav so bile angleške finančne spodbude dejavnik pri prepričevanju tistih na oblasti, da podprejo akte Unije iz leta 1707.&lt;ref name=BBC2010&gt;{{navedi novice |first=Steven |last=Brocklehurst |title=The Banker who Led Scotland to Disaster |date= August 21, 2010 |url=https://www.bbc.com/news/uk-scotland-edinburgh-east-fife-11040353 |access-date=August 24, 2021 |quote=Inspired by banker William Paterson, Scotland invested a large proportion of its wealth in setting up a colony in Central America in 1698. }}&lt;/ref&gt; V skladu s tem argumentom je škotski establišment (aristokracija in trgovske elite) menil, da bi bila njihova najboljša možnost, da postanejo del velike sile, deliti koristi angleške mednarodne trgovine in rasti angleških čezmorskih posesti, tako da bo njena prihodnost morala ležati v enotnosti z Anglijo. Poleg tega so škotski plemiči zaradi fiaska v Darienu skoraj bankrotirali.

== Osamosvojitev Paname ==
{{glavni|Zgodovina Paname}}
Večina Paname je bila del Kolumbije, dokler ni leta 1903 razglasila svojo neodvisnost, s spodbujanjem in podporo Združenih držav. Geografija Dariéna, skozi katero nobena vojska ni mogla marširati, je otežila obrambo in nadzor njegovega Departamento Panamá.

Trenutna meja je urejena s pogodbo Victoria-Velez, ki jo je v [[Bogotá|Bogoti]] 20. avgusta 1924 podpisal panamski zunanji minister Nicolas Victoria in za Kolumbijo Jorge Velez.&lt;ref name=&quot;IBS&quot;&gt;{{navedi splet |title=International Boundary Study No. 62 - Colombia – Panama Boundary |url=https://fall.law.fsu.edu/collection/LimitsinSeas/IBS062.pdf |publisher=US Department of State |date=30 January 1966|access-date=24 August 2021}}&lt;/ref&gt; Ta pogodba je uradno registrirana v registru št. 814 Pogodbe [[Društvo narodov|Društva narodov]] 17. avgusta 1925; omenjena meja je temeljila na istem kolumbijskem zakonu z dne 9. junija 1855.&lt;ref name = &quot;De Leon&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=De Leon |first=Raquel Maria |title=Boundaries and Borders -Panama |year=1965}}&lt;/ref&gt;

=== Naravni viri ===
[[File:Ceiba tree in the Darien Jungle.jpg|alt=Zaradi drevesa Ceiba je križalec Darien Gap Gustavo Ross v primerjavi z njim videti majhen. Ceibe so v starih majevskih kulturah veljale za sveta drevesa.|thumb|upright|Drevo ''Ceiba'' v Darienski vrzeli]]
V Dariénski vrzeli obstajata dva glavna narodna parka: [[narodni park Darién]] v Panami in [[Narodni naravni park Los Katíos]] v Kolumbiji. Gozdovi Dariénske vrzeli so bili obsežno pokriti s ''cedrelo'' (razne vrste cedre) in centralnoameriškim mahagonijem (''Swietenia macrophylla''), dokler sekači niso odstranili veliko teh dreves.

Narodni park Darién v Panami, največji narodni park v Srednji Ameriki, pokriva približno 5790 km2  zemlje in je bil ustanovljen leta 1980. Lastnina vključuje del pacifiške obale in skoraj celotno mejo s sosednjo Kolumbijo.&lt;ref name=UNESCO1981&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/159 |title=Darien National Park |work=UNESCO World Heritage List |year=1981 |access-date=August 24, 2021 |quote=Razširitev kmetijske meje in s tem povezana kolonizacija v bližini posestva sta povzročila veliko krčenje gozdov in pridobivanje lesa ter se še naprej pojavljata na slabo nadzorovan način.}}&lt;/ref&gt;

=== Let 201 družbe Copa Airlines ===
6. junija 1992 je letalo Copa Airlines na letu 201, reaktivno letalo Boeing 737, ki je pokrivalo let med mestom Panama in [[Cali]]jem v Kolumbiji, strmoglavilo v Dariénski vrzeli, pri čemer je umrlo vseh 47 ljudi na krovu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://elsiglo.com.pa/cronica-roja/misterioso-vuelo-201-copa-desintegro-darien/24124675|title=El misterioso vuelo 201 de Copa que se desintegró en Darién|website=El Siglo|accessdate=2021-12-19|archive-date=2019-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820062150/http://elsiglo.com.pa/cronica-roja/misterioso-vuelo-201-copa-desintegro-darien/24124675|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Avanturisti ==
[[File:Panama Embera0607.jpg|thumb|upright|Emberska deklica]]
Potovanje med celinami skozi Dariénsko vrzel je že dolgo izziv za pustolovske popotnike.

Vrzel se lahko prevozi s terenskimi vozili. Prva postkolonialna odprava na Darién je bila Marsh Darien Expedition&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Register to the Papers of Richard O. Marsh|url=http://www.nmnh.si.edu/naa/fa/marsh.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140421134903/http://www.nmnh.si.edu/naa/fa/marsh.htm|archive-date=2014-04-21|access-date=2017-01-10|website=www.nmnh.si.edu}}&lt;/ref&gt; v letih 1924–25, ki jo je podprlo več glavnih sponzorjev, vključno z inštitutom Smithsonian.

Prvi avtomobilski prehod so opravili trije Brazilci z dvema avtomobiloma Ford Model T. [[Rio de Janeiro]] so zapustili leta 1928 in prispeli v ZDA leta 1938. Odprava je nameravala pritegniti pozornost na panameriško cesto po mednarodni konferenci v Čilu leta 1923. Udeleženci so bili Leonidas Borges de Oliveira, poročnik brazilske vojske, Francisco Lopez da Cruz iz brazilskih letalskih sil in Mário Fava, mlad mehanik. Posneli so, kot se zdi, zadnjo fotografijo Augusta Sandina, ki jih je sprejel v Nikaragvi, v ZDA pa sta jih sprejela [[Henry Ford]] in [[Franklin Roosevelt]]. Njihova zgodba je na voljo s fotografijami iz knjige ''O Brasil através das três Américas'' (Brazilija čez tri Amerike), ki jo je napisal Beto Braga. Še en prehod sta opravila Land Rover ''La Cucaracha Cariñosa'' (Prijazni ščurek) in džip Trans-Dariénske ekspedicije v letih 1959–60 s posadko Amado Araúz (Panama), njegova žena Reina Torres de Araúz, nekdanja Special Air Service Richard E. Bevir (Združeno kraljestvo) in inženir Terence John Whitfield (Avstralija).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://geocities.com/~landroverpty/trans.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20091027124759/http://geocities.com/~landroverpty/trans.htm|url-status=dead|archive-date=2009-10-27|title=Trans Darien Expedition|date=2009-10-27|access-date=2017-01-10}}&lt;/ref&gt; Zapustili so Chepo v Panami 2. februarja 1960 in dosegli Quibdó v Kolumbiji 17. junija 1960 v 136 dneh. Prepotovali so veliko razdaljo navzgor po prostrani reki Atrato.
[[Image:PanAmericanHwy.png|thumb|Panameriška cesta od zaliva Prudhoe, ZDA, do Quellona v Čilu in Ushuaie v Argentini, z uradnimi in neuradnimi potmi, prikazanimi v Mehiki ter Srednji in Južni Ameriki. Nekaj izbranih neuradnih poti, prikazanih skozi Združene države in Kanado, kot so obstajale v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1966 je novi ameriški sistem meddržavnih cest prinesel uradni status večini prej neuradnih poti v spodnjih 48 zveznih državah..]]

Decembra 1960 je na potovanju z motorjem od [[Aljaska|Aljaske]] do [[Argentina|Argentine]] pustolovec Danny Liska&lt;ref&gt;[http://www2.widener.edu/SBA/FacultyWebpages/Larson/adventure_page.htm Danny Liska] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20070930192213/http://www2.widener.edu/SBA/FacultyWebpages/Larson/adventure_page.htm |date=September 30, 2007 }}&lt;/ref&gt; poskušal prečkati Dariénsko vrzel iz Paname v Kolumbijo.&lt;ref&gt;Danny Liska &quot;Across the Darien Gap by River and Trail II&quot;, ''Peruvian Times'', Vol XXI, Num. 1068(June 2, 1961), pg. 10&lt;/ref&gt; Liska je bil prisiljen zapustiti motorno kolo in se s čolnom in peš odpraviti čez vrzel. Leta 1961 je ekipa treh Chevrolet Corvair in več podpornih vozil odšla iz Paname. Skupino sta sponzorirala Dick Doane Chevrolet (zastopnik Chevroleta v Čikagu) in Chevroletov oddelek General Motorsa. Po 109 dneh so z dvema Corvairjem dosegli mejo Kolumbije, tretjega pa so zapustili v džungli. Dokumentiral je film Jam Handy Productions skupaj s člankom v reviji ''Automobile Quarterly'' (Zvezek 1 številka 3, od jeseni 1962).

Par Range Roverjev je bil uporabljen na British Trans-Americas Expedition leta 1972, ki jo je vodil John Blashford-Snell, ki naj bi bila prva odprava na vozilu, ki je prečkala obe ameriški celini od severa proti jugu skozi Dariénsko vrzel. Odprava je prečkala močvirje Atrato v Kolumbiji z avtomobili na posebnih napihljivih splavih, ki so jih nosili zadaj. Vendar pa so prejeli znatno podporo britanske vojske. Blashford-Snellova knjiga ''Something Lost Behind the Ranges'' (Harper Collins) ima več poglavij o odpravi skoti Darién. To odpravo opisuje tudi ''The Hundred Days of Darien'', knjiga, ki jo je napisal Russell Braddon leta 1974. Poleg knjige obstaja tudi videoposnetek, ki sta ga posnela dva snemalca iz Vancouvra, BC, Alan Bibby in Eric Rankin. Ta snemalca sta bila v knjigi večkrat omenjena in ju je mogoče videti na nekaterih fotografijah v knjigi.&lt;ref&gt;This video is available online as [http://players.brightcove.net/2685123856001/Hy7Zehglog_default/index.html?videoId=5230561659001 Darien Conquest], presented by [https://www.forces.net/news/tri-service/our-archive-darien-conquest-1972 Forces Network].&lt;/ref&gt;

Prvo povsem kopensko prečenje s kolesi (drugi so za nekatere odseke uporabljali čolne) vrzeli je bil britanski kolesar Ian Hibell, ki je med letoma 1971 in 1973 vozil od Cape Horna do Aljaske, vključno s kopenskim prehodom močvirja Atrato v Kolumbiji. Hibell je prečkal vrzel v spremstvu dveh novozelandskih kolesarskih spremljevalcev, ki sta se z njim peljala od Cape Horna, vendar nobeden od teh ni nadaljeval s Hibellom do Aljaske.&lt;ref&gt;Hibell's &quot;Cape Horn to Alaska&quot; expedition forms part of his 1984 book ''Into the Remote Places''.&lt;/ref&gt;
[[File:Culberson's&quot;Amigo&quot;.jpg|thumb| &quot;Amigo&quot; Eda Culbersona (motocikel BMW R80G/S) je bilo prvo motorno vozilo, ki je v celoti prevozilo panameriško cesto po kopnem.]]

Prvi motociklistični prehod je marca 1975 opravil Robert L. Webb. Še en prehod s štirikolesnim pogonom je v letih 1978–1979 opravil Mark A. Smith in njegova ekipa. Prevozili so 400 km odsek vrzeli v 30 dneh s petimi serijskimi džipi CJ-7 in na barkah potovali veliko kilometrov navzgor po reki Atrato.&lt;ref&gt;Smith has since released his book, ''Driven by a Dream'', which documents the crossing.&lt;/ref&gt;

Prvi kopenski avtomobilski prehod sta v letih 1985–1987 opravila Loren Upton in Patty Mercier z džipom CJ-5, in potrebovala 741 dni za pot dolgo 200 kilometrov. To prečkanje je dokumentirano v Guinnessovi knjigi rekordov iz leta 1992. Ed Culberson je bil prvi, ki je z motociklom BMW R80G/S sledil celotni panameriški cesti, vključno s potjo preko Dariénske vrzeli. Iz Yavize je najprej sledil ekipi Lorena Uptona, vendar je šel solo tik pred Pucurujem in najel svoje vodnike.&lt;ref&gt;''Obsessions Die Hard''&lt;/ref&gt;

V 1990-ih se je vrzeli na kratko pridružila trajektna storitev, ki jo je zagotavljal Crucero Express, dokler ni prenehal delovati leta 1997.

Številni pomembni prehodi so bili opravljeni peš. Sebastian Snow je leta 1975 z Wadeom Davisom prečkal vrzel kot del njegove neprekinjene hoje od [[Ognjena zemlja|Ognjene zemlje]] do [[Kostarika|Kostarike]]. Potovanje je dokumentirano v njegovi knjigi ''The Rucksack Man'' iz leta 1976 in v knjigi Wadea Davisa iz leta 1985 ''The Serpent and the Rainbow''. Leta 1981 je George Meegan na podobni poti prečkal vrzel. Tudi on je začel na Tierra del Fuego in na koncu končal na Aljaski. Njegova biografija iz leta 1988 ''The Longest Walk'' opisuje potovanje in vključuje 25-stransko poglavje o njegovem pohodu skozi Vrzel. Leta 2001 je Karl Bushby (Združeno kraljestvo) kot del svoje Goliath Expedition– potovanja po neprekinjeni pešpoti od vrha Južne Amerike do Beringove ožine in nazaj do svojega doma v Angliji – prečkal vrzel peš, brez prevoza ali čolna, od Kolumbije do Paname.

Julija 1996 so Walter Bläs, Ana Cravioto, Albrecht von der Recke in Gustavo Ross kot del avtoštopa v [[Ushuaia|Ushuaijo]] skozi 17 držav Latinske Amerike prešli iz Paname v Kolumbijo in tako postali prvi Mehičani, ki so peš prečkali Vrzel, glede na dnevnik obiskovalcev, ki se vodi od leta 1946 v Púcuru. V noči na 28. julij so preživeli ''orkan Cesar–Douglas'' v džungli nekje med Payo in Palo de las Letras. V spremstvu 11- in 13-letnih Lico in Juana iz Paye so preživeli poročali, da je okoli njih padlo več velikih dreves in da se je gladina rek tisto noč dvignila do 3 metre.
[[File:Abandoned car testifies failure of one of the few attempts to cross the Darien Gap by transport.jpg|thumb| Prvi mehiški pešci počivajo pri &quot;Lost Corvairju&quot;, ki ga je leta 1961 zapustila karavana iz Chicaga.]]

Leta 1979 je evangelist Arthur Blessitt prečkal vrzel, medtem ko je nosil 3,7-metrski lesen križ, pot, ki jo je [[Guinnessova knjiga rekordov]] potrdila kot del »najdaljšega romanja okoli sveta« za Kristusa. Potuje sam z mačeto in enim nahrbtnikom, polnim steklenic vode, viseče mreže, Biblije, beležnice, limoninih kapljic in Jezusovih nalepk z Blessittovim podpisom z napisom »Nasmehni se! Bog te ljubi«, Blessitt opisuje svojo izkušnjo v knjigi ''The Cross'' in v celovečernem filmu z istim naslovom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.guinnessworldrecords.com/records-1/longest-ongoing-pilgrimage/|archive-url=https://archive.today/20130125040552/http://www.guinnessworldrecords.com/records-1/longest-ongoing-pilgrimage/|url-status=dead|archive-date=2013-01-25|title=Guinness World Records|website=www.guinnessworldrecords.com|access-date=2017-01-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://www.amazon.com/Cross-Arthur-Blessitt/dp/B002QM1KO0|title=The Cross|last=Blessitt|first=Arthur|date=2008-01-01|publisher=Trinity Broadcasting Network|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.thecrossfilm.com/|archive-url=https://web.archive.org/web/20090316093327/http://www.thecrossfilm.com/|url-status=dead|archive-date=2009-03-16|title=The Cross|website=www.thecrossfilm.com|access-date=2017-01-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://blessitt.com/|title=The Official Website of Arthur Blessitt|website=The Official Website of Arthur Blessitt|language=en-US|access-date=2017-01-10}}&lt;/ref&gt;

Večina prehodov regije Dariénske vrzeli je bila od Paname do Kolumbije. Julija 1961 so trije študenti, Carl Adler, James Wirth in Joseph Bellina, prešli iz zaliva San Miguel v Puerto Obaldia v zaliv Parita (blizu Kolumbije) in nazadnje v Mulatupu v takrat znanem kot San Blas in zdaj identificirana kot Kuna Yala. Pot čez Darién je potekala z ladjo z bananami, ''piraguo'' in peš preko reke Tuira (La Palma in El Real de Santa Maria), Río Chucunaque (Yaviza), Rio Tuquesa (Chaua (General Choco Chief) Trading Post—Choco Indian Vas ) in Serranía del Darién.&lt;ref&gt;[http://www.czbrats.com/Articles/S&amp;H.htm &quot;Brought Back Darien Bush&quot;], ''Panama Star &amp; Herald''], July 9, 1961, pg. 1&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Carl Adler, [http://archives.nd.edu/Scholastic/VOL_0104/VOL_0104_ISSUE_0011.pdf#page=18 &quot;A Trip to Panama&quot;], ''The Scholastic'', Vol. 104, No. 11, January 18, 1963, pg. 18&lt;/ref&gt;

Leta 1985 je projekt Raleigh, ki se je razvil iz projekta Drake leta 1984 in leta 1989 postal Raleigh International, sponzoriral odpravo, ki je prečkala tudi obalo Dariéna. Njihova pot je bila podobna zgornji poti iz leta 1961, vendar obratno. Odprava se je začela v zalivu Kaledonia pri Serraníi del Dariéna, po reki Río Membrillo na koncu do Río Chucunaque in Yaviza, približno po poti, ki jo je leta 1513 ubral Balboa.

Med zgodnjimi 1980 in sredino 1990-imi je Encounter Overland, britansko podjetje za pustolovska potovanja, organiziralo 2–3 tednske pohode skozi Dariénsko vrzel od Paname do Kolumbije ali obratno. Ta potovanja so uporabljala kombinacijo kakršnega koli prevoza, ki je bil na voljo: džipi, avtobusi, čolni in veliko hoje, pri čemer so potniki nosili svoje zaloge. Te skupine so sestavljali moški in ženske iz različnih narodnosti in starostnih skupin, vodili pa so jih izkušeni vodje pohodov. En vodja je opravil devet potovanj in kasneje deloval kot logistični vodnik in koordinator za naravoslovno enoto BBC med produkcijo dokumentarca z naslovom ''A Tramp in the Darien'', ki je bil predvajan na BBC v letih 1990–1991.

Popoln kopenski prehod čez deževni gozd Darién peš in z rečnim čolnom (tj. od zadnje Panamske ceste do prve ceste v Kolumbiji) je v 90. letih prejšnjega stoletja zaradi kolumbijskega konflikta postal nevarnejši. Kolumbijski del deževnega gozda Darién v regiji Katios Park je sčasoma padel pod nadzor oboroženih skupin. Poleg tega so borci iz Kolumbije celo vstopili v Panamo, zasedli nekatere vasi v panamski džungli in ugrabili ali pobili prebivalce in popotnike. Ko so se sovražnosti začele zaostrovati, je 18-letni Andrew Egan prečkal deževni gozd Darién in podrobno opisal ekskurzijo v knjigi ''Crossing the Darien Gap''.

== Migranti, ki potujejo proti severu ==
Od leta 2013 je obalna pot na vzhodni strani Dariénske vrzeli postala relativno varna. To dosežejo tako, da se z motornim čolnom peljejo čez zaliv Uraba od Turbo do Capurgane in nato skočijo na obalo do Sapzurra in se od tam odpravijo na pohod v La Miel v Panami. Vse celinske poti skozi Darién ostajajo zelo nevarne.&lt;ref&gt;[https://paivisanteri.blogspot.com/2013/04/documentary-film-crossing-darien-gap.html Crossing the Darien Gap, documentary film (2013, 2016)], March 2013.&lt;/ref&gt; Junija 2017 je novinar CBS Adam Yamaguchi posnel tihotapce, ki vodijo begunce na devetdnevno potovanje iz Kolumbije v Panamo skozi Darién.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.cbsnews.com/news/darien-gap-dead-end-desperate-journey/|title=The Darien Gap — A Desperate Journey|first=Adam|last=Yamaguchi|publisher=CBS News|date=Oct 9, 2017|access-date=2017-10-10|language=en}}&lt;/ref&gt;

Znano je, da migranti iz Afrike, Južne Azije, Bližnjega vzhoda in Karibov prečkajo Dariénsko vrzel kot način migracije v Združene države. Ta pot lahko vključuje let v Ekvador (z izkoriščanjem liberalne vizumske politike te države) in poskus prehoda vrzeli peš.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last1=Kahn|first1=Carrie|title=ia Cargo Ships and Jungle Treks, Africans Dream Of Reaching The U.S. 5:02 Queue Download Embed Transcript Facebook Twitter Google+ Email June 22, 20165:27 PM ET|url=https://www.npr.org/sections/parallels/2016/06/22/483081488/via-cargo-ships-and-jungle-treks-africans-dream-of-reaching-the-u-s|access-date=2016-06-23|work=NPR|date=22 June 2016}}&lt;/ref&gt; Skupina približno 25-30 ljudi iz Azije in Afrike je potovala skozi Dariénsko vrzel peš čez gore in preko rek od Kolumbije do Paname. Vodili so jih vodniki skozi Kolumbijo in nato sami skozi Panamo do La Peñite, majhne vasice z zmogljivostmi za predelavo priseljencev. Ta pot je bila opisana v članku, ki je junija 2021 prejel Pulitzerjevo nagrado.&lt;ref name=Drost2020&gt;{{navedi novice |url=https://story.californiasunday.com/darien-gap-migration/ |title=When can we really rest?&quot; More migrants than ever are crossing the Colombia-Panama border to reach the U.S. Five days inside the Darién Gap, one of the most dangerous journeys in the world. |date=April 2, 2020 |first=Nadja |last=Drost |magazine=The California Sunday Magazine |access-date=August 24, 2021 |quote=This has not stopped thousands of migrants from Africa, South Asia, the Middle East, and the Caribbean from traversing it in the hope that they will reach the United States. }}&lt;/ref&gt; Sacha Pfeiffer je leta 2016 v radijski oddaji NPR ''On Point'' intervjuval novinarja Jasona Motlagha o njegovem delu pri spremljanju migrantov skozi Dariénsko vrzel.&lt;ref&gt;{{navedi splet|access-date=2016-08-08|url=http://www.wbur.org/onpoint/2016/08/03/darien-gap-migrants-cuba|title=Stories From The Dangerous Darién Gap {{!}} On Point|publisher=WBUR}}&lt;/ref&gt; Nick Schifrin je intervjuval novinarja Nadjo Drost in Bruna Federica o njunem delu pri migrantih skozi Dariénsko vrzel sredi leta 2019 in o učinkih pandemije COVID-19 leto pozneje v okviru serije o migracijah v ZDA za ''PBS. NewsHour''.&lt;ref name=&quot;DrostJanuary112020&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Drost |first1=Nadja |last2=Federico |first2=Bruno |title=Yielding to U.S. pressure, Mexico clamps down on migrants |url=https://www.pbs.org/newshour/show/mexico-clamps-down-on-migrants-heading-to-the-u-s-leaving-them-in-immigration-limbo |date=11 January 2020 |website=PBS NewsHour |publisher=PBS |access-date=13 August 2020}}&lt;/ref&gt;

== Pot v 21. stoletju ==
Z migranti je potovalo več video ekip in tako so se razmere na poti bolje poznale. Možen je pohod od Kolumbije do Paname.

=== S čolnom ===
Ob različnih časih so načrtovane ladje, vključno z jadrnicami, plule med Cartageno, Turbo, Necoclî in Capurgano v Kolumbiji ter El Porvenirjem ali Colónom v Panami. Možen je tudi najem majhnega čolna. Zaradi morskih razmer je potovanje včasih nevarno, urniki pa se lahko pogosto spreminjajo. Vsaka od teh možnosti je dražja od letenja.

=== Po kopnem ===
Možno je hoditi od Kolumbije do Paname ali obratno, vendar so razmere zelo težke in jih tisti, ki se podajajo na to potovanje, pogosto podcenjujejo. To je eno najbolj deževnih in najnevarnejših krajev na planetu, regija brez zakonov, brez policijskega nadzora, polna tihotapcev mamil in včasih političnih upornikov. Natančni podatki se ne hranijo, vendar veliko migrantov umre na tem potovanju.
 
Pohodniška pot ni lahka, naglo se vzpenja čez gore, štirje dnevi pohoda pa so izziv tudi za dobro fizično pripravljenega z dobro obutvijo. Večina migrantov je v povprečni fizični formi ali še slabši in brez opreme za pohodništvo in kampiranje. Ženske, ki nosijo dojenčke ali nosečnice niso redke. V Dariénu so se migrantom med letoma 2013 in 2021 rodili trije dojenčki, pri čemer ni bila na voljo nobena zdravstvena pomoč ali zaloge.

Dariénska vrzel je eden najbolj deževnih krajev na planetu. Padavine povzročijo nenadne poplave, ki lahko speče ponesejo v smrt. Prečkati je treba več rek, kjer ni ne mostov ne čolnov. Na voljo niso nobene storitve; s seboj je treba imeti hrano, šotor in materiale za prečiščevanje vode, ki zadostujejo za večdnevni pohod. Pogosto srečamo ostanke umrlih migrantov. Umrejo, ker so preveč izčrpani, da bi nadaljevali ali imajo težave ki zahtevajo zdravljenje. Zdravniške pomoči sploh ni in ni mogoče evakuirati bolnega, poškodovanega ali preprosto izčrpanega. Zlomljena noga je običajno usodna. Žuželke so težke in ne manjka kač in mesojedih sesalcev. Številni migranti poročajo, da so bili oropani; ženske so lahko posiljene. Ni policije in ni signala mobilnega telefona.

V Capurgani v Kolumbiji in Yavizi v Panami ne manjka mladih moških, ki za plačilo ponudijo, da služijo kot vodniki in zagotavljajo »varovanje«. Ni enostavnega načina za ugotovitev, ali so tisti, ki ponujajo te storitve, dobro obveščeni in vredni zaupanja ali kriminalci, ki iščejo žrtve.

== Vojaški konflikti ==
[[File:Revolutionary Armed Forces of Colombia (FARC) insurgents.GIF|thumb| Uporniki FARC leta 1998.]]
Dariénska vrzel je bila podvržena marksističnim revolucionarnim oboroženim silam Kolumbije (FARC), ki so vodile upor proti kolumbijski vladi.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.refworld.org/docid/429b27dc20.html|title=Refworld {{!}} Amnesty International Report 2005 - Colombia|last=Refugees|first=United Nations High Commissioner for|newspaper=Refworld|access-date=2017-01-10}}&lt;/ref&gt; Uporniki FARC so bili prisotni na kolumbijski in panamski strani meje.

Leta 2000 je FARC v Dariénski vrzeli ugrabil dva britanska popotnika, Toma Harta Dyka in Paula Winderja, med lovom na eksotične orhideje, rastline, do katerih ima Dyke posebno strast. Oba sta bila v ujetništvu devet mesecev in so jima grozili s smrtjo, nato pa sta bila izpuščena nepoškodovana in brez odkupnine. Dyke in Winder sta pozneje dokumentirala svojo izkušnjo v knjigi ''The Cloud Garden'' in v epizodi ''Locked Up Abroad''.

Druge politične žrtve so trije misijonarji New Tribes, ki so izginili s panamske strani leta 1993.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.christianitytoday.com/ct/2001/septemberweb-only/9-24-44.0.html |date=1 September 2001 |title=New Tribes Missionaries Kidnapped in 1993 Declared Dead |last=Alford |first=Deann |work=Christianity Today |access-date=2011-09-27}}&lt;/ref&gt;

Leta 2003 so Združene samoobrambne sile Kolumbije, skrajno desničarska paravojaška organizacija, pridržale Roberta Younga Peltona, ki je bil na nalogi za revijo ''National Geographic Adventure'' in dva potovalna spremljevalca, Marka Wedevena in Megan Smaker, za en teden v zelo publiciranem  incidentu.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://edition.cnn.com/2003/WORLD/americas/01/24/colombia.journalists/ |title=3 Americans freed, 2 journalists still captive in Colombia |access-date=2007-05-22 |work=CNN.com |date=2003-01-24 |archive-date=2020-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201116054606/http://edition.cnn.com/2003/WORLD/americas/01/24/colombia.journalists/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | last =Markey | first =Sean | title =Adventure Writer Reportedly Kidnapped in Panama | publisher =National Geographic News | date =2003-01-22 | url =http://news.nationalgeographic.com/news/2003/01/0122_030122_kidnapping.html | access-date =2007-05-15 | archive-url =https://web.archive.org/web/20030416024434/http://news.nationalgeographic.com/news/2003/01/0122_030122_kidnapping.html | archive-date =2003-04-16 | url-status =dead }}&lt;/ref&gt;

Maja 2013 je švedski nahrbtnikar Jan Philip Braunisch izginil na tem območju, potem ko je zapustil kolumbijsko mesto Riosucio z namenom, da bi poskusil peš prečkati Panamo, preko Cuenca Cacarica. FARC je priznal, da ga je ubil, saj ga je zamenjal za tujega vohuna.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title = FARC admits to killing Swedish tourist in northwest Colombia|url = http://colombiareports.com/farc-admits-to-having-killed-swedish-tourist-missing-in-northwest-colombia-since-2013/|website=ColombiaReports.com|access-date = 2015-10-06}}&lt;/ref&gt;

== Video ==
* {{cite av media|title= S čim se soočajo migranti, ko potujejo skozi smrtonosno Dariensko vrzel|date=Aug 12, 2020|others=10:20|publisher=Public Broadcasting System (PBS)|url=https://www.pbs.org/newshour/show/what-migrants-face-as-they-journey-through-the-deadly-darien-gap}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*Motlagh, Jason (July 19, 2016). &quot;A Terrifying Journey Through the World's Most Dangerous Jungle&quot;. Outside.
*Motlagh, Jason (August 9, 2016). &quot;Jason Motlagh on the Darién Gap&quot;. Outside Podcast.

==Zunanje povezave==
{{Wikivoyage|Darien Gap}}

* [https://web.archive.org/web/20161026080116/http://www1.american.edu/ted/PANAM.HTM &quot;Pan-American Highway and the Environment&quot;]
* [http://www.newyorker.com/reporting/2013/04/22/130422fa_fact_smith &quot;A State of Nature: Life, Death, and Tourism in the Darién Gap&quot;, 2013]
* {{Cite EB1911|wstitle=Darien|short=x}}

[[Kategorija:Geografija Kolumbije]]
[[Kategorija:Geografija Paname]]
[[Kategorija:Zemeljske ožine]]
[[Kategorija:Prometna infrastruktura]]</text>
      <sha1>os1presryn69cqszybbhbmb34pq9eaz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Duohtar pod mus!</title>
    <ns>0</ns>
    <id>510332</id>
    <revision>
      <id>6757974</id>
      <parentid>6239421</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T17:29:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757974</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2883" sha1="tslbh8xj9a1vf5wd0gkm6r8hliybfep" xml:space="preserve">'''''Duohtar pod mus!''''' je [[Glasba|glasbena]] [[komedija]] [[Iztok Mlakar|Iztoka Mlakarja]]. Napisal jo je po motivih [[Molière|Molierovih]] enodejank [[Zdravnik po sili|''Zdravnik po sili'']], ''[[Ljubezen - zdravnik]]'' in [[Pepčkova ljubosumnost|''Pepčkova ljubosumnost'']].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Duohtar pod mus!|url=https://veza.sigledal.org/uprizoritev/duohtar-pod-mus|website=veza.sigledal.org|accessdate=2021-12-25|language=sl|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225111638/https://veza.sigledal.org/uprizoritev/duohtar-pod-mus|archive-date=2021-12-25|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Prvo postavitev sta v koprodukciji izvedla [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] (katerega član je Iztok Mlakar) in [[Gledališče Koper]]. V [[Koper|Kopru]] je premiera potekal 23. maja 2007, v [[Nova Gorica|Novi Gorici]] pa 4. oktobra 2007.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Duohtar pod mus!|url=https://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2007061508125381/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2021-12-25|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225111641/https://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2007061508125381/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Praizvedbo je režiral [[Vito Taufer]]. Gre za prvo Mlakarjevo samostojno dramsko delo. 

Predstava je doživela preko 200 ponovitev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Recept za gledališko uspešnico: Iztok Mlakar v Duohtar pod mus!|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/recept-za-gledalisko-uspesnico-iztok-mlakar-v-duohtar-pod-mus/254476|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-25|language=sl}}&lt;/ref&gt; Gostovala je na več festivalih in bila tudi nagrajena. Še vedno ostaja najvišje ocenjena predstava v zgodovini festivala [[Dnevi komedije]] v [[Celje|Celju]]. Ocenjena je bila z 4,9496 od pet.

== Vloge ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Vloga
!Igralec v praizvedbi
|-
|Sganarel
|[[Iztok Mlakar]]
|-
|Martina
|[[Urška Bradaškja]]
|-
|Valer
|[[Gregor Zorc]]
|-
|Geront
|[[Boris Cavazza]]/[[Renato Jenček]]
|-
|Lucinda
|[[Lara Komar]]/[[Ylenia Zobec]]
|-
|Angelina
|[[Teja Glažar]]
|-
|Leander
|[[Gorazd Žilavec]]
|}
V predstavi nastopa tudi instrumentalni trio, sestavljen iz [[Klavir|klavirja]], [[Kontrabas|kontrabasa]] in [[Boben|bobna]]. V praizvedbi so igrali [[Anže Vrabec]] oz. [[David Trebižan]], [[David Šuligoj]] in [[Roman Kobal]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt;

== Nagrade ==

* Žlahtna predstava po izboru občinstva na festivalu [[Dnevi komedije]] 2008
* Nagrada Žlahtni komedijant na festivalu Dnevi komedije 2008
* Nagrada občinstva za najboljšo predstavo 38. [[Teden slovenske drame|tedna slovenske drame]], Kranj 2008

== Festivali ==

* [[Dnevi komedije]], Celje, 2008
* [[Teden slovenske drame]], Kranj, 2008
* [[Festival Lent]], Maribor, 2008
* [[Festival Carniola]], Kranj, 2008

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Iztok Mlakar]]
[[Kategorija:Dela leta 2007]]</text>
      <sha1>tslbh8xj9a1vf5wd0gkm6r8hliybfep</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Javanski nosorog</title>
    <ns>0</ns>
    <id>510637</id>
    <revision>
      <id>6758233</id>
      <parentid>6718776</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:43:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758233</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52022" sha1="px4dny54fbvmrujopoq4licl1qnqt1k" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| color = pink
| name = Javanski nosorog
| status = CR
| status_ref = 
| image =Jamrach-1877.jpg
| image_width = 250px
| image_caption =
| image2 = 
| image2_width = 
| image2_caption = 
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Perissodactyla]] (kopitarji)
| familia = [[Rhinocerotidae]] (nosorogi)
| genus = ''[[Rhinoceros]]''
| species = ''''' R. unicornis '''''
| binomial = ''Rhinoceros unicornis''
| binomial_authority = [[Anselme Gaëtan Desmarest|Desmarest]], 1822
| range_map = Javan Rhino Range.svg
| range_map_width = 240px
| range_map_caption = Razširjenost indijskega nosoroga
| subdivision_ranks = Podvrste
| subdivision = {{plainlist |
* ''Rhinoceros sondaicus sondaicus''
* ''Rhinoceros sondaicus annamiticus''
* ''Rhinoceros sondaicus inermis'' †
 }}
}}

'''Javanski nosorog''' ([[znanstveno ime]] '''''Rhinoceros sondaicus'''''), imenovan tudi sundski nosorog in manjši enorogi nosorog, je kritično ogrožen član rodu ''Rhinoceros'' iz družine nosorogov ''Rhinocerotidae'' in ena od petih preostalih obstoječih vrst nosorogov. Ima plošči podobno kožo z zaščitnimi gubami in je ena najmanjših vrst nosorogov z dolžino telesa 3,1–3,2 m in repom, dolgim ​​1,4–1,7 m. Najtežji primerki tehtajo približno 2300 kg. Njegov rog je običajno krajši od 25 cm.

Do sredine 19. do približno začetka 20. stoletja se je javanski nosorog razširil onkraj otokov [[Java]] in [[Sumatra]] ter na celinsko [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodno Azijo]] in [[Indokitajski polotok]], severozahodno v vzhodno [[Indija|Indijo]], [[Butan (država)|Butan]] in južno [[Kitajska|Kitajsko]]. Danes je najredkejši od vseh nosorogov in med najredkejšimi od vseh živečih živalskih vrst, saj ima trenutno le eno znano divjo populacijo in nobenega posameznika, ki bi ga uspešno vzdrževali v ujetništvu. Je med redkimi velikimi sesalci na svetu s populacijo okoli 74 v [[Narodni park Ujung Kulon|narodnem parku Ujung Kulon]] na skrajnem zahodnem koncu Jave v Indoneziji.

Upad javanskega nosoroga je predvsem posledica krivolova zaradi rogov samcev, ki so v tradicionalni kitajski medicini zelo cenjeni in na črnem trgu dosegajo ceno do 30.000 ameriških dolarjev na kg.&lt;ref name=&quot;Dinerstein&quot; /&gt;{{rp|31}} Ko se je prisotnost kolonialnih Nizozemcev in drugih Evropejcev na njegovem območju povečala in dosegla vrhunec v 18. in 19. stoletju, je resna grožnja postala tudi lov na trofeje. Izguba [[habitat]]a in ogromna rast človeške populacije, zlasti po vojni, sta prav tako prispevala k njenemu upadu in ovirala okrevanje vrste.&lt;ref name=&quot;Santiapillai&quot;&gt;{{cite journal |last=Santiapillai |first=C. |year=1992 |title=Javan rhinoceros in Vietnam |journal=Pachyderm |volume=15 |pages=25–27 |doi=10.69649/pachyderm.v15i1.739 |url=http://www.poachingfacts.com/docs/Pachyderm/pachy15.pdf#page=26}}&lt;/ref&gt; Preostali del območja razširjenosti je znotraj enega nacionalno zaščitenega območja, Ujung Kulon pa je tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Kljub temu podeželske, potencialno neravne meje parka pomenijo, da organi pregona ne morejo biti enako prisotni na vseh mestih ves čas; na nekaterih območjih to pomanjkanje varnosti še vedno ogroža vrsto zaradi krivolovcev, izpostavljenosti boleznim in na koncu izgube genske raznovrstnosti, kar vodi do genetskega 'ozkega grla' (tj. depresije v sorodstvu).&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Ujung Kulon National Park |url=https://whc.unesco.org/en/list/608/ |access-date=2023-09-07 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}&lt;/ref&gt;

Javanski nosorog lahko v divjini živi približno 30–45 let. V preteklosti je naseljeval goste nižinske deževne gozdove, vlažna travišča in prostrane poplavne ravnice na gozdnih robovih. Večinoma je samotar, razen za dvorjenje in vzrejo potomcev, čeprav se lahko skupine občasno zbirajo v bližini kopeli in slanih kotanj. Poleg ljudi, ki se jim običajno izogibajo, odrasli nimajo naravnih plenilcev na svojem območju razširjenosti. Zelo majhni mladiči lahko postanejo plen, če jih pustimo brez nadzora, običajno leopardov, sumatranskih tigrov ali redko krokodilov. Znanstveniki in naravovarstveniki redko neposredno preučujejo te živali zaradi njihove izjemne redkosti in nevarnosti poseganja v tako ogroženo vrsto. Raziskovalci se namesto tega zanašajo na fotopasti in vzorce iztrebkov, da bi ocenili zdravje in vedenje. Posledično so javanski nosorogi najmanj raziskani od vseh vrst nosorogov. Dve odrasli samici javanskega nosoroga, vsaka z mladičem, sta bili posneti s kamero, ki se sproži na gibanje, videoposnetek pa sta 28. februarja 2011 objavila [[WWF]] in indonezijska uprava narodnega parka, kar dokazuje, da se še vedno razmnožujejo v divjini.&lt;ref name=&quot;panda.org Javan calves&quot; /&gt;

== Etimologija ==
Generično ime ''Rhinoceros'' je kombinacija starogrških besed ''ῥίς'' (ris), ki pomeni nos, in ''κέρας'' (keras), ki pomeni rog živali.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Liddell, H. G. |last2=Scott, R. |name-list-style=amp  |year=1940 |chapter=ῥίς |chapter-url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dr(i%2Fs |title=A Greek-English Lexicon |edition=Revised and augmented |location=Oxford |publisher=Clarendon Press}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Liddell, H. G. |last2=Scott, R. |name-list-style=amp  |year=1940 |chapter=κέρᾳ |chapter-url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dke%2Fras |title=A Greek-English Lexicon |edition=Revised and augmented |location=Oxford |publisher=Clarendon Press}}&lt;/ref&gt; [[Vrsta (biologija)|Ime vrste]] ''sondaicus'' izhaja iz besede ''[[Sundaland|sunda]]'', biogeografske regije, ki obsega otoke Sumatra, Java, Borneo in okoliške manjše otoke. Javanski nosorog je znan tudi kot mali enorogi nosorog (v nasprotju z velikim enorogim nosorogom, drugim imenom za indijskega nosoroga).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.rhinos-irf.org/javan/ |title=Javan Rhino (Rhinoceros sondaicus) |publisher=International Rhino Foundation |access-date=17 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722044955/http://www.rhinos-irf.org/javan/ |archive-date=22 July 2011 }}&lt;/ref&gt;

== Taksonomija ==
''Rhinoceros sondaicus'' je bilo znanstveno ime, ki ga je Anselme Gaëtan Desmarest leta 1822 uporabil za nosoroga z Jave, ki sta ga Pierre-Médard Diard in Alfred Duvaucel poslala v Narodni muzej naravne zgodovine v Franciji.&lt;ref name=Desmarest1822&gt;{{navedi knjigo |author=Desmarest, A. G. |year=1822 |title=Mammalogie, ou, Description des espèces de mammifères |volume=2 |location=Paris |publisher=Mme Agasse |chapter=Rhinocéros des Îles de La Sonde |pages=399–400 |chapter-url=https://archive.org/details/mammalogieoudesc02desm/page/399}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Rookmaaker |first=L.C. |year=1982 |url=http://www.rhinoresourcecenter.com/pdf_files/117/1175861997.pdf |title=The type locality of the Javan Rhinoceros (''Rhinoceros sondaicus'' Desmarest, 1822) |journal=Zeitschrift für Säugetierkunde |volume=47 |issue=6 |pages=381–382 |access-date=2026-01-26 |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924091045/http://www.rhinoresourcecenter.com/pdf_files/117/1175861997.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V 19. stoletju je bilo opisanih več zooloških primerkov brezrogih nosorogov:
*''Rhinoceros inermis'', ki ga je leta 1838 predlagal René Lesson, je bil samica nosoroga brez rogov, ustreljena v Sundarbanu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Lesson, R. P. |year=1838 |title=Compléments de Buffon |volume=1 |edition=Deuxième, revue, corrigée et augmentée |location=Paris |publisher=Pourrat Frères |pages=514–515 |chapter=Le Rhinocéros sans cornes ou Gaindar |chapter-url=https://archive.org/details/complmentsdebu01less/page/514}}&lt;/ref&gt;
*''Rhinoceros nasalis'' in ''Rhinoceros floweri'', ki ju je leta 1867 predlagal John Edward Gray, sta bili dve lobanji nosoroga z Bornea oziroma ena s Sumatre.&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Gray, J. E. |year=1864 |title=Observations on the preserved specimens and skeletons of the Rhinocerotidae in the collection of the British Museum and Royal College of Surgeons, including the descriptions of three new species |journal=Proceedings of the Zoological Society of London |volume=1867 |pages=1003–1032 |url=https://archive.org/details/proceedingsofzoo1867zool/page/1012}}&lt;/ref&gt;
*''Rhinoceros annamiticus'', ki ga je leta 1892 predlagal Pierre Marie Heude, je bil primerek iz Vietnama.&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Heude, P. M. |year=1892 |journal=Mémoires concernant l'Histoire naturelle de l'Empire chinois; par des Pères de la Compagnie de Jésus |volume=2 |title=Étude sur les suillens. Chapitre II |pages=85–115, XIX–XXIX }}&lt;/ref&gt;

Od leta 2005 se tri podvrste javanskega nosoroga štejejo za veljavne taksone:&lt;ref name=&quot;MSW3&quot;&gt;Grubb, P. (2005). https://www.departments.bucknell.edu/biology/resources/msw3/browse.asp?id=14100067 &quot;Species Rhinoceros sondaicus&quot;]. In Wilson, D.E.; Reeder, D.M (eds.). [https://books.google.si/books?id=JgAMbNSt8ikC&amp;pg=PA636&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false Mammal Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference (3rd ed.)]. Johns Hopkins University Press. p. 636. ISBN 978-0-8018-8221-0. [https://search.worldcat.org/title/62265494 OCLC 62265494].&lt;/ref&gt;
*''R. s. sondaicus'', nominatna podvrsta, znana kot indonezijski javanski nosorog
*''R. s. inermis'', znan kot indijski javanski nosorog ali manjši indijski nosorog
*''R. s. annamiticus'', znan kot vietnamski javanski nosorog ali vietnamski nosorog

== Evolucija ==
[[File:Panzernashorn2004.jpg|thumb|Indijski nosorog, prikazan na tej sliki, je vrsta, ki je najbolj sorodna javanskemu nosorogu; to sta dva člana tipskega rodu Rhinoceros.]]

Domneva se, da so se predniki nosorogov prvič ločili od drugih perisodaktilov v zgodnjem [[eocen]]u. Primerjava mitohondrijske DNK kaže, da so se predniki sodobnih nosorogov ločili od prednikov kopitarjev pred približno 50 milijoni let (pred nekaj milijoni let).&lt;ref&gt;{{cite journal |title=The Complete Mitochondrial DNA Sequence of the Greater Indian Rhinoceros, ''Rhinoceros unicornis'', and the Phylogenetic Relationship Among Carnivora, Perissodactyla, and Artiodactyla (+ Cetacea) |url=https://archive.org/details/sim_molecular-biology-and-evolution_1996-11_13_9/page/1166 |last=Xu |first=X. |author2=Janke, A. |author3=Arnason, U. |journal=Molecular Biology and Evolution |volume=13 |issue=9 |pages=1167–1173 |year=1996 |pmid=8896369 |doi=10.1093/oxfordjournals.molbev.a025681 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Obstoječa družina ''Rhinocerotidae'' se je prvič pojavila v poznem eocenu v Evraziji, predniki obstoječih vrst nosorogov pa so se iz Azije razširjali od začetka miocena.&lt;ref name=Lacombat&gt;{{navedi knjigo |last=Lacombat |first=F. | year=2005 |chapter=The evolution of the rhinoceros |pages=46–49 |editor=Fulconis, R. |title=Save the rhinos: EAZA Rhino Campaign 2005/6 |location=London |publisher=European Association of Zoos and Aquaria}}&lt;/ref&gt;

Zadnji skupni prednik živečih nosorogov, ki spadajo v poddružino ''Rhinocerotinae'', naj bi živel pred približno 16 milijoni let, predniki rodu ''Rhinoceros'' pa so se od prednikov drugih živečih nosorogov ločili pred približno 15 milijoni let. Ugotovljeno je bilo, da je rod ''Rhinoceros'' na splošno nekoliko bolj soroden sumatranskemu nosorogu (kot tudi izumrlemu volnatemu nosorogu in izumrlemu evrazijskemu rodu ''Stephanorhinus'') kot živečim afriškim nosorogom, čeprav se zdi, da je prišlo do prenosa genov med predniki živečih afriških nosorogov in rodom ''Rhinoceros'', pa tudi med predniki rodu ''Rhinoceros'' in predniki volnatega nosoroga ter rodu ''Stephanorhinus''.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Liu |first1=S. |last2=Westbury |first2=M. V. |last3=Dussex |first3=N. |last4=Mitchell |first4=K. J. |last5=Sinding |first5=M.-H. S. |last6=Heintzman |first6=P. D. |last7=Duchêne |first7=D. A. |last8=Kapp |first8=J. D. |last9=Von Seth |first9=J. |last10=Heiniger |first10=H. |last11=Sánchez-Barreiro |first11=F. |date=2021 |title=Ancient and modern genomes unravel the evolutionary history of the rhinoceros family |journal=Cell |volume=184 |issue=19 |pages=4874–4885.e16 |doi=10.1016/j.cell.2021.07.032  |pmid=34433011 |bibcode=2021Cell..184.4874L |doi-access=free |hdl-access=free |hdl=10230/48693}}&lt;/ref&gt;

Kladogram, ki prikazuje odnose med vrstami nosorogov iz nedavnega in poznega pleistocena (brez ''Stephanorhinus hemitoechus'') na podlagi celotnih jedrnih genomov&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
{{clade|{{clade
|label1=Elasmotheriinae
|1={{extinct}}''[[Elasmotherium sibiricum]]''
|label2=Rhinocerotinae
|2={{clade
   |1={{clade
      |1=[[Beli nosorog]] (''Ceratotherium simum'')
      |2=[[Črni nosorog]] (''Diceros bicornis'')
       }}      
    |2={{clade
       |label1=
       |1={{clade
         |1={{clade
          |1={{extinct}} [[Volnati nosorog]] (''Coelodonta antiquitatis'')
          |2={{extinct}} [[Merckov nosorog]] (''Stephanorhinus kirchbergensis'')
          }}
         |2=[[Sumatranski nosorog]] (''Dicerorhinus sumatrensis'')
        }}
     |label2=
      |2={{clade
        |1=Javanski nosorog (''Rhinoceros sondaicus'')
        |2=[[Indijski nosorog]] (''Rhinoceros unicornis'')
         }}

      }}
    }}
  }}|style=font-size:100%;line-height:80%}}

Najstarejši znani dokončni fosili javanskega nosoroga izvirajo iz poznih [[pliocen]]skih nahajališč [[Mjanmar]]a, Jave in [[Pakistan]]a.&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Maung-Thein, Z.-M.|author2=Takai, M.|author3=Tsubamoto, T.|author4=Egi, N.|author5=Thaung, H. |author6=Nishimura, T. |author7=Maung, M.|author8=Zaw, M.|year=2010|title=A review of fossil rhinoceroses from the Neogene of Myanmar with description of new specimens from the Irrawaddy Sediments|journal=Journal of Asian Earth Sciences |volume=37 |issue=2 |pages=154–165 |doi=10.1016/j.jseaes.2009.08.009 |bibcode=2010JAESc..37..154Z }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Groves, C.P. |author2=Leslie, D.M. |year=2011 |title=''Rhinoceros sondaicus'' (Perissodactyla: Rhinocerotidae)|journal=Mammalian Species |volume=43 |issue=887 |pages=190–208 |doi=10.1644/887.1 |bibcode=2011MamSp..43..190G |hdl=1885/52865 |hdl-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author1=Zubaid, S. |author2=Waseem, M.T. |author3=Khan, A.M. |author4=Sarwar, G. |year=2024 |chapter=Systematic and Taxonomic Investigations of Newly Discovered Mammalian Fauna from Late Pliocene of the Siwalik Sub-group of Pakistan|title=Recent Research on Sedimentology, Stratigraphy, Paleontology, Geochemistry, Volcanology, Tectonics, and Petroleum Geology |series=Advances in Science, Technology &amp; Innovation |pages=67–71 |publisher=Springer |place=Cham |doi=10.1007/978-3-031-48758-3_16 |isbn=978-3-031-48757-6 |editor1=Çiner, A. |editor2=Naitza, S. |editor3=Radwan, A.E.|editor4=Hamimi, Z.|editor5=Lucci, F. |editor6=Knight, J. |editor7=Cucciniello, C. |editor8=Banerjee, S. |editor9=Chennaoui, H.|editor10=Doronzo, D.M.|editor11=Candeias, C. |editor12=Rodrigo-Comino, J. |editor13=Kalatehjari, R. |editor14=Shah, A.A.|editor15=Gentilucci, M.|editor16=Panagoulia, D. |editor17=Chaminé, H.I. |editor18=Barbieri, M. |editor19=Ergüler, Z.A.}}&lt;/ref&gt; Molekularne ocene kažejo, da sta se indijski in javanski nosorog ločila prej, pred približno 4,3 milijona let.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Fosil ''astragalusa'', podoben fosilu javanskega nosoroga iz poznomiocenskih nahajališč Mjanmara, je bil identificiran kot ''Rhinoceros'', prim. ''R. sondaicus''.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Longuet |first1=M. |last2=Handa |first2=N. |author3=Zin-Maung- Maung-Thein |author4=Thaung- Htike |author5=Man-Thit- Nyein |last6=Takai |first6=M. |year=2024 |title=Post-cranial remains of Rhinocerotidae from the Neogene of central Myanmar: morphological descriptions and comparisons with ratios |journal=Historical Biology: An International Journal of Paleobiology |volume=37 |issue=8 |pages=1859–1873 |doi=10.1080/08912963.2024.2408617}}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[File:Javan Rhino 1900.jpg|thumb|left|Ujeti javanski nosorog, okoli leta 1900]]
[[File:Javan Rhinoceros skull.jpg|thumb|left|Lobanja javanskega nosoroga]]

Javanski nosorogi so manjši od indijskega nosoroga in so po velikosti blizu črnemu nosorogu. So največja žival na Javi in ​​druga največja žival v Indoneziji za azijskim slonom. Dolžina javanskega nosoroga, vključno z glavo, je od 2 do 4 m, višina pa lahko doseže 1,4–1,7 m. Po različnih podatkih odrasli tehtajo med 900 in 2300 kg, čeprav študija za zbiranje natančnih meritev živali še ni bila izvedena in ni prednostna naloga zaradi njihovega izjemnega stanja ohranjenosti.&lt;ref name=&quot;arkive&quot; /&gt; Med spoloma ni opaziti bistvenih razlik v velikosti, vendar so samice lahko nekoliko večje. Zdi se, da so nosorogi v Vietnamu bistveno manjši od tistih na Javi, glede na študije fotografskih dokazov in meritve njihovih odtisov.&lt;ref name=&quot;van Strien&quot; /&gt;

Tako kot indijski nosorog ima tudi javanski nosorog en sam rog (druge obstoječe vrste imajo dva). Njegov rog je najmanjši od vseh obstoječih nosorogov, običajno manjši od 20 cm, najdaljši pa meri le 27 cm. Rogove imajo le samci. Samice so edini obstoječi nosorogi, ki so brez rogov v odrasli dobi, čeprav se lahko razvije majhna izboklina, visoka en ali dva centimetra. Zdi se, da javanski nosorogi svojih rogov ne uporabljajo pogosto za boj, temveč jih uporabljajo za strganje blata v kopelih, za rušenje rastlin za prehranjevanje in za odpiranje poti skozi gosto vegetacijo. Podobno kot druge vrste nosorogov, ko se prehranjujejo (črni in sumatranski), ima javanski nosorog dolgo, koničasto zgornjo ustnico, ki mu pomaga pri grabljenju hrane. Spodnji sekalci so dolgi in ostri; ko se javanski nosorogi borijo, uporabljajo te zobe. Za sekalci sta dve vrsti šestih nizko kronastih kočnikov, ki žvečijo grobe rastline. Kot vsi nosorogi tudi javanski nosorogi dobro vohajo in slišijo, vendar imajo zelo slab vid. Ocenjuje se, da živijo od 30 do 45 let.&lt;ref name=&quot;van Strien&quot; /&gt;

Njihova gola, lisasta siva ali sivo-rjava koža se v gubah spušča proti ramenom, hrbtu in zadnjici. Koža ima naravni mozaični vzorec, zaradi česar ima nosorog oklepljen videz. Gube na vratu javanskega nosoroga so manjše od gub indijskega nosoroga, vendar še vedno tvorijo obliko sedla čez ramena. Zaradi tveganja poseganja v tako ogroženo vrsto pa javanske nosoroge preučujemo predvsem z vzorčenjem iztrebkov in fotopasti. Redko jih srečamo, opazujemo ali merimo neposredno.&lt;ref name=&quot;NatPost&quot; /&gt;

== Razširjenost in habitat ==
[[File:Ujungkulon.jpg|thumb|Javanski [[Narodni park Ujung Kulon]] je dom vseh preostalih javanskih nosorogov]]

Tudi najbolj optimistična ocena kaže, da v divjini živi manj kot 100 javanskih nosorogov. Veljajo za eno najbolj ogroženih vrst na svetu.&lt;ref name=&quot;Telegraph 4 January 2010&quot; /&gt; Znano je, da javanski nosorog preživi le na enem mestu, v narodnem parku Ujung Kulon na zahodni konici Jave.&lt;ref name=&quot;CG&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;NYT&quot; /&gt;

Javanski nosorog je bil nekoč razširjen od [[Asam]]a in Bengala, kjer se je njegov obseg prekrival s sumatranskim in indijskim nosorogom,&lt;ref name=&quot;NE India&quot; /&gt; proti vzhodu do Mjanmara, Tajske, Kambodže, Laosa, Vietnama in proti jugu do Malajskega polotoka ter otokov Sumatra, Java in Borneo.&lt;ref name=&quot;Raffles&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Piper, P. J. (2007). The Javan rhinoceros Rhinoceros sondaicus in Borneo. ''The Raffles Bulletin of Zoology'', 55(1), 217-220.&lt;/ref&gt;

Ostanke javanskega nosoroga so našli tudi na neolitskem najdišču Hemudu v Džedžjangu na Kitajskem, ''Classic of Mountains and Seas'' pa opisuje enega, ki je živel v porečju reke [[Jangce]].&lt;ref&gt;Rookmaaker, L. C. (2006). Distribution and extinction of the rhinoceros in China: review of recent Chinese publications. ''Pachyderm'', 40, 101-105.&lt;/ref&gt;

Javanski nosorog naseljuje predvsem goste, nižinske deževne gozdove, travnike in trstičja z obilnimi rekami, velikimi poplavnimi ravnicami ali vlažnimi območji s številnimi blatnimi kotanjami. Čeprav je v preteklosti imel raje nižje ležeča območja, je bila podvrsta v Vietnamu potisnjena na veliko višje ležeča območja (do 2000 m), verjetno zaradi človeškega vdora in krivolova.&lt;ref name=&quot;Foose&quot; /&gt;

Območje razširjenosti javanskega nosoroga se krči že vsaj 3000 let. Od leta 1000 pr. n. št. se je severno območje razširjenosti nosoroga razširilo na Kitajsko, vendar se je začelo premikati proti jugu s hitrostjo približno 0,5 km na leto, saj so se v regiji povečevala človeška naselja.&lt;ref name=&quot;Biotropica&quot; /&gt; V Indiji je verjetno lokalno izumrl v prvem desetletju 20. stoletja.&lt;ref name=&quot;NE India&quot; /&gt; Javanskega nosoroga so na Malajskem polotoku lovili do izumrtja do leta 1932.&lt;ref name=&quot;Straits&quot; /&gt; Zadnji primerki na Sumatri so izumrli med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Do sredine 20. stoletja so izumrli na območjih Chittagong Hill Tracts in [[Sunderbans]]. Do konca [[vietnamska vojna|vietnamske vojne]] so verjeli, da je vietnamski nosorog izumrl po vsej celinski Aziji. Lokalni lovci in drvarji v [[Kambodža|Kambodži]] trdijo, da so javanske nosoroge videli v [[
Gorovje Cardamom|gorovju Cardamom]], vendar raziskave območja niso našle nobenih dokazov o njihovem obstoju.&lt;ref name=&quot;FFI&quot; /&gt; Konec 19880-ih so na območju Cat Tien v Vietnamu našli majhno populacijo, vendar je bil zadnji znani posameznik te populacije ustreljen leta 2010.&lt;ref&gt;World Wide Fund for Nature (25 October 2011) [http://vietnam.panda.org/en/newsroom/news/?202075/Inadequate-protection-causes-Javan-rhino-extinction-in-Vietnam Inadequate protection causes Javan rhino extinction in Vietnam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305073836/http://vietnam.panda.org/en/newsroom/news/?202075%2FInadequate-protection-causes-Javan-rhino-extinction-in-Vietnam |date=5 March 2016}}&lt;/ref&gt; Populacija je morda obstajala tudi na otoku [[Borneo]], čeprav bi ti primerki lahko bili sumatranski nosorog, katerega majhna populacija tam še vedno živi.&lt;ref name=&quot;Raffles&quot; /&gt; Populacija v vietnamskem narodnem parku Cat Tien je bila leta 2011 razglašena za lokalno izumrlo.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Brook, S. M. |author2=Dudley, N. |author3=Mahood, S. P. |author4=Polet, G. |author5=Williams, A. C. |author6=Duckworth, J. W. |author7=Van Ngoc, T. |author8=Long, B. |year=2014 |title=Lessons learned from the loss of a flagship: The extinction of the Javan rhinoceros ''Rhinoceros sondaicus annamiticus'' from Vietnam |journal=Biological Conservation |volume=174 |pages=21–29 |doi=10.1016/j.biocon.2014.03.014 |bibcode=2014BCons.174...21B |url=https://www.rhinoresourcecenter.com/pdf_files/139/1399979245.pdf |access-date=2024-01-01 |archive-date=2023-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230406021732/https://www.rhinoresourcecenter.com/pdf_files/139/1399979245.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Vedenje ==
[[File:JavanRhino-PeterMaas-NaturalisLeiden.jpg|thumb|Muzejski primerek mladega ''R. s. sondaicus'']]

Javanski nosorog je samotna žival, z izjemo parov, ki se parijo, in mater z mladiči. Včasih se zbirajo v majhnih skupinah ob solnih in blatnih kotanjah. Valjanje v blatu je običajno vedenje za vse nosoroge; ta aktivnost jim omogoča, da ohranjajo nizko telesno temperaturo in pomaga preprečevati bolezni in okužbe s paraziti. Javanski nosorog običajno ne koplje lastnih blatnih jam, raje uporablja jame drugih živali ali naravne jame, ki jih širi s svojim rogom. Solne jame so zelo pomembne tudi zaradi bistvenih hranil, ki jih nosorog dobi iz soli. Samčevska bivalna območja so večja, 12–20 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; v primerjavi s samičinimi, ki so približno 3–14 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. Samčeva ozemlja se manj prekrivajo kot ozemlja samic. Ali prihaja do teritorialnih bojev, ni znano.&lt;ref name=&quot;IZY&quot; /&gt;

Samci označujejo svoja ozemlja s kupi gnoja in s škropljenjem z urinom. Zdi se, da se za komunikacijo uporabljajo tudi praske, ki jih noge naredijo v tleh, in zvite sadike. Pripadniki drugih vrst nosorogov imajo nenavadno navado, da opravljajo potrebo v ogromne kupe iztrebkov in nato praskajo z zadnjimi nogami po njem. Sumatranski in javanski nosorog se med opravljanjem potrebe v kupih ne ukvarjata s praskanjem. Ta prilagoditev vedenja naj bi bila ekološka; v vlažnih gozdovih Jave in Sumatre ta metoda morda ni uporabna za širjenje vonjav.&lt;ref name=setiawan&gt;{{cite journal |author=Setiawan, R. |author2=Gerber, B. D. |author3=Rahmat, U. M. |author4=Daryan, D. |author5=Firdaus, A. Y. |author6=Haryono, M. |author7=Khairani, K. O. |author8=Kurniawan, Y. |author9=Long, B. |author10=Lyet, A. |author11=Muhiban, M. |title=Preventing Global Extinction of the Javan Rhino: Tsunami Risk and Future Conservation Direction |date=2018 |doi=10.1111/conl.12366 |journal=Conservation Letters |volume=11 |issue=1 |article-number=e12366|doi-access=free |bibcode=2018ConL...11E2366S }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;IZY&quot; /&gt; 

Javanski nosorog je veliko manj glasen kot sumatranski; zelo malo vokalizacij javanskega nosoroga je bilo kdaj zabeleženih. Odrasli nimajo znanih plenilcev razen ljudi. Vrsta, zlasti v Vietnamu, je plašna in se umakne v goste gozdove, kadar so ljudje v bližini. Čeprav je to dragocena lastnost z vidika preživetja, je otežila preučevanje.&lt;ref name=&quot;Santiapillai&quot; /&gt; Kljub temu, ko se ljudje preveč približajo, javanski nosorog postane agresiven in napade, zbada z sekalci spodnje čeljusti, medtem ko glavo sune navzgor.&lt;ref name=&quot;IZY&quot; /&gt; Njegovo sorazmerno antisocialno vedenje je lahko nedavna prilagoditev populacijskim stresom; zgodovinski dokazi kažejo, da so bili, tako kot drugi nosorogi, nekoč bolj družabni.&lt;ref name=&quot;CG&quot; /&gt;

== Prehrana ==
Javanski nosorog je rastlinojed in se prehranjuje z različnimi rastlinskimi vrstami, zlasti s poganjki, vejicami, mladim listjem in odpadlim sadjem. Večina rastlin, ki jih ima ta vrsta rada, raste na sončnih območjih na gozdnih jasah, v grmičevju in drugih vrstah vegetacije brez velikih dreves. Nosorog podira mladice, da doseže svojo hrano, in jo grabi s svojo prijemalno zgornjo ustnico. Je najbolj prilagodljiv prehranjevalnik od vseh vrst nosorogov. Trenutno se zgolj prehranjuje, vendar se je verjetno nekoč na svojem zgodovinskem območju tako prehranjeval kot tudi pasel. Nosorog dnevno poje približno 50 kg hrane. Tako kot sumatranski nosorog potrebuje v svoji prehrani sol. Lizalk soli, ki so običajne na njegovem zgodovinskem območju, v Ujung Kulonu ni, vendar so opazili, da tamkajšnji nosorogi pijejo morsko vodo, verjetno zaradi enakih prehranskih potreb.&lt;ref name=&quot;IZY&quot; /&gt;

== Ohranjanje narave ==
[[File:Javan Rhino Zimmerman.jpg|thumb|left|Slika iz leta 1861 prikazuje lov na ''R. s. sondaicus'']]

Glavni dejavnik za nenehno upadanje populacije javanskega nosoroga je [[krivolov]] zaradi rogov, problem, ki prizadene vse vrste nosorogov. Rogovi so bili na Kitajskem že več kot 2000 let trgovsko blago, kjer naj bi imeli zdravilne lastnosti. V preteklosti so nosorogovo kožo uporabljali za izdelavo oklepov za kitajske vojake, nekatera lokalna plemena v Vietnamu pa so verjela, da bi se koža lahko uporabila za izdelavo protistrupa za kačji strup.&lt;ref name=&quot;AP2&quot; /&gt; Ker območje razširjenosti nosoroga zajema številna območja revščine, je bilo težko prepričati lokalne prebivalce, naj ne ubijejo na videz (sicer) neuporabne živali, ki bi jo lahko prodali za veliko vsoto denarja.&lt;ref name=&quot;Biotropica&quot; /&gt; Ko je leta 1975 prvič začela veljati Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, je bil javanski nosorog uvrščen v Dodatek I, kar pomeni, da je mednarodna komercialna trgovina z javanskim nosorogom in izdelki, pridobljenimi iz njega, prepovedana.&lt;ref name=&quot;African&quot; /&gt; Raziskave črnega trga z rogovi nosoroga so pokazale, da rog azijskega nosoroga doseže ceno do 30.000 dolarjev na kg, kar je trikrat več od vrednosti roga afriškega nosoroga.&lt;ref name=&quot;Dinerstein&quot; /&gt;{{rp|31}}

K njegovemu upadu je prispevala tudi izguba habitata zaradi kmetijstva, čeprav to ni več tako pomemben dejavnik, saj nosorog živi le v enem nacionalno zaščitenem parku. Poslabšanje habitatov je oviralo okrevanje populacij nosorogov, ki so postale žrtve krivolova. Kljub vsem prizadevanjem za ohranitev so možnosti za njihovo preživetje mračne. Ker je populacija omejena na eno majhno območje, so zelo dovzetni za bolezni in depresijo zaradi parjenja v sorodstvu. Konzervatorski genetiki ocenjujejo, da bi bila za ohranitev genske raznovrstnosti te vrste, ki je odvisna od ohranjanja narave, potrebna populacija 100 nosorogov.ref name=&quot;NYT&quot; /&gt;

=== Ujung Kulon ===
[[File:Dead Javan Rhino.jpg|thumb|Nizozemski lovec z mrtvim ''R. s. sondaicus'' v Ujung Kulonu, 1895]]
Polotok Ujung Kulon na Javi je bil leta 1883 opustošen zaradi [[Izbruh Krakatava (1883)|izbruha vulkana Krakatav]]. Javanski nosorog se je po dogodku ponovno naselil na polotoku, vendar se ljudje niso nikoli več vrnili v večjem številu, kar je ustvarilo zatočišče za divje živali.&lt;ref name=&quot;NYT&quot; /&gt; Leta 1931, ko je bil javanski nosorog na Sumatri na robu izumrtja, je vlada Nizozemske Vzhodne Indije nosoroga razglasila za zakonsko zaščiteno vrsto, kar je ostal do danes.&lt;ref name=&quot;Foose&quot; /&gt; Popis nosorogov v Ujung Kulonu je bil prvič izveden leta 1967; zabeležili so le 25 živali. Do leta 1980 se je ta populacija podvojila in od takrat ostaja stabilna, pri približno 50. Čeprav nosorogi v Ujung Kulonu nimajo naravnih plenilcev, se morajo za redke vire boriti z divjim govedom, kar lahko njihovo število ohranja pod nosilno zmogljivostjo polotoka.&lt;ref name=&quot;IPS&quot; /&gt; Ujung Kulon upravlja indonezijsko ministrstvo za gozdarstvo. Leta 2006 so odkrili dokaze o vsaj štirih mladičih nosorogov, kar je največ dokumentiranih primerkov te vrste.&lt;ref name=&quot;BBCpop&quot; /&gt;

Marca 2011 je bil objavljen videoposnetek s skrito kamero, ki prikazuje odrasle in mladiče, kar kaže na nedavno parjenje in razmnoževanje.&lt;ref name=&quot;abc.net.au 2011-03-01&quot; /&gt; V obdobju od januarja do oktobra 2011 so kamere posnele slike 35 nosorogov. Decembra 2011 se dokončuje gradnjo zavetišča za razmnoževanje nosorogov na območju 38.000 hektarjev, ki bo pomagalo doseči cilj 70 do 80 javanskih nosorogov do leta 2015.&lt;ref name=&quot;physorg&quot; /&gt;

Aprila 2012 sta WWF in Mednarodna fundacija za nosoroge obstoječim 40 dodala 120 videokamer, da bi bolje spremljala gibanje nosorogov in ocenila velikost populacije živali. Nedavna raziskava je pokazala veliko manj krav kot bikov. V vzhodni polovici Ujung Kulona so zabeležili le štiri krave med 17 nosorogi, kar je potencialna ovira pri prizadevanjih za rešitev vrste.&lt;ref name=&quot;thejakartaglobe 17 April 2012&quot; /&gt;

Leta 2012 je projekt ''Azijski nosorog'' pripravljal najboljši program izkoreninjenja palme ''Arenga pinnata'', ki je prekrivala park in izpodrivala vire hrane nosorogom. Sledenje potem javanskega nosoroga je omogočilo poglobljeno opazovanje njihovih prehranjevalnih navad v njihovem naravnem okolju. Primerjava vsebnosti pepela, netopnega v kislini (MA), v blatu in suhi teži hrane je zagotovila zanesljive ocene prebavljivosti, ta metoda pa ima potencial za širšo uporabo v primerih, ko popolno zbiranje blata ni izvedljivo. Pokazala se je močna pozitivna korelacija med velikostjo domačega območja in raznolikostjo vnosa hrane ter med velikostjo domačega območja in številom uporabljenih kotanj za valjanje. Količina in kakovost vnosa hrane sta bili med nosorogi in skozi čas različni. Skupna poraba energije je bila povezana z velikostjo živali, medtem ko je na prebavljivost zaužitih rastlin vplivala starost posameznika in habitatni pogoji.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Hariyadi |first1=A. R. S. |title=Analysis of nutritional quality and food digestibility in male Javan rhinoceros (Rhinoceros sondaicus) in Ujung Kulon National Park |date=July 2015 |issue=57 |pages=86–96 |journal=Pachyderm}}&lt;/ref&gt; 

Maja 2017 je direktor za ohranjanje biotske raznovrstnosti na Ministrstvu za okolje in gozdarstvo Bambang Dahono Adji napovedal načrte za premestitev nosorogov v zavetišče za divje živali Cikepuh v Zahodni Javi.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://en.tempo.co/read/news/2017/05/24/199878302/Javan-Rhinos-to-be-Transferred-to-Cikepuh-Wildlife-Reserve | title=Javan Rhinos to be Transferred to Cikepuh Wildlife Reserve}}&lt;/ref&gt; Živali bodo najprej podvržene testom DNK, s katerimi bodo ugotovili poreklo in tveganje za bolezni, da bi se izognili težavam, kot so parjenje v sorodstvu ali sorodstvene povezave.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.pikiran-rakyat.com/nasional/2017/05/19/badak-jawa-akan-jalani-tes-dna-sebelum-dipindah-ke-cikepuh-401509 | title=Badak Jawa Akan Jalani Tes DNA Sebelum Dipindah ke Cikepuh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.antaranews.com/berita/630835/badak-jawa-akan-huni-suaka-margasatwa-cikepuh|title=Badak jawa akan huni Suaka Margasatwa Cikepuh|date=23 May 2017 }}&lt;/ref&gt; Do decembra 2018 se ti načrti še niso uresničili.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-46691120|title=Endangered Javan rhino at risk from tsunami|date=28 December 2018|work=BBC News|access-date=28 December 2018}}&lt;/ref&gt;

Decembra 2018 je bila preostala populacija javanskih nosorogov hudo ogrožena zaradi [[cunami]]ja, ki ga je sprožil bližnji vulkan Anak Krakatav.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Leta 2024 so uradniki sporočili, da so nedavno aretirani krivolovci priznali, da so ubili skupno 26 javanskih nosorogov, kar bi lahko zmanjšalo skupno populacijo za tretjino.&lt;ref name=&quot;news.mongabay.com&quot;&gt;{{navedi splet |date=2024-05-31 |title=Poachers claim to have killed one-third of all Javan rhinos, Indonesian police say |url=https://news.mongabay.com/2024/05/poachers-claim-to-have-killed-one-third-of-all-javan-rhinos-indonesian-police-say/ |access-date=2024-06-06 |website=Mongabay Environmental News |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Med avgustom 2023 in 2024 so zabeležili vsaj štiri mladiče javanskih nosorogov; eden, ki so ga videli maja 2024, naj bi bil star od tri do pet mesecev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |year=2024 |title=Javan Rhinoceros Update:Court Cases, Conservation Actions and New Calves |url=https://www.savetherhino.org/asia/javan-rhino-update-court-cases-conservation-actions-and-new-calves/ |access-date=2025-02-10 |work=Save the Rhino}}&lt;/ref&gt;

=== Cat Tien ===
[[File:Raffles-Museum.jpg|thumb|Glava samca ''R. s. annamiticus'', ustreljenega v Peraku na Malajskem polotoku]]

Javanski nosorog, ki je bil nekoč razširjen v jugovzhodni Aziji, je bil sredi 1970-ih, ob koncu vietnamske vojne, v Vietnamu domnevno izumrl. Boji so povzročili opustošenje v ekosistemih regije z uporabo [[napalm]]a, obsežno defoliacijo z [[agent Orange]], letalskim bombardiranjem, uporabo kopenskih min in prekomernim lovom lokalnih krivolovcev.&lt;ref name=&quot;AP2&quot; /&gt;

Leta 1988 je bila domneva o izumrtju podvrste izpodbijana, ko je lovec ustrelil odraslo samico, kar je dokazalo, da je vrsta nekako preživela vojno. Leta 1989 so znanstveniki pregledali južne vietnamske gozdove, da bi našli dokaze o drugih preživelih. Ob reki Dong Nai so našli sveže sledi do 15 nosorogov.&lt;ref name=&quot;AP1&quot; /&gt; Predvsem zaradi nosorogov je območje, ki so ga naseljevali, leta 1992 postalo del narodnega parka Cat Tien.&lt;ref name=&quot;AP2&quot; /&gt;

V začetku 2000-ih se je njihova populacija v Vietnamu zmanjšala do točke okrevanja, nekateri naravovarstveniki pa so ocenili, da je preživelo le tri do osem nosorogov, morda pa tudi noben samec.&lt;ref name=&quot;NYT&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;BBCpop&quot; /&gt; Naravovarstveniki so razpravljali o tem, ali imajo vietnamski nosorogi sploh kakšno možnost za preživetje, nekateri pa so trdili, da bi bilo treba v poskusu reševanja populacije vnesti nosoroge iz Indonezije, drugi pa, da bi si populacija lahko opomogla.&lt;ref name=&quot;Santiapillai&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;WWF&quot; /&gt;

Genetska analiza vzorcev gnoja, zbranih v narodnem parku Cat Tien v raziskavi od oktobra 2009 do marca 2010, je pokazala, da je v parku ostal le en sam javanski nosorog. V začetku maja 2010 so v parku našli truplo javanskega nosoroga. Žival so ustrelili in ji odstranili rog.&lt;ref name=&quot;panda.org Vietnam Rhino&quot; /&gt; Oktobra 2011 je Mednarodna fundacija za nosoroge potrdila, da je javanski nosorog v Vietnamu izumrl, tako da so ostali le še nosorogi v Ujung Kulonu.&lt;ref name=&quot;Kinver&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Gersmann&quot; /&gt;&lt;!-- couldn't find the original report, or anything giving the months of dung surveys --&gt;&lt;ref name=&quot;wwf.panda&quot; /&gt;

=== V ujetništvu ===
Javanski nosorog ni bil razstavljen v živalskem vrtu že več kot stoletje. V 19. stoletju so bili v Adelaidi, Kalkuti in Londonu razstavljeni vsaj štirje nosorogi. Dokumentirano je bilo, da so v ujetništvu gojili vsaj 22 javanskih nosorogov; resnično število je morda večje, saj so vrsto včasih zamenjevali z indijskim nosorogom.&lt;ref name=&quot;Garten&quot; /&gt;

Javanski nosorog se v ujetništvu ni nikoli dobro odrezal. Najstarejši je dočakal 20 let, kar je približno polovica starosti, ki jo nosorogi lahko dosežejo v divjini. Ni zapisov o rojenju nosoroga v ujetništvu. Zadnji javanski nosorog v ujetništvu je poginil v živalskem vrtu v Adelaidi v Avstraliji leta 1907, kjer je bila vrsta tako malo znana, da so jo razstavljali kot indijskega nosoroga.&lt;ref name=&quot;van Strien&quot; /&gt;

Leta 2025 so samca nosoroga po imenu Mustofa uspešno preselili iz divjine v območje za preučevanje in ohranjanje javanskih nosorogov v narodnem parku Ujung Kulon, s čimer so postali prvi javanski nosorog v ujetništvu v več kot 100 letih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=National Park |first=Ujung Kulon |date=2025-11-21 |title=Pertama Kali dalam Sejarah: Badak Jawa Ditranslokasi dengan Dukungan Transportasi KAPA K-61 Marinir TNI Angkatan Laut |url=https://tnujungkulon.ksdae.kehutanan.go.id/berita/detail/333 |access-date=2025-11-21 |website=tnujungkulon.ksdae.kehutanan.go.id |language=id |archive-url=https://web.archive.org/web/20251214234504/https://tnujungkulon.ksdae.kehutanan.go.id/berita/detail/333 |archive-date=2025-12-14 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
[[File:Angkor_Wat_Rhino.jpg|thumb|''Nosorog muči prekletnike'' v galeriji ''nebesa in pekel'' v [[Angkor Wat]]u (12. stoletje)]]

== V kulturi ==
Javanski nosorog se je v preteklosti pojavljal v [[Kambodža|Kambodži]] in vsaj trije upodobitve nosorogov so na bas [[relief (umetnost)|reliefi]] templja v [[Angkor Wat]]u. Zahodno krilo severne galerije ima relief, ki prikazuje ''nosoroga, na katerem jezdi bog'', za katerega velja, da je bog ognja Agni. Nosorogi naj bi bili javanski nosorogi in ne nekoliko podobni indijski enorogi nosorogi, glede na kožno gubo na rami, ki se nadaljuje vzdolž hrbta v javanskem nosorogu in daje sedlast videz. Upodobitev nosoroga v vzhodnem krilu južne galerije prikazuje ''nosoroga, ki napada prekletnike'' na plošči, ki prikazuje ''nebesa in pekel''. Domneva se, da je bil arhitekt templja indijski brahmanski duhovnik Divakarapandita (1040–1120 n. št.), ki je služil kralju Džajavarmanu VI., Dharanindravarmanu I. in Surjavarmanu II., ki je zgradil tempelj. Domneva se, da je indijski duhovnik, ki je umrl pred gradnjo templja, vplival na uporabo izrastkov na koži, ki so zasnovani po indijskem nosorogu, medtem ko so lokalni kmerski obrtniki izrezljali druge podrobnosti nosorogov po vzoru bolj znanega lokalnega javanskega nosoroga.&lt;ref&gt;{{cite journal |title=Some observations on the presence of one-horned rhinos in the bas reliefs of the Angkor Wat temple complex, Cambodia |author1=de Longh, H. H. |author2=Prins, H. H. T. |author3=van Strien, N. |author4=Rookmaaker, L. G. |journal=Pachyderm |volume=38 |year=2005 |pages=98–100 |doi=10.69649/pachyderm.v38i1.1226 |url=http://www.rhinoresourcecenter.com/pdf_files/117/1175858138.pdf |access-date=2026-01-26 |archive-date=2024-05-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240516181844/http://www.rhinoresourcecenter.com/pdf_files/117/1175858138.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Povezava nosoroga kot vahane boga Agnija je edinstvena za kmersko kulturo.&lt;ref&gt;{{cite journal |doi=10.1515/mamm.2005.039|title=A documented 20th century record of Javan Rhinoceros ''Rhinoceros sondaicus'' from Cambodia |journal=Mammalia |volume=69 |issue=3–4|year=2005|last1=Poole|first1=C. M. |last2=Duckworth |first2=J. W.|pages=443–444 |s2cid=85394693 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |title=Erklärung des Nashornreiters auf den Reliefs von Angkor-Vat |pages=128–130|first=H. |last=Stönner |doi=10.2307/3248014 |jstor=3248014 |journal=Artibus Asiae |volume=1 |issue=2 |year=1925}}&lt;/ref&gt; Iz templja Ta Prohm je znan še en nosorog, ki je izrezljan na sredini krožne razporeditve v stebru z drugimi krogi, ki vsebujejo slone in vodne bivole. Na podlagi anahronističnih ugibanj bi lahko predstavljal stegozavra zaradi listov za njim, ki dajejo vtis plošč.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Stegosaurus, Rhinoceros, or Hoax?|author=Switek, B.|year=2009|website=Smithsonian Magazine|url=https://www.smithsonianmag.com/science-nature/stegosaurus-rhinoceros-or-hoax-40387948/}}&lt;/ref&gt;

Maskota svetovnega prvenstva FIFA U-20 leta 2023 je javanski nosorog po imenu Bacuya.&lt;ref&gt;{{cite tweet|date=18 September 2022|title=Meet Bacuya, the Javanese rhinoceros and mascot of the 2023 #U20WC Indonesia! |author=Fédération Internationale de Football Association|access-date=18 September 2022|user=FIFAWorldCup|number=1571306762170400768}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.fifa.com/fifaplus/en/articles/bacuya-tm-the-rhino-bounds-in-as-official-mascot-of-fifa-u-20-world-cup|date=18 September 2022|title=Bacuya™ the rhino bounds in as Official Mascot of FIFA U-20 World Cup Indonesia 2023™|website=FIFA.com |publisher=Fédération Internationale de Football Association|access-date=12 November 2022}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{reflist|colwidth=30em|refs=
&lt;ref name=&quot;Dinerstein&quot;&gt;{{navedi knjigo | title=The Return of the Unicorns; The Natural History and Conservation of the Greater One-Horned Rhinoceros |last = Dinerstein | first=E. | publisher=Columbia University Press | location = New York City |year=2003 |isbn=978-0-231-08450-5 |url=https://books.google.com/books?id=o6HuJQBmtksC}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Kinver&quot;&gt;{{navedi novice | last = Kinver | first = M. | title=Javan rhino 'now extinct in Vietnam' |work=BBC News| url = https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-15430787 | date = 24 October 2011 | access-date = 19 June 2012}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;panda.org Javan calves&quot;&gt;[http://wwf.panda.org/?199487/ WWF&amp;nbsp;– Critically Endangered Javan Rhinos and Calves Captured on Video]. wwf.panda.org. Retrieved 24 February 2012.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;CG&quot;&gt;{{cite journal | title = Genetic diversity, phylogeny and conservation of the Javan rhinoceros (Rhinoceros sondaicus) | journal = Conservation Genetics | volume = 7 | issue = 3 |date=June 2006 | pages = 439–448 | last = Fernando | first = Prithiviraj |author2=Gert Polet |author3=Nazir Foead |author4=Linda S. Ng |author5=Jennifer Pastorini |author6=Don J. Melnick | doi = 10.1007/s10592-006-9139-4| bibcode = 2006ConG....7..439F | s2cid = 24586209}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Gersmann&quot;&gt;{{navedi novice | last = Gersmann | first = Hanna | date = 25 October 2011 | title = Javan rhino driven to extinction in Vietnam, conservationists say | newspaper = The Guardian | url = https://www.theguardian.com/environment/2011/oct/25/javan-rhino-extinct-vietnam | access-date = 25 October 2011}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Foose&quot;&gt;{{navedi knjigo | last = Foose | first = T. J. |author2= van Strien, N. | year = 1997 | title = Asian Rhinos&amp;nbsp;– Status Survey and Conservation Action Plan | url = https://archive.org/details/asianrhinosstatu0000unse | publisher = IUCN, Gland, Switzerland, and Cambridge, UK | isbn = 978-2-8317-0336-7}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;NE India&quot;&gt;{{cite journal | last = Rookmaaker | first = L. C. |date=2002 | title = Historical records of the Javan rhinoceros in North-East India | journal = Newsletter of the Rhino Foundation of Nature in North-East India | url = http://www.rhinoresourcecenter.com/index.php?s=1&amp;act=refs&amp;CODE=ref_detail&amp;id=1165234485 | issue = 4 | pages = 11–12}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;arkive&quot;&gt;[http://www.arkive.org/javan-rhinoceros/rhinoceros-sondaicus/ images and movies of the Javan Rhinoceros ''(Rhinoceros sondaicus)''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110927210453/http://www.arkive.org/javan-rhinoceros/rhinoceros-sondaicus/ |date=27 September 2011}}, ARKive&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;van Strien&quot;&gt;{{navedi knjigo | last = van Strien | first = Nico | year = 2005 | chapter = Javan Rhinoceros | pages = 75–79 | editor = Fulconis, R. | title = Save the rhinos: EAZA Rhino Campaign 2005/6 | location = London | publisher = European Association of Zoos and Aquaria}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;NatPost&quot;&gt;{{navedi novice | title = Their trail is warm: Scientists are studying elusive rhinos by analyzing their feces | work = National Post | last = Munro | first = Margaret | date =2002}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Telegraph 4 January 2010&quot;&gt;{{navedi novice | url = https://www.telegraph.co.uk/earth/wildlife/6927330/Top-10-most-endangered-species-in-the-world.html | archive-url = https://web.archive.org/web/20100106032607/http://www.telegraph.co.uk/earth/wildlife/6927330/Top-10-most-endangered-species-in-the-world.html | archive-date = 6 January 2010 | date = 4 January 2010 | work = The Daily Telegraph | title = Top 10 most endangered species in the world | access-date = 19 March 2012}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;NYT&quot;&gt;{{navedi novice | title = Racing to Know the Rarest of Rhinos, Before It's Too Late | url = https://www.nytimes.com/2006/07/11/science/11rhin.html | work = [[The New York Times]] | access-date = 14 October 2007 | date = 11 July 2006 | last = Derr | first = Mark | author-link = }}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Raffles&quot;&gt;{{cite journal | journal = The Raffles Bulletin of Zoology | year = 2007 | volume = 55 | issue = 1 | pages = 217–220 | url = http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/55/55rbz217-220.pdf | author = Cranbook, Earl of | author2 = Philip J. Piper | title = The Javan Rhinoceros ''Rhinoceros Sondaicus'' in Borneo | access-date = 4 November 2007 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070811014823/http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/55/55rbz217-220.pdf | archive-date = 11 August 2007}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Biotropica&quot;&gt;{{cite journal |journal=Biotropica |volume=39 |issue=3 |pages=202–303 |year=2007 |title=The Impact of Hunting on the Mammalian Fauna of Tropical Asian Forests |last=Corlett |first = R. T. | doi = 10.1111/j.1744-7429.2007.00271.x|bibcode=2007Biotr..39..292C |s2cid=85988264}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Straits&quot;&gt;{{navedi novice | work = New Straits Times | title = On the horns of a dilemma | last = Ismail | first = F. | date=1998}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;FFI&quot;&gt;{{navedi knjigo | title = Cardamom Mountains biodiversity survey | year = 2000 | last = Daltry | first = J.C. |author2=F. Momberg | publisher = Fauna and Flora International | location = [[Cambridge]]|isbn=978-1-903703-00-7}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;wwf.panda&quot;&gt;[http://wwf.panda.org/who_we_are/wwf_offices/vietnam/news/?202075/Inadequate-protection-causes-Javan-rhino-extinction-in-Vietnam WWF&amp;nbsp;– Inadequate protection causes Javan rhino extinction in Vietnam]. Wwf.panda.org (25 October 2011). Retrieved 24 February 2012.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;IZY&quot;&gt;{{cite journal | journal = International Zoo Yearbook | year = 2006 | volume = 40 | issue = 1 | pages = 150–173 | title = Rhinoceros behaviour: implications for captive management and conservation | last = Hutchins | first = M. |author2=M.D. Kreger | doi = 10.1111/j.1748-1090.2006.00150.x}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;AP2&quot;&gt;{{navedi novice | title = Scientists Find Surviving Members of Rhino Species | last = Stanley | first = Bruce | date = 22 June 1993 | work = Associated Press News | url = https://apnews.com/c348379a851bbead36991c551c6d6b7a}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;African&quot;&gt;{{navedi knjigo | last = Emslie | first = R. |author2=M. Brooks | year = 1999 | title = African Rhino. Status Survey and Conservation Action Plan | url = https://archive.org/details/africanrhinostat0000emsl | publisher = IUCN/SSC African Rhino Specialist Group. IUCN, Gland, Switzerland and Cambridge, UK | isbn = 978-2-8317-0502-6}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;IPS&quot;&gt;{{navedi novice | work = Inter Press Service | title = Environment-Indonesia: Javan Rhinoceros Remains At High Risk | date = 16 January 2001 | last = Dursin | first = R.}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;BBCpop&quot;&gt;{{navedi novice | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/5305906.stm | date = 1 September 2006 | title = Baby boom for near-extinct rhino | last = Williamson | first = Lucy | work = BBC News | access-date = 16 October 2007}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;abc.net.au 2011-03-01&quot;&gt;[http://www.abc.net.au/news/video/2011/03/01/3151763.htm Rare rhinos captured on camera in Indonesia], video, ABC News Online, 1 March 2011 (Expires: 30 May 2011)&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;physorg&quot;&gt;[http://www.physorg.com/news/2011-12-cameras-rare-rhinos-indonesia.html Cameras show 35 rare rhinos in Indonesia: official], PhysOrg, 30 December 2011&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;thejakartaglobe 17 April 2012&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.thejakartaglobe.com/home/cameras-used-to-help-save-endangered-javan-rhino/511876 |title=Cameras Used to Help Save Endangered Javan Rhino |date=2012 |work=Jakarta Globe |archive-url=https://web.archive.org/web/20120623071325/http://www.thejakartaglobe.com/home/cameras-used-to-help-save-endangered-javan-rhino/511876 |archive-date=23 June 2012}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;AP1&quot;&gt;{{navedi novice | title = World's Rarest Rhinos Found in War-Ravaged Region of Vietnam | last = Raeburn | first = Paul | date = 24 April 1989 | work = Associated Press News | url = https://apnews.com/8874af406755278afab5f564a830770d}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;WWF&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.panda.org/about_wwf/what_we_do/species/about_species/species_factsheets/rhinoceros/asian_rhinos/javan_rhinoceros/index.cfm | title = Javan Rhinoceros; Rare, mysterious, and highly threatened | date = 28 March 2007 | access-date = 4 November 2007 | work = World Wildlife Fund}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;panda.org Vietnam Rhino&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://wwf.panda.org/wwf_news/?193168/Rare-Javan-rhino-found-dead-in-Vietnam | title = Rare Javan rhino found dead in Vietnam | publisher = WWF | date = 10 May 2010}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Garten&quot;&gt;{{cite journal | last = Rookmaaker | first = L.C. | year = 2005 | title = A Javan rhinoceros, ''Rhinoceros sondaicus'', in Bali in 1839 | journal = Zoologische Garten | volume = 75 | issue = 2 | pages = 129–131 | url = http://www.rhinoresourcecenter.com/index.php?s=1&amp;act=refs&amp;CODE=ref_detail&amp;id=1165244644}}&lt;/ref&gt;
}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Rhinoceros sondaicus}}
* [http://www.rhinoresourcecenter.com/species/javan-rhino/ Javan Rhino Info] and [http://www.rhinoresourcecenter.com/index.php?s=1&amp;act=imgs&amp;CODE=tax_images&amp;taxon=7 Pictures] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071209144442/http://www.rhinoresourcecenter.com/index.php?s=1&amp;act=imgs&amp;CODE=tax_images&amp;taxon=7 |date=9 December 2007 }} on the [http://www.rhinoresourcecenter.com Rhino Resource Center] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170711150112/http://www.rhinoresourcecenter.com/ |date=11 July 2017 }}
* [[International Rhino Foundation]] dedicated to the conservation of rhinos: [https://web.archive.org/web/20110722044955/http://www.rhinos-irf.org/javan/ Javan Rhino]
* {{Cite iucn |author1=van Strien, N. J. |author2=Steinmetz, R. |author3=Manullang, B. |author4=Sectionov |author5=Han, K.H. |author6=Isnan, W.  |author7=Rookmaaker, K. |author8=Sumardja, E. |author9=Khan, M. K. M. |author10=Ellis, S. |name-list-style=amp |title=''Rhinoceros sondaicus'' |journal=[[The IUCN Red List of Threatened Species]] |volume=2008 |article-number=e.T19495A8925965 |year=2008 |url=https://www.iucnredlist.org/species/19495/8925965 |doi=10.2305/IUCN.UK.2008.RLTS.T19495A8925965.en | access-date = 25 October 2019 |ref=none}}

{{Taxonbar|from=Q170311}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Nosorogi]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1822]]
[[Kategorija:Sesalci Azije]]</text>
      <sha1>px4dny54fbvmrujopoq4licl1qnqt1k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dickinson W. Richards</title>
    <ns>0</ns>
    <id>511690</id>
    <revision>
      <id>6757875</id>
      <parentid>6279598</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:12:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757875</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7359" sha1="rw8tersvs43i3ubxnhfiew9kbcyy3ao" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|alma_mater = [[Univerza Yale]]&lt;br/&gt;[[Univerza Columbia]]
|work_institution = Bolnišnica Bellevue&lt;br/&gt;[[Univerza Columbia]]
|awards = {{ikona Nob nag}} [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino]] &lt;small&gt;(1956)&lt;/small&gt;}}

'''Dickinson Woodruff Richards, Jr.''', [[Američani|ameriški]] [[zdravnik]], [[fiziolog]] in [[akademik]], [[Nobelova nagrada|nobelovec]], * [[30. oktober]] [[1895]], [[Orange, New Jersey|Orange]], [[New Jersey]], [[Združene države Amerike]], † [[23. februar]] [[1973]], [[Lakeville, Connecticut|Lakeville]], [[Connecticut]].

Znan je po svojih raziskavah fiziologije in patologije [[obtočila|obtočil]] in [[dihala|dihal]]. V bolnišnici Bellevue v [[New York]]u je s sodelavcem [[André Frédéric Cournand|Andréem Cournandom]] opravil obsežno študijo funkcije in [[patologija|patologije]] [[Pljučni krvni obtok|pljučnega krvnega obtoka]] z uporabo takrat nove tehnike [[kateter]]izacije [[srce|srca]], ki jo je pred tem izumil [[Werner Forßmann]]. Za to delo so si vsi trije leta 1956 razdelili [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]].&lt;ref&gt;{{navedi nobelprize.org |področje=fizmed |leto=1958 |accessdate=2022-01-21}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Rodil se je v družini [[odvetnik]]a, ki mu je omogočil dobro izobrazbo. Obiskoval je pripravljalno srednjo šolo Hotchkiss v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] (Connecticut), leta 1917 pa je končal prvostopenjski študij humanistike na [[Univerza Yale|Univerzi Yale]]. Nato je vstopil v vojsko in med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] služil kot oficir topništva v [[Francija|Franciji]]. Po vojni je po zgledu prednikov po materini strani vpisal študij medicine na [[Univerza Columbia|Univerzi Columbia]], ki ga je končal leta 1923 s pridobitvijo naziva doktor medicine. Pripravništvo je opravljal v prezbiterijanski bolnišnici v [[New York]]u, kjer je začel z raziskavami fiziologije obtočil, ob končanem pripravništvu pa je leta 1927 odšel še v [[London]] na usposabljanje pri kasnejšemu nobelovcu [[Henry Hallett Dale|Henryju Daleu]] na Nacionalni inštitut za medicinske raziskave. Leta 1928 je postal predavatelj na kolidžu zdravnikov in kirurgov [[Univerza Columbia|Univerze Columbia]].

Leta 1931 ga je najel Cournand, ki je v bolnišnici Bellevue raziskoval fiziologijo dihanja, a se je zavedel, da brez poznavanja srčno-žilnega sistema ne bo napredka. Richards se je tega leta poročil s Constance Riley, par je imel štiri otroke. V bolnišnici Bellevue so se ukvarjali z različnimi temeljnimi vprašanji in leta 1940 začeli eksperimentirati s kateterizacijo desnega [[Srčni preddvor|preddvora]] pri človeku, s katero so lahko natančno izmerili koncentracije različnih plinov v [[kri|krvi]], prek tega pa z uporabo [[Fickovo načelo|Fickovega načela]] neposredno izračunali minutni volumen srca. Richards se je tehnike izučil med raziskovalnim obiskom Pariza leta 1936 in pričel s [[poskusi na živalih]], s katerimi je dokazal, da je možno varno potisniti kateter skozi srce vse do [[pljuča|pljuč]]. Šele potem so začeli tehniko uporabljati na ljudeh, prvo Cournandovo poročilo o tem je izšlo leta 1941.

Sledila je vrsta poskusov, s katero so ugotavljali motnje v delovanju drugih organov ob zmanjšanem volumnu krvi zaradi prirojenih srčnih okvar ali drugih motenj ter razvijali zdravljenje teh motenj s terapevtskim povečevanjem volumna krvi. Zaradi razmer med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je postal [[šok]] zaradi travmatske izgube krvi ali opeklin še posebej pomembno vprašanje in skupina je izvedla številne meritve, s katerimi je denimo razkrila mehanizem šoka ob izgubi 40–50 % krvi ter ugotovila, da je [[Transfuzija krvi|transfuzija]] [[cela kri|cele krvi]] v takih okoliščinah učinkovitejša od [[Krvna plazma|plazme]].

Richards se je po vojni, leta 1945, polno zaposlil v bolnišnici Bellevue, kjer je ostal do konca kariere. Cournand se je takrat ukvarjal z diagnostično prirojenih srčnih napak, Richards pa se je lotil raziskav kroničnih [[pljučna bolezen|pljučnih bolezni]] in [[Pljučno srce|pljučnega srca]]. Postal je tudi profesor medicine na Univerzi Columbia, v bolnišnici Bellevue pa je imel položaj gostujočega zdravnika in direktorja oddelka Columbia. Na obeh ustanovah je sodeloval pri razvoju kardiopulmonarnih laboratorijev ter deloval kot mentor vrste študentov. Upokojil se je leta 1961, a je ostal aktiven.

Po upokojitvi se je usmeril v [[zgodovina medicine|zgodovino]] in filozofijo medicine ter na tem področju objavil več strokovnih del. Svoj status nobelovca je uporabil, da je izboril prenovo bolnišnice Bellevue, javno je kritiziral tudi Ameriško medicinsko združenje zaradi nepodpore zdravstvenemu zavarovanju. S Cournandom in drugimi člani skupine v bolnišnici Bellevue je sodeloval vse do smrti v začetku leta 1973. 

== Priznanja ==
Poleg Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino, ki si jo je razdelil s Cournandom in Forßmannom, je Richards prejel več drugih strokovnih priznanj, med njimi Koberjevo medaljo Združenja ameriških zdravnikov leta 1970. Leta 1956 je bil sprejet za člana [[Nacionalna akademija znanosti ZDA|Nacionalne akademije znanosti ZDA]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nasonline.org/member-directory/deceased-members/20001603.html |title=Dickinson W. Richards |publisher=Nacionalna akademija znanosti ZDA |accessdate=2022-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181203010847/http://www.nasonline.org/member-directory/deceased-members/20001603.html |archive-date=2018-12-03 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Več univerz mu je ponudilo častne doktorate, to priznanje je sprejel od Univerze Yale in Univerze Columbia.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |last=Carey |first=Charles |title=American scientists |url=https://archive.org/details/americanscientis0000care |publisher=Facts on File |publication-place=New York |year=2006 |isbn=0-8160-5499-1 |oclc=57414633 |pages=[https://archive.org/details/americanscientis0000care/page/304 304]–305}}
* {{cite journal |last=Cournand |first=André F. |year=1989 |title=Dickinson Woorduff Richards : October 30, 1895 – February 23, 1973 |journal=Biographical Memoirs of the National Academy of Sciences |volume=58 |pages=459–487 |pmid=11616152 |url=http://www.nasonline.org/publications/biographical-memoirs/memoir-pdfs/richards-dickinson-w.pdf}}
* {{cite journal |title=Obituary |journal=[[The Lancet]] |volume=301 |issue=7805 |year=1973 |doi=10.1016/s0140-6736(73)91532-8 |pages=731–733}}
* {{cite journal |last=Ventura |first=Hector O. |title=Dickinson Woodruff Richards and Cardiac Catheterization |journal=Clinical Cardiology |volume=30 |issue=8 |year=2007  |doi=10.1002/clc.20093 |pages=420–421 |pmc=6653768}}

{{Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Richards, Dickinson}}
[[Kategorija:Ameriški fiziologi]]
[[Kategorija:Ameriški zdravniki]]
[[Kategorija:Ameriški akademiki]]
[[Kategorija:Zgodovinarji medicine]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze Yale]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze Columbia]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Columbia]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziologijo ali medicino]]
[[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike]]</text>
      <sha1>rw8tersvs43i3ubxnhfiew9kbcyy3ao</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Halloumi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>515445</id>
    <revision>
      <id>6758108</id>
      <parentid>6279735</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T04:04:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758108</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12557" sha1="nqdts7pptf35jhv7bn7los9f496u3t8" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
|name          = Halloumi
|image         = File:Halloumislice zoom.jpg
|caption       = Sveže narezan halloumi
|othernames    = 
|country       = [[Ciper]]
|source        = [[Koza]], [[ovca]]
|pasteurised   = Komercialno, vendar ne tradicionalno
|texture       = poltrdi
|fat           = 
|protein       = 
|dimensions    = 
|weight        = 
|aging         = 
|certification = V nekaterih jurisdikcijah
}}

'''Halloumi''' ali '''haloumi''' (grško ''Χαλλούμι'' (/həˈluːmi/)) je poltrdi, nezreli [[sir]] iz mešanice kozjega in ovčjega mleka, včasih pa tudi kravjega mleka.&lt;ref&gt;{{cite journal|title=Halloumi: exporting to retain traditional food products|journal=British Food Journal|year=2004|first1=Paul|last1=Gibbs|first2=Ria|last2=Morphitou|first3=George|last3=Savva|volume=106|issue=7|pages=569–576|doi=10.1108/00070700410545755|url=http://www.emeraldinsight.com/Insight/ViewContentServlet?Filename=Published/EmeraldFullTextArticle/Articles/0701060706.html}}{{Slepa povezava|date=april 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Njegova tekstura je opisana kot škripajoča.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Why does halloumi, but not other cheese, “squeak” against your teeth?|url=https://www.newscientist.com/lastword/mg24833113-900-why-does-halloumi-but-not-other-cheese-squeak-against-your-teeth/|access-date=2021-12-15|website=New Scientist|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Ima visoko tališče, zato se ga lahko enostavno ocvre ali speče na žaru, zaradi česar je priljubljen nadomestek za meso. Sirilo (večinoma vegetarijansko ali mikrobno) se uporablja za sirjenje mleka pri proizvodnji halumija,&lt;ref name=CFVM&gt;{{navedi splet|last1=Lazarou|first1=Stalo|title=Χαλλούμι|url=http://foodmuseum.cs.ucy.ac.cy/web/guest/parsintages/civitem/1735#_bs_civitems_tabcyprus.rec.tab1|website=foodmuseum.cs.ucy.ac.cy|publisher=Cyprus Food Virtual Museum|access-date=30 November 2015|language=el|archive-date=2019-09-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190913220423/http://foodmuseum.cs.ucy.ac.cy/web/guest/parsintages/civitem/1735#_bs_civitems_tabcyprus.rec.tab1|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; čeprav se pri njegovi pripravi ne uporabljajo bakterije, ki proizvajajo kisline.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Traditional Cheesemaking Manual|author=Charles O'Connor|publisher=International Livestock Centre for Africa}}&lt;/ref&gt;

Halloumi je pogosto povezan z otokom Ciper, kjer ga že več stoletij proizvaja večetnična populacija.&lt;ref name=&quot;Welz 2015&quot;&gt;{{navedi knjigo|first1=Gisela|last1=Welz|title=European Products: Making and Unmaking Heritage in Cyprus|url=https://books.google.com/books?id=Qf7GCgAAQBAJ&amp;pg=PA93|pages=93–110|publisher=Berghahn Books|date=1 September 2015|isbn=9781782388234|via=Google Books}}&lt;/ref&gt; Priljubljena je tudi po vsem vzhodnem Sredozemlju. V Turčiji je postal široko dostopen po letu 2000. Do leta 2013 je povpraševanje v Združenem kraljestvu preseglo povpraševanje v vseh drugih evropskih državah, razen na Cipru. Ciprski sir iz ovčjega mleka v slogu halloumi proizvajajo tudi drugod po Evropi, vendar pod lokalnimi imeni, saj zaščitenega imena ''halloumi'' ni mogoče uporabiti.&lt;ref name=hell&gt;{{navedi splet |title=Halloumi hell: how will we survive the cheese crisis? |last=O’Reilly |first=Séamas |work=The Guardian |date=24 November 2019 |url= https://www.theguardian.com/global/2019/nov/24/the-halloumi-crisis-supplies-of-one-of-britains-best-loved-imports-are-running-low}}&lt;/ref&gt;

V Združenih državah je Halloumi registrirana blagovna znamka v lasti ciprske vlade, medtem ko je v Združenem kraljestvu v lasti Fundacije za zaščito tradicionalnega ciprskega sira z imenom Halloumi.&lt;ref&gt;{{navedi novice|date=3 February 2020|title=Cyprus wins back UK halloumi trademark|work=Financial Mirror| url=https://www.financialmirror.com/2020/02/03/cyprus-wins-back-uk-halloumi-trademark/|access-date=14 February 2020}}&lt;/ref&gt; Zaščiten je tudi kot geografska označba v EU, kot zaščitena označba porekla (ZOP), kar pomeni, da se v EU le izdelki, izdelani v določenih delih Cipra, lahko imenujejo &quot;halloumi&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=EU special status for halloumi fails to calm divisions in Cyprus |last=Smith |first=Helena |work=The Guardian |date=24 April 2021 |url= https://www.theguardian.com/world/2021/apr/24/eu-special-status-halloumi-fails-calm-divisions-cyprus}}&lt;/ref&gt; Zaščita ZOP za ''halloumi'' je bila odložena predvsem zaradi spora med proizvajalci mleka ter rejci ovac in koz glede tega, ali (in koliko) kravjega mleka lahko sir vsebuje.&lt;ref&gt;&quot;Application for the name 'halloumi' to go to EU in early 2007&quot;. ''Cyprus Mail''. September 2, 2006.{{navedi splet|title=Archived copy|url=http://www.cyprus-mail.com/news/main.php?id=27680&amp;archive=1|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930014851/http://www.cyprus-mail.com/news/main.php?id=27680&amp;archive=1|archive-date=2007-09-30|access-date=2006-12-05}}
&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==
Ime ''halloumi'' izhaja iz moderne grščine ''χαλλούμι'' [xaˈlumi], ''khalloúmi'', iz ciprske maronitske arabščine ''xallúm'',&lt;ref name=&quot;AHD&quot;&gt;{{navedi splet|first1=Houghton Mifflin Harcourt Publishing|last1=Company|access-date=2018-10-25|title=The American Heritage Dictionary entry: halloumi|url=https://ahdictionary.com/word/search.html?q=halloumi|website=ahdictionary.com}}&lt;/ref&gt; nazadnje iz egipčanske arabščine حلوم ''ḥallūm'' [ħalˈluːm].

Egiptovska arabska beseda je sama po sebi izposojena iz koptskega ϩⲁⲗⲱⲙ ''halōm'' (sahidsko) in ⲁⲗⲱⲙ ''alōm'' (bohairsko) in je bila uporabljena za sir, ki so ga jedli v srednjeveškem Egiptu.&lt;ref&gt;Andriotis et al., Λεξικό της κοινής νεοελληνικής&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Otter 2016&quot;&gt;{{navedi knjigo|first=Don |last=Otter |editor-first1=Catherine |editor-last1=Donnelly |editor-first2=Mateo | editor-last2=Kehler |title=The Oxford Companion to Cheese|url=https://books.google.com/books?id=fRnGDQAAQBAJ&amp;pg=PA255|publisher=Oxford University Press|date=25 October 2016|isbn=978-0-19-933089-8|via=Google Books}}&lt;/ref&gt; Ime sira verjetno izvira iz demotske besede ''ḥlm'' &quot;sir&quot;, ki je izpričana v rokopisih in ostraca iz rimskega Egipta iz 2. stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Chicago Demotic Dictionary - Ḥ|url=https://oi.uchicago.edu/sites/oi.uchicago.edu/files/uploads/shared/docs/CDD_H2.pdf#246|last=Johnson|first=Janet|page=246|access-date=2022-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220921063715/https://oi.uchicago.edu/sites/oi.uchicago.edu/files/uploads/shared/docs/CDD_H2.pdf#246|archive-date=2022-09-21|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Ciprsko turško ime ''hellim'' izhaja iz tega vira, prav tako tudi ime različnih sodobnih egipčanskih sirov ''hâlûmi''.

== Zgodovina ==
[[Image:Grilled_Halloumi.jpg|thumb|left|Pečen halloumi sir]]
Metode izdelave halloumija verjetno izvirajo nekje v srednjeveškem bizantinskem obdobju (395–1191 n. št.).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Goldstein, Darra; Merkle, Kathrin; Parasecoli, Fabio; Mennell, Stephen; Council of Europe |title= Culinary Cultures of Europe: Identity, Diversity and Dialogue |url= https://archive.org/details/culinarycultures0000unse_n9p6 |publisher= Council of Europe |year= 2005 |page=[https://archive.org/details/culinarycultures0000unse_n9p6/page/121 121] |isbn= 92-871-5744-8}}&lt;/ref&gt; Recept za izboljšanje ''ḥalūm'' ('sira') z namakanjem najdemo v egipčanski kuharski knjigi iz 14. stoletja كنز الفوائد في تنويع الموائد : ''Kanz al-Fawāʾid fī Tanwīʿ al-Mawāʾid''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|first1=Nawal|last1=Nasrallah|title=Treasure Trove of Benefits and Variety at the Table: A Fourteenth-Century Egyptian Cookbook: English Translation, with an Introduction and Glossary|url=https://books.google.com/books?id=fIJ1DwAAQBAJ&amp;pg=PA335|publisher=Brill |date=9 November 2017|isbn=978-90-04-34991-9|via=Google Books}}&lt;/ref&gt;

Najzgodnejše znane ohranjene opise ciprskega halloumija so sredi 16. stoletja zabeležili italijanski obiskovalci Cipra,&lt;ref name='papademas'&gt;P. Papademas, &quot;Halloumi Cheese&quot;, p. 117''ff'', in Adnan Tamime, ed., ''Brined Cheeses''. Society of Dairy Technology series, Blackwell. 2006, {{ISBN|1-4051-2460-1}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Patapiou 2006&quot;&gt;{{navedi splet|first=Nasa|last=Patapiou|title=Leonardo Donà in Cyprus - A future Doge in the Karpass Peninsula (1557)|date=2006|magazine=Cyprus Today|publisher=Press and Information Office, Ministry of Interior, Nicosia, Cyprus|url=http://www.moa.gov.cy/moi/PIO/PIO.nsf/5bb2d7867fb2fe5dc2257076004d0374/2B02FC22B66BB73EC225728200308D1A/$file/Cyprus%20Today,%20April%20-%20June%202006.pdf|pages=8|access-date=25 October 2018}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; od koder pogosto pravijo, da izvira. Vendar pa je vprašanje, ali se je recept za najpomembnejši halloumi rodil na Cipru in nato odpotoval v Libanon in preostali del Levanta, ali pa so se osnovne tehnike izdelave sira, ki se upira taljenju, sčasoma razvile v različnih delih vzhodnega Sredozemlja – ali oboje – nima dokončnega odgovora.&lt;ref name=&quot;Garanti 2016&quot;&gt;{{cite conference|first=Zanete|last=Garanti|book-title=Proceedings of the 2016 International Conference &quot;Economic Science for Rural Development&quot; No 43|title=Marketing Hellim / Halloumi Cheese: A Comparative Study of Northern and Southern Cyprus|url=http://llufb.llu.lv/conference/economic_science_rural/2016/Latvia_ESRD_43_2016-134-142.pdf|pages=134–142|date=April 2016|access-date=25 October 2018}}&lt;/ref&gt;

Tradicionalno so halloumi izdelovali iz ovčjega in kozjega mleka, saj je bilo na otoku malo krav, dokler jih v 20. stoletju niso prinesli Britanci. Toda ko je povpraševanje naraščalo, so industrijski sirarji začeli uporabljati vse cenejše in obilnejše kravje mleko.&lt;ref&gt;[https://www.wsj.com/articles/SB10000872396390443862604578032543426910614 &quot;In Cyprus, New Cheese Edict Gets the Goat of Dairy Farmers&quot;]. ''The Wall Street Journal''. October 11, 2012.&lt;/ref&gt;

== Pregled in priprava ==
[[Image:Haloumi dish at The Terrace, Emporium Hotel South Bank, Brisbane.jpg|thumb|right| Haloumi jed v luksuznem hotelu s petimi zvezdicami]]
Halloumi se pogosto uporablja pri kuhanju in ga lahko ocvremo do rjave barve, ne da bi se stopil zaradi njegovega tališča, višjega od običajnega. Zaradi tega je odličen sir za cvrtje ali žar ali ocvrt in postrežen z zelenjavo ali kot sestavina solat. Obstaja veliko receptov, ki uporabljajo halloumi poleg preprostega pečenja na žaru.

Tradicionalni halloumi je polkrožne oblike, približno velikosti velike denarnice, ki tehta 220–270 gramov. Vsebnost maščobe je približno 25 % mokre teže, 47 % suhe teže s približno 17 % beljakovin. Njegova čvrsta tekstura pri kuhanju povzroči, da pri žvečenju škripa med zobmi.

Tradicionalni halloumi je narejen iz nepasteriziranega ovčjega in kozjega mleka. Priljubljen je tudi starani halloumi. V slanici je veliko bolj suh, močnejši in veliko bolj slan.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Halloumi hell: how will we survive the cheese crisis? |last=O’Reilly |first=Séamas |work=The Guardian |date=24 November 2019 |url= https://www.theguardian.com/global/2019/nov/24/the-halloumi-crisis-supplies-of-one-of-britains-best-loved-imports-are-running-low}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Flavor of the Month: Halloumi can be mild and creamy or strong and salty |author= |work=Food Management |date=17 September 2018 |url= https://www.food-management.com/food-beverage/flavor-month-halloumi-can-be-mild-and-creamy-or-strong-and-salty}}&lt;/ref&gt;

Zaprt halloumi lahko zdrži v hladilniku celo leto.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Halloumi|language=en|work=BBC Good Food|url=https://www.bbcgoodfood.com/glossary/halloumi-glossary|access-date=2022-02-07}}&lt;/ref&gt;

== Prehranska dejstva ==
100 gramov komercialno proizvedenega pakiranega halloumija običajno vsebuje:&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.tesco.com/groceries/product/details/?id=261712501 |title=Tesco Halloumi 250G |access-date=2016-04-23 |publisher=Teso |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160414094221/http://www.tesco.com/groceries/product/details/?id=261712501 |archive-date=2016-04-14 }}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ 
! Maščoba
| 26,9 g 
|-
! Ogljikovi hidrati
| 2,2 g
|-
! Proteino 
| 21,2 g
|-
! Energija 
| 336 kcal
|-
! Sol
| 2,8 g
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Halloumi}}

[[Kategorija:Siri]]
[[Kategorija:Grška siri]]
[[Kategorija:Arabska kuhinja]]
[[Kategorija:Turška kuhinja]]
[[Kategorija:Libanonska kuhinja]]</text>
      <sha1>nqdts7pptf35jhv7bn7los9f496u3t8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grega Ciglar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>515980</id>
    <revision>
      <id>6758106</id>
      <parentid>6749797</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T03:02:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758106</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3409" sha1="oc33w311yk6w5r3po9e6gkslptk4ho4" xml:space="preserve">{{Brez virov}}{{Infopolje oseba|Politična stranka=Levica 2014-2020
Gibanje Svoboda 2025-}}
'''Grega Ciglar''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in nogometni funkcionar, * [[3. maj]] [[1997]].

Ciglar je politično aktiven na levosredinskem prostoru, kjer je v različnih obdobjih javno podpiral več levosredinskih političnih strank, iniciativ in akterjev. 

Leta 2018 je na listi stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]] kandidiral za poslanca v [[Državni zbor Republike Slovenije]].  Istega leta je bil na listi Levice izvoljen v [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]]. Po letu in pol je poskrbel za prvi prestop med mestnimi svetniki v [[Seznam članov Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana (2018-2022)|mandatu 2018–2022]], ko je prestopil k vladajoči stranki Župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] in postal član svetniškega kluba [[Lista Zorana Jankovića|Liste Zorana Jankovića]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=11 svetnikov je polovico mandata molčalo|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/11-svetnikov-je-polovico-mandata-molcalo-2209612/|website=www.dnevnik.si|date=2020-12-15|accessdate=2025-12-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

V času mandata vlade Roberta Goloba je sodeloval s poslansko skupino Gibanja Svoboda, kjer je opravljal vlogo svetovalca v Državnem zboru. 

Leta 2025 je postal predsednik mladinske organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mladinska organizacija|url=https://www.zzb-nob.si/mladinskaorganizacija/|website=Zveza združenj borcev za vrednote NOB|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;  

Ciglar je 25. novembra 2024 postal športni direktor [[ND Ilirija|ND Ilirija Ljubljana 1911]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novi športni direktor ND Ilirija 1911|url=https://ilirija1911.com/nov-sportni-direktor-nd-ilirija-1911/|website=ND Ilirija 1911|date=2024-11-24|accessdate=2025-12-29|language=sl-SI|first=Admin|last=Ilirija}}&lt;/ref&gt;V tem času je klub preživel eno težjih obdobij v novejši zgodovini. Po odhodu ameriških investitorjev se je na mesto predsednika kluba vrnil Marjan Dermastija.   

Po slabem letu je zapustil Ilirijo in 7. septembra 2025 postal novi športni direktor Mure.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Grega Ciglar je nov športni direktor kluba!|url=https://nsmura.si/grega-ciglar-je-nov-sportni-direktor-kluba/|accessdate=2025-10-23|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Po manj kot pol leta je nepričakovano odstopil s funkcije.   

Pred tem je opravljal vlogo pomočnika izvršnega direktorja Mateja Oražma v nogometnem klubu [[Nogometni klub Domžale|Domžale]], deloval pa je tudi pri [[Nogometni klub Radomlje|NK Radomlje]] in NK Mengeš,  poleg klubskega udejstvovanja pa je redni sodelavec [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometne zveze Slovenije]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nogometni klub Domžale - Grega Ciglar zapušča rumeno družino.|url=https://www.nkdomzale.si/index.php/arhiv-novic-nk-domzale/7232-grega-ciglar-zapusca-rumeno-druzino|website=www.nkdomzale.si|accessdate=2025-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240828174452/https://www.nkdomzale.si/index.php/arhiv-novic-nk-domzale/7232-grega-ciglar-zapusca-rumeno-druzino|archive-date=2024-08-28|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
 

{{Normativna kontrola}} 

{{DEFAULTSORT:Ciglar, Grega}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2018–2022)]]
[[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]]</text>
      <sha1>oc33w311yk6w5r3po9e6gkslptk4ho4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Demaoizacija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>515981</id>
    <revision>
      <id>6757861</id>
      <parentid>6262437</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:54:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757861</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3832" sha1="3ry2fqxtygim9v28nkd2kam8z9pa8im" xml:space="preserve">[[Slika:Deng Xiaoping and Jimmy Carter at the arrival ceremony for the Vice Premier of China. - NARA - 183157-restored(cropped).jpg|sličica|290x290_pik|Demaoizacijo je izvedel [[Deng Šjaoping]].]]
Proces '''demaoizacije''', ki se je začel po smrti [[Mao Cetung|Mao Cetunga]] leta 1976, je potekal z veliko čistko [[Komunistična partija Kitajske|kitajske komunistične partije]] in vlade z vojaškim udarom, ki ga je vodil maršal [[Je Džjanjing]]. Le-ta je premagal voditelje, ki so zagovarjali kulturno revolucijo, zlasti Maova tretja žena [[Džang Čing]] in šanghajska tolpa štirih (tako imenovani »radikalci«), pri čemer so izgubili možnost prevzema oblasti s strani Maovega izbranca [[Hua Guofeng|Hua Guofenga]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|URL=http://www.bbc.co.uk/portuguese/noticias/2002/021026_chinamaoheroi.shtml|title=China revive culto à personalidade de Mao|author=|date=2002-11-04|publisher=BBC|access-date=2022-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20070309154413/http://www.bbc.co.uk/portuguese/noticias/2002/021026_chinamaoheroi.shtml|archive-date=2007-03-09|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Na ta način so se na oblast dvignili »pragmatiki« (ali centristi), ki so bili naklonjeni gospodarski in upravni učinkovitosti na škodo »ideološke čistosti«; [[Deng Šjaoping]] je leta 1978 uradno postal novi voditelj [[Ljudska republika Kitajska|LR Kitajske]] ter začel proces »demaoizacije« in uvedel širok reformistični program, ki je začel gospodarsko odpiranje Kitajske.&lt;ref&gt;{{navedi splet|URL=http://diplo.org.br/imprima1009|title=O impulso por trás do dinamismo chinês|author=|date=|publisher=[[Le Monde diplomatique]] Brasil|accessdate=2022-04-01|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303180635/http://diplo.org.br/imprima1009|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Novo vodstvo komunistične partije je pripravilo nov načrt za politično in gospodarsko reorganizacijo Kitajske ter potrdilo novo ustavo, nov desetletni načrt, novo državno himno ter tudi v veliki meri manj zatiralsko politiko, ki jo je prej izvajal Mao. Novi voditelji so sprožili pregon najbolj radikalnih frakcij levice. Maovi ženi in njenim najbližjim zaveznikom je bilo na primer trajno prepovedano delovati v kitajski politiki. 

Vrhunec demaoizacije je bila obtožba zlorabe moči s strani maoističnega vodstva; Centralni komite kitajske komunistične partije je objavil poročilo, v katerem je zapisal: »Zgodovina je pokazala, da je Maova [[kulturna revolucija]], ki je delovala zmotno in so jo izkoriščali protirevolucionarni razredi, povzročila notranje nemire in prinesla katastrofo za partijo, za državo in za vse ljudi«. Kmalu so sodili tudi tolpi štirih: [[Džang Čing]] in [[Zhang Chunqiao]] sta bila obsojena na smrtno kazen, kazen pa je bila pozneje spremenjena v dosmrtno ječo;  [[Yao Wenyuan]] in [[Wag Hongwen]] sta bila obsojena na dvajset let zaporne kazni.  

Reforme so državo vodile k večjemu uspešnemu kmetijskemu, industrijskemu, vojaškemu in tehnološkemu napredku, s ciljem povečati učinkovitost, vendar ne da bi opustili [[socializem]] in enopartijski sistem, politično-ideološke vidike pa so podredili gospodarskemu razvoju. Ideologija [[marksizem-leninizem]] je prav tako ostala ohranjena na oblasti. Pozneje je komunistična partija zmanjšala vladni nadzor nad zasebnim življenjem [[Kitajci|Kitajcev]] in razpustila komune; mnogi kmetje so dobili zemljo, da bi povečali spodbude za kmetijsko proizvodnjo. Ti dogodki so zaznamovali prehod Kitajske iz načrtnega gospodarstva v mešano socialistično-kapitalistično gospodarstvo z vedno svobodnejšim trgom, sistemom, ki ga mnogi imenujejo »tržni socializem«. 

== Glej tudi ==

* [[Destalinizacija]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Zgodovina Kitajske]]
[[Kategorija:Politika Kitajske]]</text>
      <sha1>3ry2fqxtygim9v28nkd2kam8z9pa8im</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka</title>
    <ns>10</ns>
    <id>516015</id>
    <revision>
      <id>6757967</id>
      <parentid>6518420</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T17:01:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>2026</comment>
      <origin>6757967</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7992" sha1="4h2hxlxma0plnpeimv6gyp7bc8ywao5" xml:space="preserve">{{Navbox
|name = Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka
|title =  [[File:Jersey rainbow.svg|20px|alt=|link=Rainbow jersey]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka]]
|listclass = hlist

|list1 =
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1927|1927]]: [[Alfredo Binda|Binda]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1928|1928]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1929|1929]]: [[Georges Ronsse|Ronsse]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1930|1930]]: [[Alfredo Binda|Binda]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1931|1931]]: [[Learco Guerra|Guerra]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1932|1932]]: [[Alfredo Binda|Binda]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1933|1933]]: [[Georges Speicher|Speicher]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1934|1934]]: [[Karel Kaers|Kaers]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1935|1935]]: [[Jean Aerts|Aerts]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1936|1936]]: [[Antonin Magne|Magne]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1937|1937]]: [[Éloi Meulenberg|Meulenberg]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1938|1938]]: [[Marcel Kint|Kint]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1946|1946]]: [[Hans Knecht|Knecht]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1947|1947]]: [[Theo Middelkamp|Middelkamp]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1948|1948]]: [[Briek Schotte|Schotte]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1949|1949]]: [[Rik Van Steenbergen|Van Steenbergen]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1950|1950]]: [[Briek Schotte|Schotte]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1951|1951]]: [[Ferdinand Kübler|Kübler]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1952|1952]]: [[Heinz Müller (kolesar)|Müller]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1953|1953]]: [[Fausto Coppi|Coppi]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1954|1954]]: [[Louison Bobet|Bobet]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1955|1955]]: [[Stan Ockers|Ockers]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1956|1956]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1957|1957]]: [[Rik Van Steenbergen|Van Steenbergen]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1958|1958]]: [[Ercole Baldini|Baldini]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1959|1959]]: [[André Darrigade|Darrigade]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1960|1960]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1961|1961]]: [[Rik Van Looy|Van Looy]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1962|1962]]: [[Jean Stablinski|Stablinski]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1963|1963]]: [[Benoni Beheyt|Beheyt]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1964|1964]]: [[Jan Janssen|Janssen]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1965|1965]]: [[Tom Simpson|Simpson]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1966|1966]]: [[Rudi Altig|Altig]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1967|1967]]: [[Eddy Merckx|Merckx]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1968|1968]]: [[Vittorio Adorni|Adorni]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1969|1969]]: [[Harm Ottenbros|Ottenbros]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1970|1970]]: [[Jean-Pierre Monseré|Monseré]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1971|1971]]: [[Eddy Merckx|Merckx]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1972|1972]]: [[Marino Basso|Basso]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1973|1973]]: [[Felice Gimondi|Gimondi]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1974|1974]]: [[Eddy Merckx|Merckx]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1975|1975]]: [[Hennie Kuiper|Kuiper]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1976|1976]]: [[Freddy Maertens|Maertens]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1977|1977]]: [[Francesco Moser|Moser]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1978|1978]]: [[Gerrie Knetemann|Knetemann]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1979|1979]]: [[Jan Raas|Raas]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1980|1980]]: [[Bernard Hinault|Hinault]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1981|1981]]: [[Freddy Maertens|Maertens]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1982|1982]]: [[Giuseppe Saronni|Saronni]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1983|1983]]: [[Greg LeMond|LeMond]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1984|1984]]: [[Claude Criquielion|Criquielion]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1985|1985]]: [[Joop Zoetemelk|Zoetemelk]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1986|1986]]: [[Moreno Argentin|Argentin]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1987|1987]]: [[Stephen Roche|Roche]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1988|1988]]: [[Maurizio Fondriest|Fondriest]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1989|1989]]: [[Greg LeMond|LeMond]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1990|1990]]: [[Rudy Dhaenens|Dhaenens]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1991|1991]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1992|1992]]: [[Gianni Bugno|Bugno]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1993|1993]]: [[Lance Armstrong|Armstrong]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1994|1994]]: [[Luc Leblanc|Leblanc]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1995|1995]]: [[Abraham Olano|Olano]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1996|1996]]: [[Johan Museeuw|Museeuw]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1997|1997]]: [[Laurent Brochard|Brochard]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1998|1998]]: [[Oscar Camenzind|Camenzind]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1999|1999]]: [[Óscar Freire|Freire]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2000|2000]]: [[Romāns Vainšteins|Vainšteins]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2001|2001]]: [[Óscar Freire|Freire]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2002|2002]]: [[Mario Cipollini|Cipollini]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2003|2003]]: [[Igor Astarloa|Astarloa]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2004|2004]]: [[Óscar Freire|Freire]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2005|2005]]: [[Tom Boonen|Boonen]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2006|2006]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2007|2007]]: [[Paolo Bettini|Bettini]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2008|2008]]: [[Alessandro Ballan|Ballan]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2009|2009]]: [[Cadel Evans|Evans]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2010|2010]]: [[Thor Hushovd|Hushovd]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2011|2011]]: [[Mark Cavendish|Cavendish]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2012|2012]]: [[Philippe Gilbert|Gilbert]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2013|2013]]: [[Rui Costa (kolesar)|Costa]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2014|2014]]: [[Michał Kwiatkowski|Kwiatkowski]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2015|2015]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2016|2016]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2017|2017]]: [[Peter Sagan|Sagan]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2018|2018]]: [[Alejandro Valverde|Valverde]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2019|2019]]: [[Mads Pedersen (kolesar)|Pedersen]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2020|2020]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2021|2021]]: [[Julian Alaphilippe|Alaphilippe]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2022|2022]]: [[Remco Evenepoel|Evenepoel]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2023|2023]]: [[Mathieu van der Poel|van der Poel]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2024|2024]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2025|2025]]: [[Tadej Pogačar|Pogačar]]
* [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026|2026]]: [[Brandon McNulty|McNulty]]
}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Kolesarske predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>4h2hxlxma0plnpeimv6gyp7bc8ywao5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Barbara von Krüdener</title>
    <ns>0</ns>
    <id>518477</id>
    <revision>
      <id>6757854</id>
      <parentid>6080448</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:44:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Redaktor GLAM</username>
        <id>237272</id>
      </contributor>
      <comment>Higher resolution version of image</comment>
      <origin>6757854</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25752" sha1="ctsy0uvfu0i9op5f928he1h89em3x37" xml:space="preserve">{{Infobox noble
| name             = Barbara Juliane von Krüdener
| title            = Baronica von Krüdener
| image            = KauffmannKruedener.jpg
| caption          = ''Baronica von Krüdener in njen sin Paul'', naslikano 1786, Angelica Kauffman
| spouse           = Baron Burckhard Alexius Constantin von Krüdener
| issue            = 2
| full name        = 
| father           = Baron Otto Hermann von Vietinghoff imenovan Scheel
| mother           = Grofica Anna Ulrika von Münnich
| birth_name       = Beate Barbara Juliane Freiin von Vietinghoff imenovana Scheel
| birth_date       = 22. november 1764
| birth_place      = [[Riga]]
| death_date       = 25. december 1824
| death_place      = Bilohirsk, gubernija Taurida, [[Ruski imperij]]
| burial_place     = 
| occupation       = 
| memorials        =
| CoA              = [[File:Kruedener CoA (137647263).jpg|200px]]&lt;br /&gt;[[File:VietinghoffWappen.jpg|200px]]
| more             = no
| noble family     = Vietinghoff&lt;br /&gt;Krüdener (s poroko)
| house-type       = 
}}

'''Beate Barbara Juliane Freifrau von Krüdener''' (rojena Freiin von Vietinghoff imenovana Scheel; 22. november 1764 – 25. december 1824), pogosto imenovana po uradnem francoskem imenu, '''Madame de Krüdener''', baltski nemški verski mistik, avtorica in pietistična luteranska teologinja, ki je vplivala na širši evropski [[protestantizem]], vključno s švicarsko reformirano cerkvijo in moravsko cerkvijo in katere ideje so vplivale na ruskega carja [[Aleksander I. Ruski|Aleksandra I.]]

== Družinsko ozadje ==
Baronica von Krüdener se je rodila v [[Riga|Rigi]], gubernija Livonija. Njen oče, baron Otto Hermann von Vietinghoff imenovan Scheel, ki se je boril kot polkovnik v vojnah [[Katarina Velika|Katarine II.]], je bil eden od dveh svetnikov za Livonijo in človek izjemnega bogastva. Bil je človek racionalističnih nazorov in vodilni [[prostozidarstvo| prostozidar]]. Njena mati, grofica Anna Ulrika von Münnich, je bila vnukinja Burkharda Christopha von Münnicha, slavnega ruskega [[feldmaršal]]a &lt;ref name=ebk&gt;{{harvnb|Phillips|1911}}&lt;/ref&gt; in stroga [[luteranstvo|luteranka]].

Barbe-Julie de Vietinghoff, kasneje v življenju bolj znana kot Madame von Krüdener (Mme. de Krüdener), kot otrok Juliana, je bila ena od petih otrok, rojenih v premožni družini Vietinghoff.

=== Oče ===
Njen oče, Otto Hermann von Vietinghoff-Scheel, je svoje bogastvo začel zbirati že od malih nog, saj se je kot mladenič izkazal s poslovno sposobnostjo. S svojimi visokimi ambicijami je vstopil v komercialna podjetja, ki so postala zelo uspešna. Nekateri od njegovih zakladov so vključevali veličastne posesti v Kosseju (današnja Viitina, Estonija) in Marienburgu ter njegova veličastna mestna hiša v Rigi, kjer se je rodila Barbe-Julie. Užival uradni čin kot tajni svetovalec in kot senator in bi »s ponosom vzkliknil 'Jaz sem Vietinghoff' in se obnašal z vso aroganco velikega plemiča«.{{sfn|Ford|1893|p=5}}

=== Mati ===
Barbe-Julieina mati, Anna Ulrika von Münnich von Vietinghoff-Scheel, je bila tudi sama rojena v plemstvo. Njen dedek, slavni feldmaršal Burkhard Christoph von Münnich, je kljub temu, da je bil več let izgnan v [[Sibirija|Sibiriji]], vodil številne uspešne pohode proti [[Tatari|Tatarom]] in Turkom. Tudi Katarina II. ga je uvrstila med svoje najljubše, čeprav je bil včasih status nestanoviten. Gospa de Vietinghoff je zrcalila dedkov uspeh v lastnem gospodinjstvu, saj je kot mati petih otrok (rodila je dva sinova in tri hčere), bila izjemno predana, kljub smrti prvega sina v otroštvu in fizično prizadeti najstarejši hčerki (ki je bila tako nema kot gluha in ki jo je družina na koncu leta 1777 namestila v azil).{{sfn|Ford|1893|p=6}}
== Izobrazba ==
Njeno izobraževanje je po njenem lastnem pripovedovanju obsegalo lekcije francoskega pravopisa, vedenja in šivanja. Barbe-Julie se je že zgodaj začela učiti francoščine in nemščine. Prva ji je omogočila dostop do spisov velikih filozofov, kot so [[Voltaire]] in [[enciklopedisti]]. Omogočila ji je tudi dostop do francoske kulture, ki so jo njeni starši skupaj z drugimi plemiči poskušali posnemati in uveljavljati. Zdi se, da je pomen francoskih idealov in kulture nadomestila potrebo po verskih študijah in ker sta bila oba njena starša nemškega porekla. Kljub citatu (»še vedno ostaja nejasno, ali je bila družina Vietinghoff pravoslavne ali luteranske vere« .{{sfn|Ford|1893|pp=7, 8}}) je bila družina Vietinghoff zagotovo luteranske vere.

== Poroka ==
Čeprav je bila Barbe-Julie »še vedno nedorasla, nerazvita, tiha deklica, s precej velikim nosom in negotovo poltjo, je [imela] obetala kot bodoča lepotica s svojimi velikimi modrimi očmi in kodrastimi kostanjevimi lasmi ter v svojimi izjemno dobro- oblikovanimi rokami«.{{sfn|Ford|1893|p=8}} Njena potencialna lepota, skupaj s tem, da je dedinja bogastva svojih staršev, je povzročila naval poročnih predlogov. Njeni starši so poskrbeli, da se je poročila z lokalnim baronom, kljub Barbe-Juliejevim nenehnim protestom.

Ker ni videla izhoda iz svojega položaja, se je mlada baronica najprej začela pogovarjati z Bogom. Prosila ga je, naj jo reši iz te grozljive situacije. Odgovoril ji je s primerom ošpic, zaradi katerih je bila (vsaj začasno) manj privlačna, kar je postalo vsaj del baronove spodbude, da je vljudno zavrnil predlog za poroko. Kot rezultat, je Barbe-Julie začela verjeti, da ima osebno božansko povezavo z Bogom.{{sfn|Ford|1893|p=9}}

Ko pa je baron Burkhardt-Alexis-Constantine Krüdener, šestnajst let starejši od nje, vdovec, poiskal njeno roko, ni imela takšnih pomislekov. Bil je dobro izobražen (obiskoval je univerzo v Leipzigu) in popotnik, ki je bil, tako kot njen oče, naklonjen Katarini II. Vendar je bil baron, ugleden diplomatist, hladen in zadržan, medtem ko je bila Barbe-Julie lahkomiselna, željna užitkov in je imela nenasitno žejo po pozornosti in laskanju; in napete odnose zaradi te nezdružljivosti temperamentov je še poslabšala njena neomejena ekstravaganca, ki je mlado baronico in njenega moža nenehno zapletala v finančne težave. Sprva je šlo vse dobro. To je bilo posledica dejstva, da sta bila kljub starejšemu možu, do katerega ni imela nobenih strastnih čustev, njegov naziv in položaj v družbi takšna, da ji je lahko zagotovil vse, kar bi si želela. Hkrati ga je zaradi družbenega položaja lastne družine obdarila še z višjim družbenim statusom. Vendar je ta družbeno koristna izmenjava baronici pustila veliko želenega. Kljub temu, da je bila materialno zadovoljna, je bila romantično nezadovoljna. Njene »najzgodnejše žalosti so izhajale iz tega, da je v mladostni neizkušenosti, ko se je odločila z glavo, obenem pričakovala, da bo potešila hrepenenje enkratno romantičnega srca«.{{sfn|Ford|1893|p=10}} Najprej bi se pretvarjala, da je njen mož nekaj, kar ni: ljubimec. To je še posebej očitno v njenem opisu njega v svoji knjigi. »Žareči opis grofa v ''Valérie'', predstavlja barona Krüdenerja bolj kot takšnega, kot si ga je rada predstavljala goreča domišljija njegove žene, in ne kot je bil v resnici. Resnica je, da se ni zlahka prepustil vlogi junaka romantike«. Ti pojmi, pa tudi ločitev med njenim resničnim možem in njenim izmišljenim možem, so pripomogli k nestabilnosti zakonske zveze in morebitnim ljubezenskim razmeram, ki jih je imela z drugimi.

31. januarja 1784 se jima je rodil sin, ki so ga poimenovali Pavel po velikem vojvodi Pavlu (pozneje cesarju), ki je deloval kot boter. Istega leta je baron Krüdener postal veleposlanik v Benetkah, pozneje (1786) v Münchnu, kjer je ostal do premestitve v Kopenhagen leta 1787.

Leta 1787 je rojstvo hčerke (Juliette) poslabšalo živčne motnje, za katerimi je baronica že nekaj časa trpela, in odločeno je bilo, da mora zaradi svojega zdravja oditi na jug; zato je odšla s svojo mlado hčerko in pastorko Sophie. Leta 1789 je bila v [[Pariz]]u, ko so se sestali generalni stanovi; leto pozneje je v [[Montpellier]]ju spoznala mladega konjeniškega stotnika Charlesa Louisa de Frégevillea in med njima je vzniknila strastna navezanost. Skupaj sta se vrnila v [[Kopenhagen]], kjer je baronica možu povedala, da njeno srce ne more biti več njegovo. Baron je bil hladno prijazen; ni hotel slišati za ločitev in je poskušal urediti modus vivendi, čemur je olajšal odhod de Frégevillea v vojno. Vse je bilo neuporabno; Juliana ni hotela ostati v Københavnu in se je odpravila na potovanja, obiskala Rigo, [[Sankt Peterburg]], kjer je njen oče postal berlinski senator&lt;ref&gt;Umrl je, ko je bila tam leta 1792.&lt;/ref&gt;, [[Leipzig]] in Švico. Leta 1794 je njen mož postal veleposlanik v [[Madrid]]u in leta 1800 v [[Berlin]]u in tam se mu je pridružila. Toda trda dvorna družba [[Prusija|Prusije]] ji je bila moteča; denarne težave so se nadaljevale; in kot vrhunec, umor carja Pavla, čigar favorit je bil baron Krüdener, je položaj veleposlanika naredil skrajno negotov. Baronica je izkoristila priložnost, da se odpravi v terme Teplitz, od koder je svojemu možu napisala, da so ji zdravniki naročili prezimovanje na jugu. Umrl je 14. junija 1802, ne da bi jo še kdaj videl. 

== Verski razvoj ==
Proti koncu [[napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] je bila verska misel v sozvočju s splošnim razočaranjem nad ideali francoske revolucije in s tem iskanjem alternative. Vplivala je na švicarski ''Réveil'' (preporodno gibanje znotraj švicarske reformirane cerkve zahodne Švice in nekaterih reformiranih občin) in nekaj časa so njene ideje močno vplivale na Aleksandra I. Ruskega. S svojim stikom z ruskim cesarjem sta bila ona in Henri-Louis Empaytaz, član ''Réveila'', delno odgovorna za verske vidike [[Sveta aliansa|Svete alianse]].{{sfn|Stunt|2000|p=30}}{{sfn|Phillips|1911a|p=559}}

Medtem je baronica uživala v intelektualni družbi Coppeta in Pariza. Zdaj je bila stara šestintrideset; njeni čari so bledeli, a njena strast do občudovanja je preživela. Preizkusila je učinek plesa šal, po imitaciji Emme, Lady Hamilton; zdaj je iskala slavo v literaturi in leta 1803 je po posvetovanju s [[François-René de Chateaubriand|Chateaubriandom]] in drugimi uglednimi pisci objavila svojo ''Valérie'', sentimentalno romanco, katere junakinja je bila pod tanko tančico anonimnosti sama. Januarja 1804 se je vrnila v Rigo v Livoniji.

V Rigi se je zgodila njena spreobrnitev. Gospod njenega znanca, ki jo je hotel pozdraviti, je umrl pred njenimi nogami. Šok je preplavil njen ne preveč uravnotežen um; iskala je tolažbo in jo našla v službi svojega čevljarja, gorečega učenca [[Moravska cerkev|moravskih]] bratov. Čeprav je »našla mir«, pa se je motnja njenih živcev nadaljevala in zdravnik jo je naročil v kopališče [[Wiesbaden]].

V Königsbergu je imela intervju s vojvodinjo [[Louise of Mecklenburg-Strelitz|Louise]] in, kar je še pomembneje, z nekim Adamom Müllerjem, grobim kmetom, ki mu je Bog menda razodel preroško poslanstvo kralju [[Friderik Viljem III. Pruski|Frideriku Viljemu III.]] Mileniarizem je bil v zraku. Napoleon je bil očitno antikrist in zadnji dnevi so bili tik pred iztekom. Pod vplivom pietističnega gibanja se je močno razširilo prepričanje, na kraljevih dvorih, v domačih župniščih, v kmečkih romanih: človek bo dvignjen s severa od sončnega vzhoda (Iza. xli. 25); Antikrist bo strmoglavljen in Kristus bo prišel kraljevati tisoč let na zemlji. Intervju je določil smer baroničinega verskega razvoja.

Sledil je krajši obisk Moravcev v Herrnhutu; nato je odšla prek [[Dresden|Dresdna]] v [[Karlsruhe]], da bi sedela ob nogah Heinricha Jung-Stillinga, pisca, ki je imel velik vpliv na dvoru v Badnu, Stockholmu in Sankt Peterburgu. Bila je poučena v mileniaristično vero in v skrivnosti nadnaravnega sveta. Potem ko je slišala, da neki župnik v [[Vogezi]]h Jean Frédéric Fontaines prerokuje in dela čudeže, se je odločila, da gre k njemu. V skladu s tem je 5. junija 1801 prispela v protestantsko župnišče Sainte-Marie-aux-Mines, v spremstvu hčerke Juliette, njene pastorke Sophie in ruskega služabnika.

Tu je dve leti ostal njen sedež. Fontaines, napol šarlatan, napol prevarant, je v svoje gospodinjstvo uvedel prerokinjo po imenu Marie Gottliebin Kummer, katere vizije, ki so bile skrbno izračunane za njene lastne namene, so postale za baronico preročišče božanskih skrivnosti. Pod tem vplivom je bolj kot kdaj koli prej verjela v bližajoče se tisočletje in v svoje poslanstvo, da ga razglasi. Njen položaj, njena nepremišljena dobrodelnost in njena bujna zgovornost so močno vplivali na preproste podeželske ljudi; in ko je bilo leta 1809 sklenjeno ustanoviti kolonijo izvoljenih, da bi čakali na prihod Gospoda, so številni bedni kmetje prodali ali razdelili vse, kar so imeli, in sledili baronici in Fontaines v Württemberg, kjer je bilo naselje ustanovljeno. v Catharinenplaisirju in gradu Bonnigheim, ki ga je (1. maja) razpršila nenaklonjena vlada.&lt;ref&gt;Leta 1809 je bilo očitno neprijetno imeti ljudi, ki so Napoleona razglašali za &quot;zver&quot;. &lt;/ref&gt;

Sledila so nadaljnja potepanja: v Lichtenthal pri Badnu; v Karlsruhe in prijazno družbo pietističnih princes; v Rigo, kjer je bila prisotna na smrtni postelji svoje matere (24. januarja 1811); nato pa nazaj v Karlsruhe. Vpliv Fontainesa, s katerim je bila »duhovno poročena« (madame Fontaines je bila zadovoljna z delom Marte v gospodinjstvu, dokler so trajala sredstva baronice), je zdaj pojenjal in padla je pod vpliv Johanna Kasparja. Wegelina (1766–1833), pobožnega strasbourškega frizerja, ki jo je naučil sladkosti popolnega izničevanja volje in mistične smrti. Njeno pridiganje in njene vsesplošne dobrodelne dejavnosti so zdaj že od daleč začele privabljati radovedne množice; in njeno pojavljanje je povsod spremljala epidemija videnj in prerokb, ki je dosegla vrhunec s pojavom kometa leta 1811, zanesljivega znaka bližajočega se konca.

Leta 1812 je bila v [[Strassburg]]u, od koder je večkrat obiskala J. F. Oberlina, slavnega alzaškega župnika in filantropa v Waldersbachu v Steintalu (Ban de la Roche), in kjer je spreobrnila svojega gostitelja Adriena de Lazay-Marnesia, prefekta. Leta 1813 je bila v Ženevi, kjer je vzpostavila vero skupine mladih pietistov v upor proti oblastem kalvinistične cerkve, zlasti Henri-Louis Empaytaz, ki je bil pozneje spremljevalec njenega kronanega evangelizacijskega zmagoslavja. Septembra 1814 je bila spet v Waldbachu, kjer je bil Empaytaz pred njo; in v Strassburgu, kjer se je skupini pridružil Franz Karl von Berckheim, ki se je pozneje poročil z Juliette.&lt;ref&gt;Berckheim je bil francoski komisar policije v Mainzu in je svoje mesto zapustil leta 1813.&lt;/ref&gt; Konec leta se je s hčerkama in Empeytazom vrnila v Baden, kar je bila usodna migracija.

Ruska cesarica Elizabeta je bila zdaj v Karlsruheju in ona in pietistične dame iz njenega spremstva so upali, da bo cesar Aleksander v rokah gospe de Krüdener našel mir, ki mu ga intervju z Jung-Stillingom ni uspel prinesti. Baronica je sama pisala nujna pisma Roxandre de Stourdzi, sestri romunskega tajnika carja Alexandra Stourdze, in jo prosila, naj zagotovi intervju. Zdelo se je, da rezultatov ni, toda korespondenca je utrla pot priložnosti, ki ji je bila dala čudna priložnost, da uresniči svoje ambicije.

== Združenje s carjem Aleksandrom ==
Spomladi 1815 je bila baronica nastanjena v Schlüchternu, enklavi Baden v Württembergu, zaposlena s prepričevanjem kmetov, naj vse prodajo in bežijo pred prihajajočo jezo. V bližini tega, v Heilbronnu, je cesar Aleksander 4. junija uredil svoj sedež. Še tisto noč ga je baronica poiskala in dobil je intervju. Carju, ki je sam razmišljal o odprti Bibliji, se je njen nenadni prihod zdel odgovor na njegove molitve; tri ure je prerokinja oznanjala svoj čudni evangelij, medtem ko je najmogočnejši mož v Evropi sedel, z obrazom zakopanim v roke, in jokal kot otrok; dokler ni nazadnje izjavil, da je »našel mir«.

Na carjevo željo mu je sledila v [[Heidelberg]] in pozneje v Pariz, kjer je bila nastanjena v hotelu Montchenu, poleg cesarskega sedeža v Elizejski palači. Zasebna vrata so povezovala ustanove in cesar se je vsak večer odpravljal na molitvene shode, ki sta jih vodila baronica in Empeytaz. Zdelo se je, da je hiliazem našel vstop v visoke svete Evrope in baronica von Krüdener je postala politična sila, s katero je bilo treba računati. Vstopnice na njena verska srečanja je iskala množica ljudi, slavnih v intelektualnem in družbenem svetu; prišli so Chateaubriand in Benjamin Constant, gospa Recamier, vojvodinja de Bourbon in gospa de Duras. Sloves o čudovitem spreobrnjenju je poleg tega pritegnil tudi druge člane hiliastične bratovščine, med njimi Fontainesa, ki je s seboj pripeljal prerokinjo Marie Kummer.

V tej verski prisilni hiši je ideja o Sveti aliansi vzklila in hitro dozorela. 26. septembra so slavno razglasitev, ki naj bi oznanila začetek nove dobe miru in dobre volje na zemlji, podpisali suvereni Rusije, Avstrije in Prusije. Avtorstvo je bilo vedno predmet spora. Sama Madame de Krüdener je trdila, da je idejo predlagala in da ji je Aleksander osnutek predložil v odobritev. To je verjetno prav, čeprav ji je car pozneje, ko se je povrnil duševno ravnotežje, očital njeno nerazsodnost pri govorjenju o zadevi. Oči so se mu res začele odpirati, preden je zapustil Pariz, in Marie Kummer je bila nenamerni vzrok. Že na prvi seansi je prerokinja, katere razodetja je baronica hvalila v ekstravagantnih izrazih, imela hudoben navdih, da je v svojem transu oznanila cesarju, da je božja volja, da obdari versko kolonijo, ki ji je pripadala! Aleksander, ta je le pripomnil, da je prej prejel preveč takšnih razodetij, da bi bil navdušen. Vpliv baronice je bil omajan, a ne uničen, in Aleksander ji je pred odhodom iz Pariza dal potni list za Rusijo. Ne bo ga več videla.

Pariz je zapustila 22. oktobra 1815 in nameravala potovati v Sankt Peterburg preko Švice. Vendar pa je car, užaljen zaradi njene nepremišljenosti in razumen zaradi posmeha, ki so mu ga prinesli njegovi odnosi z njo, pokazal le malo volje, da bi pohitel na njen prihod. Ostala je v Švici, kjer je trenutno padla pod vpliv brezvestnega pustolovca po imenu J. G. Kellner. Empeytaz, pošteni navdušenec, se je več mesecev trudil, da bi jo rešil iz krempljev tega moškega, a zaman. Kellner je predobro znal laskati baroničini neugledni nečimrnosti: avtor Svete alianse ni mogel biti nihče drug kot »ženska, oblečena v sonce« iz [[Razodetje (Apokalipsa)|knjige Razodetja]].&lt;ref&gt;Revelation xii 1.&lt;/ref&gt;

S Kellnerjem je tavala od kraja do kraja, oznanjala svoje poslanstvo, delala čudeže, prepričevala svoje spreobrnjence, naj vse prodajo in ji sledijo. Množice beračev in rapscallions vseh vrst so se zbirale, kamor koli je prišla, podprte z dobrodelnimi organizacijami, zapravljenimi iz skupnega sklada. Postala je nadloga oblastem in grožnja miru; Württemberg jo je izključil in zgledu so sledili vsi švicarski kantoni, v katere je vstopila. Končno se je maja 1818 v spremstvu Kellnerja in ostanka izvoljenih odpravila na svoje posestvo v Kosse v Livoniji (danes Viitina, Estonija).

Ker je cesar Aleksander odprl Krim nemškim in švicarskim mileniarijcem v iskanju obljubljene dežele, sta zdaj tja odšla baroničin zet Berckheim in njegova žena, da bi pomagala pri ustanovitvi novih kolonij. Novembra 1820 je baronica končno odšla v Sankt Peterburg, kjer je Berckheim ležal bolan. Bila je tam, ko je prispela novica o Ypsilantijevi invaziji na Donavske kneževine, ki je začela [[Grška osamosvojitvena vojna|grško vojno za neodvisnost]]. Takoj je razglasila carjevo božansko poslanstvo, da prevzame orožje v imenu krščanstva. Aleksander pa je njen vpliv že zdavnaj zamenjal za [[Klemens Wenzel von Metternich|Metternichov]] in še zdaleč ni želel, da bi bil prisiljen celo v sveto vojno. Na baronico je odgovoril z dolgim in vljudnim pismom, katerega bistvo je bilo, da mora nemudoma zapustiti Sankt Peterburg. Leta 1823 je bila smrt Kellnerja, ki ga je do zadnjega imela za svetnika, hud udarec zanjo. Njeno zdravje je bilo slabše, vendar si je dovolila prepričati princeso Galitzino, naj jo spremlja na Krim, kjer je ustanovila švicarsko kolonijo. Tu, v Karasubazarju, je umrla 25. decembra 1824.

== Ocena značaja ==
Charles Augustin Sainte-Beuve je o Madame de Krüdener zapisal:
{{quote|Elle avait un immense besoin que le monde s'occupât d'elle ... ; l'amour propre, toujours l'amour propre ... &lt;ref&gt;It can be translated as &quot;She had a huge need that the world paid attention to her ... self-esteem, ever self-esteem ...&quot;&lt;/ref&gt;|Sainte-Beuve (1852).{{sfn|Sainte-Beuve|1852|p=1026}}}}

Prijaznejši epitaf, napisan po njenih lastnih besedah, izrečen po razkritju bede krimskih kolonistov, ji je končno odprl oči:

{{quote|Dobro, kar sem storila, bo obdržalo; zlo, ki sem ga storila (kaj pogosto nisem zamenjala za Božji glas tisto, kar ni bilo nič drugega kot rezultat moje domišljije in mojega ponosa), bo Božje usmiljenje izbrisalo. |Barbara von Krüdener.}}

Clarence Ford je v viktorijanski biografiji zapisal:

{{quote|gospa de Krüdener, ... ohranila določeno magnetno privlačnost vse do zadnjih let svojega življenja. K temu je dodala izjemno gracioznost gibljivosti in lahkotnost gibanja, ki je skupaj s svetlimi kodranimi lasmi, ki so ji v mehkih kolobarjih padali okoli obraza, dajala videz nenavadne mladosti. |Clarence Ford(1893).{{sfn|Ford|1893|p=14}}}}

== Dela ==
*''Valérie'', ou, Lettres de Gustave de Linar à Ernst de G…, Paris, Henrichs, 1804. available onGallica archive.
*''Écrits intimes et prophétiques de Madame de Krüdener'', Paris, Éditions du Centre national de la recherche scientifique, 1975. Worldcat.
*''Le Camp de Vertus, ou la Grande revue de l'armée russe'', Lyon, Guyot frères, 1815. Available on Gallica archive.

== Knjige o njej ==
*''Madame de Krüdener et son temps'', 1764-1824.Paris, Plon, 1961. [http://www.worldcat.org/title/madame-de-krudener-et-son-temps-1764-1824/oclc/9404465 &lt;nowiki&gt;Worldcat&lt;/nowiki&gt;].
*''Lady of the Holy Alliance''. Ernest John Knapton: New York, Columbia University Press, 1939. [https://www.worldcat.org/title/lady-of-the-holy-alliance-the-life-of-julie-de-krudener/oclc/407879 &lt;nowiki&gt;Worldcat&lt;/nowiki&gt;].

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Reference==
*{{Citation|last=Ford |first=Clarence |title=The Life and Letters of Madame De Krüdener|location=London |publisher=A. &amp; C. Black|year=1893 |url=https://archive.org/details/lifelettersofmad00fordiala}}
*{{Citation |last=Sainte-Beuve |first=Charles Augustin |date=January–March 1852|title=Madame de Krudner et ce qu'en aurait dit Saint-Evremond|title-link=wikisource:fr:Madame de Krudner et ce qu'en aurait dit Saint-Evremond |journal=[[Wikisource:fr:Revue des Deux Mondes/1849-1855#Tome 13 : Janvier à Mars 1852|Revue des deux Mondes]]|series=1849-1855|volume=13 |page=1026}}
*{{Citation |last=Stunt |first=Timothy C. F. |year=2000 |title=From awakening to secession: radical evangelicals in Switzerland and Britain, 1815-35 |edition=illustrated |publisher=Continuum International Publishing Group |isbn=978-0-567-08719-5|page=[https://books.google.com/books?id=VnHYbmq39fIC&amp;lpg=PP1&amp;pg=PA30#v=onepage&amp;q&amp;f=false 30]}}
*{{Cite EB1911|first=Walter Alison |last=Phillips |authorlink= |wstitle=Alexander I. (tsar) |display=Alexander I.|volume=1|pages=556–559|date=1911a}} This work in turn cites:
**{{Citation|first=H. L. |last=Empaytaz |title=Notice sur Alexandre Empereur de Russie|edition=2. |location=Paris |year=1840}}

;Pripis
* {{EB1911|wstitle=Krüdener, Barbara Juliana, Baroness von|first=Walter Alison |last=Phillips |authorlink= |volume=15|pages=929-930}}

==Literatura==
*{{Citation|last=Empeytaz |first=H. L. |title=Notice sur Alexandre, empereur de Russie|edition= (2nd |location=Paris |year=1840|language=fr}} (Much information about Madame de Krüdener, but coloured by the author's views)
*{{Citation|last=Eynard |first=Jean-Gabriel |authorlink= |title=Vie de Madame de Krüdener (2 volumes)|location=Paris |year=1849|language=fr}} was for a long time during the 19th century the standard life and contains much material, but is far from authoritative.
*{{Citation|last=Ghervas |first=Stella| title=Réinventer la tradition. Alexandre Stourdza et l'Europe de la Sainte-Alliance |location=Paris |publisher=Honoré Champion|year=2008 |isbn=978-2-7453-1669-1|language=fr}}
*{{Citation|last=Knapton |first=E. J. |title=An Unpublished Letter of Mme De Krüdener |journal=The Journal of Modern History|volume=9 |issue=4 |year=1937 |page=483 |doi=10.1086/243467|s2cid=144342757 }}
*{{Citation|last=Mühlenbeck |first=Eugène|title=Étude sur les origines de la Sainte-Alliance|location=Paris|year=1909|language=fr}} This was the most authoritative study published by 1911 and it contains numerous references.
*{{Citation|last=Troyat |first=Henri |title=Alexander of Russia: Napoleon's Conqueror |location=New York |publisher=Dutton |year=1982 |isbn=978-0802139498}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Barbara Juliana, Baroness von Krüdener}}
* {{Gutenberg author |id=Krüdener,+Barbara+Juliane,+Freifrau+von | name=Freifrau von Barbara Juliane Krüdener}}
* {{Internet Archive author |sname=Barbara von Krüdener |sopt=w}} 
* [https://en.wikisource.org/wiki/The_New_International_Encyclop%C3%A6dia/Kr%C3%BCdener,_Barbara_Juliane,_Baroness_von Krüdener, Barbara Juliane, Baroness ]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1764]]
[[Kategorija:Umrli leta 1824]]
[[Kategorija:Ruski književniki]]
[[Kategorija:Rusi]]
[[Kategorija:Latvijci]]
[[Kategorija:Baltski Nemci]]</text>
      <sha1>ctsy0uvfu0i9op5f928he1h89em3x37</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dirka po Hrvaški</title>
    <ns>0</ns>
    <id>518546</id>
    <revision>
      <id>6757966</id>
      <parentid>6667831</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T16:58:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>2026</comment>
      <origin>6757966</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5054" sha1="g7byxiedgbuivs9yeff6xy6m0ekfonu" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Dirka po Hrvaški
| current_event = 
| image         = Tour-of-Croatia-2015-01-roberta-f.jpg
| date          = oktober
| region        = {{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]]
| english       = 
| localnames    = 
| nickname      = 
| discipline    = [[cestno kolesarstvo]]
| competition   = [[UCI Europe Tour]]
| type          = [[etapna dirka]]
| organiser     = 
| director      = [[Vladimir Miholjević]]
| first         = 1994
| number        = 18
| last          = 
| firstwinner   = {{flagathlete|[[Veceslav Orel]]|MOL}}
| mostwins      = {{flagathlete|[[Brandon McNulty]]|USA}} (2)
| mostrecent    = {{flagathlete|[[Tobias Svarre]]|DEN}}
}}

'''Dirka po Hrvaški''' (uradno '''Tour of Croatia''', tudi '''CRO Race''') je moška [[etapna dirka|etapna]] [[kolesarska dirka]] razreda 2.1 in del [[UCI Europe Tour]], ki poteka s presledki od leta [[1994]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Tour of Croatia 2015 - General Classification|url=http://www.procyclingstats.com/race/Tour_of_Croatia_2015-preview|website=ProCyclingStats|accessdate=16 April 2015|archive-date=2015-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20150420180352/http://www.procyclingstats.com/race/Tour_of_Croatia_2015-preview|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Prvotno je dirka potekala v [[april]]u in je veljala za pripravljalno dirko pred [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]], od leta 2019 pa poteka v [[oktober|oktobru]]. Organizator dirke je nekdanji kolesar [[Vladimir Miholjević]], ki je dirko leta 1998 dobil. Prvi zmagovalec je postal [[Veceslav Orel]], [[Brandon McNulty]] je kot prvi zmagal dvakrat v letih 2024 in 2025. Štart dirke v aktualni obliki je v [[Osijek]]u, cilj pa v [[Zagreb]]u po petih ali šestih etapah.

== Zmagovalci ==
[[Slika:Tour-of-Croatia-Crikvenica-21042017-roberta-f.jpg|thumb|right|250px|Dirka leta 2017 v [[Crikvenica|Crikvenici]]]]
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
|1994||{{ikonazastave|MOL}} [[Veceslav Orel]]
|-
|1995||{{ikonazastave|SVN}} [[Iztok Melanšek]]
|-
|1996||{{ikonazastave|SVN}} [[Sandi Papež]]
|-
|1997||{{ikonazastave|KAZ}} [[Andrej Mizurov]]
|-
|1998||{{ikonazastave|CRO}} [[Vladimir Miholjević]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Bogdan Ravbar]]||{{ikonazastave|GER}} [[Robert Bartko]]
|-
|1999||{{ikonazastave|SVN}} [[Gregor Tekavec]]||{{ikonazastave|CRO}} [[Hrvoje Bošnjak]]||{{ikonazastave|AUT}} [[Joachim Ladler]]
|-
|2000||{{ikonazastave|SVN}} [[Martin Derganc]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Igor Kranjec]]||{{ikonazastave|HRV}} [[Vladimir Miholjević]]
|-
|2001||{{ikonazastave|ITA}} [[Simone Mori (kolesar)|Simone Mori]]||{{ikonazastave|DNK}} [[Michael Rasmussen]]||{{ikonazastave|HRV}} [[Hrvoje Miholjević]]
|-
|2002-2006
|colspan=3 align=center|''ni potekala''
|-
|2007||{{ikonazastave|HRV}} [[Radoslav Rogina]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Stare]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Mitja Mahorič]]
|-
|2008-2014
|colspan=3 align=center|''ni potekala''
|-
|2015||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Primož Roglič]]||{{ikonazastave|POL}} [[Sylwester Szmyd]]
|-
|2016||{{ikonazastave|HRV}} [[Matija Kvasina]]||{{ikonazastave|DNK}} [[Jesper Hansen (kolesar)|Jesper Hansen]]||{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor de la Parte]]
|-
|2017||{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]||{{ikonazastave|ESP}} &lt;s&gt;[[Jaime Rosón]]&lt;/s&gt;||{{ikonazastave|CZE}} [[Jan Hirt]]
|-
|2018||{{ikonazastave|BLR}} [[Kanstancin Sivcov]]||{{ikonazastave|NLD}} [[Pieter Weening]]||{{ikonazastave|KAZ}} [[Jevgenij Gidič]]
|-
|2019||{{ikonazastave|GBR}} [[Adam Yates]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Villella]]||{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor de la Parte]]
|-
|2020||colspan=3 align=center|''odpoved zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|Pandemije koronavirusne bolezni 2019]]''&lt;ref&gt;{{navedi splet|language=it|url=https://cyclingpro.net/spaziociclismo/continental/coronavirus-calendario-stravolto-lelenco-delle-corse-cancellate/|title=Coronavirus, calendario stravolto: l’elenco delle corse cancellate}}&lt;/ref&gt;
|-
|2021||{{ikonazastave|GBR}} [[Stephen Williams (kolesar)|Stephen Williams]]||{{ikonazastave|NOR}} [[Markus Hoelgaard]]||{{ikonazastave|NLD}} [[Mick van Dijke]]
|-
|2022||{{ikonazastave|SLO}} [[Matej Mohorič]]||{{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]]||{{ikonazastave|UK}} [[Oscar Onley]]
|-
|2023||{{ikonazastave|VEN}} [[Orluis Aular]]||{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]||{{ikonazastave|UK}} [[Ethan Hayter]]
|-
|2024||{{ikonazastave|USA}} [[Brandon McNulty]]||{{ikonazastave|DEN}} [[Tobias Lund Andresen]]||{{ikonazastave|UK}} [[Fred Wright]]
|-
|2025||{{ikonazastave|USA}} [[Brandon McNulty]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Edoardo Zambanini]]||{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
|2026||{{ikonazastave|DEN}} [[Tobias Svarre]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Antonio Tiberi]]||{{ikonazastave|BEL}} [[Tim Wellens]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{Etapne dirke}}

{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke na Hrvaškem]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1994]]</text>
      <sha1>g7byxiedgbuivs9yeff6xy6m0ekfonu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Geografija Japonske</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521943</id>
    <revision>
      <id>6758102</id>
      <parentid>6717708</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T00:00:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758102</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="110435" sha1="a90spqii98a8au1u2lc7r4gef0lkb60" xml:space="preserve">{{ Country geography
| name = Japonska
| map = Satellite View of Japan 1999.jpg
| continent = Azija
| region = [[Vzhodna Azija]]
| coordinates = {{coord|36|N|138|E|type:country}}
| area ranking = 62.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.indexmundi.com/facts/indicators/AG.SRF.TOTL.K2/rankings|title=Countries ranked by Surface area (Sq. Km) }}&lt;/ref&gt;
| km area = 377.973,89&lt;ref&gt;&quot;Geospatial Information Authority of Japan 2022&quot;[https://web.archive.org/web/20220421170303/https://www.gsi.go.jp/ENGLISH/index.html]&lt;/ref&gt;
| percent land = 87,93099
| km coastline = 29.751
|exclusive economic zone=4.470.000 km²
| borders = Nima
&lt;!--unknown params:
| northernmost point = Benten-džima (Wakkanai)
| southernmost point = Okinotorišima
| easternmost point = Minami-Tori-šima
| westernmost point = Rt Irizaki--&gt;
| geographic center =
| highest point = [[Fudži]] &lt;br /&gt; 3776 m&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook&quot;&gt;{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017|archive-date=2021-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20210105105736/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| lowest point = [[Hačirōgata]] &lt;br /&gt; -4 m&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook&quot;/&gt;
| longest river = [[Šinano (reka)|Šinano]] &lt;br /&gt; 367 km&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Shinano River|url=https://www.britannica.com/place/Shinano-River|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}&lt;/ref&gt;
| largest lake = [[Jezero Biva]] &lt;br /&gt; 671 km²&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Lake Biwa|url=https://www.britannica.com/place/Lake-Biwa|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}&lt;/ref&gt;
| climate = Pestro; tropsko na jugu do hladno celinsko na severu, gorata območja pa so subarktična ali alpska tundra&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook&quot;/&gt;
| terrain = Večinoma razgiban, vulkanski in gorat&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook&quot;/&gt;
| natural resources = Morsko življenje in mineralni viri v teritorialnih vodah. Majhna nahajališča premoga, nafte, železa in mineralov na kopnem.&lt;ref&gt; &quot;What is the Volume of Japan's 200-nm Exclusive Economic Zone?&quot;.[ https://web.archive.org/web/20190729135457/https://www.spf.org/en/opri/newsletter/123_3.html?full=123_3] The Ocean Policy Research Institute. September 20, 2005. Archived from the original (website) on July 29, 2019. Retrieved 30 July 2019. &lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;&quot;World review of fisheries and aquaculture&quot;[https://www.fao.org/3/w9900e/w9900e02.htm]. Food and Agriculture Organization. Retrieved January 18, 2014.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook&quot;/&gt;
| natural hazards = Vulkanski izbruhi, cunami, potresi in tajfuni
| environmental issues = Onesnaževanje zraka; zakisljevanje jezer in rezervoarjev; prelov; krčenje gozdov
}}

'''[[Japonska]]''' je otoška država, ki obsega [[stratovulkan|stratovulkanski]] [[arhipelag]], dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]].&lt;ref name=&quot;water-supply&quot;&gt;{{navedi splet |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}&lt;/ref&gt; Sestavlja ga 6852 otokov.&lt;ref name=&quot;離島&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}&lt;/ref&gt; Pet glavnih otokov je [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Kjušu]], [[Šikoku]] in [[Okinava]]. Obstaja 6847 oddaljenih otokov.&lt;ref name=&quot;main-islands-japan&quot;&gt;{{navedi splet |title=離島とは(島の基礎知識) (what is a remote island?) |publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism |url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |website= MLIT (Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism) |date=22 August 2015 |access-date= 9 August 2019 |language=ja |format=website  |quote=MILT classification 6,852 islands (main islands: 5 islands, remote islands: 6,847 islands)  |archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |archive-date=2007-11-13}}&lt;/ref&gt; [[Otočje Rjukju]] in [[otoki Nanpō]] so južno in vzhodno od glavnih otokov.

Ozemlje obsega 377.973,89 km². Je četrta največja otoška država na svetu in največja otoška država v vzhodni Aziji. Država ima 6. najdaljšo obalo na 29.751 km in 8. največjo [[izključna ekonomska cona|izključno ekonomsko cono]] s 4.470.000 km² na svetu.&lt;ref name=&quot;kaiho&quot;&gt;{{navedi splet| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}&lt;/ref&gt;

Teren je večinoma razgiban in gorat s 66 % gozda. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah.&lt;ref name=&quot;autogenerated1&quot;&gt;{{navedi splet |title=地形分類 |url=http://www.gsi.go.jp/atlas/archive/j-atlas-d_j_02.pdf |publisher=Geospatial Information Authority of Japan |access-date = 2015-10-14 }}&lt;/ref&gt; Japonska leži v severozahodnem [[pacifiški ognjeni obroč|ognjenem obroču]] na več [[tektonska plošča|tektonskih ploščah]]. Vzhodno od [[Japonsko otočje|japonskega arhipelaga]] so trije [[oceanski jarek|oceanski jarki]]. [[Japonski jarek]] nastane, ko se oceanska [[Pacifiška plošča]] potopi pod celinsko [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]].&lt;ref name=&quot;revel&quot;&gt;{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}&lt;/ref&gt; Neprekinjen proces subdukcije povzroča pogoste [[potres]]e, [[cunami]]je in stratovulkane. Otoke prizadenejo tudi [[tajfun]]i. Subdukcijske plošče so japonski arhipelag potegnile proti vzhodu, ustvarile [[Japonsko morje]] in ga ločile od azijske celine s povratnim širjenjem bazena pred 15 milijoni let.

Podnebje se spreminja od vlažnega celinskega na severu do vlažnega subtropskega in tropskega deževnega gozda na jugu. Te razlike v podnebju in pokrajini so omogočile razvoj raznolike flore in favne z nekaterimi redkimi endemičnimi vrstami, zlasti na otokih Ogasavara.

Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). Japonska je obdana z morji. Na severu ga Ohotsko morje ločuje od [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]], na zahodu ga ločuje Japonsko morje od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], na jugozahodu [[Vzhodnokitajsko morje]] ločuje otočje Rjukju od Kitajske in [[Tajvan]]a, na vzhodu je [[Tihi ocean]].

[[File:Japan-CIA WFB Map.png|right|thumb|upright=1.25|Zemljevid Japonske]]
[[File:Japan-Archipelago-Outlined-Islands-Map.png|thumb|upright=1.25|Japonski arhipelag z občrtanimi otoki]]
Japonski arhipelag je dolg več kot 3000 km v smeri od severa proti jugu od Ohotskega morja do [[Filipinsko morje|Filipinskega morja]] v Tihem oceanu. Je ozek in nobena točka na Japonskem ni od morja oddaljena več kot 150 km.&lt;ref name=&quot;water-supply&quot;/&gt; Skupaj je 6852 otokov. Pet glavnih otokov je (od severa proti jugu) Hokaido, Honšu, Šikoku, Kjušu in Okinava. Trije od štirih večjih otokov (Honšu, Kjušu in Šikoku) so ločeni z ozkimi ožinami [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]] in tvorijo naravno celoto. 6847 manjših otokov se imenujejo oddaljeni otoki.&lt;ref name=&quot;離島&quot;/&gt; To vključuje otoke Bonin, otoke Daitō, Minami-Tori-šima, Okinotorišima, otočje Rjukju, vulkanske otoke in otoke Nanpō ter številne otočke in  [[čer]]i, od katerih je 430 naseljenih. [[Otočje Senkaku]] so pod upravo Japonske, Kitajska pa jih oporeka. To izključuje sporna severna ozemlja ([[Kurilsko otočje]]) in [[Skale Liancourt]]. Od leta 2021 ima ozemlje Japonske skupno 377.973,89 km² površine, od tega je 364.546,41 km² kopnega in 13.430 km² vode. Japonska ima šesto najdaljšo obalo na svetu (29.751 km). Je največja otoška država v vzhodni Aziji in četrta največja otoška država na svetu.&lt;ref name=&quot;world-atlas&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=2019-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=2017-12-07}}&lt;/ref&gt;

Zaradi številnih oddaljenih otokov in dolge obale ima država obsežno morsko življenje in mineralne vire v oceanu. Izključna gospodarska cona Japonske obsega 4.470.000 km²  in je osma največja na svetu. Je več kot 11-krat večja od površine države.&lt;ref name=&quot;kaiho&quot;/&gt; Izključna ekonomska cona se razteza od osnovne črte do 200 navtičnih milj (370 km) od njene obale. Njeno teritorialno morje je 12 nmi (22,2 km), vendar med 3 in 12 nmi (5,6 in 22,2 km) v mednarodnih ožinah – preliv La Pérouse (ali preliv Sōja), preliva Cugaru, Ōsumi in preliv Cušima.

Leta 2019 je imela Japonska 126 milijonov prebivalcev.[19] Je 11. najbolj naseljena država na svetu in druga najbolj naseljena otoška država. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō.

== Zemljevid Japonske ==
[[File:Regions and Prefectures Japan.png|thumb|upright=1.20|Regije in prefekture Japonske]]
{{glavni|Tradicionalne regije Japonske}}
Japonska je neformalno razdeljena na osem zgodovinskih regij od severovzhoda (Hokaidō) do jugozahoda (otočje Rjukju):&lt;ref&gt;[http://www.japan-guide.com/list/e1001.html Regions of Japan on japan-guide.com]&lt;/ref&gt;
* [[Hokaido|Hokaidō]]
* [[Tohoku|Tōhoku]]
* [[Kanto|Kantō]]
* [[Čubu|Čūbu]]
* [[Kansai]] (ali Kinki).
* [[Čugoku|Čūgoku]]
* [[Šikoku]]
* [[Kjušu|Kjūšū]]

Vsaka regija vsebuje več prefektur, razen regije Hokaido, ki obsega samo prefekturo Hokaido.

Regije niso uradne upravne enote, vendar se tradicionalno uporabljajo kot regionalna delitev Japonske v številnih kontekstih. Na primer, zemljevidi in geografski učbeniki razdelijo Japonsko na osem regij, vremenska poročila običajno podajajo vreme po regijah, mnoga podjetja in ustanove uporabljajo svojo domačo regijo kot del svojega imena (železnica Kinki Nippon, banka Čūgoku, univerza Tohoku itd.). ). Čeprav ima Japonska osem višjih sodišč, se njihove pristojnosti ne ujemajo z osmimi regijami.

== Sestava, topografija in geografija ==
[[File:Japan topo en.jpg|thumb|upright=1.2|Topografska karta Japonske]]
Približno 73 % Japonske je gorate, z gorovjem, ki poteka skozi vsakega od glavnih otokov. Najvišja japonska gora je gora [[Fudži]] z višino 3776 m. Stopnja gozdnatosti Japonske je 68,55 %, saj so gore močno gozdnate. Edini drugi razviti državi s tako visokim odstotkom gozdnatosti sta Finska in Švedska.

Ker je malo ravnin, se veliko hribovitih in gorskih pobočij na nižjih višinah okoli mest pogosto obdeluje. Ker je Japonska v vulkanskem območju vzdolž pacifiških globin, je po vseh otokih čutiti pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje in občasno vulkansko aktivnost. Uničujoči potresi se zgodijo večkrat na stoletje. Vročih vrelcev je veliko in jih izkorišča industrija prostega časa.

Japonska uprava za geoprostorske informacije vsako leto meri japonsko ozemlje, da bi nenehno razumela stanje državnega ozemlja. Od 1. julija 2021 je ozemlje Japonske veliko 377.973,89 kvadratnih kilometrov. Površina se povečuje zaradi vulkanskih izbruhov, kot je Nišinošima (西之島), naravnega širjenja otokov in amelioracije oziroma pridobianja novega kopna.

Tabela prikazuje rabo zemljišč v letu 2002.&lt;ref name=&quot;mlit-2011&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|title=土地総合情報ライブラリー 平成16年土地の動向に関する年次報告 第2章 土地に関する動向|publisher=国土交通省|language=ja|access-date=2007-02-17|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130120195343/http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|archive-date=2013-01-20}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;  style=&quot;margin:auto; width:50%;&quot;
|-
! style=&quot;width:14%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Gozd
! style=&quot;width:14%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Kmetijske površine
! style=&quot;width:14%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Pozidana območja
! style=&quot;width:14%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| vodne površine, reke, plovne poti
! style=&quot;width:14%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Ceste
! style=&quot;width:14%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Divjina
! style=&quot;width:16%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Drugo
|- class=&quot;vcard&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
| 66,4% || 12,8% || 4,8% || 3,6% || 3,4% || 0,7% || 8,3%
|- class=&quot;vcard&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
| 251.000 km2 || 48.400 km2 || 18.100 km2 || 13.500 km2 || 13.000 km2 || 2600 km2 || 31.300 km2
|}

=== Lega ===
Japonski arhipelag je razmeroma oddaljen od azijske celine. Kjušu je najbližje najjužnejši točki Korejskega polotoka z razdaljo 190 km, kar je skoraj 6-krat dlje kot od Anglije do Francije čez Rokavski preliv. Tako je bil zgodovinsko Kjušu prehod med Azijo in Japonsko. Kitajsko loči 800 km morja od velikih japonskih glavnih otokov. Hokaido je blizu [[Sahalin]]a, ki ga je od leta 1905 do 1945 zasedla Japonska. Večina prebivalstva živi na pacifiški obali Honšūja. Zahodna obala, ki gleda na Japonsko morje, je manj gosto poseljena.

Japonski arhipelag je bil težko dostopen že pred antično zgodovino. V obdobju [[paleolitik]]a okoli 20.000 pr. n. št. na vrhuncu [[zadnji ledeniški maksimum|zadnjega ledeniškega maksimuma]] je obstajal kopenski most med Hokaidom in Sahalinom, ki je povezoval Japonsko z azijsko celino. Kopenski most je izginil, ko se je morska gladina dvignila v [[Obdobje Džomon|obdobju Džōmon]] okoli 10.000 pr. n. št.&lt;ref name=Japan&gt;{{navedi knjigo |last1=Campbell |first1=Allen |last2=Nobel |first2=David S  |title=Japan: An Illustrated Encyclopedia |url=https://archive.org/details/japanillustrated0000unse |publisher=Kodansha |date=1993 |page=[https://archive.org/details/japanillustrated0000unse/page/1186 1186] |isbn=406205938X}}&lt;/ref&gt;

Japonska je zaradi oddaljene lege, obdane s prostranimi morji, razgibanim, goratim terenom in strmimi rekami, varna pred vsiljivci in nenadzorovanimi migracijami z azijske celine. Japonci lahko zaprejo svojo civilizacijo z izolacionistično zunanjo politiko. V obdobju Edo je šogunat Tokugawa uveljavil politiko Sakoku, ki je prepovedovala večino tujih stikov in trgovine od 1641 do 1853.&lt;ref&gt;Ronald P. Toby, ''State and Diplomacy in Early Modern Japan: Asia in the Development of the Tokugawa Bakufu'', Stanford, California: Stanford University Press, (1984) 1991.&lt;/ref&gt;] V sodobnem času se dotok ljudi upravlja preko morskih pristanišč in letališč. Tako je Japonska dokaj izolirana od celinskih vprašanj.

Skozi zgodovino Japonska ni bila nikoli v celoti napadena ali kolonizirana s strani drugih držav. [[Mongoli]] so poskušali dvakrat vdreti na Japonsko in leta 1274 in 1281 niso uspeli. Japonska je kapitulirala le enkrat po jedrskih napadih v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Takrat Japonska ni imela jedrske tehnologije. Otoška geografija je glavni dejavnik za izolacionistična, polodprta in ekspanzionistična obdobja japonske zgodovine.

=== Gore in vulkani ===
Gorski otoki japonskega arhipelaga tvorijo polmesec ob vzhodni obali Azije.&lt;ref name=loc&gt;{{navedi knjigo|url=https://www.loc.gov/item/91029874/|title=Japan: a country study|date=1992|publisher=Federal Research Division, [[Library of Congress]]|isbn=0-8444-0731-3|editor-last=Dolan|editor-first=Ronald E.|edition=5th|location=Washington, D.C.|pages=72–84|oclc=24247433|postscript=. {{PD-notice}}|editor-last2=Worden|editor-first2=Robert L.}}&lt;/ref&gt; Od celine jih ločuje Japonsko morje, ki služi kot zaščitna pregrada. Japonska ima 108 aktivnih vulkanov (10 % aktivnih vulkanov na svetu) zaradi aktivne tektonike plošč v ognjenem obroču.

Pred približno 15 milijoni let je bila vulkanska obala azijske celine potisnjena v niz vulkanskih otoških lokov. To je ustvarilo bazene, znane kot [[Japonsko morje]] in [[Ohotsko morje]], s formalnim oblikovanjem japonskega otočja. Arhipelag ima tudi vrhove gorskih grebenov, ki so bili dvignjeni blizu zunanjega roba epikontinentalnega pasu. Približno 73 odstotkov japonske površine je goratih, razpršene ravnice in medgorske kotline (v katerih je skoncentrirano prebivalstvo) pa pokrivajo le okoli 27 odstotkov. Dolga veriga gora teče po sredini otočja in ga deli na dve polovici, ''lice'', ki gleda na Tihi ocean in ''zadnjo plat'' proti Japonskemu morju. Na pacifiški strani so strme gore, visoke od 1500 do 3000 metrov, z globokimi dolinami in soteskami.

Osrednjo Japonsko zaznamuje zbliževanje treh gorskih verig – gorovja Hida, Kiso in Akaiši – ki tvorijo [[Japonske Alpe]] (''Nihon Arupusu''), katerih več vrhov je višjih od 3000 metrov. Najvišja točka v japonskih Alpah je gora [[Kita (gora)|Kita]] s 3193 metri. Najvišja točka v državi je gora [[Fudži]] (''Fujisan'', napačno imenovana tudi ''Fudžijama''), vulkan, ki miruje od leta 1707 in se dviga do 3776 m nadmorske višine v prefekturi Šizuoka. Na strani Japonskega morja so planote in hriboviti predeli z nadmorsko višino od 500 do 1500 metrov.

=== Planote in ravnice ===
[[File:Kanto plain.png|thumb|220px|Zemljevid nižine Kantō]]
V osrednjem Honšūju so tri velike nižine. Največja je [[planota Kanto]], ki pokriva 17.000 km² v regiji [[Kanto]]. Tam je glavno mesto [[Tokio]] in največje metropolitansko mesto. Druga največja ravnina na Honšuju je planota Nōbi s 1800 km² s tretjim najbolj naseljenim mestnim območjem [[Nagoja]]. Tretja največja nižina na Honšūju je nižina Osaka, ki pokriva 1600 km2 v regiji Kansai. Predstavlja drugo največje mestno območje Osake (del metropolitanskega območja Keihanšin). Osaka in Nagoya segata v notranjost celine od svojih zalivov, dokler ne dosežeta strmih gora. Planota Osaka je povezana s [[Kjoto]]m in [[Nara (mesto)|Naro]]. Kjoto je v porečju reke Jamaširo 827,9 km², Nara pa v porečju reke Nara 300 km².

Planote Kanto, Osaka in Nōbi so najpomembnejša gospodarska, politična in kulturna območja Japonske. Te planote so imele največjo kmetijsko proizvodnjo in velike zalive s pristanišči za ribolov in trgovino. Zaradi tega so postala največja naseljena središča. Kjoto in Nara sta starodavni prestolnici in kulturno srce Japonske. Planota Kanto je postala japonsko središče moči, saj je največja ravnina s središčno lokacijo in je imela zgodovinsko največ kmetijske proizvodnje, ki bi jo bilo mogoče obdavčiti. [[Šogunat Tokugava]] je leta 1603 v Edu ustanovil ''bakufu''.&lt;ref&gt;Gordon, Andrew. (2003). ''A Modern History of Japan from Tokugawa Times to the Present'', p. 23.&lt;/ref&gt; To se je do leta 1868 razvilo v glavno mesto Tokio.

Hokaido ima več nižin, kot so planota Išikari 3800 km², planota Tokači 3600 km², planota Kuširo je največje [[mokrišče]] na Japonskem 2510 km² in planota Sarobecu 200 km². Obstaja veliko kmetij, ki proizvajajo veliko kmetijskih pridelkov. Povprečna velikost kmetije na Hokaidu je leta 2013 znašala 26 hektarjev na kmeta. To je skoraj 11-krat več od državnega povprečja, ki znaša 2,4 hektarja. Zaradi tega je Hokaido postal kmetijsko najbogatejša prefektura Japonske.&lt;ref name=&quot;Agriculture Hokkaido&quot;&gt;{{navedi novice |title=Trend toward stronger agriculture seen in Hokkaido |url=https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |work=The Nikkei |date=5 January 2015 |access-date=7 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190407200056/https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |archive-date=7 April 2019 |url-status=live |df=dmy }}&lt;/ref&gt; Skoraj ena četrtina japonskih obdelovalnih površin in 22 % japonskih gozdov je na Hokaidu.&lt;ref name=&quot;business-env&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|title=Hokkaido's Business Environment|publisher=Trade and Economic Exchange Group, Commerce and Economic Exchange Division, Department of Economic Affairs, Hokkaido Government|access-date=2008-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100721020826/http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|archive-date=2010-07-21}}&lt;/ref&gt;

Druga pomembna ravnica je Sendajska nižina okoli mesta Sendai na severovzhodu Honšuja. Mnoge od teh planot so vzdolž obale, njihove površine pa so se v zgodovini povečevale z amelioracijo (tudi širitvijo v morje).

=== Reke ===
[[File:NiigataCityOpenData machinami004.jpg|thumb|Reka [[Šinano (reka)|Šinano]] v mestu Nigata]]
Reke so na splošno strme in hitre in redke so primerne za plovbo, razen v spodnjem toku. Čeprav je večina rek dolga manj kot 300 km, njihov hiter tok iz gora zagotavlja hidroelektrično energijo. Sezonska nihanja pretoka so privedla do obsežnega razvoja ukrepov za nadzor poplav. Najdaljša reka Šinano, ki se vije skozi prefekturo Nagano do prefekture Nigata in se izliva v Japonsko morje, je dolga 367 km (228 milj).&lt;ref name=&quot;longest-rivers&quot;&gt;{{navedi splet |title = Longest Rivers In Japan |format=website |url = https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117105043/https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-date = November 17, 2018 | publisher = WorldAtlas.com | access-date = 9 February 2020 }}&lt;/ref&gt;

To je 10 najdaljših rek na Japonskem.
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot;
! class=&quot;unsortable&quot;|Rang
!Ime
!Regija
!Prefektura
!Dolžina
(km)
|-
|1
|[[Šinano (reka)|Šinano]]
|[[Honšu]]&lt;br/&gt; Hokuriku
|[[Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Nigata|Nigata]]
|367
|-
|2
|[[Tone (reka)|Tone]]
|[[Kanto]]
|[[ Prefektura Saitama|Saitama]], [[Prefektura Čiba |Čiba]], [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]], [[Prefektura Točigi |Točigi]], [[Prefektura Gunma |Gunma]]
|322
|-
|3
|[[Išikari (reka)|Išikari]]
|[[Hokaido]]
|[[Hokaido]]
|268
|-
|4
|[[Tešio (reka)|Tešio]]
|[[Hokaido]]
|[[Hokaido]]
|256
|-
|5
|[[Kitakami (reka)|Kitakami]]
|[[Tohoku]]
|[[ Prefektura Ivate |Ivate]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]]
|249
|-
|6
|[[Abukuma (reka)|Abukuma]]
|[[Tohoku]]
|[[ Prefektura Fukušima |Fukušima]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]]
|239
|-
|7
|[[Mogami (reka)|Mogami]]
|[[Tohoku]]
|[[ Prefektura Jamagata |Jamagata]]
|229
|-
|8
|[[Tenrju (reka)|Tenrju]]
|[[Čubu]]
|[[ Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Aiči |Aiči]], [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]]
|212
|-
|9
|[[Agano (reka)|Agano]]
|[[Honšu]]&lt;br/&gt; Hokuriku
|[[Prefektura Nigata|Nigata]]
|210
|-
|10
|[[Šimanto (reka)|Šimanto]]
|[[Šikoku]]
|[[ Prefektura Koči |Koči]]
|196
|}

=== Jezera in obala ===
[[File:20091015琵琶湖.jpg|thumb|Območje jezera Biva]]
Največje sladkovodno jezero je [[jezero Biva]] 670,3 km², severovzhodno od Kjota v prefekturi Šiga.&lt;ref name=Tabata2016&gt;{{Cite journal|doi = 10.1002/ece3.2070|title = Phylogeny and historical demography of endemic fishes in Lake Biwa: The ancient lake as a promoter of evolution and diversification of freshwater fishes in western Japan|year = 2016|last1 = Tabata|first1 = Ryoichi|last2 = Kakioka|first2 = Ryo|last3 = Tominaga|first3 = Koji|last4 = Komiya|first4 = Takefumi|last5 = Watanabe|first5 = Katsutoshi|journal = Ecology and Evolution|volume = 6|issue = 8|pages = 2601–2623|pmid = 27066244|pmc = 4798153}}&lt;/ref&gt; Jezero Biva je starodavno jezero in ocenjujejo, da je 13. najstarejše jezero na svetu, staro vsaj 4 milijone let.&lt;ref name=&quot;marine-rutgers&quot;&gt;{{navedi splet|title=Ancient lakes of the world|url=https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-url=https://web.archive.org/web/20200209063201/https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-date=February 9, 2020|access-date=20 January 2020|publisher=Christopher M. Free|format=website}}&lt;/ref&gt; Milijone let dosledno vsebuje vodo. Jezero Biva je ustvarila tektonika plošč v območju aktivnega [[prelom (geologija)|preloma]]. Tako je nastalo zelo globoko jezero z največjo globino 104 m. Tako ni naravno napolnjeno z usedlinami. Skozi milijone let se je v jezeru razvil raznolik ekosistem. Vsebuje več kot 1000 vrst in podvrst. Obstaja 46 domorodnih vrst in podvrst rib,&lt;ref name=fish&gt;Kawanabe, H.; Nishino, M.; and Maehata, M., editors (2012). ''Lake Biwa: Interactions between Nature and People.'' pp 119-120. {{ISBN|978-94-007-1783-1}}&lt;/ref&gt; vključno z 11 vrstami in 5 podvrstami, ki so endemične ali skoraj endemične. Vsako leto jezero obišče približno 5000 vodnih ptic.

Sledi 10 največjih jezer na Japonskem.&lt;ref name=&quot;GSI-20172&quot;&gt;国土地理院 平成29年全国都道府県市区町村別面積調 [http://www.gsi.go.jp/KOKUJYOHO/MENCHO/201710/f1_kosho.pdf 付1 湖沼面積（平成29年10月1日版）] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180210003158/http://www.gsi.go.jp/KOKUJYOHO/MENCHO/201710/f1_kosho.pdf |date=2018-02-10 }} 2018年2月10日閲覧。&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! class=&quot;unsortable&quot;|Rang
! Ime
! Regija
! Prefektura¹
! class=&quot;unsortable&quot;|Občine
!Type
! class=&quot;unsortable&quot;|[[Slanost|Voda]]
! Površina&lt;br /&gt;(km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)
! Max globina&lt;br /&gt;(m)
! Nadm. višina&lt;br /&gt;(m)
! Volumen&lt;br /&gt;(km³)
|-
| 1 || [[Jezero Biva|Biva]] || [[Kansai]] || [[Prefektura Šiga |Šiga]] || Ōcu, Kusacu, Higaši-Ōmi, Hikone, Nagahama, Morijama, Ōmi-Hačiman, Takašima, Jasu, Maibara
|[[Starodavno jezero]], [[tektonsko jezero|tektonsko]], sladka voda|| Sladkovodno || 670,3 || 103,8 || 85|| 27,5
|-
| 2 || [[Jezero Kasumigaura|Kasumigaura]] || [[Kanto]] || [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]] || Tsuchiura, Išioka, Omitama, Inašiki, Ami, Kasumigaura, Namegata, Itako, Miho
|Toplo [[monomiktično jezero]]|| Fresh || 167,6 || 7,10 || 0 || 0,85
|-
| 3 || [[Jezero Saroma|Saroma]] || [[Hokaido]] || Podprefektura Abaširi || Kitami, Saroma, Jūbecu
|[[Mezotrofično jezero|Mezotrofično]]|| Brakično || 151,9 || 19,6 || 0 || 1,3
|-
| 4 || [[Jezero Inavaširo|Inavaširo]] || [[Tohoku]] || [[Prefektura Fukušima |Fukušima]] || Kōrijama, Aizu-Vakamacu, Inavaširo
|Tektonsko jezero| Sladkovodno || 103,3 || 94,6 || 514 || 5,40
|-
| 5 || [[Nakaumi]] || [[Čugoku]] || [[Prefektura Šimane |Šimane]]&lt;br /&gt;[[Prefektura Totori |Totori]] || Macue, Jonago, Jasugi, Sakaiminato, Higaši-Izumo
|Brakično|| Brakično || 86,2 || 17,1 || 0 || 0,47
|-
| 6 || [[Jezero Kusšaro|Kusšaro]] || [[Hokaido]] || [[Prefektura Kuširo |Kuširo]] || Tešikaga
|Acidotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 79,3 || 117,5 || 121 || 2,25
|-
| 7 || [[Jezero Šindži|Šindži]] || [[Honšu]],&lt;br/&gt; San'in || [[Prefektura Šimane |Šimane]] || Macue, Izumo, Hikava
|Brakično|| Brakično || 79,1 || 6,0 || 0 || 0,34
|-
| 8 || [[Jezero Šikocu|Šikocu]] || [[Hokaido]] || podprefektura Išikari || Čitose
|kratersko jezero|| Sladkovodno || 78,4 || 360,1 || 247 || 20,9
|-
| 9 || [[Jezero Tōja|Tōja]] || [[Hokaido]] || podprefektura Iburi || Tōjako, Sōbecu
|Oligotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 70,7 || 179,9 || 84 || 8,19
|-
| 10 || [[Jezero Hamana|Hamana]] || [[Čubu]], podregija Tokai || [[Prefektura Šizuoka |Shizuoka]] || Hamamacu, Kosai, Arai
|Brakično [[laguna]]|| Brakično || 65,0 || 13,1 || 0 || 0,35
|}

[[File:Seto_Inland_Sea.jpg|thumb|[[Notranje morje Seto]]]]
Obsežen obalni ladijski promet, zlasti okoli [[Notranje morje Seto |Notranjega morja Seto]], kompenzira pomanjkanje plovnih rek. Za pacifiško obalo južno od Tokia so značilni dolgi, ozki, postopoma plitvi zalivi, ki nastanejo zaradi sedimentacije, ki je ustvarila številna naravna pristanišča. Pacifiška obala severno od Tokia, obala Hokaida in obala Japonskega morja so na splošno nerazčlenjene, z malo naravnimi pristanišči.

Nedavna globalna analiza daljinskega zaznavanja je pokazala, da je bilo na Japonskem 765 km² površin plimovanja, zaradi česar je bila država na 35. mestu glede na obseg plimovanja.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Phinn |first2=S.R. |last3=DeWitt |first3=M. |last4=Ferrari |first4=R. |last5=Johnston |first5=R. |last6=Lyons |first6=M.B. |last7=Clinton |first7=N. |last8=Thau |first8=D. |last9=Fuller |first9=R.A. |title=The global distribution and trajectory of tidal flats |journal=Nature |date=2019 |volume=565 |issue=7738 |pages=222–225 |doi=10.1038/s41586-018-0805-8 |pmid=30568300 |s2cid=56481043 |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0805-8}}&lt;/ref&gt;

=== Pridobivanje zemlje ===
[[File:151229_Kobe_Port_Japan02bs.jpg|thumb|[[Letališče Kobe]] v zalivu Osaka]]
Japonski arhipelag so ljudje spremenili v nekakšno neprekinjeno deželo, v kateri so štirje glavni otoki v celoti dosegljivi in prehodni z železniškim in cestnim prometom zahvaljujoč izgradnji ogromnih [[most]]ov in [[predor]]ov, ki povezujejo med seboj in različne otoke.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Il mondo come sistema|author= E. Fedrizzi and S. Ferri |year=2000|publisher=Minerva Italica |isbn=88-298-1989-1}}&lt;/ref&gt;

Približno 0,5 % celotne površine Japonske je predelana zemlja (''umetatechi''). Začelo se je v 12. stoletju. Zemljo so pridobili iz morja in rečnih delt z gradnjo nasipov in drenaž ter riževih polj na terasah, vklesanih v pobočja gora. Večina projektov melioracije se je zgodila po drugi svetovni vojni v času japonskega gospodarskega čudeža. Opravljena je bila melioracija 80 % do 90 % vse ravnine plimovanja. Na obalnih območjih so bili izvedeni veliki projekti melioracije zemljišč z odlagališči za pomorske in industrijske tovarne, kot je Higaši Ogišima v Kavasakiju, zaliv Osaka in letališče Nagasaki. Port Island, Rokkō Island in letališče Kobe so bili zgrajeni v Kobeju. Projekti s konca 20. in začetka 21. stoletja vključujejo umetne otoke, kot je mednarodno letališče Čubu Centrair v zalivu Ise, mednarodno letališče Kansai sredi zaliva Osaka, Jokohama Hakkeijima Sea Paradise in Wakayama Marina City. Vas Ōgata v Akiti je bila ustanovljena na zemljišču, pridobljenem iz jezera Hačirōgata (takrat drugega največjega japonskega jezera) od leta 1957. Do leta 1977 je količina pridobljenega zemljišča skupaj znašala 172,03 kvadratnih kilometrov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ogata.or.jp/english/history.html |title=The History of Ogata-Mura &amp;#124; Ogata-mura |publisher=Ogata.or.jp |access-date=2014-04-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924055244/http://www.ogata.or.jp/english/history.html |archive-date=2015-09-24 }}&lt;/ref&gt;

Primeri melioracije zemljišč na Japonskem so:
* Kjogašima, Kobe – prvi umetni otok, ki ga je leta 1173 zgradil Taira no Kiyomori
* Hibija vhod, Tokio – prvi obsežen projekt melioracije se je začel leta 1592
* [[Dedžima]], Nagasaki – zgrajena med obdobjem japonske nacionalne izolacije leta 1634. Bila je edina trgovska postaja na Japonskem v obdobju Sakoku, prvotno pa so jo naselili portugalski in nato nizozemski trgovci.
* Tokijski zaliv, Japonska – 249 kvadratnih kilometrov&lt;ref&gt;{{navedi splet| title = Japan Fact Sheet| publisher = Japan Reference| url = http://www.jref.com/society/japan_fact_sheet.shtml| access-date = 2007-03-23 }}&lt;/ref&gt; umetni otok (2007).
** To vključuje celotno Odaibo, niz otoških utrdb, zgrajenih za zaščito Tokia pred napadi z morja (1853).
* Kobe, Japonska – 23 kvadratnih kilometrov (1995).
* Zaliv Isahaja v morju Ariake – približno 35 kvadratnih kilometrov je obnovljenih z nasipom proti plimovanju in zaporami (2018).
* Jumešima, Osaka – 390 hektarjev umetni otok (2025).
* Centralni valobran – 989 hektarjev

Veliko predelanih zemljišč sestavljajo odlagališča odpadnih materialov, izkopane zemlje, peska, usedlin, blata in prsti, odstranjenih z gradbišč. Uporablja se za gradnjo umetnih otokov v pristaniščih in nasipov v celinskih območjih. Od 8. novembra 2011 je Tokio začel sprejemati ruševine in odpadke iz območij, ki sta jih prizadela [[Potres in cunami v Tohokuju (2011)|potres in cunamij v Tōhokuju leta 2011]]. Te ruševine so obdelali in ko so imele ustrezne ravni sevanja, so jih uporabili kot odlagališče za gradnjo novih umetnih otokov v Tokijskem zalivu. Park Jamašita v mestu Jokohama je bil zgrajen iz ruševin velikega potresa v Kantōju leta 1923.

Obstaja nevarnost kontaminacije na umetnih otokih z odlagališči in predelanimi zemljišči, če je obstajala industrija, ki je izlila (strupene) kemikalije v zemljo. Na primer, umetni otok Tojosu je nekoč zasedla tokijska tovarna plina. Strupene snovi so odkrili v zemlji in podtalnici v Tojosuju. Tokijska metropolitanska vlada je porabila dodatnih 3,8 milijarde jenov (33,5 milijona dolarjev) za črpanje podtalnice z izkopavanjem na stotine vodnjakov.&lt;ref name=&quot;historic-tsukiji&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |access-date=October 4, 2018 |title=As Tokyo's historic Tsukiji market closes, fishmongers mourn |first=Issei|last= Kato|date= 29 September 2018|work=Reuters  |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181003005402/https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |archive-date=October 3, 2018}}&lt;/ref&gt; Junija 2017 so načrti za selitev ribje tržnice Cukiji ponovno začeli, &lt;ref&gt;{{navedi novice|last1=Osumi|first1=Magdalena|last2=Aoki|first2=Mizuho|title=Koike announces Tsukiji relocation, plans to retain its 'cultural legacy'|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/06/20/national/tokyo-governor-announces-tsukiji-fish-markets-relocation-possible-plan-return-five-years/|access-date=24 July 2017|work=Japan Times|date=20 June 2017}}&lt;/ref&gt; vendar so bili julija preloženi na jesen 2018.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Tsukiji market relocation to Toyosu delayed till autumn 2018|url=https://mainichi.jp/english/articles/20170721/p2a/00m/0na/016000c|access-date=24 July 2017|work=Mainichi Shimbun|date=21 July 2017}}&lt;/ref&gt; Ko je bilo novo mesto po operaciji čiščenja razglašeno za varno, so odprli tržnico Tojosu.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/26/tokyo-tsukiji-fish-market-moves |title=Tokyo fears losing a part of its soul as world's biggest fish market moves |first=Justin|last= McCurry |date= 26 August 2018 |work=The Guardian }}&lt;/ref&gt;

== Oceanografija in morsko dno Japonske ==
[[File:Japan Relief Map of Land and Seabed.png|thumb|upright=1.3| Reliefni zemljevid kopnega in morskega dna Japonske. Prikazuje površinski in podvodni relief japonskega arhipelaga.]]
Japonsko morsko ozemlje meri 4.470.000 km². Japonska je na četrtem mestu s svojo izključno gospodarsko cono in obsegom oceanske vode od 0 do 2000 m globine. Japonska je s prostornino morja 2000–3000 metrov na petem mestu, s 3000–4000 metri na četrtem, s 4000–5000 metri na tretjem in s prostornino morja od 5000 do več kot 6000 metri na prvem mestu. Reliefni zemljevid japonskega arhipelaga kaže, da ima 50 % japonskega morskega ozemlja ocean z globino med 0 in 4000 m. Ostalih 50 % ima globino od 4000 m do več kot 6000 m. 19 % ima globino od 0 do 1000 m. Tako ima Japonska eno največjih oceanskih ozemelj s kombinacijo vseh globin od plitvega do zelo globokega morja. Več dolgih podvodnih gorskih verig se razteza od glavnih japonskih otokov proti jugu. Občasno segajo nad morsko gladino kot otoki. Vzhodno od podmorskih gorskih verig so trije oceanski jarki: jarek Kuril-Kamčatka (največja globina 10.542 m), japonski jarek (največja globina 10.375 m) in jarek Izu-Ogasawara (največja globina 9810 m).

V japonskem oceanu in morskem dnu so velike količine morskega življenja in mineralnih virov. Na globini več kot 1000 m so minerali, kot so [[mangan]]ovi noduli, [[kobalt]] v skorji in hidrotermalna nahajališča.

== Geologija ==
[[File:Japan separation.png|thumb|upright=1.3|Otoki, ki sestavljajo japonski arhipelag, so bili ločeni od azijske celine povratnim širjenjem]]
[[File:Tectonic map of Japan-fr.png|thumb|upright=1.3|Tektonski zemljevid Japonske]]
{{glavni|Geologija Japonske}}

=== Tektonske plošče ===
Japonski arhipelag je rezultat [[subdukcija|subdukcije]] tektonskih plošč v nekaj 100 milijonih letih od sredine [[silur]]ja (443,8 mio) do [[pleistocen]]a (pred 11.700 leti). Približno 15.000 km oceanskega dna je minilo pod japonskim arhipelagom v zadnjih 450 milijonih let, pri čemer je bila večina v celoti potopljena. Velja za zrel otoški lok.

Japonski otoki so nastali zaradi premikov tektonskih plošč:
* Tohoku (zgornja polovica Honšuja), Hokaido, Kurilsko otočje in Sahalin so na Ohotski plošči. To je manjša tektonska plošča, ki jo na severu omejuje [[Severnoameriška plošča]].&lt;ref&gt;Seno et al., 1996 Journal of Geophysical Research; https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1029/96JB00532{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Apel et al., 2006 Geophysical Research Letters; http://onlinelibrary.wiley.com/wol1/doi/10.1029/2006GL026077/full&lt;/ref&gt; Ohotsko ploščo na vzhodu omejujeta [[Pacifiška plošča]] pri Kurilsko-Kamčatskem jarku in [[Japonski jarek|Japonskem jarku]]. Na jugu ga omejuje Filipinska morska plošča pri koritu Nankai. Na zahodu jo omejuje [[Evrazijska plošča]], na jugozahodu pa verjetno Amurska plošča. Severovzhodna meja prelom Ulakhan.&lt;ref&gt;http://www.stephan-mueller-spec-publ-ser.net/4/147/2009/smsps-4-147-2009.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180721230444/https://www.stephan-mueller-spec-publ-ser.net/4/147/2009/smsps-4-147-2009.pdf |date=2018-07-21 }} {{Bare URL PDF|date=March 2022}}&lt;/ref&gt;
* Južna polovica Honšuja, Šikoku in večina Kjušuja so na Amurski plošči.
* Južna konica otoka Kjušu in otočje Rjukju so na Okinavski plošči.
* Otoki Nanpō so na Filipinski morski plošči.

Pacifiška plošča in plošča Filipinskega morja sta subdukcijski plošči. Sta globlji od Evrazijske plošče. Filipinska morska plošča se premika pod celinsko Amursko ploščo in Okinavsko ploščo proti jugu. Pacifiška plošča se premakne pod Ohotsko ploščo proti severu. Te subdukcijske plošče so potegnile Japonsko proti vzhodu in odprle [[Japonsko morje]] s povratnim širjenjem pred približno 15 milijoni let.&lt;ref name=&quot;Barnes&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|author=Barnes, Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands: The New &quot;Big Picture&quot;|publisher=University of Durham|year=2003|access-date=August 11, 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20110428043510/http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|archive-date=April 28, 2011|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Tatarski in Korejski preliv sta se odprla mnogo kasneje. Preliv La Pérouse je nastal pred približno 60.000 do 11.000 leti in zaprl pot, ki so jo uporabljali [[mamut]]i, ki so se prej preselili na severni Hokaido.

Območje subdukcije je mesto, kjer oceanska skorja zdrsne pod celinsko skorjo ali druge oceanske plošče. To je zato, ker ima litosfera oceanske plošče večjo gostoto. Subdukcijska območja so območja, ki imajo običajno visoko stopnjo vulkanizma in potresov.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Martínez-López, M.R., Mendoza, C.|year=2016|title=Acoplamiento sismogénico en la zona de subducción de Michoacán-Colima-Jalisco,México|journal=Boletín de la Sociedad Geológica Mexicana|language=es|volume=68|issue=2|pages=199–214|doi=10.18268/BSGM2016v68n2a3|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Poleg tega subdukcijska območja razvijejo deformacijske pasove.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://snl.no/orogenese |title=Orogenese |access-date=July 2, 2014 |date=February 14, 2009|website=Store norske leksikon |language=no }}&lt;/ref&gt; Subdukcijska območja na vzhodni strani japonskega arhipelaga povzročajo pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje. Večji [[potres]]i, [[vulkan]]ski izbruhi in [[cunami]]ji se zgodijo večkrat na stoletje. Je del [[pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]]. Severovzhodna Japonska, severno od preloma Tanakura, je imela visoko vulkansko aktivnost 14–17 milijonov let pred sedanjostjo.&lt;ref name=&quot;atlas&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://confit.atlas.jp/guide/event-img/jpgu2016/SGL36-P01/public/pdf?type=in|publisher=confit.atlas.jp|title=Yurie SAWAHATA, Makoto Okada, Jun Hosoi, Kazuo Amano, &quot;Paleomagnetic study of Neogene sediments in strike-slip basins along the Tanakura Fault|access-date=July 16, 2017|archive-date=2022-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20221020122154/https://confit.atlas.jp/guide/event-img/jpgu2016/SGL36-P01/public/pdf?type=in|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Srednja tektonska linija ===
[[Image:Tectonic map of southwest Japan.png|thumb|upright=1.3|left| Rdeča črta predstavlja srednjo tektonsko linijo. Oranžno osenčeno območje je Fossa Magna, omejeno s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (zahodna modra linija).]]
Japonska srednja tektonska linija (MTL) je najdaljši prelomni sistem na Japonskem.&lt;ref name=&quot;d&quot;&gt;{{cite encyclopedia|encyclopedia=Dijitaru Daijisen |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line (MTL) |oclc=56431036 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;n&quot;&gt;{{cite encyclopedia|encyclopedia=Nihon Daihyakka Zensho (Nipponika) |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line |oclc=153301537 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}&lt;/ref&gt; MTL se začne blizu prefekture Ibaraki, kjer se poveže s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (ISTL) in Fossa Magna. Poteka vzporedno z japonskim vulkanskim lokom, skozi osrednji Honšū do bližine Nagoje, skozi zaliv Mikava, nato skozi Notranje morje Seto od preliva Kii in preliva Naruto do Šikokuja vzdolž polotoka Sadamisaki in preliva Bungo in preliva Hōjo do Kjūšūja.

MTL premakne zdrs v desno s približno 5–10 milimetri na leto.&lt;ref&gt;Okada, A., On the Quaternary faulting along the Median Tectonic Line, in ''Median Tectonic Line'' (in Japanese with English abstract), edited by R. Sugiyama, pp. 49–86, Tokai University Press, Tokyo, 1973.&lt;/ref&gt; Občutek gibanja je skladen s smerjo poševne konvergence korita Nankai. Hitrost gibanja na MTL je veliko manjša od hitrosti konvergence na meji plošče. To otežuje razlikovanje gibanja na MTL od interseizmičnih elastičnih deformacij v podatkih GPS.&lt;ref&gt;Miyazaki, S. and Heki, K. (2001) Crustal velocity field of southwest Japan: Subduction and arc-arc collision, ''Journal of Geophysical Research'',vo. 106, no. B3.&lt;/ref&gt;

=== Oceanski jarki ===
[[File:Japan_Trench_Map.jpg|thumb|upright=1.3| Zemljevid prikazuje Kurilsko-Kamčatski jarek, [[Japonski jarek]], Izu-Ogasavara jarek in [[Marijanski jarek]]
Vzhodno od japonskega arhipelaga so trije oceanski jarki.]]

*[[Kurilsko-Kamčatski jarek]] je v severozahodnem Tihem oceanu. Leži ob jugovzhodni obali [[Kamčatka|Kamčatke]] in poteka vzporedno z verigo Kurilskih otokov, da bi se vzhodno od Hokaida srečal z Japonskim jarkom.&lt;ref name=USGS&gt;Rhea, S., et al., 2010, ''Seismicity of the Earth 1900–2007, Kuril–Kamchatka arc and vicinity'', U.S. Geological Survey Open-File Report 2010-1083-C, 1 map sheet, scale 1:5,000,000 http://pubs.usgs.gov/of/2010/1083/c/&lt;/ref&gt;
*[[Japonski jarek]] se razteza 8000 km od Kurilskega otočja do severnega konca otokov Izu. Njegov najgloblji del je 8046 m.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.gmrt.org/about/index.php|title=GMRT Overview|last=O'Hara|first=Design by J. Morton, V. Ferrini, and S.|website=www.gmrt.org|access-date=2018-05-27}}&lt;/ref&gt; Japonski jarek nastane, ko se oceanska Pacifiška plošča podre pod celinsko Ohotsko ploščo. Proces subdukcije povzroči upogibanje padajoče plošče, kar povzroči globok jarek. Nenehno gibanje na subdukcijskem območju, povezanem z Japonskim jarkom, je eden od glavnih vzrokov za cunamije in potrese na severu Japonske, vključno s tektonskim [[Potres in cunami v Tohokuju (2011)|potresom in cunamijem v Tōhokuju leta 2011]]. Hitrost subdukcije, povezana z Japonskim jarkom, je bila zabeležena pri približno 7,9–9,2 cm/leto.&lt;ref name=&quot;revel&quot;/&gt;
*Jarek Izu-Ogasavara je južno od Japonskega jarka v zahodnem Tihem oceanu. Sestavljata ga jarek Izu (na severu) in jarek Bonin (na jugu, zahodno od planote Ogasavara).&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Locator map|url=http://www.soest.hawaii.edu/expeditions/mariana/images/regional_locator.jpg|website=Expedition to the Mariana forearc|publisher=School of Ocean and Earth Science and Technology at the University of Hawaii|access-date=2022-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303201252/http://www.soest.hawaii.edu/expeditions/mariana/images/regional_locator.jpg|archive-date=2016-03-03|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Razteza se do skrajnega severnega dela [[Marijanski jarek|Marijanskega jarka]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.agu.org/pubs/crossref/2000/1999JC900324.shtml |title=Deep current structure above the Izu-Ogasawara Trench |accessdate=2022-08-04 |archive-date=2012-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120301205341/http://www.agu.org/pubs/crossref/2000/1999JC900324.shtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Izu-Ogasawara jarek je podaljšek Japonskega jarka. Tam se pacifiška plošča potopi pod Filipinsko ploščo, kar ustvarja otoke Izu in Boninove otoke v sistemu Izu–Bonin–Mariana Arc.&lt;ref name=&quot;izu-ogasawara-arc&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20171029065154/http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-date=October 29, 2017 |title=Crustal structure of the ocean-island arc transition at the mid Izu–Ogasawara (Bonin) arc margin |publisher=Earth, Planets and Space |access-date=October 2, 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Sestava ===
Japonske otoke tvorijo omenjene geološke enote vzporedno s subdukcijsko fronto. Deli otokov, ki gledajo na Pacifiško ploščo, so običajno mlajši in imajo večji delež vulkanskih produktov, medtem ko so deli otokov, ki gledajo na Japonsko morje, večinoma močno prelomljeni in nagubani sedimentni nanosi. Na severozahodu Japonske so debele kvartarne usedline. To otežuje določitev geološke zgodovine in sestave in še ni popolnoma razumljena.&lt;ref name=&quot;gsj&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.gsj.jp/en/education/geomap-e/geology-e.html|publisher=gsj.jp|title=Geology of Japan｜Geological Survey of Japan, AIST｜産総研地質調査総合センター / Geological Survey of Japan, AIST |access-date=July 16, 2017}}&lt;/ref&gt;

Sistem japonskega otočnega loka ima porazdeljene vulkanske nize, kjer se vulkanske kamnine spreminjajo iz toleitov—kalk–alkalnih—alkalnih z naraščajočo oddaljenostjo od jarka.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite journal|last=Gill|first=J.B.|date=1982|title=Andesites: Orogenic andesites and related rocks|url=https://archive.org/details/geochimica-et-cosmochimica-acta_1982-12_46_12/page/2688|journal=Geochimica et Cosmochimica Acta|volume=46|issue=12|pages=2688|doi=10.1016/0016-7037(82)90392-1|issn=0016-7037}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Pearce |first1=J |last2=Peate |first2=D |date=1995 |title=Tectonic Implications of the Composition of Volcanic ARC Magmas |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |pages=251–285 |volume=23 |issue=1 |doi=10.1146/annurev.ea.23.050195.001343 |bibcode=1995AREPS..23..251P }}&lt;/ref&gt; Geološka provinca Japonske je večinoma kotlina in nekoliko razširjena skorja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Geologic Province and Thermo-Tectonic Age Maps |url=https://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |website=Earthquake Hazards Program |publisher=United States Geological Survey |access-date=6 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140607001305/http://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |archive-date=7 June 2014 }}&lt;/ref&gt;

== Rastoči arhipelag ==
Japonski arhipelag postopoma raste zaradi nenehnih tektonskih premikov plošč, potresov, stratovulkanov in melioracije zemlje v ognjenem obroču.

Na primer, v 20. stoletju se je pojavilo več novih vulkanov, vključno s Šōva-šinzan na Hokaidu in Mjōdžin-šō pri Bajonnaise Rocks v Pacifiku. Izbruh [[Sakuradžima]] leta 1914 je povzročil tokove lave, ki so nekdanji otok povezali s polotokom Ōsumi v Kjušuju.&lt;ref&gt;{{cite journal |author = Davison C |title = The Sakura-Jima Eruption of January, 1914 |journal = Nature |volume = 98 |issue = 2447 |pages = 57–58 |date = 1916-09-21 |doi = 10.1038/098057b0 |bibcode = 1916Natur..98...57D |s2cid = 3964260 |url = https://zenodo.org/record/1429613 }}&lt;/ref&gt; Je najbolj aktiven vulkan na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.nippon.com/en/features/h00194/ |title=Sakurajima, Japan's Most Active Volcano |date=2018-05-16 |website=nippon.com |publisher=Nippon Communications Foundation |access-date=2018-08-02 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Med izbruhom leta 2013 jugovzhodno od Nišinošime se je iz morja pojavil nov neimenovani vulkanski otok.&lt;ref name=&quot;Hokkaido&quot;&gt;{{navedi novice|title=しんとう|url=http://www.hokkaido-np.co.jp/news/fourseasons/514834.html|access-date=16 January 2014|newspaper=Hokkaidō Shinbun|date=12 January 2014|archive-date=2014-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20140116131130/http://www.hokkaido-np.co.jp/news/fourseasons/514834.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Erozija in premikanje peska sta povzročila, da se je novi otok združil z Nišinošimo. Raziskava iz leta 1911 je pokazala, da je bila najgloblja kaldera 107 m.

Potres in cunami v Tōhokuju leta 2011 sta povzročila, da so se deli severovzhodne Japonske premaknili za 2,4 metra bližje Severni Ameriki.&lt;ref name=DW&gt;{{navedi novice |title=Quake shifted Japan by over two metres |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |work=Deutsche Welle |date=14 March 2011 |access-date=14 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315181343/http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |archive-date=15 March 2011 |url-status=live |df=dmy }}&lt;/ref&gt; Zaradi tega so nekateri deli japonskega kopnega postali širši kot prej. Območja Japonske, ki so najbližje epicentru, so doživela največje premike. 400 kilometrov dolg odsek obale se je navpično spustil za 0,6 metra, kar je omogočilo, da je cunami potoval dlje in hitreje na kopno. 6. aprila je japonska obalna straža sporočila, da je potres premaknil morsko dno blizu epicentra za 24 metrov in dvignil morsko dno ob obali prefekture Mijagi za 3 metre.&lt;ref&gt;[http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 Japan seabed shifted 24&amp;nbsp;metres after March quake &amp;#124; Reuters.com] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110414005051/http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 |date=14 April 2011 }}&lt;/ref&gt; Poročilo japonske agencije za pomorsko-zemeljsko znanost in tehnologijo, objavljeno v ''Science'' 2. decembra 2011, ugotavlja, da se je morsko dno na območju med epicentrom in Japonskim jarkom zaradi potresa premaknilo 50 metrov vzhod-jugovzhod in se dvignilo za približno 7 metrov. Poročilo tudi navaja, da je potres povzročil več večjih plazov na morsko dno na prizadetem območju.

== Naravni viri ==
=== Viri na kopnem ===
Na japonskem otočju so majhna nahajališča [[premog]]a, [[nafta|nafte]], [[železo|železa]] in mineralov.&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook&quot;/&gt; Japonska ima malo kritičnih naravnih virov in je že dolgo močno odvisna od uvožene energije in surovin.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Can nuclear power save Japan from peak oil?|url=http://ourworld.unu.edu/en/can-nuclear-power-save-japan-from-peak-oil/|publisher=Our World 2.0|access-date= March 15, 2011|date=February 2, 2011}}&lt;/ref&gt; Naftna kriza leta 1973 je spodbudila učinkovito rabo energije. Japonska si je zato prizadevala za diverzifikacijo svojih virov in ohranjanje visoke ravni energetske učinkovitosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=U.S. Relations with Japan|date = 11 March 2016|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm |publisher= U.S. Department of State}}&lt;/ref&gt; Kar zadeva kmetijske proizvode, je stopnja samooskrbe večine artiklov nižja od 100 %, razen riža. Riž ima 100% prehransko samooskrbo. Zaradi tega je težko zadovoljiti japonsko povpraševanje po hrani brez uvoza.

=== Morski viri ===
[[File:Japan Exclusive Economic Zones.png|thumb|right|upright=1.3|Japonska izključna ekonomska cona::{{legend|#dd12c2|Japanski EEZ}}{{legend|#f080e1|Skupni režim z Republiko Korejo}}{{legend|#f2d1ee|Izključna ekonomska cona, ki jo zahteva Japonska, druge oporekajo}}]]
[[Izključna ekonomska cona]] Japonske ima po ocenah velike količine mineralnih virov, kot so [[metanov klatrat]], [[zemeljski plin]], kovinski minerali in zaloge mineralov redkih zemelj. Mineralni viri morskega dna, kot so manganovi noduli, s kobaltom bogata skorja in podmorska hidrotermalna nahajališča, so v globinah nad 1000 m. Večina teh globokomorskih virov je neraziskanih. Japonska rudarska zakonodaja omejuje proizvodnjo nafte in plina na morju. Obstajajo tehnološke ovire za rudarjenje na tako ekstremnih globinah in za omejevanje vpliva na okolje. Ni še nobenih uspešnih komercialnih podvigov, ki bi rudarili v globokem morju. Tako je trenutno nekaj projektov globokomorskega rudarjenja za pridobivanje mineralov ali globokomorskega vrtanja na oceanskem dnu.

Ocenjuje se, da je približno 40 trilijonov kubičnih čevljev metanskega klatrata v vzhodnem japonskem koritu Nankai.&lt;ref name=&quot;天然ガスの本&quot;&gt;藤田和男ほか監修 佐々木詔雄ほか編著 『天然ガスの本』 日刊工業新聞 2008年3月25日初版1刷発行 {{ISBN|978-4-526-06024-3}}&lt;/ref&gt; Od leta 2019 metanski klatrat v globokem morju ostaja neizkoriščen, ker potrebna tehnologija še ni vzpostavljena. Zato ima Japonska trenutno zelo omejene dokazane zaloge, kot je surova nafta.

Ocenjuje se, da ima samo regija Kantō več kot 400 milijard kubičnih metrov zalog zemeljskega plina. Tvori plinsko polje Minami Kantō na območju, ki zajema prefekture Saitama, Tokio, Kanagava, Ibaraki in Čiba. Vendar je rudarjenje na številnih območjih strogo regulirano, ker je neposredno pod Tokiom, na polotoku Bōsō pa se izkorišča le malo. V Tokiu in prefekturi Čiba so bile pogoste nesreče z zemeljskim plinom, ki je bil naravno sproščen iz plinskega polja Minami Kantō.&lt;ref&gt;{{Cite journal |doi = 10.14863/geosocabst.2008.0.426.0|year = 2008|volume = 2008|last1 = 金子|first1 = 信行|title = 関東平野下に賦存する可燃性天然ガスについて|journal = 日本地質学会学術大会講演要旨|last2 = 佐脇|first2 = 貴幸|last3 = 棚橋|first3 = 学.}}&lt;/ref&gt;

Leta 2018 je JAMSTEC v sodelovanju z Univerzo Waseda in Univerzo v Tokiu odkril 250 km južno od Minami-Tori-šime na globini 5700 m približno 16 milijonov ton mineralov redkih zemelj.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Centuries worth of rare earth elements found in Japan's EEZ|url=http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201804170045.html| newspaper=The Asahi Shimbun|date=April 17, 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180621021131/http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201804170045.html|archive-date=June 21, 2018|access-date=February 24, 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Življenje v morju ====
Japonska ima eno največjih ribiških flot na svetu in predstavlja skoraj 15 % svetovnega ulova (2014). Leta 2005 je bila Japonska šesta na svetu po tonaži ulovljenih rib. Japonska je leta 2005 ujela 4.074.580 metričnih ton rib.&lt;ref name=&quot;Fish capture by country&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/environment/datablog/2009/sep/02/fish-capture-country |title=Fish capture by country |website=The Guardian |date=September 2, 2003 |access-date=January 18, 2014 |author=Brown, Felicity}}&lt;/ref&gt; Leta 2010 je japonska skupna ribiška proizvodnja znašala 4.762.469 rib.&lt;ref name=&quot;World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)&quot;&gt;{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=2017-05-25 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |website=Food and Agriculture Organization |access-date=January 18, 2014 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Ribištvo na morju je v poznih 1980-ih v povprečju predstavljalo 50 % celotnega ulova rib v državi, čeprav je v tem obdobju doživljalo ponavljajoče se vzpone in padce.

=== Energija ===
Leta 2011 je bilo na Japonskem 46,1 % energije proizvedene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je glavni domači vir energije in je od leta 2011 proizvedla 9,2 odstotka japonske električne energije, kar je manj od 24,9 odstotka prejšnje leto.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|website=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|access-date=February 14, 2014}}&lt;/ref&gt; Po potresu in cunamiju leta 2011 v Tōhokuju so bili jedrski reaktorji zaprti. Tako je japonski industrijski sektor postal še bolj kot prej odvisen od uvoženih fosilnih goriv. Do maja 2012 so bile vse jedrske elektrarne v državi izklopljene zaradi nenehnega nasprotovanja javnosti po jedrski nesreči v Fukušimi Daiči marca 2011, čeprav so vladni uradniki še naprej poskušali vplivati na javno mnenje v prid vrnitvi vsaj nekaterih od 50 japonskih jedrskih reaktorjev.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|access-date=May 8, 2012|work=Reuters|date=May 5, 2012}}&lt;/ref&gt;  Vlada Šinza Abeja si je prizadevala ponovno zagnati jedrske elektrarne, ki ustrezajo strogim novim varnostnim standardom in poudarjala pomen jedrske energije kot vira električne energije za osnovno obremenitev. Leta 2015 je Japonska uspešno ponovno zagnala en jedrski reaktor v jedrski elektrarni Sendai v prefekturi Kagošima, od takrat pa je ponovno začelo delovati več drugih reaktorjev po državi. Nasprotovanje lokalnih vlad je odložilo več ponovnih zagonov, ki še vedno čakajo.

Reforme sektorja električne energije in plina, vključno s popolno liberalizacijo japonskega energetskega trga aprila 2016 in trga plina aprila 2017, so bile pomemben del gospodarskega programa premierja Abeja.

Japonska ima tretje največje geotermalne rezerve na svetu. Po katastrofi v Fukušimi se geotermalna energija močno osredotoča na vir energije. Ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in industrijo raziskuje več kot 40 lokacij za potencialne geotermalne elektrarne.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.renewableenergyworld.com/articles/print/volume-18/issue-3/features/geothermal/is-japan-the-next-boom-market-for-the-geothermal-energy-industry.html|title=Is Japan the Next Boom Market for the Geothermal Energy Industry?|last=Cichon|first=Meg|date=29 May 2015|website=Renewable Energy World|access-date=20 October 2016|archive-date=2019-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190808114015/https://www.renewableenergyworld.com/articles/print/volume-18/issue-3/features/geothermal/is-japan-the-next-boom-market-for-the-geothermal-energy-industry.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

3. julija 2018 se je japonska vlada zavezala, da bo do leta 2030 povečala obnovljive vire energije s 15 % na 22–24 %, vključno z vetrno in sončno energijo. Jedrska energija bo zagotovila 20 % energetskih potreb države kot vir energije brez emisij. To bo Japonski pomagalo izpolniti zaveze glede podnebnih sprememb.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan aims for 24% renewable energy but keeps nuclear central|url=https://phys.org/news/2018-07-japan-aims-renewable-energy-nuclear.html| publisher=Phys.org|date=July 3, 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180703120614/https://phys.org/news/2018-07-japan-aims-renewable-energy-nuclear.html|archive-date=July 3, 2018|access-date=October 3, 2018}}&lt;/ref&gt;

== Narodni parki in slikovita pokrajina ==
=== Narodni parki ===
[[File:Jrb 2007 LakeToya Showashinzan.jpg|thumb|right|upright=1.3|Jezero Tōja in Šōva-šinzan v narodnem parku Šikocu-Tōja]]
{{glavni|Narodni parki Japonske}}
Japonska ima leta 2019 34 [[narodni park|narodnih parkov]] (国立公園, ''Kokuritsu Kōen'') in 56 kvazinacionalnih parkov (国定公園, ''Kokutei Kōen''). Ministrstvo za okolje jih določi in upravlja za zaščito in trajnostno uporabo v skladu z zakonom o naravnih parkih (自然公園法) iz leta 1957.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/laws/nature/law_np.pdf |title=Natural Parks Act (1957) |publisher=Ministry of the Environment |access-date=1 February 2012}}&lt;/ref&gt; Kvazinacionalni parki imajo nekoliko manj lepote, velikosti, raznolikosti ali ohranjenosti. Priporočeni so za imenovanje ministrstva, upravljajo pa jih prefekture pod nadzorom Ministrstva za okolje.

Japonski arhipelag ima raznoliko pokrajino. Na primer, severni del Hokaida ima [[biom]] [[tajga|tajge]]. Hokaido ima 22 % japonskih gozdov z iglastimi drevesi (sahalinska jelka ''Abies sachalinensis'' in sahalinska smreka ''Picea glehnii'') in širokolistnatimi drevesi (japonski hrast ''Lithocarpus glaber'', mandžurska breza ''Betula platyphylla'' in pobarvani javor ''Acer pictum subsp. Mono''). Sezonski pogledi se skozi leto spreminjajo. Na jugu so otoki Jaejama v subtropskem pasu s številnimi vrstami subtropskih in tropskih rastlin ter gozdovi [[mangrove|mangrov]]. Večina naravnih otokov ima v središču gorske verige z obalnimi ravninami.

=== Druga zavarovana območja ===
* [[Unescovi globalni geoparki Japonske]]: Aso, Itoigava, [[polotok Izu]], Mt. Apoi, Muroto, otočje Oki, San'in Kaigan, Toja-Usu, vulkansko območje Unzen, Hakusan Tedorigava
* [[Japonski narodni geoparki]]: Bandaisan, Čoši, Dolina dinozavrov Fukui Katsujama, Čičibu, Hagi, Hakone, Happo-Širakami, Izuošima, Kirišima, Mikasa, Minami-Alps (MTL Area), Kraška planota rudnik-Akijošidai, Vas Mišima kaldere Kikai, Mt. Asama North, Mt. Čokai &amp; otok Tobišima, Območje Mt. Kurikoma, Mt. Območje Mt. Cukuba, Naeba-Sanroku, Nanki Kumano, Polotok Oga-Ogata, Oita bungoono, Oita Himešima, Otok Sado, Sakuradžima-Kinkovan, Sanriku, Šikoku Seijo, Polotok Šimane in estuarij Šindžiko Nakaumi, Šimokita, Šimonita, Širataki, Tatejama Kurobe, Tokači Šikaoi, Juzava, Tosašimizu, Tokačidake, Otoki Goto (območje Šimogoto)
*[[Zavarovana območja divjih živali na Japonskem]] je ustanovilo Ministrstvo za okolje in, za območja večjega lokalnega pomena, vlade prefektur, da bi »zaščitili in spodbujali razmnoževanje ptic in sesalcev« v skladu z Zakonom o varstvu divjih živali in lovu iz leta 2002. Ustanovljena območja lahko trajajo največ dvajset let (z obnovo) in na njih je lov prepovedan. Posebna varstvena območja (特別保護地区) so določena znotraj varstvenih območij prostoživečih živali, da bi zaščitili habitate in ekosisteme.

Od 1. novembra 2019 je bilo na nacionalni ravni vzpostavljenih 86 območij varstva prosto živečih živali, ki pokrivajo površino 5930 kvadratnih kilometrov, vključno s 1639 kvadratnimi kilometri območij posebnega varstva. Od istega datuma je bilo na ravni prefektur vzpostavljenih 3639 območij zaščite prosto živečih živali, ki pokrivajo površino 29.260 kvadratnih kilometrov, vključno s 1425 kvadratnimi kilometri prefekturnih posebnih varstvenih območij. 86 nacionalno določenih območij,je razdeljenih v štiri razrede velikih habitatov, mokrišč (集団渡来地), območij razmnoževanja (集団繁殖地) in habitatov redkih ptic in sesalcev (希少鳥獣生息地).
*[[Ramsarska območja na Japonskem]]; Japonska je bila štiriindvajseta pogodbenica, ki je pristopila k [[Ramsarska konvencija|Ramsarski konvenciji]] 17. oktobra 1980. Kuširo-šicugen je bil od aprila 2022 prvo od 53 ramsarskih območij na Japonskem s skupno površino 1552 kvadratnih kilometrov.
*[[Zavarovana kulturna krajina na Japonskem]] je pokrajina na Japonskem, ki se je razvila skupaj z načinom življenja in geokulturnimi značilnostmi regije in je nepogrešljiva za razumevanje življenjskega sloga Japoncev in jo priznava vlada v skladu z 2. členom, 1. odstavkom, tč. 5 Zakona o varstvu kulturnih dobrin (1950). Kulturne krajine posebne vrednosti so lahko nadalje označene kot pomembne kulturne krajine (重要文化的景観, Jūyō bunkateki keikan); od 31. maja 2017 je takih pokrajin 51.

=== Slikovita pokrajina ===
[[File:Ritsurin_park16s3200.jpg|thumb|Vrtovi Ricurin, Takamacu, Japonska]]
Mesta slikovite lepote in naravne spomenike izbere vlada prek Agencije za kulturne zadeve, da bi zaščitila japonsko kulturno dediščino.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bunka.go.jp/koho_hodo_oshirase/hodohappyo/__icsFiles/afieldfile/2017/11/15/a1397922_01.pdf |script-title=ja:史跡等の指定等について |trans-title=Designation of Special Historic Sites |author=&lt;!--Not stated--&gt; |date=2017-09-14 |website=Agency for Cultural Affairs |access-date=2017-11-18 |archive-date=2017-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171201033530/http://www.bunka.go.jp/koho_hodo_oshirase/hodohappyo/__icsFiles/afieldfile/2017/11/15/a1397922_01.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Od leta 2017 je bilo določenih 1027 naravnih spomenikov (天然記念物, ''tennen kinenbutsu'') in 410 krajev slikovite lepote (名勝, ''meishō''). Najvišja klasifikacija je 75 posebnih naravnih spomenikov (特別天然記念物, ''tokubetsu tennen kinenbutsu'') in 36 posebnih krajev slikovite lepote (特別名勝, ''tokubetsu meishō'').

=== Trije pogledi na Japonsko ===
Trije pogledi na Japonsko (日本三景, ''Nihon Sankei'') je kanonični seznam treh najbolj znanih japonskih slikovitih znamenitosti, ki ga pripisujejo letu 1643 in učenjaku Hayashi Gahō.[105] To so tradicionalno z borovci porasli otoki Macušima v prefekturi Mijagi, z borovci poraščeni peščeni greben Amanohašidate v prefekturi Kjoto in svetišče Icukušima v prefekturi Hirošima. Leta 1915 je založniško podjetje Džicugjo no Nihon Ša ((株式会社実業之日本社, ''Kabushiki Kaisha Jitsugyō no Nihon Sha'') na nacionalnih volitvah izbral nove tri poglede na Japonsko. Leta 2003 so izbrali ''Novi trije glavni nočni pogledi na Japonsko'' in ''Klub 100 nočnih pogledov na Japonsko'' (新日本三大夜景・夜景100選事務局).

&lt;gallery&gt;
Matsushima miyagi z.JPG|Z borovci porasli otoki Macušima
Amanohashidate view from Mt Moju02s3s4592.jpg|Peščeni pas Amanohašidate
20131012_07_Miyajima_-_Torii_(10491662566).jpg|[[Tori]] v [[Svetišče Icukušima|svetišču Icukušima]]
&lt;/gallery&gt;

== Podnebje ==
[[File:Koppen-Geiger Map JPN present.svg|thumb|upright=2| Karta [[Köppnova podnebna klasifikacija|podnebja]] Japonske]]
Večina regij na Japonskem, kot so večji del Honšuja, Šikokuja in Kjušuja, spada v zmerno območje z vlažnim subtropskim podnebjem (Köppnova klasifikacija podnebja ''Cfa''), za katerega so značilni štirje različni letni časi. Vendar se podnebje spreminja od hladnega, vlažnega celinskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Dfb'') na severu, kot je severni Hokaido, do toplega podnebja tropskega deževnega gozda (Köppnova podnebna klasifikacija ''Af'') na jugu, kot so otoki Jaejama in Minami-Tori-šima.

=== Podnebne cone ===
[[File:Kabira Bay Ishigaki Island41s3s4500.jpg|thumb|Zaliv Kabira na otoku Išigaki, prefektura Okinava  v marcu]]
[[File:Himejijo sakura2.jpg|thumb|''[[Sakura]]''- svetoče češnje z [[Grad Himeji|gradom Himeji]] v prefekturi Hjōgo v aprilu]]
[[File:Mt.Yarigatake_from_Enzansou.jpg|thumb|Mount Jari, prefektura Nagano avgustu]]
Različne geografske značilnosti Japonsko delijo na šest glavnih podnebnih pasov.
* Hokaido spada v vlažno celinsko podnebje z dolgimi, mrzlimi zimami in svežimi poletji. Padavine so redke; vendar zima prinaša velike snežne padavine na območjih, kot sta Saporo in Asahikava.
* V Japonskem morju severozahodni sezonski veter pozimi povzroča obilno sneženje, ki se južno od Tōhokuja večinoma stopi pred začetkom pomladi. Poleti je nekoliko manj deževno kot na pacifiškem območju, vendar včasih doživi ekstremno visoke temperature zaradi pojava vetra [[fen (veter)|fen]].
* Osrednje višavje: značilno celinsko podnebje povzroča velike temperaturne razlike med poletji in zimami ter med dnevi in nočmi. Padavin je zaradi učinkov [[padavinska senca|padavinske sence]] manj kot na obali.
* Notranje morje Seto: gore v regijah Čūgoku in Šikoku blokirajo sezonske vetrove ter prinašajo blago podnebje in veliko lepih dni skozi vse leto.
* Tihi ocean: podnebje se močno razlikuje med severom in jugom, vendar so zime na splošno bistveno milejše in bolj sončne od tistih na strani, ki gleda na Japonsko morje. Poletja so vroča zaradi jugovzhodnega sezonskega vetra. Padavine so zelo obilne na jugu in močne poleti na severu. Podnebje otoške verige Ogasavara sega od vlažnega subtropskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfa'') do tropskega savanskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Aw''), kjer so temperature vse leto tople do vroče.
* Podnebje otočja Rjukju sega od vlažnega subtropskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfa'') na severu do podnebja tropskega deževnega gozda (Köppnova podnebna klasifikacija ''Af'') na jugu s toplimi zimami in vročimi poletji. Padavin je zelo veliko in nanje še posebej vplivata deževna doba in tajfuni.

=== Padavine ===
Japonska je na splošno deževna dežela z visoko vlažnostjo. Zaradi širokega razpona zemljepisne širine, sezonskih vetrov in različnih vrst oceanskih tokov ima Japonska  različna podnebja, z razponom zemljepisne širine naseljenih otokov od 24°N do 46°N, kar je primerljivo z območjem med Novo Škotsko in Bahami na vzhodni obali Severne Amerike. Tokio je med 35°N in 36°N, kar je primerljivo s Teheranom, Atenami ali Las Vegasom.

Ker gora Fudži in obalne Japonske Alpe zagotavljajo padavinsko senco, prefekturi Nagano in Jamanaši prejmeta najmanj padavin na Honšuju, čeprav še vedno presega 900 milimetrov letno. Podoben učinek je na Hokaidu, kjer podprefektura Ohotsk prejme le 750 milimetrov na leto. Vse druge prefekture imajo obale na Tihem oceanu, Japonskem morju, Notranjem morju Seto ali pa imajo z njimi povezano telo slane vode. Dve prefekturi - Hokaido in Okinava - sta v celoti sestavljeni iz otokov.

=== Poletje ===
Podnebje od junija do septembra zaznamuje vroče, mokro vreme, ki ga prinašajo tropski zračni tokovi iz Tihega oceana in jugovzhodne Azije. Ti zračni tokovi so polni vlage in odlagajo znatne količine dežja, ko dosežejo kopno. Obstaja izrazito deževno obdobje, ki se začne v začetku junija in traja približno en mesec. Sledi vroče, lepljivo vreme. Pet ali šest [[tajfun]]ov preleti Japonsko ali njeno bližino vsako leto od začetka avgusta do začetka oktobra, kar včasih povzroči veliko škodo. Povprečna letna količina padavin je med 1000 in 2500 mm, razen na območjih, kot sta polotok Kii in otok Jakušima, ki je najbolj mokro mesto na Japonskem,&lt;ref&gt;{{navedi splet |title = Japan Climate Charts Index |url = http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |access-date = 2015-10-11 |archive-url = https://web.archive.org/web/20171030040135/http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |archive-date = 2017-10-30 |url-status = dead }}&lt;/ref&gt; letna količina padavin pa je med 4000 do 10.000 mm med najvišjimi na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title = Yakushima World Heritage property |url = http://www.env.go.jp/nature/isan/worldheritage/en/yakushima/area/index.html | publisher = Ministry of the Environment | access-date = 2015-10-11 }}&lt;/ref&gt;

Največ padavin, tako kot v preostali vzhodni Aziji, pade v poletnih mesecih, razen na obali Japonskega morja, kjer močni severni vetrovi povzročijo največ pozno jeseni in zgodaj pozimi. Z izjemo nekaj zaščitenih notranjih dolin v decembru in januarju so padavine na Japonskem nad 25 milimetrov padavinskega ekvivalenta v vseh mesecih v letu, v najbolj mokrih obalnih območjih pa nad 100 milimetrov na mesec čez celo leto.

Od sredine junija do sredine julija je običajno deževno obdobje na otokih Honšu, Šikoku in Kjušu, z izjemo Hokaida, saj se sezonska deževna fronta ali ''baiu zensen'' (梅雨前線) razblini na severnem Honšuju, preden doseže Hokaido. Na Okinavi se deževna sezona začne zgodaj maja in traja do sredine junija. Za razliko od deževnega obdobja na celinski Japonski, v deževnem obdobju na Okinavi ne dežuje niti vsak dan niti ves dan. Med julijem in oktobrom lahko tajfuni, ki izhajajo iz tropskih depresij blizu ekvatorja, napadejo Japonsko s hudimi nevihtami.

=== Zima ===
[[File:Snow Mountains Japan 2006 001.jpg|thumb|upright|left| Vas v prefekturi Nigata januarja]]
Pozimi se nad evrazijsko kopensko maso razvije Sibirski anticiklon, nad severnim Tihim oceanom pa Aleutski nizek tlak. Posledica tega je tok hladnega zraka proti jugovzhodu čez Japonsko, ki prinaša nizke temperature in obilne snežne padavine v osrednje gorske verige, ki gledajo na Japonsko morje, vendar jasno nebo na območja, ki so na Pacifiku.

Najvišje zimske temperature so na otokih Nanpō in Bonin, ki uživajo tropsko podnebje zaradi kombinacije zemljepisne širine, oddaljenosti od azijske celine in segrevalnega učinka vetrov iz Kurošia, pa tudi na vulkanskih otokih (na zemljepisni širini najjužnejšega izmed otokov Rjukju, 24° J). Najhladnejše poletne temperature so na severovzhodni obali otoka Hokaidō v podprefekturah Kuširo in Nemuro.

=== Sončno obsevanje ===
Sončno obsevanje je v skladu z enakomerno močnimi padavinami na Japonskem na splošno skromno po količini, čeprav noben del Japonske ni deležen dosledno mračne megle, ki ovija Sečuansko kotlino ali Tajpej. Količine se gibljejo od približno šest ur na dan na obali celinskega morja in zaščitenih delih pacifiške obale in nižine Kantō do štirih ur na dan na obali Japonskega morja Hokaidō. V decembru je med Japonskim morjem in pacifiško obalo zelo izrazit sončni gradient, saj lahko prva stran prejme manj kot 30 ur, pacifiška stran pa kar 180 ur. Poleti pa je najmanj sončnih ur na izpostavljenih delih pacifiške obale, kjer megla zaradi toka Ojašio ustvarja obstojno oblačnost, podobno tisti na Kurilskih otokih in Sahalinu.

=== Ekstremne temperature ===
Najvišja zabeležena temperatura na Japonskem je bila 23. julija 2018 41,1 °C, nepreverjen rekord 42,7 °C je bil zabeležen v Adačiju v Tokiu 20. julija 2004. Najnižja je bila −41,0 °C v Asahikavi 25. januarja 1902. Vendar pa je bila 27. januarja 1931 v Bifuki izmerjena neuradna temperatura –41,5 °C. Gora Fudži je podrla japonske rekordno nizke vrednost za vsak mesec, razen za januar, februar, marec in december. Rekordno nizke vrednosti za kateri koli mesec so bile dosežene šele leta 1984.

Minami-Tori-šima ima tropsko savansko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''Aw'') in najvišjo povprečno temperaturo na Japonskem 25 stopinj Celzija.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |title=Archived copy |access-date=2015-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171030040135/http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |archive-date=2017-10-30 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Prebivalstvo ==
[[File:JapanCitiesTownsOMC.PNG|thumb|upright=2|Zemljevid večjih japonskih mest, glavnih mest in izbranih manjših središč]]
Leta 2019 je imela Japonska 126,3 milijona prebivalcev.&lt;ref name=&quot;SBJ-Population-June-2019&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/tsuki/index.html|title=Population Estimates Monthly Report June 2019|date=June 20, 2019|website=www.stat.go.jp|publisher=Statistics Bureau Japan|access-date=July 18, 2019 | archive-url=https://web.archive.org/web/20190606203315/http://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/tsuki/index.html |archive-date= June 6, 2019}}&lt;/ref&gt; Je enajsta najbolj naseljena država in druga najbolj naseljena otoška država na svetu. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah. Leta 2010 je 90,7 % celotnega japonskega prebivalstva živelo v mestih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=平成22年国勢調査最終報告書 人口の地域分布 |url=http://www.stat.go.jp/data/kokusei/2010/final/pdf/01-02.pdf |publisher=The Ministry of Internal Affairs and Communications Statistics Bureau |access-date = 2015-10-14 }}&lt;/ref&gt; Japonska je urbana družba, kjer le 5 % delovne sile dela v kmetijstvu. Približno 80 milijonov mestnega prebivalstva je močno skoncentrirano na pacifiški obali Honšuja.

81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. Skoraj 1 od 3 [[Japonci|Japoncev]] živi na širšem območju Tokia, več kot polovica pa v metropolitanskih območjih Kanto, Kansai in Čukjo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Statistics Bureau of Japan|title=Statistical Handbook of Japan 2020|url=https://www.stat.go.jp/english/data/handbook/pdf/2020all.pdf#page=21}}&lt;/ref&gt;

=== Honšu ===
[[Honšu]] (本州) je največji japonski otok in drugi najbolj poseljen otok na svetu. Ima 104.000.000 prebivalcev z gostoto prebivalstva 450/km2 (2010).&lt;ref name=&quot;JPCensus&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.soumu.go.jp/main_sosiki/jichi_gyousei/c-gyousei/daityo/index.html|title=総務省｜住基ネット|work=soumu.go.jp}}&lt;/ref&gt; Honšu je dolg približno 1300 km in širok od 50 do 230 km, skupna površina pa je 225.800 km2. Je 7. največji otok na svetu.

Širše območje Tokia tudi Veliki Tokio na Honšuju je največje [[metropolitansko območje]] (velemesto) na svetu z 38.140.000 prebivalci (2016).&lt;ref name=&quot;japan1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm|title=Table 2.10 Population of Three Major Metropolitan Areas|publisher=Statistics Bureau of Japan|access-date=26 November 2013}}&lt;/ref&gt; Območje meri 13.500 km2 in ima gostoto prebivalstva 2642 oseb/km2.

=== Kjušu ===
[[Kjušu]] (九州) je tretji največji japonski otok od petih glavnih otokov.&lt;ref&gt;Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). &quot;Kyūshū&quot; in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 588|page=588}}&lt;/ref&gt; Od leta 2016 ima Kjušu 12.970.479 prebivalcev in obsega 36.782 km2.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.thoughtco.com/islands-of-japan-1435071|title=Discover the Geography of the 4 Main Islands of Japan|work=ThoughtCo|access-date=2018-09-26}}&lt;/ref&gt; Ima drugo največjo gostoto prebivalstva 307,13 oseb/km2 (2016).

=== Šikoku ===
[[Šikoku]] (四国) je drugi najmanjši od petih glavnih otokov (za otokom Okinava), meri 18.800 km2. Leži južno od Honšuja in severovzhodno od Kjušuja. Ima drugo najmanjše število prebivalcev s 3.845.534 milijoni (2015) &lt;ref name=tourism&gt;{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/rtg/pdf/pg-607.pdf |title=Shikoku and Awaji Island |publisher=Japan National Tourism Organization |date=September 2011 |access-date=2013-05-02 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130204132833/http://www.jnto.go.jp/eng/location/rtg/pdf/pg-607.pdf |archive-date=2013-02-04 }}&lt;/ref&gt; in tretjo najvišjo gostoto prebivalstva z 204,55 oseb/km2.

=== Hokaido ===
[[Hokaido]] (北海道) je drugi največji japonski otok ter največja in najsevernejša prefektura. Preliv Cugaru ločuje Hokaido od Honšuja.&lt;ref name=&quot;nussbaum343&quot;&gt;Louis Frédéric. (2005). &quot;Hokkaido&quot; in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 343|page=343}}&lt;/ref&gt; Ima tretje največje prebivalstvo med petimi glavnimi otoki s 5.383.579 (2015) in najnižjo gostoto prebivalstva s samo 64,5 oseb/km2 (2016). Po površini je na 21. mestu na svetu.

=== Prefektura Okinava ===
[[Prefektura Okinava]] (沖縄県) je najjužnejša Japonska prefektura.&lt;ref&gt;Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). &quot;Okinawa-shi&quot; in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 746-747|page=746}}&lt;/ref&gt; Obsega dve tretjini otočja Rjukju, dolgih več kot 1000 kilometrov. Ima 1.445.812 prebivalcev (2017) in gostoto 662 oseb/km2. [[Otok Okinava]] (沖縄本島 ali 沖縄島) je najmanjši in najbolj jugozahodni od petih glavnih otokov, meri 1206,98 km2. Ima najmanj prebivalcev 1.301.462 (2014) in največjo gostoto prebivalstva 1083,6 oseb/km2.

=== Otočje Nanpo  ===
Otoki Nanpō (南方諸島) so skupine otokov južno in vzhodno od glavnih otokov japonskega arhipelaga. Raztezajo se od [[polotok Izu|polotoka Izu]] zahodno od [[Tokijski zaliv|Tokijskega zaliva]] proti jugu približno 1200 kilometrov, do 500 kilometrov od Marianskih otokov. Vse otoke Nanpo upravlja Tokijska metropola.

=== Taiheijō koridor ===
[[File:Major_metropolitan_employment_areas_of_Taiheiyō_Belt.svg|thumb|upright=1.2|right|[[Taiheijō koridor]]]]
[[Taiheijō koridor]] je ''megalopolis'', ki vključuje širše območje Tokia in [[Keihanšin]]. Dolg je skoraj 1200 km od prefekture Ibaraki na severovzhodu do prefekture Fukuoka na jugozahodu. Satelitski posnetki ponoči kažejo gost in neprekinjen pas svetlobe, ki razmejuje regijo s prekrivajočimi se metropolitanskimi območji na Japonskem. Ima skupno približno 81.859.345 prebivalcev (2016).
*Taiheijō koridor – vključuje Ibaraki, Saitama, Čiba, Tokio, Kanagava, Šizuoka, Aiči, Gifu, Mie, Kjoto, Osaka, Hjōgo, Vakajama, Okajama, Hirošima, Kamaguči, Fukuoka, in Ōita. (81.859.345 prebivalcev) &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2015 Population Census|url=http://www.stat.go.jp/english/data/kokusei/2015/summary.htm|publisher=Statistics Bureau, Ministry of Internal Affairs and Communications|access-date=August 13, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160825120347/http://www.stat.go.jp/english/data/kokusei/2015/summary.htm|archive-date=August 25, 2016|url-status=live|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;
** Veliki Tokio – del velike regije Kantō, ki na splošno vključuje Tokio in Jokohamo. (38.000.000 prebivalcev) &lt;ref&gt;United Nations (March 12, 2017). &quot;[https://www.un.org/en/development/desa/population/publications/pdf/urbanization/the_worlds_cities_in_2016_data_booklet.pdf The World's Cities in 2016]&quot; (PDF). United Nations&lt;/ref&gt;
** Keihanšin – Del večje regije Kansai, vključuje Osako, Kjoto, Kobe. (19.341.976 prebivalcev) &lt;ref&gt;[http://www.stat.go.jp/data/nenkan/back60/zuhyou/y0206000.xls Japan Statistics Bureau] – &quot;2010 Census&quot;, retrieved August 23, 2015&lt;/ref&gt;

=== Podvodni habitati ===
Obstajajo načrti za izgradnjo podvodnih habitatov v japonski izključni ekonomski coni. Trenutno še ni zgrajeno nobeno podvodno mesto. Na primer, ''Ocean Spiral'' podjetja Shimizu Corporation bi imel lebdečo kupolo premera 500 metrov s hoteli, stanovanjskimi in poslovnimi kompleksi. Dolga bi bila lahko 15 km. To omogoča rudarjenje morskega dna, raziskave in proizvodnjo metana iz ogljikovega dioksida z mikroorganizmi. Ocean Spiral je bil razvit skupaj z JAMSTEC in tokijsko univerzo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.shimz.co.jp/theme/dream/oceanspiral.html |title=Ocean Spiral |access-date=November 21, 2014|language=ja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/japan/11244758/City-of-the-future-sinks-into-the-ocean.html |title=City of the future sinks into the ocean |newspaper=Daily Telegraph |access-date=November 21, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180908021259/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/japan/11244758/City-of-the-future-sinks-into-the-ocean.html |archive-date = September 8, 2018 }}&lt;/ref&gt;

== Ekstremne točke ==
[[File:Extreme_points_japan_map.png|thumb|upright=1.2|Ekstremne točke Japonske]]
[[File:Numazu_and_Mount_Fuji.jpg|thumb|left|Vrh gore Fudži je najvišja točka Japonske]]
Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). To so točke, ki so bolj severno, južno, vzhodno ali zahodno kot katera koli druga lokacija na Japonskem.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:65%;&quot;
|-
! style=&quot;width:10%;&quot;| Naslov
! style=&quot;width:15%;&quot;| Lokacija
! style=&quot;width:10%;&quot;| Prefektura
! style=&quot;width:15%;&quot;| Mejni subjekt
! style=&quot;width:20%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;|  Koordinate{{ref|coord|†}}
! style=&quot;width:5%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;|  Ref
|- class=&quot;vcard&quot;
| Sever &lt;br /&gt;(izpodbijano)
| class=&quot;fn org&quot; | Rt Kamoivaka na Etorofu
| [[Hokaido]]{{ref|iturup|‡}}
| [[Ohotsko morje]]
| {{coord|45|33|26|N|148|45|09|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Kamoiwakka (Northernmost – disputed)}}
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://maps.google.com/maps?ll=45.557187,148.752367&amp;q=45.557187,148.752367&amp;t=h&amp;z=15|title=Google Maps (Cape Kamoiwakka)|work=Google|access-date=2009-07-29}}&lt;/ref&gt;
|- class=&quot;vcard&quot;
| Sever &lt;br /&gt;(nesporno)
| class=&quot;fn org&quot; | Benten-džima
| [[Hokaido]]
| [[Preliv La Pérouse]]
| {{coord|45|31|38|N|141|55|06|E|region:JP-01_type:landmark|name=Bentenjima (Northernmost – undisputed)}}
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://maps.google.com/maps?ll=45.527336,141.918211&amp;q=45.527336,141.918211&amp;t=h&amp;z=13|title=Google Maps (Bentenjima)|work=Google|access-date=2009-07-29}}&lt;/ref&gt;
|- class=&quot;vcard&quot;
| Jug
| class=&quot;fn org&quot; | Okinotorišima
| Tokio
| [[Filipinsko morje]]
| {{coord|20|25|31|N|136|04|11|E|region:JP-13_type:landmark|name=Okinotorishima (Southernmost)}}
|
|- class=&quot;vcard&quot;
| Vzhod
| class=&quot;fn org&quot; | Minami Torišima
| Tokio
| Tihi ocean
| {{coord|24|16|59|N|153|59|11|E|region:JP-13_type:landmark|name=Minami Torishima (Easternmost)}}
|
|- class=&quot;vcard&quot;
| Zahod
| class=&quot;fn org&quot; | Jonaguni
| [[prefektura Okinava |Okinava]]
| [[Vzhodnokitajsko morje]]
| {{coord|24|26|58|N|122|56|01|E|region:JP-47_type:landmark|name=  (Westernmost)}}
| Najbolj zahodni spomenik Japonske
|}

=== Glavni japonski otoki ===
Pet glavnih japonskih otokov je Hokaido, Honšū, Kjūšū, Šikoku in Okinava. Ti se imenujejo tudi celina. Vse te točke so dostopne javnosti.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:65%;&quot;
|-
! style=&quot;width:10%;&quot;| Naslov
! style=&quot;width:15%;&quot;| Lokacija
! style=&quot;width:10%;&quot;| Prefektura
! style=&quot;width:15%;&quot;| Mejni subjekt
! style=&quot;width:20%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;|  Koordinate{{ref|coord|†}}
! style=&quot;width:5%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;|  Ref
|- class=&quot;vcard&quot;
| Sever
| class=&quot;fn org&quot; | Rt Sōja
| [[Hokaido]]
| Preliv La Pérouse
| {{coord|45|31|22|N|141|56|11|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Sōya}}
|
|- class=&quot;vcard&quot;
| Jug
| class=&quot;fn org&quot; | Rt Arasaki
|Okinava
| Vzhodnokitajsko morje
| {{coord|26|04|30|N|127|40|51|E|region:JP-46_type:landmark|name=Cape Arasaki}}
|
|- class=&quot;vcard&quot;
| Vzhod
| class=&quot;fn org&quot; | Rt Nosappu
| Hokaido
| Tihi ocean
| {{coord|43|23|06|N|145|49|03|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Nosappu}}
|
|- class=&quot;vcard&quot;
| Zahod
| class=&quot;fn org&quot; | Rt Oominezaki
|Okinava
| Vzhodnokitajsko morje
| {{coord|26|11|55|N|127|38|11|E|region:JP-42_type:landmark|name=Cape Oominezaki}}
|
|}

=== Ekstremne nadmorske višine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:65%;&quot;
|-
! style=&quot;width:12%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Ekstremnost
! style=&quot;width:15%;&quot;| Ime
! style=&quot;width:10%;&quot;| Višina
! style=&quot;width:7%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Prefektura
! style=&quot;width:20%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Koordinate{{ref|coord|†}}
! style=&quot;width:5%;&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Ref
|- class=&quot;vcard&quot;
| Najvišja
| class=&quot;fn org&quot; | gora [[Fudži]]
| 3776 m
| [[prefektura Jamanaši |Jamanaši]]
| {{coord|35|21|29|N|138|43|52|E|region:JP-19_type:mountain|name=Mount Fuji (Highest)}}
| &lt;ref name=&quot;CIA World Factbook&quot;/&gt;
|- class=&quot;vcard&quot;
| Najnižja&lt;br /&gt;(umetno izdelano)
| class=&quot;fn org&quot; | Rudnik Hačinohe
| −170&amp;nbsp;m
| [[prefektura Aomori |Aomori]]
| {{coord|40|27|10|N|141|32|16|E|region:JP-02_type:landmark|name=Hačinohe mine (Lowest – man-made)}}
| &lt;ref name=&quot;mine&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.iceee.jp/sisetudb/prev.php?id=367 |script-title=ja:施設見学ガイド 八戸鉱山株式会社 八戸石灰鉱山(八戸キャニオン) |access-date=2016-04-06 |work=The Information Center for Energy and Environment Education |language=ja |archive-date=2016-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160417025218/http://www.iceee.jp/sisetudb/prev.php?id=367 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|- class=&quot;vcard&quot;
| Najnižja&lt;br /&gt;(naravna)
| class=&quot;fn org&quot; | [[Hačirogata]]
| −4&amp;nbsp;m
| [[Prefektura Akita |Akita]]
| {{coord|39|54|50|N|140|01|15|E|region:JP-05_type:landmark|name=Hachirogata (Lowest – natural)}}
| &lt;ref name=&quot;CIA World Factbook&quot;/&gt;
|}

== Naravne nevarnosti ==
=== Potresi in cunamiji ===
[[File:SH-60B helicopter flies over Sendai.jpg|thumb|Posledice potresa in cunamija Tōhoku leta 2011]]
Japonska je zaradi svoje lege vzdolž [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]] precej nagnjena k [[potres]]om, [[cunami]]jem in [[vulkan]]om.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.livescience.com/30226-japan-tectonics-explosive-geology-ring-of-fire-110314.html |title=Japan's Explosive Geology Explained |publisher=Live Science |last=Israel |first=Brett |date=March 14, 2011 |access-date=June 17, 2016}}&lt;/ref&gt; Ima 15. največje tveganje za naravne nesreče, kot je bilo izmerjeno v svetovnem indeksu tveganja za leto 2013.&lt;ref name=&quot;2013 World Risk Report&quot;&gt;[http://www.worldriskreport.com/uploads/media/WorldRiskReport_2013_online_01.pdf 2013 World Risk Report] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20140816173655/http://www.worldriskreport.com/uploads/media/WorldRiskReport_2013_online_01.pdf |date=August 16, 2014 }}&lt;/ref&gt;

Letno je zabeleženih kar 1500 potresov, pogoste pa so magnitude od 4 do 6. Manjši potresi se pojavljajo skoraj vsak dan v enem ali drugem delu države in povzročajo rahlo tresenje zgradb. Podmorski potresi tudi izpostavljajo japonsko obalo nevarnosti cunamijev (津波).

Uničujoči potresi, ki pogosto povzročijo cunami, se zgodijo večkrat v vsakem stoletju. [[Veliki potres v Kantoju (1923)]] je ubil več kot 140.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |access-date=January 16, 2011 |year=2002 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archive-date=March 16, 2007 }}&lt;/ref&gt; Novejša večja potresa sta [[Veliki potres v Hanšinu]] leta 1995 in [[Potres in cunami v Tohokuju (2011)|potres v Tōhokuju]] (2011) z magnitudo 9,1,&lt;ref name=&quot;USGS9.1&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=July 11, 2016 |access-date=August 29, 2017 }}&lt;/ref&gt; ki je Japonsko prizadel 11. marca 2011. Sprožil je velik cunami in [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko katastrofo Fukušima Daiči]], eno najhujših nesreč v zgodovini jedrske energije.&lt;ref name=&quot;nytimes-tsunami&quot;&gt;{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|access-date=March 11, 2011|work=The New York Times|date=March 11, 2011}}&lt;/ref&gt;

Potres v regiji Tōhoku leta 2011 je bil največji doslej zabeležen na Japonskem in je četrti najmočnejši potres na svetu od leta 1900, poroča Geološka služba ZDA. Udarilo je v morje okoli 371 kilometrov severovzhodno od Tokia in 130 kilometrov vzhodno od mesta [[Sendai, Mijagi|Sendai]] ter povzročilo ogromen cunami, ki je opustošil severovzhodna obalna območja Japonske. Glavnemu sunku je sledilo vsaj 100 popotresnih sunkov z magnitudo 6,0 ali več. Zaradi tega je umrlo najmanj 15.000 ljudi.

Raziskovalci so našli vir močnih sunkov potresov in povezanih cunamijev na širšem območju Tokia v jarku Izu-Ogasavara. Obstaja »trojno stičišče jarek-jarek« oceanske Filipinske plošče, ki sega pod celinsko ploščo, subducira pa jo Pacifiška plošča.&lt;ref name=&quot;phys1&quot;&gt;{{navedi splet |author= Simon Fraser University |website=Phys.org |title=New source for earthquakes and tsunamis in the Greater Tokyo Region identified |url=https://phys.org/news/2021-09-source-earthquakes-tsunamis-greater-tokyo.html |access-date=September 12, 2021 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210904134332/https://phys.org/news/2021-09-source-earthquakes-tsunamis-greater-tokyo.html |archive-date=September 4, 2021}}&lt;/ref&gt;

Pridobljena zemlja in umetni otoki so še posebej dovzetni za [[utekočinjenje tal]] med potresom. Posledično obstajajo posebni standardi odpornosti proti potresom in reforma tal, ki veljajo za vse gradnje na teh območjih. Na območju, ki je bilo v preteklosti morda predelano, se preverijo stari zemljevidi in skice stanja zemljišča ter izvede vrtanje, da se ugotovi trdnost tal. Vendar je to lahko zelo drago, zato je za zasebne stanovanjske bloke pogostejši švedski test sondiranja teže.

Japonska je postala vodilna v svetu pri raziskavah vzrokov in napovedovanju potresov. Razvoj napredne tehnologije je omogočil gradnjo nebotičnikov tudi na potresno ogroženih območjih. Obsežna prizadevanja civilne zaščite so usmerjena v usposabljanje za zaščito pred potresi, predvsem pred spremljajočim požarom, ki predstavlja največjo nevarnost.

=== Vulkanizem ===
[[File:Sakurajima_20091003.jpg|thumb|upright|Izbruh Sakuradžima 3. oktobra 2009]]
{{glej|Seznam vulkanov na Japonskem}}
Na Japonskem je 108 aktivnih [[ognjenik|vulkanov]]. To je 10 % vseh aktivnih vulkanov na svetu. Japonska ima [[stratovulkan]]e v bližini subdukcijskih območij tektonskih plošč. V 20. stoletju se je pojavilo več novih vulkanov, vključno s Šōva-šinzan na Hokaidu in Mjōjin-šō pri Bayonnaise Rocks v Pacifiku. Leta 1991 se je japonski vulkan [[Unzen (gora)|Unzen]] na otoku Kjušu, približno 40 km vzhodno od [[Nagasaki]]ja, prebudil iz 200-letnega spanca in na svojem vrhu ustvaril novo kupolo lave. Začetek junija je ponavljajoča se zrušitev te erupcijske kupole povzročila tokove pepela, ki so se po pobočjih gore spustili s hitrostjo do 200 km/h (120 mph). Unzen je izbruhnil leta 1792 in ubil več kot 15.000 ljudi. To je najhujša vulkanska katastrofa v zgodovini države.&lt;ref name=&quot;dynearth&quot;&gt;Plate tectonics and people|last1=Kious|first1=W. Jacquelyne|last2=Tilling|first2=Robert I.|url=http://pubs.usgs.gov/gip/dynamic/tectonics.html}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Gora Fudži je mirujoči stratovulkan, ki je zadnjič izbruhnil 16. decembra 1707 do približno 1. januarja 1708.&lt;ref name=GSJ_active&gt;{{navedi splet | title=Active Volcanoes of Japan | url=https://gbank.gsj.jp/volcano/Quat_Vol/act_map_e.html | publisher=Geological Survey of Japan |work = AIST | access-date=March 7, 2016}}&lt;/ref&gt; Izbruh Hōei na gori Fudži ni imel toka lave, vendar je sprostil približno 800 milijonov kubičnih metrov vulkanskega pepela. Razširil se je na velika območja okoli vulkana in dosegel Edo, oddaljen skoraj 100 kilometrov. Žlindra in pepel sta padala kot dež v provincah Izu, Kai, Sagami in Musaši.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|language = fr |last1 =Titsingh |first1 = Isaac|last2=von Klaproth|first2= Julius |author3= Siyun-zai Rin-siyo|date =1834|url = https://archive.org/details/niponodaitsiran01ringoog |oclc =63259938|title = Nipon o daï itsi ran; ou, Annales des empereurs du Japon|page =416|publisher =Paris, Printed for the Oriental Translation Fund; [etc., etc.] }}&lt;/ref&gt; V Edu je bil vulkanski pepel debel več centimetrov. Izbruh je ocenjen s 5 na indeksu vulkanske eksplozivnosti.&lt;ref name=&quot;Fuji — Eruption History&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=283030 |title=Fuji — Eruption History |website=Global Volcanism Program |publisher=Smithsonian Institution |access-date=10 August 2013 |archive-date=2022-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220311110333/https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=283030 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
[[File:Aso-4_tephra_90-85ka.svg|thumb| Piroklastični tok [[Aso (ognjenik)|gore Aso]] 4 in širjenje tefre Aso 4 (pred 90.000 do 85.000 leti). Piroklastični tok je dosegel skoraj celotno območje Kjušuja, 15 cm sloj vulkanskega pepela pa se je odložil za na širokem območju od Kjušuja do južnega Hokaida.]]

Na Japonskem so trije vulkani VEI-7. To so kaldera Aira, kaldera Kikai in kaldera Aso. Te velikanske [[kaldera|kaldere]] so ostanki preteklih izbruhov. [[Aso (ognjenik)|Gora Aso]] je največji aktivni vulkan na Japonskem. Pred 300.000 do 90.000 leti so bili štirje izbruhi gore Aso, ki so izpustili ogromne količine vulkanskega pepela, ki je pokril ves Kjušu do prefekture Jamaguči.
* Kaldera Aira je dolga 17 kilometrov in široka 23 kilometrov in je v južnem Kjušuju. Mesto Kagošima in vulkan Sakuradžima sta znotraj kaldere Aira. Sakuradžima je najbolj aktiven vulkan na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.nippon.com/en/features/h00194/ |title=Sakurajima, Japan's Most Active Volcano |date=2018-05-16 |website=nippon.com |publisher=Nippon Communications Foundation |access-date=2018-08-02 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;
* Kaldera Aso se razteza 25 kilometrov od severa proti jugu in 18 kilometrov od vzhoda proti zahodu v prefekturi Kumamoto, Kjušu. Izbruhnil je 4-krat: pred 266.000 in pred 141.000 leti s 32 DRE km³ (ekvivalent gostih kamnin); pred 130.000 leti s 96 DRE km³; in pred 90.000 leti s 384 DRE km³.&lt;ref name=&quot;52Aso&quot;&gt;[https://www.gsj.jp/data/openfile/no0613/52Aso.pdf 阿蘇カルデラ] 産総研&lt;/ref&gt;
* Kaldera Kikai je ogromna, večinoma potopljena kaldera s premerom do 19 kilometrov na otokih Ōsumi v prefekturi Kagošima na Japonskem. Gre za ostanke starodavnega izbruha ogromnega vulkana. Kaldera Kikai je bila vir izbruha Akahoja, enega največjih izbruhov v [[holocen]]u (pred 10.000 leti do danes). Približno leta 4300 pred našim štetjem so piroklastični tokovi iz tega izbruha dosegli obalo južnega Kjušuja do 100 km stran, pepel pa je padel vse do Hokaida. Izbruh je proizvedel približno 150 km³ tefre, &lt;ref&gt;[http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0802-06=&amp;volpage=erupt Kikai – Eruptive history] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120820003439/http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0802-06=&amp;volpage=erupt |date=2012-08-20 }}, Global Volcanism Program. Smithsonian Institution.&lt;/ref&gt; kar mu je dalo indeks vulkanske eksplozivnosti 7.&lt;ref&gt;Johnston, Eric, &quot;[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110301i1.html Latest volcano show: Shinmoe]&quot;, ''The Japan Times'', 1 March 2011, p. 3.&lt;/ref&gt; Kultura Džomon vsaj južnega Kjušuja je bila uničena in trajalo je skoraj 1000 let, da si je opomogla.

Raziskave KOBEC (Kobe Ocean-Bottom Exploration Center) potrjujejo, da je velikanska kupola lave s 23 kubičnimi kilometri nastala po izbruhu kaldere Kikai leta 4300 pr. n. št. Obstaja 1-odstotna možnost izbruha velikanske kaldere na japonskem otočju v naslednjih 100 letih. V enem izbruhu bi se sprostilo približno 40 kubičnih kilometrov magme in povzročilo ogromno škodo.&lt;ref name = &quot;Japan's Kikai Caldera&quot;&gt;{{navedi splet |title = Giant lava dome confirmed in Japan's Kikai Caldera |format=website |url = http://www.kobe-u.ac.jp/research_at_kobe_en/NEWS/news/2018_02_09_01.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180727045127/http://www.kobe-u.ac.jp/research_at_kobe_en/NEWS/news/2018_02_09_01.html |archive-date = July 27, 2018 | publisher = Kobe Ocean Bottom Exploration Center (KOBEC) | access-date = 31 March 2019 }}&lt;/ref&gt;

Glede na študijo KOBEC z univerze Kobe iz leta 2014 bi v najslabšem primeru, če pride do izbruha VEI-7 kaldere Aso in če vulkanski pepel prenašajo zahodni vetrovi, potem piroklastični tokovi zajeli 7 milijonov prebivalcev v bližini kaldere Aso v dveh urah. Piroklastični tokovi bi lahko dosegli večji del Kjušuja. Onkraj piroklastičnega območja je vulkanski pepel, ki pada z neba. Če vulkanski pepel neprekinjeno teče proti severu, bi padanje pepela onemogočilo normalno življenje na velikih delih glavnih japonskih otokov zaradi paralize prometa in reševalnih povezav za omejeno obdobje (nekaj dni do 2 tedna), dokler se izbruh ne umiri. V tem scenariju bi bila izjema vzhodni in severni Hokaido (izvzeto bi bili tudi otočje Rjukju in južni otoki Nanpo). Profesor Yoshiyuki Tatsumi, vodja KOBEC, je za ''Mainichi Shimbun'' povedal, da je »verjetnost, da bo velikanski izbruh kaldere zadel japonski arhipelag, v naslednjih 100 letih 1 odstotek«, pri čemer bo umrlo več deset milijonov ljudi in divjih živali.&lt;ref name = &quot;KOBEC Caldera Eruption&quot;&gt;{{navedi splet |title = 巨大カルデラ噴火のメカニズムとリスクを発表 (Announce the mechanism and risk of a huge caldera eruption) |format=website |url = http://www.kobe-u.ac.jp/NEWS/info/2014_10_22_01.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330103442/http://www.kobe-u.ac.jp/NEWS/info/2014_10_22_01.html |archive-date = March 30, 2019 | publisher = Kobe University | access-date = 31 March 2019 }}&lt;/ref&gt; Obstaja možnost, da na desetine milijonov ljudi in drugih živih bitij umre med vulkanskim izbruhom VEI-7 s pomembnimi kratkoročnimi učinki na globalno podnebje. Največ žrtev bi bilo na Kjušuju zaradi piroklastičnih tokov. Potencialna škoda vulkanskega pepela je odvisna od smeri vetra. Če po drugem scenariju veter piha v zahodni ali južni smeri, bi lahko vulkanski pepel prizadel vzhodnoazijsko celino ali jugovzhodno Azijo. Če pepel teče proti vzhodu, se bo razširil čez Tihi ocean. Ker je kaldera Kikai potopljena, ni jasno, koliko škode bi oblaki vročega pepela povzročili, če bi velike količine vulkanskega pepela ostale pod gladino oceana. Podvodni pepel bi odnesli oceanski tokovi.

Gora Paektu na kitajsko-severnokorejski meji je imela izbruh VEI-7 leta 946. Gora Paektu je predvsem grožnja za okolico v Severni Koreji in Mandžuriji. Zahodna obala Hokaida je oddaljena približno 971,62 km. Vendar pa je tempelj na Japonskem poročal, da je 3. novembra 946 n. št. »bel pepel padal kot sneg«.&lt;ref name=&quot;paektu-sd&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2017/01/170129111657.htm#|title=Fossilized tree and ice cores help date huge volcanic eruption 1,000 years ago to within three months|website= Science Daily.com |access-date=8 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201112013611/https://www.sciencedaily.com/releases/2017/01/170129111657.htm |archive-date=November 12, 2020}}&lt;/ref&gt; Tako so močni vetrovi odnesli vulkanski pepel proti vzhodu čez Japonsko morje. Povprečno 5 cm padavin pepela je pokrilo približno 1.500.000 km² Japonskega morja in severne Japonske (prefektura Hokaido in Aomori). Oblaki pepela so potrebovali približno 1 dan, da so dosegli Hokaido. Skupno trajanje izbruha je bilo 4 in pol do 14 dni (111–333 ur).&lt;ref name=&quot;changbaishan&quot;&gt;{{navedi knjigo|title = Modern eruption of Changbaishan Tianchi volcano|last = L'iu|first = RX|publisher = China Science Publishing|year = 1998}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 2021 so velike količine kamenčkov plovca iz podmorskega vulkana Fukutoku-Okanoba poškodovale ribištvo, turizem, okolje, 11 pristanišč na Okinavi in 19 pristanišč v prefekturi Kagošima. Čiščenje je trajalo 2–3 tedne.&lt;ref name=&quot;pumice&quot;&gt;{{navedi splet |date=October 30, 2021 |title=Japan ports swamped by pumice spewed from undersea volcano |website=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/world/2021/oct/30/japan-ports-swamped-by-pumice-spewed-from-undersea-volcano |archive-url=https://web.archive.org/web/20211030070901/https://www.theguardian.com/world/2021/oct/30/japan-ports-swamped-by-pumice-spewed-from-undersea-volcano |archive-date=October 30, 2021}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable sortable mw-collapsible&quot;
|+ Izbruhi VEI 7 so se zgodili na naslednjih lokacijah na Japonskem..
!Imw
!Cona
!Lokacija
!Dogodek / opombe
!Pred letom 1950 (približno)
! Izmetna prostornina (približno)
|- valign=&quot;top&quot;
| '''Kikai Caldera'''
|
| Japonska, [[Otočje Rjukju]]
| [[Akahoja izbruh]] 5.300&amp;nbsp;pr. n. št.
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 7300&lt;ref name=&quot;Smith2013&quot;&gt;{{Cite journal |date=2013 |title=Identification and correlation of visible tephras in the Lake Suigetsu SG06 sedimentary archive, Japan: chronostratigraphic markers for synchronising of east Asian/west Pacific palaeoclimatic records across the last 150 ka |author=Smith|display-authors=etal |journal=Quaternary Science Reviews |volume=67 |pages=121–137 |doi=10.1016/j.quascirev.2013.01.026 |bibcode=2013QSRv...67..121S }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 170&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|- valign=&quot;top&quot;
| '''[[Kaldera Aira]]'''
|
| Japonska, [[Kjušu]]
|  Aira-Tanzava pepel
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 30.000&lt;ref name=&quot;Smith2013&quot;/&gt;
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 450&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|- valign=&quot;top&quot;
| '''[[Kaldera Aso]]'''
|
| Japonska, Kjušu
|  Aso-4 piroklastični tok
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 90.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 600&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|- valign=&quot;top&quot;
| '''[[Aso (gora)|Aso]]'''
|
| Japonska, Kjušu
| Štirje veliki izbruhi med 300.000 in 90.000 let nazaj.
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 300.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 600&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|}
Izboljšanje tehnologije in metod za napovedovanje izbruhov vulkanov in velikanskih kalder bi pripomoglo k zgodnejši pripravi in evakuaciji ljudi. Potrebna je tehnologija za natančno zajemanje stanja magmatske komore, ki se tanko razprostira z debelino manj kot nekaj kilometrov okoli sredine skorje. Podzemno območje Kjušuja je treba spremljati, ker je nevarno območje s potencialnim izbruhom kaldere. Najbolj zaščitni ukrep je preprečiti širjenje vročih oblakov pepela in uničenje območij v bližini izbruha, tako da ljudi ni treba evakuirati. Trenutno ni zaščitnih ukrepov za zmanjšanje širjenja milijonov ton smrtonosnega vročega pepela med izbruhom VEI-7.

Leta 2018 je NASA objavila teoretični načrt za preprečevanje vulkanskega izbruha s črpanjem velikih količin hladne vode skozi vrtino v hidrotermalni sistem supervulkana. Voda bi ohladila ogromno telo magme v komorah pod vulkanom, tako da tekoča magma postane poltrdna. Tako bi lahko pridobili dovolj toplote, da bi preprečili izbruh. Toploto bi lahko uporabila geotermalna elektrarna za pridobivanje geotermalne energije in električne energije.&lt;ref name=NASA-supervolcano&gt;{{navedi novice|url=https://www.businessinsider.com/nasa-is-looking-at-how-to-contain-a-volcano-that-may-wipe-out-humanity-2018-10|title=NASA is trying to figure out how to contain a supervolcano that could destroy humanity|work=Business Insider|date=October 6, 2018|access-date=January 31, 2019 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190111060313/https://www.businessinsider.com/nasa-is-looking-at-how-to-contain-a-volcano-that-may-wipe-out-humanity-2018-10/ |archive-date=2019-01-11 }}&lt;/ref&gt;

=== Tajfuni ===
Od začetka snemanja leta 1951 je glavne otoke Kjušu, Šikoku, Honšu in Hokaido doseglo povprečno 2,6 tajfuna na leto. Približno 10,3 tajfuni se približajo v območju 300 kilometrov blizu Japonske obale. Okinava je zaradi svoje geografske lege najbolj ranljiva za tajfune s povprečno 7 nevihtami na leto. Najbolj uničujoč je bil tajfun Isewan s 5000 žrtvami v regiji Tokai septembra 1959. Oktobra 2004 je tajfun Tokage povzročil močno deževje v Kjušuju in osrednji Japonski z 98 žrtvami. Do leta 1960 je bilo število smrtnih žrtev na stotine ljudi na tajfun. Od leta 1960 so izboljšave v gradnji, preprečevanju poplav, zaznavanju visokih plim in zgodnjih opozorilih znatno zmanjšale število smrtnih žrtev, ki le redko preseže ducat ljudi na tajfun. Japonska ima tudi posebne enote za iskanje in reševanje, ki rešujejo ljudi v stiski.&lt;ref name=&quot;typhoondetails&quot;&gt;{{navedi splet| url=http://factsanddetails.com/japan/cat26/sub160/item856.html |website=Factsanddetails.com | title=Typhoons in Japan |archive-date=January 29, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200129143927/http://factsanddetails.com/japan/cat26/sub160/item856.html}}&lt;/ref&gt;

Močno sneženje pozimi v snežnih regijah povzroča zemeljske plazove, poplave in snežne plazove.

== Okoljska vprašanja ==
V okoljskem letnem poročilu za leto 2006&lt;ref&gt;[http://www.env.go.jp/en/wpaper/2006/02.pdf Annual Report on the Environment in Japan 2006], Ministry of the Environment&lt;/ref&gt; Ministrstvo za okolje poroča, da so aktualna glavna vprašanja: globalno segrevanje in ohranjanje ozonske plasti, ohranjanje atmosferskega okolja, vode in tal, ravnanje z odpadki in recikliranje, ukrepi za kemične snovi, ohranjanje naravnega okolja in sodelovanje v mednarodnem sodelovanju.

== Sklici ==
{{sklici|2}}
* [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/ Japan]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency.

==Zunanje povezave==
{{commons category|Geography of Japan}}
* [http://www.wdl.org/en/item/75 &quot;Colton's Japan: Nippon, Kiusiu, Sikok, Yesso and the Japanese Kuriles&quot;] a map from 1855
*[http://maps.gsi.go.jp/?ll=35.799994,139.680176&amp;z=5&amp;base=english&amp;ls=lake2%7Crelief&amp;disp=11&amp;vs=c1j0l0u0 Terrain of Japan] – GJI Maps (Geospatial Information Authority of Japan)

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Geografija Japonske]]</text>
      <sha1>a90spqii98a8au1u2lc7r4gef0lkb60</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gniezno</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522496</id>
    <revision>
      <id>6758104</id>
      <parentid>6729766</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T01:09:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758104</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20371" sha1="lh67j9q2degoga7jbf0c4r9kb9jeshc" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje 
|name = Gniezno
|official_name = Kraljevo prestolno mesto Gniezno&lt;br/&gt;{{lang|pl|Stołeczne Królewskie Miasto Gniezno}}
|settlement_type= [[Seznam mest na Poljskem|Mesto]]
| image_skyline = {{multiple image
| border                   = infobox
| total_width              = 270
| image_style              = border:1;
| perrow                   = 1/2/2
 | image1 = Catedral de Gniezno, Gniezno, Polonia, 2014-09-20, DD 40-42 HDR.jpg{{!}}Stolnica in jezero Jelonek
 | image2 = Gniezno, rynek 1.jpg{{!}}Stara mestna hiša na Tržnem trgu 
 | image3 = Gniezno pomnik Chrobrego.JPG{{!}}Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] 
 | image4 = Figury na katedrze w Gnieźnie.jpg{{!}}Stolnica (detajl) 
 | image5 = Boleslawa Chrobrego street, Gniezno, Poland1.jpg{{!}}Ulica Baloslava I. Hrabrega
}}
|image_caption          = {{hlist|Od leve proti desni: Stolnica in jezero Jelonek|Stara mestna hiša na Tržnem trgu |Kip  [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]]|Stolnica (detajl) |Ulica Baloslava I. Hrabrega}}
|image_shield = POL Gniezno COA.svg
|image_flag = POL Gniezno flag.svg
|pushpin_map = Poljska
|pushpin_label_position = bottom
|subdivision_type = Država
|subdivision_name = {{POL}}
|subdivision_type1 = Vojvodstvo 
|subdivision_name1 = Velikopoljsko vojvodstvo 
|subdivision_type2 = Powiat/Okraj
|subdivision_name2 = Gniezno
|subdivision_type3 = Gmina/Občina
|subdivision_name3 = Gniezno &lt;small&gt;(mestna občina)&lt;/small&gt;
|leader_title = Župan
|leader_name = Tomasz Budasz
|established_title = Ustanovitev
|established_date = 8--10. stoletje 
|established_title3 = Mestne pravice
|established_date3 = 1239
|area_total_km2 = 49
| population_as_of = 31. december 2021
| population_total = 66.769 (upada)&lt;ref name=&quot;population&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://bdl.stat.gov.pl/bdl/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date= 15. avgusta 2022|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3003011.&lt;/ref&gt;
|population_density_km2 = auto
|timezone = [[Central European Time|CET]]
|utc_offset = +1
|timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]]
|utc_offset_DST = +2
|coordinates = {{coord|52|32|09|N|17|35|45|E|region:PL|display=inline,title}}
|postal_code_type = Poštne številke
|postal_code = 62–200 do 62–210
|area_code = +48 61
|blank_name = Registracijske tablice
|blank_info = PGN
|blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]]
|blank1_info = hladno-poleti vlažno celinsko (Dfb)
|blank_name_sec2 = Avtocesta
|blank_info_sec2 = [[Slika:S5-PL.svg|32px|link=Expressway S5 (Poland)]]
|blank1_name_sec2 = Državni cesti
|blank1_info_sec2 = [[Slika:DK5-PL.svg|32px|link=National road 5 (Poland)]] [[Slika:DK15-PL.svg|32px|link=National road 15 (Poland)]]
|website = http://www.Gniezno.eu
}}

'''Gniezno''' ({{IPAc-pl|AUD|Pl-Gniezno.ogg|'|g|ń|e1|z|n|o}}, {{lang-de|Gnesen}}, {{lang-la|Gnesna}}) je mesto v osrednjii zahodni [[Poljska|Poljski]] okoli 50 km vzhodno od [[Poznanj]]a. Leta 2021 je imelo 66.769 prebivalcev,&lt;ref name=&quot;population&quot;/&gt; kar ga uvršča na šesto mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Bil je eno od glavnih mest dinastija [[Pjasti|Pjastov]] in od 10. do zgodnjega 11. stoletja prva zgodovinska prestolnica Poljske.&lt;ref name=ref2&gt;{{navedi splet |url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Gniezno;3906227.html |title=Gniezno |website=Encyklopedia PWN |access-date=28. februarja  2020 |language=pl}}&lt;/ref&gt; Omenjen je bil že v 10. stoletju. Gniezno je sedež katoliške nadškofije Gniezno, ustanovljene leta 1000. Gnjeznenski nadškof je primas Poljske, kar pomeni, da je Gniezno cerkvena prestolnica Poljske. Mesto je upravno središče Okraja (powiat) Gniezno.

==Zgodovina==
[[Slika:Gniezno old seal with CoA.jpg|180px|thumb|levo|Pečat srednjeveškega Gniezna]]

Arheološke najdbe kažejo, da je bila okolica Gniezna poseljena že v poznem [[paleolitik]]u. Zgodnje slovanske naselbine na hribu Lech in Maiden so datirane v 8. stoletje.&lt;ref name=ref3&gt;{{navedi knjigo |author1=Neil Wilson |author2=Tom Parkinson |author3=Richard Watkins |title=Poland |year=2005 |page=339 |publisher=Lonely Planet |isbn=1-74059-522-X |url=https://books.google.com/books?id=2LId4cLRMkoC&amp;q=Gniezno+8th+century&amp;pg=PA339 |format=Google Books |access-date=26. decembra 2010}} {{in lang|en}}&lt;/ref&gt; V začetku 10. stoletja je bilo tu več krajev, svetih za slovanske naseljence. Na hribu Lech je bila tik pred letom 940 zgrajena vojvodska trdnjava,  obdana  z nekaj utrjenimi utrjenimi predmestji in neutrjenimi naselji.

===Legenda o Lehu, Čehu in Rusu===
Po poljski različici legende so šli trije bratje skupaj na lov, vendar je vsak sledil drugemu plenu in v svojo smer. Rus je šel na vzhod, Čeh se je odpravil na zahod in se naselil na gori Říp, ki se dviga iz češkega hribovitega podeželja, medtem ko je Leh potoval proti severu. Tam je med lovom sledil svoji puščici in se nenadoma znašel iz oči v oči s hudobnim belim orlom, ki je varoval svoje gnezdo pred vsiljivci. Ko je Leh zagledal orla v rdečem ozadju zahajajočega sonca, je to vzel za dobro znamenje in se odločil, da se bo tam naselil. Svoje naselje je v spomin na ta dogodek  poimenoval Gniezno (iz poljskega ''gniazdo – gnezdo'') in za svoj grb izbral belega orla. Bel orel na rdečem ozadju je še  danes upodobljen v poljskem grbu, bela črta na vrhu  za orla in rdeča črta na dnu za sončni zahod pa na poljski zastavi. 

Po ''[[Velikopoljska kronika|Velikopoljski kroniki]]'' iz 13. stoletja so [[Slovani]] potomci panonskega kneza Pana, ki je imel tri sinove: najmlajšega Leha, Rusa in najstarejšega Čeha. ki so se odločili, da se naselijo na severu, vzhodu in zahodu.&lt;ref&gt;Czesław Łuczak, Kazimierz Tymieniecki.  ''Europa, Słowiańszczyzna, Polska.'' 1970. str. 296.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brygida Kurbisówna. ''Studia nad Kroniką wielkopolską''. Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk, Poznań 1952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Adam Fałowski, Bogdan Sendero. ''Biesiada słowiańska''. Universitas, Kraków 1992, str. 40.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Kultura polski średniowiecznej XIV-XV w.'' pod red. B. Geremka, Wydawnictwo Naukowe Semper, Warszawa 1997, str. 651.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Kronika wielkopolska''. K. Abgarowicz, Warszawa 1965; UNIVERSITAS, Poznań 2010, {{ISBN|978-83-242-1275-0}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.litdok.de/cgi-bin/litdok?lang=pl&amp;t_multi=x&amp;v_0=PER&amp;q_0=dalimil Kronika Dalimila]{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} V LitDok ''Europa Środkowo-Wschodnia'', Herder-Institut, Marburg.&lt;/ref&gt;

===Zibelka poljske države===
Okoli leta 940 je Gniezno, pomembno [[Poganstvo|pogansko]] kultno središče, skupaj s trdnjavami v Gieczu, Kruszwici, [[Poznanj]]u, [[Kalisz]]u, Łęczyci, Ostrówu Lednickom, Płocku, Włocławku in drugimi postalo ena glavnih trdnjav zgodnjih [[Pjasti|pjastovih]] vladarjev. Arheološka izkopavanja na hribu Lech so leta 2010 ob temeljih cerkve sv. Jurija in blizu ostankov že prej odkrite poganske grobne gomile odkrila grobnico iz 11. toletja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://moje-gniezno.pl/artykuly/czytaj/418/tajemnice-wzgorza-lecha.html |title=Tajemnice Wzgórza Lecha Gniezno - Moje Gniezno - Portal Informacyjny Gniezna |last=Szymański |first=Freelance Design - Marcin |website=moje-gniezno.pl |language=pl |access-date=13. marca 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210925204325/https://moje-gniezno.pl/artykuly/czytaj/418/tajemnice-wzgorza-lecha.html |archive-date=2021-09-25 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Odkritja kažejo, da bi hrib Lech lahko bil grobišče vladarjev že pred krstom [[Mješko I.|Mješka I.]] Ko je Mješko I. sprejel [[krščanstvo]], je njegov sin [[Boleslav I. Hrabri]] odložil posmrtne ostanke svetega Adalberta v cerkev, na novo zgrajeno na hribu. S tem dejanjem je želel poudariti  pomen Gniezna kot verskega središča in glavnega mesta svojega kraljestva.

===Kongres v Gnieznu===
Okoli leta 1000 je v Gnieznu potekal kongres, na katerem je  vojvoda Boleslav I. Hrabri sprejel cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Oton III.|Otona III.]]&lt;ref&gt;Günther Stöckl. ''Die Geschichte der Slavenmission''. V: ''Die Kirche in ihrer Geschichte – Ein Handbuch'' (ur. Bernd Moeller). 2nd edition, vol. 2, Göttingen 1976, {{ISBN|3-525-52318-1}}. str. 91 (nemško). [https://books.google.de/books?id=kdHPziYgqPoC&amp;pg=PA91 limited online preview])&lt;/ref&gt; Cesar in poljski vojvoda sta obhajala ustanovitev poljske cerkvene province (nadškofije) v Gnieznu, skupaj z novoustanovljenimi škofijami v Kołobrzegu za [[Pomorjansko]], [[Vroclav]]u za [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Krakov]]u za [[Malopoljska|Malopoljsko]].&lt;ref name=gni&gt;{{navedi splet |url=https://www.gniezno.eu/cms/20274/historia |title=Historia |website=Urząd Miejski w Gnieźnie |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}&lt;/ref&gt; Škofija v Poznanju za zahodno [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] je bila ustanovljena že leta 968.

===Mesto kronanja kraljkev===
V gnjeznenski stolnici so leta 1024 kronali poljskega kralja Boleslava I. in leta 1025 njegovega sina [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]].&lt;ref name=ref3/&gt; 

Leta 1038 je Gniezno in bližnji Poznanj zasedel, oplenil in uničil [[Češka (zgodovinska dežela)|češki]] vojvoda [[Břetislav I.]] in prisilil poljskega vladarja, da je poljsko prestolnico preselili v Krakov.&lt;ref name=ref3/&gt; Gnjeznensko stolnico je obnovil naslednji poljski vladar [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]], ki je bil leta 1076 v njej tudi kronan.

V naslednjih stoletjih se je Gniezno razvilo v regionalno središče vzhodnega dela Velikopoljske. Mestu je vojvoda Vladislav Odonič leta 1238 podelil avtonomijo. Leta 1295 in 1300 je bilo Gniezno ponovno kraj kronanja poljskih kraljev.

===Regionalno mesto Velikopoljske===
[[Slika:Wladyslaw IV zatwierdza poprzednie przywileje miasta Gniezna.jpg|thumb|250px|Listina, s katero je kralj [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV. Vasa]] leta 1635 potrdil mestne privilegije]]

Po upravni reformi države  je bilo  Gniezno kot kraljevo mesto od začetka 14. stoletja do leta 1768 sedež okraja v vojvodstvu Kalisz. Leta 1331 so ga opustošili [[Tevtonski viteški red|tevtonski vitezi]]. V času vladavine kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je bil kmalu obnovljen in v času vladavine kralja [[Vladislav II. Poljski|Vladislava II. Jagela]] leta 1419 dobil status prestolnice krščanstva na Poljskem. Nadškofi iz Gniezna so prejeli naslov primas Poljske.&lt;ref name=gni/&gt; 

V Gnieznu je cvetela trgovina. V njem so bili štirje veliki letni sejmi, na katerih so sodelovali trgovci iz različnih poljskih mest in evropskih držav.&lt;ref name=gni/&gt; Razvile so se tudi obrti in Gniezno je ostalo eno večjih mest na Poljskem do sredine 17. stoletja,&lt;ref name=ref2/&gt; kljub požaroma leta 1515 in 1613.&lt;ref name=gni/&gt; Opustošen je bil med švedskimi invazijskimi vojnami v 17.–18. stoletju in zaradi kuge v letih 1708–1710. Vse to je povzročilo depopulacijo in gospodarski upad, vendar je mesto v 18. stoletju kmalu spet oživelo in leta 1768 postalo glavno mesto vojvodstva Gniezno znotraj večje velikopoljske province. Gniezno je ostalo eno glavnih kulturnih središč poljskega kraljestva.&lt;ref name=gni/&gt;

===Pozni novi vek===
[[Slika:Napoleon Orda, Gniezno. Kościół Franciszkanów.jpg|thumb|left|250px| Napoleon Orda (19. stoletje): Frančiškanska cerkev v Gnieznu]]

Gniezno je med [[Delitve Poljske|drugo delitvijo Poljske]] leta 1793  priključila [[Prusija|Kraljevina Prusija]] in ga preimenovala v Gnesen. Postal je del province Južna Prusija. 

Med uporom Kościuszka ga je poljska vojska pod poveljstvom generala Jana Henryka Dąbrowskega 22. avgusta 1794 osvobodila&lt;ref&gt;''25.9 wyzwolono Gniezno (on 25th 9 Gniezno was liberated)'' {{in lang|en}} {{navedi knjigo |author1=Marian B. Michalik |author2=Eugeniusz Duraczyński |title=Kronika powstań polskich 1794–1944 |year=1994 |page=44 |publisher=&quot;Kronika&quot;-Marian B. Michalik |isbn=83-86079-02-9 |url=https://books.google.com/books?id=AAhpAAAAMAAJ&amp;q=Gniezno}}&lt;/ref&gt;  in 29. septembra 1794 porazila prusko vojsko pri Labischinu (Łabiszynu)  severno od Gniezna. Zaradi poraza v bitki pri Maciejowicah je Kościuszko opustil svoj načrt za prezimovanje v Brombergu ([[Bydgoszcz]]) in se skozi Thorn ([[Torunj]]) umaknil v osrednjo Poljsko. Prusi so 7. decembra 1794  ponovno zavzeli Gniezno. 

Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je mesto uprlo pruski oblasti. Francozi so prišli v  Gniezno novembra 1806. Po ukazu generala Jana Henryka Dabrowskega, izdanem vsem mestom in lastnikom podeželskih posesti, da zagotovijo rekrute za organizirano poljsko vojsko, je Gniezno sprva zagotovilo 60 rekrutov, ki so sodelovali v bitkah 1806–1807.&lt;ref&gt;{{in lang|en}} {{navedi knjigo |author1=Marian B. Michalik |author2=Eugeniusz Duraczyński |title=Roczniki |year=1891 |page=44 |publisher=Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk (Poznań Society of Friends of Science) |isbn=83-86079-02-9 |url=https://books.google.com/books?id=dFooAAAAYAAJ&amp;q=Gniezno+60+rekrut%C3%B3w}}&lt;/ref&gt; Posledično je bilo mesto vključeno v Varšavsko vojvodstvo, vendar ga je po porazu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] v Rusiji leta 1812 zasedla ruska vojska in ga leta 1815 na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] vrnila Prusiji. Gniezno je bilo kasneje vključeno  v okrožje Gnesen Velikega vojvodstva Posen, kasnejše Province Posen. Bilo je pomembno središče poljskega odpora proti germanizaciji. V njem so bile različne poljske organizacije in založbe.&lt;ref name=ref2/&gt;

Po velikopoljski vstaji (1918–1919) in [[Versajska mirovna pogodba|Versajskem mirovnem sporazumu]] je mesto postalo del Druge poljske republike in dobilo prvotno ime Gniezno. Njegovi vojaki so se med poljsko-sovjetsko vojno pridružili poljski vojski, ki se je bojevala proti [[Boljševiki|boljševikom]].&lt;ref&gt;{{in lang|en}} {{navedi knjigo |author=Marian Woźniak |title=Encyklopedia konspiracji wielkopolskiej: 1939–1945 (Encyclopedia of conspiracy in Greater Poland: 1939–1945) |year=1998 |publisher=Instytut Zachodni |isbn=83-85003-97-5 |url=https://books.google.com/books?id=nxFnAAAAMAAJ&amp;q=Encyklopedia+konspiracji+Wielkopolskiej:+1939-1945}} multiple pages (individual biographies) e.g. str. 275&lt;/ref&gt;

===Druga svetovna vojna===
[[Slika:Places murder of Poles by the Nazis, 11.1939, Gniezno, Dalki (2).JPG|thumb|250px|Spomenik 24 Poljakom, ki so jih na tem mestu novembra 1939 ubili Nemci]]

Med invazijo na Poljsko, s katero se je začela [[druga svetovna vojna]], je Gniezno 11. septembra 1939 zasedla nemška vojska. 26. oktobra 1939 je bilo priključeno nacistični Nemčiji kot del Reichsgaua Wartheland. Med nemško okupacijo so Nemci ubili nekaj sto domačinov, več kot 10.000 prebivalcev mesta in okolice pa izgnali v Generalno gubernijo v bolj vzhodni del nemške okupirane Poljske ali v nacistična koncentracijska taborišča.&lt;ref name=ref2/&gt; Konec leta 1940 so iz psihiatričnega zavoda Dziekanka (nemško Tiegenhof) pri Gnieznu evakuirali in nato ubili 1172 bolnikov. Konec leta 1940 je Lange Commando, podenota Einsatzkommando 2, usmrtil še nekaj sto pacientov s plinom v tovornjaku za zaplinjevanje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Friedlander |first=Henry |year=2000 |title=The Origins of Nazi Genocide: From Euthanasia to the Final Solution |publisher=Univ of North Carolina Press |isbn=080786160X |pages=137–9}}&lt;/ref&gt;
Mesto je kljub temu ostalo središče protinemškega odpora.&lt;ref name=ref2/&gt;

Potem ko je mesto 21. januarja 1945 zavzela [[Rdeča armada]], so se Sovjeti borili proti poljski ilegali in njene člane deportirali globoko v Sovjetsko zvezo.&lt;ref name=ref2/&gt; Samo mesto med vojno ni bilo huje poškodovano. Nemci so leta 1940 porušili spomenik kralja Boleslava I. Hrabrega, ki so ga po vojni obnovili. Mesto je bilo po vojni  vrnjeno Poljski, čeprav s sovjetskim komunističnim režimom, ki je ostal na oblasti do padca komunizma v 80.  letih dvajsetega stoletja.

===Povojno obdobje===
[[Slika:Ioannes Paulus II, pilgrim to Poland, Gniezno, Tumska Street (1),1979.jpg|thumb|250px|Gniezno med obiskom papeža Janeza Pavla II. leta 1979]]

Avgusta 1980 so se zaposleni v lokalnih tovarnah pridružili protikomunističnim stavkam po vsej državi,&lt;ref&gt;{{cite magazine|last=Zwiernik|first=Przemysław|year=2011|title=Opór społeczny i opozycja w epoce Gierka|magazine=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej|language=pl|publisher=Institute of National Remembrance|issue=5–6 (126–127)|page=131|issn=1641-9561}}&lt;/ref&gt; kar je vodilo do ustanovitve organizacije [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost]], ki je imela osrednjo vlogo pri rušenju komunistične vladavine na Poljskem. V letih 1979 in 1997 je Gniezno obiskal papež Janez Pavel II. Med drugim obiskom so potekala slavja ob tisočletnici smrti sv. Adalberta, ki so se jih udeležili predsedniki sedmih srednjeevropskih držav in 280.000 romarjev iz Poljske in drugod.&lt;ref name=gni/&gt; Leta 2000 so praznovali tisočletnico kongresa v Gnieznu in ob tej priložnosti organiizirali zasedanje Sejma (parlament), edinega izven Varšave v zadnjih desetletjih.

==Kronanja v gnjeznenski stolnici==
[[Slika:PL-Gnesen-Dom-4.jpg|250px|thumb|right|Gnjeznenska stolnica Vnebovzetja blažene device Marije in sv. Adalberta]]
[[Slika:Widok Gniezna.jpg|thumb|250px|right|Panorama Gniezna v 19. stoletju]]
* 25. december 1024 – [[Boleslav I. Hrabri]]
* 25. december 1025 – [[Mješko II. Lambert]] in njegova žena [[Richeza Lotarinška]]
* 25. december 1076 – [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] in njegova žena [[Višeslava Kijevska]]
* 26. junij 1295 – [[Przemisl II.]] in njegova žena  [[Margareta Brandenburška]]
* avgust 1300 – [[Venčeslav II. Češki]]

==Mestne znamenitosti==
[[Slika:Hnězdno, Tumska II.jpg|thumb|250px|Staro Gniezno]]

* Kraljeva gotska '''[[Gnjeznenska stolnica|stolnica]]''' je ena od najpomembnejših poljskih cerkva, razglašena za zgodovinski spomenik Poljske. V njej je sedež katoliške Gnjeznenske nadškofije, ustanovljene leta 1000 in najstarejše na Poljskem. V njej so [[Gnjeznenska vrata]], eno od najpomembnejših del [[romanska umetnost|romanske umetnosti]] na Poljskem, in krsta sv. [[Adalbert Praški|Adalberta Praškega]].
* Staro mesto jedro, polno zgodovinskih meščanskih hiš in cerkva:
** gotsko-baročna cerkev sv. Trojice,
** gotsko-baročna frančiškanska cerkev in samostan,
** gotska cerkev sv. Janeza Krstnika,
** gotska cerkev sv. Lovrenca,
** baročna cerkev sv. Jurija in
** baročna cerkev sv. Mihaela. 
* Muzej začetkov poljske države (Muzeum Początków Państwa Polskiego).
* Muzej Gnjeznenske nadškofije (Muzeum Archidiecezjalne w Gnieźnie).
* Spomenik kralja Boleslava I. Hrabrega.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;120&quot;&gt;
Slika:Gniezno Cathedral door.jpg|[[Gnjeznenska vrata]] stolnice 
Slika:Catedral de Gniezno, Gniezno, Polonia, 2014-09-17, DD 25-27 HDR.jpg|Krsta sv. Adalberta Praškega
Slika:Gniezno - rynek 03.JPG|Tržni trg 
Slika:Iglesia de la Sagrada Trinidad, Gniezno, Polonia, 2012-12-24, DD 01.jpg|Cerkev sv. Trojice
Slika:Gniezno, kosciol Franciszkanow.jpg|Frančiškanska cerkev
Slika:Kosciół Św Jana zima.jpg|Gotska cerkev sv. Janeza Krstnika 
Slika:Kościół św. Wawrzyńca I.jpg|Cerkev sv. Lovrenca 
Slika:Estatua de Boleslao I el Bravo, Gniezno, Polonia.jpg|Spomen kralja Boleslava I. Hrabrega
MPPP Gniezno (2019 r.).jpg|Muzej poljske državnosti 
Slika:Hnězdno, arcidiecézní archiv a muzeum.jpg|Muzej Gnjeznenske nadškofije
Slika:Pałac Arcybiskupi w Gnieźnie.JPG|Nadškofova palača 
Slika:St George church in Gniezno.JPG|Cerkev sv. Jurija 
&lt;/gallery&gt;

==Pobratena mesta==
*{{flagicon|ITA}} [[Anagni]], [[Italija]]
*{{flagicon|HUN}} [[Esztergom]], [[Madžarska]]
*{{flagicon|SWE}} Falkenberg, [[Švedska]]
*{{flagicon|FRA}} [[Saint-Malo]], [[Francija]]
*{{flagicon|GER}} [[Speyer]], [[Nemčija]]
*{{flagicon|LTU}} Radviliškis, [[Litva]]
*{{flagicon|UKR}} Uman, [[Ukrajina]]
*{{flagicon|NED}} Veendam, [[Nizozemska]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Zustersteden |url=http://www.veendam.nl/internet/zustersteden_3729/ |publisher=Veendam |access-date=3 May 2014 |archive-date=2017-09-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170906230207/https://www.veendam.nl/internet/zustersteden_3729/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Bivše pobrateno mesto:
*{{flagicon|RUS}} Sergijev Posad, [[Rusija]]
==Sklici==
{{sklici|20em}} 

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Mesta na Poljskem]]</text>
      <sha1>lh67j9q2degoga7jbf0c4r9kb9jeshc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Francoska Indokina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>528137</id>
    <revision>
      <id>6758089</id>
      <parentid>6280481</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T22:25:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758089</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37984" sha1="8n8ysxk0394q6sqsr98h7lk3r87a0vx" xml:space="preserve">{{Infobox former country
| conventional_long_name = Indokitajska zveza
| native_name            = Union indochinoise&lt;br /&gt;印度支那聯邦&lt;br /&gt;สหภาพอินโดจีน&lt;br /&gt;Liên bang Đông Dương&lt;br /&gt;សហភាពឥណ្ឌូចិន&lt;br /&gt;ສະຫະພາບອິນໂດຈີນ
| common_name            = Francoska Indokina
| image_flag             = Flag of France (1794-1815).svg
| image_coat             = French Indo-Chinese version of the Great Seal of the French Republic (Jean Auguste Barre).svg
| coat_alt               = &lt;!-- Alt text for coat of arms --&gt;
| symbol_type_article    = Veliki pečat Francije
| symbol_type            = Veliki pečat&lt;ref&gt;Lecompte, Jean. ''Monnaies et jetons de l'Indochine Française''. (Principality of Monaco, 2013) Quote: &quot;{{lang|fr|Les légendes sont bien sûr modifiées. A gauche, les attributs de l'agriculture et des beaux-arts sont remplacés par des épis de riz et à droite figure une ancre symbolisant le ministère de la Marine et des Colonies. Hélas,&amp;nbsp;Albert-Désiré Barre décède le 29 décembre 1878 et c'est alors son frère aîné Auguste-Jean Barre qui lui succède et mène à terme le projet. Les premières frappes sortent en 1879.}}&quot; {{In lang|fr}})&lt;/ref&gt;
| other_symbol           = '''Vietnamski slog grba Generalne vlade Francoske Indokine''&lt;br /&gt;[[File:Vietnamese-style seal of the Government-General of French Indochina.svg|85px]]
| image_map              = French Indochina (1945).svg
| image_map_caption      = Zemljevid francoske Indokine, razen Guangzhouwana
| era                    = Novi imperializem
| status_text            = Francoska kolonialna posest
| status                 = fevd
| empire                 = Francosko cesarstvo
| government_type        = Federacija
| area_km2               = 737.000
| life_span              = 1887–1954
| event_pre              = [[Francoska zasedba Vietnama]]
| date_pre               = 1858–1885
| event_start            = Ustanovitev
| date_start             = 17. oktober
| year_start             = 1887
| event1                 = Pripojitev Laosa
| date_event1            = 19. april 1899
| event2                 = Pripojitev Guangzhouwan
| date_event2            = 5. januar 1900
| event3                 = Japonska okupacija
| date_event3            = 22. september 1940
| event4                 = Francosko-siamska vojna
| date_event4            = Okt. 1940 – maj 1941
| event5                 = Prva dezintegracija
| date_event5            = 9. marec 1945
| event6                 = Ponovna vzpostavitev
| date_event6            = 13. september 1945
| event7                 = Prva indokitajska vojna
| date_event7            = 19. december 1946
| event_end              = Druga ukinitev
| date_end               = 21. julij
| year_end               = 1954
| capital                = {{Plainlist}}
* {{nowrap|[[Hošiminh|Sajgon]]&lt;br /&gt;(1887–1902)}}
* {{nowrap|[[Hanoj]]&lt;br /&gt;(1902–1945)}}
* {{nowrap|[[Hošiminh|Sajgon–Cholon]]&lt;br /&gt;(1945–1954)}}
{{Endplainlist}}
| national_motto         = &quot;{{lang|fr|[[Liberté, égalité, fraternité]]}}&quot;&lt;br/&gt;
&quot; Svoboda, enakost, bratstvo &quot;
| national_anthem        = {{lang|fr|[[La Marseillaise]]}} &lt;br/&gt;{{Center|[[File:La Marseillaise (1907).oga]]}}
| common_languages       = [[francoščina]] (uradno)&lt;br /&gt;{{Flatlist}}
* [[Vietnamščina]]
* &lt;small&gt;Tây Bồi&lt;/small&gt;
* Teochew
* [[kmerščina]]
* [[Laoščina]]
* kantonščina
* tajščina
| currency               = 
| today                  = [[Vietnam]]&lt;br /&gt;[[Laos]]&lt;br /&gt;[[Kambodža]]&lt;br /&gt;[[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]&lt;br /&gt; &amp;nbsp;'''∟'''Zhanjiang
| footnotes              = {{notelist|group=infobox}}
}}

'''Francoska Indokina''' (v preteklosti zapisana kot Francoska Indokitajska), uradno znana kot '''Indokitajska unija''' in po letu 1947 kot '''Indokitajska federacija''' je bila skupina francoskih kolonialnih ozemelj na jugovzhodu Azije do svojega propada leta 1954. Obsegala je Kambodžo, Laos (od 1899), kitajsko ozemlje Guangzhouwan (od 1898 do 1945) in vietnamske regije [[Tonkin]] na severu, Annam v sredini in Kočinčina na jugu. Glavno mesto večino svoje zgodovine (1902–45) je bil [[Hanoj]]; [[Sajgon]] je bil glavno mesto od 1887 do 1902 in ponovno od 1945 do 1954.

[[Drugo francosko cesarstvo]] je leta 1862 in 1863 priključilo Kočinčino in ustanovilo protektorat v Kambodži. Potem ko je [[Tretja francoska republika]] s ''kampanjo Tonkin'' prevzela severni Vietnam, so bili leta 1887 različni protektorati združeni v eno unijo. V unijo sta bili vključeni še dve entiteti: laoški protektorat in kitajsko ozemlje Guangzhouwan. Francozi so med svojo vladavino izkoriščali bogastva v regiji, prispevali pa so tudi k izboljšavam zdravstvenega in izobraževalnega sistema v regiji. Kljub temu so med domorodnim prebivalstvom in kolonisti ostali globoki prepadi, kar je vodilo do občasnih uporov prvih. Po padcu Francije med drugo svetovno vojno je kolonijo upravljala vichyjska vlada in je bila pod japonsko okupacijo do marca 1945, ko so Japonci strmoglavili kolonialni režim. Po japonski predaji je Viet Minh, komunistična organizacija, ki jo je vodil [[Ho Ši Minh (politik)|Hồ Chí Minh]], razglasila neodvisnost Vietnama, vendar je Francija nato s pomočjo Britancev ponovno prevzela nadzor nad Francosko Indokino. Konec leta 1946 je med francoskimi silami in silami Viet Minha izbruhnila popolna vojna za neodvisnost, znana kot [[prva indokitajska vojna]].

Da bi se zoperstavili Viet Minhu, so Francozi leta 1949 razglasili državo Vietnam, ki jo je vodil nekdanji cesar Bảo Đại. Francoska prizadevanja, da ponovno zavzamejo Vietnam, so bila neuspešna, vrhunec pa je bil poraz v bitki pri Điện Biên Phủ. 22. oktobra in 9. novembra 1953 sta Kraljevina Laos in Kraljevina Kambodža razglasili neodvisnosti. Po ženevskem sporazumu leta 1954 so se bili Francozi prisiljeni umakniti iz Vietnama, ki je bil razdeljen na dve državi (do leta 1976), Francoske Indokine pa ni bilo več.

== Zgodovina ==
Vietnam je prve stike z evropskimi družbami doživel prek katoliškega misijonskega gibanja, ki so ga v državo prenesli francoski in španski misijonarji iz 17. stoletja. Pod cesarjem [[Gia Long]]om so katoliški misijonarji pridobili vpliv na dvoru kot svetovalci cesarskega dvora in pomagali [[dinastija Nguyễn|dinastiji Nguyễn]] uveljaviti svojo oblast nad dinastijo Tây Sơn. V 18. stoletju je bilo okoli 3 do 5 % prebivalstva severnega dela Tonkina že pokristjanjenih. Leta 1832 so pod cesarjem [[Minh Mạng]]om krščansko misijonarsko gibanje začeli zatirati, ker so ga [[konfucijanstvo|konfucijanske]] elite v državi videle kot nezdružljivega s prevladujočo državno ideologijo in vero. Ta politika je vodila do javnih usmrtitev misijonarjev in njihove vpletenosti v upore proti Nguyễnu. Od sredine 19. stoletja so cerkveni krogi v Franciji začeli pozivati k vojaškemu posredovanju za uveljavitev misijonskih interesov.&lt;ref&gt;Pierre Brocheux, Daniel Hémery: ''Indochina – An Ambiguous Colonization 1858–1954.'' Berkeley, 2009, S. 17–20&lt;/ref&gt;
[[Slika:081 franzosisch-indochina (1905).png|thumb|Zemljevid francoske Indokine okoli leta 1905. Označena je tudi francoska interesna sfera v sosednjem kraljestvu Siam]]
[[Slika:Map of French Indochina expansion.svg|thumb|left|Teritorialni razvoj francoske Indokine]]

Vietnamska država pod cesarjem Tự Đứcom se je sredi 19. stoletja soočila z velikimi notranjimi in zunanjimi izzivi. Od leta 1840 sta izpad pridelka in lakota prispevala k politični nestabilnosti. Podobno je napredek katoliškega misijonskega gibanja spodkopal verski red, ki je podpiral državo. Tự Đức je skušal najprej zavarovati položaj dinastije Nguyễn z zatiranjem uporov, misijonarskega gibanja in omejevanjem popuščanja evropskim silam. Še preden je Tự Đức prišel na oblast, je Vietnam s porazom [[Dinastija Čing|dinastije Čing]] izgubil potencialno pomemben dejavnik proti mobilizirajočim se zaveznikom Evropejcev v [[prva opijska vojna|prvi opijski vojni]] (1839 do 1842).&lt;ref name=Goscha20165363&gt;Christopher Goscha: ''The Penguin History of Modern Vietnam.'' London, 2016, S. 53–63&lt;/ref&gt;

V 1850-ih, z [[druga opijska vojna|drugo opijsko vojno]] (1856–1860), pomorsko ekspedicijo ZDA na Japonsko leta 1853 in britanskim prevzemom Burme, so nekatere evropske sile v vzhodni Aziji še pridobile na moči. Po zmagi v drugi opijski vojni se je [[Drugo francosko cesarstvo|Francosko cesarstvo]] odločilo, da bo tam uporabilo svoje ekspedicijske sile pod vodstvom Charlesa Rigaulta de Genouillyja za kazensko ekspedicijo proti Vietnamu. Povod je bila usmrtitev dveh španskih misijonarjev po Tự Đứcovem ukazu leta 1857. Septembra 1858 je francosko-španska ekspedicijska sila osvojila majhno pristaniško mesto [[Đà Nẵng]]. Mornarica je kampanjo Kočinčina (francosko ''Campagne de Cochinchine'') začela z zavzetjem Sajgona 17. februarja 1859 z namenom zasesti več provinc v Južnem Vietnamu. Po hudih vojaških porazih (nazadnje zavzetje glavnega mesta province Vĩnh Long 22. marca 1862) je Tự Đức aprila 1862 pristal na Sajgonsko pogodbo, ki je določala ustanovitev francoske kolonije v Kočinčini.

[[Francoska Tretja republika|Francoska republika]] je leta 1884 začela francosko-kitajsko vojno s ciljem, da bi popolnoma odstranila Vietnam iz vplivne sfere kitajskega cesarstva Čing. Vietnamski cesarski dvor je sprejel protektorat Tonkin in Anam zaradi kitajskega poraza s Huejsko pogodbo. Francija je sklenila pogodbo o protektoratu s kamboškim kraljem Norodomom I., ki je bil blizu ''de facto'' priključitvi države. Leta 1887 je francoska kolonialna sila ustvarila Indokitajsko unijo, civilno vlado pod generalnim guvernerjem, ki je še dodatno zmanjšala preostali vpliv lokalne elite. Generalni guverner, odgovoren kolonialnemu ministrstvu v Parizu, je bil neposredni vodja uprave Anama in Tonkina. Kočinčino je upravljal kolonialni svet, ki je bil izbran izmed nekaj tisoč francoskih državljanov v državi.&lt;ref&gt;Pierre Brocheux, Daniel Hémery: ''Indochina – An Ambiguous Colonization 1858–1954.'' Berkeley, 2009, S. 44–46, S. 76f&lt;/ref&gt;

Vietnamsko prebivalstvo je na kolonizacijo gledalo kot na tujo oblast in uničenje tradicionalne svetovne in družbene podobe. Na versko in kulturno legitimiranega cesarja so mnogi še naprej gledali kot na zakonitega poglavarja družbe. Tuja vladavina je v ljudskih pesmih med drugim obravnavana kot boleča izguba tradicionalnega reda. Naraščajoče gverilsko gibanje, rekrutirano predvsem iz kmečke skupnosti, je nasprotovalo kolonizaciji. To gibanje ''Pomagajte cesarskemu gibanju'' je organiziralo svoje enote v velike formacije z vojaško disciplino, nosilo modre uniforme s polkom, kadar je bilo to mogoče, in ga je podpiral razred mandarinov. V okviru upora so pobili prebivalce, ki so se spreobrnili v krščanstvo, pri čemer jih je bilo ubitih na desettisoče. Francoske kolonialne oblasti so lahko potisnile upor z napotitvijo vojaških enot, ki so bile večinoma sestavljene iz samih Vietnamcev, vendar jim je uspelo ustvariti krhke varnostne razmere le do 20. stoletja.&lt;ref&gt;Pierre Brocheux, Daniel Hémery: ''Indochina – An Ambiguous Colonization 1858–1954.'' Berkeley, 2009, S. 51–64.&lt;/ref&gt;

Po francosko-siamski vojni leta 1893 je bil Laos vključen v ta kolonialni imperij. Od leta 1900 dalje je bilo zakupljeno območje Guangzhouwan v južni Kitajski prav tako dano pod upravo Francoske Indokine.

Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se je v Francoski Indokini postopoma začela vzpostavitev sistematične oskrbe z električno energijo. Francoskim kolonialnim oblastem je uspelo stabilizirati varnostne razmere v državi. Vendar se je julija 1937 začela [[druga kitajsko-japonska vojna]]. Stalno napredovanje Japoncev je skrbelo Francoze. Julija 1938 je kolonialni minister Georges Mandel generala Georgesa Catrouxa imenoval za generalnega guvernerja Francoske Indokine. Ko je 22. avgusta prevzel položaj, je bil prvi vojaški guverner kolonije, odkar je bila tam leta 1879 uvedena civilna uprava.

Kmalu po porazu Francije proti Nemčiji je [[Philippe Pétain]] na pobudo [[François-Jean Darlan|Françoisa Darlana]] 20. julija 1940 imenoval [[Jean Decoux|Jeana Decouxa]] za generalnega guvernerja Indokine. Čeprav Decoux ni imel naklonjenosti Osi, je Pétain veljal za bolj zanesljivega kot njegov predhodnik [[Georges-Albert-Julien Catroux|Georges Catroux]]. Decoux je nato Japoncem podelil pravico do prehoda, namestitve vojakov in uporabe letališč.

[[Francosko-siamska vojna]] med Francijo [[Vichyjska Francija|Vichyjske vlade]] v Indokini in Kraljevino Siam (Tajsko) je potekala decembra 1940 in januarja 1941 in se končala z zmago Tajske. Z nadaljnjimi sporazumi o stacioniranju leta 1941 so Japonci povečali svoje enote in pod svoj nadzor postavili praktično vsa pomembna vojaška oporišča v Vietnamu. Poveljstvo japonske južne vojske pod vodstvom Terauchija Hisaichija je bilo v Vietnamu od leta 1941 do poletja 1943 in od jeseni 1944 do konca vojne. Februarja 1943 so japonske čete zasedle Guangzhouwan.

Francoske kolonialne uprave v Indokini pa se sprva niso dotaknili, saj se je Japonska zaradi Decouxovega sodelovanja sprva lahko omejila na sistem posredne vladavine. Govorice o načrtovanem francoskem odporu proti Japoncem, domnevni bližajoči se ameriški invaziji na Indokitajski polotok in oblikovanje začasne vlade v Franciji ter poraz Japonske v bitki za Filipine so privedli do dokončne priključitve Indokine s strani japonskih čet. Decoux je bil ujet 9. marca 1945.&lt;ref&gt;Frederick Logevall: ''Embers of War - The Fall of an Empire and the Making of America's Vietnam'', New York, 2013, S. 39&lt;/ref&gt;

Avgusta 1945 se je Japonska vdala. Ko je Francija ponovno prevzela nadzor nad Indokino, so se vojaški spopadi s komunističnim [[Việt Minh]]om, ki ga je vodil Ho Ši Minh, povečali. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Združene države podpirale Việt Minh v boju proti japonskim okupatorjem. 2. septembra 1945, potem ko je cesar [[Bảo Đại]] abdiciral, je Ho Ši Minh postal predsednik [[Severni Vietnam|Demokratične republike Vietnam]]. Vendar so britanske, francoske in kitajske enote še istega meseca uspele obnoviti francosko oblast na tem območju, nakar so izbruhnili krvavi boji. Leta 1950 je Ho Ši Minh drugič razglasil »demokratično republiko«, ki sta jo priznali [[Ljudska republika Kitajska]] in [[Sovjetska zveza]].

V bitki pri Điện Biên Pủ (13. marec 1954 do 7. maj 1954) je francoska kolonialna vojska utrpela hud in odločilen poraz, po katerem je francoski vpliv v regiji oslabel in Vietnam je bil razdeljen na Severni Vietnam in [[Južni Vietnam]]. Istega leta se je Francoska Indokina ločila od Francoske unije in 20. julija 1954 je Indokitajska konferenca (tudi Ženevska indokitajska konferenca) potrdila popolno suverenost Kambodže, Laosa in Vietnama.

== Uprava ==
{{Infobox executive government
| government_name = Generalna vlada Francoske Indokine
| nativename      = {{nowrap|{{lang|fr|Gouvernement général de l'Indochine française}}}}
| image           = Emblem of the Gouvernement général de l'Indochine.svg
| image_size      = 150px
| image2 = Seal of the Cabinet of the Government-General of French Indo-China.svg
| image_size2 = 150px
| caption = Emblem in pečat generalne vlade. 
| date            = 17. oktober 1887
| date_dissolved = 21. julij 1954
| state           = Francoska Indokina
| address         = [[Palača neodvisnosti]], [[Sajgon]] (1887–1902),&lt;br /&gt;[[ Predsedniška palača, Hanoj|Rezidenca generalnega guvernerja Francoske Indokine]], [[Hanoj]] (1902–1945)
| appointed       = Predsednik Francije in ministrstvo za kolonije
| leader_title    = Generalno guverner Francoske Indokine]]
| main_organ      = Kabinetgeneralnega guvernerjal
| ministries      = &lt;!-- number of ministries/departments --&gt;
| responsible     = 
| url             = 
}}
Vlado Francoske Indokine so vodili generalni guverner in številni francoski prebivalci.&lt;ref name=&quot;Vietnam-Law-Magazine-French-Indochina-2011&quot;&gt;{{navedi splet|url= https://vietnamlawmagazine.vn/the-state-structure-in-french-ruled-vietnam-1858-1945-4404.html|title= The state structure in French-ruled Vietnam (1858–1945).|date=24 February 2011|access-date=10 August 2021|author= Pham Diem (State and Law Research Institute) |publisher= Vietnam Law and Legal Forum magazine, Vietnam News Agency – Your gateway to the law of Vietnam. |language=en}}&lt;/ref&gt; Generalnemu guvernerju je pomagal sistem različnih vladnih agencij, vendar so te agencije delovale le kot svetovalci, ki so generalnemu guvernerju pomagali opravljati njegovo vlogo in izvajati njegova pooblastila. Vsi protektorati Kambodža, Anam, Tonkin in Laos so imeli nadrejene prebivalce, medtem ko je imela kolonija Kočinčina guvernerja. V protektoratih je bila domorodna uprava nominalno združena s francosko upravo, toda v koloniji Kočinčina in v »kolonialnih mestih«, kot je Đà Nẵng v Anamu, so Francozi ohranili neposredno oblast. Vse konstitutivne države Francoske Indokine so imele svoje pravne sisteme. V Anamu in Tonkinu so zakoni dinastije Nguyễn, kot so ''Sắc'' (敕, »cesarski ukaz«), ''Chí'' (誌, »odlok«) in ''Dụ'' (諭, »odlok«), ostali v veljavi, vendar so bili podrejeni zakoni francoske uprave.&lt;ref name=&quot;Vietnam-Law-Magazine-French-Indochina-laws-2011&quot;&gt;{{navedi splet|url= https://vietnamlawmagazine.vn/legislation-in-french-ruled-vietnam-4504.html|title= Legislation in French-ruled Vietnam.|date=24 February 2011|access-date=10 August 2021|author= Pham Diem (State and Law Research Institute) |publisher= Vietnam Law and Legal Forum magazine, Vietnam News Agency – Your gateway to the law of Vietnam. |language=en}}&lt;/ref&gt;

Generalna vlada Francoske Indokine in njena pooblastila so bila ustanovljena in spremenjena s predsedniškimi odloki. Generalni guverner je imel vrhovno oblast nad zakonodajno, izvršilno in sodno vejo vlade in je imel moč imenovati prebivalce pod njim.  Generalni guverner je bil tudi zadolžen za vse vojaške zadeve v državi, med njihovimi odgovornostmi je bila zmožnost ustanovitve vojaškega korpusa, napotitev francoskih indokitajskih vojaških sil in izdajanje ukazov za vpoklic. Vendar pa generalni guverner ni bil zadolžen za dejansko poveljevanje vojaškim silam med dejanskimi vojaškimi akcijami in bitkami. Generalni guverner je bil tudi predsednik Indokitajskega vrhovnega sveta (kasneje preimenovanega v Indokitajski vladni svet), ki je bil najvišja vladna agencija, pristojna za splošne zadeve.

Druge vladne agencije generalne vlade Francoske Indokine so bile Indokitajski obrambni svet, Svetovalni odbor za rudnike, Indokitajski svetovalni svet za izobraževanje, Vrhovni svet za izkoriščanje kolonij, Indokitajska skupščina za gospodarske in finančne interese.

V protektoratih Anam in Tonkin je vlada dinastije Nguyễn ''de jure'' delila svojo oblast s francosko upravo, a jima je ''de facto'' neposredno vladal francoski kolonialni aparat.  Rezidentni nadrejeni in guverner Kočinčine nista imela zakonodajne pristojnosti, le izvršilno. Medtem ko so cesarji dinastije Nguyễn ohranili svoja zakonodajna pooblastila, je moral vse cesarske dekrete potrditi bodisi rezident-superior Anama bodisi generalni guverner Francoske Indokine. Do začetka 20. stoletja je ''Hoàng Việt luật lệ'' (皇越律例), včasih znan kot »Gia Long zakonik«, ostal glavni civilni zakonik dinastije Nguyễn, dokler cesar ni izdal skoraj enakega ''civilnega zakonika Anama'' in ''civilnega zakonika Tonkina''.

Številni pravni dokumenti, ki so veljali v Francoski republiki, so bili uporabljeni tudi za Francosko Indokino, med drugim ''Napoléonov zakonik'' iz leta 1804, ''Trgovski zakonik'' iz leta 1807, ''Zakon o kazenskem inštrukciji'' in ''francoski kazenski zakonik'' iz leta 1810. Ti zakoni so začeli veljati v Francoski Indokini na dan, ko je generalni guverner izdal dekrete, da so veljali tudi za zvezo.

Zakonodajne dekrete generalnega guvernerja je bilo treba poslati ministru za kolonije v obravnavo, minister pa jih je nato odobril ali zavrnil. Vendar pa minister za kolonije ni imel pravice do kakršnih koli sprememb dekretov in če bi jih želeli spremeniti, bi jih morali sestaviti in nato poslati osnutek predsedniku Francije. Samo dekreti francoskega predsednika so lahko razveljavili dekrete generalnega guvernerja. Izvršilnih dekretov ni bilo treba pošiljati metropolitanski Franciji v pregled in so začeli veljati takoj.

Po vsem Vietnamu je na tisoče vasi imelo svoje lastne neodvisne pravne zakonike, ki so urejali družbene odnose znotraj vaške skupnosti, obstajalo je na tisoče pisnih predpisov in osrednja uprava jih je pogosto priznavala. Ti pravni zakoniki so bili znani kot ''Hương ước'' (鄉約), ''Hương lệ'' (鄉例) in ''Lệ làng'' (例廊), kar bi lahko prevedli kot »podeželske zaveze«, obstajali pa so tudi na Kitajskem in v Koreji.&lt;ref name=&quot;Hương-ước-Radio-Free-Asia&quot;&gt;{{navedi splet|url= https://www.rfa.org/vietnamese/news/reportfromvn/the-village-laws-now-and-then-03232018123259.html|title= Hương ước – xưa và nay. Hương ước – hay còn gọi là lệ làng, là một giá trị văn hóa, truyền thống, gắn liền với lịch sử dân tộc Việt Nam. Trải qua bao biến cố, Hương ước đến nay vẫn còn được lưu giữ và đóng vai trò trong nền văn hóa và phong tục, tập quán của người Việt.|date=23 March 2018|accessdate=22 January 2022|author= Thông tín viên RFA|publisher= Radio Free Asia|language=vi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Key P. Yang; Gregory Henderson: ''An Outline History of Korean Confucianism: Part II: The Schools of Yi Confucianism''. In: ''The Journal of Asian Studies, Vol. 18, No. 2. (Feb. 1959), pp. 259–276.'' Retrieved on 3 August 2005 &quot;[https://www.jstor.org/stable/2941686 Stable URL]&quot;.&lt;/ref&gt; ''Hương ước'' je vseboval pravila o različnih pravnih praksah, kot so upravljanje zemlje, poroka, delovna razmerja, arbitraža sporov, pa tudi lokalne običaje, kot so družinski odnosi, odnosi v vasi, duhovi, čaščenje prednikov, žrtvovanje, žalovanje in hrepenenje. Tako generalna vlada Francoske Indokine kot vlada dinastije Nguyễn sta poskušala reformirati ta pravila in predpise sebi v prid. Da bi razširili svojo oblast v vietnamske zaselke in vasi, je francoska uprava izdala modele za vasi, ki naj bi sledili, vendar je veliko vietnamskih vasi še vedno delovalo neodvisno od francoske in nguyễnske uprave.

== Demografija ==
=== Prebivalstvo ===
[[File:Colonies of the second French colonial empire.jpg|thumb|left|upright=0.8|Indokina leta 1891 (iz ''{{lang|fr|Le Monde illustré}}'')]]
Vietnamske, laoške in kmerske etnične skupine so sestavljale večino prebivalcev kolonije. Manjšinske skupine, kot so Muong, Tay, [[Chami]] in Jarai, so bile skupaj znane kot Montagnardi in so prebivale predvsem v gorskih regijah Indokitajskega polotoka. Etnični Han Kitajci so bili večinoma skoncentrirani v večjih mestih, zlasti Hoa v Kočinčini in Chen v Kambodži, kjer so se močno vključili v trgovino. Poleg tega je obstajala tudi majhna francoska manjšina, ki je do leta 1940 predstavljala 0,2 % prebivalstva (ali 39.000 ljudi).&lt;ref&gt;Jennings, Eric. (2001). p136. ''Vichy in the Tropics: Pétain's National Revolution in Madagascar, Guadeloupe, and Indochina, 1940–1944''. Stanford, CA: Stanford University Press.&lt;/ref&gt; Okoli 95 % prebivalstva Francoske Indokine je bilo po ocenah iz leta 1913 podeželskega, čeprav je urbanizacija med francosko vladavino počasi rasla.

=== Religija ===
[[File:St. Joseph's Cathedral - Hanoi, Vietnam.jpg|thumb| Stolnica sv. Jožefa v Hanoju, navdihnjena z Notre-Dame de Paris.]]

Glavna vera v Francoski Indokini je bil [[mahajana|mahajanski]] [[budizem]] pod vplivom konfucijanstva, ki je bolj prevladoval v Vietnamu, , medtem ko je bil teravadski budizem bolj razširjen v Laosu in Kambodži. Poleg tega so bili aktivni katoliški misijonarji razširjeni po vsej Indokini in približno 10 % prebivalstva Tonkina se je do konca francoske vladavine opredelilo kot katoličane. V tem obdobju sta se začela tudi [[Kaodaizem|Cao Đài]] in Hòa Hảo (sekta budizma).&lt;ref&gt;{{citation|last=Hoskins (a)|first=Janet Alison|title=What Are Vietnam's Indigenous Religions?|year=2012|url=http://www.cseas.kyoto-u.ac.jp/edit/wp-content/uploads/2012/02/NL643-6.pdf|publisher=Center for Southeast Asian Studies, Kyoto University|pages=4–6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |chapter=Vietnamese Religious Society |title=The Oxford Handbook of Global Religions |url=https://archive.org/details/oxfordhandbookof0000unse_i0h0 |editor-first=Mark |editor-last=Juergensmeyer |editor-link=|date=October 2006 |doi=10.1093/oxfordhb/9780195137989.003.0011 |isbn=9780195137989 |first=Jayne S. |last=Werner |page=[https://archive.org/details/oxfordhandbookof0000unse_i0h0/page/4 4] }}&lt;/ref&gt;

=== Francoska naselja ===
[[File:French Indochina 1937.png|thumb|220px|Pododdelki Francoske Indokine]]
Za razliko od Alžirije se francoska naselitev v Indokini ni zgodila v velikem obsegu. Do leta 1940 je v Francoski Indokini živelo le okoli 34.000 francoskih civilistov, skupaj z manjšim številom francoskega vojaškega osebja in vladnih delavcev (6000). Od tega jih je skoraj polovica, 16.550, živela v Kočinčini, velika večina pa v Sajgonu.&lt;ref&gt;Pierre Brocheux and Daniel Hémery (2001), ''Indochine : la colonisation ambiguë 1858–1954, La Découverte'', 2001, p. 178. ({{ISBN|978-2-7071-3412-7}})&lt;/ref&gt;

Glavni razlogi, zakaj francoska naselitev ni rasla na podoben način kot v francoski severni Afriki (ki je imela več kot 1 milijon francoskih civilistov), so bili, ker je bila Francoska Indokina obravnavana kot ''colonia d'exploitation économique'' (gospodarska kolonija) in ne ''colonia de peuplement'' (naselitvena kolonija, ki pomaga metropolitanski Franciji pred prenaseljenostjo) in ker je bila Indokina oddaljena od same Francije.

=== Jezik ===
Med francosko kolonialno vladavino je bil francoski jezik glavni jezik izobraževanja, vlade, trgovine in medijev, francoščina pa je bila široko predstavljena splošnemu prebivalstvu. Francoščina se je razširila med mestnim in pol mestnim prebivalstvom ter postala glavni jezik elite in izobražencev. To je bilo najbolj opazno v kolonijah Tonkin in Kočinčina (severni oziroma južni Vietnam), kjer je bil francoski vpliv najmočnejši, medtem ko je bil Anam, Laos in Kambodža pod manjšim vplivom francoskega izobraževanja.&lt;ref&gt;[http://axl.cefan.ulaval.ca/asie/vietnam-3Pol-lng-off.htm Vietnam – La politique linguistique] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200806230835/http://www.axl.cefan.ulaval.ca/asie/vietnam-3Pol-lng-off.htm |date=2020-08-06 }}, ''L'aménagement linguistique dans le monde'' (in French)&lt;/ref&gt; Kljub prevladi francoščine v uradnih in izobraževalnih okoljih je lokalno prebivalstvo še vedno večinoma govorilo svoje materne jezike. Po koncu francoske vladavine je bil francoski jezik še vedno v veliki meri v uporabi med novimi vladami (z izjemo Severnega Vietnama). Danes se francoščina še naprej poučuje kot drugi jezik v nekdanjih kolonijah in se uporablja v nekaterih upravnih zadevah.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Encyclopedia of Bilingualism and Bilingual Education|url=https://archive.org/details/encyclopediaofbi0000unse_a4a7|last1=Baker|first1=Colin|publisher=Multilingual Matters|year=1998|isbn=9781853593628|last2=Jones |first2=Sylvia Prys|page=[https://archive.org/details/encyclopediaofbi0000unse_a4a7/page/384 384]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/1993/10/16/style/IHT-french-declines-in-indochina-as-english-booms.html |title=French Declines in Indochina, as English Booms |last=Richardson |first=Michael |date=16 October 1993|work=International Herald Tribune}}&lt;/ref&gt; 

== Gospodarstvo ==
Francoska vlada je Indokino označila za kolonijo gospodarskega izkoriščanja. Financiranje kolonialne vlade je prihajalo z davki na lokalne prebivalce in francoska vlada je vzpostavila skoraj monopol nad trgovino z opijem, soljo in riževim alkoholom. Francoska uprava je določila potrošniške kvote za vsako vietnamsko vas in s tem prisilila vaščane, da kupijo in porabijo določene količine tega monopoliziranega blaga. Trgovina s temi tremi izdelki je leta 1920 predstavljala približno 44 % proračuna kolonialne vlade, vendar se je do leta 1930 zmanjšala na 20 %, ko se je kolonija začela gospodarsko diverzificirati.

Glavna banka kolonije je bila Banque de l'Indochine, ustanovljena leta 1875 in je bila odgovorna za kovanje kolonijske valute, indokitajskih piaster. Indokina je bila do leta 1940 za Alžirijo druga najbolj vložena francoska kolonija z naložbami v skupnem znesku do 6,7 milijona frankov.

V prvih 6 mesecih [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je generalna vlada izgnala vse Nemce in državljane Avstro-Ogrske, ki so živeli v Francoski Indokini.&lt;ref name=&quot;Encyclopedia-1914-1918-Food-and-Nutrition-in-French-Indochina&quot;&gt;{{navedi splet|url= https://encyclopedia.1914-1918-online.net/article/food_and_nutrition_indochina|title= Food and Nutrition (Indochina). - Version 1.0|date=8 October 2014|accessdate=21 August 2022|author= Erica J. Peters|publisher= 1914-1918-online - International Encyclopedie of the First World War (Free University of Berlin, Bavarian State Library, and Deutsch-Französische Gymnasium, among others)|language=en}} - Peters, Erica J.: Food and Nutrition (Indochina), in: 1914-1918-online. International Encyclopedia of the First World War, ed. by Ute Daniel, Peter Gatrell, Oliver Janz, Heather Jones, Jennifer Keene, Alan Kramer, and Bill Nasson, issued by Freie Universität Berlin, [[Berlin]] (2014-10-08). DOI: 10.15463/ie1418.10321.&lt;/ref&gt; Dve predvojni uvozno-izvozni hiši, Speidel &amp; Co. in F. Engler &amp; Co., sta bili uradno reorganizirani kot francoski podjetji, vendar sta v resnici še naprej delovali pod nemškim nadzorom in z uporabo nemškega kapitala. V 1910-ih je bil Speidel &amp; Co. največji uvoznik evropskega blaga v državo, Engler pa je bil eden njegovih glavnih konkurentov. Potem ko so bili nemški lastniki izgnani iz podjetja, so zaposleni na nižji ravni poskušali nadaljevati z vodenjem teh podjetij kljub vse večjemu pritisku francoskih kolonialnih oblasti s pomočjo samovoljnih carinskih pregonov, motenj v tovornem prometu in regulativnih zaostrovanj. Kasneje so Francozi zasegli vsa skladišča nemškega podjetja Speidel in zaseženo blago prodajali po nizkih cenah tako vietnamskim potrošnikom kot kitajskim izvoznikom, da bi povečali prihodke. To blago je vključevalo riž, vino in konzervirano blago.

Med prvo svetovno vojno so se izvozni predpisi nenehno spreminjali, kar so kitajska izvozna podjetja izkoristila tako, da so od vietnamskih kmetov, ki so ga pridelali, kupovala riž po minimalnih cenah, nato pa so tveganja izvozne trgovine namenoma prenašala na tiste male vietnamske kmete, ki so bili najmanj sposobni nositi vpletene izgube.&lt;ref&gt;Bulletin de la Chambre de Commerce de Saigon: minutes from 26 February 1915.&lt;/ref&gt;

Ker je vojna otežila uvoz in izvoz iz in v Evropo, je Francoska Indokina povečala trgovino z drugimi pacifiškimi državami. Med vojno so uvozna podjetja uvažala moko iz Združenih držav in mlečne izdelke iz Avstralije, čeprav na nižji ravni kot v predvojnem obdobju. Pred prvo svetovno vojno je imela Francoska Indokina letni uvoz moke za 950.000 dolarjev in letni uvoz kondenziranega mleka za 135.000 dolarjev, med vojno pa so uvozili le polovico te količine iz ZDA in približno petino količine kondenziranega mleka iz Avstralije.

Od leta 1930 je Francija začela izkoriščati regijo zaradi njenih naravnih virov in gospodarsko diverzificirati kolonijo. Kočinčina, Anam in Tonkin (ki obsegajo današnji Vietnam) so postali vir čaja, riža, kave, popra, premoga, cinka in kositra, medtem ko je Kambodža postala središče pridelka riža in paprike. Samo Laos je bil sprva obravnavan kot ekonomsko neuspešna kolonija, čeprav so tam pridobivali les v majhnem obsegu.

Na prelomu 20. stoletja je rastoča avtomobilska industrija v Franciji povzročila rast gumarske industrije v Francoski Indokini, nasadi pa so bili zgrajeni po vsej koloniji, zlasti v Anamu in Kočinčini. Francija je prek svoje kolonije v Indokini kmalu postala vodilni proizvajalec kavčuka in indokitajski kavčuk je postal cenjen v industrializiranem svetu. Uspeh plantaž kavčuka v je povzročil povečanje naložb v kolonijo s strani različnih podjetij, kot je ''Michelin''. Z naraščajočim številom naložb v rudnike kolonije ter nasade kavčuka, čaja in kave se je Francoska Indokina začela industrializirati, ko so se v koloniji odprle tovarne. Te nove tovarne so proizvajale tekstil, cigarete, pivo in cement, ki so jih nato izvažali po celotnem francoskem imperiju.

== Infrastruktura ==
[[image:Long bien bridge.jpg|thumb|right|Most Paul Doumer, zdaj most Long Biên, v Hanoju.]]
[[image:Vietnam National Museum of History, Hanoi, Vietnam.jpg|thumb|right|Musée Louis Finot v Hanoju, ki ga je zgradil Ernest Hébrard leta 1932, zdaj Narodni muzej vietnamske zgodovine.]]
Ko je bila Francoska Indokina obravnavana kot gospodarsko pomembna kolonija za Francijo, si je francoska vlada zadala cilj izboljšati prometna in komunikacijska omrežja v koloniji. Sajgon je postal glavno pristanišče v jugovzhodni Aziji in se je kosal z britanskim pristaniščem [[Singapur]] kot najbolj prometno trgovsko središče v regiji. Do leta 1937 je bil Sajgon šesto najbolj obremenjeno pristanišče v celotnem francoskem imperiju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Thomas|first=Martin|url=https://books.google.com/books?id=pXrXQU33avQC&amp;q=1937+Saigon+busy+port&amp;pg=PA331|title=The French Empire Between the Wars: Imperialism, Politics and Society|date=15 November 2007|publisher=Manchester University Press|isbn=978-0-7190-7755-5|language=en}}&lt;/ref&gt;

V 19. stoletju si je francoska kolonialna uprava prizadevala za razvoj rednih trgovskih mrež in učinkovite prometne infrastrukture med Indokino in jugozahodno Kitajsko. Glavna motivacija za takšno prizadevanje je bila olajšati izvoz evropskega blaga na Kitajsko. Železnica bi Franciji prav tako omogočila dostop do naravnih virov [[Junan]]a, mineralnih virov in [[opij]]a ter odprla kitajski trg za indokitajske izdelke, kot so riž, suhe ribe, les in premog. Tako so v začetku 20. stoletja dokončali železnico Kunming–Hải Phòng, ki je povezovala pomembno pristaniško mesto Hải Phòng z glavnim mestom Junana Kunmingom.&lt;ref name=Rousseau&gt;{{Cite journal|last=Rousseau|first=Jean-François |url=|title=An Imperial Railway Failure: The Indochina-Yunnan Railway, 1898–1941|journal=Journal of Transport History|date=June 2014|volume=35|issue=1|pages=1–17 |doi=10.7227/TJTH.35.1.2 |s2cid=111066738 }}&lt;/ref&gt;

Leta 1936 je bila odprta transindokinajska železnica, ki je povezovala Hanoj in Sajgon. Nadaljnje izboljšave prometne infrastrukture kolonije so privedle do lažjega potovanja med Francijo in Indokino. Do leta 1939 ni bilo potrebno več kot mesec dni vožnje z ladjo od Marseilla do Sajgona in približno pet dni z letalom od Pariza do Sajgona. Podvodni telegrafski kabli so bili nameščeni leta 1921.

Tako kot drugod po svetu so bile železnice v Francoski Indokini prizorišče aktivnega sindikalnega in delavskega organiziranja.&lt;ref&gt;David Del Testa, [http://www.ingentaconnect.com/content/ip/sear/2011/00000019/00000004/art00006?crawler=true &quot;Vietnamese railway workers during the revolutionary high tide.&quot;]  ''South East Asia Research'', Volume 19, Number 4, December 2011, pp. 787-816(30)&lt;/ref&gt;

Francoski naseljenci so dodatno dodali svoj vpliv na kolonijo z gradnjo stavb v obliki Beaux-Arts in dodali znamenitosti s francoskim vplivom, kot so [[Hanojska opera]] (po vzoru Palais Garnier), [[Stolnica sv. Jožefa, Hanoj|stolnica sv. Jožefa]] v Hanoju (podobna Notre Dame v Parizu) in [[Bazilika stolnica Notre-Dame v Sajgonu|saigonsko baziliko Notre-Dame]]. Francoski kolonisti so zgradili tudi številna mesta v Indokini, ki so služila različnim namenom, od trgovskih postojank do letoviških mest. Najbolj opazni primeri vključujejo [[Sa Pa]] v severnem Vietnamu, [[Đà Lạt]] v osrednjem Vietnamu in [[Pakse]] v Laosu.

== Arhitekturna zapuščina ==
{{glavni|Francoska kolonialna arhitektura}} 
Vlade Vietnama, Laosa in Kambodže prej niso želele promovirati svoje kolonialne arhitekture kot prednosti za turizem; vendar se je v zadnjem času nova generacija lokalnih oblasti arhitekture nekoliko »oklenila« in jo reklamira.&lt;ref&gt;The Country's Cultural and Tourist Center.&lt;/ref&gt; Največja koncentracija stavb iz francoskega obdobja je v [[Hanoj]]u, [[Đà Lạt]]u, [[Hải Phòng]]u, [[Hošiminh]]u, [[Huế]]ju in različnih krajih v Kambodži in Laosu, kot so [[Luang Prabang]], [[Vientiane]], [[Phnom Penh]], [[Battambang]], [[Kampot]] in [[Kép]].

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|French Indochina}}
* {{in lang|en|fr}} ''[http://www.wdl.org/en/item/2392  The Colonization of Indochina]'', from around 1892
* {{in lang|en|fr}} ''[http://www.wdl.org/en/item/310 Indochina]'', a tourism book published in 1910
* Pierre Brocheux: [https://encyclopedia.1914-1918-online.net/article/colonial_society_indochina/ Colonial Society (Indochina)], in: [https://encyclopedia.1914-1918-online.net/home.html/ 1914-1918-online. International Encyclopedia of the First World War].
* [https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/cb32697929f/date Annuaire général de l'Indo-Chine française] – BnF

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgodovina Vietnama]]
[[Kategorija:Zgodovina Kambodže]]
[[Kategorija:Zgodovina Laosa]]
[[Kategorija:Bivše države v Jugovzhodni Aziji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1887]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1954]]</text>
      <sha1>8n8ysxk0394q6sqsr98h7lk3r87a0vx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jarek Izu-Ogasavara</title>
    <ns>0</ns>
    <id>537865</id>
    <revision>
      <id>6758227</id>
      <parentid>6193363</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:31:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758227</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2539" sha1="aygw5lk1ch5yd2kbefsogqebkueyfe5" xml:space="preserve">
[[Slika:Map00148_(28286522445).jpg|sličica| Jarek Izu-Ogasawara leži južno od Japonske]]
{{Nihongo|'''Jarek Izu Ogasawara'''|伊豆・小笠原海溝|Izu–Ogasawara Kaikō}} , znan tudi kot '''jarek''' '''Izu–Bonin''', je [[oceanski jarek]] v zahodnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], sestavljen iz '''jarka Izu''' (na severu) in '''Boninovega jarka''' (na jugu, zahodno od planote Ogasavara).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Locator map|url=http://www.soest.hawaii.edu/expeditions/mariana/images/regional_locator.jpg|website=Expedition to the Mariana forearc|publisher=School of Ocean and Earth Science and Technology at the University of Hawaii|access-date=2023-04-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303201252/http://www.soest.hawaii.edu/expeditions/mariana/images/regional_locator.jpg|archive-date=2016-03-03|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Jarek se razteza od Japonske do skrajnega severnega dela [[Marijanski jarek|Marianskega jarka]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.agu.org/pubs/crossref/2000/1999JC900324.shtml|title=Deep current structure above the Izu-Ogasawara Trench|accessdate=2008-03-04|archivedate=2012-03-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120301205341/http://www.agu.org/pubs/crossref/2000/1999JC900324.shtml}}&lt;/ref&gt; Jarek Izu-Ogasavara je podaljšek [[Japonski jarek|Japonskega jarka]]. Tu se [[Pacifična plošča|pacifiška plošča]] [[Subdukcija|potopi]] pod [[Filipinska plošča|filipinsko ploščo]], kar ustvarja otočji Izu in Bonin v sistemu otočij Izu–Bonin–Mariana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf|title=Crustal structure of the ocean-island arc transition at the mid Izu-Ogasawara (Bonin) arc margin|accessdate=2008-03-04|archivedate=2017-10-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171029065154/http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf}}&lt;/ref&gt;

Jarek je na najgloblji točki globok 9.780 m. 

[[Xenophyophorea|Ksenofiofor]] ''Occultammina'' je bil v jarku prvič odkrit na globini 8260 metrov, kar je blizu absolutni globini, ki jo lahko dosežejo ribe.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Tendal|first=Os|last2=Swinbanks|first2=Dd|last3=Shirayama|first3=Y.|date=1982-01-01|title=A new infaunal xenophyophore (xenophyophorea, protozoa) with notes on its ecology and possible trace fossil analogs|url=https://archimer.ifremer.fr/doc/00120/23170/|journal=Oceanologica Acta|volume=5|issue=3|pages=325–329|issn=0399-1784}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:Podvodni jarki]]
[[Kategorija:Geologija Tihega oceana]]</text>
      <sha1>aygw5lk1ch5yd2kbefsogqebkueyfe5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Henry George</title>
    <ns>0</ns>
    <id>546974</id>
    <revision>
      <id>6758122</id>
      <parentid>6072047</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T05:00:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758122</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2541" sha1="aa8y0k801r8kjxj0yrzg1htauc1frx5" xml:space="preserve">{{infopolje Oseba}}

'''Henry George''', [[Američani|ameriški]] politični ekonomist in [[novinar]], * [[2. september]] [[1839]], † [[29. oktober]] [[1897]].

Njegovo pisanje je bilo izjemno priljubljeno v 19. stoletju v Ameriki. Navdihnil je gospodarsko filozofijo, znano kot georgizem, prepričanje, da bi si morali ljudje lastiti vrednost, ki jo sami ustvarijo, vendar naj bi ekonomska vrednost zemlje (vključno z naravnimi viri) pripadala enako vsem članom družbe. George je trdil, da bi enotni [[davek]] na vrednost zemljišča ustvaril bolj produktivno in pravičnejšo družbo.

Njegovo najbolj znano delo, ''[[Napredek in revščina|Progress and Poverty]]'' (1879), je bilo prodano v milijonih izvodov po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Excerpt from Henry George Progress and Poverty 1879 &lt; 1876-1900 &lt; Documents &lt; American History From Revolution To Reconstruction and beyond|url=http://www.let.rug.nl/usa/documents/1876-1900/excerpt-from-henry-george-progress-and-poverty-1879.php|website=www.let.rug.nl|accessdate=2023-08-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210310205105/http://www.let.rug.nl/usa/documents/1876-1900/excerpt-from-henry-george-progress-and-poverty-1879.php|archive-date=2021-03-10|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Knjiga raziskuje paradoks naraščajoče neenakosti in [[Revščina|revščine]] v času ekonomskega in tehnološkega napredka.

George je bil dolga leta novinar, in priljubljenost njegovega pisanja in govorov ga je privedla do kandidature za župana [[New York]]a leta 1886. George je doživel smrtonosno možgansko kap med svojo drugo kampanjo za župana leta 1897,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Historical Echoes: Henry George – NYC Mayoral Candidate and Best-Selling, Self-Educated Political Economist|url=https://libertystreeteconomics.newyorkfed.org/2012/01/historical-echoes-henry-george-nyc-mayoral-candidate-and-best-selling-self-educated-political-econom/|website=Liberty Street Economics|date=2012-01-06|accessdate=2023-08-02|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Na njegovem pogrebu se je zbralo približno 100.000 ljudi.

Georgeove ideje in zapuščina se še danes razpravljajo in preučujejo. Njegovo delo je vplivalo na osebnosti, kot so [[Winston Churchill]], [[Sun Jatsen]] in [[Martin Luther King mlajši]].

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-novinar}}

{{DEFAULTSORT:George, Henry}}
[[Kategorija:Ameriški ekonomisti]]
[[Kategorija:Ameriški novinarji]]
[[Kategorija:Ameriški politologi]]
[[Kategorija:Umrli za možgansko kapjo]]
[[Kategorija:Henry George| ]]</text>
      <sha1>aa8y0k801r8kjxj0yrzg1htauc1frx5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hindujski tempelj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>547526</id>
    <revision>
      <id>6758136</id>
      <parentid>6701156</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T05:22:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758136</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="54228" sha1="kufsouxflyi2j6qby6cz6tq0bmrxze0" xml:space="preserve">{{multipleimage
| perrow            = 2
| total_width       = 335
| footer            = V smeri urinega kazalca od zgoraj levo: [[Tempelj Kandarija Mahadeva]], [[Madja Pradeš]]; [[Tempelj Besakih]], [[Bali]]; [[Tempelj Jagannath, Puri|Tempelj Jagannath]], [[Odiša]]; [[Tempelj Brihadisvara, Thandžavur|Tempelj Brihadisvara]], [[Tamil Nadu]]; [[Tempelj Padmanabhasvami]], [[Kerala]]; [[Tempelj Somnath]], [[Gudžarat]].
| image1            = Khajuraho - Kandariya Mahadeo Temple.jpg
| image2            = Salah Satu Upacara Besar Di Pura Agung Besakih.jpg
| image3            = Shri Jagannatha Temple.jpg
| image4            = Le temple de Brihadishwara (Tanjore, Inde) (14354574611).jpg
| image5            = Sree Padmanabhaswamy temple Thiruvananthapuram, kerala.jpg
| image6            = Somanath Temple.jpg
}}
[[File:Architecture of a Vishnu temple, Nagara style with Ardhamandapa, Mandapa, Garbha Griya, Sikhara, Amalaka, Kalasa marked.jpg|thumb|upright=1.25|Elementi v arhitekturi hindujskega templja.]]
'''Hindujski tempelj''' ali ''mandir'', ''devasthana'', ''pura'', ''gudi'', ''koil'' ali ''kovil'' v različnih indijskih jezikih je zgradba, zasnovana za združevanje hindujcev in bogov prek čaščenja, žrtvovanja in predanosti, ki velja za božjo hišo komu je posvečen.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Stella Kramrisch|title=The Hindu Temple|url=https://books.google.com/books?id=NNcXrBlI9S0C|year=1946|publisher=Motilal Banarsidass |isbn=978-81-208-0223-0|pages=135, context: 40–43, 110–114, 129–139 with footnotes}}, Quote: &quot;The [Hindu] temple is the seat and dwelling of God, according to the majority of the [Indian] names&quot; (p. 135); &quot;The temple as Vimana, proportionately measured throughout, is the house and body of God&quot; (p. 133).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Michell1977p61&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=George Michell|title=The Hindu Temple: An Introduction to Its Meaning and Forms|url=https://books.google.com/books?id=ajgImLs62gwC&amp;pg=PA61|year=1977|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0-226-53230-1|pages=61–62}}; Quote: &quot;The Hindu temple is designed to bring about contact between man and the gods&quot; (...) &quot;The architecture of the Hindu temple symbolically represents this quest by setting out to dissolve the boundaries between man and the divine&quot;.&lt;/ref&gt; Simbolika in zgradba hindujskega templja sta zakoreninjena v [[Vede|vedski]] tradiciji, ki vključuje kroge in kvadrate.&lt;ref name=stellakvol1&gt;{{navedi knjigo|author=Stella Kramrisch|title=The Hindu Temple|url=https://books.google.com/books?id=NNcXrBlI9S0C|year=1946|publisher=Motilal Banarsidass |isbn=978-81-208-0223-0|pages=19–43, 135–137, context: 129–144 with footnotes}}&lt;/ref&gt; Predstavlja tudi rekurzijo in predstavitev enakovrednosti makrokozmosa in mikrokozmosa z astronomskimi številkami in s »specifičnimi poravnavami, povezanimi z geografijo kraja in domnevnimi povezavami božanstva in pokrovitelja«.&lt;ref&gt;Subhash Kak, &quot;The axis and the perimeter of the temple.&quot; Kannada Vrinda Seminar Sangama 2005 held at Loyola Marymount University in Los Angeles on 19 November 2005.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Subhash Kak, &quot;Time, space and structure in ancient India.&quot; Conference on Sindhu-Sarasvati Valley Civilization: A Reappraisal, Loyola Marymount University, Los Angeles, 21 &amp; 22 February 2009.&lt;/ref&gt; Tempelj združuje vse elemente hindujskega kozmosa – predstavlja dobro, zlo in človeško, pa tudi elemente hindujskega občutka cikličnega časa in bistva življenja – simbolično predstavlja [[darma|darmo]], [[Arta (hinduizem)|arto]], [[Kama (hinduizem)|kāmo]], [[mokša|mokšo]] in [[karma|karmo]].&lt;ref&gt;Stella Kramrisch, ''The Hindu Temple'', Vol 2, Motilal Banarsidass, {{ISBN|978-81-208-0222-3}}, pp. 346-357 and 423-424&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Klaus Klostermaier, &quot;The Divine Presence in Space and Time – Murti, Tirtha, Kala&quot;; in ''A Survey of Hinduism'', {{ISBN|978-0-7914-7082-4}}, State University of New York Press, pp. 268-277.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=George Michell|title=The Hindu Temple: An Introduction to Its Meaning and Forms|url=https://books.google.com/books?id=ajgImLs62gwC&amp;pg=PA61|year=1977|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0-226-53230-1|pages=61–76}}&lt;/ref&gt;

Duhovna načela, ki so simbolično predstavljena v hindujskih templjih, so podana v starodavnih [[sanskrt]]skih besedilih Indije (na primer [[Vede]] in [[Upanišade]]), medtem ko so njihova strukturna pravila opisana v različnih starodavnih sanskrtskih razpravah o arhitekturi (Bṛhat Saṃhitā, ''[[Vastu šastra|Vāstu Śāstras]]'').&lt;ref&gt;M.R. Bhat (1996), ''Brhat Samhita of Varahamihira'', {{ISBN|978-8120810600}}, Motilal Banarsidass&lt;/ref&gt; Postavitev, motivi, načrt in gradbeni proces recitirajo starodavne obrede, geometrijske simbolike in odražajo prepričanja in vrednote, prirojene v različnih šolah hinduizma. Hindujski tempelj je duhovni cilj za mnoge hindujce, pa tudi znamenitosti, okoli katerih so cvetele starodavne umetnosti, skupnostna praznovanja in gospodarstvo.&lt;ref&gt;George Michell (1988), ''The Hindu Temple: An Introduction to Its Meaning and Forms'', University of Chicago Press, {{ISBN|978-0226532301}}, pp. 58-65.&lt;/ref&gt;

Hindujski templji so na voljo v številnih slogih, stojijo na različnih lokacijah, uporabljajo različne metode gradnje in so prilagojeni različnim božanstvom in regionalnim prepričanjem,&lt;ref&gt;Alice Boner (1990), ''Principles of Composition in Hindu Sculpture: Cave Temple Period'', {{ISBN|978-8120807051}}, see Introduction and pp. 36-37.&lt;/ref&gt; vendar si skoraj vsi delijo določene temeljne ideje, simboliko in teme. Najdemo jih v južni Aziji, zlasti v [[Indija|Indiji]] in [[Nepal]]u, [[Bangladeš]]u, [[Pakistan]]u, [[Šrilanka|Šrilanki]], v državah jugovzhodne Azije, kot so [[Kambodža]], [[Vietnam]], [[Malezija]] in [[Indonezija]] in državah, kot so [[Kanada]], [[Fidži]], [[Francija]], [[Gvajana]], [[Kenija]], [[Mavricij]], [[Nizozemska]], [[Južna Afrika]], [[Surinam]], [[Tanzanija]], [[Trinidad in Tobago]], [[Uganda]], [[Združeno kraljestvo]], [[Združene države Amerike]] in druge države s precejšnjim deležem hindujskega prebivalstva.&lt;ref&gt;Paul Younger, ''New Homelands: Hindu Communities'', {{ISBN|978-0195391640}}, Oxford University Press&lt;/ref&gt; Trenutno stanje in zunanji videz hindujskih templjev odražata umetnost, materiale in modele, ki so se razvijali v dveh tisočletjih; odražajo tudi učinek konfliktov med [[hinduizem|hinduizmom]] in [[islam]]om od 12. stoletja dalje.&lt;ref&gt;Several books and journal articles have documented the effect on Hindu temples of Islam's arrival in South Asia and Southeast Asia:
* {{cite journal |last=Gaborieau |first=Marc |date=1985 |title=From Al-Beruni to Jinnah: idiom, ritual and ideology of the Hindu-Muslim confrontation in South Asia |url=https://archive.org/details/sim_anthropology-today_1985-06_1_3/page/7 |journal=Anthropology Today |publisher=Royal Anthropological Institute of Great Britain and Ireland |volume=1 |issue=3 |pages=7–14 |doi=10.2307/3033123  |jstor=3033123}}
* {{cite journal | last1 = Eaton | first1 = Richard | year = 2000 | title = Temple Desecration and Indo-Muslim States | journal = Journal of Islamic Studies | volume = 11 | issue = 3| pages = 283–319 | doi = 10.1093/jis/11.3.283 | doi-access = free }}
* Annemarie Schimmel, ''Islam in the Indian Subcontinent'', {{ISBN|978-9004061170}}, Brill Academic, Chapter 1
* Robert W. Hefner, ''Civil Islam: Muslims and Democratization in Indonesia'', Princeton University Press, {{ISBN|978-0691050461}}, pp. 28-29.&lt;/ref&gt; Swaminarayanan Akshardham v Robbinsvillu v New Jerseyju med metropolitanskima območjema New Yorka in Philadelphie je bil leta 2014 slovesno odprt kot eden največjih hindujskih templjev na svetu.&lt;ref name=LargestHinduTempleNJ&gt;{{navedi splet|url=https://www.nbcnews.com/news/asian-america/worlds-largest-hindu-temple-being-built-new-jersey-n166616|title=World's Largest Hindu Temple Being Built in New Jersey|author=Frances Kai-Hwa Wang|publisher=NBC News|date=28 July 2014|access-date=3 December 2016}}&lt;/ref&gt;

== Pomembnost in pomen templja ==
Hindujski tempelj odraža sintezo umetnosti, idealov darme, prepričanj, vrednot in načina življenja, ki ga je negoval hinduizem. Je povezava med človekom, božanstvi in univerzalno ''Puruṣa'' v svetem prostoru.&lt;ref name=gmichell88&gt;George Michell (1988), ''The Hindu Temple: An Introduction to Its Meaning and Forms'', University of Chicago Press, {{ISBN|978-0226532301}}, Chapter 1&lt;/ref&gt; Predstavlja trojno znanje (''traji-vidja'' – pomeni znanost, učenje, znanje in učenost) vedske vizije s preslikavo odnosov med kozmosom (''brahmaṇḍa'') in celico (''pinda'') z edinstvenim načrtom, ki temelji na astronomskih številkah.&lt;ref&gt;Subhash Kak, &quot;Time, space and structure in ancient India.&quot; Conference on Sindhu-Sarasvati Valley Civilization: A Reappraisal, Loyola Marymount University, Los Angeles, 21 &amp; 22 February 2009. {{ArXiv|0903.3252}}&lt;/ref&gt; Subhash Kak vidi obliko templja in njegovo [[ikonografija|ikonografijo]] kot naravno razširitev vedske ideologije, povezane s ponavljanjem, spremembo in enakovrednostjo.&lt;ref&gt;Kak, S. Early Indian architecture and art. Migration and Diffusion. vol.6, pp. 6-27 (2005)&lt;/ref&gt;
[[File:81 grid Parama Sayika design Hindu Temple Floor Plan Vastu Purusa Mandala Ancient Architecture.svg|thumb|360px|Načrt postavitve mreže 9x9 (81) &quot;Parama Sayika&quot; (zgoraj), ki ga najdemo v velikih obrednih hindujskih templjih. Je ena od mnogih mrež, ki se uporabljajo za gradnjo hindujskih templjev. V tej strukturi simetrije ima vsaka koncentrična plast pomen. Najbolj zunanji sloj, Paisachika padas, označuje vidike Asura in zla; medtem ko notranja plast Devika padas označuje vidike Dev in dobrega. Vmes med dobrim in zlim je koncentrična plast Manusha pada, ki označuje človeško življenje. Vse te plasti obdajajo Brahma padas, ki pomeni ustvarjalno energijo in mesto za primarni murti v templju za daršano. Končno je v samem središču Brahma pada Garbhagriha (prostor Purusa), ki označuje univerzalni princip, prisoten v vsem in vsakomur.]]

V starodavnih indijskih besedilih je tempelj romarski kraj, v Indiji znan kot ''Tirtha'' (pomeni 'prečkanje, prehod'). To je sveto mesto, katerega ambient in zasnova poskušata simbolično zgostiti idealna načela hindujskega načina življenja. Vsi kozmični elementi, ki ustvarjajo in vzdržujejo življenje, so prisotni v hindujskem templju – od ognja do vode, od podob narave do božanstev, od ženskega do moškega, od minljivih zvokov in vonjav kadila do večnosti in univerzalnosti v jedru. templja.

Susan Lewandowski pravi, da je temeljno načelo v hindujskem templju prepričanje, da so vse stvari eno, da je vse povezano. Romarja sprejmejo 64- ali 81-mrežni matematično strukturirani prostori, mreža umetnosti, stebri z rezbarijami in kipi, ki prikazujejo in slavijo štiri pomembna in potrebna načela človeškega življenja – prizadevanje za arto (blaginja, bogastvo), kama (užitek, seks), darma (vrline, etično življenje) in mokša (sprostitev, samospoznanje).&lt;ref&gt;Alain Daniélou (2001), ''The Hindu Temple: Deification of Eroticism,'' translated from French to English by Ken Hurry, {{ISBN|0-89281-854-9}}, pp. 101-127.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Samuel Parker (2010), &quot;Ritual as a Mode of Production: Ethnoarchaeology and Creative Practice in Hindu Temple Arts&quot;, ''South Asian Studies'', 26(1), pp. 31-57; Michael Rabe, &quot;Secret Yantras and Erotic Display for Hindu Temples&quot;, (Editor: David White), {{ISBN|978-8120817784}}, ''Princeton University Readings in Religion'' (Motilal Banarsidass Publishers), Chapter 25, pp. 435-446.&lt;/ref&gt; V središču templja, običajno pod in včasih nad ali poleg božanstva, je zgolj votel prostor brez okrasja, ki simbolično predstavlja ''Purušo'', vrhovni princip, sveto univerzalno, eno brez oblike, ki je prisotno povsod, povezuje vse, in je bistvo vseh. Hindujski tempelj naj bi spodbujal razmišljanje, olajšal čiščenje uma in sprožil proces notranjega spoznanja v ''bhakti''. Poseben proces je prepuščen šoli verovanja ''bhakte''. Primarno božanstvo različnih hindujskih templjev se razlikuje, da odraža ta duhovni spekter.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| author=Antonio Rigopoulos| title=Dattatreya: The Immortal Guru, Yogin, and Avatara: A Study of the Transformative and bums Inclusive Character of a Multi-faceted Hindu Deity| url=https://books.google.com/books?id=ZM-BlvaqAf0C |year=1998|publisher=State University of New York Press| isbn=978-0-7914-3696-7| pages=223–224, 243}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| author=Alain Daniélou| title=The Hindu Temple: Deification of Eroticism| url=https://books.google.com/books?id=09qUXlCkyVIC| year=2001| publisher=Inner Traditions| isbn=978-0-89281-854-9| pages=69–71}}&lt;/ref&gt;

V hindujski tradiciji ni ločnice med posvetnim in samotnim svetim. V istem duhu hindujski templji niso le sveti prostori; so tudi posvetni prostori. Njihov pomen in namen sta se razširila onkraj duhovnega življenja na družbene obrede in vsakdanje življenje ter tako ponudila družbeni pomen. Nekateri templji so služili kot prizorišče za označevanje festivalov, praznovanje umetnosti s plesom in glasbo, poroko ali spomin na poroke, rojstvo otroka, druge pomembne življenjske dogodke ali smrt ljubljene osebe. V političnem in gospodarskem življenju so hindujski templji služili kot prizorišče nasledstva znotraj dinastij in mejniki, okoli katerih je uspevala gospodarska dejavnost.&lt;ref name=&quot;Susan Lewandowski pp 71-73&quot;&gt;Susan Lewandowski, The Hindu Temple in South India, in Buildings and Society: Essays on the Social Development of the Built Environment, Anthony D. King (Editor), {{ISBN|978-0710202345}}, Routledge, pp. 71-73.&lt;/ref&gt;

== Oblike in dizajni hindujskih templjev ==
{{glavni|Hindujska tempeljska arhitektura}}
[[File:View of Bhutanatha temple in Badami during monsoon.jpg|thumb|300px|Območja hindujskih templjev pokrivajo širok razpon. Najpogostejša mesta so tista v bližini vodnih teles, vgrajena v naravo, kot je kompleks templja Bhutanatha v Badamiju, ki je poleg slapa.]]

Skoraj vsi hindujski templji imajo dve obliki: hišo ali palačo. Tempelj na temo hiše je preprosto zatočišče, ki služi kot dom božanstva. Tempelj je kraj, kjer ''bhakta'' obišče, tako kot bi obiskal prijatelja ali sorodnika. [[Pāṇini]] omenja uporabo premičnih in nepremičnih podob (''[[murti]]'' – nabožna podoba, kot je kip, ikona ali idol božanstva ali svetnika). V hinduistični šoli ''[[Bhakti]]'' so templji prizorišča za ''[[pujo]]'' – ritual čaščenja, kjer je božanstvo počaščeno in kjer ga ''bhakta'' pokliče, se mu posveti in se z njim poveže. V drugih šolah hinduizma lahko oseba preprosto izvaja ''[[japa|japo]]'' (meditativno ponavljanje mantre ali božjega imena) ali [[Meditacija|meditacijo]] ali [[joga|jogo]] ali introspekcijo v svojem templju. Templji na temo palač pogosto vključujejo bolj dovršeno in monumentalno arhitekturo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Hindu Temple – Vishva Hindu Parishad – Thailand|url=https://vhpthailand.org/hindu-temple/|access-date=2021-04-13|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

=== Lokacija ===
Primerno mesto za tempelj nakazujejo starodavna sanskrtska besedila, je blizu vode in vrtov, kjer cvetijo [[lotos]]i in rože, kjer se slišijo [[labodi]], race in druge ptice, kjer živali počivajo brez strahu pred poškodbami ali škodo. Ta harmonična mesta so bila v teh besedilih priporočena z razlago, da so takšna mesta, kjer se igrajo bogovi in zato najboljše mesto za hindujske templje.

Medtem ko so večji hindujski templji priporočljivi ob ''sangamih'' (sotočjih rek), rečnih bregovih, jezerih in morski obali, ''Brhat Samhita'' in ''Purana'' predlagajo, da se templje lahko zgradi tudi tam, kjer ni naravnega vira vode. Tudi tukaj priporočajo, da se zgradi ribnik po možnosti pred ali levo od templja z vodnimi vrtovi. Če voda ni prisotna ne naravno ne načrtno, je voda simbolično prisotna ob posvetitvi templja ali božanstva. ''Visnudharmotara'' v III. delu 93. poglavja&lt;ref&gt;Stella Kramrisch, The Hindu Temple, Vol 1, Motilal Banarsidass, {{ISBN|978-81-208-0222-3}}, page 5-6&lt;/ref&gt; lahko gradi tudi templje v jamah in izklesanih skalah, na vrhovih hribov, ki ponujajo miren razgled, na gorskih pobočjih s pogledom na čudovite doline, v gozdovih in puščavnikih, poleg vrtov ali na vrhu mestne ulice.

=== Priročniki ===
Starodavni graditelji hindujskih templjev so ustvarili arhitekturne priročnike, imenovane ''Vastu-Sastra'' (dobesedno »znanost« o bivanju; ''vas-tu'' je sestavljena sanskrtska beseda; ''vas'' pomeni »prebivati«, ''tu'' pomeni »ti«); ti vsebujejo ''Vastu-Vidja'' (dobesedno, znanje o bivanju)&lt;ref name=bbdutt&gt;BB Dutt (1925), {{Google books|J3jEJFNxdy4C|Town planning in Ancient India}}, {{ISBN|978-81-8205-487-5}}; See critical review by LD Barnett, ''Bulletin of the School of Oriental and African Studies'', Vol. 4, Issue 2, June 1926, pp. 391.&lt;/ref&gt; in ''Sastra'', kar pomeni sistem ali znanje v sanskrtu. Obstaja veliko ''Vastu-Saster'' o umetnosti gradnje templjev, kot je ena od Thakkura Pheruja, ki opisuje, kje in kako naj bi bili templji zgrajeni.&lt;ref name=stellakramrisch76&gt;Stella Kramrisch (1976), The Hindu Temple Volume 1 &amp; 2, {{ISBN|81-208-0223-3}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Jack Hebner (2010), Architecture of the Vastu Sastra – According to Sacred Science, in Science of the Sacred (Editor: David Osborn), {{ISBN|978-0557277247}}, pp. 85-92; N Lahiri (1996), Archaeological landscapes and textual images: a study of the sacred geography of late medieval Ballabgarh, ''World Archaeology'', 28(2), pp. 244-264&lt;/ref&gt; Priročniki ''Vastu-Sastra'' so vključevali poglavja o gradnji domov, urbanističnem načrtovanju in o tem, kako so učinkovite vasi, mesta in kraljestva v njih vključili templje, vodna telesa in vrtove, da bi dosegli harmonijo z naravo. Čeprav ni jasno, pravi Barnett&lt;ref&gt;LD Barnett, Bulletin of the School of Oriental and African Studies, Vol 4, Issue 2, June 1926, pp. 391.&lt;/ref&gt; ali so bila ta besedila o templju in urbanizmu teoretične študije in ali oziroma kdaj so bila pravilno izvedena v praksi, priročniki kažejo, da so bili urbanistično načrtovanje in hindujski templji zasnovani kot ideali umetnosti in sestavni del hindujskega družbenega in duhovnega življenja.
[[File:Plan of Kandariya Mahadeva temple.jpg|thumb|250px|left|Starodavna Indija je izdelala veliko sanskrtskih priročnikov za načrtovanje in gradnjo hindujskih templjev, ki so zajemali ureditev prostorov (zgoraj) do vseh vidikov njegove dokončanja. Kljub temu so Silpinovi imeli veliko prostora za eksperimentiranje in izražanje svoje ustvarjalnosti.]]

''Silpa Prakasa'' iz Odiše, avtor Ramacandra Bhattaraka Kaulacara v 9. ali 10. stoletju našega štetja, je še ena sanskrtska razprava o tempeljski arhitekturi.&lt;ref name=aliceboner66&gt;Alice Boner and Sadāśiva Rath Śarmā (1966), {{Google books|itQUAAAAIAAJ|Silpa Prakasa Medieval Orissan Sanskrit Text on Temple Architecture}}, E.J. Brill (Netherlands)&lt;/ref&gt; ''Silpa Prakasa'' opisuje geometrijska načela v vseh vidikih templja in simbolike, kot je 16 čustev človeških bitij, izrezljanih kot 16 vrst ženskih figur. Ti slogi so bili izpopolnjeni v hindujskih templjih, razširjenih v vzhodnih državah Indije. Druga najdena starodavna besedila razširjajo ta arhitekturna načela in kažejo, da so različni deli Indije razvili, izumili in dodali svoje lastne interpretacije. Na primer, v ''Saurastri'', tradiciji gradnje templjev, ki jo najdemo v zahodnih zveznih državah Indije, so ženska oblika, izrazi in čustva prikazani v 32 vrstah ''Nataka-stri'' v primerjavi s 16 vrstami, opisanimi v ''Silpa Prakasa''. ''Silpa Prakasa'' ponuja kratek uvod v 12 vrst hindujskih templjev. Druga besedila, kot sta ''Pancaratra Prasada Prasadhana'', ki jo je zbral Daniel Smith&lt;ref&gt;H. Daniel Smith (1963), Ed. Pāncarātra prasāda prasādhapam, A Pancaratra Text on Temple-Building, Syracuse: University of Rochester, {{OCLC|68138877}}&lt;/ref&gt; in ''Silpa Ratnakara'', ki jo je zbral Narmada Sankara,&lt;ref&gt;Mahanti and Mahanty (1995 Reprint), Śilpa Ratnākara, Orissa Akademi, {{OCLC|42718271}}&lt;/ref&gt; zagotavljajo obširnejši seznam vrst hindujskih templjev.

Starodavni sanskrtski priročniki za gradnjo templja, odkriti v [[Radžastan]]u, v severozahodni regiji Indije, vključujejo ''Prasadamandano Sutradhare Mandane'' (dobesedno priročnik za načrtovanje in gradnjo templja).&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Sinha | first1 = Amita | year = 1998 | title = Design of Settlements in the Vaastu Shastras | url = https://archive.org/details/journal-of-cultural-geography_spring-summer-1998_17_2/page/27 | journal = Journal of Cultural Geography | volume = 17 | issue = 2| pages = 27–41 | doi = 10.1080/08873639809478319 }}&lt;/ref&gt; ''Manasara'', besedilo južnoindijskega izvora, ki naj bi bilo v obtoku do 7. stoletja našega štetja, je vodnik o načrtovanju in gradnji južnoindijskega templja. ''Isanasivagurudeva paddhati'' je še en sanskrtski tekst iz 9. stoletja, ki opisuje umetnost gradnje templjev v Indiji v južni in osrednji Indiji.&lt;ref&gt;Ganapati Sastri (1920), Īśānaśivagurudeva paddhati, Trivandrum Sanskrit Series, {{OCLC|71801033}}&lt;/ref&gt; V severni Indiji je ''Brihat-samhita Varāhamihira'' pogosto citiran starodavni sanskrtski priročnik iz 6. stoletja, ki opisuje načrtovanje in gradnjo hindujskih templjev v slogu Nagara.&lt;ref name=mmgeometry&gt;{{cite journal |last=Meister |first=Michael |date=1983 |title=Geometry and Measure in Indian Temple Plans: Rectangular Temples |journal=Artibus Asiae |volume=44 |issue=4 |pages= 266–296 |doi=10.2307/3249613 |jstor=3249613}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;H, Kern (1865), [http://www.wilbourhall.org/pdfs/BrhatSamhitaSanskrit.pdf The Brhat Sanhita of Varaha-mihara], The Asiatic Society of Bengal, Calcutta&lt;/ref&gt;

=== Tloris ===
{{multiple image
| perrow            = 2
| total_width       = 400
| caption_align     = center
| title             = Tloris
| image1            = Plan-temple-konarak.png
| caption1          = Elementi hindujskega templja v slogu Kalinga. Obstaja veliko stilov hindujskih templjev, vendar imajo skoraj povsod skupna geometrijska načela, simboliko idej in izražanje temeljnih prepričanj.
| image2            = 64 grid Manduka design Hindu Temple Floor Plan Vastu Purusa Mandala Ancient Architecture.svg
| caption2          = Mreža 8x8 (64) Tloris hindujskega templja Manduka, v skladu z Vastupurusamandala. Mreža 64 je najbolj sveta in pogosta predloga hindujskega templja. Svetlo središče žafrana, kjer se zgoraj sekajo diagonale, predstavlja Purušo hindujske filozofije.
}}

Zasnova hindujskega templja sledi geometrijski zasnovi, imenovani ''vastu-puruša-mandala''. Ime je sestavljena sanskrtska beseda s tremi najpomembnejšimi komponentami načrta. ''Mandala'' pomeni krog, ''puruša'' je univerzalna esenca v jedru hindujske tradicije, medtem ko ''Vastu'' pomeni bivališče.&lt;ref name=sl6869&gt;Susan Lewandowski, ''The Hindu Temple in South India, in Buildings and Society: Essays on the Social Development of the Built Environment'', Anthony D. King (ed.), {{ISBN|978-0710202345}}, Routledge, pp. 68-69.&lt;/ref&gt; ''Vastu-puruša-mandala'' je ''jantra'', zasnova, ki postavlja hindujski tempelj v simetrično, samoponavljajočo se strukturo, ki izhaja iz osrednjih prepričanj, mitov, kardinalnosti in matematičnih načel.

Štiri kardinalne smeri pomagajo ustvariti os hindujskega templja, okoli katere se oblikuje popoln kvadrat v razpoložljivem prostoru. Krog mandale obkroža kvadrat. Kvadrat velja za božanskega zaradi svoje popolnosti in kot simbolni produkt znanja in človeške misli, medtem ko krog velja za zemeljskega, človeškega in opazovanega v vsakdanjem življenju (luna, sonce, obzorje, vodna kapljica, mavrica). Vsak podpira drugega. Kvadrat je razdeljen na popolnih 64 (ali v nekaterih primerih 81) podkvadratov, imenovanih ''pada''.&lt;ref&gt;Kvadrat je simboličen in ima vedski izvor od ognjenega oltarja do [[Agnija]]. Podobno je poravnava vzdolž kardinalnih smeri razširitev vedskih ritualov treh ognjev. To simboliko najdemo tudi med grškimi in drugimi starimi civilizacijami prek [[Gnomon|gnomona]]. V priročnikih za hindujske templje so načrti opisani z 1, 4, 9, 16, 25, 36, 49, 64, 81 do 1024 kvadrati; 1. pada velja za najpreprostejši načrt, kot sedež za puščavnika ali bhakto, kjer lahko sedi in meditira ali daruje z vedskim ognjem spredaj. Druga zasnova 4 pada nima osrednjega jedra in je prav tako meditativna konstrukcija. Zasnova 9-pada ima sveto obkroženo središče in je predloga za najmanjši tempelj. Starejše vastu-mandale hindujskih templjev morda uporabljajo serije od 9 do 49 pada, vendar 64 velja za najbolj sveto geometrijsko mrežo v hindujskih templjih. V različnih starodavnih sanskrtskih besedilih se imenuje tudi ''Manduka'', ''Bhekapada'' ali ''Ajira''.&lt;/ref&gt; Vsaka ''pada'' je konceptualno dodeljena simbolnemu elementu, včasih v obliki božanstva. Osrednji kvadrat(-i) 64- ali 81-mreže je posvečen Brahmanu (ne smemo ga zamenjevati z brahmani, razredom učenjakov in duhovnikov v Indiji) in se imenujejo ''Brahma padas''.

49-mrežna zasnova se imenuje ''Sthandila'' in je zelo pomembna pri kreativnem izražanju hindujskih templjev v južni Indiji, zlasti v Prakarah. Simetrične mreže ''Vastu-puruša-mandala'' so včasih združene, da tvorijo nadgradnjo templja z dvema ali več pritrjenimi kvadrati. Templji so obrnjeni proti sončnemu vzhodu in vhod za bhakte je običajno na tej vzhodni strani. Mandala pada, obrnjena proti sončnemu vzhodu, je posvečena [[Surja|Surji]], bogu sonca. Surja pada obdajata pada Satja, božanstvo resnice, na eni strani in [[Indra]], kralj polbogov, na drugi strani. Vzhodna in severna stran večine templjev predstavlja mešanico bogov in polbogov; medtem ko zahod in jug prikazujeta demone in polbogove, povezane s podzemljem. Ta načrt in simbolika ''vastu-puruša-mandala'' je sistematično vidna v starodavnih hindujskih templjih na indijski podcelini kot tudi v tistih v jugovzhodni Aziji, z regionalno ustvarjalnostjo in različicami.&lt;ref&gt;Datta and Beynon (2011), [http://dro.deakin.edu.au/eserv/DU:30045633/beynon-earlyconnections-2011.pdf &quot;Early Connections: Reflections on the canonical lineage of Southeast Asian temples&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181101062440/http://dro.deakin.edu.au/eserv/DU:30045633/beynon-earlyconnections-2011.pdf |date=1 November 2018 }}, in ''EAAC 2011: South of East Asia: Re-addressing East Asian Architecture and Urbanism: Proceedings of the East Asian Architectural Culture International Conference'', Department of Architecture, National University of Singapore, Singapore, pp. 1-17&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;V.S. Pramar, [https://www.jstor.org/stable/3250257 Some Evidence on the Wooden Origins of the Vāstupuruṣamaṇḍala],''Artibus Asiae'', Vol. 46, No. 4 (1985), pp. 305-311.&lt;/ref&gt;

Pod osrednjim kvadratom(-i) mandale je prostor za vseprežemajočega, vsepovezujočega Univerzalnega duha, najvišjo resničnost, ''purušo''. Ta prostor je včasih znan kot ''garbha-grija'' (dobesedno »hiša maternice«) – majhen, popoln kvadrat, brez oken, zaprt prostor brez okraskov, ki predstavlja univerzalno bistvo. V tem prostoru ali blizu njega je običajno kultna podoba – čeprav jo mnogi Indijci mimogrede imenujejo idol, je bolj uradno znana kot ''murti'' ali glavno božanstvo, vredno čaščenja, ki se razlikuje od vsakega templja. Pogosto ta ''murti'' daje templju lokalno ime, kot je Višnujev tempelj, Krišnin tempelj, Rama tempelj, Narajana tempelj, Šivin tempelj, Lakšminin tempelj, Ganešov tempelj, Durga tempelj, Hanumanov tempelj, Surja tempelj itd. To ''garbha-grija'' je tisto, kar bhakte iščejo za ''daršano'' (dobesedno, pogled znanja&lt;ref&gt;Stella Kramrisch (1976), ''The Hindu Temple'', Vol. 1, {{ISBN|81-208-0223-3}}, p. 8.&lt;/ref&gt; ali vizija).

Nad ''vastu-puruša-mandalo'' je nadgradnja s kupolo, imenovana ''[[šikara]]'' v severni Indiji in ''[[vimana]]'' v južni Indiji, ki se dviga proti nebu. Včasih se lahko v improviziranih templjih kupola nadomesti s simboličnim bambusom z nekaj listi na vrhu. Kupola navpične dimenzije je zasnovana kot piramida, stožec ali druga gori podobna oblika, ponovno z uporabo principa koncentričnih krogov in kvadratov. Znanstveniki domnevajo, da je ta oblika navdihnila kozmična gora [[Meru]] ali himalajska [[Kailaš]], bivališče bogov, po vedski mitologiji.
{{multiple image
 | direction = horizontal
 | width1 = 200
 | width2 = 174
 | footer = Ilustracija hindujskih templjev (šikara, vimana), zgrajenih s koncentričnimi krogi in principom vrtečih se kvadratov. Levi je iz Vidžajanagarja v Karnataki, desni pa iz Puškarja v Radžastanu.
 | image1 = 1 Virupaksha temple Gopuram Hampi Vijayanagar India.jpg
 | image2 = Hindu Temple, Pushkar (7438731182).jpg
}}

V večjih templjih je osrednji prostor običajno obdan z [[ambulatorij]]em, kjer se bhakta lahko sprehaja in obredno obkroži ''purušo'', univerzalno esenco. Pogosto je ta prostor vizualno okrašen z rezbarijami, slikami ali podobami, ki naj bi navdihnile bhakte. V nekaterih templjih so lahko te slike zgodbe iz hindujskih epov; v drugih so lahko vedske zgodbe o dobrem in napačnem ali vrlinah in slabostih; v spet drugih pa so lahko murtiji lokalno čaščenih božanstev. Tudi stebri, stene in stropi imajo običajno bogato okrašene rezbarije ali podobe štirih pravičnih in potrebnih življenjskih ciljev – kama, arta, darma in mokša. Ta sprehod naokoli se imenuje ''pradakšina''.

Veliki templji imajo tudi dvorane s stebri, imenovane ''[[mandapa]]'', od katerih ena na vzhodni strani služi kot čakalnica za romarje in bhakte. ''Mandapa'' je lahko ločena struktura v starejših templjih, v novejših templjih pa je ta prostor integriran v nadgradnjo templja. Območja megatempljev imajo glavni tempelj, obdan z manjšimi templji in svetišči, vendar so ti še vedno urejeni po načelih simetrije, mrež in matematične natančnosti. Pomemben princip, ki ga najdemo v postavitvi hindujskih templjev, je zrcaljenje in ponavljanje fraktalne strukture oblikovanja, pri čemer je vsaka edinstvena, a hkrati ponavlja osrednje skupno načelo, ki ga Susan Lewandowski imenuje »organizem ponavljajočih se celic«.

Starodavna besedila o načrtovanju hindujskih templjev, ''vāstu-puruša-mandala'' in ''Vastu Śāstras'', se ne omejujejo na načrtovanje hindujskega templja.&lt;ref&gt;S. Bafna, &quot;On the Idea of the Mandala as a Governing Device in Indian Architectural Tradition,&quot; ''Journal of the Society of Architectural Historians'', Vol. 59, No. 1 (Mar., 2000), pp. 26-49&lt;/ref&gt; Tempelj opisujejo kot holistični del svoje skupnosti in postavljajo različna načela in raznolikost alternativnih načrtov za ureditev doma, vasi in mesta skupaj s templjem, vrtovi, vodnimi telesi in naravo.

;Izjeme od načela kvadratne mreže
Pretežno število hindujskih templjev izkazuje načelo mreže popolnega kvadrata. Vendar pa obstaja nekaj izjem. Na primer, Telika Mandir v Gvaliorju, zgrajen v 8. stoletju našega štetja, ni kvadrat, ampak pravokotnik v razmerju 2:3. Poleg tega tempelj raziskuje številne strukture in svetišča v razmerjih 1:1, 1:2, 1:3, 2:5, 3:5 in 4:5. Ta razmerja so natančna, kar nakazuje, da je arhitekt nameraval uporabiti ta harmonična razmerja, pravokotni vzorec pa ni bil napaka niti samovoljni približek. Druge primere nekvadratnih harmoničnih razmerij najdemo v templju Naresar v [[Madja Pradeš]] in v templju Nakti-Mata blizu [[Džaipur]]ja v Radžastanu. Michael Meister meni, da te izjeme pomenijo, da so bili starodavni sanskrtski priročniki za gradnjo templjev smernice, hinduizem pa je svojim obrtnikom dovoljeval fleksibilnost v izražanju in estetsko neodvisnost.

== Simbolika ==
[[File:Chaturbhuj Temple, Orchha.jpg|right|thumb|Tempelj Čaturbhuj v Orčhi je znan po tem, da ima enega najvišjih ''vimana'' med hindujskimi templji, visok 105 m.]]

Hindujski tempelj je simbolična rekonstrukcija vesolja in univerzalnih principov, ki omogočajo, da vse v njem deluje.&lt;ref name=stellakvol1011&gt;Stella Kramrisch, ''The Hindu Temple'', Vol. 1, Motilal Banarsidass, {{ISBN|978-81-208-0222-3}}, pp. 10-11.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;George Michell (1988), ''The Hindu Temple: An Introduction to Its Meaning and Forms'', University of Chicago Press, {{ISBN|978-0226532301}}, pp. 21-22.&lt;/ref&gt; Templji odražajo hindujsko filozofijo in njene raznolike poglede na vesolje in resnico.

Hinduizem nima tradicionalnega cerkvenega reda, centraliziranih verskih avtoritet, nobenega upravnega organa, nobenega preroka niti nobene obvezujoče svete knjige razen Ved; Hindujci se lahko odločijo, ali bodo politeisti, panteisti, monoteisti ali ateisti.&lt;ref&gt;See:
* Julius J. Lipner, ''Hindus: Their Religious Beliefs and Practices'', 2nd Edition, Routledge, {{ISBN|978-0-415-45677-7}}, page 8; Quote: &quot;(...) one need not be religious in the minimal sense described to be accepted as a Hindu by Hindus, or describe oneself perfectly validly as Hindu. One may be polytheistic or monotheistic, monistic or pantheistic, even an agnostic, humanist or atheist, and still be considered a Hindu.&quot;;
* Lester Kurtz (Ed.), ''Encyclopedia of Violence, Peace and Conflict'', {{ISBN|978-0123695031}}, Academic Press, 2008;
* MK Gandhi, [http://www.mkgandhi.org/ebks/essence_of_hinduism.pdf ''The Essence of Hinduism''], Editor: VB Kher, Navajivan Publishing, see p. 3; According to Gandhi, &quot;a man may not believe in God and still call himself a Hindu.&quot;&lt;/ref&gt; Within this diffuse and open structure, spirituality in Hindu philosophy is an individual experience, and referred to as ''kṣaitrajña'' (Sanskrit: क्षैत्रज्ञ)&lt;ref&gt;Monier-Williams Sanskrit-English Dictionary, [http://sanskrit.inria.fr/MW/73.html क्षैत्रज्ञ] Jim Funderburk and Peter Scharf (2012); Quote:
* क्षैत्रज्ञ [ ''kṣaitrajña'' ] n. ( fr. [ ''kṣetra-jñá'' ] g. [ ''yuvādi'' ], spirituality, nature of the soul Lit. W.; the knowledge of the soul Lit. W.&lt;/ref&gt;). It defines spiritual practice as one's journey towards ''moksha'', awareness of self, the discovery of higher truths, true nature of reality, and a consciousness that is liberated and content.&lt;ref&gt;See the following two in Ewert Cousins's series on World Spirituality:
* Bhavasar and Kiem, &quot;Spirituality and Health&quot;, in ''Hindu Spirituality'', Editor: Ewert Cousins (1989), {{ISBN|0-8245-0755-X}}, Crossroads Publishing New York, pp. 319-337;
* John Arapura, &quot;Spirit and Spiritual Knowledge in the Upanishads&quot;, in ''Hindu Spirituality'', Editor: Ewert Cousins (1989), {{ISBN|0-8245-0755-X}}, Crossroads Publishing New York, pp. 64-85.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=gf&gt;Gavin Flood, ''Brill's Encyclopedia of Hinduism'', Editor: Knut Jacobsen (2010), Volume II, Brill, {{ISBN|978-90-04-17893-9}}, see Article on ''Wisdom and Knowledge'', pp. 881-884.&lt;/ref&gt; Znotraj te razpršene in odprte strukture je duhovnost v hindujski filozofiji individualna izkušnja in se imenuje ''kṣaitrajña'' (sanskrt क्षैत्रज्ञ)). Duhovno prakso opredeljuje kot posameznikovo potovanje proti mokši, zavedanju samega sebe, odkrivanju višjih resnic, resnične narave realnosti ter zavesti, ki je osvobojena in zadovoljna. Hindujski tempelj odraža ta temeljna prepričanja. Osrednje jedro skoraj vseh hindujskih templjev ni velik skupni prostor; tempelj je zasnovan za posameznika, par ali družino – majhen zasebni prostor, ki obiskovalcem omogoča izkušnjo ''darsane''.

''Darsana'' je sama po sebi simbolična beseda. V starodavnih hindujskih zapisih je ''darsana'' ime šestih metod ali alternativnih pogledov na razumevanje resnice. To so Njaja, Vaisesika, Sankhja, Joga, Mimamsa in Vedanta – ki so se razcvetele v posamezne šole hinduizma, od katerih vsaka velja za veljavno, alternativno pot do razumevanja resnice in doseganja samouresničitve v hindujskem načinu življenja.

Od imen do oblik, od podob do zgodb, vklesanih v stene templja, simbolika je povsod v hindujskem templju. Življenjska načela, kot so iskanje veselja, povezanosti in čustvenega užitka (kama), so v hindujskih templjih zlita v mistične, erotične in arhitekturne oblike. Ti motivi in načela človeškega življenja so del svetih besedil hindujcev, kot so njihove ''Upanišade''; templji izražajo ta ista načela v drugačni obliki, skozi umetnost in prostore. 

Simbolična je tudi arhitektura hindujskih templjev. Celotna zgradba združuje vsakdanje življenje in okolico z božanskimi koncepti skozi zgradbo, ki je odprta, a dvignjena na terasi, prehaja iz posvetnega v sveto, vabi obiskovalca navznoter in navzgor proti Brahma padi, osrednje jedro templja, simbolni prostor, ki ga zaznamuje zvonik (šikhara, vimana). Starodavni templji so imeli veličastne, zapleteno izrezljane vhode, vendar brez vrat in niso imeli mejnega zidu. V večini kultur, predlaga Edmund Leach, meja in prehod ločuje posvetno od svetega in ta vrata so velika. V hindujski tradiciji je to zavrženo v korist odprte in difuzne arhitekture, kjer sekularni svet ni bil ločen od svetega, ampak je prehajal in se prelival v sveto.&lt;ref&gt;Mary Beth Heston, &quot;Iconographic Themes of the Gopura of the Kailāsanātha Temple at Ellora&quot;, ''Artibus Asiae'', Vol. 43, No. 3 (1981–1982), pp. 219-235.&lt;/ref&gt; Hindujski tempelj ima strukturne stene, ki so bile običajno vzorčene znotraj mreže 64 ali druge geometrijske postavitve. Kljub temu je bila postavitev odprta z vseh strani, razen osrednjega prostora z eno samo odprtino za darsano. Tempeljski prostor je razporejen v vrsti dvorišč (mandapa). Najbolj oddaljene regije lahko vključujejo negativno in trpečo stran življenja s simboliko zla, asura in rakšaš; toda v majhnih templjih je ta plast opuščena. Ko je ta zunanja regija prisotna, se razprši v naslednjo notranjo plast, ki premosti kot človeški prostor, čemur sledi še en notranji prostor ''Devika padas'' in simbolična umetnost, ki vključuje pozitivno in veselo stran življenja o dobrem in bogovih. Ta božanski prostor se nato koncentrično razprši navznoter in dvigne gosta v jedro templja, kjer prebiva glavni ''murti'', pa tudi prostor za ''Puruša'' in ideje, ki veljajo za najbolj sveta načela v hindujski tradiciji. Edmund Leach meni, da je simbolika v umetnosti in templjih hinduizma podobna tistim v krščanstvu in drugih večjih svetovnih religijah.&lt;ref&gt;E Leach, [https://www.jstor.org/stable/3629670 &quot;The Gatekeepers of Heaven: Anthropological Aspects of Grandiose Architecture&quot;], ''Journal of Anthropological Research'', Vol. 39, No. 3 (Autumn, 1983), pp. 262.&lt;/ref&gt;

== Družbene funkcije hindujskih templjev ==
{{multiple image|perrow=2|total_width=400|caption_align=center
| image1 = Shiva temple with trident standard Audumbara State Punjab 1st century BCE.jpg|caption1=Hindujski Šivin tempelj, upodobljen na kovancu iz 1. stoletja pr. n. št.
| image2 = Keshav Narayan chowk, Patan Durbar Square, Lalitpur, Nepal.jpg|caption2=Primer hindujskega templja, zgrajenega na enak način, kot je upodobljen na kovancu
}}
Hindujski templji so služili kot jedra pomembnih družbenih, gospodarskih, umetniških in intelektualnih funkcij v starodavni in srednjeveški Indiji.&lt;ref name=michelltempleschool&gt;George Michell (1988), The Hindu Temple: An Introduction to Its Meaning and Forms, University of Chicago Press, {{ISBN|978-0226532301}}, pages 58-60&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hartmut Scharfe (2002), ''From Temple schools to Universities'', in Education in Ancient India: Handbook of Oriental Studies, Brill Academic, {{ISBN|978-9004125568}}, pages 166-193&lt;/ref&gt; Burton Stein navaja, da so južnoindijski templji upravljali funkcijo regionalnega razvoja, kot so namakalni projekti, melioracija zemljišč, pomoč po nesrečah in obnova. Te dejavnosti so plačali z darovi (''melvarum''), ki so jih zbrali od bhakt. Po mnenju Jamesa Heitzmana so te donacije prihajale iz širokega spektra indijske družbe, od kraljev, kraljic, uradnikov v kraljestvu do trgovcev, duhovnikov in pastirjev.&lt;ref name=bstein&gt;Burton Stein, &quot;The Economic Function of a Medieval South Indian Temple&quot;, ''The Journal of Asian Studies'', Vol. 19 (February 1960), pp. 163-76.&lt;/ref&gt; Templji so upravljali tudi z zemljišči, ki so jih obdarili njegovi bhakte po svoji smrti. Zaposlili bi najrevnejše. Nekateri templji so imeli veliko zakladnico z zlatimi in srebrnimi kovanci in ti templji so služili kot banke.
[[File:Sripuram Temple Full View.jpg|thumb|left|250px|Zlati tempelj v Velloru je pozlačen s 1500 kg čistega zlata]]

Hindujski templji so sčasoma obogateli z donacijami kraljevih pokroviteljev in zasebnikov. Večji templji so postali delodajalci in pokrovitelji gospodarske dejavnosti. Sponzorirali so melioracijo zemljišč in izboljšave infrastrukture, pravi Michell, vključno z gradnjo objektov, kot so rezervoarji za vodo, namakalni kanali in nove ceste. Zelo podroben zgodnji zapis iz leta 1101 navaja več kot 600 zaposlenih (brez duhovnikov) templja Brihadisvara v Thandžavurju, ki je še vedno eden največjih templjev v [[Tamil Nadu]]ju. Večina je delala s krajšim delovnim časom in za nagrado prejela uporabo tempeljske kmetijske zemlje.&lt;ref name=michell58&gt;{{navedi knjigo|author=George Michell|title=The Hindu Temple: An Introduction to Its Meaning and Forms|url=https://books.google.com/books?id=ajgImLs62gwC&amp;pg=PA59 |year=1977| publisher=University of Chicago Press|isbn= 978-0-226-53230-1|pages=58–59}}&lt;/ref&gt; Za tiste, ki so bili tako zaposleni v templju, so po Michellu »nekatere brezplačne storitve običajno veljale za obvezne, kot je vleka tempeljskih voz ob festivalskih priložnostih in pomoč, ko se je začel velik gradbeni projekt«. Templji so služili tudi kot zatočišča v času političnih nemirov in nevarnosti.

V sodobnem času je proces gradnje hindujskega templja s strani izseljencev in diaspor iz Južne Azije služil tudi kot proces gradnje skupnosti, družbenega prizorišča za mreženje, zmanjšanje predsodkov in skupno iskanje državljanskih pravic.&lt;ref&gt;See:
* Diana L. Eck (2000), &quot;Negotiating Hindu Identities in the US&quot;, in Harold Coward, John R. Hinnells, and Raymond Brady Williams (Editors) – The South Asian Religious Diaspora in Britain, Canada, and the United States, SUNY Press, {{ISBN|978-0-7914-4509-9}}, 219–237
* Marion O'Callaghan (1998), &quot;Hinduism in the Indian Diaspora in Trinidad&quot;, ''Journal of Hindu-Christian Studies'', Vol. 11, Article 5, doi 10.7825/2164-6279.1178
* Chandra Jayawardena, &quot;Religious Belief and Social Change: Aspects of the Development of Hinduism in British Guiana&quot;, ''Comparative Studies in Society and History'', Vol. 8, No. 2 (January 1966), pp. 211-240.&lt;/ref&gt;

=== Knjižnica rokopisov ===
{{multiple image
| perrow            = 2
| total_width       = 400
| caption_align     = center
| title             = Vrste hindujskih templjev
| image1            = Undavalli Caves.jpg
| caption1          = Jamski tempelj
| image2            = Hindu temple in Ubud.jpg
| caption2          = Gozdni tempelj
| image3 = Masrur rockcut temple.jpg| caption3 = Gorski tempelj
| image4 = Somnath-current.jpg| caption4 = Obmorski tempelj
}}

John Guy in Jorrit Britschgi trdita, da so hindujski templji služili kot središča, kjer so starodavne rokopise rutinsko uporabljali za učenje in kjer so besedila prepisovali, ko so se obrabila.&lt;ref&gt;John Guy and Jorrit Britschgi (2011), Wonder of the Age: Master Painters of India, 1100–1900, The Metropolitan Museum of Art, {{ISBN|978-1588394309}}, page 19&lt;/ref&gt; V južni Indiji so templji in z njimi povezani ''mutci'' služili skrbniškim funkcijam in v templjih je bilo napisanih, pomnoženih in ohranjenih veliko število rokopisov o hindujski filozofiji, poeziji, slovnici in drugih temah. Arheološki in epigrafski dokazi kažejo na obstoj knjižnic, imenovanih ''Sarasvati-bhandara'', ki so verjetno datirane v zgodnje 12. stoletje in so zaposlovale knjižničarje, povezane s hindujskimi templji.&lt;ref&gt;Hartmut Scharfe (2002), ''From Temple schools to Universities'', in Handbook of Oriental Studies, Brill Academic, {{ISBN|978-9004125568}}, pages 183-186&lt;/ref&gt;

Arheologi so v hindujskih templjih na [[Bali]]ju v [[Indonezija|Indoneziji]] in v kamboških templjih iz 10. stoletja, kot sta [[Angkor Wat]] in [[Banteaj Srei]], odkrili rokopise na palmovih listih, imenovane ''lontar'', v namenskih kamnitih knjižnicah.

=== Tempeljske šole ===
Napisi iz 4. stoletja našega štetja kažejo na obstoj šol okoli hindujskih templjev, imenovanih ''Ghatikas'' ali ''Mathas'', kjer so preučevali [[Vede]].&lt;ref&gt;Hartmut Scharfe (2002), ''From Temple schools to Universities'', in Education in Ancient India: Handbook of Oriental Studies, Brill Academic, {{ISBN|978-9004125568}}, pages 169-171&lt;/ref&gt; V južni Indiji so se vedske šole v 9. stoletju pri hindujskih templjih imenovale ''Calai'' ali ''Salai'', ki so nudile brezplačno namestitev in prenočišče študentom in učenjakom. V templjih, povezanih z gibanjem Bhakti v zgodnjem 2. tisočletju, so prevladovali nebrahmani. Ti so prevzeli številne izobraževalne funkcije, vključno z razstavljanjem, recitiranjem in javnimi diskurzi sanskrtskih in vedskih besedil. Nekatere tempeljske šole so nudile širok spekter študija, od hindujskih svetih spisov do budističnih besedil, slovnice, filozofije, borilnih veščin, glasbe in slikanja.&lt;ref name=scharfetempleschools2&gt;Hartmut Scharfe (2002), ''From Temple schools to Universities'', in Education in Ancient India: Handbook of Oriental Studies, Brill Academic, {{ISBN|978-9004125568}}, page 176-182&lt;/ref&gt; Do 8. stoletja so hindujski templji služili tudi kot družabno prizorišče za teste, debate, ekipna tekmovanja in vedske recitale, imenovane ''Anjonjam.

== Slogi ==
Hindujski templji so na različnih lokacijah, od katerih vsak vključuje različne metode gradnje in sloge:
*Gorski&lt;ref name=mwmmountain&gt;{{cite journal |last=Meister |first=Michael W. |date=March 2006 |title=Mountain Temples and Temple-Mountains: Masrur |url=https://archive.org/details/sim_society-of-architectural-historians-journal_2006-03_65_1/page/26 |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |volume=65 |issue=1 |pages=26–49 |doi=10.2307/25068237 |jstor=25068237}}&lt;/ref&gt; templji, kot je Masrur
*Jamski&lt;ref name=mwmcaveforest&gt;{{cite journal |last=Meister |first=Michael W. |date=1981 |title=Forest and Cave: Temples at Candrabhāgā and Kansuān |journal=Archives of Asian Art |publisher=University of Hawai'i Press |volume=34 |pages=56–73 |jstor=20111117}}&lt;/ref&gt; templji, kot so Čandrabhaga, Čalukja in [[Jame Elora]]
*Stopničaste templje, kot so Mata Bhavani, Ankol Mata in Hucimalugudi&lt;ref&gt;Jutta Neubauer (1981), The Stepwells of Gujarat: in art-historical perspective, {{ISBN|978-0391022843}}, see Introduction, Chapters 1 and 2.&lt;/ref&gt;
*Gozdni templji, kot sta Kasaun in Kusama&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meister |first=Michael W. |date=1975–1976 |title=A Field Report on Temples at Kusuma |journal=Archives of Asian Art |publisher=University of Hawai'i Press |volume=29 |pages=23–46 |jstor=20062576}}&lt;/ref&gt;
*Templji ob reki in ob morju, kot je Somnath.
{{multiple image
 | direction = vertical
 | align = right
 | width = 200
 | footer = Hindujska božanstva, stopničasti slog
 | image1 =Rani ki vav 07.jpg
 | image2 = Rani ki Vav sculptures 02.jpg
}}
=== Stopničasti templji ===
V sušnih zahodnih delih Indije, kot sta [[Radžastan]] in [[Gudžarat]], so hindujske skupnosti zgradile velike vodnjake, ki so služili kot edini vir vode v sušnih mesecih, služili pa so tudi kot družabna zbirališča in so imeli verski pomen. Ti spomeniki so se spuščali v zemljo proti podzemni vodi, do sedem nadstropij in so bili del tempeljskega kompleksa.&lt;ref name=jneubauer&gt;Jutta Neubauer, [https://www.jstor.org/stable/23005658 &quot;The stepwells of Gujarat&quot;], ''India International Centre Quarterly'', Vol. 26, No. 2 (Summer 1999), pp. 75-80.&lt;/ref&gt; Ti ''vav'' (dobesedno stopničasti vodnjaki) so imeli na stenah zapletene umetniške reliefe s številnimi ''murtiji'' in podobami hindujskih božanstev, vodnih duhov in erotičnega simbolizma. Stopničasti vodnjaki so dobili ime po hindujskih božanstvih; na primer Mata Bhavanijev stopničast tempelj, Ankol Mata Vav, Sikotari Vav in drugi. Tempelj se je gibal od majhne enojne stopnje (celične) strukture do velikih kompleksov. Ti stopničasti vodnjaki in njihovi tempeljski kompleksi so različno datirani od poznega 1. tisočletja pr. n. št. do 11. stoletja n. št. Od teh je [[Rani ki vav]] s stotinami umetniških reliefov, vključno s številnimi avatarji božanstev Višnuja, vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine.&lt;ref&gt;[https://whc.unesco.org/en/list/922 Rani-ki-vav at Patan, Gujarat], UNESCO World Heritage Site.&lt;/ref&gt;

=== Jamski templji ===
Indijska v skalo vklesana arhitektura se je v 1. tisočletju n. št. razvila v tempeljskem slogu v [[Maharaštra|Maharaštri]]. Templji so izklesani iz enega samega kosa skale kot celoten tempelj ali izklesani v jami, da izgledajo kot notranjost templja. Tempelj [[jame Elora]] je primer prvega, medtem ko so [[jame Elephanta]] predstavnik drugega sloga. Jame Elephanta sestavljata dve skupini jam – prva je velika skupina petih hindujskih jam, druga pa je manjša skupina dveh budističnih jam. Hindujske jame vsebujejo v skalo vklesane kamnite skulpture, ki predstavljajo hindujsko sekto Šaiva, posvečeno bogu Šivi.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.jagranjosh.com/general-knowledge/would-you-like-to-know-these-amazing-facts-about-elephanta-caves-1455523138-1|title=Would you like to Know These Amazing facts about Elephanta Caves|date=2016-02-15|website=Jagranjosh.com|access-date=2019-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20191228144753/https://www.jagranjosh.com/general-knowledge/would-you-like-to-know-these-amazing-facts-about-elephanta-caves-1455523138-1|archive-date=2019-12-28|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Umetnost v hindujskih templjih ==
[[File:12th century carving exquisite detail, right down to her fingernails Chennakesava temple at Somanathapura, Karnataka, India.jpg|thumb|upright|Ilustracija umetniškega dela v slogu čitrardha v hindujskem templju]]

Tipičen starodavni hindujski tempelj ima obilje umetnosti – od slik do kipov, od simboličnih ikon do gravur, od premišljene postavitve prostora do zlitja matematičnih načel s hindujskim občutkom za čas in kardinalnost.

Starodavna sanskrtska besedila razvrščajo ''murtije'' in slike na več načinov. Na primer, ena metoda razvrščanja je dimenzionalnost dokončanja:
*Čitra: slike, ki so tridimenzionalne in popolnoma oblikovane
*Čitrardha: slike, ki so vgravirane v pol reliefu
*Čitrabhasa: slike, ki so dvodimenzionalne, kot so slike na stenah in tkaninah
{{multiple image
| direction = horizontal
| width1 = 120
| width2 = 125
| footer = Slike in murtiji v hindujskih templjih se zelo razlikujejo po svojem izrazu. Slike Raudra ali ugra izražajo uničenje, strah in nasilje, kot je slika Kali na levi. Slike Šanta ali Saumja izražajo veselje, znanje in harmonijo, kot je slika Sarasvati na desni. Slike Saumja so najpogostejše v hindujskih templjih.
| image2 = Saraswati by Raja Ravi Varma.jpg
| image1 = Kali by Raja Ravi Varma.jpg
}}
Drug način razvrščanja je glede na izrazno stanje slike:
*Raudra ali Dugra: so slike, ki naj bi prestrašile, vzbujale strah. Te imajo običajno široke, okrogle oči, nosijo orožje, imajo lobanje in kosti kot okras. Te murtije so častili vojaki pred odhodom v vojno ali ljudje v času stiske ali groze. Templji božanstev Raudra niso bili postavljeni v vaseh ali mestih, ampak vedno zunaj in na oddaljenih območjih kraljestva.&lt;ref name=grao1914&gt;Gopinath Rao (1914), [https://archive.org/stream/cu31924071128825#page/n61/mode/2up Elements of Hindu Iconography] Madras, Cornell University Archives, pp. 17-39.&lt;/ref&gt;
*Šanta in saumja: sta podobi, ki sta bili mirni, miroljubni in izražata ljubezen, sočutje, prijaznost in druge vrline v hindujskem panteonu. Te podobe bi med drugim nosile simbolične ikone miru, znanja, glasbe, bogastva, rož in čutnosti. V starodavni Indiji so bili ti templji prevladujoči v vaseh in mestih.

Hindujski tempelj lahko vključuje ''murti'' ali podobe ali pa tudi ne, večji templji pa običajno vključujejo. Osebni hindujski templji doma ali puščavnik imajo lahko pada za jogo ali meditacijo, vendar so brez antropomorfnih predstavitev boga. Narava ali druge umetnosti ga lahko obdajajo. Za hindujskega jogina, pravi Gopinath Rao, tistega, ki je v sebi spoznal Jaz in Univerzalni princip, ni potrebe po templju ali božanski podobi za čaščenje. Tistim, ki še niso dosegli te višine spoznanja, pa so kot ena od duhovnih poti v hindujskem načinu življenja ponujene različne simbolične manifestacije s podobami, murtiji in ikonami ter miselni načini čaščenja. Zdi se, da nekateri starodavni hindujski spisi, kot je ''Jabaladaršana Upanišadašš, podpirajo to idejo.

{{Blockquote|
1=&lt;poem&gt;
शिवमात्मनि पश्यन्ति प्रतिमासु न योगिनः ।
अज्ञानं भावनार्थाय प्रतिमाः परिकल्पिताः ॥५९॥
- जाबालदर्शनोपनिषत्
&lt;/poem&gt;
&lt;poem&gt;
Jogin zaznava boga (Šivo) v sebi; slike so za tiste, ki tega znanja še niso dosegli.
&lt;/poem&gt;
|2=''Jabaladarsana Upanišad'', verse 59&lt;ref&gt;[http://sanskritdocuments.org/all_sa/jabaladarshana_sa.html Jabaladarsana Upanishad] 1.59&lt;/ref&gt;
}}
Vendar pa bhakte, ki si prizadevajo za osebni odnos z Vsevišnjim Gospodom, ki ga častijo na različne načine kot Krišno ali Šivo, na primer, po navadi obrnejo takšne hierarhične poglede na samouresničitev, saj menijo, da je osebna oblika božanstva kot vir Brahma-džjoti ali luč, v katero impersonalisti v skladu s svojimi ideali nameravajo spojiti sebe in svoje individualne identitete, bo dobrohotno sprejel čaščenje skozi ''arca vigraho'', avtorizirano obliko, zgrajeno ne v skladu z domišljijo, ampak v zasledovanju svetopisemskih navodil.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Hindu temples}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Templji]]
[[Kategorija:Indijska arhitektura]]
[[Kategorija:Hindujska arhitektura]]</text>
      <sha1>kufsouxflyi2j6qby6cz6tq0bmrxze0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dirka po Italiji 1986</title>
    <ns>0</ns>
    <id>549702</id>
    <revision>
      <id>6757899</id>
      <parentid>6266026</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:58:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757899</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22427" sha1="l4715v1vf59icvjr4jolzaasmxqmkty" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race report
| name               = Dirka po Italiji 1986
| image              =
| image_caption      =
| date               = 12. maj–2. junij
| stages             = 23
| distance           = 3858,6
| unit               = km
| time               = 102h 33' 55&quot;
| first              = [[Roberto Visentini]]
| first_nat          = ITA
| first_team         = {{ct|CAR|1986b}}
| first_color        = pink
| second             = [[Giuseppe Saronni]]
| second_nat         = ITA
| second_team        = {{ct|DEL|1986}}
| third              = [[Francesco Moser]]
| third_nat          = ITA
| third_team         = {{ct|Chateau d'Ax|1986}}
| points             = [[Guido Bontempi]]
| points_nat         = ITA
| points_team        = {{ct|CAR|1986b}}
| points_color       = violet
| mountains          = [[Pedro Muñoz Machín Rodríguez|Pedro Muñoz]]
| mountains_nat      = ESP
| mountains_team     = {{ct|Fagor2|1986}}
| mountains_color    = green
| youth              = [[Marco Giovannetti]]
| youth_nat          = ITA
| youth_team         = {{ct|GIS|1986}}
| youth_color        = white
| team               = {{ct|Chateau d'Ax|1986}}
| previous           = [[Dirka po Italiji 1985|1985]] 
| next               = [[Dirka po Italiji 1987|1987]]
}}
'''Dirka po Italiji 1986''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 1986}}) je 69. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[12. maj]]a v [[Palermo|Palermu]] in končala [[2. junij]]a v [[Merano|Meranu]].&lt;ref name=&quot;LS Unveil&quot;&gt;{{navedi novice|author=Gian Paolo Ormezzano|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,27/articleid,0988_01_1986_0034_0027_23169646/anews,true/|title=Con le salite ma senza metropoli|language=it|date=9 February 1986|page=27|newspaper=La Stampa|publisher=Editrice La Stampa|access-date=27 May 2012|trans-title=With the climbs but without metropolis|archive-url=https://web.archive.org/web/20241201205520/http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,27/articleid,0988_01_1986_0034_0027_23169646/anews,true/|archive-date=2024-12-01|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Sodelovalo je 171 kolesarjev iz 19-ih ekip. [[Rožnata majica|Rožnato majico]] je prvič osvojil [[Roberto Visentini]] ({{ct|CAR|1986b}}), drugo mesto [[Giuseppe Saronni]] ({{ct|DEL|1986}}), tretje pa [[Francesco Moser]] ({{ct|Chateau d'Ax|1986}}). Vijolično majico je osvojil [[Guido Bontempi]] ({{ct|CAR|1986b}}), zeleno majico [[Pedro Muñoz Machín Rodríguez|Pedro Muñoz]] ({{ct|Fagor2|1986}}), belo majico pa [[Marco Giovannetti]] ({{ct|GIS|1986}}).

== Ekipe ==
{{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}}
*{{ct|ARI|1986}}
*{{ct|ATA|1986}}
*{{ct|CAR|1986b}}
*{{ct|Cilo|1986}}
*{{ct|DEL|1986}}
*Dromedario-Laminox-Fibok
*{{ct|Alfa Lum|1986}}
*{{ct|Fagor2|1986}}
*{{ct|GIS|1986}}
*{{ct|LVC|1986}}
*{{ct|Magniflex|1986}}
*{{ct|MAL|1986a}}
*{{ct|Fanini|1986}}
*{{ct|Panasonic|1986}}
*{{ct|BIA|1986}}
*{{ct|GBF|1986}}
*Skala-Skil
*{{ct|Chateau d'Ax|1986}}
*{{ct|Vini Ricordi|1986}}
{{div col end}}

== Etape ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Karakteristike etap&lt;ref name=&quot;BRI 86&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://bikeraceinfo.com/giro/giro1986.html |title=1986 Giro d'Italia |work=Bike Race Info |publisher=Dog Ear Publishing |author=Bill and Carol McGann |access-date=2012-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141215043438/http://bikeraceinfo.com/giro/giro1986.html |archive-date=15 December 2014 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;LS Unveil&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; |Etapa
! scope=&quot;col&quot; |Datum
! scope=&quot;col&quot; |Štart/Cilj
! scope=&quot;col&quot; |Razdalja
! colspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Tip
! scope=&quot;col&quot; |Zmagovalec
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|P
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot;|12. maj
|[[Palermo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]]
| posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]]
| {{flagathlete|[[Urs Freuler]]|SUI}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|1
|[[Palermo]] – [[Sciacca]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 140 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Sergio Santimaria]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|2
| style=&quot;text-align:center;&quot;|13. maj
|[[Sciacca]] – [[Catania]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 259 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Jean-Paul van Poppel]]|NED}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|3
| style=&quot;text-align:center;&quot;|14. maj
|[[Catania]] – [[Taormina]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 50 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]]
| ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]]
| {{ct|DEL|1986}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|4
| style=&quot;text-align:center;&quot;|15. maj
|[[Villa San Giovanni]] – [[Nicotera]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 115 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Gianbattista Baronchelli]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|5
| style=&quot;text-align:center;&quot;|16. maj
|[[Nicotera]] – [[Cosenza]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 194 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Greg LeMond]]|USA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|6
| style=&quot;text-align:center;&quot;|17. maj
|[[Cosenza]] – [[Potenza]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 251 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Roberto Visentini]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|7
| style=&quot;text-align:center;&quot;|18. maj
|[[Potenza]] – [[Baia Domizia]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 257 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Guido Bontempi]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|8
| style=&quot;text-align:center;&quot;|19. maj
|[[Cellole]] – [[Avezzano]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 160 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Franco Chioccioli]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|9
| style=&quot;text-align:center;&quot;|20. maj
|[[Avezzano]] – [[Rieti]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 172 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Acácio da Silva]]|POR}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|10
| style=&quot;text-align:center;&quot;|21. maj
|[[Rieti]] – [[Pesaro]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 238 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Guido Bontempi]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|11
| style=&quot;text-align:center;&quot;|22. maj
|[[Pesaro]] – [[Castiglione del Lago]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 207 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Guido Bontempi]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|12
| style=&quot;text-align:center;&quot;|23. maj
|[[Sinalunga]] – [[Siena]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 46 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]]
| posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]]
| {{flagathlete|[[Lech Piasecki]]|POL}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|13
| style=&quot;text-align:center;&quot;|24. maj
|[[Siena]] – [[Sarzana]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 175 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Jean-Paul van Poppel]]|NED}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|14
| style=&quot;text-align:center;&quot;|25. maj
|[[Savona]] – [[Sauze d'Oulx]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 236 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Martin Earley]]|IRL}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|15
| style=&quot;text-align:center;&quot;|26. maj
|[[Sauze d'Oulx]] – [[Erba, Lombardy|Erba]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 260 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Dag Erik Pedersen]]|NOR}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|16
| style=&quot;text-align:center;&quot;|27. maj
|[[Erba, Lombardy|Erba]] – [[Foppolo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 143 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Pedro Muñoz Machín Rodríguez|Pedro Muñoz]]|ESP}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|17
| style=&quot;text-align:center;&quot;|28. maj
|[[Foppolo]] – [[Piacenza]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 186 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Guido Bontempi]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|18
| style=&quot;text-align:center;&quot;|29. maj
|[[Piacenza]] – [[Cremona]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 36 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]]
| posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]]
| {{flagathlete|[[Francesco Moser]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|19
| style=&quot;text-align:center;&quot;|30. maj
|[[Cremona]] – [[Peio]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 211 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Johan van der Velde]]|NED}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|20
| style=&quot;text-align:center;&quot;|31. maj
|[[Peio]] – [[Bassano del Grappa]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 179 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Guido Bontempi]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|21
| style=&quot;text-align:center;&quot;|1. junij
|[[Bassano del Grappa]] – [[Bolzano]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 234 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Acácio da Silva]]|POR}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|22
| style=&quot;text-align:center;&quot;|2. junij
|[[Merano]] – [[Merano]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 108,6 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Eric Van Lancker]]|BEL}}
|-
!
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| Skupaj
| colspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| 3858,6 km
|}

== Razvrstitev po klasifikacijah ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; font-size:smaller;&quot;
|+Vodilni po klasifikacijah in etapah
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:1%;&quot; |Etapa
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; |Zmagovalec
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; | [[Rožnata majica]]&lt;br /&gt;{{cjersey|pink|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; | Vijolična majica&lt;br /&gt;{{cjersey|purple|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; | Zelena majica&lt;br /&gt;{{cjersey|green|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; | Bela majica&lt;br /&gt;{{cjersey|white|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; | Ekipno
|-
! P
| [[Urs Freuler]]
| style=&quot;background:pink;&quot;| [[Urs Freuler]]
|style=&quot;background:#EFEFEF;&quot;| ''brez''
|style=&quot;background:#EFEFEF;&quot;| ''brez''
|style=&quot;background:#EFEFEF;&quot;| ''brez''
|style=&quot;background:#EFEFEF;&quot;| ''brez''
|-
! 1
| [[Sergio Santimaria]]
| style=&quot;background:pink;&quot;| [[Sergio Santimaria]]
|style=&quot;background:violet;&quot;| [[Urs Freuler]]
|style=&quot;background:lightgreen;&quot; rowspan=3| [[Jesper Worre]]
|style=&quot;background:white;&quot;| [[Stefano Allocchio]]
|style=&quot;background:lightyellow;&quot; rowspan=2| {{ct|ARI|1986}}
|-
! 2
| [[Jean-Paul van Poppel]]
| style=&quot;background:pink;&quot;| [[Jean-Paul van Poppel]]
|style=&quot;background:violet;&quot; rowspan=2| [[Jean-Paul van Poppel]]
|style=&quot;background:white;&quot;| [[Jean-Paul van Poppel]]
|-
! 3
| {{ct|DEL|1986}}
| style=&quot;background:pink;&quot;| [[Giuseppe Saronni]]
|style=&quot;background:white;&quot; rowspan=13| [[Flavio Giupponi]]
|style=&quot;background:lightyellow;&quot; rowspan=3| {{ct|Chateau d'Ax|1986}}
|-
! 4
| [[Gianbattista Baronchelli]]
|style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=2| [[Gianbattista Baronchelli]]
|style=&quot;background:violet;&quot; rowspan=2| [[Johan van der Velde]]
|style=&quot;background:lightgreen;&quot;| [[Renato Piccolo]]
|-
! 5
| [[Greg LeMond]]
|style=&quot;background:lightgreen;&quot; rowspan=3| [[Roberto Visentini]]
|-
! 6
| [[Roberto Visentini]]
|style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=10| [[Giuseppe Saronni]]
|style=&quot;background:violet;&quot; rowspan=2| [[Jean-Paul van Poppel]]
|style=&quot;background:lightyellow;&quot; rowspan=8| {{ct|DEL|1986}}
|-
! 7
| [[Guido Bontempi]]
|-
! 8
| [[Franco Chioccioli]]
|style=&quot;background:violet;&quot; rowspan=3| [[Stefano Colagè]]
|style=&quot;background:lightgreen;&quot; rowspan=13| [[Gianni Bugno]]
|-
! 9
| [[Acácio da Silva]]
|-
! 10
| [[Guido Bontempi]]
|-
! 11
| [[Guido Bontempi]]
|style=&quot;background:violet;&quot; rowspan=12| [[Guido Bontempi]]
|-
! 12
| [[Lech Piasecki]]
|-
! 13
| [[Jean-Paul van Poppel]]
|-
! 14
| [[Martin Earley]]
|style=&quot;background:lightyellow;&quot; rowspan=9| {{ct|Chateau d'Ax|1986}}
|-
! 15
| [[Dag Erik Pedersen]]
|-
! 16
| [[Pedro Muñoz Machín Rodríguez|Pedro Muñoz]]
|style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=7| [[Roberto Visentini]]
|style=&quot;background:white;&quot; rowspan=7| [[Marco Giovannetti]]
|-
! 17
| [[Guido Bontempi]]
|-
! 18
| [[Francesco Moser]]
|-
! 19
| [[Johan van der Velde]]
|-
! 20
| [[Guido Bontempi]]
|-
! 21
| [[Acácio da Silva]]
|style=&quot;background:lightgreen;&quot; rowspan=2| [[Pedro Muñoz Machín Rodríguez|Pedro Muñoz]]
|-
! 22
| [[Eric Van Lancker]]
|-
! colspan=2| '''Skupaj'''
! style=&quot;background:#F660AB;&quot;| '''[[Roberto Visentini]]'''
! style=&quot;background:#c0f;&quot;| '''[[Guido Bontempi]]'''
! style=&quot;background:#32CD32;&quot;| '''[[Pedro Muñoz Machín Rodríguez|Pedro Muñoz]]'''
! style=&quot;background:offwhite;&quot;| '''[[Marco Giovannetti]]'''
! style=&quot;background:yellow;&quot;| '''{{ct|Chateau d'Ax|1986}}'''
|}

== Končna razvrstitev ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;4&quot; | Legenda
|-
| {{cjersey|pink}}
|Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku
| {{cjersey|purple}}
|Predstavlja vodilnega po točkah
|-
| {{cjersey|green}}
|Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi
| {{cjersey|white}}
|Predstavlja najboljšega mladega kolesarja
|}

=== Rožnata majica ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;width:48em;margin-bottom:0;&quot;
|+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)&lt;ref name=&quot;BRI 86&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Čas
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1 
| {{flagathlete|[[Roberto Visentini]]|ITA}} [[Image:Jersey pink.svg|20px|alt=Pink jersey]] 
| {{ct|CAR|1986b}} 
| align=right| {{nowrap|102h 33' 55&quot;}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2 
| {{flagathlete|[[Giuseppe Saronni]]|ITA}}
| {{ct|DEL|1986}}
| align=right| + 1' 02&quot;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 3 
| {{flagathlete|[[Francesco Moser]]|ITA}} 
| {{ct|Chateau d'Ax|1986}} 
| align=right| + 2' 14&quot;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 4 
| {{flagathlete|[[Greg LeMond]]|USA}} 
| {{ct|LVC|1986}}
| align=right| + 2' 26&quot;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 5 
| {{flagathlete|[[Claudio Corti (cycling manager)|Claudio Corti]]|ITA}} 
| {{ct|Chateau d'Ax|1986}} 
| align=right| + 4' 49&quot;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 6 
| {{flagathlete|[[Franco Chioccioli]]|ITA}} 
| {{ct|Alfa Lum|1986}}
| align=right| + 6' 58&quot;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 7 
| {{flagathlete|[[Acácio da Silva]]|POR}} 
| {{ct|MAL|1986a}}
| align=right| + 7' 12&quot;
|- 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 8 
| {{flagathlete|[[Marco Giovannetti]]|ITA}} [[Image:Jersey white.svg|20px|alt=A white jersey]] 
| {{ct|GIS|1986}}
| align=right| + 8' 03&quot;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 9 
| {{flagathlete|[[Niki Rüttimann]]|SUI}} 
| {{ct|LVC|1986}}  
| align=right| + 9' 15&quot;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 10 
| {{flagathlete|[[Pedro Muñoz Machín Rodríguez|Pedro Muñoz]]|ESP}} [[Image:Jersey green.svg|20px|alt=Green jersey]]
| {{ct|Fagor2|1986}}
| align=right| + 11' 52&quot;
|}

{{columns-start}}

=== Vijolična majica ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših kolesarjev po točkah (1–5)&lt;ref name=&quot;BRI 86&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;LU 87,86 FC&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://archiviostorico.unita.it/cgi-bin/highlightPdf.cgi?t=ebook&amp;file=/archivio/uni_1987_05/19870518_0021.pdf |title=Le pagelle dello scorso anno |language=it |date=18 May 1987 |page=21 |newspaper=l'Unità |publisher=PCI |access-date=22 June 2012 |format=PDF |trans-title=The report cards last year |archive-url=https://web.archive.org/web/20150322052711/http://archiviostorico.unita.it/cgi-bin/highlightPdf.cgi?t=ebook&amp;file=%2Farchivio%2Funi_1987_05%2F19870518_0021.pdf |archive-date=2015-03-22 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|- 
| 1 
| {{flagathlete|[[Guido Bontempi]]|ITA}} [[Image:Jersey violet.svg|20px|alt=A purple jersey]] 
| {{ct|CAR|1986b}}
| align=right| 167
|-
| 2 
| {{flagathlete|[[Johan van der Velde]]|NED}}
| {{ct|Panasonic|1986}}
| align=right| 148
|-
| 3 
| {{flagathlete|[[Paolo Rosola]]|ITA}}
| {{ct|BIA|1986}}
| align=right| 115 
|-
| 4 
| {{flagathlete|[[Stefano Allocchio]]|ITA}} 
| {{ct|MAL|1986a}}
| align=right| 112
|-
| 5
| {{flagathlete|[[Stefano Colagè]]|ITA}} 
| Dromedario-Laminox-Fibok
| align=right| 110
|}

{{column}}

=== Zelena majica ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–5)&lt;ref name=&quot;BRI 86&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;LU 87,86 FC&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|- 
| 1 
| {{flagathlete|[[Pedro Muñoz Machín Rodríguez|Pedro Muñoz]]|ESP}} [[Image:Jersey green.svg|20px|alt=Green jersey]]
| {{ct|Fagor2|1986}}
| align=right| 54
|-
| 2 
| {{flagathlete|[[Gianni Bugno]]|ITA}} 
| {{ct|ATA|1986}}
| align=right| 35 
|-
| 3 
| {{flagathlete|[[Stefano Giuliani]]|ITA}}
| {{ct|Chateau d'Ax|1986}}
| align=right| 32 
|-
| 4 
| {{flagathlete|[[Roberto Visentini]]|ITA}} [[Image:Jersey pink.svg|20px|alt=Pink jersey]] 
| {{ct|CAR|1986b}} 
| align=right| 26
|-
| rowspan=&quot;2&quot;| 5 
| {{flagathlete|[[Renato Piccolo]]|ITA}} 
| {{ct|MAL|1986a}}
| align=right rowspan=&quot;2&quot;| 16
|- 
| {{flagathlete|[[Martin Earley]]|IRL}} 
| {{ct|Fagor2|1986}} 
|}

{{columns-end}}

{{columns-start}}

=== Bela majica ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših mladih kolesarjev (1–5)&lt;ref name=&quot;BRI 86&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;LU 87,86 FC&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Čas
|- 
| 1 
| {{flagathlete|[[Marco Giovannetti]]|ITA}} [[Image:Jersey white.svg|20px|alt=A white jersey]] 
| {{ct|GIS|1986}}
| align=right| {{nowrap|102h 41' 58&quot;}}
|-
| 2 
| {{flagathlete|[[Stefano Colagè]]|ITA}} 
| Dromedario-Laminox-Fibok
| align=right| + 7' 58&quot;
|-
| 3 
| {{flagathlete|[[Primož Čerin]]|YUG}} 
| {{ct|MAL|1986a}}
| align=right| + 18' 31&quot;
|-
| 4 
| {{flagathlete|[[Bruno Bulić]]|YUG}}  
| {{ct|Magniflex|1986}}
| align=right| + 35' 32&quot;
|-
| 5 
| {{flagathlete|[[Maurizio Conti]]|ITA}}
| {{ct|GBF|1986}}
| align=right| + 55' 16&quot;
|}

{{column}}

=== Ekipna razvrstitev ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših ekip (1–3)&lt;ref name=&quot;BRI 86&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;LU 87,86 FC&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Čas
|-
| 1 
| {{ct|Chateau d'Ax|1986}}
| align=right| {{nowrap|305h 33' 43&quot;}}
|-
| 2  
| {{ct|CAR|1986b}}
| align=right| + 22' 47&quot;
|-
| 3
| {{ct|LVC|1986}}
| align=right| + 24' 06&quot;
|}

{{columns-end}}

{{columns-start}}

=== Modra majica ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v kombinaciji (1–5)&lt;ref name=&quot;LU 87,86 FC&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|-
| 1 
| {{flagathlete|[[Guido Bontempi]]|ITA}} [[Image:Jersey violet.svg|20px|alt=A purple jersey]] 
| {{ct|CAR|1986b}} 
| align=right| 52
|-
| 2  
| {{flagathlete|[[Pedro Muñoz Machín Rodríguez|Pedro Muñoz]]|ESP}} [[Image:Jersey green.svg|20px|alt=Green jersey]]
| {{ct|Fagor2|1986}}
| align=right| 38
|-
| 3 
| {{flagathlete|[[Eric Vanderaerden]]|BEL}} 
| {{ct|Panasonic|1986}}
| align=right| 30
|-
| 4 
| {{flagathlete|[[Roberto Visentini]]|ITA}} [[Image:Jersey pink.svg|20px|alt=Pink jersey]] 
| {{ct|CAR|1986b}} 
| align=right| 26  
|-
| 5 
| {{flagathlete|[[Acácio da Silva]]|POR}} 
| {{ct|MAL|1986a}}
| align=right| 25
|-
|}

{{column}}

=== Premio dell'Agonismo ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v razvrstitvi Premio dell'Agonismo (1–5)&lt;ref name=&quot;LU 87,86 FC&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|-
| 1 
| {{flagathlete|[[Dante Morandi]]|ITA}}
| {{ct|ATA|1986}}
| align=right| 12
|-
| 2  
| {{flagathlete|[[Mario Noris]]|ITA}}
| {{ct|ATA|1986}}
| align=right| 11
|-
| 3 
| {{flagathlete|[[Eric Vanderaerden]]|BEL}} 
| {{ct|Panasonic|1986}}
| align=right| 10
|-
| 4 
| {{flagathlete|[[Ludo De Keulenaer]]|BEL}}
| {{ct|Panasonic|1986}}
| align=right| 10 
|-
| 5 
| {{flagathlete|[[Mario Vitali]]|ITA}} 
| {{ct|Cilo|1986}}
| align=right| 8
|-
|}

{{columns-end}}

{{columns-start}}

=== Traguardi fiat uno ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v razvrstitvi Traguardi fiat uno (1–5)&lt;ref name=&quot;LU 87,86 FC&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|-
| 1 
| {{flagathlete|[[Eric Van Lancker]]|BEL}}
| {{ct|Panasonic|1986}}
| align=right| 20
|-
| 2  
| {{flagathlete|[[Roberto Visentini]]|ITA}} [[Image:Jersey pink.svg|20px|alt=Pink jersey]] 
| {{ct|CAR|1986b}}
| align=right| 14
|-
| 3 
| {{flagathlete|[[Greg LeMond]]|USA}} 
| {{ct|LVC|1986}}
| align=right| 12
|-
| 4 
| {{flagathlete|[[Acácio da Silva]]|POR}} 
| {{ct|MAL|1986a}}
| align=right| 10  
|-
| 5 
| {{flagathlete|[[Pedro Muñoz Machín Rodríguez|Pedro Muñoz]]|ESP}} [[Image:Jersey green.svg|20px|alt=Green jersey]]
| {{ct|Fagor2|1986}}
| align=right| 6
|-
|}

{{column}}

=== Trofeo del 90 anni ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v razvrstitvi Trofeo del 90 anni (1–5)&lt;ref name=&quot;LU 87,86 FC&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|-
| 1 
| {{flagathlete|[[Teun van Vliet]]|NED}}
| {{ct|Panasonic|1986}}
| align=right| 21
|-
| 2  
| {{flagathlete|[[Eric Vanderaerden]]|BEL}} 
| {{ct|Panasonic|1986}}
| align=right| 12
|-
| 3 
| {{flagathlete|[[Patrizio Gambirasio]]|ITA}} 
| {{ct|GBF|1986}}
| align=right| 11
|-
| 4 
| {{flagathlete|[[Daniele Asti]]|ITA}} 
| {{ct|Magniflex|1986}}
| align=right| 10  
|-
| 5 
| {{flagathlete|[[Jesper Worre]]|DEN}}
| {{ct|GBF|1986}}
| align=right| 7
|-
|}

{{columns-end}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Dirka po Italiji}}

[[Kategorija:Dirka po Italiji|1986]]
[[Kategorija:1986 v športu]]</text>
      <sha1>l4715v1vf59icvjr4jolzaasmxqmkty</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dirka po Italiji 1956</title>
    <ns>0</ns>
    <id>550096</id>
    <revision>
      <id>6757898</id>
      <parentid>6266082</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:54:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757898</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22959" sha1="eta751p4ggok36nzmt7dw1ooy18kczr" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race report
| name               = Dirka po Italiji 1956
| image              = 
| image_size         = 
| image_caption      = 
| date               = 19. maj—10. junij
| stages             = 22
| distance           = 3523,45
| unit               = km
| time               = 101h 39' 46&quot;
| first              = [[Charly Gaul]]
| first_nat          = LUX
| first_team         = {{ct|Faema|1956}}
| first_color        = pink
| second             = [[Fiorenzo Magni]]
| second_nat         = ITA
| second_team        = {{ct|Nivea|1956}}
| third              = [[Agostino Coletto]]
| third_nat          = ITA
| third_team         = {{ct|Fréjus|1956}}
| sprints            = [[Giorgio Albani]]
| sprints_nat        = ITA
| sprints_team       = {{ct|Legnano|1956}}
| team               = {{ct|Atala|1956}}
| previous           = [[Dirka po Italiji 1955|1955]]
| next               = [[Dirka po Italiji 1957|1957]]
}}
'''Dirka po Italiji 1956''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 1956}}) je 39. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[19. maj]]a v [[Milano|Milanu]] in končala [[10. junij]]a v Milanu.&lt;ref name=&quot;BRI 1956&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://bikeraceinfo.com/giro/giro1956.html |title=1956 Giro d'Italia |work=Bike Race Info|author= Bill and Carol McGann |publisher=Dog Ear Publishing|access-date=2012-07-10}}&lt;/ref&gt; Sodelovalo je 105 kolesarjev iz 15-ih ekip. [[Rožnata majica|Rožnato majico]] je prvič osvojil [[Charly Gaul]] ({{ct|Faema|1956}}), drugo mesto [[Fiorenzo Magni]] ({{ct|Nivea|1956}}), tretje pa [[Agostino Coletto]] ({{ct|Fréjus|1956}}).&lt;ref name=&quot;1956p1 elm final&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1956/06/11/pagina-1/636586/pdf.html# |title=Gaul Vencedor Del &quot;Giro&quot; |language=es |date=14 June 1956 |page=1 |publisher=El Mundo Deportivo |access-date=27 May 2012 |trans-title=Gaul the Winner of the &quot;Tour&quot; |archive-url=https://web.archive.org/web/20131017030947/http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1956/06/11/pagina-1/636586/pdf.html |archive-date=17 October 2013 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Soig 20&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://soigneur.nl/race/part-3-gaul-monte-bondone/|title=Part 3: Gaul &amp; Monte Bondone|date=3 May 2017|author=Herbie Sykes|work=Soigneur|access-date=27 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191025002331/https://soigneur.nl/race/part-3-gaul-monte-bondone/ |archive-date=25 October 2019 |url-status= live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|author=John Wilcockson |url=http://velonews.competitor.com/2006/05/news/road/50-years-later-remembering-charly-gauls-great-ride_9906 |title=50 years later: Remembering Charly Gaul’s great ride |date=23 May 2006 |work=VeloNews |publisher=Competitor Group, Inc |access-date=14 August 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081005115915/http://velonews.com/article/9906 |archive-date=5 October 2008 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ekipe ==
{{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}}
*Arbos-Bif-Clément
*{{ct|Atala|1956}}
*{{ct|Bianchi|1956}}
*{{ct|Carpano|1956}}
*Eldorado
*{{ct|Faema|1956}}
*Francia
*{{ct|Fréjus|1956}}
*{{ct|Girardengo|1956}}
*Italcover
*{{ct|Ignis|1956}}
*{{ct|Legnano|1956}}
*{{ct|Chlorodont|1956}}
*{{ct|Nivea|1956}}
*{{ct|Torpado|1956}}
{{div col end}}

== Etape ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Karakteristike etap&lt;ref name=&quot;BRI 1956&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; |Etapa
! scope=&quot;col&quot; |Datum
! scope=&quot;col&quot; |Štart/Cilj
! scope=&quot;col&quot; |Razdalja
! colspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Tip
! scope=&quot;col&quot; |Zmagovalec
|- 
!style=&quot;text-align:center&quot;|1
| style=&quot;text-align:center;&quot;|19. maj
|[[Milano]] – [[Alessandria, Italija|Alessandria]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|210 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Pierino Baffi]]|ITA}}
|-  
!style=&quot;text-align:center&quot;|2a
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot;|20. maj
|[[Alessandria, Italija|Alessandria]] – [[Genova]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|96 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Alessandro Fantini]]|ITA}}
|-  
!style=&quot;text-align:center&quot;|2b
|[[Albaro|Circuito di Lido d'Albaro]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|12 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]]
| ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]]
| {{ct|Chlorodont|1956}}
|-  
!style=&quot;text-align:center&quot;|3
| style=&quot;text-align:center;&quot;|21. maj
|[[Genova]] – [[Salice Terme]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|152 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Alessandro Fantini]]|ITA}}
|- 
!style=&quot;text-align:center&quot;|4
| style=&quot;text-align:center;&quot;|22. maj
|[[Voghera]] – [[Mantova]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|198 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Miguel Poblet]]|ESP|1945}}
|-  
!style=&quot;text-align:center&quot;|5
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot;|23. maj
|[[Mantova]] – [[Rimini]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|228 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Giuseppe Minardi]]|ITA}}
|-  
!style=&quot;text-align:center&quot;|6
|[[San Marino]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|13 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]]
| posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]]
| {{flagathlete|[[Jan Nolten]]|NED}}
|-  
!style=&quot;text-align:center&quot;|7
| style=&quot;text-align:center;&quot;|24. maj
|[[Rimini]] – [[Pescara]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|245 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Arrigo Padovan]]|ITA}}
|-  
!style=&quot;text-align:center&quot;|8
| style=&quot;text-align:center;&quot;|25. maj
|[[Pescara]] – [[Campobasso]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|205 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Charly Gaul]]|LUX}}
|-  
!style=&quot;text-align:center&quot;|9
| style=&quot;text-align:center;&quot;|26. maj
|[[Campobasso]] – [[Salerno]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|156 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Miguel Poblet]]|ESP|1945}}
|-  
!style=&quot;text-align:center&quot;|10
| style=&quot;text-align:center;&quot;|27. maj
|&lt;s&gt;[[Salerno]] – [[Frascati]]&lt;/s&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|&lt;s&gt;280 km&lt;/s&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| style=&quot;text-align:center;&quot;| ''odpovedana''
|-  
!style=&quot;text-align:center&quot;|11
| style=&quot;text-align:center;&quot;|28. maj
|[[Rim]] – [[Grosseto]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|198 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Bruno Tognaccini]]|ITA}}
|-  
!style=&quot;text-align:center&quot;|12
| style=&quot;text-align:center;&quot;|29. maj
|[[Grosseto]] – [[Livorno]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|230 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Pietro Nascimbene]]|ITA}}
|- 
!
|align=&quot;center&quot;|30. maj
|colspan=&quot;6&quot; align=center| ''dan počitka''
|- 
!style=&quot;text-align:center&quot;|13
| style=&quot;text-align:center;&quot;|31. maj
|[[Livorno]] – [[Lucca]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|54 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]]
| posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]]
| {{flagathlete|[[Pasquale Fornara]]|ITA}}
|-  
!style=&quot;text-align:center&quot;|14
| style=&quot;text-align:center;&quot;|1. junij
|[[Lucca]] – [[Bologna]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|168 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Michel Stolker]]|NED}}
|-  
!style=&quot;text-align:center&quot;|15
| style=&quot;text-align:center;&quot;|2. junij
|[[Bologna]] – [[Madonna di San Luca]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|2.45 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]]
| posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]]
| {{flagathlete|[[Charly Gaul]]|LUX}}
|-  
!style=&quot;text-align:center&quot;|16
| style=&quot;text-align:center;&quot;|3. junij
|[[Bologna]] – [[Rapallo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|271 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Miguel Poblet]]|ESP|1945}}
|-  
!style=&quot;text-align:center&quot;|17
| style=&quot;text-align:center;&quot;|4. junij
|[[Rapallo]] – [[Lecco]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|278 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Giorgio Albani]]|ITA}}
|-  
!style=&quot;text-align:center&quot;|18
| style=&quot;text-align:center;&quot;|5. junij
|[[Lecco]] – [[Sondrio]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|98 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Miguel Poblet]]|ESP|1945}}
|-  
!
|align=&quot;center&quot;|6. junij
|colspan=&quot;6&quot; align=center| ''dan počitka''
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|19
| style=&quot;text-align:center;&quot;|7. junij
|[[Sondrio]] – [[Merano]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|163 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Cleto Maule]]|ITA}}
|-  
!style=&quot;text-align:center&quot;|20
| style=&quot;text-align:center;&quot;|8. junij
|[[Merano]] – [[Monte Bondone]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|242 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Charly Gaul]]|LUX}}
|-  
!style=&quot;text-align:center&quot;|21
| style=&quot;text-align:center;&quot;|9. junij
|[[Trento]] – [[San Pellegrino Terme]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|191 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Giorgio Albani]]|ITA}}
|-  
!style=&quot;text-align:center&quot;|22
| style=&quot;text-align:center;&quot;|10. junij
|[[San Pellegrino Terme]] – [[Milano]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|113 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Donato Piazza]]|ITA}}
|-
!
|colspan=&quot;2&quot; align=center| Skupaj
|colspan=&quot;5&quot; align=&quot;center&quot;| 3523,45 km
|-
|}

== Razvrstitev po klasifikacijah ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; font-size:smaller;&quot;
|+Vodilni po klasifikacijah in etapah
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:1%;&quot; |Etapa
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; |Zmagovalec
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; | [[Rožnata majica]]&lt;br /&gt;{{cjersey|pink|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; | Trofeo Dolomiti
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; | Trofeo Appennini
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; | Ekipno
|-
! 1
| [[Pierino Baffi]]
|style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| [[Pierino Baffi]]
|style=&quot;background:#EFEFEF;&quot; rowspan=&quot;20&quot;| ''brez''
|style=&quot;background:#EFEFEF;&quot; rowspan=&quot;1&quot;| ''brez''
|style=&quot;background:lightyellow;&quot; rowspan=&quot;1&quot;| ?
|-
! 2a
| [[Alessandro Fantini]]
|style=&quot;background:#99CBFF;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| [[Giuseppe Fallarini]]
|style=&quot;background:lightyellow;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| {{ct|Legnano|1956}}
|-
! 2b
| {{ct|Chlorodont|1956}}
|style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;1&quot;| [[Vincenzo Zucconelli]]
|-
! 3
| [[Alessandro Fantini]]
|style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;10&quot;| [[Alessandro Fantini]]
|style=&quot;background:#99CBFF;&quot; rowspan=&quot;20&quot;| [[Federico Bahamontes]]
|style=&quot;background:lightyellow;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| {{ct|Atala|1956}}
|-
! 4
| [[Miguel Poblet]]
|-
! 5
| [[Giuseppe Minardi]]
|style=&quot;background:lightyellow;&quot; rowspan=&quot;1&quot;| ?
|-
! 6
| [[Jan Nolten]]
|style=&quot;background:lightyellow;&quot; rowspan=&quot;1&quot;| {{ct|Atala|1956}} in {{ct|Legnano|1956}}
|-
! 7
| [[Arrigo Padovan]]
|style=&quot;background:lightyellow;&quot; rowspan=&quot;1&quot;| {{ct|Atala|1956}}
|-
! 8
| [[Charly Gaul]]
|style=&quot;background:lightyellow;&quot; rowspan=&quot;1&quot;|?
|-
! 9
| [[Miguel Poblet]]
|style=&quot;background:lightyellow;&quot; rowspan=&quot;11&quot;| {{ct|Legnano|1956}}
|-
! 10
| ''odpovedana''
|-
! 11
| [[Bruno Tognaccini]]
|-
! 12
| [[Pietro Nascimbene]]
|-
! 13
| [[Pasquale Fornara]]
|style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;7&quot;| [[Pasquale Fornara]]
|-
! 14
| [[Michel Stolker]]
|-
! 15
| [[Charly Gaul]]
|-
! 16
| [[Miguel Poblet]]
|-
! 17
| [[Giorgio Albani]]
|-
! 18
| [[Miguel Poblet]]
|-
! 19
| [[Cleto Maule]]
|-
! 20
| [[Charly Gaul]]
|style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;3&quot;| [[Charly Gaul]]
|style=&quot;background:lightgreen;&quot; rowspan=&quot;3&quot;| [[Charly Gaul]]
|style=&quot;background:lightyellow;&quot; rowspan=&quot;3&quot;| {{ct|Atala|1956}}
|-
! 21
| [[Giorgio Albani]]
|-
! 22
| [[Donato Piazza]]
|-
! colspan=2| '''Skupaj'''
! style=&quot;background:#F660AB;&quot;| '''[[Charly Gaul]]'''
! style=&quot;background:#32CD32;&quot;| '''[[Charly Gaul]]'''
! style=&quot;background:dodgerblue;&quot;| '''[[Federico Bahamontes]]'''
! style=&quot;background:yellow;&quot;| '''{{ct|Atala|1956}}'''
|}

== Končna razvrstitev ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;4&quot; | Legenda
|-
| {{cjersey|pink}}
|Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku
|}

=== Rožnata majica ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;width:40em;margin-bottom:0;&quot;
|+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)&lt;ref name=&quot;BRI 1956&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;SS Finals&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,5/articleid,1587_02_1956_0135A_0005_23612814/|language=it|date=11 June 1956|page=5|title=Gaul ha vinto il Giro d'Italia|newspaper=Stampa Sera|publisher=Editrice La Stampa|access-date=27 May 2012|format=PDF|trans-title=Gaul has won the Tour of Italy}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;1956p2 elm final&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1956/06/11/pagina-5/636590/pdf.html# |title=Gaul, Vencedor Del &quot;Giro&quot; |language=es |date=14 June 1956 |page=5 |publisher=El Mundo Deportivo |access-date=27 May 2012 |trans-title=Gaul, the Winner of the &quot;Tour&quot; |archive-url=https://web.archive.org/web/20140508222832/http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1956/06/11/pagina-5/636590/pdf.html |archive-date=8 May 2014 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Čas
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 1 
| {{flagathlete|[[Charly Gaul]]|LUX}} [[File:Jersey pink.svg|20px|link=General classification in the Giro d'Italia|alt=Pink jersey]]
| {{ct|Faema|1956}}
|align=&quot;right&quot;| {{nowrap|101h 39' 49&quot;}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 2 
| {{flagathlete|[[Fiorenzo Magni]]|ITA}}
| {{ct|Nivea|1956}}
|align=&quot;right&quot;| + 3' 27&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 3
| {{flagathlete|[[Agostino Coletto]]|ITA}}
| {{ct|Fréjus|1956}}
|align=&quot;right&quot;| + 6' 53&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 4
| {{flagathlete|[[Cleto Maule]]|ITA}}
| {{ct|Torpado|1956}}
|align=&quot;right&quot;| + 7' 25&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 5
| {{flagathlete|[[Aldo Moser]]|ITA}}
| {{ct|Torpado|1956}}
|align=&quot;right&quot;| + 7' 30&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 6
| {{flagathlete|[[Alessandro Fantini]]|ITA}} 
| {{ct|Atala|1956}}
|align=&quot;right&quot;| + 8' 46&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 7
| {{flagathlete|[[Jean Brankart]]|BEL}}
| Eldroado
|align=&quot;right&quot;| + 9' 21&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 8
| {{flagathlete|[[Bruno Monti]]|ITA}}
| {{ct|Atala|1956}}
|align=&quot;right&quot;| + 10' 54&quot;
|- 
!style=&quot;text-align:center&quot;| 9
| {{flagathlete|[[Waldemaro Bartolozzi]]|ITA}}
| {{ct|Legnano|1956}}
|align=&quot;right&quot;| + 18' 14&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 10
| {{flagathlete|[[Hilaire Couvreur]]|BEL}}
| Eldorado
|align=&quot;right&quot;| + 18' 41&quot;
|-
|}

{{columns-start}}

=== Trofeo Dolomiti ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v razvrstitvi Trofeo Dolomiti (1-7)&lt;ref name=&quot;BRI 1956&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;CDS TD Fin&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&amp;c=1&amp;f=10570&amp;p=1#page/6/mode/1up|title=Trofeo delle Dolomiti|work=Corriere dello Sport|date=9 June 1956|page=6|access-date=7 July 2013|language=it|trans-title=Trophy of the Dolomites|archive-url=https://web.archive.org/web/20141223001442/http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&amp;c=1&amp;f=10570&amp;p=1|archive-date=23 December 2014|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 1
| {{flagathlete|[[Charly Gaul]]|LUX}} [[File:Jersey pink.svg|20px|link=General classification in the Giro d'Italia|alt=Pink jersey]]
| {{ct|Faema|1956}}
|style=&quot;text-align:center&quot;| 20
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 2 
| {{flagathlete|[[Bruno Monti]]|ITA}}
| {{ct|Atala|1956}}
|style=&quot;text-align:center&quot;| 5
|-
|style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=&quot;3&quot;| 3
| {{flagathlete|[[Arrigo Padovan]]|ITA}}
| {{ct|Atala|1956}}
|style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=&quot;3&quot;| 4
|-
| {{flagathlete|[[Alessandro Fantini]]|ITA}}
| {{ct|Atala|1956}}
|-
| {{flagathlete|[[Agostino Coletto]]|ITA}}
| {{ct|Fréjus|1956}}
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 6
| {{flagathlete|[[Fiorenzo Magni]]|ITA}}
| {{ct|Nivea|1956}}
|style=&quot;text-align:center&quot;| 8
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 7
| {{flagathlete|[[Pierino Baffi]]|ITA}}
| {{ct|Nivea|1956}}
|style=&quot;text-align:center&quot;| 8
|}

{{column}}

=== Trofeo Appennini ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v razvrstitvi Trofeo Appennini (1–5)&lt;ref name=&quot;BRI 1956&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;LS 20&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,4/articleid,0059_01_1956_0133_0004_14488297/|title=Del Rio primo sul valico dello Stelvio e Maule vincitore in volata a Merano|language=it|date=8 June 1956|page=4|newspaper=La Stampa|publisher=Editrice La Stampa|access-date=27 May 2012|format=PDF|trans-title=Del Rio on the first pass of the Stelvio and Maule winner in the sprint in Merano}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;LS 18&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,5/articleid,1587_02_1956_0130_0005_22118411/|title=Magni sara in gara nella &quot;grande boucle&quot;?|language=it|date=5 June 1956|page=5|newspaper=La Stampa|publisher=Editrice La Stampa|access-date=27 May 2012|format=PDF|trans-title=Magni will be competing in the &quot;grand boucle&quot;?}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 1 
| {{flagathlete|[[Federico Bahamontes]]|ESP|1945}}
| {{ct|Girardengo|1956}}
|style=&quot;text-align:center&quot;| 30
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 2 
| {{flagathlete|[[Bruno Monti]]|ITA}}
| {{ct|Atala|1956}}
|style=&quot;text-align:center&quot;| 13
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 3
| {{flagathlete|[[Giuseppe Buratti]]|ITA}}
| {{ct|Bianchi|1956}}
|style=&quot;text-align:center&quot;| 11
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 4
| {{flagathlete|[[Pasquale Fornara]]|ITA}}
| Arbos
|style=&quot;text-align:center&quot;| 10
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 5
| {{flagathlete|[[Aldo Moser]]|ITA}}
| {{ct|Torpado|1956}}
|style=&quot;text-align:center&quot;| 8
|}

{{columns-end}}

{{columns-start}}

=== Vmesni šprinti ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na vmesnih šprintih (1–6)&lt;ref name=&quot;SS Finals&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;1956p2 elm final&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;CDS TV Fin&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&amp;c=1&amp;f=10571&amp;p=1#page/12/mode/1up|title=Trofeo Traguardi Volanti|work=Corriere dello Sport|date=11 June 1956|page=12|access-date=7 July 2013|language=it|trans-title=Flying Trophy Successes|archive-url=https://web.archive.org/web/20141223000919/http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&amp;c=1&amp;f=10571&amp;p=1|archive-date=23 December 2014|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 1 
| {{flagathlete|[[Giorgio Albani]]|ITA}}
| {{ct|Legnano|1956}}
|style=&quot;text-align:center&quot;| 22
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 2 
| {{flagathlete|[[Giuseppe Favero]]|ITA}}
| {{ct|Bianchi|1956}}
|style=&quot;text-align:center&quot;| 11
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 3
| {{flagathlete|[[Mies Stolker]]|NED}}
| Italcover
|style=&quot;text-align:center&quot;| 10
|-
|style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 4 
| {{flagathlete|[[Guido De Santi]]|ITA}}
| {{ct|Ignis|1956}}
|style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 8
|-
| {{flagathlete|[[Mario Baroni]]|ITA}}
| {{ct|Nivea|1956}}
|-
|style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 6
| {{flagathlete|[[Gino Guerrini]]|ITA}}
| {{ct|Carpano|1956}}
|style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 7
|-
| {{flagathlete|[[Alessandro Fantini]]|ITA}}
| {{ct|Atala|1956}}
|}

{{column}}

=== Trofeo della plata ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v razvrstitvi Trofeo della plata (1–4)&lt;ref name=&quot;SS Finals&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;1956p2 elm final&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;CDS TDP Fin&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&amp;c=1&amp;f=10571&amp;p=1#page/12/mode/1up|title=Trofeo della Pista|work=Corriere dello Sport|date=11 June 1956|page=12|access-date=7 July 2013|language=it|trans-title=Trophy Track|archive-url=https://web.archive.org/web/20141223000919/http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&amp;c=1&amp;f=10571&amp;p=1|archive-date=23 December 2014|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 1 
| {{flagathlete|[[Giorgio Albani]]|ITA}}
| {{ct|Legnano|1956}}
|style=&quot;text-align:center&quot;| 8
|-
|style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 2 
| {{flagathlete|[[Bruno Monti]]|ITA}}
| {{ct|Atala|1956}}
|style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 6
|-
| {{flagathlete|[[Guido De Santi]]|ITA}}
| {{ct|Ignis|1956}}
|-
|style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=&quot;6&quot;| 4 
| {{flagathlete|[[Arrigo Padovan]]|ITA}}
| {{ct|Atala|1956}}
|style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=&quot;6&quot;| 5
|-
| {{flagathlete|[[Bruno Tognaccini]]|ITA}}
| {{ct|Chlorodont|1956}}
|-
| {{flagathlete|[[Pietro Nascimbene]]|ITA}}
| {{ct|Carpano|1956}}
|-
| {{flagathlete|[[Mies Stolker]]|NED}}
| Italcover
|-
| {{flagathlete|[[Cleto Maule]]|ITA}}
| {{ct|Torpado|1956}}
|-
| {{flagathlete|[[Donato Piazza]]|ITA}}
| {{ct|Nivea|1956}}
|}

{{columns-end}}

=== Ekipna razvrstitev ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših ekip (1–6)&lt;ref name=&quot;BRI 1956&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;SS Finals&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;CDS T Fin&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&amp;c=1&amp;f=10571&amp;p=1#page/12/mode/1up|title=G. P. Dell'Industria|work=Corriere dello Sport|date=11 June 1956|page=12|access-date=7 July 2013|language=it|archive-url=https://web.archive.org/web/20141223000919/http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&amp;c=1&amp;f=10571&amp;p=1|archive-date=23 December 2014|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 1 
| {{ct|Atala|1956}}
|align=&quot;right&quot;| 1014
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 2 
| {{ct|Torpado|1956}}
|align=&quot;right&quot;| 1054
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 3 
| {{ct|Nivea|1956}}
|align=&quot;right&quot;| 1200
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 4 
| {{ct|Carpano|1956}}
|align=&quot;right&quot;| 1545
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 5
| {{ct|Chlorodont|1956}}
|align=&quot;right&quot;| 1619
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 6 
| {{ct|Ignis|1956}} 
|align=&quot;right&quot;| 1627
|-
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Dirka po Italiji}}

[[Kategorija:Dirka po Italiji|1956]]
[[Kategorija:1956 v športu]]</text>
      <sha1>eta751p4ggok36nzmt7dw1ooy18kczr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dirka po Italiji 1919</title>
    <ns>0</ns>
    <id>550371</id>
    <revision>
      <id>6757893</id>
      <parentid>6349010</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:37:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757893</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11472" sha1="ku27rx52hcxuamcdrkxuyjgjbuewfdt" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race report
| name               = Dirka po Italiji 1919
| image              = Giro Italia 1919-map.png
| image_size         = 350
| image_caption      = Trasa dirke
| date               = 21. maj–8. junij
| stages             = 10
| distance           = 2984
| unit               = km
| time               = 112h 51' 29&quot;
| first              = [[Costante Girardengo]]
| first_nat          = ITA
| first_natvar       = 1861
| first_team         = {{ct|Stucchi|1919}}
| second             = [[Gaetano Belloni]]
| second_nat         = ITA
| second_natvar      = 1861
| second_team        = {{ct|Bianchi|1919}}
| third              = [[Marcel Buysse]]
| third_nat          = BEL
| third_team         = {{ct|Bianchi|1919}}
| points             = [[Costante Girardengo]]
| points_nat         = ITA
| points_natvar      = 1861
| points_team        = {{ct|Stucchi|1919}}
| team               = {{ct|Stucchi|1919}}
| previous           = [[Dirka po Italiji 1914|1914]]
| next               = [[Dirka po Italiji 1920|1920]]
}}
'''Dirka po Italiji 1919''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 1919}}) je 7. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[21. maj]]a v [[Milano|Milanu]] in končala [[8. junij]]a v Milanu, potekala je prvič po prekinitvi zaradi izbruha [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ki je trajala od leta [[Dirka po Italiji 1914|1914]].&lt;ref name=&quot;BRI 1919&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://bikeraceinfo.com/giro/giro1919.html |title=1919 Giro d'Italia |work=Bike Race Info |author= Bill and Carol McGann |publisher=Dog Ear Publishing|access-date=2012-07-10}}&lt;/ref&gt; Sodelovalo je 63 kolesarjev iz šestih ekip in privatnih kolesarjev. Skupno zmago je prvič osvojil [[Costante Girardengo]] ({{ct|Stucchi|1919}}), drugo mesto [[Gaetano Belloni]], tretje pa [[Marcel Buysse]] (oba {{ct|Bianchi|1919}}).&lt;ref name=&quot;BRI 1919&quot;/&gt;
 
== Ekipe ==
{{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}}
* {{ct|Bianchi|1919}}
* {{ct|Legnano|1919}}
* {{ct|Maino|1919}}
* {{ct|Peugeot|1919}}
* {{ct|Stucchi|1919}}
* Verdi
{{Div col end}}

== Etape ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Karakteristike etap&lt;ref name=&quot;BRI 1919&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;CR 19&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.cyclingrevealed.com/timeline/Race%20Snippets/GdI/GdI_1919.htm |title=Girardengo Untouchable |work=CyclingRevealed |author=Barry Boyce |publisher=CyclingRevealed|access-date=2012-07-10}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; |Etapa
! scope=&quot;col&quot; |Datum
! scope=&quot;col&quot; |Štart/Cilj
! scope=&quot;col&quot; |Razdalja
! colspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Tip
! scope=&quot;col&quot; |Zmagovalec
! scope=&quot;col&quot; |Vodilni
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|1 
| 21. maj 
| [[Milano]] – [[Trento]] 
|style=&quot;text-align:center&quot;| 302,8 km 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Costante Girardengo]]|ITA|1861}}  
| {{flagathlete|[[Costante Girardengo]]|ITA|1861}}
|-  
!
| 22. maj
|colspan=&quot;6&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| ''dan počitka''
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|2 
| 23. maj 
| [[Trento]] – [[Trst]] 
|style=&quot;text-align:center&quot;| 334,3 km 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Costante Girardengo]]|ITA|1861}} 
| {{flagathlete|[[Costante Girardengo]]|ITA|1861}}
|-  
!
| 24. maj
|colspan=&quot;6&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| ''dan počitka''
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|3 
| 25. maj 
| [[Trst]] – [[Ferrara]] 
|style=&quot;text-align:center&quot;| 282 km 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Oscar Egg]]|SUI}} 
| {{flagathlete|[[Costante Girardengo]]|ITA|1861}}
|-  
!
| 26. maj
|colspan=&quot;6&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| ''dan počitka''
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|4 
| 27. maj 
| [[Ferrara]] – [[Pescara]] 
|style=&quot;text-align:center&quot;| 411,2 km 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Ezio Corlaita]]|ITA|1861}} 
| {{flagathlete|[[Costante Girardengo]]|ITA|1861}}
|-  
!
| 28. maj
|colspan=&quot;6&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| ''dan počitka''
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|5 
| 29. maj 
| [[Pescara]] – [[Neapelj]] 
|style=&quot;text-align:center&quot;| 312,5 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Gaetano Belloni]]|ITA|1861}} 
| {{flagathlete|[[Costante Girardengo]]|ITA|1861}}
|-  
!
| 30. maj
|colspan=&quot;6&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| ''dan počitka''
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|6 
| 31. maj 
| [[Neapelj]] – [[Rim]] 
|style=&quot;text-align:center&quot;| 203,8 km 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Costante Girardengo]]|ITA|1861}} 
| {{flagathlete|[[Costante Girardengo]]|ITA|1861}}
|-  
!
| 1. junij
|colspan=&quot;6&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| ''dan počitka''
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|7 
| 2. junij 
| [[Rim]] – [[Firence]] 
|style=&quot;text-align:center&quot;| 350,8 km 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Costante Girardengo]]|ITA|1861}} 
| {{flagathlete|[[Costante Girardengo]]|ITA|1861}}
|-  
!
| 3. junij
|colspan=&quot;6&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| ''dan počitka''
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|8 
| 4. junij 
| [[Firence]] – [[Genova]] 
|style=&quot;text-align:center&quot;| 261,8 km 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Costante Girardengo]]|ITA|1861}} 
| {{flagathlete|[[Costante Girardengo]]|ITA|1861}}
|-  
!
| 5. junij
|colspan=&quot;6&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| ''dan počitka''
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|9 
| 6. junij 
| [[Genova]] – [[Torino]] 
|style=&quot;text-align:center&quot;| 248 km 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Costante Girardengo]]|ITA|1861}} 
| {{flagathlete|[[Costante Girardengo]]|ITA|1861}}
|-  
!
| 7. junij
|colspan=&quot;6&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| ''dan počitka''
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|10 
| 8. junij 
| [[Torino]] – [[Milano]] 
|style=&quot;text-align:center&quot;| 277 km 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Costante Girardengo]]|ITA|1861}} 
| {{flagathlete|[[Costante Girardengo]]|ITA|1861}}
|-
!
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| Skupaj
| colspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| 2984 km
|}

== Končna razvrstitev ==
=== Skupni seštevek ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;width:45em;margin-bottom:0;&quot;
|+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)&lt;ref name=&quot;BRI 1919&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;CA GC&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.cyclingarchives.com/ritfiche.php?ritid=9433#first |title=Giro d'Italia 1919 |work=Cycling Archives |access-date=16 April 2013 |archive-date=2023-06-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230616100834/http://www.cyclingarchives.com/ritfiche.php?ritid=9433#first |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;LS 10&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,4/articleid,1177_01_1919_0157_0004_24306803/anews,true/|title=Girardengo vince il Giro d'Italia|language=it|date=9 June 1919|page=4|newspaper=La Stampa|publisher=Editrice La Stampa|access-date=27 May 2012|trans-title=Girardengo wins the Tour of Italy|archive-url=https://web.archive.org/web/20230721031036/http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,4/articleid,1177_01_1919_0157_0004_24306803/anews,true/|archive-date=2023-07-21|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Čas
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 1
| {{flagathlete|[[Costante Girardengo]]|ITA|1861}}
| {{ct|Stucchi|1919}}
|align=&quot;right&quot;| {{nowrap|112h 51' 29&quot;}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 2
| {{flagathlete|[[Gaetano Belloni]]|ITA|1861}}
| {{ct|Bianchi|1919}}
|align=&quot;right&quot;| + 51' 56&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 3
| {{flagathlete|[[Marcel Buysse]]|BEL}} 
| {{ct|Bianchi|1919}}
|align=&quot;right&quot;| + 1h 05' 31&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 4
| {{flagathlete|[[Clemente Canepari]]|ITA|1861}}
| {{ct|Stucchi|1919}}
|align=&quot;right&quot;| + 1h 34' 35&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 5
| {{flagathlete|[[Ugo Agostoni]]|ITA|1861}}
| {{ct|Bianchi|1919}}
|align=&quot;right&quot;| + 1h 39' 39&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 6 
| {{flagathlete|[[Angelo Gremo]]|ITA|1861}}
| {{ct|Stucchi|1919}}
|align=&quot;right&quot;| + 2h 20' 01&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 7
| {{flagathlete|[[Ezio Corlaita]]|ITA|1861}}
| {{ct|Stucchi|1919}}
|align=&quot;right&quot;| + 4h 12' 07&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 8
| {{flagathlete|[[Lauro Bordin]]|ITA|1861}} 
| {{ct|Maino|1919}} 
|align=&quot;right&quot;| + 4h 16' 32&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 9
| {{flagathlete|[[Giosuè Lombardi]]|ITA|1861}}
| — 
|align=&quot;right&quot;| + 4h 28' 33&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 10
| {{flagathlete|[[Ugo Ruggeri]]|ITA|1861}}  
| — 
|align=&quot;right&quot;| + 6h 03' 51&quot;
|-
|}
{| class=&quot;collapsible collapsed wikitable&quot; style=&quot;width:45em;margin-top:0;&quot;
|-
!colspan=4|Skupna razvrstitev kolesarjev (11–15)&lt;ref name=&quot;BRI 1919&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;CA GC&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Čas
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;|  11 || {{flagathlete|[[Marcel Godivier]]|FRA}} || {{ct|Bianchi|1919}} || align=center| + 6h 52' 54&quot;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;|  12 || {{flagathlete|[[Costante Costa]]|ITA|1861}} || Verdi || align=center| + 6h 53' 31&quot;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;|  13 || {{flagathlete|[[Enrico Sala]]|ITA|1861}} || — || align=center| + 7h 15' 17&quot;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;|  14 || {{flagathlete|[[Ottavio Pratesi]]|ITA|1861}} || — || align=center| + 7h 57' 40&quot;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;|  15 || {{flagathlete|[[Francesco Marchese]]|ITA|1861}} || Verdi || align=center| + 9h 20' 59&quot;
|-
|}

=== Po točkah ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;width:45em;margin-bottom:0;&quot;
|+ Razvrstitev najboljših kolesarjev po točkah (1–10)&lt;ref name=&quot;LS 10&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 1
| {{flagathlete|[[Costante Girardengo]]|ITA|1861}}
| {{ct|Stucchi|1919}}
|align=&quot;right&quot;| 21
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 2
| {{flagathlete|[[Gaetano Belloni]]|ITA|1861}}
| {{ct|Bianchi|1919}}
|align=&quot;right&quot;| 46
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 3
| {{flagathlete|[[Marcel Buysse]]|BEL}} 
| {{ct|Bianchi|1919}}
|align=&quot;right&quot;| 62
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 4
| {{flagathlete|[[Clemente Canepari]]|ITA|1861}}
| {{ct|Stucchi|1919}}
|align=&quot;right&quot;| 73
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 5
| {{flagathlete|[[Angelo Gremo]]|ITA|1861}}
| {{ct|Stucchi|1919}}
|align=&quot;right&quot;| 78
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 6 
| {{flagathlete|[[Ugo Agostoni]]|ITA|1861}}
| {{ct|Bianchi|1919}}
|align=&quot;right&quot;| 88
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 7
| {{flagathlete|[[Ezio Corlaita]]|ITA|1861}}
| {{ct|Stucchi|1919}}
|align=&quot;right&quot;| 9?
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 8
| {{flagathlete|[[Marcel Godivier]]|ITA|1861}} 
| {{ct|Bianchi|1919}}
|align=&quot;right&quot;| 99
|-
!style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 9
| {{flagathlete|[[Giosuè Lombardi]]|ITA|1861}}
| — 
|align=&quot;right&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 119
|-
| {{flagathlete|[[Lauro Bordin]]|ITA|1861}}
| {{ct|Maino|1919}} 
|-
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Dirka po Italiji}}

[[Kategorija:Dirka po Italiji|1919]]
[[Kategorija:1919 v športu]]</text>
      <sha1>ku27rx52hcxuamcdrkxuyjgjbuewfdt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Geografija Gvatemale</title>
    <ns>0</ns>
    <id>551969</id>
    <revision>
      <id>6758101</id>
      <parentid>6754265</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T23:56:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758101</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9316" sha1="jxnt2xdsyegie0lrrymy0yj4210zl3m" xml:space="preserve">{{Country geography 
|name= Gvatemala
|map = Guatemala_geopolitical.jpg
|continent = [[Severna Amerika]]
|region = [[Srednja Amerika]]
|coordinates = {{Coord|15|30|N|90|15|W|type:country}}
|area ranking = 105.
|km area = 108.889
|percent land = 98,41
|km coastline = 400 
|borders = total: 1667 km
|highest point = [[Tajumulco (vulkan)|vulkan Tajumulco]] &lt;br&gt; 4220 m
|lowest point = [[Tihi ocean]] 0 m 
|longest river = [[Motagua]] 486 km
|largest lake = [[Izabal (jezero)|Jezero Izabal]] 589,6 km²
|exclusive economic zone = 114.170 km²
}}
[[File:Un-guatemala.png|thumb|280px|Zemljevid Gvatemale]]
'''[[Gvatemala]]''' je gorata, razen južnega obalnega območja in prostranega severnega nižavja departmaja Petén. Država je v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] in na severu in zahodu meji na [[Mehika|Mehiko]], na vzhodu na [[Belize]] in [[Honduraški zaliv]], na vzhodu na [[Honduras]], na jugovzhodu na [[Salvador]] in na jugu na [[Tihi ocean]]. Dve gorski verigi vstopita v Gvatemalo od zahoda proti vzhodu in državo delita na tri glavne regije: višavje, kjer so gore; pacifiška obala, južno od gora; in apnenčasto planoto v regiji Petén, severno od gora. Ta območja se razlikujejo po podnebju, nadmorski višini in pokrajini, kar zagotavlja dramatična nasprotja med vročimi in vlažnimi tropskimi nižavji ter visokogorskimi vrhovi in dolinami.

== Regije ==
Južni rob zahodnega višavja zaznamuje [[Sierra Madre de Chiapas]], ki se razteza od mehiške meje proti jugu in vzhodu ter se nadaljuje v nižjih legah proti Salvadorju. Za gorsko verigo so značilni strmi vulkanski stožci, vključno z [[Tajumulco (vulkan)|vulkanom Tajumulco]] 4220 m, najvišjo točko v državi in Srednji Ameriki. Vseh 37 gvatemalskih [[vulkan]]ov (3 od njih so aktivni: [[Pacaya]], Santiaguito in [[Fuego (vulkan)|Fuego]]) je v tej gorski verigi in jih je veliko v visokogorju.

Severna veriga gora se začne blizu mehiške meje z verigo [[Sierra de los Cuchumatanes]], nato pa se razteza proti vzhodu skozi pogorja Chuacús in Chamá, navzdol do pogorij Santa Cruz in Minas, blizu [[Karibsko morje|Karibskega morja]]. Severne in južne gore ločuje dolina Motagua, kjer reka [[Motagua (reka)|Motagua]] in njeni pritoki odtekajo iz visokogorja v Karibe in so plovne na spodnjem koncu, kjer tvorijo mejo s Hondurasom.

Reke so kratke in plitke v pacifiškem povodju, večje in globlje, kot so Polochic, ki se izliva v [[Izabal (jezero)|jezero Izabal]], [[Rio Dulce]], Motagua in Sarstún, ki tvori mejo z Belizejem v Karibih in povodjem Mehiškega zaliva ([[Usumacinta (reka)|Usumacinta]], ki tvori mejo med Chiapasom v Mehiki in Peténom ter njegovimi pritoki, kot sta La Pasión in San Pedro.

Večina večjih mest je v višavju. Večja mesta so glavno mesto [[Gvatemala (mesto)]], nadmorska višina 1500 m (osrednje višavje), [[Antigua Gvatemala]], nadmorska višina 1530 m (osrednje višavje), [[Quetzaltenango]], nadmorska višina 2350 m (zahodno višavje) in [[Puerto Barrios]] na karibski obali. Največje jezero Izabal (589,6 km²) je blizu karibske obale. Vulkan Tajumulco, 4220 m, najvišja točka Srednje Amerike, je v zahodnem departmaju San Marcos.

Zadnji večji [[Potres v Gvatemali (1976) |potres je bil 4. februarja 1976]] in je v osrednjem višavju zahteval več kot 23.000 življenj.

== Podnebje ==
[[File:Koppen-Geiger Map GTM present.svg|thumb|280px|Gvatemalski zemljevid Köppnovih podnebnih klasifikacijskih območij]]

V Pacifiku in nižavju Petén je podnebje vroče in vlažno. V visokogorju je bolj zmerno, na vrhu pogorja Cuchumatanes do ledeno mrzlo, v najbolj vzhodnih departmajih pa vroče/suho.

Gvatemala je zaradi lege v Karibskem morju in Tihem oceanu tarča [[orkan]]ov, vključno z orkanom Mitch leta 1998 in orkanom Stan oktobra 2005, ki sta zahtevala več kot 1500 življenj. Škoda ni nastala zaradi vetra, temveč zaradi poplav in zemeljskih plazov.

Podnebne spremembe v Gvatemali so resen problem, saj velja za eno od 10 držav, ki so najbolj ranljive za učinke podnebnih sprememb.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.climatelinks.org/countries/guatemala|title=Guatemala {{!}} Global Climate Change|last=|first=|date=|website=Climate Links|publisher=USAID|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Leta 2010 se je Gvatemala »uvrstila na drugo mesto na svetu po indeksu globalnega podnebnega tveganja, ki kaže stopnjo izpostavljenosti in ranljivosti za ekstremne dogodke.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://ccafs.cgiar.org/guatemala|title=Guatemala|last=|first=|date=2015-11-27|website=Research Program on Agriculture, Climate Change, and Food Security|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20200720100041/https://ccafs.cgiar.org/guatemala|archive-date=2020-07-20|access-date=2019-05-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Tako komercialna kmetijska proizvodnja kot samooskrbno kmetovanje sta upadli, zato se samooskrbnim kmetom zdi bolj težko najdejo delo kot dnevni delavci, ko njihova lastna žetev propade.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.nationalgeographic.com/environment/2018/10/drought-climate-change-force-guatemalans-migrate-to-us/|title=Changing climate forces desperate Guatemalans to migrate|last=|first=|date=2018-10-23|website=National Geographic|archive-url=https://web.archive.org/web/20181031220415/https://www.nationalgeographic.com/environment/2018/10/drought-climate-change-force-guatemalans-migrate-to-us/|archive-date=2018-10-31|access-date=2019-05-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Približno 300.000 samooskrbnih kmetov je leta 2018 poročalo o izgubi pridelka zaradi suše.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://tucson.com/opinion/national/conor-walsh-immigration-and-climate-change-in-central-america/article_f9d39a5f-c475-5255-8b71-0b0c542a3ec7.html|title=Conor Walsh: Immigration and climate change in Central America|last=Walsh|first=Conor|date=|website=Arizona Daily Star|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20260601234038/https://tucson.com/opinion/national/conor-walsh-immigration-and-climate-change-in-central-america/article_f9d39a5f-c475-5255-8b71-0b0c542a3ec7.html|archive-date=2026-06-01|access-date=2019-05-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Približno polovica gvatemalske delovne sile je v kmetijskem sektorju. Slab pridelek zaradi podnebnih sprememb je bil opredeljen kot dejavnik pri preseljevanju v ZDA.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.npr.org/2019/04/10/711951941/climate-change-is-forcing-farmers-in-guatemala-to-leave-their-land-for-the-u-s|title=Climate Change Is Forcing Farmers In Guatemala To Leave Their Land For The U.S.|last1=Shapiro|first1=Ari|last2=Blitzer|first2=Jonathan|date=April 10, 2019|website=NPR|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.wlrn.org/post/guatemalan-climate-change-refugees-pouring-over-us-border-and-south-florida|title=Guatemalan Climate Change Refugees Pouring Over U.S. Border – And Into South Florida|last=Padgett|first=Tim|date=Apr 8, 2019|website=WLRN-FM|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}&lt;/ref&gt;

== Geografski podatki ==
[[Image:Guatemala Topography.png|thumb|280px|Topografija Gvatemale]]

;Geografske koordinate: {{Coord|15|30|N|90|15|W|type:country}}
;Reference zemljevidov: Srednja Amerika in Karibi
;Površina
*skupaj: 108.889 km²
*kopno: 107.159 km²
;Kopenske meje
*Skupaj: 1667 km
*Mejne države: Belize 266 km, Salvador 199 km, Honduras 244 km, Mehika 958 km
;Obala  400 km
;Pomorske zahteve
*Teritorialno morje: 12 nmi (22 km)
*Izključna ekonomska cona: 114.170 km² in 200 nmi (370 km)
*Ekontinentalni pas: 200 m globine oziroma do globine izkoriščanja
;Ekstremne točke
*Najsevernejša točka – meja z Mehiko, departma Petén
*Najjužnejša točka – meja s Salvadorjem, blizu Garita Chapina, departma Jutiapa
*Najzahodnejša točka – meja z Mehiko na pacifiški obali, departma San Marcos
*Skrajna vzhodna točka – meja s Hondurasom, departma Izabal
*Najnižja točka – Tihi ocean in Karibsko morje: 0 m
*Najvišja točka – vulkan Tajumulco: 4220 m
;Naravni viri 
*nafta, nikelj, redki gozdovi, ribe, čikel, hidroelektrarne
;Raba tal
*Njive: 14,32 %
*Trajni nasadi: 8,82 %
*Drugo: 76,87 % (ocena 2012)
*Namakana zemlja 3121 km² (2003)
;Skupni obnovljivi vodni viri 
*111,3 km³ (2011)
;Črpanje sladke vode (gospodinjski/industrijski/kmetijski)
*skupaj: 3,46 km³/leto (15 %/31 %/54 %)
*na prebivalca: 259,1 m³/leto (2006)
;Naravne nevarnosti
*Več aktivnih vulkanov, občasni močni potresi; Karibska obala izpostavljena orkanom in drugim tropskim nevihtam, ki povzročajo poplave, blatne tokove in zemeljske plazove
;Okolje – aktualna vprašanja
*krčenje gozdov; erozija tal; onesnaževanje vode
;Okolje—mednarodni sporazumi
*Pogodbenica: Pogodba o Antarktiki, biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, podnebne spremembe-Kjotski protokol, dezertifikacija, ogrožene vrste, okoljske spremembe, nevarni odpadki, pomorsko pravo, odlaganje odpadkov v morje, prepoved jedrskih poskusov, zaščita ozonskega plašča, onesnaževanje z ladij (MARPOL 73/ 78), Mokrišča
*Podpisan, vendar ne ratificiran: Antarktično-okoljski protokol

== Sklici ==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Geografija Gvatemale]]</text>
      <sha1>jxnt2xdsyegie0lrrymy0yj4210zl3m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dinastija Lju Song</title>
    <ns>0</ns>
    <id>553787</id>
    <revision>
      <id>6757884</id>
      <parentid>6616406</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:24:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757884</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23254" sha1="4wh3kwuc935dtj8wrfpt9q10rsx17tw" xml:space="preserve">{{Infopolje Država 
|native_name            = 宋
|conventional_long_name = Song
|common_name            = Lju Song
|status                 = Cesarstvo
|government_type        = [[monarhija]]
|year_start             = 420
|year_end               = 479
|date_start             = 7. julij&lt;ref&gt;''[[Dzidži Tongdžjan]]'', [[:zh:s:資治通鑑/卷119|vol. 119]].&lt;/ref&gt;
|date_end               = 31. maj&lt;ref&gt;''[[Knjiga Južnega Čija]]'', [[:zh:s:http://zh.wikisource.org/wiki/南齊書/卷1|vol. 1]].&lt;/ref&gt;
|p1                     = Dinastija Džin#Vzhodni Džin{{!}}Vzhodni Džin
|s1                     = Južni Či
|image_map              = Northern and Southern Dynasties 1.png
|image_map_caption      = Lju Song in sosednje države 
|image_map2             = Liu Song Division.png
|image_map2_caption     = Upravne enote Lju Songa
|capital                = [[Džjankang]]
|currency               = stari kitajski kovanci&lt;br&gt;stari kitajski bankovci
|leader1 = Vu
|leader2 = Ven 
|leader3 = Šjaovu 
|leader4 = Ming 
|leader5 = Hovfej 
|leader6 = Šun 
|year_leader1 = 420–422
|year_leader2 = 424–453
|year_leader3 = 453–464
|year_leader4 = 465–472
|year_leader5 = 473–477
|year_leader6 = 477–479
|title_leader           = Cesar
|today                  = {{CHN}}&lt;br&gt;{{ikona zastave|Mjanmar}} [[Mjanmar]]&lt;br&gt;{{ikona zastave|Vietnam}} [[Vietnam]]
}}

'''Dinastija Song''', v [[Zgodovina|zgodovini]] znana kot '''Lju Song''' ([[Kitajščina|kitajsko]] 劉宋), '''Nekdanji Song''' (前宋) ali '''Song (južnih) dinastij''' (南朝宋), je bila kitajska cesarska dinastija, prva od štirih južnih dinastij v obdobju [[Severne in južne dinastije|severnih in južnih dinastij]]. Nasledila je dinastijo [[Vzhodni Džin]] in bila  predhodnica dinastije [[Južni Či]].&lt;ref&gt;(梁）裴子野，《宋略‧總論》&lt;/ref&gt; 

Dinastijo je ustanovil Lju Ju (cesar [[Vu (dinastija Lju Song)|Vu]], 363–422), čigar priimek tvori prvi del imena dinastije. Ime Lju Song se uporablja za razlikovanje od kasnejše dinastije z istim imenom, ki ji je vladala hiša Džao. Dinastija Lju Song se je včasih omenjala tudi kot Južni Song, zdaj pa se to ime uporablja večinoma za označevanje dinastije Song po letu 1127. 

Dinastija Lju Song je bila obdobje velikih notranjih pretresov. Številni cesarji so bili nesposobni in/ali tiranski, kar je vsaj delno vodilo do številnih vojaških uporov. Ti cesarji so bili Lju Šao, Šjaovu, Lju Dzije, Ming in Lju Ju. Cesar Ming je bil še posebej hudoben, saj je umoril številne svoje brate, nečake in druge moške sorodnike,  med njimi tudi veliko otrok. Notranja nestabilnost v državi  je sčasoma pripeljala do uničenja dinastije. 

Ustanovitelj dinastije, cesar Vu, je veljal za enega največjih generalov v obdobju severnih in južnih dinastij, vladavina tretjega cesarja, cesarja Vena, pa je znana po politični stabilnosti in sposobni upravi, ne samo cesarja, ampak tudi uglednih in poštenih uradnikov. Obdobje je znano kot &quot;[[Vladavina Juandžija|vladavina Juandžija]]&quot; (425–453) in eno od relativno zlatih dob [[Severne in južne dinastije#Južne dinastije|južnih dinastij]].&lt;ref&gt;（梁）裴子野，《宋略‧總論》：「永初末歲，天子負扆矜懷，以燕、代戎幄，岐、梁重梗，將誓六師，屠桑乾而境北狄，三事大夫顧相謂曰：『待夫振旅凱入，乘轅南返，請具銀繩瓊檢，告報東嶽。』既而洮弗不興，即年厭世」&lt;/ref&gt;

==Zgodovina== 
===Lju Jujev vzpon=== 
[[Slika:Liu Yu (Song Wudi).jpg|thumb|Lju Ju (cesar Vu)]] 
Lju Ju je bil sin Lu Džjaoja, mlajšega brata cesarja [[Cesar Gaodzu iz dinastije Han|Gaodzuja iz Hana]],&lt;ref&gt;''[[Knjiga Songa]]'', [[:zh:s:宋書/卷1|vol. 1]]&lt;/ref&gt; vendar je bil rojen v revščini. Že v mladosti se je pridružil vojski, se hitro odlikoval in hitro napredoval v poveljnika polka Bejfu. Bil je ključna oseba v boju proti uporniku Huan Šuanu. Po Huan Šuanovem padcu je Lju Ju prevzel oblast v [[Dinastija Džin (266–420)|dinastiji Džin]]. 

=== Lju Jujevi pohodi=== 
Lju Ju velja za enega najboljših generalov [[Severne in južne dinastije|severnih in južnih dinastij]]. Kot tak je Kitajski vrnil večino ozemelj, ki jih je izgubila v obdobju [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]]. Svojo kariero je začel s kampanjo proti [[Južni Jan|Južnemu Janu]], ki je na severu mejil na Džin. Do pomladi leta 410 je zavzel prestolnico južnega Jana pri Guangguju in ukinil Južni Jan.&lt;ref name=&quot;Book of Song&quot;/&gt; 

Nato se je obrnil proti [[Zahodni Šu|Zahodnemu Šuju]] v sedanjem [[Sečuan]]u. Z briljantnim vojaškim manevrom, omenjenim v ''[[Umetnost vojne|Umetnosti vojne]]'', je Lju Ju svojim generalom naročil, naj napadejo prestolnico Šuja po poti ob reki Min in ne po krajši poti ob reki Fu. Manever je presenetil sile Šuja in Lju Ju je hitro zavzel [[Čengdu]]. Osvojeno ozemlje je vključil nazaj v dinastijo Džin.&lt;ref name=&quot;Book of Song&quot;&gt;Book of Song&lt;/ref&gt; 

Po smrti Jao Šina, cesarja Kasnejšega Čina, je Lju Ju napadel njegovo cesarstvo, ki je pred vstajami barbarov obsegalo ozemlja nekdanjih dinastij Jin, Han in Džin. Potem ko je v več bitkah premagal vojsko Kasnejšega Čina in vojsko Severnega Veja, ki je prestopila na stran Čina, je ponovno zavzel vitalni mesti [[Čangan]] in [[Luojang]], nekdanji prestolnici cesarstva Džin. Zapisi omenjajo, da je v bitki z vojsko Veja uporabil sulice, izstreljene  s samostreli, kar je povzročilo paniko med konjenico Veja in Lju Jujevo prepričljivo zmago.&lt;ref name=&quot;Book of Song&quot;/&gt; 

Po tem uspehu se je zdelo, da bo Džin uničil še preostale barbarske države na severu in ponovno združil Kitajsko, vendar se je sreča začela obračati. Ko je cesar Lju Mengdži umrl brez kompetentnega naslednika, je moral Lju Ju oditi v Džjankang (današnji [[Nanking]]) in prepustiti upravljanje severa svojemu generalu Vang Dženeju. Po njegovem odhodu je država Šja napadla Guandžong in ga ponovno zavzela. Severna meja Džina se je pomaknila na [[Rumena reka|Rumeno reko]]. Džinu je uspelo obdržati njegovo nekdanjo vzhodno prestolnico Luojang in večino osrednje Kitajske. 

Po vrnitvi v  Džjankang je Lju Ju končal vladavino Džina in leta 420 sam postal cesar ter ustanovil dinastijo Lju Song. Dinastija je dobila ime po Ljujevem fevdu, ki se je približno ujemal z ozemljem države Song v [[Obdobje pomladi in jeseni|obdobju pomladi in jeseni]]. ''[[Knjiga Songa]]'' ne omenja, ali je bila družina Lju v kakršnem koli krvnem sorodstvu z vladajočo hišo Dzi ali dinastijo Šang. Omembe vredno je dejstvo, da Lju svoje nove države ni zasnoval kot obnovo [[Dinastija Han|dinastije Han]], čeprav je bil dokazljivo v sorodu s cesarsko družino Han. Lju je umrl leta 422. Nasledil ga je nesposobni cesar Šaodi, ki je bil hitro odstavljen. Njegov naslednik je bil morda njegov tretji sin Vendi.&lt;ref name=&quot;Book of Song&quot;/&gt; 

===Vladavina cesarja Vena===
Pod cesarjem Venom je gospodarstvo Lju Songa cvetelo, cesarjeve vojaške sposobnosti pa niso bile enake očetovim. Venu ni uspelo zdrobiti preostalih barbarskih držav na severu, kar je omogočilo Severnemu Veju, da je na račun Lju Songa dokončal združevanje severa. Severni Vej je za Lju Song postal resna in stalna grožnja.&lt;ref name=&quot;Book of Song&quot;&gt;Book of Song&lt;/ref&gt; 

====Vojna s severnim Vejem==== 
Cesar Ven je nadaljeval pohode svojega očeta, vendar neuspešno.  Leta 422 je v prvem letu svojega vladanja izgubil tri poveljstva v korist Veja, potem pa je sposobni general Dao Jandži je za Lju Song ponovno pridobil mesta Luojang, Hulao, Huataj in Čjaoao južno od Rumene reke. Cesarjeva nepripravljenost napredovati preko te meje je omogočila, da je Severni Vej uničil Venovega zaveznika [[Dinastija Šja|dinastijo Šja]]. 

Cesar je naredil novo napako, ko je zavrnil ponudbo za zavezništvo  več barbarskih držav, kar je sčasoma vodilo do Vejeve združitve  severa leta 439 na škodo Kitajcev.&lt;ref name=&quot;Book of Song&quot;/&gt; 

Proti koncu svoje vladavine je postal cesar nerazsoden. Neupravičeno je usmrtil generala Tan Daodžija, ki je dotlej poveljeval vojskam Songa, in sam prevzel poveljevanje. Zaton cesarstva se je začel leta 450, ko je cesar poskušal sam uničiti Severni Vej in sprožil množični napad. Kampanja je bila sprva uspešna, potem pa se je sprevrgla v katastrofo. Vej je zvabil njegovo vojsko, da je prečkala Rumeno reko, in nato obkolil in uničil njeno vzhodno krilo. Po umiku je vojska Veja opustošila province južno od Rumene reke. Gospodarska škoda pa je bila ogromna. [[Sima Guang]] piše, da so čete barbarov to ozemlje začasno okupirale: 

: ''Sile Veja so preplavile in uničile province Južni Jan, Šu, Severni Jan, Ju, Čing in Dži. Število mrtvih in poškodovanih je bilo ogromno. Ko so sile Veja naletele na mlade moške Songa, so jih obglavile ali razpolovile. Dojenčke so prebadali s sulicami, sulice pa so nato za zabavo stresali, da so dojenčki med vrtenjem kričali. Poveljstva in okrožja, skozi katera so šle Vejeve sile, so bila požgana in poklana, da ni ostala niti trava. Ko so se lastovke spomladi vrnile, niso našle hišic za gnezdo, zato so gnezdile  v gozdovih. Več kot polovico vojakov in konj je izgubila tudi vojska Veja in vsi so se vsi pritoževali.'' 

Sima Guang pojasnjuje tudi vzroke katastrofe Lju Songa: 

: ''Vsakič, ko je cesar Ven poslal generale v bitke, je od njih zahteval, da popolnoma sledijo bojnim načrtom, ki jih sam je sestavil. Cesar je moral odobriti celo datume bitk. Vsi generali so zato oklevali in se niso mogli samostojno odločati. Poleg tega vpoklicane čete niso bile usposobljene in so hitele napredovati, ko so zmagovale, in se razpršile, ko so bile poražene. To sta bila dva razloga, zakaj mu ni uspelo, in od te točke naprej je bila država v recesiji, vladavina Juandžija pa v zatonu.'' 

Zgodovinar Šen Jue, je poudaril, naj bi se cesar Ven zgledoval po velikem generalu cesarju Guangvuju iz Hana, vendar mu je primanjkovalo poveljniških sposobnosti slednjega.&lt;ref&gt;''Dzidži Tongdžjan''.&lt;/ref&gt; 

Cesar Ven je leta 452 še enkrat poskusil uničiti Severni Vej, a mu spet ni uspelo. Ko se je vrnil v prestolnico, ga je ubil njegov naslednik Lju Šao.

===Vladavini cesarjev Šjaovuja in Čjanfeja===
Atentat Lju Šaa na njegovega očeta leta 453 je vzbudil ogorčenje po vsem cesarstvu, ker Lju Šao ni spoštoval enega od temeljnih načel [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]], načela sinovske pobožnosti. Proti njemu se je hitro dvignil njegov brat Lju Džun in ga premagal in obglavil. Po njegovi smrti je Lju Šun zasedel prestol Lju Songa in zavladal kot cesar Šjaovu. Zaradi incesta s svojimi sestričnami in sestrami in domnevno s svojo materjo so ga imeli za nemoralnega, njegova vladavina pa je bila relativno mirna. 

Po njegovi smrti leta 464 prestol zasedel njegov sin Lju Dzjedžu, ki je na splošno veljal za tirana. Ni spoštoval svojega očeta in bil sumničav do svojih stricev in jih je zato več usmrtil. Nadaljeval je incestuozno življenje svojega očeta in za priležnice vzel več svojih tet in sestričen. Ko ga je ena od tet zavrnila,  je usmrtil njene tri sinove. Usmrtil je tudi  dvorno damo, ki je bila podobna ženski, ki ga je v sanjah preklela. Ko je njegovo obnašanje postalo nevzdržno, ga je eden od njegovih stricev, ki tega ni mogel prenesti, umoril.&lt;ref name=&quot;Book of Song&quot;/&gt; 

===Državljanska vojna in izguba severnih poveljstev=== 
[[Slika:Map of Northern Wei and Liu Song Dynasty ja.png|right|300px|thumb| Lju Song je sobival z državo Šjanbejev Severni Vej z mejo na Rumeni reki; meja je bila po vladavini cesarja Minga iz Lju Songa premaknjena proti jugu do Huaija]] 

Mož, ki je umoril Čjanfeja, se je kmalu zatem razglasil za cesarja Minga. Bratu Lju Dzjeju in sestri Lju Čuju,  ki naj bi sodelovala pri  nemoralnem početju in tiranskem vladanju pokojnega cesarja, je ukazal, naj naredita samomor. Lju Dišun, eden od njegovih nečakov, ni sprejel njegove uzurpacije prestola, in se mu je uprl. 

Sledila je za Lju Dzišuna sprva uspešna državljanska vojna, v kateri je   hitro prevzel oblast v skoraj celem cesarstvu. Cesar Ming je nato proti njemu poslal vojsko, ki je zavzela [[Šaošing|Kvajdži]] z življenjsko pomembnimi zalogami živil. Drug cesarjev general je zasedel Šjanši in prekinil oskrbo Lju Dzišunove vojske. Njegovi vojaki so umirali zaradi lakote, on sam pa je bil umorjen, star komaj 10 let. 

Cesar Ming je po teh dogodkih postal aroganten in ni hotel pomilostiti Lju Dzijejevih pristašev. Njegovo ravnanje se je izkazalo za izjemno škodljivo za dinastijo  Lju Song in njene naslednice, saj so se guvernerji severnih poveljstev v strahu za lastna življenja predali Veju, da bi se izognili usmrtitvi. Lju Song je izgubil najbolj rodovitne dele države. Izguba je sčasoma privedla do propada same dinastije, severna Kitajska pa je še nadaljnjih 150 let trpela pod tujim jarmom. Poskusi cesarja Minga, da bi povrnil izgubljena ozemlja, so se končali s porazi. 

Kasnejša vladavina cesarja Minga je bila izjemno brutalna. Zaradi dvomov v lojalnost svojih nečakov jih je vse ukazal usmrtiti. V strahu pred izgubo prestola je ukazal usmrtiti tudi na tisoče članov cesarske družine, kar jo je močno oslabilo. Po njegovi smrti je moral  njegovemu sinu pri vladanju pomagati general Šjao Daočeng, saj so bili skoraj vsi bratje in nečaki cesarja Minga ubiti.&lt;ref name=&quot;Book of Song&quot;/&gt; 

===Padec Lju Songa===
Cesar Hovfej, naslednik cesarja Minga, je bil nezadovoljen z nadzorom generala Šjao Daočenga, ki ga je imel nad njim, in je  večkrat odkrito napovedal, da ga bo ubil. V strahu pred njegovo grožnjo ga je Šjao ukazal ubiti in na njegovo mesto postavil cesarja Šuna. Leta 479 je Šjao sam zasedel prestol in se razglasil za cesarja Čija, s čimer se je dinastija Lju Song končala. Nekdanjega cesarja Šuna in njegov klan so pobili.&lt;ref&gt;川本『中国の歴史、中華の崩壊と拡大、魏晋南北朝』、str. 144.&lt;/ref&gt; 

Lju Hvi, potomec kraljeve družine Lju Song, je iz izgnanstva pobegnil na sever v [[Šjanbeji|šjanbejski]] Severni Vej in se poročil s šjanbejsko princeso Lanling,&lt;ref name=&quot;SwartzCampany2013&quot;&gt;{{harvp|Lee|2014}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Papers on Far Eastern History|url=https://books.google.com/books?id=BdtBAAAAYAAJ&amp;q=liu+hui+wei+princess|year=1983|publisher=Australian National University, Department of Far Eastern History.|page=86}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Hinsch |first1=Bret |title=Women in Early Medieval China |date=2018 |publisher=Rowman &amp; Littlefield |isbn=978-1538117972 |page=97 |url=https://books.google.com/books?id=84BqDwAAQBAJ&amp;pg=PA97}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Hinsch |first1=Bret |title=Women in Imperial China |date=2016 |publisher=Rowman &amp; Littlefield |isbn=978-1442271661 |page=72 |url=https://books.google.com/books?id=1L7kDAAAQBAJ&amp;pg=PA72}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Lee |first1=Jen-der |editor1-last=Swartz |editor1-first=Wendy |editor2-last=Campany |editor2-first=Robert Ford |editor3-last=Lu |editor3-first=Yang |editor4-last=Choo |editor4-first=Jessey |title=Early Medieval China: A Sourcebook |date=2014 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0231531009 |pages=156–165 |edition=illustrated |chapter-url=https://books.google.com/books?id=AeiIl2y6vJQC&amp;pg=PA161 |chapter=9. Crime and Punishment The Case of Liu Hui in the Wei Shu|ref=none}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author1=Australian National University. Dept. of Far Eastern History |title=Papers on Far Eastern History, Volumes 27-30 |date=1983 |publisher=Australian National University, Department of Far Eastern History. |pages=86, 87, 88 |url=https://books.google.com/books?id=BdtBAAAAYAAJ&amp;q=liu+hui+lanling}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Wang |first1=Yi-t’ung |title=Slaves and Other Comparable Social Groups During The Northern Dynasties (386-618) |journal=Harvard Journal of Asiatic Studies |date=1953 |volume=16 |issue=3/4 |page=322 |doi=10.2307/2718246 |url=https://www.jstor.org/stable/2718246 |publisher=Harvard-Yenching Institute|jstor=2718246 }}&lt;/ref&gt; Ob tem je treba povedati, da je bilo več kot petdeset odstotkov šjanbejskih princes Severnega Veja poročenih s člani cesarskih družin in aristokrati iz južnih dinastij,  ki so prebegnili in se preselili na sever, da bi se pridružili Severnemu Veju.&lt;ref&gt;{{cite thesis |url=https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/33493331/TANG-DISSERTATION-2016.pdf?sequence=4&amp;isAllowed=y |title=Divorce and the Divorced Woman in Early Medieval China (First through Sixth Century) |pages=151, 152, 153 |last=Tang |first=Qiaomei |date=May 2016 |type=A dissertation presented by Qiaomei Tang to The Department of East Asian Languages and Civilizations in partial fulfillment of the requirements for the degree of Doctor of Philosophy in the subject of East Asian Languages and Civilizations |location=Cambridge, Massachusetts |publisher=Harvard University |archive-url=https://web.archive.org/web/20200325101816/https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/33493331/TANG-DISSERTATION-2016.pdf?sequence=4&amp;isAllowed=y |archive-date=2020-03-25 |access-date=2024-01-01 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

==Književnost in kultura==
[[Slika:Chuning - eastern qilin - P1060971.JPG|thumb|Vzhodni ''[[čilin]]'' grobnice cesarja Vuja]] 

V Lju Songu so kljub kaotičnim spopadom med severnimi in južnimi dinastijami ustvarili veliko poezije, nekaj  zagotovo tudi zaradi tega. Cesarska hiša je sponzorirala pisanje mnogo literarnih del, mnogo pa so jih avtorji napisali sami. Zlasti aktiven je bil dvor cesarja Veja, pri čemer je sam cesar podprl kompilacijo velike zbirke kratkih proznih anekdot ''Šišuo Šinju'' (''Novo poročilo o zgodbah sveta''). Med pisci so bili morda najbolj znani &quot;trije velikani&quot; Bao Džao († 466), Šje Lingjun (385–433) in Jan Jandži (384–456). Vsakega od njih se šteje za začetnika enega od treh glavnih literarnih trendov. 

V obdobjih relativnega miru so bili dejavni znanstveniki in astronomi. V tem času so začeli bolje razumeti in širše prakticirati [[budizem]]. Budisti so bili tudi nekateri državni funkcionarji. 

Kiparji Lju Songa so ustvarili številne sklope kipov duhov, ki so na splošno značilni za obdobje šestih dinastij, grobnice cesarjev in drugih dostojanstvenikov dinastije. Pregled obstoječih kipov šestih dinastij na območjih [[Nanking]]a in [[Danjang]]a je pokazal, da je grobnica Čuning prvega cesarja dinastije zagotovo iz dinastije Lju Song. V predmestju Džjangninga v Nankingu stojita dva kipa čilinov iz te grobnice.&lt;ref&gt;{{citation|author=Liang Baiquan (梁白泉)|title=南京的六朝时刻 ''Nanjing-de Liu Chao Shike'' (Nanjing's Six Dynasties' Sculptures)|isbn=7-80614-376-9|year=1998|publisher=南京出版社 (Nanjing Press)|pages=53–55}}&lt;/ref&gt; 

Leta 440  je dinastija spremenila svojo uradno vero budizem v [[daoizem]].&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=McIntosh |first=Jane |title=History of the World in 1,000 Objects |last2=Chrisp |first2=Peter |last3=Parker |first3=Philip |last4=Gibson |first4=Carrie |last5=Grant |first5=R. G. |last6=Regan |first6=Sally |date=October 2014 |publisher=DK in Smithsonian |isbn=978-1-4654-2289-7 |location=New York |page=407 |author-link= |author-link2=}}&lt;/ref&gt;

==Znanost== 
V obdobju dinastij Lju Song in [[Južni Či]] je ustvarjal [[astronom]] in [[matematik]] [[Dzu Čongdži]], ki je zračunal, da je vrednost ''[[pi]]'' med 3,1415926 in 3,1415927. Bolj natančno vrednost ''pi'' so izračunali šele osemsto let kasnje. Bil je tudi avtor nekaj astronomskih teorij. 

==Seznam vladarjev==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Szvereni dinastije Lju Song (420–479)
|-
! [[Posmrtno ime]]
! [[Tempeljsko ime]]
! [[Kitajski priimek|Družinsko]] in osebno ime
! Vladanje 
! [[Ime obdobja (Kitajska)|Imena obdobij]] in njihovo trajanje 
|-
| [[Vu (dinastija Song)|Vu]], 武
| Gaodzu (高祖)
| Lju Ju, 劉裕
| 420–422 
| Jongču (永初) 420–422&lt;br /&gt;
|-
|colspan=&quot;2&quot;| –
|| Šao/Lju jifu, 劉義符
| 423–424 CE
| Džingping (景平) 423–424&lt;br /&gt;
|-
| Ven, 文
| Tajdzu (太祖) ali Džongdzong (中宗)
|| Lju Jilong, 劉義隆
| 424–453
| Juandžja (元嘉) 424–453&lt;br /&gt;
|-
|colspan=&quot;2&quot;| –

|| Lju Šao, 劉劭
| 453
| Tajču (太初) 453
|-
| Šjaovu, 孝武
| Šidzu 世祖
|| Lju Džun, 劉駿
| 453–464
| Šjaodžjan (孝建) 454–456 CE&lt;br /&gt;Daming  (大明) 457–464&lt;br /&gt;
|-
|colspan=&quot;2&quot;| –
|| Lju Dzije, 劉子業
| 464–465
| Jongguang (永光) 465&lt;br /&gt; Džinghe (景和) 465&lt;br /&gt;
|-
| Ming, 明
| Tajdzong (太宗)
|| Lju Ju, 劉彧
| 465{{NoteTag|Sin cesarja Šjaovuja Lju Dzišun (brat cesarja Čjanfeja) je bil razglašen za cesarja spomladi 466 in je prejel obljube zvestobe od velike večine provinc, vendar so ga sile cesarja Minga porazile.  General cesarja Minga  Šen Jovdži ga je jeseni 466 usmrtil.}}–472
| Tajši (泰始) 465–471&lt;br /&gt;Tajju  (泰豫) 472&lt;br /&gt;
|-
|colspan=&quot;2&quot;| –

|| kasneje odstavljeni cesar Lju Ju, 劉昱
| 473–477 
| Juanhuj (元徽) 473–477&lt;br /&gt;
|-
| Šun, 順
|–
|| Lju Džun, 劉準
| 477–479 
| Šenming, (昇明) 477–479&lt;br /&gt;
|}

==Družinsko drevo==
{{chart top|collapsed=no|width=auto|Lju Song}}
{{chart/start|align=center|style=font-size:108%;|summary=Liu Song rulers family tree}}
{{chart| | | | | | | | | Yu  | Yu=Lju Ju 刘裕 (363–422)&lt;br /&gt;[[File:Liu Yu,Song Wudi.png|65px]]&lt;br /&gt;'''Vudi&lt;br /&gt;''' (vl. 420–422)&lt;sup&gt;'''1'''&lt;/sup&gt;}}
{{chart| | | | | |,|-|-|-|+|-|-|-|.}}
{{chart| | | | | Yf  | | Yl  | |Yik  | Yf={{nowrap|Lju Jifu 刘义符 (406–424) &lt;br /&gt;'''Šao'''&lt;br /&gt; (vl. 423–424)&lt;sup&gt;'''2'''&lt;/sup&gt; }}| Yl={{nowrap|Lju Jilong 刘义隆 (407–453)&lt;br /&gt;[[File:Liu Yilong (Emperor Wen of Liu Song).jpg|65px]]&lt;br /&gt;'''Ven&lt;br /&gt;''' (vl. 424–453)&lt;sup&gt;'''3'''&lt;/sup&gt; }}| Yik=Lju Jikang&lt;br /&gt;劉義康 (409–451)| boxstyle_Yik=border-width:1px}}
{{chart| |,|-|-|-|v|-|-|-|+|-|-|-|v|-|-|-|-|.| }}
{{chart| Sh  | | Ju  | |Js   | | Yu2 | | |Xf   | Sh='''Lju Šao&lt;br /&gt;''' 刘劭&lt;br /&gt;426–453; vl. 453&lt;sup&gt;'''4'''&lt;/sup&gt;| Ju=Lju Džun (430–464)&lt;br /&gt;'''Šjaovu&lt;br /&gt;''' (vl. 453–464)&lt;sup&gt;'''5'''&lt;/sup&gt;| Js=Lju Džun &lt;br /&gt; 劉濬 (429–453)&lt;br /&gt;Princ Šišinga| boxstyle_Js=border-width:1px| Yu2={{nowrap|Liu Yu 刘彧 (439–472)&lt;br /&gt;'''Ming&lt;br /&gt;''' (vl. 465–472)&lt;sup&gt;'''7'''&lt;/sup&gt;}}| Xf=Lju Šjufan 刘休范 &lt;br /&gt;(448–474)| boxstyle_Xf=border-width:1px}}
{{chart| |,|-|-|-|(| | | | | | | |!|L|~|~|7|!| }}
{{chart| Zy  | | Zx  | | | | | | Yu3 | | | Zh  | Zy={{nowrap|Lju Dzije 刘子业 (449–466)&lt;br /&gt;[[File:宋前廢帝.jpg|65px]]&lt;br /&gt;'''Čjanfej&lt;br /&gt;''' (vl. 464–466)&lt;sup&gt;'''6'''&lt;/sup&gt; }}| Zx='''Lju Dzišun&lt;br /&gt;''' (劉子勛) &lt;br /&gt;(456–466; vl. 466)| Yu3={{nowrap|Lju Ju (劉昱) (463–477)&lt;br /&gt;'''Hovfej&lt;br /&gt;''' (vl. 472–477)&lt;sup&gt;'''8'''&lt;/sup&gt;}}| Zh={{nowrap|Lju Džun (劉準) (469–479) &lt;br /&gt;'''Šun&lt;br /&gt;''' (vl. 477–479)&lt;sup&gt;'''9'''&lt;/sup&gt; }}}}
{{chart/end}}
{{chart bottom}}
&lt;noinclude&gt;[[Category:Chinese family tree templates]]&lt;/noinclude&gt;

==Opomba==
{{sklici|group=op.|20em}}

==Sklici==       
{{sklici|20em}}

==Viri==  
{{refbegin|2}} 
{{refend}} 

{{Normativna kontrola}}  

[[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Lju Song]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 420]] 
[[Kategorija:Ukinitve v 5. stoletju]]

[[Kategorija:Štiriindvajset zgodovin]]</text>
      <sha1>4wh3kwuc935dtj8wrfpt9q10rsx17tw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Praça do Comércio</title>
    <ns>0</ns>
    <id>554274</id>
    <revision>
      <id>6757932</id>
      <parentid>6685088</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:03:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>Uporabi sliko iz Wikipodatkov</comment>
      <origin>6757932</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9685" sha1="f460sr6rhfxfhuv3u92sevwg0mevs3u" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name=Praça do Comércio
|other_name= Terreiro do Paço 
|nickname= Terreiro do Paço 
|settlement_type = Mestni trg
|total_type=
|motto=
|image_caption=
|subdivision_type       = Država
|subdivision_name       = [[Portugalska]]
|subdivision_type1      = Provinca
|subdivision_name1      = Estremadura
|subdivision_type2      = mesto
|subdivision_name2      = [[Lizbona]]
|subdivision_type3      = približna velikost
|subdivision_name3      = 30.600 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|subdivision_type4      = Župnija
|subdivision_name4      = Santa Maria Maior (pred 2013: Madalena in São Nicolau)
}}
'''Praça do Comércio''' ({{IPA-pt|ˈpɾasɐ ðu kuˈmɛɾsju}}) je velik, proti pristanišču obrnjen trg v glavnem mestu [[Portugalska|Portugalske]] [[Lizbona|Lizboni]] in je eden največjih na Portugalskem s površino 175 m × 175 m, to je 30.600 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.

Trg, obrnjen proti reki [[Tajo]] proti jugu, je v portugalščini še vedno splošno znan kot ''Terreiro do Paço'' ([tɨˈʁɐjɾu ðu ˈpasu] (prevod Dvorišče palače),&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://archive.org/stream/itinerariolisbon00mora_0#page/138/mode/2up|title=Itinerario Lisbonense|year=1818|language=pt|orig-year=1804}}&lt;/ref&gt; saj gosti ''Paço da Ribeira'' (prevod Kraljeva [[palača Ribeira]]), dokler slednje ni uničil veliki [[lizbonski potres (1755)]] (tamkajšnja podzemna postaja še vedno nosi ime po starem imenu trga).

Po potresu je bil trg popolnoma preoblikovan kot del obnove središča Pombaline (Baixa), ki jo je naročil Sebastião José de Carvalho e Melo, prvi [[markiz Pombal]], ki je bil (glavni) portugalski minister od 1750 do 1777, med vladavina portugalskega kralja [[Jožef I. Portugalski|Jožefa I.]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.patrimoniocultural.gov.pt/pt/patrimonio/patrimonio-imovel/pesquisa-do-patrimonio/classificado-ou-em-vias-de-classificacao/geral/view/70275|title=Praça do Comércio|website=patrimoniocultural.gov.pt|language=pt|access-date=2018-04-20}}&lt;/ref&gt; 

Od 19. stoletja naprej je Praça do Comércio postal sedež nekaterih najpomembnejših portugalskih državnih oddelkov, vključno z ministrstvi za finance, notranjo upravo, kmetijstvo in pomorske zadeve; pred [[nageljnova revolucija|nageljnovo revolucijo]] (1974) in ustanovitvijo enotnega ministrstva za obrambo je bilo tu tudi vojno in mornariško ministrstvo ter staro ministrstvo za kolonije (do 1967) in je tako postalo tudi metonim za portugalsko centralno vlado. 

Junija 1910, le nekaj mesecev pred ustanovitvijo Portugalske republike, je bila Praça do Comércio razvrščena kot nacionalni spomenik Portugalske.

== Zgodovina ==
[[Image:EstatuaDJoseIemLisboa.JPG|thumb|left|250px|Kip kralja Jožefa I. delo Machada de Castra (1775). Kralj na konju simbolično tlači kače na svoji poti.]] 
[[File:Terreiro do Paço no dia 14 de Maio de 1575.jpg|thumb|250px|Terreiro do Paço leta 1575]]
[[File:Terreiro do Paço em 1662.jpg|thumb|250px|Terreiro do Paço leta 1662, avtor Dirk Stoop]]
[[File:Praça do Comércio (Commerce Plaza)).jpg|thumb|Praça do Commerce, 2019]]
Urbani razvoj obrežja reke Tajo (''Ribeira'') je dobil močan zagon v zgodnjem 16. stoletju, ko je kralj [[Manuel I. Portugalski]] zgradil novo kraljevo rezidenco – [[palača Ribeira|palačo Ribeira]] – ob reki, zunaj mestnega obzidja. Območje se je nadalje razvilo z izgradnjo pristanišča, ladjedelniških objektov (''Ribeira das Naus''), ''Casa da Índia'' in drugih upravnih zgradb, ki so urejale trgovino med Portugalsko in drugimi deli Evrope ter njenimi kolonijami v Afriki, Aziji in Ameriki.

1. novembra 1755, med vladavino kralja Jožefa I., je velik potres, ki sta mu sledila [[cunami]] in [[požar]], uničil večino Lizbone, vključno s palačo Ribeira in drugimi stavbami ob reki. Predsednik vlade  markiz Pombal, je usklajeval obsežno obnovo, ki jo je vodil portugalski arhitekt Eugénio dos Santos. Zasnoval je velik, pravokoten trg v obliki črke ''U'', odprt proti Taju. Stavbe imajo v pritličju galerije, kraka črke U pa se zaključita z dvema velikima stolpoma, ki spominjata na monumentalni stolp porušene palače Ribeira, ki je še vedno živa v arhitekturnem spominu mesta. Njegov načrt je bil skoraj v celoti uresničen, čeprav so bili okrasni detajli spremenjeni, vzhodni stolp trga in ulični lok Augusta pa sta bila dokončana šele v 19. stoletju.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.monumentos.gov.pt/Site/APP_PagesUser/SIPA.aspx?id=6491|title=Commerce Square|website=www.monumentos.gov.pt|language=pt|access-date=2018-04-20}}&lt;/ref&gt; Ta slavolok je zasnoval portugalski arhitekt Santos de Carvalho in je bil dokončan leta 1873. Zgornji del vključuje kipe, ki predstavljajo pomembne portugalske osebnosti, kot sta [[Vasco da Gama]] in markiz Pombal.&lt;ref&gt;https://www.lisbon.net/commerce-square, Commerce Square&lt;/ref&gt;

Trg so poimenovali Praça do Comércio, trg trgovine, da bi označili njegovo novo funkcijo v gospodarstvu Lizbone. Simetrične stavbe trga so bile polne državnih uradov, ki so urejali carino in pristaniške dejavnosti. Osrednji del ansambla je bil konjeniški kip kralja Jožefa I., ki je bil slovesno odkrit leta 1775 v središču trga. Ta bronasti kip, prvi monumentalni kip, posvečen kralju v Lizboni, je oblikoval Joaquim Machado de Castro, najpomembnejši portugalski kipar tistega časa.

Odpiranje proti ulici Augusta, ki povezuje trg z drugim tradicionalnim lizbonskim trgom, Rossio, je prvotni projekt Eugénia dos Santosa načrtoval [[slavolok]], ki je bil realiziran šele leta 1875. Ta lok, običajno imenovan ''Arco da Rua Augusta'', je oblikoval Veríssimo da Costa. Ima uro in kipe Slave, Iznajdljivosti in Hrabrosti (francoskega kiparja Calmelsa) ter kipe Viriatusa, Nuna Álvaresa Pereire, Vasca da Game in seveda markiza Pombala.

1. februarja 1908 je bil trg prizorišče atentata na Carlosa I., predzadnjega kralja Portugalske. Ko so se vračali iz palače Vila Viçosa v kraljevo palačo v Lizboni, je kočija s Carlosom I. in njegovo družino peljala skozi Terreiro do Paço. Med prečkanjem trga sta iz množice streljala najmanj dva moška: Alfredo Luís da Costa in Manuel Buíça. Kralj je takoj umrl, njegov dedič Luís Filipe je bil smrtno ranjen, princ Manuel pa zadet v roko. Policija&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|first=Malyn|last=Newitt|pages=283–284|title=The Braganzas|date=12 November 2019|isbn=978-1-78914-125-2}}&lt;/ref&gt; je morilce ustrelila na kraju samem, pozneje pa so jih prepoznali kot člane republikanske stranke – ki je dve leti kasneje strmoglavila portugalsko monarhijo.

Bogastvo Portugalske je bilo usmerjeno skozi ta trg in pristanišče. Služi ne samo kot prometno središče, temveč tudi kot središče komercialnih podjetij, saj ima dve glavni smeri potovanja, zahodno in južno. Tramvaj na severni strani vodi do okrožja Belem, južno pristanišče pa je trajekt, ki pelje čez reko Tajo.

Uničenje palače je povzročilo izgubo največjega arhiva portugalske literature. Knjižnica je hranila več kot 200.000 knjig. Obnova je od načrtov do končane gradnje trajala približno stoletje.

Na južnem koncu trga ob robu vode je bilo veliko marmorno stopnišče, namenjeno prihodu kraljevih dostojanstvenikov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://lisbonlisboaportugal.com/Baixa-Lisbon/praca-do-comercio-lisbon-portugal-guide.html|title=The Praça do Comercio, Lisbon|website=lisbonlisboaportugal.com}}&lt;/ref&gt; Te stopnice so nastale pred potresom leta 1755 in bi vodile naravnost v kraljevo palačo.

10. junija, na dan Portugalske, je trg poln vojske in prebivalcev, ki praznujejo ta dan.&lt;ref&gt;Correio da Manhã, Commerce Square Full For June 10, Lisbon June 10th 2016, 1.&lt;/ref&gt;

Na trgu je najstarejša kavarna v mestu Martinho da Arcada (ustanovljena leta 1782). Ob njem je tudi monumentalni hotel Pousada.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.lisbonlux.com/lisbon/praca-do-comercio.html |title=PRAÇA DO COMÉRCIO, Lisboa &amp;#124; Terreiro do Paço |access-date=2018-12-07 |archive-date=2020-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200326214612/https://www.lisbonlux.com/lisbon/praca-do-comercio.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
[[File:Lisboa-Day2-23 (33819126050).jpg|thumb|250px|Praça do Commerce 2017]]

V zahodnem stolpu trga (kjer sta nekoč stali ministrstvo za mornarico in kolonije) je lokacija lizbonskega muzeja Baixa.
&lt;gallery&gt;
Lisbon Arco da Rua Augusta pano.jpg|Lizbonski ''Arco Triunfal da Rua Augusta'' panoramski pogled s Praça do Comércio
Areas covered by arches at both sides of the square include vendors, restaurants and offices.jpg|Območja, ki jih pokrivajo arkade na obeh straneh trga, vključujejo prodajalne, restavracije in pisarne
View from the São Jorge Castle, including the Praça do Comércio on the waterfront.jpg|Pogled z gradu São Jorge, vključno s Praça do Comércio
&lt;/gallery&gt;

== Sklici in viri ==
{{sklici}}
*França, José-Augusto (1980). Lisboa: Arquitectura e Urbanismo. Biblioteca Breve (in Portuguese). Instituto de Cultura e Língua Portuguesa (ICALP).

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Praça do Comércio}}
*[http://www.monumentos.pt/ General Bureau for National Buildings and Monuments (Portugal)]
*[http://lisbon-pre-1755-earthquake.org/city-and-spectacle-a-vision-of-pre-earthquake-lisbon/ Presentation showing a virtual reconstruction of the Terreiro do Paço just before the 1755 earthquake]
*[https://web.archive.org/web/20101205070040/http://www.earthpano.com/portugal/comercio/comercio.htm Interactive Panorama: Praça do Comércio]

{{coord|38|42|27|N|9|8|11|W|scale:50000_region:PT_type:landmark|display=title}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Lizbona]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Portugalskem]]</text>
      <sha1>f460sr6rhfxfhuv3u92sevwg0mevs3u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Den Burg</title>
    <ns>0</ns>
    <id>557103</id>
    <revision>
      <id>6757863</id>
      <parentid>6753772</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:56:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757863</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18343" sha1="1lpqq3n68av2iv0ggmw80qo7bmv7wl3" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name = Den Burg
| native_name = 
| settlement_type = Vas
| image_skyline                   = Denburgaerial.JPG
| image_alt                       = 
| image_caption                   = Fotografija Den Burga iz zraka
| image_flag               = Texel_flag.svg
| flag_size               = 100x67px
| image_shield             = 
| shield_size             = 
| motto                    = 
| anthem                   = 
| image_map                = Map NL - Texel - Den Burg.svg
| map_alt = Prikaz pozicije Den Burga na mapi Severne Holandije
| map_caption              = Lokacija na otoku Texel
| mapsize = 290px
| image_map2 = 
| map_caption2 = 
| mapsize2 = 
| subdivision_type = [[Suverena država]]
| subdivision_name = {{NLD}}
| subdivision_type1               = [[Province na Nizozemskem|Provinca]]
| subdivision_name1               = [[Slika:Flag_of_North_Holland.svg|22px|Zastava Severne Holandije]] [[Severna Holandija]]
| subdivision_type2               = [[Občina]]
| subdivision_name2               = [[Texel]]
| established_title        = 
| demographics_type1              = 
| demographics1_title1            = 
| demographics1_info1             =  
| demographics1_info2             = 
| established_date         = 
| government_footnotes     =
| government_type = 
| governing_body                  = 
| leader_party                    = 
| leader_title                    = 
| leader_name                     = 
| leader_title1 = 
| leader_name1 = 
| leader_title2 = 
| leader_name2 = 
| leader_title3 = 
| leader_name3 = 
| legislature = 
| seat_type                = 
| seat                     = 
| seat1_type                      = 
| seat1                           = 
| coordinates              = {{coord|53|03|21|N|04|47|46|E|display=inline}}
| foto0 = [[Slika:Hofje_Den_Burg.jpg|{{infobox/afbeeldingbreedte}}px]]
| ondertitel0 = Dvorec na Weverstraat
| image = Denburgaerial.JPG
| caption = Fotografija Den Burga iz zraka
| area_footnotes           = 
| area_urban_km2                  = 
| area_metro_km2                  = 
| population_footnotes     = 
| population_total         = 7,555
| population_as_of         = 1. januar 2021
| population_density_km2   = 
| population_demonym       = 
| timezone                 = [[Central European Time|CET]]
| utc_offset               = +1
| area_code_type           = 
| area_code                = 
| blank_name                      = 
| blank_info                      = 
| blank1_name                     = 
| blank1_info                     = 
| blank2_name                     = 
| blank2_info                     = 
| blank_name_sec2                 = 
| blank_info_sec2                 = 
| iso_code                        = 
| website                         = 
| official_name                   = 
| image_map1                      = 
}}
'''Den Burg''' (Tessels : ''de Burreg'')&lt;ref&gt;Het Tessels: Inleiding, vocabulaire en teksten|authorlink=|first=S.|last=Keyser|language=nl|url=https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|publisher=[[Koninklijke Brill NV|E. J. Brill]]|location=Leiden|date=1951|page=blz. 39|isbn=|accessdate=26 oktober 2020|quote=de Burreg, Den Burg, hoofdplaats van Tessel|format=pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201029210916/https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|archivedate=2020-1{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}0-29|deadurl=nee}}&lt;/ref&gt; je [[vas]] v [[Občina|občini]] [[Texel]] v [[Pokrajina|provinci]] [[Severna Holandija]].

Den Burg je največja vas na [[Nizozemska|nizozemskem]] Vatskem otoku [[Texel]]. Ima 7.555 prebivalcev (2021); to je več kot polovica vseh prebivalcev otoka Texel. V vasi so tudi občinska hiša občine Texel, javna knjižnica, [[kino]] in [[bazen]].

== Zgodovina ==
Arheološka izkopavanja so pokazala, da je kraj, kjer se nahaja vas, poseljen že dolgo. V vasi je verjetno obstajal frizijski grad, ki so ga uničili [[Franki]] v sedmem stoletju. 

V [[1345|letih 1345/1346]] je grof Janez Beaumontski vas ponovno obdal z [[1346|obzidjem]]. Poleg samostanskega dvora (ali uithofa) v vasi je dal pozidati upravno središče otoka. Obročast vzorec ulic v središču spominja na značaj trdnjave. Stara občinska dvorana se nahaja v eni najstarejših hiš v Den Burgu.

; Druga svetovna vojna

V času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vas Den Burg veliko pretrpela med uporom Gruzijcev. Obstreljevanje z minometami je resno poškodovalo številne zgradbe, vključno s spomeniki. Po ukazu nacistov so esperantski spomenik porušili že leta 1941, vendar so pred porušenjem uspeli odstraniti in zavarovati najpomembnejše dele, kot so besedila, podobo [[Ludwik Zamenhof|Zamenhofa]] in esperantska zvezdo. Po osvoboditvi je bil na pobudo g. Boona spomenik obnoviljen in je bil ponovno odkrit leta 1950.

Spominsko pokopališče Hoge Berg Texel se nahaja med Den Burgom in Oudeschildom. Tu je pokopanih 476 oseb, ki so bile del [[822. gruzijski bataljon|822. gruzijskega bataljona]] v [[Wehrmacht|Wehrmachtu]].

== Staro vaško jedro ==
[[Slika:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|link=Bestand:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|584x584_pik]]

''Zemljevid starega središča Den Burga.''

== Religija ==
Ikonični De Burght na Binnenburgu je bil zgrajen v 15. stoletju. Stolp te cerkve ima kamnit zvonik. V vasi je tudi menonit Vermaning. Druge cerkve v Den Burgu so Rimskokatoliška cerkev Janeza Krstnika iz 19. stoletja, Reformirana cerkev, Svobodni baptisti, [[Jehovove priče]] in [[Bahajstvo|Bahajski tempelj]].

== Rojeni v Den Burgu ==

* [[Willem Eduard Bok]] (1846-1904), državni sekretar Južnoafriške republike
* [[Kees de Jager]] (1921-2021), astronom, pionir vesoljskih raziskav 
* [[Jan Wolkers]] pisatelj in umetnik

== Glej tudi ==

* Seznam nacionalnih spomenikov v Den Burgu
* Seznam občinskih spomenikov v Den Burgu

== Izobraževanje ==
V Den Burgu se nahaja Skupnost javnih šol De Hogeberg, ki otrokom nudi srednješolsko izobraževanje. Na voljo je izobraževanje za VMBO, HAVO in VWO. V vasi je pet osnovnih šol: Jac. P. Thijsseschool (javna), De Fontein (protestantsko-krščanska), Jozefschool (rimokatoliška), Kompasschool (posebno izobraževanje) in šola Vrije ( [[antropozofija]] ).

== Slike ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Doorkijkje.jpg|alt=Een doorkijkje|Vaški pogled
Slika:Hervormde_kerk,_Den_Burgh_2014.jpg|alt=Hervormde kerk|Reformirana cerkev
Slika:Den_Burg,_sculpturen_op_de_Vismarkt_IMG_5890_2020-06-06_08.34.jpg|alt=Sculpturen op de Vismarkt|Skulptura na ribji tržnici
Slika:Texel_view_of_Den_Burg.jpg|alt=Gezicht op Den Burg|Pogled po Den Burgu
Slika:Den_Burg_-_Wappen.jpg|alt=Wapen van De Burg op het Polderhuis|Grb De Burga po Polderhuisuju
&lt;/gallery&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://texelinformatie.nl/informatie/dorpen-texel/den-burg/ Den Burg] (vključno z video posnetki vasi)

== Sklici ==
{{Sklici|30em}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Severna Holandija]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>1lpqq3n68av2iv0ggmw80qo7bmv7wl3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Della mercatura e del mercante perfetto</title>
    <ns>0</ns>
    <id>557938</id>
    <revision>
      <id>6757858</id>
      <parentid>6682447</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:51:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757858</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9083" sha1="rutt9zgl7h9xzqkvw9wl72scgua1rda" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name          = Knjiga o umetnosti trgovanja
| image         = [[Slika:Della Mercatura - 1578.jpg|250px]]
| image_caption = '''''Della mercatura e del mercante perfetto'''''
| author        = Benedetto Cotrugli (Benedikt Kotruljević)
| title_orig    = ''Il libro dell’ arte di Mercatura''
| translator    = 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       = [[Dubrovniška republika]]
| language      = [[italijanščina]]
| publisher     = 'Elephant' of Venice, Italija 
| release_date  =  1573 
| slo_pub_date  = 
| subject       = 
| genre         = priročnik
| media_type    = 
| pages         = 
&lt;!-- Knjiga je del zbirke/serije --&gt;
| series        = 
| preceded_by   = 
| followed_by   = 
| native_wikisource = 
| wikisource        = 
&lt;!-- Klasifikacija --&gt;
| isbn          = 
| oclc          = 
| dewey         =
| congress      =
&lt;!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --&gt;
| udk           = 
| predmetne-oznake =
| cobiss        =
}}
'''''Della mercatura e del mercante perfetto''''', ki ga je leta 1458 napisal Benedikt Kotruljević (Benedetto Cotrugli), je bil prvi knjigovodski [[rokopis]] in trgovski priročnik.&lt;ref name=&quot;item 1441&quot;&gt;Anzovin, 2000, p. 36, item 1441&lt;/ref&gt; Rokopis je leta 1573 v spremenjeni obliki izdal Franjo Petrić pod naslovom ''Della mercatura et del mercante perfetto'' (prevod: O trgovini in o popolnem trgovcu). Prvotno besedilo, ki temelji na dveh prepisih iz leta 1484, je bilo objavljeno leta 1990 in šele takrat bi lahko v celoti ocenili pomen Kotruljevićevega dela.&lt;ref&gt;[https://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=33482 Benedikt Kotruljević] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20231118004608/https://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=33482 |date=2023-11-18 }}, Hrvatska enciklopedija, pristupljeno 19. rujna 2020.&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Več zgodovinarjev kaže, da je rokopis, napisan leta 1458, najstarejši znani rokopis v sistemu dvostavnega knjigovodstva in je kot tak vsaj 36 let pred knjigo Luce Paciolija ''Summa de arithmetica''.&lt;ref name=&quot;Zubrinic&quot;&gt;[http://www.croatianhistory.net/etf/et22a1.html History of Croatian Science, 15th-19th centuries]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;AccountingHistory&quot;&gt;[http://www.promonegocios.net/contabilidad/historia-contabilidad.html Accounting History]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.croatianhistory.net/etf/siesc2.html SIESC 2007 in CROATIA]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Financial Essay&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.oxbridgewriters.com/essays/accounting/financial-accounting-accountants.php |title=Essay title – Financial Accounting And Accountants |access-date=2011-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101215090424/http://www.oxbridgewriters.com/essays/accounting/financial-accounting-accountants.php |archive-date=2010-12-15 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Chapter XIII&quot;&gt;''In Chapter XIII of the 1st book is called &quot;order to keep &quot; the records marketable '. There are only very vague rules, and the author observes: &quot;..... narrating everything here wanting to '1 minute 'treatment would be too verbose et almost impossible to express it, &quot;that without the living voice, writing can hardly be impa&quot; rare. &quot; However, one can easily argue that Benedict Cotrugli want to talk about the double entry. He says that the scriptures remind you credit, debt, cost of goods, profits and losses and any other cenda ago, adds that the merchant must hold the memorial, the newspaper, and the notebook with its own alphabet, which devesi entered in the log, what to do, the Whole capital and bring everything to your file. 'S work of the merchant Ragusin was not amended in the audience, Luca Pacioli is no longer the first exhibitor of record keeping.'' Alfieri, 1891, p. 117&lt;/ref&gt; Splošno mnenje je, da je razlog, zakaj je Luca Pacioli (1445–1517) prejel priznanje za očeta računovodstva, ta, da je bilo Kotruljevićevo delo uradno objavljeno šele leta 1573.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://html.rincondelvago.com/evolucion-historica-de-la-contabilidad.html |title=Historical evolution of accounting |accessdate=2024-03-27 |archive-date=2018-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180823104206/http://html.rincondelvago.com/evolucion-historica-de-la-contabilidad.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://paciolicode.com/ |title=3. Hypothesis of ‘the Pacioli Code’ |access-date=2011-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823232731/http://paciolicode.com/ |archive-date=2011-08-23 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://translate.google.com/translate?hl=en&amp;sl=es&amp;u=http://pedroflovel.blogspot.com/2007/10/breve-historia-de-la-contabilidad.html&amp;ei=-AeNTauWDou80QH_77ySBw&amp;sa=X&amp;oi=translate&amp;ct=result&amp;resnum=1&amp;ved=0CBkQ7gEwADge&amp;prev=/search%3Fq%3D%2522Della%2Bmercatura%2Be%2Bdel%2Bmercante%2Bperfetto%26start%3D30%26hl%3Den%26sa%3DN%26rlz%3D1T4GGLL_enUS352US353%26prmd%3Divnsb Brief History of Accounting]&lt;/ref&gt; Italijansko različico je leta 1573 v Benetkah izdal Franciscus Patricius (Frane Petrić). Francoski prevod tega rokopisa je bil objavljen v Lyonu leta 1613 pod naslovom &quot;Parfait négociant&quot;.&lt;ref&gt;[http://www.croatianhistory.net/etf/france.html Croatia – France, overview of historical and cultural relations – a sketch by Darko Zubrinic, 2006]&lt;/ref&gt;

Zgodnji izvod ''Della mercatura e del mercante perfetto'' iz konca 15. stoletja je v Nacionalni knjižnici [[Malta|Malte]].&lt;ref&gt;{{cite journal |url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&amp;id_clanak_jezik=28931&amp;lang=en |journal=Dubrovnik Annals |issn=1331-3878 |publisher=Croatian Academy of Sciences and Arts |location=Dubrovnik, Croatia |number=6 |date=september 2002 |title=Book Review: Marin Rafaeli of Ragusa on Double-Entry Bookkeeping in 1475: a Recent Discovery by Anne J. van der Helm and Johanna Postma |author=Vladimir Stipetić |page=123 |accessdate=2012-04-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://home.kpn.nl/annejvanderhelm/paper.html |title=LA RIEGOLA DE LIBRO Bookkeeping instructions from the mid-fifteenth century |access-date=20. september 2020 |archive-date=21. september 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220121070036/http://home.kpn.nl/annejvanderhelm/paper.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Druga zgodnja kopija je v [[Biblioteca Marciana]] v [[Benetke|Benetkah]]. Obstaja še ena zgodnja kopija, ki je ohranjena v Narodni knjižnici St. Marka v Benetkah. Prvi angleški prevod Libro de l'arte de la mercatura (Knjiga o umetnosti trgovanja), ki sta ga uredila Carlo Carraro in Giovanni Favero, s predgovorom Nialla Fergusona, profesorja zgodovine na univerzi Harvard, je izšel pri založbi Palgrave. Macmillana leta 2017, ki temelji na kritični izdaji izvirnih rokopisov Vere Ribaudo, Univerza v Benetkah, ki jo je maja 2016 objavil Edizioni Cà Foscari, Benetke.&lt;ref name=&quot;AccountingHistory&quot;/&gt;&lt;ref&gt;[http://edit16.iccu.sbn.it/scripts/iccu_ext.dll?fn=10&amp;i=13663 Prospectus Title]&lt;/ref&gt;

== Vsebina rokopisa ==
Rokopis vsebuje štiri knjige. Prva je o izvoru, obliki in bistvu trgovca. Druga govori o trgovčevi verski zavezanosti. Tretja so moralne vrline in politike. Četrta je upravljanje njegovega doma in družine ter njegove gospodarske zadeve.&lt;ref&gt;Hangers, 1803, p. 99&lt;/ref&gt;

V času nastanka rokopisa je trgovsko trgovanje veljalo za umetnost. »Popolni trgovec« je bil človek kulture, motiviran za dobro moralno vedenje in pošteno poslovanje z vsemi, ki jih je srečal. Moral je biti zelo občutljiv za lokalne interese v krajih, kjer je posloval. Moral je znati oceniti politične razmere in običajne zakone, da je lahko uspešno vodil svoje posle. Kotruljević je v svojem knjigovodskem in trgovskem priročniku zapisal, da mora biti trgovec ne samo knjigovodja-računovodja, ampak da mora biti tudi dober pisec in retorik in učen človek, ki se vedno obnaša diplomatsko.&lt;ref name=&quot;conduct&quot;&gt;[http://www.cliffordawright.com/caw/food/entries/display.php/topic_id/30/id/123/ Markets of the Mediterranean]&lt;/ref&gt;

Po Kotruljeviću je »popolni trgovec« nasprotje mornarjev in vojakov, ker so do teh določb veliko bolj naivni. Kotruljević je zapisal, da so izjemno neumni, ker se ob popivanju v gostilnah in nakupu kruha na tržnici obnašajo megalomansko in premalo diplomatsko.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo | ref = Alfieri | last = Alfieri | first = Vittorio (Prof.) | title = La partita doppia applicata alle scritture delle antiche aziende mercantili veneziane | publisher = G.B. Paravia | year = 1891 | language = it }} Original from Columbia University
* {{navedi knjigo | ref = Anzovin | last = Anzovin | first = Steven | title = Famous First Facts | year = 2000 | isbn = 0-8242-0958-3 | url-access = registration | url = https://archive.org/details/famousfirstfacts00anzo }}
* {{navedi knjigo | ref = Hangers | last = Hangers | first = Francis M. | title = Historical-criticism on antichitla news, history and literature of 'Dubrovnik: divided into two volumes devoted Exalted and Senate of the Republic of Ragusa | volume = 2 | publisher = Martecchini | year = 1803 }}

[[Kategorija:Dela leta 1458]]
[[Kategorija:Računovodski sistemi]]
[[Kategorija:Rokopisi]]</text>
      <sha1>rutt9zgl7h9xzqkvw9wl72scgua1rda</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Islamski geometrijski vzorci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>558785</id>
    <revision>
      <id>6758169</id>
      <parentid>6707802</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T07:54:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758169</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34178" sha1="pusxqvdhtytdh453le1ebm0utpth6ry" xml:space="preserve">{{multiple image
|total_width=350
|image1=Samarkand Bibi Khanum Mosque Minaret Detail.JPG
|caption1=Detajl cokla minareta mošeje Bibi Hanum, [[Samarkand]], Uzbekistan. Obokane navpične plošče so okrašene z različnimi geometrijskimi vzorci z 10-, 8- in 5-krakimi zvezdami.
|image2=Doorway in Ben Youssef Madrasa.JPG
|caption2=Vrata v medresi Ben Youssef v [[Marakeš]]u. Vrata iz atlaške cedre imajo izrezljane trakove s 16-krako zvezdo. Lok je obdan z arabeskami; na obeh straneh je trak islamske kaligrafije nad ploščicami ''zellij''.
}}
'''Islamski geometrijski vzorci''' so ena glavnih oblik [[Islamski ornament|islamskega ornamenta]], ki se izogiba uporabi figurativnih podob, saj je po mnogih svetih spisih prepovedano ustvariti predstavitev pomembne islamske figure.

Geometrijske oblike v islamski umetnosti so pogosto zgrajene na kombinacijah ponavljajočih se kvadratov in krogov, ki se lahko prekrivajo in prepletajo, kot lahko arabeske (s katerimi se pogosto kombinirajo),  tvorijo zapletene in kompleksne vzorce, vključno z najrazličnejšimi [[teselacija]]mi. Ti lahko tvorijo celotno dekoracijo, lahko tvorijo okvir za cvetlične ali kaligrafske okraske ali pa se umaknejo v ozadje okoli drugih motivov. Kompleksnost in raznolikost uporabljenih vzorcev sta se razvila od preprostih zvezd in rombov v 9. stoletju, prek različnih 6- do 13-krakih vzorcev v 13. stoletju in končno vključila tudi 14- in 16-krake zvezde v 16. stoletju.

Geometrijski vzorci se v islamski umetnosti in arhitekturi pojavljajo v različnih oblikah. Sem spadajo preproge čilim, perzijski ''girih'' in maroške ploščice ''zellij'', okrasni oboki [[muqarnas]], preluknjani kamniti zasloni ''[[džali]]'', [[keramika]], usnje, [[vitraj]], lesena in kovinska dela.

Zanimanje za islamske geometrijske vzorce na Zahodu narašča, tako med rokodelci in umetniki, kot je M. C. Escher v 20. stoletju, kot med matematiki in fiziki, kot sta Peter J. Lu in Paul Steinhardt.

== Ozadje ==
=== Islamska dekoracija ===
Islamski geometrijski vzorci izhajajo iz enostavnejših modelov, ki so se uporabljali v zgodnejših kulturah: grški, rimski in sasanidski. So ena od treh oblik islamskega okrasja, drugi sta [[arabeska]], ki temelji na ukrivljenih in razvejanih oblikah rastlin, in [[islamska kaligrafija]]; vse tri se pogosto uporabljajo skupaj.&lt;ref name=Heilbrunn&gt;{{navedi splet |title=Geometric Patterns in Islamic Art |url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/geom/hd_geom.htm |website=Heilbrunn Timeline of Art History |publisher=Metropolitan Museum of Art |access-date=1 December 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Hankin&gt;{{navedi knjigo |last1=Hankin |first1=Ernest Hanbury |author-link= |title=The Drawing of Geometric Patterns in Saracenic Art. Memoirs of the Archaeological Survey of India No. 15 |date=1925 |publisher=Government of India Central Publication Branch |url=http://www.islamic-art.org/ArticlesOnline/BAViewPDF.asp?ArticleID=108 |access-date=2024-04-11 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304065337/http://www.islamic-art.org/ArticlesOnline/BAViewPDF.asp?ArticleID=108 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Od 9. stoletja naprej se je v islamski umetnosti začela pojavljati vrsta prefinjenih geometrijskih vzorcev, ki so temeljili na poligonalni teselaciji in sčasoma postali prevladujoči.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Bonner |first=Jay |url=https://books.google.com/books?id=o9IxDwAAQBAJ&amp;pg=PA6 |title=Islamic Geometric Patterns: Their Historical Development and Traditional Methods of Construction |date=2017-08-17 |publisher=Springer |isbn=978-1-4419-0217-7 |page=6}}&lt;/ref&gt;

Islamska umetnost se večinoma izogiba figurativnim podobam, da ne bi postale predmet čaščenja.&lt;ref name=Bouaissa&gt;{{navedi splet |last1=Bouaissa |first1=Malikka |title=The crucial role of geometry in Islamic art |url=http://www.alartemag.be/en/en-art/the-crucial-role-of-geometry-in-islamic-art/ |publisher=Al Arte Magazine |access-date=1 December 2015 |date=27 July 2013 |archive-date=27 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190327135234/http://www.alartemag.be/en/en-art/the-crucial-role-of-geometry-in-islamic-art/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bonner 2017 p1&quot;&gt;{{navedi knjigo | last=Bonner | first=Jay | title=Islamic geometric patterns : their historical development and traditional methods of construction | publisher=Springer | location=New York | year=2017 | isbn=978-1-4419-0216-0 | oclc=1001744138 | page=1}}&lt;/ref&gt; Ta anikonizem v islamski kulturi je povzročil, da so umetniki raziskovali nefiguralno umetnost in ustvaril splošen estetski premik k matematično zasnovani dekoraciji.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Bier |first=Carol |date=Sep 2008 |title=Art and Mithãl: Reading Geometry as Visual Commentary |journal=Iranian Studies |volume=41 |issue=4 |pages=491–509 |doi=10.1080/00210860802246176 |jstor=25597484|s2cid=171003353 }}&lt;/ref&gt;

=== Namen ===
Avtorji, kot je Keith Critchlow,{{efn|Critchlow je profesor arhitekture in avtor knjige o islamskih vzorcih.}} trdijo, da so islamski vzorci ustvarjeni, da gledalca vodijo k razumevanju realnosti, ki je v ozadju, namesto da bi bili le okras, kot včasih namigujejo pisci, ki jih zanimajo samo vzorci.&lt;ref name=Critchlow&gt;{{navedi knjigo |author-link=|author=Critchlow, Keith |title=Islamic Patterns : an analytical and cosmological approach |url=https://archive.org/details/islamicpatternsa0000crit|publisher=Thames and Hudson |year=1976 |isbn=0-500-27071-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Field&gt;{{navedi knjigo |author=Field, Robert |title=Geometric Patterns from Islamic Art &amp; Architecture |publisher=Tarquin Publications |year=1998 |isbn=978-1-899618-22-4}}&lt;/ref&gt; V islamski kulturi se verjame, da so vzorci most do duhovne sfere, instrument za čiščenje uma in duše.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Ahuja |first1=Mangho |last2=Loeb |first2=A. L. |date=1995 |title=Tessellations in Islamic Calligraphy |url=https://archive.org/details/sim_leonardo_1995_28_1/page/41 |jstor=1576154 |journal=Leonardo |volume=28 |issue=1 |pages=41–45|doi=10.2307/1576154 |s2cid=191368443 }}&lt;/ref&gt; David Wade{{efn|Wade je avtor serije knjig o vzorcih v različnih oblikah umetnosti.}} pravi, da je »Velik del islamske umetnosti, bodisi v arhitekturi, keramiki, tekstilu ali knjigah, umetnost dekoracije – kar pomeni preobrazbe«. Wade trdi, da je cilj preoblikujejo, spreminjajo mošeje »v lahkotnost in vzorec«, medtem ko »okrašene strani [[Koran]]a lahko postanejo okna v neskončno«.&lt;ref name=Wade&gt;{{navedi splet |last1=Wade |first1=David |title=The Evolution of Style |url=http://patterninislamicart.com/background-notes/the-evolution-of-style |website=Pattern in Islamic Art |access-date=12 April 2016 |quote=Velik del islamske umetnosti, bodisi v arhitekturi, keramiki, tekstilu ali knjigah, je umetnost dekoracije – kar pomeni preobrazbe. Vendar cilj ni nikoli zgolj okrasiti, temveč preoblikovati. ... Prostrane zgradbe mošej se spremenijo v lahkotnost in vzorec; okrašene strani Kur'ana lahko postanejo okna v neskončno. Morda je najpomembneje, da Beseda, izražena v neskončnih kaligrafskih različicah, vedno daje vtis, da je trajnejša od predmetov, na katerih je zapisana.|archive-date=19 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220519142349/https://patterninislamicart.com/background-notes/the-evolution-of-style |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Proti temu navaja Doris Behrens-Abouseif{{efn|Behrens-Abouseif je profesor zgodovine umetnosti in arhitekture na SOAS.}} v svoji knjigi ''Beauty in Arabic Culture'' da je »velika razlika« med filozofskim mišljenjem srednjeveške Evrope in islamskega sveta ravno v tem, da sta koncepta dobrega in lepega v arabski kulturi ločena. Trdi, da je bila lepota, bodisi v poeziji bodisi v vizualni umetnosti, uživana »zavoljo nje same, brez zavezanosti verskim ali moralnim merilom«.&lt;ref name=Behrens-Abouseif&gt;{{navedi knjigo |last1=Behrens-Abouseif |first1=Doris |title=Beauty in Arabic Culture |url=https://archive.org/details/beautyinarabiccu0000behr |date=1999 |publisher=Markus Wiener |isbn=978-1-558-76199-5 |pages=[https://archive.org/details/beautyinarabiccu0000behr/page/6 7]–8}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery mode=&quot;nolines&quot; heights=&quot;175&quot; widths=&quot;175&quot; caption=&quot;Slogi islamske geometrijske dekoracije&quot;&gt;
File:Tiles inside the Jame Mosque of Yazd 01.JPG|Ploščice v Petkovi mošeji v [[Yazd]]u v Iranu z geometrijskimi in rastlinskimi vzorci
File:Bou inania DSCF2978.jpg|Medresa Bou Inania, Fes, Maroko, prvotno c. 1350, z geometrijskimi vzorci v ploščicah ''zellij''
File:162-MoroccoOpenDoors.jpg|Različni ljudski dekorativni islamski slogi v Maroku: lesene plošče, ploščice ''zellij'', kaligrafija s štukaturo in vratne plošče s cvetjem
File:Alhambra Detail 17.JPG|Lok v [[Alhambra|Alhambri]] s kapnikom [[muqarnas]]
File:Jar Met 56.185.15.jpg|Glaziran kozarec iz keramike Ajubid Raka z mrežnim vzorcem prekrivajočih se krogov. Sirija, 12./13 stoletje
File:Green mosque archway.JPG|Obok v Osmanski [[Zelena mošeja, Bursa|Zeleni mošeji]], [[Bursa]], Turčija (1424), z 10-krakimi zvezdami in peterokotniki
&lt;/gallery&gt;

== Oblikovanje vzorca ==
[[File:Shah Nematollah Vali Shrine 08.jpg|thumb|Svetišče šaha Nematolaha Valija, Mahan, Iran, 1431. Modra kupola s ploščicami ''girih'' vsebuje zvezde, ki imajo od vrha 5, 7, 9, 12, 11, 9 in 10 točk po vrsti. 11-krake zvezde so v islamski umetnosti redke.&lt;ref name=Broug2008&gt;{{navedi knjigo |author=Broug, Eric |title=Islamic Geometric Patterns |publisher=Thames and Hudson |year=2008 |isbn=978-0-500-28721-7 |pages=183–185, 193}}&lt;/ref&gt;|alt=Dome of shrine decorated with many different shapes of star]]

Mnoge islamske oblike so zgrajene na kvadratih in krogih, ki se običajno ponavljajo, prekrivajo in prepletajo, da tvorijo zapletene in kompleksne vzorce. Ponavljajoči se motiv je 8-kraka zvezda, pogosto vidna v islamskih ploščicah; sestavljena je iz dveh kvadratov, od katerih je eden zasukan za 45 stopinj glede na drugega. Četrta osnovna oblika je mnogokotnik, vključno s peterokotniki in osmerokotniki. Vse to je mogoče združiti in predelati v zapletene vzorce z različnimi simetrijami, vključno z odsevi in rotacijami. Takšne vzorce lahko vidimo kot matematične teselacije, ki se lahko raztezajo v nedogled in tako nakazujejo neskončnost.&lt;ref name=Hussain&gt;{{navedi splet |last1=Hussain |first1=Zarah |title=Introduction to Islamic art |url=http://www.bbc.co.uk/religion/religions/islam/art/art_1.shtml |publisher=BBC |access-date=1 December 2015 |date=30 June 2009}}&lt;/ref&gt; Zgrajeni so na mrežah, ki za risanje potrebujejo le ravnilo in šestilo. Umetnik in pedagog Roman Verostko trdi, da so takšne konstrukcije dejansko [[Algoritem|algoritmi]], zaradi česar so islamski geometrijski vzorci predhodniki sodobne algoritemske umetnosti.&lt;ref name=Verostko&gt;{{navedi splet |last1=Verostko |first1=Roman |title=Algorithmic Art |url=http://www.verostko.com/algorithm.html |date=1999 |orig-year=1994 |accessdate=2024-04-11 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007052940/http://www.verostko.com/algorithm.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Krog simbolizira enotnost in raznolikost v naravi in številni islamski vzorci so narisani, začenši s krogom.&lt;ref name=Henry&gt;{{navedi splet |last1=Henry |first1=Richard |title=Geometry – The Language of Symmetry in Islamic Art |url=http://artofislamicpattern.com/resources/educational-posters/ |website=Art of Islamic Pattern |access-date=1 December 2015}}&lt;/ref&gt; Na primer, dekoracija mošeje iz 15. stoletja v [[Yazd]]u v Iranu temelji na krogu, razdeljenem na šest krat šest krogov, narisanih okoli njega, vsi se dotikajo v njegovem središču in vsak se dotika središč svojih dveh sosedov, da tvori pravilen šesterokotnik. Na tej podlagi je zgrajena šesterokraka zvezda, obdana s šestimi manjšimi nepravilnimi šesterokotniki, ki tvorijo teselacijski zvezdni vzorec. To tvori osnovno zasnovo, ki je belo obrobljena na steni mošeje. Ta oblika pa je prekrita s prepletajočo se črto v modri barvi okoli ploščic drugih barv, ki tvori dodelan vzorec, ki delno prikrije prvotno in osnovno obliko.&lt;ref name=Lockerbie&gt;{{navedi splet |last1=Lockerbie |first1=John |title=Islamic Design: Arabic / Islamic geometry 01 |url=http://www.catnaps.org/islamic/geometry.html#ribbon |website=Catnaps.org |access-date=2 December 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190413160232/http://www.catnaps.org/islamic/geometry.html |archive-date=13 April 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Podobno obliko tvori logotip raziskovalnega centra Mohammed Ali.&lt;ref name=MOHA&gt;{{navedi splet |title=Islamic Art and Geometric Design |url=http://www.moha.center/index.php/news-moha-en/209-moha-logo-design-en# |publisher=MOHA |access-date=3 December 2015 |date=2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151203133727/http://www.moha.center/index.php/news-moha-en/209-moha-logo-design-en |archive-date=3 December 2015}} The logo's construction is demonstrated in an animation on the MOHA website.&lt;/ref&gt;

Eden od zgodnjih zahodnih preučevalcev islamskih vzorcev, Ernest Hanbury Hankin, je definiral ''geometrično arabesko'' kot vzorec, oblikovan »s pomočjo gradbenih linij, sestavljenih iz poligonov v stiku«. Opazil je, da lahko veliko različnih kombinacij mnogokotnikov uporabljate, dokler so preostali prostori med poligoni razumno simetrični. Na primer, mreža osmerokotnikov v stiku ima kvadrate (iste strani kot osmerokotniki) kot preostale prostore. Vsak osmerokotnik je osnova za 8-krako zvezdo, kot jo vidimo v [[Akbar]]jevi grobnici Sikandra (1605–1613). Hankin je menil, da je »spretnost arabskih umetnikov pri odkrivanju primernih kombinacij poligonov .. skoraj osupljiva«. Nadalje zapisuje, da če se zvezda pojavi v kotu, mora biti prikazana natanko ena četrtina le-te; če ob robu, natanko na polovico.

Zvitek Topkapı, izdelan v času iranske dinastije [[Timuridi|Timuridov]] v poznem 15. stoletju ali na začetku 16. stoletja, vsebuje 114 vzorcev, vključno z barvnimi vzorci za ''girih'' ploščice in [[muqarnas]] četrt ali polkupole.&lt;ref name=&quot;necipoglu1&quot;&gt;{{navedi knjigo |title=Geometric Design in Timurid/Turkmen Architectural Practice: Thoughts on a Recently Discovered Scroll and Its Late Gothic Parallels |author=Gülru Necipoğlu |work=Timurid Art and Culture – Iran and Central Asia in the Fifteenth Century (eds (Golombek, L. and Subtelny, M.) |publisher=E.J. Brill |year=1992 |url=http://isites.harvard.edu/fs/docs/icb.topic570061.files/articles/Geometric_Design.pdf |access-date=2015-12-02 |archive-date=2015-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151222005112/http://isites.harvard.edu/fs/docs/icb.topic570061.files/articles/Geometric_Design.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Matematične lastnosti okrasnih ploščic in vzorcev štukature v palači [[Alhambra]] v [[Granada|Granadi]] v Španiji so bile obsežno preučene. Nekateri avtorji so iz dvomljivih razlogov trdili, da so tam našli večino ali vseh 17 skupin tapet. Maroško geometrijsko pohištvo iz 14. do 19. stoletja uporablja samo 5 skupin tapet, predvsem p4mm in c2mm, s p6mm in p2mm občasno in p4gm redko; trdi se, da lahko metoda gradnje ''Hasba'' (mera), ki se začne z n-kratnimi rozetami, ustvari vseh 17 skupin.&lt;ref name=Aboufadil&gt;{{cite journal |last1=Aboufadil |first1=Y. |last2=Thalal |first2=A. |last3=Raghni |first3=M. A. E. I.|title=Symmetry groups of Moroccan geometric woodwork patterns |journal=Journal of Applied Crystallography |date=2013 |volume=46 |issue=6 |pages=1834–1841 |doi=10.1107/S0021889813027726 |url=http://scripts.iucr.org/cgi-bin/paper?S0021889813027726}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode=&quot;nolines&quot; widths=&quot;175px&quot; heights=&quot;175px&quot; caption=&quot;Metode gradnje&quot;&gt;
File:Topkapi Scroll P290.JPG|Dvodimenzionalni dizajni za dve muqarnas s četrtino kupole – kot školjka (zgoraj), kot pahljača (spodaj). Topkapi zvitek, 15. stoletje
File:Darb-i Imam shrine spandrel.JPG|''Girih'' ploščica v deseterokotnem vzorcu na gredi iz svetišča Darb-e Imam
File:Spandrel-large scale pattern.svg|Konstrukcija vzorca girih v preponki Darb-e Imam (rumena črta). Konstrukcija decagon modra, metuljčki rdeči. Trak prečka konstrukcijsko teselacijo.
File:OctagonalTesselations2.png|Analiza osmerokotnih vzorcev v mogulski arhitekturi Ernesta Hanburyja Hankina, 1925. 8-krake zvezde se pojavijo (spodaj desno), kjer se križajo težke črne črte.
File:Decoration on the wall of the masoleoum of Itmad-ud-Daulah's tomb 1.jpg|Okras v grobnici I'timād-ud-Daulah, Agra, ki prikazuje pravilno obdelavo stranic in vogalov. V vsakem kotu je prikazana četrtina vsake 6-krake zvezde; pol zvezdic ob straneh.
File:Architectural Drawing for brick vaulting, Iran, 1800-70.JPG|Arhitekturna risba za opečne oboke, Iran, verjetno Teheran, 1800–70
&lt;/gallery&gt;

== Evolucija ==
[[File:Grande Mosquée de Kairouan, carreaux lustrés - Kairouan's Great Mosque, luster tiles.jpg|thumb|upright|Zgodnja faza: preprosti geometrijski vzorci na sijočih ploščicah v Veliki mošeji v Kairouanu v Tuniziji. 836 naprej]]
=== Zgodnja faza ===

Najzgodnejše geometrijske oblike v islamski umetnosti so bile občasne izolirane geometrijske oblike, kot so 8-krake zvezde in romb s kvadrati. Te izvirajo iz leta 836 v [[Velika mošeja v Kairouanu|Veliki mošeji v Kairouanu]] v Tuniziji in so se od takrat razširile po vsem islamskem svetu.&lt;ref name=Abdullahi&gt;{{cite journal |author1=Abdullahi, Yahya |author2=Bin Embi, Mohamed Rashid|title=Evolution of Islamic geometric patterns |journal=Frontiers of Architectural Research |year=2013 |volume=2 |issue=2 |pages=243–251 |doi=10.1016/j.foar.2013.03.002|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

=== Srednja faza ===
[[File:Turkey, Konya - Alaeddin Mosque 03.jpg|thumb|left|upright|Vzorci srednje stopnje na geometrijskih obrobah okoli mihraba v [[Alâeddinova mošeja|Alâeddinovi mošeji]], [[Konya]], Turčija. 1220 dalje]]

Naslednji razvoj, ki označuje srednjo stopnjo uporabe islamskega geometrijskega vzorca, so bile 6- in 8-krake zvezde, ki se pojavijo leta 879 v mošeji Ibn Tulun v Kairu in so nato postale razširjene.

Od 11. stoletja so uporabljali več različnih vzorcev. Abstraktne 6- in 8-točkovne oblike se pojavijo v stolpu Kharaqan v Qazvinu v Iranu leta 1067 in v mošeji Al-Džujuši v Egiptu leta 1085, od tam pa so se spet razširile, čeprav so 6-točkovni vzorci v Turčiji redki.

Leta 1086 se v Petkovi mošeji v Isfahanu pojavijo 7- in 10-kraki vzorci ''girih'' (s sedemkotniki, 5- in 6-krakimi zvezdami, trikotniki in nepravilnimi šesterokotniki). 10-točkovni ''girih'' je postal razširjen v islamskem svetu, razen v španskem [[Al Andaluz]]u. Kmalu zatem so leta 1098 v Barsijski mošeji, prav tako v Iranu, leta 1098 uporabili široke 9-, 11- in 13-točkovne vzorce ''girih''; ti se, kot 7-točkovni geometrijski vzorci, redko uporabljajo zunaj Perzije in osrednje Azije.

Na koncu, ki označuje konec srednje stopnje, se vzorci ''girih'' rozete z 8 in 12 točkami pojavijo v Alâeddinovi mošeji v Konyi v Turčiji leta 1220 in v abasidski palači v Bagdadu leta 1230, ki se je razširil po vsem islamskem svetu.

=== Pozna faza ===
[[File:Mihrab at Jama Masjid, Fatehpur Sikri.jpg|thumb|upright|Pozna faza: geometrijski, rastlinski in kaligrafski vzorci okoli mihraba v Petkovi mošeji, Fatehpur Sikri. 1571-5]]

Začetek pozne stopnje je označen z uporabo preprostih 16-točkovnih vzorcev v mavzoleju Hasan Sadaqah v Kairu leta 1321 in v Alhambri v Španiji v letih 1338–1390. Te vzorce redko najdemo zunaj teh dveh regij. Bolj dodelane kombinirane 16-točkovne geometrijske vzorce najdemo v kompleksu sultana Hasana v Kairu leta 1363, le redko kje drugje. Končno se 14-točkovni vzorci pojavijo v Petkovi mošeji v Fatehpur Sikriju v Indiji v letih 1571–1596, vendar na nekaj drugih mestih.{{efn|One such place is the Mustansiriyya Madrasa in Baghdad, as illustrated by Broug.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Broug, Eric |title=Islamic Geometric Design |publisher=Thames and Hudson |year=2013 |isbn=978-0-500-51695-9 |page=173}}&lt;/ref&gt;}}

== Umetniške oblike ==
Več umetniških oblik v različnih delih islamskega sveta uporablja geometrijske vzorce. Sem spadajo keramika, trakovi ''girih'', preluknjani kamniti zasloni [[džali]], preproge čilim, usnje, kovinski izdelki, oboki muqarnas, vitraži šakaba, pohištvo in ''zellij'' ploščice.

=== Keramika ===
{{further information|Islamska keramika}}
Keramika je primerna za krožne motive, radialne ali tangencialne. Sklede ali krožniki so lahko znotraj ali zunaj okrašeni z radialnimi črtami; ti so lahko delno figurativni in predstavljajo stilizirane liste ali cvetne lističe, okrog sklede ali vrča pa lahko tečejo okrogli trakovi. Vzorci teh vrst so bili uporabljeni na islamski keramiki iz ajubidskega obdobja, 13. stoletje. Radialno simetrične rože z na primer 6 cvetnimi listi so primerne za vedno bolj stilizirane geometrijske oblike, ki lahko združujejo geometrijsko preprostost s prepoznavnimi naturalističnimi motivi, svetlečimi barvnimi glazurami in radialno kompozicijo, ki se idealno prilega okrogli posodi. Lončarji so pogosto izbirali vzorce, ki so ustrezali obliki posode, ki so jo izdelovali.&lt;ref name=MWNFceramics&gt;{{navedi splet |title=Geometric Decoration and the Art of the Book. Ceramics |url=http://www.discoverislamicart.org/exhibitions/ISL/geometric/exhibition.php?theme=1 |publisher=Museum with no Frontiers |access-date=7 December 2015}}&lt;/ref&gt; Tako je neglazirana lončena bučka za vodo{{efn|Če pustimo bučko porozno, je dovoljeno izhlapevanje, voda pa je ostala hladna.}} iz [[Alep]]a v obliki navpičnega kroga (z ročaji in vratom zgoraj) okrašena z obročem iz oblikovane pletenice okoli arabskega napisa z majhnim cvetom z 8 cvetnimi listi v sredini.&lt;ref name=VAMflask&gt;{{navedi splet |title=Flask |url=https://collections.vam.ac.uk/item/O82540/flask/ |publisher=Victoria and Albert Museum |access-date=7 December 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Girih ploščice in pohištvo ===
{{glavni|Girih}}
Girih so izdelani vzorci prepletanja, sestavljeni iz petih standardiziranih oblik. Slog se uporablja v perzijski islamski arhitekturi in tudi v dekorativnem pohištvu. Modeli ''girih'' so tradicionalno izdelani v različnih medijih, vključno z rezanimi opečnimi zidovi, štukaturo in mozaičnimi ploščicami iz [[fajansa|fajanse]]. V lesenih izdelkih, zlasti v safavidskem obdobju, se je lahko uporabljal bodisi kot rešetkasti okvirji, levi ravni ali vstavljeni s ploščami, kot je barvno steklo; ali kot mozaične plošče, ki se uporabljajo za okrasitev sten in stropov, bodisi svetih bodisi posvetnih. V arhitekturi ''girih'' oblikuje okrasne prepletene trakaste površine od 15. do 20. stoletja. Večina modelov temelji na delno skriti geometrijski mreži, ki zagotavlja pravilno niz točk; to je narejeno v vzorec z uporabo 2-, 3-, 4- in 6-kratnih rotacijskih simetrij, ki lahko zapolnijo ravnino. Vidni vzorec na mreži je prav tako geometrijski, s 6-, 8-, 10- in 12-krakimi zvezdami in različnimi konveksnimi poligoni, ki so povezani s trakovi, ki se tipično zdijo prepleteni drug čez in pod drugim.&lt;ref name=Tebyan&gt;{{navedi splet |title=Gereh-Sazi |url=http://english.tebyan.net/newindex.aspx?pid=177143 |publisher=Tebyan |access-date=4 December 2015 |date=20 August 2011 |archive-date=2023-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230302133601/https://english.tebyan.net/newindex.aspx?pid=177143 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Vidni vzorec ne sovpada z osnovnimi konstrukcijskimi linijami ploščic. Vidni vzorci in temeljne ploščice predstavljajo most, ki povezuje nevidno z vidnim, analogno &quot;epistemološkemu iskanju&quot; v islamski kulturi, iskanju narave znanja.&lt;ref name=Hooman&gt;{{Cite journal |last=Hooman |first=Koliji |date=April 2016 |title=Gazing Geometries: Modes of Design Thinking in Pre-Modern Central Asia and Persian Architecture |journal=Nexus Network Journal |volume=18 |pages=105–132 |doi=10.1007/s00004-016-0288-6|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

=== Džali ===
[[File:Kairo Ibn Tulun Moschee BW 6.jpg|thumb|upright|Mošeja Ibn Tuluna: okno z 10-krakimi zvezdami v slogu girih (na zadnji strani), s cvetličnimi okroglimi osmerokotniki, ki tvorijo friz spredaj]]
{{glavni|Džali}}

Džali so preluknjani kamniti zasloni z redno ponavljajočimi se vzorci. Značilni so za indoislamsko arhitekturo, na primer v stavbah [[Mogulsko cesarstvo|Mogulov]] v [[Fatehpur Sikri]]ju in [[Tadž Mahal]]u. Geometrijski dizajni združujejo mnogokotnike, kot so osmerokotniki in peterokotniki, z drugimi oblikami, kot so 5- in 8-krake zvezde. Vzorci so poudarjali simetrije in s ponavljanjem nakazovali neskončnost. Džali je deloval kot okna ali pregrade za prostore, ki so zagotavljale zasebnost, a dovoljevale zrak in svetlobo. Džali tvori pomemben element indijske arhitekture.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=i&lt;!--sic--&gt;ntypes. p&lt;!--sic--&gt;erforate |url=https://intypes.cornell.edu/expanded.cfm?erID=107 |publisher=Cornell University |access-date=18 January 2016}}&lt;/ref&gt; Uporaba perforiranih sten je upadla zaradi sodobnih gradbenih standardov in potrebe po varnosti. Arhitektka Laurie Baker je popularizirala moderne, poenostavljene džali stene, na primer izdelane iz vnaprej oblikovanih glinenih ali cementnih blokov.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Varanashi |first1=Satyaprakash |title=The multi-functional jaali |url=http://www.thehindu.com/todays-paper/tp-features/tp-propertyplus/the-multifunctional-jaali/article1138372.ece |access-date=18 January 2016 |work=The Hindu |date=30 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200301213005/https://www.thehindu.com/todays-paper/tp-features/tp-propertyplus/The-multi-functional-jaali/article15538427.ece |archive-date=2020-03-01 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Preluknjana okna v slogu ''girih'' včasih najdemo drugod po islamskem svetu, na primer v oknih mošeje Ibn Tuluna v Kairu.

=== Čilim ===
{{glavni|Čilim }}
[[File:Wolf's Mouth Kilim Motif.jpg|thumb|upright|Nekoliko geometrijski motivi, kot je Volčja usta (Kurt Aǧzi), za zaščito čred pred volkovi, so pogosto vtkani v plemenske čilime.]]

Čilim je islamska ravno tkana preproga (gladka), bodisi za uporabo v gospodinjstvu ali za molitev. Vzorec se naredi tako, da se niti votka navijejo nazaj čez osnovne niti, ko je dosežena barvna meja. Ta tehnika pušča vrzel ali navpično režo, zato čilime včasih imenujemo tkanina z režami. Čilimi so pogosto okrašeni z geometrijskimi vzorci z 2- ali 4-kratno zrcalno ali rotacijsko simetrijo. Ker tkanje uporablja navpične in vodoravne niti, je krivulje težko ustvariti, zato se vzorci oblikujejo predvsem z ravnimi robovi. Čilim vzorci so pogosto značilni za določene regije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Turkish Kilim Rug |url=http://www.rugs-oriental.net/turkish-kilim-rug.html |website=Through the Collector's Eye |access-date=3 December 2015}}&lt;/ref&gt; Motivi Čilimov so pogosto simbolični in tudi dekorativni. Na primer, motiv volčjih ust ali volčje noge (turško: Kurt Aǧzi, Kurt İzi) izraža željo plemenskih tkalcev po zaščiti čred svojih družin pred volkovi.&lt;ref name=Erbek&gt;{{navedi knjigo |author=Erbek, Güran |title=Kilim Catalogue No. 1 |publisher =May Selçuk A. S. Edition=1st |date=1998}}&lt;/ref&gt;

=== Usnje ===
Islamsko usnje je pogosto vtisnjeno z vzorci, podobnimi že opisanim. Usnjene platnice knjig, začenši s Koranom, kjer so bila figurativna umetniška dela izključena, so bile okrašene s kombinacijo kufične pisave, medaljonov in geometrijskih vzorcev, običajno obrobljenih z geometrijskimi pletenicami.

=== Kovinarstvo ===
Kovinski artefakti imajo iste geometrijske oblike, ki se uporabljajo v drugih oblikah islamske umetnosti. Vendar pa je po mnenju Hamiltona Gibba poudarek drugačen: geometrijski vzorci se običajno uporabljajo za obrobe, in če so v glavnem okrasnem področju, se najpogosteje uporabljajo v kombinaciji z drugimi motivi, kot so cvetlični motivi, arabeske, živalski motivi ali kaligrafsko pisavo. Geometrijski dizajni v islamskem kovinskem delu lahko tvorijo mrežo, okrašeno s temi drugimi motivi, ali pa lahko tvorijo vzorec ozadja.

Tudi tam, kjer se zdi, da kovinski predmeti, kot so sklede in posode, nimajo geometrijskega okrasja, so motivi, kot so arabeske, pogosto postavljeni v osmerokotne predele ali razporejeni v koncentričnih pasovih okoli predmeta. Uporabljajo se tako zaprti modeli (ki se ne ponavljajo) kot odprti ali ponavljajoči se vzorci. Vzorci, kot so prepletene šesterokrake zvezde, so bili še posebej priljubljeni od 12. stoletja. Eva Baer{{efn|Baer je zaslužni profesor islamskih študij na Univerzi v Tel Avivu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Baer |first1=Eva |title=Ayyubid Metalwork With Christian Images |year=1989 |publisher=BRILL |isbn=9004089624 |url=https://books.google.com/books?id=IZ7ZIpb-TAgC |access-date=15 January 2016}}&lt;/ref&gt;}} ugotavlja, da čeprav je bila ta oblika v bistvu preprosta, so ga kovinarji razvili v zapletene vzorce, prepletene z arabeskami, včasih organizirane okoli nadaljnjih osnovnih islamskih vzorcev, kot je šesterokotni vzorec šestih prekrivajočih se krogov.&lt;ref name=Baer1983&gt;{{navedi knjigo |last=Baer |first=Eva |title=Metalwork in Medieval Islamic Art |url=https://books.google.com/books?id=s__yi4pD-VEC&amp;pg=PA122 |year=1983 |publisher=SUNY Press |isbn=978-0-87395-602-4 |pages=122–132}}&lt;/ref&gt;

=== Muqarnas ===
{{glavni|Muqarnas}}
Mukarnas so dovršeno izrezljani stropi do polkupol, ki se pogosto uporabljajo v mošejah. Običajno so izdelani iz štuka (in zato nimajo konstrukcijske funkcije), lahko pa so tudi iz lesa, opeke in kamna. Značilne so za islamsko arhitekturo srednjega veka od Španije in Maroka na zahodu do Perzije na vzhodu. Arhitekturno tvorijo več nivojev [[trompa|trompe]], ki se zmanjšujejo, ko se dvigajo. Pogosto so bogato okrašeni.

=== Vitraž ===
{{glavni|Šabaka (okno) }}
Vitraži z geometrijskimi vzorci se uporabljajo v različnih okoljih v islamski arhitekturi. Najdemo jih v ohranjeni poletni rezidenci palače Šaki Khanov v [[Azerbajdžan]]u, zgrajene leta 1797. Vzorci v oknih ''šabaka'' vključujejo 6-, 8- in 12-krake zvezde. Ta okrasna okna z lesenim okvirjem so značilne značilnosti arhitekture palače. Šabake so še vedno zgrajene na tradicionalen način v Šekiju v 21. stoletju. Tradicije vitražov, postavljenih v lesene okvirje (ne svinčene kot v Evropi), so preživele v delavnicah v Iranu in Azerbajdžanu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Alin |first1=Marina |title=Wood, glass, geometry – stained glass in Iran and Azerbaijan |url=http://islamic-arts.org/2014/wood-glass-geometry-stained-glass-in-iran-and-azerbaijan/ |publisher=Islamic Arts &amp; Architecture |access-date=18 January 2016 |date=21 January 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160126151556/http://islamic-arts.org/2014/wood-glass-geometry-stained-glass-in-iran-and-azerbaijan/ |archive-date=26 January 2016 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Zastekljena okna iz štukature, razporejenih v ''girih'' podobne vzorce, najdemo tako v Turčiji kot v arabskih deželah; pozen primer brez tradicionalnega ravnovesja oblikovalskih elementov je bil narejen v Tuniziji za mednarodno kolonialno razstavo v Amsterdamu leta 1883.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Carved stucco and stained glass window |url=http://islamic-arts.org/2011/carved-stucco-and-stained-glass-window/ |date=16 December 2011 |publisher=Islamic Arts &amp; Architecture |access-date=18 January 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160126160758/http://islamic-arts.org/2011/carved-stucco-and-stained-glass-window/ |archive-date=26 January 2016 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Staro mesto [[Sana]] v [[Jemen|Jemnu]] ima vitraže v visokih stavbah.

=== Zellij ===
{{glavni|Zellij}}
''Zellij'' ({{Lang-ar|الزَّلِيْج}}) je geometrijsko polaganje ploščic z glaziranimi terakota ploščicami, vstavljenimi v omet, ki tvorijo pisane mozaične vzorce, vključno s pravilnimi in polpravilnimi teselacijami. Tradicija je značilna za Maroko, najdemo pa jo tudi v mavrski Španiji. ''Zellij'' se uporablja za okrasitev mošej, javnih zgradb in bogatih zasebnih hiš.

=== Ilustracije ===
&lt;gallery mode=&quot;nolines&quot; heights=&quot;175px&quot; widths=&quot;175px&quot; caption=&quot;Mediji, ki se uporabljajo za islamske geometrijske vzorce&quot;&gt;
File:Persia p1070299.jpg|Safavidska skleda z radialnimi in krožnimi motivi, Perzija, 17. stoletje
File:Lustre tiles Iran Sufi divine breath shapes.JPG|Luster ploščice iz Irana, verjetno [[Kašan]], 1262, v obliki sufijskih simbolov za božanski dih
File:Samarkand Shah-i Zinda Tuman Aqa complex cropped2.jpg|Glazirane ploščice ''girih'' v Shah-i-Zinda v [[Samarkand]]u, Uzbekistan
File:Side of a Minbar.jpg|Stran lesenega minbarja (prižnice) z 12-krakimi zvezdami. 14. stoletje. Muzej turške in islamske umetnosti
File:Salim Chishti Tomb-2.jpg|Džali je prebil kamnite zaslone na grobnici Salima Čištija, [[Fatehpur Sikri]], Indija
File:Vintage Turkish Kilim Geometric Patterned Rug.jpg|Tkan volnen čilim iz Turčije
File:'Ali ibn Abi Talib - Prayer Book - Walters W579 - Closed Top View A.jpg|Usnjen ovitek molitvenika, Perzija, 16. stoletje
File:Kairo Rifai Moschee BW 5.jpg|Železna vrata z 10-krakimi zvezdami in zmaji v mošeji Al-Rifa'i v Kairu (1869–1912)
File:Flickr - Gaspa - Cairo, madrasa di Hasan (12).jpg|Detajl bronastih vrat, mošeja-medresa sultana Hasana, Kairo, okrašena s trakovi
File:Isfahan Royal Mosque entrance.JPG|Muqarnas v [[Šahova mošeja, Isfahan|Šahovi mošeji, Isfahan]], Iran
File:Shaki khan palace 1.jpg|Geometrijski vitraž šabaka v palači Šaki Khanov iz leta 1797 v Azerbajdžanu
File:Traditional Window, Sana'a (11024852966).jpg|Tradicionalno okno, Sana, Jemen
File:Mekhnes Place El-Hedine Mosaique.jpg|Glazirana ploščica ''zellij'' na Place el-Hedim v [[Meknes]]u v Maroku
&lt;/gallery&gt;

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
* [http://www.discoverislamicart.org/exhibitions/ISL/geometric/index.php Museum with no Frontiers: Geometric Decoration]
* [http://www.vam.ac.uk/content/articles/t/teachers-resource-maths-and-islamic-art-and-design/ Victoria and Albert Museum: Teachers' resource: Maths and Islamic art &amp; design]

[[Kategorija:Islamska umetnost]]
[[Kategorija:Ornamenti]]
[[Kategorija:Arhitekturni elementi]]</text>
      <sha1>pusxqvdhtytdh453le1ebm0utpth6ry</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predsednik vlade Srbije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>560722</id>
    <revision>
      <id>6758192</id>
      <parentid>6663968</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:08:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Ivan_Stambolić_(cropped).jpg z [[c:File:Ivan_Stambolić_(1986).jpg|Ivan_Stambolić_(1986).jpg]]</comment>
      <origin>6758192</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="79351" sha1="pa0tatz9zxulhu76jnt5t22cwjuid19" xml:space="preserve">{{Infopolje uradni naziv
| post = Predsednik vlade Srbije
&lt;!-- | body = Srbija --&gt;
| native_name = {{lang|sr|Председник Владе Србије}}&lt;br /&gt;{{lang|sr-Latn|Predsednik Vlade Srbije}}
| insignia = Coat of arms of Serbia.svg
| insigniasize = 
| insigniacaption = [[Grb Srbije]]
| flag = Flag of Serbia.svg
| flagsize = 
| flagborder = yes
| flagcaption = [[Zastava Srbije]]
| image = Đuro Macut (cropped).jpg
| imagesize = 
| alt = 
| incumbent = [[Đuro Macut]]
| acting = 
| incumbentsince = 16. april 2025
| department = [[Vlada Srbije]]
| style = [[njegova ekscelenca]]
| type = [[Vodja vlade]]
| status = 
| abbreviation = 
| member_of = [[Vlada Srbije|Vlada]]
| reports_to = 
| residence = 
| seat = Ulica Nemanjina 11
| nominator = [[Predsednik Srbije|Predsednik]]
| appointer = [[Parlament Srbije|Parlament]]
| appointer_qualified = 
| termlength = ni omejitve mandata
| termlength_qualified = 
| constituting_instrument = 
| precursor = 
| formation = 27. avgust 1805
| first = [[Matija Nenadović]]
| last = 
| abolished = 
| succession = 
| unofficial_names = premier
| deputy = [[Podpredsednik Vlade Srbije|podpredsednik vlade]]
| salary = 148.772 [[Srbski dinar|srbskih dinarjev]]/{{currency|1257|EUR}} mesečno
| website = {{url|srbija.gov.rs}}
}} 

'''Predsednik vlade Srbije''' ({{Jezik-sr-Cyrl|премијер Србије|premijer Srbije}}; [[Slovnični spol|ženski]] spol: премијерка/premijerka), uradno '''predsednica vlade Republike Srbije''' ({{Jezik-sr-Cyrl|председник Владе Републике Србије|predsednik Vlade Republike Srbije}}; ženski spol: председница/predsednica) je [[Vodja vlade|vodja]] [[Vlada Republike Srbije|vlade]] [[Srbija|Srbije]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Constitution of the Republic of Serbia |url=http://www.parlament.gov.rs/upload/documents/Constitution_%20of_Serbia_pdf.pdf |access-date=2022-10-30 |website=National Assembly of Serbia |publication-place=Belgrade |publication-date=2006-09-30}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=38}} Odgovoren za vodenje in usmerjanje dela vlade in [[Narodna skupščina Srbije|državnemu zboru]] predložitev in predstavitev njenega delovnega programa [[Parlament Srbije|parlamentu (narodni skupščini)]], vključno s seznamom predlaganih [[Minister|ministrov]]. Odstop predsednika vlade ima za posledico razrešitev vlade.

Prvi na čelu srbske vlade je bil [[Matija Nenadović]], ki je postal predsednik vlade 27. avgusta 1805.&lt;ref name=&quot;Nenadovic1&quot;&gt;{{Navedi novice|date=2007-05-16|title=Istorija srpskih vlada|language=sr|work=Politika|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/25885/%D0%98%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8%D1%85-%D0%B2%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B0|accessdate=2022-10-30}}&lt;/ref&gt;  [[Predsednik Srbije]] [[Aleksandar Vučić|Aleksandrer Vučić]] je tri mesece po zmagi svoje [[Srbska napredna stranka|Srbske napredne stranke]] (SNS) na parlamentarnih volitvah sporočil ime uradnega mandatarja nove srbske vlade in bodočega predsednika vlade [[Miloš Vučević|Miloša Vučevića]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=#portret Miloš Vučević, mandatar za sestavo nove srbske vlade|url=https://www.dnevnik.si/1043047135|website=Dnevnik|date=6. april 2024|accessdate=2024-05-13|last=Šorl|first=Mihael|archive-date=2024-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20240513115344/https://www.dnevnik.si/1043047135|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Izvolil in imenoval pa ga je skupaj z [[Kabinet Miloša Vučevića|svojim kabinetom]] parlament 2. maja 2024.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2024-05-02|title=Izglasana nova Vlada Srbije|url=https://n1info.rs/vesti/najnovija-vest-izgledala-vlada-srbije-ko-su-ministri-ko-premijer/|accessdate=2024-05-04|website=N1|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina položaja ==
V času [[Revolucionarna Srbija|revolucionarne Srbije]] je bil naziv glavnega izvršnega ministra '''Predsednik upravnega sveta''' ({{Jezik-sr-Cyrl|Председник правитељствујушчег совјета сербског|Predsednik praviteljstvujuščeg sovjeta serbskog}}; {{Lit|Predsednik vladajočega srbskega sovjeta}}).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Vulić|first=Siniša|date=2021-04-19|title=Praviteljstvujušči sovjet serbski: vlada, skupština ili nešto treće?|url=https://talas.rs/2021/04/19/praviteljstvujusci-sovjet-serbski-vlada-skupstina-ili-nesto-trece/|accessdate=2022-10-30|website=Talas|language=sr|archive-date=2022-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20221030134423/https://talas.rs/2021/04/19/praviteljstvujusci-sovjet-serbski-vlada-skupstina-ili-nesto-trece/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Gavrilović|first=Slavko|date=1995-11-16|title=Trgovina soli između Srbije i Vlaške u vreme Prvog srpskog ustanka|url=https://books.google.com/books?id=jYA1CgAAQBAJ&amp;q=%22%D0%9F%D1%80%D0%B5%D0%B4%D1%81%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%B8%D0%BA+%D0%BF%D1%80%D0%B0%D0%B2%D0%B8%D1%82%D0%B5%D1%99%D1%81%D1%82%D0%B2%D1%83%D1%98%D1%83%D1%88%D1%87%D0%B5%D0%B3+%D1%81%D0%BE%D0%B2%D1%98%D0%B5%D1%82%D0%B0+%D1%81%D0%B5%D1%80%D0%B1%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%B3%22|journal=Istorijski časopis|location=Belgrade|publisher=Istorijski institut Beograd|volume=42|page=76}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Janković|first=Zorica|date=2007-04-05|title=Sovjet, razmotrilište, centralno pravlenije, izvršno veće, vlada|url=https://www.vreme.com/vreme/sovjet-razmotriliste-centralno-pravlenije-izvrsno-vece-vlada/|accessdate=2022-10-30|website=Vreme|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Bataković|first=Dušan T.|url=https://www.worldcat.org/oclc/974706819|title=The foreign policy of Serbia (1844-1867) : Ilija Garašanin's Načertanije = La politique étrangère de la Serbie (1844-1867) : Načertanije d'Ilija Garašanin|date=2014|isbn=978-86-7179-089-5|location=Belgrade|pages=53|oclc=974706819|quote=In 1805, the Governing Council held its sessions in Smederevo, the 'capital of our despots and emperors'...}}&lt;/ref&gt; Svet sprva ni imel ministrov, ampak le člane, leta 1811 pa so ustanovili ministrstva v smislu modernih vladnih oddelkov. Vlada je prenehala delovati kot posledica neuspeha [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] 3. oktobra 1813, vendar je kasneje nadaljevala delovanje v izgnanstvu v [[Hotin|Hotinu]], ki je takrat spadal pod [[Ruski imperij]]. To delovanje v izgnanstvu je trajalo od konca 1813 do leta 1814.

Vlada je bila obnovljena 21. novembra 1815 po uspehu [[Druga srbska vstaja|druge srbske vstaje]], ko je bila ustanovljena samostojna [[kneževina Srbija]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svarog: Zgodovina 3 (Balkan v 19. in v začetku 20. stoletja)|url=https://www2.arnes.si/~dkramz/zgodovina_3_svarog/8566.html|website=|accessdate=2024-05-13}}&lt;/ref&gt;. Kneževini je s trdo roko vladal [[Miloš Obrenović]], ki je moral zaradi uporov 1839 zapustiti oblast&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://vis.upr.si/fhs/gradivo/gradivo_predmet/predmet_34829.pdf|title=Zgodovina 19. stoletja (čas nacionalizma1848 – 1880)|accessdate=13. maj 2024|publisher=Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem|last=Zajc|first=Marko|page=24|year=2022|location=Koper}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;. V tem obdobju je bil vodja srbske vlade znan pod uradnim nazivom '''Knežji predstavnik''' (Књажевски представител / ''Knjaževski predstavnik''). Čeprav je Srbija leta 1835 uvedla ustavno vlado, je naziv &quot;Knežji predstavnik&quot; ostal uraden vse do leta 1861. 

Od leta 1861 do 1903 se je vodja vlade imenoval '''Predsednik ministrstva''' (Председник министарства / ''Predsednik ministarstva'').

Od leta 1903 do ustanovitve [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] 1. decembra 1918 se je vodja vlade imenoval '''Predsednik ministrskega sveta''' (Председник Министарского совета / ''Председатель Министерского совета'').

Po koncu druge svetovne vojne in padcu nacistične okupacije je Srbija ustanovila svojo vlado, ki jo je določila [[Zveza komunistov Jugoslavije|Komunistična partija Jugoslavije]], kot alternativo vladi, ki jo je septembra [[Vlada narodne rešitve|1941 postavila Nemčija]]. Sprva je bil 'vodja vlade' do 7. marca 1945 imenovan kot '''Predsednik izvršnega sveta Vrhovnega narodnoosvobodilnega sveta,''' pred formalno ustanovitvijo federativne Jugoslavije. Po ustanovitvi Socialistične federativne republike Jugoslavije je bilo za vsako od republik, vključno s Srbijo, ustanovljeno posebno ministrstvo, kar se je zgodilo 9. aprila 1945. Vlade so vodili '''Predsednik vlade''' do 3. februarja 1953, '''Predsednik izvršnega sveta''' do 15. januarja 1991 in od takrat ponovno '''Predsednik vlade'''. Čeprav so bili uradni nazivi vodij vlade različni, se je v vsakdanji rabi in zlasti v medijih pogosto uporablja tudi izraz '''Premier'''.

== Seznam predsednikov vlade Srbije ==

=== Revolucionarna Srbija (1804–1813) ===
{{see also|Revolucionarna Srbija|Prva srbska vstaja}}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width=98%&quot;
|+ {{sronly|Predsedniki upravnega sveta (1805–1814)}}
|-
! width=1% rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot;| {{Abbr|No.|Number}}
! width=5% rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot;| Portret
! width=14% rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot;| Ime&lt;br /&gt;{{small|(Rojen – Umrl)}}
! width=28% colspan=&quot;3&quot;| Mandat
! width=10% rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot;| Kabinet
! width=4% rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot;| Vodja države&lt;br&gt;{{small|(Grand Vožd)}}&lt;br /&gt;{{small|(vladavina)}}
! width=1% rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot;| {{abbr|Ref|Sklici}}
|-
! width=10% scope=&quot;col&quot;| Prevzel funkcijo
! width=10% scope=&quot;col&quot;| Zapustil funkcijo
! width=8% scope=&quot;col&quot;| Trajanje
|- style=&quot;height:10em;&quot;
| 1
! [[File:Portrait of Prota Mateja Nenadović (Uroš Knežević, 1852).jpg|90px|Matija Nenadović]]
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;font-weight:normal&quot; | '''[[Matija Nenadović]]'''&lt;br /&gt;{{small|(1777–1854)}}
| 27. avgust&lt;br /&gt;1805
| april&lt;br/&gt;1807
| {{age in years and days|1805|8|27|1807|4|1}}
| bgcolor=&quot;#DDDDDD&quot;|[[Vlada Matija Nenadovića|М. Nenadović]]
! rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;font-weight:normal&quot; | '''Đorđe Petrović&lt;br&gt;{{small|([[Karađorđe]])}}'''&lt;br /&gt;[[File:Karađorđe Petrović, by Vladimir Borovikovsky, 1816.jpg|80px]]&lt;br /&gt;{{small|(1804–1813)}}
| &lt;ref name=&quot;Nenadovic1&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Calic |first1=Marie-Janne |title=The Great Cauldron: A History of Southeastern Europe |date=2019 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge, Massachusetts |isbn=9780674983922 |page=211 |url=https://books.google.com/books?id=cHSPDwAAQBAJ |access-date=2022-10-30 |quote=Nenadović, who was in his late twenties, was one of the uprising's most prominent leaders and commanders, and he later became the first prime minister of Serbia.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Milovanovic1&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Nenadović |first1=Matija |title=The Memoirs of Prota Mateja Nenadović |date=1969 |publisher=Clarendon Press |location=Ann Arbor, Michigan |isbn=9780198214762 |page=xxii |url=https://books.google.com/books?id=Zp0MAAAAIAAJ |access-date=2022-10-30 |quote=He finally gave up his post as President of the Legislative Council in. april 1807, and his place was taken by Mladen Milovanović}}&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;height:10em;&quot;
| 2
! [[File:Mladen Milovanović.jpg|90px|Mladen Milovanović]]
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;font-weight:normal&quot; | '''[[Mladen Milovanović]]'''&lt;br /&gt;{{small|(1760–1823)}}
| April&lt;br /&gt;1807
| 31 December&lt;br /&gt;1810
| {{age in years and days|1807|4|1|1810|12|31}}
| bgcolor=&quot;#DDDDDD&quot;|[[Vlada Mladen Milovanovića|Milovanović]]
| &lt;ref name=&quot;Milovanovic1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Jakov&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Petrovich |first=Michael Boro |url=https://www.worldcat.org/oclc/2189026 |title=A history of modern Serbia, 1804-1918 |date=1976 |publisher=Harcourt Brace Jovanovich |isbn=0-15-140950-1 |location=New York |oclc=2189026}}&lt;/ref&gt;{{rp|70}}
|- style=&quot;height:10em;&quot;
| 3
! [[File:Jakov nenadovic (cropped).jpg|90px|Jakov Nenadović]]
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;font-weight:normal&quot; | '''[[Jakov Nenadović]]'''&lt;br /&gt;{{small|(1765–1836)}}
| 31. december&lt;br /&gt;1810
| 11. januar&lt;br &gt;1811
| {{age in years and days|1810|12|31|1811|1|11}}
| bgcolor=&quot;#DDDDDD&quot;|[[Vlada Jakov Nenadovića|Ј. Nenadović]]
| &lt;ref name=&quot;Jakov&quot;/&gt;{{rp|70–74}}&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Svirčević |first1=Miroslav |url=https://www.worldcat.org/oclc/794838751 |title=Lokalna uprava i razvoj moderne srpske države : od knežinske do opštinske samouprave |last2=Свирчевић |first2=Мирослав |date=2011 |isbn=978-86-7179-072-7 |location=Beograd |pages=583 |oclc=794838751}}&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;height:10em;&quot;
| 4
! [[File:Karađorđe Petrović, by Vladimir Borovikovsky, 1816.jpg|90px|Đorđe Petrović]]
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;font-weight:normal&quot; | '''Đorđe Petrović&lt;br&gt;{{small|([[Karađorđe]])}}'''&lt;br /&gt;{{small|(1768–1817)}}
| 11. januar&lt;br /&gt;1811
| 3. oktober&lt;br /&gt;1813
| {{age in years and days|1811|1|11|1813|10|3}}
| bgcolor=&quot;#DDDDDD&quot;|[[Vlada Karađorđa Petrovića|Petrović]]
| &lt;ref name=&quot;Jakov&quot;/&gt;{{rp|73–74}}&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Glenny |first=Misha |url=https://www.worldcat.org/oclc/43031431 |title=The Balkans : nationalism, war, and the Great Powers, 1804-1999 |date=2000 |publisher=Viking |others=Mazal Holocaust Collection |isbn=0-670-85338-0 |edition=1 |location=New York |pages=18 |oclc=43031431}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Stanojević |first=Stanoje |url=https://books.google.com/books?id=BaoEAAAAYAAJ&amp;dq=%22Mladen+Milovanovi%C4%87%22+%221813%22&amp;pg=PA984 |title=Narodna enciklopedija srpsko-hrvatsko-slovenac̆ka |publisher=Bibilografski zavod |year=1925 |pages=984 |language=sr}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Kneževina Srbija (1815–1882) ===
{{see also|Kneževina Srbija|Druga srbska vstaja}}
{{legend2|{{party color|Conservative Party (Serbia)}}|[[Konzervativna stranka (Srbija)|Konzervativna stranka]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{{legend2|{{party color|Liberal Party (Serbia)}}|[[Liberalna stranka (Kraljevina Srbija)|Liberalna stranka]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{{legend2|{{party color|Serbian Progressive Party (historical)}}|[[Srbska napredna stranka (zgodovinska)|Srbska napredna stranka]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{{legend2|{{party color|Independent politician}}|[[Neodvisni politik|Neodvisni]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! {{Abbr|No.|Number}}
! Portret
! width=&quot;180px&quot; | Ime&lt;br /&gt;{{small|(Rojen{{ndash}}Umrl)}}
! colspan=&quot;2&quot; | Mandat
! colspan=&quot;2&quot; | Stranka
! Opomba
! rowspan=&quot;2&quot; | Vodja države
|-
| colspan=&quot;8&quot; rowspan=&quot;2&quot; | '''Knežji predstavniki'''&lt;br/&gt;{{small|1815–1861}}
|-
|'''Grand Vožd (1815–17)'''{{hr}}'''Prince (1817–82)'''
|-
| 5
| [[File:Petar Nikolajević Moler1.jpg|100px|Petar Nikolajević Moler]]
| '''[[Petar Nikolajević Moler]]'''&lt;br&gt;{{small|Петар Николајевић Молер&lt;br&gt;(1775–1816)}}
| 21. november 1815
| 16. maj 1816
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
|
| rowspan=&quot;7&quot; |'''[[Miloš Obrenović I of Serbia|Miloš Obrenović]]'''&lt;br/&gt;[[File:Miloš Obrenović 1848.jpg|100px]]&lt;br/&gt;{{small|(1815–1839)}}
|-
| 6
| [[File:Jevrem Obrenović.jpg|100px|Jevrem Obrenović]]
| '''[[Jevrem Obrenović]]'''&lt;br&gt;{{small|Јеврем Обреновић&lt;br&gt;(1790–1856)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Jevrem Obrenovic Signature.png|100px]]
| 1821
| 1826
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
| {{small|The youngest brother of Prince [[Miloš Obrenović I of Serbia|Miloš Obrenović]].}}
|-
| 7
| [[File:No image.png|100px|]]
| '''[[Miloje Todorović]]'''&lt;br&gt;{{small|Милоје Тодоровић&lt;br&gt;(1762–1832)}}
| 1826
| 1826
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
|
|-
| 8
| [[File:Dimitrije Davidovic1.jpg|100px|Dimitrije Davidović]]
| '''[[Dimitrije Davidović]]'''&lt;br&gt;{{small|Димитрије Давидовић&lt;br&gt;(1789–1839)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Dimitrije Davidović signature.jpg|100px]]
| 1826
| 1829
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
|
|-
| 9
| [[File:No image.png|100px|]]
| '''[[Koca Marković]]'''&lt;br&gt;{{small|Коца Марковић&lt;br&gt;(1795–1836)}}
| 15. februar 1835
| 28. marec 1836
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
|
|-style=&quot;background:#F5F5DC;&quot;
| style=color:#ccc | {{small|N/A}}
| [[File:Stefan Stefanović Tenka.jpg|100px|Tenka Stefanović]]
| '''[[Tenka Stefanović]]'''&lt;br&gt;{{small|Стефан Стефановић Тенка&lt;br&gt;(1797–1865)}}
| 28. marec 1836
| 26. februar 1839
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
| {{small|Začasni.}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 10
| rowspan=&quot;2&quot; | [[File:Avram Petronijević.jpg|100px|Avram Petronijević]]
| rowspan=&quot;2&quot; | '''[[Avram Petronijević]]'''&lt;br&gt;{{small|Аврам Петронијевић&lt;br&gt;(1791–1852)}}
| rowspan=&quot;2&quot; | 26. februar 1839
| rowspan=&quot;2&quot; | 7. april 1840
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
| rowspan=&quot;2&quot; | {{small|Prvi mandat.}}
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |'''[[Mihailo Obrenović]]'''&lt;br/&gt;[[File:Mihailo Obrenović III.jpg|100px]]&lt;br/&gt;{{small|(1839–1842)}}
|-style=&quot;background:#F5F5DC;&quot;
| style=color:#ccc | {{small|–}}
| [[File:No image.png|100px|]]
| '''[[Paun Janković]]'''&lt;br&gt;{{small|Паун Јанковић&lt;br&gt;(1808–1865)}}
| 7. april 1840
| 15. maj 1840
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
| {{small|Začasni.}}
|-
| 11
| [[File:No image.png|100px|]]
| '''[[Đorđe Protić]]'''&lt;br&gt;{{small|Ђорђе Протић&lt;br&gt;(1793–1857)}}
| 15. maj 1840
| 7. september 1842
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | (10)
| rowspan=&quot;2&quot; | [[File:Avram Petronijević.jpg|100px|Avram Petronijević]]
| rowspan=&quot;2&quot; | '''[[Avram Petronijević]]'''&lt;br&gt;{{small|Аврам Петронијевић&lt;br&gt;(1791–1852)}}
| rowspan=&quot;2&quot; | 7. september 1842
| rowspan=&quot;2&quot; | 6. oktober 1843
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
| rowspan=&quot;2&quot; | {{small|Drugi mandat.}}
|-
| rowspan=&quot;10&quot; |'''[[Knez Aleksander Karađorđević|Alexander Karađorđević]]'''&lt;br/&gt;[[File:PrinceAlexander I w.jpg|100px]]&lt;br/&gt;{{small|(1842–1858)}}
|-
| 12
| [[File:Aleksa Simic crop.jpg|100px|Aleksa Simić]]
| '''[[Aleksa Simić]]'''&lt;br&gt;{{small|Алекса Симић&lt;br&gt;(1800–1872)}}
| 6. oktober 1843
| 11. oktober 1844
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
| {{small|Prvi mandat.}}
|-
| (10)
| [[File:Avram Petronijević.jpg|100px|Avram Petronijević]]
| '''[[Avram Petronijević]]'''&lt;br&gt;{{small|Аврам Петронијевић&lt;br&gt;(1791–1852)}}
| 11. oktober 1844
| 22. april 1852
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
| {{small|Tretji mandat. Umrl v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] med uradnim obiskom [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]].}}
|-
| 13
| [[File:Ilija Garašanin table crop.jpg|100px|border|Ilija Garašanin]]
| '''[[Ilija Garašanin]]'''&lt;br&gt;{{small|Илија Гарашанин&lt;br&gt;(1812–1874)}}
| 22. april 1852
| 26. marec 1853
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
| {{small|Prvi mandat.}}
|-
| (12)
| [[File:Aleksa Simic crop.jpg|100px|Aleksa Simić]]
| '''[[Aleksa Simić]]'''&lt;br&gt;{{small|Алекса Симић&lt;br&gt;(1800–1872)}}
| 26. marec 1853
| 28.. december 1855
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
| {{small|Drugi mandat.}}
|-
| 14
| [[File:No image.png|100px|]]
| '''[[Aleksa Janković]]'''&lt;br&gt;{{small|Алекса Јанковић&lt;br&gt;(1806–1869)}}
| 28.. december 1855
| 10. junij 1856
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
|
|-style=&quot;background:#F5F5DC;&quot;
| style=color:#ccc | {{small|–}}
| [[File:Стефан Марковић.jpg|100px|Stefan Marković]]
| [[Stefan Marković (politik)|'''Stefan Marković''']]&lt;br&gt;{{small|Стефан Марковић&lt;br&gt;(1804–1864)}}
| 10. junij 1856
| 28. september 1856
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
| {{small|Začasni.}}
|-
| (12)
| [[File:Aleksa Simic crop.jpg|100px|Aleksa Simić]]
| '''[[Aleksa Simić]]'''&lt;br&gt;{{small|Алекса Симић&lt;br&gt;(1800–1872)}}
| 28. september 1856
| 1. julij 1857
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
| {{small|Tretji mandat.}}
|-
| 15
| [[File:Стефан Марковић.jpg|100px|Stevan Marković]]
| [[Stefan Marković (politik)|'''Stefan Marković''']]&lt;br&gt;{{small|Стефан Марковић&lt;br&gt;(1804–1864)}}
| 1. julij 1857
| 12. junij 1858
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 16
| rowspan=&quot;2&quot; | [[File:Stevan Magazinovic.jpg|100px|Stevan Magazinović]]
| rowspan=&quot;2&quot; | '''[[Stevan Magazinović]]'''&lt;br&gt;{{small|Стеван Магазиновић&lt;br&gt;(1804–1874)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Stefan Magazinovic Signature.png|100px]]
| rowspan=&quot;2&quot; | 12. junij 1858
| rowspan=&quot;2&quot; | 18. april 1859
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
| rowspan=&quot;2&quot; |
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''Miloš Obrenović'''&lt;br/&gt;[[File:Miloš Obrenović 1848.jpg|100px]]&lt;br/&gt;{{small|(1858–1860)}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 17
| rowspan=&quot;2&quot; | [[File:Cvetko Rajovic.jpg|100px|]]
| rowspan=&quot;2&quot; | '''[[Cvetko Rajović]]'''&lt;br&gt;{{small|Цветко Рајовић&lt;br&gt;(1793–1873)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Cvetko Rajovic Signature.png|100px]]
| rowspan=&quot;2&quot; | 18. april 1859
| rowspan=&quot;2&quot; | 8. november 1860
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
| rowspan=&quot;2&quot; |
|-
| rowspan=&quot;6&quot; |'''Mihailo Obrenović'''&lt;br/&gt;[[File:Mihailo Obrenović III.jpg|100px]]&lt;br/&gt;{{small|(1860–1868)}}
|-
| 18
| [[File:Filip_hristic2.jpg|100px|Filip Hristić]]
| '''[[Filip Hristić]]'''&lt;br&gt;{{small|Филип Христић&lt;br&gt;(1819–1905)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Signature Filip Hristic.png|100px]]
| 8. november 1860
| 21. oktober 1861
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
|
|-
| colspan=&quot;8&quot; | '''Predsedniki ministrstva'''&lt;br/&gt;{{small|1861–1882}}
|-
| (13)
| [[File:Ilija Garašanin table crop.jpg|100px|Ilija Garašanin]]
| '''[[Ilija Garašanin]]'''&lt;br&gt;{{small|Илија Гарашанин&lt;br&gt;(1812–1874)}}
| 21. oktober 1861
| 15. november 1867
! style=&quot;background: {{party color|Conservative Party (Serbia)}};&quot; |
| [[Konzervativna stranka (Srbija)|Konzervativna stranka]]
| {{small|Drugi mandat.}}
|-
| 19
| [[File:Jovan Ristić Crop.jpg|100px|Jovan Ristić]]
| '''[[Jovan Ristić]]'''&lt;br&gt;{{small|Јован Ристић&lt;br&gt;(1831–1899)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Jovan Ristić signature.png|100px]]
| 15. november 1867
| 3.. december 1867
! style=&quot;background: {{party color|Liberal Party (Serbia)}};&quot; |
| [[Liberalna stranka (Kraljevina Srbija)|Liberalna stranka]]
| {{small|Prvi mandat.}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 20
| rowspan=&quot;2&quot; | [[File:Nikola Hristić cropped.jpg|100px|Nikola Hristić]]
| rowspan=&quot;2&quot; | '''[[Nikola Hristić]]'''&lt;br&gt;{{small|Никола Христић&lt;br&gt;(1818–1911)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Nikola Hristic Signature.png|100px]]
| rowspan=&quot;2&quot; | 3.. december 1867
| rowspan=&quot;2&quot; | 3. julij 1868
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background: {{party color|Conservative Party (Serbia)}};&quot; |
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Konzervativna stranka (Srbija)|Konzervativna stranka]]
| rowspan=&quot;2&quot; | {{small|Prvi mandat.}}
|-
| rowspan=&quot;13&quot; |'''[[Milan Obrenović (kralj)|Milan Obrenović]]'''&lt;br/&gt;[[File:KraljMilanObrenović.jpg|100px]]&lt;br/&gt;{{small|(1868–1882)}}
|-
| 21
| [[File:Ђорђе Ценић.jpg|100px|Đorđe Cenić]]
| '''[[Đorđe Cenić]]'''&lt;br&gt;{{small|Ђорђе Ценић&lt;br&gt;(1825–1903)}}
| 3. julij 1868
| 8 August 1869
! style=&quot;background: {{party color|Conservative Party (Serbia)}};&quot; |
| [[Konzervativna stranka (Srbija)|Konzervativna stranka]]
|
|-
| 22
| [[File:Radivoj Milojkovic.jpg|100px|Radivoje Milojković]]
| '''[[Radivoje Milojković]]'''&lt;br&gt;{{small|Радивоје Милојковић&lt;br&gt;(1833–1888)}}
| 8 August 1869
| 22 August 1872
! style=&quot;background: {{party color|Liberal Party (Serbia)}};&quot; |
| [[Liberalna stranka (Kraljevina Srbija)|Liberalna stranka]]
| {{small|Odstranjen s položaja, ko je princ [[Milan Obrenović (kralj)|Milan Obrenović]], star osemnajst let, postal polnoleten in imenoval novo vlado.}}
|-
| 23
| [[File:Milivoje Petrović Blaznavac 1.jpg|100px|Milivoje Petrović Blaznavac]]
| '''[[Milivoje Petrović Blaznavac]]'''&lt;br&gt;{{small|Миливоје Петровић Блазнавац&lt;br&gt;(1824–1873)}}&lt;br&gt;[[File:Milivoje P Blaznavac Signature.png|100px]]
| 22 August 1872
| 5. april 1873
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
| {{small|[[Oborožene sile Kneževine Srbije|Vojaški]] [[častnik]] ([[general]]).&lt;br /&gt;Umrl naravne smrti med mandatom.}}
|-
| (19)
| [[File:Jovan Ristić Crop.jpg|100px|Jovan Ristić]]
| '''[[Jovan Ristić]]'''&lt;br&gt;{{small|Јован Ристић&lt;br&gt;(1831–1899)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Jovan Ristić signature.png|100px]]
| 5. april 1873
| 3. november 1873
! style=&quot;background: {{party color|Liberal Party (Serbia)}};&quot; |
| [[Liberalna stranka (Kraljevina Srbija)|Liberalna stranka]]
| {{small|Drugi mandat; začasno do 14. aprila 1873}}
|-
| 24
| [[File:Jovan Marinović.jpg|100px|Jovan Marinović]]
| '''[[Jovan Marinović]]'''&lt;br&gt;{{small|Јован Мариновић&lt;br&gt;(1821–1893)}}
| 3. november 1873
| 7. december 1874
! style=&quot;background: {{party color|Serbian Progressive Party (historical)}};&quot; |
| [[Srbska napredna stranka (zgodovinska)|Srbska napredna stranka]]
|
|-
| 25
| [[File:Acim Cumic.jpg|100px|Aćim Čumić]]
| '''[[Aćim Čumić]]'''&lt;br&gt;{{small|Аћим Чумић&lt;br&gt;(1836–1901)}}
| 7. december 1874
| 3. februar 1875
! style=&quot;background: {{party color|Serbian Progressive Party (historical)}};&quot; |
| [[Srbska napredna stranka (zgodovinska)|Srbska napredna stranka]]
|
|-
| 26
| [[File:No image.png|100px|]]
| '''[[Danilo Stefanović]]'''&lt;br&gt;{{small|Данило Стефановић&lt;br&gt;(1815–1886)}}
| 3. februar 1875
| 31 August 1875
! style=&quot;background: {{party color|Conservative Party (Serbia)}};&quot; |
| [[Konzervativna stranka (Srbija)|Konzervativna stranka]]
|
|-
| 27
| [[File:Stevca Mihailovic - Srbadija crop.jpg|100px|]]
| '''[[Stevča Mihailović]]'''&lt;br&gt;{{small|Стевча Михаиловић&lt;br&gt;(1804–1888)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Stevca Mihailovic Signature.png|100px]]
| 31 August 1875
| 8. oktober 1875
! style=&quot;background: {{party color|Liberal Party (Serbia)}};&quot; |
| [[Liberalna stranka (Kraljevina Srbija)|Liberalna stranka]]
| {{small|Prvi mandat.}}
|-
| 28
| [[File:Ljubomir Kaljevic1.jpg|100px|Ljubomir Kaljević]]
| '''[[Ljubomir Kaljević]]'''&lt;br&gt;{{small|Љубомир Каљевић&lt;br&gt;(1841–1907)}}
| 8. oktober 1875
| 6. maj 1876
! style=&quot;background: {{party color|Serbian Progressive Party (historical)}};&quot; |
| [[Srbska napredna stranka (zgodovinska)|Srbska napredna stranka]]
|
|-
| (27)
| [[File:Stevca Mihailovic - Srbadija crop.jpg|100px|]]
| '''[[Stevča Mihailović]]'''&lt;br&gt;{{small|Стевча Михаиловић&lt;br&gt;(1804–1888)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Stevca Mihailovic Signature.png|100px]]
| 6. maj 1876
| 13. oktober 1878
! style=&quot;background: {{party color|Liberal Party (Serbia)}};&quot; |
| [[Liberalna stranka (Kraljevina Srbija)|Liberalna stranka]]
| {{small|Drugi mandat.}}
|-
| (19)
| [[File:Jovan Ristić Crop.jpg|100px|Jovan Ristić]]
| '''[[Jovan Ristić]]'''&lt;br&gt;{{small|Јован Ристић&lt;br&gt;(1831–1899)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Jovan Ristić signature.png|100px]]
| 13. oktober 1878
| 2. november 1880
! style=&quot;background: {{party color|Liberal Party (Serbia)}};&quot; |
| [[Liberalna stranka (Kraljevina Srbija)|Liberalna stranka]]
| {{small|Tretji mandat.}}
|-
| 29
| [[File:Milan Pirocanac.png|100px|Milan Piroćanac]]
| '''[[Milan Piroćanac]]'''&lt;br&gt;{{small|Милан Пироћанац&lt;br&gt;(1837–1897)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Milan Pirocanac Latin Signature.png|100px]]
| 2. november 1880
| 6. marec 1882
! style=&quot;background: {{party color|Serbian Progressive Party (historical)}};&quot; |
| [[Srbska napredna stranka (zgodovinska)|Srbska napredna stranka]]
|
|}

=== Kraljevina Srbija (1882–1918) ===
{{see also|Kraljevina Srbija}}
{{legend2|{{party color|Serbian Progressive Party (historical)}}|[[Srbska napredna stranka (zgodovinska)|Srbska napredna stranka]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{{legend2|{{party color|Conservative Party (Serbia)}}|[[Konzervativna stranka (Srbija)|Konzervativna stranka]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{{legend2|{{party color|Liberal Party (Serbia)}}|[[Liberalna stranka (Kraljevina Srbija)|Liberalna stranka]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{{legend2|{{party color|People's Radical Party}}|[[Narodna radikalna stranka]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{{legend2|{{party color|Independent Radical Party}}|[[Neodvisna radikalna stranka]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{{legend2|{{party color|Independent politician}}|[[Neodvisni politik|Neodvisni]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! {{Abbr|No.|Number}}
! Portret
! width=&quot;180px&quot; | Ime&lt;br /&gt;{{small|(Rojen{{ndash}}Umrl)}}
! colspan=&quot;2&quot; | Mandat
! colspan=&quot;2&quot; | Stranka
! Opomba
! rowspan=&quot;2&quot; | Monarh
|-
| colspan=&quot;8&quot; | '''Predsedniki ministrstva'''&lt;br/&gt;{{small|1882–1903}}
|-
| (29)
| [[File:Milan Pirocanac.png|100px|Milan Piroćanac]]
| '''[[Milan Piroćanac]]'''&lt;br&gt;{{small|Милан Пироћанац&lt;br&gt;(1837–1897)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Milan Pirocanac Latin Signature.png|100px]]
| 6. marec 1882
| 3. oktober 1883
! style=&quot;background: {{party color|Serbian Progressive Party (historical)}};&quot; |
| [[Srbska napredna stranka (zgodovinska)|Srbska napredna stranka]]
|
| rowspan=&quot;7&quot; |'''[[Milan Obrenović (kralj)|Milan Obrenović]]'''&lt;br/&gt;
[[File:KraljMilanObrenović.jpg|100px]]&lt;br/&gt;{{small|(1882–1889)}}
|-
| (20)
| [[File:Nikola Hristić cropped.jpg|100px|Nikola Hristić]]
| '''[[Nikola Hristić]]'''&lt;br&gt;{{small|Никола Христић&lt;br&gt;(1818–1911)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Nikola Hristic Signature.png|100px]]
| 3. oktober 1883
| 19. februar 1884
! style=&quot;background: {{party color|Conservative Party (Serbia)}};&quot; |
| [[Konzervativna stranka (Srbija)|Konzervativna stranka]]
| {{small|Drugi mandat.}}
|-
| 30
| [[File:Milutin Garasanin1.jpg|100px|Milutin Garašanin]]
| '''[[Milutin Garašanin]]'''&lt;br&gt;{{small|Милутин Гарашанин&lt;br&gt;(1843–1908)}}
| 19. februar 1884
| 13. junij 1887
! style=&quot;background: {{party color|Serbian Progressive Party (historical)}};&quot; |
| [[Srbska napredna stranka (zgodovinska)|Srbska napredna stranka]]
|
|-
| (19)
| [[File:Jovan Ristić Crop.jpg|100px|Jovan Ristić]]
| '''[[Jovan Ristić]]'''&lt;br&gt;{{small|Јован Ристић&lt;br&gt;(1831–1899)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Jovan Ristić signature.png|100px]]
| 13. junij 1887
| 1. januar 1888
! style=&quot;background: {{party color|Liberal Party (Serbia)}};&quot; |
| [[Liberalna stranka (Kraljevina Srbija)|Liberalna stranka]]
| {{small|Četrti mandat.}}
|-
| 31
| [[File:Sava Grujic crop.jpg|100px|Sava Grujić]]
| '''[[Sava Grujić]]'''&lt;br&gt;{{small|Сава Грујић&lt;br&gt;(1840–1913)}}
| 1. januar 1888
| 27. april 1888
! style=&quot;background: {{party color|People's Radical Party}};&quot; |
| [[Narodna radikalna stranka]]
| {{small|Prvi mandat.}}
|-
| (20)
| [[File:Nikola Hristić cropped.jpg|100px|Nikola Hristić]]
| '''[[Nikola Hristić]]'''&lt;br&gt;{{small|Никола Христић&lt;br&gt;(1818–1911)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Nikola Hristic Signature.png|100px]]
| 27. april 1888
| 19. januar 1889
! style=&quot;background: {{party color|Conservative Party (Serbia)}};&quot; |
| [[Konzervativna stranka (Srbija)|Konzervativna stranka]]
| {{small|Tretji mandat.}}
|-
| 32
| [[File:Kosta Protić cropped.jpg|100px|Kosta Protić]]
| '''[[Kosta Protić]]'''&lt;br&gt;{{small|Коста Протић&lt;br&gt;(1831–1892)}}
| 19 January 1889
| 7. marec 1889
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
| {{small|[[Vojska Kraljevine Srbije|Vojaški]] [[častnik]] ([[general]]).}}
|-
| (31)
| [[File:Sava Grujic crop.jpg|100px|Sava Grujić]]
| '''[[Sava Grujić]]'''&lt;br&gt;{{small|Сава Грујић&lt;br&gt;(1840–1913)}}
| 7. marec 1889
| 23. februar 1891
! style=&quot;background: {{party color|People's Radical Party}};&quot; |
| [[Narodna radikalna stranka]]
| {{small|Drugi mandat.}}
| rowspan=&quot;15&quot; |'''[[Alexander I of Serbia|Alexander Obrenović]]'''&lt;br/&gt;[[File:AleksandarObrenović.jpg|100px]]&lt;br/&gt;{{small|(1889–1903)}}
|-
| 33
| [[File:Nikola Pašić cph.3b31626.jpg|100px|Nikola Pašić]]
| '''[[Nikola Pašić]]'''&lt;br&gt;{{small|Никола Пашић&lt;br&gt;(1845–1926)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:SignatureNikolaPasic.png|100px]]
| 23. februar 1891
| 22 August 1892
! style=&quot;background: {{party color|People's Radical Party}};&quot; |
| [[Narodna radikalna stranka]]
| {{small|Prvi mandat.}}
|-
| 34
| [[File:Jovan Avakumovic Crop.jpg|100px|Jovan Avakumović]]
| '''[[Jovan Avakumović]]'''&lt;br&gt;{{small|Јован Авакумовић&lt;br&gt;(1841–1928)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Jovan Avakumovic Signature.png|100px]]
| 22. avgust 1892
| 13. april 1893
! style=&quot;background: {{party color|Liberal Party (Serbia)}};&quot; |
| [[Liberalna stranka (Kraljevina Srbija)|Liberalna stranka]]
| {{small|Prvi mandat. Odstranjen s položaja, ko je kralj [[Aleksander I. Obrenović|Alexander Obrenović]], star sedemnajst let, je izvedel državni udar, se razglasil za polnoletnega in odpustil regente ter njihovo vlado.}}
|-
| 35
| [[File:Lazar Dokic1.jpg|100px|Lazar Dokić]]
| '''[[Lazar Dokić]]'''&lt;br&gt;{{small|Лазар Докић&lt;br&gt;(1845–1893)}}
| 13. april 1893
| 5. december 1893
! style=&quot;background: {{party color|People's Radical Party}};&quot; |
| [[Narodna radikalna stranka]]
| {{small|Umrl naravne smrti med mandatom.}}
|-
| (31)
| [[File:Sava Grujic crop.jpg|100px|Sava Grujić]]
| '''[[Sava Grujić]]'''&lt;br&gt;{{small|Сава Грујић&lt;br&gt;(1840–1913)}}
| 5. december 1893
| 24. januar 1894
! style=&quot;background: {{party color|People's Radical Party}};&quot; |
| [[Narodna radikalna stranka]]
| {{small|Tretji mandat.}}
|-
| 36
| [[File:Dorde Simic2.jpg|100px|Đorđe Simić]]
| '''[[Đorđe Simić]]'''&lt;br&gt;{{small|Ђорђе Симић&lt;br&gt;(1843–1921)}}
| 24. januar 1894
| 3. april 1894
! style=&quot;background: {{party color|People's Radical Party}};&quot; |
| [[Narodna radikalna stranka]]
| {{small|Prvi mandat.}}
|-
| 37
| [[File:Светомир Николајевић.jpg|100px|Svetomir Nikolajević]]
| '''[[Svetomir Nikolajević]]'''&lt;br&gt;{{small|Светомир Николајевић&lt;br&gt;(1844–1922)}}
| 3. april 1894
| 27. oktober 1894
! style=&quot;background: {{party color|People's Radical Party}};&quot; |
| [[Narodna radikalna stranka]]
|
|-
| (20)
| [[File:Nikola Hristić cropped.jpg|100px|Nikola Hristić]]
| '''[[Nikola Hristić]]'''&lt;br&gt;{{small|Никола Христић&lt;br&gt;(1818–1911)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Nikola Hristic Signature.png|100px]]
| 27. oktober 1894
| 7. julij 1895
! style=&quot;background: {{party color|Conservative Party (Serbia)}};&quot; |
| [[Konzervativna stranka (Srbija)|Konzervativna stranka]]
| {{small|Četrti mandat.}}
|-
| 38
| [[File:Stojan Novaković with signature cropped.jpg|100px|Stojan Novaković]]
| '''[[Stojan Novaković]]'''&lt;br&gt;{{small|Стојан Новаковић&lt;br&gt;(1842–1915)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Stojan Novakovic Signature.png|100px]]
| 7. julij 1895
| 27. december 1896
! style=&quot;background: {{party color|Serbian Progressive Party (historical)}};&quot; |
| [[Srbska napredna stranka (zgodovinska)|Srbska napredna stranka]]
| {{small|Prvi mandat.}}
|-
| (36)
| [[File:Dorde Simic2.jpg|100px|Đorđe Simić]]
| '''[[Đorđe Simić]]'''&lt;br&gt;{{small|Ђорђе Симић&lt;br&gt;(1843–1921)}}
| 27 December 1896
| 19. oktober 1897
! style=&quot;background: {{party color|People's Radical Party}};&quot; |
| [[Narodna radikalna stranka]]
| {{small|Drugi mandat.}}
|-
| 39
| [[File:VladanDjordjevic.jpg|100px|Vladan Đorđević]]
| '''[[Vladan Đorđević]]'''&lt;br&gt;{{small|Владан Ђорђевић&lt;br&gt;(1844–1930)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Vladan Djordjevic Signature.png|100px]]
| 19. oktober 1897
| 25. julij 1900
! style=&quot;background: {{party color|Serbian Progressive Party (historical)}};&quot; |
| [[Srbska napredna stranka (zgodovinska)|Srbska napredna stranka]]
|
|-
| 40
| [[File:AleksaSJovanovic--dasknigreichse03kaniuoft.jpg|100px|Aleksa Jovanović]]
| [[Aleksa Jovanović (politik)|'''Aleksa Jovanović''']]&lt;br&gt;{{small|Алекса Јовановић&lt;br&gt;(1846–1920)}}
| 25. julij 1900
| 3. april 1901
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
|
|-
| 41
| [[File:MijailVujic--dasknigreichse03kaniuoft.jpg|100px|Mihailo Vujić]]
| '''[[Mihailo Vujić]]'''&lt;br&gt;{{small|Михаило Вујић&lt;br&gt;(1853–1913)}}
| 3. april 1901
| 20. oktober 1902
! style=&quot;background: {{party color|People's Radical Party}};&quot; |
| [[Narodna radikalna stranka]]
|
|-
| 42
| [[File:Petar Velimirović.jpg|100px|Petar Velimirović]]
| '''[[Petar Velimirović]]'''&lt;br&gt;{{small|Петар Велимировић&lt;br&gt;(1848–1921)}}
| 20. oktober 1902
| 20. november 1902
! style=&quot;background: {{party color|People's Radical Party}};&quot; |
| [[Narodna radikalna stranka]]
| {{small|Prvi mandat.}}
|-
| 43
| [[File:General Dimitrije Cincar Marković.jpg|100px|Dimitrije Cincar-Marković]]
| '''[[Dimitrije Cincar-Marković]]'''&lt;br&gt;{{small|Димитрије Цинцар-Марковић&lt;br&gt;(1849–1903)}}
| 20. november 1902
| 11. junij 1903
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
| {{small|[[Vojska Kraljevine Srbije|Vojaški]] [[častnik]] ([[general]]).&lt;br /&gt;Umorjen med [[Majski državni udar (Srbija)|Majskim državnim udarom]].}}
|-
| colspan=&quot;9&quot; | '''Predsedniki ministrskega sveta'''&lt;br/&gt;{{small|1903–1918}}
|-
| (34)
| [[File:Jovan Avakumovic Crop.jpg|100px|Jovan Avakumović]]
| '''[[Jovan Avakumović]]'''&lt;br&gt;{{small|Јован Авакумовић&lt;br&gt;(1841–1928)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Jovan Avakumovic Signature.png|100px]]
| 11. junij 1903
| 4. oktober 1903
! style=&quot;background: {{party color|Liberal Party (Serbia)}};&quot; |
| [[Liberalna stranka (Kraljevina Srbija)|Liberalna stranka]]
| {{small|Drugi mandat.}}
| rowspan=&quot;12&quot; |'''[[Peter I. Karađorđević|Peter Karađorđević]]'''&lt;br/&gt;[[File:Petar I Karađorđević.jpg|100px]]&lt;br/&gt;{{small|(1903–1918)}}
|-
| (31)
| [[File:Sava Grujic crop.jpg|100px|Sava Grujić]]
| '''[[Sava Grujić]]'''&lt;br&gt;{{small|Сава Грујић&lt;br&gt;(1840–1913)}}
| 4. oktober 1903
| 10. december 1904
! style=&quot;background: {{party color|People's Radical Party}};&quot; |
| [[Narodna radikalna stranka]]
| {{small|Četrti mandat.}}
|-
| (33)
| [[File:Nikola Pašić cph.3b31626.jpg|100px|Nikola Pašić]]
| '''[[Nikola Pašić]]'''&lt;br&gt;{{small|Никола Пашић&lt;br&gt;(1845–1926)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:SignatureNikolaPasic.png|100px]]
| 10. december 1904
| 28. maj 1905
! style=&quot;background: {{party color|People's Radical Party}};&quot; |
| [[Narodna radikalna stranka]]
| {{small|Drugi mandat.}}
|-
| 44
| [[File:Portrait of Ljubomir Stojanović.png|100px|Ljubomir Stojanović]]
| '''[[Ljubomir Stojanović]]'''&lt;br&gt;{{small|Љубомир Стојановић&lt;br&gt;(1860–1930)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Ljubomir Stojanovic signature.png|100px]]
| 28. maj 1905
| 7. marec 1906
! style=&quot;background: {{party color|Independent Radical Party}};&quot; |
| [[Neodvisna radikalna stranka]]
|
|-
| (31)
| [[File:Sava Grujic crop.jpg|100px|Sava Grujić]]
| '''[[Sava Grujić]]'''&lt;br&gt;{{small|Сава Грујић&lt;br&gt;(1840–1913)}}
| 7. marec 1906
| 29. april 1906
! style=&quot;background: {{party color|People's Radical Party}};&quot; |
| [[Narodna radikalna stranka]]
| {{small|Peti mandat.}}
|-
| (33)
| [[File:Nikola Pašić cph.3b31626.jpg|100px|Nikola Pašić]]
| '''[[Nikola Pašić]]'''&lt;br&gt;{{small|Никола Пашић&lt;br&gt;(1845–1926)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:SignatureNikolaPasic.png|100px]]
| 29. april 1906
| 20. julij 1908 
! style=&quot;background: {{party color|People's Radical Party}};&quot; |
| [[Narodna radikalna stranka]] 
| {{small|Tretji mandat.}}
|-
| (42)
| [[File:Petar Velimirović.jpg|100px|Petar Velimirović]]
| '''[[Petar Velimirović]]'''&lt;br&gt;{{small|Петар Велимировић&lt;br&gt;(1848–1921)}}
| 20. julij 1908
| 22. februar 1909 
! style=&quot;background: {{party color|People's Radical Party}};&quot; |
| [[Narodna radikalna stranka]]
| {{small|Drugi mandat.}}
|-
| (38)
| [[File:Stojan Novaković with signature cropped.jpg|100px|Stojan Novaković]]
| '''[[Stojan Novaković]]'''&lt;br&gt;{{small|Стојан Новаковић&lt;br&gt;(1842–1915)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Stojan Novakovic Signature.png|100px]]
| 22. februar 1909
| 24. oktober 1909
! style=&quot;background: {{party color|Serbian Progressive Party (historical)}};&quot; |
| [[Srbska napredna stranka (zgodovinska)|Srbska napredna stranka]]
| {{small|Drugi mandat.}}
|-
| (33)
| [[File:Nikola Pašić cph.3b31626.jpg|100px|Nikola Pašić]]
| '''[[Nikola Pašić]]'''&lt;br&gt;{{small|Никола Пашић&lt;br&gt;(1845–1926)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:SignatureNikolaPasic.png|100px]]
| 24. oktober 1909
| 4. julij 1911
! style=&quot;background: {{party color|People's Radical Party}};&quot; |
| [[Narodna radikalna stranka]]
| {{small|Četrti mandat.}}
|-
| 45
| [[File:Milovan Milovanovic.jpg|100px|Milovan Milovanović]]
| '''[[Milovan Milovanović]]'''&lt;br&gt;{{small|Милован Миловановић&lt;br&gt;(1863–1912)}}
| 4. julij 1911
| 18. junij 1912
! style=&quot;background: {{party color|People's Radical Party}};&quot; |
| [[Narodna radikalna stranka]]
| {{small|Umrl naravne smrti med mandatom.}}
|-
| 46
| [[File:Marko Trifković cropped.jpg|100px|Marko Trifković]]
| '''[[Marko Trifković]]'''&lt;br&gt;{{small|Марко Трифковић&lt;br&gt;(1864–1928)}}
| 18. junij 1912
| 12. september 1912
! style=&quot;background: {{party color|People's Radical Party}};&quot; |
| [[Narodna radikalna stranka]]
|
|-
| (33)
| [[File:Nikola Pašić cph.3b31626.jpg|100px|Nikola Pašić]]
| '''[[Nikola Pašić]]'''&lt;br&gt;{{small|Никола Пашић&lt;br&gt;(1845–1926)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:SignatureNikolaPasic.png|100px]]
| 12. september 1912
| 1. december 1918
! style=&quot;background: {{party color|People's Radical Party}};&quot; |
| [[Narodna radikalna stranka]]
| {{small|Peti mandat.&lt;br/&gt;Postal začasni '''[[Predsednik vlade Jugoslavije]]''' 1. decembra 1918.}}
|}

=== Socialistična republika Srbija v SFR Jugoslaviji (1945–1992) ===
{{see also|Socialistična republika Srbija|Socialistična federativna republika Jugoslavija}}
{{legend2|{{party color|League of Communists of Yugoslavia}}|[[Zveza komunistov Jugoslavije]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{{legend2|{{party color|Socialist Party of Serbia}}|[[Socialistična stranka Srbije]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! {{Abbr|No.|Number}}
! Portret
! width=&quot;180px&quot; | Ime&lt;br /&gt;{{small|(Rojen{{ndash}}Umrl)}}
! colspan=&quot;2&quot; | Mandat
! colspan=&quot;2&quot; | Stranka
! Opomba
|-
| colspan=&quot;8&quot; | '''Predsednik izvršnega sveta Vrhovnega narodnoosvobodilnega svet'''&lt;br/&gt;{{small|1941–1945}}
|-style=&quot;background:#F5F5DC;&quot;
| style=color:#ccc | {{small|–}}
| [[File:Petar Stambolić 1958.jpg|100px|]]
| '''[[Petar Stambolić]]'''&lt;br&gt;{{small|Петар Стамболић&lt;br&gt;(1912–2007)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Petar Stambolic Signature.png|100px]]
|. september 1941
| 7. marec 1945
! style=&quot;background: {{party color|League of Communists of Yugoslavia}};&quot; |
| [[Komunistična partija Jugoslavije]]
|
|-
| colspan=&quot;8&quot; | '''Minister for Serbia'''&lt;br/&gt;{{small|1945}}
|-style=&quot;background:#F5F5DC;&quot;
| style=color:#ccc | {{small|–}}
| 
| '''[[Jaša Prodanović]]&lt;br&gt;'''{{small|Јаша Продановић&lt;br&gt;(1867–1948)}}
| 7. marec 1945
| 9. april 1945
! style=&quot;background: {{party color|League of Communists of Yugoslavia}};&quot; |
| [[Komunistična partija Jugoslavije]]
|
|-
| colspan=&quot;8&quot; | '''Predsedniki vlade'''&lt;br/&gt;{{small|1945–1953}}
|-
| 1&lt;br /&gt;{{small|(47)}}
| [[File:Blagoje Nešković.jpg|100px|]]
| '''[[Blagoje Nešković]]'''&lt;br&gt;{{small|Благоје Нешковић&lt;br&gt;(1907–1984)}}
| 9. april 1945
| 5. september 1948
! style=&quot;background: {{party color|League of Communists of Yugoslavia}};&quot; |
| [[Komunistična partija Jugoslavije]]
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2&lt;br /&gt;{{small|(48)}}
| rowspan=&quot;2&quot; | [[File:Petar Stambolić 1958.jpg|100px|]]
| rowspan=&quot;2&quot; | '''[[Petar Stambolić]]'''&lt;br&gt;{{small|Петар Стамболић&lt;br&gt;(1912–2007)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Petar Stambolic Signature.png|100px]]
| rowspan=&quot;2&quot; | 5. september 1948
| rowspan=&quot;2&quot; | 5. februar 1953
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background: {{party color|League of Communists of Yugoslavia}};&quot; |
| [[Komunistična partija Jugoslavije]]&lt;br /&gt;{{small|(preimenovana leta 1952)}}
| rowspan=&quot;2&quot;|
|-
| [[Zveza komunistov Jugoslavije]]
|-
| colspan=&quot;8&quot; | '''Predsednik izvršnega sveta'''&lt;br/&gt;{{small|1953–1991}}
|-
| (2)&lt;br /&gt;{{small|(48)}}
| [[File:Petar Stambolić 1958.jpg|100px|]]
| '''[[Petar Stambolić]]'''&lt;br&gt;{{small|Петар Стамболић&lt;br&gt;(1912–2007)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Petar Stambolic Signature.png|100px]]
| 5. februar 1953
| 16. december 1953
! style=&quot;background: {{party color|League of Communists of Yugoslavia}};&quot; |
| [[Zveza komunistov Jugoslavije]]
|
|-
| 3&lt;br /&gt;{{small|(49)}}
| [[File:Stevan Kragujevic, Jovan Veselinov, osamdesetih godina.JPG|100px|]]
| '''[[Jovan Veselinov]]'''&lt;br&gt;{{small|Јован Веселинов&lt;br&gt;(1906–1982)}}
| 16. december 1953
| 6. april 1957
! style=&quot;background: {{party color|League of Communists of Yugoslavia}};&quot; |
| [[Zveza komunistov Jugoslavije]]
|
|-
| 4&lt;br /&gt;{{small|(50)}}
| [[File:Milos Minic Cropped.jpg|100px|]]
| '''[[Miloš Minić]]'''&lt;br&gt;{{small|Милош Минић&lt;br&gt;(1914–2003)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Milos Minic Signature.png|100px]]
| 6. april 1957
| 9. junij 1962
! style=&quot;background: {{party color|League of Communists of Yugoslavia}};&quot; |
| [[Zveza komunistov Jugoslavije]]
|
|-
| 5&lt;br /&gt;{{small|(51)}}
| [[File:Stevan Kragujevic, Slobodan Penezic Krcun.JPG|100px|]]
| [[Slobodan Penezić|'''Slobodan Penezić Krcun''']]&lt;br&gt;{{small|Слободан Пенезић Крцун&lt;br&gt;(1918–1964)}}
| 9. junij 1962
| 6. november 1964
! style=&quot;background: {{party color|League of Communists of Yugoslavia}};&quot; |
| [[Zveza komunistov Jugoslavije]]
| {{small|Ubit v sumljivi prometni nesreči.}}
|-style=&quot;background:#F5F5DC;&quot;
| style=color:#ccc | {{small|–}}
| [[File:Stevan Doronjski.jpg|100px|]]
| '''[[Stevan Doronjski]]'''&lt;br&gt;{{small|Стеван Дороњски&lt;br&gt;(1919–1981)}}
| 6. november 1964
| 17. november 1964
! style=&quot;background: {{party color|League of Communists of Yugoslavia}};&quot; |
| [[Zveza komunistov Jugoslavije]]
| {{small|Začasni&lt;br/&gt;(po smrti [[Slobodan Penezić Krcun|Penezića]])}}
|-
| 6&lt;br /&gt;{{small|(52)}}
| [[File:No image.png|100px|]]
| '''[[Dragi Stamenković]]'''&lt;br&gt;{{small|Драги Стаменковић&lt;br&gt;(1920–2004)}}
| 17. november 1964
| 6. junij 1967
! style=&quot;background: {{party color|League of Communists of Yugoslavia}};&quot; |
| [[Zveza komunistov Jugoslavije]]
|
|-
| 7&lt;br /&gt;{{small|(53)}}
| [[File:No image.png|100px|]]
| '''[[Đurica Jojkić]]'''&lt;br&gt;{{small|Ђурица Јојкић&lt;br&gt;(1914–1981)}}
| 6. junij 1967
| 7. maj 1969
! style=&quot;background: {{party color|League of Communists of Yugoslavia}};&quot; |
| [[Zveza komunistov Jugoslavije]]
|
|-
| 8&lt;br /&gt;{{small|(54)}}
| [[File:Milenko Bojanić.jpg|100px|]]
| '''[[Milenko Bojanić]]'''&lt;br&gt;{{small|Миленко Бојанић&lt;br&gt;(1924–1987)}}
| 7. maj 1969
| 6. maj 1974
! style=&quot;background: {{party color|League of Communists of Yugoslavia}};&quot; |
| [[Zveza komunistov Jugoslavije]]
|
|-
| 9&lt;br /&gt;{{small|(55)}}
| [[File:Dušan Čkrebić.jpg|100px|]]
| '''[[Dušan Čkrebić]]'''&lt;br&gt;{{small|Душан Чкребић&lt;br&gt;(1927–2022)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Dusan Ckrebic Signature.png|100px]]
| 6. maj 1974
| 6. maj 1978
! style=&quot;background: {{party color|League of Communists of Yugoslavia}};&quot; |
| [[Zveza komunistov Jugoslavije]]
|
|-
| 10&lt;br /&gt;{{small|(56)}}
| [[File:Ivan Stambolić (1986).jpg|100px|]]
| '''[[Ivan Stambolić]]'''&lt;br&gt;{{small|Иван Стамболић&lt;br&gt;(1936–2000)}}
| 6. maj 1978
| 5. maj 1982
! style=&quot;background: {{party color|League of Communists of Yugoslavia}};&quot; |
| [[Zveza komunistov Jugoslavije]]
|
|-
| 11&lt;br /&gt;{{small|(57)}}
| [[File:Branislav Ikonić.jpg|100px|]]
| '''[[Branislav Ikonić]]'''&lt;br&gt;{{small|Бранислав Иконић&lt;br&gt;(1928–2002)}}
| 5. maj 1982
| 6. maj 1986
! style=&quot;background: {{party color|League of Communists of Yugoslavia}};&quot; |
| [[Zveza komunistov Jugoslavije]]
|
|-
| 12&lt;br /&gt;{{small|(58)}}
| [[File:Desimir Jevtić.jpg|100px|]]
| '''[[Desimir Jevtić]]'''&lt;br&gt;{{small|Десимир Јевтић&lt;br&gt;(1938–2017)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Desimir Jevtic Signature.png|100px]]
| 6. maj 1986
| 5. december 1989
! style=&quot;background: {{party color|League of Communists of Yugoslavia}};&quot; |
| [[Zveza komunistov Jugoslavije]]
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 13&lt;br /&gt;{{small|(59)}}
| rowspan=&quot;2&quot; | [[File:No image.png|100px|]]
| rowspan=&quot;2&quot; | '''[[Stanko Radmilović]]'''&lt;br&gt;{{small|Станко Радмиловић&lt;br&gt;(1936–2018)}}
| rowspan=&quot;2&quot; | 5. december 1989
| rowspan=&quot;2&quot; | 15 January 1991
! style=&quot;background: {{party color|League of Communists of Yugoslavia}};&quot; |
| [[Zveza komunistov Jugoslavije]]&lt;br /&gt;{{small|(until 1990)}}
| rowspan=&quot;2&quot;| {{small|Pan-jugoslovanska [[Zveza komunistov Jugoslavije]] je bila januarja 1990 razpuščena v šest političnih strank (ena za vsako republiko), v [[Republika Srbija (1992 – 2006)|Srbiji]] je to bila [[Socialistična stranka Srbije]].}}
|-
! style=&quot;background: {{party color|Socialist Party of Serbia}};&quot; |
| [[Socialistična stranka Srbije]]
|}

=== Republika Srbija v ZR Jugoslaviji / Srbija in Črna gora (1992–2006) ===
{{see also|repubika Srbija (1992–2006)|Srbija in Črna gora}}
{{legend2|{{party color|Socialist Party of Serbia}}|[[Socialistična stranka Srbije]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{{legend2|{{party color|Democratic Party (Serbia)}}|[[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{{legend2|{{party color|Democratic Alternative (Serbia)}}|[[Democratic Alternative (Serbia)|Democratic Alternative]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{{legend2|Orangered|[[Socialnodemokratska unija (Srbija)|Socialnodemokratska unija]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{{legend2|{{party color|Democratic Party of Serbia}}|[[Srbska demokratska stranka]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! {{Abbr|No.|Number}}
! Portret
! width=&quot;180px&quot; | Ime&lt;br /&gt;{{small|(Rojen{{ndash}}Umrl)}}
! Mandat
! colspan=&quot;2&quot; | Stranka
! Kabinet
! Sestava
! Volitve
|-
| colspan=&quot;9&quot; | '''Predsedniki vlade'''&lt;br/&gt;{{small|od 1991 dalje}}
|-
| 1&lt;br /&gt;{{small|(60)}}
| 
| '''[[Dragutin Zelenović]]'''&lt;br&gt;{{small|Драгутин Зеленовић&lt;br&gt;(1928–2020)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Dragutin Zelenovic Signature.png|100px]]
| 11. februar 1991&lt;br /&gt;–&lt;br /&gt;23. december 1991
! style=&quot;background: {{party color|Socialist Party of Serbia}};&quot; |
| [[Socialistična stranka Srbije]]
| [[Vlada Dragutina Zelenovića|Zelenović]]
| [[Socialistična stranka Srbije|SPS]]
| rowspan=&quot;2&quot; | [[1990 Serbian general election|1990]]
|-
| 2&lt;br /&gt;{{small|(61)}}
| [[File:No image.png|100px|]]
| '''[[Radoman Božović]]'''&lt;br&gt;{{small|Радоман Божовић&lt;br&gt;(born 1953)}}
| 23. december 1991&lt;br /&gt;–&lt;br /&gt;10. februar 1993
! style=&quot;background: {{party color|Socialist Party of Serbia}};&quot; |
| [[Socialistična stranka Srbije]]
| [[Vlada Radomana Božovića|Božović]]
| [[Socialistična stranka Srbije|SPS]]
|-
| 3&lt;br /&gt;{{small|(62)}}
| [[File:Nikola Šainović.png|100px|Nikola Šainović]]
| '''[[Nikola Šainović]]'''&lt;br&gt;{{small|Никола Шаиновић&lt;br&gt;(born 1948)}}
| 10. februar 1993&lt;br /&gt;–&lt;br /&gt;18. marec 1994
! style=&quot;background: {{party color|Socialist Party of Serbia}};&quot; |
| [[Socialistična stranka Srbije]]
| [[Vlada Nikole Šainovića|Šainović]]
| [[Socialistična stranka Srbije|SPS]]&lt;br&gt;{{small|([[minority government]]&lt;br&gt;s podporo [[Serbian Radical Party|SRS]])}}
| [[1992 Serbian general election|1992]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 4&lt;br /&gt;{{small|(63)}}
| rowspan=&quot;2&quot; |
| rowspan=&quot;2&quot; | '''[[Mirko Marjanović]]'''&lt;br&gt;{{small|Мирко Марјановић&lt;br&gt;(1937–2006)}}
| rowspan=&quot;2&quot; | 18. marec 1994&lt;br /&gt;–&lt;br /&gt;24. oktober 2000
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background: {{party color|Socialist Party of Serbia}};&quot; |
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Socialistična stranka Srbije]]
| [[First cabinet of Mirko Marjanović|Marjanović I]]
| [[Socialistična stranka Srbije|SPS]]–[[Liberals of Serbia|ND]]
| 1993
|-
| [[Second cabinet of Mirko Marjanović|Marjanović II]]
| {{small|[[Socialistična stranka Srbije|SPS]]–[[Yugoslav Left|JUL]]–[[Serbian Radical Party|SRS]]}}
| 1997
|-
| 5&lt;br /&gt;{{small|(64)}}
| [[File:No image.png|100px|]]
| '''[[Milomir Minić]]'''&lt;br&gt;{{small|Миломир Минић&lt;br&gt;(born 1950)}}
| 25. oktober 2000&lt;br /&gt;–&lt;br /&gt;25 January 2001
! style=&quot;background: {{party color|Socialist Party of Serbia}};&quot; |
| [[Socialistična stranka Srbije]]
| [[Vlada Milomira Minića|Minić]]
| colspan=&quot;2&quot; | {{small|[[Socialistična stranka Srbije|SPS]]–[[Demokratska opozicija Srbije|DOS]]–[[Srpski pokret obnove|SPO]]&lt;br&gt;([[prehodna vlada]] oblikovana&lt;br/&gt;po [[Odstop Slobodana Miloševića|Buldožer revoluciji]])}}
|-
| 6&lt;br /&gt;{{small|(65)}}
| [[File:Zoran Djindjic Cropped.jpg|100px|Zoran Đinđić]]
| '''[[Zoran Đinđić]]'''&lt;br&gt;{{small|Зоран Ђинђић&lt;br&gt;(1952–2003)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Zoran Djindjic signature.svg|100px]]
| 25. januar 2001&lt;br /&gt;–&lt;br /&gt;12. marec 2003&lt;br&gt;{{small|(''[[Umor Zorana Đinđića|umorjen]] med mandatom'')}}
! style=&quot;background: {{party color|Democratic Party (Serbia)}};&quot; |
| [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]]&lt;br /&gt;{{small|([[Demokratska opozicija Srbije]])}}
| [[Vlada Srbije (2001–04)|Đinđić]]
| rowspan=&quot;3&quot; | [[Demokratska opozicija Srbije|DOS]]
| rowspan=&quot;4&quot; | 2000
|-style=&quot;background:#F5F5DC;&quot;
| style=color:#ccc | {{small|–}}
| [[File:Nebojša Čović Cropped.jpg|100px|Nebojša Čović]]
| [[Nebojša Čović]]&lt;br&gt;{{small|Небојша Човић&lt;br&gt;(born 1958)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Nebojsa Covic Signature.png|50px]]
| 12. marec 2003&lt;br /&gt;–&lt;br /&gt;17. marec 2003
! style=&quot;background: {{party color|Democratic Alternative (Serbia)}};&quot; |
| [[Democratic Alternative (Serbia)|Democratic Alternative]]&lt;br /&gt;{{small|([[Demokratska opozicija Srbije]])}}
| ''Acting''
|-style=&quot;background:#F5F5DC;&quot;
| style=color:#ccc | {{small|–}}
| [[File:Žarko Korać Cropped.jpg|100px|Žarko Korać]]
| [[Žarko Korać]]&lt;br&gt;{{small|Жарко Кораћ&lt;br&gt;(born 1947)}}
| 17. marec 2003&lt;br /&gt;–&lt;br /&gt;18. marec 2003
! style=&quot;background:Orangered;&quot; |
| [[Socialnodemokratska unija (Srbija)|Socialnodemokratska unija]]&lt;br /&gt;{{small|([[Demokratska opozicija Srbije]])}}
| ''Acting''
|-
| 7&lt;br /&gt;{{small|(66)}}
| [[File:Zoran Zivkovic MC Cropped.jpg|100px|Zoran Živković]]
| '''[[Zoran Živković (politik)|Zoran Živković]]'''&lt;br&gt;{{small|Зоран Живковић&lt;br&gt;(born 1960)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Zoran Zivkovic Signature.png|100px]]
| 18. marec 2003&lt;br /&gt;–&lt;br /&gt;4. marec 2004
! style=&quot;background: {{party color|Democratic Party (Serbia)}};&quot; |
| [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]]&lt;br /&gt;{{small|([[Demokratska opozicija Srbije]])}}
| [[Vlada Srbije (2001–04)|Živković]]
| [[Demokratska opozicija Srbije|DOS]]
|-
| 8&lt;br /&gt;{{small|(67)}}
| [[File:Vojislav Koštunica 2005.jpg|100px|Vojislav Koštunica]]
| '''[[Vojislav Koštunica]]'''&lt;br&gt;{{small|Војислав Коштуница&lt;br&gt;(born 1944)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Signature of Vojislav Koštunica.png|105px]]
| 4. marec 2004&lt;br /&gt;–&lt;br /&gt;5. junij 2006
! style=&quot;background: {{party color|Democratic Party of Serbia}};&quot; |
| [[Srbska demokratska stranka]]
| [[First cabinet of Vojislav Koštunica|Koštunica I]]
| {{small|[[Srbska demokratska stranka|DSS]]–[[G-17 Plus|G17+]]–[[Srpski pokret obnove|SPO]]–[[Nova Srbija (politična stranka)|NS]]&lt;br&gt;([[minority government]]&lt;br&gt;s podporo [[Socialistična stranka Srbije|SPS]])}}
| 2003
|}

=== Republika Srbija (2006–danes) ===
{{see also|Republika Srbija}}
{{legend2|{{party color|Democratic Party of Serbia}}|[[Srbska demokratska stranka]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{{legend2|{{party color|Democratic Party (Serbia)}}|[[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{{legend2|{{party color|Socialist Party of Serbia}}|[[Socialistična stranka Srbije]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{{legend2|{{party color|Serbian Progressive Party}}|[[Srbska napredna stranka]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{{legend2|{{party color|Independent politician}}|[[Neodvisni politik|Neodvisni]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! {{Abbr|No.|Number}}
! Portret
! width=&quot;180px&quot; | Ime&lt;br /&gt;{{small|(Rojen{{ndash}}Umrl)}}
! Mandat
! colspan=&quot;2&quot; | Stranka
! Kabinet
! Sestava
! Volitve
! rowspan=&quot;2&quot; colspan=&quot;2&quot; | [[Predsednik Srbije|Predsednik]]
|-
| colspan=&quot;9&quot; | '''Premierji'''&lt;br/&gt;{{small|(od 2006 dalje)}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 1&lt;br /&gt;{{small|(67)}}
| rowspan=&quot;2&quot; | [[File:Vojislav Koštunica 2005.jpg|100px|Vojislav Koštunica]]
| rowspan=&quot;2&quot; | '''[[Vojislav Koštunica]]'''&lt;br&gt;{{small|Војислав Коштуница&lt;br&gt;(born 1944)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Signature of Vojislav Koštunica.png|105px]]
| rowspan=&quot;2&quot; | 5. junij 2006&lt;br /&gt;–&lt;br /&gt;7. julij 2008
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background: {{party color|Democratic Party of Serbia}};&quot; |
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Srbska demokratska stranka]]
| [[First cabinet of Vojislav Koštunica|Koštunica I]]
| {{small|[[Srbska demokratska stranka|DSS]]–[[G-17 Plus|G17+]]–[[Srpski pokret obnove|SPO]]–[[Nova Srbija (politična stranka)|NS]]&lt;br&gt;([[minority government]]&lt;br&gt;s podporo [[Socialistična stranka Srbije|SPS]])}}
| 2003
! rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;background: {{party color|Democratic Party (Serbia)}};&quot; |
| rowspan=&quot;3&quot; |'''[[Boris Tadić]]'''&lt;br/&gt;[[File:Boris Tadić 2010.jpg|100px]]&lt;br/&gt;{{small|(2006–2012)}}
|-
| {{nowrap|[[Second cabinet of Vojislav Koštunica|Koštunica II]]}}
| {{small|[[Demokratska stranka (Srbija)|DS]]–[[Srbska demokratska stranka|DSS]]–[[G-17 Plus|G17+]]&lt;br/&gt;[[Nova Srbija (politična stranka)|NS]]–[[Sandzak Democratic Party|SDP]]}}
| 2007
|-
| 2&lt;br /&gt;{{small|(68)}}
| [[File:Mirko Cvetković.jpg|100px|Mirko Cvetković]]
| ''' [[Mirko Cvetković]]'''&lt;br&gt;{{small|Мирко Цветковић&lt;br&gt;(born 1950)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Mirko Cvetkovic Signature.png|100px]]
| 7. julij 2008&lt;br /&gt;–&lt;br /&gt;27. julij 2012
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]{{efn|[[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]]-affiliated.}}
| [[Vlada Mirka Cvetkovića|Cvetković]]
| {{small|[[Demokratska stranka (Srbija)|DS]]–[[Socialistična stranka Srbije|SPS]]–[[G17 Plus|G17+]]–[[Socialnodemokratska stranka Srbije|SDPS]]&lt;br/&gt;[[Partija ujedinjenih penzionera Srbije|PUPS]]–[[Srpski pokret obnove|SPO]]–[[Party of Democratic Action of Sandžak|SDAS]]}}
| 2008
|-
| 3&lt;br /&gt;{{small|(69)}}
| [[File:Ivica Dacic 2013.jpg|100px|Ivica Dačić]]
| ''' [[Ivica Dačić]]'''&lt;br&gt;{{small|Ивица Дачић&lt;br&gt;(born 1966)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Ivica Dacic Signature.png|100px]]
|  27. julij 2012&lt;br /&gt;–&lt;br /&gt;27. april 2014
! style=&quot;background: {{party color|Socialist Party of Serbia}};&quot; |
| [[Socialistična stranka Srbije]]
| [[Vlada Ivice Dačića|Dačić]]
| {{small|[[Srbska napredna stranka|SNS]]–[[Socialistična stranka Srbije|SPS]]–[[Socialnodemokratska stranka Srbije|SDPS]]&lt;br/&gt;[[Partija ujedinjenih penzionera Srbije|PUPS]]–[[Nova Srbija (politična stranka)|NS]]–[[Party of Democratic Action of Sandžak|SDAS]]–[[Pokret socijalista|PS]]&lt;br/&gt;[[United Regions of Serbia|URS]]&lt;br&gt;(until 2013)}}
| 2012
! rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;background: {{party color|Serbian Progressive Party}} |
| rowspan=&quot;3&quot; |'''[[Tomislav Nikolić]]'''&lt;br/&gt;[[File:Tomislav Nikolić, official portrait (cropped).jpg|100px]]&lt;br/&gt;{{small|(2012–2017)}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 4&lt;br /&gt;{{small|(70)}}
| rowspan=&quot;2&quot; | [[File:Aleksandar Vučić 2019 (cropped).jpg|100px|Aleksandar Vučić]]
| rowspan=&quot;2&quot; | '''[[Aleksandar Vučić]]'''&lt;br&gt;{{small|Александар Вучић&lt;br&gt;(born 1970)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Signature Aleksandar Vucic.png|105px]]
| rowspan=&quot;2&quot; | 27. april 2014&lt;br /&gt;–&lt;br /&gt;31. maj 2017
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background: {{party color|Serbian Progressive Party}};&quot; |
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Srbska napredna stranka]]
| [[First cabinet of Aleksandar Vučić|Vučić I]]
| {{small|[[Srbska napredna stranka|SNS]]–[[Socialistična stranka Srbije|SPS]]&lt;br&gt;[[Socialnodemokratska stranka Srbije|SDPS]]–[[Movement of Socialists|PS]]–[[Nova Srbija (politična stranka)|NS]]}}
| 2014
|-
| [[Second cabinet of Aleksandar Vučić|Vučić II]]
| rowspan=&quot;2&quot; | {{small|[[Srbska napredna stranka|SNS]]–[[Socialistična stranka Srbije|SPS]]&lt;br&gt;[[Socialnodemokratska stranka Srbije|SDPS]]–[[Pokret socijalista|PS]]–[[Partija ujedinjenih penzionera Srbije|PUPS]]}}
| rowspan=&quot;4&quot; | 2016
|- 
| style=&quot;background:#F5F5DC;&quot; | {{small|–}}
| style=&quot;background:#F5F5DC;&quot; | [[File:Ivica Dacic 10.06.2021 01 (cropped).jpg|100px|Ivica Dačić]]
| style=&quot;background:#F5F5DC;&quot; | [[Ivica Dačić]]&lt;br&gt;{{small|Ивица Дачић&lt;br&gt;(born 1966)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Ivica Dacic Signature.png|100px]]
| style=&quot;background:#F5F5DC;&quot; | 31. maj 2017&lt;br /&gt;–&lt;br /&gt;29. junij2017
! style=&quot;background: {{party color|Socialist Party of Serbia}};&quot; |
| style=&quot;background:#F5F5DC;&quot; | [[Socialistična stranka Srbije]]
| style=&quot;background:#F5F5DC;&quot; | ''Začasni''
! rowspan=&quot;8&quot; style=&quot;background: {{party color|Serbian Progressive Party}} |
| rowspan=&quot;8&quot; |'''[[Aleksandar Vučić]]'''&lt;br/&gt;[[File:Aleksandar Vučić 2019 (cropped).jpg|100px]]&lt;br/&gt;{{small|(2017–)}}
|-
| rowspan=&quot;4&quot; | 5&lt;br /&gt;{{small|(71)}}
| rowspan=&quot;4&quot; | [[File:Ana Brnabić at the European Commission.jpg|100px|Ana Brnabić]]
| rowspan=&quot;4&quot; | '''[[Ana Brnabić]]'''&lt;br&gt;{{small|Ана Брнабић&lt;br&gt;(born 1975)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Ana Brnabic Signature.png|90px]]
| rowspan=&quot;4&quot; | 29. junij 2017&lt;br /&gt;–&lt;br /&gt;20. marec 2024
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]{{efn|[[Srbska napredna stranka]]-affiliated.}}&lt;br /&gt;{{small|(until. oktober 2019)}}
| rowspan=&quot;2&quot; | [[First cabinet of Ana Brnabić|Brnabić]]
| rowspan=&quot;2&quot; | {{small|[[Srbska napredna stranka|SNS]]–[[Socialistična stranka Srbije|SPS]]–[[Socialnodemokratska stranka Srbije|SDPS]]&lt;br&gt;[[Pokret socijalista|PS]]–[[Partija ujedinjenih penzionera Srbije|PUPS]]–[[Srbska narodna stranka (2014)|SNP]]}}
|-
! rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;background: {{party color|Serbian Progressive Party}};&quot; |
| rowspan=&quot;3&quot; | [[Srbska napredna stranka]]&lt;br /&gt;{{small|(od oktober 2019)}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a533518/PM-Brnabic-joins-Vucic-s-ruling-Serbian-Progressive-Party.html|title=PM Brnabic joins Vucic's ruling Serbian Progressive Party|date=10. oktober 2019|website=N1|access-date=31. oktober 2019|archive-date=31. oktober 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191031110958/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a533518/PM-Brnabic-joins-Vucic-s-ruling-Serbian-Progressive-Party.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Second cabinet of Ana Brnabić|Brnabić II]]
| {{small|[[Srbska napredna stranka|SNS]]–[[Socialistična stranka Srbije|SPS]]–[[Srpski patriotski savez|SPAS]]&lt;br&gt;[[Socialnodemokratska stranka Srbije|SDPS]]–[[Partija ujedinjenih penzionera Srbije|PUPS]]–[[Pokret socijalista|PS]]–[[Srbska narodna stranka (2014)|SNP]]}}
| 2020
|-
| [[Tretja vlada Anea Brnabić|Brnabić III.]]
| rowspan=&quot;2&quot;| {{small|[[Srbska napredna stranka|SNS]]–[[Socialistična stranka Srbije|SPS]]–[[Demokratski savez Hrvata u Vojvodini|DSHV]]–[[Socialnodemokratska stranka Srbije|SDPS]]&lt;br&gt;[[Partija ujedinjenih penzionera Srbije|PUPS]]–[[Jedinstvena Srbija|JS]]–[[Stranka pravde i pomirenja|SPP]]}}
| rowspan=&quot;2&quot;| [[2022 Serbian general election|2022]]
|- 
| style=&quot;background:#F5F5DC;&quot; | {{small|–}}
| style=&quot;background:#F5F5DC;&quot; | [[File:Ivica Dačić (cropped).jpg|100px|Ivica Dačić]]
| style=&quot;background:#F5F5DC;&quot; | [[Ivica Dačić]]&lt;br&gt;{{small|Ивица Дачић&lt;br&gt;(rojen 1966)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Ivica Dacic Signature.png|100px]]
| style=&quot;background:#F5F5DC;&quot; | 20. marec 2024&lt;br /&gt;–&lt;br /&gt;2. maj 2024
! style=&quot;background: {{party color|Socialist Party of Serbia}};&quot; |
| style=&quot;background:#F5F5DC;&quot; | [[Socialistična stranka Srbije]]
| style=&quot;background:#F5F5DC;&quot; | ''Začasni''
|-
| 6&lt;br /&gt;{{small|(72)}}
| [[File:Miloš Vučević Minister of Defence (cropped) (cropped).jpg|100px|Miloš Vučević]]
| '''[[Miloš Vučević]]'''&lt;br&gt;{{small|Милош Вучевић&lt;br&gt;(born 1974)}}&lt;br&gt;
| 2. maj 2024&lt;br /&gt;–&lt;br /&gt;16. april 2025
! style=&quot;background: {{party color|Serbian Progressive Party}};&quot; |
| [[Srbska napredna stranka]]
| [[Vlada Miloša Vučevića|Vučević]]
| {{small|[[Srbska napredna stranka|SNS]]–[[Socialistična stranka Srbije|SPS]]–[[Demokratski savez Hrvata u Vojvodini|DSHV]]–[[Socialnodemokratska stranka Srbije|SDPS]]&lt;br&gt;[[Partija ujedinjenih penzionera Srbije|PUPS]]–[[Pokret socijalista|PS]]–[[Srbska narodna stranka (2014)|SNP]]–[[Stranka pravde i pomirenja|SPP]]–[[Srpska stranka Zavetnici|SSZ]]}}
| rowspan=&quot;2&quot;| 2023
|-
| 7&lt;br /&gt;{{small|(73)}}
| [[File:Đuro Macut (cropped).jpg|100px|]]
| '''[[Đuro Macut]]'''&lt;br&gt;{{small|Ђуро Мацут&lt;br&gt;(born 1963)}}''&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[File:Đuro Macut signature.png|100px]]
| 16 april 2025&lt;br /&gt;–&lt;br /&gt;Nosilec funkcije
! style=&quot;background: {{party color|Independent politician}};&quot; |
| [[Neodvisni politik|Neodvisni]]
| [[Cabinet of Đuro Macut|Macut]]
| {{small|[[Srbska napredna stranka|SNS]]–[[Socialistična stranka Srbije|SPS]]–[[Socialnodemokratska stranka Srbije|SDPS]]&lt;br&gt;[[Partija ujedinjenih penzionera Srbije|PUPS]]–[[Srbska narodna stranka (2014)|SNP]]–[[Stranka pravde i pomirenja|SPP]]–[[Srpska stranka Zavetnici|SSZ]]}}
|}

== Časovnica ==
=== 1805–1918 ===
{{#tag:timeline|ImageSize=width:1050 height:auto barincrement:14
PlotArea  = top:10 bottom:100 right:100 left:20
AlignBars = late

Define $today = {{#time:d/m/Y}}

Colors =
 id:Independent  value:rgb(0.8,0.8,0.8)       legend: Independent
 id:Conservative value:rgb(0.376,0.686,1)     legend: Conservative_Party 
 id:Liberal      value:rgb(0.78,0.788,0.22)   legend: Liberal_Party
 id:OldSNS       value:rgb(0.571,0.684,0.653) legend: Progressive_Party_(1881)
 id:NRS          value:rgb(0.251,0.263,0.443) legend: People's_Radical_Party
 id:IRP          value:rgb(0.447,0.455,0.592) legend: Independent_Radical_Party

  id:gray1  value:gray(0.85)
  id:gray2  value:gray(0.95)

DateFormat = dd/mm/yyyy
Period     = from:01/01/1805 till:01/01/1920
TimeAxis   = orientation:horizontal
ScaleMajor = gridcolor:gray1 unit:year increment:10 start:1810
ScaleMinor = gridcolor:gray2 unit:year increment:2  start:1806

Legend     = columns:1 left:150 top:55 columnwidth:170
 
TextData =
  pos:(20,58) textcolor:black fontsize:M
  text:&quot;Political party:&quot;

BarData =
 bar:Nenadovic
 bar:Milovanovic
 bar:JNenadovic
 bar:Karadorde
 bar:Moler
 bar:Obrenovic
 bar:Todorovic
 bar:Davidovic
 bar:Markovic
 bar:Stefanovic
 bar:Petronijevic
 bar:Jankovic
 bar:Protic
 bar:Simic
 bar:Garasanin
 bar:AJankovic
 bar:SMarkovic
 bar:Magazinovic
 bar:Rajovic
 bar:Hristic
 bar:Ristic
 bar:NHristic
 bar:Centic
 bar:Milojkovic
 bar:Blaznavac
 bar:Marinovic
 bar:Cumic
 bar:DStefanovic
 bar:Mihailovic
 bar:Kaljevic
 bar:Pirocanac
 bar:MGarasanin
 bar:Grujic
 bar:KProtic
 bar:Pasic
 bar:Avakumovic
 bar:Dokic 
 bar:DSimic
 bar:Nikolajevic
 bar:Novakovic
 bar:Dordevic
 bar:Jovanovic
 bar:MVuvijc
 bar:Velimirovic
 bar:DCM
 bar:Stojanovic
 bar:MMilovanovic
 bar:Trifkovic

PlotData =
  width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till

 bar:Nenadovic
  from: 27/08/1805 till: 01/04/1807 color:Independent  text:&quot;[[Matija Nenadović]]&quot;
 bar:Milovanovic
  from: 01/04/1807 till: 31/12/1810 color:Independent  text:&quot;[[Mladen Milovanović]]&quot;
 bar:JNenadovic
  from: 31/12/1810 till: 11/01/1811 color:Independent  text:&quot;[[Jakov Nenadović]]&quot;
 bar:Karadorde
  from: 11/01/1811 till: 03/10/1813 color:Independent  text:&quot;[[Karađorđe|Đorđe Petrović]]&quot;
 bar:Moler
  from: 21/11/1815 till: 16/05/1816 color:Independent  text:&quot;[[Petar Nikolajević Moler]]&quot;
 bar:Obrenovic
  from: 01/01/1821 till: 01/01/1826 color:Independent  text:&quot;[[Jevrem Obrenović]]&quot;
 bar:Todorovic
  from: 01/01/1826 till: 01/06/1826 color:Independent  text:&quot;[[Miloje Todorović]]&quot;
 bar:Davidovic
  from: 01/06/1826 till: 01/01/1829 color:Independent  text:&quot;[[Dimitrije Davidović]]&quot;
 bar:Markovic
  from: 15/02/1835 till: 28/03/1836 color:Independent  text:&quot;[[Koca Marković]]&quot;
 bar:Stefanovic
  from: 28/03/1836 till: 26/02/1839 color:Independent  text:&quot;[[Tenka Stefanović]]&quot;
 bar:Petronijevic
  from: 26/02/1839 till: 07/04/1840 color:Independent
  from: 07/09/1842 till: 06/10/1843 color:Independent
  from: 11/10/1844 till: 22/04/1852 color:Independent  text:&quot;[[Avram Petronijević]]&quot;
 bar:Jankovic
  from: 07/04/1840 till: 15/05/1840 color:Independent  text:&quot;[[Paun Janković]]&quot;
 bar:Protic
  from: 15/05/1840 till: 07/09/1842 color:Independent  text:&quot;[[Đorđe Protić]]&quot;
 bar:Simic
  from: 06/10/1843 till: 11/10/1844 color:Independent
  from: 26/03/1853 till: 28/12/1855 color:Independent
  from: 28/09/1856 till: 01/07/1857 color:Independent  text:&quot;[[Aleksa Simić]]&quot;
 bar:Garasanin
  from: 22/04/1852 till: 26/03/1853 color:Independent
  from: 21/10/1861 till: 15/11/1867 color:Conservative text:&quot;[[Ilija Garašanin]]&quot;
 bar:AJankovic
  from: 28/12/1855 till: 10/06/1856 color:Independent  text:&quot;[[Aleksa Janković]]&quot;
 bar:SMarkovic
  from: 10/06/1856 till: 28/09/1856 color:Independent
  from: 01/07/1857 till: 12/06/1858 color:Independent  text:&quot;[[Stefan Marković (politik)|Stefan Marković]]&quot;
 bar:Magazinovic
  from: 12/06/1858 till: 18/04/1859 color:Independent  text:&quot;[[Stevan Magazinović]]&quot;
 bar:Rajovic
  from: 18/04/1859 till: 08/11/1860 color:Independent  text:&quot;[[Cvetko Rajović]]&quot;
 bar:Hristic
  from: 08/11/1860 till: 21/10/1861 color:Independent  text:&quot;[[Filip Hristić]]&quot;
 bar:Ristic
  from: 15/11/1867 till: 03/12/1867 color:Liberal
  from: 05/04/1873 till: 03/11/1873 color:Liberal
  from: 13/10/1878 till: 02/11/1880 color:Liberal
  from: 13/06/1887 till: 01/01/1888 color:Liberal      text:&quot;[[Jovan Ristić]]&quot;
 bar:NHristic
  from: 03/12/1867 till: 03/07/1868 color:Conservative
  from: 03/10/1883 till: 19/02/1884 color:Conservative
  from: 27/04/1888 till: 19/01/1889 color:Conservative
  from: 27/10/1894 till: 07/07/1895 color:Conservative text:&quot;[[Nikola Hristić]]&quot;
 bar:Centic
  from: 03/07/1868 till: 08/08/1869 color:Conservative text:&quot;[[Đorđe Cenić]]&quot;
 bar:Milojkovic
  from: 08/08/1869 till: 22/08/1872 color:Liberal      text:&quot;[[Radivoje Milojković]]&quot;
 bar:Blaznavac
  from: 22/08/1872 till: 05/04/1873 color:Independent  text:&quot;[[Milivoje Petrović Blaznavac]]&quot;
 bar:Marinovic
  from: 03/11/1873 till: 07/12/1874 color:OldSNS       text:&quot;[[Jovan Marinović]]&quot;
 bar:Cumic
  from: 07/12/1874 till: 03/02/1875 color:OldSNS       text:&quot;[[Aćim Čumić]]&quot;
 bar:DStefanovic
  from: 03/02/1875 till: 31/08/1875 color:Conservative text:&quot;[[Danilo Stefanović]]&quot;
 bar:Mihailovic
  from: 31/08/1875 till: 08/10/1875 color:Liberal
  from: 06/05/1876 till: 13/10/1878 color:Liberal      text:&quot;[[Stevča Mihailović]]&quot;
 bar:Kaljevic
  from: 08/10/1875 till: 06/05/1876 color:OldSNS       text:&quot;[[Ljubomir Kaljević]]&quot;
 bar:Pirocanac
  from: 02/11/1880 till: 03/10/1883 color:OldSNS       text:&quot;[[Milan Piroćanac]]&quot;
 bar:MGarasanin
  from: 19/02/1884 till: 13/06/1887 color:OldSNS       text:&quot;[[Milutin Garašanin]]&quot;
 bar:Grujic
  from: 01/01/1888 till: 27/04/1888 color:NRS
  from: 07/03/1889 till: 23/02/1891 color:NRS
  from: 05/12/1893 till: 24/01/1894 color:NRS
  from: 04/10/1903 till: 10/12/1904 color:NRS
  from: 07/03/1906 till: 29/04/1906 color:NRS          text:&quot;[[Sava Grujić]]&quot;
 bar:KProtic
  from: 19/01/1889 till: 07/03/1889 color:Independent  text:&quot;[[Kosta Protić]]&quot;
 bar:Pasic
  from: 23/02/1891 till: 22/08/1892 color:NRS
  from: 10/12/1904 till: 28/05/1905 color:NRS
  from: 29/04/1906 till: 20/07/1908 color:NRS
  from: 24/10/1909 till: 04/07/1911 color:NRS
  from: 12/09/1912 till: 01/12/1918 color:NRS          text:&quot;[[Nikola Pašić]]&quot;
 bar:Avakumovic
  from: 22/08/1892 till: 13/04/1893 color:Liberal
  from: 11/06/1903 till: 04/10/1903 color:Liberal      text:&quot;[[Jovan Avakumović]]&quot;
 bar:Dokic 
  from: 13/04/1893 till: 05/12/1893 color:NRS          text:&quot;[[Lazar Dokić]]&quot;
 bar:DSimic
  from: 24/01/1894 till: 03/04/1894 color:NRS
  from: 27/12/1896 till: 19/10/1897 color:NRS          text:&quot;[[Đorđe Simić]]&quot;
 bar:Nikolajevic
  from: 03/04/1894 till: 27/10/1894 color:NRS          text:&quot;[[Svetomir Nikolajević]]&quot;
 bar:Novakovic
  from: 07/07/1895 till: 27/12/1896 color:OldSNS
  from: 22/02/1909 till: 24/10/1909 color:OldSNS       text:&quot;[[Stojan Novaković]]&quot;
 bar:Dordevic
  from: 19/10/1897 till: 25/07/1900 color:OldSNS       text:&quot;[[Vladan Đorđević]]&quot;
 bar:Jovanovic
  from: 25/07/1900 till: 03/04/1901 color:Independent  text:&quot;[[Aleksa Jovanović (politik)|Aleksa Jovanović]]&quot;
 bar:MVuvijc 
  from: 03/04/1901 till: 20/10/1902 color:NRS          text:&quot;[[Mihailo Vujić]]&quot;
 bar:Velimirovic
  from: 20/10/1902 till: 20/11/1902 color:NRS
  from: 20/07/1908 till: 22/02/1909 color:NRS          text:&quot;[[Petar Velimirović]]&quot;
 bar:DCM
  from: 20/11/1902 till: 11/06/1903 color:Independent  text:&quot;[[Dimitrije Cincar-Marković]]&quot;
 bar:Stojanovic
  from: 28/05/1905 till: 07/03/1906 color:IRP          text:&quot;[[Ljubomir Stojanović]]&quot;
 bar:MMilovanovic
  from: 04/07/1911 till: 18/06/1912 color:NRS          text:&quot;[[Milovan Milovanović]]&quot;
 bar:Trifkovic
  from: 18/06/1912 till: 12/09/1912 color:NRS          text:&quot;[[Marko Trifković]]&quot;}}

=== 1941–danes ===
{{#tag:timeline|ImageSize=width:1050 height:auto barincrement:14
PlotArea  = top:10 bottom:120 right:100 left:20
AlignBars = late

Define $today = {{#time:d/m/Y}}

Colors =
 id:Independent  value:rgb(0.8,0.8,0.8)       legend: Independent
 id:Communist    value:rgb(1,0,0)             legend: Communist_Party_/_Leage_of_Communists
 id:Socialist    value:rgb(0.81,0.06,0.12)    legend: Socialist_Party_of_Serbia
 id:SDU          value:rgb(1,0.271,0)         legend: Social_Democratic_Union
 id:DS           value:rgb(1,0.84,0)          legend: Democratic_Party
 id:DA           value:rgb(0.98,0.514,0.514)  legend: Democratic_Alternative
 id:DSS          value:rgb(0.036,0.412,0.555) legend: Democratic_Party_of_Serbia
 id:SNS          value:rgb(0,0,0.55)          legend: Serbian_Progressive_Party

  id:gray1  value:gray(0.85)
  id:gray2  value:gray(0.95)

DateFormat = dd/mm/yyyy
Period     = from:01/01/1940 till:31/12/{{#expr:{{#time:Y}}+1}}
TimeAxis   = orientation:horizontal
ScaleMajor = gridcolor:gray1 unit:year increment:10 start:1940
ScaleMinor = gridcolor:gray2 unit:year increment:2  start:1940

Legend     = columns:1 left:150 top:75 columnwidth:170
 
TextData =
  pos:(20,78) textcolor:black fontsize:M
  text:&quot;Political party:&quot;

BarData =
 bar:PStambolic
 bar:Prodanovic
 bar:Neskovic
 bar:Veselinov
 bar:Minic
 bar:Krcun
 bar:Doronjski
 bar:Stamenkovic
 bar:Jojkic
 bar:Bojanic
 bar:Ckrebic
 bar:IStambolic
 bar:Ikonic
 bar:Jevtic
 bar:Radmilovic
 bar:Zelenovic
 bar:Bozovic
 bar:Sainovic
 bar:Marjanovic
 bar:Minc
 bar:Dindic
 bar:Covic
 bar:Korac
 bar:Zivkovic
 bar:Kostunica
 bar:Cevtkovic
 bar:Dacic
 bar:Vucic
 bar:Brnabic 
 bar:Vucevic

PlotData =
  width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till

 bar:PStambolic
  from: 01/09/1941 till: 07/03/1945 color:Communist
  from: 05/09/1948 till: 16/12/1953 color:Communist    text:&quot;[[Petar Stambolić]]&quot;
 bar:Prodanovic
  from: 07/03/1945 till: 09/04/1945 color:Communist    text:&quot;[[Jaša Prodanović]]&quot;
 bar:Neskovic
  from: 09/04/1945 till: 05/09/1948 color:Communist    text:&quot;[[Blagoje Nešković]]&quot;
 bar:Veselinov
  from: 16/12/1953 till: 06/04/1957 color:Communist    text:&quot;[[Jovan Veselinov]]&quot;
 bar:Minic
  from: 06/04/1957 till: 09/06/1962 color:Communist    text:&quot;[[Miloš Minić]]&quot;
 bar:Krcun
  from: 09/06/1962 till: 06/11/1964 color:Communist    text:&quot;[[Slobodan Penezić Krcun]]&quot;
 bar:Doronjski
  from: 06/11/1964 till: 17/11/1964 color:Communist    text:&quot;[[Stevan Doronjski]]&quot;
 bar:Stamenkovic
  from: 17/11/1964 till: 06/06/1967 color:Communist    text:&quot;[[Dragi Stamenković]]&quot;
 bar:Jojkic
  from: 06/06/1967 till: 07/05/1969 color:Communist    text:&quot;[[Đurica Jojkić]]&quot;
 bar:Bojanic
  from: 07/05/1968 till: 06/05/1974 color:Communist    text:&quot;[[Milenko Bojanić]]&quot;
 bar:Ckrebic
  from: 06/05/1974 till: 06/05/1978 color:Communist    text:&quot;[[Dušan Čkrebić]]&quot;
 bar:IStambolic
  from: 06/05/1978 till: 05/05/1982 color:Communist    text:&quot;[[Ivan Stambolić]]&quot;
 bar:Ikonic
  from: 05/05/1982 till: 06/05/1986 color:Communist    text:&quot;[[Branislav Ikonić]]&quot;
 bar:Jevtic
  from: 06/05/1986 till: 05/12/1989 color:Communist    text:&quot;[[Desimir Jevtić]]&quot;
 bar:Radmilovic
  from: 05/12/1989 till: 17/07/1990 color:Communist
  from: 17/07/1990 till: 15/01/1991 color:Socialist    text:&quot;[[Stanko Radmilović]]&quot;
 bar:Zelenovic
  from: 11/02/1991 till: 23/12/1991 color:Socialist    text:&quot;[[Dragutin Zelenović]]&quot;
 bar:Bozovic
  from: 23/12/1991 till: 10/02/1993 color:Socialist    text:&quot;[[Radoman Božović]]&quot;
 bar:Sainovic
  from: 10/02/1993 till: 18/03/1994 color:Socialist    text:&quot;[[Nikola Šainović]]&quot;
 bar:Marjanovic
  from: 18/03/1994 till: 24/10/2000 color:Socialist    text:&quot;[[Mirko Marjanović]]&quot;
 bar:Minc
  from: 24/10/2000 till: 25/01/2001 color:Socialist    text:&quot;[[Milomir Minić]]&quot;
 bar:Dindic
  from: 25/01/2001 till: 12/03/2003 color:DS           text:&quot;[[Zoran Đinđić]]&quot;
 bar:Covic
  from: 12/03/2003 till: 17/03/2003 color:DA           text:&quot;[[Nebojša Čović]]&quot;
 bar:Korac
  from: 17/03/2003 till: 18/03/2003 color:SDU          text:&quot;[[Žarko Korać]]&quot;
 bar:Zivkovic
  from: 18/03/2003 till: 04/03/2004 color:DS           text:&quot;[[Zoran Živković (politik)|Zoran Živković]]&quot;
 bar:Kostunica
  from: 04/03/2004 till: 07/07/2008 color:DSS          text:&quot;[[Vojislav Koštunica]]&quot;
 bar:Cevtkovic
  from: 07/07/2008 till: 27/07/2012 color:Independent  text:&quot;[[Mirko Cvetković]]&quot;
 bar:Dacic
  from: 27/07/2012 till: 27/04/2014 color:Socialist
  from: 31/05/2017 till: 29/06/2017 color:Socialist
  from: 20/03/2024 till: 02/05/2024 color:Socialist    text:&quot;[[Ivica Dačić]]&quot;
 bar:Vucic
  from: 27/04/2014 till: 31/05/2017 color:SNS          text:&quot;[[Aleksandar Vučić]]&quot;
 bar:Brnabic
  from: 29/06/2017 till: 20/03/2024 color:SNS          text:&quot;[[Ana Brnabić]]
 bar:Vucevic
  from: 02/05/2024 till: $today     color:SNS          text:&quot;[[Miloš Vučević]]&quot;}}

== Glej tudi ==
* [[Vlada Republike Srbije|Vlada Srbije]]
* [[Predsednik Srbije]]
* [[Seznam predsednikov Srbije]]

== Opombe ==
{{Seznam opomb}}

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Predsedniki vlade Srbije}}
[[Kategorija:Predsedniki vlade Srbije]]
[[Kategorija:Vlada Srbije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1805]]</text>
      <sha1>pa0tatz9zxulhu76jnt5t22cwjuid19</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Domov (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>560918</id>
    <revision>
      <id>6757953</id>
      <parentid>6677380</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:53:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757953</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8535" sha1="16bhmlo6dw2sfz5acxqq2hzeeuqptll" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Domov
| image          = homeward poster.jpg
| caption        = poster
| director       = [[Nariman Alijev]]
| producer       = 
| writer         = Nariman Aliev, [[Marisja Nikitiuk]]
| starring       = [[Ahtem Seitablajev]]
| music          = 
| cinematography = 
| editing        = Oleksandr Chornyi
| distributor    = 
| released       = {{film date|2019|5|22|[[Filmski festival v Cannesu|Cannes]]|2019|11|7|Ukrajina|df=yes}}
| runtime        = 97 minut
| country        = Ukrajina
| language       = krimsko tatarsko&lt;br&gt;ukrajinsko
}}
'''''Domov''''' ({{Jezik-crh|Evge}}, {{Jezik-uk|Додому}}, ''Dodomu'') je ukrajinski [[Dramatika|dramski]] film, ki ga je leta 2019 režiral [[Krimski Tatari|krimski Tatar]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Najboljši ukrajinski filmi po letu 1991|url=https://www.dnevnik.si/1043019223|website=Dnevnik|accessdate=2024-05-13|date=18. marec 2023|last=Štamcar|first=Miha|archive-date=2024-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20240513161534/https://www.dnevnik.si/1043019223|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[Nariman Alijev]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.festival-cannes.com/en/press/press-articles/communique/articles/the-screenings-guide-2019|title=The Screenings Guide 2019|date=9 May 2019|accessdate=9 May 2019}}&lt;/ref&gt; Film je bil prikazan v sekciji [[Un Certain Regard]] na [[Filmski festival v Cannesu|Filmskem festivalu v Cannesu]] leta 2019.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/film/2019/apr/18/cannes-festival-2019-full-list-of-films|title=Cannes festival 2019: full list of films|website=The Guardian|accessdate=18 April 2019}}&lt;/ref&gt; Izbran je bil  kot uradni ukrajinski kandidat za oskarja za [[Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[Oskar (filmska nagrada)|92. podelitvi oskarjev]], a ni prejel nominacije za nagrado.&lt;ref name=&quot;Ukraine&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://dergkino.gov.ua/ua/news/show/2153/film_dodomu_ofitsiyno_stav_pretendentom_na_oskar_vid_ukrayini.html|title=Фільм &quot;Додому&quot; офіційно став претендентом на &quot;Оскар&quot; від України|website=Ukrainian State Film Agency|accessdate=23 August 2019|archive-date=2019-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190823162856/http://dergkino.gov.ua/ua/news/show/2153/film_dodomu_ofitsiyno_stav_pretendentom_na_oskar_vid_ukrayini.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://opinionua.com/en/2019/08/23/ukrainian-film-homeward-about-annexed-crimea-goes-for-oscar/|title=Ukrainian film Homeward about annexed Crimea goes for Oscar|website=Opinion UA|accessdate=23 August 2019|archivedate=23 August 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190823171150/https://opinionua.com/en/2019/08/23/ukrainian-film-homeward-about-annexed-crimea-goes-for-oscar/}}&lt;/ref&gt;

Alijev je nastop v Cannesu izkoristil za ostro kritiko ruskih sil, ki so [[Rusko-ukrajinska vojna|napadle Ukrajino]]. Rusijo je imenoval teroristična država, rusko umetnost pa zgolj del vojne propagande, ki jo je treba bojkotirati.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Zaplet ==
Zgodba filma Domov se osredotoča na odnos med očetom in sinom, Mustafo in Alimom, ki sta člana [[Krimski Tatari|krimskotatarske]] manjšine. Njuno razmerje se zaostri, ko skupaj prevzameta truplo svojega starejšega sina sina Nazima, žrtve [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/review/homeward-review-1214145|first=Stephen|last=Dalton|title='Homeward' ('Evge'): Film Review|website=Variety|date=29 May 2019|accessdate=30 August 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Družina je v preteklosti že doživela izgon s strani vlade, kar prisili Mustafo na romanje, v katerem želi Mustafa po krimsko-islamski tradiciji pokopati svojega sina. Zgodba se začne v mrtvašnici, nato pa se nadaljuje z vožnjo z [[Jeep Cherokee]] iz [[Kijev|Kijeva]] na nemirni [[Krim (polotok)|Krimski polotok]]. Med potjo sta oče in sin izpostavljena številnim izzivom, vključno s pomanjkanjem spanja in razdražljivostjo, ki privedeta do prometne nesreče, v kateri njun Jeep pristane v jarku. Ko odpeljeta vozilo v avtomehanično delavnico, Alim sreča mehanikovo vnukinjo, mlado ukrajinsko dekle, ki ga prepriča, da gredo skupaj do reke. Medtem jima skupina lokalnih fantov ukrade denarnico. Skupni izzivi in soočenje z nevarnostmi na poti prispevajo k zbližanju Mustafe in Alima. Učita se, kako skupaj braniti svojo pot in si povrniti izgubljene stvari. V tem času se razkrije tudi Mustafova bolezen, ki se poslabša, ko oče in sin prispeta k stricu Vasji, ki živi blizu njihove družinske domovine na Krimu. Mustafa prepriča strica Vasjo, da si izposodi čoln na vesla,  da lahko dokončata potovanje.

== Igralska zasedba ==
[[Slika:OIFF-2019 Evge.jpg|thumb|right|250px|Režiser Nariman Alijev, igralci Ahtem Seitablajev in Remzi Biljalov ter producent Vladimir Jacenko na predstavitvi filma &quot;Domov&quot; (&quot;Dodomu&quot;) na 10. mednarodnem filmskem festivalu v Odesi 2019, ki14. julija 2019.]]
* [[Ahtem Seitablajev]] kot Mustafa
* Remzi Biljalov kot Alim
* Larisa Jacenko kot Galina
* Veronika Lukjanenko kot Maša
* Akmal Gurezov kot Refat
* Viktor Ždanov kot stric Vasja
* Darija Barikhašvili kot Olesja
* Anatolij Marempolskij kot Nazim

&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Homeward|url=https://www.bbc.co.uk/iplayer/episode/m001lsq9/homeward|website=BBC IPlayer|accessdate=16 May 2023}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade (izbor) ==
Film je bil uvrščen v ožji izbor za [[32. evropske filmske nagrade|evropsko filmsko nagrado 2019]], Ukrajina pa ga je prijavila na [[92. podelitev oskarjev|Oskarje 2020]] v kategoriji ''najboljšega mednarodnega filma''&lt;ref&gt;https://www.vimooz.com/2019/08/24/ukraine-selects-homeward-for-2020-oscar-race-for-best-international-film/&lt;/ref&gt;, vendar ni prišel v ožji izbor.

'''Mednarodni filmski festival Bospor 2019'''
* Nominacija v mednarodnem tekmovanju igranih filmov ([[Nariman Alijev]])&lt;ref&gt;https://www.cineuropa.org/en/newsdetail/379021&lt;/ref&gt;

'''Mednarodni filmski festival v Bukarešti 2019'''
* Nagrajen s festivalsko nagrado za ''najboljši film'' (Nariman Alijev)

'''Filmski festival Five Lakes 2020'''
* Nominacija za filmsko nagrado petih jezer&lt;ref&gt;Jochen Müller: ''[https://beta.blickpunktfilm.de/details/453059 Kandidaten für Fünf Seen Filmpreis benannt.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210128041144/https://beta.blickpunktfilm.de/details/453059 |date=2021-01-28 }}'' In: Blickpunkt:Film, 18. August 2020.&lt;/ref&gt;

'''Mednarodni filmski festival v Haifi 2019'''
* Nominacija na tekmovanju Zlato sidro za prvence (Nariman Alijev)&lt;ref&gt;''[https://www.haifaff.co.il/eng/Films/6124/Homeward_%7C_Evge Evge.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240513163813/https://www.haifaff.co.il/eng/Films/6124/Homeward_%7C_Evge |date=2024-05-13 }}'' In: haifaff.co.il. Abgerufen am 1. November 2019.&lt;/ref&gt;

'''[[Filmski festival v Cannesu|Mednarodni filmski festival v Cannesu 2019]]'''

* Nominacija za zlato kamero (Nariman Alijev)
* Nominacija za Prix [[Negotov pogled|Un Certain Regard]] (Nariman Alijev)&lt;ref&gt;https://www.midpoint-center.eu/news/139-midpoint-project-evge-to-compete-in-un-certain-regard-in-cannes&lt;/ref&gt;

'''Mednarodni filmski festival v Odesi 2019'''
* Nagrada Grand Prix (Nariman Aliev, skupaj z nagrado Als wir tanzten)
* Nominacija za zlatega vojvodo na mednarodnem tekmovanju (Nariman Alijev)

== Sprejem ==
Film ''Domov'' ima na spletnem mestu agregatorja ocen [[Rotten Tomatoes]] odobritveno oceno 77%, ki temelji na 13 recenzijah in povprečno oceno 6,2/10.&lt;ref&gt;https://www.rottentomatoes.com/m/homeward&lt;/ref&gt; ''[[Collider (spletna stran)|Collider]]'' in ''[[The Guardian]]'' sta film uvrstila na seznam najboljših del ukrajinske kinematografije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Shomer|first=Jason|date=2022-03-12|title=Best of Ukrainian Cinema, Like 'Homeward' and 'Bitter Harvest'|url=https://collider.com/best-ukrainian-films/|accessdate=2022-09-11|website=Collider|language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Lodge|first=Guy|date=2022-03-05|title=Streaming: the best Ukrainian films past and present|url=https://www.theguardian.com/film/2022/mar/05/streaming-best-films-ukraine-man-with-a-movie-camera-sergei-loznitsa|accessdate=2022-09-11|website=the Guardian|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

==Zunanje povezave==
{{Kategorija v Zbirki|Evge}}
{{FilmLinks}}

[[Kategorija:Filmi leta 2019]]
[[Kategorija:Kultura krimskih Tatarov]]
[[Kategorija:Ukrajinski filmi]]
[[Kategorija:Dramski filmi]]</text>
      <sha1>16bhmlo6dw2sfz5acxqq2hzeeuqptll</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata</title>
    <ns>3</ns>
    <id>564861</id>
    <revision>
      <id>6758231</id>
      <parentid>6753479</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:38:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MediaWiki message delivery</username>
        <id>115826</id>
      </contributor>
      <comment>/* Wikidata weekly summary #751 */ nov razdelek</comment>
      <origin>6758231</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="505974" sha1="jalfuq1y3req2rbq73fbalqozr9g6fy" xml:space="preserve">== Wikidata weekly summary #713 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-01-05. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#712]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/Morneo06|Morne06]] - RfP scheduled to end after 8 January 2026 20:35 (UTC)
* Closed request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/Ppolar_bear|Ppolar bear]] - general consensus is to reapply after gaining more experience.
* New request for comments: [[d:Wikidata:Requests for comment/Notability policy reform|Notability policy reform]]: first drafted in 2013, Wikidata has grown vastly since the original Notability policy was created. This first-round discussion is intended to collect ideas, comments, and reflections on how to improve the Notability Policy for what Wikidata currently is and will become.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** OpenStreetMap X Wikidata Meetup #84 January 12 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]].
** [[mw:Wikimedia Hackathon Northwestern Europe 2026|Wikimedia Hackathon Northwestern Europe 2026]]: a two-day event that will take place from 13 to 14 March 2026 in Arnhem, the Netherlands. [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdYOnOg1iq-8M4xWw8foHUw_7fReWTKtVH_GHzGI2_ozWww9Q/viewform?pli=1 Apply] for a grant and join the event.
** The next [[d:Wikidata:Events#Office_hours|Wikidata+Wikibase office hours]] will take place on Wednesday, [https://zonestamp.toolforge.org/1768410000 18:00 CEST], 14th January 2026 in the [https://t.me/joinchat/IeCRo0j5Uag1qR4Tk8Ftsg Wikidata Telegram group]. The Wikidata and Wikibase office hours are online events where the development team presents what they have been working on over the past quarter, and the community is welcome to ask questions and discuss important issues related to the development of Wikidata and Wikibase.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://doi.org/10.59350/6t2qh-2f839 Rescuing Scholia #2: getting closer]
** [https://almedaresearch.org/about-almeda/ African Literary Metadata (ALMEDA)]
** [https://www.emergentmind.com/topics/wikontic-framework Wikontic: Ontology-Aware KG Pipeline] - this article introduces Wikontic, a pipeline that builds knowledge graphs from text by enforcing Wikidata's ontological rules and merging duplicate entities.
* Papers:
** [https://www.researchgate.net/publication/399200580_Using_Wikidata's_Ontology_in_Practice_A_Neuro-Symbolic_Community-Centred_Workflow_for_Integrating_and_Reusing_Humanities_Datasets Using Wikidata’s Ontology in Practice: A Neuro-Symbolic, Community-Centred Workflow for Integrating and Reusing Humanities Datasets] - This article introduces an ontology-first, community-driven workflow that aligns humanities datasets with Wikidata to address data silos and gender inequities, offering reusable modelling patterns, SPARQL-based analysis, and a neuro-symbolic AI framework that reduces bias and supports reproducible, ontology-backed knowledge graph practices. By Velilla &amp; Ferran-Ferrer (2025).
** [https://www.scirp.org/journal/paperinformation?paperid=148575 A Semantic Wiki for Language Learning: The Case of the Baoulé Language] - The BAOULE-WIKI project introduces a semantic wiki and homograph-detection model to preserve and teach the endangered Baoulé language, achieving high accuracy while paving the way for broader digital preservation of African languages through community collaboration and integration with knowledge bases like Wikidata and DBpedia. By Kra et al., (2026).
** [https://www.journals.uchicago.edu/doi/full/10.1086/738255 Transforming the Digital Landscape: Towards a Medieval Knowledge Graph] - Digitization has transformed medieval studies by expanding access and enabling new research methods, with future progress hinging on Linked Open Data, shareable identifiers, and collaborative knowledge graphs to truly democratize and enrich scholarship. By Burrows, (2026).
** [https://openhumanitiesdata.metajnl.com/articles/10.5334/johd.426 Towards a Linked Open Index: Reconciling Museum Records to Wikidata for Index of American Design Constituents] - The Index of American Design project’s reconciliation of thousands of records with Wikidata reveals both challenges and strategies for improving data alignment, while a linked Power BI tool supports ongoing monitoring of quality, access, and representation in humanities research. By Foster et al., (2026).
** [https://openhumanitiesdata.metajnl.com/articles/10.5334/johd.441 The “Dizionario Degli Scrittori Italiani Contemporanei Pseudonimi” in Wikidata. Pseudonymous Authors in Wikidata: Dataset and Queries] - The dataset from the MA thesis structures biographical data on 19th–20th century pseudonymous Italian authors in Wikidata, including corpus items, SPARQL queries, and analysis documents, and is reusable for further research or case studies. By De Monaco, (2025).

''' Tool of the week '''
* [https://broomstick.toolforge.org/ Broomstick] is a tool by Wikicollabs it uncover Lexemes that can be improved on Wikidata.
* Explore your Wikimedia activity year in review with [https://affandymurad.github.io/wiki/ Wiki Year in Review]
* Wikilokal (Android version):  explore the world within a 3 km radius by [[User:Affandy Murad|Affandy Murad]]

''' Other Noteworthy Stuff '''
* New project: [https://iupac.org/project/2025-016-3-400/ Dissemination of polymer science through Wikipedia and Wikidata] ({{Q|33438}})
*

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: 
**[[:d:Property:P14047|crowdfunding target]] (&lt;nowiki&gt;target goal of this crowdfunding campaign&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14052|free height]] (&lt;nowiki&gt;vertical distance from the floor level to the lowest obstruction in the ceiling of an indoor or outdoor space&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14048|‎PixelatedArcade genre ID]], [[:d:Property:P14049|‎Game Boy Database game ID]], [[:d:Property:P14050|‎RetroCollect games ID]], [[:d:Property:P14051|MyWaifuList work ID]], [[:d:Property:P14053|Nonbinary Wiki ID]], [[:d:Property:P14054|Diccionari de la llengua catalana entry ID]], [[:d:Property:P14055|DVIDS video ID]], [[:d:Property:P14056|FIP.IT basketball player ID]], [[:d:Property:P14057|Card Player ID]], [[:d:Property:P14058|Télérama film ID]], [[:d:Property:P14059|Boosty author ID]], [[:d:Property:P14060|‎Before I Play game ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Fungal Names taxon ID|Fungal Names taxon ID]] (&lt;nowiki&gt;ID number in the [[:w:Fungal Names]] database.&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Braille transcription|Braille transcription]] (&lt;nowiki&gt;transcription in Braille&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Braille represents|Braille represents]] (&lt;nowiki&gt;graphene or phone that the Braille cell represents&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/CNVD-ID|CNVD-ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Trismegistos editor ID|Trismegistos editor ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/woordenlijst lemma ID|woordenlijst lemma ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/European Vehicle Number|European Vehicle Number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CourtListener person ID|CourtListener person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Norwegian railway station code|Norwegian railway station code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Australian National Kennel Council ID|Australian National Kennel Council ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Museo del Marchio Italiano ID|Museo del Marchio Italiano ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E498|(E498) district electoral division]]: Schema to describe an electoral division (small political division of Ireland).
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_IrishForges|Project IrishForges]]: Describing forges and forge buildings of Ireland using Wikidata, Wikimedia and other sources.
** [[d:Wikidata:WikiProject_Ireland|Project Ireland]]: A hub for all Ireland-related Wikidata activities including cross-Wikiproject tasks.
** [[d:Wikidata:WikiProject_HistoricIrishPlacenames|Project Historic Irish Placenames]]: focusing on County Kilkenny, connect historic placenames with their modern counterparts or create new items for ''&quot;lost places&quot;''.
** [[d:Wikidata:WikiProject_Sweden/Svenska_psalmodikon|Svenska psalmodikon]]: A sub-project for the [[d:Q3354977|psalmodikon &lt;small&gt;(Q3354977)&lt;/small&gt;]], a stringed-instrument popular in Sweden.
* WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_Limits_of_Wikidata/WikiProjects_as_decentralized_governance|WikiPojects as decentralized governance]] - this sub-page of the [[d:Wikidata:WikiProject_Limits_of_Wikidata|Limits of Wikidata project]] proposes WikiProjects become caretakers of collections or subgraphs of relevant items.
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q717|Venezuela (Q717)]] - country in South America
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L155644|размах (L155644)]] - Russian noun (rɐzˈmax) meaning &quot;amplitude (of a swing)&quot;, &quot;physical span or width&quot;, or &quot;scale/scope (of an activity)&quot;

''' Development '''
* No development happened in the past week as the team are just returning from the holidays.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:21, 5. januar 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=29884794 --&gt;

== Wikidata weekly summary #714 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-01-12. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#713]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/AmeisenBot 3|AmeisenBot 3]] - '''Task/s:''' Adding descriptions (and possibly labels and aliases as well) to items based on their statements.
* New CheckUser requests: [[d:Wikidata:Requests for permissions/CheckUser/Saroj|Saroj]] (RfP scheduled to end at 25 January 2026 09:31 UTC)

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** The next [[d:Wikidata:Events#Office_hours|Wikidata+Wikibase office hours]] will take place on Wednesday, [https://zonestamp.toolforge.org/1768410000 18:00 CEST], 14th January 2026 in the [https://t.me/joinchat/IeCRo0j5Uag1qR4Tk8Ftsg Wikidata Telegram group]. The Wikidata and Wikibase office hours are online events where the development team presents what they have been working on over the past quarter, and the community is welcome to ask questions and discuss important issues related to the development of Wikidata and Wikibase.
** [[MW:Wikidata_Platform|WMF Wikidata Platform team]] is launching a new office hours series starting [[:Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_January_2026|'''January 27th''']], 2026 and continuing on the first Tuesday of each month. The scope of this series is be limited to [[:Wikidata:SPARQL_query_service/WDQS_backend_update|Blazegraph migration]] support for the entirety of 2026. Participants are encouraged to register in advance for each session and may optionally add a brief description of their migration-related questions to [https://etherpad.wikimedia.org/p/Blazegraph_Migration_Office_Hours the shared Etherpad] to help guide preparation. ''See [[:Wikidata:Blazegraph_Migration_Office_Hours|Blazegraph Migration office hour page]] for more details''

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs: [https://diff.wikimedia.org/2026/01/05/wikidata-at-13-fante-wikimedians-joins-the-celebration/ Wikidata at 13: Fante Wikimedians Joins the Celebration]
* Papers: [https://www.taylorfrancis.com/chapters/edit/10.4324/9781003584155-3/structuring-sights-stories-pausanias-wikidata-john-brady-kiesling-anna-foka-kyriaki-konstantinidou-linda-talatas-elton-barker Structuring the Sights and Stories of Pausanias with Wikidata] - The Digital Periegesis project leverages Wikidata and linked open data tools to annotate, disambiguate, and connect Pausanias’s complex 2nd‑century text, enhancing accessibility, interoperability, and scholarly engagement with Greece’s historical and mythological landscape. By Kiesling et al., (2025)
* Videos: (Papiamento) [https://m.youtube.com/watch?v=PukvB8Viw_0 Wikipedia on Aruba | Episode 8: How to add a new topic (item) to Wikidata]

''' Tool of the week '''
*[https://knowledgetrain.toolforge.org/ Knowledge Train] A game to create a train of knowledge with the power of Wikidata - User:Athulvis

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikidata@lists.wikimedia.org/thread/MAKNPEWKTYJAJTIIDM6MWU3YMA5KHSXB/ Mobile statement editing is now available as a beta feature on Wikidata]. Enable the Beta feature in your preferences settings, head to [[d:Q4115189|Wikidata Sandbox (Q4115189)]] (in mobile view) to test it and share your feedback here: [[d:Wikidata talk:Usability and usefulness/Item editing experience/Mobile editing of statements|Mobile editing of statements]].
* The [[MW:Wikidata_Platform|WMF Wikidata Platform team]] has published its [[:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|January 2026 newsletter]]. It includes updates on the legacy full-graph endpoint decommissioning, the User-Agent policy change, the monthly Blazegraph migration office hours, and efforts to reduce regressions caused by the legacy endpoint shutdown. To have new issues of the WDP  '''monthly''' newsletter delivered to your user talk page, {{#tag:span| [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/WDP team updates|Subscribe to WDP newsletter!]]
| style=background-color:#E7F527; border-radius:3px; font-size:90%; font-weight:bold;}}

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: [[:d:Property:P14067|common organism]] (&lt;nowiki&gt;organisms known by this common name&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14059|Boosty author ID]], [[:d:Property:P14060|‎Before I Play game ID]], [[:d:Property:P14061|‎Korea Heritage Service Heritage Portal ID]], [[:d:Property:P14062|‎KaraokeTexty.cz artist ID]], [[:d:Property:P14063|‎KaraokeTexty.cz song ID]], [[:d:Property:P14064|‎Showlabs ID]], [[:d:Property:P14065|DEUMM Online ID]], [[:d:Property:P14066|Slekt og Data cemetery ID]], [[:d:Property:P14068|Biblioteca Nacional de Colombia ID]], [[:d:Property:P14069|EZB library ID]], [[:d:Property:P14070|topic of Dictionary of Canadian biography identifier]], [[:d:Property:P14071|Cover Art Archive image]], [[:d:Property:P14072|‎X broadcast ID]], [[:d:Property:P14073|Theaterencyclopedie ID]], [[:d:Property:P14074|Maitron biography ID (new version)]], [[:d:Property:P14075|‎Scilit organization ID]], [[:d:Property:P14076|Fragrantica perfume ID]], [[:d:Property:P14077|Fragrantica perfume brand ID]], [[:d:Property:P14078|izoh.uz word ID]], [[:d:Property:P14079|‎Place Names and Places of Nova Scotia ID]], [[:d:Property:P14080|Fragrantica perfume notes ID]], [[:d:Property:P14081|Fragrantica perfumer ID]], [[:d:Property:P14082|Parfumo perfume brand ID]], [[:d:Property:P14083|Parfumo perfumer ID]], [[:d:Property:P14084|Parfumo perfume ID]], [[:d:Property:P14085|Parfumo fragrance notes ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Artistagraph ID|Artistagraph ID]] (&lt;nowiki&gt;Identifies the Artistagraph for an artistIdentifier for creative works on Artistagraph, a platform for documenting and discovering artist information and creative work connections&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/number of tunnel tubes|number of tunnel tubes]] (&lt;nowiki&gt;Number of parallel tubes in a tunnel.&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review:: [[:d:Wikidata:Property proposal/Mapillary sequence ID|Mapillary sequence ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/People's Graphic Design Archive creator ID|People's Graphic Design Archive creator ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Uni24k indentifier|Uni24k indentifier]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels BeStAddress municipality ID|Brussels BeStAddress municipality ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels BeStAddress street name ID|Brussels BeStAddress street name ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels BeStAddress address ID|Brussels BeStAddress address ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wikifunctions object|Wikifunctions object]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MAX username|MAX username]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Accademia Nazionale dei Lincei ID|Accademia Nazionale dei Lincei ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/The Retro Web company ID|The Retro Web company ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Schulnummer Berlin|Schulnummer Berlin]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KCI article ID|KCI article ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
**[https://w.wiki/HKna Timeline of coup d'états]
**[https://w.wiki/HMYd All towns named Versailles]
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q487338|mojito]] - traditional Cuban highball cocktail

''' Development '''
* Mobile editing of statements: We have released the first version of mobile statement editing as a beta feature (see details above). In addition we are improving it further and are adding missing functionality to get it ready for a full release. This includes adding editing support for additional data types such as date and musical notation.
* Blazegraph replacement: The Wikidata platform team is continuing their evaluation of alternative backends for the Wikidata Query Service.
* Graph QL: We are continuing to work on the prototype to get it ready for wider testing and are waiting on a security review.
* Dumps: We fixed an issue where the &quot;latest&quot; symlinks to data dumps weren't working correctly.
* Wikidata integration in the Wikimedia projects: We are investigating how to further reduce the number of unnecessary changes showing up in watchlist and recent changes coming from Wikidata. The work on this is also helping reduce the size of the recent changes database table, which is especially important on larger Wikipedias. In addition we are continuing to improve the Databox module to make it easier for smaller Wikipedias to get Wikidata-powered infoboxes.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Kazakhstan|Kazakhstan]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:59, 12. januar 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=29895747 --&gt;

== Wikidata weekly summary #715 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-01-19. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#714]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Closed request for comments: [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Deprecate_P642|Deprecate P642?]] - Consensus to deprecate was reached.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [https://www.wikimedia.nz/wikifying-te-tiriti-based-futures/ Wikifying Te Tiriti] 10-workshop series, attendees will learn how to contribute to Wikipedia and create Wikidata items, to increase the visibility of people and their projects working in Te Tiriti and anti-racism areas. Further information can be found on the [[w:WikiProject:_Wikifying_Te_Tiriti-based_Futures|WikiProject page]] / [[w:https://en.wikipedia.org/wiki/User:Pakoire/WikiProject:_Wikifying_Te_Tiriti-based_Futures#Timetable|Workshop timetable]]. [https://learn-to-wikify-ttbf.lilregie.com/booking/attendees/new Register to attend].
** [[c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026_in_Uganda|Wiki Loves Folklore 2026 in Uganda]] - contribute to the project by expanding or creating Wikidata Items connected to the project categories, such as Ugandan folklore, food, music, dances, traditional clothing, and more.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://wikimedia.org.uk/2026/01/new-wikimedian-in-residence-at-lse/ The London School of Economics and Political Science have employed a Wikimedian in Residence]
** Wikimedia Indonesia held [[:m:Wikimedia Indonesia/Pekan Data dan Teknologi 2025|Data and Technology Week 2025]] in last December 2025, organized introductory workshops on Wikidata and Wikifunctions. Read key takeaways and participants' discussion at [https://diff.wikimedia.org/2026/01/16/introducing-data-and-functions-reflections-from-indonesian-data-and-technology-week-2025/ Diff].
** [https://diff.wikimedia.org/2026/01/14/wikidata-days-2025-journey-in-africa-building-knowledge-languages-and-communities/ Wikidata Days 2025 Journey in Africa: Building Knowledge, Languages and Communities]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/01/18/wikidata-botswana-2025-celebrating-13-years-and-we-really-showed-up-%F0%9F%8E%89/ Wikidata Botswana 2025: Celebrating 13 Years (And We Really Showed Up!)]
* Papers:
** A new monographic number of [[:d:Q3805294|JLIS.it]] has been published regarding the [[:d:Q105086090|OPAC SBN]] (the biggest collective library catalogue in Italy, with more than 7 thousands of libraries participating; about its collaboration with Wikidata, see [[:d:Wikidata:Gruppo Wikidata per Musei, Archivi e Biblioteche/SBN|the Wikidata coordination page]]); it contains 3 papers focusing on the use of Wikidata for authority control (all in Italian, with abstract in English):
*** [[:d:Q137786824|''Wikidata and SBN: An Assessment of Two Years of Work (2023–2025)'']]: an overview Wikidata-SBN of the collaboration in 2023-2025, focusing on the methods of reconciliation
*** [[:d:Q137787153|''Wikidata-Enhanced Authority Records: A Project for Personal Names in SBN'']]: a description of the procedure to extract data from Wikidata items matches with SBN authority records and adapt these data to be copied into non-individualised SBN authority records
*** [[:d:Q137787159|''NaMo, utility for populating missing date fields in authority records'']]: a description of an utility to keep an authority file up-to-date finding missing death dates through Wikidata
** [https://jlis.fupress.net/index.php/jlis/article/view/677 Wikidata-Enhanced Authority Records: A Project for Personal Names in SBN] - A collaboration between Wikimedia Italy and ICCU is enriching incomplete SBN authority records using Wikidata identifiers, enhancing catalogue accuracy and accessibility as entries continue to grow. By Ravelli, (2026).

''' Tool of the week '''
* [https://puzzles.madebynathan.com/chains Puzzles By Nathan] is a game that arrange words so each connects to the next

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Mobile editing for RTL languages: The Wikimedia Deutschland team is seeking users of right-to-left (RTL) scripts, including Arabic, Hebrew, Persian, and Urdu, to help test and improve the mobile statement editing experience. If you edit in an RTL language and would like to join user interviews or deeper testing, [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/bo2e7e2a/direct sign up here].
* (French) [https://observablehq.com/@workspace2138/odonymes-femmes Gendered place names in the public space of French-speaking Switzerland]

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14086|Parfinity notes ID]], [[:d:Property:P14087|‎Google Ads Transparency Center advertiser ID]], [[:d:Property:P14088|Basenotes perfume brand ID]], [[:d:Property:P14089|Basenotes perfume people ID]], [[:d:Property:P14090|Basenotes perfume ID]], [[:d:Property:P14091|Accademia Nazionale dei Lincei ID]], [[:d:Property:P14092|MAX username]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review:
**[[:d:Wikidata:Property proposal/location collected|location collected]] (&lt;nowiki&gt;geographic location where a specimen or sample was collected in the field&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Category for music in this language|Category for music in this language]] (&lt;nowiki&gt;link to category item that contains music in this language&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Thyssen-Bornemisza work ID|Thyssen-Bornemisza work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CriticDB IDs|CriticDB IDs]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MPA certificate number|MPA certificate number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/WorldFootball.net person ID (new)|WorldFootball.net person ID (new)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/The Session tune ID|The Session tune ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Parfumo fragrance note ID|Parfumo fragrance note ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
**[https://w.wiki/HVed Timeline of elected germanic Roman emperors]
** [https://w.wiki/HXVa Universities without a P625 (coordinate location)] - [[d:Wikidata:Request_a_query#query_to_show_university_without_coordinate_location|Source]]
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E24|film director (E24)]]
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Rijksmonumenten/Maintenance/Unmerge|Rijksmonumenten Unmerge list]] - list of items with more than one [[d:Property:P359|P359 (Rijksmonumenten ID)]].
** [[d:Wikidata:WikiProject_Stanford_Libraries|Stanford Libraries]] added an event: [[d:Wikidata:WikiProject_Stanford_Libraries/Events/LDW2026|Love Data Week 2026]]
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Special:EntitiesWithoutLabel|Entities without a Label]] - this list is dynamically created, search by language code and entity type: Item or Property.
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q253414|FIFA (Q253414)]] - international governing body of association football 
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L3922|charge (L3922)]] - English verb (tʃɑːrdʒ) meaning &quot;to supply with energy&quot;, &quot;to rush forward&quot;, or &quot;to have responsibility for&quot;

''' Development '''
* Mobile statement editing:
** We continued work on supporting more datatypes for editing, specifically date, musical notation and monolingual text.
** We worked on displaying constraint violation indicators.
** You can try out the current state by enabling it in the beta features section of your preferences.
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are continuing to investigate options for further reducing the amount of Wikidata changes in recent changes and watchlist on the other wikis to reduce the size of the database tables.
* Dumps: We finished our research on dumps, especially looking into different ways to define subsets. We will publish the report with results by end of February.
* Wikidata Query Service: The Wikidata Platform team is continuing the evaluation of potential replacements for Blazegraph.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] . [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] · [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:25, 19. januar 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=29942616 --&gt;

== Wikidata weekly summary #716 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-01-26. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#715]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
:* Reminder: Blazegraph Migration Office Hours: The [[mw:Wikidata_Platform|WMF Wikidata Platform team]] is kicking off its monthly Blazegraph migeration office hours tomorrow, {{zonestamp|2026-01-27 16:00|27th January, 16:00 UTC}}. These sessions focus exclusively on supporting the migration away from Blazegraph as the backend of the Wikidata Query Service (WDQS). ''[[Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_January_2026|See the office hours page for details and future sessions.]]''
:* Art+Feminism online hands-on training session: Intro to Wikidata + Archives. January 29, 15:00 UTC (16:00 CET). [[d:User:Alan_Ang_(WMDE)|Alan Ang (WMDE)]] and [[d:User:Epìdosis]] host this workshop on collective editing and how Wikidata connects with archives. More info and Zoom registration @ [https://artandfeminism.org/edit_a_thon/intro-to-wikidata-archives Art+Feminism.org]
:* OpenStreetMap X Wikidata Meetup #85 February 9 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]].
:* [https://www.youtube.com/watch?v=czndc9Ekzb8 Mapping Africa: Visualizing Knowledge and Communities] - 28.01.2026, 16:00 UTC. Episode #54 of the WikiAfrica Hour explores the power of maps and geospatial data.
* General Registration is Open! [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikimedia-l@lists.wikimedia.org/message/OG6M6XHHTMO7G4VVB27C4ZUJDX4VLDLE/ 2026 Wikimedia Hackathon] - May 1-3, 2026

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs: [https://forum.clarin.eu/t/wikidata-replaces-the-clarin-concept-registry-in-the-component-registry/1205 Wikidata replaces the CLARIN Concept Registry in the Component Registry]
* Papers:
** [https://odr.chalmers.se/items/4b2db132-b688-4bb1-a84c-4e614b9f1916 Analysis and Generation of Wikidata Descriptions Focusing on Bangla Language] - A rule-based Grammatical Framework resource grammar for Bangla generates accurate, consistent Wikidata descriptions across diverse entities, achieving over 99% coverage and enhancing low-resource language content in multilingual knowledge bases. By Mohammad, (2025).
* Videos:
** [https://m.youtube.com/watch?v=eT_VTTeaig4&amp;pp=0gcJCTMBo7VqN5tD Fact-Checking with Wikidata by Philippe Saadé] - a recording of the workshop hosted by DataTalks.Club in collaboration with [[d:User:Philippe_Saade_(WMDE)|User:Philippe Saadé]]
** [https://m.youtube.com/watch?v=wXaHJ85g88A Wikimedia and Biodiversity Data: A Mutualistic Relationship in the Open Knowledge Ecosystem]
** [https://www.youtube.com/watch?v=WHxq0YJU-OM Collaborative Cultural Heritage Geodata], session 2 of SunoikisisDC's ''Digital Approaches to Cultural Heritage''. Discusses how Wikidata is used and contributes data to the field of spatial and geographic technologies.
** [https://www.youtube.com/watch?v=pGK0qQ3hRkA Wikimedia projects &amp; smell-related content: WMUK Sandbox Session] - [[d:User:Lajmmoore|User:Lajmmoore]] describes how to add and model sensory experiences such as smell, to Wikidata.

''' Tool of the week '''
* [https://property-helper.toolforge.org/ Wikidata Property Creation Helper] is a tool by [[User:ArthurPSmith|ArthurPSmith]]. The tool takes a property proposal page and translates it into a QuickStatements batch (and then a second one for the examples) that a property creator can use to quickly create a new property.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Wikimedia Deutschland 2026 first quarter development plan has been published: [[d:Wikidata:Linked Open Data development plan|Wikidata:Linked Open Data development plan]].
* '''Job opening:''' The Wikimedia Foundation is hiring a Wikidata Platform Backend Migration Specialist (contract position) to support backend migration work on the Wikidata Query Service. This role focuses on technical work related to the migration away from Blazegraph. If you're interested in the role or want to learn more, see the [https://job-boards.greenhouse.io/wikimedia/jobs/7545685 full job description and application details].

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: 
**[[:d:Property:P14094|translates from]] (&lt;nowiki&gt;language(s) that this person, company or organization translates works texts from&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14095|translates into]] (&lt;nowiki&gt;language(s) that this person, company or organization translates works and texts into&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14092|MAX username]], [[:d:Property:P14093|CriticDB game ID]], [[:d:Property:P14096|‎Finnish railway station code]], [[:d:Property:P14097|Sketchfab model ID]], [[:d:Property:P14098|Sketchfab channel ID]], [[:d:Property:P14099|Sketchfab user ID]], [[:d:Property:P14100|BRAHMS identifier]], [[:d:Property:P14101|LegiStorm person ID]], [[:d:Property:P14102|NHK Archives program ID]], [[:d:Property:P14103|Polski Petersburg encyclopedia ID (Polish version)]], [[:d:Property:P14104|Bercail ID]], [[:d:Property:P14105|‎InterSportStats athlete ID]], [[:d:Property:P14106|‎Erdős Problem number]], [[:d:Property:P14107|Trismegistos editor ID]], [[:d:Property:P14108|‎woordenlijst lemma ID]], [[:d:Property:P14109|‎European Vehicle Number]], [[:d:Property:P14110|CourtListener person ID]], [[:d:Property:P14111|Australian National Kennel Council ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/incompatible type|incompatible type]] (&lt;nowiki&gt;instances of this type or of its subclasses cannot be instances of that type nor of its subclasses&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/KaraokeTexty.cz album ID|KaraokeTexty.cz album ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Biographical encyclopedia of Maros County-ID|Biographical encyclopedia of Maros County-ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ShotOnWhat film ID|ShotOnWhat film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Biographical Dictionary of British and Irish Architects 1800-1950 ID|Biographical Dictionary of British and Irish Architects 1800-1950 ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CardCow.com publisher ID|CardCow.com publisher ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Stockholms SL Realtidsinformation identificator|Stockholms SL Realtidsinformation identificator]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Lost Pubs Project ID|Lost Pubs Project ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Handball Base ID|Handball Base ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Handballnews.pl person ID|Handballnews.pl person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SFDb förlaga-ID|SFDb förlaga-ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/RITVA company ID|RITVA company ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/RITVA corporate body ID|RITVA corporate body ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TC Infos network identifier|TC Infos network identifier]], [[:d:Wikidata:Property proposal/French Trade Mark Number|French Trade Mark Number]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/Hbge Wikidata Items with a frequency (hertz) within human-hearing range] ([[d:Wikidata:Request_a_query#List_only_items_that_have_a_frequency_in_hertz_and_in_our_hearing_range|source]])
* Schema examples: [[d:Wikidata:WikiProject_Schemas/Tutorial|WikiProject Schemas: A tutorial]] - to create a simple ShEx schema and apply it to a set of Wikidata items. 
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_No_Longer_at_the_Margins/Hackathon_2026|No Longer at the Margins - 2026 Hackathon]]
* WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_Bahamas/buildings_in_Nassau|WikiProject Bahamas - list of buildings in Nassau]]
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Special:EntitiesWithoutDescription|Entities missing a description]] - choose a language and entity type (Item or Property) and generate a list of entities that have no description. 
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q7296|Mount Kilimanjaro]] - mountain massif in Kilimanjaro National Park in Tanzania
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L130056|мундштук (L130056)]] - Russian noun (mʊnʂˈtuk) meaning &quot;mouthpiece (of a musical instrument)&quot;, &quot;mouthpiece (of a pipe/cigar holder)&quot;, or &quot;a horse's bit&quot;

''' Development '''
* Mobile statement editing:
** We started working on supporting editing of monolingual text statements
** We continued working on supporting editing of geocoordinate and quantity statements
** We are fixing display issues with date statements
** We continued work on showing constraint violations
* GraphQL:
** The security review was finished, removing a blocker to deploying GraphQL support to Wikidata
** We added pagination to querying items by statement properties or values
** We are extending the labels of linked entities functionality to also let you get the descriptions of the Items linked in a statement
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are continuing to investigate options for further reducing the amount of Wikidata changes in recent changes and watchlist on the other wikis to reduce the size of the database tables.
* Wikidata Query Service: The Wikidata Platform team is continuing the evaluation of potential replacements for Blazegraph.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus countries: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Albania|Albania]] and [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Kosovo|Kosovo]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]]  . [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] · [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:28, 26. januar 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=29942616 --&gt;

== Wikidata weekly summary #717 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-02-02. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#716]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;


''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Sapper-bot_2|Sapper-bot 2]] - Task: Monthly updates of the [[d:Q23883|Dead Sea]] level and the &quot;lowest point&quot; property for [[d:Q801|Israel]], [[d:Q810|Jordan]], and [[d:Q48|Asia]]. 
* Closed request for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/LiteraryWorksMetaDataUploadBot|LiteraryWorksMetaDataUploadBot]] - Task:  Upload metadata for literary works from research project. (Approved)
* Other: [[d:Wikidata:Administrators'_noticeboard#Proposal_to_configure_the_Newcomer_Dashboard_for_Wikidata|Proposal to configure the Newcomer Dashboard for Wikidata]]

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [https://diff.wikimedia.org/2026/01/27/call-for-sessions-wikimania-2026-is-coming-to-paris/ Call for Sessions: Wikimania 2026 is Coming to Paris]! The submission form will remain open until March 1. Results will be published in May.
** Who's hiding behind museum collections? - A Wikidata Edit-a-thon by [https://winoda.de/en/english/ WiNoDa Knowledge Lab] (February 24th, 1:00pm-4:30pm CET). This online Edit-a-thon will focus on the many collectors that contributed to the [[q:Q136406087|Arachnida and Miryapoda collection of the Museum für Naturkunde Berlin]]. Join us to uncover the unspoken human networks that shaped the history of science! Register here: http://winoda.de/en/event/wikidata-edit-a-thon/

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs: [https://diff.wikimedia.org/2026/02/01/celebrating-latin-american-public-domain-in-2026/ Strengthening the Latin American public domain with Wikidata]
* Thesis: Hebeis, Maximilian (2026): [https://doi.org/10.20378/irb-112660 ''Entity Matching for Person Records in Authority Files''], Bamberg: Otto-Friedrich-Universität (Master thesis in computer science: &quot;a case study into applying learningbased entity matching to person records from two large authority databases, namely the [[:d:Q36578|German national Integrated Authority File (GND)]] and the crowd-sourced open knowledge base Wikidata&quot;)
* Papers: Special Collection of the Journal of Open Humanities Data (JOHD): ''Wikidata across the humanities: datasets, methodologies, reuse'', https://openhumanitiesdata.metajnl.com/collections/wikidata_across_the_humanities (new papers have been published during the last week; see a list at [[:d:Q136325279#P527]])
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=oUtvW94US_M Africa Wiki Women 1st Newbies Community Meetup] - held an orientation for new members on editing Wikidata, Wikipedia, and Commons, to help bridge knowledge gaps of African women on Wiki platforms. 
** [https://www.youtube.com/watch?v=czndc9Ekzb8 Mapping Africa: Visualizing Knowledge and Communities] - explores how African communities use maps and geospatial data to enhance Wikidata, improve Wikimedia articles, and make local knowledge more visible globally.

''' Tool of the week '''
* [https://github.com/altilunium/wdlist Wdlist : Create and manage a personal list of Wikidata items.]

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Wikimedia Deutschland Job vacancy - [https://wikimedia-deutschland.career.softgarden.de/jobs/62397164/Architect-of-Storage-Solutions-all-genders---6-weeks-Freelance-contract/ Architect of Storage Solutions] - (freelance contract / 4-6 weeks)
*  You can now nominate your favorite Wikidata research award for 2025. [https://research.wikimedia.org/awards.html Call for Nominations] now open until February 15, 2026.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14112|U.S. Copyright Office Public Records System name ID]], [[:d:Property:P14113|Lenta.ru person ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/value type of this mathematical property|value type of this mathematical property]] (&lt;nowiki&gt;type of the value of this mathematical property when applied to this object or this type of objects&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Gifu Prefectural Shrine Association ranking|Gifu Prefectural Shrine Association ranking]] (&lt;nowiki&gt;One of the three rankings given by the Gifu Prefectural Shrine Association&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/instances must not have|instances must not have]] (&lt;nowiki&gt;instances of this class or of its subclasses must not have given property or statement&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/African Scientists Directory ID|African Scientists Directory ID]] (&lt;nowiki&gt;identifier for a scientist in the African Scientists Directory&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Center for Jewish History person ID|Center for Jewish History person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LINCS ID|LINCS ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Artdoc.Media film ID|Artdoc.Media film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Biographical Dictionary of British and Irish Architects 1800-1950 practice ID|Biographical Dictionary of British and Irish Architects 1800-1950 practice ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Walloon-French dictionary ID|Walloon-French dictionary ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Russian Register of Film Distribution Certificates ID|Russian Register of Film Distribution Certificates ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Hentaigana for Academic Information Exchange ID|Hentaigana for Academic Information Exchange ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant inventaire Nouvelle-Aquitaine|Identifiant inventaire Nouvelle-Aquitaine]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Algemeen Nederlands Woordenboek ID|Algemeen Nederlands Woordenboek ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Woordenboek van Nieuwe Woorden ID|Woordenboek van Nieuwe Woorden ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Instituut voor de Nederlandse Taal ID|Instituut voor de Nederlandse Taal ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Woordcombinaties ID|Woordcombinaties ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Etymologisch Woordenboek van het Nederlands ID|Etymologisch Woordenboek van het Nederlands ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Database of the Southern Dutch Dialects concept ID|Database of the Southern Dutch Dialects concept ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GiveSendGo ID|GiveSendGo ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CrowdRepublic project ID|CrowdRepublic project ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/European Dictionary Portal ID|European Dictionary Portal ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Gravestone Project Cemetery ID|Gravestone Project Cemetery ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Uzbek-Russian dictionary ID|Uzbek-Russian dictionary ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Ruwiki ID|Ruwiki ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Swedish National Archives ID|Swedish National Archives ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GDUNO ID|GDUNO ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/JMRC person id|JMRC person id]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Catalunya Romànica ID|Catalunya Romànica ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Mercantile Navy List ID|Mercantile Navy List ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Igromania author ID|Igromania author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Danmarks Kirker|Danmarks Kirker]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Medvik ID|Medvik ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Obálky knih ID|Obálky knih ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/National Theatre in Prague artist ID|National Theatre in Prague artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/National Theatre in Prague performance ID|National Theatre in Prague performance ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Alpine Linux Wiki article|Alpine Linux Wiki article]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Microsoft Store developer ID|Microsoft Store developer ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/Hg$g Item with a Wikipedia page in lang. X but not Y] ([[d:Wikidata:Request_a_query#Wikidata_instance_with_page_on_language_wikis|source]]) - modify the wd: QID and the schema:isPartOf for your own purposes.
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Chess/Lists/Rubinstein-Memorial|WikiProject Chess - Rubinstein-Memorial list]]
** [[d:Wikidata:Wikiproject_Units_of_Measurement|WikiProject Units of Measurement]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Medicine/List_of_Italian_doctors|Wikiproject Medicine - List of Italian Doctors]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Evanion_Collection|WikiProject Evanion Collection]]
* WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_every_politician/Canada|WikiProject every Politician / Canada]] - all Commons lists were updated.
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/to_delete|Variety of reports for deletion candidates]]

''' Development '''
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects:
** We are making progress with identifying additional ways in which we can reduce the number of irrelevant changes from Wikidata showing up in recent changes and watchlist on Wikipedia and co.
** We are discussing with pilot Wikipedias about turning on showing Wikidata changes by default in watchlist and recent changes (moving it from opt-in to opt-out)
* GraphQL: We are putting the last touches on a GraphQL endpoint for Wikidata. We are planning to get it live later this month for feedback.
* LDF endpoint: We are planning to decommission the endpoint in preparation for the migration away from Blazegraph on the 18th of February ([[phab:T415696]])
* Mobile statement editing:
** We are almost done with adding support for editing statements with quantity and monolingual text datatype and finished support for mathematical expression statements. We started support for editing coordinate statements.
** We are continuing the work on showing constraint violations.
* Wikibase Ecosystem: We are in the process of setting up a demo system for ontology federation (i.e. using Wikidata Items as values in statements on another Wikibase instance)

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:42, 2. februar 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=29942616 --&gt;

== Wikidata weekly summary #718 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-02-09. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#717]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs: [https://numishare.blogspot.com/2026/01/improving-searchability-using-natural.html Numishare Blog: Improving searchability using Natural language Processing + Wikidata] - How NLP-based search improvements for [[d:Q631286|numismatic]] collections for the [[d:Q1256518|American Numismatic Society]].  Python NLP tools and Wikidata add a semantic layer that links equivalent terms (e.g. “serpent” and “snake”) to improve discovery across coin databases such as OCRE and MANTIS. Author: [[d:Q57432992|Ethan Gruber]].
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=6vRrasGCifE Art+Feminism Conversations / Intro to Wikidata + Archives]: Led by [[d:User:Ep%C3%ACdosis|User:Epìdosis]] and [[d:User:Alan_Ang_(WMDE)|User:Alan Ang (WMDE)]], this recording covers  tools that support collaborative Wikidata editing, and includes with brief updates on mobile editing, Wikibase software, and work at the intersection of AI and Wikidata. Find more info and tools covered on [[m:Art%2BFeminism:_Intro_to_Wikidata_and_Archives|Meta:Art+Feminism]]
** [https://www.youtube.com/watch?v=l8S1Ay5UWvo Custom Upload Funnel Creation on Wikimedia Commons: Wiki Loves Africa 2026] - [[d:User:Kambai_Akau|User:Kambai Akau]] and the [[c:Commons:Wiki_Loves_Africa_2026_in_the_Tyap_Community|Tyap User Group]] demonstrate how to contribute to the Wiki Loves Africa 2026 contest, incl. how to add a Wikidata Infobox to your contributions, and how to create Wikidata Items if they are missing.
** (Papiamento) [https://www.youtube.com/watch?v=DiZAvrop_yU Add a different language Label to a Wikidata Item] Wikipedia Above Aruba|Ep. 9 - it's not always obvious how to add labels, descriptions and aliases of different languages to Wikidata items, this short video demonstrates how.
** [https://www.youtube.com/watch?v=Y9tbLc5czbU Hands-on Exercise: Data Cleaning &amp; Preparation with OpenRefine] - Daniel Garjio guides through exercises to cluster and merge duplicate values, standardise formats, reconcile data with external authority sources such as Wikidata.
** (Spanish) [https://www.youtube.com/watch?v=srLq6dXjGc4 Mapeo colaborativo, plataformas libres y autonomía local], part of the [[m:Conferencia_Justicia_climática_Perú_2024|Conference on Climate Justice, Indigenous Voices, and Wikimedia Platforms (2024)]] - speaker: Túllio Morais Franca shows how to integrate mapping tools suchas OpenStreetMap and Mapillary with Wikidata, Commons and Wikipedia.

''' Tool of the week '''
*[https://clarity-tool.toolforge.org/ Wiki Clarity Tool]: Clarity Tool is a lightweight web application built to empower editors across Wikipedia, Wikidata, and Wikimedia Commons. It helps contributors identify missing information in articles and suggests structured data from Wikidata to fill those gaps.

* [https://ga-kevin-codes.github.io/Suggest-A-Brand/ Name Suggestion Index : Submit a Brand] - A tool that links Wikidata brand items to the [https://github.com/osmlab/name-suggestion-index Name Suggestion Index project on OpenStreetMap].

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Mobile editors can now edit String and External ID datatypes directly in the mobile view. To help improve this new interface, Wikimedia Deutschland is looking for volunteers for UX testing sessions. Participants will be compensated for their time. Sign up [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/bo2e7e2a/apply here] (greatquestion) and learn more on the project page: [[d:Wikidata:Usability and usefulness/Item editing experience/Mobile editing of statements|Mobile editing of statements]]

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: 
**[[:d:Property:P14115|‎braille transcription]] (&lt;nowiki&gt;transcription in Braille&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14117|location collected]] (&lt;nowiki&gt;geographic location where a specimen or sample was collected in the field&lt;/nowiki&gt;)
*Newest External identifiers: [[:d:Property:P14114|Rappels theatrical production ID]], [[:d:Property:P14116|Berlin School ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review:
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Siège occupé|Siège occupé]] (&lt;nowiki&gt;{{TranslateThis
 | fr = siège occupé par une personne au sein d'une académie ou autre société à ''numerus clausus''
 }}&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Standard Number|Standard Number]] (&lt;nowiki&gt;A standard serial number&lt;/nowiki&gt;)
*New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/MusicaPopular.cl ID|MusicaPopular.cl ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/JMRC person id (en)|JMRC person id (en)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Dictionary of Unitarian and Universalist Biography ID|Dictionary of Unitarian and Universalist Biography ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CAMEO page ID|CAMEO page ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TeamNL athlete ID (new)|TeamNL athlete ID (new)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/World Flora Online Plant List|World Flora Online Plant List]], [[:d:Wikidata:Property proposal/radeberger-stadtgeschichte.de Objekt Identifikator|radeberger-stadtgeschichte.de Objekt Identifikator]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Master Ideographs Seeker Character ID|Master Ideographs Seeker Character ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Flohic ID|Flohic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Oricon News person ID|Oricon News person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/radiko person ID|radiko person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Xcity actress ID|Xcity actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TV Drama Database Program ID|TV Drama Database Program ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Van Dale Rijmwoordenboek sentences ID|Van Dale Rijmwoordenboek sentences ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Van Dale Rijmwoordenboek word ID|Van Dale Rijmwoordenboek word ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BISMaL taxon ID|BISMaL taxon ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Vlaams Woordenboek ID|Vlaams Woordenboek ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kotobank Japanese ID|Kotobank Japanese ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Nişanyan Adlar ID|Nişanyan Adlar ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
** [https://w.wiki/HkTZ Items with two or more Olympedia people ID] ([[d:Wikidata:Request_a_query#Wikidata_entries_with_multiple_Olympedia_IDs|source]]) - find duplicate external identifier.
** [https://w.wiki/Hndn Music roll releases with recordings of works performed by composer] ([[d:Wikidata:WikiProject_Piano_Rolls/Queries|source]])
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Progressive_Metal|WikiProject progressive Metal]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Basque_Cultural_Heritage_and_GLAM|Wikiproject Basque Cultural heritage and GLAM]]
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/single_sitelink_template_items|'Template' items with only one sitelink]] - per [[d:Wikidata:Notability|Wikidata:Notability]], &quot;''If a link is a template, the item must contain at least two such sitelinks...''&quot;
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: {{Q|133866932}} - a 2025 thriller film, winner of the Palme d’Or at the 2025 Cannes Film Festival
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]:

''' Development '''
* Dumps: We published the [[:File:Wikidata Dumps Discovery Research Report.pdf|report from our research into the user experience with Wikidata's dumps]].
* Mobile editing: We are finalizing the support for quantity, monolingual text, mathematical expression and musical notation statements as well as a first version for coordinate statements.
* Wikidata integration in the Wikimedia projects: We have continued our investigation into existing Lua modules in order to find more ways in which we can reduce unwanted entries from Wikidata in Recent changes and watchlists on Wikipedia and co. We found a number of options that we are looking into now. ([[phab:T416822]], [[phab:T416825]], [[phab:T416826]], [[phab:T416827]])
* Wikidata Vector embedding: We added German to the embedding (next to English, French and Arabic)

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] . [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:26, 9. februar 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30044779 --&gt;

== Wikidata weekly summary #719 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-02-16. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#718]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator#Sjö|Sjö]] - RfP scheduled to end after 17 February 2026 10:02 (UTC)
* New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/SEEKCommonsBot|SEEKCommonsBot]] - Task: Synchronize Wikidata records created by the [https://seekcommons.org/ SEEKCommons] project with [https://openalex.org/ OpenAlex]
* Closed request for permissions/Bot:
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/AmeisenBot_3|AmeisenBot 3]] - Task: Adding descriptions (and possibly labels and aliases as well) to items based on their statements. Request closed as approved.
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Che-W-bot|Che-W-bot]] - Request withdrawn.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: Next Linked Data for Libraries [[Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group|LD4 Wikidata Affinity Group]] session 17 February, 2026: We have our next LD4 Wikidata Affinity Group Session on Tuesday, February 17 9am PT / 12pm ET / 17:00 UTC / 6pm CET (Time zone converter). Wikiproject P244 maintenance uses SPARQL queries to identify and resolve two types of constraint violations in Wikidata: instances of Wikidata items with more than one LCNAF identifier and instances of the same LCNAF identifier existing on more than one Wikidata item. The February 17th session will walk participants through how to resolve the former issue, while the March 3rd session will focus on the latter. Event page: [[Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group/Project Series/LCNAF Duplicate Detection P244 Maintenance|https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/LCNAF_Duplicate_Detection_P244_Maintenance]]

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://diff.wikimedia.org/2026/02/11/wiki-for-botanists-why-thematic-engagement-matters/ Wiki for Botanists, why thematic engagement matters]: WMNZ/Aotearoa on how sustained outreach with botanists via Wikidata workshops, edit-a-thons, and conferences is improving plant-related knowledge on the Wikimedia projects and building strong collaborative relationships with scientific communities.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/02/09/tech-news-2026-week-07/ Tech News Week 7 / Global Watchlists extension]: now supports multiple Wikibase instance (i.e. Wikidata + Test Wikidata) and fixes right-to-left (RTL) text directionality issues.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/02/13/the-spark-of-linked-data-and-libraries-oclc-passage-project-white-paper-translation-report/ The Spark of Linked Data and Libraries: OCLC Passage Project White Paper Translation Report]
* Papers: [https://www.researchgate.net/publication/400579586_Federating_Open_Knowledge_through_Wikibase_The_Case_of_The_Finno-Ugric_Data_Sharing_Space Federating Open Knowledge through Wikibase: the case of the Finno-Ugric data sharing space]: Antal et al. (2026) present a community-driven, federated prototype to link multilingual cultural heritage data, open ontologies and preserve local epistemologies.
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=LtoM-0IhKnY How to Unlock Knowledge Graph Data for LLMs with AI Retrieval] - [[d:User:Philippe_Saade_(WMDE)|User:Philippe Saade (WMDE)]], AI/ML Project Manager talks to Chad Jennings of ''Beyond the Blueprints'' (IBM Product Hub) on making Wikidata more accessible for AI developers, replacing SPARQL-heavy workflows with vector search and hybrid retrieval.
** (French) [https://www.youtube.com/watch?v=2Nn7w6Vi3M8  Créer une carte uMap à partir de données géolocalisées extraites de Wikidata] - video presentation of 2026 Digital Encounters ''&quot;Mapping territorial data in uMap&quot;''
** [https://m.youtube.com/watch?v=wf6TFcnvGno Africa Wiki Women 2026 On Wiki Skills Mentorship Program - Introduction to Wikidata]
** [https://m.youtube.com/watch?v=PIVVpJh1seA Africa Wiki Women 2026 On Wiki Skills Mentorship Program - Major and Minor edits on Wikidata]
** [https://m.youtube.com/watch?v=9TVFPpSNRYI EMCO Wikidata CoP meeting (2026-01-28)] - participants discuss progress on the ''early adopter'' phase, incl. how to categorise and track contributions, what statistics to measure and progress on MCO application profiles (persons + corporate bodies)

''' Tool of the week '''
* [https://queer-memory.toolforge.org/ Queer Memory] multilingual web app that explores '''global queer history''' through live Wikidata timelines, places, rights, culture, and activism. Currently available in English, French, and Spanish.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikitech-l@lists.wikimedia.org/thread/CMYID3FRNL7OKUNEH3O3OTGT6UQSQN3X/ Etherpad cleanup, save your pads now]. All pads after 1st March 2026 willbe deleted so if you need any of your pads, please make a local backup.
* [https://doc.wikimedia.org/Wikibase/master/js/rest-api/ The Wikibase REST API] '''search''' endpoints are now available on '''v1''' and considered stable! It's important to note that the older v0, which has been live on Wikidata since July 2025, will remain available for a '''two month transition period''' until mid-April 2026. We encourage all users to migrate to the new v1 endpoints during this time to ensure that their applications can continue to work seamlessly.
* The [[MW:Wikidata_Platform|WMF Wikidata Platform team]] has published its [[:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|February 2026 newsletter]]. It includes result of an initial evaluation of open-source triple store candidates as part of the migration away from Blazegraph, the next Blazegraph migration office hour, and more. To have new issues of the WDP  '''monthly''' newsletter delivered to your user talk page, {{#tag:span| [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/WDP team updates|Subscribe to WDP newsletter!]] | style=background-color:#E7F527; border-radius:3px; font-size:90%; font-weight:bold;}}

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: [[:d:Property:P14122|category for music in this language]] (&lt;nowiki&gt;link to category item that contains music in this language&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14118|‎DOAB book ID]], [[:d:Property:P14119|‎qamus.inoor.ir root ID]], [[:d:Property:P14120|‎The Session tune ID]], [[:d:Property:P14121|Parfumo fragrance note ID]], [[:d:Property:P14123|‎KaraokeTexty.cz album ID]], [[:d:Property:P14124|Biographical encyclopedia of Maros County]], [[:d:Property:P14125|Alpine Linux Wiki article]], [[:d:Property:P14126|‎Biographical Dictionary of British and Irish Architects 1800-1950 person ID]], [[:d:Property:P14127|Igromania author ID]], [[:d:Property:P14128|French Trade Mark Number]], [[:d:Property:P14129|‎Bane NOR location code]], [[:d:Property:P14130|‎CardCow.com publisher ID]], [[:d:Property:P14131|‎Lost Pubs Project ID]], [[:d:Property:P14132|Handball Base ID]], [[:d:Property:P14133|Handballnews.pl person ID]], [[:d:Property:P14134|Center for Jewish History person ID]], [[:d:Property:P14135|African Scientists Directory ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Number of translations|Number of translations]] (&lt;nowiki&gt;Number of translations&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Panoramax instance URL|Panoramax instance URL]] (&lt;nowiki&gt;the Panoramax instance of/about the subject&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Hentaigana for Academic Information Exchange ID|Hentaigana for Academic Information Exchange ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Bach digital person ID|Bach digital person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Bach digital work ID|Bach digital work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/YList ID|YList ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identificativo Antenati|identificativo Antenati]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Pesistulokset.fi player ID|Pesistulokset.fi player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Liiga.fi player ID|Liiga.fi player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Letterboxd producer ID|Letterboxd producer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Topplista artist ID|Topplista artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Apple Music Classical work ID|Apple Music Classical work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fragplace brands ID|Fragplace brands ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fragplace fragrances ID|Fragplace fragrances ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fragplace notes ID|Fragplace notes ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fragplace perfumers ID|Fragplace perfumers ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sport Express person ID|Sport Express person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ciss.org sportsperson ID (deaf sport)|ciss.org sportsperson ID (deaf sport)]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject Learned Societies|Learned Societies]]
* WikiProject Highlights: a discussion regarding [[d:Wikidata talk:WikiProject Learned Societies#Members of learned societies: too many conflicting data models|how to standardise the data model of the membership of learned societies]]
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: {{Q|3324704}} - French radio program and audio podcast
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L3941|collection (L3941)]] - English noun (kəˈlɛkʃən) meaning &quot;a group of gathered items&quot;, &quot;money gathered for charity/church&quot;, or &quot;the act of acquiring&quot;

''' Development '''
* Mobile statement editing:
** We are putting finishing touches on editing support for external ID, URL, monolingual text, quantities and coordinate statements.
** We worked on visually highlighting preferred and deprecated statements on the mobile site similar to how it is done on desktop.
** We worked on showing more than one constraint violation when a statement violates multiple constraints.
* Ontology Federation: We continued working allowing other Wikibase instances to use Wikidata Items in their statements (and later from other Wikibase instances). You can see a demo video of the current development state at [[:File:Federation Demo.webm|ontology federation demo]].
* GraphQL: We worked on documentation to get get the GraphQL endpoint ready for a first release.
* Wikidata Query Service: The Wikidata Platform team published their report of the evaluation of Blazegraph alternatives. You can read it at [[:File:WDQS Triple Store Evaluation - Benchmark Results Report.pdf]].

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:27, 16. februar 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30053912 --&gt;

== Wikidata weekly summary #720 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-02-23. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#719]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Jan Myšák|Jan Myšák]] - RfP scheduled to end after 28 February 2026 11:11 (UTC)
* Closed request for adminship: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator#Sjö|Sjö]] - Closed as successful, congratulations [[d:User:Sjö|User:Sjö]].
* New request for comments: [[d:Wikidata:Requests for comment/Notability policy reform|Notability policy reform]]: [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Notability_policy_reform#Round_2:_Context|Round 2]], where policy is suggested based on round 1 discussions.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [[DiffBlog:https://diff.wikimedia.org/2026/02/17/apply-now-scholarships-for-the-language-diversity-conference-2026-deadline-13-march-2026/|Apply Now: Scholarships for the Language Diversity Conference 2026]] - scholarship application deadline: 13 March 2026 / Conference dates: 2 - 4 October 2026 in Accra, Ghana.
** [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Notability_policy_reform#Round_2:_Context|Office Hour: Notability Policy]] - February 26th 2026 at 5PM UTC ([https://zonestamp.toolforge.org/1772125200 your timezone]).
** (Catalan) [[m:Event:No_eren_bruixes,_eren_dones_d'Andorra|They were not witches, they were women from Andorra]] - a Wikimarathon for Witches edit-a-thon to make biographies of Andorran women accused of witchcraft more visible on Wikidata and Wikipedia. Sign-up on [[m:Event:No_eren_bruixes,_eren_dones_d'Andorra|Meta]]: 09:30 – 12:30 UTC, 7 March 2026.
*Ongoing: [[d:Wikidata:WikiProject India/Events/International Mother Language Day 2026 Datathon|International Mother Language Day 2026 Datathon]] - February 21, 2026 – March 3, 2026

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://stackoverflow.blog/2026/02/20/even-genai-uses-wikipedia-as-a-source/ Stack Overflow: Even GenAI uses Wikipedia (+Wikidata) as a source] - transcript of the podcast audio between Ryan Donovan and Philippe Saade, on the Wikidata Embedding Project and vectorizing 30 million entities for semantic search.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/02/21/revitalizing-uk-history-series-2-expanding-multilingual-access-on-wikidata/ Diff Blog: Revitalizing UK History, Series 2: Expanding Multilingual Access on Wikidata] - [[d:User:JosefAnthony|Josef Anthony]] describes the projects efforts in documenting underrepresented UK historical figures in multiple languages.
** [[diffblog:https://diff.wikimedia.org/2026/02/20/into-the-spotlight-sharing-archival-objects-through-wikimedia-commons/|Diff blog: Into the Spotlight: Sharing Archival Objects through Wikimedia Commons]] by [[c:User:LadyRabbit|User:LadyRabbit]]. Experience documenting Ellen Winstone, a historical figure, non-notability on Wikipedia doesn't mean they are not worth documenting. Wikidata and Commons can help.
* Papers: [https://arxiv.org/html/2602.14594v1 The Wikidata Query Logs Dataset (WDQL)] - presenting a dataset of 200,000 question-query pairs intended to help train Natural Language questions into SPARQL. By S. Walter,  H. Bast (2026).
* Videos: [https://www.youtube.com/watch?v=dY-Vz-TS1X0 3rd Wikidata Training] of the On Wiki Skill Mentorship Program by Africa Wiki Women. Dives deeper into the core data modelling concepts, Wikidata-speciifc terminology and practical editing tips for beginners. Led by [[d:User:King_ChristLike|User:King ChristLike]]

''' Tool of the week '''
* [https://dagbanli.info/ Dagbanli dictionary] - a monolingual Dagbanli dictionary built using Wikidata lexemes, with 20000 native audio recordings as usage examples pulled from Mozilla Common Voice. This means when you look up a word, you can hear it spoken in example sentences. See this in action here: [https://dagbanli.info/?word=L722895 suɣulo] 

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [[wikimania:2026:Program|Wikimania:2026]] - The call for submissions for the program is open until March 1, 2026.
* [https://www.opensanctions.org/articles/2026-02-18-every-politician/ OpenSanctions: As the CIA closes The World Factbook, we’re opening our global map of political power] - introduces [https://everypolitician.org/ EveryPolitician.org], a global database of 690,000+ political office-holders across the globe. PoliLoom, GovDirectory, a dedicated [[d:Wikidata:WikiProject_every_politician|WikiProject]] and the Wikidata community are helping make structured data on politicians transparent. Learn how you can [https://everypolitician.org/about/contribute/ contribute].

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: [[:d:Property:P14143|annual greenhouse gas emissions]] (&lt;nowiki&gt;carbon dioxide equivalent emissions by this entity in a year&lt;/nowiki&gt;)
*Newest External identifiers: [[:d:Property:P14136|RFI topic ID]], [[:d:Property:P14137|‎Delfi.lv theme ID]], [[:d:Property:P14138|SFDb original ID]], [[:d:Property:P14139|Artdoc.Media film ID]], [[:d:Property:P14140|‎Biographical Dictionary of British and Irish Architects 1800-1950 practice ID]], [[:d:Property:P14141|‎Walloon-French dictionary ID]], [[:d:Property:P14142|Bolivia INE code]], [[:d:Property:P14144|Russian Register of Film Distribution Certificates ID]], [[:d:Property:P14145|‎Algemeen Nederlands Woordenboek ID]], [[:d:Property:P14146|‎Woordenboek van Nieuwe Woorden ID]], [[:d:Property:P14147|‎Woordcombinaties ID]], [[:d:Property:P14148|‎Etymologisch Woordenboek van het Nederlands ID]], [[:d:Property:P14149|Uzbek-Russian dictionary ID]], [[:d:Property:P14150|‎JMRC person id (he)]], [[:d:Property:P14151|Catalunya Romànica ID]], [[:d:Property:P14152|‎IEC 61355 identifier]], [[:d:Property:P14153|Yandex Object Answer id]], [[:d:Property:P14154|Michaelis Portuguese-English Modern Dictionary ID]], [[:d:Property:P14155|Michaelis English-Portuguese Modern Dictionary ID]], [[:d:Property:P14156|Uni24k indentifier]], [[:d:Property:P14157|The Retro Web company ID]], [[:d:Property:P14158|Hentaigana for Academic Information Exchange ID]], [[:d:Property:P14159|‎Gravestone Project Cemetery ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review:
**[[:d:Wikidata:Property proposal/CWSAC classification|CWSAC classification]] (&lt;nowiki&gt;&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/IBAN countries|IBAN countries]] (&lt;nowiki&gt;The country which the bank with this property may create accounts in. For example &quot;MyBank&quot; can create bank accounts in &quot;France&quot; with the prefix &quot;FR&quot;. 
Some banks have a single country they may create accounts in and other have many.&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Kloekecode|Kloekecode]] (&lt;nowiki&gt;identifier for locations in the Netherlands, Flanders, French Flanders, and north-western Germany&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/ICAO 24-bit aircraft address|ICAO 24-bit aircraft address]] (&lt;nowiki&gt;Unique 24-bit ICAO aircraft address assigned to an individual aircraft’s Mode S transponder, expressed as a six-character hexadecimal code and used in ADS-B and air traffic surveillance systems.&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Faulhaber-Edition ID|Faulhaber-Edition ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OldRacingCars.com drivers ID|OldRacingCars.com drivers ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ID Prix de Lausanne|ID Prix de Lausanne]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Spellingwijzer Onze Taal ID|Spellingwijzer Onze Taal ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Uitleenwoordenbank ID|Uitleenwoordenbank ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EpiMedDat ID|EpiMedDat ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/REVENCYT code|REVENCYT code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/X Games athlete ID (new)|X Games athlete ID (new)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Pinkhof ID|Pinkhof ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Scheikunde ID|Scheikunde ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/JWS II ID|JWS II ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Buitenlandse aardrijkskundige namen in het Nederlands ID|Buitenlandse aardrijkskundige namen in het Nederlands ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/PeeringDB Facility ID|PeeringDB Facility ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DBNL place ID|DBNL place ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DBNL country ID|DBNL country ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DBNL titel ID|DBNL titel ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Movist person ID|Movist person ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
** [https://w.wiki/HvHp Property table for a set of Wikidata items] (the Memory of the World International Register)
** [https://w.wiki/Hxec People with PolSys ID&lt;small&gt; (P1980)&lt;/small&gt;, and with or without Norwegian historical register of persons ID &lt;small&gt;(P4574)&lt;/small&gt;] - ([https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Request_a_query&amp;oldid=2465925132#A_list_of_person_having_Pol-sys_ID_and_HistReg_ID source])
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E502|federally recognized tribe (E502)]]: required and optional properties for items representing federally recognized Native American tribes in the United States.
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Ski|Ski]] - The goal of WikiProject Ski is to improve items about athletes, events and results from the different skiiing and snowboarding disciplines.
** [[d:Wikidata:WikiProject_Nonprofit_Organizations/South_Africa|Nonprofit Orgs: South Africa]] - aims to add financial data to the biggest nonprofits
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Pages|Ontology: List of Ontology Pages]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Sociotechnology/Resources|Sociotechnology: Resources]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Chantiers_MNBAQ|Chantiers MNBAQ]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_India/Events/International_Mother_Language_Day_2026_Datathon|India: International Mother Language Day 2026 Datathon]]
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L179567|чурка (L179567)]] - Russian noun (ˈtɕurkə) meaning &quot;a wooden block or stump&quot;, &quot;a short piece of wood used in games&quot;, or &quot;an offensive term for a person&quot;[[d:Lexeme:L179567|чурка (L179567)]] - Russian noun (ˈtɕurkə) meaning &quot;a wooden block or stump&quot;, &quot;a short piece of wood used in games&quot;, or &quot;an offensive term for a person&quot;

''' Development '''
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are preparing to reach out to editors about improving specific templates that are written in a way that creates a lot of unnecessary entries in Recent Changes and Watchlists.
* Mobile statement editing: We are getting close to having editing support for all datatypes. We are currently still working on the support for globe coordinates. We also added support for showing constraint violations on qualifiers and references.
* Data quality: We are doing technical investigations about how to make constraint violations available for querying again.
* GraphQL: We are getting ready to make GraphQL available on Wikidata later this week.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Spain|Spain]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:51, 23. februar 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30119106 --&gt;

== Wikidata weekly summary #721 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-03-02. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#720]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Closed request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/Jan_My%C5%A1%C3%A1k|Jan Myšák]]: Closed as successful, congratulations to Wikidata's newest admin!
* New request for comments: [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Notability_policy_reform|Notability Policy - Round 2]]: we are still requesting your input on the new Notablity policy. Including whether to elevate the [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Notability_policy_reform#Round_2:_Make_Wikidata:Self-promotion_a_policy|self-promotion essay]] to a policy.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** Next Linked Data for Libraries [[Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group|LD4 Wikidata Affinity Group]] session 3 March, 2026: We have our next LD4 Wikidata Affinity Group Session on Tuesday, March 3 9am PT / 12pm ET / 17:00 UTC / 6pm CET (Time zone converter). Wikiproject P244 maintenance uses SPARQL queries to identify and resolve two types of constraint violations in Wikidata: instances of Wikidata items with more than one LCNAF identifier and instances of the same LCNAF identifier existing on more than one Wikidata item. The February 17th session walked participants through how to resolve the former issue, while the March 3rd session will focus on the latter. This session will be more discussion-focused, since instances where two LCNAF identifier have the same Wikidata item can be difficult to resolve because of Wikidata’s innate quirks. Maybe your ideas will become the official best practice! Event page: [[Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group/Project Series/LCNAF Duplicate Detection P244 Maintenance|https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/LCNAF_Duplicate_Detection_P244_Maintenance]]
** [https://hermes-hub.de/aktuelles/news/save-the-date-byodl-2026-04-24.html Bring-Your-Own-Data-Lab], on 24.04.2026, the HERMES Data Competence centre hosts an online BYODL. Dr. Katrin Moeller and Dr. Olaf Simons will share how to enrich your own personal data with standard data and the Wikibase FactGrid. Click the link for registration and more information.
** Wikidata Workshop w/ Wikipedia Riba Aruba + University of Aruba Research Center (UARC), March 2, 12 - 2pm GMT-4. [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLScQMobUMNF7TzQIS0yQAaODqIAlQ-5PMoESx_VAq_MIgYtUGQ/viewform Click here to register.]

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://www.museodelprado.es/actualidad/noticia/el-museo-del-prado-y-wikimedia-espaa-consolidan-a/bb297f99-9445-68c8-250f-f2aa2765792a The Museo del Prado and Wikimedia Spain consolidate Wikidata as the connector axis of digital cultural heritage] - gathering of the second edition of ''Connected Heritage: Wikidata in the GLAM Ecosystem''
** (Dutch) [https://www.wikimedia.nl/actueel/blog/wikipielen-informele-wiki-hackathon-voor-de-glam-sector/ Wikipielen: an informal mini-hackathon for the GLAM sector], Olaf Janssen (WM coordinator at National Library of Netherlands) on the 10th edition of this micro-hackathon for people in cultural and heritage sector interested in Wikidata, Wikibase, SPARQL, OpenRefine and other technical skills.
** [https://medium.com/@michalmigurski/weeknotes-2026w04-boundary-issues-f037407a7f45 Boundary Issues]—Michal Migurski on representing disputed boundaries using Wikidata and OpenStreetMap.
* Papers:
** [https://openhumanitiesdata.metajnl.com/articles/10.5334/johd.471 From Websites to Wikidata: Digitising Scotland’s Stories] by Ross ''et al.'' (2026)
** [https://doi.org/10.1145/3795134 ''Entity Linking with Wikidata: A Systematic Literature Review'']
** [https://arxiv.org/html/2602.19133v1 ''A Dataset for Named Entity Recognition and Relation Extraction from Art-historical Image Descriptions''] by Schneider ''et al.'' (2026)., introduces FRAME for extracting art-historical entities and relationships from texts, enabling automatic linking of artworks, artists, and related metadata via Wikidata.
** [https://elischolar.library.yale.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1247&amp;context=jcas Review of Ethics in Linked Data] by Rebecca Fried.
* Videos:
** (Swedish) [https://www.youtube.com/watch?v=ZjJHbF2aDCc Fotbollsspelare Wikipedia / Wikidata] - using QuickStatements to add P54 (member of sports team) to football players
** [https://www.youtube.com/watch?v=n-hYIdzJLeg Jukun Wikipedia Outreach], day 2 took attendees through adding interwiki links, Wikidata essentials and adding {{Databox}} to Jukun Wiki articles.
** [https://www.youtube.com/watch?v=dgRWBAvoea0 Set-up Tutorial: Language Preferences and Gadgets on Wikidata], the International [Digital] Dura-Europos Archive (IDEA) takes us through enabling gadgets and setting your preferred languages (Babel).

''' Tool of the week '''
* [https://mapsofthe.world/stadiums Maps Of the World / Stadiums] - explore the stadiums of the world (at least the ones with Wikidata Items), mapped by SPARQL.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: [[:d:Property:P14164|SignWriting transcription]] (&lt;nowiki&gt;representation in SignWriting&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14160|Microsoft Store developer ID]], [[:d:Property:P14161|Apple Music Classical work ID]], [[:d:Property:P14162|‎SIK-ISEA group ID]], [[:d:Property:P14163|‎CHZZK streamer ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review:: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Objectif plumes|Objectif plumes]] (&lt;nowiki&gt;Database managed by the General Service for Literature and Books, a department of the Cultural Administration of the Wallonia-Brussels Federation (basically the Ministry of Culture for the French-speaking part of Belgium). The database currently includes entries on books by more than 8.000 Belgian writers.&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/usual forename|usual forename]] (&lt;nowiki&gt;A name usually derived from a given name used to address a person in everyday life.&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/apportionment diagram|apportionment diagram]] (&lt;nowiki&gt;image that displays the representation of seats won by party in an election to an assembly&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/LibriVox reader ID|LibriVox reader ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/All Skies Encyclopaedia ID|All Skies Encyclopaedia ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KCUE academy ID|KCUE academy ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Catálogo de autoridades da BUSC|Catálogo de autoridades da BUSC]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ISSN-H|ISSN-H]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Hong Kong Cinema title ID|Hong Kong Cinema title ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NPPM ID|NPPM ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Parlement.com ID|Parlement.com ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kokugakuin University god name database ID|Kokugakuin University god name database ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Czech National Register of Health Service Providers ID|Czech National Register of Health Service Providers ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Génération Nintendo game ID developer ID|Génération Nintendo game ID developer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Génération Nintendo game ID publisher ID|Génération Nintendo game ID publisher ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/wikiru.jp wiki ID|wikiru.jp wiki ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Tribuna.com football players ID|Tribuna.com football players ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SnokaDB|SnokaDB]], [[:d:Wikidata:Property proposal/abadis.ir Persian word ID|abadis.ir Persian word ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AIK soccer player ID|AIK soccer player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BOIShistory|BOIShistory]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
** [https://w.wiki/HygX Works in Scottish museums by female artists, lacking an English Wikipedia article] ([[:d:User:MartinPoulter/queries/collections|source]])
** [https://w.wiki/J5hv Graph of Moominworld]
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: {{Q|Q1774}} - semi-autonomous part of Tanzania
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L14515|snap (L14515)]] - English verb (snæp) meaning &quot;to break suddenly&quot;, &quot;to lose control emotionally&quot;, or &quot;to take a photograph&quot;

''' Development '''
* Mobile statement editing:
** We worked on removing the constraint violations indicator from a statement after an edit that fixed it.
** We are fixing bugs uncovered in testing, such as [[phab:T218477]], [[phab:T418104]], [[phab:T417861]] and [[phab:T417647]].
* GraphQL: We are getting ready to launch the first version later this week, including preparing the documentation for how to use it.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] ·  [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:42, 2. marec 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30129341 --&gt;

== Wikidata weekly summary 722 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-03-09. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#721]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/DifoolBot 8|DifoolBot 8]] - Task: Remove Wikipedia import references from statements where the referenced article has since been deleted.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [https://wikidataworkshop.github.io/2026/ The 6th Wikidata Workshop] has been announced for ISWC 2026. If you are interested in joining the wWorkshop for the scientific Wikidata community, contact: 6th-wikidata-workshop@googlegroups.com
** [https://events.ucf.edu/event/4071752/open-scholarly-profiles-with-wikidata/ Open Scholarly Profiles with Wikidata] - April 22, 2026, 13:00 - 14:30, at the University of Central Florida.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://diff.wikimedia.org/2026/03/08/becoming-a-trainer-assistant-at-wikilatih-wikidata-brin-a-journey-of-sharing-knowledge Diff blog: Becoming a Trainer Assistant at Wikilatih Wikidata BRIN: A Journey of Sharing Knowledge] by Affandy Murad
** [https://diff.wikimedia.org/2026/03/06/why-dagbanli-needs-a-dictionary-and-how-we-built-one-with-wikidata/ Diff blog: Why Dagbanli Needs a Dictionary (And How We Built One with Wikidata)] - by [[User:Masssly]]
* Papers: [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e1/Scholia_2026_Compliance_with_SPARQL_1.1.pdf Scholia 2026: Compliance with SPARQL 1.1], to be presented at [https://www.swat4ls.org/ SWAT4HCLS 2026]
* Videos:
** (Swedish) [https://www.youtube.com/watch?v=kvaPqzO2cWQ Mix'n'Match IFKDB] / [https://www.youtube.com/watch?v=r7b9LR79y5U Mix'n'Match DIF Historia] - Magnus Sälgö
** (Spanish) [https://www.youtube.com/watch?v=cpA19w3jM40  Introducción a Wikidata], Dinah M. W.Fraites and Dr. Claudia De Souza give a comprehensive tour and introduciotn of Wikidata for the ''Centro para la Excelencia Académica''
** [https://www.youtube.com/watch?v=iuYkCUiP1wk Accessibility and Gen AI - Ep 15 w/ Denny Vrandečić (Head of Special Projects at Wikimedia Foundation)] - a conversation about Abstract Wikipedia, the relationship between Wikimedia, Wikipedia and other Projects and how the Foundation will adopt and adapt to  emergent technologies such as LLM's.
** [https://www.youtube.com/watch?v=FGZqljvsoow  Epigraphic Object Encoding] - Session 7 of the SunoikisisDC ''Digital Approaches to Cultural Heritage''. Experiences encoding epigraphic data into Wikidata starts at 58:27.
** (Arabic) [https://www.youtube.com/watch?v=4F_n4xgUgKg Arabic Wikidata Days 2025: Adding Wikidata to include Arabic Content (example: Hijri Calendar)], Saeed Hubaishan presents a practical example of adapting Wikibase to enable adding new data types that haven't previously been modelled, such as dates in the Hijri Calendar.
**  Wikimania 2025 - Unpopular Opinions: Bold Lightning Talks to Shake Up Wikimedia: [https://www.youtube.com/watch?v=cB76LpwRYYI&amp;t=2080s Moving Categories to Wikidata ((Ad Huikeshoven))] / [https://www.youtube.com/watch?v=cB76LpwRYYI&amp;t=2080s Introducing Wiki AI (Sam Klein)]
** [https://www.youtube.com/watch?v=fELZCm-plHo Unlocking Government Data for Wikidata: Stories, Impacts &amp; Open Dialogue] from Wikimania 2025. Panelists: Butch Bustria, James M. Heilman (Doc James), Jan Ainali, Vanj Padilla, Wisdom Ferrer, Seddon explore how the reuse of public domain &amp; government datasets enriches Wikidata &amp; bolsters public engagement with Wikimedia projects.[[c:File:Unlocking_Government_Data_for_Wikidata._Stories,_Impacts,_and_Open_Dialogue_-_Wikimania_2025_Nairobi.pdf|Slides]]

''' Tool of the week '''
* [https://codeberg.org/2Go/Data2Go Data2Go] : An iOS app for browsing and editing Wikidata with a mobile-first UI. It combines fast search, rich item detail views, statement editing, map previews, media galleries, and account-based write access to Wikidata.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Wikidata now has a GraphQL API! [[d:Wikidata:Wikibase GraphQL|Read more about it and try it out]] or sign up for the [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/GraphQLAPI/apply usability tests].
* The WMF is in the process of rolling out new global API rate limits. This will also affect Wikidata. For more details see [[mw:Wikimedia APIs/Rate limits]].

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14165|ICAO 24-bit aircraft address]], [[:d:Property:P14166|BISMaL taxon ID]], [[:d:Property:P14167|Xcity actress ID]], [[:d:Property:P14168|All Skies Encyclopaedia ID]], [[:d:Property:P14169|Power Thesaurus ID]], [[:d:Property:P14170|Kvinnehistorie.no persons ID]], [[:d:Property:P14171|Mastercaller player ID]], [[:d:Property:P14172|dartn.de player ID]], [[:d:Property:P14173|darts1.de player ID]], [[:d:Property:P14174|pdpa.co.uk player ID]], [[:d:Property:P14175|‎People's Graphic Design Archive creator ID]], [[:d:Property:P14176|HKCinema film ID]], [[:d:Property:P14177|Medvik ID]], [[:d:Property:P14178|Obálky knih ID]], [[:d:Property:P14179|MusicaPopular.cl ID]], [[:d:Property:P14180|CAMEO page ID]], [[:d:Property:P14181|ciss.org sportsperson ID (deaf sport)]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/maximum vehicle length|maximum vehicle length]] (&lt;nowiki&gt;maximum authorized length for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Peer-review propertiy for journals or publications|Peer-review propertiy for journals or publications]] (&lt;nowiki&gt;{{TranslateThis
| de = &lt;!-- Beschreibung auf Deutsch --&gt;
&lt;!-- | xx = Beschreibungen in anderen Sprachen --&gt;
 }}Scholarly journals or publications should have a property &quot;peer review process&quot; indicating which peer review process (if any) is applied for the publication.&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/maximum vehicle width|maximum vehicle width]] (&lt;nowiki&gt;maximum authorized width for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/maximum vehicle weight|maximum vehicle weight]] (&lt;nowiki&gt;maximum authorized weight (tonnage / gross vehicle weight) for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment (load limit)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/regional conservation status|regional conservation status]] (&lt;nowiki&gt;conservation status of species in national or regional Red List publications that follow the IUCN red list criteria&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/LINE official account ID|LINE official account ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kulturbase.no ID|Kulturbase.no ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CROWCASS file number|CROWCASS file number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Integbio Database Catalog ID|Integbio Database Catalog ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/norsk fangeregister historie ID|norsk fangeregister historie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Census of Italian Architecture since 1945|Census of Italian Architecture since 1945]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TMDB award ID|TMDB award ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SocioMap ID|SocioMap ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AVefi ID|AVefi ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NSK new ID|NSK new ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Atlas of Endangered Alphabets ID|Atlas of Endangered Alphabets ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
** [https://w.wiki/J7cr Property count of characters in Tolkien's Universe] ([[d:Wikidata:Request_a_query#Query_to_list_properties_and_their_counts|source]])
** [https://w.wiki/JFy7 Data about Norwegians in captivity during WWII (using ''Norwegian prisoner register person ID'' (P8269) + others] ([[d:Wikidata:Request_a_query#A_list_of_persons_in_Fanger.no|source]])
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Beer|WikiProject Beer]]
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: {{Q|Q733738}} - international airport serving Melbourne, Australia
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L1154759|sampaa (L1154759)]] - Dagbanli noun that translates to a hut within a compound to provide shelter for people during the warm season.

''' Development '''
* GraphQL: We have released the first version of this new API. [[d:Wikidata:Wikibase GraphQL|You can read more about it and try it out]].
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We have worked with editors to improve some highly-used modules that access Wikidata in a suboptimal way. They have been adjusted to lead to less unneeded change notification in people's watchlists and recent changes on Wikipedia and co.
* Mobile statement editing: We fixed an issue where certain Properties were not accessible in the new mobile UI. We are also working on fixing a bug with saving musical notation statements. We are continuing the work on supporting editing of geocoordinates.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory|agencies for the environment and nature conservation]].
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:51, 9. marec 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30163237 --&gt;

== Wikidata weekly summary #723 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-03-16. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#722]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://almedaresearch.org/ The African Literary Metadata (ALMEDA) project] - The ALMEDA project’s key outcome is a linked, open, and searchable metadata repository—built from extensive cataloguing of previously uncatalogued materials and enriched through a user-friendly interface launching in 2025, designed to support ongoing growth beyond the project’s initial five-year funding.
** https://diff.wikimedia.org/2026/03/13/structuring-dagbanli-on-wikidata-lexemes-senses-and-the-digraph-challenge/
* Papers: [https://arxiv.org/abs/2603.11767 Understanding Wikidata Qualifiers: An Analysis and Taxonomy] - This study develops a refined taxonomy of Wikidata qualifiers—based on their semantics, frequency, and diversity—to help contributors select appropriate qualifiers, improve querying and inference, and enhance knowledge graph design, ultimately offering a structured framework that covers the most important qualifiers and supports better recommendation systems. By Falquet &amp; Aljalbout (2026).
* Videos: [https://m.youtube.com/watch?v=4ZQ67TzUJdM&amp;pp=iggCQAE%3D LIVE Wikidata editing #118 at the Open Data Day] - Wikipedia Weekly Network:
** [https://m.youtube.com/watch?v=KI936x_IBT0&amp;pp=iggCQAE%3D Introduction to editing Wikidata on mobile] - Art + Feminism in Wikimedia Botswana 
** [https://m.youtube.com/watch?v=f1XtOtLzYDM&amp;pp=iggCQAE%3D Queer women in the Arts (English): A panel discussion and Wikidata workshop] 
* Podcasts: [https://wikipediapodden.se/wikidata-notability-reform-356/ Wikipediapodden interviews Lydia Pintscher about the ongoing Wikidata notability reform] (also available on [[c:File:WP356 - Wikidata notability reform.mp3|Commons]])
* Notebooks: [https://observablehq.com/@pac02/who-gets-a-biography-on-french-language-wikipedia Who gets a biography on French-language Wikipedia?] A country-by-country portrait of biographical coverage for people born between 1950 and 2000.

''' Tool of the week '''
* [https://github.com/altilunium/wdquery Wdquery] : [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Wikibase_GraphQL GraphQL-powered] Wikidata item advanced search.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* https://casier-politique.fr
* [https://www.fornland.com Fornland]—aggregates over a million cultural heritage sites from Denmark, Norway, Sweden, Finland, Iceland, the Faroe Islands and Greenland into one interface, combining Wikidata and other sources . 
* [[m:Coolest Tool Award]]
*The [[MW:Wikidata_Platform|WMF Wikidata Platform team]] has published its [[:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|March 2026 newsletter]]. To have new issues of the WDP  '''monthly''' newsletter delivered to your user talk page, {{#tag:span| [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/WDP team updates|Subscribe to WDP newsletter!]] | style=background-color:#E7F527; border-radius:3px; font-size:90%; font-weight:bold;}}
* Reminder that the 4 week grace period for switching to the v1 route for the [https://doc.wikimedia.org/Wikibase/master/js/rest-api/#/item%20search Wikibase REST API search endpoints] will end this week. The v0 route will be turned off and hence will no longer function.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: 
**[[:d:Property:P14182|river regime]] (&lt;nowiki&gt;predominant pattern of annual changes to a stream's discharge at a particular period&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14186|seat occupied]] (&lt;nowiki&gt;seat held by a person within an academy or other society&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14183|Génération Nintendo publisher ID]], [[:d:Property:P14184|KCI article ID]], [[:d:Property:P14185|‎LINCS ID]], [[:d:Property:P14187|radeberger-stadtgeschichte.de Object Identificator]], [[:d:Property:P14188|Flohic ID]], [[:d:Property:P14189|‎Vlaams Woordenboek ID]], [[:d:Property:P14191|‎Bach digital person ID]], [[:d:Property:P14192|‎Bach digital work ID]], [[:d:Property:P14193|Identificativo Antenati]], [[:d:Property:P14194|‎Liiga.fi player ID]], [[:d:Property:P14195|‎Pesistulokset.fi player ID]], [[:d:Property:P14196|‎Letterboxd producer ID]], [[:d:Property:P14197|Fragplace brands ID]], [[:d:Property:P14198|Fragplace fragrances ID]], [[:d:Property:P14199|Fragplace notes ID]], [[:d:Property:P14200|Fragplace perfumers ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/population pyramid|population pyramid]] (&lt;nowiki&gt;Age pyramid image for demography articles&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/StatsF1 ID|StatsF1 ID]] (&lt;nowiki&gt;Link to a Formula 1 specific database&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/maximum vehicle height|maximum vehicle height]] (&lt;nowiki&gt;maximum authorized height for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment (regulatory limit from signage)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Bibliografi.dk|Bibliografi.dk]] (&lt;nowiki&gt;Bibliografi.dk&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/PeerTube instance URL|PeerTube instance URL]] (&lt;nowiki&gt;the PeerTube instance of/about the subject&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Central Registration Number (Indonesia)|Central Registration Number (Indonesia)]] (&lt;nowiki&gt;primary service registration number assigned to a member of the Indonesian Armed Forces or Indonesian National Police&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Digital Public Good|Digital Public Good]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LUBW-RIPS-Wasserkraftanlage-ID|LUBW-RIPS-Wasserkraftanlage-ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant QueenBallers.com d'une joueuse|Identifiant QueenBallers.com d'une joueuse]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Foto Atlas taxonomy ID|Foto Atlas taxonomy ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brewver beer ID|Brewver beer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Göteborgsalliansen|Göteborgsalliansen]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Consumer Rights Wiki article ID|Consumer Rights Wiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Royal Air Force service number|Royal Air Force service number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'une personne dans le Bianco|Identifiant d'une personne dans le Bianco]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Tajik-Russian Dictionary word ID|Tajik-Russian Dictionary word ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AmericanAristocracy person ID|AmericanAristocracy person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AmericanAristocracy house ID|AmericanAristocracy house ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Shinmei database ID|Shinmei database ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: {{Q|Q161672}} - Congolese politician and independence leader (1925–1961)

''' Development '''
* Mobile statement editing:
** If you have not tried it yet, now is an excellent time to turn it on in the beta features section of your preferences, test it and give feedback.
** We have added support for editing globe coordinate statements
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are continuing to work on the issue of too many Wikidata in recent changes and watchlists on Wikipedia and co. We are currently prototyping a way to only consider changes that actually have an impact on the article ([[phab:T419823]]). We also finished the work on an emergency switch to turn off sending changes for qualifiers and references to Wikipedia and co in case of major database disruptions ([[phab:T412956]]).
* Ontology federation: We are working towards getting the code for ontology federation (in its first version of using Wikidata Items as values on other Wikibase instances) ready for wider testing.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Bangladesh|Bangladesh]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:35, 16. marec 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30228490 --&gt;

== Wikidata weekly summary #724 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-03-23. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#723]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot:
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/AraBot|AraBot]] - Tasks: Adding Aragonese sitelinks and updating articles on [[w:an:|Aragonese Wikipedia]] with Wikidata's data.
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/InventaireBot|InventaireBot]] - Task: Make automated edits generated by the inventaire.io (Q32193244) server and manual edits on behalf of users without a Wikidata account. 
* Closed request for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/DelintBot|DelintBot]] - Task: Fix [[mw:Help:Lint_errors|lint errors]] on pages across all namespaces where Wikitext can be written (namespaces not managed by Wikibase).
* New request for comments: [[d:Wikidata:Requests_for_comment/archive.today|archive.today]] - due to a [[w:Wikipedia:Requests_for_comment/Archive.is_RFC_5|RfC and policy on enwiki]], this discussion needs your input on whether Wikidata will continue listing archive.today links.
* Ongoing request for comments: [[d:Wikidata:Requests for comment/Notability policy reform|Notability policy reform]] is looking for input about remaining questions around marginalized knowledge and external identifiers

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: (German) [https://www.youtube.com/watch?v=thXJ1XAbWJ0 Art History Loves Wiki im Museum Schnütgen, YouTube livestream] – 28 March 2026 (UTC+1): presentations by Lisa Dieckmann at 12.30 - 12.50 (“Bilder verknüpfen – prometheus, Normdaten und Wikidata”), Lucy Patterson &amp; Lukas Fuchsgruber at 16.30 - 16.45 (“Kritische Arbeit mit Sammlungsdaten auf Wikidata”), and Max Kristen at 17.30 - 17.45 (“usefulQueries: Unkompliziert Kunstgeschichte in Wikidata erkunden”).

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [[DiffBlog:2026/03/13/structuring-dagbanli-on-wikidata-lexemes-senses-and-the-digraph-challenge|Structuring Dagbanli on Wikidata: Lexemes, Senses, and the Digraph Challenge]] by Masssly and Mohammed Awal Alhassan
** [https://stevehedden.medium.com/open-knowledge-graphs-a-search-engine-for-ontologies-controlled-vocabularies-and-semantic-web-cfcf32a5babe Open Knowledge Graphs: A Search Engine for Ontologies, Controlled Vocabularies, and Semantic Web Tools], by Steve Hedden
** (German) [https://blog.tib.eu/2026/03/16/erinnerungskultur-zum-mitmachen-eine-digitale-landkarte-zum-gestapoterror-in-niedersachsen/ Erinnerungskultur zum Mitmachen: eine digitale Landkarte zum Gestapoterror in Niedersachsen] by Gabriele Fahrenkrog
* Papers: [https://arxiv.org/abs/2603.11767 Understanding Wikidata Qualifiers: An Analysis and Taxonomy] presents an analysis of Wikidata qualifiers, focusing on semantics and usage, in order to develop a taxonomy to help in selecting appropriate qualifiers, querying the knowledge graph, and making logical inferences. By Gilles Falquet and Sahar Aljalbout (2026).
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=cwzBfV2bg_g Creating a Wikidata item for a Historic Building] - OpenStreetMap for History Buffs gives a practical example of creating a Wikidata Item for a historic Irish building, but you can adapt it for other historical or archeological sites.
** [https://www.youtube.com/watch?v=XT27D-1JIUo&amp;pp=ygUIV2lraWRhdGE%3D Introduction to Wikidata (Creating items, Statements &amp; References)] - Africa Wiki Women continue their introductory series with trainer, Blessing Timothy.
** (French) [https://www.youtube.com/watch?v=Eu0C1gWIgFQ Introduction à Wikidata] is also provided by Africa Wiki Women.
** [https://www.youtube.com/watch?v=xw5mfJRgFXk Simple steps to edit Wikidata Episode 1(WAMP)] - [[d:User:Dsp13|User:Dsp13]] of the Wiki Afrodemics Project covers a variety of topics to help new editors make meaningful contributions to Wikidata.
** (French) [https://www.youtube.com/watch?v=1ZxnAI-PrK0 Introduction à la modification de Wikidata sur mobile] - Art+Feminism in partnership with WM Botswana provide a training session for mobile editing (with a focus on women artists, feminist movements and underrepresented cultural contributions).
** [https://www.youtube.com/watch?v=f1XtOtLzYDM Queer Women in the Arts]: Art+Feminism teamed up with WikiLGBT+ ([[m:Event:Queer_Women_in_Arts|Event page]]) for a panel discussion and Wikidata training centering on Queer Women in the Arts, in honour of International Women's Day. Also available in [https://www.youtube.com/watch?v=ZcBCJzH9OUI Spanish] and [https://www.youtube.com/watch?v=Ag5GyE7OtKI Portuguese].
** [https://www.youtube.com/watch?v=0TXqT2ohfwE  Wikidata tools: Pet Scan] - [[d:User:Epìdosis|User:Epìdosis]] introduces this handy tool that allows you to query and generate lists of Wikipedia pages or Wikidata items based on defined criteria such as Categories, Properties, Templates, and others.
** [https://www.youtube.com/watch?v=0hTQF3Mde30 Introduction to Wikidata &amp; Property Dashboard] - ''Essential Wikidata Tools: Automating Your Workflow''  workshop given 13 March 2026. Hosted by Alan Ang, Camillo Pellizari, Pru Mitchell, and Taufik Rosman for the ESEAP community.

''' Tool of the week '''
* [https://property-helper.toolforge.org Wikidata Property Creation Helper] takes a property proposal page and translates it into a QuickStatements batch (and then a second one for the examples) that a property creator can use to quickly create a new property. By [[User:ArthurPSmith|ArthurPSmith]]

''' Other Noteworthy Stuff '''
* GraphQL API ongoing feedback: If you haven’t tried it yet, you can still explore it as a developer-friendly alternative to select WDQS features. Please Share your feedback on the [[d:Wikidata:Wikibase_GraphQL|project page]], or [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/GraphQLAPI/apply sign up] for deeper usability testing.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review:
**[[:d:Wikidata:Property proposal/mass number|mass number]] (&lt;nowiki&gt;total number of baryons in an atomic nucleus&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/soil acidity preference|soil acidity preference]] (&lt;nowiki&gt;soil acidity preference of a plant species or lichen&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Diepkloof|Diepkloof]] (&lt;nowiki&gt;Place in Johannesburg, South Africa&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/paid-up capital|paid-up capital]] (&lt;nowiki&gt;portion of a company’s issued share capital that has been paid by shareholders&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review:: [[:d:Wikidata:Property proposal/Shinmei database ID|Shinmei database ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kulturdenkmal-ID Baden-Württemberg|Kulturdenkmal-ID Baden-Württemberg]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Central Registration Number (Police)|Central Registration Number (Police)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NIP 9-digit|NIP 9-digit]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MeetStadium ID|MeetStadium ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/indexxx.com performer ID|indexxx.com performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BGAFD actress ID|BGAFD actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Shellers From the Past ID|Shellers From the Past ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/معرف منشور في قاعدة بيانات معرفة|معرف منشور في قاعدة بيانات معرفة]], [[:d:Wikidata:Property proposal/London Book Trades ID|London Book Trades ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KCI journal ID|KCI journal ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KCI publisher ID|KCI publisher ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/PeerJ person ID|PeerJ person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BIORAB–FRANKFURT ID|BIORAB–FRANKFURT ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BIORAB–WEIMAR|BIORAB–WEIMAR]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BIORAB-KAISERREICH|BIORAB-KAISERREICH]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wikiparfum perfume ingredient ID|Wikiparfum perfume ingredient ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wikiparfum perfumer ID|Wikiparfum perfumer ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_LAGL|WikiProject LAGL]] (Linked Ancient and Greek Latin) has been established to develop guidelines for adding statements for ancient authors. 
* WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_IDEA/Oral_Histories|WikiProject IDEA: Oral Histories]] - &lt;small&gt;''International (Digital) Dura-Europos Archive (IDEA)''&lt;/small&gt; added a subpage for resources, guidelines and progress for adding oral history Items and Statements.
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: {{Q|Q3339328}} - worship of water oracles and associated cultural traditions among the Sawa

''' Development '''
* Infrastructure sustainability: We started working with a contractor to look at Wikidata's data storage to find opportunities for improving it.
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are continuing the work on a prototype to compare a wiki page before and after it has been parsed to see if this is a feasible way to reduce the number of Wikidata changes in recent changes and watchlist that do not affect the article ([[phab:T419823]])

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]]  . [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:59, 23. marec 2026 (CET)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30228490 --&gt;

== Wikidata weekly summary #725 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-03-30. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#724]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot: 
** [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Thetalentone|Thetalentone]] - Tasks: Adding and updating references, qualifiers, publication dates, and provenance on my own personal and company items ([[Q138324775]] and [[Q138324581]]) to improve entity confidence for Google Knowledge Graph. Small batches only, no edits to unrelated items.
** [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Dušan Kreheľ (bot)|Dušan Kreheľ]] - Task: Sitelinks existing and newly created municipality pages on hrwiki and Wikidata.
* New request for comments: [[Wikidata:Requests for comment/Mass-editing policy]] has a new proposal incorporating feedback and is awaiting votes.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** The next [[d:Wikidata:Events#Office_hours|Wikidata+Wikibase office hours]] will take place on Wednesday, [https://zonestamp.toolforge.org/1775664000 18:00 CEST], 08th April 2026 in the [https://t.me/joinchat/IeCRo0j5Uag1qR4Tk8Ftsg Wikidata Telegram group]. The Wikidata and Wikibase office hours are online events where the development team presents what they have been working on over the past quarter, and the community is welcome to ask questions and discuss important issues related to the development of Wikidata and Wikibase.
** [[m:Event:Wiki_Mentor_Africa_-_Women_Tech_Summit_(WMA-WTS)/en|Wiki Mentor Africa - Women Tech Summit]] takes place until 20:00 CET, 30 May 2026.
** &quot;Wikidata in der Sammlungserschließung&quot; (free online event in German on how GLAM institutions can use Wikidata, 20 April 2026, 10-11:30 CET, organized by [[d:Q51845259| Research and Competence Centre Digitalisation Berlin (Q51845259)]]. More info and registration [https://www.digis-berlin.de/workshop-wikidata-fuer-die-sammlungserschliessung-am-20-04/ here].
** '''Wikidata Ontology Course''':  The second offering of the Wikidata ontology course will be given in May and June 2026, with sessions 1-3 pm EDT (UTC-4) on Thursdays.  The Wikidata ontology provides structure and organization for the rest of Wikidata and is thus fundamental to Wikidata.  The course starts with the basic notions underlying the Wikidata ontology and goes on to cover querying using SPARQL, inference, constraints, advanced ontology notions, problems with the ontology, and other ontology-related aspects of Wikidata.  Participants in the course are expected to complete weekly exercise sets and a project.  More information on the course can be found at [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Ontology_Course|WikiProject Ontology/Ontology Course]].  To register for this offering fill in and submit the [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdlZ0r69Mkkfa_SWSdQPMNdVMKnae7-sIOyPuANVjFI4FRq0w/viewform  Google form].

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://www.opensanctions.org/articles/2026-03-24-poliloom/ Wikidata contains many gaps in its political data. We’ve built a tool to change that (PoliLoom)]
** [https://www.linkedin.com/pulse/from-summer-school-idea-eswc-paper-teaching-ai-repair-wikidata-zxxaf/  From a summer school idea to an ESWC paper: Teaching AI to “repair” Wikidata]
* Papers:
**[https://rubensworks.github.io/article-did-llms-kill-sparql-federation/ Did AI Crawlers Kill SPARQL Federation?], including Wikidata examples
** [https://www.emerald.com/dlp/article/doi/10.1108/DLP-11-2025-0265/1352756/Gender-and-intersectional-bias-in-featured Gender and intersectional bias in featured biographies on the front page of the Italian edition of Wikipedia, 2014–2024 Open Access] - Wikidata featured heavily in the design and methodology. By Rovira et al., (2026).
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=5KydQwvBelQ  Adding architectural data to a Wikidata item for a Historic Building] from OpenStreetMap for History Buffs.
** [https://www.youtube.com/watch?v=0h1KxXnaJrk Live Wikidata Editing #119] - Ainali and Abbe98 are back to edit Wikidata and explain their thinking along the way.
** (Spanish) [https://www.youtube.com/watch?v=W37StgITf0Y  Wikidata and the public domain] - Tools for bulk editing in Wikidata: Mix n Match and QuickStatements, last class of a [https://www.youtube.com/playlist?list=PLmjmrXGUFVlJOyYM3S6CBdNFszYI4FwcM 9-part series] provided by Jorge Gemetto.
** (German) [https://www.youtube.com/watch?v=thXJ1XAbWJ0 Art History Loves Wiki im Museum Schnütgen], day 2, digital/local collection loves wiki.
** (German) [https://www.youtube.com/watch?v=rN19MWWtif8 Von OpenStreetMap zu semantisch vernetzten Wissensgraphen] FOSSGIS 2026 Conference.
** [https://www.youtube.com/watch?v=76wkepRUZLg  Using Wikibase as an Integration Platform] with Matthew Ong. Originally given at the Digital Classicist Seminar Berlin, 19 November 2024.

''' Tool of the week '''
* [https://wikivisage.toolforge.org/ WikiVisage] - Train a machine learning model to detect depicted subjects in Wikimedia Commons images and assist with adding the P180 (depicts) property.
* [https://yesterdays.maprva.org/subjects/ Yesterdays] - A web platform for cataloging and georeferencing historical images of Richmond, Virginia. It uses Wikidata items to help organize the georeferenced images.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Mobile editing user testing: join the participant panel: Wikimedia Deutschland is planning new user tests for the mobile editing experience (including more data types as a beta feature) in late April–early May. Participants of all experience levels are welcome, and users of right‑to‑left scripts are especially encouraged to sign up. Register [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/bo2e7e2a/apply here]. Participants will be compensated for their time.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: 
**[[:d:Property:P14223|Digital Public Good ID]] (&lt;nowiki&gt;identifier of a digital public good in the Digital Public Goods Registry&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14226|apportionment diagram]] (&lt;nowiki&gt;image that displays the representation of seats won by party in an election to an assembly&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14251|peer-review process for scholarly journals or publications]] (&lt;nowiki&gt;''(without English description)''&lt;/nowiki&gt;)
*Newest External identifiers: [[:d:Property:P14201|‎X Games athlete ID (new)]], [[:d:Property:P14202|AIK soccer player ID]], [[:d:Property:P14203|‎Uitleenwoordenbank ID]], [[:d:Property:P14205|abadis.ir word ID]], [[:d:Property:P14206|‎AmericanAristocracy house ID]], [[:d:Property:P14207|‎AmericanAristocracy person ID]], [[:d:Property:P14208|British Newspaper Archive publication ID]], [[:d:Property:P14209|‎Buitenlandse aardrijkskundige namen in het Nederlands ID]], [[:d:Property:P14210|Landskrona BoIS player ID]], [[:d:Property:P14211|Library of the University of Santiago de Compostela authority ID]], [[:d:Property:P14212|‎DBNL place ID]], [[:d:Property:P14213|Faulhaber edition ID]], [[:d:Property:P14214|Foto Atlas taxonomy ID]], [[:d:Property:P14215|‎Integbio Database Catalog ID]], [[:d:Property:P14216|‎KCUE academy ID]], [[:d:Property:P14217|‎LibriVox reader ID]], [[:d:Property:P14220|‎Manga-DB person ID]], [[:d:Property:P14221|‎Manga-DB magazine ID]], [[:d:Property:P14222|‎Manga-DB publisher ID]], [[:d:Property:P14224|Digital Public Goods Registry]], [[:d:Property:P14225|NSK ID]], [[:d:Property:P14227|Tribuna.com football players ID]], [[:d:Property:P14228|Sport Express person ID]], [[:d:Property:P14229|‎Open Food Facts brand ID]], [[:d:Property:P14230|‎RITVA company ID]], [[:d:Property:P14231|OldRacingCars.com drivers ID]], [[:d:Property:P14232|‎Spellingwijzer Onze Taal ID]], [[:d:Property:P14233|‎EpiMedDat ID]], [[:d:Property:P14234|‎Pinkhof ID]], [[:d:Property:P14235|‎Scheikunde ID]], [[:d:Property:P14236|‎Movist person ID]], [[:d:Property:P14237|‎ISSN-H]], [[:d:Property:P14238|Names, Persons, and Groups of People of the Middle Ages ID]], [[:d:Property:P14239|‎Parlement.com object ID]], [[:d:Property:P14240|wikiru.jp wiki ID]], [[:d:Property:P14241|BGAFD actress ID]], [[:d:Property:P14243|IFK Norrköping  player]], [[:d:Property:P14244|‎LINE official account ID]], [[:d:Property:P14245|Norwegian war prisoner histories ID]], [[:d:Property:P14246|‎indexxx.com performer ID]], [[:d:Property:P14247|SetesdalWiki ID]], [[:d:Property:P14248|‎Shellers From the Past ID]], [[:d:Property:P14249|‎SocioMap ID]], [[:d:Property:P14250|Publication ID in e-Marefa database]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/civil service position level|civil service position level]] (&lt;nowiki&gt;classification level of a civilian public service position within a government administrative hierarchy&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Usenet newsgroup|Usenet newsgroup]] (&lt;nowiki&gt;Usenet newsgroup associated with the item&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/predicted winning party|predicted winning party]] (&lt;nowiki&gt;the party predicted to win an election, according to some source&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Numen ID|Numen ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/member of the Azorean assembly ID|member of the Azorean assembly ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant Rappels d'une personne|identifiant Rappels d'une personne]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant dans la base de noms France Archives|Identifiant dans la base de noms France Archives]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Anarâš aavis topic ID|Anarâš aavis topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Perfumery Glossary ingredient ID|Perfumery Glossary ingredient ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MangaBaka manga ID|MangaBaka manga ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/JVID performer ID|JVID performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/PlayStation Trophies achievement ID|PlayStation Trophies achievement ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BERON lexeme ID|BERON lexeme ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Hogback|WikiProject Hogback]] - Hogbacks are a type of gravestone marker used in 10th - 12th Century Northern England.
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_University_of_Otago_WMIR/WikiProject_Books_of_Mana|University of Otago/Books of Mana]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_sum_of_all_paintings/Collection/Schnütgen_Museum|Schnütgen Museum Collection/Sum of all paintings]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/United_Nations|Govdirectory/United Nations]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Nonprofit_Organizations|Nonprofit Organisations]] 
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/items_with_P569%3DP570|Humans with the same date of birth year (P569) and date of death year (P570)]]. 
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q275180|Australia (Q275180)]] - 2008 film by Baz Luhrmann
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L737913|viɛla]] -  Dagbanli adjective (of quality that is pleasing to human senses).

''' Development '''
* Wikibase GraphQL: We added support for a number of additional datatypes and started working on the functionality for querying Items by the external ID statement values or site links.
* Mobile editing of statements: We spent time testing the current state and fixing remaining issues we found.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Mongolia|Mongolia]] 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]]  . [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:31, 30. marec 2026 (CEST)'''

&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30329875 --&gt;

== Wikidata weekly summary #726 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-04-07. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#725]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Wikidata:Requests for permissions/Oversight: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Oversight/EPIC (2)|EPIC (2)]] (RfP scheduled to end at 9 April 2026 12:35 UTC)
* New requests for permissions/Bot:
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/ChooseLocal|ChooseLocal]] - '''Task/s:''' Read-only harvest of Wikidata entities (businesses, banks, etc.) by country, for use in a Canadia-centric local business directory.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/JigildikBot|JigildikBot]] - '''Task/s:''' Sitelink Management: Connecting newly created articles on kaa.wiki to their corresponding Wikidata items using Pywikibot. Label and Description Updates: Adding or updating Karakalpak (kaa) labels and descriptions for various items (especially geographical and biographical items) using OpenRefine.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/JJPMaster (bot)|JJPMaster (bot)]] - '''Task/s:''' Automatically add sitelinks for Abstract Wikipedia articles
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/TracklisterBot|TracklisterBot]] - '''Task/s:''' Adding missing external identifiers to Wikidata items for music artists, sourced from Tracklister ([[Q138905706]]), a music database that aggregates data from 20+ platforms. Properties: Discogs artist ID ([[Property:P1953|P1953]]), Spotify artist ID ([[Property:P1902|P1902]]), SoundCloud ID ([[Property:P3040|P3040]]), Bandcamp ID ([[Property:P3283|P3283]]), Beatport artist ID ([[Property:P5765|P5765]]), Deezer artist ID ([[Property:P2722|P2722]]), Last.fm ID ([[Property:P3192|P3192]]), AllMusic artist ID ([[Property:P1728|P1728]]), Apple Music artist ID ([[Property:P2850|P2850]]), Tidal artist ID ([[Property:P11853|P11853]]). Each claim includes a reference with stated in: Tracklister + reference URL pointing to the artist's page on tracklist.live.
* Closed request for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Dušan_Kreheľ_(bot)|Dušan Kreheľ (bot)]] (approved)

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** The next [[d:Wikidata:Events#Office_hours|Wikidata+Wikibase office hours]] will take place on Wednesday, [https://zonestamp.toolforge.org/1775664000 18:00 CEST], 08th April 2026 in the [https://t.me/joinchat/IeCRo0j5Uag1qR4Tk8Ftsg Wikidata Telegram group]. The Wikidata and Wikibase office hours are online events where the development team presents what they have been working on over the past quarter, and the community is welcome to ask questions and discuss important issues related to the development of Wikidata and Wikibase.
** [[Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_April_2026| Blazegraph Migration Office Hours]]: Blazegraph migeration office hours April edition is today, 7th January,  {{zonestamp|2026-03-27 16:00|16:00 UTC}}. These sessions focus exclusively on supporting the migration away from Blazegraph as the backend of the Wikidata Query Service (WDQS). [[Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_April_2026|See the office hour page for details and future sessions]].
** [https://wissenschaftliche-sammlungen.de/de/termine/digis-workshop-wikidata-fuer-die-sammlungserschliessung digiS Workshop: Wikidata für die Sammlungserschließung] - 20 April 2026, 10.00 CEST (08:00 UTC), this online workshop (held in German) will practice Wikidata skills across SPARQL, OpenRefine and QuickStatements with a focus on using Wikidata for GLAM Institutions. To register, visit the link.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://diff.wikimedia.org/2026/04/04/wikidata-graphs-for-data-visualisation-of-endangered-horse-breeds-in-wikipedia/ Wikidata graphs for data visualisation of endangered horse breeds in Wikipedia] By Tsaag Valren
** [[:w:fr:Wikip%C3%A9dia:RAW/2026-04-05#L'Atelier|Does country of birth have an effect on the probability to have a biography in French-language Wikipedia?]] (Le pays de naissance a-t-il un effet sur les chances d'avoir une biographie sur Wikipédia ?), published in RAW-Regards sur l'actualité de Wikimedia in Wikipedia in French.
** (German) [[WMDEblog:2026/04/01/wikidata-ist-teil-von-wikimedia-enterprise|Wikidata ist ein teil von Wikimedia Enterprise]] - an update from Wikimedia Germany on Wikidata's inclusion with Wikimedia Enterprise.
** (German) [https://nearby.hypotheses.org/5479 How to edit nearby: Notizen für regionale Open GLAM-Labore und offene Daten] by Jens Bemme.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/03/17/building-the-dagbanli-dictionarys-audio-pipeline-ogg-ios-and-transcoding/ Building the Dagbanli Dictionary’s Audio Pipeline: OGG, iOS, and Transcoding], by Mohammed Sadat Abdulai and Mohammed Awal Alhassan
* Papers:
** [https://arxiv.org/html/2604.02618v1 OntoKG: Ontology-Oriented Knowledge Graph Construction with Intrinsic-Relational Routing] by Li ''et al.,'' (2026), includes a case study of cleaning and resolving entity labels and descriptions from a 100 million entity dump.
** [https://arxiv.org/html/2603.29801v1 ENEIDE: A High Quality Silver Standard Dataset for Named Entity Recognition and Linking in Historical Italian] by Santinia ''et al.,'' (2026), the ENEIDE dataset links over 2000 historical documents to 8,000+ Wikidata entities.
** [https://arxiv.org/html/2603.29336v1#S6 CADEL: A Corpus of Administrative Web Documents for Japanese Entity Linking] by Higashiyama ''et al.,'' (2026)
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=fDdGRXSOP24 Using content from Wikidata in your apps], lightning talk by Jan Ainali
** [https://m.youtube.com/watch?v=7cJNk2cZzBg&amp;pp=0gcJCcQBo7VqN5tDiggCQAE%3D 2025: OpenStreetMap x Wikidata Collaboration: Taiwan Case]
** [https://m.youtube.com/watch?v=9ZaBKr5pCLc&amp;pp=iggCQAE%3D 2025: The Ugandan Geo Quests: Mapping Libraries and Museums into the Knowledge Commons]
** [https://m.youtube.com/watch?v=GomBxbkXZ00&amp;pp=0gcJCcQBo7VqN5tDiggCQAE%3D Using Wikidata for data enrichment in museums]
** [https://m.youtube.com/watch?v=sOCYi3IJN3s&amp;pp=iggCQAE%3D Art + Feminism | Introduction to Wikidata – Module 1: What is Wikidata &amp; Why Does It Matter?]
** [https://m.youtube.com/watch?v=UPea-60l3tA&amp;pp=iggCQAE%3D Art + Feminism | Introduction to Wikidata – Module 2: Wikidata Building Blocks]
** [https://m.youtube.com/watch?v=lZdxNb-5Slw&amp;pp=iggCQAE%3D Art + Feminism | Introduction to Wikidata – Module 3: Create an Account &amp; Your First Edits]
** [https://m.youtube.com/watch?v=HsuydHCnpAE&amp;pp=iggCQAE%3D Art + Feminism | Introduction to Wikidata – Module 4: First Edits: Adding References]
** [https://m.youtube.com/watch?v=Y5L7Htxi3Vs&amp;pp=iggCQAE%3D Art + Feminism | Introduction to Wikidata – Module 5: Creating a New Item]

''' Tool of the week '''
* [https://wq42.toolforge.org/ An AI chat interface to Wikidata] by Santhosh Thottingal is a tool that gives answers to almost everything on Wikidata

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Mobile editing user testing: Wikimedia Deutschland is planning new user tests for the mobile editing experience (including more data types as a beta feature) in late April–early May. Participants of all experience levels are welcome, and users of right‑to‑left scripts are especially encouraged to sign up. Register [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/bo2e7e2a/apply here]. Participants will be compensated for their time.
* Wikidata's data is now also available via Wikimedia Enterprise APIs. ([https://enterprise.wikimedia.com/blog/wikidata-api-endpoints-wikimedia-enterprise/ Wikimedia Enterprise blog post], [[d:Wikidata:Project chat#Wikidata’s data will be available through Wikimedia Enterprise|WMDE announcement]])
* [[d:Wikidata:Vector_Database|Wikidata embedding]]: The vectors of the embedding are now also published.
* (Job vacancy) [https://job-boards.greenhouse.io/wikimedia/jobs/7543775?gh_src=94cfded01us&amp;utm_source=MyJobMag: Engineering Manager, Wikidata Platform] (WMF)
* (Job vacancy in Indonesian) [https://wikimedia.or.id/karier/lowongan-pemagang-data-dan-teknologi-wikimedia-indonesia-2026/ Wikimedia Indonesia: Data and Technology Apprenticeship Vacancy, April-June 2026] - apply by April 10. Duties include recording Wikidata editing tutorial videos, prepare datathons and training materials and events.
* Research workshop on content verifiability in Wikidata: Researchers from King's College London (in partnership with the Wikimedia Foundation) invite Wikidata contributors of all experience levels to a 2‑hour online workshop. Participants receive £90 compensation. [[m:Research:Participatory Auditing AI Tools for Information Verifiability|Research details and registration]].

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes:
**[[:d:Property:P14254|regional conservation status]] (&lt;nowiki&gt;conservation status of species in national or regional Red List publications that follow the IUCN red list criteria&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14256|‎PeerTube instance URL]] (&lt;nowiki&gt;the PeerTube instance of/about the subject&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14252|PeerJ person ID]], [[:d:Property:P14253|‎RITVA corporate body ID]], [[:d:Property:P14255|‎Royal Air Force service number]], [[:d:Property:P14257|LUBW-RIPS hydroelectric power station-ID]], [[:d:Property:P14258|Biorab-Frankfurt ID]], [[:d:Property:P14259|‎Minfin company ID for banks]], [[:d:Property:P14260|Wikiparfum perfumer ID]], [[:d:Property:P14261|Cultural heritage ID in Baden-Württemberg]], [[:d:Property:P14262|MangaBaka manga ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Wikimedia Commons content descriptor|Wikimedia Commons content descriptor]] (&lt;nowiki&gt;Wikimedia Commons content descriptor which applies to this media file&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/energy density|energy density]] (&lt;nowiki&gt;amount of energy extractable from a substance (e.g. in a combustion engine) per unit of volume or of mass&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/main page URL|main page URL]] (&lt;nowiki&gt;link to main page or item on website&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Bayerische Naturdenkmal-ID|Bayerische Naturdenkmal-ID]] (&lt;nowiki&gt;identifier for natural monuments in Bavaria (Germany), issued by the Bayerisches Landesamt für Umwelt&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/election result|election result]] (&lt;nowiki&gt;map that displays the result of this election&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/meta-category for|meta-category for]] (&lt;nowiki&gt;topic or class of items covered by the lowest categories in this meta-category's hierarchy&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Cast|Cast]] (&lt;nowiki&gt;Cast&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Mainline Station Heritage Artefacts Collection ID|Mainline Station Heritage Artefacts Collection ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/lit.link ID|lit.link ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/WikiKids page ID|WikiKids page ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KuLaDig ID|KuLaDig ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wikiparfum brand ID|Wikiparfum brand ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Turkey district ID|Turkey district ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Turkey province ID|Turkey province ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OSDev|OSDev]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Giant Bomb Wiki ID|Giant Bomb Wiki ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Myrotvorets ID|Myrotvorets ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fraktionsprotokolle.de-ID|Fraktionsprotokolle.de-ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KISTI article ID|KISTI article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Irish State Administration Database Unit ID|Irish State Administration Database Unit ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Hessische Parlamentarismusgeschichte Abgeordneten-ID|Hessische Parlamentarismusgeschichte Abgeordneten-ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ocremix.org game ID|ocremix.org game ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Tube8 ID|Tube8 ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/YourPorn ID|YourPorn ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/KssE Wikispecies pages linked to Wikidata items via a specific property] (example given: Family Name &lt;small&gt;''(Q101352)''&lt;/small&gt;) - ([[d:Wikidata:Request_a_query#Wikispecies_page_linked_to_a_items_with_a_specific_property|source]])
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Salon_de_Paris|Salon de Paris]] - a list of annual temporary exhibitions usually held in the Salon Carré of the Louvre Palace.
** [[d:Wikidata:WikiProject_Mesocosms|Mesocosms]] - about modelling research infrastructure, processes and outcomes involving use of [[d:Q138857216|mesocosm (Q138857216)]] ''(experimental system to examine the natural environment under controlled conditions).''
** [[d:Wikidata:WikiProject_Indonesia/Kegiatan/Datathon/Arsip/2025|Archive WikiProject for Wikimedia Indonesia February 2025 Datahon]]
* WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Eswatini|Govdirectory: Eswatini]]
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/badged_items_without_claims|Badged Items without Claims]] - this report lists items that have received a badge (such as Good / Featured Article) but have 0 statements.
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q337480|Académie Julian (Q337480)]] - former art school in Paris, France
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L724819|kurugu (L724819)]] - Dagbanli noun that translate to English as metal, harem trousers, hour or coin.

''' Development '''
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are continuing to investigate how to reduce the number of irrelevant changes showing up in Recent changes and Watchlist by seeing if we can compare the articles before and after the Wikidata change and detect a change in the article ([[phab:T419823]])
* GraphQL: You can now do lookups using itemByExternalId and itemBySitelink
* Mobile statement editing: We worked on fixing remaining bugs ([[phab:T420585 ]], [[phab:T420028]], [[phab:T419586]])

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Eswatini|Eswatini]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:56, 7. april 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30329875 --&gt;

== Wikidata weekly summary #727 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-04-13. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#726]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/ZI_Jony_2|ZI Jony (2)]] - RfP scheduled to end after 17 April 2026 13:09 (UTC)
* New requests for permissions/Bot:
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/NirmosBot_3|Nirmos Bot 3]] - Task(s): Turn one or more consecutive hard (non-breaking) spaces into one regular space in Swedish descriptions. 
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Alex_NB_OT|Alex NB OT]] - Task(s): Correction of incorrectly specified links to population data sources containing wikitext artifacts with categories, which leads to incorrect categorization of articles.
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Alex_NB_OT_2|Alex NB OT 2]] - Task(s): Extract KCI article ID from [[d:Property:P953|P953]] and add it to [[d:Property:P14184|P14184]].
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/ReNeuralAgent|ReNeuralAgent]] - Task(s): (1) add descriptions, (2) Latvian labels/descriptions, (3) 'retrieved from' and 'source URL' to unreferenced Statements, (4) missing aliases from external Identifier sources, (5) Geo coordinates, (6) external identifiers, (7) Population numbers, (8) remove 'dead sitelinks', (9) constraint violations.
* Open request for comment: [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Mass-editing_policy|Mass-editing policy]] is still open and requires your input.

''' Events ''' 
* Past: Missed the second quarter Wikidata+Wikibase office hour? You can catch up by reading the session transcript here: [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events/Telegram office hour 2026-04-08|2026-04-08 (Q2 2026)]]
* Current: (Spanish) [[d:Event:Dominio_Público_en_América_Latina_2026|Public Domain in Latin America 2026]] - 1st edition of the campaign to improve public domain data for Latin America is running until 15 June.
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** Next Linked Data for Libraries [[d:Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group|LD4 Wikidata Affinity Group]] session 14 April, 2026: We have our next LD4 Wikidata Affinity Group Session on Tuesday, April 14, 2026 9am PT / 12pm ET / 16:00 UTC / 6pm CEST (Time zone converter). QuickStatements is one of the most widely used tools in Wikidata, enabling users to upload and edit large volumes of structured data efficiently. Originally developed by Magnus Manske, the tool has become essential for institutions, researchers, and volunteers working with open data. The new QuickStatements 3.0, developed by Wikimedia Brasil with support from Wikimedia Deutschland, introduces a modernized interface, improved performance, and new features shaped by community input, making it easier than ever to contribute high-quality data to the Wikimedia ecosystem. Event page: [[d:Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group/Project Series/QuickStatements3|https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/QuickStatements3]]
**[https://artandfeminism.org/panel/community-hours-af-wikidata-modules/ Art+Feminism is hosting a Community Hours session on April 17 to introduce their new Wikidata modules — don’t miss it!]
** [https://www.digis-berlin.de/workshop-wikidata-fuer-die-sammlungserschliessung-am-20-04/ digiS Workshop „Wikidata für die Sammlungserschließung“ am 20.04.] - (German), registration closes 16.04, takes place online (10:00 – 11:30 CEST), room link after registration.
** [https://events.ucf.edu/event/4102698/open-scholarly-profiles-with-wikidata Open Scholarly Profiles with Wikidata] - Wednesday, April 22, 2026 1300 - 1430 EDT (1700 - 1830 UTC). This is an onsite event at University of Central Florida.
** [[w:ig:Event:Visibility_of_Communities_in_Nigeria_2.0|Visibility of Communities in Nigeria 2.0]]: 17.04 - 25.04, (please register on the link). Help enrich Wikidata with cultural preservation, tourism and inclusive development data for items on South Nigerian communities.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs: (Spanish) [[wmes:conectando-a-los-autores-y-autoras-del-patrimonio-documental-vasco-en-wikipedia-y-wikidata|Connecting: Basque documentary heritage on Wikipedia and Wikidata]] - a program to make Basque heritage data more visible, with events scheduled through April - June.
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=TiyhYerswVU Live Wikidata Editing #120] with Jan Ainali and Abbe98
** [https://www.youtube.com/watch?v=gVUDn1E-yJU Can AI Replace Wikipedia? Jonathan Fraine &amp; Raja Amelung Explain Why It Cannot] - Wikimedia Deutschland's Jonathan and Raja discuss why human knowledge and contribution to Wikipedia and Wikidata will always be important.
** [https://www.youtube.com/watch?v=tEzUqaorHtg Interfacing with Wikidata for fun and profit] - Yaron Koren
** [https://drive.google.com/file/d/1qwwpxtdGAG7oYKwlp2ykhyZIgrMYvUgt/view Introduction to Lexicographical data] - By Chinonso Chidi
** [https://m.youtube.com/watch?v=TmMC8L89hOs&amp;pp=iggCQAE%3D WMUK Wikidata Training (1/2) - Why &amp; how to add data to Wikidata] - a beginner-friendly introduction to Wikidata editing hosted by Dr. Martin Poulter.
** [https://m.youtube.com/watch?v=acjchSUjq48&amp;pp=iggCQAE%3D WMUK Wikidata training (2/2) - Make your first Wikidata query using SPARQL] - How to query Wikidata's vast store of knowledge using SPARQL.
** [https://m.youtube.com/watch?v=5WTkl4dXCKA&amp;pp=iggCQAE%3D Wikidata and personal pronouns (P6553) by Clair Kronk and Crystal Yragui] - part of the [[m:Event:Queering_Wikipedia_Conference_2025|Queering Wikipedia Conference (2025)]]
** (Spanish) [https://www.youtube.com/watch?v=KoSszuyG8tI Queering the public domain using Wikidata and Wikipedia] - with [[m:User:Hiperterminal|User:Hiperterminal]].
** (Spanish) [https://www.youtube.com/watch?v=jRj3cXRn1uk Taller de OpenRefine por David Ramírez-Ordóñez] ([[m:User:Hiperterminal|User:Hiperterminal]]) - a workshop on OpenRefine with a geder perspective.
** [https://www.youtube.com/watch?v=31VQumm49yM Introducing lgbtDB: A Collaborative Queer Resource and Pilot Data Area]  by Clair Kronk.

''' Tool of the week '''
* [https://humansmap.com/ HumansMap] - a connection-visualiser and explorer app for 3 million notable humans, all data sourced from Wikidata.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Call for tool builders: EntitySchemas listening tour: The Wikidata team wants your feedback on EntitySchemas to improve data quality and discoverability. Share your experiences, pain points, and needs via the [[d:Wikidata_talk:Schemas#EntitySchemas_listening_tour_(feedback_round_2)|project talk page]] or this short [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeF1snQbKid7WaurWtEyrYPJ31M9vN8cKl4EocOnwNCvMsZqw/viewform?usp=header Google form] (including option for a 30-min video call).

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: 
**[[:d:Property:P14272|ConLang Code Registry code]] (&lt;nowiki&gt;3-letter identifier for language defined in the ConLang Code Registry, using codes reserved for private use in ISO 639-3&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14280|‎official roster page]] (&lt;nowiki&gt;URL of a team's official page about this player&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14299|‎value type of this mathematical property]] (&lt;nowiki&gt;type of the value of this mathematical property when applied to this object or this type of objects&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14300|‎Usenet newsgroup]] (&lt;nowiki&gt;Usenet newsgroup associated with the item&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14317|hardware is incompatible with]] (&lt;nowiki&gt;significant elements with which a computer hardware or electronic device is incompatible and which indicates a significant property of this hardware.&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14319|Peh-oe-ji]] (&lt;nowiki&gt;writing system for Taiwanese Hokkien (Q36778) or other Southern Min (Q36495) language varieties in Fujian and South East Asia.&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14332|‎heir apparent]] (&lt;nowiki&gt;person designated to take on royal position after death of subject&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14341|thumbtime]] (&lt;nowiki&gt;time for video thumbnail in seconds&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14263|Algeria Press Service tag ID (English)]], [[:d:Property:P14264|Algeria Press Service tag ID (French)]], [[:d:Property:P14265|‎BERON lexeme ID]], [[:d:Property:P14266|‎Brussels BeStAddress street ID]], [[:d:Property:P14267|‎Brussels BeStAddress address ID]], [[:d:Property:P14268|‎Atlas of Endangered Alphabets ID]], [[:d:Property:P14269|Anarâš aavis topic ID]], [[:d:Property:P14270|Wikiparfum perfume ingredient ID]], [[:d:Property:P14271|TMDB award ID]], [[:d:Property:P14273|Open Library Collection]], [[:d:Property:P14274|‎Ohio University ArchiveSpace subject ID]], [[:d:Property:P14275|VAi Archiefhub agent ID]], [[:d:Property:P14276|‎PBA.com player ID]], [[:d:Property:P14277|‎IRIS UNIL author ID]], [[:d:Property:P14278|IPRESS ID]], [[:d:Property:P14279|GEMI Number]], [[:d:Property:P14281|‎StandardsMap ID]], [[:d:Property:P14282|‎Japanese Location Database ID]], [[:d:Property:P14283|‎IRDI]], [[:d:Property:P14284|‎Wendingen object ID]], [[:d:Property:P14285|‎Wendingen person ID]], [[:d:Property:P14286|Oricon News ID]], [[:d:Property:P14287|‎JMRC person id (en)]], [[:d:Property:P14288|Rappels person ID]], [[:d:Property:P14289|KCI journal ID]], [[:d:Property:P14290|KCI publisher ID]], [[:d:Property:P14291|BIORAB-Kaiserreich ID]], [[:d:Property:P14292|BIORAB–WEIMAR ID]], [[:d:Property:P14293|‎Mainline Station Heritage Artefacts Collection ID]], [[:d:Property:P14294|Göteborgsalliansen player ID]], [[:d:Property:P14295|‎Fungal Names taxon ID]], [[:d:Property:P14296|‎Dicionário Biográfico de Cientistas, Engenheiros e Médicos em Portugal ID]], [[:d:Property:P14297|‎Brewver beer ID]], [[:d:Property:P14298|Central Registration Number (Indonesian police)]], [[:d:Property:P14301|‎UEA catalogue ID]], [[:d:Property:P14302|‎lit.link ID]], [[:d:Property:P14303|kulturbase.no ID]], [[:d:Property:P14304|KuLaDig-ID]], [[:d:Property:P14310|Topplista artist ID]], [[:d:Property:P14311|TV Drama Database program ID]], [[:d:Property:P14315|‎Thyssen-Bornemisza work ID]], [[:d:Property:P14316|‎Swedish National Archives ID]], [[:d:Property:P14318|Perfumery Glossary ingredient ID]], [[:d:Property:P14320|‎PeeringDB facility ID]], [[:d:Property:P14321|‎Nişanyan Adlar ID]], [[:d:Property:P14322|National Theatre in Prague performance ID]], [[:d:Property:P14323|National Theatre in Prague artist ID]], [[:d:Property:P14324|‎JVID performer ID]], [[:d:Property:P14325|CICAP Encyclopedia ID]], [[:d:Property:P14326|‎MJ character glyph name]], [[:d:Property:P14327|member of the Azorean parliament ID]], [[:d:Property:P14328|Master Ideographs Seeker character ID]], [[:d:Property:P14329|‎London Book Trades ID]], [[:d:Property:P14330|‎Kloekecode]], [[:d:Property:P14331|ID Prix de Lausanne]], [[:d:Property:P14333|‎GDUNO ID]], [[:d:Property:P14334|‎fotbolltransfers.com ID]], [[:d:Property:P14335|Foot Résultats player ID]], [[:d:Property:P14336|‎Dictionary of Unitarian &amp; Universalist Biography ID]], [[:d:Property:P14337|‎DBNL country ID]], [[:d:Property:P14338|‎CROWCASS file number]], [[:d:Property:P14339|‎European Dictionary Portal ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/OpenType script tag|OpenType script tag]] (&lt;nowiki&gt;identifier for a script in OpenType&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/OpenType language system tag|OpenType language system tag]] (&lt;nowiki&gt;identifier for a language (system) in OpenType&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/tattoos|tattoos]] (&lt;nowiki&gt;anatomical location of a tattoo that this person or character have&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/organization in cooperation with ISO ID|organization in cooperation with ISO ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EDAM Ontology ID|EDAM Ontology ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FISH Evidence Thesaurus Identifier|FISH Evidence Thesaurus Identifier]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FISH Thesaurus of Monument Types ID|FISH Thesaurus of Monument Types ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ScriptSource script ID|ScriptSource script ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ScriptSource language code|ScriptSource language code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Extended Defence of Britain Database ID|Extended Defence of Britain Database ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Max username|Max username]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BE-monumen ID|BE-monumen ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
** [https://w.wiki/LAbm List of sitelinked small items to a single Wiki] ([https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Request_a_query&amp;oldid=2480451843 source]) - example wiki: Maori Wikipedia
** [https://w.wiki/FYno People who have herbarium specimens in Herbarium Dresdense (on a timeline)] ([[d:Wikidata:WikiProject_Collectors_affiliated_with_the_Herbarium_Dresdense_(DR)|source]])
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Collectors_affiliated_with_the_Herbarium_Dresdense_(DR)|Collectors affiliated with the Herbarium Dresdense (DR)]]
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/QuickStatements3|LD4 Wikidata Affinity Group/QuickStatements3]] - don't forget to add yourself to the participants section if you plan to attend the 14.04 Zoom call.
** [[d:Wikidata:WikiProject_Temples_in_Roman_Britain/Data_Model|Temples in Roman Britain/Data Model]] subpage was added.
** [[d:Wikidata:WikiProject_Library_and_Information_Science|Library and Information Science]] added subpages: [[d:Wikidata:WikiProject_Library_and_Information_Science/dashboard_of_librarians|Librarians dashboard]], [[d:Wikidata:WikiProject_Library_and_Information_Science/dashboard_of_indexers|Indexers dashboard]]
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Special:ShortPages|Short Pages]] - A list of pages (mostly Items) that are very small, often appear completely blank. A review to judge whether they are suitable for deletion, victims of vandalism or require merging or expanding may be appropriate.
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q804859|Baldur's gate II: Shadows of Amn]] - an isometric CRPG created with the Infinity engine, adapting the Advanced Dungeons and Dragons 2nd edition ruleset. 
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L1250690|spegnere]] (Italian verb) to turn off, switch off, extinguish.

''' Development '''
* The Wikibase Reuse Team is working on ensuring [https://phabricator.wikimedia.org/T413655 language fallback works on the GraphQL] labels of linked entities functionality and [https://phabricator.wikimedia.org/T421994 improving the technical infrastructure behind wbsearchentities].
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects: is working on [https://phabricator.wikimedia.org/T422564 introducing metrics] that help observe the impact of Recent Change related work. Work continues on improving the Diff ([https://phabricator.wikimedia.org/T419244 T419244], [https://phabricator.wikimedia.org/T419823 T419823])

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/United Nations|United Nations]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:40, 13. april 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30379279 --&gt;

== Wikidata weekly summary #728 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-04-20. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#727]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Yamato Shiya|Yamato Shiya]] - RfP scheduled to end after 26 April 2026 11:10 (UTC)
* Closed request for adminship: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/ZI Jony 2|ZI Jony 2]] - Closed as successful

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** OpenStreetMap X Wikidata Meetup #88 May 11 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]].
** Wikidata turns 14 this October, and it’s time to start thinking about birthday celebrations🥳. [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikidata@lists.wikimedia.org/thread/O6V5RI7VMZCQGFTJZNNFOYZPJ6OPPK2R/ See the various ways in which you can participate].
** [https://events.ucf.edu/event/4102698/open-scholarly-profiles-with-wikidata Open Scholarly Profiles with Wikidata] - April 22, 2026 1300 - 1430 EDT (1700 - 1830 UTC). This is an onsite event at University of Central Florida and requires registration (see link).
** [https://www.instagram.com/p/DXNPK8jkl7p University of Central Illinois - How does data power Wikipedia and Wikidata?] Discover how your data skills can make an impact. Join the two onsite sessions (April 21, follow the link for registration details). '''Module 1''' - GLAM Wiki and the Wikimedia Ecosystem: Commons and Structured Data: 0930 - 1130 CDT - An overview of GLAM-Wiki (Galleries, Libraries, Archives and Museums). '''Module 2''' - Wikidata: Editing, Querying, Citations and GIS Applications, 1300 - 1500 CDT

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [[DiffBlog:2026/04/14/women-in-photography-wikidata-workshop-with-lightbox-library|Women in Photography – Wikidata Workshop with LightBox Photo Library]] - to address the underrepresentation of women photographers in the Wikimedia Projects, this workshop brought tech reporters, librarians, researchers and photography enthusiasts to understand how Wikidata can unlock data silos and connect different projects (in the Wikiverse and external) to make data on women photographers more searchable.  
** [https://diff.wikimedia.org/2026/04/14/her-heritage-wiki-challenge-artfeminism-in-ghana-month/ Her Heritage Wiki Challenge: Art+Feminism in Ghana Month]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/03/18/no-signal-no-problem-building-the-dagbanli-dictionary-for-offline-use/ No Signal? No Problem: Building the Dagbanli Dictionary for Offline Use], by Mohammed Sadat Abdulai and Mohammed Awal Alhassan
* Papers: [https://link.springer.com/article/10.1007/s11192-026-05621-1 Optimising university web visibility: strategies using Wikidata identifiers and statements in Webometrics rankings] By Backory et al., (2026), this study analyses Webometrics rankings of universities, applying clustering algorithms (K-means, hierarchical clustering, fuzzy C-means, GMM, and DBSCAN) to identify which identifiers and statements the top-ranked institutions have in common on their Wikidata entities.
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=Q8qG2QxqsQE OKI Internship 2026 -  Wikidata &amp; Screening Test Preparation] - Part of the Open Knowledge Initiative, hosted by Ankit V &amp; Kasyap P.
** [https://www.youtube.com/watch?v=GnOHrG_nVvY Charted Roots - Genealogy and worldbuilding in Obsidian] - includes an example of linking to Wikidata to quickly add location data to your visualised family history.

''' Tool of the week '''
* [https://hay.toolforge.org/depictor/index.php Depictor] by Hay Kranen is a tool that add structured data statements to Wikimedia Commons using a game-like interface

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [https://librarycarpentry.github.io/lc-wikidata/01-introduction.html What is Wikidata? - Library Carpentry] is part of ''The Carpentries'', a registered non-profit teaching foundational coding and data science skills. They recently updated their introductory course to Wikidata and knowledge graph concepts.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14344|‎ocremix.org game ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review:
**[[:d:Wikidata:Property proposal/especially|especially]] (&lt;nowiki&gt;qualifier for statements to refine a value that applies more generally, but applies especially to a more specific value; a more specific qualifier than &quot;including&quot; (P1012)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/independent of theory|independent of theory]] (&lt;nowiki&gt;theory that proves neither this proposition nor its negation&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/EPBC conservation status|EPBC conservation status]] (&lt;nowiki&gt;the conservation status from the Australian Environment Protection and Biodiversity Conservation Act 1999 assigned by the Australian Department of Climate Change, Energy, the Environment and Water&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/part of discography|part of discography]] (&lt;nowiki&gt;discography that this musical release is a part of&lt;/nowiki&gt;)
*New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Thai Government Agency GFMIS Code|Thai Government Agency GFMIS Code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Conlang Database ID|Conlang Database ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Plataforma Acácia|Plataforma Acácia]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Observatório Terras Quilombolas|Observatório Terras Quilombolas]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LMTA folkloro archyvo ID|LMTA folkloro archyvo ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kulturdenkmal-ID Rheinland-Pfalz|Kulturdenkmal-ID Rheinland-Pfalz]], [[:d:Wikidata:Property proposal/UNDRR-ISC Hazard Information Profile ID|UNDRR-ISC Hazard Information Profile ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Код Вестра|Код Вестра]], [[:d:Wikidata:Property proposal/19star performer ID|19star performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EM-DAT disaster number|EM-DAT disaster number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ColBase ID|ColBase ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BIOSOP ID|BIOSOP ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BIOKAND ID|BIOKAND ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://query-chest.toolforge.org/redirect/0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000002BJC71J4LUqy0w0MAAygQUkoMc46KQ2QeA28GuQ6saU Depthness of subway stations in meters] (by [[User:Bouzinac|Bouzinac]])
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/children_of_unborn_parents|Children of unborn parents]], this list shows the child entity's birth date predates the parent entity's birth date: good candidates to check if the birth and relationship statements need correcting. 
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q41178|Haïlé Sélassié Ier]] - Emperor of Ethiopia from 1930 to 1974 
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L9704|slide (L9704)]] - English noun (slaɪd) meaning &quot;a photographic transparency&quot;, &quot;a playground or gym apparatus&quot;, or &quot;a mass movement of earth or snow&quot;

''' Development '''
* The Wikibase Reuse team continued their work on ensuring [https://phabricator.wikimedia.org/T413655 language fallback works for labels of linked entities in GraphQL] and on [https://phabricator.wikimedia.org/T421994 refactoring wbsearchentities] 
* The Wikidata team worked on explored how to reduce load for low data users [https://phabricator.wikimedia.org/T400325 T400325], fixed some bugs on the new mobile editing on Items [https://phabricator.wikimedia.org/T418110 T418110], [https://phabricator.wikimedia.org/T414454 T414454] and improved some error messages [https://phabricator.wikimedia.org/T417797 T417797], [https://phabricator.wikimedia.org/T412145 T412145]

* In the WIT team, engineering continued working on the [https://phabricator.wikimedia.org/T419823 LilDiffCheck prototype]

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/South_Korea|South Korea]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:04, 20. april 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30424079 --&gt;

== Wikidata weekly summary #729 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-04-27. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#728]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Closed request for adminship: '''[[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/Yamato_Shiya|Yamato Shiya]]''' - Congratulations to our newest Admin!
* New requests for permissions/Bot: '''[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/Chamiln17@FineWiki|Chamiln17@FineWiki]]''' - '''Task/s:''' Read-only Wikidata entity cache build for an academic temporal language model dataset.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: Next [[Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group|LD4 Wikidata Affinity Group]] session — 28 April 2026 at 9am PT / 12pm ET / 16:00 UTC / 6pm CEST. This session covers QuickStatements 3.0, the updated batch-editing tool for Wikidata, redeveloped by Wikimedia Brasil with support from Wikimedia Deutschland, featuring a modern interface and improved performance. Watch the previous session recording: [https://www.youtube.com/watch?v=zkd_W_K2CEQ on youtube]. More details: [[Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group/Project Series/QuickStatements3 | QuickStatements3]]

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://diff.wikimedia.org/2026/04/10/the-gballi-browser-designing-for-the-dagbanli-alphabet/ The Gballi Browser: Designing for the Dagbanli Alphabet], by Mohammed Sadat Abdulai and Mohammed Awal Alhassan
** [[DiffBlog:2026/04/21/building-visibility-for-african-women-on-wikimedia-the-empowerher-fellowship|Building Visibility for African Women on Wikimedia: The EmpowerHer Fellowship]] by Andikan Efiok Eduok.
* Papers:
** [https://openhumanitiesdata.metajnl.com/articles/10.5334/johd.430 Call for Edits Nearby: Open Archives Metadata from Saxony] by J. Bemme &amp; M. Munke (2026), latest paper in the Journal of Open Humanities Data series.
** (Deutsch) [PDF] [https://arthist.net/reviews/52225/view=pdf Art History Loves Wiki 2026 | digital/local.collection loves wiki] - report from ArtHist.net on the recent 3rd edition of the conference, held at the Museum Schnütgen, Köln, from 27 – 29 March.
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=7GAI0MXlYBE Live Wikidata Editing, #121] with Jan Ainali and Abbe98.
** (Español) [https://www.youtube.com/watch?v=Ci-TFUyvnAU Build with Wikimedia open data: APIs, SPARQL and visualization] with Carla Toro Fernández, Director Technology WM Chile.
** [https://www.youtube.com/watch?v=1mehivb26qI Every Airport Ever Built (1909-2024)] - an animated map showing where and when airports were built. Powered by Wikidata and OurAirports.
** (Catalan) [https://www.youtube.com/watch?v=1xFbsSRMncs Barcelona Free Software: How to use Wikidata to make public domain digital works visible?], [[d:User:Hiperterminal|User:Hiperterminal]] presents Paulina, discusses the work done in digitising collections and how to make public domain works visible. 
* Notebooks: [https://observablehq.com/@pac02/does-the-country-of-birth-affect-the-likelihood-of Does the country of birth affect the likelihood of having a Wikipedia biography?] by [[User:PAC2]]

''' Tools of the week '''
* [https://app.wikitime.live/ The Human History Atlas (WikiTime)], a browser-based atlas that uses Wikidata and Wikipedia-sourced data to construct timelines and allows exploration of significant historical events.
* [https://olympians.toolforge.org/athletes Wikilympians], a real-time list of all 153,412 known Olympic competitors with Wikidata and Wikipedia coverage statistics

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Wikibase Suite 7.0 and Wikibase Suite Deploy 7.0.0 have been launched! It brings Wikibase closer to feature parity with Wikidata. Here's what's in the latest release:
** [[mw:Extension:Echo|Echo Extension]]: User activity alerts and notifications.
** [[mw:Extension:DiscussionTools|Discussion Tools Extension]]: Set of tools to enhance discussion pages.
** [[mw:Trust_and_Safety_Product/Temporary_Accounts|Temporary Accounts]]: The support for temporary accounts without IP address exposure has been added. It will, however, remain disabled by default, in line with Wikibase Cloud.
** Grouped External Identifiers (https://phabricator.wikimedia.org/T310898): External identifiers are now grouped on entity pages for better readability.
** “Mul” (multi-language) support: Adds support for multi-language values.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: 
**[[:d:Property:P14345|perspective]] (&lt;nowiki&gt;point of view for an image of an object, for example an anatomical structure (ventral, dorsal, frontal)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14347|Bavarian natural monuments ID]] (&lt;nowiki&gt;identifier for natural monuments in Bavaria (Germany), issued by the Bayerisches Landesamt für Umwelt&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14351|‎audio version of text]] (&lt;nowiki&gt;The audio version of a text (e.g. book). Not the audio version of the Wikipedia article about the text (e.g. book).&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14359|‎motive]] (&lt;nowiki&gt;verified reasoning behind an action&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14360|‎award category or rank]] (&lt;nowiki&gt;(qualifier of P166) specific category or rank of an award received, for awards with more than one category or rank&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14346|‎BE-monumen ID]], [[:d:Property:P14348|Team Norway athlete ID]], [[:d:Property:P14349|‎Kantonsspital St.Gallen author ID]], [[:d:Property:P14350|‎Consumer Rights Wiki article ID]], [[:d:Property:P14353|Central Registration Number (Indonesia Military)]], [[:d:Property:P14354|‎Conlang Database ID]], [[:d:Property:P14355|EM-DAT disaster number]], [[:d:Property:P14356|UNDRR-ISC Hazard Information Profile ID]], [[:d:Property:P14357|‎EDAM Ontology ID]], [[:d:Property:P14358|‎Turkey province ID]], [[:d:Property:P14361|Kvinnehistorie.no topic ID]], [[:d:Property:P14362|CNVD-ID]], [[:d:Property:P14363|GiveSendGo fundraising ID]], [[:d:Property:P14364|radiko person ID]], [[:d:Property:P14365|Wikiparfum brand ID]], [[:d:Property:P14366|‎Turkey district ID]], [[:d:Property:P14367|OSDev article ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/different from property|different from property]] (&lt;nowiki&gt;This property is to be distinguished from the other property&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/SELL rating|SELL rating]] (&lt;nowiki&gt;classification in the Syndicat des éditeurs de logiciels de loisirs rating system&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/time expansion|time expansion]] (&lt;nowiki&gt;factor by which a recording's duration has been extended or compressed relative to the original real-time event, without pitch correction; values greater than 1 indicate time expansion (e.g. 10 = ten times longer than real life, pitch lowered tenfold); values less than 1 indicate time compression (e.g. 0.1 = ten times shorter, pitch raised tenfold); 1 = real-time&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Parental Advisory System rating|Parental Advisory System rating]] (&lt;nowiki&gt;content rating for coin-operated video games&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/CINEFOX film ID (reproposal)|CINEFOX film ID (reproposal)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CINEFOX parson ID (reproposal)|CINEFOX parson ID (reproposal)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/VK video ID|VK video ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brew TV|Brew TV]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CycleBase cyclist ID (new)|CycleBase cyclist ID (new)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Royal Australian Air Force service number|Royal Australian Air Force service number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Files of the Reich Chancellery ID|Files of the Reich Chancellery ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/MDpD List of treaties/truces in the time] by  [[:d:User:Bouzinac | Bouzinac ]]
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Occupations|WikiProject Occupations]] for enriching items [[d:Property:P106|occupation ''&lt;small&gt;(P106)&lt;/small&gt;'']], [[d:Q12737077|occupation ''&lt;small&gt;(Q12737077)&lt;/small&gt;'']] with data verified from official national occupation classification systems.
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/without_claims_by_site|Without Claims by Site]] - this report will list how many Wikidata Items have 0 Statements, with a linked Wiki Article/page. Click ''reports/all items'' for a per wiki list, and consider expanding.
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q845661|Okazaki fragments]] - short DNA sequences synthesized discontinuously during DNA replication 
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L29733|transfer (L29733)]] - English noun/verb (ˈtræns.fɜːr) meaning &quot;to move from one place to another&quot;, &quot;a sports team member moving to another team&quot;, or &quot;a ticket allowing continuation of a journey&quot;

''' Development '''
* Query Service: It is now possible to download query results in Wikidata Query Service that include coordinates as KML &amp; GPX (GeoJSON has been available since last year). Text from the first column in the results is used as the value for naming POIs. Thanks again to Atom.oil.2 for the patch. ([[phab:T414376]])
* The Wikidata team continued working on a prototype to make WikiProjects more visible ([[phab:T420907]]) and made the new Wikidata mobile UI use auto-resizing text areas instead of single-line text inputs, in order to make longer values easier to edit ([[phab:T414420]])
* The Wikidata Integrations team now has a working prototype of LilDiffCheck, injecting wikidata changes into recent changes only if there was a change on the wikipedia html ([[phab:T421390]])
* Language fallback will be available this week on the labels of linked entities functionality in GraphQL  ([[phab:T413655]])


[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Main dashboard|field of work]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:28, 27. april 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30424079 --&gt;

== Wikidata weekly summary #730 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-05-04. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#729]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Chamiln17@FineWiki|Chamiln17@FineWiki]] - Task: This bot performs a read-only cache build for an academic temporal language model dataset.
* Other: [[d:Wikidata:WikiProject Ontology/Status of Ontology Classes and Properties|better tools to support constraints implied by properties like disjoint union of]]

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [[d:Event:WikiProjects Days 2026|WikiProjects Days 2026]] (online, June 19 to 21). A community gathering focused on making WikiProjects more useful, visible, and alive. [[d:Event talk:WikiProjects Days 2026|Propose a session]] (deadline for proposals: May 26, 2026) or register now.
** [[m:Language_Diversity_Conference/Submissions|Language Diversity Conference]] - Call for Submissions ends 15 May 2026.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/04/29/wikidata-community-summit-2026-coscup-call-for-proposals/ Wikidata Community Summit 2026 @ COSCUP] - Call for Proposals ends May 9, 2026.
** [https://www.laguardia.edu/event/lic-photo-walking-tourwikipedia-workshop/ LIC Photo Walking Tour + Wikipedia &amp; Wikidata Workshop] - May 16, 12:30 - 16:00 EDT (UTC-4). A historical walking tour of Long Island City, New York, concluding with a Wiki-skills workshop at LaGuardia. Registration on the event link.
* Ongoing: [[d:Wikidata:Events/Coordinate_Me_2026|COORDINATE ME 2026]] - a Wikidata competition for geolocatable content has just started and ends 31 May 2026. Visit the link for details on how to participate.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://christianmahnke.de/en/post/blog-visualisation/ Visualised Blog metadata through SPARQL queries] - ChristianMahnke blog.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/04/22/mozilla-common-voice-meets-wikidata-how-the-dagbanli-dictionary-got-audio-usage-examples/ Mozilla Common Voice Meets Wikidata (How the Dagbanli Dictionary Got Audio Usage Examples)]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/05/03/wiki-loves-mother-tongue-2026-in-the-igbo-community/ Wiki Loves Mother Tongue 2026 in the Igbo Community]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/05/04/eduwiki-workshop-highlights-practical-uses-of-wikimedia-commons-in-education/ EduWiki Workshop Highlights Practical Uses of Wikimedia Commons in Education]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/05/02/recap-wiki-for-human-rights-lgbtiq-nigeria-february-and-march-training/ Recap: Wiki for Human Rights, LGBTIQ+ Nigeria, February and March Training]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/05/01/the-new-artfeminisms-wikidata-modules-are-here/ The new Art+Feminism’s Wikidata Modules are here!]
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=9lEyzX98BFE Panel on Wikidata and public domain in Colombia] (Spanish): on April 24th, the National Library of Colombia, The Cultural Network of the Bank of the Republic of Colombia, Wikimedia Colombia and Fundación Conector discussed about digital heritage and Wikidata, its challenges and opportunities for collaboration.
** [https://www.youtube.com/watch?v=qAnnn-Bk7Tk Wikibase - an introduction by Jason Evans] (Open Data Manager, National Library of Wales). Produced by the Wikimedian in Residence channel, University of Edinburgh.
** [https://www.youtube.com/watch?v=OV4aL2PdjIc A uMap based on Wikidata] - a use-case of Holy Wells located in Ireland, associated with female Saints, powered by Wikidata and OpenStreetMap.
** [https://www.youtube.com/watch?v=ViOkEYQLggM Wikifunctions in practice: Reusable Logic for Wikimedia] - Presentation given by Toby Hudson ([[d:User:99of9|User:99of9]]) at the Wikiconference Australia 2026.
** [https://www.youtube.com/watch?v=-qYi3xPtB8I Mentor Me! Session 3A] - This in-person and hands-on session is provided by the Wikimedia Tyap User Group, and continues in the following sessions: [https://www.youtube.com/watch?v=J4b6Y3w4_ME Mentor Me! Session 3B] and [https://www.youtube.com/watch?v=X2QM5RdJhl0 Mentor Me! Session 3C]. Led by Gwakhap D. Anthony, it will cover how to document languages with Wikidata lexemes.
* Africa Wiki Women:
** [https://www.youtube.com/watch?v=1mrF98BA1SM Linking images from Commons to Wikidata and Wikipedia] -  how images are used across the Projects with examples documenting African Women.
** [https://www.youtube.com/watch?v=fANX6mDde5A Newbies Monthly Meetup for Africa Wiki Women] - further training and introductory skills for Wikidata and how it interacts with the other Wikimedia Projects.
** [https://www.youtube.com/watch?v=yvatmrH1uhQ EditHer Africa Contest (April)] - a beginner-friendly hands-on Wikidata item creation guide and launch of the monthly contest, with a focus on African Women in Works and Leadership.

''' Tool of the week '''
* [https://openhistory.app OpenHistory] – interactive historical atlas of 21k+ Wikidata-sourced historical events, polities, and territories on a timeline+map. SPARQL-driven pipeline, MIT/CC BY-SA. ([https://github.com/kdhillon/openhistory GitHub])

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [https://wikitrivia.tomjwatson.com/ WikiTrivia] - the webgame about putting historical events in the correct order recently got a huge update, thanks to creator Tom Watson.
* [[mw:Wikimedia_APIs/Rate_limits|Wikimedia API's / Rate limits]] - new rate limits are being added for all Wikimedia projects, to ensure sustainable use to the REST an ACTION API's. If you operate a bot and it has recently started producing an error message for producing too many API requests, please consult the linked MediaWiki page and amend your bot as needed.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: [[:d:Property:P14387|‎meta-category for]] (&lt;nowiki&gt;topic or class of items covered by the lowest categories in this meta-category's hierarchy&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14368|KISTI article ID]], [[:d:Property:P14369|FISH Monument Types Thesaurus ID]], [[:d:Property:P14370|FISH Evidence Thesaurus ID]], [[:d:Property:P14371|Organization in cooperation with ISO ID]], [[:d:Property:P14372|ScriptSource script code]], [[:d:Property:P14373|‎ScriptSource language code]], [[:d:Property:P14374|Tube8 performer ID]], [[:d:Property:P14375|Bundestag Group Minutes ID]], [[:d:Property:P14376|Westra code]], [[:d:Property:P14377|Myrotvorets  ID]], [[:d:Property:P14378|‎Irish State Administration Database Unit ID]], [[:d:Property:P14379|Hessische Parlamentarismusgeschichte Abgeordneten-ID]], [[:d:Property:P14380|YouPorn performer ID]], [[:d:Property:P14381|‎GFMIS Agency Code]], [[:d:Property:P14382|‎Royal Australian Air Force service number]], [[:d:Property:P14383|‎Plataforma Acácia ID]], [[:d:Property:P14384|‎Observatório Terras Quilombolas ID]], [[:d:Property:P14385|BIOSOP ID]], [[:d:Property:P14386|BIOKAND ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/(found) liable of|(found) liable of]] (&lt;nowiki&gt;tort or civil wrong a person or organization was found liable of&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/DMCA takedown policy URL|DMCA takedown policy URL]] (&lt;nowiki&gt;DMCA (Digital Millennium Copyright Act) takedown policy or submitting page of this hosting site or UGC (User Generated Content) distributor&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/18 U.S.C. § 2257 policy URL|18 U.S.C. § 2257 policy URL]] (&lt;nowiki&gt;age requirement documentation URL statement of this website or company&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/monolingual text name properties|monolingual text name properties]] (&lt;nowiki&gt;(with an associated language code) name by which a subject is recorded in a database, mentioned as a contributor of a work, or is referred to in a particular context&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Gidrologicheskaya Izuchennost Code|Gidrologicheskaya Izuchennost Code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/QBWiki article ID|QBWiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Dijital İstanbul ID|Dijital İstanbul ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NaPTAN stop area code|NaPTAN stop area code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant Cairn d'un éditeur|Identifiant Cairn d'un éditeur]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Darwin Correspondence person ID|Darwin Correspondence person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ACM Digital Library institution ID|ACM Digital Library institution ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SensCritique person ID|SensCritique person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ National Archives of Japan Digital Archive ID| National Archives of Japan Digital Archive ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/VGs drapsoversikt ID|VGs drapsoversikt ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Semanticscience Integrated Ontology ID|Semanticscience Integrated Ontology ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Senkyo.com|Senkyo.com]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Objectif plumes author pages|Objectif plumes author pages]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Maoyan personage ID|Maoyan personage ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/critify.de publication ID|critify.de publication ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BookNotification author ID|BookNotification author ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/MR9w Script style of manuscript Qur'ans]
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Early_Modern_Silesia|Early Modern Silesia]] 
** [[d:Wikidata:WikiProject_Tango|Tango]]
* WikiProject Highlights: WikiProject Ontology has gathered a [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Ontology_Course/Projects_Offering_2|list of potential projects]] for the second offering of the Wikidata Ontology course, and has published a subpage to discuss the future of [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Status_of_Ontology_Classes_and_Properties|Ontology Classes and Properties]].
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/unmarked_supercentenarians|Unmarked Supercentenarians]] - this list displays humans who do not have a claim ''supercentenarian (Q1200828)'' (or ''alleged supercentenarian (Q106991708)''), but the difference between their Date of Birth and Date of Death is greater than 110 years.
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q174284|Raiders of the Lost Ark]] - a 1981 film directed by Steven Spielberg and starring Harrison Ford, Karen Allen, and John Rhys-Davies.
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L2205|gje (L2205)]] - Norwegian verb (jeː) meaning &quot;to give&quot;, &quot;to perform/hold&quot;, or &quot;to diminish in strength&quot;

''' Development '''
* Mobile statement editing: We continued fixing issues uncovered in testing
* WikiProjects: We are working on adding links to the sidebar of Items to lead people to the respective WikiProjects for that Item. This way we hope to help people more easily find data modelling documentation as well as other editors interested in the same topic.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:51, 4. maj 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30424079 --&gt;

== Wikidata weekly summary #731 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-05-11. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#730]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/AAU_Research_NLP_Bot,_1|AAU Research NLP Bot 1]] - Task(s): Querying Wikidata for entities and relations and paths between them. From 1-hop until 3-hops.
* Closed request for permissions/Bot: [[d:User:MarisDreshmanisBot|MarisDreshmanisBot]] (formerly ''ReNeuralAgent Bot'') has been approved after a community intervention, see the discussion [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot#Maris_Dreshmanis_—_ReNeuralAgent|here]].

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** '''[[d:Event:WikiProjects_Days_2026|WikiProjects Days 2026]]'''  will take place between '''19 - 21 June'''.&lt;br&gt;WikiProjects are crucial to improving data quality and onboarding newcomers to specific areas of Wikidata. This event is the place for all editors to discover WikiProjects, find ones to join, learn about their modelling practices and how to improve the content and tools of your favourite WikiProjects. '''[[d:Special:RegisterForEvent/3670|Register here]]''' to get any news or updates about this new Wikidata X Days event. The '''Call for Proposals''' is open! If you have an idea for a session, please '''[[d:Event_talk:WikiProjects_Days_2026|submit it here]]''' by '''26 May'''.
** [[d:Event:Wikidata Live Editing 122|Wikidata Live Editing]], 11 May
** [https://ai-bridges.org/2026/02/13/symposium/ AI Bridges Symposium] is taking place at ''Senate House, University of London'' across 28 and 29 May. (Free) Registration for this on-site event closes 21 May. The event will begin with introductions to Wikidata, Wikibase, connecting AI with Wikidata and follow on day 2 bringing the full ecosystem together for dialogue, debate, and collaborative action.
* Ongoing: [[d:Wikidata:Events/Coordinate_Me_2026|Coordinate Me 2026]] - edit items with a [[d:Property:P625|P625 ''(coordinate location)'']] from the focus countries and be in the running for a prize. Ends 31 May 2026.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://diff.wikimedia.org/2026/05/08/building-wikimedia-tools-in-northern-nigeria-the-arewa-techcom-hackathon/ Building Wikimedia tools in Northern Nigeria: launch of Arewa TechCom through the Arewa Wikimedia Hackathon 2026]
** [https://addshore.com/tag/wikibase-world/ Editing wikibase.world (a MediaWiki site), with Jules (an AI agent)] by Addshore.
** [https://www.linkedin.com/pulse/libraries-ai-infrastructure-african-edition-stuart-michael-edelenbos-bsage/ Libraries as AI Infrastructure: The African Edition] - reflections on overlooked African contributions to linked data and AI infrastructure, highlighting Wikibase-powered projects African Literary Metadata (ALMEDA) and Nigeria’s Semantic Name Authority Recognition (SNAR). By Stuart Michael Edelenbos
** [https://www.tabakalera.eus/en/tabakalera-has-promoted-open-access-cultural-knowledge-linking-medialab-catalogue-wikidata Tabakalera promotes open access to cultural knowledge by linking their medialab catalogue to Wikidata]
** [https://blog.stoa.org/archives/4398 The Stoa: a Review for Digital Classics - report on Linked Pasts 11 - Epigraphic Data in Wikidata, from Ontology to Practice]
** [[Diffblog:technical-tinkering-for-commonsdb-at-the-wikimedia-hackathon/|Technical tinkering for CommonsDB at the WM Hackathon]] by Ainali.
** [https://www.ezrabrand.com/p/introducing-index-historical-jewish-figures Ezra Brand - Introducing a New Index of Biblical, Talmudic, and Medieval Jewish Figures] - Wikidata helps index and categorise Jewish figures into distinct periods.
** (Deutsch) [https://arthist.net/archive/52383 ArtHist: New Art-Historical Resource on the Web] and [https://blog.tib.eu/2026/05/11/eingepraegte-geschichte-das-meistersiegel-wiki-ist-online/ TIB Blog: Embossed story – the Meistersiegel-Wiki is online] are both articles about the new ''Meistersiegel'' Wikibase instance.
* Papers: [https://journals.ub.uni-heidelberg.de/index.php/dco/issue/view/7602 Volume 12,2] of [[:d:Q130266048|Digital Classics Online]] contains many papers regarding the use Wikidata and Wikibase in the field of Classics:
** [https://doi.org/10.11588/dco.2026.12.112296 ''Hypotheseis, a Database of Named Entities Surrounding Greek Rhetorical Exercises''] by [[:d:User:Epìdosis|Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo]]
** [https://doi.org/10.11588/dco.2026.12.112294 ''Altinum: a Wikidata Project for Digital Epigraphy and Prosopography''] by [[:d:User:Anna Clara Maniero Azzolini|Anna Clara Maniero Azzolini]]
** [https://doi.org/10.11588/dco.2026.12.112287 ''The NIKAW Project: An Infrastructure of Texts, Entities and Language Models to Study the Circulation of Knowledge in the Ancient World''] by [[:d:User:Ake1990|Margherita Fantoli]]
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=WGcTriZO6dA OpenDataDEx - Exploring Supreme Court Rulings in Wikidata], for The Knowledge Commons project. Try it out for yourself: [https://opendatadex.com/ Open Data Explorer]
** [https://www.youtube.com/watch?v=hGsdryuQwTI Wikidata: Introduction and Basics] - an introductory session provided by WMUG Uganda.
** (Arabic) [https://www.youtube.com/watch?v=i67lJQfGPFg Introduction to Wikidata] hosted by Michel Bakhni for the channel: ''Wikimedia group for those interested in Islamic civilization''
* Presentations:
** (Deutsch) [[c:File:Wikidata_in_Museen,_Archiven_und_Bibliotheken.pdf|Wikidata in Museums, Archives and Libraries]]
** [[c:File:Wikicite_2025_white_paper_summary.pdf|White Paper (PDF) - Wikidata Days and Wikicite (2025)]] - Open bibliographic metadata in practice, what was learned in Bern and what libraries and the community can do next.

''' Tool of the week '''
* [https://opendatadex.com/ Open Data DEx Explorer] - ''&quot;an interactive graph visualizer of semantic Open Data. Relationships are discovered heuristically and a graph structure created in real time, allowing navigation and insight into raw data without building formal ontologies.&quot;''Read more on [https://theknowledgecommons.org/ The Knowledge Commons blog], by Michelle Tomlyn.
* [https://gapmap.wiki GapMap.Wiki] - explore knowledge gaps between different language Wikipedia's. GapMap identifies Wikipedia articles that exist in many languages but missing from the target, helping editors prioritize which articles to translate or create. No AI is used, just comparing publicly available databases.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Mobile editors can now edit all datatypes directly in the mobile view. To help improve this new interface, Wikimedia Deutschland is looking for volunteers (especially editors from Right-to-left languages) for UX testing sessions. Participants will be compensated for their time. Sign up [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/bo2e7e2a/apply here] (greatquestion) and learn more on the project page: [[d:Wikidata:Usability and usefulness/Item editing experience/Mobile editing of statements|Mobile editing of statements]]

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''
&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: 
**[[:d:Property:P14392|‎energy density]] (&lt;nowiki&gt;amount of energy extractable from a substance (e.g. in a combustion engine) per unit of volume or of mass&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14401|‎Parental Advisory System rating]] (&lt;nowiki&gt;content rating for coin-operated video games&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifierss: [[:d:Property:P14388|Cyprus company ID]], [[:d:Property:P14389|‎DBNL title ID]], [[:d:Property:P14390|ShotOnWhat film ID]], [[:d:Property:P14391|‎Shinmei database ID]], [[:d:Property:P14394|‎ColBase ID]], [[:d:Property:P14395|Lubimyczytać version/edition ID]], [[:d:Property:P14396|Files of the Reich Chancellery ID]], [[:d:Property:P14397|‎Darwin Correspondence person ID]], [[:d:Property:P14399|‎Gidrologicheskaya Izuchennost Code]], [[:d:Property:P14403|‎Brew TV movie ID]], [[:d:Property:P14404|National Archives of Japan Digital Archive ID]], [[:d:Property:P14405|PlayStation Trophies trophy ID]], [[:d:Property:P14406|Tax Identification Number (Spain)]], [[:d:Property:P14407|‎19star actor ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/concentration camp prisoner number|concentration camp prisoner number]] (&lt;nowiki&gt;registration or prisoner number assigned to a person in camps operated under Nazi persecution between 1933 and 1945&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/ID für Kulturdenkmale in Lübeck|ID für Kulturdenkmale in Lübeck]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Datenbank-ID für Kulturdenkmale in Lübeck|Datenbank-ID für Kulturdenkmale in Lübeck]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Prime Video URL ID|Prime Video URL ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Prime Video GTI|Prime Video GTI]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Portable Antiquities Scheme record ID|Portable Antiquities Scheme record ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un(e) éditeurice dans le DEF19 2.0|Identifiant d'un(e) éditeurice dans le DEF19 2.0]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Apple TV parson ID|Apple TV parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CINEMATODAY film ID|CINEMATODAY film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Verfassungsblog author ID|Verfassungsblog author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Blätter author ID|Blätter author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EGAFD film ID|EGAFD film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Museum of Canadian Music artist ID|Museum of Canadian Music artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Museum of Canadian Music work ID|Museum of Canadian Music work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BGAFD film ID|BGAFD film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Movielens ID|Movielens ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Instrumentalistinnen-Lexikon ID|Instrumentalistinnen-Lexikon ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/parliament.scot member ID|parliament.scot member ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Space/Queries#Astronauts_members_of_space_missions|Astronauts members of Space Missions]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Horse_racing/Queries#All_horses|All Horses in Wikidata]]
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Horse racing|Project Horse Racing]] : On topics relating to horse racing.
** [[d:Wikidata:WikiProject_William_%26_Mary_Law_School_EMCO|Project William &amp; May Law School EMCO]] - to create and enhance entities for persons and corporate bodies related to the law school, for use in the library's metadata and archival work.
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Part_2:_How_to_use_QuickStatements_3.0_to_upload_data_to_Wikidata_for_Govdirectory|Project GovDirectory: How to use QuickStatements 3.0 to add data to GovDir]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Ontology_Course/Projects_Offering_2/Modelling_Dictionary_Usage_Labels_in_Wikidata|Ontology Course: Projects Offering 2]] - Modelling Dictionary Usage Labels in Wikidata, Roots and Rhythms: Modelling music as cultural heritage. 
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q208108|Catch Me If You Can]] - a 2002 film by Steven Spielberg starring Leonardo DiCaprio and Tom Hanks. A dramatic re-telling of the life and exploits of serial confidence man Frank Abegnale Jr., ironically the events of the film were later found to be mostly fabricated. 

''' Development '''
* Mobile statement editing: We are continuing to improve the UX and fix issues uncovered in testing
* Making WikiProjects more visible: We are working on adding links to the sidebar menu of Items to make it easier for people to find the WikiProject(s) associated with an Item, find like-minded people and learn about data modelling conventions etc in that particular area
* Query Service: The service is being hit quite heavily and the Wikidata Platform team is working on blocking scrapers and misbehaving tools
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are continuing our experiment to further reduce the amount of Wikidata changes that show up on Recent changes and Watchlist but don't actually change the article. Specifically we are looking at checking if there is any difference in the rendered article before and after the change coming from Wikidata

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory|public universities]] 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:21, 11. maj 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30513889 --&gt;

== Wikidata weekly summary #732 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-05-18. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#731]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot:
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/PatsaBot 1|PatsaBot 1]] - '''Task/s:''' Add sitelink from [[Special:PrefixIndex/Template:Taxonomy/|Template:Taxonomy/*]] on thwiki to same entry from enwiki and update Thai description from generic template format to &quot;แม่แบบอนุกรมวิธาน&quot; (taxonomy template).
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/MarisDreshmanisBot 2|MarisDreshmanisBot 2]] - '''Task/s:''' Create occupation Q-items and add native-language labels on existing occupation Q-items from 33 state-issued national occupation classifiers (165 national registries, 154 countries, ~30,000 new Q-items, ~120,000 native labels across 53 languages).
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/ias-kbase|ias-kbase]] - '''Task/s:''' Read-only bulk entity lookups for an internal knowledge graph project. Fetches labels, claims, and sitelinks from Wikidata and intro-paragraph extracts from English Wikipedia. No writes.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** Reminder: Propose a session for [[d:Event:WikiProjects_Days_2026|WikiProject Days 2026]]. Your proposal can be just one or two sentences. Suggestions include topics on how to use WikiProjects to connect with others and improve data modelling, how to revive a neglected WikiProject, and what makes a good WikiProject. [[d:Event talk:WikiProjects Days 2026|Propose a session now]]. Deadline Sunday May 24.
** Wikimedia Indonesia is hosting the [[:c:Commons:Kompetisi Penyajian Data|2026 Data Visualization Competition]] from 10th to 31st May 2026. We welcome visualization and essay submissions from Indonesian participants on various topics ranging from Indonesian history to biological diversity.
** [[d:Event:Swedish online editathon 300|The three-hundred online Wikidata meetup in Swedish]], May 24
** [https://www.gw.uni-hamburg.de/ueber-die-fakultaet/digital-humanities/dh-lab/veranstaltungen/26-05-27-hands-on-wiki.html Wikidata: An Open Knowledge Graph for Research and Beyond], a workshop on-site at the Digital Humanities Lab (C2003), University Hamburg, 27 May, 14:15 – 15:45 CEST. Registration (via link).

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs: [https://forum.mapillary.com/t/easy-way-to-add-imagery-to-wikipedia-and-wikidata-items-with-wikishootme-and-mapillary/10375 Easy way to add images to Wikipedia &amp; Wikidata items, with WikiShootMe and Mapillary]
* Papers:
** [https://www.jlis.it/index.php/jlis/article/view/698 ''Wikidata and authority files: reconciliation and cooperation procedures''] by [[:d:User:Epìdosis|Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo]]: an overview of the interactions between Wikidata and library authority files and of the usage of Wikibase by library authority files up to July 2025
** [https://www.jlis.it/index.php/jlis/article/view/675 ''Institutional practices in gender recording: an analysis of National Libraries''] by Novaes de Mendonça, and Ana Carolina Simionato Arakaki: contains references to Wikidata and its interconnection with library authority files
** [https://www.aidainformazioni.it/index.php/aidainformazioni/article/view/350 ''Modellizzazione delle conoscenze: Thesaurus Nuovo soggettario e Wikidata, due strumenti a confronto''] by [[:d:User:Elena Cencetti|Elena Cencetti]], Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo and [[:d:User:Elisabetta Viti2|Elisabetta Viti]] (in Italian): a detailed comparison of Wikidata and the [[:d:Q16583225|Nuovo soggettario Thesaurus]] as knowledge organization systems, with a case study regarding the reconciliation with Wikidata of a group of terms of the Nuovo soggettario Thesaurus regarding photography
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=fubhBJGz6YQ Curating shared knowledge about artifacts on Wikidata] with Till Grallert, it explores how the Jarāʾid project used Wikidata to build a multilingual, open knowledge graph of pre-1930 Arabic periodicals.
** [https://www.youtube.com/watch?v=H_oAlLw5CHs LIVE Wikidata editing #122] with User:Ainali and User:Abbe98 do some live editing on Wikidata (in English), and discuss the thought process of what they are doing and why they do it.
** [https://www.youtube.com/watch?v=rIoQFWGDb90 Every Major Oil and Gas Pipeline in History Mapped] - a visualisation utilising Wikidata, OpenStreetmap, Wikipedia and Global Energy Monitor.
*Presentations
**[[c:File:Reseau_LGBTQI_2026_-_John_SAMUEL.pdf|La fabrique collective des histoires queer dans les communs numériques]]. Presentation by [[User:Jsamwrites|John Samuel]] and panel, 2e Rencontres du Reseau Jeune Recherche LGBTQI+, Université Lyon 1, 12 May 2026

''' Tool of the week '''
*[https://prop-explorer.toolforge.org/ Wikidata Property Explorer] is a tool by user Steven Liu. The tool is used for exploring Wikidata properties
* [https://securitybaseline.eu securitybaseline] use Wikidata to get the domain names for institutions

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [https://maproulette.org/browse/challenges/55009 MapRoulette Challenge (Chile)]: Improve heritage-related items around Santiago, Chile, linking them to Wikidata and OpenStreetMap.
* The Wikidata Platform team has published its [[D:Wikidata:SPARQL_query_service/WDQS_backend_update/Backend_Replacement|backend replacement recommendation]] and accompanying [[wikitech:Wikidata_Query_Service/WDQS_Architecture_re-design|technical architecture]] for the migration of the Wikidata Query Service (WDQS) away from Blazegraph. Feedback is invited until May 25th 2026, especially on potential gaps and impacts on advanced use cases. Wikidata community members and WDQS users are also encouraged to help identify high-impact tools and workflows that may need attention on [[D:Wikidata:SPARQL_query_service/WDQS_backend_update/High-Impact_Use_Cases|this page]]. Feedback can be shared on the [[D:Wikidata_talk:SPARQL_query_service/WDQS_backend_update|Migration talk page]] or during the [[D:Wikidata:Blazegraph_Migration_Office_Hours|next office hour]]. See the [[D:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|WDP team newsletter]] for more details

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes:
**[[:d:Property:P14408|contains cadastral area]] (&lt;nowiki&gt;cadastral area that is wholly or partly contained by a municipality&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14413|algebraic closure]] (&lt;nowiki&gt;‎algebraic closure of the field&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14414|real closure]] (&lt;nowiki&gt;real closure of the formally real field&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14415|eusocial caste]] (&lt;nowiki&gt;specialized type of an eusocial animal&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14416|Wikimedia Commons content descriptor]] (&lt;nowiki&gt;Wikimedia Commons content descriptor which applies to this media file&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14424|‎time expansion]] (&lt;nowiki&gt;factor by which a recording's duration has been extended or compressed relative to the original real-time event, without pitch correction.&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14425|‎SELL rating]] (&lt;nowiki&gt;French video game content rating (1999–2003)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14427|age requirement documentation URL]] (&lt;nowiki&gt;URL for a website's statement of compliance with U.S. legal record-keeping requirements related to visual depictions of actual sexually explicit conduct&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14430|maximum vehicle length]] (&lt;nowiki&gt;maximum authorized length for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14431|maximum vehicle width]] (&lt;nowiki&gt;maximum authorized width for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14432|maximum vehicle weight]] (&lt;nowiki&gt;maximum authorized weight (tonnage / gross vehicle weight) for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment (load limit)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14433|maximum vehicle height]] (&lt;nowiki&gt;maximum authorized height for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment (regulatory limit from signage)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14434|‎independent of theory]] (&lt;nowiki&gt;theory that proves neither this proposition nor its negation&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14453|‎gender-neutral form of label]] (&lt;nowiki&gt;form of name or title with no assumption of gender&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14457|subject named as (monolingual text)]] (&lt;nowiki&gt;with an associated language code) name by which a subject is recorded in a database, mentioned as a contributor of a work, or is referred to in a particular context&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14458|alternative name (monolingual text)]] (&lt;nowiki&gt;with an associated language code) qualifier for alternative name(s), given for a subject in a database entry, or preserved in references (even these are no longer the preferred name&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14460|‎CWSAC classification]] (&lt;nowiki&gt;Level of military significance for American Civil War battles as defined by the 1993 Civil War Sites Advisory Commission (CWSAC) report.&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14465|DMCA takedown policy URL]] (&lt;nowiki&gt;DMCA (Digital Millennium Copyright Act) takedown policy or submitting page of this hosting site or UGC (User Generated Content) distributor&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14469|election result map]] (&lt;nowiki&gt;map that displays the result of this election&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14471|‎paid-up capital]] (&lt;nowiki&gt;portion of a company’s issued share capital that has been paid by shareholders&lt;/nowiki&gt;)
*Newest External identifiers: [[:d:Property:P14407|‎19star actor ID]], [[:d:Property:P14409|ACM Digital Library institution ID]], [[:d:Property:P14410|Stockholm public transport stop ID]], [[:d:Property:P14411|Go2Senkyo.com politician ID]], [[:d:Property:P14412|SensCritique person ID]], [[:d:Property:P14417|Census of Italian Architecture since 1945]], [[:d:Property:P14418|CINEFOX film ID]], [[:d:Property:P14419|‎CINEFOX person ID]], [[:d:Property:P14420|Cultural heritage Database-ID in Lübeck]], [[:d:Property:P14422|Dijital İstanbul cultural property ID]], [[:d:Property:P14423|VG homicide ID]], [[:d:Property:P14426|Portable Antiquities Scheme record ID]], [[:d:Property:P14428|‎EGAFD film ID]], [[:d:Property:P14429|Cairn.info publisher ID]], [[:d:Property:P14435|‎BGAFD film ID]], [[:d:Property:P14436|‎Apple TV person ID]], [[:d:Property:P14437|Blätter author ID]], [[:d:Property:P14438|‎critify.de publication ID]], [[:d:Property:P14439|Semanticscience Integrated Ontology ID]], [[:d:Property:P14440|Prime Video ID]], [[:d:Property:P14442|Objectif plumes author ID]], [[:d:Property:P14443|‎Museum of Canadian Music artist ID]], [[:d:Property:P14444|‎Museum of Canadian Music work ID]], [[:d:Property:P14445|Lübeck Culturul heritage ID]], [[:d:Property:P14446|Rhineland-Palatinate Cultural heritage ID]], [[:d:Property:P14447|DEF19 2.0 publisher ID]], [[:d:Property:P14449|MovieLens movie ID]], [[:d:Property:P14450|Verfassungsblog author ID]], [[:d:Property:P14451|QueenBallers player ID]], [[:d:Property:P14452|NaPTAN stop area code]], [[:d:Property:P14459|CycleBase cyclist ID (new)]], [[:d:Property:P14461|‎Book Notification author ID]], [[:d:Property:P14462|‎Prime Video GTI]], [[:d:Property:P14463|‎parliament.scot member ID]], [[:d:Property:P14464|Instrumentalistinnen-Lexikon ID]], [[:d:Property:P14468|Goodreads genre ID]], [[:d:Property:P14470|‎Giant Bomb Wiki ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to reviews: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/contributed to narrative universe|contributed to narrative universe]] (&lt;nowiki&gt;''(no English description proposed yet)''&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Grokipedia page title|Grokipedia page title]] (&lt;nowiki&gt;page title used in a Grokipedia article URL&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/especially|especially]] (&lt;nowiki&gt;qualifier for statements to refine a value that applies more generally, but applies especially to a more specific value; a more specific qualifier than &quot;including&quot; (P1012)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Common Vulnerability Scoring System score|Common Vulnerability Scoring System score]] (&lt;nowiki&gt;Common Vulnerability Scoring System (CVSS) score&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Depicts taxon|Depicts taxon]] (&lt;nowiki&gt;depicts taxon&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Still taken from the film|Still taken from the film]] (&lt;nowiki&gt;Still taken from the film&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/StaphBase ID|StaphBase ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Geohashing wiki page|Geohashing wiki page]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant d'un fonds au catalogue collectif de France|identifiant d'un fonds au catalogue collectif de France]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Oireachtas bill ID|Oireachtas bill ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Defense Technical Information Center Accession Number|Defense Technical Information Center Accession Number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/European System of Accounts ID (Germany)|European System of Accounts ID (Germany)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un éditeur sur OpenEdition|Identifiant d'un éditeur sur OpenEdition]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Natalie ID|Natalie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AV CHANNEL actress ID|AV CHANNEL actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Mineral Resources Data System deposit ID|Mineral Resources Data System deposit ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wikimedia Phabricator project|Wikimedia Phabricator project]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AWA artist ID|AWA artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Rakuten Music artist|Rakuten Music artist]], [[:d:Wikidata:Property proposal/recochoku artist ID|recochoku artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant AnnuSéries d'une série télévisée|identifiant AnnuSéries d'une série télévisée]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/NadJ Library of Congress occupations by Label and Lccn no.] ([https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Request_a_query&amp;oldid=2492426393#Getting_'Subject_named_as'_qualifier source])
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Malaysia/Activity/Datathon/Wiki_x_K-pop_2026:_Datathon|Project Malaysia / Wiki x K-pop 2026 Datathon]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Occupations/Roadmap|Project Occupations / Roadmap]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/SummerCoworking|Project LD4 Wikidata Affinity Group / SummerCoworking]]
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/children_of_dead_mothers|Children born after  Mothers death date]]

''' Development '''
* Tighter connection of the Wikibase Ecosystem: We've been working on making it possible to use Wikidata Items (and later from other Wikibase instances) as values in statements on other Wikibase instances. You can now try it out on a demo system or set up your own test instance to give it a try. [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikibaseug@lists.wikimedia.org/thread/D4RA5JQAJ5MUUDIVHGELWWE7OSSWXV5B/ More details in the announcement].
* Wikidata integration in the Wikimedia projects: We are continuing the work on showing less irrelevant changes on recent changes and watchlist on Wikipedia and co by trying to determine if an edit from Wikidata actually changed the rendered article or not
* Mobile statement editing:
** We worked on reducing the load for users with limited data
** We are continuing to fix issues uncovered in testing
* Making Wikiprojects more visible: We are getting ready for testing of the prototype. We'll be adding links to the respective Wikirojects on Item pages in the tools menu to make it easier for people to find the corresponding Wikiprojects. This is based on statements already on the Item such as specific external IDs.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:03, 18. maj 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30539411 --&gt;

== Wikidata weekly summary #733 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-05-25. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#732]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Skolkoll-bot 1|Skolkoll-bot 1]] - '''Task(s)''': Adding Skolverket identifiers and source URLs to Swedish school items

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: Wikicafé May Edition: ''De Wikidata à Wikipédia abstraite : promesses et illusions du savoir structuré (From Wikidata to Abstract Wikipedia: Promises and Illusions of Structured Knowledge)'', Presentation by [[User:Jsamwrites|Jsamwrites]],  [https://zonestamp.toolforge.org/1779793200 May 26, 2026 at 13:00]  [https://fr.wikipedia.org/wiki/Projet:Wikifier_la_science/WikiCaf%C3%A9s video link], organized by [[User:DMontagne en résidence|DMontagne en résidence]].

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Papers: [[:d:User:Anna Clara Maniero Azzolini|Anna Clara Maniero Azzolini]], [[:d:User:Pietro Ortimini|Pietro Ortimini]], and [[:d:User:Epìdosis|Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo]], [https://www.saeg-papers.it/ultimo-fascicolo#h.6zzzvpg7mcw2 ''Wikibase and Wikidata for Greek and Latin Epigraphy: Modelling, Analysing, and Making Reusable Linked Open Data'']
* Videos: [[:d:User:Digitalphilologist|Monica Berti]] and Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo, [https://github.com/SunoikisisDC/SunoikisisDC-2025-2026/wiki/Summer-2026-Session-5 ''Wikidata Queries for Greek and Latin Philology''] (SunoikisisDC, Summer 2026); [[:commons:File:SunoikisisDC Summer 2026 - Wikidata Queries for Greek and Latin Philology.pdf|slides on Commons]] + [https://www.youtube.com/live/HuFZNZ7E9pw video on Youtube]; for more information, cf. the WikiProjects [[:d:Wikidata:WikiProject Antiquity/Pauly-Wissowa|Antiquity/Pauly-Wissowa]] and [[:d:Wikidata:WikiProject LAGL|LAGL]]

''' Tool of the week '''
* [https://lexemap.toolforge.org/ LexeMap] - is a lexeme coverage mapper that audits Wikidata lexeme data across languages. It runs live SPARQL queries against Wikidata and cross-references against Wiktionary to identify gaps in lexicographical data.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Starting May 28, 2026, the &lt;code&gt;Special:EntityData&lt;/code&gt; page will no longer support the PHP‑serialized format (e.g &lt;code&gt;.php&lt;/code&gt; URLs). Affected requests will return HTTP errors. Please switch to a stable format like JSON (example: &lt;code&gt;Q42.json&lt;/code&gt;). The change is already active on test and beta wikis. ([https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikidata@lists.wikimedia.org/thread/W4SBS3PREJYEAVZU2JSV47ZJWOJJ7YM6/ full announcement])

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14475|‎SIK-ISEA document ID]], [[:d:Property:P14476|identifiant d'un fonds au catalogue collectif de France]], [[:d:Property:P14477|‎StaphBase ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/PCBS Locality code|PCBS Locality code]] (&lt;nowiki&gt;Locality Code of the Palestinian Central Bureau of Statistics&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/nameplate image|nameplate image]] (&lt;nowiki&gt;image of a name-plate or similar identifying plate of the subject&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/photographer|photographer]] (&lt;nowiki&gt;photographer&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant Bibliothèques patrimoniales de Paris|Identifiant Bibliothèques patrimoniales de Paris]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CUEAnexo|CUEAnexo]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Enciclopedia Católica Wikitólica ID|Enciclopedia Católica Wikitólica ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Adult Film Database film series ID|Adult Film Database film series ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Adult Film Database studio ID|Adult Film Database studio ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Satker ID|Satker ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Inaproc Instance ID|Inaproc Instance ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/British Libray catalogue ID|British Libray catalogue ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Swedish-Danish Dictionary ID|Swedish-Danish Dictionary ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Roller-results.com skater ID|Roller-results.com skater ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://query.wikidata.org/#%23%20people%20born%20at%20sea%0ASELECT%20DISTINCT%20%3Fperson%20%3FpersonLabel%20%3FplaceLabel%20%3Fdob%20WHERE%20%7B%0A%20%3Fperson%20wdt%3AP19%20%3Fplace.%0A%20%7B%20%3Fplace%20wdt%3AP31%2Fwdt%3AP279*%20wd%3AQ165.%20%7D%20UNION%20%7B%20%3Fplace%20wdt%3AP31%2Fwdt%3AP279*%20wd%3AQ1229765.%20%7D%0A%20OPTIONAL%20%7B%20%3Fperson%20wdt%3AP569%20%3Fdob.%20%7D%0A%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22en%22.%20%7D%0A%7D%0AORDER%20BY%20%3Fdob%20%3FplaceLabel People born at the sea] ([https://twitter.com/WikidataFacts/status/832620159118385154 source])

* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Database_reports/Sitelinks_to_Wiktionary List of items with links to Wiktionary main space.]
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [https://www.wikidata.org/wiki/Q66 Boeing(Q66)]

''' Development '''
* Mobile statement editing:
** We continued working on reducing the page size to make it easier on mobile data plans
** We are improving how error messages are shown
* Making WikiProjects more visible: We are continuing the work on getting it ready for a first rollout.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:30, 25. maj 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30560068 --&gt;

== Wikidata weekly summary #734 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-06-01. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#733]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/William Avery Bot 13|William Avery Bot 13]] - '''Task/s:'''
** Per [[d:Wikidata:Project_chat#c-Limotecariu-20260524073600-Request_to_replace_Asturian_term_&quot;*estauxunidense&quot;_with_&quot;d'Estaos_Xuníos&quot;|Project Chat]], replace &quot;''estauxunidense''&quot; in Asturian descriptions with &quot;''d'Estaos Xuníos''&quot;. Example manual edits [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q60842075&amp;diff=prev&amp;oldid=2496674720 here] and [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q20821183&amp;diff=prev&amp;oldid=2496674345 here].
** Also adds a default label, per [[d:Help:Default values for labels and aliases#When should I use default values for labels and aliases?]] and remove redundant labels in the simplest cases.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [https://temporaerhaus.de/termine-und-oeffnungszeiten/ Temporaer Haus: OpenDataMonday], today, 1 June, 19:30 - 22:00 CEST, Augsburger Str. 23-25, 89231 Neu-Ulm.
** [https://meta.wikimedia.org/wiki/WikiKult_Netzwerktreffen_2026 WikiKult Netzwerktreffen 2026: “Wikidata in Kulturerbeinstitutionen”], 11-12th June, Wikimedia Deutschland. German-speaking event for people working with Wikidata in the cultural heritage sector. Open to experienced contributors and newcomers alike.
** [https://www.wikimedia.de/veranstaltungen/wikimedia-und-linked-open-data-im-glam-bereich-verankern/ Making Wikimedia and Linked Open Data Mainstream in GLAMs – The National Library of Wales Journey], 11 June 17:00 - 18:00 CEST, online (English with German translation) – Keynote by Jason Evans.
** (Deutsch) [https://www.zikg.eu/aktuelles/veranstaltungen/2026/podiumsdiskussion-wikibases-knowledge-graphs-und-wikidata Workshop // Wikibases, Knowledge Graphs und Wikidata], Tue 14 July, 10:00 - 13:00 CEST. Participation is for project members, Zentral Institut staff, and interested guests, on-site at Zentralinstitut für Kunstgeschichte. See link for registration details.
** [https://mwsmigration.hypotheses.org/1115 Doing Migration History with Digital Methods: Beyond a Database - Wikibase as Research Infrastructure for Migration Prosopography] Summer University at the German Historical Institute Paris, 8, rue du Parc-Royal, 75003 Paris, 23 June 16:00 CEST.
** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026|WikiProjects Days 2026 - preparing the Program]] - watch this space next week for the first edition of the Event Program or [[d:Special:RegisterForEvent/3670|register]] to be notified of updates.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** ''[[d:User:Niryhpr/Behind_the_QIDs|Behind the QIDs]]'' by User:Niryhpr
** [https://cerlblog.wordpress.com/2026/06/01/improving-the-interconnection-between-wikidata-and-the-cerl-thesaurus/ ''Improving the interconnection between Wikidata and the CERL Thesaurus''] by [[:d:User:Epìdosis|Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo]], also presented (in Italian) in Videos.
** [https://technology.inquirer.net/147036/digitally-mapping-the-philippines-historical-markers Digitally mapping the Philippines’ historical markers] by Eugene Alvin Villar.
* Papers:
** [https://doi.org/10.6084/m9.figshare.32521446 A data-driven analysis of automotive model evolution and technological lineage using Wikidata and Python network visualization] by P. Trunova (2026).
** (Italiano) [https://journals.openedition.org/jtei/6987 De Catulo a Wikidata] by Nusch et al. (2026).
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=sCoOIan3G9Y Adding lifting stones to Wikidata] - OSM for History Buffs
** (O'zbekcha) [https://www.youtube.com/watch?v=AloZrt8HA2Q Participate in the Interlingual Relations Marathon and win!] - Oʻzbekcha Vikipediyadagi (ukwiki) has over 12,000 articles missing a sitelink...time to change that.
** (Italiano) [https://www.youtube.com/watch?v=Bb_WYaz9eYw&amp;t=12665s Wikidata and Library Catalogs: Building and Enabling a Digital Resources Network] by Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo
* Presentations:
** ''[https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Wikicafe-JohnSAMUEL.pdf De Wikidata à Wikipédia abstraite : promesses et illusions du savoir structuré] (From Wikidata to Abstract Wikipedia: Promises and Illusions of Structured Knowledge)'', Presentation by [[User:Jsamwrites|Jsamwrites]], May 26, 2026, [https://fr.wikipedia.org/wiki/Projet:Wikifier_la_science/WikiCaf%C3%A9s Wikicafé May Edition], organized by [[User:DMontagne en résidence|DMontagne en résidence]]. ([https://www.canal-u.tv/chaines/callisto/de-wikidata-a-wikipedia-abstraite-promesses-et-illusions-du-savoir-structure video])
** [https://zenodo.org/records/20409899 DARIAH-EU WG DHwiki - A first year of activity] by D. Lindemann and G. Candela (2026).

''' Tool of the week '''
* [https://wdrc.toolforge.org/ Wikidata Recent Changes API]: This API lets you query Wikidata edits by either properties, or labels/aliases/descriptions/sitelinks. You can retrieve any changes, or specify added/changed/removed.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* On 31 May, item '''[[Q140000000]]''' (&quot;Maxx&quot;, about a cinema in Delmenhorst, Germany) was created.
* Feedback wanted: To support improving Wikidata integration on the Programs &amp; Events Dashboard, the EduWiki Hub invites Wikidata organizers, trainers, and contributors to share suggestions on metrics, tracking features, and workflows you would like to see in the dashboard. In addition, try out the new Advanced Search share your thoughts on the Dashboard talk page. ([https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikidata@lists.wikimedia.org/thread/BK5OBZPHZ7WDGTDPV6LNSLSEJRQLJMKT/ full announcement])

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: 
** [[:d:Property:P14478|found liable for]] (&lt;nowiki&gt;tort or civil wrong a person or organization was found liable of&lt;/nowiki&gt;)
** [[:d:Property:P14489|‎PCBS Locality code]] (&lt;nowiki&gt;Locality Code of the Palestinian Central Bureau of Statistics&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14479|AV CHANNEL actress ID]], [[:d:Property:P14480|AWA artist ID]], [[:d:Property:P14481|CUE/Anexo]], [[:d:Property:P14482|‎Defense Technical Information Center Accession Number]], [[:d:Property:P14483|Catholic Encyclopedia Wikitólica ID]], [[:d:Property:P14484|European System of Accounts ID (Germany)]], [[:d:Property:P14485|OpenEdition Publisher ID]], [[:d:Property:P14486|‎Mineral Resources Data System deposit ID]], [[:d:Property:P14487|‎Natalie ID]], [[:d:Property:P14488|‎Oireachtas bill ID]], [[:d:Property:P14490|Rakuten Music artist ID]], [[:d:Property:P14491|recochoku artist ID]], [[:d:Property:P14492|‎Adult Film Database film series ID]], [[:d:Property:P14493|‎Adult Film Database studio ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review:
** [[:d:Wikidata:Property proposal/category's topic is member of the class|category's topic is member of the class]] (&lt;nowiki&gt;qualifier for use with {{p|14387}} and {{P|4224}} to describe certain sets of categories&lt;/nowiki&gt;)
** [[:d:Wikidata:Property proposal/applicable Structured Data on Wikimedia Commons|applicable Structured Data on Wikimedia Commons]] (&lt;nowiki&gt;the dataset associated with this external id usually contains data applicable to this other wikidata property&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/School ID of the Department of Education, Philippines|School ID of the Department of Education, Philippines]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Beeld en Geluid series identifier|Beeld en Geluid series identifier]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DAM artist ID|DAM artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DAM song ID|DAM song ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Joysound artist ID|Joysound artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Joysound song ID|Joysound song ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/K-MIB performer ID|K-MIB performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DUGA actress ID|DUGA actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Chilean Museums Registry ID|Chilean Museums Registry ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sokmil actress ID|Sokmil actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Filmmakers Person ID|Filmmakers Person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Model Mayhem ID|Model Mayhem ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OCHA Place Code|OCHA Place Code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sri Lanka NGO Secretariat Registration Number|Sri Lanka NGO Secretariat Registration Number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sri Lanka Company Registration Number|Sri Lanka Company Registration Number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AV CHANNEL director ID|AV CHANNEL director ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DUGA director ID|DUGA director ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AllMyLinks ID|AllMyLinks ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AV CHANNEL maker ID|AV CHANNEL maker ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/thegamerdex.com game ID|thegamerdex.com game ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MyDirtyHobby ID|MyDirtyHobby ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fontaines de Belgique ID|Fontaines de Belgique ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wikiparfum fragrance ID|Wikiparfum fragrance ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Canadian Trademark Registration Number|Canadian Trademark Registration Number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DMM director ID|DMM director ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Pantheon.World ID|Pantheon.World ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/Pra Map of countries receiving the Nobel peace prize]
**
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Sri_Lanka|Project Sri Lanka]] for editors who would like to focus on adding materials for [[d:Q854|Sri Lanka &lt;small&gt;''(Q854)''&lt;/small&gt;]]. 
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Cape_Verde|Project Govdirectory added Cape Verde subpage]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_P244_maintenance/Progress_tracker|Project P244 maintenance progress]] - a manually-updated progress tracker, is there a way to automate it?
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/Identified_duplicates|Identified duplicates]] - this list shows items that most likely need merging but cannot due to conflicting sitelinks.
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q140000000|Q140000000: Wikidata's 140 Millionth Item]]

''' Development '''
* Mobile editing of statements:
** We fixed how we handle statements with deleted Properties ([[phab:T402619]])
** We improved the behaviour when using the browser's back button ([[phab:T414454]])
** We continued working on improving the way error responses are shown ([[phab:T423613]])
** We addressed issues found in testing
* Improving the visibility of WikiProjects: We added support for finding the associated WikiProject of an Item based on statements on the Item
* GraphQL:
** We are working on expanding the data available through search. Specifically we are including all Item data in search result nodes ([[phab:T427389]]) and extending the query by Item and Property value to return all Item data ([[phab:T416885]])
** We are improving the documentation.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Nigeria|Nigeria]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:45, 1. junij 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30605449 --&gt;

== Wikidata weekly summary #735 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-06-08. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#734]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Mass-editing_policy|RfC: Mass editing policy]]: The community is currently voting on a proposed policy to regulate mass edits on Wikidata. More input is needed to reach a broad consensus. Please review the proposal and join the discussion/vote on the RFC page.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026#Sessions|'''WikiProjects Days 2026''' - see the first version of the program!]] The online event takes place during the weekend of June 19 - 21. [[d:Special:RegisterForEvent/3670|Register]] for updates and access links.
** [[d:Wikidata:Mezi bajty/Mezi bajty 0|Mezi bajty 0]] - meetup of the Czech Wikidata community in Prague and online, 10th June 17:00 - 19:00 CEST (in Czech, Slovak, English)
** [[m:Event:GND_(Gemeinsame_Normdatei)_SPARQL_Workshop|GND (Gemeinsame Normdatei) SPARQL Workshop|]], 17th July 17:00 - 19:30 CEST (in German) - workshop from the German National Library on use of their SPARQL-endpoint for the GND (Gemeinsamer Normdatei) national authority file for wikidata users and wikipedians.
** (Deutsch) [https://www.nfdi4objects.net/events/n4o_activity_20260818-CM26-RS_Wikidata/ Workshop: Make Research Software Findable using the Software Marketplace Wikidata] - August 18, 14:00 – 16:00 Uhr (CEST), Zoom-link on registration.
** '''[[D:Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_June_2026|Blazegraph Migration Office Hour (June session)]]''' will take place on Tuesday, 9 June 2026 (Tomorrow) at [https://zonestamp.toolforge.org/1781020800 16:00 UTC]. This office hour is focused on supporting the migration away from Blazegraph as the backend of WDQS. Whether you have questions, need clarification, or want to discuss how your use case may be affected. You can register for the session via  [[D:Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_June_2026|the event page]]. In preparation, add questions, feedback, or migration-related support needs to [https://etherpad.wikimedia.org/p/Blazegraph_Migration_Office_Hours this etherpad].
* Ongoing: [[m:Event:Wiki_Loves_Pride/2026|Wiki Loves Pride 2026 (Meta)]] is ongoing and now has a dedicated Wikidata subpage: [[d:Event:Wiki_Loves_Pride_2026|Event: Wiki Loves Pride 2026]].

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** (日本語/Japanese) [https://note.com/shoku_pan_65/n/nc6a788a55c91 [Practice drill: SPARQL basics to make and learn - Let's master Wikidata Query Service] by Shoku_pan_65. Page offers AI translations.
** [https://rtnf.substack.com/p/behind-the-p812-academic-major-property Behind the &amp;lt;P812: academic major&amp;gt; Property] by rtnf.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/05/27/adding-visual-context-to-the-dagbanli-dictionary-how-the-university-of-ghana-hci-lab-dataset-powered-our-sentence-matching-system/ Adding Visual Context to the Dagbanli Dictionary: How the University of Ghana HCI Lab Dataset Powered our Sentence Matching System]. Diff post by Mohammed Sadat Abdulai and Mohammed Awal Alhassan.
* Papers:
** [[m:Research:Newsletter/2026/May|Volume 16, Issue 5 of the Wikimedia Research Newsletter is out!]] - includes 7 papers on Wikidata topics.
** [https://academic.oup.com/database/article/doi/10.1093/database/baag030/8699725  Rosetta Statements: simplifying FAIR knowledge graph construction with a user-centred approach] - Vogt et al., (2026)
** (Русский/Russian) [https://doi.org/10.6084/m9.figshare.32579178 Automated Analysis and Visualization of Geographic Data on Global Volcanoes Based on the Wikidata Semantic Graph] - by Мария Паландер (2026).
** [https://arxiv.org/pdf/2606.02905 Speaker Mining: FAIR Data on Public Broadcasts for Question Answering] by Wittenborg et al., (2026)
* Videos:
** (Español) [https://www.youtube.com/watch?v=i9n8FH3dQ6o Wikidata for Climate Change, Wikipedia for Sustainable Futures] by Daniel Canedo, a workshop on using Wikidata to record linked open data from extreme weather events.
** (Svenska) [https://www.youtube.com/watch?v=hMKm7csn7SE Merge Wikidata samma som] by Magnus Sälgö. What to do when you find duplicate Wikidata Items pointing at the same location on OpenStreetMap.
** (Español) [https://www.youtube.com/watch?v=EoKYp0o5ar4 EntreWikis - Hacerwiki: Progress of Free Knowledge Projects in Colombia] - Colombian Art in Open Data: training and infrastructure on Wikidata
** (Français) [https://www.youtube.com/watch?v=yhe3wJ46xo4 Wikidata for research and teaching] by Pascal Martinolli. Introduces Wikidata basics, SPARQL, practical examples of data visualisation, enriching research data and exploring the opportunities and limitations of linked open personal data.
** (Français) [https://www.youtube.com/watch?v=H4NQb0-pb_k Literature review: FAIR data sharing | FAIR Data Spring 2026] - [https://zenodo.org/records/20510911 Presentation slides], given by Adélie Ranville on their experiences organizing and sharing data using Zenodo, DOI, Zotero, Wikidata, and OpenRefine.
** (Deutsch) [https://www.youtube.com/watch?v=OR8_cD-p4ek Building a shared knowledge infrastructure: a federated wikibase for video and podcasts] hosted by Tim @BorgNetzWerk.

''' Tool of the week '''
* [[m:AutosuggestSitelink|AutoSuggestSitelink]]: New features available. See the update post on [[d:Wikidata:Project_chat#c-M2k~dewiki-20260528122200-AutosuggestSitelink:_New_features_available|Project Chat]]

''' Other Noteworthy Stuff '''
*  The WMF [[D:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|Wikidata pltaform team monthly newsletter (June edition)]] is out
* [https://observablehq.com/@pac02/gender-diversity-in-french-wikipedias-occupation-a Gender diversity in French Wikipedia's occupation articles]
* [https://observablehq.com/@pac02/gender-diversity-in-french-wikipedias-articles-abo Gender diversity in French Wikipedia's articles about fields of knowledge]

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes:: 
**[[:d:Property:P14511|trailer of]] (&lt;nowiki&gt;works that this trailer video represents&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14516|‎EPBC conservation status]] (&lt;nowiki&gt;the conservation status from the Australian Environment Protection and Biodiversity Conservation Act 1999 assigned by the Australian Department of Climate Change, Energy, the Environment and Water&lt;/nowiki&gt;)
*Newest External identifiers: [[:d:Property:P14494|‎Joysound artist ID]], [[:d:Property:P14495|‎Joysound song ID]], [[:d:Property:P14496|DUGA performer ID]], [[:d:Property:P14497|Sri Lanka Company Registration Number]], [[:d:Property:P14498|Wikimedia Phabricator project PHID]], [[:d:Property:P14499|‎Indonesian government work unit ID (satker ID)]], [[:d:Property:P14501|‎DAM artist ID]], [[:d:Property:P14502|‎British Library catalogue ID]], [[:d:Property:P14503|‎OCHA Place Code]], [[:d:Property:P14504|Philippines ‎School ID]], [[:d:Property:P14505|‎Swedish-Danish Dictionary ID]], [[:d:Property:P14506|Filmmakers actor ID]], [[:d:Property:P14507|Chilean Museums Registry ID]], [[:d:Property:P14508|Sri Lanka NGO Secretariat Registration Number]], [[:d:Property:P14509|Beeld &amp; Geluid series ID]], [[:d:Property:P14510|‎INAPROC instance ID (Indonesia)]], [[:d:Property:P14512|DUGA director ID]], [[:d:Property:P14513|AV CHANNEL maker ID]], [[:d:Property:P14514|AV CHANNEL director ID]], [[:d:Property:P14515|AllMyLinks ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/applicable Structured Data on Wikimedia Commons|applicable Structured Data on Wikimedia Commons]] (&lt;nowiki&gt;the dataset associated with this external id usually contains data applicable to this other wikidata property&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/IAU member ID (new)|IAU member ID (new)]] (&lt;nowiki&gt;ID of members in the [https://www.iau.org/IAU/Default.aspx International Astronomical Union (IAU)].&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/height above ground level|height above ground level]] (&lt;nowiki&gt;a property intended to indicate the height of any objects from the ground&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Storm intensity classification|Storm intensity classification]] (&lt;nowiki&gt;category assigned to a meteorological system according to an intensity or classification scale; the scale should be indicated with a qualifier (P1013 and P585)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/service status|service status]] (&lt;nowiki&gt;the operational status of something like ship or building&lt;/nowiki&gt;)
*New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/PTS News Network topic ID|PTS News Network topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OTOTOY ID|OTOTOY ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant EU sanctions tracker|identifiant EU sanctions tracker]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OpenParlData ID|OpenParlData ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Catholica.cz ID|Catholica.cz ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KSW person ID|KSW person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KSW organization ID|KSW organization ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KSW place ID|KSW place ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Myludo ID|Myludo ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant dans La Basa|Identifiant dans La Basa]], [[:d:Wikidata:Property proposal/PurplePort ID|PurplePort ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sokmil idol ID|Sokmil idol ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Hancinema company ID|Hancinema company ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LinkMe ID|LinkMe ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Netmath Glossary ID|Netmath Glossary ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sokmil director ID|Sokmil director ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
** [https://w.wiki/QjCT Table of civic tech organizations with details] ([[d:Wikidata:WikiProject_Civic_Tech/Query|source]])
** [https://w.wiki/QjCZ Timeline of legalisation of same-sex marriage] ([[d:Wikidata:WikiProject_LGBT/Queries#Timeline_of_legalization_of_same-sex_marriages|source]])
* Schema examples: [[d:Q139959656|Nazareth Padilla Montero  &lt;small&gt;''(Q139959656)''&lt;/small&gt;]] has been added as a showcase example of [[d:EntitySchema:E10|human (E10)]]
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Civic_Tech|Project Civic Tech]] -  for anyone developing datasets about civic resources in cities, and discuss best practices for Wikidata collaboration in civic tech. 
** [[d:Wikidata:WikiProject_AI_Cleanup|Project AI Cleanup]] - for reporting, monitoring and combatting edits and contributions from LLM and AI sources. 
** [[d:Wikidata:WikiProject_Who_is_who_in_marine_taxonomy%3F|Project: Whos who in marine taxonomy?]] - inititated by the World Register of Marine Species ([https://www.marinespecies.org%7C WoRMS]), this project will document and enrich entities of the persons who have described marine species.
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_LGBT/Abstract_Wikipedia|Project LGBT]] added an Abstract Wikipedia subpage.
** [[d:Wikidata:WikiProject_Roads/Greece/National_roads|Project Roads]] added a subpage for Greece National roads with highly-visual tables. 
** [[d:Event:Wiki_x_K-pop_2026:_Datathon_2.0|Wiki x K-Pop datathon 2.0]] - there is still some work to do to reach the goal on modelling the album: BABYMONSTER.
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/Deleted_Wikidata_entities_used_in_SDC|Deleted Wikidata entities that are connected to Commons files structured data (SDC)]]
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L652968|kafuni]] - Dagbanli noun that translate to &quot;fan&quot; in English

''' Development '''
* The team was involved in workshops last week so there are no updates.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:54, 8. junij 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30646984 --&gt;

== Wikidata weekly summary #736 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-06-15. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#735]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Request for comments: The discussion about reforming Wikidata's notability policy is ongoing. There is now a [[d:Wikidata:Requests for comment/Notability policy reform|new proposal waiting for your feedback]].

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [[:wmau:WikiLoves_Pride_Australia_2026|WikiLoves Pride 2026]] - six fortnightly editing sessions to add, expand and translate LGBTQ+ content on the Wikimedia projects. 
** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026|WikiProjects Days 2026]] is taking place this coming weekend, 19-21 June. Check out the daily program...&lt;small&gt;(click UTC for your local timezone)&lt;/small&gt;
*** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026#Friday,_June_19th|Day 1]] / Friday, 19.06, 17:00 [https://zonestamp.toolforge.org/1781888400 UTC] - 20:00 [https://zonestamp.toolforge.org/1781899200 UTC]
*** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026#Saturday,_June_20th|Day 2]] / Saturday, 20.06, 10:00 [https://zonestamp.toolforge.org/1781949600 UTC] - 18:00 [https://zonestamp.toolforge.org/1781978400 UTC] 
*** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026#Sunday,_June_21st|Day 3]] / Sunday, 21.06, 14:00 [https://zonestamp.toolforge.org/1782050400 UTC] - 18:00 [https://zonestamp.toolforge.org/1782064800 UTC]
** Click here -&gt; [[d:Special:RegisterForEvent/3670|Register]] &lt;- for access links to the event.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
**[https://jsamwrites.substack.com/p/preserving-pride-across-languages Preserving Pride, Across Languages] : From Wikidata to Abstract Wikipedia: A New Way to Think About Knowledge
** [https://diff.wikimedia.org/2026/06/13/visibility-of-communities-in-nigeria-on-wikidata-2-0-expanding-digital-representation-for-nigerian-communities/ Visibility of Communities in Nigeria on Wikidata 2.0: Expanding Digital Representation for Nigerian Communities] 
** [https://diff.wikimedia.org/2026/06/14/the-years-first-quarter-with-the-igbo-wikimedians-user-group/ The Year’s First Quarter with the Igbo Wikimedians User Group] - Expanding partnerships and contributions to Wikidata, Wikipedia and other sister projects.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/06/13/introducing-the-wiki-afrodemics-mentorship-project-cohort-1/ Introducing the Wiki Afrodemics Mentorship Project Cohort 1] - A pan-african and guided multilingual training on Wikipedia editing, Wikidata contribution, and resource mobilisation.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/06/12/amplifying-womens-stories-and-indigenous-knowledge-feminism-and-folklore-2026-in-the-igbo-community/ Amplifying Women’s Stories and Indigenous Knowledge: Feminism and Folklore 2026 in the Igbo Community] - Improving the representation of women and cultural heritage in Igbo language on Wikidata, Wikipedia and Wikiquote.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/06/14/a-reflection-on-what-i-learned-at-my-first-international-womens-day-celebration/ A Reflection on What I Learned at My First International Women’s Day Celebration] - Celebrating and documenting women activists and politicians on Wikipedia and Wikidata.
** [https://www.botany.one/three-tools-that-bring-digital-botany-within-reach/ Three Tools that bring digital botany within reach] (spoiler: One of them is Wikidata) - article available in DE, ES, FR, JA, PT and ZH-CN.
* Papers: [https://dhq.digitalhumanities.org/vol/20/1/000838/000838.html Open Tool Registries! Resolving the Directory Paradox with Wikidata] by Grallert et al., (2026). As digital humanities tools proliferate, this paper argues that Wikidata can help connect the research landscape by documenting, citing and connecting tool registries.
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=sCoOIan3G9Y OSM / Lifting Stones in Wikidata] - a video tutorial on mapping lifting stones on OpenStreetMap, using two examples from County Kilkenny, Ireland.
** [https://www.youtube.com/watch?v=LANzP0OUoZs Mapping Every Wonder on Earth] - animated visualisation of UNESCO World Heritage Sites recorded in Wikidata.
** [https://www.youtube.com/watch?v=AY_gst9R3I4 2025: Tales of Discovery] - Museums and Heritage channel mentions how Wikidata is being used as a bridge between several sites and projects for 3D modelling ships, wrecks and other artifacts from maritime history.
** [https://www.youtube.com/watch?v=ncPqSIvDm-Q Mentor Me! Session 6] with Jinoy Tom Jacob, who will show us how to use OpenRefine to batch edit Wikidata and the Commons.

''' Tool of the week '''
* [https://bisikbekasi.rf.gd/index.php?page=item&amp;id=L2 BisikBekasi] : Community-curated knowledge base where local data items [https://teletype.in/@hyloxira/qdyLFSX-1Px are integrated] with Wikidata items.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* The [[mw:Growth/Feature_summary#NH|Newcomer Dashboard]] will be deployed to Wikidata pending on-wiki configuration by Admins. The dashboard aims to provide guidance, helpful links, and mentorship opportunities for new editors.
* [https://viaacode.github.io/documentation-visualisations-guido-gezelle/ Guido Gezelle on Wikidata: networking in map] - this project created 5 visualisations produced from Wikidata on the poet Guido Gezelle.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes:
**[[:d:Property:P14517|print matrix state]] (&lt;nowiki&gt;in printmaking, a stage of development of the relief matrix after a permanent modification&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14519|body modification]] (&lt;nowiki&gt;deliberate altering of the human anatomy for non-medical reasons that this person or fictional character has undergone&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14518|Roller-results.com skater ID]], [[:d:Property:P14520|Wikiparfum fragrance ID]], [[:d:Property:P14521|EU sanctions tracker subject ID]], [[:d:Property:P14522|Maoyan celebrity ID]], [[:d:Property:P14523|CINEMATODAY film ID]], [[:d:Property:P14524|DMM director ID]], [[:d:Property:P14525|Model Mayhem ID]], [[:d:Property:P14526|‎DAM song ID]], [[:d:Property:P14527|OpenParlData ID]], [[:d:Property:P14528|‎IAU member ID]], [[:d:Property:P14529|PurplePort ID]], [[:d:Property:P14530|LinkMe ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;

&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review:
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Vistonline|Vistonline]] (&lt;nowiki&gt;Agenzia italiana di visti consolari e legalizzazione documenti, con sede a Roma&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Natural science/Taxon footprint|Natural science/Taxon footprint]] (&lt;nowiki&gt;Taxon footprint&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Sri Lanka Ministry of Education school census number|Sri Lanka Ministry of Education school census number]] (&lt;nowiki&gt;Unique identification number assigned to a school by the Ministry of Education of Sri Lanka, used in the annual school census and official examinations (G.C.E. O/L, A/L)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/sport title|sport title]] (&lt;nowiki&gt;link to sport title (like master of sports or yokodzuna), besides chess and martial arts titles&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/dual notion in category theory|dual notion in category theory]] (&lt;nowiki&gt;dual notion in category theory&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/penalty shootout kicked by|penalty shootout kicked by]] (&lt;nowiki&gt;Indicates the person who took an individual penalty kick during a penalty shoot-out.&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Finnish educational institution ID|Finnish educational institution ID]] (&lt;nowiki&gt;Five-digit identification number for Finnish educational institutes assigned by Statistics Finland.&lt;/nowiki&gt;)

* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'une personne sur ZicTrad|Identifiant d'une personne sur ZicTrad]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Skeivopedia ID|Skeivopedia ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Artistas Visuales Chilenos ID|Artistas Visuales Chilenos ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Mathlib declaration ID|Mathlib declaration ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FES digital collections person ID|FES digital collections person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BBC Bitesize topic ID|BBC Bitesize topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Encyclopedia of China (Third Edition) ID (2026)|Encyclopedia of China (Third Edition) ID (2026)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sceneweb artwork ID|Sceneweb artwork ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sceneweb production ID|Sceneweb production ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/regjeringen.no government ID|regjeringen.no government ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/regjeringen.no ministry ID|regjeringen.no ministry ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/regjeringen.no politician ID|regjeringen.no politician ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Maoyan film ID|Maoyan film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant livres-cinema.info d'un auteur|Identifiant livres-cinema.info d'un auteur]], [[:d:Wikidata:Property proposal/National Operator Code (UK)|National Operator Code (UK)]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* WikiProject Highlights:
** [[d:Event:Wiki_x_K-pop_2026:_Datathon_3.0|Wiki x K-pop 2026: Datathon 3.0]] a.k.a the ICONIC BY MISTAKE EDITING party.
** [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Ontology_Course/Projects_Offering_2/GLAM_Authority_Entity_Ontology_in_Wikidata|Ontology Course 2 / GLAM Authority Entity Ontology in Wikidata]]
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [https://www.wikidata.org/wiki/Special:Log?type=thanks&amp;user=&amp;page=&amp;excludetempacct=1&amp;wpdate=&amp;tagfilter=&amp;wpfilters%5B%5D=thanks&amp;wpFormIdentifier=logeventslist Thanks Log] - who's thanking who and on what. 
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q5020214|2026 FIFA World Cup (Q5020214)]] - in the United States, Mexico and Canada in 2026
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L720932|alikaali (L720932)]] - Dagbanli noun (derived from ha &lt;--ar) which can mean soothsayer, judge or Muslim scholar

''' Development '''
* Ontology federation: The development team is looking for people to give feedback on the new feature that allows editors on other Wikibase instances to use Wikidata's Items as statement values. ([https://wikibase-federation.com more details])
* GraphQL:
** We extended the searchItems field so that developers can now get all Item data immediately from the search results ([[phab:T416885]])
** We are working on the ability to get only best ranked statements ([[phab:T428138]])
* MCP: The Wikidata MCP has been extended. You can now also use an MCP for other Wikibase instances. ([[d:Wikidata:MCP#Wikibase MCP|more details]])
* Wikibase Cloud: We are looking into making it possible to log into Wikibase Cloud instances with your Wikidata account to make it easier for Wikimedians to contribute on Cloud instances.
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects:
** We are planning the migration of the entity usage table to a new database cluster to handle increased usage of Wikidata's data across the Wikimedia projects.
** We are continuing our work to decrease the number of irrelevant changes coming from Wikidata that show up in Wikipedia's recent changes and watchlist. Specifically we are evaluating a prototype that looks at the rendered article before and after the change and determines if anything actually changed in the article before adding an entry to recent changes and watchlist.
* Mobile editing of statements:
** We are improving support for RTL languages.([[phab:T360854]], [[phab:T427655]], [[phab:T427658]], [[phab:T427661]], [[phab:T428246]])
** We started fixing multiple UI layout and spacing issues, including mandatory fields, value fields, snak types, references, and add-statement button usability ([[phab:T428766]], [[phab:T428761]], [[phab:T428759]], [[phab:T428450]])
** We are improving the server-side rendering ([[phab:T409827]])

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:42, 15. junij 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30669932 --&gt;

== Wikidata weekly summary #736 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-06-22. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#736]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/Ziv|Ziv]] - RfP scheduled to end after 24 June 2026 19:26 (UTC)
* New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Nabbot_1|Nabbot 1]] - Task: Adding Turkish descriptions for scientific articles 

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** The [https://wikimedia.eventyay.com/wm/wikimania2026/schedule/ Wikimania 2026 program] has been revealed, go bookmark your favourite sessions.
** [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdneBEtREhStI9VLsTJ9xKKt9L4NEU_BSr297jdOjNTkQJ64A/viewform?pli=1 Physical Training; Improving Health Articles in Africa] - 21 June, 10:00, University of Ibadan.
** The [[m:WikiIndaba_conference_2026|WikiIndaba Call for Proposals ends June 30th]]  - don't forget to submit your Wikidata-sessions.
** Sessions of the WikiProjects Days 2026 event will shortly be available on Commons: [[c:Category:Wikidata_WikiProjects_Days_2026_presentations|Presentations]] / [[c:Category:Wikidata_WikiProjects_Days_2026_videos|Videos]]

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://talk.tiddlywiki.org/t/wikitiddler-tiddlywiki-as-a-live-wikidata-frontend-zero-hosting-auto-updating/15419 WikiTiddler; Tiddlywiki as a live Wikidata frontend] - if you run a TiddlyWiki instance, you can now run queries to the Wikidata Query Service and convert the results to Tiddlers.
** [https://blog.tib.eu/2026/06/19/what-do-we-mean-when-we-talk-about-ai-and-open-knowledge/ TIB: What do we mean when we talk about AI and open knowledge?] - Lozana Rossenova details their experiences at the AI+Bridges Symposium.
* Papers:
** [https://www.elgaronline.com/monobook/book/9781035353750/9781035353750.xml  How to use Wikibase for Mixed-Methods Research], a book published by  F. Bailo, E. Booth, and J. Williams
** [https://zenodo.org/records/20693572 Wikimedia as a Platform for Evidence Synthesis: Quantifying Bias and Literature Coverage in Crowd-Sourced Knowledge Graphs] by D. Mietchen, and J. Dearborn, (2026).
** [https://www.mdpi.com/2227-7390/14/12/2227 From Wikidata to Smart Tourism: A Reproducible Pipeline Based on AI and Fuzzy Logic for Interpretable Multi-Category Classification of Points of Interest] - This paper develops a reproducible pipeline that converts Wikidata POIs into an interpretable tourism taxonomy, enabling multi-category classification and personalized smart tourism applications. By Kontogianni et al., (2026)
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=EKIVrRgLQ6w Name Suggestion Index Explained: How OpenStreetMap Standardizes Brands]
** [https://www.youtube.com/watch?v=_MbZtO2Q2U0  EMCO Wikidata CoP meeting (2026-06-04)]
** [https://www.youtube.com/watch?v=AsBMBpc05sQ Using the Duplicity and WD Fist Tools to edit Wikidata]
** [https://www.youtube.com/watch?v=CkFuyX605nU Unlocking Data through Semantic Linking], presented at ENDORSE 2025 by Thora Hagen. Experiences using 19th-century German encyclopedias, demonstrating how semantic enrichment via Wikidata can reveal fascinating patterns.
** (Deutsch) [https://www.youtube.com/watch?v=K9M4mIP0mZg From your pocket to the knowledge graph: SquirrelBase] is a Wikibase instance that functions as a semantic metadata and reference platform. Make 3D smartphone captures of cultural assets, artworks, and ephemeral structures FAIR.

''' Tool of the week '''
* [https://multilingualprogramming.github.io/MotusArtium/ MotusArtium] : Wikidata GraphQL showcase application for exploring and understanding art movements (alpha version). [https://github.com/multilingualprogramming/MotusArtium/tree/main/graphql GraphQL queries used]
* As seen during WikiProjects Days 2026 - [[d:Wikidata:Tools/Enhance_user_interface#Userscripts_for_improving_data_quality|Classification.js]], visualise parent classes and identify incorrections, detect superclass tree loops. To use, click ''Activate'' and copy the two lines into your Common.js page.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Reminder: Try Ontology Federation to import Items from Wikidata to your Wikibase instance. Share your feedback in the linked survey. ([https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikibaseug@lists.wikimedia.org/thread/LOTFJGPF7V6SQ7KVE6P6RF5MDDBZBV5Q/ full announcement])
* A session at WikiProjects Days 2026 was devoted to general-purpose tools for WikiProjects. A new page under the main Wikidata tools page was created with a list and description of these tools. Take a look at [[d:Wikidata:Tools/WikiProjects|Wikidata:Tools/WikiProjects]] and add any missing tools.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest General datatypes: 
**[[:d:Property:P14531|meteorological intensity classification]] (&lt;nowiki&gt;category assigned to a meteorological system according to an intensity or classification scale; the scale should be indicated with a qualifier (P1013 and P585)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14539|perfumer]] (&lt;nowiki&gt;person who created a perfume&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14540|‎dual notion (category theory)]] (&lt;nowiki&gt;dual of the concept in category theory&lt;/nowiki&gt;)
* External identifiers: [[:d:Property:P14532|catholica.cz ID]], [[:d:Property:P14533|‎Skeivopedia ID]], [[:d:Property:P14534|Mathlib Declaration ID]], [[:d:Property:P14535|Annuséries series ID]], [[:d:Property:P14536|FES digital collections person ID]], [[:d:Property:P14537|‎BBC Bitesize topic ID]], [[:d:Property:P14538|Sri Lanka Ministry of Education school census number]], [[:d:Property:P14541|Encyclopedia of China (Third Edition) ID (2026)]], [[:d:Property:P14542|OTOTOY artist ID]], [[:d:Property:P14543|livres-cinema.info author ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Visual style|Visual style]] (&lt;nowiki&gt;the visual style used in a video game (or other creative work)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/Gmedia rating (video games)|Gmedia rating (video games)]] (&lt;nowiki&gt;Video game ratings of the Saudi Arabian rating system ({{Q|Q28717438}})&lt;/nowiki&gt;)
* External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/altinget.se person ID|altinget.se person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Il cinema ritrovato film ID|Il cinema ritrovato film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Stockholm Archipelago Trail ID|Stockholm Archipelago Trail ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/some properties for category theory|some properties for category theory]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Farzonagon ID|Farzonagon ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TV Guide film ID|TV Guide film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Letterboxd Writer ID|Letterboxd Writer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/d Hits artist ID|d Hits artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/1SCREEN Person ID|1SCREEN Person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/1SCREEN movie ID|1SCREEN movie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fantia ID|Fantia ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/17LIVE ID|17LIVE ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CFLapedia player ID|CFLapedia player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Model-Kartei.de ID|Model-Kartei.de ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/U-NEXT Parson ID|U-NEXT Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/U-NEXT Video ID|U-NEXT Video ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/H-NEXT Parson ID|H-NEXT Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ABEMA Video ID|ABEMA Video ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FOD Parson ID|FOD Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LRT topic ID|LRT topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FOD Video ID|FOD Video ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Jiji Press Member of Parliament ID|Jiji Press Member of Parliament ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wildenstein Plattner Institute ID|Wildenstein Plattner Institute ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/belarusenc.by ID|belarusenc.by ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Huellas Digitales de la Memoria ID|Huellas Digitales de la Memoria ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/socrealizm.com.ua person ID|socrealizm.com.ua person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Pacelli edition person ID|Pacelli edition person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Los Angeles Historic-Cultural Monument number|Los Angeles Historic-Cultural Monument number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Writing Systems Technical Resources script code|Writing Systems Technical Resources script code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Répertoire des films classés film ID|Répertoire des films classés film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Museum of Fine Arts, Houston person ID|Museum of Fine Arts, Houston person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sri Lankan Parliament member ID|Sri Lankan Parliament member ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kanal Architecture entry ID|Kanal Architecture entry ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Web The Television Parson ID|Web The Television Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Web The Television Work ID|Web The Television Work ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q11446|ship (Q11446)]] - large buoyant watercraft

''' Development '''
* We enabled links to WikiProjects in the sidebar and added links to WikiProjects Music, Medicine, Datasets, sum of all paintings, and elections ([[phab:T422935|T422935]], [[phab:T422935|T422935]])
* We added a floating “add statement” button that makes it easier to add statements without looking through the existing statements ([[phab:T417641|T417641]], [[phab:T428450|T428450]]).
* We’re working on making sure that users can tell when statements exist before they add new ones ([[phab:T424009|T424009]]).
* We made some layout fixes to wbui2025 / MEX ([[phab:T428766|T428766]], [[phab:T428761|T428761]], [[phab:T428759|T428759]], [[phab:T427658|T427658]], [[phab:T428853|T428853]]).
* We refactored error handling ([[phab:T423613|T423613]]).
* We’re refactoring the server-side rendering so we don’t need separate .less style files ([[phab:T409827|T409827]]).
* We’re working on the interaction between scrollable values and indicator icons ([[phab:T425974|T425974]]).


[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:32, 22. junij 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30669932 --&gt;

== Wikidata weekly summary #738 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-06-29. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#737]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot:
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/TopDevsBot|TopDevsBot]] - Task/s: Create new items for software-development, design, and consulting companies from source data: topdevs.ai 
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/SonalBot|SonalBot]] - Task/s: Reference Gardener (archive dead reference links) + Welcome Bot (welcome new users) 
* New request for comments: [[c:Commons:Requests_for_comment/Policy_update_for_AI_content|WM Commons: Policy update for AI content]] - this RfC will seek opinions on the use and allowance of AI-generated and modified content. This can have downstream impacts on Wikidata.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [[:meta:Wikimedia Taiwan/Wikidata Taiwan/2026年7月嘉義維基媒體街景踏查團暨工作坊|2026 Chiayi Streetview Workshop]] July 13 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at Tâi-uân tôo-su-sik, Chiayi, Taiwan.
** OpenStreetMap X Wikidata Meetup #90 July 13 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]].

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://blog.lobid.org/2026/06/23/nwbib-wikipedia-bot.html Lobid Blog: NWBibBot – Making a regional bibliography visible in Wikipedia with help from Wikidata]
** [https://tech-news.wikimedia.de/2026/06/24/knowledge-wants-to-be-found/ Tech News (WMDE) Knowledge wants to be found] - We interview Tim Wittenborg about the [https://en.borgnetzwerk.org/ WissKomm Wiki], from the Leibniz Information Center for Science and Technology in TIB Hannover.
** [https://diff.wikimedia.org/2026/06/29/bridging-open-knowledge-and-digital-rights-reflections-from-drif-2026-and-the-wikimedia-community/ Bridging Open Knowledge And Digital Rights: Reflections From DRIF 2026 And The Wikimedia Community]
* Papers: [https://arxiv.org/pdf/2606.27933v1 MathModDB: A Database for Mathematical Models] - The Mathematical Models Database (MathModDB), deployed on the MaRDI Portal within Germany’s National Research Data Infrastructure, provides researchers with a curated knowledge graph that organizes scattered mathematical models, formulas, and assumptions, connects to related tools like MathAlgoDB and MaRDMO, and demonstrates practical use through cases such as plasma physics modeling. By Fiedler et al., (2026)
* Videos:
** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026#Sessions|WikiProjects Days 2026 - recordings now on Commons]], if you missed the event or want to recap what was discussed, individual session recordings are now available from the Event program.
** [[commons:File:Jason Evans, &quot;Making Wikimedia and Linked Open Data Mainstream in GLAMs – The National Library of Wales Journey&quot;.webm|Jason Evans: Making Wikimedia and Linked Open Data Mainstream in GLAMs – The National Library of Wales Journey]]

''' Tool of the week '''
* [https://cyllchuesnconii.rf.gd/panoply/?id=8 Altilunium Panoply] : A lightweight Wikibase alternative for creating collaborative knowledge bases, written as [https://github.com/altilunium/panoply a single PHP file] with no dependencies.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [[d:Event:WikidataCon 2027/Call for expressions of interest to host|Call for local partners: WikidataCon 2027]]: Planning is underway for the next hybrid WikidataCon, and Wikimedia Deutschland is seeking a local affiliate to co-organize the on-site event. Expressions of Interest are due by 13 July. A Q&amp;A clinic will be held on 1 July at 15:00 UTC ([https://bbb.wikipedia.de/rooms/plp-qml-xrj-9ib/ join here]).
* [[mw:Growth/Feature summary|Growth features]] are now available at Wikidata. This update enables access to Mentorship, Impact module, the Help Panel, and a simplified Newcomer Homepage (without Suggested Edits).

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14544|‎Taiwan Central News Agency news topic ID]], [[:d:Property:P14545|‎Stockholm Archipelago Trail ID]], [[:d:Property:P14546|‎Sceneweb artwork ID]], [[:d:Property:P14547|‎Sceneweb production ID]], [[:d:Property:P14548|Fantia ID]], [[:d:Property:P14549|Finnish educational institution ID]], [[:d:Property:P14550|‎altinget.se person ID]], [[:d:Property:P14551|Il cinema ritrovato film ID]], [[:d:Property:P14552|TV Guide film ID]], [[:d:Property:P14553|FOD person ID]], [[:d:Property:P14554|LRT topic ID]], [[:d:Property:P14555|Jiji Press Member of Parliament ID]], [[:d:Property:P14556|Huellas Digitales de la Memoria ID]], [[:d:Property:P14557|Museum of Fine Arts, Houston person ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/subdiscipline of|subdiscipline of]] (&lt;nowiki&gt;less specific academic discipline&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/has garden|has garden]] (&lt;nowiki&gt;Object is a {{Q|1107656}} related to this {{Q|16222597}}&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/ranking by|ranking by]] (&lt;nowiki&gt;issuer of a ranking&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/linguistic group|linguistic group]] (&lt;nowiki&gt;group of people who share the same language, regardless of their ancestry or ethnicity&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Pure Adult actress ID|Pure Adult actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Taiwan Central News Agency News tag id|Taiwan Central News Agency News tag id]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Pure Adult studio ID|Pure Adult studio ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Natural science/GBIF taxon ID|Natural science/GBIF taxon ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Digitaler Portraitindex person ID|Digitaler Portraitindex person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/torial ID|torial ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Dicionário da Língua Portuguesa ID|Dicionário da Língua Portuguesa ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Pontifical Urbaniana University ID|Pontifical Urbaniana University ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Samtrafiken-vehicle-id|Samtrafiken-vehicle-id]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sundsvall Municipality opendata ID|Sundsvall Municipality opendata ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Nakamura Kikaku ID|Nakamura Kikaku ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KBS News topic ID|KBS News topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GIGA actress ID|GIGA actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Zen Pictures actress ID|Zen Pictures actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'une personne sur Autoroc|Identifiant d'une personne sur Autoroc]], [[:d:Wikidata:Property proposal/La Grange ID|La Grange ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Rakuten Books author ID|Rakuten Books author ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/RtYx Roles and contributions of ? in Fictional Universes and Media franchises] ([[d:Wikidata:Request_a_query#c-Jheald-20260627104200-Fantastoria-20260627091900|source]])
* Schema examples: it's World Cup time so here's 2 soccer/football-related EntitySchemas. 
** [[d:EntitySchema:E404|E404:Swedish Soccer Player]] and [[d:EntitySchema:E183|E183:Chilean Women's Football Players]]
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Logic|WikiProject Logic]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Roots_and_Rhythms|WikiProject Roots and Rhythms]]
* WikiProject Highlights: GovDirectory has opened a [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Madagascar|Madagascar]] page.
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q615|Lionel Messi]] - 6 World Cups, scoring in the last 7 consecutive matches.

''' Development '''
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects:
** We are continuing to evaluate the prototype for reducing the number of unnecessary edits from Wikidata that show up in watchlist and recent changes of Wikipedia and co. The approach is to look at the diff of the rendered article before and after the change from Wikidata is made. If there is no difference then the change is probably not relevant for that article. We are collecting a sample to further understand how it performs.
** To continue to address Wikidata's scaling issues, we are planning the migration of entity usage tables to the X1 cluster.
* Mobile editing of statements:
** We implemented more feedback from testing of the new mobile front-end. Specifically we worked on making it clearer when a statements already exist that the editor is trying to add to the Item.
** Additionally, we made minor improvements to the look and feel of the mobile front-end.
* REST API:
** REST search routes now take apihighlimits right into account ([[phab:T428032]])
** We are starting to work on Lexeme support ([[phab:T429572]], [[phab:T429332]])
* GraphQL:
** We added support for requesting “best statements” for a given Property ([[phab:T428138]])
** We are working on adding support for negation in Property value pair filters ([[phab:T429580]])

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Poland|Poland]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:51, 29. junij 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30720282 --&gt;

== Wikidata weekly summary #739 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-07-06. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#738]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Closed request for adminship:
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Interface administrator/1Veertje|1Veertje]] - '''Closed as Successful'''
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Ziv|Ziv]] - '''Closed as Successful'''
* New requests for permissions/Bot:
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/gov-wikidata-match 1|gov-wikidata-match 1]] - '''Task/s:''' Link existing GOV (historical gazetteer) building-like objects to existing Wikidata building-like objects.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/AgenticCommonsBot 1|AgenticCommonsBot 1]] - '''Task/s:''' Add [[Property:P648|Open Library ID &lt;small&gt;(P648)&lt;/small&gt;]] (OpenLibrary author ID) to Wikidata items about people, only where the OpenLibrary author and the Wikidata person have been confirmed to be the same individual, with a source on every statement.
* Closed request for permissions/Bot: 
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/JigildikBot|JigildikBot]] - '''Approved'''
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/SonalBot|SonalBot]] - '''Approved'''
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/ias-kbase|ias-kbase]] - '''Approved'''

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** The Wikidata Platform (WDP) [[D:Event:Blazegraph Migration Office Hours - July 2026|monthly office hour]] takes place '''tomorrow''', {{zonestamp|2026-07-07 16:00|7th July at 16:00 UTC}}. These office hours are focus on the Blazegraph migration work, and the team is inviting all community members to join the discussion. ''Register via [[D:Event:Blazegraph Migration Office Hours - July 2026|the event page]]'' 
** The next Wikidata+Wikibase office hours will take place on Wednesday, 18:00 CEST (in your [https://zonestamp.toolforge.org/1783526400/1783530000?zdl=fU_LqsJADP2a6SZwqXMf9C66UEHQpSiu4zR2otNMnUkX_r2jG8GFEEjCeXDOlELrVcdsvufGrsro10BlnSOL86jlXNNyG-vz7x772XX7s7s0K819JThQe-ALd6gIxv7B4zliJoinEzsCH6dUdZRd4lE5SrsfXRxY-ifzowyiwIE6odzhzdglNOphM4Ub2LpIjG1mTYlc17CgFFiM_QcWUE8v7x0F6hMOUHqIUKhCdPjM8Y7cAQ timezone]), 08th July 2026 in the Wikidata Telegram group. The Wikidata and Wikibase office hours are online events where the development team presents what they have been working on over the past quarter, and the community is welcome to ask questions and discuss important issues related to the development of Wikidata and Wikibase.
** [[m:Event:WMUK_Sandbox_Sessions/Improving_Wikidata_References:_The_Reference_Validator_Tool|Sandbox sessions: Wikidata Reference Validator Tool - improving Wikidata references]] - Aug 15, 17:00 - 18:00 UTC.
** [https://wikiedu.org/courses/documenting-america-wikidata/ Wiki Education + AASLH: Documenting America with Wikidata], a collaboration between Wiki Education and the American Association for State and Local History is offering six hour-long meetings held weekly to introduce attendees to Wikidata and improve content for Wikidata and Wikipedia on American history. Registration ends: July 17, 23:59 Pacific Time (PT)

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs: (fr) [[:w:fr:Wikip%C3%A9dia:RAW/2026-07-05#Le_point_sur_la_diversit%C3%A9_de_genre_dans_les_articles|Le point sur la diversité de genre dans les articles]] in *Regards sur l'actualité du mouvement Wikimedia*
* Papers:
** Spatiotemporal-Heuristic A* Search for Pruning - Historical Influence and Succession Paths in Wikidata - [https://informatika.stei.itb.ac.id/~rinaldi.munir/Stmik/2025-2026/Makalah2026/13524106_Michael%20James%20Liman_Makalah%20Stima.pdf Paper], by Michael James Liman (2026).
** Wikontic: Constructing Wikidata-Aligned, Ontology-Aware Knowledge Graphs with Large Language Models - [https://aclanthology.org/2026.eacl-long.388/ Paper] by Chepurova et al., (2026).
* Videos: (Español) [https://www.youtube.com/watch?v=AL_pyY2PIOE Introduction to Wikidata] - Dr. Claudia De Souza and Prof. Dinah Wilson Fraites introduce Wikidata with Spanish-slides.

''' Tool of the week '''
* [https://zelph.org/ Zelph]: Offers powerful analysis capabilities for the complete Wikidata knowledge graph while remaining adaptable for any semantic domain.
* [https://viz.luarai.com/worldcup-heights World Cup Heights]: An interactive data‑viz app that shows the heights of FIFA World Cup players, arranged so you can quickly compare teams, positions, and overall height distributions.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [[d:Event:WikidataCon 2027/Call for expressions of interest to host|Call for local partners: WikidataCon 2027]]: Planning is underway for the next hybrid WikidataCon, and Wikimedia Deutschland is seeking a local affiliate to co-organize the on-site event. Expressions of Interest are due by 13 July.
* The Wikidata Platform team has published the [[D:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|8th issue of its monthly newsletter]]. This edition includes updates on the migration of WDQS backend away from Blazegraph, including a transition into the next phase '''Initial Implementation (pilot) phase''' following completion of the '''installation phase'''. This update also include some Documentation on Query Rewrites the team will like the Wikidata community and all WDQS users to help review and leave feedbacks. ''see [[D:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|WDP monthly newsletter]] for more details''

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
*  Newest General datatypes:
**[[:d:Property:P14559|prisoner number]] (&lt;nowiki&gt;number or identifier assigned to a prisoner, to be used as a qualifier for P2632 (place of detention)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14574|photographer]] (&lt;nowiki&gt;person who took this photograph&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14595|‎Gmedia rating (video games)]] (&lt;nowiki&gt;video game ratings of the Saudi Arabian rating system&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14603|visual style]] (&lt;nowiki&gt;the visual style used in a video game (or other creative work)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14610|garden]] (&lt;nowiki&gt;garden of this subject&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14613|objects (category theory)]] (&lt;nowiki&gt;the precise objects of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14614|morphisms]] (&lt;nowiki&gt;the precise morphisms of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14615|terminal object]] (&lt;nowiki&gt;the precise terminal object of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14616|initial object]] (&lt;nowiki&gt;the precise initial object of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14617|products (category theory)]] (&lt;nowiki&gt;the precise products of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14618|coproducts (category theory)]] (&lt;nowiki&gt;the precise coproducts of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14619|isomorphisms]] (&lt;nowiki&gt;the precise isomorphisms of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14620|monomorphisms]] (&lt;nowiki&gt;the precise monomorphisms of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14621|epimorphisms]] (&lt;nowiki&gt;the precise epimorphisms of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14622|regular monomorphisms]] (&lt;nowiki&gt;the precise regular monomorphisms of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14623|regular epimorphisms]] (&lt;nowiki&gt;the precise isomorphisms of the category (category theory)&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14624|left adjoint]] (&lt;nowiki&gt;the left adjoint of the functor&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14625|enriched over]] (&lt;nowiki&gt;the base monoidal category, bicategory, etc. of the enriched category&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14626|monoidal category operation]] (&lt;nowiki&gt;the “tensor product” bifunctor of the monoidal category&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14627|2-morphisms]] (&lt;nowiki&gt;the precise 2-morphisms of the 2-category&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Property:P14635|taxon footprint]] (&lt;nowiki&gt;image of a footprint of this taxon&lt;/nowiki&gt;)
* Newest External identifiers: [[:d:Property:P14558|Sri Lankan Parliament member ID]], [[:d:Property:P14560|‎Taiwan Central News Agency news tag ID]], [[:d:Property:P14561|Model-Kartei.de ID]], [[:d:Property:P14562|Wildenstein Plattner Institute ID]], [[:d:Property:P14564|Web The Television work ID]], [[:d:Property:P14565|Web The Television person ID]], [[:d:Property:P14566|U-NEXT person ID]], [[:d:Property:P14567|U-NEXT video ID]], [[:d:Property:P14568|Sokmil director ID]], [[:d:Property:P14569|Sokmil idol ID]], [[:d:Property:P14570|socrealizm.com.ua person ID]], [[:d:Property:P14571|Répertoire des films classés film ID]], [[:d:Property:P14572|‎regjeringen.no ministry ID]], [[:d:Property:P14573|‎regjeringen.no politician ID]], [[:d:Property:P14575|Objectif plumes work ID]], [[:d:Property:P14576|National Operator Code (UK)]], [[:d:Property:P14577|‎Extended Defence of Britain Database ID]], [[:d:Property:P14578|Pacelli edition person ID]], [[:d:Property:P14579|Myludo game ID]], [[:d:Property:P14580|MyDirtyHobby ID]], [[:d:Property:P14581|Maoyan film ID]], [[:d:Property:P14582|‎Los Angeles Historic-Cultural Monument number]], [[:d:Property:P14583|Letterboxd writer ID]], [[:d:Property:P14584|KSW organization ID]], [[:d:Property:P14585|KSW person ID]], [[:d:Property:P14586|KSW place ID]], [[:d:Property:P14587|1SCREEN movie ID]], [[:d:Property:P14588|1SCREEN Person ID]], [[:d:Property:P14589|‎Artistas Visuales Chilenos propertyvalue ID]], [[:d:Property:P14590|‎Canadian Trademark Registration Number]], [[:d:Property:P14591|occitanica.eu ID]], [[:d:Property:P14592|Hancinema company  ID]], [[:d:Property:P14593|ZicTrad person ID]], [[:d:Property:P14594|H-NEXT Person ID]], [[:d:Property:P14596|FOD video ID]], [[:d:Property:P14597|Farzonagon ID]], [[:d:Property:P14598|d Hits artist ID]], [[:d:Property:P14599|ABEMA video ID]], [[:d:Property:P14600|17LIVE ID]], [[:d:Property:P14604|‎regjeringen.no government ID]], [[:d:Property:P14605|Pure Adult actress ID]], [[:d:Property:P14606|Pure Adult studio ID]], [[:d:Property:P14607|‎GBIF taxon ID]], [[:d:Property:P14608|Digital portrait index person (GND) ID]], [[:d:Property:P14609|torial username]], [[:d:Property:P14611|Pontifical Urbaniana University ID]], [[:d:Property:P14628|CatDat category ID]], [[:d:Property:P14629|CatDat functor ID]], [[:d:Property:P14630|CatDat category property ID]], [[:d:Property:P14631|CatDat functor property ID]], [[:d:Property:P14632|‎Samtrafiken-vehicle ID]], [[:d:Property:P14633|GIGA actress ID]], [[:d:Property:P14634|Zen Pictures actress ID]], [[:d:Property:P14636|Olyrix artist ID]], [[:d:Property:P14637|AutorÒc 16-18 author ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New General datatypes property proposals to review:: 
**[[:d:Wikidata:Property proposal/dielectric strenght|dielectric strenght]] (&lt;nowiki&gt;maximum electric field a material can withstand before electrical breakdown occurs&lt;/nowiki&gt;)
**[[:d:Wikidata:Property proposal/about page URL|about page URL]] (&lt;nowiki&gt;URL to the official about page&lt;/nowiki&gt;)
* New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Rakuten Books author ID|Rakuten Books author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Rakuten TV adult Person ID|Rakuten TV adult Person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant sur le Western Orthodox Wiki|Identifiant sur le Western Orthodox Wiki]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Le GRoG ID|Le GRoG ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NHK On Demand Program ID|NHK On Demand Program ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Centre for Computing History exhibit reference ID|Centre for Computing History exhibit reference ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GCD character ID|GCD character ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identificador de agente econômico na ANCINE|Identificador de agente econômico na ANCINE]], [[:d:Wikidata:Property proposal/1SCREEN Program ID|1SCREEN Program ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Architectenregister-id|Architectenregister-id]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LUDAP ID|LUDAP ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TakaWiki ID|TakaWiki ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Terceiro Tempo Que Fim Levou ID|Terceiro Tempo Que Fim Levou ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BiDünyaFilm film ID|BiDünyaFilm film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CNUC code|CNUC code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Steady username|Steady username]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NHK ONE Program ID|NHK ONE Program ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SongLyrics.com song ID|SongLyrics.com song ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Braunschweiger ProfKat ID|Braunschweiger ProfKat ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ClayArena shooter profile ID|ClayArena shooter profile ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Open Collective ID|Open Collective ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Anobii author ID|Anobii author ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Development '''
* The development team are at an offsite retreat this week.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/France|France]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 20:05, 6. julij 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30773585 --&gt;

== Wikidata weekly summary #740 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-07-13. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#739]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

'''Discussions'''
* Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/GA_Kevin|GA Kevin]] - &lt;small&gt;RfP scheduled to end after 14 July 2026 18:40 (UTC)&lt;/small&gt;
* New requests for permissions/Bot:
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Nabbot_2|Nabbot 2]] - '''Task:''' Translating English descriptions to Turkish using a predefined dictionary mapping. 
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/AgenticCommonsBot_1|AgenticCommonsBot 1]] - '''Task:''' Add [[d:Property:P648|Open Library ID (P648)]] (OpenLibrary author ID) to items about people, where the OpenLibrary author and Wikidata person are the same individual, when every  statement is sourced. 
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/EquipboardBot|EquipboardBot]] -  '''Task''': Add [[d:Property:P6912|Equipboard artist ID (P6912)]] to Wikidata items for musicians, sourced from Equipboard's own database of public artist identifiers.
* Call for Participation in Improving Constraints
** Just about any aspect of constraints is in scope, from rewriting existing bots to expanding the power of property constraints to adding new kinds of constraint. If you are interested, sign up in [[d:Wikidata:WikiProject_property_constraints/improving|WikiProject Property Constraints/improving]].

'''Events''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [[wmania:2026:Wikimania|Wikimania 2026]] is fast approaching. Taking place 21 - 25 July in Paris, France. Can't attend? Register for a ticket to the [[wmania:2026:Registration|virtual event]] and watch sessions online.
** Interested in [[mw:Wikibase/Ontology-Federation|Wikibase Ontology Federation]]? Join the July 14 call, see the [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Cleaning_Task_Force#Tuesday,_14_July_2026,_11:30_EDT_(UTC-4)|Cleaning Task Force]] page for more details.
* Previous events:
** The 3rd Quarter Wikidata + Wikibase office hour was held. The transcript  is available to read:&lt;br&gt;[[d:Wikidata:Events/Telegram_office_hour_2026-07-08|Wikidata:Events/Telegram office hour 2026 07 08]]

'''Press, articles, blog posts, videos'''
* Blogs
** [[Diffblog:2026/07/10/behind-better-data-inside-wikidatas-first-wikiprojects-days|Behind Better Data: Inside Wikidata’s First WikiProjects Days]]
** [[Diffblog:2026/07/12/africa-wiki-challenge-2026-in-the-ghanaian-pidgin-community-documenting-water-for-life-through-wikimedia-projects|Africa Wiki Challenge 2026 in the Ghanaian Pidgin Community: Documenting “Water for Life” Through Wikimedia Projects]]
** [[Diffblog:2026/07/09/reflecting-on-progress-and-planning-ahead-dagbani-wikimedians-user-group-holds-its-last-quarter-team-meeting|Reflecting on progress and planning ahead: Dagbani Wikimedians User Group holds its last quarter team meeting]]
** [[Diffblog:2026/07/08/eduwiki-workshop-combining-petscan-and-generative-ai-for-smarter-wikipedia-editing|EduWiki Workshop: Combining PETScan and Generative AI for Smarter Wikipedia Editing]]
** [https://computationalhistory.substack.com/p/why-computational-historians-need Why Computational Historians need Wikidata] - a substack article by Jim Clifford
* Papers
** [https://dl.acm.org/doi/10.1145/3805712.3808389 A Demonstration of WikiRAG: An Evidence-based Link Prediction for Wikidata with Retrieval Augmented Generation] - WikiRAG is an interactive framework that combines automated link prediction with retrieval‑augmented generation and human validation to reliably complete knowledge graphs like Wikidata by generating candidate links, retrieving supporting evidence, and enabling users to confirm and export validated triples. By Sabu, et al., (2026)
* Videos
** [https://m.youtube.com/watch?v=GRS-0nMsb1Q&amp;pp=iggCQAE%3D&amp;ra=m Using Open Refine] by Wikimedia Australia, Paul Duchesne presents &quot;Using OpenRefine&quot; during WikiCon Australia 2026, (National Film and Sound Archive, Canberra).
** [https://m.youtube.com/watch?v=oq2fjfAhsgc&amp;pp=iggCQAE%3D&amp;ra=m Let’s Get Mappy - making maps on Wikimedia platforms] by Wikimedia Australia, Alex Lum presents  how location (pushpin) maps, locator maps, and interactive &quot;slippy&quot; local maps end up on Wikipedia, and how infoboxes, Wikidata and OpenStreetMap works together to generate them
** (繁體中文/zh-TW) [https://www.youtube.com/watch?v=YaOjh92PPuI Tutorial on Editing Temple Data for Wikidata and Wikimedia Commons] - recording of a workshop (July 5) on Tutorial on Editing Temple Data for Wikidata and Wikimedia Commons, held by Wikimedia Taiwan Community and OSM Taiwan.  
** [https://www.youtube.com/watch?v=VxCTNRqnOKw Open data tools for cultural heritage] 2nd session in the workshop series “Open Data to Strengthen Online Cultural Heritage,” held March 24, 2026, and organized by the National Library of Uruguay (BNU), Wikimedians of Uruguay, Datysoc, and Data Uruguay.
** [https://www.youtube.com/watch?v=ZrzycFNeVyI  GLAMs and Citizen Science Encouraging and Enabling Participation] - Siobhan Leachman presents &quot;citizen science workflows&quot; (BHL, iNaturalist, Bionomia, Wikidata) to show how GLAM's can empower citizen scientists to reuse their collections.

'''Tool of the week'''
*[https://rudof-project.github.io/ rudof] can be used as a command line tool or can be embedded as a library using cargo. It can be used to validate RDF data represented with different syntaxes like Turtle, NTriples, to name a few. As well as RDF data available through SPARQL endpoints like Wikidata

'''Other Noteworthy Stuff'''
* A [[d:Wikidata:Project_chat#c-Ainali-20260623132900-Need_of_a_process_to_become_a_mentor|Project Chat discussion]] on the new [[mw:Help:Growth/Mentorship|Mentorship features]]. Self-enrollment has been enabled with the following requirements - account age: 365 days, edits: 500.
* There is also a [[d:Wikidata:Project_chat#c-Bovlb-20260709235700-Discussion|proposal]] to add an advisory message to new accounts that create multiple items.

'''Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review'''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: none
** External identifiers: [[:d:Property:P14638|Rakuten TV adult person ID]], [[:d:Property:P14639|KBS News topic ID]], [[:d:Property:P14640|Rakuten Books author ID]], [[:d:Property:P14641|PTS News Network topic ID]], [[:d:Property:P14642|Nakamura Kikaku ID]], [[:d:Property:P14643|‎La Grange person ID]], [[:d:Property:P14644|‎Fontaines de Belgique ID]], [[:d:Property:P14645|NHK On Demand program ID]], [[:d:Property:P14646|1SCREEN program ID]], [[:d:Property:P14647|LUDAP ID]], [[:d:Property:P14648|Bianco keyword ID]], [[:d:Property:P14649|Architectenregister ID]], [[:d:Property:P14650|‎ClayArena shooter profile ID]], [[:d:Property:P14651|‎Sundsvall Municipality opendata beach ID]], [[:d:Property:P14652|Terceiro Tempo Que Fim Levou ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/relocated from|relocated from]] (&lt;nowiki&gt;Object is the original or former {{Q|17334923}} of the permanently relocated {{Q|16222597}}&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/OpenType script tag|OpenType script tag]] (&lt;nowiki&gt;identifier for a script in OpenType&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/transforms from|transforms from]] (&lt;nowiki&gt;this fictional or mythical entity transforms from that form&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Korean Classification of Administrative Districts|Korean Classification of Administrative Districts]] (&lt;nowiki&gt;code assigned to an administrative district of South Korea in the Korean Classification of Administrative Districts&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Anobii book ID|Anobii book ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Google Maps Place ID|Google Maps Place ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Viberate Artist ID|Viberate Artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Architectural Heritage style ID|Brussels Inventory of Architectural Heritage style ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Architectural Heritage designer ID|Brussels Inventory of Architectural Heritage designer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TuneCore Japan artist ID|TuneCore Japan artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Deltarune Wiki article ID|Deltarune Wiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/INAPP OA author ID|INAPP OA author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CNR-IRIS ID|CNR-IRIS ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AnimeOshi anime ID|AnimeOshi anime ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Guide Japan Person ID|Guide Japan Person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CD Journal Artist ID|CD Journal Artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CIDIM Artist ID|CIDIM Artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Operabook Artist ID|Operabook Artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Mizan al-Arab poet ID|Mizan al-Arab poet ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Norton Simon Museum object ID|Norton Simon Museum object ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OpenStreetMap data item ID|OpenStreetMap data item ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant sur le Western Orthodox Wiki|Identifiant sur le Western Orthodox Wiki]], [[:d:Wikidata:Property proposal/A World Made by Travel person ID|A World Made by Travel person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Scent Base notes ID|Scent Base notes ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/radio.net IDs|radio.net IDs]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Scent Base perfumer ID|Scent Base perfumer ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

'''Did you know?'''
* Query examples: [https://w.wiki/SJfA Items only connected to Telugu Wikipedia] ([[d:Wikidata:Request_a_query#c-Ainali-20260712084300-Stefan_Kühn-20260712083900|source]]) - change the language code 'te' to make it work with any other Wikipedia 
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E269|French historic monument (E269)]] - With Wikimania taking place in the French Capital, you can use this entity schema if you feel inspired to or expand items on French monuments.
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Pleasant_Goat_and_Big_Big_Wolf|Project Pleasant Goat and Big Big Wolf]] - a Chinese-animated television franchise.
** (Français) [[d:Wikidata:Wikiproject_Orthodox_Christianity|Project Orthodox Christianity]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_SUNY_Libraries_EMCO|Project SUNY Libraries EMCO]]
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Poland|Project Govdirectory Poland]] added several new subpages detailing coverage and progress on State, Local Agencies and Marshall's Offices.
**[[d:Wikidata:WikiProject_property_constraints|Project Property Constraints]] added a subpage: [[d:Wikidata:WikiProject_property_constraints/improving|Improving]] - a call for participation, as a result of discussions during WikiProjects Days 2026.
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/Most_sitelinked_items/with_statements|Most sitelinked Items (with statements)]]

'''Development'''
* Blazegraph migration: We are continuing to prepare the Query UI, Query Builder, constraint checks, etc for the migration to QLever ([[phab:T425618]])
* Wikidata integration in the Wikimedia projects: We are investigating some Lua modules to find ones responsible for a lot of unnecessary entries in Watchlist and Recent changes on Wikipedia and co ([[phab:T429366]])
* GraphQL: Added support for negation in property value pair filters ([[phab:T429580]])
* REST API: We are working on the first pieces of support for Lexemes: retrieving a full Lexeme ([[phab:T429332]])

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

'''Weekly Tasks'''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''·   [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/2026 07 06|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current| Help translate]] · [[:d:User:Danny Benjafield (WMDE)|Danny Benjafield (WMDE)]] [[:d:User talk:Danny Benjafield (WMDE)|talk]] ·''' [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 20:01, 13. julij 2026 (CEST)
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30773585 --&gt;

== Wikidata weekly summary 741 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-07-20. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#740]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot:
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/RupumpedBot|RupumpedBot]] - '''Task/s:''' When an Item on a Kenyan river has a Swahili label but no English version, this bot will derive an English label and description.
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/William_Avery_Bot_14|William Avery Bot 14]] - '''Task/s:''' Change values of url properties in mainspace that link to http://web.archive.org/ to use the https protocol (requested at [[d:Wikidata:Bot_requests#Request_to_make_HTTPS_for_Wayback_Machine_recurrent_(2026-07-17)|Bot requests#Make HTTPS for Wayback Machine recurrent]])

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** Wikimania is about to begin. Whether you're attending on-site or virtually, plan your sessions so you don't miss any.
*** [https://wikimedia.eventyay.com/wm/wikimania2026/schedule/ Full program] / [[wmania:2026:Program/Wikidata|Wikidata-only program]]
*** Get your [https://wikimedia.eventyay.com/wm/wikimania2026/ virtual ticket]
** OpenStreetMap X Wikidata Meetup #91 Aug 10 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]].
** [https://force11.org/post/webinar-metadata-for-all-with-wikidata Force11 webinar: Metadata for all with Wikidata] will look at three novel applications, WikiCite, the Trans Music Achive and the Pratt Institute. Held online August 26, 13-14:00 UTC. Please register for the access link.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://blog.johl.io/calling-wikifunctions-for-der-die-das/ Calling Wikifunctions for der, die, das]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/07/18/how-to-strengthen-the-public-domain-with-wikidata/ How to strengthen the public domain with Wikidata]
** [https://rtnf.substack.com/p/altilunium-panoply-v26719 Altilunium Panoply v26.7.19] : In this latest release, the external Wikidata connection logic has undergone a major architectural overhaul to improve internal trace mapping.
* Videos:
** (Svenska) [https://www.youtube.com/watch?v=eiYEdXCA3z4 Strategic inclusion of library data on Wikidata] - first recorded at Digikult 2019, with Alicia Fagerving.
** (Français) [https://www.youtube.com/watch?v=FA5i80xTXpU I’ll explain how Wikidata works! (Livestream recording)], [[d:User:Lyoko%C3%AF|User:Lyokoï]] will introduce Wikidata and its concepts and the fundamentals of editing.
** (繁體中文/zh-TW) [https://www.youtube.com/watch?v=NCswknRt7wg Wikivoyage Guidelines for editing Temple information]
** [https://www.youtube.com/watch?v=VGtGZhE7e-E  How to use Wikibase for Mixed Methods Research], with Francesco Bailo. Recorded at SICSS Melbourne 2026 (Summer Institute in Computational Social Science).
* Games: [https://www.webwoven.org/ Webwoven] - a new game has surfaced, powered by Wikidata. Race from start to finish in as few connections as possible. Already includes Leaderboards, daily challenges and multiplayer. Sure to be a hit at future Wikidata events.

''' Tool of the week '''
*[https://wikivibes.toolforge.org/#/ wikivibes] is a tool by [[User:Magnus Manske|Magnus Magnus]] that play public domain music from Commons, tracked by Wikidata

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Jobs:
** [https://wikimedia-deutschland.softgarden.io/job/65367316/Interim-Engineering-Manager-Wikidata-for-Wikimedia-Projects-all-genders-?jobDbPVId=279178738&amp;l=en (Interim) Engineering Manager - Wikidata For Wikimedia Projects] - Hybrid
** [https://job-boards.greenhouse.io/wikimedia/jobs/8060307?gh_src=uginyj6n1us Senior Software Engineer, Wikidata Platform] - Remote
** [https://job-boards.greenhouse.io/wikimedia/jobs/8060261?gh_src=4n8hpqkx1us Software Engineer, Wikidata Platform] - Remote

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: none
***[[:d:Property:P14659|‎about page URL]] (&lt;nowiki&gt;URL to the official about page&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Property:P14653|Western Orthodox Wiki ID]], [[:d:Property:P14654|Steady publication ID]], [[:d:Property:P14655|‎Open Collective ID]], [[:d:Property:P14656|‎Guide du Rôliste Galactique ID]], [[:d:Property:P14657|CNUC code]], [[:d:Property:P14658|Centre for Computing History exhibit reference ID]], [[:d:Property:P14660|Braunschweiger ProfKat ID]], [[:d:Property:P14661|CNR-IRIS author ID]], [[:d:Property:P14662|Anobii Book ID]], [[:d:Property:P14663|Anobii author ID]], [[:d:Property:P14664|TuneCore Japan artist ID]], [[:d:Property:P14665|TakaWiki numeric page ID]], [[:d:Property:P14666|Norton Simon Museum object ID]], [[:d:Property:P14667|Guide Japan Person ID]], [[:d:Property:P14668|CD Journal artist ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/autoptic examination|autoptic examination]] (&lt;nowiki&gt;time of last direct examination of the inscribed object&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Tabular data series|Tabular data series]] (&lt;nowiki&gt;A tabular data series in Commons that models the given concept&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/data series|data series]] (&lt;nowiki&gt;A data series about the given topic.&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/incumbent before dissolution|incumbent before dissolution]] (&lt;nowiki&gt;entity incumbent in a position before its dissolution for an election&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/former operator|former operator]] (&lt;nowiki&gt;entity, company, military service, or organisation which is notable for previously operated the item, aircraft, vehicle, or other equipment&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/número de la plaza|número de la plaza]] (&lt;nowiki&gt;square number&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/PISAI ID|PISAI ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Ko-fi page ID|Ko-fi page ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Scent Base brand ID|Scent Base brand ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Etsy shop name|Etsy shop name]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Overcast podcast ID|Overcast podcast ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Grillplatser.nu ID|Grillplatser.nu ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Criticker Film ID|Criticker Film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/HAND ID|HAND ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Open Language Archives Community language code|Open Language Archives Community language code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant Ciel d'oc d'une publication|identifiant Ciel d'oc d'une publication]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ODiD ID|ODiD ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Generic/Numero de Registre Tributari|Generic/Numero de Registre Tributari]], [[:d:Wikidata:Property proposal/UntitledDb People ID|UntitledDb People ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MissEvan drama ID|MissEvan drama ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MissEvan sound ID|MissEvan sound ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MissEvan ID|MissEvan ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MissEvan voice actor ID|MissEvan voice actor ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fmfenxiang FM ID|Fmfenxiang FM ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fmfenxiang sound ID|Fmfenxiang sound ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fmfenxiang seiyuu ID|Fmfenxiang seiyuu ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Development '''
* Wikidata Query Service: We are working on adapting the Query Service UI to get it ready for the move to QLever
* Mobile editing of statements: We are continuing to fix small issues found in testing
* Lexemes: We are continuing the work on adding support for Lexemes to the REST API
* Sustainability:
** We are preparing the migration of some database tables on the client wikis that track the usage of Wikidata's data in articles on Wikipedia and co
** We are further investigating how many changes from Wikidata that currently get sent to Wikipedia and co don't actually lead to a change in the article to be able to reduce these cases further

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]]  · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:56, 20. julij 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30773585 --&gt;

== Wikidata weekly summary #742 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-07-27. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#741]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot:
**[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/AuntuBot|AuntuBot]] - '''Task/s:''' Per the approved bot request at commons:Commons:Bots/Requests/AuntuBot, I am in the process of uploading approximately 50,000 issues of the Bangladesh Gazette to Wikimedia Commons. We need to a parent Wikidata item for each specific issue/volume to import and organize these files on Bengali Wikisource.  Note that AuntuBot has already been granted a bot flag on Wikimedia Commons for the file uploads.
**[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/Rebot 2|Rebot 2]] - '''Task/s:''' We recently created the new property perspective (P14345) (Wikidata:Property proposal/anatomical view).  With Rebot, I plan to move:
*About 570 statements from depicts (P180) to perspective (P14345) as a property
*About 1400 statements from depicts (P180) to perspective (P14345) as a qualifier of image (P18)  
**[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/Rebot 3|Rebot 3]] - '''Task/s:''' Import 1389 instances of taxon author citation (P6507) from this Catalan Wikipedia list, compiled by bot from the articles.  
**[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/Rebot 4|Rebot 4]] - '''Task/s:''' The task consists in changing these 1072 items. It has to change creator (P170) to the new property photographer (P14574). Also there are 1000+ items in which the property should be used as a qualifier.  
**[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/Openpep|Openpep]] - '''Task/s:''' Maintenance of Politically Exposed Person (PEP) data on Wikidata for Thai government officials. Specifically:  
*Creating new Wikidata items for Thai politicians not yet in the database  
*Adding P39 (position held) claims with proper qualifiers (P580 start time, P582 end time, P2937 legislative term for legislators, P1365/P1366 replaces/replaced by, P1545 series ordinal)  
*Adding P102 (member of political party) with date qualifiers  
*Adding P569 (date of birth), P106 (occupation), P21 (sex or gender), P19 (place of birth), P1559 (name in native language)  
*Setting and correcting labels, descriptions, and aliases  
*Removing incorrect claims and deduplicating  
*Adding social media profiles (P2003 Instagram, P2013 Facebook, P11705 Facebook numeric ID)
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/DutchFixer|DutchFixer]] - '''Task/s:''' Reformat Dutch verb forms that are listed as [[Q1994301|past tense &lt;small&gt;(Q1994301)&lt;/small&gt;]], [[Q814722|participle &lt;small&gt;(Q814722)&lt;/small&gt;]] to simply use [[Q12717679|past participle &lt;small&gt;(Q12717679)&lt;/small&gt;]]

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** Vladimir Terentyev used the set of names for [https://vova.today/en/works/plofornot/  every dish from Wikidata] -- labels and aliases in every language -- along with restaurant data from OpenStreetMap to develop a world map of dish names, attempting to answer the research question: &quot;Where does plov end and biryani begin, and who really draws these borders?&quot;
** [https://oshwa.org/announcements/giving-open-source-hardware-a-place-on-wikidata/ Giving Open Source Hardware a Place on Wikidata] 
** [https://blog.tib.eu/2026/07/27/simplified-entry-of-complex-data-into-wikibase/ Simplified entry of complex data into Wikibase]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/07/24/grateful-and-growing-reflecting-on-my-wiki-afrodemics-fellowship-pilot-cohort/ Grateful and Growing: Reflecting on My Wiki Afrodemics Fellowship, Pilot Cohort]
* Papers: [https://ojs.aaai.org/index.php/ICWSM/article/view/42790 DivinWD: Exploring the Diversity of Scientific Publications in Wikidata] - DivinWD is a large open-source dataset of over 23 million triples and 1.2 million scholarly articles (2010–2024), integrating Wikidata with five bibliographic sources and gender data to enable transparent diversity analyses in science while documenting biases and infrastructural limitations. By Saletti et. al., (2026)

''' Tool of the week '''
*[https://osm.wikidata.link/ OWL Places], the  Wikidata-OpenStreetMap matching tool, can now add OpenStreetMap IDs to Wikidata

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikibaseug@lists.wikimedia.org/thread/4ODLBGNPJVVMLFCRJUMODQ3SQEPPOXCE/ Wikibase Suite Deploy 7.1.0 and other upgrades]

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: 
***[[:d:Property:P14669|dielectric strength]] (&lt;nowiki&gt;electric field strength that causes electrical breakdown of an insulating material under specified test conditions&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14672|still taken from the audiovisual work]] (&lt;nowiki&gt;image comes from the given audiovisual work&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Property:P14670|Operabook artist ID]], [[:d:Property:P14671|‎MPA certificate number]], [[:d:Property:P14673|‎Deltarune Wiki article ID]], [[:d:Property:P14674|A World Made by Travel person ID]], [[:d:Property:P14675|UntitledDb person ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Fediverse app|Fediverse app]] (&lt;nowiki&gt;Fediverse platform of the instance or address&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Fediverse instance URL|Fediverse instance URL]] (&lt;nowiki&gt;Ferdiverse instance of/about the subject&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/reference amount|reference amount]] (&lt;nowiki&gt;Amount of the food that contains a particular quantity of a nutrient.&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Qidian Book ID|Qidian Book ID]] (&lt;nowiki&gt;&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Garance item ID|Garance item ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kinorating|Kinorating]], [[:d:Wikidata:Property proposal/IGN producer|IGN producer]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fediverse address|Fediverse address]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Music &amp; Opera artist ID|Music &amp; Opera artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LFL player ID|LFL player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Soccer365.net tournament ID|Soccer365.net tournament ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/kicker.de coach ID|kicker.de coach ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BeSoccer team ID|BeSoccer team ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FootballFakts.ru stadium ID|FootballFakts.ru stadium ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SofaScore tournament ID|SofaScore tournament ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Foot Mercato club ID|Foot Mercato club ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Lithuanian movie register ID|Lithuanian movie register ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Foot Mercato referee ID|Foot Mercato referee ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BeSoccer referee ID|BeSoccer referee ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kicker.de referee ID|Kicker.de referee ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Soccer365.net referee ID|Soccer365.net referee ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/UNESCO Observatory of Killed Journalists ID|UNESCO Observatory of Killed Journalists ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Soccer365.net stadium ID|Soccer365.net stadium ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MFL player ID|MFL player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Okko movie ID|Okko movie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/RIA Novosti organization ID|RIA Novosti organization ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OpenParliamentTV person ID|OpenParliamentTV person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OpenParliamentTV organization ID|OpenParliamentTV organization ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OpenParliamentTV term ID|OpenParliamentTV term ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Camping.se ID|Camping.se ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/classicalive artist ID|classicalive artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Chess Games tournament ID|Chess Games tournament ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Chess.com tournament ID|Chess.com tournament ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MusiciansPage artist ID|MusiciansPage artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Flemish educational institution number|Flemish educational institution number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Giovani Artisti italiani ID|Giovani Artisti italiani ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/365chess.com tournament ID|365chess.com tournament ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Norwegian Athletics athlete ID|Norwegian Athletics athlete ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LinkedIn numeric company ID|LinkedIn numeric company ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Lulu spotlight ID|Lulu spotlight ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/RPGnet Index ID|RPGnet Index ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EU Treaties and Agreements database ID|EU Treaties and Agreements database ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Development '''
* The team were at Wikimania this past week so not much development happened. 

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:32, 27. julij 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30846852 --&gt;

== Wikidata weekly summary #743 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-08-04. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#742]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
*[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/INAPerson 1|INAPerson 1]] - Task/s: Create Wikidata pages entries for mostly French journalists, using INA (French National Audiovisual Institute) catalogue as reference.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [[Diffblog:wikimedia-research-conference-in-the-cee-region-programme-coming-in-august-registration-open|Wikimedia &amp; Research conference in the CEE region: programme coming in August, registration open]] - follow link for registration instructions, (onsite) open until August 26, (online) open until at least October 5. Event takes place Katowice, Poland, October 9-10, 2026.
** [https://www.dublincore.org/conferences/2026/sessions/workshop-wikidata-open-innovation/ Workshop: Wikidata for Open Innovation] - DCMI 226. Held on August 3 by Kalliopi Mathios, participants will get hands-on experience of Wikidata for use in Libraries, Industry and Communities.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Papers:
** the [[:d:Q140818826|proceedings]] of the conference [[:d:Q131418010|Wikidata and Research]] (cf. [[:meta:Wikidata and research|Meta page]]), held in Florence (Italy) on June 5-6, 2025, have been published on July 2026 and are available in CC-BY 4.0 license: ''[https://books.fupress.com/isbn/9791221510102 Wikidata e la ricerca. Condividere esperienze / Wikidata and Research. Sharing Experiences]''; 32 papers, 25 in English and 7 in Italian, deal with the usage of Wikidata and other Wikibase instances in different fields of academic research
** [https://arxiv.org/html/2607.25959 Detecting Knowledge Inconsistencies Across Text, Tables, and Knowledge Graphs] by Wei et al., (2026). This paper introduces ''Kontrast'': a tool for comparing Wikidata's statements against Wikipedia tables (and text) to find conflicting information or inconsistencies and missing data.
* Videos: [https://www.youtube.com/watch?v=PA8pp1Qsh4M LIVE Wikidata Editing #123] with hosts [[d:User:Ainali|User:Ainali]] and [[d:User:Abbe98|User:Abbe98]]

''' Tool of the week '''
* [https://leximap.toolforge.org/ Leximap]: Create a colour-coded map of Lexemes from a Wikisource page's text, roll-over individual words to discover more about the lemma
* [https://thefilmmap.com/ Filmmap]: a free interactive map of filming locations built from Wikidata. Search the title to see where it’s shot or a place to see what was made there
*[https://www.wikidata.org/wiki/User:Danielyepezgarces/Cradle-gadget Cradle-gadget]  – A new user script embeds the Cradle form editor into Wikidata item pages, enabling schema-based editing with ShEx.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Job vacancy: [https://job-boards.greenhouse.io/wikimedia/jobs/8060261 (Remote) Software Engineer for the Wikidata Platform team].
* [https://www.wikibase.cloud/hosting-policy/pilot Wikibase Cloud has a new hosting policy (pilot version)]
* [https://f-droid.org/en/packages/app.subster/ Subster] - a timeline-based Wikidata-powered game that plays songs from your own music collection and asks you to rank it against other songs in your hand. Like a digital, cardless version of Hitster. Requires a subsonic-compatible music server to connect to.
* Uyen developed a tool in which you can visualize and inspect content gaps and shared content between different Wikipedia editions, as well as topic distributions: https://wiki-gap-finder.toolforge.org/ Check it out and give them [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSc-ff0w-oUCEQXoQsCRxuiz5aOiOSes6kfWti5-KsKGgOgezg/viewform feedback].

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: 
***[[:d:Property:P14687|tabular data series]] (&lt;nowiki&gt;A tabular data series in Commons that models the given concept&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14701|infobox chronology]] (&lt;nowiki&gt;indicate the place of an item in an Infobox chronology, as seen on the Wikipedias.&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14726|‎OpenType script tag]] (&lt;nowiki&gt;identifier for a script in OpenType, without trailing spaces&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14733|‎Fediverse app]] (&lt;nowiki&gt;Fediverse platform of the instance or address&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14734|‎Fediverse instance URL]] (&lt;nowiki&gt;Ferdiverse instance of/about the subject&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Property:P14676|Viberate artist ID]], [[:d:Property:P14677|Brussels Inventory of Architectural Heritage style ID]], [[:d:Property:P14678|Brussels Inventory of Architectural Heritage designer ID]], [[:d:Property:P14679|radio.net station ID]], [[:d:Property:P14680|radio.net podcast ID]], [[:d:Property:P14681|Sokmil AV performer ID]], [[:d:Property:P14682|Scent Base brand ID]], [[:d:Property:P14683|Scent Base notes ID]], [[:d:Property:P14684|Scent Base perfumers ID]], [[:d:Property:P14688|PISAI ID]], [[:d:Property:P14689|CIDIM Artist ID]], [[:d:Property:P14690|Etsy shop name]], [[:d:Property:P14691|‎Open Language Archives Community language code]], [[:d:Property:P14692|‎OpenStreetMap Wiki item ID]], [[:d:Property:P14695|Ko-fi page ID]], [[:d:Property:P14696|KinoRating ID]], [[:d:Property:P14697|‎Korean Classification of Administrative Districts]], [[:d:Property:P14698|UNESCO Observatory of Killed Journalists ID]], [[:d:Property:P14699|SofaScore tournament ID]], [[:d:Property:P14700|RIA Novosti organization ID]], [[:d:Property:P14702|MFL player ID]], [[:d:Property:P14703|‎MissEvan username]], [[:d:Property:P14704|Soccer365.net referee ID]], [[:d:Property:P14705|Soccer365.net stadium ID]], [[:d:Property:P14706|Soccer365.net tournament ID]], [[:d:Property:P14707|‎IGN producer ID]], [[:d:Property:P14708|kicker.de coach ID]], [[:d:Property:P14709|Kicker.de referee ID]], [[:d:Property:P14710|Lithuanian movie register ID]], [[:d:Property:P14712|LFL player ID]], [[:d:Property:P14713|BeSoccer referee ID]], [[:d:Property:P14714|BeSoccer team ID]], [[:d:Property:P14715|OpenParliamentTV organization ID]], [[:d:Property:P14716|OpenParliamentTV person ID]], [[:d:Property:P14717|OpenParliamentTV term ID]], [[:d:Property:P14718|Foot Mercato referee ID]], [[:d:Property:P14719|Foot Mercato club ID]], [[:d:Property:P14720|FootballFakts.ru stadium ID]], [[:d:Property:P14721|Chess Games tournament ID]], [[:d:Property:P14722|Chess.com tournament ID]], [[:d:Property:P14723|‎Camping.se ID]], [[:d:Property:P14724|Garance item ID]], [[:d:Property:P14725|‎OpenType language system tag]], [[:d:Property:P14727|Okko movie ID]], [[:d:Property:P14728|‎Grillplatser.nu ID]], [[:d:Property:P14729|Número de Registre Tributari]], [[:d:Property:P14730|‎MissEvan sound ID]], [[:d:Property:P14731|‎MissEvan drama ID]], [[:d:Property:P14732|‎Flemish educational institution number]], [[:d:Property:P14735|Norwegian Athletics athlete ID]], [[:d:Property:P14736|RPGnet Index ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/ENS name|ENS name]] (&lt;nowiki&gt;Ethereum Name Service (ENS) domain associated with a person or entity&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Inventaire régional du patrimoine en Wallonie ID|Inventaire régional du patrimoine en Wallonie ID]] (&lt;nowiki&gt;&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/member of musical group|member of musical group]] (&lt;nowiki&gt;member of musical group&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/name type|name type]] (&lt;nowiki&gt;type of noun or name the sense is&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/CINE21 Program ID|CINE21 Program ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Rakuten TV adult maker ID|Rakuten TV adult maker ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DMM maker ID|DMM maker ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/sukumizu.tv actress ID|sukumizu.tv actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GAS actress ID|GAS actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Paradise TV Parson ID|Paradise TV Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/syukou-club(X-DIABLO) actress ID|syukou-club(X-DIABLO) actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brazilian Fauna Taxonomic Catalogue ID|Brazilian Fauna Taxonomic Catalogue ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CINE21 company ID|CINE21 company ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/STAPI Book ID|STAPI Book ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/STAPI Comics ID|STAPI Comics ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/STAPI Episode ID|STAPI Episode ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/STAPI Performer ID|STAPI Performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Qidian Author ID|Qidian Author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Medieval Unicode Font Initiative ID|Medieval Unicode Font Initiative ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Apple Maps place id|Apple Maps place id]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Filmycast person ID|Filmycast person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EORI|EORI]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GBIF Specimen (occurrence)|GBIF Specimen (occurrence)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/d anime store Parson ID|d anime store Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/d anime store work ID|d anime store work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Crank-in! Parson ID|Crank-in! Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Crank-in! drama ID|Crank-in! drama ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Crank-in! animation ID|Crank-in! animation ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Crank-in! movie ID|Crank-in! movie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Elite Prospects team ID|Elite Prospects team ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/r-hockey.ru team ID|r-hockey.ru team ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Elite Prospects stadium ID|Elite Prospects stadium ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/izohli.uz word ID|izohli.uz word ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Dubbinfo ID|Dubbinfo ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DBNL chamber of rhetoric ID|DBNL chamber of rhetoric ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BLS Code|BLS Code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/JoJo's Bizarre Encyclopedia article ID|JoJo's Bizarre Encyclopedia article ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/T5E4 Retrieve all Belgian writers without an article on French Wikipedia] ([[d:Wikidata:Request_a_query#c-ScriptaBelgica-20260723083200-ScriptaBelgica-20260719201400|source]])
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E408|Swedish barbecue areas (E408)]]
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Occitan|Project Occitan]]
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Broadcasting|Project Broadcasting]] - after 10 years of inactivity, the project has been revived with a flurry of activity . Of particular interest is the change in broadcasting scope from primarily airwave to internet transmission.
** [[Wikidata:WikiProject_Malaysia/Activity/Datathon/Japan_Week_Datathon/Data_Item_List/UNIS|Wiki x K-pop 2026 • Editing Party - Japan Week Datathon]]
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [https://wikidata-terminator.toolforge.org/?list&amp;mode=tx#/ Wikidata Terminator] - find items that lack Label, description or sitelink.
* [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q842|Oman (Q842)]] - state in western Asia
* [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L648863|cheche (L648863)]]

''' Development '''
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects:
** We reviewed samples of Wikidata-related entries in Recent changes and watchlist on Wikipedia and co in order to see which additional changes we can remove because they don't change the article.
** We are preparing for the migration of the entity usage table to the extension database cluster to address database scalability issues ([[phab:T424133]])
* Wikidata Query Service: We are continuing to adapt the Query Service UI and the Quality Constraints extension for the upcoming move from Blazegraph to QLever.
* REST API: We are continuing to add support for Lexemes, specifically retrieving a full Lexeme (GET) ([[phab:T429332]])

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Seychelles|Seychelles]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] . [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] · [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 08:55, 4. avgust 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30872537 --&gt;

== Wikidata weekly summary #744 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-08-10. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#743]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''

* The order of properties on Wikidata is governed by [[mw:Manual:Interface/Wikibase-SortedProperties|MediaWiki/Wikibase-SortedProperties]]. We propose moving [[d:Property:P2559|(P2559) Wikidata usage instructions]]  to the top, so important guidance is more visible and less likely to be overlooked. To comment on this change, please visit [[mw:MediaWiki_talk#prominently displaying Wikidata usage instructions (P2559)|MediaWiki_talk#prominently displaying (P2559)]].
* Closed request for comments: '''19''' RfC's were closed recently, too many to list here. Please see the [[d:Wikidata:Requests_for_comment#Closed_requests|RfC page]] for more information.

''' Events '''
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** (Deutsch) [https://www.nfdi4objects.net/events/n4o_activity_20260818-CM26-RS_Wikidata/ nfdi4 / Workshop: Make Research Software Findable using the Software Marketplace Wikidata], 18.08.2026, 14:00–16:00 CEST ([https://terminplaner6.dfn.de/b/1439bb751afd1e9fc42ebc30069eb685-1762199 register for Zoom-link])
** [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:WMUK_Sandbox_Sessions/Improving_Wikidata_References:_The_Reference_Validator_Tool  Improving Wikidata References:  The hands-on session will explore how to identify and improve broken references on Wikidata] , 15.08.2026, 17:00–18:00 WAT (UTC+1).
* Looking ahead: (Deutsch) [https://www.fu-berlin.de/kalender/2026/10/20261022-tidy-data-versionskontrolle-wikidata-in-der-forschungspraxis.html Freie Universitat / Tidy data version control - Wikidata in research]: 22.10.2026, 09:00 - 16:00 CEST.
* Previous events: August 04 - [[d:Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_Aug_2026|Blazegraph Migration office hour]] - see the [https://etherpad.wikimedia.org/p/Blazegraph_Migration_Office_Hours Etherpad notes] for questions and answers.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://gdotv.com/blog/the-weekly-edge-fraud-graphs-graphtalk-gfql-wikidata-graphrag/#edge-item-4 gdottv / The Weekly Edge article: demonstrating the Wikidata Query Logs (WDQL) Dataset] talks about a paper released in February this year, ([https://arxiv.org/html/2602.14594v1 Wikidata Query Logs Dataset])
** [https://www.linkedin.com/posts/brian-hatten-434b7457_orthopedicsurgery-kneereplacement-knowledgegraph-activity-7465395166682583040-v0qH?utm_source=share&amp;utm_medium=member_desktop&amp;rcm=ACoAAAUVbMUB9qSIcEDloiodU_ZoBrIi4-bJtT8 LinkedIn] - [[d:User:Orthodoc10|User:Orthodoc10]] describes their experience mapping and modelling knee replacement surgical practices into Wikidata
** [https://diff.wikimedia.org/2026/08/07/wikisignals-org-helping-editors-evaluate-reference-reliability/ Wikisignals.org: Helping Editors Evaluate Reference Reliability]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/08/07/zero-budget-programs-you-could-start-tommorrow/ Zero-budget programs you could start tommorrow - Lessons from Wikimania Paris]]
** [https://diff.wikimedia.org/2026/08/07/openspeaks-tools-update-subtitler-tome-and-bento-go-stable-meet-media-dashboard/ OpenSpeaks Tools Update: Subtitler, Tome, and Bento Go Stable — Meet Media Dashboard]
** [[Diffblog:a-look-at-a-2026-wikimania-hackathon-project-wikidata-bias-detector|A look at a 2026 Wikimania Hackathon Project – Wikidata Bias Detector]
** [https://nlnet.nl/project/Inventaire-Split/ nlnet Foundation / Inventaire Split] - a short article on this standalone Wikidata-federated Bibliographic database.
** [https://ktieb.org.mt/news-en/nbc-and-wikimedia-malta-renew-collaboration-on-national-book-prize/ Maltese national Book Council and WM Malta renew partnerhship]: Wikidata to support and feed Maltese Wikipedia.
** [Diffblog:wikisignals-org-helping-editors-evaluate-reference-reliability|Wikisignals.org: Helping Editors Evaluate Reference Reliability] - the project aims to add to news-related organisation entities to help feed Wikipedia infoboxes with structured data.
* Videos:
** [https://www.youtube.com/live/saeV6bZ7cIk?t=25105s India's Software Stories: A Hands-on Workshop with Software Heritage, Commons and Wikidata] - a Wikimania Lightning talk with  Mathilde Fichen and Pavan Santhosh. ([https://wikimedia.eventyay.com/wm/wikimania2026/talk/review/EYFQXB9WHFAR9WATXTEUFSKADEVWMCP9 Session page])
** [https://www.youtube.com/watch?v=sJq1926Jz5Q The Art of Editing Wikidata (Africa Wiki Women)] - Guest host David Palfrey will share valuable insights and help newcomers uncover the mysteries of editing Wikidata, this session is in collaboration with Art+Feminism.
** (no audio) [https://www.youtube.com/watch?v=JJbPTX18I4Q Tutorial: Add Geoshape to Wikimedia Commons and connect it to its Wikidata Item] - Anne Chen gives a visual demonstration of the steps provided in this [https://docs.google.com/document/d/1A1FNy9NztkmxE2MhBds2caHGcxMNSNvgXnLfeJsAosw/edit?tab=t.0 google doc], found on the [[d:Wikidata:WikiProject_IDEA/Resources_for_Participants#Links_to_useful_tutorials|WikiProject IDEA]] page.
** [https://www.youtube.com/watch?v=9infd-TJ6z8 LIVE Wikidata Editing #124] is streaming today, 20:00 CEST (18:00 UTC)!
** (Bahasa Indonesian) [https://www.youtube.com/@WikimediaIndonesia/videos Wikimedia Indonesia] have released 4 short videos on editing practices, querying, basic structure and data quality of Wikidata.
** (Deutsch) [https://www.youtube.com/watch?v=gLH0W0coIw8 ZB MED LAB | The Carpentries] - aimed at researchers and professionals who work with data, a series of tutorials and workshops to teach you Wikidata, Python, R, OpenRefine and more.

''' Tool of the week '''
*[https://toolhub.wikimedia.org/tools/cradle-gadget Cradle-gadget] is a tool by [[User:Danielyepezgarces]]This is an interactive, schema-based form editor that works directly within Wikidata item pages. It allows users to check, view, add, modify, or delete claims in a modern sidebar drawer or a dedicated special page, aligned with the Wikimedia design guidelines. This is the easiest way to exploit the benefits of Wikidata entity schemas, powered by ShEx.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* The [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLScv4BEQqn-sSsJNvIFCRgMDpr_K59Y0UjdXx5rO8MzAs4CRjw/viewform 2026 OpenRefine User Survey] is now open. (Note that a link to a feature-prioritization survey is provided at the end of the Google Form so don't miss that if you want to influence what should get more focus.)

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: 
***[[:d:Property:P14755|particularly]] (&lt;nowiki&gt;qualifier for statements to refine a value that applies more generally, when the statement applies especially to a more specific value; a more specific qualifier than &quot;including&quot; (P1012)&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14766|‎incumbent before dissolution]] (&lt;nowiki&gt;entity incumbent in a position before its dissolution for an election&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Property:P14737|CINE21 TV program ID]], [[:d:Property:P14738|GCD character ID]], [[:d:Property:P14739|ODiD ID]], [[:d:Property:P14740|365chess.com tournament ID]], [[:d:Property:P14741|NHK ONE program ID]], [[:d:Property:P14742|CINE21 company ID]], [[:d:Property:P14743|‎Fmfenxiang seiyuu ID]], [[:d:Property:P14744|‎Fmfenxiang sound ID]], [[:d:Property:P14745|Elite Prospects team ID]], [[:d:Property:P14746|Elite Prospects stadium ID]], [[:d:Property:P14747|r-hockey.ru team ID]], [[:d:Property:P14748|Classicalive artist ID]], [[:d:Property:P14749|Apple Maps place id]], [[:d:Property:P14750|‎HAND ID]], [[:d:Property:P14751|Brazilian Fauna Taxonomic Catalogue ID]], [[:d:Property:P14752|‎Dicionário da Língua Portuguesa ID]], [[:d:Property:P14753|Giovani Artisti italiani ID]], [[:d:Property:P14754|MusiciansPage artist ID]], [[:d:Property:P14756|LinkedIn numeric company ID]], [[:d:Property:P14757|‎MissEvan voice actor ID]], [[:d:Property:P14758|Music &amp; Opera artist ID]], [[:d:Property:P14759|Dubbinfo ID]], [[:d:Property:P14760|GAS actress ID]], [[:d:Property:P14761|‎EU Treaties and Agreements database ID]], [[:d:Property:P14762|syukou-club(X-DIABLO) actress ID]], [[:d:Property:P14763|sukumizu.tv model ID]], [[:d:Property:P14764|Paradise TV Person ID]], [[:d:Property:P14765|Regional heritage of Wallonia ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/filing unit code|filing unit code]]
***[[:d:Wikidata:Property proposal/has Member|has Member]] (&lt;nowiki&gt;has member&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/introduced to|introduced to]] (&lt;nowiki&gt;region outside the natural range of a taxon into which it was introduced through direct or indirect human activity&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Lift-World lift ID|Lift-World lift ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Schiffsdatenliste ID|Schiffsdatenliste ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/marketswiki|marketswiki]], [[:d:Wikidata:Property proposal/National Palace Museum Digital Archive ID|National Palace Museum Digital Archive ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Information Commissioner's Office registration reference|Information Commissioner's Office registration reference]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Registry of Type Design ID|Registry of Type Design ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Ariana Museum ID|Ariana Museum ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Emulation General Wiki article ID|Emulation General Wiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal immovable object ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal immovable object ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sofia monuments register ID|Sofia monuments register ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal museum ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal museum ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal movable object ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal movable object ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal stone carving ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal stone carving ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal protection zone ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal protection zone ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal wall painting ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal wall painting ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal documentation record ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal documentation record ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage Portal movable object ID|Georgian Cultural Heritage Portal movable object ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/RIdIM ID|RIdIM ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Weibo ID|Weibo ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Weibo username|Weibo username]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/TGHU Ten longest State of the Union adress in the USA]
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E519|object with inscription]]  - schema for objects with inscriptions [[d:Q1640824|(Q1640824)]]
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Brigham_Young_University_Library|Project Brigham Young University Library]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Perth_Women_on_Wikipedia|Project Perth Women on Wikipedia]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_UC_Riverside_Library_Jay_Kay_Klein_Photographs|Project UC Riverside Library Jay Kay Klein Photographs]]
* WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Metaclasses|Project Ontology]] added a Metaclasses page
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:User:Pasleim/Sitelink_statistics|Sitelink statistics]] by User:Pasleim.

''' Development '''
* Sustainability: We continued the work on migrating usage tracking on Wikipedia and co to the extension database cluster ([[phab:T424185]])
* Watchlist and recent changes on Wikipedia and co: We finished our review of a sample of Wikidata edits sent to Wikidata and co in order to better understand which remaining ones are not useful. It will soon be published on Commons.
* Query Service: We continued the work on preparing the Query Service UI for the migration from Blazegraph to QLever and will move to Query Builder and Quality Constraints next

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Seychelles|Seychelles]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:54, 10. avgust 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30889662 --&gt;

== Wikidata weekly summary #745 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-08-17. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#744]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [[wmau:WikiLoves_Pride_Australia_-_15_August_2026|WikiLoves Pride / Australia]], 15 August, drop-in online for a collaborative editing session on LGBT+ representation on Wikidata, Wikipedia and Commons.
** [[wmau:Drop_in_and_Wikidata_-_August_2026|Drop-in and Wikidata]], 27 August, WM Australia also hold a drop-in Wikidata ediitng sesison.
** [[m:Event:Open_Heritage-Wikidata_Contest|Open Heritage - Wikidata Islamic Civilization Contest]] from September 1 - 30, 2026. [[m:Special:RegisterForEvent/4303|Register for news]].
*** A Wikidata training webinar will be held August 25.
* Looking ahead: [https://www.gw.uni-hamburg.de/ueber-die-fakultaet/digital-humanities/dh-lab/veranstaltungen/26-11-12-hands-on-wikidata.html Hands-on workshop: Wikidata: An Open Knowledge Graph for Research and Beyond] - Digital Humanities Lab, 12.11.2026, 14:15-15:45 CEST.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://programminghistorian.org/en/lessons/wikidata-for-historical-research Introductory lesson on Wikidata at the Programming Historian]
** [https://www.ibm.com/case-studies/wikimedia-deutschland Making open knowledge Gen-AI-ready] by IBM
** [https://noeflandre.com/posts/describe-place-on-earth-part1-wikidata How to describe a place on Earth using text? Part 1: Wikidata] by  Noé Flandre
* Papers: [https://www.ebsco.com/articles/arts-and-entertainment/7162dc3c-7d03-51bb-a950-30de681bb95e/cultural-information-bubbles-a-new-approach-for-automatic-ethical-evaluation-of-digital-artwork-collections-based-on-wikidata Cultural information bubbles: A new approach for automatic ethical evaluation of digital artwork collections based on Wikidata] by M. Zhitomirsky-Geffet and S. Minster, (2026).

''' Tool of the week '''
*[https://ranker.toolforge.org This tool lets you edit the rank of multiple statements at once.]

''' Other Noteworthy Stuff '''
* [[wmau:Partner_Projects_2026-2027|WM Australia is funding partner projects for 2026 - 2027]], for Australian organisations or individuals who want to build projects for open and free knowledge, including Wikidata.
* Job Vacancies: [https://wikimedia-deutschland.career.softgarden.de/jobs/65367316/Interim-Engineering-Manager-Wikidata-for-Wikimedia-Projects-all-genders- (Interim) Engineering Manager / Wikidata for Wikimedia Projects]
* [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdnOtvIKyp5fGlAkqz8pYMdFxhtvaH9exlxmrQ8O3HtDIHM3A/viewform Survey: What content would you like to see on the Wikidata Social media channels?] - only want to hear about Wikidata events or news, would like to see more use-cases of Wikidata, or perhaps you'd like more beginner or advanced Wikidata tutorials? Let us know in this short survey.
* We are setting up to apply for recognition of a new Wikimedia user group, '''Wikimedians for Data Organization and Quality'''.  The group's goal will be to improve the organization and quality of data, particularly structured data, in Wikimedia projects.  You can see more details in [https://meta.wikimedia.org/wiki/Data_Organization_and_Quality the group's home page] and, if you wish, you can contribute to the discussion in its talk page. We invite you to be a part of this proposed user group by adding your Wikimedia signature to the Interested Parties section of the group's page. &lt;br /&gt;Ege Atacan Doğan and Peter Patel-Schneider

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: 
***[[:d:Property:P14788|located at a height]] (&lt;nowiki&gt;a property intended to indicate the height of any objects from the ground&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14789|contributed to narrative universe]] (&lt;nowiki&gt;narrative universe that a person contributed to&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14792|‎name type]] (&lt;nowiki&gt;type of noun or name the sense is&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14796|introduced to]] (&lt;nowiki&gt;region outside the natural range of a taxon into which it was introduced through direct or indirect human activity&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Property:P14767|d anime store Work ID]], [[:d:Property:P14768|d anime store Person ID]], [[:d:Property:P14769|Crank-in! drama ID]], [[:d:Property:P14770|Crank-in! animation ID]], [[:d:Property:P14771|Crank-in! person ID]], [[:d:Property:P14772|‎STAPI Book ID]], [[:d:Property:P14773|‎STAPI Episode ID]], [[:d:Property:P14774|‎STAPI Performer ID]], [[:d:Property:P14775|‎Qidian Author ID]], [[:d:Property:P14776|Crank-in! movie ID]], [[:d:Property:P14777|‎DBNL chamber of rhetoric ID]], [[:d:Property:P14778|‎Criticker Film ID]], [[:d:Property:P14779|Lulu spotlight ID]], [[:d:Property:P14780|German Maritime Museum Ship ID]], [[:d:Property:P14781|Rakuten TV adult maker ID]], [[:d:Property:P14782|izohli.uz word ID]], [[:d:Property:P14783|Ciel d'oc publication ID]], [[:d:Property:P14784|Lift-World lift ID]], [[:d:Property:P14785|‎STAPI Comics ID]], [[:d:Property:P14786|Qidian Book ID]], [[:d:Property:P14787|National Palace Museum Digital Archive ID]], [[:d:Property:P14790|DMM maker ID]], [[:d:Property:P14791|Registry of Type Design ID]], [[:d:Property:P14793|‎Fediverse address]], [[:d:Property:P14794|Information Commissioner's Office registration reference]], [[:d:Property:P14795|‎WorldFootball.net ID (new)]], [[:d:Property:P14797|Sofia monuments register ID]], [[:d:Property:P14798|Georgian Cultural Heritage GIS Portal immovable object ID]], [[:d:Property:P14799|Ariana Museum ID]], [[:d:Property:P14800|RIdIM ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/school of martial arts|school of martial arts]] (&lt;nowiki&gt;school or style of martial arts this person studied&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/has official Italian government website|has official Italian government website]] (&lt;nowiki&gt;tems that the item has an official website operated by or belonging to the Government of Italy&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Infraestructuras de Portugal ID|Infraestructuras de Portugal ID]] (&lt;nowiki&gt;station code Infraestruturas de Portugal&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Silloria perfumer ID|Silloria perfumer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Silloria notes ID|Silloria notes ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Beer Advocate beer style ID|Beer Advocate beer style ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BBFC release ID|BBFC release ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifier for a person in norwegian polar history|Identifier for a person in norwegian polar history]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Filmová databáze seriál ID|Filmová databáze seriál ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Serbo-Croatian Literary Language entry ID|Serbo-Croatian Literary Language entry ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/dbv member slug|dbv member slug]], [[:d:Wikidata:Property proposal/idw member ID|idw member ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sky programme ID|Sky programme ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/immaterieelerfgoed.be ID|immaterieelerfgoed.be ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Geoshape Repository ID|Geoshape Repository ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FIBA.basketball event ID|FIBA.basketball event ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SEASLUG.WORLD species ID|SEASLUG.WORLD species ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Silloria brands ID|Silloria brands ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un(e) auteurice dans le catalogue du COMDT|Identifiant d'un(e) auteurice dans le catalogue du COMDT]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un(e) ou plusieurs musicien(ne)s sur Paraulas en òc|Identifiant d'un(e) ou plusieurs musicien(ne)s sur Paraulas en òc]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un(e) ou plusieurs musicien(ne)s sur Trobasons|Identifiant d'un(e) ou plusieurs musicien(ne)s sur Trobasons]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kinolights Parson ID|Kinolights Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kinolights Work ID|Kinolights Work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un ouvrage dans le catalogue du CREDD'O|Identifiant d'un ouvrage dans le catalogue du CREDD'O]], [[:d:Wikidata:Property proposal/parliament.uk constituency ID|parliament.uk constituency ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Europeans In East Africa ID|Europeans In East Africa ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Gesamtkatalog der Wiegendrucke ID|Gesamtkatalog der Wiegendrucke ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Judoresults judoka ID|Judoresults judoka ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Silloria perfumes ID|Silloria perfumes ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Scent Base perfumes ID|Scent Base perfumes ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/IMCDB work ID|IMCDB work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identificador de sardana de somarxiu.cat|identificador de sardana de somarxiu.cat]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Xcity maker ID|Xcity maker ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CrashPad Series performer ID|CrashPad Series performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/PinkLabel.TV performer ID|PinkLabel.TV performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Seiyu Grand Prix Person ID|Seiyu Grand Prix Person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/animehack Person ID|animehack Person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/animehack Program ID|animehack Program ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/animehack movie ID|animehack movie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/XBIZ.com topic ID|XBIZ.com topic ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
**[https://w.wiki/TYra roughly ~4.000 massacres reported in Wikidata]
**[https://w.wiki/TXBP Passports cover that have at least 4 languages]
** [https://w.wiki/TZjc Landkreis Reutlingen Items missing  a picture, displayed on a map] ([[d:Wikidata:Request_a_query#c-Stefan_Kühn-20260815083000-Windharp-20260812063800|source]])
** [https://w.wiki/TZjt Radio stations in Virginia, USA, plotted on a map] ([[d:Wikidata:Request_a_query#c-Stefan_Kühn-20260809204600-Bluerasberry-20260803150500|source]])
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E528|(E528) Space Telescope, instrument in outer space for observing distant space objects]]
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Côte_d'Ivoire/Tabs|Project Côte d'Ivoire]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Indonesia/Kegiatan/Datathon/Arsip/2026|Project Indonesia: Hari Domain Public International Datathon 2026]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Immigration_and_Visas|Project Immigration and Visas]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_University_of_North_Carolina_at_Chapel_Hill_EMCO|Project University of North Carolina at Chapel Hill EMC0]]
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/Recent_deaths|Recent deaths (this report can help for updating Wikipedia articles]]

''' Development '''
* Query Service: We started preparing the constraint checks for the migration from Blazegraph to QLever.
* Page load times: We looked into unnecessarily loaded modules related to the Wikidata Bridge to see if we can remove them and speed up page load times.
* Wikipedia and co:
** We worked with English Wikipedia to optimize the CiteQ module code to generate less usage tracking for &quot;Anonymous&quot;.
** We checked a variety of Mediawiki areas where Parsoid deprecation may lead to breakages.*
* Sustainability: We are planning to migrate the usage tracking data to the X1 extension cluster. We are checking which queries involving entity usage will need re-writing or updating.
* REST API: We finished adding support for getting a full Lexeme and started work on creating Lexemes.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Seychelles|Seychelles]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:40, 17. avgust 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30921730 --&gt;

== Wikidata weekly summary #746 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-08-24. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#745]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: [[m:Event:Wikidata Lab XLVIII|Wikidata Lab XLVIII: Outreach Dashboard]], August 27, at 15:30 UTC. Come see and discuss new Wikidata functionalities of the Outreach Dashboard!

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs: [https://diff.wikimedia.org/2026/08/20/finishing-outreachy-with-wikidata-support-for-wikiscore/ Finishing Outreachy with Wikidata support for Wikiscore] by ACorrea WMB and AnaMRRuiz
* Papers: [https://zenodo.org/records/21032521 Climate Knowledge Graph (ClimateKG)] - A partnership project to make a knowledge graph of the 10,000 page Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC) Sixth Assessment Report. 

''' Tool of the week '''
*[https://lex-olympia.toolforge.org Lex-Olympia] — A new tool for improving Wikidata Lexemes. Try it out and share your feedback with the developer and community.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Research study: AI tools for content verifiability on Wikidata. Researchers from King's College London are inviting Wikidata editors (especially those working on health or GLAM/cultural heritage content) to participate in a two-stage study (1-hour interview + 2-hour workshop) exploring how AI tools can support content verifiability. Participants receive compensation via Love2Shop vouchers. Sign up [https://qualtrics.kcl.ac.uk/jfe/form/SV_brAn2DKOrDz0fum here] (Qualtrics form).

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: none
** External identifiers: [[:d:Property:P14801|‎BBFC release ID]], [[:d:Property:P14802|Silloria brands ID]], [[:d:Property:P14804|Silloria notes ID]], [[:d:Property:P14805|Silloria perfumer ID]], [[:d:Property:P14806|Kinolights person ID]], [[:d:Property:P14808|Kinolights work ID]], [[:d:Property:P14809|‎BeerAdvocate beer style ID]], [[:d:Property:P14810|‎immaterieelerfgoed.be ID]], [[:d:Property:P14811|idw member ID]], [[:d:Property:P14812|Geoshape Repository municipality ID]], [[:d:Property:P14813|Filmová databáze seriál ID]], [[:d:Property:P14814|FIBA.basketball event ID]], [[:d:Property:P14815|dbv member slug]], [[:d:Property:P14816|Silloria perfumes ID]], [[:d:Property:P14817|SEASLUG.WORLD species ID]], [[:d:Property:P14818|parliament.uk constituency ID]], [[:d:Property:P14819|‎Judoresults judoka ID]], [[:d:Property:P14820|‎Gesamtkatalog der Wiegendrucke ID]], [[:d:Property:P14821|IMCDB work ID]], [[:d:Property:P14822|Norwegian polarhistory ID]], [[:d:Property:P14824|CREDD'O catalog ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/substance control status|substance control status]] (&lt;nowiki&gt;control regime a substance is placed under in a jurisdiction or by an international treaty — schedule, class, or explicitly uncontrolled; qualify with &quot;applies to jurisdiction&quot; (P1001) and start/end time&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Bibcode access status|Bibcode access status]] (&lt;nowiki&gt;Indicator of the access statement for a document on Bibcode&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/wowKorea Parson ID|wowKorea Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/wowKorea Work ID|wowKorea Work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TOWER RECORDS ONLINE artist ID|TOWER RECORDS ONLINE artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Antarctic Protected Areas database ID|Antarctic Protected Areas database ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/WikiPepper pepper ID|WikiPepper pepper ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Inventory Intangible Cultural Heritage in the Netherlands ID|Inventory Intangible Cultural Heritage in the Netherlands ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NAKED(X-DIABLO) actress ID|NAKED(X-DIABLO) actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Weibo ID|Weibo ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Umamusume Wiki article ID|Umamusume Wiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un(e) auteurice dans le catalogue du CREDD'O|Identifiant d'un(e) auteurice dans le catalogue du CREDD'O]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian NAPR identification number|Georgian NAPR identification number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Companyinfo.ge corporation ID|Companyinfo.ge corporation ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/T&amp;F NCAAdb athlete ID|T&amp;F NCAAdb athlete ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/UkrBIN ID|UkrBIN ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Platform for Taiwan Religion and Folk Culture record identifier|Platform for Taiwan Religion and Folk Culture record identifier]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:[https://w.wiki/Tc4r Railway stations map in the two Koreas]

''' Development '''
* REST API: We are continuing the work on making it possible to create a Lexeme and will then move on to adding statements to Lexemes.
* GraphQL: We are working on moving the Item search from cirrussearch to mariadb to be able to add more functionality.
* Newcomer homepage: We are updating the text to move it away from some Wikipedia-specific phrases (e.g. articles)
* Mobile editing: We worked on not showing edit links on old revisions and diffs since those can not be edited.
* Page load times: We continued looking into unnecessarily loaded modules related to the Wikidata Bridge to see if we can remove them and speed up page load times.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: 
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:32, 24. avgust 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30932448 --&gt;

== Wikidata weekly summary #747 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-08-31. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#746]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot:
**[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/INAPerson 1|INAPerson 1]] - '''Task/s:''' Create Wikidata pages entries for mostly French journalists, using INA (French National Audiovisual Institute) catalogue as reference.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/DifoolBot 9|DifoolBot 9]] - '''Task/s:''' (1) Fix [[Property:P214|VIAF cluster ID &lt;small&gt;(P214)&lt;/small&gt;]] statements deprecated for [[Q14946528|conflation &lt;small&gt;(Q14946528)&lt;/small&gt;]] once VIAF has split the cluster. (2) Deprecate VIAF ID values that VIAF has since redirected or abandoned, and add the redirect target if it is not already on another Wikidata item.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Openpep|Openpep]] - '''Task/s:''' Maintenance of Politically Exposed Person (PEP) data on Wikidata for Thai government officials.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/DutchFixer|DutchFixer]] - '''Task/s:''' Reformat Dutch verb forms that are listed as [[Q1994301|past tense &lt;small&gt;(Q1994301)&lt;/small&gt;]], [[Q814722|participle &lt;small&gt;(Q814722)&lt;/small&gt;]] to simply use [[Q12717679|past participle &lt;small&gt;(Q12717679)&lt;/small&gt;]]
* Closed request for permissions/Bot:
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/DL2204bot 4|DL2204bot 4]] - Closed as ''Approved''
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Yirbot|Yirbot]] - Closed as ''Approved''
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/RupumpedBot|RupumpedBot]] - Closed as ''Approved''
* Survey: The [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLScv4BEQqn-sSsJNvIFCRgMDpr_K59Y0UjdXx5rO8MzAs4CRjw/viewform OpenRefine 2026 User Survey] is open.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** WikidataCon 2027 will be hosted in Istanbul, Türkiye from 29 to 31 October 2027, in partnership with the Wikimedians of Turkic Languages User Group. The dates mark Wikidata's 15th birthday. More details to follow.
** Wikidata Query Service Days, October 17-23: The next online event by Wikimedia Deutschland will be about the migration from Blazegraph to QLever. Learn what's changing, try the new system, and get help rewriting your queries. [[Event:Query Service Days 2026|Register now]]!
** Next LD4 Wikidata Affinity Group session – 1 September 2026: Adélie Ranville will present how Wikidata can support literature reviews. [[d:Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/Wikidata_for_literature_review|Event page]] — 16:00 UTC / 6pm CEST.
** OpenStreetMap X Wikidata Meetup #92 Sep. 7 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]].
* Looking ahead: [[w:Event:Wikidata_Day_NYC_2026|Wikidata Day in New York City 2026]] - hosted by the [[w:Pratt_Institute_School_of_Information|Pratt Institute School of Information]] on October 30, 19:00 - 23:00 CEST.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [[Diffblog:beyond-wikipedia-a-technical-workshop-introducing-moroccan-teachers-to-wikidata-and-the-wikimedia-technical-ecosystem|Beyond Wikipedia: A Technical Workshop Introducing Moroccan Teachers to Wikidata and the Wikimedia Technical Ecosystem]]
** [[Diffblog:wiki-oto-2026-a-new-collaboration-to-make-african-women-more-visible|Wiki OTO 2026: A new collaboration to make African women more visible]]
** [[Diffblog:six-months-of-building-leaders-bridging-knowledge-gaps-and-strengthening-community-by-africa-wiki-women|Six Months of Building Leaders, Bridging Knowledge Gaps, and Strengthening Community by Africa Wiki Women]]
** [https://casrai.org/guides/wikidata-qid-pid-hub-research-entities Wikidata as a PID Hub for Research Entities: QIDs Alongside ORCID, ROR, and ISNI] - by CASRAI, a community-maintained open vocabulary for research administration project.
* Videos:
** [https://youtube.com/watch?v=a2qV2wHPE_s&amp;pp=iggCQAE%3D&amp;ra=m Wikidata Lab XLVIII: Outreach Dashboard], WM Brasil and EduWiki present Wikidata functionalities on the dashboard, including some new things coming.
** [https://youtube.com/watch?v=D3Gb1079BB4&amp;pp=iggCQAE%3D&amp;ra=m WikiTree How-To: BEE Extension for Wikidata] - WikiTree is a family-tree generator and now includes a Wikidata-powered extension that will help surface notables for inclusion.
** [https://youtube.com/watch?v=Gz2-R-eBedk&amp;pp=iggCQAE%3D&amp;ra=m LIVE Wikidata editing #125]
** [https://www.youtube.com/watch?v=aK2bTdHhV8s Wikidata plug-in for ArchivesSpace]

''' Tool of the week '''
* [https://wikidata-timetrail.toolforge.org/Wikidata Timetrail] is a tool by Nahom Araya it visualizes the movement of Wikidata items over time by mapping their associated events and locations. Enter an Item ID/Name and select a supported property from the dropdown list to fetch a timetrail.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* The Wikimedia Deutschland software [[d:Wikidata:Linked Open Data development plan|development plan]] has been updated to include activity estimates for the third quarter (Q3).
* The Wikidata development team is proposing a redesign of [[d:Special:NewItem|Special:NewItem]] with a warning banner and conflict-of-interest checkbox to reduce the increase in promotional editing. We need your feedback on the wording and designs. Head over to [[d:Wikidata:Reducing promotional editing|Wikidata:Reducing promotional editing]] and share your thoughts on the talk page by 15 September.
* Due to an increase of non-notable item creation, and their subsequent request for deletion (and undeletion), a new page has been created. [[d:Wikidata:Requests_for_new_items|Requests for new items]] exists for those who are unsure if their item idea is notable enough, or have a conflict of interest. The Wikidata Community can help by reviewing requests and offering advice.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: 
***[[:d:Property:P14834|substance control status]] (&lt;nowiki&gt;control regime a substance is placed under in a jurisdiction or by an international treaty — schedule, class, or explicitly uncontrolled; qualify with &quot;applies to jurisdiction&quot; (P1001) and start/end time&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Property:P14825|animehack program ID]], [[:d:Property:P14826|animehack movie ID]], [[:d:Property:P14827|animehack person ID]], [[:d:Property:P14828|Xcity maker ID]], [[:d:Property:P14829|XBIZ.com topic ID]], [[:d:Property:P14830|WikiPepper pepper ID]], [[:d:Property:P14831|Seiyu Grand Prix person ID]], [[:d:Property:P14832|PinkLabel.TV performer ID]], [[:d:Property:P14833|‎Antarctic Protected Areas database ID]], [[:d:Property:P14835|Infraestructuras de Portugal ID]], [[:d:Property:P14836|‎Umamusume Wiki article ID]], [[:d:Property:P14837|Tower Records Online artist ID]], [[:d:Property:P14838|‎Inventory Intangible Cultural Heritage in the Netherlands ID]], [[:d:Property:P14839|SOMARXIU.CAT sardana ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Texas Legislators: Past &amp; Present ID|Texas Legislators: Past &amp; Present ID]] (&lt;nowiki&gt;identifier for a legislator on the Legislative Reference Library of Texas website&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/file page start and file page end|file page start and file page end]] (&lt;nowiki&gt;indicate a page number of a pdf file, if multiple pages is involved&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Clubhouse|Clubhouse]] (&lt;nowiki&gt;A proposal to denote the buildings occupied by members clubs. This can be useful when the clubs change clubhouse or merge or cease to exist.&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/LPF rating|LPF rating]] (&lt;nowiki&gt;film and media rating in Malaysia by the Film Censorship Board&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/phonetic synthesis method|phonetic synthesis method]] (&lt;nowiki&gt;phonetic synthesis method used to process the recorded voice from a human source to build a voice bank&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant dans le Mémorial du clergé (1914-1918)|Identifiant dans le Mémorial du clergé (1914-1918)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/sgpbusiness.com ID|sgpbusiness.com ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Redalyc author ID|Redalyc author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Architectural Heritage glossary ID|Brussels Inventory of Architectural Heritage glossary ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Natural Heritage taxon ID|Brussels Inventory of Natural Heritage taxon ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Inventory of Movable Heritage designer ID|Inventory of Movable Heritage designer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Movable Heritage object type ID|Brussels Inventory of Movable Heritage object type ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Movable Heritage material ID|Brussels Inventory of Movable Heritage material ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Movable Heritage technique ID|Brussels Inventory of Movable Heritage technique ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Lunarstorm person ID|Lunarstorm person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/World Athletics competition ID|World Athletics competition ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Archive in Baden-Württemberg ID|Archive in Baden-Württemberg ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Arcinsys Niedersachsen/Bremen ID|Arcinsys Niedersachsen/Bremen ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Arcinsys Hessen ID|Arcinsys Hessen ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sharjah Dictionary word ID|Sharjah Dictionary word ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GenWiki|GenWiki]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Stereo Ve Mono release ID|Stereo Ve Mono release ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kudos author ID|Kudos author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Stiftungsarchive ID|Stiftungsarchive ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Archivportal Thüringen ID|Archivportal Thüringen ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/findbuch.net subdomain|findbuch.net subdomain]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Onderwijstermen Taalunie ID|Onderwijstermen Taalunie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Allotrope Foundation Ontology function ID|Allotrope Foundation Ontology function ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Allotrope Foundation Ontology process ID|Allotrope Foundation Ontology process ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Allotrope Foundation Ontology quality ID|Allotrope Foundation Ontology quality ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Allotrope Foundation Ontology role ID|Allotrope Foundation Ontology role ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Allotrope Foundation Ontology result ID|Allotrope Foundation Ontology result ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant de l'annuaire Drag France|Identifiant de l'annuaire Drag France]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Statistics Finland Concept Database ID|Statistics Finland Concept Database ID]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples:
** [https://w.wiki/T$Ys Items with a P275 value (''copyright licence'')] - [[d:Wikidata:Request_a_query#c-Stefan_K%C3%BChn-20260825102100-Janhrach-20260825093200|(source)]]
** [https://w.wiki/TfC$ English adverbs missing a P5238 (''combines lexemes'') value] - [[d:Wikidata:Request_a_query#c-Piecesofuk-20260820075100-English_adverbs_missing_P5238|(source)]]
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E311|English adverb (E311)]]
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Organized_Labour|Project Organized Labour]], a companion Project to [[w:Wikipedia:WikiProject_Organized_Labour|Wikipedia's WikiProject]], it is established to expand articles and items, properties and ontologies for collective bargaining/organised labour and trade union practices.
** [[d:Wikidata:WikiProject_chublets-software|Project Chublets Software]]
* WikiProject Highlights: Project Ontology added subpages for [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/CCO|CC0]], [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/DOLCE|DOLCE]] and [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/BFO/Class_Order|BFO Class order]].
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/Deaths_at_Wikipedia|Deaths at Wikipedia]] - This report collects items missing a [[d:Property:P570|P570 ''(date of death)'']] but they do feature in a Wikipedia 'Recent Deaths' article.

''' Development '''
* Query Service: We have continued adapting the Constraints system for the migration from Blazegraph to QLever.
* Wikidata integration in the Wikimedia projects:
** We are investigating how to treat watchlist and recent changes entries from Wikidata that are about adding, changing or removing a sitelink. These seem to be category of Wikidata changes not everyone is interested in and a candidate for filtering.
** We looked into how to make the process of adding Wikidata support for a newly created Wikimedia projects less manual for the team and did a proof of concept for automating some of the database operations.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Tunisia|Tunisia]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 20:22, 31. avgust 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30932448 --&gt;

== Wikidata weekly summary #748 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-09-07. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#747]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot:
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/HsfBot|HsfBot]] - '''Task/s:''' Mostly add missing Indonesian Wikipedia sitelinks to Wikidata items for taxonomy templates created by HsfBot on idwiki.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/CrossrefIDsBot|CrossrefIDsBot]] - '''Task/s:''' Adding Crossref ID, DOI, Print ISSN, and Online ISSN from Crossref dataset where they are missing in Wikidata.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/CatmapperBot|CatmapperBot]] - '''Task/s:''' Add [[Property:P14249|SocioMap ID]] statements for reviewed SocioMap category mappings, and provisionally add [[Property:P2888|exact match]] URLs for reviewed ArchaMap category mappings until Wikidata approves an ArchaMap-specific identifier property.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/BenchfolkBot|BenchfolkBot]] - '''Task/s:''' Add or correct sourced statements on existing items after explicit human approval.
* New request for comments:
** [[d:Wikidata:Requests for comment/Request for comments: in country of citizenship (P27), to remove class political territorial entity (Q1048835) as a valid value-type constraint (Q21510865)|Class Q1048835 as a not valid value-type constraint]] - To remove an incorrect value for {{Q|Q21510865}} for [[d:Property:P27|P27 &lt;small&gt;''(country of citizenship)''&lt;/small&gt;]]
** [[d:Wikidata:Project_chat#c-Qbli2mHd-20260906142300-Anything_goes_for_P18?|Project chat: What images are appropriate for P18?]] - a lengthy discussion about quality control and what is acceptable for a [[d:Property:P18|P18 &lt;small&gt;''(image)''&lt;/small&gt;]] value.

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: [https://www.sanchoelsabio.eus/en/actividades/taller-abierto-documentando-las-biografias-del-patrimonio-cultural-vasco-en-wikipedia-y-wikidata-22092026/ac-57/ Open Workshop: Connecting Basque heritage authors (Persons and entities) in Wikipedia and Wikidata] - 22 September - 09:00 - 11:30 CEST.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs: What Does a Wikidata-Powered Abstract Wikipedia Article Look Like? (Links: [https://jsamwrites.substack.com/p/what-does-a-wikidata-powered-abstract Substack] and [https://jsamwrites.medium.com/what-does-a-wikidata-powered-abstract-wikipedia-article-look-like-91c071859780 Medium])
* Papers: Bemme, J., &amp; Winkler, A. (2026). Mehr Edits wagen? Virtuelle Ausstellungen erschließen mit Wikidata und Commons. LIBREAS. Library Ideas, (48). https://doi.org/10.18452/37905 / https://libreas.eu/ausgabe48/bemme/

''' Tool of the week '''
* [https://tabernacle.toolforge.org/#/tab Tabernacle] is a tool by [[User: Magnus Manske]] it generates a table of Wikidata items and statements. Allows for quick addition of some types via WiDaR.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* The 10th issue of the [[Wikidata:Wikidata Platform team/Newsletter|Wikidata Platform Newsletter]] is out. Also remember to join the [[Event:Blazegraph Migration Office Hours - Sept 2026|next Blazegraph Migration Office Hour]], that will take place [https://zonestamp.toolforge.org/1788883200 Tuesday, 8th September 2026 at 16:00 UTC]
* [https://thecastlemap.com/ The Castle Map] - every Castle, Fortress and Palace recorded on Wikidata, on a map.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: none
** External identifiers: [[:d:Property:P14840|CREDDO author ID]], [[:d:Property:P14841|‎World Athletics competition ID]], [[:d:Property:P14842|Platform for Taiwan Religion and Folk Culture record identifier]], [[:d:Property:P14843|T&amp;F NCAAdb athlete ID]], [[:d:Property:P14844|COMDT author ID]], [[:d:Property:P14845|Clergy Memorial (1914-1918) ID]], [[:d:Property:P14846|‎Texas Legislators: Past &amp; Present ID]], [[:d:Property:P14847|Stiftungsarchive ID]], [[:d:Property:P14848|Redalyc author ID]], [[:d:Property:P14849|Kudos author ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Pokémon Ability|Pokémon Ability]] (&lt;nowiki&gt;Pokémon Ability assigned to this Pokémon species or form in games of the Pokémon series&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Collective bargaining coverage|Collective bargaining coverage]] (&lt;nowiki&gt;Percentage of workers covered by collective agreement coverage. This is distinct from union membership rate, because non-union members can also be covered, for example France has 7% union density but 98% collective bargaining coverage.&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/encompasses|encompasses]] (&lt;nowiki&gt;specific entity this placeholder item may represent when the exact one is unknown&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/marionetteist|marionetteist]] (&lt;nowiki&gt;Person who manipulates a marionette in real time to create the illusion of life.&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/has expression of concern|has expression of concern]] (&lt;nowiki&gt;(article) has an expression of concern (expression of concern notice)&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Common Core Ontologies concept ID|Common Core Ontologies concept ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AbeBooks author ID|AbeBooks author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DEHIO digital Deutschland Bauwerk ID|DEHIO digital Deutschland Bauwerk ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/VocaDB tag ID|VocaDB tag ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CCLI song ID|CCLI song ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LIDO concept ID|LIDO concept ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/The Telegraph topic ID|The Telegraph topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BLL-Ontology concept ID|BLL-Ontology concept ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GOLD linguistic concept ID|GOLD linguistic concept ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ISBNdb author ID|ISBNdb author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BookWyrm author ID|BookWyrm author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BookWyrm book ID|BookWyrm book ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/China Railway station telegraph code|China Railway station telegraph code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Darija.io ID|Darija.io ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Vietnamese Administrative Unit Codes|Vietnamese Administrative Unit Codes]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Officials of Nazi Reich Ministries ID|Officials of Nazi Reich Ministries ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fandom.com universe page|Fandom.com universe page]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KennisWest ID|KennisWest ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant d'un(e) auteurice dans le catalogue du Centre Delavouët|identifiant d'un(e) auteurice dans le catalogue du Centre Delavouët]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Phenotype and Trait Ontology ID|Phenotype and Trait Ontology ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/National Governors’ Association ID|National Governors’ Association ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Numista engraver or designer ID|Numista engraver or designer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Encyclopedia of Alabama ID (new schema)|Encyclopedia of Alabama ID (new schema)]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/UGCJ UNESCO Heritage sites 100km or less from the centre of the Meditrranean Sea] [[d:Wikidata:Request_a_query#c-Stefan_K%C3%BChn-20260907113600-Ecritures-20260906215500|(source)]]
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E213|spaceport]] (E213): schema for [[d:Q194188|spaceport ''&lt;small&gt;(Q194188)&lt;/small&gt;'']] locations, used to launch and receive spacecraft.
* WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_Medicine/Knee_Arthroplasty|Project Medicine / Knee Arthroplasty]] - a comprehensive subpage to model the techniques and procedures for knee-related surgery.
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/Same_humans/Occupations_(1–50)|Same Humans/List by Occupations]] - this report presents possible human duplicates by comparing name and birth/death dates. They can be reviewed and flagged for merging and/or deletion.

''' Development '''
* Sustainability:
** We are looking into improvements to caching for Property labels ([[phab:T434204]])
** We are continuing to prepare the move of the entity_usage table to the extension database cluster. Moving the tables is tentatively scheduled to begin after 24. September. ([[phab:T427472]])
* Newcomer homepage: We are working on making the [[d:Special:Homepage|Newcomer Homepage]] show labels for Items instead of just the ID ([[phab:T429345]])
* Wikidata changes in Watchlist and Recent changes of Wikipedia and co: We are deciding how filtering will look for hiding language link changes on wikis where the sitelink has not changed ([[phab:T435904]])
* REST API: We are continuing to expand the support for Lexemes in the API, specifically creating a Lexeme, adding a statement to a Lexeme and adding a Form to a Lexeme

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Tunisia|Tunisia]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] ·  [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:03, 7. september 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30932448 --&gt;

== Wikidata weekly summary #749 ==
&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-09-14. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#748]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Open request for adminship: 
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Chrisahn|Chrisahn]]
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Amitie 10g|Amitie 10g]]
:&lt;small&gt;Both RfPs are scheduled to end after 17 September 2026 21:56 (UTC)&lt;/small&gt;
* New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/William Avery Bot 15|William Avery Bot 15]] - '''Task/s:''' Automatically update [[Wikidata:Administrators by language]], as requested at [[Wikidata:Bot requests#Request to automatically update Wikidata:Administrators by language (2026-08-04)]]
* Closed request for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/CrossrefIDsBot|CrossrefIDsBot]] - Closed as Approved
* New request for comments: [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Request_for_comments:_in_country_of_citizenship_(P27),_to_remove_class_political_territorial_entity_(Q1048835)_as_a_valid_value-type_constraint_(Q21510865)|Should class ''political territorial entity &lt;small&gt;(Q1048835)&lt;/small&gt;'' as a valid ''value-type constraint &lt;small&gt;(Q21510865)&lt;/small&gt;'' be removed from ''country of citizenship &lt;small&gt;(P27)&lt;/small&gt;'' ?]]

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** OpenStreetMap X Wikidata Meetup #93 Oct. 5 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]].
** Next Linked Data for Libraries [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group LD4 Wikidata Affinity Group] session: Tuesday, September 15, 2026  9am PT / 12pm ET / 16:00 UTC / 6pm CEST ([https://zonestamp.toolforge.org/1789488000 Time zone converter]). Adélie Ranville demonstrates useful tools around bibliographic data and citations in Wikidata, Wikipedia and Wikiversity, including Zotero, Cita, and Tabernacle.::Event page: [[d:Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/Wikidata_for_literature_review|WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group/Project Series/'''Wikidata for literature review''']]
* '''[[d:Wikidata:Fourteenth_Birthday|Wikidata's 14th Birthday]] is approaching!''' Join us October 29 for a Birthday call. 
** [[d:Special:RegisterForEvent/3536|Register]] to receive updates and news
** [[d:Wikidata:Fourteenth_Birthday/Run_an_event|Run a local event]] or [[d:Wikidata:Fourteenth_Birthday/Calendar|find events]] to join near you.
** Join the [[d:Event:Wikidata_Fourteenth_Birthday/Presents_%26_messages_call|Birthday Call]] and see what Presents and Messages will be shared.
* WikiCon (Regensburg) 2026 - the conference dedicated to the German-speaking Wikipedia and sister projects communities, is taking place from 18 - 20 September. The sessions involving Wikidata: [[:de:Wikipedia:WikiCon_2026/Programm/Wikidata_–_9_Jahre_danach|Wikidata - 9 Years later]], [[:de:Wikipedia:WikiCon_2026/Programm/Quellen_in_Wikidata_eingeben|Enter sources in Wikidata]], [[:de:Wikipedia:WikiCon_2026/Programm/Unkompliziert_Wikidata_erkunden_(usefulQueries)|Easily explore Wikidata (UsefulQueries)]],  and [[:de:Wikipedia:WikiCon_2026/Programm/WikiProjekt_Stolpersteine_goes_Wikidata|WikiProject Stolpersteine goes Wikidata]].

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [https://medium.com/@javierzomeo/how-i-inferred-the-family-relationships-of-nearly-one-million-people-from-wikidata-99724fd966fb Medium: How I inferred the family relationships of nearly 1 million people, from Wikidata]
** (Deutsch) [https://www.wikimedia.de/wp-content/uploads/2026/09/Wikidata_in_Museen_Archiven_und_Bibliotheken.pdf Wikidata in Museen, Archiven und Bibliotheken (PDF)]
* Videos:
** [https://www.youtube.com/watch?v=in3M5o_CMKM Live Wikidata Editing #126]
** (Español) [https://www.youtube.com/watch?v=i4eS1tcQzYE Workshop: Digital Humanities Methodologies Applied to Research]
** [https://www.youtube.com/watch?v=B9-MDvkO2Ow Sep 2026 Community Call:  International Image Interoperability Framework (IIIF) &amp; Wikimedia] - can IIIF be integrated with Wikimedia platforms, or as a Wikibase instance?
** [https://m.youtube.com/watch?v=5lxvetWlGqQ&amp;pp=iggCQAE%3D&amp;ra=m 16 Days of Activism Against Gender-Based Violence Campaign Launch 2026 using Wikidata]

''' Tool of the week '''
* [https://lex-olympia.toolforge.org/ Lex-Olympia] is a tool by [[User: Luca.favorido]] it is an open, gamified challenge platform for exploring Wikidata lexemes, born as a successor to the now-unmaintained Lexeme Challenge tool. Players test their language knowledge by matching audio, hyphenations, and concepts to lexemes, competing via scores and a weekly leaderboard.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* WM Turkic languages user group ([https://www.instagram.com/p/Dc__Z8OxISH/ instagram post]): official co-hosts of WikidataCon 2027; Istanbul, Türkiye, in collaboration with Üsküdar University.

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: 
***[[:d:Property:P14867|phonetic synthesis method]] (&lt;nowiki&gt;phonetic synthesis method used to process the recorded voice from a human source to build a voice bank&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14869|‎LPF rating]] (&lt;nowiki&gt;film and media rating in Malaysia by the Film Censorship Board&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14875|‎Collective bargaining coverage]] (&lt;nowiki&gt;Percentage of workers covered by collective agreement coverage. This is distinct from union membership rate, because non-union members can also be covered, for example France has 7% union density but 98% collective bargaining coverage.&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14881|has Pokémon Ability]] (&lt;nowiki&gt;Pokémon Ability assigned to this Pokémon species or form in games of the Pokémon series&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Property:P14850|‎Allotrope Foundation Ontology function ID]], [[:d:Property:P14851|‎Allotrope Foundation Ontology process ID]], [[:d:Property:P14852|‎Allotrope Foundation Ontology quality ID]], [[:d:Property:P14853|‎Allotrope Foundation Ontology result ID]], [[:d:Property:P14854|‎Allotrope Foundation Ontology role ID]], [[:d:Property:P14855|Arcinsys Hessen ID]], [[:d:Property:P14856|Arcinsys Niedersachsen/Bremen ID]], [[:d:Property:P14858|Archivportal Thüringen ID]], [[:d:Property:P14860|Baden-Württemberg archives ID]], [[:d:Property:P14861|BookWyrm author ID]], [[:d:Property:P14862|BookWyrm book ID]], [[:d:Property:P14863|VocaDB tag ID]], [[:d:Property:P14864|Statistics Finland Concept Database ID]], [[:d:Property:P14866|sgpbusiness.com ID]], [[:d:Property:P14868|‎LIDO concept ID]], [[:d:Property:P14870|‎Common Core Ontologies concept ID]], [[:d:Property:P14871|GenWiki article ID]], [[:d:Property:P14872|findbuch ID]], [[:d:Property:P14873|Darija.io ID]], [[:d:Property:P14874|‎China Railway telegraph code]], [[:d:Property:P14876|‎Sharjah Dictionary word ID]], [[:d:Property:P14877|CCLI song ID]], [[:d:Property:P14878|‎DEHIO digital Deutschland Bauwerk ID]], [[:d:Property:P14879|Vietnamese administrative unit code]], [[:d:Property:P14880|UkrBIN ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/stylized representation|stylized representation]] (&lt;nowiki&gt;stylized visual representation of the subject&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Former country|Former country]] (&lt;nowiki&gt;Historical country that was in force at the time of this event/object or in the past&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/North Dakota Legislative Assembly biography ID|North Dakota Legislative Assembly biography ID]] (&lt;nowiki&gt;identifier for a biography at the North Dakota Legislative Assembly&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Wyoming Legislator Database ID|Wyoming Legislator Database ID]] (&lt;nowiki&gt;identifier for a biography in the Wyoming Legislator Database&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/European Legislation Identifier|European Legislation Identifier]] (&lt;nowiki&gt;EU legislation identifier for documents published by the EU, its member states and other (non-EU) countries&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Visa requirement|Visa requirement]] (&lt;nowiki&gt;Requirement for a non-citizen to enter a country&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/FilmBaze people ID|FilmBaze people ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EHRI Institution ID|EHRI Institution ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Climate Policy Radar Topics|Climate Policy Radar Topics]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SEASLUG.WORLD taxon ID|SEASLUG.WORLD taxon ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Verenigingsloket vCode|Verenigingsloket vCode]], [[:d:Wikidata:Property proposal/StoryGraph book ID|StoryGraph book ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/China Railway Pinyin code|China Railway Pinyin code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ZFIN person ID|ZFIN person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BallotReady person ID|BallotReady person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/National Film Archive of Japan ID|National Film Archive of Japan ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Baza osób polskich ID|Baza osób polskich ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Mycelium entity ID|Mycelium entity ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant DDH|identifiant DDH]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Alberta Legislative Assembly member ID|Alberta Legislative Assembly member ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Homeostasis imbalance process ontology|Homeostasis imbalance process ontology]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Damen-Basketball-Bundesliga (DBBL) Spieler ID|Damen-Basketball-Bundesliga (DBBL) Spieler ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Digital Momijiyama Bunko ID|Digital Momijiyama Bunko ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kunaicho Shoryobu Shuzo Kanseki Shuran ID|Kunaicho Shoryobu Shuzo Kanseki Shuran ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Union Catalogue Database of Japanese Texts ID|Union Catalogue Database of Japanese Texts ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Siwar entry ID|Siwar entry ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ISDCF studio identifier|ISDCF studio identifier]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ISDCF facility identifier|ISDCF facility identifier]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [https://w.wiki/UGb4 Tram stops per network map]
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E133|adminstrative district in Turkey (E133)]]
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject Medicine/Knee Arthroplasty|WikiProject Medicine/Knee Arthroplasty]] maintains structured data for knee replacement on Wikidata, covering the procedure tree and the taxonomy of surgical techniques, with a literature layer of referenced scholarly articles.
* WikiProject Highlights:
** [[d:Wikidata:WikiProject_LGBT/Duga|WikiProject LGBT / Duga]]
** [[d:Wikidata:WikiProject_Victims_of_National_Socialism/Data_Model|Project Victims of National Socialism / Data model]]

''' Development '''
* Query Service migration: We are adapting more of the example queries for QLever
* Mobile editing: We are making minor adjustments in preparation for the rollout for everyone
* Wikidata integration in Wikipedia and co:
** We are continuing to automate the connection of Wikidata to newly-created wikis, and replace the sites table with a Sitematrix lookup, which is more efficient ([[phab:T431093]])
** We are continuing the research into how best to handle changes for language link updates in Recent changes and Watchlist, which are mostly considered not relevant for editors

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Tunisia|Tunisia]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] ·  [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 20:59, 14. september 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=30932448 --&gt;

== Wikidata weekly summary #750 ==
&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-09-21. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#749]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Kvazimodo|Kvazimodo]]
:&lt;small&gt;RfP is scheduled to end after 26 September 2026 08:42 (UTC)&lt;/small&gt;
* Closed request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator#Chrisahn|Chrisahn]] - voting has been closed.
* New requests for permissions/Bot:
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/BenchfolkBot|BenchfolkBot]] - '''Task/s:''' Add or correct sourced statements on existing items after explicit human approval.
**[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/CatmapperBot|CatmapperBot]] - '''Task/s:''' Add [[Property:P14249|SocioMap ID]] statements for reviewed SocioMap category mappings, and provisionally add [[Property:P2888|exact match]] URLs for reviewed ArchaMap category mappings until Wikidata approves an ArchaMap-specific identifier property.
* Closed request for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/HsfBot|HsfBot]] - Closed as Approved
* New request for comments: [[d:Wikidata:Requests for comment/Add properties to the Deletion policy|Add properties to the Deletion policy]] - following a [[d:Wikidata:Project_chat#c-Amitie_10g-20260902214200-Should_identifier_properties_be_deleted_when_the_external_website_goes_offline?|Project Chat]] discussion, suggestions for an amendment to the policy are being discussed and your feedback is welcome.

''' Events '''
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** [[m:Open_Knowledge:_Wikimedia_%26_Research_in_the_CEE_Region/Registration_%26_scholarships|Open Knowledge Wikimedia Research in the CEE Region]], online participation to the Conference is still open, [[m:Open_Knowledge:_Wikimedia_%26_Research_in_the_CEE_Region/Registration_%26_scholarships|register here]]: 09 - 10 October.

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Papers:
** [https://arxiv.org/abs/2609.20057 WiCleanData: Guaranteeing the Type Consistency of Wikidata by Taxonomy Refinement and Constraint Enforcement] by Peng et al., (2026).
** [https://www.researchgate.net/publication/414343459_The_Wikibase_Ecosystem_in_DH_and_GLAM The Wikibase Ecosystem in Digital Humanities and GLAM] by Lindemann et al., (2026).
* Videos: (Swedish) [https://www.youtube.com/watch?v=u8clrj_3MG4 The SAT trail in OSM and Wikidata] by Magnus Sälgö.

''' Tool of the week '''
* [https://wikidata-todo.toolforge.org/cloudy_concept.php Concept cloud] - Shows language labels for Wikipedia links from a Wikidata item, and allows label editing.

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Job vacancy: [https://job-boards.greenhouse.io/wikimedia/jobs/8060261?gh_src=4n8hpqkx1us Software Engineer, Wikidata Platform]

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: 
***[[:d:Property:P14885|Wyoming Legislator Database ID]] (&lt;nowiki&gt;identifier for a biography in the Wyoming Legislator Database&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Property:P14891|‎has expression of concern]] (&lt;nowiki&gt;(article) has an expression of concern (expression of concern notice)&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Property:P14882|National Governors’ Association ID]], [[:d:Property:P14883|Numista engraver or designer ID]], [[:d:Property:P14884|‎Phenotype and Trait Ontology ID]], [[:d:Property:P14886|‎ZFIN person ID]], [[:d:Property:P14887|Association Service Desk vCode]], [[:d:Property:P14888|Nazi Reich Ministries ID]], [[:d:Property:P14889|‎North Dakota Legislative Assembly biography ID]], [[:d:Property:P14890|KennisWest ID]], [[:d:Property:P14892|‎GOLD linguistic concept ID]], [[:d:Property:P14897|‎Alberta Legislative Assembly member ID]], [[:d:Property:P14900|EHRI Institution ID]], [[:d:Property:P14901|‎Encyclopedia of Alabama ID (new schema)]], [[:d:Property:P14902|National Film Archive of Japan ID]], [[:d:Property:P14903|‎Homeostasis imbalance process ontology]], [[:d:Property:P14904|DDH ID]], [[:d:Property:P14905|Economic Operators Registration and Identification number]], [[:d:Property:P14907|wowKorea work ID]], [[:d:Property:P14908|wowKorea Person ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/illustrator (character)|illustrator (character)]] (&lt;nowiki&gt;artist who illustrated the character&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/contribution URL|contribution URL]] (&lt;nowiki&gt;URL of a page explaining how to participate in or contribute to a project or organization&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Holy See cardinal biography ID|Holy See cardinal biography ID]] (&lt;nowiki&gt;identifier for a cardinal's biography at the website of the Holy See&lt;/nowiki&gt;)
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Atomic radius, covalent radius and van der Waals radius|Atomic radius, covalent radius and van der Waals radius]] (&lt;nowiki&gt;measured or calculated radius of an atom of a chemical element&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Register of British Slave Traders person ID|Register of British Slave Traders person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Tric Trac|Tric Trac]], [[:d:Wikidata:Property proposal/PsychonautWiki article ID|PsychonautWiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Hitchwiki article ID|Hitchwiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Raras disease ID|Raras disease ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Heritage Overlay Number|Heritage Overlay Number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Techniques de l'Ingénieur author ID|Techniques de l'Ingénieur author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/nbsearch|nbsearch]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Indian Film History film ID|Indian Film History film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Indian Film History person ID|Indian Film History person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/VideoGamesCritic game ID|VideoGamesCritic game ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identificador Eldoblatge d'actor original|identificador Eldoblatge d'actor original]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identificador Eldoblatge d'actor de doblatge|identificador Eldoblatge d'actor de doblatge]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E206|(E206) ''Stolperstein'']]: Stumbling blocks, commemorative plaques set into the ground for victims of Nazism.
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Taiwan/Wikidata_Cross-Domain_Forum|(Traditional Chinese) Project Taiwan: Wikidata Cross-Domain Forum]]
* WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Ontology_Course/Projects_Offering_3|Project Ontology: Course Offering 3]]
* Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:User:Ivan_A._Krestinin/To_merge/Categories|Categories (to merge)]] - this list generated by User:Ivan A. Krestinin suggests potential duplicate categories.

''' Development '''
*

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Tunisia|Tunisia]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:09, 21. september 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=31043091 --&gt;

== Wikidata weekly summary #751 ==
&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

[[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]]
&lt;div style=&quot;margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the&lt;br&gt;week leading up to 2026-09-28. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#750]].&lt;br&gt;''&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;&quot;&gt;

''' Discussions '''
* New requests for permissions/Bot:
** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/MamouriBot|MamouriBot]], '''Task/s:'''  Add census demographics — population, male population, female population, and no. of households — to existing Iranian settlement items identified by ''[[d:Property:P1010|Iran statistics ID (P1010)]]'', from the Statistical Center of Iran censuses of 1385 (2006) and 1395 (2016).

''' Events ''' 
* [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]:
** The program for the Wikidata Query Service Days (October 17-23) is now published, covering the migration from Blazegraph to QLever with sessions for editors, reusers, and tool builders; see the event page for details and [[d:Event:Query_Service_Days_2026#Sessions|schedule]].

''' Press, articles, blog posts, videos '''
* Blogs:
** [[Diffblog:from-university-research-to-free-knowledge-academics-discover-wikimedia/|From University Research to Free Knowledge: Academics Discover Wikimedia]] by [[m:User:Osps7|User:Osps7]]
** [https://enterprise.wikimedia.com/blog/wikidata-bulk-snapshots-batches/ WM Enterprise: Wikidata Bulk snapshots]
** [https://www.wikiloveswomen.org/2026/08/31/wiki-oto-2026-wiki-loves-women-and-africa-wiki-women-join-forces Wiki OTO 2026: Wiki Loves Women and Africa Wiki Women join forces!]
** [https://freeknowledgeafrica.org/making-african-restitution-efforts-more-visible/ Making African Restitution Efforts More Visible]
* Papers: [https://arxiv.org/html/2609.29474v1 CodeGraph: Open-Taxonomy Knowledge Graph for Source Code with Wikidata Grounding] by Pennino et al., (2026).
* Videos:
**When the Old Constraints Disappear: Work and Creativity in the Age of AI (Wikipedia-&gt;Wikidata-&gt;Wikifunctions-&gt;Abstract Wikipedia), John Samuel, Mindstone AI Meetup, September 22, 2026, Lyon, France ([https://community.mindstone.com/annotate/article_BAlTTMiMLlNJjjRpAn Video], [https://figshare.com/articles/presentation/When_the_Old_Constraints_Disappear_Work_and_Creativity_in_the_Age_of_AI_Mindstone_AI_Meetup_Lyon_-_John_Samuel/33968791 Slides])
** [https://www.youtube.com/watch?v=BS0BZF5WhRg&amp;pp=ygUIV2lraWRhdGE%3D AI BRIDGES Open Forum meeting - September 2026]

''' Tool of the week '''
* [https://humansmap.com/gallery/gallery.html#power HumansMap Gallery] - The site offers various type of visualizations, and offers the possibility to navigate through connections between people and organizations, based on your interests, powered by Wikidata.
* [https://bookitemizer.toolforge.org/ 📚 Wikidata Book Itemizer] It is a simple tool to catalog books on Wikidata! Creating work and edition items manually on Wikidata with proper metadata and multilingual labels can often be tedious and error-prone. Wikidata Book Itemizer automates this entire process with a simple form!

''' Other Noteworthy Stuff '''
* Wikimedia Deutschland is researching how to improve interoperability between Wikidata, Wikibase Cloud, and Wikibase Suite. If you've worked with data imports or staging, or even if you haven't, your input would be valuable. The [https://wikimedia.sslsurvey.de/LOD-Interoperability-Migration survey] takes 5 to 10 minutes and is anonymous. More information on the background of the questions: [[d:Wikidata:Requests for comment/Mass-editing policy#Context|Wikidata:Requests for comment/Mass-editing policy#Context]]

''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review '''

&lt;!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --&gt;
* Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]:
** General datatypes: none
** External identifiers: [[:d:Property:P14909|Union Catalogue Database of Japanese Texts ID]], [[:d:Property:P14910|‎Siwar entry ID]], [[:d:Property:P14911|Kunaicho Shoryobu Shuzo Kanseki Shuran ID]], [[:d:Property:P14912|‎Emulation General Wiki article ID]], [[:d:Property:P14913|Digital Momijiyama Bunko ID]], [[:d:Property:P14914|Raras disease ID]]
&lt;!-- END NEW PROPERTIES --&gt;
&lt;!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --&gt;
* New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review:
** General datatypes: 
***[[:d:Wikidata:Property proposal/Writers at Risk database ID|Writers at Risk database ID]] (&lt;nowiki&gt;Identifier in the PEN America Writers at Risk database, cataloging writers threatened, imprisoned, and jailed worldwide&lt;/nowiki&gt;)
** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Ohio Entity Number|Ohio Entity Number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NZPCN legacy ID|NZPCN legacy ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Žmonės.lt topic ID|Žmonės.lt topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Jersey HER Reference|Jersey HER Reference]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un(e) auteurice dans le Maitron|Identifiant d'un(e) auteurice dans le Maitron]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Google Search profile handle|Google Search profile handle]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Leipziger Biographie ID|Leipziger Biographie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LEO-BW person ID|LEO-BW person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Biopsa ID|Biopsa ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Isle of Man Registered Building No.|Isle of Man Registered Building No.]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Waymark code|Waymark code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant dans OrthodoxWiki en français|Identifiant dans OrthodoxWiki en français]], [[:d:Wikidata:Property proposal/WE League player ID|WE League player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/WE League manager ID|WE League manager ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Delfi.lt topic ID|Delfi.lt topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Lrytas.lt topic ID|Lrytas.lt topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Baidu Baike article|Baidu Baike article]]
&lt;!-- END NEW PROPOSALS --&gt;

You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]!

''' Did you know? '''
* Query examples: [[Wikidata:Request a query#c-YoshiRulz-20260927103700-Paula_(WDU)-20260925145700|Latin American Cinema / Films with an English or Portuguese Wikipedia page, but not Spanish]]
* Schema examples: [[d:EntitySchema:E422|(E422) 'Golden age of illustration']] book from the Maastricht University Library collection. 
* Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]:
** [[d:Wikidata:WikiProject_Schlaraffia|Project Schlaraffia]] - for enriching items about the German-language fraternity [[d:Q1305789|Schlaraffia ''&lt;small&gt;(Q1305789)&lt;/small&gt;'']] and its international and local associations.
** [[d:Wikidata:WikiProject_Tamil_Nadu|Project Tamil Nadu]] dedicated to creating and improving Wikidata content related to [[d:Q1445|Tamil Nadu ''&lt;small&gt;(Q1445)&lt;/small&gt;'']] and [[d:Q5885|Tamil ''&lt;small&gt;(Q5885)&lt;/small&gt;'']]. 
* WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_PCC_EMCO_Wikidata_CoP/List_of_corporate_body_properties|Project PCC EMCO Wikidata CoP]] added a subpage for listing Properties normally associated with Corporate bodies.

''' Development '''
* Mobile statement editing: We are continuing with UX fixes. This is primarily visual polish and consistency as well as fixing bugs related to RTL display.
* Wikibase REST API:
** We are finishing the support for creating Lexemes and the statements on them.
** We are continuing working on support for adding Forms to a Lexeme.
* Wikidata integration in the other Wikimedia projects:
** We are going to stop sending language link changes to the first few wikis. An initial deployment to group1 wikis is now planned for Monday, 05.10.2026. (Click group1 on [https://versions.toolforge.org this Toolforge page] to see which Wikis are included.) This will help reduce noise in Watchlists and Recent changes and help reduce the size of the database table holding recent changes on these wikis.
** Connecting a newly created Wiki to Wikidata is a manual task, we are automating that and optimising the SitesTable at the same time, making a 'single source of truth' that all wikis point to, rather than a table per Wiki that are all clones of each other.
** We are experimenting with raising the entity usage limit on wikis. If this is feasible, we can reduce the amount of bundled changes. This would reduce the quantity of Wikidata-triggered Recent Changes rows being created.

[[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&amp;order=priority the tasks needing a volunteer].

''' Weekly Tasks '''
* Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]].
* Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]].
* Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/The Gambia|The Gambia]]
* Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences.
* Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language!
* [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects.
* Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]]

&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:38, 29. september 2026 (CEST)'''
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&amp;oldid=31072096 --&gt;</text>
      <sha1>jalfuq1y3req2rbq73fbalqozr9g6fy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Upravne enote Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>565226</id>
    <revision>
      <id>6758131</id>
      <parentid>6723909</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T05:04:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Upravna enota Novo mesto s sedežem v Novem mestu obsega naslednja naselja */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6758131</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="119395" sha1="9prth2z8docmtfgrvuwyxj8jhcqu6hk" xml:space="preserve">{{Politika Slovenije}}
'''Upravne enote''' so bile ustanovljene 1. januarja 1995. V Sloveniji je 58 upravnih enot.&lt;ref name=&quot;g113&quot;&gt;{{navedi splet | title=Pravno informacijski sistem | website=PisRS | url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED941 | language=sl | access-date=2024-08-21}}&lt;/ref&gt;

===  Upravna enota Ajdovščina ===
Upravna enota Ajdovščina ima sedež v Ajdovščini, obsega pa ozemlje [[občina Ajdovščina|občin Ajdovščina]] in [[občina Vipava|Vipave]]. Zajema ozemlje v velikosti 352,6&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 24.440 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima tudi krajevni urad v Vipavi. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ajdovščini, teh je skupno 65, so:
{{hlist|indent=1|'''[[Ajdovščina]]''' | [[Batuje]]| [[Bela, Ajdovščina|Bela]] | [[Brje, Ajdovščina|Brje]]| [[Budanje]]| [[Cesta, Ajdovščina|Cesta]]| [[Col, Ajdovščina|Col]]| [[Črniče]]| [[Dobravlje]]| [[Dolenje]]| [[Dolga Poljana]]| [[Duplje]]| [[Erzelj]]| [[Gaberje, Ajdovščina|Gaberje]]| [[Goče]]| [[Gojače]]| [[Gozd, Ajdovščina|Gozd]]| [[Gradišče pri Vipavi]]| [[Grivče]]| [[Hrašče, Vipava|Hrašče]]| [[Kamnje, Ajdovščina|Kamnje]]| [[Kovk, Ajdovščina|Kovk]]| [[Kožmani]]| [[Križna Gora, Ajdovščina|Križna Gora]]| [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavec]]| [[Lozice]]| [[Lože, Vipava|Lože]]| [[Male Žablje]]| [[Malo Polje]]| [[Malovše]]| [[Manče]]| [[Nanos, Vipava|Nanos]]| [[Orehovica, Vipava|Orehovica]]| [[Otlica]]| [[Plače]]| [[Planina, Ajdovščina|Planina]]| [[Podbreg, Vipava|Podbreg]]| [[Podgrič]]| [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]]| [[Podnanos]]| [[Podraga]]| [[Poreče]]| [[Potoče, Ajdovščina|Potoče]]| [[Predmeja]]| [[Ravne, Ajdovščina|Ravne]]| [[Sanabor]]| [[Selo, Ajdovščina|Selo]]| [[Skrilje]]| [[Slap, Vipava|Slap]]| [[Šmarje, Ajdovščina|Šmarje]]| [[Stomaž, Ajdovščina|Stomaž]]| [[Tevče, Ajdovščina|Tevče]]| [[Ustje, Ajdovščina|Ustje]]| [[Velike Žablje]]| [[Vipava]]| [[Vipavski Križ]]| [[Višnje, Ajdovščina|Višnje]]| [[Vodice, Ajdovščina| Vodice]]| [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolje]]| [[Vrtovče]]| [[Vrtovin]]| [[Zavino]]| [[Zemono]]| [[Žagolič]]| [[Žapuže]]
}}

===  Upravna enota Brežice ===
Upravna enota Brežice ima sedež v Brežicah, obsega pa ozemlje [[občina Brežice|občine Brežice]]. Zajema ozemlje v velikosti 268&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 24.470 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Brežice, teh je skupno 109, so:
{{hlist|indent=1| [[Arnovo selo]]| [[Artiče]]| [[Bizeljska vas]]| [[Bizeljsko]]| [[Blatno]]| [[Bojsno]]| [[Boršt]]| [[Bračna vas]]| [[Slovenska vas]]| [[Brezje pri Bojsnem]]| [[Brezje pri Veliki Dolini]]| [[Brezovica na Bizeljskem]]| '''[[Brežice]]''' | [[Brvi]]| [[Bukošek]]| [[Bukovje]]| [[Bušeča vas]]| [[Cerina]]| [[Cerklje ob Krki]]| [[Cirnik]]| [[Cundrovec]]| [[Curnovec]]| [[Čatež ob Savi]]| [[Čedem]]| [[Črešnjice pri Cerkljah]]| [[Dečno selo]]| [[Dednja vas]]| [[Dobeno]]| [[Dobova]]| [[Dolenja Pirošica]]| [[Dolenje Skopice]]| [[Dolenja vas pri Artičah]]| [[Dramlja]]| [[Drenovec pri Bukovju]]| [[Dvorce]]| [[Gabrje pri Dobovi]]| [[Gaj]]| [[Gazice]]| [[Globočice]]| [[Globoko]]| [[Glogov Brod]]| [[Gorenja Pirošica]]| [[Gorenje Skopice]]| [[Gornji Lenart]]| [[Gregovce]]| [[Hrastje pri Cerkljah]]| [[Izvir]]| [[Jereslavec]]| [[Jesenice]]| [[Kamence]]| [[Kapele]]| [[Koritno]]| [[Kraška vas]]| [[Križe, Brežice|Križe]]| [[Krška vas]]| [[Laze, Brežice|Laze]]| [[Loče]]| [[Mala Dolina]]| [[Mali Cirnik]]| [[Mali Obrež]]| [[Mali Vrh]]| [[Mihalovec]]| [[Mostec]]| [[Mrzlava vas]]| [[Nova vas ob Sotli]]| [[Nova vas pri Mokricah]]| [[Obrežje]]| [[Oklukova Gora]]| [[Orešje na Bizeljskem]]| [[Pavlova vas]]| [[Pečice]]| [[Perišče]]| [[Piršenbreg]]| [[Pišece]]| [[Podgorje pri Pišecah]]| [[Podgračeno]]| [[Podvinje]]| [[Ponikve]]| [[Poštena vas]]| [[Prilipe]]| [[Račja vas]]| [[Rajec]]| [[Rakovec]]| [[Ribnica]]| [[Rigonce]]| [[Sela pri Dobovi]]| [[Silovec]]| [[Slogonsko]]| [[Sobenja vas]]| [[Spodnja Pohanca]]| [[Sromlje]]| [[Stankovo]]| [[Stara vas - Bizeljsko]]| [[Stojanski Vrh]]| [[Trebež]]| [[Velika Dolina]]| [[Velike Malence]]| [[Veliki Obrež]]| [[Vinji Vrh]]| [[Vitna vas]]| [[Volčje]]| [[Vrhje]]| [[Vrhovska vas]]| [[Zasap]]| [[Zgornja Pohanca]]| [[Zgornji Obrež]]| [[Žejno]]| [[Župeča vas]]| [[Župelevec]]
}}

===  Upravna enota Celje ===
Upravna enota Celje ima sedež v Celju, obsega pa ozemlje [[mestna občina Celje|mestne občine Celje]], [[občina Dobrna|občine Dobrna]], [[občina Štore|občine Štore]] ter [[občina Vojnik|občine Vojnik]]. Zajema ozemlje v velikosti 230&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 64.888 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima dva krajevna urada, enega v Dobrni in drugega v Vojniku. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Celje, teh je skupno 118, so:
{{hlist|indent=1|| [[Arclin]]| [[Beli potok pri Frankolovem]]| [[Bezenškovo Bukovje]]| [[Bezovica]]| [[Bovše]]| [[Brdce]]| [[Brdce nad Dobrno]]| [[Brezova]]| [[Bukovžlak]]| '''[[Celje]]'''| [[Čreškova]]| [[Črešnjevec]]| [[Črešnjice]]| [[Dobrna]]| [[Dobrova]]| [[Dol pod Gojko]]| [[Draga]]| [[Dedni Vrh pri Vojniku]]| [[Frankolovo]]| [[Gabrovec pri Dramljah]]| [[Glinsko]]| [[Globoče]]| [[Gorica pri Šmartnem]]| [[Gradišče pri Vojniku]]| [[Homec]]| [[Hrastnik]]| [[Hrenova]]| [[Ilovca]]| [[Ivenca]]| [[Jankova]]| [[Javornik]]| [[Jezerce pri Šmartnem]]| [[Kanjuce]]| [[Kladnart]]| [[Klanc]]| [[Koblek]]| [[Kompole]]| [[Konjsko]]| [[Košnica pri Celju]]| [[Lahovna]] | [[Landek]]| [[Laška vas pri Štorah]]| [[Lemberg pri Novi Cerkvi]]| [[Leskovec]]| [[Lešje]]| [[Lindek]]| [[Lipa pri Frankolovem]]
| [[Lipovec pri Škofji vasi]]| [[Ljubečna]]| [[Loče]]| [[Loka pri Dobrni]]| [[Lokovina]]| [[Lokrovec]]| [[Lopata]]| [[Male Dole]]| [[Medlog]]| [[Novake]]| [[Ogorevc]]| [[Osenca]]| [[Otemna]]| [[Parož]]| [[Pečovje]]| [[Pečovnik]]| [[Pepelno]]| [[Podgorje pod Čerinom]]| [[Polže]]| [[Prekorje]]| [[Pristava]]| [[Pristova]]| [[Prožinska vas]]| [[Rakova Steza]]| [[Razdelj]]| [[Razgor]]| [[Razgorce]]| [[Rove]]| [[Rožni Vrh]]| [[Runtole]]| [[Rupe]]| [[Selce]]| [[Slance]]| [[Slatina v Rožni dolini]]| [[Socka]]| [[Straža pri Dolu]]| [[Straža pri Novi Cerkvi]]| [[Stražica]]| [[Strmec nad Dobrno]]| [[Nova Cerkev]]| [[Svetina]]| [[Svetli Dol]]| [[Šentjanž nad Štorami]]| [[Šentjungert]]| [[Škofja vas]]| [[Šmarjeta pri Celju]]| [[Šmartno v Rožni dolini]]| [[Šmiklavž pri Škofji vasi]]| [[Štore]]| [[Teharje]]| [[Tomaž nad Vojnikom]]| [[Tremerje]]| [[Trnovlje pri Celju]]| [[Trnovlje pri Socki]]| [[Velika Raven]]| [[Verpete]]| [[Vine]]| [[Vinska Gorica]]| [[Višnja vas]]| [[Vizore]]| [[Vojnik]]| [[Vrba, Dobrna|Vrba]]| [[Vrhe]]| [[Zabukovje]]| [[Začret]]| [[Zadobrova]]| [[Zavrh nad Dobrno]]| [[Zlateče]]| [[Zvodno]]| [[Želče]]| [[Žepina]]}}

===  Upravna enota Cerknica ===
Upravna enota Cerknica ima sedež v Cerknici, obsega pa ozemlje [[občina Cerknica|občin Cerknica]], [[občina Bloke|Bloke]] in [[občina Loška Dolina|Loška Dolina]]. Zajema ozemlje v velikosti 483&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 16.770 prebivalcem. Upravna enota Cerknica ima tudi krajevni urad v Loški Dolini. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Cerknica, teh je skupno 131, so:
{{hlist|indent=1| [[Andrejčje]]| [[Babna Polica]]| [[Babno polje]]| [[Beč]]| [[Bečaje]]| [[Begunje pri Cerknici]]| [[Benete]]| [[Bezuljak]]| [[Bločice]]| [[Bloška Polica]]| [[Bočkovo]]| [[Brezje]]| [[Cajnarje]]| '''[[Cerknica]]'''| [[Čohovo]]| [[Dane]]| [[Dobec]]| [[Dolenja vas]]| [[Dolenje Jezero]]| [[Dolenje Otave]]| [[Dolenje Poljane]]| [[Fara, Bloke|Fara]]| [[Glina]]| [[Godičevo]]| [[Gora]]| [[Gorenje Jezero]]| [[Gorenje Otave]]| [[Gradiško]] | [[Goričice]]| [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]]| [[Hiteno]]| [[Hribarjevo]]| [[Hribljane]]| [[Hruškarje]]| [[Hudi Vrh]]| [[Iga vas]]| [[Ivanje selo]]| [[Jeršanovo]]| [[Jeršiče]]| [[Klance]]| [[Knežja Njiva]]| [[Korošče]]| [[Koščake]]| [[Kozarišče]]| [[Kožljek]]| [[Sveti Duh, Bloke|Sveti Duh]]| [[Kramplje]]| [[Kranjče]]| [[Kremenca]]| [[Krušče]]| [[Kržišče]]| [[Lahovo]]| [[Laze pri Gorenjem Jezeru]]| [[Lepi Vrh]]| [[Lešnjake]]| [[Lipsenj]]| [[Lovranovo]]| [[Lož]]| [[Mahneti]]| [[Malni]]| [[Markovec]]| [[Martinjak]]| [[Metulje]]| [[Milava]]| [[Mramorovo pri Lužarjih]]| [[Mramorovo pri Pajkovem]]| [[Nadlesk]]| [[Nemška vas na Blokah]]| [[Nova vas]]| [[Ograda]]| [[Osredek]]| [[Otok]]| [[Otonica]]| [[Pikovnik]]| [[Pirmane]]| [[Podcerkev]]| [[Podgora pri Ložu]]| [[Podlož]]| [[Podskrajnik]]| [[Podslivnica]]| [[Polšeče]]| [[Ponikve]]| [[Pudob]]| [[Radlek]]| [[Rakek]]| [[Rakov Škocjan]]| [[Ravne]]| [[Ravne na Blokah]]| [[Ravnik]]| [[Reparje]]| [[Rožanče]]| [[Rudolfovo, Cerknica|Rudolfovo]]| [[Runarsko]]| [[Selšček]]| [[Sleme]]| [[Slivice]]| [[Slugovo]]| [[Stari trg pri Ložu]]| [[Stražišče]]| [[Strmca]]| [[Studenec na Blokah]]| [[Studeno na Blokah]]| [[Ščurkovo]]| [[Sveta Trojica]]| [[Sveti Vid]]| [[Škrabče]]| [[Škufče]]| [[Šmarata]]| [[Štorovo]]| [[Štrukljeva vas]]| [[Tavžlje]]| [[Topol, Bloke|Topol]]| [[Topol pri Begunjah]]| [[Ulaka]]| [[Unec]]| [[Velike Bloke]]| [[Veliki Vrh]]| [[Viševek]]| [[Volčje]]| [[Vrh, Loška dolina|Vrh]]| [[Vrhnika pri Ložu]]| [[Zahrib]]| [[Zakraj]]| [[Zala]]| [[Zales]]| [[Zavrh]]| [[Zelše]]| [[Zibovnik]]| [[Žerovnica]]| [[Župeno]]
}}

===  Upravna enota Črnomelj===
Upravna enota Ajdovščina ima sedež v Črnomlju, obsega pa ozemlje [[občina Črnomelj|občin Črnomelj]] in [[občina Semič|Semič]]. Zajema ozemlje v velikosti 487&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 18.143 prebivalcem. Upravna enota Črnomelj ima krajevni urad v Semiču. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Črnomelj, teh je skupno 169, so:
{{hlist|indent=1| [[Adlešiči]]| [[Balkovci]]| [[Bedenj]]| [[Belčji Vrh]]| [[Bistrica]]| [[Blatnik pri Črmošnjicah]]| [[Blatnik pri Črnomlju]]| [[Bojanci]]| [[Brdarci]]| [[Breg pri Sinjem Vrhu]]| [[Brezje pri Rožnem Dolu]]| [[Brezje pri Vinjem Vrhu]]
| [[Breznik]]| [[Brezova Reber]]| [[Brezovica pri Črmošnjicah]]| [[Brstovec]]| [[Butoraj]]
| [[Cerkvišče]]| [[Cerovec pri Črešnjevcu]]| [[Črešnjevec pri Dragatušu]]| [[Črešnjevec pri Semiču]]| [[Črmošnjice]]| '''[[Črnomelj]]'''| [[Čudno selo]]| [[Dalnje Njive]]| [[Damelj]]| [[Dečina]]| [[Desinec]]| [[Deskova vas]]| [[Dobliče]]| [[Doblička Gora]]| [[Dolenja Podgora]]| [[Dolenja vas pri Črnomlju]]| [[Dolenjci]]| [[Dolenji Radenci]]| [[Dolenji Suhor pri Vinici]]| [[Dolnja Paka]]| [[Draga pri Sinjem Vrhu]]| [[Dragatuš]]| [[Dragoši]]| [[Dragovanja vas]]| [[Drenovec]]| [[Drežnik]]| [[Fučkovci]]| [[Gaber pri Črmošnjicah]]| [[Golek]]| [[Golek pri Vinici]]| [[Gorenja Podgora]]| [[Gorenjci pri Adlešičih]]| [[Gorenji Radenci]]| [[Gorica]]| [[Gornja Paka]]| [[Gornje Laze]]| [[Gornji Suhor pri Vinici]]| [[Gradnik]]| [[Griblje]]| [[Grič pri Dobličah]]| [[Hrast pri Vinici]]| [[Hrib pri Cerovcu]]| [[Hrib pri Rožnem Dolu]]| [[Hrib, Črnomelj|Hrib]]| [[Jankoviči]]| [[Jelševnik]]| [[Jerneja vas]]| [[Kal]]| [[Kanižarica]]| [[Knežina]]| [[Komarna vas]]| [[Kot ob Kolpi]]| [[Kovača vas]]| [[Kovačji Grad]]| [[Krupa]]| [[Krvavčji Vrh]]| [[Kvasica]]| [[Kot pri Damlju]]| [[Lipovec]]| [[Lokve]]| [[Mala Lahinja]]| [[Mala sela, Črnomelj|Mala sela]]| [[Mali Nerajec]]| [[Maline pri Štrekljevcu]]| [[Marindol]]| [[Mašelj]]| [[Mavrlen]]| [[Mihelja vas]]| [[Miklarji]]| [[Miliči]]| [[Močile]]| [[Moverna vas]]| [[Naklo, Črnomelj|Naklo]] | [[Nestoplja vas]]| [[Nova Lipa]]| [[Obrh pri Dragatušu]]| [[Ogulin]]| [[Omota]]| [[Oskoršnica]]| [[Osojnik]]| [[Otovec]]| [[Paunoviči]]| [[Perudina]]| [[Petrova vas]]| [[Planina]]| [[Pobrežje]]| [[Podklanec]]| [[Podlog]]| [[Podreber]]| [[Potoki]]| [[Praproče]]| [[Praprot]]| [[Prelesje]]| [[Preloge, Semič|Preloge]]| [[Preloka]]| [[Pribinci]]| [[Pribišje]]| [[Pugled, Semič|Pugled]]| [[Purga]]| [[Pusti Gradec]]| [[Rodine]]| [[Rožanec]]| [[Rožič Vrh]]| [[Rožni Dol]]| [[Ručetna vas]]| [[Sečje selo]]| [[Sela pri Dragatušu]]| [[Sela pri Otovcu]]| [[Sela pri Vrčicah]]| [[Semič]]| [[Sinji Vrh]]| [[Sodevci]]| [[Sodji Vrh]]| [[Sredgora]]| [[Srednja vas]]| [[Srednji Radenci]]| [[Stara Lipa]]| [[Stari trg ob Kolpi]]| [[Starihov Vrh]]| [[Stranska vas pri Semiču]]| [[Stražnji Vrh]]| [[Svibnik]]| [[Selce pri Špeharjih]]| [[Sovinek]]| [[Šipek]]| [[Špeharji]]| [[Štrekljevec]]| [[Talčji Vrh]]| [[Tanča Gora]]| [[Trebnji Vrh]]| [[Tribuče]]| [[Tušev Dol]]| [[Učakovci]]| [[Velika Lahinja]]| [[Velika sela]]| [[Veliki Nerajec]]| [[Vinica]]| [[Vinji Vrh pri Semiču]]| [[Vojna vas]]| [[Vranoviči]]| [[Vrčice]]| [[Vrhovci]]| [[Vukovci]]| [[Zagozdac]]| [[Zajčji Vrh]]| [[Zapudje]]| [[Zastava]]| [[Zilje]]| [[Zorenci]]| [[Žuniči]]
}}

===  Upravna enota Domžale ===
Upravna enota Domžale ima sedež v Domžalah, obsega pa ozemlje [[občina Domžale|občin Domžale]], [[občina Lukovica|Lukovica]], [[občina Trzin|Trzin]], [[občina Mengeš|Mengeš]] ter [[občina Moravče|Moravče]]. Zajema ozemlje v velikosti 239,7&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 60.154 prebivalcem. Upravna enota Domžale nima krajevnih uradov. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Domžale, teh je skupno 170, so:
{{hlist|indent=1| [[Bišče]]| [[Blagovica]]| [[Brdo]]| [[Brdo pri Lukovici]]| [[Brezje pri Dobu]]| [[Brezovica pri Dobu]]| [[Brezovica pri Zlatem Polju]]| [[Bršlenovica]]| [[Čeplje]]| [[Češenik]]| [[Češnjice]]| [[Češnjice pri Moravčah]]| [[Depala vas]]| [[Dešen]]| [[Dob]]| [[Dobeno]]| [[Dobovlje]]| [[Dole pod Sv. Trojico]]| [[Dole pri Krašcah]]| [[Dolenje]]| [[Domžale]]| [[Dragomelj]]| [[Drtija]]| [[Dupeljne]]| [[Dvorje]]| [[Gabrje pod Limbarsko Goro]]| [[Gabrje pod Špilkom]]| [[Golčaj]]| [[Gora pri Pečah]]| [[Gorenje]]| [[Gorica]]| [[Goričica pri Ihanu]]| [[Goričica pri Moravčah]]| [[Gorjuša]]| [[Gradišče pri Lukovici]]| [[Homec]]| [[Hrastnik]]| [[Hrib nad Ribčami]]| [[Hribi]]| [[Hudo]]| [[Ihan]]| [[Imenje]]| [[Imovica]]| [[Jasen]]| [[Javorje pri Blagovici]]| [[Jelša]]| [[Katarija]]| [[Kokošnje]]| [[Količevo]]| [[Kolovec]]| [[Kompolje]]| [[Koreno]]| [[Korpe]]| [[Krajno Brdo]]| [[Krašce]]| [[Krašnja]]| [[Križate]] | [[Krtina]]| [[Laze pri Domžalah]]| [[Limbarska Gora]]| [[Lipa]]| [[Log]]| [[Loka pri Mengšu]]| [[Lukovica pri Domžalah]]| [[Mala Lašna]]| [[Mala Loka]]| [[Mali Jelnik]]| [[Mengeš]]| [[Moravče]]| [[Mošenik]]| [[Negastrn]]| [[Nožice]]| [[Obrše]]| [[Peče]]| [[Ples]]| [[Podgora pri Zlatem Polju]]| [[Podgorica pri Pečah]]| [[Podmilj]]| [[Podrečje]]| [[Podsmrečje]]| [[Podstran]]| [[Pogled]]| [[Poljane nad Blagovico]]| [[Prelog]]| [[Preserje pri Lukovici]]| [[Preserje pri Radomljah]]| [[Preserje pri Zlatem Polju]]| [[Pretrž]]| [[Prevalje]]| [[Prevoje]]| [[Prevoje pri Šentvidu]]| [[Prikrnica]]| [[Prilesje]]| [[Prvine]]| [[Pšata]]| [[Rača]]| [[Račni Vrh]]| [[Radomlje]]| [[Rafolče]]| [[Rodica]]| [[Rova]]| [[Rudnik pri Moravčah]]| [[Selce]]| [[Selce pri Moravčah]]| [[Selo pri Ihanu]]| [[Selo pri Moravčah]]| [[Serjuče]]| [[Soteska pri Moravčah]]| [[Spodnja Dobrava]]| [[Spodnja Javoršica]]| [[Spodnje Jarše]]| [[Spodnje Koseze]]| [[Spodnje Loke]]| [[Spodnje Prapreče]]| [[Spodnji Petelinjek]]| [[Spodnji Prekar]]| [[Spodnji Tuštanj]]| [[Srednje Jarše]]| [[Stegne]]| [[Straža]]| [[Studenec pri Krtini]]| [[Suša]]| [[Straža pri Moravčah]]| [[Sveti Andrej]]| [[Srednje Jarše]]| [[Sv. Trojica]]| [[Šentožbolt]]| [[Šentpavel pri Domžalah]]| [[Šentvid pri Lukovici]]| [[Škocjan]]| [[Škrjančevo]]| [[Topole]]| [[Trnjava]]| [[Trnovče]]| [[Trojane]]| [[Trzin]]| [[Turnše]]| [[Učak]]| [[V Zideh]]| [[Velika vas]]| [[Veliki Jelnik]]| [[Videm pri Lukovici]]| [[Vinje pri Moravčah]]| [[Vir]]| [[Vošce]]| [[Vranke]]| [[Vrba, Lukovica|Vrba]]| [[Vrh nad Krašnjo]]| [[Vrhovlje]]| [[Vrhpolje pri Moravčah]]| [[Zaboršt]]| [[Zagorica pri Rovah]]| [[Zalog pod Sv. Trojico]]| [[Zalog pri Kresnicah]]| [[Zalog pri Moravčah]]| [[Zavrh pri Trojanah]]| [[Zgornja Dobrava]]| [[Zgornja Javoršica]]| [[Zgornje Jarše]]| [[Zgornje Koseze]]| [[Zgornje Loke]]| [[Zgornje Prapreče]]| [[Zgornji Petelinjek]]| [[Zgornji Prekar]]| [[Zgornji Tuštanj]]| [[Zlatenek]]| [[Zlato Polje]]| [[Žeje]]| [[Želodnik]]| [[Žiče]]| [[Žirovše]]
}}

===  Upravna enota Dravograd ===
Upravna enota Dravograd ima sedež v Dravogradu, obsega pa ozemlje [[občina Dravograd|občin Dravograd]]. Zajema ozemlje v velikosti 104,93&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 8930 prebivalcem.  Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Dravograd, teh je skupno 24, so:

{{hlist|indent=1| [[Bukovska vas]]| [[Črneče]]| [[Črneška Gora]]| [[Dobrova pri Dravogradu]]
| '''[[Dravograd]]'''| [[Gorče]]| [[Goriški Vrh]]| [[Kozji Vrh nad Dravogradom]]| [[Libeliče]]| [[Libeliška Gora]] | [[Ojstrica]]| [[Otiški Vrh]]| [[Podklanec]]| [[Selovec]]| [[Sveti Boštjan, Dravograd|Sveti Boštjan]]| [[Sveti Danijel, Dravograd|Sveti Danijel]]| [[Sveti Duh, Dravograd|Sveti Duh]]| [[Šentjanž pri Dravogradu]]| [[Tolsti Vrh]]| [[Trbonje]]| [[Tribej]]| [[Velka]]| [[Vič, Dravograd|Vič]]| [[Vrata, Dravograd|Vrata]]}}

===  Upravna enota Gornja Radgona ===
Upravna enota Gornja Radgona ima sedež v Gornji Radgoni, obsega pa ozemlje [[občina Gornja Radgona|občin Gornja Radgona]], [[občina Apače|Apače]], [[občina Radenci|Radenci]] in [[občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]. Zajema ozemlje v velikosti 213,5&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 19.890 prebivalcem. Upravna enota Gornja Radgona ima tudi krajevni urad v Svetem Juriju ob Ščavnici. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Gornja Radgona, teh je skupno 100, so:
{{hlist|indent=1| [[Apače]]| [[Aženski Vrh]]| [[Biserjane]]| [[Blaguš]]| [[Bolehnečici]]| [[Boračeva]]| [[Brezje]]| [[Čakova]]| [[Črešnjevci]]| [[Črnci]]| [[Dragotinci]]| [[Drobtinci]]| [[Gabrc]]| [[Galušak]]| '''[[Gornja Radgona]]'''| [[Gornji Ivanjci]]| [[Grabe]]| [[Grabonoš]]| [[Grabšinci]]| [[Hercegovščak]]| [[Hrastje-Mota]]| [[Hrašenski Vrh]]| [[Ivanjski Vrh]]| [[Ivanjševci ob Ščavnici]]| [[Ivanjševski Vrh]]| [[Jamna]]| [[Janhova]]| [[Janžev Vrh]]| [[Kapelski Vrh]]| [[Kobilščak]]| [[Kocjan]]| [[Kočki Vrh]]| [[Kokolajnščak]]| [[Kraljevci]]| [[Kunova]]| [[Kupetinci]]| [[Kutinci]]| [[Lastomerci]]| [[Lešane]]| [[Lokavci]]| [[Lomanoše]]| [[Lutverci]]| [[Mahovci]]| [[Mali Moravščak]]| [[Melanjski Vrh]]| [[Mele]]| [[Murski Vrh]]| [[Murščak]]| [[Nasova]]| [[Negova]]| [[Norički Vrh]]| [[Novi Vrh]]| [[Očeslavci]]| [[Okoslavci]]| [[Orehovci]]| [[Orehovski Vrh]]| [[Paričjak]]| [[Plitvica]]| [[Plitvički Vrh]]|[[Podgorje]]| [[Podgrad]]| [[Pogled]]| [[Police]]| [[Ptujska Cesta]]| [[Rački Vrh]]| [[Radenci]]| [[Radenski Vrh]]| [[Radvenci]]| [[Rihtarovci]]| [[Rodmošci]]| [[Rožički Vrh]]|[[Segovci]]| [[Selišči]]| [[Slaptinci]]| [[Sovjak]]| [[Spodnja Ščavnica]]| [[Spodnje Konjišče]]| [[Spodnji Ivanjci]]| [[Spodnji Kocjan]]| [[Stanetinci]]| [[Stara Gora]]| [[Stavešinci]]| [[Stavešinski Vrh]]| [[Stogovci]]| [[Sveti Jurij ob Ščavnici]]| [[Šratovci]]| [[Terbegovci]]| [[Turjanci]]| [[Turjanski Vrh]]| [[Vratja vas]]| [[Vratji Vrh]]| [[Zagajski Vrh]]| [[Zbigovci]]| [[Zgornje Konjišče]]| [[Zgornji Kocjan]]| [[Ženik]]| [[Žepovci]]| [[Žiberci]]| [[Žihlava]]| [[Žrnova]]
}}

===  Upravna enota Grosuplje ===
Upravna enota Grosuplje ima sedež v Grosupljem, obsega pa ozemlje [[občina Grosuplje|občin Grosuplje]], [[občina Dobrepolje|Dobrepolje]] in [[občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]. Zajema ozemlje v velikosti 464&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 42.990 prebivalcem. Upravna enota Grosuplje ima tudi dva krajevna urada, enega v Ivančni Gorici in enega v Dobrepolju. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Grosuplje, teh je skupno 223, so:
{{hlist|indent=1| [[Ambrus]]| [[Artiža vas]]| [[Bakrc]]| [[Bičje]]| [[Blečji Vrh]]| [[Boga vas]]| [[Bojanji Vrh]]| [[Bratnice]]| [[Breg pri Dobu]]| [[Breg pri Zagradcu]]| [[Brezje pri Grosupljem]]| [[Brezovi Dol]]| [[Bruhanja vas]]| [[Brvace]]| [[Bukovica]]| [[Breg pri Temenici]]| [[Cerovo]]| [[Cesta, Dobrepolje|Cesta]]| [[Cikava, Grosuplje|Cikava]]| [[Čagošče]]| [[Češnjice pri Zagradcu]]| [[Čušperk]]| [[Četež pri Strugah]]| [[Debeče]]| [[Dečja vas pri Zagradcu]]| [[Dedni Dol]]| [[Dob pri Šentvidu]]| [[Dobrava pri Stični]]| [[Dole pri Polici]]| [[Dolenja vas pri Polici]]| [[Dolenja vas pri Temenici]]| [[Dobje]]| [[Fužina, Ivančna Gorica|Fužina]]| [[Gabrje pri Ilovi Gori]]| [[Gabrje pri Stični]]| [[Gabrovčec]]| [[Gabrovka pri Zagradcu]]| [[Gajniče]]| [[Gatina]]| [[Glogovica]]| [[Gorenja vas]]| [[Gorenja vas pri Polici]]| [[Gorenje Brezovo]]| [[Gornji Rogatec]]| [[Gradiček]]|[[Grintovec, Ivančna Gorica|Grintovec]]| [[Griže, Ivančna Gorica|Griže]]| [[Grm, Ivančna Gorica|Grm]]| [[Grosuplje]]| [[Gradišče]]| [[Hočevje]]| [[Hrastje pri Grosupljem]]| [[Hrastov Dol]]| [[Huda Polica]]| [[Ivančna Gorica]]| [[Kal]]| [[Kamni Vrh pri Ambrusu]]| [[Kamno Brdo]]| [[Kitni Vrh]]| [[Kompolje]]| [[Kožljevec]]| [[Kriška vas]]| [[Krka]]| [[Krška vas]]| [[Kuželjevec]]| [[Kolenča vas]]| [[Laze nad Krko]]| [[Leskovec]]| [[Leščevje]]| [[Lučarjev Kal]]| [[Luče]]| [[Lobček]]| [[Lipa]]| [[Mala Dobrava]]| [[Mala Goričica]]| [[Mala Ilova Gora]]| [[Mala Loka pri Višnji Gori]]| [[Mala Račna]]| [[Mala Stara vas]]| [[Mala vas pri Grosupljem]]| [[Mala vas]]| [[Male Češnjice]]| [[Male Kompolje]]| [[Male Lese]]| [[Male Lipljene]]| [[Male Pece]]| [[Male Rebrce]]| [[Male Vrhe]]| [[Mali Kal]]| [[Mali Konec]]| [[Mali Korinj]]| [[Mali Vrh pri Šmarju]]| [[Malo Črnelo]]| [[Malo Globoko]]| [[Malo Hudo]]| [[Malo Mlačevo]]| [[Marinča vas]]| [[Medvedica]]| [[Mekinje nad Stično]]| [[Metnaj]]| [[Mevce]]| [[Mleščevo]]| [[Mrzlo Polje]]| [[Muljava]]| [[Male Dole pri Temenici]]| [[Nova vas]]| [[Obolno]]| [[Oslica]]| [[Osredek nad Stično]]| [[Paradišče]]| [[Pece]]| [[Peč]]| [[Peščenik]]| [[Petrušnja vas]]| [[Planina]]| [[Plešivica pri Žalni]]| [[Podboršt]]| [[Podbukovje]]| [[Podgora]]| [[Podgorica]]| [[Podgorica pri Podtaboru]]| [[Podgorica pri Šmarju]]| [[Podpeč]]| [[Podsmreka pri Višnji Gori]]| [[Šent Jurij]]| [[Pokojnica]]| [[Polica]]| [[Poljane pri Stični]]| [[Polje pri Višnji Gori]]| [[Ponikve]]| [[Ponova vas]]| [[Potok pri Muljavi]]| [[Praproče pri Temenici]]| [[Predole]]| [[Predstruge]]| [[Primča vas]]| [[Pristava nad Stično]]| [[Pristava pri Višnji Gori]]| [[Pristavlja vas]]| [[Pungert]]| [[Paka]]| [[Podtabor]]| [[Potiskavec]]| [[Pri Cerkvi - Struge]]| [[Praproče pri Grosupljem]]| [[Radohova vas]]| [[Ravni Dol]]| [[Rdeči Kal]]| [[Rožnik]]| [[Rapljevo]]| [[Sad, Ivančna Gorica|Sad]]| [[Sela pri Dobu]]| [[Sela pri Šmarju]]| [[Sela pri Višnji Gori]]| [[Selo pri Radohovi vasi]]| [[Spodnja Draga]]| [[Spodnja Slivnica]]| [[Spodnje Blato]]| [[Spodnje Brezovo]]| [[Spodnje Duplice]]| [[Stari trg]]| [[Škocjan]]| [[Stična]]| [[Stranska vas ob Višnjici]]| [[Sušica]]| [[Šentjurje]]| [[Šentpavel na Dolenjskem]]| [[Šentvid pri Stični]]| [[Škoflje]]| [[Škrjanče]]| [[Šmarje-Sap]]| [[Temenica]]| [[Tlake]]| [[Tolčane]]| [[Trebež]]| [[Trebnja Gorica]]| [[Trnovica]]| [[Troščine]]| [[Tisovec]]| [[Tržič]]| [[Udje]]| [[Valična vas]]| [[Velika Dobrava]]| [[Velika Ilova Gora]]| [[Velika Loka]]| [[Velika Račna]]| [[Velika Stara vas]]| [[Velike Češnjice]]| [[Velike Kompolje]]| [[Velike Lese]]| [[Velike Lipljene]]| [[Velike Pece]]| [[Velike Rebrce]]| [[Velike Vrhe]]|[[Veliki Kal]]| [[Veliki Korinj]]| [[Veliki Vrh pri Šmarju]]| [[Veliko Črnelo]]| [[Veliko Globoko]]| [[Veliko Mlačevo]]| [[Videm]]| [[Videm pri Temenici]]| [[Vino]]| [[Vir pri Stični]]| [[Višnja Gora]]| [[Višnje]]| [[Vodice]]| [[Vrbičje]]| [[Vrh pri Višnji Gori]]| [[Vrhpolje pri Šentvidu]]| [[Velike Dole pri Temenici]]| [[Zaboršt pri Šentvidu]]| [[Zagorica]]| [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]]| [[Zavrtače]]| [[Zdenska vas]]| [[Zgornja Draga]]| [[Zgornja Slivnica]]| [[Zgornje Duplice]]| [[Znojile pri Krki]]| [[Žalna]]| [[Železnica, Grosuplje|Železnica]]
}}

===  Upravna enota Hrastnik ===
Upravna enota Hrastnik ima sedež v Hrastniku, obsega pa ozemlje [[občina Hrastnik|občine Hrastnik]] v velikosti 58,58&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 9.191 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Hrastnik, teh je skupno 19, so:
{{hlist|indent=1| [[Boben, Hrastnik|Hrastnik]]| [[Brdce]]| [[Brnica]]| [[Čeče]]| [[Dol pri Hrastniku]]| [[Gore, Hrastnik|Gore]]| [[Hrastnik]]| [[Kal, Hrastnik|Kal]]| [[Kovk, Hrastnik|Kovk]]| [[Krištandol]]| [[Krnice]]| [[Marno]]| [[Plesko]]| [[Podkraj]]| [[Prapretno pri Hrastniku]]| [[Studence, Hrastnik|Studence]]| [[Šavna Peč]]| [[Turje]]| [[Unično]]
}}

===  Upravna enota Idrija ===
Upravna enota Idrija ima sedež v Idriji, obsega pa ozemlje [[občina Idrija|občin Idrija]] in [[občina Cerkno|Cerkno]]. Zajema ozemlje v velikosti 425&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 16.976 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Idrija, teh je skupno 68, so:

{{hlist|indent=1| [[Bukovo]]| [[Cerkljanski Vrh]]| [[Cerkno]]| [[Čekovnik]]| [[Čeplez]]| [[Črni Vrh]]| [[Dole]]| [[Dolenji Novaki]]| [[Godovič]]| [[Gore]]| [[Gorenja Kanomlja]]| [[Gorenji Novaki]]| [[Gorenji Vrsnik]]| [[Gorje]]| [[Govejk]]| '''[[Idrija]]'''| [[Idrijska Bela]]| [[Idrijski Log]]| [[Idrijske Krnice]]| [[Idršek]]| [[Jagršče]]| [[Javornik]]| [[Jazne]]| [[Jelični Vrh]]| [[Jesenica]]| [[Kanji Dol]]| [[Korita]]| [[Labinje]]| [[Lazec]]| [[Ledine]]| [[Ledinske Krnice]]| [[Lome]]| [[Laznica]]| [[Masore]]| [[Mrzli Log]]| [[Mrzli vrh]]| [[Orehek]]| [[Otalež]]| [[Pečnik]]| [[Planina pri Cerknem]]| [[Plužnje]]| [[Poče]]| [[Podlanišče]]| [[Podpleče]]| [[Police]]| [[Poljane]]| [[Potok]]| [[Predgriže]]| [[Ravne pri Cerknem]]| [[Reka (Cerkno)]]| [[Spodnja Idrija]]| [[Spodnja Kanomlja]]| [[Spodnji Vrsnik]]| [[Srednja Kanomlja]]| [[Straža]]| [[Strmec]]| [[Šebrelje]]| [[Trebenče]]| [[Travnik]]| [[Vojsko, Idrija|Vojsko]]| [[Zadlog]]| [[Zakojca]]| [[Zakriž]]| [[Zavratec]]| [[Žirovnica]]}}

===  Upravna enota Ilirska Bistrica ===
Upravna enota Ilirska Bistrica ima sedež v Ilirski Bistrici, obsega pa ozemlje [[občina Ilirska Bistrica|istoimenske občine]] v velikosti 480&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 13.475 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ilirska Bistrica, teh je skupno 64, so:
{{hlist|indent=1| [[Bač]]| [[Brce]]| [[Čelje]]| [[Dobro Polje]]| [[Dolenje pri Jelšanah]]| [[Dolnja Bitnja]]| [[Dolnji Zemon]]| [[Fabci]]| [[Gabrk]]| [[Gornja Bitnja]]| [[Gornji Zemon]]| [[Harije]]| [[Hrušica]]| [[Huje]]| [[Ilirska Bistrica]]| [[Jablanica]]| [[Janeževo Brdo]]| [[Jasen]]| [[Jelšane]]| [[Kilovče]]| [[Knežak]]| [[Koritnice]]| [[Koseze]]| [[Kuteževo]]| [[Mala Bukovica]]| [[Male Loče]]| [[Mereče]]| [[Nova vas pri Jelšanah]]| [[Novokračine]]| [[Ostrožno Brdo]]| [[Pavlica]]| [[Podbeže]]| [[Podgrad]]| [[Podgraje]]| [[Podstenje]]| [[Podstenjšek]]| [[Podtabor]]| [[Pregarje]]| [[Prelože]]| [[Prem]]| [[Račice]]| [[Ratečevo Brdo]]| [[Rečica]]| [[Rjavče]]| [[Sabonje]]| [[Smrje]]| [[Soze]]| [[Starod]]| [[Studena Gora]]| [[Sušak]]| [[Snežnik]]| [[Šembije]]| [[Tominje]]| [[Topolc]]| [[Trpčane]]| [[Velika Bukovica]]| [[Veliko Brdo]]| [[Vrbica]]| [[Vrbovo]]| [[Zabiče]]| [[Zajelšje]]| [[Zarečica]]| [[Zarečje]]}}

===  Upravna enota Izola ===
Upravna enota Izola ima sedež v Izoli, obsega pa ozemlje [[občina Izola|občine Izola]] v velikosti 28,39&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 15.900 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Izola, teh je skupno 9, so:
{{hlist|indent=1|| [[Baredi]]| [[Cetore]]| [[Dobrava]]| '''[[Izola]]'''| [[Jagodje]]| [[Korte]]| [[Malija]]| [[Nožed]]| [[Šared]]}}

===  Upravna enota Jesenice ===
Upravna enota Jesenice ima sedež na Jesenicah, obsega pa ozemlje [[občina Jesenice|občin Jesenice]], [[občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ter [[občina Žirovnica|Žirovnica]]. Zajema ozemlje v velikosti 375&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 32.000 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima tudi krajevni urad v Kranjski Gori. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Jesenice, teh je skupno 33, so:
{{hlist|indent=1| [[Belca]]| [[Blejska Dobrava]]| [[Breg]]| [[Breznica]]| [[Doslovče]]| [[Dovje]]| [[Gozd Martuljek]]| [[Hrušica]]| [[Javorniški Rovt]]| '''[[Jesenice]]'''| [[Kočna]]| [[Kranjska Gora]]| [[Koroška Bela]]| [[Lipce]]| [[Log]]| [[Mojstrana]]| [[Moste]]| [[Planina pod Golico]]| [[Plavški Rovt]]| [[Podkočna]]| [[Podkoren]]| [[Potoki]]| [[Prihodi]]| [[Rateče]]| [[Rodine]]| [[Selo pri Žirovnici]]| [[Smokuč]]| [[Srednji Vrh]]| [[Slovenski Javornik]]| [[Vrba, Žirovnica|Vrba]]| [[Zabreznica]]| [[Zgornja Radovna]]| [[Žirovnica]]
}}

===  Upravna enota Kamnik  ===
Upravna enota Kamnik ima sedež v Kamniku, obsega pa ozemlje [[občina Kamnik|občin Kamnik]] in [[občina Komenda|Komenda]]. Zajema ozemlje v velikosti 289,6&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 35.751 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ajdovščini, teh je skupno 116, so:
{{hlist|indent=1| [[Bela]]| [[Bela Peč]]| [[Bistričica]]| [[Breg pri Komendi]]| [[Brezje nad Kamnikom]]| [[Briše]]| [[Buč]]| [[Cirkuše v Tuhinju]]| [[Češnjice v Tuhinju]]| [[Črna pri Kamniku]]| [[Črni Vrh v Tuhinju]]| [[Gabrovnica]]| [[Gmajnica]]| [[Godič]]| [[Golice]]| [[Gora pri Komendi]]| [[Gozd]]| [[Gradišče v Tuhinju]]| [[Hrib pri Kamniku]]| [[Hruševka]]| [[Jeranovo]]| [[Kališe]]| [[Kamnik]]| [[Kamniška Bistrica]]| [[Klanec]] | [[Klemenčevo]]| [[Komenda]]| [[Komendska Dobrava]] | [[Kostanj]]| [[Košiše]]| [[Kregarjevo]]| [[Krivčevo]]| [[Križ]]| [[Kršič]]| [[Laniše]]| [[Laseno]]| [[Laze v Tuhinju]]| [[Liplje]]| [[Loke v Tuhinju]]| [[Mali Hrib]]| [[Mali Rakitovec]]| [[Markovo]]| [[Mekinje]]| [[Mlaka]]| [[Moste]]| [[Motnik]]| [[Nasovče]]| [[Nevlje]]| [[Okrog pri Motniku]]| [[Okroglo]]| [[Oševek]]|[[Pirševo]]| [[Podboršt pri Komendi]]| [[Podbreg]]| [[Podgorje]]| [[Podhruška]]| [[Podjelše]]| [[Podlom]]| [[Podstudenec]]| [[Poljana]]| [[Poreber]]| [[Potok]]| [[Potok pri Komendi]]| [[Potok v Črni]]| [[Praproče v Tuhinju]]| [[Pšajnovica]]| [[Ravne pri Šmartnem]]| [[Rožično]]| [[Rudnik pri Radomljah]]| [[Sela pri Kamniku]]| [[Sidol]]| [[Smrečje v Črni]]| [[Snovik]]| [[Sovinja Peč]]| [[Spodnje Palovče]]| [[Spodnje Stranje]]| [[Srednja vas pri Kamniku]]| [[Stahovica]]| [[Stara sela]]| [[Stebljevek]]| [[Stolnik]]| [[Studenca]]| [[Suhadole]]| [[Soteska]]| [[Šmarca]]| [[Šmartno v Tuhinju]]| [[Špitalič]]| [[Trebelno pri Palovčah]]| [[Trobelno]]| [[Tučna]]| [[Tunjice]]| [[Tunjiška Mlaka]]| [[Vaseno]]| [[Velika Lašna]]| [[Veliki Hrib]]| [[Veliki Rakitovec]]| [[Vir pri Nevljah]]| [[Vodice nad Kamnikom]]| [[Volčji Potok]]| [[Vranja Peč]]| [[Vrhpolje pri Kamniku]]| [[Velika Planina]]| [[Zagorica nad Kamnikom]]| [[Zajasovnik]]| [[Zakal]]| [[Zavrh pri Črnivcu]]| [[Zduša]]| [[Zgornje Palovče]]| [[Zgornje Stranje]]| [[Zgornji Motnik]]| [[Zgornji Tuhinj]]| [[Znojile]]| [[Žaga]]| [[Žeje pri Komendi]]| [[Žubejevo]]| [[Županje Njive]]
}}

===  Upravna enota Kočevje ===
Upravna enota Kočevje ima sedež v Kočevju, obsega pa ozemlje [[občina Kočevje|občin Kočevje]], [[občina Kostel|Kostel]] in [[občina Osilnica|Osilnica]]. Zajema ozemlje v velikosti 648&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 17.500 prebivalcem. Upravna enota Kočevje ima tudi dva krajevna urada, enega v Kostelu in enega v Osilnici. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Kočevje, teh je skupno 159, so:

{{hlist|indent=1|| [[Ajbelj]]| [[Banja Loka]]| [[Belica]]| [[Bezgarji]]| [[Bezgovica]]| [[Borovec pri Kočevski Reki]]| [[Bosljiva Loka]]| [[Breg pri Kočevju]]| [[Brezovica pri Predgradu]]| [[Briga]]| [[Brsnik]]| [[Bukova Gora]]| [[Colnarji]]| [[Cvišlerji]]| [[Čeplje]]| [[Črni Potok pri Kočevju]]| [[Delač]]| [[Dol]]| [[Dolenja Žaga]]| [[Dolenji Potok]]| [[Dolga vas]]| [[Dolnja Briga]]| [[Dolnje Ložine]]| [[Dren]]| [[Drežnik]]| [[Fara, Kostel]]| [[Gladloka]]| [[Gorenja Žaga]]| [[Gorenje]]| [[Gorenji Potok]]| [[Gornja Briga]]| [[Gornje Ložine]]| [[Gotenc]]| [[Grgelj]]| [[Grintovec pri Osilnici]]| [[Grivac]]| [[Gotenica]]| [[Griček pri Željnah]]| [[Hreljin]]| [[Hrib pri Fari]]| [[Hrib pri Koprivniku]]| [[Jakšiči]]| [[Jelenja vas]]| [[Jesenov Vrt]]| [[Kačji Potok]]| [[Kaptol]]| [[Kleč]]| [[Klinja vas]]| [[Knežja Lipa]]| [[Koblarji]]| [[Kočarji]]| [[Koče]]| '''[[Kočevje]]'''| [[Kočevska Reka]]| [[Komolec]]| [[Konca vas]]| [[Koprivnik]]| [[Kostel]]| [[Kralji]]| [[Križmani]]| [[Krkovo nad Faro]]| [[Kuhlarji]]| [[Kuželič]]| [[Kuželj]]| [[Laze pri Kostelu]]| [[Laze pri Oneku]]| [[Laze pri Predgradu]]| [[Lipovec pri Kostelu]]| [[Livold]]| [[Ložec]]| [[Mačkovec]]| [[Mahovnik]]| [[Mala Gora]]| [[Malinišče]]| [[Mavrc]]| [[Mirtoviči]]| [[Mlaka pri Kočevju]]| [[Mlaka pri Kočevski Reki]]| [[Mokri Potok]]| [[Morava]]| [[Mozelj]]| [[Mrtvice]]| [[Muha vas]]| [[Nemška Loka]]| [[Nova sela]]| [[Nove Ložine]]| [[Novi Lazi]]| [[Ograja]]| [[Onek]]| [[Osilnica]]| [[Oskrt]]| [[Padovo pri Fari]]| [[Padovo pri Osilnici]]| [[Paka pri Predgradu]]| [[Papeži]]| [[Petrina]]| [[Pirče]]| [[Planina]]| [[Poden]]| [[Podlesje]]| [[Podstene]]| [[Podstene pri Kostelu]]| [[Podvrh]]| [[Polom]]| [[Potok]]| [[Predgrad]]| [[Preža]]| [[Primoži]]| [[Puc]]| [[Pugled pri Starem Logu]]| [[Podjetniško naselje Kočevje]]| [[Rajhenav]]| [[Rajndol]]| [[Rajšele]]| [[Rake]]| [[Ribjek]]| [[Rogati Hrib]]| [[Sadni Hrib]]| [[Sapnik]]| [[Seč]]| [[Sela]]| [[Selo pri Kostelu]]| [[Slavski Laz]]| [[Slovenska vas]]| [[Smuka]]| [[Spodnja Bilpa]]| [[Spodnji Čačič]]| [[Spodnji Log]]| [[Srednji Potok]]| [[Srobotnik ob Kolpi]]| [[Stara Cerkev]]| [[Stari Breg]]| [[Stari Log]]| [[Staro Brezje]]| [[Stelnik]]| [[Strojiči]]| [[Stružnica]]| [[Suhi Potok]]| [[Suhor]]| [[Svetli Potok]]| [[Šalka vas]]| [[Škrilj]]| [[Štajer]]| [[Štalcerji]]| [[Tišenpolj]]| [[Topla Reber]]| [[Trnovec]]| [[Vas]]| [[Vimolj]]| [[Vimolj pri Predgradu]]| [[Vrbovec]]| [[Vrh pri Fari]]| [[Vrt]]| [[Zajčje Polje]]| [[Zapuže pri Kostelu]]| [[Zdihovo]]| [[Zgornji Čačič]]| [[Željne]]| [[Žurge]]
}}

===  Upravna enota Koper ===
Upravna enota Koper ima sedež v Kopru, obsega pa ozemlje [[mestna občina Koper|mestne občine Koper]] in [[občina Ankaran|Ankaran]]. Zajema ozemlje v velikosti 311,2&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 54.280 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Koper, teh je skupno 106, so:
{{hlist|indent=1| [[Abitanti]]| [[Ankaran]]| [[Babiči]]| [[Barizoni]]| [[Belvedur]]| [[Bertoki]]| [[Bezovica]]| [[Bonini]]| [[Boršt]]| [[Bošamarin]]| [[Bočaji]]| [[Brezovica pri Gradinu]]| [[Brežec pri Podgorju]]| [[Brič]]| [[Butari]]| [[Cepki]]| [[Cerej]]| [[Čentur]]| [[Čežarji]]| [[Črni Kal]]| [[Črnotiče]]| [[Dekani]]| [[Dilici]]| [[Dol pri Hrastovljah]]| [[Dvori]]| [[Fijeroga]]| [[Gabrovica pri Črnem Kalu]]| [[Gažon]]| [[Glem]]| [[Gradin]]| [[Gračišče]]| [[Grinjan]]| [[Grintovec]]| [[Galantiči]]| [[Hrastovlje]]| [[Hrvatini]]| [[Jelarji]]| [[Kampel]]| [[Karli]]| [[Kastelec]]| [[Kolomban]]| [[Koper]]| [[Koromači-Boškini]]| [[Kortine]]| [[Kozloviči]]| [[Koštabona]]| [[Krkavče]]| [[Krnica]]| [[Kubed]]| [[Labor]]| [[Loka]]| [[Lopar]]| [[Lukini]]| [[Manžan]]| [[Marezige]]| [[Maršiči]]| [[Montinjan]]| [[Movraž]]| [[Močunigi]]| [[Olika]]| [[Osp]]| [[Peraji]]| [[Pisari]]| [[Plavje]]| [[Pobegi]]| [[Podgorje]]| [[Podpeč]]| [[Poletiči]]| [[Pomjan]]| [[Popetre]]| [[Prade]]| [[Praproče]]| [[Predloka]]| [[Pregara]]| [[Premančan]]| [[Puče]]| [[Rakitovec]]| [[Rižana]]| [[Rožar]]| [[Sirči]]| [[Smokvica]]| [[Socerb]]| [[Sokoliči]]| [[Sočerga]]| [[Spodnje Škofije]]| [[Srgaši]]| [[Stepani]]| [[Sv. Anton]]| [[Šalara]]| [[Šeki]]| [[Škocjan]]| [[Šmarje]]| [[Tinjan]]| [[Topolovec]]| [[Trebeše]]| [[Triban]]| [[Trsek]]| [[Truške]]| [[Tuljaki]]| [[Vanganel]]| [[Zabavlje]]| [[Zanigrad]]| [[Zazid]]| [[Zgornje Škofije]]| [[Župančiči]]}}

===  Upravna enota Kranj ===
Upravna enota Kranj ima sedež v Ajdovščini, obsega pa ozemlje [[mestna občina Kranj|mestne občine Kranj]] in [[občina Cerklje na Gorenjskem|občin Cerklje na Gorenjskem]], [[občina Jezersko|Jezersko]], [[občina Naklo|Naklo]], [[občina Preddvor|Preddvor]] in [[občina Šenčur|Šenčur]]. Zajema ozemlje v velikosti 453&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 81.716 prebivalcem. Upravna enota Kranj ima tudi krajevne urade v Cerkljah na Gorenjskem, Jezerskem, Naklem, Preddvoru in Šenčurju. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Kranju, teh je skupno 120, so:
{{hlist|indent=1| [[Adergas]]| [[Ambrož pod Krvavcem]]| [[Apno]]| [[Babni Vrt]]| [[Bašelj]]| [[Bistrica]]| [[Bobovek]]| [[Breg ob Kokri]]| [[Breg ob Savi]]| [[Britof]]| [[Cegelnica]]| [[Cerkljanska Dobrava]]| [[Cerklje na Gorenjskem]]| [[Čadovlje]]| [[Čepulje]]| [[Češnjevek]]| [[Dvorje]]| [[Glinje]]| [[Gobovce]]| [[Golnik]]| [[Goriče]]| [[Grad]]| [[Hotemaže]]| [[Hrastje]]| [[Hraše pri Preddvoru]]| [[Hrib]]| [[Ilovka]]| [[Jama]]| [[Jamnik]]| [[Javornik]]| [[Sveti Jošt nad Kranjem]]| [[Kokra]]| [[Kokrica]]| [[Kranj]]| [[Lahovče]]| [[Lavtarski Vrh]]| [[Sveti Lenart]]| [[Letenice]]| [[Luže]]| [[Mače]]| [[Malo Naklo]]| [[Mavčiče]]| [[Meja]]| [[Milje]]| [[Mlaka pri Kranju]]| [[Možjanca]]| [[Naklo]]| [[Nemilje]]| [[Njivica]]| [[Nova vas]]| [[Okroglo]]| [[Olševek]]| [[Orehovlje]]| [[Pangršica]]| [[Planica]]| [[Podblica]]| [[Podbrezje]]| [[Podreča]]| [[Polica]]| [[Potoče]]| [[Povlje]]| [[Poženik]]| [[Praprotna Polica]]| [[Praše]]| [[Prebačevo]]| [[Preddvor]]| [[Predoslje]]| [[Pšata]]| [[Pšenična Polica]]| [[Pševo]]| [[Rakovica]]| [[Ravne]]| [[Sidraž]]| [[Spodnja Bela]]| [[Spodnja Besnica]]| [[Spodnje Bitnje]]| [[Spodnje Duplje]]| [[Spodnje Jezersko]]| [[Spodnji Brnik]]| [[Srakovlje]]| [[Srednja Bela]]| [[Srednja vas - Goriče]]| [[Srednja vas pri Šenčurju]]| [[Srednje Bitnje]]| [[Stiška vas]]| [[Strahinj]]| [[Suha pri Predosljah]]| [[Šenčur]]| [[Šenturška gora]]| [[Šmartno]]| [[Štefanja Gora]]| [[Šutna]]| [[Tatinec]]| [[Tenetiše]]| [[Trata pri Velesovem]]| [[Trboje]]| [[Trstenik]]| [[Tupaliče]]| [[Vašca]]| [[Velesovo]]| [[Visoko]]| [[Viševca]]| [[Voglje]]| [[Voklo]]| [[Vopovlje]]| [[Vrhovje]]|[[Zabukovje]]| [[Zadraga]]| [[Zalog]]| [[Zalog pri Cerkljah]]| [[Zgornja Bela]]| [[Zgornja Besnica]]| [[Zgornje Bitnje]]| [[Zgornje Duplje]]| [[Zgornje Jezersko]]| [[Zgornji Brnik]]| [[Žablje]]| [[Žabnica]]| [[Žeje]]| [[Žerjavka]]}}

===  Upravna enota Krško ===
Upravna enota Krško ima sedež v Krškem, obsega pa ozemlje [[mestna občina Krško|mestne občine Krško]] in [[občina Kostanjevica na Krki|občine Kostanjevica na Krki]]. Zajema ozemlje v velikosti 344,9&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 28.521 prebivalcem. Upravna enota Krško ima tudi krajevni urad v Kostanjevici na Krki. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Krško, teh je skupno 185, so:
{{hlist|indent=1| [[Anovec]]| [[Anže]]| [[Apnenik pri Velikem Trnu]]| [[Ardro pod Velikim Trnom]]| [[Ardro pri Raki]]| [[Armeško]]| [[Avguštine]]| [[Brege]]| [[Brestanica]]| [[Brezje pri Dovškem]]| [[Brezje pri Raki]]| [[Brezje pri Senušah]]| [[Brezje v Podbočju]]| [[Brezovica v Podbočju]]| [[Brezovska Gora]]| [[Brlog]]| [[Brod v Podbočju]]| [[Bučerca]]| [[Celine]]| [[Cesta]]| [[Cirje]]| [[Črešnjevec pri Oštrcu]]| [[Črešnjice nad Pijavškim]]| [[Čretež pri Krškem]]| [[Črneča vas]]| [[Dalce]]| [[Dedni Vrh]]| [[Dobe]]| [[Dobrava ob Krki]]| [[Dobrava pod Rako]]| [[Dobrava pri Kostanjevici]]| [[Dobrova]]| [[Dol]]| [[Dolenja Lepa vas]]| [[Dolenja vas pri Krškem]]| [[Dolenja vas pri Raki]]| [[Dolga Raka]]| [[Dolnja Prekopa]]| [[Dolenji Leskovec]]| [[Dolšce]]| [[Dovško]]| [[Drenovec pri Leskovcu]]| [[Drnovo]]| [[Dunaj]]| [[Frluga]]| [[Globočice pri Kostanjevici]]| [[Gmajna]]| [[Golek]]| [[Goli Vrh]]| [[Gora]]| [[Gorenja Lepa vas]]| [[Gorenja vas pri Leskovcu]]| [[Gorenje Dole]]| [[Gornje Pijavško]]| [[Gorenji Leskovec]]| [[Gorica]]| [[Gorica pri Raztezu]]| [[Gornja Prekopa]]| [[Gradec]]| [[Gradnje]]| [[Gradišče pri Raki]]| [[Grič]]| [[Gržeča vas]]| [[Gunte]]| [[Hrastek]]| [[Ivandol]]| [[Ivanjše]]| [[Jablance]]| [[Jelenik]]| [[Jelše]]| [[Jelševec]]| [[Kalce]]| [[Kalce - Naklo]]| [[Kališovec]]| [[Karlče]]| [[Kobile]]| [[Kočarija]]| [[Kočno]]| [[Koprivnica]]| [[Koprivnik]]| [[Koritnica]]| [[Kostanjek]]| [[Kostanjevica na Krki]]| [[Kremen]]| [[Krško]]| [[Križišče]]| [[Leskovec pri Krškem]]| [[Libelj]]| [[Libna]]| [[Loke]]| [[Lokve]]| [[Lomno]]| [[Male Vodenice]]| [[Malence]]| [[Mali Kamen]]| [[Mali Koren]]| [[Mali Podlog]]| [[Mali Trn]]| [[Malo Mraševo]]| [[Mikote]]| [[Mladje]]| [[Mrčna sela]]| [[Mrtvice]]| [[Nemška Gora]]| [[Nemška vas]]| [[Nova Gora]]| [[Orehovec]]| [[Osredek pri Trški Gori]]| [[Oštrc]]| [[Pesje]]| [[Pijana Gora]]| [[Planina pri Raki]]| [[Planina v Podbočju]]| [[Pleterje]]| [[Podbočje]]| [[Podlipa]]| [[Podstrm]]| [[Podulce]]| [[Površje]]| [[Premagovce]]| [[Presladol]]| [[Pristava ob Krki]]| [[Pristava pod Rako]]| [[Pristava pri Leskovcu]]| [[Prušnja vas]]| [[Raka]]| [[Ravne pri Zdolah]]| [[Ravni]]| [[Ravno]]| [[Raztez]]| [[Reštanj]]| [[Rožno]]| [[Ržišče]]| [[Sajevce]]| [[Sela pri Raki]]| [[Selce pri Leskovcu]]| [[Selo]]| [[Senovo]]| [[Senožete]]| [[Senuše]]| [[Slinovce]]| [[Slivje]]| [[Smečice]]| [[Smednik]]| [[Spodnja Libna]]| [[Spodnje Dule]]| [[Spodnje Pijavško]]| [[Spodnji Stari Grad]]| [[Srednje Arto]]| [[Srednje Pijavško]]| [[Sremič]]| [[Stari Grad]]| [[Stari Grad v Podbočju]]| [[Stolovnik]]| [[Stranje]]| [[Straža pri Krškem]]| [[Straža pri Raki]]| [[Strmo Rebro]]| [[Šedem]]| [[Šutna]]| [[Trška Gora]]| [[Velika vas pri Krškem]]| [[Velike Vodenice]]| [[Veliki Dol]]| [[Veliki Kamen]]| [[Veliki Koren]]| [[Veliki Podlog]]| [[Veliki Trn]]| [[Veliko Mraševo]]| [[Veniše]]| [[Videm]]| [[Vihre]]| [[Volovnik]]| [[Vrbina]]| [[Vrbje]]| [[Vrh pri Površju]]| [[Vrhulje]]| [[Vrtača]]| [[Zaboršt]]| [[Zabukovje pri Raki]]| [[Zaloke]]| [[Zdole]]| [[Žabjek v Podbočju]]| [[Žadovinek]]| [[Ženje]]
}}

===  Upravna enota Laško ===
Upravna enota Laško ima sedež v Laškem, obsega pa ozemlje [[občina Laško|občin Laško]] in [[občina Radeče|Radeč]]. Zajema ozemlje v velikosti 249&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 17.564 prebivalcem. Upravna enota Laško ima tudi krajevni urad v Radečah. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Laško, teh je skupno 108, so:
{{hlist|indent=1| [[Belovo]]| [[Blatni Vrh]]| [[Šentrupert]]| [[Brezno]]| [[Brodnice]]| [[Brstnik]]| [[Brstovnica]]| [[Brunk]]| [[Brunška Gora]]| [[Bukovca]]| [[Curnovec]]| [[Čimerno]]| [[Debro]]| [[Doblatina]]| [[Dobrava]]| [[Dol pri Laškem]]| [[Gabrno]]| [[Globoko]]| [[Goreljce]]| [[Govce]]| [[Gozdec]]| [[Gračnica]]| [[Harje]]| [[Hotemež]]| [[Huda jama]]| [[Jagnjenica]]| [[Jagoče]]| [[Jelovo]]| [[Jurklošter]]| [[Kladje]]| [[Klenovo]]| [[Konc]]| [[Kuretno]]| [[Lahomno]]| [[Lahomšek]]| [[Lahov Graben]]| [[Laška vas]]| [[Laško]]| [[Laziše]]| [[Lipni Dol]]| [[Log pri Vrhovem]]| [[Lokavec]]| [[Loška Gora]]| [[Lože]]| [[Leskovca]]| [[Mačkovec]]| [[Mala Breza]]| [[Male Grahovše]]| [[Marija Gradec]]| [[Marijina vas]]| [[Močilno]]| [[Modrič]]| [[Mrzlo Polje]]| [[Njivice]]| [[Obrežje pri Zidanem Mostu]]| [[Ojstro]]| [[Olešče]]| [[Obrežje]]| [[Padež]]| [[Paneče]]| [[Plazovje]]| [[Počakovo]]| [[Polana]]| [[Povčeno]]| [[Požnica]]| [[Prapretno]]| [[Radeče]]| [[Radoblje]]| [[Reka]]| [[Rifengozd]]| [[Rimske Toplice]]| [[Rudna vas]]| [[Sedraž]]| [[Selo nad Laškim]]| [[Senožete]]| [[Sevce]]| [[Slivno]]| [[Stari Dvor]]| [[Stopce]]| [[Strensko]]| [[Strmca]]| [[Suhadol]]| [[Svibno]]| [[Spodnja Rečica]]| [[Širje]]| [[Škofce]]| [[Šmihel]]| [[Šmohor]]| [[Tevče]]| [[Tovsto]]|[[Trnov Hrib]]| [[Trnovo]]| [[Trobni Dol]]| [[Trojno]]| [[Udmat]]| [[Velike Gorelce]]| [[Velike Grahovše]]| [[Veliko Širje]]| [[Vodiško]]| [[Vrh nad Laškim]]| [[Vrhovo]]| [[Zabrež]]| [[Zagrad]]| [[Zidani most]]| [[Zgornja Rečica]]| [[Zavrate]]| [[Žebnik]]| [[Žigon]]}}

===  Upravna enota Lenart ===
Upravna enota Lenart ima sedež v Lenartu v Slovenskih Goricah, obsega pa ozemlje [[občina Lenart|občin Lenart]], [[občina Benedikt|Benedikt]], [[občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]], [[občina Sveta Ana|Svete Ane]], [[občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Svete Trojice v Slovenskih Goricah]] ter [[občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]. Zajema ozemlje v velikosti 205&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 20.062 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Lenart, teh je skupno 80, so:
{{hlist|indent=1| [[Andrenci]]| [[Benedikt v Slovenskih goricah]]| [[Brengova]]| [[Cenkova]]| [[Cerkvenjak]]| [[Cogetinci]]| [[Čagona]]| [[Črmljenšak]]| [[Dolge Njive]]| [[Dražen Vrh]]| [[Drvanja]]| [[Froleh]]| [[Gočova]]| [[Grabonoški Vrh]]| [[Gradenšak]]| [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]]| [[Hrastovec v Slovenskih goricah]]| [[Ihova]]| [[Ivanjski Vrh]]| [[Jurovski Dol]]| [[Kadrenci]]| [[Komarnica]]| [[Kremberk]]| [[Krivi Vrh]]| [[Ledinek]]| [[Lenart v Slovenskih Goricah]]| [[Ločki Vrh]]| [[Lokavec]]| [[Lormanje]]| [[Malna]]| [[Močna]]| [[Nadbišec]]| [[Negovski Vrh]]| [[Obrat]]| [[Osek]]| [[Peščeni Vrh]]| [[Radehova]]| [[Rogoznica]]| [[Rožengrunt]]| [[Selce]]| [[Smolinci]]| [[Spodnja Bačkova]]| [[Spodnja Ročica]]| [[Spodnja Senarska]]| [[Spodnja Voličina]]| [[Spodnje Partinje]]| [[Spodnje Verjane]]| [[Spodnji Gasteraj]]| [[Spodnji Porčič]]| [[Spodnji Žerjavci]]| [[Srednji Gasteraj]]| [[Stanetinci]]| [[Stara Gora]]| [[Straže]]| [[Sveta Ana v Slovenskih goricah]]| [[Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah]]| [[Šetarova]]| [[Štajngrova]]| [[Trotkova]]| [[Trstenik]]| [[Vanetina]]| [[Varda]]| [[Vinička vas]]| [[Zamarkova]]| [[Zavrh]]| [[Zgornja Bačkova]]| [[Zgornja Ročica]]| [[Zgornja Senarska]]| [[Zgornja Ščavnica]]| [[Zgornja Voličina]]| [[Zgornje Partinje]]| [[Zgornje Verjane]]| [[Zgornji Gasteraj]]| [[Zgornji Porčič]]| [[Zgornji Žerjavci]]| [[Ženjak]]| [[Žice]]| [[Žitence]]| [[Župetinci]]}}

===  Upravna enota Lendava ===
Upravna enota Lendava ima sedež v Lendavi, obsega pa ozemlje [[občina Lendava|občin Lendava]], [[občina Črenšovci|Črenšovci]], [[občina Dobrovnik|Dobrovnik]], [[občina Kobilje|Kobilje]], [[občina Odranci|Odranci]], [[občina Turnišče|Turnišče]] ter [[občina Velika Polana|Velika Polana]]. Zajema ozemlje v velikosti 256&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 22.161 prebivalcem. Upravna enota Lendava ima tudi krajevne urade v Črenšovcih, Dobrovniku, Turnišču ter Veliki Polani. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Lenart, teh je skupno 40, so:
{{hlist|indent=1| [[Banuta]]| [[Benica]]| [[Brezovec]]| [[Brezovica]]| [[Čentiba]]| [[Črenšovci]]| [[Dobrovnik]]| [[Dolga vas]]| [[Dolgovaške Gorice]]| [[Dolina pri Lendavi]]| [[Dolnja Bistrica]]| [[Dolnji Lakoš]]| [[Gaberje]]| [[Genterovci]]| [[Gomilica]]| [[Gornja Bistrica]]| [[Gornji Lakoš]]| [[Hotiza]]| [[Kamovci]]| [[Kapca]]| [[Kobilje]]| [[Kot]]| '''[[Lendava]]'''| [[Lendavske Gorice]]| [[Mala Polana]]| [[Mostje]] |[[Nedelica]]| [[Odranci]]| [[Petišovci]]| [[Pince]]| [[Pince - Marof]]| [[Radmožanci]]| [[Renkovci]]| [[Srednja Bistrica]]| [[Strehovci]]| [[Trimlini]]| [[Trnje]]| [[Turnišče]]| [[Velika Polana]]| [[Žitkovci]]| [[Žižki]]}}

===  Upravna enota Litija ===
Upravna enota Litija ima sedež v Litiji, obsega pa ozemlje [[občina Litija|občin Litija]], [[občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] in [[občina Ivančna Gorica|Ivančne Gorice]]. Zajema ozemlje v velikosti 321,97&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 21.114 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Litija, teh je skupno 167, so:
{{hlist|indent=1| [[Bitiče]]| [[Boltija]]| [[Borovak pri Polšniku]]| [[Breg pri Litiji]]| [[Brezje pri Kumpolju]]| [[Brezovo]]| [[Brglez]]| [[Bukovica pri Litiji]]| [[Bogenšperk]]| [[Berinjek]]| [[Bistrica]]| [[Cerovica]]| [[Cirkuše]]| [[Čateška Gora]]| [[Čeplje]]| [[Črni Potok]]| [[Dobovica]]| [[Dole pri Litiji]]| [[Dolgo Brdo]]| [[Dolnji Vrh]]| [[Dragovšek]]| [[Dobje]]| [[Gabrovka]]| [[Gabrska Gora]]| [[Gobnik]]| [[Golišče]]| [[Gorenje Jelenje]]| [[Gornje Ravne]]| [[Gornji Vrh]]| [[Gozd - Reka]]| [[Gradišče ]]| [[Gradišče]]| [[Gradišče pri Litiji]]| [[Gradiške Laze]]| [[Hohovica]]| [[Hude Ravne]]| [[Jablaniške Laze]]| [[Jablaniški Potok]]| [[Jastrebnik]]| [[Javorje]]| [[Javorje pri Gabrovki]]| [[Jelša]]| [[Jesenje]]| [[Jevnica]]| [[Ježce]]| [[Ježevec]]| [[Ježni Vrh]]| [[Jelenska Reber]]| [[Kal pri Dolah]]| [[Kamni Vrh]]| [[Kamni Vrh pri Primskovem]]| [[Kandrše]]| [[Klanec pri Gabrovki]]| [[Klenik]]| [[Konj]]| [[Konjšica]]| [[Koške Poljane]]| [[Kresnice]]| [[Kresniške Poljane]]| [[Kresniški Vrh]]| [[Kržišče pri Čatežu]]| [[Kumpolje]]| [[Laze pri Gobniku]]| [[Laze pri Vačah]]| [[Leskovica pri Šmartnem]]| [[Leše]]| [[Liberga]]| [[Litija]]| [[Ljubež v Lazih]]| [[Lukovec]]| [[Lupinica]]| [[Mala Goba]]| [[Mala Kostrevnica]]| [[Mala sela, Litija|Mala sela]]| [[Mala Štanga]]| [[Mamolj]]| [[Mihelca]]| [[Mišji Dol]]| [[Moravče pri Gabrovki]]| [[Moravška Gora]]| [[Mulhe]]| [[Magolnik]]| [[Nova Gora]]| [[Obla Gorica]]| [[Okrog]]| [[Pečice]]| [[Podbukovje pri Vačah]]| [[Podpeč pod Skalo]]| [[Podroje]]| [[Podšentjur]]| [[Poljane pri Primskovem]]| [[Polšnik]]| [[Ponoviče]]| [[Potok pri Vačah]]| [[Prelesje]]| [[Preska nad Kostrevnico]]| [[Prevale]]| [[Preveg]]| [[Preženjske Njive]]| [[Primskovo]]| [[Pusti Javor]]| [[Pogonik]]| [[Račica]]| [[Radanja vas]]| [[Radgonica]]| [[Ravne]]| [[Razbore]]| [[Renke]]| [[Ribče]]| [[Riharjevec]]| [[Ržišče]]| [[Sava]]| [[Sela pri Sobračah]]| [[Selce]]| [[Selšek]]| [[Sevno]]| [[Slavina]]| [[Slivna]] | [[Sobrače]]| [[Spodnja Jablanica]]| [[Spodnje Jelenje]]| [[Spodnji Hotič]]| [[Spodnji Log]]| [[Stara Gora pri Velikem Gabru]]| [[Stranski Vrh]]| [[Strmec]]| [[Suhadole]]| [[Sopota, Litija|Sopota]]| [[Ščit]]| [[Širmanski Hrib]]| [[Široka Set]]| [[Šmartno pri Litiji]]| [[Štangarske Poljane]]| [[Šumnik]]| [[Tenetiše]]| [[Tepe]]| [[Tihaboj]]| [[Tlaka]]| [[Tolsti Vrh]]| [[Vače]]| [[Velika Goba]]| [[Velika Kostrevnica]]| [[Velika Preska]]| [[Velika Štanga]]| [[Veliki Vrh pri Litiji]]| [[Vernek]]| [[Vinji Vrh]]| [[Vintarjevec]]| [[Višnji Grm]]| [[Vodice pri Gabrovki]]| [[Volčja Jama]]| [[Vovše]]| [[Vrata]]| [[Vrh pri Sobračah]]| [[Zagozd]]| [[Zagrič]]| [[Zapodje]]| [[Zavrh]]|[[Zavrstnik]]| [[Zglavnica]]| [[Zgornja Jablanica]]| [[Zgornji Hotič]]| [[Zgornja Jevnica]]| [[Zagorica]]| [[Zgornji Log]]}}

===  Upravna enota Ljubljana ===
Upravna enota Ljubljana ima sedež v Ljubljani, obsega pa ozemlje [[mestna občina Ljubljana|mestne občine Ljubljana]] in [[občina Brezovica|občin Brezovica]], [[občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]], [[občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]], [[občina Horjul|Horjul]], [[občina Ig|Ig]], [[občina Medvode|Medvode]], [[občina Škofljica|Škofljica]], [[občina Velike Lašče|Velike Lašče]] in [[občina Vodice|Vodice]]. Zajema ozemlje v velikosti 903,8&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 366.823 prebivalcem. Upravna enota Ljubljana ima tudi krajevne urade v Dobrovi, Igu, Medvodah, Notranjih Goricah, Škofljici, Velikih Laščah ter Dolu pri Ljubljan. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ljubljana, teh je skupno 293, so:
{{hlist|indent=1| [[Beričevo]]| [[Brinje]]| [[Dol pri Ljubljani]]| [[Kleče pri Dolu]]| [[Podgora pri Dolskem]]| [[Videm]]| [[Zaboršt pri Dolu]]| [[Zajelše]]| [[Besnica]]| [[Brezje pri Lipoglavu]]| [[Češnjica]]| [[Dolgo Brdo]]| [[Dolsko]]| [[Gabrje pri Jančah]]| [[Janče]]| [[Javor]]| [[Kamnica]]| [[Klopce]]| [[Križevska vas]]| [[Laze pri Dolskem]]| [[Ljubljana]]| [[Mali Lipoglav]]| [[Mali Vrh pri Prežganju]]| [[Malo Trebeljevo]]| [[Osredke]]| [[Pance]]| [[Petelinje]]| [[Podgrad]]| [[Podlipoglav]]| [[Podmolnik]]| [[Prežganje]]| [[Ravno Brdo]]| [[Repče]]| [[Sadinja vas]]| [[Selo pri Pancah]]| [[Senožeti]]| [[Šentpavel]]| [[Tuji Grm]]| [[Veliki Lipoglav]]| [[Veliko Trebeljevo]]| [[Vinje]]| [[Vnajnarje]]| [[Volavlje]]| [[Vrh pri Dolskem]]| [[Zagorica pri Dolskem]]| [[Zagradišče]]| [[Zgornja Besnica]]| [[Brezovica pri Medvodah]]| [[Bukovica pri Vodicah]]| [[Dobruša]]| [[Dol]]| [[Dornice]]| [[Dragočajna]]|[[Dvor]]| [[Golo Brdo]]| [[Goričane]]| [[Hraše]]| [[Koseze]]| [[Ladja]]| [[Medno]]| [[Medvode]]| [[Moše]]| [[Polje pri Vodicah]]| [[Povodje]]| [[Rakovnik]]| [[Rašica, Velike Lašče|Rašica]]| [[Repnje]]| [[Selo pri Vodicah]]| [[Seničica]]| [[Skaručna]]| [[Smlednik]]| [[Sora]]| [[Spodnja Senica]]| [[Spodnje Gameljne]]| [[Spodnje Pirniče]]| [[Srednje Gameljne]]| [[Stanežiče]]| [[Studenčice]]| [[Šinkov Turn]]| [[Tehovec]]| [[Topol pri Medvodah]]| [[Torovo]] | [[Toško čelo]]| [[Trnovec]]| [[Utik]]| [[Valburga]]| [[Vaše]]| [[Verje]]| [[Vesca]]| [[Vikrče]]| [[Vodice]]| [[Vojsko, Vodice|Vojsko]]| [[Zapoge]]| [[Zavrh pod Šmarno goro]]| [[Zbilje]]| [[Zgornja Senica]]| [[Zgornje Gameljne]]| [[Zgornje Pirniče]]| [[Žlebe]]| [[Osolnik]]| [[Adamovo]]| [[Babna Gora, Dobrova - Polhov Gradec|Babna Gora]]| [[Bane]]| [[Bavdek]]| [[Belica]]| [[Belo]]| [[Borovec pri Karlovici]]| [[Boštetje]]| [[Brankovo]]| [[Brest, Ig|Brest]]| [[Brezje pri Dobrovi]]| [[Brezovica pri Ljubljani]]| [[Briše pri Polhovem Gradcu]]| [[Brlog]]| [[Bukovec]]| [[Butajnova]]| [[Centa]]| [[Četež pri Turjaku]]| [[Črna vas]]| [[Črni Vrh]]| [[Dednik]]| [[Dobravica]]| [[Dobrova]]| [[Dole pri Škofljici]]| [[Dolenja Brezovica]]| [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu]]| [[Dolenje Kališče]]| [[Dolnje Retje]]| [[Dolščaki]]| [[Draževnik]]| [[Drenik]]| [[Dvor pri Polhovem Gradcu]]| [[Dvorska vas]]| [[Gabrje]]| [[Glinek]]| [[Golo]]| [[Gorenja Brezovica]]| [[Gorenje Blato]]| [[Gorenje Kališče]]| [[Goričica pod Krimom]]| [[Gornje Retje]]| [[Gornji Ig]]| [[Gradež]]| [[Gradišče]]| [[Gradišče nad Pijavo Gorico]]| [[Grm]]| [[Gumnišče]]| [[Hlebče]]| [[Horjul]]| [[Hrastenice]]| [[Hrustovo]]| [[Hruševo]]| [[Ig]]| [[Iška]]| [[Iška Loka]]| [[Iška vas]]| [[Jakičevo]]| [[Javorje]]| [[Jezero]]| [[Kamnik pod Krimom]]| [[Kaplanovo]]| [[Karlovica]]| [[Klada]]| [[Knej]]| [[Komanija]]| [[Koreno nad Horjulom]]| [[Kot]]| [[Kot pri Veliki Slevici]]| [[Kremenica]]| [[Krkovo pri Karlovici]]| [[Krvava Peč]]| [[Kukmaka]]| [[Lanišče]]| [[Laporje]]| [[Lavrica]]| [[Laze]]| [[Lesno Brdo]]| [[Lipe]]| [[Ljubgojna]]| [[Log pri Polhovem Gradcu]]| [[Logarji]]| [[Lužarji]]| [[Mački]]| [[Mala Slevica]]| [[Male Lašče]]| [[Mali Ločnik]]| [[Mali Osolnik]]| [[Marinčki]]| [[Matena]]| [[Medvedjek]]| [[Mohorje]]| [[Naredi]]| [[Notranje Gorice]]| [[Opalkovo]]| [[Orle]]| [[Osredek]]| [[Osredek pri Dobrovi]]| [[Pečki]]| [[Pijava Gorica]]| [[Planina nad Horjulom]]| [[Planinca]]| [[Pleše]]| [[Plešivica]]| [[Plosovo]]| [[Podhojni Hrib]]| [[Podkogelj]]| [[Podkraj]]| [[Podlog]]| [[Podolnica]]| [[Podpeč]]| [[Podreber]]| [[Podsmreka]]| [[Podsmreka pri Velikih Laščah]]| [[Podstrmec]]| [[Podulaka]]| [[Podžaga]]| [[Polhov Gradec]]| [[Polzelo]]| [[Poznikovo]]| [[Praproče]]| [[Prazniki]]| [[Preserje]]| [[Prevalje pod Krimom]]| [[Prhajevo]]| [[Prilesje]]| [[Pristava pri Polh. Gradcu]]| [[Purkače]]| [[Pušče]]| [[Podplešivica]]| [[Rakitna]]| [[Rašica, Ljubljana|Rašica]]| [[Razori]]| [[Reber pri Škofljici]]| [[Rob]]| [[Rogatec nad Želimljami]]| [[Rovt]]| [[Rupe]]| [[Samotorica]]| [[Sarsko]]| [[Sekirišče]]| [[Selnik]]| [[Selo nad Polhovim Gradcem]]| [[Selo pri Robu]]| [[Setnica]]| [[Setnik]]| [[Sloka Gora]]| [[Smolnik]]| [[Smrjene]]| [[Srednja vas pri Polhovem Gradcu]]| [[Srednji vrh]]| [[Srnjak]]| [[Srobotnik pri Velikih Laščah]]| [[Staje]]| [[Stope]]| [[Strahomer]]| [[Stranska vas]]| [[Strletje]]| [[Strmec]]| [[Ščurki]]| [[Šentjošt nad Horjulom]]| [[Škamevec]]| [[Škofljica]]| [[Škrilje]]| [[Škrlovica]]| [[Šujica]]| [[Tomažini]]| [[Tomišelj]]| [[Turjak]]| [[Ulaka]]| [[Uzmani]]| [[Velika Slevica]]| [[Velike Lašče]]| [[Veliki Ločnik]]| [[Veliki Osolnik]]| [[Visoko]]| [[Vnanje Gorice]]| [[Vrbljene]]| [[Vrh nad Želimljami]]| [[Vrzdenec]]| [[Vrh, Velike Lašče|Vrh]]| [[Zaklanec]]| [[Zalog pri Škofljici]]| [[Zapotok]]| [[Zgonče]]| [[Žaga]]| [[Žažar]]| [[Želimlje]]| [[Žabnica]]}}

===  Upravna enota Ljutomer ===
Upravna enota Ljutomer ima sedež v Ljutomerju, obsega pa ozemlje [[občina Ljutomer|občin Ljutomer]], [[občina Križevci|Križevci]], [[občina Razkrižje|Razkrižje]] in [[občina Veržej|Veržej]]. Zajema ozemlje v velikosti 175&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 17.968 prebivalcem. Upravna enota Ljutomer ima tudi krajevna urada v Križevcih pri Ljutomerju in v Razkrižju. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ljutomer, teh je skupno 69, so:
{{hlist|indent=1| [[Babinci]]| [[Banovci]]| [[Berkovci]]| [[Berkovski Prelogi]]| [[Bodislavci]]| [[Boreci]]| [[Branoslavci]]| [[Bučečovci]]| [[Bučkovci]]| [[Bunčani]]| [[Cezanjevci]]| [[Cuber]]| [[Cven]]| [[Desnjak]]| [[Dobrava]]| [[Drakovci]]| [[Gajševci]]| [[Gibina]]| [[Globoka]]| [[Godemarci]]| [[Grabe pri Ljutomeru]]| [[Gresovščak]]| [[Grlava]]| [[Iljaševci]]| [[Ilovci]]| [[Jeruzalem]]| [[Ključarovci pri Ljutomeru]]| [[Kokoriči]]| [[Kopriva]]| [[Krapje]]| [[Krištanci]]| [[Križevci pri Ljutomeru]]| [[Kuršinci]]| '''[[Ljutomer]]'''| [[Logarovci]]| [[Lukavci]]| [[Mekotnjak]]| [[Moravci v Slovenskih goricah]]| [[Mota]]| [[Mala Nedelja]]| [[Noršinci pri Ljutomeru]]| [[Nunska Graba]]| [[Plešivica]]| [[Podgradje]]| [[Precetinci]]| [[Presika]]| [[Pristava]]| [[Radomerje]]| [[Radomerščak]]| [[Radoslavci]]| [[Razkrižje]]| [[Rinčetova Graba]]| [[Sitarovci]]| [[Slamnjak]]| [[Spodnji Kamenščak]]| [[Stara Cesta]]| [[Stara Nova vas]]| [[Stročja vas]]| [[Šafarsko]]| [[Šalinci]]| [[Šprinc]]| [[Veržej]]| [[Veščica]]| [[Vidanovci]]| [[Vogričevci]]| [[Vučja vas]]| [[Zasadi]]| [[Zgornji Kamenščak]]| [[Železne Dveri]]}}

===  Upravna enota Logatec  ===
Upravna enota Logatec ima sedež v Logatcu, obsega pa ozemlje [[občina Logatec|občine Logatec]] v velikosti 173&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 13.976 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Logatec, teh je skupno 19, so:
{{hlist|indent=1| [[Grčarevec]]| [[Hleviše]]| [[Hlevni Vrh]]| [[Hotedršica]]| [[Jakovica]]| [[Kalce]]| [[Lavrovec]] [[Laze]]| '''[[Logatec]]'''| [[Medvedje Brdo]]| [[Novi Svet]]| [[Petkovec]]| [[Praprotno Brdo]]| [[Ravnik pri Hotedršici]]| [[Rovtarske Žibrše]]| [[Rovte]]| [[Vrh Svetih Treh Kraljev]]| [[Zaplana]]| [[Žibrše]]}}

===  Upravna enota Maribor ===
Upravna enota Maribor ima sedež v Mariboru, obsega pa ozemlje [[mestna občina Maribor|mestne občine Maribor]], [[občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]], [[občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]], [[občina Rače - Fram|Rače - Fram]], [[občina Starše|Starše]], [[občina Duplek|Duplek]] in [[občina Pesnica|občine Pesnice]]. Zajema ozemlje v velikosti 356&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 149.037 prebivalcem. Upravna enota Maribor ima krajevne urad v Dupleku, Hočah, Miklavžu na Dravskem polju in v Račah. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Maribor, teh je skupno 87, so:
{{hlist|indent=1|| [[Bohova]]| [[Bresternica]]| [[Brezula]] | [[Brunšvik]]| [[Celestrina]]| [[Ciglence]]| [[Čreta, Hoče - Slivnica|Čreta]]| [[Dobrovce]]| [[Dogoše]]| [[Dragučova]]| [[Dravski Dvor]]| [[Dvorjane]]| [[Fram]]| [[Gaj nad Mariborom]]| [[Grušova]]| [[Hočko Pohorje]]| [[Hotinja vas]] | [[Hrastje]]| [[Hrenca]]| [[Jablance]]| [[Jelovec]]| [[Ješenca]]| [[Kamnica]]| [[Kopivnik]]| [[Košaki]]| [[Laznica]]| [[Limbuš]]| [[Loka]]| [[Loka pri Framu]]| [[Ložane]]| [[Malečnik]]| [[Maribor]]| [[Marjeta na Dravskem polju]]| [[Meljski hrib]]| [[Metava]]| [[Miklavž na Dravskem polju]]| [[Morje]]| [[Nebova]]| [[Orehova vas]]| [[Pekel]]| [[Pekre]]| [[Pernica]]| [[Pivola]]| [[Planica]]| [[Počehova]]| [[Podova]]| [[Polana]]| [[Požeg]]| [[Prepolje]]| [[Rače]]| [[Radizel]]| [[Ranče]]| [[Razvanje]]| [[Ribniško selo]]| [[Rogoza]]| [[Rošnja]]| [[Rošpoh–del]]| [[Ruperče]]| [[Skoke]]| [[Slivnica pri Mariboru]]| [[Slivniško Pohorje]]| [[Spodnja Gorica]]| [[Spodnja Korena]]| [[Spodnje Hoče]]| [[Spodnji Duplek]]| [[Srednje]]| [[Starše]]| [[Šober]]| [[Trčova]]| [[Trniče]]| [[Vinarje]]| [[Vodole]]| [[Vosek]]| [[Vrhov dol]]| [[Vukovje]]| [[Vurberk]]| [[Za Kalvarijo]] | [[Zgornja Gorica]]| [[Zgornja Korena]]| [[Zgornje Hoče]]| [[Zgornji Duplek]]| [[Zgornji Slemen–del]]| [[Zimica]]| [[Zlatoličje]]| [[Zrkovci]]| [[Žikarce]]}}

===  Upravna enota Metlika ===
Upravna enota Metlika ima sedež v Metliki, obsega pa ozemlje [[občina Metlika|občine Metlika]]. Zajema ozemlje v velikosti 109&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 8.394 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Metlika, teh je skupno 59, so:
{{hlist|indent=1|| [[Bereča vas]]| [[Boginja vas]]| [[Bojanja vas]]| [[Boldraž]]| [[Boršt]]| [[Božakovo]]| [[Božič Vrh]]| [[Brezovica pri Metliki]]| [[Bušinja vas]]| [[Čurile]]| [[Dole]]| [[Dolnja Lokvica]]| [[Dolnje Dobravice]]| [[Dolnji Suhor pri Metliki]]| [[Drage]]| [[Dragomlja vas]]| [[Drašiči]]| [[Geršiči]]| [[Gornja Lokvica]]| [[Gornje Dobravice]]| [[Gornji Suhor pri Metliki]]| [[Grabrovec]]| [[Gradac]]| [[Grm pri Podzemju]]| [[Hrast pri Jugorju]]| [[Jugorje pri Metliki]]| [[Kamenica]]| [[Kapljišče]]| [[Klošter]]| [[Krasinec]]| [[Krašnji Vrh]]| [[Krivoglavice]]| [[Križevska vas]]| [[Krmačina]]| [[Mačkovec pri Suhorju]]| [[Malo Lešče]]| '''[[Metlika]]'''| [[Mlake]]| [[Okljuka]]| [[Otok]]| [[Podzemelj]]| [[Prilozje]]| [[Primostek]]| [[Radoši]]| [[Radovica]]| [[Radoviči]]| [[Rakovec]]| [[Ravnace]]| [[Rosalnice]]| [[Sela pri Jugorju]]| [[Slamna vas]]| [[Svržaki]]| [[Škemljevec]]| [[Škrilje]]| [[Trnovec]]| [[Vidošiči]]| [[Zemelj]]| [[Želebej]]| [[Železniki, Metlika|Železniki]]}}

===  Upravna enota Mozirje ===
Upravna enota Mozirje ima sedež v Mozirju, obsega pa ozemlje [[občina Gornji Grad|občin Gornji Grad]], [[občina Ljubno|Ljubno]], [[občina Luče|Luče]], [[občina Mozirje|Mozirje]], [[občina Nazarje|Nazarje]], [[občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] in [[občina Solčava|Solčava]]. Zajema ozemlje v velikosti 508&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 16.434 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima tudi krajevni urad v Vipavi. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Mozirje, teh je skupno 61, so:
{{hlist|indent=1| [[Bočna]]| [[Brezje, Mozirje|Brezje]]| [[Brdo]]| [[Čreta pri Kokarjah]]| [[Dobletina]]| [[Dobrovlje pri Mozirju]]| [[Dol]]| [[Dol–Suha]]| [[Florjan pri Gornjem Gradu]]| [[Gornji Grad]]| [[Grušovlje]]| [[Homec]]| [[Juvanje]]| [[Kokarje]]| [[Konjski Vrh]]| [[Krnica]]| [[Lačja vas]]| [[Lenart pri Gornjem gradu]]| [[Lepa Njiva]]| [[Ljubija]]| [[Ljubno ob Savinji]]| [[Logarska Dolina]]| [[Loke pri Mozirju]]| [[Luče]]| [[Meliše]]| '''[[Mozirje]]'''| [[Nazarje]]| [[Nizka]]| [[Okonina]]| [[Planina]]| [[Podolševa]]| [[Podveža]]| [[Podvolovljek]]| [[Poljane]]| [[Potok]]| [[Prihova]]| [[Primož pri Ljubnem]]| [[Pusto Polje]] | [[Radegunda]]| [[Radmirje]]| [[Raduha]]| [[Rečica ob Savinji]]| [[Robanov kot]]| [[Rovt pod Menino]]| [[Savina]]| [[Solčava]]| [[Spodnja Rečica]]| [[Spodnje Kraše]]| [[Spodnje Pobrežje]] | [[Strmec]]| [[Šentjanž]]| [[Šmartno ob Dreti]]| [[Šmihel nad Mozirjem]]| [[Šmiklavž, Gornji Grad|Šmiklavž]]| [[Ter]]| [[Tirosek]]| [[Trnovec]]| [[Varpolje]]| [[Volog]]| [[Zavodice]]| [[Zgornje Pobrežje]]| [[Žlabor]]}}

===  Upravna enota Murska Sobota ===
Upravna enota Murska Sobota ima sedež v Murski Soboti, obsega pa ozemlje [[mestna občina Murska Sobota|mestne občine Murska Sobota]] in [[občina Beltinci|občin Beltinci]], [[občina Cankova|Cankova]], [[občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]], [[občina Grad|Grad]], [[občina Hodoš|Hodoš]], [[občina Kuzma|Kuzma]], [[občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]], [[občina Puconci|Puconci]], [[občina Rogašovci|Rogašovci]], [[občina Šalovci|Šalovci]] in [[občina Tišina|Tišina]]. Zajema ozemlje v velikosti 692&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 59.700 prebivalcem. Upravna enota Murska Sobota ima tudi krajevne urade v Beltincih, Cankovi, Gradu, Gornjih Petrovcih, Kuzmi, Prosenjakovcih, Puconcih, Rogašovcih, Šalovcih in Tišini. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Murska Sobota, teh je skupno 135, so:
{{hlist|indent=1| [[Adrijanci]]| [[Andrejci]]| [[Bakovci]]| [[Beltinci]]| [[Berkovci]]| [[Beznovci]] | [[Bodonci]]| [[Bogojina]]| [[Bokrači]]| [[Boreča]]| [[Borejci]]| [[Bratonci]]| [[Brezovci]]| [[Budinci]]| [[Bukovnica]]| [[Cankova]]| [[Čepinci]]| [[Černelavci]]| [[Čikečka vas]]| [[Dankovci]]| [[Dokležovje]]| [[Dolenci]]| [[Dolič]]| [[Dolina]]| [[Dolnji Slaveči]]| [[Domajinci]]| [[Domanjševci]] | [[Fikšinci]]| [[Filovci]]| [[Fokovci]]| [[Gančani]]| [[Gederovci]]| [[Gerlinci]]| [[Gorica]]| [[Gornji Črnci]]| [[Gornji Petrovci]]| [[Gornji Slaveči]]| [[Grad]]| [[Gradišče]]| [[Hodoš]]| [[Ivanci]]| [[Ivanjševci]]| [[Ivanovci]]| [[Ižakovci]]| [[Sveti Jurij]]| [[Kančevci]]| [[Korovci]]| [[Košarovci]]| [[Kovačevci]]| [[Krajna]]| [[Kramarovci]]| [[Krašči]]| [[Križevci]]| [[Krnci]]| [[Krog]]| [[Krplivnik]]| [[Kruplivnik]]| [[Kukeč]]| [[Kupšinci]]| [[Kuštanovci]]| [[Kuzma]]| [[Lemerje]]| [[Lipa]]| [[Lipovci]]| [[Lončarovci]]| [[Lucova]]| [[Lukačevci]]| [[Mačkovci]]| [[Markišavci]]| [[Markovci]]| [[Martinje]]| [[Martjanci]]| [[Matjaševci]]| [[Melinci]]| [[Mlajtinci]]| [[Moravske Toplice]]| [[Moščanci]]| [[Motovilci]]| [[Motvarjevci]]| '''[[Murska Sobota]]'''| [[Murski Črnci]]| [[Murski Petrovci]]| [[Nemčavci]]| [[Neradnovci]]| [[Noršinci]]| [[Nuskova]]| [[Ocinje]]| [[Otovci]]| [[Panovci]]| [[Pečarovci]]| [[Pertoča]]| [[Peskovci]]| [[Petanjci]]| [[Polana]]| [[Pordašinci]]| [[Poznanovci]]| [[Predanovci]]| [[Prosečka vas]]| [[Prosenjakovci]]| [[Puconci]]| [[Puževci]]| [[Pušča]]| [[Radovci]]| [[Rakičan]] | [[Rankovci]]| [[Ratkovci]]| [[Rogašovci]]| [[Ropoča]]| [[Satahovci]]| [[Sebeborci]]| [[Selo]]| [[Serdica]]| [[Skakovci]]| [[Sodišinci]]| [[Sotina]]| [[Središče]]| [[Stanjevci]]| [[Strukovci]]| [[Suhi vrh]]| [[Šalamenci]]| [[Šalovci]]| [[Šulinci]]| [[Tešanovci]]| [[Tišina]]| [[Topolovci]]| [[Trdkova]]| [[Tropovci]]| [[Vadarci]]| [[Vanča vas]]| [[Vaneča]]| [[Večeslavci]]| [[Veščica]]| [[Vidonci]]| [[Vučja Gomila]]| [[Zenkovci]]| [[Ženavlje]]}}

===  Upravna enota Nova Gorica s sedežem v Novi Gorici obsega naslednja naselja ===
* [[Ajba]]
* [[Ajševca]]
* [[Anhovo]]
* [[Avče]]
* [[Banjšice]]
* [[Barbana]]
* [[Bate]]
* [[Belo]]
* [[Biljana]]
* [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Bilje]]
* [[Bodrež]]
* [[Branik]]
* [[Brdice pri Kožbani]]
* [[Brdice pri Neblem]]
* [[Brdo]]
* [[Breg pri Golem brdu]]
* [[Brestje]]
* [[Brezovk]]
* [[Budihni]]
* [[Bukovica]]
* [[Ceglo]]
* [[Čepovan]]
* [[Deskle]]
* [[Doblar]]
* [[Dobrovo]]
* [[Dolnje Cerovo]]
* [[Dombrava]]
* [[Dornberk]]
* [[Draga]]
* [[Drnovk]]
* [[Fojana]]
* [[Golo brdo]]
* [[Gonjače]]
* [[Gorenja vas]]
* [[Gornje Cerovo]]
* [[Gradišče nad Prvačino]]
* [[Gradno]]
* [[Grgar]]
* [[Grgarske Ravne]]
* [[Hlevnik]]
* [[Hruševlje]]
* [[Hudi Log]]
* [[Hum]]
* [[Imenje]]
* [[Kal nad Kanalom]]
* [[Kambreško]]
* [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]]
* [[Kanalski Vrh]]
* [[Kojsko]]
* [[Korita na Krasu]]
* [[Kostanjevica na Krasu]]
* [[Kozana]]
* [[Kozarno]]
* [[Kožbana]]
* [[Krasno]]
* [[Kromberk]]
* [[Lazna]]
* [[Levpa]]
* [[Lig]]
* [[Lipa]]
* [[Loke]]
* [[Lokovec]]
* [[Lokve]]
* [[Lokvica]]
* [[Medana]]
* [[Miren]]
* [[Morsko]]
* [[Neblo]]
* [[Nemci]]
* [[Nova Gorica]]
* [[Nova vas]]
* [[Novelo]]
* [[Nozno]]
* [[Opatje selo]]
* [[Orehovlje]]
* [[Osek]]
* [[Oševljek]]
* [[Ozeljan]]
* [[Plave]]
* [[Plešivo]]
* [[Podsabotin]]
* [[Potok pri Dornberku]]
* [[Preserje]]
* [[Pristava]]
* [[Pristavo]]
* [[Prvačina]]
* [[Podgozd]]
* [[Ravnica]]
* [[Renče]]
* [[Ročinj]]
* [[Rožna Dolina]]
* [[Saksid]]
* [[Sela na Krasu]]
* [[Senik]]
* [[Seniški breg]]
* [[Slapnik]]
* [[Slavče]]
* [[Snežatno]]
* [[Snežeče]]
* [[Spodnja Branica]]
* [[Stara Gora]]
* [[Steske]]
* [[Solkan]]
* [[Šempas]]
* [[Šempeter pri Gorici]]
* [[Šlovrenc]]
* [[Šmartno]]
* [[Šmaver]]
* [[Šmihel]]
* [[Tabor]]
* [[Temnica]]
* [[Trnovo]]
* [[Ukanje]]
* [[Vedrijan]]
* [[Vipolže]]
* [[Višnjevik]]
* [[Vitovlje]]
* [[Voglarji]]
* [[Vogrsko]]
* [[Vojščica]]
* [[Volčja Draga]]
* [[Vrhovlje pri Kojskem]]
* [[Vrhovlje pri Kožbani]]
* [[Vrtoče]]
* [[Vrtojba]]
* [[Zali breg]]
* [[Zapotok]]
* [[Zalošče]]
===  Upravna enota Novo mesto s sedežem v Novem mestu obsega naslednja naselja ===
* [[Apnenik]]
* [[Bela Cerkev]]
* [[Birčna vas]]
* [[Biška vas]]
* [[Boričevo]]
* [[Boršt pri Dvoru]]
* [[Breška vas]]
* [[Brezje]]
* [[Brezje pri Šentjerneju]]
* [[Brezova Reber pri Dvoru]]
* [[Brezovica]]
* [[Brezovica pri Stopičah]]
* [[Budganja vas]]
* [[Bušinec]]
* [[Cerov Log]]
* [[Cerovec]]
* [[Čadraže]]
* [[Čelevec]]
* [[Čemše]]
* [[Češča vas]]
* [[Čisti breg]]
* [[Črešnjice]]
* [[Črmošnjice pri Stopičah]]
* [[Čučja mlaka]]
* [[Dalnji Vrh]]
* [[Dešeča vas]]
* [[Dobindol]]
* [[Dobovo]]
* [[Dobrava pri Škocjanu]]
* [[Dobravica]]
* [[Dobruška vas]]
* [[Dol pri Šmarjeti]]
* [[Dolenja Brezovica]]
* [[Dolenja stara vas]]
* [[Dolenja vas]]
* [[Dolenja vas pri Mirni Peči]]
* [[Dolenje Dole]]
* [[Dolenje Gradišče]]
* [[Dolenje Gradišče pri Šentj]]
* [[Dolenje Grčevje]]
* [[Dolenje Kamenje]]
* [[Dolenje Karteljevo]]
* [[Dolenje Kronovo]]
* [[Dolenje Lakovnice]]
* [[Dolenje Mokro polje]]
* [[Dolenje polje]]
* [[Dolenje Sušice]]
* [[Dolenje Vrhpolje]]
* [[Dolenji Globodol]]
* [[Dolenji Maharovec]]
* [[Dolenji Podboršt]]
* [[Dolenji Suhadol]]
* [[Dolenjske Toplice]]
* [[Dolnja Stara vas]]
* [[Dolnja Težka voda]]
* [[Dolnje Mraševo]]
* [[Dolnji Ajdovec]]
* [[Dolnji kot]]
* [[Doljni križ]]
* [[Dolž]]
* [[Draga]]
* [[Drama]]
* [[Drašča vas]]
* [[Drča]]
* [[Drenje]]
* [[Drganja sela]]
* [[Družinska vas]]
* [[Dvor]]
* [[Gabrje]]
* [[Gabrje pri Soteski]]
* [[Gabrnik]]
* [[Globočdol]]
* [[Golobinjek]]
* [[Golušnik]]
* [[Gorenja Brezovica]]
* [[Gorenja Gomila]]
* [[Gorenja Stara vas]]
* [[Gorenja vas pri Šmarjeti]]
* [[Gorenje Dole]]
* [[Gorenje Gradišče]]
* [[Gorenje Gradišče pri Šentj]]
* [[Gorenje Grčevje]]
* [[Gorenje Kamence]]
* [[Gorenje Kamenje]]
* [[Gorenje Karteljevo]]
* [[Gorenje Kronovo]]
* [[Gorenje Lakovnice]]
* [[Gorenje Mokro Polje]]
* [[Gorenje Mraševo]]
* [[Gorenje Polje]]
* [[Gorenje Sušice]]
* [[Gorenje Vrhpolje]]
* [[Gorenji Globodol]]
* [[Gorenji Maharovec]]
* [[Gorenji Podboršt]]
* [[Gorenji Suhadol]]
* [[Goriška Gora]]
* [[Goriška vas]]
* [[Goriška vas pri Škocjanu]]
* [[Gornja Težka voda]]
* [[Gornji Ajdovec]]
* [[Gornji kot]]
* [[Gornji Križ]]
* [[Gradenc]]
* [[Gradenje]]
* [[Grč Vrh]]
* [[Grič pri Klevevžu]]
* [[Grmovlje]]
* [[Groblje pri Prekopi]]
* [[Gruča]]
* [[Gumberk]]
* [[Herinja vas]]
* [[Hinje, Žužemberk|Hinje]]
* [[Hmeljčič]]
* [[Hrastje]]
* [[Hrastje pri Mirni Peči]]
* [[Hrastulje]]
* [[Hrib]]
* [[Hrib pri Hinjah]]
* [[Hrib pri Orehku]]
* [[Hrušica]]
* [[Hrvaški Brod]]
* [[Hudenje]]
* [[Hudo]]
* [[Iglenik]]
* [[Imenje]]
* [[Jablan]]
* [[Jama]]
* [[Jama pri Dvoru]]
* [[Javorovica]]
* [[Jelendol]]
* [[Jelše]]
* [[Jelše pri Otočcu]]
* [[Jordankal]]
* [[Jugorje]]
* [[Jurka vas]]
* [[Jurna vas]]
* [[Klečet]]
* [[Klenovik]]
* [[Klopce]]
* [[Kočevske poljane]]
* [[Konec]]
* [[Koroška vas]]
* [[Koti]]
* [[Kuzarjev Kal]]
* [[Križe]]
* [[Koglo]]
* [[Lašče]]
* [[Laze]]
* [[Lazina]]
* [[Ledeča vas]]
* [[Leskovec]]
* [[Lešnica]]
* [[Loka]]
* [[Loke]]
* [[Lopata]]
* [[Loška vas]]
* [[Lutrško selo]]
* [[Mačkovec pri Dvoru]]
* [[Mačkovec pri Škocjanu]]
* [[Mala Cikava]]
* [[Mala Strmica]]
* [[Male Brusnice]]
* [[Male Poljane]]
* [[Malenska vas]]
* [[Mali Ban]]
* [[Mali Cerovec]]
* [[Mali Kal]]
* [[Mali Lipovec]]
* [[Mali Orehek]]
* [[Mali Podljuben]]
* [[Mali Rigelj]]
* [[Mali Slatnik]]
* [[Mali Vrh]]
* [[Malo Lipje]]
* [[Meniška vas]]
* [[Mihovec]]
* [[Mihovica]]
* [[Mihovo]]
* [[Mirna Peč]]
* [[Mršeča vas]]
* [[Nova Gora]]
* [[Novo mesto]]
* [[Občice]]
* [[Obrh]]
* [[Orehovica]]
* [[Orešje]]
* [[Orkljevec]]
* [[Osrečje]]
* [[Ostrog]]
* [[Otočec]]
* [[Paha]]
* [[Pangrč grm]]
* [[Petane]]
* [[Plemberk]]
* [[Pleš]]
* [[Plešivica]]
* [[Podgora]]
* [[Podgozd]]
* [[Podgrad]]
* [[Podhosta]]
* [[Podlipa]]
* [[Podstenice]]
* [[Podturn pri Dol. Toplicah]]
* [[Polhovica]]
* [[Poljane pri Mirni Peči]]
* [[Poljane pri Žužemberku]]
* [[Potok]]
* [[Potov Vrh]]
* [[Prapreče]]
* [[Prapreče pri Straži]]
* [[Prapreče pri Šentjerneju]]
* [[Prečna]]
* [[Prevole]]
* [[Pristava]]
* [[Pristava pri Šentjerneju]]
* [[Pristavica]]
* [[Petelinjek]]
* [[Radovlja]]
* [[Rajnovšče]]
* [[Rakovnik]]
* [[Rakovnik pri Birčni vasi]]
* [[Ratež]]
* [[Ratje]]
* [[Razdrto, Šentjernej|Razdrto]]
* [[Reber]]
* [[Roje]]
* [[Ruhna vas]]
* [[Rumanja vas]]
* [[Sadinja vas pri Dvoru]]
* [[Segonje]]
* [[Sela]]
* [[Sela pri Ajdovcu]]
* [[Sela pri Dol. Toplicah]]
* [[Sela pri Hinjah]]
* [[Sela pri Ratežu]]
* [[Sela pri Šentjerneju]]
* [[Sela pri Štravberku]]
* [[Sela pri Zajčjem vrhu]]
* [[Sela pri Zburah]]
* [[Selišče]]
* [[Selo pri Zagorici]]
* [[Sevno]]
* [[Smolenja vas]]
* [[Soteska]]
* [[Srebrniče]]
* [[Srednje Grčevje]]
* [[Srednji Globodol]]
* [[Srednji Lipovec]]
* [[Stara Bučka]]
* [[Stare Žage]]
* [[Stavča vas]]
* [[Stopiče]]
* [[Stopno]]
* [[Stranje pri Škocjanju]]
* [[Stranska vas]]
* [[Strelac]]
* [[Suhor]]
* [[Suhor pri Dol. Toplicah]]
* [[Straža]]
* [[Šentjakob]]
* [[Šentjernej]]
* [[Šentjošt]]
* [[Šentjurij na Dolenjskem]]
* [[Škocjan]]
* [[Škrjanče pri Novem mestu]]
* [[Šmalčja vas]]
* [[Šmarje]]
* [[Šmarješke Toplice]]
* [[Šmarjeta]]
* [[Šmihel pri Žužemberku]]
* [[Štravberk]]
* [[Tolsti vrh]]
* [[Tomažja vas]]
* [[Travni dol]]
* [[Trebča vas]]
* [[Trška gora]]
* [[Uršna sela]]
* [[Vavta vas]]
* [[Velike Brusnice]]
* [[Velike Poljane]]
* [[Veliki Ban]]
* [[Veliki Cerovec]]
* [[Veliki kal]]
* [[Veliki Lipovec]]
* [[Veliki Orehek]]
* [[Veliki Podljuben]]
* [[Veliki Rigelj]]
* [[Veliki Slatnik]]
* [[Veliko Lipje]]
* [[Verdun, Novo mesto|Verdun]]
* [[Verdun pri Uršnih selih]]
* [[Vinica pri Šmarjeti]]
* [[Vinja vas]]
* [[Vinji Vrh]]
* [[Vinkov Vrh]]
* [[Visejec]]
* [[Volčkova vas]]
* [[Vratno]]
* [[Vrbovce]]
* [[Vrh pri Hinjah]]
* [[Vrh pri Križu]]
* [[Vrh pri Ljubnu]]
* [[Vrh pri Pahi]]
* [[Vrh pri Šentjerneju]]
* [[Vrhe]]
* [[Vrhovo pri Mirni Peči]]
* [[Vrhovo pri Žužemberku]]
* [[Vrhpeč]]
* [[Zafara]]
* [[Zagrad]]
* [[Zagrad pri Otočcu]]
* [[Zajčji Vrh pri Stopičah]]
* [[Zalisec]]
* [[Zalog]]
* [[Zalog pri Škocjanu]]
* [[Zameško]]
* [[Zapuže]]
* [[Zavinek]]
* [[Zbure]]
* [[Zloganje]]
* [[Žaloviče]]
* [[Ždinja vas]]
* [[Žerjavin]]
* [[Žihovo selo]]
* [[Žužemberk]]
* [[Žvabovo]]
* [[Žvirče]]

===  Upravna enota Ormož s sedežem v Ormožu obsega naslednja naselja ===
* [[Bratonečice]]
* [[Bresnica]]
* [[Cerovec Stanka Vraza]]
* [[Cvetkovci]]
* [[Dobrava]]
* [[Dobrovščak]]
* [[Drakšl]]
* [[Frankovci]]
* [[Godeninci]]
* [[Gomila pri Kogu]]
* [[Gornji Ključarovci]]
* [[Grabe]]
* [[Gradišče pri Ormožu]]
* [[Hajndl]]
* [[Hardek]]
* [[Hermanci]]
* [[Hranjigovci]]
* [[Hujbar]]
* [[Hum pri Ormožu]]
* [[Ivanjkovci]]
* [[Jastrebci]]
* [[Kajžar]]
* [[Kog]]
* [[Koračice]]
* [[Krčevina]]
* [[Lačaves]]
* [[Lahonci]]
* [[Lešnica]]
* [[Lešniški Vrh]]
* [[Libanja]]
* [[Litmerk]]
* [[Loperšice]]
* [[Lunovec]]
* [[Mala vas pri Ormožu]]
* [[Mali Brebrovnik]]
* [[Mezgovci]]
* [[Mihalovci]]
* [[Mihovci pri Vel. Nedelji]]
* [[Miklavž pri Ormožu]]
* [[Obrež]]
* [[Ormož]]
* [[Osluševci]]
* [[Pavlovci]]
* [[Pavlovski Vrh]]
* [[Podgorci]]
* [[Preclava]]
* [[Pršetinci]]
* [[Pušenci]]
* [[Rakovci]]
* [[Ritmerk]]
* [[Rucmanci]]
* [[Runeč]]
* [[Savci]]
* [[Sejanci]]
* [[Senčak]]
* [[Senešci]]
* [[Senik]]
* [[Sodinci]]
* [[Spodnji Ključarovci]]
* [[Središče ob Dravi]]
* [[Stanovno]]
* [[Strezetina]]
* [[Strjanci]]
* [[Strmec pri Ormožu]]
* [[Šalovci]]
* [[Šardinje]]
* [[Sveti Tomaž]]
* [[Trgovišče]]
* [[Trnovci]]
* [[Veličane]]
* [[Velika Nedelja]]
* [[Veliki Brebrovnik]]
* [[Vičanci]]
* [[Vinski Vrh]]
* [[Vitan]]
* [[Vodranci]]
* [[Vuzmetinci]]
* [[Zagorje]]
* [[Zasavci]]
* [[Žerovinci]]
* [[Žvab]]
===  Upravna enota Pesnica s sedežem v Pesnici obsega naslednja naselja ===
* [[Ceršak]]
* [[Ciringa]]
* [[Cirknica]]
* [[Dolnja Počehova]]
* [[Drankovec]]
* [[Flekušek]]
* [[Gačnik]]
* [[Gradiška]]
* [[Grušena]]
* [[Jareninski Dol]]
* [[Jareninski Vrh]]
* [[Jedlovnik]]
* [[Jelenče]]
* [[Jurjevski Dol]]
* [[Jurski Vrh]]
* [[Kaniža]]
* [[Kozjak nad Pesnico]]
* [[Kozjak pri Ceršaku]]
* [[Kresnica]]
* [[Kušernik]]
* [[Mali Dol]]
* [[Pesnica, Kungota|Pesnica]]
* [[Pesnica pri Mariboru]]
* [[Pesniški Dvor]]
* [[Plač]]
* [[Plintovec]]
* [[Plodršnica]]
* [[Počenik]]
* [[Podigrac]]
* [[Polička vas]]
* [[Polički Vrh]]
* [[Ranca]]
* [[Ročica]]
* [[Rošpoh–del]]
* [[Selnica ob Muri]]
* [[Sladki Vrh]]
* [[Slatenik]]
* [[Slatina]]
* [[Slatinski Dol]]
* [[Spodnja Velka]]
* [[Spodnje Dobrenje]]
* [[Spodnje Hlapje]]
* [[Spodnje Vrtiče]]
* [[Spodnji Jakobski Dol]]
* [[Srebotje]]
* [[Stara Gora pri Šentilju]]
* [[Svečane]]
* [[Svečina]]
* [[Šentilj v Slov. goricah]]
* [[Šomat]]
* [[Špičnik]]
* [[Štrihovec]]
* [[Trate]]
* [[Vajgen]]
* [[Vranji Vrh]]
* [[Vršnik]]
* [[Vukovski Dol]]
* [[Vukovski Vrh]]
* [[Zgornja Kungota]]
* [[Zgornja Velka]]
* [[Zgornje Dobrenje]]
* [[Zgornje Gradišče]]
* [[Zgornje Hlapje]]
* [[Zgornje Vrtiče]]
* [[Zgornji Jakobski Dol]]
* [[Zgornji Dražen Vrh]]
===  Upravna enota Piran s sedežem v Luciji obsega naslednja naselja ===
* [[Dragonja]]
* [[Lucija]]
* [[Nova vas nad Dragonjo]]
* [[Padna]]
* [[Parecag]]
* [[Piran]]
* [[Portorož]]
* [[Sv. Peter]]
* [[Seča]]
* [[Sečovlje]]
* [[Strunjan]]
===  Upravna enota Postojna s sedežem v Postojni obsega naslednja naselja ===
* [[Belsko]]
* [[Brezje pod Nanosom]]
* [[Buje]]
* [[Bukovje]]
* [[Čepno]]
* [[Šmihel]]
* [[Dolnja Košana]]
* [[Drskovče]]
* [[Dilce]]
* [[Gorenje]]
* [[Goriče]]
* [[Gornja Košana]]
* [[Gradec]]
* [[Grobišče]]
* [[Hrašče]]
* [[Hrenovice]]
* [[Hruševje]]
* [[Jurišče]]
* [[Kal]]
* [[Klenik]]
* [[Koče]]
* [[Landol]]
* [[Liplje]]
* [[Lahača]]
* [[Mala Brda]]
* [[Mala Pristava]]
* [[Mali Otok]]
* [[Malo Ubeljsko]]
* [[Matenja vas]]
* [[Nadanje selo]]
* [[Narin]]
* [[Neverke]]
* [[Nova Sušica]]
* [[Orehek]]
* [[Palčje]]
* [[Parje]]
* [[Petelinje]]
* [[Pivka]]
* [[Planina]]
* [[Postojna]]
* [[Predjama]]
* [[Prestranek]]
* [[Rakitnik]]
* [[Rakulik]]
* [[Razdrto, Postojna|Razdrto]]
* [[Ribnica]]
* [[Sajevče]]
* [[Selce]]
* [[Slavina]]
* [[Slavinje]]
* [[Slovenska vas]]
* [[Stara Sušica]]
* [[Stara vas]]
* [[Strane]]
* [[Strmca]]
* [[Studenec]]
* [[Studeno]]
* [[Suhorje]]
* [[Šmihel pod Nanosom]]
* [[Šilentabor]]
* [[Trnje]]
* [[Velika Brda]]
* [[Velika Pristava]]
* [[Veliki Otok]]
* [[Veliko Ubeljsko]]
* [[Volče]]
* [[Zagon]]
* [[Zagorje]]
* [[Žeje]]
===  Upravna enota Ptuj s sedežem na Ptuju obsega naslednja naselja ===
* [[Apače]]
* [[Barislovci]]
* [[Belavšek]]
* [[Belski Vrh]]
* [[Berinjak]]
* [[Biš]]
* [[Bišečki Vrh]]
* [[Bodkovci]]
* [[Bolečka vas]]
* [[Borovci]]
* [[Bratislavci]]
* [[Breg]]
* [[Brezovci]]
* [[Brezovec]]
* [[Bukovci]]
* [[Cirkovce]]
* [[Cirkulane]]
* [[Cunkovci]]
* [[Čermožiše]]
* [[Črmlja]]
* [[Desenci]]
* [[Destrnik]]
* [[Dežno pri Podlehniku]]
* [[Dobrina]]
* [[Doklece]]
* [[Dolane]]
* [[Dolena]]
* [[Dolič]]
* [[Dornava]]
* [[Dragonja vas]]
* [[Dragovič]]
* [[Dravci]]
* [[Dravinjski Vrh]]
* [[Draženci]]
* [[Drbetinci]]
* [[Drenovec]]
* [[Drstelja]]
* [[Formin]]
* [[Gabrnik]]
* [[Gajevci]]
* [[Gerečja vas]]
* [[Gibina]]
* [[Gomila]]
* [[Gomilci]]
* [[Gorca]]
* [[Gorenjski Vrh]]
* [[Goričak]]
* [[Gorišnica]]
* [[Gradišča]]
* [[Gradiščak]]
* [[Gradišče]]
* [[Grajena]]
* [[Grajenščak]]
* [[Grdina]]
* [[Grlinci]]
* [[Gruškovec]]
* [[Hajdoše]]
* [[Hlaponci]]
* [[Hrastovec]]
* [[Hvaletinci]]
* [[Jablovec]]
* [[Janežovci]]
* [[Janežovski Vrh]]
* [[Janški Vrh]]
* [[Jelovice]]
* [[Jiršovci]]
* [[Jurovci]]
* [[Juršinci]]
* [[Kicar]]
* [[Kidričevo]]
* [[Kočice]]
* [[Korenjak]]
* [[Koritno]]
* [[Kozminci]]
* [[Krčevina pri Vurbergu]]
* [[Kukava]]
* [[Kungota pri Ptuju]]
* [[Lancova vas]]
* [[Lasigovci]]
* [[Lešje]]
* [[Levanjci]]
* [[Ljubstava]]
* [[Ločič]]
* [[Ločki Vrh]]
* [[Lovrenc na Dravskem polju]]
* [[Ložina]]
* [[Lancova vas pri Ptuju]]
* [[Majski Vrh]]
* [[Majšperk]]
* [[Mala Varnica]]
* [[Mala vas]]
* [[Mali Okič]]
* [[Markovci]]
* [[Medribnik]]
* [[Medvedce]]
* [[Meje]]
* [[Mestni Vrh]]
* [[Mezgovci ob Pesnici]]
* [[Mihovce]]
* [[Mostje]]
* [[Moškanjci]]
* [[Muretinci]]
* [[Nadole]]
* [[Naraplje]]
* [[Njiverce]]
* [[Nova vas pri Markovcih]]
* [[Pacinje]]
* [[Paradiž]]
* [[Pestike]]
* [[Placar]]
* [[Placerovci]]
* [[Planjsko]]
* [[Pleterje]]
* [[Pobrežje]]
* [[Podlehnik]]
* [[Podlože]]
* [[Podvinci]]
* [[Pohorje]]
* [[Polenci]]
* [[Polenšak]]
* [[Pongrce]]
* [[Popovci]]
* [[Prerad]]
* [[Preša]]
* [[Pristava]]
* [[Prvenci]]
* [[Ptuj]]
* [[Ptujska Gora]]
* [[Repišče]]
* [[Rjavci]]
* [[Rodni Vrh]]
* [[Rotman]]
* [[Sakušak]]
* [[Sedlašek]]
* [[Sela]]
* [[Senčak pri Juršincih]]
* [[Sestrže]]
* [[Sitež]]
* [[Skorba]]
* [[Skorišnjak]]
* [[Skrblje]]
* [[Slape]]
* [[Slatina]]
* [[Slavšina]]
* [[Slomi]]
* [[Slovenja vas]]
* [[Sobetinci]]
* [[Soviče]]
* [[Sovjak]]
* [[Spodnja Hajdina]]
* [[Spodnje Jablane]]
* [[Spodnji Leskovec]]
* [[Spodnji Velovlek]]
* [[Spuhlja]]
* [[Stanečka vas]]
* [[Stanošina]]
* [[Starošince]]
* [[Stogovci]]
* [[Stojnci]]
* [[Stoperce]]
* [[Strajna]]
* [[Stražgonjca]]
* [[Strejaci]]
* [[Strelci]]
* [[Strmec pri Destrniku]]
* [[Strmec pri Leskovcu]]
* [[Strmec pri Polenšaku]]
* [[Svetinci]]
* [[Šikole]]
* [[Šturmovci]]
* [[Tibolci]]
* [[Trdobojci]]
* [[Trnovec]]
* [[Trnovska vas]]
* [[Trnovski Vrh]]
* [[Tržec]]
* [[Turški Vrh]]
* [[Vareja]]
* [[Velika Varnica]]
* [[Veliki Okič]]
* [[Veliki Vrh]]
* [[Videm pri Ptuju]]
* [[Vintarovci]]
* [[Vitomarci]]
* [[Zabovci]]
* [[Zagojiči]]
* [[Zagorci]]
* [[Zakl]]
* [[Zamušani]]
* [[Zasadi]]
* [[Zavrč]]
* [[Zgornja Hajdina]]
* [[Zgornja Pristava]]
* [[Zgornje Jablane]]
* [[Zgornji Leskovec]]
* [[Zgornji Velovlek]]
* [[Žamenci]]
* [[Žetale]]
* [[Župečja vas]]
* [[Dol pri Stopercah]]
* [[Kupčinji Vrh]]
* [[Novinci]]
* [[Spodnja Sveča]]
* [[Spodnje Gruškovje]]
* [[Strnišče]]
* [[Spodnji Gaj pri Pragerskem]]
* [[Zgornja Sveča]]
* [[Zgornje Gruškovje]]
===  Upravna enota Radlje ob Dravi s sedežem v Radljah ob Dravi obsega naslednja naselja ===
* [[Sv. Jernej nad Muto]]
* [[Brezni Vrh]]
* [[Brezno]]
* [[Sv. Trije kralji]]
* [[Dobrava]]
* [[Dravče]]
* [[Gortina]]
* [[Hudi Kot]]
* [[Janževski Vrh]]
* [[Javnik]]
* [[Josipdol]]
* [[Kozji Vrh]]
* [[Lehen na Pohorju]]
* [[Mlake]]
* [[Muta]]
* [[Ožbalt]]
* [[Pernice]]
* [[Sv. Anton na Pohorju]]
* [[Podvelka]]
* [[Radelca]]
* [[Radlje ob Dravi]]
* [[Rdeči breg – del]]
* [[Remšnik]]
* [[Ribnica na Pohorju]]
* [[Spodnja Kapla]]
* [[Spodnja Vižinga]]
* [[Št. Janž pri Radljah]]
* [[Sv. Primož na Pohorju]]
* [[Sv. Vid]]
* [[Spodnja Orlica]]
* [[Sv. Primož nad Muto]]
* [[Šentjanž nad Dravčami]]
* [[Vas]]
* [[Vuhred]]
* [[Vurmat – del]]
* [[Vuzenica]]
* [[Zgornja Kapla]]
* [[Zgornja Vižinga]]
* [[Zgornji Janževski Vrh]]
* [[Zgornji Kozji Vrh]]
* [[Zgornji Lehen na Pohorju]]
* [[Zgornja Orlica]]
===  Upravna enota Radovljica s sedežem v Radovljici obsega naslednja naselja ===
* [[Begunje na Gorenjskem]]
* [[Bitnje]]
* [[Bled]]
* [[Bodešče]]
* [[Bohinjska Bela]]
* [[Bohinjska Bistrica]]
* [[Bohinjska Češnjica]]
* [[Brda]]
* [[Brezje]]
* [[Brezovica]]
* [[Brod]]
* [[Češnjica pri Kropi]]
* [[Črnivec]]
* [[Dobravica]]
* [[Dobro polje]]
* [[Dvorska vas]]
* [[Globoko]]
* [[Goreljek]]
* [[Gorica]]
* [[Gorjuše]]
* [[Grabče]]
* [[Hlebce]]
* [[Hraše]]
* [[Jereka]]
* [[Kamna Gorica]]
* [[Kamnje]]
* [[Koprivnik v Bohinju]]
* [[Koritno]]
* [[Krnica]]
* [[Kropa]]
* [[Kupljenik]]
* [[Lancovo]]
* [[Lepence]]
* [[Lesce]]
* [[Lipnica]]
* [[Ljubno]]
* [[Laški Rovt]]
* [[Log v Bohinju]]
* [[Mevkuž]]
* [[Mišače]]
* [[Mlaka]]
* [[Mošnje]]
* [[Nemški Rovt]]
* [[Nomenj]]
* [[Noše]]
* [[Nova vas pri Lescah]]
* [[Obrne]]
* [[Otoče]]
* [[Ovsiše]]
* [[Peračica]]
* [[Perniki]]
* [[Podhom]]
* [[Podjelje]]
* [[Podnart]]
* [[Poljče]]
* [[Polje]]
* [[Poljšica pri Gorjah]]
* [[Poljšica pri Podnartu]]
* [[Posavec]]
* [[Praproše]]
* [[Prezrenje]]
* [[Radovljica]]
* [[Radovna]]
* [[Ravne v Bohinju]]
* [[Ravnica]]
* [[Ribčev Laz]]
* [[Ribno]]
* [[Rovte]]
* [[Savica]]
* [[Selo pri Bledu]]
* [[Slamniki]]
* [[Slatna]]
* [[Spodnja Dobrava]]
* [[Spodnja Lipnica]]
* [[Spodnje Gorje]]
* [[Spodnje Laze]]
* [[Spodnji Otok]]
* [[Srednja Dobrava]]
* [[Srednja vas]]
* [[Srednja vas v Bohinju]]
* [[Stara Fužina]]
* [[Studenčice]]
* [[Studor v Bohinju]]
* [[Ukanc]]
* [[Višelnica]]
* [[Vošče]]
* [[Vrbnje]]
* [[Zadnja vas]]
* [[Zaloše]]
* [[Zapuže]]
* [[Zasip]]
* [[Zgornja Dobrava]]
* [[Zgornja Lipnica]]
* [[Zgornje Gorje]]
* [[Zgornji Otok]]
* [[Zgoša]]
* [[Zgornje Laze]]
* [[Žlan]]
===  Upravna enota Ravne na Koroškem s sedežem v Ravnah na Koroškem obsega naslednja naselja ===
* [[Belšak]]
* [[Bistra]]
* [[Brdinje]]
* [[Breg]]
* [[Breznica]]
* [[Črna na Koroškem]]
* [[Dobja vas]]
* [[Dobrije]]
* [[Dolga Brda]]
* [[Javorje]]
* [[Jazbina]]
* [[Jamnica]]
* [[Koprivna]]
* [[Koroški Selovec]]
* [[Kot pri Prevaljah]]
* [[Kotlje]]
* [[Leše]]
* [[Lokovica]]
* [[Lom, Mežica|Lom]]
* [[Ludranski Vrh]]
* [[Mežica]]
* [[Navrški Vrh]]
* [[Onkraj Meže]]
* [[Plat]]
* [[Podgora]]
* [[Podkraj]]
* [[Podkraj pri Mežici]]
* [[Podpeca]]
* [[Poljana]]
* [[Preški Vrh]]
* [[Prevalje]]
* [[Ravne na Koroškem]]
* [[Sele–del]]
* [[Stražišče]]
* [[Strojna]]
* [[Suhi Vrh]]
* [[Šentanel]]
* [[Tolsti Vrh p. R. na K. – del]]
* [[Topla]]
* [[Uršlja Gora]]
* [[Zagrad]]
* [[Zelen Breg]]
* [[Žerjav]]

===  Upravna enota Ribnica s sedežem v Ribnici obsega naslednja naselja ===
* [[Andol]]
* [[Betonovo]]
* [[Blate]]
* [[Breg pri Ribnici na Dol]]
* [[Breže]]
* [[Brinovščica]]
* [[Brlog–del]]
* [[Bukovec pri Poljanah]]
* [[Bukovica]]
* [[Črnec]]
* [[Črni potok pri Vel. Laščah]]
* [[Črni Potok pri Dragi]]
* [[Draga]]
* [[Dane]]
* [[Dolenja vas]]
* [[Dolenje Podpoljane]]
* [[Dolenji Lazi]]
* [[Dule]]
* [[Finkovo]]
* [[Gašpinovo]]
* [[Globel]]
* [[Gorenje Podpoljane]]
* [[Gorenji Lazi]]
* [[Goriča vas]]
* [[Graben]]
* [[Grčarice]]
* [[Grčarske Ravne]]
* [[Grebenje]]
* [[Grič]]
* [[Glažuta]]
* [[Hojče]]
* [[Hrib – Loški Potok]]
* [[Hrovača]]
* [[Hudi Konec]]
* [[Janeži]]
* [[Jelendol]]
* [[Jelenov Žleb]]
* [[Jelovec]]
* [[Junčje]]
* [[Jurjevica]]
* [[Kot pri Rakitnici]]
* [[Kot pri Ribnici]]
* [[Kotel]]
* [[Kračali]]
* [[Krnče]]
* [[Kržeti]]
* [[Levstiki]]
* [[Lipovec]]
* [[Lipovšica]]
* [[Lazec]]
* [[Makoše]]
* [[Mali Log]]
* [[Marolče]]
* [[Maršiči]]
* [[Male Vinice]]
* [[Nemška vas]]
* [[Nova Štifta]]
* [[Novi pot]]
* [[Novi kot]]
* [[Ortnek]]
* [[Otavica]]
* [[Perovo]]
* [[Petrinci]]
* [[Podklanec]]
* [[Praproče]]
* [[Preska]]
* [[Prigorica]]
* [[Pugled pri Karlovici]]
* [[Pusti hrib]]
* [[Podplanina]]
* [[Podpreska]]
* [[Pungert]]
* [[Rakitnica]]
* [[Ravni Dol]]
* [[Retje]]
* [[Ribnica]]
* [[Rigelj pri Ortneku]]
* [[Sajevec]]
* [[Sinovica]]
* [[Slatnik]]
* [[Sodražica]]
* [[Srednja vas – Loški potok]]
* [[Sušje]]
* [[Sv. Gregor]]
* [[Srednja vas pri Dragi]]
* [[Stari Kot]]
* [[Šegova vas]]
* [[Škrajnek]]
* [[Travnik]]
* [[Trava]]
* [[Travna Gora]]
* [[Velike Poljane]]
* [[Vinice]]
* [[Vintarji]]
* [[Vrh pri Poljanah]]
* [[Zadniki]]
* [[Zadolje]]
* [[Zamostec]]
* [[Zapotok]]
* [[Zapuže pri Ribnici]]
* [[Zlati rep]]
* [[Žimarice]]
* [[Žlebič]]
* [[Žukovo]]
===  Upravna enota Ruše s sedežem v Rušah obsega naslednja naselja ===
* [[Bezena]]
* [[Bistrica ob Dravi]]
* [[Činžat]]
* [[Črešnjevec ob Dravi]]
* [[Fala]]
* [[Gradišče na Kozjaku]]
* [[Janževa Gora]]
* [[Kumen]]
* [[Lobnica]]
* [[Log]]
* [[Lovrenc na Pohorju]]
* [[Puščava]]
* [[Rdeči breg – del]]
* [[Recenjak]]
* [[Ruše]]
* [[Ruta]]
* [[Selnica ob Dravi]]
* [[Smolnik]]
* [[Spodnja Selnica]]
* [[Spodnji Boč]]
* [[Spodnji Slemen]]
* [[Sv. Duh na Ostrem Vrhu]]
* [[Veliki Boč]]
* [[Vurmat–del]]
* [[Zgornja Selnica]]
* [[Zgornji Boč]]
* [[Zgornji Slemen–del]]
===  Upravna enota Sevnica s sedežem v Sevnici obsega naslednja naselja ===
* [[Apnenik pri Boštanju]]
* [[Arto]]
* [[Birna vas]]
* [[Blanca]]
* [[Boštanj]]
* [[Breg]]
* [[Brezovo]]
* [[Bučka]]
* [[Budna vas]]
* [[Cerovec]]
* [[Čanje]]
* [[Čelovnik]]
* [[Češnjice]]
* [[Dedna gora]]
* [[Dolenje Radulje]]
* [[Dolenji Boštanj]]
* [[Dolnje Brezovo]]
* [[Dolnje Impolje]]
* [[Doljne Orle]]
* [[Drožanje]]
* [[Drušče]]
* [[Dule]]
* [[Gabrijele]]
* [[Gabrje]]
* [[Gorenje Radulje]]
* [[Gornja Stara vas]]
* [[Gornje Brezovo]]
* [[Gornje Impolje]]
* [[Gornje Orle]]
* [[Goveji Dol]]
* [[Hudo Brezje]]
* [[Hinje, Sevnica|Hinje]]
* [[Jablanica]]
* [[Jarčji vrh]]
* [[Jelovec]]
* [[Jeperjek]]
* [[Jerman vrh]]
* [[Kal pri Krmelju]]
* [[Kamenica]]
* [[Kaplja vas]]
* [[Kladje nad Blanco]]
* [[Kladje pri Krmelju]]
* [[Koludrje]]
* [[Kompolje]]
* [[Konjsko]]
* [[Krajna Brda]]
* [[Križ]]
* [[Krmelj]]
* [[Krsinji Vrh]]
* [[Kamenško]]
* [[Laze pri Boštanju]]
* [[Ledina]]
* [[Leskovec v Podborštu]]
* [[Log]]
* [[Loka pri Zidanem mostu]]
* [[Lončarjev Dol]]
* [[Lukovec]]
* [[Mala Hubajnica]]
* [[Malkovec]]
* [[Metni Vrh]]
* [[Močvirje]]
* [[Mrtovec]]
* [[Mrzla planina]]
* [[Novi grad]]
* [[Okroglice]]
* [[Orehovo]]
* [[Orešje nad Sevnico]]
* [[Osredek pri Hubajnici]]
* [[Osredek pri Krmelju]]
* [[Otavnik]]
* [[Pavla vas]]
* [[Pečje]]
* [[Pijavice]]
* [[Podboršt]]
* [[Podgorica]]
* [[Podgorje ob Sevnični]]
* [[Podvrh]]
* [[Poklek nad Blanco]]
* [[Polje pri Tržišču]]
* [[Ponikve pri Studencu]]
* [[Preska]]
* [[Prešna Loka]]
* [[Primož]]
* [[Račica]]
* [[Radež]]
* [[Radna]]
* [[Razbor]]
* [[Rogačice]]
* [[Rovišče pri Studencu]]
* [[Selce nad Blanco]]
* [[Sevnica]]
* [[Skrovnik]]
* [[Slančji Vrh]]
* [[Spodnje Mladetiče]]
* [[Spodnje Vodale]]
* [[Srednik]]
* [[Stržišče]]
* [[Studenec]]
* [[Svinjsko]]
* [[Slap]]
* [[Šentjanž]]
* [[Šentjur na Polju]]
* [[Škovec]]
* [[Šmarčna]]
* [[Štajngrob]]
* [[Štrit]]
* [[Telče]]
* [[Telčice]]
* [[Trnovec]]
* [[Trščina]]
* [[Tržišče]]
* [[Velika Hubajnica]]
* [[Veliki Cirnik]]
* [[Vranje]]
* [[Vrh pri Boštanju]]
* [[Vrhek]]
* [[Zaboršt]]
* [[Zabukovje nad Sevnico]]
* [[Zavratec]]
* [[Zgornje Mladetiče]]
* [[Zgornje Vodale]]
* [[Znojile pri Studencu]]
* [[Žigrski Vrh]]
* [[Žirovnica]]
* [[Žurkov Dol]]

===  Upravna enota Sežana ===
Upravna enota Sežana ima sedež v Sežani, obsega pa ozemlje občin [[občina Sežana|Sežana]], [[občina Hrpelje-Kozina|Hrpelje-Kozina]], [[občina Divača|Divača]] in [[občina Komen|Komen]]. Zajema ozemlje v velikosti 660&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ter služi 27.077 prebivalcem. Upravna enota Sežana ima tudi krajevne urade v Hrpeljah, Divači in Komnu. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Sežana, teh je skupno 169, so:
* [[Avber]]
* [[Bogo]]
* [[Brestovica pri Povirju]]
* [[Brje pri Koprivi]]
* [[Dane pri Sežani]]
* [[Dobravlje]]
* [[Dol pri Vogljah]]
* [[Dolenje]]
* [[Dutovlje]]
* [[Filipčje Brdo]]
* [[Godnje]]
* [[Gorenje pri Divači]]
* [[Gradišče pri Štjaku]]
* [[Gradnje]]
* [[Grahovo Brdo]]
* [[Griže]]
* [[Hribi]]
* [[Jakovce]]
* [[Kazlje]]
* [[Kopriva]]
* [[Kosovelje]]
* [[Krajna vas]]
* [[Kregolišče]]
* [[Kreplje]]
* [[Križ]]
* [[Krtinovica]]
* [[Lipica]]
* [[Lokev]]
* [[Mahniči]]
* [[Majcni]]
* [[Merče]]
* [[Nova vas]]
* [[Orlek]]
* [[Plešivica]]
* [[Pliskovica]]
* [[Podbreže]]
* [[Poljane pri Štjaku]]
* [[Ponikve]]
* [[Povir]]
* [[Prelože pri Lokvi]]
* [[Pristava]]
* [[Ravnje]]
* [[Razguri]]
* [[Raša]]
* [[Sela]]
* [[Selo]]
* [[Senadolice]]
* [[Sežana]]
* [[Skopo]]
* [[Stomaž]]
* [[Šepulje]]
* [[Šmarje pri Sežani]]
* [[Štjak]]
* [[Štorje]]
* [[Tabor]]
* [[Tomaj]]
* [[Tublje pri Komnu]]
* [[Utovlje]]
* [[Veliki Dol]]
* [[Veliko Polje]]
* [[Voglje]]
* [[Vrabče]]
* [[Vrhovlje]]
* [[Žirje]]
* [[Brestovica pri Komnu]]
* [[Brje pri Komnu]]
* [[Coljava]]
* [[Čehovini]]
* [[Čipnje]]
* [[Divči]]
* [[Dolanci]]
* [[Gabrovica pri Komnu]]
* [[Gorjansko]]
* [[Hruševica]]
* [[Ivanji Grad]]
* [[Klanec pri Komnu]]
* [[Kobdilj]]
* [[Kobjeglava]]
* [[Koboli]]
* [[Kodreti]]
* [[Komen]]
* [[Lisjaki]]
* [[Lukovec]]
* [[Mali Dol]]
* [[Nadrožica]]
* [[Preserje pri Komnu]]
* [[Rubije]]
* [[Sveto]]
* [[Šibelji]]
* [[Škofi]]
* [[Škrbina]]
* [[Štanjel]]
* [[Tomačevica]]
* [[Trebižani]]
* [[Tupelče]]
* [[Vale]]
* [[Večkoti]]
* [[Volčji Grad]]
* [[Zagrajec]]
* [[Barka, Divača|Barka]]
* [[Betanja]]
* [[Brežec pri Divači]]
* [[Dane pri Divači]]
* [[Divača]]
* [[Dolenja vas]]
* [[Dolnje Ležeče]]
* [[Dolnje Vreme]]
* [[Famlje]]
* [[Gabrče]]
* [[Goriče pri Famljah]]
* [[Gornje Ležeče]]
* [[Gornje Vreme]]
* [[Gradišče pri Divači]]
* [[Kačiče-Pared]]
* [[Kozjane]]
* [[Laže]]
* [[Matavun]]
* [[Misliče]]
* [[Naklo]]
* [[Ostrovica]]
* [[Otošče]]
* [[Podgrad pri Vremah]]
* [[Potoče]]
* [[Senadole]]
* [[Senožeče]]
* [[Škocjan]]
* [[Škoflje]]
* [[Vareje]]
* [[Vatovlje]]
* [[Vremski Britof]]
* [[Zavrhek]]
* [[Artviže]]
* [[Bač pri Materiji]]
* [[Beka]]
* [[Brezovica]]
* [[Brezovo Brdo]]
* [[Golac]]
* [[Gradišica]]
* [[Gradišče pri Materiji]]
* [[Hotična]]
* [[Hrpelje]]
* [[Javorje]]
* [[Klanec pri Kozini]]
* [[Kovčice]]
* [[Kozina]]
* [[Krvavi Potok]]
* [[Markovščina]]
* [[Materija]]
* [[Mihele]]
* [[Mrše]]
* [[Nasirec]]
* [[Obrov]]
* [[Ocizla]]
* [[Odolina]]
* [[Orehek pri Materiji]]
* [[Petrinje]]
* [[Poljane pri Podgradu]]
* [[Povžane]]
* [[Prešnica]]
* [[Ritomeče]]
* [[Rodik]]
* [[Rožice]]
* [[Skadanščina]]
* [[Slivje]]
* [[Slope]]
* [[Tatre]]
* [[Tublje pri Hrpeljah]]
* [[Velike Loče]]
* [[Vrhpolje]]

===  Upravna enota Slovenj Gradec s sedežem v Slovenj Gradcu obsega naslednja naselja ===
* [[Brda]]
* [[Dovže]]
* [[Gmajna]]
* [[Golavabuka]]
* [[Gornji Dolič]]
* [[Gradišče]]
* [[Graška Gora]]
* [[Kozjak]]
* [[Legen]]
* [[Mala Mislinja]]
* [[Mislinja]]
* [[Mislinjska Dobrava]]
* [[Paka–del]]
* [[Pameče]]
* [[Podgorje]]
* [[Raduše]]
* [[Razborca]]
* [[Sele–del]]
* [[Slovenj Gradec]]
* [[Spodnji Razbor]]
* [[Srednji Dolič]]
* [[Stari trg]]
* [[Šentilj pod Turjakom]]
* [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]]
* [[Šmiklavž]]
* [[Tolsti vrh pri Mislinji]]
* [[Tomaška vas]]
* [[Troblje]]
* [[Turiška vas]]
* [[Vodriž]]
* [[Vrhe]]
* [[Završe]]
* [[Zgornji Razbor]]
===  Upravna enota Slovenska Bistrica s sedežem v Slovenski Bistrici obsega naslednja naselja ===
* [[Bojtina]]
* [[Božje]]
* [[Brezje pri Oplotnici]]
* [[Brezje pri Poljčanah]]
* [[Brezje pri Slovenski Bistrici]]
* [[Bukovec]]
* [[Cezlak]]
* [[Cigonca]]
* [[Čadram]]
* [[Čadramska vas]]
* [[Črešnjevec]]
* [[Devina]]
* [[Dežno pri Makolah]]
* [[Dobriška vas]]
* [[Dobrova pri Prihovi]]
* [[Dolgi vrh]]
* [[Drumlažno]]
* [[Farovec]]
* [[Fošt]]
* [[Frajhajm]]
* [[Gabernik]]
* [[Gaj]]
* [[Gladomes]]
* [[Globoko ob Dravinji]]
* [[Gorica pri Oplotnici]]
* [[Hošnica]]
* [[Hrastovec pod Bočem]]
* [[Jelovec pri Makolah]]
* [[Ješovec]]
* [[Jurišna vas]]
* [[Kalše]]
* [[Kebelj]]
* [[Klopce]]
* [[Kočno ob Ložnici]]
* [[Kočno pri Polskavi]]
* [[Koritno]]
* [[Korplje]]
* [[Kostanjevec]]
* [[Kot na Pohorju]]
* [[Kovača vas]]
* [[Kovaški Vrh]]
* [[Krasna]]
* [[Križeča vas]]
* [[Križni Vrh]]
* [[Lačna Gora]]
* [[Laporje]]
* [[Leskovec]]
* [[Levič]]
* [[Ljubično]]
* [[Lokanja vas]]
* [[Lovnik]]
* [[Ložnica]]
* [[Lukanja]]
* [[Lušečka vas]]
* [[Makole]]
* [[Malahorna]]
* [[Malo Tinje]]
* [[Markečica]]
* [[Modraže]]
* [[Modrič]]
* [[Mostečno]]
* [[Nadgrad]]
* [[Novake]]
* [[Nova Gora nad Slovensko Bistrico]]
* [[Ogljenšak]]
* [[Okoška Gora]]
* [[Oplotnica]]
* [[Ošelj]]
* [[Pečke]]
* [[Planina pod Šumikom]]
* [[Pobrež]]
* [[Podboč]]
* [[Podgrad na Pohorju]]
* [[Pokoše]]
* [[Poljčane]]
* [[Pragersko]]
* [[Preloge]]
* [[Prepuž]]
* [[Pretrež]]
* [[Prihova]]
* [[Raskovec]]
* [[Razgor pri Žebljeku]]
* [[Rep]]
* [[Ritoznoj]]
* [[Radkovec]]
* [[Savinsko]]
* [[Sele pri Polskavi]]
* [[Sevec]]
* [[Slovenska Bistrica]]
* [[Smrečno]]
* [[Spodnja Brežnica]]
* [[Spodnja Ložnica]]
* [[Spodnja Nova vas]]
* [[Spodnja Polskava]]
* [[Spodnje Poljčane]]
* [[Spodnje Prebukovje]]
* [[Stanovsko]]
* [[Stari Grad]]
* [[Stari Log]]
* [[Stopno]]
* [[Stranske Makole]]
* [[Straža pri Oplotnici]]
* [[Strug]]
* [[Studenice]]
* [[Šentovec]]
* [[Šmartno na Pohorju]]
* [[Štatenberg]]
* [[Tinjska Gora]]
* [[Trnovec pri Slovenski Bistrici]]
* [[Turiška vas na Pohorju]]
* [[Ugovec]]
* [[Urh]]
* [[Varoš]]
* [[Veliko Tinje]]
* [[Videž]]
* [[Vinarje]]
* [[Visole]]
* [[Vrhloga]]
* [[Vrhole pri Laporju]]
* [[Vrhole pri Slov. Konjicah]]
* [[Zgornja Bistrica]]
* [[Zgornja Brežnica]]
* [[Zgornja Ložnica]]
* [[Zgornja Nova vas]]
* [[Zgornja Polskava]]
* [[Zgornje Grušovje]]
* [[Zgornje Poljčane]]
* [[Zgornje Prebukovje]]
* [[Zlogona Gora]]
* [[Zlogona vas]]
* [[Žabljek]]
===  Upravna enota Slovenske Konjice s sedežem v Slovenskih Konjicah obsega naslednja naselja ===
* [[Čretvež]]
* [[Bezina]]
* [[Bezovje nad Zrečami]]
* [[Blato]]
* [[Boharina]]
* [[Brdo]]
* [[Breg pri Konjicah]]
* [[Brezen]]
* [[Brezje pri Ločah]]
* [[Bukovlje]]
* [[Črešnova]]
* [[Dobrava pri Konjicah]]
* [[Dobrnež]]
* [[Draža vas]]
* [[Dobrovlje]]
* [[Gabrovlje]]
* [[Gabrovnik]]
* [[Gorenje pri Zrečah]]
* [[Gračič]]
* [[Gornja vas]]
* [[Hudinja]]
* [[Kamna Gora]]
* [[Klokočovnik]]
* [[Koble]]
* [[Kolačno]]
* [[Konjiška vas]]
* [[Koroška vas na Pohorju]]
* [[Kraberk]]
* [[Križevec]]
* [[Ličenca]]
* [[Lipoglav]]
* [[Ljubnica]]
* [[Loče]]
* [[Loška gora pri Zrečah]]
* [[Lipa]]
* [[Mali breg]]
* [[Mlače]]
* [[Mala Gora]]
* [[Nova vas pri Konjicah]]
* [[Novo Tepanje]]
* [[Ostrožno pri Ločah]]
* [[Osredek pri Zrečah]]
* [[Padeški Vrh]]
* [[Paka]]
* [[Penoje]]
* [[Perovec]]
* [[Petelinjek pri Ločah]]
* [[Planina na Pohorju]]
* [[Podob]]
* [[Podpeč ob Dravinji]]
* [[Polene]]
* [[Preloge pri Konjicah]]
* [[Prežigal]]
* [[Polajna]]
* [[Radana vas]]
* [[Resnik]]
* [[Rogla]]
* [[Selski Vrh]]
* [[Skomarje]]
* [[Slovenske Konjice]]
* [[Sojek]]
* [[Spodnja Pristava]]
* [[Spodnje Grušovje]]
* [[Spodnje Laže]]
* [[Spodnje Preloge]]
* [[Spodnji Dolič]]
* [[Stare Slemene]]
* [[Stenica]]
* [[Stranice]]
* [[Spodnje Stranice]]
* [[Strtenik]]
* [[Suhadol]]
* [[Sveti Jernej]]
* [[Spodnji Jernej]]
* [[Škalce]]
* [[Škedenj]]
* [[Špitalič pri Slov. Konjicah]]
* [[Štajerska vas]]
* [[Tepanje]]
* [[Tepanjski Vrh]]
* [[Tolsti Vrh]]
* [[Vešenik]]
* [[Vitanje]]
* [[Vitanjsko Skomarje]]
* [[Zabork]]
* [[Zbelovo]]
* [[Zbelovska Gora]]
* [[Zeče]]
* [[Zgornja Pristava]]
* [[Zgornje Laže]]
* [[Zreče]]
* [[Zlakova]]
* [[Žiče]]
===  Upravna enota Šentjur pri Celju s sedežem v Šentjurju pri Celju obsega naslednja naselja ===
* [[Bezovje pri Šentjurju]]
* [[Bobovo pri Ponikvi]]
* [[Boletina]]
* [[Botričnica]]
* [[Brdo]]
* [[Brezje ob Slomu]]
* [[Brezje pri Dobjem]]
* [[Bukovje pri Slivnici]]
* [[Cerovec]]
* [[Črnolica]]
* [[Dobje pri Lesičnem]]
* [[Dobje pri Planini]]
* [[Dobovec pri Ponikvi]]
* [[Dobrina]]
* [[Dolga Gora]]
* [[Doropolje]]
* [[Dramlje]]
* [[Drobinsko]]
* [[Dole]]
* [[Golobinjek pri Planini]]
* [[Gorica pri Dobjem]]
* [[Gorica pri Slivnici]]
* [[Goričica]]
* [[Grobelno – del]]
* [[Grušce]]
* [[Hotunje]]
* [[Hrastje]]
* [[Hruševec]]
* [[Hrušovje]]
* [[Jakob pri Šentjurju]]
* [[Jarmovec]]
* [[Javorje]]
* [[Jazbin Vrh]]
* [[Jazbine]]
* [[Jelce]]
* [[Jezerce pri Dobjem]]
* [[Kalobje]]
* [[Kameno]]
* [[Kostrivnica]]
* [[Košnica]]
* [[Krajnčica]]
* [[Krivica]]
* [[Laze pri Dramljah]]
* [[Lažiše]]
* [[Loka pri Žusmu]]
* [[Lokarje]]
* [[Loke pri Planini]]
* [[Lopaca]]
* [[Lutrje]]
* [[Marija Dobje]]
* [[Okrog]]
* [[Osredek]]
* [[Ostrožno pri Ponikvi – del]]
* [[Paridol]]
* [[Planina pri Sevnici]]
* [[Planinca]]
* [[Planinska vas]]
* [[Planinski Vrh]]
* [[Pletovarje]]
* [[Podgaj]]
* [[Podgrad]]
* [[Podlešje]]
* [[Podlog pod Bohorjem]]
* [[Podpeč nad Marofom]]
* [[Podpeč pri Šentvidu]]
* [[Podvine]]
* [[Ponikva]]
* [[Ponkvica]]
* [[Prapretno]]
* [[Presečno]]
* [[Primož pri Šentjurju]]
* [[Proseniško]]
* [[Rakitovec]]
* [[Ravno]]
* [[Razbor]]
* [[Repno]]
* [[Repuš]]
* [[Rifnik]]
* [[Sele, Šentjur|Sele]]
* [[Slatina pri Dobjem]]
* [[Slatina pri Ponikvi]]
* [[Slivnica pri Celju]]
* [[Sotensko pod Kalobjem]]
* [[Spodnje Slemene]]
* [[Srževica]]
* [[Stopče]]
* [[Straška Gorca]]
* [[Straža na Gori]]
* [[Suho]]
* [[Svetelka]]
* [[Šedina]]
* [[Šentjur]]
* [[Šentvid pri Planini]]
* [[Šibenik]]
* [[Škarnice]]
* [[Tajhte]]
* [[Tratna ob Voglajni]]
* [[Tratna pri Grobelnem]]
* [[Trno]]
* [[Trnovec pri Dramljah]]
* [[Trška Gorca]]
* [[Turno]]
* [[Uniše]]
* [[Večje Brdo]]
* [[Vejice]]
* [[Vezovje]]
* [[Visoče]]
* [[Vodice pri Kalobju]]
* [[Vodice pri Slivnici]]
* [[Vodruž]]
* [[Voduce]]
* [[Vodule]]
* [[Voglajna]]
* [[Vrbno]]
* [[Zagaj pri Ponikvi]]
* [[Zalog pod Uršulo]]
* [[Završe pri Dobjem]]
* [[Zgornje Selce]]
* [[Zgornje Slemene]]
* [[Zlateče pri Šentjurju]]
* [[Žegar]]

===  Upravna enota Škofja Loka s sedežem v Škofji Loki obsega naslednja naselja ===
* [[Sv. Andrej]]
* [[Bačne]]
* [[Binkelj]]
* [[Bodovlje]]
* [[Brebovnica]]
* [[Brekovice]]
* [[Breznica pod Lubnikom]]
* [[Breznica pri Žireh]]
* [[Brode]]
* [[Bukov Vrh]]
* [[Bukovica]]
* [[Bukovščica]]
* [[Bukov Vrh nad Visokim]]
* [[Crngrob]]
* [[Čabrače]]
* [[Četena Ravan]]
* [[Davča]]
* [[Debeni]]
* [[Delnice]]
* [[Dobje]]
* [[Dobravšce]]
* [[Dolenčice]]
* [[Dolenja Dobrava]]
* [[Dolenja Ravan]]
* [[Dolenja vas]]
* [[Dolenja Žetina]]
* [[Dolenje Brdo]]
* [[Dolge Njive]]
* [[Dorfarje]]
* [[Draga]]
* [[Dražgoše]]
* [[Florjan nad Zmincem]]
* [[Forme]]
* [[Fužine]]
* [[Gabrk]]
* [[Gabrovo]]
* [[Gabrška gora]]
* [[Godešič]]
* [[Goli vrh]]
* [[Golica]]
* [[Gorenja Dobrava]]
* [[Gorenja Ravan]]
* [[Gorenja vas]]
* [[Gorenja vas – Rateče]]
* [[Gorenja Žetina]]
* [[Gorenje Brdo]]
* [[Goropeke]]
* [[Gosteče]]
* [[Grenc]]
* [[Hlavče Njive]]
* [[Hobovše pri Stari Oselici]]
* [[Hosta]]
* [[Hotavlje]]
* [[Hotovlja]]
* [[Sv. Petra hrib]]
* [[Izgorje]]
* [[Jarčja dolina]]
* [[Jarčje Brdo]]
* [[Javorje]]
* [[Javorjev Dol]]
* [[Jazbine]]
* [[Jelovica]]
* [[Kališe]]
* [[Kladje]]
* [[Knape]]
* [[Kopačnica]]
* [[Koprivnik]]
* [[Kovski Vrh]]
* [[Kremenik]]
* [[Krivo Brdo]]
* [[Križna Gora]]
* [[Krnice pri Novakih]]
* [[Lajše]]
* [[Laniše]]
* [[Laze]]
* [[Ledinica]]
* [[Lenart nad Lušo]]
* [[Leskovica]]
* [[Lipica]]
* [[Log nad Škofjo Loko]]
* [[Lom nad Volčo]]
* [[Lovsko brdo]]
* [[Lučine]]
* [[Lajše]]
* [[Malenski Vrh]]
* [[Martinj Vrh]]
* [[Mlaka nad Lušo]]
* [[Moškrin]]
* [[Mrzli Vrh]]
* [[Murave]]
* [[Na Logu]]
* [[Nova Oselica]]
* [[Ojstri Vrh]]
* [[Opale]]
* [[Osojnica]]
* [[Osojnik]]
* [[Sv. Ožbolt]]
* [[Papirnica]]
* [[Pevno]]
* [[Podgora]]
* [[Podjelovo Brdo]]
* [[Podklanec]]
* [[Podlonk]]
* [[Podobeno]]
* [[Podporezen]]
* [[Podpulfarca]]
* [[Podvrh]]
* [[Poljane nad Škofjo Loko]]
* [[Potok]]
* [[Pozirno]]
* [[Praprotno]]
* [[Predmost]]
* [[Prelesje]]
* [[Prtovč]]
* [[Pungert]]
* [[Puštal]]
* [[Račeva]]
* [[Ravne]]
* [[Ravne pri Žireh]]
* [[Rateče]]
* [[Robidnica]]
* [[Rovte v Selški dolini]]
* [[Rudno]]
* [[Selca]]
* [[Selo]]
* [[Smoldno]]
* [[Smoleva]]
* [[Sopotnica]]
* [[Sovodenj]]
* [[Sovra]]
* [[Spodnja Luša]]
* [[Spodnja Sorica]]
* [[Spodnje Danje]]
* [[Srednja vas – Poljane]]
* [[Srednje Brdo]]
* [[Staniše]]
* [[Stara Loka]]
* [[Stara Oselica]]
* [[Stirpnik]]
* [[Strmica]]
* [[Studor]]
* [[Suha]]
* [[Suša]]
* [[Sv. Barbara]]
* [[Sv. Duh]]
* [[Studeno]]
* [[Sv. Lenart]]
* [[Ševlje]]
* [[Škofja Loka]]
* [[Todraž]]
* [[Sv. Tomaž]]
* [[Topolje]]
* [[Torka]]
* [[Trata]]
* [[Trebija]]
* [[Trnje]]
* [[Valterski Vrh]]
* [[Vešter]]
* [[Vincarje]]
* [[Vinharje]]
* [[Virlog]]
* [[Virmaše]]
* [[Visoko pri Poljanah]]
* [[Volaka]]
* [[Volča]]
* [[Zabrdo]]
* [[Zabrekve]]
* [[Zabrežnik]]
* [[Zadobje]]
* [[Zakobiljek]]
* [[Zala]]
* [[Zali Log]]
* [[Zapreval]]
* [[Zgornja Luša]]
* [[Zgornja Sorica]]
* [[Zgornje Danje]]
* [[Zminec]]
* [[Žabja vas]]
* [[Železniki]]
* [[Žiri]]
* [[Žirovski Vrh]]
* [[Žirovski Vrh Sv. Urbana]]
* [[Žirovski Vrh Sv. Antona]]
===  Upravna enota Šmarje pri Jelšah s sedežem v Šmarjah pri Jelšah obsega naslednja naselja ===
* [[Babna Brda]]
* [[Babna Gora, Šmarje pri Jelšah|Babna Gora]]
* [[Babna Reka]]
* [[Beli potok pri Lembergu]]
* [[Belo]]
* [[Bezgovica]]
* [[Bistrica]]
* [[Bistrica ob Sotli]]
* [[Bobovo pri Šmarju]]
* [[Bodrež]]
* [[Bodrišna vas]]
* [[Brecljevo]]
* [[Brestovec]]
* [[Brezje pri Lekmarju]]
* [[Brezje pri Podplatu]]
* [[Brezovec pri Polju]]
* [[Brezovec pri Rogatcu]]
* [[Buče]]
* [[Bukovje v Babni Gori]]
* [[Cerovec pod Bočem]]
* [[Cerovec pri Šmarju]]
* [[Ceste]]
* [[Cmereška Gorca]]
* [[Čača vas]]
* [[Črešnjevec ob Bistrici]]
* [[Dekmanca]]
* [[Dobležiče]]
* [[Dobovec pri Rogatcu]]
* [[Dol pri Pristavi]]
* [[Dol pri Šmarju]]
* [[Donačka Gora]]
* [[Dragomilo]]
* [[Drensko Rebro]]
* [[Drevenik]]
* [[Dvor]]
* [[Gabrce]]
* [[Gabrovec pri Kostrivnici]]
* [[Gaj]]
* [[Globoko pri Šmarju]]
* [[Golobinjek ob Sotli]]
* [[Gorjane]]
* [[Gornja vas]]
* [[Gostinca]]
* [[Gradišče]]
* [[Gradiški Dol]]
* [[Grliče]]
* [[Grobelce]]
* [[Grobelno–del]]
* [[Gubno]]
* [[Hajnsko]]
* [[Hrastje ob Bistrici]]
* [[Imeno]]
* [[Imenska Gorca]]
* [[Irje]]
* [[Jazbina]]
* [[Jerčin]]
* [[Jerovska vas]]
* [[Ješovec pri Kozjem]]
* [[Ješovec pri Šmarju]]
* [[Kačji Dol]]
* [[Kamence]]
* [[Kamenik]]
* [[Kamna Gorca]]
* [[Klake]]
* [[Konuško]]
* [[Koretno]]
* [[Korpule]]
* [[Kozje]]
* [[Kristan Vrh]]
* [[Križan Vrh]]
* [[Krtince]]
* [[Kunšperk]]
* [[Lastnič]]
* [[Laše]]
* [[Lekmarje]]
* [[Lemberg pri Šmarju]]
* [[Lesično]]
* [[Lipovec]]
* [[Log]]
* [[Mala Pristava]]
* [[Male Rodne]]
* [[Mestinje]]
* [[Močle]]
* [[Nezbiše]]
* [[Nimno]]
* [[Nova vas pri Šmarju]]
* [[Orehovec]]
* [[Ortnice]]
* [[Osredek pri Podsredi]]
* [[Olimlje]]
* [[Pecelj]]
* [[Pečica]]
* [[Pijovci]]
* [[Pilštanj]]
* [[Plat]]
* [[Platinovec]]
* [[Ples]]
* [[Podčetrtek]]
* [[Podplat]]
* [[Podsreda]]
* [[Podturn]]
* [[Poklek pri Podsredi]]
* [[Polje ob Sotli]]
* [[Polje pri Bistrici]]
* [[Polžanska Gorca]]
* [[Polžanska vas]]
* [[Predel]]
* [[Predenca]]
* [[Prelasko]]
* [[Preloge pri Šmarju]]
* [[Pristava pri Lesičnem]]
* [[Pristava pri Mestinju]]
* [[Pristavica]]
* [[Prnek]]
* [[Pustike]]
* [[Rajnkovec]]
* [[Rakovec]]
* [[Ratanska vas]]
* [[Rjavica]]
* [[Rogaška Slatina]]
* [[Rogatec]]
* [[Roginska Gorca]]
* [[Rudnica]]
* [[Sedlarjevo]]
* [[Sela]]
* [[Senovica]]
* [[Sladka Gora]]
* [[Sodna vas]]
* [[Sotensko pri Šmarju]]
* [[Spodnja Kostrivnica]]
* [[Spodnja Ponkvica]]
* [[Spodnje Mestinje]]
* [[Spodnje Negonje]]
* [[Spodnje Sečovo]]
* [[Spodnje Selce]]
* [[Spodnje Tinsko]]
* [[Spodnji Gabrnik]]
* [[Srebrnik]]
* [[Sv. Florijan]]
* [[Stranje]]
* [[Strmec pri Sv. Florijanu]]
* [[Strtenica]]
* [[Sv. Ema]]
* [[Sv. Jurij]]
* [[Šentvid pri Grobelnem]]
* [[Šerovo]]
* [[Škofija]]
* [[Šmarje pri Jelšah]]
* [[Tekačevo]]
* [[Tlake]]
* [[Topole]]
* [[Topolovec]]
* [[Topolovo]]
* [[Trebče]]
* [[Trlično]]
* [[Tržišče]]
* [[Tuncovec]]
* [[Velike Rodne]]
* [[Verače]]
* [[Vetrnik]]
* [[Vidovica]]
* [[Vinec]]
* [[Sveti Štefan]]
* [[Vinski vrh pri Šmarju]]
* [[Virštanj]]
* [[Vodenovo]]
* [[Vojsko, Kozje|Vojsko]]
* [[Vonarje]]
* [[Vrenska Gorca]]
* [[Vrh, Šmarje pri Jelšah|Vrh]]
* [[Vršna vas]]
* [[Zadrže]]
* [[Zagaj]]
* [[Zagaj pod Bočem]]
* [[Zagorje, Kozje|Zagorje]]
* [[Zastranje]]
* [[Završe pri Grobelnem]]
* [[Zdole]]
* [[Zeče pri Bučah]]
* [[Zgornja Kostrivnica]]
* [[Zgornje Negonje]]
* [[Zgornje Sečovo]]
* [[Zgornje Tinsko]]
* [[Zgornji Gabrnik]]
* [[Zibika]]
* [[Zibiška vas]]
* [[Žahenberc]]

===  Upravna enota Tolmin s sedežem v Tolminu obsega naslednja naselja ===
* [[Avsa]]
* [[Bača pri Modreju]]
* [[Bača pri Podbrdu]]
* [[Bavšica]]
* [[Borjana]]
* [[Bovec]]
* [[Breginj]]
* [[Bukovski Vrh]]
* [[Čadrg]]
* [[Čezsoča]]
* [[Čiginj]]
* [[Daber]]
* [[Dolenja Trebuša]]
* [[Dolgi Laz]]
* [[Dolje]]
* [[Drežnica]]
* [[Drežniške Ravne]]
* [[Drobočnik]]
* [[Gabrje]]
* [[Gorenja Trebuša]]
* [[Gorenji Log]]
* [[Gorski Vrh]]
* [[Grahovo ob Bači]]
* [[Grant]]
* [[Grudnica]]
* [[Homec]]
* [[Hudajužna]]
* [[Idrija pri Bači]]
* [[Idrsko]]
* [[Jevšček]]
* [[Jezerca]]
* [[Kal]]
* [[Kal–Koritnica]]
* [[Kamno]]
* [[Kanalski Lom]]
* [[Klavže]]
* [[Kneške Ravne]]
* [[Kneža]]
* [[Kobarid]]
* [[Koritnica]]
* [[Koseč]]
* [[Kozaršče]]
* [[Kozmerice]]
* [[Kred]]
* [[Krn]]
* [[Kuk]]
* [[Ladra]]
* [[Lepena]]
* [[Libušnje]]
* [[Lisec]]
* [[Livek]]
* [[Livške ravne]]
* [[Ljubinj]]
* [[Log Čezsoški]]
* [[Log pod Mangartom]]
* [[Logaršče]]
* [[Logje]]
* [[Loje]]
* [[Magozd]]
* [[Mlinsko]]
* [[Modrej]]
* [[Modrejce]]
* [[Most na Soči]]
* [[Obloke]]
* [[Pečine]]
* [[Petrovo Brdo]]
* [[Plužna]]
* [[Podbela]]
* [[Podbrdo]]
* [[Podmelec]]
* [[Polje]]
* [[Poljubinj]]
* [[Ponikve]]
* [[Porezen]]
* [[Postaja]]
* [[Potoki]]
* [[Prapetno]]
* [[Prapetno Brdo]]
* [[Perati]]
* [[Robič]]
* [[Robidišče]]
* [[Roče]]
* [[Rut]]
* [[Sedlo]]
* [[Sela nad Podmelcem]]
* [[Sela pri Volčah]]
* [[Selce]]
* [[Selišče]]
* [[Slap ob Idrijci]]
* [[Smast]]
* [[Soča]]
* [[Srpenica]]
* [[Stanovišče]]
* [[Staro Selo]]
* [[Stopnik]]
* [[Strmec na Predelu]]
* [[Stržišče]]
* [[Sužid]]
* [[Svino]]
* [[Šentviška Gora]]
* [[Temljine]]
* [[Tolmin]]
* [[Tolminske Ravne]]
* [[Tolminski Lom]]
* [[Trenta]]
* [[Trnovo ob Soči]]
* [[Trtnik]]
* [[Volarje]]
* [[Volčanski Ruti]]
* [[Volče]]
* [[Vrsno]]
* [[Zadlaz–Čadrg]]
* [[Zadlaz–Žabče]]
* [[Zakraj]]
* [[Zatolmin]]
* [[Znojile]]
* [[Žabče]]
* [[Žaga]]
===  Upravna enota Trbovlje s sedežem v Trbovljah obsega naslednja naselja ===
* [[Čebine]]
* [[Čeče–del]]
* [[Dobovec]]
* [[Gabrsko]]
* [[Ključevica]]
* [[Knezdol]]
* [[Ojstro]]
* [[Ostenk]]
* [[Planinska vas]]
* [[Prapreče–del]]
* [[Prapretno pri Hrastniku–del]]
* [[Sveta Planina]]
* [[Škofja Riža]]
* [[Trbovlje]]
* [[Vrhe–del]]
* [[Završje]]
* [[Župa]]
===  Upravna enota Trebnje s sedežem v Trebnjah obsega naslednja naselja ===
* [[Arčelca]]
* [[Artmanja vas]]
* [[Babna Gora, Trebnje|Babna gora]]
* [[Beli Grič]]
* [[Belšinja vas]]
* [[Benečija]]
* [[Bič]]
* [[Bistrica]]
* [[Bitnja vas]]
* [[Blato]]
* [[Bogneča vas]]
* [[Breza]]
* [[Brezje pri Trebelnem]]
* [[Brezovica pri Mirni]]
* [[Brezovica pri Trebelnem]]
* [[Brinje]]
* [[Bruna vas]]
* [[Cerovec pri Trebelnem]]
* [[Cesta]]
* [[Cikava]]
* [[Cirnik]]
* [[Čatež]]
* [[Češnjevek]]
* [[Češnjice pri Trebelnem]]
* [[Čilpah]]
* [[Čužnja vas]]
* [[Debenec]]
* [[Dečja vas]]
* [[Dobrava]]
* [[Dobravica pri Vel. Gabru]]
* [[Dobrnič]]
* [[Dol pri Trebnjem]]
* [[Dolenja Dobrava]]
* [[Dolenja Nemška vas]]
* [[Dolenja vas pri Čatežu]]
* [[Dolenje Jesenice]]
* [[Dolenje Kamenje pri Dobrniču]]
* [[Dolenje Laknice]]
* [[Dolenje Medvedje selo]]
* [[Dolenje Ponikve]]
* [[Dolenje Selce]]
* [[Dolenje Zabukovje]]
* [[Dolenji Podboršt pri Treb]]
* [[Dolenji Podšumberk]]
* [[Dolenji vrh]]
* [[Dolga njiva pri Šentlovren]]
* [[Dolnje Prapreče]]
* [[Draga pri Šentrupertu]]
* [[Drečji vrh]]
* [[Glinek]]
* [[Goljek]]
* [[Gombišče]]
* [[Gomila]]
* [[Gorenja Dobrava]]
* [[Gorenja Nemška vas]]
* [[Gorenja vas]]
* [[Gorenja vas pri Čatežu]]
* [[Gorenja vas pri Mirni]]
* [[Gorenja vas pri Mokronogu]]
* [[Gorenje Jesenice]]
* [[Gorenje Kamenje pri Dobrniču]]
* [[Gorenje Laknice]]
* [[Gorenje Medvedje selo]]
* [[Gorenje Ponikve]]
* [[Gorenje Selce]]
* [[Gorenje Zabukovje]]
* [[Gorenji Mokronog]]
* [[Gorenji Podboršt pri V. Loki]]
* [[Gorenji Podšumberk]]
* [[Gorenji vrh pri Dobrniču]]
* [[Gornje Prapreče]]
* [[Gradišče pri Trebnjem]]
* [[Grič pri Trebnjem]]
* [[Grm]]
* [[Grmada]]
* [[Hom]]
* [[Hrastno]]
* [[Hrastovica]]
* [[Hudeje]]
* [[Iglenik pri Veliki Loki]]
* [[Jelševec]]
* [[Jezero]]
* [[Jagodnik]]
* [[Kamni potok]]
* [[Kamnje]]
* [[Knežja vas]]
* [[Korenitka]]
* [[Korita]]
* [[Kriška Reber]]
* [[Križ]]
* [[Križni Vrh]]
* [[Krtina]]
* [[Krušni vrh]]
* [[Kukenberk]]
* [[Kostanjevica]]
* [[Lipnik]]
* [[Lisec]]
* [[Log]]
* [[Log pri Žužemberku]]
* [[Lokve pri Dobrniču]]
* [[Lukovek]]
* [[Luža]]
* [[Mačji Dol]]
* [[Mačkovec]]
* [[Mala Loka]]
* [[Mala Ševnica]]
* [[Male Dole pri Stehanji vasi]]
* [[Mali Gaber]]
* [[Mali Videm]]
* [[Maline]]
* [[Martinja vas]]
* [[Martinja vas pri Mokronogu]]
* [[Meglenik]]
* [[Migolica]]
* [[Migolska gora]]
* [[Mirna]]
* [[Mirna vas]]
* [[Mokronog]]
* [[Most]]
* [[Mrzla Luža]]
* [[Muhabran]]
* [[Medvedjek]]
* [[Mali Cirnik pri Šentjanžu]]
* [[Občine]]
* [[Odrga]]
* [[Okrog]]
* [[Orlaka]]
* [[Ornuška vas]]
* [[Ostrožnik]]
* [[Pekel]]
* [[Pluska]]
* [[Podlisec]]
* [[Podturn]]
* [[Potok]]
* [[Praprotnica]]
* [[Prelesje]]
* [[Preska pri Dobrniču]]
* [[Primštal]]
* [[Pristavica pri Vel. Gabru]]
* [[Pugled pri Mokronogu]]
* [[Puščava]]
* [[Račje Selo]]
* [[Radna vas]]
* [[Rakovnik pri Šentrupertu]]
* [[Ravne]]
* [[Ravnik]]
* [[Razbore–del]]
* [[Rdeči kal]]
* [[Repče]]
* [[Replje]]
* [[Reva]]
* [[Ribjek]]
* [[Rihpovec]]
* [[Rodine pri Trebnjem]]
* [[Roje pri Čatežu]]
* [[Roje pri Trebelnem]]
* [[Roženpelj]]
* [[Rožni vrh]]
* [[Ravne nad Šentrupertom]]
* [[Roženberk]]
* [[Sajenice]]
* [[Sejenice]]
* [[Sela pri Šumberku]]
* [[Selo pri Mirni]]
* [[Selska gora]]
* [[Slepšek]]
* [[Slovenska vas]]
* [[Srednje Laknice]]
* [[Stan]]
* [[Stara gora]]
* [[Stehanja vas]]
* [[Stranje pri Dobrniču]]
* [[Stranje pri Velikem Gabru]]
* [[Straža]]
* [[Studenec]]
* [[Svetinja]]
* [[Šahovec]]
* [[Šentlovrenc]]
* [[Šentrupert]]
* [[Ševnica]]
* [[Škovec]]
* [[Škrjanče]]
* [[Škrljevo]]
* [[Šmaver]]
* [[Štatenberk]]
* [[Štefan pri Trebnjem]]
* [[Trbinc]]
* [[Trebanjski vrh]]
* [[Trebelno]]
* [[Trebnje]]
* [[Trnje]]
* [[Trstenik]]
* [[Vavpča vas pri Dobrniču]]
* [[Velika Loka]]
* [[Velika Strmica]]
* [[Velika Ševnica]]
* [[Velike Dole]]
* [[Veliki Gaber]]
* [[Veliki Videm]]
* [[Volčja Jama]]
* [[Volčje Njive]]
* [[Vrbovec]]
* [[Vrh, Šentrupert|Vrh]]
* [[Sv. Vrh]]
* [[Vrh pri Trebelnem]]
* [[Vrhovo pri Šentlovrencu]]
* [[Vrhtrebnje]]
* [[Vrtače]]
* [[Vesela Gora]]
* [[Zabrdje]]
* [[Zabukovje]]
* [[Zagorica]]
* [[Zagorica pri Čatežu]]
* [[Zagorica pri Dobrniču]]
* [[Zagorica pri Velikem Gabru]]
* [[Zaloka]]
* [[Zavrh]]
* [[Zidani most]]
* [[Žabjek]]
* [[Železno]]
* [[Žubina]]

===  Upravna enota Tržič s sedežem v Tržiču obsega naslednja naselja ===
* [[Bistrica pri Tržiču]]
* [[Brdo]]
* [[Breg ob Bistrici]]
* [[Brezje pri Tržiču]]
* [[Čadovlje pri Tržiču]]
* [[Dolina]]
* [[Gozd]]
* [[Grahovše]]
* [[Hudi Graben]]
* [[Hudo]]
* [[Hušica]]
* [[Jelendol]]
* [[Kovor]]
* [[Križe]]
* [[Leše]]
* [[Loka]]
* [[Lom pod Storžičem]]
* [[Novake]]
* [[Paloviče]]
* [[Podljubelj]]
* [[Popovo]]
* [[Potarje]]
* [[Pristava]]
* [[Ročevnica]]
* [[Retnje]]
* [[Sebenje]]
* [[Senično]]
* [[Slap]]
* [[Spodnje Vetrno]]
* [[Tržič]]
* [[Vadiče]]
* [[Visoče]]
* [[Zgornje Vetrno]]
* [[Zvirče]]
* [[Žiganja vas]]
===  Upravna enota Velenje s sedežem v Velenju obsega naslednja naselja ===
* [[Arnače]]
* [[Bele Vode]]
* [[Bevče]]
* [[Črnova]]
* [[Družmirje]]
* [[Florjan]]
* [[Gaberke]]
* [[Gavce]]
* [[Gorenje]]
* [[Hrastovec]]
* [[Janškovo selo]]
* [[Kavče]]
* [[Lipje]]
* [[Lopatnik]]
* [[Laze]]
* [[Lokovica]]
* [[Ložnica]]
* [[Lopatnik pri Velenju]]
* [[Mali vrh]]
* [[Paka pri Velenju]]
* [[Paška vas]]
* [[Paški Kozjak]]
* [[Plešivec]]
* [[Podgora]]
* [[Podgorje]]
* [[Podkraj pri Velenju]]
* [[Pirešica]]
* [[Prelska]]
* [[Ravne]]
* [[Rečica ob Paki]]
* [[Silova]]
* [[Skorno]]
* [[Skorno pri Šoštanju]]
* [[Slatina]]
* [[Šentvid pri Zavodnju]]
* [[Škale]]
* [[Škalske Cirkovce]]
* [[Šmartinske Cirkovce]]
* [[Šmartno ob Paki]]
* [[Šoštanj]]
* [[Šenbric]]
* [[Topolšica]]
* [[Velenje]]
* [[Veliki Vrh]]
* [[Vinska Gora]]
* [[Zavodnje]]
===  Upravna enota Vrhnika s sedežem na Vrhniki obsega naslednja naselja ===
* [[Bevke]]
* [[Bistra]]
* [[Blatna Brezovica]]
* [[Borovnica]]
* [[Breg pri Borovnici]]
* [[Brezovica pri Borovnici]]
* [[Dol pri Borovnici]]
* [[Dragomer]]
* [[Dražica]]
* [[Drenov Grič]]
* [[Jamnik]]
* [[Jerinov Grič]]
* [[Lašče]]
* [[Laze pri Borovnici]]
* [[Lesno brdo – del]]
* [[Log pri Brezovici]]
* [[Lukovica pri Brezovici]]
* [[Mala Ligojna]]
* [[Mirke]]
* [[Marinčev Grič]]
* [[Mizni Dol]]
* [[Niževec]]
* [[Ohonica]]
* [[Padež]]
* [[Pako]]
* [[Podlipa]]
* [[Pokojišče]]
* [[Pristava]]
* [[Prezid]]
* [[Sinja Gorica]]
* [[Smrečje]]
* [[Stara Vrhnika]]
* [[Strmica]]
* [[Velika Ligojna]]
* [[Verd]]
* [[Vrhnika]]
* [[Trčkov Grič]]
* [[Zabočevo]]
* [[Zaplana]]
* [[Zavrh pri Borovnici]]
===  Upravna enota Zagorje ob Savi s sedežem v Zagorju ob Savi obsega naslednja naselja ===
* [[Blodnik]]
* [[Borje]]
* [[Borje pri Mlinšah]]
* [[Borovak pri Podkumu]]
* [[Brezje]]
* [[Breznik]]
* [[Briše]]
* [[Čemšenik]]
* [[Čolnišče]]
* [[Dobrljevo]]
* [[Dolenja vas]]
* [[Dolgo brdo pri Mlinšah]]
* [[Družina]]
* [[Golče]]
* [[Gorenja vas]]
* [[Hrastnik pri Trojanah]]
* [[Izlake]]
* [[Jablana]]
* [[Jarše]]
* [[Jelenk]]
* [[Jelševica]]
* [[Jesenovo]]
* [[Kandrše–del]]
* [[Kisovec]]
* [[Kolk]]
* [[Kolovrat]]
* [[Konjšica–del]]
* [[Kostrevnica]]
* [[Kotredež]]
* [[Kal]]
* [[Log pri Mlinšah]]
* [[Loke pri Zagorju]]
* [[Mali Kum]]
* [[Medija, Zagorje ob Savi|Medija]]
* [[Mlinše]]
* [[Mošenik]]
* [[Orehovica]]
* [[Osredek]]
* [[Padež]]
* [[Podkraj pri Zagorju]]
* [[Podkum]]
* [[Podlipovica]]
* [[Polšina]]
* [[Potoška vas]]
* [[Požarje]]
* [[Prapreče–del]]
* [[Zgornji Prhovec]]
* [[Ravenska vas]]
* [[Ravne pri Mlinšah]]
* [[Razbor pri Čemšeniku]]
* [[Razpotje]]
* [[Rodež]]
* [[Rove]]
* [[Rovišče]]
* [[Rtiče]]
* [[Ržiše]]
* [[Selo pri Zagorju]]
* [[Senožeti]]
* [[Sopota, Zagorje ob Savi|Sopota]]
* [[Šemnik]]
* [[Šentgotard]]
* [[Šentlambert]]
* [[Šklendrovec]]
* [[Špital]]
* [[Tirna]]
* [[Vine]]
* [[Vrh pri Mlinšah]]
* [[Vrhe–del]]
* [[Vidrga]]
* [[Vrh, Zagorje ob Savi|Vrh]]
* [[Zabava]]
* [[Zabreznik]]
* [[Zagorje ob Savi]]
* [[Zavine]]
* [[Znojile]]
* [[Žvarulje]]

===  Upravna enota Žalec s sedežem v Žalcu obsega naslednja naselja ===
* [[Andraž nad Polzelo]]
* [[Arja vas]]
* [[Braslovče]]
* [[Breg pri Polzeli]]
* [[Brnica]]
* [[Brode]]
* [[Čeplje]]
* [[Čreta, Vransko|Čreta]]
* [[Črni Vrh]]
* [[Dobrič]]
* [[Dobriša vas]]
* [[Dobrovlje]]
* [[Dolenja vas]]
* [[Drešinja vas]]
* [[Galicija]]
* [[Glinje]]
* [[Gomilsko]]
* [[Sv. Lovrenc]]
* [[Gotovlje]]
* [[Grajska vas]]
* [[Griže]]
* [[Hramše]]
* [[Jeronim]]
* [[Kale]]
* [[Kamenče]]
* [[Kapla]]
* [[Kaplja vas]]
* [[Kasaze]]
* [[Latkova vas]]
* [[Letuš]]
* [[Levec]]
* [[Liboje]]
* [[Limovce]]
* [[Ločica ob Savinji]]
* [[Ločica pri Vranskem]]
* [[Loke]]
* [[Ložnica pri Žalcu]]
* [[Mala Pirešica]]
* [[Male Braslovče]]
* [[Marija Reka]]
* [[Matke]]
* [[Migojnice]]
* [[Miklavž pri Taboru]]
* [[Novo Celje]]
* [[Ojstriška vas]]
* [[Orla vas]]
* [[Orova vas]]
* [[Parižlje]]
* [[Pernovo]]
* [[Petrovče]]
* [[Podgorje pri Letušu]]
* [[Podkraj]]
* [[Podlog v Savinjski dolini]]
* [[Podvin pri Polzeli]]
* [[Podvrh]]
* [[Poljče]]
* [[Polzela]]
* [[Pondor]]
* [[Pongrac]]
* [[Ponikva pri Žalcu]]
* [[Prapreče]]
* [[Prebold]]
* [[Prekopa]]
* [[Preserje]]
* [[Podvin]]
* [[Rakovlje]]
* [[Ruše]]
* [[Selo pri Vranskem]]
* [[Spodnje Gorče]]
* [[Spodnje Grušovlje]]
* [[Spodnje Roje]]
* [[Stopnik]]
* [[Studence]]
* [[Šempeter v Savinj. dolini]]
* [[Šentrupert]]
* [[Šešče pri Preboldu]]
* [[Šmatevž]]
* [[Tabor]]
* [[Tešova]]
* [[Topovlje]]
* [[Trnava]]
* [[Velika Pirešica]]
* [[Vologa]]
* [[Vransko]]
* [[Vrbje]]
* [[Zabukovica]]
* [[Zahomce]]
* [[Zajasovnik–del]]
* [[Zakl]]
* [[Zalog pri Šempetru]]
* [[Zaloška Gorica]]
* [[Založe]]
* [[Zaplanina]]
* [[Zavrh pri Galiciji]]
* [[Zgornje Gorče]]
* [[Zgornje Grušovlje]]
* [[Zgornje Roje]]
* [[Žalec]]
* [[Železno]]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

[[Kategorija:Upravna delitev Slovenije]]</text>
      <sha1>9prth2z8docmtfgrvuwyxj8jhcqu6hk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bojujoče oblike</title>
    <ns>0</ns>
    <id>567670</id>
    <revision>
      <id>6758132</id>
      <parentid>6312372</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T05:05:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ozadje */ razločitev, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6758132</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6792" sha1="3n7zg1xjvuixre7bi641u5ilefyfgac" xml:space="preserve">{{Infobox artwork
| title = Bojujoče oblike&lt;br/&gt;Kämpfende Formen
| image = Franz Marc - Kämpfende Formen 1914.jpg
| image_upright = 1.5
| artist = [[Franz Marc]]
| year =  1914
| material = [[olje na platnu]] 
| height_metric = 91
| width_metric = 131,5
| museum = Pinakothek der Moderne
| city = [[München]]
}}
'''''Bojujoče oblike''''' je naslov slike ekspresionističnega slikarja [[Franz Marc|Franza Marca]] iz leta 1914. Je eno umetnikovih najbolj abstraktnih in zadnjih del in je zdaj v Pinakothek der Moderne v Münchnu.

== Analiza slike ==
[[Slika:Franz Marc - Kämpfende Formen 1914 - Detail 4.jpg|thumb|left|Detajl svetlo rdeče oblike]]

Sliko v veliki meri zaznamujeta dva vrtinca v svetlo rdeči in temno modri barvi, ki se oblikovno opazno razlikujeta. Medtem ko je modra oblika bolj kompaktna in skoraj sferična, je rdeča figura s svojimi raznolikimi vejami videti bolj obsežna in diferencirana. Rdeči barvni vrtinec, ki je rahlo v ospredju slike, se zdi, da se pomika kot v napadu proti modri obliki, ta pa se umika nazaj kot v obrambi. Obliki se ne premikata samo prečno, ampak se zdi, da se vrtita tudi v nasprotnih smereh. Rdeča oblika se vrti v smeri urinega kazalca, modra se vrti v nasprotni smeri. Na splošno je mogoče videti dokončano slikovno kompozicijo, čeprav je žena Franza Marca Maria Marc podpisano sliko opisala kot nedokončano.
[[Slika:Franz Marc - Kämpfende Formen 1914 - Detail 3.jpg|thumb|Detajl temno modre oblike]]

Slika je eno najbolj obravnavanih slikarjevih del. Za interpretacijske pristope je značilno vprašanje simbolnega pomena obeh prevladujočih barvnih oblik, pa tudi premislek o tem, ali je tem na začetku nastajajočim abstraktnim oblikam mogoče pripisati konkretno vsebino. Če izhajamo iz Marcove barvne simbolike, to vodi v protislovja. Na sliki prevzame rdeča oblika. Po Marcu predstavlja težko in brutalno materijo, medtem ko je umaknjena oblika modra in bi po Marcu predstavljala ostro in duhovno moško načelo. Skladno s tem bi si morali sliko razlagati kot zmago materije nad duhom, kar pa ne bi moglo biti v Marcovem smislu, saj je bolj upal na zmago sil duha nad materijo v bližajočem se boju.

Marc je v pismu svoji ženi Mariji Marc dal sliki naslov ''Bojujoče forme'', a šele kasneje kot udeleženec vojne na zahodni fronti, kjer je leta 1916 tudi umrl. Lahko torej domnevamo, da je Marc forme kljub nasprotju s svojo barvno simboliko razumel figurativno in jih razumel kot igralske subjekte. V tem oziru lahko slika dobro predstavlja boj med dvema nasprotujočima si silama, ki ju lahko interpretiramo kot dobro in zlo ali kot duhovne in materialne moči. Poleg tega si lahko zlasti rdečo figuro jasno razlagamo kot odtujeno ptico roparico. Občasno so ljudje mislili, da lahko vidijo nemškega cesarskega orla, ki ubija sovražnika. Tudi druge oblike, kot so modro-zelene konice v levem ospredju slike, kažejo na določen pomen. To [[jukstapozicija|jukstapozicijo]] reprezentacijskih in nereprezentacijskih prvin ne najdemo le pri Franzu Marcu, ampak tudi pri drugih slikarjih iz kroga ''[[Der Blaue Reiter]]''.

Kot je aprila 1915 z vojne fronte pisal Marii Marc, je Marc, ko se je ozrl nazaj, videl abstrakcijo kot končno točko svojega dela, saj mu je sedaj postalo mogoče duhovnost izraziti v slikovni obliki. Po lastnem mnenju je od ljudi prešel k živalim in nazadnje k oblikam, saj se mu je prejšnji subjekt slike zdel nečist in zoprn. Čeprav je med njegovimi zadnjimi deli še vedno nekaj živalskih upodobitev, denimo ''Jelen v gozdu II'', v retrospektivi niso več ustrezale njegovemu odnosu do življenja. Tudi narava se mu je nazadnje zdela grda, tako da jo je lahko predstavljal le shematično in odtujeno.

Vendar Marc ni verjel v slikanje brez predmeta. Leta 1913 je s svojim francoskim slikarskim kolegom Robertom Delaunayem trdil, da nereprezentativno slikarstvo ne more obstajati, ker gledalec vsako formo neprostovoljno in na različne načine interpretira objektivno kot stvar. Zato se v njegovih abstraktnih slikah vedno znova najdejo fragmenti živali, rastlin, hiš in pokrajin kot reprezentacijski spomini, ki so vtkani v krovno strukturo in potegnjeni v neprekinjeno gibanje. Ta dinamika je tisto, kar je še posebej značilno za ''Bojujoče oblike'', umetniško delo, ki ponazarja cilj, da naredi organski ritem vseh stvari oprijemljiv.

== Ozadje ==
Marc je sliko ustvaril spomladi 1914 v Riedu blizu Kochel am See v vili, v katero sta se z ženo Mario Marc preselila šele aprila. Je del abstraktne serije s štirimi slikami, ki vključuje tudi ''Vesele oblike'', ''Igrajoče se oblike'' in ''Zlomljene oblike''. Prvi dve sliki pričarata harmonijo in idilo, drugi dve pa boj in propad. V tem času je bil Marc očitno izpostavljen ambivalentnim občutkom, ki so nihali med ugodjem v podeželski idili in apokaliptičnim razpoloženjem, kot nakazuje v tem času dokončano delo ''Tirolska''. Marc je v eni svojih zadnjih slik ''Jelen v gozdu II'' ponovno prevzel vidik harmonije.

Takoj po izbruhu prve svetovne vojne se je Marc prijavil na služenje vojaškega roka. Marca 1916 je padel blizu [[Verdun, Meuse|Verduna]]. Slika ''Bojujoče oblike'' je ostala njegova last in je prešla v last njegove žene Marie Marc. Leta 1949 je Svobodna dežela Bavarska pridobila sliko in jo vključila v Bavarsko državno slikarsko zbirko. Delo je bilo sprva razstavljeno v Neue Pinakothek. Po dokončanju Pinakothek der Moderne leta 2002 je bila prenesena v Zbirko moderne umetnosti v Pinakothek der Moderne. Ob 100. obletnici smrti Franza Marca je bilo delo leta 2016 vrnjeno na kraj nastanka in prikazano v okviru posebne razstave ''Franz Marc - Utopija &amp; Apokalipsa: bojne forme'' v Muzeju Franza Marca.
&lt;gallery widths=&quot;150&quot; heights=&quot;150&quot;&gt;
Franz Marc - Spielende Formen 1914.jpg|''Igrive oblike''
Franz Marc Zerbrochene Formen 1914.jpg|''Zlomljene oblike''
Franz Marc - Tirol 1914.jpg|''[[Tirolska (Marc)|Tirolska]]''
Franz Marc - Rehe im Walde II 1914.jpg|''[[Jelen v gozdu II]]''
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==
* Susanna Partsch: ''Franz Marc.'' Taschen, Köln 1990, ISBN 3822802573, S. 83–84.
* Stefan Fröhling, Markus Huck: ''Franz Marc: Prophet der Moderne.'' Verlag Friedrich Pustet, Regensburg 2015, ISBN 9783791726472, S. 120.

== Zunanje povezave  ==
{{Commonscat|Kämpfende Formen by Franz Marc}}
* [https://www.sammlung.pinakothek.de/de/artwork/8MLv29lLz3 Franz Marc: Kämpfende Formen, 1914]
* [https://www.deutschlandfunk.de/kaempfende-formen-franz-marcs-weg-in-die-abstraktion-100.html Franz Marcs Weg in die Abstraktion]
* [http://www.kunst-mag.de/2016/12/22/franz-marc-zwischen-utopie-und-apokalypse-kaempfende-formen/ Franz Marc – Zwischen Utopie und Apokalypse: Kämpfende Formen]


[[Kategorija:Dela Franza Marca]]
[[Kategorija:Slike leta 1914]]</text>
      <sha1>3n7zg1xjvuixre7bi641u5ilefyfgac</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Drago Gorup</title>
    <ns>0</ns>
    <id>568448</id>
    <revision>
      <id>6757958</id>
      <parentid>6537209</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T16:15:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757958</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4014" sha1="fjjit48jps45788wg40aqhk55xu0sr8" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba|nationality=slovenska}}
'''Drago Gorup''' (tudi '''Carlo Gori'''), [[Gledališki igralec|slovenski gledališki igralec]], [[Igralec (umetnik)|radijski igralec]], [[kulturni delavec]], * [[7. november]] [[1931]], [[Sežana]], † [[15. avgust]] [[2009]], [[Opčine]]

== Življenje in delo ==
''Drago Gorup'' je nosil poitalijančeno ime in priimek, ker je živel v Italiji v času fašizma (po drugi svetovni vojni pa [[Italija|Republika Italija]] ni nikomur samostojno vrnila pravega priimka). Oče je bil Josip, pek, mati Katarina (rojena Trebeč), gospodinja. Osnovno šolo je moral obiskovati v italijanskem jeziku (na [[Opčine|Opčinah]]), nižjo srednjo šolo v [[Trst|Trstu]], nato pa je obiskoval slovenski znanstveni licej v Trstu in maturiral leta 1952. Vpisal se je na Medicinsko fakulteto v [[Padova|Padovi]], a je študij prekinil, v Padovi pa je diplomiral na igralski akademiji ''»Scuola del Teatro – Facoltà di Magistero-Università di Padova«'' (''Gledališka šola - magistrska fakulteta - [[Univerza v Padovi|Univerze v Padovi]]''), katero sta vodila prof. D'Arcais in režiser Calendoli. Že kot srednješolec je namreč vzljubil gledališče in je sodeloval kot član ''Ljudskega odra v Trstu'' z igralcem in režiserjem [[Just Košuta|Justom Košuto.]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gorup, Drago (1931–2009) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011280/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-10-16}}&lt;/ref&gt; S kulturno-umetniškim delom v slovenščini je pričel že leta1945, ko je v [[Slovensko kulturno društvo Tabor, Opčine|Prosvetnem društvu Opčine]] nastopal v vlogi kralja v delu ''V kraljestvu palčkov.'' Profesionalno je nastopal pri različnih italijanskih gledaliških skupinah in v italijanskih institucionalnih gledališčih, občasno pa je igral tudi za [[Slovensko stalno gledališče, Trst|SSG - Slovensko stalno gledališče Trst]] in [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Drago Gorup|url=https://sigledal.org/geslo/Drago_Gorup|website=Geslo|accessdate=2024-10-16|language=sl|archive-url=https://web.archive.org/web/20250417174131/https://sigledal.org/geslo/Drago_Gorup|archive-date=2025-04-17|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Drago Gorup se je približal [[Radijski oder|Radijskemu odru]] kot že odrasel, profesionalno formiran igralec, v sezoni 1976/77.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1. junij 1997|editor-last=Maver|editor-first=Matejka|title=Naš glas pri vas doma: ob petdesetlenici ustanovitve Radijskega odra v Trstu|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4251953|magazine=zbornik|location=Trst|publisher=Mladika|cobiss=4251953}}&lt;/ref&gt; Od tedaj pa je z Radijskim odrom sodeloval skoraj do smrti. Odigral je ogromno vlog, njegovi nastopi so bili prepričljivi in markantni, značajsko je karakteriziral like z veliko igralsko vestnostjo in natančnostjo. Gorupa je odlikoval tudi velik smisel za satiro in je z dobro dozo ironije napisal tudi več uspelih radijskih iger in varietejskih tekstov za radio. Za [[Radio Trst A]] je večkrat nastopal tudi kot bralec.

Drago Gorup se je mnogo let strokovno in požrtvovalno razdajal na področju dramske ustvarjalnosti v sklopu društva [[Slovensko kulturno društvo Tabor, Opčine|Tabor na Opčinah]] in pri številnih dramskih skupinah na Tržaškem, vedno je bil zelo pozoren do mladih obetajočih talentov, bodisi kot gledaliških ali radijskih igralcev.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1. oktober 2017|editor-last=Maver|editor-first=Manica|editor2-last=Peterlin|editor2-first=Anka|title=Vse to je ena sama ljubezen: ob sedemdesetletnici Radijskega odra|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9477100|magazine=zbornik|location=Trst|publisher=Mladika|isbn=978-88-7342-242-6}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{refsez}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Gorup, Drago}}
[[Kategorija:Slovenski igralci]]
[[Kategorija:Italijanski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski radijski igralci]]
[[Kategorija:Tržaški Slovenci]]</text>
      <sha1>fjjit48jps45788wg40aqhk55xu0sr8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Harapa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>571977</id>
    <revision>
      <id>6758110</id>
      <parentid>6719012</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T04:18:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758110</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21407" sha1="hkxbj81az9iq1kfk2mmbn2pznwyl540" xml:space="preserve">{{Infobox ancient site
  |name = Harapa
  |alternate_name =
  |image = File:View of Granary and Great Hall on Mound F - Archaeological site of Harappa .jpg
  |alt =
  |caption = Pogled na žitnico in veliko dvorano v Harapi
  |map_type = Pakistan
  | map_caption = 
  |map_alt =
  |map_size =
  |relief = yes
  |coordinates = {{Coord|30|37|44|N|72|51|50|E|type:landmark_region:PK|display=inline,title}}
  |location = okrožje Sahival, [[Pandžab]], [[Pakistan]]
  |region =
  |type = naselje
  |part_of =
  |length =
  |width =
  |area = 150 ha
  |height =
  |builder =
  |material =
  |built =
  |abandoned =
  |epochs = Harapa 1 do Harapa 5
  |cultures = [[Indska civilizacija]]
  |dependency_of =
  |occupants =
  |event =
  |excavations =
  |archaeologists =
  |condition = Ruševine
  |ownership = javno
  |management = Vlada Pandžaba, Direktorate za arheologijo
  |public_access = Da
  |website = {{URL|https://www.harappa.com}}
  |notes =
}}
'''Harapa''' (pandžabska izgovorjava: [ɦəɽəˈpaː]) je [[arheološko najdišče]] v [[Pandžab]]u v [[Pakistan]]u, približno 24 kilometrov zahodno od Sahivala. [[bronasta doba|Bronastodobna]] harapska civilizacija, ki se zdaj bolj pogosto imenuje [[Indska civilizacija]], je dobila ime po mestu, ki je dobilo ime po sodobni vasi blizu nekdanjega toka reke Ravi, ki zdaj teče osem kilometrov proti severu  Jedro harapske civilizacije se je razprostiralo na velikem območju, od [[Gudžarat]]a na jugu, čez [[Sind]]h in [[Radžastan]] ter segala v Pandžab in Harjano. Številna najdišča so bila najdena zunaj osrednjega območja, vključno z nekaterimi daleč na vzhodu do [[Utar Pradeš]]a in zahodno do Sutkagen-dorja na [[Makranska obala|Makranski obali]] v [[Beludžistan]]u, nedaleč od [[Iran]]a.&lt;ref&gt;Giosan, L., Clift, P. D., Macklin, M. G., Fuller, D. Q., Constantinescu, S., Durcan, J. A., ... &amp; Syvitski, J. P. (2012). Fluvial landscapes of the Harappan civilization. ''Proceedings of the National Academy of Sciences'', ''109''(26), E1688-E1694.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Dales |first=George F. |date=June 1962 |title=Harappan Outposts on the Makran Coast |url=http://dx.doi.org/10.1017/s0003598x00029689 |journal=Antiquity |volume=36 |issue=142 |pages=86–92 |doi=10.1017/s0003598x00029689 |s2cid=164175444 |issn=0003-598X}}&lt;/ref&gt;

Na mestu starodavnega mesta so ruševine utrjenega mesta iz bronaste dobe, ki je bilo del harapske civilizacije s središčem v Sindu in Pandžabu, nato pa kulture pokopališča H.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Basham|first1=A. L.|last2=Dani|first2=D. H.|author-link1=|title=(Review of) A Short History of Pakistan: Book One: Pre-Muslim Period.|url=https://archive.org/details/sim_pacific-affairs_winter-1968-1969_41_4/page/641|journal=Pacific Affairs|date=Winter 1968–1969|volume=41|issue=4|pages=641–643|doi=10.2307/2754608|jstor=2754608}}&lt;/ref&gt; Mesto naj bi imelo kar 23.500 prebivalcev in je zasedlo približno 150 hektarjev s hišami iz glinenih opek v največjem obsegu v zreli harapski fazi (2600 pr. n. št. – 1900 pr. n. št.), ki za svoj čas velja za veliko.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Fagan|first=Brian|title=People of the earth: an introduction to world prehistory|url=https://archive.org/details/peopleofearthint0000faga_r0k5|year=2003|publisher=Pearson|isbn=978-0-13-111316-9|page=[https://archive.org/details/peopleofearthint0000faga_r0k5/page/414 414]}}&lt;/ref&gt; Po arheološkem dogovoru o poimenovanju prej neznane civilizacije po njenem prvem izkopanem mestu se civilizacija doline Inda imenuje tudi civilizacija Harapan.

Starodavno mesto Harapa je bilo pod britansko in francosko vladavino močno poškodovano, ko so opeke iz ruševin uporabili kot tirni balast pri gradnji železnice [[Lahore]]–[[Multan]]. Sedanja vas Harapa je manj kot en kilometer od starodavnega mesta. Čeprav ima sodobna Harapa zapuščeno železniško postajo iz obdobja [[Britanska Indija|Britanskega Raja]], je danes majhno križišče s 15.000 prebivalci. Leta 2005 je bila kontroverzna shema zabaviščnega parka na tem mestu opuščena, ko so gradbeniki med zgodnjimi fazami gradbenih del odkrili številne arheološke artefakte.&lt;ref&gt;Tahir, Zulqernain. 26 May 2005. [http://www.dawn.com/2005/05/26/nat24.htm Probe body on Harappa park], ''Dawn''. Retrieved 13 January 2006. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20070311094301/http://www.dawn.com/2005/05/26/nat24.htm |date=11 March 2007 }}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[File:IVC-major-sites-2.jpg|thumb|right|250px|Zemljevid prikazuje mesta in obseg Indske civilizacije. Harapa je bila središče ene od osrednjih regij civilizacije, ki je v osrednjem Pandžabu. Harapska arhitektura in harapska civilizacija sta bili ena najbolj razvitih v bronasti dobi.]]
Harapska civilizacija ima svoje najzgodnejše korenine v kulturah, kot je Mehrgarh, približno 6000 pr. n. št. Dve največji mesti, [[Mohendžo-daro]] in Harapa, sta nastali ok. 2600 pr. n. št. vzdolž doline reke Ind v Pandžabu in Sindu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | last = Beck | first = Roger B. | title = World History: Patterns of Interaction | url = https://archive.org/details/mcdougallittellw00beck | url-access = registration | publisher = McDougal Littell | year = 1999 | location = Evanston, IL | isbn = 978-0-395-87274-1 }}&lt;/ref&gt; Civilizacija z možnim pisnim sistemom, urbanimi središči, drenažno infrastrukturo in raznolikim družbenim in gospodarskim sistemom je bila ponovno odkrita v 1920-ih tudi po izkopavanjih v Mohendžo-daro v Sindhu blizu Larkane in mestih Harapanov v zahodnem Pandžabu južno od [[Lahore]]ja. Odkrita in raziskana so bila tudi številna druga najdišča, ki se raztezajo od vznožja Himalaje v vzhodnem Pandžabu, Indije na zahodu, do Gudžarata na jugu in vzhodu ter pakistanskega Beludžistana na zahodu. Čeprav je bilo arheološko najdišče v Harapi poškodovano leta 1857,&lt;ref&gt;Michel Danino. The Lost River. Penguin India.&lt;/ref&gt; ko so inženirji, ki so gradili železnico Lahore-Multan, uporabili opeko iz ruševin Harape za balast tirov, so kljub temu našli obilico artefaktov.&lt;ref&gt;Kenoyer, J.M., 1997, Trade and Technology of the Indus Valley: New insights from sand, clay, stones and were baked at very high temperature. As early as 1826 Harappa, located in west Punjab, attracted the attention of Daya Ram Sahni, who gets credit for preliminary excavations of Harappa.&lt;/ref&gt;

Zaradi znižane morske gladine so bile nekatere regije v poznem harapskem obdobju opuščene.&lt;ref name=&quot;Mcintosh 2008 94&quot;&gt;{{navedi knjigo|title= The Ancient Indus Valley New Perspectives |first= Jane |last= Mcintosh |publisher= Routledge |year=2008 |page=94 |isbn= 978-1-57607-907-2 |url=https://books.google.com/books?id=1AJO2A-CbccC&amp;dq=harappan+civilization+oxford&amp;pg=PA104}}&lt;/ref&gt; Proti svojemu koncu je harapska civilizacija izgubila značilnosti, kot sta pisava in hidravlični inženiring.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title= The Ancient Indus Valley New Perspectives |first= Jane |last= Mcintosh |publisher= Routledge |year=2008 |page=101 |isbn= 978-1-57607-907-2 |url=https://books.google.com/books?id=1AJO2A-CbccC&amp;dq=harappan+civilization+oxford&amp;pg=PA104}}&lt;/ref&gt; Posledično je naselje v dolini [[Ganges]]a pridobilo pomen in razvila so se mesta.

Najzgodnejša prepoznavna harapska najdišča segajo v leto 3500 pr. n. št. Ta zgodnja faza traja do okoli leta 2600 pr. n. št. Zrela faza civilizacije je trajala od 2600 pr. n. št. do 2000 pr. n. št. Takrat so bila velika mesta na vrhuncu. Nato je okoli leta 2000 pr. n. št. prišlo do stalne razgradnje, ki je trajala do leta 1400 pr. n. št. – kar se običajno imenuje pozni Harapan.&lt;ref&gt;{{Citation |title=Culture change during the Late Harappan period at Harappa: new insights on Vedic Aryan issues |date=2004-08-02 |url=http://dx.doi.org/10.4324/9780203641880-7 |work=The Indo-Aryan Controversy |pages=33–61 |publisher=Routledge |doi=10.4324/9780203641880-7 |isbn=978-0-203-64188-0 |access-date=2022-03-30}}&lt;/ref&gt; Ni znakov, da so harapska mesta opustošili zavojevalci. Dokazi močno kažejo na naravne vzroke. Številne študije kažejo, da je bilo območje, ki je danes [[puščava Thar]], nekoč veliko bolj mokro in da je podnebje postopoma postalo bolj suho.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Q. |first=Madella, Marco Fuller, Dorian |url=http://worldcat.org/oclc/1103344632ndjabcxsabchbbcvdsscbuhdchnaeuc |title=Palaeoecology and the Harappan Civilization of South Asia: a reconsideration |date=2006-01-18 |publisher=Elsevier |oclc=1103344632 |access-date=2024-12-19 |archive-date=2022-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220418105639/https://www.worldcat.org/oclc/1103344632ndjabcxsabchbbcvdsscbuhdchnaeuc |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Kultura in gospodarstvo ==
Indska civilizacija je bila v bistvu urbana kultura, ki se je vzdrževala s presežno kmetijsko proizvodnjo in trgovino, slednja je vključevala trgovino z [[Elam]]om in [[Sumerija|Sumerijo]] v južni [[Mezopotamija|Mezopotamiji]]. Za Mohendžo-daro in Harapo je na splošno značilno, da imata »diferencirane bivalne prostore, opečne hiše z ravnimi strehami in utrjena upravna ali verska središča«. Čeprav so takšne podobnosti spodbudile argumente za obstoj standardiziranega sistema mestnih tlorisov in načrtovanja, so podobnosti v veliki meri posledica prisotnosti polortogonalne vrste mestnih tlorisov in primerjave tlorisov Mohendžo-daro in Harapa kaže, da sta v resnici urejena na precej drugačen način.

Po drugi strani pa so bile uteži in mere civilizacije doline Inda visoko standardizirane in v skladu z nastavljeno lestvico stopenj. Razpoznavni pečati so bili med drugim uporabljeni, morda za identifikacijo lastnine in pošiljke blaga. Čeprav sta bila v uporabi [[baker]] in [[bron]], [[železo|železa]] še niso uporabljali. »Bombaž so tkali in barvali za oblačila; gojili so pšenico, riž ter vrsto zelenjave in sadja; številne živali, vključno z grbastim bikom, so udomačili« pa tudi »kokoš za boj«.&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=Q8xHK6ibUMYC&amp;dq=Harappa+cock+fight&amp;pg=PA16] Poultry: Identification, Fabrication, Utilization by Thomas Schneller – Cengage Learning, 28 September 2009 – page 16&lt;/ref&gt; Na vseh večjih najdiščih v Indu so v izobilju našli lončenino, izdelano na vretenu – nekatere okrašene z živalskimi in geometrijskimi motivi. Centralizirana uprava za vsako mesto, čeprav ne za celotno civilizacijo, je bila sklepana iz razkrite kulturne enotnosti; vendar ostaja negotovo ali je vladala komercialna oligarhija. Harapan je imel številne trgovske poti vzdolž reke Ind, ki so segale vse do Perzijskega zaliva, Mezopotamije in Egipta. Nekatere najdragocenejše stvari, s katerimi se je trgovalo, so bile [[karneol]] in [[lazurni kamen|lapis lazuli]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title = Worlds Together, Worlds Apart|url = https://archive.org/details/isbn_9780393276664|last = Pollard|first = Elizabeth|publisher = Norton|year = 2015|isbn = 978-0-393-92207-3|location = New York|page = 67}}&lt;/ref&gt;

Jasno je, da harapska družba ni bila povsem miroljubna, saj so ostanki človeških skeletov pokazali nekaj najvišjih stopenj poškodb (15,5 %) v južnoazijski prazgodovini.&lt;ref&gt;{{cite journal | doi=10.1016/j.ijpp.2012.09.012 | pmid=29539378 | volume=2 | issue=2–3 | title=A peaceful realm? Trauma and social differentiation at Harappa | year=2012 | journal=International Journal of Paleopathology | pages=136–147 | last1=Robbins Schug | first1=Gwen | s2cid=3933522 | url=http://libres.uncg.edu/ir/uncg/f/G_Robbins_Schug_Peaceful_2012.pdf | archive-url=https://web.archive.org/web/20210414132011/http://libres.uncg.edu/ir/uncg/f/G_Robbins_Schug_Peaceful_2012.pdf | archive-date=2021-04-14 | access-date=2024-12-19 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Preiskave harapskih okostij so pogosto odkrile rane, ki so bile verjetno povzročene v bitki. Paleopatološka analiza je pokazala, da sta bili [[gobavost]] in [[tuberkuloza]] prisotni v Harapi, z največjo razširjenostjo bolezni in travm, ki so bile prisotne v okostjih iz območja G (kostnica, ki je jugovzhodno od mestnega obzidja).&lt;ref name=&quot;plosone.org&quot;&gt;{{cite journal | doi = 10.1371/journal.pone.0084814 | volume=8 | issue=12 | title=Infection, Disease, and Biosocial Processes at the End of the Indus Civilisation | year=2013 | journal=PLOS ONE | page=e84814 | last1 = Robbins Schug | first1 = Gwen| pmc=3866234 | pmid=24358372| bibcode=2013PLoSO...884814R | doi-access=free }}&lt;/ref&gt; Poleg tega so se stopnje kraniofacialnih travm in okužb sčasoma povečale, kar dokazuje, da je civilizacija propadla zaradi bolezni in poškodb. Bioarheologi, ki so pregledali ostanke, so predlagali, da združeni dokazi o razlikah v mrliški obravnavi in ​​epidemiologiji kažejo, da so bili nekateri posamezniki in skupnosti v Harapi izključeni iz dostopa do osnovnih virov, kot sta zdravje in varnost.

== Trgovina ==
Harapi so med drugim trgovali s starodavno Mezopotamijo, zlasti z Elamom. Bombažni tekstil in kmetijski izdelki so bili primarni predmet trgovanja. Harapski trgovci so imeli tudi nabavne kolonije v Mezopotamiji, ki so služile kot trgovska središča.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | first=  Jane| last=  Mcintosh | year=2008| title= The Ancient Indus Valley New Perspectives| pages=183–184, 394| publisher= ABC-CLIO| isbn= 978-1-57607-907-2 | url= https://books.google.com/books?id=1AJO2A-CbccC }}&lt;/ref&gt; Prav tako so veliko trgovali z ljudmi, ki so živeli v južni Indiji, blizu današnje Karnatake, da bi od njih pridobivali zlato in baker.

== Arheologija ==
[[File:Harappan small figures.jpg|thumb|Miniaturne votivne figurice ali modeli igrač iz Harape, ok. 2500 pr. n. št.. Ročno oblikovane figurice iz terakote s polikromijo.]]

Arheologi najdišča so predlagali naslednjo kronologijo zasedbe Harape:
#Ravi vidik faze Hakra, ok. 3300 – 2800 pr. n. št.
#Kot Didžjan (zgodnja harapska) faza, ok. 2800 – 2600 pr. n. št.
#Harapska faza, ok. 2600 – 1900 pr. n. št.
#Prehodna faza, ok. 1900 – 1800 pr. n. št.
#Pozna harapska faza, ok. 1800 – 1300 pr. n. št.

Zasedba iz obdobja 1 naj bi obsegala približno 7 do 10 hektarjev, vendar po izkopavanjih in najdbah keramike v gomili E, skupaj s predhodno najdeno keramiko gomile AB, nakazujejo, da bi bila faza Ravi/Hakra razširjena skupaj v obeh gomilah na 25 hektarjev.&lt;ref&gt;Kenoyer, J. M., (June 6, 2023). [https://www.youtube.com/watch?v=e7uXKUInyVo &quot;Indus Socio-Economic, Political and Ideological Organization&quot;], in ARWA Association, '''min. 5:48 to 6:41''', &quot;Period 1 Ravi/Hakra Phase, area greater than 10 to 25+ hectares, possibly divided into two mounds, one to the north, Mound AB and the other to the southeast, Mound E.&quot;&lt;/ref&gt;

Obdobje 2, faza Kot Didži, je bilo razširjeno v istih dveh gomilah, AB in E, ki pokrivata več kot 27 hektarjev.&lt;ref&gt;Kenoyer, J. M., (June 6, 2023). [https://www.youtube.com/watch?v=e7uXKUInyVo &quot;Indus Socio-Economic, Political and Ideological Organization&quot;], in ARWA Association, '''min. 8:04 to 9:30'''.&lt;/ref&gt;

V obdobju 3, fazi Harapa, je naselbina dosegla 150 hektarjev.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Fagan|first=Brian|title=People of the earth: an introduction to world prehistory|url=https://archive.org/details/peopleofearthint0000faga_r0k5|year=2003|publisher=Pearson|isbn=978-0-13-111316-9|page=[https://archive.org/details/peopleofearthint0000faga_r0k5/page/414 414]}}&lt;/ref&gt;

Daleč najbolj izvrstni in nejasni artefakti, ki so jih do danes odkrili, so majhni kvadratni pečati iz [[steatit]]a (milnega kamna), na katerih so vgravirani človeški ali živalski motivi. Veliko število tjulnjev je bilo najdenih na mestih, kot sta Mohendžo-daro in Harapa. Številni medvedji piktografski napisi, za katere se na splošno misli, da so oblika pisave. Kljub prizadevanjem filologov iz vseh delov sveta in kljub uporabi sodobne kriptografske analize, znaki ostajajo nedešifrirani. Prav tako ni znano ali odražajo protodravidske ali druge nevedske jezike. Pripisovanje ikonografije in epigrafike civilizacije doline Inda zgodovinsko znanim kulturam je izjemno problematično, deloma zaradi precej šibkih arheoloških dokazov za takšne trditve, pa tudi zaradi projekcije sodobnih južnoazijskih političnih skrbi na arheološke zapise tega območja.

Februarja 2006 je šolski učitelj v vasi Sembian-Kandijur v [[Tamil Nadu]]ju odkril kamniti ''kelt'' (orodje) z napisom, ki naj bi bil star do 3500 let.&lt;ref name=&quot;The Hindu_century&quot;&gt;{{navedi novice | last=Subramaniam | first=T. S. | title= &quot;Discovery of a century&quot; in Tamil Nadu  | date=1 May 2006 | url =http://www.hindu.com/2006/05/01/stories/2006050112670100.htm | archive-url =https://web.archive.org/web/20060615053236/http://www.hindu.com/2006/05/01/stories/2006050112670100.htm | url-status =dead | archive-date =15 June 2006 | work=The Hindu | access-date = 21 May 2008}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;significance&quot;&gt;{{navedi novice | last=Subramaniam | first=T. S. | title=Significance of Mayiladuthurai find | date=1 May 2006 | url=http://www.hinduonnet.com/2006/05/01/stories/2006050101992000.htm | work=The Hindu | access-date=23 May 2008 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080430214654/http://www.hinduonnet.com/2006/05/01/stories/2006050101992000.htm | archive-date=30 April 2008 | url-status=usurped }}&lt;/ref&gt; Indijski epigrafist Iravatham Mahadevan je domneval, da so bili štirje znaki v indski pisavi in najdbo označil za »največje arheološko odkritje stoletja v Tamil Naduju«. Na podlagi teh dokazov je predlagal, da je jezik, ki se uporablja v dolini Inda, dravidskega izvora. Vendar odsotnost bronaste dobe v južni Indiji v nasprotju z znanjem o tehnikah izdelave brona v kulturah doline Inda postavlja pod vprašaj veljavnost te hipoteze.

Območje poznega harapskega obdobja je obsegalo območja Daimabad, Maharaštra in Badakšan v Afganistanu. Območje, ki ga je pokrivala ta civilizacija, bi bilo zelo veliko z razdaljo okoli 2400 kilometrov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title= History of India |first= Herman |last= Kulke |publisher= Routledge |year=2004 |page=4 |isbn= 978-0-415-32920-0 |url=https://books.google.com/books?id=RoW9GuFJ9GIC&amp;q=india++history}}&lt;/ref&gt;

== Simboli podobni indski pisavi ==
Glinene in kamnite plošče, izkopane v Harapi, ki so bile z ogljikom datirane 3300–3200 pr. n. št., vsebujejo oznake v obliki trizoba in rastlinam. »Veliko vprašanje je, ali lahko temu, kar smo našli, rečemo prava pisava, vendar smo našli simbole, ki so podobni tistemu, kar je postalo indska pisava«, je dejal dr. Richard Meadow z univerze Harvard, direktor arheološkega raziskovalnega projekta Harapa.&lt;ref name=bbc&gt;{{navedi novice|last=BBC|first=UK website|title=Earliest writing found|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/334517.stm|work=BBC News|access-date=17 July 2012}}&lt;/ref&gt; Ti primitivni simboli so postavljeni nekoliko prej kot primitivno pisanje Sumercev iz Mezopotamije, datirano okoli 3100 pr. n. št. Te oznake so podobne tistemu, kar je kasneje postalo indska pisava, ki še ni bila popolnoma dešifrirana.

== Opombe ==
[[File:Red pottery, IVC.jpg|thumb|Harapa. Fragment velike globoke posode, približno 2500 pr. n. št. Rdeča keramika z rdečim in črnim okraskom, 12,5 × 15,5 cm. Brooklynski muzej]]
{{multiple image|perrow=2|total_width=230|caption_align=center
| align    = right
| direction =horizontal
| header=Kipci iz Harappe
| image1   = Harappa red jasper male torso.jpg
| image2   = Harappa 13 grey stone male dancer statuette.jpg
| footer=Kontroverzni torzo moškega Harape (levo). Odkritelj, Madho Sarup Vats, je trdil, da je datum harapski, vendar je Marshall datiral kipec v obdobje Gupta.&lt;ref&gt;The Indus Civilization: A Contemporary Perspective by Gregory L. Possehl [https://books.google.com/books?id=pmAuAsi4ePIC&amp;pg=PA111 p.111]&lt;/ref&gt; Drug znan kipec s tega mesta je moški plesalec iz sivega kamna Harapa (desno).
}}
*Najzgodnejše radiokarbonsko datiranje, omenjeno na spletu, je 2725±185 pr. n. št. (neumerjeno) ali 3338, 3213, 3203 pr. n. št. umerjeno, kar daje sredino 3251 pr. n. št. Kenoyer, Jonathan Mark (1991) Urbani proces v tradiciji Inda: predhodno poročilo. V Harappa Excavations, 1986–1990: multidisciplinarni pristop k urbanizmu drugega tisočletja, uredil Richard H. Meadow: 29–59. Monografije v svetovni arheologiji št.3. Prehistory Press, Madison Wisconsin.
*Obdobji 4 in 5 nista datirani v Harapi. Konec harapske tradicije pri Harapi pade med 1900 in 1500 pr. n. št.
*Mohendžo-daro je drugo večje mesto iz istega obdobja, ki je v provinci Sindh v Pakistanu. Ena najbolj znanih struktur je Velika kopel Mohendžo-Daro.

== Glej tudi ==
* [[Mohendžo-daro]]
* [[Taxila]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Harappa}}
*[http://www.harappa.com/ Harappa.com]
*[https://www.harappa.info/ Harappa.info] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200130034321/http://www.harappa.info/ |date=30 January 2020 }}
*[http://www.srikanta-sastri.org/#/harappa-town-planning/4570840460 Harappa Town Planning]-article by Dr S. Srikanta Sastri
*[http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/33948 Art of the Bronze Age: Southeastern Iran, Western Central Asia, and the Indus Valley], an exhibition catalogue from The Metropolitan Museum of Art (fully available online as PDF), which contains material on Harappa

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Pakistanu]]
[[Kategorija:4. tisočletje pr. n. št.]]
[[Kategorija:Ukinitve 13. stoletje pr. n. št.]]</text>
      <sha1>hkxbj81az9iq1kfk2mmbn2pznwyl540</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>FOKUS Marka Lotriča</title>
    <ns>0</ns>
    <id>574531</id>
    <revision>
      <id>6757857</id>
      <parentid>6686074</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T12:45:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>povolilno dogajanje, prvi del</comment>
      <origin>6757857</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15368" sha1="be02qnra84jy68ycaldydcetqx7kiln" xml:space="preserve">{{Infopolje Politična stranka
| name = FOKUS Marka Lotriča
| country = Slovenija
| colorcode = {{Political party data|color}}
| logo = [[Slika:FOKUS logotip2025.png|230px]]
| foundation = 18. januar 2025
| headquarters = Pri borštu 2&lt;br&gt;1000 [[Ljubljana]]
| ideology = [[konservatizem]]&lt;br&gt;[[liberalizem]]
| position = [[Desna sredina|desna sredina]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://cdn.prod.website-files.com/67615dbb0bf64cb831dfd73a/678a49db695af76b1f6f8ef4_Program_FOKUS_januar%202025.pdf|title = FOKUS - Vizija razvoja Slovenije|website=fokus.center|accessdate=2025-01-27|language=sl}}&lt;/ref&gt;
&lt;!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --&gt;
| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]]
| seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}}
| seats2_title = [[Evropski parlament]]
| seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}}
| seats3_title = Župani
| seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}}
| seats4_title = Občinski svetniki
| seats4 = {{Composition bar|0|2750|hex={{Political party data|color}}}}
| international =
| european = 
| europarl = 
| national = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]]
| colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[modra]], {{colorbox|#FFFFFF|border=darkgray}} [[bela]],&lt;br&gt;{{colorbox|#afca0b|border=darkgray}} [[zelena|svetlo zelena]]
| website = {{Political party data|website}}
| european affiliation = 
| leader1_title = Podpredsednik
| leader1_name = 
| leader2_title = Predsednik sveta stranke
| leader2_name = 
| president = [[Marko Lotrič]]
| general_secretary = [[Monika Kirbiš Rojs]]
| membership = 
}}
'''FOKUS Marka Lotriča''' (krajše '''Fokus''') je [[Slovenci|slovenska]] [[politična stranka]], ki jo je s somišljeniki ustanovil [[Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije|predsednik Državnega sveta RS]] in podjetnik [[Marko Lotrič]]. Ustanovni kongres je potekal 18. januarja 2025 na Brdu pri Kranju, na njem je bil Lotrič izvoljen za predsednika stranke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lotrič ob ustanovitvi stranke Fokus napovedal &quot;alternativo, ki bo Slovenijo usmerila na pravo pot&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lotric-ob-ustanovitvi-stranke-fokus-napovedal-alternativo-ki-bo-slovenijo-usmerila-na-pravo-pot/733764|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] se je stranka povezala z [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]] (NSi) in [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]] (SLS), s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]] in oblikovala skupno kandidatno listo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvaki NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvaki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-06|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na volitvah je koalicija osvojila devet poslanskih mandatov, iz kvote FOKUS je bila izvoljena [[Marjeta Šmid]]. Stranka je maja 2026 vstopila v novonastalo [[16. vlada Republike Slovenije|16. slovensko vlado]] pod vodstvom in v njej prevzela ministrski resor lokalne samouprave, kohezije in regionalnega razvoja.

== Zgodovina ==

=== Ustanovitev (2025) ===
Ustanovitev svoje stranke je Lotrič prvič javno omenil jeseni 2024, ko je tudi začel z zbiranjem podpisov. Takrat je za najožje sodelavce pri projektu navedel podjetnika Igorja Akrapoviča in Marka Lukiča, sekretarko Državnega sveta Moniko Kirbiš Rojs in župana Žirovnice Leopolda Pogačarja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na slovenskem političnem parketu nove stranke rastejo kot gobe po dežju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-slovenskem-politicnem-parketu-nove-stranke-rastejo-kot-gobe-po-dezju/724034|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}&lt;/ref&gt;

13. januarja 2025 sta bila oznanjena logotip ter datum ustanovnega kongresa stranke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik DS-ja Marko Lotrič v soboto ustanavlja stranko Fokus|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-ds-ja-marko-lotric-v-soboto-ustanavlja-stranko-fokus/733175|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}&lt;/ref&gt; Slednji se je odvil v soboto, 18. januarja 2025 na Brdu pri Kranju, na katerem so predstavili program in izvolili organe stranke. Lotrič je v nagovoru izpostavil tradicionalne vrednote, prosti trg, podjetništvo in nižje davčne obremenitve ter poudaril, da se bodo ob »izogibanju ideološkim temam osredotočali na praktične rešitve.« 

Na kongresu so bili kot gostje prisotni tudi vidni politiki drugih strank: [[Aleš Hojs]] (podpredsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]), [[Matej Tonin]] (predsednik [[Nova Slovenija|NSi]]), [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]] (predsednik [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]), [[Anže Logar]] (predsednik [[Demokrati|Demokratov]]), Janez Demšar (predsednik [[Konkretno]]) in Smiljan Mekicar (predsednik [[Dobra država|Dobre države]]).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik nove stranke Fokus je Marko Lotrič|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednik-nove-stranke-fokus-je-marko-lotric.html|website=24ur.com|accessdate=2025-01-27|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Leta 2025 je stranka sodelovala kot v kampanji pred [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|referendumom o dodatku k pokojnini kulturnikom]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Soočenje zagovornikov in nasprotnikov zakona o dodatkih k pokojninam umetnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/soocenje-zagovornikov-in-nasprotnikov-zakona-o-dodatkih-k-pokojninam-umetnikov/745101|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stranka FOKUS: Udeležite se referenduma|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/stranka-fokus-udelezite-se-referenduma/745093|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-10|language=sl}}&lt;/ref&gt; ter [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|referendumom o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]], pri obeh kot nasprotnica predlaganih zakonov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DVK prejel 33 prijav organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-prejel-33-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/762333|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=K.|last=T}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Argumente za in proti soočalo 33 predstavnikov organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/argumente-za-in-proti-soocalo-33-predstavnikov-organizatorjev-referendumske-kampanje/764754|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;

=== Državnozborske volitve in vstop v vlado (2026) ===
29. septembra 2025 je svet stranke odločil, da se stranka iz ''FOKUS - za Slovenijo s ciljem'' preimenuje v ''FOKUS Marka Lotriča.''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stranka Fokus se je že preimenovala, in sicer v Fokus Marka Lotriča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-fokus-se-je-ze-preimenovala-in-sicer-v-fokus-marka-lotrica/759173|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:NSI SLS FOKUS Skupaj v akcijo LOGO.png|sličica|Logotip zavezništva strank NSi, SLS in FOKUS|220px]]
[[Slika:Nejc Jagodic in Marko Lotrič (Fokus) 2026 (cropped).jpg|sličica|Kandidat Nejc Jagodic (Kranj I) s predsednikom stranke Fokus Markom Lotričem v volilni kavarni, februar 2026|220px]]

FOKUS Marka Lotriča se, kljub prvotno drugačnim napovedim predsednika,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=»Izbira med Golobom in Janšo je kot obesiti se – na hruško ali češnjo« |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kdo-bi-sel-z-janso-kdo-z-golobom-kdo-pa-svojo-pot |access-date=2026-09-28 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; na volitve podal skupaj s strankama [[Nova Slovenija]] in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]]. Kot prva sta močno naklonjenost sodelovanju izrazila predsednika NSi in SLS, [[Jernej Vrtovec]] in [[Tina Bregant]], ki sta se prvič sestala 18. septembra 2025 in se zavzela za sodelovanje, ki bi preprečilo »drobljenje glasov na desni sredini.«&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|newspaper=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-01-07|language=}}&lt;/ref&gt;

Predsedniki treh strank so sporazum o povezovanju podpisali 19. novembra 2025, sledili so tedni pogajanj in usklajevanj razdelitve okrajev. 15. januarja 2026 je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na sejah potrdil glavni odbor SLS in izvršilni odbor Fokusa, 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vse bližje dogovoru o predvolilni koaliciji: Programska sinergija ali servis Janši?|url=https://vecer.com/slovenija/nsi-sls-in-fokus-vse-blizje-dogovoru-o-predvolilni-koaliciji-programska-sinergija-ali-servis-jansi-10400818|website=Večer|date=2025-12-29|accessdate=2026-01-27|language=sl}}&lt;/ref&gt; Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Svet stranke Fokus je celotno skupno kandidatno listo potrdil na seji dne 5. februarja 2026.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019506012307464615|title=Stranka FOKUS @LotricMarko je danes, 5. februarja 2026, v Ljubljani izvedela sejo Izvršilnega odbora in nato še sejo Sveta stranke.|date=2026-02-05|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}&lt;/ref&gt; Slogan zavezništva na volitvah je bil ''Skupaj v akcijo''.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019054929969651734|title=Danes na RadioOgnjisce ob 17. uri - o razvojni koaliciji v pripravah na #volitve in ključnih izzivih države bodo spregovorili predsedniki treh strank|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}&lt;/ref&gt;

{{Podrobno|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}}
Predsednik stranke Marko Lotrič in generalna sekretarka Monika Kirbiš Rojs sta se kandidaturi za poslanca odrekla, saj sta želela dokončati mandat v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Končna kandidatna lista je bila objavljena 10. februarja 2026, dan za tem pa so jo trije predsedniki vložili na DVK.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|date=2026-02-11|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Kandidatov Fokusa je bilo 15, in sicer: sociologinja Lea Furlan, športni psiholog Matej Tušak, svetnik Marko Staroveški, podjetnik Marko Kajzer, vodja sekcije mladih stranke Fokus Nejc Jagodic, svetnik Rok Šimenc, ravnateljica [[Marjeta Šmid]], Martina Žagar, Tinkara Starman, dirigent [[Patrik Greblo]], Anže Plevnik, Tomaž Kostanjevec, Mojca Tovornik, Marija Ivanovska Preskar in Mirko Stopar.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Dogajanje na desnici: Skupna lista NSi+SLS+Fokus sestavljena. Kdo vse bo na njej, koga ne bo?|url=https://vecer.com/slovenija/dogajanje-na-desnici-skupna-lista-nsislsfokus-sestavljena-kdo-vse-bo-na-njej-koga-ne-bo-10402572|website=Večer|date=2026-01-14|accessdate=2026-01-27|language=sl}}&lt;/ref&gt; Največ kandidatov je imel FOKUS v [[1. volilna enota (Slovenija)|gorenjski volilni enoti]], medtem ko v [[8. volilna enota (Slovenija)|ptujski enoti]] svojih kandidatov ni imel.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitvah 22. marca]] je koalicija NSi, SLS, FOKUS z nekaj več kot 9,2 odstotka glasov osvojila devet poslanskih mandatov. Od tega je bilo izvoljenih 7 kandidatov NSi, eden iz SLS, iz Fokusa pa je mandat osvojila [[Marjeta Šmid]], ki je kandidirala v okraju Škofja Loka 1.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=Aleksandra K. Kovač, G. |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |access-date=2026-09-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zavezništvo je po volitvah zavračalo pogovore z relativnim zmagovalcem [[Robert Golob|Robertom Golobom]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=NSi s košarico Svobodi, od tam poziv k spoštovanju volje ljudi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-nsi-nudi-tri-ministrstva-sd-demokratom-in-levici-po-dve.html |access-date=2026-09-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Rezultati volitev ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|-
! Volitve
! Št. glasov
! %
! +/–
! Sedeži
! +/–
! Mesto
! Vlada
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]]
| 109.201
| 9,26
| {{steady}}
| {{Composition bar|1|90|hex=#1961ac}}
| {{steady}}
| 3.{{efn|Nastopila skupaj z NSi in SLS; NSi je prejela 7 mandatov, SLS in FOKUS po en 1 mandat, skupaj 9.}}
| {{yes|Koalicija}}
|}
{{noteslist}}

== Organi stranke ==
*'''Predsednik stranke:''' [[Marko Lotrič]]
*'''Generalna sekretarka:''' [[Monika Kirbiš Rojs]]
*'''Izvršilni odbor:''' 7 članov; Brane Bertoncelj, Janko Heričko, Marko Staroveški, Rok Šimenc, [[Marjeta Šmid]], Matej Tušak
*'''Nadzorni odbor:''' 5 članov; Jernej Bortolato, Ksenija Goričan, Anica Heričko, Simona Laznik, Štefan Lotrič
*'''Svet stranke:''' 21 članov

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{Slovenske politične stranke}}
[[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]]
[[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2025]]
[[Kategorija:FOKUS Marka Lotriča]]</text>
      <sha1>be02qnra84jy68ycaldydcetqx7kiln</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gorovje Alaj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>576539</id>
    <revision>
      <id>6758105</id>
      <parentid>6622263</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T01:50:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758105</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5707" sha1="joc0fyrlrkk8blgnnba20650xkktntz" xml:space="preserve">{{Infopolje Gora
| name= Gorovje Alaj
| native_name={{native name|ky|Алай тоо кыркасы}}
| other_name= 
| etymology= 
| photo= Alai Mountains.jpg
| photo_caption=Gorovje Alaj iz soline Džiptik
| photo_size=
| country= [[Kirgizistan]], [[Tadžikistan]]
| subdivision2_type= Regije
| subdivision2= Batken, Oš
| highest= 
| elevation_m= 5544
| coordinates= 
| range_coordinates= {{coord|39|40|N|72|0|E|type:mountain|format=dms|display=inline,title}}
| range_coordinates_ref=
| length_km=350
| length_orientation= W-S
| length_ref=&lt;ref name=Atlas&gt;{{cite book|script-title=ru:Атлас Кыргызской Республики|trans-title=Atlas of Kyrgyz Republic|publisher=Academy of Sciences of Kyrgyz SSR|language=ru|location=Bishkek|year= 1987|pages= 156}}&lt;/ref&gt;
| width_km= 20 
| width_orientation= N-S 
| width_ref=
| area_km2= 
| geology= 
| orogeny=
| map=Kyrgyzstan
| map_caption= Lega gorovja
}}

'''Gorovje Alaj''' ali '''Alajsko pogorje''' ({{langx|ky|Алай тоо кыркасы}}; {{langx|ru|Алайский хребет}}) je [[gorovje]], ki se razteza od gorovja [[Tjanšan]] v [[Kirgizistan]]u proti zahodu v [[Tadžikistan]]. Je del gorskega sistema [[Pamir]]-Alaj. Poteka približno od vzhoda proti zahodu.&lt;ref name=merzl&gt;{{cite book|url={{Google books|3VznhD-4A_IC|page=377|plainurl=yes}}|year=2002|pages=377–402|title=The Physical Geography of Northern Eurasia|chapter=16 The Mountains of Central Asia and Kazakhstan|author=Irina Merzlyakova|publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-823384-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=burt&gt;{{cite journal|url=http://ginras.ru/struct/21/10/files/B-2000a-E.pdf|journal=Tectonophysics|volume= 319|year=2000|pages=69–92|title=Cenozoic crustal shortening between the Pamir and Tien Shan and a reconstruction of the Pamir–Tien Shan transition zone for the Cretaceous and Palaeogene|author=V.S. Burtman|issue=2|doi=10.1016/S0040-1951(00)00022-6|bibcode=2000Tectp.319...69B }}&lt;/ref&gt; Njegov najvišji vrh je Pik Tandikul ({{langx|ru|пик Тандыкуль}}), ki doseže 5544 m.&lt;ref&gt;Soviet Union military map 1:500.000 J-42-Б&lt;/ref&gt; Tvori južno mejo [[Ferganska dolina|Ferganske doline]], na jugu pa strmo pada v Alajsko dolino.&lt;ref&gt;[http://bse.sci-lib.com/article009650.html Алайский хребет], Great Soviet Encyclopedia&lt;/ref&gt; Južna pobočja verige se izlivajo v reko Kizilsuu ali [[Vakhš (reka)|Vakhš]], pritok [[Amu Darja|Amu Darje]]. Potoki, ki odtekajo severna pobočja pogorja, so pritoki [[Sir Darja|Sir Darje]] in se izlivajo v Fergansko dolino severno od pobočja. Znan vrh je tudi Pik Skobeljeva, 5051 metrov. Evropska pot E007: Taškent – ​​Kokand – Andijan – Oš – Irkeshtam prečka območje preko prelaza Taldik. Gorovje prečka tudi [[Pamirska cesta]].

Zdi se, da nekateri nenatančni viri uporabljajo izraz za celotno južno krivuljo Tjanšana, ki ustreza južni meji Kirgizistana, do severa do pravokotnega podaljška, znanega kot Fergansko pogorje, toda strogo gledano je gorovje Alaj strogo severno od doline Alaj, medtem ko pogorje Trans-Alaj gorovja Pamir leži prav tako južno od te doline, kot tudi pogorje Zarafšan na skrajnem jugozahodu. Pamir-Alaj je skupni izraz za številne gorske sisteme.

== Geologija ==
Gorovje Alaj, ki temelji na svojem genetskem tipu, je [[Horst (geologija)|horst]]-antiklinalna tvorba, ki je nastala med hercinsko [[orogeneza|orogenezo]]. V njegovem zahodnem in osrednjem delu potekajo tektonski [[prelom (geologija)|prelomi]] vzporedno z goro, v vzhodnem delu pa so usmerjeni od juga proti severu. Geološka zgradba območja je zelo zapletena:

*Zahodni in osrednji del je sestavljen iz [[silur|silurskih]], [[Devon (geološka doba)|devonskih]] in [[karbon|karbonskih]] usedlin z debelino od 1500 do 3000 metrov. Sem spadajo [[peščenjak]], kremenčevi in ​​karbonski [[skrilavec|skrilavci]], [[gnajs]], [[dolomit]], [[meljevec]], [[apnenec]], [[porfir]], [[tuf]], [[diabaz]], polimikt in konglomerati na osnovi apnenca.
*V vzhodnem delu so [[jura|jurske]] formacije do 3300 metrov debele, sestavljene iz konglomeratov, gravelitov in argilitov.

Na nekaterih območjih (kot sta gorovje Kiči-Alaj in Kaijndi) so v te plasti vdrti granit, [[granodiorit]] in [[sienit]].

Vznožje (vključno z grebeni in nizkimi gorami, kot so Papan, Otuzadir in Katirantoo) in dna dolin so prekrita s [[sedimentne kamnine|sedimentnimi kamninami]] iz paleogenskega, neogenskega in kvartarnega obdobja, z debelino do 200 metrov. Sem spadajo [[glina]], [[pesek]], [[lapor]], drobni prod in [[morena|morenske]] usedline.

Gorovje Alaj vsebuje nahajališča živega srebra, antimona, železa, boksita, volframa, bizmuta, polimetalov, arzena, premoga in drugih mineralov, od katerih imajo nekateri industrijski pomen.&lt;ref name=geokyr&gt;{{cite encyclopedia|url=https://new.bizdin.kg/media/books/География_Кыргызстана.pdf|title=Алай кырка тоосу|trans-title=Alay Range|encyclopedia=Кыргызстандын Географиясы [Geography of Kyrgyzstan]|pages=27-29|language=ky|year=2004|location=Bishkek|archive-url=https://web.archive.org/web/20211123203418/https://new.bizdin.kg/media/books/%D0%93%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D1%8F_%D0%9A%D1%8B%D1%80%D0%B3%D1%8B%D0%B7%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD%D0%B0.pdf|archive-date=2021-11-23|access-date=2025-03-08|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Alay Mountains}}
* [https://www.sapere.it/enciclopedia/Alaj.html Alay,  De Agostini]
* [https://www.britannica.com/place/Alay-Range Enciklopedija Britanica]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Gore v Tadžikistanu]]
[[Kategorija:Gore v Kirgizistanu]]
[[Kategorija:Pettisočaki]]</text>
      <sha1>joc0fyrlrkk8blgnnba20650xkktntz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hrvati v Sloveniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>581485</id>
    <revision>
      <id>6757968</id>
      <parentid>6757697</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T17:01:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znanstveniki */</comment>
      <origin>6757968</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4919" sha1="q2ji525wnurb1cregdxu6wus74tv9mb" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group            = Hrvati v Sloveniji
| native_name      = Hrvati u Sloveniji
| native_name_lang = hr
| image            = 
| image_caption    = 

| total            = 55 000 
| total_year       = 2011
| total_source     =  &lt;!-- source of total population; may be ''census'' or ''estimate'' --&gt;
| total_ref        =  &lt;!-- references supporting total population --&gt;
| genealogy        = 
| regions          = [[Ljubljana]], [[Maribor]], [[Prekmurje]], [[Bela krajina]], severna [[Istra]], [[Metlika]]

| languages        = [[hrvaščina]], [[slovenščina]]
| philosophies     = 
| religions        = [[katoličani]]
| related_groups   = 
| footnotes        = 
}}
'''Hrvati v Sloveniji''' ({{Jezik-hr|Hrvati u Sloveniji}}) so osebe v [[Slovenija|Sloveniji]] s polnim, delnim ali večinskim hrvaškim poreklom ali osebe, rojene na [[Hrvaška|Hrvaškem]], s stalnim [[prebivališče]]m v Sloveniji.

Nimajo statusa [[narodna manjšina|narodne manjšine]] (kot [[Italijanska manjšina v Sloveniji|Italijani]] in Madžari) ali posebne etnične skupine (kot [[Romi]]), kljub relativno velikemu številu (po popisu 2011 okoli 55.000).&lt;ref&gt;[https://mojahrvatska.vecernji.hr/vijesti/hrvati-u-sloveniji-sve-blize-statusu-nacionalne-manjine-1257171 Hrvati u Sloveniji sve bliže statusu nacionalne manjine] (v hrvaščini) Moja Hrvatska, objavljeno 9. junija 2018.&lt;/ref&gt;

==Število==
Ob popisu leta 1991 se je 52.876 prebivalcev Slovenije izreklo za Hrvate. Po popisu prebivalstva leta 2002 se je za Hrvate izreklo 35.642 prebivalcev Slovenije, za [[materni jezik]] pa je hrvaški jezik izreklo 54.079 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;popisi&quot;&gt;Šircelj, Milivoja. [https://www.stat.si/popis2002/gradivo/2-169.pdf Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenija Popisi 1921-2002] [[Statistični urad Republike Slovenije]], Ljubljana, št. 2, 2003, ISBN 961-239-024-X.&lt;/ref&gt;

Registrski popis prebivalstva Republike Slovenije v letu 2011 ni vključeval zbiranja podatkov o narodni pripadnosti in maternem jeziku prebivalcev Republike Slovenije. Zato ostajajo ocene, da je število prebivalcev hrvaškega porekla v Sloveniji okoli 55.000.

Število opredeljenih Hrvatov na popisih v Sloveniji:&lt;ref name=popisi/&gt;

* 1948: 16.069 (1,15 %)
* 1953: 17.978 (1,23 %)
* 1961: 31.429 (1,97 %)
* 1971: 41.556 (2,47 %)
* 1981: 53.882 (2,93 %)
* 1991: 52.876 (2,76 %)
* 2002: 35.642 (1,81 %)

==Znameniti slovenski Hrvati in Slovenci hrvaškega porekla==
===Umetniki===
*[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] 
*[[Hrvoje Brnčić]], arhitekt
*[[Ivo Brnčić]], pesnik
*[[Dragutin Cifrek]], slikar
*[[Josip Costaperaria]], arhitekt
*[[Marko Crnkovič]], publicist
*[[Marina Gržinić]], filozofinja, novomedijska umetnica in teoretičarka
*[[Alan Hranitelj]], modni oblikovalec, kostumograf
*[[Emil Hrvatin]], gledališki režiser in teoretik, konceptualni umetnik
*[[Aldo Ivančić]], elektronski glasbenik in producent
*[[Slavko Ivančić]], pevec, pianist
*[[Željko Ivanek]], igralec
*[[Neven Korda]], pevec 
*[[Nino Kovačević]] (1944-1994), grafični oblikovalec
*[[Vera Lacić]], sopran
*[[Miljenko Licul]], oblikovalec in arhitekt
*[[Ranko Novak]], oblikovalec
*[[Draga Potočnjak|Drag(ic)a Potočnjak]], igralka
*[[Ivo Spinčić]], arhitekt
*[[Luka Šulić]], violončelist in član [[2Cellos]]
*[[Petar Ugrin]], trobentač

===Športniki (in šahisti)===
*[[Luka Dončić]], košarkar
*[[Saša Dončić]], košarkar
*[[Goran Dragić]], košarkar
*[[Zoran Dragić]], košarkar
*[[Srečko Katanec]], nogometaš
*[[Jakov Fak]], biatlonec
*[[Josip Iličić]], nogometaš
*[[Marijan Kraljević]], košarkar
*[[Robert Kranjec]], smučarski skakalec{{navedi vir}}
*[[Duško Pavasovič|Duško Pavasović]], šahovski velemojster
*[[Rok Petrovič]], alpski smučar
*[[Dijana Ravnikar]], biatlonka
*[[Dražen Sermek]], šahovski velemojster
*[[Damir Skomina]], nogometni sodnik
*[[Slavko Vinčić]], nogometni sodnik

===Politiki===
*[[Damir Črnčec]]
*[[Ivan Mamić]]
*[[Tino Mamić]]
*[[Tomaž Marušič]]
*[[Marušič]] (več oseb iz več družin)
*[[Dragutin Mate]], častnik, vojaški veteran vojske v Sloveniji, vojaški in letalski ataše, diplomat
*[[Gašpar Gašpar Mišič]]
*[[Ciril Ribičič]], pravnik in pesnik
*[[Mitja Ribičič]]
*[[Ivo Vajgl]]
*[[Roko Žarnić]]

=== Znanstveniki ===
*[[Sandra Bašić Hrvatin|Sandra Bašić (-Hrvatin]]), komunikologinja
*[[Bernard Brščič]], ekonomist
*[[Rudi Crnković]], ekonomist
*[[Šime Ivanjko]], pravnik, profesor
*[[Aleksandra Kanjuo Mrčela]], sociologinja 
*[[Neven Borak]], ekonomist in zgodovinar 
*[[Tonči Kuzmanić]], politolog 
*[[Krešimir Petrovič]], sociokineziolog, pravnik in športni psiholog
*[[Olga Vraspir Porenta]]
*[[Pavo Zaninović]], veterinar
*[[Roko Žarnić]], gradbenik

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:Hrvaška diaspora]]
[[Kategorija:Etnične skupnosti v Sloveniji]]
[[Kategorija:Slovenski Hrvati| ]]</text>
      <sha1>q2ji525wnurb1cregdxu6wus74tv9mb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757972</id>
      <parentid>6757968</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T17:14:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Športniki (in šahisti) */</comment>
      <origin>6757972</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5112" sha1="cw1b3kt0onn0w13v089csyj6niqufu8" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group            = Hrvati v Sloveniji
| native_name      = Hrvati u Sloveniji
| native_name_lang = hr
| image            = 
| image_caption    = 

| total            = 55 000 
| total_year       = 2011
| total_source     =  &lt;!-- source of total population; may be ''census'' or ''estimate'' --&gt;
| total_ref        =  &lt;!-- references supporting total population --&gt;
| genealogy        = 
| regions          = [[Ljubljana]], [[Maribor]], [[Prekmurje]], [[Bela krajina]], severna [[Istra]], [[Metlika]]

| languages        = [[hrvaščina]], [[slovenščina]]
| philosophies     = 
| religions        = [[katoličani]]
| related_groups   = 
| footnotes        = 
}}
'''Hrvati v Sloveniji''' ({{Jezik-hr|Hrvati u Sloveniji}}) so osebe v [[Slovenija|Sloveniji]] s polnim, delnim ali večinskim hrvaškim poreklom ali osebe, rojene na [[Hrvaška|Hrvaškem]], s stalnim [[prebivališče]]m v Sloveniji.

Nimajo statusa [[narodna manjšina|narodne manjšine]] (kot [[Italijanska manjšina v Sloveniji|Italijani]] in Madžari) ali posebne etnične skupine (kot [[Romi]]), kljub relativno velikemu številu (po popisu 2011 okoli 55.000).&lt;ref&gt;[https://mojahrvatska.vecernji.hr/vijesti/hrvati-u-sloveniji-sve-blize-statusu-nacionalne-manjine-1257171 Hrvati u Sloveniji sve bliže statusu nacionalne manjine] (v hrvaščini) Moja Hrvatska, objavljeno 9. junija 2018.&lt;/ref&gt;

==Število==
Ob popisu leta 1991 se je 52.876 prebivalcev Slovenije izreklo za Hrvate. Po popisu prebivalstva leta 2002 se je za Hrvate izreklo 35.642 prebivalcev Slovenije, za [[materni jezik]] pa je hrvaški jezik izreklo 54.079 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;popisi&quot;&gt;Šircelj, Milivoja. [https://www.stat.si/popis2002/gradivo/2-169.pdf Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenija Popisi 1921-2002] [[Statistični urad Republike Slovenije]], Ljubljana, št. 2, 2003, ISBN 961-239-024-X.&lt;/ref&gt;

Registrski popis prebivalstva Republike Slovenije v letu 2011 ni vključeval zbiranja podatkov o narodni pripadnosti in maternem jeziku prebivalcev Republike Slovenije. Zato ostajajo ocene, da je število prebivalcev hrvaškega porekla v Sloveniji okoli 55.000.

Število opredeljenih Hrvatov na popisih v Sloveniji:&lt;ref name=popisi/&gt;

* 1948: 16.069 (1,15 %)
* 1953: 17.978 (1,23 %)
* 1961: 31.429 (1,97 %)
* 1971: 41.556 (2,47 %)
* 1981: 53.882 (2,93 %)
* 1991: 52.876 (2,76 %)
* 2002: 35.642 (1,81 %)

==Znameniti slovenski Hrvati in Slovenci hrvaškega porekla==
===Umetniki===
*[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] 
*[[Hrvoje Brnčić]], arhitekt
*[[Ivo Brnčić]], pesnik
*[[Dragutin Cifrek]], slikar
*[[Josip Costaperaria]], arhitekt
*[[Marko Crnkovič]], publicist
*[[Marina Gržinić]], filozofinja, novomedijska umetnica in teoretičarka
*[[Alan Hranitelj]], modni oblikovalec, kostumograf
*[[Emil Hrvatin]], gledališki režiser in teoretik, konceptualni umetnik
*[[Aldo Ivančić]], elektronski glasbenik in producent
*[[Slavko Ivančić]], pevec, pianist
*[[Željko Ivanek]], igralec
*[[Neven Korda]], pevec 
*[[Nino Kovačević]] (1944-1994), grafični oblikovalec
*[[Vera Lacić]], sopran
*[[Miljenko Licul]], oblikovalec in arhitekt
*[[Ranko Novak]], oblikovalec
*[[Draga Potočnjak|Drag(ic)a Potočnjak]], igralka
*[[Ivo Spinčić]], arhitekt
*[[Luka Šulić]], violončelist in član [[2Cellos]]
*[[Petar Ugrin]], trobentač

===Športniki (in šahisti)===
*([[Krešimir Ćosić]], košarkar)
*[[Dubravka Dačić]], košarkarica
*[[Luka Dončić]], košarkar
*[[Saša Dončić]], košarkar
*[[Goran Dragić]], košarkar
*[[Zoran Dragić]], košarkar
*[[Jurica Golemac]], košarkar
*[[Srečko Katanec]], nogometaš
*[[Jakov Fak]], biatlonec
*[[Josip Iličić]], nogometaš
*[[Marijan Kraljević]], košarkar
*[[Robert Kranjec]], smučarski skakalec{{navedi vir}}
*[[Branko Lakovič]], košarkar
*[[Jaka Lakovič]]
*[[Duško Pavasovič|Duško Pavasović]], šahovski velemojster
*[[Rok Petrovič]], alpski smučar
*[[Dijana Ravnikar]], biatlonka
*[[Dražen Sermek]], šahovski velemojster
*[[Damir Skomina]], nogometni sodnik
*[[Slavko Vinčić]], nogometni sodnik

===Politiki===
*[[Damir Črnčec]]
*[[Zmago Jelinčič]]
*[[Jelko Kacin]]
*[[Ivan Mamić]]
*[[Tino Mamić]]
*[[Tomaž Marušič]]
*[[Marušič]] (več oseb iz več družin)
*[[Dragutin Mate]], častnik, vojaški veteran vojske v Sloveniji, vojaški in letalski ataše, diplomat
*[[Gašpar Gašpar Mišič]]
*[[Ciril Ribičič]], pravnik in pesnik
*[[Mitja Ribičič]]
*[[Ivo Vajgl]]
*[[Roko Žarnić]]

=== Znanstveniki ===
*[[Sandra Bašić Hrvatin|Sandra Bašić (-Hrvatin]]), komunikologinja
*[[Bernard Brščič]], ekonomist
*[[Rudi Crnković]], ekonomist
*[[Šime Ivanjko]], pravnik, profesor
*[[Aleksandra Kanjuo Mrčela]], sociologinja 
*[[Neven Borak]], ekonomist in zgodovinar 
*[[Tonči Kuzmanić]], politolog 
*[[Krešimir Petrovič]], sociokineziolog, pravnik in športni psiholog
*[[Olga Vraspir Porenta]]
*[[Pavo Zaninović]], veterinar
*[[Roko Žarnić]], gradbenik

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:Hrvaška diaspora]]
[[Kategorija:Etnične skupnosti v Sloveniji]]
[[Kategorija:Slovenski Hrvati| ]]</text>
      <sha1>cw1b3kt0onn0w13v089csyj6niqufu8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757990</id>
      <parentid>6757972</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:17:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Politiki */ vseh ljudi, katerih pradedi in še nazaj, so (morda) bili Hrvati, pa ne bomo navajali</comment>
      <origin>6757990</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4878" sha1="6bqqbqke1k1qys0t4lj6h11h9ieggdu" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group            = Hrvati v Sloveniji
| native_name      = Hrvati u Sloveniji
| native_name_lang = hr
| image            = 
| image_caption    = 

| total            = 55 000 
| total_year       = 2011
| total_source     =  &lt;!-- source of total population; may be ''census'' or ''estimate'' --&gt;
| total_ref        =  &lt;!-- references supporting total population --&gt;
| genealogy        = 
| regions          = [[Ljubljana]], [[Maribor]], [[Prekmurje]], [[Bela krajina]], severna [[Istra]], [[Metlika]]

| languages        = [[hrvaščina]], [[slovenščina]]
| philosophies     = 
| religions        = [[katoličani]]
| related_groups   = 
| footnotes        = 
}}
'''Hrvati v Sloveniji''' ({{Jezik-hr|Hrvati u Sloveniji}}) so osebe v [[Slovenija|Sloveniji]] s polnim, delnim ali večinskim hrvaškim poreklom ali osebe, rojene na [[Hrvaška|Hrvaškem]], s stalnim [[prebivališče]]m v Sloveniji.

Nimajo statusa [[narodna manjšina|narodne manjšine]] (kot [[Italijanska manjšina v Sloveniji|Italijani]] in Madžari) ali posebne etnične skupine (kot [[Romi]]), kljub relativno velikemu številu (po popisu 2011 okoli 55.000).&lt;ref&gt;[https://mojahrvatska.vecernji.hr/vijesti/hrvati-u-sloveniji-sve-blize-statusu-nacionalne-manjine-1257171 Hrvati u Sloveniji sve bliže statusu nacionalne manjine] (v hrvaščini) Moja Hrvatska, objavljeno 9. junija 2018.&lt;/ref&gt;

==Število==
Ob popisu leta 1991 se je 52.876 prebivalcev Slovenije izreklo za Hrvate. Po popisu prebivalstva leta 2002 se je za Hrvate izreklo 35.642 prebivalcev Slovenije, za [[materni jezik]] pa je hrvaški jezik izreklo 54.079 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;popisi&quot;&gt;Šircelj, Milivoja. [https://www.stat.si/popis2002/gradivo/2-169.pdf Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenija Popisi 1921-2002] [[Statistični urad Republike Slovenije]], Ljubljana, št. 2, 2003, ISBN 961-239-024-X.&lt;/ref&gt;

Registrski popis prebivalstva Republike Slovenije v letu 2011 ni vključeval zbiranja podatkov o narodni pripadnosti in maternem jeziku prebivalcev Republike Slovenije. Zato ostajajo ocene, da je število prebivalcev hrvaškega porekla v Sloveniji okoli 55.000.

Število opredeljenih Hrvatov na popisih v Sloveniji:&lt;ref name=popisi/&gt;

* 1948: 16.069 (1,15 %)
* 1953: 17.978 (1,23 %)
* 1961: 31.429 (1,97 %)
* 1971: 41.556 (2,47 %)
* 1981: 53.882 (2,93 %)
* 1991: 52.876 (2,76 %)
* 2002: 35.642 (1,81 %)

==Znameniti slovenski Hrvati in Slovenci hrvaškega porekla==
===Umetniki===
*[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] 
*[[Hrvoje Brnčić]], arhitekt
*[[Ivo Brnčić]], pesnik
*[[Dragutin Cifrek]], slikar
*[[Josip Costaperaria]], arhitekt
*[[Marko Crnkovič]], publicist
*[[Marina Gržinić]], filozofinja, novomedijska umetnica in teoretičarka
*[[Alan Hranitelj]], modni oblikovalec, kostumograf
*[[Emil Hrvatin]], gledališki režiser in teoretik, konceptualni umetnik
*[[Aldo Ivančić]], elektronski glasbenik in producent
*[[Slavko Ivančić]], pevec, pianist
*[[Željko Ivanek]], igralec
*[[Neven Korda]], pevec 
*[[Nino Kovačević]] (1944-1994), grafični oblikovalec
*[[Vera Lacić]], sopran
*[[Miljenko Licul]], oblikovalec in arhitekt
*[[Ranko Novak]], oblikovalec
*[[Draga Potočnjak|Drag(ic)a Potočnjak]], igralka
*[[Ivo Spinčić]], arhitekt
*[[Luka Šulić]], violončelist in član [[2Cellos]]
*[[Petar Ugrin]], trobentač

===Športniki (in šahisti)===
*([[Krešimir Ćosić]], košarkar)
*[[Dubravka Dačić]], košarkarica
*[[Luka Dončić]], košarkar
*[[Saša Dončić]], košarkar
*[[Goran Dragić]], košarkar
*[[Zoran Dragić]], košarkar
*[[Jurica Golemac]], košarkar
*[[Srečko Katanec]], nogometaš
*[[Jakov Fak]], biatlonec
*[[Josip Iličić]], nogometaš
*[[Marijan Kraljević]], košarkar
*[[Robert Kranjec]], smučarski skakalec{{navedi vir}}
*[[Branko Lakovič]], košarkar
*[[Jaka Lakovič]]
*[[Duško Pavasovič|Duško Pavasović]], šahovski velemojster
*[[Rok Petrovič]], alpski smučar
*[[Dijana Ravnikar]], biatlonka
*[[Dražen Sermek]], šahovski velemojster
*[[Damir Skomina]], nogometni sodnik
*[[Slavko Vinčić]], nogometni sodnik

===Politiki===
*[[Dragutin Mate]], častnik, vojaški veteran vojske v Sloveniji, vojaški in letalski ataše, diplomat
*[[Gašpar Gašpar Mišič]]
*[[Roko Žarnić]]

=== Znanstveniki ===
*[[Sandra Bašić Hrvatin|Sandra Bašić (-Hrvatin]]), komunikologinja
*[[Bernard Brščič]], ekonomist
*[[Rudi Crnković]], ekonomist
*[[Šime Ivanjko]], pravnik, profesor
*[[Aleksandra Kanjuo Mrčela]], sociologinja 
*[[Neven Borak]], ekonomist in zgodovinar 
*[[Tonči Kuzmanić]], politolog 
*[[Krešimir Petrovič]], sociokineziolog, pravnik in športni psiholog
*[[Olga Vraspir Porenta]]
*[[Pavo Zaninović]], veterinar
*[[Roko Žarnić]], gradbenik

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:Hrvaška diaspora]]
[[Kategorija:Etnične skupnosti v Sloveniji]]
[[Kategorija:Slovenski Hrvati| ]]</text>
      <sha1>6bqqbqke1k1qys0t4lj6h11h9ieggdu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757992</id>
      <parentid>6757990</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:18:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znanstveniki */ isti razlog kot prej</comment>
      <origin>6757992</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4742" sha1="e2jyeqse6s3p1macr9o2dh63q9190il" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group            = Hrvati v Sloveniji
| native_name      = Hrvati u Sloveniji
| native_name_lang = hr
| image            = 
| image_caption    = 

| total            = 55 000 
| total_year       = 2011
| total_source     =  &lt;!-- source of total population; may be ''census'' or ''estimate'' --&gt;
| total_ref        =  &lt;!-- references supporting total population --&gt;
| genealogy        = 
| regions          = [[Ljubljana]], [[Maribor]], [[Prekmurje]], [[Bela krajina]], severna [[Istra]], [[Metlika]]

| languages        = [[hrvaščina]], [[slovenščina]]
| philosophies     = 
| religions        = [[katoličani]]
| related_groups   = 
| footnotes        = 
}}
'''Hrvati v Sloveniji''' ({{Jezik-hr|Hrvati u Sloveniji}}) so osebe v [[Slovenija|Sloveniji]] s polnim, delnim ali večinskim hrvaškim poreklom ali osebe, rojene na [[Hrvaška|Hrvaškem]], s stalnim [[prebivališče]]m v Sloveniji.

Nimajo statusa [[narodna manjšina|narodne manjšine]] (kot [[Italijanska manjšina v Sloveniji|Italijani]] in Madžari) ali posebne etnične skupine (kot [[Romi]]), kljub relativno velikemu številu (po popisu 2011 okoli 55.000).&lt;ref&gt;[https://mojahrvatska.vecernji.hr/vijesti/hrvati-u-sloveniji-sve-blize-statusu-nacionalne-manjine-1257171 Hrvati u Sloveniji sve bliže statusu nacionalne manjine] (v hrvaščini) Moja Hrvatska, objavljeno 9. junija 2018.&lt;/ref&gt;

==Število==
Ob popisu leta 1991 se je 52.876 prebivalcev Slovenije izreklo za Hrvate. Po popisu prebivalstva leta 2002 se je za Hrvate izreklo 35.642 prebivalcev Slovenije, za [[materni jezik]] pa je hrvaški jezik izreklo 54.079 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;popisi&quot;&gt;Šircelj, Milivoja. [https://www.stat.si/popis2002/gradivo/2-169.pdf Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenija Popisi 1921-2002] [[Statistični urad Republike Slovenije]], Ljubljana, št. 2, 2003, ISBN 961-239-024-X.&lt;/ref&gt;

Registrski popis prebivalstva Republike Slovenije v letu 2011 ni vključeval zbiranja podatkov o narodni pripadnosti in maternem jeziku prebivalcev Republike Slovenije. Zato ostajajo ocene, da je število prebivalcev hrvaškega porekla v Sloveniji okoli 55.000.

Število opredeljenih Hrvatov na popisih v Sloveniji:&lt;ref name=popisi/&gt;

* 1948: 16.069 (1,15 %)
* 1953: 17.978 (1,23 %)
* 1961: 31.429 (1,97 %)
* 1971: 41.556 (2,47 %)
* 1981: 53.882 (2,93 %)
* 1991: 52.876 (2,76 %)
* 2002: 35.642 (1,81 %)

==Znameniti slovenski Hrvati in Slovenci hrvaškega porekla==
===Umetniki===
*[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] 
*[[Hrvoje Brnčić]], arhitekt
*[[Ivo Brnčić]], pesnik
*[[Dragutin Cifrek]], slikar
*[[Josip Costaperaria]], arhitekt
*[[Marko Crnkovič]], publicist
*[[Marina Gržinić]], filozofinja, novomedijska umetnica in teoretičarka
*[[Alan Hranitelj]], modni oblikovalec, kostumograf
*[[Emil Hrvatin]], gledališki režiser in teoretik, konceptualni umetnik
*[[Aldo Ivančić]], elektronski glasbenik in producent
*[[Slavko Ivančić]], pevec, pianist
*[[Željko Ivanek]], igralec
*[[Neven Korda]], pevec 
*[[Nino Kovačević]] (1944-1994), grafični oblikovalec
*[[Vera Lacić]], sopran
*[[Miljenko Licul]], oblikovalec in arhitekt
*[[Ranko Novak]], oblikovalec
*[[Draga Potočnjak|Drag(ic)a Potočnjak]], igralka
*[[Ivo Spinčić]], arhitekt
*[[Luka Šulić]], violončelist in član [[2Cellos]]
*[[Petar Ugrin]], trobentač

===Športniki (in šahisti)===
*([[Krešimir Ćosić]], košarkar)
*[[Dubravka Dačić]], košarkarica
*[[Luka Dončić]], košarkar
*[[Saša Dončić]], košarkar
*[[Goran Dragić]], košarkar
*[[Zoran Dragić]], košarkar
*[[Jurica Golemac]], košarkar
*[[Srečko Katanec]], nogometaš
*[[Jakov Fak]], biatlonec
*[[Josip Iličić]], nogometaš
*[[Marijan Kraljević]], košarkar
*[[Robert Kranjec]], smučarski skakalec{{navedi vir}}
*[[Branko Lakovič]], košarkar
*[[Jaka Lakovič]]
*[[Duško Pavasovič|Duško Pavasović]], šahovski velemojster
*[[Rok Petrovič]], alpski smučar
*[[Dijana Ravnikar]], biatlonka
*[[Dražen Sermek]], šahovski velemojster
*[[Damir Skomina]], nogometni sodnik
*[[Slavko Vinčić]], nogometni sodnik

===Politiki===
*[[Dragutin Mate]], častnik, vojaški veteran vojske v Sloveniji, vojaški in letalski ataše, diplomat
*[[Gašpar Gašpar Mišič]]
*[[Roko Žarnić]]

=== Znanstveniki ===
*[[Sandra Bašić Hrvatin|Sandra Bašić (-Hrvatin]]), komunikologinja
*[[Rudi Crnković]], ekonomist
*[[Šime Ivanjko]], pravnik, profesor
*[[Aleksandra Kanjuo Mrčela]], sociologinja 
*[[Neven Borak]], ekonomist in zgodovinar 
*[[Tonči Kuzmanić]], politolog 
*[[Olga Vraspir Porenta]]
*[[Pavo Zaninović]], veterinar

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:Hrvaška diaspora]]
[[Kategorija:Etnične skupnosti v Sloveniji]]
[[Kategorija:Slovenski Hrvati| ]]</text>
      <sha1>e2jyeqse6s3p1macr9o2dh63q9190il</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757998</id>
      <parentid>6757992</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:25:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znameniti slovenski Hrvati in Slovenci hrvaškega porekla */ počiščeno</comment>
      <origin>6757998</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4137" sha1="qz3td1obpxixq3mm7m94y55je5ji09o" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group            = Hrvati v Sloveniji
| native_name      = Hrvati u Sloveniji
| native_name_lang = hr
| image            = 
| image_caption    = 

| total            = 55 000 
| total_year       = 2011
| total_source     =  &lt;!-- source of total population; may be ''census'' or ''estimate'' --&gt;
| total_ref        =  &lt;!-- references supporting total population --&gt;
| genealogy        = 
| regions          = [[Ljubljana]], [[Maribor]], [[Prekmurje]], [[Bela krajina]], severna [[Istra]], [[Metlika]]

| languages        = [[hrvaščina]], [[slovenščina]]
| philosophies     = 
| religions        = [[katoličani]]
| related_groups   = 
| footnotes        = 
}}
'''Hrvati v Sloveniji''' ({{Jezik-hr|Hrvati u Sloveniji}}) so osebe v [[Slovenija|Sloveniji]] s polnim, delnim ali večinskim hrvaškim poreklom ali osebe, rojene na [[Hrvaška|Hrvaškem]], s stalnim [[prebivališče]]m v Sloveniji.

Nimajo statusa [[narodna manjšina|narodne manjšine]] (kot [[Italijanska manjšina v Sloveniji|Italijani]] in Madžari) ali posebne etnične skupine (kot [[Romi]]), kljub relativno velikemu številu (po popisu 2011 okoli 55.000).&lt;ref&gt;[https://mojahrvatska.vecernji.hr/vijesti/hrvati-u-sloveniji-sve-blize-statusu-nacionalne-manjine-1257171 Hrvati u Sloveniji sve bliže statusu nacionalne manjine] (v hrvaščini) Moja Hrvatska, objavljeno 9. junija 2018.&lt;/ref&gt;

==Število==
Ob popisu leta 1991 se je 52.876 prebivalcev Slovenije izreklo za Hrvate. Po popisu prebivalstva leta 2002 se je za Hrvate izreklo 35.642 prebivalcev Slovenije, za [[materni jezik]] pa je hrvaški jezik izreklo 54.079 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;popisi&quot;&gt;Šircelj, Milivoja. [https://www.stat.si/popis2002/gradivo/2-169.pdf Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenija Popisi 1921-2002] [[Statistični urad Republike Slovenije]], Ljubljana, št. 2, 2003, ISBN 961-239-024-X.&lt;/ref&gt;

Registrski popis prebivalstva Republike Slovenije v letu 2011 ni vključeval zbiranja podatkov o narodni pripadnosti in maternem jeziku prebivalcev Republike Slovenije. Zato ostajajo ocene, da je število prebivalcev hrvaškega porekla v Sloveniji okoli 55.000.

Število opredeljenih Hrvatov na popisih v Sloveniji:&lt;ref name=popisi/&gt;

* 1948: 16.069 (1,15 %)
* 1953: 17.978 (1,23 %)
* 1961: 31.429 (1,97 %)
* 1971: 41.556 (2,47 %)
* 1981: 53.882 (2,93 %)
* 1991: 52.876 (2,76 %)
* 2002: 35.642 (1,81 %)

==Znameniti slovenski Hrvati ==

=== Umetniki ===
*[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] 
*[[Hrvoje Brnčić]], arhitekt
*[[Ivo Brnčić]], pesnik
*[[Dragutin Cifrek]], slikar
*[[Josip Costaperaria]], arhitekt
*[[Marko Crnkovič]], publicist
*[[Alan Hranitelj]], modni oblikovalec, kostumograf
*[[Emil Hrvatin]], gledališki režiser in teoretik, konceptualni umetnik
*[[Aldo Ivančić]], elektronski glasbenik in producent
*[[Slavko Ivančić]], pevec, pianist
*[[Neven Korda]], pevec 
*[[Nino Kovačević]] (1944-1994), grafični oblikovalec
*[[Vera Lacić]], sopran
*[[Miljenko Licul]], oblikovalec in arhitekt
*[[Ranko Novak]], oblikovalec
*[[Draga Potočnjak|Drag(ic)a Potočnjak]], igralka
*[[Ivo Spinčić]], arhitekt
*[[Luka Šulić]], violončelist in član [[2Cellos]]
*[[Petar Ugrin]], trobentač

===Športniki (in šahisti)===
*[[Dubravka Dačić]], košarkarica
*[[Jurica Golemac]], košarkar
*[[Jakov Fak]], biatlonec
*[[Duško Pavasovič|Duško Pavasović]], šahovski velemojster
*[[Dijana Ravnikar]], biatlonka
*[[Dražen Sermek]], šahovski velemojster

===Politiki===
*[[Dragutin Mate]], častnik, vojaški veteran vojske v Sloveniji, vojaški in letalski ataše, diplomat
*[[Gašpar Gašpar Mišič]]
*[[Roko Žarnić]]

=== Znanstveniki ===
*[[Sandra Bašić Hrvatin|Sandra Bašić (-Hrvatin]]), komunikologinja
*[[Rudi Crnković]], ekonomist
*[[Šime Ivanjko]], pravnik, profesor
*[[Aleksandra Kanjuo Mrčela]], sociologinja 
*[[Neven Borak]], ekonomist in zgodovinar 
*[[Tonči Kuzmanić]], politolog 
*[[Olga Vraspir Porenta]]
*[[Pavo Zaninović]], veterinar

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:Hrvaška diaspora]]
[[Kategorija:Etnične skupnosti v Sloveniji]]
[[Kategorija:Slovenski Hrvati| ]]</text>
      <sha1>qz3td1obpxixq3mm7m94y55je5ji09o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Geografija Bocvane</title>
    <ns>0</ns>
    <id>583237</id>
    <revision>
      <id>6758099</id>
      <parentid>6499212</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T23:54:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758099</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7356" sha1="auy1glc7wtpja4wjuv999xzeuqdmrjj" xml:space="preserve">{{Country geography
 | name              = Bocvana
 | map               = [[File:Botswana Map.jpg|250px]]&lt;br&gt;[[File:LocationBotswana.svg|240px]]
 | map size          = 250px
 | continent         = [[Afrika]]
 | region            = [[Južna Afrika (regija)|Južna Afrika]]
 | coordinates       = {{coord|22|00|S|24|00|E|type:country}}
 | area ranking      = 48.
 | km area           = 581.726
 | percent land      = 97,3
 | percent water     = 2,7
 | borders           = skupaj meje: 4374,15 km&lt;br /&gt;[[Namibija]]: 1544 km &lt;br /&gt;[[Južna Afrika]]: 1969 km&lt;br /&gt;[[Zambija]]:  0,15 km&lt;br /&gt;[[Zimbabve]]: 834 km
 | highest point     = [[Tsodilo]] 1489 m
 | lowest point      = Stičišče reke Limpopo in reke Shashe; 513 m
 | longest river     = 
 | largest lake      = 
}}
[[File:Botswana gweta 01.jpg|thumb|Gweta, Bocvana]]
'''[[Bocvana]]''' je celinska država v južni Afriki, severno od [[Južna Afrika|Južne Afrike]]. Bocvana zavzema površino 581.730 kvadratnih kilometrov, od tega je 566.730 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; kopnega. Bocvana ima skupno dolžino kopenskih meja 4347,15 kilometra, od tega si sestavne meje deli z [[Namibija|Namibijo]] (1544 km), Južno Afriko (1969 km), [[Zimbabve]]jem (834 km) in [[Zambija|Zambijo]] (0,15 km). Velik del prebivalstva Bocvane je skoncentriran v vzhodnem delu države.

Skupna količina sončnega obsevanja je visoka vse leto, čeprav je zima najbolj sončno obdobje. V sušnem obdobju je vsa država vetrovna in prašna.&lt;ref name=&quot;Landsberg&quot;&gt;General Survey of Climatology, Landsberg (ed.),Elsevier, 2001&lt;/ref&gt;

==Podatki o površini==
; Površina:
:* Skupaj: 581.730 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
:**''uvrstitev države na svetu:'' 48. mesto
:* Kopno: 566.730 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
:* Voda: 15.000 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;

== Geografija ==
Dežela je pretežno ravna do rahlo valovita planota, čeprav je nekaj hribovitega območja, kjer se izvaja rudarstvo. Puščava [[Kalahari]] je v osrednjem in jugozahodnem delu. [[Okavangova delta]], ena največjih celinskih delt na svetu, je na severozahodu, [[slana kotlina Makgadikgadi]] pa leži v severno-osrednjem območju. Makgadikgadia je nastala kot zgodnje bivališče primitivnega človeka; to veliko sezonsko mokrišče je sestavljeno iz več velikih sestavnih solin, največje so kotanja Nwetwe, kotanja Sua in kotanja Nxai.&lt;ref&gt;C. Michael Hogan (2008) [http://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=22373&amp;mode=&amp;order=0 ''Makgadikgadi'', Megalithic Portal, ed. A.Burnham] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20231030065111/https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=22373&amp;mode=&amp;order=0 |date=2023-10-30 }}&lt;/ref&gt; Najnižja nadmorska višina Bocvane je na stičišču rek Limpopo in Shashe, na višini 513 m. Najvišja točka je hrib Monalanong, na 1494 m. Država je razdeljena na štiri porečja, ki so zaradi sušnega podnebja včasih nejasna:
*reka [[Cuando|Chobe]] na meji s [[Caprivijev pas|Caprivijevim pasom]] v Namibiji je skupaj z majhnim sosednjim močvirnim območjem del porečja Zambezi;
*večina severnega in osrednjega dela države je del notranjega porečja [[Okavango]];
*najvzhodnejši del države spada v porečje [[Limpopo (reka)|Limpopo]];
*južna in jugozahodna območja, ki sta najbolj suha od vseh, odtekajo po reki Molopo vzdolž južnoafriške meje in reki Nossob skozi Rezervat divjadi Central Kalahari in so tehnično del porečja reke [[Oranje (reka)|Oranje]]. Vendar nobena od teh rek običajno ne teče tako daleč do reke Oranje. (Zadnje zabeleženo sotočje je bilo v osemdesetih letih 19. stoletja.)&lt;ref&gt;Times Comprehensive Atlas, (2007), Times Books, London&lt;/ref&gt;
Razen rek Chobe, Okavango, Boteti in Limpopo večina rek v Bocvani preneha teči v sušnih in zgodnjih deževnih obdobjih.

V Bocvani gozdni pokrov predstavlja približno 27 % celotne površine, kar ustreza 15.254.700 hektarjem (ha) gozda leta 2020, kar je manj kot 18.803.700 hektarjev (ha) leta 1990. Leta 2020 so naravno obnavljajoči se gozdovi pokrivali 15.254.700 hektarjev, od tega je bilo 0 % naravno obnavljajočih se gozdov primarnih (sestavljenih iz avtohtonih drevesnih vrst brez jasno vidnih znakov človekove dejavnosti), približno 11 % gozdnih površin pa je bilo znotraj zavarovanih območij. Za leto 2015 je bilo 24 % gozdnih površin v javni lasti in 76 % v zasebni lasti.&lt;ref&gt;{{Cite book |url=https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/a6e225da-4a31-4e06-818d-ca3aeadfd635/content |title=Terms and Definitions FRA 2025 Forest Resources Assessment, Working Paper 194 |publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations |year=2023}}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Bocvana je polsušna zaradi kratke deževne dobe. Vendar pa ji relativno visoka nadmorska višina in celinska lega dajeta subtropsko podnebje. Država je večino leta oddaljena od zračnih tokov, bogatih z vlago. Sušna sezona traja od aprila do oktobra na jugu in do novembra na severu, kjer je količina padavin višja. Jug države je najbolj izpostavljen hladnim vetrovom v zimskem obdobju (od začetka maja do konca avgusta), ko so povprečne temperature okoli 14 °C. Celotna država ima vroča poletja s povprečnimi temperaturami okoli 26 °C. Število sončnih žarkov je veliko vse leto, čeprav je zima najbolj sončno obdobje. Celotna država je v sušnem obdobju vetrovna in prašna.
&lt;gallery widths=&quot;170&quot; heights=&quot;140&quot; class=&quot;center&quot;&gt;
File:Koppen-Geiger Map BWA present.svg|alt=|Zemljevid Köppnovih podnebnih klasifikacijskih con v Bocvani
File:Botswana sat.png|alt=|Satelitska slika Bocvane
File:Botswana Topography.png|alt=|Zemljevid višine Bocvane
&lt;/gallery&gt;

== Naravne nevarnosti ==
Bocvana je izpostavljena občasnim sušam, sezonski avgustovski vetrovi pa pihajo z zahoda in nosijo pesek in prah, kar lahko ovira vidljivost.

== Okolje ==
[[File:Road landscape.jpg|thumb|Dežni oblaki nad Serowejem januar 2019]]

Trenutni okoljski problemi v Bocvani so prekomerna paša, [[dezertifikacija]] in obstoj le omejenih virov sladke vode.

Raziskave znanstvenikov so pokazale, da običajna praksa prekomerne populacije goveda za spopadanje z izgubami zaradi suše dejansko izčrpava redko biomaso, zaradi česar so ekosistemi bolj ranljivi. Študija okrožja napoveduje, da se bo do leta 2050 cikel blage suše zaradi podnebnih sprememb verjetno skrajšal – 18 mesecev namesto dveh let.&lt;ref&gt;[http://www.scidev.net/en/sub-suharan-africa/news/sub-saharan-africa-news-in-brief-10-22-april-2008.html Sub-Saharan Africa news in brief: 10–22 April 2008 – SciDev.Net&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt;

== Mednarodni sporazumi ==
Bocvana je pogodbenica naslednjih mednarodnih sporazumov: biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, dezertifikacija, ogrožene vrste, nevarni odpadki, pomorsko pravo, organizacija za jedrske poskuse, varstvo ozonske plasti in mokrišča.

== Skrajne točke ==
To je seznam skrajnih točk Bocvane, točk, ki so dlje severno, južno, vzhodno ali zahodno od katere koli druge lokacije.

*Najsevernejša točka – meja z Zambijo na reki Zambezi v okrožju Chobe
*Najvzhodnejša točka – tromeja z Južno Afriko in Zimbabvejem, osrednje okrožje
*Najjužnejša točka – Bokspits, okrožje Kgalagadi
*Najzahodnejša točka – zahodni del meje z Namibijo*
opomba: Bocvana nima najzahodnejše točke, saj zahodni del tvori 22. poldnevnik zemljepisne dolžine vzhodno od Greenwicha.

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Geografija Bocvane]]</text>
      <sha1>auy1glc7wtpja4wjuv999xzeuqdmrjj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Šahovskoj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>583495</id>
    <revision>
      <id>6757955</id>
      <parentid>6725136</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T16:14:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SirFranzPaul</username>
        <id>189873</id>
      </contributor>
      <comment>knez Dimitrij Mihailovič je umrl marca letos - https://www.instagram.com/p/DWosFVJDVvU/</comment>
      <origin>6757955</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17953" sha1="sn1t0uegdsn7p61gkfzt23beiz3hat6" xml:space="preserve">{{Infobox family|name=Šahovskoj|type=[[Knez|Knežja]] [[družina|rodbina]]|coat_of_arms=RU_COA_Shakhovskoy.svg|coat_of_arms_size=200px|parent_family=[[Rurikidi|Rurikoviči]]|country={{Ikonazastave slika|Coat of arms of Russia (XV Century).svg}}[[Velika moskovska kneževina]]&lt;br&gt;{{flag|Rusko carstvo}}&lt;br&gt;{{flag|Ruski imperij}}|etymology=''[[Šah (vladar)|Šah]]''|founded=14. stoletje|founder=[[Konstantin Glebovič Šah|Konstantin Glebovič - Šah]]|current_head=Ivan Dimitrijevič Šahovskoj (r. 1969)|traditions=[[Ruska pravoslavna Cerkev|Rusko pravoslavje]]|titles=[[Seznam jaroslaveljskih knezov|Knez Jaroslavelja]]|styles=Visokost}}

'''Rodbina Šahovskoj''' (''Šahovski, Šemjakini, Šehovskoji''; {{Langx|ru|Шаховской|Šahovskoj}}, {{Langx|uk|Шаховський|Šahovs'kyj}}, {{Langx|fr|Chakhovskoï}}) je [[Rusi|ruska]] [[Seznam ruskih knežjih družin|knežja družina]], ki izvira iz [[Rurik|Rurika]] v 17. kolenu. Trenutno je tudi najstarejša še živeča veja [[Rurikidi|Rurikovičev]], njen vodja pa je od leta 2026 knez Ivan Dimitrijevič Šahovskoj iz druge veje potomcev Andreja Konstantinoviča.

Družina je vključena v [[Žametna knjiga|Žametno knjigo]]&lt;ref&gt;''Н. Новиков.'' Родословная книга князей и дворян Российских и выезжих (Бархатная книга). В 2-х частях. Часть I. Тип: Университетская тип.  1787 г. Род князей Шаховских. стр. 138-149.&lt;/ref&gt;. Opisana je v petem delu rodoslovne knjige gubernij [[Kurska Gubernija|Kurska]], [[Moskovska Gubernija|Moskve]], [[Novgorodska Gubernija|Novgoroda]], [[Pskovska Gubernija|Pskova]], [[Smolenska Gubernija|Smolenska]], [[Sanktpeterburška Gubernija|Sankt Peterburga]], [[Tverska Gubernija|Tverja]] in [[Harkovska Gubernija|Harkova]]. Grb rodbine je omenjen v drugem delu [[Splošni grbovnik plemiških družin Ruskega cesarstva|Splošnega grbovnika plemiških družin Ruskega cesarstva]], kjer je tudi družina sama opisana v drugi rodoslovni knjigi.

== Zgodovina rodbine ==

=== Izvor ===
Izvor rodbine Šahovskoj sega neposredno do smolenskih knezov [[Monomahoviči|Monomahovičev]] ter knezov Kijeva in knezov Jaroslavelja. Knez [[David Fjodorovič]] (1321), sin kneza Fjodorja Rostislavoviča Smolenskega, je v dediščino prejel [[Jaroslavelj|Jaroslavl]]. Njegov sin [[Vasilij Groznooki|Vasilij]]&lt;ref&gt;''Voronov A.A.''  Spaso-Preobrazhensky monastery in the forest // [https://translate.googleusercontent.com/translate_c?depth=1&amp;hl=pt&amp;pto=aue&amp;rurl=translate.google.com&amp;sl=auto&amp;sp=nmt4&amp;tl=en&amp;u=https://unotices.com/book.php%3Fid%3D170582&amp;usg=ALkJrhhQwVqVkzlAZ5AK1KQ1eJSDyQxdZg Monasteries of the Moscow Kremlin .] - &lt;abbr&gt;M&lt;/abbr&gt; .: Publishing house Pravosl. St. Tikhon's humanist. un-ta, 2009 .-- 160 p. -  {{ISBN|978-5-7429-0350-5}}.&lt;/ref&gt; se je poročil s hčerjo [[Ivan I. Moskovski|Ivana I. Moskovskega]] Evdokijo Ivanovno Moskovsko.&lt;ref&gt;''Averyanov K.'' Principality of Moscow under Ivan Kalita (Accession of Koloman. Acquisition of Mozhaisk). - &lt;abbr&gt;M.&lt;/abbr&gt;, p. 36, 1994.&lt;/ref&gt;

[[Konstantin Glebovič Šah|Konstantin Glebovič]], ki si je prisvojil vzdevek ''[[Šah (vladar)|Šah]]'' iz perzijskega kraljevega naziva, je bil najmlajši izmed treh sinov kneza Gleba Vasilijeviča, ki je bil sin Vasilija Groznookega in Evdokije Ivanovne in brat jaroslaveljskega kneza [[Vasilija Vasilijevič Jaroslaveljski|Vasilija Vasilijeviča]]. Konstantin se je sčasoma naselil v [[Moskovska velika kneževina|Veliki moskovski kneževini]], kjer je služil velikemu knezu. Leta 1482 se Konstantin omenja kot [[vojvoda]] v [[Nižni Novgorod|Nižnem Novgorodu]]. S svojima sinovoma Andrejem in Jurijem, ki sta prav tako služila v Moskvi, je ustanovil knežjo rodbino. Mnogi pripadniki rodbine so se imenovali tudi Šemjakini po knezu Aleksandru Andrejeviču Šemjaki, od 17. stoletja pa so se vsi brez izjeme začeli imenovati Šahovskoj.

V 16. stoletju so se Andrejevi potomci razcepili v osem glavnih vej:&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;History of Russian Families. The Princes Shahovskoy. http://www.russianfamily.ru/sh/shakhovskii.html&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Подробнее генеалогическое древо см. например {{navedi splet|author=|date=|url=http://rurik.genealogia.ru/pages/Shah.htm|title=Князья Шаховские|work=Потомки Рюрика|publisher=|accessdate=2010-09-24|lang=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140305163310/http://rurik.genealogia.ru/pages/Shah.htm|archivedate=2014-03-05|deadlink=yes}} или {{navedi splet|author=|date=|url=http://www.rusgenealog.ru/index.php?id=gen_table&amp;table_id=gen_rk_165|title=Князья Шаховские|work=Генеалогия Русской Знати|publisher=|accessdate=2010-09-24|lang=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131021151049/http://rusgenealog.ru/index.php?id=gen_table&amp;table_id=gen_rk_165|archivedate=2013-10-21|deadlink=yes}}&lt;/ref&gt;

{{familytree/start|style=font-size:84%;line-height:100%;align=center;}}
{{familytree|||||||||||||||KonstantinSah|KonstantinSah=[[Konstantin Glebovič Šah|Konstantin Glebovič&lt;br&gt;'''''Šah''''']]|boxstyle_KonstantinSah=background-color: #afa|}}
{{familytree ||||||||||,|-|-|-|-|-|^|-|-|-|-|-|.}}
{{familytree |||||||||AndrejKons| | | | | | | | | |JurijKons|AndrejKons=Andrej&lt;br&gt;Konstantinovič|JurijKons=Jurij&lt;br&gt;Konstantinovič}}
{{familytree |||,|-|-|-|-|-|-|(| | | |,|-|-|-|v|-|-|-|+|-|-|-|.}}
{{familytree |AleksanderAndreDran| | | | | |AleksanderAndreSemj||IvanJur||RomanJur||AleksanderJur||KonsJur|AleksanderAndreDran=Aleksander&lt;br&gt;Andrejevič&lt;br&gt;Dranica|AleksanderAndreSemj=Aleksander&lt;br&gt;Andrejevič&lt;br&gt;Šemjaka|IvanJur=Ivan&lt;br&gt;Jurjevič|RomanJur=Roman Jurjevič|AleksanderJur=Aleksander&lt;br&gt;Jurjevič|KonsJur=Konstantin Jurjevič}}
{{familytree |||!| | |,|-|-|-|+|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|.}}
{{familytree |IvanAle1||AndrejAle||SejmonAndre||FjodorAle||IvanAle2||VasilijAle||GrigorijAle||AleksanderAle|IvanAle1=Ivan&lt;br&gt;Aleksandrovič|AndrejAle=Andrej&lt;br&gt;Aleksandrovič|SejmonAndre=Sejmon&lt;br&gt;Andrejevič|FjodorAle=Fjodor&lt;br&gt;Aleksandrovič&lt;br&gt;'''Začetnik šeste veje'''||boxstyle_FjodorAle=background-color:#eedd82|IvanAle2=Ivan&lt;br&gt;Aleksandrovič&lt;br&gt;'''Začetnik sedme veje'''||boxstyle_IvanAle2=background-color:#eedd82|VasilijAle=Vasilij&lt;br&gt;Aleksandrovič&lt;br&gt;'''Začetnik osme veje'''|boxstyle_VasilijAle=background-color:#eedd82|GrigorijAle=Grigorij&lt;br&gt;Aleksandrovič|AleksanderAle=Aleksander&lt;br&gt;Aleksandrovič}}
{{familytree ||||||!||||!}}
{{familytree ||||||!|||DimitrijAndre|DimitrijAndre=Dimitrij&lt;br&gt;Andrejevič&lt;br&gt;'''Začetnik pete veje'''|boxstyle_DimitrijAndre=background-color:#eedd82}}
{{familytree ||||||)|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.}}
{{familytree |||||MihailAndreVel||DaniloAndre||IvanAndre||PeterAndre||MihailAndreMal|MihailAndreVel=Mihail&lt;br&gt;Andrejevič&lt;br&gt;Veliki|DaniloAndre=Danilo&lt;br&gt;Andrejevič&lt;br&gt;'''Začetnik prve veje'''|boxstyle_DaniloAndre=background-color:#eedd82|IvanAndre=Ivan&lt;br&gt;Andrejevič&lt;br&gt;'''Začetnik druge veje'''|boxstyle_IvanAndre=background-color:#eedd82|PeterAndre=Peter&lt;br&gt;Andrejevič&lt;br&gt;'''Začetnik tretje veje'''|boxstyle_PeterAndre=background-color:#eedd82|MihailAndreMal=Mihail&lt;br&gt;Andrejevič&lt;br&gt;Mali&lt;br&gt;'''Začetnik četrte veje'''|boxstyle_MihailAndreMal=background-color:#eedd82}}
{{familytree ||||||)|-|-|-|.}}
{{familytree |||||FjodorMih||IvanMih|FjodorMih=Fjodor&lt;br&gt;Mihajlovič|IvanMih=Ivan&lt;br&gt;Mihajlovič}}
{{familytree/end}}

=== 15.-19. stoletje ===
Od konca srednjega veka je družina dala številne vojvode, [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavne]] duhovnike, častnike in visoke uradnike. Družina, ki v 15. in 16. stoletju ni imela velikega pomena, je zaradi opričnine [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivana IV. Groznega]] le malo trpela, kljub temu pa je znan primer, ko je med vojaškim pohodom skozi Belorusijo leta 1563 je car Ivan Grozni v sporu s palico ubil kneza Ivana Šahovskega.&lt;ref&gt;''Der zornige Zar'', [[Der Spiegel]], 1/2012 ([http://www.spiegel.de/spiegel/spiegelgeschichte/d-83657748.html online]).&lt;/ref&gt;[[Slika:Семья Ивана Дмитриевича Шаховского. 1880-е гг..jpg|sličica|330x330px|Družinska fotografija Šahovskih iz 1880. let. V sredini je Ivan Fedorovič Šahovskoj, na levi njegov sin Sergej, na desni sinova Nikolaj in Georgij ter hči Natalija. Ob dnu slike sedi Natalija Dmitrijevna Šahovskaja, rojena Ščerbatova.]]
Rodbina Šahovskoj ni pripadala aristokratskemu krogu, ki je prevzel oblast na začetku 17. stoletja, med vladavino [[Vasilij IV. Ruski|Vasilija Šujskega]]. Nasprotno so v osebi vidnega predstavnika [[Grigorij Petrovič Šahovskoj|Grigorija Petroviča Šahovskega]] nastopili proti tej stranki in veliko prispevali k njenemu propadu. Pod prvimi vladarji iz dinastije [[Romanovi|Romanov]] se Šahovskoji niso zelo povzpeli in le redki so dosegli položaje v [[Državna duma|Dumi]].

Knežji status je bil v Rusiji med letoma 1798 in 1888 večkrat potrjen za celotno družino z resolucijami [[Vladajoči senat|vladajočega senata]].

V 18. stoletju so v ospredje prišli Šahovski knezi, ki so začeli zasedati zelo vidne položaje v državni upravi. Knez [[Aleksej Ivanovič Šahovskoj|Aleksej Ivanovič]] je bil senator, general-načelnik in vladar [[Mala Rusija|Male Rusije]] pod [[Ana Ruska|Ano Ivanovno]]. Knez [[Jakov Petrovič Šahovskoj|Jakov Petrovič]] je bil generalni tožilec. V 19. stoletju so iz Šahovskih izšle tudi mnoge izjemne osebnosti. Knez [[Aleksej Ivanovič Šahovskoj (1821)|Aleksej Ivanovič]] je bil junak [[Kavkaška vojna|kavkaške vojne]], knez [[Aleksander Aleksandrovič Šahovskoj|Aleksander Aleksandrovič]] je bil dramatik, knez [[Ivan Leontjevič Šahovskoj|Ivan Leontjevič]] pa član državnega sveta, [[General pehote (Rusija)|general pehote]] in general bojnih enot v času vladavine [[Aleksander I. Ruski|Aleksandra I.]] in [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaja I]].

Leta 1862 se je ruski general [[Mihail Valentinovič Šahovskoj]] (1836–1892) poročil z dedinjo stare bojarske družine [[Glebov-Strešnjev]], ki je izumrla leta 1864. Leta 1864 je nato dosegel združitev imen in grbov ''Šahovskoj-Glebov-Strešnjev'' po načelu prvorojenstva. Od leta 1870 do 1875 je bil [[Gubernija Estonije|guverner Estonije]] in je bil kot tak leta 1875 sprejet v [[estonski viteški red]].&lt;ref&gt;''[[Genealogisches Handbuch der baltischen Ritterschaften]]'', Görlitz 1930, [https://personen.digitale-sammlungen.de//baltlex/Blatt_bsb00000601,00320.html S. 311].&lt;/ref&gt;

=== Po ruski revoluciji ===
Večina članov družine Šahovskoj je med [[Ruska revolucija|rusko revolucijo leta 1917]] pobegnila iz domovine. Danes so mnogi, ki nosijo priimek, potomci kmetov, ki so prevzeli priimek svojih delodajalcev. Iz knežje družine je znanih več&lt;ref&gt;Дмитрий Шаховской: «Служим России одиннадцать веков». http://portal-kultura.ru/svoy/articles/drugie-berega/65465-dmitriy-shakhovskoy-sluzhim-rossii-odinnadtsat-vekov/?print=Y&amp;CODE=65465-dmitriy-shakhovskoy-sluzhim-rossii-odinnadtsat-vekov&lt;/ref&gt; potomcev v [[Francija|Franciji]], [[Italija|Italiji]]&lt;ref&gt;Lili Morani-Helbig: «jugend im abendrot»&lt;/ref&gt; in drugod po svetu, pa tudi potomci po ženski liniji v veji družine [[Derugin]].

V času svojega obstoja so knezi Šahovski znotraj svoje družinske linije oblikovali štiri veja. Četrta veja je v moški liniji izumrla leta 1700. III. Leta 2004 je bila veja še vedno sestavljena iz ene osebe. Prva in druga veja uspevajo v Franciji. Od leta 1955 je vodja rodbine godovinar in profesor na Univerzi v Rennesu [[Dimitrij Mihajlovič Šahovskoj|Dimitrij Šahovskoj]] (rojen 1934).&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://portal-kultura.ru/svoy/articles/drugie-berega/65465-dmitriy-shakhovskoy-sluzhim-rossii-odinnadtsat-vekov/?print=Y&amp;CODE=65465-dmitriy-shakhovskoy-sluzhim-rossii-odinnadtsat-vekov|title=Дмитрий Шаховской: «Служим России одиннадцать веков»|date=14. avgust 2014|accessdate=6. julij 2024|website=portal-kultura.ru|publisher=Jurij|last=Kovalenko}}&lt;/ref&gt; Slednji je leta 2004 prejel rusko državljanstvo.&lt;ref&gt;''Ich möchte als Russin sterben'', [[Sächsische Zeitung]], 2005, ([http://www.sz-online.de/nachrichten/ich-moechte-als-russin-sterben-960437.html online]).&lt;/ref&gt; Na kongresu ruskih plemičev v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]] je dejal:&lt;ref&gt;''Russische Aristokraten wollen ihre Paläste zurück '', [[Iswestija]], 2005, ([http://russlandonline.ru/rupress0020/morenews.php?iditem=406 online] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304072913/http://russlandonline.ru/rupress0020/morenews.php?iditem=406 |date=2016-03-04 }}).&lt;/ref&gt;

{{Citatni blok|text=Pripadamo dinastiji Rurikovskih in smo že enajst stoletij vajeni nekaj narediti za svojo državo.}}

== Grb ==
Grb rodbine Šahovskoj je sestavljen iz treh grbov, grba [[Kijevska kneževina|Kijeva]], grba [[Smolenska kneževina|Smolenska]] in grb [[Jaroslaveljska kneževina|Jaroslavelja]]. Grb obdaja rdeča ponjava vrh katere je nameščen ruski knežji klobuk.

=== Grbopis ===
{{Citatni blok|text=V prvem in tretjem modrem polju kvadriranega ščita (grb Kijeva) je angel v srebrno tkanih oblačilih, ki v desni roki drži gol srebrn meč, v levi pa zlati ščit. V drugem in četrtem srebrnem polju (grb Smolenska) je na zeleni travi črn top, ki je na zlati topovski lafet obrnjen levo, na topu pa je rajska ptica.
Na sredini grba je srčni ščit (grb Jaroslavelja) v zlatem polju katerega stoji na zadnjih nogah črn medved, obrnjen proti levi, in na rami drži zlato sekiro.
Ščit grba se nahaja na knežji ponjavi in je okronan z ruskim knežjim klobukom.}}
{{Več slik
| align = center
| total_width = 300
| image1 = Coat of Arms of Shahovskoy family.png
| caption1 = Celovit grb
| image2 = Coat of arms of Yaroslavl Principality (1857).png
| caption2 = Grb Jaroslaveljske kneževine, ki je hkrati tudi srčni ščit grba rodbine Šahovskoj
}}

== Znameniti člani ==
[[Slika:Shakhovskoy family.jpg|thumb|right|Družinski portret družine Šahovskoj iz zgodnjega 19. stoletja]]
* Grigorji Petrovič Šahovskoj († po letu 1606), vojvoda Putivlja, vodilni podpornik [[Lažni Dimitrij II.|drugega lažnega Dimitrija]]
* [[Jakov Petrovič Šahovskoj]] (1705–1777), ruski senator in minister za pravosodje
* [[Ivan Leontjevič Šahovskoj]] (1776–1860), ruski pehotni general, član cesarskega sveta, predsednik generalnega vojaškega auditorata, 1848 predsednik vojaškega oddelka v cesarskem svetu, načelnik peterburške milice
* Aleksander Aleksandrovič Šahovskoj (1777–1846), ruski tajni svetnik, general Livonskega in Kurlandskega korpusa, inšpektor peterburškega dvornega gledališča
* Knez Fjodor Petrovič Šahovskoj (1796–1829), [[Decemberska vstaja|Decembrist]] (7. veja). V zakonu njegovega sina kneza Dimitrija Fjodoroviča Šakhovskoja 1821-1863) z Natalijo Borisovno Svjatopolk-Scetvertinsko (1824-1906) je bila rojena kneginja Nadežda Dmitrijevna Šahovskaja (1847-1922).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Morani-Helbig|first=Lili|title=Jugend im Abendrot}}&lt;/ref&gt;
* Aleksej Ivanovič Šahovskoj (1812–1894), ruski poveljnik 11. armadnega korpusa
* [[Aleksej Ivanovič Šahovskoj]] (1821–1900), ruski knez, general in zbiralec orožja
* [[Mihail Valentinovič Šahovskoj-Glebov-Strešnjev]] (1836–1892), ruski general, 1870–1875 guverner Estonije
* Knez [[Arkadije Septilici]]-Šahovskoj (1839–1923) stotnik v rusko-turški vojni. babica mu je bila Parašiva Šahovskoj, dedek pa guverner Krima Konstantin [[Septilici]], ki je od [[Katarina Velika|Katarine II.]] in [[Aleksander I. Ruski|Aleksandra I.]] prejel odlikovanja.
* Kneginja Nadežda Dmitrijevna Šahovskaja (1847-1922), znana tudi kot Nadine Helbig. Poročila se je z [[Wolfgang Helbig|Wolfgangom Helbigom]], se preselila v Italijo, kjer njeni potomci še danes živijo in kjer je v [[Rim|Rimu]] imela pomemben literarni salon v vili Lante al Gianicolo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Berg, Ria; Örmä, Simo.|title=&quot;Un salotto famoso in tutta Europa&quot;. Nadine Helbig (1847-1922) a Villa Lante.}}&lt;/ref&gt; Z njo je priimek Šahovskoj izumrl v njeni veji, edina dedinja katere je bila.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Morani-Helbig|first=Lili|title=Jugend im Abendrot}}&lt;/ref&gt;
* [[Sergej Vladimirovič Šahovskoj]] (1852–1894), ruski diplomat, konzul v Ragusi, Bukarešti, Bolgariji, pooblaščenec Rdečega križa v Zakaspijski regiji, guverner Černigova in Estonije, promotor pravoslavne cerkve
* [[Dimitrij Šahovskoj|Knez Dimitrij Ivanovič Šahovskoj]] (1861–1939), liberalni politik, minister [[Začasna ruska vlada|ruske začasne vlade]] (7. veja)
* [[Jevgenija Mihajlovna Šahovskaja]] (1889–1920), pionirka letalstva in prva vojaška letalka

== Sklici ==
&lt;references responsive=&quot;&quot; /&gt;

== Viri ==
* Genealogisches Handbuch des Adels, ''Adelslexikon'' Band XII, Band 125 der Gesamtreihe, C. A. Starke Verlag, Limburg an der Lahn 2001, S. 293–294; &lt;nowiki&gt;ISBN 3-7980-0834-5&lt;/nowiki&gt;
* Gothaischer Hofkalender – Genealogisches Taschenbuch der fürstlichen Häuser, Justus Perthes Gotha 1867, S. 244–245; Fortsetzungen in dieser Reihe bis 1890
* Maximilian Gritzner, K. Heling: J. Siebmacher’s grosses und allgemeines Wappenbuch, I. Band, 3. Abteilung, 3. Teil, C; ''Die Europäischen Fürstengeschlechter nicht Römisch-Kaiserlicher oder Deutsch-bundes-fürstlicher Extraction'', Bauer &amp; Raspe Nürnberg, 1894, S. 238
* Arthur Kleinschmidt: ''Russland’s Geschichte und Politik dargestellt in der Geschichte des russischen hohen Adels.'' Kassel 1877, S. 61–63 u. a.
* Detlev Schwennicke: ''Europäische Stammtafeln. Neue Folge'', Band III.5, ''Seitenverwandte der Rurikiden'', Verlag Vittorio Klostermann Frankfurt/Main 2004, S. 931–944, 946; &lt;nowiki&gt;ISBN 978-3-465-03292-2&lt;/nowiki&gt;
[[Kategorija:Plemiške rodbine v Rusiji]]
[[Kategorija:Ruski plemiči]]
[[Kategorija:Plemiške rodbine v Ukrajini]]
[[Kategorija:Jaroslaveljski knezi]]</text>
      <sha1>sn1t0uegdsn7p61gkfzt23beiz3hat6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Festival Vizije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>584487</id>
    <revision>
      <id>6758079</id>
      <parentid>6447259</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T21:08:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758079</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3603" sha1="jn956widjvju6o449ig55kkdeyzg7fm" xml:space="preserve">{{Kratki opis|slovenski mladinski umetniški festival}}
{{Kratki opis|Slovenski festival}}

'''Festival mladinske kulture Vizije''' je osrednji [[Slovenci|slovenski]] festival, namenjen predstavitvi in spodbujanju mladinske umetniške ustvarjalnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=FESTIVAL VIZIJE – FESTIVAL MLADINSKE KULTURE 2022 {{!}} {{!}} Fotografska zveza Slovenije|url=https://www.fzs-zveza.si/festival-vizije-festival-mladinske-kulture-2022/|accessdate=2025-05-31|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Organizira ga Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD), običajno pa poteka v [[Nova Gorica|Novi Gorici]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|url=https://www.jskd.si/gledalisce-in-lutke/festivali_gledalisce/vizije_gledalisce/vizije_24/uvod_vizije_24.htm|website=www.jskd.si|accessdate=2025-05-31}}&lt;/ref&gt;

Festival Vizije je pomemben dogodek za mlade ustvarjalce, saj jim omogoča predstavitev svojega dela širši in strokovni javnosti.

== Zgodovina ==
Festival Vizije je nastal konec 1980-ih let kot »mladinsko Linhartovo srečanje«, ki je združevalo srednješolske in študentske amaterske gledališke skupine. Sredi 1990-ih let je organizacijo prevzel JSKD, festival pa se je preimenoval v Vizije. Sčasoma se je program razširil in danes vključuje [[gledališče]], [[Lutka|lutke]], [[film]] in [[Fotografija|fotografijo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=O nas – Zveza kulturnih društev Slovenije|url=https://www.zkds.eu/domov/domov/|accessdate=2025-05-31|language=si-SI|last=zkdu1a}}&lt;/ref&gt; Glasbeni del, znan kot Rock Vizije, je bil ukinjen v času [[Pandemija covida-19|pandemije COVID-19]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Motrenje odrskih Vizij {{!}} Radio Študent|url=https://radiostudent.si/kultura/ulicna-kritika/motrenje-odrskih-vizij|website=radiostudent.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Program ==
Festival poteka tri dni in vključuje izbor najboljših mladinskih gledaliških in lutkovnih predstav, kratkih filmov ter fotografskih razstav. Leta 2024 je bilo na festivalu predstavljenih sedem gledaliških in tri lutkovne predstave, 15 kratkih filmov ter razstava 11 mladih fotografov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Z dijaško gledališko predstavo v Novi Gorici začetek festivala Vizije|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/z-dijasko-gledalisko-predstavo-v-novi-gorici-zacetek-festivala-vizije|website=veza.sigledal.org|accessdate=2025-05-31|language=sl}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Gledališke predstave si najprej ogleda strokovna komisija na regijski ravni, ki nato oblikuje izbor za regijska srečanja. Na teh dogodkih predstave spremlja državni selektor, ki izmed njih izbere najboljše za uvrstitev na državno raven festivala Vizije. Pri izboru se ocenjujejo inovativnost, kvaliteta izvedbe, ideja in sporočilnost.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Najboljši ustvarjalci so na zaključnem srečanju nagrajeni z »Vizionarji«,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pred vrati so Vizije, festival mladinske kulture|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/pred-vrati-so-vizije-festival-mladinske-kulture|website=veza.sigledal.org|accessdate=2025-05-31|language=sl|archive-url=https://web.archive.org/web/20210622110556/https://veza.sigledal.org/prispevki/pred-vrati-so-vizije-festival-mladinske-kulture|archive-date=2021-06-22|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; medtem ko avtorji najbolj celovite predstave prejmejo še bon za udeležbo na mednarodnih poletnih gledaliških in filmskih delavnicah.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==

{{sklici}}

[[Kategorija:Festivali v Sloveniji]]</text>
      <sha1>jn956widjvju6o449ig55kkdeyzg7fm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Franz Jalics</title>
    <ns>0</ns>
    <id>586983</id>
    <revision>
      <id>6758093</id>
      <parentid>6719449</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T22:38:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758093</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="75044" sha1="3idl5c5elazeu4u17oy03vig8xgjszp" xml:space="preserve">{{Infobox person
| name               = Franz Jalics
| image              = Franz-Jalics.jpg
| caption            = 
| birth_date         = {{Birth date|1927|11|16|df=y}}
| birth_name         = 
| alias              = 
| birth_place        = [[Budimpešta]], [[Madžarska|Madžarsko]]
| death_date         = {{Death date and age|2021|02|13|1927|11|16|df=y}}
| death_place        = [[Budimpešta]], [[Madžarska|Madžarsko]]
| body_discovered    = 
| education          = 
| occupation         = [[jezuiti|jezuitski]] [[duhovnik]]
| spouse             = 
| partner            = 
| known_for          = Bil [[spiritual]] [[papež Frančišek|papeža Frančiška]]&lt;br&gt;Uvedel nov način [[duhovne vaje|duhovnih vaj]]&lt;br&gt;Deloval med najrevnejšemi v [[Buenos Aires|Buenos Airesu]]&lt;br&gt;Ugrabili in odpeljali so ga v ujetništvo med [[Umazana vojna|Umazano vojno]]
}}
'''Franz Jalics''' (izg.: ''Franc Jálič''; {{lang-de|Franz Jalics}}; {{lang-hu|Jálics Ferenc}}; {{lang-es|Francisco Jalics}}); *[[16. november]] [[1927]] ([[Budimpešta]], [[Madžarsko kraljestvo (1920-1946)|Madžarsko kraljestvo]]) †[[13. februar]] [[2021]] ([[Budimpešta]], [[Madžarska|Madžarsko]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.vaticannews.va/de/welt/news/2021-02/ungarn-jesuit-jalics-gestorben-argentinien-verschleppung-rolle.html|title=Ungarn: Jesuit Jalics gestorben|date=2021-02-13|website=[[Vatican News]]|language=de}}&lt;/ref&gt; je bil [[jezuiti|jezuitski]] [[duhovnik]], [[akademik]] in [[duhovnost|duhovni]] [[pisatelj]] [[Madžari|madžarsko]]-[[Nemci|nemške]] narodnosti.

== Življenjepis ==
=== Družina ===
Franc je potomec znamenite plemiške družine Jálics (izg.: Jálič). Njegov oče je bil Kálmán Jálics (1893–1950), veleposestnik iz [[Gyál]]a,&lt;ref name=&quot;jálicskálmánhalála&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.familysearch.org/ark:/61903/1:1:QRNJ-516Z|title=familysearch.org - polgári anyaköyvek - Budapest,  X. Kerület - halottak - Jálics Kálmán halála}}&lt;/ref&gt; mati pa Izabella r. Fricke (1902–2004) iz vasi [[Ópusztaszer]]-a, ki se je do 1974 imenovala ''Sövényháza''.&lt;ref name=&quot;frickeizabellahalála&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.familysearch.org/ark:/61903/1:1:KRZ3-DM9|title=familysearch.org Cleveland, Cuyahoga, Ohio, United States - halottak - Jálics Kálmánnl Fricke Izabella halála}}&lt;/ref&gt; Očetovi predniki, ki so bili rodom iz današnje [[Ukrajina|Ukrajine]], so prejeli plemiški naslov od [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega cesarja]] [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] 23. novembra 1795.&lt;ref name=&quot;jálicsnemesi&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://archives.hungaricana.hu/hu/libriregii/hu_mnl_ol_a057_58_0173/?list=eyJxdWVyeSI6ICJqXHUwMGUxbGljcyJ9|title=A 57 - Magyar Kancelláriai Levéltár - Libri regii - 58. kötet - 710 - 715. oldal}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;glej Jaličev rodovnik v: {{cite journal |last1=Tötösy de Zepetnek |first1=Steven |title=Records of the Tötösy de Zepetnek Family / A Zepetneki Tötösy család adattára|journal=CLCWeb: Comparative Literature and Culture|orig-year=2010-07-01 |date=2020-09-02 |url=https://docs.lib.purdue.edu/clcweblibrary/totosyrecords |access-date=8 September 2020 |series=Library Series |publisher=Purdue University |language=en, hu |format=PDF |issn=1923-9580}}&lt;/ref&gt;

Franc se je rodil 1927 v Budimpešti kot drugorojenec. Starša sta dala življenje desetim otrokom, od katerih je eden že zgodaj umrl; odraščali pa so na posestvu v [[Gyál]]u. Odločilno vlogo v verskem življenju je imela mati, kar potrjuje sam Franc, ki njeno vlogo omenja ob svoji 90-letnici:
{|
|-
! Ki tanított téged legelőször imádkozni? &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://jezsuitakiado.hu/cikkek/az-egesz-multam-itt-van-velem/|title=Egytől tízig: villáminterjú Jálics Ferenc jezsuitával|publisher=jezsuitakiado.hu|author=Horváth Árpád SJ|place=Budimpešta|language=hu|date=december 2017|accessdate=19. julij 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250803185223/https://jezsuitakiado.hu/cikkek/az-egesz-multam-itt-van-velem/|archive-date=2025-08-03|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! Kdo te je najprej učil moliti?
|-
| &lt;blockquote&gt; „– Édesanyám. Amikor gyerekek voltunk, minden este összegyűltünk a kis házioltárunknál, és együtt elmondtunk egy Miatyánkot, egy Üdvözlégyet… Előtte azonban édesanyánk mindegyikünkkel külön-külön nagyon komolyan elbeszélgetett, hogy volt-e valami engedetlenség az életünkben. Apánk katonatiszt volt, és hát tízen voltunk gyerekek, nagyon fontos volt, hogy szót fogadjunk. Én ezeken az estéken sokat kérdezgettem édesanyámat vallásos dolgokról is, és nagyon sokat tanultam így tőle.”
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»– Moja mama. Ko smo bili otroci, smo se vsak večer zbirali pri našem domačem oltarčku in skupaj zmolili Očenaš in Zdravamarijo ... Pred tem pa se je mama z vsakim od nas posebej zelo resno pogovorila, da bi ugotovila, ali smo storili čez dan kaj narobe. Naš oče je bil vojaški častnik in bilo nas je deset otrok, zato je bilo zelo pomembno, da smo drug drugega poslušali. Med temi večeri sem mamo veliko spraševal o verskih zadevah in se od nje veliko naučil.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Mati je bila dobro podkovana v [[krščanstvo|krščanskem]] nauku, saj se je šolala pri [[nuna|nunah]] Presvetega Srca (de Sacré-Cœur) v [[Budimpešta|Budimpešti]], ki so živele po [[duhovnost]]i svetega [[Ignacij Lojolski|Ignacija]]. Svojih otroških let pa se je Jalič rad spominjal še iz drugih razlogov. 

V času Francovega rojstva je Gyál (kot Szőlősgyál) imel veliko manj hiš, pa veliko več zelenja in vinogradov kot danes. Jaličeva družina je pridelovala daleč naokoli priznano vino v lastnem vinogradu, ki ga je zasadil še Francov prednik Géza Jálics, ki je dal sezidati tudi prostorno graščino z urejenim parkom in kletjo. Franc se je najrajši spominjal svojih številnih bratov in sester, s katerimi se je v otroštvu lahko brezskrbno igral: 
{|
|-
! Jálics Ferenc gyermekkora&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://gyal.hu/elhunyt-jalics-ferenc-a-papa-gyali-neveloje/|title= Elhunyt Jálics Ferenc, a pápa gyáli nevelője|publisher=Gyáli Polgármesteri Hivatal|author= Kiss Gábor &amp; Vecsési Honismereti Kör|place=Gyál|language=hu|date=10. marec 2021 |accessdate=14. julij 2025}}&lt;/ref&gt;
! Otroštvo Franca Jaliča
|-
| &lt;blockquote&gt; „Tízen voltunk testvérek, én vagyok a második. Nagyon örültem a testvéreimnek, ahogy jöttek sorban, és hogy sokan voltunk. Apámnak volt egy gazdasága, benne egy szép kastély és egy park, és az nekünk egy paradicsom volt. Rengeteget tudtunk játszani, volt egy nagy medence, amiben nyáron úszkálhattunk. Nagyon szép gyerekkorom volt, és hogy ennyien együtt lehettünk, azt hiszem, ez nagyon szép volt.”
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Bilo nas je deset bratov in sester; jaz sem drugi. Bil sem zelo vesel svojih bratov in sester, saj so prihajali zaporedoma in da nas je bilo veliko. Moj oče je imel kmetijo s čudovitim gradom in parkom, in to je bil za nas raj. Lahko smo se veliko igrali, bil je velik bajer, v katerem smo se lahko poleti kopali. Imel sem zelo lepo otroštvo in mislim, da je bilo najlepše prav to, da nas je bilo toliko skupaj.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Šolanje in poklic ===
Na očetovo željo je že zgodaj v [[Kőszeg]]u vstopil v vojaško šolo, nadaljeval v od madžarskih oblasti zasedenem [[Târgu Mureș|Moriškem Novem trgu]] in postal [[častnik|častniški]] pripravnik. Proti koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so ga kot sedemnajstletnika poslali v [[Nürnberg]], kjer je reševal ranjence zaradi [[zavezniki|zavezniškega]] bombardiranja. Prelomni trenutek v njegovem življenju je nastopil ravno med zračnimi napadi, ko ga je v kletnem zaklonišču obšla smrtna groza in občutek popolne nemoči: &quot;Kar sem doživel tam, mi je popolnoma spremenilo življenje; spoznal sem namreč, da ima življenje globlji pomen, celo neodvisen od smrti. To je postalo merilo vsega in kompas mojega življenja.&quot;&lt;ref name=&quot;Szilárd&quot;&gt;{{navedi splet |title=„Istent szemlélni mindenben”: Jálics Ferenc halála |url=https://jezsuita.hu/istent-szemlelni-mindenben-94-eves-koraban-elhunyt-jalics-ferenc-jezsuita/ |work=Jezsuiták |date=2021-02-13 |accessdate=2022-12-20 |language=hu |first=Szőnyi |last=Szilárd}}&lt;/ref&gt;

Med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] je njegova družina morala pobegniti z domačega ognjišča. Po vrnitvi so ugotovili, da so [[Sovjetska zveza|sovjetski]] osvoboditelji vse izropali in uničili, njegovega očeta pa so pozneje tudi zastrupili. Njegova mati in osem bratov in sester so se vrnili takorekoč brez vsega in v cunjah. Zbrali so se v grajski kleti in molili zlasti za tiste, ki so jih oropali ter jim umorili očeta. Vsem so želeli le dobro in jim vse odpuščali. Zahvaljujoč taki odpuščajoči ljubezni Franc nikoli ni čutil zamere do svojih sovražnikov in je kmalu začutil duhovni poklic.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://meditacionypsicologia.com/grandes-autores/franz-jalics-una-historia-increible/|title= Franz Jalics - Una historia increible |publisher=Grandes autores|author=|place=Buenos Aires|language=es|date= |accessdate=10. junij 2025}}&lt;/ref&gt;

1946 se je tudi on vrnil na Madžarsko, kjer je diplomiral; oče ni več nasprotoval in tako je 1947 lahko vstopil v [[Družba Jezusova|Družbo Jezusovo]]. Dve leti pozneje je morala pod [[komunizem|komunističnim]] pritiskom cela družina zapustiti državo; izselil se je tudi on in predstojniki so mu omogočili nadaljevanje študija s številnimi drugimi mladimi [[jezuiti]]. [[Filozofija|Filozofijo]] je študiral v [[Nemčija|Nemčiji]] in [[Belgija|Belgiji]]. Od 1950 je študiral jezike in književnost v Pullachu im Isartal blizu [[München|Münchna]]. 1954 je [[diploma|diplomiral]] iz [[filozofija|filozofije]] na [[Belgija|belgijski]] ''Katoliški univerzi v [[Leuven]]u'', nato pa je opravil dvoletno prakso na jezuitski srednji šoli v Monsu v južni Belgiji.&lt;ref name=&quot;gries&quot;/&gt;&lt;ref&gt;[https://www.indcatholicnews.com/news/41548 Obituary], indcatholicnews.com; accessed 16 February 2021.&lt;/ref&gt;

== Delovanje ==
1956 so ga poslali predstojniki v [[Čile]]; naslednje leto je nadaljeval študij [[teologija|bogoslovja]] v [[Buenos Aires|Buenos Airesu]], kjer je 1959 prejel [[duhovniško posvečenje]]; nato je v [[Argentina|Argentini]] postal [[teologija|bogoslovni]] [[akademik|profesor]] ter [[spiritual]] mladih jezuitov. 

Leto dni je preživel v [[Kordova, Argentina|Argentinski Kordovi]], nato pa je na jezuitski teološki fakulteti v [[San Miguel, Argentina|San Miguelu]] poučeval [[dogmatika|dogmatiko]] in [[osnovna teologija|osnovno teologijo]]. 1963 je postal [[spiritual]] tamkajšnjih jezuitskih študentov, vključno s Jorgejem Mariom Bergogliom, ki je 2013 postal [[papež Frančišek]]. V tem času je začel dajati tudi tečaje [[duhovne vaje|duhovnih vaj]]. 1966 je [[doktorat|doktoriral]] iz bogoslovja; začel je poučevati na Katoliškima univerzama v Salvadorju in Buenos Airesu. Svoje prve knjige: ''Vera naših bratov'', ''Učenje molitve'' in ''Razvijanje svoje vere'' je takrat napisal v španščini.

Jaličevo [[inovacija|inovatorstvo]] na področju [[duhovnost]]i je ob njegovem pogrebu v [[Budimpešta|Budimpešti]] omenil tudi njegov sobrat, prijatelj in učenec-učitelj premišljevalne [[molitev|molitve]] [[Péter Mustó]]. „Oče Feri“ je namreč že kot mlad [[akademik|profesor]] [[teologija|teologije]] in [[spiritual]] [[duhovnik|duhovniških]] pripravnikov že sredi 20. stoletja v [[Buenos Aires]]u razmišljal o novih poteh, ki bi mladim pomagele k uvajanju v molitveno življenje. Obnovo je iskal podobno kot [[papež Janez XXIII.]] z [[aggiornamento]]m (=podanašnjenjem). S svojim sobratom in prijateljem [[Orlando Yorio|Orlandom Yorijem]] sta preizkušala različne oblike molitve in iskala, kateri način bi bil za mlade in maloverne današnjega časa najprikladnješi.

Njegov takratni provincialni predstojnik, oče Mario Bergoglio – poznejši [[papež Frančišek]] – je menil, da je način molitve očeta Jaliča – povezan z nekaterimi pozitivnimi prvinami [[osvobodilna teologija|osvobodilne teologije]] – nevaren; kljub hudim nasprotovanjem se je vendarle pokazal za ustreznega ter je iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]] dosegel tudi [[Evropa|Evropo]]; Jalič ga je namreč prvotno namenil dvomljivcem in iskalcem smisla življenja. Sredi različnih mnenj in kriz je bilo treba Boga iskati še bolj pozorno; poleg iskanja in doživljanja Božje bližine pa sta dajala velik pomen zlasti  medsebojnemu poslušanju in razumevanju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magyarkurir.hu/megszentelt-elet/hala-egy-beteljesedett-eletert-eltemettek-jalics-ferencet-szemlelodo-ima-tanitomesteret|title= Hála egy beteljesedett életért – Eltemették Jálics Ferencet, a szemlélődő ima tanítómesterét|publisher= Magyar Kurír |author=|place=|language=hu|date=13. junij 2021|accessdate=19. julij 2025}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje v barakarskem naselju ===
[[File:Bajo Flores, 1971.jpg |thumb|240px|right |&lt;center&gt;Del [[prestolnica|prestolniškega]] [[barakarsko naselje|barakarskega naselja]] „[[Bajo Flores]]” leta [[1971]] ]]&lt;/center&gt;

1974 se je z [[jezuiti|jezuitskima]] tovarišema [[Orlando Yorio|Orlandom Jorijem]] in [[Luis Dourrón|Luisom Dourrónom]] preselil v barakarsko naselje &quot;Bajo Flores&quot;, da bi delil življenje z najrevnejšimi. Ta korak so storili z dovoljenjem svojih nadrejenih, ki sta bila takratni buenosaireški [[nadškof]] [[Juan Carlos Aramburu]] in jezuitski [[provincijal]] [[papež Frančišek|Jorge Mario Bergoglio]]. 

Ko so se decembra 1975 pojavila obrekovanja, da duhovnika sodelujeta s [[komunizem|komunističnimi]] [[gverila|gverilci]], sta zaprosila svojega [[provincijal]]a [[papež Frančišek|Bergolja]], naj oblast prepriča o nasprotnem.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|hrsg=[[Daily Mail]]|titel=Special report: The damning documents that show new Pope DID betray tortured priests to the junta |url=http://www.dailymail.co.uk/news/article-2294580/Special-report-The-damning-documents-new-Pope-DID-betray-tortured-priests-junta.html#ixzz2NvppAX7S|autor=Sharon Churcher, Tom Worden|datum=2013-03-16|zugriff=2013-06-18}}&lt;/ref&gt; Po Bergoljevem poročilu je prišlo na dan, da so vsi trije na vojaškem seznamu iskanih oseb. Zato jim je postavil ultimat: naj zapustijo revno [[barakarsko naselje]] in se preselijo v [[jezuiti|jezuitsko]] redovno skupnost.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|werk=[[Domradio]]|titel=Der neue Papst in Zeiten der Militärdiktatur: „Er hat mit der Junta verhandelt“|url=http://www.domradio.de/themen/papst-franziskus/2013-03-15/der-neue-papst-zeiten-der-militaerdiktatur|autor=Eckhard Bieger|datum=2013-03-15|abruf=2021-02-14}}&lt;/ref&gt; Nato so zaprosili za odpustitev iz [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], kar je bilo za Jorija in Durona sprejeto 19. marca 1976. Ker pa je Jalič napravil že ''večne [[redovne zaobljube|zaobljube]]'', je bila njegova prošnja zavrnjena.&lt;ref&gt;Sergio Rubin, Francesca Ambrogetti: ''El Jesuita. Conversaciones con el cardenal Jorge Bergoglio, sj.'' Vergara &amp; Riba, 2010, ISBN 950-15-2450-7.&lt;/ref&gt; Po tem jih ni hotel sprejeti noben škof [[Buenos Aires|prestolniškega]] območja. Bergoglio je o zadevi kasneje razpravljal z ravnateljem katoliškega bogočastja (''Culto Católico de la Cancillería'') [[Anselmo Orcoyen|Anzelmom Orcoyenom]].&lt;ref&gt;Horacio Verbitsky: ''El silencio'', S. 111&lt;/ref&gt;.&lt;ref&gt;[http://i.dailymail.co.uk/i/pix/2013/03/16/article-2294580-18B918CC000005DC-484_634x536.jpg Notiz von Anselmo Orcoyen], abgerufen am 18. Februar 2021.&lt;/ref&gt; 24. marca 1976 pa je [[vojaška hunta]] izvedla [[državni udar]], za katerega menijo, da je bil eden najmračnejših dogodkov v zgodovini [[Argentina|Argentine]] in ena najkrvavejših med [[diktatura]]mi [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://aprende-historia.com/el-golpe-militar-en-argentina-en-1976-claves-causas-y-consecuencias/|title= El golpe militar en Argentina en 1976: Claves, causas y consecuencias |publisher=Aprende historia|author=General|place=Buenos Aires|language=es|date=2024 |accessdate=4. avgust 2025}}&lt;/ref&gt;

=== Ugrabitev in Jezusova molitev ===

[[File:ESMA 2.JPG|thumb|240px|right|&lt;center&gt;V tej krasni palači sta bila zaprta pol leta [[jezuiti|jezuita]] [[Franz Jalics|Jalič]] in Jorio&lt;ref&gt;ESMA, Escuela de Mecánica de la Armada. Centro Clandestino de Detención (CCD) entre 1976-1983. Buenos Aires. Argentina./ESMA, Šola za mehanike mornarice. Tajni center za pridržanje (CCD) od 1976 do 1983. Buenos Aires, Argentina.&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;

Maja 1976 so [[politična desnica|desničarji]] izvedli [[državni udar]]. Kljub Bergoljevemu opozorilu, da morajo nemudoma zapustiti barakarsko naselje in nepričakovani razpustitvi skupnosti - sta se Jalič in Jorio zaradi nujnih dejavnosti obotavljala. Medtem so ju ugrabili marinci: Franca kot domnevnega [[Rusi|ruskega]] [[vohun]]a - ker je bil iz [[Budimpešta|Budimpešte]] - njegovi predniki pa iz [[Ukrajina|Ukrajine]] v takratni [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] -, Orlanda pa kot levičarskega [[terorizem|terorista]]. Po petih dneh so sicer ugotovili, da nista izvajala nobenih nasilnih protivladnih dejavnosti in jima obljubili izpustitev, vendar so ju pridržali še več kot pet mesecev z zvezanimi udi in vrečami čez glavo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hvg.hu/elet/20210213_Meghalt_Jalics_Ferenc_szerzetes_aki_Ferenc_papa_lelkivezetoje_is_volt|title= Meghalt Jálics Ferenc szerzetes, aki Ferenc pápa lelkivezetője is volt|publisher=hvg.hu|author=|place=Budimpešta|language=hu|date=13. februar 2021|accessdate=10. junij 2025}}&lt;/ref&gt;

[[Franz Jalics|Jaliča]] je torej 23. maja 1976 skupaj z njegovim spremljevalcem [[Orlando Yorio|Jorijem]] in s šestimi drugimi farnimi sodelavci ugrabilo 300 do zob oboroženih vojakov. Zakrili so mu oči s kapuco, mu roke zvezali na hrbtu in ga vrgli na tla, da se je skoraj zadušil in se potem komaj premikal. Po petih dneh preživetih v tem mučnem položaju so ga odpeljali v hišo, kjer so mu zvezali roke spredaj, da bi se lažje gibal. Ostala sta sama in so jima ugrabitelji ter mučitelji rekli, da so se prepričali o njuni nedolžnosti in da ju bodo konec tedna izpustili, do česar pa ni prišlo. Teden se je začenjal poln tesnobe in strahu, a proti soboti se je zbujalo upanje – ki pa se ni nikoli uresničilo. Skozi pet mesecev sta ostala vklenjena in oslepljena med jokom in obupom, a sta vendar molila zlasti za ugrabitelje, pa tudi premišljevala o smislu življenja. Drugih svojih ugrabljenih sodelavcev pa nista nikoli več videla, ker so &quot;izginili&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://meditacionypsicologia.com/grandes-autores/franz-jalics-una-historia-increible/|title= Franz Jalics - Una historia increible |publisher=Grandes autores|author=|place=Buenos Aires|language=es|date= |accessdate=10. junij 2025}}&lt;/ref&gt;

To obdobje je odločilno vplivalo na Jalicsevo nadaljnje življenje: tukajšnje izkušnje so ga spodbudile na razvoj premišljevalnih duhovnih vaj, ki so od takrat postale vir povezanosti z Bogom za cele rodove: »Že leta molimo ''[[Jezus Kristus|Jezusovo]] [[molitev]]''. Zdaj, v teh petih mesecih, sem lahko preizkusil, kaj v praksi pomeni ne obupati v tako ranljivih razmerah, ampak biti pozoren na Božjo navzočnost.« Pozneje sta zvedela, da sta od šest tisoč ljudi, ki so jih takrat odpeljali &quot;odredi smrti&quot;, preživela le onadva; Jalič pripisuje svojo rešitev prav tej stalni molitvi in vdanosti v Božjo voljo. 

Med opravljanjem [[Karitas|karitativne]] dejavnosti v najrevnejši [[Buenos Aires|buenosaireški]] soseski 1976 med [[Umazana vojna|Umazano vojno]] so namreč [[Franz Jalics|Fanca Jaliča]] in [[Orlando Yorio|Orlanda Jorija]] 23. maja 1976 ugrabili pripadniki [[vojna mornarica|mornarice]], ju odpeljali v neznano smer in ju imeli ujeta skoraj pol leta. Pisno je bil o tem obveščen tudi jezuitski vrhovni predstojnik v [[Rim]]u, general [[Pedro Arrupe]]. Jaličeva sodelavca sta bila tik pred tragičnimi dogodki izgnana iz reda in tudi zapustila [[Družba Jezusova|Družbo Jezusovo]]. Ker sta bila sedaj prepuščena sama sebi in nevarnim razmeram, ju je skušal rešiti kljub neugodnemu predstojnikovemu poročilu o njima [[salezijanci|salezijanski]] škof [[Miguel Raspanti|Raspanti]]&lt;ref&gt;''Miguel Raspanti [[salezijanci|SDB]]'' (*31. maj 1904 Argentinska Kordova; †18. februar 1991 Córdoba) je bil argentinski škof v novoustanovljeni škofiji Morón.&lt;/ref&gt;, ki je kljub tveganju skril takorekoč pod svoj plašč že nekaj duhovnikov. Tam se jih [[vojaška hunta|huntini]] izsledniki niso upali iskati; ni mu pa tega uspelo z Jaličem in Jorijem, ker so ju ugrabili že 23. maja. Ta škof je bil do vseh duhovnikov in pastoralnih delavcev, tudi do tistih, ki se zaradi bolj svobodomiselnih pogledov z njimi ni stinjal, kot koklja, ki zavaruje svoja piščeta s svojimi perutmi ne glede na njihovo barvo. Glede jezuitov pri tem ni bil uspešen, ker so ga marinci prehiteli.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.jornada.com.mx/2013/03/14/opinion/012a1pol|title= Cinco nuevos testimonios sobre Bergoglio en 1976|publisher=La Jornada|author= Horacio Verbitsky |place=Buenos Aires|language=es|date=14. marec 2013 |accessdate=20. julij 2025}}&lt;/ref&gt;

Joria je po daljšem času sprejel neki [[Južna Amerika|južnoameriški]] [[škof]], Jalič pa je kot &quot;clericus vagus&quot; brez inkardinacije bil prisiljen iskati zavetja pri rodni sestri Mariji v [[Cleveland]]u v [[ZDA]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.jornada.com.mx/2013/03/14/opinion/012a1pol|title= Cinco nuevos testimonios sobre Bergoglio en 1976|publisher=La Jornada|author= Horacio Verbitsky |place=Buenos Aires|language=es|date=14. marec 2013 |accessdate=20. julij 2025}}&lt;/ref&gt;
Pozneje jima je bila ponujena možnost vrnitve, ki pa je Jorio in Duron nista izkoristila.

=== Sodelovanje in obžalovanje ===
Ko je bil 2005 izvoljen za [[papež Benedikt XVI.|papeža Benedikt XVI.]], so [[občilo|občila]] postavljala vprašanje o njegovem članstvu v [[Hitlerjugend]]u; podobno 2013 – ko je bil izvoljen za [[papež Frančišek|papeža Frančišek]] – glede njegove vloge za časa vladanja [[vojaška hunta|vojaške hunte]]. Po poročanju [[BBC Mundo |BBC Munda]] so se tovrstne obtožbe zaradi njegovega odnosa do takratne [[diktatura|diktature]], ki jo je sprva vodil [[general]] [[Jorge Videla]], okrepile, ko ga je argentinski časopis ''Página 12'' leta 2010 obtožil sodelovanja s takratnimi oblastmi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mqh02.wordpress.com/2013/03/17/que-hizo-bergoglio-durante-la-dictadura/|title= Jorge Bergoglio y la sombra del gobierno militar|publisher=BBC News, Mundo|author=Veronica Smink|place=Buenos Aires|language=es|date=14. marec 2013 |accessdate=21. julij 2025}}&lt;/ref&gt;

Bergolju je prvi očital povezavo z argentinsko diktaturo že leta 1999 časnikar [[Horacio Verbitsky|Verbitsky]] v vrsti člankov, ki jih je pozneje zbral v knjigi ''&quot;[[El Silencio]]&quot; (&quot;Tišina&quot;)'' in sicer v zvezi z obtožbo, da ni storil vsega, kar je bilo v njegovi moči, da bi ugrabljenima duhovnikoma - urugvajskemu [[Orlando Yorio |Joriju]] in madžarskemu [[Franz Jalics|Jaliču]] – pomagal k rešitvi iz ujetništva. 2005 je Verbitsky objavil v [[španščina|španščini]] to sporno knjigo, ki povzema njegovo raziskavo odnosov med [[Argentina|argentinsko]] [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvijo]] in [[vojaška hunta|vojaško hunto]] v letih 1976 do 1983 (po nekaterih do 1982). Sam naslov je dvoumen: najprej pomeni ime otoka, na katerem so bili zlostavljani preganjanci v tem obdobju; v prenesenem smislu pa se nanaša na &quot;tišino&quot;, ki je glede teh hudodelstev vladala v najvišjih argentinskih cerkvenih krogih, vključno s takratnim [[kardinal]]om in buenosaireškim nadškofom [[Juan Carlos Aramburu|Aramburujem]], kakor tudi z [[jezuiti|jezuitskim]] [[provincijal]]om [[papež Frančišek|Bergoljem]]. 

Knjiga objavlja tudi pismo iz leta 1979, ki ga je na Bergolja naslovil takratni tajnik za bogoslužje [[Anselmo Orcoyen]]; v njem navaja, da mu je podatke o duhovniku [[Franz Jalics|Franciscu Jálicsu]] – »razkrojne dejavnosti« in »sumljivih gverilskih stikov« – posredoval Bergoglio sam. Ta listina sicer ne potrjuje kardinalovih dejanj v zvezi z ugrabitvami, vendar beleži njegovo „glasno razmišljanje o zadevnih duhovnikih“. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://aristeguinoticias.com/1303/mundo/el-libro-que-revelo-la-conexion-de-bergoglio-con-la-dictadura-militar-argentina/|title=‘El Silencio’. El libro que reveló la conexión de Bergoglio con la dictadura militar argentina |publisher=Aristegui Noticias|author= Horacio Verbitsky |place=Buenos Aires|language=es|date=13. marec 2013 |accessdate=21. julij 2025}}&lt;/ref&gt;

Bergoglio po nekaterih virih 1976 torej ni le podpiral [[vojaška hunta|vojaške hunte]], temveč je imel z njo tudi neposredno povezavo, kar je privedlo do prijetij, zapiranj, mučenj in izginotij katoliških duhovnikov in laikov – zagovornikov [[osvobodilna teologija|osvobodilne teologije]]. Medtem ko sta bila duhovnika [[Franz Jalics|Francisco Jalics]] in [[Orlando Yorio]] pet mesecev pozneje izpuščena, je šest drugih z njihovo župnijo povezanih sodelavcev kratkomalo &quot;izginilo&quot;. V zvezi s temi dogodki je 2005 [[varuh človekovih pravic|varuhinja človekovih pravic]] [[Myriam Bregman]] vložila kazensko ovadbo zoper kardinala Bergolja zaradi suma o povezanosti z ugrabitvijo jezuitskih duhovnikov; nekaj let pozneje pa so ga tudi preživeli obtožili sokrivde pri ugrabitvi duhovnikov ter šestih pogrešanih faranov, med katerimi so bili štirje veroučitelji.&lt;ref&gt;Mundo, 8. november 2010&lt;/ref&gt; Po izpustitvi je tudi Yorio obtožil Bergoglia, da je njih osmero izročil odredom smrti; medtem ko Jalics obtožbe iz samote nemškega [[samostan]]a ni želel komentirati. &lt;ref&gt;Associated Press, 13. marec 2013.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.lacasademitia.es/articulo/politica/quien-es-papa-francisco-jorge-mario-bergoglio-guerra-sucia-argentina-michael-chossudovsky/20250424232813169997.html|title=¿Quién es el papa Francisco? Jorge Mario Bergoglio y la “guerra sucia” en Argentina|publisher= lacasademitia.es|author= Michel Chossudovsky|place=Buenos Aires|language=es|date=24. april 2025|accessdate=7. junij 2025}}&lt;/ref&gt;

Za primero pa skoraj v istem obdobju za časa vladanja [[vojaška hunta|vojaške hunte]] v [[Čile|Čilu]] (1973-1990) [[salezijanci|salezijanski]] [[kardinal]] [[Raúl Silva|Silva]] ni molčal, ampak je stalno javno opozarjal na morebitne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]] ter na ta način uspešno omilil obračunavanje z nasprotniki in drugače mislečimi. Morebiti je bilo prav zato v Čilu število žrtev &quot;samo&quot; okrog 3000 - kjer je [[vojaška hunta]] bila na oblasti 1973-1990 -, medtem ko je bilo število &quot;izginulih&quot; v Argentini - kjer je podobna hunta vladala 1976-1983 - desetkrat večje; v povojni [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] - kjer [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] ni imela nobene besede - pa je bilo morebiti samo v 17 mesecih število žrtev [[komunizem|komunistične]] strahovlade celo stokrat večje kot v Čilu skozi 17 let.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://faktograf.hr/2019/05/02/provjera-tocnosti-je-li-u-jugoslaviji-ubijeno-vise-od-milijun-ljudi/|title= PROVJERA TOČNOSTI: Je li u Jugoslaviji ubijeno više od milijun ljudi?|publisher=faktograf.hr|author=P. V.|place=Zagreb|language=hr|date=2. maj 2019 |accessdate=13. avgust 2025}}&lt;/ref&gt;

Občasno se je kardinal Silva neustrašeno oglašal v zvezi z nekaterimi neustreznimi potezami nove oblasti. Kot izkušen diplomat in prepričan [[kristjani|kristjan]], v svesti si zapletenega položaja in omejenih možnosti, je rešil s svojim uravnoteženim nastopanjem in posredovanjem mnogo - zlasti mladih ljudi - mučenja in smrti. Za [[Velika noč|Veliko noč]] aprila 1974 je objavil poslanico, v kateri je med drugim v imenu čilskih škofov obsodil politično preganjanje in gospodarske ukrepe, ki so bremenili revne, ter pozval k pravičnejši gospodarski usmeritvi ter [[narodna sprava|narodni spravi]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Kandell |first1=Jonathan |title=Chilean Bishops Accuse Junta of 'Climate of Fear' |url=https://www.nytimes.com/1974/04/25/archives/chilean-bishops-accuse-junta-of-climate-of-fear-special-to-the-new.html |accessdate=7 June 2018 |work=The New York Times |date=25 April 1974}}&lt;/ref&gt; Pozval je k obnovi [[demokracija|demokracije]], pomoči žrtvam političnega preganjanja pri iskanju zaposlitve in zagotavljanju pravne pomoči političnim zapornikom. Pinochetovo zatiranje Cerkve je primerjal s tistim, ki so ga zgodnji [[kristjani]] trpeli pod [[poganstvo|poganskimi]] [[Rimsko cesarstvo|rimskimi cesarji]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Drinan |first1=Robert F. |title=12 Years of Night in Chile |author-link= Robert F. Drinan|url=https://www.nytimes.com/1985/09/11/opinion/12-years-of-night-in-chile.html |accessdate=7 June 2018 |work=The New York Times |date=11 September 1985}}&lt;/ref&gt; 

Ena ključnih osebnosti v knjigi je Jorge Mario Bergoglio, ki je bil 2013 izvoljen za [[papež Frančišek|papeža Frančiška]] in je bil takrat [[provincijal]] [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]]. Verbitsky ga obtožuje sodelovanja z vojaško [[diktatura|diktaturo]] in domnevne izdaje dveh svojih sobratov - [[Franz Jalics|Jaliča]] in [[Orlando Yorio|Jorija]], - ki sta delovala v najrevnejšem [[Buenos Aires|buenosaireškem]] [[barakarsko naselje|barakarskem naselju]], a ju je vojska med prvimi zajela, ugrabila in mučila skoraj skozi pol leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://aristeguinoticias.com/1303/mundo/el-libro-que-revelo-la-conexion-de-bergoglio-con-la-dictadura-militar-argentina/|title=‘El Silencio’. El libro que reveló la conexión de Bergoglio con la dictadura militar argentina |publisher=Aristegui Noticias|author= Horacio Verbitsky |place=Buenos Aires|language=es|date=13. marec 2013 |accessdate=21. julij 2025}}&lt;/ref&gt;

2005 je v zvezi s tem [[varuh človekovih pravic]] [[Marcelo Parrilli|Parrilli]] vložil obtožnico zoper takratnega buenosaireškega nadškofa, ki je v času diktature bil predstojnik argentinskih jezuitov, češ da je bil vpleten v ugrabitev dveh svojih sobratov: Jaliča in Jorija;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2005-apr-17-fg-cardinal17-story.html |title=Argentine Cardinal Named in Kidnap Lawsuit |newspaper=[[Los Angeles Times]] |date=17 April 2005 |access-date=13 March 2013 |agency=Associated Press }}&lt;/ref&gt;
primer se ni premaknil z mrtve točke. 2010 je argentinsko sodišče Bergoglia kot kardinala poklicalo kot pričo na javnem sojenju zaradi zločinov proti človečnosti storjenih v tajnem zaporu ESMA; tedaj je navedel, da se je ločeno srečal s članoma [[vojaška hunta|vojaške hunte]] – [[Jorge Videla|Jorgejem Videlom]] in [[Emilio Massera|Emilijem Masserom]], da bi posredoval za pridržana duhovnika. Ko so njegovo ime omenjali kot morebitnega papeža, so njegove domnevne povezave z [[diktatura|diktaturo]] ponovno izpostavili politiki blizki peronistični vladi [[Cristina Fernández|Cristine Fernández]] (2007–2015), ki so ga označili za »vodja opozicije« in »sostorilca diktature«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.swissinfo.ch/spa/el-papel-del-papa-francisco-durante-la-dictadura-argentina:-controversia-y-reconciliaci%C3%B3n/89194757|title= El papel del papa Francisco durante la dictadura argentina: controversia y reconciliación|publisher= The Swiss voice |author= aam/erm/gbf|place=|language=es|date=22. april 2025 |accessdate=6. julij 2025}}&lt;/ref&gt;

Argentinska škofovska konferenca - na čelu s poznejšim papežem Frančiškom, ki je bil takrat njen predsednik - je že ob [[sveto leto|svetoletnem]] jubileju 2000, verjetno po namigu [[papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]], prosila za odpuščanje in izrazila obžalovanje zaradi opustitev, češ da je premalo ščitila preganjane, kar bi lahko zmanjšalo izginotje več tisočev ljudi, od katerih so bili nekateri - tudi [[klerik]]i - mučeni in usmrčeni.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magyarkurir.hu/hirek/mit-mond-papa-elleni-vadakrol-az-egyik-erintett-p-jalics-ferenc-sj|title= Mit mond a pápa elleni vádakról az egyik érintett, P. Jálics Ferenc SJ?|publisher= Magyar Kurír |author=|place=Budimpešta|language=hu|date=16. marec 2013 |accessdate=20. december 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |first=Horacio |last=Verbitsky |author-link=Horacio Verbitsky |url=http://www.pagina12.com.ar/diario/elpais/subnotas/144966-46534-2010-05-02.html |title=Los signos del cardenal |archive-url=https://web.archive.org/web/20100505131530/http://www.pagina12.com.ar/diario/elpais/subnotas/144966-46534-2010-05-02.html |archive-date=5 May 2010 |newspaper=[[Página/12]] |date=2 May 2010 |access-date=1 January 2011 |language=es}}&lt;/ref&gt;

=== Moški ali ženska? ===
Če bi bila ta sprava iskrena, bi se s [[sveto leto|svetoletnim jubilejem]] 2000 zadeva zaključila. Kljub temu pa je spor potekal še naprej vse do Bergoljeve izvolitve za [[papež Frančišek|papeža Frančiška]] in sicer glede nasprotujočih si stališč v zvezi z obtožbo, ujetjem in pregonom jezuitov [[Franz Jalics|Jaliča]], [[Orlando Yorio|Jorija]] in [[Luis Dourrón|Durona]]. Za pojasnilo je treba dodati, da je Duron - ki se je navadno vozil s kolesom - bil tistega dne zaustavljen od policije, ki ga ni prepoznala in ki je že pretresala njihovo hišo v [[barakarsko naselje|barakarskem naselju]]; na to pojasnilo se je obrnil ne gledajoč nazaj in srečno ušel prijetju in mučenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.caminosreligiosos.com/sacerdote-andaba-bicicleta-n-1482675.html|title= El sacerdote que andaba en bicicleta|publisher=Caminos religiosos|author= María Elena Barral|place=|language=es|date=9. maj 2017 |accessdate=21. julij 2025}}&lt;/ref&gt; 

Vsi trije so pozneje trdili, da so se podali na delo med najrevnejšimi z dovoljenjem svojega tako redovnega kot škofijskega predpostavljenega in da je dvema takratni [[provincijal]] ob menjavi oblasti odrekel pravico ostajanja v redu - Jaliču tega ni mogel zaradi njegovih večnih zaobljub - odvzel pa tudi pravico do maševanja, ter da jih je sam prijavil oblastem, češ da so zagovorniki [[osvobodilna teologija|osvobodilne teologije]] ter povezani - če ne vsi, pa vsaj eden od njih - s [[komunizem|komunističnimi]] [[gverila|gverilci]]; nagovoril da je tudi druge škofe, da jih ne smejo sprejeti v svojo škofijo. Po drugi strani pa je Bergoljo zanikal, da bi jih prijavil z razlago, da so oni na svojo roko odšli delat med reveže ter da niso upoštevali njegovih navodil, ko jih je kot redovni predstojnik hotel premestiti odondod v provincijalno hišo. Glede tega obstajajo različne in nasprotujoče si izjave, ki dajejo vtis, ko da jih je Jalič - kakor tudi nemška jezuitska provinca - spreminjal pod neke vrste pritiskom. Nekje namreč on trdi, da je bil v zadevo vpleten njegov predstojnik; pozneje se glede njegove krivde ne opredeljuje; ob izvolitvi Bergolja za papeža pa je prišla na dan izjava, češ da jih ni prijavil in pustil na cedilu njihov predstojnik, ampak da jih je izdala neka njihova neimenovana sodelavka, torej [[ženska]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://onepeterfive.com/two-priests-prison-francis-buenos-aires/|title= Two Priests Imprisoned: A Strange Story from Pope Francis’s Buenos Aires Days|publisher=onepeterfive.com|author=Henry Sire|place=|language=en|date=23. julij 2018 |accessdate=10. junij 2025}}&lt;/ref&gt;

Po izgonu iz [[Argentina|Argentine]] 1976 se je v poznejšem pogovoru z generalom [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] Jalič domnevno odločil uničiti vso dokumentacijo, ki se je nanašala na ovaduha, ki je izdal [[vojaška hunta|hunti]] njega in sojetnika Jorija - ki pa je do konca življenja glede tega obtoževal Bergolja; Jalič pa ga ni hotel nikoli in na noben način razkrinkati; v tem smislu lahko razumemo njegove različne izjave, ki se med seboj vedno ne ujemajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://setemargens.com/franz-jalics-in-memoriam-a-heranca-mais-fecunda/|title=Franz Jalics, in memoriam: a herança mais fecunda|publisher=7margens|author=Rui Vasconcelos|place=|language=pt|date=19. februar 2021 |accessdate=14. julij 2025}}&lt;/ref&gt;

Zadeva se je dolgo vlekla še po domnevni spravi, ker jo je znova sprožil neodvisni ''[[Argentina|argentinski]] [[varuh človekovih pravic]]''. 15. marca 2013 je torej Jalič ob izvolitvi svojega nekdanjega predstojnika, ki je kot papež prevzel njegovo ime Franc, podal najprej izjavo, v kateri je preprosto opisal, kako sta se v [[sveto leto|svetem letu]] 2000 z Bergoljem kot buenosaireškim nadškofom ponovno srečala in somaševala ter dala lep zgled odpuščanja in sprave vsem, ki se znajdejo krivično prizadeti v podobnih okoliščinah in da on smatra s svoje strani zadevo za zaključeno. Neke vrste sprava je torej bila; če namreč ne bi bilo nobene zamere - razloga zanjo tokrat ni omenil, - tudi [[sveto leto|svetoletna]] sprava ne bi bila potrebna. Sledila pa je dokaj nenavadna izjava z dodatkom o sodelavki, ki je v prejšnjih objavah ni zaslediti:

{|
|-
! Nemški izvirnik&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.kath.net/news/40555 |title=Jesuit Jalics nimmt Stellung zu den Vorwürfen gegen den neuen Papst |work=KATH.NET |date=15 March 2013 |access-date=March 15, 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.br.de/nachrichten/oberfranken/franz-jalics-wilhelmsthal-100.html |title=Jesuiten-Pater aus Oberfranken Junta-Opfer Jalics mit Papst versöhnt |archive-url=https://web.archive.org/web/20130317124622/http://www.br.de/nachrichten/oberfranken/franz-jalics-wilhelmsthal-100.html |archive-date=17 March 2013 |work=[[Bayerischer Rundfunk]] |date=15 March 2013 |access-date=9 February 2020 |language=de}}&lt;/ref&gt;
! Angleški prevod
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt;Ich bin mit den Geschehnissen versöhnt und betrachte sie meinerseits als abgeschlossen. &lt;br&gt;
Ich wünsche Papst Franziskus Gottes reichen Segen für sein Amt. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.jesuiten.org/aktuelles/details/article/erklarung-von-pater-franz-jalics-sj.html |title=Public Position Statement |archive-url=https://web.archive.org/web/20130506053422/http://www.jesuiten.org/aktuelles/details/article/erklarung-von-pater-franz-jalics-sj.html |archive-date=6 May 2013 |work=German Province of Jesuits |date=15 March 2013 |access-date=9 February 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
Wie ich in meiner früheren Erklärung deutlich gemacht habe, sind wir wegen einer Katechetin verhaftet worden, die zuerst mit uns zusammenarbeitete und später in die Guerilla eintrat [aufgrund eines Übersetzungsfehlers wurde sie in der vorigen Erklärung als Mann bezeichnet].
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have been reconciled to the events and from my side consider them closed.&quot;&lt;br&gt;
&quot;I hope God will bless Pope Francis abundantly in his duties&quot;&lt;br&gt;
&quot;As I made perfectly clear in my prior statement, we were arrested because of a female catechist, who had at first collaborated with us and then later joined the guerillas [whose identity, owing to a translation error, was characterized as male in the earlier statement].&quot;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Z dogodki sem se sprijaznil in jih smatram – kar se mene tiče – za končane.&lt;br&gt;
Papežu Frančišku želim obilen Božji blagoslov za njegovo delo. &lt;br&gt;
Kot sem že v prejšnji izjavi jasno povedal, so nas aretirali zaradi katehistinje, ki je sprva sodelovala z nami, kasneje pa se je pridružila gverilcem [zaradi napake v prevodu je bila v prejšnji izjavi označena kot moški].
&lt;/blockquote&gt;
|}

Drugo podobno sporočilo za javnost je izdala nemška jezuitska provinca teden dni pozneje, torej 20. marca 2013.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://m.guardian.co.uk/world/2013/mar/21/pope-francis-argentinian-junta-priest |title=Pope Francis did not denounce me to Argentinian junta, says priest Francisco Jalics, who was imprisoned for five months in the 1970s, says he and the new pope reconciled in 2000/ V njem pravi duhovnik Francisco Jalics, ki je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pet mesecev zaprt, da ga Papež Frančišek ni zatožil argentinski hunti,  in da sta se z novim papežem pobotala leta 2000. |first=Jonathan |last=Watts |newspaper=[[Guardian (newspaper)|Guardian]] |date=March 21, 2013 |access-date=9 February 2020 |publisher=[[Guardian News &amp; Media Limited]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.jesuiten.org/aktuelles/details/article/erganzende-erklarung-von-pater-franz-jalics-sj.html |title=Second Declaration of Father Franz Jalics SJ |work=German Jesuit Web |date=20 March 2013 |language=German |access-date=21 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160328015725/http://www.jesuiten.org/aktuelles/details/article/erganzende-erklarung-von-pater-franz-jalics-sj.html |archive-date=28 March 2016}}&lt;/ref&gt;

Vrh tega je [[papež Frančišek]] 5. oktobra 2013 v [[Vatikan]]u sprejel [[Franz Jalics|Jaliča]], čigar ugrabitev med argentinsko diktaturo je sprožila obtožbe o domnevni sokrivdi takratnega [[Argentina|argentinskega]] [[jezuiti|jezuitskega]] [[provincijal]]a. To obtožbo je sam Jalič odločno zanikal, kakor tudi [[Nobelova nagrada za mir|Nobelov nagrajenec za mir]] [[Adolfo Pérez Esquivel]]. Prav tako je bila pred kratkim (2013) objavljena knjiga &quot;La lista de Bergoglio&quot; (&quot;Bergoljev seznam&quot;), v kateri časnikar [[Nella Scava]] opisuje, kako je Bergoglio takrat dejansko zaščitil in pomagal pobegniti okoli 100 ljudem, ki jih je preganjala [[vojaška hunta]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.aciprensa.com/noticias/47482/el-papa-recibe-al-padre-jalics-que-fue-secuestrado-por-la-dictadura-en-argentina|title= El Papa recibe al Padre Jalics que fue secuestrado por la dictadura en Argentina|publisher= Aciprensa|author=|place=|language=es|date=9. oktober 2013 |accessdate=13. julij 2025}}&lt;/ref&gt;

Ne glede na te nasprotujoče si izjave obstajajo druga poročila in viri, ki nedvoumno navajajo, da je imel odločilno vlogo v tej zadevi [[moški]], ki ga prepoznavajo kot njegovega in drugih [[jezuiti|jezuitov]] takratnega [[Argentina|argentinskega]] predstojnika. Med drugimi sta se o zadevi razpisala zlasti [[časnikar]]ja in [[zgodovinar]]ja [[Henry Sire]] in [[Horacio Verbitsky]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mqh02.wordpress.com/2013/03/17/que-hizo-bergoglio-durante-la-dictadura/|title= qué hizo bergoglio durante la dictadura |publisher= mqh2|author= Luis Dourrón|place=Buenos Aires|language=es|date=17. marec 2013 |accessdate=21. julij 2025}}&lt;/ref&gt;

To zapleteno zadevo je torej podrobno preiskoval tudi [[Horacio Verbitsky|Verbitsky]] in tozadevni članek že 1999 objavil v argentinskem časopisu ''[[Página 12]]'', kjer pravi: »Jezuitska duhovnika sta mi povedala, da ju je (Bergoljo) izdal in izročil vojski;« in nadaljuje: »Leta 1999 sem se pogovarjal z duhovnikoma in z Bergogliom, katerih izjavi nasprotujeta Bergoljevi trditvi, da jima je poskušal pomagati.« Verbitsky pa je raziskoval dalje: »Leta pozneje sem v arhivih zunanjega ministrstva našel nekaj dokumentov, ki pojasnjujejo situacijo: da je Bergoglio storil, kar je rekel (tj. pomagal duhovnikoma), a da je storil tudi, za kar sta ga duhovnika obtoževala (tj. pisal slaba poročila o njima).«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/mundo/noticias/2013/03/130318_argentina_bergoglio_papa_francisco_verbitsky_vh|title=La &quot; duplicidad&quot; de Jorge Bergoglio.}}&lt;/ref&gt;

Maja 2023 je [[papež Frančišek]] v [[Budimpešta|Budimpešti]] zopet omenil ugrabitev [[Franz Jalics|Jaliča]] in [[Orlando Yorio|Jorija]] ter zanikal obtožbe o svoji domnevni vpletenosti v ugrabitev: »Potem se je pojavila legenda, da sem jih jaz spravil v zapor.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.pagina12.com.ar/547753-hice-lo-que-tenia-que-hacer-para-defenderlos|title=&quot; Hice lo que tenía que hacer para defenderlos&quot;}}&lt;/ref&gt;

Že v jubilejnem [[sveto leto|svetem letu]] 2000 je torej Jalics - ne glede na take ali drugačne okoliščine - iz srca odpustil svojemu takratnemu nadrejenemu, kasnejšemu papežu Frančišku, ki menda v času ugrabitve ni storil vsega, da bi razjasnil in osvobodil Franca Jálicsa in njegovega tovariša [[Orlando Yorio|Yoria]]. Če bi namreč ne bil nič kriv, ne bi bilo razloga za poznejšo spravo in škofovsko obžalovanje v [[sveto leto|svetem letu]] 2000. Papež Frančišek je 2023 ob obisku [[Budimpešta|Budimpešte]] o tem spregovoril tudi s svojimi jezuitskimi sobrati na Madžarskem: »Rad bi dodal, da so bile razmere v Argentini, ko je vojska ujela Jálicsa in Yorija, zmedene; sploh ni bilo jasno, kaj storiti. Storil sem, kar sem čutil, da moram storiti, da bi ju zaščitil. Bila je zelo boleča zadeva.«&lt;ref name=&quot;777blog.hu&quot;&gt;{{navedi splet |title=&quot;Jálics jó ember volt&quot; - kiderült, miről beszélgettek a magyar jezsuiták Ferenc pápával |url=https://777blog.hu/2023/05/09/jalics-jo-ember-volt-kiderult-mirol-beszelgettek-a-magyar-jezsuitak-ferenc-papaval/ |work=777 |date=2023-05-09 |accessdate=2025-04-25 |language=hu |last=777}}&lt;/ref&gt;

=== Duhovna suhota ===
Kot srednješolski [[učitelj]] je bil Jalič v [[Argentina|Argentini]] preobremenjen z več službami; to ga je pahnilo v hudo [[depresija|potrtost]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://setemargens.com/franz-jalics-in-memoriam-a-heranca-mais-fecunda/|title=Franz Jalics, in memoriam: a herança mais fecunda|publisher=7margens|author=Rui Vasconcelos|place=|language=pt|date=19. februar 2021 |accessdate=14. julij 2025}}&lt;/ref&gt;

Jalics je doživel globoko duhovno suhoto; med to preizkušnjo vere je imel vtis, da obstaja le vidni svet. V tem času se mu je [[ateizem|brezverski]] pogled na svet zdel še najbolj pošten. Tri leta se je boril z mislijo, ali ni bilo morda njegovo versko življenje usodna napaka. Ko je nekoč opazil, da ni pravilno in pozorno poslušal sobrata, se je spraševal, ali je morda podoben tudi njegov odnos z [[Bog]]om. Po enem letu je duhovno krizo premagal. Prebral je namreč knjigo ''Odkritosrčne zgodbe ruskega romarja svojemu duhovnemu očetu''&lt;ref&gt;Aufrichtige Erzählungen eines russischen Pilgers&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://pravoslavie.ru/30850.html|title= Откровенные рассказы странника духовному своему отцу/Odkritosrčne zgodbe romarja svojemu duhovnemu očetu|publisher=pravoslavie.ru|author=|place=|language=ru|date=19. junij 2009 |accessdate=18. julij 2025}}&lt;/ref&gt;o svetopisemskem stavku &quot;Molite brez prestanka!&quot; (1 Sol 5,17) in začel „Jezusovo molitev“. Pozneje je o tej duhovni zapuščenosti sam spregovoril:

&quot;V zaporu sem predelal več bolečih preizkušenj svojega življenja. Pred tem me je napadala sicer blaga, vendar trajna [[depresija|otožnost]], ki pa je minila ravno v času, ko sem v ujetništvu najbolj trpel zaradi različnih zlostavljanj. Stražarji kar niso mogli verjeti, da midva nisva obupovala niti kričala, ampak sva ponavljala Jezusovo ime in premišljevala.&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://gyal.hu/elhunyt-jalics-ferenc-a-papa-gyali-neveloje/|title= Elhunyt Jálics Ferenc, a pápa gyáli nevelője|publisher=Gyáli Polgármesteri Hivatal|author= Kiss Gábor &amp; Vecsési Honismereti Kör|place=Gyál|language=hu|date=10. marec 2021 |accessdate=14. julij 2025}}&lt;/ref&gt;

Ko se je ugrabitev, ujetništvo in z njim združeno mučenje končalo, je blaga tesnoba, ki ga je trajno spremljala, za vedno izginila. Po njegovih besedah so »meseci ugrabitve in zapora ter bližina smrti, skupaj z nenehnim ponavljanjem imena [[Jezus Kristus|Jezus]], v meni povzročili globoko očiščenje«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://meditacionypsicologia.com/grandes-autores/franz-jalics-una-historia-increible/|title= Franz Jalics - Una historia increible |publisher=Grandes autores|author=|place=Buenos Aires|language=es|date= |accessdate=10. junij 2025}}&lt;/ref&gt;

=== Premišljevalne duhovne vaje ===
[[File:Gries-Exerzitienhaus.jpg|thumb|240px|right|&lt;center&gt;''Dom [[duhovne vaje|duhovnih vaj]]'', ki ga je [[Franz Jalics|Jalič]] ustanovil v [[Gries (Wilhelmsthal)|Griesu]]]]&lt;/center&gt;
Na področju [[duhovnost]]i velja Jalič za enega največjih [[inovacija|inovatorjev]]. Za vodenje duhovnih vaj se je usposabljal od mladosti naprej in iskal primerna dopolnila za sodobnega človeka tako v [[vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodnem]] kot [[zahodno krščanstvo|zahodnem krščanstvu]]; pri prvih mu je ugajala [[menih|meniška]] ''[[Jezus|Jezusova]] stalna [[molitev]]'', pri drugih pa zlasti ''[[Ignacij Lojolski|Ignacijanske]] [[duhovne vaje]]'', ki se začenjajo z molitvijo po desetih Božjih zapovedih, da bi človeka Bog osvobodil grehov; nadaljujejo s [[meditacija|premišljevanjem]] o [[sveto pismo|svetem pismu]] s priporočanjem posameznim svetopisemskim osebam; končajo pa se s postavitvijo v Božjo pričujočnost, ko se človek pogovarja z Bogom kot z dobrim prijateljem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://jezsuitakiado.hu/cikkek/az-egesz-multam-itt-van-velem/|title=Egytől tízig: villáminterjú Jálics Ferenc jezsuitával|publisher=jezsuitakiado.hu|author=Horváth Árpád SJ|place=Budimpešta|language=hu|date=december 2017|accessdate=19. julij 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250803185223/https://jezsuitakiado.hu/cikkek/az-egesz-multam-itt-van-velem/|archive-date=2025-08-03|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Zanimala ga je tudi [[Indija|indijska]] [[duhovnost]]. V svoji mladosti se je ob obiskih [[Indija|Indije]] srečeval s [[krščanstvo|krščanskim]] [[mistika|mistikom]], [[benediktinci|benediktinskim]] [[menih]]om [[Francozi|francoskega]] porekla Henrijem Le Sauxom, ki je bil v Indiji znan pod imenom [[Abišiktananda]]&lt;ref&gt;''Abišiktananda'' (rojen kot Henri Le Saux; *1910 Saint Briac †1973 Indore) je bil [[benediktinci|benediktinski]] [[menih]] [[Francozi|francoskega]] porekla, ki je bil v Indiji znan pod imenom [[Abišiktananda]] ({{lang-sn|अभिषिक्तानन्द/Abhiṣiktānanda}})&lt;/ref&gt; in se je med drugim navdihoval tudi pri učitelju duhovnosti [[Ramana Maharši|Ramanu Maharšiju]] (1879-1950). Tu se je Jalič izpopolnjeval v uvajanju v samostojno mišljenje in [[kontemplacija|kontemplativno]] [[molitev]] v duhu [[hinduizem|hindujsko]]-[[kristjani|krščanskega]] pogovora. Abišiktananda mu je vrnil obisk prišedši v [[Evropa|Evropo]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://monasticinterreligiousdialogue.com/index.php/bulletins |title=Swami Abhishiktananda at Monastic Interreligious Dialogue |accessdate=2025-07-17 |archive-date=2025-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250427225617/http://monasticinterreligiousdialogue.com/index.php/bulletins |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.manreza.hu/ Pilisszentkereszt–Dobogókő Lelkigyakorlatos Ház weboldala]&lt;/ref&gt;

Ko so ga konec 1976 izpustili iz ujetništva po petih mesecih mučenja in ga izgnali iz [[Argentina|Argentine]], se je najprej povezal s svojo družino ter jim obljubil, da jih bo obiskal v [[ZDA|ameriškem]] [[Cleveland]]u; tam je stanoval pri svoji sestri Mariji, saj se je cela družina morala izseliti z [[Madžarska|Madžarskega]] v Ameriko že po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]] pred [[komunizem|komunističnim]] zasledovanjem, ki je njihovega očeta stalo življenje; nekaj mesecev je stanoval tudi v [[Kanada|Kanadi]] med [[Madžari|madžarskimi]] [[jezuiti]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://jezsuitakiado.hu/cikkek/az-egesz-multam-itt-van-velem/|title=Egytől tízig: villáminterjú Jálics Ferenc jezsuitával|publisher=jezsuitakiado.hu|author=Horváth Árpád SJ|place=Budimpešta|language=hu|date=december 2017|accessdate=19. julij 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250803185223/https://jezsuitakiado.hu/cikkek/az-egesz-multam-itt-van-velem/|archive-date=2025-08-03|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

1978 ga pa že najdemo v [[Gries, Nemčija|Griesu]] v [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]], kjer je vodil [[meditacija|premišljevalne]] [[duhovne vaje]]. Razvil je svoj [[inovacija|izvirni]] način [[krščanstvo|krščanske]] [[meditacija|meditacije]], kjer je združil prvine zahodnih ''[[Ignacij Lojolski|ignacijanskih]] [[duhovne vaje|duhovnih vaj]]'' z vzhodno ''[[Jezus Kristus|Jezusovo]] [[molitev|molitvijo]]'' z [[Indija|indijsko]] [[duhovnost]]jo. Na Jaličev način vodijo duhovne vaje dandanes po [[Nemčija|Nemčiji]], [[Švica|Švici]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Madžarska|Madžarskem]] in v [[Romunija|romunskem]] [[Transilvanija|Sedmograškem]] v trinajstih hišah za duhovne vaje, kakor tudi v [[Slovenija|Sloveniji]] in še drugod po svetu.&lt;ref name=&quot;gries&quot;&gt;{{navedi splet|title=Gries Path|url=https://www.haus-gries.de/english/|access-date=2021-02-13|website=Haus Gries|language=de|archive-date=2020-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20201128140225/https://www.haus-gries.de/english/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Do leta 2004 je bil ravnatelj središča za [[duhovnost]] »Haus Gries«, ki ga je sam ustanovil v [[Wilhelmsthal]]u v [[Zgornja Frankovska|Zgornji Frankovski]] na [[Bavarska|Bavarskem]].

== Smrt, pogreb in ocena ==
=== Smrt in zadnje slovo ===
Kot 90-letnik je leta 2017 obujal spomine na dolgo prehojeno pot. Takrat se je namreč vrnil v [[Budimpešta|Budimpešto]] in zadnja leta v miru in notranjem veselju preživljal v [[Budim|budimskem]] katoliškem Domu za onemogle „Edith Farkas“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hvg.hu/elet/20210213_Meghalt_Jalics_Ferenc_szerzetes_aki_Ferenc_papa_lelkivezetoje_is_volt|title= Meghalt Jálics Ferenc szerzetes, aki Ferenc pápa lelkivezetője is volt|publisher=hvg.hu|author=|place=Budimpešta|language=hu|date=13. februar 2021|accessdate=10. junij 2025}}&lt;/ref&gt;
Ko je zbolel za [[covid-19|covidom-19]], so ga odpeljali v bolnico, od koder pa se je hudo bolan kmalu vrnil v &quot;svoj&quot; ''Dom ljubezni (Szeretetotthon)'', &quot;kjer je bil res obkrožen z vso ljubeznijo&quot;. Tam je 13. februarja 2021 umrl star 93 let zaradi zapletov, ki so nastali v zvezi s korono.&lt;ref name=&quot;gries&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;death note&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.jesuiten.org/news/pater-franz-jalics-sj-in-budapest-verstorben|title=Pater Franz Jálics SJ in Budapest verstorben|accessdate=15 February 2021|website=jesuiten.org|last=Bürgler|first=Bernhard|language=de|archive-date=14 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210214203511/https://www.jesuiten.org/news/pater-franz-jalics-sj-in-budapest-verstorben|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.indcatholicnews.com/news/41548|title=Fr Franz Jalics has died|accessdate=13 February 2022|website=independent catholic news|last=Siedlecka|first=Jo|date=14 February 2021 }}&lt;/ref&gt;

[[Sveta maša|Maša]] zadušnica in pogreb sta bila sicer načrtovana in napovedana za 8. aprila 2021 v jezuitski cerkvi Srca Jezusovega v Budimpešti.&lt;ref&gt;Budapesten a Jézus Szíve Jezsuita Templomban.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://gyal.hu/elhunyt-jalics-ferenc-a-papa-gyali-neveloje/|title= Elhunyt Jálics Ferenc, a pápa gyáli nevelője|publisher=Gyáli Polgármesteri Hivatal|author= Kiss Gábor &amp; Vecsési Honismereti Kör|place=Gyál|language=hu|date=10. marec 2021 |accessdate=14. julij 2025}}&lt;/ref&gt;

V resnici pa so bili pogrebni obredi prestavljeni in prišli na vrsto šele štiri mesce pozneje. Sobratje in sorodniki, prijatelji in občudovalci so se – prav zaradi strogih ukrepov proti [[covid-19|koroni]] – zbrali 12. junija 2021 v cerkvi Presvetega Srca Jezusovega v Budimpešti in se z mašo zadušnico poslovili od priljubljenega sobrata in duhovnika Franca Jaliča. Glavni maševalec je bil  [[provincijal]] madžarske jezuitske province [[Elemér Vízi]], somaševala pa sta provincijal Srednjeevropske province (ECE) [[Bernhard Bürgler]] in ravnatelj domače skupnosti [[Árpád Horváth]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magyarkurir.hu/megszentelt-elet/hala-egy-beteljesedett-eletert-eltemettek-jalics-ferencet-szemlelodo-ima-tanitomesteret|title= Hála egy beteljesedett életért – Eltemették Jálics Ferencet, a szemlélődő ima tanítómesterét |publisher= Magyar Kurír|author=Erzsébet Vámossy|place=Budimpešta|language=hu|date=13. junij 2021|accessdate=16. julij 2025}}&lt;/ref&gt;

Po maši je sledil pogreb: njegovo žaro so položili k počitku v kripti te cerkve, da bo počival vsaj po smrti skupaj s svojimi madžarskimi sobrati, od katerih je bil ločen zaradi vsestranskega apostolata, ki ga je opravljal skoraj po vseh celinah - takorekoč celo življenje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magyarkurir.hu/megszentelt-elet/hala-egy-beteljesedett-eletert-eltemettek-jalics-ferencet-szemlelodo-ima-tanitomesteret|title= Hála egy beteljesedett életért – Eltemették Jálics Ferencet, a szemlélődő ima tanítómesterét|publisher= Magyar Kurír |author=|place=|language=hu|date=13. junij 2021|accessdate=19. julij 2025}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
Njegovi obiskovalci se strinjajo, da je njegov lik odseval notranji mir, srečo in [[Duhovnost|poduhovljenost]]. Španski [[duhovnik]] [[Pablo d'Ors]] verjame, da je Jalič eden največjih [[duhovnost|duhovnih]] mojstrov v vsej [[zgodovina|zgodovini]].

Pri Jaliču nahajamo stične točke z drugimi učitelji [[duhovnost|duhovnosti]] kot na primer z [[benediktinci|benediktincem]] [[John Main|Johnom Mainom]] ali [[cistercijani|cistercijanom]] [[Thomas Merton|Thomasom Mertonom]], ki je sledil premišljevalnim izročilom z [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]]. Jalič pa je ustvaril izviren način na podlagi pomembnih dogodkov v lastnem življenju in jih osvetlil s [[krščanstvo|krščanskim]] duhovnim izročilom Zahoda, Vzhoda in [[Indija|indijske]] [[duhovnost]]i. Na ta način je postal „eden najzanimivejših in najpomembnejših mojstrov krščanske meditacije 20. stoletja“, kar dokazuje tudi njegovo priznanje za ''duhovnega učitelja'' – ob [[Charles de Foucauld|Charlesu de Foucauldu]] – s strani španskega duhovnega združenja ''Amigos del Desierto''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://setemargens.com/franz-jalics-in-memoriam-a-heranca-mais-fecunda/|title=Franz Jalics, in memoriam: a herança mais fecunda|publisher=7margens|author=Rui Vasconcelos|place=|language=pt|date=19. februar 2021 |accessdate=14. julij 2025}}&lt;/ref&gt;

Tisti, ki so ga videli v poznejših letih, pravijo, da je njegov obraz izžareval edinstveno luč sreče in svetosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://meditacionypsicologia.com/grandes-autores/franz-jalics-una-historia-increible/|title= Franz Jalics - Una historia increible |publisher=Grandes autores|author=|place=Buenos Aires|language=es|date= |accessdate=10. junij 2025}}&lt;/ref&gt;

== V [[občilo|občilih]] ==
=== [[Film]] ===

[[Britanija|Britansko]]-[[ZDA|ameriško]]-[[Italija|italijansko]]-[[Argentina|argentinski]] [[film]] iz leta 2019 ''Dva papeža'' - besedilo je napisal [[Anthony McCarten]] - a v režiji [[Fernando Meirelles|Fernanda Meirellesa]]&lt;ref&gt;''The Two Popes''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt8404614/|title=Dva papeža (The two popes Двојица папа). Play trailer with sound 2:09|publisher= IMDb|author=Anthony McCarten|place=Argentina|language=en|date=20. december 2019|accessdate=17. julij 2025}}&lt;/ref&gt;. V filmu je prikazano srečanje med [[papež Benedikt XVI.|papežem Benediktom XVI.]] in njegovim naslednikom [[papež Frančišek|Frančiškom]], ki ju muči enako vprašanje: oba želita dati odpoved: kardinal Bergoglio zaradi premajhne podpore žrtvam [[vojaška hunta|vojaške hunte]] v [[Umazana vojna|Umazani vojni]], papež Benedikt pa zaradi zdravstvenih težav in starosti. Med drugim film prikazuje različne vidike življenja Jorgeja Bergolja, v katerem Jalicsa igra [[Lisandro Fiks]]. [[Franz Jalics|Jalics]] je obširno prikazan skozi ključne trenutke Bergoljevega duhovnega življenja: od trenutka, ko vstopi v semenišče, do kasnejšega prizora, kjer Bergoglio poskuša prepričati jezuite, med njimi tudi Jalicsa, da naj prenehajo delo z revnimi. Film namiguje, da ga je Bergoglio vendarle spravil v težek položaj, čeprav ga ni neposredno naznanil; odtegnil je namreč podporo Cerkve Jaličevemu in [[Orlando Yorio|Jorijevemu]] poslanstvu, kar je posredno privedlo do njunega prijetja, zapora in mučenja. Proti koncu je prikazan prizor sprave med Bergoljem in Jaličem med somaševanjem v [[sveto leto|svetem letu]] 2000. Če ne bi bilo nobene krivde z Bergoljeve strani, ne bi bila potrebna niti sprava.&lt;ref name=&quot;Slate&quot;&gt;{{navedi novice |last1=Martinelli |first1=Marissa |title=What's Fact and What's Fiction in The Two Popes |url=https://slate.com/culture/2019/11/two-popes-movie-accuracy-francis-benedict-fact-fiction.html |access-date=8 September 2020 |publisher=Slate |date=Nov 26, 2019 |language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Njegove knjige ===

;{{ikona en}}
* ''Contemplative Retreat. An introduction to the contemplative way to life and to the Jesus prayer'' (translated by Lucia Wiedenhöver), Longwood: Xulon Press, 2003, {{ISBN|1-594671-56-7}}.
* ''Called to Share in His Life: Introduction to a Contemplative Way of Life and the Jesus Prayer (a Retreat),'' Mumbai: St Pauls, 2010, {{ISBN|81-7109-398-1}}
* ''The Contemplative Way. Quietly savoring God's presence'' (translated by Matthias Altrichter), New York: Paulist Press, 2011, {{ISBN|978-0-809-14722-9}}.
;{{ikona de}}
* ''Lernen wir beten: Eine Anleitung, mit Gott ins Gespräch zu kommen'', München: Pfeiffer, 1981 {{ISBN|978-3-7904-0353-4}}.
* ''Kontemplative Exerzitien'', Würzburg: Echter, 1994, {{ISBN|978-3-429-01576-3}}.
* ''Der kontemplative Weg'', Würzburg: Echter, 2006, {{ISBN|978-3-429-02767-4}}.
* ''Miteinander im Glauben wachsen: Anleitung zum geistlichen Begleitgespräch''. Aus dem Spanischen von Isabella Jalics, Würzburg: Echter, 2008, {{ISBN|978-3-429-02988-3}}.
* ''Die geistliche Begleitung im Evangelium'', Würzburg: Echter, 2012, {{ISBN|978-3-429-03482-5}}.
;{{ikona es}}
* ''Aprendiendo a Orar'', San Pablo 1984, {{ISBN|9788428510097}}.
* ''Ejercicios de contemplación. Introducción a la vida contemplativa y a la invocación de Jesús'', Ediciones Sígueme 1998, {{ISBN|9788430113309}}.
* ''Cambios en la fe'', San Pablo 2007, {{ISBN|9789508613134}}.
* ''El camino de la contemplación'', Paulinas 2010, {{ISBN|9500915766}}.
* ''Jesús, maestro de meditación: el acompañamiento espiritual en el evangelio'', PPC 2015, {{ISBN|9788428827935}}.
* ''La fase contemplativa de los Ejercicios ignacianos'', Cristianisme i Justícia (Fundació Lluís Espinal) 2018, {{ISBN|978-8497304108}}.

== Glej tudi ==
*[[Družba Jezusova]]
*[[Duhovne vaje]]
*[[Delavski duhovniki]]
*[[Osvobodilna teologija]]
*[[Papež Frančišek]]
*[[Orlando Yorio]]
*[[Péter Mustó]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{DEFAULTSORT:Jalics, Franz}}
{{Wikivir}}

{{krščanstvo}}

;{{ikona es}}
*[https://meditacionypsicologia.com/grandes-autores/franz-jalics-una-historia-increible/ Franz Jalics - Una historia increible - Grandes Autores]
*[https://www.lanacion.com.ar/politica/murio-padre-francisco-jalics-jesuita-secuestrado-militares-nid2601434/ Padre Jalics. Murió el jesuita desaparecido que reivindicó a Bergoglio - LA NACION]
*[https://www.pagina12.com.ar/323604-murio-franz-jalics-el-jesuita-que-desato-la-polemica-con-ber Murió Franz Jalics, el jesuita que desató la polémica con Bergoglio por su rol en la dictadura | Se habían reconciliado en 2013 | Página|12]
*[https://www.aciprensa.com/noticias/47482/el-papa-recibe-al-padre-jalics-que-fue-secuestrado-por-la-dictadura-en-argentina El Papa recibe al Padre Jalics que fue secuestrado por la dictadura en Argentina | ACI Prensa]
*[https://alandar.org/creer-hoy/colaboraciones-franz-jalics-un-jesuita-mistico/ Franz Jalics. Una llamada a la mística - Creer Hoy - alandar]
*[https://erasideral.com/religioes/2025/04/21/o-passado-controverso-de-papa-francisco-durante-a-ditadura-militar-argentina/ O passado controverso de Papa Francisco durante a ditadura militar argentina - Era Sideral]
*[https://estebanazumendi.com/2012/09/13/francisco-jalics-y-los-ejercicios-de-contemplacion/ Francisco Jalics y los «Ejercicios de contemplación». – ESTEBAN AZUMENDI]
*[https://efe.com/mundo/2025-04-22/papel-francisco-dictadura-argentina/ Papel de Bergoglio en dictadura argentina: debates y defensa]
*[https://www.infobae.com/sociedad/2023/03/18/las-17-preguntas-bajo-tortura-y-el-secuestro-de-los-jesuitas-yorio-y-jalics-por-los-que-bergoglio-intercedio/ Las 17 preguntas bajo tortura y el secuestro de los jesuitas Yorio y Jalics por los que Bergoglio intercedió - Infobae]
*[https://www.religiondigital.org/opinion/Francisco-Yorio-Jalics-memoria-dificil-Bergolgio-Argentina-Papa_0_2559344051.html Francisco, Yorio y Jalics: una memoria difícil]
*[https://www.silencioyespiritualidad.com/ejercicios-de-contemplacion-franz-jalics Ejercicios De Contemplación - Jalics | Silencio Y Espiritualidad]
*[https://www.nodualidad.info/maestros/franz-jalics.html Sección Maestros y Autores Franz Jalics: Recursos  |  Artículos  |  Libros]
*[https://setemargens.com/franz-jalics-in-memoriam-a-heranca-mais-fecunda/ 7margens Franz Jalics, in memoriam: a herança mais fecunda]
*[https://www.amigosdeldesierto.org/maestro/ Maestro – Amigos del Desierto]
*[https://www.academia.edu/22984519/Catoggio_Los_desaparecidos_de_la_iglesia_El_clero_contestario_frente_a_la_dictadura (52) Catoggio Los desaparecidos de la iglesia. El clero contestario frente a la dictadura]
*[https://www.scielo.org.ar/scielo.php?script=sci_arttext&amp;pid=S1853-70812013000200010 Fortunato Mallimaci: El catolicismo argentino de Bergoglio y el papado de Francisco. Una primera aproximación desde la Argentina (en: The Argentinean Catholicism of Bergoglio and the papacy of Francis. A first approach from Argentina).]
*[https://www.infobae.com/2013/03/15/701139-hablo-el-padre-jalics-estoy-reconciliado-bergoglio/ Habló el padre Jalics: &quot;Estoy reconciliado con Bergoglio&quot; - Infobae]
*[https://www.aceprensa.com/religion/bergoglio-durante-la-dictadura-militar/ Bergoglio durante la dictadura militar - Aceprensa]
*[http://eldiariointernacional.com/spip.php?article4083 Papa Francisco: sus vínculos con la dictadura militar argentina - El Diario Internacional]
*[https://www.bbc.com/mundo/noticias/2013/03/130313_papa_vaticano_francisco_eleccion_bergoglio_vinculos_gobierno_militar_jg Jorge Bergoglio y la sombra del gobierno militar - BBC News Mundo]
*[https://es.aleteia.org/2013/09/09/lo-que-bergoglio-hizo-realmente-durante-la-dictadura-argentina/ Lo que Bergoglio hizo realmente durante la dictadura Argentina]
*[https://www.swissinfo.ch/spa/el-papel-del-papa-francisco-durante-la-dictadura-argentina:-controversia-y-reconciliaci%C3%B3n/89194757 El papel del papa Francisco durante la dictadura argentina: controversia y reconciliación - SWI swissinfo.ch]
*[https://efe.com/mundo/2025-04-22/papel-francisco-dictadura-argentina/ Papel de Bergoglio en dictadura argentina: debates y defensa]
*[https://aristeguinoticias.com/1303/mundo/el-libro-que-revelo-la-conexion-de-bergoglio-con-la-dictadura-militar-argentina/ El libro que reveló la conexión de Bergoglio con la dictadura militar argentina | Aristegui Noticias]
*[https://www.diarioregistrado.com/politica/entrevista-inedita--el-impactante-relato-de-bergoglio-al-recordar-la-tarea-de--rescatar-gente--durante-la-dictadura_a68092d48f1d5d5430b47c67f Entrevista inédita: el impactante relato de Bergoglio al recordar la tarea de &quot;rescatar gente&quot; durante la Dictadura - Diario Registrado]
*[https://www.lacasademitia.es/articulo/politica/quien-es-papa-francisco-jorge-mario-bergoglio-guerra-sucia-argentina-michael-chossudovsky/20250424232813169997.html ¿Quién es el papa Francisco? Jorge Mario Bergoglio y la “guerra sucia” en Argentina - por Michel Chossudovsky]
;{{ikona hu}}
*[https://jezsuitakiado.hu/termek/szemlelodo-lelkigyakorlat-ebook/ Jálics Ferenc SJ: Szemlélődő lelkigyakorlat e-book]
*[https://gyal.hu/elhunyt-jalics-ferenc-a-papa-gyali-neveloje/ Elhunyt Jálics Ferenc, a pápa gyáli nevelője - Gyál ©Gyáli Polgármesteri Hivatal]
*[https://hvg.hu/elet/20210213_Meghalt_Jalics_Ferenc_szerzetes_aki_Ferenc_papa_lelkivezetoje_is_volt Élet+Stílus: Meghalt Jálics Ferenc szerzetes, aki Ferenc pápa lelkivezetője is volt]
*[https://www.atv.hu/belfold/20250421/ferenc-papa-magyar-jalics/ Amiről kevesen tudtak: ő volt Ferenc pápa magyar lelki vezetője - ATV]
*[https://jezsuita.hu/hirek/istent-szemlelni-mindenben-94-eves-koraban-elhunyt-jalics-ferenc-jezsuita Jezsuiták Isten szemlélni mindenben – Jálics ferenc halála]
*[https://www.magyarkurir.hu/megszentelt-elet/hala-egy-beteljesedett-eletert-eltemettek-jalics-ferencet-szemlelodo-ima-tanitomesteret Hála egy beteljesedett életért – Eltemették Jálics Ferencet, a szemlélődő ima tanítómesterét | Magyar Kurír - katolikus hírportál]
*[https://www.magyarkurir.hu/hirek/egy-teljesen-istennek-adott-elet-unneplese-bucsu-jalics-ferenc-jezsuita-szerzetes-paptol Egy teljesen Istennek adott élet ünneplése – Búcsú Jálics Ferenc jezsuita szerzetes paptól | Magyar Kurír - katolikus hírportál]
*[https://www.magyarkurir.hu/hirek/jalics-ferencre-emlekezik-i-vigilia-i Jálics Ferencre emlékezik a Vigilia | Magyar Kurír - katolikus hírportál]
*[https://www.magyarkurir.hu/hirek/-istent-szemlelni-mindenben-94-eves-koraban-elhunyt-jalics-ferenc-sj „Istent szemlélni mindenben” – 94 éves korában elhunyt Jálics Ferenc SJ | Magyar Kurír - katolikus hírportál]
*[https://www.magyarkurir.hu/hirek/valosag-vagy-fikcio-jalics-ferenc-magyar-jezsuita-szerepeltetese-i-ket-papa-i-cimu-filmben Valóság vagy fikció Jálics Ferenc magyar jezsuita szerepeltetése A két pápa című filmben? | Magyar Kurír - katolikus hírportál] 
*[https://www.magyarkurir.hu/hirek/az-isten-orszaga-koztunk-szemlelodo-imarol-jalics-ferenc-90-szuletesnapjan Az Isten országa köztünk – A szemlélődő imáról Jálics Ferenc 90. születésnapján | Magyar Kurír - katolikus hírportál]
*[https://www.magyarkurir.hu/hirek/hova-vezet-meditacio-jalics-ferenc-jezsuita-jart-parbeszed-hazaban Hová vezet a meditáció? – Jálics Ferenc jezsuita járt a Párbeszéd Házában | Magyar Kurír - katolikus hírportál]
;{{ikona en}}
*[https://jesuits.eu/news/2337-franz-jalics Sj Europe - Franz Jalics]
*[https://www.vaticannews.va/en/church/news/2021-02/hungary-mourns-jesuit-priest-who-taught-pope.html Hungary mourns Jesuit priest who taught Pope Francis - Vatican News]
*[https://jesuits.eu/news/1680-hungarian-jesuit-ferenc-jalics-passed-away Sj Europe - Hungarian Jesuit Ferenc Jálics passed away]
*[https://onepeterfive.com/two-priests-prison-francis-buenos-aires/ Two Priests Imprisoned: A Strange Story from Pope Francis’s Buenos Aires Days - OnePeterFive]
*[https://www.indcatholicnews.com/news/41548 Fr Franz Jalics has died. Independent Catholic News Jo Siedlecka]
*[https://prabook.com/web/franz.jalics/2445760 Prabook – Franz Jalics]
*[https://www.ranker.com/list/pope-francis-argentina-1970s/melissa-sartore Melissa Sartore: What Did Pope Francis Really Do In Argentina In The 1970s?]
;{{ikona it}}
*[https://liberalaverita.blogspot.com/2014/10/papa-bergoglio-il-silenzio-sulla.html Libera la verita': Papa Bergoglio: Il silenzio sulla dittatura in Argentina]
*[https://www.ignaziana.org/wp-content/uploads/2024/01/34-2022_04.pdf Ignaziana - rivista di ricerca teologica 34 (2022) 216-256. Zuzanna Glasek: ''La contemplazione cristiana in Franz Jalics SJ'']
*[https://www.adista.it/articolo/52602 Adista News - IL PASSATO CHE NON SI CANCELLA: LE CONNIVENZE DEL NUOVO PAPA CON LA DITTATURA ARGENTINA]
*[https://mappeser.com/1983/04/21/jorge-mario-bergoglio-il-suo-ruolo-durante-la-dittatura-militare-argentina-1976-1983/ Jorge Mario Bergoglio: il suo ruolo durante la dittatura militare argentina (1976-1983) – MAPPE nel sistema dei SERVIZI alla persona e alla comunità, a cura di Paolo Ferrario]
;{{ikona de}}
*[https://www.kath.net/news/40555 Jesuit Jalics nimmt Stellung zu den Vorwürfen gegen den neuen Papst P. Franz Jalics SJ v kath.net 15. März 2013]
*[https://religion.orf.at/stories/3204743/ Theologe und Jesuit Jalics gestorben ORF.at]
*[https://www.haus-gries.de/franz-jalics/  Abschied von P. Franz Jalics SJ - Haus Gries]
*[https://www.herder.de/cig/cig-ausgaben/archiv/2021/8-2021/der-innerliche-weg-zu-gott/ Christ in der Gegenwart – Der innerliche Weg zu Gott – Franz Jalics Von Stephan Langer]
*[https://www.ordensgemeinschaften.at/portal/news/article/1501.html 22. Februar 2021 Franz Jalics SJ in Budapest gestorben – Ordensgemeinschaften Austria]
*[https://de.catholicnewsagency.com/article/1243/jesuit-franz-jalics-gestorben Jesuit Franz Jálics gestorben. Von Hans Jakob Bürger - CNA]
*[https://www.kath.ch/newsd/jesuit-jalics-gestorben-1976-in-argentinien-verschleppt/ Sylvia Stam: Jesuit Jalics gestorben – 1976 in Argentinien verschleppt © Katholisches Medienzentrum]
*[https://www.jesuiten.org/news/dankbar-fuer-ein-erfuelltes-leben-franz-jalics-sj-beigesetzt Dankbar für ein erfülltes Leben: Franz Jálics SJ beigesetzt]
;{{ikona fr}}
*[https://meditation-contemplative.com/qui-sommes-nous- Qui sommes-nous ? Notre petite histoire...]
*[https://meditation-contemplative.com/presentation-franz-jalics Méditation contemplative: A propos de Franz Jalics (1927-2021)]
*[https://meditation-contemplative.com/quest-ce-que-la-meditation-contemplative Retraites de méditation contemplative avec le père Franz Jalics | Méditation Contemplative]
*[https://www.solarscentre.com/franz-jalics.html Yannick LAPIERRE et Franck JANIN: La prière contemplative l'enseignement de Franz Jalics FRANZ JALICS - SOLARS CENTRE] 
;{{ikona cs}}
*[https://www.databazeknih.cz/zivotopis/franz-jalics-78630 Franz Jalics životopis Databazeknih.cz]
;{{ikona pl}}
*[https://misyjne.pl/zmarl-jezuita-franz-jalics-autor-ksiazek-rekolekcjonista-w-1976-r-porwany-przez-junte-wojskowa/ KAI  2021-02-14 Zmarł jezuita Franz Jalics, autor książek, rekolekcjonista. W 1976 r. porwany przez juntę wojskową]
*[https://stacja7.pl/ze-swiata/zmarl-o-franz-jalics-sj-znany-duszpasterz-autor-ksiazek/ Zmarł o. Franz Jalics SJ, znany duszpasterz, autor książek Redakcja portalu | ZE ŚWIATA]
;{{ikona nl}} 
*[https://www.dinekevankooten.nl/archief/franz-jalics-het-contemplatieve-gebed-heeft-geen-doel/ Franz Jalics - Het contemplatieve gebed heeft geen doel - Dineke van Kooten]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1927]]
[[Kategorija:Umrli leta 2021]]
[[Kategorija:Madžarski duhovniki]]
[[Kategorija:Nemški duhovniki]]
[[Kategorija:Madžarski jezuiti]]
[[Kategorija:Madžarski akademiki]]
[[Kategorija:Argentinski akademiki]]
[[Kategorija:Madžarski misijonarji]]
[[Kategorija:Madžarski pisatelji]]
[[Kategorija:Madžarski poligloti]]
[[Kategorija:Mistiki]]
[[Kategorija:Ugrabljeni ljudje]]
[[Kategorija:Osvobodilna teologija]]
[[Kategorija:Žrtve mučenja]]
[[Kategorija:Žrtve totalitarnih režimov]]
[[Kategorija:Delavski duhovniki]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Umrli za covidom-19]]
[[Kategorija:Pokopani v Budimpešti]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]</text>
      <sha1>3idl5c5elazeu4u17oy03vig8xgjszp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam spomenikov v Občini Brežice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>587286</id>
    <revision>
      <id>6758222</id>
      <parentid>6753503</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:16:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Seznam */ boljša slika</comment>
      <origin>6758222</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="154181" sha1="2t53g6dh3oazef7ei8agqkrvljd1mpo" xml:space="preserve">'''Seznam [[spomenik]]ov v [[Občina Brežice|Občini Brežice]]''' je urejen po abecednem redu naselij, v katerih se nahajajo. Vsebuje tako spomenike kot spominske plošče. Število v oklepaju pomeni število imen posameznikov, navedenih na spomeniku.

== Seznam ==

{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable col4center col5center col6center col7center plainlinks&quot;
! Slika
! Namen
! Naselje
! Kategorija
! [[Google Zemljevidi|G.]]
! [[Register kulturne dediščine Slovenije|EID]]
! [https://partizanstvo.si/ Par.]

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik NOB v Artičah.JPG|center|150px]]
| Padli v borbi (19)
| [[Artiče]] (pri prosvetnem domu)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/4TZ6JUdwmVXNppcW9]
| {{EID|1-10473}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&amp;lat=45.9523831301629&amp;lng=15.575094223022463&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3151 3151]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center; color:black;&quot; | &lt;u&gt;Steber&lt;/u&gt;
|-
|
{| style=&quot;text-align:center;&quot;
| valign=top | 
&lt;poem&gt;
SLOVENSKI
OKTET
&lt;/poem&gt;
| style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
DRUŽBENOPOLITIČNE
ORGANIZACIJE
ARTIČE
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; | 
&lt;poem&gt;
21. JULIJ 1974
&lt;/poem&gt;
| style=&quot;padding-left:50px; text-align:left;&quot; |
&lt;poem&gt;
BORCI 2. ČETE
KOZJANSKEGA BATALJONA
&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;[?]&lt;/span&gt;. S. B.
&lt;/poem&gt;
|}
|-
| &amp;nbsp;
|-
|
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;col2center&quot;
|-
| colspan=3 style=&quot;text-align:center; color:black;&quot; | &lt;u&gt;Plošča&lt;/u&gt;
|-
| colspan=3 style=&quot;text-align:center;&quot; | KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS
|-
| colspan=3 | &amp;nbsp;
|-
| DRŽANIČ ALOJZ || ROJEN || 15. 6. 1913 PADEL 18. 2. 1943
|-
| MOLAN IVAN || &quot; || 15. 5. 1915 USTRELJEN 9. 3. 1944
|-
| ARNŠEK MIHAEL || &quot; || 10. 2. 1925 PADEL 23. 3. 1945
|-
| ZORKO MARIJA || &quot; || 21. 12. 1921 PADLA 24. 3. 1944
|-
| ZORKO STANKO || &quot; || 4. 4. 1923 OBEŠEN 21. 7. 1944
|-
| ZORKO JOŽE || &quot; || 20. 11. 1926 PADEL 9. 4. 1944
|-
| CERJAK STANKO || &quot; || 13. 10. 1920 PADEL 24. 3. 1944
|-
| PINTERIČ LADISLAV || &quot; || 25. 12. 1923 UMRL V DACHAU 28. 4. 1945
|-
| GODLER JOŽE || &quot; || 7. 3. 1925 PADEL 2. 5. 1945
|-
| BUČAR JOŽE || &quot; || 16. 12. 1916 PADEL 16. 1. 1945
|-
| LUPŠINA FRANC || &quot; || 16. 7. 1923 PADEL 18. 2. 1943
|-
| PEČNIK JOŽE || &quot; || 10. 10. 1921 USTRELJEN 6. 12. 1944
|-
| PETACI FRANC || &quot; || 12. 10. 1912 USTRELJEN 8. 7. 1944
|-
| MOLAN JOŽE || &quot; || 9. 5. 1907 PADEL 7. 1. 1945
|-
| LUPŠINA PAVLE || &quot; || 5. 5. 1919 OBEŠEN 21. 7. 1944
|-
| MIRT JANEZ || &quot; || 8. 5. 1915 PADEL 23. 2. 1945
|-
| OMERZO IVAN || &quot; || 12. 12. 1928 PADEL 1945
|-
| VRETIČ JOŽE || &quot; || 28. 4. 1915 USTRELJEN 14. 3. 1944
|-
| ŽERJAV JOSIP || &quot; || 2. 4. 1914 USTRELJEN 11. 8. 1944           
|-
| colspan=3 style=&quot;text-align:center;&quot; |
&lt;poem&gt;
V SPOMIN POZNIM RODOVOM
&lt;span style=&quot;float:right;&quot;&gt;KRAJEVNI ODBOR ZB ARTIČE&lt;/span&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Radu Dernaču v Artičah.JPG|center|150px]]
| Rado Dernač
| [[Artiče]] (pred prosvetnim domom)
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/3vdAgy6JKXYbReSN6]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | RADO DERNAČ 1909 - 1970
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Ani Gabrič v Artičah.JPG|center|150px]]
| Ana Gabrič
| [[Artiče]] (pred šolo)
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/o6Gyn7nrYWjqT6Pe6]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |
&lt;poem&gt;
ANA GABRIČ
1886 - 1967
UČITELJICA
&lt;span style=&quot;float:right;&quot;&gt;V ARTIČAH&lt;/span&gt;


&lt;span style=&quot;float:right;&quot;&gt;POSTAVILI NJENI
UČENCI 23.6.1990&lt;/span&gt;
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:World War I Monument in Artiče 01.jpg|center|150px]]
| Padli (48)
| [[Artiče]] (pred [[Cerkev sv. Duha, Artiče|cerkvijo]])
| 1. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/mGzDCdyvcDfCKarCA]
| {{EID|1-09868}}
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
ŽRTVAM
SVETOVNE VOJNE 1914-18
&lt;/poem&gt;
|-
| valign=top |
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;col2right&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot; | ARTIČE
| style=&quot;text-align:right;&quot; | ŠT.
|-
| LAPUH JOŽE || 13
|-
| LEVAK FRANC || 8
|-
| KOPRIVC SEVERIN || 22
|-
| METLIČAR JOŽE || 21
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | ARNOVA SELA
|-
| BALAS JANEZ || 28
|-
| BOGOVIČ ANTON || 22
|-
| BOGOVIČ FRANC || 22
|-
| DRŽANIČ PAVEL 42 || 
|-
| HABINC JOŽE || 36
|-
| MIRT JOŽE || 57
|-
| PINTERIČ FRANC || 13
|-
| PINTERIČ FRANC || 23
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | DEČNA SELA
|-
| ARINGER JOŽE || 
|-
| DIMIČ FRANC || 8
|-
| HRIBERŠEK JOŽE || 3
|-
| KROŠL ANTON || 6
|-
| OGOREVC JANEZ || 26
|-
| PETAN JOŽE || 28
|-
| RADANOVIČ JANEZ || 9
|-
| ROŽMAN JANEZ || 27
|-
| SUMREK FRANC || 39
|-
| VIMPOLŠEK ANTON || 
|-
| VIMPOLŠEK FRANC || 
|-
| VOGRINC MIHA || 2
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | DOLENJA VAS
|-
| ŠKOF JOŽE || 60
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;col2right&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot; | CURNOVEC
| style=&quot;text-align:right;&quot; | ŠT.
|-
| CERJAK JOŽE || 64
|-
| CIZELJ ANTON || 35
|-
| ČERNELIČ MARTIN || 30
|-
| ROŽMAN KAROL || 28
|-
| ŽERJAV FRANC || 25
|-
| ŽERJAV JANEZ || 25
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | MALI VRH
|-
| HRIBERŠEK ANDREJ || 35
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | ZG. OBREŽ
|-
| GERJEVIČ JANEZ || 6
|-
| ZORKO FRANC || 
|-
| ŽGALIN FRANC || 
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | SP. POHANCA
|-
| DERNAČ ALOJZIJ || 16
|-
| DIMIČ JOŽE || 20
|-
| GLOGOVŠEK ANTON || 17
|-
| KOVAČIČ MARTIN || 22
|-
| KUŽNER ALOJZIJ || 3
|-
| PREDANIČ FRANC || 10
|-
| RODMAN FRANC || 7
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | TREBEŽ
|-
| IVANŠEK ANTON || 40
|-
| RAMELE CEZAR || 2
|-
| TURK JANEZ || 25
|-
| ZORKO JOŽE || 4
|-
| ŽERJAV MARTIN || 5
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | VOLČJE
|-
| ŽABKA VID || 31
|}
|-
| &amp;nbsp;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | MIR Z VAMI !
|-
| &amp;nbsp;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:right;&quot; | 1932
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik NOB na Bizeljskem.JPG|center|150px]]
| Padli borci, izgnanci (84),&lt;br&gt;uporni bizeljski kmetje [[Hrvaško-slovenski kmečki upor|punta 1573]]
| [[Bizeljsko]] (pri gasilskem domu)
| 2. svetovna vojna,&lt;br&gt;kmečki upor 1573
| [https://maps.app.goo.gl/tbVCt9eBiqsrMuuR7]
| {{EID|1-09869}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&amp;lat=46.013222296314446&amp;lng=15.685429573059084&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3153 3153]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
|
{|
| style=&quot;text-align:center; color:black;&quot; | &lt;u&gt;Vrh spomenika&lt;/u&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | O F
|-
| &amp;nbsp;
|- style=&quot;text-align:center; color:black;&quot;
| &lt;u&gt;1. plošča&lt;/u&gt;
| style=&quot;padding-left:50px;&quot; | &lt;u&gt;2. plošča&lt;/u&gt;
|-
| valign=top style=&quot;text-align:center;&quot; |
&lt;poem&gt;
&quot;MANJ STRAŠNA NOČ JE V ČRNE ZEMLJE
KRILI,
KO SO POD SVETLIM SONCAM SUŽNI 
DNOVI!&quot;

:::::: F. PREŠEREN
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px; text-align:center;&quot; |
&lt;poem&gt;
&quot;DOMOV BOM ŠEL IN SREDI MAJSKIH NJIV
ZAVRISKAL BOM PREŠERNO KAKOR SVAT
IN VINA STAREGA SE BOM NAPIL.&quot;

:::::: M. BOR
&lt;/poem&gt;
|}
|-
|
{|
|- style=&quot;text-align:center; color:black;&quot;
| &lt;u&gt;1. steber&lt;/u&gt;
| &lt;u&gt;2. steber&lt;/u&gt;
| &lt;u&gt;3. steber&lt;/u&gt;
|-
| valign=top | 
&lt;poem&gt;
UMRLI
IZGNANCI
V TUJINI
1941 - 1945
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
ANTOLOVIČ HEDVIKA
ANTOLOVIČ KARLO
ASL BERNARDA
BABIČ MARIJA
BALON FRANČIŠKA
BALON FRANC
BALON FRANC
BALON MILOŠ
BALON TEREZIJA
BALON TEREZIJA
BIBIČ ANTON
DEGEN VINCENC
DERNIKOVIČ MARTIN
DOMITROVIČ EVA
FEGUŠ MARIJA
FIJOLIČ URŠA
GERŠAK ANTONIJA
GERŠAK ANTON
GOLOBIČ JANEZ
GREGL FRANC
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
HUDINA ZVONKO
ILJAŠ VINKO
ILJAŠ NEŽA
JAGODIČ ANTON
JELČIČ ALOJZIJA
JELČIČ SLAVA
KELHER ANTON
KELHER JERNEJ
KELHER MARIJA
KELHER PEPCA
KORBER VINKO
KOVAČIČ JANEZ
KOVAČIČ TEREZIJA
KOVAČIČ TEREZIJA
KRIŽANČIČ MARIJA
LATIN ROZIKA
MALUS MIHAEL
MIHELIN ANTON
MIHELIN FRANČIŠKA
MIHELIN MARKO
NEPUŽLAN IVAN
&lt;/poem&gt;
|- style=&quot;text-align:center; color:black;&quot;
| &lt;u&gt;4. steber&lt;/u&gt;
| &lt;u&gt;5. steber&lt;/u&gt;
| &lt;u&gt;6. steber&lt;/u&gt;
|-
| valign=top |
&lt;poem&gt;
NEPUŽLAN BRANKO
OGOREVC ANA
OSOJNIK NEŽA
PAVLIN KARL
PETRIŠIČ ANTON
PINTERIČ IGNAC
PINTERIČ FRANC
PINTERIČ MARIJA
POLAK JOŽE
POŽEK VINKO
PRISTOLIČ JOŽE
PRISTOLIČ NEŽA
PUTRIH ANTON
ŠEKORANJA FRANC
ŠEKORANJA IVAN
ŠEPETAVC ANA
ŠEPETAVC JOŽE
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
ŠEPETAVC BRANKO
ŠEPETAVC JOŽEF
ŠKOF ZVONKO
ŠNEBERGER FRANC
TRAMPUŠ FRANČIŠKA
TRAVNIKAR MARIJA
ULČNIK MARIJA
URLEP ANTON
ŽNIDERČIČ ANTON
GERŠAK FRANČIŠKA
GERŠAK IVAN
OSOJNIK MIHAEL
PUSTAK FRANC
ROŽMAN FRANC
ŠEPETAVC ERIKA
ŠKOF ANTON
GREGL JOŽE
GRUDEN IVANKA
NEPUŽLAN FRANC
ŠEPETAVC JOŽE
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
BABIČ BARBARA
PAVLIN FRANC
KOCJAN PEPCA
NEPUŽLAN AMALIJA
LIPEJ ANDREJ
ŽMAVC MARIJA
&lt;/poem&gt;

|}
|-
|
{|
|- style=&quot;text-align:center; color:black;&quot;
| &lt;u&gt;3. plošča&lt;/u&gt;
| style=&quot;padding-left:50px;&quot; | &lt;u&gt;4. in 5. plošča&lt;/u&gt;
|-
| valign=top style=&quot;text-align:center;&quot; |
&lt;poem&gt;
ZVEZE SLOVENSKE
ŠTAJERSKE IN HRVATSKE MED
NARODNO OSVOBODILNO VOJNO
SO BILE NA BIZELJSKEM.
KOZJANSKI IN ZAGORSKI BORCI SO
USPEŠNO SODELOVALI V BOJIH
Z UKOPATORJI.
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px; text-align:center;&quot; |
&lt;poem&gt;
V TEJ KLETI SO IMELI
SESTANKE OD NOVEMBRA 1943
DO SEPTEMBRA 1943
AKTIVISTI IN BORCI NOV.
KI SO SE VKLJUČILI
V KOZJANSKI ODRED

OB 20. LETNICI KO. ZB. NOV.

----

SPOMINSKA PLOŠČA JE
PRENEŠENA IZ OBJEKTA
VINARSKE KLETI BIZELJSKO
&lt;/poem&gt;
|- style=&quot;text-align:center; color:black;&quot;
| &lt;u&gt;6. plošča&lt;/u&gt;
| style=&quot;padding-left:50px;&quot; | &lt;u&gt;7. plošča&lt;/u&gt;
|-
| valign=top style=&quot;text-align:center;&quot; |
&lt;poem&gt;
1941 SO NEMCI IZGNALI IZ POSAVJA
IN POSOTELJA
OKROG 40 000 PREBIVALCEV.

IZ BIZELJSKEGA JE BILO IZGNANIH
3011 LJUDI.
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px; text-align:center;&quot; |
&lt;poem&gt;
&quot;ZIMZELEN SI ZA TRAK JE DEL
PERO KOKOTOVO PRIPEL...&quot;
&lt;span style=&quot;float:right;&quot;&gt;A. AŠKERC&lt;/span&gt;
V PUNTU 1573 SO UPORNI BIZELJSKI KMETJE
Z BRATOM GUBCEM UDARILI PO TUJI
GOSPODI.
&lt;/poem&gt;
|}
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Večnamenski dom Bizeljsko 02.jpg|center|150px]]
| Sedež obmejnega voda Teritorialne obrambe
| [[Bizeljsko]] (večnamenski dom)
| slovenska os. vojna
| [https://maps.app.goo.gl/msH93j6h69YBkS61A]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
MINLJIV SI,
LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN

V ZAHVALO IN SPOMIN
NA DEJANJA
V VOJNI ZA SAMOSTOJNO
SLOVENIJO

POSTAVILA
ZVEZA VETERANOV
VOJNE ZA SLOVENIJO

2014

V TEJ STAVBI JE BIL JULIJA 1991 SEDEŽ
OBMEJNEGA VODA TERITORIALNE OBRAMBE,
KI JE ZAGOTAVLJAL KONTROLO IN BOJNO
VAROVANJE NOVE DRŽAVNE MEJE MED
REPUBLIKO SLOVENIJO IN
REPUBLIKO HRVAŠKO

OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE
ZA SLOVENIJO BREŽICE
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 09.jpg|center|150px]]
| Zgraditev [[cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko|cerkve sv. Lovrenca]]
| [[Bizeljsko]] ([[cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko|cerkev sv. Lovrenca]]&lt;br&gt;– notranjost)
| cerkvena zgodovina
| [https://maps.app.goo.gl/pTUw4msGPD3KXgLt9]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
MDCCXXV
HAEC ECCLESIA FVNDITVS REAED
IFICATA ET A CELSISSIMO AC
REVERENDISSIMO PRINCIPE AC
DOMINO DNO SIGISMVNDO
FELICE DEI ET APOSTOLICAE
SEDIS GRATIA EPISCOPO LABA
CENSI S R I PRINCIPE EX
COMITIBVS DE SCHRATTENPACH
&amp;C &amp;C
CONSECRATA FVIT DIEXXAVG
MDCCXXXVII
SUB CVRA THOMAEKAPLE
VICARIO 10CI# AN LOCI
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Grave of Ivan Balon 01.jpg|center|150px]]
| Grob [[Ivan Balon|Ivana Balona]]
| [[Bizeljsko]] (pokopališče)
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/F6iUoJsdaiAgR9XJ8]
| {{EID|1-10474}}
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
IVAN BALLON
deželni vinorejski komisar
&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; 13. Februara 1863
+ 31. Decembra 1897
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to fallen fighters in Bizeljsko Cemetery 01.jpg|center|150px]]
| Padli borci (18)
| [[Bizeljsko]] (pokopališče)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/9iDbDXGpHFDhVwNg7]
| {{EID|1-10475}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.01565502517621&amp;lng=15.695954561233522&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=2717 2717]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed col2right col3right&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| colspan=3 style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
SLAVA PADLIM
BORCEM
BIZELJSKO
&lt;/poem&gt;
|-
| PUTRIH FRANC || 5.III.1917. – || 23.VI.1942.
|-
| GREGEL KARL || 28.VII.1922. – || 7.I.1943.
|-
| MIHELIN MARKO || 3.V.1923. – || 13.IX.1943.
|-
| ROŽMAN ANTON || 10.X.1917. – || 1.X.1943.
|-
| GREGEL FRANC || 3.IX.1895. – || 9.IV.1944.
|-
| ŠKOF KARL || 25.VI.1912. – || 9.IX.1944.
|-
| DERNIKOVIČ MARTIN || 8.X.1911. – || 12.II.1945.
|-
| PRISTOLIČ JOŽE || 8.II.1919. – || 12.II.1945.
|-
| GREGEL ZDRAVKO || 28.XII.1923. – || 15.II.1945.
|-
| KOVAČIČ FERDO || 20.V.1925. – || 15.II.1945.
|-
| DUHANIČ IVAN || 14.XII.1920. – || 18.II.1945.
|-
| GREGEL AVGUST || 27.VII.1909. – || 4.III.1945.
|-
| MALUZ MIHAEL || 6.VIII.1923. – || 10.III.1945.
|-
| ROŽER ANTON || 4.XII.1919. – || 20.III.1945.
|-
| ROŽMAN ALOJZ || 11.IX.1919. – || 6.IV.1945.
|-
| BALON IVAN || 15.V.1915. – || 15.IV.1945.
|-
| MALUZ IVAN || 15.V.1915. – || 10.V.1945.
|-
| KOREN IVAN || 14.XI.1914. – || 15.5.1945.
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Grave of priests in Bizeljsko Cemetery 01.jpg|center|150px]]
| Grob [[Franc Špelič|Franca Špeliča]]
| [[Bizeljsko]] (pokopališče)
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/Lr8mzqF6ji4ZzD9s8]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
Tu počiva
oče FRANC ŠPELIČ
duhovnik
roj. 24.9.1927 posv. 21.11 1993
v Gospodu zaspal
10.4 2012
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to Anton Kržan in Blatno 02.jpg|center|150px]]
| Padli borec Anton Kržan
| [[Blatno]]
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/fa5dwmbqvK3cn8mi6]
| {{EID|1-10478}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&amp;lat=45.970466303063425&amp;lng=15.618395805358888&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=2733 2733]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center; color:grey;&quot; | 
&lt;poem&gt;
V SPOMIN

PADLEMU BORCU
6. 3. 1943
KRŽAN ANTONU
ROJ. 5. 1. 1917
V GLOBOKEM

ZB NOV GLOBOKO
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to fallen fighters in Blatno 01.jpg|center|150px]]
| Padli borci (4)
| [[Blatno]]
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/R7QxAkDjSfy74LQG9]
| {{EID|1-10477}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&amp;lat=45.97699812104441&amp;lng=15.616464614868166&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=2734 2734]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center; color:grey;&quot; | 
&lt;poem&gt;
SLAVA
PADLIM BORCEM

ŠEPETAVC
SLAVKO 1918–1944
VARLEC
ANTON 1923–1944
KOSTREVC
ANTON 1920–1944
DUH
SLAVKO 1915–1945
Z.B.GLOBOKO 8.8.1965   
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Bartholomew's Church (Blatno) 25.jpg|center|150px]]
| Zgraditev [[Cerkev sv. Jerneja, Blatno|cerkve sv. Jerneja]]
| [[Blatno]] ([[Cerkev sv. Jerneja, Blatno|cerkev sv. Jerneja]])
| cerkvena zgodovina
| [https://maps.app.goo.gl/Usa5kDL9qVTBTtDEA]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
|
&lt;poem&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;I&lt;/span&gt;N&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;A&lt;/span&gt;NNO d1693 &lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;I&lt;/span&gt;AHR
&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;I&lt;/span&gt;ST &lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;D&lt;/span&gt;IE&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;C&lt;/span&gt;IHREN&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;SP&lt;/span&gt;ARDHOLMAE
&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;E&lt;/span&gt;R&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;P&lt;/span&gt;AVED &lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;B&lt;/span&gt;ORTEN&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;D&lt;/span&gt;ER&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;C&lt;/span&gt;EIT
IRO&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;H&lt;/span&gt;OCH &lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;B&lt;/span&gt;IRDIG&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;I&lt;/span&gt;N&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;G&lt;/span&gt;OD&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;G&lt;/span&gt;EIS
DLIHEN&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;H&lt;/span&gt;ER&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;M&lt;/span&gt;ARTINPETERKOVITZ
&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;P&lt;/span&gt;FARER&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;V&lt;/span&gt;ND&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;C&lt;/span&gt;IHREN&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;P&lt;/span&gt;ROBST . &lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;I&lt;/span&gt;N
ANNOd1696&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;I&lt;/span&gt;AHRER&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;P&lt;/span&gt;AVTER&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;T&lt;/span&gt;URN&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;SB&lt;/span&gt;A
RDHOLMAEALS&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;C&lt;/span&gt;IHREN&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;P&lt;/span&gt;ROBSD&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;I&lt;/span&gt;OHA
NES&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;S&lt;/span&gt;VONG&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;S&lt;/span&gt;EINE&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;B&lt;/span&gt;IRDINANNA
&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;S&lt;/span&gt;ONIGINVNT&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;I&lt;/span&gt;ACOBSONIGMADHESONG
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik padlim pred Železniško postajo Brežice.JPG|center|150px]]
| Padli borci in žrtve (21)
| [[Brežice]] (pred [[Železniška postaja Brežice|železniško postajo]])
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/nPzsyJZcfrUUkWXk9]
| {{EID|1-10481}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=45.92363612743482&amp;lng=15.58640241622925&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=7778 7778]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed col3right col4right col5right&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| colspan=5 style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
KAKOR PONOSNI GALEBI
NAD VODO,
TAKŠNI STE PADLI ZA NAŠO
SVOBODO.
&lt;span style=&quot;float:right;&quot;&gt;– KAJUH –&lt;/span&gt;
&lt;/poem&gt;
|-
| colspan=5 | &amp;nbsp;
|-
| BLAŽEK MARTA || * || 22.7.1923 || style=&quot;padding-left:10px;&quot; | + || 4.5.1944
|-
| CERJAK MARJAN || &quot; || 2.2.1924 || &quot; || 27.11.1941
|-
| CERJAK SREČKO || &quot; || 18.5.1918  || &quot; || 27.12.1941
|-
| CERJAK ANTON || &quot; || 3.5.1916 || &quot; || 4.1945
|-
| GOLIČ JOŽE || &quot; || 2.2.1919 || &quot; || 3.3.1945
|-
| HERVOL STANKO || &quot; || 29.11.1924 || &quot; || 23.3.1944
|-
| JURKAS JOŽE || &quot; || 25.6.1910 || &quot; || 1943
|-
| KRAGL ANTON || &quot; || 9.9.1913 || &quot; || 20.4.1945
|-
| KRAGL VIKTOR || &quot; || 1.10.1926 || &quot; || 1.8.1944
|-
| MARČUN JULKA || &quot; || 13.8.1925 || &quot; || 8.2.1945
|-
| MILAVEC MARICA || &quot; || 22.2.1924 || &quot; || 18.3.1945
|-
| MILAVEC IVAN || &quot; || 8.2.1922 || &quot; || 29.11.1941
|-
| MILAVEC ALBIN || &quot; || 3.2.1923 || &quot; || 29.11.1941
|-
| MILAVEC MARJAN || &quot; || 16.8.1924 || &quot; || 29.11.1941
|-
| PERIC IVAN || &quot; || 8.7.1888 || &quot; || 24.10.1942
|-
| ZORKO FRANC || &quot; || 24.12.1923 || &quot; || 15.4.1944
|-
| ZAKŠEK IVAN || &quot; || 14.2.1913 || &quot; || 20.9.1944
|-
| SAVNIK FRANC || &quot; || 21.1.1919 || &quot; || 12.3.1945
|-
| VOLČANŠEK STANKO || &quot; || 1911 || &quot; || 1944
|-
| CERJAK IVAN || &quot; || 25.9.1911 || &quot; || 1944
|-
| ŽABKAR ANTONIJA || &quot; || 10.6.1910 || &quot; || 31.8.1942
|-
| colspan=5 | &amp;nbsp;
|-
| colspan=5 style=&quot;text-align:right;&quot; | KO ZB BREŽICE
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice 77.jpg|center|150px]]
| Ustanovitev [[Brežiška četa|Brežiške čete]]
| [[Brežice]], Cesta bratov Milavcev 110&lt;br&gt;(pri železniškem prehodu)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/u7uehrpHhXFCy4xB6]
| {{EID|1-10482}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=45.9220165991004&amp;lng=15.59214234352112&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3154 3154]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
V TEJ HIŠI SO PRI
ŽELEZNIČARJU FRANCU MILAVCU
28.10.1941 SKOJEVCI POD VODSTVOM
DUŠANA KVEDRA IN RUDIJA JANHUBE
USTANOVILI BREŽIŠKO ČETO,
KI JE V POSAVJU ZANETILA
VSTAJO PROTI OKUPATORJU

&lt;span style=&quot;float:right;&quot;&gt;OB 20-LETNICI REVOLUCIJE
ZVEZA BORCEV NOV BREŽICE&lt;/span&gt;
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:World War I Memorial in Brežice 01.jpg|center|150px]]
| padli v vojni (45)
| [[Brežice]] (pri gasliskem domu&lt;br&gt;v Šentlenartu)
| 1. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/PSz2WEY5BbfzgfXj7]
| {{EID|1-30290}}
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| valign=top | 
{|
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center; color:black;&quot; | &lt;u&gt;Sprednja stran&lt;/u&gt;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
SPOMENIK
NA SVETOVNO VOJNO
OD 27. VII. 1914
DO 3. XI. 1918
POSTAVILI
OBČANI OBČINE
ZAKOT
&lt;/poem&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | IN DRUGI
| style=&quot;text-align:center;&quot; | DOBROTNIKI
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | 1919
|-
| colspan=2 | &amp;nbsp;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
UMRLIM IN PADLIM JUNAKOM
NAJ BOG SVETI RAJ PODELI,
UBOGIM RANJENCEM IN HROMIM
V LJUBEZNI POMAGAJMO VSI!
A ONIM KI SREČNI IN ZDRAVI
POVRNEJO SPET SE DOMOV
NAJ SLAVA ZA NJIHOVA DELA
OSTANE DO POZNIH RODOV!
TA SPOMENIK POSTAVLJEN JE PO TRUDU IN ZASLUGAH
&lt;/poem&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | JANEZA KREAČIČA&lt;br&gt;ŽUPANA
| style=&quot;text-align:center;&quot; | JANEZA ŠETINCA&lt;br&gt;ZAPISNIKARJA
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; | 
{|
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center; color:black;&quot; | &lt;u&gt;Leva stran&lt;/u&gt;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | SELO BREZINA
|-
| &amp;nbsp;
|-
| LUBŠINA JANEZ || * 1865.
|-
| ŠETINC MARTIN || * 1885.
|-
| VALENČAK FRANC || * 1875.
|-
| KRAGL JOŽE || * 1891.
|-
| KRAGL JANEZ || * 1898.
|-
| LAPUH FRANC || * 1888.
|-
| ZORKO JANEZ || * 1900.
|-
| LAPUH CENE || * 1874.
|-
| NOVOSELC MARTIN || * 1890.
|-
| NOVOSELC JOSEF || * 1897.
|-
| FERENČAK JANEZ || * 1896.
|-
| LAPUH MARTIN || * 1892.
|-
| &amp;nbsp;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | SELO ČERNC
|-
| &amp;nbsp;
|-
| ŽNIDERŠIČ ANTON || * 1894.
|-
| GRUBIČ JANEZ || * 1890.
|-
| GRUBIČ FRANC || * 1886.
|-
| GRUBIČ IVAN || * 1887.
|-
| &amp;nbsp;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | SELO ZVERINJAK
|-
| &amp;nbsp;
|-
| SAUNIK JANEZ || * 1881.
|-
| SAUNIK FRANC || * 1886.
|-
| REBERŠAK MIHA || * 1889.
|-
| REBERŠAK JANEZ || * 1892.
|-
| VOLČAJNK JOŽEF || * 1888.
|-
| CERJAK FRANC || * 1893.
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; | 
{|
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center; color:black;&quot; | &lt;u&gt;Desna stran&lt;/u&gt;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | SELO ZAKOT
|-
| &amp;nbsp;
|-
| PEČNIK IVAN || * 1896.
|-
| BENJA JOŽE || * 1895.
|-
| POŽAR ANDREJ || * 1896.
|-
| BRATANIČ JOŽE || * 1890.
|-
| BRATANIČ JANEZ || * 1894.
|-
| SIMON ADOLF || * 1899.
|-
| &amp;nbsp;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | SELO BUKOŠEK
|-
| &amp;nbsp;
|-
| BRATANIČ JANEZ || * 1878.
|-
| PETELINC JANEZ || * 1881.
|-
| PETAN JOŽE || * 1875.
|-
| STARČIČ JANEZ || * 1891.
|-
| DERŽIČ KARL || * 1892.
|-
| KAPUSTA JOŽE || * 1896.
|-
| KAUČIČ JOŽE || * 1882.
|-
| IVANŠEK MIHA || * 1887.
|-
| IVANŠEK FRANC || * 1895.
|-
| PETAN KARL || * 1888.
|-
| MEZNARIČ JOŽE || * 1894.
|-
| &amp;nbsp;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | SELO ST. LENART
|-
| &amp;nbsp;
|-
| ŠETINC JOŽE || * 1891.
|-
| CIZEL ANTON || * 1875.
|-
| RUS MIHA || * 1891.
|-
| &amp;nbsp;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | SELO CUNDROVEC
|-
| &amp;nbsp;
|-
| METLIČER JANEZ || * 1873.
|-
| SEPEC IVAN || * 1893.
|-
| ŠERBEC MARTIN || * 1881.
|}
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice 78.jpg|center|150px]]
| Sedež Teritorialne obrambe za občino in Posavje
| [[Brežice]], Cesta svobode 15&lt;br&gt;(Izpostava URSZR)
| slovenska os. vojna
| [https://maps.app.goo.gl/bUk2zpAZKDXkSRgC7]
| 
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=45.908267362512106&amp;lng=15.598279237747194&amp;layers=&amp;layer=othermemorials&amp;id=530 530]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| valign=top |
&lt;poem&gt;
MINLJIV SI,
LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN

V ZAHVALO IN SPOMIN
NA DEJANJA
V VOJNI ZA SAMOSTOJNO
SLOVENIJO

POSTAVILA
ZVEZA VETERANOV
VOJNE ZA SLOVENIJO

20. 10. 2007
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
BREŽIŠKIM TERITORIALCEM -
SLOVENSKIM VOJAKOM
IN BOJEVNIKOM V SPOMIN
1968 - 2018

OB 50. OBLETNICI USTANOVITVE
TERITORIALNE OBRAMBE SLOVENIJE
JE PLOŠČO POSTAVILO
OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV
VOJNE ZA SLOVENIJO
&lt;/poem&gt;
|-
| &amp;nbsp;
|-
|
&lt;poem&gt;
V TEJ STAVBI JE BIL V LETIH OD 1980 DO 1990
SEDEŽ OBČINSKEGA ŠTABA TERITORIALNE
OBRAMBE, LETA 1990 SEDEŽ OBČINSKEGA ŠTABA
MANEVRSKE STRUKTURE NARODNE ZAŠČITE IN
LETA 1991 SEDEŽ TER POVELJNIŠKO MESTO
25. OBMOČNEGA ŠTABA TERITORIALNE OBRAMBE,
KI JE NAČRTOVAL IN VODIL BOJE V POSAVJU.

OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE
ZA SLOVENIJO BREŽICE
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Jožeta Toporišiča v Knjižnici Brežice.JPG|center|150px]]
| [[Jože Toporišič]]
| [[Brežice]], Trg Jožeta Toporišiča 2&lt;br&gt;([[Knjižnica Brežice|knjižnica]] – notranjost)
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/7CzvYq7TKgFvMUsFA]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | dr. Jože Toporišič
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice 49.jpg|center|150px]]
| Zmaga v slovenski osamosvojitveni vojni
| [[Brežice]] (pri domu kulture)
| slovenska os. vojna
| [https://maps.app.goo.gl/k6S6dqYTwg72Hd17A]
| 
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=45.90808073163578&amp;lng=15.588752031326296&amp;layers=&amp;layer=othermemorials&amp;id=411 411]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| OSAMOSVOJITVENA VOJNA 1991
| style=&quot;padding-left:100px; text-align:right;&quot; | OBELISK ZMAGE
|-
| &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |
&lt;poem&gt;
Pomnik ob 30. obletnici
samostojne Republike Slovenije
je postavila Občina Brežice
na pobudo
Območnega združenja
veteranov vojne za Slovenijo
Brežice.

Avtor: Alojz Konec
Projektant: Naino d.o.o.
Izvajalec: SL-inženiring
Boršt d.o.o.
2021
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Suzane pred Gimnazijo Brežice.JPG|center|150px]]
| [[Suzana (Danielova knjiga)|Suzana]]
| [[Brežice]] (pred [[Gimnazija Brežice|gimnazijo]])
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/uXB13WpcBfhGup6g6]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | [brez napisa]
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice 58.jpg|center|150px]]
| Samostan delovanja [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]]
| [[Brežice]], Trg izgnancev 14&lt;br&gt;([[Gimnazija Brežice|gimnazija]])
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/R5eAX7qk7yE3kx6z9]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
VALENTIN VODNIK
&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; 1758 † 1819

prvi slovenski pesnik in časnikar,
frančiškan, duhovnik,
narodni buditelj, šolnik, pisec,
mož mnogih dejavnosti,
tu deloval v l. 1781 - 1782.

Societas Veteranorum Posaviensium
A. D. 2022
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik izgnancev v Brežicah.JPG|center|150px]]
| Izgnanci
| [[Brežice]], Trg izgnancev&lt;br&gt;(pred nemškim domom)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/CpGUFrr5JUm2Fqnb7]
| 
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=45.90664738559029&amp;lng=15.588870048522951&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=1369 1369]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | IZGNANCEM 1941 – 1945 ||  ||
|-
|
| 
&lt;poem&gt;
::: ARHITEKT
::: F. FILIPČIČ
&lt;/poem&gt;
| 
&lt;poem&gt;
::: KAMNOSEK
::: JANEZ JENIČ
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice National Hall 01.jpg|center|150px]]
| Narodni dom
| [[Brežice]], Cesta prvih borcev 39&lt;br&gt;(narodni dom)
| avstroogrska doba
| [https://maps.app.goo.gl/4Nn3eUB6bhH7Se136]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
NARODNI
DOM
JE BIL V DOBI
NARODNOSTNIH
BOJEV
POLITIČNO
IN KULTURNO
SREDIŠČE
BREŽIŠKIH
SLOVENCEV
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Lawrence's Parish Church (Brežice) 11.jpg|center|150px]]
| Zlata in biserna maša [[Andrej Majcen|Andreja Majcna]]
| [[Brežice]] ([[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkev sv. Lovrenca]] –&lt;br&gt;notranjost)
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/YVfz7A6YPiJySVVbA]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
V TEJ CERKVI JE OBHAJAL ZLATO MAŠO (1983)
IN BISERNO MAŠO (1993) ČASTNI ČLAN ŽUPNIJE BREŽICE

BOŽJI SLUŽABNIK

ANDREJ MAJCEN

(1904 - 1999)

SALEZIJANSKI MISIJONAR NA KITAJSKEM IN VIETNAMU
OD 1935 DO 1979
VODITELJ DUHOVNIH POKLICEV IN ZAVZET SPOVEDNIK

ŽUPNIJA SV. LOVRENCA BREŽICE, 23. APRILA 2017
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Holy Cross Chapel in Slomškov dom, Brežice.jpg|center|150px]]
| Opremitev kapele sv. Križa
| [[Brežice]], Kržičnikova ulica 2&lt;br&gt;(Slomškov dom – notranjost)
| cerkvena zgodovina
| [https://maps.app.goo.gl/ZPyrSRbvQyczigHx7]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
Apparat&lt;span style=&quot;color:gold;&quot;&gt;V&lt;/span&gt;s pro Orator&lt;span style=&quot;color:gold;&quot;&gt;I&lt;/span&gt;o Ho&lt;span style=&quot;color:gold;&quot;&gt;C&lt;/span&gt;
s&lt;span style=&quot;color:gold;&quot;&gt;V&lt;/span&gt;b paro&lt;span style=&quot;color:gold;&quot;&gt;C&lt;/span&gt;ho &lt;span style=&quot;color:gold;&quot;&gt;MIL&lt;/span&gt;an Kše&lt;span style=&quot;color:gold;&quot;&gt;L&lt;/span&gt;a
&lt;span style=&quot;color:gold;&quot;&gt;VIII&lt;/span&gt;. Ka&lt;span style=&quot;color:gold;&quot;&gt;L&lt;/span&gt;. O&lt;span style=&quot;color:gold;&quot;&gt;C&lt;/span&gt;tobres
e&lt;span style=&quot;color:gold;&quot;&gt;X&lt;/span&gt; tota &lt;span style=&quot;color:gold;&quot;&gt;VI&lt;/span&gt;rt&lt;span style=&quot;color:gold;&quot;&gt;V&lt;/span&gt;ta s&lt;span style=&quot;color:gold;&quot;&gt;V&lt;/span&gt;e
praeparat&lt;span style=&quot;color:gold;&quot;&gt;V&lt;/span&gt;s e&lt;span style=&quot;color:gold;&quot;&gt;X&lt;/span&gt;stet&lt;span style=&quot;color:gold;&quot;&gt;I&lt;/span&gt;t
&lt;span style=&quot;color:gold;&quot;&gt;D&lt;/span&gt;eo grates
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Town Hall 04.jpg|center|150px]]
| [[Radoslav Razlag]]
| [[Brežice]], Cesta prvih borcev 22&lt;br&gt;(mestna hiša)
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/6FLGXortoL6R2Rta6]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
Dr. Jakob Radoslav Razlag

Rodoljub, pesnik, pisec, odvetnik, prvi slovenski glavar
dežele Kranjske, narodni buditelj, glasnik Zedinjene Slovenije.

Radoslavci, 12. 7. 1826 – Brežice, 5. 6. 1880

----

Ob 140-letnici njegove smrti, 5. 6. 2020
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Kose v Brežicah.JPG|center|150px]]
| Junaki kmečkih uporov, izgnanci,&lt;br&gt;zaporniki, talci in borci NOB
| [[Brežice]], Bizeljska cesta
| kmečki upori,&lt;br&gt;2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/SGi3AVTYmspq3SA46]
| {{EID|1-10480}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=45.90412400939415&amp;lng=15.593343973159792&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3155 3155]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| 
&lt;poem&gt;
V SPOMIN

JUNAŠTVU NAŠIH DEDOV 
V KMEČKIH PUNTIH

TRPLJENJU IZGNANCEV 
V NEMŠKIH TABORIŠČIH

ZAPORNIKOM IN TALCEM 
FAŠISTIČNEGA NASILJA

PADLIM BORCEM
V OSVOBODILNI VOJNI 
1941 - 1945
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Municipal Building 03.jpg|center|150px]]
| Neoddaja orožja
| [[Brežice]], Cesta prvih borcev 18&lt;br&gt;(občina)
| slovenska os. vojna
| [https://maps.app.goo.gl/wtfKCQQuK5HubfeZ7]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
OROŽJA NISMO ODDALI

V ZAHVALO
OBČINI
BREŽICE
ZA PREPREČITEV NELEGALNEGA ODVZEMA
OROŽJA TERITORIALNE OBRAMBE
MAJA 1990
ZVEZA VETERANOV
VOJNE ZA SLOVENIJO

2010
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Cesta prvih borcev (Brežice) 04.jpg|center|150px]]
| Hiša delovanja [[Stanko Černelč|Stanka Černelča]]
| [[Brežice]], Cesta prvih borcev 10
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/uSMkLGKaY5yr348aA]
| {{EID|1-09870}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=45.903393291394664&amp;lng=15.591847300529482&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3156 3156]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
V TEJ HIŠI JE DELOVAL

Dr. STANKO ČERNELČ

UMORJEN KOT PARTIZANSKI
ZDRAVNIK V GORJANCIH
PRI JAVORJU DNE 14.IX.1942

M. O. ZVEZE BORCEV BREŽICE
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice 26.jpg|center|150px]]
| Sveti [[Janez Nepomuk]]
| [[Brežice]] (pri [[Grad Brežice|gradu]])
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/JUqrb1Pag2MCQZFw5]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
[brez napisa; zraven stebra stoji informacijska tabla]
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Iron Bridge 41.jpg|center|150px]]
| Zgraditev in obnova [[Dvojni most, Brežice|dvojnega mostu]]
| [[Brežice]]&lt;br&gt;(na začetku [[Dvojni most, Brežice|dvojnega mostu]])
| zgodovina – razno
| [https://maps.app.goo.gl/TDt9VYZuLSea67cD7]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|- style=&quot;text-align:center; color:black;&quot;
| &lt;u&gt;Leva plošča&lt;/u&gt;
| style=&quot;padding-left:50px;&quot; | &lt;u&gt;Desna plošča&lt;/u&gt;
|-
| valign=top | 
&lt;div style=&quot;text-align:center;&quot;&gt;MOST ČEZ SAVO
IN KRKO

OBNOVLJEN 2021&lt;/div&gt;

&lt;small&gt;INVESTITOR: OBČINA BREŽICE

IZVAJALEC: RAFAEL d.o.o. SEVNICA&lt;/small&gt;
| style=&quot;padding-left:50px;&quot; | 
&lt;div style=&quot;text-align:center;&quot;&gt;MOST ČEZ SAVO
IN KRKO

&lt;small&gt;MOST ČEZ SAVO,MOST ČEZ KRKO,INUNDACIJA&lt;br&gt;MED MOSTOVOMA IN OPORNI ZID V BREŽICAH&lt;/small&gt;

ZGRAJEN LETA:1906

OBNOVLJEN:1991–1996&lt;/div&gt;

&lt;small&gt;INVESTITOR:REPUBLIKA SLOVENIJA&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;padding-left:27%;&quot;&gt;MINISTRSTVO ZA PROMET IN&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;padding-left:27%;&quot;&gt;ZVEZE IN OBČINA BREŽICE&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
IZVAJALEC: GRADIS-GRADBENO PODJETJE&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;padding-left:27%;&quot;&gt;LJUBLJANA p.o.&lt;/span&gt;&lt;/small&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Cemetery 01.jpg|center|150px]]
| Padli borci (5), neznani padli borci
| [[Brežice]] (pokopališče)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/pgSTcLbJhYso1pX77]
| {{EID|1-10479}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=45.900348996180334&amp;lng=15.597981512546541&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3157 3157]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|- style=&quot;text-align:center; color:black;&quot;
| &lt;u&gt;Osrednji spomenik&lt;/u&gt;
| style=&quot;padding-left:50px;&quot; | &lt;u&gt;1. spomenik levo&lt;/u&gt;
| style=&quot;padding-left:50px;&quot; | &lt;u&gt;2. spomenik levo&lt;/u&gt;
|- style=&quot;text-align:center;
| valign=top |
&lt;poem&gt;
PADLIM NEZNANIM
BORCEM NOV.
1941 - 1945
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; | 
&lt;poem&gt;
JANEZ
GRAMC
ROJ.1907 - 27.3.1972
ŠPANSKI BOREC
IN BOREC NOV.
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; | 
&lt;poem&gt;
ALOJZ
OSOJNIK
ROJ.1897 - 20.4.1972
BOREC NOV.
&lt;/poem&gt;
|- style=&quot;text-align:center; color:black;&quot;
| &lt;u&gt;1. spomenik desno&lt;/u&gt;
| style=&quot;padding-left:50px;&quot; | &lt;u&gt;2. spomenik desno&lt;/u&gt;
|- style=&quot;text-align:center;
| valign=top |
&lt;poem&gt;
MILAVEC
FRANC
1888 - 1980
MARIJA
1892 - 1983
BORCA NOV.
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; | 
&lt;poem&gt;
IVAN
ZORKO
STANE
ROJ.1907 - 1.8.1971
BOREC NOV.
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Cemetery 02.jpg|center|150px]]
| Padli borci (11)
| [[Brežice]] (pokopališče)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/9487PGmznrpkTMuA9]
| {{EID|1-10479}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=45.90006900969778&amp;lng=15.598021745681764&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3158 3158]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|- valign=top style=&quot;text-align:center;&quot; |
|
&lt;poem&gt;
ŠABAN
KREŠTALICA
1924
ILIDŽA
&lt;/poem&gt;
| style=&quot;padding-left:20px;&quot; |
&lt;poem&gt;
MILAN
KOVČIĆ
1923
SARAJEVO
&lt;/poem&gt;
| style=&quot;padding-left:20px;&quot; |
&lt;poem&gt;
FEHIM
SMAJIĆ
1917
BUGOJNO
&lt;/poem&gt;
| style=&quot;padding-left:20px;&quot; |
&lt;poem&gt;
FRANJO
STEPIĆ
1922
SLUNJ
&lt;/poem&gt;
| style=&quot;padding-left:20px;&quot; |
&lt;poem&gt;
FRANJO
ČEKO
1922
TRAVNIK
&lt;/poem&gt;
| style=&quot;padding-left:20px;&quot; |
&lt;poem&gt;
BOŽO
SIMIĆ
1902
SARAJEVO
&lt;/poem&gt;
| style=&quot;padding-left:20px;&quot; |
&lt;poem&gt;
LUKA
KNEŽEVIĆ
1913
SANSKI
MOST
&lt;/poem&gt;
| style=&quot;padding-left:20px;&quot; |
&lt;poem&gt;
MIHAJLO
JERIĆ
1923
BIHAĆ
&lt;/poem&gt;
| style=&quot;padding-left:20px;&quot; |
&lt;poem&gt;
MIJAJLO
JEKIĆ
1926
BIHAĆ
&lt;/poem&gt;
| style=&quot;padding-left:20px;&quot; |
&lt;poem&gt;
VASO
ZAKANOVIĆ
1924
ZENICA
&lt;/poem&gt;
| style=&quot;padding-left:20px;&quot; |
&lt;poem&gt;
ŠABAN
VITEŠKI
1924
ILIDŽA
&lt;/poem&gt;
|-
| &amp;nbsp;
|-
| colspan=11 style=&quot;text-align:center;&quot; |
&lt;poem&gt;
BORCI IV. KRAJIŠKE
DIVIZIJE JA. PADLI
DNE 9.5.1945 ZA
OSVOBODITEV
BREŽIC IN OKOLICE
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Grob Franja Stiplovška v Brežicah.JPG|center|150px]]
| Grob [[Franjo Stiplovšek|Franja Stiplovška]]
| [[Brežice]] (pokopališče)
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/sxBinEY5RhRq4tvf6]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
FRANJO STIPLOVŠEK
SLOVENSKI SLIKAR
1898–1963
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Cemetery 08.jpg|center|150px]]
| Grob [[Stanko Škaler|Stanka Škalerja]]
| [[Brežice]] (pokopališče)
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/YCdkwrd6pL2iLh2w8]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| PROF·STANKO ŠKALER RAVNATELJ POSAV·MUZEJA
|-
| 
&lt;poem&gt;
ŠTOVIČEK V.
1973
&lt;/poem&gt;
|-
| &amp;nbsp;
|-
|
{|
| ANGELCA || style=&quot;padding-left:50px;&quot; | 1924 - 2009
|-
| STANKO || style=&quot;padding-left:50px;&quot; | 1929 - 1973
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | ŠKALER
|}
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Krško Company Memorial 11.jpg|center|150px]]
| Ustrelitev borcev krške partizanske skupine (10)
| [[Bukošek]] (gozd Dóbrava)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/2n6NivtDdkEX9GyY9]
| {{EID|1-09372}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=14&amp;lat=45.93315456530843&amp;lng=15.638608932495119&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=2735 2735]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
NA TEM MESTU SO BILI USTRELJENI
DNE 30.7.1941 PRVI BORCI ZA SVOBODO
&lt;/poem&gt;
|-
| GRABER JOŽE || * 1922
|-
| JERNEJEC PETER || * 1914
|-
| KAPLAN RADO || * 1912
|-
| KAPLAN MILAN || *  1918
|-
| KAPLAN ZDENKO || *  1922
|-
| KASTELIC RAJKO || *  1922
|-
| KASTELIC FRANC || *  1923
|-
| PRESKAR FRANC || *  1917
|-
| PRESKAR TONČI || *  1921
|-
| URANJEK IVANKA || *  1919
|-
| colspan=2 | &amp;nbsp;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | MESTNA ZVEZA BORCEV BREŽICE
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Hunting Lodge 01.jpg|center|150px]]
| Padli vojak [[Jernej Molan]]
| [[Bukošek]] 70 (lovski dom Brežice)
| slovenska os. vojna
| [https://maps.app.goo.gl/LBQ8m5Ut6a2SVLYx7]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
V SPOMIN ČLANU
LD BREŽICE

JERNEJU MOLANU
KI JE KOT PRIPADNIK T.O.
PADEL V VOJNI ZA
SLOVENIJO 7.6.1991
OB 10. OBLETNICI 25.6.2001
LD BREŽICE
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Jernej Molan Barracks 01.jpg|center|150px]]
| Uničenje 5 letal in tehnične opreme
| [[Cerklje ob Krki]] 4 a ([[Vojašnica Jerneja Molana|vojašnica]])
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/1F69n9wviRtqhNpU6]
| {{EID|1-10485}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=45.88612016283032&amp;lng=15.520943105220796&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3169 3169]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
V NOČI S 7. NA 8. JULIJ 1943 
SO BORCI 5. SNOUB 
IVAN CANKAR NAPADLI 
LETALIŠČE V CERKLJAH OB
KRKI,KI JE BILO V ROKAH 
NEMCEV, UNIČILI PET LETAL 
IN DEL TEHNIČNE OPREME

OB 40 LETNICI NAPADA
ZZB NOV OBČINE BREŽICE
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Jernej Molan Barracks 01.jpg|center|150px]]
| Osvojitev [[Letališče Cerklje ob Krki|letališča]]
| [[Cerklje ob Krki]] 4 a ([[Vojašnica Jerneja Molana|vojašnica]])
| slovenska os. vojna
| [https://maps.app.goo.gl/1F69n9wviRtqhNpU6]
| {{EID|1-10485}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=45.88594465984058&amp;lng=15.521012842655182&amp;layers=&amp;layer=othermemorials&amp;id=250 250]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| valign=top style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
27. JUNIJA 1991 SO PRIPADNIKI ENOTE
25. OBMOČNEGA ŠTABA
TERITORIALNE OBRAMBE BREŽICE
IZVEDLI MINOMETNI NAPAD NA
LETALIŠČE JUGOSLOVANSKE ARMADE
CERKLJE OB KRKI, ZARADI ČESAR
SO GA VSA NJIHOVA LETALA
ŠE ISTEGA DNE ZAPUSTILA.

26. OKTOBRA SO GA PRIPADNIKI
TERITORIALNE OBRAMBE DOKONČNO
PREVZELI IN OD TAKRAT STA
LETALIŠČE IN CELOTNO OBMOČJE
VOJAŠNICE V LASTI VOJSKE
DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px; text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
DRUGEGA DNE AGRESIJE NA
SLOVENIJO, 28.6.1991 JE V
ORGANE ZA NOTRANJE
ZADEVE RS ORGANIZIRANO
PRESTOPILA SKUPINA VOJAŠKIH
PILOTOV Z LETALIŠČA CERKLJE.
NJIHOVEMU ZGLEDU JE SLEDILO 
VSE VEČ PRIPADNIKOV JLA, KI
SO PRESTOPILI V TO. TAKO SO
OSLABILI NJENO VOJAŠKO IN
MORALNO MOČ TER POMEMBNO
PRISPEVALI K OSAMOSVOJITVI
REPUBLIKE SLOVENIJE

25 LET SAMOSTOJNOSTI
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]]
| [[Rudolf Maister]]
| [[Cerklje ob Krki]] ([[Vojašnica Jerneja Molana|vojašnica]])
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/vMp41MggwPwvZrcX9]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
GENERAL

RUDOLF MAISTER

210. UČNEMU CENTRU SV
OB 5. OBLETNICI
OSAMOSVOJITVE RS

KRAJEVNA SKUPNOST
CERKLJE OB KRKI
IN AVTOR JERNEJ ZORKO
JUNIJ 1996
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Cerklje ob Krki Cemetery 01.jpg|center|150px]]
| Padli borci
| [[Cerklje ob Krki]] (pokopališče)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/gqKsC9FVuuTWEzobA]
| {{EID|1-09871}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=45.88402249240164&amp;lng=15.516418218612673&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3167 3167]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
TRAJEN SPOMIN 
PADLIM BORCEM 
V BORBI 
ZA SVOBODO 
1941-1945
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik izgnancem v Cerkljah ob Krki.JPG|center|150px]]
| Izgnanci (82)
| [[Cerklje ob Krki]] (pred gasilskim domom)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/nCUHUgN5YUGzWqL1A]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|- 
| style=&quot;text-align:center; color:black;&quot; | &lt;u&gt;Sprednja stran&lt;/u&gt;
|
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |
&lt;poem&gt;
CELO LASTOVKA SI NAJDE DOM

V SPOMIN
IZGNANCEM
1941 – 1945
CERKLJE OB KRKI

''„ Mati !“''
&lt;/poem&gt;
|
|- 
| &amp;nbsp;
|-
| valign=top |
{|
| colspan=2 style=&quot;text-align:center; color:black;&quot; | &lt;u&gt;Desna stran&lt;/u&gt;
|-
| 
&lt;poem&gt;
GNEZDO ZA

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; BORŠT

ŽIBERT MIHA

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; BRVI

PRAH MARTIN
PRAH URŠULA

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; BUŠEČA VAS

BARBIČ JANEZ
GOLOBIČ JOŽE
GOLOBIČ JOŽE
KODRIČ ANA
OŠTIR TEREZIJA
PAVLOVIČ ANA
VEGELJ JANEZ

CERKLJE/KRKI

BUTARA JOŽE
DUŠAK TEREZIJA
HORŽEN JOŽE
KUŽELJ JANEZ
RAČIČ JANEZ
ŠKULJ MARTIN

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; DOL. PIROŠICA

GOLOB NUTBURGA
KOLENC JOŽE
KOŽAR HERMINA
LOPATIČ MARIJA
PAVLOVIČ JULIJANA
UNETIČ JOŽE
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
SVOJE MLADIČE

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; ČREŠNJICE

BUTKOVIČ MARIJA
HORŽEN ANA
HORŽEN JOŽE
KOMATAR FRANC
NOVAK KAROLINA
SRPČIČ FRANC
ŠKOFLJANC MARTIN
VINTER MARIJA
ZLOBKO MARIJA
KOŽAR MIHA

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; GAZICE

BARBIČ MAJDA

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; GOR. PIROŠICA

GRAMC FRANC
MESNJAK MARIJA
OŠTIR ANA
VEGELJ FRANČIŠKA

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; HRASTJE

BENČIN KAREL
BENČIN STANKO
PEGAM JOŽE
PEGAM VILJEM
RAČIČ JANEZ

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; HITI JOŽEF ČREŠNJICE
&lt;/poem&gt;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; |
&lt;poem&gt;
KRAJEVNA ORGANIZACIJA
DRUŠTVA IZGNANCEV SLOVENIJE
KRAJEVNA SKUPNOST CERKLJE OB KRKI

''„ Bog !“''
&lt;/poem&gt;
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
{|
| colspan=2 style=&quot;text-align:center; color:black;&quot; | &lt;u&gt;Leva stran&lt;/u&gt;
|-
| 
&lt;poem&gt;
PRI TVOJIH OLTARJIH

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; IZVIR

SRŠEN ANA
SRŠEN JOŽE
SUBAN ANTON

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; POŠTENA VAS

KLEMENČIČ BLAŽ
KLEMENČIČ ELIZABETA
KLEMENČIČ VALENTIN

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; RAČJA VAS

KERIN LEOPOLD
JEVŠNIK TEREZIJA
KODRIČ FRANČIŠEK
PETELINC ANTONIJA
PILTAVER ANGELA
SMUKOVIČ FRANC
URBANČ MARIJA

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; VRHOVSKA VAS

DORNIK ALOJZ
GRAMC JOŽEF
SRPČIČ ANA
STIPIČ JOŽE

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; STOJANSKI VRH

MOLAN ANA
OŠTIR JOŽE
PEŠEC MARIJA
ŠTEFANIČ MARTIN
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
MOJ GOSPOD IN MOJ BOG

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; VINJI VRH

KODRIČ MARTIN

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; ZASAP

LOPATIČ MARIJA
STREHAR IVANA
STRLE MIHAEL
VIDENIČ MARIJA

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; ŽUPEČA VAS

AMBROŽIČ FRANC
AMBROŽIČ ANICA
DROBNIČ ANTON
GRAMC ANA
GRAMC NADA
GRAMC SONJA
GRAMC STANKO
HORŽEN JANEZ
TURŠIČ FRANČIŠKA
ZORIČ ANA
ZORIČ MARIJA
ZORKO JOŽE
ZORKO MARIJA
&lt;/poem&gt;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; |
&lt;poem&gt;
11. OKTOBER 2008
KAMNOSEŠTVO JANEZ JENIČ
KOVAŠTVO JERNEJ ZORKO
PROJEKTANT STANISLAV TURŠIČ

''„ Domovina !“''
&lt;/poem&gt;
|}
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Stanislava Leniča na cerkvi v Cerkljah ob Krki.JPG|center|150px]]
| [[Stanislav Lenič]]
| [[Cerklje ob Krki]] ([[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|cerkev]])
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/1HSityWMbkm6uu298]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
ŠKOF STANISLAV LENIČ 1911–1991
BLAGOR GOSPODOVE
ČREDE
HVALEŽNI FARANI
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Mark's Parish Church (Cerklje ob Krki) 35.jpg|center|150px]]
| Posvetitev stare [[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|cerkve]]
| [[Cerklje ob Krki]] ([[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|cerkev]] – notranjost)
| cerkvena zgodovina
| [https://maps.app.goo.gl/1HSityWMbkm6uu298]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center; color:black;&quot; | [manjka prepis]
|-
| style=&quot;text-align:center;; color:black;&quot; | &lt;u&gt;Prevod&lt;/u&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
[URSINO DE BERTHIS, DOKTOR OBOJNEGA PRAVA, PO BOŽJI] IN APOSTOLSKEGA
[SEDEŽA MILOSTI ŠKOF IN GRO]F TRŽAŠKI,
[OD PRESLAVNEGA IN PREČASTITEGA KNEZ]A IN GOPSODA, GOSPODA FRANCESCA BARBARA,
[OGLEJSKEGA PATRIAR]HA, POSLAN KOT GENERALNI VIZITATOR,
JE POSVETIL V VASI CERKLE 21. AVGUSTA
LETA 1611 CERKEV, GLAVNI OLTAR SV. MARKA
IN POKOPALIŠČE TER OBLETNICO
POSVETITVE NA DAN SV. JERNEJA
PRENESEL IN ZA PRENESENO RAZGLASIL
V SVOJEM PISMU, KI GA JE ODNESEL ČAS.
POTRJUJEM GAŠPER TUNKELSTEINER,
DOKTOR TEOLOGIJE, APOSTOLSKI PRONOTAR, KRŠKI ŽUPNIK.
&lt;big&gt;V&lt;/big&gt; TEM TE&lt;big&gt;M&lt;/big&gt;P&lt;big&gt;L&lt;/big&gt;JU SE OHRANJA E&lt;big&gt;DI&lt;/big&gt;NO PRA&lt;big&gt;V&lt;/big&gt;O Z&lt;big&gt;V&lt;/big&gt;ELI&lt;big&gt;Č&lt;/big&gt;ANJE
&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[c:File:St. Mark's Parish Church (Cerklje ob Krki) 36.jpg|vir]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/span&gt;
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Mark's Parish Church (Cerklje ob Krki) 37.jpg|center|150px]]
| Graditelj [[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|nove cerkve]] Anton Gabrič
| [[Cerklje ob Krki]] ([[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|cerkev]] – notranjost)
| cerkvena zgodovina
| [https://maps.app.goo.gl/1HSityWMbkm6uu298]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
ANTONU GABRIČU
ki je sezidal to cerkev l. 1905,
27 let je bil župnik v Cerkljah,
kjer je umrl 19. aprila 1919.

Blag mu spomin !
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik svetega Janeza Nepomuka v Cerkljah ob Krki.JPG|center|150px]]
| Sveti [[Janez Nepomuk]]
| [[Cerklje ob Krki]] (pri mostu)
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/97XkGgM2LFJLtoAk7]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | SVETI JANEZ NEPOMUK
|-
|
&lt;poem&gt;
Leseni kip svetega Janeza Nepomuka na
lesenem mostu v Cerkljah ob Krki je darilo
prebivalcev Mesta Dobřany občanom
Občine Brežice ob 20. obletnici pobratenja.
Leseni kip je ustvaril češki umetniški rezbar
Radek Smejkal (www.smejkalradek.cz).

Kip je 29. 10. 2022 blagoslovil župnik Andrej Pažur v
prisotnosti župana Mesta Dobřany Martina Sobotke
in župana Občine Brežice Ivana Molana.

»Sveti Janez Nepomuk, varuj leseni most čez reko
Krko in vse, ki ga prečkajo.«

Kip je visok cca 140 cm in težak 80 kg, narejen je iz
hrastovega lesa in stoji na podstavku premera 35 cm.

&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;[sledi življenjepis svetega Janeza Nepomuka]&lt;/span&gt;
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Cerklje ob Krki Elementary School 04.jpg|center|150px]]
| Padli borci (15), žrtve (11)
| [[Cerklje ob Krki]] 3 (šola)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/Ezouh5rjXjdmYzvj9]
| {{EID|1-10486}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=45.884570489605096&amp;lng=15.522040128707888&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3168 3168]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| valign=top | 
{|
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center | PADLIM BORCEM
|-
| BUTARA JOŽE || 1924 - 1945
|-
| BUTARA KAREL || 1926 - 1945
|-
| SRPČIČ MARTIN  || 1914 - 1944
|-
| BAŠKOVIČ FRANC || 1925 - 1945
|-
| BAŠKOVIČ ALFONZ || 1926 -1945
|-
| BUTARA FRANC || 1915 - 1943
|-
| KALIN ANTON || 1921 - 1943
|-
| MARETIČ JOŽE  || 1923 - 1943
|-
| ŠTEFANIČ RUDI || 1915 - 1944
|-
| KUHAR JOŽE || 1916 - 1942
|-
| PEŠEC RUDI || 1916 - 1945
|-
| PEŠEC JOŽE || 1914 - 1945
|-
| ŠTEFANIČ SLAVKO || 1923 - 1945
|-
| KUŽELJ JOŽE || 1911 - 1943
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center | SLAVA NJIM !
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; | 
{|
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center | ŽRTVE
|-
| IGNOTI JANEZ  || 1879 - 1944
|-
| KUS KAROLINA || 1928 - 1944
|-
| KUŽELJ JOŽEF || 1911 - 1943
|-
| KVARTUH MARTIN || 1909 - 1945
|-
| GRAMC FRANC || 1920 - 1941
|-
| PFEGA JANEZ || 1907 - 1944
|-
| ŠPOLAR ANTON st. || 1879 - 1944
|-
| ŠPOLAR ANTON ml. || 1919 - 1941
|-
| SMUKOVIČ FRANC || 1929 - 1943
|-
| NAGY ALBERT || 1911 - 1944
|-
| ŠULEN JOŽEF || 1909 - 1944
|}
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Petan's House, Curnovec 01.jpg|center|150px]]
| Borca (2), aktivisti (4), žrtve (5)
| [[Curnovec]]
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/EkM31gUokemsjbN97]
| {{EID|1-07166}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=18&amp;lat=45.991757117204145&amp;lng=15.60760796070099&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3180 3180]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed col2right&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
TU SO PONOČI
2. MARCA 1945. USTRELILI
PODIVJANI NEMŠKI FAŠISTI UJETA BORCA
&lt;/poem&gt;
|-
| IVANA OGOREVCA || ROJ. 29.12.1913
|-
| FRANCA LATINA || ROJ. 4.2.1921&lt;br&gt;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | IN AKTIVISTE NOB
|-
| ANTONIJO ZAGMAJSTER || ST.ROJ. 29.5.1889.
|-
| ANTONIJO ZAGMAJSTER || ML.ROJ. 6.7.1923.
|-
| NEŽO ZAGMAJSTER || ROJ. 25.7.1925.
|-
| IVANA LIPARJA || ROJ. 20.10.1934.
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | V RAZVALINAH POŽGANE HIŠE&lt;br&gt;PA SO ZGORELI
|-
| JOŽE PETAN || ROJ. 6.12.1892.
|-
| URŠULA PETAN || ROJ. 9.12.1895.
|-
| JOŽEFA PETAN || ROJ. 7.3.1927.
|-
| ANKA PETAN || ROJ. 6.6.1928.
|-
| IVAN PETAN || ROJ. 12.9.1930.&lt;br&gt;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | 
ODKRILA ZB NOV SROMLJE – PIŠECE&lt;br&gt;&lt;span style=&quot;float:right;&quot;&gt;3. JUNIJA 1962.&lt;/span&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik izgnancem v Čatežu ob Savi.JPG|center|150px]]
| Izgnanci in umrli v tujini (56)
| [[Čatež ob Savi]]&lt;br&gt;(pred [[Cerkev sv. Jurija, Čatež ob Savi|cerkvijo sv. Jurija]])
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/Y6n8XjRjBwVXhwTC6]
| 
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=45.89217841012485&amp;lng=15.599290430545809&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=1342 1342]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| valign=top |
{| style=&quot;text-align:center;
|-
| style=&quot;color:black&quot; | &lt;u&gt;Srednja plošča&lt;/u&gt;
|-
| 
&lt;poem&gt;
V SPOMIN
IZGNANCEM
IN UMRLIM
V TUJINI
1941 - 1945
ČATEŽ
1998

CERINA
POTOKAR MARIJA
TOMŠE NEŽA
SPILEK FRANC
SPILEK JANEZ
ZUPANČIČ JOŽEK

ČATEŽ
AGREŽ MARIJA
BUDIČ ANA
GOBEC JOŽE
IVANJŠEK MARTIN
KOMOČAR NIKO
SPILEK BLAŽ

DOBENO
ERJAVŠEK MARIJA
OREŠAR ANTON
PANGERČIČ FRANC
ŠOŠKO MARIJA

GLOBOČICE
GRAMC MARIJA
GRAMC KATARINA
HORVATIČ ANA
PANGERČIČ ANA
TOMŠE GERA
TOMŠE URŠULA
&lt;/poem&gt;
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
{| style=&quot;text-align:center;
|-
| style=&quot;color:black&quot; | &lt;u&gt;Leva plošča&lt;/u&gt;
|-
|
&lt;poem&gt;
KAMENCA
GRAMC JANEZ
GRAMC MARTIN
GRAMC ANTON

KRAŠKA VAS
KLEMENČIČ MARIJA
TOMŠE ANA

MRZLAVA VAS
LES MARIJA
BAŠKOVČ CVETKO

PRILIPE
JELINER PETER
HRIBAR FRANC
PANGERČIČ MARIJA
SPILEK ANDREJ
TOMŠE VIKTOR

STANKOVO
JALOVEC ANA
JALOVEC FRANC
SUBAN MARIJA
ŠTEFANIČ MARTIN
&lt;/poem&gt;
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
{| style=&quot;text-align:center;
|-
| style=&quot;color:black&quot; | &lt;u&gt;Desna plošča&lt;/u&gt;
|-
|
&lt;poem&gt;
SOBENJA VAS
BAŠKOVIČ TEREZIJA
JALOVEC JANEZ
OŠTIR HELENA
ŠOŠKO KATARINA
ŠOŠKO JOŽE
VOLK JERA

VELIKE MALENCE
BAŠKOVIČ NEŽA
HORŽEN JANEZ
KODRIČ MARIJA
KOŽAR ERNEST
KLAVŽAR MARIJA
MUSTAR JANEZ
PAVLOVIL IVAN
ŠKOFLJANC VINKO
TOMŠE ANTON

ŽEJNO
HORVAT MIHAEL
PAVLOVIČ JOŽE
TOMŠE SLAVKO

ČATEŽ
DVORŠAK
LEOPOLDINA
&lt;/poem&gt;
|}
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Čatež ob Savi Cemetery 05.jpg|center|150px]]
| Grob partizana Ivana Blaževiča
| [[Čatež ob Savi]] (pokopališče)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/taRUhJqWC2CEhCwP9]
| {{EID|1-10487}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=45.891452202086704&amp;lng=15.599960982799532&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3184 3184]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;

BLAŽEVIČ
IVAN

PARTIZAN
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Dom krajanov Čatež ob Savi 02.jpg|center|150px]]
| Padli (4), žrtvi fašističnega terorja (2)
| [[Čatež ob Savi]] (dom krajanov)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/c9Rsjtg6d72VENCT7]
| {{EID|1-10488}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=45.891287917203215&amp;lng=15.60125380754471&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3174 3174]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed col3center&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| colspan=4 style=&quot;text-align:center;&quot; | PADLI ZA SVOBODO DOMOVINE:
|-
| SMREKAR SREČKO || ČATEŽ || ROJ. || 14.5.1923 – 27.11.1941
|-
| GOLOB MIRKO || ČATEŽ || &quot; || 19.2.1911 – 31.1.1944
|-
| KOLAR JANEZ || CERINA || &quot; || 22.10.1919 – 1945
|-
| KOLAR FRANC || CERINA || &quot; || 7.12.1922 – 13.3.1945
|-
| colspan=4 style=&quot;text-align:center;&quot; | ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA
|-
| GOBEC JOŽE || ČATEŽ || &quot; || 5.3.1928 – 6.12.1944
|-
| PANGERČIČ FRANC || DOBENO || &quot; || 26.1.1921 – 25.3.1943
|-
| colspan=4 style=&quot;text-align:center;&quot; | SLAVA JIM !
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to fallen fighters in Čedem 02.jpg|center|150px]]
| Padla aktivista (2) in žrtve fašizma
| [[Čedem]]
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/rSzVJZEjpZwMZej69]
| {{EID|1-10489}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=45.84571091261422&amp;lng=15.554054975509645&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3427 3427]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
V SPOMIN PADLIMA
AKTIVISTOMA NOB
KOVAČIČ ALOJZU
ŽURKO IVANU
IN ŽRTVAM FAŠIZMA
1941 - 1945
KRAJEVNI ODBOR ZB KRŠKA VAS
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Holy Name of Mary Parish Church (Dobova) 02.jpg|center|150px]]
| Padli (95)
| [[Dobova]] (pred [[Cerkev Marijinega imena, Dobova|cerkvijo]])
| 1. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/xF2tDJooVkBwYXYi9]
| {{EID|1-09872}}
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| valign=top |
{|
| style=&quot;text-align:center;&quot; | SELA
|-
|
&lt;poem&gt;
BLAŽINČ MIHA
BRINOVEC JOŽE
GEČ ALOJZ
GEČ IVAN
GERJEVIČ JOŽE
GERJEVIČ MARTIN
JAKOLIČ JOŽE
JAKOLIČ MIHA
JURKAS JOŽE
KRULIK JOŽE
NOVAK JOŽE
PETAN PAVEL
PETELINC IVAN
PETELINC IVAN
PETELINC VINKO
ROŽMAN FRANC
SEČEN FRANC
ŠAVRIČ FRANC
ŠELER FRANC
ŠETINC IVAN
ŠETINC VINKO
VAŠCER MARTIN
ZORKO MARTIN
ŽOKALJ JOŽE
ŽOKALJ ALOJZ
&lt;/poem&gt;
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | ''I. &lt;u&gt;Savnik&lt;/u&gt;''
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
{|
| style=&quot;text-align:center;&quot; | DOBOVA
|-
|
&lt;poem&gt;
CVETKO JOŽE
CVETKO IVAN
FURLAN FRANC
VOLOVEC IVAN
&lt;/poem&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | RIGONCE
|-
|
&lt;poem&gt;
CVETKOVIČ JOŽE
PINTERIČ ANDREJ
POLOVIČ FRANC
SEČEN IVAN
ŠEPEC ANTON
&lt;/poem&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | VELIKI OBREŽ
|-
|
&lt;poem&gt;
BÖHM NIKOLA
CVETKOVIČ ANTON
GERJEVIČ IVAN
GLOGOVIČ NIKOLA
HOTKO ANTON
JURKAS FRANC
KEŽMAN IVAN
KOPINČ FRANC
KOVAČIČ FRANC
POLOVIČ ANTON
POLOVIČ IVAN
RADANOVIČ IVAN
STROJNIK IVAN
VUČAJNK JANEZ
&lt;/poem&gt;
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
{|
| style=&quot;text-align:center;&quot; | GABERJE
|-
|
&lt;poem&gt;
BOSINA IVAN
GEČ ANTON
JURMAN JOŽE
LUBŠINA ANDREJ
MOLAN ANTON
NOVOSELC ŠTEFAN
STAJNKO JANEZ
VUČAJNK JANEZ
&lt;/poem&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | MALI OBREŽ
|-
|
&lt;poem&gt;
KEŽMAN FRANC
ŠAVRIČ IVAN
ŠAVRIČ FRANC
ŠAVRIČ MARKO
ZUPANČIČ IVAN
ZUPANČIČ ALOJZ
ZUPANČIČ FRANC
&lt;/poem&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | MOSTEC
|-
|
&lt;poem&gt;
GOLOBIČ JANEZ
HORVATIČ JOŽE
SLUGA JANEZ
SLUGA FRANC
STAJNKO IVAN
ŠOŠKO JOŽE
TOPORIŠIČ IVAN
UREK FRANC
&lt;/poem&gt;
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
{|
| style=&quot;text-align:center;&quot; | LOČE
|-
|
&lt;poem&gt;
BOGOVIČ JOŽE
IVANŠEK ANTON
JURMAN MARTIN
KATIČ JANEZ
KATIČ JOŽE
KOVAČIČ MARTIN
ŠELER JANEZ
ŠELER JOŽE
UREK JANEZ
VUČAJNK JANEZ
ŽIBERT ANTON
&lt;/poem&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | MIHALOVEC
|-
|
&lt;poem&gt;
CETIN JOŽE
FURLAN FRANC
GERJEVIČ FRANC
HORVATIČ FRANC
HORVATIČ JOŽE
ŠKVARČ ANDREJ
ŠKVARČ IVAN
UREK IVAN
VOGRINC IVAN
VOLOVEC MARTIN
VUCAJNK ANTON
VUČAJNK JOŽE
VUČAJNK MARTIN
&lt;/poem&gt;
|}
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Holy Name of Mary Parish Church (Dobova) 18.jpg|center|150px]]
| Prometna nesreča župnika Petra Vrtačiča
| [[Dobova]] ([[Cerkev Marijinega imena, Dobova|cerkev]] – notranjost)
| nesreče
| [https://maps.app.goo.gl/2XxE5JFT78egzgCy6]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
†
V SPOMIN NA PRVO OBLETNICO TRAGIČNE
PROMETNE NESREČE IN SMRTI ŽUPNIKA
P. PETRA VRTAČIČA ROJ. 6.7.1935 V
PRISTAVICI ŽUP. ŠENTJERNEJ, ŽUPNIK V
DOBOVI OD 10.8.1983 - 19.9.1984
&lt;span style=&quot;float:right;&quot;&gt;HVALEŽNI DOBOVSKI FARANI&lt;/span&gt;
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Dobova 02.jpg|center|150px]]
| Žrtve NOB (38), žrtve fašističnega terorja (17),&lt;br&gt;umrli v izgnanstvu (95)
| [[Dobova]] (kulturni dom)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/P4hrf4uFKwjTcjqR9]
| {{EID|1-09873}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=45.89464445960601&amp;lng=15.659138560295107&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3171 3171]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 1941
|
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 1945
|-
| colspan=3 style=&quot;text-align:center;&quot; |
----
|-
| colspan=3 style=&quot;text-align:center;&quot; | V VEČNI SPOMIN IN SLAVO ŽRTVAM N.O.V. IZ OBČINE DOBOVA:
|-
| &amp;nbsp;
|-
| valign=top |
{|
| GERJOVIČ CIRIL || * 1923 † 1941
|-
| ŠAVRIČ JOŽE || * 1921 † 1941
|-
| ŠAVRIČ JOŽE || * 1892 † 1942
|-
| AVŠIČ ANTON || * 1915 † 1942
|-
| KOSTEVC ANTON || * 1915 † 1942
|-
| KEŽMAN ANTON || * 1923 † 1942
|-
| GERJOVIČ AVGUST || * 1917 † 1943
|-
| ŠAVRIČ ANA || * 1896 † 1943
|-
| KEŽMAN KARL || * 1922 † 1944
|-
| GERJOVIČ MARKO || * 1914 † 1944
|-
| ŠAVRIČ MARKO || * 1912 † 1944
|-
| DERŽIČ JOŽE || * 1922 † 1944
|-
| ZUPANČIČ MARIJA || * 1926 † 1944
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
{|
| MEDVEDEC JOŽE || * 1918 † 1944
|-
| DERŽANIČ MARTIN || * 1911 † 1944
|-
| KOBLER VINKO || * 1922 † 1944
|-
| VIDMAR FRANC || * 1920 † 1944
|-
| VIDMAR DRAGO || * 1924 † 1944
|-
| KEŽMAN VINKO || * 1912 † 1944
|-
| DANEO JOŽE || * 1910 † 1944
|-
| ŠELER FRANC || * 1922 † 1944
|-
| CETIN-VENTURINI JOŽICA || * 1906 † 1944
|-
| ŽABKAR JOŽE || * 1923 † 1945
|-
| MEDVEDEC MILKA || * 1922 † 1945
|-
| MEDVEDEC REZIKA || * 1911 † 1945
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
{|
| JURMAN MIHA || * 1898 † 1945
|-
| BOSINA FERDO || * 1911 † 1945
|-
| VEBLE ANTON || * 1903 † 1945
|-
| VOGRINC STANE || * 1910 † 1945
|-
| SUŠIN JOŽE || * 1920 † 1945
|-
| KATIČ BERNARD || * 1925 † 1945
|-
| ŠEPEC ANTON || * 1912 † 1945
|-
| GAŠPARIN JOŽE || * 1909 † 1945
|-
| CETIN ANTON || * 1912 † 1945
|-
| PARAZAJDA MILENKO || * 1908 † 1945
|-
| LUBČINA MARTIN || * 1909 † 1945
|-
| ŠAVRIČ FRANC || * 1923 † 1945
|-
| KOBLER JOŽE || * 1907 † 1945
|}
|-
| &amp;nbsp;
|-
| colspan=3 style=&quot;text-align:center;&quot; | ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA
|-
| &amp;nbsp;
|-
| valign=top |
{|
| 
|-
| BÖHM NIKOLA || * 1902 † 1945
|-
| BOGOVIČ JOŽE || * 1934 † 1945
|-
| GOLOBIČ STANKO || * 1936 † 1945
|-
| GLOGOVIČ ANA || * 1881 † 1945
|-
| GLOGOVIČ FRANC || * 1944 † 1945
|-
| KEŽMAN IVAN || * 1909 † 1945
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
{|
| GAČNIK FRANC || * 1906 † 1945
|-
| LAVRIČ JOŽE || * 1896 † 1945
|-
| KOPINČ JOŽE || * 1914 † 1945
|-
| KOVAČIČ MIHA || * 1901 † 1945
|-
| ŠRESTOR CIRIL || * 1890 † 1944
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
{|
| PASARIČ KRISTINA || * 1919 † 1945
|-
| ŠPILER FRANC || * 1899 † 1945
|-
| ŠELER JOŽE || * 1920 † 1943
|-
| ŽNIDERIČ MARIJA || * 1927 † 1944
|-
| ZUPANČIČ JOŽE || * 1893 † 1945
|-
| PAVLIČ IVAN || * 1916 † 1944
|}
|-
| &amp;nbsp;
|-
| colspan=3 style=&quot;text-align:center;&quot; | ZA DOMOVINO PADLIM ŽRTVAM SLAVA !
|-
| colspan=3 style=&quot;text-align:right;&quot; | K O Z B DOBOVA
|-
| colspan=3 style=&quot;text-align:center;&quot; |
----
|-
| colspan=3 style=&quot;text-align:center;&quot; | SPOMIN NA UMRLE V IZGNANSTVU 1941 - 1945
|-
| valign=top |
{|
| style=&quot;text-align:center;&quot; | DOBOVA
|-
| MEGOVEC TONČKA || * 1863 † 1942
|-
| MEGOVEC IVAN || * 1863 † 1942
|-
| JURMAN JANEZ || * 1880 † 1942
|-
| TOPORIŠIČ IVAN || * 1883 † 1942
|-
| KRAMER MILENA || * 1932 † 1942
|-
| JORDAN NEŽA || * 1867 † 1943
|-
| VIMPOŠEK NEŽA || * 1858 † 1945
|-
| ZUPANČIČ ANDREJ || * 1890 † 1945
|-
| &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | GABERJE
|-
| ŠELER ANA || * 1884 † 1942
|-
| LUBŠINA MARIJA || * 1871 † 1943
|-
| BLAŽEVIČ MARIJA || * 1872 † 1943
|-
| BLAŽEVIČ JANEZ || * 1875 † 1943
|-
| ŠELER JOŽE || * 1920 † 1943
|-
| POLOVIČ FRANC || * 1898 † 1944
|-
| LUBŠINA TEREZIJA || * 1893 † 1945
|-
| ZUPANČIČ IVAN || * 1931 † 1945
|-
| &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | LOČE
|-
| KOVAČIČ JANEZ || * 1882 † 1942
|-
| ŠELER NEŽA || * 1882 † 1942
|-
| KEŽMAN FRANC || * 1927 † 1942
|-
| &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | MALI OBREŽ
|-
| KOVAČIČ MARIJA || * 1880 † 1942
|-
| KOVAČIČ MIHA || * 1898 † 1945
|-
| &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | MIHALOVEC
|-
| CETIN ANA || * 1862 † 1942
|-
| HORVATIČ ANA || * 1874 † 1942
|-
| GLAGUŠEK ANA || * 1940 † 1942
|-
| GLAGUŠEK MARIJA || * 1941 † 1942
|-
| ANTALOVIČ IVAN || * 1942 † 1942
|-
| VUČAJNK MARIJA || * 1855 † 1943
|-
| VOLOVEC MARIJA || * 1868 † 1943
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
{|
| PLANINC MIHAEL || * 1874 † 1943
|-
| PETRINČIČ MARKO || * 1876 † 1943
|-
| ŠKVARČ IVAN || * 1881 † 1943
|-
| JURKAS JOŽEF || * 1917 † 1943
|-
| ŽNIDERIČ JANEZ || * 1863 † 1944
|-
| UREK ANA || * 1966 † 1944
|-
| KOS HELENA || * 1867 † 1944
|-
| VUČAJNK NEŽA || * 1883 † 1944
|-
| ŠPILER ANA || * 1900 † 1944
|-
| VOLOVEC ZVONKO || * 1942 † 1944
|-
| VOLOVEC ANA || * 1859 † 1945
|-
| VOLOVEC FRANC || * 1860 † 1945
|-
| VOLOVEC ANDREJ || * 1897 † 1945
|-
| HORVATIČ ANA || * 1917 † 1945
|-
| UREK JOŽE || * 1927 † 1945
|-
| VOLOVEC MARJAN || * 1944 † 1945
|-
| &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | MOSTEC
|-
| STAJNKO ANA || * 1863 † 1942
|-
| MERSLAVIČ IVAN || * 1883 † 1942
|-
| ŠUMLAJ ANA || * 1861 † 1943
|-
| SAVNIK MARIJA || * 1859 † 1945
|-
| CURHALEK DANICA || * 1923 † 1945
|-
| SAVNIK IVAN || * 1936 † 1945
|-
| NOVAK JOHAN || * 1911 † 1943
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | RIGONCE
|-
| JURKAS ANTON || * 1866 † 1943
|-
| LES ANTON || * 1868 † 1943
|-
| PROSELC FRANC || * 1935 † 1943
|-
| BLAŽINČ JOŽEF|| * 1864 † 1944
|-
| &amp;nbsp;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | SELA
|-
| BRINOVEC ANTON || * 1941 † 1941
|-
| ŠKRBEC JOŽEFA || * 1861 † 1942
|-
| CVETKOVIČ MARIJA || * 1862 † 1943
|-
| BENKOČ ANA || * 1863 † 1942
|-
| ŠAVRIČ MARIJA || * 1864 † 1942
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
{|
| PILPAH MARIJA || * 1875 † 1942
|-
| PETELINC JOŽE || * 1875 † 1942
|-
| PREDANIČ JOŽEF || * 1883 † 1942
|-
| SLAK NADA || * 1939 † 1942
|-
| ŠAVRIČ JOŽEF || * 1941 † 1942
|-
| CVETKOVIČ JOŽE || * 1859 † 1943
|-
| ŠTRBULC JOŽE || * 1877 † 1943
|-
| ŠETINC JOŽE || * 1904 † 1943
|-
| KRULIK SLAVKO || * 1937 † 1943
|-
| BENKOČ JANEZ || * 1862 † 1944
|-
| CIRENSKI MARIJA || * 1875 † 1944
|-
| BLAŽINČ IVAN || * 1882 † 1944
|-
| STERGAR MARTIN || * 1882 † 1944
|-
| GERJEVIČ ANTON || * 1929 † 1944
|-
| TOPORIŠIČ ANA || * 1853 † 1945
|-
| PETELINC MARTIN || * 1859 † 1945
|-
| PETELINC TEREZIJA || * 1880 † 1945
|-
| JAKOLIČ IVAN || * 1886 † 1945
|-
| ZORKO JOŽEF || * 1886 † 1945
|-
| MERSLAVIČ MILENA || * 1943 † 1945
|-
| VEBLE MARTIN || * 1875 † 1943
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | VELIKI OBREŽ
|-
| DERŽIČ MARIJA || * 1868 † 1942
|-
| KRAMER JOŽEF || * 1881 † 1942
|-
| KEŽMAN ANA || * 1886 † 1942
|-
| SMREKAR MARIJA || * 1941 † 1942
|-
| CVETKOVIČ MARIJA || * 1859 † 1943
|-
| HOTKO MARTIN || * 1865 † 1943
|-
| BOSINA BARBARA || * 1865 † 1943
|-
| KOPINČ FRANC || * 1913 † 1943
|-
| DERŽIČ ZOFIJA || * 1925 † 1943
|-
| ČENŽAR RENATA || * 1942 † 1943
|-
| DERŽIČ OLGA || * 1907 † 1944
|-
| KREJAČIČ ANTON || * 1918 † 1944
|-
| DERŽIČ JANEZ || * 1862 † 1945
|-
| VAŠCER PAVLA || * 1934 † 1943
|}
|-
| colspan=3 style=&quot;text-align:center;&quot; | DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE KRAJEVNA ORGANIZACIJA DOBOVA
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik izgnancem pred Kulturnim domom Dobova.JPG|center|150px]]
| Izgnanci
| [[Dobova]] (pred kulturnim domom)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/G9u3kQshCy9DJ3xT7]
| 
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=45.89502154457508&amp;lng=15.658958852291109&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=1341 1341]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| valign=bottom style=&quot;text-align:right;&quot; | 
&lt;poem&gt;
1941

BRIDKA
BILA JE LOČITEV,
POLJUBLJAL SE
DOMAČI ZID, POLJUBLJALA ŽIVINA
V HLEVIH
V OBUPU LJUDSTVO
JE POPRED.

GOSPODAR JE 
MILO GLEDAL
PRSI MU RAZGNATI ČE,
KO SE POSLOVIJO OD ŽIVINE
MUKAJOČ PREPLAŠENE.

ŽENA VPIJE V BOLEČINAH,
KO ZAPIRA DOMAČI HRAM,
KO OTROKE Z LASTNE HIŠE
V TUJINO PELJE BOG VE KAM.

(P. BOGOVIČ)
&lt;/poem&gt;
| style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
1945

POZDRAVLJEN,
POZDRAVLJEN,
OJ, RODNI NAŠ KROV!
ZA NAMI OSTAJA TUJINA, 
IZGNANCI ŽE VRAČAMO 
ZDAJ SE DOMOV.

MINILA TRPLJENJA
PREGNANSTVA ČAS,
ŽE STRTE SO OSTRE VEZI.
BREZPRAVNIH SRAMOTNI ŽIG
ZBRISAN JE Z NAS.
SVOBODNI LJUDJE SMO
IN NE VEČ UMAZANI PSI.

O ZLATA SVOBODA!
KDOR SUŽENJ JE BIL, 
KAKO SE V NJEJ SREČEN POČUTIM!
KDOR GRENKO IZGNANSTVA
TRPLJENJE JE BIL,
KAKO GLOBOKO JO OBČUTI!

(A. SALMIČ)

:::: DIS  KO  DOBOVA
:::::::: 17.6.2000
&lt;/poem&gt;
|-
| colspan=2 | &amp;nbsp;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
SPOMIN
IN
OPOMIN
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Dobova Train Station 02.jpg|center|150px]]
| Aktivnosti pripadnikov organov za notranje zadeve
| [[Dobova]], Selska cesta 16&lt;br&gt;([[Železniška postaja Dobova|železniška postaja]] – notranjost)
| slovenska os. vojna
| [https://maps.app.goo.gl/hEeswVqREm66U3yD7]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
V SPOMIN NA AKTIVNOSTI PRIPADNIKOV
ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE V BOJU
ZA SAMOSTOJNO IN DEMOKRATIČNO SLOVENIJO,
KI SO SE PRIČELE I. 12. 1989 Z AKCIJO &quot;SEVER&quot;

POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER POSAVJE
DOBOVA, 2004
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Dobova Train Station 03.jpg|center|150px]]
| Protifašistično zborovanje Ljudske fronte
| [[Dobova]], Selska cesta 16&lt;br&gt;([[Železniška postaja Dobova|železniška postaja]] – notranjost)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/hEeswVqREm66U3yD7]
| {{EID|1-10491}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=45.89845719338821&amp;lng=15.652170181274416&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=7776 7776]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
POD VODSTVOM KPS JE BILO
24  OKTOBRA 1937 NA ŽELEZNIŠKI
POSTAJI V DOBOVI PROTIFAŠISTIČNO
ZBOROVANJE LJUDSKE FRONTE, KI
SO SE GA UDELEŽILI MANIFESTANTI
IZ SLOVENIJE IN HRVATSKE

OBČINSKA KONFERENCA SZDL BREŽICE
KRAJEVNA KONFERENCA SZDL DOBOVA
::::: 24. 10. 1977
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Jožeta Toporišiča pred šolo v Dobovi.JPG|center|150px]]
| [[Jože Toporišič]]
| [[Dobova]] (pred šolo)
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/tGF4SuL6aVzQWyvj9]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
DR. JOŽE TOPORIŠIČ

JEZIKOSLOVEC,
SLAVIST
AKADEMIK,

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; 11. oktober 1926,
Mostec pri Dobovi,
+ 9. december 2014,
Ljubljana

V letih
od 1933 do 1938
je obiskoval
osnovno šolo
v Dobovi.

Vsak jezik ima svoj dom,
in dom slovenščine
je tukaj.
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik NOB v Globokem.JPG|center|150px]]
| Izgnane družine, padli v NOB (34),&lt;br&gt;žrtve fašizma (57)
| [[Globoko, Brežice|Globoko]] (pri prosvetnem domu)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/o8dB2D4618htkJqW8]
| {{EID|1-10484}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&amp;lat=45.95575943702052&amp;lng=15.618224143981935&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=2740 2740]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| colspan=5 style=&quot;text-align:center;&quot; | V SPOMIN IZGNANIM DRUŽINAM IZ OBČINE GLOBOKO LETA 1941&lt;br&gt;
|-
| colspan=2 | 
&lt;poem&gt;
V SPOMIN PADLIM IZ NOV
1941 - 1945 IZ OBČINE GLOBOKO
&lt;/poem&gt;
| width=50px | 
| colspan=2 | 
&lt;poem&gt;
V SPOMIN ŽRTVAM FAŠIZMA
V LETIH 1941–1945 IZ OBČINE GLOBOKO
&lt;/poem&gt;
|-
| valign=top |
&lt;poem&gt;
TOMINC MARJAN 1920–1943
POŽAR IVAN 1924–1943
VARLEC ANTON 1922–1943
AGREŽ ANTON 1918–1943
KRŽAN ANTON 1917–1943
KOSTREVC ANTON 1921 1944
CIZELJ MILAN 1924–1944
BRINOVEC TEREZIJA 1925–1944
ŠULAR FRANC 1922–1944
PETANČIČ IVAN 1895–1944
ŠEPETAVC SLAVKO 1918–1944
CVETKO RUDI 1921–1944
KOLAR FRANC 1923–1945
OGOREVC ANTON 1924–1945
GERMOVŠEK STANKO 1921–1945
SELJAK FRANC 1902–1944
UMEK JOŽE 1899–1944
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;text-align:right;&quot; |
&lt;poem&gt;
OSOJNIK JOŽE 1917–1945
AGREŽ FRANC 1921–1943
GERMOVŠEK ANTON 1924–1943
UMEK ALOJZ 1922–1943
SUŠIN ANTON 1914–1944
STRGAR JOŽE 1892–1945
UMEK FRANC 1911–1944
ŽMAVC ANA 1921–1944
FILIPČIČ FRANC 1912–1944
ČERNELIČ NACE 1914–1945
SUŠIN JOŽE 1921–1944
ROŽMAN ANTON 1924–1945
ŽULAR ANTON 1924–1945
LATIN FRANC 1921–1945
HODE MARTIN 1918–1943
ŠULAR RUDI 1914–1944
UMEK FRANC 1907–1944
&lt;/poem&gt;
| 
| valign=top |
&lt;poem&gt;
CVETKO TEREZIJA 1880–1942
OGOREVC ALOJZ 1887–1943
BOSINA ANA 1930–1944
ŽIVIČ JOŽE 1890–1945
FLIS NEŽA 1864–1945
RIHEL ANA 1868–1944
URH JOŽE 1876–1944
OGOREVC MARICA 1925–1945
PLEVNIK JANEZ 1909–1943
KENE JANKO 1917–1945
OGOREVC ANTONIJA 1919–1943
JAGODIČ JOŽE 1858–1943
HRIBERŠEK FRANCKA 1858–1942
ZAJC FRANČIŠKA 1878–1944
GODLER MIRKO 1923–1944
KRŽAN JOŽE 1877–1942
HOTKO ANTONIJA 1864–1942
PŠENIČNIK VINKO 1927–1942
JELČIČ TEREZIJA 1891–1945
HOTKO JOŽEFA 1932–1945
CIZEL ROZA 1865–1943
ŽIVIČ MIHA 1914–1943
KRŽAN MARIJA 1867–1942
BRATANIČ BRANKO 1938–1942
ŽMAVC FRANC 1894–1945
UMEK MARIJA 1874–1944
ĐGALIN TEREZIJA 1873–1942
ZIDANIČ IVAN 1924–1944
HOTKO JOŽEFA 1897–1945
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;text-align:right;&quot; |
&lt;poem&gt;
BREGAR IVAN 1899–1942
BOSINA IVAN 1899–1944
GERMOVŠEK ANTON 1895–1944
ŽIVIČ NEŽA 1928–1943
SOTLER NEŽA 1860–1945
BRINOVEC MIHAEL 1875–1943
BIDERMAN ANTON 1909–1944
AGREŽ FRANC 1878–1943
KENE FRANC 1910–1944
KOVAČ MARTIN 1863–1945
JAGODIČ IVAN 1910–1942
PRESKAR MIHAEL 1903–1941
SUŠIN JANEZ 1860–1943
GODLER FRANC 1897–1944
KOSTEVC FRANCKA 1904–1945
RAJTERIČ ROZIKA 1893–1942
PŠENIČNIK FRANC 1888–1944
JELČIČ MARIJA 1871–1943
ŽMAVC ROZIKA 1915–1944
VERSTOVŠEK ANTON 1916–1945
ŽMAVČIČ IVAN 1925–1945
ŽITNIK ANTON 1864–1942
KOPRIVC MARIJA 1897–1941
SODIČ STANKO 1927–1943
HRIBERŠEK ANTON 1897–1943
KOVAČIČ TEREZIJA 1870–1943
ŠKRBEC FRANC 1859–1945
&lt;/poem&gt;
|-
| colspan=5 style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
&lt;br&gt;SPOMENIK JE BIL OBNOVLJEN OB 50. OBLETNICI
ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN VRNITVE IZGNANCEV
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Fire Station of Skopice 02.jpg|center|150px]]
| Padli borci (4) in žrtve (4) gasilcev
| [[Gorenje Skopice]] 1 (gasilski dom)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/NTZCCT5YoBahMcds6]
| {{EID|1-10492}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&amp;lat=45.904687672901844&amp;lng=15.542178153991701&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=4751 4751]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| colspan=4 style=&quot;text-align:center;&quot; | V SPOMIN PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM GASILCEM
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| colspan=2 | BORCI
| colspan=2 | ŽRTVE
|-
| TOMŠE IVAN || 1912-1942 || style=&quot;padding-left:20px;&quot; | FERENČAK BENO || 1903-1945
|-
| RAČEČIČ JOŽE || 1912-1943 || style=&quot;padding-left:20px;&quot; | VOVK ANTON || 1888-1942
|-
| HORŽEN FRANC || 1911-1942 || style=&quot;padding-left:20px;&quot; | VEGELJ VIKTOR  || 1924-1942
|-
| SLOVENEC IVAN || 1926-1945 || style=&quot;padding-left:20px;&quot; | ŽIBERT FRANC || 1904-1942
|-
| colspan=4 style=&quot;text-align:center;&quot; | SLAVA JIM !
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Jesenice, Brežice 04.jpg|center|150px]]
| Grob partizana Jožefa Pegana
| [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] (pokopališče)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/cTLHaEUybvmUHb5M7]
| {{EID|1-10493}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&amp;lat=45.8533297579195&amp;lng=15.681309700012209&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=5027 5027]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
Tu počiva
JOŽEF
PEGAN
&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; 28.8.1908 v Hrastju
† 9.5.1942

Počivaj v miru !
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kapele 18.jpg|center|150px]]
| [[Andrej Žmavc]]
| [[Kapele, Brežice|Kapele]] (pri stari šoli)
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/bBRS2diHvqx45wHM9]
| {{EID|1-10494}}
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
ANDREJ ŽMAVC
1874 – 1950

ZNAMENITI SLOVENSKI
PEDAGOG – ENOLOG
IN ZADRUŽNIK

POSTAVLJENO OB
120 – LETNICI ROJSTVA
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Assumption of Mary Parish Church (Kapele) 07.jpg|center|150px]]
| Aktivnost [[Župnija Kapele pri Brežicah|župnije]]
| [[Kapele, Brežice|Kapele]] ([[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kapele|cerkev]] – notranjost)
| cerkvena zgodovina
| [https://maps.app.goo.gl/enzq6rZzBg3C7hqw9]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;text-align:center; color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| rowspan=2 |
&lt;poem&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;T&lt;/span&gt;E&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;M&lt;/span&gt;PORE
&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;E&lt;/span&gt;P&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;I&lt;/span&gt;S&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;C&lt;/span&gt;OP&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;I&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;S&lt;/span&gt;TRES
&lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;P&lt;/span&gt;ARO&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;C&lt;/span&gt;H&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;I&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;K&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;ŠE&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;L&lt;/span&gt;A
&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;C&lt;/span&gt;APE&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;LL&lt;/span&gt;AN&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;I&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;R&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;OTER
&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;E&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;CCL&lt;/span&gt;ES&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;I&lt;/span&gt;A &lt;span style=&quot;font-size:140%;&quot;&gt;K&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;APE&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;L&lt;/span&gt;E
&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;VIXI&lt;/span&gt;T &lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;VIVI&lt;/span&gt;T &lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;L&lt;/span&gt;AETA
&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;VIV&lt;/span&gt;A &lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;V&lt;/span&gt;O&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;C&lt;/span&gt;E &lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;IV&lt;/span&gt;B&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:gold;&quot;&gt;IL&lt;/span&gt;AT
&lt;/poem&gt;
| style=&quot;padding-left:50px; color:black;&quot; | &lt;u&gt;Prevod&lt;/u&gt;
|-
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
ZA ČASA
ŠKOFA STRESA
ŽUPNIKA KŠELE
KAPLANA ROTERJA
CERKEV KAPELE
JE ŽIVELA, ŽIVI VESELA,
ŽIVA, SE GLASNO RADUJE
[2005]
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kapele Fire Station 02.jpg|center|150px]]
| Padli borci (9), žrtve fašističnega terorja (11)
| [[Kapele, Brežice|Kapele]] 13 (gasilski dom)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/YpLXoeaoiyLHqZaMA]
| {{EID|1-10495}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=45.93088607864724&amp;lng=15.677071809768679&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3172 3172]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
V SPOMIN
PADLIM BORCEM N.O.V IZ KAPEL
&lt;/poem&gt;
|-
| ŠEPETAVC ANDREJ || 1920 – 1944
|-
| GAŠPERIN JOŽE || 1903 – 1944
|-
| ŽITNIK FRANC || 1925 – 1944
|-
| BRADAČ RAJKO || 1922 – 1945
|-
| ŠITNIK FRANC || 1915 – 1944
|-
| UREK ANA || 1911 – 1943
|-
| HOTKO IVAN || 1920 – 1944
|-
| KRULC VINKO || 1908 – 1944
|-
| KREJAČIČ JOŽE || 1914 – 1941
|-
| colspan=2 | &amp;nbsp;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
V SPOMIN
ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA
&lt;/poem&gt;
|-
| colspan=2 | &amp;nbsp;
|-
| MOLAN ANDREJ || 1901 – 1944
|-
| VIDMAR TEREZIJA || 1901 – 1945
|-
| KONHER KAREL || 1902 – 1943
|-
| UREK MIHA || 1920 – 1942
|-
| PŠENIČNIK IVAN || 1922 – 1945
|-
| STRGAR FRANC || 1908 – 1943
|-
| MERŠLAVIČ FRANC || 1912 – 1945
|-
| KRAMAR FRANC || 1908 – 1942
|-
| BLAŽEVIČ MARIJA || 1897 – 1945
|-
| JURMAN TEREZIJA || 1888 – 1943
|-
| VIDMAR IVAN || 1926 – 1945
|-
| colspan=2 | &amp;nbsp;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | VEČNA SLAVA PADLIM !
|-
| colspan=2 | &amp;nbsp;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:right;&quot; | Z. B. KAPELE
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kapele Fire Station 03.jpg|center|150px]]
| Sedež karavle Teritorialne obrambe
| [[Kapele, Brežice|Kapele]] 13 (gasilski dom)
| slovenska os. vojna
| [https://maps.app.goo.gl/YpLXoeaoiyLHqZaMA]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
MINLJIV SI,
LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN

V ZAHVALO IN SPOMIN
NA DEJANJA
V VOJNI ZA SAMOSTOJNO
SLOVENIJO

POSTAVILA
ZVEZA VETERANOV
VOJNE ZA SLOVENIJO

17.10.2008

V TEJ STAVBI JE BIL
OD AVGUSTA DO OKTOBRA 1991
SEDEŽ KARAVLE TERITORIALNE OBRAMBE
IN OBMEJNEGA VODA KAPELE KI JE
ZAGOTAVLJAL KONTROLO IN VAROVANJE
MEJE Z REPUBLIKO HRVAŠKO

OZVVS BREŽICE
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kapele Cemetery 01.jpg|center|150px]]
| Umrli v izgnanstvu (79)
| [[Kapele, Brežice|Kapele]] (mrliška vežica)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/VK5EVdVCNVuWBZHF8]
| 
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=45.929711705649765&amp;lng=15.675660967826845&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=7500 7500]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed col2right&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| colspan=3 style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
MED 2. SVETOVNO VOJNO
SO NACISTI PREGNALI NAŠE LJUDI Z
DOMAČIJ V NEMŠKA TABORIŠČA

V SPOMIN UMRLIM V IZGNANSTVU
&lt;/poem&gt;
|-
| valign=top |
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;col2right&quot;
| KAPELE
|-
| CVETKOVIČ TEREZIJA || 1942
|-
| HOTKO MATIJA || 1874 - 1942
|-
| KELHER ANA || 1861 - 1942
|-
| KREJAČIČ FRANC || 1880 - 1943
|-
| MERSLAVIČ MARIJA || 1882 - 1945
|-
| PETERKOVIČ JOŽE || 
|-
| PŠENIČNIK FRANC || 1869 - 1944
|-
| PŠENIČNIK MIHA || 1903 - 1943
|-
| RADANOVIČ ANTON || 1868 - 1942
|-
| RADANOVIČ FRANC || 1900 - 1945
|-
| RADANOVIČ FRANC || 1943 - 1945
|-
| RADANOVIČ MARIJA || 1871 - 1945
|-
| ŠITNIK ANA || - 1943
|-
| ŠITNIK IVAN || 1914 - 1942
|-
| ŠOSTAREC ANA || 1869 - 1943
|-
| UREK JOŽE || 1933 - 1944
|-
| UREK IVAN || 1930 - 1944
|-
| VEBLE TEREZIJA || 1889 - 1943
|-
| VIDMAR ANA || 1859 - 1943
|-
| VIDMAR ANDREJ || 1904 - 1943
|-
| VOGRINC FRANC || 1873 - 1942
|-
| VOGRINC MARIJA || 1875 - 1944
|-
| &amp;nbsp;
|-
| ŽUPELEVEC
|-
| CIZELJ ANA || 1904 - 1944
|-
| ERBAN FRANC || 1885 - 1943
|-
| VIDMAR FRANC || 1901 - 1945
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;col1left col2right&quot;
| JERESLAVEC
|-
| KRAMER ANA || 1913 - 1945
|-
| MEDVEDEC JOŽE || 1900 - 1942
|-
| MEDVEDEC MARIJA || 1918 - 1942
|-
| STANIČ MARIJA || 1891 - 1942
|-
| ŠEPEC VINKO || 1923 - 1944
|-
| ŠKOFCA JOŽE || 1875 - 1942
|-
| UREK FRANC || 1900 - 1943
|-
| VOGRINC FRANC || 1869 - 1945
|-
| &amp;nbsp;
|-
| PODVINJE
|-
| BLAŽEVIČ ANA || 1863 - 1943
|-
| BORTIČ MIHAEL || 
|-
| BORTIČ TEREZIJA || 
|-
| KEŽMAN HELENA || 1869 - 1945
|-
| KEŽMAN JANEZ || 1865 - 1942
|-
| KRAJAČIČ NEŽA || 
|-
| KRAJAČIČ PEPCA || 
|-
| VEBLE ANA || 1873 - 1943
|-
| VEBLE NEŽA || 1903 - 1944
|-
| VIDMAR MARIJA || 1865 - 1943
|-
| VIDMAR MARIJA || 1863 - 1944
|-
| VOGRINC ANICA || 1939 - 1942
|-
| VOLČANJK HELENA || 1879 - 1943
|-
| VOLČANJŠEK ERIKA || 1943 - 1945
|-
| &amp;nbsp;
|-
| RAKOVEC
|-
| JURMAN MARIJA || 
|-
| KRULC FRANC || 
|-
| VRBANČIČ TEREZIJA || - 1945
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;col1left col2right&quot;
| SLOGONSKO
|-
| FILIPČIČ TEREZIJA || 1897 - 1943
|-
| KEŽMAN FRANC || 1886 - 1949
|-
| KEŽMAN NEŽA || - 1944
|-
| KOVAČIČ SLAVKO || 1943 - 1943
|-
| MERSLAVIČ JOŽE || 1866 - 1943
|-
| MERSLAVIČ MARIJA || 1887 - 1943
|-
| POŽAR IVAN || 1867 - 1944
|-
| POŽAR MARIJA || 1866 - 1943
|-
| POŽAR MARIJA || 1892 - 1942
|-
| PŠENIČNIK ANA || 1864 - 1943
|-
| PŠENIČNIK MATIJA || 1866 - 1945
|-
| RADANOVIČ MATIJA || 1905 - 1944
|-
| SNEŽIČ TEREZIJA || 1940 - 1942
|-
| &amp;nbsp;
|-
| VRHJE
|-
| BRATANIČ ANA || - 1942
|-
| BRATANIČ IVAN || - 1942
|-
| FERLAN MARIJA || 1884 - 1943
|-
| KOVAČIČ ANTON || style=&quot;text-align:left;&quot; | 1911 -
|-
| KOVAČIČ ANTONIJA || 1878 - 1943
|-
| KOVAČIČ IVAN || 1888 - 1942
|-
| KROŠELJ FRANC || 1884 - 1943
|-
| KRULC JOŽE || 1869 - 1943
|-
| PŠENIČNIK ANTON || 1919 - 1945
|-
| SMREKAR JOŽEF || 1910 - 1941
|-
| SMREKAR MARIJA || 1905 - 1941
|-
| UREK ANA || 1886 - 1945
|-
| VEBLE SLAVA || 1912 - 1942
|-
| VODOPIVEC ANA || 1872 - 1944
|-
| UREK MIHA || 1882 - 1943
|-
| NOVOSELC NEŽA || 1886 - 1942
|-
| &amp;nbsp;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | DIS-KO KAPELE
|}
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik NOB v Krški vasi.JPG|center|150px]]
| Padli borci NOB in žrtve fašističnega terorja (37)
| [[Krška vas]]
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/qjaia6j3deQUi4gC6]
| {{EID|1-10496}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&amp;lat=45.89082959714689&amp;lng=15.565953254699709&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3173 3173]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
PADLI BORCI NOV
IN ŽRTVE
FAŠISTIČNEGA
TERORJA
&lt;/poem&gt;
|-
| &amp;nbsp;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | KRŠKA VAS
|-
| AJSTER FRANC || 1922 - 1943
|-
| BEVK RADO || 1914 - 1945
|-
| GERDOVIČ ANTON || 1921 - 1942
|-
| GERDOVIČ LEOPOLD || 1919 - 1944
|-
| HORVATIČ IVAN || 1919 - 1944
|-
| KODRIČ JOŽE || 1921 - 1942
|-
| KODRIČ JOŽE || 1888 - 1945
|-
| KOVAČIČ ANTON || 1923 - 1944
|-
| KOVAČIČ MILAN || 1924 - 1941
|-
| TOMŠE TUGO || 1923 - 1943
|-
| UDOVIČ FRANC || 1908 - 1945
|-
| ŽOKAL SLAVKO || 1926 -1945
|-
| HORVATIČ LEOPOLD || 1905 - 1944
|-
| KRANJC MARTIN || 1886 - 1944
|-
| TOMŠE FRANC || 1987 - 1944
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | SKOPICE 
|-
| BARBIČ IVAN || 1918 - 1944
|-
| DORNIK FRANC || 1908 -1942
|-
| HORŽEN FRANC || 1911 - 1944
|-
| JANŽIČ MARIJA || 1908 - 1943
|-
| RAČEČIČ JOŽE || 1912 - 1943
|-
| TOMŠE IVAN || 1912 -1942
|-
| ŽIBERT FRANC || 1904 -1942
|-
| ŽIBERT RUDOLF || 1913 -1943
|-
| SLOVENC IVAN || 1926 - 1945
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | MALENCE 
|-
| LESKOVEC ALOJZ || 1909 - 1944
|-
| VINKŠEL MIHA || 1923 - 1944
|-
| HORVATIČ FRANC || 1902 - 1942
|-
| KOBAL IVAN || 1897 - 1943
|-
| ŠKOFLJANC ANTON || 1910 - 1943
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | CERINA
|-
| KOLAR FRANC || 1922 - 1945
|-
| KOLAR JANEZ || 1919 - 1945
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | ČATEŽ
|-
| GOLOB MIRKO || 1911 - 1944
|-
| SMREKAR SREČKO || 1923 - 1941
|-
| GOBEC JOŽE || 1892 - 1942
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | MRZLAVA VAS
|-
| LES IVAN || 1924 - 1944
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | GRAMCE 
|-
| KOVAČIČ ALOJZ || 1924 - 1942
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | KAMENCE 
|-
| ŽURKO IVAN || 1925 - 1942
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Josipa Broza - Tita v Krški vasi.JPG|center|150px]]
| [[Josip Broz - Tito]]
| [[Krška vas]] 112 e (pred hišo)
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/u5z6zPrFbjySBSQB8]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
JOSIP BROZ
TITO

1892–1980
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Krška Vas, Brežice 07.jpg|center|150px]]
| Mesto podzemnega bunkerja za orožje
| [[Krška vas]]
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/J8JvUdLLMJFLyzfU9]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
|
&lt;poem&gt;
Na tem mestu sta brata Anton in Milan Kovačič iz Krške vasi 113
izkopala podzemni bunker in v njem shranila orožje, ki so ga ob
kapitulaciji v Krko odvrgli starojugoslovanski vojaki.
Jeseni leta 1941 sta s pomočjo strica Franca Ajstra iz
Krške vasi 88,orožje za oborožitev Brežiške čete v vinskih sodih
prepeljala v Brezino pri Brežicah.

Mlajši brat Milan, rojen 14. novembra 1924,
je padel v Gorjanah pri Podsredi 29.
novembra 1941. Zaradi izdaje so borce
Brežiške čete v Kunejevem hramu
obkolili Nemci in po kratkem boju
tri ubili, več borcev pa ranili.
Po pričevanju je Milan ob poizkusu
zajetja aktiviral ročno bombo, ubil
sebe ter nekaj sovražnih vojakov.

Anton Kovačič Tonček, rojen 14.
februarja 1923, je padel na Pohorju
jeseni 1944 kot politični komisar
3. bataljona Šercerjeve brigade.
Na Štajersko je prišel iz Bele krajine
s XIV. divizijo februarja 1944.

''&quot;Če kdor koli kdaj te vpraša, kdo živi na zemlji tej,''
''vedi: zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej,''
''zanjo bori se naprej.&quot;'' &lt;span style=&quot;padding-left:100px;&quot;&gt;''(Igo Gruden)''&lt;/span&gt;

Ob 90. letnici rojstva bratov Kovačič, leta 2014. obeležje postavila vaščana Zvone Gorišek in Irena Bausovac.
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Mali Vrh Memorial.jpg|center|150px]]
| Tajno skladišče orožja in streliva
| [[Mali Vrh, Brežice|Mali Vrh]] 21
| slovenska os. vojna
| [https://maps.app.goo.gl/W4wztpUMyTjRsGuVA]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
MINLJIV SI,
LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN

V ZAHVALO IN SPOMIN
NA DEJANJA
V VOJNI ZA SAMOSTOJNO
SLOVENIJO

POSTAVILA
ZVEZA VETERANOV
VOJNE ZA SLOVENIJO

2010

V TEJ STAVBI JE BILO
OD SEPTEMBRA 1990 DO JUNIJA 1991
TAJNO SKLADIŠČE OROŽJA IN STRELIVA
MANEVRSKE STRUKTURE NARODNE ZAŠČITE
IN TERITORIALNE OBRAMBE BREŽICE

OZVVS BREŽICE
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Mostec, Brežice 33.jpg|center|150px]]
| Rojstna hiša Jožefa Šoška
| [[Mostec, Brežice|Mostec]] 9
| rojstne hiše
| [https://maps.app.goo.gl/1nFFyQfDYsxZEsdr8]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | 
&lt;poem&gt;
Tukaj se je rodil
JOŽEF ŠOŠKO,
1915–1984
kinooperater
v Dobovi in Brežicah,
ko je bil film okno v svet.

Hvala za vse dobre filme.
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Obeležje Jožetu Toporišiču pred cerkvijo v Mostecu.JPG|center|150px]]
| Rojstna vas [[Jože Toporišič|Jožeta Toporišiča]]
| [[Mostec, Brežice|Mostec]] (pred [[Cerkev sv. Fabijana in Sebastijana, Mostec|cerkvijo]])
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/BdtMPBaGc8ibzt6D6]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
MOSTEC

rojstna vas jezikoslovca
JOŽETA TOPORIŠIČA
THE BIRTH PLACE OF THE
LINGUIST JOŽE TOPORIŠIČ
----
&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;[opis cerkve v slovenščini]&lt;/span&gt;

&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;[opis cerkve v angleščini]&lt;/span&gt;
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Obeležje Jožetu Toporišiču na rojstni hiši v Mostecu.JPG|center|150px]]
| Rojstna hiša [[Jože Toporišič|Jožeta Toporišiča]]
| [[Mostec, Brežice|Mostec]] 15
| rojstne hiše
| [https://maps.app.goo.gl/cRyDmC84ugauXqmLA]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
| style=&quot;padding-left:50px; text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
V tej hiši se je rodil
slovenski jezikoslovec
akademik profesor doktor

Jože Toporišič

11. oktober 1926 - 9. december 2014
&lt;/poem&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
Slovenščino je treba spoštovati
tako, kot svoj jezik spoštujejo
pripadniki velikih narodov.
&lt;/poem&gt;
| style=&quot;padding-left:50px; text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
Postavljeno
v Toporišičevem letu
19. marca 2016
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Mostec Antitank Trench Mass Grave 13.jpg|center|150px]]
| [[Grobišče v protitankovskem jarku, Mostec|Grobišče v protitankovskem jarku]]
| [[Mostec, Brežice|Mostec]]
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/YtuwA1DTbY7R3zWY8]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
53 MOSTEC,
grobišče v protitankovskem jarku

Grobišče potrjeno 26. 10. 2010,
domnevno vojaki in civilisti:
Slovenci, Hrvati, Nemci.

Komisija Vlade RS za reševanje
vprašanj prikritih grobišč
novembra 2016
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kerin's Cross 05.jpg|center|150px]]
| Nagrobni spomenik Ivana Kerina
| [[Pavlova vas]] (Kerinov križ)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/y2ret8MVYdgsxjwk6]
| {{EID|1-10498}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.01573703850252&amp;lng=15.622129440307619&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=2718 2718]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
V SPOMIN

IVANU KERINU

IZ SILOVCA
KI SO GA 1.MAJA 1944.
NA TEM MESTU UBILI
NEMŠKI FAŠISTI

OB DVAJSETLETNICI VSTAJE

ZB. PIŠECE - SROMLJE
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik padlim v Pečicah.JPG|center|150px]]
| Žrtvi fašizma (2), padli (7)
| [[Pečice, Brežice|Pečice]] (pri stari šoli)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/EUbRAtpd5Jg4isS56]
| {{EID|1-09874}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=16&amp;lat=46.01238031622142&amp;lng=15.574772357940676&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3175 3175]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| valign=top | 
&lt;poem&gt;
ŽRVE
::FAŠIZMA

KOSTANJŠEK
ANTON 1945
OMERZEL
MARIJA 1944
&lt;/poem&gt;
| style=&quot;padding-left:50px;&quot; | 
&lt;poem&gt;
::PADLI
ZA
SVOBODO

NARODNI
HEROJ
PRESKAR
JOSIP
BOLTEK 1943
ČERNOŠ
JOŽE 1944
KOVAČIČ
JOŽE 1945
KUNEJ
KARL 1944
OCVIRK
JOŽE 1946
PREGRAD
MAKS 1944
ZUPAN
STANKO 1944
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Pečice Elementary School 01.jpg|center|150px]]
| Začasni vadbeni center
| [[Pečice, Brežice|Pečice]] 33 (stara šola)
| slovenska os. vojna
| [https://maps.app.goo.gl/9bSWBY6nWZMwpreT7]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
MINLJIV SI,
LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN

V ZAHVALO IN SPOMIN
NA DEJANJA
V VOJNI ZA SAMOSTOJNO
SLOVENIJO

POSTAVILA
ZVEZA VETERANOV
VOJNE ZA SLOVENIJO

2010

V TEM OBJEKTU JE BIL DO LETA 1990
ZAČASNI VADBENI CENTER TO OBČINE
BREŽICE IN V VOJNI JULIJA 1991 ZAČASNI
VADBENI CENTER ZA PROTIOKLEPNO
BORBO 25. OBMOČNEGA ŠTABA TO.

OZVVS BREŽICE
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Upper partisan monument in Pečice 01.jpg|center|150px]]
| Borci in žrtve fašizma
| [[Pečice, Brežice|Pečice]]
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/e59gVPrbUZmwadMr9]
| {{EID|1-10499}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=16&amp;lat=46.015712917733865&amp;lng=15.574622154235842&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3425 3425]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
V SPOMIN BORCEM NOB
IN
ŽRTVAM FAŠIZMA


KRAJEVNI ODBOR ZB PEČICE
1958.
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Pleteršnik House 11.jpg|center|150px]]
| [[Pleteršnikova domačija|Rojstna hiša Maksa Pleteršnika]]
| [[Pišece]] 4
| rojstne hiše
| [https://maps.app.goo.gl/YgFecWkjVanzXkxa9]
| {{EID|1-07620}}
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| valign=top |
{| style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
| style=&quot;color:black&quot; | &lt;u&gt;1. plošča na hiši&lt;/u&gt;
|-
|
&lt;poem&gt;
V tej hiši je bil rojen
MAKS PLETERŠNIK
profesor in pisatelj
&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; 1840&amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;† 1923
Postavila 1933 Sl.Matica.
&lt;/poem&gt;
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
{| style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
| style=&quot;color:black&quot; | &lt;u&gt;2. plošča na hiši&lt;/u&gt;
|-
|
&lt;poem&gt;
OBNOVA DOMAČIJE
1993 - 1994

RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK
1996

OBNOVO VODILI
MARTIN DUŠIČ&amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;FRANC ORNIK
MARJANCA OGOREVC
PLOŠČA VZIDANA PO SKLEPU KOMISIJE 16.3.1999
&lt;/poem&gt;
|}
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Pleteršnik's Homestead 03.jpg|center|150px]]
| 100-letnica Pleteršnikovega&lt;br&gt;''[[Slovensko-nemški slovar|Slovensko-nemškega slovarja]]''
| [[Pišece]] 4
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/tevikRc1cvssjZ6Y8]
| {{EID|1-10502}}
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
OB 100-LETNICI
PLETERŠNIKOVEGA
SLOVENSKO-
NEMŠKEGA
SLOVARJA
PIŠECE 1994
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Plague Column (Pišece) 01.jpg|center|150px]]
| [[Kužno znamenje]]
| [[Pišece]]
| nesreče
| [https://maps.app.goo.gl/NPSh7RfUVZB7EkAL6]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | [brez napisa]
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik NOB v Pišecah.JPG|center|150px]]
| NOB, žrtve fašizma (84),&lt;br&gt;zasedba [[Grad Pišece|gradu Pišece]] v [[Slovensko-hrvaški kmečki upor|kmečkem uporu 1573]]
| [[Pišece]]
| 2. svetovna vojna,&lt;br&gt;kmečki upor 1573
| [https://maps.app.goo.gl/UuM39yE5JUToA4wY9]
| {{EID|1-09875}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.00417965393278&amp;lng=15.643501281738281&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=1699 1699]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|- style=&quot;text-align:center; color:black;&quot;
| &lt;u&gt;Sprednja stran&lt;/u&gt;
| &lt;u&gt;Zadnja stran&lt;/u&gt;
|-
| rowspan=2 valign=top style=&quot;text-align:right;&quot; | 
&lt;poem&gt;
OD 19. DO 21. DECEMBRA 1943
SKUPNA BORBA KOZJANSKIH IN 
HRVATSKIH PARTIZANOV NA ORLICI

18. FEBRUARJA 1943 PADLA 
SREČEVA ČETA - 2. ČETA 
KOZJANSKEGA BATALJ.
IZ II. GRUPE ODREDOV

&lt;span style=&quot;float:left; padding-left:20px;&quot;&gt;OF&lt;/span&gt;

V PUNTU 1573
PIŠEČKI IN HRVATSKI KMETJE 
ZASEDLI GRAD PIŠECE
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px; text-align:right;&quot; | 
&lt;poem&gt;
7.JULIJA 1944
PARTIZANI ZAVZELI PIŠECE

1. MAJA 1943
NEMCI UMORILI 10 TALCEV

&lt;span style=&quot;align:left;&quot;&gt;1941 BREŽIŠKA ČETA 
ZANETILA VSTAJO.&lt;/span&gt;


&lt;/poem&gt;
|-
| style=&quot;padding-left:50px; text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
OB 30-LETNICI OSVOBODITVE
DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE
KS PIŠECE
PROJEKTANT: FILIPČIČ KARL
IZVAJALEC: SGP PIONIR NOVO MESTO
LIVARNA DOBOVA
&lt;/poem&gt;
|- style=&quot;text-align:center; color:black;&quot;
| &lt;u&gt;1. plošča&lt;/u&gt;
| &lt;u&gt;2. plošča&lt;/u&gt;
|-
| valign=top | 
{|
| ŽRTVE FAŠIZMA || *1941 +1945
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | VAS PIŠECE 
|-
| GERMOVŠEK ALOJZ || *1903 +1941
|-
| HOFBEK LJUDMILA  || *1892 +1945
|-
| HOFBEK IVAN || *1927 +1943
|-
| HUDINA ŠTEFAN || *1909 +1943
|-
| KOLAR FRANC || *1884 +1945
|-
| KOPRIVC FRANC || *1885 +1945
|-
| KOSTEVC ROZIKA || *1933 +1944
|-
| KOSTREVC ENGELBERT || *1904 +1945
|-
| LEVSTIK MARTIN || *1900 +1945
|-
| OGOREVC EDVARD || *1913 +1944
|-
| OGOREVC IVAN || *1894 +1944
|-
| OLAMA NATALIJA || *1879 +1944
|-
| PETANČIČ ALOJZ || *1906 +1945
|-
| PINTARIČ JOŽEF || *1912 +1942
|-
| PINTARIČ JOSIP || *1911 +1942
|-
| PINTERIČ JOŽE || *1908 +1944
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; | 
{|
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | VAS PIŠECE
|-
| PODGORŠEK ALBIN || *1916 +1944
|-
| PODGORŠEK IVAN || *1924 +1944
|-
| RIHEL ANA || *1887 +1942
|-
| ROŽIČ JOIŽE || *1891 +1944
|-
| GRMOVŠEK JOŽE || *1924 +1944
|-
| GRMOVŠEK JANEZ || *1919 +1943
|-
| SUŠIN MIHA || *1927 +1945
|-
| ŠAVRIČ NEŽA || *1878 +1945
|-
| ŠUŠTERIČ JOŽE || *1922 +1945
|-
| ŠUŠTERIČ IVAN || *1924 +1944
|-
| VOGLEŽ BARBARA || *1898 +1945
|-
| VOLOVŠEK MARIJA || *1876 +1945
|-
| ŽOKAL BENEDIK || *1892 +1942
|-
| KODRIČ JANEZ || *1897 +1942
|-
| ŠAVŠA JANEZ || *1919 +1944
|-
| HABJAN RAFAEL || *1919 +1945
|-
| HABJAN FRANC || *1882 +1943
|-
| HABJAN FRANC || *1909 +1943
|}
|- style=&quot;text-align:center; color:black;&quot;
| &lt;u&gt;3. plošča&lt;/u&gt;
| 
|-
|
{|
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | VAS BLATNO
|-
| AGREŽ ANTON || *1919 +1943
|-
| AGREŽ ANTON || *1878 +1943
|-
| GERMOVŠEK NADA || *1938 +1945
|-
| KOSTREVC ANTON || *1920 +1943
|-
| LIPAR IVAN || *1934 +1945
|-
| NOVAK JOŽE || *1903 +1945
|-
| PRESKAR MIHAEL || *1903 +1941
|-
| REBERŠAK JOŽE || *1926 +1944
|-
| SOTELŠEK IVAN || *1921 +1943
|-
| SUŠIN JANEZ || *1957 +1942
|-
| SUŠIN JANEZ || *1961 +1943
|-
| VARLEC ANTON || *1923 +1944
|-
| ŽMAVC FRANC || *1878 +1943
|-
| ZAGMASJTER ANTONIJA || *1923 +1945
|-
| ZAGMASJTER NEŽA || *1925 +1945
|-
| ZAGMASJTER ANTONIJA || *1889 +1945
|}
|
|-
| &amp;nbsp;
|- style=&quot;text-align:center; color:black;&quot;
| &lt;u&gt;4. plošča&lt;/u&gt;
| style=&quot;padding-left:50px;&quot; | &lt;u&gt;5. plošča&lt;/u&gt;
|-
| valign=top | 
{|
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | PAVLOVA VAS
|-
| AGREŽ RUDOLF || *1902 +1943
|-
| AGREŽ JOŽE || *1922 +1944
|-
| BRAČUN MIHAEL || *1926 +1944
|-
| ILJAŽ JOŽE || *1925 +1944
|-
| KENE MIHAEL || *1920 +1944
|-
| KOSTEVC RUDI || *1924 +1944
|-
| KOSTEVC ALBIN || *1923 +1944
|-
| KOSTEVC IVAN || *1924 +1944
|-
| LOJEN JANEZ || *1915 +1944
|-
| OGOREVC IVAN || *1924 +1945
|-
| PETAN MARTIN || *1924 +1944
|-
| PRESKAR JOŽE || *1927 +1944
|-
| ŠERBEC VIKTOR || *1925 +1945
|-
| TEODOROVIČ JURIJ || *1885 +1945
|-
| VERSTOVŠEK ANDREJ || *1903 +1944
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; | 
{|
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | VAS PODGORJE PRI PIŠECAH
|-
| GAČNIK ANTON || *1910 +1945
|-
| GAČNIK JOŽE || *1908 +1945
|-
| HRVATUŠ JOŽE || *1892 +1944
|-
| KOMPORC STANKO || *1907 +1945
|-
| KOSTEVC STANKO || *1922 +1944
|-
| LATIN IVAN || *1914 +1944
|-
| LEVAK JOŽE || *1904 +1944
|-
| PUTRIH IVAN || *1922 +1944
|-
| ŠNEBERGER KERL || *1924 +1945
|-
| ULČNIK ANTON || *1910 +1944
|-
| ŽEŠKO FRANC || *1907 +1944
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | DEDNJA VAS
|-
| KOSTANJŠEK IVAN || *1924 +1945
|-
| KOSTANJŠEK MIHAEL || *1927 +1944
|-
| ŠTRBUNCELJ ALOJZ || *1926 +1945
|-
| ŠTRBUNCELJ ANTON || *1927 +1944
|-
| UMEK FRANC || *1907 +1943
|-
| KOSTANJŠEK ANTON || *1914 +1945
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| ZBV NOB KO PIŠECE || 8. 7. 2017
|}
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Main partisan monument in Pišece 02.jpg|center|150px]]
| Delovanje okrožne komisije VOS&lt;br&gt;in 2. bataljona 3. brigade&lt;br&gt;vojske državne varnosti
| [[Pišece]]
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/K2Q4hVzjV3dD3fMv9]
| {{EID|1-10503}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.00417965393278&amp;lng=15.643501281738281&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=1699 1699]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
OD LETA 1944 DO 1945
JE V TEH KRAJIH DELOVALA
OKROŽNA KOMISIJA VOS OF
ZA KOZJANSKO IN
2. BATALJON 3. BRIGADE
VOJSKE DRŽAVNE VARNOSTI
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Michael's Parish Church (Pišece) 50.jpg|center|150px]]
| Nagrobne plošče rodbine [[Moscon]],&lt;br&gt;300-letnica prihoda v Pišece
| [[Pišece]] ([[Cerkev sv. Mihaela, Pišece|cerkev]] – notranjost)
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/YoJkPF8BPUc2a9Xi6]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;text-align:center; color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|- style=&quot;text-align:center; color:black;&quot;
| &lt;u&gt;1. plošča levo&lt;/u&gt;
| &lt;u&gt;2. plošča levo&lt;/u&gt;
|-
| valign=top |
&lt;poem&gt;
MEMORIAE
D.JOHANNIS JACOBI LBDE MOSCON
DOMIN PISCHAETZ ET NEVHOF
ET VXORIS EIVS
HELENAE ELISABETHAE
NATAE DE SCHAEFFER
QVI AMBO A.D. 1661 MENSE DECEMB.23.
A CONSPIRATORIBVS RVSTICIS SVBDITIS EORVM
TRVCIDATI PERFIDE MISERABILITER
PERIERVNT MENSE APRIL.1662 IN
ECCLESIA PAROCHIALE TUMULATI SVNT
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; | 
&lt;poem&gt;
IN MEMORIAM
DIVAE ET ILLVSTRIBUS DOMINAE
ANNAE JVLIANNAE SVSANNAE
BARONISSAE DE MOSCON
NATAE GRAFFIN A SCHÖNPICHEL
QVAE OBYIT IN ARCE PISCHAETZ
A:D: 1748 OCTOB. 7.AETATIS SVAE 64.
PROVISA S:S: SACRAMENTIS
ET SEPULTA AD PORTAM
ANTIQVAE ECCLESIAE PAROCHIALIS
AMEN!
&lt;/poem&gt;
|- style=&quot;text-align:center; color:black;&quot;
| &amp;nbsp;
|- style=&quot;text-align:center; color:black;&quot;
| &lt;u&gt;1. plošča desno&lt;/u&gt;
| &lt;u&gt;2. plošča desno&lt;/u&gt;
|-
| valign=top |
&lt;poem&gt;
HIC JACET IN TEMPLO FELIX
CVM CONJVGE BARONISSA
NOMINE MOSCON STIRPE
GRANDE GENUS
VNA QVIBVS FVERAT VITA VNO
MENSE FATALIS
AVGVSTO AEQVALI CVM MORS TVLIT
ECCE NECEM
ILL:D:D: JOHAN: PAVL: ET ISABELLA
EX BARON: DE MARENZI.
Q&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:red;&quot;&gt;VI&lt;/span&gt; REQ&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:red;&quot;&gt;VI&lt;/span&gt;ES&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:red;&quot;&gt;C&lt;/span&gt;ANT &lt;span style=&quot;font-size:140%; color:red;&quot;&gt;I&lt;/span&gt;N PA&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:red;&quot;&gt;C&lt;/span&gt;E &lt;span style=&quot;font-size:140%; color:red;&quot;&gt;D&lt;/span&gt;E&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:red;&quot;&gt;I&lt;/span&gt;
A&lt;span style=&quot;font-size:140%; color:red;&quot;&gt;M&lt;/span&gt;EN
[1714]
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
MEMORIAE GENTIS
DOMINORUM A MOSCON
QUAE AB ANNO 1595 PRIMO
POSSESORE
INNOCENTE L.B.A MOSCON
PER TRECENTOS ANNOS
PISCHAETZII
HABITAVIT ATQUE RES SECUNDAS
ADVERSASQUE UNA CUM PAGI
CIVIBUS PERTULIT.
ALFREDUS L.B.A MOSCON 1895.
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kip Antona Martina Slomška v cerkvi v Pišecah.JPG|center|150px]]
| [[Anton Martin Slomšek]]
| [[Pišece]] ([[Cerkev sv. Mihaela, Pišece|cerkev]] – notranjost)
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/YoJkPF8BPUc2a9Xi6]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
ANTON MARTIN
SLOMŠEK
1800 – 1862
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Michael's Parish Church (Pišece) 46.jpg|center|150px]]
| Nove klopi
| [[Pišece]] ([[Cerkev sv. Mihaela, Pišece|cerkev]] – notranjost)
| cerkvena zgodovina
| [https://maps.app.goo.gl/YoJkPF8BPUc2a9Xi6]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| 
&lt;poem&gt;
NOVE KLOPI V CERKVI
SV. MIHAELA, V ČASU SLUŽBOVANJA
G. ŽUPNIKA ANTONA KOLARJA
V LETU 2006.
DONATOR LESA
KRISTINA IN PETER LEITER,
BOGU NA ČAST
TAPETNIŠKA DELA
MARJAN LESKOVŠEK,
ORGANIZATOR DELA TONE SUMRAK,
MIZARSKA DELA IVAN HRIBERŠEK.
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:First elementary school of Pišece 03.jpg|center|150px]]
| Rojstna hiša [[Špelca Čopič|Špelce]] in [[Milan Čopič|Milana Čopiča]]
| [[Pišece]] 12 (prva šola)
| rojstne hiše
| [https://maps.app.goo.gl/ogfzaNbEqKqkPggH7]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| valign=top |
{|
|-
| style=&quot;text-align:center; color:black&quot; | &lt;u&gt;Sprednja stran&lt;/u&gt;
|-
| 
&lt;poem&gt;
Dr. Milan Čopič

Dr. Milan Čopič (1925–1989) je bil utemeljitelj
reaktorske fizike na Slovenskem. Strokovno
znanje je po doktoratu na Univerzi v Ljubljani
izpopolnil na Mednarodni šoli za jerdrske vede
in tehniko v Argonnu (ZDA) ter predaval na
Univerzah v Kansasu in Stuttgartu. Bil je vodja
Reaktorskega oddelka Inštituta Jožef Štefan in
bil eden od pobudnikov postavitve raziskovalnega
reaktorja Triga ter prvi direktor Uprave Republike
Slovenije za jedrsko varnost. Razumljivo, da je v
različnih delovnih skupinah bdel nad delovanjem
naše edine nuklearne elektrarne. Objavil je vrsto
del iz nevtronske in reaktorske fizike. Po njem se
imenuje Izobraževalni center za jedrsko tehnolo-
gijo Milana Čopiča, ki usposablja bodoče jedrske
strokovnjake in informira javnost o jedrskih
tehnologijah.
&lt;/poem&gt;
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:20px;&quot; |
{|
|-
| style=&quot;text-align:center; color:black&quot; | &lt;u&gt;Leva stran&lt;/u&gt;
|-
|
&lt;poem&gt;
Učilnica

Učilnica, prva stavba, postavljena za namene po-
učevanja, je bila zgrajena leta 1866 s finančno
podporo družine Moscon. Najprej je delovala kot
šola enorazrednica, kar je pomenilo, da je pouk
vseh generacij potekal hkrati. Leta 1879 je dobila
status dvorazrednice, šolski okoliš pa je obsegal
vasi Pišece, Podgorje, Pavlova vas, Dednja vas,
Blatno, Globoko, Piršenbreg, Mali Vrh, Bojsno in
Brezje. Šola je postala pretesna in leta 1905 so
nižje ob Gabernici zgradili novo šolsko poslopje.
Takrat so Učilnico spremenili v stanovanja za
učitelje na pišeški šoli. Med letoma 1921 in 1928
sta v njej prebivala učitelja Jelka in Venčeslav
Čopič, tu sta se rodila njuna otroka: Milan in
Jelislava Špelca Čopič.

Spominsko obeležje je postavljeno na pobudo
OŠ Maksa Pleteršnika, s finančno podporo družbe
GEN energija. Oktober 2015.
&lt;/poem&gt;
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:20px;&quot; |
{|
|-
| style=&quot;text-align:center; color:black&quot; | &lt;u&gt;Desna stran&lt;/u&gt;
|-
|
&lt;poem&gt;
Dr. Jelislava Špelca Čopič

Dr. Jelislava Špelca Čopič (1922–2014) je bila umet-
nostna zgodovinarka in prva Slovenka, ki se je v
času Jugoslavije izobraževala na Inštitutu za umet-
nost in arheologijo v Parizu. Bila je ugledna kusto-
sinja Narodne galerije in dolgoletna predavateljica
umetnostne zgodovine na Akademiji za likovno
umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Napisala je
številne monografije in razprave s področja umet-
nosti ter knjigo Javni spomeniki v slovenskem
kiparstvu prve polovice 20. stoletja. S strokovnimi
besedili je spremljala in podpirala sodobno kiparstvo,
posebej delovanje Forma vive v Kostanjevici. Bila
je neizčrpen vir znanja in kritiške pronicljivosti.
Postala je prva prejemnica prestižne nagrade
Izidorja Cankarja za življenjsko delo. Njej je pos-
večen Zbornik za Špelco Čopič, ki ga je leta 2006
izdalo Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo
v Ljubljani.
&lt;/poem&gt;
|}
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Grave of Maks Pleteršnik 01.jpg|center|150px]]
| Grob [[Maks Pleteršnik|Maksa Pleteršnika]]
| [[Pišece]] (pokopališče)
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/WALQJAPpqt3A6Lcy5]
| {{EID|1-10500}}
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
MAKS
PLETERŠNIK
profesor in slov. pisatelj
&lt;nowiki&gt;* &lt;/nowiki&gt; 3. dec. 1840&amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;† 13. sept. 1923
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Grave of Moscon Family in Pišece 01.jpg|center|150px]]
| Grob rodbine [[Moscon]]
| [[Pišece]] (pokopališče)
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/jkj1RSKoRnv47Dht8]
| {{EID|1-07587}}
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;text-align:center; color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| colspan=3 style=&quot;text-align:center; color:black;&quot; | &lt;u&gt;Sprednja stran&lt;/u&gt;
|- style=&quot;color:black;&quot;
| &lt;u&gt;1. plošča&lt;/u&gt;
| style=&quot;padding-left:50px;&quot; | &lt;u&gt;2. plošča&lt;/u&gt;
| style=&quot;padding-left:50px;&quot; | &lt;u&gt;3. plošča&lt;/u&gt;
|-
| valign=top |
&lt;poem&gt;
+
Hier ruhet
Frau Theresia
Gemahlin des Hers
Freiherrn von Moscon
''geb. Gräfinn Attems''
''gest: im 56. Lebens
&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;[Ilt?]&lt;/span&gt;er den 4. &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;[I]&lt;/span&gt;änner 1815
Ruhe ihre Asche
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
Dein Glaube hat Dir geholfen

+

Hier ruhet geliebt und geehrt
unsere gute Mutter
Katharina
Edle von Kalchberg
''geborne Freiin von Moscon''
''gest. am &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;[?]&lt;/span&gt;4. Iänner 186&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;[1?]&lt;/span&gt;''
''im &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;[?]&lt;/span&gt;6. Lebens Jahre''
Rudolf Wi&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;[??]&lt;/span&gt;e&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;[?]&lt;/span&gt; Armand Sidonie
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
Hier ruhet im Gottes Frieden
Frau v. Xaver
Freiherr
von
Moscon
Besitzer der Fidei_Comiʃs
Herrshaft
Pischätz.
''Gestorben am 1. Sept. 1858''
''im 89. Lebensjahre.''
Geliebt von Allen
die ihn kannten.

&lt;span style=&quot;float:right;&quot;&gt;''Haunke&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;?&lt;/span&gt; in Graz.&lt;/span&gt;
&lt;/poem&gt;
|- style=&quot;text-align:center; color:black;&quot;
| &lt;u&gt;Plošča na desni&lt;/u&gt;
| style=&quot;padding-left:50px;&quot; | &lt;u&gt;Plošča zadaj&lt;/u&gt;
|-
| valign=top |
&lt;poem&gt;
+

Hier ruhet
Christine
Freiinn von Moscon
''Gest. am 30. Decbr. 1859''
''im 79. Lebens Jahre''

Ruhe ihre &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;?&lt;/span&gt;
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
Wohl Dir die sanft entschlief
in Vaters Armen
Darfst dem Erweckungs=Wort
vertrauen
Es heist erbarmen!
+
S&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;[i?]&lt;/span&gt;donie Herz
verwitvete Freifrau von Moscon
geb. Edle von Kalchberg
''geʃt zu Graz am 3. October 1860''
''im 56. Lebensjahre.''
----
Unvergeʃslich ihren Kindern

&lt;span style=&quot;float:right;&quot;&gt;F.J. Schutz Graz&lt;/span&gt;
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Partisan Monument in Pišece Cemetery 02.jpg|center|150px]]
| Borci in talci NOB (10)
| [[Pišece]] (pokopališče)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/TVMZhPLZfo3n7meu5]
| {{EID|1-10501}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.00555924613011&amp;lng=15.647623836994173&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=2732 2732]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| valign=top |
{| style=&quot;text-align:center;
|-
| style=&quot;color:black&quot; | &lt;u&gt;Sprednja stran&lt;/u&gt;
|-
| 
&lt;poem&gt;
TU SO I.MAJA 1943
STRELI NEMŠKIH FAŠISTOV
KONČALI ŽIVLJENJA DESETIH
BORCEV IN TALCEV NOV

NE POZABIMO!
&lt;/poem&gt;
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
{|
|-
| style=&quot;text-align:center; color:black&quot; | &lt;u&gt;Leva stran&lt;/u&gt;
|-
|
&lt;poem&gt;
OCVIRK FRANC
::: 1916 TRBOVLJE
PUŠNIK JOŽE
::: 1902 TRBOVLJE
ZUPAN STANKO
::: 1906 TRBOVLJE
SKOK FRANC
::: 1909 CELJE
JANEŽIČ FRANC
::: 1921 SP. SLIVNICA
&lt;/poem&gt;
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
{|
|-
| style=&quot;text-align:center; color:black&quot; | &lt;u&gt;Desna stran&lt;/u&gt;
|-
|
&lt;poem&gt;
ZAKŠEK HINKO
::: 1921 LESKOVEC
ZUPANČIČ VLADO
::: 1921 LESKOVEC
POŽAR IVAN
::: 1924 GLOBOKO
PERGAS DIMITRIJ
::: 1928 SOLUN
HALAZIS ANTON
::: 1923 ATENE
&lt;/poem&gt;
|}
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Pišece 23.jpg|center|150px]]
| Padla gasilca (2)
| [[Pišece]] 28 (nekdanji gasilski dom)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/FgSFojNugquUUX8e7]
| {{EID|1-09876}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.00340460797678&amp;lng=15.645711421966555&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=5746 5746]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
ZA NAROD STA PADLA
GASILCA
HOFBEK EDO
PODGORŠEK ALBIN
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Večnamenski dom Pišece 02.jpg|center|150px]]
| Padla gasilca (2)
| [[Pišece]] 27 a (večnamenski dom)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/bzbB3NLrMDzQ2agVA]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
ZA NAROD STA PADLA
GASILCA

HOFBEK EDO
PODGORŠEK ALBIN
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Veliki Špiček 03.jpg|center|150px]]
| Lovska nesreča Jožeta Verstovška
| [[Podgorje pri Pišecah]]&lt;br&gt;(pod vrhom [[Veliki Špiček|Velikega Špička]])
| nesreče
| [https://maps.app.goo.gl/W3KBANFSY6zVnHAc6]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
...TU LOVČEV KORAK JE OBSTAL
NAMESTO SPOMINA
OPOMIN JE OSTAL.
19.1.1978
JOŽE VERSTOVŠEK
&lt;span style=&quot;float:right;&quot;&gt;L. D. PIŠECE&lt;/span&gt;
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to fallen fighters in Ponikve 01.jpg|center|150px]]
| Padli borci NOV in POJ (3)
| [[Ponikve, Brežice|Ponikve]]&lt;br&gt;(ob cesti [[Bregana]]–[[Stojdraga]])
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/wvKYuWqT7cDjrVfS9]
| 
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&amp;lat=45.83566170781348&amp;lng=15.602195262908937&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3430 3430]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
NA TEM MESTU SO PADLI
27. 3. 1943 BORCI NOV IN POJ

MLADEN RUBICA
MIRKO SEKULIĆ
ANTE KURŠAK

SLAVA NJIHOVEM SPOMINU

KO ZBV NOB SLOVENSKA VAS
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Ten-Day War Monument in Prilipe 01.jpg|center|150px]]
| Zaustavitev oklepne enote JLA
| [[Prilipe]]
| slovenska os. vojna
| [https://maps.app.goo.gl/rd9sgF92hvgneqdG8]
| {{EID|1-10504}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=45.8787644318881&amp;lng=15.618696212768556&amp;layers=&amp;layer=othermemorials&amp;id=222 222]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;text-align:center; color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|- style=&quot;color:black;&quot;
| &lt;u&gt;Sprednja stran&lt;/u&gt;
| style=&quot;padding-left:50px; padding-right:50px;&quot; | &lt;u&gt;Desna stran&lt;/u&gt;
|-
| 
&lt;poem&gt;
VOJNA
ZA
SLOVENIJO

NA TEM MESTU
JE 2. JULIJA 1991 ENOTA
110. JURIŠNEGA ODREDA TO
BREŽICE ZAUSTAVILA
OKLEPNO ENOTO JLA

OB PETI OBLETNICI OSAMOSVOJITVE
PRILIPE 1996
&lt;/poem&gt;
| style=&quot;padding-left:50px; padding-right:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
PRILIPE

2. VII.
1991
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Mokrice Castle 19.jpg|center|150px]]
| Zgraditev in obnova grajske cisterne
| [[Rajec]] 4 ([[grad Mokrice]] –&lt;br&gt;notranje dvorišče)
| zgodovina – razno
| [https://maps.app.goo.gl/xrSNGUDJy7HoL3vU6]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
Diese Cysterne wahrschein=
lich römisch ·Bau war 1558
schadhaft, 1593 restaur : nach
1774 verschütt: 1809 zufällig
gefunden und hergestellt
&lt;/poem&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center; color:black;&quot; | &lt;u&gt;Prevod&lt;/u&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
Ta cisterna, verjetno
rimska gradnja, je bila 1558
poškodovana, 1593 restavrirana, po
1774 zasuta, 1809 po naključju
najdena in obnovljena
&lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/114175232#full vir], stran 94.&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/span&gt;
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Ten-Day War Memorial in Rigonce 01.jpg|center|150px]]
| Spopad brežiške intervencijske enote&lt;br&gt;Teritorialne obrambe, padli vojak [[Jernej Molan]]
| [[Rigonce]]
| slovenska os. vojna
| [https://maps.app.goo.gl/9YLSKYe62oxLu4Jw9]
| {{EID|1-10506}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=45.89314169456737&amp;lng=15.678589940071108&amp;layers=&amp;layer=othermemorials&amp;id=221 221]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;text-align:center; color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|- style=&quot;color:black;&quot;
| &lt;u&gt;Sprednja stran&lt;/u&gt;
| style=&quot;padding-left:50px;&quot; | &lt;u&gt;Leva stran&lt;/u&gt;
| style=&quot;padding-left:50px; padding-right:50px;&quot; | &lt;u&gt;Desna stran&lt;/u&gt;
|-
| 
&lt;poem&gt;
OBRANILI DOMOVINO

V OBRAMBI DRŽAVE SLOVENIJE SE JE
BREŽIŠKA INTERVENCIJSKA ENOTA
TERITORIALNE OBRAMBE 27. 6. 1991
V RIGONCAH SPOPADLA S KOLONO
OKLEPNIKOV JA.

SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE, OKTOBER 1993
&lt;/poem&gt;
| style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
V BOJU JE PADEL PRIPADNIK
TERITORIALNE OBRAMBE-DOMAČIN
JERNEJ MOLAN *22.10.1951 +27.6.1991
&lt;/poem&gt;
| style=&quot;padding-left:50px; padding-right:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
RIGONCE

27. VI.
1991
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Rigonce 02.jpg|center|150px]]
| Dom prvih borcev (3)
| [[Rigonce]] 7
| 2. svetovna vojna,&lt;br&gt;rojstne hiše
| [https://maps.app.goo.gl/4feGBc5Hb6kiBhva8]
| {{EID|1-10505}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=45.892956879661455&amp;lng=15.679845213890077&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3170 3170]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
TU JE BIL DOM
PRVIH BORCEV ZA SVOBODO:

GERJEVIČ CIRIL
ROJ. 3.2.1923 PADEL 27.12.1941
GERJEVIČ GUSTL
ROJ. 25.6.1917 PADEL  27.11.1943
GERJEVIČ MARKO
ROJ. 14.7.1914 PADEL 7.4.1944

SLAVA PADLIM BORCEM DOBOVE!

&lt;span style=&quot;float:right;&quot;&gt;K.O. ZB DOBOVA&lt;/span&gt;
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to foundation of Kozjanski odred in Silovec 01.jpg|center|150px]]
| Ustanovitev [[Kozjanski odred|Kozjanskega odreda]]
| [[Silovec]]
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/tnUjkfQaXVD93D9J7]
| {{EID|1-10507}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=18&amp;lat=45.99561814726876&amp;lng=15.597753524780275&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3182 3182]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
V TEM KRAJU JE BIL
27.7.1944 USTANOVLJEN
KOZJANSKI ODRED.

V SKUPNOSTI
JE BILA MOČ.
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Silovec 14.jpg|center|150px]]
| Sedež Postaje milice Brežice leta 1991
| [[Silovec]] 6
| slovenska os. vojna
| [https://maps.app.goo.gl/Tu7wDvv8MHbMP29p9]
| 
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=45.99476383028939&amp;lng=15.59837579727173&amp;layers=orthophoto&amp;layer=othermemorials&amp;id=543 543]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
V TEM OBJEKTU
JE BIL V ČASU
OSAMOSVOJITVENE VOJNE
REPUBLIKE SLOVENIJE
V LETU 1991
SEDEŽ POSTAJE MILICE
BREŽICE.

PVD SEVER POSAVJE

SILOVEC

19. 10. 2007
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma v Slovenski vasi.JPG|center|150px]]
| Padli borci (8), žrtve fašizma (7)
| [[Slovenska vas, Brežice|Slovenska vas]]&lt;br&gt;(pred domom zveze borcev)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/6f3gZFxm73tN2vkcA]
| {{EID|1-10508}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&amp;lat=45.84119291904077&amp;lng=15.65332889556885&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3429 3429]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|- style=&quot;text-align:center; color:black;&quot;
| &lt;u&gt;Sprednja plošča&lt;/u&gt;
| style=&quot;padding-left:50px;&quot; | &lt;u&gt;Leva plošča&lt;/u&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |
&lt;poem&gt;
PADLIM BORCEM NOV
IN ŽRTVAM FAŠIZMA
1941 - 1945

ZDRUŽENJE BORCEV NOV
BREGANSKO SELO 1972
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; | 
&lt;poem&gt;
MI VSI SMO SEME ZA BOLJŠI ČAS
MI VSI SMO ZRNJE ZA BOLJŠI KRUH.
IZ NAŠIH RAZBITIH KOSTI
ŽE RASTE PŠENIČNI KLAS
&lt;/poem&gt;
|-
| &amp;nbsp;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center; color:black;&quot; | &lt;u&gt;Desna plošča&lt;/u&gt;
|-
|
{|
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | PADLI V NOB
|-
| &amp;nbsp;
|-
| STRIŽIČ BRANKO || 1927 - 1944
|-
| FUKE JANEZ || 1922 - 1945
|-
| ŽOKALJ BOŽO || 1929 - 1944
|-
| OGRIZ ZVONKO || 1925 - 1944
|-
| VINETIČ JOŽE || 1911 - 1944
|-
| CIGLAR JANEZ || 1915 - 1944
|-
| LONČARIČ FELIKS || 1924 - 1945
|-
| LAZANSKI MIHAEL || 1896 - 1942
|}
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; | 
{|
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | ŽRTVE FAŠIZMA
|-
| &amp;nbsp;
|-
| KALIN VLADO || 1922 - 1942
|-
| BRCE PETER || 1890 - 1944
|-
| PEGAN JOŽE || 1909 - 1942
|-
| LAZANSKI MIRKO || 1921 - 1942
|-
| VUGRIN MARIJA || 1921 - 1944
|-
| NOVOSEL FELIKS || 1924 - 1942
|-
| GODEC BRANKO || 1927 - 1943
|}
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Slovenska vas, Brežice 19.jpg|center|150px]]
| Dom borca in žene (2)
| [[Slovenska vas, Brežice|Slovenska vas]] 40&lt;br&gt;(dom zveze borcev)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/Ad7C62bVGZc1DmH77]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL BOREC NOV
BARKOVIČ MIROSLAV IN NJEGOVA ŽENA

Miroslav roj. 4. 7. 1902 umrl 11. 2. 1986
KATARINA roj. 17. 8. 1914 umrla 26. 5. 1992

SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to foundation of Kozjanski odred in Sromlje 01.jpg|center|150px]]
| Ustanovitev [[Kozjanski odred|Kozjanskega odreda]], borci in žrtve
| [[Sromlje]]
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/Ux1m8dVPjdZKzbH26]
| {{EID|1-09878}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=45.98917518257983&amp;lng=15.592161118984224&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=1700 1700]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
IZ VEKA V VEK,
: IZ RODA V ROD,
:: KRVI GRE TEK,
::: DUH IŠČE POT

::::::: OTON ŽUPANČIČ
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;text-align:center; padding-left:50px;&quot; | 
&lt;poem&gt;
TRI ČETE PARTIZANOV SO PRERASLE
V KOZJANSKI ODRED 27. APRILA 1944

V VOJNI 1941 – 1945 JE IZKRVAVELO
29 BORCEV IN ŽRTEV ZA SVOBODO
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik svetega Martina, Sromlje.JPG|center|150px]]
| [[Martin iz Toursa|Sveti Martin]]
| [[Sromlje]]
| znamenite osebnosti
| [https://maps.app.goo.gl/eiZ3ddH1Ruw11pNg9]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| SV. MARTIN
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Martin's Parish Church (Sromlje) 01.jpg|center|150px]]
| Obnova fasade
| [[Sromlje]] ([[Cerkev sv. Martina, Sromlje|cerkev sv. Martina]])
| cerkvena zgodovina
| [https://maps.app.goo.gl/GA4vNvg8RkjaqAZB6]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
FASADA
OBNOVLJENA
1996
&lt;span style=&quot;float:right;&quot;&gt;B. GASHI&lt;/span&gt;
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Sromlje Elementary School 02.jpg|center|150px]]
| Padli (17), žrtve fašizma (11)
| [[Sromlje]] 10 (stara šola)
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/JWBuaHYH7hEwfQjWA]
| {{EID|1-09879}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=45.98828810975755&amp;lng=15.590216517448427&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3179 3179]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed col3right&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| colspan=3 style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
SLAVA PADLIM
:: ZA SVOBODO
&lt;/poem&gt;
|-
| BAN JOŽE || 23.  4. 1924 || 2.  5. 1945
|-
| BALAS JOŽE || 26.  9. 1913 || 19. 3. 1944
|-
| CERJAK FRANC || 20.  4. 1903 || 29.  9. 1944
|-
| KERIN JANEZ || 16. 12. 1907 || 1.  5. 1944
|-
| KOSTANJŠEK ANTON || 15.  9. 1914 || 19.  3. 1945
|-
| KOS MARTIN || 1.  5. 1923 || 24.  3. 1944
|-
| LAPUH KAREL || 29.  8. 1923 || 9.  5. 1945
|-
| LIPAR JOŽE || 25.  1. 1925 || 22. 11. 1944
|-
| MOLAN JOŽE || 1.  3. 1918 || 24.  3. 1944
|-
| OGOREVC IVAN || 29. 12. 1913 || 2.  3. 1945
|-
| PETAN IVAN || 21. 8. 1920 || 8.  3. 1945
|-
| PETAN JOŽE || 16.  3. 1917 || 7.  1. 1945
|-
| REBRŠAK JOŽE || 12.  3. 1926 || 24.  3. 1944
|-
| REBRŠAK ANTON || 3. 11. 1906 || 15.  3. 1945
|-
| SLOVENC KAREL || 23. 9. 1921 || 9.  3. 1945
|-
| VRETIČ MARTIN || 3. 12. 1912 || 3.  9. 1944
|-
| ZUPAN JOŽE || 2.  7. 1902 || 14. 11. 1944
|-
| colspan=3 style=&quot;text-align:center; line-height:50px;&quot; | ŽRTVE FAŠIZMA
|-
| BOGOVIČ MARTIN || 10. 11. 1903 || 24.  2. 1945
|-
| KRŽAN JOŽE || 15.  3. 1930 || 6. 11. 1944
|-
| KROŠELJ ANA || 5.  6. 1874 || 20.  9. 1944
|-
| PETAN JOŽEF || 6. 12. 1892 || 2.  3. 1945
|-
| PETAN URŠULA || 9. 12. 1895 || 2.  3. 1945
|-
| PETAN ANKA || 16. 6. 1928 || 2.  3. 1945
|-
| PETAN JOŽEFA || 7.  3. 1927 || 2.  3. 1945
|-
| PETAN IVAN || 12. 9. 1930 || 2.  3. 1945
|-
| PLANINC JOŽEFA || 24. 12. 1896 || 24.  3. 1945
|-
| REBERŠAK FRANC || 12.  2. 1901 || 15.  3. 1945
|-
| VRSTOVŠEK ANTON || 13. 3. 1912 || 16. 12. 1944
|-
| SLOPŠEK JOŽEF || 3. 4. 1907 || 5. 3. 1945
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Balon House 05.jpg|center|150px]]
| Rojstna hiša [[Ivan Balon|Ivana Balona]]
| [[Stara vas - Bizeljsko]] 19
| rojstne hiše
| [https://maps.app.goo.gl/RDWQZYtDF8SRXgyHA]
| {{EID|1-10509}}
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | Ivan Balon
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | deželni vinorejski komisar
|-
| 1863
| style=&quot;text-align:right;&quot; | 1897
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | Hvaležni vinogradniki.
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Stojanski Vrh 04.jpg|center|150px]]
| Padli borci (4)
| [[Stojanski Vrh]]
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/NZCciZhmjcbHrMdG8]
| {{EID|1-09880}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=45.862217714398724&amp;lng=15.536599159240724&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3428 3428]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | V BORBI ZA SVOBODO SO PADLI:
|-
| KUHAR JOŽE || 1916-1942
|-
| PEŠEC RUDI || 1916-1945
|-
| PEŠEC JOŽE || 1914-1945
|-
| ŠTEFANIČ SLAVKO || 1923-1943
|-
| colspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
KRAJEVNI ODBOR ZB NOV CERKLJE
OB 20 - LETNICI VSTAJE
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik padlim in izgnancem v Veliki Dolini.JPG|center|150px]]
| Padli borci (4) in izgnanci (75)
| [[Velika Dolina]]
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/cjUTJGJEitrb4h4Q9]
| {{EID|1-10510}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&amp;lat=45.85362866142242&amp;lng=15.651483535766602&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3431 3431]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| valign=top |
&lt;poem&gt;
IZ TEH KRAJEV
JE BILO
IZGNANIH
1150 PREBIVALCEV

OB PRVEM
KRAJEVNEM PRAZNIKU
SEPTEMBER 1985
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
PADLI ZA SVOBODO

ANDREJ POŽGAJ
1901 - 1941
JOŽE ŠINKO
1919 - 1943
FRANC POLH
1919 - 1944
ALOJZ PRIŠEL
1920 - 1944
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
DOMOVINA
JE ENA
NAM VSEM
DODELJENA
IN ENO
ŽIVLJENJE
IN ENA
SMRT
ŽUPANČIČ
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
NIHČE
IMENOVAN -
NIHČE
POZABLJEN

IZGNANCEM
IN ŽRTVAM
FAŠISTIČNEGA
NASILJA
V LETIH 1941 - 1945
&lt;/poem&gt;
|-
| colspan=4 |
----
|-
| colspan=4 style=&quot;text-align:center;&quot; | V SPOMIN UMRLIM V IZGNANSTVU 1941 - 1945
|-
| colspan=4 |
----
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| valign=top |
&lt;poem&gt;
GAJ

BAHČIČ LOVRENC
1872 - 1943
FRIGELJ MARTIN
1919 - 1945
HOSTNIK JANEZ
1882 - 1945
POŽGAJ ANA
1873 - 1944
ŽIBERT MARIJA
1877 - 1942

RIBNICA

BARKOVIČ MARIJA
1904 - 1945
NOVOSEL FRANC
1941 - 1943
NOVOSEL MIHA
1964 - 1944
NOVOSELIČ BARICA
1938 - 1943
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
BREZJE

AJSTER MARIJA
1877 - 1947
BARKOVIČ ANA
1869 - 1943
BARKOVIČ JOŽEF
1873 - 1945
MARKOVIČ MARIJA
1879 - 1943
FRIGELJ STANISLAV
1938 - 1941
MATKOVIC MARIJA
1877 - 1944
MATKOVIC MARIJA
1885 - 1943
ŠKOFLJANEC JOŽE
1869 - 1943
ŠKRLEC HELENA
1885 - 1942
ŠKRLEC JOŽE
1878 - 1945
ŠKRLEC MIHA
1880 - 1945
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
KORITNO

BAŠIČ FRANC
1875 - 1944
ČUDIČ JOŽE
1888 - 1943
ČUDIČ MARTIN
1897 - 1944
KOMOČAR HELENA
1870 - 1944
KVARTUH MARIJA
1876 - 1945
POZGAJ BARICA
1877 - 1943
VIRANT MIHA
1923 - 1945
VIRANT MIHAEL
1889 - 1944
ZOBARIČ MARIJA
1873 - 1945
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
LAZE

BOGOVČIČ ANA
1883 - 1942
POŽGAJ JURIJ
1095 - 1945
VOGRIN MARIJA
1886 - 1945

PONIKVE

BIŠČANIČ FRANC
1883 - 1943
GALIČ JOŽEFA
1940 - 1941
KUHAR IVANA
1941 - 1943
ROSTOHAR JANEZ
1928 -
TOMŠE LJUDMILA
1941 - 1942
VOGRIN MARIJA
1923 -
&lt;/poem&gt;
|-
| colspan=4 |
----
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| valign=top |
&lt;poem&gt;
CIRNIK

BUKOVINSKI JANEZ
1873 - 1945
BUKOVINSKI JOŽE
1894 - 1943
CIRNSKI MARIJA
1875 - 1944
CIRNSKI MARIJA
1929 - 1945
CIRNSKI ZOFIJA
1919 -
GAJSKI FRANC
1901 - 1943
GAJSKI MARIJA
1876 - 1943
MATKOVIČ ZOFIJA
1923 - 1943
ZOFIČ MARIJA
1941 - 1942

NOVA VAS

NOVOSELIČ ANTONIJA
1941 - 1945
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
PERIŠČE

NOVOSEL JURE
1864 - 1944

VELIKA DOLINA

BIZJAK JANEZ
1890 - 1943
DOLINAR MIHAEL
1860 - 1941
GNJEZDA JANEZ
1871 - 1944
KLEMENČIČ TEREZIJA
1911 - 1943
KLEMENČIČ TEREZIJA
1943 - 1943
NOVOSEL JERA
1870 - 1945
ŽRLIČ FRANČIŠKA
1911 - 1945
ŽRLIČ MARTIN
1860 - 1945
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
PODGRAČENO

FRANKO JANEZ
1877 - 1942
FRANKO MARIJA
1859 - 1941
TOMŠE ANA
1861 - 1943
TOMŠE VIKTOR
1923 - 1943

MALA DOLINA

PETRIČ BARBARA
1902 - 1945
POŽGAJ KAROL
1941 - 1945
POŽGAJ MARIJA
1879 - 1944
POŽGAJ MARIJA
1912 - 1943
POŽGAJ MARIJA
1943 - 1945
POŽGAJ URŠULA
1877 - 1944
&lt;/poem&gt;
| valign=top style=&quot;padding-left:50px;&quot; |
&lt;poem&gt;
RAJEC

AGNIČ ALOJZ
1912 - 1942
AGNIČ FRANC
1903 - 1943
AGNIČ JURIJ
1867 - 1942
ČANČAR MARTIN
1879 - 1944
MUNIČ ALOJZIJA
1926 - 1941
MUNIČ JOŽEF
1943 - 1945
ŠPELKO JANEZ
1866 - 1944
ŠTOJS JANEZ
1923 - 1944
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Veliki Obrež 02.jpg|center|150px]]
| Dom prvih borcev (3)
| [[Veliki Obrež]] 15
| 2. svetovna vojna,&lt;br&gt;rojstne hiše
| [https://maps.app.goo.gl/9XaYa2r1YFtP4aR38]
| 
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=45.903036794575954&amp;lng=15.666933059692385&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=7779 7779]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
TU JE BIL DOM
PRVIH BORCEV ZA SVOBODO:

ŠAVRIČ JOŽE
ROJ. 22.4.1921 PADEL 27.12.1941
ŠAVRIČ JOŽE
ROJ. 26.3.1892 PADEL 10.9.1942
ŠAVRIČ ANA
ROJ. 30.5.1896 PADLA 4.4.1943

SLAVA PRVIM BORCEM DOBOVE!

&lt;span style=&quot;float:right;&quot;&gt;K. O. ZB DOBOVA&lt;/span&gt;
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik kurirjem postaje TV-28 S v Volčjeh.JPG|center|150px]]
| Kurirji postaje TV-28 S
| [[Volčje, Brežice|Volčje]]
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/LQzAkNsfvVUczg969]
| {{EID|1-09877}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=45.98415409893935&amp;lng=15.580050945281984&amp;layers=orthophoto&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3181 3181]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
TV-28 S
1943
1945
&lt;/poem&gt;
| style=&quot;padding-left:50px;&quot; | SR 81
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to Rudi Rožanc in Zgornja Pohanca 03.jpg|center|150px]]
| Padli aktivist Rudi Rožanc
| [[Zgornja Pohanca]]
| 2. svetovna vojna
| [https://maps.app.goo.gl/QWdmww2ef2HkijUK6]
| {{EID|1-10513}}
| [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&amp;lat=45.985165821896224&amp;lng=15.545825958251955&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3185 3185]
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
NA TEM MESTU JE
4.8 1942 PADEL EDEN
PRVIH AKTIVISTOV NOB
V POSAVJU
RUDI ROŽANC-SLAVO
ŠTUDENT IZ CELJA

ZB ARTIČE 1961
&lt;/poem&gt;
|}

|-
| rowspan=2 valign=top | [[Slika:Župeča vas 07.jpg|center|150px]]
| Rojstna domačija [[Stanislav Lenič|Stanislava Leniča]]
| [[Župeča vas]]
| rojstne hiše
| [https://maps.app.goo.gl/qrWdQQS455bbBndPA]
| 
| 
|-
| colspan=6 valign=top style=&quot;background-color:white;&quot; |
{| class=&quot;mw-collapsible mw-collapsed&quot; style=&quot;color:grey;&quot;
| style=&quot;padding-left:20px; font-size:95%;&quot; | &lt;span style=&quot;color:black;&quot;&gt;Napis&lt;/span&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 
&lt;poem&gt;
Dr STANISLAVU
LENIČU 1911-1991
HVALEŽNI ROJAKI
:: 2012
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;!-- konec glavne tabele --&gt;
|}

== Statistika ==

{{Katzbirke|Monuments and memorials in Municipality of Brežice}}

{| class=&quot;wikitable&quot; width=27%
! Število&lt;br&gt;naselij
! Število&lt;br&gt;spomenikov
! Spomenikov&lt;br&gt;na naselje
! Naselja s&lt;br&gt;spomeniki
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| 109
| 114
| {{Replace|{{#expr: 114 / 109 round 2}}|.|,}}
| 35 ({{Replace|{{#expr: 3500 / 109 round 1}}|.|,}} %)
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! 
! Na prostem
! Na fasadah
! V zgradbah
|-
! style=&quot;text-align:left;&quot; | Spomeniki – skulpture
| 64
| 1
| 2
|-
! style=&quot;text-align:left;&quot; | Spomeniki – spominske plošče
| 2
| 35
| 10
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; width=27%
! Kategorija
! Štev.
! Delež
|-
| style=&quot;text-align:left;&quot; | [[Slovensko-hrvaški kmečki upor|kmečki upor 1573]]
| 3
| {{Replace|{{#expr: 300 / 114 round 1}}|.|,}} %
|-
| style=&quot;text-align:left;&quot; | [[Avstro-Ogrska|avstroogrska doba]]
| 1
| {{Replace|{{#expr: 100 / 114 round 1}}|.|,}} %
|-
| style=&quot;text-align:left;&quot; | [[Prva svetovna vojna|1. svetovna vojna]]
| 3
| {{Replace|{{#expr: 300 / 114 round 1}}|.|,}} %
|-
| style=&quot;text-align:left;&quot; | [[Druga svetovna vojna|2. svetovna vojna]]
| 53
| {{Replace|{{#expr: 5300 / 114 round 1}}|.|,}} %
|-
| style=&quot;text-align:left;&quot; | [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovenska os. vojna]]
| 13
| {{Replace|{{#expr: 1300 / 114 round 1}}|.|,}} %
|-
| style=&quot;text-align:left;&quot; | cerkvena zgodovina
| 8
| {{Replace|{{#expr: 800 / 114 round 1}}|.|,}} %
|-
| style=&quot;text-align:left;&quot; | zgodovina – razno
| 2
| {{Replace|{{#expr: 200 / 114 round 1}}|.|,}} %
|-
| style=&quot;text-align:left;&quot; | &lt;!--  --&gt;znamenite osebnosti
| 24
| {{Replace|{{#expr: 2400 / 114 round 1}}|.|,}} %
|-
| style=&quot;text-align:left;&quot; | &lt;!--  --&gt;rojstne hiše
| 8
| {{Replace|{{#expr: 800 / 114 round 1}}|.|,}} %
|-
| style=&quot;text-align:left;&quot; | &lt;!--  --&gt;nesreče
| 3
| {{Replace|{{#expr: 300 / 114 round 1}}|.|,}} %
|-
| colspan=4 style=&quot;background-color:white;&quot; | 
|-
| colspan=4 style=&quot;text-align:justify; background-color:white;&quot; | &lt;small&gt;'''Opomba:''' Trije spomeniki so hkrati posvečeni {{Brez preloma|2. svetovni}} vojni in kmečkim uporom: {{Brez preloma|Bizeljsko 3153}}, {{Brez preloma|Brežice 3155}} in {{Brez preloma|Pišece 1699}}. Dva spomenika sta hkrati posvečena {{Brez preloma|2. svetovni}} vojni in rojstnim hišam: {{Brez preloma|Rigonce 3170}} in {{Brez preloma|Veliki Obrež 7779}}. Tu pri številu spomenikov po kategorijah so šteti ločeno.&lt;/small&gt;
|}

{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable col2right col3right&quot;
! colspan=3 | Naselja z vsaj 4 spomeniki
|-
| [[Brežice]] 
| 22
| {{Replace|{{#expr: 2200 / 114 round 1}}|.|,}} %
|-
| [[Pišece]]
| 14
| {{Replace|{{#expr: 1400 / 114 round 1}}|.|,}} %
|-
| [[Cerklje ob Krki]]
| 10
| {{Replace|{{#expr: 1000 / 114 round 1}}|.|,}} %
|-
| [[Dobova]]
| 7
| {{Replace|{{#expr: 700 / 114 round 1}}|.|,}} %
|-
| [[Bizeljsko]]
| 6
| {{Replace|{{#expr: 600 / 114 round 1}}|.|,}} %
|-
| [[Kapele, Brežice|Kapele]]
| 5
| {{Replace|{{#expr: 500 / 114 round 1}}|.|,}} %
|-
| [[Artiče]]
| 4
| {{Replace|{{#expr: 400 / 114 round 1}}|.|,}} %
|-
| [[Mostec, Brežice|Mostec]]
| 4
| {{Replace|{{#expr: 400 / 114 round 1}}|.|,}} %
|-
| [[Sromlje]]
| 4
| {{Replace|{{#expr: 400 / 114 round 1}}|.|,}} %
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; width=47%
! colspan=3 | Najstarejši spomeniki
|-
| Posvetitev stare cerkve || [[Cerklje ob Krki]] (cerkev – notranjost) || style=&quot;text-align:center;&quot; | 1676
|-
| Zgraditev cerkve sv. Jerneja || [[Blatno]] (cerkev sv. Jerneja) || style=&quot;text-align:center;&quot; | 1696
|-
| Zgraditev cerkve sv. Lovrenca || [[Bizeljsko]] (cerkev sv. Lovrenca –&lt;br&gt;notranjost) || style=&quot;text-align:center;&quot; | 1737
|-
| Sveti Janez Nepomuk || [[Brežice]] (pri gradu) || style=&quot;text-align:center;&quot; | 18. stoletje
|-
| Grob rodbine Moscon&lt;br&gt;(plošča Theresie Moscon) || [[Pišece]] (pokopališče) || style=&quot;text-align:center;&quot; | 1815
|-
| Nagrobne plošče rodbine Moscon || [[Pišece]] (cerkev – notranjost) || style=&quot;text-align:center;&quot; | 19. stoletje
|-
| Grob Ivana Balona || [[Bizeljsko]] (pokopališče) || style=&quot;text-align:center;&quot; | 1898
|-
| colspan=3 style=&quot;background-color:white;&quot; | 
|-
| colspan=3 style=&quot;text-align:justify; background-color:white;&quot; | &lt;small&gt;'''Opomba:''' Spomenik Janeza Nepomuka pri gradu je kopija originala, ki ga hrani [[Posavski muzej Brežice]].&lt;/small&gt;
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;  width=40%
! colspan=3 | Najvišje ležeči spomeniki (nad 300 m)
|-
| Lovska nesreča Jožeta Verstovška || [[Podgorje pri Pišecah]] || style=&quot;text-align:center;&quot; | 651 m
|-
| Nagrobni spomenik Ivana Kerina || [[Pavlova vas]] || style=&quot;text-align:center;&quot; | 618 m
|-
| Borci in žrtve fašizma || rowspan=3 | [[Pečice]] || style=&quot;text-align:center;&quot; | 430 m
|-
| Začasni vadbeni center || style=&quot;text-align:center;&quot; | 419 m
|-
| Žrtvi fašizma (2), padli (7) ||  style=&quot;text-align:center;&quot; | 418 m
|-
| Ustanovitev Kozjanskega odreda || rowspan=2 | [[Silovec]] || rowspan=2 style=&quot;text-align:center;&quot; | 373 m
|-
| Sedež Postaje milice Brežice leta 1991
|-
| Padla aktivista (2) in žrtve fašizma || [[Čedem]] || style=&quot;text-align:center;&quot; | 381 m
|-
| Zgraditev cerkve sv. Jerneja || [[Blatno]] || style=&quot;text-align:center;&quot; | 335 m
|-
| Borca (2), aktivisti (4), žrtve (5) || [[Curnovec]] || style=&quot;text-align:center;&quot; | 317 m
|-
| colspan=3 style=&quot;background-color:white;&quot; | 
|-
| colspan=3 style=&quot;text-align:justify; background-color:white;&quot; | &lt;small&gt;'''Opomba:''' Meritve so pridobljene z [[Atlas okolja|Atlason okolja]].&lt;/small&gt;
|}

[[Kategorija:Spomeniki v Občini Brežice| ]]
[[Kategorija:Seznami povezani z Brežicami|Spomeniki]]</text>
      <sha1>2t53g6dh3oazef7ei8agqkrvljd1mpo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:MaksiKavsek/peskovnik</title>
    <ns>2</ns>
    <id>590815</id>
    <revision>
      <id>6757936</id>
      <parentid>6756644</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:03:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6757936</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="293101" sha1="h3ltwj1sz2qdl8w2x7hdvocz4vo6auv" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} 

Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}}

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]]
[[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]]
Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]]
Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja.

Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt; – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim. {{Sfn|Sket|1893|p=7}},{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}''

== Jezik, identiteta in etnonimi ==

=== Jezikovna pripadnost in njen vpliv ===
Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. 

V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

[[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}}

Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920.

=== Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' ===
V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}&lt;/ref&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.&lt;ref&gt;{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}&lt;/ref&gt; Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

== Teoretska podlaga ==

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==

=== Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' ===
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}}

=== Zgodnje oblike slovanskega etnonima ===
Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt; V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} 

=== Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' ===
Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}[[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|Marina slouencha de vuilla canum, 1486]]
Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika Sloven prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem ni uporabljal vse do 19. stoletja{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}}

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
[[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]
Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''. Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt; Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele v prvi polovici 19. stoletja, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; 

[[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}&lt;/ref&gt; se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}&lt;/ref&gt; V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. 

Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;
=== --- ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}}

=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.&lt;ref&gt;Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.&lt;/ref&gt; Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}&lt;/ref&gt; Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

=== »Zastoj etnogeneze v baroku« ===
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

=== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ===
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' 

Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |editor-last2=Grafenaur |editor-first2=Bogo |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |series=Thesaurus memoriae |volume=Opuscula 3 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |language=sl}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |last2=Bezlaj |first2=France |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}}
*{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}}
* {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |language=sl}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}}
* {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}}
* {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP8#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}}
* {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher].
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>h3ltwj1sz2qdl8w2x7hdvocz4vo6auv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757962</id>
      <parentid>6757936</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T16:34:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri in literatura */</comment>
      <origin>6757962</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="293384" sha1="r60kafely70cl947xoxs3eai40tkwde" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} 

Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}}

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]]
[[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]]
Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]]
Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja.

Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt; – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim. {{Sfn|Sket|1893|p=7}},{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}''

== Jezik, identiteta in etnonimi ==

=== Jezikovna pripadnost in njen vpliv ===
Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. 

V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

[[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}}

Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920.

=== Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' ===
V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}&lt;/ref&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.&lt;ref&gt;{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}&lt;/ref&gt; Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

== Teoretska podlaga ==

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==

=== Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' ===
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}}

=== Zgodnje oblike slovanskega etnonima ===
Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt; V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} 

=== Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' ===
Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}[[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|Marina slouencha de vuilla canum, 1486]]
Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika Sloven prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem ni uporabljal vse do 19. stoletja{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}}

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
[[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]
Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''. Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt; Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele v prvi polovici 19. stoletja, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; 

[[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}&lt;/ref&gt; se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}&lt;/ref&gt; V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. 

Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;
=== --- ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}}

=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.&lt;ref&gt;Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.&lt;/ref&gt; Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}&lt;/ref&gt; Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

=== »Zastoj etnogeneze v baroku« ===
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

=== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ===
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' 

Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |editor-last2=Grafenaur |editor-first2=Bogo |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |series=Thesaurus memoriae |volume=Opuscula 3 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |language=sl}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |last2=Bezlaj |first2=France |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}}
*{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}}
* {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |language=sl}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}}
* {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}}
* {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP8#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}}
* {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher].
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>r60kafely70cl947xoxs3eai40tkwde</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758024</id>
      <parentid>6757962</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:54:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <origin>6758024</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="295696" sha1="qnlubisff41qtg2n8z01n77fz6vzrko" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} 

Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}}

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]]
[[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]]
Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]]
Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja.

Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt; – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim. {{Sfn|Sket|1893|p=7}},{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}''

== Jezik, identiteta in etnonimi ==

=== Jezikovna pripadnost in njen vpliv ===
Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. 

V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

[[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}}

Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920.

=== Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' ===
V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}&lt;/ref&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.&lt;ref&gt;{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}&lt;/ref&gt; Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

== Teoretska podlaga ==

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==

=== Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' ===
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}}

=== Oblike slovanskega etnonima ===
Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt; V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} 

=== Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' ===
Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]]
Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika Sloven prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}}

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini'' (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}}

=== Terminološka preureditev v 19. stoletju ===
[[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]
[[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. 

Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''. Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}&lt;/ref&gt; Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele v prvi polovici 19. stoletja, je bilo ime '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomensko. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; 

[[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt; se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}&lt;/ref&gt; V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. 

=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.&lt;ref&gt;Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.&lt;/ref&gt; Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}&lt;/ref&gt; Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

=== »Zastoj etnogeneze v baroku« ===
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

=== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ===
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' 

Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |editor-last2=Grafenaur |editor-first2=Bogo |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |series=Thesaurus memoriae |volume=Opuscula 3 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |language=sl}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |last2=Bezlaj |first2=France |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}}
*{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}}
*{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}}
* {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |language=sl}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}}
* {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}}
* {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP8#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}}
* {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher].
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>qnlubisff41qtg2n8z01n77fz6vzrko</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758038</id>
      <parentid>6758024</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:27:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Terminološka preureditev v 19. stoletju */</comment>
      <origin>6758038</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="295429" sha1="rsfd7dxdtq11jkoclk29sd126u212kj" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} 

Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}}

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]]
[[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]]
Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]]
Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja.

Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt; – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim. {{Sfn|Sket|1893|p=7}},{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}''

== Jezik, identiteta in etnonimi ==

=== Jezikovna pripadnost in njen vpliv ===
Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. 

V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

[[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}}

Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920.

=== Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' ===
V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}&lt;/ref&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.&lt;ref&gt;{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}&lt;/ref&gt; Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

== Teoretska podlaga ==

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==

=== Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' ===
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}}

=== Oblike slovanskega etnonima ===
Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt; V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} 

=== Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' ===
Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]]
Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika Sloven prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}}

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini'' (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}}

=== Terminološka preureditev v 19. stoletju ===
[[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''. Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}&lt;/ref&gt; Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}&lt;/ref&gt; V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda.

=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.&lt;ref&gt;Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.&lt;/ref&gt; Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}&lt;/ref&gt; Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

=== »Zastoj etnogeneze v baroku« ===
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

=== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ===
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' 

Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |editor-last2=Grafenaur |editor-first2=Bogo |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |series=Thesaurus memoriae |volume=Opuscula 3 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |language=sl}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |last2=Bezlaj |first2=France |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}}
*{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}}
*{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}}
* {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |language=sl}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}}
* {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}}
* {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP8#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}}
* {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher].
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>rsfd7dxdtq11jkoclk29sd126u212kj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fulani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>591302</id>
    <revision>
      <id>6758094</id>
      <parentid>6726957</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T22:57:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758094</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26833" sha1="pkasmysppmv7tzhvt5ojw6o2zr2j5e5" xml:space="preserve">{{Infobox ethnic group
| group            = Fulani, Fula
| native_name      = ''Fulɓe''&lt;br /&gt;{{lang|ff|𞤊𞤵𞤤𞤩𞤫}}&lt;!-- [[WP:NOETHNICGALLERIES]] --&gt;
| native_name_lang = File:1997 275-27 Wodaabe fashion.jpg
| image            = Wodaabe during Gerewol, Cure Salee, In-Gall, Niger (15380276990).jpg
| image_caption    = [[Wodaabe]] Moški Fulbe med [[Guérewol]] v Nigru
| population       = ocena  38,6 milijonov
| popplace         = [[Zahodna Afrika]], [[Severna Afrika]], [[Centralna Afrika]]
| region1          = {{flag|Nigerija}}
| pop1             = 15.300.000 (6,6%)&lt;ref name=&quot;FulaniStudy&quot;&gt;{{cite journal |last1=Ducrotoy |first1=Marie J. |last2=Revie |first2=Crawford W. |last3=Shaw |first3=Alexandra P. M. |last4=Musa |first4=Usman B. |last5=Bertu |first5=Wilson J. |last6=Gusi |first6=Amahyel M. |last7=Ocholi |first7=Reuben A. |last8=Majekodunmi |first8=Ayodele O. |last9=Welburn |first9=Susan C. |title=Wealth, household heterogeneity and livelihood diversification of Fulani pastoralists in the Kachia Grazing Reserve, northern Nigeria, during a period of social transition |journal=PLOS ONE |article-number=e0172866 |doi=10.1371/journal.pone.0172866 |date=3 March 2017|volume=12 |issue=3 |doi-access=free |pmid=28257477 |pmc=5336213 |bibcode=2017PLoSO..1272866D }}&lt;/ref&gt;
| region2          = {{flag|Senegal}}
| pop2             = 5.055.782 (27,5%)&lt;ref name=&quot;CIAFactbook2019sg&quot;&gt;{{navedi splet |title=Africa: Senegal The World Factbook |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/senegal/ |website=CIA |access-date=22 December 2019 |date=2019 |archive-date=2021-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210204143936/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/senegal/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;|
| region3          = {{flag|Gvineja}}
| pop3             = 4.544.000 (33,4%)&lt;ref name=&quot;CIAFactbook2019gv&quot;&gt;{{navedi splet |title=Africa: Guinea The World Factbook |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/guinea/ |website=CIA |access-date=2 August 2023 |date=2023 |archive-date=2021-09-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210910203013/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/guinea/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| region4          = {{flag|Kamerun}}
| pop4             = 3.000.000 (13,4%)&lt;ref name=&quot;Cameroun Multiculturel&quot;&gt;{{navedi splet |title=L'ethnie peul au Cameroun Cameroon|url=https://conferenceinvestiraucameroun.com/lethnie-peul-au-cameroun/ |access-date=13 August 2019 |date=15 October 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;101 Last Tribes&quot;&gt;{{navedi splet |title=Mbororo/Fulani/Peul |url=https://www.101lasttribes.com/tribes/mbororo.html|access-date=13 August 2019 |date=15 October 2023}}&lt;/ref&gt;
| region5          = {{flag|Mali}}
| pop5             = 2.840.850 (13,3%)&lt;ref name=&quot;CIA-2021-Mali&quot;&gt;{{navedi splet |title=Africa: Mali – The World Factbook – Central Intelligence Agency |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/mali/ |website=www.cia.gov |access-date=1 May 2021 |date=27 April 2021 |archive-date=2021-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210330032030/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/mali/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| region6          = {{flag|Burkina Faso}}
| pop6             = 1,800,000 (8,4%)&lt;ref name=&quot;CIAFactbook2019uv&quot;&gt;{{navedi splet |title=Africa: Burkina Faso The World Factbook – Central Intelligence Agency |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/burkina-faso/ |website=www.cia.gov |access-date=22 December 2019 |date=2019 |archive-date=2021-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210111020045/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/burkina-faso |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| region7          = {{flag|Niger}}
| pop7             = 1.650.000 (6.5%)&lt;ref name=&quot;CIA-2021-Niger&quot;&gt;{{navedi splet |title=Africa: Niger – The World Factbook – Central Intelligence Agency |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/niger/#people-and-society |website=cia.gov |access-date=1 May 2021 |date=27 April 2021 |archive-date=2021-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210330032003/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/niger/#people-and-society |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| region8          = {{flag|Benin}}
| pop8             = 1.182.900 (8,6%)&lt;ref name=Benin2013&gt;{{navedi splet|url=https://www.insae-bj.org/images/docs/insae-statistiques/demographiques/population/Principaux%20Indicateurs%20avec%20projections%20RGPH4/Principaux%20indicateurs%20socio%20démographiques%20et%20économiques%20RGPH-4.pdf|title=PRINCIPAUX INDICATEURS SOCIO DEMOGRAPHIQUES ET ECONOMIQUES|date=2013|access-date=22 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20220119152622/https://instad.bj/images/docs/insae-statistiques/demographiques/population/Principaux%20Indicateurs%20avec%20projections%20RGPH4/Principaux%20indicateurs%20socio%20d%C3%A9mographiques%20et%20%C3%A9conomiques%20RGPH-4.pdf|archive-date=2022-01-19|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| region9          = {{flag|Mavretanija}}
| pop9             = 900.000 (18,3%)&lt;ref name=&quot;World-Atlas-Ethnic-Composition-Mauritania&quot;&gt;{{navedi splet |title=What Is the Ethnic Composition of Mauritania?
|url=https://www.worldatlas.com/articles/what-is-the-ethnic-composition-of-mauritania.html|website=www.worldatlas.com |access-date=1 May 2021 |date=27 April 2021}}&lt;/ref&gt;
| region10         = {{flag|Gvineja Bissau}}
| pop10            = 623.646 (30%)&lt;ref name=&quot;CIA-2021-Guinea-Bissau&quot;&gt;{{navedi splet |title=Africa: Guinea-Bissau – The World Factbook – Central Intelligence Agency |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/guinea-bissau/#people-and-society |website=cia.gov |access-date=1 May 2021 |date=27 April 2021 |archive-date=2021-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110022253/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/guinea-bissau/#people-and-society |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| region11         = {{flag|Gambija}}
| pop11            = 449.280 (18,2%)&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Distribution of the Gambian population by ethnicity 1973, 1983, 1993, 2003 and 2013 Censuses – GBoS|url=https://www.gbosdata.org/topics/population-and-demography/distribution-of-the-gambian-population-by-ethnicit|access-date=2021-06-17|website=www.gbosdata.org|archive-date=2021-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20211119145456/https://www.gbosdata.org/topics/population-and-demography/distribution-of-the-gambian-population-by-ethnicit}}&lt;/ref&gt;
| region12         = {{flag|Čad}}
| pop12            = 334.000 (1,8%)&lt;ref name=&quot;CIA-2021-Chad&quot;&gt;{{navedi splet |title=Africa: Chad – The World Factbook – Central Intelligence Agency |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/chad/#people-and-society |website=cia.gov |access-date=1 May 2021 |date=27 April 2021 |archive-date=2021-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126032225/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/chad/#people-and-society |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| region13         = {{flag|Sierra Leone}}
| pop13            = 310.000 (5%)&lt;ref name =Census2015&gt;{{navedi splet|url=https://sierraleone.unfpa.org/sites/default/files/pub-pdf/National%20Analytical%20Report.pdf |title=Sierra Leone 2015 Population and Housing Census National Analytical Report |access-date=28 March 2020 |website=Statistics Sierra Leone }}&lt;/ref&gt;
| region14         = {{flag|Centralnoafriška republika}}
| pop14            = 250.000 (4,5%)&lt;ref name=&quot;frstrategie.org&quot;&gt;{{navedi splet|title=Fulani people and Jihadism in Sahel and West African countries :: Observatoire of Arab-Muslim World and Sahel :: Foundation for Strategic Research :: FRS|url=https://www.frstrategie.org/en/programs/observatoire-du-monde-arabo-musulman-et-du-sahel/fulani-people-and-jihadism-sahel-and-west-african-countries-2019|access-date=2021-06-21|website=frstrategie.org}}&lt;/ref&gt;
| region15         = {{flag|Sudan}}
| pop15            = 204.000 (0,4%)&lt;ref name=&quot;Fub&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/language/fub/|title=Adamawa Fulfulde|publisher=Ethnologue|access-date=18 October 2023}}&lt;/ref&gt;
| region16         = {{flag|Togo}}
| pop16            = 110.000 (1,2%)&lt;ref name=&quot;Fue&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/language/fue/|title=Borgu Fulfude|publisher=Ethnologue|access-date=18 October 2023}}&lt;/ref&gt;
| region20         = {{flag|Južni Sudan}}
| pop20            = 3000 (0,02%)&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=No South Sudan Passports for Fulani, Officials Say|url=https://www.voanews.com/a/no-south-sudan-passports-for-fulani-officials-say/1609002.html|access-date=2021-09-05|website=Voice of America|date=22 February 2013}}&lt;/ref&gt;
| region18         = {{flag|Alžirija}}
| pop18            = 4000 (0,01%)
| region17         = {{flag|Gana}}
| pop17            = 4240 (0,01%)&lt;ref name=&quot;Ffm&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/language/ffm/|title=Maasina Fulfulde|publisher=Ethnologue|access-date=18 October 2023}}&lt;/ref&gt;
| region19         = {{flag|Slonokoščena obala}}
| pop19            = 3800 (0,02%)&lt;ref name=&quot;frstrategie.org&quot;/&gt;
| region21         = {{flag|Liberija}}
| langs            = [[fulanščina]] • [[francoščina]] • [[portugalščina]] • [[angleščina]] • [[arabščina]] • Hausa
| rels             = Predvsem [[Islam]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://www.britannica.com/topic/Fulani | title=Fulani &amp;#124; People, Religion, &amp; Nigeria &amp;#124; Britannica | date=25 August 2023 }}&lt;/ref&gt;
| related_groups   = Toucouleur, Hausa, Tebu, [[Sereri]], Songhai, [[Tuaregi]]&lt;ref&gt;Francis Rodd (1926) – Origins of Tuareg people; H.R. Palmer (1914) – M. Delafosse's Account of the Fulani, Taylor White (1921)&lt;/ref&gt;
}}

'''Fulani''' ali '''Fulɓe''' ({{langx|ff|Fulɓe}}, {{lang|ff|𞤊𞤵𞤤𞤩𞤫}}; {{langx|fr|Peul|links=no}}; {{langx|ha|Fulani or Hilani}}; {{langx|kr|Fillata}}; {{langx|pt|Fula|links=no}}; {{langx|wo|Pël}}; {{langx|bm|Fulaw}}; {{langx|kcg|A̱fa̱taa}}) so etnična skupina v [[Sahara|Sahari]], [[Sahel]]u in [[Zahodna Afrika|Zahodni Afriki]], široko razpršena po regiji. Živijo v številnih državah, predvsem v Zahodni Afriki in severnih delih Srednje Afrike, Južnem Sudanu, [[Darfur]]ju in regijah blizu obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v Sudanu. Približno število ljudstva Fula ni znano zaradi nasprotujočih si definicij glede etnične pripadnosti Fula. Različne ocene kažejo, da je po vsem svetu med 25 in 40 milijoni ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://homepage.univie.ac.at/martina.gajdos/Fulbe.html|title=Fulbe|website=homepage.univie.ac.at|language=de|access-date=30 August 2020|archive-date=24 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211124020817/https://homepage.univie.ac.at/martina.gajdos/Fulbe.html}}&lt;/ref&gt;

Precejšen delež ljudstva Fula – tretjina oziroma približno 7 do 10 milijonov – se ukvarja z živinorejo, njihova etnična skupina pa ima največjo nomadsko pastoralno skupnost na svetu.&lt;ref name=&quot;Encyclopedia of Africa&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=A0XNvklcqbwC|title=Encyclopedia of Africa|author1=Anthony Appiah|author2=Henry Louis Gates|publisher=Oxford University Press|year=2010|isbn=978-0-19-533770-9|page=495}}&lt;/ref&gt; Večino etnične skupine Fula sestavljajo polnomadski ljudje, pa tudi stalno naseljeni kmetje, učenjaki, obrtniki, trgovci in plemstvo.&lt;ref name=gatesfulani&gt;{{navedi knjigo|author1=Anthony Appiah|author2=Henry Louis Gates|title=Encyclopedia of Africa|url=https://books.google.com/books?id=A0XNvklcqbwC|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-533770-9|pages=495–496}}&lt;/ref&gt; Kot etnično skupino jih povezuje jezik fulanščina, njihova zgodovina in kultura. Fulani so skoraj v celoti muslimani, majhna manjšina pa je kristjanov in animistov.

Številni zahodnoafriški voditelji so fulanskega porekla, vključno z nekdanjim predsednikom Nigerije Muhammadujem Buharijem; prvim predsednikom Kameruna Ahmadoujem Ahidjom; nekdanjim predsednikom Senegala Mackyjem Sallom; predsednikom Gambije Adamo Barrowom; predsednikom Gvineje Bissau Umarom Sissocom Embalójem; gvinejskim premierjem Bahom Ouryjem; in malijskim premierjem Bouboujem Cisséjem. Zasedajo tudi položaje v pomembnih mednarodnih institucijah, kot so namestnica generalnega sekretarja Združenih narodov Amina J. Mohammed; 74. predsednik Generalne skupščine Združenih narodov Tijjani Muhammad-Bande; in generalni sekretar OPEC-a Mohammed Sanusi Barkindo.

== Izvor ==
[[Slika:1997 276-22A Wodaabe fashion.jpg|thumb|left|Dva Fulana]]

Etnični izvor Fulanov ostaja še danes nejasen. Zgodnji evropski etnologi 19. in 20. stoletja so bili glede njihovega izvora zelo razdeljeni. Nekatere teorije, ki so sledile [[Hamiti|hamitski teoriji]], so domnevale, da Fulani izvirajo od Hama, [[Noe|Noetovega]] sina; druge pa so jim pripisovale judovsko-sirijsko, včasih celo evropsko poreklo.

Množico nasprotujočih si pristopov je mogoče pojasniti z nekoliko tujim značajem Fulanov. Fenotip nekaterih posameznikov se precej razlikuje od fenotipa sosednjih etničnih skupin. Poleg tega Fulani tradicionalno prakticirajo strogo endogamijo, kar vodi v široko izolacijo, ki jo še dodatno krepi njihov prav tako tradicionalni nomadski način življenja.

Druga razlaga za evropske poskuse etnogenetske lokacije Fulanov je v dejstvu, da so v času kolonizacije imeli prevladujoč položaj v Zahodni Afriki. Evropejci so poskušali uskladiti to vojaško premoč s hipotetično premočjo 'bele rase'. V tem primeru so Fulani predstavljali 'degeneriranega' predstavnika te rase, ki pa je moral zaradi svojega izvora vseeno dokazati minimalno superiornost nad Črnci.

Ta predstavitev je zastarela, saj Fulani tako kulturno kot jezikovno očitno pripadajo zahodnoafriški sferi. Kljub temu nekatere vzporednice z nomadskimi ljudstvi vzhodne Afrike ne izključujejo morebitnega vzhodnoafriškega izvora ali vsaj močnega vpliva.

Fulani se danes sami vidijo kot potomce mekanskih Arabcev, ki so spremljali preroka [[Mohamed]]a. To stališče je posledica vpliva islama in je v nasprotju s starodavnimi politeističnimi prepričanji Fulanov. Fulanska ustna izročila govorijo o mitski deželi izvora, ''Héli e Yôyo'', med reko Milio in 'Morjem veselja'. Pravijo, da so živeli v tej deželi in da je bilo dvaindvajset njenih vladarjev Fulanov. Vendar pa jih je po tem, ko so grešili, njihov vrhovni bog, ''Geno, Večni'', izgnal iz ''Héli e Yôyo''. Ta zgodba v bistvu ustreza mitom o izvoru mnogih ljudstev, po katerih so bili zaradi padca iz milosti izgnani iz zemeljskega raja.

Kljub temu obstajajo poskusi, da bi deželo našli. Gvinejski avtor Tierno Monénembo v svojem delu ''Peuls'' enači ''Héli e Yôyo'' z Egiptom. Ta leži med Nilom in Rdečim morjem.&lt;ref&gt;Tierno Monénembo: ''Peuls.'' Editions du Seuil, Paris 2004; ISBN 2-02-025148-5&lt;/ref&gt;

Ta teza je vsaj delno skladna s teorijo, ki jo je predstavil Alain Anselin.&lt;ref&gt;Alain Anselin (1981), s. Lit.&lt;/ref&gt; Z uporabo primerjalnih metod jezikoslovne arheologije Anselin sklepa, da etnogeneza Fulanov sega precej nazaj v predkrščanske čase in jo je mogoče locirati v vzhodni Afriki. Iz [[Etiopsko višavje|Etiopskega višavja]] so se klani bojevnikov, ki so se ukvarjali z živinorejo, premaknili v severni Egipt in tam srečali indijske tamilske pastirje. Skupaj so se v 2. stoletju pred našim štetjem preselili v gosto poraslo osrednjo Saharo. Ostanki tega obdobja bi lahko bile skalne poslikave v gorovju [[Tassili n'Ajjer|Tassili]], ki kažejo vzporednice z življenjskim slogom današnjih fulanskih pastirjev. Anselin je tudi ugotovil, da so različna imena klanov (Diallo, Ka, Kan, Dicko) podobna tamilskemu jeziku.&lt;ref&gt;Thomas Krings, S. 40 f.&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Že leta 1000 n. št. so se v Senegalu zaradi cvetoče [[Transsaharska trgovina|transsaharske trgovine]] razvile pomembne urbane kulture. Fulanski jezik, fulfulde ali ful, se je v dolini reke [[Senegal (reka)|Senegal]] razvil že pred 10. stoletjem. Med letoma 1300 in 1350 so se prvi Fulani preselili iz Futa Toro na ozemlje držav Hausa in v Bornu. Arabski avtor [[Al-Makrizi]] (1364–1442) omenja njihovo prisotnost na teh območjih.&lt;ref&gt;Vgl. Doi: ''Islam in Nigeria''. 1984, S. 22, 28.&lt;/ref&gt; Denanke je bila animistična fulanska država v Senegalski dolini od leta 1517 do 1776.

Skozi stoletja so se mnogi Fulani stalno naselili. Do konca 17. stoletja so se nekateri že spreobrnili v islam. Tudi raziskovalec Richard Jobson, ki se je leta 1620–1621 odpravil na odpravo na reko [[Gambija (reka)|Gambijo]], je tam srečal Fulane. Med fulanskim [[džihad]]om so Fulani ustanovili več imperijev, kot je bil Alfa Ba leta 1725 v Futa Djalonu. Leta 1775 je muslimanski Torobbe Fulani razglasil džihad proti poganskim Dayankobe Fulanom v Futa Toro, med Senegalom in Ferlom.&lt;ref&gt;Vgl. Doi: ''Islam in Nigeria''. 1984, S. 46.&lt;/ref&gt;

Pomembni viri za zgodovino Fulanov so evropska potovalna poročila. V poročilu o svojih potovanjih iz let 1795–1796 Mungo Park omenja fulanski imperij Bondu v današnjem Zgornjem Senegalu. V poročilu o svojem drugem potovanju iz let 1805–1806 govori o vojaških spopadih med Fulani in njihovimi sosedi na območju [[Timbuktu]]ja in Zgornjega Nigra.&lt;ref&gt;Vgl. Doi: ''Islam in Nigeria''. 1984, S. 28.&lt;/ref&gt; Dixon Denham, ki je raziskoval [[Čadsko jezero]] med letoma 1822 in 1824, je opisal večja fulanska naselja v teh regijah, gorovje Mandara vzhodno od Bornuja in dolino Shari.&lt;ref&gt;Vgl. Doi: ''Islam in Nigeria''. 1984, S. 33.&lt;/ref&gt;
[[Slika:Fula jihad states map general c1830.png|thumb|Fulanske džihadske države v zahodni Afriki, okoli leta 1830]]

Do začetka 19. stoletja je bila večina Fulanov muslimanov. Okoli leta 1800 je ''marabut'' po imenu Alfa Muhammad Diobo ustanovil mesto Say na ozemlju današnje zvezne države Niger. To je sprožilo reformno gibanje med Fulani v osrednjem Sudanu, ki je doseglo vrhunec z ustanovitvijo kalifata Sokoto. Ustanovitelj te države s središčem v severni Nigeriji je bil Usman dan Fodio (1754–1817). Okoli leta 1808 so njegovi fulanski borci napadli Šehuje iz Bornuja, ki so jih s pomočjo Muhammada al-Amīna al-Kanemija leta 1810 uspeli odbiti. Vendar je Usman dan Fodio leta 1810 premagal Havse. Leta 1836 so Fulani uničili kraljestvo Oyo v današnji Nigeriji.

Kalifat Sokoto je obsegal več sestavnih držav, vključno z emiratom Adamaua v današnjem severnem [[Kamerun]]u, ki ga je leta 1810 ustanovil Usmanov učenec Modibo Adama in emiratom Gandu, ki ga je približno v istem času ustanovil njegov brat Abdullahi dan Fodio. Nupe, Emirat Liptako in Djelgodji so bili dolgoletni vazali Ganda.

Fulanske države v Adamaui so vsako leto razglašale ''svete vojne'', predvsem zato, da bi pridobile plen z okoliških ozemelj. Ta plen so večinoma sestavljali sužnji, ki so bili potrebni za njihovo gospodarstvo in so omogočali trgovino z Evropejci.&lt;ref&gt;Sebastian Conrad: ''Deutsche Kolonialgeschichte'' (= Beck’sche Reihe, 2448: C. H. Beck Wissen). Beck, München, 2008, ISBN 978-3-406-56248-8, Seite 41&lt;/ref&gt;

Druga fulanska država, neodvisna od kalifata Sokoto, je bil Massinski imperij, ki ga je leta 1862 ustanovil Al-Hadž Omar. Fulanske imperije so konec 19. stoletja osvojile kolonialne sile Francija, Velika Britanija in Nemčija.

Gorska regija v jugovzhodnem Senegalu, ki jo tradicionalno naseljuje ljudstvo Fulani, je bila leta 2012 dodana na seznam svetovne dediščine Unesca kot ''[[Dežela Bassari|Dežela Bassari: Kulturne krajine Bassarij, Ful in Bedik]]''.&lt;ref&gt;[https://whc.unesco.org/en/list/1407 Unesco]&lt;/ref&gt;

Od leta 2016 muslimanski polnomadski pastirji Fulani v Nigeriji izvajajo teroristične napade s strelnim orožjem na pretežno krščanske sedeče kmete, kar je povzročilo na stotine smrtnih žrtev.&lt;ref&gt;[http://orf.at/stories/2442713/2442717/ Die unbekannten Terroristen : „Sie verwandeln Nigeria in einen Friedhof“] orf.at, 26. Juni 2018, abgerufen am 26. Juni 2018.&lt;/ref&gt;

23. marca 2019 je bilo v tako imenovanem ''pokolu Ogossagou'' v osrednjem malijski provinci Ogossagou ubitih 160 pripadnikov ljudstva Fulani. Pokol naj bi izvedle dogonske milice in varnostne sile. To je sprožilo val demonstracij v Maliju, ki so vlado prisilile k odstopu avgusta 2020.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=https://magazin.zenith.me/de/politik/staatsstreich-malis-hauptstadt-bamako |titel=Das steckt hinter dem Putsch in Mali |datum=2020-08-20 |abruf=2020-09-08 |sprache=de }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250412184912/https://magazin.zenith.me/de/politik/staatsstreich-malis-hauptstadt-bamako |date=2025-04-12 }}&lt;/ref&gt;

== Kultura in družba ==
[[Slika:Fulani people, Mali.jpg|thumb|left|Fulani v Maliju]]
[[Slika:ASC Leiden - W.E.A. van Beek Collection - Dogon markets 44 - Fulbe woman at the Sangha market, Mali 1992.jpg|thumb|Fulanska ženska na tržnici Sangha, 1992]]

Fulani so tradicionalno nomadsko ljudstvo, čeprav je večina verjetno zaradi islamizacije postala stalno naseljena. Tradicionalno Fulani sledijo strogemu kodeksu, ''Pulaaku''. ''Pulaaku'' narekuje, kako naj se Fulani obnašajo v vsaki situaciji; določa njihovo celotno družbeno strukturo. ''Pulaaku'' je način življenja, ki je temelj fulanske kulture. Je norma odnosov, ki hierarhično strukturira in jasno ureja družbene odnose. Izogibati se je treba vsemu, kar bi lahko bilo sramotno za družino, in storiti je treba vse, kar spodbuja prestiž, moč in harmonijo.&lt;ref&gt;Fara Daniel Tolno: ''Bonne Nouvelle pour les Peuls. Une étude au Fouta-Djallon en République de Guinée'', Lamgham, Cumbria 2023, ISBN 978-1-83973-756-5, S. 32–45&lt;/ref&gt;

''Pulaaku'' temelji na treh stebrih:
# ''munyal'': Samokontrola – Pullo se mora vedno obnašati mirno in se ne sme prepustiti svojim čustvom.
# ''semteende'': Zadržanost in predvsem poštenost, kar je za Pullo zelo pomembno.
# ''hakkile'': Um je ena najpomembnejših lastnosti ljudstva Pullo – ljudstvo Pullo mora biti modro in izobraženo, saj se le modrost lahko obvladuje in živi skromno.

Iz teh treh načel lahko izpeljemo naslednja pravila:
# ''wata a hersa'': Ne bodi vzrok za sramoto!
# ''wata a hula'': Ne boj se!
# ''wata a fena'': Ne laži!

Neupoštevanje pravila ''Pulaaku'' bo povzročilo izgon iz skupnosti Fulani. Vendar pa razumevanje jezika ''Pulaaku'' zahteva temeljito razumevanje jezika.

Njihov jezik, ful ali fulfulde (zahodno narečje se pogosto imenuje pulaar/poular), spada v zahodnoatlantsko vejo (atlantski jeziki) zahodnosudanske podskupine nigersko-kongoške jezikovne družine. (Jezikovna koda: ''ful'' po ISO 639.) Zaradi svoje slovnice fulfulde na splošno velja za enega najbolj zapletenih jezikov, kar jih obstaja.

V fulanski kulturi ima krava prednost. V tradicionalni fulanski religiji je bog Geno, vrhovni bog, ustvaril svet iz kapljice mleka, ki jo je prejel od prvobitne krave Itoori. Včasih jo enačijo s [[Hator]], staroegipčansko boginjo ljubezni; prvobitno kravo Itoori lahko razumemo tudi kot ''Horovo hišo''; ''hodhorde hoori'' ali ''ht-hr'' za Hator, v sebi vsebuje boga [[Hor]]a.

Geno je nato ustvaril kravo, moškega in žensko. Žensko je postavil za kravo in moškega za žensko. Fulani dajejo največjo vrednost svojim živalim; to gre tako daleč, da nekateri storijo samomor, če izgubijo svojo čredo. Mnogi Fulani jokajo ob izgubi svojih živali, še posebej ob izgubi najmočnejšega bika v čredi, Ngaari Mawndi (ime se je uporabljalo tudi kot vzdevek za kralje senegalske dinastije Deyniankoobe). Zato mleko velja za božansko vodo, ki človeka naredi neranljivega.

Tudi imena klanov imajo pomen. Fulani imajo štiri glavne klane, vsak razdeljen na podklane: Bâ, Diallo (tudi Ka ali Dia), Barry in Sow.

Bâ veljajo za učenjake; so še posebej podkovani v znanstvenih in posvetnih zadevah, pa tudi v duhovnih. Diallo so bojevniki in imajo vojaški odnos. Barryji so tako trgovci kot vladarji, ki imajo politično moč. Sow so pobudniki in so najbolj podkovani v govedoreji.

Vendar pa je ta klasifikacija danes v veliki meri odpravljena zaradi kolonializma in pretresov modernosti.
[[Slika:FulaniWoman.jpg|thumb|hochkant|Tetoviranje okoli ust]]

=== Oblačila ===
Tradicionalna oblačila Fulanov so pisana, oklapna oblačila. Za fulanske ženske so značilne risbe s kano na obrazu. Moški nosijo značilne turbane in tančice za obraz, zaradi katerih so fizično podobni [[Tuaregi|Tuaregom]]. Značilen je tudi stožčast slamnik, ki ga nekateri še vedno nosijo.

=== Spremembe telesa ===
Ženske pogosto nosijo več uhanov v vsakem ušesu. Deklicam jih prebodejo od enega leta starosti dalje z iglo in volneno nitjo. Nit se najprej zaveže v uho, prebodeno območje pa se podrgne z maslom, da se zaščiti pred okužbo in muhe.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=http://videos.arte.tv/de/videos/westafrika_geheimnisvolle_sahara-6374016.html |titel=Westafrika – Geheimnisvolle Sahara |hrsg=Arte |datum=2012-02-07 |zugriff=2018-04-29 |offline=ja |archiv-url=https://web.archive.org/web/20120415084036/http://videos.arte.tv/de/videos/westafrika_geheimnisvolle_sahara-6374016.html |archiv-datum=2012-04-15 }}&lt;/ref&gt; Pogosti so tudi [[pirsing]]i septuma med ženskami. Ženske si tudi tetovirajo predel ust nad ustnicami z [[indigo (barva)|indigom]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* Amadou Hampâté Bâ: ''Amkoullel, l’enfant peul.'' (1991) Deutsche Ausgabe: ''Jäger des Wortes. Eine Kindheit in Westafrika.'' Peter Hammer, Wuppertal 1993, ISBN 978-3872945389.
* Abdurrahman I. Doi: ''Islam in Nigeria''. Gaskiya Corporation Limited, Zaria, 1984, ISBN 978-194-016-6, S. 22–55.
* Thomas Krings: ''Sahelländer: Geographie, Geschichte, Wirtschaft, Politik. Mauretanien, Senegal, Gambia, Mali, Burkina Faso, Niger''. Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt, 2006, ISBN 978-3-534-11860-1.
* Alain Anselin: ''La question peule et l’histoire des égyptes ouest-africaines.'' Éditions Karthala, Paris, 1981, ISBN 2-86537-014-3.
* Alusine Jalloh: ''Muslim Fula Business Elites and Politics in Sierra Leone'', African Economic History, R. 35, 2007, S. 89–104.

== Zunanje povezave ==
{{commons category}}
* [http://www.mafindi.com fulfulde social learning network fulfulde Nigeria] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201125015607/http://www.mafindi.com/ |date=2020-11-25 }}
* [https://web.archive.org/web/20131004215317/http://www.missionafrica.org.uk/ministries/14/engaging-the-nomadic-fulani-in-nigeria missionafrica.org.uk]
* [http://www.webpulaaku.net/ Portal of Fulɓe history and culture] 
* [https://web.archive.org/web/20090416080123/http://www.peeral.com/ Online magazine published/edited in Fulfulde]
* [http://www.pulaagu.com/ Online magazine published/edited in Fulfulde]
* [http://www.pulaar.org/ Online magazine in Fulfulde]
* [http://www.mafindi.com/words Online fulfulde Dictionary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170909193040/http://www.mafindi.com/words |date=2017-09-09 }}

[[Kategorija:Ljudje po narodnostih]]
[[Kategorija:Etnične skupnosti v Afriki]]</text>
      <sha1>pkasmysppmv7tzhvt5ojw6o2zr2j5e5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev sv. Marije Magdalene, Lurnsko polje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>593055</id>
    <revision>
      <id>6758060</id>
      <parentid>6678393</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:20:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>--odvečne kat</comment>
      <origin>6758060</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5431" sha1="d8gn3fvj7p1dgv7ke9702wvu5l6ukck" xml:space="preserve">{{Infobox church
| name = Cerkev sv. Marije Magdalene
| native_name = Filialkirche St. Magdalena am Lurnfeld
| native_name_lang = 
| image = Kapelle_Sankt_Magdalena_in_Lurnfeld.JPG
| caption = Cerkev sv. Magdalene
| pushpin map = Avstrija
| map caption = Lega v Avstriji
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = [[Lurnsko polje]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]], [[Avstrija]]
| country = {{AUT}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev]]
| previous denomination = 
| tradition = 
| status = podružnična cerkev
| website = &lt;!-- {{URL| example.com}} --&gt;
| founded date = &lt;!-- {{start date|YYYY|MM|DD|df=y}} - but see note below --&gt;
| founder = 
| dedication = [[Marija Magdalena]]
| dedicated date = 
| consecrated date = 
| years built = 1473
| parish = Möllbrücke
| deanery = Spittal an der Drau
| archdeaconry = 
| episcopalarea = 
| archdiocese = 
| metropolis = 
| diocese = 
| embedded = 
}}
'''Podružnična cerkev sv. Magdalene na [[Lurnsko polje|Lurnskem polju]]''' (nemško: '''Filialkirche St. Magdalena am Lurnfeld)''' v občini Lurnsko polje (nem. [[Lurnsko polje|Lurnfeld]]) stoji vzhodno od kraja Möllbrücke na odprtem polju. Pripada župniji Möllbrücke. Cerkev je bila prvič dokumentirana leta 1473.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|edition=3., erw. und verb. Aufl|title=Dehio-Handbuch. Kaer,3: Kärnten / bearb. von Gabriele Russwurm-Biró|publisher=Schroll|date=2001|location=Wien München|isbn=978-3-7031-0712-2|editor-first=Gabriele|editor-last=Russwurm-Biró}}&lt;/ref&gt;

Cerkev je majhna [[Romanska umetnost|romanska]] podolgovata stavba, predelana v [[Barok|baroku]]. V kamnitem zidu se je ohranil ''[[:en:Opus_spicatum|opus spicatum]]''. Ladja, ki jo podpirajo dvostopenjski [[Opornik|oporniki,]] se konča s polkrožno [[Apsida|apsido]]. Na južni strani je postavljena [[zakristija]]. V lesenem portiku sta dva zaključna kamna (lorika) z obzidja rimskega pokopališča, ki nosita ostanke reliefov (dvojna sekira, sulica in [[:de:Pelte|ščit Amazonk]]). Nizko piramidasto streho krona strešna laterna na vogalu. Ladja in prezbiterij imata ravne strope in sta povezana z okroglim slavolokom. Cerkveno opremo sestavljajo oltar in prižnica iz začetka 18. stoletja ter konzolna figura svetega [[Janez Nepomuk|Janeza Nepomuka]].

=== Predkrščansko obdobje, pokristjanjevanje Slovanov ===
Sodeč po opisu, obešenem pri vhodu v cerkev (priložena fotografija), je bilo v 8. stoletju na mestu današnje cerkve slovansko ali slověnsko pogansko svetišče. Kmetje z okoliških pobočij so se redno zbirali pod tremi lipami pri tem svetišču. Tukaj so se sredi 8. stoletja spopadli domači slovanski kmetje in bavarski osvajalci. Zadnji še preživeli kmet je pred usmrtitvijo izrekel te dvoumne besede: &quot;Ko bodo te lipe še tretjič pognale, se bomo vrnili in se maščevali.&quot;
[[Slika:Zapis na podružnični cerkvi Svete Magdalene na Lurnskem polju.jpg|sličica|533x533px|'''Zapis o pokristjanjevanju Slovanov na podružnični cerkvi Svete Magdalene na Lurnskem polju''']]

Ta opis se sklada z viri,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kleindenkmaeler.at - Juwelen unserer Kulturlandschaft - Römersteine Filialkirche hl. Magdalena|url=http://www.kleindenkmaeler.at/detail/roemersteine_filialkirche_hl._magdalena|accessdate=2025-11-07}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Geocaching - The Official Global GPS Cache Hunt Site|url=http://www.geocaching.com/|website=www.geocaching.com|accessdate=2025-11-07|language=sl-SI|last=Geocaching}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Borut, karantanski knez (?–okoli 749) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019910/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-11-07}}&lt;/ref&gt; katerih povzetek sledi v nadaljevanju.

Po smrti [[Borut (karantanski knez)|Borutovega]] nečaka, kneza [[Hotimir|Hotimirja]] (Kajtimar, latinizirano Cheitmar, umrl leta 769), je bavarski vojvoda [[Tasilo III.]], bratranec [[Karel Veliki|Karla Velikega]], s svojo vojsko leta 772 v bitki pobil vse še preostale poganske Slovane. [[Karantanci]] naj bi se bili borili na obeh straneh.

Tasila III. je bil za bavarskega vojvoda postavil [[Pipin Mali]].

Posledično se je s tem končal proces vključitve naših prednikov v zahodnoevropski politični in kulturni prostor, ki ga je začel knez Borut, ko je za pomoč proti [[Avari|Avarom]] zaprosil sosede Bavarce ([[Bajuvari]]).

Pred Hotimirjem je bil karantanski knez 3 leta (do svoje smrti) [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] (latinizirano Karastus), Borutov sin.

Le streljaj od te cerkve je vas [[Požarnica, Lurnsko polje|Požarnica]] (nemško Pusarnitz), znana po bitki za nasledstvo [[Celjski grofje|Celjskih grofov]], ki je bila ponovno usodna za slovensko zgodovino. Tudi v tej bitki naj bi se naši predniki borili na obeh straneh. Končala se je s Požarniškim mirom leta 1460,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/154/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1994_LETNIK_48_STEVILKA_4.pdf|title=Zgodovinski časopis, leto 1994, številka 4|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana}}&lt;/ref&gt; s čimer so [[Habsburžani]] po zaslugi zmage nad [[Goriški grofje|Goriškimi grofi]] dokončno prevzeli nadzor nad [[Slovenske dežele|slovenskimi deželami]] vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]].

== Sklici ==
{{Commonscat}}
{{sklici}}

[[Kategorija:Cerkve svete Marije Magdalene|Lurnsko polje]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]
[[Kategorija:Lurnsko polje]]</text>
      <sha1>d8gn3fvj7p1dgv7ke9702wvu5l6ukck</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dušica Pahor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>593346</id>
    <revision>
      <id>6757976</id>
      <parentid>6746231</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T17:37:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6757976</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7466" sha1="8hhlmvvdwnazxp98fkn1j63dadrj5jt" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Dušica Pahor''', [[Slovenci|slovenska]] [[Zdravnik|zdravnica]] [[Oftalmologija|oftalmologinja]] in [[Univerzitetni profesor|univerzitetna profesorica]], * [[1957]], [[Murska Sobota]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mf.um.si/si/zaposleni-73/6840-predstavitve-zp#dp|title=Predstavitve zaslužnih profesorjev|date=11. 11. 2025|publisher=Medinska fakulteta Univerze v Mariboru|access-date=2025-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20251215052242/https://mf.um.si/si/zaposleni-73/6840-predstavitve-zp#dp|archive-date=2025-12-15|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==
Prof. dr. Dušica Pahor se je rodila leta 1957 v Murski Soboti. Osnovno šolo in gimnazijo je končala v [[Maribor|Mariboru]] in se vpisala na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinsko fakulteto v Ljubljani]], ki ga je uspešno zaključila leta 1981. Med letoma 1985 in 1987 je opravila je podiplomski študij iz Socialne medicine z zagovorom diplomske naloge. Specialistični izpit iz oftalmologije je opravila leta 1990 v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Leta 1994 je zaključila magisterij na [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]]. Na isti fakulteti je leta 1997 še doktorirala pod mentorstvom zagrebške oftalmologinje prof. dr. [[Mery Klinger-Lasić]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Automatizirana statička perimetrija u procjeni stanja retinalne perfuzije kod dijabetičke retinopatije : Doktorska disertacija :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/399935|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 

Takoj po diplomi se je zaposlila v [[Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor|Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru]], sprva v osnovnem zdravstvenem varstvu in kasneje v otroški očesni ambulanti. Nato se je zaposlila na Oddelku za očesne bolezni [[Univerzitetni klinični center Maribor|Univerzitetnega kliničnega centra Maribor]]. Predstojnica omenjenega oddelka je bila od leta 2001 do 2024, ko se je upokojila. Največji dosežek v njenem mandatu je izgradnja nove sodobne stavbe, kamor se oddelek preselil leta 2007.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predstavitev oddelka - UKC Maribor|url=https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/drugi-samostojni-medicinski-oddelki/oddelek-za-ocesne-bolezni/predstavitev-oddelka|website=www.ukc-mb.si|accessdate=2025-11-11|archive-date=2025-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250615090856/https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/drugi-samostojni-medicinski-oddelki/oddelek-za-ocesne-bolezni/predstavitev-oddelka|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Od leta 2006 dalje je bila neprekinjeno članica Strokovnega sveta UKC Maribor.

Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je bila leta 2001 izvoljena v naziv docenta za področje oftalmologije in za izrednega profesorja leta 2006. Leta 2011 je bila izvoljena za rednega profesorja za področje oftalmologije na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Od leta 2004 je bila predstojnica Katedre za oftalmologijo na Medicinski fakulteti v Mariboru in nosilka predmeta Oftalmologija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obrazložitev priznanja častna občanka mesta Maribor leta 2025 {{!}} Mestna občina Maribor|url=https://maribor.si/obrazlozitev-priznanja-castna-obcanka-mesta-maribor-leta-2025/|website=maribor.si|date=2025-10-10|accessdate=2025-11-11|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Predavala je tudi na [[Fakulteta za zdravstvene vede v Mariboru|Fakulteti za zdravstvene vede]] v Mariboru. Na fakulteti in univerzi je bila članica več komisij in delovnih skupin, od leta 2008 pa je bila tudi članica Senata [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]]. Bila je mentorica številnim študentom, ki so prejeli Dekanovo MF UM in Perlahovo nagrado UM. Bila je mentor pri doktorskih nalogah in mentor številnim specializantom.

Opravljala je številne funkcije v Združenju oftalmologov Slovenije. Bila je članica upravnega odbora v več mandatih, tajnik med leti 2008 in 2017, predsednica od 2017 do 2018 in od 2018 do 2021 podpredsednica. Od leta 2006 dalje je članica Strokovnega sveta za oftalmologijo pri Zdravniški zbornici Slovenije. Je članica Razširjenega strokovnega kolegija za oftalmologijo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Razširjeni strokovni kolegij za oftalmologijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/rsk-za-oftalmologijo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2025-11-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; pri Ministrstvu za zdravje od leta 2002 dalje, v tem obdobju je bila dvakrat predsednica 2006-2008 in 2016-2018. Je ustanovna članica in podpredsednica Slovenske medicinske akademije od njegove ustanovitve 2017 dalje. Leta 2011-2014 je bila s strani Vlade Republike Slovenije imenovana v Odbor za podelitev nagrad in priznanje za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni dejavnosti za obdobje štirih let in ponovno za obdobje 2022-2026.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Nagrade ==
Za svoje delo in dosežke je prejela številne nagrade. Leta leta 2008 prejela nagrado Univerze v Mariboru za prispevek k razvoju Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, leta 2010 nagrado prof. dr. Zore Janžekovič za vzorno delo na področju sodelovanja s študenti v procesu poučevanja na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru in leta 2012 nagrado prof. dr. Edvarda Glaserja k finančnemu prispevku na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru.  Za njene izredne uspehe in dosežke pri znanstvenoraziskovalnem, izobraževalnem in mentorskem delu ter razvoju in delovanju fakultete ji je Univerza v Mariboru leta 2024 podelila naziv [[zaslužni profesor]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovesnost DIES ACADEMICUS: Častni doktorat Univerze v Mariboru Marjanu Pipenbaherju|url=https://www.um.si/objava/slovesnost-dies-academicus-2024/|website=UM.si|accessdate=2025-11-11|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Mestna občina Maribor ji je leta 2025 za izjemne zasluge in dosežke na področju oftalmologije podelila naziv častne občanke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obrazložitev priznanja častna občanka mesta Maribor leta 2025 {{!}} Mestna občina Maribor|url=https://maribor.si/obrazlozitev-priznanja-castna-obcanka-mesta-maribor-leta-2025/|website=maribor.si|date=2025-10-10|accessdate=2025-11-11|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Častna občana Maribora Dušica Pahor in Franček Jauk {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno-politika/castna-obcana-maribora-dusica-pahor-francek-jauk/311493|website=mariborinfo.com|date=2025-10-04|accessdate=2025-11-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Upokojila se je leta 2024, po 43 letih delovne dobe. Skupaj z družino živi v Mariboru. &lt;ref&gt;{{Citat|title=Dr. Dušica Pahor – častna občanka Maribora|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tele-m/175170603|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{refsez}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Pahor, Dusica}}
[[Kategorija:Slovenski zdravniki]]
[[Kategorija:Mariborski zdravniki]]
[[Kategorija:Slovenski oftalmologi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Medicinski fakulteti v Zagrebu]]
[[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Zagrebu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Mariboru]]
[[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Mariboru]]
[[Kategorija:Murskosobočani]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>8hhlmvvdwnazxp98fkn1j63dadrj5jt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Eva Mlinar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>593974</id>
    <revision>
      <id>6758046</id>
      <parentid>6727101</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:57:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758046</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7434" sha1="ie0zht6hxe3u29whbgr7o0ruowglcfi" xml:space="preserve">{{Infobox person
| ime = Eva Mlinar
| birth_date = 1985
| birth_place = [[Ljubljana]]
| nationality = [[Slovenija]]
| occupation = [[ilustrator|ilustratorka]], grafična oblikovalka, umetnostna zgodovinarka
| alma_mater = [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]] – [[Umetnostna zgodovina]]; [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] – Vizualne komunikacije
}}

'''Eva Mlinar''', [[slovenci|slovenska]] [[ilustrator|ilustratorka]], [[grafično oblikovanje|grafična oblikovalka]] in [[umetnostna zgodovina|umetnostna zgodovinarka]]. * [[29. oktober]] [[1985]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].

=== Študij ===
Eva Mlinar je diplomirala iz umetnostne zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] ter iz vizualnih komunikacij na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]]. Študijsko se je izpopolnjevala na [[Univerza v Gradcu|Karl-Franzens-Universität]] v Gradcu, med letoma 2016 in 2017 pa je živela v [[Istanbul|Istanbulu]], kjer je nadalje razvijala svoje umetniško delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet  
| title = Srednjeveški rokopisi in istanbulske tržnice  
| url = https://www.delo.si/kultura/razno/srednjeveski-rokopisi-in-istanbulske-trznice  
| website = Delo  
| date = 27 October 2023  
| access-date = 28 November 2025  
}}&lt;/ref&gt;

=== Delo ===
Deluje kot samostojna ilustratorka in grafična oblikovalka ter sodeluje z založbami, gledališkimi institucijami, muzeji in kulturnimi organizacijami doma in v tujini. Ustvarila je ilustracije za knjige, knjižne ovitke, plakate ter časopisne in revijalne prispevke, poleg tega pa je oblikovala več celostnih grafičnih podob za kulturne institucije, festivale in razstavne projekte.&lt;ref&gt;{{navedi splet  
| title = Ilustracije ne smatram le kot dekoracijo, ampak kot enakovredno disciplino likovne umetnosti — Eva Mlinar  
| url = https://podjetnistvo.delo.si/aktualno/odkrivamo-talente-eva-mlinar/  
| website = Delo.si  
| date = 7 October 2021  
| access-date = 28 November 2025  
}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet  
| title = Eva Mlinar, oblikovalka, ki verjame, da je dobra naslovnica tista, ki izvabi čustveni odziv  
| url = https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/eva-mlinar-oblikovalka-ki-verjame-da-je-dobra-naslovnica-tista-ki-izvabi-custveni-odziv/615548  
| website = MMC RTV SLO  
| date = 13 March 2022  
| access-date = 28 November 2025  
}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet
| title = (INTERVJU) Eva Mlinar: V ilustraciji je še vedno precej več žensk
| url = https://vecer.com/kultura/intervju-eva-mlinar-v-ilustraciji-je-se-vedno-precej-vec-zensk-10363237
| website = Večer
| date = 21 August 2024
| access-date = 28 November 2025
}}&lt;/ref&gt;

Pri svojem delu uporablja kombinacijo analognih in digitalnih tehnik ter kolažnih postopkov, pri čemer pogosto vključuje reference iz umetnostne zgodovine in [[ikonografija|ikonografije]]. 

Leta 2023 je za [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] ustvarila vizualno podobo predstave Galop &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://veza.sigledal.org/uprizoritev/galop-1 |title=Galop |website=Sigledal: portal slovenskih uprizoritev |access-date=2025-11-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260116195019/https://veza.sigledal.org/uprizoritev/galop-1 |archive-date=2026-01-16 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;, zasnovane v tehniki senčnega gledališča. Kot kreativna direktorica in ilustratorka pa je sodelovala pri animirani dokumentarni seriji [https://bsf.si/sl/film/zgodbe-s-prepiha/ Zgodbe s prepiha], ki je na [[Festival slovenskega filma|28. Festivalu slovenskega filma]] prejela nagrado za najboljši dokumentarni film.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/zgodbe-s-prepiha-netipicna-dokumentarna-serija-o-zgodovini-ljubljane/709877 |title=Zgodbe s prepiha: netipična dokumentarna serija o zgodovini Ljubljane |website=RTV SLO}}&lt;/ref&gt;

Od leta 2017 sodeluje z [[Anton Podbevšek teater|Anton Podbevšek Teatrom]] v Novem mestu, kjer soustvarja grafične podobe predstav&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.antonpodbevsekteater.si/si/zunanji-sodelavci/ |title=Zunanji sodelavci |website=Anton Podbevšek Teater}}&lt;/ref&gt;. Sodelovala je tudi z londonskim muzejem Wellcome Collection &lt;ref&gt;https://wellcomecollection.org/series/the-architecture-diaries&lt;/ref&gt;, za katerega je pripravila ilustracije in vizualne interpretacije znanstvenih tem.

Redno razstavlja na bienalih in selekcijah ilustracije v Sloveniji in v tujini, med drugim na Hrvaškem, v Srbiji, na Slovaškem, Poljski, Litvi, v Franciji, Nemčiji, Turčiji in na Kitajskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=23869 |title=Eva Mlinar – umetnica |website=Muzej in galerije mesta Ljubljane – RazUme |access-date=23. november 2025}}&lt;/ref&gt;

== Knjige in publikacije ==
Z ilustratorko Hano Jesih je leta 2018 izdala knjigo umetnika Impresije (Ljubljana/Istanbul), za katero sta prejeli Hiii Illustration Merit Award na Kitajskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.kinosiska.si/dogodek/hana-jesih-in-eva-mlinar-impresije-ljubljanaistanbul/ |title=Hana Jesih in Eva Mlinar: Impresije – Ljubljana–Istanbul |website=Kino Šiška }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

S pisateljico Evo Mahkovic je leta 2019 izdala literarno-vizualno zbirko grotesk Vinjete straholjubca, ki je prejela veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma – knjiga leta 2019 ter nagrado predsednice žirije na 14. slovenskem bienalu ilustracije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/knjiga-leta-je-prvi-izvirni-slovenski-risoroman-vinjete-straholjubca/506463 |title=Knjiga leta je prvi izvirni slovenski risoroman: *Vinjete straholjubca* |website=RTV SLO}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/eva-mahkovic-in-eva-mlinar-vinjete-straholjubca/506464 |title=Eva Mahkovic in Eva Mlinar – *Vinjete straholjubca* |website=RTV SLO}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.ludliteratura.si/kritika-komentar/drseci-oznacevalci-pomeni-na-ledu/ |title=Drseči označevalci: pomeni na ledu |website=LUD Literatura}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/komentirano-vodenje-po-razstavi-14-slovenski-bienale-ilustracij-z-evo-mlinar |title=Komentirano vodenje po razstavi 14. Slovenski bienale ilustracij z Evo Mlinar |website=CD-CC}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade ==

* Nagrada Merit, 3×3 Illustration ProShow No.22 / 3×3 The Magazine of Contemporary Illustration, New York, USA (2025)

* Priznanje Hinka Smrekarja, 15. Slovenski bienale ilustracije, ZDSLU (2024)

* Nagrada za najboljšo knjižno ilustracijo, 6. Mednarodni festival ilustracije Ilustrofest, Beograd, Srbija (2024)

* Nagrada Merit, Hiii Illustration International Competition, Hiiibrand, Nanjing, Kitajska (2023, 2017, 2014)

* Posebno priznanje po izboru predsednice žirije, 14. Slovenski bienale ilustracije, ZDSLU (2022)

* Velika nagrada knjižnega sejma – “Knjiga leta 2019” (Eva Mahkovic in Eva Mlinar, Vinjete straholjubca, VigeVageKnjige), Slovenski knjižni sejem (2019)

* Plaketa odličnosti, Bienale vidnih sporočil Slovenije (2015, 2013)

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Mlinar, Eva}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski grafični oblikovalci]]
[[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]]</text>
      <sha1>ie0zht6hxe3u29whbgr7o0ruowglcfi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih inženirjev elektrotehnike</title>
    <ns>0</ns>
    <id>595919</id>
    <revision>
      <id>6758095</id>
      <parentid>6756692</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T23:01:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* T */</comment>
      <origin>6758095</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13361" sha1="nh5ed4uoxxytps476qkjy2614o6q23b" xml:space="preserve">'''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].'''

{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Dušan Agrež]]
* [[Dolfe Ahačič]]
* [[Ivan Ahtik]] (1899-)
* [[Vlado Ahtik]]
* [[Uroš Aljančič]]
* [[Vanja Ambrožič]]
* [[Vojko Ameršek]]
* [[Slavko Amon]]
* [[Pane Andov]]
* [[Leopold Andree (inženir)]]
* [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]]
* [[Stojan Armič]]
* [[France Avčin]]
* [[Maja Atanasijević Kunc]]
* [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]]
* [[Dušan Avsec]]
* [[Valentin Ažbe]]

== B ==

* [[Jan Babič]]
* [[Rudolf Babič]]
* Tadeja [[Babnik]]
* [[Maks Babuder]]
* [[Tadej Bajd]]
* [[Zdravko Balorda]]
* Miro(slav) Baraga
* [[Niko Basarič]]
* [[Boštjan Batagelj]]
* [[Valentin Batagelj]]
* [[Tina Batista Napotnik]]
* [[Jožko Battestin]]
* [[Vratislav Bedjanič]]
* [[Gaber Begeš]]
* [[Samo Beguš]]
* [[Aleš Belič]]
* [[Avgust Belič]]  
* ([[Rudolf Berce]])
* [[Franc Bergelj]]
* [[Marko Berginc]]
* ([[Aleš Berkopec]])
* [[Maks Berlec]]
* [[Rok Bernard]]
* [[Janez Bešter]]
* [[Grega Bizjak]]
* [[Boštjan Blažič]]
* [[Sašo Blažič]]
* [[Roman Blenkuš]]
* [[Viktor Bodlaj]]
* [[Uroš Bogataj]]
* ([[Klemen Bohinc]])
* [[Rok Bojanc]]
* [[Jovan Bojkovski]]
* [[Bojko Boltin]]
* [[Stane Bonač]]
* [[Mitja Borko]]
* ([[Dušan Brajnik]])
* [[Božidar Bratina]]
* [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]]
* [[Franc Bratkovič]]
* [[Kristijan Brecl]]
* [[Miloš Brelih]]
* [[France Bremšak]]
* [[Zmago Brezočnik]]
* [[Franc Breznik]]
* [[Alfred Brežnik]]
* [[Jožko Budin]]
* [[Marko Bukovec]]
* [[Aleš Bulc]]
* [[Arpad Bürmen]]
* [[Miran Bürmen]]
* [[Jurij Butina]]
* [[Tomaž Butina]]

== C ==

* [[Peter Cafuta]]
* [[Rafael Cajhen]]
* [[Drago Chvatal]] 1909-2000
* [[Edvard Cilenšek]]
* ([[Matjaž Colnarič]])
* [[Andrej Cvelbar]]

== Č ==

* [[Andrej Čampa]]
* [[Albert Čebulj]]
* [[Marko Tomaž Čepin]]
* [[Peter Čepon]]
* [[Jože Černelč]]
* [[Evgen Černigoj]]
* [[Gregor Černivec]]
* [[Marko Černivec]]
* [[Anton Čižman]]
* [[Henrik Čopič]]
* [[Gregor Čremošnik mlajši]]
* [[Žarko Čučej]]

== D ==

* [[Mojca Debeljak]]
* [[Janez Dekleva]]
* ([[Saša Marko Dekleva]])
* [[Igor Devetak]] (ZDA)
* [[Klemen Deželak]]
* [[Marko Diaci]]
* [[Saša Divjak]]
* [[Janez Dobeic]]
* [[Aleš Dobnikar]]
* ([[Andrej Dobnikar]])
* [[Simon Dobrišek]]
* [[Tomaž Dogša]]
* [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]]
* [[Drago Dolinar]]
* ([[Gregor Dolinar]])
* [[Janko Drnovšek]]

== Đ ==
* [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]]
* [[Denis Đolangić]]

== E ==

* [[Matjaž Eberlinc]]?
* [[Edo Erzetič]]
* [[Rafael Eržen]]

== F ==

* [[Nadja Fajdiga]]
* [[Iztok Fajfar]]
* [[Rajko Fajt]]
* [[Zvonko Fazarinc]]
* [[Dušan Fefer]]
* [[Darinka Ferjančič-Stiglic]]
* [[Stanislav Ferkolj]]
* [[Tatjana Filimonova]]
* [[Rastko Fišer]]
* [[Karel Flisar]]
* [[Jože Furlan]]

== G ==

* [[Peter Gajšek]]
* ([[Matjaž Gams]])
* [[Branden Garrett]]
* [[Jože Gasperič]] (Jože Gašperič?)
* Janez Gašperin
* [[Inko Gerlanc]]
* [[Ivan Gerlič]] 
* [[Gregor Geršak]] 
* [[Boštjan Glažar]] 
* [[Robert Golob]]
* [[Boštjan Gomišček]]
* [[Ferdo Gorjanc]]
* [[Slavko Gorjup]]
* [[Žarko Gorup]]
* [[Dejan Gradišar]]
* [[Miro Gradišar]]
* [[Miha Gradišek]]
* [[Vera Gradišnik]]
* [[Bojan Grčar]]
* [[Joseph Gregorich]] (1889-1984)
* [[Mirjan Gruden]]
* [[Nina Gržinić Frelih]]
* [[Boštjan Gspan]]
* [[Andrej Gubina]]
* [[Ferdinand Gubina]]
* [[Nikola Guid]]
* [[Veselko Guštin]]
* [[Ludvik Gyergyek]]
* [[Tomaž Gyergyek]]

== H ==

* ([[Izidor Hafner]])
* [[Melita Hajdinjak]]
* [[Drago Hartner]]
* [[Drago Hercog]]
* ([[Matjaž Hmeljak]])
* [[Edvard Höfler]]
* [[Slavko Hodžar]]
* [[Bogomir Horvat]]
* [[Boris Horvat]]
* [[Božidar Hribernik]]
* [[Iztok Hudales]]
* [[Dušan Hudnik]]
* [[Domen Hudoklin]]
* [[Iztok Humar]]
* [[Alojz Hussu]]

== I ==

* ([[Aleš Iglič]])
* [[Majda Ilar]]
* [[Andrej Iršič]]
* [[Rok Istenič]]
* [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021)

== J ==

* [[Franjo Jagodič]]
* [[Marko Jagodič]]
* [[Franc Jakl]] 
* Rudolf Jančar (1914-1991)
* [[Marko Jankovec]]
* [[Vincenc Janša]]
* [[Tomaž Jarm]]
* [[Tomaž Javornik]]
* [[Anton Jeglič]]
* Marjan Jenko (1961)
* [[Andrej Jerman Blažič]]
* [[Borka Jerman Blažič]]
* [[Peter Jereb (elektrotehnik)]]
* [[Miran Jerič]]
* [[Marjan Jevnikar]]
* [[Karel Jezernik]]
* [[Marko Jošt]]
* ([[Borut Jurčič Zlobec]])
* [[Matjaž Branko Jurič]]
* [[Dani Juričić]]
* [[Franc Jurkovič]]
* [[David Jurman]]

== K ==

* [[Zdravko Kačič]]
* [[Darko Kajfež]]
* ([[Tomaž Kalin]])
* [[Roman Kamnik]]
* [[Gorazd Kandus]]
* [[Maša Kandušer]]
* [[Monika Kapus Kolar]]
* [[Tatjana Kapus]]
* [[Renata Karba]]
* [[Rihard Karba]]
* [[Tomaž Karčnik]]
* [[Gorazd Karer]]   
* [[Simon Kaurin]] 
* [[Katarina Kavšek]] 
* [[Bojan Kekec]] 
* [[Uroš Kerin]] 
* [[Janko Kernc]] 
* [[Dušan Kernev]] 
* [[Nikolaj Keršič]] 
* [[Marko Kiauta]] 
* [[Edvard Kiker]]
* [[Blaž Kladnik]]
* [[Gregor Klančar]]
* [[Vladimir Klavs]] (1919-2013)
* [[Branko Klemenc]]
* [[Miroljub Kljajić]]
* [[Tomaž Klobučar]]
* [[Aleš Klofutar]]
* [[Matej Kobav]]
* [[Juš Kocijan]]
* [[Slavko Kocijančič]]
* [[Dušan Kodek]]
* [[Anton Kokalj (politik)]]
* [[Peter Kokelj]]
* [[Peter Kolbezen]]
* [[Irena Komprej]]
* ([[Igor Kononenko]])
* [[Jože Koprivnikar]]
* [[Janez Korenini]]
* [[Vekoslav Korošec]]
* [[Andrej Kos]]
* [[Anton Kos (elektrotehnik)]]
* [[Peter Kosmatin]]
* [[Drago Kostevc]]
* [[Andrej Košir]]
* [[Zvone Košnjek]]
* Milivoj Kotnik
* ? Kotnik
* [[Tadej Kotnik]]
* [[Franček Kovačec]]
* [[Stanislav Kovačič]]
* [[Arpad Köveš]]
* [[Marijan Koželj]]
* [[Venčeslav Koželj]]
* [[Jože Krajnc]]
* [[Alojz Kralj]]
* [[Viljem Kralj]]
* [[Iztok Kramberger]]
* [[Pavel Kranjec]]
* [[France Kranjc]]
* [[Janez Krč]]
* [[Matej Kristan]]
* [[Danijel Krivec]]
* [[Dejan Križaj]]
* [[Anton Kuhelj]]
* [[Matevž Kunaver]]
*[[Vinko Kunc]]
*[[Boris Kupec]]
*[[Roman Kužnar]]

== L ==

* [[France Lah]] (1923-1998)
* [[Franc Lahajnar]]
* [[Sašo Lap]]
* [[Radomir Lapuh]]
* [[Dušan Lasič]]
* [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]]
* ([[Nada Lavrač]])
* [[Henrik Lavrič]]
* [[Aleš Leban]]
* [[Jadran Lenarčič]]
* [[Ladislav Lenart]]
* [[Konrad Lenasi]]
* [[Aleš Leonardis]] 
* [[Savo Leonardis]]
* [[Marko Lepetić]]
* [[Silvin Leskovar]]
* [[Andrej Levstek]]
* [[Borut Likar]]
* [[Boštjan Likar]]
* [[Vito Logar]]
* [[Ivan Jan Lokovšek]]
* [[Miroslav Lozej]]
* [[Janko Lužnik]]

== M ==

* [[Alenka Maček Lebar]]
* [[Marijan Maček]]
* [[Severin Maffi]]
* [[Božidar Magajna]]
* [[Milan Marčič]]
* [[Marjan Markelj]]
* [[Drago Matanović]]
* [[Zlatko Matjačić]]
* [[Drago Matko]]
* [[Borut Mavko]]
* [[Anton Mavretič]]
* [[Zofija Mazej Kukovič]]
* [[Igor Medič]]
* [[Tomi Medved]]
* [[Smiljan Mekicar]]
* Damir Metelko
* [[Marko Meža]]
* [[Rafael Mihalič]]
* [[Aleš Mihelič]]
* [[France Mihelič ml.]]
* [[Marjan Mihelin]]
* [[Matjaž Mihelj]]
*[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]]
* [[Damijan Miklavčič]]
* [[Miro Milanović]]
* [[Damijan Miljavec]]
* [[France Mlakar]]
* [[Jože Mlakar]]
* [[Primož Mlakar]]
* [[Tomaž Mohorič]]
* [[Igor Mozetič]]
* [[Matej Možek]]
* [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]]
* [[Marko Munih (elektrotehnik)]]
* [[Vadim Murašov]]
* ([[Rudolf Murn]])
* [[Boštjan Murovec]]
* [[Gašper Mušič]]

== N ==

* ([[Julij Nardin]])
* [[Janez Nastran]]
* [[Boris Navinšek]]
* [[David Nedeljković]]
* [[Bojan Nemec]]
* [[Bojan Novak]]
* Franc Novak, elektronik, prof. (IJS)
* [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]]
* [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]]

== O ==

* [[Bogdan Oblak]]
* [[Simon Oblak]]
* [[Anton Ogorelec]]
* [[Evgen Ogrinc]]
* [[Andrej Olenšek]]
* [[Samo Omerzel]]
* [[Roman Opara]]
* [[Urša Opara Krašovec]]
* [[Bogoljub Orel]]
* [[Marij Osana]]
* ([[Milan Osredkar]])
* [[Radko Osredkar]]
* [[Igor Ozimek]]

== P ==

* [[Radovan Pajntar]]
* [[Rudi Pajntar]]
* [[Miloš Pantoš]]
* [[Igor Papič]]
* [[Alojz Paulin]]
* [[Nikola Pavešić]]
* [[Alenka Pavlič]]
* [[Mojca Pavlin]]
* [[France Pavlovčič]]
* [[Leon Pavlovič]]
* [[Nataša Pavšelj]]
* [[Andrej Pehani]]
* [[Beno Pehani]]
* [[Ernest Pehani]]
* [[Lucijan Pelicon]]
* [[Dušan Pelkič]]
* ([[Franc Perhavec]])
* [[Miran Perhavec]]
* [[Alojzij Perme]]
* [[Bojan Perme]]
* [[Franjo Pernuš]]
* [[Janez Perš]]
* [[Boštjan Peršič]]
* [[Milan Pertot (inženir)]]
* [[Tomaž Petaros]]
* ([[Marko Petkovšek]])=?
* [[Janko Petrovčič]]
* [[Martin Petrun]]
* [[Ljubo B. Pipan]]
* [[Zmagoslav Pipan]]
* [[Eva Pirc]]
* [[Rihard Piskar]]
* [[Marjan Plaper]]
* [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]]
* [[Miroslav Plohl]]
* ([[Savo Poberaj]])
* [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]]
* [[Matevž Pogačnik]]
* [[Boštjan Polajžer]]
* [[Tone Poljšak]]
* [[Dušan Ponikvar]]
* [[Roman Poniž]]
* [[Milan V. Popović]]
* [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025)
* [[Dušan Povh]]
* [[Anton Pozne]]
*Štefan Požlep
* [[Borut Prah]] (1935-2015)
* ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]])
* [[Marjan Prevc]]
* [[Cveto Preželj]]
* [[Jože Preželj]]
* [[Gregor Primc]]
* Igor Prodan 
* [[Gorazd Pucihar]]
* [[Janez Puhan]]
* [[Franc Pukšič]]
* [[Matevž Pustišek]]
* [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]]
* [[Igor Pušnik]]
== R ==

* [[Dušan Raič]]
* [[Vladislav Rajkovič]]
* [[Tomislav Rančić]] 
* [[Rok Rape]]
* [[Bruno Ravnikar]]
* [[Matej Reberšek]]
* [[Stanislav Reberšek]]
* [[Drago Resnik]]
* [[Andrej Ribič]]
* Lojze Ribič (1928-2023)
* [[Marjan Rihar]]
* ([[Karel Robida]])
* [[Rudolf Ročak]]
* [[France Rode]]
* [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]]
* Janez Rozman
* [[Miro Rozman]]
* [[Vojan Rozman]]
* Janko Rudolf (1898-1968)
* [[Franc Runovc]]
* [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]]
* [[Bruno Rusjan]]

== S ==

* [[Dušan Sajovic]]
* [[Dragan Savić]]
* [[Filip Sedmak]] 1929 -
* [[Matija Seliger]]
* [[Dušan Sernec]]
* [[Radovan Sernec]]
* [[Aleksander Sešek]]
* [[Anton Rafael Sinigoj]]
* [[Ivan Skubic]]
* [[Matej Slapšak]]
* [[Tomaž Slivnik]]
* [[Franc Smole]]
* [[Franc Smolik]]
* [[Jaka Sodnik]]
* ([[Emilija Soklič]])
* [[Ivan Soklič]]
* [[Franc Solina|Franci Solina]]
* [[Boris Sovič]]
* [[Uroš Stanič]]
* ([[Aleš Stanovnik]])
* [[Slavko Starešinič]]
* [[Peter Starič]]
* ([[Konrad Steblovnik]])
* ([[Jožef Stefan]])
* [[Aneta Stefanovska]]
* [[Janez Sterniša]]
* [[Bruno Stiglic]]
* [[Andrej Stritar]]
* [[Drago Strle]]
* [[Boštjan Strmčnik]]
* [[Stanko Strmčnik]]
* [[Aleš Strojnik]]
* [[Primož Strojnik]]
* [[Primož Sukič]]
* [[Rajko Svečko]]
* [[Arno Svetlin]]

== Š ==

* [[Franc Šabeder]]
* [[Riko Šafarič]]
* [[Marko Šega]]
* [[Peter Šega]]
* [[Vladimir Šega]]
* [[Pavle Šegula]]
* [[Matej Šikovc]]
* [[Igor Škrjanc]]
* [[Vladimir Šlebinger]]
* [[Ivan Šmon]]
*[[Anton Štebi]]
* [[Berislav Štefančič]]
* [[Drago Štefe]]
* [[Boris Štemberger]]
* [[Andrej Štern]]
* [[Vitomir Štruc]]
* [[Franjo Štrukelj]]
* [[Ivan Štukovnik]]
* [[Mitja Štular]]
* [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]]
* [[Gorazd Štumberger]] 
* ([[Ivan Šubic]])
* [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]]
* [[Peter Šuhel (informatik)]]
* [[David Šuligoj]]?
* [[Arsen Šurlan]]

== T ==

* [[Peter Tancig]]
* [[Jurij Franc Tasič]]
* [[Igor Tičar]]
* [[Marko Tkalčič]]
* [[Dejan Tomaževič]]
* [[Sašo Tomažič]]
* ([[Gabrijel Tomšič]])
* [[Marko Topič]]
* [[Milan Topolovec]]
* [[Boris Tovornik]]
* ([[Denis Trček]])
* [[Mladen Trlep]]
* [[Roman Trobec]]
* [[Janez Trontelj]]
* [[Janez Trontelj ml.]]
* [[Lojze Trontelj]]
* [[Andrej Trost]]
* [[Tadej Tuma]]
* [[Ivo Turk]]
* [[Milan Turk]]
* [[Tit Turnšek]]

== U ==

* [[Anton Umek, elektrotehnik]]
* [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]]

== V ==

* [[France Vagaja]]
* [[Branko Vajda]]
* [[Vojko Valenčič]]
* [[Miroslav Vehovec]]
* [[Borut Velkavrh]]
* [[Gregor Verbič]]
* [[Evgen Verč]]
* [[Boštjan Vesnicer]]
* [[Marjan Vezjak]]
* [[Matjaž Vidmar]]
* [[Milan Vidmar]]
* [[Milan Vidmar mlajši]]
* [[Tone Vidmar]]
* [[Boštjan Vilfan]]
* [[Tugomer Vilfan]]
* [[Jernej Virant]]
* [[Stane Vižintin]]
* [[Andrej Vodopivec]]
* [[Lojze Vodovnik]]
* [[Danijel Vončina]]
* [[Jože Voršič]]
* [[Gorazd Vrabič]]
* [[Darko Vrečko]]
* [[Danilo Vrtačnik]]
* [[Tomaž Vrtovec]]
* [[Jože Vugrinec]]

== W ==

* [[Albin Wedam]]

== Z ==

* [[Ivan Zagradišnik]]
* [[Baldomir Zajc]]
* [[Matej Zajc]]
* [[Jože Zajec]]
* [[Peter Zajec]]
* [[Janez Zakonjšek]]
* [[Dušan Zavadlav]]
* [[Marko Zavrtanik]]
* [[Damjan Zazula]]
* [[Peter Zazula]]
* [[Andrej Zdešar]]
* [[Luka Zebec]]
* [[Mario Zec]]
* [[Igor Zelinka]]
* [[Bogomir Zidarič]]
* [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]]
* [[Tatjana Zrimec]]
* [[Andrej Zupanc]]
* [[Borut Zupančič]]
* [[Jože Zupančič]] (1946)
* [[Jure Zupančič]]

== Ž ==

* [[Borut Žalik]]
* [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]]
* [[Miljutin Željeznov]]
* [[Andrej Žemva]]
* [[Zdravko Ženko]]
* [[Robert Žerjal]]
* [[Mario Žganec]]
* [[Janez Žibert]]
* [[Tomislav Žitko]]
* [[Boris Žitnik]]
* [[Adolf Žižek]] (1942-2016)
* [[Viljem Žižek]]
* [[Franc Žlahtič]]
* [[Leon Žlajpah]]
* [[Silvo Žlebir]]
* [[Jože Žmavc]]
* [[Simon Žnidar]]
* [[Alenka Žnidaršič]]
* [[Viljem Žumer]]
* [[Peter Žunko]]
* [[Rok Žurbi]]

[[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]]
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]]</text>
      <sha1>nh5ed4uoxxytps476qkjy2614o6q23b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam gruzinskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>597089</id>
    <revision>
      <id>6758091</id>
      <parentid>6749579</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T22:33:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* C */</comment>
      <origin>6758091</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6846" sha1="l8t8tozsh1asbaz3gjgl9ze9nz46270" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Gruzinci|gruzinskih]] [[politik]]ov.''' (vključno z [[Abhazija|Abhazijo]])

{{seznami poklicev za narode|Gruzincev|Gruzija|gruzinskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Aslan Abašidze]]
* [[Iraklij Abašidze]]
* [[Mehmed Abašidze]]
* [[Boris Viktorovič Adlejba]]
* [[Aleksej Sergejevič Agrba]] 
* [[Irakli Alasania]] 
* [[Aleksandr Zolotinskovič Ankvab]] 
* [[Vladislav Ardzinba]]
* [[Giorgi Arsenišvili]]

== B ==
* [[Sergej Bagapš]] 
* [[Mamuka Bahtadze]] 
* [[Davit Bakradze]]
* [[Valerian Minas dze Bakradze|Valerian (Minas dze) Bakradze]]
* [[Maskim Balavadze]]
* [[Vasilij Balavadze]]
* [[Giorgi Baramidze]]
* [[Iosif Baratašvili]] (Baratov)
* [[Simon Basarija]]                  
* [[Lavrentij Berija]]
* [[Tamar Beručašvili]]
* [[Levan Bežašvili]]
* [[Gela Bežuašvili]]
* [[Miheil Bgažba]]
* [[Giga Bokeria]]
* [[Tinatin Bokučava|Tina(tin) Bokučava]]
* [[Maka Bočorišvili]]
* [[Giorgi Botkoveli]]
* [[Konstantin Budžiašvili]]
* [[Džuanšer Burčuladze]]
* [[Nino Burdžanidze]]
* [[Aslan Bžanija]]

== C ==

* [[Gigi Cereteli]] 
* [[Irakli Cereteli]]
* [[Miheil Grigolis dze Chakaia|Miheil Grigolis dze Chak˙aia]] ([[Mihail Chakaja|Miha(il) Chakaja]])
* [[Maja Ckitišvili]]
* [[Thea Culukiani]]

== Č ==

* [[Samson Čanba]] 
* [[Giorgi Čanturia]] (1959-1994) 

* [[Kandid Čarkviani]]
* [[Ilija Čavčavadze]]
* [[Valerij Čečelašvili]]
* [[Otar Čerkezia]] (Otar Evtikhis dze Cherkezia)
* [[Nikolaj Čheidze|Nikolaj (Nikoloz / Karlo) Čheidze]]
* [[Nato Čheidze]]
* [[Zurab Čheidze]]
* [[Akaki Čhenkeli]] (ZSFSR)
* Pikria Chihradze 
* Veniamin &quot;Benia&quot; Čhikvišvili
* [[Irakli Čikovani]]
* [[Miheil Čikovani]] 
* [[Nodaris Amvrosis Čitanava]]
* [[Andrej Čočua]]
* [[Zakaria Nikolozis dze Čhubianišvili|Zakaria (Nikolozis dze) Čhubianišvili]]
* [[Miron Dimitris dze Čubinidze|Miron (Dimitris dze) Čubinidze]]
* [[Tamar Čugošvili]]

== D ==

* [[Ilia Darčiašvili]]
* [[Daud Davitadze]]
* [[Levan Davitašvili]]
* Hatia Dekanoidze
* [[Miheil Delba|Miheil (Konstantines dze) Delba]]
* [[Giorgi Samsonis dze Dzotsenidze|Giorgi (Samsonis dze) Dzotsenidze]]
* [[Prokofij Džaparidze|Prokofij (&quot;Aljoša&quot; Aprasionovič) Džaparidze]]
* [[Ted Džaparidze]]
* [[Zurab Džaparidze|Zurab &quot;Girči&quot; Džaparidze]]
* [[Givi Džavahišvili]]
* [[Silibistro Džibladze]]
* [[Goča Džodžua]]
* [[Avtandil Džorbenadze]]
* [[Josif Stalin|Josif Džugašvili Stalin]]

== E ==
* Dmitrij (Arzakan) Emuhvari
* [[Shalva  Zurabis dze Eliava]]
* [[Aleko Elisašvili]]
* [[Jefrem Ešba|(J)efrem Ešba]]

== G ==
* [[Konstantine Gabašvili|Konstantine  &quot;Kote&quot; Gabašvili]]
* [[Giorgi Gaharia]]
* [[Tamaz Gamkrelidze]]
* [[Zviad Gamsahurdija]] (Zviad K'onst'ant'ines dze Gamsahurdia)
* [[Nona Gaprindašvili]]
* [[Irakli Garibašvili]]
* [[Evgeni Gegečkori]]
* [[Arčil Gegešidze]]
* [[Mihail P. Georgadze]]
* [[Pavel Gilašvili]] (Pavle Giorgis dze Gilashvili)
* [[Nikoloz &quot;Nika&quot; Gilauri]]
* [[Grigol Giorgadze]]
* Levan (Lavrenti) Gogoberidze
* Vasil Barnabis dze Gogua 
* [[Vahtang Goguadze]]
* [[Vahtang Gomelauri]]
* [[Zurab Gongadze]]
* [[Tornike Gordadze]]
* [[Giorgi Gugava]]
* [[Besarion Gugušvili]]
* [[Givi Gumbaridze|Givi (Grigolis dze) Gumbaridze]]
* [[Badra Zurabovič Gunba|Badra (Zurabovič) Gunba]] 
* [[Lado Gurgenidze|Lado]] [[Lado Gurgenidze|(Vladimer) Gurgenidze]] 
* [[Nika Gvaramia]] 

== H ==

* [[Raul Džumkovič Hadžimba]]
* [[Elene Hoštaria|Elene (Kh-)Hoštaria]]
* [[Iago Hvičia]]

== I ==

* [[Temur Iakobašvili]]
* [[Irma Inašvili]]
* [[Bidzina Ivanišvili]]
* [[Levan Izoria]]

== J ==

* [[Abel Jenukidze|Abel]] Sopronis dze [[Abel Jenukidze|Jenukidze]] (Enukidze)
* [[Džaba Joseliani]]

== K ==
* [[Sophie Kacarava]]
* [[Miheil Kahiani]]
* [[Kaha Kaladze|Kaha(ber) Kaladze]]
* [[Giorgi Karkarašvili|Giorgi &quot;Gia&quot; Karkarašvili]]
* [[Samson Kartozija]] 
* [[Dimitri Kartvelišvili]]
* [[Lavrenti Kartvelišvili|Lavrenti (Iosifovič) Kartvelišvili]]
* [[Miheil Kavelašvili]]
* [[Sergo Levantis dze Kavtaradze|Sergo (Levantis dze) Kavtaradze]]  
* [[Zakaria Nikolozis dze Kečhoveli|Zakaria (Nikolozis dze) Kečhoveli]]
* [[Leon Kereselidze]]
* [[Nodar Khaduri]]
* [[Vladimir Kišba]]&amp;#x20;
* [[Tengiz Kitovani]]
* [[Irakli Kobahidze]]
* [[Manana Kobahidze]]
* [[Valerian Osmanovič Kobahija|Valerian (Osmanovič) Kobahija]]
* [[Irakli Koplatadze]] 
* [[Merab Kostava]]
* [[Aleksandr Ivanovič Krinicki]]
* [[Kaha Kučava|Kaha(ber) Kučava]]
* [[Ivan Kudžiašvili]]  
* [[Dimitri Kumsišvili]]
* [[Giorgi Kvirikašvili]]

== L ==
* [[Nestor Lakoba]]
* [[Niko Lekišvili]]
* [[Mikeil Lelašvili]]
* [[Boris Lomidze]]
* [[Vano Lominadze|Vano (Bessarion dze) Lominadze]]
* [[Vazha Lortkipanidze]]

== M ==

* [[Filip Maharadze|Filip(p) Maharadze]]
* [[Miheil Maharadze]] 
* [[Samson Mamulia]]
* [[Avtandil Margiani]]
* [[Giorgi Margvelašvili]]
* [[Ivane Matčavariani]]
* [[Giorgi Mazniašvili]] (Mazniev) 
* [[Mamuka Mdinaradze]]
* [[Polikarp Mdivani|Polikarp &quot;Budu&quot; Mdivani]]
* [[Simon Mdivani]]
* [[Nikanor Melia|Nika(nor) Melia]] 
* [[Irakli Mengarišvili]] 
* [[Tengiz Mentešašvili]] 
* [[Ivane &quot;Vano&quot; Merabišvili]] 
* [[German Andreis dze Mgaloblišvili|German (Andreis dze) Mgaloblišvili]] 
* [[Grigol Mgaloblišvili]] 
* [[Akaki Mgeladze]]
* [[Džemal Mikeladze|Džemal &quot;Jimi&quot; Mikeladze]]
* Davit Tarhan Mouravi
* [[Vasil Mžavanadze]]

== N ==

* [[Vardiko Nadibaidze]]
* [[Davit Narmania]]
* [[Šalva Natelašvili]]
* [[Egnate Ninošvili]]
* [[Zurab Nogaideli]]

== O ==
* Guram Odisharia
* [[Miheil Stepanis dze Okudžava|Miheil (Stepanis dze) Okudžava]]
* [[Murman Omanidze]]
* [[Mamia Orahelašvili|(Ivan) Mamia (Dimitris dze) Orahelašvili]]
* [[Sergo Ordžonikidze|Sergo (Grigorij Konstantinovič) Ordžonikidze]]
* [[Minadora Ordžonikidze]]

== P ==

* [[Maia Pandžikidze]]
* [[Šalva Papuašvili]]
* [[Zurab Aleksandris dze Pataridze|Zurab (Aleksandris dze) Pataridze]] /Pataradze?
* [[Džumber Patiašvili]]
* [[Otar Patsatsia]]
* [[Alex Petriašvili|Alex (Aleksi) Petriašvili]]

== R ==
* [[Isidore Ramišvili]]
* [[Noe Ramišvili]]
* Rapava
* Nika (Nikoloz) Rurua
* [[Šota Rustaveli]]

== S ==
* [[Miheil Saakašvili]]
* [[Tengiz Sigua]]
* [[Giorgi Tevdores Sturua|Giorgi (Tevdores dze) Sturua]]
* Ivane &quot;Vano&quot; Sturua
* Vladimer (Levantis) Suhišvili
* Nikolaj Svanidze 

== Š ==
* [[Dimitri Šaškini]]
* [[Varlam Šervašidze]] (Čačba)
* [[Eduard Ševardnadze]]
* [[Bagrat Šinkuba]]  

== T ==

* [[Arčil Talakvadze]]
* [[Giorgi Targamadze]]
* [[David Tevzadze]]
* [[Eka Tkešelašvili]]

== U ==

* [[Juza Ubilava]]
* [[Davit Usupašvili]]

== V ==

* [[Grigol Vašadze|Grigol Vaš(h)adze]]

== Z ==
* Zadelava
* [[Salome Zurabišvili]]

== Ž ==
* [[Noe Žordanija]]
* [[Zurab Žvanija]]

{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Gruzincev|Politiki]]
[[Kategorija:Gruzinski politiki| ]]</text>
      <sha1>l8t8tozsh1asbaz3gjgl9ze9nz46270</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Adžari</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602121</id>
    <revision>
      <id>6758212</id>
      <parentid>6743703</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:55:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jalen</username>
        <id>1131</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp</comment>
      <origin>6758212</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19796" sha1="2jowel5ggj62o4deslj47a7pp3p5ygd" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group            = Adžari
| native_name      = {{lang|ka|აჭარლები}} &lt;br&gt;{{Transliteration|ka|Ačarlebi}}
| native_name_lang = 
| image            = Georgians (212).jpg
| image_caption    = Plesoči Adžari
| total            = 
| regions          = {{ikonazastave|Gruzija}}[[Gruzija]] (zlasti [[Adžarija]])&lt;br&gt;
{{ikonazastave|Turčija}} [[Turčija]]
| languages        = adžarsko narečje [[Gruzinščina|gruzinskega]] jezika
| religions        = [[Adžarija]] (popis 2014):&lt;br&gt; 54,5% [[pravoslavje]]&lt;br&gt;39,8% [[islam]]&lt;br&gt;2,8% neverni&lt;br&gt;0,3% [[Armenska apostolska cerkev]]&lt;br&gt;1,3% druge vere&lt;br&gt;1,3% brez odgovora&lt;ref name=&quot;pop&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://pop-stat.mashke.org/georgia-religion2014b.htm |title=georgia-religion 2014 |accessdate=2026-05-05 |archive-date=2022-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220321204823/http://pop-stat.mashke.org/georgia-religion2014b.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
}}

'''Adžari''' ([[Gruzinščina|gruzinsko]]: აჭარლები, romanizirano: Ačarlebi), včasih napačno imenovani '''muslimanski Gruzinci''',{{efn|Zgodovinsko gledano je bila večina prebivalstva Adžarije krščanska, vendar se je zaradi dolgega obdobja turške vladavine, ki je aktivno diskriminirala kristjane, med Adžari uveljavil islam.{{sfn|Sanikidze|2018|p=249}} Po ponovni združitvi Adžarije z Gruzijo se je večina Adžarov vrnila h krščanstvu. Adžari so zdaj pretežno kristjani.}} so etnična skupina [[Gruzinci|Gruzincev]], avtohtonih v [[Adžarija|Adžarski regiji]] v jugozahodni [[Gruzija|Gruziji]]. Adžarska naselja so tudi v gruzinskih provincah Gurija, Kvemo Kartli in [[Kahetija|Kahetiji]], pa tudi na več območjih sosednje [[Turčija|Turčije]].

Adžari so kljub dolgemu obdobju pod turško oblastjo  ohranili svoje narečje gruzinskega jezika in gruzinske običaje.&lt;ref&gt;Gregory Jusdanis. ''&quot;Belated Modernity and Aesthetic Culture&quot;''.  University of Minnesota Press: 1991, str. 17&lt;/ref&gt;  V popisu prebivalstva leta 1926 so bili opredeljeni kot posebna  etnična skupina. V popisu prebivalstva leta 1939 so bili vključeni v kategorijo Gruzincev.&lt;ref name=&quot;Toft2003&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Toft |first=Monica Duffy |author-link= |url=http://ndl.ethernet.edu.et/bitstream/123456789/2171/1/32.pdf.pdf |title=The Geography of Ethnic Violence: Identity, Interests, and the Indivisibility of Territory |date=2003 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-12383-7 |language=en |page=108 |archive-date=2026-05-19 |access-date=2026-05-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260519203711/http://ndl.ethernet.edu.et/bitstream/123456789/2171/1/32.pdf.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Od gruzinske neodvisnosti se ima večina Adžarov za Gruzince.{{sfn|George|2009|p=183}}&lt;ref name=Nodia2006&gt;{{navedi knjigo |last1=Nodia |first1=Ghia |url=https://core.ac.uk/download/pdf/11871213.pdf |title=The Political Landscape of Georgia: Political Parties: Achievements, Challenges and Prospects |last2=Scholtbach |first2=Álvaro Pinto |date=2006 |publisher=Eburon Uitgeverij B.V. |isbn=978-90-5972-113-5 |page=10 |language=en |author-link=}}&lt;/ref&gt; Nekateri deli gruzijske družbe na Adžare še vedno gledajo kot na  muslimanske Adžare in drugorazredne poturčene Gruzince.
&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Ajarians {{!}} Encyclopedia.com |url=https://www.encyclopedia.com/places/commonwealth-independent-states-and-baltic-nations/cis-and-baltic-political-geography/ajarians |access-date=2023-10-25 |website=www.encyclopedia.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=de Waal |first=Thomas | author-link= | url=https://books.google.com/books?id=8dp1DwAAQBAJ |title=The Caucasus: An Introduction |year=2019 |publisher=Oxford University Press|edition=2 |isbn=978-0-19-068311-5 |language=en |page=149}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Toft2003&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Toward Inclusion: Understanding the Path to Unity in Georgia |url=https://civil.ge/archives/562740 |date=11 October 2023 |website=Civil Georgia |access-date=26 January 2024 |quote=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Zviadadze |first=Sophie |title=The Unbearable Lightness of Being Muslim and Georgian: Religious Transformation and Questions of Identity among Adjara's Muslim Georgians |url=https://link.gale.com/apps/doc/A566112065/AONE?sid=bookmark-AONE&amp;xid=17363fc7 |journal=Region: Regional Studies of Russia, Eastern Europe, and Central Asia |volume=7 |issue=1 |page=36 |date=January 2018 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
[[Slika:Adjarian men's clothing.jpg|alt=|left|thumb|200px|Zgodovinska adžarska moška oprava in orožje]]

Adžari so bili, tako kot druge etnične skupine Gruzincev, sprva večinoma kristjani.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.advantour.com/georgia/adjara/culture.htm|title=Culture of Adjara|access-date=27 July 2024}}&lt;/ref&gt; Po dvesto letih osmanske islamske vladavine, ki je izvajala diskriminatorno politiko proti kristjanom,&lt;ref&gt;Gregory Jusdanis. ''&quot;Belated Modernity and Aesthetic Culture&quot;''. University of Minnesota Press: 1991, str. 17&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Julie Crea Dunbar. ''&quot;Exploring World History Through Geography From the Cradle of Civilization to a Globalized World&quot;'', The Advance of the Ottomans, Bloomsbury Publishing, 2022&lt;/ref&gt; so se  postopoma spreobrnili v islam.{{sfn|George|2009|pp=99–100}}&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Bennigsen |first1=Alexandre |url=https://books.google.com/books?id=nO0NAQAAMAAJ |title=Muslims of the Soviet Empire: A Guide |last2=Wimbush |first2=S. Enders |date=1986 |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33958-4 |pages=207 |language=en}}&lt;/ref&gt; Najprej se je spreobrnilo plemstvo,{{sfn|Sanikidze|2018|p=249}} do konca osemnajstega stoletja pa vsi.{{sfn|Sanikidze|2018|p=249}}

Med [[Krimska vojna|krimsko vojno]] 1853–1856 in [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turško vojno 1877–1878]] so se mnogi Adžari, tako kot drugi osmanski podložniki, borili na strani Osmanov.{{sfn|Sanikidze|2018|p=249}} Med širjenjem [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je bilo Osmansko cesarstvo skladno z Berlinskin sporazumom leta1878 prisiljeno Adžarijo prepustiti Rusiji.{{sfn|Hoch|Kopeček|2011|p=7}} Ruske oblasti so sprva spodbujale izseljevanje Adžarov in muslimanom dovolile, da prodajo svoje premoženje in zapustijo državo, zaradi česar se je veliko muslimanov preselilo v Osmansko cesarstvo.{{sfn|Sanikidze|2018|p=250}} Ruske oblasti so nato z gradnjo [[mošeja|mošej]] in [[Medresa|medres]] poskušale pridobiti zvestobo lokalnih muslimanov, saj so menile, da je bolje, da te verske ustanove delujejo pod strogim nadzorom države. Muslimanom je bil kljub temu še vedno prepovedan študij v muslimanskih državah.{{sfn|Sanikidze|2018|p=250}} Posledično se je veliko Adžarov vrnilo v Adžarijo.{{sfn|Sanikidze|2018|p=250}}

Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] je Adžarija leta 1918 postala del neodvisne Gruzijske demokratične republike. Aprila 1918 je Osmansko cesarstvo napadlo Gruzijo in zavzelo [[Batumi]]. 4. junija 1918 je bil podpisan Batumski sporazum,  po katerem je bila Gruzija prisiljena prepustiti Adžarijo Osmanskemu cesarstvu.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Varshalomidze|first=Archil|date=2019|title=South-Western Georgia (Ajara) within the Geostrategic Interests of the Ottoman Empire in the First Quarter of XX Century|journal=Herald of Oriental Studies|url=https://hos.openjournals.ge/index.php/hos/article/download/2805/2955}}&lt;/ref&gt; Kmalu po porazu v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so se morali Osmani umakniti z zasedenega ozemlja.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Saparov|first=Arsène|date=March 2012|title=Why Autonomy? The Making of Nagorno-Karabakh Autonomous Region 1918–1925|journal=Europe-Asia Studies|volume=64|issue=2|page=284|url=https://www.jstor.org/stable/41478346|doi=10.1080/09668136.2011.642583|jstor=41478346 |s2cid=154783461 |url-access=subscription}}&lt;/ref&gt; Adžarijo je začasno okupirala [[Kraljevina Velika Britanija|Velika Britanija]].&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Rose|first=John D.|date=April 1980|title=Batum as Domino, 1919–1920: The Defence of India in Transcaucasia|journal=The International History Review|volume=2|issue=2|page=266|url=https://www.jstor.org/stable/40105753|doi=10.1080/07075332.1980.9640214|jstor=40105753 |url-access=subscription}}&lt;/ref&gt; V tem času jo je vodil ugleden adžarski aktivist Memed Abašidze, ki je 31. avgusta 1919 organiziral Kongres predstavnikov muslimanskih Gruzincev.  Kongres je sprejel resolucijo v podporo ponovni združitvi z Gruzijo in izvolil delegacijo gruzinskih muslimanov, ki je zastopala muslimanske Gruzince v odnosih do britanske uprave.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=მემედ აბაშიძე (ბეგი)|url=http://www.nplg.gov.ge/bios/ka/00000954/|access-date=2024-07-27 |publisher=National Parliamentary Library of Georgia}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:First Georgian female pilot Fadiko Gogitidze.jpg|thumb|upright|Adžarka Fadiko Gogitidze, pionirka gruzinskega letalstva]]

Britanska administracija je 20. julija 1920 Adžarijo prepustila Demokratični republiki Gruziji.&lt;ref name=experiment&gt;{{navedi knjigo|access-date=2022-09-05|date=2017|edition=1st|first1=Eric|isbn=978-1-78699-092-1|last1=Lee|location=[[London]]|pages=135|publisher=ZED Books|title=The Experiment: Georgia's Forgotten Revolution 1918-1921|url=https://www.bloomsburycollections.com/book/the-experiment-georgia-s-forgotten-revolution-19181921/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Rose|first=John D.|date=April 1980|title=Batum as Domino, 1919–1920: The Defence of India in Transcaucasia|journal=The International History Review|volume=2|issue=2|page=286|url=https://www.jstor.org/stable/40105753|doi=10.1080/07075332.1980.9640214|jstor=40105753 |url-access=subscription}}&lt;/ref&gt; Po napadu [[Rdeča armada|Rdeče armade]] na Gruzijo je bila Adžariji podeljena avtonomija, skladna z gruzinsko ustavo, sprejeto februarja 1921.&lt;ref name=constitution1921&gt;{{navedi splet| url=https://matiane.wordpress.com/2012/09/04/constitution-of-georgia-1921/ | title=Constitution Of Georgia (1921), Article 107| date=4 September 2012|publisher=Matiane |access-date=2022-09-05}}&lt;/ref&gt; Adžarija je bila kasneje v skladu s Karskim sporazumom, sklenjenim leta 1921 med Sovjetsko zvezo in Osmanskim cesarstvom, priključena Sovjetski Gruziji. Sporazum je zahteval, da imajo Adžari upravno avtonomijo in pravico do razvoja lastne kulture, lastne vere in lastne agrarne politike.{{sfn|George|2009|p=105}}{{sfn|George|2009|p=100}} Versko prakso je sovjetska ateistična ideologija ne glede na to zavirala. V dvajsetih letih 20. stoletja so se Adžari uprli sovjetskim protiislamskim dejavnostim in [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizaciji]].{{sfn|George|2009|p=105}} Aprila 1929 se je v gorskih predelih Adžarije začela oborožena vstaja, ki jo je sovjetska vojska hitro zatrla.&lt;ref&gt;Peter Malcolm Holt, Ann K. S. Lambton, Bernard Lewis (1977), The Cambridge history of Islam, str. 639. Cambridge University Press, {{ISBN|0-521-29136-4}}&lt;/ref&gt;

Gruzinsko prebivalstvo Adžarije so na splošno imenovali  muslimanski Gruzinci, dokler jih sovjetski popis prebivalstva leta 1926 ni navedel kot Adžare, ločene od ostalih Gruzincev, saj jih je so jih našteli kar 71.426.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.marxists.org/history/ussr/government/1946/population.pdf|title=The Population of the Soviet Union: History and Prospects|last=Lorimer|first=Frank|date=1946}}&lt;/ref&gt; V poznejših sovjetskih popisih so jih šteli skupaj z drugimi Gruzinci. Vprašanje o veri je bilo po letu 1937 v sovjetskih popisi preivalstva izpuščeno.&lt;ref name=Volkov&gt;[https://demoscope.ru/weekly/knigi/polka/gold_fund08.html A.&amp;nbsp;G.&amp;nbsp;Volkov ''Census of 1937 Facts and Fictions''], originally published in Перепись населения СССР 1937 года. История и материалы/Экспресс-информация. Серия «История статистики». Выпуск 3–5 (часть II). М., 1990/ str.  6–63&lt;/ref&gt;

Med razpadom ZSSR je ponovno postalo aktualno vprašanje adžarske verske identitete.{{sfn|George|2009|p=121}} Islamska verska praksa je postala kulturna norma, ponovno so se odprle medrese in iz mošej se je spet razlegal poziv k molitvi.{{sfn|George|2009|p=121}} Lokalni voditelj Aslan Abašidze je izkoristil islamski preporod za doseganje svojih političnih ciljev.{{sfn|George|2009|p=121}} Po vzpostavitvi gruzinske neodvisnosti je prvi gruzinski predsednik Zviad Gamsahurdija leta 1991 imenoval Abašidzeja za predsednika adžarskega parlamenta.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Adjara Celebrates Abashidze's Departure |date=6 May 2004 |url=https://civil.ge/archives/105875}}&lt;/ref&gt; Abašidze je izkoristil nemire, ki jih je povzročila gruzijska državljanska vojna, vojna v [[Abhazija|Abhaziji]] in [[Južna Osetija|Južni Osetiji]], ter enostransko prevzel oblast brez formalnega dogovora in začel zadrževati davčne prihodke ter si prisvajati precejšnje adžarsko bogastvo.{{sfn|George|2009|p=121}}{{sfn|George|2009|p=123}}  Hadži Mahmud Kamašidze, glavni mufti Adžarije, je podpiral Abašidzeja v njegovem boju za oblast,{{sfn|George|2009|p=175}} ko je slednji dosegel svoje cilje pa je prenehal uporabljati muslimansko gibanje v svojo korist.{{sfn|George|2009|p=121}}{{sfn|George|2009|pp=122–123}} Adžarska kriza leta 2004 je privedla do odstopa Aslana Abašidzeja, potem ko je maja 2004 v Batumiju na tisoče Adžarov protestiralo proti njegovi vladavini. Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili je ob tem simbolično izjavil: ''&quot;Abašidze je pobegnil, Adžarija je svobodna&quot;''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://civil.ge/archives/105865|title= Abashidze Flees Georgia|date=6 May 2004}}&lt;/ref&gt;

==Religija==
V 16.  stoletju so bili prebivalci Adžarije večinoma kristjani. Do konca 18.  stoletja so bili večinoma muslimani.{{sfn|Sanikidze|2018|p=249}} Po sklenitvi [[Berlinski sporazum (1878)|Berlinskega sporazuma]] leta 1878 je Adžarija v skladu s sporazumom pripadla [[Ruski imperij|Ruskemu carstvu]]. Adžari muslimanske veroizpovedi so imeli možnost oditi v Turčijo.{{sfn|Hoch|Kopeček|2011|p=7}} Sledil je pritok kristjanov iz Kahetija, kar je povzročilo spremembo verske slike pokrajine.{{sfn|Hoch|Kopeček|2011|p=7}} 

Ruske oblasti so podpirale misijonarska prizadevanja [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]], a so si hkrati prizadevale pridobiti zvestobo muslimanskih Adžarov z gradnjo mošej in medres ter podporo lokalne muslimanske duhovščine.{{sfn|Sanikidze|2018|p=250}}  Posledično so se nekateri adžarski izseljenci, imenovani Muhadžirji, vrnili v Adžarijo.{{sfn|Sanikidze|2018|p=250}}

Razpad [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in gruzijska neodvisnost sta privedla do ponovnega zanimanja za vero, vključno z islamom.{{sfn|George|2009|p=121}} Med vlado Zviada Gamsakurdija se je pojavil pritisk za pokristjanjevanje muslimanskih Adžarov, zlasti med mladimi.{{sfn|Sanikidze|2018|p=255}}&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Köksal |first1=Pınar |last2=Aydıngün |first2=Ayşegül |last3=Gürsoy |first3=Hazar Ege |title=Religious Revival and Deprivatization in Post-Soviet Georgia: Reculturation of Orthodox Christianity and Deculturation of Islam |url=https://www.cambridge.org/core/journals/politics-and-religion/article/abs/religious-revival-and-deprivatization-in-postsoviet-georgia-reculturation-of-orthodox-christianity-and-deculturation-of-islam/3733FD242B3627BF8509F501F522E0B3 |journal=Politics and Religion |year=2019 |language=en |volume=12 |issue=2 |pages=317–345 |doi=10.1017/S1755048318000585 |s2cid=150339133 |issn=1755-0483|url-access=subscription |hdl=11511/41757 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Kahraman |first=Alter |date=2021 |title=Azeris and Muslim Ajarians in Georgia: The Swing between Tolerance and Alienation |url=https://www.cambridge.org/core/product/identifier/S0090599220000070/type/journal_article |journal=Nationalities Papers |language=en |volume=49 |issue=2 |pages=308–325 |doi=10.1017/nps.2020.7 |s2cid=225548999 |issn=0090-5992|url-access=subscription |hdl=11492/4926 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Refugees |first=United Nations High Commissioner for |title=Refworld {{!}} World Directory of Minorities and Indigenous Peoples - Georgia : Ajarians |url=https://www.refworld.org/docid/49749d1ec.html |access-date=2023-10-25 |website=Refworld |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-06-19 |title=Ajarians |url=https://minorityrights.org/minorities/ajarians/ |access-date=2023-10-25 |website=Minority Rights Group |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;George Sanikidze and Edward W. Walker (2004), ''Islam and Islamic Practices in Georgia.'' Berkeley Program in Soviet and Post-Soviet Studies. [[University of California]], Berkeley Institute of Slavic, East European, and Eurasian Studies.&lt;/ref&gt;

Po popisu prebivalstva leta 2014 je bilo takrat 54,5 % Adžarov pravoslavnih kristjanov.&lt;ref name=&quot;pop&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;geostat.ge&quot;&gt;National Statistics Office of Georgia. [http://www.geostat.ge/cms/site_images/_files/english/census/2014/22_Population%20by%20regions%20and%20religion.xls Population Census 2014: Population by Regions and Religion] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160914035909/http://www.geostat.ge/cms/site_images/_files/english/census/2014/22_Population%20by%20regions%20and%20religion.xls |date=14 September 2016 }}. Pridobljeno 6. maja 2016&lt;/ref&gt; V nekaterih občinah so večino tvorili muslimani. V občini Khulo jih je bilo 94,6 %, v občini Šuahevi 74,4 %, v občini Keda  62,1 % in v občini Helvačauri 56,3 %. V občinah Batumi in Kobuleti so muslimani predstavljali manjšino s 25,4 % oziroma 28,8 %.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Religious composition of Georgia 2014 |url=http://pop-stat.mashke.org/georgia-religion2014b.htm |access-date=2024-03-29 |website=pop-stat.mashke.org |archive-date=2022-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220321204823/http://pop-stat.mashke.org/georgia-religion2014b.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==Jezik==
Adžari govorijo adžarščino, gruzijsko narečje, sorodno tistemu, ki ga govorijo v sosednji provinci Gurija, vendar s številnimi turškimi izposojenkami. Adžarščina ima veliko skupnih značilnosti z mingrelščino in lazščino, ki sta sestrski gruzijščini in sta vključeni v [[kartvelska jezikovna |kartvelsko]] jezikovno skupino.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.encyclopedia.com/places/commonwealth-independent-states-and-baltic-nations/cis-and-baltic-political-geography/ajarians |title=Ajarians|website=Encyclopedia.com|access-date=2025-12-06}}&lt;/ref&gt;

==Opomba==
{{sklici|group=lower-alpha}}

==Sklici==
{{sklici|20em}} 

==Viri==   
{{refbegin |2}} 
* {{navedi knjigo|last=George| first=Julie A.|year=2009| title= The Politics of Ethnic Separatism in Russia and Georgia |url=https://archive.org/details/politicsofethnic0000geor| isbn=978-0-230-61359-1 |publisher = Palgrave Macmillan| doi= 10.1057/9780230102323}}
* {{Cite journal |date=2011 |title=Transforming Identity of Ajarian Population |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=35267 |journal=ALPPI Annual of Language &amp; Politics and Politics of Identity |language=English |volume=V |issue=5 |pages=57–72 |issn=1803-1757 |first1=Tomáš |last1= Hoch |first2= Vincent |last2=Kopeček}}
* {{Cite journal |last=Sanikidze |first=George |date=2018-04-01 |title=Muslim Communities of Georgia: Old Problems and New Challenges |url=https://www.scienceopen.com/hosted-document?doi=10.13169/islastudj.4.2.0247 |journal=Islamophobia Studies Journal |volume=4 |issue=2 |pages=247–265 |doi=10.13169/islastudj.4.2.0247 |issn=2325-8381|url-access=subscription |doi-access=free }} 
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Etnične skupine]]
[[Kategorija:Gruzija]]
[[Kategorija:Turčija]]</text>
      <sha1>2jowel5ggj62o4deslj47a7pp3p5ygd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič</title>
    <ns>2</ns>
    <id>603517</id>
    <revision>
      <id>6758058</id>
      <parentid>6756954</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:11:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ustvarjeni članki */ +1</comment>
      <origin>6758058</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11740" sha1="8hkxkp3hfd5p1gilno8l3exxl7iu6cn" xml:space="preserve">&lt;div style=&quot;float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;&quot;&gt;
&lt;div style=&quot;background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;&quot;&gt;{{Center|&lt;big&gt;&lt;big&gt;'''Zaboji '''&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;}}&lt;/div&gt;
{{Uporabniško polje
|id={{NUMBEROFARTICLES}}
|info= Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]!
| id-c = #FFD700
| info-c = #FFD700
| id-s = 11
| border-c = #AA7C11
| border-s = 2
}}
{{Center|'''Jeziki'''}}
{{Uporabnik sl}}
{{Uporabnik en-3}}
{{Uporabnik fr-1}}
{{Center|'''Zemljepis'''}}
{{uporabnik Slovenija}}
{{uporabnik Evropska unija}}
{{Uporabnik Ljubljana}}
{{Center|'''Prepričanja itd.'''}}
{{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''&lt;br /&gt; ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}}
{{Uporabnik rimokatoličan}}
{{Uporabnik Zemljan}}
{{Uporabnik knjigoljub}}
{{Center| ''' Wiki'''}}
{{Uporabnik wi-3}}
{{Uporabnik DYK|3}}&lt;br clear=&quot;all&quot;&gt;
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]]
| info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno.
}}
{{Center| ''' Pripsevam z'''}}
{{Uporabnik prenosni računalnik}}
{{Uporabnik Windows}}
{{Uporabnik Google Chrome}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]]
| info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]].
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #000000
| border-s = 1
}}
{{Center| '''Izven Wikipedije '''}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]]
| id-c = #FFFFFF
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #FFD700
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''.
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]]
| id-c = #FFFFFF
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #0000FF
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''.
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]]
| id-c = #FFFFFF
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #1E90FF
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''.
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]]
| id-c = #FFFFFF
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #1E90FF
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]'''
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]]
| id-c = #FFFFFF
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #1E90FF
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]'''
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]]
| id-bg = #99FF99
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #2D6A4F
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]].
| info-c = #99FF99
}}
&lt;/div&gt;

&lt;div style=&quot;background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;&quot;&gt;
&lt;small&gt;Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 3|3]]&lt;/small&gt;&lt;br&gt;
[[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|&lt;small&gt;Wikimedia Commons&lt;/small&gt;]]&lt;br&gt;
[[d:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|&lt;small&gt;Wikidata&lt;/small&gt;]]
&lt;/div&gt;&lt;br&gt;&lt;div style=&quot;background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;&quot;&gt; &lt;br&gt;[[Slika: Lukovnik.jpg|500 px]]&lt;br&gt;Potok Lukovnik ob vasici [[Dol pri Šmarjeti]].&lt;/div&gt;&lt;br&gt;
&lt;div style=&quot;background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;&quot;&gt;
'''ŠTEVEC'''
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Datum
!Trenutni čas
!Trenutno število člankov
!Trenutno število urejanj
!Trenutno število vseh strani
!Trenutno število naloženih datotek
!Trenutno število uporabnikov
!Trenutno število aktivnih uporabnikov
|-
| {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}}
| {{LOCALTIME}}
| {{NUMBEROFARTICLES}}
| {{NUMBEROFEDITS}}
| {{NUMBEROFPAGES}}
| {{NUMBEROFFILES}}
| {{NUMBEROFUSERS}}
| {{NUMBEROFACTIVEUSERS}}
|}
&lt;/div&gt;
== O meni ==
Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]].

Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije.

Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije.

Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje.

Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril.
&lt;br&gt;

== Cilji in nujni članki ==
# Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! &lt;small&gt;-&lt;/small&gt; &lt;small&gt;Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.&lt;/small&gt;
# [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka.
# Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]].
# Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka.

=== Ostale strani, ki jih je treba dodati &lt;small&gt;(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)&lt;/small&gt;: ===

====== Ljudje (razno) ======

* [[Jožef Kalin]]
* [[Anton Rutar]]
* [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]])
* [[Yannik Sinner]]
* [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek)
* [[Francesca Albanese]]
* [[Franc Jenko]]
* [[Anton Jenko]]
* [[Hans Pascher]]
* [[Urban Textor]]
* [[Pozitiv]]

== Pod streho ==
=== Ustvarjeni članki ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe
|-
| 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 ||
|-
| 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 ||
|-
| 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 ||
|-
| 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 ||
|-
| 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 ||
|-
| 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 ||
|- 
| 7 || [[Klevevž]] || 26. 6. 2026 ||
|-
| 8 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 ||
|-
| 9 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 ||
|-
| 10 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 ||
|-
| 11 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 ||
|-
| 12 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 ||
|-
| 13 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 ||
|-
| 14 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 ||
|-
| 15 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 ||
|-
| 16 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 ||
|-
| 17 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 ||
|-
| 18 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 ||
|-
| 19 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 ||
|-
| 20 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 ||
|-
| 21 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 ||
|-
| 22 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 ||
|-
| 23 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 ||
|-
| 24 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]]
|-
| 25 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]]
|-
| 26 || [[Tilcayo]] || 22. 9. 2026 ||
|-
| 27 || [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] || 26. 9. 2026 ||
|-
| 28 || [[Trezor (televizijska serija)]] || 28. 9. 2026 ||
|}

=== Statistika ===

&lt;div style=&quot;zoom: 70%;&quot;&gt;
{{Special:Impact/Jonatan Melik Kurinčič}}
&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;clear: both;&quot;&gt;&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;

== Ste vedeli, da...? ==
Moji 3 prispevki na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
|[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026|39. teden 2026]]
|
*... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka  v letu s sodim številom?
|+
|[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]]
|
* ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico?
|-
|[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]]
|
* ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju?
|}

== Države, ki sem jih obiskal: ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;background-color: LightBlue;&quot;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;background-color: LightBlue;&quot; | Št.
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;background-color: LightBlue;&quot; | Država
! style=&quot;background-color: LightBlue;&quot; | Podrobneje
|-
| 1. || {{zastava|Avstrija}} 
|[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]...
|-
| 2. || {{zastava|Belgija}} 
|[[Bruselj]]
|-
| 3. || {{zastava|Bolgarija}} 
|[[Sofija]]
|-
| 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} 
|[[Sarajevo]]
|-
| 5. || {{zastava|Češka}} 
|[[Praga]]
|-
| 6. || {{zastava|Francija}} 
|[[Strasbourg]]
|-
| 7. || {{zastava|Grčija}} 
|[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]]
|-
| 8. || {{zastava|Hrvaška}} 
|[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],...
|-
| 9. || {{zastava|Italija}} 
|[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],...
|-
| 10. || {{zastava|Luksemburg}} 
|[[Luxembourg]]
|-
| 11. || {{zastava|Madžarska}} 
|[[Monošter]], [[Budimpešta]]
|-
| 12. || {{zastava|Nemčija}} 
|[[München]], [[Aachen]]
|-
| 13. || {{zastava|Nizozemska}} 
|[[Amsterdam]]
|-
| 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} 
|[[Skopje]]
|-
| 15. || {{zastava|Slovaška}} 
|[[Bratislava]]
|-
| 16. || {{zastava|Srbija}} 
|[[Beograd]], [[Niš]]
|-
| 17. || {{zastava|Španija}} 
|[[Valencia]]
|-
| 18. || {{zastava|Turčija}} 
|[[Carigrad]]
|-
| 19. || {{zastava|Vatikan}} 
|[[Vatikan]]
|-
| 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} 
|[[London]]
|-
| colspan=&quot;2&quot; |
|...
|}

== Po čem se ravnam ==
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava

in pridnim nje lega najprava.

Polje, vinograd,

gora, morje,

ruda, kupčija

tebe rede.

Za uk si prebrisane glave

pa čedne in trdne postave.

Išče te sreča,

um ti je dan,

našel jo boš,

ak nisi zaspan.

Lej, stvarnica vse ti ponudi,

le jemat od nje ne zamudi!

Lenega čaka

strgan rokav,

palca beraška,

prazen bokal.

[[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]]


''Resistance is built in soul. Stay strong.''

''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.''

''- [[Francesca Albanese]]''

== Priznanja ==
{|
| [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:24, 16. avgust 2026 (CEST)
|}

[[en:User:Jonatan Melik Kurinčič]]
[[hr:Suradnik:Jonatan Melik Kurinčič]]</text>
      <sha1>8hkxkp3hfd5p1gilno8l3exxl7iu6cn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivan Meglič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604131</id>
    <revision>
      <id>6758177</id>
      <parentid>6705001</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T08:26:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758177</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7521" sha1="3tkpinvjbokcvkr30qmvhgkhxez27fp" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name=Ivan Meglič
|office=[[Državni sekretar Republike Slovenije|Državni sekretar]] [[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]]
|minister=[[Monika Kirbiš Rojs]]
|termstart=10. junij 2026
|termend=
|predecessor=
|successor=
|office1=[[Občina Naklo|Župan Občine Naklo]]
|termstart1=2. december 2018
|termend1=10. junij 2026
|predecessor1=Marko Mravlja
|successor1=Peter Povše
|image=
|birth_date=&lt;!-- WD --&gt;
|birth_place=&lt;!-- WD --&gt;
|party=[[Slovenska ljudska stranka]]
}}
'''Ivan Meglič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[13. november]] [[1959]], [[Kranj]].

Trenutno je državni sekretar na [[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]]. Pred tem je osem let deloval kot župan [[Občina Naklo|Občine Naklo]].

== Življenje ==
V začetku kariere je šest let vodil svoje projektantsko podjetje. 23 let je deloval kot predsednik kulturno turističnega društva ''Pod Krivo jelko Duplje'', ki organizira kulturne in turistične prireditve v [[Duplje|Dupljah]]. Več let je bil tudi aktiven v domačem gasilskem društvu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ivan Meglič {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-kohezijo-in-regionalni-razvoj/o-ministrstvu/ivan-meglic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Leta 2013 je na Visoki šoli za gradbeništvo in inženirstvo Kranj diplomiral z nalogo ''Operativni potek del pri izgradnji vodovodnih sistemov''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2048075035|title=Operativni potek del pri izgradnji vodovodnih sistemov : diplomska naloga|accessdate=2026-06-13|website=plus.cobiss.net}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

=== Politika ===
Od ustanovitve [[Občina Naklo|Občine Naklo]] leta 1995 je bil Meglič član njenega občinskega sveta ter tri mandate nepoklicni podžupan. Leta 2014 je prvič kandidiral za [[župan]]a občine, v prvem krogu je prejel 775 glasov oziroma 30,57 odstotka; županski mandat je osvojil kandidat [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] Marko Mravlja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Meglič kandidat za župana|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20140610/C/140619967/meglic-kandidat-za-zupana|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2026-06-13}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2014/rezultati/obcina_naklo.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-06-13}}&lt;/ref&gt; Znova je kandidiral na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|volitvah leta 2018]], tedaj je v prvem krogu prejel 763 glasov, in se uvrstil v drugi krog, v katerem je s 1.440 glasovi (54,18 %) premagal dotedanjega župana Mravljo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2018/rezultati/obcina_naklo.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-06-13}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=MMCživo: V drugem krogu se je poslovilo več starih županov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/mmczivo-v-drugem-krogu-se-je-poslovilo-vec-starih-zupanov/473591|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=A.|last=S}}&lt;/ref&gt; Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]] je brez protikandidata s 1.907 glasovi osvojil drugi županski mandat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nekaterim občinam na Gorenjskem se obetajo zanimivi volilni boji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/nekaterim-obcinam-na-gorenjskem-se-obetajo-zanimivi-volilni-boji/646006|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/naklo/rezultati|title=Izidi glasovanja  za občino Naklo|date=2022-12-12|accessdate=2026-06-13|website=DVK-rs.si}}&lt;/ref&gt;
Leta 2022 je bil kot predstavnik lokalnih interesov izvoljen v [[Državni svet Republike Slovenije]], kjer je postal član Interesne skupine lokalnih interesov, Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ivan Meglič* {{!}} Državni svet Republike Slovenije|url=https://www.ds-rs.si/sl/clan-ivan-meglic|website=www.ds-rs.si|accessdate=2026-06-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20260515143200/https://www.ds-rs.si/sl/clan-ivan-meglic|archive-date=2026-05-15|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-0101/sklep-o-izvolitvi-predsednikov-podpredsednikov-in-clanov-komisij-drzavnega-sveta-v-vii--mandatu|title=101. Sklep o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta v VII. mandatu, stran 226.|date=2023-01-20|accessdate=2026-06-14|website=Uradni list}}&lt;/ref&gt;

Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je v okraju Kranj III, ki zajema tudi Naklo, kandidiral za poslanca na skupni listi [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča na DVK vložil skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desnosredinski-trojcek-nsi-sls-in-fokus-marka-lotrica-na-dvk-vlozil-skupno-kandidatno-listo/773121|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; Prejel je 2.722 glasov (13,96 odstotka) in za las zgrešil poslanski mandat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja - Po listah|date=2026-04-07|accessdate=2026-06-13|website=DVK-rs.si}}&lt;/ref&gt;

4. junija 2026 ga je [[16. vlada Republike Slovenije|četrta vlada Janeza Janše]] na svoji prvi redni seji imenovala na mesto državnega sekretarja na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, katerega vodenje je prevzela [[Monika Kirbiš Rojs]] iz stranke [[FOKUS Marka Lotriča]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prva seja Janševe vlade: vračajo se Gorenak, Počivalšek, Kangler ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-seja-janseve-vlade-vracajo-se-gorenak-pocivalsek-kangler/784340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Vodenje Občine Naklo je do jesenskih lokalnih volitev prevzel podžupan Peter Povše.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Po odhodu župana Megliča za državnega sekretarja bo Naklo prevzel podžupan|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/gorenjska/po-odhodu-zupana-meglica-za-drzavnega-sekretarja-bo-naklo-prevzel-podzupan/784463|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Ivan Meglič je oče treh otrok. Živi v [[Zadraga|Zadragi]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/liste|title=Seznam list kandidatov in kandidatk|accessdate=2026-06-13|website=DVK-rs.si}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Meglič, Ivan}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Člani Slovenske ljudske stranke]]</text>
      <sha1>3tkpinvjbokcvkr30qmvhgkhxez27fp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Damir Zukić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>605577</id>
    <revision>
      <id>6758057</id>
      <parentid>6728018</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:11:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-52080-15</username>
        <id>266495</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6758057</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2353" sha1="ikw46hyv57ryz24afgjv4qr4kyg68iz" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name = Damir Zukić
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| full_name = 
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height = 190 cm
| position =  [[branilec (nogomet)|branilec]],  [[vezist (nogomet)|vezist]]
| currentclub = [[Milan Futuro]]&lt;ref name=&quot;MF&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.acmilan.com/en/teams/milan-futuro/players/damir-zukic/biography |title=Damir Zukić: Stats and Biography |publisher=[[AC Milan]]}}&lt;/ref&gt;
| clubnumber = 
| youthyears1 = –2023
| youthclubs1 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] 
| youthyears2 = 2025–
| youthclubs2 = [[AC Milan Youth Sector|AC Milan]] 
| years1 = 2023
| clubs1 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]]          
| caps1 = 15
| goals1 = 0 
| years2 = 2024
| clubs2 = [[ND Primorje|Primorje]] 
| caps2 = 14
| goals2 = 0 
| years3 = 2024–
| clubs3 = [[Milan Futuro]]
| caps3 = 30 
| goals3 = 0 
| nationalyears1 = 2025–2026
| nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] 
| nationalcaps1 = 4
| nationalgoals1 = 0
}}

'''Damir Zukić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[20. maj|21. maj]] [[2004]], [[Ljubljana]].&lt;ref name=&quot;ACM&quot;&gt;{{navedi splet|url= http://www.acmilan.com/en/news/articles/media/2024-08-30/official-statement-damir-zukic |title=OFFICIAL STATEMENT: DAMIR ZUKIĆ |publisher=[[AC Milan]] |date=30 August 2024}}&lt;/ref&gt;

Zukić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]] ali [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2024 je član italijanskega kluba [[Milan Futuro]]. Pred tem je igral za slovenska kluba [[ND Ilirija 1911|Ilirijo 1911]] in [[ND Primorje|Primorje]]. Skupaj je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral pet tekem, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 24. Bil je tudi član [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovenske reprezentance do 21 let]], za katero je odigral štiri tekme.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Zukić, Damir}}
[[Kategorija:Slovenski nogometaši]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Brava]]
[[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]]
[[Kategorija:Nogometaši ND Primorja]]
[[Kategorija:Nogometaši Milan Futura]]
[[Kategorija:Ljubljanski športniki]]</text>
      <sha1>ikw46hyv57ryz24afgjv4qr4kyg68iz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Geografija Filipinov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606589</id>
    <revision>
      <id>6758100</id>
      <parentid>6743963</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T23:54:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758100</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="53138" sha1="9xd3z5r8b96okb3nvnhw43nud8gavou" xml:space="preserve">{{Country geography
| name = Filipini
| map = Philippines.A2002088.0220.1km.jpg
| continent = [[Azija]]
| region = [[Jugovzhodna Azija]]
| coordinates = {{coord|13|N|122|E|type:country}}
| area ranking = 72.
| km area = 300.000&lt;ref name=&quot;Boquet&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Boquet |first1=Yves |title=The Philippine Archipelago |date=April 19, 2017 |publisher=Springer |isbn=9783319519265 |url=https://books.google.com/books?id=90C4DgAAQBAJ|page=15}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;psa.gov.ph&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://psa.gov.ph/content/philippine-population-density-based-2015-census-population |title=Philippine Population Density (Based on the 2015 Census of Population) |date=September 1, 2016}}{{Better source needed|date=July 2020|reason=Source is not focused on geography.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;worldbank.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://databank.worldbank.org/data/reports.aspx?source=2&amp;series=AG.SRF.TOTL.K2&amp;country=SAU|title=World Development Indicators - DataBank|website=databank.worldbank.org}}&lt;/ref&gt;
| percent land = 99,38
| km coastline = 36.289
| exclusive economic zone = 2.263.816 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| borders = Brez
&lt;!-- | northernmost point = [[Y'Ami island]] --&gt;
&lt;!-- | southernmost point = [[Saluag Island of Sibutu Islands]] --&gt;
&lt;!-- | easternmost point = [[Pusan Point]], Davao Oriental --&gt;
&lt;!-- | westernmost point = [[Spratly Islands]]&lt;br /&gt;112°00'E --&gt;
| geographic center =
| highest point = [[Apo (gora)|Apo]]&lt;br /&gt;2954 m&lt;ref name=&quot;peaklist&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.peaklist.org/WWlists/ultras/philippines.html|title=Philippines Mountain Ultra-Prominence|publisher=peaklist.org|access-date=June 19, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;(2011-04-06). [https://web.archive.org/web/20260113131810/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/ &quot;The World Factbook – Philippines&quot;]. Central Intelligence Agency. Retrieved on March 14, 2011.&lt;/ref&gt;
| lowest point = [[Emden Deep]]&lt;br /&gt;10.540 m ([[morska gladina]])
| longest river = [[Cagajan (reka)|Cagajan]]
| largest lake = [[Laguna de Bay]]
}}
'''Filipini''' so otočje, ki obsega 7641 otokov{{refn|Število otokov je bilo leta 1945 ocenjeno na 7107, leta 2017 pa posodobljeno na 7641, potem ko je filipinski Nacionalni organ za kartiranje in informacije o virih (NAMRIA) objavil, da je identificiral 400 do 500 dodatnih kopenskih značilnosti, ki bi jih lahko šteli za otoke&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|title=More islands, more fun in PH|date=February 20, 2016|newspaper=CNN Philippines|access-date=August 18, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180620024729/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|archive-date=June 20, 2018|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=namria&gt;{{navedi splet|url=http://www.gmanetwork.com/news/story/555068/news/nation/namria-discovers-400-to-500-new-islands-in-phl-archipelago|title=Namria discovers 400 to 500 new islands in PHL archipelago|date=February 12, 2016 }}&lt;/ref&gt;}} in s skupno površino 300.000 kvadratnih kilometrov so peta največja otoška država na svetu.&lt;ref name=&quot;world-atlas&quot;/&gt; Enajst največjih otokov obsega 95 % celotne kopne površine. Največji od teh otokov je [[Luzon]] s približno 105.000 kvadratnimi kilometri. Naslednji največji otok je [[Mindanao]] s približno 95.000 kvadratnimi kilometri. Otočje leži med [[Tajvan]]om in [[Borneo]]m.

Filipinsko otočje je razdeljeno na tri otoške skupine: Luzon, [[Visaje (otočje)|Visaje]] in Mindanao. Otočje Luzon vključujejo sam Luzon, [[Palavan]], [[Mindoro]], Marinduque, Masbate, Romblon, Catanduanes, Batanes in Polillo. Visajas je skupina otokov v osrednjem delu Filipinov. Otočje Mindanao vključujejo sam Mindanao, Dinagat, Siargao, Camiguin, Samal in [[otočje Sulu]].

Filipini ležijo med 4° 40' in 21° 10' severne (N) zemljepisne širine in 126° 34' vzhodne (E) zemljepisne dolžine.

== Fizična geografija ==
[[File:Carta hydrographica y chorographica de las Yslas Filipinas - Biblioteca Nacional de España.jpg|thumb|286x286px|Filipinsko otočje, ki ga je narisal jezuitski oče Pedro Murillo Velarde (1696–1753)]]

Filipinsko otočje leži v jugovzhodni Aziji in šteje približno 7641 otokov.&lt;ref name=namria /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html |title=More islands, more fun in PH |work=CNN Philippines |date=February 20, 2016 |access-date=July 5, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620024729/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html |archive-date=June 20, 2018 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Filipini zavzemajo območje, ki se razteza na 1850 kilometrih od približno petega do dvajsetega vzporednika severne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]. Skupna površina kopnega je 300.000 kvadratnih kilometrov,&lt;ref&gt;{{cite journal |title=Land Use and Land Classification of the Philippines |journal=Infomapper |date=December 1991 |volume=1 |issue=2 |page=10 |issn=0117-1674 |url=http://www.namria.gov.ph/jdownloads/Info_Mapper/00a_im_dec911.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;The Philippines&quot;&gt;{{navedi splet|title=The Philippines|url=https://www.gov.ph/about-the-philippines/|website=Republic of the Philippines, National Government Portal|access-date=December 16, 2017|archive-date=December 17, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171217013952/https://www.gov.ph/about-the-philippines/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; katastrski podatki pa kažejo, da bi lahko bila še večja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dbm.gov.ph/wp-content/uploads/DBM%20Publications/FPB/ZBB-2012/a.pdf |title=Assessment of the Effectiveness and Efficiency of the Cadastral Survey Program of the Department of Environment and Natural Resources (DENR) |last1=Llanto |first1=Gilberto M. |last2=Rosellon |first2=Maureen Ane D. |publisher=Philippine Institute for Development Studies |access-date=January 17, 2021}}&lt;/ref&gt; Zaradi tega je peta največja otoška država na svetu.&lt;ref name=&quot;world-atlas&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=August 10, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=December 7, 2017}}&lt;/ref&gt; Poseljenih je le približno 1000 otokov, manj kot polovica teh pa je večjih od 2,5 kvadratnega kilometra. Enajst otokov predstavlja 95 odstotkov filipinske kopenske površine, dva od teh – Luzon in Mindanao – pa merita 105.000 kvadratnih kilometrov oziroma 95.000 kvadratnih kilometrov. Skupaj s skupino otokov v Visajasu med njimi predstavljajo tri glavne regije arhipelaga, ki jih na filipinski zastavi označujejo tri zvezdice. Filipine morje razdeli na številne otoke. To jim daje peto najdaljšo obalo na svetu, dolgo 36.289 kilometrov.&lt;ref name=aboutpmusic&gt;{{navedi splet|url=http://aboutphilippines.ph/filer/toledo-cebu/PHILIPPINE%20MUSIC.pdf|date=June 20, 2015|title=PHILIPPINE MUSIC|publisher=Balikbayan family-union – AboutPhilippines|author1=Anupol|author2=Cayabyab|author3=Chua|author4=Luarca|author5=Shimamoto|author6=Torio|author7=Yumol|access-date=2026-08-06|archive-date=2015-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20150620114522/http://aboutphilippines.ph/filer/toledo-cebu/PHILIPPINE%20MUSIC.pdf|url-status=dead}}{{dead link|date=February 2018|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}&lt;/ref&gt;&lt;!--says the coastline is 17,500 km--&gt;&lt;ref name=&quot;CIAfields&quot;&gt;&lt;!--says the coastline is 36,289&amp;nbsp;km and that only Canada, Russia, Indonesia, and Greenland have longer coastlines--&gt;Central Intelligence Agency. (2009). [https://web.archive.org/web/20070613004524/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2060.html &quot;Field Listing :: Coastline&quot;]. Washington, D.C.: Author. Retrieved 2009-11-07.&lt;/ref&gt; Izključna ekonomska cona Filipinov obsega 2.263.816 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, 200 navtičnih milj (370 km) od obale.&lt;ref&gt;[http://www.seaaroundus.org/eez/summaryInfo.aspx?eez=608# Exclusive Economic Zones] – Sea Around Us Project – Fisheries, Ecosystems &amp; Biodiversity – Data and Visualization.&lt;/ref&gt; Leži med 116° 40' in 126° 34' vzhodne zemljepisne dolžine ter 4° 40' in 21° 10' severne zemljepisne širine, na vzhodu pa ga obdaja [[Filipinsko morje]], na zahodu [[Južnokitajsko morje]]&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20130213111846/http://focustaiwan.tw/ShowNews/WebNews_Detail.aspx?ID=201302090013&amp;Type=aIPL &quot;U.S. report details rich resources in South China Sea.&quot;] (archived from [http://focustaiwan.tw/ShowNews/WebNews_Detail.aspx?Type=aIPL&amp;ID=201302090013 the original] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211203082913/http://focustaiwan.tw/ShowNews/WebNews_Detail.aspx?Type=aIPL&amp;ID=201302090013 |date=December 3, 2021 }} on 2013-02-133)&lt;/ref&gt; in na jugu [[Celebeško morje]].&lt;ref&gt;C.Michael Hogan. 2011. [http://www.eoearth.org/article/Celebes_Sea?topic=49523 &quot;Celebes Sea&quot;]. ''Encyclopedia of Earth''. Eds. P. Saundry &amp; C.J. Cleveland. National Council for Science and the Environment. Washington, DC{{dead link|date=July 2020}}&lt;/ref&gt; Otok [[Borneo]] je nekaj sto kilometrov jugozahodno,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/edens/borneo/awesome.html|title=An Awesome Island|website=Borneo: Island in the Clouds|publisher=PBS|access-date=November 11, 2012}}&lt;/ref&gt; [[Tajvan]] pa neposredno na severu. [[Moluki]] in [[Sulavezi]] so na jugozahodu, [[Palav]] pa vzhodno od otokov.

Ob obali vzhodnega Mindanaa je [[Filipinski jarek]], ki se spušča do globine 10.430 metrov. Filipini so del zahodnopacifiškega ločnega sistema, za katerega so značilni aktivni [[vulkan]]i. Med najbolj opaznimi vrhovi so [[Ognjenik Majon|gora Majon]] blizu mesta Legazpi, [[ognjenik Taal]] južno od [[Manila|Manile]] in [[Apo (gora)|gora Apo]] na Mindanau. Vsi filipinski otoki so nagnjeni k [[potres]]om. Severno luzonsko višavje ali ''Cordillera'' Central se dviga med 2500 in 2750 metri nadmorske višine in se skupaj s [[Sierra Madre, Filipini|Sierra Madre]] v severovzhodnem delu Luzona in gorovjem Mindanao ponaša z [[deževni gozd|deževnimi gozdovi]], ki nudijo zatočišče številnim gorskim plemenskim skupinam. Deževni gozdovi ponujajo tudi odličen [[habitat]] za več kot 500 vrst ptic, vključno s [[filipinski orel|filipinskim orlom]] (''Pithecophaga jefferyi''), približno 1100 vrstami [[kukavičevke|orhidej]] in približno 8500 vrstami cvetočih rastlin.

Najdaljša reka je reka [[Cagajan (reka)|Cagajan]] v severnem Luzonu, ki je dolga približno 520 kilometrov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |author1=College of Forestry and Natural Resources, University of the Philippines Los Baños |title=Climate-Responsive Integrated Master Plan for Cagayan River Basin; Volume I - Executive Summary |url=https://riverbasin.denr.gov.ph/masterplans/cagayanexecutivesummary.pdf |website=River Basin Control Office |publisher=Department of Environment and Natural Resources |access-date=July 30, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200730173552/https://riverbasin.denr.gov.ph/masterplans/cagayanexecutivesummary.pdf |archive-date=July 30, 2020 |page=5 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [[Manilski zaliv]],&lt;ref name=&quot;Jacinto et al (A)&quot;&gt;Jacinto, G.S., Azanza, R.V., Velasquez, I.B. and Siringan, F.P.(2006).&quot;Manila Bay:Environmental Challenges and Opportunities&quot; in Wolanski, E.(ed.) The Environment in Asia Pacific Harbours. Springer: Dordrecht, Netherlands. p309-328.&lt;/ref&gt; na obali katerega leži glavno mesto Manila, je z reko Pasig povezan z zalivom [[Laguna de Bay]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.llda.gov.ph/|title=Official Website of the Laguna Lake Development Authority|website=www.llda.gov.ph|access-date=August 18, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20180323222359/http://llda.gov.ph/|archive-date=March 23, 2018|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; največjim jezerom na Filipinih.&lt;ref name=&quot;rehabinfo&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.hic-net.org/document.asp?PID=197 |title=Pasig River Rehabilitation Program |last1=Murphy |first1=Denis |last2=Anana |first2=Ted |date=2004 |website=Habitat International Coalition |archive-url=https://web.archive.org/web/20071012123338/http://www.hic-net.org/document.asp?PID=197 |archive-date=October 12, 2007 |access-date=January 4, 2021 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Zaliv Subic,&lt;ref name=geocurrents&gt;{{navedi splet|title=Subic Bay: From American Servicemen to Korean Businessmen|url=http://geocurrents.info/geopolitics/subic-bay-from-american-servicemen-to-korean-businessmen|publisher=GeoCurrents|access-date=August 16, 2013|author=Martin W. Lewis|date=October 22, 2010}}&lt;/ref&gt; zaliv Davao,&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.researchgate.net/publication/236001316 |author1=Bos A.R. |author2=H.M. Smits |title= First Record of the dottyback Manonichthys alleni (Teleostei: Perciformes: Pseudochromidae) from the Philippines |journal= Marine Biodiversity Records |year=2013 |volume=6 |doi=10.1017/s1755267213000365 |article-number=e61 |bibcode=2013MBdR....6E..61B }}&lt;/ref&gt; in zaliv Moro so drugi pomembni zalivi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Barut|first1=Noel|title=National Tuna Fishery Report - Philippines|url=http://www.soest.hawaii.edu/PFRP/sctb15/papers/Philipphines.pdf|website=School of Ocean and Earth Science and Technology|publisher=Marine Fisheries Research Division National Fisheries Research and Development Institute|access-date=May 4, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304061603/http://www.soest.hawaii.edu/PFRP/sctb15/papers/Philipphines.pdf|archive-date=2016-03-04|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Preliv San Juanico ločuje otoka Samar in Leyte, vendar ga prečka [[most San Juanico]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Quirante |first1=Ninfa Iluminada B. |title=San Juanico Bridge, a symbol of love |url=https://pia.gov.ph/news/articles/1005720 |access-date=July 27, 2020 |work=Philippine Information Agency |date=March 13, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180313054242/https://pia.gov.ph/news/articles/1005720 |archive-date=March 13, 2018 |language=en}}&lt;/ref&gt; [[Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa|Podzemna reka Puerto-Princesa]], ki teče 8,2 kilometra pod zemljo skozi kraško pokrajino, preden doseže ocean, je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/652 |title=Puerto-Princesa Subterranean River National Park |publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=July 18, 2020}}&lt;/ref&gt;

Drugi obsežni rečni sistemi so reka Pulangi, ki se izliva v reko Mindanao (''Rio Grande de Mindanao''); Agusan na Mindanau, ki se izliva proti severu v Mindanavsko morje; in Pampanga, ki teče proti jugu iz vzhodnega osrednjega Luzona v Manilski zaliv. Več rek je bilo izkoriščenih za hidroelektrarne.

Globalna analiza daljinskega zaznavanja iz leta 2018 je pokazala, da je na Filipinih 2126 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; plimskih ravnic, zato so Filipini po obsegu plimskih ravnic uvrščeni na 15. mesto.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Phinn |first2=S.R. |last3=DeWitt |first3=M. |last4=Ferrari |first4=R. |last5=Johnston |first5=R. |last6=Lyons |first6=M.B. |last7=Clinton |first7=N. |last8=Thau |first8=D. |last9=Fuller |first9=R.A. |title=The global distribution and trajectory of tidal flats |journal=Nature |date=December 19, 2018 |volume=565 |issue=7738 |pages=222–225 |doi=10.1038/s41586-018-0805-8 |pmid=30568300 |s2cid=56481043 |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0805-8|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;

Za zaščito bioloških virov države je vlada naredila prvi korak k pripravi akcijskega načrta za biotsko raznovrstnost, s katerim bi obravnavali ohranjanje ogroženih vrst.

Večina otokov je bila nekoč prekrita s tropskimi deževnimi gozdovi. Vendar pa je nezakonita sečnja zmanjšala gozdno pokritost na manj kot 10 % celotne površine kopnega.
[[File:MajorVolcanoesOfThePhilippines-USGS.gif|thumb|Glavni vulkani na Filipinih]]

== Geologija ==
Filipinsko otočje je geološko del Filipinskega mobilnega pasu, ki je med [[Filipinska plošča|Filipinsko ploščo]], Južnokitajskim morskim bazenom [[Evrazijska plošča|Evrazijske plošče]] in [[Sundska plošča|Sundsko ploščo]]. Filipinski jarek (imenovan tudi Mindanajski jarek) je [[tektonski jarek|podmorski jarek]], dolg 1320 kilometrov, neposredno vzhodno od Filipinskega mobilnega pasu in je posledica trka tektonskih plošč. Filipinska morska plošča se pod Filipinski mobilni pas podriva s hitrostjo približno 16 centimetrov na leto. Filipinski prelomni sistem je sestavljen iz vrste seizmičnih [[prelom (geologija)|prelomov]], ki povzročijo več potresov na leto, od katerih se večina ne čuti.'' Globina Galathea'' v Filipinskem jarku je najgloblja točka v državi in ​​tretja najgloblja na svetu. Jarek je v Filipinskem morju.

Otoki so sestavljeni iz vulkanskih, koralnih in glavnih skalnih formacij. Razvrščenih je dvanajst glavnih gozdnih formacij, ki so mangrovski gozd, obmorski gozd, sladkovodni močvirski gozd, šotni močvirski gozd, molavski gozd (gozd nad apnencem), bonsajski gozd (gozd nad ultramafičnimi kamninami), tropski polzimzeleni deževni gozd, tropski vlažni listopadni gozd, dipterokarpni gozd (tropski nižinski zimzeleni deževni gozd), tropski spodnjegorski deževni gozd, mahovni gozd (tropski zgornji gorski deževni gozd) in tropski subalpski gozd.&lt;ref&gt;Tan,  Benito Ching. (2010). Forest Formations of the Philippines by E.S. Fernando, Min Hwan Suh, Jaeho Lee and Don Koo Lee. The Gardens’ Bulletin, Singapore, 61(2), 553--554. &lt;nowiki&gt;https://www.biodiversitylibrary.org/part/279272&lt;/nowiki&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Forest Formations |url=https://www.philchm.ph/wp-content/uploads/forest-formations.pdf |access-date=June 4, 2025 |website=Philippine Clearing House Mechanism}}&lt;/ref&gt; Najvišja gora je gora Apo. Meri do 2954 metrov nadmorske višine in je na otoku Mindanao.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Division |first1=Library of Congress Federal Research |title=Philippines: A Country Study |date=1993 |publisher=Federal Research Division, Library of Congress |isbn=978-0-8444-0748-7 |page=xvi |url=https://books.google.com/books?id=64KnPJbfHRMC&amp;q=philippines+mount+apo+2954 |access-date=July 27, 2020 |language=en}}&lt;/ref&gt; Druga najvišja točka je prav tako na gori Dulang-dulang, vrh 2941 metrov nadmorske višine.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=The 10 highest mountains in the Philippines |url=http://www.pinoymountaineer.com/2016/01/the-10-highest-mountains-in-the-philippines-2016-update.html |website=Pinoy Mountaineer |date=January 24, 2016 |publisher=Gideon Lasco |access-date=17 September 2023}}&lt;/ref&gt;

Filipini, ki ležijo na zahodnem robu [[Pacifiški ognjeni obroč|Pacifiškega ognjenega obroča]], doživljajo pogosto seizmično in vulkansko aktivnost.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Holden |first1=William |last2=Nadeau |first2=Kathleen |last3=Porio |first3=Emma |title=Ecological Liberation Theology |date=February 16, 2017 |publisher=Springer, Cham |isbn=978-3-319-50780-4 |pages=5–9 |url=https://link.springer.com/book/10.1007/978-3-319-50782-8 |access-date=August 17, 2020 |chapter=The Philippines: Understanding the Economic and Ecological Crisis |doi=10.1007/978-3-319-50782-8_2}}&lt;/ref&gt; Planota Benham na vzhodu v Filipinskem morju je podvodno območje, ki je aktivno v tektonski [[subdukcija|subdukciji]]. Dnevno je zabeleženih približno 20 potresov, čeprav je večina prešibkih, da bi jih čutili. Zadnji večji potres je bil potres na Luzonu leta 1990. Obstaja veliko aktivnih vulkanov, kot so vulkan Majon, gora [[Pinatubo]] in vulkan Taal.&lt;ref name=&quot;PHIVOLCS-Volcanoes&quot;&gt;{{navedi splet |title=Volcanoes of the Philippines |url=https://www.phivolcs.dost.gov.ph/index.php/volcano-hazard/volcanoes-of-the-philippines |website=Philippine Institute of Volcanology and Seismology |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170806190713/https://www.phivolcs.dost.gov.ph/index.php/volcano-hazard/volcanoes-of-the-philippines |archive-date=August 6, 2017}}&lt;/ref&gt; Izbruh gore Pinatubo junija 1991 je povzročil drugi največji kopenski izbruh v 20. stoletju.&lt;ref name = Pinatubo1991&gt;{{navedi splet|author = Newhall, Chris |author2 = James W. Hendley II |author3 = Peter H. Stauffer |name-list-style = amp |title = The Cataclysmic 1991 Eruption of Mount Pinatubo, Philippines (U.S. Geological Survey Fact Sheet 113-97) |url = https://pubs.usgs.gov/fs/1997/fs113-97/ |archive-url = https://web.archive.org/web/20130825233934/http://pubs.usgs.gov/fs/1997/fs113-97/ |archive-date = August 25, 2013 |publisher = U.S. Department of the Interior. U.S. Geological Survey |date = February 28, 2005 |access-date = April 9, 2007}}&lt;/ref&gt; Filipini so drugi največji proizvajalec geotermalne energije na svetu za Združenimi državami Amerike, saj geotermalna energija pokriva 18 % potreb države po električni energiji.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2008/06/29/business/worldbusiness/29iht-energy.1.14068397.html |author=Davies, Ed |author2=Karen Lema |name-list-style=amp |title=Pricey oil makes geothermal projects more attractive for Indonesia and the Philippines |newspaper=The New York Times|date = June 29, 2008 |access-date=December 18, 2009}}&lt;/ref&gt;

Gora Pinatubo je znana po uničujočem izbruhu VEI-6 15. junija 1991. Vulkan Taal, eden od vulkanov desetletja, je 12. januarja 2020 izbruhnil z magnitudo VEI-3,7. Gora Majon je znana po skoraj popolnem stožcu, in ima od leta 1616 burno zgodovino 47 izbruhov, izbruh VEI-4 23. junija 1897 pa je sedem dni deževal ogenj.

Zaradi kompleksne geološke strukture in visoke stopnje seizmične aktivnosti države obstajajo pomembna nahajališča mineralov.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bryner |first1=Leonid |title=Ore Deposits of the Philippines Their Geology |journal=Economic Geology |date=1969 |volume=64 |pages=645–647 |doi=10.2113/gsecongeo.64.6.644 |citeseerx=10.1.1.875.7878 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Santos Jr. |first1=Gabriel |chapter=Mineral Distribution and Geological Features of the Philippines |title=Metallogenetische und Geochemische Provinzen / Metallogenetic and Geochemical Provinces |journal=Metallogenetic and Geochemical Provinces |date=1974 |volume=1 |page=89 |doi=10.1007/978-3-7091-4065-9_8 |isbn=978-3-211-81249-5 }}&lt;/ref&gt; Ta nahajališča veljajo za zelo dragocena.&lt;ref name=&quot;Inquirer-PhilippinesSits&quot;&gt;{{navedi novice |last1=Esplanada |first1=Jerry E. |title=Philippines sits on $840B of mine—US {{!}} Inquirer Business |url=https://business.inquirer.net/47013/philippines-sits-on-840-b-of-mine—us |access-date=July 24, 2020 |newspaper=Philippine Daily Inquirer |date=March 1, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120302194026/https://business.inquirer.net/47013/philippines-sits-on-840-b-of-mine%E2%80%94us |archive-date=March 2, 2012}}&lt;/ref&gt; Država naj bi imela druga največja nahajališča [[zlato|zlata]] za Južno Afriko, poleg tega pa tudi veliko nahajališč [[baker|bakra]].&lt;ref name=&quot;NYTimesMiners&quot;&gt;{{navedi novice|author = Greenlees, Donald |title = Miners shun mineral wealth of the Philippines |url = https://www.nytimes.com/2008/05/14/business/worldbusiness/14iht-mine.1.12876764.html |newspaper =The New York Times|date = May 14, 2008 |access-date=July 18, 2020}}&lt;/ref&gt; [[Paladij]], prvotno odkrit v Južni Ameriki, ima največja nahajališča na svetu tudi na Filipinih.&lt;ref name=&quot;Inquirer-FirmSeesMetal&quot;&gt;{{navedi novice |last1=Cinco |first1=Maricar |title=Firm sees metal costlier than gold in Romblon sea |url=https://newsinfo.inquirer.net/788940/firm-sees-metal-costlier-than-gold-in-romblon-sea |access-date=July 24, 2020 |newspaper=Philippine Daily Inquirer |date=June 3, 2016 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20200724163335/https://newsinfo.inquirer.net/788940/firm-sees-metal-costlier-than-gold-in-romblon-sea|archive-date=July 24, 2020}}&lt;/ref&gt; Otok Romblon je vir visokokakovostnega [[marmor]]ja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.manilastandard.net/news/-provinces/138248/marvelous-marble.html|title=Marvelous marble|date=January 16, 2014|newspaper=The Manila Standard|access-date=January 4, 2021|archive-date=November 23, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201123162628/https://www.manilastandard.net/news/-provinces/138248/marvelous-marble.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Drugi minerali so kromit, [[nikelj]] in [[cink]]. Kljub temu so pomanjkanje kazenskega pregona, slabo upravljanje, nasprotovanje zaradi prisotnosti avtohtonih skupnosti in pretekli primeri okoljske škode in nesreč povzročili, da so ti mineralni viri ostali večinoma neizkoriščeni.&lt;ref name=&quot;NYTimesMiners&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://news.mongabay.com/2017/06/the-philippines-a-nation-rich-in-precious-metals-encounters-powerful-opposition-to-mining/|title=The Philippines, a nation rich in precious metals, encounters powerful opposition to mining|publisher=Mongabay|author=Keith Schneider |date=June 8, 2017 |access-date=July 18, 2020}}&lt;/ref&gt;

== Topografija ==
[[File:Relief Map Of The Philippines.png|thumb|Relief Filipinov]]
=== Luzon ===
[[File:Northern Philippines (Luzon).jpg|thumb|left|Luzon na satelitski sliki]]

==== Otočja Batanes in Babujan ====
Batanski otoki in Babujanski otoki so na skrajnem severnem koncu Filipinov in Luzonskega preliva, obrnjena proti Tajvanu. Vsebujejo najsevernejšo točko kopnega, otoček Y'Ami na Batanskih otokih, ločen od Tajvana s prelivom Bashi (širok približno 80,467 km).

==== Zahodni Luzon ====
Regija se razteza od rta Mairaira v Pagudpudu, Ilocos Norte na severu, do rta Pigs v Marivelesu, Bataan. Teren sega od obalnih ravnic do razgibanih gora, ki jih na zahodu obdaja Južnokitajsko morje, na vzhodu pa gorovja Cordillera Central in Zambales. Zahodni Luzon je znan po svojih plažah, mestih za deskanje in zgodovinskih mestih.

==== Dolina reke Cagajan ====
Dolina reke Cagajan je med Kordiljerami na zahodu in gorovjem Sierra Madre na vzhodu. Skozi njeno središče teče najdaljša reka v državi, [[Cagajan (reka)|Cagajan]], ki teče proti severu, preden se pri mestu Aparri izliva v Luzonski preliv.

==== Kordiljere in Caraballos ====
{{glavni|Cordillera Central (Luzon)}}
Kordiljere in Caraballos skupaj z gorovjem Sierra Madre tvorijo glavni gorski sistem v severnem Luzonu.

Kordiljere sestavljajo dve, včasih tri gorske verige, ki so v severozahodnem osrednjem Luzonu. Prva, imenovana Caraballo del Sur, tvori jedro sistema in ima najvišje vrhove na meji med provincami Abra, Ilocos Norte in Cagayan. Caraballo Occidentalles se nadalje deli na dve verigi, Severno gorovje in Osrednje gorovje. Obdajata osrednje dele upravne regije Cordillera.

Caraballos (Baler Caraballo) se začne tam, kjer se srečata Sierra Madre in Kordiljere. So južno od doline Cagajan, severovzhodno od osrednjih luzonskih nižin.

==== Gorovje Sierra Madre ====
V vzhodnem delu Luzona leži najdaljše gorovje na Filipinih, [[Sierra Madre, Filipini|Sierra Madre]], ki se razteza od province Quezon na jugu do Cagajana na severu. Osemdeset odstotkov gorovja predstavlja [[tropski deževni gozd]], ki se zaradi obsežne nezakonite sečnje zmanjšuje. Gorovje služi kot vzhodna stena otoka Luzon, ki ščiti prebivalce pred tropskimi cikloni, ki običajno prihajajo iz Tihega oceana.

==== Osrednjeluzonske ravnice ====
Največja ravnica v državi je v Osrednji regiji Luzon in proizvaja večino nacionalne zaloge riža, zaradi česar si je prislužila vzdevek ''riževa skleda Filipinov''. Ravnine obsegajo province Bulacan, Nueva Ecija, Pampanga, Tarlac in Pangasinan.

{{multiple image|caption_align=center|header_align=center
 | align = center
 | direction = horizontal
 | width = 200
File:La Paz Sand Dunes.jpg
 | image1 = La Paz Sand Dunes.jpg
 | alt1 = The La Paz sand dunes in Laoag, part of the Ilocos coastline
 | caption1 = Peščene sipine La Paz se nahajajo v južnem delu države
 | image2 = UpperUma2206.jpg
 | alt2 = Pasil Valley in Kalinga, part of the Cordillera Central mountain range
 | caption2 = Dolina Pasil v Kalingi, delu gorovja Cordillera Central
 | image3 = Gabaldon,NuevaEcijajf9578 06.JPG
 | alt3 = The Sierra Madre Mountains as viewed from San Antonio
 | caption3 = Gorovje Sierra Madre, kot ga vidimo iz San Antonia
 | image4 = Manila Bay with Mount Arayat.jpg
 | alt4 = The plains of Central Luzon, with Mount Arayat in the background
 | caption4 = Ravnice osrednjega Luzona, ki v ozadju prikazujejo zaliv Manila
 | image5 = SanNarciso,Zambalesjf0676 14.JPG
 | alt5 = The Zambales Mountains as viewed from San Narciso
 | caption5 =Pogled na gorovje Zambales iz San Narcisa
 | image6 = Mount Banahaw volcano complex as seen from Cardona, Rizal.jpg
 | alt6 = Laguna de Bay at Cardona, with the Banahaw volcano complex in the distance
 | caption6 = Laguna de Bay pri Cardoni, z vulkanskim kompleksom Banahaw v daljavi
 | image7 = Legazpi view from Lamba.jpg
 | alt7 = Mayon Volcano
 | caption7 = Vulkan Mayon s pogledom na mesto Legazpi
}}

==== Manilsko-katagaluganske ravnice ====
Južno od osrednjih luzonskih ravnic leži največje celinsko sladkovodno jezero v jugovzhodni Aziji, [[Laguna de Bay]]. Vzhodno od jezera je ravnica, ki se razteza proti zahodu do Manilskega zaliva. Velike reke iz zalivov in gorskih izvirov prečkajo ravnico. V severnem delu regije, torej v Manili in Rizalu, je bila večina ravnice preurejena v mesta in kraje ter je zato industrializirana. Vzhodno od jezera leži južni konec gorovja Sierra Madre v severni provinci Quezon.

Jugozahodno od Lagune de Bay je tretje največje jezero v državi, [[Taal (jezero)|Taal]], ki ga na severu omejuje greben Tagaytay, greben, ki se razteza od južnega Caviteja do severnih provinc Batangas.

==== Polotok Bondoc ====
Polotok Bondoc je v jugovzhodnem delu province Quezon.

==== Polotok Bicol ====
Jugovzhodno od Lagune de Bay leži polotok Bicol, ki je s celinskim Luzonom povezan s prelivom Tajabas. Pretežno ravna pokrajina ima več samotnih vrhov, običajno aktivnih vulkanov, med katerimi so Iriga, Majon in Bulusan.

Polotok ima nepravilno obalo z velikimi zalivi, med katerimi so zalivi Lamon, San Miguel, Lagonoj in Albaj na severu ter Tajabas, Ragaj in Sorsogon na jugu.

=== Otok Mindoro ===
{{glavni|Mindoro}}
Obalne ravnice Mindoro so značilne po riževih in koruznih poljih, rekah, plažah in obsežnih odprtih prostorih. Večina prebivalstva je skoncentrirana na severni in vzhodni obali tega otoka, kjer sta mesti Calapan in [[Puerto Galera]].

Gorovje Mindoro se začne z goro Halcon in je nadalje razdeljeno na tri dele. Severozahodni del se konča pri rtu Calavite in je orientacijski bod za ladje. Vzhodni del izvira iz jezera Naujan, zahodni del pa sledi prelivu Mindoro.

=== Palavan ===
Otoki Kalajaan so na zahodu Palavana. ''Kalayaan'' je filipinska beseda, ki pomeni &quot;svoboda&quot;.

=== Visaje ===
{{glavni|Visaje (otočje)}}
[[File:Expanded Visayas.png|thumb|Visajska skupina otokov: zahodni Visaje (rdeče), otok Negros (zelene), osrednji Visaje (svetlo modre) in vzhodni Visaje (rožnate)]]

==== Območje Panaj-Negros-Cebu ====
Panaj je tretji največji otok na Filipinih, za Mindanaom in Luzonom. Negros je dom vulkana Canlaon, enega najbolj aktivnih vulkanov na Filipinih. Cebu je 126. največji otok na svetu. Drugi otoki v bližini so: Guimaras na jugu, Negros na jugovzhodu, otok Bantayan in skupina otokov Romblon na severu ter Boracay na severu.

=== Mindanao ===
[[File:Atlas of the Philippine Islands (1900) (14585692528).jpg|thumb|Star zemljevid Mindanaa iz Atlasa Filipinskih otokov (1900)]]

==== Vzhodnopacifiške Kordiljere ====
Vzhodno obalo Mindanaa odlikuje dolgo gorovje, Vzhodnopacifiške Kordiljere, ki se raztezajo od rta Bilar pri Surigau na severu do rta San Agustin pri Davaou na jugu. Njegov severni del tvorijo gorovja Divata (pisana tudi Diuata), ki jih od juga ločujejo nizki prelazi na sredini. Vzhodno od gorovja so ozki pasovi nižavja z več zalivi, med katerimi sta najbolj izstopajoča zaliva Lianga in Bislig.&lt;ref name=ThePhilippineIslandWorld&gt;{{navedi knjigo|last1=Wernstedt|first1=Frederick L.|last2=Spencer|first2=Joseph Earl|title=The Philippine Island World: A Physical, Cultural, and Regional Geography|date=1978|publisher=University of California Press|location=Berkeley|isbn=9780520035133|pages=[https://archive.org/details/bub_gb_6Pn0Pfh1Cl0C/page/n44 32]–37|url=https://archive.org/details/bub_gb_6Pn0Pfh1Cl0C|access-date=January 27, 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=HumanHelminthiases&gt;{{navedi knjigo|last1=Hinz|first1=Erhard|title=Human Helminthiases in the Philippines the Epidemiological and Geomedical Situation|date=1985|publisher=Springer Berlin Heidelberg|location=Berlin, Heidelberg|isbn=9783642708411|pages=129–131|url=https://books.google.com/books?id=_PvsCAAAQBAJ|access-date=January 27, 2016}}&lt;/ref&gt;

==== Davaosko-Agusanska korita ====
Zahodno od Pacifiških Kordiljer leži obsežno nižavje, Davaosko-Agusanska korita. Njen severni del vključuje dolino Agusan, ki tvori spodnje porečje reke [[Agusan (reka)|Agusan]]. Reka teče proti severu in se izliva v zaliv Butuan. Južni del nižine odvaja vodo več drugih rek, med njimi Tagum, ki teče proti jugu v Davaoski zaliv.

==== Osrednjemindanaško višavje ====
Zahodno od korita Davao-Agusan se nahaja kompleksna vrsta gorskih verig, imenovanih Osrednjemindanaško višavje (znano tudi kot Osrednje Kordiljere). Iz teh gora izvira več rek, med katerimi so reke Rio Grande de Mindanao, Pulangi, Maridagao in Tagoloan. V gorovju je več visokih gora, kot je [[- Apo (gora)|gora Apo]], najvišja v državi.

==== Planote Bukidnon-Lanao ====
Severno-osrednji del Mindanaa prevladuje obsežno višavno območje, planota Bukidnon-Lanao, ki vključuje gorovja Kitanglad in Kalatungan. Znotraj planote leži drugo največje jezero v državi, [[Lanao (jezero)|jezero Lanao]], ki leži na nadmorski višini 2296 čevljev, odteka pa ga reka Agus, ki teče proti severu do ustja v zalivu Iligan.

==== Porečje Cotabato ====
Južno od planote Bukidnon-Lanao leži velika [[depresija (geologija)|depresija]], porečje Cotabato, ki tvori spodnje porečje drugega največjega rečnega sistema v državi, [[Rio Grande de Mindanao]] (znanega tudi kot reka Mindanao). Obdano s tremi gorskimi verigami, je edina odprtina porečja v morje na severozahodu pri zalivu Illana, kjer se reka Mindanao izliva v ocean.

Jugovzhodno od glavnega porečja sta dve veliki dolini, Koronadal in Allah.

==== Višavje Tiruray ====
Južno in zahodno od porečja Cotabato je zmerno visoko gorovje, višavje Tiruray, ki ločuje porečje od južne obale. Južno od višavja so ozki pasovi obal.

==== Polotok Zamboanga ====
Na severozahodni konici Mindanaa je večinoma gorat polotok Zamboanga. Veriga gorskih verig v tej regiji se imenuje Zamboanga Cordilleras, z najvišjo nadmorsko višino na gori Dapi, ki je visoka 2617 metrov.

Južna obala je nepravilna, z dvema manjšima polotokoma, Sibuguey in Baganian, ki se raztezata proti jugu do zaliva Moro.

=== Obrobni otoki Mindanao ===
==== Otoki Dinagat in Siargao ====
Severno od gorovja Divata v severovzhodnem Mindanau ležita otok Siargao in skupina otokov Dinagat.

==== Otočje Sulu ====
Jugozahodno od polotoka Zamboanga je [[otočje Sulu]], veriga otokov, ki obsega manjše otočke province Basilan, Sulu in Tavi-Tavi.

== Upravna geografija ==
[[File:Ph regions and provinces.svg|thumb|350px|Zemljevid Filipinov, ki prikazuje lokacijo vseh regij in provinc]]
{{glavni|Upravna delitev Filipinov}}
Filipini so razdeljeni na hierarhijo lokalnih vladnih enot (LGU), pri čemer je glavna enota 81 provinc in 38 neodvisnih mest. Province so nadalje razdeljene na sestavna mesta in občine, ki so sestavljene iz ''barangajev'', najmanjše lokalne vladne enote.

=== Regije ===
{{glavni|Regije Filipinov}}
Filipine sestavlja 18 regij. Vsaka regija, z izjemo regije glavnega mesta, je nadalje razdeljena na sestavne province. Regija glavnega mesta je razdeljena na štiri posebna okrožja.

Večina vladnih uradov ustanovi regionalne pisarne v mestu, ki služijo sestavnim provincam. Takšna mesta so označena kot ''regionalna središča''. Regije same nimajo ločene lokalne vlade, z izjemo avtonomne regije Bangsamoro.

=== Province ===
Regije, z izjemo glavnega mesta, tvori 82 provinc. Vsaka provinca ima glavno mesto ali občino.

Od 82 provinc na Filipinih jih je 16 brez izhoda na morje in 16 otoških provinc.

== Podnebje ==
[[File:Koppen-Geiger Map PHL present.svg|thumb|left|Zemljevid območij Köppnove klasifikacije podnebja|276x276px]]
Filipini imajo tropsko morsko podnebje, ki je običajno vroče in vlažno. Obstajajo trije letni časi: '''''tag-init''''' ali '''''tag-araw''''', vroča suha sezona ali poletje od marca do maja; '''''tag-ulan''''', deževna sezona od junija do novembra; in '''''tag-lamig''''', hladna suha sezona od decembra do februarja. Jugozahodni [[monsun]] (od maja do oktobra) je znan kot ''Habagat'', suhi vetrovi severovzhodnega monsuna (od novembra do aprila) pa kot ''Amihan''. Temperature se običajno gibljejo od 21 °C do 32 °C, čeprav je lahko hladneje ali bolj vroče, odvisno od letnega časa. Najhladnejši mesec je januar; najtoplejši je maj.&lt;ref name=&quot;PAGASA-Climate&quot;&gt;{{navedi splet |title=Climate of the Philippines |url=http://bagong.pagasa.dost.gov.ph/information/climate-philippines |website=Philippine Atmospheric, Geophysical and Astronomical Services Administration |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180418140425/http://bagong.pagasa.dost.gov.ph/information/climate-philippines |archive-date=April 18, 2018 |quote=Glede na povprečje vseh vremenskih postaj na Filipinih, razen Baguia, je povprečna letna temperatura 26,6 °C. Najhladnejši mesec je januar s povprečno temperaturo 25,5 °C, najtoplejši mesec pa maj s povprečno temperaturo 28,3 °C. Zemljepisna širina je nepomemben dejavnik pri spreminjanju temperature, medtem ko nadmorska višina kaže večje temperaturne razlike. Tako je povprečna letna temperatura Baguia z nadmorsko višino 1500 metrov 18,3 °C.}}&lt;/ref&gt; Nekatere lokacije nimajo sušnega obdobja (kar pomeni, da imajo vsi meseci povprečno količino padavin nad 60 mm), nekatera območja na višji nadmorski višini pa imajo lahko subtropsko podnebje. Manila in večina nižinskih območij so od marca do maja vroči in prašni. Tudi v tem času pa temperature redko narastejo nad 37 °C. Povprečne letne temperature morske gladine redko padejo pod 27 °C. Letna količina padavin v goratem delu vzhodne obale države doseže kar 5000 milimetrov, v nekaterih zavetnih dolinah pa manj kot 1000 milimetrov.

Povprečna letna temperatura je okoli 26,6 °C. Pri upoštevanju temperature lokacija glede na zemljepisno širino in dolžino ni pomemben dejavnik. Ne glede na to, ali so na skrajnem severu, jugu, vzhodu ali zahodu države, so temperature na morski gladini običajno v istem območju. Nadmorska višina ima običajno večji vpliv. Povprečna letna temperatura Baguia na nadmorski višini 1500 metrov je 18,3 °C, zaradi česar je priljubljena destinacija v vročih poletjih.&lt;ref name=&quot;PAGASA-Climate&quot; /&gt; Letna količina padavin v goratem delu vzhodne obale doseže kar 5000 milimetrov), v nekaterih zaščitenih dolinah pa manj kot 1000 milimetrov.&lt;ref name=cp /&gt; Monsunsko deževje, čeprav močno in premočno, običajno ni povezano z močnimi vetrovi in ​​valovi. Toda Filipini ležijo ob pasu [[tajfun]]ov in jih od julija do oktobra vsako leto prizadenejo nevarne nevihte. Te so še posebej nevarne za severni in vzhodni Luzon ter regije Bicol in vzhodni Visajas, občasno pa je opustošena tudi Manila.

V zadnjem desetletju so Filipine hudo prizadele naravne nesreče. Samo leta 2005 je osrednji Luzon prizadela suša, ki je močno zmanjšala proizvodnjo hidroelektrarne in tajfun, ki je poplavil praktično vse ulice nižje ležeče Manile. Še bolj uničujoč je bil potres leta 1990, ki je opustošil široko območje Luzona, vključno z Baguiom in drugimi severnimi območji. Mesto Cebu in bližnja območja je prizadel tajfun, ki je ubil več kot sto ljudi, potopil ladje, uničil del pridelka sladkorja ter za več dni odklopil vodo in elektriko. Filipine vsako leto prizadene povprečno šest do devet neurij, ki dosežejo kopno. Izbruh vulkana [[Pinatubo]] leta 1991 je poškodoval tudi velik del osrednjega Luzona, [[lahar]]je, ki so pokopali mesta in kmetijska zemljišča, pepel pa je vplival na globalne temperature.

Otoki, ki ležijo ob pasu tajfunov, od julija do oktobra vsako leto doživijo 15–20 tajfunov,&lt;ref name=cp&gt;Library of Congress – Federal Research Division. (March 2006). [http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/profiles/Philippines.pdf ''Country Profile: Philippines'']. Retrieved July 30, 2020. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150214022548/http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/profiles/Philippines.pdf |date=February 14, 2015 }}&lt;/ref&gt; pri čemer v tipičnem letu na filipinsko območje odgovornosti vstopi približno devetnajst tajfunov,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url = http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E00.htm |archive-url = https://web.archive.org/web/20110719181709/http://archive.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E00.htm |archive-date = July 19, 2011 |title = Economics of the Philippine Milkfish Resource System |chapter-url = https://web.archive.org/web/*/http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E06.htmhtm |chapter = III. The transformation sub-system: cultivation to market size in fishponds |author1 = Chong, Kee-Chai |author2 = Ian R. Smith |author3 = Maura S. Lizarondo |name-list-style = amp |publisher = The United Nations University |year = 1982 |isbn = 978-92-808-0346-4 |access-date = July 4, 2020 |url-status = dead }}&lt;/ref&gt; osem ali devet pa jih doseže kopno.&lt;ref name=PagasaWMO&gt;{{navedi splet |url = http://www.typhooncommittee.org/41st/docs/TC2_MemberReport2008_PHILIPPINES1.pdf |author = Philippine Atmospheric, Geophysical and Astronomical Services Administration (PAGASA) |title = Member Report to the ESCAP/WMO Typhoon Committee, 41st Session |page = 4 |date = January 2009 |access-date = December 17, 2009 |archive-date = March 20, 2009 |archive-url = https://web.archive.org/web/20090320001056/http://www.typhooncommittee.org/41st/docs/TC2_MemberReport2008_PHILIPPINES1.pdf |url-status = dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=digitaltyphoon&gt;[http://agora.ex.nii.ac.jp/digital-typhoon/reference/monthly/ ''Monthly Typhoon Tracking Charts''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110824055222/http://agora.ex.nii.ac.jp/digital-typhoon/reference/monthly/ |date=August 24, 2011 }}. (2010). Retrieved April 24, 2010, from the National Institute of Informatics, Kitamoto Laboratory, Digital Typhoon Website.&lt;/ref&gt; Zgodovinsko gledano so tajfune včasih imenovali ''baguiosi''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNAAY550.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140606220234/http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNAAY550.pdf |url-status=dead |archive-date=June 6, 2014 |title=Tropical Cyclone Disasters in the Philippines A Listing of Major Typhoons by Month Through 1979 |last=Henderson |first=Faye |publisher=Agency for International Development |page=11 |access-date=July 25, 2020}}&lt;/ref&gt; Najbolj deževen zabeleženi tajfun, ki je prizadel Filipine, je v Baguiu padel 2210 milimetrov padavin od 14. do 18. julija 1911.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |date=2009 |title=Manual on Estimation of Probable Maximum Precipitation (PMP) |url=http://www.wmo.int/pages/prog/hwrp/publications/PMP/WMO%201045%20en.pdf |location=Geneva |publisher=World Meteorological Organization |page=223 |isbn=978-92-63-11045-9}}&lt;/ref&gt; Filipini so močno izpostavljeni podnebnim spremembam in so med desetimi državami na svetu, ki so najbolj ranljive za tveganja podnebnih sprememb.&lt;ref&gt;Overland, Indra et al. (2017) ''[https://www.researchgate.net/publication/320622312 Impact of Climate Change on ASEAN International Affairs: Risk and Opportunity Multiplier]'', Norwegian Institute of International Affairs (NUPI) and Myanmar Institute of International and Strategic Studies (MISIS). Page V.&lt;/ref&gt;

Gradnja stavb se izvaja z mislijo na naravne nesreče. Večina podeželskih stanovanj je bila sestavljena iz kolib ''nipa'', ki se zlahka poškodujejo, vendar so poceni in jih je enostavno zamenjati. Večina mestnih stavb je jeklenih in betonskih konstrukcij, zasnovanih (ne vedno uspešno) tako, da so odporne tako na tajfune kot na potrese. Vendar je škoda še vedno precejšnja in vsako leto je zaradi tajfunov, potresov in drugih naravnih nesreč veliko ljudi razseljenih. Samo leta 1987 je Ministrstvo za socialno varstvo in razvoj pomagalo 2,4 milijona žrtvam naravnih nesreč.

==Statistika==
[[File:Federal states of the Philippines.png|thumb|Zemljevid, ki prikazuje tradicionalne skupine otokov [[Luzon]], [[Visajas]] in [[Mindanao]], z največjim mestom na vsakem posameznem območju.]]
===Statistika CIE===
Če ni drugače navedeno, so spodnji podatki vzeti iz podatkov CIA Factbook za Filipine.&lt;ref name=factbook-ph /&gt;

====Površina====
:* Skupaj: 300.000 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
:**Uvrstitev države na svetu: ''72.''
:* Kopno: 298.170 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
:* Voda: 1830 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;

==== Obala ====
* 36.289 km

==== Pomorske zahteve ====
(merjeno od zahtevanih osnovnih črt Filipinov)
* [[Kontinentalna polica]]: do globine izkoriščanja
* [[Izključna ekonomska cona]]: 2.263.816 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; z 200 nmi
* Teritorialno morje: nepravilni poligon, ki se razteza do 100 nmi od obale, kot je opredeljena v pogodbi iz leta 1898; od poznih 1970-ih si je lastil tudi poligonalno območje v Južnokitajskem morju, ki se razprostira do 285 nmi v širino.


==== Naravni viri ====
* [[Les]], [[nafta]], [[nikelj]], [[kobalt]], [[srebro]], [[zlato]], [[sol]] in [[baker]]

==== Raba zemljišč ====
* Obdelovalna zemljišča: 20 %
* Trajni nasadi: 16,67 %
* Drugo: 64,33 % (2005)

====Namakana zemlja====
* 15.500 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (2003)

====Naravne nevarnosti====
Filipini sedijo v pasu [[tajfun]]ov in jih običajno prizadene 15 in pet do šest ciklonskih neviht na leto; [[zemeljski plaz|zemeljski plazovi]]; aktivni [[vulkan]]i; uničujoči [[potres]]i; [[cunami]]s.

====Okolje - aktualna vprašanja====
*Nenadzorovano [[krčenje gozdov]] na povodnih območjih; [[erozija]] tal; onesnaženost zraka in vode v Manili; vse večja onesnaženost obalnih močvirij z [[mangrova]]mi, ki so pomembna območja za razmnoževanje rib; hudo onesnaženje vode, ki je povzročilo smrt ene od večjih rek v državi, čeprav potekajo stalna prizadevanja za oživljanje.&lt;ref&gt;Cezar Tigno, [http://www.adb.org/water/actions/phi/pasig-river-resuscitating.asp Oživljanje reke Pasig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100707235139/http://www.adb.org/water/actions/phi/pasig-river-resuscitating.asp |date=7. julij 2010 }}, Azijska razvojna banka, april 2009.&lt;/ref&gt;

[[Tajfun Haiyan]] je novembra 2013 povzročil velike težave.

====Okolje - mednarodni sporazumi====
*Pogodbenica: [[biotska raznovrstnost]], podnebne spremembe, ogrožene vrste, nevarni odpadki, pomorsko pravo, odlaganje odpadkov v morje, prepoved jedrskih poskusov, zaščita ozonskega plašča, tropski les 83, tropski les 94, mokrišča, kitolov
*Podpisano, vendar ne ratificirano: podnebne spremembe-Kjotski protokol, [[dezertifikacija]].

===Subnacionalne enklave in eksklave===
====Eksklave in enklave====
* [[Caloocan]] je razdeljen na dvoje z [[Valenzuela, Metro Manila|Valenzuela]] in [[Quezon City]]
* V provinci Cotabato je občina President Roxas razdeljena na dvoje z občino Antipas
* Manilsko južno pokopališče je eksklava okrožja San Andres, ki je v glavnem mestu Manila. Razdeljen je in obdan z Makati.

====Pene-enklave/eksklave in nedostopna okrožja====
* V Soccsksargen:
** Provinca Sarangani je ločena na dva dela z General Santos in Sarangani Bay
* Na polotoku Zamboanga:
** mesto Isabela, glavno mesto province Basilan (del avtonomne regije Bangsamoro), je del polotoka Zamboanga, čeprav ga od njega ločuje [[Bazilanski preliv]]
** [[Zamboanga City]], visoko urbanizirano neodvisno mesto, je statistično del province Zamboanga del Sur, vendar je od nje ločeno s provinco Zamboanga Sibugay

===Podnacionalna štiritočka===
štiritočka je točka na Zemlji, ki se dotika štirih različnih regij. Take točke se pogosto imenujejo ''štirje vogali'' zaradi vogalov štirih regij, ki se tam srečajo.
* Štiri province v Mindanau se srečajo na točki na vrhu [[Apo (gora)|Mount Apo]]: Bukidnon regije Severni Mindanao, Davao del Norte in Davao del Sur regije Davao ter Provinca Cotabato regije Soccsksargen

=== Geografski center ===
Otoška provinca Marinduque se ponaša z nazivom geografsko središče Filipinov.&lt;ref&gt;[http://www.marinduque.gov.ph/regionaltourism.html Regional Tourism Stakeholders to meet in Marinduque] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091206045926/http://www.marinduque.gov.ph/regionaltourism.html |date=December 6, 2009 }}, Marinduque.gov&lt;/ref&gt; Guverner Marinduqueja je izjavil, da je njihova trditev, da je geografsko središče Filipinov, prejela obvestilo in podporo Nacionalnega organa za kartiranje in informacije o virih (NAMRIA).&lt;ref&gt;[http://www.marinduque.gov.ph/sopa08.html STATE OF THE PROVINCE ADDRESS of Gov.JOSE ANTONIO N. CARRION, GOVERNOR OF MARINDUQUE] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091206045945/http://www.marinduque.gov.ph/sopa08.html |date=December 6, 2009 }}, July 7, 2008.&lt;/ref&gt; Luzonski datum iz leta 1911 v Marinduqueju se uporablja kot točka številka ena za vse izdelovalce kart v državi.&lt;ref&gt;[http://www.marinduque.gov.ph/datum.html Luzon Datum of 1911] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091206045828/http://www.marinduque.gov.ph/datum.html |date=December 6, 2009 }}, Marinduque.gov&lt;/ref&gt;

Meje filipinskega otočja so opisane v III. členu Pariške pogodbe (1898) kot nepravilni mnogokotnik.&lt;ref&gt;[http://avalon.law.yale.edu/19th_century/sp1898.asp Treaty of Peace Between the United States and Spain], The Avalon project.&lt;/ref&gt; Kvadrat, ki obdaja ta mnogokotnik, bi imel vogale pri 20°N 116°E, 20°N 127°E, 4,75°N 127°V, 4,75°N 116°V. Središče tega kvadra bi ležalo na 121,5 V, 12,375 S. Ta točka leži približno na sredini ožine Tablas med otokoma Tablas in Mindoro.

Zakon št. 9522 z naslovom »Zakon o določitvi temeljnih črt filipinskega teritorialnega morja«&lt;ref&gt;[http://www.lawphil.net/statutes/repacts/ra2009/ra_9522_2009.html Republic Act No. 9522],''An Act to Define the Baselines of the Territorial Sea of the Philippines'', as amended by Section 1 of Republic Act No. 5446, [http://www.lawphil.net The LawPhil project].&lt;/ref&gt; opisuje nepravilni mnogokotnik, ki se prilega okvirju s središčem na 121°44'47.45&quot;V 12°46'6.1252&quot;N, kar je točka, ki je tudi približno v središču ožine Tablas.
[[File:MT. Madja-as of Antique.jpg|thumb|Mount Madja-as v provinci Antique ]]

Podatki CIA umeščajo Filipine na 13°N 122°E.&lt;ref name=factbook-ph&gt;[https://web.archive.org/web/20260113131810/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/ Philippines : Geography], CIA World Factbook.&lt;/ref&gt;

Skrajne točke pod filipinskim nadzorom od leta 2010 so:
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%;width:70em;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=2 | Smer
! scope=&quot;col&quot; rowspan=2 | Lokacija
! scope=&quot;col&quot; colspan=2 | Koordinate
|-
! scope=&quot;col&quot; | [[Zemljepisna širina]] (N)
! scope=&quot;col&quot; | [[Zemljepisna dolžina]] (E)
|-
! scope=&quot;row&quot; | Sever
| Mavulis, Amianan Island, Batanski otoki
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 21º7’18.41&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 121º56’48.79&quot;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Vzhod
| Pusan Point, Davao Oriental{{ref label|a|a|a}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 7º17’19.80&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 126º36’18.26&quot;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Jug
| Frances Reef, Tavi-Tavi
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 4º24’53.84&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 119º14’50.71&quot;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Zahod
| Thitu Island{{ref label|b|b|b}}, Kalayaan, Palavan
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 11°3’10.19&quot;
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 114°16’54.66&quot;
|-class=&quot;sortbottom&quot; style=&quot;background-color:#F2F2F2;&quot;
| colspan=4 |
{{unbulleted list
| {{note label|a|a|a}}Pusan ​​Point je najvzhodnejše inkorporirano ozemlje Filipinov, medtem ko je [[Benhamska planota]] najvzhodnejše neinkorporirano ozemlje Filipinov.
| {{note label|b|b|b}}Otok Thitu je najzahodnejši od vseh otokov Spratly, ki jih nadzirajo Filipini od decembra 2009
}}
|}
Središče polja, ki bi zajemalo te točke, bi bilo na 12°46’6,13&quot;N, 120°26’36,46&quot;E. Ta točka je v prelivu Mindoro, približno 12 km od otoka Apo v Sablayanu, zahodni Mindoro.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.tourism.gov.ph/explore Government Portal of the Republic of the Philippines ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20251212094858/https://www.tourism.gov.ph/explore |date=December 12, 2025 }}
* [https://www.chanrobles.com/republicacts/republicactno5446.html An act to amend section one of republic act numbered thirty hundred and forty-six, entitled &quot;An act to define the baselines of the territorial sea of the Philippines&quot;]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Geografija Filipinov]]</text>
      <sha1>9xd3z5r8b96okb3nvnhw43nud8gavou</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kopitarna Sevnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>607466</id>
    <revision>
      <id>6758048</id>
      <parentid>6755699</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:03:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>rv (slike obnovljene)</comment>
      <origin>6758048</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7480" sha1="05c84frlkjf2vjb67m3cis1gtd9rn5y" xml:space="preserve">{{NAIN}}

'''Kopitarna Sevnica''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Sevnica|Sevnici]], ki se ukvarja s proizvodnjo čevljarskih kopit in obutve. Začetki podjetja segajo v leto 1886, ko je nemška družina Winkle v Sevnici vzpostavila proizvodnjo lesenih čevljarskih kopit.&lt;ref name=&quot;Dnevnik2016&quot;&gt;{{Navedi splet
|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/130-let-kopitarne-iz-sevnice-v-cevlje-christian-dior-2349085/
|title=130 let Kopitarne: iz Sevnice v čevlje Christian Dior
|date=7. oktober 2016
|work=Dnevnik
|accessdate=19. avgust 2026
}}&lt;/ref&gt;  Podjetje velja za najstarejše še delujoče podjetje v Sevnici in Posavju.&lt;ref name=&quot;PO2026&quot; /&gt; V svoji zgodovini je proizvodnjo postopoma širilo in tehnološko posodabljalo.&lt;ref name=&quot;KopitarnaZgodovina&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.kopitarna.com/o-kopitarni/ |title=O Kopitarni – Zgodovina |publisher=Kopitarna Sevnica |accessdate=19. avgust 2026 }}&lt;/ref&gt; 

== Zgodovina == 
[[File:Hiša od lastnikov.jpg|thumb|Hiša od  lastnikov]]
=== Ustanovitev in obdobje družine Winkle === 
Začetki Kopitarne segajo v drugo polovico 19. stoletja. Nemška družina Winkle, ki se je ukvarjala z izdelavo čevljarskih kopit, je želela svojo dejavnost razširiti na območje tedanje Avstro-Ogrske. Za lokacijo novega obrata je bila izbrana Sevnica, k čemur je med drugim prispevala dostopnost lesa iz okoliških gozdov.&lt;ref name=&quot;PO2026&quot;&gt;{{Navedi splet
|url=https://www.posavskiobzornik.si/gospodarstvo/140-let-najstarejsega-podjetja-v-sevnici-in-posavju-109937
|title=140 let najstarejšega podjetja v Sevnici in Posavju
|date=20. maj 2026
|work=Posavski obzornik
|accessdate=19. avgust 2026
}}&lt;/ref&gt;  Družina Winkle je kupila mlin ob potoku Sevnična in ga preuredila v tovarniško poslopje za proizvodnjo lesenih čevljarskih kopit.&lt;ref name=&quot;PO2026&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Dnevnik2016&quot; /&gt; Prva čevljarska kopita so bila izdelana '''1. oktobra 1886''', kar predstavlja začetek delovanja tovarne.&lt;ref name=&quot;PO2016&quot;&gt;{{Navedi splet
|url=https://www.posavskiobzornik.si/gospodarstvo/130-let-podjetja-kopitarna-39482
|title=130 let podjetja Kopitarna
|date=6. oktober 2016
|work=Posavski obzornik
|accessdate=21. avgust 2026
}}&lt;/ref&gt; Proizvodnja se je v naslednjih desetletjih povečevala in tehnološko posodabljala. Leta 1892 je bil nameščen prvi parni kotel. Od konca 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne se je tovarna širila, pridobivala nove stroje in posodabljala proizvodnjo.&lt;ref name=&quot;KopitarnaZgodovina&quot; /&gt;

=== Prva svetovna vojna in obdobje med vojnama === 
Med prvo svetovno vojno so pomemben del delovne sile v tovarni predstavljale ženske.&lt;ref name=&quot;KopitarnaZgodovina&quot; /&gt; Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Kraljevine Jugoslavije se je podjetje znašlo v novih gospodarskih razmerah. Zaradi razvoja konkurence in tehnoloških sprememb so lastniki nadaljevali modernizacijo. Leta 1929 je bila izvedena večja tehnološka posodobitev z nakupom novih strojev.&lt;ref name=&quot;KopitarnaZgodovina&quot; /&gt; 
=== Druga svetovna vojna === 
Med drugo svetovno vojno je bila proizvodnja usmerjena predvsem na nemški trg. Leta 1944 je družina Winkle zapustila Sevnico.&lt;ref name=&quot;KopitarnaZgodovina&quot; /&gt; Po koncu vojne je tovarna nadaljevala z delom pod administrativno upravo in nato prešla v državno last.&lt;ref name=&quot;KopitarnaZgodovina&quot; /&gt; 
=== Nastanek imena Kopitarna Sevnica === 
Po drugi svetovni vojni je tovarna prešla v državno last. Z odločbo o ustanovitvi podjetja z dne 31. oktobra 1946 je dobila ime '''Kopitarna Sevnica'''.&lt;ref name=&quot;Vecer2021&quot;&gt;{{Navedi splet
|url=https://vecer.com/bonbon/slovenski-proizvajalec-obutve-ki-steje-ze-135-let-in-ima-za-seboj-izjemno-zgodovino-10246123
|title=Slovenski proizvajalec obutve, ki šteje že 135 let in ima za seboj izjemno zgodovino
|work=Večer
|date=2021
|accessdate=21. avgust 2026
}}&lt;/ref&gt;

Dne 17. septembra 1950 je bilo v podjetju uvedeno delavsko samoupravljanje.&lt;ref name=&quot;Vecer2021&quot; /&gt; V naslednjih desetletjih je sledila tehnološka in organizacijska prenova proizvodnje. V šestdesetih letih je potekala obsežnejša rekonstrukcija proizvodnih obratov. Dolenjski list je leta 1965 poročal o načrtovani gradnji novih obratov in modernizaciji tovarne.&lt;ref name=&quot;DL1965&quot;&gt;{{Navedi časopis
|title=Pravočasna prelomnica v gospodarjenju
|newspaper=Dolenjski list
|date=21. oktober 1965
|url=https://dolenjskilist.svet24.si/media/arhiv-pdf/dl/1965/DL_1965_10_21_42_813.pdf
}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

=== Širitev proizvodnje ===
[[File:Delavka na brusilnem stroju leta 1975.jpg|thumb|Delavka na brusilnem stroju]] 
V sedemdesetih letih 20. stoletja je Kopitarna razširila proizvodne zmogljivosti in proizvodni program. Zgrajena je bila nova tovarna za izdelavo plastičnih polizdelkov in kopit, podjetje pa je poleg tradicionalnih lesenih čevljarskih kopit začelo izdelovati tudi kopita iz polietilena.&lt;ref name=&quot;SMD2015&quot;&gt;{{Navedi splet
|url=https://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/2%20Zborovanje/Zborovanje%202015%20Bistra/2015_BIS_zbornik%20SMD%20Bistra.pdf
|title=Zborovanje Slovenskega muzejskega društva
|publisher=Slovensko muzejsko društvo
|date=2015
|accessdate=21. avgust 2026
|archive-date=2026-02-10
|archive-url=https://web.archive.org/web/20260210085222/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/2%20Zborovanje/Zborovanje%202015%20Bistra/2015_BIS_zbornik%20SMD%20Bistra.pdf
|url-status=dead
}}&lt;/ref&gt;

V tem obdobju se je razvijala tudi proizvodnja lesene obutve. Leseno obutev je podjetje v manjšem obsegu izdelovalo že od leta 1970, med izdelki pa so postale prepoznavne predvsem lesene cokle.&lt;ref name=&quot;Vecer2021&quot; /&gt;

[[File:Nov obrat plastike leta 1975.jpg|thumb|Nov obrat plastike]]

S tehnološkim razvojem se je spreminjala tudi proizvodnja kopit. Do sredine sedemdesetih let so bila kopita izdelana predvsem iz lesa, nato pa je podjetje prešlo tudi na proizvodnjo kopit iz polietilena.&lt;ref name=&quot;Dnevnik2016&quot; /&gt;

=== Obdobje po osamosvojitvi Slovenije === 
Razpad jugoslovanskega trga in vojne na območju nekdanje Jugoslavije so v začetku devetdesetih let vplivali na proizvodnjo in prodajo podjetja. Kopitarna je zato iskala nove trge in dodatne proizvodne programe.&lt;ref name=&quot;KopitarnaZgodovina&quot; /&gt; V devetdesetih letih je podjetje izvedlo lastninsko preoblikovanje in privatizacijo.&lt;ref name=&quot;KopitarnaZgodovina&quot; /&gt;  

Leta 2026 Kopitarna Sevnica obeležuje 140 let neprekinjenega delovanja. Jubileju so namenjeni različni dogodki in aktivnosti skozi celo leto. Maja 2026 je bila v Sevnici odprta zgodovinska razstava, ki predstavlja razvoj podjetja od ustanovitve leta 1886 do danes. Glavno praznovanje 140-letnega jubileja pa bo novembra 2026 v Sevnici.&lt;ref name=&quot;PO2026&quot; /&gt;

== Dejavnost ==
Kopitarna Sevnica je tradicionalno povezana z izdelavo '''čevljarskih kopit''', ki se uporabljajo pri načrtovanju in proizvodnji obutve. S tehnološkim razvojem so lesena čevljarska kopita v veliki meri nadomestila kopita iz umetnih materialov, proizvodnja pa uporablja tudi računalniško podprto načrtovanje in izdelavo.&lt;ref name=&quot;KopitarnaZgodovina&quot; /&gt; Poleg čevljarskih kopit podjetje proizvaja oziroma trži različne vrste obutve, med drugim hišno, anatomsko in delovno obutev ter natikače. Del proizvodnega programa predstavljajo tudi leseni podplati, napenjači in raztezači za obutev.&lt;ref name=&quot;KopitarnaZgodovina&quot; /&gt; 

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.kopitarna.com/ Uradna spletna stran Kopitarne Sevnica]</text>
      <sha1>05c84frlkjf2vjb67m3cis1gtd9rn5y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758053</id>
      <parentid>6758048</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:06:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Sevnici]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6758053</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7525" sha1="1egtlllmqezee9ne5cw8sjjp1lumtm0" xml:space="preserve">{{NAIN}}

'''Kopitarna Sevnica''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Sevnica|Sevnici]], ki se ukvarja s proizvodnjo čevljarskih kopit in obutve. Začetki podjetja segajo v leto 1886, ko je nemška družina Winkle v Sevnici vzpostavila proizvodnjo lesenih čevljarskih kopit.&lt;ref name=&quot;Dnevnik2016&quot;&gt;{{Navedi splet
|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/130-let-kopitarne-iz-sevnice-v-cevlje-christian-dior-2349085/
|title=130 let Kopitarne: iz Sevnice v čevlje Christian Dior
|date=7. oktober 2016
|work=Dnevnik
|accessdate=19. avgust 2026
}}&lt;/ref&gt;  Podjetje velja za najstarejše še delujoče podjetje v Sevnici in Posavju.&lt;ref name=&quot;PO2026&quot; /&gt; V svoji zgodovini je proizvodnjo postopoma širilo in tehnološko posodabljalo.&lt;ref name=&quot;KopitarnaZgodovina&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.kopitarna.com/o-kopitarni/ |title=O Kopitarni – Zgodovina |publisher=Kopitarna Sevnica |accessdate=19. avgust 2026 }}&lt;/ref&gt; 

== Zgodovina == 
[[File:Hiša od lastnikov.jpg|thumb|Hiša od  lastnikov]]
=== Ustanovitev in obdobje družine Winkle === 
Začetki Kopitarne segajo v drugo polovico 19. stoletja. Nemška družina Winkle, ki se je ukvarjala z izdelavo čevljarskih kopit, je želela svojo dejavnost razširiti na območje tedanje Avstro-Ogrske. Za lokacijo novega obrata je bila izbrana Sevnica, k čemur je med drugim prispevala dostopnost lesa iz okoliških gozdov.&lt;ref name=&quot;PO2026&quot;&gt;{{Navedi splet
|url=https://www.posavskiobzornik.si/gospodarstvo/140-let-najstarejsega-podjetja-v-sevnici-in-posavju-109937
|title=140 let najstarejšega podjetja v Sevnici in Posavju
|date=20. maj 2026
|work=Posavski obzornik
|accessdate=19. avgust 2026
}}&lt;/ref&gt;  Družina Winkle je kupila mlin ob potoku Sevnična in ga preuredila v tovarniško poslopje za proizvodnjo lesenih čevljarskih kopit.&lt;ref name=&quot;PO2026&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Dnevnik2016&quot; /&gt; Prva čevljarska kopita so bila izdelana '''1. oktobra 1886''', kar predstavlja začetek delovanja tovarne.&lt;ref name=&quot;PO2016&quot;&gt;{{Navedi splet
|url=https://www.posavskiobzornik.si/gospodarstvo/130-let-podjetja-kopitarna-39482
|title=130 let podjetja Kopitarna
|date=6. oktober 2016
|work=Posavski obzornik
|accessdate=21. avgust 2026
}}&lt;/ref&gt; Proizvodnja se je v naslednjih desetletjih povečevala in tehnološko posodabljala. Leta 1892 je bil nameščen prvi parni kotel. Od konca 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne se je tovarna širila, pridobivala nove stroje in posodabljala proizvodnjo.&lt;ref name=&quot;KopitarnaZgodovina&quot; /&gt;

=== Prva svetovna vojna in obdobje med vojnama === 
Med prvo svetovno vojno so pomemben del delovne sile v tovarni predstavljale ženske.&lt;ref name=&quot;KopitarnaZgodovina&quot; /&gt; Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Kraljevine Jugoslavije se je podjetje znašlo v novih gospodarskih razmerah. Zaradi razvoja konkurence in tehnoloških sprememb so lastniki nadaljevali modernizacijo. Leta 1929 je bila izvedena večja tehnološka posodobitev z nakupom novih strojev.&lt;ref name=&quot;KopitarnaZgodovina&quot; /&gt; 
=== Druga svetovna vojna === 
Med drugo svetovno vojno je bila proizvodnja usmerjena predvsem na nemški trg. Leta 1944 je družina Winkle zapustila Sevnico.&lt;ref name=&quot;KopitarnaZgodovina&quot; /&gt; Po koncu vojne je tovarna nadaljevala z delom pod administrativno upravo in nato prešla v državno last.&lt;ref name=&quot;KopitarnaZgodovina&quot; /&gt; 
=== Nastanek imena Kopitarna Sevnica === 
Po drugi svetovni vojni je tovarna prešla v državno last. Z odločbo o ustanovitvi podjetja z dne 31. oktobra 1946 je dobila ime '''Kopitarna Sevnica'''.&lt;ref name=&quot;Vecer2021&quot;&gt;{{Navedi splet
|url=https://vecer.com/bonbon/slovenski-proizvajalec-obutve-ki-steje-ze-135-let-in-ima-za-seboj-izjemno-zgodovino-10246123
|title=Slovenski proizvajalec obutve, ki šteje že 135 let in ima za seboj izjemno zgodovino
|work=Večer
|date=2021
|accessdate=21. avgust 2026
}}&lt;/ref&gt;

Dne 17. septembra 1950 je bilo v podjetju uvedeno delavsko samoupravljanje.&lt;ref name=&quot;Vecer2021&quot; /&gt; V naslednjih desetletjih je sledila tehnološka in organizacijska prenova proizvodnje. V šestdesetih letih je potekala obsežnejša rekonstrukcija proizvodnih obratov. Dolenjski list je leta 1965 poročal o načrtovani gradnji novih obratov in modernizaciji tovarne.&lt;ref name=&quot;DL1965&quot;&gt;{{Navedi časopis
|title=Pravočasna prelomnica v gospodarjenju
|newspaper=Dolenjski list
|date=21. oktober 1965
|url=https://dolenjskilist.svet24.si/media/arhiv-pdf/dl/1965/DL_1965_10_21_42_813.pdf
}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

=== Širitev proizvodnje ===
[[File:Delavka na brusilnem stroju leta 1975.jpg|thumb|Delavka na brusilnem stroju]] 
V sedemdesetih letih 20. stoletja je Kopitarna razširila proizvodne zmogljivosti in proizvodni program. Zgrajena je bila nova tovarna za izdelavo plastičnih polizdelkov in kopit, podjetje pa je poleg tradicionalnih lesenih čevljarskih kopit začelo izdelovati tudi kopita iz polietilena.&lt;ref name=&quot;SMD2015&quot;&gt;{{Navedi splet
|url=https://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/2%20Zborovanje/Zborovanje%202015%20Bistra/2015_BIS_zbornik%20SMD%20Bistra.pdf
|title=Zborovanje Slovenskega muzejskega društva
|publisher=Slovensko muzejsko društvo
|date=2015
|accessdate=21. avgust 2026
|archive-date=2026-02-10
|archive-url=https://web.archive.org/web/20260210085222/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/2%20Zborovanje/Zborovanje%202015%20Bistra/2015_BIS_zbornik%20SMD%20Bistra.pdf
|url-status=dead
}}&lt;/ref&gt;

V tem obdobju se je razvijala tudi proizvodnja lesene obutve. Leseno obutev je podjetje v manjšem obsegu izdelovalo že od leta 1970, med izdelki pa so postale prepoznavne predvsem lesene cokle.&lt;ref name=&quot;Vecer2021&quot; /&gt;

[[File:Nov obrat plastike leta 1975.jpg|thumb|Nov obrat plastike]]

S tehnološkim razvojem se je spreminjala tudi proizvodnja kopit. Do sredine sedemdesetih let so bila kopita izdelana predvsem iz lesa, nato pa je podjetje prešlo tudi na proizvodnjo kopit iz polietilena.&lt;ref name=&quot;Dnevnik2016&quot; /&gt;

=== Obdobje po osamosvojitvi Slovenije === 
Razpad jugoslovanskega trga in vojne na območju nekdanje Jugoslavije so v začetku devetdesetih let vplivali na proizvodnjo in prodajo podjetja. Kopitarna je zato iskala nove trge in dodatne proizvodne programe.&lt;ref name=&quot;KopitarnaZgodovina&quot; /&gt; V devetdesetih letih je podjetje izvedlo lastninsko preoblikovanje in privatizacijo.&lt;ref name=&quot;KopitarnaZgodovina&quot; /&gt;  

Leta 2026 Kopitarna Sevnica obeležuje 140 let neprekinjenega delovanja. Jubileju so namenjeni različni dogodki in aktivnosti skozi celo leto. Maja 2026 je bila v Sevnici odprta zgodovinska razstava, ki predstavlja razvoj podjetja od ustanovitve leta 1886 do danes. Glavno praznovanje 140-letnega jubileja pa bo novembra 2026 v Sevnici.&lt;ref name=&quot;PO2026&quot; /&gt;

== Dejavnost ==
Kopitarna Sevnica je tradicionalno povezana z izdelavo '''čevljarskih kopit''', ki se uporabljajo pri načrtovanju in proizvodnji obutve. S tehnološkim razvojem so lesena čevljarska kopita v veliki meri nadomestila kopita iz umetnih materialov, proizvodnja pa uporablja tudi računalniško podprto načrtovanje in izdelavo.&lt;ref name=&quot;KopitarnaZgodovina&quot; /&gt; Poleg čevljarskih kopit podjetje proizvaja oziroma trži različne vrste obutve, med drugim hišno, anatomsko in delovno obutev ter natikače. Del proizvodnega programa predstavljajo tudi leseni podplati, napenjači in raztezači za obutev.&lt;ref name=&quot;KopitarnaZgodovina&quot; /&gt; 

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.kopitarna.com/ Uradna spletna stran Kopitarne Sevnica]

[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Sevnici]]</text>
      <sha1>1egtlllmqezee9ne5cw8sjjp1lumtm0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Štirje letni časi (pica)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>607591</id>
    <revision>
      <id>6757930</id>
      <parentid>6756796</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:02:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6757930</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4305" sha1="m8nyz53ek9m011n3fn8dn4n0qkaleww" xml:space="preserve">{{Infopolje Hrana
| name             = Štirje letni časi
| image            = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]]
| caption          = 
| alternate_name   =
| country          = [[Kampanija]] ali [[Lacij]]
| region           =
| creator          = med 1930mi in 1950mi leti
| course           = 
| type             = [[pica]]
| served           =
| main_ingredient  = [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]], [[Oljčno olje|ek. dev. olje]], [[Artičoka|artičoka]], [[pršut]], [[gobe]], [[Oljka|črne olive]]
| variations       = 
| calories         =
| other            =
}}

'''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih, prvič narejena v obdobju med četrtim in šestim desetletjem prejšnjega stoletja.

Kraj in čas nastanka te pice ter  ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970-ih in 1980-ih, ko so jo uvrstili na večino menijev picerij širom po Italiji. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}&lt;/ref&gt;

Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] predstavlja pomlad (simbol prebujanje narave in svežine); kuhan [[pršut]] ali pa [[šunka]] predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] (tradicionalno šampinjoni) predstavljajo jesen (povezano z gozdnimi plodovi); [[Oljka|črne oljke]] (ne zelene) pa predstavljajo zimo, ker jih v Italiji tradicionalno obirajo v tem letnem času. 

Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], saj ima povsem enake sestavine, a ima slednja povsem pomešane sestavine in ju že na prvi pogled zlahka ločimo.

Nekatere sodobne interpretacije zunaj Italije črne oljke včasih napačno uvrščajo med poletne sestavine.

Za razliko od pice [[Marinara (pica)|marinara]] je pica štirje letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij.

==Izviren italijanski recept==

===Osnova===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:55%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Pelati]]
![[Mocarela]]
![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]]
|-
|width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=100|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=85|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|}

===Original nadevi po letnih časih===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Artičoka|Artičoke]]
![[Pršut]]
![[Gobe|Gobice]]
![[Oljka|Črne olive]]
|-
|width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=125|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=125|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|-
|[[Pomlad]]
|[[Poletje]]
|[[Jesen]]
|[[Zima]]
|}

===Priprava===
Osnovo predstavljajo [[pelati]] (paradižnikova omaka), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. 

Nekatere sestavine je dobro prej posušiti v pečici, da pica ni na koncu preveč razmočena.

===Variacije===
*Cel narezan češnjev [[paradižnik]] in [[Navadna bazilika|bazilika]] v nekaterih različicah predstavljata poletje, a nobena od teh sestavin ni del izvirnega nadeva.

==Glej tudi==
* [[Marinara (pica)|Marinara]]
* [[Margerita (pica)|Margerita]]
* [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]]

==Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pica]]
[[Kategorija:Italijanska kuhinja]]</text>
      <sha1>m8nyz53ek9m011n3fn8dn4n0qkaleww</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jenisejski Kirgizi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>607698</id>
    <revision>
      <id>6758208</id>
      <parentid>6743169</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T09:53:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jalen</username>
        <id>1131</id>
      </contributor>
      <comment>slogovni in pravopisni popravki</comment>
      <origin>6758208</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14339" sha1="8hxfg2a8h8qqvepxhz15l6phybfk31p" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| native_name      = 𐰶𐰃𐰺𐰴𐰕&lt;br&gt;Qyrqyz
| image            = 
| image_caption    = 
| languages        = [[stara turščina]]
| religions        = [[tengrizem]], [[budizem]]
| related_groups   = [[Turgeši]], [[Tokuški Oguzi]], [[Gokturki]], [[Šuejantuoji]], [[Šatuoji]]
}}

'''Jenisejski Kirgizi''' ([[Stara turščina|staroturško]]: 𐰶𐰃𐰺𐰴𐰕:𐰉𐰆𐰑𐰣, Qırğız bodun) so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]], ki je od 3. stoletja pr. n. št. do 13. stoletja n. št. živelo ob zgornjem toku reke [[Jenisej]] v južnem delu Minusinske kotline. Srce njihove domovine je bilo gozdnato gorovje Tannu-Ola, v antiki znano kot gorovje Lao ali Kogmen, v današnji [[Tuva|Tuvi]] severno od [[Mongolija|Mongolije]]. V različnih obdobjih je bilo del njihovega ozemlja tudi Sajansko gorovje.

==Zgodovina==
[[Slika:Màscares funeràries de la cultura Tashtik, república de Khakàssia, segles V-VI dC, argila.JPG|thumb|Pogrebne maske, izdelane v poznem obdobju [[Taštiška kultura|taštiške kulture]], ko so Jenisejski Kirgizi prevzemali regijo, 5.-6. stoletje n. št.]]
[[Slika:Yenisei Kyrgyz artefacts.jpg|thumb|Izdelki Jenisejskih Kirgizov]]
[[Slika:Tableware Yenisei Kyrgyz GIM.jpg|thumb|Posoda in oltar Jenisejskih Kirgizov]]
[[Slika:Agricultural tools Yenisei Kyrgyz GIM.jpg|thumb|Poljedelsko orodje]]
[[Slika:Elegest I.png|thumb|right|[[Elegeški napis]]]]

Jenisejski Kirgizi so bili povezani s kirgiško [[čaataška kultura|čaataško kulturo]], morda tudi s [[taštiška kultura|taštiško kulturo]].&lt;ref&gt;[http://www.eurasianhistory.com/data/articles/j01/1580.html &quot;Xipoliya Yanke Suo Jian Xiajiesi Monijiao&quot; (&quot;Siberian Rock Arts and Xiajiesi's Manicheism&quot;) 1998 Gansu Mingzu Yanjiu]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;A. J. Haywood, [https://books.google.com/books?id=YKPaLi1d1O4C Siberia: A Cultural History], Oxford University Press, 2010, str. 203&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Christoph Baumer, [https://books.google.com/books?id=yglkwD7pKV8C The History of Central Asia: The Age of the Steppe Warriors], I.B.Tauris, 2012, str. 171&lt;/ref&gt; V kitajskih zgodovinskih besedilih se omenjajo kot Džjeguji (結骨), Heguji (紇骨), Hegusi (紇扢斯), Hedžasi  (紇戛斯), Huguji (護骨), Čiguji (契骨), Juvuji (居勿) in Šjandžjasi  (黠戛斯).&lt;ref&gt;Theobald, Ulrich (2012). [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/kirgizes.html &quot;Xiajiasi 黠戛斯, Qirqiz&quot;] for ''ChinaKnowledge.de - An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art''&lt;/ref&gt; Kot Gekuni, Kokuni (鬲昆) ali Džjankuni/Čjenkuni (堅昆) so prvič omenjeni v ''[[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]]'' in ''[[Knjiga Hana|Knjigi Hana]]''.&lt;ref name=&quot;Pulleyblank1990a&quot;&gt;Pulleyblank, Edwin G. &quot;The Name of the Kirghiz&quot; in ''Central Asiatic Journal'', Vol. 34, No. 1/2 (1990). Harrassowitz Verlag. str. 98-99&lt;/ref&gt; Ime *''Qïrğïz'' &lt; *''Qïrqïz''&lt; *''Qïrqïŕ'' je verjetno izpeljana iz staroturške besede ''qïr'', ki pomeni sivo barvo konja, s pripono ''-q(X)ŕ/ğ(X)ŕ ~ k(X)z/g(X)z''.&lt;ref name=&quot;Golden2017&quot;&gt;{{cite journal|last= Golden|first= Peter B.|title= The Turkic World in Mahmûd al-Kâshgarî|journal= Türkologiya 4|year= 2017|page= 16|url= https://www.turkologiya.org/saylar/turkologiya-2017-4.pdf|archive-date= 2022-04-03|access-date= 2026-08-23|archive-url= https://web.archive.org/web/20220403091810/https://www.turkologiya.org/saylar/turkologiya-2017-4.pdf|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Golden2018&quot;&gt;Golden, Peter B. (August 2018). &quot;The Ethnogonic Tales of the Türks&quot;. ''The Medieval History Journal'', '''21'''(2): 302.&lt;/ref&gt;

Okoli leta 202 pr. n. št. je Jenisejske Kirgize, na Kitajskem znane kot Gekuni, Hunjuji, Kuši, Dinglingi in Šinliji, podjarmil [[Modu]], ustanovitelj [[Šiungnu|Šiungnujskega cesarstva]] na [[Mongolska planota|Mongolski planoti]].&lt;ref&gt;[[Sima Čjan]], ''[[Zapisi velikega zgodovinarja]]''.&lt;/ref&gt; Duan Čengši je v svoji knjigi ''[[Joujang zazu]]'' (''Barvita zbirka zgodb z južne strani hriba Jou'') zapisal, da sta bila mitološka prednika kirgiškega plemena bog in krava, za razliko od [[Gokturki|Gokturkov]], katerih mitološka prednica je bila volkulja, ali [[Teleji|Telejev]], katerih mitološka prednika sta bila volk in hči šiungnujskega poglavarja. Izvor Kirgizov je bila podzemna jama severno od gorovja Kuman.ref&gt;Youzang Zazu [https://ctext.org/wiki.pl?if=gb&amp;chapter=223410 vol. 4]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lee &amp; Kuang (2017) &quot;A Comparative Analysis of Chinese Historical Sources and Y-DNA Studies with Regard to the Early and Medieval Turkic Peoples&quot;, Inner Asia 19. str. 204-205&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Golden, Peter B. (avgust 2018). &quot;The Ethnogonic Tales of the Türks&quot;. ''The Medieval History Journal'', '''21''' (2): 297-304&lt;/ref&gt; Gorovje je bilo prepoznano kot [[Sajansko gorovje]] ali [[Tannu-Ola]]. ''[[Nova knjiga Tanga]]'' omenja tudi to, da je bila kirgiška vojska nameščena ob Čingšanu (Modre gore). Kitajsko ime izvira iz turškega imena ''Kongman'', se pravi ''Kuman'', in reke Kem.&lt;ref&gt;Kenzheakhmet, Nurlan (2014). &quot;Ethnonyms and Toponyms&quot; of the Old Turkic Inscriptions in Chinese sources&quot;. ''Studia et Documenta Turcologica''. '''II'''. str. 299&lt;/ref&gt; Ko je Gokturško cesarstvo v 8. stoletju n. št. propadlo,  so Jenisejski Kirgizi ustanovili svojo uspešno državo po gokturškem vzoru. Sprejeli so orhonsko pisavo Gokturkov ter vzpostavili trgovske vezi s Kitajsko in [[Abasidski kalifat|Abasidskim kalifatom]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].

Kirgiški kagani [[Kirgiški kaganat|Kirgiškega kaganata]] so trdili, da so potomci kitajskega generala Li Linga, vnuka slavnega generala Li Guanga iz dinastije [[Dinastija Han|Han]].&lt;ref&gt;{{cite book |access-date= February 8, 2012|title=The role of women in the Altaic world: Permanent International Altaistic Conference, 44th meeting, Walberberg, 26-31 August 2001|editor=Veronika Veit|url=https://books.google.com/books?id=OBEIq8kTQBcC&amp;pg=PA61|edition=illustrated|volume=152 of Asiatische Forschungen|year=2007|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|isbn=978-3447055376|page=61}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |access-date= February 8, 2012 |title=Tang China and the collapse of the Uighur Empire: a documentary history |author=Michael Robert Drompp   |url=https://books.google.com/books?id=NB6DEdAxLOsC&amp;pg=PA126|edition=illustrated|volume=13 of Brill's Inner Asian library|year=2005|publisher=BRILL|isbn=9004141294|page=126}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Kyzlasov&quot;&gt;{{cite book |last=Kyzlasov |first= Leonid R. |date=2010 |title=The Urban Civilization of Northern and Innermost Asia Historical and Archaeological Research |url=http://nbdrx.ru/pdf/bx00000168.pdf |volume=The Urban Civilization of Northern and Innermost Asia Historical and Archaeological Research |id= Florilegium magistrorum historiae archaeologiaeque Antiqutatis et Medii Aevi |series= Curatores seriei VICTOR SPINEI et IONEL CANDEÂ VII |publisher= ROMANIAN ACADEMY INSTITUTE OF ARCHAEOLOGY OF IAȘI Editura Academiei Romane - Editura Istros |page=245 |isbn= 978-973-27-1962-6 }}&lt;/ref&gt; Li Linga so v 1. stoletju pr. n. št. ujeli [[Šiungnu]]ji, potem pa je pobegnil. Ker je tudi cesarska družina Li iz dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] trdila, da izvira od Li Guanga, je bil kirgiški kagan priznan za člana cesarske družine Tang.&lt;ref&gt;{{cite book |access-date= February 8, 2012|title=The role of women in the Altaic world: Permanent International Altaistic Conference, 44th meeting, Walberberg, 26-31 August 2001|editor=Veronika Veit|url=https://books.google.com/books?id=OBEIq8kTQBcC&amp;pg=PA61|edition=illustrated|volume=152 of Asiatische Forschungen|year=2007|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|isbn=978-3447055376|page=61}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Drompp_1999&quot;&gt;{{cite journal |author=Michael R. Drompp |year=1999 |title=Breaking the Orkhon tradition: Kirghiz adherence to the Yenisei region after A. D. 840 |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-american-oriental-society_july-september-1999_119_3/page/390 |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=119 |issue=3 |pages=390–403 |doi=10.2307/605932 |jstor=605932}}&lt;/ref&gt;{{Rp|394–395}}  Cesar [[Džongdzong]] iz dinastije Tang jim je rekel: ''&quot;Vaš in naš narod pripadata istemu predniškemu klanu (Dzong), zato niste kot drugi tujci&quot;''.&lt;ref name=&quot;Drompp_2005&quot;&gt;{{cite book |title=Tang China and the collapse of the Uighur Empire: a documentary history |author=Michael Robert Drompp |url=https://books.google.com/books?id=NB6DEdAxLOsC&amp;pg=PA126 |volume=13 |series=Brill's Inner Asian library |year=2005 |publisher=Brill |isbn=9004141294}}&lt;/ref&gt;{{rp|126}}

Leta 758 so [[Ujguri]] ubili kirgiškega kagana in Kirgizi so postali podložniki [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]]. Jenisejski Kirgizi so se večino časa upirali ujgurski oblasti. Leta 840 jim je uspelo izropati ujgursko prestolnico [[Ordu-Balik]] v dolini [[Dolina Orhona|Orhona]] in Ujgure povsem pregnati iz Mongolije.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Concise Encyclopedia of Languages of the World|url=https://books.google.com/books?id=F2SRqDzB50wC&amp;pg=PA610|date=April 6, 2010|publisher=Elsevier|isbn=978-0-08-087775-4|pages=610–}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NyíriBreidenbach2005&quot;&gt;{{cite book|author1=Pál Nyíri|author2=Joana Breidenbach|title=China Inside Out: Contemporary Chinese Nationalism and Transnationalism|url=https://books.google.com/books?id=icZJJN0wYPcC&amp;pg=PA275|year=2005|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-7326-14-1|pages=275–}}&lt;/ref&gt; 13. februarja 843 so Kitajci dinastije Tang pri gori ''Ubij tujce'' uničujoče porazili vojsko ujgurskega kagana.&lt;ref name=&quot;Drompp_2005&quot;/&gt;{{rp|114–}} Jenisejski Kirgizi niso izkoristili priložnosti, da bi kot gospodarji Mongolije nadomestili Ujgure, in so še naprej živeli v svoji tradicionalni domovini kot v prejšnjih stoletjih. Poraz in propad Ujgurskega kaganata sta sprožila množično selitev Ujgurov iz Mongolije v [[Turfan]], [[Kumul]] in [[Gansu]], kjer so ustanovili kraljestvi [[Kočo]] in [[Gandžov]].

Ko je v začetku 13. stoletja v Mongoliji prišel na oblast [[Džingiskan]], so se mu Jenisejski Kirgizi mirno podredili in bili vključeni v njegov imperij. Neodvisna kirgiška država je bila ukinjena. V času [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]] je bilo ozemlje Jenisejskih Kirgizov v severni Mongoliji spremenjeno v kmetijsko kolonijo, imenovano Kem-Kemčik. [[Kublajkan]], ustanovitelj dinastije [[Dinastija Juan|Juan]], je skupaj s kolonisti tja poslal tudi mongolske in hanske uradnike, da bi služili kot sodniki v kirgiški in tuvinski regiji.

[[Džungarji]] so nekaj Jenisejskih Kirgizov preselili v [[Džungarski kanat]]. Ko je dinastija [[Dinastija Čing|Čing]] leta 1761 premagala Džungare, so del Džungarov Oeletov deportirali v porečje Nonija na severovzhodu Kitajske ([[Mandžurija]]). Skupaj z njimi je bila deportirana tudi skupina Jenisejskih Kirgizov,&lt;ref&gt;{{cite book|author=Juha Janhunen|title=Manchuria: An Ethnic History|url=https://books.google.com/books?id=vfJiAAAAMAAJ&amp;q=Oelet|year=1996|publisher=Finno-Ugrian Society|isbn=978-951-9403-84-7|pages=111–112}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url= https://books.google.com/books?id=lFW1BwAAQBAJ&amp;pg=PA831 |title=Atlas of Languages of Intercultural Communication in the Pacific, Asia, and the Americas |date=February 11, 2011 |editor1= Stephen A. Wurm |editor2=Peter Mühlhäusler |editor3=Darrell T. Tryon |page= 831 |publisher= de Gruyter|isbn=9783110819724 }}&lt;/ref&gt; ki so postali znani kot Fujujski Kirgizi. Kasneje so se večinoma zlili z mongolskim in kitajskim prebivalstvom.&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=AzG5llo3YCMC&amp;pg=PA110 Tchoroev (Chorotegin) 2003], p. 110.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=LbmP_1KIQ_8C&amp;pg=PA113 Pozzi &amp; Janhunen &amp; Weiers 2006, p. 113.]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;StaryPozzi2006&quot;&gt;{{cite book|author1=Giovanni Stary|author2=Alessandra Pozzi|author3=Juha Antero Janhunen|author4=Michael Weiers|title=Tumen Jalafun Jecen Aku: Manchu Studies in Honour of Giovanni Stary|url=https://books.google.com/books?id=LbmP_1KIQ_8C&amp;pg=PA112|year=2006|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|isbn=978-3-447-05378-5|pages=112–}}&lt;/ref&gt;

==Jezik==
Jenisejski Kirgizi so bili morda neturškega porekla, vendar maloštevilne neturške besede v njihovem besednjaku niso zadosten dokaz za to trditev, saj so bile morda izposojenke. Domneve o neturškem poreklu tudi ni mogoče povsem izključiti.&lt;ref name =&quot;drompp&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.academia.edu/10197431|title=The Yenisei Kyrgyz from Early Times to the Mongol Conquest|last=Drompp|first=Michael|date=2002|website=Academia|access-date=December 13, 2016}}&lt;/ref&gt; Napisi Jenisejskih Kirgizov iz 8. stoletja in pozneje so v celoti napisani v [[Turški jeziki|turškem jeziku]], viri iz obdobja dinastije Tang pa jasno navajajo, da so Kirgizi pisali in govorili jezik, enak ujgurskemu.

== Življenjski slog==
Jenisejski Kirgizi so imeli mešano gospodarstvo, ki je temeljilo na tradicionalni nomadski živinoreji, večinoma konj in goveda, in poljedelstvu. Po kitajskih zapisih so gojili himalajsko [[rž]], [[ječmen]], [[proso]] in [[Pšenica|pšenico]].&lt;ref name=&quot;Drompp_1999&quot;/&gt;{{rp|400–401}} Bili so tudi vešči železarji, izdelovalci nakita, lončarji in tkalci. Njihovi domovi so bili tradicionalni nomadski šotori, na kmetijskih območjih pa koče iz lesa in lubja. Vaška naselja so bila zaščitena z palisadami iz hlodov. Gozdovi so bili vir dragocenega krzna, ki je Jenisejskim Kirgizom omogočilo, da so postali tudi uspešni trgovci. Vzdrževali so trgovske vezi s [[Kitajska|Kitajsko]], [[Tibet]]om, [[Abasidski kalifat|Abasidskim kalifatom]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in številnimi lokalnimi plemeni.&lt;ref name=&quot;Drompp_1999&quot;/&gt;{{rp|402}} Kirgiški konji so bili znani po svoji velikosti in hitrosti. Perzijsko besedilo ''[[Hudud al-alam]]'' iz 10. stoletja opisuje Kirgize kot ljudi, ki ''&quot;častijo ogenj in sežigajo mrtve&quot;'', ter da so nomadi in hkrati lovci.&lt;ref name=&quot;anthology&quot;&gt;{{cite book |author=Scott Cameron Levi, Ron Sela |title=Islamic Central Asia: An Anthology of Historical Sources |chapter=Chapter 4, Discourse on the Qïrghïz Country |chapter-url=https://books.google.com/books?id=SAX5ohFkcVgC&amp;pg=PA30 |page=30 |publisher=Indiana University Press |year=2010 |isbn=978-0-253-35385-6 }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Turška ljudstva]]
[[Kategorija:Kirgizi]]</text>
      <sha1>8hxfg2a8h8qqvepxhz15l6phybfk31p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Murong Džun</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608442</id>
    <revision>
      <id>6757892</id>
      <parentid>6757558</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:34:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>urejanje</comment>
      <origin>6757892</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5608" sha1="jf3x0ojx85xw8bmzmed1m8uy2gpgjuv" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
|name         = Murong Džun&lt;br/&gt;前燕景昭帝
|title        = Cesar Nekdanjega Jana
|image        = 
|caption      = 
|birth_date   = 319
|death_date   = [[360]] (star 40–41  let)
|burial_place = Mavzolej Long  (龍陵)
|father       = Murong Huang
|succession  = Vladar Nekdanjega Jana 
|coronation  = 4. januar 353&lt;ref&gt;([永和八年]十一月，....。戊辰，俊即皇帝位，大赦。) ''Zizhi Tongjian'', vol.99&lt;/ref&gt; (kronan kot cesar)
|reign       = 348–360
|predecessor = [[Murong Huang]]
|successor   = [[Murong Vej]]
|family_name     = Murong (慕容)
|clan_name       = 
|given_name      = Džun (儁)
|posthumous_name = Cesar Džingdžao (景昭皇帝, {{lit}} &quot;odločen in uspešen&quot;)
|temple_name     = Ljadžu (烈祖)
|regnal_name     = Princ Jana (燕王, 348–353)&lt;br&gt;Cesar Kitajske (od 353)
|era_name        = 
|era_dates       = 
* Juanši  (元璽): 353–357
* Guangšov (光壽): 357–360
|spouse          = Cesarica vdova Kedzuhun&lt;br&gt;Cesarica Džingde
|issue           = Murong Je, prestolonaslednik Džinghuaj&lt;br&gt;Murong Vej&lt;br&gt;Murong Hong&lt;br&gt;Murong Čong&lt;br&gt;princesa Činghe
|house           = Murong
|dynasty         = [[Zgodnji Jan]]
}}

'''Murong Džun''' ([[Kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 慕容儁, [[pinjin]]: Mùróng jùn), s [[Šianbeji|šjanbejskim]] imenom Helaiba, vljudnostnim imenom Šuanjing in posmrtnim imenom Džingdžao, je bil drugi in predzadnji vladar kitajske dinastije [[Zgodnji Jan]], * [[319]], † [[360]].

Sprva je imel naziv knez Jana, ki ga je ustvaril [[Dinastija Džin (266–420)|Vzhodni Džin]], in leta 353 zahteval naziv cesarja. Med njegovo vladavino se je država razširila iz okolice sedanjega Ljaoninga in delov [[Hebej]]a na skoraj celotno ozemlje severno od [[Rumena reka|Rumene reke]] in znaten del ozemlja južno od Rumene reke. ''[[Knjiga Džina]]'' opisuje Murong Džuna kot približno 2 metra visokega moža impozantnega videza.&lt;ref&gt;(及长，身长八尺二寸，姿貌魁伟，....) ''Jin Shu'', vol.110&lt;/ref&gt;

==Biografija==
Ob Murong Džonovem rojstvu je bil njegov oče Murong Huang samo dedič svojega očeta Murong Huija. Ko je Murong Hui leta  333 umrl, se je Murong Huang razglasil za &quot;upravitelja Ljaodonga&quot;. Leta 337 se je razglasil za &quot;kneza Jana&quot; in leta 341  od cesarstva [[Dinastija Džin (266–420)|Džin]], katerega [[vazal]] je bil, prejel uradno potrditev tega naziva.

===Vzpon na prestol===
Leta 344 je bil Murong Džun skupaj s svojim stricem Murong Pingom postavljen za poveljnika čet, ki so napadale državo Daj. Leta 346 ga je Murong Huang postavil za poveljnika čet, ki so napadale državo Bujo. Leta 348 je Murong Huang umrl in Murong Džun je podedoval njegov naziv &quot;knez Jana&quot;.

Leta 349 je umrl Šii Hu, cesar [[Kasnejši Džao|Kasnejšega Džaa]], kar je sprožilo boj za nasledstvo med njegovima sinovoma. Murong Džun je izkoristil priložnost  in spomladi 350 s hitrim napadom zavzel Džičeng in celotno nekdanjo provinco Joudžov, severni del  današnje province [[Hebej]]. Džičeng je izbral za svojo novo prestolnico. 

V tem času se je Vej odcepil od Džaa in cesar Džaa Ši Dži je Murong Džunu predlagal zavezništvo proti vladarju Veja Ran Minu. Murong Džun je predlog sprejel in prekinil obleganje Ši Džijeve prestolnice Šjangguo. Ši Dži je proti Ran Minovi vojski poslal svojega generala Lju Šjana. General je bil poražen in tako prestrašen, da je privolil v Ši Džijev ubuj. Lju Šjan se je vrnil v Šjanguo in ubil Ši Džija, s čimer je država Džao ugasnila. Leta 352 so sile dinastije Vej premagali Džangi. Ran Mina so po ukazu Murong Džuna ujeli in usmrtili. Po zmagi nad obema državama se je Murong Džun odločil, da ne bo več vazal Džina, in se je pozimi leta 352 razglasil za cesarja.

Leta 355 mu je njegov bratranec Duan Kaj, vazal Džina z nazivom &quot;knez Čija&quot;, ki je vladal na polotoku Šandong, napisal pismo, v katerem se ga je odrekel, ker je prekinil z cesarstvom Džin in razglasil neodvisnost. Murong Džun je leta 356 proti njemu poslal vojsko in zavzel polotok Šandong. Naslednje leto so Duan Kaja usmrtili. Leta 357 je bila prestolnica dinastije Jan prestavljena v Ječeng.

==Konec vladavine==
Leta 358 je Murong Džun v pripravah na vojno proti cesarstvu Džin in državi Čin razglasil obsežno mobilizacijo, a jo je po peticiji Liu Guija nekoliko zmanjšal. Leta 359 so sile Džina napadle Jan, vendar so bile odbite. Vojska Jana je zatem postopoma prevzela oblast  nad ozemljem današnje province Henan južno od Rumene reke. Leta 360 je Murong Džun zbolel in umrl. Nasledil ga je sin [[Murong Vej]].&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://tm.ru.net/wiki/%D0%A0%D0%B0%D0%BD%D0%BD%D1%8F%D1%8F_%D0%AF%D0%BD%D1%8C|title=Ранняя Янь — Туркмения ВиКи|publisher=tm.ru.net|lang=ru|accessdate=2017-12-27}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

{{s-start}}
{{s-hou|Rodbina Murong||319||360||}}
{{s-reg}}
{{s-bef|before=on sam |as=knez Jana}}
{{s-ttl|title=Cesar [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]]|years=352–360}}
{{s-aft|after=[[Murong Vej]]}}
{{s-roy|cn}}
{{s-bef|before=[[Murong Huang]]}}
{{s-ttl|title=Knez Jana|years=348–352}}
{{s-aft|after=on sam |as=cesar [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]]}}
{{s-pre}}
{{s-bef|before=[[Ran Min]]}}
{{s-tul|title=Cesar Kitajske|years=352–360
|reason=[[Šestnajst kraljestev]]}}
{{s-aft|after=[[Murong Vej]]}}
{{s-end}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 319]]
[[Kategorija:Umrli leta 360]]
[[Kategorija:Kitajski cesarji]] 
[[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]]</text>
      <sha1>jf3x0ojx85xw8bmzmed1m8uy2gpgjuv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fantasy</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608460</id>
    <revision>
      <id>6758070</id>
      <parentid>6748757</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:39:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758070</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4154" sha1="17kin1dqm7nqzyfimsntg5f01z3syuv" xml:space="preserve">{{Infobox film
| name           = Fantasy
| image          = 
| caption        = 
| director       = [[Kukla]]
| writer         = [[Kukla]]
| producer       = {{Plainlist|
* [[Lija Pogačnik]]
* [[Barbara Daljavec]]
* [[Vlado Bulajić]]  }}
| starring       = {{Plainlist|
* [[Sarah Al Saleh]]
* [[Alina Juhart]]
* [[Mina Milovanović]]
* [[Mia Skrbinac]]
}}
| music          = [[Relja Ćupić]]
| cinematography = [[Lazar Bogdanović]]
| editing        = [[Lukas Miheljak]]
| studio         = {{Plainlist|
* [[December (studio)|December]]
* [[Krug Film]] }}
| runtime        = 98 minut
| distributor    = [[Gustav film]]
| released       = {{film date|2025|8|8|df=y|[[Mednarodni filmski festival Locarno|Locarno]]}}
| country        = {{Plainlist|
* Slovenija
* Severna Makedonija
}}
| language       = {{Plainlist|
* slovenščina
* albanščina
* srbščina
* bosanščina
* makedonščina
}}
| gross          = 
}}

'''''Fantasy''''' je slovensko-makedonski [[dramski film]] iz leta 2025, ki ga je režirala in zanj napisala scenarij [[Kukla]] v svojem režijskem prvencu.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.locarnofestival.ch/festival/program/film.html?fid=c72b46c2-087d-4d9b-9b96-33f417cd4a90&amp;l=en&amp;eid= |title= Fantasy|date=8 July 2025|access-date=22 July 2025|website= [[Mednarodni filmski festival Locarno]]|language=en}}&lt;/ref&gt; V glavnih vlogah nastopajo [[Sarah Al Saleh]], [[Alina Juhart]] in [[Mina Milovanović]] kot prijateljice, ki raziskujejo kompleksnost spola, poželenja in samoodkrivanja ob srečanju s [[Transseksualec|transseksualko]] Fantasy. Zgodba temelji na temi in likih Kuklinega kratkega filma ''Sestre'' iz leta 2020.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://sfcfilmguide.si/2023/fiction-documentary/fantasy-2023/|title=Fantasy|access-date=22 July 2025|website=[[Slovenski filmski center]]|language=en}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;fan:hr&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/fantasy-film-clip-locarno-kukla-transgender-woman-tomboys-1236332081/ |title=Kukla's 'Fantasy' Invites Women to “See Themselves Through Their Own Lens” (Exclusive Locarno Clip) |author=Georg Szalai |website= [[The Hollywood Reporter]] |date=4 August 2025 |access-date= 4 August 2025|language=en}}&lt;/ref&gt;

Premierno je bil prikazan na [[Mednarodni filmski festival Locarno|Mednarodnem filmskem festivalu Locarno]] v sekciji filmarjev sedanjosti 8. avgusta 2025, kjer se je potegoval za [[zlati leopard|zlatega leoparda]].&lt;ref name=&quot;lineup:sd&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.screendaily.com/news/locarno-unveils-2025-line-up-including-premiere-of-radu-judes-dracula/5206788.article |author=Mona Tabbara |date=8 July 2025 |title=Locarno unveils 2025 line-up including premieres of Radu Jude's 'Dracula', Kamal Aljafari's 'With Hasan In Gaza'|access-date=22 July 2025 |website=[[ScreenDaily]] |language=en}}&lt;/ref&gt; Izbran je bil za [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|slovenskega kandidata za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[99. podelitev oskarjev|99. podelitvi oskarjev]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Slovenski kandidat za mednarodnega oskarja bo Fantasy |work=MMC RTV-SLO |date=2026-09-08 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-mednarodnega-oskarja-bo-fantasy/793167 |access-date=2026-09-09}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |date=8 September 2026 |title=Slovenski kandidat za nagrado OSKAR je film Fantasy režiserke Katarine Bogdanović – Kukle. |url=https://zdsfu.si/slovenski-kandidat-za-nagrado-oskar-je-film-fantasy-reziserke-katarine-bogdanovic-kukle/ |access-date=8 September 2026 |publisher=[[Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev]]}}&lt;/ref&gt;

== Vloge ==
* [[Sarah Al Saleh]] kot Mihrije
* [[Alina Juhart]] kot Fantasy
* [[Mina Milovanović]] kot Sina
* [[Mia Skrbinac]] kot Jasna

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* {{FilmLinks}}
* {{BSF|fantasy-2023}}

{{film-stub}}

[[Kategorija:Režijski prvenci]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Makedonski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o spolnosti]]
[[Kategorija:Filmi o transspolnosti]]</text>
      <sha1>17kin1dqm7nqzyfimsntg5f01z3syuv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Izbor za Pesem Evrovizije Azije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608594</id>
    <revision>
      <id>6758182</id>
      <parentid>6750724</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T08:41:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758182</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28566" sha1="ily9c2yj0h85e0d9xko99lhvwj3qq3w" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Izbor za Pesem Evrovizije Azije
| year = 2026
| logo =
| alt = 
| theme = ''Povezani z glasbo'' &lt;br&gt; (angl. ''United by Music'')
| final = 14. november 2026
| venue = IdeaLive&lt;br&gt;[[Bangkok]], Tajska
| organiser = Voxovation
| execsupervisor = Marcus Tang
| execproducer = {{Ubl|Assaf Blecher|Anders Lenhoff|Lee Smithurst|[[Christer Björkman]]}}
| host_broadcaster = [[Channel 3 (Tajska)|Channel 3]]
| director = 
| producer = S2O Productions
| presenters = 
| entries = 11
| debut = {{unbulleted list|{{Esc|Bangladesh|a}}|{{Esc|Bhutan|a}}|{{Esc|Cambodia|a}}|{{Esc|Laos|a}}|{{Esc|Malaysia|a}}|{{Esc|Mongolia|a}}|{{Esc|Nepal|a}}|{{Esc|Philippines|a}}|{{Esc|South Korea|a}}|{{Esc|Thailand|a}}|{{Esc|Vietnam|a}}}}
| return = 
| nonreturn = 
| vote = 
| winner = 
| prev_year = 
| next_year = 
| Blue = y
| Blue2 = Sodelujoče države
}}
'''Izbor za Pesem Evrovizije Azije'''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=4. 8. 2026 |title=Prvič v zgodovini: Svet bo lahko odločal o pesmih za Eurovision Asia 2026 |url=https://evrovizija.com/prvic-v-zgodovini-svet-bo-lahko-odlocal-o-pesmih-za-eurovision-asia/ |access-date=12. 9. 2026}}&lt;/ref&gt; (angl. '''''Eurovision Song Contest Asia''''' ('''ESCA''')&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Leong |first=Adeline |date=2026-04-01 |title=&quot;We Don't Need It&quot; Critics Call To Boycott Eurovision Asia |url=https://www.therakyatpost.com/news/2026/04/01/we-dont-need-it-critics-call-to-boycott-eurovision-asia/ |access-date=2026-04-01 |website=[[The Rakyat Post]] |language=en}}&lt;/ref&gt;) je prihajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje, zasnovano po vzoru [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], na katerem bodo radiotelevizijske hiše iz azijsko-pacifiške regije tekmovale s predstavniki svojih držav. Prva izvedba, ki jo organizira družba Voxovation na podlagi licence [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] (EBU), producira pa jo S2O Productions, bo potekala 14. novembra 2026 na prizorišču IdeaLive v [[Bangkok|Bangkoku]] na [[Tajska|Tajskem]]; gostiteljica dogodka bo televizijska hiša ''Channel 3''. Na tekmovanju bodo sodelovale radiotelevizijske hiše iz enajstih držav.

Načrti za prilagoditev Pesmi Evrovizije za azijsko-pacifiško regijo so se začeli leta 2008. Leta 2016 je projekt prevzela avstralska medijska hiša ''Special Broadcasting Service'' (SBS), ki je v sodelovanju z družbo Blink TV in EBU-jem razvila različico formata s ciljem, da bi ta prvič zaživela leta 2019. SBS je projekt leta 2021 opustil, pozneje pa ga je prevzela družba Voxovation, ustanovljena za razvoj prilagojenega evrovizijskega formata na različnih območjih na podlagi licence EBU. Nadaljnjih informacij ni bilo vse do leta 2025, ko je ''Bhutan Broadcasting Service'' (BBS) predvajal tekmovanje z naslovom ''Druk Dra'', namenjeno izboru predstavnika za Izbor za Pesem Evrovizije Azije, preden je Voxovation od omenjene medijske hiše zahteval ustavitev projekta. 31. marca 2026 sta EBU in Voxovation uradno napovedala tekmovanje, pri čemer so  za gostiteljico izbrali Tajsko, prvotni seznam desetih sodelujočih držav pa se je avgusta 2026 razširil na enajst.

== Ozadje ==
[[Evropska radiodifuzna zveza]] je septembra 2008 objavila namero za izvedbo evrovizijskega izbora za azijsko-pacifične države, ki naj bi prvič potekal v letu 2009.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite news |date=2008-09-19 |title=Asian 'Eurovision' to take place |url=https://www.abc.net.au/news/2008-09-19/asian-eurovision-to-take-place/515172 |access-date=2026-03-29 |work=[[ABC News (Australia)]]}}&lt;/ref&gt; Marca 2009 so objavili naziv izbora, ''Naš zvok – azijsko-pacifično glasbeno tekmovanje'' oziroma v angleščini ''Our Sound – The Asia Pacific Song Contest'', izvedba pa je bila načrtovana za drugo polovico istega leta.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2009-03-04 |title=Our Sound™ – The Asia-Pacific Song Contest defies economic slump |url=http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20120224001529/http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-date=2012-02-24 |access-date=2026-03-29 |website=Asiavision.tv}}&lt;/ref&gt; Izbor naj bi koordinirala singapurska družba Asiavision, pod vodstvom nemškega poslovneža Andreasa Gerlacha; sodelovalo naj bi 16 televizijskih hiš, in sicer iz Kambodže, Kitajske, Hongkonga, Indije, Indonezije, Japonske, Laosa, Makaa, Malezije, Pakistana, Filipinov, Singapurja, Južne Koreje, Tajvana, Tajske in Vietnama.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Tekmovanje so pozneje večkrat preložili in naposled nikoli izvedli.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Our Sound – The Asia-Pacific Song Contest |url=https://eurovoix.com/our-sound-asia-pacific-song-contest/ |access-date=2026-03-29 |website=Eurovoix |language=}}&lt;/ref&gt;

Marca 2016 je EBU v sodelovanju s televizijsko hišo Special Broadcasting Service (SBS) začel razvijati priredbo Pesmi Evrovizije za omenjeno regijo.&lt;ref name=&quot;SBS Eurovoix&quot;&gt;{{cite web |url=http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |title=Asia: SBS to create Eurovision Song Contest in Asia |first=Anthony |last=Granger |date=21 March 2016 |website=Eurovoix |access-date=22 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160321081215/http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |archive-date=21 March 2016 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; SBS je pri projektu sodeloval s svojim produkcijskim partnerjem Blink TV.&lt;ref name=&quot;Eurovision.tv: Concept&quot;&gt;{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia |title=Eurovision Song Contest concept to be developed in Asia! |date=21 March 2016 |first=Paul |last=Jordan |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170819190409/https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia/ |archive-date=19 August 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Prvo tekmovanje naj bi potekalo v Avstraliji leta 2017.&lt;ref name=&quot;Eurovision.tv: Concept&quot; /&gt; Avgusta 2017 so razkrili uradno ime tekmovanja Izbor za azijsko Pesem Evrovizije ali preprosto Azijska Evrovizija (angl. ''Eurovision Asia Song Contest'' ali ''Eurovision Asia'').&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |title=The Greatest Song Contest in the World is coming to Asia! |first=Paul |last=Jordan |date=18 August 2017 |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170818221335/https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |archive-date=18 August 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Eurovoix World: Hosting&quot;&gt;{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |title=Three cities interested in hosting Eurovision Asia |first=Anthony |last=Granger |date=19 May 2017 |website=Eurovoix World |access-date=19 May 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170805103012/https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |archive-date=5 August 2017 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |title=Eurovision Asia on hold? Organizers and EBU &quot;still early in the development process&quot; |first=Ryan |last=Cobb |date=13 July 2018 |website=ESCXtra |access-date=13 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180715010937/https://www.escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |archive-date=15 July 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Do maja 2017 so izrazili zanimanje za gostovanje prve izvedbe tekmovanja Avstralija, Hongkong in Singapur.&lt;ref name=&quot;Eurovoix World: Hosting&quot; /&gt; Singapurska vlada je za gostovanje dogodka zagotovila 4 milijone [[Singapurski dolar|singapurskih dolarjev]], medtem ko sta mesto [[Sydney]] in zvezna država [[Novi Južni Wales]] napovedala, da sta tudi pripravljena vložiti sredstva v izvedbo izbora.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://escinsight.com/2017/05/06/eurovision-insight-podcast-insight-asks-australian-head-delegation-paul-clarke/ |title=Eurovision Insight Podcast: Insight Asks Australian Head Of Delegation Paul Clarke |first=Ewan |last=Spence |date=6 May 2017 |website=ESC Insight |access-date=6 May 2017}}&lt;/ref&gt; Mestni svet avstralskega mesta Gold Coast je novembra 2018 sporočil, da bo prvo tekmovanje potekalo od 30. novembra do 7. decembra 2019 v Kongresnem in razstavnem centru Gold Coast.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.9news.com.au/national/eurovision-asia-gold-coast-inaugural-event/bc4370be-1948-4125-9aca-0533d30b899c |title=Gold Coast to host inaugural Eurovision Asia |first=Brendon |last=Wolf |date=1 November 2018 |website=[[Nine News|9News]] |access-date=1 November 2018}}&lt;/ref&gt; Maja 2021 so potrdili, da je SBS projekt opustil.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Carter|first=Ford|date=2021-05-25|title=SBS drops plans for Eurovision Asia|url=https://www.aussievision.net/post/sbs-drops-plans-for-eurovision-asia|access-date=2021-05-26|website=aussievision|language=en}}&lt;/ref&gt;

Načrti mreže SBS iz maja 2016 so predvideli, da lahko iz vsake države v azijsko-pacifiški regiji tekmuje po ena radiotelevizijska hiša, kar je pomenilo največ 68 udeležencev.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |title=Asiavision 12 countries the aim for the first contest |first=Anthony |last=Granger |date=7 May 2016 |website=Eurovoix World |access-date=3 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160507180618/http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |archive-date=7 May 2016 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Članstvo v [[Azijsko-pacifiška radiodifuzna zveza|Azijsko-pacifiški radiodifuzni zvezi]] (ABU) ne bi bilo pogoj za sodelovanje.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |title=Eurovision Asia: Full membership in the ABU is NOT required to participate in the song contest |first=William Lee |last=Adams |date=28 August 2017 |website=[[Wiwibloggs]] |access-date=28 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170829033427/http://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |archive-date=29 August 2017 |url-status=dead}} {{dead link|date=March 2026}}&lt;/ref&gt; Do marca 2019 so svojo namero za sodelovanje potrdile  radiotelevizijske hiše iz desetih držav (Avstralija, Kitajska, Japonska, Kazahstan, Maldivi, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Južna Koreja in Vanuatu).&lt;ref name=&quot;Eurovoix World: Participants&quot;&gt;{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |title=Eurovision Asia Song Contest Still in The Works |first=Anthony |last=Granger |date=4 March 2019 |website=Eurovoix World |access-date=18 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190320195737/https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |archive-date=20 March 2019 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo so omenjali kot morebitne udeleženke.&lt;ref name=&quot;Eurovoix World: Participants&quot; /&gt;

Maja 2025 je butanska radiotelevizija ''Bhutan Broadcasting Service'' (BBS) potrdila namero za sodelovanje na tekmovanju azijske Evrovizije ter objavila, da bo prvo tekmovanje potekalo v Bangkoku na Tajskem in da bo sodelovalo 18 držav.&lt;ref name=&quot;Bhutan&quot;&gt;{{Cite web |date=21 May 2025 |title=Announcement |url=https://www.facebook.com/bhutanbroadcastingservice/photos/announcement-eurovision-is-the-worlds-biggest-song-contest-started-in-1956-by-th/1327466279051363 |access-date=25 August 2025 |work=[[Bhutan Broadcasting Service|BBS]]}} {{dead link|date=March 2026}}&lt;/ref&gt; EBU je 24. junija v svojem poročilu navedel, da je priredba evrovizijskega izbora za azijsko-pacifiško regijo v fazi »nadaljnjega razvoja«.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2025-06-24 |title=Eurovision Song Contest Brand Impact Report 2025 |url=https://www.ebu.ch/files/live/sites/ebu/files/Publications/MIS/login_only/ebu_events_audience/EBU-MIS-Eurovision_Song_Contest_Brand_Impact_Report_2025.pdf |access-date=2025-09-01 |website=ebu.ch |publisher=EBU |format=PDF |quote=Ongoing development: Eurovision Song Contest Asia - Promising global expansion shows the brand awareness of the ESC and the attractiveness of the format. |archive-url=https://web.archive.org/web/20260621071030/https://www.ebu.ch/files/live/sites/ebu/files/Publications/MIS/login_only/ebu_events_audience/EBU-MIS-Eurovision_Song_Contest_Brand_Impact_Report_2025.pdf |archive-date=2026-06-21 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Avgusta 2025 je BBS kot lokacijo navedel [[Mumbaj]] v Indiji ter začel z organizacijo nacionalnega izbora z naslovom ''Druk Dra'', s katerim bi izbrali svojega predstavnika.&lt;ref name=&quot;Aussievision: Happen&quot;&gt;{{Cite web |last=Tsinivits |first=Kyriakos |date=2025-08-25 |title=Is Eurovision Asia actually going to happen? |url=https://www.aussievision.net/post/is-eurovision-asia-actually-going-to-happen |access-date=2025-08-26 |website=Aussievision |language=en}}&lt;/ref&gt; Nadalje je televizijska postaja ''Ho Chi Minh City Television'' (HTV), ki pokriva območje vietnamskega mesta [[Hošiminh]], predvidela termin za oddajo z naslovom ''Eurovision Asia'' za 31. avgust 2025.&lt;ref name=&quot;Aussievision: Happen&quot; /&gt; [[Martin Green]], direktor Pesmi Evrovizije, je 28. avgusta 2025 izjavil, da »do danes niso bili potrjeni ali napovedani nobeni načrti« za tekmovanje v azijsko-pacifiški regiji, ter pojasnil, da je bila oddaja ''Druk Dra'' na zahtevo partnerjev EBU umaknjena iz programa in izbrisana s spletnih platform.&lt;ref name=&quot;GreenStatment&quot;&gt;{{Cite web |date=28 August 2025 |title=EBU shuts down Eurovision Asia speculation |url=https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250828183848/https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |archive-date=28 August 2025 |access-date=28 August 2025 |work=The Eurotrip Podcast}}&lt;/ref&gt; Novembra so pri družbi Voxovation zaposlili Marcusa Tanga na položaj »generalnega direktorja za Azijo«.&lt;ref name=&quot;MarcusTang&quot;&gt;{{Cite web |title=About Us |url=https://www.voxovation.com/about |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251129172829/https://www.voxovation.com/about |archive-date=29 November 2025 |access-date=29 November 2025}}&lt;/ref&gt; Christer Björkman, glasbeni direktor in ustanovitelj podjetja Voxovation, je 15. decembra 2025 v podkastu ''Eurovision Uncovered'' povedal, da za projekt ''Eurovision Asia'' potekajo »intenzivne priprave« in da upajo na njegovo javno predstavitev »dokaj kmalu«.&lt;ref name=&quot;BjörkmanStatment&quot;&gt;{{Cite web |date=15 December 2025 |title=Eurovision Uncovered Meets Christer Björkman: “There are Challenges in Almost Every Act” |url=https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251215170122/https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |archive-date=15 December 2025 |access-date=15 December 2025 |work=Eurovision Uncovered Podcast}}&lt;/ref&gt; V intervjuju je Green dejal, da nacionalne radiotelevizijske hiše v azijsko-pacifiški regiji tekmovanje ocenjujejo kot priložnost za uveljavitev domačih pop zvezdnikov, zato je bila odločitev zanj povsem samoumevna. Prav tako je dejal, da je v  imenu izbora na željo sodelujočih radiotelevizijskih hiš ohranjeno ime »Evrovizija«, čeprav je izbor načrtovan za azijsko-pacifiške države. &lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite news |last=Marshall |first=Alex |date=2026-03-31 |title=Eurovision Song Contest to Add Asian Edition This Year |url=https://www.nytimes.com/2026/03/31/arts/music/eurovision-song-contest-asia.html |access-date=2026-04-03 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt;

== Izbor leta 2026 ==
29. marca 2026 so vzpostavili uradno spletno stran, na kateri so navedli, da bo tekmovanje potekalo 14. novembra v Bangkoku in da bo na njem predvidoma sodelovalo devet držav: Bangladeš, Butan, Kambodža, Laos, Malezija, Nepal, Filipini, Tajska in Vietnam.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovisionasia.com |title=Eurovision Song Contest Asia 2026 — Bangkok |access-date=29 March 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260329001637/https://eurovisionasia.com/ |archive-date=29 March 2026 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Po nekaj urah so spletno stran začasno umaknili.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Mouriquand |first=David |date=2026-03-30 |title=A decade in the making: Will Eurovision Asia take place in 2026? |url=https://www.euronews.com/culture/2026/03/30/a-decade-in-the-making-will-eurovision-asia-take-place-in-2026 |access-date=2026-03-30 |website=Euronews |language=en}}&lt;/ref&gt; Tekmovanje so pod imenom Izbor za Pesem Evrovizije Azije uradno napovedali 31. marca 2026 ter objavili, da bo potekalo v organizaciji EBU-ja in družbe Voxovation ter v partnerstvu s produkcijsko hišo S2O in tajsko radiotelevizijo [[Channel 3 (Takska)|Channel 3]] v vlogi gostiteljske radiotelevizije. V prvotni objavi je bilo navedenih deset držav (že prej omenjenih devet in Južna Koreja) ter ustrezne sodelujoče radiotelevizijske hiše.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Eurovision Song Contest Asia will debut in 2026 |url=https://www.eurovision.com/stories/eurovision-song-contest-asia-will-debut-november-2026/ |website=Eurovision.com |access-date=2026-03-31 |date=2026-03-31}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Kaur |first1=Baani |title=Eurovision launching Asia edition, grand final to take place in Bangkok in November |url=https://cnalifestyle.channelnewsasia.com/entertainment/eurovision-asia-2026-final-bangkok-580901 |website=[[Channel News Asia]] |access-date=2026-03-31 |date=2026-03-31}}&lt;/ref&gt; Udeležbo Mongolije po potrdili 4. avgusta.&lt;ref name=&quot;MongoliaAnnouncement&quot;&gt;{{Cite web |url=https://eurovoix.com/2026/08/14/mongolia-eurovision-asia-2026-participation/ |first=Neil |last=Farren |title=Mongolia: Eurovision Asia 2026 Participation Confirmed |date=14 August 2026 |access-date=14 August 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Format ===
[[Slika:Bravo BKK.png|thumb|Prizorišče IdeaLive, ki bo gostilo izbor leta 2027]]
31. marca 2026 so EBU, Voxovation in S2O Productions sporočili, da bo prva izvedba tekmovanja potekala 14. novembra 2026 na prizorišču IdeaLive v Bangkoku na Tajskem.&lt;ref name=&quot;RulesEurovoix&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;onlinekhabar&quot;&gt;{{Cite web |date=2026-03-31 |title=‘Eurovision Asia 2026' announced; Himalayan TV to hold auditions in Nepal |url=https://english.onlinekhabar.com/eurovision-asia-2026-announced-himalayan-tv-to-hold-auditions-in-nepal.html |access-date=2026-03-31 |website=[[Online Khabar]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2026-03-31 |title='युरोभिजन एसिया २०२६' : नेपालका प्रतिभा अब विश्वमञ्चमा, हिमालय टिभीले राष्ट्रिय छनोट गर्ने |trans-title='Eurovision Asia 2026': Nepal's talents now on the world stage, Himalaya TV to select the national representative |url=https://onlinesamaya.com/2026/03/20332/ |access-date=2026-04-01 |website=Online Samaya |language=ne}}&lt;/ref&gt; Dogodek bo potekal v obliki ene same oddaje, o izidih pa bo odločalo glasovanje v razmerju 50 : 50 med strokovno žirijo in občinstvom.&lt;ref name=&quot;RulesEurovoix&quot;&gt;{{Cite web |url=https://eurovoix.com/2026/03/31/eurovision-song-contest-asia-launches/ |title=Eurovision Song Contest Asia Launches With Final in Bangkok This November |date=31 March 2026 |access-date=31 March 2026 |first=Anthony |last=Granger |website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt; Vsak tekmovalni nastop lahko traja največ tri minute in na odru ga lahko izvede največ šest oseb.&lt;ref name=&quot;RulesEurovoix&quot; /&gt; Prvotno je bilo predvideno, da bodo vse sodelujoče radiotelevizijske hiše za izbor svojih predstavnikov organizirale nacionalne izbore, vendar se je malezijska hiša odločila za interni izbor.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;4Augustnfdates&quot;/&gt; Zmagovalec bo povabljen, da nastopi kot gost na [[Pesem Evrovizije 2027|Pesmi Evrovizije 2027]] v [[Burgas|Burgasu]] v Bolgariji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Države udeleženke ===
Do sodelovanja na tekmovanju so upravičeni tako javne kot zasebno financirane radiotelevizijske hiše v azijsko-pacifiški regiji.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2026-03-31 |title=Five Things To Know About The Eurovision Song Contest Asia |url=https://escinsight.com/2026/03/31/five-things-to-know-about-the-eurovision-song-contest-asia-adventure/ |access-date=2026-05-12 |website=ESC Insight |last=Jones |first=Gina}}&lt;/ref&gt; EBU je prav tako potrdil, da radiotelevizijske hiše, ki sodelujejo na glavnem (evropskem) tekmovanju za Pesem Evrovizije, ne bodo mogle sodelovati na azijsko-pacifiški različici; to pomeni, da javne radiotelevizijske hiše iz držav azijsko-pacifiške regije, ki že sodelujejo na evropskem izboru – na primer SBS (Avstralija) – ne bodo mogle nastopiti na azijskem tekmovanju. Mednje spadajo članice EBU-ja iz držav, ki zemljepisno delno ali v celoti ležijo v Aziji, kot so AMPTV (Armenija), İTV (Azerbajdžan), CyBC (Ciper), GPB (Gruzija), IPBC (Izrael) in TRT (Turčija) – vse te države so že sodelovale na evropskem evrovizijsken izboru –, pri čemer imajo polne pravice za sodelovanje na evropskem izboru tudi NMA (Egipt), TL (Libanon) in JRTV (Jordanija).&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2026-05-11 |title=Israel: Media Reports Discussions Underway to Move Israel into Eurovision Asia |url=https://eurovoix.com/2026/05/11/israel-media-reports-discussions-underway-move-israel-into-eurovision-asia/ |access-date=2026-05-12 |website=Eurovoix |last=Granger |first=Anthony}}&lt;/ref&gt;

11. septembra 2026 so objavili, da bodo na prvi izvedbi azijskega evrovizijskega izbora sodelovale radiotelevizijske hiše iz 11 držav.&lt;ref name=&quot;CountryListFinal&quot;&gt;{{Cite web |date=2026-09-11 |title=11 countries will participate at the first Eurovision Song Contest Asia |url=https://eurovisionasia.com/news/11-countries-to-participate-eurovision-song-contest-asia-2026/ |access-date=2026-09-11 |work=eurovisionasia.com |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable plainrowheaders sticky-header&quot;
|+  Udeleženci na Izboru za Pesem Evrovizije Azije 2026&lt;ref name=&quot;CountryListFinal&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;4Augustnfdates&quot;&gt;{{Cite web |url=https://www.eurovision.com/stories/national-selection-shows-for-eurovision-asia-streamed-on-youtube/ |title=National Selection Shows for Asia to be streamed on YouTube |date=4 August 2026 |access-date=4 August 2026 |work=[[European Broadcasting Union]]}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Televizijska hiša
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; | Jezik
! scope=&quot;col&quot; | Avtor/ji
!Viri
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{esc|Bangladesh|Asia}}
| [[NTV (bangladeška televizija)|NTV]]
| colspan=&quot;4&quot; {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 30. septembra 2026}}
| align=&quot;center&quot; | 
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{esc|Bhutan|Asia}}
| [[Bhutan Broadcasting Service|BBS]]
| [[Nyendra]]
| »Lhayi Semo« &lt;span style=&quot;font-size:94.4%&quot;&gt;({{lang|dz|ལྷ་ཡི་སྲས་མོ།}})&lt;/span&gt;
| butanščina (dzongkha)
| {{hlist|Lungten Wangchuk|[[Thukten Nyendra]]}}
| align=&quot;center&quot; | &lt;ref&gt;{{Cite web |date=2026-08-11 |title=Eurovision Song Contest Asia has its first entry |url=https://www.eurovision.com/stories/eurovision-song-contest-asia-has-its-first-entry/ |access-date=2026-08-11 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{esc|Cambodia|Asia}}
| [[TV5 Cambodia|TV5]]
| colspan=&quot;4&quot; {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 17. oktobra 2026}}
| align=&quot;center&quot; | &lt;ref&gt;{{Cite web |last=Granger |first=Anthony |date=2026-06-21 |title=Cambodia: Cambodia's Finest Voice to Select Eurovision Asia Representative |url=https://eurovoix.com/2026/06/21/cambodia-cambodias-finest-voice-eurovision-asia/ |access-date=2026-06-21 |website=Eurovoix |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Shepherd |first=Em |date=2026-09-03 |title=Cambodia: Cambodia’s Finest Voice Set for 17 October as National Selection Date Revealed |url=https://eurovoix.com/2026/09/03/cambodia-finest-voice-17-october-as-national-selection-date-revealed/ |access-date=2026-09-09 |website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{esc|Laos|Asia}}
| [[VTE9]]
| Thinla
| colspan=&quot;3&quot; {{TBA|{{abbr|TBA|To be announced}} 24. septembra 2026}}
| align=&quot;center&quot; | &lt;ref&gt;{{Cite web |last=Granger |first=Anthony |date=2026-09-13 |title=Laos: Thinla to Eurovision Asia 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/09/13/laos-thinla-eurovision-asia-2026/ |access-date=2026-09-13 |website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{esc|Malaysia|Asia}}
| [[Media Prima]]
| [[Aina Abdul]]
| {{N/A|}}
| angleščina
| {{N/A|}}
| align=&quot;center&quot; | &lt;ref&gt;{{Cite web |last=Neil |first=Farren |date=2026-08-15 |title=Malaysia: Aina Abdul to Eurovision Asia 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/08/15/malaysia-aina-abdul-to-eurovision-asia-2026/ |access-date=2026-08-15 |website=Eurovoix }}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Malaysia1&quot;&gt;{{Cite web |date=2026-09-01 |title=Aina Abdul kongsi persiapan ke Eurovision Song Contest Asia 2026, pertaruh lagu &quot;Full English&quot; |url=https://ohbulan.com/aina-abdul-kongsi-persiapan-ke-eurovision-song-contest-asia-2026-pertaruh-lagu-full-english/ |access-date=2026-09-01 |website=Oh Bulan!|trans-title=Aina Abdul shares preparations for Eurovision Song Contest Asia 2026, bets on &quot;fully english&quot; song|publisher=[[Catcha Digital]]|language=ms|last=Zulk|first=Shah}}&lt;/ref&gt; &gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{esc|Mongolia|Asia}}
| [[Mongol HD TV|MNC]]
| colspan=&quot;4&quot; {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 10. oktobra 2026}}
| align=&quot;center&quot; | &lt;ref name=&quot;MongoliaAnnouncement&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2026-08-15 |title=A calendar of National Selection Shows |url=https://www.eurovision.com/asia/ |access-date=2026-08-15 |website=Eurovision.com }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{esc|Nepal|Asia}}
| nowrap | [[Himalaya TV]]
| colspan=&quot;4&quot; {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 7. oktobra 2026}}
| align=&quot;center&quot; | &lt;ref&gt;{{Cite web |last=Bijuvignesh |first=Darshan |date=2026-09-11 |title=Nepal: Nepal Decides Postponed to October 7 |url=https://eurovoix.com/2026/09/11/nepal-nepal-decides-postponed-to-october-7/ |access-date=2026-09-11 |website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{esc|Philippines|Asia}}
| nowrap | [[ABS-CBN]]
| [[Carmelle Collado|Carmelle]]
| »Sobra-Sobra«
| angleščina, filipinščina&lt;!-- Under discussion. DO NOT CHANGE UNTIL THERE IS RS OR CONSENSUS. --&gt;
| {{hlist|Gianina Camille del Rosario|Mart Sam Emmanuel Olavides}}
| align=&quot;center&quot; | &lt;ref&gt;{{Cite web |last=Conte |first=Davide |date=2026-08-30 |title=Philippines: Carmelle to Eurovision Asia 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/08/30/philippines-carmelle-to-eurovision-asia-2026/ |access-date=2026-08-30 |website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{esc|South Korea|Asia}}
| [[ENA (južnokorejska televizija)|ENA]]
| [[Park Junhee|Junhee]]
| »Deep Dive«
| angleščina
| align=&quot;center&quot; | {{hlist|[[AleXa|Alexaundra Christine Schneiderman]]|Jaehyuk Ryu|Notmixedyet|Park Junhee|Sarah Min}}
| align=&quot;center&quot; | &lt;ref&gt;{{Cite web |last=Washak |first=James |date=2026-09-04 |title=South Korea: Junhee to Eurovision Asia |url=https://eurovoix.com/2026/09/04/south-korea-junhee-to-eurovision-asia/ |access-date=2026-09-04 |website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{esc|Thailand|Asia}}
| [[Channel 3 (Tajska)|Channel 3]]
| colspan=&quot;4&quot; {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 27. septembra 2026}}
| align=&quot;center&quot; | 
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{esc|Vietnam|Asia}}
| [[Vietnam Television|VTV]]
| [[Tóc Tiên]]
| colspan=&quot;3&quot; {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 3. oktobra 2026}}
| align=&quot;center&quot; | &lt;ref&gt;{{Cite web |last=Conte |first=Davide |date=2026-08-28 |title=Vietnam: The Sound of Vietnam to Take Place on October 3 |url=https://eurovoix.com/2026/08/28/vietnam-the-sound-of-vietnam-to-take-place-on-october-3/ |access-date=2026-08-28 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Bijuvignesh |first=Darshan |date=2026-09-06 |title=Vietnam: Tóc Tiên to Eurovision Asia 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/09/06/vietnam-toc-tien-to-eurovision-asia-2026/ |access-date=2026-09-06 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last= |date=2026-09-04 |title=Vietnamese singer to compete in Eurovision Asia |url=https://vietnamtoday.vtv.vn/vietnamese-singer-to-compete-in-eurovision-asia-100260904045547826.htm |access-date=2026-09-08 |website=[[Vietnam Today]] |publisher=[[Vietnam Television]] |language=en}}&lt;/ref&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Evrovizija]]</text>
      <sha1>ily9c2yj0h85e0d9xko99lhvwj3qq3w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Murong Huang</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608772</id>
    <revision>
      <id>6757894</id>
      <parentid>6752463</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:39:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>povezava</comment>
      <origin>6757894</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11037" sha1="oav0j4ayu6ik71aqk6tmcbzyf28kmwm" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Cesar Venming Zgodnjega Jana&lt;br/&gt;前燕文明帝
| title           = Knez Jana
| birth_date      = 297
| death_date      = {{Death year and age|348|297}}
| burial_place    = Mavzolej Longping 
| father          = [[Murong Hui]]
| mother          = Cesarica Vušuan
| succession      = Knez Zgodnjega Jana
| reign           = 23. november 337&lt;ref&gt;([咸康三年]冬，十月，丁卯，皝即燕王位，大赦。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95&lt;/ref&gt; – 25. oktober 348
| successor       = [[Murong Džun]]
| family_name     = Murong
| clan_name       = 
| given_name      = Huang 
| temple_name     = Tajdzu 
| posthumous_name = Knez Venming, {{lit}} &quot;vljuden in razumevajoč&quot;) &lt;br&gt; Cesar Venming 
| reign1          = 4. junij 333 – 23. november 337
| succession1     = Vojvoda [[Liaodong]]a 
| predecessor1    = [[Murong Hui]]
| successor1      = ''on sam kot knez Jana''
| issue           = [[Murong Džun]], cesar Zgodnjega Jana,&lt;br&gt;Murong Ke, knez Tajjuana, &lt;br&gt;Murong Čuj, cesar Kasnejšega Jana, &lt;br&gt; Murong De, cesar Južnega Jana
| spouse          = Princesa Duan
| house           = Murong
| dynasty         = Zgodnji Jan
}}

'''Murong Huang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容皝, Mùróng huàng) z vljudnostnim imenom '''Juandžen''' (kitajsko: (元真, Yuán zhēn) in posmrtnim imenom '''Cesar Venming iz dinastije Zgodnji Jan''' (kitajsko: 前燕文明帝, Qián yàn wénmíng dì) je bil ustanovni vladar kitajske dinastije [[Zgodnji Jan]], ki so jo vodili [[Šianbeji]], * [[297]], †  [[25. oktober]] [[348]].&lt;ref&gt;(燕王皝有疾，召世子俊属之曰：“今中原未平，方资贤杰以经世务。恪智勇兼济，才堪任重，汝其委之，以成吾志！”又曰：“阳士秋士行高洁，忠干贞固，可托大事，汝善待之！”[永和四年]九月，丙申，薨。) ''Zizhi Tongjian'', vol.98. (以永和四年死，在位十五年，时年五十二。) ''Jin Shu'', vol.109&lt;/ref&gt; 

Ko je Murong Huang leta 333 nasledil svojega očeta [[Murong Hui]]ja, je imel naziv vojvoda Ljaodonga, ki mu ga je podelila dinastija [[Vzhodni Džin]]. Leta 337 si je sam nadel naziv knez Jana. To leto se tradicionalno šteje za začetek dinastije Zgodnji Jan. Ko se je njegov sin [[Murong Džun]] januarja 353 popolnoma odcepil od dinastije Vzhodni Džin in si nadel cesarski naziv, je bil Murong Huang posmrtno povišan v cesarja. V ''[[Knjiga Džina|Knjigi dinastije Džin]]'' je Murong Huang opisan kot visok in krepak moški, visok približno 191 centimetrov. 

==Zgodnje življenje== 
Murong Huangov oče Murong Hui je bil sprva poglavar Šianbejev, ki se je v poznem obdobju vladavine cesarja [[Vu (dinastija Džin)|Vuja]], ustanovitelja dinastije Džin, boril proti silam te dinastije. Med 6. junijem in 4. julijem 289 se je kot [[vazal]] podredil dinastiji Džin.&lt;ref&gt;([太康十年]五月，鲜卑慕容廆来降, vol. 3&lt;/ref&gt;  Ker je bil nenehno tarča napadov Duan Džjeja, drugega poglavarja Šianbejev, je ponižno zaprosil za mir z njim in se poročil z eno od njegovih hčera. V tem zakonu je bil leta 297 rojen kasnejši cesar Murong Huang in za njim še njegova brata Murong Ren in Murong Džao. 

Med Murongovo vladavino  na položaju plemenskega poglavarja so dinastijo Džin stalno prretresali nemiri, spopadi in kmečki upori, zaradi katerih je sčasoma propadla. Največji kmečki upor je bil v državi Han-Džov, ki so jo ustanovili Šiungnuji. Posledično se je na razmeroma varno ozemlje pod Murong Huijevo oblastjo  zateklo veliko beguncev. Z begunci Hani so ravnali prijazno, zato so se odločili ostati in s tem okrepili Murongovo moč. Ko so sile dinastije Džin na severu so postopoma podlegle vojskam generala Ši Leja iz države Han-Džov, je Murong Huijevo ozemlje ostalo edino na severu Kitajske, ki je še vedno nominalno priznavalo oblast dinastije Džin. Murong Hui je imel naziv  vojvode Ljaodonga, ki mu ga je podelila ta dinastija. Murong Huangu je zaupal številne pomembne vojaške naloge, med drugim spopade z močnim sorodnimi Šiunbeji v letih 320 in 325. V začetku leta 322 je Murong Hui imenoval Murong Huanga za prestolonaslednika, vendar je veliko naklonjenost izkazoval  tudi Huangovi bratom Murong Renu, Murong Džovu in zlasti Murong Hanu, ki je užival velik ugled kot general. Murong Huang je bil do svojih bratov ljubosumen in nezaupljiv, kar je zasejalo seme kasnejših težav. 

==Vojvoda Liaodonga==
4. junija 333&lt;ref&gt;([咸和八年]夏，五月，甲寅，辽东武宣公慕容廆卒。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95&lt;/ref&gt; je Murong Hui umrl. Upravo je na podlagi položaja generala Pingbeija, ki mu ga je podelila dinastija Džin, prevzel  Murong Huang. K cesarju je poslal delegacijo, ki naj bi ga obvestila o očetovi smrti in ga zaprosila za uradno potrditev Murong Huangovega položaja. Murong Huang je kmalu zatem brez uradne potrditve privzel naziv vojvode Ljaodonga, ki ga je pred tem imel njegov oče.

Po prevzemu oblasti je strogo in neusmiljeno uveljavljal zakone in predpise, kar je vznemirilo nekatere njegove podrejene. Razkrilo se je tudi njegovo nezaupanje do bratov Murong Hana, Murong Rena in Murong Džova. Murong Han je pobegnil k plemenu Duan v Lajoši in postal general njihovega poglavarja Duan Ljaa. Murong Ren in Murong Džao sta skovala zaroto. Murong Ren naj bi iz svojega oporišča v Pingguoju napadel prestolnico Džičeng,  Murong Džao pa bi organiziral upor v samem mestu. Po uspešnem državnem udaru bi si brata zazdelila vojvodino. Murong Renov napad na Džičeng je spodletel, zato je namesto tega zavzel mesta v vzhodnem delu vojvodine (polotok [[Liaodong]]). Odbil je napad Murong Huangove vojske in se razglasil za vojvodo Liaodonga. Odposlance dinastije Džin, ki so nameravali  Murong Huangu podeliti naziv, kot ga je imel njegov oče, je Murong Ren prestregel in pridržal.

Istega leta je vojska Duanov pod poveljstvom Murong Hana in Duan Lana napadle Liučeng, današnji Džaojang v provinci Liaoning. Vojska, poslana na pomoč obleganemu mestu, je bila poražena. Duan Lan je želel nadaljevati pohod proti Džičengu, a je zaradi strahu pred uničenjem celega njegovega plemena ukazal umik.

V začetku leta 336 je Murong Huang presenetil Murong Rena z napadom čez zamrznjeno [[Bohajsko morje]], česar Murong Ren ni pričakoval. Murong Rena so ujeli in ga prisili, da je storil samomor.

==Knez Jana==
Novembra 337 si je Murong Huang nadel naziv kneza Jana. Naziv so v dinastiji Džin sicer že obravnavali, a ga njegovemu očetu Murong Huiju niso podelili. Ta dogodek običajno velja za ustanovitev države Zgodnji Jan, zlasti zato, ker je Murong Huang vzpostavil tudi upravno ureditev po zgledu na dinastije Džin. Nazivi uradnikov so bili namerno izbrani tako, da so kazali na podrejenost dinastiji Džin.

Murong Huang je v nasprotju s politiko svojega očeta, ki je zavračal stike s [[Kasnejši Džov|Kasnejšim Džovom]], tekmecem dinastije Džin, v Kasnejši Džov poslal odposlance s ponudbo vazalstva in predlogom za skupni napad na klan Duan. [[Ši Hu]], cesar Kasnejšega Džova, je bil s ponudbo zadovoljen in dogovorila sta se za napad leta 338.  Napad se je začel spomladi. Murong Huang je napadel in oplenil mesta klana Duan severno od njihove prestolnice Lingdži, sedanjega Tangšana v provinci [[Hebej]], premagal vojsko Duana in se nato umaknil. Ko je Duane napadla tudi vojska Kasnejšega Džova, je Duan Ljao pobegnil. Cesar Ši Hu se je veselil zmage, a je bil hkrati jezen zaradi Murong Huangovega umika. Odločil se je, da ga napadel Zgodnji Jan. Predala so se mu skoraj vsa mesta, z izjemo Ličenga. Murong Huang je razmišljal o begu, a je na nasvet svojega generala Muju Gena ostal in branil Ličeng skoraj 20 dni, dokler se sile Kasnejšega Džova niso morale umakniti. Murong Huang je poslal svojega sina [[Murong Ke]]ja, da napade umikajočo se vojsko. Po zmagi nad njo in njenem umiku iz države je zavzel mesta, ki so se mu uprla, in mesta klana Duan, s čimer jhe svoje ozemlje razširl na na območje današnjega severnega Hebeja. V začetku leta 339 je Murong Ke ponovno premagal vojsko države Kasnejši Džov, Murong Huang pa  je Duan Liaa sprejel kot častnega gosta in preostale sile klana Duan vključil v svojo vojsko. Kasneje istega leta Duan Li načrtoval upor, zato ga je Murong Huang ukazal ubiti. Od takrat naprej je Zgodnji Jan  vsako leto vpadal na ozemlje Kasnejšega Džova. Občasno je napadel tudi Juvene in kraljestvo [[Kogurjo]].

Leta 339 Murong Huang poročil svojo sestro s Tuoba Šijičjanom, knezom Daija, s čimer je utrdil zavezništvo med tema ljudstvoma [[Šianbeji|Šianbejev]]. V prestolnico dinastije Džin je poslal delegacijo, ki je od cesarja Čenga uradno zahtevala naziv kneza Jana. Zahtevo je pojasnjevala s tem, da bi naziv kneza okrepil njegovo avtoriteto med ljudstvom, on sam pa bi ostal zvest dinastiji Džin. Leta 341 mu je cesar po večmesečnih razpravah podelil knežji naziv.

Leta 340 je Murong Han, ki je  po porazu klana Duan prebegnil k Juvenom, začel doživljati nezaupanje in slabo ravnanje in privolil v vrnitev domov in podreditev bratu Murong Huangu. Po vrnitvi je postal poveljnik vojske.

Leta 341 je Murong Huang prestolnico preselil iz Džičenga v novo zgrajeno mesto [[Longčeng]] v današnji provinci Ljaoning.

Leta 344 je Murong Huang s pomočjo namestnika Murong Hana napadel Juvene, jih premagal in prisilil njihovega poglavarja Jidouguija na beg. Vojska Zgodnjega Jana je Juvene prisilno preselila na jug in jih  vključila v svoje prebivalstvo. Kasneje istega leta je Murong Huang, še vedno zaskrbljen zaradi njegovih sposobnosti, prisilil Murong Hana, da je storil samomor.

Leta 345 je Murong Huang prenehal uporabljati imena vladarskih obdobij dinastije Džin, kar nekateri štejejo za znak formalne neodvisnosti države Zgodnji Jan.

Januarja ali februarja 347 je Murong Huang napadel državo [[Korjo]]  in ujel  kralja Hjona.&lt;ref&gt;([永和三年]初，夫馀居于鹿山，为百济所侵，部落衰散，西徙近燕，而不设备。燕王皝遣世子儁帅慕容军、慕容恪、慕舆根三将军、万七千骑袭夫馀。儁居中指授，军事皆以任恪，遂拔夫馀，虏其王玄及部落五万馀口而还。皝以玄为镇军将军，妻以女。) {{Cite book |last=Sima |first=Guang |title=Zizhi Tongjian|year=1084 |volume=97 |language=zh-hant}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 348 je Murong Huang zbolel in umrl. Nasledil ga je sin [[Murong Džun]].

== Sklici == 
{{sklici|20em}}

{{s-start}}
{{s-hou|Rodbina Murong||297||348||name=Murong Huang}}
{{s-roy|cn}}
{{s-bef|before=on sam|as=vojvoda [[Liaodong]]a}}
{{s-ttl|title=Knez Zgodnjega Jana |years=337–348}}
{{s-aft|after=[[Murong Džun]]}}
{{s-reg|cn}}
{{s-bef|before=[[Murong Hui]]}}
{{s-ttl|title=Vojvoda [[Liaodong]]a|years=333–337}}
{{s-aft|after=on sam |as=knez Zgodnjega Jana}}
{{s-end}}

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Rojeni leta 297]]
[[Kategorija:Umrli leta 348]] 
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]  
[[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]]
[[Kategorija:Šianbeji]]</text>
      <sha1>oav0j4ayu6ik71aqk6tmcbzyf28kmwm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757948</id>
      <parentid>6757894</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:19:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>povezava</comment>
      <origin>6757948</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11041" sha1="reh0vkev1uhiv4n83gqu0q7u7wpnfsc" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Cesar Venming Zgodnjega Jana&lt;br/&gt;前燕文明帝
| title           = Knez Jana
| birth_date      = 297
| death_date      = {{Death year and age|348|297}}
| burial_place    = Mavzolej Longping 
| father          = [[Murong Hui]]
| mother          = Cesarica Vušuan
| succession      = Knez Zgodnjega Jana
| reign           = 23. november 337&lt;ref&gt;([咸康三年]冬，十月，丁卯，皝即燕王位，大赦。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95&lt;/ref&gt; – 25. oktober 348
| successor       = [[Murong Džun]]
| family_name     = Murong
| clan_name       = 
| given_name      = Huang 
| temple_name     = Tajdzu 
| posthumous_name = Knez Venming, {{lit}} &quot;vljuden in razumevajoč&quot;) &lt;br&gt; Cesar Venming 
| reign1          = 4. junij 333 – 23. november 337
| succession1     = Vojvoda [[Liaodong]]a 
| predecessor1    = [[Murong Hui]]
| successor1      = ''on sam kot knez Jana''
| issue           = [[Murong Džun]], cesar Zgodnjega Jana,&lt;br&gt;[[Murong Ke]], knez Tajjuana, &lt;br&gt;Murong Čuj, cesar Kasnejšega Jana, &lt;br&gt; Murong De, cesar Južnega Jana
| spouse          = Princesa Duan
| house           = Murong
| dynasty         = Zgodnji Jan
}}

'''Murong Huang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容皝, Mùróng huàng) z vljudnostnim imenom '''Juandžen''' (kitajsko: (元真, Yuán zhēn) in posmrtnim imenom '''Cesar Venming iz dinastije Zgodnji Jan''' (kitajsko: 前燕文明帝, Qián yàn wénmíng dì) je bil ustanovni vladar kitajske dinastije [[Zgodnji Jan]], ki so jo vodili [[Šianbeji]], * [[297]], †  [[25. oktober]] [[348]].&lt;ref&gt;(燕王皝有疾，召世子俊属之曰：“今中原未平，方资贤杰以经世务。恪智勇兼济，才堪任重，汝其委之，以成吾志！”又曰：“阳士秋士行高洁，忠干贞固，可托大事，汝善待之！”[永和四年]九月，丙申，薨。) ''Zizhi Tongjian'', vol.98. (以永和四年死，在位十五年，时年五十二。) ''Jin Shu'', vol.109&lt;/ref&gt; 

Ko je Murong Huang leta 333 nasledil svojega očeta [[Murong Hui]]ja, je imel naziv vojvoda Ljaodonga, ki mu ga je podelila dinastija [[Vzhodni Džin]]. Leta 337 si je sam nadel naziv knez Jana. To leto se tradicionalno šteje za začetek dinastije Zgodnji Jan. Ko se je njegov sin [[Murong Džun]] januarja 353 popolnoma odcepil od dinastije Vzhodni Džin in si nadel cesarski naziv, je bil Murong Huang posmrtno povišan v cesarja. V ''[[Knjiga Džina|Knjigi dinastije Džin]]'' je Murong Huang opisan kot visok in krepak moški, visok približno 191 centimetrov. 

==Zgodnje življenje== 
Murong Huangov oče Murong Hui je bil sprva poglavar Šianbejev, ki se je v poznem obdobju vladavine cesarja [[Vu (dinastija Džin)|Vuja]], ustanovitelja dinastije Džin, boril proti silam te dinastije. Med 6. junijem in 4. julijem 289 se je kot [[vazal]] podredil dinastiji Džin.&lt;ref&gt;([太康十年]五月，鲜卑慕容廆来降, vol. 3&lt;/ref&gt;  Ker je bil nenehno tarča napadov Duan Džjeja, drugega poglavarja Šianbejev, je ponižno zaprosil za mir z njim in se poročil z eno od njegovih hčera. V tem zakonu je bil leta 297 rojen kasnejši cesar Murong Huang in za njim še njegova brata Murong Ren in Murong Džao. 

Med Murongovo vladavino  na položaju plemenskega poglavarja so dinastijo Džin stalno prretresali nemiri, spopadi in kmečki upori, zaradi katerih je sčasoma propadla. Največji kmečki upor je bil v državi Han-Džov, ki so jo ustanovili Šiungnuji. Posledično se je na razmeroma varno ozemlje pod Murong Huijevo oblastjo  zateklo veliko beguncev. Z begunci Hani so ravnali prijazno, zato so se odločili ostati in s tem okrepili Murongovo moč. Ko so sile dinastije Džin na severu so postopoma podlegle vojskam generala Ši Leja iz države Han-Džov, je Murong Huijevo ozemlje ostalo edino na severu Kitajske, ki je še vedno nominalno priznavalo oblast dinastije Džin. Murong Hui je imel naziv  vojvode Ljaodonga, ki mu ga je podelila ta dinastija. Murong Huangu je zaupal številne pomembne vojaške naloge, med drugim spopade z močnim sorodnimi Šiunbeji v letih 320 in 325. V začetku leta 322 je Murong Hui imenoval Murong Huanga za prestolonaslednika, vendar je veliko naklonjenost izkazoval  tudi Huangovi bratom Murong Renu, Murong Džovu in zlasti Murong Hanu, ki je užival velik ugled kot general. Murong Huang je bil do svojih bratov ljubosumen in nezaupljiv, kar je zasejalo seme kasnejših težav. 

==Vojvoda Liaodonga==
4. junija 333&lt;ref&gt;([咸和八年]夏，五月，甲寅，辽东武宣公慕容廆卒。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95&lt;/ref&gt; je Murong Hui umrl. Upravo je na podlagi položaja generala Pingbeija, ki mu ga je podelila dinastija Džin, prevzel  Murong Huang. K cesarju je poslal delegacijo, ki naj bi ga obvestila o očetovi smrti in ga zaprosila za uradno potrditev Murong Huangovega položaja. Murong Huang je kmalu zatem brez uradne potrditve privzel naziv vojvode Ljaodonga, ki ga je pred tem imel njegov oče.

Po prevzemu oblasti je strogo in neusmiljeno uveljavljal zakone in predpise, kar je vznemirilo nekatere njegove podrejene. Razkrilo se je tudi njegovo nezaupanje do bratov Murong Hana, Murong Rena in Murong Džova. Murong Han je pobegnil k plemenu Duan v Lajoši in postal general njihovega poglavarja Duan Ljaa. Murong Ren in Murong Džao sta skovala zaroto. Murong Ren naj bi iz svojega oporišča v Pingguoju napadel prestolnico Džičeng,  Murong Džao pa bi organiziral upor v samem mestu. Po uspešnem državnem udaru bi si brata zazdelila vojvodino. Murong Renov napad na Džičeng je spodletel, zato je namesto tega zavzel mesta v vzhodnem delu vojvodine (polotok [[Liaodong]]). Odbil je napad Murong Huangove vojske in se razglasil za vojvodo Liaodonga. Odposlance dinastije Džin, ki so nameravali  Murong Huangu podeliti naziv, kot ga je imel njegov oče, je Murong Ren prestregel in pridržal.

Istega leta je vojska Duanov pod poveljstvom Murong Hana in Duan Lana napadle Liučeng, današnji Džaojang v provinci Liaoning. Vojska, poslana na pomoč obleganemu mestu, je bila poražena. Duan Lan je želel nadaljevati pohod proti Džičengu, a je zaradi strahu pred uničenjem celega njegovega plemena ukazal umik.

V začetku leta 336 je Murong Huang presenetil Murong Rena z napadom čez zamrznjeno [[Bohajsko morje]], česar Murong Ren ni pričakoval. Murong Rena so ujeli in ga prisili, da je storil samomor.

==Knez Jana==
Novembra 337 si je Murong Huang nadel naziv kneza Jana. Naziv so v dinastiji Džin sicer že obravnavali, a ga njegovemu očetu Murong Huiju niso podelili. Ta dogodek običajno velja za ustanovitev države Zgodnji Jan, zlasti zato, ker je Murong Huang vzpostavil tudi upravno ureditev po zgledu na dinastije Džin. Nazivi uradnikov so bili namerno izbrani tako, da so kazali na podrejenost dinastiji Džin.

Murong Huang je v nasprotju s politiko svojega očeta, ki je zavračal stike s [[Kasnejši Džov|Kasnejšim Džovom]], tekmecem dinastije Džin, v Kasnejši Džov poslal odposlance s ponudbo vazalstva in predlogom za skupni napad na klan Duan. [[Ši Hu]], cesar Kasnejšega Džova, je bil s ponudbo zadovoljen in dogovorila sta se za napad leta 338.  Napad se je začel spomladi. Murong Huang je napadel in oplenil mesta klana Duan severno od njihove prestolnice Lingdži, sedanjega Tangšana v provinci [[Hebej]], premagal vojsko Duana in se nato umaknil. Ko je Duane napadla tudi vojska Kasnejšega Džova, je Duan Ljao pobegnil. Cesar Ši Hu se je veselil zmage, a je bil hkrati jezen zaradi Murong Huangovega umika. Odločil se je, da ga napadel Zgodnji Jan. Predala so se mu skoraj vsa mesta, z izjemo Ličenga. Murong Huang je razmišljal o begu, a je na nasvet svojega generala Muju Gena ostal in branil Ličeng skoraj 20 dni, dokler se sile Kasnejšega Džova niso morale umakniti. Murong Huang je poslal svojega sina [[Murong Ke]]ja, da napade umikajočo se vojsko. Po zmagi nad njo in njenem umiku iz države je zavzel mesta, ki so se mu uprla, in mesta klana Duan, s čimer jhe svoje ozemlje razširl na na območje današnjega severnega Hebeja. V začetku leta 339 je Murong Ke ponovno premagal vojsko države Kasnejši Džov, Murong Huang pa  je Duan Liaa sprejel kot častnega gosta in preostale sile klana Duan vključil v svojo vojsko. Kasneje istega leta Duan Li načrtoval upor, zato ga je Murong Huang ukazal ubiti. Od takrat naprej je Zgodnji Jan  vsako leto vpadal na ozemlje Kasnejšega Džova. Občasno je napadel tudi Juvene in kraljestvo [[Kogurjo]].

Leta 339 Murong Huang poročil svojo sestro s Tuoba Šijičjanom, knezom Daija, s čimer je utrdil zavezništvo med tema ljudstvoma [[Šianbeji|Šianbejev]]. V prestolnico dinastije Džin je poslal delegacijo, ki je od cesarja Čenga uradno zahtevala naziv kneza Jana. Zahtevo je pojasnjevala s tem, da bi naziv kneza okrepil njegovo avtoriteto med ljudstvom, on sam pa bi ostal zvest dinastiji Džin. Leta 341 mu je cesar po večmesečnih razpravah podelil knežji naziv.

Leta 340 je Murong Han, ki je  po porazu klana Duan prebegnil k Juvenom, začel doživljati nezaupanje in slabo ravnanje in privolil v vrnitev domov in podreditev bratu Murong Huangu. Po vrnitvi je postal poveljnik vojske.

Leta 341 je Murong Huang prestolnico preselil iz Džičenga v novo zgrajeno mesto [[Longčeng]] v današnji provinci Ljaoning.

Leta 344 je Murong Huang s pomočjo namestnika Murong Hana napadel Juvene, jih premagal in prisilil njihovega poglavarja Jidouguija na beg. Vojska Zgodnjega Jana je Juvene prisilno preselila na jug in jih  vključila v svoje prebivalstvo. Kasneje istega leta je Murong Huang, še vedno zaskrbljen zaradi njegovih sposobnosti, prisilil Murong Hana, da je storil samomor.

Leta 345 je Murong Huang prenehal uporabljati imena vladarskih obdobij dinastije Džin, kar nekateri štejejo za znak formalne neodvisnosti države Zgodnji Jan.

Januarja ali februarja 347 je Murong Huang napadel državo [[Korjo]]  in ujel  kralja Hjona.&lt;ref&gt;([永和三年]初，夫馀居于鹿山，为百济所侵，部落衰散，西徙近燕，而不设备。燕王皝遣世子儁帅慕容军、慕容恪、慕舆根三将军、万七千骑袭夫馀。儁居中指授，军事皆以任恪，遂拔夫馀，虏其王玄及部落五万馀口而还。皝以玄为镇军将军，妻以女。) {{Cite book |last=Sima |first=Guang |title=Zizhi Tongjian|year=1084 |volume=97 |language=zh-hant}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 348 je Murong Huang zbolel in umrl. Nasledil ga je sin [[Murong Džun]].

== Sklici == 
{{sklici|20em}}

{{s-start}}
{{s-hou|Rodbina Murong||297||348||name=Murong Huang}}
{{s-roy|cn}}
{{s-bef|before=on sam|as=vojvoda [[Liaodong]]a}}
{{s-ttl|title=Knez Zgodnjega Jana |years=337–348}}
{{s-aft|after=[[Murong Džun]]}}
{{s-reg|cn}}
{{s-bef|before=[[Murong Hui]]}}
{{s-ttl|title=Vojvoda [[Liaodong]]a|years=333–337}}
{{s-aft|after=on sam |as=knez Zgodnjega Jana}}
{{s-end}}

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Rojeni leta 297]]
[[Kategorija:Umrli leta 348]] 
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]  
[[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]]
[[Kategorija:Šianbeji]]</text>
      <sha1>reh0vkev1uhiv4n83gqu0q7u7wpnfsc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Murong Hui</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608844</id>
    <revision>
      <id>6757933</id>
      <parentid>6752325</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:03:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Družina */ povezave</comment>
      <origin>6757933</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3711" sha1="objasfvjsjvhecixihiqx4pvdfnrv89" xml:space="preserve">'''Murong Hui''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容廆, Mùróng wěi), z vljudnostnim imenom '''Jiluo''' (弈洛, Ji Luo), je bil poglavar [[Šianbeji|Šjanbejev]], * [[269]], † [[4. junij]] [[333]].&lt;ref&gt;([咸和八年]夏，五月，甲寅，辽东武宣公慕容廆卒。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95. ([咸和]八年，廆卒，乃止。时年六十五，在位四十九年。) ''Jin Shu'', vol.108&lt;/ref&gt;

Uradno je bil vojvoda Šjang iz Ljaodonga, posmrtno pa je bil počaščen z nazivom cesar Vušuan.  V ''[[Knjiga Džina|Knjigi Džina]]'' je opisan kot visok in močan mož privlačnega videza.&lt;ref&gt;(廆幼而魁岸，美姿貌，身长八尺，雄杰有大度。) ''Jin Shu'', vol.108&lt;/ref&gt;

Kot poglavar Šjanbejev se je med pozno vladavino cesarja [[Vu (dinastija Džin)|Vuja]] iz Džina z njim vojskoval do leta 289, ko se je Vuju podredil kot njegov [[vazal]]. Njegovo domeno je stalno napadal Duan Džje, poglavar Šjanbejev Duanov. Ponižno je poskušal skleniti mir z njim in se zato poročil z eno od Duan Džjejevih hčera. V tej zvezi so bili rojeni njegov naslednik [[Murong Huang]] (leta 297) in njegova mlajša brata Murong Ren in Murong Džov.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Book of Jin|volume=108|chapter=慕容廆|trans-chapter=Murong Hui|author=Fang Xuanling|authorlink=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|title=Shiliuguo Chunqiu|volume=3|chapter=前燕錄|trans-chapter=Former Yan|author=Tsui Hung}}&lt;/ref&gt;

Med  Murong Huijevo vladavino na položaju plemenskega poglavarja je dinastija Džin doživljala stalne pretrese  in je sčasoma propadla zaradi notranjih bojev ter kmečkih uporov. Najmočnejša uporniška sila je bila država [[Severni Han]], ki so jo ustanovili Šjungnuji. Posledično se je na razmeroma varno ozemlje pod oblastjo Murong Huija zateklo veliko beguncev. Z begunci Hani so ravnali prijazno, zato se je večina odločila ostati, kar je znatno okrepilo njegovo moč. Medtem ko so sile dinastije Džin  na severu postopoma podlegle sposobnemu generalu Severnega Hana Ši Leju, kasnejšemu ustanovitelju neodvisne države [[Kasnejši Džov]], je ozemlje Murong Huija ostalo edino na severu Kitajske, ki je še vedno, vsaj nominalno,  priznavalo oblast dinastije Džin. Murong Hui je obdržal naziv vojvode Ljaodonga, ki mu ga je podelila ta dinastija. Murong Huangu je zaupal številne pomembne vojaške naloge, denimo boj proti močnim sorodnim šjanbejskim Juvenom v letih 320 in 325. V začetku leta 322 je Murong Hui imenoval Murong Huanga za svojega naslednika, vendar je bil zelo naklonjen tudi njegovim bratom Murong Renu, Murong Džovu in zlasti Murong Hanu, ki je užival velik ugled kot general. Murong Huang je bil do bratov ljubosumen in nezaupljiv, kar je zasejalo seme kasnejših težav.

==Družina==
S cesarico Vušuan iz plemena Duan je imel sinove:
* [[Murong Huang]]a, kneza Venminga (297–25. oktober 348), 
* Murong Rena, vojvodo Ljaodonga (umrl 336) in 
* Murong Džova (umrl 333).

Z neznano ženo je imel sinove
* Murong Hana (umrl 344, prvi sin),
* drugega sina,
* Murong Džova (šesti sin),
* Murong Džija (sedmi sin),
* Murong Džuna, kneza Šjangjanga (osmi sin),
* Murong Hana (deveti sin),
* [[Murong Ping]]a, kneza Šangjonga (deseti sin), 
* Murong Bjaja, kneza Vučanga (enajsti sin) in
* princeso Murong (prva hčerka, umrla 341).

== Sklici ==
{{sklici|20em}}


{{s-start}}
{{s-hou|[[Zgodnji Jan|Rodbina Murong]]||269|4. junij|333||name=Šjang, vojvoda Ljaodonga}}
{{s-reg|cn}}
{{s-new|ustanovitev}}
{{s-ttl|title=Vojvoda Ljaodonga|years=321–333}}
{{s-aft|after=[[Murong Huang]]}}
{{s-end}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 269]]
[[Kategorija:Umrli leta 333]]
[[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]]
[[Kategorija:Šianbeji]]</text>
      <sha1>objasfvjsjvhecixihiqx4pvdfnrv89</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Murong Vej</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608850</id>
    <revision>
      <id>6758158</id>
      <parentid>6752811</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T07:07:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodnje življenje */ povezavi</comment>
      <origin>6758158</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12545" sha1="64x95ve62a0p74w76va9jldirkkt9zw" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Cesar Jov iz Zgodnjega Jana&lt;br/&gt;前燕幽帝
| image           = 
| birth_date      = 350&lt;ref name=BJ111&gt;''[[Knjiga Džina|Book of Jin]]'', [[:zh:s:晉書/卷111|vol. 111]].&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ZZTJ105&gt;''[[Dzidži Tongdžjan|Zizhi Tongjian]]'', [[:zh:s:資治通鑑/卷105|vol. 105]].&lt;/ref&gt;
| birth_place     = 
| death_date      = {{death year and age|385|350}}&lt;ref name=ZZTJ105/&gt;&lt;ref&gt;Murong Vej   je bil usmrčen v 12. mesecu kitajskega lunarnega leta, kar ustreza letu 384. 12. mesec je trajal od 29. decembra do 26. januarja po julijanskem koledarju. Glej Academia Sinica. [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].&lt;/ref&gt;
| death_place     = [[Čangan]], [[Zgodnji Čin]]
| family_name     = Murong (慕容)
| clan_name       = 
| given_name      = Vej (暐)
| succession      = Cesar Zgodnjega Jana
| reign           = 17. februar 360&lt;ref name=AS&gt;[http://sinocal.sinica.edu.tw/ Academia Sinica Chinese-Western Calendar Converter].&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ZZTJ101&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷101|vol. 101]].&lt;/ref&gt; – 370&lt;ref name=ZZTJ102&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷102|vol. 102]].&lt;/ref&gt;
| predecessor     = [[Murong Džun]]
| successor       = 
| regent          = Murong Ke (360–367)&lt;br&gt;Murong Ping (368–370)
| house           = Murong
| dynasty         = [[Zgodnji Jan]]
| era_name        = Šjanši (建熙)
| era_dates       = 17. februar 360&lt;ref name=AS/&gt;&lt;ref name=ZZTJ101/&gt; – 370&lt;ref name=ZZTJ102/&gt;
| temple_name     = 
| posthumous_name = Cesar Jov (幽皇帝)
}}

'''Murong Vej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容暐, Murong Vej), z vljudnostnim imenom '''Džingmao''' (景茂) in posmrtnim imenom '''Cesar Jov iz dinastije Zgodnji Jan''' (前燕幽帝), ki mu ga je podelil cesar [[Južni Jan|Južnega Jana]], je bil zadnji cesar kitajske [[Šianbeji |šjanbejske]] dinastije [[Zgodnji Jan]], * okoli 350, † okoli januarja 385.

Na prestol je prišel pri desetih letih. Med njegovo vladavino je bila dejanska oblast v rokah njegove matere, cesarice vdove Kezuhun, in njegovega nesposobnega ter skorumpiranega prastrica Murong Pinga. Leta 370 ga je ujel Vang Meng, predsednik vlade [[Zgodnji Čin|Zgodnjega Čina]], s čimer je Zgodnji Jan prenehal obstajati. Ko je Zgodnji Čin po porazu v bitki pri reki Fei leta 383  razpadel, se je pridružil uporu svojega brata Murong Čonga in bil zato na ukaz cesarja [[Šuandžov]]a iz Zgodnjega Čina v začetku leta 385 usmrčen.

==Zgodnje življenje==
Murong Vej je bil rojen leta 350 med vladavino svojega očeta [[Murong Džun]]a, leto pred očetovim imenovanjem za cesarja. Njegova mati je bila cesarica Kezuhun. Za prestolonaslednika je bil imenovan njegov starejši brat Murong Je, on sam pa je bil leta 354 imenovan za  princa Džongšana.

Leta 356 je Murong Je, ki je veljal za sposobnega prestolonaslednika, nepričakovano umrl. Murong Džun je za njegovega naslednika leta 357 imenoval sedemletnega Murong Veja, verjetno zato, ker je bil sin cesarice Kezuhun, saj je imel tudi več starejših sinov.

V začetku leta 360 je Murong Džun zbolel. Ker je bil Murong Vej takrat še otrok, je ponudil prestol svojemu sposobnemu stricu [[Murong Ke]]ju, princu Taijuana. Murong Ke je ponudbo zavrnil in prepričal Murong Džuna, da bo po svojih močeh pomagal mlademu cesarju. Murong Džun  je zato Murong Veja zaupal Murong Keju, svojemu stricu [[Murong Ping]]u, Jang Vuju in Muju Genu. Vlogo regenta je imel Murong Ke. Murong Džun je kmalu zatem umrl.

===Murong Kejevo regentstvo===
Muju Gen, visok državni uradnik, ni bil zadovoljen s svojo podrejenostjo Murong Keju in je lažno obvestil Murong Veja in njegovo mater, da Murong Ke in Murong Ping načrtujeta upor. Zaprosil je za dovoljenje za napad nanju. Cesarica vdova Kezuhun mu je verjela, Murong Vej pa ne in napada ni odobril. Murong Ke je kmalu izvedel za njegov načrt in usmrtil Muju Gena in njegovo družino.

Murong Ke je bil sposoben regent tako v upravnih kot v vojaških zadevah. Širitev ozemlja se je med njegovim regentstvom nadaljevala, predvsem na račun dinastije Džin. 

Leta 361 je oboževan Murong Vejev čarovnik Ding Džin poskušal Murong Keja prepričati, naj ubije Murong Pinga. Murong Keja je predlog razjezil, a ga je kljub temu ukazal usmrtiti.

Leta 365 je Murong Ke zavzel pomembno mesto [[Luojang]] v dinastiji Džin. 

Leta 366 sta Murong Ke in Murong Ping ponudila odstop s svojih položajev, kar je Murong Vej zavrnil.

Leta 367 je Murong Ke zbolel in na smrtni postelji priporočil Murong Veju, naj največje odgovornosti dodeli svojemu stricu Murong Čuiju, princu Vuja. Murong Ping, ljubosumen na Murong Čuijeve talente, in cesarica vdova Kezuhun, ki je imela osebne zamere do Murong Čuija, se s tem nista strinjala. Del odgovornosti je bil nato prepuščen Murong Vejevemu mlajšemu bratu Murong Čongu, princu Džongšana.

===Murong Pingovo regentstvo===
Murong Ping je bil veliko manj sposoben kot Murong Ke in ob tem še pokvarjen. Ko je izvedel za Murong Kejevo smrt, je cesar Fu Džijan iz [[Zgodnji Čin|Zgodnjega Čina]] začel razmišljati o osvojitvi Zgodnjega Jana, kmalu zatem pa je imel Zgodnji Jan dobro priložnost, da osvoji Zgodnji Čin. Pozimi 367 so se Fu Džijanu uprli njegov brat Fu Šuang in bratranci Fu Sou, Fu Liu in Fu Vu in ponudili podreditev Zgodnjega Čina Zgodnjemu Janu. Murong Ping se na pobudo ni odzval in Fu Džijan je leta 368 premagal še zadnjega uporniškega sorodnika.

Leta 368 je ključni državni uradnik Jue Van, zaskrbljen zaradi naraščajoče koruptivnosti plemiških družin, predlagal temeljito upravno reformo. Plemiči so namreč začeli svoje fevde prepuščati podložnikom, kar je pomenilo, da so bili novopečeni fevdalci odgovorni le njim in niso bili dolžni plačevati davkov cesarstvu. Cesarska zakladnica je bila zato tako osiromašena, da ni mogla plačevati svojih uradnikov. Murong Vej je odobril reformo, ki bi to odpravila, in Jue Van je več kot 200.000 ljudi ponovno uvrstil med davkoplačevalce. S tem si je seveda prislužil zamero plemstva. Še isto leto je umrl, verjetno ne naravne smrti, čeprav je bil že star in bolan. Za njegovo smrt je bil verjetno odgovoren Murong Ping, ki je imel zaradi Juejeve reforme velike izgube.

Leta 369 se je Murong Vej, verjetno na pobudo svoje matere, poročil s hčerko njenega bratranca Kezuhun Jija, ki je postala cesarica.

Kasneje istega leta je Huan Ven, general dinastije Džin, sprožil velik napad na Zgodnji Jan. Premagal je vse vojske, poslane proti njemu. Panična Murong Vej in Murong Ping sta nameravala zapustiti [[Ječeng]]  in pobegniti v staro prestolnico [[Helong]]. Murong Čui se je prostovoljno javil, da se bo še zadnjič poskusil upreti napadalcu in je bil postavljen za poveljnika vojske. Medtem je Murong Vej  poslal glasnika v Zgodnji Čin s prošnjo za pomoč in obljubil, da mu bo v zameno za pomoč odstopil [[Luojang]]. Murong Čui in Murong Vejev stric Murong De sta uspela hudo poraziti Huan Vena, zatem pa ga je porazila še vojska Zgodnjega Čina, ki je prišla na pomoč Zgodnjemu Janu.

Murong Ping in cesarica vdova Kezuhun sta zatem sprejela dve škodljivi odločitvi. Kezuhun je zaradi družinskih zamer odrekla Murong Čuiju zaslužene nagrade in celo razmišljala o njegovi umoru. Murong Ping se je s tem strinjal, ker se je Murong Čuija bal. Murong Čui je izvedel za njun načrt in pobegnil v Zgodnji Čin in postal Fu Džijanov general. Druga njuna napačna odločitev je bila, da Zgodnjemu Činu nista prepustila obljubljenega Luojanga. Jezni Fu Džijan je konec keta 369 proti Zgodnjemu Janu poslal vojsko 60.000 mož pod poveljstvom svojega predsednika vlade Vang Menga.

Spomladi 370 je Vang Meng napadel Luojang in ga  prisilil k predaji. Nato je napredoval proti prelazu Hu v sedanjem [[Šanši]]ju in na poti premagal vse vojske Zgodnjega Jana. Zatem je zavzel Džinjang. Murong Ping je proti njemu povedel vojsko 300.000 mož in se zaradi strahu pred njim  ustavil pri reki Lu, da bi se pripravil na spopad z njim. Murong Vej je bil prepričan, da bo Vang Meng poražen, in se ni zdel zaskrbljen.

Murong Ping je v tistem času pokazal svojo najhujšo pokvarjenost. Podložnikom in celo svojim vojakom  je prepovedal sekanje drv in  ribolov brez plačila v denarju ali svili. S tem si je nabral ogromno bogastvo, a je hkrati popolnoma uničil moralo svojih vojakov. Murong Vej je proti temu poskušal ukrepati in ukazal, naj bogastvo razdeli svojim vojakom, vendar je bila škoda že storjena. Pozimi 370 je Murong Pingovo vojsko kljub številčni prednosti Vang Meng odločilno premagal. Murong Ping je pobegnil v Ječeng.

Murong Vej in njegovi bratje so nameravali oditi iz Ječenga v Helong. Po odhodu jih je kmalu zapustila skoraj vsa straža, preostale zveste stražarje pa so pobili razbojniki. Vojska Čina je Murong Veja ujela in izročila Fu Džijanu. Fu Džijan ga je osvobodil, a ga je prisilil, da se je s svojimi uradniki uradno predal. Predaja je pomenila konec Zgodnjega Jana.

===Obdobje po padcu Zgodnjega Jana===
Murong Veja in večino njegovega klana so preselili v [[Čangan]], nekdanjo prestolnico dinastije Čin. Fu Džijan ga je imenoval za generala in markiza Šingšinga.  Leta 378 je sodeloval v pohodu Fu Džijanovega sina Fu Pija in  obleganju Šjangjanga,  pomembnega obmejnega mesta dinastije Džin. Leta 383 je sodeloval tudi v Fu Džijanovem obsežnem pohodu proti Džinu, s katerim je Fu Džijan upal dokončno uničiti Džin in združiti Kitajsko. Po porazu v bitki pri reki Fei so se Fu Džijanove sile sesule. Murong Čui bi lahko sprožil upor za obnovitev Zgodnjega Jana, vendar tega ni storil. Murong De je nato poskušal prepričati Murong Veja, da se upre. Idejo je tudi on zavrnil in se s Fu Džijanom vrnil v Čangan.

Spomladi leta 384 je Murong Čui sprožil upor na ozemlju Zgodnjega Jana. V ustanavljanju [[Kasnejši Jan|Kasnejšega Jana]] se mu je kmalu pridružilo veliko plemičev in uradnikov Zgodnjega Jana. Ko sta za upor izvedela Murong Vejeva brata Murong Hong in Murong Čong, sta se tudi ona uprla. Murong Hong je k Fu Džijanu poslal glasnika s ponudbo, da bo zapustil regijo Guandžong, če bo Fu Džijan osvobodil Murong Veja. Murong Vej se je odločil ostati zvest Fu Džijanu in zato dobil dovoljenje, da ostane na svojem  položaju. Murong Vej bi moral na cesarjevo zahtevo napisati pismo z ukazom, naj se uporni bratje predajo. Murong Vej je namesto tega  Murong Hongu na skrivaj poslal sporočilo z naslednjo vsebino:

: ''&quot;Sem človek v železni kletki in ni razloga, da ne bi umrl. Poleg tega sem tako grešil proti Janu, da se ne smeš ozirati name. Iskreno si moraš prizadevati, da se uveljaviš.&quot;''

Murong Honga so kmalu zatem umorili. Murong Čong je postal vodja upora [[Šianbeji|Šjanbejev]], ki so sčasoma postali znani kot [[Zahodni Jan]]. Oblegal je Čangan in zahteval, da mu Fu Džijan izroči Murong Veja. Murong Vej in njegov bratranec Murong Su sta medtem organizirala Šjanbeje v Čanganu in se pripravljala, da bi se pridružili Murong Čongu. V začetku leta 385 je Murong Vej povabil Fu Džijana na poročno pojedino svojega sina z namenom, da ga bo ubil. Fu Džjan je vabilo sprejel, vendar zaradi dežja ni mogal priti. Ko je novica o zaroti pricurljala v javnost, je Fu Džijan poklical Murong Veja in Murong Suja v svojo palačo na zaslišanje. Krivdo sta oba zanikala, potem pa je Murong Su ponosno priznal, da je vse res. Fu Džijen je oba usmrtil, zatem pa še vse Šjanbeje v mestu.

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Vira==
{{refbegin| 2}}
* ''[[Knjiga Džina|Book of Jin]]'', [[:zh:s:晉書/卷111|zv. 111]].
* ''[[Dzidži tongdžjan|Zizhi Tongjian]]'', zv. [[:zh:s:資治通鑑/卷099|99]], [[:zh:s:資治通鑑/卷100|100]], [[:zh:s:資治通鑑/卷101|101]], [[:zh:s:資治通鑑/卷102|102]], [[:zh:s:資治通鑑/卷104|104]], [[:zh:s:資治通鑑/卷105|105]].
{{refend}}

{{s-start}}
{{s-hou|Rodbina Murong||319||385||}}
{{s-reg}}
{{s-bef|before=[[Murong Džun]]}}
{{s-ttl|title=Cesar Zgodnjega Jana|years=360–370
|regent1=Murong Kejem|years1=360–367
|regent2=Murong Pingom|years2=368–370}}
{{s-vac|suspended|next=[[Murong Čui]]|as=cesar Kasnejšega Jana}}
{{s-pre}}
{{s-bef|before=Ran Min}}
{{s-tul|title=Cesar Kitajske |years=360–370
|reason=priključitev k Zgodnjemu Činu}}
{{s-aft|after=[[Fu Džijan]]}}
{{s-end}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 350]]
[[Kategorija:Umrli leta 385]]
[[Kategorija:Kitajski cesarji]] 
[[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]]
[[Kategorija:Usmrčeni ljudje]]</text>
      <sha1>64x95ve62a0p74w76va9jldirkkt9zw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Evropsko prvenstvo v odbojki 2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608860</id>
    <revision>
      <id>6758062</id>
      <parentid>6757315</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:21:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6758062</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="73971" sha1="cwyuw7i6vps9z0x3dmtx634zyea2g26" xml:space="preserve">{{Infopolje FIVB tournament
| competition = Evropsko prvenstvo v odbojki za moške
| year = 2026
| logo =CEV EuroVolley M 2026 logo.png 
| size = 220px
| caption = Uradni logotip prvenstva
| host = {{Zastava|Italija}}&lt;br&gt;{{Zastava|Bolgarija}}&lt;br&gt;{{Zastava|Finska}}&lt;br&gt;{{Zastava|Romunija}}
| dates = 9.–26. september
| teams = 24
| venues = [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]], [[Milano]], [[Sofija]], [[Tampere]], [[Cluj-Napoca]]
| cities = 7
| matches = 56
| attendance = 169892
| stat_as_of = 18. september 2026
| last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2023
| next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2028
|gender=moški|website=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/}}
'''Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026''', znano tudi kot '''EuroVolley Men 2026''' (oziroma iz sponzorskih razlogov ''CEV Enel EuroVolley 2026''), je bila 34. izvedba tega tekmovanja, ki ga vsaki dve leti prireja [[Evropska odbojkarska zveza]] (CEV). Turnir je potekal od 9. do 26. septembra 2026 v [[Bolgarija|Bolgariji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Italija|Italiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. Italija je gostila finalno tekmo v [[Milano|Milanu]].

Tudi tokrat je sodelovalo 24 ekip. Kvalifikacije za preostalih 12 mest so potekale avgusta 2024 in 2025, medtem ko so se štiri države gostiteljice uvrstile neposredno. Na prvenstvo se po 33-letni odsotnosti vrača [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]].

Zaradi sprememb v koledarju mednarodne zveze [[Mednarodna odbojkarska zveza|FIVB]], ki veljajo od leta 2025 dalje, je bilo to prvo evropsko prvenstvo po letu 1958, ki bo potekalo v letu s sodim številom.&lt;ref&gt;{{cite press release |title=Volleyball Calendar 2025–2028 Approved By The FIVB Board Of Administration |url=https://www.fivb.com/en/about/news/volleyball-calendar-2025-2028-approved-by-the-fivb?id=100917 |website=[[FIVB]] |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |title=Revolutionizing volleyball: FIVB unveils exciting changes in 2025-2028 calendar |url=https://worldofvolley.com/latest_news/fivb/317779/revolutionizing-volleyball-fivb-unveils-exciting-changes-in-2025-2028-calendar.html |work=WorldofVolley |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Zmagovalec si je zagotovil nastop na odbojkarskem turnirju na [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2028|poletnih olimpijskih igrah leta 2028]] v [[Los Angeles]]u. Prve tri uvrščene ekipe pa se bodo uvrstile tudi na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027]] na [[Poljska|Poljskem]].

Branilci naslova so bili [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljaki]], ki so v finalu v [[Rim]]u na prejšnjem svetovnem prvenstvu premagali [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italijo]] s 3-0, letos pa so Evropsko prvenstvo ponovno osvojili, ko so v finalju premagali [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francijo]] s 3-1.

== Države gostiteljice ==
* {{flagicon|ROU}} '''[[Romunija]]''' – 5. decembra 2022 je bila Romunija razglašena za prvo gostiteljico.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/romania-to-host-cev-eurovolley-2025-men-pool-phase/|title=Romania to host CEV EuroVolley 2025 Men pool phase!|website=CEV|date=5. december 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://dziennikpolski24.pl/me-siatkarzy-rumunia-pierwszym-gospodarzem-turnieju-w-2025-roku/ar/c2-17102773|title=ME siatkarzy. Rumunia pierwszym gospodarzem turnieju w 2025 roku|date=5. december 2022|website=Dziennik Polski|lang=pl}}&lt;/ref&gt; Romunija gosti tovrstno prvenstvo prvič po letu 1963 in tretjič po letih 1955 in 1963.
* {{flagicon|BUL}} '''[[Bolgarija]]''' – Bolgarija je bila 26. februarja 2024 potrjena kot druga gostiteljica, s čimer je postala prva država, ki je zaporedoma gostila evropska prvenstva.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/bulgaria-joins-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Bulgaria joins pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=26. februar 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226203117/https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|title=България ще бъде един от домакините на ЕвроВолей 2026 за мъже|website=BVF|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg|date=26. februar 2024|archive-date=26. februar 2024}}&lt;/ref&gt; To je peta bolgarska organizacija EuroVolleyja po letih 1950, 1981, 2015 in 2023.
* {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' – Finsko mesto [[Tampere]] je 14. marca 2024 dobilo pravico gostovanja in bo gostilo skupino.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/tampere-finland-to-welcome-back-cev-eurovolley-men-in-2026/|title=Tampere, Finland to welcome back CEV EuroVolley Men in 2026!|website=CEV|date=14. marec 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.lentopallo.fi/uutiset/veljekset-paasevat-em-mitteloon-kotikentalla-2026-tampere-miesten-lentopallon-em-kisaisannaksi/|title=Veljekset pääsevät EM-mittelöön kotikentällä 2026 – Tampere miesten lentopallon EM-kisaisännäksi|date=14. marec 2024|website=Lentopalloliitto|lang=fi}}&lt;/ref&gt; Finci dogodek prirejajo že četrtič, Finska ga je pred tem gostila leta 1977, 1993 in 2021.
* {{flagicon|ITA}} '''[[Italija]]''' – 25. marca 2024 je bila Italija razglašena za četrto in zadnjo gostiteljico.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/italy-completes-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Italy completes pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=25. marec 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.federvolley.it/node/127745|title=L'Italia coorganizzatrice dei Campionati Europei maschili 2026|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=25. marec 2024|access-date=2026-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20260206071938/https://www.federvolley.it/node/127745|archive-date=2026-02-06|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Italija je poleg Bolgarije postala druga država, ki je gostila prvenstvo zapored. Turnir je v Italiji že potekal leta 1948, 1971, 2005, 2015 in 2023.

=== Zavrnjene kandidature ===
Zanimanje sta izrazili naslednji državi, ki pa nista bili izbrani:&lt;ref&gt;[https://inside.cev.eu/media/buujmgmq/boa_minutes-2020_2024.pdf CEV Board of Administration Minutes - Term 2020-2024]&lt;/ref&gt;
* {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' – Nemčija je svoje zanimanje izrazila novembra 2022, do maja 2023 pa je CEV potrdil interes Nemčije, pri čemer je bil [[SAP Garden]] v [[München|Münchnu]] predlagan kot možno prizorišče. Vendar je Nemčija februarja 2024 sporočila CEV, da niso pripravljeni gostiti dogodka in da se bodo osredotočili na prvenstvo leta 2028. Nemci so bili glavni gostitelji pred umikom. Njihovo gostovanje so nato prevzeli Italijani, saj so pisno sporočili CEV, da želijo gostiti, kar jim je bilo kasneje tudi odobreno.
* {{flagicon|SRB}} '''[[Srbija]]''' – Srbija je bila februarja 2023 na kratko omenjena kot možna gostiteljica, a se to nikoli ni uresničilo.

== Kvalifikacije ==
Na prvenstvo se uvrsti 24 ekip. Štiri soorganizatorke in osem najboljših ekip s prvenstva leta 2023 se uvrstijo neposredno (če je ena od osmih najboljših ekip hkrati soorganizatorka, njeno mesto prevzame naslednja najboljša ekipa).
[[File:Map of qualifiers for the 2026 EuroVolley Men.svg|thumb|Zemljevid držav, uvrščenih na EuroVolley Men 2026:{{Legend|#0000FF|Država, uvrščena na prvenstvo}}
{{Legend|#FFB400|Država, ki se ni uvrstila na prvenstvo}}{{Legend|#000000|Države, izključene iz tekmovanja}}{{Legend|#ababab|Država ni sodelovala}}|325px]]
V kvalifikacijah je sodelovalo 21 ekip, v igri pa je bilo 12 mest. Ekipe so bile razdeljene v sedem skupin po tri; na prvenstvo so se uvrstili zmagovalci skupin ter pet najboljših drugouvrščenih ekip. Tekme so potekale avgusta 2024 in 2025. Skupine so bile določene po sistemu »serpentine« (cik-cak sistemu) glede na uvrstitev posameznih ekip na lestvici.

Med 24 uvrščenimi ekipami jih je 21 nastopilo že na prejšnjem turnirju. [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]], ki se za prvenstvo leta 2023 sploh ni prijavila v kvalifikacije, se je na turnir uvrstila prvič po letu 1993.&lt;ref&gt;{{cite news|title=Herrlandslaget klart för Volleyboll-EM 2026 – första gången sedan 1993|url=https://volleyboll.se/volleyboll/nyheter/landslag-volleyboll/2025-08-10-herrlandslaget-klart-for-volleyboll-em-2026---forsta-gangen-sedan-1993|website=[[Švedska odbojkarska zveza]]|date=10. avgust 2025|lang=sv}}&lt;/ref&gt; [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] in [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] sta se vrnili po tem, ko sta izpustili eno prvenstvo.

[[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] se je prvič uvrstil na podlagi doseženih rezultatov. Izrael in [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] sta se prvič doslej uvrstila na drugo zaporedno prvenstvo. [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] in [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] sta podaljšali svoja rekordna niza nastopov na štiri.

Med ekipami, ki se niso uvrstile, izstopa [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]]; ta se je pred tem uvrstila na štiri zaporedna prvenstva, tokrat pa ji to ni uspelo. [[Črnogorska moška odbojkarska reprezentanca|Črna gora]] se ni uvrstila, čeprav je bila pred tem uspešna na vseh prvenstvih od svojega debija leta 2019. [[Hrvaška moška odbojkarska reprezentanca|Hrvaška]], ki je le za las zgrešila neposredno uvrstitev, v kvalifikacijah ni zabeležila nobene zmage in se ji ni uspelo uvrstiti na turnir.

=== Uvrščene reprezentance ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Reprezentanca !! Način uvrstitve !! Datum uvrstitve !! Nastop !! Prvič !! Zadnjič !! Najboljša uvrstitev !! Uvrstitev na lestvici
|-
| {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || Gostiteljica || 5. december 2022 || 19. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (1963) || 35.
|-
| {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || Osem najboljših 2023 || 8. september 2023 || 32. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (2015) || 8.
|-
| {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 11. || 2001 || 2023 || Podprvaki (2015, 2019, 2021) || 4.
|-
| {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || Gostiteljica / Osem najboljših || 9. september 2023 || 33. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (7-krat) || 2.
|-
| {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 9. || 1993 || 2023 || 6. mesto (1993) || 11.
|-
| {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 29. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (1997) || 21.
|-
| {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 30. || 2007 || 2023 || '''Prvaki''' (2001, 2011, 2019) || 13.
|-
| {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 29. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (2009, 2023) || 1.
|-
| {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || Gostiteljica || 26. februar 2024 || 32. || 1950 || 2023 || Podprvaki (1951) || 9.
|-
| {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 9. mesto 2023 || 26. februar 2024 || 16. || 1991 || 2023 || Podprvaki (2017) || 12.
|-
| {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || Gostiteljica || 14. marec 2024 || 21. || 1955 || 2023 || 4. mesto (2007) || 16.
|-
| {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 10. mesto 2023 || 24. marec 2024 || 8. || 1948 || 2023 || 4. mesto (1948) || 26.
|-
| {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || Zmagovalka skupine C || 9. avgust 2025 || 15. || 1995 || 2023 || '''Prvaki''' (1948, 1955, 1958) || 20.
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || Zmagovalka skupine B || 9. avgust 2025 || 19. || 1948 || 2023 || 4. mesto (2017) || 18.
|-
| {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 13. || 1958 || 2023 || 10. mesto (2021) || 10.
|-
| {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || Zmagovalka skupine D || 13. avgust 2025 || 8. || 2009 || 2023 || 11. mesto (2015) || 30.
|-
| {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || Zmagovalka skupine F || 13. avgust 2025 || 18. || 1967 || 2023 || 3. mesto (1987) || 23.
|-
| {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || Zmagovalka skupine G || 13. avgust 2025 || 12. || 1997 || 2021 || 5. mesto (2011) || 44.
|-
| {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || Zmagovalka skupine E || 13. avgust 2025 || 3. || 1971 || 2023 || 19. mesto (1971) || 28.
|-
| {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || Zmagovalka skupine A || 13. avgust 2025 || 6. || 1958 || 2023 || 12. mesto (2013) || 31.
|-
| {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 7. || 1971 || 1993 || Podprvaki (1989) || 33.
|-
| {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 3. || 1995 || 2021 || 11. mesto (1995) || 51.
|-
| {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 4. || 1951 || 2023 || 10. mesto (1951) || 29.
|-
| {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 17. avgust 2025 || 4. || 2019 || 2023 || 16. mesto (2023) || 54.
|}

== Žreb ==
Žreb skupin je potekal 4. oktobra 2025 ob 20.45 v gradu [[Castello Normanno-Svevo]] v [[Bari]]ju v Italiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/iconic-bari-to-provide-perfect-setting-for-the-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Iconic Bari to provide perfect setting for the Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=2. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|last=Ferraro|first=Federico|title=EuroVolley 2026 DOL coming up this Saturday, tickets to go on sale November 7!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/eurovolley-2026-dol-coming-up-this-saturday-tickets-to-go-on-sale-november-7/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|access-date=4. oktober 2025|date=2. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/mouthwatering-clashes-stem-from-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Mouthwatering clashes stem from Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=4. oktober 2025}}&lt;/ref&gt; Prireditev sta vodila italijanska novinarka Simona Rolandi in tiskovni predstavnik CEV Federico Ferraro. Gostje žreba so bili bolgarski prosti igralec Damjan Kolev, finski sprejemalec Luka Marttila, nekdanji italijanski podajalec Fabio Vullo in romunski bloker Bela Bartha.

Gostitelji so imeli pravico izbrati po eno ekipo, ki se jim je pridružila v skupini:
* Bolgarija je izbrala Severno Makedonijo,
* Finska je izbrala Estonijo,
* Italija je izbrala Švedsko,
* Romunija je izbrala Latvijo.

Reprezentance so bile razvrščene v skupine za žreb glede na uvrstitev na lestvici CEV pred žrebom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cev.eu/national-team/rankings/#women|title=Rankings &amp;#124; CEV|website=www.cev.eu}}&lt;/ref&gt; Edina omejitev je bila, da sta bila finalista prejšnjega prvenstva, Italija in Poljska, izžrebana v različni polovici turnirja, tako da se lahko v primeru zmag v svojih skupinah srečata šele v finalu.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
! Skupina 1 !! Skupina 2 !! Skupina 3 !! Skupina 4
|- style=&quot;vertical-align:top; text-align:left;&quot;
|
* {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]
* {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]
* {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]
* {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]
|
* {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]
* {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]
* {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]
* {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]
|
* {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]]
* {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]
* {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]
* {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]
|
* {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]
* {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]
* {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]]
* {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]
|}

=== Rezultat žreba ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left;&quot;
! Skupina A (Modena) !! Skupina B (Sofija) !! Skupina C (Tampere) !! Skupina D (Cluj-Napoca)
|- style=&quot;vertical-align:top;&quot;
|
* {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]
* {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]
* {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]
* {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]
* {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]
* {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]]
|
* {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]
* {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]]
* {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]
* {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]
* {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]
* {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]
|
* {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] 
* {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]
* {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]
* {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]
* {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]]
* {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]
|
* {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]
* {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]
* {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]
* {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]
* {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]
* {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]
|}

== Prizorišča ==
Turnir bo gostilo sedem prizorišč v sedmih mestih. Po sestankih marca 2025 je bila kot bolgarsko prizorišče prvotno izbrana [[Palača kulture in športa]] v [[Varna|Varni]], enako kot leta 2023.&lt;ref&gt;{{cite news|title=Варна има реален шанс да бъде домакин на Европейското първенство по волейбол през 2026 г.|url=https://www.bta.bg/bg/news/bulgaria/oficial-messages/851125-varna-ima-realen-shans-da-bade-domakin-na-evropeyskoto-parvenstvo-po-voleybol-pr|website=[[Bulgarian News Agency]]|date=13. marec 2025|lang=bg}}&lt;/ref&gt; V istem mesecu je bila dvorana [[BTarena]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]] potrjena kot prizorišče skupine v Romuniji.&lt;ref&gt;{{cite news|title=Campionatul European de Volei masculin se joacă și la Cluj, în 2026. Emil Boc: &quot;Cluj-Napoca, oraș european al sportului!&quot;|url=https://cluj24.ro/campionatul-european-de-volei-masculin-se-joaca-si-la-cluj-in-2026-emil-boc-cluj-napoca-oras-european-al-sportului-239772.html|website=Cluj24.ro|date=10. marec 2025|lang=ro}}&lt;/ref&gt; 6. junija 2025 je bila dvorana [[Nokia Arena]] potrjena kot prizorišče na Finskem.&lt;ref&gt;{{cite news|title=CEV EuroVolley 2026 Men at Nokia Arena, Tampere - A landmark moment for Finnish and European Volleyball|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-eurovolley-2026-men-at-nokia-arena-tampere-a-landmark-moment-for-finnish-and-european-volleyball/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=5. junij 2025}}&lt;/ref&gt; 19. avgusta 2025 so bila kot italijanska prizorišča določena [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]] in [[Milano]].&lt;ref&gt;{{cite news|title=Four iconic host cities to welcome CEV EuroVolley 2026 Men!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/four-iconic-host-cities-to-welcome-cev-eurovolley-2026-men/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=19. avgust 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|title=Ufficiali le sedi degli Europei Maschili 2026|url=https://www.federvolley.it/node/131636|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=19. avgust 2025|archive-date=2025-08-19|access-date=2026-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20250819091245/https://www.federvolley.it/node/131636|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 14. oktobra je bilo sporočeno, da bo bolgarska prestolnica [[Sofija]] z dvorano [[Arena 8888]] zamenjala Varno,&lt;ref&gt;{{cite news|title=CEV confirms EuroVolley Men matches are moved from Varna to Sofia|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-confirms-eurovolley-men-matches-are-moved-from-varna-to-sofia/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=16. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=С фокус върху феновете: Евроволей 2026 ще се проведе в София|url=https://www.bvf.bg/news/19175|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg}}&lt;/ref&gt; predvsem zaradi povečanega zanimanja za odbojko v državi po osvojitvi drugega mesta na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2025|svetovnem prvenstvu FIVB 2025]].

=== Pregled prizorišč ===
* '''Italija:''' Uporabljena bodo štiri italijanska prizorišča. Trg [[Piazza del Plebiscito]] v Neaplju bo na začasnem prizorišču gostil otvoritveno tekmo. Preostanek skupinskega dela bo potekal v Modeni v dvorani [[PalaPanini]]. Tekme osmine finala in četrtfinala v Italiji bodo v dvorani [[Palavela]] v Torinu, ki je bila zgrajena leta 1961 in prenovljena leta 2004 za [[Zimske olimpijske igre 2006]]. Polfinale in finale bosta potekala v dvorani [[Unipol Forum]] v Milanu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#italy|title=Host Venues &amp;#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}&lt;/ref&gt;
* '''Bolgarija:''' V Bolgariji bo tekme gostila [[Arena 8888|Arena Sofia (Arena 8888)]], največji pokriti objekt v državi, ki je zamenjala prvotno načrtovano dvorano v Varni.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#bulgaria|title=Host Venues &amp;#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}&lt;/ref&gt;
* '''Finska:''' Na Finskem bo tekme gostila [[Nokia Arena]] v Tampereju, ki je bila zgrajena za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2022]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#finland|title=Host Venues &amp;#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}&lt;/ref&gt;
* '''Romunija:''' V Romuniji bo tekme organizirala [[BTarena]] v mestu Cluj-Napoca, največja večnamenska dvorana v državi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#romania|title=Host Venues &amp;#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;margin:auto;&quot;
|-
|+Razporeditev turnirja
|-
| align=&quot;left&quot;| [[File:Yellow pog.svg|8px]] Milan je gostil polfinale, finale in tekmo za 3. mesto. &lt;br /&gt;[[File:Blue pog.svg|8px]] Sofija in Torino sta gostila osmino finala in četrtfinale. &lt;br /&gt;[[File:Red pog.svg|8px]] Cluj-Napoca, Modena, Sofija in Tampere so gostili skupinski del tekem. &lt;br /&gt;[[File:Purple pog.svg|8px]] Neapelj je gostil otvoritveno tekmo.&lt;br /&gt;
|-
|}


{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;margin:auto;&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Milano]]
! colspan=&quot;2&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Torino]]
! colspan=&quot;2&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Neapelj]]
! colspan=&quot;2&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Modena]]
|-
| colspan=&quot;2&quot; | [[Unipol Forum]]
| colspan=&quot;2&quot; | [[Torino Palavela|Palavela]]
| colspan=&quot;2&quot; | [[Piazza del Plebiscito]]
| colspan=&quot;2&quot; | [[PalaPanini]]
|-
| colspan=&quot;2&quot; | Kapaciteta: '''16,000'''
| colspan=&quot;2&quot; | Kapaciteta: '''9,200'''
| colspan=&quot;2&quot; | Kapaciteta: '''6,500'''
| colspan=&quot;2&quot; | Kapaciteta: '''4,968'''
|-
| colspan=&quot;2&quot; | [[File:Forum Assago esterno.jpg|240px]]
| colspan=&quot;2&quot; | [[File:Palavela-Interno.jpg|240px]]
| colspan=&quot;2&quot; | [[File:P.Plebiscito Napoli.jpg|230px]]
| colspan=&quot;2&quot; | [[File:Palapanini casamodena.jpg|235px]]
|-
| colspan=&quot;8&quot; |{{location map+ |Europe |float=center |width=600 |caption=|places=
{{location map~ |Europe |mark=Yellow pog.svg |lat=45.401111|long=9.142222|label=[[Milano]]|position=top}}
{{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=44.644865|long=10.953820|label=[[Modena]]|position=right}}
{{location map~ |Europe |mark=Purple pog.svg |lat=40.835847|long=14.248576|label=[[Neapelj]]|position=right}}
{{location map~ |Europe |mark=Blue pog.svg |lat=45.023398|long=7.669176|label=[[Torino]]|position=left}}
{{location map~ |Europe |mark=Blue-red pog.png |lat=42.698334|long=23.319941|label=[[Sofija]]|position=left}}
{{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=46.767136|long=23.570443|label=[[Cluj-Napoca]]|position=right}}
{{location map~ |mark=Red pog.svg |lat=38.493614|long=7.672942|label=[[Tampere]]|position=left}}
}}
|-
!colspan=&quot;2&quot; | {{flagicon|BUL}} [[Sofija]]
!colspan=&quot;2&quot; | {{flagicon|FIN}} [[Tampere]]
!colspan=&quot;2&quot; | {{flagicon|ROU}} [[Cluj-Napoca]]
|-
| colspan=&quot;2&quot; | [[Arena Sofia|Arena 8888]]
| colspan=&quot;2&quot; | [[Nokia Arena|Nokia Arena]]
| colspan=&quot;2&quot; | [[BTarena]]
|-
|colspan=&quot;2&quot; | Kapaciteta: '''15,373'''
|colspan=&quot;2&quot; | Kapaciteta: '''13,455'''
|colspan=&quot;2&quot; | Kapaciteta: '''10,000'''
|-
|colspan=&quot;2&quot; | [[File:2018 Diema Xtra Sofia Open.jpg|240px]]
|colspan=&quot;2&quot; | [[File:Nokia Arena May 2022 3.jpg|240px]]
|colspan=&quot;2&quot; | [[File:U-BT Cluj-Napoca vs CSM Oradea 28.05.2023.png|230px]]
|}


{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center;margin:auto;&quot;
|-
|+Podatki o prizoriščih
|-
! Prizorišče
! Tekme, ki jih prizorišče gosti
! Število tekem na prizorišču
|-
|style=&quot;text-align: left;&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Forum di Milano|Unipol Forum]] || polfinale in finale || 4
|-
|style=&quot;text-align: left;&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Torino Palavela|Palavela]] || osmina finala in četrtfinale]]++ || 6
|-
|style=&quot;text-align: left;&quot; | {{flagicon|BUL}} [[Arena Sofia|Arena 8888]] || Skupina B, osmina finala in četrtfinale || 21
|-
|style=&quot;text-align: left;&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Piazza del Plebiscito]] || Uvodna tekma || 1
|-
|style=&quot;text-align: left;&quot; | {{flagicon|ITA}} [[PalaPanini]] || Skupina A || 14
|-
|style=&quot;text-align: left;&quot; | {{flagicon|FIN}} [[Nokia Arena (Tampere)|Nokia Arena]] || Skupina C || 15
|-
|style=&quot;text-align: left;&quot; | {{flagicon|ROU}} [[BTarena]] || Skupina D || 15
|}

== Urnik tekmovanja ==
Urnik tekmovanja je bil uradno objavljen 5. novembra 2025.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://frvolei.ro/debut-romania-eurovolley-2026-cluj/|title=România va debuta contra Letoniei la Europenele găzduite la Cluj-Napoca. A fost stabilit programul complet al grupelor Eurovolley 2026 - Federatia Romana de Volei|date=6. november 2025|website=frvolei.ro|lang=ro}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
! Del tekmovanja !! Tekmovalni dnevi !! Datumi
|-
| Skupinski del || Vse tekme || 9.–17. september 2026
|-
| rowspan=&quot;4&quot; | Izločilni boji || Osmina finala || 19.–21. september 2026
|-
| Četrtfinale || 22.–23. september 2026
|-
| Polfinale || 25. september 2026
|-
| Tekma za 3. mesto in finale || 26. september 2026
|}

== Skupinski del ==

Štiri najboljše reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v osmino finala.

'''Kriteriji točkovanja:'''
* Zmaga s 3 : 0 ali 3 : 1: 3 točke za zmagovalca, 0 točk za poraženca
* Zmaga s 3 : 2: 2 točki za zmagovalca, 1 točka za poraženca

'''Kriteriji za razvrstitev ob enakem številu točk:'''
# Število zmag
# Točke
# Razmerje dobljenih in izgubljenih nizov
# Količnik dobljenih in izgubljenih točk
# Medsebojna tekma (oziroma minilestvica treh ali več ekip po enakih kriterijih)

=== Skupina A (Modena/Neapelj) ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev
|- style=&quot;background:#ccffcc&quot;
| 1 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 5 || 0 || 14 || 15 || 4 || 3,750 || 459 || 380 || 1,208 || rowspan=&quot;4&quot; | Uvrstitev v osmino finala
|- style=&quot;background:#ccffcc&quot;
| 2 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 3 || 2 || 10 || 12 || 7 || 1,714 || 447 || 403 || 1,109
|- style=&quot;background:#ccffcc&quot;
| 3 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 3 || 2 || 9 || 10 || 9 || 1,111 || 430 || 429 || 1,002
|- style=&quot;background:#ccffcc&quot;
| 4 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 3 || 2 || 8 || 11 || 9 || 1,222 || 446 || 448 || 0,996
|-
| 5 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0,462 || 400 || 435 || 0,920 || rowspan=&quot;2&quot; | Izpad
|-
| 6 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0,200 || 359 || 446 || 0,805
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:90%;&quot;
! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo
|-
| 10. sep. || 21.05 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 0''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–22 || 25–21 || 25–17 || || || '''75–60''' || 5.914 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84508 Poročilo]
|-
| 11. sep. || 16.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || '''3 : 1''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 25–21 || 25–17 || 23–25 || 25–23 || || '''98–86''' || 280 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84509 Poročilo]
|-
| 11. sep. || 21.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 29–31 || 15–25 || 18–25 || || || '''62–81''' || 459 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84510 Poročilo]
|-
| 12. sep. || 16.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || '''2 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–23 || 25–17 || 13–15 || '''108–105''' || 797 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84511 Poročilo]
|-
| 12. sep. || 21.05 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || '''0 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 23–25 || 23–25 || 16–25 || || || '''62–75''' || 4.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84512 Poročilo]
|-
| 13. sep. || 16.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || '''3 : 0''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–16 || 25–21 || 25–12 || || || '''75–49''' || 850 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84513 Poročilo]
|-
| 13. sep. || 21.05 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 1''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 25–17 || 25–27 || 25–10 || 25–19 || || '''100–73''' || 4.392 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84514 Poročilo]
|-
| 14. sep. || 16.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 21–25 || 14–25 || 20–25 || || || '''55–75''' || 414 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84515 Poročilo]
|-
| 14. sep. || 21.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''1 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 18–25 || 25–19 || 23–25 || 20–25 || || '''86–94''' || 511 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84516 Poročilo]
|-
| 15. sep. || 16.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || '''3 : 1''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–23 || 25–21 || 17–25 || 25–20 || || '''92–89''' || 398 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84517 Poročilo]
|-
| 15. sep. || 21.05 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 25–23 || 16–25 || 20–25 || 20–25 || || '''81–98''' || 4.487 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84518 Poročilo]
|-
| 16. sep. || 16.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]''' || '''3 : 1''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 19–25 || 25–23 || 25–21 || 25–19 || || '''94–88''' || 351 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84519 Poročilo]
|-
| 16. sep. || 21.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 26–24 || 13–25 || 25–27 || 23–25 || || '''87–101''' || 630 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84520 Poročilo]
|-
| 17. sep. || 16.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''1 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 17–25 || 25–21 || 22–25 || 17–25 || || '''81–96''' || 275 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84521 Poročilo]
|-
| 17. sep. || 21.05 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 2''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 25–19 || 25–22 || 27–29 || 19–25 || 15–9 || '''111–104''' || 4.798 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84522 Poročilo]
|}

=== Skupina B (Sofija) ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev
|- style=&quot;background:#ccffcc&quot;
| 1 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 3 || 4,667 || 420 || 319 || 1,317 || rowspan=&quot;4&quot; | Uvrstitev v osmino finala
|- style=&quot;background:#ccffcc&quot;
| 2 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 4 || 1 || 12 || 12 || 5 || 2,400 || 398 || 360 || 1,106
|- style=&quot;background:#ccffcc&quot;
| 3 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 4 || 1 || 11 || 13 || 6 || 2,167 || 454 || 408 || 1,113
|- style=&quot;background:#ccffcc&quot;
| 4 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 1 || 4 || 4 || 5 || 12 || 0,417 || 335 || 382 || 0,877
|-
| 5 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0,250 || 284 || 366 || 0,776 || rowspan=&quot;2&quot; | Izpad
|-
| 6 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0,357 || 388 || 444 || 0,874
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:90%;&quot;
! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo
|-
| 9. sep. || 19.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 0''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–17 || 25–19 || 25–18 || || || '''75–54''' || 8.892 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84477 Poročilo]
|-
| 10. sep. || 16.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–12 || 25–18 || 25–20 || || || '''75–50''' || 867 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84811 Poročilo]
|-
| 10. sep. || 19.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''1 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–22 || 19–25 || || '''85–97''' || 289 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84479 Poročilo]
|-
| 11. sep. || 16.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–22 || 25–22 || 25–10 || || || '''75–54''' || 453 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84480 Poročilo]
|-
| 11. sep. || 19.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''0 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 18–25 || 18–25 || 20–25 || || || '''56–75''' || 10.678 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84481 Poročilo]
|-
| 12. sep. || 16.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 25–16 || 25–17 || 25–18 || || || '''75–51''' || 1.876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84482 Poročilo]
|-
| 12. sep. || 19.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || '''1 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 23–25 || 22–25 || 25–21 || 21–25 || || '''91–96''' || 11.689 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84483 Poročilo]
|-
| 13. sep. || 16.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''2 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]''' || 25–19 || 20–25 || 25–20 || 22–25 || 7–15 || '''99–104''' || 288 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84484 Poročilo]
|-
| 13. sep. || 19.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || 19–25 || 16–25 || 13–25 || || || '''48–75''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84485 Poročilo]
|-
| 14. sep. || 16.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–18 || 25–18 || 25–19 || || || '''75–55''' || 257 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84486 Poročilo]
|-
| 14. sep. || 19.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 1''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 25–20 || || '''98–82''' || 9.865 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84487 Poročilo]
|-
| 15. sep. || 16.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]''' || 13–25 || 20–25 || 20–25 || || || '''53–75''' || 59 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84488 Poročilo]
|-
| 15. sep. || 19.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 25–20 || 25–13 || 25–22 || || || '''75–55''' || 1.314 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84489 Poročilo]
|-
| 16. sep. || 16.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''0 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]]''' || 21–25 || 23–25 || 22–25 || || || '''66–75''' || 657 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84490 Poročilo]
|-
| 16. sep. || 19.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || '''2 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 25–20 || 29–31 || 23–25 || 25–19 || 18–20 || '''120–115''' || 13.186 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84491 Poročilo]
|}

=== Skupina C (Tampere) ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev
|- style=&quot;background:#ccffcc&quot;
| 1 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 6 || 2,333 || 454 || 401 || 1,132 || rowspan=&quot;4&quot; | Uvrstitev v osmino finala
|- style=&quot;background:#ccffcc&quot;
| 2 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 4 || 1 || 11 || 14 || 7 || 2,000 || 472 || 431 || 1,095
|- style=&quot;background:#ccffcc&quot;
| 3 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 3 || 2 || 7 || 9 || 11 || 0,818 || 442 || 463 || 0,955
|- style=&quot;background:#ccffcc&quot;
| 4 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 2 || 3 || 7 || 9 || 9 || 1,000 || 407 || 396 || 1,028
|-
| 5 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0,667 || 440 || 472 || 0,932 || rowspan=&quot;2&quot; | Izpad
|-
| 6 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0,400 || 433 || 485 || 0,893
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:90%;&quot;
! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo
|-
| 10. sep. || 20.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25–22 || 25–17 || 25–20 || || || '''75–59''' || 6.583 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84579 Poročilo]
|-
| 11. sep. || 17.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 14–25 || 25–18 || 17–25 || 14–25 || || '''70–93''' || 1.753 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84580 Poročilo]
|-
| 11. sep. || 20.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 1''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 25–23 || 26–24 || 26–28 || 25–22 || || '''102–97''' || 2.203 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84581 Poročilo]
|-
| 12. sep. || 15.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || '''3 : 0''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 25–17 || 25–20 || 25–20 || || || '''75–57''' || 6.124 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84582 Poročilo]
|-
| 12. sep. || 18.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || '''2 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–23 || 20–25 || 19–25 || 25–23 || 10–15 || '''99–111''' || 12.338 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84583 Poročilo]
|-
| 13. sep. || 15.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''0 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || 26–28 || 22–25 || 16–25 || || || '''64–78''' || 6.467 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84584 Poročilo]
|-
| 13. sep. || 18.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25–19 || 25–21 || 25–23 || || || '''75–63''' || 10.929 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84585 Poročilo]
|-
| 14. sep. || 17.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 2''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 20–25 || 23–25 || 30–28 || 25–15 || 17–15 || '''115–108''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84586 Poročilo]
|-
| 14. sep. || 20.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''1 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 17–25 || 25–18 || 21–25 || 14–25 || || '''77–93''' || 1.002 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84587 Poročilo]
|-
| 15. sep. || 17.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || '''3 : 1''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 19–25 || 25–20 || 25–19 || 25–23 || || '''94–87''' || 2.482 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84588 Poročilo]
|-
| 15. sep. || 20.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''2 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–18 || 21–25 || 26–24 || 20–25 || 11–15 || '''103–107''' || 6.106 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84589 Poročilo]
|-
| 16. sep. || 17.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || '''2 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || 25–19 || 25–21 || 21–25 || 23–25 || 14–16 || '''108–106''' || 843 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84590 Poročilo]
|-
| 16. sep. || 20.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–27 || 22–25 || 25–18 || 23–25 || || '''95–95''' || 1.023 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84591 Poročilo]
|-
| 17. sep. || 17.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || '''0 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 19–25 || 21–25 || 16–25 || || || '''56–75''' || 3.018 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84592 Poročilo]
|-
| 17. sep. || 20.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || '''2 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–22 || 21–25 || 22–25 || 25–20 || 11–15 || '''104–107''' || 9.813 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84593 Poročilo]
|}

=== Skupina D (Cluj-Napoca) ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev
|- style=&quot;background:#ccffcc&quot;
| 1 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 4 || 3,500 || 445 || 370 || 1,203 || rowspan=&quot;4&quot; | Uvrstitev v osmino finala
|- style=&quot;background:#ccffcc&quot;
| 2 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 4 || 1 || 11 || 12 || 7 || 1,714 || 429 || 408 || 1,051
|- style=&quot;background:#ccffcc&quot;
| 3 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 3 || 2 || 9 || 12 || 10 || 1,200 || 501 || 486 || 1,031
|- style=&quot;background:#ccffcc&quot;
| 4 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 2 || 3 || 6 || 8 || 11 || 0,727 || 405 || 446 || 0,908
|-
| 5 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0,500 || 392 || 429 || 0,914 || rowspan=&quot;2&quot; | Izpad
|-
| 6 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0,385 || 396 || 429 || 0,923
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:90%;&quot;
! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo
|-
| 9. sep. || 20.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''1 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–18 || 21–25 || 24–26 || || '''94–95''' || 1.750 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84492 Poročilo]
|-
| 10. sep. || 17.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–23 || 31–29 || 25–21 || || || '''81–73''' || 700 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84493 Poročilo]
|-
| 10. sep. || 20.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 25–23 || 22–25 || 21–25 || 19–25 || || '''87–98''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84494 Poročilo]
|-
| 11. sep. || 17.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 0''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25–20 || 25–20 || 25–16 || || || '''75–56''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84495 Poročilo]
|-
| 11. sep. || 20.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''1 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 21–25 || 23–25 || 25–13 || 20–25 || || '''89–88''' || 3.127 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84496 Poročilo]
|-
| 12. sep. || 17.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–20 || 25–19 || || || '''75–58''' || 1.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84497 Poročilo]
|-
| 12. sep. || 20.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''2 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 13–15 || '''108–102''' || 4.382 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84498 Poročilo]
|-
| 13. sep. || 17.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''0 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]''' || 23–25 || 19–25 || 19–25 || || || '''61–75''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84499 Poročilo]
|-
| 13. sep. || 20.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || 12–25 || 16–25 || 25–22 || 13–25 || || '''66–97''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84500 Poročilo]
|-
| 14. sep. || 17.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 1''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–19 || 25–17 || 22–25 || 25–21 || || '''97–82''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84501 Poročilo]
|-
| 14. sep. || 20.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || '''3 : 1''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–21 || 20–25 || 25–18 || || '''95–83''' || 3.875 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84502 Poročilo]
|-
| 15. sep. || 17.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–16 || 22–25 || || '''88–91''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84503 Poročilo]
|-
| 15. sep. || 20.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 25–21 || 25–17 || 25–19 || || || '''75–57''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84504 Poročilo]
|-
| 16. sep. || 17.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–23 || 24–26 || 16–25 || || '''89–100''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84505 Poročilo]
|-
| 16. sep. || 20.00 || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || '''2 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 25–16 || 27–25 || 20–25 || 33–35 || 12–15 || '''117–116''' || 5.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84506 Poročilo]
|}

== Izločilni boji ==
{{#invoke:RoundN|N16
|widescore=yes|bold_winner=high
|3rdplace=yes
|Consol=Tekma za 3. mesto

|RD1=Osmina finala
|RD2=Četrtfinale
|RD3=Polfinale
|RD4=Finale

&lt;!-- Osmina finala --&gt;
|20. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|3|{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]|0
|20. september – Torino|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3|{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]|2
|20. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3|{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]|0
|20. september – Sofija|{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]|0|{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|3
|21. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|3|{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]|1
|21. september – Torino|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|3|{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]|0
|19. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3|{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]|0
|19. september – Sofija|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|3|{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]|2

&lt;!-- Četrtfinale --&gt;
|23. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|2|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3
|22. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3|{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|0
|23. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|1|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|3
|22. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|0

&lt;!-- Polfinale --&gt;
|25. september – Milano|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|1|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3
|25. september – Milano|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|0|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3

&lt;!-- Finale --&gt;
|26. september – Milano|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|1|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3

&lt;!-- Tekma za 3. mesto --&gt;
|26. september – Milano|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|0
}}

=== Osmina finala ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:90%;&quot;
! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo
|-
| 19. sep. || 16.00 || Sofija || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| '''3 : 0'''|| style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25-17 || 25-16 || 25-16 || || || '''75-49'''|| 1376 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85075 Poročilo]
|-
| 19. sep. || 19.00 || Sofija || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]'''|| '''3 : 2'''|| style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 21-25 || 21-25 || 25-19 || 25-23 || 15-12 || '''107-104'''|| 12.198 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85076 Poročilo]
|-
| 20. sep. || 16.00 || Sofija || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || '''0 : 3'''|| style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]'''|| 22-25 || 21-25 || 28-30 || || || '''71 - 80'''|| 544 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85078 Poročilo]
|-
| 20. sep. || 16.00 || Torino || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]'''|| '''3 : 2'''|| style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 22-25 || 25-16 || 22-25 || 25-23 || 15-13 || '''109 - 102'''|| 2861 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85080 Poročilo]
|-
| 20. sep. || 19.00 || Sofija || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| '''3 : 0'''|| style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25-21 || 25-22 || 25-21 || || || '''75 - 64'''|| 644 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85077 Poročilo]
|-
| 20. sep. || 21.05 || Torino || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]'''|| '''3 : 0'''|| style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25-22 || 25-16 || 25-11 || || || '''75 - 49'''|| 7580 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85079 Poročilo]
|-
| 21. sep. || 16.00 || Torino || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]'''|| '''3 : 1'''|| style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 20-25 || 26-24 || 25-14 || 25-15 || || '''96 - 78'''|| 1021 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85081 Poročilo]
|-
| 21. sep. || 21.00 || Torino || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]'''|| '''3 : 0'''|| style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25-14 || 25-13 || 25-22 || || || '''75 - 49'''|| 1153 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85082 Poročilo]
|}

=== Četrtfinale ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:90%;&quot;
! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo
|-
| 22. sep. || 16:00 || Sofija || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| '''3 : 0'''|| style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|| 25-16 || 25-19 || 25-19 || || || align=&quot;center&quot; | '''75 - 54'''|| 2844 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85084 Poročilo]
|-
| 22. sep. || 19:00 || Sofija || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| '''3 : 0'''|| style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|| 25-23 || 25-17 || 25-17 || || || align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot; | '''75 - 57'''
| 7174 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85083 Poročilo]
|-
| 23. sep. || 16:00 || Torino || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|| '''1 : 3'''|| style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]'''|| 22-25 || 22-25 || 25-20 || 13-25 || || '''82 - 95'''|| 2447 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85086 Poročilo]
|-
| 23. sep. || 21:05 || Torino || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|| '''2 : 3'''|| style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|'''Finska''']]|| 25-21 || 26-28 || 16-25 || 25-20 || 13-15 || '''105 - 109'''|| 8260 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85085 Poročilo]
|}

=== Polfinale ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:90%;&quot;
! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo
|-
| 25. sep. || 17.00 || Milano || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''0 : 3'''|| style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| 23-25 || 23-25 || 18-25 || || || '''64 - 75'''|| 7054 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85088 Poročilo]
|-
| 25. sep. || 21.00 || Milano || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|| '''1 : 3'''|| style=&quot;text-align:left;&quot; | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| 17-25 || 25-18 || 18-25 || 15-25 || || '''75 - 93'''|| 5845 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85087 Poročilo]
|}

=== Tekma za 3. mesto ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:90%;&quot;
! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo
|-
| 26. sep. || 17.00 || Milano || style=&quot;text-align:right;&quot; | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]'''|| '''3 : 0'''|| style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|| 25-22 || 25-20 || 29-27 || || || '''79-70''' || 5881 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85089 Poročilo]
|}

=== Finale ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:90%;&quot;
! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo
|-
| 26. sep. || 21.00  || Milano || style=&quot;text-align:right;&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|| '''1 : 3''' || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|| 29-31 || 19-25 || 25-20 || 16-25 || ||'''89-101''' || 11.118|| [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85090 Poročilo]
|}

== Končni vrstni red ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! Mesto
! Ekipa
! Tekme
! Zmage
! Porazi
! Točke
! Dobljeni nizi
! Izgubljeni nizi
! Razmerje nizov
! Dobljene točke
! Izgubljene točke
! Razmerje točk
! Kvalifikacija
|-
| 5 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|ITA}} Italija || 7 || 6 || 1 || 18 || 20 || 7 || 2.857 || 639 || 538 || 1.188 || style=&quot;text-align:left; background-color:#CCFFCC;&quot; | Uvrščena na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2027|Svetovno prvenstvo 2027]] kot branilka naslova
|-
| 6 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|BEL}} Belgija || 7 || 5 || 2 || 16 || 18 || 10 || 1.800 || 632 || 574 || 1.101 || 
|-
| 7 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|GER}} Nemčija || 7 || 5 || 2 || 13 || 15 || 12 || 1.250 || 593 || 587 || 1.010 || 
|-
| 8 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|ROU}} Romunija || 7 || 4 || 3 || 12 || 15 || 13 || 1.154 || 635 || 632 || 1.005 || 
|-
| 9 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|BUL}} Bolgarija || 6 || 4 || 2 || 12 || 15 || 9 || 1.667 || 558 || 515 || 1.083 || 
|-
| 10 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|UKR}} Ukrajina || 6 || 4 || 2 || 12 || 12 || 8 || 1.500 || 469 || 440 || 1.066 || 
|-
| 11 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|GRE}} Grčija || 6 || 3 || 3 || 10 || 12 || 12 || 1.000 || 532 || 538 || 0.989 || 
|-
| 12 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|CZE}} Češka || 6 || 3 || 3 || 8 || 12 || 12 || 1.000 || 524 || 544 || 0.963 || 
|-
| 13 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|SRB}} Srbija || 6 || 3 || 3 || 7 || 9 || 14 || 0.643 || 491 || 538 || 0.913 || 
|-
| 14 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|DEN}} Danska || 6 || 2 || 4 || 7 || 9 || 12 || 0.750 || 456 || 471 || 0.968 || 
|-
| 15 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|LAT}} Latvija || 6 || 2 || 4 || 6 || 8 || 14 || 0.571 || 454 || 521 || 0.871 || 
|-
| 16 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|POR}} Portugalska || 6 || 1 || 5 || 4 || 5 || 15 || 0.333 || 399 || 457 || 0.873 || 
|-
| 17 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|EST}} Estonija || 5 || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0.667 || 440 || 472 || 0.932 || 
|-
| 18 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|SWE}} Švedska || 5 || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0.462 || 400 || 435 || 0.920 || 
|-
| 19 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|TUR}} Turčija || 5 || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0.500 || 392 || 429 || 0.914 || 
|-
| 20 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|MKD}} Severna Makedonija || 5 || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0.250 || 284 || 366 || 0.776 || 
|-
| 21 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|SUI}} Švica || 5 || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0.385 || 396 || 429 || 0.923 || 
|-
| 22 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|ISR}} Izrael || 5 || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0.357 || 388 || 444 || 0.874 || 
|-
| 23 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|NED}} Nizozemska || 5 || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0.400 || 433 || 485 || 0.893 || 
|-
| 24 || style=&quot;text-align:left;&quot; | {{flagicon|SVK}} Slovaška || 5 || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0.200 || 359 || 446 || 0.805 || 
|}

== Sklici ==
{{sklici}}
==== Viri ====
* {{navedi splet|URL=https://www.flashscore.si/odbojka/evropa/evropsko-prvenstvo/#/I3IRLRIb/zreb/|website=flashscore.com|title=EuroVolley live scores, Volleyball Europe - Flashscore}}

== Zunanje povezave ==
* [https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ Uradna spletna stran EuroVolley 2026]
* [https://en.volleyballworld.com/volleyball/world-ranking/men Uradna lestvica držav FIVB]
* [https://www.rtvslo.si/sport/odbojka/ep-v-odbojki-2026 Stran MMC RTVSLO za Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026]

{{Evropsko prvenstvo v odbojki}}

[[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki]]
[[Kategorija:2026 v športu]]</text>
      <sha1>cwyuw7i6vps9z0x3dmtx634zyea2g26</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kapričoza (pica)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609137</id>
    <revision>
      <id>6757923</id>
      <parentid>6756861</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:56:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6757923</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3292" sha1="7wddn39pdlzgfuzewwkbarzk4gtfkpr" xml:space="preserve">{{Infopolje Hrana
| name             = Kapričoza
| image            = [[Slika:Pizza capricciosa.jpg|250px]]
| caption          = 
| alternate_name   =
| country          = [[Rim]]
| region           =
| creator          = [[Enea Dante Santerini]] (1937)
| course           = 
| type             = [[pica]]
| served           =
| main_ingredient  = [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]], [[Oljčno olje|ek. dev. olje]], [[Artičoka|artičoka]], [[pršut]], [[gobe]], [[Oljka|črne olive]]
| variations       = 
| calories         =
| other            =
}}

'''Kapričoza''' ({{langx|it|'''Capricciosa'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih. 

Leta 1937 jo je izumil [[Enea Dante Santerini]], italijanski lastnik restavracije ''La Capricciosa'' v [[Rim]]u.

Čeprav *capricciosa* v [[Italijanščina|italijanščini]] dobesedno pomeni biti »muhast« ali »poln kapric«, je pica dobila ime po rimski restavraciji in ne zato, ker bi lastnik po svoji muhi skupaj nametal naključne sestavine.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.lacucinaitaliana.it/storie/piatti-tipici/ciro-salvo-pizza-capricciosa/|title=La rinascita della pizza Capricciosa|publisher=lacucinaitaliana.it|date=1 August 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |author1=Giulia F. Coltellacci |title=365 giornate indimenticabili da vivere a Roma |publisher=Newton Compton |pages=&quot;Mangiare una capricciosa nel ristorante dove è stata inventata&quot;}}&lt;/ref&gt;

Navdih za njo je Santerini dobil pri čiščenju hladilnika, kjer je nabral vse sestavine, ki so ostale v njem.

Pri klasični variaciji pice se za osnovo uporabljajo [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško oljčno olje]], za glavni nadev pa [[Artičoka|artičoke]], [[pršut]], [[gobe]] in [[Oljka|črne oljke]] (lahko tudi zelene oljke oziroma kar oboje).

Ima povsem enake sestavine kot pica [[Štirje letni časi (pica)|štirje letni časi]] (osnovne 4 sestavine razdeljene na štiri dele); za razliko od nje so na kapričozi sestavine pomešane med sabo in ju že na prvi pogled zlahka ločimo.

Za razliko od pice [[Marinara (pica)|marinara]] je pica kapričoza na meniju velike večine slovenskih picerij.

==Izviren italijanski recept==

===Osnova===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:55%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Pelati]]
![[Mocarela]]
![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]]
|-
|width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=100|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=85|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|}

===Original nadevi===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Artičoka|Artičoke]]
![[Pršut]]
![[Gobe|Gobice]]
![[Oljka|Črne olive]]
|-
|width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=125|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=125|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|}

==Glej tudi==
* [[Marinara (pica)|Marinara]]
* [[Margerita (pica)|Margerita]]
* [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]]

==Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pica]]
[[Kategorija:Italijanska kuhinja]]</text>
      <sha1>7wddn39pdlzgfuzewwkbarzk4gtfkpr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609148</id>
    <revision>
      <id>6758055</id>
      <parentid>6757313</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:08:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>infopolje</comment>
      <origin>6758055</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7335" sha1="i7ycx59b1wftw2b9i358osplvn6osui" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infopolje cerkev
|name=Cerkev sv. Janeza Krstnika
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| country = [[Slovenija]]
| location = [[Mali Vinji vrh]] (Vinji Vrh)
| pushpin map = Slovenija
| functional status = aktivno
| parish = [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]]
| deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]]
| archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]]
}}
'''Cerkev sv. Janeza Krstnika ''' je [[podružnična cerkev]] na [[Mali Vinji vrh|Malem Vinjem vrhu]], ki spada pod [[Župnija Bela Cerkev|Župnijo Bela Cerkev]].

== Zgodovina ==
Vinji vrh, {{lang-de|Uuinperch}}, se prvič omenja leta 1074, v listini, v kateri se je freisinški škof zavezal Ellenhard zavezal, da bo zgradil pri svojih kmetijah cerkev po navodilih oglejskega patriarha Siegeharda. Po mnenju [[Janez Höfler|Janeza Höflerja]] bi lahko glede na patrocinij in zgodovinske okoliščine nastanek cerkve sega še v 11. stoletje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK |access-date=2026-09-27 |website=www.dlib.si|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|last2=Klemenčič|first2=Jakob}}&lt;/ref&gt;, in pa da bi lahko na Mali Vinji Vrh lahko postavili celo prvotno krstno kapelo za pražupnijo Bela Cerkev, čeprav srednjeveške listine cerkve ne omenjajo. 
{|
|-
| &lt;blockquote&gt;''Die Urpfarre in Leskovec zerfiel im 11. Jahrhundert in drei Pfarren, diejenige in Leskovec sowie in Bela Cerkev/Weißenkirchen und Mirna Peč/Hönigstein. Die Pfarre in Bela Cerkev wurde durch den Patriarchen nach 1074 gebildet, als er dem Freisinger Bischof erlaubte, eine Kirche in Vinji vrh, die Vorgängerin der Pfarrkirche, zu errichten.''
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''Prvotna župnija v Leskovcu se je v 11. stoletju razdelila na tri župnije: tisto v Leskovcu ter župniji v Beli Cerkvi/Weißenkirchnu in Mirni Peči/Hönigsteinu. Župnijo v Beli Cerkvi je ustanovil patriarh po letu 1074, ko je freisinškemu škofu dovolil zgraditi cerkev na Vinjem vrhu, predhodniku župnijske cerkve.''
&lt;/blockquote&gt;
|}
Za odkritje njenih morebitnih ostankov na prostoru današnje baročne cerkve bi bile potrebne obsežne arheološke raziskave.

Cerkev sv. Janeza Krstnika se v virih prvič omenja šele v 17. stoletju, leta 1667 kot kapela sv. Janeza (''S. Joannis Kapeln in Weinberg''), enako 10 let kasneje. Zanimivo je, da cerkev ni omenjena v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]] iz leta 1689. Zabeležena pa je v zapisnikih goriškega arhiva, leta 1752 in pa 1757, iz opisa k jožefinskemu vojaškemu zemljevidu, ki je nastajal med leti 1763-1787. V njem je navedeno, da je od:&lt;br&gt;&lt;blockquote&gt;''...cerkve sv. Janeza proti vzhodu pregled čez daljno okolico v razdalji nekaj milj.''&lt;/blockquote&gt;&lt;br&gt;

Dokumenti iz 19. stoletja razkrivajo več podatkov. Leta 1867 je zaradi strele, ki je treščila v zvonik, pogorela streha cerkve. Zaradi vročine sta se stopila zvonova v zvoniku, nova so nabavili leto kasneje. Podobar [[Anton Kušlan]] je leta 1874 popravil ter prenovil glavni oltar. Župnik Žnidaršič, ki je bil v Beli Cerkvi med letoma 1902 in 1912, je zapisal, da je bil Šentjanž najrevnejša belocerkovska podružnica, saj je navezana samo na miloščino vernikov. Podprta je bila tudi z darovi v naturalijah (''in-nature''), ko so obrodili vinogradi, zlasti z vinskim pridelkom, zato je bila cerkev revnejša v primeru slabe letine. In ravno ob slabih letinah, na začetku 20. stoletja, je bilo treba prekriti streho na zvoniku. Za to opravilo je bilo potrebno najeti nekaj sto kron v posojilnici v [[Škocjan, Škocjan|Škocjanu]]. Leta 1917 sta bila zvonova, težka 163 in 302 kilograma, odvzeta za vojne potrebe. Zanju so dobili 1860 kron odškodnine. Leto kasneje so že kupili nov, veliki zvon, težak 424 kilogramov, 1919 pa še mali zvon, težak 350 kilogramov ter v vrednosti 1770 kron. Leta 1929 je cerkvena ladja dobila nov lesen strop, cerkev je bila od znotraj in od zunaj tudi prebeljena. Stroški, v višini 1945 dinarjev, so bili takrat pokriti s prostovoljnimi prispevki. Notranjost in oprema cerkve sta bili nazadnje obnovljeni leta 1996. Takrat so pomagali tudi [[Slovenska skupnost v Italiji|tržaški zamejski Slovenci]].

== Arhitektura ==
Cerkev sestavljajo tristrano zaključen [[prezbiterij]], podolžna pravokotna ladja, pred njeno zahodno fasado prislonjen stoji zvonik ter zakristija ob severni strani prezbiterija. Zunanjost prezbiterija je členjena z ogelnimi lizenami, vogali ladje pa s slikanimi ogelniki. Zvonik ima razgibano, baročno streho, njen vrhnji del je bil leta 1970 pokrit s skodlami. Glavni kamniti portal ima sklepnik z motivom diamanta, podboji pa so razčlenjeni z motivi okvirjev. Notranjščina prezbiterija je pokrita z banjo s sosvodnicami, cerkvena ladja pa ima raven strop.

== Oprema ==
Glavni oltar je nastal približno leta 1700, njegov nastavek z motivom akantovega listja a krilih je prilagojen prostoru prezbiterija. V osrednji niši je kompozicija ''Krst v Jordanu''. Levo od nje je kip [[Janez Evangelist|sv. Janeza evangelista]], desno pa kip sv. Jakoba. V atiki je nameščena podoba ''Obglavljenje sv. Janeza Krstnika'', ki je delo dolenjskega baročnega slikarja [[Anton Postl|Antona Postla]]. Leta 1995 jo je restavriral [[Rado Zoubek]]. Ob sliki sta kip [[Sveta Jera|sv. Jere]], odete v redovniška oblačila, po obnovi je ta kip dobil v roke napačne atribute, in pa kip starozaveznega preroka [[Zaharija|Zaharije]]. Na hrbtni strani oltarja je napis ''Anton Kušlan / podobar in pozlatar / je prenovil ta altar ''(oltar)'' 1874 / Novo mesto''. Ob tej priliki naj bi [[Anton Kušlan|Kušlan]] tudi naredil nov kip sv. Janeza Krstnika.

[[Prižnica]] je delo iz druge polovice 18. stoletja. Na njenih stranicah sta Marijin in Kristusov monogram. Leta 1996 je [[Miha Legan]] iz [[Žužemberk]]a obnovil pozlato, [[Martin Blatnik]] iz [[Srednji Lipovec|Srednjega Lipovca]] pa [[marmor]]ino. V Komeljevih terenskih zapiskih iz leta 1970 je navedeno, da so na lesenem pevskem koru stale tudi [[orgle]], od katerih danes ni ohranjenega ničesar več. Na cerkvenem pročelju je vzidana spominska plošča [[Jože Peterlin|Jožetu Peterlinu]], tržaškemu kulturnemu delavcu, katergea pobočje Vinjega vrha je rojstni kraj. Na njej je napisano:&lt;br&gt;&lt;blockquote style=&quot;max-width: 400px; text-align: center; margin-left: 0;&quot;&gt;''V tem kraškem kamnu&lt;br&gt;in v našem hvaležnem spominu&lt;br&gt;je zapisan&lt;br&gt;prof. Jože Peterlin&lt;br&gt;1911-1976&lt;br&gt;Pomagal je ohranjati slovenstvo&lt;br&gt;na mejah domovine.&lt;br&gt;Naša misel&lt;br&gt;se bo spoštljivo vračala v ta hram molitve,&lt;br&gt;na njegov rodni Vinji vrh,&lt;br&gt;med drage ljudi zelene Dolenjske.&lt;br&gt;Tržaški Slovenci&lt;br&gt;v spominskem letu 1996''&lt;/blockquote&gt;&lt;br&gt;

== Viri ==
* {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |last3=Dražumerič |first3=Marinka |pages=252-254 |chapter=V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Župnija Bela Cerkev]]
[[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]]</text>
      <sha1>i7ycx59b1wftw2b9i358osplvn6osui</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758056</id>
      <parentid>6758055</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:10:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6758056</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7331" sha1="37bq83i8d72l41ljk9eu4t5bde8gsh9" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infopolje cerkev
|name=Cerkev sv. Janeza Krstnika
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| country = [[Slovenija]]
| location = [[Mali Vinji vrh]] (Vinji Vrh)
| pushpin map = Slovenija
| functional status = aktivno
| parish = [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]]
| deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]]
| archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]]
}}
'''Cerkev sv. Janeza Krstnika ''' je [[podružnična cerkev]] na [[Mali Vinji vrh|Malem Vinjem vrhu]], ki spada pod [[Župnija Bela Cerkev|Župnijo Bela Cerkev]].

== Zgodovina ==
Vinji vrh, {{lang-de|Uuinperch}}, se prvič omenja leta 1074, v listini, v kateri se je freisinški škof zavezal Ellenhard zavezal, da bo zgradil pri svojih kmetijah cerkev po navodilih oglejskega patriarha Siegeharda. Po mnenju [[Janez Höfler|Janeza Höflerja]] bi lahko glede na patrocinij in zgodovinske okoliščine nastanek cerkve sega še v 11. stoletje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK |access-date=2026-09-27 |website=www.dlib.si|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|last2=Klemenčič|first2=Jakob}}&lt;/ref&gt;, in pa da bi lahko na Mali Vinji Vrh lahko postavili celo prvotno krstno kapelo za pražupnijo Bela Cerkev, čeprav srednjeveške listine cerkve ne omenjajo. 
{|
|-
| &lt;blockquote&gt;''Die Urpfarre in Leskovec zerfiel im 11. Jahrhundert in drei Pfarren, diejenige in Leskovec sowie in Bela Cerkev/Weißenkirchen und Mirna Peč/Hönigstein. Die Pfarre in Bela Cerkev wurde durch den Patriarchen nach 1074 gebildet, als er dem Freisinger Bischof erlaubte, eine Kirche in Vinji vrh, die Vorgängerin der Pfarrkirche, zu errichten.''
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''Prvotna župnija v Leskovcu se je v 11. stoletju razdelila na tri župnije: tisto v Leskovcu ter župniji v Beli Cerkvi/Weißenkirchnu in Mirni Peči/Hönigsteinu. Župnijo v Beli Cerkvi je ustanovil patriarh po letu 1074, ko je freisinškemu škofu dovolil zgraditi cerkev na Vinjem vrhu, predhodniku župnijske cerkve.''
&lt;/blockquote&gt;
|}
Za odkritje njenih morebitnih ostankov na prostoru današnje baročne cerkve bi bile potrebne obsežne arheološke raziskave.

Cerkev sv. Janeza Krstnika se v virih prvič omenja šele v 17. stoletju, leta 1667 kot kapela sv. Janeza (''S. Joannis Kapeln in Weinberg''), enako 10 let kasneje. Zanimivo je, da cerkev ni omenjena v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]] iz leta 1689. Zabeležena pa je v zapisnikih goriškega arhiva, leta 1752 in pa 1757, iz opisa k jožefinskemu vojaškemu zemljevidu, ki je nastajal med leti 1763-1787. V njem je navedeno, da je od:&lt;br&gt;&lt;blockquote&gt;''...cerkve sv. Janeza proti vzhodu pregled čez daljno okolico v razdalji nekaj milj.''&lt;/blockquote&gt;

Dokumenti iz 19. stoletja razkrivajo več podatkov. Leta 1867 je zaradi strele, ki je treščila v zvonik, pogorela streha cerkve. Zaradi vročine sta se stopila zvonova v zvoniku, nova so nabavili leto kasneje. Podobar [[Anton Kušlan]] je leta 1874 popravil ter prenovil glavni oltar. Župnik Žnidaršič, ki je bil v Beli Cerkvi med letoma 1902 in 1912, je zapisal, da je bil Šentjanž najrevnejša belocerkovska podružnica, saj je navezana samo na miloščino vernikov. Podprta je bila tudi z darovi v naturalijah (''in-nature''), ko so obrodili vinogradi, zlasti z vinskim pridelkom, zato je bila cerkev revnejša v primeru slabe letine. In ravno ob slabih letinah, na začetku 20. stoletja, je bilo treba prekriti streho na zvoniku. Za to opravilo je bilo potrebno najeti nekaj sto kron v posojilnici v [[Škocjan, Škocjan|Škocjanu]]. Leta 1917 sta bila zvonova, težka 163 in 302 kilograma, odvzeta za vojne potrebe. Zanju so dobili 1860 kron odškodnine. Leto kasneje so že kupili nov, veliki zvon, težak 424 kilogramov, 1919 pa še mali zvon, težak 350 kilogramov ter v vrednosti 1770 kron. Leta 1929 je cerkvena ladja dobila nov lesen strop, cerkev je bila od znotraj in od zunaj tudi prebeljena. Stroški, v višini 1945 dinarjev, so bili takrat pokriti s prostovoljnimi prispevki. Notranjost in oprema cerkve sta bili nazadnje obnovljeni leta 1996. Takrat so pomagali tudi [[Slovenska skupnost v Italiji|tržaški zamejski Slovenci]].

== Arhitektura ==
Cerkev sestavljajo tristrano zaključen [[prezbiterij]], podolžna pravokotna ladja, pred njeno zahodno fasado prislonjen stoji zvonik ter zakristija ob severni strani prezbiterija. Zunanjost prezbiterija je členjena z ogelnimi lizenami, vogali ladje pa s slikanimi ogelniki. Zvonik ima razgibano, baročno streho, njen vrhnji del je bil leta 1970 pokrit s skodlami. Glavni kamniti portal ima sklepnik z motivom diamanta, podboji pa so razčlenjeni z motivi okvirjev. Notranjščina prezbiterija je pokrita z banjo s sosvodnicami, cerkvena ladja pa ima raven strop.

== Oprema ==
Glavni oltar je nastal približno leta 1700, njegov nastavek z motivom akantovega listja a krilih je prilagojen prostoru prezbiterija. V osrednji niši je kompozicija ''Krst v Jordanu''. Levo od nje je kip [[Janez Evangelist|sv. Janeza evangelista]], desno pa kip sv. Jakoba. V atiki je nameščena podoba ''Obglavljenje sv. Janeza Krstnika'', ki je delo dolenjskega baročnega slikarja [[Anton Postl|Antona Postla]]. Leta 1995 jo je restavriral [[Rado Zoubek]]. Ob sliki sta kip [[Sveta Jera|sv. Jere]], odete v redovniška oblačila, po obnovi je ta kip dobil v roke napačne atribute, in pa kip starozaveznega preroka [[Zaharija|Zaharije]]. Na hrbtni strani oltarja je napis ''Anton Kušlan / podobar in pozlatar / je prenovil ta altar ''(oltar)'' 1874 / Novo mesto''. Ob tej priliki naj bi [[Anton Kušlan|Kušlan]] tudi naredil nov kip sv. Janeza Krstnika.

[[Prižnica]] je delo iz druge polovice 18. stoletja. Na njenih stranicah sta Marijin in Kristusov monogram. Leta 1996 je [[Miha Legan]] iz [[Žužemberk]]a obnovil pozlato, [[Martin Blatnik]] iz [[Srednji Lipovec|Srednjega Lipovca]] pa [[marmor]]ino. V Komeljevih terenskih zapiskih iz leta 1970 je navedeno, da so na lesenem pevskem koru stale tudi [[orgle]], od katerih danes ni ohranjenega ničesar več. Na cerkvenem pročelju je vzidana spominska plošča [[Jože Peterlin|Jožetu Peterlinu]], tržaškemu kulturnemu delavcu, katergea pobočje Vinjega vrha je rojstni kraj. Na njej je napisano:&lt;br&gt;&lt;blockquote style=&quot;max-width: 400px; text-align: center; margin-left: 0;&quot;&gt;''V tem kraškem kamnu&lt;br&gt;in v našem hvaležnem spominu&lt;br&gt;je zapisan&lt;br&gt;prof. Jože Peterlin&lt;br&gt;1911-1976&lt;br&gt;Pomagal je ohranjati slovenstvo&lt;br&gt;na mejah domovine.&lt;br&gt;Naša misel&lt;br&gt;se bo spoštljivo vračala v ta hram molitve,&lt;br&gt;na njegov rodni Vinji vrh,&lt;br&gt;med drage ljudi zelene Dolenjske.&lt;br&gt;Tržaški Slovenci&lt;br&gt;v spominskem letu 1996''&lt;/blockquote&gt;&lt;br&gt;

== Viri ==
* {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |last3=Dražumerič |first3=Marinka |pages=252-254 |chapter=V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Župnija Bela Cerkev]]
[[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]]</text>
      <sha1>37bq83i8d72l41ljk9eu4t5bde8gsh9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jožefa Humar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609155</id>
    <revision>
      <id>6758007</id>
      <parentid>6757604</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:39:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6758007</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8866" sha1="31lyn1degl4jg7loq9p36soi3w29n65" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Jožefa Humar - Debevčeva Zefa}}

'''Jožefa Humar''', znana tudi kot '''Debevčeva Zefa''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pastir|pastirica]] in [[Rezbarstvo|rezbarka]], * [[19. april]] [[1904]], [[Vodice nad Kamnikom]], † [[19. januar]] [[1982]], [[Ljubljana]].

== Otroštvo ==
Rojena je bila 19. aprila 1904 v veliki slovenski družini na domačiji znani kot pri Debevčevih v [[Vodice nad Kamnikom|Vodicah nad Kamnikom]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |date=1890-1921 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04389 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/mekinje/04389/?pg=54 |access-date=2026-09-27 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=Sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Rebolj |first=Vanda |date=2019 |title=Jurij Humar, zdravilec in čudodelnik |url=https://www.academia.edu/42331800/Jurij_Humar_zdravilec_in_%C4%8Dudodelnik}}&lt;/ref&gt; Njena mati je bila kmetica Marija Balantič (1878–1950) iz sedanjega [[Zakal|Zakala]], njen oče pa kmet Jurij Humar (1965-1952) iz Vodic nad Kamnikom, nečak duhovnika in zdravilca [[Jurija Humarja]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=1856-1897 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04202 {{!}} Stranje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04202 {{!}} Stranje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/stranje/04202/?pg=57 |access-date=2026-09-28 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=1844-1889 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03593 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03593 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/mekinje/03593/?pg=37 |access-date=2026-09-28 |website=data.matricula-online.eu |language=De}}&lt;/ref&gt; Zdravilske sposobnosti je imela tudi očetova sestra, kmetica Filomena Humar Butalič, znana pod imenom Fajdigova mama.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=15. april 1915 |title=Seja glavnega odbora dne 29. marca 1915 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYGLMLQ1 |work=Kmetovalec |department=Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske |publisher=Kmetijska družba za Slovenijo |page=62 |language=Sl |volume=32 |issue=7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grabrijan |first=Boris |date=15. 4. 2025 |title=Ljudje ob Kolpi: Jurij Humar je imel čudežno zdravilno moč |url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/posavje/novice/ljudje-ob-kolpi-jurij-humar-1811468 |access-date=2026-09-27 |website=Novice Svet24 |publisher=Dolenjski list |language=sl}}&lt;/ref&gt; Jožefin oče je pred poroko delal kot pastir in se ukvarjal z rezbarjenjem panjev, kropivčkov, in ročnih sončnih ur.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Humar Gruden |first=Andreja |title=Jožefa Humar – Debevčeva Zefa, pastirica in rezbarka |url=https://www.muzej-kamnik-on.net/razstave/jozefa-humar-debevceva-zefa-pastirica-in-rezbarka/ |access-date=2026-09-27 |website=MM:K |publisher=Muzej in uprava MMK grad Zaprice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Jožefina starša sta imela enajst otrok, od katerih sta dva umrla v otroštvu. Vsi so odraščali na 3/4 hube veliki domači kmetiji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Že v zgodnji mladosti so morali pomagati staršem pri delu na kmetiji. Jožefa je med letoma 1911 in 1915 obiskovala osnovno šolo v Mekinjah. Prvi razred je obiskovala v stari šoli, naslednje tri razrede pa v novozgrajeni šoli. Rada je hodila v šolo in bila odlična učenka. V prostem času je rada risala, rezljala les z nožičkom, in opazovala očeta ko je kdaj pa kdaj rezbaril.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice |last=Sosič |first=Metka |date=21.6.1977 |title=Kdo je žena s »pisavami« in »trniči« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGT5CYOF |work=Glas |publisher=Glas, Kranj |page=8 |language=Sl |volume=30 |issue=48}}&lt;/ref&gt; Po koncu šolanja pri enajstih letih je ostala doma in delala na domači kmetiji. 

== Delo ==
Leta 1925 je enaindvajsetletna Zefa odšla za pastirico v planine, se čemer se je preživljala naslednjih petdeset let.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Senožetnik |first=Aleš |date=2024-07-15 |title=Hči planin in rezbarska mojstrica |url=https://www.gorenjskiglas.si/zgodbe/hci-planin-in-rezbarska-mojstrica-61310/ |access-date=2026-09-27 |website=www.gorenjskiglas.si |publisher=Gorenjski glas |language=sl}}&lt;/ref&gt; Pasla je domačo živino na Gojški planini. Dve leti kasneje je njena družina tam zgradila pastirsko kočo, ki pa je bila med drugo svetovno vojno uničena; kasneje so v bližini zgradili novo. Na planini je poleg skrbi za živali Jožefa izdelovala tudi sir; med drugim tudi trniče, lepo okrašene čebulasto oblikovane sire, izdelane iz kislega mleka. 

=== Rezbarstvo ===
Začela se je ukvarjati z rezbarjenjem pisav za trniče, okrog 2,5 cm široke in 20 cm dolge izrezljane deščic, s katerimi se trniče krasi. Njeno glavno rezbarsko orodje je bil žepni nož. Najprej je rezljala pisave za trniče, potem kropivčke za blagoslovljeno vodo, svečnike, ročaje – primeže za vrata, gospodinjske pripomočke ter okrasne in druge predmete. Krasila je tudi velikonočne pirhe, obarvane s kuhanjem v čebulni slami, na katere je izpraskala ornamente, listke, rože in verske motive.

=== Literarno delo ===
&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=15.8.1967 |title=Pisave in trniči na razstavi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BVX19ZJ7 |work=Delo |publisher=Delo |page=5 |language=Sl |volume=9 |issue=220}}&lt;/ref&gt; Etnologom je povedala legende o divjih možeh in divjih ženah.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Cevc |first=Tone |author-link=Tone Cevc |date=1967 |title=Nastanek in razvoj pastirskega stanu na Veliki Planini nad Kamnikom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OAXOYAPQ |magazine=Kamniški zbornik |publisher=Občina Kamnik |pages=72-74, 86 |language=Sl |volume=11}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice |last=B.S. |date=15. junij 1977 |title=Srebro za toploto rok |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Y9NFMYG |work=Delo |publisher=Delo |page=9 |language=Sl |volume=19 |issue=137}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice |last=Svetelj |first=Franc |date=4. september 1996 |title=Trniči – nadaljevanje pastirskega izročila |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPZ9MAK5 |work=Kamniški občan |publisher=Skupščina občine |page=4 |language=Sl |volume=35 |issue=15}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Klobčar |first=Marija |author-link=Marija Klobčar |date=2006 |title=Dediščina Velike planine in ustvarjalna obzorja arhitekta Vlasta Kopača |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRZYWVES |magazine=Kamniški zbornik |publisher=Občina Kamnik |pages=352, 358 |language=Sl |volume=18}}&lt;/ref&gt;

== Poznejše življenje in smrt ==
Umrla je v Ljubljani 19. januarja 1982 med prevozom v bolnišnico.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavlič |first=Jožef |date=22.11.2022 |title=Jožefin slavospev Bogu |url=https://www.druzina.si/clanek/jozefin-slavospev-bogu |access-date=2026-09-27 |website=Družina – vsak dan s teboj |publisher=Družina |language=sl}}&lt;/ref&gt; Pokopana je bila v grobu svojih staršev na pokopališču v Mekinjah.&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=22. januar 1982 |title=Umrla je Debevčeva Zefa |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH8KP7IY |work=Delo |publisher=Delo |page=19 |language=Sl |volume=24 |issue=17}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice |last=M.Š. |date=27. marec 2024 |title=Razstava o pastirici Jožefi Humar v kamniškem muzeju |url=https://www.modre-novice.si/aktualno/razstava-o-pastirici-jozefi-humar-v-kamniskem-muzeju/ |language=Sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Kamnik - Friedhof - #8412881 |url=https://de.geneanet.org/friedhof/view/8412881 |access-date=2026-09-28 |website=Geneanet |language=de}}&lt;/ref&gt; 

== V umetnosti ==
Upodobilo jo je več slovenskih umetnikov.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Več posnetkov o njej je naredil [[Jože Ftičar]]. Nastopila je tudi v kratkem filmu Zadnje lastovke iz leta 1979 scenaristke in režiserke [[Marika Milkovič Bilanović|Marike Milkovič Bilanović]].&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi AV medij |title=Zadnje lastovke |date=1979 |last=Milkovič Bilanović |first=Marika |type=Motion picture |language=Sl |publisher=Filmski studio Viba film}}&lt;/ref&gt; Film med drugim prikazuje Zefo med izdelavo pisav in krašenjem trničev.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Humar, Jožefa}}
[[Kategorija:Slovenski rezbarji]]
[[Kategorija:Slovenski kmetje]]</text>
      <sha1>31lyn1degl4jg7loq9p36soi3w29n65</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758022</id>
      <parentid>6758007</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:52:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6758022</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9106" sha1="llj612s69g9k70bmep3iet6omr0kwfp" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Jožefa Humar - Debevčeva Zefa}}

'''Jožefa Humar''', znana tudi kot '''Debevčeva Zefa''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pastir|pastirica]] in [[Rezbarstvo|rezbarka]], * [[19. april]] [[1904]], [[Vodice nad Kamnikom]], † [[19. januar]] [[1982]], [[Ljubljana]].

== Otroštvo ==
Rojena je bila 19. aprila 1904 v veliki slovenski družini na domačiji znani kot pri Debevčevih v [[Vodice nad Kamnikom|Vodicah nad Kamnikom]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |date=1890-1921 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04389 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/mekinje/04389/?pg=54 |access-date=2026-09-27 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=Sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Rebolj |first=Vanda |date=2019 |title=Jurij Humar, zdravilec in čudodelnik |url=https://www.academia.edu/42331800/Jurij_Humar_zdravilec_in_%C4%8Dudodelnik}}&lt;/ref&gt; Njena mati je bila kmetica Marija Balantič (1878–1950) iz sedanjega [[Zakal|Zakala]], njen oče pa kmet Jurij Humar (1965-1952) iz Vodic nad Kamnikom, nečak duhovnika in zdravilca [[Jurija Humarja]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=1856-1897 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04202 {{!}} Stranje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04202 {{!}} Stranje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/stranje/04202/?pg=57 |access-date=2026-09-28 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=1844-1889 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03593 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03593 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/mekinje/03593/?pg=37 |access-date=2026-09-28 |website=data.matricula-online.eu |language=De}}&lt;/ref&gt; Zdravilske sposobnosti je imela tudi očetova sestra, kmetica Filomena Humar Butalič, znana pod imenom Fajdigova mama.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=15. april 1915 |title=Seja glavnega odbora dne 29. marca 1915 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYGLMLQ1 |work=Kmetovalec |department=Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske |publisher=Kmetijska družba za Slovenijo |page=62 |language=Sl |volume=32 |issue=7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grabrijan |first=Boris |date=15. 4. 2025 |title=Ljudje ob Kolpi: Jurij Humar je imel čudežno zdravilno moč |url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/posavje/novice/ljudje-ob-kolpi-jurij-humar-1811468 |access-date=2026-09-27 |website=Novice Svet24 |publisher=Dolenjski list |language=sl}}&lt;/ref&gt; Jožefin oče je pred poroko delal kot pastir in se ukvarjal z rezbarjenjem panjev, kropivčkov, in ročnih sončnih ur.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Humar Gruden |first=Andreja |title=Jožefa Humar – Debevčeva Zefa, pastirica in rezbarka |url=https://www.muzej-kamnik-on.net/razstave/jozefa-humar-debevceva-zefa-pastirica-in-rezbarka/ |access-date=2026-09-27 |website=MM:K |publisher=Muzej in uprava MMK grad Zaprice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Jožefina starša sta imela enajst otrok, od katerih sta dva umrla v otroštvu. Vsi so odraščali na 3/4 hube veliki domači kmetiji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Že v zgodnji mladosti so morali pomagati staršem pri delu na kmetiji. Jožefa je med letoma 1911 in 1915 obiskovala osnovno šolo v Mekinjah. Prvi razred je obiskovala v stari šoli, naslednje tri razrede pa v takrat novozgrajeni šoli. Rada je hodila v šolo in bila odlična učenka. V prostem času je rada risala, rezljala les z nožičkom, in opazovala očeta ko je kdaj pa kdaj rezbaril.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice |last=Sosič |first=Metka |date=21.6.1977 |title=Kdo je žena s »pisavami« in »trniči« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGT5CYOF |work=Glas |publisher=Glas, Kranj |page=8 |language=Sl |volume=30 |issue=48}}&lt;/ref&gt; Po koncu šolanja pri enajstih letih je ostala doma in delala na domači kmetiji. 

== Delo ==
Leta 1925 je enaindvajsetletna Zefa odšla za pastirico v planine, se čemer se je preživljala naslednjih petdeset let.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Senožetnik |first=Aleš |date=2024-07-15 |title=Hči planin in rezbarska mojstrica |url=https://www.gorenjskiglas.si/zgodbe/hci-planin-in-rezbarska-mojstrica-61310/ |access-date=2026-09-27 |website=www.gorenjskiglas.si |publisher=Gorenjski glas |language=sl}}&lt;/ref&gt; Pasla je domačo živino na Gojški planini na področju [[Velika planina|Velike planine nad Kamnikom]]. Dve leti kasneje je njena družina tam zgradila pastirsko kočo, ki pa je bila med drugo svetovno vojno uničena; kasneje so v bližini zgradili novo. Na planini je poleg skrbi za živali Jožefa izdelovala tudi sir; med drugim tudi trniče, lepo okrašene čebulasto oblikovane sire, izdelane iz kislega mleka. V zimskem času je živela na domačem domu pri bratu in njegovi družini ter pogosto obiskovala sorodnike in bila za varuško njihovim otrokom. 

=== Rezbarstvo ===
Kmalu po prihodu na planino se je začela ukvarjati z rezbarjenjem pisav za trniče, okrog 2,5 cm široke in 20 cm dolge izrezljane deščic, s katerimi se trniče krasi. Njeno glavno rezbarsko orodje je bil žepni nož. Najprej je rezljala pisave za trniče, potem kropivčke za blagoslovljeno vodo, svečnike, ročaje – primeže za vrata, gospodinjske pripomočke ter okrasne in druge predmete. Krasila je tudi velikonočne pirhe, obarvane s kuhanjem v čebulni slami, na katere je izpraskala ornamente, listke, rože in verske motive.

=== Literarno delo ===
&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=15.8.1967 |title=Pisave in trniči na razstavi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BVX19ZJ7 |work=Delo |publisher=Delo |page=5 |language=Sl |volume=9 |issue=220}}&lt;/ref&gt; Etnologom je povedala legende o divjih možeh in divjih ženah.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Cevc |first=Tone |author-link=Tone Cevc |date=1967 |title=Nastanek in razvoj pastirskega stanu na Veliki Planini nad Kamnikom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OAXOYAPQ |magazine=Kamniški zbornik |publisher=Občina Kamnik |pages=72-74, 86 |language=Sl |volume=11}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice |last=B.S. |date=15. junij 1977 |title=Srebro za toploto rok |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Y9NFMYG |work=Delo |publisher=Delo |page=9 |language=Sl |volume=19 |issue=137}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice |last=Svetelj |first=Franc |date=4. september 1996 |title=Trniči – nadaljevanje pastirskega izročila |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPZ9MAK5 |work=Kamniški občan |publisher=Skupščina občine |page=4 |language=Sl |volume=35 |issue=15}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Klobčar |first=Marija |author-link=Marija Klobčar |date=2006 |title=Dediščina Velike planine in ustvarjalna obzorja arhitekta Vlasta Kopača |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRZYWVES |magazine=Kamniški zbornik |publisher=Občina Kamnik |pages=352, 358 |language=Sl |volume=18}}&lt;/ref&gt;

== Poznejše življenje in smrt ==
Umrla je v Ljubljani 19. januarja 1982 med prevozom v bolnišnico.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pavlič |first=Jožef |date=22.11.2022 |title=Jožefin slavospev Bogu |url=https://www.druzina.si/clanek/jozefin-slavospev-bogu |access-date=2026-09-27 |website=Družina – vsak dan s teboj |publisher=Družina |language=sl}}&lt;/ref&gt; Pokopana je bila v grobu svojih staršev na pokopališču v Mekinjah.&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=22. januar 1982 |title=Umrla je Debevčeva Zefa |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH8KP7IY |work=Delo |publisher=Delo |page=19 |language=Sl |volume=24 |issue=17}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice |last=M.Š. |date=27. marec 2024 |title=Razstava o pastirici Jožefi Humar v kamniškem muzeju |url=https://www.modre-novice.si/aktualno/razstava-o-pastirici-jozefi-humar-v-kamniskem-muzeju/ |language=Sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Kamnik - Friedhof - #8412881 |url=https://de.geneanet.org/friedhof/view/8412881 |access-date=2026-09-28 |website=Geneanet |language=de}}&lt;/ref&gt; 

== V umetnosti ==
Upodobilo jo je več slovenskih umetnikov.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Več posnetkov o njej je naredil [[Jože Ftičar]]. Nastopila je tudi v kratkem filmu Zadnje lastovke iz leta 1979 scenaristke in režiserke [[Marika Milkovič Bilanović|Marike Milkovič Bilanović]].&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi AV medij |title=Zadnje lastovke |date=1979 |last=Milkovič Bilanović |first=Marika |type=Motion picture |language=Sl |publisher=Filmski studio Viba film}}&lt;/ref&gt; Film med drugim prikazuje Zefo med izdelavo pisav in krašenjem trničev.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Humar, Jožefa}}
[[Kategorija:Slovenski rezbarji]]
[[Kategorija:Slovenski kmetje]]</text>
      <sha1>llj612s69g9k70bmep3iet6omr0kwfp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>James Churchward</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609187</id>
    <revision>
      <id>6757915</id>
      <parentid>6757719</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:39:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Svojevrstni raziskovalec */</comment>
      <origin>6757915</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8609" sha1="jlfp9q7vtl8i6tuhfzr76diwef25vpz" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = James Churchward
| image            = James churchward.jpg|
| caption          = James Churchward
| pseudonym        = 
| birth_name       = James Churchward
| birth_date       = {{birth date|1851|2|27}}
| birth_place      = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] 
| death_date       = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}}
| death_place      = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
| resting_place    = 
| occupation       = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]]
| genre            = Znanstvena fantastika, arheologija
| education        = 
| spouse           = 
| parents          = Henry Churchward&lt;br /&gt;Matilda r. Gould
| relatives        = [[George Gould]] (materin oče); &lt;br /&gt;James je imel štiri brate in štiri sestre&lt;br&gt;njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj
| notableworks     = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
| awards           = 
| signature        = 
}}

'''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil britanski pisatelj, [[izumitelj]], [[inženir]], in [[ribič]].

Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;&gt;[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;&gt;[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in družina ===
Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del.

=== Svojevrstni raziskovalec ===
Churchward je odšel v jugovzhodno [[Azija|Azijo]] in postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]. V devetdesetih letih 19. stoletja se je priselil v ZDA. V Churchwardovem življenjepisu z naslovom „My Friend Churchey and His Sunken Continent“ (Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina) je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo.

V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral ''jeklo NCV'' (zlitina niklja, kroma in vanadija), ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt; Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko več kot sedem akrov) ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo „The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“ („Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu.

Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja.
{|
|-
! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše:
|-
| &lt;blockquote&gt;In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to &quot;all scientists&quot; to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«.
&lt;/blockquote&gt;
|}
[[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|300px|center|&lt;center&gt;Tja je leta [[1927]] postavil izginulo celino [[Mu]] ]]&lt;/center&gt;

== Dela ==
* ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894)
* ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897)

===Posmrtne izdaje ===
* ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997)
* ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of &quot;thirty-some&quot; pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward

===Knjige o Mu-ju ===
# ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
# ''The Children of Mu'' (1931)
# ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933)
# ''Cosmic Forces of Mu'' (1934)
# ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935)

== Glej tudi ==
*[[Teorija zarote]]
*[[Teozofija]]
*[[Helena Blavatska]]
*[[Seznam angleških pisateljev]]
*[[Lemurija]]
*[[Čarovništvo]]
*[[New age]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|James Churchward}}
{{DEFAULTSORT:Churchward, James}}

;{{ikona en}}
*[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu]
*[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website]
*[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1851]]
[[Kategorija:Umrli leta 1936]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Angleški poligloti]]
[[Kategorija:Angleški arheologi]]
[[Kategorija:Angleški prostozidarji]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]
[[Kategorija:Angleški rasisti]]
[[Kategorija:Angleški inovatorji]]
[[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]]</text>
      <sha1>jlfp9q7vtl8i6tuhfzr76diwef25vpz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757918</id>
      <parentid>6757915</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:44:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Svojevrstni raziskovalec */</comment>
      <origin>6757918</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8610" sha1="gaoteb6smvtbb9gvkygccq3p15tv2lc" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = James Churchward
| image            = James churchward.jpg|
| caption          = James Churchward
| pseudonym        = 
| birth_name       = James Churchward
| birth_date       = {{birth date|1851|2|27}}
| birth_place      = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] 
| death_date       = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}}
| death_place      = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
| resting_place    = 
| occupation       = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]]
| genre            = Znanstvena fantastika, arheologija
| education        = 
| spouse           = 
| parents          = Henry Churchward&lt;br /&gt;Matilda r. Gould
| relatives        = [[George Gould]] (materin oče); &lt;br /&gt;James je imel štiri brate in štiri sestre&lt;br&gt;njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj
| notableworks     = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
| awards           = 
| signature        = 
}}

'''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil britanski pisatelj, [[izumitelj]], [[inženir]], in [[ribič]].

Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;&gt;[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;&gt;[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in družina ===
Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del.

=== Svojevrstni raziskovalec ===
Churchward je odšel v jugovzhodno [[Azija|Azijo]] in postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja se je priselil v ZDA. V Churchwardovem življenjepisu z naslovom „My Friend Churchey and His Sunken Continent“ (Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina) je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo.

V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral ''jeklo NCV'' (zlitina niklja, kroma in vanadija), ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt; Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko več kot sedem akrov) ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo „The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“ („Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu.

Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja.
{|
|-
! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše:
|-
| &lt;blockquote&gt;In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to &quot;all scientists&quot; to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«.
&lt;/blockquote&gt;
|}
[[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|300px|center|&lt;center&gt;Tja je leta [[1927]] postavil izginulo celino [[Mu]] ]]&lt;/center&gt;

== Dela ==
* ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894)
* ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897)

===Posmrtne izdaje ===
* ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997)
* ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of &quot;thirty-some&quot; pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward

===Knjige o Mu-ju ===
# ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
# ''The Children of Mu'' (1931)
# ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933)
# ''Cosmic Forces of Mu'' (1934)
# ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935)

== Glej tudi ==
*[[Teorija zarote]]
*[[Teozofija]]
*[[Helena Blavatska]]
*[[Seznam angleških pisateljev]]
*[[Lemurija]]
*[[Čarovništvo]]
*[[New age]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|James Churchward}}
{{DEFAULTSORT:Churchward, James}}

;{{ikona en}}
*[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu]
*[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website]
*[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1851]]
[[Kategorija:Umrli leta 1936]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Angleški poligloti]]
[[Kategorija:Angleški arheologi]]
[[Kategorija:Angleški prostozidarji]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]
[[Kategorija:Angleški rasisti]]
[[Kategorija:Angleški inovatorji]]
[[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]]</text>
      <sha1>gaoteb6smvtbb9gvkygccq3p15tv2lc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757931</id>
      <parentid>6757918</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:02:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Svojevrstni raziskovalec */</comment>
      <origin>6757931</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10188" sha1="jntnztowre6cxdtssoxti1ultdzubz0" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = James Churchward
| image            = James churchward.jpg|
| caption          = James Churchward
| pseudonym        = 
| birth_name       = James Churchward
| birth_date       = {{birth date|1851|2|27}}
| birth_place      = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] 
| death_date       = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}}
| death_place      = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
| resting_place    = 
| occupation       = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]]
| genre            = Znanstvena fantastika, arheologija
| education        = 
| spouse           = 
| parents          = Henry Churchward&lt;br /&gt;Matilda r. Gould
| relatives        = [[George Gould]] (materin oče); &lt;br /&gt;James je imel štiri brate in štiri sestre&lt;br&gt;njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj
| notableworks     = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
| awards           = 
| signature        = 
}}

'''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil britanski pisatelj, [[izumitelj]], [[inženir]], in [[ribič]].

Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;&gt;[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;&gt;[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in družina ===
Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del.

=== Svojevrstni raziskovalec ===
Churchward je odšel v jugovzhodno [[Azija|Azijo]] in postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja se je priselil v ZDA. V Churchwardovem življenjepisu z naslovom „My Friend Churchey and His Sunken Continent“ (Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina) je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo.

V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral ''jeklo NCV'' (zlitina niklja, kroma in vanadija), ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt; Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko več kot sedem akrov) ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo „The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“ („Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu.

Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja.
{|
|-
! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše:
|-
| &lt;blockquote&gt;In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to &quot;all scientists&quot; to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Trditve in domneva ===
[[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Tja je leta [[1927]] postavil izginulo celino [[Mu]] ]]&lt;/center&gt;

Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu.

Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev.

Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije.

Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje.

== Dela ==
* ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894)
* ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897)

===Posmrtne izdaje ===
* ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997)
* ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of &quot;thirty-some&quot; pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward

===Knjige o Mu-ju ===
# ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
# ''The Children of Mu'' (1931)
# ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933)
# ''Cosmic Forces of Mu'' (1934)
# ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935)

== Glej tudi ==
*[[Teorija zarote]]
*[[Teozofija]]
*[[Helena Blavatska]]
*[[Seznam angleških pisateljev]]
*[[Lemurija]]
*[[Čarovništvo]]
*[[New age]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|James Churchward}}
{{DEFAULTSORT:Churchward, James}}

;{{ikona en}}
*[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu]
*[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website]
*[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1851]]
[[Kategorija:Umrli leta 1936]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Angleški poligloti]]
[[Kategorija:Angleški arheologi]]
[[Kategorija:Angleški prostozidarji]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]
[[Kategorija:Angleški rasisti]]
[[Kategorija:Angleški inovatorji]]
[[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]]</text>
      <sha1>jntnztowre6cxdtssoxti1ultdzubz0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757935</id>
      <parentid>6757931</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:03:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Svojevrstni raziskovalec */</comment>
      <origin>6757935</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10188" sha1="82615rkxm2o5f3bms6kf5vytd1jfdxu" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = James Churchward
| image            = James churchward.jpg|
| caption          = James Churchward
| pseudonym        = 
| birth_name       = James Churchward
| birth_date       = {{birth date|1851|2|27}}
| birth_place      = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] 
| death_date       = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}}
| death_place      = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
| resting_place    = 
| occupation       = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]]
| genre            = Znanstvena fantastika, arheologija
| education        = 
| spouse           = 
| parents          = Henry Churchward&lt;br /&gt;Matilda r. Gould
| relatives        = [[George Gould]] (materin oče); &lt;br /&gt;James je imel štiri brate in štiri sestre&lt;br&gt;njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj
| notableworks     = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
| awards           = 
| signature        = 
}}

'''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil britanski pisatelj, [[izumitelj]], [[inženir]], in [[ribič]].

Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;&gt;[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;&gt;[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in družina ===
Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del.

=== Svojevrsten raziskovalec ===
Churchward je odšel v jugovzhodno [[Azija|Azijo]] in postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja se je priselil v ZDA. V Churchwardovem življenjepisu z naslovom „My Friend Churchey and His Sunken Continent“ (Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina) je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo.

V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral ''jeklo NCV'' (zlitina niklja, kroma in vanadija), ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt; Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko več kot sedem akrov) ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo „The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“ („Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu.

Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja.
{|
|-
! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše:
|-
| &lt;blockquote&gt;In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to &quot;all scientists&quot; to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Trditve in domneva ===
[[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Tja je leta [[1927]] postavil izginulo celino [[Mu]] ]]&lt;/center&gt;

Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu.

Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev.

Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije.

Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje.

== Dela ==
* ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894)
* ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897)

===Posmrtne izdaje ===
* ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997)
* ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of &quot;thirty-some&quot; pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward

===Knjige o Mu-ju ===
# ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
# ''The Children of Mu'' (1931)
# ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933)
# ''Cosmic Forces of Mu'' (1934)
# ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935)

== Glej tudi ==
*[[Teorija zarote]]
*[[Teozofija]]
*[[Helena Blavatska]]
*[[Seznam angleških pisateljev]]
*[[Lemurija]]
*[[Čarovništvo]]
*[[New age]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|James Churchward}}
{{DEFAULTSORT:Churchward, James}}

;{{ikona en}}
*[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu]
*[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website]
*[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1851]]
[[Kategorija:Umrli leta 1936]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Angleški poligloti]]
[[Kategorija:Angleški arheologi]]
[[Kategorija:Angleški prostozidarji]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]
[[Kategorija:Angleški rasisti]]
[[Kategorija:Angleški inovatorji]]
[[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]]</text>
      <sha1>82615rkxm2o5f3bms6kf5vytd1jfdxu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757943</id>
      <parentid>6757935</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:08:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poreklo in družina */</comment>
      <origin>6757943</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10406" sha1="ily3k0y6n163tfgsqdhahqmo75nvjoo" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = James Churchward
| image            = James churchward.jpg|
| caption          = James Churchward
| pseudonym        = 
| birth_name       = James Churchward
| birth_date       = {{birth date|1851|2|27}}
| birth_place      = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] 
| death_date       = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}}
| death_place      = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
| resting_place    = 
| occupation       = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]]
| genre            = Znanstvena fantastika, arheologija
| education        = 
| spouse           = 
| parents          = Henry Churchward&lt;br /&gt;Matilda r. Gould
| relatives        = [[George Gould]] (materin oče); &lt;br /&gt;James je imel štiri brate in štiri sestre&lt;br&gt;njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj
| notableworks     = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
| awards           = 
| signature        = 
}}

'''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil britanski pisatelj, [[izumitelj]], [[inženir]], in [[ribič]].

Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;&gt;[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;&gt;[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in družina ===
Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto &quot;born&quot; je npr. tam zraven natiskano &quot;horn&quot;; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je &quot;poenostavil&quot; zadnjo številko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del.

=== Svojevrsten raziskovalec ===
Churchward je odšel v jugovzhodno [[Azija|Azijo]] in postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja se je priselil v ZDA. V Churchwardovem življenjepisu z naslovom „My Friend Churchey and His Sunken Continent“ (Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina) je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo.

V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral ''jeklo NCV'' (zlitina niklja, kroma in vanadija), ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt; Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko več kot sedem akrov) ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo „The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“ („Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu.

Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja.
{|
|-
! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše:
|-
| &lt;blockquote&gt;In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to &quot;all scientists&quot; to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Trditve in domneva ===
[[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Tja je leta [[1927]] postavil izginulo celino [[Mu]] ]]&lt;/center&gt;

Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu.

Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev.

Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije.

Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje.

== Dela ==
* ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894)
* ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897)

===Posmrtne izdaje ===
* ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997)
* ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of &quot;thirty-some&quot; pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward

===Knjige o Mu-ju ===
# ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
# ''The Children of Mu'' (1931)
# ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933)
# ''Cosmic Forces of Mu'' (1934)
# ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935)

== Glej tudi ==
*[[Teorija zarote]]
*[[Teozofija]]
*[[Helena Blavatska]]
*[[Seznam angleških pisateljev]]
*[[Lemurija]]
*[[Čarovništvo]]
*[[New age]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|James Churchward}}
{{DEFAULTSORT:Churchward, James}}

;{{ikona en}}
*[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu]
*[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website]
*[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1851]]
[[Kategorija:Umrli leta 1936]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Angleški poligloti]]
[[Kategorija:Angleški arheologi]]
[[Kategorija:Angleški prostozidarji]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]
[[Kategorija:Angleški rasisti]]
[[Kategorija:Angleški inovatorji]]
[[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]]</text>
      <sha1>ily3k0y6n163tfgsqdhahqmo75nvjoo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757949</id>
      <parentid>6757943</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T15:19:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Trditve in domneva */</comment>
      <origin>6757949</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12443" sha1="52e50v9x71cgjpyy25wub6h0wlyrgch" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = James Churchward
| image            = James churchward.jpg|
| caption          = James Churchward
| pseudonym        = 
| birth_name       = James Churchward
| birth_date       = {{birth date|1851|2|27}}
| birth_place      = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] 
| death_date       = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}}
| death_place      = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
| resting_place    = 
| occupation       = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]]
| genre            = Znanstvena fantastika, arheologija
| education        = 
| spouse           = 
| parents          = Henry Churchward&lt;br /&gt;Matilda r. Gould
| relatives        = [[George Gould]] (materin oče); &lt;br /&gt;James je imel štiri brate in štiri sestre&lt;br&gt;njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj
| notableworks     = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
| awards           = 
| signature        = 
}}

'''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil britanski pisatelj, [[izumitelj]], [[inženir]], in [[ribič]].

Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;&gt;[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;&gt;[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in družina ===
Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto &quot;born&quot; je npr. tam zraven natiskano &quot;horn&quot;; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je &quot;poenostavil&quot; zadnjo številko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del.

=== Svojevrsten raziskovalec ===
Churchward je odšel v jugovzhodno [[Azija|Azijo]] in postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja se je priselil v ZDA. V Churchwardovem življenjepisu z naslovom „My Friend Churchey and His Sunken Continent“ (Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina) je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo.

V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral ''jeklo NCV'' (zlitina niklja, kroma in vanadija), ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt; Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko več kot sedem akrov) ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo „The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“ („Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu.

Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja.
{|
|-
! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše:
|-
| &lt;blockquote&gt;In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to &quot;all scientists&quot; to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Trditve in domneva ===
[[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Tja je leta [[1927]] postavil izginulo celino [[Mu]] ]]&lt;/center&gt;

Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu.

Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev.

Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije.

Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje.

=== Znanstveno ovrednotenje ===
[[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu.

Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.[1] &lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;/&gt; Arheolog Stephen Williams je v delu *Fantastic Archaeology* (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«[5] &lt;ref&gt;[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}&lt;/ref&gt;

[[Gordon Stein]] je v delu *Encyclopedia of Hoaxes* (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.«[6] 
&lt;ref&gt;[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}&lt;/ref&gt;

[[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«[2] &lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;/&gt;

== Dela ==
* ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894)
* ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897)

===Posmrtne izdaje ===
* ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997)
* ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of &quot;thirty-some&quot; pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward

===Knjige o Mu-ju ===
# ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
# ''The Children of Mu'' (1931)
# ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933)
# ''Cosmic Forces of Mu'' (1934)
# ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935)

== Glej tudi ==
*[[Teorija zarote]]
*[[Teozofija]]
*[[Helena Blavatska]]
*[[Seznam angleških pisateljev]]
*[[Lemurija]]
*[[Čarovništvo]]
*[[New age]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|James Churchward}}
{{DEFAULTSORT:Churchward, James}}

;{{ikona en}}
*[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu]
*[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website]
*[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1851]]
[[Kategorija:Umrli leta 1936]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Angleški poligloti]]
[[Kategorija:Angleški arheologi]]
[[Kategorija:Angleški prostozidarji]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]
[[Kategorija:Angleški rasisti]]
[[Kategorija:Angleški inovatorji]]
[[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]]</text>
      <sha1>52e50v9x71cgjpyy25wub6h0wlyrgch</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757956</id>
      <parentid>6757949</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T16:14:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6757956</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12456" sha1="h0jowsbfzyfkbalzfvorck266vjdj3o" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = James Churchward
| image            = James churchward.jpg|
| caption          = James Churchward
| pseudonym        = 
| birth_name       = James Churchward
| birth_date       = {{birth date|1851|2|27}}
| birth_place      = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] 
| death_date       = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}}
| death_place      = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
| resting_place    = 
| occupation       = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]]
| genre            = Znanstvena fantastika, arheologija
| education        = 
| spouse           = 
| parents          = Henry Churchward&lt;br /&gt;Matilda r. Gould
| relatives        = [[George Gould]] (materin oče); &lt;br /&gt;James je imel štiri brate in štiri sestre&lt;br&gt;njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj
| notableworks     = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
| awards           = 
| signature        = 
}}

'''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil britanski pisatelj, [[izumitelj]], [[inženir]], in [[ribič]].

Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;&gt;[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;&gt;[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in družina ===
Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto &quot;born&quot; je npr. tam zraven natiskano &quot;horn&quot;; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je &quot;poenostavil&quot; zadnjo številko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del.

=== Svojevrsten raziskovalec ===
Churchward je odšel v jugovzhodno [[Azija|Azijo]] in postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja se je priselil v ZDA. V Churchwardovem življenjepisu z naslovom „My Friend Churchey and His Sunken Continent“ (Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina) je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo.

V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral ''jeklo NCV'' (zlitina niklja, kroma in vanadija), ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt; Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko več kot sedem akrov) ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo „The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“ („Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu.

Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja.
{|
|-
! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše:
|-
| &lt;blockquote&gt;In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to &quot;all scientists&quot; to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Trditve in domneva ===
[[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Tja je leta [[1927]] postavil izginulo celino [[Mu]] ]]&lt;/center&gt;

Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu.

Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev.

Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije.

Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje.

=== Znanstveno ovrednotenje ===
[[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu.

Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.[1] &lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;/&gt; Arheolog Stephen Williams je v delu *Fantastic Archaeology* (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«[5] &lt;ref&gt;[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}&lt;/ref&gt;

[[Gordon Stein]] je v delu *Encyclopedia of Hoaxes* (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.«[6] 
&lt;ref&gt;[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}&lt;/ref&gt;

[[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«[2] &lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;/&gt;

== Dela ==
* ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894)
* ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897)

===Posmrtne izdaje ===
* ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997)
* ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of &quot;thirty-some&quot; pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward

===Knjige o Mu-ju ===
# ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
# ''The Children of Mu'' (1931)
# ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933)
# ''Cosmic Forces of Mu'' (1934)
# ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935)

== Glej tudi ==
*[[Teorija zarote]]
*[[Teozofija]]
*[[Helena Blavatska]]
*[[Seznam angleških pisateljev]]
*[[Lemurija]]
*[[Čarovništvo]]
*[[Rasizem]]
*[[New age]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|James Churchward}}
{{DEFAULTSORT:Churchward, James}}

;{{ikona en}}
*[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu]
*[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website]
*[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1851]]
[[Kategorija:Umrli leta 1936]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Angleški poligloti]]
[[Kategorija:Angleški arheologi]]
[[Kategorija:Angleški prostozidarji]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]
[[Kategorija:Angleški rasisti]]
[[Kategorija:Angleški inovatorji]]
[[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]]</text>
      <sha1>h0jowsbfzyfkbalzfvorck266vjdj3o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757959</id>
      <parentid>6757956</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T16:20:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Znanstveno ovrednotenje */</comment>
      <origin>6757959</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12449" sha1="8lxybkg5fvk0r8osazh4pvvz8efxdg9" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = James Churchward
| image            = James churchward.jpg|
| caption          = James Churchward
| pseudonym        = 
| birth_name       = James Churchward
| birth_date       = {{birth date|1851|2|27}}
| birth_place      = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] 
| death_date       = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}}
| death_place      = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
| resting_place    = 
| occupation       = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]]
| genre            = Znanstvena fantastika, arheologija
| education        = 
| spouse           = 
| parents          = Henry Churchward&lt;br /&gt;Matilda r. Gould
| relatives        = [[George Gould]] (materin oče); &lt;br /&gt;James je imel štiri brate in štiri sestre&lt;br&gt;njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj
| notableworks     = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
| awards           = 
| signature        = 
}}

'''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil britanski pisatelj, [[izumitelj]], [[inženir]], in [[ribič]].

Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;&gt;[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;&gt;[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in družina ===
Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto &quot;born&quot; je npr. tam zraven natiskano &quot;horn&quot;; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je &quot;poenostavil&quot; zadnjo številko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del.

=== Svojevrsten raziskovalec ===
Churchward je odšel v jugovzhodno [[Azija|Azijo]] in postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja se je priselil v ZDA. V Churchwardovem življenjepisu z naslovom „My Friend Churchey and His Sunken Continent“ (Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina) je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo.

V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral ''jeklo NCV'' (zlitina niklja, kroma in vanadija), ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt; Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko več kot sedem akrov) ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo „The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“ („Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu.

Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja.
{|
|-
! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše:
|-
| &lt;blockquote&gt;In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to &quot;all scientists&quot; to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Trditve in domneva ===
[[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Tja je leta [[1927]] postavil izginulo celino [[Mu]] ]]&lt;/center&gt;

Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu.

Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev.

Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije.

Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje.

=== Znanstveno ovrednotenje ===
[[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu.

Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;/&gt; Arheolog Stephen Williams je v delu ''&quot;Fantastic Archaeology&quot;'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«&lt;ref&gt;[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}&lt;/ref&gt;

[[Gordon Stein]] je v delu ''&quot;Encyclopedia of Hoaxes&quot;'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« 
&lt;ref&gt;[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}&lt;/ref&gt;

[[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;/&gt;

== Dela ==
* ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894)
* ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897)

===Posmrtne izdaje ===
* ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997)
* ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of &quot;thirty-some&quot; pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward

===Knjige o Mu-ju ===
# ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
# ''The Children of Mu'' (1931)
# ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933)
# ''Cosmic Forces of Mu'' (1934)
# ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935)

== Glej tudi ==
*[[Teorija zarote]]
*[[Teozofija]]
*[[Helena Blavatska]]
*[[Seznam angleških pisateljev]]
*[[Lemurija]]
*[[Čarovništvo]]
*[[Rasizem]]
*[[New age]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|James Churchward}}
{{DEFAULTSORT:Churchward, James}}

;{{ikona en}}
*[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu]
*[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website]
*[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1851]]
[[Kategorija:Umrli leta 1936]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Angleški poligloti]]
[[Kategorija:Angleški arheologi]]
[[Kategorija:Angleški prostozidarji]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]
[[Kategorija:Angleški rasisti]]
[[Kategorija:Angleški inovatorji]]
[[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]]</text>
      <sha1>8lxybkg5fvk0r8osazh4pvvz8efxdg9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757960</id>
      <parentid>6757959</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T16:30:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Svojevrsten raziskovalec */</comment>
      <origin>6757960</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12580" sha1="bg8e8k9rwqb5h85xphbzcsi2y8qxgsd" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = James Churchward
| image            = James churchward.jpg|
| caption          = James Churchward
| pseudonym        = 
| birth_name       = James Churchward
| birth_date       = {{birth date|1851|2|27}}
| birth_place      = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] 
| death_date       = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}}
| death_place      = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
| resting_place    = 
| occupation       = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]]
| genre            = Znanstvena fantastika, arheologija
| education        = 
| spouse           = 
| parents          = Henry Churchward&lt;br /&gt;Matilda r. Gould
| relatives        = [[George Gould]] (materin oče); &lt;br /&gt;James je imel štiri brate in štiri sestre&lt;br&gt;njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj
| notableworks     = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
| awards           = 
| signature        = 
}}

'''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil britanski pisatelj, [[izumitelj]], [[inženir]], in [[ribič]].

Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;&gt;[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;&gt;[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in družina ===
Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto &quot;born&quot; je npr. tam zraven natiskano &quot;horn&quot;; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je &quot;poenostavil&quot; zadnjo številko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del.

=== Svojevrsten raziskovalec ===
Churchward je odšel v jugovzhodno [[Azija|Azijo]] in postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja se je priselil v ZDA. V Churchwardovem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''(&quot;Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina&quot;)'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo.

V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral &quot;jeklo NCV&quot; — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt; Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu.

Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja.
{|
|-
! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše:
|-
| &lt;blockquote&gt;In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to &quot;all scientists&quot; to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Trditve in domneva ===
[[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Tja je leta [[1927]] postavil izginulo celino [[Mu]] ]]&lt;/center&gt;

Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu.

Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev.

Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije.

Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje.

=== Znanstveno ovrednotenje ===
[[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu.

Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;/&gt; Arheolog Stephen Williams je v delu ''&quot;Fantastic Archaeology&quot;'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«&lt;ref&gt;[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}&lt;/ref&gt;

[[Gordon Stein]] je v delu ''&quot;Encyclopedia of Hoaxes&quot;'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« 
&lt;ref&gt;[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}&lt;/ref&gt;

[[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;/&gt;

== Dela ==
* ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894)
* ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897)

===Posmrtne izdaje ===
* ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997)
* ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of &quot;thirty-some&quot; pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward

===Knjige o Mu-ju ===
# ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
# ''The Children of Mu'' (1931)
# ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933)
# ''Cosmic Forces of Mu'' (1934)
# ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935)

== Glej tudi ==
*[[Teorija zarote]]
*[[Teozofija]]
*[[Helena Blavatska]]
*[[Seznam angleških pisateljev]]
*[[Lemurija]]
*[[Čarovništvo]]
*[[Rasizem]]
*[[New age]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|James Churchward}}
{{DEFAULTSORT:Churchward, James}}

;{{ikona en}}
*[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu]
*[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website]
*[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1851]]
[[Kategorija:Umrli leta 1936]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Angleški poligloti]]
[[Kategorija:Angleški arheologi]]
[[Kategorija:Angleški prostozidarji]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]
[[Kategorija:Angleški rasisti]]
[[Kategorija:Angleški inovatorji]]
[[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]]</text>
      <sha1>bg8e8k9rwqb5h85xphbzcsi2y8qxgsd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757961</id>
      <parentid>6757960</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T16:32:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Trditve in domneva */</comment>
      <origin>6757961</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12597" sha1="ch6rp401hlgprea2i9j1aj4u40uuuf3" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = James Churchward
| image            = James churchward.jpg|
| caption          = James Churchward
| pseudonym        = 
| birth_name       = James Churchward
| birth_date       = {{birth date|1851|2|27}}
| birth_place      = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] 
| death_date       = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}}
| death_place      = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
| resting_place    = 
| occupation       = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]]
| genre            = Znanstvena fantastika, arheologija
| education        = 
| spouse           = 
| parents          = Henry Churchward&lt;br /&gt;Matilda r. Gould
| relatives        = [[George Gould]] (materin oče); &lt;br /&gt;James je imel štiri brate in štiri sestre&lt;br&gt;njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj
| notableworks     = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
| awards           = 
| signature        = 
}}

'''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil britanski pisatelj, [[izumitelj]], [[inženir]], in [[ribič]].

Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;&gt;[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;&gt;[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in družina ===
Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto &quot;born&quot; je npr. tam zraven natiskano &quot;horn&quot;; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je &quot;poenostavil&quot; zadnjo številko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del.

=== Svojevrsten raziskovalec ===
Churchward je odšel v jugovzhodno [[Azija|Azijo]] in postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja se je priselil v ZDA. V Churchwardovem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''(&quot;Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina&quot;)'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo.

V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral &quot;jeklo NCV&quot; — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt; Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu.

Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja.
{|
|-
! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše:
|-
| &lt;blockquote&gt;In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to &quot;all scientists&quot; to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Trditve in domneva ===
[[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Tja je leta [[1927]] postavil izginulo celino [[Mu]] ]]&lt;/center&gt;

Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu.

Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev.

Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije.

Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje.

=== Znanstveno ovrednotenje ===
[[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu.

Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;/&gt; Arheolog Stephen Williams je v delu ''&quot;Fantastic Archaeology&quot;'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«&lt;ref&gt;[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}&lt;/ref&gt;

[[Gordon Stein]] je v delu ''&quot;Encyclopedia of Hoaxes&quot;'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« 
&lt;ref&gt;[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}&lt;/ref&gt;

[[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;/&gt;

== Dela ==
* ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894)
* ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897)

===Posmrtne izdaje ===
* ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997)
* ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of &quot;thirty-some&quot; pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward

===Knjige o Mu-ju ===
# ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
# ''The Children of Mu'' (1931)
# ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933)
# ''Cosmic Forces of Mu'' (1934)
# ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935)

== Glej tudi ==
*[[Teorija zarote]]
*[[Teozofija]]
*[[Helena Blavatska]]
*[[Seznam angleških pisateljev]]
*[[Lemurija]]
*[[Čarovništvo]]
*[[Rasizem]]
*[[New age]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|James Churchward}}
{{DEFAULTSORT:Churchward, James}}

;{{ikona en}}
*[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu]
*[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website]
*[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1851]]
[[Kategorija:Umrli leta 1936]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Angleški poligloti]]
[[Kategorija:Angleški arheologi]]
[[Kategorija:Angleški prostozidarji]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]
[[Kategorija:Angleški rasisti]]
[[Kategorija:Angleški inovatorji]]
[[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]]</text>
      <sha1>ch6rp401hlgprea2i9j1aj4u40uuuf3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757963</id>
      <parentid>6757961</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T16:35:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Trditve in domneva */</comment>
      <origin>6757963</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12630" sha1="nillpkvs0sk3r163mhvtj20pjlpycnm" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = James Churchward
| image            = James churchward.jpg|
| caption          = James Churchward
| pseudonym        = 
| birth_name       = James Churchward
| birth_date       = {{birth date|1851|2|27}}
| birth_place      = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] 
| death_date       = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}}
| death_place      = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
| resting_place    = 
| occupation       = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]]
| genre            = Znanstvena fantastika, arheologija
| education        = 
| spouse           = 
| parents          = Henry Churchward&lt;br /&gt;Matilda r. Gould
| relatives        = [[George Gould]] (materin oče); &lt;br /&gt;James je imel štiri brate in štiri sestre&lt;br&gt;njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj
| notableworks     = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
| awards           = 
| signature        = 
}}

'''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil britanski pisatelj, [[izumitelj]], [[inženir]], in [[ribič]].

Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;&gt;[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;&gt;[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in družina ===
Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto &quot;born&quot; je npr. tam zraven natiskano &quot;horn&quot;; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je &quot;poenostavil&quot; zadnjo številko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del.

=== Svojevrsten raziskovalec ===
Churchward je odšel v jugovzhodno [[Azija|Azijo]] in postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja se je priselil v ZDA. V Churchwardovem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''(&quot;Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina&quot;)'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo.

V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral &quot;jeklo NCV&quot; — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt; Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu.

Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja.
{|
|-
! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše:
|-
| &lt;blockquote&gt;In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to &quot;all scientists&quot; to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Trditve in domneva ===
[[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]&lt;/center&gt;

Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu.

Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev.

Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije.

Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje.

=== Znanstveno ovrednotenje ===
[[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu.

Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;/&gt; Arheolog Stephen Williams je v delu ''&quot;Fantastic Archaeology&quot;'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«&lt;ref&gt;[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}&lt;/ref&gt;

[[Gordon Stein]] je v delu ''&quot;Encyclopedia of Hoaxes&quot;'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« 
&lt;ref&gt;[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}&lt;/ref&gt;

[[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;/&gt;

== Dela ==
* ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894)
* ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897)

===Posmrtne izdaje ===
* ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997)
* ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of &quot;thirty-some&quot; pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward

===Knjige o Mu-ju ===
# ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
# ''The Children of Mu'' (1931)
# ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933)
# ''Cosmic Forces of Mu'' (1934)
# ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935)

== Glej tudi ==
*[[Teorija zarote]]
*[[Teozofija]]
*[[Helena Blavatska]]
*[[Seznam angleških pisateljev]]
*[[Lemurija]]
*[[Čarovništvo]]
*[[Rasizem]]
*[[New age]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|James Churchward}}
{{DEFAULTSORT:Churchward, James}}

;{{ikona en}}
*[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu]
*[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website]
*[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1851]]
[[Kategorija:Umrli leta 1936]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Angleški poligloti]]
[[Kategorija:Angleški arheologi]]
[[Kategorija:Angleški prostozidarji]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]
[[Kategorija:Angleški rasisti]]
[[Kategorija:Angleški inovatorji]]
[[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]]</text>
      <sha1>nillpkvs0sk3r163mhvtj20pjlpycnm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758025</id>
      <parentid>6757963</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:03:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dela */</comment>
      <origin>6758025</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16381" sha1="j6k3szjajzoh2fwshenfgwi37iweg9e" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = James Churchward
| image            = James churchward.jpg|
| caption          = James Churchward
| pseudonym        = 
| birth_name       = James Churchward
| birth_date       = {{birth date|1851|2|27}}
| birth_place      = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] 
| death_date       = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}}
| death_place      = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
| resting_place    = 
| occupation       = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]]
| genre            = Znanstvena fantastika, arheologija
| education        = 
| spouse           = 
| parents          = Henry Churchward&lt;br /&gt;Matilda r. Gould
| relatives        = [[George Gould]] (materin oče); &lt;br /&gt;James je imel štiri brate in štiri sestre&lt;br&gt;njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj
| notableworks     = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
| awards           = 
| signature        = 
}}

'''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil britanski pisatelj, [[izumitelj]], [[inženir]], in [[ribič]].

Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;&gt;[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;&gt;[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in družina ===
Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto &quot;born&quot; je npr. tam zraven natiskano &quot;horn&quot;; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je &quot;poenostavil&quot; zadnjo številko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del.

=== Svojevrsten raziskovalec ===
Churchward je odšel v jugovzhodno [[Azija|Azijo]] in postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja se je priselil v ZDA. V Churchwardovem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''(&quot;Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina&quot;)'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo.

V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral &quot;jeklo NCV&quot; — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt; Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu.

Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja.
{|
|-
! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše:
|-
| &lt;blockquote&gt;In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to &quot;all scientists&quot; to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Trditve in domneva ===
[[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]&lt;/center&gt;

Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu.

Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev.

Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije.

Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje.

=== Znanstveno ovrednotenje ===
[[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu.

Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;/&gt; Arheolog Stephen Williams je v delu ''&quot;Fantastic Archaeology&quot;'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«&lt;ref&gt;[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}&lt;/ref&gt;

[[Gordon Stein]] je v delu ''&quot;Encyclopedia of Hoaxes&quot;'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« 
&lt;ref&gt;[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}&lt;/ref&gt;

[[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;/&gt;

=== Ocena ===
Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je &quot;bela rasa&quot; vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.&lt;ref name=&quot;colavito&quot;&gt;Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.&lt;/ref&gt;

Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik.
#Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov.  
# Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. 
# James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]]. V to okultno, neznanstveno in rasistično smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;  

== Dela ==
* ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894)
* ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897)

===Posmrtne izdaje ===
* ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997)
* ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of &quot;thirty-some&quot; pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward

===Knjige o Mu-ju ===
# ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
# ''The Children of Mu'' (1931)
# ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933)
# ''Cosmic Forces of Mu'' (1934)
# ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935)

== Glej tudi ==
*[[Teorija zarote]]
*[[Teozofija]]
*[[Helena Blavatska]]
*[[Seznam angleških pisateljev]]
*[[Lemurija]]
*[[Čarovništvo]]
*[[Rasizem]]
*[[New age]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|James Churchward}}
{{DEFAULTSORT:Churchward, James}}

;{{ikona en}}
*[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu]
*[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website]
*[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1851]]
[[Kategorija:Umrli leta 1936]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Angleški poligloti]]
[[Kategorija:Angleški arheologi]]
[[Kategorija:Angleški prostozidarji]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]
[[Kategorija:Angleški rasisti]]
[[Kategorija:Angleški inovatorji]]
[[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]]</text>
      <sha1>j6k3szjajzoh2fwshenfgwi37iweg9e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758031</id>
      <parentid>6758025</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:16:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ocena */</comment>
      <origin>6758031</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17066" sha1="gr1fvz0n8cnong17rgt0qwdcxn9y3te" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = James Churchward
| image            = James churchward.jpg|
| caption          = James Churchward
| pseudonym        = 
| birth_name       = James Churchward
| birth_date       = {{birth date|1851|2|27}}
| birth_place      = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] 
| death_date       = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}}
| death_place      = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
| resting_place    = 
| occupation       = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]]
| genre            = Znanstvena fantastika, arheologija
| education        = 
| spouse           = 
| parents          = Henry Churchward&lt;br /&gt;Matilda r. Gould
| relatives        = [[George Gould]] (materin oče); &lt;br /&gt;James je imel štiri brate in štiri sestre&lt;br&gt;njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj
| notableworks     = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
| awards           = 
| signature        = 
}}

'''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil britanski pisatelj, [[izumitelj]], [[inženir]], in [[ribič]].

Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;&gt;[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;&gt;[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in družina ===
Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto &quot;born&quot; je npr. tam zraven natiskano &quot;horn&quot;; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je &quot;poenostavil&quot; zadnjo številko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del.

=== Svojevrsten raziskovalec ===
Churchward je odšel v jugovzhodno [[Azija|Azijo]] in postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja se je priselil v ZDA. V Churchwardovem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''(&quot;Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina&quot;)'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo.

V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral &quot;jeklo NCV&quot; — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt; Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu.

Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja.
{|
|-
! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše:
|-
| &lt;blockquote&gt;In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to &quot;all scientists&quot; to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Trditve in domneva ===
[[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]&lt;/center&gt;

Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu.

Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev.

Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije.

Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje.

=== Znanstveno ovrednotenje ===
[[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu.

Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;/&gt; Arheolog Stephen Williams je v delu ''&quot;Fantastic Archaeology&quot;'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«&lt;ref&gt;[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}&lt;/ref&gt;

[[Gordon Stein]] je v delu ''&quot;Encyclopedia of Hoaxes&quot;'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« 
&lt;ref&gt;[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}&lt;/ref&gt;

[[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;/&gt;

=== Ocena ===
Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je &quot;bela rasa&quot; vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.&lt;ref name=&quot;colavito&quot;&gt;Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.&lt;/ref&gt;

Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik.
#Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov.  
# Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. 
# James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
#V to okultno, kvaziznanstveno in izmišljeno podprto rasistično smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. Njene ideje niso nič drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma,&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}&lt;/ref&gt; ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna &quot;skrivna veda&quot;, katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}}

== Dela ==
* ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894)
* ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897)

===Posmrtne izdaje ===
* ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997)
* ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of &quot;thirty-some&quot; pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward

===Knjige o Mu-ju ===
# ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
# ''The Children of Mu'' (1931)
# ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933)
# ''Cosmic Forces of Mu'' (1934)
# ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935)

== Glej tudi ==
*[[Teorija zarote]]
*[[Teozofija]]
*[[Helena Blavatska]]
*[[Seznam angleških pisateljev]]
*[[Lemurija]]
*[[Čarovništvo]]
*[[Rasizem]]
*[[New age]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|James Churchward}}
{{DEFAULTSORT:Churchward, James}}

;{{ikona en}}
*[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu]
*[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website]
*[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1851]]
[[Kategorija:Umrli leta 1936]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Angleški poligloti]]
[[Kategorija:Angleški arheologi]]
[[Kategorija:Angleški prostozidarji]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]
[[Kategorija:Angleški rasisti]]
[[Kategorija:Angleški inovatorji]]
[[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]]</text>
      <sha1>gr1fvz0n8cnong17rgt0qwdcxn9y3te</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758045</id>
      <parentid>6758031</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:51:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Svojevrsten raziskovalec */</comment>
      <origin>6758045</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17786" sha1="tjgtjfpk1bgpjcw3rvstvyxcsrnqe52" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = James Churchward
| image            = James churchward.jpg|
| caption          = James Churchward
| pseudonym        = 
| birth_name       = James Churchward
| birth_date       = {{birth date|1851|2|27}}
| birth_place      = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] 
| death_date       = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}}
| death_place      = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
| resting_place    = 
| occupation       = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]]
| genre            = Znanstvena fantastika, arheologija
| education        = 
| spouse           = 
| parents          = Henry Churchward&lt;br /&gt;Matilda r. Gould
| relatives        = [[George Gould]] (materin oče); &lt;br /&gt;James je imel štiri brate in štiri sestre&lt;br&gt;njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj
| notableworks     = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
| awards           = 
| signature        = 
}}

'''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil britanski pisatelj, [[izumitelj]], [[inženir]], in [[ribič]].

Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;&gt;[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;&gt;[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in družina ===
Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto &quot;born&quot; je npr. tam zraven natiskano &quot;horn&quot;; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je &quot;poenostavil&quot; zadnjo številko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del.

=== Svojevrsten raziskovalec ===
Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« &lt;ref&gt;»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije&lt;/ref&gt; je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P &amp; O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''(&quot;Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina&quot;)'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo.

V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral &quot;jeklo NCV&quot; — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt; Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu.

Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja.
{|
|-
! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše:
|-
| &lt;blockquote&gt;In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to &quot;all scientists&quot; to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Trditve in domneva ===
[[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]&lt;/center&gt;

Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu.

Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev.

Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije.

Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje.

=== Znanstveno ovrednotenje ===
[[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu.

Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;/&gt; Arheolog Stephen Williams je v delu ''&quot;Fantastic Archaeology&quot;'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«&lt;ref&gt;[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}&lt;/ref&gt;

[[Gordon Stein]] je v delu ''&quot;Encyclopedia of Hoaxes&quot;'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« 
&lt;ref&gt;[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}&lt;/ref&gt;

[[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;/&gt;

=== Ocena ===
Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je &quot;bela rasa&quot; vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.&lt;ref name=&quot;colavito&quot;&gt;Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.&lt;/ref&gt;

Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik.
#Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov.  
# Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. 
# James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
#V to okultno, kvaziznanstveno in izmišljeno podprto rasistično smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. Njene ideje niso nič drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma,&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}&lt;/ref&gt; ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna &quot;skrivna veda&quot;, katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}}

== Dela ==
* ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894)
* ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897)

===Posmrtne izdaje ===
* ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997)
* ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of &quot;thirty-some&quot; pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward

===Knjige o Mu-ju ===
# ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
# ''The Children of Mu'' (1931)
# ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933)
# ''Cosmic Forces of Mu'' (1934)
# ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935)

== Glej tudi ==
*[[Teorija zarote]]
*[[Teozofija]]
*[[Helena Blavatska]]
*[[Seznam angleških pisateljev]]
*[[Lemurija]]
*[[Čarovništvo]]
*[[Rasizem]]
*[[New age]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|James Churchward}}
{{DEFAULTSORT:Churchward, James}}

;{{ikona en}}
*[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu]
*[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website]
*[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1851]]
[[Kategorija:Umrli leta 1936]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Angleški poligloti]]
[[Kategorija:Angleški arheologi]]
[[Kategorija:Angleški prostozidarji]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]
[[Kategorija:Angleški rasisti]]
[[Kategorija:Angleški inovatorji]]
[[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]]</text>
      <sha1>tjgtjfpk1bgpjcw3rvstvyxcsrnqe52</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758068</id>
      <parentid>6758045</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:32:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poreklo in družina */</comment>
      <origin>6758068</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17939" sha1="k1ttzgvwvx80wp6p27jsr9jw3ujxauu" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = James Churchward
| image            = James churchward.jpg|
| caption          = James Churchward
| pseudonym        = 
| birth_name       = James Churchward
| birth_date       = {{birth date|1851|2|27}}
| birth_place      = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] 
| death_date       = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}}
| death_place      = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
| resting_place    = 
| occupation       = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]]
| genre            = Znanstvena fantastika, arheologija
| education        = 
| spouse           = 
| parents          = Henry Churchward&lt;br /&gt;Matilda r. Gould
| relatives        = [[George Gould]] (materin oče); &lt;br /&gt;James je imel štiri brate in štiri sestre&lt;br&gt;njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj
| notableworks     = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
| awards           = 
| signature        = 
}}

'''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil britanski pisatelj, [[izumitelj]], [[inženir]], in [[ribič]].

Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;&gt;[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;&gt;[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in družina ===
[[File:Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[James Churchward|James]] se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo.]]&lt;/center&gt;
Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto &quot;born&quot; je npr. tam zraven natiskano &quot;horn&quot;; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je &quot;poenostavil&quot; zadnjo številko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del.

=== Svojevrsten raziskovalec ===
Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« &lt;ref&gt;»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije&lt;/ref&gt; je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P &amp; O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''(&quot;Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina&quot;)'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo.

V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral &quot;jeklo NCV&quot; — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt; Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu.

Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja.
{|
|-
! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše:
|-
| &lt;blockquote&gt;In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to &quot;all scientists&quot; to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Trditve in domneva ===
[[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]&lt;/center&gt;

Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu.

Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev.

Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije.

Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje.

=== Znanstveno ovrednotenje ===
[[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu.

Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;/&gt; Arheolog Stephen Williams je v delu ''&quot;Fantastic Archaeology&quot;'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«&lt;ref&gt;[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}&lt;/ref&gt;

[[Gordon Stein]] je v delu ''&quot;Encyclopedia of Hoaxes&quot;'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« 
&lt;ref&gt;[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}&lt;/ref&gt;

[[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;/&gt;

=== Ocena ===
Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je &quot;bela rasa&quot; vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.&lt;ref name=&quot;colavito&quot;&gt;Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.&lt;/ref&gt;

Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik.
#Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov.  
# Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. 
# James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
#V to okultno, kvaziznanstveno in izmišljeno podprto rasistično smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. Njene ideje niso nič drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma,&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}&lt;/ref&gt; ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna &quot;skrivna veda&quot;, katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}}

== Dela ==
* ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894)
* ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897)

===Posmrtne izdaje ===
* ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997)
* ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of &quot;thirty-some&quot; pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward

===Knjige o Mu-ju ===
# ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
# ''The Children of Mu'' (1931)
# ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933)
# ''Cosmic Forces of Mu'' (1934)
# ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935)

== Glej tudi ==
*[[Teorija zarote]]
*[[Teozofija]]
*[[Helena Blavatska]]
*[[Seznam angleških pisateljev]]
*[[Lemurija]]
*[[Čarovništvo]]
*[[Rasizem]]
*[[New age]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|James Churchward}}
{{DEFAULTSORT:Churchward, James}}

;{{ikona en}}
*[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu]
*[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website]
*[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1851]]
[[Kategorija:Umrli leta 1936]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Angleški poligloti]]
[[Kategorija:Angleški arheologi]]
[[Kategorija:Angleški prostozidarji]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]
[[Kategorija:Angleški rasisti]]
[[Kategorija:Angleški inovatorji]]
[[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]]</text>
      <sha1>k1ttzgvwvx80wp6p27jsr9jw3ujxauu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758078</id>
      <parentid>6758068</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T21:07:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Svojevrsten raziskovalec */</comment>
      <origin>6758078</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18098" sha1="kz0zituls55x6a8ryyzxpz1bxcrahuq" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = James Churchward
| image            = James churchward.jpg|
| caption          = James Churchward
| pseudonym        = 
| birth_name       = James Churchward
| birth_date       = {{birth date|1851|2|27}}
| birth_place      = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] 
| death_date       = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}}
| death_place      = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
| resting_place    = 
| occupation       = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]]
| genre            = Znanstvena fantastika, arheologija
| education        = 
| spouse           = 
| parents          = Henry Churchward&lt;br /&gt;Matilda r. Gould
| relatives        = [[George Gould]] (materin oče); &lt;br /&gt;James je imel štiri brate in štiri sestre&lt;br&gt;njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj
| notableworks     = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
| awards           = 
| signature        = 
}}

'''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil britanski pisatelj, [[izumitelj]], [[inženir]], in [[ribič]].

Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;&gt;[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;&gt;[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in družina ===
[[File:Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[James Churchward|James]] se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo.]]&lt;/center&gt;
Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto &quot;born&quot; je npr. tam zraven natiskano &quot;horn&quot;; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je &quot;poenostavil&quot; zadnjo številko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del.

=== Zakonsko življenje ===
[[File:James Churchward &amp; Louise Haier.jpg|thumb|200px|left|James Churchward se je v začetku leta 1907 poročil z Louise Haier]]
Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« &lt;ref&gt;»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije&lt;/ref&gt; je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P &amp; O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''(&quot;Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina&quot;)'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo.

=== Svojevrsten raziskovalec ===

V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral &quot;jeklo NCV&quot; — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt; Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu.

Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja.
{|
|-
! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše:
|-
| &lt;blockquote&gt;In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to &quot;all scientists&quot; to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Trditve in domneva ===
[[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]&lt;/center&gt;

Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu.

Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev.

Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije.

Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje.

=== Znanstveno ovrednotenje ===
[[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu.

Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.&lt;ref name=&quot;Gardner 1957&quot;/&gt; Arheolog Stephen Williams je v delu ''&quot;Fantastic Archaeology&quot;'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«&lt;ref&gt;[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}&lt;/ref&gt;

[[Gordon Stein]] je v delu ''&quot;Encyclopedia of Hoaxes&quot;'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« 
&lt;ref&gt;[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}&lt;/ref&gt;

[[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«&lt;ref name=&quot;Fagan 1996&quot;/&gt;

=== Ocena ===
Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je &quot;bela rasa&quot; vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.&lt;ref name=&quot;colavito&quot;&gt;Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.&lt;/ref&gt;

Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik.
#Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov.  
# Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. 
# James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}&lt;/ref&gt;
#V to okultno, kvaziznanstveno in izmišljeno podprto rasistično smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. Njene ideje niso nič drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma,&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}&lt;/ref&gt; ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna &quot;skrivna veda&quot;, katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}}

== Dela ==
* ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894)
* ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897)

===Posmrtne izdaje ===
* ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997)
* ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of &quot;thirty-some&quot; pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward

===Knjige o Mu-ju ===
# ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926)
# ''The Children of Mu'' (1931)
# ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933)
# ''Cosmic Forces of Mu'' (1934)
# ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935)

== Glej tudi ==
*[[Teorija zarote]]
*[[Teozofija]]
*[[Helena Blavatska]]
*[[Seznam angleških pisateljev]]
*[[Lemurija]]
*[[Čarovništvo]]
*[[Rasizem]]
*[[New age]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|James Churchward}}
{{DEFAULTSORT:Churchward, James}}

;{{ikona en}}
*[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu]
*[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website]
*[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1851]]
[[Kategorija:Umrli leta 1936]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Angleški poligloti]]
[[Kategorija:Angleški arheologi]]
[[Kategorija:Angleški prostozidarji]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]
[[Kategorija:Angleški rasisti]]
[[Kategorija:Angleški inovatorji]]
[[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]]</text>
      <sha1>kz0zituls55x6a8ryyzxpz1bxcrahuq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Tournon-sur-Rhône</title>
    <ns>1</ns>
    <id>609212</id>
    <revision>
      <id>6757859</id>
      <timestamp>2026-09-28T12:51:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Članek obstaja */ nov razdelek</comment>
      <origin>6757859</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="246" sha1="92etibb36vg7licgncv5cpv6rfimpbc" xml:space="preserve">== Članek obstaja ==
Zakaj je v infopolju beseda za departma rdeča, če pa članek obstaja. V wikidata sem ime popravila, pa ne pomaga. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 14:51, 28. september 2026 (CEST)</text>
      <sha1>92etibb36vg7licgncv5cpv6rfimpbc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757973</id>
      <parentid>6757859</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T17:27:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Članek obstaja */</comment>
      <origin>6757973</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="513" sha1="4qk2g191kd0ynub95s30o1d2smagmki" xml:space="preserve">== Članek obstaja ==
Zakaj je v infopolju beseda za departma rdeča, če pa članek obstaja. V wikidata sem ime popravila, pa ne pomaga. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 14:51, 28. september 2026 (CEST)

: Mogoče je treba stran osvežiti. URL-ju članka dopiši &lt;code&gt;?action=purge&lt;/code&gt;. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:27, 28. september 2026 (CEST)</text>
      <sha1>4qk2g191kd0ynub95s30o1d2smagmki</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757975</id>
      <parentid>6757973</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T17:31:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>/* Članek obstaja */ odgovor</comment>
      <origin>6757975</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="686" sha1="rlp26xipqatkrb6bk7n1e233d4hc59t" xml:space="preserve">== Članek obstaja ==
Zakaj je v infopolju beseda za departma rdeča, če pa članek obstaja. V wikidata sem ime popravila, pa ne pomaga. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 14:51, 28. september 2026 (CEST)

: Mogoče je treba stran osvežiti. URL-ju članka dopiši &lt;code&gt;?action=purge&lt;/code&gt;. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:27, 28. september 2026 (CEST)
::Pri meni je še vedno rdeče… —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:31, 28. september 2026 (CEST)</text>
      <sha1>rlp26xipqatkrb6bk7n1e233d4hc59t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757979</id>
      <parentid>6757975</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T17:48:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>pojasnilo</comment>
      <origin>6757979</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1047" sha1="lb3elmbdxrszyi3rloi2b32fidmi3pf" xml:space="preserve">== Članek obstaja ==
Zakaj je v infopolju beseda za departma rdeča, če pa članek obstaja. V wikidata sem ime popravila, pa ne pomaga. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 14:51, 28. september 2026 (CEST)

: Mogoče je treba stran osvežiti. URL-ju članka dopiši &lt;code&gt;?action=purge&lt;/code&gt;. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:27, 28. september 2026 (CEST)
::Pri meni je še vedno rdeče… —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:31, 28. september 2026 (CEST)

:V predlogi {{tl|Infopolje Francoska občina}} je bila napaka, in sicer je manjkala črka e (zapisano je bilo Ardèch namesto Ardèche).[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Infopolje_Francoska_ob%C4%8Dina&amp;diff=prev&amp;oldid=6757977] --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 19:48, 28. september 2026 (CEST)</text>
      <sha1>lb3elmbdxrszyi3rloi2b32fidmi3pf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grad Tournon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609213</id>
    <revision>
      <id>6757889</id>
      <timestamp>2026-09-28T13:28:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz tujih wiki</comment>
      <origin>6757889</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3253" sha1="2mwjxc3xnvi6j9aknnut5isxgv8awnk" xml:space="preserve">{{Infobox building
| name =  Grad Tournon
| native_name=Château de Tournon
| image = Chateau tournon-4.jpg
| caption = Grad leta 2008
| former_names =
| alternate_names = 
| building_type = grad
| architectural_style = 
| structural_system =
| cost =
| location = 
| address             = 
| location_town       = [[Tournon-sur-Rhône]]
| location_country    = [[Francija]]
| iso_region          = 
| client = 
| owner =
| current_tenants =
| landlord =
| coordinates ={{coord|45.0683|N|4.8318|E|source:wikidata|display=title}}
| altitude =
| construction_start_date = 
| completion_date = 16. stoletje
| inauguration_date =
| demolished_date =
| height = 
| diameter =
| other_dimensions = 
| floor_count =
| floor_area =
| main_contractor =
| architect = 
| structural_engineer =
| services_engineer =
| civil_engineer =
| other_designers =
| quantity_surveyor =
| awards =
| references =
}}
'''Grad Tournon''' (langx|fr|Château de Tournon}} je zaščiten grad v kraju [[Tournon-sur-Rhône]] v francoskem departmaju [[Ardèche (departma)|Ardèche]]. Zgrajen je bil v 16. stoletju.&lt;ref name=&quot;frenchchateau&quot;&gt;{{Base Mérimée|PA00116828|Château}}&lt;/ref&gt; Od julija 1926 je uvrščen na seznam uradnih zgodovinskih spomenikov.

Danes je v gradu urejen muzej, del objekta pa je razglašen za zgodovinski spomenik.

== Zgodovina ==
Ostanki prvotnega gradu, ki je bil zgrajen na mestu nekdanjega galorimskega stražnega stolpa, segajo v 10. stoletje. Te ostanke je še vedno mogoče videti desno od vhoda na današnje glavno grajsko dvorišče. Francoski kralji so grad uporabljali kot prenočišče med svojimi potovanji; [[Ludvik IX. Francoski]] se je tu ustavil ob odhodu na križarsko vojno, [[Franc I. Francoski]] in [[Henrik II. Francoski]] pa sta se v Tournonu ustavila na poti v italijanske vojne.

Bretonski vojvoda Franc III. – najstarejši sin kralja Franca I. in brat Henrika II. – je 10. avgusta 1536 v gradu Tournon umrl, potem ko je spil kozarec vode. Grof Montecuccoli, vojvodov tajnik, je bil obtožen, da je deloval v imenu cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]], potem ko so med preiskavo njegovih prostorov našli različne strupe. Pod mučenjem je Montecuccoli priznal umor vojvode. Vendar pa sodobni zgodovinarji teorijo o smrti zaradi zastrupitve postavljajo pod vprašaj.&lt;ref&gt;V svojem *Europäische Stammtafeln II* (1984), tabela 25, Schwennicke predpostavlja zastrupitev.&lt;/ref&gt;

V 16. stoletju so ob grajski kapeli prizidali nove bivalne prostore v renesančnem slogu; mednje sodijo tudi stavbe, v katerih je danes muzej. V gradu je urejena tudi rekonstrukcija sobe Hélène de Tournon, ki je umrla zaradi strtega srca. Pierre de Ronsard, ki je bil kot dvanajstletni paž priča tem dogodkom, ji je kasneje posvetil svojo ''Odo Heleni'' (''Ode à Hélène'').

== Muzej ==
Razstavljene zbirke segajo od uporabne in likovne umetnosti (slikarstvo, kiparstvo in grafika od 16. do 20. stoletja) do lokalne in tehniške dediščine.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Château de Tournon}}
* [https://www.tournon-sur-rhone.fr/ Tournon-sur-Rhône]
* [https://www.ardeche-hermitage.com/en/focus-on/chateau-musee-de-tournon-sur-rhone-plan-your-visit/ Muzej v gradu]

[[Kategorija:Gradovi v Franciji]]</text>
      <sha1>2mwjxc3xnvi6j9aknnut5isxgv8awnk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757890</id>
      <parentid>6757889</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:29:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>tp</comment>
      <origin>6757890</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3256" sha1="hh3bgxkbviqxaq9t632soyye3e0yjys" xml:space="preserve">{{Infobox building
| name =  Grad Tournon
| native_name=Château de Tournon
| image = Chateau tournon-4.jpg
| caption = Grad leta 2008
| former_names =
| alternate_names = 
| building_type = grad
| architectural_style = 
| structural_system =
| cost =
| location = 
| address             = 
| location_town       = [[Tournon-sur-Rhône]]
| location_country    = [[Francija]]
| iso_region          = 
| client = 
| owner =
| current_tenants =
| landlord =
| coordinates ={{coord|45.0683|N|4.8318|E|source:wikidata|display=title}}
| altitude =
| construction_start_date = 
| completion_date = 16. stoletje
| inauguration_date =
| demolished_date =
| height = 
| diameter =
| other_dimensions = 
| floor_count =
| floor_area =
| main_contractor =
| architect = 
| structural_engineer =
| services_engineer =
| civil_engineer =
| other_designers =
| quantity_surveyor =
| awards =
| references =
}}
'''Grad Tournon''' ({{langx|fr|Château de Tournon}}) je zaščiten grad v kraju [[Tournon-sur-Rhône]] v francoskem departmaju [[Ardèche (departma)|Ardèche]]. Zgrajen je bil v 16. stoletju.&lt;ref name=&quot;frenchchateau&quot;&gt;{{Base Mérimée|PA00116828|Château}}&lt;/ref&gt; Od julija 1926 je uvrščen na seznam uradnih zgodovinskih spomenikov.

Danes je v gradu urejen muzej, del objekta pa je razglašen za zgodovinski spomenik.

== Zgodovina ==
Ostanki prvotnega gradu, ki je bil zgrajen na mestu nekdanjega galorimskega stražnega stolpa, segajo v 10. stoletje. Te ostanke je še vedno mogoče videti desno od vhoda na današnje glavno grajsko dvorišče. Francoski kralji so grad uporabljali kot prenočišče med svojimi potovanji; [[Ludvik IX. Francoski]] se je tu ustavil ob odhodu na križarsko vojno, [[Franc I. Francoski]] in [[Henrik II. Francoski]] pa sta se v Tournonu ustavila na poti v italijanske vojne.

Bretonski vojvoda Franc III. – najstarejši sin kralja Franca I. in brat Henrika II. – je 10. avgusta 1536 v gradu Tournon umrl, potem ko je spil kozarec vode. Grof Montecuccoli, vojvodov tajnik, je bil obtožen, da je deloval v imenu cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]], potem ko so med preiskavo njegovih prostorov našli različne strupe. Pod mučenjem je Montecuccoli priznal umor vojvode. Vendar pa sodobni zgodovinarji teorijo o smrti zaradi zastrupitve postavljajo pod vprašaj.&lt;ref&gt;V svojem *Europäische Stammtafeln II* (1984), tabela 25, Schwennicke predpostavlja zastrupitev.&lt;/ref&gt;

V 16. stoletju so ob grajski kapeli prizidali nove bivalne prostore v renesančnem slogu; mednje sodijo tudi stavbe, v katerih je danes muzej. V gradu je urejena tudi rekonstrukcija sobe Hélène de Tournon, ki je umrla zaradi strtega srca. Pierre de Ronsard, ki je bil kot dvanajstletni paž priča tem dogodkom, ji je kasneje posvetil svojo ''Odo Heleni'' (''Ode à Hélène'').

== Muzej ==
Razstavljene zbirke segajo od uporabne in likovne umetnosti (slikarstvo, kiparstvo in grafika od 16. do 20. stoletja) do lokalne in tehniške dediščine.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Château de Tournon}}
* [https://www.tournon-sur-rhone.fr/ Tournon-sur-Rhône]
* [https://www.ardeche-hermitage.com/en/focus-on/chateau-musee-de-tournon-sur-rhone-plan-your-visit/ Muzej v gradu]

[[Kategorija:Gradovi v Franciji]]</text>
      <sha1>hh3bgxkbviqxaq9t632soyye3e0yjys</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pont Grand (Tournon-sur-Rhône)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609214</id>
    <revision>
      <id>6757895</id>
      <timestamp>2026-09-28T13:40:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6757895</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1163" sha1="fdeu1oahm4lcghiavh4yznjns1mldwe" xml:space="preserve">[[Image:Pont grand 01 09.jpg|right|Pont Grand.|thumb|350px]]

'''Pont Grand''' je [[kamniti most]] čez reko Doux, ki povezuje [[Tournon-sur-Rhône]] in Saint-Jean-de-Muzols&lt;ref&gt;{{Base Mérimée|PA00116876}}&lt;/ref&gt; v francoskem departmaju [[Ardèche (departma)|Ardèche]].

== Zgodovina ==
Most je bil zgrajen med letoma 1379 in 1583. Pont Grand je bil 3. oktobra 1954 dodan na francoski nacionalni seznam varstva spomenikov kot ''monument historique''.

== Opis ==
Most odlikuje en sam polkrožni lok čez reko Doux z razponom 49,20 m.&lt;ref&gt;{{Structurae|id=20002009|title=Pont Grand (Tournon-sur-Rhône)}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Brueckenweb | id = 40404 | title = Pont Grand}}&lt;/ref&gt; Višina v temenu znaša 17,73 m.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Grand Pont sur le Doux}}
* [https://structurae.net/de/bauwerke/pont-grand-de-tournon Structurae]
* [https://www.brueckenweb.de/de/bruecke/40404 Pont Grand de Tournon in ''brueckenweb'']

{{coord|45.067|N|4.781|E|display=title|source:dewiki}}

[[Kategorija:Mostovi v Franciji]]
[[Kategorija:Kamniti mostovi]]
[[Kategorija:Ločni mostovi]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1583]]</text>
      <sha1>fdeu1oahm4lcghiavh4yznjns1mldwe</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757896</id>
      <parentid>6757895</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T13:41:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Opis */</comment>
      <origin>6757896</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1170" sha1="rvvscrb4mw24l0inujol960vqmazqim" xml:space="preserve">[[Image:Pont grand 01 09.jpg|right|Pont Grand.|thumb|350px]]

'''Pont Grand''' je [[kamniti most]] čez reko Doux, ki povezuje [[Tournon-sur-Rhône]] in Saint-Jean-de-Muzols&lt;ref&gt;{{Base Mérimée|PA00116876}}&lt;/ref&gt; v francoskem departmaju [[Ardèche (departma)|Ardèche]].

== Zgodovina ==
Most je bil zgrajen med letoma 1379 in 1583. Pont Grand je bil 3. oktobra 1954 dodan na francoski nacionalni seznam varstva spomenikov kot ''monument historique''.

== Opis ==
Most odlikuje en sam polkrožni lok čez reko Doux z razponom 49,20 m.&lt;ref&gt;{{Structurae|id=20002009|title=Pont Grand (Tournon-sur-Rhône)}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.brueckenweb.de/de/bruecke/40404 Pont Grand]&lt;/ref&gt; Višina v temenu znaša 17,73 m.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Grand Pont sur le Doux}}
* [https://structurae.net/de/bauwerke/pont-grand-de-tournon Structurae]
* [https://www.brueckenweb.de/de/bruecke/40404 Pont Grand de Tournon in ''brueckenweb'']

{{coord|45.067|N|4.781|E|display=title|source:dewiki}}

[[Kategorija:Mostovi v Franciji]]
[[Kategorija:Kamniti mostovi]]
[[Kategorija:Ločni mostovi]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1583]]</text>
      <sha1>rvvscrb4mw24l0inujol960vqmazqim</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pasarela Marca Seguina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609215</id>
    <revision>
      <id>6757902</id>
      <timestamp>2026-09-28T14:06:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dodano iz de wiki</comment>
      <origin>6757902</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4382" sha1="7sxi18bjlmzl4v2qkpvx3h39j6yr4gz" xml:space="preserve">{{Infobox bridge
|bridge_name   = Pasarela Marca Seguina
|image         = Tain-l'Hermitage (30).jpg
|caption       = Pasarela Marca Seguina
|official_name = Passerelle Marc-Seguin
|carries       = pešci
|crosses       = [[Rona]]
|locale        = [[Tournon-sur-Rhône]], [[Francija]]
|design        = [[viseči most]]
|mainspan      = 
|length        = 184 m
|width         = 
|height        = 
|load          = 
|begin         = 
|complete      = 1847
|open          = 
|coordinates   = {{coord|45.04|4.50|display=title,inline}}
}}

'''Pasarela Marcs Seguins''' med francoskima mestoma [[Tournon-sur-Rhône]] (departma [[Ardèche (departma)|Ardèche]]) in Tain-l'Hermitage (departma [[Drôme (departma)|Drôme]]) je [[viseči most]] čez [[Rona|Rono]], ki ga je zgradil [[Marc Seguin]] med letoma 1847 in 1849 in se je uporabljal kot cestni most. Je povečana in dvignjena kopija prvega visečega mostu v Tournonu. Od izgradnje sodobnega mostu Pont Gustave Toursier se uporablja kot most za pešce.

== Pont de Tournon ==
Prvi viseči most iz žične vrvi v Evropi,&lt;ref&gt;Nekoliko starejši viseči mostovi v Veliki Britaniji so bili verižni mostovi, kot sta Union Bridge (Tweed) ali Menai Bridge, [[Thomas Telford]]&lt;/ref&gt; Pasarelo  Saint-Antoine, je leta 1823 v Ženevi zgradil Guillaume-Henri Dufour po načrtu Marca Seguina. Francoska uprava za ceste in mostove je pokazala veliko zanimanje za most čez Rono v Tournonu, vendar je najprej želela eksperiment z modelom. Potem ko je 18 m dolg in 0,50 m širok viseči most, ki ga je zgradil Marc Seguin na svoji zasebni posesti v Annonayu, uspešno prestal vse teste obremenitve,&lt;ref&gt;[http://books.google.de/books?id=h6zVAAAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=Des+ponts+en+fil+de+fer&amp;hl=de&amp;ei=2duuTNPQCMXLswaM-PDNDQ&amp;sa=X&amp;oi=book_result&amp;ct=result&amp;resnum=1&amp;ved=0CDcQ6AEwAA#v=onepage&amp;q&amp;f=false Marc Séguin, ''Des ponts en fil de fer''], 2. Aufl., Paris, 1826, S. 40&lt;/ref&gt; so mu in njegovim bratom naročili gradnjo veliko večjega Pont de Tournona, ki je bil odprt leta 1825 po samo 18 mesecih gradnje.&lt;ref&gt;{{Toter Link |datum=2019-05 |url=http://www.local.fr/sortir/tain-tournon/passerelle-marc-seguin-132237.htm |text=Passerelle Marc Seguin |archivebot=2019-05-06 06:37:14 InternetArchiveBot}} (französisch)&lt;/ref&gt; To je bil prvi viseči most iz žične vrvi v Evropi, namenjen cestnemu prometu. Dolg je bil skupaj preko 180 m s [[pilon (stavbarstvo)|pilonom]] na sredini reke, ki je nosil nosilne kable, ki so bili zasidrani v dveh stebrih na vsakem bregu reke. Most je torej imel dva dela z razponi okoli 90 m.

Most je pomenil začetek gradnje številnih visečih mostov v Evropi – samo Marc Seguin in njegova brata so v Franciji zgradili 186 mostov.

Vendar je bil most prenizek za parni promet, ki se je pojavil dve desetletji kasneje. Leta 1847 je kraljevi dekret prisilil brate Seguin, da so zgradili drugi, višji most, prvega pa porušili ali pa ga preuredili v most za pešce z razstavljanjem spodnje plošče. Seguini so se odločili, da ga bodo ohranili in tako so povečali prostor za most.&lt;ref&gt;{{structurae |Typ=bauwerke |ID=20000156 |Name=Pont de Tournon |Abruf=2010-10-17}}&lt;/ref&gt;

Leta 1965 so jo kljub raznim protestom zaradi starosti porušili.

== Pasarela Marca Seguina ==
Tudi drugi most sta zgradila brata Seguin od leta 1847 do 1849.&lt;ref&gt;{{structurae |Typ=bauwerke |ID=20000896 |Name=Pont Marc Seguin |Abruf=2010-10-17}}&lt;/ref&gt; V bistvu gre za nekoliko razširjeno in dvignjeno kopijo prvega mostu. Do leta 1958 je služil kot cestni most, nato pa so ga preuredili v most za pešce.

== Pont Gustave Toursier ==
Povečan promet motornih vozil je zahteval bistveno širši in bolj elastičen most. Leta 1958 je bil dolvodno zgrajen približno 240 m dolg most Gustava Toursiera v obliki klasičnega visečega mostu.&lt;ref&gt;{{structurae |Typ=bauwerke |ID=20012581 |Name=Pont Gustave Toursier |Abruf=2010-10-17}}&lt;/ref&gt; Njegova dva H-stebra v strugi imata razpon približno 140 m in podpirata mostno ploščo z dvema pasovoma in dvema prehodoma. Most je edini cestni most med Saint-Vallierom (16 km gorvodno) in Valence (19 km dolvodno).

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Passerelle Marc-Seguin}}
* [https://structurae.net/en/structures/marc-seguin-bridge structurae]

[[Kategorija:Mostovi v Franciji]]
[[Kategorija:Viseči mostovi]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1847]]</text>
      <sha1>7sxi18bjlmzl4v2qkpvx3h39j6yr4gz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757904</id>
      <parentid>6757902</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T14:08:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>np</comment>
      <origin>6757904</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4386" sha1="s7cy6uqe9hc9ujea1lq9vzozpbopi8j" xml:space="preserve">{{Infobox bridge
|bridge_name   = Pasarela Marca Seguina
|image         = Tain-l'Hermitage (30).jpg
|caption       = Pasarela Marca Seguina
|official_name = Passerelle Marc-Seguin
|carries       = pešci
|crosses       = [[Rona]]
|locale        = [[Tournon-sur-Rhône]], [[Francija]]
|design        = [[viseči most]]
|mainspan      = 
|length        = 184 m
|width         = 
|height        = 
|load          = 
|begin         = 
|complete      = 1847
|open          = 
|coordinates   = {{coord|45.04|4.50|display=title,inline}}
}}

'''Pasarela Marcs Seguins''' med francoskima mestoma [[Tournon-sur-Rhône]] (departma [[Ardèche (departma)|Ardèche]]) in [[Tain-l'Hermitage]] (departma [[Drôme (departma)|Drôme]]) je [[viseči most]] čez [[Rona|Rono]], ki ga je zgradil [[Marc Seguin]] med letoma 1847 in 1849 in se je uporabljal kot cestni most. Je povečana in dvignjena kopija prvega visečega mostu v Tournonu. Od izgradnje sodobnega mostu Pont Gustave Toursier se uporablja kot most za pešce.

== Pont de Tournon ==
Prvi viseči most iz žične vrvi v Evropi,&lt;ref&gt;Nekoliko starejši viseči mostovi v Veliki Britaniji so bili verižni mostovi, kot sta Union Bridge (Tweed) ali Menai Bridge, [[Thomas Telford]]&lt;/ref&gt; Pasarelo  Saint-Antoine, je leta 1823 v Ženevi zgradil Guillaume-Henri Dufour po načrtu Marca Seguina. Francoska uprava za ceste in mostove je pokazala veliko zanimanje za most čez Rono v Tournonu, vendar je najprej želela eksperiment z modelom. Potem ko je 18 m dolg in 0,50 m širok viseči most, ki ga je zgradil Marc Seguin na svoji zasebni posesti v Annonayu, uspešno prestal vse teste obremenitve,&lt;ref&gt;[http://books.google.de/books?id=h6zVAAAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=Des+ponts+en+fil+de+fer&amp;hl=de&amp;ei=2duuTNPQCMXLswaM-PDNDQ&amp;sa=X&amp;oi=book_result&amp;ct=result&amp;resnum=1&amp;ved=0CDcQ6AEwAA#v=onepage&amp;q&amp;f=false Marc Séguin, ''Des ponts en fil de fer''], 2. Aufl., Paris, 1826, S. 40&lt;/ref&gt; so mu in njegovim bratom naročili gradnjo veliko večjega Pont de Tournona, ki je bil odprt leta 1825 po samo 18 mesecih gradnje.&lt;ref&gt;{{Toter Link |datum=2019-05 |url=http://www.local.fr/sortir/tain-tournon/passerelle-marc-seguin-132237.htm |text=Passerelle Marc Seguin |archivebot=2019-05-06 06:37:14 InternetArchiveBot}} (französisch)&lt;/ref&gt; To je bil prvi viseči most iz žične vrvi v Evropi, namenjen cestnemu prometu. Dolg je bil skupaj preko 180 m s [[pilon (stavbarstvo)|pilonom]] na sredini reke, ki je nosil nosilne kable, ki so bili zasidrani v dveh stebrih na vsakem bregu reke. Most je torej imel dva dela z razponi okoli 90 m.

Most je pomenil začetek gradnje številnih visečih mostov v Evropi – samo Marc Seguin in njegova brata so v Franciji zgradili 186 mostov.

Vendar je bil most prenizek za parni promet, ki se je pojavil dve desetletji kasneje. Leta 1847 je kraljevi dekret prisilil brate Seguin, da so zgradili drugi, višji most, prvega pa porušili ali pa ga preuredili v most za pešce z razstavljanjem spodnje plošče. Seguini so se odločili, da ga bodo ohranili in tako so povečali prostor za most.&lt;ref&gt;{{structurae |Typ=bauwerke |ID=20000156 |Name=Pont de Tournon |Abruf=2010-10-17}}&lt;/ref&gt;

Leta 1965 so jo kljub raznim protestom zaradi starosti porušili.

== Pasarela Marca Seguina ==
Tudi drugi most sta zgradila brata Seguin od leta 1847 do 1849.&lt;ref&gt;{{structurae |Typ=bauwerke |ID=20000896 |Name=Pont Marc Seguin |Abruf=2010-10-17}}&lt;/ref&gt; V bistvu gre za nekoliko razširjeno in dvignjeno kopijo prvega mostu. Do leta 1958 je služil kot cestni most, nato pa so ga preuredili v most za pešce.

== Pont Gustave Toursier ==
Povečan promet motornih vozil je zahteval bistveno širši in bolj elastičen most. Leta 1958 je bil dolvodno zgrajen približno 240 m dolg most Gustava Toursiera v obliki klasičnega visečega mostu.&lt;ref&gt;{{structurae |Typ=bauwerke |ID=20012581 |Name=Pont Gustave Toursier |Abruf=2010-10-17}}&lt;/ref&gt; Njegova dva H-stebra v strugi imata razpon približno 140 m in podpirata mostno ploščo z dvema pasovoma in dvema prehodoma. Most je edini cestni most med Saint-Vallierom (16 km gorvodno) in Valence (19 km dolvodno).

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Passerelle Marc-Seguin}}
* [https://structurae.net/en/structures/marc-seguin-bridge structurae]

[[Kategorija:Mostovi v Franciji]]
[[Kategorija:Viseči mostovi]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1847]]</text>
      <sha1>s7cy6uqe9hc9ujea1lq9vzozpbopi8j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor o predlogi:Ardeche communes</title>
    <ns>11</ns>
    <id>609216</id>
    <revision>
      <id>6757920</id>
      <timestamp>2026-09-28T14:44:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »Zakaj kaže Ardeche (departma) kot da članek ne obstaja. pa je.--~~~~«</comment>
      <origin>6757920</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="174" sha1="6iojafwfpb4cudioam81eu6ez48i8p9" xml:space="preserve">Zakaj kaže Ardeche (departma) kot da članek ne obstaja. pa je.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 16:44, 28. september 2026 (CEST)</text>
      <sha1>6iojafwfpb4cudioam81eu6ez48i8p9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Châteauneuf-du-Pape AOC</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609217</id>
    <revision>
      <id>6757954</id>
      <timestamp>2026-09-28T16:01:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6757954</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21239" sha1="2j0jtw7y4ammd2fh9fxsqnsc2fk0zvb" xml:space="preserve">{{Infopolje francoska regija
| name = Châteauneuf-du-Pape AOC
| image = Chateauneuf_du_Pape,_Southern_France_(7179088644).jpg
| official name =
| other name = 
| settlement_type = vinska regija
| year = 1936
| wine years = 
| subdivision_type       = Država
| subdivision_name       = {{flagu|Francija}}
| seat_type = Vino iz doline Rone
| similar = Tavel AOC, Gigondas AOC, Vacqueyras AOC, Lirac AOC
| sub regions = [[Châteauneuf-du-Pape]], [[Orange, Vaucluse|Orange]], [[Courthezon]], [[Bedarrides]], [[Sorgues]]
| season = 
| climate region = Sredozemsko podnebje
| heat units =
| precipitation = 
| soil = 
| total size =
| area_total_ha = 3200 
| area_land = 320 vinogradov
| grapes  = [[Grenache]], [[Syrah]], [[Mourvedre]], [[Bourboulenc]], [[Cinsaut]], [[Clairette blanche]], [[Clairette rose]], [[Counoise]], [[Grenache blanc]], [[Grenache gris]], [[Muscardin]], [[Picardan]], [[Piquepoul blanc]], [[Piquepoul gris]], [[Piquepoul noir]], [[Roussanne]], [[Terret noir]], [[Vaccarèse]].
| varietals = 
| wineries = 180
| wine produced = 100.000–105.000 hl
| designation =
| comments = 
}}
'''Châteauneuf-du-Pape''' ({{IPA|fr|ʃɑtonœf dy pap|-|LL-Q150 (fra)-WikiLucas00-châteauneuf-du-pape.wav}}) je francosko [[vino]] z zaščiteno označbo porekla (AOC), ki prihaja z območja okoli istoimenskega kraja v [[vinorodna regija Rona|vinorodni regiji Rona]] na jugovzhodu Francije. Gre za eno najbolj priznanih označb porekla v južnem delu doline [[Rona|Rone]]; vinogradi se razprostirajo okoli kraja [[Châteauneuf-du-Pape]] ter v sosednjih vaseh Bédarrides, Courthézon in Sorgues, ki ležijo med mestoma [[Avignon]] in [[Orange, Vaucluse|Orange]]. Obsegajo nekaj več kot 3200 hektarjev (32 km²) in letno proizvedejo več kot 110.000 hektolitrov vina&lt;ref name=&quot;Johnson atlas p 136&quot;/&gt; – na tem enem samem območju južne Rone se tako pridela več vina kot v celotni severni Roni.&lt;ref name=&quot;MacNeil p 248&quot;&gt;K. MacNeil (2001). ''The Wine Bible''. Workman Publishing. p. 248. {{ISBN|1-56305-434-5}}.&lt;/ref&gt;

Danes Châteauneuf-du-Pape pogosto uvrščamo v geografsko regijo [[Provansa]], čeprav je bilo območje zgodovinsko del pokrajine [[Grofija Venaissin|Comtat Venaissin]]. Večina strokovnjakov pa to vino (in druga vina iz južne Rone) obravnava ločeno od preostalih vin iz Provanse.

== Zgodovina ==
{{glavni|Châteauneuf-du-Pape}}
[[File:Vaucluse-Position.svg|left|thumb|Vinorodno območje Châteauneuf-du-Pape je v departmaju Vaucluse na jugovzhodu Francije]]

Ime ''Châteauneuf-du-Pape'' dobesedno pomeni »papežev novi grad« in zgodovina te apelacije je tesno povezana s papeško zgodovino. Leta 1309 je [[papež Klemen V.]], nekdanji nadškof [[Bordeaux]]a, sedež papeštva preselil v mesto [[Avignon]]. Veljalo je, da so bili Klemen V. in poznejši »avignonski papeži« veliki ljubitelji burgundskih vin, zato so v času sedemdesetletnega avignonskega papeštva veliko prispevali k njihovi promociji.

V tistem času vinogradništvo v okolici Avignona ni bilo prav ugledno. Čeprav je avignonsko papeštvo veliko pripomoglo k ugledu burgundskih vin, so spodbujali tudi vinogradništvo v bližnji okolici, natančneje na območju od 5 do 10 km severno od Avignona, blizu bregov reke Rone. Pred obdobjem avignonskega papeštva so vinogradništvo na tem območju začeli in vzdrževali avignonski škofje, vendar predvsem za lokalno porabo.

[[Papež Janez XXII.]], naslednik Klemena V., je poleg burgundskega vina redno užival tudi vino iz vinogradov severno od mesta in veliko prispeval k izboljšanju tamkajšnjih vinogradniških praks. V času Janeza XXII. so vina s tega območja postala znana kot »Vin du Pape« (papeževo vino); ta izraz se je pozneje preoblikoval v »Châteauneuf-du-Pape«. Janez XXII. je dal zgraditi tudi grad, ki je danes simbol te apelacije.

V 18. stoletju so ta vina tržili pod imenom ''vin d'Avignon'' (avignonsko vino).

Zapisi iz začetka 19. stoletja omenjajo vina z imenom ''Châteauneuf-du-Pape-Calcernier''; zdi se, da je šlo za vino lažjega sloga v primerjavi z današnjim vinom Châteauneuf-du-Pape. Zdi se, da je ugled vin tega območja v Franciji naraščal, dokler ga v začetku 1870-ih – torej prej kot večino drugih francoskih vinorodnih regij – ni prizadela [[trtna uš]].&lt;ref name=&quot;Oxford&quot;&gt;Jancis Robinson (Ed.), ''The Oxford Companion to Wine'', 3. Ed., Oxford University Press, 2006, {{ISBN|0-19-860990-6}}, pp. 159-160&lt;/ref&gt; Pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je večina vina Châteauneuf-du-Pape prodajala v Burgundijo kot t. i. ''vin de médecine'' (zdravilno vino), ki so ga dodajali tamkajšnjim vinom za povečanje njihove moči in vsebnosti alkohola.&lt;ref name=&quot;MacNeil p 249&quot;/&gt;

=== Zgodnji predpisi AOC ===
[[File:Cndupape-wine.jpg|thumb|Vinograd znotraj meja območja z oznako porekla Châteauneuf-du-Pape; trte so vzgojene v obliki nizkih grmov.]]

V začetku 20. stoletja je območje Châteauneuf-du-Pape pestilo goljufanje pri proizvodnji vina; pravila za pridelavo vina Châteauneuf-du-Pape, pripravljena in sprejeta leta 1923, so bila prva pravila sistema ''Appellation Contrôlée'' (nadzorovana oznaka porekla) v Franciji in so služila kot vzorec za poznejša pravila AOC.&lt;ref&gt;Niels Lillelund: ''Rhône-Vinene'' JP Bøger - JP/Politikens Forlagshus A/S, 2004. {{ISBN|87-567-7140-1}}, p. 127&lt;/ref&gt;

Ta pravila so bila z nacionalno zakonodajo uradno potrjena 15. maja 1936, ko je bilo ustanovljenih šest območij AOC: Arbois, Cassis, Châteauneuf-du-Pape, Monbazillac in Tavel za vino ter Armagnac za žganje.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Les premières AOC viticoles de&amp;#8239;France fêtent leurs&amp;#8239;80&amp;#8239;ans |url=https://www.vitisphere.com/actualite-81632-les-premieres-aoc-viticoles-de8239france-fetent-leurs8239808239ans.html |access-date=2025-08-14 |website=www.vitisphere.com |language=fr}}&lt;/ref&gt;

Prvotna pravila AOC so dovoljevala deset sort grozdja; leta 1936 so jih razširili na trinajst,&lt;ref name=&quot;Oxford&quot; /&gt; leta 2009 pa na osemnajst.&lt;ref name=&quot;AOC 2009&quot; /&gt; Baron Pierre le Roy z gradu Château Fortia je bil glavni snovalec teh predpisov, ki so določali minimalno vsebnost alkohola v vinih, omejitve pridelka ter vrste grozdja, ki so se smele gojiti na posameznih območjih.&lt;ref name=&quot;MacNeil p 250&quot; /&gt;

Ena od baronovih zahtev je bila tudi, da se vinogradi ne smejo saditi na zemljiščih, ki niso bila dovolj sušna za uspevanje sivke in timijana.&lt;ref name=&quot;Johnson atlas p 136&quot;&gt;H. Johnson and J. Robinson ''The World Atlas of Wine'' p. 136 Mitchell Beazley Publishing, 2005; {{ISBN|1-84000-332-4}}.&lt;/ref&gt;

Leta 1954 je v javnosti odmevala novica o domnevnem opažanju »letečih cigar« oziroma neznanih letečih predmetov (NLP), podobnih letečim krožnikom, nad krajem Châteauneuf-du-Pape; govorilo se je, da se za tamkajšnje vino zanimajo vesoljci. Lokalni politiki, ki so v tem videli priložnost za promocijo vin svoje regije, so sprejeli odlok o prepovedi vstopa »letečih cigar« v njihov zračni prostor in njihovega pristajanja na njihovem ozemlju – odlok, ki velja še danes.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Hanks|first=Jane|date=2017-02-19|title=Châteauneuf-du-Pape extends UFO ban|url=https://www.connexionfrance.com/Mag/French-Facts/Chateauneuf-du-Pape-extends-UFO-ban|access-date=2020-11-27|website=The Connexion|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Plush|first=Hazel|date=28 October 2016|title='No UFOs allowed': French mayor refuses to overturn town's bizarre extraterrestrial ban|url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/france/articles/no-ufos-allowed-french-mayor-refuses-to-overturn-extraterrestrial-ban/|access-date=2020-11-27|website=The Telegraph|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;F. Prial ''&quot;[https://www.nytimes.com/1987/01/04/magazine/wine-identified-flying-object.html WINE; &quot;Identified Flying Object]&quot;'' ''[[The New York Times]]'' Jan 4, 1987&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|last=Passmore|first=Nick|date=2009-06-11|title=Flying Cigars and Great Wine|language=en|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2009-06-11/flying-cigars-and-great-wine|access-date=2020-11-27}}&lt;/ref&gt; Legenda je med ljubitelji vina postala del izročila,&lt;ref&gt;{{Cite book|last=MacNeil|first=Karen|url=https://books.google.com/books?id=pWHVBgAAQBAJ&amp;q=chateauneuf+pape+flying+cigars&amp;pg=PA251|title=The Wine Bible|date=2015-10-13|publisher=Workman Publishing|isbn=978-0-7611-8715-8|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Malin|first=Joshua|date=2015-07-07|title=The 1954 French UFO Craze That Led To The World's Weirdest Wine Law|url=https://vinepair.com/wine-blog/chateauneuf-du-pape-ufo-wine-law/|access-date=2020-11-27|website=VinePair|language=en-US}}&lt;/ref&gt; po njej pa je poimenovano tudi vino ''Cigare Volant'' (francosko za »leteča cigara«), ki ga proizvajajo od leta 1984.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Mobley|first=Esther|date=2019-10-24|title=Randall Grahm's new Cigare Volant wines are more approachable, more youthful and cheaper|url=https://www.sfchronicle.com/wine/article/Randall-Grahm-s-new-Cigare-Volant-wines-are-14557565.php|access-date=2020-11-27|website=San Francisco Chronicle|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

== Podnebje in geografija ==
Območje apelacije se razteza od vzhodnega brega reke Rone blizu mesta Orange na severozahodu do kraja Sorgues blizu Avignona na jugovzhodu. Nadmorska višina na najvišji točki v severnem delu apelacije dosega 120 metrov. Območje obsega 3200 hektarjev zemljišč z vsaj tremi različnimi vrstami tal oziroma »[[terroir]]ji«. Na severu in severovzhodu glinena tla prekrivajo znameniti ''galets roulés'' – zaobljeni kamni oziroma prodniki. Ti kamni so znani po tem, da zadržujejo toploto, ki jo zagotavlja obilo sonca (približno 2800 ur letno) in jo ponoči oddajajo, s čimer pospešujejo zorenje grozdja; to poteka hitreje kot v vzhodnem delu apelacije, kjer prevladujejo peščena tla ali na jugu, kjer so tla bolj grobozrnata. Močan veter maestral odnaša vlago in tako še okrepi suho podnebje.&lt;ref&gt;Niels Lillelund: ''Rhône-Vinene'' JP Bøger – JP/Politikens Forlagshus A/S, 2004. {{ISBN|87-567-7140-1}}, p. 124-125&lt;/ref&gt;

=== ''Terroir'' ===
Značilni ''terroir'' območja Châteauneuf-du-Pape zaznamuje plast kamnov, imenovanih ''galets roulés'' (prodniki). Gre večinoma za kremenove kamne, ostanke alpskih ledenikov, ki jih je reka Rona skozi tisočletja zgladila. Kamni čez dan zadržujejo toploto in jo ponoči oddajajo, kar lahko pospeši zorenje grozdja. Prav tako služijo kot zaščitna plast, ki v suhih poletnih mesecih pomaga zadrževati vlago v tleh.&lt;ref name=&quot;MacNeil p 250&quot;&gt;K. MacNeil ''The Wine Bible'' p. 250 Workman Publishing 2001 {{ISBN|1-56305-434-5}}.&lt;/ref&gt; Nekateri najuglednejši vinogradi na tem območju, na primer Château Rayas, so videti bolj tradicionalno in nimajo teh prodnikov. Najpogosteje gre za vinograde na pobočjih z južno lego, kjer bi toplota, ki jo ponoči oddajajo kamni, škodovala trtam in povzročila prezorelost grozdja.&lt;ref name=&quot;Oxford&quot;/&gt;

=== La Crau ===
La Crau je eden najbolj znanih vinogradov oziroma leg (t. i. ''lieux-dits'') v območju Châteauneuf-du-Pape. Vinograd je v pretežni lasti posestva Domaine du Vieux Télégraphe, ki velja za enega klasičnih predstavnikov vin Châteauneuf, pomemben položaj pa tu ohranja tudi pridelovalec Henri Bonneau.&lt;ref&gt;Niels Lillelund: ''Rhône-Vinene'' JP Bøger – JP/Politikens Forlagshus A/S, 2004. {{ISBN|87-567-7140-1}}, pp. 141–143.&lt;/ref&gt; Vinograd je zelo bogat z omenjenimi zaobljenimi kamni, medtem ko je posestvo Domaine du Vieux Lazaret, ki v lasti družbe Vignobles Jérôme Quiot obsega več kot 100 hektarjev, največje.

== Vino ==
[[File:140614 Chateauneuf-du-pape-02.jpg|thumb|200px|left|Trte Châteauneuf-du-Pape, gojene v vinogradih, prekritih s prodnatimi kamni (t. i. *galets*), in oblikovane v nizke grme (gojitvena oblika »grm«).]]

Châteauneuf-du-Pape je lahko rdeče ali belo vino, vendar prevladujejo rdeča vina. Pravila za to označbo porekla do nedavnega niso dovoljevala pridelave roséja.

Vina so bila tradicionalno polnjena v značilne težke, temne steklenice z reliefnim odtisom papeških simbolov in insignij. V zadnjem času pa so številni pridelovalci opustili uporabo celotnega papeškega pečata in ga nadomestili s splošnejšim simbolom, pri čemer so ohranili enako težko stekleno embalažo.

=== Izbor grozdja ===
Za Châteauneuf-du-Pape je bilo tradicionalno značilnih trinajst sort grozdja, vendar je različica pravil AOC iz leta 2009 ta seznam razširila na osemnajst sort, saj so različice ''blanc'' (bela), ''rose'' (rožnata) in ''noir'' (črna) nekaterih sort zdaj izrecno navedene kot ločene sorte.&lt;ref name=&quot;AOC 2009&quot;&gt;[http://www.legifrance.gouv.fr/affichTexte.do;?cidTexte=JORFTEXT000021187577&amp;dateTexte=vig#LEGIARTI000021188787 Décret n° 2009-1275 du 20 octobre 2009 relatif aux appellations d'origine contrôlées «Saint-Pourçain», «Bugey», «Roussette du Bugey», «Morey-Saint-Denis», «Tavel» et «Châteauneuf-du-Pape», Version consolidée au 24 octobre 2009] {{in lang|fr}}&lt;/ref&gt; Že v prejšnji različici pravil so za sorti Grenache in Picpoul veljala različna pravila obrezovanja glede na to, ali je šlo za različico ''noir'' ali ''blanc'', s čimer se je število prej omenjenih sort dejansko povečalo s trinajst na petnajst.&lt;ref name=&quot;MacNeil p 249&quot;&gt;K. MacNeil ''The Wine Bible'' p. 249, Workman Publishing 2001 {{ISBN|1-56305-434-5}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.inao.gouv.fr/public/produits/showTexte.php?comiteNat=1&amp;id_txt=273 INAO: Appellation rules for Châteauneuf-du-Pape] last updated March 28, 1993 {{in lang|fr}} (superseded by the 2009 version)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Ch9.dk Grapes&quot;&gt;[http://www.chateauneuf.dk/en/production/grapes.htm www.chateauneuf.dk: Grapes], accessed on June 16, 2008&lt;/ref&gt;

Dovoljene rdeče sorte so Cinsault, Counoise, Grenache noir, Mourvèdre, Muscardin, Piquepoul noir, Syrah, Terret noir in Vaccarèse (Brun Argenté). Bele in rožnate sorte so Bourboulenc, Clairette blanche, Clairette rose,&lt;!-- &quot;new&quot; in 2009 --&gt; Grenache blanc, Grenache gris,&lt;!-- &quot;new&quot; in 2009 --&gt; Picardan, Piquepoul blanc, Piquepoul gris&lt;!-- &quot;new&quot; in 2009 --&gt; in Roussanne.&lt;ref name=&quot;AOC 2009&quot;/&gt; (Sorte, ki pred letom 2009 niso bile posebej navedene, so Clairette rose, Grenache gris in Piquepoul gris.)

Pri pridelavi rdečega in belega vina Châteauneuf-du-Pape so dovoljene tako rdeče kot bele sorte. Glede deleža posameznih sort grozdja ni omejitev, prav tako pa – v nasprotju z nekaterimi drugimi označbami porekla – dovoljene sorte niso razdeljene na glavne in dopolnilne sorte. Teoretično je torej mogoče pridelati sortno vino Châteauneuf-du-Pape iz katere koli od osemnajstih dovoljenih sort. V praksi pa je večina vin Châteauneuf-du-Pape zvrsti, v katerih prevladuje sorta grenache. Le ena od šestnajstih steklenic, pridelanih v tej regiji, vsebuje belo vino.

Sorta grenache noir je z 72-odstotnim deležem celotne vinogradniške površine leta 2004 močno prevladovala; sledita ji syrah z 10,5 % in mourvèdre s 7 %, pri čemer se je obseg nasadov obeh v zadnjih desetletjih povečal.&lt;ref name=&quot;Ch9.dk Grapes&quot;/&gt; Sorte cinsaut, clairette, grenache blanc, roussanne in bourboulenc zavzemajo po 1–2,5 % površin, preostalih sedem sort pa po 0,5 % ali manj.&lt;ref name=&quot;Ch9.dk Grapes&quot;/&gt;

Pogosta je vzgoja trt v obliki grma (t. i. ''gobelet''), kar je tudi edini dovoljeni sistem vzgoje za prve štiri rdeče sorte. Donos je omejen na dve toni na aker.
[[File:Domaine de la Mordorée Reine des Bois 1999.jpg|thumb|left|100px|Cuvée de la Reine des Bois iz posestva Domaine de la Mordorée.]]

=== Rdeča vina ===
V večini rdečih vin Châteauneuf-du-Pape prevladuje sorta Grenache noir, čeprav nekateri pridelovalci uporabljajo večji delež sorte Mourvèdre. Grenache daje sladek sok, ki ima lahko ob visoki stopnji zrelosti konsistenco, podobno marmeladi. Sorto Syrah običajno dodajajo v zvrst zaradi barve in začimbnih not, medtem ko Mourvèdre vinu podari eleganco in strukturo.&lt;ref name=&quot;MacNeil p 250&quot;/&gt; Nekatera posestva pridelujejo sortna vina (100-odstotni Grenache noir), medtem ko nekateri pridelovalci vztrajajo pri uporabi vsaj simbolične količine vseh trinajstih prvotno dovoljenih sort v svoji zvrsti. Eno redkih posestev, ki goji vse te sorte in jih dosledno uporablja v zvrsti, je Château de Beaucastel.

Rdeča vina Châteauneuf-du-Pape pogosto opisujejo kot vina z zemeljskimi in divjačinskimi notami ter pridihom katrana in usnja.&lt;ref name=&quot;MacNeil p 249&quot;/&gt; V mladosti veljajo za robustna in bogata s tanini, z zorenjem pa ohranijo svojo bogato začimbnost.&lt;ref name=&quot;Johnson atlas p 136&quot;/&gt; Pogosto izražajo arome suhih zelišč, značilnih za Provanso, ki jih imenujejo ''garrigue''. Vina Châteauneuf-du-Pape, v katerih prevladuje sorta Mourvèdre, imajo običajno višjo vsebnost taninov in zahtevajo daljše zorenje v kleti, preden postanejo pitna.

=== Bela vina ===
Bela vina Châteauneuf-du-Pape pridelujejo brez uporabe rdečih sort, izključno iz šestih dovoljenih belih sort. Bele sorte so leta 2004 predstavljale 7 odstotkov vseh nasadov,&lt;ref name=&quot;Ch9.dk Grapes&quot;/&gt; del belega grozdja pa se uporablja v zvrsteh rdečih vin, zato proizvodnja belih vin predstavlja le približno 5 odstotkov celotne pridelave. V belih vinih Châteauneuf-du-Pape sorti Grenache blanc in Roussanne zvrsti zagotavljata sadnost in polnost, medtem ko Bourboulenc, Clairette in Picpoul prispevajo kislost ter cvetlične in mineralne note. Slog teh vin sega od vitkih in mineralnih do oljnatih in bogatih, z raznolikimi aromami in okusi, vključno z mandljem, karambolo, janežem, komarčkom, kovačnikom in breskvijo.&lt;ref&gt;J. Molesworth ''&quot;[http://www.winespectator.com/Wine/Archives/Show_Article/0,1275,6345,00.html The Best White Wine That You're Not Drinking] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080907030831/http://www.winespectator.com/Wine/Archives/Show_Article/0,1275,6345,00.html |date=2008-09-07 }}&quot;'' Wine Spectator, December 15, 2007.&lt;/ref&gt; Nekatera posestva pridelujejo tudi sortno vino iz sorte Roussanne, ki zori v hrastovih sodih. Večina belih vin je namenjena uživanju, dokler so še mlada.[3] Nekatera bela vina Châteauneuf-du-Pape so primerna za staranje; po 7–8 letih pogosto razvijejo eksotične arome in vonj po pomarančni lupini.

== Slogi pridelave vina ==
[[File:Charvin CDP.JPG|right|thumb|Steklenica vina Châteauneuf-du-Pape z reliefnim odtisom papeških simbolov in insignij]]

Vina Châteauneuf-du-Pape imajo pogosto visoko vsebnost alkohola, običajno med 14 in 15,5 %; pravila apelacije zahtevajo najmanj 12,5 % alkohola, dodajanje sladkorja (šaptalizacija) pa ni dovoljeno. Pri pridelavi vina v tej regiji se pogosto osredotočajo na uravnoteženje visoke vsebnosti sladkorja v grozdju s tanini in fenoli, ki so značilni za rdeča vina Châteauneuf-du-Pape. Po trgatvi grozdom pred [[fermentacija|fermentacijo]] le redko odstranijo peclje. Fermentacija poteka pri visokih temperaturah, pri čemer pogosto prečrpavajo in potapljajo klobuk (trdne dele grozdja na površini), da bi povečali vsebnost taninov in izboljšali ekstrakcijo barve ter tako dosegli značilno temno barvo teh vin. Od 1970-ih so tržne težnje po lažjih in bolj sadnih vinih, primernih za hitrejše uživanje, spodbudile nekatera posestva k eksperimentiranju s postopkom karbonske maceracije. Za uspeh vin Châteauneuf-du-Pape je ključna nizka rodnost trt, saj glavne sorte grozdja pri večjih pridelkih dajejo pusta in neizrazita vina. Predpisi AOC omejujejo pridelek na 35 hektolitrov na hektar, kar je skoraj polovica dovoljenega pridelka v Bordeauxu.&lt;ref name=&quot;MacNeil p 251&quot;&gt;K. MacNeil ''The Wine Bible'' p. 251 Workman Publishing 2001 {{ISBN|1-56305-434-5}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |author=&lt;!-- not stated --&gt; |title=Winemaking Vineyards Châteauneuf AOC Châteauneuf-du-Pape |url=https://en.chateauneuf.com/appellation-chateauneuf-du-pape/winemaking-vineyards-chateauneuf/ |website=Maison des vins de Châteauneuf-du-Pape |access-date=May 21, 2026}}&lt;/ref&gt;

Pogosta tehnika zorenja v majhnih hrastovih sodih na območju Châteauneuf-du-Pape ni razširjena, deloma zato, ker je glavna sorta grozdja, Grenache, v poroznih lesenih sodih nagnjena k [[Redoks reakcija|oksidaciji]]. Grenache namesto tega vinificirajo v velikih betonskih posodah, medtem ko druge sorte grozdja predelujejo v velikih starih sodih, imenovanih ''foudres'', ki vinu ne dajejo enakih značilnosti po hrastovini kot manjši hrastovi sodi.&lt;ref name=&quot;MacNeil p 251&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Châteauneuf-du-Pape (AOC)}}
* [http://www.vins-rhone.com/en/appellation/chateauneuf-du-pape Site des Vins d'AOC Côtes du Rhône] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120827015107/http://www.vins-rhone.com/en/appellation/chateauneuf-du-pape |date=2012-08-27 }}
* [http://en.chateauneuf.com/home Chateauneuf.com] Main website of boutique shop in Châteauneuf du Pape that stocks wine from most of the local producers
* [http://www.chateauneuf.dk/en/front.htm chateauneuf.dk] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111002012251/http://www.chateauneuf.dk/en/front.htm |date=2011-10-02 }} Non commercial website with information about producers of Châteauneuf du Pape

[[Kategorija:Francoske vinske regije]]
[[Kategorija:Vinogradništvo]]</text>
      <sha1>2j0jtw7y4ammd2fh9fxsqnsc2fk0zvb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vinorodna regija Rona</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609218</id>
    <revision>
      <id>6757965</id>
      <timestamp>2026-09-28T16:52:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6757965</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15556" sha1="ktacewwvaoog4rgajebo600q9xi75bz" xml:space="preserve">[[File:Vignobles rhone.svg|thumb|350px|Podroben zemljevid vinorodne regije Rhône z ločenima zemljevidoma za južno dolino Rone (»Zoom A«) in severno dolino Rone (»Zoom B«).]]

'''Vinorodna regija Rhône''' ({{langx|oc|Region vinicona del Ròse}}) v južni [[Francija|Franciji]] leži v dolini reke [[Rona|Rone]]; v njej pridelujejo številna vina z različnimi oznakami ''Appellation d'origine contrôlée'' (AOC). Po obsegu pridelave je glavna oznaka te regije Côtes du Rhône AOC.

Regijo Rhône na splošno delimo na dve podregiji z različnima vinogradniškima tradicijama: severno dolino Rone (francosko ''Rhône septentrional'') in južno dolino Rone (francosko ''Rhône méridional''). V severni podregiji pridelujejo rdeča vina iz sorte syrah – včasih v mešanici z do 20 % grozdja za bela vina – ter bela vina iz sort marsanne, roussanne in viognier. V južni podregiji pridelujejo raznolika rdeča, bela in rosé vina, ki so pogosto mešanice več sort grozdja, kot na primer pri vinu [[Châteauneuf-du-Pape AOC|Châteauneuf-du-Pape]].

== Zgodovina ==
Prve gojene trte v tej regiji so bile verjetno posajene okoli leta 600 pr. n. št. O izvoru dveh najpomembnejših sort grozdja v severni dolini Rone (''Syrah'' in ''Viognier'') so v preteklosti krožila različna ugibanja. Nekateri so menili, da so sorto ''Syrah'' prinesli Grki iz perzijskega mesta [[Širaz]]. Drugi so trdili, da je sorta prišla 50 let pozneje, ko so Grki bežali pred perzijskim kraljem [[Kir Veliki|Kirom I.]] Spet tretji so domnevali, da sorta izvira iz sicilijanskega mesta [[Sirakuze]], od koder so jo Rimljani – skupaj s sorto ''Viognier'' – prinesli okoli leta 280 n. št.&lt;ref&gt;Niels Lillelund: ''Rhône-Vinene'' JP Bøger - JP/Politikens Forlagshus A/S, 2004. {{ISBN|87-567-7140-1}}, pp. 12&lt;/ref&gt; Vendar pa so obsežne analize DNK in vinogradniške raziskave nedvoumno dokazale, da sorta Syrah izvira prav iz regije ob Roni.

Ko so Rimljani zapustili to območje, je zanimanje za tamkajšnja vina zamrlo.&lt;ref&gt;Niels Lillelund: ''Rhône-Vinene'' JP Bøger - JP/Politikens Forlagshus A/S, 2004. {{ISBN|87-567-7140-1}}, p. 12-13&lt;/ref&gt; Vina z območja Rone so ponovno pridobila veljavo v 13. stoletju, ko so se papeži s svojo veliko kupno močjo preselili v [[Avignon]]; takrat se je proizvodnja vina močno razširila. Z vini se je trgovalo v tako velikem obsegu, da je burgundski vojvoda prepovedal uvoz in izvoz vin, ki niso bila iz [[Burgundija|Burgundije]]. Leta 1446 je mesto [[Dijon]] prepovedalo vsa vina iz mest [[Lyon]], [[Tournon-sur-Rhône|Tournon]] in [[Vienne, Isère|Vienne]], saj so jih označili za »très petits et pauvres vins« – zelo šibka in nekakovostna vina.&lt;ref name=&quot;Niels Lillelund 2004. pp. 13&quot;&gt;Niels Lillelund: ''Rhône-Vinene'' JP Bøger - JP/Politikens Forlagshus A/S, 2004. {{ISBN|87-567-7140-1}}, pp. 13&lt;/ref&gt; 

Ime Côtes du Rhône izhaja iz srednjeveške upravne ureditve in je bilo prvotno ime (v obliki Côte brez končnega »s«) za okrožje v departmaju [[Gard]]. Leta 1650 so za preprečevanje ponarejanja sprejeli pravila, s katerimi so želeli zagotoviti verodostojnost porekla vina. Leta 1737 je francoski kralj [[Ludvik XV. Francoski|Ludvik XV.]] odredil, da morajo biti vsi sodi, namenjeni nadaljnji prodaji, označeni s kratico C.D.R. To je veljalo za vina z območja krajev Tavel, Roquemaure, Lirac in Chusclan na zahodnem (oziroma »desnem«) bregu reke Rone. Nekaj ​​več kot sto let pozneje so v opredelitev oznake C.D.R. vključili tudi vina z »levega« brega.&lt;ref name=&quot;Niels Lillelund 2004. pp. 13&quot;/&gt;

== Proizvodnja ==
Različna vina z oznako AOC iz regije doline Rone prideluje več kot 6000 vinogradniških obratov, vključno s 1837 zasebnimi kletmi in 103 zadrugami.&lt;ref&gt;Inter Rhône: Committee for the promotion of the technology, economy, communication and marketing of Rhône Wine (2005)&lt;/ref&gt; Lastniki vinogradov, ki vina ne pridelujejo sami, grozdje v razsutem stanju oddajo vinarski zadrugi (na primer Cellier des Dauphins) ali pa ga prodajo enemu od 51 trgovcev z vinom (t. i. ''négociants''), ki vina mešajo, distribuirajo in izvažajo v industrijskem obsegu.

Celotna regija Rone vsako leto proizvede približno 4 milijone hektolitrov vina, od česar več kot polovica spada pod oznaki Côtes du Rhône in Côtes du Rhône-Villages. Prestižne oznake iz severnega dela doline Rone predstavljajo manj kot 5 % celotne proizvodnje vina v tej regiji.&lt;ref&gt;Robinson, Jancis (2006). The Oxford Companion to Wine (3rd Ed.), pp. 572-4.&lt;/ref&gt;

== Severna Rona ==
[[File:Vue générale des vignobles de Tain-l'Hermitage.jpg|thumb|Strm grič, na katerem pridelujejo grozdje za vina z oznako Hermitage AOC, se dviga nad reko Rono]] 

Za severno Rono je značilno celinsko podnebje z ostrimi zimami in toplimi poletji. Na podnebje vpliva veter maestral, ki prinaša hladnejši zrak iz [[Centralni masiv|Centralnega masiva]] (''Massif Central''). Severna Rona je zato hladnejša od južne Rone, kar pomeni, da se nabor zasajenih sort grozdja in slogi vin nekoliko razlikujejo.

Syrah je edina rdeča sorta grozdja, dovoljena za rdeča vina z oznako AOC iz te podregije. Ta sorta, za katero velja, da izvira iz območja Rone ali njegove bližine, je znana tudi pod imenom ''Shiraz'' – tako jo imenujejo v Avstraliji in večjem delu angleško govorečega sveta – in je v zadnjem času postala zelo priljubljena med potrošniki po vsem svetu. Za vina z oznako Cornas AOC je obvezna izključna uporaba sorte ''Syrah'', medtem ko se lahko druga rdeča vina iz podregije severna Rona – odvisno od konkretne apelacije – mešajo z belimi sortami, kot so Viognier, Marsanne in Roussanne. Čeprav pravila AOC to dovoljujejo, je mešanje z belimi sortami v praksi razširjeno predvsem pri vinih Côte-Rôtie.

Sorta ''Viognier'' se samostojno uporablja za bela vina iz območij Condrieu in Château-Grillet. Sorti Marsanne in Roussanne pa se uporabljata za bela vina iz območij Crozes-Hermitage, Hermitage, Saint-Joseph in Saint-Péray.

Apelacije v severni Roni so od severa proti jugu naslednje:
*Côte-Rôtie AOC – rdeča vina iz sorte Syrah z do 20 % sorte Viognier.
*Condrieu AOC – bela vina izključno iz sorte Viognier.
*Château-Grillet AOC – bela vina iz sorte Viognier.
*Saint-Joseph AOC – rdeča vina iz sorte Syrah z do 10 % sort Marsanne in Roussanne; bela vina izključno iz sort Marsanne in Roussanne.
*Crozes-Hermitage AOC – rdeča vina iz sorte Syrah z do 15 % sort Marsanne in Roussanne; bela vina izključno iz sort Marsanne in Roussanne. Hermitage AOC – rdeča vina iz sorte syrah z do 15 % sort marsanne in roussanne; bela vina izključno iz sort marsanne in roussanne.
*Cornas AOC – rdeča vina izključno iz sorte syrah.
*Saint-Péray AOC – peneča in mirna bela vina izključno iz sort marsanne in roussanne.

Za rdeča vina iz severne Rone so pogosto značilne arome po zelenih olivah in dimljeni slanini.

== Južna Rona ==
[[File:Chateauneuf vineyard &amp; castle.jpg|thumb|Vinograd v kraju Châteauneuf-du-Pape v južni Roni]]

Podregija južna Rona ima bolj sredozemsko podnebje z milejšimi zimami in vročimi poletji. Na tem območju lahko težavo predstavlja suša, vendar je dovoljeno omejeno namakanje. Različni tipi tal (t. i. ''[[terroir]]'') in razgibana pokrajina, ki doline delno ščiti pred vetrom maestral, ustvarjajo mikroklimatske razmere, ki omogočajo pridelavo zelo raznolikih vin. Posebnost tamkajšnje pridelave je uporaba velikih prodnatih kamnov okoli trt; ti čez dan vpijajo sončno toploto in jo oddajajo ponoči, ko temperatura zaradi jasnega neba pogosto občutno pade, ter tako ohranjajo trte tople.

Najbolj znano rdeče vino južne Rone je Châteauneuf-du-Pape; gre za zvrst, ki lahko vključuje do 19 sort grozdja (deset rdečih in devet belih), kot to določajo pravila za to območje z zaščiteno označbo porekla (AOC).&lt;ref name=ALE&gt;{{cite book|last =Lichine |first =Alexis |title =Alexis Lichine's Encyclopedia of Wines and Spirits |publisher = Cassell &amp; Company Ltd. |year =1967 |location =London|pages =450–452 }}&lt;/ref&gt; Druga bližnja območja AOC, kot so Côtes du Vivarais, Grignan-Les Adhemar, Lirac, Tavel, Vacqueyras in Ventoux, lahko v svojih zvrsteh vključujejo še več sort. Po drugi strani pa vino Gigondas AOC v glavnem temelji na sorti Grenache noir, nabor dovoljenih sort pa je bolj omejen. Glede na specifična pravila posameznih območij AOC lahko rdeče zvrsti iz južne Rone vsebujejo sorte, kot so Grenache, Syrah, Mourvèdre, Carignan in Cinsaut. Podobne zvrsti so po svetu znane pod kratico GSM, poimenovano po prvih treh sortah. Rdeča vina z levega brega so polnega telesa, v mladosti bogata s tanini, zanje pa so značilne arome po suhih slivah, gozdnih tleh, čokoladi in zrelem črnem sadju. Rdeča vina z desnega brega so nekoliko lažja in bolj sadna. Nazivi Južne Rone:
*Côtes du Vivarais AOC
*Côtes du Rhône AOC
*AOC vasi Côtes-du-Rhône
*Vasi Côtes du Rhône (poimenovane vasi)
*Châteauneuf-du-Pape AOC
*Grignan-Les Adhemar AOC
*Vacqueyras AOC
*Rasteau AOC
*Cairanne AOC
*Gigonda AOC
*Vinsobres AOC
*Lirac AOC
*Beaumes de Venise AOC
*Muscat de Beaumes de Venise AOC
*Tavel AOC
*Laudun AOC
Tudi bela vina iz podregije južne Rone, na primer bela iz Châteauneuf-du-Pape, so običajno mešanice več grozdja. To so lahko Ugni blanc, Roussanne, Bourboulenc, Picpoul in Clairette. Od približno leta 1998 se Viognier vse pogosteje uporablja in se pojavlja tudi kot samostojna sorta.

Tavel AOC, ki ga v posebni mikroklimi ''sillon rhodanien'' (brazda Rone) prideluje približno trideset proizvajalcev, vključno s Château d'Aqueria, Domaine Maby, Domaine de la Mordorée, Domaine Pelaquier, je samo elitni rosé, ki ga imenujejo &quot;kralje vino&quot;.

Okrepljena vina (''vin doux naturel'') se proizvajajo v AOC Muscat de Beaumes-de-Venise in Rasteau AOC.

== Côtes du Rhône ==
''Côtes du Rhône AOC'' je oznaka porekla (AOC), ki zajema tako severno kot južno podregijo doline Rone. Običajno se uporablja le takrat, ko vino ne izpolnjuje pogojev za oznako, ki bi omogočala doseganje višje cene. Zato se skoraj vsa vina z oznako ''Côtes du Rhône AOC'' pridelajo v južni Roni, saj severno podregijo pokrivajo znane oznake, poleg tega pa je po skupni površini vinogradov precej manjša. To oznako uporabljajo tudi trgovci z vinom (t. i. ''négociants''), ki v velikih količinah odkupujejo grozdje iz različnih delov regije ter ga polnijo v steklenice, distribuirajo in izvažajo v industrijskem obsegu. Kljub temu je to najbolj znana, najbolj pridelovana in najbolj razširjena oznaka v regiji. Vina iz vinogradov v okolici določenih vasi, vključno z Laudunom in drugimi, se lahko označijo z oznako ''Côtes-du-Rhône Villages AOC''.

V rdečih vinih Côtes du Rhône običajno prevladuje sorta ''grenache''.

== Druge oznake ==
Druge oznake, ki po slogu vina ne sodijo v glavno območje Rone, a so vanj vključene upravno, so Clairette de Die AOC, Crémant de Die AOC, Grignan-Les Adhemar AOC, Luberon AOC, Ventoux AOC in Côtes du Vivarais AOC. Ta vina so bolj podobna vinom iz Provanse. Leta 2004 je bilo regiji Rona uradno dodanih deset novih oznak (devet v departmaju Gard in ena v Vaucluseu), ki so po značilnostih v veliki meri podobne vinom iz osrednjega dela južne Rone, medtem ko sta bili dve oznaki ukinjeni zaradi pogozdovanja in širjenja urbanih območij.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.vins-rhone.com/pages/page.asp?lng=fr&amp;rub=2610 |title=Inter Rhône |access-date=2008-04-18 |archive-date=2008-05-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080516144135/http://www.vins-rhone.com/pages/page.asp?lng=fr&amp;rub=2610 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Leta 2004 je bila v vinsko regijo Rona vključena tudi oznaka Costières de Nîmes AOC, ki je bila prej del vzhodnega dela Languedoca. Tistega leta je organ INAO pristojnost za nadzor nad vini te oznake prenesel na regionalni odbor doline Rone.&lt;ref&gt;[http://www.legifrance.gouv.fr/affichTexte.do?cidTexte=JORFTEXT000000787403&amp;dateTexte= JORF n°177 du 1 août 2004 page 13753 texte n° 25: Arrêté du 19 juillet 2004 relatif à la composition des comités régionaux vins et eaux-de-vie de l'Institut national des appellations d'origine]&lt;/ref&gt; Lokalni pridelovalci vin v slogu Côtes du Rhône iz sort syrah in grenache so si prizadevali za to spremembo, saj se lokalne vinarske tradicije niso ujemale z upravnimi mejami, verjetno pa je k temu prispeval tudi večji ugled vin iz Rone na trgu. Takšne spremembe meja med vinorodnimi območji so zelo redke.

== Druga vina ==
Številne zasebne kleti pridelujejo tudi druga vina, vključno s penečimi in obogatenimi vini, sortnimi vini – zlasti iz sorte syrah – ter celo žganjem. Ta vina običajno ne ustrezajo pravilom za oznaki VDQS ali AOC in se praviloma prodajajo le na samem posestvu.

Več kleti prideluje vina iz ekološko pridelanega grozdja; če ta vina izpolnjujejo zahteve glede sort, razmika med trtami, obrezovanja in največjega dovoljenega pridelka, so lahko uvrščena v kategorijo AOC.

Viške proizvodnje številnih posestev in zadrug se trži pod oznako ''Vin de Pays'' (npr. ''Vin de Pays du Gard'', ''Vin de Pays de Vaucluse'' itd.) ali pa se prodajo podjetjem, ki mešajo vina iz različnih delov EU, ter trgovcem z živili za prodajo pod lastnimi blagovnimi znamkami. Vina z največjimi presežki in najnižjo kakovostjo (kategorija ''Vin de Table'' oziroma namizna vina) občasno prispevajo k t. i. vinskem jezeru in se predelajo v industrijski alkohol.

== Klasifikacija ==
Za razliko od [[Bordeaux]]a ali [[Burgundija|Burgundije]] dolina Rone nima uradne klasifikacije, ki bi uporabljala izraze, kot je »Grand cru«. Vendar pa med tamkajšnjimi oznakami AOC obstajajo razlike glede geografske opredelitve in poimenovanja, kar omogoča razvrstitev v štiri ločene kategorije:

*Côtes du Rhône označuje zgolj regijo in se lahko uporablja na celotnem vinorodnem območju, ki zajema 171 občin. Za nekatere občine je to edina dovoljena oznaka AOC, zato predstavlja najnižjo stopnjo klasifikacije za vina AOC iz doline Rone.
*Côtes du Rhône-Villages je oznaka AOC, dovoljena za 95 občin, pri čemer veljajo strožje zahteve glede minimalne zrelosti grozdja kot pri osnovni oznaki Côtes du Rhône; gre torej za višjo stopnjo klasifikacije. Ta oznaka praviloma ne dovoljuje navedbe imena vasi.
*Côtes du Rhône-Villages z navedbo imena vasi je dovoljena za 20 občin, ki veljajo za kakovostnejše od večine drugih.
*Cru so poimenovane oznake (skupno 16), pri katerih je navedeno le ime »cruja« in ne Côtes du Rhône. Sem spadajo najbolj znana vina iz doline Rone, kot so Hermitage, Côte-Rôtie in Châteauneuf-du-Pape. Uradne klasifikacije, ki bi razlikovala med posameznimi »cruji«, ni, vendar so tržne cene nekaterih oznak AOC precej višje od drugih. Včasih so na etiketah navedena tudi imena posameznih vinogradov (na primer La Landonne znotraj oznake Côte-Rôtie). Večina pridelovalcev to stori le pri vrhunskih vinih, vendar vina z navedbo vinograda nimajo drugačnega uradnega statusa kot druga vina razreda »cru«.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Wines of the Rhône Valley}}
* [http://www.vins-rhone.com Les Vins des Côtes du Rhône - Côtes du Rhône official site] (6 languages)
* [https://web.archive.org/web/20080414201128/http://www.inter-rhone.com/] (Committee for the promotion of the production, economy and marketing of Rhône Wine)
* [http://www.vins-rhone.com/ AOC-Weine des Rhônetals]

[[Kategorija:Francoske vinske regije]]
[[Kategorija:Vinogradništvo]]</text>
      <sha1>ktacewwvaoog4rgajebo600q9xi75bz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jožef Ošlaj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609219</id>
    <revision>
      <id>6757984</id>
      <timestamp>2026-09-28T18:06:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>/* Jožef Ošlaj */</comment>
      <origin>6757984</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3646" sha1="htl0vv7drd1o1qxj7qojrt9y6ch29em" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Jožef Osvald Ošlaj''', [[Slovenci|slovenski]] [[frančiškani|frančiškanski]] [[redovnik]], [[rimokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]] in [[provincijal]], * [[16. april]] [[1879]], [[Filovci]]; † [[9. september]] [[1962]], [[Budimpešta]].

== Družina ==
Rodil se je v [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenski krajini]] (danes [[Prekmurje]]), v [[župnija Bogojina|župniji Bogojina]] kot otrok kmečkih staršev. Oče mu je bil Martin, mati mu je bila Terezija.

== Šolanje ==
Mati ga je nagovorila, da naj vstopi v frančiškanski red. 1895 je bil včlanjen v provinco sv. Ladislava v [[Segesd]]u, kjer je naredil začasne zaobljube in je dobil redovniško ime [[Osvald]] (Oswald).&lt;ref name=&quot;KATLEX&quot;&gt;{{navedi novice|title=Oslay József Osvald |work=Magyar Katolikus Lexikon |url=https://lexikon.katolikus.hu/O/Oslay.html |date= |accessdate=28.9.2026 |language=hu}}&lt;/ref&gt; 15. septembra 1896 je naredil preproste obljuble, nato je študiral filozofijo in bogoslovje v [[Pécs|Pečuhu]], [[Zagreb]]u in [[Baja, Madžarska|Baji]].&lt;ref name=&quot;KATLEX&quot; /&gt; 22. aprila 1900 je naredil večne zaobljube, v duhovnika pa je bil posvečen 24. avgusta 1901.&lt;ref name=&quot;KATLEX&quot; /&gt;

== Službovanje ==
Ošlaj je bil znan pridigar, spovednik, veroučitelj, profesor in globok mislec ter oskrbovalec ubogih.&lt;ref name=&quot;KATLEX&quot; /&gt;

Med 1901 in 1908 je deloval v [[Dunaföldvár]]u, najprej kot lektor filozofije, potem kot vikar, diskret in spovednik. Leta 1903 je postal duhovni vodja novincev, naslednje leto pa vodja klerikov, ki jih je učil tudi gregorijanskega petja in orglanja.&lt;ref name=&quot;KATLEX&quot; /&gt; Od 1911 je kot vodja deloval v Baji, kjer je bil leta 1912 izvoljen za gvardijana. Naslednje leto je bil premeščen v [[Máriagyüd]], kjer je deloval kot hišni predstojnik, župnik, lektor filozofije, voditelj tretjega reda, knjižničar, vodja in pisec zgodovine redovne hiše. Leta 1914 je odšel v [[Gyöngyös]] za vodjo teologije in tam ostal do leta 1923 kot duhovni vodja bogoslovcev in profesor dogmatike.&lt;ref name=&quot;KATLEX&quot; /&gt; Nato je bil kot provincialni kustos poslan v [[Eger]], kjer je obnovil cerkev in samostan ter bil soustanovitelj družbe sester za oskrbo ubogih.&lt;ref name=&quot;KATLEX&quot; /&gt;

Ošlaj je usmerjal madžarske frančiškane na [[Kitajska|Kitajsko]], kjer so bili zelo uspešni.&lt;ref name=&quot;KATLEX&quot; /&gt; Tudi je veliko delal za obnovitev frančiškanskega redovniškega življenja na Madžarskem, ker so frančiškani še vedno sledili načelom [[jozefinizem|jozefinizma]].&lt;ref name=&quot;KATLEX&quot; /&gt;

Leta 1928 je bil izvoljen za provincialnega ministra, leta 1933 pa je odšel v Budimpešto kot eksminister, ravnatelj in duhovni voditelj sester frančiškank-negovalk ubogih. 1941 je bil premeščen v [[Segedin]], nato se je vrnil v Budimpešto v samostan v Pasarétu. Leta 1943 je bil izvoljen za provincialnega definitorja in gvardijana v Egru, za učitelja bratov in voditelja Tretjega reda. Za nadškofijskega svetovalca je bil imenovan leta 1947, naslednjo leto pa je prevzel še vodstvo egrske fantovske kongregacije in spovedovanje deklet Božje ljubezni.

Leta 1949 je bil znova postavljen za definitorja in v tej službi ostal do leta 1958, ko je bil premeščen nazaj v Budimpešto, kjer je deloval kot spovednik do svojo smrti.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{navedi novice|last=Papp |first=Jožef |title=Jožef, p. Oswald OŠLAJ |work=Obrazi slovenskih pokrajin |date= |accessdate=28.9.2026 |language=sl}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Ošlaj, Jožef}}
[[Kategorija:Prekmurski duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski frančiškani]]
[[Kategorija:Madžarski redovniki]]</text>
      <sha1>htl0vv7drd1o1qxj7qojrt9y6ch29em</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6757985</id>
      <parentid>6757984</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T18:08:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>url</comment>
      <origin>6757985</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3719" sha1="88if4ddtqgzgad5fh4anbt2nl8tzqkq" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Jožef Osvald Ošlaj''', [[Slovenci|slovenski]] [[frančiškani|frančiškanski]] [[redovnik]], [[rimokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]] in [[provincijal]], * [[16. april]] [[1879]], [[Filovci]]; † [[9. september]] [[1962]], [[Budimpešta]].

== Družina ==
Rodil se je v [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenski krajini]] (danes [[Prekmurje]]), v [[župnija Bogojina|župniji Bogojina]] kot otrok kmečkih staršev. Oče mu je bil Martin, mati mu je bila Terezija.

== Šolanje ==
Mati ga je nagovorila, da naj vstopi v frančiškanski red. 1895 je bil včlanjen v provinco sv. Ladislava v [[Segesd]]u, kjer je naredil začasne zaobljube in je dobil redovniško ime [[Osvald]] (Oswald).&lt;ref name=&quot;KATLEX&quot;&gt;{{navedi novice|title=Oslay József Osvald |work=Magyar Katolikus Lexikon |url=https://lexikon.katolikus.hu/O/Oslay.html |date= |accessdate=28.9.2026 |language=hu}}&lt;/ref&gt; 15. septembra 1896 je naredil preproste obljuble, nato je študiral filozofijo in bogoslovje v [[Pécs|Pečuhu]], [[Zagreb]]u in [[Baja, Madžarska|Baji]].&lt;ref name=&quot;KATLEX&quot; /&gt; 22. aprila 1900 je naredil večne zaobljube, v duhovnika pa je bil posvečen 24. avgusta 1901.&lt;ref name=&quot;KATLEX&quot; /&gt;

== Službovanje ==
Ošlaj je bil znan pridigar, spovednik, veroučitelj, profesor in globok mislec ter oskrbovalec ubogih.&lt;ref name=&quot;KATLEX&quot; /&gt;

Med 1901 in 1908 je deloval v [[Dunaföldvár]]u, najprej kot lektor filozofije, potem kot vikar, diskret in spovednik. Leta 1903 je postal duhovni vodja novincev, naslednje leto pa vodja klerikov, ki jih je učil tudi gregorijanskega petja in orglanja.&lt;ref name=&quot;KATLEX&quot; /&gt; Od 1911 je kot vodja deloval v Baji, kjer je bil leta 1912 izvoljen za gvardijana. Naslednje leto je bil premeščen v [[Máriagyüd]], kjer je deloval kot hišni predstojnik, župnik, lektor filozofije, voditelj tretjega reda, knjižničar, vodja in pisec zgodovine redovne hiše. Leta 1914 je odšel v [[Gyöngyös]] za vodjo teologije in tam ostal do leta 1923 kot duhovni vodja bogoslovcev in profesor dogmatike.&lt;ref name=&quot;KATLEX&quot; /&gt; Nato je bil kot provincialni kustos poslan v [[Eger]], kjer je obnovil cerkev in samostan ter bil soustanovitelj družbe sester za oskrbo ubogih.&lt;ref name=&quot;KATLEX&quot; /&gt;

Ošlaj je usmerjal madžarske frančiškane na [[Kitajska|Kitajsko]], kjer so bili zelo uspešni.&lt;ref name=&quot;KATLEX&quot; /&gt; Tudi je veliko delal za obnovitev frančiškanskega redovniškega življenja na Madžarskem, ker so frančiškani še vedno sledili načelom [[jozefinizem|jozefinizma]].&lt;ref name=&quot;KATLEX&quot; /&gt;

Leta 1928 je bil izvoljen za provincialnega ministra, leta 1933 pa je odšel v Budimpešto kot eksminister, ravnatelj in duhovni voditelj sester frančiškank-negovalk ubogih. 1941 je bil premeščen v [[Segedin]], nato se je vrnil v Budimpešto v samostan v Pasarétu. Leta 1943 je bil izvoljen za provincialnega definitorja in gvardijana v Egru, za učitelja bratov in voditelja Tretjega reda. Za nadškofijskega svetovalca je bil imenovan leta 1947, naslednjo leto pa je prevzel še vodstvo egrske fantovske kongregacije in spovedovanje deklet Božje ljubezni.

Leta 1949 je bil znova postavljen za definitorja in v tej službi ostal do leta 1958, ko je bil premeščen nazaj v Budimpešto, kjer je deloval kot spovednik do svojo smrti.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{navedi novice|last=Papp |first=Jožef |title=Jožef, p. Oswald OŠLAJ |work=Obrazi slovenskih pokrajin |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jozef-p-oswald-oslaj/ |date= |accessdate=28.9.2026 |language=sl}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Ošlaj, Jožef}}
[[Kategorija:Prekmurski duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski frančiškani]]
[[Kategorija:Madžarski redovniki]]</text>
      <sha1>88if4ddtqgzgad5fh4anbt2nl8tzqkq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Batomorphi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609220</id>
    <redirect title="Skati" />
    <revision>
      <id>6758005</id>
      <timestamp>2026-09-28T18:34:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Skati]]</comment>
      <origin>6758005</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="83" sha1="ms4zrfazlfdi76ss6z768ejj8ru32py" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Skati]]
{{Redirect category shell|1=
{{R from scientific name|fish}}
}}</text>
      <sha1>ms4zrfazlfdi76ss6z768ejj8ru32py</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Torpedo</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609221</id>
    <revision>
      <id>6758008</id>
      <timestamp>2026-09-28T18:40:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Torpedo (rod)|Torpedo |parent=Torpedinidae |refs= {{Cof family|family=Torpedinidae|access-date=29 October 2024}} }}«</comment>
      <origin>6758008</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="176" sha1="q1v0f00rq6h8bgvk4potnazlbt07kq2" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Torpedo (rod)|Torpedo
|parent=Torpedinidae
|refs= {{Cof family|family=Torpedinidae|access-date=29 October 2024}}
}}</text>
      <sha1>q1v0f00rq6h8bgvk4potnazlbt07kq2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Torpedinidae</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609222</id>
    <revision>
      <id>6758013</id>
      <timestamp>2026-09-28T18:42:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Električni skati|Torpedinidae |parent=Torpediniformes |extinct=  |refs= {{cite web|url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification|title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification|access-date=29 October 2024|publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}«</comment>
      <origin>6758013</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="350" sha1="pcyur1yhxbfiiok58sdyjv0buvqluqh" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=familia
|link=Električni skati|Torpedinidae
|parent=Torpediniformes
|extinct= 
|refs= {{cite web|url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification|title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification|access-date=29 October 2024|publisher=[[California Academy of Sciences]]}}
}}</text>
      <sha1>pcyur1yhxbfiiok58sdyjv0buvqluqh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Torpediniformes</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609223</id>
    <revision>
      <id>6758014</id>
      <timestamp>2026-09-28T18:43:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Električni skati (red)|Torpediniformes |parent=Batomorphi |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=29 October 2024 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}«</comment>
      <origin>6758014</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="380" sha1="479l3dxy842tv03rttwd0dlaq7otnm4" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=ordo
|link=Električni skati (red)|Torpediniformes
|parent=Batomorphi
|refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=29 October 2024 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes |publisher=[[California Academy of Sciences]]}}
}}</text>
      <sha1>479l3dxy842tv03rttwd0dlaq7otnm4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Alojz Imre Serec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609224</id>
    <revision>
      <id>6758018</id>
      <timestamp>2026-09-28T18:47:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>/* Alojz Imre Serec */</comment>
      <origin>6758018</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2236" sha1="svjbignfdi8erfp2vhoo1pgwdjwmgnl" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Alojz Imre Serec''', [[Slovenci|slovenski]] [[Premonstratenci|premonstratenski]] [[redovnik]], [[rimokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[učitelj]], [[kanonik]], [[madžarščina|madžarski]] pisec, * [[13. junij]] [[1890]], [[Tropovci]]; † [[13. februar]] [[1972]], [[Keszthely]].

== Življenje ==
Rodil se je v [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenski krajini]] (danes [[Prekmurje]]), v [[župnija Tišina|župniji Tišina]]. Oče mu je bil kmet Matjaž, mati mu je bila Julijana (roj. Gomboc), po rodu iz [[Sodišinci|Sodišincev]].

V [[Kőszeg]]u je končal srednjo šolo, nato je študiral v gimnaziji Premonstratencev v Keszthelyu in je vstopil v red, kjer je dobil redovniško ime ''Imre'' (Emerik). Univerzo je končal v [[Budimpešta|Budimpešti]] in [[Fribourg]]u ([[Švica]]).

Med 1916 in 1936 je deloval kot učitelj v gimnaziji v Keszthelyu, kjer je učil madžarsko, [[latinščina|latinsko]], [[francoščina|francosko]] in [[angleščina|angleško]]. 1936 je bil izvoljen za ravnatelja gimnazija, katero službo je opravljal do 1941. 1942 so ga imenovali za župnika v Keszthelyu in častnega opata v [[Hahót]]u.

1963 se je upokojil.

== Delo ==
V gimnazijskih listih je objavljal literarna in pedagoška dela. Nekatera je napisal pod psevdonimom ''Hungarus''. Prevedel je tudi dela iz angleškega jezika in je napisal razpravo o [[kodeks]]ih.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Szerecz Alajos Imre: Kódexeink párhuzamos szentírási töredékei |work=REAL - az MTA Könyvtárának Repozitóriuma |url=https://real.mtak.hu/192398/ |date= |accessdate=28.9.2026 |language=hu}}&lt;/ref&gt;

Prizadeval si je obnoviti srednješolski pouk po sodobnih zahtevah.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* {{navedi knjigo|page=530 |year=2015 |title=Lelkipásztoraink. 1945-2010 között elhunyt egyházmegyés és szerzetes papjaink |last=Diós |first=István |location=Budimpešta |publisher=Szent István Társulat, Az Apostoli Szentszék Könyvkiadója |cobiss= |isbn=978-963-277-577-7 |language=hu}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Serec, Alojz Imre}}
[[Kategorija:Prekmurski duhovniki]]
[[Kategorija:Madžarski književniki]]
[[Kategorija:Madžarski prevajalci]]
[[Kategorija:Učitelji]]</text>
      <sha1>svjbignfdi8erfp2vhoo1pgwdjwmgnl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758028</id>
      <parentid>6758018</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:09:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slog</comment>
      <origin>6758028</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2232" sha1="qgk3piqoc0ifavdqzt3q5mwfkve69cw" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Alojz Imre Serec''', [[Slovenci|slovenski]] [[Premonstratenci|premonstratenski]] [[redovnik]], [[rimokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[učitelj]], [[kanonik]], [[madžarščina|madžarski]] pisec, * [[13. junij]] [[1890]], [[Tropovci]]; † [[13. februar]] [[1972]], [[Keszthely]].

== Življenje ==
Rodil se je v [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenski krajini]] (danes [[Prekmurje]]), v [[župnija Tišina|župniji Tišina]]. Oče mu je bil kmet Matjaž, mati mu je bila Julijana (roj. Gomboc), po rodu iz [[Sodišinci|Sodišincev]]. V [[Kőszeg]]u je končal srednjo šolo, nato je študiral v gimnaziji Premonstratencev v Keszthelyu in je vstopil v red, kjer je dobil redovniško ime ''Imre'' (Emerik). Univerzo je končal v [[Budimpešta|Budimpešti]] in [[Fribourg]]u ([[Švica]]). Med 1916 in 1936 je deloval kot učitelj v gimnaziji v Keszthelyu, kjer je učil madžarsko, [[latinščina|latinsko]], [[francoščina|francosko]] in [[angleščina|angleško]]. 1936 je bil izvoljen za ravnatelja gimnazija, katero službo je opravljal do 1941. 1942 so ga imenovali za župnika v Keszthelyu in častnega opata v [[Hahót]]u. 1963 se je upokojil.

== Delo ==
V gimnazijskih listih je objavljal literarna in pedagoška dela. Nekatera je napisal pod psevdonimom ''Hungarus''. Prevedel je tudi dela iz angleškega jezika in je napisal razpravo o [[kodeks]]ih.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Szerecz Alajos Imre: Kódexeink párhuzamos szentírási töredékei |work=REAL - az MTA Könyvtárának Repozitóriuma |url=https://real.mtak.hu/192398/ |date= |accessdate=28.9.2026 |language=hu}}&lt;/ref&gt; Prizadeval si je obnoviti srednješolski pouk po sodobnih zahtevah.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* {{navedi knjigo|page=530 |year=2015 |title=Lelkipásztoraink. 1945-2010 között elhunyt egyházmegyés és szerzetes papjaink |last=Diós |first=István |location=Budimpešta |publisher=Szent István Társulat, Az Apostoli Szentszék Könyvkiadója |cobiss= |isbn=978-963-277-577-7 |language=hu}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Serec, Alojz Imre}}
[[Kategorija:Prekmurski duhovniki]]
[[Kategorija:Madžarski književniki]]
[[Kategorija:Madžarski prevajalci]]
[[Kategorija:Učitelji]]</text>
      <sha1>qgk3piqoc0ifavdqzt3q5mwfkve69cw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758029</id>
      <parentid>6758028</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T19:10:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>−[[Kategorija:Učitelji]]; +[[Kategorija:Slovenski redovniki]]; +[[Kategorija:Slovenski učitelji]]; +[[Kategorija:Slovenski duhovniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6758029</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2312" sha1="rgbd5m68ocu0wv2x30isvpq7bri8fo7" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Alojz Imre Serec''', [[Slovenci|slovenski]] [[Premonstratenci|premonstratenski]] [[redovnik]], [[rimokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[učitelj]], [[kanonik]], [[madžarščina|madžarski]] pisec, * [[13. junij]] [[1890]], [[Tropovci]]; † [[13. februar]] [[1972]], [[Keszthely]].

== Življenje ==
Rodil se je v [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenski krajini]] (danes [[Prekmurje]]), v [[župnija Tišina|župniji Tišina]]. Oče mu je bil kmet Matjaž, mati mu je bila Julijana (roj. Gomboc), po rodu iz [[Sodišinci|Sodišincev]]. V [[Kőszeg]]u je končal srednjo šolo, nato je študiral v gimnaziji Premonstratencev v Keszthelyu in je vstopil v red, kjer je dobil redovniško ime ''Imre'' (Emerik). Univerzo je končal v [[Budimpešta|Budimpešti]] in [[Fribourg]]u ([[Švica]]). Med 1916 in 1936 je deloval kot učitelj v gimnaziji v Keszthelyu, kjer je učil madžarsko, [[latinščina|latinsko]], [[francoščina|francosko]] in [[angleščina|angleško]]. 1936 je bil izvoljen za ravnatelja gimnazija, katero službo je opravljal do 1941. 1942 so ga imenovali za župnika v Keszthelyu in častnega opata v [[Hahót]]u. 1963 se je upokojil.

== Delo ==
V gimnazijskih listih je objavljal literarna in pedagoška dela. Nekatera je napisal pod psevdonimom ''Hungarus''. Prevedel je tudi dela iz angleškega jezika in je napisal razpravo o [[kodeks]]ih.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Szerecz Alajos Imre: Kódexeink párhuzamos szentírási töredékei |work=REAL - az MTA Könyvtárának Repozitóriuma |url=https://real.mtak.hu/192398/ |date= |accessdate=28.9.2026 |language=hu}}&lt;/ref&gt; Prizadeval si je obnoviti srednješolski pouk po sodobnih zahtevah.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* {{navedi knjigo|page=530 |year=2015 |title=Lelkipásztoraink. 1945-2010 között elhunyt egyházmegyés és szerzetes papjaink |last=Diós |first=István |location=Budimpešta |publisher=Szent István Társulat, Az Apostoli Szentszék Könyvkiadója |cobiss= |isbn=978-963-277-577-7 |language=hu}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Serec, Alojz Imre}}
[[Kategorija:Prekmurski duhovniki]]
[[Kategorija:Madžarski književniki]]
[[Kategorija:Madžarski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski redovniki]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski duhovniki]]</text>
      <sha1>rgbd5m68ocu0wv2x30isvpq7bri8fo7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Električni skati</title>
    <ns>14</ns>
    <id>609225</id>
    <revision>
      <id>6758019</id>
      <timestamp>2026-09-28T18:47:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Commons cat|Torpedinidae}}  [[Kategorija:Električni skati (red)]]«</comment>
      <origin>6758019</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="68" sha1="loxbgv4jpn5pia133fpo3687dq06icq" xml:space="preserve">{{Commons cat|Torpedinidae}}

[[Kategorija:Električni skati (red)]]</text>
      <sha1>loxbgv4jpn5pia133fpo3687dq06icq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Električni skati (red)</title>
    <ns>14</ns>
    <id>609226</id>
    <revision>
      <id>6758021</id>
      <timestamp>2026-09-28T18:50:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Commons category|Torpediniformes}} {{Category main article}}  [[Kategorija:Klasifikacija rib]] [[Kategorija:Skati]]«</comment>
      <origin>6758021</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="117" sha1="6e152hrrzkunjk9417371f43cuzudv9" xml:space="preserve">{{Commons category|Torpediniformes}}
{{Category main article}}

[[Kategorija:Klasifikacija rib]]
[[Kategorija:Skati]]</text>
      <sha1>6e152hrrzkunjk9417371f43cuzudv9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Trezor (televizijska serija)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609227</id>
    <revision>
      <id>6758051</id>
      <timestamp>2026-09-28T20:05:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>nov</comment>
      <origin>6758051</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3249" sha1="q7hidbwfeb8xvedtljvluj2kz2uuduu" xml:space="preserve">{{v delu}}
'''Trezor''' je slovenska mini TV serija (''mini series'')&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi splet|title=Trezor (2026) - Baza slovenskih filmov |url=https://bsf.si/sl/film/trezor/ |access-date=2026-09-28 |language=sl|website=bsf.si}}&lt;/ref&gt; iz leta 2026, ki je nastala v koprodukciji z [[RTV SLO|Radiotelevizijo Slovenija]], [[HRT|Hrvaško radiotelevizijo]] in poprodukcijsko hišo [[Antitalent]] ter [[Radiotelevizija Črna Gora|Radiotelevizijo Črna Gora]]&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Slovenija |first=Služba za komuniciranje RTV |title=Trezor: nova kriminalna nadaljevanka RTV Slovenija premierno na Sarajevskem filmskem festivalu |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/trezor-nova-kriminalna-nadaljevanka-rtv-slovenija-premierno-na-sarajevskem-filmskem-festivalu/791373 |access-date=2026-09-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;. Režiral jo je [[Matevž Luzar]].

== Zgodba ==
Navdih za serijo je bil rop sefov v poslovalnici [[SKB|SKB banke]] na Bavarskem dvoru v noči z 31. oktobra na 1. november 2005&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Uredništvo |first=Klip si |date=2026-09-19 |title=Prihaja nova slovenska serija Trezor: Navdih po &quot;ropu stoletja&quot; iz leta 2005 |url=https://klip.si/video/prihaja-nova-slovenska-serija-trezor-navdih-po-ropu-stoletja-iz-leta-2005 |access-date=2026-09-28 |website=klip.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;. V središču dogajanja je varnostnica Sonja, ki je edina na kraju dogodka. Sledi preiskava, ki jo vodita kriminalista. Izkaže se, da se v ozadju ropa se prepletajo korupcija in politični interesi.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Igralska zasedba&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Trezor (TV mini series) |url=https://www.imdb.com/title/tt46657053/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm |website=imdb.com |language=en}}&lt;/ref&gt; ==
* [[Tina Vrbnjak]] kot Sonja Kern,
* [[Jana Zupančič]] kot Deja Kolenc,
* [[Petja Labović]] kot Peter Abram,
* [[Leon Lučev]] kot Maksimiljan Sotler,
* [[Nejc Cijan Garlatti]] kot Jaka Kogovšek,
* [[Nataša Barbara Gračner]] kot Alenka Bogovič,
* [[Igor Samobor]] kot gospod Gabrijelčič,
* [[Saša Tabaković]] kot Miha Klasinc,
* [[Ivo Ban]] kot Viktor,
* [[Barbara Nola]] kot Zdenka Kern,
* [[Andrei Lenart]] kot PR predstavnik,
* [[Karin Komljanec]] kot Tinkara Juvan,
* [[Dejan Spasić]] kot Sotlerjev šef,
* [[Branko Jordan]] kot Tomaž,
* [[Gregor Zorc]] kot Mirko Jamnik,
* [[Borut Doljšak]] kot Varnostnik,
* [[Nejc Jezerknik]] kot Policist,
* [[Iztok Drabik Jug]] kot Timon Abram,
* [[Luka Boksan]] kot Vodja specialne enote,
* [[Luka Skof]] kot Gregor Ogrin,
* [[Jaša Marinčič]] kot Vid Kern.

== Ekipa ==
* Matevž Luzar, režiser in scenarist
* [[Stefan Bošković]], scenarist
* [[Miha Hočevar]], scenarist,
* [[Srđan Koljević]], scenarist
* [[Miloš Srdić]], direktor fotografije,
* [[Miha Knific]], scenograf,
* [[Nadja Bedjanič]], kostumografka,
* [[Eva Uršič]], oblikovalka maske,
* [[Davor Hercog]], skladatelj.

== Predvajanje ==
Serija se je začela predvajati v septembru 2026. Sodeloval je že na 39. [[Filmski festival Herceg Novi|Filmskemu festivalu Herceg Novi]] ter na 32. [[Sarajevski filmski festival|Sarajevskem filmskem festivalu]].

== Sklici ==
{{sklici}}

{{TV-škrbina}}
[[Kategorija:Slovenske televizijske serije]]</text>
      <sha1>q7hidbwfeb8xvedtljvluj2kz2uuduu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758052</id>
      <parentid>6758051</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:05:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6758052</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3250" sha1="1k2023t9i7onoucwonyp77cnlrmfef2" xml:space="preserve">{{v delu}}
'''Trezor''' je slovenska mini TV serija (''mini series'')&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi splet|title=Trezor (2026) - Baza slovenskih filmov |url=https://bsf.si/sl/film/trezor/ |access-date=2026-09-28 |language=sl|website=bsf.si}}&lt;/ref&gt; iz leta 2026, ki je nastala v koprodukciji z [[RTV SLO|Radiotelevizijo Slovenija]], [[HRT|Hrvaško radiotelevizijo]] in poprodukcijsko hišo [[Antitalent]] ter [[Radiotelevizija Črna Gora|Radiotelevizijo Črna Gora]]&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Slovenija |first=Služba za komuniciranje RTV |title=Trezor: nova kriminalna nadaljevanka RTV Slovenija premierno na Sarajevskem filmskem festivalu |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/trezor-nova-kriminalna-nadaljevanka-rtv-slovenija-premierno-na-sarajevskem-filmskem-festivalu/791373 |access-date=2026-09-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;. Režiral jo je [[Matevž Luzar]].

== Zgodba ==
Navdih za serijo je bil rop sefov v poslovalnici [[SKB|SKB banke]] na Bavarskem dvoru v noči z 31. oktobra na 1. november 2005&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Uredništvo |first=Klip si |date=2026-09-19 |title=Prihaja nova slovenska serija Trezor: Navdih po &quot;ropu stoletja&quot; iz leta 2005 |url=https://klip.si/video/prihaja-nova-slovenska-serija-trezor-navdih-po-ropu-stoletja-iz-leta-2005 |access-date=2026-09-28 |website=klip.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;. V središču dogajanja je varnostnica Sonja, ki je edina na kraju dogodka. Sledi preiskava, ki jo vodita kriminalista. Izkaže se, da se v ozadju ropa se prepletajo korupcija in politični interesi.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Igralska zasedba&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Trezor (TV mini series) |url=https://www.imdb.com/title/tt46657053/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm |website=imdb.com |language=en}}&lt;/ref&gt; ==
* [[Tina Vrbnjak]] kot Sonja Kern,
* [[Jana Zupančič]] kot Deja Kolenc,
* [[Petja Labović]] kot Peter Abram,
* [[Leon Lučev]] kot Maksimiljan Sotler,
* [[Nejc Cijan Garlatti]] kot Jaka Kogovšek,
* [[Nataša Barbara Gračner]] kot Alenka Bogovič,
* [[Igor Samobor]] kot gospod Gabrijelčič,
* [[Saša Tabaković]] kot Miha Klasinc,
* [[Ivo Ban]] kot Viktor,
* [[Barbara Nola]] kot Zdenka Kern,
* [[Andrei Lenart]] kot PR predstavnik,
* [[Karin Komljanec]] kot Tinkara Juvan,
* [[Dejan Spasić]] kot Sotlerjev šef,
* [[Branko Jordan]] kot Tomaž,
* [[Gregor Zorc]] kot Mirko Jamnik,
* [[Borut Doljšak]] kot Varnostnik,
* [[Nejc Jezerknik]] kot Policist,
* [[Iztok Drabik Jug]] kot Timon Abram,
* [[Luka Boksan]] kot Vodja specialne enote,
* [[Luka Skof]] kot Gregor Ogrin,
* [[Jaša Marinčič]] kot Vid Kern.

== Ekipa ==
* Matevž Luzar, režiser in scenarist
* [[Stefan Bošković]], scenarist
* [[Miha Hočevar]], scenarist,
* [[Srđan Koljević]], scenarist
* [[Miloš Srdić]], direktor fotografije,
* [[Miha Knific]], scenograf,
* [[Nadja Bedjanič]], kostumografka,
* [[Eva Uršič]], oblikovalka maske,
* [[Davor Hercog]], skladatelj.

== Predvajanje ==
Serija se je začela predvajati v septembru 2026. Sodelovala je že na 39. [[Filmski festival Herceg Novi|Filmskemu festivalu Herceg Novi]] ter na 32. [[Sarajevski filmski festival|Sarajevskem filmskem festivalu]].

== Sklici ==
{{sklici}}

{{TV-škrbina}}
[[Kategorija:Slovenske televizijske serije]]</text>
      <sha1>1k2023t9i7onoucwonyp77cnlrmfef2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758054</id>
      <parentid>6758052</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:07:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6758054</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3247" sha1="sh4cadsluuyt01nv6jnmbjjiip15pmr" xml:space="preserve">{{v delu}}
'''Trezor''' je slovenska mini TV serija (''mini series'')&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi splet|title=Trezor (2026) - Baza slovenskih filmov |url=https://bsf.si/sl/film/trezor/ |access-date=2026-09-28 |language=sl|website=bsf.si}}&lt;/ref&gt; iz leta 2026, ki je nastala v koprodukciji z [[RTV SLO|Radiotelevizijo Slovenija]], [[HRT|Hrvaško radiotelevizijo]] in poprodukcijsko hišo [[Antitalent]] ter [[Radiotelevizija Črna Gora|Radiotelevizijo Črna Gora]]&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Slovenija |first=Služba za komuniciranje RTV |title=Trezor: nova kriminalna nadaljevanka RTV Slovenija premierno na Sarajevskem filmskem festivalu |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/trezor-nova-kriminalna-nadaljevanka-rtv-slovenija-premierno-na-sarajevskem-filmskem-festivalu/791373 |access-date=2026-09-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;. Režiral jo je [[Matevž Luzar]].

== Zgodba ==
Navdih za serijo je bil rop sefov v poslovalnici [[SKB|SKB banke]] na Bavarskem dvoru v noči z 31. oktobra na 1. november 2005&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Uredništvo |first=Klip si |date=2026-09-19 |title=Prihaja nova slovenska serija Trezor: Navdih po &quot;ropu stoletja&quot; iz leta 2005 |url=https://klip.si/video/prihaja-nova-slovenska-serija-trezor-navdih-po-ropu-stoletja-iz-leta-2005 |access-date=2026-09-28 |website=klip.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;. V središču dogajanja je varnostnica Sonja, ki je edina na kraju dogodka. Sledi preiskava, ki jo vodita kriminalista. Izkaže se, da se v ozadju ropa prepletajo korupcija in politični interesi.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Igralska zasedba&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Trezor (TV mini series) |url=https://www.imdb.com/title/tt46657053/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm |website=imdb.com |language=en}}&lt;/ref&gt; ==
* [[Tina Vrbnjak]] kot Sonja Kern,
* [[Jana Zupančič]] kot Deja Kolenc,
* [[Petja Labović]] kot Peter Abram,
* [[Leon Lučev]] kot Maksimiljan Sotler,
* [[Nejc Cijan Garlatti]] kot Jaka Kogovšek,
* [[Nataša Barbara Gračner]] kot Alenka Bogovič,
* [[Igor Samobor]] kot gospod Gabrijelčič,
* [[Saša Tabaković]] kot Miha Klasinc,
* [[Ivo Ban]] kot Viktor,
* [[Barbara Nola]] kot Zdenka Kern,
* [[Andrei Lenart]] kot PR predstavnik,
* [[Karin Komljanec]] kot Tinkara Juvan,
* [[Dejan Spasić]] kot Sotlerjev šef,
* [[Branko Jordan]] kot Tomaž,
* [[Gregor Zorc]] kot Mirko Jamnik,
* [[Borut Doljšak]] kot Varnostnik,
* [[Nejc Jezerknik]] kot Policist,
* [[Iztok Drabik Jug]] kot Timon Abram,
* [[Luka Boksan]] kot Vodja specialne enote,
* [[Luka Skof]] kot Gregor Ogrin,
* [[Jaša Marinčič]] kot Vid Kern.

== Ekipa ==
* Matevž Luzar, režiser in scenarist
* [[Stefan Bošković]], scenarist
* [[Miha Hočevar]], scenarist,
* [[Srđan Koljević]], scenarist
* [[Miloš Srdić]], direktor fotografije,
* [[Miha Knific]], scenograf,
* [[Nadja Bedjanič]], kostumografka,
* [[Eva Uršič]], oblikovalka maske,
* [[Davor Hercog]], skladatelj.

== Predvajanje ==
Serija se je začela predvajati v septembru 2026. Sodelovala je že na 39. [[Filmski festival Herceg Novi|Filmskemu festivalu Herceg Novi]] ter na 32. [[Sarajevski filmski festival|Sarajevskem filmskem festivalu]].

== Sklici ==
{{sklici}}

{{TV-škrbina}}
[[Kategorija:Slovenske televizijske serije]]</text>
      <sha1>sh4cadsluuyt01nv6jnmbjjiip15pmr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Ksantin oksidoreduktaza</title>
    <ns>2</ns>
    <id>609228</id>
    <revision>
      <id>6758059</id>
      <timestamp>2026-09-28T20:16:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>Predvsem vir za nov pogled na ta encim</comment>
      <origin>6758059</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="695" sha1="pkuwg25gilfzr0bl9f70u7h107nokwg" xml:space="preserve">'''Ksantin oksidoreduktaza''' - do sedaj praviloma imenovana xantin oksidaza - je encim, ki je bil v predstavi večine praviloma povezan z razgradnji xantina iz purinov in pri tem nastalo sečno kislino in njenimi solmi. 

Novejša raziskovanja pokažejo - kot sem sam že domneval - da je ta velika(nska) molekula v resnici encimski multipraktik (ali kombinirka, ki lahko žaga, brusi, struži itn.). 

Vir za to: članek na Science direct&lt;ref name=Xantin_O_R&gt;{{navedi splet |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2213231721000306 |title=Xanthine oxidoreductase: One enzyme for multiple physiological tasks | date=May 2021 |website=ScienceDirect |access-date=28.9.2026 }}&lt;/ref&gt;</text>
      <sha1>pkuwg25gilfzr0bl9f70u7h107nokwg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758080</id>
      <parentid>6758059</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T21:09:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-52118-58</username>
        <id>266501</id>
      </contributor>
      <comment>Dopolnitev</comment>
      <origin>6758080</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3642" sha1="d2r9kzylcksdwc2q3hdsjtab6f8usea" xml:space="preserve">'''Ksantin oksidoreduktaza''' - do sedaj praviloma imenovana xantin oksidaza - je encim, ki je bil v predstavi večine praviloma povezan z razgradnji xantina iz purinov v jetrih in pri tem nastalo sečno kislino in njenimi solmi. 

Res se večina tega encima nahaja v jetrih, kjer ima tako vlogo, kot je opisana v argumentaciji Sandozovega Alopurinola kot zdravila, ki skuša z zaviranjem &quot;xsantin oksidaze&quot;  zmanjšati hitrost nastajanja sečne kisline a novejša raziskovanja pokažejo - da je ta velika(nska) molekula v resnici encimski multipraktik (ali kombinirka, ki lahko žaga, brusi, struži itn.). In vplivanje na ta encim - na primer z zaviralci &quot;ksantin oksidaze&quot;, kot so jo dosedaj imenovali, vpliva na vse ostale vloge, v katerih zaznamo učinke tega encima. S tem bo verjetno mogoče pojasniti večino &quot;neželenih stranskih učinkov&quot; zaviralcev ksantin oksidaze, kot so alopurinol in še en s podobnim učinkom, verjetno pa napovedati še mnoga stanja in procese, na katere to vpliva, pa jih pri raziskavi in razvoju te snovi za zdravilo proti putiki niso ne raziskali ne upoštevali. 

Napako z zanemaritvijo raziskovanja vsega, kar ni neposredno povezano z želenim/načrtovanim učinkom trženja učinkovine za zdravilo proti putiki, sem domneval in uporabil Google iskalnik (ki ima za iskanje dostopen  verjetno največji fond dokumentov od vsega, kar poznam) z AI vmesnikom. 

Iskanje z poizvedbami, kot so SQL-like izrazi OR AND NOT itn. in rečmi kot  NEAR ipd. je bilo v zadnjem desetletju opuščeno iz Google iskalnika in tudi če sem formalno z narekovaji zahteval, da je nek niz znakov obvezen točno tak kot sem napisal, ga je iskalnik spremenil v kaj bolj običajno pričakovanega, izpistil ipd. in zadnja leta praviloma nisem našel, kar sem iskal; navadil sem se da sem velikokrat dobil animacijo &quot;googla&quot;, ki lovi ribe, ker je obupal nad mano. 

Letos mi je šlo na živce, da je ta iskalnik vedno predpostavljal, da me bodo zanimale vedno iste reči in da bom tudi iskal vedno enake reči kot množica drugih. Ob neki priliki sem po naključju izbrisal iskalno zgodovino v brskalniku in ob naslednjem iskanju dobil prikazan AI vmesnik, potem pa tudi od brskalnika zahteval, naj zgodovine sploh več ne shranjuje. 

Tedaj sem se ukvarjal z uporabo AI pri oviranju zlonamernega programja, za katerega in pri katerega spreminjanju so bile tudi uporabljena AI orodja in tehnike, in uporabil Googlov AI iskalni vmesnik za iskanje o tem, in sva prišla do nekaj zanimivih reči. 

Od tedaj dalje - ko iskalnik domneva kaj napačnega - znam &quot;AI&quot; vmesniku dopovedati, kje je pogrešil z domnevo kaj me zanima, vedno pa tudi da me zanimajo viri in ne zaključki, ki jih ponuja. Če najde vire, jih vrednotim jaz, ne &quot;AI&quot; vmesnik. 

V tem načinu je vmesnik (ki le simulira AI) postal do neke mere uporaben. Nisem raziskoval ostalih (LLM), a googlov (psevdo)AI iskalnik je precej skrbno programiran, da ne bi bil ali postal pravi AI - ampak o tem kdaj drugič in/ali kje drugje. 

Vir za to o ksantin oksidoreduktazi pa je članek na Science direct,&lt;ref name=Xantin_O_R&gt;{{navedi splet |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2213231721000306 |title=Xanthine oxidoreductase: One enzyme for multiple physiological tasks | date=May 2021 |website=ScienceDirect |access-date=28.9.2026 }}&lt;/ref&gt; pri čemer je v članku namignjeno, kje lahko še vpliva (nekatera vnešena &quot;zdravila&quot; dokonča v pravo učinkovino podobno kot telo iz provitamina naredi A vitamin...) in mislim da eksplicitno tudi, da navajajo doslej znane in dokazane funkcionalnosti, ne pa vseh (možnih).  

Tu me bo zelo veselilo, če pogleda</text>
      <sha1>d2r9kzylcksdwc2q3hdsjtab6f8usea</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758081</id>
      <parentid>6758080</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T21:15:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6758080|6758080]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-52118-58|~2026-52118-58]] ([[User talk:~2026-52118-58|pogovor]]) - Razlog - ne vem kaj me je odjavilo, bom objavil ponovno prijavljen</comment>
      <origin>6758081</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="695" sha1="pkuwg25gilfzr0bl9f70u7h107nokwg" xml:space="preserve">'''Ksantin oksidoreduktaza''' - do sedaj praviloma imenovana xantin oksidaza - je encim, ki je bil v predstavi večine praviloma povezan z razgradnji xantina iz purinov in pri tem nastalo sečno kislino in njenimi solmi. 

Novejša raziskovanja pokažejo - kot sem sam že domneval - da je ta velika(nska) molekula v resnici encimski multipraktik (ali kombinirka, ki lahko žaga, brusi, struži itn.). 

Vir za to: članek na Science direct&lt;ref name=Xantin_O_R&gt;{{navedi splet |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2213231721000306 |title=Xanthine oxidoreductase: One enzyme for multiple physiological tasks | date=May 2021 |website=ScienceDirect |access-date=28.9.2026 }}&lt;/ref&gt;</text>
      <sha1>pkuwg25gilfzr0bl9f70u7h107nokwg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758082</id>
      <parentid>6758081</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T21:18:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>Vrnjeno in dopolnjeno, ko sem spet prijavljen (se je spremenila ura? in zato že nov dan, čeprav po mojem compu še ni?</comment>
      <origin>6758082</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3761" sha1="a821m41wsd1zq6yg78yhj3ldy26u3a7" xml:space="preserve">'''Ksantin oksidoreduktaza''' - do sedaj praviloma imenovana xantin oksidaza - je encim, ki je bil v predstavi večine praviloma povezan z razgradnji xantina iz purinov v jetrih in pri tem nastalo sečno kislino in njenimi solmi. 

Res se večina tega encima nahaja v jetrih, kjer ima tako vlogo, kot je opisana v argumentaciji Sandozovega Alopurinola kot zdravila, ki skuša z zaviranjem &quot;xsantin oksidaze&quot;  zmanjšati hitrost nastajanja sečne kisline a novejša raziskovanja pokažejo - da je ta velika(nska) molekula v resnici encimski multipraktik (ali kombinirka, ki lahko žaga, brusi, struži itn.). In vplivanje na ta encim - na primer z zaviralci &quot;ksantin oksidaze&quot;, kot so jo dosedaj imenovali, vpliva na vse ostale vloge, v katerih zaznamo učinke tega encima. S tem bo verjetno mogoče pojasniti večino &quot;neželenih stranskih učinkov&quot; zaviralcev ksantin oksidaze, kot so alopurinol in še en s podobnim učinkom, verjetno pa napovedati še mnoga stanja in procese, na katere to vpliva, pa jih pri raziskavi in razvoju te snovi za zdravilo proti putiki niso ne raziskali ne upoštevali. 

Napako z zanemaritvijo raziskovanja vsega, kar ni neposredno povezano z želenim/načrtovanim učinkom trženja učinkovine za zdravilo proti putiki, sem domneval in uporabil Google iskalnik (ki ima za iskanje dostopen  verjetno največji fond dokumentov od vsega, kar poznam) z AI vmesnikom. 

Iskanje z poizvedbami, kot so SQL-like izrazi OR AND NOT itn. in rečmi kot  NEAR ipd. je bilo v zadnjem desetletju opuščeno iz Google iskalnika in tudi če sem formalno z narekovaji zahteval, da je nek niz znakov obvezen točno tak kot sem napisal, ga je iskalnik spremenil v kaj bolj običajno pričakovanega, izpistil ipd. in zadnja leta praviloma nisem našel, kar sem iskal; navadil sem se da sem velikokrat dobil animacijo &quot;googla&quot;, ki lovi ribe, ker je obupal nad mano. 

Letos mi je šlo na živce, da je ta iskalnik vedno predpostavljal, da me bodo zanimale vedno iste reči in da bom tudi iskal vedno enake reči kot množica drugih. Ob neki priliki sem po naključju izbrisal iskalno zgodovino v brskalniku in ob naslednjem iskanju dobil prikazan AI vmesnik, potem pa tudi od brskalnika zahteval, naj zgodovine sploh več ne shranjuje. 

Tedaj sem se ukvarjal z uporabo AI pri oviranju zlonamernega programja, za katerega in pri katerega spreminjanju so bile tudi uporabljena AI orodja in tehnike, in uporabil Googlov AI iskalni vmesnik za iskanje o tem, in sva prišla do nekaj zanimivih reči. 

Od tedaj dalje - ko iskalnik domneva kaj napačnega - znam &quot;AI&quot; vmesniku dopovedati, kje je pogrešil z domnevo kaj me zanima, vedno pa tudi da me zanimajo viri in ne zaključki, ki jih ponuja. Če najde vire, jih vrednotim jaz, ne &quot;AI&quot; vmesnik. 

V tem načinu je vmesnik (ki le simulira AI) postal do neke mere uporaben. Nisem raziskoval ostalih (LLM), a googlov (psevdo)AI iskalnik je precej skrbno programiran, da ne bi bil ali postal pravi AI - ampak o tem kdaj drugič in/ali kje drugje. 

Vir za to o ksantin oksidoreduktazi pa je članek na Science direct,&lt;ref name=Xantin_O_R&gt;{{navedi splet |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2213231721000306 |title=Xanthine oxidoreductase: One enzyme for multiple physiological tasks | date=May 2021 |website=ScienceDirect |access-date=28.9.2026 }}&lt;/ref&gt; pri čemer je v članku namignjeno, kje lahko še vpliva (nekatera vnešena &quot;zdravila&quot; dokonča v pravo učinkovino podobno kot telo iz provitamina naredi A vitamin...) in mislim da eksplicitno tudi, da navajajo doslej znane in dokazane funkcionalnosti, ne pa vseh (možnih).  

Tu me bo zelo veselilo, če pogleda (in skritizira) urednik, ki je PMM profesionalec na področju biologije in biokemije (a se trenutno ne spomnim imena).</text>
      <sha1>a821m41wsd1zq6yg78yhj3ldy26u3a7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jezersko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609229</id>
    <revision>
      <id>6758063</id>
      <timestamp>2026-09-28T20:22:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>v delu</comment>
      <origin>6758063</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1132" sha1="t3h9xifg03n93hwv200yfsqfzvinem2" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni2|Jezersko}}

'''Jezersko''' je [[pokrajina]] ob meji z [[Avstrija|Avstrijo]] na severu [[Slovenija|Slovenije]], del [[Koroška (pokrajina)|slovenske Koroške]], ki leži na stiku [[Karavanke|Karavank]] in [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]].{{sfn|Repe|2019|p=23}} Njeno jedro predstavlja gorska kotanja s stranskimi dolinami Ravensko in Makekovo kočno, ki jo na severu omejuje nižje gorovje z grebenom po vzhodni strani od prelaza [[Jezerski vrh, Jezersko|Jezerski vrh]] do osrednjih [[Grintovci|Grintovcev]], ki zapirajo kotanjo na jugu.{{sfn|Repe|2019|p=23}}{{sfn|Ivanič|2011|p=492}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri == 
* {{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |chapter=Jezersko |title=[[Slovenika]] |volume=A-O |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=257461504}}
* {{navedi knjigo |editor-last=Repe |editor-first=Blaž |year=2019 |title=Fizična geografija Jezerskega z dolino Kokre |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani |isbn=978-961-06-0189-0 |doi=10.4312/9789610601890}}

[[Kategorija:Koroška]]</text>
      <sha1>t3h9xifg03n93hwv200yfsqfzvinem2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758064</id>
      <parentid>6758063</parentid>
      <timestamp>2026-09-28T20:22:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Yerpo je prestavil stran [[Jezersko (pokrajina)]] na [[Jezersko]] brez preusmeritve: pomota</comment>
      <origin>6758063</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1132" sha1="t3h9xifg03n93hwv200yfsqfzvinem2" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni2|Jezersko}}

'''Jezersko''' je [[pokrajina]] ob meji z [[Avstrija|Avstrijo]] na severu [[Slovenija|Slovenije]], del [[Koroška (pokrajina)|slovenske Koroške]], ki leži na stiku [[Karavanke|Karavank]] in [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]].{{sfn|Repe|2019|p=23}} Njeno jedro predstavlja gorska kotanja s stranskimi dolinami Ravensko in Makekovo kočno, ki jo na severu omejuje nižje gorovje z grebenom po vzhodni strani od prelaza [[Jezerski vrh, Jezersko|Jezerski vrh]] do osrednjih [[Grintovci|Grintovcev]], ki zapirajo kotanjo na jugu.{{sfn|Repe|2019|p=23}}{{sfn|Ivanič|2011|p=492}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri == 
* {{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |chapter=Jezersko |title=[[Slovenika]] |volume=A-O |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=257461504}}
* {{navedi knjigo |editor-last=Repe |editor-first=Blaž |year=2019 |title=Fizična geografija Jezerskega z dolino Kokre |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani |isbn=978-961-06-0189-0 |doi=10.4312/9789610601890}}

[[Kategorija:Koroška]]</text>
      <sha1>t3h9xifg03n93hwv200yfsqfzvinem2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Plenitev Rima (390 pr. n. št.)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609231</id>
    <revision>
      <id>6758159</id>
      <timestamp>2026-09-29T07:21:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{kratki opis|Galska plenitev Rima leta 390 pr. n. št.}} {{v delu}} {{Infopolje Vojaški spopad | conflict   = Prva plenitev Rima | place      = [[Rim]] | partof    = [[Rimsko-galske vojne|rimsko-galskih vojn]] | image      = Le Brenn et sa part de butin (Paul Jamin).jpg | caption    = ''[[Brennus and His Share of the Spoils]]'', [[Paul Jamin]], 1893 | date       = From [[July 18]], [[390 BC|390]] or [[July 21]], [[387 BC|387]]/[[386 BC|6]] [[Before Christ|BC]], s...«</comment>
      <origin>6758159</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5535" sha1="4j0adzz4fyhe4jrr570v8dozcplyozf" xml:space="preserve">{{kratki opis|Galska plenitev Rima leta 390 pr. n. št.}}
{{v delu}}
{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict   = Prva plenitev Rima
| place      = [[Rim]]
| partof    = [[Rimsko-galske vojne|rimsko-galskih vojn]]
| image      = Le Brenn et sa part de butin (Paul Jamin).jpg
| caption    = ''[[Brennus and His Share of the Spoils]]'', [[Paul Jamin]], 1893
| date       = From [[July 18]], [[390 BC|390]] or [[July 21]], [[387 BC|387]]/[[386 BC|6]] [[Before Christ|BC]], siege lasted for 7 months
| result     = Roman victory{{efn|&lt;ref&gt;Livy (V, 35–49).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Dionysius of Halicarnassus]], ''Romaike Archaiologia'' (xiii. 6 s. 7–12 s. 18).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''[[Oxford Classical Dictionary]]'', Second Edition, N. G. L. Hammond and H. H. Scullard, eds., Clarendon Press, Oxford (1970). 2nd Edition, p. 977 (&quot;Senones&quot;).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Polybius (II, 18).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Plutarch (Camillus, 14–30).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Tim Cornell|Timothy J. Cornell]], ''The Beginnings of Rome: Italy and Rome from the Bronze Age to the Punic Wars (c. 1000–264 BC)'', Routledge, London (1995). pp. 313–318.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Thomas Robert Shannon Broughton|T. Robert S. Broughton]], ''The Magistrates of the Roman Republic'', American Philological Association (1952–1986). Vol. I, pp. 94–96.&lt;/ref&gt;}}
| combatant1 = [[Senoni]]
| combatant2 = [[Rimska republika]]
| commander1 = Chief [[Brennus (4th century BC)|Brennus]]{{KIA}}&lt;ref&gt;John S. White, ''Plutarch's Lives'', Biblo and Tannen, New York, 1966, p. 124.&lt;/ref&gt;
| commander2 = [[Marcus Furius Camillus]]&lt;br&gt;[[Marcus Manlius Capitolinus|Manlius Capitolinus]]&lt;br&gt;[[Quintus Sulpicius Longus]]
| strength1  = 30.000+ moških{{sfn|Cébeillac-Gervasoni|2003|pp=63–65}}
| strength2  = 24.000 moških{{Citation needed|date=March 2025}}
}}

'''Prva plenitev Rima'''{{efn|The traditional term ''sack'' should be understood as &quot;looting&quot; or &quot;plunder&quot; (See [https://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/sack Meaning no. 3 of &quot;Sack&quot; in Collins English Dictionary]).}} je bil posledica zmage [[Senoni|senonskih]] [[Galci|Galcev]] pod vodstvom [[Bren|Brena]] nad rimskimi četami v [[Bitka na Aliji|bitki]] [[Bitka na Aliji|na Aliji]]; ta vojaški uspeh jim je omogočil, da so zasedli mesto in od poraženih Rimljanov zahtevali plačilo visokega odkupnega zneska, vendar so bili kmalu izgnani iz mesta. O plenitvi Rima obstaja več poročil, med drugim pri [[Polibij|Polibiju]] (II, 18, 2), Liviju (V, 35–55), Diodoru Siculusu (XIV, 113–117), Plutarhu (Camillus, 15–32) in Strabonu (V, 2–3). Zapisi o bitki na Aliji in oplenitvi Rima so bili napisani stoletja po dogodkih, njihovo zanesljivost pa sodobni zgodovinarji postavljajo pod vprašaj, saj so pokazali, da deli pripovedi temeljijo na mitologiji, drugi pa na prevzemih iz grške zgodovine.&lt;ref&gt;{{cite journal | last1=Bourdin | first1=Stéphane | last2=Virlouvet | first2=Catherine | author-link2=Catherine Virlouvet | title=Rome, naissance d'un empire: De Romulus à Pompée 753-70 av. J.-C | url=https://books.google.com/books?id=FzxszgEACAAJ | journal=Mondes Anciens | language=fr | location=[[Paris]] | publisher=Éditions Belin | date=2022 | others=796 pp. | pages=161–165 | isbn=978-2-7011-6495-3 }}&lt;/ref&gt; Še ena negotova informacija je datum začetka obleganja: zgodovinar [[Tacit]] navaja 18. julij leta 390 pr. n. št. (po Varonovem koledarju),&lt;ref&gt;Tacitus (XV, 41.2).&lt;/ref&gt; medtem ko sodobni viri navajajo 21. julij leta 387 pr. n. št. (po Polibijevem/grškem koledarju), ki je trajalo kar sedem mesecev.{{sfn|Cébeillac-Gervasoni|2003|p=64}}

== Viri ==
=== Opombe ===
{{reflist|group=&quot;lower-alpha&quot;}}

=== Sklici ===
{{reflist}}

=== Splošna dela ===
* {{ cite journal | last=Cébeillac-Gervasoni | first=Mireille | title=Politique extérieure de Rome jusqu'aux guerres samnites | url=https://shs.cairn.info/histoire-romaine--9782200290771-page-53?lang=fr | journal=Histoire romaine | language=fr | location=[[Paris]] | publisher=Armand Colin | date=2003 | others=pp. 53–60 }}
* {{ cite book | last=Huergon | first=Jacques | title=Rome et la Méditerranée occidentale: jusqu'aux guerres puniques | url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k4804133p/f11.item | language=fr | location=[[Paris]] | publisher=Presses universitaires de France | date=1993 | others=477 pp. }}
* {{ cite journal | last=Briquel | first=Dominique | author-link=Dominique Briquel | title=Le tournant du IVe siècle | journal=Histoire romaine: Des origines à Auguste | language=fr | publisher=Fayard | date=2000 | others=450 pp. | isbn=978-2-213-03194-1 }}

=== Dela o plenitvi Rima ===
* {{ cite book | last=Koptev | first=Aleksandr | editor-last1=Krötzl | editor-first1=Christian | editor-last2=Mustakallio | editor-first2=Katariina   | language=en | location=[[Turnhout]] | publisher=Brepols Publishers | date=2011 | others=pp. 153–182 | title=On Old Age | chapter=The Massacre of Old Men by the Gauls in 390 BC and the Social Meaning of Old Age in Early Rome | series=History of Daily Life | volume=2 | pages=153–182 | doi=10.1484/M.HDL-EB.4.3008 | isbn=978-2-503-53216-5 }}

=== Dela o keltskem svetu ===
* {{ cite journal | last=Kruta | first=Venceslas | author-link=Venceslas Kruta | title=Les Celtes: histoire et dictionnaire, des origines à la romanisation et au christianisme | url=https://archive.org/details/LesCeltesHistoireEtDictionnaireVenceslasKrutaCs | journal=Bouqins | location=Paris | publisher=Laffont | date=2000 | others=1,005 pp. }}

[[Kategorija:Leto 390 pr. n. št.]]
[[Kategorija:Leto 387 pr. n. št.]]
[[Kategorija:Plenitve Rima]]</text>
      <sha1>4j0adzz4fyhe4jrr570v8dozcplyozf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758161</id>
      <parentid>6758159</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T07:28:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6758161</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5637" sha1="4wqtzl4a9g9wxaxi0ojujzmzvj78f47" xml:space="preserve">{{kratki opis|Galska plenitev Rima leta 390 pr. n. št.}}
{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Prva plenitev Rima
| place             = [[Rim]]
| partof            = [[Rimsko-galske vojne|rimsko-galskih vojn]]
| image             = Le Brenn et sa part de butin (Paul Jamin).jpg
| caption           = ''[[Brennus and His Share of the Spoils]]'', [[Paul Jamin]], 1893
| date              = Od [[18. julij]]a [[390 pr. n. št.|390]] ali [[21. julij]]a [[387 pr. n. št.|387]]/[[386 pr. n. št.|386]] pr. n. št., je obleganje trajalo 7 mesecev
| result            = rimska zmaga{{efn|&lt;ref&gt;Livy (V, 35–49).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Dionysius of Halicarnassus]], ''Romaike Archaiologia'' (xiii. 6 s. 7–12 s. 18).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''[[Oxford Classical Dictionary]]'', Second Edition, N. G. L. Hammond and H. H. Scullard, eds., Clarendon Press, Oxford (1970). 2nd Edition, p. 977 (&quot;Senones&quot;).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Polybius (II, 18).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Plutarch (Camillus, 14–30).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Tim Cornell|Timothy J. Cornell]], ''The Beginnings of Rome: Italy and Rome from the Bronze Age to the Punic Wars (c. 1000–264 BC)'', Routledge, London (1995). pp. 313–318.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Thomas Robert Shannon Broughton|T. Robert S. Broughton]], ''The Magistrates of the Roman Republic'', American Philological Association (1952–1986). Vol. I, pp. 94–96.&lt;/ref&gt;}}
| combatant1        = [[Senoni]]
| combatant2        = [[Rimska republika]]
| commander1        = [[Bren]]{{KIA}}&lt;ref&gt;John S. White, ''Plutarch's Lives'', Biblo and Tannen, New York, 1966, p. 124.&lt;/ref&gt;
| commander2        = [[Mark Furij Kamil]]&lt;br&gt;[[Mark Manlij Kapitolin]]&lt;br&gt;[[Kvint Sulpicij Long]]
| strength1         = 30.000+ moških{{sfn|Cébeillac-Gervasoni|2003|pp=63–65}}
| strength2         = 24.000 moških{{Citation needed|date=March 2025}}
}}

'''Prva plenitev Rima'''{{efn|The traditional term ''sack'' should be understood as &quot;looting&quot; or &quot;plunder&quot; (See [https://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/sack Meaning no. 3 of &quot;Sack&quot; in Collins English Dictionary]).}} je bil posledica zmage [[Senoni|senonskih]] [[Galci|Galcev]] pod vodstvom [[Bren|Brena]] nad rimskimi četami v [[Bitka na Aliji|bitki]] [[Bitka na Aliji|na Aliji]]; ta vojaški uspeh jim je omogočil, da so zasedli mesto in od poraženih Rimljanov zahtevali plačilo visokega odkupnega zneska, vendar so bili kmalu izgnani iz mesta. O plenitvi Rima obstaja več poročil, med drugim pri [[Polibij|Polibiju]] (II, 18, 2), [[Tit Livij|Titu Liviju]] (V, 35–55), [[Diodor Sicilski|Diodoru Sicilskem]] (XIV, 113–117), [[Plutarh|Plutarhu]] (Camillus, 15–32) in [[Strabon|Strabonu]] (V, 2–3). Zapisi o bitki na Aliji in oplenitvi Rima so bili napisani stoletja po dogodkih, njihovo zanesljivost pa sodobni zgodovinarji postavljajo pod vprašaj, saj so pokazali, da deli pripovedi temeljijo na mitologiji, drugi pa na prevzemih iz grške zgodovine.&lt;ref&gt;{{cite journal | last1=Bourdin | first1=Stéphane | last2=Virlouvet | first2=Catherine | author-link2=Catherine Virlouvet | title=Rome, naissance d'un empire: De Romulus à Pompée 753-70 av. J.-C | url=https://books.google.com/books?id=FzxszgEACAAJ | journal=Mondes Anciens | language=fr | location=[[Paris]] | publisher=Éditions Belin | date=2022 | others=796 pp. | pages=161–165 | isbn=978-2-7011-6495-3 }}&lt;/ref&gt; Še ena negotova informacija je datum začetka obleganja: zgodovinar [[Tacit]] navaja 18. julij leta 390 pr. n. št. (po Varonovem koledarju),&lt;ref&gt;Tacitus (XV, 41.2).&lt;/ref&gt; medtem ko sodobni viri navajajo 21. julij leta 387 pr. n. št. (po Polibijevem/grškem koledarju), ki je trajalo kar sedem mesecev.{{sfn|Cébeillac-Gervasoni|2003|p=64}}

== Viri ==
=== Opombe ===
{{reflist|group=&quot;lower-alpha&quot;}}

=== Sklici ===
{{reflist}}

=== Splošna dela ===
* {{ cite journal | last=Cébeillac-Gervasoni | first=Mireille | title=Politique extérieure de Rome jusqu'aux guerres samnites | url=https://shs.cairn.info/histoire-romaine--9782200290771-page-53?lang=fr | journal=Histoire romaine | language=fr | location=[[Paris]] | publisher=Armand Colin | date=2003 | others=pp. 53–60 }}
* {{ cite book | last=Huergon | first=Jacques | title=Rome et la Méditerranée occidentale: jusqu'aux guerres puniques | url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k4804133p/f11.item | language=fr | location=[[Paris]] | publisher=Presses universitaires de France | date=1993 | others=477 pp. }}
* {{ cite journal | last=Briquel | first=Dominique | author-link=Dominique Briquel | title=Le tournant du IVe siècle | journal=Histoire romaine: Des origines à Auguste | language=fr | publisher=Fayard | date=2000 | others=450 pp. | isbn=978-2-213-03194-1 }}

=== Dela o plenitvi Rima ===
* {{ cite book | last=Koptev | first=Aleksandr | editor-last1=Krötzl | editor-first1=Christian | editor-last2=Mustakallio | editor-first2=Katariina   | language=en | location=[[Turnhout]] | publisher=Brepols Publishers | date=2011 | others=pp. 153–182 | title=On Old Age | chapter=The Massacre of Old Men by the Gauls in 390 BC and the Social Meaning of Old Age in Early Rome | series=History of Daily Life | volume=2 | pages=153–182 | doi=10.1484/M.HDL-EB.4.3008 | isbn=978-2-503-53216-5 }}

=== Dela o keltskem svetu ===
* {{ cite journal | last=Kruta | first=Venceslas | author-link=Venceslas Kruta | title=Les Celtes: histoire et dictionnaire, des origines à la romanisation et au christianisme | url=https://archive.org/details/LesCeltesHistoireEtDictionnaireVenceslasKrutaCs | journal=Bouqins | location=Paris | publisher=Laffont | date=2000 | others=1,005 pp. }}

[[Kategorija:Leto 390 pr. n. št.]]
[[Kategorija:Leto 387 pr. n. št.]]
[[Kategorija:Plenitve Rima]]</text>
      <sha1>4wqtzl4a9g9wxaxi0ojujzmzvj78f47</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758163</id>
      <parentid>6758161</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T07:30:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6758163</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5432" sha1="swfsz86m05ebdb6940maxsd1kc6a4k1" xml:space="preserve">{{kratki opis|Galska plenitev Rima leta 390 pr. n. št.}}
{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Prva plenitev Rima
| place             = [[Rim]]
| partof            = [[Rimsko-galske vojne|rimsko-galskih vojn]]
| image             = Le Brenn et sa part de butin (Paul Jamin).jpg
| caption           = ''[[Brennus and His Share of the Spoils]]'', [[Paul Jamin]], 1893
| date              = Od [[18. julij]]a [[390 pr. n. št.|390]] ali [[21. julij]]a [[387 pr. n. št.|387]]/[[386 pr. n. št.|386]] pr. n. št., je obleganje trajalo 7 mesecev
| result            = rimska zmaga{{efn|&lt;ref&gt;Livy (V, 35–49).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Dionysius of Halicarnassus]], ''Romaike Archaiologia'' (xiii. 6 s. 7–12 s. 18).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''[[Oxford Classical Dictionary]]'', Second Edition, N. G. L. Hammond and H. H. Scullard, eds., Clarendon Press, Oxford (1970). 2nd Edition, p. 977 (&quot;Senones&quot;).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Polybius (II, 18).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Plutarch (Camillus, 14–30).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Tim Cornell|Timothy J. Cornell]], ''The Beginnings of Rome: Italy and Rome from the Bronze Age to the Punic Wars (c. 1000–264 BC)'', Routledge, London (1995). pp. 313–318.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Thomas Robert Shannon Broughton|T. Robert S. Broughton]], ''The Magistrates of the Roman Republic'', American Philological Association (1952–1986). Vol. I, pp. 94–96.&lt;/ref&gt;}}
| combatant1        = [[Senoni]]
| combatant2        = [[Rimska republika]]
| commander1        = [[Bren]]{{KIA}}&lt;ref&gt;John S. White, ''Plutarch's Lives'', Biblo and Tannen, New York, 1966, p. 124.&lt;/ref&gt;
| commander2        = [[Mark Furij Kamil]]&lt;br&gt;[[Mark Manlij Kapitolin]]&lt;br&gt;[[Kvint Sulpicij Long]]
| strength1         = 30.000+ moških{{sfn|Cébeillac-Gervasoni|2003|pp=63–65}}
| strength2         = 24.000 moških{{Citation needed|date=March 2025}}
}}

'''Prva plenitev Rima''' je bil posledica zmage [[Senoni|senonskih]] [[Galci|Galcev]] pod vodstvom [[Bren|Brena]] nad rimskimi četami v [[Bitka na Aliji|bitki]] [[Bitka na Aliji|na Aliji]]; ta vojaški uspeh jim je omogočil, da so zasedli mesto in od poraženih Rimljanov zahtevali plačilo visokega odkupnega zneska, vendar so bili kmalu izgnani iz mesta. O plenitvi Rima obstaja več poročil, med drugim pri [[Polibij|Polibiju]] (II, 18, 2), [[Tit Livij|Titu Liviju]] (V, 35–55), [[Diodor Sicilski|Diodoru Sicilskem]] (XIV, 113–117), [[Plutarh|Plutarhu]] (Camillus, 15–32) in [[Strabon|Strabonu]] (V, 2–3). Zapisi o bitki na Aliji in oplenitvi Rima so bili napisani stoletja po dogodkih, njihovo zanesljivost pa sodobni zgodovinarji postavljajo pod vprašaj, saj so pokazali, da deli pripovedi temeljijo na mitologiji, drugi pa na prevzemih iz grške zgodovine.&lt;ref&gt;{{cite journal | last1=Bourdin | first1=Stéphane | last2=Virlouvet | first2=Catherine | author-link2=Catherine Virlouvet | title=Rome, naissance d'un empire: De Romulus à Pompée 753-70 av. J.-C | url=https://books.google.com/books?id=FzxszgEACAAJ | journal=Mondes Anciens | language=fr | location=[[Paris]] | publisher=Éditions Belin | date=2022 | others=796 pp. | pages=161–165 | isbn=978-2-7011-6495-3 }}&lt;/ref&gt; Še ena negotova informacija je datum začetka obleganja: zgodovinar [[Tacit]] navaja 18. julij leta 390 pr. n. št. (po Varonovem koledarju),&lt;ref&gt;Tacitus (XV, 41.2).&lt;/ref&gt; medtem ko sodobni viri navajajo 21. julij leta 387 pr. n. št. (po Polibijevem/grškem koledarju), ki je trajalo kar sedem mesecev.{{sfn|Cébeillac-Gervasoni|2003|p=64}}

== Viri ==
=== Opombe ===
{{reflist|group=&quot;lower-alpha&quot;}}

=== Sklici ===
{{reflist}}

=== Splošna dela ===
* {{ cite journal | last=Cébeillac-Gervasoni | first=Mireille | title=Politique extérieure de Rome jusqu'aux guerres samnites | url=https://shs.cairn.info/histoire-romaine--9782200290771-page-53?lang=fr | journal=Histoire romaine | language=fr | location=[[Paris]] | publisher=Armand Colin | date=2003 | others=pp. 53–60 }}
* {{ cite book | last=Huergon | first=Jacques | title=Rome et la Méditerranée occidentale: jusqu'aux guerres puniques | url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k4804133p/f11.item | language=fr | location=[[Paris]] | publisher=Presses universitaires de France | date=1993 | others=477 pp. }}
* {{ cite journal | last=Briquel | first=Dominique | author-link=Dominique Briquel | title=Le tournant du IVe siècle | journal=Histoire romaine: Des origines à Auguste | language=fr | publisher=Fayard | date=2000 | others=450 pp. | isbn=978-2-213-03194-1 }}

=== Dela o plenitvi Rima ===
* {{ cite book | last=Koptev | first=Aleksandr | editor-last1=Krötzl | editor-first1=Christian | editor-last2=Mustakallio | editor-first2=Katariina   | language=en | location=[[Turnhout]] | publisher=Brepols Publishers | date=2011 | others=pp. 153–182 | title=On Old Age | chapter=The Massacre of Old Men by the Gauls in 390 BC and the Social Meaning of Old Age in Early Rome | series=History of Daily Life | volume=2 | pages=153–182 | doi=10.1484/M.HDL-EB.4.3008 | isbn=978-2-503-53216-5 }}

=== Dela o keltskem svetu ===
* {{ cite journal | last=Kruta | first=Venceslas | author-link=Venceslas Kruta | title=Les Celtes: histoire et dictionnaire, des origines à la romanisation et au christianisme | url=https://archive.org/details/LesCeltesHistoireEtDictionnaireVenceslasKrutaCs | journal=Bouqins | location=Paris | publisher=Laffont | date=2000 | others=1,005 pp. }}

[[Kategorija:Leto 390 pr. n. št.]]
[[Kategorija:Leto 387 pr. n. št.]]
[[Kategorija:Plenitve Rima]]</text>
      <sha1>swfsz86m05ebdb6940maxsd1kc6a4k1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Murong Ping</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609232</id>
    <revision>
      <id>6758162</id>
      <timestamp>2026-09-29T07:29:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <origin>6758162</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5504" sha1="f06kmkvtzmw2y22ut0j599g4q8huhnk" xml:space="preserve">'''Murong Ping''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容評, Múrong Ping) je bil član kitajskega [[Šianbeji|šjanbejskega]] cesarskega klana,&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%B3%87%E6%B2%BB%E9%80%9A%E9%91%91/%E5%8D%B7101|title=资治通鉴|trans-title=Zizhi Tongjian|volume=101|language=kitajščini}}&lt;/ref&gt; ki je vladal v dinastiji [[Zgodnji Jan]], * ni znano, † 4. stoletje.

==Zgodnje leta ==
Leta 336 je bil Murong Ping svetovalec cesarja [[Murong Huang]]a na pohodu proti vzhodu. Vojska Zgodnjaga Jana je prečkala več kot 300 lijev zaledenelega morja in v Lilinkovu ujela in ubila cesarjevega mlajšega brata Morong Rena, ki je trdil, da je guverner Pingdžonga in vojvoda [[Liaodong]]a.

Leta 339 je Murong Ping s svojim bratom [[Murong Džun]]om in generaloma Džečong Mujugenom in Muju Nijem nepričakovano napadel [[Kasnejši Džao]]. Vojska je zajela več kot tisoč gospodinjstev in se vrnila. Generali Ši Čeng, Džinnu Hujan in Džjanvej so jih zasledovali. Murong Ping in drugi so se jim zoperstavili, premagali Ši Čenga ter obglavili Hujan Huanga in Džang Džija.&lt;ref&gt;《晋书》卷一百零九&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;《资治通鉴》卷九十六&lt;/ref&gt;

==Vladavina Murong Džuna==
Murong Huanga je po smrti leta 348 nasledil njegov sin [[Murong Džun]]. Naslednje leto je umrl tudi cesar Ši Hu iz Džaoja in v državi so se začele borbe za nasledstvo med Ši Hujevimi sinovi in posvojenim vnukom Ši Minom. Ši Min je kasneje privzel svoj stari priimek Ran in ustanovil dinastijo [[Ran Vej]]. Murong Džun se je zato odločil izkoristiti priložnost in za vodjo kampanje proti Kasnejšemu Džaoju imenoval generala [[Murong Ke]]ja, za generalnega svetovalca Murong Pinga in za generala pomožne pravičnosti Jang Vuj. Vodje, znani kot &quot;trije pomočniki&quot;, so v nekaj letih zasedli veliko ozemlja Džaoja. Murong Ping je poslal odposlance, da bi prepričali Džja Džjana,  guvernerja Džangvuja, da bi se predal. Džja Džjan je zahtevo zavrnil in se v bitki pri Gaočengu spopadel z Murong Pingom. Murong Ping ga je premagal, ujel in obglavil več kot tri tisoč vojakov. Murong Džun je nato imenoval Murong Pinga za guvernerja Džangvuja.&lt;ref&gt;资治通鉴》卷九十八&lt;/ref&gt; Leta 351 je Murong Ping pri Lukouju napadel Vang Vuja, guvernerja Jovdžova. Ko je njegova vojska dosegla Nanan, je Vang Vu proti njemu poslal svojega generala Dženg Šanga. Murong Ping se je z njim spopadal in ga ubil. Huo Kan, guverner Džongšana se mu je predal. &lt;ref name=ref5&gt;《晋书》卷一百一十&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref6&gt;《资治通鉴》卷九十九&lt;/ref&gt;

Maja  352 je Murong Džun poslal Murong Pinga in poročnika Hou Kana z 10.000 konjeniki oblegat [[Ječeng]].&lt;ref&gt; 《晋书》卷一百零七&lt;/ref&gt; Pridružili so se mu general Murong Džun, Mu Jugen in Huangfu Džen z 20.000 pešaki in konjeniki. Zoperstavil se jim je vejev general Džjang Gan s  5000 elitnimi vojaki in bil poražen. Več kot 4000 njegovih vojakov je bilo obglavljenih, sam pa se je umaknil v mesto. Avgusta 352 se je mesto predalo. Džjang Gan je storil samomor. Murong Ping je nato uničil Vej in poslal cesarico, Ran Džija, velikega poveljnika Šen Džonga, ministra za dela Tiao Jouja, direktorja sekretariata Nie Šionga, poveljnika prestolnice Dži Bija, direktorja sekretariata Li Juana ter kneze, ministre in uradnike Veja, pa tudi cesarsko kočijo in oblačila,  v Džongšan. Minister za dela Vang Džjan, levi minister za dela Džang Čjan in desni minister za dela Lang Su so storili samomor. Murong Ping je bil nato imenovan za guvernerja Sidžova in je poveljnika obrambe Ječenga.&lt;ref name=ref8&gt;《十六国春秋》&lt;/ref&gt;

Leta 354  je Murong Džun prekinil odnose z Džinom in se razglasil za cesarja. Murong Pingu je ukazal, naj začasno prevzame odgovornost za vojaške zadeve na območju [[Luojang]]a, čeprav Zgodnji Jan takrat ni imel dovolj moči, da bi ga zasedel. Imenovan je bil za generala Džennana in vrhovnega poveljnika vojaških zadev provinc Čin, Jong, Ji, Liang, Džiang, Jang, Džing, Šu, Jan in Ju v [[Henan]]u. Kmalu zatem je bil imenovan za ministra za dela in generala konjenice ter povišan v kneza Šangjonga.&lt;ref name=ref6/&gt; 

Li Li, Džang Ping, Gao Čang, Li Hu in Feng Jang, nekdanji generali Džaoja, so si prizadevali doseči  neodvisnost od Zgodnjega Jana, Zgodnjega Čina in Jina. Februarja 358 je Murong Ping napadel Feng Janga, vendar mu je napad spodletel. Murong Džun mu je na pomoč poslal generala Mu Jugena, nakar je Feng Jang pobegnil v Jevang, vsi njegovi privrženci pa so se predali. Septembra je Murong Ping napadel Džang Pinga v Bingdžovu. Več kot sto utrdb v Bingdžovu se je predalo, Džang Ping pa je pobegnil v Pingjang. Leta 359 sta Murong Ping in prefekt Čangleja Fu Jan s 50.000 pešaki in konjeniki odpravila na pohod proti Džuge Jouju, prefektu Tajšana, ki je z  20.000 vojaki napadel Jan pri Dnogeju.&lt;ref name=ref5/&gt;&lt;ref&gt;《资治通鉴》卷一百&lt;/ref&gt;

Leta 360 je cesar Murong Džun hudo zbolel in za regenta prestolonaslednika [[Murong Vej]]a imenoval svojega sposobnega mlajšega brata, velikega maršala [[Murong Ke]]ja. Za njegove pomočnike je imenoval Murong Pinga, ministra za dela Jang Vuja in Mu Jugena. Kmalu zatem je Murong Džun umrl. Nasledil ga je Murong Vej.&lt;ref name=ref10&gt;《资治通鉴》卷一百零一 &lt;/ref&gt;

==Murong Kejevo regentstvo==

== Sklici ==
{{sklici|20em}}
{{Normativna kontrola}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Umrli v 4. stoletju]]</text>
      <sha1>f06kmkvtzmw2y22ut0j599g4q8huhnk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758164</id>
      <parentid>6758162</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T07:32:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */ kategorizacija</comment>
      <origin>6758164</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5560" sha1="nwqz6jur58bgxfau7w72er40qjgxrhw" xml:space="preserve">'''Murong Ping''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容評, Múrong Ping) je bil član kitajskega [[Šianbeji|šjanbejskega]] cesarskega klana,&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%B3%87%E6%B2%BB%E9%80%9A%E9%91%91/%E5%8D%B7101|title=资治通鉴|trans-title=Zizhi Tongjian|volume=101|language=kitajščini}}&lt;/ref&gt; ki je vladal v dinastiji [[Zgodnji Jan]], * ni znano, † 4. stoletje.

==Zgodnje leta ==
Leta 336 je bil Murong Ping svetovalec cesarja [[Murong Huang]]a na pohodu proti vzhodu. Vojska Zgodnjaga Jana je prečkala več kot 300 lijev zaledenelega morja in v Lilinkovu ujela in ubila cesarjevega mlajšega brata Morong Rena, ki je trdil, da je guverner Pingdžonga in vojvoda [[Liaodong]]a.

Leta 339 je Murong Ping s svojim bratom [[Murong Džun]]om in generaloma Džečong Mujugenom in Muju Nijem nepričakovano napadel [[Kasnejši Džao]]. Vojska je zajela več kot tisoč gospodinjstev in se vrnila. Generali Ši Čeng, Džinnu Hujan in Džjanvej so jih zasledovali. Murong Ping in drugi so se jim zoperstavili, premagali Ši Čenga ter obglavili Hujan Huanga in Džang Džija.&lt;ref&gt;《晋书》卷一百零九&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;《资治通鉴》卷九十六&lt;/ref&gt;

==Vladavina Murong Džuna==
Murong Huanga je po smrti leta 348 nasledil njegov sin [[Murong Džun]]. Naslednje leto je umrl tudi cesar Ši Hu iz Džaoja in v državi so se začele borbe za nasledstvo med Ši Hujevimi sinovi in posvojenim vnukom Ši Minom. Ši Min je kasneje privzel svoj stari priimek Ran in ustanovil dinastijo [[Ran Vej]]. Murong Džun se je zato odločil izkoristiti priložnost in za vodjo kampanje proti Kasnejšemu Džaoju imenoval generala [[Murong Ke]]ja, za generalnega svetovalca Murong Pinga in za generala pomožne pravičnosti Jang Vuj. Vodje, znani kot &quot;trije pomočniki&quot;, so v nekaj letih zasedli veliko ozemlja Džaoja. Murong Ping je poslal odposlance, da bi prepričali Džja Džjana,  guvernerja Džangvuja, da bi se predal. Džja Džjan je zahtevo zavrnil in se v bitki pri Gaočengu spopadel z Murong Pingom. Murong Ping ga je premagal, ujel in obglavil več kot tri tisoč vojakov. Murong Džun je nato imenoval Murong Pinga za guvernerja Džangvuja.&lt;ref&gt;资治通鉴》卷九十八&lt;/ref&gt; Leta 351 je Murong Ping pri Lukouju napadel Vang Vuja, guvernerja Jovdžova. Ko je njegova vojska dosegla Nanan, je Vang Vu proti njemu poslal svojega generala Dženg Šanga. Murong Ping se je z njim spopadal in ga ubil. Huo Kan, guverner Džongšana se mu je predal. &lt;ref name=ref5&gt;《晋书》卷一百一十&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref6&gt;《资治通鉴》卷九十九&lt;/ref&gt;

Maja  352 je Murong Džun poslal Murong Pinga in poročnika Hou Kana z 10.000 konjeniki oblegat [[Ječeng]].&lt;ref&gt; 《晋书》卷一百零七&lt;/ref&gt; Pridružili so se mu general Murong Džun, Mu Jugen in Huangfu Džen z 20.000 pešaki in konjeniki. Zoperstavil se jim je vejev general Džjang Gan s  5000 elitnimi vojaki in bil poražen. Več kot 4000 njegovih vojakov je bilo obglavljenih, sam pa se je umaknil v mesto. Avgusta 352 se je mesto predalo. Džjang Gan je storil samomor. Murong Ping je nato uničil Vej in poslal cesarico, Ran Džija, velikega poveljnika Šen Džonga, ministra za dela Tiao Jouja, direktorja sekretariata Nie Šionga, poveljnika prestolnice Dži Bija, direktorja sekretariata Li Juana ter kneze, ministre in uradnike Veja, pa tudi cesarsko kočijo in oblačila,  v Džongšan. Minister za dela Vang Džjan, levi minister za dela Džang Čjan in desni minister za dela Lang Su so storili samomor. Murong Ping je bil nato imenovan za guvernerja Sidžova in je poveljnika obrambe Ječenga.&lt;ref name=ref8&gt;《十六国春秋》&lt;/ref&gt;

Leta 354  je Murong Džun prekinil odnose z Džinom in se razglasil za cesarja. Murong Pingu je ukazal, naj začasno prevzame odgovornost za vojaške zadeve na območju [[Luojang]]a, čeprav Zgodnji Jan takrat ni imel dovolj moči, da bi ga zasedel. Imenovan je bil za generala Džennana in vrhovnega poveljnika vojaških zadev provinc Čin, Jong, Ji, Liang, Džiang, Jang, Džing, Šu, Jan in Ju v [[Henan]]u. Kmalu zatem je bil imenovan za ministra za dela in generala konjenice ter povišan v kneza Šangjonga.&lt;ref name=ref6/&gt; 

Li Li, Džang Ping, Gao Čang, Li Hu in Feng Jang, nekdanji generali Džaoja, so si prizadevali doseči  neodvisnost od Zgodnjega Jana, Zgodnjega Čina in Jina. Februarja 358 je Murong Ping napadel Feng Janga, vendar mu je napad spodletel. Murong Džun mu je na pomoč poslal generala Mu Jugena, nakar je Feng Jang pobegnil v Jevang, vsi njegovi privrženci pa so se predali. Septembra je Murong Ping napadel Džang Pinga v Bingdžovu. Več kot sto utrdb v Bingdžovu se je predalo, Džang Ping pa je pobegnil v Pingjang. Leta 359 sta Murong Ping in prefekt Čangleja Fu Jan s 50.000 pešaki in konjeniki odpravila na pohod proti Džuge Jouju, prefektu Tajšana, ki je z  20.000 vojaki napadel Jan pri Dnogeju.&lt;ref name=ref5/&gt;&lt;ref&gt;《资治通鉴》卷一百&lt;/ref&gt;

Leta 360 je cesar Murong Džun hudo zbolel in za regenta prestolonaslednika [[Murong Vej]]a imenoval svojega sposobnega mlajšega brata, velikega maršala [[Murong Ke]]ja. Za njegove pomočnike je imenoval Murong Pinga, ministra za dela Jang Vuja in Mu Jugena. Kmalu zatem je Murong Džun umrl. Nasledil ga je Murong Vej.&lt;ref name=ref10&gt;《资治通鉴》卷一百零一 &lt;/ref&gt;

==Murong Kejevo regentstvo==

== Sklici ==
{{sklici|20em}}
{{Normativna kontrola}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Umrli v 4. stoletju]]
[[Kategorija:Kitajski generali]]
[[Kategorija:Regenti]]</text>
      <sha1>nwqz6jur58bgxfau7w72er40qjgxrhw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758178</id>
      <parentid>6758164</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T08:29:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Murong Kejevo regentstvo */ nadaljevanje</comment>
      <origin>6758178</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8689" sha1="nxg4nxgkp2kx89ep2qv466q4yhdgbx6" xml:space="preserve">'''Murong Ping''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容評, Múrong Ping) je bil član kitajskega [[Šianbeji|šjanbejskega]] cesarskega klana,&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%B3%87%E6%B2%BB%E9%80%9A%E9%91%91/%E5%8D%B7101|title=资治通鉴|trans-title=Zizhi Tongjian|volume=101|language=kitajščini}}&lt;/ref&gt; ki je vladal v dinastiji [[Zgodnji Jan]], * ni znano, † 4. stoletje.

==Zgodnje leta ==
Leta 336 je bil Murong Ping svetovalec cesarja [[Murong Huang]]a na pohodu proti vzhodu. Vojska Zgodnjaga Jana je prečkala več kot 300 lijev zaledenelega morja in v Lilinkovu ujela in ubila cesarjevega mlajšega brata Morong Rena, ki je trdil, da je guverner Pingdžonga in vojvoda [[Liaodong]]a.

Leta 339 je Murong Ping s svojim bratom [[Murong Džun]]om in generaloma Džečong Mujugenom in Muju Nijem nepričakovano napadel [[Kasnejši Džao]]. Vojska je zajela več kot tisoč gospodinjstev in se vrnila. Generali Ši Čeng, Džinnu Hujan in Džjanvej so jih zasledovali. Murong Ping in drugi so se jim zoperstavili, premagali Ši Čenga ter obglavili Hujan Huanga in Džang Džija.&lt;ref&gt;《晋书》卷一百零九&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;《资治通鉴》卷九十六&lt;/ref&gt;

==Vladavina Murong Džuna==
Murong Huanga je po smrti leta 348 nasledil njegov sin [[Murong Džun]]. Naslednje leto je umrl tudi cesar Ši Hu iz Džaoja in v državi so se začele borbe za nasledstvo med Ši Hujevimi sinovi in posvojenim vnukom Ši Minom. Ši Min je kasneje privzel svoj stari priimek Ran in ustanovil dinastijo [[Ran Vej]]. Murong Džun se je zato odločil izkoristiti priložnost in za vodjo kampanje proti Kasnejšemu Džaoju imenoval generala [[Murong Ke]]ja, za generalnega svetovalca Murong Pinga in za generala pomožne pravičnosti Jang Vuj. Vodje, znani kot &quot;trije pomočniki&quot;, so v nekaj letih zasedli veliko ozemlja Džaoja. Murong Ping je poslal odposlance, da bi prepričali Džja Džjana,  guvernerja Džangvuja, da bi se predal. Džja Džjan je zahtevo zavrnil in se v bitki pri Gaočengu spopadel z Murong Pingom. Murong Ping ga je premagal, ujel in obglavil več kot tri tisoč vojakov. Murong Džun je nato imenoval Murong Pinga za guvernerja Džangvuja.&lt;ref&gt;资治通鉴》卷九十八&lt;/ref&gt; Leta 351 je Murong Ping pri Lukouju napadel Vang Vuja, guvernerja Jovdžova. Ko je njegova vojska dosegla Nanan, je Vang Vu proti njemu poslal svojega generala Dženg Šanga. Murong Ping se je z njim spopadal in ga ubil. Huo Kan, guverner Džongšana se mu je predal. &lt;ref name=ref5&gt;《晋书》卷一百一十&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref6&gt;《资治通鉴》卷九十九&lt;/ref&gt;

Maja  352 je Murong Džun poslal Murong Pinga in poročnika Hou Kana z 10.000 konjeniki oblegat [[Ječeng]].&lt;ref&gt; 《晋书》卷一百零七&lt;/ref&gt; Pridružili so se mu general Murong Džun, Mu Jugen in Huangfu Džen z 20.000 pešaki in konjeniki. Zoperstavil se jim je vejev general Džjang Gan s  5000 elitnimi vojaki in bil poražen. Več kot 4000 njegovih vojakov je bilo obglavljenih, sam pa se je umaknil v mesto. Avgusta 352 se je mesto predalo. Džjang Gan je storil samomor. Murong Ping je nato uničil Vej in poslal cesarico, Ran Džija, velikega poveljnika Šen Džonga, ministra za dela Tiao Jouja, direktorja sekretariata Nie Šionga, poveljnika prestolnice Dži Bija, direktorja sekretariata Li Juana ter kneze, ministre in uradnike Veja, pa tudi cesarsko kočijo in oblačila,  v Džongšan. Minister za dela Vang Džjan, levi minister za dela Džang Čjan in desni minister za dela Lang Su so storili samomor. Murong Ping je bil nato imenovan za guvernerja Sidžova in je poveljnika obrambe Ječenga.&lt;ref name=ref8&gt;《十六国春秋》&lt;/ref&gt;

Leta 354  je Murong Džun prekinil odnose z Džinom in se razglasil za cesarja. Murong Pingu je ukazal, naj začasno prevzame odgovornost za vojaške zadeve na območju [[Luojang]]a, čeprav Zgodnji Jan takrat ni imel dovolj moči, da bi ga zasedel. Imenovan je bil za generala Džennana in vrhovnega poveljnika vojaških zadev provinc Čin, Jong, Ji, Liang, Džiang, Jang, Džing, Šu, Jan in Ju v [[Henan]]u. Kmalu zatem je bil imenovan za ministra za dela in generala konjenice ter povišan v kneza Šangjonga.&lt;ref name=ref6/&gt; 

Li Li, Džang Ping, Gao Čang, Li Hu in Feng Jang, nekdanji generali Džaoja, so si prizadevali doseči  neodvisnost od Zgodnjega Jana, Zgodnjega Čina in Jina. Februarja 358 je Murong Ping napadel Feng Janga, vendar mu je napad spodletel. Murong Džun mu je na pomoč poslal generala Mu Jugena, nakar je Feng Jang pobegnil v Jevang, vsi njegovi privrženci pa so se predali. Septembra je Murong Ping napadel Džang Pinga v Bingdžovu. Več kot sto utrdb v Bingdžovu se je predalo, Džang Ping pa je pobegnil v Pingjang. Leta 359 sta Murong Ping in prefekt Čangleja Fu Jan s 50.000 pešaki in konjeniki odpravila na pohod proti Džuge Jouju, prefektu Tajšana, ki je z  20.000 vojaki napadel Jan pri Dnogeju.&lt;ref name=ref5/&gt;&lt;ref&gt;《资治通鉴》卷一百&lt;/ref&gt;

Leta 360 je cesar Murong Džun hudo zbolel in za regenta prestolonaslednika [[Murong Vej]]a imenoval svojega sposobnega mlajšega brata, velikega maršala [[Murong Ke]]ja. Za njegove pomočnike je imenoval Murong Pinga, ministra za dela Jang Vuja in Mu Jugena. Kmalu zatem je Murong Džun umrl. Nasledil ga je Murong Vej.&lt;ref name=ref10&gt;《资治通鉴》卷一百零一 &lt;/ref&gt;

==Murong Kejevo regentstvo==
Murong Vej je imenoval [[Murong Ke]]ja za velikega kanclerja in ministra cesarskega sekretariata, ki je hkrati deloval kot vojvoda Džova. Murong Pinga je imenoval za velikega učitelja in pomočnika pri upravljanju države in Mu Jugena za velikega preceptorja. Mu Jugen je imel kot general višji status od  Murong Keja in Murong Pinga. Ker ni bil pripravljen podrediti se Murong Keju, je nameraval umoriti  Murong Keja in Murong Pinga in s pomočjo vojske uzurpirati prestol. Murong Keja in Murong Pingja je najprej lažno obtožil izdaje mladega cesarja in cesarice vdove Kezuhun ter prosil za dovoljenje, da bi ju s cesarsko stražu usmrtil. Cesarica vdova mu je verjela, mladi cesar pa ne in ni hotel izdati odloka o njuni usmrtitvi. Murong Ke je prepoznal njegove načrte in po posvetovanju z Murong Pingom cesarju na skrivaj poročal o Mu Jugenovih zločinih. Mu Jugen, njegova žena in sodelavci so bili usmrčeni.&lt;ref name=ref10&gt;《资治通鉴》卷一百零一&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref11&gt; 《晋书》卷一百一十一&lt;/ref&gt; Murong Ke kot regent  se je  o pomembnih odločitvah posvetoval z Murong Pingom. Njegovo regentstvo je bilo uspešno. Učinkovito je upravljal državo in jo širil proti jugu na ozemlje Džina. Murong Pingov prispevek k njegovim uspehom ni jasen.

Leta 361 je Murong Vejev priljubljen čarovnik Ding Džin želel pridobiti Murong Kejevo naklonjenost in mu svetoval, naj ubije Murong Pinga. Predlog je Murong Keja razjezil in je cesarja  zaprosil za Ding Džinovo aretacijo in usmrtitev.&lt;ref name=ref10/&gt;

Februarja 364 sta Murong Ping in general Li Hong zavzela nekaj ozemlja v [[Henan]]u, napadla Šučuang in ubila Li Fuja, guvernerja Jingčuana. Zatem sta napadla okrožja Runan. Guverner Džu Bin je pobegnil v Šoujang. Murong Ping je zavzel Šuanhu in nato oblegal okrožje Čen. Guverner Džu Fu je mesto obranil,&lt;ref name=ref12&gt; 《晋书》卷八&lt;/ref&gt; Murong Ping pa je kljub temu preselil več kot 10.000 gospodinjstev v Jov in Dži.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref name=ref11/&gt;

Leta 366 sta Murong Ke in Murong Ping ponudila odstop in vrnitev pooblastil  Murong Veju. Murong Vej je njun odstop zavrnil.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref&gt;《答慕容恪、慕容评》&lt;/ref&gt;

Leta 367 je Murong Ke zbolel. Vedel je, da je Murong Ping po naravi sumničav in da je njegov mlajši brat Murong Čui, veliki general Južne ekspedicije in guverner Džingdžova, sposoben general. Poskušal je prepričati Murong Pinga, Murong Veja in Murong Vejevega polbrata Murong Dzanga, da vojaško oblast predajo Murong Čuju, vendar Murong Ping po Murong Kejevi smrti istega leta tega ni storil. Namesto tega je za velikega maršala imenoval svojega mlajšega brata Murong Čonga, kneza Džongšana, s čimer je pridobil nadzor nad vojsko. Murong Ping je postal regent in si oblast delil z cesarico vdovo Kezuhun. 
 
Ko je za Murong Kejevo smrt izvedel Fu Jian, kralj Čina, je poskušal osvojiti Zgodnji Jan. V Zgodnji Jan je kot odposlanca poslal visokega uradnika Guo Biana, da bi prepričal Janovega ministra za delo Huangfu Džena, da bi se uprl, vendar mu to ni uspelo.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref name=ref11/&gt; 

==Regentstvo==

== Sklici ==
{{sklici|20em}}
{{Normativna kontrola}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Umrli v 4. stoletju]]
[[Kategorija:Kitajski generali]]
[[Kategorija:Regenti]]</text>
      <sha1>nxg4nxgkp2kx89ep2qv466q4yhdgbx6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758224</id>
      <parentid>6758178</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:27:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Murong Kejevo regentstvo */ ref</comment>
      <origin>6758224</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8650" sha1="0ews0gtste0uz36ool96hy317q1oxb6" xml:space="preserve">'''Murong Ping''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容評, Múrong Ping) je bil član kitajskega [[Šianbeji|šjanbejskega]] cesarskega klana,&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%B3%87%E6%B2%BB%E9%80%9A%E9%91%91/%E5%8D%B7101|title=资治通鉴|trans-title=Zizhi Tongjian|volume=101|language=kitajščini}}&lt;/ref&gt; ki je vladal v dinastiji [[Zgodnji Jan]], * ni znano, † 4. stoletje.

==Zgodnje leta ==
Leta 336 je bil Murong Ping svetovalec cesarja [[Murong Huang]]a na pohodu proti vzhodu. Vojska Zgodnjaga Jana je prečkala več kot 300 lijev zaledenelega morja in v Lilinkovu ujela in ubila cesarjevega mlajšega brata Morong Rena, ki je trdil, da je guverner Pingdžonga in vojvoda [[Liaodong]]a.

Leta 339 je Murong Ping s svojim bratom [[Murong Džun]]om in generaloma Džečong Mujugenom in Muju Nijem nepričakovano napadel [[Kasnejši Džao]]. Vojska je zajela več kot tisoč gospodinjstev in se vrnila. Generali Ši Čeng, Džinnu Hujan in Džjanvej so jih zasledovali. Murong Ping in drugi so se jim zoperstavili, premagali Ši Čenga ter obglavili Hujan Huanga in Džang Džija.&lt;ref&gt;《晋书》卷一百零九&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;《资治通鉴》卷九十六&lt;/ref&gt;

==Vladavina Murong Džuna==
Murong Huanga je po smrti leta 348 nasledil njegov sin [[Murong Džun]]. Naslednje leto je umrl tudi cesar Ši Hu iz Džaoja in v državi so se začele borbe za nasledstvo med Ši Hujevimi sinovi in posvojenim vnukom Ši Minom. Ši Min je kasneje privzel svoj stari priimek Ran in ustanovil dinastijo [[Ran Vej]]. Murong Džun se je zato odločil izkoristiti priložnost in za vodjo kampanje proti Kasnejšemu Džaoju imenoval generala [[Murong Ke]]ja, za generalnega svetovalca Murong Pinga in za generala pomožne pravičnosti Jang Vuj. Vodje, znani kot &quot;trije pomočniki&quot;, so v nekaj letih zasedli veliko ozemlja Džaoja. Murong Ping je poslal odposlance, da bi prepričali Džja Džjana,  guvernerja Džangvuja, da bi se predal. Džja Džjan je zahtevo zavrnil in se v bitki pri Gaočengu spopadel z Murong Pingom. Murong Ping ga je premagal, ujel in obglavil več kot tri tisoč vojakov. Murong Džun je nato imenoval Murong Pinga za guvernerja Džangvuja.&lt;ref&gt;资治通鉴》卷九十八&lt;/ref&gt; Leta 351 je Murong Ping pri Lukouju napadel Vang Vuja, guvernerja Jovdžova. Ko je njegova vojska dosegla Nanan, je Vang Vu proti njemu poslal svojega generala Dženg Šanga. Murong Ping se je z njim spopadal in ga ubil. Huo Kan, guverner Džongšana se mu je predal. &lt;ref name=ref5&gt;《晋书》卷一百一十&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref6&gt;《资治通鉴》卷九十九&lt;/ref&gt;

Maja  352 je Murong Džun poslal Murong Pinga in poročnika Hou Kana z 10.000 konjeniki oblegat [[Ječeng]].&lt;ref&gt; 《晋书》卷一百零七&lt;/ref&gt; Pridružili so se mu general Murong Džun, Mu Jugen in Huangfu Džen z 20.000 pešaki in konjeniki. Zoperstavil se jim je vejev general Džjang Gan s  5000 elitnimi vojaki in bil poražen. Več kot 4000 njegovih vojakov je bilo obglavljenih, sam pa se je umaknil v mesto. Avgusta 352 se je mesto predalo. Džjang Gan je storil samomor. Murong Ping je nato uničil Vej in poslal cesarico, Ran Džija, velikega poveljnika Šen Džonga, ministra za dela Tiao Jouja, direktorja sekretariata Nie Šionga, poveljnika prestolnice Dži Bija, direktorja sekretariata Li Juana ter kneze, ministre in uradnike Veja, pa tudi cesarsko kočijo in oblačila,  v Džongšan. Minister za dela Vang Džjan, levi minister za dela Džang Čjan in desni minister za dela Lang Su so storili samomor. Murong Ping je bil nato imenovan za guvernerja Sidžova in je poveljnika obrambe Ječenga.&lt;ref name=ref8&gt;《十六国春秋》&lt;/ref&gt;

Leta 354  je Murong Džun prekinil odnose z Džinom in se razglasil za cesarja. Murong Pingu je ukazal, naj začasno prevzame odgovornost za vojaške zadeve na območju [[Luojang]]a, čeprav Zgodnji Jan takrat ni imel dovolj moči, da bi ga zasedel. Imenovan je bil za generala Džennana in vrhovnega poveljnika vojaških zadev provinc Čin, Jong, Ji, Liang, Džiang, Jang, Džing, Šu, Jan in Ju v [[Henan]]u. Kmalu zatem je bil imenovan za ministra za dela in generala konjenice ter povišan v kneza Šangjonga.&lt;ref name=ref6/&gt; 

Li Li, Džang Ping, Gao Čang, Li Hu in Feng Jang, nekdanji generali Džaoja, so si prizadevali doseči  neodvisnost od Zgodnjega Jana, Zgodnjega Čina in Jina. Februarja 358 je Murong Ping napadel Feng Janga, vendar mu je napad spodletel. Murong Džun mu je na pomoč poslal generala Mu Jugena, nakar je Feng Jang pobegnil v Jevang, vsi njegovi privrženci pa so se predali. Septembra je Murong Ping napadel Džang Pinga v Bingdžovu. Več kot sto utrdb v Bingdžovu se je predalo, Džang Ping pa je pobegnil v Pingjang. Leta 359 sta Murong Ping in prefekt Čangleja Fu Jan s 50.000 pešaki in konjeniki odpravila na pohod proti Džuge Jouju, prefektu Tajšana, ki je z  20.000 vojaki napadel Jan pri Dnogeju.&lt;ref name=ref5/&gt;&lt;ref&gt;《资治通鉴》卷一百&lt;/ref&gt;

Leta 360 je cesar Murong Džun hudo zbolel in za regenta prestolonaslednika [[Murong Vej]]a imenoval svojega sposobnega mlajšega brata, velikega maršala [[Murong Ke]]ja. Za njegove pomočnike je imenoval Murong Pinga, ministra za dela Jang Vuja in Mu Jugena. Kmalu zatem je Murong Džun umrl. Nasledil ga je Murong Vej.&lt;ref name=ref10&gt;《资治通鉴》卷一百零一 &lt;/ref&gt;

==Murong Kejevo regentstvo==
Murong Vej je imenoval [[Murong Ke]]ja za velikega kanclerja in ministra cesarskega sekretariata, ki je hkrati deloval kot vojvoda Džova. Murong Pinga je imenoval za velikega učitelja in pomočnika pri upravljanju države in Mu Jugena za velikega preceptorja. Mu Jugen je imel kot general višji status od  Murong Keja in Murong Pinga. Ker ni bil pripravljen podrediti se Murong Keju, je nameraval umoriti  Murong Keja in Murong Pinga in s pomočjo vojske uzurpirati prestol. Murong Keja in Murong Pingja je najprej lažno obtožil izdaje mladega cesarja in cesarice vdove Kezuhun ter prosil za dovoljenje, da bi ju s cesarsko stražu usmrtil. Cesarica vdova mu je verjela, mladi cesar pa ne in ni hotel izdati odloka o njuni usmrtitvi. Murong Ke je prepoznal njegove načrte in po posvetovanju z Murong Pingom cesarju na skrivaj poročal o Mu Jugenovih zločinih. Mu Jugen, njegova žena in sodelavci so bili usmrčeni.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref name=ref11&gt; 《晋书》卷一百一十一&lt;/ref&gt; Murong Ke kot regent  se je  o pomembnih odločitvah posvetoval z Murong Pingom. Njegovo regentstvo je bilo uspešno. Učinkovito je upravljal državo in jo širil proti jugu na ozemlje Džina. Murong Pingov prispevek k njegovim uspehom ni jasen.

Leta 361 je Murong Vejev priljubljen čarovnik Ding Džin želel pridobiti Murong Kejevo naklonjenost in mu svetoval, naj ubije Murong Pinga. Predlog je Murong Keja razjezil in je cesarja  zaprosil za Ding Džinovo aretacijo in usmrtitev.&lt;ref name=ref10/&gt;

Februarja 364 sta Murong Ping in general Li Hong zavzela nekaj ozemlja v [[Henan]]u, napadla Šučuang in ubila Li Fuja, guvernerja Jingčuana. Zatem sta napadla okrožja Runan. Guverner Džu Bin je pobegnil v Šoujang. Murong Ping je zavzel Šuanhu in nato oblegal okrožje Čen. Guverner Džu Fu je mesto obranil,&lt;ref name=ref12&gt; 《晋书》卷八&lt;/ref&gt; Murong Ping pa je kljub temu preselil več kot 10.000 gospodinjstev v Jov in Dži.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref name=ref11/&gt;

Leta 366 sta Murong Ke in Murong Ping ponudila odstop in vrnitev pooblastil  Murong Veju. Murong Vej je njun odstop zavrnil.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref&gt;《答慕容恪、慕容评》&lt;/ref&gt;

Leta 367 je Murong Ke zbolel. Vedel je, da je Murong Ping po naravi sumničav in da je njegov mlajši brat Murong Čui, veliki general Južne ekspedicije in guverner Džingdžova, sposoben general. Poskušal je prepričati Murong Pinga, Murong Veja in Murong Vejevega polbrata Murong Dzanga, da vojaško oblast predajo Murong Čuju, vendar Murong Ping po Murong Kejevi smrti istega leta tega ni storil. Namesto tega je za velikega maršala imenoval svojega mlajšega brata Murong Čonga, kneza Džongšana, s čimer je pridobil nadzor nad vojsko. Murong Ping je postal regent in si oblast delil z cesarico vdovo Kezuhun. 
 
Ko je za Murong Kejevo smrt izvedel Fu Jian, kralj Čina, je poskušal osvojiti Zgodnji Jan. V Zgodnji Jan je kot odposlanca poslal visokega uradnika Guo Biana, da bi prepričal Janovega ministra za delo Huangfu Džena, da bi se uprl, vendar mu to ni uspelo.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref name=ref11/&gt;

==Regentstvo==

== Sklici ==
{{sklici|20em}}
{{Normativna kontrola}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Umrli v 4. stoletju]]
[[Kategorija:Kitajski generali]]
[[Kategorija:Regenti]]</text>
      <sha1>0ews0gtste0uz36ool96hy317q1oxb6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758238</id>
      <parentid>6758224</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:56:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Regentstvo */ nadaljevanje</comment>
      <origin>6758238</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15755" sha1="71rrbqnwpusohlpazlr8gibrb56lwlz" xml:space="preserve">'''Murong Ping''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容評, Múrong Ping) je bil član kitajskega [[Šianbeji|šjanbejskega]] cesarskega klana,&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%B3%87%E6%B2%BB%E9%80%9A%E9%91%91/%E5%8D%B7101|title=资治通鉴|trans-title=Zizhi Tongjian|volume=101|language=kitajščini}}&lt;/ref&gt; ki je vladal v dinastiji [[Zgodnji Jan]], * ni znano, † 4. stoletje.

==Zgodnje leta ==
Leta 336 je bil Murong Ping svetovalec cesarja [[Murong Huang]]a na pohodu proti vzhodu. Vojska Zgodnjaga Jana je prečkala več kot 300 lijev zaledenelega morja in v Lilinkovu ujela in ubila cesarjevega mlajšega brata Morong Rena, ki je trdil, da je guverner Pingdžonga in vojvoda [[Liaodong]]a.

Leta 339 je Murong Ping s svojim bratom [[Murong Džun]]om in generaloma Džečong Mujugenom in Muju Nijem nepričakovano napadel [[Kasnejši Džao]]. Vojska je zajela več kot tisoč gospodinjstev in se vrnila. Generali Ši Čeng, Džinnu Hujan in Džjanvej so jih zasledovali. Murong Ping in drugi so se jim zoperstavili, premagali Ši Čenga ter obglavili Hujan Huanga in Džang Džija.&lt;ref&gt;《晋书》卷一百零九&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;《资治通鉴》卷九十六&lt;/ref&gt;

==Vladavina Murong Džuna==
Murong Huanga je po smrti leta 348 nasledil njegov sin [[Murong Džun]]. Naslednje leto je umrl tudi cesar Ši Hu iz Džaoja in v državi so se začele borbe za nasledstvo med Ši Hujevimi sinovi in posvojenim vnukom Ši Minom. Ši Min je kasneje privzel svoj stari priimek Ran in ustanovil dinastijo [[Ran Vej]]. Murong Džun se je zato odločil izkoristiti priložnost in za vodjo kampanje proti Kasnejšemu Džaoju imenoval generala [[Murong Ke]]ja, za generalnega svetovalca Murong Pinga in za generala pomožne pravičnosti Jang Vuj. Vodje, znani kot &quot;trije pomočniki&quot;, so v nekaj letih zasedli veliko ozemlja Džaoja. Murong Ping je poslal odposlance, da bi prepričali Džja Džjana,  guvernerja Džangvuja, da bi se predal. Džja Džjan je zahtevo zavrnil in se v bitki pri Gaočengu spopadel z Murong Pingom. Murong Ping ga je premagal, ujel in obglavil več kot tri tisoč vojakov. Murong Džun je nato imenoval Murong Pinga za guvernerja Džangvuja.&lt;ref&gt;资治通鉴》卷九十八&lt;/ref&gt; Leta 351 je Murong Ping pri Lukouju napadel Vang Vuja, guvernerja Jovdžova. Ko je njegova vojska dosegla Nanan, je Vang Vu proti njemu poslal svojega generala Dženg Šanga. Murong Ping se je z njim spopadal in ga ubil. Huo Kan, guverner Džongšana se mu je predal. &lt;ref name=ref5&gt;《晋书》卷一百一十&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref6&gt;《资治通鉴》卷九十九&lt;/ref&gt;

Maja  352 je Murong Džun poslal Murong Pinga in poročnika Hou Kana z 10.000 konjeniki oblegat [[Ječeng]].&lt;ref&gt; 《晋书》卷一百零七&lt;/ref&gt; Pridružili so se mu general Murong Džun, Mu Jugen in Huangfu Džen z 20.000 pešaki in konjeniki. Zoperstavil se jim je vejev general Džjang Gan s  5000 elitnimi vojaki in bil poražen. Več kot 4000 njegovih vojakov je bilo obglavljenih, sam pa se je umaknil v mesto. Avgusta 352 se je mesto predalo. Džjang Gan je storil samomor. Murong Ping je nato uničil Vej in poslal cesarico, Ran Džija, velikega poveljnika Šen Džonga, ministra za dela Tiao Jouja, direktorja sekretariata Nie Šionga, poveljnika prestolnice Dži Bija, direktorja sekretariata Li Juana ter kneze, ministre in uradnike Veja, pa tudi cesarsko kočijo in oblačila,  v Džongšan. Minister za dela Vang Džjan, levi minister za dela Džang Čjan in desni minister za dela Lang Su so storili samomor. Murong Ping je bil nato imenovan za guvernerja Sidžova in je poveljnika obrambe Ječenga.&lt;ref name=ref8&gt;《十六国春秋》&lt;/ref&gt;

Leta 354  je Murong Džun prekinil odnose z Džinom in se razglasil za cesarja. Murong Pingu je ukazal, naj začasno prevzame odgovornost za vojaške zadeve na območju [[Luojang]]a, čeprav Zgodnji Jan takrat ni imel dovolj moči, da bi ga zasedel. Imenovan je bil za generala Džennana in vrhovnega poveljnika vojaških zadev provinc Čin, Jong, Ji, Liang, Džiang, Jang, Džing, Šu, Jan in Ju v [[Henan]]u. Kmalu zatem je bil imenovan za ministra za dela in generala konjenice ter povišan v kneza Šangjonga.&lt;ref name=ref6/&gt; 

Li Li, Džang Ping, Gao Čang, Li Hu in Feng Jang, nekdanji generali Džaoja, so si prizadevali doseči  neodvisnost od Zgodnjega Jana, Zgodnjega Čina in Jina. Februarja 358 je Murong Ping napadel Feng Janga, vendar mu je napad spodletel. Murong Džun mu je na pomoč poslal generala Mu Jugena, nakar je Feng Jang pobegnil v Jevang, vsi njegovi privrženci pa so se predali. Septembra je Murong Ping napadel Džang Pinga v Bingdžovu. Več kot sto utrdb v Bingdžovu se je predalo, Džang Ping pa je pobegnil v Pingjang. Leta 359 sta Murong Ping in prefekt Čangleja Fu Jan s 50.000 pešaki in konjeniki odpravila na pohod proti Džuge Jouju, prefektu Tajšana, ki je z  20.000 vojaki napadel Jan pri Dnogeju.&lt;ref name=ref5/&gt;&lt;ref&gt;《资治通鉴》卷一百&lt;/ref&gt;

Leta 360 je cesar Murong Džun hudo zbolel in za regenta prestolonaslednika [[Murong Vej]]a imenoval svojega sposobnega mlajšega brata, velikega maršala [[Murong Ke]]ja. Za njegove pomočnike je imenoval Murong Pinga, ministra za dela Jang Vuja in Mu Jugena. Kmalu zatem je Murong Džun umrl. Nasledil ga je Murong Vej.&lt;ref name=ref10&gt;《资治通鉴》卷一百零一 &lt;/ref&gt;

==Murong Kejevo regentstvo==
Murong Vej je imenoval [[Murong Ke]]ja za velikega kanclerja in ministra cesarskega sekretariata, ki je hkrati deloval kot vojvoda Džova. Murong Pinga je imenoval za velikega učitelja in pomočnika pri upravljanju države in Mu Jugena za velikega preceptorja. Mu Jugen je imel kot general višji status od  Murong Keja in Murong Pinga. Ker ni bil pripravljen podrediti se Murong Keju, je nameraval umoriti  Murong Keja in Murong Pinga in s pomočjo vojske uzurpirati prestol. Murong Keja in Murong Pingja je najprej lažno obtožil izdaje mladega cesarja in cesarice vdove Kezuhun ter prosil za dovoljenje, da bi ju s cesarsko stražu usmrtil. Cesarica vdova mu je verjela, mladi cesar pa ne in ni hotel izdati odloka o njuni usmrtitvi. Murong Ke je prepoznal njegove načrte in po posvetovanju z Murong Pingom cesarju na skrivaj poročal o Mu Jugenovih zločinih. Mu Jugen, njegova žena in sodelavci so bili usmrčeni.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref name=ref11&gt; 《晋书》卷一百一十一&lt;/ref&gt; Murong Ke kot regent  se je  o pomembnih odločitvah posvetoval z Murong Pingom. Njegovo regentstvo je bilo uspešno. Učinkovito je upravljal državo in jo širil proti jugu na ozemlje Džina. Murong Pingov prispevek k njegovim uspehom ni jasen.

Leta 361 je Murong Vejev priljubljen čarovnik Ding Džin želel pridobiti Murong Kejevo naklonjenost in mu svetoval, naj ubije Murong Pinga. Predlog je Murong Keja razjezil in je cesarja  zaprosil za Ding Džinovo aretacijo in usmrtitev.&lt;ref name=ref10/&gt;

Februarja 364 sta Murong Ping in general Li Hong zavzela nekaj ozemlja v [[Henan]]u, napadla Šučuang in ubila Li Fuja, guvernerja Jingčuana. Zatem sta napadla okrožja Runan. Guverner Džu Bin je pobegnil v Šoujang. Murong Ping je zavzel Šuanhu in nato oblegal okrožje Čen. Guverner Džu Fu je mesto obranil,&lt;ref name=ref12&gt; 《晋书》卷八&lt;/ref&gt; Murong Ping pa je kljub temu preselil več kot 10.000 gospodinjstev v Jov in Dži.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref name=ref11/&gt;

Leta 366 sta Murong Ke in Murong Ping ponudila odstop in vrnitev pooblastil  Murong Veju. Murong Vej je njun odstop zavrnil.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref&gt;《答慕容恪、慕容评》&lt;/ref&gt;

Leta 367 je Murong Ke zbolel. Vedel je, da je Murong Ping po naravi sumničav in da je njegov mlajši brat Murong Čui, veliki general Južne ekspedicije in guverner Džingdžova, sposoben general. Poskušal je prepričati Murong Pinga, Murong Veja in Murong Vejevega polbrata Murong Dzanga, da vojaško oblast predajo Murong Čuju, vendar Murong Ping po Murong Kejevi smrti istega leta tega ni storil. Namesto tega je za velikega maršala imenoval svojega mlajšega brata Murong Čonga, kneza Džongšana, s čimer je pridobil nadzor nad vojsko. Murong Ping je postal regent in si oblast delil z cesarico vdovo Kezuhun. 
 
Ko je za Murong Kejevo smrt izvedel Fu Jian, kralj Čina, je poskušal osvojiti Zgodnji Jan. V Zgodnji Jan je kot odposlanca poslal visokega uradnika Guo Biana, da bi prepričal Janovega ministra za delo Huangfu Džena, da bi se uprl, vendar mu to ni uspelo.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref name=ref11/&gt;

==Murong Pingovo regentstvo==
Murong Ping je bil očitno zelo sposoben general, kot regent pa je bil nesposoben in pokvarjen. Leta 368 so se vojvoda Džina Fu Liu, vojvoda Džaoja Fu Šuang, vojvoda Veja in vojvoda Čina uprli Fu Džijanu in poiskali pomoč v Zgodnjem Janu. Visoki uradniki  Zgodnjega Jana so v tem videli priložnost za uničenje Čina, Murong Ping pa se je zavedal, da je Čin velika sila in da ga ne bo lahko zavzeti, četudi je bil v notranjih sporih. Poleg tega mladi cesar ni bil tako moder kot njegov oče, Murong Ping pa ne tako moder kot Murong Ke. Zavedal se je, da je dovolj močan, da zaščiti meje svoje države, za uničenje Čina pa ne.  Proti Činu zato ni izvedel nobene vojaške operacije. Decembra je bil upor štirih vojvod Zgodnjega Čina zadušen.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref name=ref11/&gt;

Septembra istega leta je Jue Van, levi namestnik ministra za osebje, opazil, da plemstvo svoje fevde formalno prepušča navadnim ljudem, ki plačujejo davke njim in ne dvoru Jana. Pokvarjena praksa je postala tako obsežna, da dvor ni imel denarja niti za plače uradnikov. Jue Van je cesarju predlagal ustrezne reforme, s čimer se je cesar strinjal in ga postavil za odgovornega z izvedbo reform. Jue Vanu je uspelo prepričati 200.000 ljudi, da so ponovno plačevali davke dvoru. Ukrepi so seveda povzročili zamero plemstva. Jue Van je novembra istega leta umrl. Večina zgodovinarjev meni, da je umrl zaradi starosti in bolezni,&lt;ref name=ref10/&gt; ''[[Knjiga Džina]]'' pa navaja, da ga je zastrupil Murong Ping, ki je zaradi njegovih reform utrpel velike izgube.&lt;ref name=ref10/&gt;

Aprila 369 je Huan Ven začel velik pohod proti Zgodnjemu Janu. Vse vojske, ki jih je proti njemu poslal Murong Ping, so bile poražene. Junija je bila poražena celo glavna vojaška enota  pod poveljstvom  Murong Dzanga. Julija sta se Murong Vej in Murong Ping v strahu za svoje življenje nameravala vrniti v staro prestolnico Helong. General Murong Čui, čigar moč je Murong Ping zmanjšal, se je kljub temu želel dokončno upreti napadalcu. Murong Ping je hkrati poslal odposlanca v Čin s prošnjo za pomoč in obljubo, da bo Činu v zameno prepustil Luojang. Septembra sta Murong Čui in Murong De premagala Huan Vena. Kmalu zatem je prispela vojska Čina in ponovno premagala Huan Vena, da ni bil več sposoben napasti Jan.&lt;ref name=ref14&gt;《资治通鉴》卷一百零二&lt;/ref&gt;

Murong Ping in cesarica vdova Kezuhun sta kmalu zatem sprejela dve uničujoči odločitvi. Murong Čui  je zahteval, da se njegovi generali za zasluge ustrezno nagradijo, vendar Murong Ping tega ni hotel odobriti. Odločitev je privedla do več sporov med Murong Čuijem in Murong Pingom, ki so končali na sodišču. Cesarica vdova je obrekovala Murong Čuijeve vojaške dosežke in celo načrtovala njegov umor. V spletkah je iz strahu sodeloval tudi Murong Ping. Murong Kejev sin Murong Kai in Murong Čujev stric Lan Džjan sta o zaroti obvestila Murong Čuija in predlagala, naj odstrani Murong Pinga in Murong Dzanga, vendar se Murong Čui  ni hotel boriti proti lastni družini. Novembra je poskušal pobegniti v Longčeng, vendar so njegov načrt odkrili in ga zasledovali.  V Fanjangu so zasledovanje prekinili. Murong Čuiju so predlagali, naj se vrne v Ječeng in prevzame oblast. Murong Čui se je bal neuspeha in je predlog zavrnil in pobegnil  v Čin, kjer ga je Fu Džijan imenoval za generala svoje predhodnice.&lt;ref name=ref8/&gt;&lt;ref&gt;《晋书》卷一百二十三&lt;/ref&gt;

Murong Ping je oktobra v Čin poslal Liang Čena, ki je po vrnitvi opozoril Murong Pinga, da je Čin grožnja, česar niti Murong Vej niti Murong Ping nista  jemala resno.&lt;ref name=ref11/&gt;

Druga velika napaka cesarice vdove in Murong Pinga je bila, da Činu nista nameravala odstopiti obljubljenega Luojanga. Čin je v Vej kot odposlanca poslal Ši Veja, s katerim so ravnali bahato in skrajno nespodobno. Decembra 369 je jezni Fu Džijan poslal proti Zgodnjemu Veju generala Vang Menga z vojsko 60.000 mož.&lt;ref name=ref14/&gt;

V prvem mesecu leta 370 je Vang Meng dosegel Luojang, ki se je bil prisiljen predati. Julija je njegova vojska dosegla Huguan v današnjem Šanšiju in na poti pramagala vse vojske Zgodnjega Jana in nato zavzela Džinjang v [[Šanši]]ju. Avgusta je Murong Vej  ukazal Murong Pingu in Murong Liju, kralju Xiapija, naj se z vojsko  300.000  (ali 400.000) elitnih vojakov spopadeta z Vang Mengom. Nekateri Murong Vejevi svetovalci so bili prepričani, da je Čin majhen in šibek in da se Vang Meng ne more kosati z Murong Pingom. V nasprotju z njimi se je Murong Ping Vang Menga bal. S svojo vojsko ga je čakal v Lučuanu, da bi se ga lotil z dolgotrajno vojno. Oktobra sta se vojski spopadli. Vang Meng je ponoči poslal generala Guo Činga s 5000 elitnimi konjeniki v Murong Pingov tabor, kjer je zažgal Murong Pingove zaloge. Požar je bilo mogoče videti tudi v Ječengu, kar je prestrašilo Murong Veja. Murong Ping je med čakanjem svojim vojakom ukazal, naj zastražijo gozdove in reke, ter od ljudi in celo svojih vojakov zahteval denar in svilo, da so lahko sekali les ali lovili ribe. To je takrat veljalo za njegovo najbolj pokvarjeno dejanje. S tem si je nabral bogastvo, a je hkrati popolnoma uničil moralo svoje vojske. Murong Vej je od njega zahteval, da nagrabljeno bogastvo razdeli svojim vojakom, vendar je bila škoda  že storjena.
 
Oktobra sta se vojski spopadli. Vang Meng je vedel, da je Murong Pingova vojska velika, a je kljub temu silovito napadel in premagal nasprotnika. Vojska Veja je utrpela več kot 50.000 smrtnih žrtev. Vang Meng je nato zasledoval ubežnike in ubil še 100.000 mož. Murong Ping in njegovi možje so pobegnili v Ječeng. Murong Vej in Murong Ping sta zatem z nekaj deset konjeniki poskušala pobegniti v Helong, a so ju ujeli. Dinastija Zgodnji Jan je propadla.&lt;ref name=ref12/&gt; Murong Pingu je uspelo pobegniti v  [[Kogurjo]], kjer so ga ujeli in poslali v Čin.&lt;ref&gt; 《晋书》卷一百一十三 &lt;/ref&gt; Fu Džijan ga je pomilostil in imenoval za dvornega spremljevalca. Hiše in premoženje Murong Keja in Murong Pinga so bile kot nagrada dane Vang Mengu.&lt;ref name=ref8/&gt;&lt;ref name=ref14/&gt;

Leta 372 je Murong Čui  Fu Džianu dokazal, da je Murong Ping povzročil padec Jana in da je izdajalec, ki si zasluži smrt. Fu Džian je Murong Pinga kljub temu imenoval za guvernerja Fanjanga. Za njim so izginile vse sledi. Čas in vzrok njegove smrti sta neznana.&lt;ref name=ref18/&gt;

Novembra 383 je Fu Džian napadel Džin in bil poražen v bitki pri reki Fei. Vojska dinastije Čin se je razkropila. Nedotaknjenih je ostalo samo 30.000 Murong Čuijevih mož. Fu Džian je z več kot tisoč konjeniki pobegnil. Murong Čuijev sin Murong Bao je očetu svetoval, naj izkoristi priložnost za obnovo države in naj zaradi starih uslug ne pozabi nanjo. Murong Čui se je s tem strinjal in hkrati menil, da ne sme pozabiti tega, da ga je Fu Džijan sprejel in  z njim vljudno in zaupanja vredno ravnal. Na koncu ni poslušal svojih sorodnikov in prijateljev in ni izkoristil priložnosti,  da bi Fu Džijana ubil.&lt;ref&gt; 《资治通鉴》卷一百零五 &lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}
{{Normativna kontrola}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Umrli v 4. stoletju]]
[[Kategorija:Kitajski generali]]
[[Kategorija:Regenti]]</text>
      <sha1>71rrbqnwpusohlpazlr8gibrb56lwlz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758239</id>
      <parentid>6758238</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T10:57:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Murong Pingovo regentstvo */ ref</comment>
      <origin>6758239</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15792" sha1="3msmlosn4095oa50dygwergr9y9802e" xml:space="preserve">'''Murong Ping''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容評, Múrong Ping) je bil član kitajskega [[Šianbeji|šjanbejskega]] cesarskega klana,&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%B3%87%E6%B2%BB%E9%80%9A%E9%91%91/%E5%8D%B7101|title=资治通鉴|trans-title=Zizhi Tongjian|volume=101|language=kitajščini}}&lt;/ref&gt; ki je vladal v dinastiji [[Zgodnji Jan]], * ni znano, † 4. stoletje.

==Zgodnje leta ==
Leta 336 je bil Murong Ping svetovalec cesarja [[Murong Huang]]a na pohodu proti vzhodu. Vojska Zgodnjaga Jana je prečkala več kot 300 lijev zaledenelega morja in v Lilinkovu ujela in ubila cesarjevega mlajšega brata Morong Rena, ki je trdil, da je guverner Pingdžonga in vojvoda [[Liaodong]]a.

Leta 339 je Murong Ping s svojim bratom [[Murong Džun]]om in generaloma Džečong Mujugenom in Muju Nijem nepričakovano napadel [[Kasnejši Džao]]. Vojska je zajela več kot tisoč gospodinjstev in se vrnila. Generali Ši Čeng, Džinnu Hujan in Džjanvej so jih zasledovali. Murong Ping in drugi so se jim zoperstavili, premagali Ši Čenga ter obglavili Hujan Huanga in Džang Džija.&lt;ref&gt;《晋书》卷一百零九&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;《资治通鉴》卷九十六&lt;/ref&gt;

==Vladavina Murong Džuna==
Murong Huanga je po smrti leta 348 nasledil njegov sin [[Murong Džun]]. Naslednje leto je umrl tudi cesar Ši Hu iz Džaoja in v državi so se začele borbe za nasledstvo med Ši Hujevimi sinovi in posvojenim vnukom Ši Minom. Ši Min je kasneje privzel svoj stari priimek Ran in ustanovil dinastijo [[Ran Vej]]. Murong Džun se je zato odločil izkoristiti priložnost in za vodjo kampanje proti Kasnejšemu Džaoju imenoval generala [[Murong Ke]]ja, za generalnega svetovalca Murong Pinga in za generala pomožne pravičnosti Jang Vuj. Vodje, znani kot &quot;trije pomočniki&quot;, so v nekaj letih zasedli veliko ozemlja Džaoja. Murong Ping je poslal odposlance, da bi prepričali Džja Džjana,  guvernerja Džangvuja, da bi se predal. Džja Džjan je zahtevo zavrnil in se v bitki pri Gaočengu spopadel z Murong Pingom. Murong Ping ga je premagal, ujel in obglavil več kot tri tisoč vojakov. Murong Džun je nato imenoval Murong Pinga za guvernerja Džangvuja.&lt;ref&gt;资治通鉴》卷九十八&lt;/ref&gt; Leta 351 je Murong Ping pri Lukouju napadel Vang Vuja, guvernerja Jovdžova. Ko je njegova vojska dosegla Nanan, je Vang Vu proti njemu poslal svojega generala Dženg Šanga. Murong Ping se je z njim spopadal in ga ubil. Huo Kan, guverner Džongšana se mu je predal. &lt;ref name=ref5&gt;《晋书》卷一百一十&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref6&gt;《资治通鉴》卷九十九&lt;/ref&gt;

Maja  352 je Murong Džun poslal Murong Pinga in poročnika Hou Kana z 10.000 konjeniki oblegat [[Ječeng]].&lt;ref&gt; 《晋书》卷一百零七&lt;/ref&gt; Pridružili so se mu general Murong Džun, Mu Jugen in Huangfu Džen z 20.000 pešaki in konjeniki. Zoperstavil se jim je vejev general Džjang Gan s  5000 elitnimi vojaki in bil poražen. Več kot 4000 njegovih vojakov je bilo obglavljenih, sam pa se je umaknil v mesto. Avgusta 352 se je mesto predalo. Džjang Gan je storil samomor. Murong Ping je nato uničil Vej in poslal cesarico, Ran Džija, velikega poveljnika Šen Džonga, ministra za dela Tiao Jouja, direktorja sekretariata Nie Šionga, poveljnika prestolnice Dži Bija, direktorja sekretariata Li Juana ter kneze, ministre in uradnike Veja, pa tudi cesarsko kočijo in oblačila,  v Džongšan. Minister za dela Vang Džjan, levi minister za dela Džang Čjan in desni minister za dela Lang Su so storili samomor. Murong Ping je bil nato imenovan za guvernerja Sidžova in je poveljnika obrambe Ječenga.&lt;ref name=ref8&gt;《十六国春秋》&lt;/ref&gt;

Leta 354  je Murong Džun prekinil odnose z Džinom in se razglasil za cesarja. Murong Pingu je ukazal, naj začasno prevzame odgovornost za vojaške zadeve na območju [[Luojang]]a, čeprav Zgodnji Jan takrat ni imel dovolj moči, da bi ga zasedel. Imenovan je bil za generala Džennana in vrhovnega poveljnika vojaških zadev provinc Čin, Jong, Ji, Liang, Džiang, Jang, Džing, Šu, Jan in Ju v [[Henan]]u. Kmalu zatem je bil imenovan za ministra za dela in generala konjenice ter povišan v kneza Šangjonga.&lt;ref name=ref6/&gt; 

Li Li, Džang Ping, Gao Čang, Li Hu in Feng Jang, nekdanji generali Džaoja, so si prizadevali doseči  neodvisnost od Zgodnjega Jana, Zgodnjega Čina in Jina. Februarja 358 je Murong Ping napadel Feng Janga, vendar mu je napad spodletel. Murong Džun mu je na pomoč poslal generala Mu Jugena, nakar je Feng Jang pobegnil v Jevang, vsi njegovi privrženci pa so se predali. Septembra je Murong Ping napadel Džang Pinga v Bingdžovu. Več kot sto utrdb v Bingdžovu se je predalo, Džang Ping pa je pobegnil v Pingjang. Leta 359 sta Murong Ping in prefekt Čangleja Fu Jan s 50.000 pešaki in konjeniki odpravila na pohod proti Džuge Jouju, prefektu Tajšana, ki je z  20.000 vojaki napadel Jan pri Dnogeju.&lt;ref name=ref5/&gt;&lt;ref&gt;《资治通鉴》卷一百&lt;/ref&gt;

Leta 360 je cesar Murong Džun hudo zbolel in za regenta prestolonaslednika [[Murong Vej]]a imenoval svojega sposobnega mlajšega brata, velikega maršala [[Murong Ke]]ja. Za njegove pomočnike je imenoval Murong Pinga, ministra za dela Jang Vuja in Mu Jugena. Kmalu zatem je Murong Džun umrl. Nasledil ga je Murong Vej.&lt;ref name=ref10&gt;《资治通鉴》卷一百零一 &lt;/ref&gt;

==Murong Kejevo regentstvo==
Murong Vej je imenoval [[Murong Ke]]ja za velikega kanclerja in ministra cesarskega sekretariata, ki je hkrati deloval kot vojvoda Džova. Murong Pinga je imenoval za velikega učitelja in pomočnika pri upravljanju države in Mu Jugena za velikega preceptorja. Mu Jugen je imel kot general višji status od  Murong Keja in Murong Pinga. Ker ni bil pripravljen podrediti se Murong Keju, je nameraval umoriti  Murong Keja in Murong Pinga in s pomočjo vojske uzurpirati prestol. Murong Keja in Murong Pingja je najprej lažno obtožil izdaje mladega cesarja in cesarice vdove Kezuhun ter prosil za dovoljenje, da bi ju s cesarsko stražu usmrtil. Cesarica vdova mu je verjela, mladi cesar pa ne in ni hotel izdati odloka o njuni usmrtitvi. Murong Ke je prepoznal njegove načrte in po posvetovanju z Murong Pingom cesarju na skrivaj poročal o Mu Jugenovih zločinih. Mu Jugen, njegova žena in sodelavci so bili usmrčeni.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref name=ref11&gt; 《晋书》卷一百一十一&lt;/ref&gt; Murong Ke kot regent  se je  o pomembnih odločitvah posvetoval z Murong Pingom. Njegovo regentstvo je bilo uspešno. Učinkovito je upravljal državo in jo širil proti jugu na ozemlje Džina. Murong Pingov prispevek k njegovim uspehom ni jasen.

Leta 361 je Murong Vejev priljubljen čarovnik Ding Džin želel pridobiti Murong Kejevo naklonjenost in mu svetoval, naj ubije Murong Pinga. Predlog je Murong Keja razjezil in je cesarja  zaprosil za Ding Džinovo aretacijo in usmrtitev.&lt;ref name=ref10/&gt;

Februarja 364 sta Murong Ping in general Li Hong zavzela nekaj ozemlja v [[Henan]]u, napadla Šučuang in ubila Li Fuja, guvernerja Jingčuana. Zatem sta napadla okrožja Runan. Guverner Džu Bin je pobegnil v Šoujang. Murong Ping je zavzel Šuanhu in nato oblegal okrožje Čen. Guverner Džu Fu je mesto obranil,&lt;ref name=ref12&gt; 《晋书》卷八&lt;/ref&gt; Murong Ping pa je kljub temu preselil več kot 10.000 gospodinjstev v Jov in Dži.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref name=ref11/&gt;

Leta 366 sta Murong Ke in Murong Ping ponudila odstop in vrnitev pooblastil  Murong Veju. Murong Vej je njun odstop zavrnil.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref&gt;《答慕容恪、慕容评》&lt;/ref&gt;

Leta 367 je Murong Ke zbolel. Vedel je, da je Murong Ping po naravi sumničav in da je njegov mlajši brat Murong Čui, veliki general Južne ekspedicije in guverner Džingdžova, sposoben general. Poskušal je prepričati Murong Pinga, Murong Veja in Murong Vejevega polbrata Murong Dzanga, da vojaško oblast predajo Murong Čuju, vendar Murong Ping po Murong Kejevi smrti istega leta tega ni storil. Namesto tega je za velikega maršala imenoval svojega mlajšega brata Murong Čonga, kneza Džongšana, s čimer je pridobil nadzor nad vojsko. Murong Ping je postal regent in si oblast delil z cesarico vdovo Kezuhun. 
 
Ko je za Murong Kejevo smrt izvedel Fu Jian, kralj Čina, je poskušal osvojiti Zgodnji Jan. V Zgodnji Jan je kot odposlanca poslal visokega uradnika Guo Biana, da bi prepričal Janovega ministra za delo Huangfu Džena, da bi se uprl, vendar mu to ni uspelo.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref name=ref11/&gt;

==Murong Pingovo regentstvo==
Murong Ping je bil očitno zelo sposoben general, kot regent pa je bil nesposoben in pokvarjen. Leta 368 so se vojvoda Džina Fu Liu, vojvoda Džaoja Fu Šuang, vojvoda Veja in vojvoda Čina uprli Fu Džijanu in poiskali pomoč v Zgodnjem Janu. Visoki uradniki  Zgodnjega Jana so v tem videli priložnost za uničenje Čina, Murong Ping pa se je zavedal, da je Čin velika sila in da ga ne bo lahko zavzeti, četudi je bil v notranjih sporih. Poleg tega mladi cesar ni bil tako moder kot njegov oče, Murong Ping pa ne tako moder kot Murong Ke. Zavedal se je, da je dovolj močan, da zaščiti meje svoje države, za uničenje Čina pa ne.  Proti Činu zato ni izvedel nobene vojaške operacije. Decembra je bil upor štirih vojvod Zgodnjega Čina zadušen.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref name=ref11/&gt;

Septembra istega leta je Jue Van, levi namestnik ministra za osebje, opazil, da plemstvo svoje fevde formalno prepušča navadnim ljudem, ki plačujejo davke njim in ne dvoru Jana. Pokvarjena praksa je postala tako obsežna, da dvor ni imel denarja niti za plače uradnikov. Jue Van je cesarju predlagal ustrezne reforme, s čimer se je cesar strinjal in ga postavil za odgovornega z izvedbo reform. Jue Vanu je uspelo prepričati 200.000 ljudi, da so ponovno plačevali davke dvoru. Ukrepi so seveda povzročili zamero plemstva. Jue Van je novembra istega leta umrl. Večina zgodovinarjev meni, da je umrl zaradi starosti in bolezni,&lt;ref name=ref10/&gt; ''[[Knjiga Džina]]'' pa navaja, da ga je zastrupil Murong Ping, ki je zaradi njegovih reform utrpel velike izgube.&lt;ref name=ref10/&gt;

Aprila 369 je Huan Ven začel velik pohod proti Zgodnjemu Janu. Vse vojske, ki jih je proti njemu poslal Murong Ping, so bile poražene. Junija je bila poražena celo glavna vojaška enota  pod poveljstvom  Murong Dzanga. Julija sta se Murong Vej in Murong Ping v strahu za svoje življenje nameravala vrniti v staro prestolnico Helong. General Murong Čui, čigar moč je Murong Ping zmanjšal, se je kljub temu želel dokončno upreti napadalcu. Murong Ping je hkrati poslal odposlanca v Čin s prošnjo za pomoč in obljubo, da bo Činu v zameno prepustil Luojang. Septembra sta Murong Čui in Murong De premagala Huan Vena. Kmalu zatem je prispela vojska Čina in ponovno premagala Huan Vena, da ni bil več sposoben napasti Jan.&lt;ref name=ref14&gt;《资治通鉴》卷一百零二&lt;/ref&gt;

Murong Ping in cesarica vdova Kezuhun sta kmalu zatem sprejela dve uničujoči odločitvi. Murong Čui  je zahteval, da se njegovi generali za zasluge ustrezno nagradijo, vendar Murong Ping tega ni hotel odobriti. Odločitev je privedla do več sporov med Murong Čuijem in Murong Pingom, ki so končali na sodišču. Cesarica vdova je obrekovala Murong Čuijeve vojaške dosežke in celo načrtovala njegov umor. V spletkah je iz strahu sodeloval tudi Murong Ping. Murong Kejev sin Murong Kai in Murong Čujev stric Lan Džjan sta o zaroti obvestila Murong Čuija in predlagala, naj odstrani Murong Pinga in Murong Dzanga, vendar se Murong Čui  ni hotel boriti proti lastni družini. Novembra je poskušal pobegniti v Longčeng, vendar so njegov načrt odkrili in ga zasledovali.  V Fanjangu so zasledovanje prekinili. Murong Čuiju so predlagali, naj se vrne v Ječeng in prevzame oblast. Murong Čui se je bal neuspeha in je predlog zavrnil in pobegnil  v Čin, kjer ga je Fu Džijan imenoval za generala svoje predhodnice.&lt;ref name=ref8/&gt;&lt;ref&gt;《晋书》卷一百二十三&lt;/ref&gt;

Murong Ping je oktobra v Čin poslal Liang Čena, ki je po vrnitvi opozoril Murong Pinga, da je Čin grožnja, česar niti Murong Vej niti Murong Ping nista  jemala resno.&lt;ref name=ref11/&gt;

Druga velika napaka cesarice vdove in Murong Pinga je bila, da Činu nista nameravala odstopiti obljubljenega Luojanga. Čin je v Vej kot odposlanca poslal Ši Veja, s katerim so ravnali bahato in skrajno nespodobno. Decembra 369 je jezni Fu Džijan poslal proti Zgodnjemu Veju generala Vang Menga z vojsko 60.000 mož.&lt;ref name=ref14/&gt;

V prvem mesecu leta 370 je Vang Meng dosegel Luojang, ki se je bil prisiljen predati. Julija je njegova vojska dosegla Huguan v današnjem Šanšiju in na poti pramagala vse vojske Zgodnjega Jana in nato zavzela Džinjang v [[Šanši]]ju. Avgusta je Murong Vej  ukazal Murong Pingu in Murong Liju, kralju Xiapija, naj se z vojsko  300.000  (ali 400.000) elitnih vojakov spopadeta z Vang Mengom. Nekateri Murong Vejevi svetovalci so bili prepričani, da je Čin majhen in šibek in da se Vang Meng ne more kosati z Murong Pingom. V nasprotju z njimi se je Murong Ping Vang Menga bal. S svojo vojsko ga je čakal v Lučuanu, da bi se ga lotil z dolgotrajno vojno. Oktobra sta se vojski spopadli. Vang Meng je ponoči poslal generala Guo Činga s 5000 elitnimi konjeniki v Murong Pingov tabor, kjer je zažgal Murong Pingove zaloge. Požar je bilo mogoče videti tudi v Ječengu, kar je prestrašilo Murong Veja. Murong Ping je med čakanjem svojim vojakom ukazal, naj zastražijo gozdove in reke, ter od ljudi in celo svojih vojakov zahteval denar in svilo, da so lahko sekali les ali lovili ribe. To je takrat veljalo za njegovo najbolj pokvarjeno dejanje. S tem si je nabral bogastvo, a je hkrati popolnoma uničil moralo svoje vojske. Murong Vej je od njega zahteval, da nagrabljeno bogastvo razdeli svojim vojakom, vendar je bila škoda  že storjena.
 
Oktobra sta se vojski spopadli. Vang Meng je vedel, da je Murong Pingova vojska velika, a je kljub temu silovito napadel in premagal nasprotnika. Vojska Veja je utrpela več kot 50.000 smrtnih žrtev. Vang Meng je nato zasledoval ubežnike in ubil še 100.000 mož. Murong Ping in njegovi možje so pobegnili v Ječeng. Murong Vej in Murong Ping sta zatem z nekaj deset konjeniki poskušala pobegniti v Helong, a so ju ujeli. Dinastija Zgodnji Jan je propadla.&lt;ref name=ref12/&gt; Murong Pingu je uspelo pobegniti v  [[Kogurjo]], kjer so ga ujeli in poslali v Čin.&lt;ref&gt; 《晋书》卷一百一十三 &lt;/ref&gt; Fu Džijan ga je pomilostil in imenoval za dvornega spremljevalca. Hiše in premoženje Murong Keja in Murong Pinga so bile kot nagrada dane Vang Mengu.&lt;ref name=ref8/&gt;&lt;ref name=ref14/&gt;

Leta 372 je Murong Čui  Fu Džianu dokazal, da je Murong Ping povzročil padec Jana in da je izdajalec, ki si zasluži smrt. Fu Džian je Murong Pinga kljub temu imenoval za guvernerja Fanjanga. Za njim so izginile vse sledi. Čas in vzrok njegove smrti sta neznana.&lt;ref name=ref18&gt;《资治通鉴》卷一百零三&lt;/ref&gt;

Novembra 383 je Fu Džian napadel Džin in bil poražen v bitki pri reki Fei. Vojska dinastije Čin se je razkropila. Nedotaknjenih je ostalo samo 30.000 Murong Čuijevih mož. Fu Džian je z več kot tisoč konjeniki pobegnil. Murong Čuijev sin Murong Bao je očetu svetoval, naj izkoristi priložnost za obnovo države in naj zaradi starih uslug ne pozabi nanjo. Murong Čui se je s tem strinjal in hkrati menil, da ne sme pozabiti tega, da ga je Fu Džijan sprejel in  z njim vljudno in zaupanja vredno ravnal. Na koncu ni poslušal svojih sorodnikov in prijateljev in ni izkoristil priložnosti,  da bi Fu Džijana ubil.&lt;ref&gt;《资治通鉴》卷一百零五 &lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}
{{Normativna kontrola}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Umrli v 4. stoletju]]
[[Kategorija:Kitajski generali]]
[[Kategorija:Regenti]]</text>
      <sha1>3msmlosn4095oa50dygwergr9y9802e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6758244</id>
      <parentid>6758239</parentid>
      <timestamp>2026-09-29T11:03:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */ viri</comment>
      <origin>6758244</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15754" sha1="a1ufxybzz7bj2456k9ro38b8l8d934f" xml:space="preserve">'''Murong Ping''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容評, Múrong Ping) je bil član kitajskega [[Šianbeji|šjanbejskega]] cesarskega klana,&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%B3%87%E6%B2%BB%E9%80%9A%E9%91%91/%E5%8D%B7101|title=资治通鉴|trans-title=Zizhi Tongjian|volume=101|language=kitajščini}}&lt;/ref&gt; ki je vladal v dinastiji [[Zgodnji Jan]], * ni znano, † 4. stoletje.

==Zgodnje leta ==
Leta 336 je bil Murong Ping svetovalec cesarja [[Murong Huang]]a na pohodu proti vzhodu. Vojska Zgodnjaga Jana je prečkala več kot 300 lijev zaledenelega morja in v Lilinkovu ujela in ubila cesarjevega mlajšega brata Morong Rena, ki je trdil, da je guverner Pingdžonga in vojvoda [[Liaodong]]a.

Leta 339 je Murong Ping s svojim bratom [[Murong Džun]]om in generaloma Džečong Mujugenom in Muju Nijem nepričakovano napadel [[Kasnejši Džao]]. Vojska je zajela več kot tisoč gospodinjstev in se vrnila. Generali Ši Čeng, Džinnu Hujan in Džjanvej so jih zasledovali. Murong Ping in drugi so se jim zoperstavili, premagali Ši Čenga ter obglavili Hujan Huanga in Džang Džija.&lt;ref&gt;《晋书》卷一百零九&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;《资治通鉴》卷九十六&lt;/ref&gt;

==Vladavina Murong Džuna==
Murong Huanga je po smrti leta 348 nasledil njegov sin [[Murong Džun]]. Naslednje leto je umrl tudi cesar Ši Hu iz Džaoja in v državi so se začele borbe za nasledstvo med Ši Hujevimi sinovi in posvojenim vnukom Ši Minom. Ši Min je kasneje privzel svoj stari priimek Ran in ustanovil dinastijo [[Ran Vej]]. Murong Džun se je zato odločil izkoristiti priložnost in za vodjo kampanje proti Kasnejšemu Džaoju imenoval generala [[Murong Ke]]ja, za generalnega svetovalca Murong Pinga in za generala pomožne pravičnosti Jang Vuj. Vodje, znani kot &quot;trije pomočniki&quot;, so v nekaj letih zasedli veliko ozemlja Džaoja. Murong Ping je poslal odposlance, da bi prepričali Džja Džjana,  guvernerja Džangvuja, da bi se predal. Džja Džjan je zahtevo zavrnil in se v bitki pri Gaočengu spopadel z Murong Pingom. Murong Ping ga je premagal, ujel in obglavil več kot tri tisoč vojakov. Murong Džun je nato imenoval Murong Pinga za guvernerja Džangvuja.&lt;ref&gt;资治通鉴》卷九十八&lt;/ref&gt; Leta 351 je Murong Ping pri Lukouju napadel Vang Vuja, guvernerja Jovdžova. Ko je njegova vojska dosegla Nanan, je Vang Vu proti njemu poslal svojega generala Dženg Šanga. Murong Ping se je z njim spopadal in ga ubil. Huo Kan, guverner Džongšana se mu je predal. &lt;ref name=ref5&gt;《晋书》卷一百一十&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref6&gt;《资治通鉴》卷九十九&lt;/ref&gt;

Maja  352 je Murong Džun poslal Murong Pinga in poročnika Hou Kana z 10.000 konjeniki oblegat [[Ječeng]].&lt;ref&gt; 《晋书》卷一百零七&lt;/ref&gt; Pridružili so se mu general Murong Džun, Mu Jugen in Huangfu Džen z 20.000 pešaki in konjeniki. Zoperstavil se jim je vejev general Džjang Gan s  5000 elitnimi vojaki in bil poražen. Več kot 4000 njegovih vojakov je bilo obglavljenih, sam pa se je umaknil v mesto. Avgusta 352 se je mesto predalo. Džjang Gan je storil samomor. Murong Ping je nato uničil Vej in poslal cesarico, Ran Džija, velikega poveljnika Šen Džonga, ministra za dela Tiao Jouja, direktorja sekretariata Nie Šionga, poveljnika prestolnice Dži Bija, direktorja sekretariata Li Juana ter kneze, ministre in uradnike Veja, pa tudi cesarsko kočijo in oblačila,  v Džongšan. Minister za dela Vang Džjan, levi minister za dela Džang Čjan in desni minister za dela Lang Su so storili samomor. Murong Ping je bil nato imenovan za guvernerja Sidžova in je poveljnika obrambe Ječenga.&lt;ref name=ref8&gt;《十六国春秋》&lt;/ref&gt;

Leta 354  je Murong Džun prekinil odnose z Džinom in se razglasil za cesarja. Murong Pingu je ukazal, naj začasno prevzame odgovornost za vojaške zadeve na območju [[Luojang]]a, čeprav Zgodnji Jan takrat ni imel dovolj moči, da bi ga zasedel. Imenovan je bil za generala Džennana in vrhovnega poveljnika vojaških zadev provinc Čin, Jong, Ji, Liang, Džiang, Jang, Džing, Šu, Jan in Ju v [[Henan]]u. Kmalu zatem je bil imenovan za ministra za dela in generala konjenice ter povišan v kneza Šangjonga.&lt;ref name=ref6/&gt; 

Li Li, Džang Ping, Gao Čang, Li Hu in Feng Jang, nekdanji generali Džaoja, so si prizadevali doseči  neodvisnost od Zgodnjega Jana, Zgodnjega Čina in Jina. Februarja 358 je Murong Ping napadel Feng Janga, vendar mu je napad spodletel. Murong Džun mu je na pomoč poslal generala Mu Jugena, nakar je Feng Jang pobegnil v Jevang, vsi njegovi privrženci pa so se predali. Septembra je Murong Ping napadel Džang Pinga v Bingdžovu. Več kot sto utrdb v Bingdžovu se je predalo, Džang Ping pa je pobegnil v Pingjang. Leta 359 sta Murong Ping in prefekt Čangleja Fu Jan s 50.000 pešaki in konjeniki odpravila na pohod proti Džuge Jouju, prefektu Tajšana, ki je z  20.000 vojaki napadel Jan pri Dnogeju.&lt;ref name=ref5/&gt;&lt;ref&gt;《资治通鉴》卷一百&lt;/ref&gt;

Leta 360 je cesar Murong Džun hudo zbolel in za regenta prestolonaslednika [[Murong Vej]]a imenoval svojega sposobnega mlajšega brata, velikega maršala [[Murong Ke]]ja. Za njegove pomočnike je imenoval Murong Pinga, ministra za dela Jang Vuja in Mu Jugena. Kmalu zatem je Murong Džun umrl. Nasledil ga je Murong Vej.&lt;ref name=ref10&gt;《资治通鉴》卷一百零一 &lt;/ref&gt;

==Murong Kejevo regentstvo==
Murong Vej je imenoval [[Murong Ke]]ja za velikega kanclerja in ministra cesarskega sekretariata, ki je hkrati deloval kot vojvoda Džova. Murong Pinga je imenoval za velikega učitelja in pomočnika pri upravljanju države in Mu Jugena za velikega preceptorja. Mu Jugen je imel kot general višji status od  Murong Keja in Murong Pinga. Ker ni bil pripravljen podrediti se Murong Keju, je nameraval umoriti  Murong Keja in Murong Pinga in s pomočjo vojske uzurpirati prestol. Murong Keja in Murong Pingja je najprej lažno obtožil izdaje mladega cesarja in cesarice vdove Kezuhun ter prosil za dovoljenje, da bi ju s cesarsko stražu usmrtil. Cesarica vdova mu je verjela, mladi cesar pa ne in ni hotel izdati odloka o njuni usmrtitvi. Murong Ke je prepoznal njegove načrte in po posvetovanju z Murong Pingom cesarju na skrivaj poročal o Mu Jugenovih zločinih. Mu Jugen, njegova žena in sodelavci so bili usmrčeni.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref name=ref11&gt; 《晋书》卷一百一十一&lt;/ref&gt; Murong Ke kot regent  se je  o pomembnih odločitvah posvetoval z Murong Pingom. Njegovo regentstvo je bilo uspešno. Učinkovito je upravljal državo in jo širil proti jugu na ozemlje Džina. Murong Pingov prispevek k njegovim uspehom ni jasen.

Leta 361 je Murong Vejev priljubljen čarovnik Ding Džin želel pridobiti Murong Kejevo naklonjenost in mu svetoval, naj ubije Murong Pinga. Predlog je Murong Keja razjezil in je cesarja  zaprosil za Ding Džinovo aretacijo in usmrtitev.&lt;ref name=ref10/&gt;

Februarja 364 sta Murong Ping in general Li Hong zavzela nekaj ozemlja v [[Henan]]u, napadla Šučuang in ubila Li Fuja, guvernerja Jingčuana. Zatem sta napadla okrožja Runan. Guverner Džu Bin je pobegnil v Šoujang. Murong Ping je zavzel Šuanhu in nato oblegal okrožje Čen. Guverner Džu Fu je mesto obranil,&lt;ref name=ref12&gt; 《晋书》卷八&lt;/ref&gt; Murong Ping pa je kljub temu preselil več kot 10.000 gospodinjstev v Jov in Dži.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref name=ref11/&gt;

Leta 366 sta Murong Ke in Murong Ping ponudila odstop in vrnitev pooblastil  Murong Veju. Murong Vej je njun odstop zavrnil.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref&gt;《答慕容恪、慕容评》&lt;/ref&gt;

Leta 367 je Murong Ke zbolel. Vedel je, da je Murong Ping po naravi sumničav in da je njegov mlajši brat Murong Čui, veliki general Južne ekspedicije in guverner Džingdžova, sposoben general. Poskušal je prepričati Murong Pinga, Murong Veja in Murong Vejevega polbrata Murong Dzanga, da vojaško oblast predajo Murong Čuju, vendar Murong Ping po Murong Kejevi smrti istega leta tega ni storil. Namesto tega je za velikega maršala imenoval svojega mlajšega brata Murong Čonga, kneza Džongšana, s čimer je pridobil nadzor nad vojsko. Murong Ping je postal regent in si oblast delil z cesarico vdovo Kezuhun. 
 
Ko je za Murong Kejevo smrt izvedel Fu Jian, kralj Čina, je poskušal osvojiti Zgodnji Jan. V Zgodnji Jan je kot odposlanca poslal visokega uradnika Guo Biana, da bi prepričal Janovega ministra za delo Huangfu Džena, da bi se uprl, vendar mu to ni uspelo.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref name=ref11/&gt;

==Murong Pingovo regentstvo==
Murong Ping je bil očitno zelo sposoben general, kot regent pa je bil nesposoben in pokvarjen. Leta 368 so se vojvoda Džina Fu Liu, vojvoda Džaoja Fu Šuang, vojvoda Veja in vojvoda Čina uprli Fu Džijanu in poiskali pomoč v Zgodnjem Janu. Visoki uradniki  Zgodnjega Jana so v tem videli priložnost za uničenje Čina, Murong Ping pa se je zavedal, da je Čin velika sila in da ga ne bo lahko zavzeti, četudi je bil v notranjih sporih. Poleg tega mladi cesar ni bil tako moder kot njegov oče, Murong Ping pa ne tako moder kot Murong Ke. Zavedal se je, da je dovolj močan, da zaščiti meje svoje države, za uničenje Čina pa ne.  Proti Činu zato ni izvedel nobene vojaške operacije. Decembra je bil upor štirih vojvod Zgodnjega Čina zadušen.&lt;ref name=ref10/&gt;&lt;ref name=ref11/&gt;

Septembra istega leta je Jue Van, levi namestnik ministra za osebje, opazil, da plemstvo svoje fevde formalno prepušča navadnim ljudem, ki plačujejo davke njim in ne dvoru Jana. Pokvarjena praksa je postala tako obsežna, da dvor ni imel denarja niti za plače uradnikov. Jue Van je cesarju predlagal ustrezne reforme, s čimer se je cesar strinjal in ga postavil za odgovornega z izvedbo reform. Jue Vanu je uspelo prepričati 200.000 ljudi, da so ponovno plačevali davke dvoru. Ukrepi so seveda povzročili zamero plemstva. Jue Van je novembra istega leta umrl. Večina zgodovinarjev meni, da je umrl zaradi starosti in bolezni,&lt;ref name=ref10/&gt; ''[[Knjiga Džina]]'' pa navaja, da ga je zastrupil Murong Ping, ki je zaradi njegovih reform utrpel velike izgube.&lt;ref name=ref10/&gt;

Aprila 369 je Huan Ven začel velik pohod proti Zgodnjemu Janu. Vse vojske, ki jih je proti njemu poslal Murong Ping, so bile poražene. Junija je bila poražena celo glavna vojaška enota  pod poveljstvom  Murong Dzanga. Julija sta se Murong Vej in Murong Ping v strahu za svoje življenje nameravala vrniti v staro prestolnico Helong. General Murong Čui, čigar moč je Murong Ping zmanjšal, se je kljub temu želel dokončno upreti napadalcu. Murong Ping je hkrati poslal odposlanca v Čin s prošnjo za pomoč in obljubo, da bo Činu v zameno prepustil Luojang. Septembra sta Murong Čui in Murong De premagala Huan Vena. Kmalu zatem je prispela vojska Čina in ponovno premagala Huan Vena, da ni bil več sposoben napasti Jan.&lt;ref name=ref14&gt;《资治通鉴》卷一百零二&lt;/ref&gt;

Murong Ping in cesarica vdova Kezuhun sta kmalu zatem sprejela dve uničujoči odločitvi. Murong Čui  je zahteval, da se njegovi generali za zasluge ustrezno nagradijo, vendar Murong Ping tega ni hotel odobriti. Odločitev je privedla do več sporov med Murong Čuijem in Murong Pingom, ki so končali na sodišču. Cesarica vdova je obrekovala Murong Čuijeve vojaške dosežke in celo načrtovala njegov umor. V spletkah je iz strahu sodeloval tudi Murong Ping. Murong Kejev sin Murong Kai in Murong Čujev stric Lan Džjan sta o zaroti obvestila Murong Čuija in predlagala, naj odstrani Murong Pinga in Murong Dzanga, vendar se Murong Čui  ni hotel boriti proti lastni družini. Novembra je poskušal pobegniti v Longčeng, vendar so njegov načrt odkrili in ga zasledovali.  V Fanjangu so zasledovanje prekinili. Murong Čuiju so predlagali, naj se vrne v Ječeng in prevzame oblast. Murong Čui se je bal neuspeha in je predlog zavrnil in pobegnil  v Čin, kjer ga je Fu Džijan imenoval za generala svoje predhodnice.&lt;ref name=ref8/&gt;&lt;ref&gt;《晋书》卷一百二十三&lt;/ref&gt;

Murong Ping je oktobra v Čin poslal Liang Čena, ki je po vrnitvi opozoril Murong Pinga, da je Čin grožnja, česar niti Murong Vej niti Murong Ping nista  jemala resno.&lt;ref name=ref11/&gt;

Druga velika napaka cesarice vdove in Murong Pinga je bila, da Činu nista nameravala odstopiti obljubljenega Luojanga. Čin je v Vej kot odposlanca poslal Ši Veja, s katerim so ravnali bahato in skrajno nespodobno. Decembra 369 je jezni Fu Džijan poslal proti Zgodnjemu Veju generala Vang Menga z vojsko 60.000 mož.&lt;ref name=ref14/&gt;

V prvem mesecu leta 370 je Vang Meng dosegel Luojang, ki se je bil prisiljen predati. Julija je njegova vojska dosegla Huguan v današnjem Šanšiju in na poti pramagala vse vojske Zgodnjega Jana in nato zavzela Džinjang v [[Šanši]]ju. Avgusta je Murong Vej  ukazal Murong Pingu in Murong Liju, kralju Xiapija, naj se z vojsko  300.000  (ali 400.000) elitnih vojakov spopadeta z Vang Mengom. Nekateri Murong Vejevi svetovalci so bili prepričani, da je Čin majhen in šibek in da se Vang Meng ne more kosati z Murong Pingom. V nasprotju z njimi se je Murong Ping Vang Menga bal. S svojo vojsko ga je čakal v Lučuanu, da bi se ga lotil z dolgotrajno vojno. Oktobra sta se vojski spopadli. Vang Meng je ponoči poslal generala Guo Činga s 5000 elitnimi konjeniki v Murong Pingov tabor, kjer je zažgal Murong Pingove zaloge. Požar je bilo mogoče videti tudi v Ječengu, kar je prestrašilo Murong Veja. Murong Ping je med čakanjem svojim vojakom ukazal, naj zastražijo gozdove in reke, ter od ljudi in celo svojih vojakov zahteval denar in svilo, da so lahko sekali les ali lovili ribe. To je takrat veljalo za njegovo najbolj pokvarjeno dejanje. S tem si je nabral bogastvo, a je hkrati popolnoma uničil moralo svoje vojske. Murong Vej je od njega zahteval, da nagrabljeno bogastvo razdeli svojim vojakom, vendar je bila škoda  že storjena.
 
Oktobra sta se vojski spopadli. Vang Meng je vedel, da je Murong Pingova vojska velika, a je kljub temu silovito napadel in premagal nasprotnika. Vojska Veja je utrpela več kot 50.000 smrtnih žrtev. Vang Meng je nato zasledoval ubežnike in ubil še 100.000 mož. Murong Ping in njegovi možje so pobegnili v Ječeng. Murong Vej in Murong Ping sta zatem z nekaj deset konjeniki poskušala pobegniti v Helong, a so ju ujeli. Dinastija Zgodnji Jan je propadla.&lt;ref name=ref12/&gt; Murong Pingu je uspelo pobegniti v  [[Kogurjo]], kjer so ga ujeli in poslali v Čin.&lt;ref&gt; 《晋书》卷一百一十三 &lt;/ref&gt; Fu Džijan ga je pomilostil in imenoval za dvornega spremljevalca. Hiše in premoženje Murong Keja in Murong Pinga so bile kot nagrada dane Vang Mengu.&lt;ref name=ref8/&gt;&lt;ref name=ref14/&gt;

Leta 372 je Murong Čui  Fu Džianu dokazal, da je Murong Ping povzročil padec Jana in da je izdajalec, ki si zasluži smrt. Fu Džian je Murong Pinga kljub temu imenoval za guvernerja Fanjanga. Za njim so izginile vse sledi. Čas in vzrok njegove smrti sta neznana.&lt;ref name=ref18&gt;《资治通鉴》卷一百零三&lt;/ref&gt;

Novembra 383 je Fu Džian napadel Džin in bil poražen v bitki pri reki Fei. Vojska dinastije Čin se je razkropila. Nedotaknjenih je ostalo samo 30.000 Murong Čuijevih mož. Fu Džian je z več kot tisoč konjeniki pobegnil. Murong Čuijev sin Murong Bao je očetu svetoval, naj izkoristi priložnost za obnovo države in naj zaradi starih uslug ne pozabi nanjo. Murong Čui se je s tem strinjal in hkrati menil, da ne sme pozabiti tega, da ga je Fu Džijan sprejel in  z njim vljudno in zaupanja vredno ravnal. Na koncu ni poslušal svojih sorodnikov in prijateljev in ni izkoristil priložnosti,  da bi Fu Džijana ubil.&lt;ref&gt;《资治通鉴》卷一百零五 &lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}
{{Normativna kontrola}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Umrli v 4. stoletju]]
[[Kategorija:Kitajski generali]]
[[Kategorija:Regenti]]</text>
      <sha1>a1ufxybzz7bj2456k9ro38b8l8d934f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Francho Nagore Laín</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609233</id>
    <revision>
      <id>6758183</id>
      <timestamp>2026-09-29T08:42:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>/* Francho Nagore Laín */</comment>
      <origin>6758183</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4187" sha1="qd1s9yiaveqmaijel3gzqa7b5n0xmk6" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Francho Chabier Nagore Laín''', [[Španci|španski]] univerzitetni profesor, [[filologija|filolog]], [[romanistika|romanist]] in [[hispanistika|hispanist]] ter strokovnjak in avtor [[aragonščina|aragonščine]], * [[5. marec]] [[1951]], [[Zaragoza]].

== Šolanje ==
Študiral je romanistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Zaragozi, nato filologijo na Univerzi v [[Baskija|Baskiji]]. 1977 se je preselil v [[Huesca|Huesco]].&lt;ref name=&quot;AAL&quot;&gt;{{navedi novice|title=Francho Nagore Laín |work=Academia Aragonesa de la Lengua |url=https://academiaaragonesadelalengua.org/ca/la-academia/academicos/francho-nagore-lain |date= |accessdate=29.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Delo ==
Kot filolog se posveča raziskovanju sodobnega aragonskega jezika. Je podpredsednik Mednarodne združbe za zaščito ogroženih jezikov in kultur ({{jezik-fr|Association Internationale pour la Défense des Langues et des Cultures Menacées}}, AIDLCM). Za svoje delo je prejel zlato medaljo deželnega sveta [[Zaragoza|Zaragoze]]. Bil je eden ustanoviteljev društva [[Consello d'a Fabla Aragonesa]], v katerem je bil predsednik med 1978 in 2004.&lt;ref name=&quot;heraldo&quot;&gt;{{navedi novice|last=Juan |first=Víctor |title=Francho Nagore: &quot;El docente debe sacar lo mejor de sus alumnos&quot; |work=Heraldo |url=https://www.heraldo.es/noticias/aragon/2021/05/13/francho-nagore-el-docente-debe-sacar-lo-mejor-de-sus-alumnos-1491290.html |date=13.5.2021 |accessdate=29.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; 2011 je postal profesor aragonske filologije na Univerzi v Zaragozi.

1987 je bil predsednik na prvem kongresu o normiranju aragonskega jezika, na katerem so sprejeli pravopisna pravila, ki jih je možno uporabljati za knjižno aragonščino in tudi druga narečja. Kongres je nameraval poenotiti vsa živa aragonska narečja, čeprav nekateri filologi in materni govorci zavrnejo izzide kongresa, ker jih imajo za tuje in umetne ter menijo, da se oddaljijo od pravega aragonskega jezika, medtem ko so jih drugi sprejeli in tudi danes uporabijo, da bi ohranili aragonščino.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=El filólogo Manuel Castán rechaza la &quot;fabla&quot; y propone un aragonés común de raíz histórica |work=Europa Press |url=https://www.europapress.es/aragon/noticia-filologo-manuel-castan-rechaza-fabla-propone-aragones-comun-raiz-historica-20101018170254.html |date=18.10.2010 |accessdate=29.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Fonseca |first=Juan |title=Homenaje a Francho Nagore en Panticosa |work=SER |url=https://cadenaser.com/aragon/homenaje-a-francho-nagore-en-panticosa-27122019-133549-radio-huesca/ |date=30.12.2019 |accessdate=29.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Nagore je napisal razpravo o narečju v Panticosi in dolini Tena, o katerem je ugotovil, da ima v sebi vse značilnosti drugih aragonskih narečij. Doktorsko disertacijo je napisal 2003 v aragonskem jeziku o [[srednji vek|srednjeveški]] aragonski kroniki z naslovom ''Coronica de San Chuan d'a Peña''.&lt;ref name=&quot;heraldo&quot; /&gt;

1977 je izdal slovnico aragonščine in je objavil veliko razprav o aragonski slovnici, narečjeslovju, sociolingvistiki in srednjeveški aragonščini. Prevedel je pesniško zbirko ''Morsko pokopališče'' ({{jezik-fr|Le cimetière marin}}) [[Paul Valéry|Paula Valéryja]] in roman ''Kaj si je izmislil doktor Oks'' ({{jezik-fr|Une faintaisie du Docteur Ox}}) [[Jules Verne|Jules-a Verne-a]] iz francoščine v aragonščino. Tudi je objavil več pesniških zbirk.&lt;ref name=&quot;AAL&quot; /&gt;

2021 se je upokojil. 29. julija istega leta je bil imenovan za člana [[Aragonska akademija jezika|Aragonske akademije jezika]].&lt;ref name=&quot;AAL&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{navedi novice|title=Francho Nagore Laín |work=Asociación Aragonesa de Escritoras i Escritores |url=https://aaescritoresas.com/authors/francho-nagore-lain/ |date= |accessdate=29.9.2026 |language=es}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Nagore Lain, Francho}}
[[Kategorija:Aragonija]]
[[Kategorija:Španski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Španski pisatelji]]
[[Kategorija:Španski pesniki]]
[[Kategorija:Španski prevajalci]]
[[Kategorija:Španski filologi]]
[[Kategorija:Španski univerzitetni učitelji]]</text>
      <sha1>qd1s9yiaveqmaijel3gzqa7b5n0xmk6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Francho Nagore Lain</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609234</id>
    <redirect title="Francho Nagore Laín" />
    <revision>
      <id>6758184</id>
      <timestamp>2026-09-29T08:42:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Francho Nagore Laín]]</comment>
      <origin>6758184</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38" sha1="7dn4umykzmkilvnjjvzqwmfr8ugagoa" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Francho Nagore Laín]]</text>
      <sha1>7dn4umykzmkilvnjjvzqwmfr8ugagoa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Francho Chabier Nagore Laín</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609235</id>
    <redirect title="Francho Nagore Laín" />
    <revision>
      <id>6758185</id>
      <timestamp>2026-09-29T08:42:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Francho Nagore Laín]]</comment>
      <origin>6758185</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38" sha1="7dn4umykzmkilvnjjvzqwmfr8ugagoa" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Francho Nagore Laín]]</text>
      <sha1>7dn4umykzmkilvnjjvzqwmfr8ugagoa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Francho Chabier Nagore Lain</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609236</id>
    <redirect title="Francho Nagore Laín" />
    <revision>
      <id>6758186</id>
      <timestamp>2026-09-29T08:43:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Francho Nagore Laín]]</comment>
      <origin>6758186</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38" sha1="7dn4umykzmkilvnjjvzqwmfr8ugagoa" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Francho Nagore Laín]]</text>
      <sha1>7dn4umykzmkilvnjjvzqwmfr8ugagoa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:1019</title>
    <ns>1</ns>
    <id>609237</id>
    <revision>
      <id>6758196</id>
      <timestamp>2026-09-29T09:30:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6758196</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Spomenik svetega Martina, Sromlje.JPG</title>
    <ns>6</ns>
    <id>609239</id>
    <revision>
      <id>6758217</id>
      <timestamp>2026-09-29T10:07:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>{{Informacije o datoteki
| Opis = Spomenik [[Martin iz Toursa|svetega Martina]] v [[Sromlje|Sromljah]]
| Vir = 
| Datum = 27. september 2026
| Kraj = 
| Avtor = {{U|Janezdrilc}}
| Dovoljenje = 
| Druge različice = 
}}

== Licenca ==

=== Arhitektura ===

{{zunanje umetniško delo|članek=Seznam spomenikov v Občini Brežice}}
{{no Commons|razlog=Po 55. členu ZASP Republike Slovenije avtorsko zaščitenih del na splošno dostopnih krajih ni dovoljeno fotografirati v komercialni namen}}

=== Fotografi...</comment>
      <origin>6758217</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="642" sha1="gmiuceru5vej6xqpz3gcqd0usooojva" xml:space="preserve">== Povzetek ==
{{Informacije o datoteki
| Opis = Spomenik [[Martin iz Toursa|svetega Martina]] v [[Sromlje|Sromljah]]
| Vir = 
| Datum = 27. september 2026
| Kraj = 
| Avtor = {{U|Janezdrilc}}
| Dovoljenje = 
| Druge različice = 
}}

== Licenca ==

=== Arhitektura ===

{{zunanje umetniško delo|članek=Seznam spomenikov v Občini Brežice}}
{{no Commons|razlog=Po 55. členu ZASP Republike Slovenije avtorsko zaščitenih del na splošno dostopnih krajih ni dovoljeno fotografirati v komercialni namen}}

=== Fotografija ===

{{JL-lastno}}

[[Kategorija:Martin iz Toursa]]
[[Kategorija:Sromlje]]
[[Kategorija:Spomeniki v Občini Brežice]]</text>
      <sha1>gmiuceru5vej6xqpz3gcqd0usooojva</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>